REŠETO, 30. oktober 2014, letnik XVIII
GLASILO OBČINE RIBNICA 30. oktober 2014 / XViiI oktober 2014 RIBNIŠKI NAGRAJENCI 2014 ČASTNI OBČAN JE EDO TANKO JOŽE LEVSTEK ZNOVA IZVOLJEN ZA ŽUPANA RIBNIŠKE MAŽORETE OSVOJILE EVROPO 5 NOVIH ŠTIPENDISTOV ŠKRABČEVE USTANOVE ROKODELSKI CENTER NA BIO 50 PESTRO JESENSKO KULTRUNO DOGAJANJE RIBNIŠKI KINOLOGI ODPRLI DRŽAVNO TEKMOVALNO SEZONO ribniške mažorete na vrhu evrope Foto: STUDIO Z www.ribnica.si TEDEN OTROKA NA POŠ DOLENJA VAS Otroci se morajo igrati in igrati še več, kot to počno danes. Če se toliko igraš, ko si majhen, odneseš v odraslost zaklade, ki te bogatijo vse življenje. Otrokom sveta, Astrid Lindgren V letošnjem tednu otroka, katerega tema je 'Za razigrano in ustvarjalno otroštvo,' smo se na POŠ Dolenja vas držali misli Astrid Lindgren, ki poudarja, da se morajo otroci veliko igrati. Ob rednem pouku smo učencem po zmožnostih omogočili medsebojno druženje in igro, imeli ustvarjalni dan in izdelali jesenko Polonco, obiskali Postojnsko jamo in Predjamski grad, v okviru naravoslovnega dne iskali zaklade po gozdu, izvedli uro Policist Leon in ustvarjali na temo prometa, teden pa zaključili s skupnim ogledom filma. Bilo je kot v pravem kinu, zelo smo se zabavali, ni pa manjkalo niti «kokic« in pijače. Na POŠ Dolenja vas si tako učenci kot učitelji želimo, da bi se teden otroka nadaljeval kar celo šolsko leto, saj zadovoljstvo prinaša tudi boljši učni uspeh. Učiteljice POŠ Dolenja vas Ob zaključku tedna otroka smo v šoli za učence priredili pravo kino predstavo Igre na šolskem dvorišču Učenci 2. razreda so gozd spoznavali z vsemi čutili Projekt Policist Leon v 5. razredu Tretješolci smo ustvarjali z jesenskimi plodovi ter izdelali jesensko deklico Polonco Prvošolčki z izdelki na temo jeseni KOLEDAR DOGODKOV v občini Ribnica v novembru 2014 4. 11. ob 19. uri POETIČNOGLASBENI VEČER z Nušo Ilovar Knjižnica Miklova hiša 6. 11. ob 13. uri DRUŽABNO SREČANJE ZA STAROSTNIKE NAD 65 LET (OZ RK RIBNICA) Restavraciji Tina v Dolenji vasi 7. 11. od 15. ure dalje DAN ODPRTIH VRAT OB 50-LETNICI DRUŠTVA RADIOKLUB RIBNICA Društveni prostori kluba – 2. nadstropje v ŠC RIbnica 8. 11. od 9.00 – 14.00 ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA Pred Komunalo Ribnica v Goriči vasi 11. 11. ob 19. uri PREDSTAVITEV KNJIGE PSI Knjižnica Miklova hiša 12. 11. ob 17.30 ŠOLA ZA STARŠE V VRTCU RIBNICA Vrtec Ribnica, amfiteater na zelenem kraku, vhod starejši otroci 14. 11. ob 19. uri PREDSTAVITEV KNJIGE NIČ JOKAT, ŽIVAL, domačega avtorja Roka Horžena Predavalnica Knjižnice Miklova hiša 17. 11. od 17.00 – 19.00 SIMBIOZA ŠOLA: Brezplačno izobraževanje o uporabi računalnika, interneta in mobilne telefonije Računalniška učilnica OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica 18. 11. od 17.00 – 19.00 SIMBIOZA ŠOLA: Brezplačno izobraževanje o uporabi računalnika, interneta in mobilne telefonije Računalniška učilnica OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica 18. 11. PRVA SVETOVNA VOJNA – STO LET POZNEJE, ob 19. uri predavanje prim. dr. Vasje Klavora Knjižnica Miklova hiša 19. 11. USPOSABLJANJE OB VSTOPU V KOPOP ob 9. uri (kmetijsko okoljski podnebni ukrep) Rokodelski center Ribnica 19. 11. SIMBIOZA ŠOLA: Brezplačno izobraževanje o od 17.00 – 19.00 uporabi računalnika, interneta in mobilne telefonije Računalniška učilnica OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica 20. 11. SIMBIOZA ŠOLA: Brezplačno izobraževanje o od 17.00 – 19.00 uporabi računalnika, interneta in mobilne telefonije Računalniška učilnica OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica 21. 11. SIMBIOZA ŠOLA: Brezplačno izobraževanje o od 17.00 – 19.00 uporabi računalnika, interneta in mobilne telefonije Računalniška učilnica OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica 25. 11. OKROG SVETA, ob 19. uri potopisno predavanje Andreja Morelja Knjižnica Miklova hiša 28. 11. PRIREDITEV OB IZIDU MONOGRAFIJE O ob 19. uri PROFESORJU JANEZU DEBELJAKU Rokodelski center Ribnica Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, [email protected]. UREDNIKOV KOMENTAR Pozdravljeni, bralke in bralci. Znova je čas za naše novice, tokrat čisto jesenske, kar pomeni, da so pestre, obarvane v številne odtenke in polne sporočilnih darov. V Ribniški dolini že nekaj časa ne mine teden, skoraj že dan, da se ne bi odvil vsaj en dogodek. Temu primerno je bogat tudi naš časopis, pogosto tudi zmanjka prostora, da bi objavili vse, ki si to vsekakor zaslužite. Pa vendar, trudimo se, da bi zajeli vse generacije, vse interesne skupnosti in če kaj izpustimo tekoči mesec, objavimo to kasneje. Bogata jesen je Ribnici prinesla lokalne volitve in ponovno izvolitev dosedanjega župana, rahlo spremenjen občinski svet, ob prazniku občine Ribnica novega častnega občana in ostale nagrajence, R E Š E T O Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Marko Modrej - odgovorni urednik Polona Klajič - članica Domen Marinč - član Programski svet: Sabina Vučemilović, Neva Šilc Vidmar, Simona Lovšin, Aleš Češarek, Uršula Jaklič Žagar, Nevenka Turk, Matjaž Nosan, Miha Klun Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: GSM: 041-536-889, 051 641 021 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov mažorete so na evropskem prvenstvu na Hrvaškem dosegle daleč največji uspeh do sedaj. Aktivno so v novo šolsko leto stopili naši najmlajši, gimnazijci z odprtimi ušesi in očmi iščejo nova znanja, jih tudi izmenjujejo s tujimi vrstniki, študenti se ozirajo za službami, starejšim njihov vsak dan krajšajo najmlajši, in tako je krog, katerega odsev je vedno tudi v našem časopisu, sklenjen. Vse to in še kaj smo vam pripravili v tokratni številki, nekaj sladkosti pa prihranili za naslednjo. Med drugim uspeh računovodskega servisa Dafin, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije (Zbornica računovodskih servisov) razglasila za naj računovodski servis 2014 v kategoriji srednje velikih računovodskih servisov. Cedila se bosta tudi med in medica z Barbaro in Boštjanom Kojek … Vsega pa ne izdam. Želim vam obilo prijetnega branja in prijetne, predvsem njihovi vsebini primerno doživete praznike. Marko Modrej Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 051 641 021 / 8369 765 E-pošta: [email protected] Izid naslednje številke: 28. novembra 2014 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 14. novembra 2014. Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 3 IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Izpod županovega peresa Zahvaljujem se vam, da ste mi zaupali še en mandat vodenja naše občine, upam, da bom s svojim delom in angažiranjem pripomogel k nadaljnjemu razvoju in prepoznavnosti Ribnice in celotne Ribniške doline. Iskrene čestitke tudi ob našem občinskem prazniku. Na večer pred praznikom smo podelili nagrade in priznanja najbolj zaslužnim podjetnikom in posameznikom. Na zelo lepi in prijetni proslavi pa sem vse prisotne nagovoril z naslednjimi besedami: »23. oktobra 1492 je cesar Friderik III. izdal patent, v katerem je dovolil trgovanje z izdelki, ki jih Ribničani sami naredijo ali pridelajo. Ta dogodek, umeščen v prvo tretjino naše pisane zgodovine, je bistveno vplival na življenje vseh Ribničanov. Zato na ta dan praznujemo naš občinski praznik. Že tisočletja prebivamo na tem lepem koščku sveta in v tem času se nam je zgodilo veliko dobrih, pa tudi slabih stvari. V 1. stoletju pred našim štetjem smo gostili Rimljane. Potem smo v tisočletju miru postavili naša naselja in število prebivalcev je rastlo. Dokumentirani zapisi se pojavljajo od leta 1100 in od takrat beležimo pestro zgodovino. Zgodovina pa je učiteljica življenja in Ribničani smo dobri učenci. Izredno cenimo znanje, ki ima v Ribnici enako dolgo tradicijo kot suha roba. Že v drugi polovici 14. stoletja smo imeli prvo in tako tudi najstarejšo gimnazijo na Kranjskem. Kvaliteto šole je najlepše dokumentiral znani nemški kronist Burkhard , ki je l. 1407 prišel kar za sedem let študirat v Ribnico in zapisal, da se je toliko naučil, da bi lahko stopil naravnost na dunajsko univerzo. Leta 1415 so se pričeli turški vdori in trajali skoraj dvesto let. Samo v času od leta 1469 do 1491 so dvaindvajsetkrat plenili po pokrajini, ropali in požigali. Vendar nikoli niso osvojili ribniškega gradu, kamor se je zateklo prebivalstvo. Veliko srečo je imel Dunaj, da je bila Turkom na poti Ribnica. To je takratna oblast razumela, zato je cesar Friderik III. leta 1492 izdal listino, kateri danes radi rečemo kar Ribniški patent, čeprav je veljal tudi za Kočevarje. Leta 1809 je prišel v naše dežele Napoleon in francoska uprava Ilirskih provinc. Po 4 letih je odšel, v Ribnici pa je ostal t. i. Francoski most, ki povezuje oba bregova Bistrice. Sem ter tja še danes zasledimo kakšen francoski naglas v izgovarjavi sicer tipičnih ribniških besed. Le redko pa se kdo izmed nas naredi francoza. Ocenimo lahko tudi, koliko je v enem mandatu naredil v naši občini sam Napoleon. Sledi sodobna zgodovina, prva in druga svetovna vojna, Jugoslavija in od 1991 do danes, čas samostojne Slovenije. 4 Če je naravna danost nekaj, kar nam je bilo podarjeno, so ribniška miselnost, kultura in v zadnjem stoletju tudi šport nekaj, kar je pridobljeno oziroma prigarano. Že res, da je Ribničan naravni talent za uporabo možganskih vijug in za aktivno podjetniško ali drugo ustvarjanje, vendar vse to deluje in daje rezultate le z nenehnim učenjem in inovativnostjo. V podjetništvu, p r e d v s e m družinskem podjetništvu, smo zagotovo prvaki. Znano je, da pri delu, kulturi, športu ali zabavi, skratka pri vsem, kar radi počnemo, delamo vse z užitkom. Ko smo začeli delati suho robo, smo jo tako radi delali in toliko naredili, da je postal domači trg premajhen. Tako smo hočeš nočeš morali izumiti še izvoz. Seveda bi raje videli, da bi kdo karkoli naredil namesto nas, vendar takšnega junaka še ni bilo pod soncem. Si predstavljate, da smo se že pred 500 leti peš podali na pot, brez znanja tujih jezikov, brez poznavanja sodobnih marketinških pristopov in prodali vso robo, katero smo nosili s seboj. To je več kot le naravni talent. To je umetnost, vsaka umetnost pa zahteva ogromno truda in znanja. Zanesljivo je temu botrovala ribniška pamet, ki je obvladovala dani trenutek in dobro ocenjevala prihodnost in vse nianse človeškega značaja. Naše mednarodno delovanje je utiralo pot Evropski skupnosti, saj od leta 1492 prosto trgujemo brez carin po širnem evropskem prostoru. Obvladujemo različna trgovanja, najljubša nam je prodaja, kjer lahko uporabimo veščino »glihanja«, seveda se spodobi, da na koncu obvelja naša cena. Včasih je krojil našo usodo Dunaj, danes se nam dogaja Bruselj. Že od vstopa v EU čakamo, da iz Bruslja dobimo nov patent, s katerim bi zaščitili ribniško pamet. Pa ne toliko zaščitili, gre bolj zato, da bi malo lažje zadihali, predvsem z vidika davkov. Morda bi nam Ljubljana potem zgradila tudi kakšno novo cesto, če bi s celega sveta prihajali gledat in poslušat to novo evropsko znamenitost. In verjemite prav vsak od obiskovalcev bi odšel iz Ribnice z najmanj tremi novimi spoznanji: da odhaja domov bolj pameten, da ima prazno denarnico, v kovčku pa poleg ostalega še kopico lesenih in lončenih izdelkov. Bog je bil dobrohoten, ko je ustvarjal našo dolino in Ribničani smo dobili vse najboljše človeške lastnosti: ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost, delavnost, humanost, vedoželjnost, učenost, šegavost, kulturnost, dobro voljo in skoraj neskončno zalogo pameti in humorja. Takšen bi moral biti sleherni sodobni človek, če ima njegova koža vsaj približno isto številko kot njegovo telo. Še posebej pomembno je, da je okolje, v katerem živimo, čim bolj uravnoteženo, in temu cilju sledimo že vrsto let z našimi projekti. Zato ob tej priložnosti čestitam vsem podjetnikom, ki so uspeli ohraniti zaposlenost, še posebej tistim, ki so celo v teh časih uspeli slediti novim zahtevam trga in so proizvodnjo celo razširili in dodatno zaposlovali. V enaki meri gredo čestitke vsem akterjem na družbenem in družabnem področju našega sobivanja. Vsa društva, vsi klubi in druge organizirane skupine, vsi mentorji, ki sistematično delate z mladimi, da dosegajo vedno boljše rezultate, vsi mi in vsaka naša dejavnost prinaša drobec na tehtnico, ki vse bolj kaže na kvaliteto življenja v Ribnici. Spoštovani! Vsi skupaj gradimo mozaik odnosov in sobivanja v ribniški občini. Nepogrešljivo barvo v mozaiku ste dodali tudi vi, spoštovani prejemniki letošnjih nagrad in priznanj Občine Ribnice. Vsak na svojem področju ste naredili veliko dobrega. Za vašo vero, voljo, pogum, odgovornost in ustvarjalnost se vam iskreno zahvaljujem. Če kdaj, potem danes potrebujemo oživitev vseh teh vrednot, katere so omenjene tudi v naslednjih verzih: Ribniška dolina so rame očeta in mame. Je gnezdece pravo, je streha nad glavo. Je iskra, ki vname se zate in zame, so strune kitare za pesmi stare. Je voda v puščavi in čaj, ki pozdravi vse hibe, probleme brez vsake izjeme. Je bunda za zimo in pesem, ki z rimo spomine poboža, da vzpnejo kot roža se tja, kjer jih zvezda kot ptiček iz gnezda počaka predano, da s tabo in z mano pripravimo polje za njeno vesolje, za danes za včeraj, za jutri za zmeraj. Je oče je mati, ki nikdar pred vrati nikogar ne pušča, ki pride brez trušča. Za hčere sinove, za svoje rodove živi in kljubuje, da ne bi na tuje nas pot odpeljala. Ribnica, hvala!« Župan Jože Levstek ObčineKočevje,Ribnica,LoškiPotok,Sodražica in Kostel imajo skupnega oskrbovalca s pitno vodo. Javno podjetje Hydrovod d.o.o. to dejavnost izvaja že 55 let. Leta 1959 sta takratni občini Kočevje in Ribnica ustanovili Vodno skupnost Kočevje-Ribnica, ki naj bi reševala nakopičene težave prebivalcev obeh občin pri oskrbi s pitno vodo. Naloga ni bila enostavna. Urediti javno oskrbo s pitno vodo na področju, ki je površinsko izredno veliko in žal redko poseljeno, kjer je oddaljenost med posameznimi naselji sorazmerno velika, kjer je teren višinsko zelo razgiban ter v pretežnem delu kraški in kjer ni veliko kvalitetnih vodnih virov, ni enostavno. Kljub vsem naravnim, finančnim in drugim oviram sta občini in upravljavec vodovoda, Vodna skupnost Kočevje-Ribnica, ki se je kasneje preimenovala v Hydrovod Kočevje-Ribnica oziroma Hydrovod d.o.o., uspešno opravili svojo nalogo. Danes je v sistem javne oskrbe s pitno vodo vključenih približno 94% prebivalcev občin Kočevje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Kostel. Pitna voda je tako dosegljiva velikemu procentu prebivalstva na kočevsko-ribniškem območju, primerljivi smo s sosednjimi občinami in voda ni tisti faktor, ki bi omejeval razvoj gospodarstva ali novih poselitev na tem področju. Za nemoteno oskrbo približno 30.000 porabnikov je trenutno v obratovanju 23 ločenih vodooskrbnih sistemov različne velikosti s približno 410 km dolgim in razvejanim oskrbovalnim omrežjem (iz različnih materialov, starosti in premerov) in več kot 60 različnih objektov (črpališč, vodohranov, čistilnih naprav, prečrpališč, raztežilnikov itd). Določene težave so še vedno na nekaterih sistemih, a se poskušajo reševati. Rešitve so znane in pripravljene, manjkajo samo še finančna sredstva. Velja omeniti, da deluje še nekaj vaških vodovodov, ki imajo pri svojem obratovanju vidne težave, in bo v bližnji prihodnosti potrebno poskrbeti tudi za sanacijo teh sistemov. Voda pomeni življenje in brez urejene oskrbe s pitno vodo ni mogoče bivanje in delovanje na določenem prostoru. Kakovost življenja ljudi v vaseh, ki imajo sedaj kvalitetno rešeno oskrbo s pitno vodo, je zagotovo bistveno večja, perspektiva življenja in razvoja teh vasi pa je vsekakor svetlejša. Z mrežo javne vodooskrbe so pokrita tudi mnoga majhna naselja, kjer je poraba vode tako majhna, da prihodek od vodarine ne pokrije niti stroškov obratovanja in rednega vzdrževanja. Toda to je cena, ki jo občine zavestno plačujejo za spodbudo poseljenosti podeželja, hkrati pa tudi dokaz, da občine in javno podjetje skrbijo za vse svoje občane oziroma porabnike. Odločitev občin Kočevje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Kostel, da skupno rešujejo oskrbo svojih prebivalcev s pitno vodo, je logična. Gre za območje, kjer se voda pretaka iz ene občine v drugo oziroma območja ene občine predstavljajo vodovarstveno območje za drugo občino. Voda dejansko ne pozna in ne priznava občinskih meja. Glede na dejstvo, da je področje v večji meri kraško, je logično, da je kvalitetnih zajetij malo. V teh primerih pametne občine s skupnimi projekti rešujejo oskrbo pitne vode občanov, ker je to bolj racionalno. Takšne projekte v zadnjem času finančno podpira, tako naša država kot tudi Evropa. Občini Ribnica in Sodražica se kot dve odgovorni občini zavedata vseh prednosti skupnega reševanja te problematike. Že vrsto let sodelujeta pri urejanju vodooskrbe na mejnih območjih. Tako sta pred leti skupaj zaključili izgradnjo vodovoda Ravni Dol - Kot - Jurjevica – Breže, ki oskrbuje s pitno vodo naselja Kot, Jurjevica in Breže v ribniški občini ter Ravni Dol in Male Vinice v sodraški občini. Vodovod že nekaj časa obratuje brez vsakih težav in prebivalci teh naselij so že pozabili na čase, ko so bili ob vsakem daljšem sušnem obdobju brez vode ali pa je bila neprimerna za uživanje. Leta 2012 sta občini Ribnica in Sodražica začeli z urejanjem na drugem skupnem vodovodu, ki je bil že amortiziran in so se pogosto pojavljale okvare. To je vodovod Lipovšica – Ribnica, ki oskrbuje s pitno vodo tako naselja v Občini Ribnica (Sajevec, Dane, Bukovico in del Ribnice) kot tudi v Občini Sodražica (Lipovšica). Ker sedaj veljavna zakonodaja o oskrbi s pitno vodo zahteva od upravljavca in občin, da ima zaradi višje varnosti obratovanja vsak vodovodni sistem tudi možnost napajanja iz rezervnega vodnega vira, so bila dela pri rekonstrukciji vodovoda Lipovšica - Ribnica zastavljena tako, da se izvede povezava z vodovodnim sistemom Ravni Dol - Kot - Jurjevica – Breže ter se hkrati v ta sistem vključi tudi Nova Štifta. Ker zaradi nizke cene pitne vode v obeh občinah ni bilo mogoče izvesti projekta z lastnimi sredstvi, sta občini uspešno kandidirali na javnem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev programa "Razvoj obmejnih območij s Hrvaško" v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete "Razvoj regij". S pridobljenimi sredstvi je bil v celoti rekonstruiran vodovod Lipovšica – Ribnica. Izvedena so bila zelo obsežna dela, ki so zajela: obnovo omrežja od zajetja nad vasjo Lipovšica do Ribnice (Opekarska ulica), povezavo tega z vodovodnim sistemom Kot - Jurjevica - Breže (odsek cevovod - Male Vinice – Ravni Dol), izgradnjo vodovoda Ravni Dol – Nova Štifta (s tem je v sistem javne oskrbe s pitno vodo vključena tudi vas Nova Štifta), obnovo vodovodnega omrežja na območju Sv. Roka v Ribnici, obnovo vodohranov Sv. Frančišek in Nova Štifta, ureditev dostopnih poti do vodohranov in zajetja, vgradnjo merilno-regulacijske opreme ter zagotovitev telemetrijskega prenosa podatkov na sedež podjetja. Skupaj je bilo vgrajenih 7.664 m novih cevi, in sicer: 5.196 m ductilnih cevi DN 150, 761 m ductilnih cevi DN 100, 1.679 m cevi PEHD 110 in 28 m cevi PEHD 63. Hkrati je bilo postavljenih 7 nadzemnih hidrantov. Po izvedbi vseh del na novem omrežju so bile izvedene še vse potrebne prevezave z obstoječim omrežjem, ob tem pa je bilo delno ali v celoti obnovljeno 19 hišnih priključkov ter postavljeno 6 zunanjih vodomernih jaškov. Vrednost izvedenih del z vključenim DDV je znašala približno 800.000,00 €. V letu 2013 je bilo izvedeno poskusno obratovanje. Potekalo je brez vsakršnih težav. Celotni sistem deluje optimalno in varno. Kako naprej? Doseženi dobri rezultati na področju oskrbe s pitno vodo ne pomenijo hkrati, da smo uredili vse, kar je potrebno na tem področju. Dejstvo je, da je pomemben delež vodovodnega omrežja zelo star in že amortiziran, ter kot takšen potreben obnove. Zaradi zgrešene politike države pri oblikovanju cen komunalnih storitev nismo uspeli pravočasno poskrbeti za obnovo naših vodovodov. Izgubljeno je bilo preveč nujno potrebnih finančnih sredstev, s katerimi bi se lahko obnovilo veliko kilometrov vodovodnega omrežja. Danes ni mogoče čez noč popraviti zamujenih priložnosti. Tudi ni mogoče zagotoviti vseh potrebnih sredstev za realizacijo vsega tistega, kar bi bilo potrebno postoriti. Tega se zavedamo tako občine kot tudi javno podjetje Hydrovod d.o.o. Novi način obračuna porabljene vode, ki predvideva zbiranje namenskih sredstev za obnovo infrastrukture (omrežnina), bo pomenil korak naprej k normalizaciji stanja, pa ni to zadosti, da se popravi vse zamujeno. Zato se že dalj časa z velikimi napori iščejo dodatni viri, bodisi iz državnega proračuna bodisi iz EU skladov. Še posebej so zanimivi razpisi, ki zagotavljajo visok procent sofinanciranja posameznih investicij z nepovratnimi sredstvi. Zaradi procenta sofinanciranja in še posebej velikosti projektov, ki jih podpira, je zelo zanimiv Kohezijski sklad. Za izvedbo investicije s pomočjo tega sklada imamo v celoti pripravljen velik in hkrati zahteven projekt, izredno pomemben za oskrbo s pitno vodo v naslednjem obdobju. Gre za projekt »Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica - Ribnica - Kočevje«, ki ga skupno pripravljajo občine Kočevje, Ribnica in Sodražica. Tudi ta projekt potrjuje dejstvo, da voda ne pozna občinskih meja. Projekt obsega izgradnjo 65.570 metrov vodovodnih cevovodov, 11 črpališč, 4 vodohrame in 3 čistilne naprave za pitno vodo. Na zahtevo države so za realizacijo tega projekta že izvedeni postopki izbire najugodnejših izvajalcev. Od Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS je že prišla »zelena« luč za realizacijo projekta, žal pa že več kot leto dni država čaka z izdajo dokončnega sklepa o sofinanciranju te investicije. Gre za zares neresno obnašanje države, ki nas je leta 2013 spodbujala in tudi silila, da pohitimo s pripravo dokumentacije, sedaj pa njena neodločnost lahko pripelje do tega, da ne bomo počrpali vseh dodeljenih evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada. Sami ostajamo optimisti. Verjamemo, da bo do realizacije našega projekta prišlo in se bomo spet skupaj veselili nove pridobitve, ki bo našim prebivalcem omogočila dolgoročno varno oskrbo z zdravo pitno vodo. Župan Jože Levstek in Hydrovod d.o.o. 5 AKTUALNO Občinska uprava oktober 2014 LOKALNE VOLITVE 2014 POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE O IZIDU VOLITEV ZA ŽUPANA, ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE RIBNICA IN ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE RIBNICA NA LOKALNIH VOLITVAH 2014 V nedeljo, dne 5. oktobra 2014, so bile izvedene lokalne volitve za župana, za člane občinskega sveta in člane svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Ribnica. V volilne imenike je bilo vpisanih 7676 volivcev. Volitev se je udeležilo 3659 volivcev. Volilna udeležba je bila 47,67 %. I. Volitve za župana Št. in ime liste št. dod. mand. Volitve za župana Občine Ribnica so potekale po večinskem sistemu. Od skupaj oddanih 3659 glasovnic je bilo 55 neveljavnih. Za župana so kandidirali 4 kandidati, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. mag. Andreja Škrabec 884 glasov 2. Janez Pucelj 834 glasov 3. Jože Levstek 1740 glasov 4. Aleš Hoge 146 glasov Skupaj 3604 glasov 24,53 % 23,14 % 48,28 % 4,05 % 100 % Ker noben kandidat ni dobil večine glasov, se bo opravil drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, in sicer: 1. Jože Levstek 2. mag. Andreja Škrabec II. Volitve za člane Občinskega sveta Volitve za člane Občinskega sveta občine Ribnica so potekale po proporcionalnem sistemu. Območje občine Ribnica je bilo razdeljeno na tri volilne enote. V prvi volilni enoti smo volili sedem, v drugi in tretji pa po šest članov občinskega sveta. Od 3659 oddanih glasovnic je bilo 113 neveljavnih. Posamezne liste kandidatov so v občini dobile naslednje število glasov: 6 glasov % glasov 1. