60 let GASILSKE ZVEZE LENAR T
60 let GASILSKE ZVEZE LENART GASILSKA ZVEZA LENART 2005 – 2015 SPOMINSKA KNJIŽICA OB 60-LETNICI DELOVANJA GZ LENART LENART, 30. 5. 2015 VSEBINA GASILSKA ZVEZA LENART 2005-2015 SPOMINSKA KNJIŽICA OB 60-LETNICI Gasilska himna ______________________ 7 UVOD _____________________________ 8 Nagovor predsednika RS______________9 Nagovor predsednika GZS _________ 10 Nagovor poveljnika GZS ____________12 Nagovor predsednika Sveta podravske regije ____________________________ 14 Nagovor poveljnika podravske regije_ 16 Nagovor predsednika GZ Lenart __ ___19 Nagovor poveljnika GZ Lenart _____ 22 GASILSKA ZVEZA LENART SE PREDSTAVI _______________________ 26 ČLANI ORGANOV GASILSKE ZVEZE OB JUBILEJU ____________________ 26 FUNKCIONARJI GZ LENART OD USTANOVITVE DO LETA 2015 ______30 KONGRESI GZ SLOVENIJE IN ZASTOPANOST PREDSTAVNIKOV IZ GZ LENART ____________________ 31 PREDSTAVITEV GZ LENART _________ 34 Namen, cilji, naloge ______________ 34 Članstvo ________________________ 35 Izobraževanje ____________________ 36 Intervencije _____________________ 38 Intervencija po neurju 2008 v Lenartu _______________________ 38 Intervencija po neurju 2008 v Cerkvenjaku _________________39 Intervencija po poplavah reke Drave v novembru leta 2012 ___________ 40 DELOVANJA GZ LENART UREDNIŠKI ODBOR: Stanislav Šteinbauer, urednik Ljubica Omerzu, članica Leopold Omerzu, član ODGOVORNA OSEBA: Jože Selinšek, predsednik GZ Lenart CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 614.842(497.4 Lenart)“1955/2005“ GASILSKA zveza (Lenart) Spominska knjižica ob 60-letnici delovanja GZ Lenart : 2005-2015 / Gasilska zveza Lenart ; [urednik Stanislav Šteinbauer; fotografije Izidor Ploj ... et al.]. - Lenart: Gasilska zveza, 2015 1. Šteinbauer, Stanislav COBISS.SI-ID 82543873 4 5 Intervencija po požaru v podjetju Papir servis v Lenartu 1.4.2013 __ 40 Intervencija po žledu 2014 _____ 41 Intervencija po požaru s trstiko krite hiše na Sv. Ani 12.3.2015 ______ 42 Tekmovanja ___________________ 42 Tekmovanja GZ Lenart ________ 42 Mladinska tekmovanja ________ 44 Gasilske vaje _________________ 46 Delo z mladino ________________ 48 Delo s članicami _______________ 51 Delo z veterani ________________ 56 PREJETA PRIZNANJA OB OBLETNICAH ___________________ 59 PREDSTAVITEV PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV ____________ 60 PGD BENEDIKT _______________ 60 PGD CERKVENJAK ____________ 63 PGD GOČOVA ________________ 66 PGD LENART __________________ 69 PGD OSEK ____________________ 73 PGD SELCE ____________________ 76 PGD SV. ANA _________________ 78 PGD SV. JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH _______________________ 82 PGD SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH _____________________ 86 PGD VOLIČINA ____________ _ _ _ 90 ZAKLJUČEK: Sodelovanje ali zgodba o ruladi velikanki ___________________ 94 Gasilska himna V vrste gasilcev naj vstopi vsak, da čuvamo ljudsko imetje. Požar nam sovražnik edini je vsak, ko čuvamo naše imetje. Zbrani smo v vrste tovariši vsi, ponoči, podnevi na straži. Vsi smo za enega, eden za vse, sklicani v zbor vsi tovar-ši. Na pomoč! Na pomoč! Na pomoč! Fantje, dekleta, žene, možje, pridružijo vsi naj se četi, da bomo sposobni in močni dovolj pomagati vsak-mu v nesreči. Zbrani smo v vrste tovariši vsi, ponoči, podnevi na straži. Vsi smo za enega , eden za vse, sklicani v zbor vsi tovar-ši. Na pomoč! Na pomoč! Na pomoč! (Ivan Krpač) 6 7 Nagovor predsednika Republike Slovenije UVOD Praznovanja obletnic so priložnosti za veselje, pogled v zgodovino in za načrtovanje novih poti. Praznovali bomo z veseljem, saj imamo kaj praznovati – delali smo pridno in zavzeto, sadovi našega dela so bogati. Gasilci GZ Lenart letošnji jubilej obeležujemo s tremi dogodki: • izdajo spominske knjižice ob 60-letnici delovanja GZ Lenart, • razstavo o delovanju GZ, • svečano proslavo. Vse prireditve potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, kar nam je v čast, ponos in tudi spodbuda za delo v prihodnje. 8 Spoštovane gasilke in gasilci, drage prostovoljke in prostovoljci, letos praznujete dva pomembna mejnika, 60 let obstoja Gasilske zveze Lenart in 140 let Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Trojica. Z vašim delovanjem in ravnanji ohranjate, predvsem pa nadaljujete tradicijo poštenih ljudi. Ljudi, ki so vedno in povsod na kraju nesreče prvi in tam do konca pomagajo ljudem v stiski. Zaslužite si vso čast in pozornost, saj ste ena izmed najstarejših društvenih organizacij, ki oblikuje naš skupni družbeni prostor. Počaščen sem, da vam lahko ob tako visokem jubileju izrečem zahvalo za vso nesebično pomoč in solidarnost. Svoje delo opravljate z veliko strokovnostjo, požrtvovalno, hitro in zanesljivo. Ljudje vam zaupajo in se na vas zanesejo. Temeljna vrednota vašega delovanja je prostovoljstvo in to prepoznajo številni mladi in tudi dekleta, ki se vam pridružujejo. To dokazuje, da ste ena tistih organizacij, ki s konkretnimi aktivnostmi in dejanji širi svoje vrste. Napredek naše družbe je odvisen od poguma, samozavesti in želje pomagati sočloveku. V lokalnih skupnosti spodbujate takšno ravnanje in krepite zaupanje v svoje poslanstvo, medgeneracijsko sodelovanje in dobro razpoloženje v okolju, kjer delujete. Dragi vsi, zahvaljujem se vam za delo, ki 9 Borut PAHOR, predsednik RS ga opravljate, za dobro voljo in pozitivno naravnanost, ki jo imate gasilci. Želim vam veliko uspešnih akcij, pa vendar čim manj razlogov, zaradi katerih morate posredovati. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Vaš Borut Pahor Nagovor predsednika GZS Spoštovane gasilke in gasilci Gasilske zveze Lenart Jošt JAKŠA, predsednik GZS Že na začetku bi vam rad čestital za šestdeset let neprekinjenega in uspešnega dela Gasilske zveze Lenart. Vaša gasilska zveza pokriva del Slovenije, ki se v marsičem razlikuje od ostalega dela Slovenije. Vse naloge, ki jih je vaše poslanstvo v šestdesetih letih delovanja postavilo pred vas, ste vedno opravljali vestno in strokovno. Za vami je šestdeset let dela pri zagotavljanju javne gasilske službe, šestdeset let nesebične pomoči soljudem in vsem, ki zaidejo v nesrečo ali stisko. Šestdeset let je doba, v kateri se izmenja kar nekaj generacij gasilcev, generacij ljudi širokega srca, gasilcev, ki svoj prosti čas namenjajo najbolj plemeniti dejavnosti, to je pomoči sočloveku. Pot, ki so jo prehodile generacije vaših predhodnikov, ni bila vedno lahka in že davno so bili postavljeni trdni temelji 10 za delovanje gasilstva v Gasilski zvezi Lenart. Vaša zgodovina in vaša sedanjost, rezultati dela, vlivajo zaupanje za dobro delo v prihodnosti. Dosedanji rezultati, ki ste jih dosegli v svojem delovanju, so zaveza k zavzetemu in vestnemu delu tudi v prihodnosti. Delovanje gasilskih društev je bilo od nekdaj posebej pomembno, tudi v širšem smislu, v lokalni skupnosti, saj so se v društvu poleg operativnega dela gasilske službe in zagotavljanja varnosti in pomoči kraju odvijale tudi družabne dejavnosti. Gasilski domovi so mnogokrat središče družbenega dogajanja in gasilstvo je steber zavedanja o pomenu narodne pripadnosti ter slovenstva. Poseben pomen so imela gasilska društva na območjih, kjer se je v preteklosti dogajal pritisk na slovenstvo. Gasilstvo je utrjevalo narodno zavest, uvajalo slovenski jezik v poveljevanje in skrbelo za kulturno dejavnost. In tu je vaša vloga, povezovanje vseh prostovoljnih društev v celoto, zastopanje njihovih interesov in usmerjanje njihovega dela. Delo, ki ga opravljate prostovoljno, za katerega je največkrat plačilo le hvaležnost tistih, ki jim pomagate, nima cene in je v današnjem času vrednota, na katero morate biti ponosni predvsem vi, spoštovani gasilci in gasilke. Z vašim delom dokazujete svoji okolici, da smo gasilci nepogrešljivi del vsake lokalne skupnosti. Ob vašem jubileju vam želim čestitati tudi v imenu Gasilske zveze Slovenije ter se zahvaliti za doprinos, ki ste ga v minulih šestdesetih letih dodali 11 Sebi v ponos, bližnjemu v pomoč ! slovenskemu gasilstvu. Zaželim vam uspešno delo in obilo uspehov v prihodnosti. Ste del velike družine prostovoljnih gasilcev v Sloveniji in njen tvoren in nepogrešljiv člen. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« Jošt JAKŠA, predsednik GZS Ljubljana, marec 2015 Nagovor poveljnika GZS Franci PETEK, poveljnik GZS Ob gasilskih jubilejih društev in gasilskih zvez se skoraj vedno ozremo na prehojeno gasilsko pot in zgodovino jubilanta. Letošnje leto bomo imeli velikokrat priložnost za gasilske zgodovinske sprehode, saj leto 2015 zaznamujejo številne okrogle obletnice gasilskih zvez – med njimi tudi 60-letnica Gasilske zveze Lenart. V naši bogati gasilski zgodovini je zapisano, da je bilo leta 1954 v Gasilsko zvezo LR Slovenije združenih 20 okrajnih gasilskih zvez. Že naslednje leto se slednjim pridružila tudi vaša gasilska zveza. Gasilska zveza Lenart povezuje deset prostovoljnih gasilskih društev. Gasilske korenine PGD Benedikt, Cerkvenjak, Gočova, Lenart, Osek, Selce, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij in Voličina so trdno prepletene z osrčjem Slovenskih goric – območjem z bogato tradicijo ter naravno in kulturno dediščino. V Gasilski zvezi 12 Lenart ste združeni gasilci z veliko osebno pripravljenostjo, da dan za dnem opravljate zahtevno in plemenito prostovoljno delo – pomagate ljudem v nesreči. Slovenska gasilska organizacija temelji na prostovoljnem članstvu, ki v prostovoljnih gasilskih društvih opravlja organizacijske in strokovne naloge, pomembne za razvoj organizacije ter opravljanje javne gasilske službe. Z leti smo postali osrednja sila v sistemu zaščite in reševanja. Gasilci smo ključni nosilci nacionalne varnosti na področju zaščite in reševanja. Ponosni smo na našo številčnost v sicer majhni državi z dobrima 2 milijonoma prebivalcev, saj je članstvo v gasilski organizaciji preraslo številko 158.000. Med predanimi članicami in člani je okoli 50.000 usposobljenih operativcev, ki lahko v vsakem trenutku posredujejo v primeru požarov, prometnih nesreč, nesreč z nevarnimi snovmi, nesreč na vodi in drugod. Vse pogosteje ob klicu NA POMOČ gasilci posredujemo ob naravnih nesrečah, ki naši državi v zadnjem času ne prizanašajo. Slovenske gasilce združuje skupna naloga, da ohranimo in razvijamo bogastvo ter moč humanitarne gasilske organizacije, jo krepimo in sodobno opremljamo. Delo na intervencijah od nas zahteva visoko stopnjo usposobljenosti in opremljenosti ter psihofizične pripravljenosti. Za vodstvo Gasilske zveze Slovenije so to primarne naloge. S skupnimi močmi jih bomo – kljub nezavidljivi gospodarski situaciji – poskušali uresničiti v celoti. 13 Spoštovane gasilke in gasilci, gasilska mladina ter veterani Gasilske zveze Lenart! Ob 60-letnem jubileju sprejmite moje čestitke in zahvalo za dobro opravljanje gasilske službe ter negovanje našega nacionalnega bogastva. Veliko uspehov pri vašem delu tudi v prihodnje. Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Nagovor predsednika Sveta podravske regije mag. Janez MERC, predsednik Sveta podravske regije 60 let delovanja Gasilske zveze Lenart predstavlja 60 let organiziranega povezovanja gasilcev z lenarškega območja v trdno, strokovno, humanitarno organizacijo, ki je bila uspešna nadgradnja gasilstva za lokalno okolje in je imela velik pomen v povezovanju gasilstva do Gasilske zveze Slovenije. Ne glede na to, da je težišče gasilske operative v PGD, je strokovna podpora in organizacija sodelovanja narekovala potrebo po nadgradnji organizacije gasilstva. Kljub temu da se je lokalno okolje spreminjalo in so nastale nove občine, so za gasilce bili začetni koraki potrjeni in nadgrajeni z novimi izzivi. Gasilska zveza Lenart je tako rezultat ostanka prejšnje občine, še več, je odraz zavedanja, da je lažje ustanoviti kakšno novo zvezo, kot nadaljevati proces izvrševanja funkcij 14 že delujoče zveze. Za uspešno opravljanje nalog gasilstva na drugi stopnji je nujna strokovno močna organizacija, ki ima dovolj strokovnega kadra in zna svoja materialna sredstva uporabiti racionalno. Vse to je uspelo gasilcem iz občin Lenart, Sv Jurij v Slov. goricah, Sv. Ana, Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Trojica v Slov. goricah. Gasilska zveza Lenart ima v takšni organiziranosti lepo bodočnost. To ji omogoča izvajanje številnih programov izobraževanja, ker lahko naloge opravi z lastnimi kadri in s svojimi prostorskimi in tehničnimi pogoji. Tako močna gasilska zveza lahko zagotavlja izvajanje vseh administrativnih, tehničnih, promocijskih in drugih strokovnih nalog gasilstva. V ospredju pa je tudi skrb za slehernega gasilca, ki svojo vlogo odigra od pionirja do veterana in od amaterja do profesionalca. Tak gasilec pričakuje vedno več tudi od gasilske zveze in tudi od regije ter od Gasilske zveze Slovenije. V hitrih spremembah družbenega sistema in ob tem tudi mnogih tradicionalnih vrednot moramo gasilci vnesti svoj delež odgovornosti, ki marsikje presega zmožnosti posameznika in društva. Zato gasilske zveze predstavljajo zvezo gasilske stroke, ki bo zmogla gasilce ne le voditi, ampak tudi usmerjati, postavljati pred dogodke in dejanja in umeščati v sistem in s tem zagotavljati najboljše pogoje za opravljanje vseh nalog varstva pred nesrečami. Strokovne naloge in opravljanje povezovalnih nalog zvez pa v celoti 15 Ogenj velik je sovražnik, naj daleč mu bo naš predpražnik! zmorejo le zveze, ki imajo kritično maso civilno in gasilsko usposobljenega kadra, ki nima le obveze, da izvršuje gasilske naloge, ampak ima tudi vizijo razvoja gasilstva. Ker je gasilska stroka odvisna od vseh družbenih sprememb, je torej pomembno, da gasilske zveze ohranjajo vizijo in zagotavljajo razvoj gasilstva. mag. Janez Merc, predsednik Sveta podravske regije Nagovor poveljnika podravske regije Dušan Vižintin, poveljnik podravske regije Družba, v kateri živimo, je obdana in prepredena s številnimi procesi, z naravnim okoljem, z razvojem…. . V tej družbi se pojavlja človek kot posameznik in kot sestavni del mozaika – družbe, na katero nenehoma vplivajo različni dejavniki, žal tudi nezaželeni, ki jih poznamo pod imenom nesreča, poplava, požar in podobno. Človek, posameznik, je hitro spoznal, da se mora za lažje in prijetnejše življenje povezovati v skupine, katerih interes in mišljenje sta enaka njegovemu. Nastale so družine, skupnosti, društva, delovne organizacije, politične organizacije….., vse z namenom, ustvariti boljše in lepše življenje, zadostiti svojim potrebam in željam. V boju proti nevarnostim in nesrečam se je skozi zgodovino dogajalo enako kot s 16 posameznikom. Potrebno se je bilo združiti ter se dogovoriti, kako in kaj postoriti, da posamezniki in skupine ljudi ob nesrečah ne bodo sami. Sprva je o tem razmišljala le peščica ljudi, pridruževati se jim je začelo vedno več somišljenikov, nastala je „požarna bramba“, nastajale so gasilske enote in gasilska društva. Proces se tu ni ustavil. V bližnji preteklosti so se gasilska društva začela povezovati in so še danes povezana v gasilske zveze vse do krovne organizacije – Gasilske zveze Slovenije. Funkcija Gasilske zveze Slovenije se nenehno spreminja, tako kot se spreminjajo potrebe posameznih gasilskih društev. Naloga gasilske zveze je gasilskim društvom nuditi podporo, nuditi servis in možnosti za razvoj in za nemoteno delo. Gasilska zveza mora skrbeti za načrten proces vzgoje in izobraževanja, skrbeti za ustreznost gasilske tehnike in za preventivo, zastopati interese gasilstva in gasilskih društev ter tako krepiti temelje, na katerih deluje slovensko gasilstvo. V interesu razvoja mora gasilska zveza dajati društvom največji možen zorni kot razvoja v smislu realnih potreb in ekonomskih možnost. Vse to podrobno obravnava zakon o gasilstvu, pravila gasilske službe ter drugi pravilniki in akti. Če omenjene predpise primerjamo z dogajanjem v preteklosti, ugotovimo, da moderna civilizacija z vsemi zakoni, normami in predpisi ureja natančno to, kar so nekoč urejale posamezne skupine ljudi in skupnosti z dogovori – bistvo najdemo v povezovanju in združevanju. Ne glede na primerjavo dogajanja v preteklosti 17 Če ognja ruši divja sila, krotilca bode v nas dobila! in dogajanja v današnjem času pa je bil dosežen enak cilj – gasilci pomagamo ljudem ob nesrečah in požarih. Proslavljate 60. obletnico Gasilske zveze Lenart. V tem obdobju se je le-ta razvila v trdno, samokritično in uspešno organizacijo. Kljub temu pa bistvo uspeha temelji na gasilskih društvih, ki vsakodnevno opravljajo svoje poslanstvo. Iz tega je potrebno razbrati, da je praznik vaše gasilske zveze praznik vseh vaših društev, zato mi, gasilci iz gasilskih društev Benedikt, Cerkvenjak, Gočova, Lenart, Osek, Selce, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Voličina, dovolite, da se vam v imenu poveljstva podravske regije in v svojem imenu zahvalim za vloženi trud, porabljeni prosti čas in dosežene uspehe. Želim vam, da ponosno praznujete svojo obletnico ter ob tem doživljate in sprejemate moralno plačilo za svoj trud. Naj zaključim z željami za obilo uspehov v prihodnosti. Energijo, ki je v vas, izkoristite morda že jutri, ko bodo pred vami nove naloge. Ker ste Gasilska zveza Lenart vsi gasilci te zveze, sem z voščilom vam zaželel dobro tudi vaši gasilski zvezi. S spoštovanjem. Na pomoč ! Dušan Vižintin, VGČ II.st., poveljnik podravske regije 18 Nagovor predsednika GZ Lenart Zgodovina gasilstva sega daleč nazaj v čase civiliziranega ljudstva. Z nastankom bivališč je človek dobil sovražnika, kateremu pravimo ogenj. Hiše so bile večinoma lesene. Nastajala so tudi večja mesta. Takrat so ob požarih pristopili h gašenju vsi prebivalci, saj je bilo potrebno vodo prinašati v večjih posodah iz vodnjakov ali mlak. Leta 1825 zasledimo začetek organizirane požarne brambe. Nekje v šestdesetih letih 19. stoletja so resno začeli razmišljati, da bi ustanovili organizacijo za gasilsko službo, ki bi bila tudi strokovno pripravljena. Že od samega začetka je bilo delo častno in seveda prostovoljno. Pobudniki so bili pretežno trgovci in gostilničarji. V trgu Lenart so bile razmere podobne kot drugje, zato je bilo najprej ustanovljeno Gasilsko društvo Lenart. Naslednje leto mu je sledilo društvo v Sv. Trojici, kasneje v Benediktu in nekaj let pozneje tudi ostala društva, ki sestavljajo GZ Lenart. Oprema prvih gasilskih društev je bila zelo preprosta, in sicer ročna brizgalna s konjsko vprego. Takratni gasilci še niso imeli gasilskih domov, tako da so opremo hranili na raznih mestih - nekateri celo na svojih domovih. Upravne spremembe so sledile leta 1955, tega leta so namreč bili ukinjeni okraji, posledično pa tudi okrajne gasilske zveze. S tem se je v gasilstvu pokazala praznina 19 Jože SELINŠEK, predsednik GZ Lenart in bilo je potrebno razmišljati, kako bi ga čim bolj taktično povezali. Tako se je 22.09.1955 zbralo 28 delegatov iz vseh desetih gasilskih društev in »rodila« se je Občinska gasilska zveza Lenart, ki se je leta 1995 preimenovala v Gasilsko zvezo Lenart. Takrat je bil za prvega predsednika izvoljen Maks Erman (Gasilsko društvo Gradišče), poveljevanje je prevzel Andrej Kramberger (Gasilsko društvo Lenart), blagajnik je bil Rihart Tušak (Gasilsko društvo Cerkvenjak), za tajnika zveze pa je bil izvoljen Franjo Škerbinc (Gasilsko društvo Voličina). Za financiranje so društva takrat skrbela predvsem sama z raznimi nabiralnimi akcijami in tudi z veselicami, ker takratni požarni sklad v občini ni zadoščal za vse potrebe. Takratna Skupščina občine Lenart je leta 1977 sprejela sklep o ustanovitvi Občinske skupnosti varstva pred požarom. Po tem je dodobra zaživelo sodelovanje med SIS (Samoupravno interesno skupnostjo), OGZ (Občinsko gasilsko zvezo) in gasilskimi društvi. Leta 1988 je prišlo do ukinitve SISov. Financiranje društev je prevzela občina, in sicer iz sredstev občinskega proračuna ter sredstev požarnih taks. Leta 1991 je prišlo do osamosvojitve republike Slovenije in sprememb v lokalni samoupravi. Po letu 1991 je iz takratne Občine Lenart nastalo več novih občin, in sicer poleg Občine Lenart še Občina Benedikt, Občina Cerkvenjak, Občina Sveta Ana ter nekaj let pozneje tudi Občini Sv. 20 Trojica in Sv. Jurij. Gasilska zveza Lenart je tudi v novih razmerah uspela obdržati vseh deset gasilskih društev. Tako je že od ustanovitve leta 1955, torej celih 60 let. Na to smo gasilci posebej ponosni, saj le enovite enote GZ Lenart tvorijo strokovno usposobljeno, številčno dovolj močno in tudi ustrezno opremljeno udarno moč, na katero se ljudje in lokalne skupnosti vedno lahko zanesejo. V skladu s sprejeto kategorizacijo gasilskih društev je bila skrb za financiranje delovanja gasilskih društev in tudi GZ Lenart naložena lokalnim skupnostim. Takrat je prišlo tudi do podpisa prvih koncesijskih pogodb o izvajanju javne gasilske službe med lokalnimi skupnostmi, prostovoljnimi gasilskimi društvi in gasilsko zvezo. Na tak način poteka financiranje tudi danes. Delovni načrt Gasilske zveze Lenart je vedno sestavljen tako, da v njem svojim članom (PGD) zagotavljamo kakovostna strokovna usposabljanja, izobraževanja, delo z gasilsko mladino, članicami in veterani. Združujemo tudi dejavnosti na področju priznanj in odlikovanj ter gasilskih napredovanj. Naše delo temelji na tovarištvu in solidarnosti – vrednotah, ki ju živimo, gradimo in prenašamo na mlajše rodove. Doseženi rezultati so posledica strokovnega dela, tovariškega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. In spoštovanje ter besede zahvale namenjam vsem članom naše humane gasilske organizacije, vsem svojim predhodnikom, 21 Le kdor ima srce in voljo čvrsto, stopi naj v gasilsko vrsto! ki so gradili GZ Lenart, ter ne nazadnje tudi županom vseh šestih lokalnih skupnosti, ki so kljub ne lahkim časom zmeraj našli čas, voljo in razumevanje za gasilstvo. Posledica tega razumevanja je tudi spominska knjižica, ki jo prebirate, kajti izdajo le-te so v celoti plačale lokalne skupnosti. Z iskreno hvaležnostjo in čestitkami ob gasilskih praznikih v letu 2015. Jože Selinšek, predsednik GZ Lenart Nagovor poveljnika GZ Lenart Leopold Omerzu, poveljnik GZ Lenart Praznovanja obletnic so zmeraj priložnost za pogled nazaj, za hvaležnost in tudi za načrte. Ko se ozrem za deset let v preteklost, vidim vse nas mlajše…, vidim pa tudi rezultate našega skupnega dela. Največji rezultat je zame nedvomno enovitost Gasilske zveze Lenart. Kljub razpadu stare Občine Lenart na šest lokalnih skupnosti smo gasilci ostali enotni. GZ Lenart je skozi vsa leta uspela in še vedno uspeva v dogovoru z lokalnimi skupnostmi izvajati program, ki vsem svojim članom (prostovoljnim gasilskih društvom) zagotavlja enake pogoje za področje izobraževanj, strokovnih usposabljanj in dela z mladino, članicami in veterani. Uspeli smo ohraniti solidarnost pri izvajanju 22 in financiranju programa dela GZ Lenart, solidarnost med operativnimi gasilci pa tako ni bila nikoli postavljena pod vprašaj. Naše operativne enote gredo na pomoč druga drugi, in to brez odškodnine, z vso opremo in celotnim moštvom. Pomagamo povsod, kjer je pomoč potrebna, in za nas resnično ni mej – tovarištvo sega preko občinskih in tudi regijskih meja. V to desetletno obdobje spada tudi grenka izkušnja ob naravnih ujmah v letu 2008, ko smo z združenimi močmi in ob pomoči sosednjih društev komaj zmogli odpravljati posledice neurij v Lenartu in Cerkvenjaku. A zanimivo je, da so prej omenjene grenke izkušnje prišle prav, ko je bilo v letu 2012 potrebno pomagati pri poplavah reke Drave ali v letu 2014 pri odpravljanju posledic