Projekt: POSAVSKE POTI PRIJETNIH DOŽIVETIJ
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje PRIPOROČILA IN NAVODILA ZA OBLIKOVANJE IN VZDRŽEVANJE VSEH TEMATSKIH POTI v okviru projekta: POSAVSKE POTI PRIJETNIH DOŽIVETIJ Avtor: Jože Prah ([email protected]) Naročnik: Kulturno turistični rekreacijski center Radeče Julij, 2012. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 1 UVOD .......................................................................................................................................................... 6 2 NAMEN ....................................................................................................................................................... 7 3 IZHODIŠČA ................................................................................................................................................ 7 4 POHODNIŠTVO.......................................................................................................................................... 9 5 POTI ............................................................................................................................................................. 9 6 TEMATSKE POHODNE POTI ................................................................................................................... 9 6.1 Kaj je tematska pohodna pot ...................................................................................................................... 9 6.2 Sistem pohodnih poti v Sloveniji ............................................................................................................. 10 6.3 Delitev tematskih pohodnih poti glede na njihovo vsebino ..................................................................... 10 6.4 Prednosti in pomanjkljivosti tematskih pohodnih poti ............................................................................. 12 7 NAČRTOVANJE NOVE POTI ................................................................................................................. 13 7.1 Cilji kakovosti poti ................................................................................................................................... 14 7.1.1 V fazi načrtovanja: ..................................................................................................................... 14 7.1.2 V fazi izgradnje oz. ureditve: ..................................................................................................... 14 7.1.3 V fazi označevanja: .................................................................................................................... 14 7.1.4 V fazi promocije: ........................................................................................................................ 14 7.2 Načrtovanje poti – vprašanja, na katera si moramo odgovoriti pred začetkom........................................ 15 7.3 Zakaj želimo vzpostaviti neko pot? .......................................................................................................... 15 7.3.1 Kaj so cilji ? ....................................................................................................................................... 16 7.3.2 Kdo naj bo vključen v vzpostavitev poti? ......................................................................................... 16 7.3.3 Kaj želimo predstaviti? ...................................................................................................................... 17 7.3.4 Kaj je že na voljo ? ............................................................................................................................ 17 7.3.5 Za koga vzpostavljamo pot? .............................................................................................................. 17 7.3.6 Kako ohranjamo naravno in kulturno dediščino? .............................................................................. 17 7.3.7 Katere zgodbe želimo povedati? ....................................................................................................... 17 7.3.8 Kateri medij naj uporabimo? ............................................................................................................. 17 7.4 Priporočila za pripravo in izvedbo tematske poti ..................................................................................... 18 Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 8 DESET KORAKOV DO TEMATSKE POHODNE POTI ........................................................................ 19 9 PRVI KORAK: NAČRTOVANJE POTI ................................................................................................... 20 10 DRUGI KORAK: IZBIRA TEME ......................................................................................................... 21 11 TRETJI KORAK: DOLOČITEV POTEKA POTI IN VRIS V ZEMLJEVID (ELABORAT).............. 22 12 ČETRTI KORAK: PRIPRAVA VSEBIN .............................................................................................. 23 13 PETI KORAK: PRIDOBIVANJE SOGLASIJ ...................................................................................... 24 14 ŠESTI KORAK: OZNAČEVANJE TEMATSKIH POHODNIH POTI................................................ 25 15 SEDMI KORAK: PRESKUS ................................................................................................................. 36 16 OSMI KORAK: PROMOCIJA POTI .................................................................................................... 36 17 DEVETI KORAK: VREDNOTENJE POTI .......................................................................................... 37 18 DESETI KORAK: VZDRŽEVANJE POTI ........................................................................................... 38 19 NAVODILA ZA VARNO HOJO .......................................................................................................... 41 20 KRITERIJI ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POTI (CERTIFICIRANJE) ........................ 43 21 KOMUNICIRANJE ............................................................................................................................... 44 22 TEMATSKE POTI KOT TURISTIČNI PRODUKT IN NJIHOV POMEN ZA RAZVOJ PODEŽELJA 45 23 PROST VSTOP V NARAVO ................................................................................................................ 47 24 VIRI IN LITERATURA......................................................................................................................... 47 25 PRILOGE ............................................................................................................................................... 49 KAZALO GRAFIKONOV: Grafikon 1: Sistem poti (vir: Strategija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji, 2005) ......... 10 Grafikon 2: Delitev tematskih pohodnih poti glede na njihovo vsebino (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) ............................................................................................................... 11 Grafikon 3: Kulturne-etnološke poti (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) ... 11 Grafikon 4: Poti na temo narave (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) .......... 12 Grafikon 5: Športno-rekreativne poti (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) .. 12 Grafikon 6: Kaj potrebujemo za novo pot? (vir: Študija o označevanju in vzdrže….tematskih pohodnih poti) ............................................................................................................................................................................ 18 Grafikon 7: Koraki za vzpostavitev tematske pohodne poti ............................................................................. 20 Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Grafikon 8: Razporeditev načrtovanih stroškov (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) .................................................................................................................................................... 21 KAZALO SLIK: Slika 1: Položaj obravnave študije ....................................................................................................................... 6 Slika 2: Vmesna oznaka (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) ....................... 26 Slika 3: Enotna usmerjevalna tabla (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) ...... 27 Slika 4: Smerna puščica (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) ....................... 27 Slika 5: Kaj slišim.............................................................................................................................................. 28 Slika 6: Kaj je skrito .......................................................................................................................................... 28 Slika 7: Čutim prst in rastline ............................................................................................................................ 29 Slika 8: Vidim… ................................................................................................................................................ 29 Slika 9: Vrste lesa .............................................................................................................................................. 29 Slika 10: Spoznajte gozd z vsemi čutili (Vir: INTERPRETACIJA NARAVE IN KRAJINE, Projektno glasilo št. 1, avgust 2008)............................................................................................................................................... 30 Slika 11: Vir Seminar »Vom Lehrpfad zum Naturerlebnis in der Nationalparkgemeinde und Bergsteigerdorf Mallnitz«, Referat von Dipl.‐Geogr. Willi Seifert 30.09.2010........................................................................... 30 Slika 12: Interpretacijski center ........................................................................................................................ 31 Slika 13: Montaža tabel na lesen oz. kovinski stebriček (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) .................................................................................................................................................... 32 Slika 14: Osnovna informacijska tabela (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti)33 Slika 15: Informacijska tabla znamenitosti ali pojasnjevalna tabla ................................................................... 34 Slika 16: Montaža podložne table na lesen oz. kovinski stebriček .................................................................... 35 Slika 17: Komunikacijska shema povezovanja v pohodništvo povezanih akterjev........................................... 45 PRILOGE: PRILOGA 1: Celostna grafična podoba signalizacije na tematskih pohodnih poteh (Vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti, september 2010) ........................................................... 49 PRILOGA 2: Soglasje lastnika ......................................................................................................................... 82 PRILOGA 3: Kriteriji za pridobitev statusa tematske pohodne poti ............................................................... 84 PRILOGA 4: Primeri za čutno zaznavanje ....................................................................................................... 85 Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje PRILOGA 5: potka.si ....................................................................................................................................... 94 PRILOGA 6: Obrazec Podatki o planinskih, tematskih, kolesarskih in konjeniških ter drugih poteh……………………………………………………………………………………………………………95 PRILOGA 7: Skrbniška pogodba o upravljanju tematskih pohodnih poti ...................................................... 97 Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 1 UVOD Študija obravnava turistično področje po imenu Posavje, ki ga predstavlja šest lokalnih skupnosti: Krško, Brežice, Sevnica, Radeče, Kostanjevica na Krki ter Bistrica ob Sotli. Ta destinacija ima podlago tako v geografski kot tudi antropološki, družbeni, socialni in interesni argumentaciji. Slika 1: Položaj obravnave študije Območje Posavja je izredno pestro, saj se nahaja na stiku med predalpskim, dinarskim in panonskim svetom. Reliefno podobo območja najbolj zaznamujejo Gorjanci, Orlica, Bohor, greben Lisce, Jatna, Krško hribovje, Mirenska dolina z obrobjem, Krško polje ter reki Sava in Mirna. Najnižja točka je 133 m ob sotočju Save in Krke, najvišja pa 1023 m na Velikem Javorniku. Gozd je v prostoru neenakomerno porazdeljen. Strnjena območja gozdov so na Gorjancih, Bohorju, Orlici, Radovanu in na Jatni. V kmetijski krajini Krško-Brežiškega polja srečujemo le gozdne ostanke in posamezne gozdne otoke. Za ostalo površino je značilno mozaično prepletanje kmetijskih in gozdnih površin. Regija je bogata z naravnimi vrednotami, ki se kažejo v raznovrstnih lepotah. Pestra kulturna pokrajina je privlačna za številne goste, ki obiskujejo doline, hribe in reke. Vsi ne poznajo zakladov narave in kulturne dediščine regije. Celotno območje Posavja je velik bazen proizvodnje električne energije. Še posebej je preoblikovano z izgradnjo hidroelektrarn na Savi. V okviru partnerskega sodelovanja je z različnimi izkušnjami in na različnih razvojnih stopnjah možno doseči kakovosten trajnostni razvoj. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 2 NAMEN Na podlagi analize stanja predlagati rešitve in priporočila za načrtovanje, oblikovanje in trasiranje tematskih pohodnih poti v Posavju. Poleg tega pa študija podaja priporočila za enotno označevanje tematsko pohodnih poti in izoblikuje priporočila za rešitev problematike skrbništva in vzdrževanja tematskih pohodnih poti ter nakazuje možne poti komuniciranja. Opozori na skupno oblikovanje ponudb in trženjske dejavnosti, razvoj infrastrukture za obiskovalce ter podaja ukrepe usposabljanja in ozaveščanja. 