1. No category

GLASILO OBČINE RIBNICA
2. JULIJ 2015 / XIX
JUNIJ 2015
RIBNICA DOBILA
NOVEGA PODŽUPANA
LIONS KLUB RIBNICA MESTO
POLEPŠAL Z LIČNIMI
KLOPMI
OBMOČNA OBRTNOPODJETNIŠKA ZBORNICA
RIBNICA BO POMAGALA TUDI
NEČLANOM
ŠTIRJE Ž-JI V ŽLEBIČU
V DOLENJI VASI IGRALI
NOGOMET 57 UR
NEPREKINJENO
VESELE POČITNICE VSEM
BRALKAM IN BRALCEM
RIBNIŠKA GOSPODA (ANTONIJA ČEŠAREK, JANEZ RUS) PRED
NOVO KLOPJO V GRADU
Foto Alenka Mihajlović
www.ribnica.si
»VREDNO JE ŽIVETI SVOJE SANJE«
Letošnje leto je potekala
že 9. Dirka okrog Slovenije
(DOS 2015), ki velja za eno
najbolje organiziranih ultramaratonskih kolesarskih dirk
v Evropi.
Vsi, ki spremljajo ta šport, vedo, da ta dirka velja za zahtevno preizkušnjo vsakega kolesarja, saj je
časovno omejena. Letos je bila omejena na 69 ur 28 minut in 40 s za solo kolesarje. V tem času
je bilo treba prevoziti 1250,6 km poti in pri tem opraviti 14.000 višinskih metrov. In to v slabih
treh dneh! Kot bi se zjutraj v Ribnici usedel na kolo in odkolesaril do Hamburga – in na cilj prišel
pojutrišnjem zvečer!
Dirka poteka po cestah, kjer se promet normalno odvija, zato je potrebno ves čas upoštevati
tudi cestno-prometne predpise, izpostavljen si vremenski muhavosti, mrazu in vročini. Še najbolj
posebna pa je vožnja ponoči, ko le spremljevalno vozilo osvetljuje kolesarjevo pot.
Ideja je zorela v Frenkovi glavi ob vsakem kolesarskem podvigu tako v občinskem merilu kot
tudi na vsakoletnih udeležbah na Franji
ali vzponih na Vršič in Mangart. Vse te
kolesarske preizkušnje veljajo za dokaj
zahtevne, a je vendar želel še več. V
medijih je ravno v tem času zasledil
članek o človeku, ki je želel prevoziti
DOS, preden postane »abrahamovec«.
»Bilo je, kot da bi nekdo napisal mojo
željo,« pravi Frenk.
Pred življenjsko prelomnico, ko bo stopil
v drugo polovico stoletja, se je želel
udeležiti dirke okrog Slovenije in njegov
cilj je bil skromen – priti na cilj.
Decembra 2014 je začel sestavljati
spremljevalno ekipo. Vedel je, da
potrebuje ekipo, ki ji bo zaupal in ki
bo skrbela zanj, bila njegova navigacija
in obenem skrbela tudi za spoštovanje
pravil med samo dirko. Ne nazadnje
je ekipa potrebna tudi za podporo in
POTEK DIRKE DOS RAS EXTREME 2015 (VIR: URADNA STRAN DOS EXTREME 2015)
spodbudo, ko si sam in je pred teboj
samo neskončna cesta.
Ekipa je bila hitro sestavljena: Boštjan, Luka, Bella, Meta,
Anica, Jure in Matjaž, ki se je pridružil malo kasneje.
Občutki so bili mešani, nekateri člani so že sodelovali na
dirki, drugi so bili čisti »zelenci«. Težko je bilo oceniti, kaj
pomeni v danem trenutku prednost in kaj ni.
Potreboval je voznike, maserja, kuharja, navigatorja …
vsakemu je namenil posebno nalogo. Vsi pa so prinesli
v ekipo pozitivno energijo in optimizem. »Od samega
začetka sem vedel, da sem izbral prave ljudi,« pove Frenk.
Udeležba na dirki pomeni tudi finančni zalogaj, zato so
skupaj stopili do podjetij znotraj domače občine in tudi v
širšem okolju. Nabralo se je dovolj, da so lahko projekt tudi
finančno izpeljali.
Skupaj so spremljali uradne priprave na dirko in odštevali
dneve, ure in minute do štarta. Le-ta je bil določen z
žrebom – četrtek, 7. 5. 2015, ob 19:24.
Pravočasno so se zbrali v Postojni, kjer je začetek in cilj
dirke. Vsem je bilo na obrazih videti rahlo napetost, kar pa
so uspešno skrivali za nasmejanimi obrazi.
In … START … Dirka se je začela …
FRENK, POŽEN!
"UF, TUDI TA KLANEC BOM PREMAGAL!"
Zgodnji večer se je kmalu prevesil v noč. Prva etapa je potekala proti obali preko Ilirske Bistrice,
Pivke in naprej proti zaledju Kopra. Prvi kilometri so pripeljali tudi do prvih vzponov. In ko se
ponoči pomikaš po ozkih cestah preko Kubeda proti Pomjanu in se ti zdi, da bolj strmo ne more
biti, se klanec postavi še bolj pokonci in kar ne moreš verjeti, da Frenk z nasmehom na obrazu
lagodno premaguje strmino.
Ekipa Zogi team, kot so se uradno poimenovali, je kmalu pustila za seboj prvo kontrolno točko
v Šmarju pri Kopru in že hitela proti drugi, ki je bila oddaljena dobrih 155 km. Noč se je prevesila
v drugo polovico, ko je Frenk s svojo ekipo vozil skozi Sežano in čez Kras proti Ajdovščini. V
Lokavcu jih je čakala druga ekipa, da prevzame spremstvo. Danilo se je že, ko se je podpisal na
drugi kontrolni točki in s tem uradno potrdil svojo prisotnost. Dober zajtrk, ki so mu ga pripravili,
malce počitka in že se je podal na naslednji zahtevni vzpon. Iz Lokavca se je po slikoviti poti, ki
kolesarju ne dovoli niti minute počitka, povzpel na Predmejo. Sonce, ki ga je pozdravilo na vrhu,
je bilo kot nagrada za uspešen vzpon.
V naslednji minuti se je že spuščal proti Idriji in nato proti Cerknemu. »Okrog Cerknega bom na
domačem terenu,« si je mislil Frenk, saj tam poteka tudi dirka Franja.
KOLEDAR DOGODKOV V OBČINI RIBNICA
JULIJA 2015
3. 7. ob 20. uri GRAJSKI VEČERI 2015:
Zasedba KRANJCI & STEFFY
Ribniški grad
12. 7. ob 17. uri Ogled TEKMOVANJA V SPAJANJU SESALNEGA
VODA IN ZABAVA s skupino Mambo Kings
Športno igrišče pri Sv. Gregorju
13. 7. od 10h–12h
Lumpi raziskovalec v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
13. 7. od 10h–12h
Lumpi raziskovalec v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
14. 7. od 10h–12h
Lumpi vodovodar brez meja v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
14. 7. od 10h–12h
Lumpi policist v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
15. 7. od 10h–12h
Lumpi policist v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
15. 7. od 10h–12h
Lumpi športni frizer v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
16. 7. od 10h–12h
Lumpijev izziv v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
16. 7. od 10h–12h
Lumpi popotnik v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
17. 7. od 10h–12h
Lumpi frizer v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
17. 7. od 10h–12h
Lumpi slaščičar v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
17. 7. ob 20. uri
GRAJSKI VEČERI 2015:
PIDŽI COUNTRY BAND
Ribniški grad
9. 7. Lumpi »Mojster Miha« (izdelava mostov)
od 10h–12h v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
24. 7. ob 20. uri
GRAJSKI VEČERI 2015:
Zasedba NOREIA
Ribniški grad
9. - 12. 7.
Državno prvenstvo v preskakovanju ovir 2015
V petek zvečer zabava s skupino Jamm,
v soboto z Manco Špik
Posestvo Ugar
25. 7. ob 17. uri
8. BRŠKI KULTURNI DAN
Pod kozolcem na Bregu
10. 7. od 10h–12h
Lumpijev eksperiment v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
26. 7. ob 20. uri
Predstavitev knjige TA LJUBEZEN OSTAJA
Nova Štifta
10. 7. od 10h–12h
Lumpi vodovodar brez meja v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
10. 7. ob 15. uri SVEČANA PROSLAVA OB 115-LETNICI
DELOVANJA PGD Sv. Gregor in prevzemu
vozila GVM;
gasilska veselica z ansamblom Roka Žlindre
Športno igrišče pri Sv. Gregorju
27. 7. SPOMINSKA SLOVESNOST OB 73. OBLETNICI
ob 11. uri
TRAGEDIJE PARTIZANSKE BOLNIŠNICE
OGENJCA.
Slavnostni govornik bo dr. Maca Jogan
Ogenjca v Loškem Potoku
10. 7. ob 20. uri
GRAJSKI VEČERI 2015 - Poletni jazz oder:
Katja Koren, Tadej Kampl, Igor Bezget
Ribniški grad
4. 7. 14. TEK PO LONČARIJI
od 18.30
Športno igrišče v Dolenji vasi
(otroci ob 17.00)
6. 7. od 10h–12h
Lumpijada 2015 (Ko bom velik, bom ...)
v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
6. 7. Lumpijada 2015 (Ko bom velik, bom ...)
od 10h–12h v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
7. 7. od 10h–12h
Lumpi slaščičar v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
7. 7. od 10h–12h
Lumpi na glasbeni turneji v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
7. 7. od 16.30 Delavnica PREPOZNAVANJE BOLEZNI IN
ŠKODLJIVCEV NA NAŠIH VRTOVIH,
vodi jo Ana Ogorelec
Sejna soba Kmetijske zadruge Ribnica
8. 7. Lumpi »Mojster Miha« (izdelava mostov)
od 10h–12h v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
8. 7. od 10h–12h
Lumpijev izziv v Dolenji vasi
Športno igrišče v Dolenji vasi
9. 7. od 10h–12h
Lumpi gasilec v Ribnici
Igrišče pri TVD Partizan
R
E
Š
E
T
O
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor:
Marko Modrej - odgovorni urednik
Polona Klajič - članica
Domen Marinč - član
Programski svet:
Nastja Dejak, Barbara Koblar, Matej Zobec,
Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin, Feliks Podgorelec,
Gašper Levstik, Zalka Gorše
Lektura: Anica Mohar
Trženje oglasnega prostora:
GSM: 041-536-889, 051-641-021
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.300 izvodov
31. 7. ob 20. uri
GRAJSKI VEČERI 2015:
Zasedba ŠALŠA
Ribniški grad
Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, [email protected].
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica
Tel.: 051-641-021 / 041-536-889
E-pošta: [email protected]
Izid naslednje številke:
31. julija 2015
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št.
89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se
obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
pridržujemo pravico do avtorskega honorarja.
Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska
tiskarskega škrata v našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko
oddajte do 17. julija 2015.
Anonimnih pisem ne objavljamo.
Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi
mnenj in stališč uredništva.
Članki v časopisu niso uradno
mnenje Občine Ribnica.
3
IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA
Izpod županovega peresa
Spoštovane, spoštovani,
Komu najpred veselo
zdravljico, bratje, č'mo zapet'?
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!
Žive naj vsi narodi
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Naša država praznuje letos 24. obletnico
samostojnosti. Kmalu bo torej minilo četrt
stoletja od 25. junija 1991, ko je Republika
Slovenija postala samostojna država, državljanke
in državljani pa smo se začeli truditi za njen
razvoj, napredek in obstoj.
Nedvomno nas je na začetku samostojne poti
čakalo veliko, morda celo največ izzivov, dela
in preizkušenj, ki so se na nas iznenada usule
kot plaz in ni bilo gotovo ali bomo obstali ali se
bomo uprli silam, ki so pritiskale od zunaj in od
znotraj ter poskušale naše hrepenenje znova
pokopati nekje globoko pod sabo.
JAVNI RAZPIS za dodelitev nepovratnih
finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav
v Občini Ribnica za leto 2015.
Občina Ribnica bo v letu 2015 sofinancirala nakup
in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih)
čistilnih naprav velikosti do 50 PE na območju
Občine Ribnica.
Nepovratna sredstva se dodelijo samo za nakup
in vgradnjo malih čistilnih naprav na območjih,
na katerih ni predvidena gradnja javnega
kanalizacijskega sistema.
1. Upravičenci: Fizične osebe s stalnim
prebivališčem na območju Občine Ribnica, ki so
malo čistilno napravo vgradili v letu 2015.
Čistilna naprava mora biti izven območij, na
katerih je predvidena izgradnja kanalizacije
skladno z Operativnim programom odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode v
Občini Ribnica. Območja, na katerih je možno
sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav do
50 PE, so navedena v prilogi I.
2. Razpisana sredstva: Občina Ribnica razpisuje
nepovratna sredstva v višini 2.000,00 evrov iz
proračunske postavke 1528 Sofinanciranje
izgradnje malih čistilnih naprav na vodovarstvenih
območjih. Višina sofinanciranja je odvisna od
kapacitete novozgrajene male komunalne
čistilne naprave, in sicer v višini 150 evrov/PE,
vendar ne več, kot je v proračunu Občine Ribnica
zagotovljenih sredstev.
3. Vlogi za dodelitev sredstev mora biti
priloženo:
- izjava o nameravani vgradnji male čistilne
4
Ponosni smo lahko na to, da se nam je doslej
uspelo zoperstaviti in smo tekom stoletji viharne
slovenske zgodovine branili svoja ognjišča, svoje
domačije in domovino ter z njo jezik, himno, grb
in zastavo.
Naša država je vseh barv. Svoj odtenek ji že
več kot 500 let dajemo tudi Ribničani, ki smo
barve domovine ponesli v bližnji in daljni svet,
kjer še vedno cenijo kakovost, inovativnost in
natančnost, s katero smo se zapisali v zavest
ljudi onkraj ribniške doline. Medtem, ko lahko
nekateri le opevajo čar stare slave in si želijo
lahkega zaslužka, smo mi ostali zavezani svojim
načelom, pragmatičnosti in iznajdljivosti. Nismo
imuni na vse bolezni svetovnega in državnega
gospodarstva, vendar nas to ni zlomilo, kot ni
zlomilo slovenske države, ki bi si z drugačnimi
odločitvami morda že povrnila stare moči.
Splošna mednarodna gospodarska klima je naši
naprave, ki ima certifikat oz. listino o skladnosti
z zahtevami glede doseganja mejnih vrednosti
parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih
vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l.
RS, št. 98/07);
- izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena
služnostna pogodba za lokacijo male čistilne
naprave.
4. Rok za prijavo in obdelavo vlog:
Razpisna dokumentacija je na voljo v vložišču
Občine Ribnica in na spletni strani www.ribnica.
si.
Vloga mora biti poslana ali dostavljena na naslov:
Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.
Vloga mora biti predložena v zapečatenem
ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani
označen z napisom »NE ODPIRAJ – MČN 2015«.
Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni
naslov pošiljatelja. Oddaja vloge pomeni, da
se predlagatelj strinja z vsemi pogoji javnega
razpisa.
Rok za oddajo vloge je 30. 9. 2015.
Če vloga ob vložitvi ni popolna, se vlagatelja
pozove, da vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne
stori oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno
nepopolna, se vloga s sklepom zavrže.
Postopek javnega razpisa in razdelitev sredstev
vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan
Občine Ribnica. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale
zahtevanih pogojev, bodo izločene iz nadaljnje
obravnave. Sredstva bodo dodeljevanja po
vrstnem redu prispetja popolne vloge do
porabe sredstev. Vlagatelji bodo o izidu razpisa
obveščeni v 15 dneh od dne, ko komisija pripravi
predlog dodelitve proračunskih sredstev. Sklep
o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za
državi pri tem lahko v veliko oporo. Za dokončen
preboj iz krize pa bo odločilnega pomena, da
skromnega in zato krhkega gospodarskega
okrevanja ne zaduši politična paraliza.
Spoštovani!
Domovina je ena sama, zato bodimo srečni in
ponosni, da lahko tako naravno bogat, razgiban
in rodoviten košček Evrope imenujemo za
svojega. Zavedajmo se, da vsi skupaj sestavljamo
enkraten in neponovljiv mozaik, pri katerem
je vsak od nas, od dojenčka do najstarejšega
človeka, enako pomemben: in kot delčki skupne
slike smo soodgovorni, da je naša domovina taka,
kot si jo želimo, s tem da jo dejavno soustvarjamo.
Če smo delavni, je delavna, če smo zadovoljni,
je zadovoljna, če smo gospodarni, premišljeni,
pošteni, ambiciozni, inovativni, povezovalni in
solidarni, je taka tudi naša država. Naj bo misel
na domovino, misel nase in hkrati na skupnost,
ki ji pripadamo.
Naj bo prihodnost naše države barvita, zrela,
skrbna, bogatejša, polna ustvarjalnosti in
povezanosti med nami, ki smo, tako kot ona,
najrazličnejših barv. Druži nas bivanje na istem
koščku sveta, čudovito okolje, jezik, kultura,
izobraževanje, naše gospodarstvo ter naša
skupna vizija.
Ustvarjamo nov svet, to Slovenijo, to državo in
to domovino. Ta svet želimo zapustiti svojim
otrokom in vnukom boljši in pravičnejši od
tistega, ki smo ga podedovali od naših staršev.
To je bil naš navdih ob ustanovitvi države in je
danes, ko ji dajemo nov zagon. Skupaj nam bo
uspelo!
Župan JOŽE LEVSTEK
izgradnjo male čistilne naprave v letu 2015 izda
župan Občine Ribnica na podlagi predloga
komisije. Sklep župana je dokončen.
Na podlagi sklepa bo z upravičenci sklenjena
pogodba.
5. Delitev sredstev: Sredstva se bodo odobrila
pa načelu prispelosti popolne vloge, vendar
najdlje do porabe načrtovanih sredstev.
Popolne vloge, ki zaradi porabe proračunskih
sredstev v tekočem proračunskem letu ne bodo
realizirane, se prenesejo v naslednje leto, ob
upoštevanju vrstnega reda prispelosti.
6. Črpanje sredstev: Upravičenec lahko črpa
sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med
upravičencem in občino. Za črpanje sredstev je
do 18. 11. 2015 zavezan posredovati naslednje
dokumente:
- zahtevek,
- certifikat oz. listino o skladnosti z zahtevami
glede doseganja mejnih vrednosti parametrov
odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih
komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07);
- ustrezno upravno dovoljenje za izveden poseg
v prostor za malo čistilno napravo (lokacijsko
informacijo),
- zapisnik o pregledu dokumentacije in naprave,
ki ga opravita predstavnik JKP Komunala Ribnica,
d. o. o. in lastnik naprave,
- dokazila o poravnanih stroških izgradnje
(fotokopije plačanih računov in potrdil o plačilu).
7. Dodatne informacije: Vse dodatne informacije
v zvezi z razpisom dobite na Občini Ribnica, na
tel. št. 837 20 07 in 837 20 24.
JOŽE LEVSTEK, župan
V četrtek, 18. junija, je potekala 3. redna seja Občinskega sveta
Občine Ribnica, na kateri so občinski svetniki med drugim sprejeli sklep o nadomestnem svetniškem mandatu zaradi odstopa
svetnice mag. Andreje Škrabec (Lista za jutri) in se seznanili z
odlokom o zaključnem računu proračuna občine Ribnica za leto
2014 ter imenovanjem novega podžupana Domna Češarka (SDS).
Svoje ugotovitve je predstavil tudi nadzorni odbor, ki nepravilnosti
pri poslovanju Občine ni ugotovil. Malce dlje so se zadržali pri
temi o Romih, kajti člana romske skupnosti iz Goriče vasi tožita
slovensko državo na Evropskem sodišču za človekove pravice v
Strasbourgu. Svetniki so imenovali tudi občinske predstavnike v
sveta Rokodelskega centra in osnovne šole.
bo pooblastil župan.
V primeru županove
odsotnosti
ali
zadržanosti
ga
bo
nadomeščal,
v
primeru
predčasnega
prenehanja
mandata župana
pa bi do nastopa
mandata
novo
izvoljenega župana,
opravljal funkcijo
le-tega. Kot že
njegov predhodnik
Vinko Levstek, ki
je podžupanoval
dva
REALIZACIJA PRORAČUNA V BILANCI ODHODKOV OBČINE RIBNICA V LETU pretekla
mandata,
bo
novi
2014 PO POSTAVKAH
podžupan svojo
Že na začetku maja, natančneje 5. 5. 2015,
funkcijo
opravljal
nepoklicno.
je občinska svetnica mag. Andreja Škrabec
(Lista za jutri), ki je z jesensko izvolitvijo Najpomembnejša točka dnevnega reda
nastopila svoj drugi svetniški mandat, občinske seje je bil Odlok o zaključnem
podala pisno odstopno izjavo iz osebnih računu proračuna občine Ribnica za leto
razlogov, s čimer ji je prenehala funkcija 2014. O njem se je izrekel tudi nadzorni
v Občinskem svetu. Na podlagi določil odbor, ki mu predseduje Franc Mihelič z
je župan v roku osmih dni od prejema Griča. Nadzorniki so ugotovili, da je »Odlok
odstopne izjave mag. Andreje Škrabec o zaključnem računu občine Ribnica za
obvestil Občinski svet in Občinsko volilno leto 2014 s pojasnili, ki jih je pripravila
komisijo Občine Ribnica, ki je ugotovila, občinska uprava, in pojasnili, ki so jih
da je od imenovanja omenjene svetnice pripravili uporabniki proračunskih sredstev
preteklo več kot šest mesecev in zato ni občine Ribnica, primeren in zadosten
treba opraviti nadomestnih volitev. V skladu za obravnavo in odločanje pri subjektih
z zakonom jo je nadomestil petdesetletni občine, ki obravnavajo in sprejemajo
Janez Tanko (Lista za jutri) iz Hrovače, ki je zaključni račun proračuna občine Ribnica
v mandatu 2010–14 že bil občinski svetnik, za leto 2014. Nadzorni odbor ugotavlja,
da ni zadržka, ki bi organom odločanja
takrat sicer kot član stranke Zares.
Svoj prvi nastop na občinski seji je v novi onemogočal obravnavo in sprejem
vlogi podžupana opravil tudi Domen odločitve«. Kot je pojasnil župan, je bil
Češarek iz vrst Slovenske demokratske lanski proračun realiziran 78-odstotno, kar
stranke, ki ga je župan Jože Levstek (SDS) je po njegovih besedah več kot razveseljivo,
imenoval na to mesto konec maja. V svojem čeprav bi bil delež še višji, če bi lahko že
predstavitvenem nagovoru je povedal, da pričeli z gradnjo regionalnega vodovoda
bo pomagal županu pri njegovem delu in Sodražica–Ribnica–Kočevje. Skupna vsota
opravljal posamezne naloge, za katere ga prihodkov je tako v preteklem letu znašala
okoli 8,7 mio evrov, v istem obdobju pa
je bilo za pribl. 8,2 mio evrov odhodkov.
Pozitivna razlika, ki je zaradi tega nastala,
bo bistveno pripomogla k razdolževanju
občine, kar je poudaril tudi Miha Klun
(SDS), predsednik odbora za finance,
in spomnil, da je zgolj 5–10 odstotkov
proračuna možno namenjati novim,
svežim investicijam, saj je ostali del fiksen
(glej grafikon). Možnosti dodatnega trženja
vidi predvsem v Športnem centru Ribnica.
Spodbudno pa je, da se je strategija
pametnih naložb obrestovala in je občina
preračunano pridobila dodatnih 40 centov
na evro.
Svetniki so se na seji seznanili tudi s tožbo
Branka in Aleksa Hudoroviča, članov
romske skupnosti v Goriči vasi zoper
Republiko Slovenijo na Evropskem sodišču
za človekove pravice v Strasbourgu, v kateri
državi očitata kršitev pravic, varovanih z
Evropsko konvencijo o varstvu človekovih
pravic in temeljnih svoboščin. Do kršitev
naj bi prišlo, ker naselbine, v katerih živijo,
nimajo dostopa do osnovnih javnih služb,
kot so pitna voda in sanitarije. Dosedanje
ukrepanje Občine na tem področju so
nekateri svetniki videli precej kritično. Janez
Tanko (Lista za jutri) se je v povezavi s tem
jasno zavzel za izboljšanje dialoga, odpravo
predsodkov in večje razumevanje lokalnih
Romov, česar doslej pri delu Občine ni
zaznal.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja je maja objavila poziv k
podajanju predlogov za imenovanje
predstavnikov Občine Ribnica v svet
javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda
Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica
in svet javnega zavoda Rokodelski center
Ribnica. Na podlagi prejetih predlogov je
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja oblikovala predlog sklepa za
imenovanje predstavnikov Občine Ribnica
v oba sveta in ga posredovala Občinskemu
svetu v sprejem. Ta je oba predloga tudi
potrdil.
Pripravil: DOMEN M. ČAMPA MARINČ
Javni razpis za sofinanciranje
obnove fasad stavb v starem mestnem jedru Ribnice za leto 2015
Občina Ribnica obvešča vlagatelje, da
je na svoji spletni strani www.ribnica.si
in na oglasni deski občine objavila Javni
razpis za sofinanciranje obnove fasad
stavb v starem mestnem jedru Ribnice
za leto 2015.
Razpisna dokumentacija, na podlagi
katere vlagatelji oddajo prijavo, je
dostopna v glavni pisarni ter na spletni
strani občine.
JOŽE LEVSTEK, župan
5
AKTUALNO
3. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
OBČINE RIBNICA
INTERVJU
Triindvajsetletni Domen Češarek je predstavnik mlade
generacije Ribničanov, ki razume izzive sodobnega
časa in se je pripravljen z njimi spoprijeti. Med
mladimi je znan predvsem po svoji vlogi predsednika
dolenjevaškega Mladinskega društva Okameneli svatje,
kjer si je pridobil bogate izkušnje za delo z ljudmi in
se močno vpel v življenje lokalne skupnosti. Bodoči
magister gozdarstva je tako postal verjetno najmlajši
podžupan v Sloveniji, ki pa sprejema nove naloge
samozavestno in odgovorno. Poleg nadaljnjega dela z
mladimi, ki ga je nedavno nadgradil tudi s prevzemom
vodenja Sosveta mladih, bo svojo pozornost namenjal
tesnemu stiku s krajevnimi skupnostmi. Tako kot je
delal doslej, namerava delati tudi v prihodnje: vestno,
zavzeto, odgovorno in timsko. Novi podžupan bo
funkcijo opravljal nepoklicno.
NOVI PODŽUPAN OBČINE RIBNICA
DOMEN ČEŠAREK
Na jesenskih volitvah ste bili na listi
Slovenske demokratske stranke izvoljeni
za občinskega svetnika Občine Ribnica
in ste s tem postali najmlajši občinski
svetnik. Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi? Zakaj ste se odločili nastopiti na
volitvah za občinskega svetnika?
Sem človek, ki rad snuje in sodeluje pri
projektih, ki prinesejo nekaj dobrega
kraju oziroma prebivalcem. Menim, da
funkcija občinskega svetnika prinaša prav
to, saj lahko s svojimi idejami in predlogi
prispevaš nekaj dobrega občini in njenim
ljudem. Zaradi tega razloga sem se odzval
na prošnjo znancev in prijateljev, ki so že
imeli izkušnje z delom v lokalnih občinskih
strukturah, in privolil h kandidaturi za
občinskega svetnika. Odločitev sem pred
tem dobro pretehtal, saj mi je bilo jasno,
da naloge in odgovornosti, ki bi jih prevzel
kot svetnik, niso preproste – še posebej za
mladega, ki stoji na začetku svoje karierne
poti. Za uspešen rezultat sem se potrudil,
saj se stvari nikoli ne lotim polovičarsko.
Kar nekaj mesecev so potekala ugibanja in namigovanja, koga bo župan Jože
Levstek imenoval za novega podžupana.
Izbral je vas. S tem je presenetil tudi
marsikaterega svojega kritika. Kako to
razumete?
Menim, da ima župan vso pravico in
6
pristojnost, da za svojega tesnega sodelavca
– pogosto podžupane imenujejo tudi
»desna roka župana« – imenuje osebo, v
kateri prepozna potencial in ji zaupa. Ravno
tako bi namesto mene lahko za podžupana
postavil tudi kakšnega izkušenejšega
občinskega svetnika, vendar je že v
predvolilni kampanji dal velik poudarek
na delo z mladimi in njihovo vključevanje
v delo občine. Rezultat teh obljub je bila
že ustanovitev Sosveta mladih Občine
Ribnica, sedaj pa še imenovanje mene za
podžupana. To vidim kot dober znak in
verjamem, da se pri tem še zdaleč ne bo
ustavilo. Verjetno je moj plus po eni strani
tudi to, da sem politično neobremenjen in
imam zaradi mladosti tudi rahlo drugačen
in svež pogled na stvari.
Vaši prijatelji so vas doslej poznali
predvsem kot bistrega, odprtega in preprostega sovrstnika, ki je vedno ponudil
svojo pomoč in so mu lahko zaupali.
Kako gledajo na vas zdaj, ko ste postali
podžupan Občine Ribnica? Se je odnos
okolice do vas spremenil?
Mislim, da name ne gledajo nič drugače
kot prej, saj so me prav oni spodbujali
pri mojem udejstvovanju. Še naprej pa
delujem po svojih načelih, kot sem to
vedno počel in to je tudi tisto, kar me na
neki način zaznamuje. Kar se tiče okolice
pa za zdaj čutim in doživljam predvsem
pozitivne odzive. Spodbudo mi daje
tudi svetniška skupina SDS, v kateri se
med seboj dobro harmoniziramo in se
dopolnjujemo. Brez njihove stoodstotne
podpore bi ponujenega položaja skoraj
zagotovo ne sprejel. Za njihovo podporo
sem jim hvaležen. Nisem pa idealist. Vem,
da nekaterim drugim že zaradi strankarske
pripadnosti nisem všeč, ampak menim, da
se nobena juha ne poje tako vroča, kot se
kuha.