žledoloma v Postojni. Ob pisanju teh vrstic ne morem, da ne bi imel pred očmi Franca, Karla, Jožeta, Milana, Stanislava, Boruta, Romana, Roberta, Srečka, Zvonka in še Janka, Bernarda ter Gašperja. Bivši in sedanji poveljniki društev sestavljajo udarno jedro naših enot. Po eni strani vzgajajo mlade gasilce v društvih ter skrbijo in odgovarjajo za operativno delovanje društev, po drugi strani pa skrbijo za svoje stalno izpopolnjevanje in izobraževanje – večina omenjenih je tudi inštruktorjev, ki z veliko truda in lastnega časa učijo in vzgajajo strokovne kadre na ravni GZ Lenart. Pri prostovoljnih gasilcih velja, da v društvo vstopiš prostovoljno, a od dne, 23 Če priden si kot čebela, če garaš kot konj, če zvest si kot pes, če marljiv si kot mravlja, potem si sigurno GASILEC ! ko si se odločil biti prostovoljni gasilec – operativec, prostovoljstvo mine – sprejmeš odgovornost: zase, za sotovariša v akciji, za ljudi v nesreči, za njihova življenja in premoženje. Zato kot poveljnik GZ Lenart z veseljem ugotavljam, da pri opravljanju operativnih dejavnosti med operativnimi gasilci nismo utrpeli večje nesreče ali poškodbe In to pripisujem tovarištvu ter strokovnemu in odgovornemu opravljanju naših nalog – in seveda, nekaj tudi sreči – kajti sreča spremlja hrabre… Ob pregledu statističnih podatkov boste v spominski knjižici našli dokaze za vse navedeno, a vem, da kdor nas pozna, o zgoraj omenjenem niti ne dvomi. Pogled v prihodnost pa me vodi do mladih poveljnikov, ki bodo v prihodnosti poleg činov od starejših prevzeli tudi praktična znanja in odgovornosti. Zadnja leta naše operativne enote opravijo poleg intervencij ob raznih nesrečah tudi veliko dela ob nudenju pomoči in podpore pri izvajanju programov mladinske komisije (tabori, kvizi, srečanja, mladinska tekmovalna liga…) in komisije za delo s članicami (operativne vaje in delavnice). V naše vrste prihaja vedno več mladih, sposobnih in vedoželjnih gasilk in gasilcev. In prav je tako: potrebe po znanju in strokovni usposobljenosti operativnih gasilcev so vse večje, naprave in objekti vse zahtevnejši. Zato sem prepričan, da je smer solidarnosti in združevanja med gasilci edina prava. Na 24 vseh ravneh delovanja prostovoljnih gasilcev (gasilskih zvezah, regijah in Gasilski zvezi Slovenije ) je še dovolj prostora in možnosti za izboljšanje položaja operativnega gasilca. Ob prazniku vsem gasilcem in gasilkam GZ Lenart iskreno čestitam in želim lepo praznovanje. Leopold Omerzu, poveljnik GZ Lenart Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč ! Oton Zupančič 25 GASILSKA ZVEZA LENART SE PREDSTAVI ČLANI ORGANOV GASILSKE ZVEZE OB JUBILEJU Upravni in nadzorni odbor GZ Lenart Člani upravnega odbora: Jože Selinšek (PGD Gočova), Leopold Omerzu (PGD Lenart), Janez Senekovič (PGD Benedikt), Peter Šafarič (PGD Cerkvenjak), Erik Vogrinec (PGD Gočova), Benjamin Lorger (PGD Osek), Franc Šuta (PGD Sv. Trojica), Nejc Cafuta (PGD Lenart), Robert Mesarec (PGD Selce), Stanislav Šteinbauer (PGD Voličina), Drago Ruhitel (PGD Sv. Ana), Gregor Nudl (PGD Sv. Jurij v Slov. goricah), Sanja Peklar (PGD Gočova), Jelka Hojnik (PGD Benedikt), Cecilija Kovačec (PGD Cerkvenjak), Ljubica Omerzu (tajnica). Člani nadzornega odbora: Alojz Gregorec (PGD Sv. Trojica), Karl Škrlec (PGD Sv. Ana), Franc Fekonja (PGD Sv. Jurij v Slov. goricah). 26 Poveljstvo GZ Lenart Leopold Omerzu (PGD Lenart), Robert Kukovec (PGD Sv. Jurij v Slov. goricah), Franc Lakner (PGD Benedikt), Leonardo Bračko (PGD Cerkvenjak), Milan Šalamun (PGD Gočova), Stanislav Šilak (PGD Osek), Jože Fras (PGD Sv. Trojica), Gašper Miha Šijanec (PGD Lenart), Zvonko Pulko (PGD Selce), Janko Rožman (PGD Voličina), Srečko Bauman (PGD Sv. Ana). Izvršilni odbor GZ Lenart Jože Selinšek (predsednik), Leopold Omerzu (poveljnik), Ljubica Omerzu (tajnica). 27 Marko Žmavc (PGD Gočova), Jože Kukovec (PGD Osek), Kamilo Kirbiš (PGD Sv. Trojica), Štefan Fras (PGD Lenart), Mirko Ornik (PGD Selce), Marija Jančič (PGD Voličina), Vlado Ploj (PGD Sv. Ana), Roman Črnčec (PGD Sv. Jurij v Slov. goricah). Ko drugi spijo, mi rešujemo življenja ! Mladinska komisija Sanja Peklar – predsednica (PGD Gočova), Gregor Jančič (PGD Benedikt), Jelka Roj (PGD Cerkvenjak), Vanisa Selinšek (PGD Gočova), Branko Harl (PGD Osek), Davorin Rus (PGD Sv. Trojica), Danijel Kovačič (PGD Lenart), Marinka Širovnik (PGD Selce), Alojz Harb (PGD Voličina), Gregor Lasecky (PGD Sv. Ana), Matjaž Štaner (PGD Sv. Jurij v Slov. goricah). Komisija za delo s članicami Jelka Hojnik – predsednica (PGD Benedikt), Marica Štrucl (PGD Cerkvenjak), Sonja Štebih PGD Gočova), Angela Šilak (PGD Osek), Marjeta Ploj (PGD Sv. Trojica), Milica Marajh (PGD Lenart), Jelka Pulko (PGD Selce), Anica Preložnik (PGD Voličina), Darja Bauman (PGD Sv. Ana), Ksenija Berlič (PGD Sv. Jurij s Slov. goricah). Častni predsednik Stanislav Šteinbauer Komisija veteranov Cecilija Kovačec – predsednica (PGD Cerkvenjak), Feliks Krmek (PGD Benedikt), 28 29 Častni poveljnik Roman Muršec, st. Sovraštva ne gojimo, poznamo le pomoč, pomagat prihitimo, naj bo dan al‘ temna noč! FUNKCIONARJI GZ LENART OD USTANOVITVE DO LETA 2015 Leopold Omertu (PGD Lenart) od leta 2001 do sedaj Predsedniki: Maks Erman (PGD Sv. Trojica) od 1955 do 1960 Josip Medhaus (PGD Benedikt) od 1960 do 1961 Alfred Pirher (PGD Lenart) od 1961 do 1971 Alojz Dokl (PGD Cerkvenjak) od leta 1971 do 1973 Leopold Zimič (PGD Benedikt) od leta 1973 do 1977 Kamilo Kirbiš (PGD Sv. Trojica) od leta 1977 do 1987 Stanislav Šteinbauer (PGD Voličina) od leta 1987 do 2008 Gregor Nudl (PGD Sv. Jurij v Slov. goricah) od leta 2008 do 2012 Jože Selinšek (PGD Gočova) od leta 2012 do sedaj Tajniki: Franjo Škerbinc (PGD Voličina) od 1955 Hinko Mlinarič (PGD Sv. Trojica) Radko Valder (PGD Lenart) Alfred Pirher (PGD Lenart) Leopold Zimič (PGD Benedikt) Jože Horvat (PGD Sv. Ana) od 1987 do 2000 Kamilo Kirbiš (PGD Sv. Trojica) od 2000 do 2008 Ljubica Omerzu (PGD Lenart) od 2008 do sedaj Poveljniki: Andrej Kramberger (PGD Lenart) od leta 1955 do 1963 Roman Muršec (PGD Lenart) od leta 1966 do 1989 Marjan Fekonja (PGD Osek) od leta 1989 do 1991 Janez Senekovič (PGD Benedikt) od leta 1991 do 2001 KONGRESI GZ SLOVENIJE IN ZASTOPANOST PREDSTAVNIKOV IZ GZ LENART 1. Kongres (ustanovni) – Ljubljana, 2. 10. 1949 2. Kongres – Ljubljana, 31. 3. 1951 3. Kongres – Bled, 24. in 25. 4. 1954 4. Kongres – Ljubljana, 17. in 18. 4. 1958 5. Kongres – Ljubljana, 16. in 17. 11. 1963 30 31 6. Kongres – Kranj, 10. in 11. 5. 1968 7. Kongres – Murska Sobota, 10. in 11. 6. 1971 (delegat Roman Muršec) 8. Kongres – Nova Gorica, 5. In 6. 6. 1976 (delegata Roman Muršec in Leopold Zimič) 9. Kongres – Brežice, 7. in 8. 6. 1980 (delegata Roman Muršec in Kamilo Kirbiš) 10. Kongres – Maribor, 22. in 24. 6. 1984 (delegati Roman Muršec, Marjan Fekonja, Alojz Dokl) 11. Kongres – Celje, 17. in 18. 6. 1988 (delegata Stanislav Šteinbauer in Marjan Fekonja; Stanislav Šteinbauer je bil imenovan v Komisijo za gasilska priznanja in odlikovanja pri GZS) dobitnik Priznanja Matevža Haceta Roman Muršec; Stanislav Šteinbauer je bil ponovno imenovan v komisijo za priznanja in odlikovanja GZS) 15. Kongres – Krško, 23. in 24. 5. 2008 (delegata sta bila Gregor Nudl in Jože Selinšek; kot gosta sta sodelovala dobitnika Priznanja Matevža Haceta Roman Muršec in Stanislav Šteinbauer). 16. Kongres – Koper, 25. 5. 2013 (delegat Jože Selinšek; kot gost je sodeloval prejemnik Priznanja Matevža Haceta Stanislav Šteinbauer) (Vir: Spominski almanah GZ Lenart, 2005 in arhiv GZ Lenart) 12. Kongres – Slovenj Gradec, 26. in 27. 6. 1993 (delegat Stanislav Šteinbauer; ponovno imenovan v Komisijo za gasilska priznanja in odlikovanja pri GZS; na kongresu je sodeloval kot gost in dobitnik Priznanja Matevža Haceta Roman Muršec) Stanislav Šteinbauer 13. Kongres – Sežana, 30. in 31. 5. 1998 (delegat Stanislav Šteinbauer, izvoljen v predsedstvo GZS; na kongresu je sodeloval kot gost in dobitnik Priznanja Matevža Haceta Roman Muršec) 14. Kongres – Bled, 24. in 25. 5. 2003 (delegata Leopold Omerzu in Kamilo Kirbiš; kot gosta sta bila prisotna dotedanji član predsedstva Stanislav Šteinbauer in 32 33 delovanja ter ohranjanje zgodovine gasilstva, gasilskih vrednot in tradicije, spoštovanje osebnosti članov ter dobrih medsebojnih odnosov kot pomembne vrednote društvenega življenja. Članstvo V zadnjih desetih letih opažamo rast števila članov (v letu 2005 je bilo 1021 članov, 30. 4. 2015 pa je skupno število članov 1203). Podatek je vsekakor razveseljiv, saj pomeni, da gasilstvo ne izumira, čeprav časi niso rožnati – morda pa prav kriza prinaša več priložnosti za tovarištvo, solidarnost, pomoč sočloveku… PREDSTAVITEV GASILSKE ZVEZE LENART Namen, cilji, naloge GZ Lenart je samostojna, nepridobitna, humanitarna in nepolitična oblika povezovanja PGD in deluje na podlagi veljavne zakonodaje. Namen delovanja GZ je povezovanje PGD na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah, prevzemanje dogovorjenih skupnih nalog ter izvajanje v zakonih predpisanih nalog. Delovanje GZ Lenart je namenjeno zagotavljanju organiziranosti, strokovni usposobljenosti in usklajenemu razvoju prostovoljnih gasilskih društev za učinkovito požarno varnost v občinah kjer deluje. Zagotavljamo načrtovan in usklajen razvoj ter opremljanje gasilskih enot, povezovanje med člani GZ in občani na območju 34 35 Kjer gori pomagamo, kdo trpi ne vprašamo ! Pregledi izobraževanj, prikazanih v spodnjih tabelah, so povzeti iz programa Vulkan na dan 31. 3. 2015. TEČAJI 1.1.2005 31.3.2015 tečaj za mladinca0 1 osnovni tečaj za gasilca103 305 nadaljevalni tečaj za gasilca399 573 tečaj za vodjo skupine7 96 tečaj za vodjo enote90 100 tečaj za vodjo enot36 66 tečaj za poveljnika PGD2 9 Izobraževanje Področje izobraževanja je eno pomembnejših področij delovanja GZ Lenart. Kljub težkim časom zagotavljamo solidarnost med našimi člani (društvi), skušamo narediti največ od mogočega in se trudimo izničiti podedovano »kadrovsko podhranjenost«. Veliko naporov vlagamo v organizacijo izobraževanj tako na ravni PGD, GZ Lenart, GZ podravske regije kakor tudi na ravni GZS. Ko govorimo o dvigu kakovosti in količine pridobljenega znanja naših gasilcev, ne moremo mimo truda, ki ga v to vlaga skupina inštruktorjev (Leopold Omerzu, Robert Kukovec, Franc Lakner, Jože Fras, Franc Šuta, Karl Škrlec, Zvonko Pulko, Jože Selinšek, Dejan Rajter). Letos smo pridobili dva mlada inštruktorja in razveseljivo je tudi to, da imamo med inštruktorji tudi prvo članico. 36 tečaj za člana višjih poveljstev 3 4 tečaj za gašenje notranjih požarov (modul A) 0 30 tečaj za gašenje notranjih požarov (modul B) 0 7 usposabljanje za varno delo z motorno žago 0 65 tečaj za vodjo intervencij0 3 tečaj za strojnika59 86 tečaj za uporabnika dihalnega aparata 32 114 obnovitveni tečaj za upor. dih. aparata 0 12 tečaj za uporabnika radijskih postaj 39 105 tečaj za tehničnega reševalca 0 42 tečaj za reševalca ob nesrečah z nevarnimi snovmi 2 14 tečaj za reševalca na vodi 1 2 tečaj za sodnika gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin13 28 tečaj za inštruktorja3 16 tečaj za bolničarja0 9 usposabljanje za informatika0 16 tečaj za mentorja mladine0 39 tečaj za vodjo članic0 5 tečaj za gašenje požarov v naravi 0 4 tečaj za posredovanje v dvocevnih predorih 0 16 tečaj za preventivca0 2 37 SKUPAJ 7891769 Zanimiv je tudi pogled na tabelo strukture članstva po aktivnih činih ( 30. 4. 2015) izkazala medsosedska pomoč med gasilci. V intervenciji so sodelovala PGD Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Trojica, Osek, Gočova, Sv. Jurij v Slov. goricah, Lenart, Selce, Voličina, Sv. Ana, Paloma Sladkih Vrh, Ptuj, Pernica, Radvanje, Sp. Kungota in Šentilj. Gasilci so opravili skupno 2114 prostovoljnih delovnih ur, mehanizacija pa dodatnih 423. Intervencijo je vodil poveljnik GZ Lenart Leopold Omerzu. Moštvo skupaj Oprema skupaj Skupaj Intervencije Preteklo desetletno obdobje nam je poleg »normalnih« intervencij prineslo tudi nekaj preizkušenj, s katerimi smo se prvič spoprijemali – zaradi obsežnosti in narave nesreč, ki so zadele naše ljudi. 