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS 8 134737,99 2. LISTA ZA JUTRI 2 428 12,07 3. ZDRUŽENA LEVICA (DEMOKRATIČNA STRANKA DELA – DSD) 1 1875,27 4. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4 767 21,63 5. SMC STRANKA MIRA CERARJA 1 242 6,82 6. SD – SOCIALNI DEMOKRATI 1 263 7,42 7. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI 2 312 8,80 SKUPAJ 19 3546100 ----------------------------------------------------------V posameznih volilnih enotah so bili izvoljeni naslednji kandidati: VOLILNA ENOTA IME IN PRIIMEK PREDLAGATELJ VOLILNA ENOTA 1 Aleš HOGE, roj. 9. 9. 1969 ZDRUŽENA LEVICA (DEMOKRATIČNA STRANKA DELA – DSD) Kolodvorska ulica 9, 1310 Ribnica Karin KOČEVAR, roj. 29. 12. 1969 MATEJA ERJAVEC LOVŠIN IN SKUPINA VOLIVCEV Merharjeva ulica 2, 1310 Ribnica Anja TOPOLOVEC, roj. 16. 2. 1990 SMC - STRANKA MIRA CERARJA Knafljev trg 16, 1310 Ribnica Igor JAMNIK, roj. 21. 3. 1958 SD – SOCIALNI DEMOKRATI Kolodvorska ulica 25, 1310 Ribnica Miha KLUN, roj. 27. 9. 1973 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Gor. Lepovče 118, 1310 Ribnica Sabina VUČEMILOVIĆ, roj. 6. 2. 1973 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Prečna ulica 2, 1310 Ribnica Gregor VIRANT, roj. 12. 5. 1975 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Lepovče 2, 1310 Ribnica ----------------------------------------------------------VOLILNA ENOTA 2 Jože LEVSTEK, roj. 30. 9. 1958 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Nemška vas 3, 1310 Ribnica Breda LOVŠIN, roj. 9. 2. 1954 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Rakitnica 72, 1331 Dolenja vas Franc DEJAK, roj. 20. 8. 1961 NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI Lončarska ulica 32, 1331 Dolenja vas mag. Andreja ŠKRABEC, roj. 12. 6. 1966 MATEJA ERJAVEC LOVŠIN IN SKUPINA VOLIVCEV Hrovača 62, 1310 Ribnica Samo POGORELC, roj. 9. 3. 1986 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Humec 25, 1331 Dolenja vas Luka ILC, roj. 12. 5. 1989 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Goriča vas 48, 1310 Ribnica ----------------------------------------------------------VOLILNA ENOTA 3 Jože TANKO, roj. 16. 4. 1956 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Breg pri Ribnici 82, 1310 Ribnica Hermina OBERSTAR, roj. 9. 1. 1965 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Jurjevica 60, 1310 Ribnica Jože TANKO, roj. 7. 6. 1958 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Slatnik 8, 1310 Ribnica Lidija ŠMALC, roj. 19. 6. 1966 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Dolenji Lazi 12, 1310 Ribnica Alojz MARN, roj. 29. 12. 1961 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Jurjevica 9, 1310 Ribnica III. Volitve za člane svetov krajevnih skupnosti Volitve za člane svetov krajevnih skupnosti so potekale po večinskem sistemu. Krajevni skupnosti Ribnica in Dolenja vas sta razdeljeni na tri volilne enote, krajevni skupnosti Velike Poljane in Sveti Gregor pa na volilne enote nista razdeljeni. V posameznih krajevnih skupnostih so bili izvoljeni naslednji kandidati: KS RIBNICA VOLILNA ENOTA 1 1. Lucija Ana Poje, roj. 18. 7. 1973 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Urbanova ulica 1 a, 1310 Ribnica 2. Peter Kočevar, roj. 15. 12. 1967 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Merharjeva ulica 2, 1310 Ribnica 3. Tomislav Blažević, roj. 19. 10. 1966 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Knafljev trg 13, 1310 Ribnica ----------------------------------------------------------VOLILNA ENOTA 2 1. Tomaž Bartol, roj. 14. 9. 1984 SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Grič c. VIII/16, 1310 Ribnica 2. Alojzij Ilc, roj. 3. 5. 1958 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Žlebič 48, 1310 Ribnica 3. Mirjam Šmalc, roj. 12. 12. 1953 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Dolenji Lazi 49, 1310 Ribnica ----------------------------------------------------------VOLILNA ENOTA 3 1. Luka Ilc, roj. 12. 5. 1989 SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Goriča vas 48, 1310 Ribnica 2. Andrej Pucelj, 30. 5. 1952 NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI Goriča vas 32, 1310 Ribnica 3. Primož Prelesnik, roj. 23. 5. 1980 SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Goriča vas 88, 1310 Ribnica ----------------------------------------------------------- KS DOLENJA VAS VOLILNA ENOTA 1 1. Milan Oražem, roj. 28. 9. 1963 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Lipovec 17, 1331 Dolenja vas 2. Andrej Šilc, roj. 14. 6. 1984 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Humec 41, 1331 Dolenja vas 3. Irma Štimec, roj. 13. 5. 1964 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Ulica Petra Kozine 5, 1331 Dolenja vas ----------------------------------------------------------VOLILNA ENOTA 2 1. Feliks Podgorelec, roj. 20. 10. 1966 NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI Prigorica 73, 1331 Dolenja vas 2. Pavel Andoljšek, roj. 23. 10. 1956 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Prigorica 115, 1331 Dolenja vas ----------------------------------------------------------VOLILNA ENOTA 3 1. Andrej Lovšin, roj. 12. 11. 1965 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Rakitnica 55, 1331 Dolenja vas 2. Šime Prelac, roj. 24. 8. 1973 SD – SOCIALNI DEMOKRATI Grčarice 2, 1331 Dolenja vas POROČILO OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE O IZIDU 2. KROGA VOLITEV ZA ŽUPANA 19. OKTOBRA 2014 V nedeljo, 19. oktobra 2014, je bil izveden 2. krog rednih volitev župana Občine Ribnica. V volilne imenike je bilo vpisanih 7678 volivcev. Volitev se je udeležilo 3085 volivcev. Od teh sta po pošti glasovala 2 volivca. S potrdilom ni glasoval nihče. Volilna udeležba je bila 40,18 %. Volitve za župana občine Ribnica so potekale po večinskem sistemu. Od skupaj oddanih 3085 glasovnic je bilo 32 neveljavnih. Kandidata za župana sta prejela naslednje število glasov: Jože LEVSTEK 1946 glasov 63,74 % mag. Andreja ŠKRABEC 1107 glasov 36,26 % ----------------------------------------------------------- KS VELIKE POLJANE 1. Jože Marolt, roj. 1. 3. 1964 SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Gorenje Podpoljane 3, 1316 Ortnek 2. Aleš Pirnat, roj. 2. 9. 1969 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Velike Poljane 42, 1316 Ortnek 3. Janez Prijatelj, roj. 20. 3. 1987 NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI Škrajnek 3, 1316 Ortnek 4. Martin Mate, roj. 13. 6. 1976 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATKA STRANKA Dolenje Podpoljane 7, 1316 Ortnek 5. Jože Andolšek, roj. 17. 7. 1977 FRANCKA ANDOLŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV Velike Poljane 30 a, 1316 Ortnek ----------------------------------------------------------- KS SVETI GREGOR 1. Franc Modic, roj. 9. 8. 1961 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Marolče 9, 1316 Ortnek 2. Peter Adamič, roj. 19. 2. 1966 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Andol 2, 1316 Ortnek 3. Andreja Petrič, roj. 1. 11. 1992 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Vintarji 3, 1315 Velike Lašče 4. Andrej Zabukovec, roj. 29. 8. 1963 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Hudi Konec 6, 1316 Ortnek 5. Sabina Zgonec, roj. 4. 3. 1991 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Junčje 1 a, 1315 Velike Lašče PREDSEDNICA : Dragica ABRAHAMSBERG, univ. dipl. prav. volitve 2014 Za župana je izvoljen Jože Levstek, roj. 30. 9. 1958, Nemška vas 3, Ribnica. PREDSEDNICA ObVK: Dragica Abrahamsberg, univ. dipl prav. 7 LOKALNE VOLITVE 2014 Robert ŠMALC, roj. 28. 1. 1967 NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI Breže 5 a, 1310 Ribnica DOGODKI MESECA Praznik Občine Ribnica 2014 NAGRAJENI DOMAČINI - ČASTNI OBČAN POSTAL EDO TANKO Sešteto skupaj: nagrajeni trije kulturniki, trije gasilci, gospodarsko podjetje in športnik Kaj pomeni, če kdo prinese pravo energijo na oder in iz vseh por izžareva navdušenje nad glasbenim ritmom, se vidi, ko cela dvorana hoče še in se slišijo medklici navdušenja. Trio Kranjc, ki dejansko šteje pet članov, lahko pa jih dobite tudi šest, to energično vzdušje zna napraviti in ni čudno, da je bila na prireditvi dan zatem slavna Severina njihova predskupina, oni pa 'prva violina'. 22. oktobra so tako v dvorani Športnega centra odigrali več kot polurni koncert mešanega repertoarja znanih skladb, ki jih preigravajo na svoj način. V skupini igrata tudi brata Igor in Martin Oražem, Prigoričana, sicer pa je vodja skupine Rok Kranjc iz Škofje Loke. Trio Kranjc, Žiga Bižal, Moški pevski zbor Lončar, mlada tolkalista z ribniške glasbene šole, Anamanka in Ribniški pihalni orkester kot nastopajoči v kulturnem programu – vsi so na večer pred ribniškim občinskim praznikom dali vse od sebe, da bi ustvarili pravšnje okolje za najbolj slovesen dogodek v letu. Prav tako seveda organizatorji in tehnični izvajalci. 22. oktobra je tako župan Jože Levstek podelil priznanja in nagrade našim ljudem, ki so jih v roku predlagali posamezniki, društva, povečini pa politične stranke. Vsakič se upa na čim več predlogov, da je možnost izbire čim večja, po drugi strani pa lahko prav zaradi večjega števila kdo pade skozi sito. V zadnjih letih si župan pridrži tudi pravico, da dodeli županova priznanja, ki ne gredo skozi roke mandatne komisije, in tako nagradi ljudi, ki morda niso bili del redne izbire, a se jih ne bi smelo spregledati. Za razliko od lanskega leta je tokrat bil podeljen naziv častnega občana, in to Edu Tanku, ki se je v 47 letih delovanja v gasilskih vrstah najbolj izkazal. Urbanova nagrada je prešla v last družinskega podjetja Joras center d.o.o., ki so postali regijski center za določeno avtoznamko. Gallusovi priznanji sta šli v roke zborovodji Lončarjev Francu Trdanu in predsedniku Ribniškega pihalnega orkestra Stanetu Grebencu, Priznanji Občine pa zborovodji Anamanke Simonu Korošcu in konjeniškemu tekmovalcu Gaju Riossi. Župan pa se je odločil podeliti svoje priznanje gasilcema Petru Adamiču in Stanku Oblaku za pomoč pri odpravi posledic žledoloma. Nagrajencem je bil pripravljen dostojen protokol, čeprav so večinoma vsi precej skromni in radi poudarijo, kako brez drugih 8 ne bi zmogli priti tako daleč. Priznanja niso zavezujoča, saj so podeljena za že dobro opravljeno delo. Župan pa je v svojem slovesnem govoru vendarle dvignil ribniško zavest. Govor je objavljen na njegovi strani v časopisu. Prav je, da prireditev ob občinskem prazniku ne imenujemo več slavnostna seja občinskega sveta, kot je bilo to prej v navadi, saj so ljudje zmedeno spraševali, ali je sploh dovoljen vstop širši javnosti, saj na redne seje ni dovoljen. Da, obeleževanje občinskega praznika je praznik vseh prebivalcev ribniške občine, vabljeni pa so tudi gostje in obiskovalci od drugod. Navsezadnje nagrajenci povabijo svoje sorodnike in prijatelje, prireditve pa so se letos udeležili, poleg poslanca Jožeta Tanka tudi župani Sodražice, Blok, Škofljice in Velikih Lašč, prišel pa je tudi zdaj že bivši potoški župan Janez Novak. Kakorkoli obračamo, pomembno je, da se znamo spomniti ljudi, ki se v našem okolju posebej izkazujejo. Tak način ni svetovna praksa, je pa lepa gesta. Nagrajenec zato ne bo imel nobene večje finančne ugodnosti (le ena nagrada je denarna), niti ne hlepi po kaki slavi – morda se bo le malo več čutil ribniškega, ali kot pravi eden izmed častnih občanov Janez Peček: »Odkar sem dobil ta naziv, se čutim Ribnici še posebej zavezan.« Alenka Pahulje Foto Marko Burger NAZIV ČASTNI OBČAN je prejel Edo Tanko, ki se je rodil 20. 12. 1931 v Nemški vasi. Vseskozi je aktiven član družbe. Sodeloval je pri izgradnji vodovoda, ki prav letos praznuje 55-letnico izgradnje. Po selitvi iz Nemške vasi v Ribnico leta 1960 se je takoj vključil v delo Občinske gasilske zveze Ribnica in že leta 1957 postal član upravnega odbora OGZ. 47 let je bil njen tajnik, od leta 1961 do leta 2008. Tajniška dela je opravljal tudi na takratnem SIS-u na občini Ribnica. Pri svojem delu je pomagal na vseh področjih pri gradnji gasilskih domov, izobraževanju kadra, pri nabavi opreme za nemoteno delovanje društev, sodeloval pri proslavah in okroglih obletnicah gasilskih društev. Veliko je pripomogel pri opremljanju društev s sodobno gasilsko tehniko. Za svoje delo je prejel številna priznanja in kot najvišje priznanje je prejel tudi kipec Matevža Haceta. Edo Tanko je tudi častni član v več prostovoljnih gasilskih društvi v občini in izven. Zaradi dolgoletnega prostovoljnega dela v korist občanov in občank Občine Ribnica si zasluži naziv častni občan občine Ribnica. ksenija joras kos ob prejemu nagrade URBANOVA NAGRADA je pripadla družinskemu podjetju Joras center, katerega začetki segajo v leto 1972. Pričeli so z avtoličarsko delavnico, po osamosvojitvi pa je podjetje iskalo novo priložnost in tako leta 1995 sklenilo pogodbo z znamko SEAT. Podjetje je moralo zaradi zahtevanih visokih standardov zgraditi popolnoma nov objekt, ki je nastal leta 1998 kot prvi v podjetniški coni Lepovče. Salon je bil načrtovan za dve trgovski znamki, leta 2003 pa so pridobili še blagovno znamko ŠKODA. S pridnostjo in prodornostjo so štirikrat osvojili nagrado Trgovec leta in dvakrat mednarodno nagrado Golden Dealer. Kljub negotovi gospodarski situaciji so se leta 2011 odločili za pooblaščeni serviser znamke Volkswagen Gospodarska vozila. Podjetje stremi k neprestanemu razvoju in tako je v letošnjem letu pridobilo tudi pooblaščen servis v naši regiji za znamko osebnih vozil Volskwagen in tako je tudi največji avtocenter v občini in naši regiji. France Trdan iz Dolenje vasi že vrsto let ustvarjalno in uspešno deluje na kulturnem in gospodarskem področju. Član KUD France Zbašnik je vse od ustanovitve, zadnjih 5 let pa tudi predsednik društva. Je tudi član folklorne skupine. Od leta 1975 je član Moškega pevskega zbora Lončar, leta 2009 pa je prevzel tudi vlogo zborovodje. Že 32 let je organist v Dolenji vasi, zadnjih 6 let tudi organist v Kočevski Reki. 10 let je vodil otroški in dekliški pevski zbor. Je tudi član pasijonske družine. 40 let je član PGD Dolenja vas in je tako aktiven v vseh slojih družbe. no vključili tudi profesorji ribniške in drugih glasbenih šol. Prav tako je pridobivanje podpornih članov godbe pomembno pripomoglo k vzponu godbe v zadnjih letih. normo za Evropsko prvenstvo v preskakovanju ovir za mladince. S svojimi uspehi je veliko prispeval tudi k prepoznavnosti Občine Ribnica. PRIZNANJI OBČINE RIBNICA: ŽUPANOVO PRIZNANJE je Jože Levstek podelil predsedniku in poveljniku PGD SV. Gregor, Petru Adamiču in Stanku Oblaku, ki sta pomagala odpravljati posledice žledoloma, ki je 1. februarja prizadel področje KS Sv. Gregor. Simon Korošec je umetniški vodja Vokalne skupine Anamanka od leta 2008. V zadnjih dveh letih zbor prejema najvišja priznanja na regijskih tekmovanjih, letos pa si je prislužil tudi nastop na 23. državnem tekmovanju pevskih zborov »Naša pesem« v Mariboru, ki velja za enega najkvalitetnejših in najtežjih zborovskih tekmovanj. Vokalna skupina Anamanka je prejela SREBRNO plaketo. Simon Korošec je zelo aktiven in vsestranski talent, saj tud piše priredbe pesmi, igra več inštrumentov, vodi ribniški cerkveni otroški zbor, je nekdanji zborovodja Fantov od fare, kot pevec pa je pred kratkim sodeloval tudi v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič. stanko oblak peter adamič Stanko Grebenc je član Ribniške godbe že 39 let in svoj prvi javni nastop je imel ravno za prvi Ribniški semenj. V vseh teh letih je aktivno deloval v ribniški godbi kot tajnik, član upravnega odbora in član nadzornega odbora. Zadnjih 8 let pa je predsednik in ima prav gotovo veliko zaslug za uspešno delovanje ribniškega pihalnega orkestra. Nadgrajeval je povezovanje z ribniško glasbeno šolo, saj je veliko učencev našlo svoje mesto v ribniški godbi, prav tako so se aktiv- Gaj Riossa je v Sloveniji najuspešnejši mladi tekmovalec v preskakovanju ovir. V svoji prvi tekmovalni sezoni je namreč dosegel preko 20 uvrstitev na ‘’stopničke’’, od tega kar 15 prvih mest. Letos je tudi izpolnil 24 vasi je ostalo brez oskrbe z električno energijo, ceste pa so bile skoraj neprevozne. Adamič in Oblak sta organizirala dostavo velikih elektroagregatov za priklop na posamezne transformatorske postaje, ki sta jih s svojim angažiranjem uspela pridobiti od Slovenske vojske, podjetij iz Semiča, Celja in Šmarja pri Jelšah. Vsak večer sta tudi organizirala skupni sestanek z vsemi krajani, na katerem so se dogovorili za naloge za naslednji dan, da se je življenje postopoma normaliziralo. 9 DOGODKI MESECA GALLUSOVI PRIZNANJI: DOGODKI MESECA EVROPSKO PRVENSTVO MAŽORET Ko se sanje uresničijo Od 3. do 5. oktobra je bilo v Slavonskem Brodu na Hrvaškem 18. evropsko prvenstvo mažoret in twirl tehnike zveze NBTA EU. Letos so se Ribničanke kvalificirale na evropsko prvenstvo s kar 6 koreografijami v različnih težavnostnih kategorijah. 45 deklet je pod mentorstvom Jane Rus, Sabine Ivančič in Anje Pajnič pridno treniralo vse leto. Svoje znanje pa so utrdile konec poletja še na 3-dnevnih pripravah v Fari. Zato so pripravljene in željne novih izkušenj v petek, 3. oktobra, skupaj z navijači odpotovale na Hrvaško. V nepregledni množici med 1.200 nastopajočimi iz enajstih evropskih držav (Češka, Anglija, Norveška, Italija, Bolgarija, Rusija, Belgija, Slovenija, Francija, Nizozemska in Hrvaška) so bile tudi članice Društva plesalcev in mažoret Ribnica. »Srčno smo si želele dotakniti se vsaj stopničk, na koncu pa smo na njih stale kar petkrat,« je dejala predsednica društva Tina Jurkovič. - Kategorija Accessories corps Juvenile točka Nogometaši pod mentorstvom Anje Pajnič (koreografinje Anja Pajnič, Sabina Ivančič, Jana Rus) - 2. mesto - Kategorija Accessories corps Junior- točka Ne delajmo poskusov na živalih pod mentorstvom Jane Rus - 1. mesto - Katergorija Accessories corps Seniortočka Marsovci pod mentorstvom Sabine Ivančič - 1. mesto. - Srebrno medaljo je dosegla tudi kočevska mažoreta Lara Lavrič, in sicer v kategoriji Solo Accessories Preteen. Mlajša skupina - Accesories corps Juvenile je v zgodbi predstavljala trenutno aktualno nogometno prvenstvo in nogometaše. S plesom, palico in različnimi rekviziti je prikazala zelo napeto nogometno tekmo med dvema ekipama. Tudi rdeči kartoni niso manjkali. Vendar pa so dekleta na koncu dokazala, da je zmaga lahko zelo sladka. Premagale so težko konkurenco v njihovi kategoriji in nepričakovano pristale na 2. mestu. Skupina Accessories corps Junior je s točko Ne delajmo poskusov na živalih prepričala sodnice in v njih prebudila sočutje in razumevanje trpečih živali. Opice so tako varno zaživele svoje življenje tam, kjer so doma, v divjini. Dekleta so s to točko postale evropske prvakinje. Starejša skupina – Accessories corps Senior je na Zemljo pripeljala Nezemljane, ki hočejo ljudem na Zemlji dokazati, da jim kljub svojemu nenavadnemu videzu ne želijo nič žalega, pravzaprav bi radi postali njihovi prijatelji. Tudi starejše članice so si »Več kot ponosna na moje punce. Vsem je bil poplačan trud in verjamem, da smo dobile nov zagon in energijo, da v tej smeri nadaljujemo,« jih je pohvalila Jurkovičeva. Ribničanke so domov prišle kot dvakratne evropske prvakinje, enkrat srebrne, enkrat bronaste in z odličnim 6. mestom – v kategoriji Duo Accessories Junior (Maruša Košmrlj in Špela Šolaja). Uvrstitve Ribničank: - Kategorija Duo Accessories corps Junior, zmagovalki Špela Šolaja in Maruša Košmrlj pod mentorstvom Jane Rus - 6. mesto. - Kategorija Traditional corps Senior - točka Vojaki pod mentorstvom Sabine Ivančič - 3. mesto. del slovenske ekipe v športni dvorani v slavonskem brodu priplesale naziv evropskih prvakinj. Ribničanke pa so sodnicam dokazale, da znajo tudi korakati. Vojakinje so si s točko Traditional corps Senior prikorakale bron. Na evropsko prvenstvo v Slavonski Brod sta potovala tudi dva dueta ribniških mažoret. Maja Čolić in Pija Polovič sta v kategoriji Accessories duo Preeteen dokazali, da so bile gejše na Japonskem res neizmerno lepe in popolne ženske, v zgodbi Ameriški pa sta se za zmago borili Špela Šolaja in Maruša Košmrlj. Ta duet je dosegel odlično 6. mesto med hudo konkurenco izjemnih koreografij. sprejem v TVD Partizan 10 DOGODKI MESECA tekmovalke v kategoriji