VZPOSTAVITEV PERIFERNE INTRAVENSKE POTI Mladen Savid, dr. med. spec. Nebojša Terzija, dr. med. spec Ravne na Koroškem, november 2014 Namenjeno za interno uporabo NAMEN Neprekinjeno ali ponavljajoče dajanje intravenske ali infuzijske terapije • Za nastavitev intravenske poti uporabljamo intravenske kanile, ki so različnih velikosti; za vsako je značilen pretok na minuto. V primeru, da bo potrebno hitro nadomeščanje tekočine, se odločimo za vstavitev kanil s čim večjim pretokom. Pretoki skozi kanilo različnih velikosti: Rumena-24 GA 13 ml/min Modra-22 GA 31 ml/min Roza-20 GA 54 ml/min Zelena-18 GA 80 ml/min Bela-17 GA 125 ml/min Siva-16 GA 180 ml/min Oranţna-14 GA 270 ml/min IZBIRA VENSKE KANILE PO NAMEMBNOSTI • Intravenska kanila mora biti dovolj velika za doseganje ţelenega pretoka. Njena velikost ne sme biti večja od velikosti vene. • Za infuzijo glukoze s pretoki pod 200 ml/h običajno zadostuje modra kanila (G 20). • Za hitre infuzije kristaloidov s pretokom 200-1000 ml/h priporočamo zeleno kanilo G 18, ali večjo. • Pri poškodovancih z multiplimi poškodbami, ki potrebujejo velike količine krvi, koloidov, ali kristaloidnih raztopin, je priporočena siva(G 16), ali oranţna (G 14) kanila. PERIFERNE VENE ZA NASTAVITEV INTRAVENSKE POTI PRI ODRASLIH IN OTROCIH Vena bazilika, cefalika in srednja kubitalna vena v komolčni kotanji ter njihove anatomske različice, Venski pleteţ na hrbtišču roke, Vena cefalika v svojem poteku nad distalnim okrajkom koţeljnice. Zunanja jugularna vena. Vene na hrbtišču stopala. Vena saphena magna (preparacija ali nastavitev i.v. kanile). Peta interdigitalna vena na hrbtišču roke med 4. in 5. kosti pri majhnih otrocih. Frontalne vene, povrhnja temporalna, okcipitalna in in zadnja avrikularna- pri dojenčkih(ne smejo pulzirati). KONTRAINDIKACIJE Flebitis okončine, na kateri ţelimo nastaviti periferno vensko pot. Celulitis na metu vstavitve kanile. Limfedem ali edem zaradi venske zapore na okončini, kjer ţelimo nastaviti kanilo. Poškodba okončine nad ţelenim mestom nastavitve periferne venske poti. TEHNIČNA OPREMA, KI JO POTRBUJEMO ZA NASTAVITEV I.V. POTI Intravenske kanile različnih velikosti. Samolepilni trakovi za učvrstitev kanile. Sterilni tamponi. Alkoholno razkuţilo ali alkoholni zloţenci. Fiziološka raztopina za prebrizgavanje. Brizgalka. Manšeta za podvezo ţile. Zaščitne rokavice. Zaščitno podloga. Obliţ za fiksacijo. Posoda za ostre predmete. Lepilni trak. Koš za smeti. TEHNIKA UVAJANJA INTRAVENSKE KANILE Če je le mogoče, nastavimo periferno vensko pot na zgornjih okončinah, ker je pogostnost tromboz na nogah veliko večja kot na rokah. Postopek izvajamo v mirnem in dobro osvetljenem prostoru. Če periferno vensko pot nastavlja zdravstveni tehnik, preveri zdravnikovo naročilo. Preverimo bolnikovo identiteto. Bolniku razloţimo postopek. Razkuţimo si roke. Pripravimo si material. Izberemo primerno veno na eni izmed okončin. Najprimernejše mesto je običajno tam, kjer se dve veni zdruţita v eno. TEHNIKA UVAJANJA I.V. KANILE Pod izbrano okončino podloţimo podlogo. Razkuţimo si roke in oblečemo zaščitne rokavice. Odpremo zavitke Izbrano mesto vboda dvakrat razkuţimo z alkoholnim tamponom. Okončino zaţamemo z manšeto. Bolnik naj stisne pest. Kanilo uvajamo pod kotom 45 st. Ko je konica kanile v ţili (v rezervoarček vodila priteče kri), z kanilo napredujemo po ţili 3-5 mm. Kovinsko vodilo nekoliko izvlečemo nazaj. Izvlečenega vodila nikoli ne uvajamo nazaj v plastični del kanile. Kanilo uvedemo do konca v ţilo. TEHNIKA UVAJANJA I.V. KANILE Pritisnemo na koţo nad konico kanile, da ne izteka kri. Izvlečemo konico zavrţemo v posodo za ostre predmete. Kanilo zapremo z zamaškom. Očistimo in osušimo okolico vbodnega mesta. Kanilo pričvrstimo s priloţenim samolepilnim obliţem in ustrezno označimo. Kanilo prebrizgamo s fiziološko raztopino. Slečemo rokavice in si razkuţimo roke. POLOŢAJ BOLNIKA MED NASTAVITVIJO VENSKE POTI Bolnik naj bo v udobnem leţečem ali sedečem poloţaju. Okončina, na kateri nastavljamo vensko pot, naj počiva na trdni podlagi. UVAJANJE I.V. KANILE PRI NOVOROJENČKU Pri novorojenčkih lahko nastavljamo vensko pot skozi popkovno veno. POSTOPEK 1. Popkovnico narahlo podveţemo: 2. 