39.886,42 eur 20.147,67 eur 60.034,09 eur Ta intervencija je bila hkrati prva, ko je tudi država Slovenija povrnila del stroškov intervencije – sredstva so bila v sorazmernem deležu opravljenega dela, razdeljena v intervenciji sodelujočim društvom. Del sredstev smo namenili za plačilo tečaja varnega dela z motorno žago, ki smo ga v sodelovanju z GZS izvedli na našem terenu. In takrat smo tudi spoznali, kako razvajeni so nekateri naši sokrajani… In kako nas cenijo in spoštujejo – nekateri zelo, drugi pa zelo malo… Intervencija po neurju 2008 v Lenartu Intervencija po neurju 2008 v Cerkvenjaku Posledice neurja, ki je Lenart z okolico prizadelo 13.7.2008, smo gasilci odpravljali vse do 18. julija. Pri tem se je ponovno Komaj dober mesec je minil od neurja v Lenartu, pa je že »udarilo« po Cerkvenjaku. Neurje s točo je divjalo 15. 8. 2008, gasilci 38 39 pa smo posledice odpravljali do 21. 8. 2008. Obogateni z izkušnjami iz Lenarta smo posledice odpravljali v glavnem gasilci GZ Lenart in opravili 1750 prostovoljnih ur. Intervencijo je vodil takratni podpoveljnik GZ Lenart Jože Selinšek. Moštvo skupaj Oprema skupaj Skupaj PGD 34.916,73 eur 17.868,68 eur 52.785,41 eur VOZILA MOŠTVO IDA SKUPAJ LENART 754,86 1.473,81 287,70 2.516,37 SV. TROJICA 335,92 1.127,03 191,80 1.654,75 BENEDIKT 504,09 1.127,03 95,90 1.727,02 SV. JURIJ 586,69 1.127,03 287,70 2.001,42 CERKVENJAK 586,69 1.040,34 1.627,03 SV. ANA 837,46 1.560,51 95,90 2.493,87 3.605,71 7.455,75 959,00 12.020,46 SKUPAJ eur Intervencija po poplavah reke Drave v novembru leta 2012 Narava nam je ponovno pokazala, da ima vedno prav. Kako nesmiselno je graditi tam, kjer ima svojo pot voda. Tudi naši gasilci in gasilke so nemočno čakali, da voda odteče, da so lahko zares pomagali ljudem v stiski… V intervenciji so sodelovala vsa gasilska društva naše zveze – 122 gasilcev , 26 vozil in 36 črpalk. Intervencija po žledu 2014 V intervencijah po žledolomu je na območju GZ Lenart sodelovalo 160 gasilcev s 34 vozili, 40 motornimi žagami in 4 agregati. Poleg tega so odhiteli na pomoč tudi na postojnsko, skoraj vsa društva pa so svoje agregate posodila ogroženim kmetijam in gospodinjstvom na Pohorju in Kozjaku. Kdor misli, da je varnost draga, naj si privošči nesrečo. Intervencija po požaru v podjetju Papir servis v Lenartu 21. 4. 2013 Na srečo se ni zgodilo kaj zelo velikega, a vendar so nastali visoki stroški – kako bi ravnali, če gasilcem požara ne bi uspelo pravočasno omejiti in pogasiti? Se res zavedamo, kakšno nevarnost to podjetje pomeni za ljudi v Lenartu in tudi za naravo? 40 41 Intervencija po požaru s trstiko krite hiše na Sv. Ani 12. 3. 2015 Gasilci PGD Sv. Ana so se ob pomoči operativnih gasilcev PGD Lenart, Benedikt, Sv. Jurij v Slov. goricah in Sv. Trojica bojevali z ognjem, ki je zajel mansardo in ostrešje stanovanjske hiše na Krivem Vrhu. Posebno težavo je predstavljala kritina iz trstike. Intervencijo, v kateri je sodelovalo 69 gasilcev, je vodil poveljnik domačega PGD Srečko Bauman. Gasilci so v tej intervenciji opravili 390 ur prostovoljnega dela. Tekmovanja Gasilske enote GZ Lenart tekmujejo na tekmovanjih GZ Lenart, tri najboljše ekipe v vseh tekmovalnih kategorijah imajo pravico sodelovanja na regijskih tekmovanjih. Tekmovanja Gasilske zveze Lenart DRŽAVNA TEKMOVANJA Doseženi rezultati na državnih tekmovanjih so naslednji: • Ravne na Koroškem (18. 5. 2008): člani B PGD Sv. Jurij ( 32. mesto), članice B PGD Benedikt (11. mesto, kar je najboljši dosežen rezultat v članskih kategorijah) ter starejše gasilke PGD Cerkvenjak ( 27. mesto). • Ormožu (24. 5. 2014): članice B PGD Benedikt (25. mesto) ter starejše gasilke PGD Cerkvenjak (38. mesto). Ciklusa gasilska tekmovanja so potekala v letih 2005, 2007, 2009, 2011 in 2013. Na teh tekmovanjih so pomerile moči ekipe vseh kategorij in z veseljem ugotavljamo, da je število sodelujočih ekip po vmesnem padcu ponovno v naraščanju. Najbolje uvrščene ekipe se redno udeležujejo regijskih tekmovanj, nato pa tudi državnih. 42 43 Mladinska tekmovanja Želimo si, da bi mladi ne le radi prihajali v naše vrste, temveč da bi med nami tudi ostajali. Tako smo naravnali tudi delo z mladi tako na področju izobraževanj in tudi tekmovanj. V letu 2010 smo organizirali mladinsko tekmovanje za enote GZ Lenart in že v letu 2012 poskušali z izvedbo mladinske gasilske tekmovalne lige prijateljstva in k sodelovanju povabili sosednje GZ; žal se tekmovanje ni razvilo v skladu z našimi pričakovanji. 44 Zato smo v letu 2014 organizirali mladinsko tekmovalno ligo za enote GZ Lenart. Z organizacijo tega tipa tekmovanja smo najboljšim mladinskim enotam iz GZ Lenart omogočili tudi sodelovanje na 1. izbirnem tekmovanju za mladinsko gasilsko olimpijado, ki bo letos v juliju na Poljskem. Po mnenju mentorjev in otrok je to bila lepa in zanimiva izkušnja. V letu 2010 je na tekmovanju sodelovalo 17 ekip, na ligaškem tekmovanju v letu 2014 pa že 35. V mladinskih kategorijah se najraje pohvalimo z doseženimi rezultati na mladinskem državnem tekmovanju, ki je bilo v Ormožu 17. 5. 2014. Tam so nas zastopala dekleta iz PGD Sv. Jurij v Slov. goricah in dosegla naslednje rezultate: pionirke 6. mesto (kar je najboljši doseženi rezultat nasploh) ter mladinke 29. mesto. Prav njihovi rezultati so nam spodbuda za organizacijo mladinske gasilske tekmovalne lige tudi v prihodnje. 45 Gasilske vaje Trde gasilske cevi ne moreš držati z mehkimi koleni. Gasilci razumemo naše vaje kot pomemben del usposabljanja in izobraževanja. Izvajamo jih v društvih, po občinah in tudi skupno. Z njimi preverjamo psihofizične sposobnosti naših operativnih enot, pa tudi stanje tehnike in opreme ter gasilske veščine in spretnosti – sposobnost sodelovanja med gasilci in enotami, ki sodelujejo na vajah. Kajti nikoli ne moreš z gotovostjo reči, da se »zaigrana situacija« ne bi mogla zgoditi tudi v realnem življenju. 46 V zadnjem obdobju smo vadili: • 17. 10. 2008 - napovedana operativna vaja »Požar v Mariborski livarni, obrat Lenart«, • 27. 10. 2010 - napovedana operativna vaja »Evakuacija stanovalcev iz Zavoda Hrastovec«, • 13. 10. 2012 - nenapovedana operativna vaja »Gozdni požar Gasterajske šume«, • 19. 10. 2013 - prva operativna vaja za članice, Drvanja 2013 (požar na kmetiji), • 18. 10. 2014 - nenapovedana operativna vaja »Reševanje ponesrečencev iz poslovne stavbe«, • 19. 10. 2014 - druga operativna vaja za članice GZ Lenart, Dražen Vrh 2014 (intervencija ob požaru na žagi). Gasilske vaje nam omogočijo najboljšo pripravo za življenjske situacije na intervencijah, hkrati pa zelo dobro pokažejo stanje pripravljenosti naših operativnih enot. 47 Delo z mladino Moštvo staro, moštvo mlado, rado hodi pod čelado. E. Fritz V Gasilski zvezi Lenart se zavedamo, kako pomembno je delo z mladimi. Trudimo se jim nuditi čim več vabljivih aktivnosti, da se lažje pridružijo gasilskim vrstam. V zadnjem desetletju so mladinsko komisijo vodili; Milan Šalamun, Matjaž Šalamun (2010-2013) in Sanja Peklar (od 2013 naprej). Tradicionalno je bilo gasilski mladini omogočeno sodelovanje na srečanjih Društev mladi gasilec, tekmovanjih in enkrat letno na strokovni ekskurziji. 48 Z menjavo vodstva je v letu 2008 prišlo do novega zagona in idej, kako popestriti program dela z mladino. Za mlade pripravljamo naslednje aktivnosti: • kviz gasilske mladine (tekmovanje poteka v skladu z razpisom GZS in udeležencem omogoča uvrstitve na regijska in državna tekmovanja. Kviz poteka redno od leta 2009 – letos smo izvedli že sedmega. Naše ekipe so bile zelo uspešne tudi z uvrstitvami na državo tekmovanje: leta 2012 pionirji PGD Selce, leta 2013 ekipi pionirjev PGD Selce (uvrstili so ne na 4. mesto) in PGD Sv. Trojica ter letos ekipa pionirjev PGD Osek). • mladinske tabore (taborjenje poteka od leta 2011; skupno je v teh letih taborilo več kot 300 otrok, zanje pa je skrbelo 128 odraslih. Po vsakem taboru je bil izdan tudi zbornik. Lanskemu taborjenju so se pridružili tudi mladi iz PGD Biš. • srečanja Društev mladi gasilec (ta srečanja potekajo v sodelovanju z OŠ in so resnično tradicionalna – letošnje bo že štiriindvajseto). 49 • mladinsko gasilsko tekmovalno ligo (prvo ligaško tekmovanje je bilo v letu 2014, organiziramo pa jih z namenom, da mladi ostanejo »ogreti« za gasilstvo), • gasilsko orientacijo (v letu 2013 je bila ekipa PGD Gočova že na državnem tekmovanju, letos pa želimo na novo postaviti tudi tekmovanje na ravni GZ Lenart). Za organizacijo in izvedbo aktivnosti za mlade je potrebnega veliko časa, medsebojnega sodelovanja in potrpežljivosti – vse s ciljem, da uspešno izpeljemo dejavnosti do konca ter da se vsi srečni in z lepimi spomini vrnemo domov (to od nas pričakujejo starši, ko so nam otroke zaupali). Posebna zahvala gre vsem mentorjem, ki svoj prosti čas in znanje namenijo mladim ter jih vzgajajo v uspešne in znanja polne gasilce. Zavedamo se, da je ves trud, ki ga vlagamo, namenjen našim najmlajšim gasilcem, zato še toliko raje poprimemo za delo. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so kadarkoli kakorkoli pomagali pri delu mladinske komisije in s tem omogočili otrokom, da se lahko hkrati zabavajo in veliko novega naučijo, predvsem pa uživajo v družbi gasilcev. Sanja Peklar, predsednica mladinske komisije 50 Delo s članicami Kot pribito drži, da ženska drži pokonci tri vogale pri hiši. Lahko bi rekli, da nekaj podobnega velja tudi za naša prostovoljna gasilska društva, ki se združujejo v GZ Lenart; delež žensk v članstvu (skupaj s pionirkami in mladinkami) predstavlja kar 36,90 %. V obdobju zadnjih 10 let so komisijo za članice vodili: Frančiška Lešnik iz PGD Gočova, Jože Maurič iz PGD Benedikt (2008 – 2011) ter Jelka Hojnik prav tako iz PGD Benedikt (2011 – do sedaj). 51 Skorajda ni dogodka, kjer ne bi bile prisotne tudi članice. Delujemo na vseh področjih: različna čiščenja, obisk Florjanove maše, postavitev majskega drevesa, pogrebi, občni zbori, različna praznovanja okroglih obletnic, meddruštvena tekmovanja, tekmovanja GZ, regijska in državna tekmovanja, koledarske akcije, delo s pionirji in mladino, udeležba na sejah organov GZ in Sveta podravske regije, posveti predsednic komisij za članice pri GZS; v PGD Osek so članice ustanovile skupino gasilsko - ljudskih pevk, ki je bila v času delovanja izjemno uspešna, saj so izdale štiri zgoščenke. Najbrž bodo le ženske lahko razumele, kako je pustiti doma vse delo (ki te zagotovo počaka) in opraviti še obilo dejavnosti v društvu in na GZ. In naši rezultati v veliko primerih izstopajo iz povprečja. Vsaka od članic bi si zaslužila najti svoje ime in priimek v tej spominski knjižici – žal pa so naše prostorske in finančne možnosti omejene… . Zato naštevamo le področja delovanja naših članic: • tekmovanja (članice se udeležujemo tekmovanj na vseh ravneh, a rade se pohvalimo z uvrstitvami na državna tekmovanja: v kategorijah članice B (PGD Benedikt 11. mesto v letu 2008) in PGD Gočova, v kategoriji starejših gasilk PGD Cerkvenjak; uspehi mladink in pionirk pa nam zagotavljajo dobre rezultate tudi v prihodnje). 52 Ekipa članic B iz PGD Benedikt na državnem tekmovanju v Ravnah na Koroškem 2008 • srečanja članic podravske regije (GZ Lenart je bila gostiteljica srečanja v letu 2008, ki se ga je udeležilo okrog 300 članic iz enajstih GZ. Tudi me se srečanj udeležujemo redno in s stalnim številom udeleženk (okoli 40). Srečanja nam prinašajo izmenjavo izkušenj, druženje in vesele spomine). • posveti članic podravske regije (posvetu so namenjeni širjenju znanja članic in redno vsebujejo strokovna ali splošna predavanja ali delavnice, zaključijo pa se s pogostitvami in prijetnim druženjem). 