korakanja, kjer je 20 punc doseglo 3. mesto - koreografinja in mentor sabina ivančič Mentorice in koreografinje zmagovalnih koreografij Jana Rus, Sabina Ivančič in Anja Pajnič po razglasitvi niso mogle skrivati solz sreče in navdušenja. Kot pravijo, je za njih to le potrditev za trdo delo ter ogromen zagon za nadaljnje delo in treninge za vse članice društva. Tridnevno potovanje s sladkim zaključkom jih je vse skupaj še bolj združilo in spoprijateljilo. Niso samo tekmovale, pravijo, predvsem so se zabavale in pridobivale nove izkušnje ter prijateljstva. Skupaj z navijači so v dvorani naredili pravo navijaško vzdušje. Tradicionalna slovenska harmonika je privabila druge države in skupaj so plesali, navijali in se veselili. Našo malo, a lepo Slovenijo so predstavili v najlepši luči. Ob zaključku gre velika zahvala vsem staršem za podporo in pomoč ter navijačem za dobro družbo in veselje, ki so ga delili z nami vse tri dni. Več kot uspešna udeležba članic Društva mažoret in plesalcev Ribnica na evropskem prvenstvu je za njimi. Zdaj pa novim zmagam in projektom naproti. Prvi že v božičnem času, v naslednjem letu pa velik spektakel ob 15. obletnici delovanja. Pustite se presenetiti … špela šolaja in maruša košmrlj postavna ribniška dekleta Posebna zahvala vsem sponzorjem, ki so dekletom omogočili to nepozabno izkušnjo. Ti so: Občina Ribnica, Radio 1 Urban, Trim sport d.o.o., Komunala Ribnica, d.o.o., KVM Grafika, Rigler d.o.o., Anica Rigler s.p., Tanko d.o.o., R & Grič d.o.o., Janez Ilc s.p., POS Plastika d.o.o., Luka Ilc, Toaza, Andol 2, Koving d.o.o., Janez Prijatelj s.p. Siples, Matjaž Klun, Hrovača, Tone Ilc, Žagarstvo in lesna galanterija, Jože Ilc s.p., LAKLUR Rogelj d.o.o., Dam-les, Damjan Gornik s.p., Dimnikarstvo Čatič Esad s.p., Franc Andoljšek s.p., Šilc Trade d.o.o., Gorše Edvard s.p., SLS – Janez Pucelj, Patrik Dvorščak. Za društvo mažoret in plesalcev Ribnica najstarejše članice so z zanimivo zgodbo, super tehniko palice in plesa tudi dosegle 1. mesto - koreografinja in mentor sabina ivančič Jana Rus 11 IZPOSTAVLJENI DOGODKI Gasilsko izobraževanje v deželi suhe robe Gasilska zveza Ribnica je v mesecu požarne varnosti gostila 30 udeležencev iz desetih gasilskih zvez regije Ljubljana II (Od Ivančne Gorice do Kolpe), ki so se udeležili več deseturnega izobraževanja za vodenje velikih intervencij. Pridobivanje novih znanj je bilo namenjeno poveljnikom in namestnikom gasilskih zvez in udeleženci gasilskega izobraževanja osrednjih društev v njih. gasilci organizacija štabov, poveljstev in Kot sta dejala Darko Muhič, namestnik pov- drugih služb, ki sodelujejo pri reševanju. eljnika Gasilske zveze Slovenije, in Borut S teoretičnim in praktičnim delom so Lončarevič, poveljnik regije Ljubljana II in udeleženci pokazali, da bodo lahko kos član poveljstva Gasilske zveze Slovenije, vse najtežjim izzivom pri morebitnih posredopogostejše elementarne nesreče (potresi, vanjih. poplave, žled) zahtevajo več znanja. Pri teh posredovanjih je pomembna med Tekst in foto: MILAN GLAVONJIĆ Rokodelski center na BIO 50 V Moderni galeriji v Ljubljani se predstavljajo izdelki suhe robe in lončarstva, domiselni poizkusi združevanja gline in lesa. So del razstave v okviru Bienala industrijskega oblikovanja BIO 50, ki ga je organiziral Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), razstavo pa je zasnoval belgijski kritik in kustos Jan Boelen. BIO je v letu 2014 prekinil tradicijo dosedanjih nagrad in namesto tega nagradil sodelovanje, proces sodelovanja in njegove rezultate. Na osnovi spoznanja, da je oblikovanje disciplina, ki preveva vse plasti sodobnega življenja, si je BIO prizadeval angažirati oblikovalce in ustvarjalce iz Slovenije in tujine, ki so skupaj obravnavali teme vsakdanjega življenja. V aprilu 2014 je Muzej za arhitekturo in oblikovanje stopil v stik z Rokodelskim centrom Ribnica s posredovanjem Škrabčeve domačije. Njegovi predstavniki so obiskali Ribnico, kjer so se po ogledu razstav, predstavitvi poslanstva in dosedanjega dela Rokodelskega centra navdušeni dogovorili za sodelovanje v projektu. Dve oblikovalski skupini, ki sta bili dodeljeni v skupino Skrite obrti – Oloop design iz Slovenije in Zaven iz Italije, sta začeli spoznavati ribniške obrti in se začeli povezovati z zainteresiranimi rokodelci. Obe oblikovalski skupini sta obiskali obrtnike v Ribnici, Sodražici in Kočevju, nekaj pa jih je na srečanja prišlo tudi v delavnico Rokodelskega centra. Skupini sta imeli enak koncept – želeli sta eksperimentirati na področju združevanja gline in lesa v enem izdelku. Sprva koncept projekta ni bil natančno določen, zato je bilo potrebno kar nekaj poguma in volje za sodelovanje pri projektu. Odločili so se: Dušanka Češarek, Tajda Češarek, Brigita Mestek, Barbara Koblar, Janko Marinč, Rudolf Indihar, Teja Lesar, Jože Belaj, Silvester Košmrlj, Martina Osmak in Simona Fajfar, ki so bili pripravljeni svoje znanje prepletanja viter, izdelovanja zobotrebcev ali oblikovanja gline uporabiti na nov, drugačen način. Nastali so pari - rokodelec, ki pri svojem delu uporablja les, in rokodelec, ki oblikuje glino. Tako so od preizkušanja, kako se materiali obnašajo v različnih situacijah in raziskovanja namembnosti prišli do oblike končnih izdelkov. Poleg ustvarjanja novih izdelkov je Oloop ovekovečil naše sodelovanje tudi s kratkim filmom Skupnostno Sodelujoči pri BIO 50 na ogledu razstave v Moderni gal- ustvarjanje / Community of making režiserja in snemalca eriji, foto: Tea Oražem 12 Listina za žled in poplave Naravna ujma letos ni prizanesla niti občini Loški Potok, kjer so žled in poplave povzročili precejšnjo škodo. V sanacijo le-te so se prvi vključili gasilci in Civilna zaščita ter možje postave Policijske postaje Ribnica. Za pravočasni odziv, prizadevanja in pogum se jim je lokalna z leve: rudi topolovec in marjan cimprič skupnost na občinski proslavi v začetku oktobra zahvalila s podelitvijo priznanja, Listine občine Loški Potok. »Žled je bil nadloga, ki je za več dni ohromil naše kraje. A smo bili kos,« je poudaril Janko Debeljak, občinski poveljnik CZ. »Skupaj smo rokave zavihali tudi pri poplavah, še posebej v Retjah,« je dodal Stane Mišič, poveljnik tamkajšnje gasilske zveze. Od prvega dne je bila na terenu dejavna tudi policija. »Šele ko pregledujemo posnetke ledne zime, dejansko dojemamo razsežnost žledoloma. Več dni smo preživeli z domačini v gozdu, z motornimi žagami in cepini v rokah,« sta dejala Rudi Topolovec, komandir in Marjan Cimprič, pomočnik komandirja PP Ribnica. Tekst in foto: Milan Glavonjić Mihe Možina. Ker v Rokodelskem centru Ribnica želimo, da delo oblikovalcev in rokodelcev ne ostane neopaženo, smo 27. oktobra pripravili predstavitev celotnega projekta s pogovori med oblikovalci in sodelujočimi rokodelci ter obiskovalci. Ugotovili smo, da bo takšno sodelovanje dobrodošlo tudi v prihodnje, saj se tako rojevajo nove ideje, ki lahko pripeljejo tudi do novih poslovnih priložnosti. Izdelke oblikovalskih skupin Oloop in Zaven si lahko ogledate do 7. decembra 2014 v Moderni galeriji v Ljubljani, film pa tudi na spletnem mestu youtube. TINA ZAJC V svojem 11-letnem delovanju je Ustanova patra Stanislava Škrabca podelila že 76 štipendij odličnim študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije, splošnega in primerjalnega jezikoslovja ter nagradila 5 jezikoslovcev-slovenistov in obenem pripravila več odmevnih dogodkov za popularizacijo slovenskega jezika. Za študijsko leto 2014-2015 je strokovna komisija Škrabčeve ustanove v sestavi red. prof. dr. Erike Kržišnik, red. prof. dr. Monike Karlin Golob in dr. Majde Merše izbrala za štipendiste Škrabčeve ustanove 5 doktorskih študentov, in sicer Maruško Agrež, Barbaro Balantič, Kajo Dobrovoljc, Domna Krvino in Urško Vranjek. Njihovo odlično študijsko delo odlikujejo tudi strokovne oz. znanstvene objave in sodelovanja na konferencah in simpozijih. Štipendije sta jim podelila predsednik uprave Škrabčeve ustanove Matjaž Rakovec, ki je zbranim tudi predstavil dosedanje delo in poslan- stvo Škrabčeve ustanove, ter predstavnica druge generacije štipendistov Škrabčeve ustanove za študijsko leto 2005-2006 dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo RS. Bergočeva je v svojem nagovoru osvetlila pomen prizadevanj Škrabčeve ustanove, saj mladim nadarjenim jezikoslovcem pomaga pri raziskovanju skrivnosti slovenščine in drugih sorodnih jezikov. Pomaga jim pri zagotavljanju pogojev, da lahko nemoteno gojijo svoje potenciale in sledijo svojim ambicijam. Ob tem pa tudi poudarila, da posebno vrednost ustanovi daje tudi odlična podpora gospodarstvenikov, ki dokazujejo zavedanje, da slovenski jezik in kultura nasploh nista ovira podjetništvu, temveč predstavljata osnovo skladnega družbenega in ekonomskega trajnostnega razvoja. Nadaljevanje večera sta v živahnem pogovoru razgibala priljubljena in slovenskemu jeziku globoko zavezana mojstra besede Andrej Rozman - Roza in Boštjan Gorenc - Pižama. JURJI KOŽAR letošnji štipendisti škrabčeve ustanove boštjan gorenc z andrejem rozmanom 9. pohod veteranov po Ribniški dolini Veterani Območnega združenja vojne za Slovenijo Ribnica so v soboto, 13. septembra, izvedli 9. veteranski pohod, to pot po zahodnem delu Ribniške doline, po območju občin Ribnica in Sodražica. Povabili so svoje znance – veterane in tudi domačine. Prišli so veterani iz OZVVS Kočevja, Grosuplja, Domžal, Litije in Vrhnike. Zbor je bil v Parku kulturnikov v ribniškem Gradu. Ob 8. uri je zbrane pohodnike pozdravil in nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ribnica Peter Levstek in jim med drugim peter levstek, karin kočevar in borut kozina zaželel prijeten pohod. Nato je sekretar Borut Kozina na kratko predstavil pomen parka kulturnikov, v katerem so dobili svoje obeležje vsi zaslužni možje (skupaj 67), ki so skozi več stoletjih največ prispevali za splošen gospodarski, kulturni in umetniški razvoj naše doline. Imena teh zaslužnih mož: pesnikov in pisateljev, likovnih in glasbenih umetnikov, zgodovinarjev in politikov, znanstvenikov, organizatorjev, narodnih buditeljev in mecenov so izpisana na 17 različnih kamnitih obeležjih. Ženske so zastopane v najmanjšem številu. Pohodnike je Karin Kočevar, vodička v Rokodelskem centru Ribnica, povabila v Muzej suhe robe v gradu in živo predstavila razstavljeno suho robo, ki je bila skozi več stoletij zelo pomembna za gospodarstvo v širšem ribniškem okolju. Pohodniki so šli tudi v grajski stolp, kjer je razstava o čarovništvu, o postopku zasliševanja krajanov, večinoma žensk, obtoženih čarovništva, njihovi usmrtitvi in sežigu. Pohodniki so se vodički zahvalili za prijetno vodenje in krenili po začrtani poti. Ustavili so se v Sajevcu pri izdelovalcu suhe robe, posodarju – podnarju Francu Jakliču. Obiskovalce je povabil v svojo delavnico in prikazal delovne postopke za izdelavo viter, škafcev, golid in še kaj. Pri razlagi in prikazu dela pa je bil zelo duhovit in prepričljiv. V razlago je vnašal svoje domiselne in šaljive poglede in pripombe o svojem delu. Pohodniki so pozorno spremljali njegovo ročno in jezikovno spretnost. Pri njem so si prisotni nabavili nekaj spominskih izdelkov. Kolona pohodnikov je nato krenila po cesti naprej skozi Jurjevico v Ravni Dol. Tam jih je pričakal Ivan Šega, lastnik Maticove etno hiše in muzeja zgodovine življenja prednikov širše okolice, jih šaljivo nagovoril ter povabil v muzej. Njegova soproga pa jim je postregla z domačo medico, saj je Ivan priznan čebelar. Domačinom pa je tudi znano, da je poleg tega še vsestransko aktiven krajan, pisec, igralec in režiser . Pri Novi Štifti je bil krajši počitek in tudi okrepčilo. Pohodnike je pozdravil brat frančiškan Marijan, jih povabil v cerkev Marije Vnebovzete, kjer so poslušali razlago o nastanku cerkve na Brinovem griču. Povabil jih je na romarske stopnice in jim razložil, kaj svete štenge pomenijo za cerkev in romarje. Frančiškanu Marijanu so se pohodniki zahvalili za prijetno razlago in se poslovili ter zapustili Novo Štifto in Brinov grič. Sledila je še zadnja etapa do izhodišča, kjer sta jih je čakala topel obrok in pijača. S prijetnimi občutki in veseli, da je vreme zdržalo, so se udeleženci pohoda poslovili z željo, da se ponovno srečajo naslednje leto na podobnem pohodu po Ribniški dolini. Za OZVVS Borut Kozina Foto: Ludvik Zalar 13 IZPOSTAVLJENI DOGODKI 5 novih štipendistov Škrabčeve ustanove IZPOSTAVLJENI DOGODKI Vezi Razstava slovenskega unikatnega oblikovanja v lesu 21. 10. – 8. 12. 2014 v Rokodelskem centru unikatne bivalne enote študentov Fakultet za arhitekturo in za družbene vede, sestavljene iz prefabricirnih palet in moralov, ali pa izdelki,ki jim končno podobo damo šele uporabniki z njihovim dokončanjem v unikatno celoto." Namen razstave je tudi raziskovanje izraznosti materiala, uporaba lesa namesto že uveljavljenih materialov,denimo za zvočnik ali očala, pa tudi ohranjanje tradicionalnih obrtniških znanj in načinov izdelave ter oživljanje in interpretacija kulturne dediščine. Različnost izdelkov odpira več možnosti vzpostavljanja vezi s širšo publiko, morebitnimi kupci ali vlagatelji. Predstavljeni so različni izdelki od tradicionalnih kosov pohištva, kot so mize, stoli in pručke v novih dizajnih, izdelani popolnoma ročno, pa svetila od minimalističnih reflektorjev in luči v obliki snežink iz furnirja do masivnih struženih luči iz lipe, hruške in oreha. Predstavljeni so še družbeno angažirani izdelki, kot je hišica za projekt za knjigobežnice ali pa prototip minimalnega stanovanja, izdelanega iz palet. Seveda pa so med razstavljenimi tudi tradicionalne igrače v novih izvedbah, in izdelki, ki pravzaprav niso zamišljeni kot unikatni, pa z intervencijo uporabnika to postanejo. Razstava je na ogled do 8. decembra. Tradicija oblikovanja izdelkov iz lesa ni ih, prvi je ta, da izdelaš izdelek, ki ni enak zapisana samo suhi robi in Ribnici, pač pa nobenemu drugemu izdelku, ki je unikatno ima številne izdelke in izzive tudi drugod. izdelan. Drugi tak princip pa je, da iz seriLes in njegove neskončne možnosti obliko- jsko izdelanih izdelkov ustvariš predmet, vanja so predstavili ustvarjalci na razstavi ki je po svoji konstrukciji unikaten. Tako so slovenskega unikatnega oblikovanja v lesu tukaj na ogled izdelki enega in drugega z naslovom Vezi. Kustosi Anja Planišček, razumevanja unikatnosti od popolnoma Martina Malešič in Primož Fijavž so izbrali ročno izdelanih miz Studia Drevo pa do unikatne lesene izdelke desetih ustvarjalcev ali ustvarjalnih skupin, ki so preskušale možnosti oblikovanja v lesu. Projekt je nastal v sodelovanju Studia Botas in Rokodelskega centra Ribnica. Avtorje povezuje les v vseh svojih oblikah, različni pristopi, želje in ne nazadnje znanje pa prikazujejo široke možnosti uporabe in obdelave lesa, tako dekorativno kot konstrukcijsko. Druga vez med avtorji je unikatnost, kot je povedala Martina Malešič: "Unikatno katja grebenc žagar in polona rigler grm s Kustosi Primožem Tekst in foto: PRIMOŽ TANKO razumemo v dveh princip- Fijavžem, Anjo Planišček in Martino Malešič Andrej Trobentar – KAMNISOMIPOVEDALI V četrtek, 9. oktobra, so v Galeriji Miklova hiša odprli razstavo akademskega slikarja Andreja Trobentarja. Galerija razstavlja skoraj 150 del tega priznanega akademskega slikarja ter ustvarjalca poezije, glasbe in literature, pa tudi likovnega pedagoga, ki je skoraj dve desetletji zaznamoval kočevsko likovno pedagogiko. Razstavo je kurirala Nadja Kovačič, na ogled pa je poleg del v Galeriji Miklova hiša še vrsta del v Galeriji Klopart v Kočevju in na Turjaškem gradu, nekaj del iz Ribniške likovne zbirke pa je bilo na ogled tudi v Rokodelskem centru. Razstavo sta odprla poleg vodje galerije Staneta Kljuna še Sašo Koprivec in Tina Zajc, ki je prebrala besedilo Nadje Kovačič. Trobentarjevo ustvarjanje ni povezano samo z enim medijem, za ustvarjanje uporablja številna izrazna sredstva in sočasno ustvarja v likovni govorici, pesniškem in glasbenem jeziku, pa tudi nevezana beseda mu ni tuja, saj prav zdaj nastaja roman. Kot je o njegovem delu zapisala Nadja Kovačič: »Zdi se, da v njegovih mislih istočasno nastajajo pesmi, igra glasba in se izrisuje podoba. Slike nastajajo od majhnih risb na koščkih papirja do dodelovanja slike skozi 14 celo življenje. Kot je dejal Trobentar. "Slika se dela nenehno, slika kliče in reče še to, še to. In ko je slike polna, noče več sprememb. Veste, razmerje med sliko in avtorjem je razmerje kot med dvema zaljubljencema. Med sabo imata poseben odnos. " Njegov osnovni likovni postopek je risba, skozi katero raziskuje možnosti ustvarjanja idej in motivov, ki so jih v prvem obdobju njegovega ustvarjanja zaznamovali predvsem geometrijski liki: krogi kot najpopolnejša oblika, ki predstavljajo življenje, naravni cikli in pa kvadrat, ki predstavlja trden, materialen in razumski svet. Slike so abstraktne, minimalistične geometrijske kompozicije v močnih barvah in izpiljeni kompoziciji, omehčane pa so z navidez spontanimi pljuski barve, ki pa ravno tako najdejo svoje andrej trobentar mesto v premišljeni kompoziciji in pomenijo nasprotje strogi geometrijski zasnovi. Slike niso posnetek nečesa obstoječega, pač pa sledijo ideji prej zastavljenega programa, vse dokler slika ne pove želenega. Razstava je odprta do 9. novembra. Tekst in foto. PRIMOŽ TANKO Akcija, ki jo finančno omogoča Občina Ribnica, Rokodelski center Ribnica izvaja že četrto leto, je kljub klasičnemu razpisu za izbor najlepše urejenega vrta in balkona, glede na prejšnja leta, potekala malo drugače. Razpis smo objavili v Rešetu, na spletni strani Rokodelskega centra Ribnica in ga poslali po bazi prejemnikov elektronskih obvestil. Do določenega roka prijav ni bilo kljub temu, da smo v razpisu navedli, da bodo vsi prijavljeni povabljeni na ogled dobre prakse urejanja vrtov. Najprej sem se na ogled po občini odpravila sama in našla kar nekaj celostno urejenih vrtov. Vendar s ceste težko opazuješ, kaj se skriva za hišami, zato je to skorajda nesmiselno početje. Glede na neodzivnost na razpis, sklepam, da je pač akcija doživela svoj vrhunec že pred nekaj leti, danes pa publika ne želi več sodelovati. Kljub temu želimo ohraniti akcijo, da bo še naprej služila svojemu namenu izobraževanju na področju urejanja okolice hiš, predstavitvam dobrih praks. Pomembni pa so tudi želje in zanimanje občanov, saj bodo le na tak način še želeli sodelovati. Tako smo v soboto, 4. oktobra, organizirali brezplačno ekskurzijo v Arboretum Volčji Potok, kjer nam je najprej Andreja Pogačar Špenko iz službe za načrtovanje pripravila predavanje na temo zasaditve trajnic. Nato nas je vodnik Vasja Dornik popeljal po arboretumu in nam razložil, da je arboretum pravzaprav muzej dreves, in nam predstavil zanimivosti in skrivnosti nekaterih drevesnih vrst in grmovnic, kot sta ginko ali mrtvaški prst. V kavarni smo se nato okrepčali in si potem še samostojno ogledali dele arboretuma. Obiskali smo tudi vrtni center, kjer si je lahko vsak kupil rastlino, ki mu je tekom dneva prirasla k srcu. Na ekskurzijo se je prijavilo kar 47 občanov in občank, kar kaže na to, da je bila ekskurzija prijetna osvežitev akcije Ribniška dolina - čista in urejena, čez zimo pa bomo premislili, kako akcijo zastaviti tudi v prihodnje. Vodič Vasja Dornik razlaga o zgodovini Arboretuma Volčji Potok Tina Zajc Pisatelj Ivan Sivec predstavil nove knjige v Miklovi hiši ska lepotica sta izšli v začetku leta 2014 in sta posvečeni 2000-letnici nekdanje Emone. Zaradi velikega povpraševanja sta septembra 2014 predčasno izšli še preostali knjigi iz zbirke, tretji in četrti roman o rimski zgodovini na naših tleh z naslovoma Burja nad Mrzlo reko in Atila, šiba božja. V Pisatelj Ivan Sivec prvi knjigi Sivec, podprt je najbolj plodovit z nekaterimi zgodovinsin po branosti že kimi dejstvi, na leposloven več kot desetletje način pripoveduje zgodbo vedno med prvimi o življenju na območju petimi slovenskimi današnje Ljubljane. V drugi avtorji. Po izobrazbi knjigi na podoben način je slavist in magister razkriva ljubezensko zgodetnoloških znanosti, bo, ki se mu je utrnila, ko po poklicu pa je bil, je prebiral zgodovinske preden se je povsem vire o življenju Rimljanov posvetil pisateljevanv Emoni. Burja nad Mrzlo ju, novinar in uredreko se nato premakne v nik na RTV Slovenija. obdobje razpada rimskega Doslej je napisal 123 cesarstva in pripoveduje o knjig za mladino in veliki bitki med cesarjem odrasle bralce, poleg Teodozijem in Eugenikom, tega pa še več kot ki naj bi se zgodila na slov2000 besedil za enskih tleh. V četrti knjigi glasbo, več sto pravpa opisuje pohod hunskega ljic in humoresk. poglavarja Atile čez slovenPo njegovih delih sko ozemlje. Predavanje so bile uprizorjene številne radijske igre Pisatelj Ivan Sivec je spregovoril o svojem najnovejšem ciklu Rimljani na naših so dopolnjevale projekcije fotografij iz Narodnega in drame ter štirje tleh muzeja Slovenije, Mestnega romanov slovenske zgodovine iz zbirke filmi oz. televizijske muzeja Ljubljana in Pokrajinskih muzejev Rimljani na naših tleh. nadaljevanke. V knjižnici je predstavil svoj najnovejši projekt, in sicer z več kot sto- Prvi dve knjigi Sivčeve rimske tetralogije Celje in Ptuj. timi viri utemeljen cikel štirih zgodovinskih Zadnji keltski poglavar in Usodna emon- JURIJ KOŽAR 15 IZPOSTAVLJENI DOGODKI Ribniška dolina – čista in urejena 2014 KULTURNI UTRINKI Prvo literarno srečanje ob sodraškem kanonu PISATELJI IN PESNIKI OD TURJAKA DO KOLPE SO ODKRILI SVOJE OBRAZE IN DELA Daleč najboljše je, če zamisel o kakem novem projektu vznikne v prvobitnem okolju, saj bo tako imela veliko več zagonske moči, in take na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti radi podpremo. Ivan Šega, iz Maticove etno hiše, je zgodaj spomladi prišel na ribniško izpostavo s precej izdelano željo, da bi tu naredil srečanje literatov od Turjaka do Kolpe. Česa podobnega tu še nismo imeli, razen preko Sklada podprte strokovne zadeve, Šega pa si je zaželel, da bi poskusil najprej to okolje geografsko povezati, da se sploh ve, koliko literatov ustvarja – predvsem tistih, ki so že kaj svojega izdali, in tudi takšnih, ki se kreativnega pisanja šele učijo ali pa ga raje še držijo bolj zase. Da se nekako preštejejo … Oglasilo se jih je okrog 50, na samo srečanje, ki je bilo 15. oktobra v Ravnem Dolu, pa jih je prišlo 35, tako da je bila etno hiša povsem polna. Šega sicer deluje v bralnem krožku Ljudske univerze Kočevje, ki ga enkrat mesečno vodi profesorica slovenskega jezika Jožica Pečnik, zato je tudi ona prevzela delovni del srečanja in pogovor z literati. Usmerjala ga je rahločutno in Alenka Pahulje Foto Karolina Šmalc Zbrali so se tudi vidnejši gosti: levo svetovalka za literarno dejavnost Barbara Rigler, ki ima sodraške korenine in literarni par, ki je ustvaril portal Pesem. si, Ana Porenta in Gregor Grešak. KDO SEM JAZ? LE DEKLE Z JUGA? Ko sva se lani poslavljala od občinstva, je Ivan Šega zagotavljal, da nove knjige nadaljnja tri leta ne bo izdal, da ne bo 'mučil' ljudi, da vsako leto prihajajo v njegovo etno hišo v Ravni Dol in poslušajo predstavitve. Pa se je leto obrnilo okoli in tu je bila – nova knjiga, tokrat o izbrisanih, z naslovom Dekle z juga. Pač je tako, da svojega pisanja ne more ustaviti in je že napisanih 18.000 besed za novo knjigo o tajkunstvu, a zdaj Šega zagotavlja, da je ne bo izdal prej kot v dveh letih. Dekle z juga je v slabih petih letih zdaj že njegova četrta knjiga in z njo so povezana kar malo posrečena (ne)naključja. V praktično enakem času sta on in znani publicist Miha 16 odločno, da je Srečanje ljubiteljev pisane besede ob sodraškem kanonu dobilo pravi zven. Šega je namreč na svoj travnik dal postaviti pravi kanon, top, a ne takega, ki strelja, marveč suhorobarskega. Saj veste, da so nekdaj zdomarji robo nosili zloženo v kanon, ki je ozek in visok, ter v široki krošnji. Obiskovalci venomer iščejo kaj, kar bi jih spodbudilo najmanj k fotografiranju, tu pa je hkrati dobilo ime tudi literarno srečanje. Udeležila se ga je tudi svetovalka za literarno dejavnost na JSKD Barbara Rigler, ki je bila redaktorica in lektorica Šegove zadnje knjige Dekle z juga. Poudarila je to, kar na Skladu toplo priporočamo vsem literatom – da izkoristijo možnosti izobraževanja in literature, ki jo ponuja JSKD, saj ima najširše razpredeno mrežo in preko svojih izpostav, regijskih in državnih srečanj, založništva itd. veliko strokovnjakov in ljudi, ki se želijo posvečati pisani besedi. 