1. No category

O PROJEKTU VREČKA
NA VREČKO 2014/2015
Društvo Ekologi brez meja so v preteklosti že reševali problematiko plastičnih vrečk, letos pa svoje delo
nadaljujejo. Evropska komisija in parlament sta se letos v mesecu novembru zavzela za 80-odstotno
zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk do leta 2019 in tudi drugje po svetu se dogajajo velike
spremembe na tem področju (npr. v Kaliforniji v ZDA), zato bodo v društvu nadaljevali s podbudami za
uporabo vrečk za večkratno uporabo tudi v naslednjem letu.
Že v letih 2010 in 2011 so Ekologi brez meja skupaj z nekaterimi partnerji preko zabave in umetnosti
ozaveščali o problematiki plastičnih vrečk in druge plastične embalaže. Letos pa jih je zanimalo,
kakšna je trenutna situacija pri nas glede porabe plastičnih vrečk. V mesecu oktobru so zato izvedli
manjšo raziskavo v štirih večjih trgovinah v Ljubljani (raziskava je vključevala živilske, tekstilne
trgovine in drogerije), kjer so opazovali odnos kupcev in prodajalcev do uporabe plastičnih vrečk za
enkratno uporabo. Raziskava je prinesla zanimive rezultate:
• kupci največ lastnih nosilnih primočkov prinesejo v živilske trgovine (76 %), najmanj pa v tekstilne
(8 %);
• prodajalci v tekstilnih trgovinah so vsem kupcem izročili brezplačno plastično vrečko, v drogerijah
v več kot polovici primerov, v živilskih trgovinah pa v manj kot petini nakupov;
• kupci le redko zavrnejo brezplačno plastično vrečko, v živilskih trgovinah ponavadi vzamejo več
kot eno, posebno težavo predstavljajo tudi “hitre blagajne”;
• več lastnih nosilnih pripomočkov v trgovine ponavadi prinesejo ženske in osebe starejše od 60
let; pogosto kupci kljub lastnemu nosilnemu pripomočku vzamejo brezplačno plastično vrečko.
Več o raziskavi pa v nadaljevanju.
Rezultati porabe plastičnih vrečk po trgovinah
V oktobru 2014 so Ekologi brez meja z ekipo petih prostovoljcev opazovali štiri večje trgovine v
Ljubljani, in sicer z namenom opazovanja porabe plastičnih vrečk. Opazovanje so izvedli na blagajnah
trgovin z njihovim dovoljenjem. Za opazovanje so si izbrali eno živilsko trgovino, eno drogerijo in dve
tekstilni trgovini. Opazovalni čas je znašal 20 ur, v tem času pa so zbrali podatke za 504 kupcev.
Živilska trgovina
Ponudba vrečk
V opazovani živilski trgovini so zabeležili, da imajo na voljo tako brezplačne plastične vrečke kot tudi
plačljive vrečke in druge nosilne pripomočke. Brezplačne plastične vrečke so na voljo v trgovini
na oddelkih sadja/zelenjave, mesa/rib in na toploteki, prav tako pa tudi na blagajnah pod pultom,
ki pa jih prodajalci le redko dajo kupcem. Plačljive vrečke in drugi nosilni pripomočki pa so na voljo
pri blagajnah, in sicer navadne plastične vrečke, vrečke za večkratno uporabo iz delno reciklirane
plastike in kartonske škatle.
Kupci
V opazovani živilski trgovini so zabeležili podatke za 194 kupcev. Med njimi je bilo 109 žensk (56 %),
49 moških in 36 skupin. Starost smo ocenjevali v tri kategorije: 23 jih je bilo starih do 30 let, 92 (47 %)
jih je bilo starih med 30 in 60 let in 79 (41 %) jih je bilo nad 60 let.
Dogajanje
Na blagajni so opazovali dogajanje med kupcem in prodajalcem in opazili, da je imelo kar tri četrtine
kupcev s seboj lastni nosilni pripomoček: 46 plastičnih vrečk za večkratno uporabo, 38 vrečk iz blaga,
33 navadnih plastičnih vrečk, 26 jih je za nakupljeno robo uporabilo kar voziček trgovine, 7 jih je
odneslo stvari v stojih torbah, 4 so uporabili gajbice za steklenice, 4 so odnesli nakupljeno v košarah
in prav tako 4 v svojih škatlah, 2 v papirnatih vrečkah, samo ena oseba pa je imela s seboj vrečko za
zamrzovanje. Nekateri so imeli s seboj več nosilnih pripomočkov, ne le enega, zato se številke ne
ujemajo (nosilnih pripomočkov je več kot kupcev, ki so imeli le-te s seboj).
