“Lokacija je bila odlična! Vsem delavnicam je omogočala, da pustijo trajen vpliv na skupnost.
Neverjetno je bilo videti, kako domačini uživajo v prisotnosti vseh študentov.”
udeleženec iz Velike Britanije
EASA013: Primer participacije
Predlog za Plečnikovo nagrado 2015 kot prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture
Foto: Aliaksandra Kanonchenka
2
EASA013: Primer participacije
Predlog za Plečnikovo nagrado 2015 kot prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture
3
4
5
Društvo EASA Slovenija je za organizacijo dogodka EASA013,
ki je potekal med 4. in 18. 8. 2013, prejelo priznanje Občine Žužemberk
6
Etimološko je izraz arhitekt izpeljan iz latinske besede architectus, ta pa je nastala iz grške arkhitékton (arkhi, vodja,
in tékton, graditelj), ki pomeni »vodilni graditelj«.
Vsi se zavedamo, da je arhitektura v krizi, da je javnost ne
vrednoti in da je vloga arhitekta, razen zvezdniških izjem,
obrobna. Čeprav se arhitekti tega zavedamo, je pobud,
kako to spremeniti, kako obrniti situacijo sebi v prid in
kako vrniti arhitekturo na visoko mesto v družbi, ki si ga
nedvomno zasluži, zelo malo. Nam je bila dana možnost
sprememb, s tem pa tudi odgovornost, da tako sebi kot
javnosti, stroki, kolegom in širnemu svetu pokažemo, da
gre tudi drugače, da je mogoče, da arhitektura ni mrtva
in da je vloga arhitekta še vedno izredno pomembna. Na
naslednjih straneh Vam bomo prikazali, kako smo pristopili k arhitekturi, kakšni so bili odzivi in kakšni rezultati.
7
8
I. Faza: Ideja in njena konkretizacija
OKT 2011 - SEP 2012
Infrastrukturo za naš poskus je predstavljala mreža EASA
- mednarodna mreža študentov arhitekture, ki vsako leto
za dva tedna na enem mestu zbere 500 študentov iz 250
različnih evropskih arhitekturnih šol. Ta edinstveni okvir
nam je poleg organizacije klasičnih delavnic, predavanj in
diskusij omogočal poligon za testiranje principov participatornega oblikovanja prostora v praksi. Ker smo želeli
s svojo aktivnostjo povzročiti konkretne spremembe v
prostoru, smo si za lokacijo dogodka EASA 2013 izbrali
Žužemberk - manjše mesto z veliko odprtimi nastavki za
intervencije, ki pooseblja značilnosti Slovenije. Ruralno in
konservativno okolje, ki ni vajeno visoke arhitekture in je
podvrženo prostorski degradaciji, je predstavljalo idealno
lokacijo za trke med lokalnim in globalnim, domačim in
tujim, samograditeljstvom in arhitekturno umetnostjo,
zaprtostjo domačinov in odprtostjo udeležencev, zaspanostjo mesta in metropolitanstvom mladih arhitektov.
Srečanje je bilo naslovljeno Reaction (Odziv).
9
10
II. Faza: Prvi odziv lokalne skupnosti
SEP - DEC 2012
Skrivnost vsakega uspešnega projekta je dialog, zato smo
v proces oblikovanja javnega prostora vključili tudi in
predvsem lokalno prebivalstvo - uporabnike. To skupino
deležnikov v projektu ponavadi sestavljajo posamezniki
z različnimi interesi in prepričanji, kar lahko pobudnike
sprememb marsikdaj odvrne od sodelovanja z njimi. Ideja
ureditve parka, kjer je nekoč stala cerkev, porušena po
drugi svetovni vojni zaradi ideoloških prepričanj, je tako
dvignila veliko prahu. Podpora občine pri projektu je bila
ključna, hkrati pa tudi logična, saj so se zavedali potencialnih rezultatov dogodka in (vsaj začasne) rešitve zagate,
umetno ustvarjene v preteklosti. Organizirano srečanje s
krajani, imenovano Odziv Žužemberka: Posvet o preteklosti in prihodnosti trga v Žužemberku, je uspešno začrtalo
smernice za sestavo natečajnega gradiva, predvsem pa
nam omogočilo dober vpogled v družbeni kontekst, v
katerem smo delovali naslednji dve leti.
11
12
III. Faza: Razpis mednarodnega natečaja
DEC 2012 - MAR 2013
Pri mednarodnem arhitekturnem natečaju je v osnovi šlo
za intervencijo na prominentni lokaciji – mestnem trgu
poleg srednjeveškega gradu. Razpis je zahteval predlog za
enostaven pokrit objekt, namenjen predvsem posedanju,
druženju in morebitnemu trgovanju z lokalnimi izdelki.