15. oktobra je bilo srečanje ob kanonu prvič, pričakujemo, da bo tudi naslednje leto in da zamisel, ki se je tako lepo porodila, doživi svoje nadaljevanje. Mazzini izdala knjigo na isto temo, ne da bi vedela drug za drugega. Še več: oba sta v središče dogajanja postavila nosečo junakinjo. Še dlje gremo lahko: oba sta knjigo izdala v nakladi 400 izvodov. Šegi je zanj povedala Barbara Rigler, ki spremlja literarno dejavnost na JSKD in zagnani Ivan je Mazziniju tudi takoj pisal. Oba avtorja sta se strinjala, da je življenje nepredvidljivo in si obljubila, da bosta prebrala knjigo drug drugega. Šega se je na predstavitvi 11. septembra pošalil, da morda njegovo knjigo čaka celo ekranizacija.Vsako knjigo namreč pošlje v pregled prijatelju, ki živi v Ameriki in ta mu je tako ponudil, da mu najde kakega scenarista in producenta, ki bi lahko posnel film po Šegovi pred- logi. 'Ampak to jemljem vseeno bolj za šalo kot zares,' je dodal avtor v svoji domačni hiši, ki je komaj sprejela vse obiskovalce. Zavoljo slabe vremenske napovedi in kupa opravičil se je bal, da bo obisk majhen, a nazadnje je zmanjkalo prostora za več kot 70 ljudi, kolikor se jih je zbralo, da sliši nekaj besed o knjigi, ki je bila nato še vsa sveža dana v branje in prodajo. Zgodba sloni na resničnih dogodkih, kot jih je Ivan Šega našel v časopisnih člankih in izbrskal v spominu, saj izbrisane skrbno spremlja že vse od nastanka tega velikega političnega problema. Kljub temu ni želel politizirati teme, predstavil je le človeško usodo junakinje, hčerke podoficirja JLA in delavke v vojaški pralnici. Čez noč je ostala brez državljanskih pravic, čeprav je bila rojena v Sloveniji kot ostalih več kot 26.000 ljudi iz bivše Jugoslavije. 'Madež, ki so našemu narodu prilepili ljudje, ki jim je napuh ob osamosvojitvi stopil v glavo, bo še dolgo kazil to državo in ta narod, ' je uvodoma zapisal avtor. Tekst: ALENKA PAHULJE Foto: Marko Modrej V četrtek, 18. septembra, smo se v Domu starejših občanov odločili, da stanovalce popeljemo na sprehod do zanimive točke v Ribnici. Odšli smo do Rokodelskega centra, kjer smo si ogledali izdelavo košar, razstavi ter muzejsko trgovino. Za sprehod se je odločilo kar 35 stanovalcev, od tega 25 na invalidskem vozičku. Za pomoč smo prosili prostovoljke, ki delujejo v našem domu že 6. leto. Vse so članice Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Ribnica. Sergeja Mastnak, delovna terapevtka, DSO Ribnica FOLKLORNA SKUPINA GRMADA JE SEZONO 2013-2014 USPEŠNO ZAKLJUČILA Občinstvu se je predstavila osemkrat doma in izven meja občine, marca v Sodražici na dobrodelnem koncertu Prižgimo luč v otroškihočeh,aprilavHorjulunaobmočnem srečanju folklornih skupin Ljubljana okolica, junija v Ribnici na Kulturni promenadi, julija v Predgradu na Prangerjadi in v Ribnici na Grajskem večeru. Avgusta smo bili gostje kmečkega praznika na Medvedjem Brdu nad Logatcem, septembra smo nastopili na folklornem festivalu in Mihaelovem sejmu v Mengšu. Sezono smo zaključili 18. oktobra v Ribnici, na praznovanju 15-letnice Društva podeželskih žena Ribnica. Prav na ta dan je bila pred štirimi leti ustanovljena Folklorna skupina Grmada. Skupaj smo praznovali in nazdravili na uspešno delo in »podeželkam« zaželeli veliko uspešnih in prijaznih let. Z njihovo pomočjo smo lahko izpeljali sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, za kar je bil že pred leti določen 21. september. Tega dne so vsako leto po Sloveniji in svetu organizirani sprehodi, s katerimi se ozavešča javnost o demenci, ki postaja kuga 21. stoletja. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem prostovoljkam, ki so nam omogočile izpeljati sprehod v naravi. Tako smo vsi skupaj preživeli čudovit dan v Ribnici. Folklorna skupina Grmada je tako s svojimi nastopi pomnožila svojo bogato zbirko nastopov, kar bo zagotovo dobra motivacija za delo tudi vnaprej. Zahvaljujemo se vsem, ki nam pomagate, nas podpirate in spremljate. Posebno se zahvaljujemo Občini Ribnica za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti. Ostane nam samo še povabilo: PRIDRUŽI SE NAM! Folklorna skupina Grmada začenja sezono 2014-2015 z novimi plesalci. Vabljeni vsi, ki imate veselje do ljudskega plesa, petja, ohranjanja kulturno-etnološke dediščine naših prednikov, zabave in zanimivih dogodivščin. Posebno lepo vabljeni godci (harmonikarji in druga glasbila). Čakamo vas v sredo, 5. novembra, ob 19. uri, v prostorih osnovne šole na Velikih Poljanah in vsako naslednjo sredo na rednih vajah. Veseli vas bomo, ne razmišljate predolgo, čakamo vas. Še naš kontakt: 041 - 663 972. FS Grmada 17 MED NAŠIMI LJUDMI S STANOVALCI IN PROSTOVOLJCI DO ROKODELSKEGA CENTRA OBVEŠČAMO RIBNIŠKI PASIJON TE VABI Rad ustvarjaš? Rad poješ? Rad nastopaš? Rad šivaš? Rad spoznavaš prijatelje? Imaš rad Jezusa? Če si vsaj na eno izmed vprašanj odgovoril z DA, potem ne oklevaj. Pridruži se nam pri pripravi in izvedbi RIBNIŠKEGA PASIJONA 2015. Info in prijave do 15. novembra 2014 na info@ ribniskipasijon.si. Društvo Radioklub Ribnica praznuje 50 let – vabilo na dan odprtih vrat Kako hitro tečejo leta, se zavemo, ko se zazremo nazaj v zgodovino, na začetek. Pred 50 leti, točneje 30. avgusta, daljnega leta 1964, takrat v državi Jugoslaviji, je bil v prostorih občinske skupščine občine Ribnica organiziran ustanovni občni zbor ljubiteljev radiotehnike, elektrozvez in elektronike, kot so temu takrat rekli. Ta dan je bil sprejet statut Radiokluba Ribnica z izvolitvijo predsednika Ivana Petriča iz Sodražice. Tako kot takrat se tudi danes v društvu združujemo ljubitelji radijske tehnike – radioamaterji, ki prenašamo glas Ribnice v vse dele sveta. Ob visoki obletnici ustanovitve društva vabimo vse zainteresirane na dan odprtih vrat v petek, 7. novembra, od 15. ure dalje, v prostore društva. Tam vam bomo pokazali tako staro kot novo opremo, ki jo uporabljamo pri svojem delu, podrobno bomo prikazali dejavnost društva in odgovarjali na vaša vprašanja. Društveni prostori so v drugem nadstropju Športnega centra Ribnica, nad vhodom s šolske strani. Predsednik radiokluba: S51SK 18 Miro Kokol – MARTINOVANJE Društva invalidov Ribnica DI Ribnica vabi svoje člane, da se skupaj udeležimo martinovanja z bogatim programom, v soboto, 15. 11. 2014, v Malem Slatniku pri Novem mestu. V zabavnem vzdušju in dobri, prijateljski družbi se bomo lahko okrepčali in poveselili, najpogumnejši morda tudi zavrteli ob zvokih harmonike ter tako proslavili letošnji "čudež", ko bo sv. Martin iz mošta naredil vino. »Prišel bo prišel sveti Martin, Iz mošta bo delal vin, on ga bo krstil, jaz ga bom pil.« Za informacije in prijave na martinovanje smo vam na voljo ob uradnih urah društva v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure, na telefonski številki 01 / 836 11 69 ali po elektronski pošti: di.ribnica@ gmail.com Vljudno vabljeni! Društvo invalidov Ribnica Ribniški skavti vabijo NA ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA v soboto, 8. novembra, med 9. in 14. uro, pred Komunalo Ribnica v Goriči vasi. Prosimo, da ločeno zbirate papir in karton. Tisti, ki nimate možnosti, da bi zbrano sami dostavili, pokličite na številko: 068 143 475 (Marko). Hvala vsem, ki sodelujete in skrbite za čistejše okolje. RIBNIŠKI SKAVTI Društvo upokojencev Ribnica organizira: 14. novembra martinovanje 29. novembra obisk Andrejevega sejma 21. decembra silvestrovanje VABLJENI! Prijave zbiramo na tel. štev.: 01 / 836 12 77 in 031 - 792 694. vabi OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA RIBNICA starostnike nad 65 let na družabno srečanje, ki bo v četrtek, 6. novembra ob 13. uri, v Restavraciji TINA v Dolenji vasi, Lončarska ulica 62. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da nam svojo prisotnost potrdite do torka, 4. novembra, med 9. in 12. uro na telefonsko številko 01 / 836 20 56. Veselimo se vaše udeležbe! OZRK Ribnica Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Zahvala Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil brat in stric MILAN DEJAK (1950 - 2014) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala PGD Nemška vas in cvetličarni Lilija. Hvala vsem, ki ste ga spremljali skozi življenje in ga imeli radi. Zahvala 1. oktobra smo se poslovili od naše predrage VIDE ORAŽEM, roj. KROMAR, (1936 – 2014) iz Dolenje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Alešu Pečavarju za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in Komunalnemu podjetju Ribnica. Posebna zahvala velja dr. Kastelicu – ZD Ribnica in osebju DSO Ribnica – RIVE d.o.o. za nego, skrb in nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. žalujoči vsi njegovi Recite mi zbogom. Vsem se poklanjam in se odpravljam na pot. (Tagare) ŽALUJOČI VSI NJENI Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl trudne sem oči. Zahvala ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata JOŽETA KOZINE (1935 – 2014) Iz Jurjevice 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Antonu Berčanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, ge. Zdenki za vso podporo, Komunalnemu podjetju Ribnica in gasilskemu društvu Jurjevica. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zahvala V 97. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in stric FRANČIŠEK ZBAČNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, podarjene sveče in cvetje. Zahvala dr. Nataši Curl in osebju ZD Ribnica za vso strokovno pomoč, nasvete in spodbudne besede, ter negovalkam CSD Ribnica za trud in nego. Zahvala župniku g. Antonu Berčanu ter pevcem za lepo opravljen obred. Posebna zahvala ZZB NOV Ribnica za poslovilne besede. Hvala tudi gasilcem PGD Bukovica za častno slovo na njegovi zadnji poti. Hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 19 ZAHVALE OB SMRTI Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALE OB SMRTI Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. MALI OGLASI Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. PRODAM Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi našega dobrega strica in svaka MARJANA ANDOLŠKA (1940 - 2014) z Velikih Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, sveče in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo ribniškemu dekanu mag. Antonu Berčanu za tolažilne besede in lepo opravljen obred, g. Jožetu Andoljšku, krajanu z Velikih Poljan, za poslovilne besede, ge. Mariji Oblak, ki je prebrala zadnje misli g. Antona Masnika, nekdanjega župnika z Velikih Poljan, ge. Mariji Pirnat od Zveze upokojencev za zadnje besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu, poslednjemu zvoku trobente, pevcem za zapete pesmi, zahvala gasilskemu društvu za izkazano spoštovanje ob slovesu. VSI NJEGOVI Prodam 2-sobno stanovanje v izmeri 63,60 m², z zaprtim balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je na biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 – 449 565. Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v izmeri 900 m² ter parcelo v izmeri ca. 800 m². Prodam tudi stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom v kletnem delu z uporabnim dovoljenjem za okrepčevalnico (dovoljenje za prehrano). Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 070 - 842 625. Na Bregu pri Ribnici, na lepi lokaciji v Hrastju, prodam nezazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 1.127 m². Parcela je komunalno opremljena z vsemi potrebnimi priključki. Dostop je urejen po javni asfaltirani cesti. Možna takojšnja gradnja. Cena po dogovoru. Telefon: 041 - 244 845. V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji, prodam hišo. Velikost hiše je 160 m², celotne parcele 750 m². Hiša je ograjena, z vrtom. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718. V centru Ribnice, Škrabčev trg, v 1. nadstropju večstanovanjske stavbe (le 3 stanovanja), prodam dvosobno stanovanje v skupni izmeri 42,36 m². Stanovanje je v celoti obnovljeno, v bližini vrtca, trgovine, šole, lekarne, avtobusne postaje … ZK urejena (vpisano v etažno lastnino), vsa infrastruktura, možnost priključitve na CK na lesno biomaso. Delno opremljeno, vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena je 45.000 EUR. Tel.: 041 – 897 097. V Dolenji vasi, na Obrtniški ulici, prodam gradbeno parcelo velikosti 682 m². Parcela leži na mirni lokaciji, teren je raven, primeren za gradnjo hiše. Na njej sta trenutno sadovnjak in star kozolec. V bližini so pošta, šola, trgovina. Čez cesto možen tudi dokup manjše parcele, namenjene za sadovnjak, vrtiček ... Cena po dogovoru. Tel.: 041 - 285 606 – Bernard. V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet), velikosti 71,82 m². Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij, CK ogrevanje. Vredno ogleda. Cena je 70.000 EUR oz. po dogovoru. Tel.: 031 – 840 255, 01 – 836 95 90. ODDAM Naslednja številka Rešeta izide 28. novembra 2014. Gradivo oddajte do 14. novembra. V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na Vrvarski poti 3, v Ribnici, ugodno oddamo v najem tri poslovne prostore v II. nadstropju, v izmeri 15 m², 18 m² in 21 m². Cena najema znaša 9 EUR/m² in vključuje vse stroške. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 - 8369 340 ali osebno v pisarni Zbornice. V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor, velikosti 70 m² – novogradnja, primeren za skladišče ali delavnico. Tel.: 031 – 677 387. V Dolenji vasi oddam popolnoma opremljeno garsonjero, velikosti 30 m². Centralna kurjava, kabelska TV, brezžični internet. Vseljivo novembra, cena je po dogovoru. Več informacij dobite na tel. št.: 040 – 553 810. V najem oddam 150 m² velik prostor, primeren za delavnico oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu. Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 – 369 908. RAZNO Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 - 996 225. Kmetija Osvald iz Jurjevice prodaja ekološko rdečo peso, čebulo, česen in fižol v zrnju. Tel.: 051 – 346 836, Blaž Osvald. Ekološka kmetija Kozina iz Jurjevice prodaja ekološko rdečo peso, piro, ajdo, česen, jabolka, feferone in papriko. Tel.: 01 / 620 89 14, 041 – 368 040. 20 • • • • • • Vse vrste Elektroinštalacij LED SISTEMI Alarmni sistemi Šibko točne instalacije Električno ogrevanje, prostorov DEVI Električno ogrevanje žlebov DEVI Gregor Bojc s.p., Za vodo 3, 1331 Dolenja vas e-mail: [email protected] gsm: 031 765 790 Vrata za varen, topel in urejen dom Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. ˇ POOBLAŠCENI ZASTOPNIK: ELSTAR Starc Matjaž s.p. ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA Gorica GSM: 041 612 590 [email protected] -4c-98x68-SLO-Starc.indd 1 42 mm vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 888 € 42 mm vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 925 € 42 mm BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS 25/02/14 13:23 SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si *FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE - (BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA, STROKOVNI NADZOR, KVALITETNA IZVEDBA) (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN) SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €) *GRADBENA DELA - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…) - SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN) *SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL) *ČISTILNI SERVIS YASKAWA Slovenija d.o.o. T: + 386 (0)1 83 72 410 www.yaskawa.eu.com MegadoM je vaša trgovina z gradbeniM MaterialoM, Metalurgijo, inštalacijaMi in kopalnicaMi, orodjeM, vijaki in okovjeM, barvaMi in laki, belo tehniko in MaliMi gospodinjskiMi aparati, zabavno elektroniko, pohištvoM (logo les in vse za doM in vrt. OGREVANJE PELETNI SET CENTROMETAL 20 KAMINI 1.946 58 NA TRdA gORIvA 169 € MEGA CENA 18999€ 3 € / kos 3 € 70 bLESK 5 l, 39 5 MEGA CENA MEGA CENA 409 € / kos ANTIfRIz gotovinski popust SNEžNE fREzE NA zALOgI koncentrat, 3 l koncentrat, 1 l do -30 °C 69 2 € / kos € / kos 392 € 5 € 80 POdSTREŠNE STOPNICE No NN oo va vkava va liteta! kvkavliate lite tata! ! Nova kvalite ta! 120 x 70 cm -5% MEGA cENA G reandi bseinssitte seim s tiie m i GGrraaddb m be Gradbeni sistemi RÖFIX PI 305 POLITOP HARMOLux Eu2, TPv + 5 % popust v primeru nakupa ponjave - 12 % 989 € VSE ZA GRADNJO PRIKOLICA smreka / jelka fi 6 mm vreča 15 kg 759 € / kos ČISTILA zA vETRObANSKA STEKLA do -30 °C PELETI ENERLES ZALO ŠTEdILNIKI MORAvIA 399 € / kos ZIMSKA PONUDBA ČISTIGMEO ! EKO SUBVENCIJA vreča 15 kg fortis 1N bLESK 3 l, 39 € PELETI PREMIuM fortis 1 99 MEGA % MEGA CENA RÖFIX PI 305 RÖFIX PI POLITOP Optimalna rešitevPOLITOP za notranje Optimalna rešitev za notranje Optimalna rešitev zastropov notranje barvanje sten in barvanje stenPI in stropov stropov RÖFIX 305 POLITOP barvanje sten in Optimalna rešitev za notranje barvanje sten in stropov 17999€ roefix.com roefix.com SAMOKOLNICA LIv varjena, lakirana, volumen korita 80 l, nosilnost 130 kg, kovinsko platišče 3899€ STREŠNIKI rAZLiČNiH ProiZVAJALCEV LAMINAT EGGEr razširjen asortiman, 7 mm, razred 31 9 €/m 95 2 MEGA cENA - 30 % 696€/m2 roefix.com NOTRANjA zIdNA bARvA v I S O KO NA roefix.com Opti color 25 kg, Demit MEGA POPUST 25 % 2549€ 3399€ POKRIv BELA TEHNIKA in MALI GOSPODINJSKI APARATI KuHINjSKA KORITA POMIvALNI STROj BEKo s 5-letno garancijo za samo s 5-letno garancijo za samo različni proizvajalci: Alveus, Mines, blanco grt pomivalno korito z odcejalnikom s sifonom MIKROvALOvKA 28999€ SALON POHIŠTVA vzMETNICE različni proizvajalci NA zALOgI MEGA cENA 4990€ 19999€ MEGA cENA BEKo OdPROdAjA EKSPONATA KuHINjA SvEA -50 % že za 4999€ PRALNI STROj PONEv KERAMIČNA fi 28 cm 1960€ ŠIROKA IzbIRA SvETIL: LESTENCI, PLAfONjERE www.luxem-lighting.com ELEKTROMATERIAL Lendava d.d. Kolodvorska 8, SI-9220 Lendava- EU Made in P.R.C. Uvoznik za Hvatsku: ELEKTROMATERIAL d.o.o. Zagreb Stonska 1, 10020 Zagreb, p.p. 56 že za 3990€ SALON KOPALNIc OdPROdAjA ExPONATA OdPROdAjA ExPONATA TuŠ KAbINA TS-173 (90 x 90 cm) • KROM PROFILI • MAT STEKLO • AKRILNA KAD • KLIK SIFON KOPALNA KAd KOLPA SAN bEATRICE 170 x 110 cm 42806€ 27929€ 53520 € UGODNO 229 € elektronska sVeča blaŽ Vse za groboVe gorljivost 120 dni eko oljna sVeča Mita pesek, zemlja, sveče MEGADOM RIBNIcA ob Železnici 4, 1310 ribnica tel.: 01/835 1 640 oDPrto: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si 34900 € 219 € sVeča zVezdica 260 ml PriHrANi z Mega Kartico Vsi, ki boste postali člani MegaKluba boste brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti. UGoDNosti: • • • samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro ponudboizjemnougodnihizdelkov, dodatnipopusti, zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet sVeča piraMida Velika 115 € 099 € BANKA KoPEr sUMMit LEAsiNG HITRI KREDIT DO 12 OBROKOV NLB PRODAJA DO 12 OBROKOV BREZ OBRESTI IN STROŠKOV DiNErs oBroKi AMEriCAN EXPrEss DO 12 OBROKOV DARILNI BON MOžNOST NAKuPA dARILNEgA bONA Akcija velja do 30. 11. 