Pred dvema mesecema smo
poročali, da ste prevzeli tudi vodenje
novoustanovljenega Sosveta mladih, ki
je svetovalno telo župana pri vprašanjih
mladinske politike. V kakšno smer bi
se po vašem mnenju morala razvijati
občina v prihodnje, da bi bila mladim še
bolj privlačna?
Mislim, da mora občina pri izvajanju
projektov prisluhniti tudi željam in
predlogom mladih, saj se bodo tako čutili
soodgovorne za razvoj občine. V Sosvetu
mladih je odlična možnost, da se oblikujejo
dobre ideje in pobude, ki bodo presegle
dosedanje okvire individualnih projektov
zgolj najbolj dejavnih društev. Razumljivo
je, da je pri vsaki noviteti sprva nekaj
skepse, a verjamem, da se bo ta izkazala
za neutemeljeno, ko se bodo začeli kazati
Vaš predhodnik Vinko Levstek se je kot
podžupan posvečal predvsem dialogu s
krajevnimi skupnostmi in komunikaciji z
državnimi ustanovami v Ljubljani. Katera
bodo vaša prioritetna področja?
Za začetek bo tudi moja prioriteta
predvsem dialog s krajevnimi skupnostmi,
saj se pri tem delu veliko naučiš, če ne celo
največ. Prednost tega je, da se seznanjaš s
konkretnimi potrebami in željami občanov
in občank. Sčasoma pa bom v dogovoru
z županom prevzemal in opravljal tudi
druge naloge, ki bodo terjale dodatno
pozornost in morebiti svež pogled. Svojo
novo vlogo sprejemam predvsem z veliko
odgovornostjo, pozitivno zagnanostjo ter
delavnim elanom. Ne nazadnje bom s tem
za nekaj izkušenj bogatejši.
Občinska proslava ob dnevu
državnosti
Letošnja občinska proslava ob dnevu državnosti je bila v petek, 19.
junija, v večernih urah po maši za domovino v cerkvi sv. Štefana
v Ribnici.
O primernosti prostora naj razmisli vsak
sam in si ustvari mnenje. Če presežemo
delitve iz polpretekle in daljne zgodovine,
odmislimo politiko in ideologijo, ki sta
nas predolgo delili, in nas, žal, še delita,
razmislimo trezno in v duhu prihodnosti
kot zahodni in severni narodi, ki živijo
demokracijo 70 let, zlasti na severu precej
več, potem prostor ne igra tako velike
vloge, kot nekateri trdijo. Bistvo proslave
je počastitev velikega dne in bi lahko bila
v gradu, športni dvorani, TVD Partizan ali
in Katja Indihar – violina pod vodstvom
mentorice Špele Obšteter, Mešani župnijski
pevski zbor Ribnica in recitatorka Duška
Hočevar Mihelič.
Osrednja govornica je bila dr. Rosvita
Pesek, ki je prepoznaven obraz slovenske
javne televizije in že dolga leta, od konca
osemdesetih let prejšnjega stoletja, dela na
Televiziji Slovenija kot novinarka, voditeljica
in avtorica dokumentarnih filmov. V zadnjih
letih je edina ženska voditeljica kultnih
Odmevov, v okviru svoje akademske kariere
PODŽUPAN RIBNICE DOMEN ČEŠAREK
Kaj od svojega novega položaja
pričakujete?
Od svojega novega položaja pričakujem
veliko novih izkušenj in znanj, ki jih bom
lahko uporabil tudi v prihodnosti in na
svoji nadaljnji poti. Obenem pa položaj
omogoča tudi osebnostno rast. Med vsemi
pozitivnimi izkustvi se bo namreč zagotovo
znašel tudi kak trd oreh, ki ga bo treba
streti. Ampak tega se ne bojim. Želim pa si
odkritih in korektnih odnosov, ki temeljijo
na medsebojnem spoštovanju. To je po
mojem mnenju podlaga za iskanje skupnih
rešitev in upam, da bodo enakega mnenja
tudi moji sogovorniki.
Gospod podžupan, hvala za pogovor.
Pripravil DOMEN M. ČAMPA MARINČ
V DRUGI VRSTI Z DESNE: ŽUPAN JOŽE LEVSTEK, DR. ROSVITA PESEK, PODŽUPAN DOMEN ČEŠAREK,
ŽUPANOVA ŽENA MARTINA LEVSTEK IN KRALJICA SUHE ROBE DANICA ČAMPA MARINČ
cerkvi kot kulturnem spomeniku. Skratka,
mnenja so vaša in vsak lahko razmišlja
svobodno.
V prvih vrstah so poleg nekaterih vidnejših
predstavnikov občine sedeli predvsem
ljudje v uniformah: gasilci, vrh policije,
veterani vojne za Slovenijo, policijski
veterani in skavti, ki so s svojimi prapori
pripomogli k slovesnemu vzdušju.
Program, ki ga je povezovala Tina Mihelič,
so obogatili člani Glasbene šole Ribnica:
Ksenija Abramovič Grom, Anamarija
Pelc in Nina Novak – violina, Ana Pucelj
– violončelo, Alojz Osvald – orgle, trio
flavt: Nina Gradišar, Klara Perhaj in Špela
Obšteter, zasedba v sestavi: Petra Zakrajšek,
Neja Juvanc in Eva Marolt – flavta, Manca
Fink in Drejc Gruden – klarinet, Mateja
Marolt – kitara, Hana Ahac in Eva Pečnik –
violončelo, Špela Kokošinek, Lana Brodnik
pa kot doktorica s področja zgodovine
piše knjige in predava. Svoj prvi televizijski
prispevek je snemala prav v Ribnici.
Iz njenega govora, iz govora župana Jožeta
Levstka ter pridige župnika in dekana
mag. Antona Berčana smo lahko zaznali
optimistične poglede na prihodnost,
žlahtno domoljubno noto in željo po
prenehanju neprijetnih delitev. Vsi so tudi
izpostavili Ribnico in Ribničana, ki je s svojo
vztrajnostjo in iznajdljivostjo kljuboval
krizam in recesijam skozi dolgo zgodovino
in zato ni bojazni, da »narod« med Veliko in
Malo goro ne bi preživel tudi v prihodnje.
Slovesnost se je zaključila s krajšim
koncertom Ribniškega pihalnega orkestra,
ki je pred cerkvijo požel glasen aplavz, ter s
krajšo pogostitvijo.
Tekst in foto MARKO MODREJ
7
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
prvi rezultati. Poteza pa je tudi na nas.
Pripomoči moramo, da bo Občina mladim
zagotovila dobre pogoje za kakovostno
preživljanje prostega časa, kulturno, športno
udejstvovanje in možnost zaposlitve, samo
tako bodo mladi tudi ostali v naši občini.
Mladi in izobraženi ljudje pa so garancija za
nadaljnji razvoj občine.
IZ GOSPODARSTVA
RIBNIŠKE DOBRE PRAKSE
Hišni sejem Rika Ribnica
Sledili so še projekt NEDO (Japonska
agencija za napredne energetske in
industrijske tehnologije), o katerem je
govoril prof. dr. Igor Papič, dekan Fakultete
za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in
nekaj primerov dobrih praks sodelovanja
med državama, ki so jih podali prof. dr. Niko
Herakovič – Fakulteta za strojništvo UL, prof.
dr. Janez Možina – Fakulteta za strojništvo
UL in Dragan Nedeljkovič iz podjetja LECIPITS. Primer dobre prakse sodelovanja je
vsekakor tudi podjetje Yaskawa.
Namen takšnega foruma je povezati obe
gospodarstvi s ciljem prenosa tehnologij,
povečanje gospodarskega sodelovanja,
izvoza in uvoza, saj imamo v bilanci z
Japonsko še izjemno velike rezerve, je dejal
Hubert Kosler.
Forum je prinesel tudi nova spoznanja
in razmišljanja o strategiji pametne
specializacije. Pri tem gre za povezovanje
fakultet, inštitutov, industrije in podjetij v
nekakšne konzorcije, s ciljem konkurenčne
prednosti v Evropi. Slovenija si mora znotraj
Evrope mesto na tem področju še izboriti.
Zastopajo znane svetovne proizvajalce,
Konec maja je podjetje Riko Ribnica, kot so Epoke, Doppstadt, Bucher, Borum,
d. o. o., ki zaposluje 41 ljudi, še lani ob Energreen in druge.
odprtju novih prostorov jih je bilo 36, Direktor Matija Brodnik je bil z obiskom
pripravilo hišni sejem, na katerega so in odzivom zelo zadovoljen. Dejal je, da je
povabili številne goste, poslovne partnerje, glavni namen takšnega sejma predstavitev
podizvajalce, nekdanje zaposlene, ministra proizvodnega in prodajnega programa,
za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki novosti v lastnem proizvodnem in
prodajnem programu
ter
pospeševanje
prodaje in zahvala
kupcem za izkazano
zaupanje. Novosti, na
katere so ponosni, so
V plugi in manjši plugi
za lahke dostavnike
in manjša vozila,
s katerimi lahko
plužimo
pločnike
in podobne manjše
površine. Brodnik je
še dodal, da so letos
v primerjavi z lanskim Slišati je bilo tudi, kar seveda ni bila
letomprometpovečali tema foruma, da se Yaskawa poteguje
za proizvodnjo robotov, ki jih podjetje
ŽUPAN JOŽE LEVSTEK MED UVODNIM POZDRAVOM, DESNO DIREKTOR RIKA za 30 odstotkov in da s stoletno tradicijo trenutno izdeluje na
jim
idej
za
v
prihodnje
MATIJA BRODNIK
Japonskem in Kitajskem. Rast prodaje
ne manjka.
robotov je v svetu v izjemnem porastu.
se sejma sicer ni mogel udeležiti, saj je
Trenutno jih izdelajo 25.000, naslednje leto
bil v Bruslju, kjer je istočasno potekalo Slovensko-japonski poslovni svet
zasedanje Sveta za konkurenčnost, ki se ga Nekaj dni zatem, 4. junija, so v podjetju naj bi jih 35.000, leta 2017 že 40.000. V
je kot predstavnik Slovenije moral udeležiti, Yaskawa v Ribnici pripravili 3. forum Evropi bi bila to tretja proizvodnja. V igri so
poleg Slovenije še Češka, Slovaška in Poljska.
in ostale.
Slovensko-japonskega poslovnega sveta
Riko Ribnica je podjetje, ki ima dolgoletno – Kako uspešno
tradicijo na področju proizvodnje in poslovati z Japonsko.
vzdrževanja komunalne opreme. Njihova Na
forumu
so
dejavnost je usmerjena v proizvodnjo predstavili možnosti
opreme cestne mehanizacije in ekološke u s p e š n e g a
opreme. Poleg lastno zasnovanih izdelkov r a z i s k o v a l n o kupcem nudijo tudi izdelke drugih razvojnega
in
proizvajalcev, s čimer smotrno prispevajo k t e h n o l o š k e g a
dopolnitvi svojega prodajnega programa. sodelovanja
med
Riko Ribnica velja za priznano podjetje, Slovenijo in Japonsko.
ki je uveljavljeno tako na domačem trgu Zbrane sta uvodoma
kot tudi na evropskih in svetovnih trgih. n a g o v o r i l a
Riku zaupajo priznana slovenska podjetja, predsednik
SJPS
kot so Letališče Jožeta Pučnika, DARS, Hubert Kosler in
Petrol, Snaga Ljubljana in številna druga veleposlanikJaponske
komunalna podjetja.
v Sloveniji nj. eksc.
Podjetje se lahko danes pohvali s številnimi Shigemi Jomori.
vidnimi dosežki, ki jih je doseglo v svoji Sledil je nagovor
več kot 20-letni karieri. V zadnjem letu državnega sekretarja
so pod novim vodstvom zrasli nova z Ministrstva za
upravna zgradba in novi prostori, ki gospodarski razvoj
služijo skladiščenju končnih proizvodov. in tehnologijo Aleša HUBERT KOSLER V POGOVORU S SAMOM HRIBARJEM MILIČEM V
Uredili so tudi vse manipulativne površine Cantaruttija, strategijo PROIZVODNJI YASKAWE V RIBNICI
namenjene predstavitvam. Riko Ribnica pametne specializacije pa je predstavil
je in ostaja največji slovenski proizvajalec državni sekretar iz Službe Vlade Republike Konkurenca za pridobitev proizvodnje bo
opreme za čiščenje in vzdrževanje cest in Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko zelo huda, še posebej zaradi podatka, da je
obcestnih površin. Poleg lastnih zaposlenih politiko Franc Matjaž Zupančič. Izhodišča ena od proizvodenj na Kitajskem, za katero
v podjetju Riko Ribnica omogoča delo tudi Gospodarske zbornice Slovenije pri vemo, kakšni so stroški dela.
več kot 30 kooperantom iz bližnjega okolja. gospodarskem sodelovanju z Japonsko je Ali bo Slovenija oz. Ribnica uspela, bo
V podjetju imajo odlično organizirano podal generalni direktor GZS Samo Hribar znano jeseni.
prodajo, servis ter oskrbo z rezervnimi deli Milič. Gospodarsko sodelovanje z Japonsko
preko generalnih zastopnikov tako doma je opisal Miran Skender, sekretar SJPS, pred Tekst in foto MARKO MODREJ
kot v tujini. Izvažajo v več kot 20 držav.
leti tudi veleposlanik na Japonskem.
8
Lions klub Ribnica, zvest načelu življenje vseh vpletenih in po pravici
pomagati pomoči potrebnim že več povedano, se je sporočilna vrednost
kot petnajst let, je letošnje leto pripravil le-tega dotaknila tudi vseh ostalih na
projekt, v katerem je v sodelovanju prireditvi.
z občino Ribnica postavil v središču Na prireditvi v organizaciji Lions
Ribnice deset klopi, ki so namenjene kluba Ribnica, ki je bila zasnovana kot
vsem prebivalcem in obiskovalcem sprehod skozi trg, je pomembno vlogo
Ribnice.
odigrala tudi višja kustosinja ribniškega
Ideje o postavitvi klopi v Ribnici so stare muzeja mag. Marina Gradišnik. Na
mnogo let, pred to izvedbo je pobudo pomembnejših točkah je kratko
občini dalo že društvo invalidov in predstavila zgodovino trga, npr. pred
društvo za medgeneracijsko sožitje, občinsko stavbo je predstavila grajski
vendar je naletelo na gluha ušesa. vrt – Baumgarten, danes tradicionalno
Pred približno dvema letoma je projekt poimenovan Pungart, in Šifrerjevo vilo,
poprijel Lions klub Ribnica, nerealiziran kjer je sedež občine, Miklovo hišo in
občinski projekt je na rednem klubskem zgodbo o trgu in tržanih. V gradu je
sestanku
spregovorila
predstavila
o nastanku
članica
gradu
in
Majda Vrh,
njegovi usodi
vodenje
skozi stoletja
akcije pa je
do danes,
prevzela prav
ko s klopjo
tako članica
ob mostu in
M i r j a m
ob platani
Trdan.
nudi prostor
18. junija,
za premislek
na večerni
o kratkem
predaji klopi PREDSEDNICA LIONS KLUBA RIBNICA OLGA TANKO MED č l ove š k e m
v uporabo, UVODNIM POZDRAVOM, LEVO VODJA AKCIJE MIRJAM in dolgem
je najprej TRDAN
spominskem
spregovorila
č a s u .
predsednica Lions kluba Olga Tanko, Prireditev so popestrili: Društvo
besedo pa zatem predala vodji projekta podeželskih žena Ribnica kot trške žene
Mirjam Trdan, ki je v svojem nagovoru pred Miklovo hišo, člana DramŠpila,
na kratko predstavila potek akcije ter oblečena kot grajski gospod in gospa,
donatorje: Riko KOR, d. o. o, Riko Ekos in ki sta nas spremila v grad, ter nonet
Posestvo Ugar, ki so prispevali kovinsko Vitra z ribniškima pesmima, ki so kljub
konstrukcijo in leseni del klopi. Akciji prometnemu središču lepo zvenele.
se je v zadnji fazi pridružila še Občina Vsi sodelujoči so nas ponesli v različna
Ribnica, ki je financirala nakup lesenih obdobja ribniške preteklosti. Na koncu
košev za smeti ter namestitev urbane nas je čakala še pogostitev pri Lovskem
opreme na občinska zemljišča s pomočjo domu. Po prireditvi so bili obrazi zbranih
Komunale Ribnica. Koše za smeti je na vidno zadovoljni, nasmeh na obrazih
lastno pobudo oblikovala arhitektka starejših pa je članom Lions kluba dal
Mateja Dekleva, sama izdelava pa je še več elana, da s podobnimi projekti,
plod dela dijakov srednje lesarske šole ki služijo starejšim in invalidom, tudi
v Kočevju pod mentorstvom Andreja v bodoče nadaljujejo. Prav tako pa jih
Palmana.
navdaja z upanjem dejstvo, da se je
Dodana vrednost prireditve v akciji s postavitvijo košev priključila tudi
organizaciji Lions kluba Ribnice je, Občina Ribnica. Želeli bi si, da se le-ta
da so se vabilu množično odzvali začne zavedati neizkoriščenih turističnih
stanovalke in stanovalci Doma starejših potencialov v prelepi Ribniški dolini,
občanov ter osebje doma z direktorjem kar pa zahteva vzpostavitev ustrezne
g. Gorečanom ter prostovoljke – turistične infrastrukture – tudi s pomočjo
spremljevalke iz medgeneracijskega privatne iniciative, priporočil interesnih
društva za kakovostno starost. Lions združenj ter ribniške podjetniške sfere.
klub je želel s to prireditvijo predvsem
opozoriti na starejše in invalide ter na Tekst in foto PRIMOŽ TANKO
medgeneracijsko sožitje, ki obogati
DEKLE IZ RIBN’CE
(5. del)
Še »krstili« jih niso uradno, pa so že bile v funkciji.
Temu se reče dobra naložba. Govorim o ličnih
lesenih klopcah, ki jih je dal po Ribnici postaviti
ribniški Lions klub in tako vnesel v domače okolje
svežo in nujno potrebno bivanjsko noto. Skorajda ni
mesta, ki ne bi oslabelim nogam nudilo počitka in to
smo potrebovali tudi v Ribnici. Zdaj se počiva, veselo
razpravlja in v vročih dneh liže sladoled na klopcah
pred Zdravstvenim domom, Občino, Miklovo hišo,
pri parku ob grajskem obzidju …
Kolikokrat smo pisali o tem v preteklih letih, češ,
kako malo bi bilo treba postoriti, da bi se tudi
domači doma počutili lepo in prijazno sprejeti. Zdaj
imamo ta prepotrebni element, ki tudi navzven
deluje lepo in dovršeno. Le v parku ob francoskem
mostu moti zidan objekt za elektriko. Gotovo bi se
ga dalo postaviti na kakšno mesto, ki ne bi odžiralo
najlepšega zelenega pasu v mestu. Lepo je tudi, da
je vogal ob lovskem domu dobil novo podobo –
asfaltirana parkirišča in zelenje.
Če pa se spustimo po Opekarski ulici navzdol, lahko
rečemo, da bi bilo tam treba nekaj spremeniti.
Saj vemo, kaj. To je področje s skoraj največjo
poseljenostjo v mestu, a ima pločnike, ki ponekod
ne dovolijo odraslemu človeku, da bi hodil po
njih z nakupovalno vrečko. Če nad glavo drži še
dežnik, ga mora nagniti in tvegati, da ga bo kak
neboječ voznik odnesel s seboj. Dežnik in pešca,
kakopak! Prav preveč voznikov tamkaj ne upošteva
omejitve hitrosti in jih visoki robniki niti malo ne
prestrašijo. Gredo pač po sredi ceste. Prošnje, da se
tam postavijo ležeče ovire, vsaj tiste široke in blažje,
ne naletijo na odprta ušesa. Toda odprte glave za
prometno varnost bodo morale stuhtati kakšno
rešitev, ker je Opekarska cesta obremenjena tudi
s tovornim prometom. Pa inšpektorji bi tudi lahko
kakemu lastniku ob pločniku naročili, naj poseka
svoje grmovje, ki zarašča javno lastnino.
O trgu očitno resno razmišljamo le redki in
nepomembni, saj še vedno ni urejena varnost na
njem. Pločniki brez robnikov so lepa, a že desetletja
trajajoča nevarna poteza. Mnogi vozniki jih striktno
uporabljajo za parkiranje pred trgovinami, s tem pa
pešce v celoti izrinejo s pločnikov, da morajo slednji
hoditi po prometni cesti. Najraje pa seveda parkirajo
pred prehodi za pešce, da mimoidoči sploh ne vidijo,
kaj jih čaka. Ne policija ne redarstvo tega nevarno
brezupnega stanja ne bosta mogla rešiti, saj bi bili
na trgu videti kot čakajoč na Godota … En predlog:
postaviti količke, mimo katerih lahko prehajajo pešci
in kolesarji, da parkirajo svoje kolo ob zid, avti pa na
pločnike ne bi več mogli. Dostava se lahko zgodi
tudi z dvoriščne strani, saj je trg znan po tem, da
ima dvojni dostop. Kjer to ni možno, se postavijo
elektronski količki, ki se lahko ob dostavi ponižajo.
Veseli nas lahko, da je Občina obnovila grajski oder,
morda pa kdaj dočakamo, da bo prenovljen tudi del
za obiskovalce in če še kar upamo, potem bi dali v ta
paket še poročno dvorano pa ureditev garderob in
še kaj potrebnega.
Toliko lepega, intenzivnega, razgibanega se nam
dogaja po mestu, zakaj ga torej ne bi najprej napravili
sebi všečnega in srcu ljubega?
ALENKA PAHULJE
9
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
LIONS KLUB RIBNICA V
SODELOVANJU Z OBČINO RIBNICA
POSTAVIL KLOPI V SREDIŠČU RIBNICE
IZPOSTAVLJAMO
opreme. To pomeni, da so občani Ribnice,
Sodražice in Loškega Potoka v času akcije
zbrali 0,87 kg na posameznega prebivalca.
Akcija »E-odpadke ločuj in okolje
varuj!« je končana!
Komunala Ribnica, d. o. o. in družba Zeos, d. o. o. sta organizirali
akcijo »E-odpadke ločuj in okolje varuj!«. Akcija zbiranja je potekala od 4. do 30. maja v Zbirnem centru Ribnica. Za vse, ki jim je
pot do Zbirnega centra predstavljala težavo, smo v treh majskih
sobotah organizirali dodatno zbiranje na posameznih lokacijah, ki
so bile bližje občanom (9. maja v občini Ribnica, 16. maja v občini
Sodražica in 23. maja v občini Loški Potok).
Na terenski sobotni akciji v občini Ribnica
je bilo zbranih 1.473 kg OEEO, in sicer
140 kg velikih gospodinjskih aparatov
(VGA), 180 kg hladilno zamrzovalnih
aparatov (HZA), 660 kg TV in ekranov,
400 kg malih gospodinjskih aparatov
(MGA), 2 kg sijalk, 21 kg baterij in 70 kg
akumulatorjev.
Akcije se je v vseh treh občinah udeležilo
300 občanov, ki so skupaj oddali 10.688
kg odpadne električne in elektronske
V občini Ribnica so bili izžrebani
naslednji nagrajenci:
• Primož Prijatelj, Ortnek 2, 1316 Ortnek, ki
je prejel parni kuhalnik.
• Ida Lesar, Gornje Lepovče 8 a, 1310
Ribnica, ki je prejela kompostnik.
• Franci Marolt, Brinovščica 3, 1316 Ortnek,
ki je prejel kompostnik.
Vsem udeležencem akcije se organizatorja
akcije komunala Ribnica, d. o. o. in družba
Zeos, d. o. o. zahvaljujeta za dober odziv v
upanju, da bomo skupaj nadaljevali s takimi
in podobnimi akcijami tudi v prihodnje in
s tem poskrbeli za lepše in boljše življenje
vseh nas.
METKA DOBOVŠEK JERBIČ,
Komunala Ribnica, d. o. o.
Foto Marko Modrej
PREDSTAVNICA PODJETJA ZEOS ALENKA GRUDEN
IN DIREKTOR KOMUNALE RIBNICA BOJAN TRDAN S
PRIPRAVLJENIMI NAGRADAMI PRED ŽREBOM
PODPIS POGODBE O SODELOVANJU
OBČIN RIBNICA, SODRAŽICA IN
LOŠKI POTOK Z OBMOČNO OBRTNOPODJETNIŠKO ZBORNICO RIBNICA
Odslej bodo do storitev Območne obrtno-podjetniške zbornice
Ribnica upravičeni tudi občani in občanke ter društva, ki niso člani
zbornice, so uvodoma povedali prisotni na podpisu pogodbe oz.
sporazuma 1. junija v stavbi Občine Ribnica.
Pobudnica sporazuma je bila Občina Občina Sodražica je namenila 2.000
Ribnica oz. poslanec v DZ Jože Tanko, v enaki in Občina Loški Potok 980 evrov. Za ta
meri pa je željo po takšnem sporazumu denar bodo na OOZ izvedli: najmanj dve
izrazil tudi sekretar
OOZ Ribnica Pavel
Hočevar.
Območna obrtnopodjetniška
zbornica Ribnica
je za svetovanje in
pomoč občanom
za tekoče leto
2015
pridobila POSLANEC JOŽE TANKO, ŽUPANI JOŽE LEVSTEK, IVAN BENČINA, BLAŽ MILAVEC,
sredstva v višini PREDSEDNIK IN SEKRETAR OOZ RIBNICA FRANC LESAR IN PAVEL HOČEVAR OB
5.000 evrov z DDV, PODPISU POGODBE
10
Vsak, ki je prinesel katerokoli OEEO,
odpadno sijalko ali odpadno baterijo,
je z izpolnjenim kuponom sodeloval v
nagradnem žrebanju, ki je bilo 1. junija v
prostorih komunalnega podjetja.
šoli podjetništva za občane, promocijo
poklicnega izobraževanja na informativnih
dnevih v osnovnih šolah, predavanje za
občane o pridobivanju EU sredstev in
ugodnih kreditov iz Sklada za regionalni
razvoj, predstavitve različnih izobraževalnih
vsebin (računalništvo, podjetništvo …),
organizacijo in izvedbo tečaja o letni
davčni napovedi za društva, sodelovanje
pri projektih (LCD – lesni centri Dolenjske),
promocijo občin (predstavitev občin v
prospektu Gostilne v Ribniški dolini),
svetovanje in informiranje občanov v
postopku odpiranja obrti, pri pridobitvi
potrdil za osebno dopolnilno delo in
dopolnilno dejavnost na kmetiji, pri
občasnem ali začasnem delu po pogodbi
(podjemna pogodba), sodelovanje z
občinami pri sprejemanju občinskih
odlokov in pravilnikov, sodelovanje pri
predstavitvah na raznih sejmih in drugih
prireditvah, sodelovanje pri prostorskem
načrtovanju in gradnji obrtno-industrijskih
con, obveščanje podjetnikov o občinskih
projektih …
Pogodbo so podpisali župani omenjenih
občin Jože Levstek, Blaž Milavec in Ivan
Benčina ter predsednik OOZ Ribnica Franc
Lesar.
Tekst in foto MARKO MODREJ
Lani je praznoval Nonet Vitra, letos pa so skrbi Darko Vesel, ki je v oktetu od začetka
40 ustvarjalnih let zabeležili še v Oktetu in se mu kljub temu zdi, da je 40 let minilo,
Gallus. 5. junija smo se s pevci lahko srečali kot da bi bilo včeraj, ko so leta 1975 prvič
na jubilejnem koncertu v ribniški župnijski zapeli.
cerkvi in če smo ostali do konca, kar se za Na vroč junijski petek so naredili zanimiv in
vsak koncert spodobi,
smo doživeli še triumf
večera – v osredje so
prišli vsi, ki so kdajkoli
peli v tem znamenitem
oktetu in odpeli Oj,
Doberdob. V tistem
trenutku je gotovo kdo
v občinstvu pomislil,
kako bi bilo, če bi
imeli na Ribniškem
tak moški zbor, a to
je bil zgolj privilegij
tistega večera. Kot
tudi, da jim je dirigiral
priznani
dirigent
Milivoj Šurbek, ki sicer GALLUS PO USPELEM KONCERTU OB VISOKEM JUBILEJU
po prenovi vodi Oktet
Gallus. Tako so vaje za pevce povečini v posrečen izbor pesmi, saj so pevci odpeli
Ljubljani, a kdorkoli se intenzivno ukvarja štiri Gallusove skladbe ter pesmi drugih
s kulturnim udejstvovanjem ve, da so žrtve slovenskih skladateljev, tudi bolj zahtevne.
še kako potrebne. Velika sreča je, da je po Na sporedu pa ni bilo zapisane ene, čeprav
odhodu pomembnih pevcev in zborovodje vsi vemo, da za koncerte okteta ostaja
oktet znal spet sestaviti svoje vrste in večna: z znanim basom Mirka Haliloviča
se zdaj že polno angažira z nastopi na je bila v dodatku odpeta pesem Dvanajst
različnih prireditvah. Za njihovo promocijo razbojnikov. Sicer pa je oktet v zadnjih treh
ZBOROVSKA POMLAD
Na Ribniškem je bila prava zborovska pomlad. Imeli smo regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov, še prej
območno revijo mladih pevcev, Oktet Gallus je praznoval 40 let
delovanja in 6. junija smo se že osemintridesetič srečali v Dolenji
vasi. Gre za odrasle vokalne zasedbe Zahodne Dolenjske. Tokrat
ni nobena doživela svojega krstnega nastopa, so se pa nekateri
ponovno vrnili, drugi pa umanjkali.
