4/XIII april 2015 - Slovenska karitas
4/ XIII april 2015 1 vsebina & napovednik TEMA MESECA 3 • • •Dobrodelna akcija Pomagajmo preživeti 4 • • •Marija pomagaj praznuje z nami V SLUŽBI ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA 5 • • •Doživljanje in izražanje človekovega dostojanstva SOLIDARNOST MED NAMI 6 • • •Solidarnost v času bolezni v družini V LUČI STROKOVNOSTI 6 • • •Le če čutiš ljubezen do sebe, jo boš lahko tudi do drugih NA OBISKU 7 • • • Župnijska karitas Beltinci 9 • • • Globalizirati bratstvo, ne suženjstva in ravnodušnosti 10 • • •Solidarni s tistimi, ki trpijo zaradi alkohola in drugih odvisnosti 10 • • •Sodelovanje Slovenske karitas z varuhom človekovih pravic v okvirudržavnega preventivnega mehanizma 11 • • •Romanje ostarelih, bolnih in invalidovna Brezje KOPER 12 • • •Romanje v Fatimo LJUBLJANA 12 • • •Barve ne spreminjajo samo kameleoni, ampak tudi žabe MARIBOR 14 • • •Obisk škofa Jožefa Smeja na pepelnično sredo 12 • • •7. obletnica Doma sv. Lenarta 15 • • •Upanje 15 • • •Občni zbor Škofijske karitas Koper 17 • • •Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana 19 • • •Odpiraš svojo roko 20 • • •Plenum Škofijske karitas Murska Sobota 21 • • •Občni zbor Škofijske karitas Novo Mesto 22 • • •Program pomoči v letu 2014 NAPOVEDNIK ŠKOFIJSKA KARITAS CELJE 9. 4.Tečaj šivanja, vodi Mihaela Šolinc, Vrbje, ob 18.00 13. 4.Kuharska delavnica, vodi Helena Golob, Vrbje, ob 18.00 14. in 15. 4. Dan odprtih vrat – urejanje okolice in vrtnarjenje v Vrbju, ob 9.00 16.4.Moški kuharski tečaj, vodi Matej Pirnat, Vrbje, ob 18.00 20.4. Srečanje medgeneracijske ženske skupine KDŽ, Vrbje, ob 19.00 20.4. Računalniška delavnica za ŽK, delo s programom pomoči, vodi Miha Lenarčič, Vrbje, ob 10.00 23.4. Kateheza, Gospodova molitev Očenaš v Vrbju ob 18.30 24.4. Moški večer, Vrbje, ob 19.30 Polni vstajenjskega poguma veselo oznanjajmo sebi in drugim, da vstali Gospod živi med nami, da nas spremlja na naših poteh, da hodi z nami po mestih in vaseh do ubogih in ranjenih, da bi povsod uspeli podarjati polnost življenja in biti v službi človekovega dostojanstva. sodelavci Slovenske karitas ŠKOFIJSKA KARITAS KOPER 6.4. Dobrodelni srečelov Koštabona 9.4. Umetniki za Karitas v Murski Soboti 13.4. Srečanje Karitas vipavske dekanije in DK Idrija Cerkno 25.4. Duhovna obnova DK Ilirska Bistrica 28.4. PNC, počitniški program Ajdovščina 28.4. Srečanje Goriške OK ŠKOFIJSKA KARITAS LJUBLJANA 9. 4. Četrtkov izobraževalni večer v Ljubljani, Krekov trg 1, ob 17.00 uri (predavanje dr. Andreje Poljanec, Razvoj možganov ni nikoli končan) ŠKOFIJSKA KARITAS NOVO MESTO 14.4. Komisija ŠK za dodelitev pomoči – Baragov zavod 30.4. Komisija ŠK za dodelitev pomoči – Baragov zavod • FOTO NASLOVNA in ZADNJA STRAN Andrej Gombač • Karitas IZDAJA: Kristanova 1 • SI-1000 Ljubljana • [email protected] • www.karitas.si • TELEFON : 00386 1 300 59 60 • FAX : 00386 1 23 23 186 • ODGOVARJA : Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas • UREDNIŠKI ODBOR : Darko Bračun, Polona Miklič, Jožica Ličen, Igor Luzar, Barbara Godler, Peter Perše, Karlo Smodiš, Mojca Kepic • UREDNICA : Helena Zevnik Rozman • LEKTORIRANJE : Alenka Mirkac • OBLIKOVANJE & GRAFIČNA PRIPRAVA : Andrej Šauperl • ZALOŽILO: Ognjišče, d.o.o. • TISK : Grafično podjetje SCHWARZ d.o.o., Ljubljana • Poštnina plačana pri pošti • ISSN 1581-5528 • Izdajanje informativnega glasila Žarek dobrote omogoča FIHO - Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, sofinancer programov Karitas karitas škofijska daneskaritas & jutri tema meseca DOBRODELNA AKCIJA POMAGAJMO PREŽIVETI Imre Jerebic Slovenska karitas sedmo leto zapored začenja z vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti, ki je namenjena materialni pomoči v obliki hrane in plačila položnic za osebe, ki še vedno občutijo posledice gospodarske krize in brezposelnosti. V letu 2014 smo s pomočjo darovalcev zbrali 173.120 EUR. Zbrana sredstva so bila uporabljena za hrano, higienske pripomočke in plačilo položnic (stanarina, stanovanjski stroški, ogrevanje, elektrika …). Odzvala so se tudi nekatera podjetja, ki so donacijo podarila v obliki hrane. Pri tem bi še posebej izpostavili podjetja, ki so zaradi embarga Rusije s strani EU viške svežega sadja in zelenjave poklonila Slovenski karitas za pomoč ljudem v stiski. Čeprav je od začetka gospodarske krize minilo že šest let in v lanskem letu ne beležimo odmevnih stečajev podjetij, hude posledice še vedno občutijo mnoge družine in posamezniki, ki se soočajo z dolgotrajno brezposelnostjo, nizkimi prihodki, nerednim delom in poglabljanjem njihovih stisk s spremljajočimi boleznimi. V lanskem letu beležimo porast posame- Foto: Mojca Kepic znikov, ki prosijo za pomoč. Še posebej so ogroženi starejši od 35 let, brezposelni ali osebe z nizkimi dohodki. Običajno živijo sami ali z enim od ostarelih staršev. Pogosto imajo tudi težave z duševnim zdravjem ali odvisnostjo. Za to skupino je zelo malo spodbud, programov in ukrepov v smislu aktivnega zaposlovanja. Med prosilci je tudi vse večje število starejših, še posebej tistih, ki živijo sami ali z eno nizko pokojnino. V velikih stiskah se znajdejo tudi enostarševske družine, ki jih poleg materialne revščine bremenijo tudi spori in vprašanja preživnine. Med prosilci za pomoč so zaznane tudi samozaposlene osebe (s. p.), ki se s svojim delom ne morejo preživeti oziroma ne morejo plačati davkov. Pri Karitas spodbujamo vse prejemnike pomoči, da ne glede na izobrazbo in dosedanjo zaposlitev poprimejo za vsako delo. Na ta način si pri preživetju vsaj malo pomagajo sami in tako ostanejo delovno aktivni ter pripravljeni na nove izzive. Ob tem pozdravljamo možnost, da prejemniki denarne socialne pomoči prejmejo dodatek za aktivnost pri socialni pomoči v višini 78 EUR, če se preko prostovoljske pogodbe vključijo v prostovoljno delo humanitarnih organizacij. Ta možnost se dobro uveljavlja tudi na naših Župnijskih karitas. Slovenska karitas se pridružuje zadnjemu pozivu Caritas Europe – Revščina in neenakost v Evropi narašča, ljudje potrebujejo pravične rešitve Novo poročilo Caritas Europa o vplivu krize na življenje ljudi razkriva zaskrbljujoča dejstva o revščini in pomanjkanju v več državah članicah EU, ki jih je gospodarska kriza najhuje prizadela, saj kar 123 milijonov državljanov EU živi v revščini. Čeprav Slovenija ne sodi v krog sedmih najbolj prizadetih držav (Ciper, Romunija, Grčija, Irska, Italija, Portugalska in Španija), tudi