2014 oz. do razprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. ALI PRIDEŠ TUDI TI? kontakt: KT CL oš 131 Hri ki Po 8 L b 14 tok ošk i Po tok o olj a v tok n e Po nic oški p L to Vs KTC v [email protected] Prednovolet�e zabave v KTC Loški Potok Glasba v živo Sprejmemo do 100 ljudi Praznični meniji Ugodne cene prenočišč Zabava na bowling stezi Možnost organiziranega prevoza Rezer�acije in infor�acije [email protected] 041 201 232 www.ktc.si Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Klemzy // Klemen Slakonja Počekiraj:) ladi Svet, t Vzajemna M ke pa i Itak, al di la na M sti partnerjev Paket Vzajem anet. Ugodno pl l ce za n va kjer si zavaro i. emna Adria, General lanitev v Vzaj Brezplačna vč on za 15 € za vsa • a ic aj m j B • Zadžuska ugodnosti • nja, čaka še več ega zavarova iln ln po do Klub, kjer te en az (r ne em aj Vz zavarovanja ladi) t Vzajemna M ke pa za lja ve PE NOVO MESTO Novi trg 7 tel.: 07/ 39 35 360 ZASTOPSTVO KOČEVJE Ljubljanska 25 tel.: 01/89 38 612 POSLOVALNICA RIBNICA posluje vsak torek v Zdravstvenem domu tel.: 01/ 83 51 602 TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE - z nami do subvencije ekosklada (2400 €) - brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA - adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...) - zidarska dela - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen) - keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost Poslovni objekti Zavaruj se in vanje. ilno zavaro ln o p o d e jš Najcene dnosti! Topšit ugo Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE - z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€) - izolacija podstrešja (celuloza, volna) - toplotno izolacijska fasada - dobava in montaža oken (ral montaža) - izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji) 22. NOVEMBRA OB 20H STAND UP Z JONASOM ŽNIDARŠIČEM V KTC LOŠKI POTOK WWW.KTC.SI WWW.BLESK2.SI T://031-647-188 T://051-334-826 E://[email protected] Stanovanjski objekti Večstanovanjski objekti al_bmw_ribisko_reseto_cetrtinka_outline.indd 1 Avtoval Prodajno servisni center www.avtoval.si Užitek v vožnji 14.10.2014 avtoval_renault_cetrtinka_outline.indd 14:43:30 1 14.10.2014 14:42:56 Znova lepi uspehi mlade ekipe Ugar Equestrian Team v Italiji V začetku oktobra se je del ekipe Ugar Equestrian Team, ki tekmuje v preskakovanju ovir, udeležil tekme v italijanskem mestecu Gorla Minore, nekoliko vzhodno od Milana. Maks in Gaj Riossa sta v prenovljenem in modernem konjeniškem centru nastopala z nekaterimi mladimi, perspektivnimi konji, ki so komaj pričeli nabirati tekmovalne izkušnje. Kljub temu je Gaj v konkurenci štiriletnih konj s Flyjem dosegel eno zmago, z ostalimi konji pa sta z Maksom dosegla še štiri uvrstitve med prvih osem. Dva tedna kasneje je ekipa, okrepljena z mlado perspektivno tekmovalko Vito Galo Fras, nadaljevala sezono v Italiji, tokrat precej južneje, v San Giovanniju in Marignanu, v bližini Vita in Lulu Riminija. Gaj Riossa je ponovno nastopil z mladimi konji, štiriletnima Federerjem in Farnellom, ter sedemletno kobilo Cedieno. Z obema štiriletnikoma je nastopil izvrstno, saj v vseh štirih tekmovalnih dneh ni podrl nobene zapreke, ob tem pa osvojil kar štiri 1. mesta. S Cedieno je nastopil v višji kategoriji z višino ovir 1.35 m. V močni konkurenci povečini italijanskih tekmovalcev je z dobrim jahanjem uspel poseči v prvo deseterico uvrščenih, za naskok na zmagovalni oder pa mu je zmanjkal kanček športne sreče. Na turnirju je dobro nastopila tudi Vita Gala Fras, ki je s kobilo Lulu nastopala na ovirah višine 1.15 m ter posegla po uvrstitvah okoli desetega mesta. Ugar Equestrian Team foto: arhiv Posestva Ugar OBVEŠČAMO izpolniti vstopne pogoje oziroma pogoje upravičenosti, in sicer: vpis v RKG, predhodno usposabljanje v obsegu 6 ur, imele izdelan program aktivnosti, za KMG mora biti izdelan gnojilni načrt na podlagi veljavne analize, če se na KMG uporabljajo mineralna gnojila. KMETIJSKO OKOLJSKI PODNEBNI UKREPI ( KOPOP) Podnebne spremembe, skrb za okolje in inovacije so osnova vseh ukrepov programa razvoja podeželja za leta 2014–2020. Pri tem bodo večja, intenzivnejša kmetijska gospodarstva prvenstveno usmerjena k učinkoviti rabi virov, zniževanju stroškov proizvodnje, prilagoditvi na standarde, okoljski učinkovitosti, blaženju podnebnih sprememb (preko zmanjševanja emisij toplogrednih plinov) in prilagajanju nanje (preventivni mehanizmi) ter spodbujanju dobrobiti živali. Manjša, razvojno naravnana kmetijska gospodarstva pa k prestrukturiranju v smeri povečevanja dodane vrednosti, večje tržne usmerjenosti, kolektivnim naložbam in povezovanju. Kmetijska gospodarstva, ki bodo želela vstopiti v kmetijsko okoljski podnebni ukrep (KOPOP ), bodo morala najprej Združenje borcev za vrednote NOB Ribnica ob dnevu spomina na mrtve vabi na komemoraciji v Grčarice v petek, 31. oktobra, ob 15. uri na pokopališču v Grčaricah in v Ribnici v soboto, 1. novembra, ob 9. uri pri spomeniku žrtvam fašističnega nasilja v grajskem parku kulturnikov. Vabljeni! 30 Za vse, ki se boste odločili za vstop v KOPOP, organiziramo 6-urno usposabljanje, ki bo v Rokodelskem centru Ribnica, in sicer: 19. 11. ali 11. 12. 2014 ob 9. uri. Obvezne so predhodne prijave do zapolnitve mest (maksimalno do 95 udeležencev). Tel.: Irena Šilc 01 / 836 19 27 ali Vladka Turk Mate 01 / 837 32 54. Predavanja bodo tudi na drugih lokacijah; v Kočevju 27. 11. in v Velikih Laščah 3. 12. 2014. Izvajanje ukrepa KOPOP vključujejo OSNOVNE in DODATNE ZAHTEVE. OSNOVNE ZAHTEVE so: program usposabljanja v obsegu najmanj 4 ure letno, v prvih treh letih trajanja obveznosti najmanj enkrat uporabiti individualno svetovanje, vodenje evidence o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri ukrepu KOPOP, uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav ni dovoljena, prav tako ne setev/saditev gensko spremenjenih organizmov. DODATNE ZAHTEVE se izvajajo v okviru naslednjih shem: okolju prijazno poljedelstvo in zelenjadarstvo, okolju prijazno hmeljarstvo, okolju prijazno sadjarstvo, okolju prijazno vinogradništvo, okolju prijazno gospodarjenje na travinju z živalmi, gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi travišči, varovanje vodnih virov, ohranjanje krajine, ohranjanje Rok Horžen z gosti, JSKD Ribnica in Knjižnica Miklova hiša Ribnica vabijo v petek, 14. novembra, ob 19. uri, v gornjo predavalnico Knjižnice Miklove hiše na predstavitev druge pesniške zbirke domačega avtorja Roka Horžena, Nič jokat, žival. Avtor je bil leta 2012 tudi finalist tekmovanja Pesniški vitez poezije. Vabljeni! genskih virov. VELIKOST KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ. Za vstop v KOPOP potrebuje KMG vsaj 1 ha upravičenih kmetijskih površin v uporabi. Za posamezno zahtevo, ki si jo izbere, mora zagotoviti vsaj 0,3 ha površin. Najmanjša strnjena površina kmetijskega zemljišča iste vrste dejanske rabe za izvajanje znotraj ene dodatne posamezne zahteve v okviru posamezne sheme je 0,1 ha. PLAČILA OBMOČJEM Z NARAVNIMI ALI DRUGIMI POSEBNIMI OMEJITVAMI (OMD-plačila) Postopek izračuna višine izravnalnega plačila za OMD ostaja enak, kot je bil v obdobju 2007–2013. Izravnalno plačilo za OMD je sestavljeno iz dveh delov: Fiksni del predstavlja znesek, ki je določen glede na težavnostni razred KMG. Variabilni del se izračuna iz števila točk, ki so pripisane posameznemu kmetijskemu gospodarstvu na podlagi registra kmetijskih gospodarstev v OMD in pomnoži z vrednostjo točke. Variabilni del plačila znaša 45 % plačila. Vrednost točke je 0,40 evra. Znižanje plačil v novem obdobju 20152020 je za 6 % glede na leto 2007-2014. Pripravila: Irena Šilc Naslednja številka Rešeta izide 28. novembra 2014. Gradivo oddajte do 14. novembra. Število registriranih brezposelnih se je po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS v septembru gibalo okoli 112.500. Od tega je brezposelnih v starostni skupini do 29 let približno 26 700, ta številka pa naj bi se po nekaterih ocenah dvignila še za dodatnih 4000, predvsem zaradi dotoka tistih, ki so z novim šolskim letom izgubili status študenta ali dijaka. S problemom brezposelnosti se tako Evropa kot Slovenija po začetku krize leta 2009 z obstoječimi mehanizmi nista sposobni učinkovito soočiti. Še več, obubožane državne institucije celo zlorabljajo položaj mladih delavcev, ko zaradi velikega števila brezposelnih brez ovir razpišejo neplačana pripravništva, ki jih zaradi boljšega tržnega položaja vzamejo kot »delovno izkušnjo«. Na takšne in podobne izkoriščevalske prakse opozarja sindikat Mladi Plus, ki pod sabo združuje dijake, študente in mlade brezposelne. O problematiki položaja mladih, ki vstopajo na trgu dela, pa smo se pogovarjali s predsednico Zalo Turšič. Sindikati so običajno organizirani po področjih dela. Zakaj ravno mladi potrebujejo svoj sindikat, ki ne združuje članov po klasičnem modelu? Klasični sindikalizem v veliko pogledih ne ustreza trenutnemu stanju na trgu dela, kar je eden od razlogov, zakaj je sindikalizem pogosto viden kot preživeta ideja, od katere je v današnjem svetu vedno manj koristi. Sindikat Mladi Plus želi pokazati, da je to daleč od resnice in da je ideja solidarnosti in skupnega delovanja še vedno zelo relevantna. V diskurzu na področju izobraževanja in zaposlovanja mladih namreč prevladuje individualizem, ki mlade kot družbeno skupino še nadalje atomizira. Poudarja se samostojno podjetništvo in absolutna odgovornost posameznika za svoj položaj. Prevladujoče oblike dela zagotavljajo vedno manj stabilnosti v življenju delavcev, med njimi pa je ogromen delež mladih in boj proti nižanju standardov dela ni mogoč, če se s tem spopademo vsak zase. Naloga Sindikata Mladi Plus je tako dvigniti zavest o nujnosti organiziranja mladih, širiti verodostojne informacije o trenutni situaciji, vključno z vladnimi politikami ter njihovimi posledicami, in pokazati, da je sindikalno organiziranje v današnjem času nujno. Tudi klasični model sindikalnega organiziranja pa se počasi prilagaja realnosti vedno bolj fleksibilnih in na sploh prekarnih oblik dela, in tako je ena od naših nalog tudi usmerjati mlade po tem, ko se zaposlijo, v nadaljnje sindikalno organiziranje ter se povezovati s obstoječimi sindikalnimi sekcijami mladih. Visoka brezposelnost med mladimi je večleten problem, ki ga državne institucije neuspešno naslavljajo s trendom kariernih centrov in spodbujanjem samostojnega podjetništva. Kako ocenjuješ državno politiko do mladinske brezposelnosti? Pri obeh omenjenih primerih gre za vedno bolj poudarjen individualističen pristop, ki popolnoma prenaša odgovornost na posameznika, in je predvsem očiten na primeru ustvarjanja delovnih mest. Pri tem se sedaj pričakuje od mladih, da to storijo sami, in to v veliki meri prek samostojnega podjetništva. Medtem ko seveda vidim nujnost ustvarjanja novih delovnih mest, rešitve ne prepoznam v oblikah dela, ki večini ne zagotavljajo dostojnega preživetja, varnosti in možnosti načrtovanja prihodnosti. Vedno bolj se tako na globalni ravni prek Mednarodne organizacije dela kot znotraj Evrope na primer govori o zadrugah, ki omogočajo ne le nova delovna mesta, ampak večjo aktivno participacijo mladih v oblikovanju delovnega okolja. Tu je potencial, možnost povezovanja in sodelovanja, ki ga je nujno raziskati in predstaviti mladim kot pozitivno alternativo. Varnost, socialna, materialna varnost je tista, ki mlademu človeku omogoča razmišljanje, načrtovanje prihodnosti in kreativnost, a politike, ki prihajajo s strani države, varnost pogosto spregledajo. Ravno državni organi so tisti, ki izkoriščajo položaj mladih na trgu dela z izvajanjem neplačanih pripravništev, kot opozarjate v sindikatu. V kolikšni meri je takšna praksa razširjena? Zaradi neverjetne razširjenosti volonterskih pripravništev smo v sindikatu pripravili javni poziv proti neplačanim pripravništvom. Zbiramo prijave volonterskih pripravništev, saj želimo ugotoviti dejansko razširjenost le-teh v Sloveniji. Zbiranje in preverjanje podatkov še ni zaključeno, a je že na tej točki jasna razširjenost neplačanega dela v primerih, ko je pripravništvo obvezno za opravljanje poklica, npr. v izobraževanju in pravosodju. Razumevanje lastne vloge s strani države očitno ni primerno in to je jasno iz razpisovanja volonterskih pripravništev, do katerega prihaja vedno znova, in to v času od podpisa koalicijske pogodbe, ki sicer jasno pravi, da so volonterska pripravništva nedopustna. Mlade se veliko omenja, o mladih in nujnosti izboljšanja stanja za njih se veliko govori, a za dejanske spremembe premalo stori. Boj proti volonterskim pripravništvom nadaljujemo in še naprej pozivamo vse, da se nam pri tem pridružijo. Skupno delovanje in množični pritisk na določevalce sta tista, ki imata v tem primeru lahko dejanski vpliv. Nova vlada napoveduje reformo študentskega dela. Kaj pričakuješ, da bo prinesla nova zakonodaja? Če zakon ostane v obliki zadnjega predloga, so pričakovanja predvsem nizka. Predlog novega zakona prinaša nekaj več regulacije na področju študentskega dela, pri čemer pa se ne naslavlja temeljnih problemov. Nihče se noče soočiti z vprašanjem, zakaj je študentsko delo tako razširjeno, kakšen je socialni status študentov, da do te mere opravljajo delo, ki naj bi bilo občasno in začasno. Ne naslavlja se pomanjkanja štipendij, zaradi česar si nekateri ne morejo privoščiti študija brez velike količine študentskega dela, istočasno pa novi minister za finance razglablja o nadaljnjem varčevanju. Potem je tu še dejstvo, da obstaja veliko število delavcev, katerih delo ima značilnosti delovnega razmerja, a namesto tega delajo na napotnico, ker je to pogoj za sploh kakršnokoli delo. Problematike glede študentskega dela so številne in dvomim, da jih bo nova zakonodaja uspešno naslovila. Nova vlada se je do sedaj morda izkazala za moralno in razumevajočo na papirju, a vse prej kot to v dejanjih. Intervju je pripravil Jošt Žagar. Kulturna ropotarnica 2014 Ribniški študentski klub vabi na obisk letošnje bere dogodkov v sklopu dogajanja Kulturne ropotarnice. Program bo v soboto, 22. novembra, v Miklovi hiši odprla svojevrstna bluzovska zasedba Martin Ramoveš Band, naslednjo soboto v prostorih kluba sledi pripoved imigrantskih delavcev propadlega kočevskega gradbenega podjetja Prenova v filmu V deželi kočevskega medveda, prvo decembrsko soboto bo v Miklovi hiši potekal glasbeno-literarni večer z igralcem in glasbenikom Janezom Škofom ter literarnim društvom KUD Idiot, drugo soboto meseca pa bo zaključila projekcija dokumentarnega filma Boj za v dvorani Rokodelskega centra. Film, ki je bil letos nagrajen z Vesno za najboljši celovečerec, kritično obravnava vrenje civilne družbe, ki se je začelo z okupacijo borze in poniknilo v vseslovenskih vstajah. Projekciji sledi pogovor. Vabljeni! Program: 22. 11., ob 20.30: Koncert Martin Ramoveš Band, Miklova hiša 29. 11., ob 20.00: Projekcija dokumentarnega filma V deželi kočevskega medveda, Ribniški študentski klub 6. 12., ob 20.30 Glasbeno-literarni večer z Janezom Škofom in KUD Idiot, Miklova hiša 13. 12., ob 20.00 Projekcija dokumentarnega filma Boj za, dvorana Rokodelskega centra 31 ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA Mladi na trgu dela IZ POLITIČNIH KROGOV POSLANČEVA ZAPISNICA: Ali mesec dni stara koalicijska pogodba še drži? Po počasnem sestavljanju Cerarjeve vlade, iz katere sta po enem mesecu odpadla že dva ministra, in po svečanem podpisu koalicijske pogodbe, se začenja stvarnost, ki je precej drugačna od zapisov v koalicijski pogodbi. Razmere niso dobre, težavne bi bile za katerokoli vlado, saj je dediščina po vladi Alenke Bratušek, nesojene evropske komisarke in podpredsednice evropske komisije, izjemno slaba. Na to je že večkrat opozoril tudi dr. Cerar. Proračun ni »zaprt«, primanjkljaj je večji, kot je bil načrtovan in se še povečuje, saj vlada Alenke Bratušek ni predlagala ustreznih »sanacijskih« ukrepov, prekomerne potrebe pa je pokrivala z novimi obremenitvami in z neverjetno lahkotnim zadolževanjem. V manj kot dveh letih nas je zadolžila za skoraj 10 mlrd evrov, za kar polovico zadolžitve, ki so jo v 21 letih pridelale vse vlade pred njeno. Cerarjeva vlada mora pripraviti rebalansa za letos in za prihodnje leto in se potruditi, da se bo država končno spravila na pravo pot. Da bo njena poraba čim bližje tistemu, kar ustvarimo. Na to nas ponovno opozarjajo iz Bruslja, saj imajo pripombe tako na izvajanje obstoječih kot na načrtovanje novih (to pot že Cerarjevih) proračunskih načrtov. Pri tem jih prav veliko ne zanimajo koalicijske zdrahe ali njihove nerealne predvolilne obljube in zapisi v koalicijski pogodbi. Če Slovenija njihovih priporočil ne bo upoštevala, bo sledila še visoka kazen. Napovedujejo se ostri ukrepi, ki gredo v na 100 mio evrov. Ne bo lahko, ampak v to bo potrebno zagrizniti. S konkretnimi ukrepi, ki bodo imeli Z delom bomo upravičili vaše zaupanje Spoštovane bralke in spoštovani bralci, za nami so lokalne volitve, na katerih ste izglasovali nove sestave krajevnih skupnosti, novo sestavo Občinskega sveta Občine Ribnice in potrdili dosedanje delo župana Jožeta Levstka. V Slovenski ljudski stranki Ribnica smo nad izidom volitev relativno zadovoljni, saj je nam in našemu kandidatu za uvrstitev v drugi krog županskih volitev zmanjkalo zgolj 50 glasov. Povsem drugačen pa je bil izid glasovanja volitev članov Občinskega sveta Občine Ribnica, kjer je Slovenska ljudska stranka iz do sedaj enega občinskega svetnika napre- 32 Piše: poslanec SDS Jože Tanko kratkoročne in dolgoročne učinke. Na načelni ravni ni nobenih dilem. Večji problem bo nastal, ko bodo predstavljeni ukrepi, da bi se ti makroekonomski in strukturni cilji dosegli. Tu pa bo najbrž prišlo do pomembnejših razlik, saj stranke zagovarjajo različne koncepte. Ene dajejo večji poudarek javnemu sektorju ali posameznim skupinam prebivalcem, druge dajejo večji poudarek gospodarstvu oz. podjetniški aktivnosti, ki je ključno gonilo razvoja in blaginje. Menim pa, da bi morala vlada, preden predlaga kakršnekoli »obremenilne« ukrepe, najprej počistiti s tistim, kar za javne finance predstavlja nepotrebno breme. Počistiti bo morala s klientelističnimi navezami, prečesati številna in velikokrat nepotrebna pogodbena razmerja, krepko zarezati oz. odpraviti razne privilegije tako ali drugače »politično« zaslužnim, znižati število raznih agencij, uradov, svetov, vladnih služb itd. Šele ko bo vlada naredila to introspekcijo, torej pogledala vase, in očistila proračun teh bremen, bi lahko prišli na vrsto državljani in gospodarstvo. Vendar je za tak korak zelo malo upanja. Cerarjeva vlada najbrž ne bo konkretneje posegla v zbirokratizirani državni aparat, tako kot že prej nista ne Pahorjeva in ne vlada Bratuškove, še posebej zato, ker si je Cerar s povečanjem ministrstev in dodatnimi političnimi zaposlitvami naredil kaj slabo uslugo. Je pa zanimivo, da mediji in sindikati te načrtovane ukrepe Cerarjeve vlade spremljajo precej drugače, kot je to bilo v času obeh Janševih vlad. Ni nobenih medijskih napadov Poslanska pisarna v novembru: v ponedeljek 3. in 10., med 10. in 11. uro. Dosegljiv sem tudi na elektronskem naslovu: [email protected] več na vlado, ni pozivov k demonstracijam in protestom, ni zažiganja političnih lutk, ni protestov študentov in njihovih profesorjev, sindikati pa so že dolgo povsem mirni. Oglašajo se le še sem in tja. Ali je odnos do ukrepov, ki bodo morali biti na koncu precej podobni ukrepom drugih vlad in zahtevam, ki jih od nas zahteva Bruselj, ki so že pred leti izšle iz krize, podobne zagovarjamo tudi v SDS, res odvisen samo od tega, kdo jih predlaga – ali medijsko demonizirani in očrnjeni Janša ali pa politični utrinki levice? Kaže že tako. Pri nas se vse preveč stavi na nepreverjene politične »face«. Bolj so nove in manj preverjene, bolj jim zaupamo. Žal pa nas do sedaj tudi ni še nič izučilo. Do sedaj se niso pokazale za učinkovit in svež veter, le njihove previsoke račune z nepotrebno visokimi dodatnimi obrestmi bo potrebno plačati. Malo je verjetno, da nam bodo upniki kaj podarili, spregledali ali odpisali. Zahvala Spoštovani volivci in volivke, veliko, res veliko vas je prepoznalo in podprlo naše dosedanje delo v občini. Vemo, da nismo mogli uresničiti vseh pričakovanj, vendar smo z umirjenim pristopom dosegli in naredili veliko. Tudi za naslednji mandat se bomo potrudili, da bomo izkoristili kar največ možnosti in priložnosti, ki se nam ponujajo v domačem ribniškem, slovenskem in evropskem okolju. Najlepša hvala za vaše ponovno veliko zaupanje! OO SDS Ribnica PISARNA VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA. VESELIM SE SREČANJA Z VAMI! dovala na kar štiri, nad čemer smo zelo zadovoljni. Tako smo postali stranka z najbolj pozitivno spremembo mandatov in druga najmočnejša stranka v Občini Ribnica. Svetniki SLS v Občinskemu svetu Občine Ribnice so postali Alojz Marn, Samo Pogorelc, Gregor Virant in moja malenkost. Pozitivni rezultat nedvoumno kaže na dosedanje uspešno delo in nam daje novo zaupanje in energijo za prihodnje. Na vas ne bomo nikoli pozabili! Svoj glas nam je zaupalo kar 767 volivcev, za kar se vsakomur posebej iskreno in od srca zahvaljujemo. Zahvala velja širši ekipi, vsem, ki ste pomagali, in vsem kandidatkam in kandidatom na listi SLS. Kdor misli, da je politika tek na kratke proge, se moti. Potrebno je trdo delo, izgraditi je treba zaupanje volivcev in ekipo, ki ji lahko zaupaš tudi v najtežjih trenutkih. Naj se naš skupni tek nadaljuje. Luka Ilc, predsednik OO SLS Ribnica Letošnje leto je bilo res volilno naporno, zato mi je toliko bolj odleglo, ko smo zaključili še z zadnjimi letošnjimi volitvami (vsaj upam tako). Ob tej priložnosti mi dovolite, da se iskreno zahvalim vsem, ki ste verjeli v naš program in našo kandidatno listo. Zahvaljujem se tudi svoji širši ekipi, najprej kandidatom, ki so zbrali pogum in verjeli v boljši jutri, potem pa podpornikom, ki so s svojim znanjem in izjemno požrtvovalnostjo pripomogli h kvalitetni izvedbi naše kampanje. V ekipi smo se trudili po svojih najboljših močeh, a vseeno nismo dosegli pričakovanih rezultatov. Naša kampanja ni bila razkošna, a dovolj izčrpna, da so občani lahko dobili vse potrebne informacije, če so to le želeli. Kampanjo smo izvedli v duhu strpnosti in na nivoju spoštovanja do nasprotnikov, zato smo lahko odkrito ponosni na vse, kar smo pokazali. Kljub temu večine volivcev nismo prepričali. Očitno dobre ideje in spoštovanja vredni ljudje volivcev vedno ne prepričajo in na njihove odločitve vplivajo tudi očitki, ki jih nekateri plasirajo v javnost. Med naborom očitkov, zakaj nisem primerna kandidatka za županjo, se niso znašli pomisleki glede mojih moralnih in etičnih vrednot, tudi očitkov na račun mojih sposobnosti ni bilo slišati veliko. So se pa med največkrat očitanimi vzroki znašli trije, ki so najbolj zaznamovali mojo kandidaturo. Prvi očitek se je nanašal na moj priimek, ki sem ga ob poroki prevzela od svojega moža. To, da sem članica družine Škrabec, je za neka- tere očitno nesprejemljivo dejstvo. Najbolj v nos jim