STAROST KUPCEV V ŽIVILSKI TRGOVINI Z LASTNIM
NOSILNIM PRIPOMOČKOM
KUPCI V ŽIVILSKI TRGOVINI Z LASTNIM NOSILNIM
PRIPOMOČKOM
100%
80%
100%
83%
78%
80%
67%
60%
60%
40%
40%
20%
20%
0%
78%
81%
30 - 60 let
nad 60 let
52%
0%
ženske
moški
skupine
do 30 let
Delež v kategoriji
Delež v kategoriji
2
Iz trgovine je 68 kupcev vzelo brezplačne plastične vrečke (bodisi zaradi sadja in zelenjave, bodisi
zaradi mesa in podobno) in ponavadi več kot eno.
STAROST KUPCEV V ŽIVILSKI TRGOVINI, KI SO VZELI
DODATNE PLASTIČNE VREČKE IZ TRGOVINE
KUPCI V ŽIVILSKI TRGOVINI, KI SO VZELI DODATNE
PLASTIČNE VREČKE IZ TRGOVINE
100%
100%
80%
80%
60%
60%
40%
37%
37%
46%
40%
28%
20%
20%
0%
30%
17%
0%
ženske
moški
skupine
do 30 let
Delež v kategoriji
30 - 60 let
nad 60 let
Delež v kategoriji
Prodajalec je kupcu le 35-krat sam od sebe izročil tanko plastično vrečko izpod pulta, in sicer zaradi
različnih izdelkov, ki bi lahko puščali sledi, npr.: kislo zelje, meso, tekoči prašek, tekstil, zamrznjeni
izdeleki. Izročeno vrečko sta zavrnila le dva kupca, in sicer 1 ženska nad 60 let in 1 moški med 30 in
60 leti.
PONUDBA VREČK V ŽIVILSKI TRGOVINI
sam od sebe izroči
brezplačno plastično
vrečko (ne vpraša)
82%
ponudi brezplačno
plastično vrečko
(vpraša)
16%
ne izroči vrečke
2%
Kupec pa je sam izrazil željo po tej plastični vrečki le 7-krat. V enem primeru je prodajalka vztrajala
najprej pri trditvi, da so vrečke samo plačljive, ker pa je kupec vztrajal, mu jo je dala. Ostali so jo dobili
takoj.
Tokrat v opazovanje ni bila vključena hitra blagajna, so pa opazovalci mimogrede videli, da je največja
poraba brezplačnih plastičnih vrečk prav tam!
3
Drogerija
Ponudba vrečk
V opazovani drogeriji so zabeležili, da imajo na blagajni na voljo brezplačne plastične vrečke kot tudi
plačljive vrečke: vrečke iz PVC, iz reciklirane plastične mase (3 različne) in iz bambusa.
Kupci
V opazovani drogeriji so zabeležili podatke za 146 kupcev. Med njimi je bilo 120 žensk (82 %), 21
moških in 5 skupin. Stari pa so bili: 15 kupcev je imelo do 30 let, 104 kupcev je imelo med 30 in 60 let
(71 %) in 27 kupcev nad 60 let.
Dogajanje
Na blagajni smo opazovali dogajanje med kupcem in prodajalcem in opazili, da je imelo 75 kupcev
s seboj lastni nosilni pripomoček: 34 kupcev je nakupljeno pospravilo kar v svoje torbe, 22 v navadne
plastične vrečke, 9 v vrečke iz blaga, 7 v druge vrečke za večkratno uporabo (plastične), 2 v papirnato
vrečo in ena oseba v cekar.
STAROST KUPCEV V DROGERIJI Z LASTNIM NOSILNIM
PRIPOMOČKOM
KUPCI V DROGERIJI Z LASTNIM NOSILNIM
PRIPOMOČKOM
100%
100%
80%
80%
60%
53%
60%
33%
40%
74%
80%
40%
49%
27%
20%
20%
0%
0%
ženske
moški
do 30 let
skupine
30 - 60 let
nad 60 let
Delež v kategoriji
Delež v kategoriji
Na blagajni je samo 16 kupcev kupilo nosilni pripomoček, od tega 12 žensk in 4 moški; vsi stari med
30 in 60 let.
STAROST KUPCEV V DROGERIJI, KI SO VZELI
PLASTIČNO VREČKO IZ TRGOVINE
KUPCI V DROGERIJI, KI SO VZELI PLASTIČNO VREČKO IZ
TRGOVINE
100%
100%
80%
60%
80%
67%
0,73
60%
47%
40%
0,51
40%
20%
20%
0,26
20%
0%
0%
ženske
moški
skupine
do 30 let
Delež v kategoriji
30 - 60 let
Delež v kategoriji
4
nad 60 let
Prodajalec je kupcem kar 91-krat sam od sebe izročil brezplačno plastično vrečko. Izročeno vrečko
je zavrnilo 32 kupcev, od tega 27 žensk in 5 moških, večina (21) med 30 in 60 let. Preostali, ki so imeli
s seboj svoje nosilne pripomočke, ki bi bili primerni, da vanje odložijo nakupljeno, so ponujeno vrečko
vseeno vzeli.