3 IZHODIŠČA V Posavskem prostoru imamo večje število tematsko pohodnih poti, ki so zelo različno urejene oz. vzdrževane in promovirane. Postavljajo se tudi nove poti. Ugotavljamo tudi, da obisk tematskih poti pri vseh deležnikih raste. Poseben naboj pa imajo tematske poti še na področju šolskega, medgeneracijskega in vseživljenjskega učenja. Poti pokažejo na paradigmo trajnostnega razvoja. Razvoj pohodniške ponudbe in oblikovanje proizvodov pohodništva ni le razvoj turističnih vsebin, temveč precej širši pojem, ki vpliva na demografska in gospodarska gibanja predvsem na podeželju. Trajnostni razvoj proizvoda gre obravnavati kot skupno razvojno možnost podjetništva, kmetijstva in varovanja okolja, tako naravnega, kot socialnega in ekonomskega. Zato morajo pri njegovem uresničevanju sodelovati vsi vpleteni resorji na vseh ravneh (nacionalno, regionalno in lokalno). Pohodništvo z vsemi svojimi vsebinami: planinarjenje, treking in nordijska hoja v zadnjih letih postaja eden izmed pomembnejših turističnih produktov, kar se kaže v vse večjem povpraševanju s strani domačih in tujih turistov, prav tako pa tudi vse večjem zanimanju za produkt s strani turističnega gospodarstva. Obstoječa turistična infrastruktura omogoča in aktivno podpira razvoj proizvoda pohodništva, saj Posavje že razpolaga z več sto kilometri markiranih in drugače označenih poti, ki so v zadnjem času tudi vedno bolj skrbno in ustrezno vzdrževane. Imajo namreč urejene razgledne točke in počivališča ter so vse bolj podprte tudi s promocijsko-informativnim gradivom, vodniki, kartami. Manjka pa konkretno oblikovanih proizvodov in tovrstne specializirane turistične ponudbe ter enotnosti. Seveda pa je potrebno take poti čim bolj enotno označiti in tako omogočiti obisk tudi posameznim manj veščim pohodnikom. Vizija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Posavju temelji na mnogoterih danostih okolja in slovenski tradiciji povezanosti z naravo. Zaradi svoje oblikovanosti terena in dostopnosti nudi Posavje idealne možnosti razvoja pohodniške (treking) ponudbe oz. oblikovanja tovrstnih produktov. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Turistični proizvod pohodništva mora zato v bodoče postati jasno definiran produkt aktivnih prostočasnih doživetij v naravi in kot tak še pomembnejši element komplementarne turistične ponudbe na celotnem področju Posavja. Predstavljanje narave tako postaja v svetu in tudi Sloveniji vse bolj pomembna dejavnost. Dobra interpretacija pomaga turistom, da bolje spoznajo kraje, ki jih obiščejo, to pa poglobi njihovo doživetje. Tematske poti so zato pomemben del turističnega proizvoda, ker prispevajo k zadovoljstvu gostov. Tematske/naravoslovne oz. učne poti so pri nas najbolj pogost način interpretacije narave. Pogosto so poti urejene ljubiteljsko, z veliko dobre volje in s skromnimi finančnimi sredstvi. Tisti, ki poti urejajo, imajo neredko precej skromno znanje s področja interpretacije narave. Tako lahko ugotovimo, da v Posavju število tematskih poti ni poznano in ni sistematičnega vodenja na poteh. Promocija poti je nezadostna. Vzdrževanje tematskih poti je prepuščeno entuziazmu posameznikov in društev. Poti so različno označene. Ali je sploh smiselno trženje tovrstne ponudbe oz. kako ga izvajati? Novi trendi v svetovnem turizmu so usmerjeni k iskanju novih vsebin (rekreativne aktivnosti, kulinarične posebnosti, sprostitvene aktivnosti, druge zanimivosti ipd.) . Vendar je glavni problem pri izvajanju promotivnih dejavnosti ta, da gre za praviloma težje dosegljivo in razdrobljeno ponudbo. Zato je smiselno povezovanje sorodne ponudbe, ki jo nadgradimo s skupnim promocijskim nastopom na trgu s (krovno) blagovno znamko Posavja. Študija se navezuje na: Študijo o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti iz leta 2010; Strategijo razvoja turističnega produkta pohodništva v Sloveniji – avgust 2005; Zakon o planinskih poteh (Ur. l. RS, št. 61/07), ki opredeljuje pojme planinske poti, s podzakonskimi akti; Zakon o ohranjanju narave (62. čl. Ur. l. RS, št. 56/99 in 31/00); Pravilnik o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 117/02, Ur. l. RS, št. 53/05, sprem.); Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/1993); spremembe in dopolnitve (Ur. l. RS, št. 110/07); Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Ur. l. RS, št. 12/2008); Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/2005, 56/2007); Nacionalni gozdni program (Ur. l. RS, št. 111/07); Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02, 126/07); Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08); Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08); Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07); Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 56/99, 119/02); Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 11/04 in 70/06); Pravilnik o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 56/99 in 31/00); Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04 in 110/04); Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04); Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 38/10); Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08); Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Pravilnik o postopku za izdajo dovoljenj za arheološka raziskovanja (Ur. l. RS, št. 113/00); Pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 25/02); Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08). 4 POHODNIŠTVO Z izrazom POHODNIŠTVO mislimo po eni strani na športno in rekreativno aktivnost, ki temelji na hoji, po drugi pa tudi na spoznavanje naravnega okolja ter aktivno doživljanje raznovrstnosti kulturno-etnološkega bogastva pokrajine, na vnaprej določeni, urejeni in označeni trasi. Pretežno predstavlja enodnevno aktivnost, lahko pa tudi večdnevno povezano hojo s presledki za spoznavanje zanimivosti okolja (npr. tranzverzale oz. obhodnice, povezane regijske poti ali evropske pešpoti ipd.). 5 POTI Z namenom poenostavitve sistema poti v Sloveniji razdelimo poti na naslednje sklope: planinske, tematske pohodne, konjeniške in kolesarske poti. 6 TEMATSKE POHODNE POTI 6.1 Kaj je tematska pohodna pot Tematska pohodna pot je označena ali neoznačena pot, ki uporabniku ponuja doživetje izbrane tematike. Tema poti se lahko nanaša na poljubno turistično aktivnost, npr. pohodništvo, kulinariko, kulturo, arhitekturo, zgodovino in podobno. Pot je lahko poljubno dolga, pomembno je le, da so na ali ob poti turistično – izobraževalno zanimive točke. Tematske poti so običajno opisane na spletni strani ponudnikov turističnih storitev, kar naj bi gostu omogočilo vnaprejšnje planiranje obiska poti. Tematskih poti v turizmu ne definira infrastruktura (table, zloženke, nadelana pot ipd.), ampak vsebina. Torej je to lahko vsaka pot, ki uporabniku omogoča celovito doživetje vsebine, ki ji je pot namenjena. Velja pa opozoriti, da sta zakonsko sprejeta termina »gozdna učna pot« in »trim steza«, ki sta v Zakonu o gozdovih opredeljena kot: »gozdna učna pot« je opredeljena kot pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: oz. »ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu«; »trim steza« pa je opredeljena kot »…ozek pas zemljišča, po potrebi utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo in tek ter površinami z opremo za telovadne vaje, če je njegova širina do 1 m.« Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 6.2 Sistem pohodnih poti v Sloveniji SISTEM POTI SPREHAJALNE POTI ŠPORTNO REKREATIVNE POTI RAZNE PEŠ POTI PLANINSKE POTI lahke zahtevne zelo zahtevne TURISTIČNE / TEMATSKE POTI TRIM STEZE / POTI OBHODNICE POTI ZA NORDIJSKO HOJO vezne, krožne, točkovne KULTURNE ZGODOVINSKE ETNOLOŠKE KULINARIČNE VINSKE ROMARSKE GOZDNE UČNE POTI GEOLOŠKE GEOGRAFSKE VODNE DRUGE NARAVOSLOVNE UČNE POTI POTI PO ZAVAROVANIH OBMOČJIH NARAVOSLOVNE UČNE POTI TEMATSKE TURISTIČNE POTI Grafikon 1: Sistem poti (vir: Strategija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji, 2005) Z namenom poenostavitve sistema poti v Sloveniji delimo v dva glavna sklopa, ki sta: planinske poti in tematske pohodne poti. 6.3 Delitev tematskih pohodnih poti glede na njihovo vsebino Pohodne tematske poti bi glede na njihovo vsebino lahko razdelili na kulturne, zgodovinske, etnološke in romarske pohodne poti, naravoslovne učne poti pa na gozdne učne poti, arheološke poti in poti po zavarovanih območjih. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Grafikon 2: Delitev tematskih pohodnih poti glede na njihovo vsebino (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) Stanje v Sloveniji: Kulturno-etnološke poti: etnološke – 8 % zgodovinske – 25 % romarske – 25 % kulturne – 42 % Grafikon 3: Kulturne-etnološke poti (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih podnih poti) Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Poti na temo narave poti na zavarovanih območjih– 2 % naravoslovne poti– 40 % gozdne učne poti– 58 % Grafikon 4: Poti na temo narave (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) Športno-rekreativne poti trim steze – 5 % poti za nordijsko hojo– 25 % sprehajalne poti – 70 % Grafikon 5: Športno-rekreativne poti (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) 6. 4 Prednosti in pomanjkljivosti tematskih pohodnih poti Prednosti tematskih pohodnih poti so naslednje: • značilnosti narave prikazujejo v živo in v njihovem dejanskem okolju; • dosežejo lahko širok krog obiskovalcev; • dopuščajo obisk v katerem koli letnem času; • so enostavne za uporabo, obisk lahko obiskovalci prilagodijo svojim zmožnostim; • možno jih je urediti v skoraj vsakem tipu območja in za vsako ciljno skupino; • kombiniramo lahko besedila in slike; Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje • z njimi lahko prikažemo tudi podobo pokrajine v preteklosti; • opišemo lahko pojave, ki jih obiskovalci sicer ne bi opazili; • obiskovalcem lahko pomagajo pri orientaciji; • uredijo jih lahko tudi ljubitelji; TD Sromlje • ne zahtevajo obvezne prisotnosti osebja (v nasprotju z informacijskimi centri in vodenimi ogledi); • dovoljujejo obiskovalcem, da si izberejo svoj tempo; • spodbujajo ljudi k samostojnemu raziskovanju; • stroški ureditve in vzdrževanja so dokaj nizki. Pomanjkljivosti so: • so neosebne; • obiskovalci ostanejo pasivni - informacije le sprejemajo, ni dvosmerne komunikacije. Nimajo možnosti prositi za dodatna pojasnila ali komentirati, reagirati, vzpostaviti dialoga, sodelovati. To tudi pomeni, da so prikrajšani za stik z domačinom, njegovo govorico, kulturo; • z njimi težko prikazujemo zapletene vsebine in neoprijemljive ali splošne koncepte; • poti dokaj slabo delujejo, če območje obiskujejo velike skupine, saj si tablo naenkrat lahko ogleda le peščica; • ponekod po Sloveniji utegne kmalu priti do zasičenosti s tem medijem; • velik obisk lahko povzroči erozijo, zlasti kjer je strmo ali vlažno, moti živalstvo ipd. - temu se lahko izognemo, če najprej ocenimo nosilno sposobnost območja; • utegne negativno vplivati na podobo pokrajine, še posebej na vidno izpostavljenih mestih; • oprema utegne postati predmet vandalizma. 7 NAČRTOVANJE NOVE POTI Pri poti moramo izpolniti naslednje zahteve: pot mora biti varna; pot mora biti atraktivna; Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje pot mora zadovoljiti potrebe posameznih ciljnih skupin pohodnikov; pot mora biti označena in orientacija na njej enostavna; pot mora biti vzdrževana. To so glavne zahteve, ki zagotavljajo obisk zadovoljnih pohodnikov, ki bodo koristili ponudbo ob poti. 7.1 Cilji kakovosti poti 7.1.1 V fazi načrtovanja: traso poti speljemo tako, da pohodnik vsaj 15 min hoje nekaj vidi ali doživi, po možnosti naj bo pot krožna; ureditev poti naj ne ogroža naravne in kulturne dediščine; začetek in konec poti morata biti v bližini postaje javnega prometa; pot mora biti speljana zunaj območja motornega prometa. 7.1.2 V fazi izgradnje oz. ureditve: vsaj 90 % naj je pot urejena v naravi z minimalnimi umetnimi objekti (mostički, asfaltnimi prevlekami ...); urejena počivališča, razgledišča, morebitna varovala. 7.1.3 V fazi označevanja: vse poti v obeh smereh morajo biti označene v skladu s sprejetim označevalnim sistemom; označbe naj poleg smeri vsebujejo še: ime cilja in vmesnih točk, čas do cilja oz. vmesnih točk, ime poti. 7.1.4 V fazi promocije: zagotovljeni naj bodo tiskani in elektronski materiali s karto poti, vzdolžnimi profili, opisom, morebitnimi opozorili, časom hoje in drugimi informacijami. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 7.2 Načrtovanje poti – vprašanja, na katera si moramo odgovoriti pred začetkom Nikar ne hitimo na vrat na nos, temveč naj naše delo spremlja premišljenost s časovnimi odmiki, kot pravimo. Razlog za ureditev poti določa zaporedne korake dela. Če je namen ureditve poti vezan na ohranjanje dediščine, upoštevamo načela interpretacije. To pomeni, da bo delo potekalo po naslednjem vrstnem redu: opredelitev namena, splošnih ciljev interpretacije širšega območja; določitev konkretnih ciljev, tj. rezultatov, ki jih želimo doseči; določitev teme, tj. ključne zgodbe oz. rdeče niti (»kaj«); izbor medija (»kako«); določitev ciljne skupine (»komu«); inventarizacija; priprava sporočil; preskus; vrednotenje. Če gre za lokalno pobudo, katere cilj je popestritev turistične ponudbe, so koraki naslednji: inventarizacija; cilji; ciljna skupina; izbor medija; izvedba; vrednotenje. 