gre moj svak, zato lahko zapišem, da bi bilo brez slovenske nevoščljivosti življenje enostavno prelepo. Ponosna sem, da pripadam družini, ki ima bogato zgodovino in katere pripadniki uživajo velik ugled ne samo na domačih tleh, ampak širom po svetu. Drugi najbolj pogost očitek se je nanašal na moje članstvo v stranki Zares. To naj bi bila po mnenju nekaterih najbolj skorumpirana stranka v Sloveniji. Po mojem védenju, nihče od vidnejših članov stranke Zares ni v postopkih pred Računskim sodiščem ali Komisijo za preprečevanje korupcije. Nihče ni pravnomočno obtožen, niti pravnomočno obsojen. Največji absurd tega očitka pa je, da so to izrekali prav tisti, ki podpirajo stranko, katere predsednik je pravnomočno obsojen in na prestajanju kazni. Večina zadev, na katere smo v stranki Zares opozarjali že pred leti in bili zato z vseh političnih strani diskreditirani, so danes še kako aktualne. Razkrili smo prenekatere nečednosti - od tajkunskih kreditov, ki so nam posledično prinesli slabo banko, do projekta TEŠ6, za katerega danes že vemo, kdo so bili tisti, ki so svoje lovke stegovali po njem. In zdaj vemo, da tam oranžnega cunamija ni bilo. Na moje članstvo v Zaresu sem ponosna. V tej stranki sem imela čast spoznati resnično izjemne ljudi, ki me še danes bogatijo s svojimi idejami in znanjem. Tretji očitek se nanaša na mojo vzvišenost, kar naj bi jo izkazovala tako, da ne obiskujem gostinskih lokalov in veselic. Ljudje menijo, da zato nisem ljudska, pa karkoli naj Lekcija iz Evrope Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi in poslanka v Državnem zboru Spoštovane občanke in občani občine Ribnica, najprej se želim v imenu Nove Slovenije - krščanskih demokratov zahvaliti vsem, ki podpirate naša prizadevanja za boljši jutri in ste nas podprli tudi na tokratnih lokalnih volitvah. V novem mandatu Občinskega sveta Občine Ribnica bosta vrednote krščanske demokracije in Nove Slovenije zastopala dva svetnika, katerima želim, da bi bila pri tem delu čim bolj uspešna. Naše geslo je »Blizu ljudem« in v tem duhu bomo delali tudi v prihodnje. Trudili se bomo, da bodo vaši problemi, vprašanja in predlogi slišani in da jih bomo izvoljeni funkcionarji začeli čim prej reševati. Reševanje številnih problemov pa nas čaka tudi na državnem nivoju. Do konca letošnjega leta bomo porabili približno 200 milijonov evrov več od že prej načrtovanega primanjkljaja. Sestavljanje proračuna za leto 2015 prav tako ne bo lahko, saj bo po besedah ministra za finance potrebno privarčevati več kot 750 milijonov evrov. Pozitivno pa je dejstvo, da novi finančni minister razume, da prekomerno zadolževanje bodočih generacij ni pošteno in primerno, zato je potrebno državno porabo čim prej omejiti na razumno raven. Na žalost je to edina pot, ki vodi iz spirale zadolževanja in večnega dolga. Alenka Bratušek tega žal ni razumela in njena vlada je Slovenijo močno dodatno zadolžila, strukturnih reform pa ni želela izpeljati. Prav zato je njeno nominacijo za kandidatko za podpredsednico evropske komisije in komisarko za energetsko unijo bi to že pomenilo. Naj bo ta pripomba še tako absurdna, priznam svoj greh v celoti. Težko me boste zasledili po lokalih, še manj na veselicah. V tej kategoriji izvoljenemu županu najverjetneje nikoli ne bom segla niti do gležnja. Me pa zato večkrat srečate na kakšni razstavi ali kulturnem dogodku. Žal pa tam jaz srečam premalo Ribničanov. Rezultat volitev je potrebno spoštovati, zato ob tej priložnosti ponovno čestitam županu Levstku za njegovo izvolitev. Drugače pa je s spoštovanjem, ki ga v mojih očeh oseba pridobi zgolj s svojimi dejanji. Človeka, ki mu je bilo v preteklosti dokazano koruptivno dejanje in neracionalno poslovanje z javnim denarjem, ki javno izraža ponižujoč odnos do žensk in ki nima toliko poguma, da bi se uprl raznim lobijem pri poslovnih odločitvah, žal ne morem spoštovati. Moralne in etične norme zame nikoli niso bile naprodaj. Naj se ob koncu ponovno iskreno in iz srca zahvalim za vsak glas podpore. Ni jih bilo malo in to izjemno cenim. Trudili se bomo po svojih najboljših močeh, čeprav bomo imeli v tokratnem sklicu občinskega sveta zgolj dva glasova od devetnajstih. Županu Levstku pa želim uspešno novo mandatno obdobje, za katerega si želim, da občanom prinese čim manj političnih odločitev in čim več odločitev v dobro večine. Andreja Škrabec POLITIČNI ČLANKI NISO STALIŠČA UREDNIŠTVA REŠETA, AMPAK SO NAMENJENI PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK. večina ljudi v Sloveniji razumela kot nerazumno in nepošteno. Alenka Bratušek je kot predsednica vlade z odstopom zaradi strankarskih nesoglasij povzročila razpad vlade in s tem tudi politično krizo ter nove volitve. Na evropskih volitvah je bila njena stranka neuspešna, uvrstitev v Državni zbor RS pa ji je uspela zgolj za las. Žal pa se tudi na zaslišanju pred evropskimi poslanci ni izkazala, s čimer je bil do neke mere okrnjen tudi ugled Slovenije. V NSi smo že pred volitvami za evropski parlament predlagali, da naj slovenski komisar prihaja iz vrst tiste evropske politične skupine, ki je na volitvah v Sloveniji prejela večinsko podporo. To bi bilo tudi v duhu Lizbonske pogodbe, a je bil predlog žal zavrnjen. Dejstvo pa je, da bi se s takim dogovorom zagotovo izognili vsem kolobocijam, ki smo jim bili priča v zvezi z iskanjem primernega kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. V NSi smo na to mesto predlagali Lojzeta Peterleta ali dr. Romano Jordan, ki bi se s svojimi evropskimi izkušnjami na tem zahtevnem položaju nedvomno dobro izkazala. 33 IZ POLITIČNIH KROGOV Ob pričetku novega mandata IZ SVETNIŠKIH VRST Spoštovani občanke in občani Ribnice, ko se je Združena levica pojavila med kandidati na lokalnih volitvah v občini Ribnica, smo bili deležni kanček nezaupanja: kot politični novinci v trdnjavi strank desne usmeritve, brez uveljavljenega zaledja in z zelo omejenimi možnostmi glede financiranja volilne kampanje. Ponudili smo vam iskreno in pošteno zavezo »Poslušali in slišali vas bomo. Vse, kar bo mogoče, bomo upoštevali oziroma storili. O narejenem bomo skrbno poročali. Naše delo bo transparentno, ničesar ne bomo skrivali. Nepotizma in korupcije ne bomo dopuščali. Vsak sum lahko omaja vaše zaupanje. Kompromisov in tolerance na tem področju ni. Naš cilj ni ukvarjanje z ideološkimi in politikantskimi vprašanji. Naš cilj je le eden, a vreden vašega glasu.« Vsakomur posebej se zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga izkazali na volitvah! Vaš občinski svetnik v tem mandatu bo Aleš Hoge. Zagotavljam vam, da se bom kot opozicijski svetnik vztrajno, požrtvovalno in neomajno boril za vrednote, ki jih Združena levica predstavlja, in bom tudi osebno deloval pošteno, iskreno in odkrito. Ne bom sodeloval v političnih igricah in 'intrigah', pri vsaki obravnavi bom upošteval korist občanov in občank Ribnice. Pozivam vas, da mi na telefonsko številko: 031 - 333 416, po elektronski pošti: [email protected] ali na naslov Kolodvorska 9, Ribnica, sporočate svoje predloge, mnenja in kritike. Vaše predloge bom poskušal uresničiti z argumentom pri vseh organih lokalne samouprave, na vprašanja pa bom priskrbel odgovore pristojnih oseb. Deloval bom javno, transparentno, obveščal vas bom o vsem. Želim biti prisoten na zborih občanov in tudi sicer povsod, kamor me boste povabili in bom lahko prispeval k rešitvam. Naj vas ne vodi občutek, da opozicijski svetniki ne moremo veliko vplivati na občinsko politiko. Moj pogled bo usmerjen v skupno dobro, v resnico in pravico, proti klientelizmu in korupciji, za zakonitost in povezovanje vseh, ki so pripravljeni delati pošteno. Vsem vam želim, da bi bili v prihodnjem mandatu zadovoljni s svojo občino v vseh pogledih! Sam si bom za to prizadeval na vsaki seji občinskega sveta in pri vsaki obravnavi. Vnaprej hvala za sodelovanje! Aleš Hoge Spoštovani volivke in volivci, v imenu Območne organizacije Socialnih demokratov se vam zahvaljujem za zaupani nam glas. Kot smo obljubili, bodo svetniki naše stranke prav gotovo sledili geslu DEJANJA. Vsem izvoljenim svetnikom iskreno čestitamo in želimo novoizvoljenemu svetu uspešno in plodno delo. Irma Grbec, predsednica Območne organizacija Socialnih demokratov Ribnica 34 ZAHVALA Spoštovani gospod župan! Mostovi povezujejo! In most, ki ste ga obnovili pod Breškim hribom, je vsekakor v veliko pomoč in zadovoljstvo. Hvala vam, da ste to omogočili, in tudi gospodu Janezu Pirnatu iz Brež, ki ga je obnovil v enem dnevu. Še enkrat, najlepša hvala! Marija Lovšin, vaščani Brež in pohodniki ter pešci iz okoliških naselij. Spoštovane občanke in spoštovani občani občine Ribnica! Najprej se prav lepo zahvaljujem vsem, ki ste se 5. oktobra udeležili volitev in oddali svoj glas članom Nove Slovenije – krščanskim demokratom. V septembrski številki Rešeta v članku Bi zmogli z nami, ki ga je napisal Gregor Virant, je bilo zapisano (»združili smo se Lista Janeza Puclja, stranka SLS, Lista za Ribnčane najbulše, NSi, pa v ta namen ni nastavila županskega kandidata«), kar pa v navedbi naše stranke NSi ne drži. Luka Ilc, predsednik OO SLS Ribnica me je res kar nekajkrat klical in nagovarjal, da bi se povezali in šli s skupnim županskim kandidatom na volitve oziroma da bi podprli kandidata SLS Janeza Puclja. Odgovoril sem mu, da se bom o predlogu posvetoval z ostalimi člani OO NSi, da pa je naš cilj, da gremo na volitve s svojim kandidatom. Podobno povabilo smo dobili tudi od stranke SDS. Ker za te volitve nismo dobili primernega kandidata za župana, smo se člani OO NSi Ribnica odločili, da v prvem krogu volitev uradno ne podpremo nobenega od predlaganih kandidatov. V primeru drugega kroga, do česar je tudi prišlo, pa je bila večina članov odbora mnenja, da podpremo dosedanjega župana Jožeta Levstka. O tej odločitvi sem seznanil tako Luko Ilca kot predstavnika stranke SDS. Spoštovani Gregor Virant, oba dobro veva, da nisva imela nobenih pogovorov v zvezi z volitvami, ravno tako ne o kakšni drugi stvari. Veva tudi, da ni res, kar si napisal v članku, ko si omenjal stranko NSi, zato prosim, da v bodoče ne navajaš neresničnih podatkov. Janez Merhar, predsednik OO NSI Ribnica OBČANI PIŠEJO Vprašanje ribniškemu županu in občinskim svetnikom Ali je parkiranje oz. promet pred ribniškim novim vrtcem, šolami in športnim centrom res strokovno urejen in je zadosti varen za otroke, spremljevalce in voznike, ko se že sedaj, ko ni snega, mnogi vozniki in spremljevalci z otroki zagozdimo v gneči, ki je v konicah nihče ne ureja? Kot dedek in babica, ki voziva vnukinji v vrtec in šolo, imava skoraj vsak dan problem; zelo težko ali celo ne moreva se pripeljati ali odpeljati na parkirišče pred novim vrtcem, ko se tam vozila srečajo. Ob izhodu tudi ni prehoda za pešce, pa še pločnik ob vrtcu ni urejen. Meniva, da obstaja dovolj resen problem prometa okoli šol in vrtca še nezadostno rešen . Prosiva za javen odgovor: Kakšno je stališče občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ribnica? Marija Mihič, prof. pedagogike Franc Mihič, univ. dipl. inž. Malo za šalo, malo zares Volitve so torej za nami. Uspešne? Kakor za koga. Udeležba? Ta je bolj zaskrbljujoča, saj je v primerjavi s predhodnimi v trendu padanja. Ampak tako je v demokraciji, ki to pravzaprav ni, saj je odločila manjšina, ki je sicer razumela tudi dolžnosti in ne samo pravic. Ko pa takole poslušam razne gostilniške komentatorje, se mi zdi, da je teh, ki se na politiko spoznajo, mnogo več kot polovica. Nekateri od teh obvladajo tako državni kot tudi lokalni nivo, ob tem pa mešajo vse od državnikov do tistih v krajevnih skupnostih, ker da so »itak vsi glih«. Ti pač tako razumejo demokracijo. Spet drugi so morda bolj napredni, saj svojim kritikam dodajo tudi predloge, kar je prav, a kaj, ko ti potem ne pridejo do pravih ušes, pa se spet nič ne zgodi. Pa sem ob polemikah pred volilnim obdobjem in med njim tudi sam razmišljal o uspešnosti dosedanjega župana, o storjenem pa o obljubah in tako dalje. Izstopajo že večkrat omenjeni veliki projekti: vrtec, čistilna naprava, energetska obnova zdravstvenega doma in šole, rokodelski center... Imamo nekaj močnih gospodarskih subjektov, ki imajo posluh tudi za lokalne potrebe, kulturno življenje je pestro in še bi se našlo kaj. Tudi svetniki so bili enotni in so soglasno sprejemali odločitve. Uspešnosti župana torej ne gre oporekati, pa še obleka mu je v času županovanja zrasla za kakšno številko, če sem malo zloben. Ampak OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO marsikaj bo treba še postoriti. Na primer: urediti mestno jedro z okolico, kjer ne gre samo za fasade. Tu prišlek, razen na semanji dan, skoraj ne opazi tiste avtohtone snovi – lesa, iz katere je bojda tudi župan in po kateri ta dolina slovi daleč naokoli. Romska problematika je bila povsem zanemarjena tema, ampak slej ko prej bo potrebno tudi to reševati. Tudi na obrobju Ribnice, v posameznih krajevnih skupnostih in vaseh ter zaselkih znotraj njih, smo bili, morda tudi zaradi prej omenjenih velikih projektov, v marsičem prikrajšani. Veliko je težav in neizvedenih projektov: ceste, igrišča, javna razsvetljava, vodovod in tako dalje. Tu bo potrebno marsikaj spremeniti, morda tudi reorganizirati. Vse seveda ni odvisno samo od župana, ampak tudi od svetnikov, občinskih služb in tudi vseh nas, ki preko krajevnih skupnosti ali kako drugače vlagamo pobude in poskrbimo, da predlogi pridejo na občinske mize. Je pa potem župan tisti, ki zadevo požegna ... Pred volitvami sem na enem od soočenj med drugim ujel, češ da svetniki ne vedo, kakšne potrebe imamo v posameznih krajevnih skupnostih. S tem se ne morem povsem strinjati. Iz lastne prakse vsaj za svojo krajevno skupnost vem, da na občini natančno poznajo naše potrebe. Zakaj ti predlogi ne prihajajo do svetnikov in če res ne, bodo morali ugotoviti sami na Gorenjski cesti 3. Morda se predlogi skrivajo v tistem gradivu, ki ga svetniki zaradi obsežnosti ne preberejo dovolj podrobno ali pa gre preprosto za pomanjkanje komunikacije. Vsekakor bi svetniki to morali vedeti, zato so tudi tam. Morebiti pa bi pomagalo, če bi se slednji bolj pogosto družili z občani, se udeleževali družabnih dogodkov, zahajali v lokale in tako dalje ter tako neposredno izvedeli, kaj nas teži. Še bolje pa bi bilo, če bi seje občinskega sveta sklicevali kar po gostilnah in vaških domovih. Teh imamo dovolj in sčasoma bi prišla na vrsto vsa okolja, tudi najmanjši zaselki. Svetniki, z županom vred, bi se tako neposredno soočili z občani, njihovimi težavami in tudi predlogi. Pa še prej omenjeni »gostilniški politiki« bi lahko od blizu videli nekaj tistih, ki so vsi »glih«, ter jim povedali, kar jim gre. In ko bi se »lokalni izvoljenci« v poznih urah vračali iz kakšne vaške gostilne ali gasilskega doma, bi tudi sami opazili, kje je potrebna še kakšna luč javne razsvetljave, kje so ceste preozke in luknjaste pa kje je neurejena kanalizacija in tako dalje. Prepričan sem, da bi taka praksa spodbudila marsikatere posameznike, da bi začeli bolj spreml- jati lokalno dogajanje in tako tudi sami postali aktivni občani. Kakorkoli že, vzemite branje za šalo ali zares. Namenjeno je obojemu. Novi občinski ekipi čestitam in želim veliko uspehov, županu predvsem širokoglednost, svetnikom odprte oči in napeta ušesa, vsem ostalim pa: bodimo glasni v svojih kritikah, pobudah in pohvalah, vendar argumentirano, na dober, demokratični način. Morda bomo čez štiri leta (skoraj) vsi zadovoljni ali pa bomo imeli vsaj bolj aktivno volilno udeležbo. Franc Češarek V čem smo dobri? Država in EU čakata! Ministrica brez resorja za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo RS mag. Violeta Bulc je postala evropska komisarka. Njen resor v vladi pa pripravlja strategijo pametne specializacije države. Zato je to težko razumljiva kadrovska rošada. Kdaj bo sedaj vlada poslala evropski komisiji novo popravljeno strategijo pametne specializacije po navodilih EU komisije, kjer Slovenijo za to področje čaka več kot 3 milijarde nepovratnih kohezijskih evropskih sredstev? Prvo takšno vlogo strategije prejšnje vlade je EU zavrnila kot popolnoma nestrokoven izdelek oz. neprimeren za strategijo Slovenije in za nepovratno financiranje EU! Za kreiranje strategije pametne specializacije države je potrebno zelo kompleksno strateško znanje, prežeto z realno prakso in z realno ovrednotenimi potenciali konkurenčnosti države. Ne pa le špekulativno teoretiziranje, samo da se denar dobi! Strategija bo naša izbrana smer razvoja, bo usodna perspektiva države. Strategijo potrebujeta vsaka vlada in država. Dr. Jože Mencinger se sicer sprašuje: »Naj vlada ugotavlja, kateri so globalni konkurenčni razvojni projekti?« Meni torej, da to ni stvar vlade, pa se žal to za vodenje države očitno ne obnese. Kdo bo in kdaj nastopi novi minister za strateški razvoj Slovenije? Kdaj bo vlada izdelala potrebno in zahtevano strategijo, da se zažene razvoj Slovenije, tudi z denarjem davkoplačevalcev EU? V čem je torej in bo Slovenija konkurenčna, dobra, mora vedeti vlada, mar ne? Šele ko bo to znano, je mogoče učinkovito vodenje države! V čem smo torej dobri in lahko bolj prepoznavni? Franc Mihič 35 PISMA OBČANOV OBČANI PIŠEJO IZ MIKLOVE HIŠE Novice iz Knjižnice Miklova hiša Pregled dogodkov v Knjižnici Ribnica Predavanja v mesecu oktobru Tretji oktobrski torek nas je obiskal priljubljeni slovenski pisatelj Ivan Sivec. Predstavil nam je svoj najnovejši projekt, z več kot stotimi viri utemeljen cikel štirih zgodovinskih romanov Zadnji keltski poglavar, Usodna emonska lepotica, Burja nad Mrzlo reko in Atila, šiba božja iz zbirke Rimljani na naših tleh (več na strani 13). V sredo, 1. oktobra, smo gostili specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti Marka Juhanta. Avtorja, ki mu je širše priznanje prinesla knjiga Varuh otrokovih dolžnosti, smo v Knjižnici Ribnica že gostili, kljub temu pa je s predavanjem o pomembnosti vzgajanja otrok z vrednotami ponovno napolnil dvorano do zadnjega kotička. Dogodek je sodil v okvir Socialnega tedna, ki je med 25. 9. in 4. 10. potekal na več lokacijah po Sloveniji pod okriljem zavoda Socialna akademija. Drugi torek v oktobru, 7., je bil v znamenju domovinske pesmi. Gost Igor Na predavanje specialnega pedagoga Marka Juhanta se je tudi tokrat Pirkovič, nek- kar trlo obiskovalcev. danji konzul, urednik oddaje Tednik, avtor mnogih oddaj in V četrtek, 16. oktobra, smo sodelovali v glasbenih uspešnic, je v naši knjižnici pred- dnevu kulturne dediščine Osnovne šole dr. stavil svojo življenjsko pot in razmišljanja, ki Franceta Prešerna Ribnica. Skupaj z osmiso ga navdihnila za izdajo pesniške zbirke mi razredi smo tako spoznavali ribniško Slovenska pesem. Večer so dopolnjevale narečje, s šestimi razredi pa bajke o Ribniški dolini. recitacije njegovih pesmi. V času nastajanja članka nas čaka še zadnje oktobrsko predavanje. V torek, 21. oktobra, nam bosta v predavanju Kako živeti v novi dobi Dušan Portatis Kovač in Mihaela Logar predstavila svoja razmišljanja in konkretnenapotke, kako skrbeti zase in osebnostno rasti v dobi, ki prihaja. Učenci 8. razredov so se na kulturnem dnevu spoznavali z ribniškem narečjem. 36 Nastja Hafnar, bibliotekarka Knjižnica Miklova hiša Igor Pirkovič je na predavanju predstavil svojo pesniško zbirko Slovenska pesem DOGODKI KNJIŽNICE MIKLOVA HIŠA V NOVEMBRU 4. november ob 19.00 Poetičnoglasbeni večer z Nušo Ilovar V literarnem večeru se nam bo ob spremljavi petih in uglasbenih besedil iz svojih zbirk predstavila pesnica iz Žalca, za katero je že kar nekaj lepo sprejetih pesniških zbirk. Na večeru bosta sodelovali Simona Kropec in Anica Ilovar. 11. november ob 19.00 Predstavitev knjige PSI Ponovna, a povsem drugačna predstavitev knjižne uspešnice neznanega avtorja, v kateri je razkritih šest največjih skrivnosti človeštva. 18. november ob 19.00 Prva svetovna vojna – sto let pozneje predavanje in predstavitev knjige Vasje Klavora Ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne bo o dogodkih na soški fronti spregovoril prim. dr. Vasja Klavora, človek, ki ga uvrščamo med najboljše slovenske poznavalce tega obdobja. 