zanjo velja ugotovitev, da po več kot 6 letih gospodarske krize revni še vedno plačujejo za krizo, ki je niso povzročili. Revni ljudje tudi v Sloveniji postajajo še revnejši. Stiske ljudi na robu so iz leta v leto globlje in težko rešljive. Kriza še ni končana, saj za gospodarsko krizo vse bolj vstopa v ospredje socialna in politična. Slovenska karitas glede na razmere v Sloveniji predlaga naslednje ukrepe: - Vlaganje v socialne politike, ki bodo omogočile dostopnost stanovanj in delovnih mest na dolgi rok. - Boj proti davčnim utajam in delu na črno, ki pesti tudi Slovenijo. Med prejemniki pomoči je vse več takih, ki so zaradi revščine prisiljeni v delo na črno pri podjetjih, ki jih izkoriščajo. Tako ostanejo neprijavljeni in velikokrat brez pravičnega plačila za svoje delo. - Zagotoviti pravične prihodke za dostojno preživetje in ukrepe, ki bodo spodbujali zaposlovanje. V primeru družin z otroki z malo člani, kjer je le eden iz med družinskih članov zaposlen in prejema minimalno plačo, taka družina izgubi vse subvencije in olajšave, čeprav ne more dostojno preživeti. Njihov socialni položaj bi bil v primeru, da bi bila oba starša brezposelna, enak ali celo boljši. Tudi letos vabimo k solidarnosti in sodelovanju v dobrodelni akciji Pomagajmo preživeti. Vsi, ki bi želeli sodelovati, lahko sredstva nakažejo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen:Pomagajmo preživeti, sklic: SI00 930. Zgibanka s položnico je na voljo na spletni strani www.karitas.si, v zadnji izdaji tednika Družina, na sedežih župniji in na vseh poštah po Sloveniji. V tem času zbiramo tudi hrano v trgovskih centrih Mercatorja in Hoferja. • 3 karitas danes & jutri MARIJA POMAGAJ PRAZNUJE Z NAMI Imre Jerebic 4 Da, Marija, naša skupna duhovna mati, praznuje z nami sodelavci Karitas srebrni jubilej. Skupaj z njo, ki je naša priprošnjica, srednica milosti, naše pribežališče, želimo posrebriti naše služenje človeku v stiski. V nedeljo, 3. maja, popoldne ob 15h nas bo naša dobra duhovna mati zbrala v našem osrednjem romarskem središču na Brezjah. Rad bi poudaril, da nas Marija Pomagaj vabi v svoj objem, da ji izročimo svojo služečo prehojeno pot in priporočimo svoje morda negotove in malce utrujene korake v prihodnost. Zahvalna sveta maša na Brezjah V nedeljo, 3. maja 2015: - ob 15h molitvena ura - ob 16h slovesna sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Stanislav zore - po sveti maši skupno druženje Vabljeni, da praznujemo skupaj! Marija je romarica skupaj z nami sodelavci Karitas. Koliko molitev Zdrava Marija, koliko O gospa moja, kolikokrat Pod tvoje varstvo je bilo iz naših ust, dragi sodelavci Karitas, v 25 letih izrečenih in priporočenih Mariji. Veseli in ponosni smo lahko, da smo tako lepo znali povezati našo duhovno Mater z našim služenjem sočloveku in preplesti in vnesti njeno materinsko srce v naše delo. Marija je kot romarica z nami. Kolikokrat je njena nevidna roka po naših rokah božala ubogega človeka ob srečanju, kolikokrat je Marijino plameneče srce po naših srcih ogrevalo drugačne ljudi, kolikokrat nas je njen mili in čuteč pogled omehčal, da nismo obsodili, šli mimo tistih, ki jih je življenje potisnilo na rob. Marija romarica je z nami, tudi če