53 Vaš požar je naša stvar. E. Fritz udeležujejo usposabljanj na ravni GZS in si pridobivajo tudi »moške »specialnosti, kot so: nosilec izolirnega dihalnega aparata, inštruktor, sodnik gasilskih in gasilsko športnih tekmovalnih disciplin… Veseli nas tudi, da je vse več članic lastnic čina gasilski častnik). • srečanja in strokovne ekskurzije (v začetku smo si članice organizirale srečanja ob športnih igrah; od leta 2009 pa potujemo po Sloveniji, spoznavamo nove kraje, se družimo in veselimo. A zmeraj dodamo tudi kakšno gasilsko vsebino – in za en dan odidemo od doma in skrbi…). Zato je zmeraj lepo. • operativne vaje za članice (članice postajamo vse bolj tudi del operativnih enot, zato potrebujemo novo znanje. Doslej sta bili izvedeni dve vaji za članice: v letu 2013 na kmetiji Senekovič na Drvanji in v letu 2014 na žagi Perko v Dražen vrhu. Na prvi vaji je sodelovalo 38 gasilk iz šestih društev, na drugi pa že 58 članic, ki so se izkazale s svojim znanjem, strokovnostjo in pripravljenostjo za delo). • izobraževanje (ob podpori poveljstva GZ Lenart in inštruktorjev pripravljamo različne delavnice (Radijska postaja ni Bau-bau, prva pomoč, delo z IDA), vedno več pa je tudi članic, ki se 54 Kot je razvidno iz poročila, smo članice aktivne na vseh področjih. Upam si trditi, da smo uspešne! Smo velika opora in pomoč moškim, pa ne samo v gasilskem domu, ampak tudi na intervencijah. Zahvala za to gre vsekakor našim vodilnim po društvih in tudi tistim na GZ, saj nam stojijo ob strani in so nam vedno pripravljeni pomagati. Kot vemo, brez podpore in zaupanja ni ničesar! Članice, hvala Vam, da si vzamete čas in ste pripravljene sodelovati, ne glede na to, ali je dan ali noč. Veselim se sodelovanja z vami tudi naslednjih 10 let. Na pomoč! Jelka Hojnik, GČ, predsednica komisije za delo s članicami 55 Delo z veterani Kar ima gasilske brke, se drži postav do črke. E. Fritz Na predlog tedanjega predsednika Stanka Steinbauerja je takratna Občinska gasilska zveza Lenart organizirala 1. srečanje gasilskih veteranov, ki je postalo tradicionalno in je do današnjega dne organizirano brez prekinitve. Prvih nekaj let so se srečanja odvijala v prostorih skupščinske dvorane tedaj skupne Občine Lenart. Kasneje so vsako leto srečanje organizirali na drugi lokaciji. Od ustanovitve novih občin nas vsakokrat obiščejo tamkajšnji župani. Ogledamo si znamenitosti občine in naredimo skupinsko fotografijo. Potem se zberemo na predvidenem družabnem prostoru, kjer nam pripravijo krajši kulturni program z nagovori župana, predsednika komisije veteranov podravske regije in drugih. Sledi prijeten klepet ob dobri hrani in pijači. Še pred odhodom prejmemo skupinske fotografije. Vsako leto pred novim letom delegacija 56 (predsednik GZ, predsednica komisije veteranov in predstavnik PGD) obišče člane, ki so dopolnili 80 let in več s priložnostnim darilom. Ti prednovoletni obiski so dragoceni za vse: tako gasilce kot obiskovalce in s to prakso bomo z veseljem nadaljevali. Gasilski veterani predstavljajo najžlahtnejši del našega članstva: vsi imajo dolgo »delovno dobo« v društvih (30 let) ter starost najmanj 55 let (ženske) teč najmanj 63 let (moški). Imajo veliko izkušenj pa tudi zaslug za vse, kar gasilci danes smo in kar imamo (opremo, gasilske domove, pa tudi duhovno dediščino). Veterani, ki jim zdravje dovoljuje, pa sodelujejo tudi na tekmovanjih v kategorijah starejših gasilk in starejših gasilcev, kjer so nekatere tekmovalne enote še posebej vztrajne in tudi uspešne – na lanskem državnem tekmovanju v Ormožu so sodelovale članice PGD Cerkvenjak in dosegle 38. mesto. Povorka ob 140-letnici PGD Lenart 57 Komisija za delo z veterankami in veterani je bila ustanovljena v letu 2009, njen prvi predsednik je bil Stanislav Šteinbauer (PGD Voličina) – od 2009-2012 , danes pa komisijo vodi Cecilija Kovačec (PGD Cerkvenjak) – od leta 2013, vmes je nekaj časa komisijo vodil Gregor Nudl (PGD Sv. Jurij v Slov. goricah), takratni predsednik GZ Lenart. V komisiji veteranov se trudimo organizirati dogodke za veterane kar se da kakovostno in z njimi izkazati spoštovanje in hvaležnost za opravljeno delo. Vsem veterankam in veteranom želim obilo zdravja. Cecilija Kovačec, predsednica komisije Ob 50-letnici delovanja je Gasilska zveza Lenart slavnostno razvila prapor. 58 PREJETA PRIZNANJA OB OBLETNICAH Ob 60-letnici pa je prejela: • Odlikovanje za posebne zasluge, s katerim jo je odlikovala Gasilska Zveza Slovenije, in • Zlati znak Civilne zaščite, ki ga podeljuje poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. 59 PREDSTAVITEV PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV PGD BENEDIKT Društveni zametki neuradno segajo daleč nazaj v leto 1910, društvo pa je bilo ustanovljeno šele 1927. leta. V letu 1932 se društvo zaradi pomembnosti povzdigne v prostovoljno gasilsko četo. Od maja 1945 dalje je društvo delovalo pod okriljem narodne milice, od februarja 1946 pa kot Prostovoljno gasilsko društvo Benedikt. V letu 1933 je društvo nabavilo vprežno ročno brizgalko, ki deluje še v današnjem času. V letu 1935 je društvo razvilo svoj prvi prapor, ki ga še hranimo v našem gasilskem domu. Novo vodstvo društva je 1937. leta dalo postaviti skromen gasilski dom, ki smo ga v osemdesetih letih nadgrajevali in ga posodobili do današnjega videza. 60 V obdobju od leta 1950 do leta 1982 je društvo občutno napredovalo. Leta 1982 je bila v garažo postavljena nova gasilska avtocisterna TAM 5500 TIOG z zmogljivostjo 5.000 litrov vode. To je bil v tistem času velikanski društveni dosežek. Leta 2002 smo v gasilski dom pripeljali novo sodobno avtocisterno Mercedez Benz ATEGO s kapaciteto 3.000 litrov vode in opremljeno s sodobnimi tehničnimi pripomočki. Vmes smo nabavili tudi dve vozili za prevoz moštva in tehnično reševalno vozilo. Danes imamo v garaži tri vozila, in sicer avtocisterno Mercedez Benz Atego, tehnično reševalno vozilo VW s pripadajočo opremo in vozilo za prevoz moštva Citroen Jumper. Letom navkljub nam še vedno dobro služijo, saj jih redno vzdržujemo in servisiramo. Društvo deluje kot osrednja enota v občini Benedikt in ima status tretje kategorije; operativna enota šteje 32 članov. Operativna enota PGD Benedikt pokriva ali skrbi za celotno območje Občine Benedikt v velikosti 24 km² površine z 2.480 prebivalci v trinajstih naseljih: Benediški Vrh, Sp. Ročica, Sp. Bačkova, Drvanja, Trstenik, Ihova, Štajngrova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Stara Gora, Trotkova, Obrat in Ženjak. Naše enote ali desetine so skozi celotno obdobje žele tudi vidne uspehe na tekmovalnem področju - police v društvenih prostorih krasi blizu 300 različnih pokalov. Veliko truda in naporov, zlasti operativnega članstva, je bilo vloženih v izobraževanje. 61 Šli so skozi mnoge tečaje v okviru društva, Gasilske zveze Lenart in Izobraževalnega centra URSZR na Igu pri Ljubljani. Vse s ciljem čim boljše operativne pripravljenosti in kvalitetne pomoči sočloveku v stiski. Posledica kakovostnega izobraževanja so številne specialnosti, ki so jih naši člani pridobili na tečajih in usposabljanjih - skupaj 90 specialnosti. Društvo šteje 105 članov, od tega 43 žensk in 62 moških; 37 članov je mlajših od 18 let, 7 pa nad 63. Razporeditev činov je naslednja: 18 gasilcev, 7 gasilcev I. st., 5 gasilcev II. st., 13 višjih gasilcev, 3 nižji gasilski častniki, 3 gasilski častniki , 4 gasilski častniki I. st. in 4 gasilski častniki II. stopnje. Skupno 65 činov je razdeljenih po spolu takole: 27 članice in 35 člani. Upravni odbor: predsednik Janez Senekovič, podpredsednik (častni predsednik) Jožef Maurič, poveljnik Franc Lakner, podpoveljnik Drago Rajšp, tajnica Anka Jančič, blagajničarka Jelka Guzej, referent 62 za mladino Gregor Jančič, referentka za članice Jelka Hojnik, strojni referent Drago Ješovnik, gospodar društva Gregor Ornik, referent za kulturo in veterane Feliks Krmek. Nadzorni odbor: predsednik Ivan Plemenič, član Janez Merčnik, članica Anita Špenga. Operativne funkcije: poveljnik Franc Lakner, namestnik poveljnika Drago Rajšp, podpoveljnik Gregor Jančič, pomočnik poveljnika za IDA Aleš Škerjanc, pomočnica poveljnika za prvo pomoč Suzana Merčnik, pomočnik poveljnika za radijske zveze Alojz Slana, glavni strojnik Drago Ješovnik, gospodar Gregor Ornik. Jožef Maurič PGD CERKVENJAK Začetki delovanja gasilstva v Cerkvenjaku sežejo v leto 1924, ko so začele delovati tako imenovane gasilske trojke. Ustanovni zbor društva pa je bil šele 28. februarja 1932. Društvo, ki se je imenovalo Gasilska četa Sv. Anton, je začelo tako rekoč brez orodja in opreme, a z neomajno voljo in s pomočjo vseh prebivalcev je delo steklo. Gasilstvo je bilo med vojno podrejeno vojnemu času. Gasilska četa ali operativna skupina gasilcev sta pri gašenju požarov delovali v pomenu polvojaške obveze in nemške discipline in pod neposrednim poveljstvom občinskih uradnikov. Gasilska četa je leta 1943 dobila orodni voz, v katerem je bila motorna črpalka znamke 63 Pročelje gasilskega doma krasi gasilski zavetnik sv. Florjan. DKW z zmogljivostjo 800 litrov vode v minuti in komplet sesalnih in tlačnih cevi, ter druge gasilne pripomočke. Po 2. svetovni vojni je gasilsko društvo spadalo nekaj let pod Gasilsko zvezo Gornja Radgona, kjer delo cerkvenjaških gasilcev ni ostalo neopaženo, saj jim je zveza podelila priznanje. V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta na območju Cerkvenjaka delovali še Gasilsko društvo Župetinci-Smolinci in Gasilska četa Čagona. Slab ali nikakršen strojni park in nezadostna osebna oprema sta od gasilcev pri posredovanjih v požarih zahtevala velike napore in preizkušnje. Vodo so iz mlak in potokov do gorečega objekta dostavljali z živo verigo vodarjev (podajanje posod z vodo iz rok v roke). 25. julija 1976 je bil položen temeljni kamen za nov gasilski dom; leta 1978 so v novem domu predali namenu garaže, gradbena dela pa so v mejah zmožnosti tekla naprej. V društvu so vseskozi vestno ter strokovno 64 delali z gasilskimi desetinami, ki so na občinskih in drugih gasilskih tekmovanjih dosegale najvidnejša mesta. Leta 1993 se je rodilo v Cerkvenjaku gasilsko tekmovanje za pokal Slovenskih goric; leta 1995 so si kar štiri cerkvenjaške gasilske desetine na občinskem gasilskem tekmovanju priborile vstopnico za regijsko gasilsko tekmovanje. 65-letnico delovanja društva leta 1997 obeležijo z razvitjem novega društvenega prapora, na katerega so obesili 41 spominskih trakov. Vozni park je društvo izpopolnjevalo od leta 1960 pa vse do današnjih dni. Ob 80-letnici, 9. junija 2012, prevzamejo novo gasilsko vozilo MAN GVC 16/25. Slovesnost je bila združena z dnevom gasilcev Gasilske zveze Lenart. Ob jubileju so izdali tudi zbornik PGD Cerkvenjak, 80 let, ki v besedi in fotografiji povzema bogato zgodovino društva in zasnov gasilstva. Upravni odbor društva: predsednik Peter Šafarič, podpredsednik Andrej Furšt, poveljnik Leonardo Bračko, namestnica poveljnika Jelka Roj, tajnik Peter Bezjak, blagajnik Franc Bratkovič, referentka za mladino Simona Hanžekovič, referentka za članice Marica Štrucl, strojni referent Marjan Rokavec, gospodar društva Robi Firbas, referentka za veterane Cecilija Kovačec ter Kocmut Davorin, Poharič Milan, Kuri Danijel, Kocmut Tomaž in Srečko Furšt. Nadzorni odbor: predsednik Aleš Bezjak ter člana Primož Cigula in David Poljanec. 