25. november ob 19. Okrog sveta, potopisno predavanje Vtise s potovanj, ki se začnejo v Skandinaviji, nadaljujejo pa prek delte Nila, Avstralije, Amerike in Azije, nam bo podal Andrej Morelj, popotnik, ki je v 45 letih prepotoval 45 držav. V novembru bo organizirana tudi prva lutkovna predstava za otroke v sezoni 2014/15. Datum bo sporočen naknadno! www.knjiznica-ribnica.si 22 dijakov in dijakinj 3. a in 3. b Gimnazije in srednje šole Kočevje in učiteljici angleščine smo se v okviru predmeta kultura in civilizacija udeležili drugega dela mednarodne izmenjave. Od 14. do 21. septembra 2014 so nas na svojih domovih gostili vrstniki iz italijanske šole "Liceo linguistico A. Capriotti" iz San Benedetta del Tronto. San Benedetto del Tronto je z 48.700 prebivalci drugo največje mesto v provinci Marche. Mesto se nahaja ob obali Jadranskega morja, približno 80 km južneje od Ancone, in je znana obmorska turistična destinacija srednje Italije in pomembno ribiško pristanišče. Mesto radi imenujejo “mesto palm” – najbolj razpoznaven znak San Benedetta je namreč 7000 palm in pa 4 km peščenih plaž. Ogledali smo si samo mesto in se še malo predajali poletju in pa užitkom na plaži, obiskali smo nekaj slikovitih srednjeveških mestec (Urbino, Offida in pa Ascoli Piceno), ki se praviloma stiskajo na vrhu hriba. En dan smo preživeli v italijanski prestolnici – v Rimu smo občudovali mogočnost Koloseja in ostanke foruma Fori Imperiali, se spre- ZLATI MATURANTI GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE KOČEVJE hodili po Španskih stopnicah in trgu Piazza Navona, obiskali Pantheon in baziliko svetega Petra v Vatikanu, pa še kaj. Spoznali smo postopek stiskanja oljčnega olja ter okušali izvrstno italijansko kuhinjo – testenine na sto načinov, italijansko pizzo, ribje specialitete, odličen italijanski sladoled in kavo ter okusne sladice, ki so jih pekle “naše italijanske mame in babice”. Teden v Italiji je bil za vse nepozabna izkušnja – družine so se izkazale s svojo odprtostjo, z gostoljubnostjo in kulinaričnimi dobrotami, šola pa z zanimivim programom. Na lastni koži smo doživljali kulturne razlike med državama, spoznavali njihov način življenja in se naučili kar nekaj italijanskih besed in fraz. Mnogi smo se domov vrnili odločeni, da San Benedetto in naše nove prijatelje kmalu spet obiščemo v lastni režiji. Mojca Adamič Varga, prof., koordinatorica mednarodnega sodelovanja točkami posegla v sam vrh letošnjih maturitetnih dosežkov na državni ravni, saj sodita med tistih redkih 25 dijakov s sedemnajstih slovenskih gimnazij, ki so na splošni maturi dosegli vse točke in s tem premagali vse ovire za vpis na želeni študij. »Diamantne dijake« je 4. oktobra 2014 na Brdu pri Kranju sprejel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Njun uspeh pa je odmeval tudi v širši lokalni skupnosti. Tako sta v petek, 3. oktobra 2014, na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku občine Kočevje »Tu, kjer sem doma« za svoj izjemni dosežek na maturi 2014 iz rok župana občine Kočevje dr. Vladimirja Prebiliča, prejela plaketo občine Kočevje. Ko danes s ponosom pogledamo na prehojeno skupno pot, sedaj že bivšim dijakom naše šole iskreno čestitamo. Njihov dosežek je obenem najboljša popotnica za nadaljnji študij in uspešno kariero. Dosedanjim 27 zlatim gimnazijkam in gim- združili v zlat dosežek na splošni maturi. nazijcem kočevske Gimnazije in srednje Dosegli so 30 ali več od 34 možnih točk. Še šole so se to poletje pridružili še trije: Gita posebej sta se odlikovala Greta Gašparac Mihelčič, Greta Gašparac in Jan Hartman. in Jan Hartman, ki sta z doseženimi 34 Vsi trije so že v času štiriletnega gimnazijskega i zo b ra že va n j a pokazali, kaj pomeni prav usmeriti svoje sposobnosti. Vestno šolsko delo, sprotno učenje, sodelovanje pri različnih dodatnih šolskih in izvenšolskih dejavnostih, uspešna udeležba in vidni dosežki na različnih tekmovanjih so se Diamantna dijaka Greta Gašparac in Jan Hartman z ravnateljico meto kamšek in predsed- nikom republike slovenije borutom pahorjem MED SREDNJEŠOLCI Mednarodna izmenjava na kočevski gimnaziji: Obiskali smo “mesto palm” Tomaž Markovič, GSŠ Kočevje 37 IZ ŠOLSKIH KLOPI PRIHODNOST JE V TRADICIJI! Z željo, da bi bogata rokodelska tradicija v Ribnici postajala vse pomembnejši dejavnik njene uspešne kulturne, gospodarske in turistične bodočnosti, smo 16. oktobra v ribniški osnovni šoli pripravili tematski kulturni dan. Učenci so se uvodoma na predavanju dr. Vita Hazlerja, izrednega profesorja etnologije in predstojnika oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, seznanili s pomenom domače kulturne dediščine v sodobnosti. Prihodnost tradicije pa so nato sami ustvarjali na različnih obrtnih, zgodovinskih, gospodinjskih, športnih, knjižničnih, literarnih, glasbenih in računalniških delavnicah. Kulturni dan 16. oktobra 2014 je bil namenjen učencem šestih, sedmih in osmih razredov. Ti so se najprej udeležili predavanja in predstavitve »Dediščina med preteklostjo in sodobnostjo«, ki ga je zanje pripravil dr. Vito Hazler. Profesor je ob obilici slikovnega gradiva različnih elementov kulturne dediščine pojasnil, kaj dediščina sploh je, da je lahko osebna, krajinska, pokrajinska ali državna. V Sloveniji jo varujejo muzeji, galerije, arhivi, knjižnice, samostani (npr. Nova Štifta), gradovi, cerkve, zasebni zbiratelji, na nacionalni ravni pa Zavod za varstvo kulturne dediščine. Kot vire dediščine je dr. Hazler navedel podobe, slike iz preteklosti, medijske oglase, informatorje (pripovedovalce na terenu), pedagoge ter sodelavce ustanov za varstvo dediščine, kot so konzervatorji, kustosi in arhivarji. Kot je povedal, so viri dediščine tudi slovenske pokrajine, verske skupnosti, stare stavbe, za Slovenijo značilni kozolci, mestni trgi, nosilci tradicionalnih obrti, tradicionalni sejmi, simboli, šege in navade (martinovanje, blagoslov konj, nove maše, gasilske veselice, srečanja oldtimerjev, praznovanja), veščine in znanja (brušenje kose, hmeljarstvo, tlakovanje, izdelava ilovnatih ometov), vinogradništvo (kleti, sodi, brajde, svetniki), kulinarika … Najboljši vir pa je po njegovih besedah Izdelava punčk iz cunj 38 domači kraj. V Ribnici je kot dober vir varovanja dediščine omenil ribniški semenj ter Škrabčevo domačijo. Slednja je kot del ribniške tudi pomemben element državne dediščine. V letu 2004 je bila celo nominirana za Evropski muzej leta, kar ji je prineslo povečanje turističnega obiska. Predavanje, za katerega tehnično izpeljavo je poskrbela Jana Petek Volčanšek, je dr. Vito Hazler zaključil z mislijo, da tradicija nastaja vedno znova. Na vsakem koraku srečamo prepletanje tradicije in sodobnosti, ki se medsebojno bogatita. Oboroženi z novimi spoznanji so se učenci razporedili v različne delavnice, kjer so ob mentorjih tudi sami ustvarjalno povezovali tradicijo s sodobnostjo in prihodnostjo. Šesti razredi so v obrtni delavnici izdelovali novoletne voščilnice ter pod vodstvom Janka Ilca vžigali različne božično– novoletne motive v les. V likovni delavnici so pod mentorstvom Vanje Grišin Šertelj in Maje Bunderla izdelovali ribniški koledar, ki bo krasil ravnateljičino pisarno. V literarni delavnici so s pomočjo pantomime ugotavljali, katerega rokodelca učenci predstavljajo, oblikovali so križanke o ribniški kulturni dediščini ter si ogledali film o Rokodelskem centru Ribnica. Vodila jih je Anja Briški. V zgodovinski delavnici so ob mentorstvu Janeza Tanka preučevali krošnjarjenje in Oblikovanje nove ribniške valute izdelovali plakate. V športni delavnici so se pod vodstvom Tanje Kozina Češarek igrali stare igre, kot so gnilo jajce, trden most, zemljo krast, zvezde metat, ristanc in druge. V knjižnični delavnici v Miklovi hiši so pod vodstvom Marjete Oberstar izdelali spomin in križanke na temo Bajke o nastanku Ribnice. Učenci 7. razredov so v Obrtni delavnici pod mentorstvom Janeza Andoljška in Jane Petek Volčanšek v tehniki lesoreza izdelovali velike pečate z ribniškim grbom. V likovni delavnici so pod mentorstvom Katarine Drobnič izdelali ribniške razglednice, pod mentorstvom Lee Urh pa punčke iz cunj. V Literarni delavnici so opisovali stare predmete, izdelovali križanke in se igrali špano. Vodili sta jih Andreja Pogorelc in Marjana Cvar. Milka Jamnik je s svojo skupino v zgodovinski delavnici oblikovala biografije pomembnih osebnosti iz Ribniške doline (Jakoba Petelina, Janka Trošta, Janeza Debeljaka, Petra Kozine idr.) v obliki plakatov. V gospodinjski delavnici so učenci skupaj s Sašo Peterlin skuhali »šmorn«, kašnato zelje in mlečno kašo. V glasbeni delavnici so z Davidom Ropom igrali in prepevali tradicionalne ribniške pesmi. Osmošolce je v obrtni delavnici spremljala Andreja Bauer. Iz barvnega papirja so izdelovali ribniški grb z ozadjem ribniške zastave. Likovno delavnico je vodil Drago Košir, pomagali pa sta mu Sonja Mišič in Maja Zbašnik. Učenci so iz lipovega lesa v tehniki lesoreza izdelovali ribniški grb za okrasitev učilnic. Literarna delavnica na temo ribniškega narečja je potekala pod vodstvom Anice Mohar in Mete Kljun v knjižnici Miklove hiše. Učenci so prevajali besedila iz knjige Usaka vas ima suj glas v knjižno slovenščino ter se preizkušali v branju fonetičnega zapisa. Učenci iz zgodovinske delavnice Mojce Čavka so obiskali suhorobarja Franca Jakliča v Sajevcu. V delavnici tujih jezikov so pod mentorstvom Zvonke Šilc prevajali besedila o suhi robi in njenem pomenu za Ribnico iz angleščine v slovenščino ter preučevali angleške prospekte iz Rokodelskega centra. Računalniška delavnica je potekala pod vodstvom Marjana Novaka in Slavice Petrič. V njej so s programom inkscape oblikovali ribniški kovanec z imenom ribničan oz. reta. Pozornost učencev in pripadnost ribniški kulturni dediščini izražajo tudi sama dela, ki so nastala v okviru kulturnega dne. Številni zanimivi izdelki so dokaz, da se nam za bodočnost rokodelske tradicije ter pridnost, ustvarjalnost, iskrivost in duhovitost ribniškega človeka tudi v bodoče ni bati. Te danosti pa so tudi najboljše zagotovilo za nadaljnji uspešen razvoj in vse večjo prepoznavnost Ribnice v širšem okolju. Tekst: Marinka Mate Foto: Marinka Mate in Marjan Novak Naša šola je vključena v projekt Simbioza šola, to je projekt medgeneracijskega sodelovanja, v katerem mlajši pomagajo učiti starejše. V okviru tega bomo na šoli izvedli brezplačne delavnice računalništva, namenjene spoznavanju osnov računalništva in druženju različnih generacij. Izobraževanje o uporabi računalnika, interneta in mobilne telefonije bo potekalo v računalniški učilnici naše šole. Na delavnicah bodo poleg predavatelja prisotni tudi učenci naše šole, ki so se prostovoljno odločili za to sodelovanje. OSNOVNA ŠOLA DR. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA VABI K PRIJAVI na brezplačne delavnice, ki bodo v tednu od ponedeljka, 17. - 21. novembra, v popoldanskem času med 17. in 19. uro na šoli v računalniški učilnici. Na izobraževanje se lahko prijavite preko telefonske številke 01 8350 414 ge. Marinki Mate v času od 3. do 7. novembra med 7.00 in 13.30 ali po e-pošti: Marija. [email protected]. Veselimo se vašega obiska. Vljudno vabljeni! Olga Černe, vodja projekta Šolsko leto 2014/15 smo na podružnici začeli z osemnajstimi učenci, od tega je kar šest prvošolčkov. Deževen ponedeljek, 1. septembra, je bil zanje zelo pomemben dan. Ob pol desetih smo se v dvorani šole v Sodražici zbrali vsi: prvošolčki z matične in podružnične šole Sveti Gregor v spremstvu svojih staršev in učiteljic, ki bodo poučevale v prvem razredu. Vse navzoče pa je najprej prijazno pozdravila in nagovorila gospa ravnateljica Majda Kovačič Cimperman. Učenci POŠ Sv. prvošolec Gregor pa so za vse že petič zaigrali igrico Kdo je napravil Vidku srajčico, v kateri so nastopili vsi učenci, ki so lansko šolsko leto obiskovali ustvarjalno gledališki krožek. Za prijetno, razgibano in domiselno predstavo so na letošnjem srečanju gledaliških skupin na Jesenicah prejeli tudi srebrno plaketo JSKD RS. Predstava je navdušila učence, starše in učiteljice. Po predstavi so prvošolci preskočili šolski prag in si prislužili sladko presenečenje. Sledilo je prijetno druženje. Učenci od Svetega Gregorja smo odšli na podružnico, kjer smo si ogledali svojo učilnico in spoznali sošolce iz 2. razreda. Naj bo v letošnjem letu še veliko prijetnih in nepozabnih dni! Pripravila: Zdenka Kljun MORSKA ŠOLA V NARAVI V ponedeljek, 15. septembra, smo učenci tretjih razredov matične in podružnične šole Sveti Gregor odšli za pet dni v Sečo pri Portorožu v šolo v naravi. Imeli smo neverjetno srečo glede vremena, saj vemo, kako klavrno je bilo letošnje poletje. Vseh pet dni je bilo nebo brez oblakov, sijalo je močno sonce, temperatura vode je bila 22 stopinj. Skratka, bilo je zelo prijetno. In po čem bo letošnja šola v naravi ostala v nepozabnem spominu gregorskih tretješolcev? Šli smo v šolo v naravi v Sečo pri Portorožu. Tam je bilo zelo lepo. Z ladjico Solinarko smo se peljali v Piran. Tam smo šli na sladoled. Ko smo se vrnili, je bila večerja in po večerji smo se šli igrat. Nato je bila pravljica in šli smo spat. Drug dan po zajtrku smo imeli spoznavanje okolja. Raziskovali smo morsko obalo, živa bitja ter plimo in oseko. Nabirali smo školjke in polže. Imeli smo tudi fitnes na plaži, ki mi je bil zelo všeč. V bazenu smo plavali dopoldne in popoldne, to se je ponavljalo vsak dan. V petek je napočil čas za domov. Ko smo se pripeljali z avtobusom do Sodražice, sem se zelo razveselila mamice. Iza Levstek, 3. f Učiteljica nam je pokazala slike, da smo videli, kako so delali solinarji. Imeli so kvadratne copate s paščkom, nosili so jih na bose noge. Z njimi so lahko hodili po soli. Če bi hodili s čevlji, bi jim odstopilo lepilo. Imeli so tudi tak ročaj kot grablje, na koncu je bila pa namesto zob deščica. S tem so rinili sol na kupe. Ponoči so hodili lovit ribe, nastavili so mreže. Zjutraj so nalovljene ribe nesli na trg in jih prodali. S šivankami smo si sešili vrečke in jih napolnili z morsko soljo in rožmarinom. Zvečer smo šli z lučkami v Portorož in si ogledali marino, kjer je bilo veliko ladij in jadrnic. Anej Grebenc, 3. f V šoli v naravi smo bili pet dni. Ves čas je bilo lepo vreme. Z ladjico smo šli v Piran. Tam smo si ogledali cerkev svetega Jurija, Tartinijev spomenik, hišo Benečanko, nogometni stadion in Tartinijev trg. Tam smo polizali sladoled. Ko smo se vrnili, smo šli plavat in potem na večerjo. Zelo hitro smo pojedli in se šli igrat, zelo hitro je bila pravljica. Ko je bilo konec pravljice, smo šli spat. Zjutraj smo se zbudili vsi popikani od komarjev. Po zajtrku smo šli na razgledno točko in gledali soline. Videli smo tudi letališče in letalo. Na Forma vivi smo si ogledali razstavo, nato pa izdelovali kipe iz gline in jih tudi mi razstavili. V četrtek smo šli po kosilu na igrala, bilo je zabavno. Teden je zelo hitro minil. David Adamič, 3. f Pripravila: Zdenka Kljun 39 IZ ŠOLSKIH KLOPI Nepozaben 1. šolski dan IZ ŠOLSKIH KLOPI Dobrodošla, jesen! Jesen je poseben letni čas, kot je posebno vsako obdobje človeškega življenja. Kakor pomlad, poletje in zima prinaša s sabo nekaj slabših in nekaj boljših stvari. Večina učencev bi verjetno najprej pomislila, da z jesenjo pridejo ohladitev, dež, veter, šola harmonikarja Jan Drobnič in Gašper Kljun in podobne vremenske neprilike, če ne kar katastrofe. Kmalu pa bi se spomnili, da jesen prinaša tudi poljske pridelke. Z novim šolskim letom pridejo novo znanje, izkušnje in srečanja s starimi prijatelji. In tako je tudi z jesenjo v življenju. V njenem zavetju se lahko veselimo lepih doživetij, dobrih del in bogatih izkušenj. Brez strahu, da bi izgubili službo ali streho nad glavo. In vedno znova se lahko razveselimo novih poznanstev in starih prijateljev. Ravno staro prijateljstvo in želja po novih spoznanjih in znanstvih je v okviru projekta Sožitje med generacijami s šolsko jesenjo v Dom starejših občanov 1. oktobra znova pripeljala tudi ribniške učence. Jesensko sonce so s prvim izmed vsakomesečnih nastopov, s katerimi bodo razveseljevali stanovalce Doma starejših občanov, tokrat prinesli učenke in učenci 3. A razreda ter izkušena harmonikarja razigrani otroci Jan Drobnič in Gašper Kljun iz 8. D. Slednja sta kot zvezdi stalnici Doma uvodoma zaigrala skladbo Lojzeta Slaka Čebelar. Sledil je nastop tretješolcev, ki so pod mentorstvom Nike Vrbinc Mihelič izvedli za svojo starost izredno izdelan, zbran in sproščen pevsko plesni nastop. DRUGI ŠPORTNI DAN PROGRAM JUMICAR ZA 5. RAZREDE V veselem pričakovanju JUMICAR-ja so učenci v torek, 14. oktobra, pregnali oblačno jutro in ga spremenili v lep sončen dan. Petošolci OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica in njihovi vrstniki s podružničnih šol Dolenja vas in Sušje pa so utrjevali znanje s področja cestnoprometnih predpisov in osnovne kulture v prometu. Naučili so se, da je osnovna naloga nas vseh OSTATI ŽIV, zato moramo biti pešci v navdušeni mladi šoferji prometu zelo previdni in dobro opazovati promet. Prečkati Po predavanju je igrišče ob ŠCR in šolo cesto pa se sme samo takrat, ko se promet oživelo v barvah semaforja, prometnih znakov in pisanih avtomobilčkov. Za obvladoustavi ali ga ni. 40 Zaplesali in zapeli so skladbe: Rad imej živali, Osel in kukavica, Mon papa, Ve he na heja, Zajček Zlatko, Račke, Soki rašpla, Ko bi vsi in Skupaj lažje rastemo. S Plesnim vlakom so popeljali občinstvo ob dunajskem valčku na Dunaj, ob kazačoku v Mosko, s češko polko pa, kam drugam kot v Češko. Zaključna beseda in pesem je pripadla vsem, tretješolcem, harmonikarjema in stanovalcem, ki jih je povezala skladba Mi se imamo radi. Z njo so si obljubili, da bo slovo le začasno in da na naslednje srečanje ne bo treba čakati dlje kot mesec dni. Marinka Mate vanje vozil je bilo potrebno veliko znanja in spretnosti. Sredi prometnega vrveža so učenci z lastno vožnjo in v spremljanju vožnje svojih sošolcev zelo uživali. Po zaključku programa je organizator učencem čestital za dobro opravljeno vožnjo. Obiskal in pozdravil nas je tudi g. župan Jože Levstek. Učenci in učiteljice 5. razredov se zahvaljujemo vsem sponzorjem. To so: OBČINA RIBNICA, ADRIATIC SLOVENICA D. D., LEVSTEK TRANSPORT, YASKAWA RISTRO D. O. O., TANKO D. O. O. in GRADMETAL, ki so pripomogli, da so učenci brezplačno vozili male avtomobilčke. Zahvaljujemo pa se tudi organizatorju programa JUMICAR. Aktiv 5. r. Lepi poznopolenti dnevi so ravno pravšnji za raziskovanje, zato smo se učenci POŠ Sveti Gregor sprehodili skozi gozd in se napotili do Hudega Konca, kjer nas je pričakal čebelar Jože Škulj. O tem pripovedujejo četrtošolci. Šli smo v bližnji gozd in nabirali gobe. Nabrali smo jih zelo veliko, še posebej mušnice, rožičke, sirovke, skodelice in lisičke. Videli smo tudi žabo in močerada. Nabrali smo še kostanj, ki je ponekod že zrel, in različne plodove, kot so lešniki in šipek. Skuhali si bomo čaj. Julija Adamič, 4. f Za nabiranje gob potrebuješ košaro, dobro pa je, da imaš s seboj tudi nož, da sproti očistiš nabrane gobe. Jurčki dostikrat rastejo v smrekovih gozdovih, marele pa najdeš na travi ali na robu gozda. Lisičke rastejo skoraj po vseh gozdovih. Na dan ne smeš nabrati več kot 2 kg gob. Letos je bilo veliko gob, ker je bilo tudi veliko dežja in malo sonca. Ko nabiraš gobe, moraš paziti na to, da pustiš majhne ali gnile gobe v gozdu, da ne nehajo rasti. Rok Oblak, 4. f Ko smo bili v gozdu, smo nabrali veliko različnih vrst gob. Pri nabiranju smo si pomagali s knjigo, da smo poiskali imena gob in užitnost. V šoli smo se lotili pripravljanja razstave. Razvrstili smo gobe po vrstah in na listek napisali njihova imena ter užitnost, neužitnost ali strupenost posamezne vrste. Ugotovili smo, da smo nabrali tudi oranžne skodelice, ki so zelo redke gobe in lahko jih ješ surove v solati. Moj sošolec je to res poskusil, ampak ga je malo bolel trebuh. Lovro Kljun, 4. f Iz gozda smo se napotili proti Hudemu Koncu. Tam nam je čebelar Jože Škulj pokazal panj, povedal, da ima vsak panj svojo matico in tudi veliko trotov ter čebel delavk. Matica je čebelja kraljica, ki skrbi za izleganje jajčec. Pokazal nam je panj, ki ga ima ves čas na tehtnici, da vidi, koliko meda so prinesle čebele. Ko nehajo nositi med, jih mora hraniti čebelar s sladko vodo. Včasih čebele zapustijo svoj panj in zbežijo v gozd. Čebelar mora čim hitreje ujeti ta roj, sicer čebele v gozdu lahko umrejo zaradi varoze. Maja Levstek, 4. f Čebelar nam je dal otroške čebelarske obleke, v katere smo se oblekli. Z njim smo šli v čebelnjak, odpirali smo vrata panjev in notri videli čebele. Pred čebelnjakom smo se lahko zelo približali čebelam, saj smo imeli zaščitne obleke. Kljub temu me je ena pičila, čebelarja pa kar sedem, saj je bil brez zaščitne obleke. Pokazal nam je panj, kako je videti od znotraj. Ta je bil brez čebel, imel pa je že veliko medu, ki je bil zaprt z voskom. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem lahko preizkusil, kako deluje avtomatski električni stroj za točenje medu. Jan Košmrlj, 4. f čebelarji Čebele nosijo med, oprašujejo cvetlice, ki jim pravimo žužkocvetke. Med letanjem s cveta na cvet naberejo tudi cvetni prah. Teta Silva nam je dala poskusiti cvetni prah, propolis, razložila nam je tudi, kako se naredi medica in medenjaki. Njene medenjake smo tudi mi jedli in enega je vzela tudi psička Liza, kar je bilo zelo smešno. Čebelar Jože nam je pokazal pripomočke in napravo za točenje medu in hrano za čebele. Poskusili smo različne vrste meda, ki je bil zelo dober. Všeč mi je bilo, da sem poskusila cvetni prah. Manca Piršič, 4. f Pripravila: Ana Porenta med 41 IZ ŠOLSKIH KLOPI V GOZDU in PRI ČEBELARJU OD VRTCA DO ŠOLE NAŠI STARŠI SO SE IGRALI ŠOLA ZA STARŠE V okviru šole za starše v Vrtcu Ribnica vabimo starše predšolskih otrok na predavanje z naslovom: Televizijski junaki in radovedni hitri prstki Otroci vedno pogosteje prehajajo med različnimi zasloni: televizorjem, igralnimi napravami, pametnimi telefoni, tabličnimi, prenosnimi in namiznimi računalniki. Ob tem se marsikateremu staršu porajajo vprašanja glede varne uporabe televizije, digitalnih naprav in spleta, katerih vsebine so lahko koristne za splošni razvoj otrok, priporočila za zdravo sobivanje v svetu digitalnih dražljajev. Predavatelja mag. Martina Peštaj, medijska psihologinja, in Boris Veler, svetovalec varne in ustvarjalne uporabe spletnih tehnologij Logout Datum: 12. november, ob 17. uri 30 Lokacija: Vrtec Ribnica, Majnikova ulica 3, 1310 Ribnica amfiteater na zelenem kraku, vhod starejši otroci Starši predšolskih otrok, vljudno vabljeni! 