PONUDBA VREČK V DROGERIJI
38%
sam od sebe izroči
brezplačno plastično
vrečko (ne vpraša)
13%
ponudi brezplačno
plastično vrečko
(vpraša)
ne izroči vrečke
49%
Kupec pa je sam izrazil željo po tej plastični vrečki le 4-krat, od tega 3 ženske in 1 skupina, vsi stari
med 30 in 60 let.
Tekstilna trgovina
Ponudba vrečk
V opazovanih tekstilnih trgovinah so zabeležili, da imajo na blagajni na voljo brezplačne plastične
vrečke, ki jih prodajalci delijo kupcem ob kupljenem blagu. Niso pa imeli na voljo plačljivih vrečk.
Kupci
V opazovanih tekstilnih trgovinah so zabeležili podatke za 164 kupcev. Med njimi je bilo 99 žensk (60
%), 51 moških in 14 skupin. Njihova starost pa je bila naslednja: 20 jih je bilo starih do 30 let, 112 med
30 in 60 let (68 %) in 32 nad 60 let.
Dogajanje
Na blagajni so opazovali dogajanje med kupcem in prodajalcem in opazili, da je imelo le 13 kupcev
s seboj nosilni pripomoček: navadne plastične vrečke, vrečke za večkratno uporabo in večje torbe.
STAROST KUPCEV V TEKSTILNI TRGOVINI Z LASTNIM
NOSILNIM PRIPOMOČKOM
KUPCI V TEKSTILNI TRGOVINI Z LASTNIM NOSILNIM
PRIPOMOČKOM
20%
20%
15%
15%
16%
10%
10%
8%
10%
5%
5%
2%
3%
moški
skupine
5%
0%
0%
ženske
do 30 let
Delež v kategoriji
30 - 60 let
Delež v kategoriji
5
nad 60 let
Prodajalec je skoraj vsem kupcem izročil brezplačno plastično vrečko sam od sebe. Izročeno vrečko
so zavrnili le 4-je kupci, vsi ženskega spola. Preostali, ki so imeli s seboj svoje nosilne pripomočke,
ki bi bili primerni, da vanje odložijo nakupljeno, so ponujeno vrečko vseeno vzeli.
PONUDBA VREČK V TEKSTILNI TRGOVINI
sam od sebe izroči
brezplačno plastično
vrečko (ne vpraša)
3%
97%
ponudi brezplačno
plastično vrečko
(vpraša)
ne izroči vrečke
Povzetek opazovanja
Razultati opazovanja so prinesli zanimive rezultate, in sicer da so kupci v trgovinah oz. na blagajnah,
kjer vedo, da brezplačnih vrečk ne bodo dobili, precej bolj ozaveščeni glede tega in s seboj prinašajo
svoje nakupovalne pripomočke v večji meri kot pa na blagajnah, kjer vedo, da bodo brezplačno dobili
plastično vrečko. Prav tako z velikim veseljem jemljejo tanke brezplačne plastične vrečke za sadje,
zelenjavo, meso itd.. Največji problem za porabo plastičnih vrečk dejansko predstavlja prav ta poraba
in hitre blagajne oz. blagajne, ki imajo plastične vrečke brezplačno na voljo na vidnem mestu oz. jih
sami delijo.
Vsaka sprememba je težka in traja nekaj časa, da se ji prilagodimo. Spomnimo, da so se kupci v
obdobju, ko so pred leti trgovci živilskih trgovin množično umikali brezplačne tanke plastične vrečke
pod pult, pritoževali in jih zahtevali nazaj. A marsikje so trgovci vztrajali in kupci so se navadili oz. se
je vsaj naredil nek kompromis - vrečko dobijo, če res vztrajajo. Zato Ekologi brez meja predlagajo, da
se podobno naredi tudi z brezplačnimi vrečkami na hitrih blagajnah, pri sadju in zelenjavi (na voljo
je nekaj alternativ) pa tudi na vseh blagajnah, kjer to še niso uvedli (drogerije, tekstilne trgovine). Ko
se bodo ljudje navadili, da na teh mestih ne bodo mogli dobiti brezplačne plastične vrečke, jih bodo
primorani nositi s seboj. V kolikor bi to storile vse trgovine hkrati, bi bil problem rešen, saj ne bi
prihajalo do tega, da bi se kupci preusmerili na trgovine, kjer tega ni.