65 Poveljstvo: poveljnik Leonardo Bračko, namestnica poveljnika Jelka Roj, pomočnik poveljnika za IDA Dominik Borko, pomočnik poveljnika za radijske zveze Tomaž Kocmut, glavni strojnik Marjan Rokavec. V požarni okoliš cerkvenjaških gasilcev spadajo naselja: Cerkvenjak, Cenkova, Cogetinci, Čagona, Brengova, Vanetina, Stanetinci, Andrenci, Kadrenci, Peščeni Vrh, Komarnica, Ivanjski Vrh, Grabonoški Vrh, Župetinci in Smolinci Franc Bratkovič PGD GOČOVA Enako let kot GZ Lenart šteje tudi PGD Gočova. Eno od manjših, mogoče celo najmanjše društvo v naši zvezi, je bilo ustanovljeno leta 1955. Najnujnejšo opremo je v letu 1956 prispevalo matično PGD Gradišče. Ročno brizgalno z ustreznimi cevmi in nekaj orodja so v začetku hranili na domačiji Alojza Šalamuna, delovne obleke pa so gasilci imeli kar na svojih domovih. Gradnja gasilskega doma, takšnega kot je danes, je potekala postopoma. Prva orodjarna je bila namenjena le za shranjevanje gasilne opreme. Ko je bilo nabavljeno prvo vozilo, je bilo potrebno podaljšati garažo. Šele kasneje so urejali prostore za družabno dejavnost. Le najzahtevnejša in najnujnejša dela so opravili zunanji izvajalci, večino 66 del pa je bilo opravljenih s prostovoljnim delom članov društva in krajanov. Sredstva za nabavo materiala so prispevali krajani, donatorji, občina, krajevna skupnost ter gasilci z izkupičkom s prirejanja prireditev. Kljub temu da vsa gradbena dela še niso dokončana, je že potrebno marsikaj popraviti. Nabava opreme je ves čas eden od večjih problemov, s katerim se ubadajo člani društva. Pri tem so pokazali dobršno mero iznajdljivosti. Šele v letu 2010 je bilo prvič nabavljeno novo vozilo GVM-1 Renault Master, ki v garaži dela družbo rabljenemu GVC TAM 130. Vendar so naši gasilci s tem, kar imajo, zadovoljni. Vso opremo dobro vzdržujejo, tako da so vedno v stanju pomagati tudi v najbolj neugodnih razmerah. Znanja ni nikoli dovolj, zato se tudi gasilci izobražujemo vse življenje. Izurjenost in znanje gasilcev sta vedno bolj pomembna. Med aktivnimi člani in članicami jih ima 46 opravljen tečaj za gasilca, 39 nadaljevalni 67 tečaj za gasilca. 5 članov je opravilo tečaj za vodjo skupine, 9 jih je opravilo tečaj za vodjo enote, 9 tečaj za vodjo enot in eden tečaj za poveljnika PGD. 7 članov ima opravljen tečaj za strojnika, 4 tečaj za uporabo dihalnega aparata, 8 članov in članic tečaj za uporabo radijskih postaj in 9 članov tečaj za delo z motorno žago. Štirje člani so sodniki gasilsko-športnih disciplin, 3 člani so inštruktorji, ena članica ima opravljen tečaj za bolničarko, 3 članice tečaj za vodjo članic in 3 člani tečaj za mentorja mladine. PGD Gočova je društvo I. kategorije. Osnovni požarni okoliš je naselje Gočova, vendar opravlja naloge reševanja tudi na področju celotne Občine Sv. Trojica, po potrebi tudi na področju GZ Lenart ali tudi na področju sosednje Občine Trnovska vas. Naravno okolje zaradi konfiguracije in poraslosti predstavlja področje srednje požarne ogroženosti. Upravni odbor: predsednik Erik Vogrinec, poveljnik Milan Šalamun, tajnica Andreja Rojko, blagajnik Ivan Štebih, referentka za članice Sonja Štebih, referentka za mladino Vanisa Selinšek, referent za veterane Marko Žmavc, gospodar Klingsbichl Quirinus ter Aleksander Blažič. Poveljstvo: poveljnik Milan Šalamun, podpoveljnica Sanja Peklar, pomočnik poveljnika za zveze in voznik Franc Petrič, pomočnik poveljnika za naprave za zaščito dihal Branko Kranvogl, pomočnica poveljnika za prvo pomoč Tina Peklar, Janko 68 Katan, Kristjan Duh, Silvester Druzovič in Igor Pečovnik. Nadzorni odbor: predsednica Terezija Petrič ter člana Hilda Peklar in Roman Kranvogl. Člani PGD Gočova zadovoljivo opravljamo svoje poslanstvo. Vedno smo pripravljeni pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo. Poleg tega je pomembno še eno poslanstvo – gasilstvo druži krajane. V gasilskem domu je vsako leto organiziranih več prireditev ob različnih priložnostih. Verjamemo, da bo tako še naprej, saj v društvu vzgajamo tudi mlade kadre. Aleksander Blažič PGD LENART Z PGD Lenart je društvo III. kategorije in deluje kot osrednja enota v občini Lenart. Ustanovljeno je bilo leta 1874. Podroben pregled zgodovine našega društva smo opravili ob 130-letnici delovanja, ko je bil izdan Almanah o delu gasilcev pri Lenartu. S tole predstavitvijo pa želimo zaobjeti obdobje zadnjih desetih let. V društvu vlagamo veliko naporov v pomladitev operativne enote, kajti udarna in ustrezno opremljena operativna enota je srce društva. Veliko nam pomeni, da so v naših vrstah mladi , ki hočejo in želijo novih znanj. Rdeča nit današnjih dogajanj sta poleg navedenega še skrb za ustrezno opremljenost 69 društva in gasilcev (za osebno in skupno gasilsko zaščitno opremo) ter za delo z mladino, članicami in veterani. Naši najmlajši se pod vodstvom mentorjev pripravljajo na tekmovanja (mladinska gasilska tekmovalna liga, mladinski kvizi, srečanje društev Mladi gasilec, tekmovanja v gasilski orientaciji) in v društvo prinašajo tudi pokale in medalje, da krasijo njihov prostor, ki so si ga ob pomoči starejših članov uredili v prizidku gasilskega doma. A največje veselje za mlade je odhod na taborjenje, ki bo letos organizirano že petič zaporedoma, in z veseljem ugotavljamo, da so mentorji iz našega društva gonilna sila pri organizaciji in izvedbi tabora, ki ga sicer za vse mlade gasilce pripravlja in izvaja GZ Lenart. V prihodnje želimo poživiti dejavnost članic v društvu, kajti brez žensk tudi pri nas ne gre. V programu izobraževanj je kar nekaj mladih in zagnanih gasilk, kar nam daje upanje za razcvet tudi tega dela društvenega življenja. V letu 2014 smo praznovali 140-letnico 70 delovanja našega društva. Dejavnosti vsega leta so bile namenjene praznovanju: • na lenarškem pokopališču smo postavili spominsko obeležje pokojnim gasilcem vseh generacij, ki je umetniško delo Leopolda Methansa; • pred gasilskim domom smo pripravili gasilsko vajo, v kateri smo krajanom Lenarta in gostom prikazali gašenje s tehničnimi sredstvi iz obdobja med leti 1874 in 2014. V vaji smo aktivirali 140 let staro ročno črpalko, motorno brizgalno Rosenbauer iz leta 1969 ter vsa sodobna vozila iz društvenega voznega parka; • v Centru Slovenske gorice smo pripravili svečano sejo in skupaj z GZ Lenart slovesnost na RŠC Polena, kjer je društvo prejelo dvoje najvišjih priznanj: Zlato plaketo GZS in Plaketo Civilne zaščite; • namenu smo predali vozilo GVM -1, ki omogoča varne in udobne prevoze našim mladim in tudi moštvu; • razvili smo veteranski prapor, s katerim se zahvaljujemo za trud, delo in vzor našim najstarejšim članom. Iz njihovega dela in njegovih sadov je zrasel mozaik, ki mu danes pravimo Prostovoljno gasilsko društvo Lenart. Društvo šteje 129 članov, od tega je 26 pionirjev, 12 mladincev, 14 pripravnikov, 35 operativnih gasilcev, 18 veteranov, 16 prostovoljnih gasilcev in 8 podpornih članov. Društveni vozni park sestavljata dve gasilski vozili s cisternama (Iveco in TAM-260), manjše gasilsko vozilo za gašenje gozdnih 71 požarov (Mitsubishi L200), gasilsko vozilo za prevoz moštva (Renault Trafic Grand Passenger) ter starodobnik avtocisterna FAP. Vozila so ustrezno opremljena z orodji in gasilsko opremo. V društvu imamo 35 kompletov osebne zaščitne opreme (zaščitna obleka, škornji, čelada, podkapa, rokavice), ki našim operativcem omogoča varno delo na izobraževanih, usposabljanjih in intervencijah. Upravni odbor: predsednik Leopold OMERZU, poveljnik Gašper Miha ŠIJANEC, namestnik poveljnika Boštjan MURŠAK, gospodar Franc MAJER, referent za strojni park Blaž JANČAR, tajnik Nejc CAFUTA, blagajničarkaJolanda KOVAČIČ, referent za mladino Danijel KOVAČIČ, referent za veterane Štefan FRAS, referentka za članice Milica MARAJH. Poveljstvo: poveljnik Gašper Miha ŠIJANEC, namestnik poveljnika Boštjan MURŠAK, pomočnik poveljnika za naprave za zaščito dihal Tadej VOGRIN, pomočnik poveljnika za radijske zveze Gregor KURNIK, pomočnik poveljnika za prvo pomoč Leon OMERZU, orodjar Blaž JANČAR, glavni strojnik Boštjan MURŠAK. Nadzorni odbor: predsednik Franc KRIVEC, članici Marica Ajlec in Milica Marajh. Lenarški gasilci pokrivamo potrebe po intervencijah v našem požarnem okolišu (naselja: Lenart, Vinička vas, Hrastovec, Radehova, Močna, Zamarkova, Zg. in Sp. 72 Partinje, Lormanje, Šetarova, Zg. in Sp. Žerjavci ter Zg. in Sp. Porčič), odzovemo pa se tudi klicu na pomoč od povsod, kjer nas potrebujejo. Zato zagotavljamo: naj bo dan ali noč – mi gremo vedno na pomoč! Ljubica Omerzu PGD OSEK Krajani Oseka so se proti koncu let 1949 pričeli dogovarjati o ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva. Proti koncu leta, 6. decembra, so se zbrali na ustanovitvenem občnem zboru. Do leta 1955 je društvo že imelo najnujnejšo opremo, leto kasneje pa tudi že stavbno parcelo za gradnjo gasilskega doma. Nekaj tednov pozneje so pri Maksu Ploju že nabavili ročno izdelano opeko. Na seji društva 26. 12. 1956 so bili med drugimi prisotni predsednik Gasilske zveze Lenart Maks Erman, poveljnik gasilskega društva Gradišče Ernest Mlinarič 73 in prosvetni delavec Henči Mlinarič. Iz referata predsednika Gasilske zveze Lenart je razvidno, naj se Gasilsko društvo Osek razformira in se priključi gasilskemu društvu Gradišče. V razpravo se je vključil tudi Hendrik Mlinarič - kulturnik in gozdar, ki se je zavzel za obstoj in nadaljevanje društva. Na koncu sestanka predsednik Ivan Fras pove, da je večji del materiala za gradnjo gasilskega doma pripravljen. (Na parceli je bilo 30 kubikov kamna, 8000 kosov opeke in veliko lesa.) Razpravo zaključi z besedami: „Mi bomo ostali in vztrajali pri svojem.“ Poveljnik Franc Kozar doda: „Operativa deluje, imamo redne vaje in že nekaj opreme, torej ostanemo v Oseku.“ Leta 1957 so aktivno pobirali denar za gradnjo gasilskega doma. 1. 8. 1958 prispe gradbeno dovoljenje. Sredi leta 1959 so stekla gradbena dela. Prva »otvoritev« nedograjenega gasilskega doma je bila 3. maja 1964. Leta 1976 dobi društvo gradbeno dovoljenje za razširitev gasilskega doma in pričnejo ga razširjati, a razna gradbena in obnovitvena dela potekajo tudi v današnjih dneh. Leta 1991 nabavijo avtocisterno TAM 2001, leta 1997 je postalo društvo bogatejše za orodno vozilo Mercedes Sprinter, 13. 8. 2000 je bil sprejem in krst nove avtocisterne TAM 190 4x4 T15, letnik 1998. Leta 2014 je društvo s pomočjo Občine Sveta Trojica kupilo zemljišče za športnovadbeni prostor. Od leta 1998 do leta 2011 so bile v društvu aktivne gasilske ljudske 74 pevke, ki so se 8-krat udeležile regijskega tekmovanja v petju ljudskih viž ter 2-krat državnega tekmovanja. Društvo prav tako že tradicionalno organizira tekmovanje v košnji z ročno koso, letos bodo organizirali košnjo že 21tič zaporedoma. Že vrsto let se tudi mladina gasilskega društva udeležuje gasilskih tekmovanj GZ Lenart, kjer dosegajo vrhunske rezultate, tako so se pionirji društva letos uvrstili na državni kviz in dosegli odličen rezultat. Po 25-tih letih se je končal mandat predsednika Franca Rojka, ki ga je leta 2013 nadomestil Benjamin Lorger, tretji predsednik društva. Upravni odbor: predsednik Benjamin Lorger, poveljnik Stanislav Šilak, tajnik Matej Šaruga, blagajničarka Irena Pirš, predsednik mladinske komisije Branko Harl, predsednik starejših gasilcev Jože Kukovec, referentka za delo s članicami Angela Šilak, praporščak Ivan Kukovec, Srečko Poštrak in Marjan Slana ml., Kuplen Stanko, Kukovec Drago, Kukovec Ivo in Šaruga Metod. Poveljstvo: poveljnik Stanislav Šilak, podpoveljnik Metod Šaruga, Stanko Kuplen, pomočnik poveljnika za dihalne naprave Drago Kukovec in Ivo Kukovec. Nadzorni odbor: Predsednik Franc Rojko, članici Marjetka Škrobar in Ivanka Bela. Člani in članice PGD Osek. 75 PGD SELCE Začetki današnjega PGD Selce segajo v leto 1948. Tistega leta je zaradi potrebe zaščite pred požari nekaj vaščanov sklenilo ustanoviti svoje društvo. Ker svojih prostorov na začetku še niso imeli, so se morali dobivati po domovih, kasneje pa tudi v pisarni zadružnega doma in v prostorih kmetijske zadruge. Temeljni kamen za gasilski dom je bil položen leta 1949. Čez dve leti so začeli graditi, gradnja je bila končana leta 1953. Leta 1955 je bila nabavljena prva ročna sirena, leta 1960 pa prva motorna brizgalna SAVICA. 