42 V sklopu celoletnega projekta skupine JEŽKI smo v septembru izvedli prvo dejavnost skupaj s starši in ga naslovili Ribnica, moja dolina – nekoč so si krajšali čas. Cilj takega srečanja je spoznavanje in druženje otrok, staršev in vzgojiteljic v sproščeni, neformalni obliki. Otrokom se zdi tako doživetje zelo vznemirljivo in pomembno, zato so že od trenutka, ko so v roke dobili vabilo, komaj čakali na ta dan. S pomočjo zemljevida so skupaj s starši poiskali prijazen kotiček v osrčju dolenjevaške narave in komaj čakali, kaj se bo dogajalo. Igre brez meja izvajamo v okviru športnega programa MALI SONČEK, mi pa smo se odločili, da jih letos začinimo v duhu našega projekta. Starši so se že na roditeljskem sestanku razdelili v skupine in začeli z viharjenjem po svojem otroštvu: katere igre so se kot otroci najraje igrali zunaj? Vsaka ekipa je pripravila plan, rekvizite, si razdelila naloge in uredila postajo z igrami. Med tem časom so si otroci in starši izžrebali barvo ekipe in na žvižg piščalke so se igre začele. Preizkušali so se v štafeti, hoji z lesenimi hoduljami, s frnikolanjem, gumitvistom, skakanjem v žakljih in metanjem podkve. Zabavali smo se vsi, in na trenutke je bilo težko odločiti, kdo bolj – otroci ali starši. Med igro je vladal zdrav tekmovalni duh in nekaj nostalgije, a na koncu je bilo najpomembnejše, da smo spoznali in se preizkusili v igrah, s katerimi so se nekateri srečali prvič ter se ob vsem tem še neskončno zabavali. Za zaključek je sledila ob ognju peka hrenovk na palici in tudi ta je otroke povsem navdušila. S sproščenim klepetom in druženjem smo zaključili srečanje, ki se je otrokom, kot so povedali v vrtcu naslednji dan, vtisnilo v spomin kot nekaj zelo lepega. Na tem mestu se zahvaljujem vsem staršem za odlično sodelovanje in ves trud, ki so ga vložili v to srečanje. Tekst in foto: Eva Podgorelec, vzgojiteljica Zanimalo jih je marsikaj – spraševali so o svoji poti do Loškega Potoka, o dobrotah na stojnici, kje jih lahko še dobijo, saj jih ne bi radi predolgo nosili. Nahrbtniki so bili težki. Nas pa je zanimalo, kako se Uživati v poletju je bilo letos res težko, saj iz Avstralije, ZDA, Velike Britanije, Italije, počutijo v Sloveniji, kaj menijo o naravi in je bilo večinoma deževno, hladno in sploh Švice, z Japonske … Med sabo so se spoljudeh. Moram reči, da so bili nad naravo pa slabo vreme. Toda kljub temu je letošnje razumevali v angleščini, zato sta Marija in tudi na prebivalci Slovenije zelo navdušeni. poletje poskrbelo, da nam tu v Grčaricah Tanja iskali koga, ki bi jim znal kaj povedati. Rekli so, da so ljudje izredno prijazni, da so ni bilo dolgčas. Pa ne zaradi vsakoletnih Alenka Černe se je spomnila, da znam jaz jim povsod, kjer so hodili, ponujali jedi in dogodkov v vasi, pač pa zato, ker smo bili angleško in me je prišla iskat. Tako sem pijače. Bili so zelo navdušeni. V Grčaricah so mali, drobni delček ustvarjanja evropske postala del te zgodbe poleg Černetovih se zadržali kakšno uro do uro in pol, nato zgodovine in spomina nanjo. tudi sama. so šli naprej. Letošnje leto je Za njimi je šlo kar neprofitna organekaj skupin skozi nizacija European Grčarice. Večina pace walk (spletna skupin je bila manjših, stran http://www. saj so do nas že peacewalk.eu) orgaomagali. Pohodnica iz nizirala pohod skozi Romunije mi je rekla, 6 evropskih držav v da so do Grčaric prespomin na začetek hodili že več kot 600 1. svetovne vojne. km, pa imajo še kar Začeli so na Dunaju nekaj poti do Trsta. in končali v Trstu. Nekatere skupine so Hodili so še preko rekle, da so njihovi Slovaške, Madžarske, člani odšli v Ljubljano Hrvaške in Slovenije, ali pa da so se odpelod starta do cilja 23 jali naprej. Del ene dni oziroma v 23 izmed skupin sem dneh so morali biti tudi sama odpeljala v na cilju v Trstu. Prva skupina pohodnikov. OD LEVE Marija Turk, Irma Grbec in Alenka Černe Loški Potok, ker niso Prvi pohodniki so več zmogli hoje, pa odšli na pot 28. julija in nato 14 dni jih je od Grčaric do Loškega Potoka vsak dan po ena skupina. Ta orgačakal še lep kos poti. nizacija je navezala stike tudi s posTako so tekli dnevi do konca avgusamezniki iz Slovenije, da so pripravili ta. Skupine niso k nam prihajale prenočišča in hrano za pohodnike. vsak dan, kdaj jih tudi ni bilo. Krivo V pot, ki so jo pohodniki opravili, je bilo najbrž tudi slabo vreme in pa je bilo vključeno tudi Kočevje, od utrujenost. Toda vsemu navkljub je tam pa so preko Grčaric potovali v bila to zanimiva izkušnja, pri katLoški Potok, na za tisti dan končno eri smo se tudi v Grčaricah dobro postajo. odrezali in mislim, da smo močno Žal smo bili v Grčaricah vsi skupaj pomagali tudi članicam Društva premalo aktivni, da bi se organizirali upokojencev Loški Potok. Naredili in sprejeli pohodnike. Sama pa sem pa smo tudi zelo dobro reklamo in kljub vsemu le bila del te zgodbe in izziv tem ljudem, da bi se k nam s tem tudi naša vasica. Daljši počitek vrnili, kajti večina od njih še nikoli teh pohodnikov je bil mišljen v ni bila v Sloveniji. Grčaricah, v gostilni pri Černetovih, Žal mi je samo, da se nismo bolje kjer bi lahko kupili kakšno pijačo in organizirali, da niso spoznali naše Stojnica z dobrotami kaj za pod zob. Toda gostilna je že suhorobarske doline, saj sem kar nekaj časa zaprta, zato ni bilo prepričana, da bi bili zelo navdušeni, predmogoče ničesar nabaviti. Toda mnogo Najprej sem izrekla dobrodošlico tem ljuvsem nad drobnimi suhorobarskimi izdelki, bolj aktivno je bilo Društvo upokojencev iz dem v Grčaricah, malo sem jim razložila ki bi jih lahko predstavil Rokodelski center. Loškega Potoka. Ti so sprejeli te pohodnike, zgodovino vasi, koliko prebivalcev živi tu, Upam, da bomo, ko bodo prišli novi izzivi pa ne samo v Loškem Potoku, pač pa tudi kam upravno spadamo. Nato je prišel na takega kova, boljše izrabili priložnost. Sedaj v Grčaricah, kjer so jim pripravili prav lep vrsto tehnični del o njihovi poti do Loškega imamo izkušnje, imamo znanje in vedenje, Potoka in tudi, kaj jih še čaka, ko bodo prišli sprejem z vsakovrstnimi dobrotami. kaj takšni popotniki potrebujejo in česa Prvi dan, ko so pohodniki prišli k nam, do cilja. si želijo. Edino, kar je še potrebno, je biti je bil 16. avgust. Iz Loškega Potoka sta Pohodniki so večji del svoje poti prehodili pozoren na novo priložnost in to dobro prišli Marija in Tanja in postavili stojnico z po stranskih, gozdnih poteh, zato jih je bilo izkoristiti. raznovrstnimi dobrotami in pa velik plakat, potrebno opozoriti, na kaj naj bodo pozorki je izražal dobrodošlico tem pohodnikom. ni, katere smeri se morajo držati. V svojem Tekst: Irma Grbec Stojnico so postavili pri Černetovih. Ti so potovalnem načrtu so imeli tudi oddih v Foto: Društvo upokojencev Loški Potok jim prijazno odstopili klopi in mize, ki so še Glažuti, zato jih je bilo potrebno opozovedno pred hišo. Prav tako so omogočili riti, da tam ni nobene gostilne ali kakšnega podobnega lokala. Uradnemu delu in vseh pohodnikom uporabo stranišča. Prva skupina, ki je prišla k nam, je štela tehničnim navodilom je sledil pogovor in 14 pohodnikov iz celega sveta. Bili so seveda tudi njihova ter naša vprašanja. 43 MED NAŠIMI LJUDMI MIROVNI POHODNIKI ŠPORTNI UTRINKI Psi sledijo … dan tekmovanja smo uspešno izpeljali. V soboto, po uradnem odprtju, pa se je sestal organizacijski odbor, saj smo po pregledu terena ugotovili, da žal drugega teka v sledenju, ki naj bi se odvijal na travnikih Dolenjevaškega polja, po programu IPO – FH ne bo mogoče izpeljati. Na plano so udarile podzemne vode, travniki so se znašli pod vodo. Zato je 2. tek po programu IPO – FH v soboto zaradi razmer odpadel, program se je prekvalificiral po pravilniku v podelitev, kjer je pokale – ribniške lesene krožnike - najboljšim podelil podžupan g. Vinko Levstek. Najuspešnejši po najtežjem programu so: 1. Dušan Pogačar (ŠKD Ajdovščina)) s psom Kinološko društvo Ribnica je letos z orgaBalou dosegel 98 točk, nizacijo in izpeljavo 1. Državne tekme v 2. Silvo Lovrenčič (ŠKD Ljutomer – Križevci) sledenju odprlo tekmovalno sezono za leto z Dono 97 točk, 2014/15. Tekma se je odvijala 12. in 13. sep3. Stano Štancar (ŠKD Ajdovščina) s psom tembra na travnikih Dolenjevaškega polja, Erazmusom Karstimawom 96 točk. krojilo pa jo je seveda vreme. Cel teden Po programu IPO – 3: smo člani KD Ribnica pogledovali v nebo, 1. Igor Goršak (KD držali fige, da bi se Ljubljana) je s psico Irko nas bo vreme usmililo Vant Deusserhof osvojil in nam končno name96 točk, nilo nekaj sončnih 2. Bogomir Rudež (KD žarkov. Živimo Sežana) z Argom 95 točk, namreč na kraškem 3. Tatjana Pogorelčnik področju, kjer znajo (LKD Koroške) z Angelom po močnem deževju von Fuchsengartnom 94 podzemne vode točk. poplaviti travnike. Po programu IPO – 1 sta O odpovedi tekme dva tekmovalca dosegla nismo razmišljali, saj 99 točk, tako da si delita se je nanjo prijavilo prvo mesto, pokal pa pri50 tekmovalcev, smo pade mlajšemu psu: pa iskali rezervne 1. Tomaž Režonja (Koroško terene. Prišel je petek, kinološko društvo) z Erja na zboru se je javilo Marshall osvojil 99 točk, 8 tekmovalcev, ki so 2. Jožo Papež (KD tekmovali po prograLjubljana) s Doreen Badria mu IPO – FH. to je 99 točk, program, po katerem tekmujejo tudi na najuspešnejši po najtežjem programu (z leve)Silvo Lovrenčič , Dušan Pogačar, sod- 3. Barabra Flisar (KD Grosuplje) s Fino Primoži svetovnem prvenst- nik rado lukanc in Stano Štancar 98 točk. vu. Po tem programu FH – 2, kjer se polaga samo ena sled. In ne nazadnje: hvala vsem udeležencem, sta položeni dve tuji sledi, vsaka v enem Tekmovalce po programu IPO – 18 da ste s svojo prisotnostjo na 1. Državni dnevu in na različnem kraju. Vsaka sled je dolga približno 1800 korakov, imeti mora udeležencev, in IPO- 3, 22 udeležencev, tekmi v sledenju prinesli v deželo suhe 8 stranic, 7 kotov in na sledi je položeno 7 smo odpeljali na rezervni teren, na travnike robe del znanja, izkušenj in dobre volje. predmetov, ki jih pes med tekmovanjem pri Lipovcu. Tekmovanje je potekalo preko pobere. Sled mora biti stara 180 minut. celega dne, dežja ni bilo, tako da se je Tekst: Karin Kočevar Med samo tekmo v sledenju nas je raz- tekma odvijala v prijetnem vzdušju. Ob Foto: Mateja Vesel veselilo celo nekaj sončnih žarkov. Prvi 15. uri je sledil uradni zaključek, slavnostna UČENJE PLAVANJA ZA VSE GENERACIJE V plavalnem klubu Inles Ribnica bomo 6. novembra začeli s tečajem plavanja za VSE GENERACIJE. Tečaj bo potekal ob četrtkih, od 21. do 22. ure. Vabimo vse študente, mame in očete, upokojence, ki bi radi izpopolnili svojo tehniko plavanja, poskrbeli za svoje zdravje, se po napornem dnevu sprostili, navezali stike z ljubitelji plavanja, da se nam pridružijo. Plavanje je za večino ljudi pravo ugodje. Človek se počuti lahkega, skoraj kot bi bil brez teže. Voda – če le ni prehladna – ga prijetno obliva in boža. Po plavanju je človek čudovito osvežen. 44 Plavanje je celosten šport, ki lahko skladno razvija in oblikuje telo. Je športna dejavnost z najmanjšim številom stranskih učinkov, saj zaradi sorazmerno počasnih gibov v primerjavi z gibanjem na suhem, praktično ne prihaja do poškodb. Zato je ta dejavnost primerna za vse starostne skupine: od dojenčkov do starostnikov in tako za suhe ljudi kot za tiste s prekomerno telesno težo. Plavanje z nizko in zmerno intenzivnostjo zmanjšuje strah in tesnobo, izboljšuje razpoloženje, samopodobo in ugodno vpliva na spanje. V začetni ali nadaljevalni plavalni tečaj ZA VSE GENERACIJE se lahko vpišete preko elektronskega naslova: [email protected] ali pokličete na tel. št.: 040 – 550 845 (Dolores Žičkar) Vabljeni! Bila je nedelja zvečer, sonce je jemalo slovo in s poslednjimi žarki božalo odhajajoči dan. S prijatelji smo sedeli ob igrišču ter modrovali. Malo o vremenu, kako smo ga “potrofli” to nedeljo, nebo brez oblačka in toplo skoraj bolj kot sredi avgusta, pa o številu gledalcev, ki so letos zapolnili skoraj vse tribune … ekip in podelitev prehodnega pokala. Ko se je zvečerilo in nas je mrzla noč opomnila, da je že jesen, smo sklenili, da se naslednje leto zagotovo snidemo in preverimo, iz katere slemenske vasi prihajajo najbolj spretni tekmovalci. Tekst: Sebastijan Zgonec Foto: Jana Zabukovec Pa lepo po vrsti. Zadnjo septembrsko nedeljo smo se slemenske vasi pomerile na dnevu športa na igrišču pri Svetem Gregorju. Turistično športno društvo (TŠD) Slemena je letos že četrto leto zapovrstjo organiziralo športne igre. Letos so tekmovale tri ekipe: Sv. Gregor, Hudi Konec in Maršiči. Vsako ekipo so sestavljali vaščani posamezne vasi. Najprej smo igrali nogomet, nato košarko, za zaključek pa je bilo vlečenje vrvi. Vsaka ekipa je tekmovala z vsako in glede na uspeh dobila določeno število točk. Rezultat je bil po košarki in nogometu neodločen, zato je o zmagovalcu odločala vleka vrvi. Z malo taktike in borbenostjo so fantje z Maršičev zasluženo osvojili prehodni pokal. Še prej pa so popoldan popestrila dekleta futsal ekipe Extrem, ki so se pomerile s slemenskimi fanti v nogometu. Igrale so z zanosom in so tekmovalcem dokazale, da se tudi med ženskami na našem koncu države igra kakovosten nogomet. Zaključku tekmovanja je sledilo slikanje OSMI POKAL INLES Zadnjo soboto v oktobru že tradicionalno poteka v ribniškem Športnem centru plavalno tekmovanje za POKAL INLES. Letos že osmo leto zapored. Udeležilo se ga je 232 tekmovalcev iz šestnajstih slovenskih klubov. Ribniški plavalni klub Inles Ribnica je zastopalo 35 tekmovalcev in tekmovalk. Najštevilčnejši pa so bili tekmovalci iz PK Triglav Kranj, saj je bilo kar 53. Tekmovanje je potekalo preko celega dne in do velikega finala smo našteli preko 700 startov. V velikem finalu na 100 m mešano, v katerega se je uvrstilo pet najboljših posameznikov v seštevku vseh štirih predtekmovalnih disciplin, pa so za Inles Ribnico pokale osvojili: Nadja Padar, Ana Kastigar, Maja Levstek in Vid Lovšin. V posameznih disciplinah pa so kar šestkrat stali na stopničkah za medalje. Čestitamo! Novičke strnila: Karin Kočevar Foto: Milan Glavonjić Nadja Padar s pokalom (desno) 45 ŠPORTNI UTRINKI DAN ŠPORTA V SLEMENIH ŠPORTNI UTRINKI SIBOR INOTHERM NA GERMAN OPEN 2014 Ekipa Sibor Inotherm se je 4. in 5. oktobra poleg še treh slovenskih klubov z 10 člani udeležila evropskega pokala v ju-jitsu, ki je bil v nemškem mestu Gelsenkirchen. Nastopilo je več kot 15 držav z okoli 500 tekmovalci v borbah, duo sistemu in ne wazi-parterna tehnika. Prvi dan so imeli nastope tekmovalci v borbah člani in duo sistemu. V ognju smo imeli dva para Matica Jakšiča ter Lovra Divjaka - kadeti moški pari ter Tino Pelc in Antona Ambrožiča – kadeti – mešani pari. Oba para sta proti starejšim nasprotnikom pokazala dobre predstave in zasedla 5. mesto. Moški par je celo z dvema zmagama zadostil kriteriju OKS za pridobitev statusa športnika mladinskega razreda. Oba para sta imela tekmo za priprave na bližajoče se domače turnirje in državno prvenstvo, ki so odločilni za nastop na svetovnem prvenstvu drugo leto v Grčiji. Zatem sta nastopila tudi oba člana Boštjan Divjak, člani do 94 kg, in Lara Jelič, članice do 62 kg. Boštjan je prvič na tako močnem turnirju pokazal dobro borbo in z 9. mestom potrdil status enega najboljših v tej EKIPA SIBOR-INOTHERM NA DRŽAVNEM TURNIRJU V JU-JITSU DUO SISTEMU V GORNJEM GRADU Mladi člani ŠK in ŠD SIBOR-INOTHERM so se v nedeljo, 12. oktobra, udeležili državnega turnirja v duo sistemu do 14 let. Tekmovanje je organiziral JJK Samuraj v OŠ Gornji Grad. Udeležilo se ga je 48 parov iz vse Slovenije. Odlične uvrstitve ŠD in ŠK SIBORINOTHERM, ki so se tekmovanja udeležili s 16 pari, so dosegli: Do 8 let: - Lana Poje Mihelič in Naja Poje Mihelič – 1. mesto - Naja Poje Mihelič in Tim Grgurič – 1. mesto - Tim Grgurič in Anže Golež - 2. mesto Kategorija od 9 do 10 let: - Taj in Enej Žagar – 3. mesto - Neli Podlogar in Jaka Divjak – 3. mesto - Neli Podlogar in Nika Kotar – 3. mesto Kategorija 11-12 let: - Gal Košir in Timotej Delač – 3. mesto Kategorija 13 in 14 let: - Matic Jakšič in Lovro Divjak – 2. mesto - Tina Pelc in Anton Ambrožič – 1. mesto SIBOR je tako na prvi duo tekmi v letu 2014 dosegel kar 9 medalj, in sicer 3 zlate, 2 srebrni in 4 bronaste. Čestitam tudi vsem ostalim članom, ki do stopničk niso prišli. Tekma je štela tudi za slovenski pokal v duo sistemu, kjer se seštevajo od štirih tekem točke najboljših treh. Predsednik SIBORJA Elvis Podlogar kategoriji. Lara pa je bila odlična, saj je s 3. mestom dobila stik s starejšimi in dokazala, da je tudi resna kandidatinja za nastop na članskem svetovnem prvenstvu novembra, v Parizu. Prvič je pridobila tudi status državnega razreda. Naslednji dan so bili na vrsti še kadeti v ju-jitsu borbah. Matic Ilc - kadeti do 66 kg - je nastopil odlično, saj je med 26 tekmovalci zasedel super 7. mesto in prvič status športnika mladinskega razreda. Druga je bila Tina Pelc, ki se je po poškodbi pred pol leta prvič zopet borila in med kadetinjami do 63 kg zasedla 7. mesto. Tretja pa sta bila kadeta do 60 kg Lovro Divjak in Gašper Marolt, ki sta z osvojenim 9. mestom dokazala, da sta kandidata za reprezentanco. Vsi najperspektivnejši člani Siborja so upravičili svoje nastope in dobre napovedi za bližajoča se domača tekmovanja in prvenstva v tujini. Predsednik Siborja Elvis Podlogar november 2014 Kdaj: sobota, 8. 11. Kaj: Pohod na RISNJAK (1528 m, Hrvaška) – 8. skupni pohod s PD Velike Lašče. Zahtevnost ture: lahka pot. Trajanje hoje (okvirno): 7 ur. Načrt poti: Platak (1111 m) – Planinski dom na Risnjaku (1418 m) – Veliki Risnjak (1528 m) – sestop po isti poti. Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 4. novembra, ob 18. uri, v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Vodja pohoda: Zdenka Mihelič, vodnik PZS. Kdaj: sobota, 15. 11. Kaj: IZLET V NEZNANO. Zahtevnost poti: lahka pot. Trajanje hoje (okvirno): ca. 4 ure. Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 11. novembra, ob 18. uri, v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Vodja pohoda: Janez Centa. Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema …). Srečno in varen korak! PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA 46 D O B R O D E L N A A K C I J Manj svečk za manj grobov Zaustavimo pretirano krašenje grobov. Namesto gore sveč se naših pokojnih spomnimo s prostovoljnim prispevkom, ki bo reševal življenja. Zbrana sredstva bomo namenili za nakup javno dostopnega defibrilatorja. A MANJ SVEČK ZA MANJ GROBOV je projekt, s katerim smo prostovoljci iz Ribnice že v lanskem letu pokazali, da razmišljamo drugače. Lani smo z vašo pomočjo zbrali za nakup DEFIBRILATORJA, ki se sedaj nahaja v prostorih NLB Ribnica. Projekt, v katerega se v Sloveniji vsako leto vključi več kot 200 prostovoljcev in mnogo vidnih organizacij, bomo izvedli tudi v letošnjem letu. V petih zaporednih akcijah smo v Sloveniji zbrali več kot 50.000 EUR. Zbrana sredstva vsako leto namenimo za nakup zdravstvenih naprav in pripomočkov, ki REŠUJEJO ŽIVLJENJA! Bistvo projekta je osveščanje o prekomernem krašenju grobov ob 1. novembru ter namesto kupov sveč in rož delček sredstev preusmeriti v dobrodelne namene. Svečke na grobu so spomin na naše najdražje. Tega se dobro zavedamo, zato z akcijo ne želimo rušiti tradicije. Ne okrnimo pa tega spomina s pretiravanjem. Svojih pokojnih se spomnimo vsak dan in s sodelovanjem v akciji Manj svečk za manj grobov naredimo nekaj dobrega za žive. Tudi v letošnjem letu k projektu pristopa več občin širom Slovenije. Zbrana sredstva bomo prostovoljci iz Ribnice zbirali za nakup JAVNO DOSTOPNEGA DEFIBRILATORJA v vrednosti 3.000 EUR. BOMO USPELI? Mi sami ne – Uspeli bomo le skupaj z vami. Pred pokopališči vas bodo 1.11. čakali prostovoljci, ki vam bodo še podrobneje razložili namen akcije. V zameno za dar boste prejeli zastavico sočutja, ki jo boste lahko pustili na grobu. POMAGAJMO TISTIM, KI ŠE LAHKO ŽIVIJO, ČE NISMO MOGLI VSEM, KI SE JIH TE DNI SPOMINJAMO! vodja akcije Primož Jelševar Manj svečk za manj grobov akcijo podpirajo: ZDRAVSTVENI DOM R I B N I C A Območna izpostava Ribnica koordinator akcije v Ribnici Luka Ilc Letošnja novost: Donacije Manj svečk za manj grobov v Ribnici zbiramo tudi spletno, popolnoma enostavno na spletni strani: www.zaokrozi.si Pustiti svet za spoznanje boljši Tudi za ribniške skavte se je pričelo novo skavtsko leto Pred kratkim vstopim v trgovino v skavtskem kroju in rutki pa mi reče gospa prodajalka: »O, enega takega oranžnega sem pa danes že videla, samo še nekaj belega je imel na rutki.« Prijazno se nasmehnem in odvrnem: »Mi smo pa skavti. Tisto je bil zagotovo moj sovoditelj Anže.« Malo sem bila pa le presenečena, da nas očitno še ne poznajo vsi, pa bomo kmalu praznovali 15-letnico delovanja. Ribniški skavti smo letošnje skavtsko leto uradno začeli s skavtskimi prehodi 12. 10. 2014 pri Sveti Marjeti v Dolenji vasi. Medse smo z veseljem sprejeli nove člane, pozdravili vse, ki so napredovali v starejšo skupino oziroma »vejo« in slovesno imenovali nove vodnike vodov. Naš steg Ribnica 1 tako zdaj sestavlja krdelo, v katerem je 17 volčičev in volkuljic, starih od 8-10 let, četa s 30 izvidniki in Volčiči med spoznavno igro vodnicami (11-15 let) ter najstarejša veja 10-ih popotnikov in popotnic. nost pa se je pokazala pri naslednjem izzivu. Vodi jih 11 mladih in zagnanih voditeljev. Pred Biti skavt ali skavtinja pa ne pomeni samo nositi uradnim delom prehodov so morali otroci sku- oranžno srajco in skavtsko rutko, imeti nasmepaj opraviti izziv: sestaviti 5-metrsko lestev z jan obraz in biti vedno pripravljen pomagati. uporabo vrvi in lesenih palic. Pri tem so med In tudi ne predstavlja le dolgih večerov ob seboj sodelovali, starejši so pomagali mlajšim ognju, pesmi, taborjenja, učenja preživetja v in jih učili osnovnih vezav. Na koncu sta odrasla naravi … Vse to je res »naše«, a osnovni namen skavta preverila kakovost lestev. Njena uporab- skavtstva je nekoliko globlji. Biti skavt pomeni stremeti k čistosti, odkritosrčnosti in požr t vovalnosti. Pomeni razdajanje za druge v želji, da bi svet zapustili za spoznanje boljši, kot smo ga prejeli. To nam je lepo naročil ustanovitelj skavtov Robert BadenPowell. Skavtstvo ni navaden krožek, ampak je več. Je način življenja. Voditelji se udeležujemo tabornih šol, ker imamo veliko odgovornost vzgoje. Otroke vzgajamo po skavtski metodi. Ko postaneš skavt, ko daš obljubo, se zavežeš, da bo to postalo tvoj način življenja. Otrokom to sicer pomeni predvsem igro, druženje in spoznavanje narave ter s tem svojih sposobnosti. Za mlade in starejše pa je to izziv, ki jih vzpodbuja, da se razvijajo v odgovorne ljudi, kristjane in državljane, ki si znajo izoblikovati lastno mnenje, mišljenje in se po njem ravnati. Skavtstvo jim pomaga, da se zavejo, da imajo svobodo izbire, da so jim odprte vse možnosti, hkrati pa jih opominja, da na svetu niso sami in da morajo odločitve sprejemati z odgovornostjo. Vendar z vsemi težavami vsakdanjika, odločitvami in zaposlenostjo nikakor ne smejo pozabiti na radovednega otroka, ki tiči v njih. Tudi letos bomo skavti spodbujali k zbiranju starega papirja. Radi bi se iskreno zahvalili Komunali Ribnica za pomoč in prijazen sprejem. V decembru bomo prinesli v ribniške domove Lučko miru iz Betlehema. Skozi tedenska srečanja in tabore pa se bomo trudili kar najbolje biti pripravljeni služiti Bogu in domovini. Naj zaključim še z eno Bi-Pijevo mislijo: ”Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče.” V imenu ribniških skavtov Ana Pucelj, Nasmejani gams Foto: Tatjana Tanko Izziv za nove člane - vezanje lestve Pozdrav novoimenovane vodnice Več informacij lahko dobite na naši novi spletni strani http://ribnica1.skavt.net/ ali na Facebooku: Steg Ribnica Suhe Rib'ce.
© Copyright 2024