1 cm nad prevezo s skalpelom odreţemo popkovnico, kjer se prikaţejo tri ţile. Dve sta manjši in kontrahirani (arteriji), ena je večja in dilatirana(vena); 3. Pripravimo si daljši kateter, ki ga pred uvajanjem, do konca napolnimo s fiziološko raztopino (da se izognemo vbrizganju zraka in posledični zračni emboliji); 4. Kateter vstavimo v veno, ga potisnemo okoli 5 cm v veno in na koncu zategnemo ţe pripravljeno prevezo in tako kateter učvrstimo v ţili. ZAPLETI PO VSTAVITVI PERIFERNE VENSKE POTI Flebitis. Podkoţni infiltrat. Bolečina v področju uporabljene vene. Celulitis, sepsa. Poškodba arterije ali nerva, ki se nahaja v bliţini periferne vene. OHRANJANJE PREHODNOSTI KANILE Po vstavitvi kanile v periferno veno moramo preveriti, če je pravilno vstavljena, kar naredimo s takojšnjim prebrizgavanjem. Še posebej pri manjših kanilah lahko pride do zamašitve, zato jih moramo pogosto prebrizgavati ali uporabiti obturator. Zamašitev preprečujemo tudi z nastavitvijo infuzijske tekočine. • • • • • PREPREČEVANJE VNOSA MIKROORGANIZMOV V VENSKI KRVNI OBTOK • Za zmanjšanje nevarnosti vnosa mikrorganizmov v venski krvni obtok, moramo vedno pred venepunkcijo uporabiti razkuţilo. Kanilo nastavimo po aseptičnem postopku in jo po pravilni namestitvi v periferno veno pogosto preverjati. Pri večdnevni periferni venski poti moramo kanilo menjavati vsakih 72 ur, po potrbi tudi prej. OPOMBA • V določenih nujnih stanjih na terenu, ko ni mogoče zagotoviti aseptične pogoje, prilagajamo se trenutni situaciji in poskušamo slediti danim smernicam. POSTOPEK UVAJANJA I.V. KANILE V ZUNANJ JUGULARNO VENO (ZJV) • Zdravila, ki jih pri oţivljanju apliciramo v periferno veno na udih, potrebujejo do srca in nadalje v obtok dlje časa kot v primeru, da so dana v zunanjo jugularno veno. • Pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice IV kanile v zunanjo jugularno veno ne nastavljamo. POSTOPEK UVAJANJA KANILE V ZUNANJO JUGULARNO VENO (ZJV): ZJV poteka pod platizmo od roba mandibule v smeri kavdalno in mediolateralno poševno prek sternoklidomastoidne mišice in se po predrtju fascije v nadključnični kotanji vliva v podključnično veno. POSTOPEK UVAJANJA I.V. KANILE V ZUNANJO JUGULARNO VENO Pred punkcijo ZJV lahko postavimo bolnika v Trendelenburgov poloţaj (če nima poškodbe glave in to tudi dovoljuje njegovo stanje) in mu razloţimo ves postopek, če je pri zavesti. Nadenimo si sterilne rokavice. Glava bolnika naj bo obrnjena vstran od mesta punkcije(pri poškodovancu glave ne obračamo). Očistimo predel vratu, kjer bomo ţilo punktirali. Poiščemo veno in pritisnemo na njo s kazalcem ene roke (ali nam to naredi pomočnik) tik nad ključnico, tako da se vena napolni. S palcem hkrati napnemo koţo v smeri proti glavi in veno na ta način tudi učvrstimo, pazimo pa, da se ne dotaknemo punkcijskega mesta. POSTOPEK UVAJANJA I.V. KANILE V ZUNANJO JUGULARNO VENO Če je bolnik pri zavesti, ga lahko prosimo, da nekoliko vdihne in zadrţi zrak; ta preprost manever po Valsalvi še izdatneje napolni ţilo. Pri otrocih skušamo izkoristiti trenutek, ko se med jokom napenjajo. Kanilo uvajamo v veno med našim kazalcem in palcem VIŠE NA VRATU NAD STERNOKLEDOMASTOIDNO MIŠICO ter dokaj hitro, ker se rada izmakne. PAZIMO, DA KANILE NE POTISNEMO PREGLOBOKO, saj je vena prekrita le s tanko plastjo koţe, fascije in platizme. Eden od moţnih zapletov uvajanja kanile pregloboko in prenizko na vratu je tudi predrtje plevre in pnevmotoraks. PO IZVLEKU KOVINSKE IGLE UIZ PLASTIČNE KANILE JE POTREBNO S KAZALCEM PRETISNITI VENO IN Z ZAMAŠKOM ZAPRETI ODPRTINO KANILE, DA V NJO NE BI PRIŠEL ZRAK IN POVZROČIL UHAJANJE ZRAČNIH EMBOLUSOV V KRVNI OBTOK. Slednjemu se, kot rečeno, izognemo s stisnjenjem vene nad ključnico, hitro zamašitvijo odprtine kanile in Trendelenburgovim poloţajem, pri katerem se punkcijsko mesto nahaja pod nivojem desnega srčnega preddvora. Na koncu kanilo dobro učvrstimo na vratu.
© Copyright 2024