Julij - Občina Škofja Loka

Julij 2015
2
Julij 2015
3
Julij 2015
4
Julij 2015
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
Elektronski naslov uredništva:
[email protected]
Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov
in fotografij ne vračamo, če to ni
izrecno naročeno!
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
Foto: G. D., B. B.
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
[email protected]
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Damjan Likar,
novinar
Katja Štucin,
novinarka
Luka Mlakar,
novinar
Kristina Strnad, Nika Arsovski,
novinarka
lektorica
Kazalo
6
Sprejet odlok o komunalnem prispevku
6
Poročilo o urbanistični delavnici Livada Žovšče
7
Občina Škofja Loka mimo svojih pravil
8
Opozicijski pogled na komunalni prispevek
8
Bakterije v Selški Sori v Podlubniku
9
Črni madeži še vedno ostajajo
10
Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom
11 Večer na vasi
12 Škofja Loka je zaživela v srednjeveškem duhu
13
Občinski praznik
14 Bralnica na vrtu Sokolskega doma 2015
15 Deset let pobratenja, dvajset let sodelovanja in 1042 let povezanosti
16 Izšla je nova številka Loških razgledov z novo urednico
17 Že dvajset let pomagajo zasvojence spreminjati v zmagovalce
18
Pozitivna provokacija z Alejo znamenitih Ločank
19 V Železnikih so kuhali in se igrali
20
Bralci škofjeloško knjižnico še vedno radi obiskujejo
21 Drajnarjuva vampa na Loškem gradu
22 Ko so v mestu mladi glasbeniki, glasba ne potihne
23 Grajska gostija spet na LUFTu
24 Na veselici uradno prevzeli novo gasilsko vozilo
25 Balerine pridno vadijo v centru RitmoLoko
26 Mlade, ustvarjalne, nore na umetnost
28 Rdeči križ in Karitas prosita za darove
29 Dan D za žensko odbojko v Loki
30 Dlje zdrži pod vodo kot doma
32
Že več kot sedemdeset darovalcev prispevalo gradivo za loški muzej športa
34 Pivo, rock & roll in striptiz
36 Tekači že dvajseto leto osvojili vrh Ratitovca
38 Prireditve v juliju
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
041/233-350
[email protected]
5
Julij 2015
Sedma redna seja občinskega sveta škofjeloške občine
Sprejet odlok o komunalnem prispevku
S šestnajstimi glasovi za in enajstimi proti sprejet odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za
odmero komunalnega prispevka – Od dvanajstih predlaganih sprejeta dva amandmaja – Imenovali novo direktorico
Loškega muzeja Škofja Loka ter potrdili letošnje občinske nagrajence
Še zadnji poskus opozicijskih svetnikov, da ne bi obravnavali komunalnega prispevka, ni obrodil sadov,
saj predlog, da bi z dnevnega reda
umaknili enajsto točko, ki govori o
tem odloku, ni bil sprejet. Sledile so
kadrovske zadeve, ki so bile tokrat še
posebno zanimive. Tako je občinski
svet dobil dva nova člana. Nadomestila sta svetnika, ki jima je prenehal
mandat. Namesto Igorja Drakslerja je v vrste SLS stopil Metod Di
Batista, namesto Metke Oblak
pa Anton Bernik (SDS). Kar nekaj
razprave je bilo pri imenovanju nove
direktorice Loškega muzeja Škofja
Loka (na razpis je prišlo petnajst
prijav), na koncu pa so svetniki za
direktorico imenovali Aleksandro
Sašo Nabergoj, in sicer s štirinajstimi glasovi za in šestimi proti.
Gladko pa je šlo pri imenovanju
občinskih nagrajencev za letošnje
leto. Uvodoma je župan mag. Miha
Ješe dejal, da je pričakoval več predlogov, saj je v Škofji Loki prostovoljstvo zelo razvejano in plodno
ter da je celo mislil, da bo nagrad
premalo. Tako pa so prispeli le trije
predlogi, ki so bili v nadaljevanju tudi
sprejeti. Občinski svet je zlati grb
Občine Škofja Loka podelil Janezu
Sušniku za prostovoljno gasilstvo v
vseh njegovih strukturah, za opravljanje prostovoljnega dela v svojem prostem času in za brezplačno
ter uspešno delovanje na drugih
področjih družbenega življenja v
občini. Dolgoletni nadžupan mesta
Freising Dieter Thalhammer je prejel srebrni grb za dve desetletji prizadevanj za razvejano prijateljsko in
partnersko sodelovanje med Škofjo
Loko in Freisingom. Prav tako srebrni grb so svetniki podelili še Vrtcu
Sončni žarek za večletno uspešno
družbeno pomembno delo ter za
zgledne uspehe in požrtvovalnost na
posameznih področjih družbenega
življenja, še posebej na področju
vrtčevskega varstva, vzgoje in izobraževanja najmlajših generacij otrok.
Pri pobudah in vprašanjih je
svetnike med drugim zanimalo,
kaj je bilo do sedaj narejenega za
izgrad-njo vrtca v vojašnici, nadalje
so predlagali nakup Puštalskega
gradu za potrebe glasbene šole,
podaljšan delovnik knjižnice v času
počitnic itd.
Sledila je najbolj vroča točka tokratne seje, in sicer drugo branje
odloka o programu opremljanja
stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka. Sicer
ni bilo večje razprave, saj so svetniki glede na to, da je bila na vrsti že
druga obravnava, lahko le predlagali
amandmaje. In res so predlagali kar
dvanajst amandmajev, izmed katerih
sta bila sprejeta le dva, in sicer kar s
sedemindvajsetimi glasovi za, medtem ko je ostalih deset dobilo enajst
glasov podpore, proti pa je glasovalo
šestnajst svetnikov. Tako sta bila sprejeta amandmaja, ki ju je predlagal
Martin Trampuš iz Iniciative za demokratični socializem, in sicer, da
so pogoji za obročno odplačevanje
določeni s posebnim pravilnikom, ki
mora lastnikom obstoječih objektov,
kateri se na novo priključujejo na
kanalizacijsko omrežje, omogočiti
dolgoročno brezobrestno odpla-
čevanje komunalnega prispevka,
ter drugi amandma, da se odmera
komunalnega prispevka začne izvajati šele po sprejemu pravilnika.
Ni pa bil sprejet amandma, da se
tistim, ki živijo pod pragom revščine, omogoči tako odplačevanje, da
mesečni znesek plačila ne presega
dvajset evrov; nadalje, da se vsem
obstoječim stavbam, ki prenehajo z uporabo lastnih individualnih
sistemov za odvajanje in čiščenje
odpadne vode in se priključujejo na
javno kanalizacijsko omrežje, prizna
minula vlaganja v lastne individualne
sisteme v višini šestdeset odstotkov
komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje itd. Svetniki so izglasovali poimensko glasovanje, omenjeni
odlok pa je bil s šestnajstimi glasovi
za in enajstimi proti sprejet.
V nadaljevanju so svetniki potrdili
prenos storitve pomoč družini na
domu na novega izvajalca Center
slepih, slabovidnih in starejših Škofja
Loka. Prav tako so v prvem branju
potrdili odlok o ustanovitvi režijskega
obrata v škofjeloški občini. K. Š. K.
Nadaljevanje sedme redne seje občinskega sveta škofjeloške občine
Poročilo o urbanistični delavnici Livada Žovšče
Svetniki sprejeli sklep, da se ob upoštevanju usmeritev izdela urbanistična rešitev za območje Občinskega
podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Livada Žovšče, ki se ponovno javno razgrne, in se opravi ponovna
prva obravnava gradiva na seji občinskega sveta.
Javna razgrnitev prvega OPPN
Livada Žovšče je pokazala, da bo
treba uskladiti različna mnenja na
tem področju. Z namenom, da bi
sledili željam lastnikov pri urejanju
prostora, a v okviru OPPN, se je
občina odločila, da bo organizirala
in financirala izvedbo urbanistične delavnice. Slednjo je pripravil
Inštitut za politike prostora.
Predstavnik omenjenega inštituta je na seji predstavil potek delavnice in zaključke. Na prvi delavnici, na
kateri je sodelovalo okoli štirideset
občanov, predvsem lastnikov zemljišč, so oblikovali glavne cilje. Na
naslednji delavnici so udeležencem
predstavili dve variantni rešitvi, na
zadnjem srečanju pa sintezno reši-
tev, ki omogoča postopnost projekta in s tem uresničevanje različnih
želja lastnikov. Nekateri bi namreč
radi gradili takoj, nekateri nekoliko kasneje, so pa tudi taki, ki ne
nameravajo graditi. Ravno zato so
jim na zadnjem srečanju predstavili
prednosti in slabosti komasacije (poenostavljeno: zamenjava zemljišč).
Svetnike je v razpravi zanimalo,
v čem se urbanistične usmeritve
razlikujejo od prvega predloga in
zakaj ni moč zgraditi komunalne
infrastrukture v enem kosu. Prejeli so odgovor, da prvi osnutek ni
upošteval različnih želja lastnikov
in bi tudi tisti, ki ne želijo graditi,
morali za komunalno infrastrukturo
odšteti v povprečju 70 tisoč evrov.
Razloženo jim je bilo tudi, da ni
tolikšna razlika v podobi, ampak
predvsem v tem, da usmeritve
omogočajo fazno izgradnjo.
V nadaljevanju so svetniki potrdili urbanistične usmeritve in sprejeli sklep, da se ob upoštevanju
slednjih izdela urbanistična rešitev
za območje OPPN Livada Žovšče,
ki se ponovno javno razgrne, in se
opravi ponovna prva obravnava
gradiva na seji občinskega sveta.
Seveda je svetnike zanimalo
tudi, kdaj bodo lastniki lahko
pričeli z gradnjo, saj nekateri na
njo čakajo že skoraj deset let. Ob
idealni časovnici bi lahko oddali
vloge za pridobitev gradbenega
dovoljenja čez približno eno leto.
6
Svetniki so prav tako 'posodobili' Pravilnik o sofinanciranju
izobraževanja nadarjenih mladih
glasbenikov in plesalcev ter mentorjev Glasbene šole Škofja Loka
– Jobstov sklad, ki je bil sprejet že
leta 2002. Novi pravilnik naj bi tako
ustrezal vsem v tem času spremenjenim zakonskim določilom
ter omogočal transparentno in
objektivno delitev sredstev najbolj
nadarjenim mladim glasbenikom
in plesalcem.
Za konec so svetniki še soglasno sprejeli Pravilnik o ohranjanju
in spodbujanju razvoja kmetijstva
in podeželja v škofjeloški občini za
programsko obdobje 2015–2020.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2015
Občina Škofja Loka mimo svojih pravil
Občina Škofja Loka je 13. februarja 2015 objavila javni razpis
za zakup medijskega prostora v
reviji in v časopisu. Na omenjeni
razpis se je za področje časopisa
prijavil Gorenjski glas d.d. in bil
izbran, za področje revije pa se
je na razpis poleg Gorenjskega
glasa d.d. prijavilo podjetje Freising d.o.o., ki izdaja Loški utrip.
Občinska strokovna komisija, ki
ji je predsedoval podžupan Tine
Radinja, je 5. maja 2015 sprejela
odločitev, da tudi na področju
zakupa medijskega prostora v
reviji izbere istega ponudnika kot
pri časopisu, in sicer Gorenjski
glas d.d.
Podjetje Freising d.o.o., ki
Loški utrip izdaja že 19 let, je na
podlagi suma v povezavi z nepravilnostjo vodenja postopka
izbire vložilo zahtevek za revizijo postopka javnega naročila
na Državno revizijsko komisijo
(DRK). V utemeljitvi, ki je bila
posredovana Državni revizijski komisiji, je bil podan sum
na nepravilnost, ker je občinska
strokovna komisija sprejela sklep
mimo pravil, ki jih je sama objavila
v javnem razpisu. V postopku izbire
je komisija primerjala dve ponudbi
– reviji Loški utrip in Loške novice
in ju enakovredno točkovala. Po
mnenju odvetniške pisarne, ki je
zastopala podjetje Freising d.o.o, je
bila to nerazumna odločitev, saj je
komisija odločala (po osmih različnih kriterijih) med Loškim utripom,
ki izhaja vsak mesec, in med zasnovo revije oz. med konceptom revije
Loške novice, ki še nikoli niso bile
izdane. Najbolj nerazumna pa je
odločitev, da je v enem izmed osmih
kriterijev – »Družbena odgovornost
medija, ki pomeni v preteklosti že
izvajano podporo in organizacijo
humanitarnih in drugih družbeno
odgovornih akcij« strokovna komisija dodelila dve točki obema
ponudnikoma: Loškemu utripu
in prav tako zasnovi oz. konceptu
revije, ki ni še nikoli ni izšla. Verjetno je komisija spregledala ali pa
je morala spregledati besedo »v
preteklosti« …
Podjetje Freising d.o.o. je na Občino Škofja Loka vložilo pritožbo,
kar pa je občinska uprava zavrnila
z obrazložitvijo, da bo izbrani ponudnik Gorenjski glas d. d. revijo
Ločanka preimenoval v Loške novice. V podjetju Freising d. o. o. smo s
pomočjo odvetniške pisarne temu
oporekali, ker preimenovanje ali
kakršne druge spremembe revij niso
bile vsebina ali predmet pogajanj,
še manj pa omenjenega razpisa.
Na pogajanjih je bil predstavljen
le koncept nove revije z imenom
Loške novice, ki naj bi pričele izhajati po javnem razpisu.
Občina Škofja Loka je kot pojasnilo na DRK poslala aprilsko številko Ločanke. V uredništvu Loškega
utripa smo bolj za šalo kot zares
primerjali obe ediciji, ki sta izšli v
aprilu – Loški utrip in Ločanko št.
1 in ugotovili, da je v Ločanki 13
prispevkov, ki se nanašajo na dogajanje v Škofji Loki, v Loškem utripu
pa 28. Primerjava med izdanima
številkama v juniju je še bolj zani-
7
miva: Ločanka št. 2 je objavila 17
prispevkov, Loški utrip pa kar 37.
Če bi primerjali obe ediciji (kar v
tem javnem razpisu ni bilo mogoče), je popolnoma razumljivo,
katera od obeh bi morala dobiti
večje število točk, vsaj pri kriteriju
informativnosti.
Državna revizijska komisija, ki
je prepoznala napake pri izvedbi
javnega naročila občinske strokovne komisije in kasneje tudi
vodstva Občine Škofja Loka, je
24. junija 2015 izdala odločbo, da
se javni razpis v celoti razveljavi,
in predlagala ponovitev celotnega postopka ter povrnitev vseh
stroškov pritožbenega postopka.
Franci Bogataj
Julij 2015
Opozicijski pogled na komunalni prispevek
Nekaj dni pred sedmo redno sejo občinskega sveta, na dnevnem redu katere je bil odlok o programu opremljanja
stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, so opozicijske stranke organizirale novinarsko
konferenco in, kot so dejali njihovi predstavniki, strnile svoje vrste.
»Prav vse opozicijske stranke in liste
smo se poenotile, saj menimo, da
se Odlok o komunalnem prispevku
sprejema prezgodaj. Bojimo se, da
bo zaradi nepravilnosti občina morala vračati evropska sredstva, kar bo
spet prizadelo občane, torej bodo
slednji dobili dvojni finančni udarec.
Želimo si, da občinska uprava še enkrat preveri finančno konstrukcijo,»
je uvodoma povedala mag. Jožica
Vavpotič Srakar (SMC).
Nato je dr. Mateja Podlogar iz
Komunalno ekološke liste prebrala skupno izjavo za javnost Nove
Slovenije (NSi), Slovenske ljudske
stranke (SLS), Iniciative za demokratični socializem (IDS), Komunalno
ekološke liste in Stranke modernega centra (SMC). V izjavi so med
drugim zapisali: »Izračun za višino
prispevka za priključitev na kanalizacijo je odločno previsok. Izračun
temelji na nekaterih vprašljivih, netočnih in nepravilno uporabljenih
Novinarska konferenca o komunalnem prispevku, ki jo je pripravila
opozicija. Od leve proti desni: Martin Trampuš (IDS), Davor Tavčar (IDS),
mag. Vavpotič Srakar (SMC), dr. Mateja Podlogar (Komunalno ekološka
lista), Tomaž Paulus (SLS) in Klemen Štibelj (NSi). (Foto: K. Š. K.)
podatkih … Ugotavljamo neskladja
med dejanskimi podatki in tistimi,
ki jih je občina navedla v prijavi za
evropska sredstva … Predlog ne
upošteva preteklih vlaganj obstoječih lastnikov nepremičnin, ki se
priključujejo na kanalizacijo … V
občini je izrazita neenakost med
občani posameznih področij … Na
seji bomo spodaj podpisani zahtevali, da se odlok dopolni z določili,
ki bodo ublažila finančno obremenitev občanov; da se obstoječi
lastniki in novograditelji izenačijo
tako, da se obstoječim lastnikom
upošteva pretekla vlaganja in da
se občanom omogoči vzdržno,
dolgoročno obročno odplačevanje,
brez vknjižbe hipotek.«
V nadaljevanju je Klemen Štibelj (NSi) dejal, da bi za obstoječe
lastnike moral veljati popust ter
da si v njihovi stranki želijo tudi
korekcijski faktor za podeželje, ki
bi ublažil višino komunalnega prispevka. Martin Trampuš (IDS) se je
osredotočil na socialni vidik in način
plačila komunalnega prispevka;
Tomaž Paulus (SLS) pa je predlagal
60-odstotno olajšavo za obstoječe
lastnike. Vavpotič Srakarjeva je izpostavila še dodatne stroške poleg
komunalnega prispevka, in sicer
komunalni priključek ter stroške, ki
nastanejo do priključitve na sekundarni vod. Dr. Podlogarjeva pa je za
zaključek dejala, da si prizadevajo
za zakonsko skladen odlok in hkrati
vzdržen komunalni prispevek, ter
napovedala, da se bodo poslužili
vseh zakonskih možnosti, da zadržijo izvajanje omenjenega odloka.
Klavdija Škrbo Karabegović
Bakterije v Selški Sori v Podlubniku
Občina Škofja Loka je tudi letos naročila analizo kvalitete kopalnih voda na različnih lokacijah. Mikrobiološka preiskava je pokazala, da vzorec, vzet v Podlubniku, ni skladen zaradi prevelikega števila bakterij vrste Escherichia coli.
Vročinski val v juniju je zbudil
prve kopalce, ki so se ohladili v
Sori. Prevladujejo otroci, zato je
številne zanimalo, kaj so pokazale letošnje prve analize kvalitete vode. Tako so predstavniki
Nacionalnega laboratorija za
zdravje, okolje in hrano v začetku junija na različnih lokacijah
odvzeli vzorce kopalne vode
za mikrobiološko preiskavo ter
opravili terenske meritve in senzorične analize. Kot že vrsto let
so tudi letos vzorce odvzeli na
naslednjih odvzemnih mestih:
Selška Sora – Podlubnik, Poljanska Sora – kopališče Puštal
in Sora – Reteče.
Kvaliteto kopalne vode so
ocenjevali v skladu z Uredbo o
upravljanju kakovosti kopalnih
voda (v nadaljevanju Uredba) in
Priporočilom o varnosti kopanja
s smernimi vrednostmi zaradi
prepovedi ali odsvetovanja kopanja na naravnih kopališčih oz.
kopalnih območjih (v nadaljevanju
Priporočilo).
Ugotovitve
Reke Selška Sora v Podlubniku,
Poljanska Sora – kopališče Puštal in
Sora v Retečah po podatkih ARSO
dosegajo standarde za dobro kemijsko stanje po predpisih, ki
urejajo kemijsko stanje površinskih voda.
Selška Sora v Podlubniku in
Sora v Retečah sta po podatkih
ARSO razvrščeni v dobro ekološko stanje po predpisih, ki urejajo
ekološko stanje površinskih voda.
Poljanska Sora v Puštalu pa je razvrščena v zelo dobro ekološko
stanje.
Vzorca kopalne vode, odvzeta
iz Poljanske Sore v kopališču Puštal
in iz Sore v Retečah, sta skladna s
Priporočilom, medtem ko vzorec
kopalne vode, odvzet iz Selške
Sore v Podlubniku, ni skladen s
Priporočilom o varnosti kopanja
Kopanje v Selški Sori se zaradi
prevelikega števila bakterij ne
priporoča.
zaradi prevelikega števila bakterij vrste Escherichia coli (3300
CFU/100 ml).