nismo čutili dotika njene roke, njenega žarečega srca ali toplega pogleda, ker smo preveč stavili le nase. Pa vendar smelo trdim, da naše služenje sočloveku v stiski ni moglo zgrešiti ali obiti naše duhovne Matere. Kot nevidna, pa vendar svetla; kot daleč od našega vsakdanjika, pa vendar blizu; kot iz preteklosti, pa zagotovo v naši vsakdanjosti, je z nami, ko se nam zalomi ali ko smo zbegani ali preutrujeni. Taka je pač materinska vloga. Marija Pomagaj praznuje skupaj z nami 3. maja. 25 let služenja ubogih po dobrih rokah skoraj 10.000 prostovoljcev pod Marijinim varstvom. »Razumske razlage ni,« mi je pred časom dejala prostovoljka, ki enkrat na teden žrtvuje svoj čas, svoje spo- sobnosti in zbira in deli hrano, izčrpava in nenehno polni svoje srce, odhaja, pa se zmeraj vrača nazaj h Karitas. Ubogi vseh vrst so jo dobesedno vzeli za svojo in je pri njih udomačena. »Zmeraj pa nosim rožni venec s sabo in med potjo do pisarne Karitas zmolim eno desetko ali vsaj Pod tvoje varstvo.« »Pa kaj nuca?« sem zvedavo vprašal. »Kaj pa govoriš neumnosti – brez Marijinega varstva ne gre,« je odgovorila. Brez Marijinega varstva ne gre, zato bomo slovesno praznovali skupaj z Marijo, kot se to spodobi in v zahvalo, da smo pod njenim varstvom; v veselju, da smo ljubeč obraz Cerkve za uboge med nami; v skupnem druženju smo živa Cerkev za dostojanstvo vsakega človeka. Novi ljubljanski nadškof Stanislav Zore nas bo nagovoril in skupaj z brati frančiškani in drugimi duhovniki daroval sveto mašo. Eno uro pred sveto mašo se bomo ob rožnem vencu in Marijini pesmi močneje povezali z našo duhovno Materjo. Vsak od nas je lahko nepogrešljiva jagoda na rožnem vencu, ki ga skupaj spletamo za uboge – za ubogega Jezusa med nami. Druženje po maši na frančiškanskem vrtu bo pika na i, vendar zelo pomembna, ker bomo Molitev 25. v mesecu Hvala vsem, ki ste se odzvali, da 25. v mesecu molite in imate sveto mašo za ljudi v stiski in sodelavce Karitas po vsej Sloveniji kot zahvalo za vse, kar je bilo dobrega v teh 25 letih, in s prošnjo, da bi zmogli še naprej biti glas revnih in v službi človekovega dostojanstva. Če kdo med poletnim časom ne bo na počitnicah ali na dopustu, pa vas vabim, da se morda odzovete tudi za mesec julij in avgust. Datum Župnijska karitas 25. januar ŽK Preska 25. februar ŽK Ljubljana Šiška 25. marec ŽK Smlednik 25. april ŽK Mengeš 25. maj ŽK Kamnik 25. junij ŽK Ljubljana Vič 25. julij 25. avgust 25. september ŽK Hoče 25. oktober ŽK Kresnice sv. maša na Ponikvi, romanje za vse sodelavce 25. november Karitas 25. december ŽK Dolnji Logatec karitas škofijska daneskaritas & jutri verjetno pester mozaik sodelavcev Karitas iz vse Slovenije, pa tudi ljudi iz cerkvenega ali družbenega življenja, čutečih do našega poslanstva. Mariji smo dolžniki. Prejeli smo dar služenja. Po Marijini priprošnji se je ta dar brusil, dobival pravi sijaj in smo ga posrečeno ali manj posrečeno unovčili za nekoga, ki nam je bil poslan, se postavil v vrsto ali smo ga sami odkrili. Vlogo usmiljenega Samarijana, ko so drugi, ki imajo več znanja, šli mimo, ali ko so drugi, ki bi morali prvi poskrbeti za uboge v svoji sredi, tudi šli mimo, smo mi odigrali enkrat ali večkrat. Kaj nas je uboge in neuke potegnilo