1972. je PGD Selce nabavilo motorno brizgalno ROSENBAUER, ki še danes služi svojemu namenu. Leto kasneje je bil nabavljen tudi prvi avtomobil IMV. Leta 1978 je društvo nabavilo kombinirano vozilo MAGIRUS-DEUTZ, leta 1996 pa še vozilo FORD-TRANZIT za prevoz članov. Ob 50-letnici PGD Selce smo razvili novi društveni prapor. Kmalu se je pojavila 76 potreba po novi avtocisterni. Društvo ni imelo dovolj finančnih sredstev za novo vozilo, zato je leta 1999 kupilo od PGD Voličina rabljeno avtocisterno, ki smo jo leta 2004 zamenjali z novejšo avtocisterno Mercedes 1117. Ob sprejemu le-te smo blagoslovili tudi novi kipec sv. Florjana, ki krasi gasilski dom. Leta 2008 smo nabavili novo vozilo za prevoz moštva GVM-1, Renault Master, in avtoprikolico za prevoz opreme. V letu 2011 je bila v celoti obnovljena zunanjost gasilskega doma in njegova okolica, dve leti kasneje pa je bilo asfaltirano celotno dvorišče. PGD Selce spada v II. kategorijo. Požarni okoliš zajema kraje Črmljenšak, Dolge Njive, Gradenšak, Nadbišec, Rogoznica, Selce, Straže in Zavrh. Danes društvo šteje 36 gasilk in gasilcev (26 pionirjev in mladincev, 12 pripravnikov in 6 veteranov ter 34 ostalih članov). Upravni odbor: predsednik Robert Mesarec, podpredsednik Boštjan Bela, poveljnik Zvonko Pulko, podpoveljnik Dejan Zelenik, tajnica Ines Kopčič, blagajničarka Stanka Fras, predsednik veteranov Miroslav Ornik, predsednica članic Jelka Pulko, predsednica mladinske komisije Marinka Širovnik. Poveljstvo: poveljnik Zvonko Pulko, podpoveljnik Dejan Zelenik, pomočnik poveljnika za dihalne naprave Bojan Živko, pomočnik poveljnika za zveze Bogdan Dobaja, pomočnik poveljnika za prvo pomoč Zlatko Simonič. Nadzorni odbor: predsednik Ivan Simonič 77 ter člana Slavko Zorman in Branko Ploj. V letu 2014 je bil podeljen naziv častnega predsednika dolgoletnemu predsedniku in pred tem poveljniku društva Francu Kopčiču. PGD SV. ANA navedenega je bil cilj društva še širjenje narodne zavesti med prebivalci ter podpora vsem narodno čutečim društvom, zlasti Sokolu. Na prvem občnem zboru, ki je bil 8. marca 1930, je bil na mesto načelnika (predsednika) izvoljen Viktor Senekovič st. 25. maja 1931 je društvo organiziralo prvo veselico s tombolo. Tombola je bila pred cerkvijo, veselica v lastni režiji pa pri takratnem gostilničarju Brezniku. Tradicija se je ohranila vse do danes. Gasilski dom so gradili v letih od 1950 do 1957, ko je bila otvoritev. Leta 1965 so pričeli graditi sedanji stolp. Dokončan je bil 1967. leta. Nabava avtomobilov: 1960: GV-1 Stayer, 1971: GV-1 IMV, 1972: AC James, 1978: GV-1 TAM, 1983: GVC 16/24 TAM T 11, 1996: GVM-2 TAM 75, 200: GVM-1 VW Transporter, 2010: GVC 16/25 Mercedes. Leta 2012 je društvo nabavilo priklopnik s prenosno motorno brizgalno. Matično društvo danes gospodari z gasilskim domom s tremi garažami in z razstavnim paviljonom, v katerem je razstavljena tudi prva brizgalna iz leta 1931. Na pobudo šolskega upravitelja Jakoba Štuhca je bilo 8. marca 1930 pri Sveti Ani v Slovenskih goricah, Občina Ščavnica, ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo. Poglavitni namen novoustanovljenega društva je bil pomoč bližnjemu. Ne glede na pripadnost prizadetega, je bila na prvem mestu vsekakor pomoč pri požarih. Poleg GASILSKA ENOTA LOKAVEC Ustanovljena je bila na pobudo krajanov Lokavca, Rožengrunta in gasilcev iz takratne PGD Zg. Ščavnica v letu 1979. Zanimivo je, da je bila ustanovna seja v bifeju Golob, in sicer po nogometni tekmi, saj je večina članov igrala nogomet. Povabilo na sejo se je glasilo nekako takole: »Čuj, Tunč, pridi po Udeležujemo se raznih tekmovanj. Največji uspeh našega društva so leta 2013 dosegli pionirji na državnem kvizu gasilske mladine, kjer so dosegli četrto mesto. UO PGD Selce 78 79 tekmi s pubecami v bife Golob, da bomo ustanovili Gasilsko enoto Lokavec!« In so prišli. Ustanovni člani so bili Vlado Ploj, Vlado Planinc, Vlado Kranclbinder, Ivan Šenekar ml., Janko Oček in Mirko Žlender. V začetku je bil sedež enote v stari trgovini (Bračkova trgovina) v centru Lokavca, a danes imajo lasten gasilski dom, kjer hranijo opremo in avtocisterno GVC 16/24 ter črpalko Rosenbauer (darilo Tovarne bovdenov in plastike iz Lenart). PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DANES PGD Sveta Ana z Gasilsko enoto Lokavec sestavlja 167 članov (2014), in sicer: 34 pionirjev, 17 mladincev, 7 pripravnikov, 24 članic, 61 članov, 10 veterank in 14 veteranov. V društvu je 53 članov, ki imajo čin gasilec, 7 višjih gasilcev, 16 nižjih gasilskih častnikov in 6 gasilskih častnikov. V gasilskem društvu delujejo pionirska, mladinska, ženska in moška desetina. Gasilsko društvo Sveta Ana je že od leta 1998 pobrateno s Prostovoljnim gasilskim društvom Bogojina. Od leta 2011 prijateljujejo s PDG Vuzenica. PDG Sveta Ana je osrednja enota III. kategorije. Društvo operativno pokriva 37,2 km2 površine celotne Občine Sveta Ana, ki jo sestavlja 12 naselij s 620-timi gospodinjstvi, v katerih živi približno 2430 prebivalcev. Operativna enota PDG Sveta Ana skupaj z Gasilsko enoto Lokavec šteje 32 operativcev. Trenutno razpolagamo z 80 vozili: GVC 16/25, z dvema GVC 16/24, GVM-1 ter s priklopnikom s prenosno MB pripadajočo opremo. Člani upravnega odbora od leta 2013: predsednik Drago Ruhitel, podpredsednik Gregor Lasecky, tajnica Bernarda Potočnik, blagajničarka Jožica Ketiš, poveljnik Srečko Bauman, namestnik poveljnika Gregor Bauman, podpoveljnik Danilo Kozar, predsednica članic Darja Bauman, predsednik veteranov Vlado Ploj ter Anica Kozar, Anton Moleh, Dušan Kokol, Karl Škrlec, Marin Dresler, Jože Muršec. Poveljstvo: poveljnik Srečko Bauman, namestnik poveljnika Gregor Bauman, podpoveljnik Danilo Kozar, vodja enote Lokavec Karl Škrlec, pomočnik poveljnika za dihalne naprave Gregor Lasecky, pomočnik poveljnika za radijske zveze Gregor Bauman, pomočnica poveljnika za prvo pomoč Darja Bauman, glavni strojnik Anton Moleh, gospodarica Ana Kozar. Nadzorni odbor od leta 2013: predsednik Mirko Čeh ter člana Zvonko Vrečič in Nino Kastelic. 81 PDG Sveta Ana poleg operativnih nalog in prevozov vode vsako leto prireja vrsto prireditev in druženj: postavitev majskega drevesa, Florjanova maša, gasilsko tekmovanje za Anin pokal, veselica s srečelovom, izleti in pikniki. Dodatni viri prihodkov se stekajo v GD na podlagi različnih akcij, prireditev. Redna letna priprava koledarjev in raznašanje le-teh do vsakega gospodinjstva društvu zagotovi redni letni prihodek. UO PGD Sv. Ana PGD SV. JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Jurij v Slov. goricah od ustanovitve občine Sv. Jurij v Slov. goricah, v letu 2006, predstavlja osrednjo enoto. Požarni okoliš je sestavljen iz naslednjih naselij: Jurovski Dol, Malna, Spodnji Gasteraj, Srednji Gasteraj, Varda, Zgornji Gasteraj, Zgornje Partinje in Žitence. 82 Začetek delovanja društva sega v leto 1934. Takrat je na pobudo naprednih Slovencev prišlo do ustanovnega občnega zbora. Oprema za pomoč in gašenje morebitnih požarov je bila zelo skromna, saj je zajemala vedra in kavelj na ročaju. V PGD Jurovski Dol beležimo nakup prve motorne črpalke v letu 1938. Bila je znamke Fajfer, prevažali so jo s konjsko vprego. Sledila so leta skromnega delovanja društva, za kar je bila povod druga svetovna vojna. Ponovni zagon oziroma obuditev gasilstva beležimo od leta 1948 naprej. Takrat je bil društvu dodeljen del prostora oziroma stavbe, v kateri se nahajamo še danes. S tem so se začeli ustvarjati osnovni pogoji za hrambo priročnega gasilskega orodja in opreme. Začetek petdesetih let je zaznamovan z udejstvovanjem na različnih ravneh izobraževanja, ki ga je organizirala Okrajna gasilska zveza Maribor, nekateri pa so obiskali šolo za podčastnike v Medvodah. Eden izmed tečajnikov, Franc Fekonja, ki je uspešno opravil omenjeni tečaj, je gasilstvu predan in aktiven še danes. Leta, ki so sledila, pomenijo začetek širitve društvenih prostorov, nabavo opreme, gasilskega prapora in ob koncu petdesetih let tudi prvega rabljenega motornega vozila znamke IMV. Le-to je bilo s pomočjo gasilk in gasilcev ter lokalnih obrtnikov predelano za potrebe in namene orodnega vozila. Leto 1978 bo ostalo v društveni zgodovini zapisano z odebeljenimi črkami, saj so 83 takrat nabavili novo gasilsko vozilo TAM T-5-2000, ki je svoje naloge opravljalo vse do leta 2002. Potreba po pitni vodi in zadostni količini najcenejšega gasilnega sredstva, po vodi, je najbrž bila povod k odločitvi o nabavi takrat sodobne in zmogljive avtocisterne na podvozju vozila FAP. Omenjena nabava, ki se je zgodila leta 1982, in njeni akterji še danes s ponosom omenjajo pot v Beograd. Pred tem je bilo namreč potrebno priskrbeti ustrezno količino kave iz sosednje Avstrije, da bi se gospodje iz vodstva tovarne lažje odločili za prodajo omenjenega vozila. Vsekakor je ta akcija za društvo predstavljala velik zalogaj, vendar pa je pomenila odrešitev številnih krajanov in krajank, saj so zaradi slabo razvejanega vodovodnega omrežja in vse pogostejših suš občutili pomanjkanja pitne vode. Šestdeseta obletnica delovanja društva, ki je bila leta 1994, je potekala v znamenju sprejema novega vozila na podvozju TAM 150 T-11; leta 1998 je bil sprejem novega društvenega prapora, pričela pa so se tudi obnovitvena dela na gasilskem domu. Po uspešnih obnovitvenih delih je bila leta 2002 izvedena akcija zamenjave dotrajanega orodnega vozila TAM 60 T-52000. Nadomestilo ga je sodobnejše vozilo Renault Master, ki je v uporabi še danes. Ob 70. jubileju društva so bila nabavljena nova dvižna garažna vrata in dokončana je bila zunanja podoba gasilskega doma. Vztrajno prizadevanje za nakup novega 84 gasilskega vozila je bilo poplačano 1. maja 2010, ko je bilo vozilo Mercedes Benz Atego 1329 predano svojemu namenu. Več in podrobneje o zgodovini našega društva lahko najdete v Kronologiji društva (1934 – 2014), ki je bila izdana ob 80-letnici društva. Upravni odbor: predsednik Gregor Nudl, podpredsednik Jernej Sinič, poveljnik Robert Kukovec, tajnik Sebastijan Črnčec, blagajničarka Danica Sinič, predsednik mladinske komisije Matjaž Štaner, predsednik komisije veteranov Roman Črnčec, predsednica komisije za članice Ksenija Berlič, gospodar Alojz Žnofl. Poveljstvo: poveljnik Robert Kukovec, podpoveljnik Robert Črnčec, pomočnik poveljnika za dihalne naprave Tilen Kristl, pomočnik poveljnika za prvo pomoč Uroš Črnčec, pomočnik poveljnika za radijske zveze Alen Breznik, glavni strojnik Jože Sinič , orodjar Branko Črnčec. Nadzorni odbor: predsednik Dejan Najdenik, člana Jože Belna in Marija Lorber. V letu, ki je za nami, je PGD Sv. Jurij v Slov. goricah praznovalo 80. obletnico uspešnega delovanja. Za stabilnost v prihodnje je bil sprejem mladinskega prapora, saj se zavedamo, da je moč organizacije tako velika, kot so trdni njeni temelji. Zavedamo se, da danes aktivni člani in članice nismo večni. Gregor Nudl 85 PGD SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Cerkvena kronika poroča, da sta 16. junija 1875 v trgu pogoreli dve stavbi, ki sta bili last dveh gostilničarjev, in sicer Posingerja in Kozarja. Občinski svet Sv. Trojice je zato na svoji seji 26. oktobra 1875 sprejel sklep o ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva. Okrožno poveljstvo je omenjeno prošnjo posredovalo na Državno namestništvo v Gradec, ki je 5. novembra 1875 dovolilo ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva Sveta Trojica. Iz prvega statuta, ki je bil odobren 27. oktobra 1875, razberemo, da je bil namen prostovoljnega gasilskega društva obramba pred požari in ob tem še reševanje ljudi ter domov. Društvo se je razvijalo zelo hitro, vodstvo je z vestnim delom pridobilo vedno več članov. S sredstvi, ki