»Glede na navedeno kopanje
v Selški Sori v Podlubniku odsvetujemo. Predlagamo izvedbo ponovnega vzorčenja. Na splošno pa
na kopališčih, kjer je kopalna voda
skladna s priporočili o varnosti
kopanja, svetujemo, da ljudje vode
ne pijejo oz. zaužijejo, saj lahko to
8
povzroči različne okužbe s povzročitelji črevesnih nalezljivih
bolezni, ki se pri kopalcih lahko
manifestirajo s povišano telesno temperaturo, bruhanjem,
bolečinami v predelu trebuha
in drisko. Posebej ogrožena
skupina kopalcev pri kopanju
v vodah z mikrobiološko neskladnimi vzorci so otroci, ki
nenamerno popijejo več vode,
in starejši (posebej tisti z oslabljenim imunskim sistemom).
Svetujemo, da se po kopanju
kopalci čim prej oprhajo s čisto
pitno vodo,« je med drugim zapisano v poročilu Nacionalnega
laboratorija za zdravje, okolje in
hrano. Dodajajo še, da iz rezultatov analiz kopalne vode po
enem vzorčenju lahko sklepajo
le na trenutno stanje kopalne
vode in da zato priporočajo ponovno oz. večkratno vzorčenje
v kopalni sezoni.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2015
Črni madeži še vedno ostajajo
Prebivalcem Škofje Loke so vroče pomladne dni nemalo težav povzročali ostanki voska, ki so po Škofjeloškem pasijonu
ostali na mestnih ulicah in se tam topili. Kljub junijski sanaciji mestnih površin, ki naj bi ljudi rešila najhujših težav,
so sledovi voska v mestu še vedno vidni. Več kot dva meseca po prireditvi mesto tako ostaja umazano in neočiščeno.
Problem je nastal, ko je vosek kljub
zaščiti kapljal z bakel, ki so bile del
pasijonske scenografije. Na mestnih površinah se je najprej lepo
strdil, maja in junija, ko se je vreme
otoplilo, pa se je ponekod spremenil v pravo lepljivo mlako umazanije. Ta se je prek podplatov ljudi
prenašala po starem delu mesta,
tako da so ostanki voska vidni po
celotnem Mestnem trgu, na delih
Cankarjevega in Spodnjega trga
ter tudi na mostu pri avtobusni
postaji. »Ta vosek je res videti grdo.
Ko dopoldne začne sonce močno
sijati, se snov začne topiti in nato
se raznaša naokoli. Ljudje imajo
to potem v svojih vežah in hišah,«
je povedala Katarina Sekirnik iz
Rokodelskega centra DUO. V rokodelskem centru so se po pomoč
obrnili na pasijonsko pisarno, saj so
ocenili, da bi se zaradi stopljenega
voska ljudje lahko tudi poškodovali. »Opazili smo, da pri nas zaradi
voska drsi po ploščicah in da je to
nevarno,« je še dodala Sekirnikova.
Mesto še zdaleč ni očiščeno
Dvodnevno sanacijo povoskanih
površin v višini 2900 evrov (brez
DDV) so ljudje dočakali dva meseca
po pasijonu. 16. in 17. junija naj
bi podjetje Prosen Com očistilo
najbolj kritične točke v mestu. V
pasijonski pisarni priznavajo, da
niso pravočasno odreagirali na problem. »Strinjam se, da bi to zadevo
morali obravnavati bolj prioritetno,
kot smo jo. Čiščenje se je izvedlo z
zamudo, vzrok zanjo pa je v tem,
da smo tu sami za vse, obremenjeni
s tisoč zadevami,« je priznal vodja
Da ne bi zakorakali v lužo stopljenega voska, so stanovalci na
Mestnem trgu 34 do začetka čiščenja uporabljali preproge in
predpražnike. (Foto: L. M.)
Lepljivi ostanki Škofjeloškega
pasijona v mestu. (Foto: L. M.)
projekta Škofjeloški pasijon Matej
Mohorič Peternelj. Z nedavno
sanacijo naj bi bile odpravljene
težave prebivalcev, med katerimi so najbolj trpeli stanovalci na
Mestnem trgu 34, ki so pred hišo
dobesedno zakorakali v lužo voska.
Toda sledovi voska po loških trgih
in ulicah, predvsem pa na mostu
pri avtobusni postaji z obnovljenim
tlakom kljub sanaciji ostajajo vidni.
Ljudje ugotavljajo, da izvajalec del
sploh ni odstranil črnih madežev, ki
krnijo podobo Škofje Loke. Sprašujejo se, kdaj bodo ti madeži končno
odstranjeni in ali bo mesto sploh
kdaj zaživelo v čisti in urejeni podobi, kot jo je imelo pred pasijonom.
javile ideje, da je spomenik brez
ograje lepši. »Za strokovno mnenje
o tem smo zaprosili pristojni zavod
za varstvo kulturne dediščine, ki
zastopa stališče, da je treba dosedanjo ograjo ponovno namestiti na
Spomenik naj bi bil ograjen
Ljudi zanima tudi, ali bo Marijino
znamenje na Mestnem trgu kmalu
spet ograjeno. Po Škofjeloškemu
pasijonu so se v mestu namreč po-
9
prejšnje mesto,« je povedal Jernej
Tavčar iz škofjeloške občinske uprave. Originalna kovana ograja okrog
Marijinega znamenja naj bi se že v
kratkem vrnila nazaj na svoje mesto.
Luka Mlakar
Julij 2015
Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom
Pasijonska zbirka v Loškem muzeju?
Župan trdi, da je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka
skladen z zakonodajo – Trajna in ne začasna rešitev za ozko grlo v Mednem – Koliko otrok bo ostalo brez
vrtčevskega varstva? – Skrb za hišne ljubljenčke je dolžnost vsakega lastnika
Sprejet je Odlok o programu
opremljanja stavbnih zemljišč in
merilih za odmero komunalnega
prispevka, ki mu opozicija očita
vrsto nepravilnosti. Kakšen je vaš
odgovor na to?
Odgovor je bil dan že večkrat. Izbrali smo strokovnega pripravljavca, ki je pripravil odlok skladno z
zakonodajo. Prepričan sem, da je
odlok pravičen in da bo do konca
leta omogočal priključitev vsem,
ki se morajo po zakonu priključiti.
Po drugi strani spet poudarjam,
da smo dobili veliko nepovratnih
sredstev, zaradi česar bo prispevek
občanov zelo nizek, okoli petnajst
odstotkov dejanske vrednosti. Mislim, da so lahko novi uporabniki
kar zadovoljni. Obstoječim lastnikom bodo priznana vsa pretekla
vlaganja v javno infrastrukturo.
Večina jih je upoštevanih že v
odloku, posamična pa bo možno
upoštevati v posameznih odmernih odločbah na podlagi dokazil.
Poleg tega velja poudariti, da je
za občane z nižjimi prihodki predvideno obročno odplačevanje v
vzdržni višini brez vknjižbe hipotek, kar pa bo vključeno v pravilnik
o plačilu komunalnega prispevka.
Svetniki so dali prvo zeleno luč za
ustanovitev režijskega obrata v
škofjeloški občini. Kaj to pravzaprav pomeni?
Bistveni razlog za ustanovitev
režijskega obrata je bil odločba
tržnega inšpektorja, da se občina sama ne sme neposredno
ukvarjati s plačljivim parkiranjem
in posledično mora to pridobitno
dejavnost organizirati na drugačen
način. Pri nas bomo to konkretno
uredili preko režijskega obrata,
v okviru katerega bomo lahko
urejali še kake druge zadeve. V
mislih imam plakatiranje, urejanje
tržnega dne itn.
V zadnjem Loškem utripu smo
govorili o problematiki cestnih
zastojev v Mednem in pozivu
petih županov, naj se vendarle
nekaj premakne z mrtve točke.
Po zadnjih informacijah naj ne bi
gradili montažnega mostu, temveč sanirali obstoječega, saj naj
bi država namenila več sredstev,
kot je bilo sprva mišljenih.
Vesel sem, da je prišlo do pametne odločitve, da bo most urejen
v celoti in ne samo z začasnimi
premostitvami, ki se velikokrat
znajo podaljšati v dolga desetletja.
Prepričan sem, da bo v naslednjem
letu to ozko grlo na poti do Ljubljane razširjeno in bo pot hitrejša,
brez zastojev. Seveda s tem nismo
uredili vseh težav, ker so zlasti ob
prometnih konicah neizmerni zastoji na vseh vpadnicah v Ljubljano, vendar pa je reševanje le-teh
v pristojnosti ljubljanske občine.
Bodo v prihodnje v Aleji zaslužnih Ločanov dobile svoje mesto
tudi ženske?
že dolga leta v enoti Najdihojca
deluje tudi tak oddelek. Po normativih pa lahko takšen oddelek
sprejme največ šest otrok.
Za letošnje šolsko leto je vrtec
ob vpisu otrok prejel tudi prošnje
za vključitev treh otrok v razvojni
oddelek. Glede na razpoložljive
prostorske možnosti in specifične
pogoje, ki so opredeljeni z zakonom, smo po proučitvi situacije
ugotovili, da do jeseni 2015 ne
bomo mogli zagotoviti dodatnega
razvojnega oddelka. Občina bo
povečan vpis v razvojni oddelek
reševala sistematično in dolgoročno, in sicer v novih prostorih Vrtca
Kamnitnik, katerega izgradnjo načrtujemo v letu 2017.
Po zadnjih podatkih, ki jih je posredoval vrtec, se od enega otroka
pričakuje pisna odpoved, druga
dva pa bosta vključena v redni oddelek, dobila bosta tudi stalnega
spremljevalca in omogočena jima
bo vsa dodatna strokovna pomoč
v skladu z odločbo Zavoda RS za
šolstvo. Vse dodatne stroške v zvezi
s spremljevalcem in dodatnimi terapijami bo krila Občina Škofja Loka.
Omenjeni otroci so zadnje leto deležni še dodatnih terapij, ki so se
pokazale za zelo učinkovite in jih
bomo organizirali tudi v prihodnje.
Kar nekaj občanov je opozorilo
na nepravilno uporabo kolesarke
steze.
Kolesarstvo je v naši občini zelo
priljubljeno in tudi sami velikokrat
opazimo, da občani vede ali nevede
nepravilno uporabljajo kolesarsko
stezo. Pogosto namreč naletimo na
vožnjo v nasprotno oziroma napačno smer, zato želimo še enkrat
opozoriti, naj kolesarji kolesarske
steze uporabljajo v skladu z označeno smerjo vožnje, ker v nasprotnem primeru tvegajo povzročitev
nesreče in plačilo globe.
Dejali ste, da bo junija več znanega, koliko otrok dejansko potrebuje vrtčevsko varstvo. In kaj
pravijo zadnje številke? Koliko
otrok naj bi ostalo brez mesta
v vrtcu? Kako pa ste rešili problematiko razvojnega oddelka?
Trenutno je na čakalnem seznamu
iz rednega vpisa 70 otrok, od tega
jih starostni pogoj za vstop 1. septembra izpolnjuje 37. Po rednem
roku smo prejeli še 28 vlog, sedem
je bilo sprejetih (drugo starostno obdobje). Med tistimi, ki na sprejem še
čakajo, jih starostni pogoj za vstop 1.
septembra izpolnjuje enajst.
Kar zadeva razvojni oddelek,
velja poudariti, da je bila občina
kot ustanoviteljica Vrtca Škofja
Loka že v preteklosti zelo aktivna
pri vključitvi otrok v prilagojen
program – razvojni oddelek. Tako
Večkrat smo v Loškem utripu
spraševali, kdaj bo v Aleji zaslužnih Ločanov svoje mesto našla
tudi ženska, Ločanka. Očitno so
morale stvar vzeti v roke ženske iz
Zavoda Tri, ki so opozorile na (ne)
enakopravnost žensk v javnem
življenju in našle kar 24 Ločank,
10
ki bi si zaslužile mesto v omenjeni
aleji. Za začetek so izpostavile
tri. Kdaj lahko pričakujemo, da
bo alejo krasil tudi ženski lik iz
loške zgodovine?
Ko bo prišel primeren predlog,
mora dobiti primerno oceno, skladno z odlokom, potem pa bomo
dobili nove zaslužne Ločane, ne
glede na to, ali bodo ženski ali
moški. Verjetno bo treba nekoliko
popraviti odlok, ker po mojem
mnenju preveč omejuje, koliko
dodatnih kipov lahko postavimo.
Pasijonska pisarna bo počasi
zaprla svoja vrata. Kje bo našla
novo mesto oziroma vsaj minimalni kotiček, ki bo opozarjal, da
je Škofja Loka pasijonsko mesto?
Dogovarjamo se, da bi naredili dve
zadevi. Ena je pasijonska soba v
središču mesta, ki mora biti odprta
vsak dan. To pomeni, da jo lahko
postavimo samo v tistih zavodih
oziroma prostorih, ki zaradi tega
ne zahtevajo dodatne zaposlitve.
Dogovarjamo se tudi o pasijonski zbirki v Loškem muzeju. Zadeva
je še v pripravi. Trenutno se ji posvečata režiser Milan Golob in vodja
projekta Matej Mohorič Peternelj,
ki bosta dala določene predloge.
Predstavili jih bomo strokovnemu
odboru, ki bo zasedal predvidoma
konec avgusta in na podlagi tega
se bomo odločili, kako vsaj eno
od omenjenih zadev realizirati do
naslednjega predvelikonočnega
časa. Hkrati se dogovarjamo tudi o
rednem letnem pojavljanju Škofjeloškega pasijona v velikonočnem
času. Tudi o tem bo tekla razprava
Julij 2015
na seji strokovnega odbora.
Tema, ki vedno znova 'gloda'
občane, je nepospravljanje za
hišnimi ljubljenčki. Tokrat so na
problematiko opozorili svetniki.
Kolikšna je globa? In kaj lahko
storijo občani (če sploh lahko kaj
storijo), kadar vidijo nekoga, ki ne
pospravi za svojim psom? To namreč meče slabo luč tudi na tiste,
ki za svojimi psi vestno pospravljajo in jih držijo na povodcih.
Skrb za živali na javnih površinah
v škofjeloški občini ureja Odlok
o javnem redu in miru, ki določa
globo v znesku devetnajst evrov
(predpis je iz leta 1993). Sicer pa
pravila ravnanja in skrb za hišne
ljubljenčke na javnih površinah
določa tudi Zakon o zaščiti živali,
ki določa globo v višini tristo evrov.
Pristojni za nadzor predpisanih ravnanj so tudi občinski redarji, vendar
le na javnih površinah. Težava je v
tem, da je treba kršitelja oziroma
prekršek neposredno zaznati na
kraju samem. Ugotavljamo, da je
najbolj učinkovito opozarjanje in
izobraževanje lastnikov psov. Zato
ponovno želimo opozoriti na obveznosti lastnikov hišnih ljubljenčkov
na javnih površinah. Torej, po odloku in/ali zakonu je prepovedano
voditi ali puščati živali v javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča,
na zelenice, v javna kopališča in na
pokopališča. Prepovedano je onesnaževanje javnih površin s fekalijami ali drugimi odpadki. Skrbnik psa
mora na javnem mestu zagotoviti
fizično varstvo psa tako, da je pes
na povodcu. Skrbniki nevarnih psov
morajo zagotoviti fizično varstvo
psov na enega izmed naslednjih
načinov: da so psi na povodcu in
opremljeni z nagobčnikom; da so
zaprti v pesjaku ali objektu; da so
v ograjenem prostoru z ograjo,
visoko najmanj 1,8 metra, ki je
na vhodu označen z opozorilnim
znakom. Prav tako nevarnega psa
ni dovoljeno zaupati v vodenje
osebam, mlajšim od šestnajst let.
Psi brez povodca in nadzora pomenijo zdravstveno tveganje tudi
za njihove lastnike, saj iz najdene
mrhovine na človeka lahko prenesejo ehinokok, povzročitelja pasje
trakulje. Neodgovorni lastniki psov
zdravja ljudi in otrok ne ogrožajo
le zato, ker za svojimi ljubljenci ne
počistijo iztrebkov, temveč tudi s
tem, ker jih nimajo na povodcih in
s tem tvegajo nevarnost pasjega
ugriza.
Klavdija Škrbo Karabegović
Večer na vasi
V torek, 23. junija, je v Domu
krajevne skupnosti potekala tradicionalna prireditev Večer na
vasi, ki jo v čast rojstnega dneva
naše skupne slovenske države
na Godešiču pripravljamo že vse
od leta 2001. Ta kulturni večer, ko
pozdravljamo prihod dolgih poletnih noči, ni namenjen samemu
sebi: je praznik vseh nas, zaradi
nas, je praznik domoljubja in spo-
minjanja, zdrave samozavesti in
veselja nad doseženim … in je
predvsem priložnost za nas Godešane, da se družimo med seboj,
z vaščani in prijatelji, mladimi in
manj mladimi nastopajočimi, ki
vsako leto poskrbijo za prijeten
kulturni program in dobrote ob
prijetnem druženju.
Vse prisotne, ki jih je bilo letos
zaradi močnega deževja za spo-
Tradicionalna prireditev Večer na vasi
znanje manj, sta nagovorila Matjaž Krajnik, predsednik KS Godešič, in mag. Miha Ješe, župan
naše občine.
V kulturnem programu so, kot
vrsto let doslej, nastopili učenci
OŠ Reteče in matične OŠ Cvetka
Golarja pod vodstvom Majde
Ovsenik in učiteljic mentoric, ki
poučujejo godeške otroke. Predstavili so se nam učenci prvega in
drugega razreda – Gašper, Nika,
Andraž, Tia, Žan, Lejla, Zala
in Katja z recitacijo in Katja z
igranjem na flavto. Učenci petega
razreda Zala, Lana, Aina, Adja,
Maša, Luka in Jaka so nam ob
spremljavi Špele Ferle zapeli dve
pesmi. Adja se nam je predstavila
tudi z recitacijo, medtem ko je
šestošolec Matic raztegnil meh
harmonike.
S čudovitim in ubranim petjem
nas je v prireditev popeljala vokalna zasedba Nobile z Zdravljico in
lepimi ljudskimi pesmimi, kot se
za tak večer spodobi. Veteranska
tamburaška skupina Bisernica pa
je s svojimi tamburicami poskrbela
za pravo vzdušje. Kulturni program
je oblikovala Andreja Hafner, povezoval pa Blaž Karlin.
Sklic prve izredne seje
Deset podpisanih občinskih svetnikov škofjeloške občine je v sredini
junija zahtevalo sklic izredne seje občinskega sveta občine Škofja
Loka. Razlog za sklic je sprejetje po njihovem nezakonitega Odloka
o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero
komunalnega prispevka za območje škofjeloške občine. Poleg
tega županu in občinski upravi očitajo še vrsto nepravilnosti, ki
bi lahko celo ogrozile že pridobljena evropska sredstva. Občinska
izredna seja je sklicana za 9. julija. U. O.
11
Julij 2015
Škofja Loka je zaživela
v srednjeveškem duhu
Vitezi, rokodelci, plesalci, pripovedovalci zgodb in legend ter številni drugi nastopajoči so predzadnjo junijsko soboto
poskrbeli za to, da se je Škofja Loka za en dan vrnila v svojo preteklost. Čeprav je organizatorjem letošnjega Historiala
ponagajalo muhasto vreme, so v mesto vseeno privabili veliko množico obiskovalcev.
Cehovska tradicija in loške
zgodbe
Historial, ki za Škofjeloškim pasijonom velja za drugo največjo
in najpomembnejšo prireditev
v mestu, se je tudi letos začel s
slavnostno promenado po starem mestnem jedru. Po mestu
so se v srednjeveških oblačilih
sprehodili meščani, med njimi
tudi mestni glavar, ki vlada v
mestu, in berač, ki vlada na
ulici. Manjkal ni niti zamorec,
ki s krono na glavi krasi mestni
grb. »Historial je dogodek, ki
temelji na loški tradiciji in loških
zgodbah, s katerimi poskušamo
povezati osrednji dogodek prireditve,« je dejala vodja projekta
Andreja Križnar. Tako kot lani
je bil tudi letos glavni dogodek
dramska uprizoritev pripovedke
Kamniti most. Igralci so navdušili in zabavali gledalce na
Mestnem trgu, s pripovedko Lojzeta Zupanca pa so bili povezani
tudi nekateri drugi dogodki, na
primer različne rokodelske delavnice. »Na Mestnem trgu poudarjamo, da je bila Škofja Loka
rokodelsko mesto, v katerem so
delovali cehi, zato v sodelovanju
z Rokodelskim centrom DUO
vsako leto organiziramo rokodelske delavnice za odrasle,« je
pojasnila Križnarjeva.