k ubogim, ne vemo – in ni treba, da vemo, ker to presega našo pamet. Dostikrat smo tudi v nesporazumu celo z našimi najbližjimi, kaj bi radi imeli in glede večjega deleža naše samarijanske vloge. Lahko smo v konfliktu s socialno, zdravstveno, pedagoško stroko, ki ne prizna dela srca. Toda delo srca, ki čuti, vidi, sliši in stori za ubogega, kar zmore pod Marijinem plaščem – za to smo ji veliki dolžniki. Koliko bolj ubogi bi bili sami, kako malo dobrega bi naredili, če ne bi čutili njenega varstva, dobrote, priprošnje ali sredništva milosti, to moramo na glas priznati in se ji zahvaljevati. • v službi človekovega dostojanstva DOŽIVLJANJE IN IZRAŽANJE ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA Alojzij Štefan Doživljanje človekovega dostojanstva je individualno (vsak lahko ima drugačno predstavo o dostojanstvu): lahko je sinonim za samospoštovanje, zadovoljstvo s svojim delovanjem, je socialno priznanje, ki ga doživim kot posledico vzdrževanja povezanosti med notranjimi standardi in vedenjem navzven (zvestoba sebi), je občutek lastne sposobnosti, moči, vrednosti, pomembnosti. Človek občutek svojega dostojanstva lahko tudi izgubi (v okoliščinah, ko vse zgoraj naštete lastnosti ne pridejo več do izraza – ob izgubi službe, položaja, bolezen, invalidnost, huda revščina …). Človekovo dostojanstvo se izraža na različne načine kot: 1. avtonomija posameznika (svobodno odločanje o sebi), celo kot upor (kljub težavam vztrajam pri svojem nazoru) 2. integriteta posameznika: - telesna – spoštovanje nedotakljivosti, soodločanje o zadevah v zvezi z zdravjem, videzom, posegi in podobno - duševna – samozavedanje individualnosti in pravic ter samospoštovanje - osebnostna – zaznavanje lastnega jaza v odnosu do drugih (primeri: kakšen je odnos in v kakšni obliki je izražen, kako me nekdo nagovori (vi, gospod – ali pa: ej, ti), kako me obravnavajo (kot pacienta ali stranko), poslušanje, upoštevanje mojih mnenj in želja …) Kršenje integritete se izraža kot klevetanje (obrekovanje) in izpostavljanje izmišljenih lastnosti. - duhovna – pravica do lastnih misli, idej, prepričanj, verovanj ali vere in vrednot - družbena – predstavlja splošne pravice; pomembno je družbeno priznanje v zakonih kot vrednost človeka in enakovrednost med ljudmi (enakost, svoboda in solidarnost) - eksistencialna – družbene vloge posameznika: človek dostojanstvo izgubi, ko ni več samozadosten, avtonomen v svoji vlogi ali vlogo sploh izgubi (izguba zaposlitve, položaja, družbenega okolja/migranti), postane nepomemben, nepotreben. (Šmitek, J., 2006) Človekovo dostojanstvo je tesno povezno z ustvarjalnostjo in delom. »Če manjka delo, je človekovo dostojanstvo ranjeno,« je povedal papež Frančišek poleti 2014 na obisku jeklarne v Terni (Italija). »Delo se namreč neposredno nanaša na osebo, njeno življenje, njeno svobodo in njeno srečo. Primarna vrednost dela je dobro človeške osebe, ker jo uresničuje kot tako, skupaj z njenimi sposobnostmi in njenimi razumskimi, kreativnimi in ročnimi zmožnostmi,« je še dodal. (vir: http://sl.radiovaticana.va/) Človek, ki je omejen v svojih zmožnostih (bolnik, invalid, starostnik, prizadet ali bolan otrok), izgublja samozavest in nima občutka dostojanstva. S pozitivnim