6
O plastičnih vrečkah
V Društvu Ekologi brez meja se zavzemajo za zmanjšanje (u)porabe plastičnih vrečk in preko
ozaveščevalnih dogodkov v sklopu projekta Vrečka na vrečko opozarjajo na prekomerno uporabo in
nepravilno ravnanje s plastičnimi vrečkami v Sloveniji. Po nekaterih podatkih naj bi namreč odrasel
prebivalec Slovenije na leto v povprečju porabil med 130 in 150 plastičnih vrečk. Te po končani
uporabi (običajno ni daljša od 30 minut) največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo,
saj se jih da reciklirati (trenutno se jih reciklira le okoli 4%). Plastične vrečke se razkrajajo tudi do
1000 let in predstavljajo grožnjo za naravo ter za zdravje ljudi in živali (predvsem morskih). Pri tem
velja poudariti tudi, da so vrečke narejene iz neobnovljivih surovin, kot sta nafta in zemeljski plin.
V sklopu projekta Vrečka na vrečko 2011 so Ekologi brez meja izvedli anketo o porabi plastičnih vrečk
v Sloveniji, društvo Eco Vitae pa je za projekt pripravilo podatke, ki se navezujejo na problematiko
plastike v morju. Vsi omenjeni rezultati so dostopni na tej povezavi.
V društvu so za omejevanje plastičnih vrečk, saj je ob usmerjenem obdavčenju (s tem višje cene) in
usmerjenem ozaveščanju to lahko učinkovit ukrep zniževanja njihove porabe in zniževanja količin
nastalih odpadkov na splošno. Ob tem opozarjajo, da problem niso samo plastične vrečke, ampak
nasploh vsa plastika, še posebej tista za enkratno uporabo.
Kot glavni vzvod za zmanjšanje uporabe vidijo spremembo zakonodaje na tem področju, zato se strinjajo
z novimi pravili na ravni EU za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk. Odbor stalnih predstavnikov v EU
(COREPER) je potrdil dogovor z Evropskim parlamentom, ki predvideva dva načina za zmanjševanje –
postopno zmanjševanje uporabe, tako, da stopnja letne porabe ne presega 90 lahkih plastičnih vrečk
(z debelino stene pod 50 mikronov, ki predstavljajo večino plastičnih nosilnih vrečk) na osebo do 31.
decembra 2019 in 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025 (ali enakovredno
v masi). Drug predlog pa je ukrep, da naj bi bile po 31. decembru 2018 te plastične vrečke plačljive.
Plastične vrečke
Osnovna dejstva
• 1957: v Združenih državah Amerike naredijo prvo plastično vrečko
• nafta in zemeljski plin: neobnovljivi surovini za plastično vrečko, kasneje iz njiju pridobijo polietilen,
iz česar so vrečice, po potrebi pa jim dodajajo tudi druge kemijske snovi za boljšo vzdržljivost
• »en štamperle« nafte: količina nafte, ki se porabi za izdelavo ene same plastične vrečke
• 500 - 1000 milijard: število plastičnih vrečk, ki se jih v svetu letno proizvede (Agencija Združenih
držav Amerike za varstvo okolja)
• 300-600 milijonov vrečk: porabimo v Sloveniji letno
• 2-4 avtobusi: število avtobusov, ki bi se v Sloveniji vozili brezplačno z vso nafto, ki jo porabimo za
proizvodnjo teh 300-600 milijonov vrečk
• 20 minut: povprečna dolžina uporabe večine plastičnih vrečk
• 150 do 300 plastičnih vrečk: število plastičnih vrečk, ki jih v Sloveniji porabi prebivalec Slovenije
letno (Okolje in odpadki, 2009), v EU je povprečje 200, ponekod pa celo pod 10
• 4 %: delež reciklaže plastičnih vrečk v Sloveniji, ostale končajo v mešanih smeteh ali v naravi (Eco
Vitae, 2010)
• 400-1000 let: toliko časa naj bi potrebovala plastična vrečka, da se v naravi razgradi, in tudi po
tem naj bi v naravi ostali čisto majhni delci plastike, ki ga nekateri imenujejo »mikro plastika«
• 100.000 morskih živali: po nekaterih podatkih letno pogine toliko morskih želv, ptic in
• delfinov zaradi zastrupitve, zadušitve ali zapleta v odpadne plastične vrečke
• 250 milijard oz. 500 ton plastičnih delcev: toliko je plastike v Sredozemskem morju
7
• 8 bilijonov plastičnih vrečk: v EU konča na odpadu vsako leto (30 milijonov plastičnih vrečk v
Sloveniji konča na odpadu)
• 98.6 bilijonov plastičnih vrečk/leto: proizvedenih v EU - samo 1/10 konča na odlagališčih
Kako poteka proces razpada plastične vrečke?