Historial se je odprl s slovesno promenado 200 meščanov v
srednjeveških oblačilih. (Foto: L. M.)
Grad so povezali z mestom
storiala opisala Križnarjeva. Druga
novost letošnje prireditve bi moral
biti vzpon na Krancelj, med katerim bi vodička pripovedovala loške
zgodbe, a je vzpon zaradi dežja
odpadel. Že prej pa so organizatorji odpovedali grajsko gostijo.
»Težava je v tem, da gostinci hrano
pripravijo vnaprej. Glede na to,
da vremenska napoved za večer
ni obetavna, organizatorja nista
želela tvegati,« je razložila vodja
projekta.
Dogodki v okviru Historiala se niso
odvijali le na Mestnem trgu. Na
Cankarjevem trgu so otroci lahko
ustvarjali na različnih delavnicah,
na Loškem gradu so lahko brali
pripovedke in sodelovali na zeliščarski delavnici, na hribu pod
gradom pa so se lahko preizkusili v
jahanju konj. »Grad smo poskušali
povezati z ostalimi lokacijami in ga
maksimalno izkoristiti. Dogovorili
smo se za cenejši obisk Loškega
muzeja, muzejsko delavnico in
prost vstop v Škoparjevo hišo,«
je dogajanje na novi lokaciji Hi-
Viteški dvoboji
Igra Kamniti most se je začela
s prihodom radovednega mladeniča v Škofjo Loko. Ta je na
koncu s pomočjo zabavnega
Ločana spoznal vse mestne
znamenitosti. (Foto: L. M.)
popoldne zmotil dež, so organizatorji čez dan v mestu pričakovali
od štiri do pet tisoč obiskovalcev.
Med nastopajočimi so bili tudi
letos gostje iz nemškega Freisinga, ki so dogajanje na Mestnem
trgu popestrili z viteškimi boji in
mečevanjem, med prireditvijo pa
se je v Škofji Loki mudila delegacija iz belgijskega Maasmechelna.
Proračun letošnjega Historiala je
znašal približno 20 tisoč evrov, vanj
pa so bila vključena sponzorska
sredstva.
Luka Mlakar
Kljub temu da je prireditev zgodaj
Pozor, tega ne počnite doma! Mečevanje raje prepustite članom
mečevalskega kluba Schwertkampf Ochs iz Freisinga, ki ohranjajo
tradicijo viteških dvobojev. (Foto: L. M.)
Cankarjev trg so zavzeli otroci, ki so izdelovali tudi mošnjičke za
nabiranje kamenčkov in lutke v obliki konjičkov. (Foto: L. M.)
12
Julij 2015
Občinski praznik
Občina Škofja Loka je obeležila občinski praznik, v okviru katerega so na slavnostni akademiji podelili občinska
priznanja za delovanje in stvaritve na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, športa, kulture in humanitarnih
dejavnosti, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju in ugledu občine. Na letošnji slavnostni akademiji je župan
mag. Miha Ješe podelil tri priznanja, in sicer zlatega in dva srebrna grba.
Srebrni grb Občine Škofja Loka
za leto 2014 je prejel Vrtec Sončni
žarek za večletno uspešno in družbeno pomembno delo, še posebej
na področju vrtčevskega varstva,
vzgoje in izobraževanja najmlajših
generacij otrok. Vrtec je leta 2003
začel delovati z dvema skupinama
otrok v starosti od tri do šest let. Od
septembra leta 2009 je v novi stavbi,
kjer danes deluje šest oddelkov,
od tega trije jaslični in trije oddelki
otrok, starih do tri do šest let. Zaposlenih je osemnajst oseb, v njem pa
poleg vzgojiteljev in pomočnikov
dela tudi številno strokovno osebje.
Srebrni grb je prejel tudi Dieter
Thalhammer, dolgoletni župan
mesta Freising in sedanji predsedujoči Društvu pobratenih mest
Freisinga za dve desetletji trajajoča
prizadevanja za razvejano, prijateljsko in partnersko sodelovanje
med Škofjo Loko in Freisingom. Ima
pomembne zasluge predvsem za to,
da je vse do odhoda v pokoj kontinuirano spodbujal in zagotavljal
pogoje za vrsto dejavnosti in stikov
med občinama. Z ustanovitvijo Društva pobratenih mest Freisinga pred
tremi leti kot predsedujoči skrbi za
nadaljnje sodelovanje med pobratenimi občinami ter partnerskimi
mesti Freisinga in prispeva k še večji
prepoznavnosti Škofje Loke.
Župan je priznanja predal predstavnikoma Vrtca Sončni žarek,
Janezu Sušniku in Dietru Thalhammerju.
Zlati grb v roke Janezu Sušniku
Zlati grb je Janez Sušnik prejel
za prostovoljno gasilstvo v vseh
njegovih strukturah, za opravljanje
prostovoljnega dela in za uspešno
delovanje tudi na drugih področjih
družbenega življenja v občini. Vrsto
let je bil namreč pooblaščenec za
sklepanje zakonskih zvez pri Upravni enoti Škofja Loka, nekaj let pa
tudi občinski svetnik. Sicer pa je
V drugem delu praznovanja je nastopil Orkester Slovenske vojske s
solistko Nino Strnad.
član gasilske organizacije od leta vse do višjega gasilskega častnika
1967. Pred petnajstimi leti je prevzel prve stopnje. Aktivno je deloval v
funkcijo predsednika Prostovoljne- organih Gasilske zveze Škofja Loka,
ga gasilskega društva Škofja Loka. med letoma 2008 in 2013 je bil tudi
V tem času mu je skupaj z ekipo poveljnik Gasilskega poveljstva obdruštvo uspelo organizirati v opera- čine Škofja Loka. Kot poveljnik je bil
tivno enoto, ki je danes ena vodilnih član štaba Civilne zaščite občine za
prostovoljnih v državi. Janez Sušnik področje gasilstva. S svojim delom,
je namreč več kot samo predsednik idejami in motivacijo je pomagal
društva. Svojim članom daje zgled ustvariti sistem zaščite, reševanja
hrabrega in požrtvovalnega gasil- in pomoči v občini, ki učinkovito
ca. Tuje mu ni niti izobraževanje, deluje in rešuje ob vse pogostejših
saj je od pripravnika nadaljeval naravnih in drugih nesrečah.
pot preko operativnega gasilca
K. Š.
13
Julij 2015
Bralnica na vrtu Sokolskega doma 2015
Vrt Sokolskega doma je bil od 19. do 30. junija 2015 prava bralnica na prostem. Občina Škofja Loka je namreč v
sodelovanju s Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka in Zavodom O, zavodom škofjeloške mladine pripravila prvi del
Bralnice, drugi bo potekal od 21. do 30. avgusta 2015, od torka do nedelje, od 17. do 20 ure.
Bralnico je uradno odprl direktor
Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka
Matjaž Eržen, ki je ob tem poudaril
pomen branja. Občina Škofja Loka
je namreč skupaj z omenjeno knjižnico pripravila kakovostno gradivo
za vse starostne skupine. Tako so
lahko obiskovalci vrta Sokolskega
doma brali knjige oziroma listali
revije v prijetnem, mirnem in pisanem okolju. Letos so predstavniki
Zavoda O, zavoda škofjeloške mladine pripravili raznolik in zanimiv
dodatni program. Med drugim je
bila vsak dan pripravljena izmenjevalnica knjig in učbenikov, v
okviru katere so obiskovalci lahko
prinesli knjige in učbenike, ki jih ne
potrebujejo več, in si jih med seboj
brezplačno izmenjali. Letošnja Bralnica je ponudila tudi delavnico pisanja plakatov Loesje z Urbanom
Bralnica je med drugim namenjena tudi najmlajšim.
Pircem, literarni dogodek z Mileno
Miklavčič in predstavitev njene
knjige Ogenj, rit in kače niso za
igrače ter Zamorkline delavnice
kreativnega pisanja. Mentor delavnic je bil urednik časopisa Zamorkla
Dan Juvan. Ob tem so mentorice
delavnic in udeleženci programa
PUM predstavili in brali zgodbe
pumovske zbirke Avtobiografsko.
Temu je sledil pogovor o pisanju
osebnih zgodb in dnevniškem,
terapevtskem pisanju. V enem od
Bralničnih dni je potekala delavnica
kreativnega pisanja z Anjo Eržen,
predstavnico Mladinskega dnevnega centra BLOK. Prvi del Bralnic
je popestril literarni dogodek z
mladim pisateljem Jasminom B.
Frelihom, ki je leta 2013 izdal svoj
prvenec Na/pol in bil z njim med
petimi finalisti za najeminentnejšo
literarno nagrado kresnik. Nekaj
dogodkov je bilo sicer zaradi slabega vremena prestavljenih na
avgustovski termin Bralnice, med
drugim bodo takrat cirkuške delavnice z društvom Cirkokrog in
branje in pripovedovanje zgodb
s Škofjeloškega za otroke s Petro
Čičić. Prav slednja je sicer kot predstavnica Zavoda O letos aktivno
sodelovala pri pripravi spremljevalnega programa. K. Š.
Vez med glasbo in sliko
Kaj se zgodi, ko se združita dve veliki umetnosti – glasbena in likovna? Prav zanimiv projekt, ki smo mu bili priča
26. junija v Sokolskem domu in ki je potekal v okviru že sedmega Mednarodnega cikla koncertov.
Projekt Med sliko in glasbo je zasnovan multimedijsko in njegova
rdeča nit predstavlja povezavo
med glasbenimi deli in likovno
umetnostjo, torej med slišanim in
videnim. Pri projektu tako sodelujejo likovni ustvarjalci iz območja
Škofje Loke in Freisinga, glasbeniki
komornega orkestra Amadeo pod
dirigentsko taktirko Tilna Drakslerja, solistka Liza Šparovec in
uveljavljeni skladatelj Leon Firšt.
Večer je obetal presežke in
jih tudi izpolnil. Osnovo je predstavljala glasba skladateljev treh
obdobij: 19., 20. in 21. stoletja, ki
pa ponujajo globlji uvid v glasbeno substanco tudi skozi videno s
projekcijo animiranega filma in
umetniških del. Skozi celoten večer
se je pel dramaturški lok, ki ga je
pričelo delo E. Griega. Projekcija
animiranega filma Izum ljubezni
je bila predvajana hkrati z živo
izvedbo komornega orkestra –
simultano s sliko in v povezavi
z dramaturgijo filma. Glasbo za
animirani film je posebej za orkester Amadeo spisal priznani
mladi slovenski skladatelj Leon
Firšt, člani orkestra pa so ga izvedli
premierno.
Prvi del je zaključila pevka Liza
Šparovec z romantičnima arijama.
Hkrati z njeno izvedbo so se na
platnu, glede na vsebinsko povezanost glasbe, predvajala dela
likovnih umetnikov iz Škofje Loke
in Freisinga. Tako so svoja dela
predstavili Herman Gvardjančič,
Peter Gaber, Matej Bizovičar in
Berko iz Škofje Loke ter Gabriele
Abs iz Freisinga. V drugem delu je
sledila še zadnja skladba večera,
ki jo je ruski skladatelj Šostakovič
napisal in posvetil vsem preminulim prijateljem in ljudem, ki so
trpeli v drugi svetovni vojni, tako
da bila po vsebinski plati glasba
polna emocij.
Glasbena in likovna umetnost
ne poznata meja in govorita v
istem, univerzalnem jeziku umetnosti. Njun stik je veličasten, kar
so uspeli videti in slišati številni
obiskovalci. »Povezava med likovno in glasbeno prakso pripomore
k večji prepoznavnosti škofjeloških
likovnih ustvarjalcev in mladih
glasbenikov, ki smo svoje moči
združili v komornem godalnem orkestru. Na drugi strani pa je projekt
zanimiv za širše poslušalstvo ravno
zaradi svoje izrazite povednosti, če
ne z glasbo, pa toliko bolj z likovno
umetnostjo in nasprotno. Seveda pa ne gre zanemariti dejstva,
da se tokrat s skupnimi močmi
predstavljajo tako glasbeniki kot
likovniki, pri čemer koncert preraste v multimedijski dogodek
in odpira široko polje možnosti
tudi za medsebojno sodelovanje
14
v prihodnje. Zavedamo se pomembnosti tovrstnih dogodkov,
ne samo v smislu družabnega dogodka, temveč tudi v današnjem
času prepotrebne izobraževalne
note in sporočilnosti dogodka v
širšem družbenem kontekstu in
opozarjanje na različne družbene
plati sveta, v katerem živimo,« je
o pomenu zanimivega projekta
povedal Tilen Draksler.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2015
Deset let pobratenja, dvajset let
sodelovanja in 1042 let povezanosti
Občina Škofja Loka in občina Freising sta 19. junija v Sokolskem domu slovesno obeležili deseto obletnico pobratenja
mest Freising in Škofja Loka. Sodelovanje med občinama se je pred dvajsetimi leti začelo na področju kulture in se
prek intenzivnih medsebojnih stikov razvilo v prijateljstvo med zgodovinsko povezanima mestoma.
Župan občine Škofja Loka mag.
Miha Ješe je v Sokolskem domu
poudaril, da Freising in Škofja Loka
ne sodelujeta le zadnjih deset let,
ampak sta bila tesno povezana
tudi v preteklosti. »Naša slavnostna akademija je namenjena
dvajsetletnici neuradnega sodelovanja, desetletnici uradnega sodelovanja in 1042-letnici našega
sodelovanja s Freisingom od leta
973,« je dejal župan in dodal, da sta
se mesti v začetku devetdesetih let
začeli povezovati na glasbenem
področju. Med letoma 1994 in
2004 sta bili gonilni sili povezovanja mestni glasbeni šoli. Vsako leto
so se v obeh mestih vrstili nastopi
komornih pevskih zborov, koncerti
srednjeveške glasbe ter razstave
fotografov in likovnih umetnikov.
Sodelovanje med mestoma je bilo
močno še pred podpisom listine o
pobratenju, ki sta jo 3. julija 2004
podpisala tedanji nadžupan občine Freising Dieter Thalhammer
in nekdanji škofjeloški župan Igor
Draksler. Dva meseca pred podpisom so bili s pomočjo prijateljev
iz Freisinga v ljubljanskem NUK-u
predstavljeni Brižinski spomeniki,
mesec dni pred podpisom pa sta
občini v Münchnu odkrili bronasti
doprsni kip slovenskega slikarja
Antona Ažbeta.
Kultura še vedno povezuje
Ambasadorka za sodelovanje
med mestoma mag. Mirjam Jan
Blažić je povedala, da si izkušnje
z nemškimi kolegi delijo škofjeloški gasilci, pevski zbori, muzejsko
društvo, mestni pihalni orkester
in člani Lions kluba. Glasba, ki je
Rupert Widmann iz freisinške
mestne uprave med izmenjavo
daril z županom Ješetom. (Foto:
L. M.)
15
bila temelj sodelovanja med mestoma, po njenih besedah ostaja
del sodelovanja med mestoma:
»Tradicionalno je postalo sodelovanje naših mladih glasbenikov
na vsakoletnem majskem festivalu
Uferlos. Na tem prizorišču smo
tudi turistično promovirali Škofjo
Loko.« Jan Blažićeva je poudarila
še tesno sodelovanje med umetniškima društvoma obeh mest,
katerega rezultat je tudi skupinska
razstava Škofja Loka–Freising. Ta
bo v Sokolskem domu na ogled
do 9. julija.
Luka Mlakar
Loški utrip tudi
na spletu:
www.skofjaloka.si
Julij 2015
Izšla je nova številka Loških razgledov
z novo urednico
Muzejsko društvo Škofja Loka je v dvorani Sokolskega doma predstavilo že 61. številko Loških razgledov,
domoznanskega zbornika z najdaljšo neprekinjeno tradicijo izhajanja na Slovenskem. Gre za loško enciklopedijo,
ki že od leta 1954 vsako leto prinaša zanimive prispevke z različnih področij, iz preteklosti pa tudi tiste aktualne,
ki zaznamujejo sedanji čas v škofjeloški občini. Njihovi avtorji so poleg ljubiteljskih raziskovalcev tudi številni
priznani in uveljavljeni strokovnjaki z različnih področij raziskovalnega dela.
Nova številka Loških razgledov obsega 432 strani in prinaša 38 prispevkov 35 avtorjev ter novo urednico
Marijo Lebar, nekdanjo dolgoletno
ravnateljico škofjeloške knjižnice. »Ko
sem sprejela naloge urednice, me
je bilo tega, priznam, malce strah.
Kako dostojno nadaljevati delo mojih
predhodnikov dr. Branka Berčiča,
prof. Franceta Planine, dr. Franceta Lebna, zgodovinarja Franceta
Podnarja in prof. zgodovine Judite Šega? Hkrati pa so mi te naloge
predstavljale svojevrsten izziv, saj
je bilo moje predhodno delo sicer
res tesno povezano s knjigo, vendar
so te nove zadolžitve povsem nekaj
novega,« je povedala Lebarjeva, ki je
v nadaljevanju predstavila vsebino
nove številke.
Begunci na Škofjeloškem
med prvo svetovno vojno
Letošnji Loški razgledi ohranjajo
enak koncept, enako razporeditev,
kot je bila v prejšnjih številkah. To
so sklopi: Razgledi, Leposlovje, Občina in občinski nagrajenci, Gradiva
in spomini, Delovanje Muzejskega
društva Škofja Loka in Predstavitve
knjig s kroniko dogodkov na Škofjeloškem. Objavljeni so tudi trije
prispevki, posvečeni stoti obletnici
začetka prve svetovne vojne, na kar
nas spominja že naslovnica zbornika,
na kateri so domači vojaki. Na notranji strani ovitka lahko preberemo, da
je bil med številnimi avstro-ogrskimi
vojaki tudi Evgen Burdych, drugorojeni sin loškega lekarnarja. Elizabeta Eržen Podlipnik v prispevku
osvetljuje spremembe in številne
dobrodelne akcije, ki jih je sprožila
prva svetovna vojna, govori o sprejetju številnih novih zakonov, ki so
prinesli omejitve na vseh področjih,
in o skrbi za številne ranjence, ki jo je
prevzela mednarodna organizacija
Rdeči križ. Preskrba teh ubožcev je dolžnost prebivalstva je naslov prispevka
Judite Šega, v katerem spregovori o
beguncih na Škofjeloškem v prvem
letu vélike vojne. Vojaški spopadi v
Galiciji so namreč jeseni 1914 sprožili
velik val beguncev v notranjost av-
Dolga vrsta čakajočih za nakup nove številke Loških razgledov
stro-ogrske monarhije. O žrtvah med
vojaki, ki jih je terjal čas prve svetovne
vojne v Škofji Loki in Poljanski dolini,
v svojem članku piše Nataša Budna
Kodrič. Od približno tri tisoč vojakov,
kolikor naj bi jih bilo s tega območja,
jih je padlo ali umrlo okrog sedemsto.
Umirali so večinoma na bojiščih, tudi
v zalednih bolnišnicah, na tretjem
mestu pa so smrti v ujetništvu.
medicinskih knjig, ki so bile doslej
odkrite na Loškem. Prispevek Irene
Gajić Elektrifikacija Škofje Loke in
okolice med obema vojnama opisuje ustanovitev nove elektrarniške
družbe, izgradnjo nove električne
centrale in širitev omrežja v mestu
in okoliških vaseh, pozornost pa namenja tudi urejanju pravnih odnosov
med občino in elektrarno ob širitvah
omrežja za javno razsvetljavo.