pristopom – s podporo, pomočjo in spodbujanjem ter pohvalo mu ob izraženem lastnem trudu vračamo samozavest in krepimo dostojanstvo. Omenimo še tri izraze, povezane s človekovim dostojanstvom, ki imajo tudi za delovanje Karitas svoj pomen, namreč: dostojanstvo življenja (vsako življenje ima vrednost, zato ga je treba spoštovati, mu dajati prednost pri odločitvah – posebej kadar je ogroženo; pomeni kakovost življenja, ko so izpolnjeni osnovni pogoji, ki jih zasluži), dostojanstvo življenjske situacije (človeka vredno življenje, nenasilje) in dostojno umiranje in smrt (pravica do humanega odnosa do in neposredno po smrti). Spoštovanje človekovega dostojanstva Človekovo dostojanstvo je vzajemna človekova pravica. Dolžni smo ga spoštovati in upravičeno 5 karitas danes & jutri 6 pričakujemo spoštovanje. Nespoštovanje dostojanstva lahko človek občuti tudi kot lastno ogroženost s strani drugih, kot ponižanje, nenaklonjenost, neenakost, zanemarjanje in/ali kot lastno nemoč, da se odzove takemu ravnanju z njim. Mnenje sodelavcev: - »Prav je, da pokažeš človeku, da ga imaš rad (najvišja stopnja izkazanega spoštovanja dostojanstva), vendar pa mu je treba tudi dati meje, biti zahteven, mu dati priložnost, da se sam izkaže (svoboda odločanja o svoji poti).« - »Ko sam sebi priznaš vrednost – odvisnik je o sebi menil, da je nima, prav tako mu je niso priznali drugi. Sebe ne ceni, ker se je uničeval in propadal tako in drugače. Od zunaj mu je lastna vrednost padala, ker ni nič dajal, ampak samo jemal, kršil, uničeval in podiral. Komuna mu daje vrednost, zaupanje, da zmore drugače, sam, da začuti sebe kot vrednega, da ima ponovno vzpostavljeno dostojanstvo, ki ga občuti, ki mu daje novo možnost začeti.« • solidarnost med nami SOLIDARNOST V ČASU BOLEZNI V DRUŽINI Helena Zevnik Rozman Ob razmišljanju, kaj naj napišem o solidarnosti v času bolezni v družini, sem pomislila na našega najmlajšega člana družine, ki zaradi alergije ne sme uživati mleka in mlečnih izdelkov ter jajc in jajčnih izdelkov. Posledično zaradi jajc tudi perutnine ne. Morda bo kdo rekel, nič posebnega, tega je v današnjem času precej, nekateri imajo še strožje diete. Res je tako, vendar se v naši družini vsak dan znova srečujemo z dilemo, ali bomo jedli vsi enako ali ne. In ker se naš najmlajši bliža svojemu drugemu letu starosti ter si želi biti v vsem enak kot ostali, smo večinoma že vsi na dieti. Ne morete verjeti, kako dober je za nekaj mesecev starejšega brata sojin puding ali precej trd medeni piškot brez jajc in mleka, še boljši pa razni dietni zavitki. Ko pa včasih vprašam moža, ali bi morda kakšni omaki popravila okus s kislo smetano ali še s čim podobnim, mirno odgovori, saj ni treba, če mali tako je, je dobro tudi za nas. Tako nas mali Marko vsak dan znova uči, da smo z njim solidarni in mu s takimi dejani kažemo svojo ljubezen. Solidarnost v času bolezni, ki jo izražamo z bolnimi člani družine, prijatelji ali v širši skupnosti, je ve- dno znak ljubezni in posebne skrbi do njih. Ne predstavljam si namreč, da bi nekomu, ki se srečuje z dieto, govorili, da ga imamo neznansko radi in da ga popolnoma razumemo, kako se počuti, ker pač ne sme jesti vsega, hkrati pa bi se pred njim »mastili« ravno