DOMAČI ZBOR SV. ROK NAS JE RAZVADIL Z ZABAVNIMI POPEVKAMI
IN OBČINSTVU SE TUDI TOKRAT NI IZNEVERIL, SAJ IMA V SVOJIH
VRSTAH TEJO MERHAR, KI POSKRBI ZA PRIREDBE PESMI
Junij je nasploh postal z
nastopi
preobremenjen
mesec,
mladi
hitijo
še z zadnjimi šolskimi
obveznostmi, zunaj je v
glavnem teku košnja, nizajo
se poroke … In vse to so
razlogi, da bomo datum
srečanja premaknili. Že
naslednje leto se bomo
srečali v prvem tednu po
prvomajskih
praznikih,
torej 7. maja 2016, in upali,
da ne bo tako vroče, kot je
bilo zadnja leta na začetku
junija. Pevci imajo namreč v
dolenjevaški šolski dvorani
letih dobil še dva nova pevca: basista Aleša
Lampeta, prvi tenor pa poje Marjan Kljun.
Skupaj z Robertom Kožarjem so tokrat
vsi trije prejeli zlate Gallusove značke, ki
jih podeljuje Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti in tako pevce na svoj način
zapisuje v zborovski arhiv. Vsi ostali pevci
so že lastniki te značke. Poleg omenjenih
pevcev Gallus sestavljajo še Marjan
Podgrajšek, Janez Rozman in Janez Rigler.
Ko so nas pevci po koncertu povprašali,
kako se nam je zdelo, bi jim lahko rekli,
da so dolgi in močni aplavzi povedali vse,
predvsem pa to, da morajo dalje, saj so
oktet, ki se umešča med najbolj izbrane
na Slovenskem in to je zapuščina in
vrednota, ki jo pevci že desetletja podajajo
slovenskemu okolju.
Tekst ALENKA PAHULJE
Foto Metka Lesar
Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem,
ki so finančno ali medijsko pomagali
pri izvedbi koncerta ob 40-letnici
okteta GALLUS Ribnica: Občina
Ribnica, Inotherm, d. o. o., Servocom,
d. o. o., Kožar transport, Abografika,
d. o. o., Arts, d. o. o., Duler, d. o. o., Riko,
d. o. o., Fipis, d. o. o., ALAM Prevajanje
Aleš Lampe, s. p., Radio Univox, Radio
1 Ribnica, Radio Ognjišče.
OKTET GALLUS
hitro suha grla, tako da niti pivo ni več za
»gušt«, marveč bolj za žejo. Zbori tja radi
pridejo, ker gre za tradicionalno srečanje,
ni ocenjevanja, program je prost, nazadnje
pa sledi še druženje ob petju. Letos je
prvič v zgodovini umanjkala Vitra, a kadar
so pevke razpršene povsod drugje, je
sestav nemogoče pripeljati na koncert.
Kljub temu pa je dvema članicama uspelo,
da sta prišli vsaj kot poslušalki in nista
bili edini predstavnici zborov, ki so letos
manjkali. Enako je bilo z Anamanko, kjer
so tokrat umanjkale skoraj vse in je ostal
le zborovodja. Nič zato, pridejo naslednje
leto.
Deset jih je torej pelo: moški sestavi Lončar,
Šentjurski fantje, Gallus, Svoboda in Zvon;
mešani zbori Sv. Rok, Sv. Gregor in Grajski
pevci, ženski sestav Mavrica in Vaški zbor
Konca vas – od Kolpe do Grosuplja, od
Turjaka do Slemen, preko Ribnice do
Dolenje vasi.
Tekst ALENKA PAHULJE
Foto Marko Burger
11
KULTURNI UTRINKI
ŠTIRIDESETKA ŠE ZA OKTET GALLUS
KULTURNI UTRINKI
DRAMŠPILOVA NOTICA
»Lep pozdrav. Pa začnimo pri prvem vtisu.« S o tem, kako kvalitetno igralsko zasedbo
temi besedami se je začela ocena regijskega imajo.
selektorja Linhartovega srečanja amaterskih Selektorjevo oceno smo prejeli skupaj z
gledaliških skupin, Damjana Trbovca, ki si je vabilom na ogled izbranih predstav
12. aprila 2015 v dvoraniTVD Partizan ogledal Linhartovega srečanja gledaliških skupin
našo tretjo predstavo Večna
osrednje Slovenije 2015, ki
lovišča. Na njegovo strokovno
se je odvijalo 30. in 31. maja
oceno smo nestrpno čakali,
v Pirničah in Medvodah.
saj smo glede na njegovo
Naša predstava se ni uvrstila
navdušenje in komentarje po
med štiri najboljše. Rahlo
predstavi potihem upali, da
razočaranje se je kmalu
nas uvrsti med štiri predstave,
spremenilo v veselje, saj se je
ki se bodo potegovale za
zadnji odstavek ocene glasil:
nastop na regijskem srečanju.
»Hvala vam, da ste me
Omeniti moram, da se je na
navdušili. Veliko poguma in
območju osrednje Slovenije,
drznosti še naprej in posebne
kamor sodi tudi Ribniška
čestitke Andreji Škrabec za
dolina, za uvrstitev potegovalo
nagrado za najboljšo stransko
kar 21 predstav osemnajstih
žensko vlogo.
gledaliških skupin. Nekatera
Utemeljitev priznanja:
društva delujejo skoraj na
Andreja
Škrabec
s
meji profesionalizma, tako
hudomušnostjo in igralsko
kot Šentjakobsko gledališče, ANDREJA Z REŽISERJEM IGRE veščino izrabi tekstovno
ki je imelo prijavljene kar tri VEČNA LOVIŠČA BOŠTJANOM predlogo in očara gledalca v
predstave, od katerih sta se dve ŠTORMANOM
vlogi Smrti. V igralski kreaciji
uvrstili v izbor. To dejstvo priča
poišče rob verjetnosti, ki pa je
LOŠKI POTOK ZA EN DAN POSTAL
PEVSKO SREDIŠČE OSREDNJE SLOVENIJE
Loški Potok je bil letošnjo pomlad zagotovo začudeno pogledovali in bili prevzeti nad
središče otroškega in mladinskega petja. šolo, rekoč, da tak sprejem doživijo redko
Prvič zato, ker je 22. aprila potoška šola kje drugje, če sploh kje. Zato še enkrat javno:
tradicionalno gostila območno revijo zborov hvala, hvala OŠ Dr. Antona Debeljaka, hvala
z območja treh občin, v drugo pa se je gospod ravnatelj Janez Mihelič in hvala vsem,
izkazala še slab mesec dni kasneje, ko je ki ste pomagali tisti dan polepšati zborom.
na svojo lepo šolo sprejela zbore Osrednje Tudi Občini, ki je poskrbela za varnost!
Slovenije.
Napetost je bila velika, saj je šlo za izbrane
Slednje je bilo regijsko tekmovanje, ki je zbore, ki so na območnih revijah pokazali
bilo letos v organizaciji območne izpostave višjo kakovost, predstaviti pa so se morali
JSKD Ribnica. Vsako leto pride na vrsto tričlanski ženski komisiji: predsednici Manji
drugo področje in letos je bila Ribnica Gošnik Volk in žirantkama Maji Cilenšek ter
pevsko obarvana. Trinajst zborov je prišlo Marinki Šuštar. Svetovalka za zborovsko
19. maja v potoško šolo, da bi tekmovalo dejavnost na Javnem Skladu za kulturne
v žlahtni panogi: petju. Skoraj vsi zbori so dejavnosti, Mihela Jagodic, k sodelovanju
bili šolski ali zbori glasbenih šol, prišli
pa so iz Zagorja ob Savi, Ljubljane,
Kočevja, Polhovega Gradca, Grosuplja,
Velikih Lašč in Cerknice. Velika druščina
459 pevcev! Verjemite, da je za sprejem
takšne množice potrebne precej
organizacije in ko smo se odločali, kje bi
lahko sploh potekalo tekmovanje, smo
na mah izbrali potoško šolo dr. Antona
Debeljaka. Ne samo zato, ker so vsa leta
gostitelji območnih revij in se šika, da se
jim dodeli še regijsko. Preprosto gre za
šolo, kjer ljudje stopijo skupaj kot eno in
svoje delo opravijo več kot odlično – pa PREPRIČLJIVA INTERPRETACIJA POGOSTO POMENI TUDI
tudi prijazno, tako da je celotno osebje RAZGIBANOST ZBORČKA. NA FOTOGRAFIJI JE CICIDO
povsem osvojilo srca udeležencev. IZ GLASBENE ŠOLE ZAGORJE, KI JE PREJEL NAJVEČ
Zborovodje in spremljevalci so se POHVAL
12
vedno najbolj privlačen in zanimiv. Pri Smrti
je to sla po življenju in ljubezni, rada bi imela
fanta. Tako ji je uspelo v vlogi izpostaviti
srčnost vloge in ne le vlogin odnos tako do
poklica, ki ga opravlja, kot drugih. Čestitke!«
Zdaj veste, zakaj sem omenjala igralce
Šentjakobskega gledališča. Andreja je
edina dobitnica priznanja, ki ni članica
Šentakobskega gledališča. Tako je v nedeljo,
31. maja, prejela priznanje in se postavila
ob bok trem igralcem Šentjakobskega
gledališča, ki so prejeli priznanja za najboljšo
žensko, moško in stransko moško vlogo.
In kaj nam je dejala Andreja po prejemu
priznanja?
»Naša tretja igra je bila velik preskok.
Priznanje ni samo odraz moje osebne
interpretacije vloge, kajti brez vas tudi jaz
ne bi mogla začrtati vloge tako, kot sem
jo. Pri tem ne mislim samo na sodelovanje
z režiserjem, ampak tudi na soigralce, saj
skupaj ustvarjamo klimo na odru. To nam
vsem daje nov zalet.«
Andreja, čestitke še enkrat!
DramŠpilovci, dobro se odpočijete in si v
poletnem času naberite energije, saj nas
jeseni čakajo gostovanja in novi izzivi.
ANTONIJA ČEŠAREK, predsednica društva
DramŠpil
vedno povabi uveljavljena imena zborovstva.
Tu gre vendarle za ocenjevanje in kriteriji
so temu primerno strožji. Ob koncu dveh
koncertov, ki ju je povezovala Nadja Zobec,
je potekala še podelitev priznanj in pohval.
Zlati se bodo lahko prijavili na državno
tekmovanje, ki v Zagorju poteka bienalno,
torej vsaki dve leti.
Regijsko tekmovanje je bilo priložnost za vse
ljubitelje zborovskega petja in zborovodje, da
vidijo, kako to delajo malo večji. Vsakomur se
nastop ne posreči v celoti – vendarle imamo
opravka z razigranimi mladimi, od katerih se
precej pričakuje. Toda zborovski strokovnjaki
vedno poudarjajo, da otroci zmorejo tudi
zahtevnejše naloge, tako da se ni treba bati
dvoglasnega petja, mladinski zbori pa se
preizkušajo celo v štiriglasju.
Izziv mladim pevcem je vsekakor že
območna revija, saj se na njej lahko
pokaže vse dobro, kar nastaja pod okriljem
zborovodij Ribniške doline. Na letošnji reviji,
ki jo je ponovno ocenjevala priznana Anka
Jazbec, se je predstavilo enajst zborov.
Jazbečeva je poudarila, da naj se vidi, da
otroci v petju uživajo, zborovodje pa naj se
ne bojijo dinamičnih interpretacij. Zborovsko
dogajanje v Loškem Potoku tekom let
postaja dogodek, ki razveseljuje tudi starše
in ostalo občinstvo, saj so odpeti programi
zanimivi in zelo poslušljivi.
Naslednje leto smo ponovno z vami, dragi
Loški Potok!
Tekst ALENKA PAHULJE, JSKD Ribnica
Foto Borut Šenk
Peter Kozler pri sv. Gregorju
Muzej Ribnica je v goste povabil Pokrajinski
muzej Kočevje, s katerim zadnja leta
zgledno sodeluje in skupaj sta v Kulturnem
domu pri Svetem Gregorju 2. junija
politične razmere edinstveno znanstveno,
narodnoprebudno,
politično
in
propagandno delo,« je dejal Ivan Kordiš
in dodal: »Med Slovenci je bil zaradi
nacionalnega naboja
zelo priljubljen, pa
tudi danes (še vedno)
velja za eno izmed
svetinj slovenstva.
To je prvi slovenski
zemljevid, ki je jasno
pokazal, kje žive
Slovenci, zato Petra
Kozlerja štejemo med
začetnike slovenske
geografske znanosti.«
HUBERT KOSLER S SOPROGO NA ODPRTJU RAZSTAVE
odprla razstavo Peter Kozler – Zemljovid
slovenske dežele in pokrajin, ki predstavlja
raznovrstnost dela in življenja geografa in
kartografa, politika, publicista, domoljuba
in narodnega buditelja. Predvsem pa se je
Peter Kozler v zgodovino vpisal kot avtor
prvega zemljevida slovenskih dežel. Zakaj
razstava v Slemenih? Petra Kozlerja (1824–
1879) je njegova mati, ko je bil star 7 let,
poslala k duhovniku Jakobu Jerinu k Sv.
Gregorju, kjer se je naučil prvih slovenskih
besed, prej je namreč znal govoriti le
nemško oziroma kočevarsko.
Precej polna dvorana, med obiskovalci
je bil tudi Petrov potomec Hubert Kozler
s soprogo, je z zanimanjem spremljala
predstavitev panojev, ki bodo na ogled
do oktobra. Predstavil jih je Ivan Kordiš iz
kočevskega muzeja.
»Zemljevid je bil za takratni čas in
V torek, 16. junija, so v skednju Škrabčeve
domačije pripravili predstavitev knjige
novinarke Dela Irene Štaudohar Magija za
realiste. Magija za realiste je knjiga esejev,
ki govorijo o različnih človeških stanjih,
čustvovanjih in o tem, česa vse so zmožni
možgani in čutila. Sporočilo knjige je, da
ima človek v svojem duhu in telesu vse
predispozicije, da je dober človek. Eseji, ki
so v obliki člankov sprva izhajali v Sobotni
prilogi Dela, so zasnovani kot zgodbe in
temeljijo na najsodobnejših nevroloških
odkritjih. Magija za realiste je filozofska in
terapevtska knjiga, saj govori o človeški
volji in njeni moči. O volji do življenja.
Pogovor z avtorico je vodil dr. Samo Rugelj,
publicist, urednik in založnik.
KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI
JE LETOS RIBNICO LE OPLAZILA
22. etapna kolesarska dirka Po
Sloveniji je letos sicer šla skozi
Ribnico, ni pa bilo pri nas starta
ene od etap kot lansko leto.
Druga etapa, ki je v petek, 19.
junija, potekala od Škofje Loke
do Kočevja, je skozi Ribnico
peljala v hladnem in deževnem
vremenu. Letošnjo kolesarsko
dirko, ki je potekala med 18.
in 21. junijem, je zaznamovala
vrhunska udeležba kolesarjev,
ki jih v Sloveniji še ni bilo.
Sedemnajst ekip iz Italije,
IRENA ŠTAUDOHAR S SAMOM RUGLJEM V SKEDNJU ŠKRABČEVE DOMAČIJE
18. junija so v Galeriji Miklova hiša odprli
razstavo Dvosmerno – celovito. Razstava
sooča najnovejša dela dveh slikarjev, ki
se osredotočata na slikarstvo kot polje, v
katero ne vdira zunanji svet in verjameta
v avtonomijo medija. Prepričana sta, da
je slikarjevo delo preučevanje notranjih,
medijsko specifičnih razmerij, med katera
spadajo odnosi med barvami, svetlostjo in
temnostjo, med ploskovitostjo in prostorsko
iluzijo in drugimi likovnimi dejstvi. Onstran
umetniških izhodišč ju povezuje tudi
partnerstvo v zasebnem življenju. Naslov
razstave Dvosmerno – celovito, ki se ga je
domislil Emerik Bernard, govori o sobivanju
dveh ustvarjalnih osebnosti, ki vsaka po
svoji poti prispevata k raziskovanju
možnosti slikarstva. Razstavo si lahko
ogledate do 23. avgusta.
Tekst in foto MARKO MODREJ
Anglije, Rusije, Kolumbije, Belgije, Hrvaške,
Avstrije, ZDA in Slovenije ter nastop
»kultne« britanske ekipe SKY, ki postavlja
nove mejnike v svetovnem kolesarstvu,
pozabiti ne smemo niti najboljše ruske
ekipe Katusha ter Lampre Meride iz Italiije
in naše Adrie Mobil, katere
član Primož Roglič je bil
skupni zmagovalec, so bili
zadosten razlog, da smo
si dirko ogledali, pa četudi
zgolj bežno ob vožnji skozi
Ribnico.
Tekst in foto MARKO MODREJ
VOŽNJA GLAVNINE KOLESARJEV SKOZI RIBNICO
13
KULTURNI UTRINKI
KULTURNI DROBCI
MED NAŠIMI LJUDMI
LETOŠNJI BLAGOSLOV KOLES V
ŽLEBIČU V ZNAMENJU Ž-JEV
V nedeljo, 7. junija, so vaščani Žlebiča
petič zapored pripravili blagoslov koles in
kolesarjev. Pod krošnjami znamenite vrbe,
pred (žal) bivšo Krčmo Gostač, se je zbralo
ca. 40 kolesarjev, med katerimi so bili letos
še posebej opazni Ž-ji. Organizatorji so se
namreč odločili, da iz dogodka naredijo
več kot običajen ritual in povabili so
ribniške Ž-je: župana, župnika, žandarja in
žurnalista.
In tako smo zajahali svoje dvokolesnike
ter iz Ribnice krenili: župan Jože Levstek,
župnik mag. Anton Berčan, komandir
Policijske postaje Ribnica Rudi Topolovec
in moja malenkost.
Po pozdravu »vaškega župana« Antona
Šilca je obred opravil župnik in dekan mag.
Anton Berčan. S kolesi so se pripeljale tudi
cele družine in se v lepem nedeljskem
popoldnevu v senci košatih dreves zadržale
CRKNENE PODGANE IZPELJALE
AKCIJO VARNO NA MOTORJU
Motoristični klub Crknene podgane iz Dolenje
vasi pri Ribnici ima le osem članov, a je od
ustanovitve leta 2009 zelo dejaven. V nedeljo,
10. maja, so izpeljali že tretjo akcijo, s katero so
želeli opozoriti na nevarnosti na cesti in kako
pravilno nuditi prvo pomoč.
Izobraževanju članov in drugih, ki jih je vsako
leto več, dajejo posebno težo.
»Pomlad je varljiva, ceste prevečkrat postanejo
grob motoristom. Da bi se poškodbam in
hujšim rečem izognili ter prijateljem ponudili
nekaj osnovnih nasvetov, smo povabili
reševalca na motorju ter policiste iz Ljubljane
in Ribnice, ki strokovno in praktično vedo, kako
ravnati v kočljivih položajih pri vožnji ter kako
reševati ponesrečenega na cesti,« je dejal Vinko
Rus, član kluba.
Primož Velikonja, vodja kočevske reševalne
postaje, je poudaril, da je treba pri prometni
nesreči motorista pogledati po celem telesu in
ugotovitvi, ali ima večje krvavitve. Ko se ustavi
curljanje krvi, se je treba osredotočiti na začetne
postopke oživljanja z masažo v kombinaciji z
umetnim dihanjem. Pomembno je ugotoviti
poškodbe glave motorista in pravilno ravnati s
čelado. Primož je pokazal še praktično uporabo
defibrilatorja, ki ga je Športno društvo Lončar
ob pomoči podjetja Inotherm namestilo na
stavbo nekdanje krajevne skupnosti v središču
Dolenje vasi. Za motoriste je bila zelo poučna
in zanimiva tudi vožnja na poligonu.
Na koncu so si vsi skupaj privoščili še pravi
»podganji« golaž, ki je zelo teknil.
14
MARKO MODREJ
ZAHVALA
Člani MK Crknene podgane se zahvaljujemo
vsem, ki ste kakorkoli podprli naš projekt:
Varna vožnja 2015.
Projekt je pomemben za vsakogar od nas,
vaša podpora pa nas zavezuje, da se bomo
še naprej trudili k ozaveščanju lokalne in
širše okolice v smislu povečanja varnosti v
prometu.
Projekt so podprli: Inotherm, d. o. o.,
M-Refil, d. o. o., Zavarovalnica Tilia, Občina
Ribnica, MzM, Lesoj, d. o. o., Vulkanizer
Jože Osvald, s. p., R-INŽENIRING, d. o. o.,
Restavracija Tina, Mesarija Poje, Pekarna
Đorđevska, Avtošola Herbby, Prometna
policija Ljubljana, Policijska postaja Ribnica,
reševalec Primož Velikonja, Radio Univox,
Radio 1 Ribnica, Simona Fajfar.
MK CRKNENE PODGANE
MARKO MODREJ
SREČANJE INVALIDOV DOLENJSKE
IN BELE KRAJINE
Društvo invalidov Ribnica je po sedmih
letih znova organiziralo srečanje delovnih
invalidov Dolenjske in Bele krajine. V to
območje spadajo društva invalidov Črnomelj,
Grosuplje, Kočevje, Metlika, Trebnje, Ribnica
in Medobčinsko društvo invalidov Novo
mesto.
Ribničani so se znova izkazali za dobre
gostitelje, saj srečanje v Ribnici vedno obišče
največ invalidov. 6. junija so v lepem sobotnem
jutru goste pričakali pred Rokodelskim
centrom. Sledil je ogled Rokodelskega centra,
sprehodili so se še po gradu, kjer so si ogledali
muzejske razstave ter se nato podali k Novi
Štifti, kjer jim je pater Niko razkazal znano
romarsko cerkev Marije Vnebovzete.
Nato so se odpravili v Sodražico. Tam so na
balinišču pripravili bogat kulturni program,
v katerem so učenci 8. razreda sodraške
še nekaj časa.
Takšni dogodki so vsekakor dodana
vrednost vsaki vasi in kraju, saj druženja
in veselja v krogu sosedov in domačih vse
bolj primanjkuje, je bilo slišati iz številnih
ust, ki niso bila ne žejna ne lačna.
Iz Ž-jev lahko v prihodnje stkejo še kakšno
skovanko in asociacijo. Lahko bi bila dirka
DOŽ (dirka okoli Žlebiča), potem kulinarična
popestritev z žajbljevimi pijačami, žlahtnimi
priboljški iz žafrana … skratka, v Žlebiču
je potenciala za popestritev dogodka še
veliko.
osnovne šole, ki obiskujejo gledališki krožek
pod mentorstvom Tadeje Topolnik, zaigrali
enodejanko Županova Micka, sodelovala
sta brata Kristjan in Kevin Gornik, na odru
so se zvrstili še Mladinski pevski zbor OŠ
dr. Ivan Prijatelj Sodražica pod vodstvom
zborovodkinje Mojce Kramar Gorinšek,
Kvartet Zvon in vaške klepetulje.
Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik
Društva invalidov Ribnica Marjan Zajc, ki je
bil z odzivom in obiskom zelo zadovoljen.
Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije
je na kratko povzel delovanje združenja v
zadnjem letu in opozoril na prednosti, ki jih
imajo invalidi, včlanjeni v posamezna društva,
in z zadovoljstvom ocenil organizacijo
letošnjega srečanja. Med govorniki je bil tudi
župan občine Sodražica Blaž Milavec.
Društvo invalidov Ribnica ima 320 članov,
izvaja 8 socialnih programov in pomaga
invalidom pri vključevanju v normalno
življenje, pomaga pridobiti pravno pomoč
itd.
Iz mnogih ust smo na dogodku lahko slišali:
»Hvala Ribničani, čez sedem let pa spet
pridemo.«
SREČALI SO SE TUDI STAROSTNIKI
Tako kot invalidi so imeli konec maja srečanje
tudi domovi za starejše z območja Dolenjske
in Bele Krajine. Letos je bilo srečanje v
Dobrepolju, natančneje v zavodu Sv. Terezije
na Vidmu. Tradicionalno srečanje stanovalcev
domov dolenjske regije poteka že 27 let,
na Vidmu v Zavodu sv. Terezije, ki bo letos
praznoval deveto obletnico, pa je bilo prvič.
Srečanja so se udeležili tudi starostniki in
del osebja DSO Ribnica, ki so v igrah, ki jih
gostitelj pripravi in so osrednji del družabnega
srečanja, zmagali. Čestitke Ribničanom za
zmago ter zavodu sv. Terezije za izvedbo
srečanja.
MARKO MODREJ
Policisti Policijske postaje Ribnica so med 11. in 14. majem opravljali predstavitvene in preventivne dejavnosti policije, pri čemer je
bila uporabljena mobilna policijska pisarna, policijska oprema in
vozila policije.
Vodji policijskih okolišev
Saša Janjić in Toni
Vidmar sta v sklopu
preventivnih aktivnosti
na območju občin
Ribnica, Sodražica in Loški
Potok predstavljala poklic
policista. Predstavitve so
bile izvedene v vrtcih
Ribnica,
Podpreska
in Loški Potok ter na
osnovnih šolah v Sodražici
in Loškem Potoku ter na
podružnicah v Doleni
vasi, Sušju in Podpreski.
Nekatere aktivnosti so
bile prikazane tudi med
izvedbo
kolesarskih
izpitov za učence 5. razredov.
Predstavljen je bil poklic policista in njegove
naloge pri opravljanju splošnih nalog,
policista na zeleni meji, policista v posebni
policijski enoti, naloge vodje policijskega
okoliša, policista motorista ter policista
kriminalista. Policisti PP Ribnica so z izvedbo
preventivnih aktivnosti osnovnošolce kakor
tudi predšolske otroke seznanili z delom in
poslanstvom policistov v družbi, hkrati pa
utrjevali pozitivno podobo policije v lokalni
skupnosti.
Policisti so bili deležni pozitivnih odzivov pri
predšolskih otrocih, učencih, vzgojiteljicah
in vzgojiteljih ter učiteljicah in učiteljih.
Mobilna policijska pisarna s pripadajočo
opremo je bila predstavljena tudi
zaposlenim na Upravni enoti Ribnica,
ki so si jo ogledali skupaj z načelnikom
Primožem Bučanom. Mobilno policijsko
pisarno sta si ogledala tudi župan Ribnice
Jože Levstek in župan Loškega Potoka Ivan
Benčina s sodelavci.
Tekst TONI VIDMAR
policijskih okolišev
IN SAŠA JANJIĆ, vodji
OTROCI SO SE PREOBLEKLI V
POLICISTE
Seveda ne vsi, ampak po dva iz vsake
šole na območju Policijske postaje Ribnica
in opravljali so delo policista na terenu.
Policisti na šolah v Ribnici, Sodražici in
Loškem Potoku med šolskim letom izvajajo dva preventivna projekta. Prvi je Policist
Leon svetuje, pri katerem se ukvarjajo z
varnostjo v prometu, pirotehniko, nasiljem
in drugimi področji, drugi pa je Policist za
en dan, v katerega vključijo otroke, ki jih
delo policistov najbolj zanima.
Otroci pridejo na policijsko postajo, se preoblečejo,
policisti jim razkažejo opremo, ki je nepogrešljiva pri
njihovem delu, nato pa z njimi odidejo na teren. Mi smo
se jim v sredo, 17. junija, pridružili, ko sta bila policista
za en dan Katja Lavrič in Jan Žveglič iz Loškega Potoka.
Na Bregu pri Ribnici sta ustavljala avtomobile in izvajala
kontrolo prometa, na avtobusni postaji Ob železnici pa z
laserskim merilnikom merila hitrost. Delo policista jima
je bilo všeč, za odtenek bolj Katji, pa tudi Jan je nalogo
dobro opravil.
Rednim policistom in policistom za en dan se je na
terenu pridružila tudi ekipa oddaje Svet na Kanalu A z
domačinko, novinarko Marijano Lisjak. In tako sta lahko
KATJA IN JAN S TERENSKO EKIPO, KI STA JO »OKREPILA« TUDI VODJA POLICIJSKEGA
OKOLIŠA SAŠA JANJIĆ LEVO IN POMOČNIK KOMANDIRJA PP RIBNICA MARJAN CIMPRIČ
nadobudna Katja in Jan svoje delo še isti
večer spremljala po televiziji.
S projektom Policist za en dan željo
policisti že otrokom predstaviti svoje delo,
ki je nepogrešljivo za varno življenje vseh
prebivalcev.
Tekst in foto MARKO MODREJ
15
S POLICISTI NA TERENU
RIBNIŠKI POLICISTI Z MOBILNO
PISARNO
MED NAŠIMI LJUDMI
KIPARSKA RAZSTAVA BRANETA
ŽUNIČA V SEVNIŠKEM GRADU
Njegov drugi dom pa je širši, njegov
dom so okoliški gozdovi, kamor zahaja
s pogledom nekdanjega gozdarja in še
aktivnega lovca. V gozdovih najde svoj
mir in navdihe za ustvarjanje. Kot dober
opazovalec opazuje naravo in v njej opazi
njeno lepoto in tudi napake, ki jih je naredil
V prečudovitem ambientu Gradu Sevnica se je v četrtek, 28. maja, človek. Na to s kritično besedo nenehno
opozarja. Zaveda se, da sta človek in narava
predsednik Društva likovnega ustvarjanja Ribnica Brane Žunič v soodvisni povezavi, da je njuna povezava
predstavil s svojimi lesenimi skulpturami. To je že njegova tretja lahko usodna za prihodnje rodove. Kako
obsežna razstava v obdobju enega leta, vsakič dopolnjena z novi- bodo živeli naši otroci, je odvisno od naših
ravnanj.
mi zanimivimi izdelki.
Vse to se odraža v kipih, ki jih avtor ustvari
iz lesa, ki ga najde na svojih popotovanjih
po gozdu. Njegove skulpture so različnih
Prireditev je potekala pod okriljem Zavoda Na zanimiv začetek nas je popeljal glasbenik
velikosti, od za pest velikih figuric živali
za gozdove s sloganom »Negujmo in fotograf Lado Jakša, ki je svoj pogled na
do kipov, velikih več kot dva metra.
slovenske gozdove«.
gozd prikazal skozi fotografski objektiv, vse
Vsaka skulptura nosi v sebi zgodbo, ki je
skupaj pa je ovil s svojo avtorsko glasbo.
nemalokrat ne vidimo, ker je ne znamo
Brane Žunič se je rodil leta 1953 v Grčaricah
razbrati. Avtor nas je zato na razstavi popeljal
pri Ribnici, kjer ima tudi danes svoj dom.
med skulpturami s svojimi besedami, ki so
prave zgodbe.