Komisija (v sestavi: arhitekt in nekdanji mentor delavnic
EASA, arhitektka in dobra poznavalka lokalnega konteksta, predstavnik ZVKDS OE NM, predstavnik občine in
lokalnega turističnega društva, kontakt s partnerji (sponzorji), koordinator projekta paviljon ter vodja projekta
EASA013) je lahko izbirala med 24 izjemno raznolikimi
predlogi.* V skladu z jasnimi merili za ocenjevanje je bil
izbran ožji krog rešitev, ki so izstopale tako po urbanistično-arhitekturni kot tudi oblikovalski ter programski
kakovosti.
*Statistika je pokazala, da je natečajno gradivo doseglo najmanj 16.000
arhitektov in študentov arhitekture, predloge pa so oddale skupine iz 21
držav, med drugim tudi iz Južne Koreje, ZDA in Republike Južna Afrika.
13
14
IV. Faza: Drugi odziv lokalne skupnosti
MAR - JUL 2013
Druga javna diskusija pod naslovom Odziv Žužemberka
II: Razstava je krajanom ponovno omogočila neposredno vključitev v sam proces odločanja in sooblikovanja
prostora. Obenem je pomenila prelomnico v vodenju
projekta, saj se je lokalna skupnost prvič seznanila s
konkretnimi prostorskimi problemi svojega kraja. Šest
arhitekturnih projektov, izbranih s strani natečajne
komisije, smo pobudniki predstavili na enostaven in laikom razumljiv način, kar je spodbudilo vrsto komentarjev in predlogov izboljšav. Ob tem naj poudarimo, da so
tako krajani kot komisija med ožjim izborom predlogov
ločeno, a enoznačno izbrali isto rešitev, ki je šla v nadaljnjo obravnavo. Slednje je pomenilo izvedbo georadarske
raziskave ostankov cerkve, pripravo in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta za obravnavano
območje, pridobitev soglasja Zavoda za varstvo kulturne
dediščine in gradbenega dovoljenja za enostaven objekt.
15
16
V. Faza: Izvedba
JUL - OKT 2013
Izgradnja je bila zaradi specifike podpornega dogodka
omejena na dva tedna v avgustu, ko je gostujoči kraj
preplavilo 500 študentov z vseh koncev sveta. Poleg
tega, da je EASA013 postavila Žužemberk na svetovni
zemljevid, se je tekom projekta število prebivalcev kraja
povečalo za tretjino, kar je za lokalne prebivalce predstavljal svojevrsten kulturni šok. Prenekateri krajani so se v
študentske delavnice ponosno vključili in pripomogli na
najrazličnejše načine: s kuhanjem domačih jedi, pletenjem, vinogradništvom, kovaštvom, plesom, ustvarjanjem
glasbe, uprizarjanjem viteških bojev itd. Medtem ko so
se vse delavnice zaključile ob odhodu udeležencev, se
je zaradi nepredvidljivih časovnih zamikov dokončanje
paviljona zavleklo še v prihajajoče mesece. Kljub vsemu
smo pobudniki skupaj z javnimi delavci, lokalnimi društvi
in prostovoljci objekt dokončali ter ga slovesno predali
lokalni skupnosti v uporabo.
17
18
VI. Faza: Predaja objekta v uporabo
OKT 2013 - danes
V zaključku naj dodamo, da je večina rezultatov projekta
pričakovano neoprijemljiva. Nemogoče je dokazati vezi,
ki so se spletle med ljudmi, ali spomine, ki jih v svojih
srcih nosijo udeleženci dogodka. Tisti rezultati, ki so
vidni, pa tudi žal ne pripovedujejo celotne zgodbe. Tako
kot hiške na drevesih ne kažejo požrtvovalnosti posameznikov, ki so omogočili mladim arhitektom izgradnjo
tako ambicioznega objekta v skromnih dveh tednih, tudi
sam paviljon na mestnem trgu ne kriči, koliko ur prostovoljnega dela in energije je šlo v samo pripravo in izgradnjo. Prav tako se še vedno najdejo ljudje, ki ne razumejo
povsem, zakaj v parku, kjer bi najraje parkirali svoje avtomobile, zdaj stoji »sodobni kozolec« ali »mrliška vežica«.