• Proces se zgodi pod vplivom kisika, vode, temperature in svetlobe, ob tem nastaja problem
zasičevanja okolja s plastičnimi delci (plastični delci v morju, mikro plastika). Proces razgradnje
do končnega vode in ogljikovega diosida je izredno počasen in lahko traja tudi do 1000 let. V času,
ko poteka proces razpada, pa se v naravi dogaja naslednje:
• plastika vizualno onesnažuje okolje
• razpadla plastika oz. mikroprah v okolju ogroža življenje rastlin in živali (predvsem morskih):
1. nabira se v morju in oceanih, v nekaterih delih je kar 40-krat več mikro plastike kot naravno
prisotnega planktona (znane so zaplate odpadkov v Tihem, Indijskem in Atlantskem oceanu) in
vsi organizmi, ki se prehranjujejo s planktonom, tako v svoja telesa vnašajo plastiko;
2. ob svojem razpadanju na osnovne gradnike ter na koncu v ogljikov dioksid in vodo, sproščajo v
okolje snovi, ki so jim jih dodali v procesu proizvodnje za dosego posebnih lastnosti (elastičnost,
obstojnost ali celo hitrejši razpad za promocijo lažne “biorazgradljivosti”), plastični delci pa so
znani akumulatorji toksinov (DDT, PCB) in jih na sebi akumulirajo tudi do milijonkratnih vrednosti;
3. milijarda živali letno pogine zaradi zadušitve (plastične vrečke zamenjajo za hrano, saj zgledajo
kot npr meduze), zastrupitve (mikro plastika, polna toksinov, se nabira v telesu) ali zapleta v
plastične vrečke (živali imajo velikokrat plastiko celo življenje ovito okrog svojega telesa);
• razpadla plastika oz. mikro plastika ogroža tudi človeka:
1. preko prehranske verige;
2. vrečke zamašijo odtoke in kanalizacijo, posledično nastanejo poplave;
3. pripomorejo k širitvi bolezni (npr. malarije), saj se v odpadni vrečki zadržuje voda, v kateri se
razmnožujejo komarji in druge žuželke, ki so prenašalci;
4. vrečke zamašijo motorje na čolnu in ladjah.
Zakonodaja
Splošna ocena stanja v EU
Čeprav embalaža predstavlja samo majhen delež proizvodnje in gospodarstva, bi si bilo vsakdanje
življenje brez nje težko predstavljati. S tem, ko omogoča trgovanje in razdeljevanje dobrin, je
embalaža odločilen dejavnik pri izbiri proizvoda in za dosego blagostanja, ki smo ga vsi deležni. Z
letnim prometom okoli 100 milijard € je pakirna industrija pomemben gospodarski dejavnik v EU in
zaposluje okoli 1,35 milijona ljudi. Vendar pa ta industrija vpliva tudi na okolje in ustvarja odpadke,
katere pa recikliranje še zdaleč ne uspe v celoti predelati v nove uporabne surovine.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni
embalaži s spremembami (2004/12/ES in 2005/20/ES - v nadaljevanju; Direktiva) je ključna na
nivoju EU za področje ravnanja z embalažo. Namen Direktive je kar najbolj zmanjšati negativne vplive
in zagotoviti, da se z odpadno embalažo ravna odgovorno. S harmoniziranjem nacionalnih politik
naj bi zagotovila, da bodo te politike medsebojno kompatibilne in da ne bo prišlo do izkrivljanj v
notranjem trgu.
V drugem odstavku 1. člena Direktive je določeno, da je njen poglavitni cilj preprečevanje nastajanja
8
odpadne embalaže, njena osnovna načela pa so še: ponovna uporaba embalaže, recikliranje in
druge oblike predelave odpadne embalaže. Med drugim Direktiva opredeljuje nekatere osnovne
pojme. Tako je v prvem odstavku 3. člena navedeno: “Embalaža” pomeni vse proizvode iz kakršnih
koli materialov, ki se uporabljajo za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim, njegovo dostavo
in predstavitev, od surovin do obdelanega blaga, ki ga proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku.
Šteje se, da so embalaža tudi “nevračljivi predmeti”, ki se uporabljajo za enak namen.
V istem členu Direktive je določeno, da obstajajo tri vrste embalaže, in sicer: (a) prodajna embalaža
ali primarna embalaža; (b) skupinska embalaža ali sekundarna embalaža; (c) transportna embalaža
ali terciarna embalaža – sem spadajo plastične vrečke.