Najlepše povedo
o avtorju in
n j e g o v e m
delu
besede
umetnostne
kritičarke
Anamarije
Stibilj Šajn, ki je
spregovorila ob
njegovi razstavi v
prostorih Lovske
zveze Slovenije:
»Vsaka Žuničeva
skulptura ni le
materialna forma,
ampak utelešenje
avtorjevega
sporočila.
Je
AVTOR Z DIREKTORICO KTRC RADEČE OB KDO ME OGROŽA
VSAKA SKULPTURA GOVORI SVOJO zgodba, nastala
SKULPTURI SAVUSA - ZAVETNIKA REKE SAVE
na realni osnovi in
ZGODBO
likovno utelešena
vpoduk.Kervnjejpogostonastopajoživalski
DOPOLNITEV K ČLANKU SPOMINSKA PRIREDITEV TIGR NA MALI GORI
V zadnjem Rešetu je na 32. strani ob članku SPOMINSKA PRIREDITEV TIGR NA MALI GORI liki, bi jo zaradi lažjega razumevanja prenosa
avtor Jurij Kožar povzel izjavo člana društva g. Andreja Magajne, da so se člani Gibanja 13. vsebin in namigov, lahko poimenovali
maj že mesec dni pred slovesnostjo želeli dogovoriti z organizatorji prireditve, da bi tudi kar likovna basen. Njegova simbolika ni
vedno lahko razumljiva, zahteva aktivnega
oni prispevali k temu dogodku in da so bili pri tem napačno razumljeni.
V Združenju borcev za vrednote NOB Ribnica, kot enem izmed soorganizatorjev prireditve, gledalca, ki mora razmakniti zastor vejevja,
smo pregledali svojo dokumentacijo in pri tem nismo našli nobenih podatkov oz. potrditve, da pride do debla, do vsebinskega jedra, v
da bi se člani društva Gibanje 13. maj mesec dni pred prireditvijo z našim združenjem želeli katerem se zrcali njegova lastna podoba
kot tudi podoba družbe. Zato ob njegovih
dogovoriti. Tako ta trditev ne drži.
skulpturah postojimo in razmišljamo,
DANIEL DIVJAK, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ribnica
bogatimo domišljijo in človeško zorimo.«
Brane Žunič zna presenetiti in presenetil
POJASNILO
je tudi tokrat. Upamo lahko samo, da
Tonsko izjavo društva Gibanje 13. maj hranimo v uredništvu. Andrej Magajna je izjavil: bodo pogledi na njegove skulpture in
»Želeli smo biti prisotni na prireditvi, imeti pozdravni govor, vendar je društvo TIGR to razumevanje zgodb, ki jih le te prinašajo,
blokiralo oz. že pred mesecem dni zakoličilo seznam pozdravnih govorov … mislim, da imeli vpliv na opazovalce in bodo
moramo naslednje leto slovesnost narediti širše, ga povzdigniti na državno raven, nobena pripomogli k ozaveščanju odnosa do
organizacija nima monopola nad prireditvijo … Krščanski socialisti spoštujemo avtohtono narave, katerega del smo vsi.
gibanje TIGR, ki je bilo zamolčano, v katerem so bili tudi krščanski demokrati. Cilj gibanja
13. maj je, da bi to obeležje bilo na državni ravni, tukaj je vendar bil prvi oborožen spopad Tekst MILICA KOŠTRUN, članica DLU Ribnica
z okupatorjem in je širšega pomena, ne samo lokalnega«.
Foto Ljubomir Motore
Iz izjave je razvidno, da so se člani Društva 13. maj pogovarjali z društvom TIGR in
ne z Združenjem borcev za vrednote NOB Ribnica, torej je nesporazum nastal med
organizatorji.
MARKO MODREJ, urednik
16
Včasih, če ne pričakujemo preveč, nas poti,
ki jih izberemo, pripeljejo do neverjetnih
odkritij. In prav to se je zgodilo tudi dvema
popotniškima novinarjema, ki sta v maju
obiskala naše mesto. Iskreno lahko rečem,
da tudi sama nisem od njunega obiska
pričakovala veliko in niti v sanjah si ne bi
upala predstavljati, kakšen čudovit dan me
čaka.
Vse skupaj se je začelo z običajnim telefonskim
klicem kolegice iz Rokodelskega centra:
»Imaš popoldne čas? Prideta dva Američana.
Več ne vem. Te pokliče Polona.« Hitro smo
bili dogovorjeni in kot običajno sem se na
dogovorjeno mesto odpravila malo prej, saj
pri individualnih gostih nikoli ne veš, kdaj
točno pridejo. Pred Škrabčevo domačijo
ni bilo nikogar, zato sem se odpravila še
na kavico. Potem pa presenečenje – na
parkirišču pred pokopališčem v Hrovači
sem najprej opazila avto z italijanskimi
registrskimi tablicami in nekaj ljudi, ki so
na vso moč krilili z rokami v želji po bolj
nazorni razlagi. Za trenutek sem se ustavila
in poizkušala razbrati jezik, v katerem so
se pogovarjali. Starejši gospod je govoril
slovensko in nemško, jezika, v katerem sta
govorila drugi moški in ženska, mi ni uspelo
razbrati, gotovo pa se nista pogovarjala
v italijanščini, kot bi pričakovala. Nekaj
trenutkov sem še postala, potem pa sem se
odpravila na teraso. Ker pa mi radovednost
ni dala miru, sem še enkrat stopila nazaj.
Trojica se je še vedno pogovarjala. Par se je
že odpravil proti avtomobilu in takrat sem
zaslišala angleščino. Napotila sem se proti
njima in ju pozdravila ter vprašala, ali sta
slučajno ameriška novinarja. Z začudenjem
sta me pogledala in se nasmejala: »Ja, kako
pa to veš?« Razložila sem jima, da smo
me poklicali, da ju peljem po Hrovači in
Ribnici. Novico sta Susan in Simon sprejela z
navdušenjem, saj žal nista našla nikogar, ki bi
govoril angleško, sploh pa nista pričakovala,
da bosta deležna vodenja. Kasneje sta mi
razložila, da že nekaj časa nista imela dostopa
do interneta in tako nista uspela prebrati
sporočil. Skupaj smo se usedli h kavici in med
klepetom sem izvedela, da sta pravzaprav
na službenem potovanju in sta se v Ribnici
ustavila mimogrede, ker naj bi Susanini
predniki izvirali iz Hrovače. Dolgo je mislila,
da njena družina izvira iz Avstrije, saj je na
vstopni karti njenega prednika, ki jo je dobil
ob vstopu v Združene države (Ellis Island)
pod državljanstvom pisalo »avstrijsko« (o. p.
stari starši novinarkinega očeta so migrirali v
Združene države leta 1899, takrat pa je bila
Slovenija še del avstro-ogrske monarhije).
Razumljivo so bili zmedeni, ker so našli tudi
vstopno karto nekega drugega sorodnika,
ki pa je iz Slovenije odšel kasneje – njegovo
državljanstvo pa je že bilo jugoslovansko.
Po kratkem uvodu v zgodovino Slovenije
in pregledu družinskega drevesa družine
Prelesnik, ki ga je prinesla s seboj, smo se
odpravili raziskovat Hrovačo. V času, ko smo
se sprehodili do kovačnice, Boštjanove hiše,
si ogledali zbirko v Škrabčevi domačiji ter
kaščo in skedenj, je Peter že raziskal, kdo
bi lahko bili Susanini sorodniki. Susan prej
nisem žela vzbujati lažnih upov, tako da sem
Petrovo novico, da je našel sorodnike, tudi
sama sprejela z največjim navdušenjem. Ko
sem tudi Susan in Simonu predala novico,
da bomo obiskali njune sorodnike, sem v
Susaninih očeh opazila nekaj, kar dandanes
opaziš samo še pri otrocih – iskreno veselje,
navdušenje in hvaležnost. Z odprtimi usti in
širokim nasmehom se je obrnila proti Simonu
in ostala brez besed. Česa takega si niti v
najbolj norih sanjah ni upala predstavljati.
Tudi Simon je bil navdušen, saj bo Susan
končno lahko obiskala svoje sorodnike,
čeprav daljne. Njena zgodba se mi je zdela
še toliko bolj ganljiva, saj krvnih sorodnikov,
ki bi jih poznala, nima. Njena babica je bila
posvojena in prav tako njen oče. Edina
krvna sled, ki jo je našla, je družina njenega
starega očeta, katerega korenine izvirajo iz
Hrovače. Navdušenje na njenem obrazu in
vznemirjenje je prešlo tudi name. Prevzela
me je njena ganjenost, ki je kot otrok, ki
pozna svojo 'krvno' družino, verjetno ne
bom nikoli razumela. Ko sem ji povedala, da
ju bom odpeljala do hiše, kjer je živela ena
izmed njenih prednic, me je objela s tako
silo, da sem lahko začutila njeno veselje ob
spoznanju, da bo našla in spoznala »košček«
svoje družine.
SUSAN IN SIMON Z DRUŽINO GOLEŽ
Ko smo hodili proti hiši družine Golež v
Hrovači, je Susan ponavljala samo en stavek:
»Ne morem verjeti!« Gospa Neža nas je toplo
sprejela, izmenjali smo si nekaj besed na
dvorišču, povedala mi je, da se sin in snaha
vrneta iz službe nekoliko kasneje in obljubili
smo, da se po ogledu Ribnice vrnemo. Na poti
v Ribnico sta mi Susan in Simon povedala, da
ju je gospod, ki sta ga srečala pri pokopališču
že takoj, na podlagi družinskega imena
Prelesnik, usmeril h gospe Neži, vendar se
jim ni uspelo sporazumeti, razumela pa sta,
da naj se vrneta, ko pridejo domov otroci, ki
govorijo angleško. Naključje ali sreča? Susan
in Simon se nista mogla načuditi prijaznosti
in ustrežljivosti Slovencev. Naš sprehod po
Ribnici se je hitro zaključil, saj je bila Susan
preveč vznemirjena in je komaj čakala, da se
lahko vrne v Hrovačo. Tudi sama je rekla, da
čuti povezanost s krajem, čuti, da tja spada
in je neizmerno hvaležna, da lahko hodi po
poteh, po katerih so hodili njeni predniki.
Sprehodili smo se po Škrabčevem trgu in
mimo gradu do Rokodelskega centra. Na
lakoto in žejo sta pozabila, Susan si je želela
samo še nazaj v Hrovačo. Ko smo prispeli
nazaj h gospe Neži, so bili že vsi doma.
Čeprav sem bila zraven kot opazovalec in
v zgodbo nisem bila neposredno vpletena,
sem se počutila kot del družine. Prijaznost
in gostoljubnost Goleževih ter Susanina in
Simonova navdušenost in hvaležnost so se
dotaknili tudi mene. Ko smo sedli za mizo
na vrtu, se je zanimiv del dneva šele dobro
začel. Na mizo smo najprej zložili vse slike,
družinsko drevo in začelo se je iskanje in
primerjanje. Goleževi so ob gradnji nove
hiše v stari hiši, ki so jo podrli, našli precej
staro sliko, na kateri so bili ljudje, ki naj
bi odšli v Ameriko. Zahvaljujoč moderni
tehnologiji smo se povezali tudi s Susanino
mamo in raziskovanje se je začelo. Vsem
za mizo so stopile solze v oči, ko je Susan
poklicala mamo po telefonu in ji povedala,
kje je. Tudi Susan je komaj zadrževala solze,
zaradi navdušenja niti ni našla besed. Tudi
mama na drugi strani je jokala. Susan nam
je razložila, da mama sicer še ni toliko stara,
da ne bi več mogla potovati, le zdravje ji
tega ne dopušča. To je bil tudi glavni namen
njunega obiska – želela sta obiskati Hrovačo
in narediti nekaj slik, ki bi jih lahko pokazala
mami. Susan ji je opisala celoten dan,
povedala, da sedi s sorodniki na zemlji, kjer
je nekoč stala hiša njene daljne sorodnice
Neže Prelesnik (Agnes Prelesnik). Očitno
je bila tudi mama precej navdušena nad
zgodbo in Susaninimi odkritji, da je celo
izrazila željo, da tudi sama obišče Hrovačo.
Susan ni mogla skriti navdušenja. Čas je (pre)
hitro mineval ob dobri domači hrani, ki so
nam jo pripravili Goleževi, in v dobri družbi
prijetnih ljudi, ki so našli svoje sorodnike.
Ob prihodu domov nisem mogla verjeti, kaj
se mi je zgodilo. Iz navadnega vodenja se je
razvila zgodba, ki je povezala dve družini, dve
celini. Vesela sem, da smo z vsemi vpletenimi
ostali v stiku in bomo raziskovanje nadaljevali.
Hvaležna sem tudi vsem ostalim vpletenim,
ki so mi pomagali oblikovati popoln dan
za ameriška popotniška novinarja Susan in
Simona. Na tem mestu prenašam tudi njuno
zahvalo – hvaležna sta vsem (kolegicam iz
Rokodelskega centra Ribnica, Poloni Lovšin,
Petru Willewaldtu), ki so kakorkoli pripomogli
k popolnemu dnevu v Hrovači.
Tekst in foto AJDA KLJUN
17
MED NAŠIMI LJUDMI
KDOR IŠČE, TA NAJDE …
SORODNIKE V HROVAČI
MED NAŠIMI LJUDMI
Strokovna ekskurzija članov OZVVS
Ribnica v Ormožu
Veterani OZVVS Ribnica smo se 23. maja udeležili strokovne
ekskurzije. Obiskali smo veterane v Ormožu.
BODI SPET OTROK ZA EN DAN
ORATORIJ PLUS 2015
KDO? Starejši od 25 let.
KDAJ? Nedelja, 20. september 2015.
KJE? Ribnica z okolico.
KAJ? Edinstveno doživetje celodnevnega
programa Oratorija Plus.
ZAKAJ? Da za en dan postanete ponovno
otroci, se prepustite igri, smehu, pogovoru,
ustvarjalnosti, duhovni umiritvi, otroškim
norčijam …
KAKO? Otroke oddajte v varstvo, vi pa se
prepustite navihanim animatorjem.
KOLIKO? Prispevek je 15 evrov na osebo in
3 evre na otroka (če komu višina prispevka
predstavlja oviro, naj nam sporoči).
Več informacij na [email protected],
prijavljeni prejmete posebno pismo.
Prijavnico pošljite na naslov
»DKM Ribnica, Škrabčev trg 15, 1310
Ribnica« ali izpolnite spletno prijavnico
na www.dkm.si/oratorijPlus
(prispevek poravnate na dan oratorija).
Rok za prijave: 1. avgust 2015.
DRUŠTVO KATOLIŠKE MLADINE RIBNICA
Sprejel in pozdravil nas je predstavnik enote JA v kraju Gomila. Po končanem
OZVVS Ormož Boris Vukan. Po kratkem prikazu nam je upravnik kluba ponudil
uvodu nas je popeljal na ogled oljarne v prigrizek in pijačo. Predsednik OZVVS
Središče ob Dravi, kjer so nam razložili vse Ribnica Franc Mihelič se je Borisu Vukanu
o pridelavi bučnega olja in nas povabili na zahvalil za prijetno druženje in vodenje po
degustacijo bučnih specialitet. Predstavitev njihovem območju ter mu izročil priročno
s ponudbo nam je prikazala predstavnica spominsko darilo – skulpturo Ribničana.
oljarne.
Upravnik Kluba Ormož Boris Vukan pa je
Z gostiteljem smo obiskali Dom gasilcev predal predsedniku Miheliču knjigo Zvonka
in Muzej razvoja gasilstva v Sv. Miklavžu. Meška Velik človek iz majhnega kraja.
Poveljnik
PGD
Sv.
Miklavž Mirko
Fekonja nam
je prepričljivo
pripovedoval o
sedanji gasilski
opremi in tudi
o zgodovini
gasilstva. V
sejni
sobi
društva smo še
malo posedeli,
poklepetali
in poskusili
d o m a č o
pijačo.
Ogledali
smo si še
bližnjo cerkev
križniškega
reda
sv. PRED OGLEDOM OLJARNE V SREDIŠČU OB DRAVI
Miklavž.
Vrnili smo se v Ormož in si v parku pred Ribniški veterani smo se od prijaznega
gradom ogledali pomnik Bojni znak Ormož. upravnika Kluba veteranov Ormož poslovili
Tu smo se skupaj fotografirali. Nato smo in se odpeljali na kosilo v Cvetkovce. S
odšli v Klub veteranov Ormož, kjer smo prijetnimi spomini in z novimi spoznanji o
si ogledali video film s prikazom poskusa vojni 1991 v okolici Ormoža smo se vrnili v
prehoda tankovske enote JA na ormoškem domače okolje.
mostu junija 1991. Med ogledom smo
prisluhnili še razlagi upravnika o vojni pri njih Tekst BORUT KOZINA
in o požigu štirih hiš pri prehodu oklepne Foto Nevenka Tanko
DOLENJEVAŠKI NOGOMETNI MARATON
V Dolenji vasi so uspešno
izvedli
nogometni
maraton. 26 različnih ekip
in več kot 250 igralcev, ki
so se zbrali iz vseh koncev
Slovenije (tri ekipe so
prišle z Grosuplja, po ena
ekipa pa z Vrhnike in iz
Logatca), so neprekinjeno
igrati nogomet 57 ur.
18
Začeli so na dan državnosti ob osmih
zjutraj, končali pa v soboto ob petih
popoldne. Tekmovalci so bili razdeljeni v
dve ekipi: bele in oranžne. Končno zmago
pa so z rezultatom 704 : 578 slavili oranžni.
Med samim tekmovanjem ni bilo večjih
incidentov ali poškodb – zgolj tri manjše
poškodbe gležnjev.
Več o nogometnem maratonu pa v
naslednji številki Rešeta.
JURIJ KOŽAR
Na pragu poletja je huda bolezen
za vedno ustavila ustvarjalno srce.
Milijone vezi so oblikovale njene zamisli,
ki jih je v urah dela vedno do konca udejanjila.
Kot je živela, je tudi odšla.
Čeprav preprosta, bo ostala nesmrtna.
ZAHVALA
ZAHVALA
ALOJZA ADAMIČA
FRANČIŠKA (FANI) GORŠE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovane sveče in svete maše
ter pomoč ob slovesu.
Zahvala župniku g. Andreju Muleju in Tadeju Kersniču za molitve in
lepo opravljen obred, Komunalnemu podjetju Ribnica, pogrebcem,
pevcem ter Društvu civilnih invalidov vojn Slovenije za poslovilne
besede.
Hvala vsem, ki ste se od njega v tako velikem številu poslovili v mrliški
vežici pri Sv. Gregorju, ga pospremili v cerkev in k njegovemu
večnemu počitku.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje in
jo pospremili na zadnji poti.
Spoštovanim prijateljem: gospodu mag. Berčanu, gospodu Šviglju
in gospodu Muleju ter gospodu Rihtaršiču se zahvaljujemo za
molitve, pogrebni obred in darovano mašo, pevcem za petje pri
maši. Svojo zahvalo izrekamo tudi osebju ZD in DSO Ribnica ter
Zdenki Tomazin za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ji namenjate iskren spomin.
Ob nenadni izgubi dragega moža, ata, dedija, tasta, brata,
strica in svaka
(1938–2015)
z Grebenja – Jazbina
8. 3. 1935–4. 6. 2015
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši,
če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar.
VSI NJENI
Tiho si odšla od nas,
brez tebe zdaj mineva čas,
morda se srečamo še kdaj,
ko pridemo v nebeški raj.
ZAHVALA
ZAHVALA
DANILE ERJAVEC
JULIJANA ČEŠAREK
Ob nenadni izgubi naše drage sestre, tete in botre
(1942–2015)
iz Ribnice
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem,
pogrebni službi in kaplanu za izrečena sožalja, pomoč pri organizaciji
pokopa in za lepo opravljen obred. Vsem in vsakomur še enkrat
iskrena Hvala!
1937–2015
Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem, ki ste jo
pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za izrečeno sožalje, sveče in cvetje.
ŽALIJOČI VSI NJENI
ŽALUJOČI VSI NJENI
19
ZAHVALE OB SMRTI
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal.
Tiho, mirno si zaspal,
a v naših srcih večno boš ostal.
ZAHVALE OB SMRTI
MALI OGLASI
PRODAM
ZAHVALA
ob izgubi
JOŽETA PAHULJETA –
MATIČKOVEGA IZ DAN
(1934–2015)
Zahvala vsem, ki ste ga obiskovali v domu starejših v Črnomlju in
Ribnici ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Naslednja
številka Rešeta izide
31. julija 2015.
Gradivo oddajte
do
17. julija.
Prodam dvosobno stanovanje v izmeri 63,60 m2 z zaprtim
balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je
na biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško
knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici,
v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Energetska izkaznica je
urejena. Tel.: 031 449 565.
V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji prodam hišo. Velikost
hiše je 160 m2, celotne parcele 750 m2. Cena po dogovoru. Tel.:
031 207 718.
V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve
sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet) v velikosti 71,82
m2. Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij in
CK (ogrevanje). Vredno ogleda. Cena je 70.000 evrov oz. po
dogovoru. Tel.: 031 840 255, 01 836 95 90.
Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam
parcelo: 1054, velikosti 789 m2. Parcela je na mirni lokaciji, na
ravninskem terenu, vsa infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra
Ribnice, oddana vloga na zemljiškem oddelku za zazidljivost. Tel.:
+3816 1 689 9756, e-pošta: [email protected].
Prodam staro kaščo (4 x 4 m). Tel.: 041 590 362.
Prodam gradbeni parceli v Dolenji vasi v naselju Humec.
Parceli sta ob glavni cesti Kočevje– Ribnica. Vsaka parcela meri
cca. 900 m2. Lahko obe skupaj. Cena po dogovoru. Tel.: 070 842
625.
Prodam stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom, z vso
opremo, v naselju Humec v Dolenji vasi. Hiša ima 3 etaže, velikost
vsake je 150 m2. Odkupi se lahko samo lokal oz. samostojna etaža.
Hišo je možno preurediti v več stanovanj. Energetska izkaznica je
urejena.
Možna je tudi menjava za manjšo hišo ali stanovanje v Kranju oz.
okolici Kranja. Tel.: 070 842 625.
V Ribnici (Knafljev trg) prodam dvosobno stanovanje, drugo
nadstropje, zgrajeno leta 1978 (južna lega, klet, kolesarnica,
ogrevanje na biomaso – majhna poraba zaradi lege stanovanja,
kabelska TV, internet, telefon, parkirišče) v velikosti 60 m2. Vredno
ogleda. Cena je 60.000 evrov. Tel.: 041 708 519.
V centru Ribnice prodamo popolnoma prenovljeno kavarno
Amadeus. Tel.: 051 341 042.
V Smrjenah prodam samostojno hišo, 150 m2 v treh etažah,
l. 1988, parcela 943 m2, streha obnovljena leta 2004, notranjost
2012. Cena 146.000 evrov. Tel.: 031 809 626.
ODDAM
V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice
Ribnica na Vrvarski poti 3 v Ribnici ugodno oddamo v najem
dva poslovna prostora v II. nadstropju v izmeri 18 m2 in 21 m2.
Cena najema znaša 9 evrov/m2 in vključuje vse stroške. Za vse
informacije smo dosegljivi na tel.: 01 8369 340 ali osebno v pisarni
Zbornice.
V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor v velikosti 70
m2 – novogradnja, primerno za skladišče ali delavnico. Tel.: 031
677 387.
V najem oddam 150 m2 velik prostor, primeren za delavnico
oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu.
Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 369 908.
V Ribnici, na Knafljevem trgu, oddam opremljeno dvosobno
stanovanje (58 m2) z balkonom in kletjo. V stanovanju so klimatska
naprava, KTV, televizija, internet, pralni stroj. Vseljivo 1. avgusta
2015. Ogled je možen vsak dan po predhodnem dogovoru. Tel.:
041 923 947.
RAZNO
Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih
knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem
pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 996 225.
20
Kulturno turistični
center
LOŠKI POTOK
ZAKLJUČENE DRUŽBE
POROKE | ROJSTNI DNEVI | BIRMA
POSLOVNA KOSILA | OBHAJILO
CATERING | POSEBNE PRILOŽNOSTI
TERASA NAD VASJO
PRENOČIŠČA
OPAZOVANJE MEDVEDA
KEGLJIŠČE
KTC Loški Potok, Hrib 14, 1318 Loški Potok
041 201 232
[email protected]
www.ktc.si
KTC Hrib Loški Potok
ktc_hrib_loski_potok
@BearsSlovenia
BOJAN POGORELEC,
BLESK D.O.O.
KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si
*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE
- KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA
(PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €)
- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA,
HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €)
*GRADBENA DELA
- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN
POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)
- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV
(IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ)
- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…)
- SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU)
- RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH
POVRŠIN)
*SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA
*POLAGANJE TALNIH OBLOG
- (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)
*ČISTILNI SERVIS
YASKAWA Slovenija d.o.o.
T: + 386 (0)1 83 72 410
www.yaskawa.eu.com
MegadoM je vaša trgovina z gradbeniM MaterialoM, Metalurgijo, inštalacijaMi in kopalnicaMi, orodjeM, vijaki in okovjeM, barvaMi
in laki, belo tehniko in MaliMi gospodinjskiMi aparati, zabavno elektroniko, pohištvoM (logo les in vse za doM in vrt.
v ponudbi
lAmINAT
VRTNO POHIŠTVO
VZmETNIcA
EGGER
razširjen asortiman,
7 mm, razred 31
VSE ZA NEGO IN VZDRŽEVANJE BAZENOV
ZuNANJE
PlOščIcE
SušIlNIK
SADJA, ZElENJAVE in ZElIšč
STATuS
5990€
€
ElEKTRIčNA
PONEV
cOOlSTAR
CS464AA
99
00
€
KERAmIčNA POSODA
GORENJE
linija
Princess
€
- 70 %
ARTIS z nogo
4497€
AmOR z nogo
96
79 € 63 €
APhRO z nogo
00
60 € 48 €
14990€
- 20 %
95
- 20 %
00
- 40 %
stepanje,
gnetenje, seklanje
tip 5266, 300 W
4071€
31
- 12 %
BElA
TEhNIKA
SKIPPER
24
18 MTX
999€
43
€
KuhAlNIK
INDuKcIJSKI
- 10 %
HP 705
- 30 %
41
€
4990€
VGRADNE OmARE
AlPlES
BREZPlAčNO
V naših trgovinah vam v sodelovanju
s podjetjem Summit Leasing Slovenija d.o.o.,
omogočamo sklenitev hitrega potrošniškega
kredita. Za odobritev kredita vse uredite
na prodajnem mestu, v nekaj minutah.
hlADIlNIK
KR30914 AW
- 20 %
Ponudba velja v Podskrajniku in Ribnici.
KREDIT NA HIT’!
3493€
KÖRTING
• po merah
• z drsnimi ali
klasičnimi
vrati
• možnost
izbire opreme
v omari
izris • izmera
dostava • montaža
499€/m2
SušIlNIK
PERIlA
ISKRA
BG-03C
3490€
vsak zadnji teden v mesecu
- 15 %
umIVAlNIK
ROčNI
mEšAlNIK
PlINSKI
KuhAlNIK
hlADIlNIK
brez vsebine.
19
90
že za
3v1
99
s keramično prevleko
že za
1. klasa
1312€/m2
GRAtiS
rezalnik rezinar
12
PlOščIcE
GORENJE
1640€/m2
pRoMoCiJSKA
AKCiJA
že za
KERAmIčNE
- 20 %
barva bež ali siva,
dimenzije 30 x 60 cm
VENTIlATOR
PANDA GOlD
NORcIA
- 40 %
NAmIZNI
ali STOJEčI
MEGA
CEnA
696€/m2 - 30 % - 25 %
- 10 %
RAZlIčNI mODElI
PlVAOLšGAčRDIcENEA
995€/m2
14400€
AKcIJA ZA ImETNIKE mEGA KARTIcE
KOSIlNIcE
vRTne in nAHRBTne
RAzlični PRoizvAjAlCi
- 12 %
do
www.summit-leasing.si
7 % takoj + 2 % vrednostni bon + do -3 % kartica
STREŠNA
KRITINA
VBODNA
ŽAGA
ElEKTROmONTAŽNI
mATERIAl
- 20 %
Black&Decker
TEm čATEŽ
400W
RAPIDO
2799€
že od
750€/m ROčNI BRuSIlNIK
Black&Decker
šKARPNIK kotni, 700W
KlJuKE ZA VRATA
2
- 28 %
mali, GRANIT
75
2
ROKAVIcE
VRTNE
€
1
VOVKO
98
27
99
€
TEKOčA
GNOJIlA
ženske ali moške
za zelene ali
cvetoče rastline,
RAzlični
PRoizvAjAlCi
162€
076€
€
959€
KORITO
VISOKOTlAčNI
čISTIlEc
A lINE
780 x 435 lux 1x
+ sifon
ElEKTROmASchINEN
- 15 %
že od
material inox, krom-mat ali
nikelj-mat, modern dizajn
HDeM 1901
2790€
10990€
TRAVNE mEšANIcE
KARDANSKE
GREDI cERJAK
15 % pO
Kvalitetni izdelki
za vsako priložnost!
pust
- 10 %
MEGA
AKCiJA
- 20 %
fASADNA
mREŽA
SISTEmSKO - 35 %
fASADNO
lEPIlO
TEhNOPlAST
euro 145, v roli 50 m2
33
30
€
401 Pe, 25 kg
barva siva
MEGA AKCiJA
1357€
NOTRANJA
ZIDNA BARVA
19
99
€
V I S O KO
A
POKRIVN
MEGADOM RIBNICA
ob Železnici 4, 1310 ribnica
tel.: 01/835 1 640
ODPRTO:
pon.-pet. 7:00-19:00,
sob. 7:00-13:00
www.megadom.si
• sivi, 25 kg
Uni efect 25 kg, barva bela
1519€
Uni efect 25 kg, barva siva
1431€
Uni 25 kg, barva siva
41
13
€
2205€
1625€
1685€
TERmOščIT
1063€
1002€
939€
3,5 kg
7 kg
12 kg
vsi, ki boste postali člani MegaKluba boste
brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti.