s tisto hrano, ki je on ne sme. Enako je, če se srečamo z bolniki oz. invalidi, ki imajo težave z gibanjem ali kaj podobnega, mi pa bi ob njih kazali vse svoje športne spretnosti, organizirali posebne športne dejavnosti in jih na tak način izključevali. Z boleznijo v družini se ponavadi prilagodijo aktivnosti, ritem življenja v družini, vedno pa se upošteva najšibkejši člen in njegove zmožnosti. To je tista solidarnost, ki jo naredimo tako mimogrede, v posebni pozornosti in sočutju do te osebe. Ta oblika solidarnosti je zelo pomembna tudi za vzgojo mlajših generacij, ker se ob tem učijo biti sočutni do drugih ljudi v stiski, solidarni do ljudi, ki jih ne poznajo, in podobno. Lažje je namreč izkazovati posebno skrb do tistih, ki so nam blizu, kot pa do brezdomca na ulici ali begunca na drugi celini. Zato je zelo pomembno, da otrok nikoli ne izključujemo pri skrbi za ostarele starše ali druge bolne člane družine. Za njih je to pomemben vzgojni moment, za nas odrasle pa preizkusni kamen, kje je naša dejavna ljubezen do najbolj potrebnih. Včasih je to lahko le solidarnostna gesta, da se zaradi ljubezni do nekoga nečemu odpovem. • v luči strokovnosti LE ČE ČUTIŠ LJUBEZEN DO SEBE, JO BOŠ LAHKO TUDI DO DRUGIH Lidija Jerebic Pogosteje kot v preteklosti se srečujem z ženskami, materami, ki želijo stran od doma, iz odnosa, v katerem so zbolele. Tudi zato, ker v materinski dom ne prihajajo samo mlade matere, ampak je vse več tistih po tridesetem, štiridesetem letu, ker ne zmorejo več! In zbolijo! Zato ni čudno, da mi je prišla v roke knjiga dr. Nele Sršen z naslovom: Rak na duši. Zdravnica opisuje svojo življenjsko zgodbo. Pa tudi križev pot drugih žena, ki so zbolele. In se tudi ozdravile! V knjigi daje dvajset nasvetov, kako zboleti in umreti. Če bi kljub vsemu želeli nekaj storiti zase, pa tudi deset napotkov, kako ohraniti zdravje ali ga znova pridobiti. A odločitev je v vsakem izmed nas. Tako pravi: »Pri vsaki bolezni, vedno, lahko najdemo ne- karitas škofijska daneskaritas & jutri kaj, kar jo je sprožilo, čeprav to ni bilo zavestno. Verjamem, da v vsakem izmed nas obstaja neki ciljni organ, genetsko predviden, travma pa je detonator, sprožilec. Prav zato moramo pri določanju lastnih meja vedno spoštovati lastne potrebe. Izraziti tisto, kar čutimo, namesto da to skrivamo zaradi strahu, da bi nas drugi prenehali imeti radi ali da tega ne bi odobravali.« Ko sem se z ženskami in materami pogovarjala o tem, zakaj zbolimo, in desetih nasvetih, kako ohraniti zdravje, sem naletela na povsem pričakovane odgovore oziroma vprašanja: - Kako naj naredim življenje pozitivno, če nimam službe, če nimam denarja? - Kako naj poskrbim zase, kaj sploh to pomeni? - Kako naj odpuščam, če me drugi sovražijo? - Kaj naj si sploh želim, če me je pa mož po desetih letih prevaral, bil nasilen do mene? - Kako naj imam rada druge, kdo ima pa mene sploh rad? - Kako naj pozdravim rane iz preteklosti, tega res ne zmorem? - In še in še bi lahko naštevala … Tudi Urša je mislila, da zmore več in še več, tako kot njena mama, ki jo je vzela reka. Zaradi obupa nad življenjem! Mož jo je leta in leta varal. Domov je prihajal pijan. Ona pa je morala preživljati dva otroka. Hčerka Urša se je od mame