Nekaznovanje krivcev za
katastrofalni požar v Škofji
Loki
Skorajda že pozabljene
otroške igre iz Škofje Loke
Prispevek dr. Dušana Kosa govori o
požarih v Škofji Loki, izstopa pa tisti
o katastrofi leta 1660, ko so zublji
uničili 35 najbogatejših hiš na Zgornjem trgu in samostan klaris. Viri
razkrivajo tudi zanimivo vprašanje
o delovanju oblastnih struktur pri
iskanju vzrokov ter kaznovanju in nekaznovanju krivcev ter zagotavljanju
javnega reda. Prispevek potrjuje, da
se časi ne spreminjajo, da je procedura pogosto bistveno pomembnejša
od dokazov in resnice, da za vplivne
osebe z zvezami veljajo drugačna
pravila kot za marginalne osumljence. Marta Triler v dveh prispevkih
opisuje verski pouk in vzgojo v dekliških šolah v Škofji Loki do začetka
druge svetovne vojne. Dr. Tone Košir
v prispevku Rohotnikove padarske
bukve poroča o dveh rokopisnih
ljudskih medicinskih knjigah, ki doslej
še nista bili predstavljeni v javnosti.
Obe hranijo na Rohotnikovi kmetiji
v Breznici pod Lubnikom in sta napisani v bohoričici ter dopolnjujeta
obsežno zbirko rokopisnih ljudskih
Zapis o dr. Antonu Dolinarju in njegovi glasbi je ob 120-letnici rojstva
pripravil dr. Franc Križnar. Dolinar,
duhovnik, muzikolog, skladatelj,
urednik in dirigent, rojen na Trati pri
Gorenji vasi v Poljanski dolini, tudi
član profesorskega ceha v Škofji
Loki, je v relativno kratkem življenju
pustil kar nekaj sledi v slovenski
glasbi polpreteklega časa. Andre-
61. številka Loških razgledov
ja Hafner, učiteljica razrednega
pouka, piše o skorajda že pozabljenih otroških igrah iz Škofje Loke in
njene okolice: kapcinar je kapco
zgubu, koza klanf, škarjice brust …
Članek bo mnogim osvežil spomin
na otroštvo in igre na travnikih, v
sadovnjakih ali pa mogoče v loški
'rajtšoli'. Biljana Ristić in Mojca Šifrer Bulovec osvetljujeta življenje in
delo Marije Jamar Legat, profesorice,
častne članice Muzejskega društva
in avtorice knjige Kajbetova hiša
na loškem Placu: 1511–1914. Peter
Pokorn pa piše o prvem slovenskem
društvu ljubiteljskih fotografov na
Slovenskem, ki so ga leta 1889 v Ljubljani ustanovili Ivan Šubic iz Poljan,
Gustav Pirc iz Škofje Loke in Luka
Pintar s Hotavelj. Damjan Likar
Prepisane padarske bukve
16
Julij 2015
Že dvajset let pomagajo zasvojence
spreminjati v zmagovalce
Društvo Projekt Človek je s slavnostnim dogodkom v terapevtski skupnosti v Sopotnici pri Škofji Loki obeležilo dve
desetletji delovanja. V tem času so pomagali več kot 7200 uporabnikom in njihovim svojcem, ki so svoje človeške
stiske in tragedije z njihovo pomočjo spremenili v zgodbe o uspehu.
Društvo je nevladna, humanitarna
in neprofitna organizacija, ki izvaja
program za samopomoč, terapijo
in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti – od
drog, alkohola, iger na srečo, motenj
hranjenja, interneta ali računalniških
igric ter odnosov. V tem obdobju se
lahko pohvalijo z mnogimi pomembnimi dosežki. »Še posebej smo veseli
podatka, da je kar devetdeset odstotkov tistih, ki so program v celoti
zaključili, uspešnih, torej abstinirajo
in so se aktivno vključili v družbo. Pri
nas so namreč programi težavni in
zahtevajo celostno spremembo življenja, ki od uporabnika terja vsaj tri
leta vztrajanja v programu. V instant
rešitve ne verjamemo,« je povedala
predsednica društva mag. Suzana
Puntar.
Uporabniki hodijo tudi na
maratone in v visokogorje
Vsi programi v okviru Projekta Človek, ki deluje že v osmih slovenskih
regijah, so naravnani celostno in
obravnavajo vse človeške razsežnosti. V stanovanjski terapevtski skupnosti v Sopotnici je življenje organizirano tako, da uporabniki poleg
terapevtskih aktivnosti preko dela
utrjujejo samostojnost, se učijo
reševati težave in preživljajo prosti
čas na ustvarjalen način. »Že dolgo
sodelujemo s škofjeloškim planinskim društvom, ki naše uporabnike
vodi po visokogorju, vsako leto
osvojijo tudi Triglav in na ta način
krepijo samozavest ter vztrajnost.
Spodbujamo jih k teku in letos jih
je kar nekaj nastopilo na maratonu
v Radencih ter loškem Teku štirih
mostov,« je dejala strokovna vodja
programov Dora Pal. Poudarila
je, da se struktura zasvojencev
spreminja: »Pred dvajsetimi leti je
bila večina zasvojencev heroinskih
odvisnikov, čez pet let je bil porast
plesnih drog, sledil je kokainski val,
v zadnjih letih pa beležimo vedno
več novih kemičnih drog, ki izrazito
vplivajo na porast psihoz ter vseh
vrst težav v duševnem zdravju.«
Po njenih besedah droga človeka
osami, človek pa je socialno bitje,
zato je za uporabnike že sama sku-
Dora Pal, strokovna vodja programov v Projektu Človek: »Pri uporabnikih iščemo njihove potenciale!« (Foto: Projekt Človek)
Umetniški izdelki iz recikliranih materialov, ki so jih ustvarili
uporabniki terapevtske skupnosti v Sopotnici.
grama eden izmed izzivov današnjega časa, saj na vrata trka vse
več zasvojenih ljudi, ki bodisi pričakujejo otroka ali pa ga že imajo.
»Naša hiša poka po šivih, ker je v
pnost terapija in zdravilo. Ob tem
je še povedala zgodbo o fantu,
ki je zaradi drog pristal v zaporu.
»Nihče ni verjel vanj, menili so, da je
zguba. V društvu Projekt Človek pa
smo spoznali njegove potenciale v
risanju. Dali smo mu možnost, da
je razvijal talent in danes ima ta
nekdanji zapornik svoj umetniški
studio.«
Edina terapevtska
skupnost za zasvojene
starše in njihove otroke v
Sloveniji
Posebnost tega programa je, da
se otroci vključijo v terapevtsko
skupnost skupaj s starši, sprejemajo
pa tudi nosečnice. »Za zdravljenje
sem se odločila predvsem zaradi
otroka, ker ne želim, da odraste v
neurejenih družinskih razmerah.
Sama sem živela v družini, kjer sta
starša dajala večjo pozornost moji
sestri, oče je bil alkoholik. Zaradi takšnega stresnega življenja
sem začela jemati heroin, kokain
in druge substance,« je povedala
ena od mamic, ki že več kot leto dni
abstinira. Podobno zgodbo nam
je zaupal nek drug uporabnik, ki
pravi, da ga njegov pretirano strog
in žaljiv oče nikoli ni pohvalil, zato
je razvil občutek manjvrednosti
ter začel bežati v alkohol. Kot pravi
vodja centra za reintegracijo mag.
Roman Koštal, je širitev tega pro17
zadnjih dveh letih število različnih
uporabnikov znatno naraslo. Zato
potrebujemo dodatne prostore za
svoje delovanje,« je še dodal Koštal.
Damjan Likar
Julij 2015
Pozitivna provokacija z Alejo
znamenitih Ločank
Škofja Loka ima v Šolski ulici Alejo znamenitih Ločanov, v kateri so le obeležja predstavnikov moškega spola. Kot
protiutež temu so predstavnice Zavoda Tri na drugi strani ceste odprle Alejo znamenitih Ločank in s tem opozorile na
problem neenakomernega predstavljanja žensk v javnosti.
Organizatorke tega dogodka so
raziskale, kdo so bile znamenite
Ločanke, ki so v preteklosti vplivale
na družbo. Našle so jih kar 24. V
okviru dveh javnih posvetov so
izbrale tri, katerih podobe bodo tri
tedne kot rezultat projekta začasno postavljene v Aleji znamenitih
Ločank na Šolski ulici. »S tem projektom želijo zbuditi Škofjo Loko
in z umetniško instalacijo spodbuditi razmišljanje o enakopravnosti
žensk v javnem življenju. Poleg
tega bomo znamenitim Ločankam
končno podarili javno priznanje ter
upodobitev in umestitev v javni
prostor,« je povedala Nina Arnuš
iz Zavoda Tri, ki si želi, da bo ta dogodek spodbuda za postavitev alej
znamenitih Slovenk tudi drugod
po Sloveniji.
V aleji so Marija Bračko,
Franja Tavčar in Angela
Bahovec
Izbor je bil dosežen s konsenzom.
Organizatorke so poskušale zajeti
raznovrstna področja, na katerih
so bile izbranke aktivne s svojim
delom, ki ga ne moremo spregledati. V alejo so uvrstili Marijo
Bračko (1914–2004), zdravnico,
ki je skoraj desetletje držala pokonci loško zdravje, bila babica,
Tomaž Deželan iz Fakultete za
družbene vede je poudaril velik
pomen tega dogodka.
Med izbranimi znamenitimi
Ločankami je tudi Franja Tavčar.
Projekt so izvedle članice Zavoda Tri (na fotografiji z leve proti
desni): Anka Pintar, Katja Jezeršek, Mojca Selak in Nina Arnuš.
sodelovala pri gradnji zdravstvenega doma ter delovala v Centru
slepih in slabovidnih. Za svoje
nesebično delo je prejela številna
priznanja in leta 1992 postala častna občanka Občine Škofja Loka.
Na častno mesto so postavili tudi
Franjo Tavčar (1868–1938), aktivistko na področju pravic žensk,
humanitarko in zavedno Slovenko. Imela je razvit čut za umetnost
in literaturo, vodil pa jo je tudi
izrazit socialni čut – med drugim
si je prizadevala za zaščito otrok,
sirot, revežev in vojakov. Organizatorke so zapisale, da bi bil njen,
prav tako znani mož Ivan Tavčar,
brez nje – Ivanček. Tretja izbrana
znamenita Ločanka je Angela Bahovec (1894–1982), uršulinka, ki
je v Škofjo Loko prinesla košarko.
To so najprej igrale gojenke šole
na grajskem dvorišču. Izbrali so
jo tudi kot predstavnico nun, ki
so na Loškem močno vplivale na
izobraževanje in šolstvo.
iz Fakultete za družbene vede,
profesor predmeta ženske in
politika, je v govoru omenil starogrškega filozofa Aristotela, ki
je dejal, da »ženske nimajo niti
fizičnih niti umskih sposobnosti, da bi sodelovale kot polnopravne državljanke«, medtem
ko je bil katoliški svetnik Tomaž
Akvinski prepričan, da je »ženska
objekt, ki se ga zgolj potrebuje
za ohranitev vrste in pripravo
jedače ter pijače«. »Takšne akcije
so v zgodovini v resnici predrugačile družbo ter prispevale k
uveljavitvi volilne pravice, ena-
Takšne akcije prispevajo k
večji enakopravnosti med
spoloma
Na slabši položaj žensk v družbi
je vplivalo in še vpliva mnogo
dejavnikov, med drugim tudi
izjave vplivnih moških skozi
zgodovino. Tomaž Deželan
18
Obeležja treh znamenitih
Ločank so naredili v obliki recikliranih ogledal.
kega plačila za enako delo in
pa predvsem spremembi same
miselnosti v družbi,« je Deželan
pohvalil projekt. Čestitkam se je
pridružila tudi Metka Roksandić
iz društva Ženski lobi Slovenije,
ki je povedala, da še danes velja,
da se pravice ne dobijo, ampak se
je zanje treba boriti. »V Savdski
Arabiji ženske še danes ne smejo
voziti avtomobila, a ne čudimo
se, saj tudi v Sloveniji še pred devetnajstimi leti ženske niso smele
biti policistke, vpis na policijsko
šolo ni bil možen.«
Damjan Likar
Julij 2015
V Železnikih so kuhali in se igrali
V okviru 13. Tedna podeželja na Loškem (Razvojna agencija Sora) je na trgu pred plavžem v Železnikih v soboto, 6. junija, potekala Kuharija na prostem, da je bilo vzdušje še bolj veselo, pa so z družabnim popoldnevom poskrbeli Javni
zavod Ratitovec ter Turistično in Muzejsko društvo Železniki.
Številni obiskovalci so se v popoldanskih urah kljub vročini odpravili pred plavž, kjer jim je nosnice
najprej požgečkal prijeten vonj,
ki se je širil iz posod na stojnici
Anžeta Skvarča. Pripravil je tri
jedi, ki sodijo med okuse loškega
podeželja, in sicer so si obiskovalci
lahko obliznili prste ob odličnem
zajčjem raguju z ajdovo kašo, fižolom s suhim sadjem, mnoge pa je
še posebej navdušila sladica –pečena skuta z jabolki in malinami.
Otroci so se lahko udeležili tudi
kuharske delavnice, na kateri so
pripravili ocvrte bezgove cvetove
s prelivom iz svežih jagod.
Kristina Miklavčič iz Razvojne agencije Sora (RAS) je povedala, da je prvi teden v juniju že
od leta 2003 naprej vsako leto
namenjen Tednu podeželja na
Loškem. Prireditev poteka v organizaciji RAS ter številnih drugih
razvojnih institucij ter društev, ki
sodelujejo pri spodbujanju razvoja
podeželja na loškem območju. S
številnimi dogodki želijo ljudem
in dejavnostim na škofjeloškem
podeželju dati nek razpoznaven
pečat in priznanje za njihovo prizadevnost, delo ter rezultate, ki jih
ob tem dosegajo. Tovrstni dogodki
so tudi priložnost, ko lahko aktivni
posamezniki, kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi ter druga podjetja na Škofjeloškem predstavijo
svoje izdelke, storitve in aktivnosti
širši javnosti ter spletajo vezi s
poslovnimi partnerji. Poleg tega
je dogajanje priložnost za uspešen
razvoj, povezovanje in sodelovanje institucij in društev, ki delujejo
Anže Skvarč in Okusi loškega
podeželja (Foto: Nina Drol)
Otroci so uživali v pripravi sladice. (Foto: Nina Drol)
na področju razvoja podeželja na
celotnem območju Slovenije. V
okviru Tedna podeželja se tako
zvrstijo najrazličnejše izobraževalne aktivnosti, ki lahko doprinesejo
k razvoju njihovih dejavnosti in
kvaliteti izdelkov, poleg tega pa
lahko udeleženci teh izobraževanj
dobijo informacije o aktualnih razvojnih aktivnostih na območju, v
katerih lahko sodelujejo.
Za druženje in zabavo so Javni
zavodi Ratitovec, Turistično ter
Muzejsko društvo Železniki pripravili družabno popoldne. Obiskovalci so se lahko preizkusili v
igranju uličnega šaha in obudili
spomine na tancalco, ki bosta
odslej na voljo vsem igre željnim
mimoidočim. Tudi vrsta za tekmovanje v marjanci je bila precej
dolga, saj se je marsikdo želel preizkusiti v tej preprosti, a napeti igri.
Dogajanje se prijetno popestrili
klekljarice in kovači, ki so s smelimi
udarci po nakovalu pričarali zven
Ulični šah (Foto: Nina Drol)
daljnih časov. Kdor si je zaželel še
bolj natančno obuditi zgodovino
kraja, je bil več kot dobrodošel v
muzeju, ki si ga je lahko ogledal
brezplačno.
»Trg pred plavžem skušamo
oživiti z različnimi prireditvami in
dogodki, v največje veselje bi nam
bilo, če bi ga domačini vzeli za svojega,« je poudarila Nataša Habjan iz Javnega zavoda Ratitovec.
JULIJ IN AVGUST V KNJIŽNICI
Poleti v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja
Loka spremenimo obratovalni čas. Letos bomo od prvega julija do zadnjega
avgusta za obiskovalce na voljo v terminih, ki so razvidni v tabeli. Na oddelku za
mladino v Škofji Loki bo poleg izposoje
gradiva potekalo več različnih aktivnosti
namenjenih otrokom in mladim tako za
razvedrilo, kot ustvarjalnosti in osvajanje novih znanj in
veščin. Podrobne informacije so na voljo na naši spletni
strani, družabnih omrežjih fb in tw, v medijih ter osebno
v knjižnici. Želimo vam prijeten dopust in počitnice.
PONEDELJEK
ŠKOFJA LOKA
TOREK
Dodala je: »To je bil letos že drugi
dogodek Na plavžu. Ob dnevu
muzejev so si obiskovalci muzeja
na trgu ogledali igro Kje je meja?,
ki so jo uprizorili igralci iz Kulturno-turističnega društva Dražgoše.
V juliju bodo tukaj tradicionalni
Čipkarski dnevi, septembra pa v
okviru četrtih iger JZR načrtujemo
turnir v uličnem šahu in tancalci.«
Nina Drol
SREDA
PETEK
12.00 – 19.00 08.00 – 14.30 08.00 – 14.30 12.00 – 19.00 08.00 – 14.30
TRATA
14.00 – 19.00
POLJANE
13.00 – 19.00
GORENJA VAS
11.00 – 17.00
ŽIRI
14.00 – 19.00
13.00 – 19.00
10.00 – 17.00
13.00 – 19.00
ŽELEZNIKI
ČETRTEK
13.00 – 19.00
14.00 – 16.00
SOVODENJ
19
Julij 2015
Bralci škofjeloško knjižnico še vedno
radi obiskujejo
V Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka so pred kratkim izdali zgibanko, ki prikazuje delovanje knjižnice v preteklem
letu. Zbrani podatki kažejo, da trend izposoje še rahlo narašča in da je knjižnica pomembno kulturno-izobraževalno
središče na širšem območju Škofje Loke. Kljub temu se v knjižnici še naprej ubadajo s prostorsko stisko.
Podatki iz nove publikacije nam
povedo, da je strokovni delavec
v škofjeloški knjižnici v lanskem
letu na dom izposodil 44.458 enot
gradiva, kar je precej več od slovenskega povprečja v letu 2013 (28.822
enot). Strokovni delavec je lani v
izposoji postregel 12.120 obiskovalcev, medtem ko je bilo predlani povprečje slovenskih splošnih
knjižnic 11.146 obiskovalcev. »Ko
gledam, koliko enot gradiva glede
na slovensko povprečje izposodi
škofjeloški knjižničar in koliko več
obiskovalcev postreže, se čudim,
ali je to možno, vendar številke povedo svoje,« je zadovoljen direktor
knjižnice Ivana Tavčarja Matjaž
Eržen. Trendi po svetu v zadnjem
obdobju že nekaj časa kažejo tudi
od 20- do 30-odstotni upad izposoje gradiva, medtem ko v knjižnici
Ivana Tavčarja izposoja še vedno
počasi narašča. »Veliko je ugibanj,
ali bodo knjižnice v prihodnosti
zaprli, ker danes nihče več ne bere.
Toda v Škofji Loki ljudje še berejo,«
pojasnjuje Eržen in dodaja, da se je
lani povečala tudi izposoja e-knjig v
slovenščini na portalu Biblos.
Manj državnih sredstev za
nakup gradiva
Člani knjižnice Ivana Tavčarja so
na portalu za e-izposojo konec
prejšnjega leta lahko izbirali med
251 naslovi. »Ko smo šli v ta projekt,
smo kupili tudi bralnike za izposojo, a si ljudje knjige raje nalagajo
na svoje naprave,« razlaga Eržen.
Rast izposoje je odvisna tudi od
novega gradiva, ki je na voljo bralcem. Slovenske splošne knjižnice
zadnja leta opažajo, da se finančna
sredstva za nakup novega gradiva
s strani države zelo zmanjšujejo.
»Od leta 2011 do leta 2015 se je
znesek sredstev s strani države,
namenjen nakupu gradiva, znižal za 49 odstotkov,« pojasnjuje
direktor knjižnice. Kljub rahlemu
naraščanju izposoje so v knjižnici
pozorni tudi na svetovne trende.
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
želi postati središče srečevanja ljudi
ter izmenjav idej in znanj. Sodobna
splošna knjižnica je namreč tudi
Matjaž Eržen je zadovoljen tudi
z reševanjem prostorske stiske v
gorenjevaški krajevni knjižnici.