UGODNOSTI:
samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro
ponudboizjemnougodnihizdelkov,
dodatnipopusti,
zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet
21 €
- 30 %
PRIHRANI z Mega Kartico
•
•
•
• Light S1, sivi, 25 kg
35
882€
SISTEmSKO fASADNO
lEPIlO
opti color 25 kg
lEPIlO ZA KERAmIčNE PlOščIcE KERAflEx
mAPEI
termoizolacijski premaz in učinkovita zaščita
proti pojavu zidne plesni
2413€
4654€
7379€
BANKA
KOPER
1930€
3723€
5903€
SUMMIT
LEASING
HiTRi KReDiT
Do 12 oBRoKov
NLB
PRoDAjA Do 12 oBRoKov BRez oBReSTi in STRoŠKov
DINERS
OBROKI
AMERICAN
EXPRESS
Do 12 oBRoKov
- 20 %
DARILNI
BON
mOŽNOST
NAKuPA
DARIlNEGA BONA
Akcija velja do 31. 8. 2015 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.
KONTAKT:
Šilc d.o.o., Slatnik 17, 1310 Ribnica
G: +386(0) 41 335 322, E: [email protected], www.silc.si
T: +386(0)1 836 21 81, F: +386(0)1 836 21 82
k lim a tsk e naprave | top l ot n e č r p a l k e | p r ez r a č ev anj e
AKCI JSK A PON UDBA
To p l o t na čr palka za
o g r ev anj e
s ani t arne v o de
| www.silc.si |
SUBVENCIJE EKO SKLADA
WWW.BLESK2.SI
T://051-334-826
T://01-836-99-33
E://[email protected]
Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
Toplotno izolacijske fasade
Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)
Celotna izolacija ovoja stavbe:
- fasada
- izolacija podstrešja (volna, celuloza)
- dobava in montaža oken (RAL montaža)
- hidroizolacija in izolacija sten v zemlji
- sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal)
Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)
Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)
- slikopleskarska dela
- polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)
- keramičarska dela (prenova kopalnic)
Gradbena in zaključna dela
- manjša zidarska dela
- ureditev okolice (tlakovci, škarpniki)
- čistilni servis (redna in generalna čiščenja)
| Klimatske naprave, vseh cenovnih razredov |
EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015
- brezplačna priprava dokumentacije
- krediti + subvencije
ZAGOTAVLJAMO
- visoka kakovost storitev
- konkurenčne cene
- 100% zadovoljstvo strank
prodaja | m on t a ž a | ser vi s
•
•
•
•
•
•
Vse vrste Elektroinštalacij
LED SISTEMI
Alarmni sistemi
Šibko točne instalacije
Električno ogrevanje, prostorov DEVI
Električno ogrevanje žlebov DEVI
Gregor Bojc s.p., Za vodo 3, 1331 Dolenja vas
e-mail: [email protected]
gsm: 031 765 790
Vrata za varen, topel in urejen dom
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina
Woodgrain, RAL 9016
vklj. motorni pogon Hörmann
ProMatic, montaža in 9,5 % DDV,
v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm,
2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
ˇ
POOBLAŠCENI
ZASTOPNIK:
ELSTAR Starc Matjaž s.p.
ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA
Gorica
GSM: 041 612 590
[email protected]
42 mm
vrata EPU
z debelino lamel
42/20 mm
za samo
888 €
5. izbor za Kraljico suhe robe
6. septembra 2015 (na dan Ribniškega semnja)
ob 15. uri pred Rokodelskim centrom Ribnica
Na izbor vabimo vse ženske s stalnim bivališčem na območju suhorobarstva (občine Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok,
Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje).
Starostne omejitve ni! Štele bodo le preverjene veščine in hudomušnost tekmovalk.
Kraljico in prvi dve spremljevalki čakajo bogate nagrade!
Izbrani kraljici pripada v času mandata častna naloga predstavljanja kraja in tradicionalne suhe robe
ter sodelovanje v sprevodu na Ribniškem semnju.
Prijave sprejemamo na telefon 8361 104 ali na elektronski naslov [email protected] do 20. avgusta.
Ob prijavi dobite vse nadaljnje informacije.
Lepo vabljene k sodelovanju!
vrata LPU
z debelino lamel
42 mm
za samo
925 €
42 mm
TZ-Anz-4c-98x68-SLO-Starc.indd 1
Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah: poznavanju suhe robe, izdelovanju suhe robe, prodaji suhe robe.
42 mm
25/02/14
Tudi to poletje v knjižnico vabimo vse generacije: otroci imate še
čas, da se pridružite Poletavcem – poletnim bralcem, vse generacije med četrtkom in soboto na grajskem dvorišču pričakuje
Knjižnica pod krošnjami, tudi v e-knjižnici Biblos smo vam pripravili poletno obarvane romane. V nadaljevanju pa smo za vas
pregledali leposlovne novosti.
(Iz)brane novosti
ZGODOVINA SVETA V DESETIH
POGLAVJIH IN POL – Julian Barnes
Zgodovino sveta v desetih poglavjih in
pol sestavlja deset zelo različnih zgodb,
ki se bolj ali manj očitno navezujejo
na svetopisemske zgodbe, najbolj
očitno na zgodbo o potopu in Noetovi
barki. Tako v prvi zgodbi lesni črvi
pripovedujejo "zamolčano resnično
zgodbo" o potopu, Noetu in njegovi
družini, že v drugi pa spremljamo
predavatelja, ki ga na luksuznem
križarjenju nenadoma zavzamejo
teroristi. Zgodbe so mojstrsko
napisane v različnih pripovednih slogih
– od ciničnega humorja lesnih črvov v
prvi zgodbi do baročno nabuhlega
z mnogimi svetopisemskimi primeri
v tretji. Kar nekaj zgodb iz knjige je
PESEM ZA NAGASAKI – Paul Glynn
Nenavadna, tenkočutna in poetična
biografija japonskega zdravnika je
nastala pod peresom avstralskega
duhovnika in pisatelja
Paula Glynna.V njej opisuje
ki se vsak po svoje
življenjsko pot zdravnika
spopadajo z zahtevami
radiologa
Takashija
odraslega
življenja.
Nagaija, spreobrnjenca v
Prvi, študent teologije
krščansko vero, ki je po
Mitchell, se po diplomi
eksploziji atomske bombe
nameni na potovanje po
nad krščansko četrtjo
svetu, a tudi tu ne more
Nagasakija kljub tveganju
preboleti svoje neuslišane
pomagal žrtvam. Pri tem
ljubezni do Madeleine.
je za radiacijsko boleznijo
Madeleine
Hanna,
obolel tudi sam. Kljub
študentka angleščine, se
napredujoči levkemiji,
takoj po študiju poroči z
se je v tem času začel
Leonardom Bankheadom,
a njuno življenje vedno bolj OTROCI, PRIDRUŽITE SE ukvarjati s pisanjem, med
obvladujenjegovabolezen, POLETAVCEM - POLETNIM drugim je napisal izjemno
brano delo Zvonovi
bipolarna motnja. Zgodba BRALCEM!
Nagasakija, v kateri
o ljubezenskem trikotniku
je Japoncem približal
je prepletena z razmišljanji o literaturi
krščanstvo.
Občuteno
napisan roman
in jezikoslovju, verskih vprašanjih in
ljubezni, proti koncu pa vedno bolj je poklon japonski kulturi in krščanski
padamo v mračni svet veri, ki je našla svoje mesto v njej
Leonardove bolezni. ter spomenik človeku, ki je udejanjil
Poročni zaplet je krščanske vrednote v eni najhujših
tretji v slovenščino preizkušenj v japonski zgodovini.
prevedeni
roman
ameriškega avtorja, ki
smo ga doslej poznali
po romanih Deviški
samomori iz l. 2002 in
Middlesex iz 2004.
UTRINEK IZ KNJIŽNICE POD KROŠNJAMI
izpeljanih iz resničnih dogodkov
oziroma zgodovinskih poročil o njih, z
njimi pa nam je z mnogimi uglednimi
literarnimi nagradami ovenčani
angleški avtor Julian Barnes predstavil
eno od možnih – precej provokativnih
– različic zgodovine sveta.
POROČNI ZAPLET – Jeffrey
Eugenides
Radi pravimo, da knjige ne gre
soditi po platnicah in za ta roman to
prav zares drži. V knjigi z lahkotnim
naslovom "Poročni zaplet" (to je v
resnici tema diplomske naloge ene
od junakinj, ki preiskuje pripovedne
zakonitosti viktorijanskega romana)
se skriva zgodba treh študentov,
pred Arnejem končno začne razkrivati
ženino življenje, kakršnega je doslej
premalo poznal. To ga pripelje do
marsikaterega neprijetnega spoznanja
o samem sebi in svojem odnosu do
žene. Tankočuten roman nas opomni
na posledice, ki jih v odnos prinese
pomanjkanje dialoga.
P O P O L N A
AKUSTIKA – Daria
Bignardi
Prvi v slovenščino
prevedeni
roman
italijanske pisateljice in televizijske
novinarke Darie Bignardi je zgodba o
ljubezni.Stihimglasompripovedovalec
Arno Cange, mož in oče treh otrok,
sicer dokaj pasiven umetnik, igralec
violončela, govori o svoji preteklosti.
O tem, kako se moški, ki se je vedno
izogibal konfliktom in pogovorom o
problemih, usodno zaljubi v žensko,
ki ga s svojimi globinami, tudi
temnimi, marsikdaj plaši. Skozi roman
sledimo njuni zgodbi od srečnih
začetkov do odtujenosti, ki se pojavi
po dolgoletnem zakonu in rojstvu
treh otrok in se konča z ženinim
odhodom. Za sabo pusti le sporočilo,
da je morala oditi iz kletke. V trudu,
da bi ženo pripeljal nazaj domov, se
IME
VETRA:
PRVI
DEL
KRALJEMORČEVE SERIJE – Patrick
Rothfuss
Prvenec ameriškega pisatelja sledi
tradiciji visoke fantazije, v katero
spadajo dela J. R. R. Tolkiena in Georgea
R. R. Martina. Mlademu Kvothu zle sile
ubijejo starše in vse, ki jih ima rad.
Odrašča v krutem in negostoljubnem
okolju, v katerem izrazito izstopa ter
hitro postane predmet govoric in junak
mnogoterih zgodb, in iz katerega se
reši z odhodom na Univerzo. Kljub
mladosti zapriseže, da bo temne sile,
ki so mu odvzele starše, poiskal in
uničil. Opisi krutosti, ki vlada tako v
mestu, kjer je Kvothe pred vstopom na
univerzo prisiljen za preživetje krasti in
beračiti kot na sami univerzi, se mešajo
z liričnimi opisi Kvothove ljubezni do
znanja, pripovedk in glasbe, tako
da se bralec nehote scela potopi v
nenavadni svet, kot ga pred nami
ustvarja pripovedovalec. Ime vetra
je uvodni roman cikla Kraljemorčeve
kronike, nadaljevanja pa že nastajajo.
NADALJEVANJE NA STRANI 30
29
IZ MIKLOVE HIŠE
Poletje v
Knjižnici Ribnica
BRSKAMO PO STARIH ARHIVIH
Ribniški okruški v mojem spominu
NADALJEVANJE S STRANI 29
6. del
Poletne knjižne novosti na e-policah
Biblosa
Človeško telo
Družbeni roman
Pentagram
Kriminalni roman
Sibirska vzgoja
Zgodovinski roman
Tri sekunde
PAOLO GIORDANO
JO NESBO
NIKOLAJ LILIN
ANDERS ROSLUND,
BORGE HELLSTRÖM
Kriminalni roman
Ljubo doma SUSAN ELIZABETH PHILLIPS
Ljubezenski roman
Potem
ROSAMUND LUPTON
Kriminalni roman
Zlovešči otok
DENNIS LEHANE
Kriminalni roman
Ljubezen se zgodi
JILL MANSELL
Ljubezenski roman
Restavracija ob DOUGLAS ADAMS
koncu Vesolja
Znanstveno-fantastični roman
Parfum
PATRICK SÜSKIND
Družbeni roman
E-knjige so na voljo na spletni strani
www.biblos.si. Vse informacije o izposoji,
doslej kupljenem gradivu in povezave
najdete na naši spletni strani www.
miklovahisa.si.
Poletni delovni čas
Knjižnice Miklova hiša
(1. julij - 31. avgust)
Knjižnica Ribnica
ponedeljek, četrtek: 11:00 – 19:00
torek, sreda, petek: 8:00 – 16:00
sobota: ZAPRTO
Knjižnica Sodražica
ponedeljek, petek: 15:00 – 19:00
sreda: 17:00 - 19:00
Delovni čas Knjižnice Loški Potok
ostaja nespremenjen!
Tekst NASTJA HAFNAR
Foto Mirjam Asič
30
Spominkarstvo
»Sem pa res mislil, da bomo tukaj mogoče
Mislim, da je ribniško spominkarstvo staro že səmì nəšlə,« je tisti trenutek rekel gospod
prav toliko kot uporabna oblika suhe robe. svoji spremljevalki in zadnji dve besedi sta
Moja mati je imela, odkar pomnim, okroglo me skoraj prikovali na tla.
leseno šatuljo z vžganim in pobarvanim »Səmì nəšlə!« Tako značilnega struškega
cvetličnim vzorcem, podobnim tistim na narečja že dolgo nisem slišala. Sosednja
starih skrinjah, na kateri je pisalo: Spomin dolina je zažarela pred menoj v vseh njenih
iz Zapotoka – družina Arko. V njej je imela poletnih rumeno-rjavo-zelenih tonih.
»A ste iz Strug?« je kar zletelo iz mene.
spravljeno zalogo gumbov.
Mislim, da je bil glavni pobudnik renesanse Gospod me je presenečeno pogledal in
ribniškega spominkarstva gospod Matoh rekel: »Ja, gospa, v Strugah sem se rodil in v
in razplamtelo se je v šestdesetih letih šolo sem hodil tam.«
prejšnjega
stoletja s tako
silo, kot da je
komaj čakalo,
da
nekdo
dregne
v
žerjavico pod
pepelom:
iskre so se
razletele
po dolini in
zaživelo je
v različnih
odtenkih –
tradicionalnih in novih.
Spet so nastajali lončeni
petelinčki,
ki »v ritkah
piskajo«, miniaturne kuhal- TRGOVINA SPOMINKARSTVO IZ 60. LET 20. STOLETJA
nice, sita, rete,
škafci, košarice in sodčki pa tudi okras- Spet tisto skoraj okamenelo narečje.
ni in uporabni leseni krožniki in sklede s Obstali smo na pločniku in proti svoji navadi
sem nadaljevala:
klasičnimi in modernimi vžganimi vzorci.
Zagrabilo je tudi mene. Izbrala sem »Kdo vas je pa učil?«
moderno oblikovane krožnike in sklede Gospod, ki je bil videti kar nekaj starejši od
in vanje vžigala svoj motiv prepletenih mene, je odgovoril:
viter, razsutih lešnikov in drevesnih listov. »Šmalčeva gospa, od tukaj, iz Ribnice je
Kar lepo število jih je nastalo. Vsi so se bila.«
razkropili po svetu. Nekaj k prijateljem, »In jaz sem njena hči in mama je tukaj pri
drugi h kupcem, ki so prihajali v novorojeno meni,« sem rekla in ju dobesedno odvlekla
trgovinico »Spominkarstvo«. Doma mi je s seboj. Za nekdanjo učiteljico in njenega
ostal le miniaturni prototip krožnička s učenca je bilo to neverjetno presenečenje
in kar nekaj časa sta obujala spomine. Ko
poskusnim vzorcem viter in lešnikov.
Na spominkarstvo se je obesil tudi spomin sta zakonca odšla, sta v Ameriko odnesla
na enega značilnih ribniških sejmov. Bilo tudi enega od lesenih krožnikov z vžganim
je sredi šestdeset let, proti koncu avgusta. vzorcem viter in lešnikov.
Hitela sem po Kolodvorski ulici proti domu. »Vitre so ribniške,« je rekel gospod, »lešniki
Dan je bil vznemirljiv; kot da bi ga naslikal so pa bolj naši, struški.«
Claude Monet: trepetajoča svetloba na tleh,
v zraku nad tlemi in na vbokli gladini neba. Se nadaljuje …
Veselila sem se popoldneva, ki sem ga
hotela s svojima punčkama preživeti v TATJANA ANGERER
Lepovčah, med zelenjem, ki je že dehtelo Fotografija je iz digitaliteke Muzeja Ribnica
po zrelosti.
Ko sem hitela mimo posojilnice, sem se
skoraj zaletela v starejši zakonski par.
Turista iz Amerike, sem pomislila ob
pogledu na njuna oblačila.
Etnološko raziskovalni tabor
Slemena s poudarkom na stavbni
dediščini
III. del
POLETNA MUZEJSKA NOČ 2015
V MUZEJU RIBNICA
NASTJA DEJAK, Muzej Ribnica
31
NAŠA DEDIŠČINA
ki je imela vse tlačane na očeh in jim je
neprestano dihala za vrat. Ko je njena
rodbina izumrla, so si prebivalci oddahnili
in si rekli, da je vsega hudega konec. Po
drugi razlagi naj bi ljudje rekli, ko so prišli s
tlake do vasi: »No pa smo tukaj, tukaj je pa
vsega hudega konec.«
Strukturavasiseječezletaspreminjala.Ljudje
so se včasih ukvarjali s suhorobarstvom,
izdelovali so obode in škafe, ter kot sekači
hodili na delo v Koslerjev gozd. Koslerji so
bili tudi zadnji lastniki ortneškega gradu.
Včasih so vaščani v štali, ki je bila navadno
v spodnjem delu hiše, redili živino – krave
in prašiče – ob hišah so imeli sadovnjake.
Dandanes se v vasi ukvarja z živinorejo ena
družina, s čebelarstvom se ukvarja
en vaščan, drugi ima konje in
V prejšnjih prispevkih smo
ovce. Vsi izmed naštetih imajo tudi
geografsko umestili Slemena,
kokoši. Ostali so opustili kakršnokoli
opisali metode dela na Etnološko
ukvarjanje z živino. V preteklosti naj
raziskovalnem taboru, ki je
bi v vasi stala tudi šola, vendar o
potekal jeseni lansko leto,
tem danes ni sledu.
in predstavili terensko delo
Struktura gručaste vasi Hojče se je
skupine, ki je raziskovala
čez leta močno spremenila. V vasi sta
naselji Ortnek in Praproče. V tej
bili včasih gostilna in oštarija, kamor
številki predstavljamo izsledke
so hodili pit šnops. V omenjeni
raziskovalnega dela skupine, ki je
gostilni, ki se je imenovala Pr' Linki,
obravnavala vasi Hojče, Graben in
so bili znani po prestah, ki so jih
Hudi Konec.
najprej skuhali v vreli vodi, nato pa
Vasi Hojče, Graben in Hudi
spekli v krušni peči. Danes hrani
Konec ležijo ob cesti Sveti
predmete iz te gostilne sedanja
Gregor–Sinovica in spadajo v
lastnica omenjene stavbe. V Hojčah
krajevno skupnost Sveti Gregor. V
je bila zgrajena sušilnica sadja, ki
preteklosti je bila vas Hudi Konec
tista, kjer so prebivali ljudje, ki so NA FOTOGRAFIJI STA STARŠA RUDOLFA ADAMIČA PRED HIŠO V HUDEM nikoli ni obratovala, kasneje je bila
preurejena v stanovanjski objekt. Ob
delali na ortneškem gradu oz. KONCU, 1950. FOTOGRAFIJO JE PODARILA MARTA ADAMIČ
glavni cesti Sveti Gregor–Sinovica
Starem gradu, kot ga imenujejo
ki se je nato preselila v hišo, ki še vedno
še vedno lahko vidimo štiri stoletne
domačini. Viri o ortneškem gradu segajo v stoji v vasi Hudi Konec. Na povezanost
hiše,
ki
pa jih že močno načenja zob časa.
13. stoletje. Na področju od gradu do vasi vasi z gradom pričajo ledinska imena, kot
Vaščani
so se poleg gostilničarstva ukvarjali
Hudi Konec (med katerima je drevored je recimo Grnsku, kar pomeni grajsko, ter
z
obodarstvom,
imeli so tudi živino. Danes
listavcev) sta v preteklosti obstajali še dve Marof.
živine
nima
nihče
več.
vasi, o katerih se danes ne govori več, vidni Ime vasi Hudi Konec je povezano z
Drugače
pa
je
v
vasi Graben, ki leži na
pa so še ostanki hiš. Ena od teh vasi je bila življenjem na gradu. Obstajata dve zgodbi:
vzpetini.
Tu
je
že
od
nekdaj močna kmetijska
Purga, v kateri je zadnja živela učiteljica, po prvi naj bi na gradu živela gospodična,
dejavnost. Tukajšnji prebivalci se še vedno
ukvarjajo z živinorejo, poljedelstvom in
sadjarstvom. V vasi je nekaj časa deloval
tudi kmečki turizem, vendar so ga zaradi
starosti lastnikov opustili.
V vaseh Hojče, Graben in Hudi Konec je
skupina treh študentk popisala stavbno
dediščino vseh hiš in gospodarskih
poslopij, opravila šest polstrukturiranih
intervjujev ter dobila precej fotografij. S
Muzej Ribnica je tudi letos praznoval Poletno muzejsko noč. V soboto, 20. 6. 2015, sta
tem smo pridobili vpogled v spreminjanje
bila muzej z razstavnimi prostori v ribniškem gradu in Rokodelski center Ribnica odprta
strukture vasi, v način preživljanja časa in
vse do 22. ure. Za vse obiskovalce smo pripravili pester popoldansko-večerni program.
način povezovanja ljudi v vasi nekoč in
V sklopu Poletne muzejske noči smo pripravili Junijske pripovedi: na razstavah v gradu
danes.
smo pripovedovali otrokom pravljice ter jim skušali približati tako muzej kot tudi
V naslednji številki Rešeta bomo predstavili
govorjeno besedo in bajeslovno izročilo našega kraja. Temu je sledilo javno vodstvo po
izsledke terenskega dela tretje skupine, ki
razstavah v gradu in po Rokodelskem centru.
je raziskovala vasi Gašpinovo, Pusti Hrib,
Junijskih pripovedi je bila deležna tudi odrasla publika. Veseli smo bili pripovedovalk
Rigelj in Maršiči.
tako iz domačih logov kot tudi od drugod, ki so prišle v Ribnico in povedale zgodbe
na temo kresne noči. Še bolj veseli pa smo bili velikega števila obiskovalcev, zato gre
TEJA LESAR, SABINA ZGONEC
velika zahvala tudi vsem vam, ki nas podpirate v našem prizadevanju za obuditev
pripovedništva in lepe besede. Z Junijskimi pripovedmi smo na muzejskem večeru
simbolično zaključili prvi cikel vsakomesečnih pripovedi, ki bodo v jeseni vsekakor
doživele nadaljevanje.
IZ POLITIČNIH KROGOV
POSLANČEVA ZAPISNICA:
Se bo ministrica za zdravje le »streznila«?
Na začetku junija smo imeli izredno sejo
državnega zbora. Glavna točka dnevnega
reda je bil Pravilnik o izvajanju nujne
medicinske pomoči, razpravo o njem pa
smo zahtevali poslanci SDS in NSi.
Vsi, ki ste imeli priložnost spremljati sejo,
ste lahko opazili nebogljenost
koalicije in še zlasti ministrice
ge. Milojke Kolar Celarc in
njene številne ekipe. Na
vprašanja, pomisleke, kritike
in obrazložitve poslancev ni
odgovarjala. Tisto malo kar
je govorila, pa ni bilo skladno
z rešitvami, zapisanimi v
»njenem« pravilniku, na
kar smo jo poslanci vztrajno
opozarjali s citiranjem zapisov
iz posameznih členov.
Menim, da smo poslanci dovolj
dobro predstavili probleme, ki jih bo imela
tista tretjina Slovencev, ki ne živi v mestnih
občinah ali večjih središčih. Dosedanje
kvalitetne nujne medicinske pomoči, ki so
doslej nudili zdravniki, in stalnih dežurstev,
se ne da nadomestiti z drugim zdravniškim
osebjem, gasilci ali drugimi prostovoljci.
Sploh ne v krajih, kamor zdravnik že zdaj
pride, če se takoj odzove na klic, šele po
petnajstih ali dvajsetih minutah. Ker pa po
novem pravilniku to ne bi bil več zdravnik,
ampak npr. gasilec, ki bo ocenjeval, kakšna
zdravniška pomoč bo potrebna, se bo čas do
Piše: poslanec SDS Jože Tanko
prvega zdravnika samo dodatno podaljšal.
Vsaka neustrezna prva pomoč ali dodatna
zamuda ustrezne zdravniške oskrbe, npr.
pri nesreči v gozdu, hudi prometni nesreči,
kapi ali zastoju srca, pa možnost preživetja
poškodovanca bistveno zmanjša.
Vendar poslanci iz oddaljenih
»provinc« s svojimi stališči
nismo bili osamljeni.
Pravilniku javno nasprotuje
tudi zdravniška stroka.
Tudi Zdravniška zbornica
(dr. Možina) je ministrici
predlagala takojšen umik tega
neživljenjskega pravilnika.
Javno je svoje stališče izrazil tudi
mag. Andrej Bručan, dr. med,
nekdanji vodja urgence na
ljubljanskem kliničnem centru
(UKC), ki je bil ključna oseba
vzpostavitve urgence in nujne medicinske
pomoči v Sloveniji. Pisno pa se je z izvrstno
analizo v junijski številki zdravniške revije ISIS
odzval prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med,
sedanji vodja urgence na UKC. V obširnejšem
članku z naslovom »Pripombe na pravilnik o
službi nujne medicinske pomoči« je opozoril
na bistvene zablode pripravljavcev novega
pravilnika in ministrice, ki hoče pravilnik
politično in na silo uveljaviti.
Med drugim je prim. mag. Vlahović v svojem
prispevku zapisal tudi naslednje: »Ko se
govori o strokovno utemeljenih merilih,
Dialog za dobre in trajne rešitve
Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi in poslanka
Na začetku junija smo se poslanci NSi
odzvali povabilu nemških poslancev, ki
pripadajo Krščansko demokratski uniji
(CDU), in jih obiskali v Berlinu. Rdeča nit
številnih pogovorov s poslanci, strokovnjaki
za posamezna področja
in drugimi predstavniki
stranke je bila prihodnost
Evrope in vloga krščanskih
demokratov pri oblikovanju
rešitev za gospodarsko krizo,
mednarodne
konflikte,
stabilizacijo javnih financ …
Večkrat so nas opomnili, da je
težave in odprta vprašanja v politiki mogoče
reševati le skozi iskren in odprt dialog.
Pogovor različno mislečih je bil večkrat
izpostavljen kot del (evropske) politične
kulture in nujen element, da se stvari lahko
premaknejo z mrtve točke. Nemci so to
miselnost sposobni udejanjiti, na kar kaže
tudi vlada, v kateri krščanski demokrati
32
sodelujejo s socialdemokratsko stranko
(SPD). V Sloveniji smo to za kratek čas zmogli
le na začetku naše samostojnosti, nato pa se
je občutek za dialog žal začel izgubljati.
Razklanost med političnima poloma in
nesposobnost
resnično
prisluhniti argumentom druge
strani se jasno vidi tudi pri
procesu prodaje Telekoma.
Večina podjetij v večinski
državni lasti je bilo slabo
upravljanih, odločitve uprav
pa so pogosto temeljile na
interesih posameznih političnih
skupin in izčrpavanju podjetij.To je podjetjem
škodovalo, zato je smiselno, da država izstopi
iz lastništva podjetij in jih proda odgovornim
lastnikom. To zlorabljanje državnih podjetij v
ozke strankarske interese je trajalo predolgo
in je Sloveniji naredilo veliko škode – na
eni strani slovenskemu gospodarstvu, kjer
so odgovorne funkcije zasedli ljudje brez
se najbrž misli na ekonomsko stroko, saj
medicinska stroka navedenih številk ne
more podpirati, še posebej številk, ki se
nanašajo na ruralna področja. Po dvajsetih
minutah bodo intervencije popolnoma
nepotrebne. Že dolgo namreč vemo, da je
preživetje tako po srčnem zastoju kot pri
poškodbah odvisno tudi od odzivnega časa
službe nujne medicinske pomoči«. Njegove
besede povedo vse. Sedanja, več kot 20 let
stara ureditev, je bistveno boljša od novega
predloga ministrice.
Poslanci pričakujemo, da se bosta s
spremembo pravilnika nujna medicinska
pomoč in učinkovitost dežurne službe
izboljšali tudi na podeželju. Tudi tu imamo
izvrstne zdravnike in medicinsko osebje. V
nobenem primeru pa ne moremo privoliti
v to, da bodo v mestih, kjer bodo locirani
satelitski urgentni centri, nujno medicinsko
pomoč in dežurstva opravljali zdravniki,
za podeželje pa bodo dobri prostovoljni
gasilci.
Upam, da je ministrica razumela nauk
razprav na izredni seji državnega zbora in
nasprotovanj na javnih predstavitvah po
regijah in da bo upoštevala priporočila terena
ter zdravniške stroke in da bo pripravila nov
predlog pravilnika, ki bo prinesel izboljšave
tudi za »provinco«. Za Ribnico, Sodražico,
Loški potok in druga podobna področja
Slovenije.
pravih strokovnih kompetenc, na drugi
strani pa nam je (posledično) močno padel
mednarodni ugled.