7.3 Zakaj želimo vzpostaviti neko pot? Razlog je lahko: izobraževanje; Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje ohranjanje; trženje; promocija; upravljanje z obiskom; ali preprosto ponuditi obiskovalcem prijetno izkušnjo. TD Sromlje 7.3.1 Kaj so cilji ? Cilji bodo določili, kaj točno želimo z vzpostavitvijo doseči: izobraževalni cilji (kaj želimo, da obiskovalci vedo), emocionalni cilji (kaj naj občutijo), cilji glede obnašanja (kaj naj delajo/naredijo), promocijski cilji (kako želimo predstaviti svojo organizacijo). Cilji naj predstavijo rezultat, ki ga želimo doseči. Zato naj bodo jasni in čim bolj konkretni. To pomeni, da morajo biti merljivi. Uspešnost realizacije namreč nato primerjamo s cilji in če so cilji presplošni, vrednotenje poti ne bo možno. Na koncu, ob vrednotenju, se bomo namreč vprašali: kaj smo dobili v zameno za našo investicijo? Primeri ciljev: »Ob koncu obiska poti bo večina obiskovalcev lahko povedala, zakaj so Uskoki na Gorjancih.« »Ob koncu obiska poti bo večina obiskovalcev čutila, da je ohranjanje mokrišč, rečnih brežin ipd. pomembno in da koristi vsem, ki živijo ob reki navzdol.« »Ob koncu obiska poti bo večina obiskovalcev želela obiskati grad Brestanica ob poti v družbi vodnika.« »Po zaključku bo 75 odstotkov obiskovalcev Sromelj znalo našteti vsaj tri stare sorte vinskih trt.« »Ob koncu obiska poti bo obiskovalec vedel našteti tri rastišča azeleje v Sloveniji« Primer preveč splošnega cilja: »Pot predstavlja naravo v okolici Šentjanža in Krmelja.« Če je cilj tako splošen, bomo imeli resne težave v vrednotenju – kako bomo izmerili, ali smo ta cilj dosegli. 7.3.2 Kdo naj bo vključen v vzpostavitev poti? V pripravo naj bodo vključene pravne osebe, organizacije, lokalne skupnosti, prostovoljci in lastniki oz. vsi deležniki v območju nove poti. Lahko oblikujemo forume (vaški forum, forum za pot ipd.). Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 7.3.3 Kaj želimo predstaviti? Vprašajmo se, kaj lahko pokažemo obiskovalcem, kaj je posebnega, enkratnega v našem območju. Razkrijemo jim lahko tudi pomen, ki ga doslej niso poznali. 7.3.4 Kaj je že na voljo ? Pregledamo, kakšna interpretacija je že na voljo na širšem območju, da ne bo prišlo do podvajanja. Morda nam bo analiza obstoječe ponudbe pokazala, da bi bilo bolj smotrno, če oživimo ali razširimo katero od obstoječih poti, ki je izgubila skrbnika in ne urejamo nove. 7.3.5 Za koga vzpostavljamo pot? Poznati in razumeti moramo sedanje in bodoče potencialne obiskovalce: kdo so, čemu so prišli, koliko jih je in kako pogosto prihajajo, od kod so, kaj jih zanima, kako dolgo bodo ostali, ali so med njimi pogosto družine in šolske skupine, invalidi ipd., za otroke pripravimo kaj posebnega. S prevodi poskrbimo za tuje goste. Če se obiskovalci pogosto vračajo, spreminjajmo del prvotne interpretacije in jo prilagodimo tem stalnim obiskovalcem. 7.3.6 Kako ohranjamo naravno in kulturno dediščino? Na nekaterih območjih moramo zaradi njihove ranljivosti in občutljivosti dostop omejiti, bodisi prostorsko ali zgolj časovno, na primer v času gnezdenja ptic, v času cvetenja ipd. Podatke o ranljivosti pridobimo na krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (www.zgs.si), Zavoda RS za varstvo narave (www.zrsvn.si) ali Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (www.zvkds.si). Ureditev poti pa je lahko tudi orodje za preusmeritev obiska z bolj ranljivega območja na manj ranljivo. 7.3.7 Katere zgodbe želimo povedati? Na tej točki začenjamo pripravljati dejansko interpretacijo. Kar želimo sporočiti, moramo oblikovati v teme – sporočila, ki naj jih obiskovalci odnesejo s seboj. 7.3.8 Kateri medij naj uporabimo? Šele v tem koraku izberemo medij. Naj bodo namen, obiskovalci, značilnosti območja, teme in cilji tisti, ki določijo, kateri medij bomo uporabili – in ne obratno. Na voljo so nam tematske poti, vodeni ogledi, publikacije, avdio vodenje, računalniška interakcija, informacijski centri. Prav tako ni najbolje, če nismo razmislili o vseh drugih medijih za interpretacijo. Tudi, če smo se že kar na začetku odločili za tematsko pot, moramo poiskati odgovore na vsa ta vprašanja in nato razmisliti, ali Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje smo se odločili prav. Ena od pogostih napak pri interpretaciji narave ali okolja je ta, da najprej izberemo medij (tematsko pot) in šele nato začnemo razmišljati o njenem cilju. 7.4 Priporočila za pripravo in izvedbo tematske poti Prejšnje poglavje nam je pokazalo, da praviloma odločitev za tematsko pot ni najučinkovitejša, če si prej nismo odgovorili na vprašanja: Zakaj? Kdo? Kaj? Za koga? Kaj so cilji? Skrbno je treba izbrati način predstavljanja informacij. Razvoj gre marsikje od klasičnih učnih poti v smer doživljajskih poti, ki obiskovalcem – poleg racionalnih razlag in možnosti vizualnega opazovanja – ponujajo tudi druge aktivnosti (lokalne zgodbe in vključevanje podeželanov ter podeželskih scen). Če je le mogoče, naj zasnovo poti oblikuje ekipa in ne posameznik. Delo v ekipi bo zaradi interakcije praviloma prineslo bolj kreativno rešitev, upoštevali bomo različne vidike, kar je posamezniku težje. SKUPINO SODELAVCEV • • • • • načrtovalce oblikovalce upravljalce vzdrževalce vodiče UPOŠTEVANJE PREDPISOV TRŽENJE • zakoni, pravilniki, • odloki NAJPREJ DOBRO IDEJO vsebina + namen Kaj potrebujemo za novo pot ? OBISKOVALCE izbrane ciljne skupine PROMOCIJO • • • • prospekti zloženke spletno stran CD, DVD … SOGLASJA • lastnikov zemljišč • strokovnih institucij FINANČNA SREDSTVA • • • • • lokalne skupnosti razni razpisi sponzorje, donatorje prodaja publikacij vstopnine Grafikon 6 Kaj potrebujemo za novo pot? (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 8 DESET KORAKOV DO TEMATSKE POHODNE POTI Odgovori na vprašanja so vas pripeljali do pozitivne ali negativne odločitve glede načrtovanja nove tematske pohodne poti. V nadaljevanju so predstavljeni koraki, po katerih pridete do tematske pohodne poti. Koraki morajo biti kakovostno zastavljeni in izpeljani. Tematsko pohodno pot uredimo v desetih korakih: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. načrtovanje; izbira teme; določitev poteka poti in vris v zemljevid; priprava vsebin; pridobivanje soglasij; označevanje; preskus; promocija; vrednotenje; vzdrževanje. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Prvi korak: načrtovanje Deseti korak: vzdrževanje Drugi korak: izbira teme Deveti korak: vrednotenje Tretji korak: določitev teme in vris 10 korakov za vzpostavitev pohodne poti Osmi korak: promocija Četrti korak: priprava vsebin Sedmi korak: preskus Šesti korak: označevanje Peti korak: pridobivanje soglasij Grafikon 7: Koraki za vzpostavitev tematske pohodne poti 9 PRVI KORAK: NAČRTOVANJE POTI Za vzpostavitev tematske pohodne poti potrebujemo načrt. Najprej naredimo inventarizacijo, ki jo delimo na mikro in makro pregled stanja. Makro pregled stanja naj nam pove: obstoječe tematske pohodne poti v regiji, občini itd.; povezanost in prepoznavnost tematskih pohodnih poti. Mikro pregled stanja: Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Območje prehodimo in zabeležimo vse, kar je lahko zanimivega in na kar bi radi opozorili obiskovalce. Lokacija oz. potek trase tematske pohodne poti se mora izogibati ranljivim območjem, kjer bi številčen obisk ali pa sama izdelava poti ogrožala naravo. Razmislimo, ali bi lahko posebnosti v teh območjih interpretirali od daleč, tako da obiskovalci sploh ne bi vstopili vanje. Pazimo, da ne pride do vidnega onesnaženja pokrajine. Še posebej pazljivi bodimo na zelo izpostavljenih legah, na primer na robu klifa, na razglediščih. Že na začetku pa moramo izoblikovati stroškovno shemo poti, ki naj vsebuje: postavitev poti; vzdrževanje poti; promocijo. Stroški postavitve in vzdrževanja poti 100 % vzdrževanje poti • popravilo trase poti • obnova poškodovanih oznak postavitev poti • stroški za izdelavo projekta • urejanje in oprema poti • izdaja promocijskega gradiva 50 % 20 % Promocija in dodatni stroški • INFO center • sodobna predstavitev 30 % Grafikon 8: Razporeditev načrtovanih stroškov (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) 10 DRUGI KORAK: IZBIRA TEME Izberemo le eno temo. Tematska pohodna pot, še posebej pa to velja za naravoslovno, gozdno/učno pot, ki želi predstaviti prav vse, kar je zanimivega, lahko obiskovalce zmede. Na izbrano temo vežemo od pet do deset točk na poti, kjer bomo kaj pojasnili. Primer osnovne teme oz. rdeče niti: oglarjenje in Oglarska pot v Oglarski deželi, Dole pri Litiji. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Ko se dokončno odločimo, da je ideja o vzpostavitvi nove poti prava in imamo odgovore tudi na druga vprašanja, je treba pripraviti popis in elaborat poti. Zato je zelo pomembno, da pred pričetkom dela vso traso poti natančno pregledamo in se dogovorimo z lokalnim prebivalstvom, predvsem z domačini, kje bo pot potekala. Šele po temeljitem ogledu trase poti in njenem poteku lahko začnemo z opisom in vrisom poti. Opis poti mora biti: • vsebinski – kjer opišemo osnovno temo poti in posamezne ključne točke na poti; • tehnični – kjer predvidimo število informacijskih tabel ter spominskih žigov, če jih pot ima, in druge tehnične podatke, potrebne za opremljenost poti. 11 TRETJI KORAK: DOLOČITEV POTEKA POTI IN VRIS V ZEMLJEVID (ELABORAT) Na podlagi opisov pot vrišemo v izsek karte ustreznega merila (priporočamo DTK 1 : 25.000), in sicer za področje, kjer taka pot poteka. Na karti posebej označimo temeljne točke poti, predvsem zaradi postavitve usmerjevalnih in informacijskih tabel, ter označimo stojišče informacijskega panoja na začetku oz. koncu poti. Izdelamo ničelnico poti in pridobimo seznam lastnikov, kjer poteka pot. Stojiščem tabel in didaktičnim elementom določimo zemljepisne koordinate in nadmorsko višino. Postopek ureditve tematske pohodne poti glede na predpise o urejanju prostora je naslednji: • če nismo lastnik vseh zemljišč, si pridobimo listino (Priloga št.: 2), ki dokazuje, da se lastniki z ureditvijo strinjajo, kot to določa 12. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št 37 z dne 15. 4. 2008); • če pot poteka po gozdu, kmetijskih zemljiščih ali drugem varovanem območju, si moramo pridobiti soglasje na podlagi 16. člena zgoraj navedenega pravilnika; • če načrtujemo utrjevanje poti (npr. asfaltiranje dela poti, konstrukcijsko zahtevnejše mostove ipd.), bomo morali pridobiti gradbeno dovoljenje; • preveriti, ali je pot v skladu s prostorskimi akti občine ter drugimi veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Tematska pohodna pot naj bo urejena s prostorskim aktom. Ureditev novih turističnih tematskih poti se mora izvajati tako, da se ne: • spremenijo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja; • povzročijo erozijski procesi; • prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prostoživečih živali in prostorastočih rastlin; • prizadenejo naravne vrednote ter varovana in zavarovana območja v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Za ureditev novih tematskih pohodnih poti se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, pri čemer se šteje, da so njihove trase v skladu s prostorskimi akti, s katerimi se ureja območje, na katerem naj bi se takšne poti gradile. Če je le mogoče, urejamo novo pot po že obstoječih poteh, stezah, vlakah itn. Šteje se, da z lastniki zemljišč usklajena ničelnica poti pomeni, da lastniki zemljišč, preko katerih naj bi potekala pot, s potekom trase take poti soglašajo, pri čemer soglašanje lastnikov zemljišč, preko katerih naj bi potekala pot, pomeni, da ima skrbnik s takšnimi lastniki sklenjeno pisno pogodbo o ustanovitvi služnosti za potrebe hoje po njej s strani uporabnikov in v korist skrbnikov za potrebe njenega vzdrževanja in označevanja s postavljanjem usmerjevalnih tabel (v nadaljnjem besedilu: služnost redne rabe poti), sposobno za vpis v zemljiško knjigo (Priloga št.: 2). Priporočilo: Če uporabljamo obstoječe komunikacije (ceste, poti), je treba pridobiti samo soglasja za postavitev informacijskih panojev in drogov za usmerjevalne table oz. za označevanje teh komunikacij. 12 ČETRTI KORAK: PRIPRAVA VSEBIN V Smernicah za inovativno načrtovanje izpostavljajo tri skupine posredovanja vsebin. Te so: • Opisno posredovanje: vsebina je predstavljena z besedilom, fotografijami, risbami oz. grafikoni in obiskovalec je povabljen k prebiranju teh informacij. • Interaktivno posredovanje: pridobivanje informacij poteka z aktivno udeležbo obiskovalca. Takšno posredovanje vsebin zahteva obiskovalca, ki se je pripravljen učiti ob lastni dejavnosti. • Čutno posredovanje: tu so vključena vsa obiskovalčeva čutila. Omogoča zavestno dojemanje lastnega telesa in poglobljeno okoljsko izkušnjo. Besedila in slike – kako pritegnemo in ohranimo pozornost obiskovalcev: • Kratko: Preveč besedila povzroči nezbranost in utrujenost. • Enostavno: Naša naloga je, da zapletene strokovne razlage poenostavimo, a seveda ne banaliziramo. • Privlačno, izzivalno: Na voljo imamo manj kot eno minuto, da pritegnemo obiskovalčevo ali bralčevo pozornost. Dobro premislimo, katere vsebine naj bodo na pojasnjevalnih tablah in kaj je smotrno vključiti v zgibanko ali celo tiskan vodnik po poti. • Pri zasnovi poti vzbujajmo pozornost, zanimanje, radovednost. Pomagajmo si tudi s provokativnimi vprašanji, kot je npr.: »Ali veste, da za državljana v Sloveniji raste 25 bukev?« Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje • Vsebine povezujemo z vsakodnevnim življenjem obiskovalcev, saj so tako lažje razumljive. • Najpomembnejši je naslov, takoj za njim so slike. Obiskovalci nato svojo pozornost usmerijo v podnaslove in podnapise k slikam. Dodatno pozornost pritegnejo tudi alineje. • Dolžina besedila na eni tabli naj nikakor ne preseže 200 besed, optimalno je med 50 in 60 besed. V stavku naj ne bo več kot 15 besed, v odstavku ne več kot 3 do 5 stavkov, v vrstici ne več kot 65 znakov. • Uporabimo aktivno obliko in se izogibajmo pasivni. • Privlačne so primerjave, nasprotja, metafore, besedne igre. Obiskovalci zelo radi spoznavajo tudi krajevne legende; uporabljajmo humor. • Slika je vredna toliko kot tisoč besed. Zlasti nepogrešljive so za prikaze procesov in rekonstrukcije stanja v preteklosti. Grafični prikazi naj zavzamejo vsaj tretjino površine, praviloma pa dve tretjini. Če nam finančna sredstva dopuščajo, raje izberimo risbo, ne pa fotografije, ker pove več in bolj jasno. Če želimo prikazati vsebine s področja narave, skušamo ilustratorja izbrati med tistimi, ki so doslej že ilustrirali naravoslovne ali naravovarstvene publikacije. • Kaj si torej obiskovalci zapomnijo? Raziskave so pokazale, da le 10 odstotkov tega, kar slišijo, 30 odstotkov tega, kar preberejo, 50 odstotkov tega, kar vidijo, in 90 odstotkov tega, kar naredijo. • Poduk za nas? Povabimo obiskovalce, da bodo tudi sami opazovali. V besedila vključimo vabila: »Poiščite …«, »Ali najdete …« ali »Prisluhnite …«. Tako bomo obiskovalce pritegnili, da sami kaj naredijo in si praktično izkušnjo bolje zapomnijo. Ko pripravljamo gradiva za obiskovalce, ne pozabimo, da je pot del širše mreže v regiji/pokrajini ter da stremimo k temu, da se poti med seboj podpirajo v promociji. To pomeni, da v okviru novo načrtovane poti skušamo promovirati tudi okoliške poti – obiskovalca informiramo o ponudbi in povabimo na obisk tudi tja. Poiščimo torej možnosti za promocijo (v zgibanki, na spletni strani naše poti, morda celo na eni od pojasnjevalnih tabel (npr. ob zaključku poti)). Šole bodo z veseljem sprejele že izdelane učne liste. Več: www.interpretacija.si – rubriki Priporočila in Knjižnica. 13 PETI KORAK: PRIDOBIVANJE SOGLASIJ Posebnega predpisa (pravilnika, uredbe) glede naravoslovnih/učnih/tematskih poti ni. Postavljanja usmerjevalnih tabel in znakov za označevanje npr. učnih poti prostorski in gradbeni predpisi države ne omejujejo, lahko pa jih omejujejo varstveni režimi na podlagi drugih predpisov ali prostorski dokumenti občine. Zato velja: • koristno je, da si na občini pridobimo lokacijsko informacijo (ni obvezno, a tako bomo izvedeli za morebitne režime varovanja in tudi, ali ne bi bila ureditev v nasprotju s prostorskimi akti občine); Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje • če nismo lastnik vseh zemljišč, pridobimo listino, ki dokazuje, da se lastniki z ureditvijo strinjajo, saj mora imeti investitor izkazano pravico graditi; • če pot poteka po gozdu, kmetijskih zemljiščih, varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture ali drugem varovanem območju, moramo pridobiti soglasje upravljalca oz. pristojnega organa; • če načrtujemo utrjevanje poti (npr. asfaltiranje dela poti, konstrukcijsko zahtevnejše mostove in podobno), bomo morali pridobiti gradbeno dovoljenje. Več v Luka Ivanič: Gozdne učne poti in prostorsko-gradbena zakonodaja, 2009, na www.interpretacija.si. Šele ko imamo določeno vsebino, opis in potek poti ter pot vrisano v zemljevid, se lotimo naslednjega koraka, ki je ponavadi najdolgotrajnejši, a nujno potreben, če želimo vzpostaviti neko legalno pot. Glede na potek poti rabimo naslednja soglasja: (Obrazec priloga 2) • lastnika oz. lastnikov, po katerih lastnini bo potekala predvidena pot; • Zavoda za gozdove Slovenije (Zakon o gozdovih, Ur. l. RS, št. 30-1299/93); • naravovarstvenikov (Zavod RS za varstvo narave, Agencija RS za okolje ipd.); Ni soglasje, se je pa koristno prej posvetovati; • etnologov (Zavod za varstvo kulturne dediščine, zavodi za kulturo v okviru občin ipd.) ipd.); Ni soglasje, se je pa koristno prej posvetovati; • občin in vaških skupnosti za postavitev oznak na obstoječi infrastrukturi (občine - da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti in da so upoštevani vsi pogoji ter zahteve za gradnjo enostavnega objekta, določeni z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost – Ur. l. RS, št. 37/2008 z dne 15. 4. 2008); • posvetovati se z lovsko ali ribiško družino, če ima v predvidenem območju svoje gojitvene ali lovske revirje oz. lovske ali ribiške naprave. Tematske pohodne poti je priporočljivo predvideti že v prostorskih načrtih občine, saj je prav namen urejanja prostora zagotavljanje skladnega gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja. POMEMBNO: Šele po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj lahko začnemo z gradnjo ureditvijo in označevanjem nove poti. 14 ŠESTI KORAK: OZNAČEVANJE TEMATSKIH POHODNIH POTI Poglavitni namen označevanja poti je varno pripeljati popotnika do želenega cilja. Skrbno in vestno ter lepo označene poti so najboljše zagotovilo, da bo popotnik, ki ni vešč orientacije na terenu, dosegel svoj cilj. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Označevanje poti na terenu (risanje markacij, smernih puščic ipd.) naj opravijo izobraženi markacisti iz Planinske zveze Slovenije. Pri označevanju poti je najpomembnejša dobra označitev začetka poti, križišč in odcepov poti. Informacije naj bodo na voljo, a naj ne dominirajo. Materiali naj bodo po možnosti lokalni in tako pomagajo soustvarjati občutek kraja. V okviru Študije o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti iz leta 2010 je bila pripravljena ter predlagana grafična podoba smerne signalizacije in drugih oznak z namenom enotnega označevanja tematskih pohodnih poti v celotni Sloveniji. Tem usmeritvam sledi tudi naša študija z naslovom: »Celostna grafična podoba signalizacije na tematskih pohodnih poteh« (Priloga št. 1). Osnovna barva oznak je rumena, ki je razpoznavna kot označevalna barva tudi v drugih evropskih državah. Sistem oznak sestavljajo: Rumeno-bela markacija: rumeni krog z belo piko v sredini (zunanji premer kroga je 8–10 cm, premer bele pike je 4–5 cm, širina rumenega kolobarja pa je 2–2,5 cm). Slika 2: Vmesna oznaka (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) Usmerjevalna tabla: na kovinskih ali lesenih drogovih na začetku in na večini križišč ter odcepov poti. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika 3: Enotna usmerjevalna tabla (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) • Informacijska tabla na začetku in/ali koncu poti: dimenzije 1,5 x 2 metra (lahko tudi večje ali manjše dimenzije po principu zlatega reza). • Informacijska tabla znamenitosti ali pojasnjevalna tabla ob poti: dimenzije 1,41 x 1,1 metra (lahko tudi večje ali manjše dimenzije po principu zlatega reza). • Smerna puščica – dodamo jo po lastni presoji, če je ta res potrebna. Slika 4: Smerna puščica (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Infrastruktura na tematski poti za doživljanje in čutnost. Med informacijske in interpretacijske točke uvrščamo zelo raznovrstne primere infrastrukture: otroška tematska igrišča, razgledne točke, opazovališča, območja ali posamične naravne znamenitosti z razno didaktično opremo. Naravo doživljamo različno, pri čemer imajo še posebej pomembno vlogo naši čuti: vid, sluh, voh, tip in okus. To je treba upoštevati tudi pri načrtovanju infrastrukture za doživljanje in spoznavanje narave. Ta je bila v preteklosti skoraj povsem usmerjena v vidno zaznavo, danes pa je vidna sporočila treba dopolniti z vključevanjem tudi drugih čutov. Zvoki, vonji, lastnosti površin in okusi so zelo uporabni za posredovanje narave, poleg tega pa v obiskovalcu vzbudijo čustva. Tako doživetje je z vidika pomnjenja veliko dolgotrajnejše od zgolj vidnega. Slika 5: Kaj slišim Slika 6: Kaj je skrito Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika 7: Čutim prst in rastline Slika 8: Vidim… Slika 9: Vrste lesa Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika 10: Spoznajte gozd z vsemi čutili (Vir: INTERPRETACIJA NARAVE IN KRAJINE, Projektno glasilo št. 1, avgust 2008) Slika 11: Vir Seminar »Vom Lehrpfad zum Naturerlebnis in der Nationalparkgemeinde und Bergsteigerdorf Mallnitz«, Referat von Dipl.‐Geogr. Willi Seifert 30.09.2010 Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Interpretacijski center V sklopu same poti lahko oblikujemo tudi posamezne interpretacijske prostore. Slika 12: Interpretacijski center (Več v prilogi št. 4) Načini označevanja poti Usmerjevalne table v pasu gozda nameščamo praviloma na lesene drogove (na področjih, kjer je primernejša uporaba drugega materiala, se lahko uporabi tudi drug material). Kadar so drogovi leseni, je pomembno, da izberemo dober les; obvezno ga moramo obeliti (olupiti). Primerni so tudi viharniki in posušen les (sušice). Del droga, ki bo v zemlji, obtešemo v konico ter osmodimo ali premažemo z bitumensko smolo. Na spodnji strani nanj privijemo dodatno desko primerne debeline in velikosti, ki preprečuje, da bi nam drog s tablami zasukali. Kadar na isti drog pritrjujemo več tabel, moramo paziti, da jih privijemo na pravo stran. Jamo izkopljemo nekako do globine 50 cm. Drog založimo najprej s kamenjem in nato zasujemo z zemljo, ki jo dobro steptamo. Okoli droga naložimo kamenje v obliki stožca. V današnjem času se vse bolj uporabljajo leseni količki dimenzij 9 x 9 cm (lahko tudi druge dimenzije, vendar ne več kot 12 x 12 cm) in višine 180, 210 oz. 200 cm. V primeru uporabe lesenega količka mora biti vrh zaobljen (r = 1 cm). Količki morajo biti iz hrastovega, robinijinega, kostanjevega ali macesnovega lesa, saj je to les, ki traja dolgo dobo. Za postavitev moramo najprej vbetonirati kovinski nosilec ustreznih dimenzij (te nosilce je možno kupiti v trgovinah z gradbenim materialom). Na tak kovinski nosilec nato postavimo lesen količek in ga privijemo z enim, še bolje pa z dvema vijakoma. Kovinski nosilec prepreči, da bi les pri neposrednem stiku z zemljo strohnel oz. zgnil. Na take količke nato namestimo ustrezne table. Privijemo jih z lesnimi vijaki ustreznih dimenzij. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Montaža tabel na lesene količke je prav gotovo estetsko najbolj sprejemljiva, a je trajnost lesa bistveno krajša od kovine, zato imamo z vzdrževanjem bistveno večje stroške kot sicer. Slika 13: Montaža tabel na lesen oz. kovinski stebriček (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) Prav zaradi obstojnosti in trajnejše rešitve označb na poteh se za namestitev usmerjevalnih tabel vse bolj uporabljajo kovinski drogovi. Za te drogove izkopljemo luknjo približno 50 cm globoko in vanjo s pomočjo kamenja in hobi betona vbetoniramo železni drog. Če drog stoji na predelih, ki niso obdelani, ga ponavadi založimo še z zloženim kamenjem v obliki piramide. S tem dosežemo še dodatno utrditev droga. Če drog stoji v naselju ali na obdelanih površinah, ga po navadi ob vznožju zatravimo. Table pritrdimo na drogove z objemkami, to so posebni nosilci za pritrditev tabel. Te moramo dobro pritrditi, sicer jih lahko veter ali nepridipravi obrnejo. Med drog in objemko namestimo gumijasti trak, da lahko objemko čim bolj stisnemo in s tem preprečimo premikanje. Pri postavljanju večjih informacijskih panojev moramo biti bistveno bolj pazljivi. Za te moramo že v samem projektu predvideti dobro osnovno konstrukcijo, ki mora biti odporna na bolj ali manj močne sunke vetra. Samo konstrukcijo oz. nosilec za pano moramo dobro vbetonirati v podlago, saj nam ga lahko sicer sunek vetra obrne. Če je pano res velike dimenzije, ga moramo še dodatno utrditi in priviti. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika 14: Osnovna informacijska tabela (vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika 15: Informacijska tabla znamenitosti ali pojasnjevalna tabla Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Pri označevanju lahko smiselno uporabimo tudi položni znak (dimenzije 70 x 54,5 cm ali 50 x 39 cm). Kot nagiba se določi tako, da znak ne zakriva naravne vrednote. Slika 16: Montaža podložne table na lesen oz. kovinski stebriček Samo v skrajnem primeru lahko usmerjevalne table pritrdimo na drevesa in še to le na debla, ki niso komercialni les. Table pritrdimo z lesnimi vijaki z matično glavo (M6, M8) za ključ št. 10 ali 13 ali s posebnimi drevesnimi nosilci za table. Deblo mora biti primerno debelo, da tabla dobro stoji. Pod tablo in vijake namestimo gumijaste podložke. Po določenem času moramo vijake nekoliko odviti, sicer nam rastoče drevo tablo ukrivi. Tabel nikoli ne pritrjujemo z žeblji. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Če je pot načrtovana v zavarovanem območju narave (na primer krajinski, regijski ali narodni park, naravni rezervat ali naravni spomenik), smo dolžni upoštevati Pravilnik o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 117/02). Več si preberemo v prilogi št.1 Celostna grafična podoba signalizacije na tematskih pohodnih poteh (Vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti). 15 SEDMI KORAK: PRESKUS Vedno predhodno preizkusimo, kako bo zasnovana tematska pohodna pot delovala. Preizkušamo praviloma s skupino obiskovalcev, ki je predstavnik naše ciljne skupine. Lahko naredimo testni vzorec zgibanke z risbami in besedili ter pot preizkusimo s tipično skupino obiskovalcev. Naredimo makete tabel in preskusimo na podoben način. Posebno skrbno moramo opazovati, ali se obiskovalci zlahka orientirajo pri dostopu do izhodišča poti in na sami poti. Šele ko bomo videli, kako se odzivajo, se lotimo čistopisa in končne izdelave tabel. 16 OSMI KORAK: PROMOCIJA POTI naslov poti, promocija poti (načini). Če je le mogoče, naj pot spremlja zloženka z osnovnimi podatki. Za zahtevnejše obiskovalce lahko pripravimo vodnik z dodatnimi pojasnili. Pri pripravi publikacije je zelo pomembno, da imamo vedno v mislih, komu je namenjena. Informacije morajo biti podane na zanimiv, predvsem pa informativen način. Ne pozabimo navesti tudi spletne strani, kontaktov ipd. Kadar navajamo telefonske številke, pazimo predvsem, da je na številki zmeraj kdo dosegljiv. Taka publikacija je tudi trajna in je lahko glasnik poti, ki pritegne še druge obiskovalce. Enako velja za predstavitev na spletu. Tudi ta lahko privabi potencialne obiskovalce. Prav splet omogoča, da potencialnim obiskovalcem ponudimo možnost vodenega obiska in navedemo kontaktni telefon. Tudi publikacijo in učne liste lahko preprosto priključimo spletni strani. Z njeno pomočjo lahko potencialne obiskovalce tudi spodbudimo, da bodo za prihod uporabili čim bolj trajnostno obliko prevoza (javni promet, kolo ipd.). Primer ponudbe za virtualno predstavitev tematske poti je prikazan v Prilogi 5. Publikacija in spletna stran naj bosta na voljo tudi v tujih jezikih. Pri izboru tujih jezikov za pomoč prosimo lokalno turistično organizacijo oz. druge poznavalce turizma. Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, pripravimo tudi različico v jeziku manjšine. Pri promociji poti si lahko pomagamo s komunikacijskimi kanali Slovenske turistične organizacije, tj. opis poti lahko objavimo na informacijskem portalu www.slovenia.info, otvoritev poti najavimo s Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje pomočjo Turistične tiskovne agencije (več informacij najdete na spletni strani www.slovenia.info/tta) ipd. Na otvoritev in voden ogled poti povabimo krajevne turistične informacijske centre, ponudnike nastanitev (hoteli, kampi, turistične kmetije ipd.). Pisno predstavitev poti in vabilo na otvoritev lahko pošljemo tudi krajevnim časopisom in elektronskim medijem in krajevnim dopisnikom nacionalnih medijev. Na voden ogled tik pred otvoritvijo povabimo domačine, saj bodo prav oni obiskovalcem neredko pomagali, da najdejo izhodišče poti. Če pot predstavlja naravo Slovenije, jo vključimo v www.za-ljubitelje-narave.mop-gov.si, ki jo ureja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poti so tu prikazane točkovno na interaktivnem zemljevidu in s kratko predstavitvijo: opis poti v največ dveh stavkih, dolžina v km, število vsebinskih točk, izhodišče, ali je pot krožna, potreben čas za ogled, tiskan vodnik, vodenje, povezava na spletno stran. Promocijo poti večinoma omogočajo tudi spletne strani občin in regijski info centri ter podobno. Priporočljivo je, da za pot izoblikujemo ime in logotip poti, ki naj ponazarja samo pot. Ne pozabimo na določitve »dneva poti«. Ta »Dan poti« lahko izkoristimo v več namenov (vrednotenje poti, za načrt posodobitve poti, srečanje z domačini, obiskom večjega števila obiskovalcev ipd.). 17 DEVETI KORAK: VREDNOTENJE POTI Vrednotimo tako, da dosežene rezultate primerjamo s cilji, ki smo si jih zastavili pred ureditvijo poti. Najpogosteje vrednotimo z intervjuji z obiskovalci ali s pisnimi vprašalniki. Koristno je, da k vrednotenju povabimo enega ali več strokovnjakov, saj nam bodo ti lahko hkrati z vrednotenjem dali tudi predloge za izboljšave. Med vsemi koraki in tudi drugače moramo poskrbeti za evalvacijo in vrednotenje, da bi vedeli, ali nam je uspelo, in da bi rešitev lahko izboljšali. Vrednotimo že od vsega začetka, ko določamo teme in cilje. Nato med urejanjem poti, tu si lahko pomagamo z maketami panojev. Opazujmo, ali so potek, označevanje smeri gibanja in panoji ustrezni, nato popravimo morebitne pomanjkljivosti. Vrednotimo seveda tudi, ko je pot dokončana. Pri vrednotenju tematskih pohodnih poti lahko uporabimo kvantitativne in kvalitativne metode, na primer štetje obiskovalcev (koliko gostov se odloči za obisk poti, koliko jih dejansko ostane na poti do njenega izteka ipd.), vprašalnike (na primer o njihovem zadovoljstvu, o tem, ali so jih naša sporočila dosegla). Zelo koristna metoda je tudi opazovanje. Pri tej posredni metodi diskretno opazujemo, kaj obiskovalci na poti dejansko počno. (Več: Keršič Svetel Marjeta: Strokovna izhodišča za smernice in standarde kakovosti na področju načrtovanja interpretacije dediščine podeželja. V: Identiteta je tudi interpretacija preteklosti (NEC, Cerknica, 2010)). Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Ureditev poti je priložnost za sodelovanje z domačini, krajevnimi učitelji in študenti ter društvi in drugimi lokalnimi nevladnimi organizacijami. Vključimo jih tudi v vrednotenje in vodenje, saj želimo, da je pot sestavni del lastnikov, podeželanov in podeželja, vpeta v zgodbo življenja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, v sožitju človeka in narave. 18 DESETI KORAK: VZDRŽEVANJE POTI • • • • Vzdrževanje poti (skrbniška pogodba, koncesija ipd.); Vodenje po poti; Financiranje; Vzpostavitev evidence poti. Glede na poškodbe, ki nastanejo na poteh zaradi naravnih sil in dodatnih človekovih posegov, predvsem hoje, je treba trase poti primerno vzdrževati. Vsaka pot, ki ni očiščena vejevja in primerno vzdrževana, postane za pohodnike moteča in se je začenjajo izogibati. Zato je skrbnik poti dolžan poleg vzdrževanja označb pot tudi drugače vzdrževati. Zagotovljeno mora biti vzdrževanje, ki zahteva finančna sredstva in organizacijska dela. Tematska pot mora tudi služiti svojemu namenu, če hočemo, da so njen obstoj ter vlaganja vanjo upravičeni. Za vse to morajo biti zadolžene pravne in fizične osebe. Dodobra moramo znati vključiti tudi naboj prostovoljnosti. Zato naj ima vsaka pot zapisano skrbniško pogodbo (Priloga št. 7). Vzdrževanje poti lahko razdelimo v več sklopov: • Čiščenje in redno vzdrževanje poti Pod redno vzdrževanje poti štejemo vse dejavnosti, ki jih skrbnik poti mora opraviti, da je pot čim lažje prehodna. Sem štejemo porezovanje vejic in vej ter odstranjevanje suhljadi na poti. Redno porezovanje vej in vejic (robidovih mladik), ki visijo na pot, ima dvojni pomen. Veje popotnika ne bodo ovirale pri hoji, zato se ne bo umikal zunaj poti. S porezovanjem vej in rušja tako varujemo pot in vegetacijo ob njej. Porezane veje se bodo obrasle veliko prej kot uničena vegetacija ob poti. Za odstranjevanje večjih debel, ki padejo na pot ob vetrolomih ali snegolomih, moramo pridobiti soglasje lastnika. Ta lahko debla odstrani sam ali pa moramo poiskati ustreznega strokovnjaka gozdarske stroke. • Izboljšava poti s prestavitvijo ali zmanjšanjem naklona poti Kadar koli neka pot, ki poteka preko strmih pobočij, zaradi prevelikega naklona in neprimerne talne podlage (ilovica) postane nevarna za zdrs, jo je treba speljati v primernih serpentinah manjšega naklona oz. jo moramo nadelati s postavitvijo lesenih stopnic, ki jih vdelamo v podlago. Tako preprečimo nadaljnje uničenje poti in obenem pohodnika zavarujemo pred možnostjo poškodb zaradi zdrsa. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje • TD Sromlje Utrjevanje poti Tudi sicer moramo določene poti zaradi usekov v strmino zavarovati z opornimi zidovi ali braniki. Pot, ki zaradi vplivov hoje postane neprijetna za hojo, je prav tako treba utrditi. Zato poskušamo poti do višine gozdne meje nadelati predvsem z useki in opornimi zidovi, z vklesanimi stopnicami in policami, lesenimi ograjami, stopnicami, lestvami, brvmi in mostički. Naštete varovalne naprave so iz lesa in kamna, ki ga najdemo ob poti, zato se lepo skladajo z okoljem in le malo spreminjajo videz okolice. Na mestih, kjer je možna nevarnost padca, postavimo lesene ograje. Postavljamo jih vedno tedaj, kadar gre pot nad strmimi pobočji, kjer je že najmanjši zdrs lahko usoden. Lesene prečnike pribijemo na debla ob poti. Če ob poti ni primernih dreves, lahko zabijemo tudi lesene kole. Zabiti naj bodo globoko, ker se sicer prehitro razmajejo, kajti zavedati se moramo, da je slabo in nezanesljivo postavljena ograja lahko nevarnejša, kot če je sploh ni. Kadar zaradi sipkosti ali plazovitosti terena ne moremo postaviti zanesljive ograje, je bolje nadelati dovolj široko stezo, če je to mogoče. Tudi drugače lesene ograje ponujajo primerno varnost pohodniku in se lepo spojijo z okolico. • Ureditev odvodnjavanja Pot, ki vodoravno ali poševno preči pobočje, naj ima toliko naklona, da v dežju voda lahko odteka. Poti, ki potekajo prek podlage iz glinenih skrilavcev ali ilovice, so za vodo slabo prepustne. Zato se ob večjih nalivih voda zliva tudi vzdolž poti. To preprečimo z jarki za odvodnjavanje. Te jarke nato ojačamo oziroma utrdimo z lesenimi bruni. Tako speljemo tok vode zunaj poti. Če je pot zelo strma, je treba narediti več takih jarkov na primernih razdaljah. Tako voda, ki se ob večjih nalivih vseeno zliva po poti, izgublja svojo razdiralno moč. • Zamenjava dotrajanih oznak Skrbnik poti je dolžan preverjati stanje poti in vse pomanjkljivosti na poti v najkrajšem možnem času odpraviti. Predvsem je treba zamenjati poškodovane oznake, saj brez njih pot izgubi del svojega poslanstva in informativnosti. Skrbnik je dolžan vzdrževati pot na način, ki najmanj obremenjuje zemljišče ob poti, in pri tem v največji možni meri skrbeti za interese lastnikov zemljišč, preko katerih poteka pot, ter ohranjanje narave. Skrbnik je pri vzdrževanju poti dolžan sodelovati tudi z upravljavcem območja, po katerem poteka pot. • Seznam smernih tabel, smerokazov in žigov Smerne table in smerokaze opišemo z vsemi podatki, ki jih vsebujejo, da obnovo table lahko opravimo doma. Za vsakega navedemo tudi kraj, kjer je taka tabla pritrjena, in način pritrditve. Na kraju samem napravimo le zamenjavo. Kraj označimo tudi na skici poti. Določimo koordinate mesta stojišč, ki so vsebina elaborata poti. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje • TD Sromlje Ažuriranje spletne strani Skrbnik naj o spremembah obvesti urednike spletnih strani, kjer je pot prestavljena. Zlasti naj skrbi za ažurnost telefonskih številk za vodenje. Če tiskana publikacija poide, naj bo to na spletu navedeno. Kadar je pot začasno zaprta zaradi obnove ali ukinjena, to sporočimo tudi na spletu. Vzdrževanje poti glede na lokacijo trase Vzdrževanje lokalnih poti Lokalna turistična organizacija ali občina oblikujeta seznam turističnih tematskih poti in znotraj občine dogovorita način vzdrževanja in vzdrževalca. Možnost je, da prevzame vzdrževanje vseh poti v občini ena organizacija ali več organizacij po dogovoru z: občinsko komunalo; lokalno turistično organizacijo; društvi: turističnim, planinskim, športnim, kulturnim ipd. Glede vzdrževanja je možna kombinacija, kot npr.: vse sprehajalne poti v občini vzdržuje komunala ali lokalna turistična organizacija; vse tematske poti si glede na vsebino razdelijo društva: turistično, planinsko, kulturno ipd. Vzdrževanje regionalnih poti Lokalne skupnosti ali lokalne turistične organizacije regije, po kateri poteka pot, se dogovorijo o načinu vzdrževanja in skupaj pooblastijo eno lokalno turistično organizacijo ali občino, da prevzame vzdrževanje celotne poti. Na destinacijah, kjer so ustanovljene regionalne turistične organizacije, lete prevzamejo dela na vzdrževanju poti. Financiranje vzdrževanja tematskih pohodnih poti • Lokalne poti Lokalne skupnosti, občine oz. njihove komunalne službe prevzamejo strošek vzdrževanja poti. Na osnovi načrta razdelijo sredstva dogovorjenim vzdrževalcem poti. Utemeljitev novega vira financiranja v okviru Zakona o pospeševanju turizma: turistična taksa, ki jo plačujejo turisti in je namenjena med drugim tudi urejanju turistične infrastrukture. Turistična taksa se zbira na podračunih lokalnih skupnosti, ki potem sredstva nakazujejo ali lokalnim destinacijskim organizacijam ali društvom za upravljanje. Turistična taksa je tako že na lokalni ravni lahko namenjena tudi urejanju in vzdrževanju lokalnih pohodnih tematskih poti. • Regionalne poti Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Regionalne razvojne agencije oz. regionalne turistične organizacije v svojih strukturnih planih izoblikujejo sklad, ki je namenjen vzdrževanju poti. Sklad se napaja iz razvojnih sredstev organizacij, lahko pa tudi iz koncesnin, projektnih sredstev, prispevka udeležencev uporabnikov poti idr. V Zakonu o razvoju turistične dejavnosti se naj predvidi tudi novi vir za vzdrževanje nacionalnih in regionalnih turističnih tematskih poti, ki ga nosilec evidenc poti letno dogovorno distribuira dogovorjenim vzdrževalcem regionalnih poti. Za vzdrževanje nacionalnih poti velja dogovor med Planinsko zvezo Slovenije ter Pohodništvom in kolesarjenjem GIZ o vzdrževanju petih nacionalnih poti – Slovenska planinska pot, E6, E7, Via Alpina in Predalpska pot. Vzpostavitev evidence poti Pohodništvo in kolesarjenje GIZ vzpostavi pregled turističnih tematskih poti v Sloveniji ter izbranih kriterijev na osnovi poslanih predlogov lokalnih in regionalnih institucij, ki so: • • • • • zadovoljivi vsebinski pogoji; urejene pravice hoje po zemljiščih; enotna, skupno dogovorjena in na terenu postavljena signalizacija; priporoča se, da gre največ 15 % poti po asfaltu; dogovorjeno vzdrževanje in financiranje. Evidenca bo vsebovala naslednje informacije: • ime poti; • lokacijo poti z vrisom v digitalno karto 1 : 25.000; • tehnične podatke – dolžina, višinska razlika, čas hoje, koordinate začetka in konca poti, vzdolžni profil; • opis signalizacije in logotip; • naziv vzdrževalca. Obrazec za vzpostavitev poti je v Prilogi 6. Poleg pravilne vzdrževanosti in opremljenosti posamezne poti je glavna dobra značilnost posamezne tematske poti predvsem njeno dobro vodenje. Vzpostavljena naj bo vodniška služba z vključitvijo domačinov v posamezne elemente interpretacije. 19 NAVODILA ZA VARNO HOJO Že pri samem načrtovanju tematske poti je treba skrbno določiti pravila obnašanja na poti za obiskovalce, ki morajo vključevati navodila, ki se skladno s težavnostjo in glede na različno vsebino poti smiselno prilagodijo. Obiskovalce velja opozoriti tudi na primerno opremo. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 1. Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vzdrževati tudi znotraj večje skupine. 2. Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je treba imeti čas in budno je treba opazovati okolico ter poslušati - padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem. 3. Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje, naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek. 4. Če greste po poti z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi. Zaradi varnosti se mora pohodnik v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo. 5. 6. Po poteh hodite z odprtimi očmi. Poti ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena ali opisana tematska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec poznati osnove orientiranja. 7. Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele. Ne iščite strehe pod visokimi drevesi osamelci. 8. Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečuje izčrpanost in dehidracijo. 9. Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj na pot, tudi odnesete s sabo. 10. Upoštevajmo gozdni bonton: • • • • • • • • • Ne kuri v gozdu. Ne obsekavaj drevja, ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorje dreves. Ne vozi in ne parkiraj v gozdu, razen tam, kjer je dovoljeno. Ne poškoduj kažipotov, mostov, ograj in drugih naprav. Ne kriči in ne plaši divjadi, ne vznemirjaj mladičev v gnezdih. Ne uničuj gozdnega cvetja, plodov in gob, tudi če so strupene. Naravo opazuj in spoznavaj. Hodi po poti in ne išči bližnjic. Ne puščaj smeti v gozdu, odnesi jih domov v smetnjak. 11. Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. 12. Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas. 13. Dolžnost vsakega obiskovalca poti je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu nudite prvo pomoč. O nesreči čim prej obvestite Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje – t. i. KLIC V SILI na številki 112 ali policijo na številki 113. 20 KRITERIJI ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POTI (CERTIFICIRANJE) Z namenom poenotenja urejenosti, kakovosti in sistemizacije poti predlagamo kriterije, po katerih bomo postopno pridobili poti, ki ji bomo uvrstili v evidenco tematskih pohodnih poti. Kriterije za pridobitev statusa poti oz. certifikate poti bi postopoma nadgrajevali in posodabljali. Certifikate bi na regionalnem nivoju zbirali v okviru pooblaščenega odbora za poti, na državnem nivoju pa bi skrbeli za evidenco tematskih poti in certificiranje, pooblaščena organizacija Slovenske turistične organizacije: Pohodništvo in kolesarstvo GIZ. Certifikati bi se podeljevali na vsakoletnem festivalu pohodništva. Certifikat bi vseboval oz. zagotavljal (Obrazec – Priloga 3): 1. Pripravo načrta poti in pridobitev soglasja vseh lastnikov zemljišč, po katerih poteka pot. 2. Pri trasiranju upoštevanje osnovnih zahtev, kot so čim bolj naraven potek, mimo zanimivih točk, urejena počivališča, enotna označitev, jasno označen začetek in konec poti. Začetek ali konec poti naj bo v bližini TIC-a ali specializiranega objekta za pohodništvo ali gostinskega obrata ali primernega interpretacijskega centra. 3. Določitev vsaj najkrajše dolžine poti: - sprehajalne poti ter trim in fitnes poti, poti za nordijsko hojo – do 1 ure; - ostale poti – najmanj 1 ura. 4. Traso poti, če je le možno, speljati zunaj asfaltnih cest – največ je lahko 15 % asfalta. 5. Ob poti zagotoviti čim več točk, kjer pohodnik lahko spozna naravne in kulturne zanimivosti. Ob poti je treba zagotoviti ustrezna počivališča in možnost okrepčila – najmanj eno na 45 minut. 6. Pot je speljana mimo nastanitev, specializiranih za pohodništvo, oz. planinskih koč. 7. Pot označiti po enotno veljavnem sistemu in tako, da bo pot lahko uporabljal tudi turist oz. pohodnik, ki ni vešč gibanja po neznanem terenu – informacijska tabla o poti na začetku, usmerjevalne table in oznake na sami poti. Če gre za pot, ki poteka po planinski poti, se uporabljajo na poti oznake za planinske poti. 8. Za vodenje poti mora biti na voljo licenciran vodnik (turistični vodnik za sprehajalne poti, vodnik za nordijsko hojo za poti za nordijsko hojo, komercialni planinski ali gorski vodnik ali drug vodnik z licenco). 9. Pot ima določenega skrbnika, ki pot in oznake redno in skrbno vzdržuje. 10. Zagotovljen vir finančnih sredstev za vzdrževanje. 11. Pot ima zagotovljeno ustrezno promocijo v okviru zgibank in/ali elektronskih medijev. 12. Pot je vključena v celovite turistične pakete v destinaciji. 13. Če je le mogoče, začetek in konec poti povezati z možnostjo prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Le na podlagi vseh naštetih kriterijev bo možno čim bolj enotno turistom ponuditi tudi turistično infrastrukturo, kamor spadajo tudi tematske pohodne poti. Te bodo tako poleg druge turistične Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje ponudbe (obisk turističnih prireditev, muzejev, raznih delavnic, smučišč, planinskih koč, gostiln, turističnih kmetij) dobra dodatna ponudba in vez med prej naštetim. 21 KOMUNICIRANJE Komuniciranje postaja v današnjem času vse pomembnejše in tudi kompleksnejše. Gre za problem čim bolj uspešnega in učinkovitega prenosa informacij od enega subjekta do drugega. Pri izbiri pravega načina komuniciranja moramo biti zelo previdni, da zadovoljimo subjekte, ki jim želimo prenesti informacijo. Pravi skupini subjektov moramo ponuditi prave informacije. Cilji komuniciranja so: - obvestiti, prepričati, opomniti. OBVESTITI - PREPRIČATI obvestiti trg pohodništva o novem produktu; obvestiti trg pohodništva o novih cenah; predlagati nove načine pohodništva; zmanjšati negotovost pohodnikov. - graditi naklonjenost do pohodništva ter produktov; prepričati pohodnike, naj se takoj udeležijo pohodništva ter »kupijo« produkt; spreminjati zaznavanje lastnosti produktov pri pohodnikih. OPOMNITI - - opomniti pohodnika o produktih; opomniti pohodnika, kje lahko »kupi« produkt; ohranjati turistični produkt v kupčevem spominu; ohranjanje zavedanja kupca o produktu; opomniti pohodnika o obnašanju v naravnem okolju. Nedvomno je važno, da vsi akterji najdejo svoje mesto v prepletanju informacij, kot tudi ostalih dogovorov. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika 17: Komunikacijska shema povezovanja v pohodništvo povezanih akterjev (Vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti) Predpogoj za razvoj pohodništva je obstoj turističnega povpraševanja na eni strani ter pohodniške privlačnosti in ustreznega menedžmenta na drugi. 22 TEMATSKE POTI KOT TURISTIČNI PRODUKT IN NJIHOV POMEN ZA RAZVOJ PODEŽELJA Tematske poti predstavljajo primerno možnost za obogatitev ponudbe podeželskih turističnih proizvodov. Tržimo jih lahko: samostojno ali kot del celostne ponudbe določenega okolja. Ključni dejavnik pri momentu trženja igra lokalno prebivalstvo z vsemi deležniki prostora. Strokovne institucije so tiste, ki lahko kakovostno pripravijo vsebinski del ponudbe. Uspešnost produkta je odvisna od kakovostnega sodelovanja skupnosti in povezovanja tako javnega, zasebnega kot tudi Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje nevladnega sektorja. In ravno sodelovanje med njimi je merilo uspeha in uveljavitve ponudbe na poti in ob njej, kar pomeni uspešnost trženja ostalih turističnih proizvodov v prostoru. Zato velja oblikovati forume za pot, ki jih lahko razširimo v vaške forume. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da primarni dejavnosti, tj. kmetijstvo in gozdarstvo, še vedno ostajata najpomembnejša aktivnost podeželskega prostora. Le ob uspešnem razvoju tako kmetijstva kot gozdarstva se lahko uspešno razvijajo ostale dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobna obrt, podjetništvo in ostali segmenti gospodarskega razvoja podeželskega in obmejnega prostora. Posebno pozornost velja nameniti tudi mejnim zmogljivostim v okolju. Koncept sprejemljivosti okolja je potrebno uporabiti pri načrtovanju razvoja katerega koli območja, kajti le takšen način zagotavlja kakovostno načrtovanje trajnostnega razvoja in nakaže nosilno kapaciteto okolja oz. nam določi zgornje omejitve razvoja, tj. optimalne uporabe resursov za turistični namen. Obisk tematske poti kot tržni segment, ki je povezan z naravo in doživljajskim/avanturnim turizmom, predstavlja relativno omejeno tržno nišo, ki jo lahko z raznimi inovativnimi pristopi stalno dopolnjujemo. Vizija razvoja turističnega proizvoda pohodništva, kolesarjenja in jahanja v Posavju temelji na mnogoterih danostih okolja in slovenski tradiciji povezanosti z naravo. Zaradi svoje oblikovanosti terena in dostopnosti nudi Posavje idealne možnosti razvoja pohodniške (treking) ponudbe oz. oblikovanja tovrstnih produktov. Turistični proizvod pohodništva, kolesarjenja in ježe mora zato v bodoče postati jasno definiran produkt aktivnih prostočasnih doživetij v naravi in kot tak še pomembnejši element komplementarne turistične ponudbe na celotnem področju Posavja. Predstavljanje narave tako postaja v svetu in tudi v Sloveniji vse bolj pomembna dejavnost. Dobra interpretacija pomaga turistom, da bolje spoznajo kraje, ki jih obiščejo, to pa poglobi njihovo doživetje. Tematske, planinske, kolesarske in konjeniške poti so zato pomemben del turističnega proizvoda, ki lahko prispevajo k zadovoljstvu gostov. Tematske/naravoslovne oz. učne poti so pri nas najbolj pogost način interpretacije narave. Pogosto so poti urejene ljubiteljsko, s skromnimi finančnimi sredstvi in veliko dobre volje. Tisti, ki poti urejajo, imajo neredko precej skromno znanje s področja interpretacije narave. Obstoječa turistična infrastruktura omogoča in aktivno podpira razvoj proizvoda pohodništva, saj Posavje že razpolaga z več tisoč kilometri markiranih in drugače označenih poti. Vse niso dovolj skrbno in ustrezno vzdrževane, nekatere pa imajo urejene razgledne točke in počivališča, spet druge so podprte tudi s promocijsko-informativnim gradivom, vodniki, kartami. Manjka pa konkretno oblikovanih proizvodov in tovrstne specializirane turistične ponudbe ter enotnosti. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje 23 PROST VSTOP V NARAVO Področje svobodnega prehoda pohodnih poti preko zemljišč obravnava Strasbourška deklaracija Evropske popotniške zveze. V njej je zapisano, da si 28 držav članic EU prizadeva za svobodno gibanje po tematskih pohodnih poteh bodisi po javnih ali zasebnih zemljiščih. S tem se ohranja temeljna svoboda in pravica po gibanju v naravnem okolju. V slovenski zakonodaji se prvenstveno uporabljajo določila Zakona o planinskih poteh (Ur. l. RS, št. 61/2007), ki določa javnost planinskih poti ter njihovo zaščito, hkrati pa predstavlja zaščito markacij, smernih tabel in določa skrbništvo nad potmi in se ga lahko smiselno uporablja tudi za tematske poti. Obveznosti lastnika gozda do prostega dostopa ne lastnikov (javnosti) so opredeljene v 5. členu Zakona o gozdovih, kjer je v drugi alineji prvega odstavka zapisano, da mora lastnik gozda dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti. Prost dostop do gozda je opredeljen v 24. točki 3. člena Zakona o gozdu in pomeni prosto hojo oseb po gozdu. Pomembno je poudariti, da pomeni prost dostop prosto hojo po gozdu in ne vožnjo z motornimi vozili, motorji, motornimi sanmi ali ježo konj. Zapornica na gozdni cesti tako ne pomeni, da je dostop do gozdov prepovedan, omejujejo le vožnjo z motornimi sredstvi. Prost dostop do gozda je pomembna pravica, ki jo imamo v Sloveniji. Predvsem v zahodnih evropskih državah je zasebna lastnina gozdov bolj »zaščitena« in ponekod celo prepovedujejo vstop v gozdove, na kar nas opozarjajo z številnimi opozorilnimi tablami. Ob spremembah Zakona o gozdovih (sedanji je bil sprejet leta 1993) interesne skupine, predvsem večjih lastnikov gozdov, izražajo tudi interes po omejitvi dostopa do gozdov, vendar takšno dopolnilo do sedaj še ni bilo sprejeto. Potruditi se je potrebno, da ne bo tudi v prihodnje. Uporabnik je dolžan tematsko pot uporabljati tako, da se zaradi njegove hoje po njej ter na in ob zemljišču, preko katerega pot poteka, in na drugih nepremičninah ter na favni in flori ob njej ne dela škode ter ogroža drugih uporabnikov. Uporabniki uporabljajo tematske poti na lastno odgovornost! 24 VIRI IN LITERATURA Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti, 2010. BOGOVIČ, Boris. 2012. Gozdni sadeži - vrnitev h koreninam; Študija o območjih gozdnih sadežev in vrstah sadežev na teh območjih v Posavju. Infrastruktura za doživljane in spoznavanje narave; Smernice za inovativno načrtovanje, 2011. Zapisnik s sestanka Odbora za tematske poti v Posavju, 2011. Interpretacija.si (spletna stran s priporočili, primeri dobre prakse in novicami). Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje IVANIČ, Luka. 2009. Gozdne učne poti in prostorsko-gradbena zakonodaja / Posvet o upravljanju gozdnih učnih, turističnih in drugih tematskih poti, Gornja Radgona. http://www.gov.si/aplikacije/mop/interpretacija_narave/arhiv/programi.htm#turisticne_poti2 KERŠČ SVETEL, Marjeta. 2010. Strokovna izhodišča za smernice in standarde kakovosti na področju načrtovanja interpretacije dediščine podeželja. V: Identiteta je tudi interpretacija preteklosti. Ogorelec, Breda. 2004. Naravoslovne/učne poti. Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe (predavanja načrtovalcem in izvajalcem turističnega razvoja, Škrabčeva domačija. . http://www.gov.si/aplikacije/mop/interpretacija_narave/knjiznica/naravoslovne_ucne_poti.pdf. OGORELEC, Breda. 2004. Interpretacija narave - od doživljanja do doživetja. V zborniku: Tematske poti na Krasu (delavnica, Dutovlje, 23. oktober 2004). http://www.gov.si/aplikacije/mop/interpretacija_narave/arhiv/tematske_poti_kras.pdf. ROŠKAR, Saša. 2007. Študija izvedljivosti tematskih poti Gorenjske. ŠOLAR, Martin. 2009. Urejanje Triglavskega narodnega parka za obiskovalce v luči ciljev in namenov ustanovitve narodnega parka. http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_31/08_solar.pdf. Šotna barja v Triglavskem narodnem parku – načrt upravljanja. Triglavski narodni park, 2003. http://life.tnp.si/TNP-nacrt-upravljanja-N2000-sotna-barja-2003.pdf. Turistične gozdne poti in varstvo narave (posvet, Pocarjeva domačija, Radovna, 22. september 2004) KOŠČAK, Marko. 2004. Turistične gozdne poti kot turistični produkt in njihov pomen za razvoj podeželja. Interpretacija narave in krajine, Projektno glasilo št. 1, 2008. Slovenska mreža za interpretacijo dediščine - projekt 2009-2010 (združenje NVO-jev na področju naravne in kulturne dediščine, ki jo upravlja NEC Cerknica) http://www.nec-cerknica.si/index.php?option=com_content&view=article&id=76&Itemid=89 OGORELEC, Breda. 