Leta 2016 bo Gorenja vas dobila
sodobno knjižnico na 240 kvadratnih metrih. (Foto: L. M.)
Zaradi prostorske stiske v knjižnici nekatere dragocene knjige niso
na ogled obiskovalcem, ampak čakajo na lepše čase v omarah.
(Foto: L. M.)
center znanja, ki je dostopno prek
tehnologij, zato mora knjižnica
ponujati sodobne tehnologije in
izobraževati ljudi o njihovi uporabi.
prostorov knjižnice. »Analizirali
smo tri potencialne nove lokacije: blagovnico Nama, lokacijo na
območju nekdanje vojašnice in
lokacijo v Kapucinskem predme-
Prostorska stiska ostaja
problem
Pred dvajsetimi leti so v knjižnici
pripravili 130 dogodkov, lani pa so
sami ali v soorganizaciji izvedli 702
prireditvi. »Še zmeraj prevladujejo
dogodki, ki so povezani s knjigo in
izobraževanjem, vendar ni nujno,
da je tema vsakega dogodka prav
knjiga,« pojasnjuje Eržen. V Železnikih, kjer je knjižnica predlani
dobila nove prostore, so v tem letu
pripravili tudi likovne razstave in
dobro obiskano delavnico ročnih
del. Veliko dogodkov za otroke
organizirajo tudi na oddelku za
otroke in mladino na Nami. »Čeprav imamo na Nami samo 230
kvadratnih metrov površine, mladinski oddelek cveti, dogodki pa
se kar vrstijo,« pravi Eržen. Hkrati
opozarja, da novi prostori na Nami
niso zadostna rešitev prostorske
stiske, s katero se v knjižnici ubadajo že desetletja. Zadostna rešitev
za knjižnico v Škofji Loki, s katero bi
zaposleni dobili optimalne delovne pogoje, je glede na normative
okoli 2500 kvadratnih metrov. Z
vprašanji glede rešitve te težave
smo se obrnili na Občino Škofja
Loka, ki je letos naročila izdelavo
primerjalne analize možnih lokacij v Škofji Loki za umestitev
20
stju,« je dejal tiskovni predstavnik
Jernej Tavčar. Na osnovi te analize
bodo na občini v prihodnje sprejeli
odločitev o izbiri lokacije.
Luka Mlakar
Julij 2015
Drajnarjuva vampa na Loškem gradu
Glasbena ustvarjalca Drajnarjuva vampa, Jernej in Tomaž Hostnik, sta na dvorišču Loškega gradu osupnila
poslušalke in poslušalce, ki so obiskali njun koncert ob izidu oziroma promociji zgoščenke z naslovom
Je pri nas od nekdaj znano.
Duo Drajnarjuva vampa sestavljata
brata Hostnik, in sicer pianist in
vokalist Tomaž ter harmonikar
Jernej. Njuno skupno ustvarjanje
bi lahko opredelili kot družbenokritični šanson. »V naši srčkani
državici smo vsi državljani ožuljeni
od pasov, ki nam jih vsak dan pridno nategujejo taki in drugačni
rablji. Teh spon smo (bili skozi zgodovino) prekleto navajeni, tako
rekoč smo se senzorno adaptirali,
zato je vloga najinega protestnega
oz. družbeno-kritičnega šansona
predvsem izobraževalna,« izpostavlja Tomaž. Ljudi želi spodbuditi
k nadaljnjemu razmisleku: »Kje
vas žuli? Zakaj vas žuli? Zakaj ste
tiho, če vas žuli?« Po njegovih
besedah se jima je po koncertu
na Loškem gradu veliko poslušalcev zahvalilo, ker sta si drznila
javno povedati nekaj, kar jih je že
dolgo tiščalo kakor cmok v grlu.
»Zaradi večjega učinka, pa tudi
zato, ker naju to bolj izpolnjuje,
že od začetka sporočava z orodji
ironije. Kot avtor besedil in glasbe
pa moram paziti, da ne bi zašel v
golo streljanje pamfletov oziroma
da se izognem klišeju. Izjema je par
besedil, pri katerih sem zavestno
uporabil nekoliko preprostejšo
formo, za lažjo vzpostavitev stika
z občinstvom. Tako je šanson Naš
boss na videz povsem banalen
pamflet z anaforo, ki ji sledi naštevanje prisrčno butastih domislic na
prvo žogo, a kljub temu že sproti
odpira raznovrstna vprašanja, ki
vabijo k razmisleku.« Vaška mulca z
domačije pri Drajnarjuvih ali Drajnarjuva vampa sta tako zagotovo
pustila vtis tudi med škofjeloškimi ljubitelji glasbe. »Odzivi po
koncertu na Loškem gradu so za
naju dokaz, da ustvarjanje na tem
področju, kjer s svojo unikatnostjo tako rekoč orjeva ledino, ima
smisel in da je tega na slovenski
Drajnarjuva vampa, Jernej na harmoniki in Tomaž na klavirju
sceni premalo, saj sva bila deležna
velikega navdušenja tako moje t.
i. izgubljene generacije, kot tudi
starejše, torej upokojencev. Kar
pa naju poleg številnih mladih, ki
so rekli, da so jokali od smeha, še
posebej navdihuje, pa je dejstvo,
21
da izpovedana vsebina ni bila le
enourna sprostitev, ampak da so
se debate o njej vrtele še dolgo v
noč in da navdušenju še danes ni
videti konca,« dodaja Tomaž.
Katja Štucin
Julij 2015
Ko so v mestu mladi glasbeniki,
glasba ne potihne
Prvo junijsko soboto so se na različnih lokacijah v mestnem jedru Škofje Loke predstavili učenci Glasbene šole
Škofja Loka. Mladi glasbeniki so zavzeli trge, cerkve in atrije ter poželi bučne aplavze številnih obiskovalcev,
ki so sončno vreme izkoristili za obisk mesta.
Na že deseti O'glasbeni Loki je
prvič nastopil pihalni orkester, ki
je v glasbeni šoli nastal v tem šol-
skem letu. »Želim si, da bi bilo med
otroki še več zanimanja za trobila in nekatera pihala, na primer
oboo,« je dejal ravnatelj Glasbene
šole Škofja Loka Peter Kopač in
dodal, da je hvaležen občini in
ljudem za to, da vsako leto znova
podprejo nastope učencev.
Luka Mlakar
Pri Miholu so se predstavili mladi virtuozi na klavirju, trobilih in
pihalih. Alma (levo) in Neža Jesenko (desno) obiskujeta šesti razred
prečne flavte. (Foto: L. M.)
Z novonastalim pihalnim orkestrom so na Mestnem trgu združili
moči tudi učenci, ki igrajo na cajone. (Foto: L. M.)
Zvoki kitare so preplavili atrij starega župnišča tudi med nastopom
Marka Kejžarja. (Foto: L. M.)
Prikupne balerine, ki obiskujejo tretji razred osnovne šole, so na
Mestnem trgu nastopile brez napak in si zaslužile glasen aplavz.
(Foto: L. M.)
Če izvzamemo Mestni trg, se je največ obiskovalcev zbralo pri
kavarni Na štengah. Tam so lahko slišali in videli tudi, kako na bobne
igra Nejc Pleško. (Foto: L. M.)
Sončno in toplo vreme je v mesto privabilo veliko ljudi. Nekateri so
nastope glasbenikov spremljali na soncu, medtem ko se je večina
hladila v senci. (Foto: L. M.)
22
Julij 2015
Grajska gostija spet na LUFTu
Grajska gostija je junija spet združila moči s festivalom LUFT na Cankarjevem trgu v Škofji Loki. Tokratno ponudbo so
prilagodili dopoldanskemu času, se pravi zajtrku in 'brunchu'.
Namen Grajske gostije je predvsem vključevanje lokalnih ponudnikov kulinaričnih dobrot v
mestni utrip. Sam dogodek seveda
ni namenjen le potešitvi lačnih
želodčkov, ampak tudi druženju.
Raznovrstno ponudbo domačih
in tujih dobrot dodatno popestri
raznolika izbira pijač.
Na junijski Grajski gostiji so
gostili Kavarno Tiskarna, ki je pripravila okusne sendviče in slastne
napitke. Experiment, no Art = no
Fun so obiskovalce podučili o
Obiskovalci Grajske gostije
23
skrivnostih dobre kave. Catering
Kuharaj je navdušil sladkosnede, Bar Freising pa poskrbel, da
obiskovalci niso bili žejni. Dobro
energijo je lepo dopolnilo tudi
vreme, ki nam je pričaralo lepo
sončno kuliso.
Nad pestro ponudbo osvežilnih
napitkov in dobrot za v želodec so
bili seveda navdušeni tudi obiskovalci; na sončno junijsko dopoldne
se jih je v Škofjo Loko pripeljalo kar
lepo število.
K. M.
Grajska gostija
Kuharaj
Julij 2015
Na veselici uradno prevzeli novo
gasilsko vozilo
Škofjeloški župan mag. Miha Ješe je starološkim gasilcem na njihovi tradicionalni veselici na ploščadi nekdanje
vojašnice uradno predal ključe novega gasilskega vozila, s katerim bodo lahko še bolj učinkovito pomagali
ljudem v stiski. Dolgoročni načrt je izgradnja novega gasilskega doma.
Prostovoljno gasilsko društvo
Stara Loka je novo avtocisterno
prevzelo že konec februarja, do
uradne predaje s strani občine
pa so operativni gasilci dodobra
spoznali lastnosti vozila in opravili
veliko ur usposabljanja.
Vozilo je velika pridobitev
za škofjeloške gasilce
»Novo vozilo je izpopolnilo vozni
park javne gasilske službe v škofjeloški občini. Taka vozila so namenjena prevozu vode na požar
kot podpora napadalnim vozilom,
prevozu pitne vode in pranju cest,
ker pa se v zadnjih letih vse več
srečujemo z naravnimi nesrečami
in drugimi tehničnimi intervencijami, smo se odločili, da bo vozilo
poleg vode imelo tudi dovolj opreme, da bo lahko skupina gasilcev
z njim samostojno delovala na
najrazličnejših intervencijah – od
odstranjevanja nevarnih živali
(ose, sršeni …), poplav, žledu pa
vse do oskrbe napadalnih vozil v
največjih požarih,« je povedal poveljnik staroloških gasilcev Anže
Rebec. Dodal je, da so za dodatno
opremo gasilci iz lastnih žepov
prispevali 25 tisoč evrov, občina
pa je za nakup odštela 226 tisoč
evrov iz proračunskih sredstev.
»V vozilu je več kot dvesto kosov
najrazličnejše gasilske opreme. Če
jih omenim le nekaj: imamo kar
šest izolirnih dihalnih aparatov,
Operativna enota Prostovoljnega gasilskega društva Stara Loka
dva od teh si lahko člana posadke namestita kar med vožnjo na
požar, da je samo interveniranje
hitrejše, potem imamo 29 kosov
gasilskih cevi, termo kamero, agregat, dva kompleta za delo gasilcev
na višini, motorno žago, višinski
obrezovalnik, muljno in dve potopni črpalki za črpanje vode, vodni
sesalec, opremo za posredovanje
pri požarih v naravi. Poleg tega je
na vozilu nameščen tudi metalec
vode (vodni top), s katerim bi si
pomagali pri obsežnih požarih v
industriji,« je Rebec opisal nekaj
značilnosti novega vozila.
eno večjo cisterno in eno manjšo, ki jo je že načel zob časa. »Kar
nekajkrat smo bili primorani
klicati na pomoč poklicno gasilsko enoto iz Kranja, ker sami
nismo imeli zadostne količine
vode. Nazadnje je bilo to ob
novoletnem požaru na Mestnem
trgu, še prej pa pri več gozdnih
požarih, kjer je poraba vode
nekoliko večja kot pri gašenju
objektov. Bistvena prednost pa
je v tem, da je novo vozilo narejeno tako, da nam bo služilo
še na drugih intervencijah in
bomo tako ob večjih naravnih
nesrečah lahko na teren poslali
dodatno skupino gasilcev. S tem
bo naša učinkovitost še večja,
ljudje pa bodo prej deležni naše
pomoči,« je dejal poveljnik sta-
Ljudje bodo sedaj še prej
deležni pomoči gasilcev
Kot pravi Rebec, so do sedaj v
občini imeli v operativni rabi le
Na prireditvi so se gasilci pomerili v gasilskem spretnostnem
tekmovanju Fire Combat.
Nova pridobitev v voznem parku staroloških gasilcev
24
roloških gasilcev, ki se trenutno
še z drugimi enotami pripravlja
na prevzem nalog gašenja in
reševanja v predoru Sten.
Kdaj bodo starološki gasilci
prišli do novega doma?
»Ni skrivnost, da že nekaj let
razmišljamo o novem gasilskem
domu, saj je sedanji po ogledu
in oceni statika dotrajan in problematičen z vidika potresne
varnosti, za rekonstrukcijo oz.
obnovo pa nesmiseln, ker ima
preveč pomanjkljivosti. Obenem
nas pesti tudi prostorska stiska in
sama umestitev sredi naselja,« je
o novih načrtih spregovoril predsednik društva Klemen Škrjanec,
ki pravi, da že nekaj let iščejo
primerno lokacijo, pokazalo se je
nekaj opcij, vendar zaenkrat ni še
nobena potrjena. »Svoje poglede
in potrebe smo predstavili tudi na
sestanku s podžupanom. Dejstvo
je, da sami kot društvo nismo sposobni finančno in organizacijsko
izpeljati takšnega projekta, saj
delujemo na prostovoljni bazi.
To mora biti v interesu občine
in občanov, mi smo tu zato, da
opravimo svoje delo po najboljših
močeh. Trenutno lahko rečem le,
da smo gasilci oz. gasilska služba vključeni v dolgoročni razvoj
občine, sedaj pa je naloga občinskega sveta, da odloči, kako se
bo vse skupaj razvijalo naprej,«
je zaključil Škrjanec.
Damjan Likar
Julij 2015
Balerine pridno vadijo v centru RitmoLoko
V centru plesa, športa in sprostitve RitmoLoko že peto leto potekajo baletne vaje. V letošnjem letu je balet obiskovalo
dvanajst deklet, ki so se poleg plesalk hip hopa 5. junija predstavile staršem in gledalcem. Dekleta so v plesnem
centru prikazala del baletnih korakov, ki so jih vadila celo leto.
Učenje prek igre
Najprej so na parket stopile najmlajše balerine, ki se baleta večinoma učijo prek različnih iger.
»Pri dekletih, ki so v mlajši skupini,
se še vidi razigranost in želja po
igrah. Pomembno je, da so vaje
čim bolj živahne in da se na njih
dogaja čim več zanimivega,« je
pojasnila učiteljica baleta v centru
RitmoLoko Nataša Travnikar.
Kljub temu so najmlajše balerine
pogumno stopile pred zbrano
publiko in svoj nastop opravile
z odliko. Poleg šestih mlajših balerin ure baleta v starejši skupini
obiskuje šest deklet, starih od
osem do trinajst let. Te plesalke
obiskujejo prave baletne vaje in
že zelo dobro obvladajo baletni
korak, kar so pokazale tudi staršem. »V tej skupini so že opazne
razlike, kako dekleta dojemajo
ples. Vidi se, da so nadarjena in
da so umetniške duše,« je svoje
učenke opisala Travnikarjeva.
Angleška šola baleta
Ura baleta se začne z vajami za
moč, da si dekleta ogrejejo trebušne mišice in stopala, nato pa sledi
ogrevanje ob drogu. »Vse vaje,
ki jih izvajamo ob drogu, nato
treniramo še na sredini plesne
dvorane, tako da brez pomoči
droga dobimo občutek za ples,«
je potek vaj opisala učiteljica baleta. Dekleta se vsakega plesnega
Balerine (od leve proti desni): Yevdokija Bykovets, Špela Šturm in Pia Tavčar z učiteljico baleta Natašo
Travnikar (Foto: L. M.)
koraka naučijo posebej in šele,
ko ga usvojijo, ga odplešejo v
kombinaciji z drugimi koraki. V
plesnem centru RitmoLoko se
balet poučuje po principu angleške šole, na katero sta s svojimi metodami vplivali Royal
Ballet School in Royal Academy
of Dance (Kraljeva baletna šola
in Kraljeva plesna akademija).
Angleška šola poudarja čisto in
natančno tehniko ter čistost linij,
ki morajo biti izpeljane brez pretiravanj in posebnosti. »Ruska
šola je glede tehnike drugačna od
angleške,« je še dodala Travnikarjeva. Spodaj si lahko preberete še,
kako o baletu razmišljajo tri mlade
Yevdokija Bykovets, dvanajst let: »S treningi baleta sem komaj
začela, balet plešem šele nekaj mesecev. Zelo mi je všeč, zelo rada
bi šla tudi na kakšno baletno predstavo. Trenutno na vaje hodimo
same punce, ker je fante verjetno preveč sram, da bi plesali.«
Špela Šturm, dvanajst let: »Že dolgo časa sem si želela plesati balet,
zato me je mami prijavila na baletne vaje. Na vajah nam je vsem
zelo všeč, treningi niso zelo naporni. V prostem času se ukvarjam
tudi s športom, rada imam živali in še veliko drugih stvari.«
Pia Tavčar, enajst let: »Zelo rada plešem, poleg baleta v šoli obiskujem tudi plesni krožek. Na vajah zelo uživam, včasih si želim,
da bi jih imele še bolj pogosto. Čeprav moraš biti zelo natančen
in počasi delati različne plesne gibe, je balet super!«
Nataša Travnikar, učiteljica baleta: »Starejše učenke zelo rade
vrtijo piruete, všeč jim je vse v povezavi z vrtenjem. Zelo rade
delajo tudi poskoke, gibe z rokami, kak port de bras. Mlajše pa
imajo rade predvsem različne igrice (smeh).«
25
balerine in kaj najraje počnejo na
baletnih vajah.
Luka Mlakar
Julij 2015
Mlade, ustvarjalne, nore na umetnost
Novi rod žirovskih umetnikov, ki je s predstavitvijo na skupni razstavi konec aprila prijetno presenetil obiskovalce,
dokazuje, da je zgodba z naivci, ki so ponesli glas o čevljarskem kraju daleč po svetu, sicer zaključena, a generacija, ki
zavzema izpraznjeno mesto, že zarisuje svoje lastne poti.
Ajda Erznožnik, diplomirana
slikarka, se je šolala na Visoki šoli
za risanje in slikanje v Ljubljani.
Zadnja leta se ukvarja predvsem z
otroško knjižno ilustracijo. Glineni
kip, ki ga je poimenovala Prijateljčka, je poskus dela z lončarskim
vretenom ter tremi uporabnimi
predmeti: vazo, posodico ter ptičkom – piščaljo.
Maji Kastelec je najbolj všeč
ustvarjanje v grafiki, slikanju, risanju, keramiki in kiparstvu. Še
zmeraj je članica vseženskega
grunge banda Jar of Flies, v katerem se skriva za bobni.
Hani Jereb je blizu industrijsko
oblikovanje. Ukvarja se s slikanjem in z izdelovanjem različnih
izdelkov, tudi nakita iz modelirne
mase, lesa … Na razstavi smo
lahko videli nekaj nakita, ki je
izdelan ročno, iz modelirne mase.
Za Jerico Šink odločitev za umetniško pot ni bila težka. Po nekaj
letih vaje in pridobivanja izkušenj
se ukvarja z grafičnim oblikovanjem in ilustracijo.
Tina Marovt sicer študira na
Pedagoški fakulteti, smer likovna pedagogika, v prostem času
pa izdeluje barvite izdelke. Tako
sprošča energijo in domišljijo ter
s tem osrečuje druge. V zadnjem
obdobju se posveča ustvarjanju
novih, edinstvenih in uporabnih
oblačil ter modnih dodatkov iz pozabljenih in neizkoriščenih oblačil.
Sare Biljali že, kar pomni, spremlja
ljubezen do sveta estetike, ki med
drugim vključuje tudi modni dizajn.
Trenutno improvizirano oblikuje,
saj sledi prvotnemu namenu umetniškega udejstvovanja – izražanju
svojega notranjega doživljanja.
Katja Bogataj je mlada kiparka,
diplomirala je na Akademiji za
likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg klasičnega
kiparstva, pri katerem se pogosto loteva oblikovanja kovinskih
skulptur z varjenjem, se ukvarja
tudi z videoinstalacijami, intermedijskimi postavitvami, videom,
kostumografijo in plesom.