Ravno ta Direktiva je do sedaj onemogočala uradno prepoved uporabe plastičnih vrečk v EU, saj ta naj
ne bi bila skladna z njo. Čeprav Direktiva ne obravnava plastičnih vrečk ločeno, je v 18. členu navedeno,
da se ne smejo uvesti nacionalne prepovedi na embalažo , ki je v skladu z določbami direktive. Ne
glede na to, je npr. v letu 2011 Italija uvedla zakon, ki prepoveduje uporabo plastičnih vrečk, razen če
so biološko razgradljive in primerne za kompostiranje. Evropska komisija je zato sprožila preiskavo,
ki pa jih je med majem in avgustom 2011 med drugim privedla tudi do poziva vlad v državah članicah,
naj predlagajo ukrepe za zmanjševanje porabe plastičnih vrečk. V javnem posvetovanju, ki ga je
Evropska komisija začela sredi istega leta, 78% vprašanih dalo prednost ukrepom za zmanjšanje
plastično vrečko uporabe.
V novembru 2013 je Evropska komisija nato predlagala spremembo Direktive tako, da bi dovoljevala
sprejetje ukrepov za dosego zmanjševanja porabe plastičnih vrečk debeline manj kot 50 mikronov
oz. 0,05 mm. Evropska komisija vidi dodano vrednost od predlaganih ukrepov, kot so npr. splošni
prihranki in koristi za proizvajalce, trgovce na drobno.
Marca 2014 je Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) z nekaterimi bistvenimi
spremembami predlog Evropske komisije sprejel, nato je sledilo glasovanje v aprilu 2014, ko so
Evropski poslanci na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zaradi želje, da se drastično zmanjšajo
ogromne količine plastičnih vrečk v EU, glasovali za zakonodajo, ki terja 80-odstotno zmanjšanje
uporabe najbolj razširjenih tankih plastičnih vrečk do leta 2019.
Lahke plastične vrečke, ki so tanjše od 50 mikronov - takšnih je kar 90 odstotkov nosilnih vrečk v
EU, se za razliko od debelejših vrečk ponavadi ne uporabijo večkrat in torej hitreje končajo v smeteh.
Države članice bi morale do leta 2017 v primerjavi z letom 2010 vsaj prepoloviti uporabo teh vrečk,
do leta 2019 pa jo zmanjšati za 80 odstotkov.
Poslanci za dosego tega cilja predlagajo uvedbo ustreznih davkov in pristojbin, tržne omejitve
ali celo prepoved trgovinam, da razdeljujejo brezplačne plastične vrečke. Izjema so le najtanjše
plastične vrečke, v katere zavijajo hrano, npr. surovo meso, ribe in mlečne izdelke.
Plastične vrečke za sadje, zelenjavo in slaščice bi morale do leta 2019 zamenjati nosilne vrečke iz
recikliranega papirja ali biološko razgradljive vrečke oziroma vrečke, primerne za kompostiranje.
21. novembra je Odbor stalnih predstavnikov v EU (COREPER ) potrdil dogovor z Evropskim
parlamentom o novih pravilih na ravni EU za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk, ki je bil dosežen v
neformalnem trialogu 17. novembra. Novi ukrepi se tičejo predvsem plastičnih vrečk z debelino stene
pod 50 mikronov, ki predstavljajo večino plastičnih nosilnih vrečk in so manj pogosto ponovno uporabijo
kot tiste debelejše. Predlagajo dva načina za zmanjševanje – postopno zmanjševanje uporabe, tako,
da stopnja letne porabe ne presega 90 lahkih plastičnih vrečk na osebo do 31. decembra 2019 in
40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025 (ali enakovredno v masi). Drug
predlog pa je ukrep, da naj bi po 31. decembru 2018 bile te plastične vrečke plačljive. Zelo lahke
plastične vrečke z debelino stene pod 15 mikronov je mogoče izključiti iz teh ukrepov. Poleg tega
9
bodo Evropska komisija in države članice, vsaj v prvem letu po datumu prenosa te direktive, aktivno
spodbujale javne informacijske kampanje in kampanje za ozaveščanje v zvezi z negativnimi vplivi na
okolje prekomerne uporabe lahkih plastičnih vrečk.
Slovenija
V večjih trgovinskih verigah z živili pri nas nakupovalne vrečke niso brezplačne. Brezplačne pa so
manjše prozorne in večje enobarvne vrečke s trgovin in tržnic za sadje, zelenjavo, meso in ribe.
Teh vrečk v Sloveniji porabimo daleč največ in jih običajno uporabimo samo enkrat, ker se hitro
strgajo. Za ponazoritev skužijo podatki iz Mercatorja. V Mercatorju so leta 2007 prodali 13 milijonov
»klasičnih« vrečk in razdelili 140 milijonov brezplačnih vrečk. En zvitek z 200 brezplačnimi vrečkami
stane prodajalce na ljubljanski tržnici borih 1,80 evra in zanj očitno predstavljajo zanemarljiv strošek,
ker jih delijo vsevprek (Heroj, 2010).