2010. Recenzija Vodnika za načrtovanje, oblikovanje, trasiranje in označevanje tematskih pohodnih poti v Sloveniji. Seminar „Vom Lehrpfad zum Naturerlebnis“ in der Nationalparkgemeinde und Bergsteigerdorf Mallnitz Referat von Dipl.‐Geogr. Willi Seifer, 2010. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Predpisi s področja varstva narave (Ministrstvo http://www.mop.gov.si/index.php?id=8536&no_cache=1 TD Sromlje za okolje in prostor), VEVERKA, John. 2012. Interpretativen učni priročnik Identiteta je tudi interpretacija preteklosti, Slovenska mreža za interpretacijo dediščine, Lili Mahne, Tina Mahne, Metka Starič, Tomaž Stojanovič, 2010. 25 PRILOGE: PRILOGA 1: Celostna grafična podoba signalizacije na tematskih pohodnih poteh (Vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti, september 2010) Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA, Označevanje tematskih pohodnih poti Označevalni sistem Osnovna barva je rumena, ki je razpoznavna kot označevalna barva tudi že v štirih evropskih državah. Sistem oznak sestavljajo: Rumeno-bela markacija: rumeni krog z belo piko v velikosti Knafelčeve markacije na planinskih poteh (zunanji premer kroga je 8–10 cm, premer bele pike je 4–5 cm, širina rumenega kolobarja pa je 2–2,5 cm). Usmerjevalna tabla na kovinskih ali lesenih drogovih na začetku ter na večini križišč in odcepov poti. Informacijska tabla na začetku in/ali koncu poti. Dimenzije 1,5 x 2 metra (lahko tudi večje ali manjše dimenzije po principu zlatega reza). Informacijska tabla znamenitosti ali pojasnjevalna tabla ob poti. Smerna puščica – dodamo jo po lastni presoji, če je ta res potrebna. Usmerjevalna tabla – enotna Usmerjevalna tabla je v obliki smerokaza rumene barve z napisi v črni barvi, postavljena je na ustreznem kovinskem ali lesenem stebričku ali na stavbi, zidu ali kakšni drugi konstrukciji. Smerokaz je velikosti 500 x 145 mm ali 500 x 200 mm. Na nasprotni strani puščice je beli kvadratek širine 90 mm, ki je namenjen lokalnemu logotipu poti oz. logotipu poti za nordijsko hojo. Dimenzija je neka dimenzija v Pravilniku o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot. Na usmerjevalni tabli je napisano: v osrednjem delu: smer in cilj poti (po potrebi tudi vmesni cilji – razne tematske zanimivosti), čas hoje do cilja oz. vmesnega cilja, nadmorska višina table, spodaj levo ime sponzorja, spodaj desno ime vzdrževalca poti; v belem kvadratku na koncu nasproti puščice: logotip obstoječe ali nove tematske poti, ime poti. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika: Enotna usmerjevalna tabla Vmesna oznaka Markacija z rumenim krogom in belo sredino v velikosti Knafelčeve rdeče markacije za planinske poti. Zunanji premer kroga je 8–10 cm, premer bele pike je 4–5 cm, širina rumenega kolobarja pa je 2–2,5 cm. Pantone Slika: Vmesna oznaka Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Osnovna informacijska tabla na začetku in koncu poti Poleg interpretacije običajno poskrbimo še za nekatere druge vidike. Omogočimo, da se bodo obiskovalci zlahka orientirali, počutili domače: kako pridem do zanimivosti, ali je na voljo javni prevoz, kje naj parkiram (tudi: kje lahko parkira avtobus, ki pripelje šolarje), koliko časa mi vzame posamezna aktivnost, koliko kilometrov bo treba prehoditi, kako je z varnostjo, ali je pot zahtevna in ali potrebujem posebno opremo, obutev, ali je ob nekaterih razmerah v naravi dostop otežen ali celo nemogoč (visoka voda, led, krušenje kamenja), kje se lahko dogovorim za vodenje. Treba je dopisati, da je hoja po poti na lastno odgovornost. Velikost informacijske table je 1,5 x 2 metra oz. večja po principu zlatega reza. Zgornja pasica table v širini 200 mm je rjave barve, spodnja pasica je v enaki širini kot zgornja in je zelene barve logotipa I feel Slovenia. Sredina je namenjena topografski ali ortofoto karti in legendi na beli podlagi. Informacijske table v osnovi kažejo mrežo poti v bližnji okolici z njihovimi imeni in oznakami na topografski karti. Kažejo tudi oznako stojnega mesta. Na karti so označene vse naravne in kulturne zanimivosti ob poteh in druge tematske posebnosti. Tematske pohodne poti so označene z rumeno barvo, poti nordijske hoje z rumenimi pikicami, kolesarske poti so modre barve, planinske poti pa rdeče barve. Če potekajo po enaki trasi, je več črt po eni trasi. V legendi so vse označene točke opisane. Predstavljeni so tudi vzdolžni profili poti. Na tabli je napisana tudi GPS-koordinata table. Označena so parkirišča in pomembne telefonske številke: najbližji turistični informacijski center, klic v sili 112 in interventna številka 113. Spodnji del table je namenjene sponzorskim logotipom. Zgornja pasica table: ime destinacije, ki je prikazana na karti, oz. mreže poti z logotipom, GPSkoordinato stojne točke in shematsko karto Slovenije z vrisano točko destinacije, kjer je tabla. Sredina: topografska karta z vrisano in številčno označeno mrežo poti, označenimi naravnimi, kulturnimi in drugimi tematskimi zanimivostmi. Na karti je s piko označeno stojišče table. Označeni so parkirni prostori ter točke javnih prevozov (avtobus, vlak). Navedeni skrbniki poti. Pasica za legendo: vsi opisi, vzdolžni profili poti. V legendi se uporabijo piktogrami rjave barve, povzeti po Pravilniku o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot. Spodnja pasica: logotipi sponzorjev oz. napisi sofinancerjev poti. Teksti na tablah so v slovenskem in angleškem jeziku ter dodatnem jeziku glede na lokacijo. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika: Osnovna informacijska tabla na začetku in koncu poti Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika: Osnovna informacijska tabla na začetku in koncu poti Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Informacijska tabla znamenitosti ali pojasnjevalna tabla Velikost table je enaka velikosti informacijske table na začetku poti. Enake so tudi pasice. V sredini je na beli podlagi opisana zanimivost ali tematika poti ali legenda. Priprava besedil pogosto dela težave, saj zahteva posebne veščine. Besedila naj bodo prilagojena povprečnim bralnim sposobnostim naših obiskovalcev. Pišimo kratko, na en pano največ 200 besed. Odstavki naj ne presežejo 50 besed. Upoštevajmo, kako obiskovalci običajno berejo. Na voljo imamo le nekaj sekund, ko se naš gost odloča, ali si bo pano ogledal ali ne. Najprej bo pogledal naslov in glavno ilustracijo, nato podnaslove in alineje, zato je naslov izredno pomemben, z njim ga moramo ujeti, zmamiti, da bo bral dalje. Zelo učinkovite so lahko besedne igre. Besedilo členimo: uporabljajmo podnaslove, alineje. Pišimo živahno, v kratkih stavkih, izogibajmo se pasivnim glagolom. Obiskovalce sprašujmo ali jih povabimo, da si stvari zamislijo v svoji domišljiji (Za kaj so nekoč uporabljali tole zelišče? Si lahko zamislite, kakšen je bil razgled od tu pred sto leti?). Na pomoč prikličimo metafore, analogije in primerjave (višino klifa lahko primerjamo z n-nadstropno stolpnico). Morda lahko poiščemo citat iz literature. Uporabljajmo humor. Upoštevajmo, da so mnogi, marsikje celo večina obiskovalcev ljudje, ki so se prišli zabavat, uživat, preživet prijeten dan v naravi, se sprehajat, in da niso tu na študijskem obisku. Izogibajmo se strokovnemu izrazoslovju. Tehnični termini so odvrnili že marsikaterega obiskovalca, da je izgubil veselje z branjem. Ne pozabimo, da ne navajamo dejstev in podatkov, temveč pripovedujemo zgodbo. Ne trudimo se povedati vsega, kar sami vemo. Predlagamo tudi, da se poskrbi za prevod napisov. Pomembna je zadostna velikost črk. Za naslove je to vsaj 12 mm oziroma 60–72 pik, za podnaslove vsaj 8 mm (48–60 pik), preostalo besedilo in napisi k slikam vsaj 5 mm (24 pik). Slike lahko običajno na majhni površini povedo mnogo več od besed, zato naj prevladujejo. Priporočljivo je, da je na pojasnjevalnem panoju dve tretjini ilustracij in le ena tretjina besedila. Risbe so večinoma primernejše od fotografij. Na njih naj bodo stvari, ki jih obiskovalci ne vidijo že sami. Priljubljene so rekonstrukcije pogledov iz preteklosti in tridimenzionalni prikazi pokrajine. Zemljevidi naj posredujejo le tiste informacije, ki so nujne, in naj bodo dovolj veliki. Slike naj imajo podnapise. Uredimo vse potrebno glede avtorskih pravic. Panoji so lahko prosto stoječi ali pritrjeni na stene stavb. Pri geološki interpretaciji jih morda pritrdimo kar na kamnino. Lahko so navpični ali v obliki poševnega pulta. Pri določanju višine ne pozabimo na otroke. Na voljo so številni materiali, z različno obstojnostjo in različnimi sposobnostmi reprodukcije. Tu je treba omeniti tudi Pravilnik o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 117/2002) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 53/2005), ki določata znake za označevanje in način označevanja, zahtevata pa tudi izdelavo načrta postavitve znakov. Zahteve se nanašajo na zavarovana območja, torej tudi na naravne parke. Nedvomno je smiselno velikostne proporce iz pravilnika (module) upoštevati pri velikosti pojasnjevalnih tabel. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika: Informacijska tabla znamenitosti in pojasnjevalna tabla Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Postavljanje oznak Tematska pot od začetka do konca – nova Uporabijo se oznake za tematske pohodne poti: informacijska tabla na začetku in ob pomembnejših zanimivostih; usmerjevalne table na kovinskih/lesenih drogovih na začetku ter na križiščih na levi strani v smeri nadaljevanja poti; vmesne oznake – po potrebi. Če so poti že označene z lokalnimi oznakami, so vmes te lokalne oznake (na smerokazih usmerjevalnih tabel mora biti logotip lokalne označitve, kot je zgoraj opisano). Tematska pot – že obstoječa označena Informacijska tabla na začetku in ob pomembnejših zanimivostih; usmerjevalna tabla tematske pohodne poti na začetku – v smerokazu je lokalni logotip poti; vmesne oznake in usmerjevalne oznake naprej ostanejo enake – lokalne. Postopoma se vse oznake zamenjajo z oznakami tematskih pohodnih poti. Tematska pohodna pot se križa s planinsko potjo in je delno identična z njo Informacijska tabla na začetku tematske poti in ob pomembnejših točkah; usmerjevalna tabla tematske pohodne poti pred križiščem s planinsko potjo; na tabli je zraven lokalnega logotipa označena tudi Knafelčeva markacija; če so po stiku tematske in planinske poti naprej identične, se za vmesne oznake uporablja Knafelčeva markacija in občasno markacija za tematske pohodne poti; ko tematska pohodna pot zapusti planinsko pot, se namesti tabla za tematsko pohodno pot in uporabljajo se rumene markacije. POZOR 5. člen Zakona o planinskih poteh določa: V informacijskem gradivu o planinskih poteh, planinskih vodnikih ter na turističnih informativnih tablah in zemljevidih, kjer so označene planinske poti, mora biti zapisno opozorilo, da uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost. Opozorilo mora biti zapisno v slovenskem jeziku ter v najmanj treh drugih uradnih jezikih Evropske unije. Opozorilo v slovenskem jeziku in štirih tujih jezikih: PLANINSKE POTI UPORABLJATE NA LASTNO ODGOVORNOST USE OF HIKING PATHS AT YOUR OWN RISK DEI BENUTZUNG DER BERGWEGE ERFOLGT AUF EIGENE VERANWORTUNG GLI ESCURSIONISTI PERCORRONO QUESTI SENTIERI SOTTO PROPRIA RESPONSABILITA VOUS EMPRUNTEZ LES SENTIERS SOUS VOTRE PROPRE RESPONSABILITE Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika: Usmerjevalna tabla pred križiščem tematske pohodne poti s planinsko potjo Tematska pohodna pot je identična s planinsko potjo Informacijska tabla na začetku tematske poti, ob pomembnejših točkah in na koncu; uporablja se usmerjevalna tabla planinske poti. Več tematskih poti v isti smeri Če poteka v isti smeri več tematskih poti, se v prostor za logotipe na eni usmerjevalni tabli namestijo največ trije logotipi posameznih tematskih poti, ki potekajo v isti smeri. Če je poti več (kar pa bo redko), se spodaj namesti še ena usmerjevalna tabla z ostalimi logotipi. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slika: Usmerjevalne table v primeru, da poteka več tematskih pohodnih poti v isti smeri Odcep do naravne oz. kulturne zanimivosti s tematske poti Če se s tematske poti odcepi pot do naravne oz. kulturne zanimivosti, se to označi z rumeno usmerjevalno tablo in se v prostoru za logotip namesti piktogram za naravno in kulturno zanimivost. Slika: Usmerjevalna tabla na odcepu do naravne in kulturne zanimivosti Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Označevanje križišč in odcepov poti – splošno Na pomembnejših križiščih in odcepih poti bo treba namestiti usmerjevalne table, ki bi vsebovale le smer poti in ime skrbnika poti. Postavitev drogov in nameščanje tabel bo treba uskladiti predvsem z lastniki zemljišč. Upoštevati bo treba tudi občinske odloke, ki ponekod že predpisujejo enotno postavitev ustreznih drogov ali količkov. Enako velja tudi za poenoteno označevanje v okviru naravnega parka (TNP) in drugih zavarovanih območij. Postavljanje drogov mora biti usklajeno z vsemi uporabniki prostora in z upoštevanjem zakonodaje, ki ureja področje prostora. PRILOGA 2: Soglasje lastnika Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje POGODBA O STVARNI SLUŽNOSTI, ki jo dogovorijo in skleneta 1. ………………………………………………………, EMŠO………………………………………, kot lastnik in 2. skrbnik poti ………………………………………………………………………………., ki ga zastopa ……………………………………………………………………………….., kot služnostni upravičenec, kakor sledi 1. člen Pogodbeni stranki uvodoma kot nesporno ugotavljata, da: a) je ………………………………………………………… lastnik služečega zemljišča št……………………………………………………………. k.o. ……………………………….. parc. 2. člen Pogodbeni stranki se dogovorita, da lastnik služečega zemljišča dovoljuje ustanovitev služnostne pravice gradnje, uporabe v javno korist, upravljanja in vzdrževanja tematske poti, v breme služečega zemljišča. 