Prihajajoči 25. junij oz. dan državnosti je
priložnost, da se Slovenci spomnimo na
enotnost, ki nam je, kljub različnosti, prinesla
samostojno državo. Danes, po skoraj sedmih
letih hude gospodarske krize in neuspešnem
gašenju požarov na številnih področjih,
je jasno, da brez pogovora in sodelovanja
Slovenija ne bo naredila odločilnega
koraka naprej. Zato si ob letošnjem dnevu
državnosti želim, da bi ga zaznamovalo
predvsem zavedanje, da smo vsi odgovorni
za svojo državo. Iskreno moramo sprejeti
tudi našo polpreteklo zgodovino, se z njo
soočiti, pomiriti in jo sprejeti, kakršna je. To
pa nam bo pomagalo tudi pri iskanju rešitev
za aktualne izzive in težave.
Slovenija, vse najboljše! Državljanke in
državljani naše domovine, vse najboljše!
Moja poslanska pisarna bo julija
odprta prvi in tretji ponedeljek (6.
in 20. julij) med 15. in 16. uro na
sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg
40, 1310 Ribnica.
(CRESCUNT ANNI, DESCRESCUNT VIRES)
»Napihnjeni se odbijajo
visoko v nebesa.
Zaradi pritiska
si mašijo ušesa.
Z dolgimi prsti
in majhnimi očmi
mali bogovi
vidijo le, kar se jim zdi.«
Spoštovane bralke in spoštovani
bralci,
pesem, katere odlomek ste prebrali v
uvodu, izvaja skupina Martin Krpan. Zaradi
vsebinske aktualnosti vam priporočam, da
besedilo, ki je dostopno na spletu, preberete
v celoti. Zagotavljam vam, da vas bo dodobra
nasmejalo.
V četrtek, 18. junija, je v sejni sobi Občine
Ribnica potekala tretja redna seja Občinskega
sveta Občine Ribnica, na kateri smo svetniki in
svetnice potrjevali zaključni račun Občine za
leto 2014. Seja je bila relativno kratka, saj smo bili
svetniki pri skoraj vseh vprašanjih enotni. Kljub
temu, da v SLS Ribnica mnogokrat opozarjamo
na neracionalno porabo proračunskih sredstev,
tokrat nismo imeli pripomb. Vse to iz enega
samega razloga: ker se zavzemamo za bolj
uravnotežen razvoj celotne občine. Večurno
razpravljanje o zamujenih priložnostih in
neracionalnih odločitvah župana v letu 2014
bi bilo nesmiselno in neproduktivno.
Svetniki SLS opozarjamo župana na
nepravilnosti in neracionalne poteze, on
pa še vedno dela na enak (negospodaren)
ZDRUŽENA LEVICA V
OBČINSKEM SVETU
Na začetku letošnjega marca sem
predlagal, da se prebivalcem omogoči
uporaba igral pri starem vrtcu. V mestu je
namreč dragocen vsak prostor, kjer starši
otrokom lahko omogočijo varno igro na
prostem. Župan je odgovoril, da bo objekt,
ki je namenjen rušenju, ločen od prostora z
igrali – ta pa bo ograjen in primerno urejen
za naveden namen.
Na nerealizirano obljubo sem ponovno
opozoril konec maja, ko sem ugotovil, da
je stanje nespremenjeno. Podan je bil pisni
odgovor v gradivu za sejo 18. 6. 2015,
da dela intenzivno potekajo, da je prostor
urejen, urejena bosta dva nova vhoda, tudi
drevje bo obrezano. Po uradnem pregledu
bo igrišče dano v uporabo. Pobuda bo torej
realizirana, škoda le, da ne prej.
Opozoril sem tudi na problematiko pro-
PISARNA
VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH
URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V
MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS
RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA.
VESELIM SE SREČANJA Z VAMI!
način. Težko razumemo, zakaj ne upošteva
naših nasvetov glede objave javnih naročil za
gradbena dela do vrednosti 40.000 evrov +
DDV na spletni strani občine (naročila večje
vrednosti morajo biti po Zakonu o javnih
naročilih namreč objavljena na spletu). Ravno
tako ne razumemo ravnanja župana, da za
gradbena dela, ki jih lahko izvede Komunala
Ribnica, Občina ne pozove k oddaji ponudbe.
To je še toliko bolj nenavadno, če se zavedamo
dejstva, da je Občina lastnica Komunale. Še
več, naša prizadevanja povečini naletijo na
nenavadne odgovore, ki jasno kažejo, da so v
ozadju drugi (kapitalski) interesi, kar je povsem
nedopustno. Edini interes pri vodenju Občine
Ribnica mora biti racionalna poraba sredstev
vseh občank in občanov.
Verjetno ste občani že seznanjeni, da je
župan v svojem kabinetu brez razpisa
zaposlil sodelavca, ki se ukvarja izključno z
odnosi z javnostmi. To je postal g. Domen
Magnus Čampa Marinč, širši javnosti znan kot
funkcionar podmladka SDS. Pred časom smo
svetniki SLS z amandmaji skušali dvigniti višino
sredstev, ki so namenjena športu v društvih iz
zdajšnjih 25.000 evrov na 28.000 evrov, čemur
so nasprotovali svetniki SDS. Zdaj se zdi, da
so temu očitno nasprotovali zato, da so pri
drugih postavkah ostala sredstva za zaposlitev
g. Marinča. Če Občina Ribnica v vseh teh letih
ni potebovala osebe, ki bi se ukvarjala z odnosi
z javnostmi, menim, da tega še posebej ne
potrebujemo v časih, ko je treba na vsakem
koraku zategovati pas. Ocenjujem, da bo ta
zaposlitev občane na leto stala okoli 20.000
evrov.
Mnogo občanov se je name obrnilo z vprašanji,
ki so tako ali drugače povezana z delovanjem
Občine Ribnice. Zato sem na prejšnji seji zastavil
kar 18 vprašanj županu oz. občinski upravi. Vsa
zastavljena vprašanja in odgovore nanje si
lahko preberete na spletni strani Občine pod
sklicem 3. redne seje Občinskega sveta. Žal z
vsemi podanimi odgovori nisem zadovoljen,
saj so bili, kot je razvidno, podani z najmanjšim
možnim naporom, zato bom pri nekaterih
vprašanjih prosil za dodatno obrazložitev.
G. županu priporočam, da prebere celotno
besedilo uvodoma citirane pesmi ter si ob tem
vzame čas za premislek. Čas namreč teče, zato
ne letite previsoko, saj veste, da kdor visoko
leta, nizko pade.
m e t n e
obremenitve vasi
Kot s peskokopi. Za
reševanje
te težave
je
bila
imenovana
posebna
komisija, ki je sprejela več predlogov: prevozi s kamioni so časovno omejeni, poleti
od 7. do 19. in pozimi od 7. do 17. ure;
nadaljujejo naj se priprave za izgradnjo obvoznice; material iz kamnoloma
prevažata le dva koncesionarja z omejenim
številom transportnih sredstev. Menim, da
je način reševanja problematike ustrezen
in uravnovešen med interesi gospodarskih
subjektov in javnim interesom.
Šilc Portal je objavil, da je župan imenoval
podžupana Domna Češarka. Upam, da
bo imenovanje prispevalo k učinkovitejši
politiki in uspešnejšemu delu v občini.
Da je delo treba izboljšati, kaže tudi priprava
odgovora Državnemu pravobranilstvu
v zvezi s pritožbo prebivalcev romskega
naselja Goriča vas na Evropsko sodišče
za človekove pravice. Gre za pritožbo, ker
pritožnika v naselbini, kjer živita, nimata
dostopa do pitne vode in sanitarij, s čimer
naj bi jima bile kršene osnovne človekove
pravice. Državno pravobranilstvo je zaradi
nujnosti opredelitve glede možnosti
sklenitve poravnave pričakovalo odgovor
občine najkasneje do 2. 6. 2015 in občino
k odgovoru pisno pozvalo. Kako si torej
razložiti dejstvo, da se je odbor za družbene
dejavnosti s pritožbo seznanil šele na seji 9.
6. 2015? Ker pritožnika navajata, da domače
oblasti niso storile ničesar, kar bi pomagalo
odpraviti neenakost bivalnih pogojev
pritožnikov, bi pričakovali hitrejši odgovor
pristojnemu državnemu organu.
Vsem občanom in občankam želim lepe in
prijetne poletne dni, ne glede, kje jih boste
preživeli.
LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica
POLITIČNI ČLANKI
NISO STALIŠČA
UREDNIŠTVA REŠETA,
AMPAK SO NAMENJENI
PREDSTAVNIKOM
POLITIČNIH STRANK.
ALEŠ HOGE ZDRUŽENA LEVICA - DSD
33
IZ POLITIČNIH KROGOV
»Leta rastejo, toda
moč slabi«
MED NAŠIMI LJUDMI
Odgovor na prispevek člana uredniškega odbora Rešeta ter člana Izvršilnega
odbora podmladka SDS g. Domna Magnusa Čampa Marinča.
Spoštovani bralci Rešeta, občanke in
občani, dragi prijatelji,
v mesecu aprilu ste na dom, tako kot
običajno, prejeli Občinsko glasilo Rešeto,
časopis vseh občank in občanov, katerega
delovanje plačujemo vsi. Vsak, tudi tisti,
ki glasilo odpre le nekajkrat na leto, vsaj v
grobem pozna strukturo časopisa. V Rešetu
ima možnost uvodne besede župan, sledi
poročilo Občinske uprave Občine Ribnica,
nato pregled dogodkov preteklega meseca,
reklame, rubrike Iz političnih krogov, Pisma
bralcev in Šport. Seveda je to zelo grob
(subjektiven in nesistematičen) opis, saj
je Rešeto po strukturi, vsebini in namenu
mnogo več kot skupek poglavij. Prav zaradi
tega »več« je prav, da je časopis, vsaj kar se
tiče dela Uredniškega odbora, objektiven
in nepristranski. Pri tem moram pohvaliti
delo trenutnega odgovornega urednika g.
Marka Modreja, ki se je svojega poslanstva,
tako kot prejšnja odgovorna urednica, lotil
profesionalno, objektivno in z zadostno
stopnjo entuziazma in odgovornosti. Žal pa
tega ne morem trditi za člana uredniškega
odbora g. Domna M. Č. Marinča, ki je
– po mojem mnenju – zaradi politične
pristranskosti in ne zaradi vprašanja
strokovnosti, neprimeren član uredniškega
odbora. Je namreč funkcionar stranke (SDS),
ki se bori za neodvisno oz. nepristransko
novinarstvo, zato bi bilo naravno, da bi s
položaja člana uredniškega odbora Rešeta
odstopil, saj bo le tako mogoče trditi, da je
glasilo Rešeto neodvisno glasilo, ki v enaki
meri dopušča izražanje vsem političnim
strankam in funkcionarjem. Zgolj na
podlagi objektivnega poročanja si boste
občani lahko o dogajanju v naši občini
ustvarili lastno mnenje.
G. Domen M. Č. Marinč, glede na vašo
pristranskost in neobjektivnost Vam tudi
v prihodnje ne nameravam dajati izjav.
Zavrnitev izjave sem utemeljil s tem,
da imam v glasilu Rešeto redno objavo
v rubriki Iz političnih krogov, v kateri
občanom podajam svoja stališča. Na 2.
redni seji Občinskega sveta ste bili prisotni.
Kot veste, je seja trajala od 19. do 0.30. Vsi
predlagani amandmaji s strani SLS so bili
dobronamerni, obrazloženi in proračunsko
uravnoteženi. O amandmajih se je glasovalo
posamično in zgolj en glas v občinskem
svetu je manjkal, da bi bil eden izmed
predlaganih amandmajev tudi sprejet.
LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica
PESEM SI
poezije je z avtorsko glasbo rahločutno
opremil Dan Grešak, tehnično pa je za
prireditev poskrbel Urban Gruden. Kot
glasbena gostja je med branjem poezije
nastopila Sara Špelec, študentka ruščine in
tudi sama ustvarjalka v KGD Reciklaža Sveta
Trojica. Občinstvo je navdušila z občuteno,
vživeto in izjemno glasovno interpretacijo
ruskih pesmi (Gruzinjskaja, Konj, Dorogoj
V soboto, 16. maja, smo se srečali na delovale na www.pesem.si kot prostovoljke: dlinnoju, Katjuša …). Po prireditvi so se
Trubarjevi domačiji na Rašici in pospremili Lidija Brezavšček iz Radovljice, Aleksandra obiskovalci in člani portala iz vseh koncev
v svet novo zbirko Pesem si 2015, zbornik Kocmut s Prevalj, Silvana Orel Kos iz Begunj Slovenije preselili v Galerijo Skedenj, kjer
izbrane poezije, objavljene na spletnem pri Cerknici, Tea Plesničar iz Nove Gorice, je po pogovoru in pogostitvi potekalo
portalu www.pesem.si. Tako kot samo Ana Porenta iz Velikih Lašč ter Senada Smajić avtorsko branje poezije, objavljene v
delovanje spletne strani, bogata mentorska iz Železnikov. Knjigo je oblikoval Franci zborniku Pesem si 2015. Z branjem svojih
podpora pri ustvarjanju in dnevno Novak. Izid knjige so sofinancirale Občina pesmi so se predstavili Jure Drljepan, Vida
pregledovanje pesmi, je portal poseben Ribnica, Občina Sodražica, Občina Velike Herga, Matjaž Hladnik, Milena Hladnik,
tudi zato, ker je narejen z lastnim znanjem Lašče, Tiskarna Medium, d. o. o. iz Žirovnice Jasna Janež, Andrejka Jereb, Branka
Kamenšek, Majda Kočar, Jana Kolarič,
(sprogramirala sta ga Gregor Grešak in ter Zavod za razvijanje ustvarjalnosti.
Žiga Stopinšek) in se neprestano razvija in Program ob izidu zbornika se je v soboto, Kristian Koželj, Samo Kreutz, Murka Kristan,
nadgrajuje.
16. maja 2015, začel v Trubarjevi spominski Alenka Mihoirič, Silvana Orel Kos, Martina
Pavlin, Marko Skok Mezopotamsky,
V osmih letih delovanja je www.
Vesna Šare, Dimitrij Škrk, Evelina
pesem.sipreraselvvseslovensko
Žefran, Milan Žniderič ter najmlajša,
skupnost, saj šteje preko 2000
enajstletna avtorica Ernestina Lea.
članov, ki so v času od pričetka
Da se poezije nismo nasitili, sta
delovanja strani objavili več
poskrbela izvrstna violinistka Nina
kot sto tisoč avtorskih pesmi
Pečar ter kitarist Kristian Koželj. Večer
in forumskih tem. Na portalu
je bil prijeten in sproščen pesniški
objavljajo pesmi tudi avtorji s
dogodek, na katerem smo slišali
področja BiH, Hrvaške, Srbije,
najrazličnejše poetike in pesniške
Slovaške …, ki so vključeni v
oblike: od sonetov in haikujev do
posebno poglavje v zborniku
pesmi v prostem verzu in prozi in
(Pesem si tujejezična), nekateri
vse so nas prepričale in navdušile
od njih pa v poglavju Pesem si
s sporočilnostjo, iskrenostjo, tudi
prevedena.
humorjem in angažiranostjo.
V letošnji, deveti knjigi Pesem
Avtorji zbornika Pesem si se bodo
si po vrsti, je na 328 straneh
objavljena poezija 80 avtorjev, INTERPRETACIJA PESMI: ANA PORENTA, MATEJ POLZELNIK, GREGOR še večkrat predstavili v različnih
zasedbah po različnih krajih v
zbranih v 6 poglavjih (poleg prej GREŠAK
Sloveniji. Pesem si druži ustvarjalce
omenjenih še Pesem si izbrana,
in ljubitelje poezije. Vabljeni k branju
Pesem si podčrtana, Pesem si mladostna sobi. KUD Primoža Turbarja iz Velikih Lašč in
knjige
Pesem si 2015, na spletnem portalu
ter Pesem si uredniška). Tokratni zbornik je ZRU (ki je zbornik tudi izdal) sta pripravila
poezije
www.pesem.si so vrata odprta
posvečen lani preminuli pesnici Mariji Gorše razgiban bralni sprehod skozi pesmi,
kadarkoli
v dnevu, tednu ali mesecu.
Perhaj, ki je bila ena od ustanovnih članic izbranke letnih časov preteklega pesniškega
DEVETI ZBORNIK POEZIJE Z
LETNICO 2015
portala – delovati je začel 21. 3. 2006.
Zbornik so uredile urednice, ki so vse leto
34
leta. Nastopili so interpreti Matej Polzelnik,
Gregor Grešak in Ana Porenta, preplet
ZAVOD ZA RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI
foto: Tine Dolžan
V
Društvu
katoliških
pedagogov – OS Zahodna
Dolenjska razmišljamo, kako
bi popestrili svojo dejavnost
in pripravili za člane čim več
zanimivih dogodkov. Tako
smo se povezali z Gimnazijo
Kočevje oz. učitelji nekaterih
predmetov, ki na šoli poleg
rednih
naravoslovnih
predmetov poučujejo tudi
nov predmet Študij okolja
(Milena Čahuk, Ela Bečirović,
Zorica Potisk, Loti Behin
Mesojedec, Tanja Masterl).
Zdelo se nam je, da bi lahko
pokazali marsikaj zanimivega,
hkrati pa bi izvedeli, kako z
novimi načrti spoznavajo
okolje, v katerem je vse
več problemov. Učiteljice
naravoslovnih predmetov so
za člane društva in za starše
sodelujočih dijakov pripravile
delavnico
z
naslovom
Naravoslovje malo drugače.
Učilnica za kemijo na kočevski
gimnaziji se je lepo napolnila.
Dijaki so pod budnim očesom
laborantke Karin Kočevar
izvedli nekaj zanimivih
poskusov, s katerimi so se
potrudili pokazati pojave, ki
se dotikajo našega vsakdanjega življenja.
Vredno je bilo spremljati tudi »zakulisje«
dogajanja, kjer smo lahko videli, kako se
dijaki pripravljajo na svoj nastop, kako
pomembna jim je urejenost,
kako pogledujejo na pripravljeno
besedilo v strahu, da se bodo zmotili
pri nastopu ali pa, kako tisti, ki so že
izvedli poskus, kukajo na prizorišče
in spremljajo svoje sošolce pri delu.
Potem ko smo spoznali kar nekaj
projektov, ki so jih izvajali na šoli in so
povezani s skrbjo za naše okolje, smo
si ogledali še zeliščni vrt, ki so ga pod
mentorstvom svojih učiteljic uredili
dijaki sami, ga zasadili z zdravilnimi
zelišči in vse označili z lesenimi
tablicami, na katerih je vgravirano
latinsko in slovensko ime rastline.
Najprijetnejši del je sledil na koncu,
ko so za nas pripravili degustacijo.
Na domač kruh smo lahko namazali
kar nekaj različnih namazov z zelišči
in popili še zeliščni čaj.
Preživeli smo res prijetno popoldne,
saj smo spoznali, kako se učitelji
trudijo, da bi njihovi dijaki pridobili
čim več znanja in kako so dijaki
še vedno radovedni mladostniki,
le znanje jim je treba ponuditi na
primeren način. Mislim, da bi jih
bil vesel tudi naš preljubi učitelj in
zavetnik Anton Martin Slomšek, ki
je za mlade ljudi zapisal: »Najboljša
dota je zdravo, čvrsto telo, dela
vajene roke in učena glava.«
MIRJANA FURLAN, predsednica OS
Pri tem smo se naučili kar nekaj koristnih
stvari, hkrati pa se neizmerno zabavali.
MLADI V SVETU ENERGIJE
V okviru Eko šole
smo se dijaki 1. b
oddelka Gimnazije
in srednje šole
Kočevje
pod
mentorstvom
prof.
Mitje
Bončine udeležili
nagradnega
natečaja
Mladi
v svetu energije.
Dijaki smo mesec
dni doma vsak
dan ob istem času
popisovali porabo
električne energije,
nato smo izdelali
statistično analizo
pridobljenih
podatkov.
Zahodna Dolenjska
Foto Tanja Masterl
Strokovna žirija je med 23 prijavami
in 70 različnimi izdelki iz vse Slovenije
izbrala devet najboljših projektov v
treh
starostnih
kategorijah. V tretji
starostni skupini,
raziskovalci, smo
dosegli
odlično
tretje mesto. Po
koncu prireditve
smo
aktivno
sodelovali v fizikalni
eksperimentalnici
podjetja
GEN
energija.
DIJAKI 1. B GSŠ KOČEVJE
foto arhiv GSŠ
Kočevje
NAGRAJENI DIJAKI S PROFESORJEM BONČINO
35
MED SREDNJEŠOLCI
NARAVOSLOVJE MALO DRUGAČE
IZ ŠOLSKIH KLOPI
DEVETOŠOLEC PETER ALOJZ MARN
– MLADI PARLAMENTAREC
Vsako leto v začetku aprila zasedejo poslanske klopi Državnega
zbora Republike Slovenije v Ljubljani mladi parlamentarci iz
sedemnajstih slovenskih regij. O izbrani temi razpravljajo že na
šolskih, medobčinskih in regijskih otroških parlamentih, kjer se
morajo še posebej izkazati, predstaviti ter zrelo zastopati svoja
stališča in prepričati svoje vrstnike, da jih izvolijo za nacionalni
otroški parlament.
Učencu Petru Alojzu Marnu iz OŠ dr. poklice. Mladi se zavedajo, da je učenje
Franceta Prešerna iz Ribnice se je že drugič vseživljenjski proces. Poudarili so, da so prav
uspelo uvrstiti na nacionalni parlament, vsi poklici pomembni in bomo vse poklice
kjer je zastopal šolo in dolenjsko regijo. Lani v prihodnosti tudi potrebovali. Pomembno
je bil celo podpredsednik 24. nacionalnega je, da se odločijo za poklic, ki jih res veseli,
otroškega parlamenta in glavni poročevalec da sledijo svojim sanjam, ker bodo le tako
povzetkov sklepov na temo Razmere v uspešni v šoli in kasneje v službi. Starši jim
družbi s poudarkom na spoštovanju pri izbiri lahko samo pomagajo, da razvijajo
posameznih vrednot, da bomo lažje svoje interese ter jih podpirajo pri njihovih
soustvarili družbo, v kateri
naj bi bolje živeli.
Letos je bila tema
Izobraževanje in poklicna
orientacija. Učenci so
razpravljali o poklicih
prihodnosti, vseživljenjskem
učenju, formalnem in
neformalnem izobraževanju.
Peter in drugi delegati so
poudarili pomen družinskih
podjetij v prihodnosti in
povedali, da v šoli pogrešajo
podjetniški krožek. Želijo
si več informativnih dni
oz. kariernih tednov, da DOLENJSKI DELEGATI ZA LETOŠNJI 25. NACIONALNI OTROŠKI
bi bolje spoznali šole in PARLAMENT (NOP)
LUKA ĐEKIĆ, ZMAGOVALEC DRŽAVNEGA
TEKMOVANJA IZ FRANCOŠČINE
Z Lukom sva sošolca že od šestega razreda. Je pozitivna in vedno
nasmejana oseba. Že takoj sem opazila, da je zelo bister in da ga
zanima veliko različnih stvari, kot so jeziki, družbene vede, avtomobili, ure itd.
Udeležil se je skoraj vseh tekmovanj,
ki so bila organizirana na naši šoli, in v
letošnjem šolskem letu dosegel kar 11
priznanj. Odlično se je odrezal pri biologiji,
angleščini, slovenščini in veseli šoli. Prejel
je kar štiri srebrna priznanja. Da je zelo
nadarjen učenec, je nedvomno dokazal na
državnem tekmovanju iz francoščine. Na
tekmovanje sta se uvrstila dva učenca naše
šole. Luka je dosegel prvo mesto v državi
in postal državni prvak iz francoščine. Tako
36
PETER KOT GLAVNI POROČEVALEC SKLEPOV 24.
NOP
odločitvah. Obveznost države pa je, da s
primernim štipendiranjem ustvari pogoje,
ki bodo dijakom in študentom omogočili
kvalitetno pripravo za bodoče življenje.
Zasedanj se udeležijo najvidnejši politiki.
Letos so bili prisotni predsednik države
Borut Pahor, predsednik vlade dr. Miro
Cerar, predsednik Državnega zbora Milan
Brglez in mnogi drugi, kajti cilj otroškega
parlamenta je, da se sliši glas otrok, da bi
bili otroci slišani pogosteje, da bi tisti, ki
krojijo politiko, slišali in upoštevali njihove
pripombe, želje in stališča.
Peter letos uspešno zaključuje OŠ, je
odličnjak levstikovec in prejemnik številnih
priznaj in nagrad na različnih tekmovanjih.
Svoje šolanje bo nadaljeval na Gimnaziji
Bežigrad v Ljubljani. Naj se mu uresničijo
sanje.
Tekst in foto
šolskega OP
MOJCA ČAVKA, mentorica
je ponovil uspeh naše šole iz leta 2012,
ko je prvo mesto osvojila zdaj že uspešna
gimnazijka Urška Lavrič. Zlato priznanje
je letos prejela še devetošolka Urša Jecelj.
Iskreno čestitamo obema!
Slavnostna podelitev priznanj je potekala
na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.
Luki, Urši in mentorici Mariji Petek sta med
drugimi zaploskali in osebno čestitali dr.
Jacqueline Oven, predsednica SDUF in
direktorica Francoskega inštituta v Sloveniji,
Anne Duruflé. Na Gorenjski televiziji (GTV)
smo si lahko ogledali tudi kratek intervju z
nagrajencem in mentorico.
Luka je aktivno vključen v življenje na naši
šoli, sodeluje pri projektih, na prireditvah,
je izredno zanesljiv in vsestransko aktiven
učenec. Luki in Urši želimo še veliko uspehov
in vse dobro na nadaljnji življenjski poti.
Tekst Sošolka PATRICIJA LEVSTIK v sodelovanju
z mentorico MARIJO PETEK
Foto Gregor Majnik, d. o. o.
LUKA ĐEKIĆ PREJEMA PRIZNANJE ZA 1. MESTO
Na junijskem obisku Doma starejših
občanov Ribnica v okviru projekta Sožitje
generacij so nastopili učenci 3. c razreda
ribniške osnovne šole. Uprizorili so zgodbo
po knjigi Očka jež uresniči sladke sanje
Ribničanke Mirjam Trdan. Ta je svoje
literarno delo posvetila svoji nečakinji,
učenki naše šole, ki je knjigo tudi ilustrirala.
PROLOG
V dramatizacijo je bila spretno vpletena
predzgodba, kako je do uprizoritve knjige
sploh prišlo. Ta je še posebej pomenljiva,
saj že sama spregovori o vrednotah
skupnosti, sodelovanja in sožitja generacij.
Prijazna drama se je namreč za 3. c razred
začela tedaj, ko je učenka Iza prinesla v
šolo knjigo Očka jež uresniči sladke sanje.
Nad njo je bila navdušena. Navdušenja
so se kaj kmalu nalezli tudi njeni sošolci
in z njimi učiteljica. Skupaj so se odločili,
da bodo z igrico po tej zgodbi najprej
razveselili stanovalce Doma starejših
občanov, nato pa ob zaključku šolskega
leta še svoje starše. Posebej pohvalno je,
da so v pripravah na igro sodelovali vsi
učenci, saj v njej nastopajo kot igralci.
Knjigo je za dramatizacijo priredila učiteljica
Polona Lazarević. Jana Petek Volčanšek je
poskrbela za ozvočenje. Kostume za miške
je pomagala ustvariti Martina Nosan,
babica učenke Pine, druge kostume pa so
pomagali šivati starši učencev. Sceno je
ustvarila Katarina Drobnič (drevesa skupaj
s svojimi učenci, sceno brlogca in šole pa v
sodelovanju s hišniki). Uprizoritev so učenci
pripravljali v okviru dodatnega pouka kar
tri mesece.
ZGODBA
Zgodba družine ježkov, ki so jo uprizorili
učenci, je zgodba vzgojnih vrednot v
človeški družini in družbi … Oče, mama
ter otroka, mali in nekoliko večji ježek, so v
lepem jesenskem večeru premagovali temo
s pogovorom in petjem. To je bila njihova
ustaljena navada pred počitkom.
Očka jež je povedal, da je zadovoljen z
opravljenim delom in da jim pozimi ničesar ne
bo manjkalo. Mama se je pohvalila z obiskom
lastovičje družine, ki se je odpravila na jug.
Zaželela jim je vso srečo na popotovanju in
izrazila željo, da bi se spomladi spet srečali.
Mlajši ježek je povedal, da je spoznal novo
prijateljico, veverico. Ta mu je v razigrani
igri pomotoma vsula na glavo kup želoda.
A tega ji ježek ni zameril, saj ni bilo nalašč.
Starejši ježek je dejal, da je v šoli pomagal
svojemu sošolcu pri matematiki, a ga je
učiteljica okarala, da je preglasen. Razložil ji
je, da želi samo pomagati sošolcu, ona pa ga
je nato pohvalila in mu je svetovala, kako naj
to naredi, ne da bi motil druge.
Po pogovoru je družina skupaj zapela
čudovito pesem, ki so ji z veseljem prisluhnili
tudi drugi gozdni prebivalci.
Očka jež je na koncu dejal, da bo pripravil
zalogo hrane za zimo in jih vprašal, česa si
najbolj želijo. Vsi so si najbolj zaželeli sladkih
jabolk in hrušk. Ko so že vsi zaspali, je očka jež
še dolgo bedel in premišljeval. Sladko sadje
je bilo daleč in ljubosumno ga je varoval
sadjar. A jež se je odločil, da bo naredil vse,
da ustreže željam svoje družine. Na pot se
bo odpravil dovolj zgodaj, v sadovnjaku pa
bo pobral le jabolka in hruške, ki jih je tam
pustil lastnik.
VESELO V SONČNO POLETJE
Končno je prišlo tisto pravo poletje,
ko se podimo po travnikih v kratkih
rokavih, poletnih hlačah in krilcih.