Tudi v Sloveniji se je v zadnjih letih marsikaj dogajalo na tem področju. V Društvu Ekologi brez meja so
skupaj s partnerji izvedli dve ozaveščevalni kampanji Vrečka na vrečko 2010 in Vrečka na vrečko 2011,
po prvi pa so decembra 2010 skupaj z nekaterimi poslanci podali tudi predlog Zakona o omejevanju
rabe nakupovalnih vrečk (ZOUNV). Marca 2011 so predlog zakona obravnavali v Državnem zboru.
Kljub načelni podpori Vlade do sprejetja ZOUNV ni prišlo.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je medtem pripravljalo spremembe dveh ključnih uredb s tega
področja, Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in Uredbo o spremembi Uredbe o
okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Za predlog Ekologov
je bila ključna zadnja. Po pripravi časovnice za spremembe uredb je MOP presodilo, da je pot do
predlaganega prispevka preko uredb boljša in hitrejša. Predlog ZOUNV je bil tako umaknjen, MOP pa
se je ob tem zavezal, da bo predlagane rešitve iz ZOUNV implementiralo v nove uredbe. Osnutek Uredbe
o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže
je bil v javni obravnavi. Iz javne obravnave je MOP prejel jasno sporočilo, da proizvajalci nakupovalnih
vrečk in njihova združenja ostro nasprotujejo uvedbi povišane dajatve na nakupovalne vrečke.
Razlog: Dajatev na nakupovalne vrečke plačujejo proizvajalci nakupovalnih vrečk in ob dani
gospodarski situaciji bi pomenilo za večji del, predvsem manjših proizvajalcev, preveliko finančno
obremenitev in zaprtje proizvodnje. Predlog je bil torej takrat zavrnjen s strani gospodarstva. Na
osnovi pripomb v javni obravnavi mora torej MOP najprej uskladiti stališča s proizvajalci vrečk in
njihovimi združenji. Ekologi brez meja bi pričakovali, da bo MOP obema stranema vsaj enkrat dalo
priložnost, da soočita svoja mnenja in da skupaj pridejo do konstruktivne rešitve. Glede na to, da so
bili predlagatelj sprememb, bi pričakovali bolj ažurno obveščanje in vsaj več priložnosti za dialog med
deležniki.
Zagotovo je smer, ki jo predlagajo v Društvu Ekologi brez meja tudi usklajena s cilji Evropske komisije ta je od maja do avgusta 2011 v državah članicah pozivala vlade, naj predlagajo ukrepe za zmanjševanje
porabe plastičnih vrečk, Evropski poslanci pa so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zaradi želje,
da se drastično zmanjšajo ogromne količine plastičnih vrečk v EU, glasovali za zakonodajo, ki terja
80-odstotno zmanjšanje uporabe najbolj razširjenih tankih plastičnih vrečk do leta 2019.
Kako zmanjšati porabo plastičnih vrečk?
3P (3R)
1. Prepreči/Reduce:
• ne uporabljajte plastičnih vrečk;
• s seboj po nakupih nosite svojo vrečko za večkratno uporabo
10
• vedno povejte prodajalcu, da ne potrebujete plastične vrečke, ko jo ponudi.
2. Ponovno uporabi/Reuse:
• večkrat uporabite plastično vrečko, če jo že imate;
• v trgovni, kjer nudijo možnost menjave stare plastične vrečke za novo, jo zamenjajte, ko stara ni
več uporabna;
• plastično vrečko uporabite doma za ločevanje odpadkov, na samem mestu ločevanja pri ekološkem
otoku pa ne pozabite vsebine v plastični vrečki ločiti od nje (če gre za vsebino, ki ni plastična, saj
plastična vrečka v zabojnik za steklo, papir ali bio odpadke kot tudi v mešane odpadke, ne sodi,
sodi le v zabojnik za embalažo).
3. Predelaj/Recycle:
• ko plastične vrečke več ne potrebujete ali ko odsluži svojemu nameni, jo odvrzite v zabojnik za
embalažo, saj jo lahko predelamo v plastiko slabše kakovosti (lonci za rože, nakit, kanalizacijske
cevi, bunde ipd.).
Kako opraviti nakup brez plastične vrečke
1. Vedno imejte s seboj vrečko za večkratno uporabo.
2. Pravočasno zavrnite plastično vrečko pri blagajni.
3. Vzdržite se plastičnih vrečk na oddelku s sadjem in zelenjavo. Živila zložite v vrečko za večkratno
uporabo in nalepko nalepite neposredno na lupino sadja oz. zelenjave. Izbrano sadje in zelenjavo
zlagajte v košaro ali pa v vrečko iz blaga, živilo prenesite na tehtnico, stehtajte kar direktno na
tehtnici ali v vrečki iz blaga. Ko stehtate živilo, lahko nalepko nalepite na neužitno lupino (npr.
banane, melone ipd.), če pa so živila že v vrečki, nalepko preprosto prilepite na blago vrečke.