3. člen V okviru služnostne pravice se tematska pohodna pot uporablja kot javna pot. 4. člen Pogodba o ustanovitvi služnosti redne rabe tematske pohodne poti je za: potrebe hoje, teka ali plezanja po njej s strani uporabnikov in v korist skrbnikov za potrebe njenega vzdrževanja in označevanja z risanjem markacij, postavljanjem usmerjevalnih in obvestilnih tabel, skrinjic, masivnih miz, košov za smeti in varovalne opreme (služnost redne rabe tematske poti), sposobnost za vpis v zemljiško knjigo. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Služnostna pravica po tej pogodbi je v javno korist in se ustanavlja za nedoločen čas. 5. člen Služnostni upravičenec se zavezuje služnost izvrševati v obsegu in v skladu z namenom, za katerega je bila ustanovljena. 6. člen Lastnik služečega zemljišča se obvezuje overiti svoj podpis na tej pogodbi pri notarju, služnostni upravičenec pa je upravičen predlagati izvedbo te pogodbe v zemljiški knjigi. Vse stroške v zvezi s to pogodbo ter njeno zemljiškoknjižno izvedbo nosi služnostni upravičenec. 7. člen Ta pogodba je sestavljena v štirih enakih izvodih, od katerih prejme služnostni upravičenec tri izvode, vključno z notarsko overjenim, lastnik pa en izvod. Priloga k tej pogodbi je grafični prikaz predvidene poti. Številka: Kraj, ________________________________ dne: __________________________________ Skrbnik, upravičenec: Lastnik: PRILOGA 3: Kriteriji za pridobitev statusa tematske pohodne poti + logotip tematske poti TEMATSKE POHODNE POTI – KRITERIJI ZA PRIDOBITEV STATUSA Kriterij Izrisan načrt poti. Da Opomba Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Pridobljena soglasja lastnikov zemljišč, po katerih poteka pot. Pot ima vključeno: naravne, kulturne zanimivosti, urejena počivališča – klopi in miza, gostinski obrat na začetku, vmes ali na koncu poti. Pot je označena z enotno signalizacijo po pravilniku. Pot ima informacijsko tablo na začetku. Pot je označena z lastno signalizacijo. Dolžina poti: sprehajalne, trim in fitnes, nordijska hoja – do 1 ure. Dolžina poti: ostale poti – najmanj 1 ura. Trasa poti je speljana zunaj asfaltnih poti – priporočljivo največ 15 % po asfaltu. Počivališča in okrepčila ob poti najmanj na 45 minut. Pot je speljana mimo specializiranih nastanitev za pohodništvo. Po poti vodi licencirani vodnik. Skrbnik poti je – navedite, kdo. Zagotovljen je letni finančni vir za vzdrževanje poti. Pot je vključena v celovite turistične pakete v destinaciji. Pot je predstavljena v prospektu, na karti, v internetu. Začetek in/ali konec poti je dosegljiv z javnim prevoznim sredstvom. Formular izpolnil:……………………………………………………… datum:………………………… Kraj, …………………….., PRILOGA 4: Primeri za čutno zaznavanje 1. UČILNICA V NARAVI GRADIVA ZA INOVATIVNO RAZISKOVANJE, UČENJE IN POUČEVANJE Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje V okviru projekta »Učilnica v naravi« so pripravljene strokovne podlage za vzpostavitev učnega poligona z naslovom »Izobraževalni poligon o ekoremediacijah v Modražah ali kratko Ekoremediacijski poligon« (ERM poligon). Poligon se razpostrira na površini 5 ha in omogoča spoznavanje zakonitosti in procesov, ki se odvijajo v naravi (ekosistemih) - kar pa je podlaga za razumevanje kompleksnejših naravovarstvenih in okoljevarstvenih vsebin. Na delovanje in izgled poligona bodo aktivno vplivali dijaki sami, saj bodo lahko na poligonu izvajali različne dejavnosti, kot so gojenje trstičevja za rastlinske čistilne naprave (RČN), vzdrževanje ERM sistemov (obrežne vegetacije, mejic), spremljanje učinkov naravnih ekosistemov in ERM objektov. V okviru izobraževanja na ERM poligonu bodo dijaki spoznali tudi postopke priprave dokumentacije in izgradnje ter umeščanja ERM objektov v prostor. Učni poligon bo zasnovan tako, da bodo dijaki lahko izvajali meritve na različnih ERM objektih in pozneje analizirali in obdelali rezultate, pripravljali poročila in predstavitve za javnost ter prenašali primere dobrih praks v druga lokalna okolja. ERM poligon bo pomemben učni center za Biotehniške šole, ki izvajajo naravoslovne in naravovarstvene programe, in sicer za izvedbo obvezne prakse, izbirnih vsebin, dela odprtega kurikuluma in praktičnega pouka. ERM poligon vključuje ureditev naravnih ERM objektov in izgradnjo antropogenih oziroma grajenih ERM objektov. Za namene prepoznavanja zgradbe in delovanja naravnih ERM so pripravljene strokovne podlage za poučevanje ter urejeni naravni deli narave, kot so odsek struge vodotoka, obrežje vodotoka, porečje vodotoka, naravne mejice, del gozda, mokrišče, močvirno in suho travišče ter ribnik. V okviru antropogenih ERM so pripravljene strokovne podlage za poučevanje in izgradnjo teh objektov. Na poligonu so izgrajeni nekateri objekti, med katere spadajo: rastlinska čistilna naprava (RČN) za učni center ter RČN za gospodinjske odpadne vode, utrditev brežine za preprečevanje plazenja, vegetacijskih pas za preprečevanje onesnaževanja iz kmetijskih površin, blažilna cona kot proti prašna bariera, demonstrativno polje s fitoremediacijsko zasaditvijo za čiščenje onesnaženih zemljin, RČN za kondicioniranje izvira pitne vode, kompostna greda, sonaravna večnamenska ureditev mlake (močvirje s peščenim filtrom na dotoku in revitalizacija brežin), preureditev kanaliziranega vodotoka, postavitev modela RČN v učnem centru in ERM ureditev okolice učnega centra (Priročnik je delovno gradivo, informacije: [email protected] ali 051 622 766). 2. GOZDNA PEDAGOGIKA Gozdna pedagogika je razmeroma mlada veda, ki vztrajno dobiva svoje mesto tudi v Sloveniji. Najbolj je razvita v Skandinavskih deželah, Avstriji, Nemčiji in Švici. Je ena od vrst pedagogik, kjer se prepleta vzgojno izobraževalni proces poučevanja predvsem otrok in mladine o gozdu. Namen gozdne pedagogike je: • posredovati znanje o gozdu tako, da se prepozna gozd kot najbolj naravni kopenski ekosistem; • okrepiti osebno pojmovanje trajnostnega razvoja in življenja; • podpirati razumevanje gozda kot življenjskega prostora divjadi; • posredovati učenje z igro; • spodbujati ustvarjalnost v naravi; • povečati občutljivost za odgovorno ravnanje z naravo; Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje • TD Sromlje poudariti okoljsko vzgojo ipd. Moto gozdne pedagogike se glasi: »O gozdu se učimo v gozdu!« Da se popestri način podajanja učne snovi izza zidov šolskih učilnic, je gozd čudovita alternativa. Je nadgradnja v vzgojno izobraževalnem procesu otrok in mladine. Tako so na Zavodu za gozdove Slovenije pripravili vrsto vzgojno izobraževalnih programov preko katerih se lahko predstavi gozd vrtcem in šolam. Aktivnosti, ki še posebej zanimive in poudarjajo komponento čutnega (doživljanja) zaznavanja gozda, so: - Vonji v gozdu; - Zvok v gozdu; - Pozorno skozi gozd; - Kje je moje drevo; - Slepa gosenica; - Poišči sledi živali v gozdu; - Ustvarjanje v gozdu (gozdni mozaik in druga umetnost…); - Pogovor z drevesom; - Izpit za volka. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje VID RAVNOTEŽJE ČUTNO SLUH DOŽIVLJANJE GOZDA OKUS TIP VOH Seveda je to le del v mozaiku interpretacije narave. Pomembno je, da se poznajo orodja in načini, kako navdušiti za gozd. Slamnik na glavi in cekrček v roki pač ni interpretacija narave (informacije: Boštjan Hren, inž.gozd., ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, tel.: 041 657 581). 3. Interpretacija narave, okolja in dediščine V sodobnem turizmu 21. stoletja je kakovostna interpretacija dediščine dobila izjemno velik pomen. Turizem je potovanje k drugačnemu, novemu, zanimivemu. Interpretacija, ki razkriva na prvi pogled skrita dejstva, koncepte in vsebine, vzbuja čustvene odzive in vrednote ter utrjuje identiteto, je izredno pomembno orodje za ustvarjanje kakovostnih sodobnih turističnih doživetij, pa tudi dodane vrednosti turističnih produktov. Turizem na podlagi doživljanja naravne in kulturne dediščine danes ni več le ogledovanje, ampak je doživljanje in razumevanje. Brez kakovostne interpretacije si tega ni mogoče več zamisliti (Keršič-Svetel, 2011). Značilni mediji interpretacije so: razstave (zlasti v muzejih in informacijskih središčih naravnih parkov), tematske poti, vodeni ogledi, publikacije, spletne strani, predavanja, pripovedovanje, demonstracija, inštruktorstvo, uprizarjanje, table, zemljevidi, interpretacijski kioski, avdio sredstva, video sredstva, multivizije in film, internet in interaktivni displeji, digitalna sredstva v povezavi z GPS – navigacijo ipd. Posebno važna je osebna interpretacija vodnika in domačina na poti kot ob njej. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Slikovni primeri: Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje PRILOGA 5: potka.si Prikazuje komercialno ponudbo slovenskega priznanega ponudnika za izdelavo virtualnega področja na tematski poti. www.potka.si VAŠA TEMATSKA POT V SPLETU Želite povečati obisk vaše tematske poti in postati naj-tematska pot leta? Vas zanima odziv obiskovalcev? Potrebujete enotno, vizualno razkošno in vendar enostavno okolje za promocijo tematskih poti? Za vas smo pripravili sodelovalni spletni multimedijsko podprti pregledovalnik tematskih poti z izdatno uporabo atraktivnih prostorskih prikazov in zemljevidov v najsodobnejših oblikah. Z našim pregledovalnikom se na potki zagotovo ne boste izgubili. POTKA.si je enotna spletna platforma za: • kartografski in prostorski prikaz poti na interaktivni karti, • prikaz večpredstavne vsebine povezane s potjo, • večpredstavni prikaz zanimivosti ob poti (turistična ponudba, naravna in kulturna dediščina), • prikaz prostorskih statistik poti, • upravljanje vsebine, • ocenjevanje in komentiranje poti. Vec na www.POTKA.si Ponujamo vam izdelavo celotne opreme tematskih poti na enem mestu: • pripravo in tisk kažipotov ter info tabel, • izdelavo tiskanih kart tematskih poti, • izdelavo spletne predstavitve tematske poti in objavo na POTKA.si (opisano zgoraj), • pripravo gradiv za obiskovalce s posebnimi potrebami (npr. tipne karte za slepe), • izdelavo mobilne različice predstavitve poti, • pomoč pri certificiranju in promociji poti. Na področju kartografije v turizmu delujemo že več kot pol stoletja, pohvalimo pa se lahko tudi s tremi nagradami Mednarodne kartografske zveze za: • najboljši mestni načrt na svetu (kartografska razstava ICA, Ottawa, 1999), • najboljšo taktilno karto za slepe na svetu (kartografska razstava ICA, Durban, 2003), • najboljšo topografsko karto na svetu (kartografska razstava ICA, Pariz, 2011). Imamo tudi priznanje Evropskega foruma za geostatistiko za: • spletno aplikacijo meseca (februar 2012). http://www.youtube.com/user/gisfilmi http://www.gis.si http://www.facebook.com/geodetski.institut Naslov: Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 200 29 00. e-pošta: [email protected] Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje PRILOGA 6: Obrazec – podatki o planinskih, tematskih, kolesarskih in konjeniških ter drugih poteh 1. Ime poti in logotip poti: 2. Povezava na spletno stran (če obstaja): 3. Kratek opis zanimivosti, ki jih obiskovalci spoznajo na poti (največ tri stavke): 4. Dolžina (v km): 5. Število vsebinskih točk (to je število točk, kjer so pojasnjevalne table ipd.): 6. Začetek poti (naselje): 7. Potreben čas za ogled (v urah): 8. Vodnik/zgibanka (če obstaja tiskan vodnik ali zgibanka, navedite avtorja, naslov, število strani in kje jo je mogoče dobiti): 9. Vodenje/vodenje za skupine (če se obiskovalci lahko dogovorijo za vodenje, napišite ime, naslov in telefonsko številko, el. naslov, spletni naslov); če vodite le skupine, to napišite): 10. Ali je pot opremljena s pojasnjevalnimi tablami: da/ne 11. Ali želite, da je pot brezplačno predstavljena na spletni strani Ministrstva za okolje in kmetijstvo »Za ljubitelje narave« (www.sigov/mop, v Rubriki Projekti - povezava: www.gov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sektorvarstvonarave/uvn_za_mop/slo/podrocja/narava/za _ljubitelje_narave/ucne_poti/ucne_poti.htm): da / ne in na strani Posavja da / ne Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje in na…… 12. OPIS POTI: 13 POT: 14. STATUS POTI USTREZA KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV STATUSA TEMATSKE POHODNE POTI da ne a. urejena b. v pripravi c. v idejni fazi PRILOGA 7: Skrbniška pogodba o upravljanju tematskih pohodnih poti IZJAVA O UPRAVLJANJU TEMATSKIH POHODNIH POTI Skrbnik navedenih poti je: Zap. št. Ime poti: Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje TD Sromlje Za skrbnika navedenih poti je naveden/a ……………………………………………, ki je pridobil/a in hrani soglasja pristojnih lastnikov na poti. V skrbništvo poti skrbnika spada: Načrtovanje postavitve in vzdrževanja poti v skladu s priporočili Študije o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti. Predlog pristojni občini za določitev možnosti postavitve poti v prostorske akte občine. Upoštevanje Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/2008 z dne 15. 4. 2008). Pridobitev soglasja lastnikov poti za delovanje in vzdrževanje poti. Vključevanje lastnikov kot izvajalcev del pri vzdrževanju poti. Redno letno in po potrebi občasno investicijsko vzdrževanje poti v okviru letnega programa dela skrbnika. Izdelava ureditvenega projekta v primeru postavitve nove poti, investicijskega vzdrževanja in izdaje vodnika. Pridobivanje sredstev za vzdrževanje iz virov zunaj virov skrbnika. Določitev nosilne kapacitete poti (največjega možnega števila obiskovalcev za enkratni obisk poti). Vodenje obiskovalcev po poteh in evidenca obiska. Usposabljanje za vodenje po poteh. Zaračunavanje vodenja. Zagotovitev potrebnih ukrepov in opozoril za varnost obiskovalcev poti. Redno letno pošiljanje poročil na RDO Posavje. Redno letno pošiljanje poročil na Pohodništvo in kolesarjenje GIZ (vodenje evidence). Opombe: RDO Posavje: Skrbnik: Pohodništvo in kolesarjenje GIZ: Projekt Posavske poti prijetnih doživetij je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo.
© Copyright 2024