so jih dobili z organizacijo večkratnih prireditev, s srečelovi in s pomočjo občanov, so nakupili najnujnejšo opremo, gasilski dom pa je bil zgrajen leta 86 1907, leseni stolp so dogradili leta 1929. Za zasluge pri zaščiti splošnega in privatnega premoženja so bili trojiški gasilci leta 1937 odlikovani s Kraljevim redom Svetega Save. Gasilska »zajednica« za Dravsko banovino je imela svojo tretjo redno skupščino 25. aprila 1937. Skupščina je sprejela številne predloge, izbrala in izvolila pa je tudi novo upravo »zajednice«. Starešina osrednjega odbora je postal dr. Anton Kodre iz Ljubljane, za posamezne župe pa so izvolili nove starešine in podstarešine. Tako je bil za Župo Maribor – levi breg za podstarešino izvoljen Ernest Golob iz Svete Trojice. Leta 1947 so gasilci obnovili fasado na gasilskem domu, leta 1951 pa so namestili električno sireno in nabavili avtomobil, ki so ga uporabljali tudi za prevoz ranjencev. Osemdeseto obletnico so praznovali 7. avgusta 1955 ter ob tej priložnosti razvili tudi nov prapor. Gasilsko društvo je svoj vozni park povečalo septembra 1974 z nakupom novega vozila TAM 1500. Slovesen sprejem vozila je bil 15. septembra 1974. Skupaj s praznikom Občine Lenart in trideseto obletnico konca druge svetovne vojne, kar je bilo obeleženo 10. maja 1974, je svojo stoletnico praznovalo tudi naše društvo. Društvo se je leta 1980 odločilo, da razširi gasilski dom. Leta 1981 so zbrali vso potrebno dokumentacijo za prenovo in nakupili material za gradnjo kleti. Tistega leta so preuredili tudi vozilo TAM 1500 v gasilsko cisterno z 2200 litri vode. 87 Prenovljeni gasilski dom so odprli na predvečer praznovanja stodesete obletnice ustanovitve gasilskega društva, 30. avgusta 1985. Ob tej slovesnosti je društvo prejelo več priznanj in odlikovanj, med katerimi je bil tudi Zlati znak Civilne zaščite Republike Slovenije. S prejetjem odloka o preimenovanju naselja Gradišče v Sveto Trojico v Slovenskih goricah se je tudi PGD Gradišče leta 1993 preimenovalo v PGD Sveta Trojica v Slovenskih goricah, 5. septembra tistega leta pa je društvo razvilo še svoj tretji prapor. Društveni vozni park sestavljata GV–1 na podvozju Mercedes-Benz Sprinter 414 in GVC 24/50 znamke MAN TGM 18.340. Društvo spada v II. kategorijo, trenutno pa ga sestavlja 147 članov, od katerih je 14 pionirjev, 24 mladincev, 36 pripravnikov, 26 prostovoljnih gasilcev, 31 operativnih gasilcev in 16 veteranov. Društvo v tem gasilskem mandatu vodi upravni odbor v sestavi: predsednik Franc Šuta, podpredsednik Izidor Ploj, tajnik Klemen Potrč, blagajnik Gorazd Trobentar, predsednik komisije za veterane Kamilo Kirbiš, predsednica komisije za članice Marjeta Ploj, predsednik komisije za delo z mladimi Davorin Rus, gospodar Igor Kirbiš, poveljnik Jože Fras, podpoveljnik Roman Ploj, strojni referent Matej Ploj in orodjar Boštjan Ploj. Poveljstvo: poveljnik Jože Fras, podpoveljnik Roman Ploj, pomočnik poveljnika za dihalne naprave Klemen Potrč, 88 pomočnica poveljnika za prvo pomoč Lea Roj, pomočnik poveljnika za radijske zveze Davorin Rus, strojni referent Matej Ploj, orodjar Boštjan Ploj. Delo organov društva nadzoruje nadzorni odbor v sestavi: predsednik Alojz Gregorec ter član Viktor Emeršič in članica Angela Slana. Društvo je pravilno vodeno in zelo uspešno deluje. Velik poudarek dajemo mladim v naših gasilskih vrstah. Gasilska mladina društva se s svojimi mentorji redno udeležuje gasilskih kvizov, tekmovanj, taborov in srečanj mladih v gasilskih vrstah. Društvo dobro sodeluje z gasilskimi enotami po Sloveniji, posebno skrb pa namenjamo tudi pobratenim in prijateljskim društvom izven naše države, zato se redno srečujemo z našim pobratenim društvom DVD Zlatar Bistrica in prijateljskim društvom DVD Petrijanec iz sosednje Hrvaške. Prijateljujemo pa tudi z gasilskim društvom FF Leitersdorf iz sosednje Avstrije V letošnjem jubilejnem letu naše društvo 89 praznuje visoko obletnico, in sicer 140 let prostovoljnega ter požrtvovalnega dela v gasilski organizaciji. S tem namenom društvo v mesecu maju organizira slavnostno sejo s podelitvijo priznanj in odlikovanj zaslužnim članom. Prav tako Prostovoljno gasilsko društvo Sveta Trojica v sodelovanju z Gasilsko zvezo Lenart ob praznovanju 140-letnice prostovoljnega dela v društvu in 60-letnice delovanja Gasilske zveze Lenart prireja slavnostno prireditev s svečanim mimohodom gasilcev in veliko vrtno veselico. PGD Sv. Trojica PGD VOLIČINA Društvo je bilo na pobudo premožnejših in naprednejših posameznikov ustanovljeno v marcu 1936. Prvi predsednik društva je postal gostilničar Janez Krajnc, poveljniško funkcijo je prevzel mesar Franc Krajnc, tajnik je postal železniški uslužbenec Jože Rubin, blagajnik 90 pa posestnik Karel Korošec. Ostali člani so bili kovač Franc Domanjko, šofer Maks Vogrin, posestnik Vincenc Vogrin in posestnik Friderik Živko, vsi iz Spodnje in Zgornje Voličine. Osnovno orodje in opremo za potrebe gašenja požarov in požarnega reševanja ter nekaj uniform so nabavili iz sredstev zbranih od krajanov. Nabavljeno opremo so sprva hranili na domu predsednika društva in tudi drugod, kot na primer v farovškem gospodarskem poslopju. V času okupacije so pristopili h gradnji gasilskega doma. Objekt je prvotno služil za druge namene. Leta 1945 je bil po vojni predan voličinskim gasilcem in razpoložljivo imetje je bilo preseljeno v novo zgradbo, ki služi namenu še sedaj. Društvo se je postopoma oskrbovalo z opremo. Leta 1941 je bila nabavljena že rabljena motorna brizgalna ILO-600. Leta 1945 je društvo prišlo do rabljenega terenskega avtomobila, ki ga je pokvarjenega zapustil okupator ob umiku. Po osvoboditvi leta 1945 so se trudili privabiti nove člane in postopoma so težili k nenehnemu strokovnemu izobraževanju članstva, kar traja še danes. Leta 1957 je bilo v društvu razvitje prvega prapora; leta 1966 je bil nabavljen rabljen orodni avtomobil Renault; leta 1971 je bil kupljen rabljen tovorni avtomobil in predelan v avtocisterno; leta 1973 je društvo od poklicnih gasilcev iz Maribora dobilo podarjen starejši orodni avtomobil 91 PIONIR; leta 1976, ob 40-letnici društva, je bila nabavljena nova MB 8/800. Leta 1977 je v sodelovanju s takratno OGZ Lenart društvo razvilo prvi pionirski prapor. Istega leta je bila ustanovljena SIS za požarno varnost, preko katere so se začela sofinancirati gasilska društva. Leta 1978 je društvo pristopilo k preurejanju rabljenega podvozja TAM-a 5500 in nanj dogradilo 4000 litrsko cisterno; leta 1981 je društvo uspelo kupiti nov kombi 75 A5; leta 1984 je bil obnovljen gasilski dom; leta 1996 je bil razvit drugi društveni prapor; leta 1999 je bila z velikim slavjem sprejeta nova gasilska AC 16/25-MAN. Leta 2006, ob 70-letnici društva, je bilo sprejeto novo vozilo Citroen GVM-1. Vzporedno z navedenim je bila nabavljena različna novejša osebna in skupna zaščitna oprema in sredstva. Zgradili smo masivni pomožni prostor in ob gasilskem domu tudi večnamenski nadstrešek v velikosti 120m2. Naš požarni okoliš leži v Občini Lenart v KS Voličina ter obsega samo dva zaselka, to sta Spodnja in Zgornja Voličina z okrog 1250 prebivalci in okrog 400 gospodinjstvi. Večje strnjeno naselje je Voličina, kjer je večina pomembnejših javnih, industrijskih in ostalih objektov, kot so osnovna šola, dom kulture, cerkev sv. Ruperta itd… Naše društvo je II. kategorije. Število članstva je konstantno: sedaj je članov 65, od tega je 46 članic in članov ter 19 članov gasilskega podmladka. V tekočem mandatu (2013-2018) društvo 92 vodijo: Upravni odbor: Stanislav Šteinbauer – predsednik, Janko Rožman – poveljnik, Marija Jančič – tajnica, zadolžena za delo z gasilskimi veterani, Darja Fekonja – blagajničarka, Alojz Harb – vodja gasilske mladine, Anica Preložnik – delo s članicami, Marjan Stergar – gospodar. Poveljstvo: Janko Rožman – poveljnik, Stanko Daks – podpoveljnik, Smiljan Marin – zadolžen za radijske postaje in administracijo, Slavko Simonič – zadolžen za izolirne dihalne aparate, Marjan Preložnik – strojnik, Vladimir Ornik – orodjar, Franci Živko – zadolžen za prvo pomoč. Nadzorni odbor: Marija Bračič – predsednica, Roman Marin – član, Simon Gosak – član. Stanko Šteinbauer, predsednik 93 ZAKLJUČEK: Sodelovanje ali zgodba o ruladi velikanki Gasilci smo dobri ljudje, PGD so društva dobrih ljudi, GZ je zveza dobrih društev – to je velika resnica: GZ je lahko le toliko dobra, kot so dobri njeni člani. In tako tudi je: na nekaterih mestih že zelo, zelo dobra, na drugih še potrebna rasti in novih znanj, veščin in spretnosti. Pred sedmimi leti smo pripravili prvo srečanje gasilske mladine GZ Lenart na RŠC Polena in za mlade pripravili sladico: rulado velikanko. Vsako društvo je prispevalo po dve ruladi, ki so jih potem članice PGD Lenart (pod vodstvom Jožice Mlakar) sestavile in oblile s čokoladnim prelivom v velikanko. In smo se potem vsi mastili (pa še za domov smo jo dobili…). Ob rezanju smo odkrivali ustvarjalnost in domiselnost posameznih kuharic, ki so 94 ustvarjale rulade po društvih… Lep spomin, ki me uči, da je vse naše delo podobno omenjeni ruladi … Prostovoljni gasilci iz vseh desetih društev prinašamo sadove svojih rok, svoj čas, svoja življenja, hrepenenja in strasti v našo zvezo. Z enim samim namenom: da bi znali, zmogli in bili vedno pripravljeni pomagati sočloveku v nesreči in stiski. Naše poti se dotikajo kot rulade v ruladi velikanki, ki pa tokrat ni sladica, temveč naša operativna moč, naše skupno znanje in sposobnost pomagati bližnjemu, ko ta potrebuje pomoč. In to potem ni več le dotikanje, temveč prepletanje najboljših lastnosti in hotenj, ki se srečujejo in sodelujejo med seboj in tako vedno znova rastejo in rastejo : 50, 60, 70 ….140 let. Gasilska zveza Lenart je tokrat na stopnički 60 in jo veselo maha naprej – z izkušnjami starejših in močjo mladih, ki prihajajo in bodo delo nadaljevali – zagotovo. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti za pomoč in podporo pri izdaji pričujoče knjižice županom vseh šestih občin (Milanu Gumzarju, Marjanu Žmavcu, mag. Janezu Krambergerju, Silvu Slačku, Petru Škrlecu in Darku Frasu), na področju katerih deluje GZ Lenart. Tudi tokrat so razumeli naše želje in v celoti pokrili stroške izdaje. Zahvaljujemo se častnemu predsedniku GZ Lenart Stanislavu Šteinbauerju za sodelovanje in podporo pri izdaji spominske knjižice; zahvaljujemo se vsem 95 »nevidnim« fotografom v društvih, ki so pridno zbirali fotografije o dogajanjih in so nam ga nesebično odstopili za potrebe izdaje knjižice. Zahvaljujemo se komisiji za pripravo razstave (Kamilu Kirbišu, Jožetu Mauriču, Francu Fekonji, Ceciliji Kovačec in Jožetu Selinšku), ki je pod strokovnim vodstvom mag. Nataše Kolar pripravila predstavitev dela GZ Lenart v zadnjih desetih letih. Posebna zahvala je namenjena avtorjem prispevkov, ki so vestno in resno vzeli svoje delo in natančno zbrali podatke o dogajanjih v društvih in GZ Lenart. Najprej smo se bali, da ne bo dovolj gradiva, potem ga je bilo za dve knjižici in smo morali prispevke krčiti zaradi omejitve prostora. Ves material smo shranili in pripravljen čaka na izdajo nove knjižice… In kot se ob praznovanjih spodobi, končujemo z željo: še na mnoga leta v »službi ljudstva – na pomoč!« Ljubica Omerzu Zahvala občinam: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Sv. Trojica v Slovenskih goricah za razumevanje in finančno podporo pri izdaji knjižice: Župan g. Milan Gumza Župan g. Marjan Žmavc Župan g. mag. Janez Kramberger Župan g. Silvo Slaček Župan g. Peter Škrlec Fotografija na naslovnici: NOČNI ČUVAJ, akad. slikar Edo Deržaj. Slika se nahaja v Slovenskem gasilskem muzeju dr. Branka Božiča v Metliki. 96 Župan g. Darko Fras 97 GASILSKA ZVEZA LENART 2005 – 2015 SPOMIN 98 SPOMINSKA KNJIŽICA 2005 - 2015 GASILSKA ZVEZA LENART
© Copyright 2024