Okviren izračun: Če uporabljamo vrečko iz blaga, lahko prihranimo 6 vrečk na teden. To je 305 vrečk
na leto. To je 24.095 vrečk na povprečno življenjsko dobo Slovencev.
Alternative plastičnim vrečkam in priporočila
Papirnate vrečke
Papirnate vrečke pri sami izdelavi porabijo več vode in energije, kot se je porabi pri izdelavi plastičnih
vrečk, vendar pa je njihova prednost razgradljivost. Papirnate vrečke porabite do konca njihove
vzdržljivosti. Takšna vrečka se lahko reciklira do 7x, nato recikliranje ni več možno. Te vrečke pa
lahko po koncu njihove vzdržljivosti uporabite tudi na več drugih načinov, kot na primer za podlago
živalskim kletkam ali za zbiranje bioloških odpadkov.
Biorazgradljive vrečke
Vrečke iz biorazgradljivega materiala so iz koruznega ali krompirjevega škroba in se razgradijo pod
določenimi pogoji. Za razpad je potrebno, da pridejo do njih mikroganizmi, ki so v zraku ali vodi.
Biorazgradljive vrečke so tako primerne za biološke odpadke, saj gredo lahko skupaj z njimi v zabojnik
za bio embalažo ali na kompost.
So pa biorazgradljive vrečke pogosto narejene iz prehranskih poljščin, ki pa jih marsikje primanjkuje,
tako da je uporaba takih vrečk precej sporna.
11
Vrečke iz blaga oz. vrečke za večkratno uporabo
Pri njihovi izdelavi se res porabi več vode in energije kot se je porabi pri izdelavi plastičnih vrečk, vendar
to porabo upraviči njihova ponovna uporaba, vsaj 100-krat in več. Ko vrečke iz blaga ne potrebujete
več, ko se izrabi, lahko blago ločeno zberete, iz njega se nato lahko naredijo krpe.
Košare, cekarji, gajbice, kartonske škatle ipd.
Košare, cekarji ali gajbice imajo boljšo nosilnost od vrečk in so primerni za prenašanje težkih stvari.
V primerjavi z drugimi vrečkami so plastične, gledano na samo proizvodnjo, sicer res energetsko bolj
varčne, saj z njihovo izdelavo porabimo manj energije, vode in tudi onesnaževanje zraka je manjše. So
tudi primerne za reciklažo, vendar pa do slednje redko pride in ravno zato so plastične vrečke tako
sporne za okolje, saj jih bolj pogosto vidimo viseti na drevesih, ob rekah, morju. Najboljši odpadek
je tisti, ki ne nastane - zato Ekologi brez mej ane odobravajo nobenih vrečk, ki so samo za enkratno
uporabo. Uporabljajte vrečke, ki so namenjene večkratni uporab, ko pa se le-te obrabijo, jih odložite
v temu primeren zabojnik.
Viri
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
BBC News, Plastic bag bans around the world, 2008
Delo, Plastične vrečke kmalu na smetišče zgodovine?, 2014
Dnevnik, Evropski poslanci bi se radi znebili lahkih plastičnih vrečk, 2014
Eco Vitae, Vrečka na vrečko - se splača?, 2010
Ekologi brez meja, S predlogom Zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk na poti k
okoljsko proaktivni vlogi Slovenije in njenih državljanov v Evropi, 2010
Energija doma, Tudi plastične vrečke lahko polnijo državni proračun, 2014
Euportal, Uporaba plastičnih vrečk – sporazum za postopno zmanjševanje, 2014
European Comission, Komisija zbira mnenja o zmanjšanju uporabe plastičnih vrečk, 2011
European Parliament, MEPs clamp down on wasteful use of plastic carrier bags, 2014
European Parliament, Reducing use of plastic bags: MEPs strike deal with Council Presidency,
2014
European Parliament, No more plastic bags polluting our environment, 2014
European Parliamentary Research Service, Plastic waste, 2013
European Parliamentary Research Service, Reducing the use of lightweight plastic carrier bags,
2014
European Voice, EU to halve plastic-bag use by 2019, 2014
Evropski parlament, Zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, 2014
Heroj, Znebimo se plastičnih vrečk, 2010
How Stuff Works, How Many Cities Have a Ban on Plastic Bags?
Inspiration Green, Plastic Bag Statistics
Statistic Brain, Plastic Bag Statistics, 2012
Zero Waste Europe, European Parliament votes in favour of reducing single-use plastic bags,
2014
12