Učenci iz osnovne šole Ribnica se
vsako leto veselijo prav tega. Kajti
poletje prinese tisto, kar učenci polni
pričakovanj čakajo celo doooolgo
šolsko leto. Ja, uganili ste. Počitnice!
Preden pa so učenci osnovne šole
Ribnica prav zares odšli na zaslužen
odmor, so se v petek, 19. junija,
še zadnjič v tem šolskem letu
oglasili v Domu starejših občanov
Ribnica. In da bi bilo slovo veselo,
so svoj nastop začeli kar s pesmijo.
Najprej so zapeli vsi trije otroški
pevski zbori z mentorjem Davidom
Ropom, otroški zbor petošolk pa sta
spremljali še Nastja in Maruša iz 5. c
s citrami.
In res, sadjar mu je pustil na tleh pravo
zakladnico sadežev. Ker pa je bil od dolge
poti preutrujen, si sam ni mogel oprtati
ozimnice na bodice. Tiho je začel klicati na
pomoč živali, ki so šle mimo. Zajček je tako
hitel, da je preslišal njegove prošnje. Lisica
bi mu z veseljem pomagala, a pri njej ježek
nikoli vedel, če ne bi pomagala samo zato,
da bi ga potem požrla. Večer pa je bil vse
bližje in vedel je, da bo domače skrbelo,
če ga ne bo nazaj pred nočjo. Naposled je
prišla mimo mala miška. Čeprav se je ježa,
svojega naravnega sovražnika nadvse bala,
je premagala strah in pohitela na pomoč. A
vsega ni zmogla sama, zato je poklicala tudi
druge miške. Čeprav so se sprva tudi one
bale ježa, so vseeno priskočile na pomoč.
Veliko nožic in ročic je naposled naredilo
čudež. Sadje je bilo kmalu pobrano in očka
jež se je pravočasno vrnil domov s pravim
bogastvom sladkih sadnih priboljškov.
Spremljala pa ga je tudi cela četa novih
prijateljev, mišk, ki so mu nesebično
pomagale. Ob gostoljubju ježeve družine
so ugotovile, da so lahko tudi ježki nadvse
prijazne živali.
EPILOG
Učenci 3. c razreda in njihova mentorica
Polona Lazarević so se izkazali z odlično
predstavo. Ta je s prizorišča odsevala
pridno delo, številne umetniške talente in
prepričljiv nastop. S pristopom, s katerim
so se lotili uprizoritve, pa so dokazali, da
so zgled najboljših medsebojnih odnosov,
prelepega povezovanja znotraj razredne
skupnosti in navzven ter s tem odličen
primer medgeneracijskega sodelovanja. To
je potrdil tudi navdušen aplavz gledalcev v
Domu starejših občanov Ribnica.
Napisala MARINKA MATE
Po pevskem uvodu so glasbeno obarvan
nastop nadaljevali še učenci 5. b z učiteljico
Marušo Čop, in sicer z igranjem na trobento
in harmoniko ter s plesom. Temu
je sledila še dramska igra učencev
5. b o Čudežnem korenčku, ki je
držal svojo obljubo in pomagal
navihanemu zajčku.
Ker je glasba univerzalni jezik
prav vseh ljudi na svetu in ga vsi
razumemo, je osnovna šola Ribnica
s pesmijo učenk šestega in sedmega
razreda svoj nastop tudi zaključila.
Glasba nam polepša življenje, nas
vedno znova razvedri in razveseli,
zato vsem skupaj želimo čim več
vesele in poskočne glasbe v tem
poletju, ki bo spet prehitro minilo.
Ko pa nas bodo stanovalci Doma
proti jeseni začeli pogrešati, se pa
vrnemo. Obljubimo!
Tekst in foto KATJA RUS
ZGODBA O ČUDEŽNEM KORENČKU
37
IZ ŠOLSKIH KLOPI
DRUŽINA JEŽKOV JE PRINESLA V DOM
STAREJŠIH OBČANOV NAJLEPŠE VREDNOTE
IZ ŠOLSKIH KLOPI
SKUPAJ ODPIRAMO NOVA VRATA V
PRIHODNOST
Letos kaže, da bomo končno imeli pravo je čakala prav posebna predstavitev,
poletje. Že jeseni pa čaka otroke, ki bodo pripravljena samo zanje. Učenci so vrtcarjem
v tem letu dopolnili 6 let, res pomembna pokazali, kako poteka čisto pravi pouk pri
naloga – za njimi se bodo za vedno zaprla matematiki oziroma slovenščini, zapeli
vrata vrtca, čakajo jih že prvošolske klopi so jim nekaj pesmic, ki jih imajo najraje
v osnovni šoli. V spremstvu pomladansko ter zraven zaplesali. Srnice so se skupaj z
poletnih sončnih žarkov, ki že sami po sebi učenci naučile deklamacijo, Ježki pa so si
prinašajo optimizem in dobro voljo, smo ogledali odlično dramatizacijo z naslovom
se s predšolskimi otroki iz ribniškega vrtca »Piščanček Čivko«.
namenili pokukati v prihodnost.
Da bi bil Srnicam, Medvedkom
in Ježkom ta korak nekoliko lažji,
smo se v maju oziroma juniju
skupaj sprehodili po osnovni šoli
Ribnica.
Vsako izmed skupin je najprej pred
odprtimi vrati šolske knjižnice
sprejela gospa Angelca Bregar.
Otroke je povabila, naj si ogledajo
ta mirni kotiček šole in po kratki
predstavitvi knjižnice so otroci z
veseljem prelistali in si ogledali
številne otroške knjige.
Nato smo se odpravili po stopnicah
in potrkali na vrata prvošolcev,
ki so nas že nestrpno pričakovali.
Srnice in Ježki so obiskali 1. D
z učiteljicama Valerijo Ivetič in TUDI JEŽKI SO BILI NAVDUŠENI NAD KNJIGAMI
Mirjano Kous, Medvedkom pa
so svoje šolsko življenje predstavili učenci Nato si je vsak učenec izbral otroka iz vrtca
1. C z Martino Tanko Prelesnik. Vrtčevski in mu pokazal svojo torbo, svojo poličko,
otroci so sedli na prvošolske stolčke in razredne kotičke in seveda tudi igrače.
z zanimanjem spremljali predstavitve Le-teh je v šoli sicer precej manj kot v
učencev. Vsako skupino vrtčevskih otrok vrtcu, saj je čas v šoli v večji meri namenjen
POLETJE PRIHAJA, NAS SONCE POZDRAVLJA,
A ŠOLAR SE ŽE NA POČITNICE ODPRAVLJA …
V torek, 2. junija, popoldne smo se v lepem, sončnem vremenu
na šolskem igrišču zbrali učenci, njihovi starši in učiteljice POŠ
Sušje, da zadnje govorilne ure združimo s pozdravom poletju in
slovesom od šolskega leta.
Organizirali smo igranje športne igre
Boj med dvema ognjema za starše in
učence, saj vemo, da so učenci nad njo
zelo navdušeni.
Navdušeni igralci iz vrst staršev, seveda
športno oblečeni in obuti, so se s
pomočjo izžrebane žogice razdelili v
dve skupini. Tako sta se oblikovali ekipi
modrih in rumenih žog. Okrog vratu so
dobili obesek z barvo ekipe, v katero
so bili izžrebani. Boj je bil zanimiv in
ognjevit. Učenci in starši gledalci so
bučno navijali vsak za svojo ekipo.
Zmagala je ekipa staršev modrih žog.
38
učenju, vendar prvošolčki kljub temu vsak
dan najdejo nekaj časa tudi za igranje.
Polni novih vtisov smo se zahvalili
učiteljicam in prvošolčkom in se na poti
iz šole sprehodili še po garderobi. V stavbi
A imajo učenci namreč svoje obleke in
čevlje spravljene v zaklenjenih garderobnih
omaricah. Tako morajo otroci že v prvem
razredu postati zelo odgovorni, kajti čuvati
morajo ključ svoje garderobne omarice.
Predšolskim otrokom so bile pisane omarice
takoj všeč in pravijo, da jim tudi ključ ne bo
delal večjih težav. Saj so vendar že veliki!
Preden smo se vrnili v vrtec, smo se
sprehodili še do šolske kuhinje v stavbi
B. Kuharice so otrokom s svojim toplim
pozdravom dokazale, da se
bodo bodoči prvošolčki tudi v
šolski jedilnici prijetno počutili.
Po napornem pohodu po šoli so
otroke povabile, naj si postrežejo
s sokom in le-tega popijejo v
jedilnici, tako kot pravi šolarji.
Seveda je bil obisk kuhinje prav
vsem otrokom všeč. Ježki so v
zahvalo kuharicam še veselo
zapeli, preden so se odpravili
nazaj v vrtec.
Prvi vtisi, ki jih je na bodočih
prvošolčkih pustila šola s
svojimi učitelji in učenci, so
bili res lepi. Kljub temu pa bo
šola popolnoma nova stran v
življenju teh malčkov, zato je
prav, da jim prav vsi pomagamo
nova vrata v njihovem življenju
odpreti v pozitivnem pričakovanju.
Tekst in foto KATJA RUS
Po končanem boju so starši svoje obeske
podarili svojim otrokom in že smo imeli
ekipo modrih in rumenih žog učencev,
ki so veselo in zelo bojevito odigrali igro.
Starši so jih med igro s svojimi glasnimi
vzkliki še bolj razvnemali. Tudi med učenci
je bila bolj uspešna ekipa modrih žog.
Tako pač je, žoga je okrogla in enkrat
prinese več sreče eni ekipi, upajmo, da
drugo leto drugi, saj že nestrpno čakamo
na igro v naslednjem šolskem letu.
Čas, namenjen igri, je vse prehitro minil. Kljub
prošnji staršev in učencev,
da bi z igro še nadaljevali,
so nas obveznosti – zadnje
govorilne ure – povabile v
razred, da analiziramo učnovzgojno delo šolskega leta, ki
se počasi že izteka.
UČITELJICE POŠ SUŠJE
IGRALI SO SE TUDI STARŠI
Lutka in lutkovno gledališče najpogosteje predstavlja prvi stik
otroka s svetom umetnosti. Lutko danes razumemo kot vzgojno
kreativno igro, vzgojno terapevtsko sredstvo ali kot umetniško
gledališko zvrst.
Tudi naš vrtec živi v duhu lutk in lutka je stalnica
v prav vsaki skupini, načini uporabe pa so
različni, saj je lutka sredstvo, ki v svoji uporabi in
namenu nima meja.
Letos smo v vrtcu bogatejši za lutkovni oder, ki
nam ga je v trajno rabo in uporabo podaril Muzej
Ribnica. Lutkovni oder je bil narejen za potrebe
razstave Janko Trošt (1894–1975), ustanovitelj
ribniškega muzeja. V sklopu razstave so se
odvijale številne lutkovne predstave, v katerih je
sodeloval tudi naš vrtec. Sodelovali smo tudi pri
realizaciji lutkovnega obrazstavnega programa
in že takrat se je rodila ideja, da bi oder po
končanem gostovanju prišel v naš vrtec, kjer bi
lahko še naprej služil svojemu namenu.
Lutkovni oder, ki je nastal ob predstavitvi Janka
Trošta kot lutkarja in je narejen kot kopija
originala, ki ga je oblikoval Trošt sam, zdaj že
krasi našo avlo.
S tem je hkrati
omogočena in
LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE
Tekst DARJA ŠILC, ravnateljica
Foto Katarina Zupančič
»KLJUNČKARJI«
DRUŠTVO MzM JE VRTCU RIBNICA
DAROVALO ODSEVNE BREZROKAVNIKE
Otroci se dnevno vključujejo v
promet. Srečujejo se s prednostmi
in hkrati z nevarnostmi
sodobnega prometa. Zato
je ogrožena njihova varnost.
Predšolski otroci še ne zmorejo
vseh zahtev sodobnega prometa,
zato so jim potrebni pomoč,
nasveti, učenje in vodenje
odraslih.
V vrtcu začnemo otroke
seznanjati s prometom in jih
vključevati vanj že zelo zgodaj.
Otroški vozički za malčke
omogočajo, da že najmlajši
začnejo aktivneje raziskovati
okolico. Otroci opazujejo vozila,
pešce, cesto in dogajanje na njej.
obogatena lutkarska dejavnost v našem vrtcu.
Vzgojiteljica skupine Pikapolonice, Katarina
Zupančič, mi je zaupala:
»Otroci in vzgojiteljici iz skupine Pikapolonice
smo bili prvi, ki smo oder v Vrtcu Ribnica oživili
in mu dali življenje. Lutka nam nikakor ni tuja,
saj je naša skupina vključena tudi v inovacijski
projekt Z lutko se razvijam. Otroci radi izdelujejo
lutke, radi se igrajo z njimi in jih »oživijo«. Otrok ni
treba prav nič učiti tega, odkriti je treba le njihove
talente in jim dopustiti njihovo ustvarjalnost. Na
novem lutkovnem odru smo spremljali igrico
o miški in njenih prijateljih, ki sva jo predstavili
s pomočnico Bernardo. Po končani predstavi
so otroci spoznali »kljunčkarje«, ki smo jih
animirali in s svojo domišljijo in komunikacijo
ravno z njihovo pomočjo vstopali v enkratne
komunikacije in doživetja.«
V Vrtcu Ribnica smo veseli in ponosni, da nam je
zaupan v hrambo in uporabo ta veličastni oder,
Muzeju Ribnica se zahvaljujemo za izraženo
zaupanje. Potrudili se bomo, da bo oder služil
svojemu namenu.
PREJEM ODSEVNIH BREZROKAVNIKOV
Starejši otroci pa so v promet neposredno
vključeni kot pešci in prav tem je treba
nameniti še posebno varnost. Za vidnost v
prometu in s tem seveda tudi za varnost v
Vrtcu Ribnica poskrbimo tudi z odsevnimi
brezrokavniki, ki jih otroci nosijo ob gibanju
po prometnih poteh.
Zato smo bili zelo veseli obiska
predsednika društva MzM in policista,
ki sta Vrtcu Ribnica predala odsevne
brezrokavnike za otroke. Društvo
MzM – Motoristi za motoriste si
prizadeva širiti strpnost, solidarnost
in prijateljstvo med motoristi in
drugimi udeleženci v prometu. In
s svojo gesto ob predaji odsevnih
brezrokavnikov vrtcu so prav gotovo
prispevali svoj delček k varnosti naših
najmlajših.
Ob tej priložnosti se jim v imenu
Vrtca Ribnica najlepše zahvaljujemo.
Tekst in foto:
vzgojiteljica
KATARINA ZUPANČIČ,
39
IZ VRTČEVSKIH LOGOV
MUZEJ RIBNICA NAM JE PODARIL
LUTKOVNI ODER
MED MLADIMI
SKAVT, KI NIKOLI NE SPI
Tudi skavtsko leto se je približalo koncu.
Zadnjih nekaj mesecev je bilo pestro, poleg
šolskih in študijskih obveznosti in učenja
za teste v šolah in izpite na fakultetah smo
ribniški skavti našli čas tudi za druženje v
naravi. Tudi pri nas je potekalo preverjanje
znanja. Sredi maja se je celoten steg odpravil
v Skavtski okoljski center Kočevski Rog,
kjer so otroci (nekateri prvikrat,
nekateri pa že n-krat) morali na
skavtskih izpitih dokazati svoje
znanje, ki so ga nabrali tekom
leta. Kdor izpitov ni opravil, je
imel »popravce«.
Naj tokrat izpostavim najstarejšo
starostno skupino – popotnike
in popotnice, ki so bili v maju
še posebej aktivni. Ribniški
11-članski klan Lesen'h se je
namreč spoznaval in sodeloval
s skavti iz drugih stegov. Imeli
so skupno srečanje s skavti iz
Domžal, s katerimi so skuhali
kosilo iz podpeke in izdelali žlice iz lipovega
lesa. Povezali so se tudi s popotniki iz stega
Črnomelj 1, ki so organizirali tekmovanje
v »bajsbolu« (beri: kuhanje na ognju in
igranje baseball-a).
Skupaj s klanom iz stega Škocjan-Turjak
1 so organizirali poldnevni orientacijski
pohod za mlajši starostni skupini (četi) iz
TAKO PA IZGLEDA SKAVTSKA PIRAMIDA!
PREIZKUS ZNANJA O PRVI POMOČI NA SKAVTSKIH IZPITIH
Domovina, rad/a te imam na OŠ
Ljubo Šercer
“Domovine si ne moremo izbirati, je del nas in nas spremlja od
rojstva do smrti, ne glede na to, kam gremo in kdaj se vrnemo,
saj nam je vsajena v srce” (Vladimir Prebilič).
Besede kočevskega župana so v nas pustile
sled z grenkim priokusom, da v šolskem
prostoru domovini posvečamo premalo
pozornosti. Naredili smo
prvi korak in usmerili
energijo v nastajanje
celoletnega
šolskega
projekta pod naslovom
Domovina, rad/a te imam.
Že na začetku se je pred
nas, učitelje, postavil izziv,
kaj domovina pomeni
nam in kako naj jo kot eno
pomembnejših vrednot
predstavimo učencem.
Upoštevali smo dejstvo,
da učenci prihajajo iz
sedmih občin, zato smo
se razdelili v 5 skupin, ki
so predstavljale občine
Kočevje, Ribnica, Sodražico
in Loški Potok, Velike
Lašče ter Kostel in Črnomelj. Skupine so si
dodelile prepoznavno barvo, s katero so
dodatno potrdili pripadnost svoji občini.
Enkrat mesečno smo se srečevali v šolski
telovadnici, kjer smo na različne načine
predstavljali svojo občino.
40
Občine smo geografsko umestili, spoznali
naravno in kulturno dediščino, prireditve,
znane osebnosti, kulinariko ter običaje
nekoč in danes. Svoja
druženja smo začeli
in zaključili s skupnim
prepevanjem pesmi Kako
lepo (Shirlie Roden), ki
smo ji vsebinsko prilagajali
besedilo.
Učenci so projekt zelo
dobro
sprejeli.
Pri
predstavitvah so bili
ponosni na svoj dom,
zato so svojim nastopom
dodali poseben čar. S
projektom nismo samo
ozavestili
pomena
domovine,
temveč
smo vsakemu učencu
omogočili, da je javno
nastopil, pripovedoval
o domačem kraju ter na poseben način
spoznaval ostale učence naše šole.
Zapisali vodji projekta
PETRA LIKAR
BARBARA ŠLEMER IN
obeh stegov. Dogodek je bil dobro obiskan.
Otroci, razdeljeni v mešane skupine, so
morali s pomočjo zemljevida poiskati
točke in na njih opraviti določene naloge,
povezane s skavtskimi veščinami. Zaključili
so s skupnim kosilom v Dolenji vasi in
podelitvijo nagrad najboljšim. Namen
srečanja je bil povezovanje sosednjih
stegov, da se otroci med seboj spoznajo in
izboljšajo znanje orientacije. Klanovci pa so
pridobili še izkušnje v organizaciji večjega
dogodka. Na začetku junija je popotnica
Rebeka za soklanovce pripravila »sladko«
učno uro v peki in dekoriranju sladic, sledil
je filmski večer na prostem. Na uho pa mi je
prišlo, da nameravajo na zadnjem srečanju
z Domžalčani v bližini Kamniške Bistrice
izdelati naravno savno, jo preizkusiti in
letošnje skavtsko leto zaključiti s skokom v
mrzel tolmun Kamniške Bistrice.
Našega ustanovitelja Baden-Powela so
afriški domorodci poimenovali »impeesa«,
kar pomeni »volk, ki nikoli ne spi«. Skavtom
je velik zgled in trudimo se, da (p)ostanemo
kot on: oprezni, vedno pripravljeni in
ustvarjalni.
Letos smo zelo ponosni, saj praznujemo
15 let svojega obstoja in bomo to tudi
proslavili na najljubši način – v naravi, in
sicer od 17.–19.7. na skupnem poletnem
taboru.
ISKRENA HVALA vsem, ki so finančno
podprli naše delovanje v zadnjih dveh
letih.
To so: Inotherm, d. o. o., Občina Ribnica,
Koving, d. o. o., Zasnova – gradbeni biro
Lovšin Tone, s. p., Maboles, d. o. o., Optik
Janez Poznič, s. p., Svetloba, Jože Knavs, s.
p., Kuss, d. o. o., Fipis, d. o. o. in Gradmetal,
d. o. o.
V imenu ribniških skavtov,
ANA PUCELJ – Nasmejani gams:)
Foto Agara Vučemilović
Da je atletika resnično kraljica športa, smo
se lahko znova prepričali 4. junija, ko je na
stadionu Bonifika v Kopru potekalo finale
posamičnega prvenstva Slovenije v atletiki
za učenke in učence osnovnih šol.
Tega prelepega tekmovanja sta se udeležila
dva naša učenca (Domen Paternus
in Nik Ćirović). Oba učenca sta se že na
medobčinskem in področnem tekmovanju
odlično odrezala, saj sta zmagala vsak v
svoji kategoriji.
Tudi v finalu smo se nadejali dobrih
rezultatov in fanta sta dokazala, da sta
zares dobra. Nik Ćirović je na področnem
tekmovanju pri mlajših dečkih
dosegel četrti rezultat, tu pa mu
je uspelo iztržiti še več. Vorteks je
zalučal 70,72 m ter tako dosegel
naslov državnega prvaka,
popravil pa je tudi stari državni
rekord iz leta 2010 (Kolmanič
Miha OŠ Ormož 69,37 m).
Lahko samo rečemo: »Bravo,
juhuhu Nik!«
Pri starejših dečkih smo imeli ZMAGOVALEC NIK ĆIROVIĆ
v ognju Domna, ki se je tudi
zelo dobro odrezal, za medaljo pa mu je Obema našima učencema gredo vse
pohvale!
zmanjkalo le nekaj metrov.
TADEJ LEVSTEK, prof.
Naši učenci zmagovalci športnih iger v Kočevju
Po dolgih štiriindvajsetih letih smo končno spet
dočakali športne igre oz. športni troboj občin
Kočevje, Ribnica in Delnice. To dolgoletno
športno tradicijo (začetek prvih iger sega v leto
1963) je ob koncu leta 1990 presekala vojna.
Letos so na pobudo direktorja Zavoda za šport
g. Janeza Maršiča igre ponovno zaživele.
Učenci so nastopili v različnih športnih
disciplinah. Imeli smo nogometno ekipo
dečkov in deklic, rokometno ekipo dečkov,
odbojkarsko ekipo dečkov in deklic, strelsko
ekipo dečkov in deklic, šahiste, tenisača in
atlete. Učenci so več kot dostojno zastopali
našo šolo, saj so dosegli kar nekaj zavidljivih
rezultatov. Igre so bile napete vse do zadnjega
sodnikovega žvižga, saj se do konca ni vedelo,
kdo bo zmagovalec, ki bo prejel prehodni
pokal.
Na koncu so največ športnega znanja po
točkah prikazali naši učenci, ki so si tako
prilastili pokal za prvo mesto. Veselje je bilo
nepopisno. Učenci so se še kako močno
Učenci dosegli 1. mesto na
področnem tekmovanju
zavedali, da je uspeh plod prizadevanj vseh
udeleženih (na igrah jih je nastopilo 75), ki so
dali vse od sebe. Učence velja pohvaliti tudi za
kulturno obnašanje in pristop do iger.
Na koncu bi se rad zahvalil tudi sodelavcem,
ki so bili v veliko pomoč pri spremljanju in
vodenju učencev: Nataši Tanko Belaj, Janezu
Tanku, Petri Stamejčič in Janku Ilcu.
Zahvala gre tudi županu g. Jožetu Levstku in
ravnateljici ge. Andreji Modic, ki sta projekt
pozitivno sprejela in podprla.
Skupnim zmagam naproti z ekipo OŠ dr.
Franceta Prešerna Ribnica!
Vodja aktiva šport, TADEJ LEVSTEK, prof.
3 : 1 (Nik Ćirović je zadel 2 x in Peter Kaplan
1 x). Na koncu smo se veselili zasluženega
prvega mesta. Vsem učencem za osvojeni
pokal še enkrat vse čestitke.
Razpored tekmovanja:
V torek, 19. maja, je v športni dvorani v
Škofljici potekalo področno tekmovanje
v malem nogometu za mlajše dečke.
PODROČNO 1. MESTO NOGOMET ML DEČKI
Nastopilo je šest šol. Pomerile so se v treh
polfinalih. Zmagovalci polfinalnih srečanj so
se kasneje pomerili še v finalu po sistemu
vsak z vsakim. Naši učenci
so se izkazali. Po dobljenem
dvoboju v polfinalu, kjer
nasprotnika sploh ni bilo, smo
se na koncu pomerili še v finalu.
Finale je potekal med tremi
osnovnimi šolami. Najprej
smo se v prvi finalni tekmi
pomerili z OŠ Log Dragomer in
jo po zelo dobri igri premagali
s končnim rezultatom 3 : 0
(strelca sta bila Nik Ćirović 2
x in Anže Starc 1 x). Na zadnji
tekmi pa smo igrali še z OŠ
dr. Ivan Prijatelj Sodražica. Po
zelo dobrem začetku, saj smo
zelo hitro povedli, vodstva vse
do konca srečanja nismo več
izpustili. Tako smo srečanje
dobili s končnim rezultatom
SODELUJOČE ŠOLE:
OŠ ŠKOFLJICA, OŠ LOG DRAGOMER, OŠ STIČNA,
OŠ LUISA ADAMIČA, OŠ DR. F. PREŠERNA in OŠ DR
I. PRIJATELJ
OŠ STIČNA : OŠ LOG DRAGOMER
0:2
OŠ ŠKOFLJICA : OŠ DR. I. PRIJATELJ
0:1
OŠ DR. F. PREŠERNA : OŠ LUISA ADAMIČA 2 : 0
Finalisti:
OŠ DR. F. PREŠERNA, OŠ LOG DRAGOMER in OŠ DR.
I. PRIJATELJ
OŠ DR. F. PREŠERNA : OŠ LOG DRAGOMER 3 : 0
OŠ DR I. PRIJATELJ : OŠ LOG DRAGOMER 0 : 5
OŠ DR. F. PREŠERNA : OŠ DR I. PRIJATELJ 3 : 1
Za OŠ dr. Franceta Prešerna so nastopili:
MIHA POGORELEC, JAN JELENOVIČ, JAN
AMBROŽIČ, MATIJA KLJUN, PETER KAPLAN,
ŽAN BRACOVIČ, LUKA ANTON MARN, NIK
ĆIROVIĆ, URBAN ŠILC, ANŽE STARC.
LEVSTEK TADEJ, prof.
41
IZ ŠOLSKIH KLOPI
NIK ĆIROVIĆ DRŽAVNI PRVAK V
METU VORTEKSA
ŠPORTNI UTRINKI
USPEŠEN NASTOP NA PODROČNEM
TEKMOVANJU V ATLETIKI
V ponedeljek, 25. maja, je na atletskem
stadionu ŽAK v Šiški potekalo področno
atletsko tekmovanje za osnovnošolce. Tega
prijetnega in množičnega tekmovanja
se je v ne prevročem vremenu udeležilo
tudi 48 naših učencev. Spremljali smo jih
štirje učitelji. Da nekateri odlični rezultati
na medobčinskem tekmovanju niso bili
zgolj naključje, so učenci dokazali tudi
na tem področnem tekmovanju, saj so
domov prinesli kar nekaj odličij. Manjkale
niso niti najžlahtnejše. Dosegli smo
naslednja odličja: štiri zlata, eno srebrno
in dve bronasti. Poleg medalj so dosegli še
vrsto odličnih rezultatov in s tem uvrstitev,
za kar si učenci zaslužijo vse pohvale, saj
so pokazali, da znajo biti močni tudi v
trenutkih, ko se od njih največ pričakuje.
Vsem učencem in učenkam, ki so nastopili in
dostojno zastopali ime naše šole, čestitamo
in jim želimo, da jih kraljica športa (atletika)
spremlja še naprej.
MONIKA BARTOL
1. mesto v teku na 600 metrov
DOMEN PATERNUS
1. mesto v metu vorteksa
NIK ĆIROVIĆ
1. mesto v metu vorteksa
PETER KAPLAN
1. mesto v teku na 600 metrov
VITA BOJC
2. mesto v skoku v višino
LUKA ANTON MARN
3. mesto v skoku v višino
ŽAN BRACOVIČ
3. mesto v teku na 60 metrov
Vodja aktiva, TADEJ LEVSTEK, prof.
TEK POSTAJA NAČIN ŽIVLJENJA
Štiri srede, vsakič dobrih 3.600 m teka, brez startnine, z
okrepčilom, dobrim vzdušjem in na imenitni lokaciji – po
komasacijskih poteh na dolenjevaškem polju. Sledi še veliki finale
– 14. Tek po Lončariji.
Športno društvo Lončar je letos že tretjič
uspešno izpeljalo Rekreativno tekaško
ligo na dolenjevaškem polju s startom pri
cerkvici sv. Marjete. Približno 50 tekačic in
tekačev je po makadamu teklo krog dolg
3.660 metrov. V absolutnem seštevku je bila
v ženski konkurenci najhitrejša Kaja Lovšin,
v moški pa Andrej Pucelj. Po zadnjem
teku, 17. 6., so člani ŠD Lončar ob podelitvi
UDELEŽENCI ZADNJEGA TEKA
42
medalj najboljšim po kategorijah pripravili
še pogostitev in izkoristili priložnost za
analizo vseh tekov za nazaj ter usmerili
pogled tudi proti naslednjemu dogodku.
Tekaška liga je lahko tudi trening in
priprava na 14. Tek po Lončariji, ki je ena
izmed najbolj množičnih prireditev v naši
okolici in se bo letos zgodil že štirinajstič.
Vsako prvo soboto v juliju se v Dolenjo vas
zgrne preko 200 tekačev vseh starosti iz vse
Slovenije in celo s sosednje Hrvaške.
Letos bo ob 18.30 start na 9.400 metrov, še
prej bodo tekli mlajši v različnih kategorijah
in starostih. Organizatorji pripravljajo tudi
tečaj nordijske hoje in program za otroke,
tako da se bo za vsakogar kaj našlo. Lahko
pa pridete kot navijač, saj je tudi to izredno
pomembna vloga.