Kako pomembna je zate
unikatnost izraza, ki ga
vtkeš v izdelek?
Maja Kastelec: »Keramika me je
Hana Jereb
Katja Bogataj
Maja Kastelic
zelo navdušila že v prvem letniku
na fakulteti, saj mi je glina zelo
všeč, poleg tega pa te glaziran
izdelek vedno preseneti, ko ga
žganega vzameš iz peči. Unikatnost izraza, ki ga vtkeš v izdelek,
je zelo pomembna, saj preko nje
lahko izraziš samega sebe, drugim
pa predaš neko sporočilo.«
Hana Jereb: »Izdelujem izdelke iz
modelirne mase, žice ter perl, celoten izdelek pa je ročno delo. Ko v
trgovini nisem našla nakita, ki bi mi
ustrezal, sem se lotila dela. Tako se
je začelo oblikovanje cvetličnih motivov. Modelirna masa je zanimiva,
ker se lahko meša, s tem pa ustvari
najrazličnejše vzorce ter neskončno
paleto barvnih odtenkov.
Tina Marovt: »Temu, da bom začela šivati, bi se pred desetimi leti
le nasmehnila. Reciklaža oblačil
in odkrivanje novih materialov mi
predstavljata ustvarjanje, pri katerem se izrazne poti združijo v eno.
Blago je postalo platno, kosi blaga
steklo združeno v mozaik. Vedno
sem imela rada drugačnost. Blizu
mi je moderna umetnost. Kot je
rekel Pablo Picasso: 'Predmete
rišem tako, kot o njih razmišljam,
ne, kot jih vidim.'«
Sare Biljali: »Navdih velikokrat
dobim na gradbenih objektih, ki
niso dokončani – tam se imam
priložnost srečati s stvarmi, ki
sicer neopazno spremljajo naš
vsakdanjik, so pa primarne in
nujne za preživetje posameznika.
Rada se igram z najrazličnejšimi
materiali (guma, razne oblike plastike, stiropor ...), ker mislim, da so
zelo redke stvari, ki služijo samo
enemu namenu.«
Katja Bogataj: »Najbolj me navdi-
huje samo življenje, ker mi prinaša
veliko modrosti, spoznanje, kako
svet, v katerem smo, funkcionira,
in kakšno je poslanstvo imam na
tej zemlji.«
26
Julij 2015
Tina Marovt
Kje si že razstavljala ali
morda kako drugače pustila svoje sledi?
Katja Bogataj: »2009 – skupinska razstava v Istanbulu z naslovom Transformacija (december
2009); 2010 – skupinska razstava
v Mariboru z naslovom Polemika,
Jerica Šink
Galerija Medianox (marec 2010);
2011– skupinski projekt razstava
v Ljubljani z naslovom Čakajoči, hiša Evropskega parlamenta
Slovenije (maj 2010); 2014 – samostojna razstava Škofja Loka
Puštalski grad, skulpture z naslovom Čutnost Železa (junij 2014);
2015 – samostojna razstava pri
kamniti mizi Vodnikova domačija,
Ljubljana, intermedijska instalacija z naslovom Zapredenost
(februar 2015).
Maja Kastelec: »Zaenkrat sem
razstavljala samo na Pedagoški
fakulteti skupaj s svojimi sošolci,
upam pa, da bom imela nekoč
tudi kakšno samostojno razstavo, vendar me do takrat čaka še
veliko dela na področju same
umetnosti.«
Jerca Šink: »Od decembra delujem pod znamko mila.jera, preko
katere nastajajo ogledalca, odpirači, broške, majčke in drugi
vsakdanji izdelki, katerim podam
svoj pečat. Z njo želim ustvarjati
naprej, razvijati svoj svet, ga pokazati in ponuditi vsem, ki jim je
všeč. Tudi čez deset let. Upam,
da bo šlo. Sicer pa sem s svojimi ilustracijami vsepovsod – na
različnih izdelkih, ki se skrivajo
na marsikateri steni, po torbah in
žepih, najdete jih tudi v butičnih
trgovinicah v Ljubljani in Škofji
Loki.«
Sare Biljali: »Sodelovala sem na
Mesecu oblikovanja 2014 – razstava Znamke in znamenja. Pred
tem sem razstavljala v Kranju, na
gradu Khislstein, kjer sem imela
manjšo razstavo metuljčkov za
moške, torbic in klobukov. Sodelujem tudi na raznih modnih
revijah, kjer se skoraj v celoti
predstavljamo mladi oblikovalci. Nazadnje sem svojo kolekcijo
oblačil (ki se je razvila iz razstavnih outfitov na razstavi v Žireh)
27
predstavila v Ajdovščini, na MC
tednu mode 2015, Sinteza.«
Milena Miklavčič
Ana Desetnica
(Mednarodni festival
uličnega gledališča)
na LUFtu
SOBOTA, 4. 7. 2014,
Škofja Loka, od 9. do
22. ure.
9.00–19.00 Unikatna tržnica
(Cankarjev trg)
10.00 Volk in kozlički (lutkovna predstava/Blaževa ul.)
11.00 One man magic
cabaret (čarovniška predstava/
Cankarjev trg)
15.00–22.00 Grajska gostija
(Škofjeloški grad)
17.00 Gospod Buhtelj na
vozlišču (ulični ples/
Cankarjev trg)
ob17.30 Brezplačen
voden ogled Škofje Loke s
pravljičnim zaključkom na
Kranclju (Cankarjev trg)
ob19.30 Riba (lutkovna predstava/Mestni trg)
20.00 Klovn, ki je želel
bruhati ogenj (klovnada/
Škofjeloški grad)
Vse predstave so brezplačne!
Lepo vabljeni!
www.luft.si
Julij 2015
Rdeči križ in Karitas prosita za darove
Nekateri na Škofjeloškem so v vedno večji stiski, predvsem starejši, invalidi, dolgotrajno brezposelni in matere
samohranilke. Zato obe človekoljubni organizaciji prosita za finančne in materialne darove, s katerimi bodo lahko
tem ljudem pomagali zagotoviti bolj dostojno življenje.
Na škofjeloškem Rdečem križu
potrebujejo predvsem hrano, saj
količina, ki jo prejmejo iz Rdečega križa Slovenije, ne zadošča za
njihove potrebe. »V maju smo
prejeli 363 paketov, a smo že
skoraj vse razdelili. Čakamo na
hrano, financirano iz Evropskega
sklada, na katero se vsako leto
prijavimo preko razpisa. Ker pa je
vmes veliko birokracije, jo bomo
dobili šele konec leta«, je povedala
sekretarka Fani Mikš in dodala, da
nekaj zaloge hrane dobijo preko
mesečne izmenjevalnice, imajo pa
tudi nekaj posameznikov, ki redno
prinašajo hrano ali pa jo odložijo
v košarice v Mercatorjevih trgovinah. Po njenih besedah najbolj
potrebujejo hrano z daljšim rokom
uporabe: olje, moko, riž, sladkor,
polento, kis, razne konzerve. Dobrodošla so tudi oblačila in obutev,
predvsem večjih številk. Darovalci
lahko oblačila oddajo vsak dan,
od ponedeljka do petka v režo na
vratih skladišča v prostorih bivše
vojašnice, hrano pa vsako sredo od
11. do 11.30 in od 16. do 16.30 ure. Nekaterim je nerodno priti
po darove v času uradnih
ur
Tudi prostovoljci pri župnijski Karitas Škofja Loka poskušajo po
svojih najboljših močeh prispevati
k izboljšanju življenjskih razmer
Na Rdečem križu prosijo občane
predvsem za hrano z daljšim
rokom uporabe. Na fotografiji
Majda Mirt, dolgoletna prostovoljka Rdečega križa Škofja
Loka.
V skladišču Rdečega križa najbolj primanjkuje večjih številk
obutev in oblačil.
Frančiška Kastelic iz Karitasa
pravi, da jim zelo primanjkuje
superg, poletne obutve in trenirk.
sokrajanov. V ta namen obiskujejo
osamljene in bolne, pomagajo z
denarnimi prispevki in razdeljujejo
hrano ter oblačila. »Ljudje v stiski
trenutno najbolj iščejo superge,
trenirke, brisače, servete, posteljnino, kuhinjske pripomočke vseh
vrst, štedilnike, kuhalnike, pralne
stroje, kolesa, pograde, otroške
vozičke in oblačila,« je dejala dolgoletna prostovoljka Frančiška
Kastelic, ki pravi, da lahko občani
prinesejo v njihovo skladišče ob
Nunski cerkvi na Cankarjevem trgu
tudi zimska oblačila ter opremo,
saj imajo na voljo dovolj prostora. Darove sprejemajo v skladišču
vsako sredo od 15. do 17. ure, hrano
pa lahko dostavite na njihov sedež
na Mestnem trgu 38, v sredo od
16. do 17. ure. Po dogovoru lahko
pokličete na telefonsko številko
031/275 653. Sogovornica pravi,
da je nekaterim v času uradnih ur
nerodno priti po hrano in ostala
materialna sredstva, zato rajši pokličejo, da se dogovorijo za obisk
v večernih urah, nekaterim pa darove pripeljejo na dom. Ob tem je
omenila loško podjetje Felix, ki
vsak teden brezplačno dostavlja
hrano na domove prosilcev.
veliko cunj za čiščenje. »Vsak dar
je dobrodošel. Vesela sem, da je v
Škofji Loki še veliko dobrih ljudi,«
je povedala Kasteličeva, ki je pred
Od hvaležnosti se
jim orosijo oči
Na Karitasu sprejemajo tudi že odslužena oblačila – pogosto jih podarijo podjetnikom in obrtnikom,
ki pri svojem delu potrebujejo
28
leti prejela občinsko priznanje za
prostovoljno delo. Po njenih besedah so prejemniki izredno hvaležni za darove, nekaterim se tudi
orosijo oči. »Najbolj srečna sem,
ko nas obiščejo nekdanji prosilci
in se nam zahvalijo, da so se tudi
z našo pomočjo izkopali iz krize.
Dotaknila se me je zgodba nekega fantiča, ki je k nam prišel po
smuči in jih za rojstni dan podaril
svojemu bratu,« je pripovedovala
Karitasova prostovoljka, ki je na
koncu omenila težave z narkomani: »Zbirajo se pred vhodom v
skladišče in pogosto so stopnice
umazane od bruhanja, pljunkov,
lulanja, ostankov hrane, razbitih
steklenic in uporabljenih igel. S
pomočjo policije in občine bi radi
rešili to težavo, ki se že predolgo
vleče.«
Damjan Likar
Julij 2015
Dan D za žensko odbojko v Loki
Ženski odbojkarski klub Škofja Loka je tudi letos ob koncu odbojkarske sezone organiziral Dan ženske odbojke in
z njim atraktiven turnir odbojke na mivki.
Na sončno in poletno vročo nedeljo, 7. junija, je združil igralke, njihove starše, trenerje, rekreativce in
vse prijatelje odbojke v sproščeno
druženje, zabavo in igro na mivki,
ki je trajala od jutra do večera. Že
zjutraj ob 9. uri so s turnirjem odbojke na mivki pričele najmlajše
igralke mini in male odbojke. Po
zaključnih tekmah so se jim pridružili tudi njihovi starši in se pogumno
spopadli z mrežo, mivko in soncem.
Turnir se je nadaljeval s tekmami
med ekipami v kategoriji starejših
igralk, kadetinj in na koncu še med
ekipami članic. Seveda ni manjkalo
osvežilnih pijač, slastnih dobrot z
žara in palačink, ki so še posebej
otrokom risale širok čokoladni nasmeh. Številni so svojo srečno roko
preizkusili z vrtenjem kolesa sreče
in bili nagrajeni s skoraj stotimi čudovitimi in praktičnimi nagradami.
Piko na i k celotnemu dogajanju je
zagotovo dodal tudi odličen izbor
glasbe, ki je udeležence Dneva
ženske odbojke spremljala celih
dvanajst ur zabave in atraktivne
odbojke na mivki.
Vroča nedelja je privabila skoraj
150 obiskovalcev in k turnirju trojk
pritegnila rekordno število prijavljenih ekip; tokrat smo lahko spremljali
tekmovanje med kar šestnajstimi
ekipami, med katerimi sta se v finalu pomerili odlični ekipi A je to
in Subway. Zmagovalka turnirja je
na koncu z rezultatom 2:1 postala
ekipa A je to. Ko se je sonce umaknilo
z igrišč, so na mivko stopili še trenerji
ženskega odbojkarskega kluba in z
najbolj vztrajnimi igrali vse do noči.
Sicer pa je v Škofji Loki odbojka
že trdno zasidran šport za dekleta. Odbojkarice so organizirane v
Ženskem odbojkarskem klubu ŽOK
Partizan Škofja Loka. Tekmovanja
potekajo pod okriljem panožne
Odbojkarske zveze Slovenije, v
kateri so vključeni v ligaška tek-
Ekipa ŽOK Partizan Škofja Loka
movanja. Sodelujejo tudi na turnirjih doma in v tujini, poleti pa se
udeležujejo turnirjev v odbojki na
mivki. Njihov cilj je ponuditi dekletom zdrav način rekreacije ter jim
hkrati omogočiti udejstvovanje na
najkakovostnejšem nivoju odbojke
v Sloveniji. Kot pravijo v klubu, jih
veseli, da vsako leto tako številčno
kot kakovostno rastejo, saj je v letošnji sezoni treniralo in tekmovalo
skoraj sto odbojkaric.
Rekordni Tek štirih
mostov
Tekači iz različnih koncev Slovenije so se 13. junija zbrali
na že četrtem Teku štirih mostov. Na desetkilometrski
nočni tek po Škofji Loki se je podalo okrog 1250 tekmovalcev, kar je 150 več kot lani. Na vrtčevskih in šolskih
tekih je letos teklo 900 otrok.
Letošnji tek je minil v znamenju
presežkov. Organizatorji in občina so denarno nagradili kar tri
rekorderje in tri rekorderke. Pri
moških je nov rekord teka dosegel Tone Kosmač, pri ženskah
pa je zmagala Lucija Krkoč. Pogoji za tek so bili odlični. »Idealno vreme je letos pripomoglo
k temu, da je dogodek povsem
uspel,« je povedal direktor prireditve Igor Drakulič. L. M.
Po en evro od vsake prijave so organizatorji dali v dobrodelni
namen. Znesek v vrednosti 1200 evrov bo prejelo društvo Sožitje.
(Foto: Aleksander Jesenovec)
29
Prva ekipa kluba je letos dosegla
zgodovinski uspeh, saj se je med
64 ekipami iz vse Slovenije, uvrstila
med štiri najboljše in nato na finalnem turnirju v Šempetru osvojila
izjemno drugo mesto v državi in
srebrno medaljo. Viceprvakinje so
tako postale: Tinkara Kavčič, Zala
Levstek, Zala Mali, Sara Epih,
Lea Dobrec, Manca Pokorn, Nika
Štular, Ana Grašič, Liza Markič in
Sandra Grah. K. M.
Julij 2015
Dlje zdrži pod vodo kot doma
Že kot študenta ga je neznansko pritegnila različnost sveta in ljudi. Drago Prezelj iz Železnikov je potovanja združil s
poklicno potjo. A kljub vsemu ga lepote domačih krajev prevzamejo ob vsaki vrnitvi domov.
Kdaj si začutil, da te privlači raziskovanje drugih dežel in ljudi?
Kot študent sem s kolegi študenti veliko potoval po Evropi. Prva
prelomnica je bil zagotovo tabor
prostovoljcev v Palestini leta 1999,
prvo potovanje izven Evrope. Nove
dežele, drugačen način življenja in
ljudje so v meni očitno zanetili
neko iskrico, ki je z leti postajala
vse močnejša. Ko sem skupaj s
skupino mladih iz Slovenije in z
domačini iz Palestine pomagal
čistiti mesto, graditi lokalno šolo
in nasploh pomagal ljudem v stiski,
sem vedel, da hodim po poti, ki mi
jo narekuje srce. Udeleževati sem
se začel mednarodnih prostovoljskih taborov v različnih deželah:
na Finskem, v Turčiji, na Tajskem,
v Ukrajini in v Vietnamu. Vedno
bolj me je navduševalo, da sem
se tako zlahka vključil v skupine
ljudi najrazličnejših narodnosti,
veroizpovedi ter z njimi našel skupen jezik. V takih taborih kakšnega
luksuza namreč ni (smeh) in se je
večinoma treba navaditi, da so
osnovne človeške dobrine skrčene
na minimum, zato pa so odnosi
med ljudmi toliko bolj pristni, kar
vsaj meni odtehta marsikaj.
Najbolj sta mi v spominu ostala
dva tabora. Naprej tisti na Tajskem
pri miroljubnem hribovskem plemenu Akha, ki v slabih razmerah
živi v goratih predelih na severu.
Živeli smo v lesenih barakah in
pomagali graditi majhno turistično
naselje, saj pleme zaradi svojega
eksotičnega videza privablja precej turistov. Meni najljubši tabor pa
je bil ukrajinski, na katerem smo
prostovoljci pomagali obnavljati
Gvatemala, utrip mesta s tržnico ob jezeru Atitlan
enega do treh mesecev. Zelo sem
bil hvaležen za vse izkušnje, ki sem
jih pridobil na prostovoljskih taborih, saj moje delo zahteva tudi
komuniciranje z vedno različnimi,
nepoznanimi ljudmi, s katerimi
samo s sodelovanjem lahko uspešno izpeljemo projekt. Delal sem
tudi v Alžiriji, Katarju, Egiptu, Venezueli in na Filipinih. Po končanem
delu sem si na Filipinih dvakrat vzel
tri tedne dopusta in ga izkoristil še
za potovanje. Kljub vsemu je name
največji vtis naredila Brazilija s svojimi prebivalci, ki so kljub revščini
odprti, iskreni in srečni.
tradicionalne hišice muzeja na
prostem.Tabori so tudi priložnost
za učenje jezika, marsikdo je prišel
praktično brez znanja angleščine,
po dveh tednih nujne konverzacije
pa se je bil že sposoben pogovarjati, ker mu drugega tako ali tako
ni preostalo (smeh).
Tudi službena pot te je zanesla v
'popotniške' vode.
Mogoče je malce nenavadno, da si
inženir elektrotehnike želi službe,
v kateri bi veliko potoval. Očitno je
bila moja želja tako močna, da me
je služba praktično sama poiskala. V podjetju, kjer sem zaposlen,
so namreč iskali nekoga za delo
na terenu v Braziliji. In so ga hitro
našli (smeh). Zaposlili so me kot
sistemskega inženirja na oddelku za daljinsko vodenje. Testiram
zaščite za transformatorje in daljnovode. Delo na terenu je vedno
dinamično in razgibano. Ponavadi
pa tudi naporno in stresno, saj se
dela povprečno deset ur na dan,
vključno s konci tedna in traja od
Tvoje zadnje neslužbeno potovanje pa te je letos zaneslo v Srednjo
Ameriko.
Kar nekaj časa sem tehtal, kam bi
se odpravil. Ker sem potovanje načrtoval od januarja do marca, sem
najprej preveril, katera območja
imajo v tem času ugodno klimo.
Odločil sem se, da tokrat obiščem
nekaj novega in ne toliko turističnega. In nekako sem prišel do Srednje
Gvatemala, zajtrk z jajčno omleto, rižem in (seveda) fižolom
Amerike. Najbolj so me zanimale
Gvatemala, Honduras, Nikaragva
in Salvador. Moj srednjeameriški
mesec se je začel 14. marca. Na
letu prek Madrida v Gvatemalo
sem malce pobrskal po vodniku
Lonely planet ter se odločal, kam
bi jo ubral najprej. Celotne poti
po navadi ne načrtujem vnaprej,
ampak sproti. Tudi sob v hostlih
si ne rezerviram, vedno se najde
prenočišče, tako da res lahko potujem svobodno in se ravnam po
trenutnih vzgibih. Na poteh je tako
vedno najti dovolj sorodnih duš, s
katerimi lahko preživim dan ali del
potovanja, nato pa jo mahnemo
vsak po svoje. V Srednji Ameriki
sem srečeval predvsem Avstralce,
Američane, Nemce in Kanadčane.