Skratka, tisti, ki so obremenjeni z bližnjo preteklostjo, se
bodo predsodkov težko otresli, medtem ko mladi že danes
radi zaidejo pod novo streho v senco. EASA013 je izkoristila priložnost in potencial mreže ter vsaj v en slovenski
kraj prinesla energijo za pospešene premike v družbi.
19
20
21
Žužemberški grad tekom srečanja
Foto: Jure Žagar
22
23
24
Foto: Aliaksandra Kanonchenka
25
26
Organizatorji in avtorji projekta*
Andraž Lečnik, Aleš Kobe, Aljoša Merljak, Marta Vrankar, Matic Brdnik, Matic Kašnik, Pia Mikolič, Tabita
Jerant in Tadej Pavlič
*Društvo EASA Slovenija je nepridobitno združenje študentov arhitekture, ustanovljeno leta 1997.
Udeleženci
tutorji, pomočniki in participanti iz Albanije, Argentine, Armenije, Avstralije, Avstrije, Azerbajdžana,
Belgije, Belorusije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Češke, Črne gore, Danske, Estonije, Finske,
Francije, Grčije, Gruzije, Hrvaške, Irske, Italije, Kosova, Latvije, Lihtenštajna, Litve, Madžarske, Makedonije, Malte, Moldavije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Republike Južna Afrika,
Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Turčije, Ukrajine in Velike Britanije
Strokovna javnost
konservatorski svetovalec Tomaž Golob, arheolog Branko Mušič, arhitekti Aleksander Saša Ostan, Maruša
Zorec, Ira Zorko, Petra Čeferin, Alenka Korenjak, Dean Lah in Ana Struna Bregar, sociolog Aidan Cerar
Partnerji in podporniki
ZVKDS OE Novo Mesto, Atelje Ostan Pavlin, d. o. o., ARREA, d. o. o., Topos, d. o. o., GEARH, d. o. o.,
FIMA, d. o. o., Fibran Nord, d. o. o., ŠOUL in ŠOFA, EASA Španija in EASA Danska, Studio moderna, d.
o. o., TM Vista, d. o. o., Arhinova, d. o. o., FS, d. o. o., Žužemberk, Komunala Novo Mesto, d. o. o., Biroma,
d. o. o., MMA Studio, d. o. o., Weishaupt, d. o. o., Koren Zoran Škoda, s. p., Makita, d. o. o., Petre, d. o. o.,
Canon Adria, d. o. o., Lestra, d. o. o., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Espresso, d. o. o., Alojz
Lečnik, s. p., Dvorska pekarna Lea Krump, s. p., GIZ kranjska klobasa, Društvo za priznanje praženega
krompirja kot samostojne jedi, Davidov hram, d. o. o., Jadran, d. d., Sežana, Kager hiša, d. o. o., Lafarge cement, d. o. o., Wienerberger, d. o. o., ESAL, d. o. o., Gozdno gospodarstvo Novo Mesto, Filc, d. d., Kmetijska zadruga Trebnje, z. o. o., J. u. A Frischeis, d. o. o., Marmet, d. o. o., Ajdovščina, Euroland Hungary, Roiss
Dva, d. o. o., Elan, d. o. o., JUB, d. o. o., Mitol, d. d., Sežana, Količevo karton, d. o. o., Europapier Alpe, d. o.
o., Paloma, d. d., Miha Kolar, s. p., Jure Henigsman in Katja Škorič
Lokalna samouprava
župan Občine Žužemberk Franc Škufca, svetovalec župana Vlado Kostevc, direktor občinske uprave
Jacques Gros, Vida Šušteršič, Martin Grčar, občinski svetniki, javni delavci Branko Zaman, Janez Boben,
Rafael Legan, Jože Škufca, Stane Molek, Milan Pestotnik in Zvone Struna
Lokalna skupnost
Turistično društvo Suha krajina, Osnovna šola Žužemberk in njena ravnateljica Mira Kovač, prostovoljni
gasilci PGD Žužemberk Gregor Krakar, Iztok Gliha, Jani Longar, Gašper in Jernej Glavan, Beno Medic,
Franci in Peter Košiček, Primož Zajec, Dušan Ožbolt, Boris Sajevic in Alen Fabjan, Ribiška družina Novo
Mesto, Čebelarsko društvo Dvor pri Žužemberku, urednik Suhokranjskih novic Slavko Mirtič, družine
Kostevc, Pršina in Škoda, Igor Grum - Ičko, Nejc Rojc, policist Boštjan Jernejčič, kmet Franci Mrvar, ogljar Branko Vidmar, voznika hiaba Jože in Anže Grum, upravljalec kopača Rok Ožbolt, krovec Franc Grum,
kovača Alojz Perko in Robert Struna
27