Predsednik ŠD Lončar, Samo Pogorelc,
pravi, da je dogodek dobro utečen. Veliko
delajo na promociji tega teka, ki šteje tudi
za Dolenjski pokal. Letošnja novost je, da
bo vsak tekač prejel čip, ki bo meril točen
čas.
Več informacij glede Teka po Lončariji
in rezultate tekaške lige opremljene s
slikovnim materialom pa najdete na www.
sportno-drustvo-loncar.si.
Tekst in foto SAŠO HOČEVAR
HITER ŠTART IN NEUSMILJEN TEMPO DO CILJA
12. junija smo prišli do 9. kroga in s tem do polovice tekmovanja.
Tako smo lahko naredili tudi kratko analizo. Tekmovanje poteka
ob petkih med 18. in 22. uro v Dolenji vasi. Ekipe so tekme odigrale na zelo visoki ravni, tako tehnično kot taktično, odgovorno
in korektno. Predvsem pa so se igralci potrudili in nam pokazali
dopadljivo in fair play igro.
Rezultatsko so bile
tekme
izenačene
in zelo zanimive za
gledalce. Pokazalo se
je, da znajo izkušene
ekipe, ki so v tem
tekmovanju že vrsto let,
počasi in potrpežljivo,
predvsem ob koncu
tekem obrniti rezultat
sebi v prid. Zato tudi
zasedajo vrh lestvice.
Mlajše ekipe pa so žal,
kljub zelo dobri igri in
angažiranosti, morale
priznati premoč le-teh.
Vendar, če smo pošteni
Na polovici sezone je med strelci krepko na
prvem mestu Uroš Arko iz ekipe KMN Kot
s petnajstimi zadetki. Na fair play lestvici
pa močno drži prvo mesto ekipa Goll bar
iz Ribnice.
Več o ligi MLMN Ribnica 2015 si lahko
ogledate na www.pristava.eu, kjer lahko
podrobno pregledate potek tekmovanja.
URBAN ANDOLJŠEK
ŠD Prigorica – Pristava
13. REKREACIJSKI KOLESARSKI
VZPON NA GRMADO
Rekreacijska kolesarska prireditev
za vse generacije, proč od prometa,
s kolesom v hladne gozdove Male
gore.
Spoštovani prijatelji kolesarjenja, tudi
letos vas vabimo na že tradicionalni
13. rekreativni kolesarski
vzpon na Grmado.
Startno mesto bo v Hrovači
pri Ribnici v soboto,
1. avgusta, ob 14. uri.
UTRINEK Z ENE OD TEKEM V DOLENJI VASI
– z malo sreče pri mlajših
ekipah bi lahko bilo
velikokrat tudi drugače.
Zato pričakujemo v
jesenskem delu, ki se
začne 28. avgusta, tudi
drugačne razplete tekem.
Odvil pa se bo tudi epski
PLAVALCI NA 8. MIŠOVEM
MEMORIALU V IZVRSTNI FORMI
V soboto, 13. junija, se je na najstarejšem kopališču v Sloveniji, na
kopališču Ilirija Ljubljana, v odlični organizaciji PK ILIRIJA odvijal
že 8. Mišov memorial. Udeležili so se ga tudi ribn'ški plavalci in
prav dobro nastopali.
Dopoldanski del se je odlično začel
in končal, saj smo v tem delu osvojili tri
medalje. Maja Levstek je zmagala v dveh
disciplinah, in sicer 50 m delfin in 50 m
hrbtno. Med najmlajšimi je Olja Radivojevič
osvojila svojo prvo medaljo, priplavala si je
tretje mesto.
V sklopu 8. mednarodnega mitinga Mišov
memorial se je med pavzo odvijal tudi
ILIRIJA CHALLENGE, nastopil je tudi naš
odlični plavalec Robert Lovšin in si priplaval
Cilj je pri domu na Grmadi.
Proga je dolga 35 km, je ravninska,
gozdnata, makadamska in asfaltna in
ima 2 vzpona. Startnina je 8 evrov.
Vsak udeleženec prejme spominsko
darilo in topli obrok. Priporočamo
gorska ali treking kolesa.
Kontakt: 041 663 972
3. mesto.
V popoldanskem delu je Maja Levstek kar
trikrat stopila na zmagovalni oder, in sicer
je bila tretja na 50 m prsno in 100 m prosto,
svojo premoč pa je pokazala na 200 m
mešano in zmagala. Olja Radivojevič se je
zavihtela na tretje meso med najmlajšimi
v disciplini 100 m prosto, Filip Ćirović pa je
odlično odplaval 100 m prosto in osvojil 3.
mesto.
Ribn'čanje smo zakon!
Tekst NEJC LOVŠIN
Foto arhiv PK Inles Ribnica
ROBI LOVŠIN IN OLJA RADIVOJEVIČ NA STOPNIČKAH ZA ZMAGOVALCE
43
ŠPORTNI UTRINKI
boj za sam vrh lestvice in s tem za prvaka
MLMN Ribnice 2015. Še bo zanimivo.
ŠPORTNI UTRINKI
TRIATLON
ŠMARTINSKO JEZERO
2015
Vreme jo je v soboto, 23. maja, pošteno
zagodlo organizatorju triatlona ob
Šmartinskem jezeru, sicer vedno dobro
obiskanem in lepem prizorišču sprint
triatlona. Dež in za ta čas nenavadno nizke
temperature so botrovale slabi udeležbi
tekmovalcev. Med neustrašnimi pa se je
znašlo tudi nekaj članov ribniškega
triatlonskega kluba: Ana Klarisa Škufca je
zasedla 2. mesto na akvatlonu, super sprint
triatlon oz. triatlon za vsakogar je dobil
David Videnšek (TK Celje), drugo mesto je
zasedel Matej Dečman, tretje Maks Škufca
in šesto Elias Škufca. V sprint triatlonu je
zmagal Mark Mandič (TK Utrip), ribniška
veterana Igor Stošič in Matej Škufca pa sta
zasedla 11. oz. 12. mesto.
DRŽAVNO
PRVENSTVO V
AKVATLONU –
RAJHENBURG 2015
Triatlon klub Krško je v nedeljo, 31. maja, v
Brestanici priredil državno prvenstvo v
akvatlonu, ki se ga je udeležila tudi skupina
mladih članov Triatlon kluba Inles Riko
Ribnica. Med več kot sto tekmovalci v vseh
kategorijah je naš podmladek domov
odnesel kar nekaj lepih dosežkov. V kategoriji
mladinci oz. mladinke so dosegli naslednja
mesta: Jaka Kaplan 2. mesto, Alja Marič 2.
mesto in Manca Dečman 3. mesto. V kategoriji
kadeti oz. kadetinje sta dosegla Matej
Dečman 3. mesto in Maks Škufca 6. mesto. V
kategoriji starejši dečki oz. deklice sta dosegla
Monika Bartol 5. mesto in Elias Škufca 7.
mesto. Med mlajšimi dečki in deklicami pa so
44
dosegli Naja Ilc 5. mesto, Ana Klarisa Škufca
12. mesto ter Denis Klančar 8. mesto.
Ironman 70.3
Kraichgau
Nemška pokrajina Kraichgau je v začetku
junija z vsemi svojimi starimi vasicami v
okolici spremenila svoj podeželski videz v
ironman znamko; pol ironman oz. ironman
70.3 Kraichgau je namreč potekal po širšem
območju, in sicer plavanje v jezercu Hardtsee,
vse ostalo pa se je z veliko gneče in še več
pompa zgodilo nekaj kilometrov stran. Že
pregovorno znana nemška natančnost in
temeljitost je tudi tokrat postregla z odlično
organizacijo. Izdatna vročina je tekmo vsem
prisotnim dodatno otežila.
Zmagal je favorit in vsepovsod oblegani
Nemec Sebastian Kienle (3:51:56), med
ženskami pa
Danka Camilla Pedersen (4:24:56). Damijan
Kromar (4:28:55) je v želji, da bi posegel čim
više, in osvojil eno od tridesetih mest za
svetovno prvenstvo na Havajih letos oktobra,
tekmoval odlično, a vseeno na koncu za
bore dve minuti prepočasi; v svoji starostni
skupini (40– 44 let) je zasedel 5. mesto, karte
za svetovno prvenstvo pa so šle v roke le
prvim trem.
Nika Kožar po duatlonu še državna prvakinja v triatlonu
zelo toplo morje je s svojimi valovi ponagajalo
najmlajšim udeležencem na akvatlonu ter
super sprint triatlonu, na katerem je Matej
Dečman osvojil tretje mesto v absolutni
razvrstitvi. Morje se je ob startu starejših
selekcij nekoliko umirilo, ga je pa razburkalo
nekaj več kot 130 tekmovalcev, ki so se ob že
prav poletnih temperaturah pošteno znojili
po vsej koprski rivieri. Zmagovalca in nova
državna prvaka v sprint triatlonu za leto
2015 sta postala David Pleše (TK Velenje) in
Ribničanka Nika Kožar, članica Triatlon kluba
Inles Riko Ribnica, oba z zanesljivo prednostjo
pred zasledovalci. Na tretje mesto se je po
hudem dvoboju prav do konca uvrstil odlični
Jaka Kaplan, ki je za nekaj korakov prednosti
moral priznati premoč drugo uvrščenemu
Matiji Medenu iz TK Trisport.
Pripravila BRIGITA KROMAR
Foto Brigita Kromar in Mitja Dečman
USPEH GAJA RIOSSE
NA GOLDSTADT
CUP-u V NEMČIJI
Gaj Riossa se je junija udeležil prestižnega
tekmovanja S&G GOLDSTADT CUP –
PFORZHEIM v Nemčiji. S&G GOLDSTADT
CUP je pomembno tekmovanje, ki se ga
udeleži veliko vrhunskih jahačev. Gaj je
bil dvakrat plasiran v kategoriji mladih
sedemletnih konj na višini 1.40 m. Njegov
trener Markus Beerbaum, ki je v Grand
Prixu tega tekmovanja v preteklosti že
zmagal, je dejal, da je z Gajevim nastopom
zelo zadovoljen, saj je bil najmlajši jahač v
tej kategoriji. Gaj ostaja še naprej v Nemčiji
pri svojem trenerju.
DAKOTA IN GAJ RIOSSA
ŠD 3šport je v soboto, 13. junija, po dveh
letih spet organiziral triatlon v prenovljenem
Kopru in Ukmarjev trg ob koprski obali je bil
skoraj premajhen za vse, ki so se v
popoldanskih urah zbrali na državnem
prvenstvu v sprint triatlonu. Nemirno, a že
Ob tej priložnosti vas želimo povabiti, da
nas obiščete na Posestvu Ugar med 9. in 12.
julijem, ko bomo gostili Državno prvenstvo
v preskakovanju ovir 2015. Tekmovanja se
bodo vse dni odvijala čez dan, v petek
in soboto pa bo dogajanje popestrila
tudi večerna zabava z živo glasbo. Lepo
vabljeni!
UGAR EQUESTRIAN TEAM
Foto: CJW Photography
V Rokodelskem centru tudi letos pripravljamo počitniške delavnice
za otroke. Potekale bodo prva dva tedna v avgustu (3. 8.–7. 8. in
10. 8.–14. 8.) od 10. do 12. ure. Na ustvarjalne delavnice vabimo
vse otroke od 6. leta naprej.
Ustvarjali bomo iz gline, lesa, barvali, se igrali, poslušali pravljice, ustvarjali glasbo in se zelo
zabavali.
Vse zainteresirane vabimo, da se predhodno prijavite na telefonsko številko
01 8361 104 ali na e-mail naslov [email protected].
Program Veselih počitnic bo objavljen v koledarju dogodkov v naslednji številki Rešeta in
na naši spletni strani.
Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
POZIV K PODAJANJU PREDLOGOV
ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD
OBČINE RIBNICA ZA LETO 2015
NAZIV ČASTNI OBČAN
PRIZNANJE OBČINE RIBNICA
URBANOVA NAGRADA
Podeli se lahko največ eno priznanje
častnega občana, ena Urbanova nagrada,
do dve Gallusovi priznanji in do dve
priznanji Občine Ribnica.
Naziv častni občan se podeli
posameznikom za pomembnejše trajne
uspehe na gospodarskem, znanstvenem,
umetniškem, kulturnem, športnem,
vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem
področju, ki predstavljajo občino doma in
v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli
tudi tujcu.
Urbanovanagradasepodeliposameznikom
za življenjsko delo, delovnim skupinam,
podjetjem in drugim organizacijam
in skupnostim za izjemne uspehe na
posameznih področjih gospodarskega
življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in
ugledu Občine Ribnica.
GALLUSOVO PRIZNANJE
Gallusovo
priznanje
se
podeli
posameznikom, skupini posameznikov,
organizaciji in skupnosti za dolgoletno
uspešno in ustvarjalno delo ter vidne
dosežke trajnejšega pomena s področja
kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v
občini in širšem družbenem prostoru.
Priznanje Občine Ribnica se podeli
zaslužnim posameznikom, podjetjem,
zavodom ter organizacijam in društvom
ter drugim organizacijam in skupnostim
za enkratne – izjemne dosežke in kot
vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo
in aktivnosti na posameznih področjih
življenja in dela.
Predloge za podelitev razpisanih
priznanj in nagrad Občine Ribnica
dostavite v zaprti kuverti z oznako
»OBČINSKE NAGRADE« na naslov:
Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3,
1310 Ribnica do vključno 4. 9. 2015.
Predlog mora vsebovati: vrsto nagrade
oz. priznanja, ime in priimek ter naslov (za
fizične osebe), naziv in naslov (za pravne
osebe) in obrazložitev predloga.
JOŽE TANKO l.r., predsednik
V RIBNICI NA IGRIŠČU PRI TVD
PARTIZANU OD 10. DO 12. URE PO
NASLEDNJEM PROGRAMU:
JULIJ 2015
6. 7. 2015 - KO BOM VELIK, BOM …
7. 7. 2015 - LUMPI SLAŠČIČAR
8. 7. 2015 - LUMPI »MOJSTER MIHA«
(izdelava mostov)
9. 7. 2015 - LUMPI GASILEC
10. 7. 2015 - LUMPIJEV EKSPERIMENT
13. 7. 2015 - LUMPI RAZISKOVALEC
14. 7. 2015 - LUMPI VODOVODAR BREZ
MEJA
15. 7. 2015 - LUMPI POLICIST
16. 7. 2015 - LUMPIJEV IZZIV
17. 7. 2015 - LUMPI FRIZER
LUMPIJADA 2015
– DOLENJA VAS
V DOLENJI VASI NA IGRIŠČU OD 10. DO
12. URE PO NASLEDNJEM PROGRAMU:
JULIJ 2015
6. 7. 2015 - KO BOM VELIK, BOM …
7. 7. 2015 - LUMPI NA GLASBENI
TURNEJI
8. 7. 2015 - LUMPIJEV IZZIV
9. 7. 2015 - LUMPI »MOJSTER MIHA«
(izdelava mostov)
10. 7. 2015 - LUMPI VODOVODAR BREZ
MEJA
13. 7. 2015 - LUMPI RAZISKOVALEC
14. 7. 2015 - LUMPI POLICIST
15. 7. 2015 - LUMPI ŠPORTNI FRIZER
16. 7. 2015 - LUMPI POPOTNIK
17. 7. 2015 - LUMPI SLAŠČIČAR
TURISTIČNO DRUŠTVO
GRMADA
letos praznuje tri pomembne
jubileje:
60-letnico obstoja društva,
55-letnico doma na Grmadi in
5-letnico FS Grmada.
Osrednja slovesnost v počastitev treh
obletnic bo 2. avgusta 2015 ob 14. uri
pred domom na Grmadi, kjer bomo
pripravili bogat kulturni program.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili,
zato vas prijazno vabimo, da s svojo
prisotnostjo počastite naše jubileje.
45
OBVESTILA
VESELE POČITNICE ZA OTROKE V
ROKODELSKEM CENTRU RIBNICA
LUMPIJADA 2015
– RIBNICA
OBVESTILA
PGD SV.
GREGOR
vabi v nedeljo, 12.
JULIJ 2015
julija, ob 15. uri na
svečano proslavo ob
115-letnici delovanja
društva in prevzemu
vozila GVM.
Datum: SOBOTA, 11. 7.
Kam: na KOŠUTNIKOV TURN (2133 m).
Načrt poti: Pod Krnico (1250 m)–Planina
Spodnja Dolga njiva (1400 m)–Planina
Zgornja Dolga njiva (1580 m)–Košutnikov
turn (2133 m)–Planina Spodnja Dolga njiva
(1400 m)–Pod Krnico (1250 m).
Zahtevnost: zahtevna pot.
Trajanje hoje (okvirno): 5–6 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred
pohodom, 7. julija, ob 19. uri, na sedežu
PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Potrebna je primerna osebna planinska
oprema, pohodniške palice, veljavna
planinska izkaznica (plačana članarina
PZS) in varen korak.
Vodja: Marjan Intihar, vodnik PZS.
Po proslavi bo gasilska
veselica z ansamblom
Roka Žlindre in bogatim
srečelovom.
V sklopu praznovanja
vabljeni v petek, 10. julija,
ob 17. uri na ogled tekmovanja v spajanju sesalnega
voda in na zabavo s skupino Mambo Kings.
Vsa dogajanja bodo pod
šotorom na športnem
igrišču pri Sv. Gregorju.
NA POMOČ !!!
DU Ribnica
Obveščamo vas, da bomo začeli s
kopanjem v Selcah – v juliju 16., 23. in
30., v avgustu pa 6., 13. in 20. Odhodi so
ob četrtkih izpred Ideala ob 7. uri.
Srečanje upokojencev Dolenjske in
Bele krajine bo 1. avgusta v Dolenjskih
Toplicah.
Vljudno vabljeni.
Tel.: 836 12 77 ali 031 792 694
Tudi v letu 2015 sofinancirane sterilizacije in kastracije malih živali
Občina Ribnica je tudi v letošnjem letu
zagotovila sredstva za sofinanciranje
sterilizacije in kastracije lastniških mačk
in psov prebivalcev občine Ribnica.
Občani lahko cenovno ugodnejše
pogoje posegov izkoristijo do novembra
2015 oziroma do porabe razpoložljivih
sredstev,insicerpriizvajalcuveterinarskih
storitev – Veterinarski postaji Ribnica.
Lastnika tako sterilizacija mačke stane
43,80 evra, kastracija mačka 33,20 evra.
Za sterilizacijo ter kastracijo psov so
cene različne glede na težo živali, in sicer
od 58,40 evra dalje.
Posebej je potrebno poudariti, da je
preprečevanje rojstev nezaželenih
živali za lastnike obveznost, ki izhaja iz
določb 11. člena Zakona o zaščiti živali,
usmrtitev ali namerna zapustitev živali
pa je kazniva.
OBČINA RIBNICA
46
VABILO na delavnico z naslovom –
bolezni in škodljivci na vrtninah
Na rastlinah že nekaj časa opažamo
različne bolezni in škodljivce. Včasih težko
prepoznamo oz. določimo, za katerega
škodljivca oz. bolezen gre, zato so tudi
ukrepi zatiranja lahko neučinkoviti. Za lažje
prepoznavanje in določanje vas vabimo na
delavnico na temo prepoznavanje bolezni
in škodljivcev na naših vrtovih.
Delavnica bo v sejni sobi Kmetijske
zadruge Ribnica v torek, 7. julija 2015,
ob 16. 30. Na delavnici se bomo seznanili
z boleznimi in škodljivci, ki jih najdemo na
naših vrtovih.
Delavnico bo vodila Ana Ogorelec,
specialistka za vrtnarstvo.
Vljudno vabljeni!
Datum: SOBOTA, 25. 7.
Kam: A: OJSTRICA (2350 m) po
Kopinškovi poti; B: STRELOVEC (1764
m) čez Puklovco in Movznik.
Načrt poti:
A: Dom planincev v Logarski dolini
(837 m)–Koča na Klemenči jami (1208
m)–Ojstrica (2350 m)–Škarje (2141
m)–Koča na Klemenči jami (1208 m)–Dom
planincev v Logarski dolini (837 m).
B: Dom planincev v Logarski dolini
(837 m)–Koča na Klemenči jami (1208
m)–Strelovec (1764 m)– sestop po isti
poti.
Zahtevnost poti: A: zelo zahtevna pot; B:
lahka pot.
Trajanje hoje (okvirno): A: 9 ur; B: 6 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred
pohodom, 21. julija, ob 19. uri, na sedežu
PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Potrebna je primerna osebna planinska
oprema, pohodniške palice, veljavna
planinska izkaznica (plačana članarina
PZS) in varen korak. A skupina potrebuje
tudi čelado, plezalni pas in samovarovalni
komplet.
Vodji: A skupina: Roman Petelin, vodnik
PZS; B skupina: Stane Babič, vodnik PZS.
Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni
plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave,
ura odhoda, potrebna oprema …).
Srečno in varen korak!
PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA
»VREDNO JE ŽIVETI SVOJE SANJE«
A glej, organizatorji so tudi tu našli bolj
neznane predele naše prelepe Slovenije in
pot speljali preko neštetih klancev, ki se na
kratko dvignejo v skoraj neverjetne strmine.
Vzpon in spust, vzpon in spust in ko že misliš,
da je zadnji, se pokaže še eden. »Ta je zadnji,«
se oglasi po zvočniku spremljevalna ekipa.
Frenk se sprosti, a za naslednjim ovinkom ga
čaka še en klanec in nato še eden … ni jim
videti konca.
Ekipa s Frenkom pred seboj drvi proti Bovcu,
dolina se zožuje in na koncu gorska gmota
zapre pogled naprej. Vršič! Treba je narediti
počitek, nebeško dobre palačinke in pogled
na »bistro hči planin« – Sočo. »Saj je kot v
raju,« je prešinilo Frenka.
Vendar dirka ne dovoljuje dolgih postankov.
Treba je iti naprej. Vršič čaka, sneg je še
zgoraj. Frenk se odločno poda proti vrhu in
število serpentin, ki ga še ločijo do vrha, se
zmanjšuje z neverjetno hitrostjo. Ekipa ga
bodri, nekateri tečejo ob njem za spodbudo,
vsi pa mu glasno pojejo. In poje tudi naš Frenk.
Z nasmehom na obrazu in s polovico moči
prikolesari na vrh. Zdaj pa spust, previdnost
je tu še posebej pomembna. Padec mu
NAVIJAČI SO FRENKA POVSOD SPREMLJALI
res ne bo koristil! Frenk se preudarno in
počasi spušča proti Kranjski Gori, še most čez
Koritnico in cesta se zravna. Gore ostanejo
za njim, začenja se bolj ravninski del proti
Jesenicam. Časovna kontrola na Javorniku
in za njim ostane Vrba, Trzin … Enakomerno
vrtenje pedala, število prevoženih kilometrov
se povečuje in zvečer je že v Kamniku.
Čez Črnivec do Šoštanja – tam je naslednja
kontrolna točka. Večer se prevesi v noč, ko se
podpiše in že hitijo naprej.
Spanje? Na poti je že 24 ur brez spanja. A zdaj
ni čas za počivanje, moči je še dovolj: »Gremo
dalje, gremo na Koroško,« priganja ekipo. Čez
Sleme se spustijo v Črno. Koroška. Noč, mraz
in dolg spust v Črno naredijo svoje. Treba je
počivati.
Po dveh urah je naš Frenk zopet na nogah,
bolje rečeno na pedalih. Narava mu je
naklonjena, kolesarjenje po Koroški poteka
ob reki Dravi, večinoma je ravninska pot.
Drava se leno vije ob poti, a Frenk vztrajno
vrti pedala in pušča za seboj Koroško. Kje
je meja med Koroško in Štajersko? Saj ni
važno, je že pred Šentiljem, to je zagotovo
Štajerska. In naprej, samo naprej
– smer Gornja Radgona in Goričko
do Moravcev. Cesta ni ravninska,
neštetokrat gor in dol pelje pot.
»Le kje je ta presneta ravnina v
Prekmurju?« se sprašuje Frenk,
ko se pred njim pojavljajo novi in
novi klanci.
Druga ekipa ga počaka v Moravcih.
Čokolino jedober kot še nikoli. Še
masaža in srečanje z »domorodci«
iz Ribnice, ki so slučajno na oddihu.
Kako lepo je slišati spodbudne
vzklike tako daleč od doma.
DIRKA JE BILA ZELO ZAHTEVNA
Prešine ga misel: »Zdaj se obrnem
Pri Predgradu ga počakajo prijatelji na
v smer proti domu«. Zlovešči črni oblaki, ki so
kolesih, na cesti je opazil spodbudne besede.
vse bližje, mu ne uničijo razpoloženja.
To mu da nov elan in energijo. Zdaj bi lahko
Naprej, naprej, samo naprej … proti
poletel. Kolo se vrti, kilometri se nabirajo. Na
Ljutomeru. Bil je hiter, a nevihta, ki je pridrvela
dolenjevaškem polju se mu pogled ustavi na
po ravnini Prekmurja, je bila hitrejša. Treba je
Sveti Ani. »Doma sem,« ga prešine.
počakati, deževalo ne bo dolgo. Sledil je
Ob cesti ga spodbujajo prijatelji in znanci. Vse
drugi, kratki – enourni počitek. Toliko, da je
več jih je. Lepo je čutiti, da jih je toliko s teboj.
dež malo ponehal. In spet naprej proti Ptuju
Na Griču je prava cestna zapora. »Naš dedi je
… vzpona na Ptujsko Goro skoraj ni opazil.
najboljši,« že od daleč vidi napis. Družinski
Časovna kontrola v Šmarju pri Jelšah. Dežuje.
objem in že mora naprej.
Do cilja je še manj kot 200 km. Tisočico je
Energija je neizmerna. »Vsi so z mano, vsi
že prevozil. Zdaj ni več daleč. Že
me podpirajo. Daj, Frenk, samo še nekaj
čuti vonj domačih logov. In ta ga
kilometrov te loči do cilja,« si govori. Boncarski
potegne dalje. Vrtenje pedala, dež,
klanec preleti. Za seboj pusti Cerknico, Unec,
noč in vrtenje, neskončno vrtenje.
Planino. »Uf, še te planinske ride in zagledal
Obcestni konfini bežijo mimo,
bom tablo Postojna,« si reče.
cesta se dviga in spušča. Vasi, skozi
Na vrhu klanca si oddahne. Zdaj pa samo še
katere hiti, so zavite v temo. Ljudje
naravnost. Ob tabli POSTOJNA se mu orosijo
spijo, sem in tja se oglasi kakšen
oči. Je to od vetra … ali mu je kaj padlo v
pes. Na vrhu klanca se v temi
oko?
zasveti par oči. Pes pride do ceste,
Cilj je pred njim, še podpis in stisk roke. Bravo,
čudeč se, kaj ta premočeni človek
čestitamo. Postali ste zmagovalec! Na dirki
na kolesu dela tukaj ob tako pozni
DOS so vsi zmagovalci!
uri. In če bi vedel, kako
daleč je od doma, bi
mu morda pomahal z
repom. Tako pa mu je
le nemo sledil z očmi,
ko se je spustil po klancu navzdol.
Proti Savi.
Krško – časovna postaja. Pred
Frenkom so le še tri etape. Z
jutrom je dež ponehal. Malo še
prši. Le toliko, da narava opozori
nase. Most čez Savo in ravnina
proti
slovenskim Benetkam
– Kostanjevici.
Drvi mimo
Šentjerneja in proti jutru je v
Novem mestu. »Malce me daje IN ŠE FRENK NA ODRU ZA ZMAGOVALCE
spanec,« potoži ekipi. Seveda sledi
In ne nazadnje udeležba na dirki pomeni tudi
počitek. Jutro se že sramežljivo prebuja, ko
finančnizalogaj.Potrebnistadvespremljevalni
Frenk zatisne oči. Spanec je kratek. Ena ura
vozili, najmanj šest spremljevalcev, hrana,
in že je v akciji. Vahta, ki ga čaka takoj na
pijača ter napitki, ki bodo poskrbeli za
začetku, ga rahlo skrbi. Na vrhu se smeje
zadostno zalogo »goriva« mišicam, gorivo
svojim pomislekom. Vahta je premagana in
za oba jeklena konjička, ki bosta ob počasni
v Črnomlju ga čaka druga ekipa. In tu zares
vožnji na poti okrog Slovenije lahko tudi
že čuti dom. Zdaj je tako blizu, a vendar tako
dobra reklama …
daleč. Premagati je potrebno še Tančo Goro,
Vendar … odločitev je eno, realnost pa je vse
pa vzpon proti Starem trgu in Brezovici in
kaj drugega.
spust proti Ribnici. Pa potem še do Postojne.
Deževati je nehalo, na obzorju se kaže modro
Tekst in foto ANICA KRŽE & ZOGI TEAM
nebo. Obeta se lep dan in cilj je praktično na
dosegu roke.
petek, 3.7.
Zasedba KRANJCI & STEFFY
Z glasbo po svetu (uvertura v nadaljevanje večerov)
petek, 10.7.
Mednarodni festival Poletje - Imago Sloveniae –
POLETNI JAZZ ODER:
Katja Koren – vokal, Tadej Kampl – kontrabas, Igor Bezget- kitara
petek, 17.7.
PIDŽI COUNTRY BAND
Večer ameriško-slovenske country glasbe
petek, 24.7.
Zasedba NOREIA
Večer irske, škotske glasbe in plesa
petek, 31.7.
Zasedba ŠALŠA
Večer kubanske glasbe
YASKAWA, d.o.o. PETEK TRANSPORT, d.o.o. DETA & CO., d.o.o. EDVARD GORŠE, s.p. - Goll bar, Pub Hotel KOŠČEK, d.o.o.
GTP - GOSTINSTVO IN TURIZEM PUGELJ ALOJZIJ PUGELJ, s.p. RIGLER, d.o.o. KLUN – PESKOKOP, KLUN JOŽE, s.p. FIPIS, d.o.o.