Predvsem slednji so najbolj odprti
in prijazni, tako da smo se veliko
družili in potovali skupaj.
Prva destinacija je bila Gvatemala. Kaj ponuja svobodnjaškemu
popotniku?
Rad imam aktivne počitnice. Da se
veliko dogaja. Nisem pa ljubitelj
velikih mest, ker so skoraj praviloma hrupna, umazana in bolj ali
manj nevarna. Zato sem se že v
Gvatemali trudil čim hitreje zaviti
v predele, kjer je najti več narave
in pristnega staroselskega duha.
Stara majevska mesta, vtkana v
džunglo v vseh odtenkih zelene,
jezera in vulkani, za nameček pa še
preprostost prebivalcev v pisanih
indijanskih oblačilih – to so res
nepozabni prizori. Temperatura
je blaga, od 20 do 23 stopinj, tako
da je recimo treking na katerega
izmed ognjenikov dokaj znosen.
Gvatemala, reka Rio Dulce, odlična za osvežitev ali vožnjo s kajakom
30
Julij 2015
Nikaragva, priprave na ‚volcano boarding’; zadaj vulkan, s katerega
se spustiš z leseno desko
Mladi vulkani so neporaščeni, na
starejših se zaraste rastlinje, tako
da se mi je včasih zdelo, kot da sem
doma, v Sloveniji. Gore, jezerca,
reke, zelenje … Ker pa so mi s fižolom postregli za zajtrk, večerjo
in sploh ob vsaki priložnosti, se je
iluzija domovine hitro razblinila
(smeh). Honduras je bil moj naslednji cilj. Država je znana predvsem
zaradi deževnega gozda, ki je največji v Srednji Ameriki in obsega
precejšnji del njenega teritorija.
Seveda pa tudi tukaj navdušenci
nad majevsko civilizacijo najdejo
čudovite, dobro ohranjene ruševine. Po pogovoru z nekaj popotniki
in domačini sem se odločil, da
obiščem sanjski otok Roatan, saj
sem tudi navdušen priložnostni
potapljač. Na Filipinih in Tajskem
sem opravil potapljaški tečaj, tako
da sem, kadar je prilika nanesla,
lahko pokukal tudi v podvodni
svet držav, ki sem jih obiskal. Otok
Roatan leži v Karibskem morju
ter nudi potapljanje ob barvitem
koralnem grebenu, drugem največjem na svetu. Potapljanje samo
je cenovno dokaj ugodno, ostala
Nikaragva, vulkan Conception, običajno pokrit z oblakom;
pet ur hoje do vrha
ponudba pa je precej zasoljena.
Privoščil sem si kratek oddih na potovanju, plavanje, druženje, spet
večinoma z zgovornimi Kanadčani,
nato pa sem se z avtobusom zapeljal do naslednje države na moji
poti, Nikaragve.
ko v Kanadi nastopi zima, pride v
Srednjo Ameriko prezimit. Natresel nama je cel kup res uporabnih
nasvetov, kaj naj si ogledava, kje je
najboljša hrana in kje se najbolje
spi. Vsekakor sta ogleda vredni
kolonialni mesti Leon in Granada,
reka San Juan s pritoki, najbolj pa
mi je ostal v spominu otok Ometepe na jezeru Nicaragua, kjer se
dva vulkanska vrhova vzpenjata
nad vodno gladino. 1610 metrov
visok Concepcion je delujoč vulkan stožčaste oblike, Maderas pa je
že ugasli ognjenik. Na Concepcion
sem se tudi povzpel. Ob petih
zjutraj smo se odpravili in po petih
urah hoje dosegli vrh. Na vulkanu
vladajo izredne razmere, močan
veter, megla in dež. Tako da niti ne
vidiš, kdaj boš prispel na cilj, kar je
mogoče včasih dobro (smeh). Naslednji dan sem si sposodil motor
in z njim obkrožil še vulkan Maderas. Sledil je polet z letalom na Big
Corn Island in nato z ladjo na Small
Corn Island. V 17. stoletju sta bila
menda priljubljen kraj piratov, zato
naj bi še danes precej neodkritih
zakladov ležalo v morju ob njunih
obalah. Na Big Corn Islandu so
zanimivi obcestni znaki z rakom na
sliki – ko se raki parijo ali izvalijo in
gredo čez cesto do morja, predstavljajo precejšnjo oviro za promet.
Na Small Corn Islandu ni cest, so
samo ozke betonske poti, po katerih se hodi ali kolesari. Dostava
materiala in hrane iz pristanišča
se izvaja z dvokolesnimi vozovi na
ročni pogon. Otok slovi po rajskih
plažah. Tudi tu je možno potapljanje, znamenitost pa so okoli meter
in pol dolgi morski psi, ki ti po
navadi (kot navadni psički) sledijo
med celotnim potopom po morskem dnu. Po lepotah Nikaragve
me je čakal še obisk Salvadorja.
Omenil si, da ti je bila izmed vseh
obiskanih držav na potovanju
najljubša. Zakaj?
Dotaknili sta se me spontanost
in prijaznost ljudi. Dobro mi je
delo, da se je temperatura dvignila
na 30 stopinj. Ker rad poskusim
kaj novega, sem si privoščil 'volcano boarding' na Cerro Negro
(Črni hrib). Najprej se vzpneš na
vulkan, nato pa s hitrostjo okoli
šestdeset kilometrov na uro na
lesenih saneh drviš po pobočju
do vznožja. Zaviranje ni priporočljivo, ker se sani utegnejo zasukati in droben vulkanski grušč te
lahko dobro opraska po telesu.
Razburljivo doživetje pa je vsekakor. Nikaragvo sem prepotoval
skupaj, ne boste verjeli, z nekim
Kanadčanom (smeh). Njegov stric,
ostarel hipi, že petindvajset let,
Nikaragva, rajske plaže na Small Corn Islandu
31
Navdušila me je plaža El Tunco
v prijetnem letoviškem mestu. V
valovih Pacifiškega oceana sem se
tako poizkusil v surfanju na deski
in po dveh urah ugotovil, da mišice
prelestnih deskarjev niso samo
ženskam v okras in veselje, temveč
da je potrebna neznanska moč, da
kljubuješ močnim valovom in se
obdržiš na deski. Ker sem za vse
te lepote imel na voljo samo en
dan časa, sem se sprijaznil z nekaj
posnetki ženske različice mišic in s
to lepo sliko v mislih poletel nazaj
proti Madridu.
Načrtuješ že kak nov podvig?
Zaenkrat še ne. Proti koncu leta
pa se že zna pojaviti kakšna želja.
Z leti spoznaš, da četudi je svet
zanimiv, človek potrebuje neko
stalnico, kjer se lahko umiri in
zbere misli. Ker sem precej odsoten od doma, mi vrnitev med
domače, v krog prijateljev vedno
veliko pomeni. Da imaš korenine,
kamor se lahko vrneš in si odpočiješ. Da v potovanju resnično lahko
uživaš in ga doživiš v popolnosti,
je krasno, če imaš, kolikor je le mogoče, 'pospravljeno podstrešje'
(smeh) in urejene odnose. Potem
si neobremenjen in odprt za nove
izkušnje in doživetja. In zanimivo,
več sveta, kot doživim, bolj me
presunejo lepote Slovenije, ki se
jih žal vse premalo zavedamo in
jih cenimo. Vendar pa ima tudi
odhod v sebi nek čar in magijo,
tako da bi zaključil kar z verzi Janeza Menarta, ki sicer govorijo
o vzponu na goro, vendar se zagotovo dotaknejo tudi vsakega
pravega popotnika:
In sreča je, da je pred mano pot,
in to, da vem, da slast je v tem, da
grem.
Nina Drol
Julij 2015
Že več kot sedemdeset darovalcev
prispevalo gradivo za loški muzej športa
Izšla je zelo zanimiva knjižica Gradiva za muzej športa v Škofji Loki, v kateri člani odbora za postavitev škofjeloške
muzejske športne zbirke predstavljajo del že zbranega gradiva, istočasno pa si želijo, da bi publikacija spodbudila
tudi ostale ljubitelje športne kulture v škofjeloški občini, da podarijo gradivo za ta nastajajoči muzej ter tako pomagajo ohraniti dokaze o športni preteklosti na Loškem.
Odbor za muzej športa v Škofji
Loki je bil ustanovljen leta 2010,
sestavljajo pa ga športni delavci,
ljubitelji športa ter predstavniki
muzejske in arhivske stroke. »Vse,
kar ustvarjajo športniki in športni
delavci danes in kar so ustvarili
tisti pred nami, je pomembno za
razumevanje družbenih razmer
v posameznih zgodovinskih obdobjih. Škofja Loka ima bogato
in zanimivo športno preteklost.
Biseri, ki jo odlikujejo, nas silijo k
zbiranju in varovanju te material-
ne zapuščine. Kar nekaj dragocenih gradiv in dogodkov pa je žal
že uničenih in porazgubljenih,«
je motiv za zbiranje športnega
gradiva utemeljil član odbora Ivan
Križnar in urednik knjige Sto let
športa v občini Škofja Loka.
Srečko Tušar – v muzejski zbirki
je njegov Zlati znak Planinske zveze
Jugoslavije za dolgoletno delo
pri planincih.
Slavko Fojkar – leta 1973 državni
prvak Jugoslavije in desetkratni
slovenski prvak v dviganju uteži.
Muzeju podaril železne uteži in
pas.
Na fotografiji (foto Tomaž
Lunder, 1976) je na fitnes orodju,
ki ga je izdeloval sam.
Stane Krajnc je eden od pionirjev
prostega letenja z jadralnim
zmajem in kasneje jadralnim
padalom. Je prvi slovenski BASE
skakalec. V svojem podjetju Atair
je izdeloval opremo za proste
letalce, padala za skoke iz letal in
wingsuite (obleka – krilo).
Eno takih oblek je podaril
muzeju športa.
Bodo muzejsko zbirko o
športu odprli prihodnje
leto?
Do sedaj je za muzejsko zbirko o športu svoje predmete in
dokumente prispevalo več kot
sedemdeset darovalcev, nekdaj
uspešnih loških športnikov in
športnic. »Zanimiv del pripovedi
o zgodovini našega športa so
tudi videoposnetki pogovorov z veterani našega športa,
olimpijci in zaslužnimi delavci
v športnih organizacijah. Tudi
teh je že skoraj štirideset, med
njimi so intervjuji z desetimi
od dvajsetih loških olimpijcev.
Marsikateri predmet, ki ga bomo
pridobili za muzejsko zbirko,
bo rešen morebitne pozabe ali
celo izgube, v muzeju športa
pa bo postal del zgodovinskega sporočila o življenju na Loškem,« je dejal Marjan Luževič,
predsednik odbora, in dodal, da
so za ureditev muzejske zbirke o športu že dobili načelno
podporo župana, občinskega
sveta in uprave Loškega muzeja.
»Temeljno vprašanje razstavnega prostora sicer še ni rešeno,
občinska uprava pa obljublja,
da bo zagotovila sredstva za
ureditev ustreznih prostorov v
sklopu muzeja na Loškem gradu,
upajmo, da že v letošnjem letu,«
je še povedal Luževič, ki se zaveda, da ob odkrivanju zgodovine
športa na Loškem lahko izvemo
marsikaj zanimivega o življenju
v našem mestu v preteklosti,
predvsem mlademu rodu pa
ob dokumentiranih športnih
zgodbah povemo, kako polno
živeti tudi s športom.
Z zbirko bomo lahko obujali spomine na pretekle
čase
Pomena gradnje tega športnega
mozaika se zaveda tudi Jana
Mlakar, v. d. direktorice Loškega muzeja, ki je prepričana, da
bodo loško športno tradicijo z
oblikovanjem nove stalne zbirke
14
32
Po
du
pr
m
Ja
19
le
O
v
Na
Pe
zm
ki
Iv
bi
pr
dr
na
v
zm
19
pl
Julij 2015
in prirejanjem občasnih razstav
najbolje približali mlajšim generacijam nadebudnih rekreativcev
in tekmovalcev, starejšim obiskovalcem obujali spomine na
pretekle čase in dali pečat naši
športni zgodovini ne le na lokalni
ravni, ampak tudi v slovenskem
prostoru. Član odbora Franc
Podnar pa meni, da že seznam
do sedaj zbranih predmetov in
dokumentov zagotavlja, da bo
zbirka o športu na Loškem še en
dokaz o bogati loški zgodovini,
tokrat o športu kot pomembnem
delu splošne kulture naroda. Po
njegovih besedah se Ločani ponašamo z vsestransko športno
zgodovino, ki sega celo v srednjeveške čase.
Damjan Likar
Nina Bednarik je bila
NinaBednarik
Nina
Bednarik
Bednarik
bilaje
Nina
jejebila
Nina
Bednarik
je bila
bila
v zadnjih letih najboljša
v
zadnjih
v
zadnjih
letih
letih
najboljša
Nina
Bednarik
bila
v zadnjih
letih
najboljša
v zadnjih
letihjenajboljša
najboljša
slovenska smučarka
slovenska
smučarka
smučarka
vslovenska
zadnjih
letih
najboljša
slovenska
smučarka
slovenska
smučarka
prostega sloga.
prostega
prostega
sloga.
sloga.
slovenska
smučarka
prostega
sloga.sloga.
prostega
V zbirki je njena startna
zbirki
V
njena
je
njena
startna
startna
prostega
VVzbirki
jejenjena
startna
V zbirki
zbirki
jesloga.
njena
startna
številka iz Areja in
številka
številka
Areja
iznjena
Areja
in
Vštevilka
zbirki
jeiz
številka
izizAreja
inin startna
Areja
in
smučka z olimpijskih iger
smučka
smučka
olimpijskih
olimpijskih
iger iger
številka
izzz Areja
iniger
smučka
zzolimpijskih
smučka
olimpijskih
iger
v Torinu 2006.
v
Torinu
v
Torinu
2006.
2006.
smučka
olimpijskih iger
v Torinu
2006.z2006.
v Torinu
v Torinu 2006.
Nata
špor
mlad
ena n
zadn
sveto
in ba
Natalija Gros; bila je prva loška
športna plezalka, ki je postala
Nejc Brodar, najboljši loški
NejcBrodar,
Nejc
Brodar,
Brodar,
najboljši
najboljši
loški loški
Nejc
najboljši
loški
Nejc
Brodar,
najboljši
loški
smučarski tekač, udeleženec
smučarski
smučarski
tekač,
tekač,
udeleženec
udeleženec
Nejc
Brodar,
najboljši
loški
smučarski
tekač,tekač,
udeleženec
smučarski
udeleženec
olimpijskih iger v Torinu 2006;
olimpijskih
olimpijskih
igertekač,
Torinu
vvudeleženec
Torinu
2006;2006;
smučarski
olimpijskih
iger
vviger
Torinu
2006;
olimpijskih
iger
Torinu
2006;
v zbirki je njegov dres iz Torina.
zbirki
vv zbirki
je
njegov
je
njegov
dres
dres
iz
Torina.
Torina.
olimpijskih
iger
v
Torinu
vvzbirki
je
njegov
dres
iz
Torina.
zbirki je njegov dres iz
iz2006;
Torina.
mladinska svetovna prvakinja in
ena najboljših športnih plezalk
zadnjih let, zmagovalka tekem
svetovnega pokala v prostem
in balvanskem plezanju.
v zbirki je njegov dres iz Torina.
Tomas Globočnik,
Tomas
Tomas
Globočnik,
Globočnik,
Tomas
Globočnik,
Tomas
Globočnik,
tekmovalec v biatlonu,
tekmovalec
tekmovalec
biatlonu,
vv biatlonu,
Tomas
Globočnik,
tekmovalec
vvbiatlonu,
tekmovalec
biatlonu,
ki je trikrat stal na stopničkah
trikrat
ki je
je trikrat
trikrat
stalna
na
stal
stopničkah
na stopničkah
stopničkah
tekmovalec
vstopničkah
biatlonu,
kikijejetrikrat
stal
ki
stal
na
svetovnega pokala; v zbirki
svetovnega
svetovnega
pokala;
pokala;
zbirki
zbirki
kisvetovnega
je trikrat
stal
na
stopničkah
svetovnega
pokala;
vvzbirki
pokala;
vv zbirki
sta štartna številka na
staštartna
štartna
sta
številka
številka
na na
svetovnega
pokala;
v zbirki
sta
številka
na
sta štartna
štartna
številka
na
olimpijskih igrah v Salt Lake
olimpijskih
olimpijskih
igrah
igrah
SaltvvLake
Lake
Salt
sta
štartna
številka
na
olimpijskih
igrah
vvSalt
olimpijskih
igrah
Salt Lake
Lake
Cityju in štartna številka
Cityju
Cityju
in
štartna
in
štartna
številka
številka
igrah
v Salt Lake
Cityjuolimpijskih
in štartna
številka
Cityju
in štartna
številka
z njegovega zadnjega
njegovega
zz njegovega
zadnjega
zadnjega
Cityju
inzadnjega
štartna
številka
zznjegovega
njegovega
zadnjega
tekmovanja (2003) v
tekmovanja
(2003)
(2003)
ztekmovanja
njegovega
zadnjega
tekmovanja
(2003)
vv vv
tekmovanja (2003)
Ostersundu.
Ostersundu.
Ostersundu.(2003) v
tekmovanja
Ostersundu.
Ostersundu.
Natalija Gros; bila je prva loška
športna plezalka, ki je postala
mladinska svetovna prvakinja in
ena najboljših športnih plezalk
Svetovna prvakinja v športnem
plezanju je za sezono 2007
postala tudi Maja Vidmar.
zadnjih let, zmagovalka tekem
svetovnega pokala v prostem
in balvanskem plezanju.
Svetovna prvakinja v športnem
plezanju je za sezono 2007
postala tudi Maja Vidmar.
Brigita Langerholc Žager
vrhunska atletinja – državna
rekorderka in udeleženka dveh
olimpijski iger v teku na 800 m;
v zbirki je njen tekmovalni dres
z olimpijskih iger v Pekingu
leta 2008.
33
Brigita Langerholc Žager
vrhunska atletinja – državna
Brigi
vrhu
reko
olim
v zbi
z olim
leta 2
Ostersundu.
17
17 17
17
17
17
Sveto
pleza
post
20
Julij 2015
Pivo, rock & roll in striptiz
Tradicionalno druženje motoristov v Žireh, ki ga pripravlja Moto klub Sairach, je letos na veselje organizatorjev po
dolgem času ponovno potekalo v lepem vremenu. Na 17. Moto zbor se je pripeljalo več kot tisoč petsto motoristov od
blizu in daleč. Žirovsko srečanje sodi med najstarejše v Sloveniji.
Žal v zadnjih letih moto zbori rastejo kot gobe po dežju, zato tudi
motoristi kolebajo, katerega bi
se udeležili in katerega izpustili.
Žirovci vseeno upajo, da se bodo
vrnili zlati časi, ko so tudi motoristi
imeli malo več cvenka v žepu in
so bili bližnji travniki ob Sori posejani s šotori, 'težke zverine' pa
so kraljevale domala na vsakem
koraku. Sicer pa so žirovski motoristi pohiteli in temeljito uredili
svojo leseno kočo, v kateri imajo
klubske prostore.
»Naši prijatelji so se tokrat najdlje pripeljali iz Latvije, veliko jih
je bilo iz Francije, Belgije, Španije,
Italije, Avstrije, Anglije ter držav
nekdanje Jugoslavije,« je našteval
predsednik Roland Plantan.
Na že tradicionalnem prireditvenem prostoru v Postotniku ni
manjkalo priljubljenih iger, kot so
'pljuvanje' govejih očes, vlečenje
vrvi, zabijanje žebljev in hoja s
hoduljami.
Zvečer, ko so se motoristom pridružili še drugi obiskovalci motorističnega srečanja od blizu in daleč, je
prizorišče preplavila udarna glasba,
piko na i pa je dodal tradicionalni
striptiz. V vseh letih, kar spremljamo
tovrstna srečanja v Žireh, smo tokrat
prvič opazili, da je bolj kot pivo tekla
v potokih – voda.
»V ponedeljek nas čaka služba,
pa tudi žene niso vesele, če si privoščimo preveč!« so brez dlake na
jeziku zatrjevali postavni fantje v
črnem usnju.
»Prišli smo iz Poljčan. Iz domačega moto kluba. Z Žirovci nas
veže že dolgoletno prijateljstvo.
Zdi se nam prav, da s svojo priso-
Motoristi se znajdejo tudi na hoduljah.
Kiki
Fantje iz Poljčan
tnostjo spodbujamo takšne prireditve, ki motoriste povezujejo med
seboj. Hm, ostali pa ne bomo več
kot toliko, nora leta so že mimo!«
Andrej, Branka, Slavko, Ivan,
Radovan, Senka in Karlo so prav
tako prišli s štajerskega konca: »Družimo se v Moto klubu Kurent Ptuj. V
Žiri prihajamo zelo pogosto, veseli
smo, da jim je Bog letos podaril
lepo vreme. Sicer se vozimo po
vsej Evropi. Bili smo že v Turčiji in na
Gibraltarju. Motoristi smo poseben
'folk': takšni, kot smo, se že rodimo.«
Urška iz Mozirja je motoristka
že trinajst let. Med njo, 900-kubično hondo in potovanji se je že
dolgo nazaj vnela silna ljubezen.
Letos si želi prevoziti Romunijo
in Bolgarijo. Včasih se poda na
pot tudi sama. »Punc, ki vozimo
motorje, nas je že ogromno,« doda
med smehom. »Na zadnjem srečanju nas je bilo kar 250! Kakšen
mesec nazaj me je med Žirmi in
Idrijo na nekem ovinku vrglo s
Lucija, Urška, Eva
ceste, ker sem vozila 'prepočasi',
a se je dobro izteklo.«
Sergio in Mateja prihajata iz
Postojne. Pripeljala sta se s čoperjem, s kawasakijem. Veliko jima
pomeni svoboda in, logično, rock
& roll: »Na srečo so otroci že veliki,
tako da se lahko v miru posvečava svoji ljubezni. Tudi tokrat se
veseliva sproščenega druženju,
kakšnemu pivcu se prav tako ne
bova odrekla.«
Skupina motoristov, ki si je po
dolgi vožnji privoščila počitek v
travi, je bila tokrat prvič v Žireh.
»Zdi se nam zelo lepo, imate veliko
gora, ljubkih hribov, menda je do
morja komaj dobro uro vožnje?
Kako srečni ste lahko!« so dejali
na koncu.
»Zvestim prijateljem želimo
vrniti gostoljubje, ki so nam ga
nudili, ko smo jih obiskali,« so zatrdili na koncu.
Motorist Kiki, ki prihaja iz Nemčije, je žirovskemu moto zboru
zvest že vrsto let.
Sergio in Mateja
34
Julij 2015
35
Julij 2015
Tekači že dvajseto leto osvojili vrh
Ratitovca
V nedeljo, 7. junija 2015, je Atletsko društvo Železniki organiziralo že dvajseti Tek na Ratitovec. Ob jubileju so se
organizatorji še dodatno potrudili, saj so želeli okroglo obletnico proslaviti na prav poseben način.
Da se na Ratitovec ne vzpenjajo
samo pohodniki, pričajo številni
udeleženci prireditve, ki vrh tega
priljubljenega očaka dosežejo v
dobri urici. Brane Čenčič, predsednik Atletskega društva Železniki,
si je za pogovor utrgal nekaj trenutkov iz sicer prenapolnjenega
urnika, saj organizacija tovrstne
prireditve zahteva precej časa.
Tek na Ratitovec privablja vsako
leto več udeležencev. Od kod vse
so se prišli preizkusit letošnji?
Dvajseti tek na Ratitovec je bil za
kategoriji članov in članic tudi letošnja prva tekma za svetovni pokal
v gorskih tekih in hkrati državno
prvenstvo Slovenije v gorskih
tekih. V močni konkurenci so se s
težko progo spopadli tekmovalci
in tekmovalke iz devetih držav.
Poleg slovenskih predstavnikov
so nastopili še tekmovalci iz Belgije, Poljske, Madžarske, Japonske
Romunije, Švice, Italije in Škotske.
Kakšna pot čaka tekače in kateri
tekmovalci so jo uspeli premagati
najhitreje?
Člani in veterani so s tekom pričeli
v Železnikih, na 467 metrih nadmorske višine, cilj je bil pri Krekovi
koči na Ratitovcu, na 1636 metrih
nadmorske višine. Do cilja tako
morajo premagati 11,1 kilometra dolgo pot. Na vrh Ratitovca je
najhitreje pritekel in s tem postal
zmagovalec letošnje prve tekme
za svetovni pokal v gorskih tekih
– Škot Andrew Douglas, potreboval je eno uro, eno minuto in
štirideset sekund. Minuto za njim
je skozi cilj pritekel Švicar David
Schneider, na tretjem mestu pa
je bil prvi Slovenec Miran Cvet
s časom ene ure, štirih minut in
šestinštiridesetih sekund.
Članice, veteranke in mladinci
so startali v Podlonku. Na 7,3 kilometra dolgi progi z višinsko razliko
870 metrov je bila najhitrejša Slovenka Lucija Krkoč, potrebovala
je devetinštirideset minut in devet
sekund, druga je bila Madžarka
Timea Merenyi, tretja pa Poljakinja Dominika Wišniewska-Ulfik.
Dvajseti tek na Ratitovec je bil
štirih sestavnih delov vedno bolj
priljubljenega Pušeljca gorskih
tekov (Kopačnica–Blegoš–Kopačnica, Gorski maraton štirih občin,
Tek na Ratitovec in Tek na Črno
prst), ki letos poteka že tretjič. Premierno šteje letos tudi za pokal
primorskih gorskih tekov.
Prihod zmagovalcev v cilj (Foto: Franci Pogačar)
številne prostovoljce, ki so se več
mesecev pripravljali na zahtevno
organizacijo tekme.
tudi državno prvenstvo Slovenije
v gorskih tekih in izbirna tekma
za evropsko prvenstvo. Med mladinkami, ki so startale na Prtovču,
je državna prvakinja postala Ana
Čufer, med ženskami Lucija Krkoč.
Med mladinci je naslov državnega
prvaka osvojil Žiga Trontelj, med
moškimi Miran Cvet.
Tekači in tekačice, za katere so
bile daljše proge prezahtevne, so
se udeležili rekreativnega teka,
start teka je bil na Prtovču, skupaj
z mladinkami.
Povezujete se tudi z drugimi organizatorji sorodnih prireditev.
Res je. Tek na Ratitovec je eden od
Svojo pripravljenost lahko preizkusijo tudi otroci.
Otroški teki so bili vključeni v slovenski pokal v gorskih tekih. Proga
je potekala po gozdnih poteh na
pobočju Kresa. Zmagovalke v posameznih kategorijah so bile Maša
Viriant, Maja Per, Zala Marija
Vuga, pri fantih pa Izak Poljanšek,
Aleš Prelovšek in Jakob Mali.
Poleg tekmovalnega dela so organizatorji pripravili pester spremljevalni program. Rekreativci in
pohodniki so lahko svojo kondicijo
preverili na preizkusu hoje na dva
kilometra, najmlajši pa so skupaj
s starši nabirali prve tekaške izkušnje na družinskem teku.
Prireditev je prijetno popestrila
dogajanje v Železnikih.
Številni tekmovalci, nastopilo jih
je preko 270, njihovi spremljevalci,
lepo vreme in gledalci ob progi so
v Železnikih ustvarili pravi tekaški praznik in tako nagradili tudi
36
Jubilejni tek je za vami. So misli
že usmerjene v naslednje leto?
Kot sem že omenil, pri pripravi in
izvedbi prireditve več mesecev dela
več kot dvesto prostovoljcev in jo je
možno izpeljati edino na tak način.
Zato se vsem zahvaljujem, zahvala
pa velja tudi vsem sponzorjem,
donatorjem, podpornikom. Vsi skupaj ste omogočili, da smo tekaški
praznik v Železnikih lahko izpeljali!
Z veseljem vas že danes vabimo, da se nam pridružite na enaindvajsetem Teku na Ratitovec v
letu 2016! Nina Drol
Julij 2015
37
Julij 2015
Prireditve v juliju
Razstava učencev OŠ Škofja Loka
– Mesto: Tihožitja (na ogled do
29. avgusta)
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
Fotografska razstava Janeza
Tolarja: Utrinki poletja (na ogled
do konca julija)
Knjižnica Škofja
Loka
Ex tempore Iveta Šubica: Pred
lovom (Jurij Šubic)
Kulturni center
slikarjev Šubic,
Poljane
Dobimo se ob 9.30: počitniške
dejavnosti za otroke od 1. do 5.
razreda OŠ in jutranje varstvo ob
7.30 uri
Pred OŠ Ivana
Groharja in OŠ
Cvetka Golarja
Ekološka tržnica Škofja Loka
Cankarjev trg
Vikend športa in zabave
Stadion OŠ Žiri
2. Rally Železniki
Železniki in
okolica
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Mestni trg
8.00–12.00
Starinarnica na Plac': sejem
starin in izdelkov iz recikliranega
materiala
Mestni trg
Garažna razprodaja
Mestni trg
Tekmovanje v smučarskih skokih
in nordijski kombinaciji za pokal
Cockta
Nordijski center
in industrijska
cona Žiri
14. 7.
Loški umetniški festival – LUFt
Cankarjev trg
15. 7.
10.00
Vikend športa in zabave
Stadion OŠ Žiri
10.00
Vodenje po utrdbi na Golem vrhu
Utrdba na
Golem vrhu
16. 7. 2015– 19. 7. 2015
Ana Desetnica na LUFtu (mednarodni festival uličnega gledališča):
10.00 – Volk in kozlički (lutkovna
predstava/Blaževa ulica)
11.00 – One man magic cabaret
(ulična čarovniška predstava/
Cankarjev trg)
17.00 – Gospod Buhtelj na
vozlišču (ulični ples/Cankarjev
trg)
17.30 – Brezplačen voden
ogled Škofje Loke s pravljičnim
zaključkom na Kranclju (začetek
na Cankarjevem trgu)
19.30 – Riba (lutkovna predstava/
Mestni trg)
20.00 – Klovn, ki je želel bruhati
ogenj (klovnada/Škofjeloški grad)
Škofja Loka
16. 7.
Brezplačno vodenje: Prisluhnite
zgodbam starodavne lepotice!
sreda,
1. 7.
1. 7. 2015– 31. 7. 2015,
9.30–13.30
sreda,
16.00–19.00
petek,
16.00
sobota,
8.00
1. 7.
3. 7.
4. 7.
8.00–12.00
9.00
9.00–19.00
10.00–20.00
11.00
15.00–22.00
nedelja,
5. 7.
11.00
Dežela ustvarjanja – cikel ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce
Kulturni center
slikarjev Šubic,
Poljane
Ekološka tržnica Škofja Loka
Cankarjev trg
19.00
Društvena razstava; dela, nastala
v letih 2014 in 2015 (na ogled do
5. 8. 2015)
Sokolski dom
19.00
Razstava Voda (na ogled do 5.
8. 2015)
Mala galerija
Občine Škofja
Loka
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Trg Ivana Regna
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
BC Mercator
10.00
Rekreativna kolesarska dirka za
zlato čipko 2015
Start pred Restavracijo Lušina
na Češnjici,
Železniki
11.00
Brezplačno vodenje: prisluhnite
zgodbam starodavne lepotice!
Začetek pri
glavni avtobusni
postaji Škofja
Loka
16.00–19.00
petek,
10. 7.
sobota,
11. 7.
ponedeljek,
12.00–19.00
Počitniški bolšji sejem
Na terasi
knjižnice Škofja
Loka
torek,
10.00–12.00
Počitniška ustvarjalna delavnica:
oblikovanje rib iz gline
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
sreda,
9.30–11.30
Dežela ustvarjanja – cikel ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce
Kulturni center
slikarjev Šubic,
Poljane
Ekološka tržnica Škofja Loka
Cankarjev trg
16.00–19.00
53. Čipkarski dnevi
Železniki
Slovesno odprtje 53. Čipkarskih
dni
Kulturni dom
Železniki
18.00
Odprtje razstav čipk
Kulturni dom in
galerija Muzeja
Železniki,
Pr' Špendal
19.00
Lovski večer
Dvorišče
Lovskega doma
Železniki
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Pred Zadružnim
domom
9.00
Otroški živžav s čarovnikom
Pred plavžem,
Železniki
10.00
15. cestno gorska kolesarska
dirka Poljane–Stari vrh
Poljane nad
Škofjo Loko
Začetek pri
glavni avtobusni
postaji Škofja
Loka
11.00
Brezplačno vodenje: prisluhnite
zgodbam starodavne lepotice!
Začetek pri
glavni avtobusni
postaji Škofja
Loka
Grajska gostija
Škofjeloški grad
11.00
Pomni, dolina!
Tradicionalno 38. srečanje
podeželskih žena na Blegošu
Pred kočo na
Blegošu
Pri spomeniku
talcev v Dolenji
vasi
18.30
Košnja Gusteljnovega travnika
po starem
Na plavžu
20.00
Predstavitev starega običaja:
pobiranje kranceljnov
20.30
Nastop pihalnega orkestra Alples
Železniki
Pred plavžem,
Železniki
Pohod: po poteh rapalske meje
Soriška planina
Predstavitev obrti in tržnica
Stari del
Železnikov
četrtek,
petek,
17. 7.
sobota,
18. 7.
Počitniški bolšji sejem
Na terasi
knjižnice Škofja
Loka
torek,
10.00–12.00
Počitniška ustvarjalna delavnica:
poslikava majic
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
Gledališke delavnice in lutkovni
krožek
Martinova hiša,
Mestni trg 26
8. 7. 2015– 13. 7. 2015,
9.30–11.30
18.00
12.00–19.00
7. 7.
8. 7.
13. 7.
ponedeljek,
6. 7.
sreda,
8.00–12.00
nedelja,
19. 7.
38
10.00
Julij 2015
nedelja,
19. 7.
12.00
Spravilo sena na Gusteljnovem
travniku
Na plavžu
14.00
Nastop pihalnega orkestra Alples
Železniki in mažoretk
Pred plavžem,
Železniki
15.00
Slovensko tekmovanje otrok in
odraslih v klekljanju
Pred plavžem
17.00
Podelitev priznanj in nagrad za
klekljarska in športna tekmovanja
Pred plavžem
12.00–19.00
Počitniški bolšji sejem
Na terasi
knjižnice Škofja
Loka
torek,
10.00–12.00
Počitniška ustvarjalna delavnica:
izdelava mozaika
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
sreda,
9.30–11.30
Dežela ustvarjanja – cikel ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce
Kulturni center
slikarjev Šubic,
Poljane
Ekološka tržnica Škofja Loka
Cankarjev trg
Brezplačno vodenje: prisluhnite
zgodbam starodavne lepotice!
Začetek pri
glavni avtobusni
postaji Škofja
Loka
21. 7.
22. 7.
16.00–19.00
sobota,
25. 7.
11.00
Lepo je res na deželi
25. 7.
nedelja,
26. 7.
ponedeljek,
20. 7.
sobota,
13.00
Kaj za vraga naj kupim za darilo
(ne da bankrotiram)?
Prizorišče
Praznika žetve,
Žirovski Vrh Sv.
Urbana 35
16.00
SlamaArt na Žirovskem Vrhu
Žirovski vrh Sv.
Urbana 35
61. planinska zabava: Ratitovec
raja
Krekova koča na
Ratitovcu
Praznik žetve na Žirovskem Vrhu
Žirovski vrh Sv.
Urbana 35
SlamaArt na Žirovskem Vrhu
Žirovski vrh Sv.
Urbana 35
8.00–17.00
9.00
ponedeljek,
12.00–19.00
Počitniški bolšji sejem
Na terasi
knjižnice Škofja
Loka
torek,
10.00–12.00
Počitniška ustvarjalna delavnica:
kiparjenje iz kartona
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
sreda,
9.30–11.30
Dežela ustvarjanja – cikel ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce
Kulturni center
slikarjev Šubic,
Poljane
Ekološka tržnica Škofja Loka
Cankarjev trg
27. 7.
28. 7.
29. 7.
Žirovski Vrh Sv.
Urbana 35
16.00–19.00
Oglašujte v Loškem utripu.
041 233 350
39
Julij 2015
Javni poziv za vstop v partnerstvo Lokalne
akcijske skupine loškega pogorja,
ki deluje na območju občin Gorenja vas - Poljane,
Škofja Loka, Železniki in Žiri za programsko
obdobje 2014 - 2020
Partnerji obstoječe Lokalne akcijske skupine loškega pogorja (LAS) vabijo vse
zainteresirane k sodelovanju v LAS loškega pogorja tudi v novem programskem
obdobju 2014 - 2020. LAS bo v novem programskem obdobju organizirana kot
pogodbeno partnerstvo javnih in zasebnih subjektov, ustanovljeno z namenom
uresničevanja Lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost na območju občin Gorenja
vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Naloga LAS bo oblikovanje in izvedba
strategije lokalnega razvoja v smeri:
-
ustvarjanja delovnih mest,
-
razvoja osnovnih storitev,
-
varstva okolja in ohranjanja narave ter
-
večje vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin.
Celotno besedilo javnega poziva in pristopna izjava sta dostopna na spletni strani
LAS loškega pogorja www.las-pogorje.si.
40
Julij 2015
Doživite raj v Baru Raj
V zavetju zelene oaze ob reki Sori je Nedeljko Rodić lani odprl Bar Raj. Boljšega imena za arhitekturno dovršen
gostinski lokal s pogledom na Loški grad in Škofjo Loko si Nedeljko ne bi mogel izmisliti. Bar se namreč nahaja na
mirni in senčni lokaciji, stran od mestnega vrveža, in je idealno zatočišče pred poletno vročino.
Nedeljko Rodić se z gostinsko dejavnostjo v Škofji Loki ukvarja že
enajst let, pri tem pa mu zadnja
leta pridno pomaga tudi njegov
sin Vukašin Rodić z vzdevkom
Vuke. Pred dvema letoma je Nedeljko ob kopališču v Puštalu
odprl nov gostinski objekt in s
tem dodatno oživil nekdaj zelo
priljubljen del mesta. V Baru
Raj lahko gostje izbirajo med
raznoliko ponudbo osvežilnih
pijač, med toplimi in hladnimi
napitki ter sladoledom. »Med
vikendi se lahko okrepčajo tudi
s hrano. Zanje smo med drugim
pripravili pice, ribe in solate,« je
povedal Vuke. V simpatičnem
lokalu, ki ga je zasnoval domačin,
arhitekt Primož Žitnik, so vedno
dobrodošli tudi kolesarji in pohodniki. Lokacija ob reki Sori je
namreč odlična izhodiščna točka
za pohodniški ali kolesarski izlet
v okoliške hribe ali le za krajši
oddih po naporni hoji ali kolesarjenju. Blizu bara, pod sencami drevesnih krošenj, najmlajše goste čaka
tudi lepo otroško igrišče. Otroci se
tako lahko brezskrbno igrajo na
bližnjem igrišču, medtem ko njihovi starši v miru uživajo na leseni
terasi s pogledom na Loški grad
41
in okolico Škofje Loke. Prijazno
in simpatično osebje vabi v Bar
Raj vsak dan, od ponedeljka do
nedelje, od 8. in do 23. ure.
Julij 2015
42
Julij 2015
43
Vsak petek
Dan velikih
kupcev
Nakupi brez DDV
pri vrednosti nad 300 €*
Davek na dodano vrednost vam povrnemo v obliki OBI darilne kartice, pri čemer vam na kartico naložimo 18,03% vrednosti nakupa (-22 %
DDV). Gotovinsko izplačilo preostalega dobroimetja ni mogoče. Velja za nakupe nad 300 €. Ne velja za nakup darilnih kartic in že obstoječa
naročila. Ni združljivo z drugimi popusti in dobropisi. Darilna kartica je veljavna 3 leta in se lahko uporablja v vseh sodelujočih OBI trgovinah
po Sloveniji. V primeru izgube ali poškodbe kartice niste opravičeni do nadomestila. Vrednost in ostale pogoje poslovanja lahko preverite v
vaši OBI trgovini ali na http://www.obi.si/si/storitve/darilni_bon/index.html
Vedno v vaši bližini,
OBI Kranj, Savski otok
Pon. - sob.: 8.00–20.00, nedelja 9.00–13.00.