naučila pridnosti, delavnosti in potrpežljivosti. V možu je našla svojega očeta. Človeka, ki jo vara, ki ga mora zdaj pri 50-ih preživljati. Ostal je brez vsega v veliki hiši z vrtom, v obilju materialnih dobrin. Za ženske pa ni več zanimiv, alkohol je naredil svoje. Ona pa, Urša, ki nikoli ni dovolj poskrbela za svoje zdravje, peša. Svojemu možu je hotela pomagati. Tako kot njena mama. Ne ena ne druga nista zmogli. A za Uršo je še čas. In po kateri poti bo šla hči Anka? Narediti šoferski izpit je napor in priti do izobrazbe, ki si jo želimo, je tudi napor. A brez muje se še čevelj ne obuje, pravi pregovor. To velja tudi za življenjske izpite! Zato pa razmišljanje, kako je življenje grozno, vodi le v brezciljnost. Pomembno je, da naše preteklo in sedanje trpljenje vsak dan znova spreminjamo v ljubezen. Velika noč je pred nami in Njegovo vstajenje! Ko bi se zmogli zavedati, da je za srečo v našem življenju pomembno, kar smo, in ne, kar imamo. Da je najpomembnejši mir v duši. Naj sledi zaključek iz knjige dr. Nele Sršen: »Najdi pot Ozdravitve, v Tebi je tudi tisti, ki je bil tri dni na križu. Najdi ga v sebi. Poišči ljubezen v sebi. Le če čutiš ljubezen do sebe, jo boš lahko tudi do drugih. Ozdravel boš in hkrati pomagal, da drugi ozdravijo.« • na obisku ŽUPNIJSKA KARITAS BELTINCI Emilija Kavaš Od prvih začetkov dobrodelnih karitativnih aktivnosti v župniji Beltinci bo konec leta minilo 25 let. Potrebe, kot so poplave v Savinjski dolini in skrb za potrebne in starejše, so narekovale našo bolj organizirano aktivnost na področju karitativne dejavnosti v župniji. Uradno pa smo se registrirali s statutom in žigom Župnijske karitas Beltinci 5. 1. 1992. Začetki našega dela so bili zaznamovani s skrbjo za begunce iz Bosne, ki smo jih imeli v naši oskrbi več let in jih je bilo 35. Z delom Župnijske karitas Beltinci želimo v župniji ter v krajevnih skupnostih in občini Beltinci zmanjšati različne stiske in probleme družin, starejših, otrok, invalidov in drugih potrebnih. Naša pomoč je materialna ter svetovanje in spodbujanje duhovne dimenzije. Pomagamo potrebnim, ki jih dostikrat preko naših članov sami odkrijemo po vaseh. Prav tisti, ki bi pomoč najbolj potrebovali, svoje stiske prikrivajo in živijo v veliki skromnosti. V Župnijski karitas Beltinci imamo 45 ožjih ter 90 drugih sodelavcev. Vsak sodelavec v svoji vasi tudi najlažje pomaga ljudem v stiski, ker jih najbolj pozna in potrebe lažje zazna. Delo v ŽK je razdeljeno tudi po skupinah: delo s starejšimi, delo z invalidi, delo za misijone, obisk starejših in bolnih, delitev hrane EU, organizacija letovanja, dobrodelnih koncertov, bazarja in druge potrebe, kjer je dodatno vključenih še mnogo prostovoljcev. Dobro sodelujemo tudi s skupinami za samopomoč, ki so letošnje leto tudi sekcija v okviru ŽK Beltinci. Vsako leto se srečamo člani skupin in sodelavci Karitas na skupnem romanju, obisku Ponikve in Klica dobrote v Celju. Člani Župnijske karitas in ostali prostovoljci prihajajo iz vseh vasi in so tudi odgovorni za pomoč v svoji vasi. V našo dejavnost je bilo v letu 2014 vključenih: 232 otrok, 136 starejših in invalidov v domovih za starejše, 89 starejših in bolniki, ki živijo doma, 20 invalidov po vaseh, 70 družin, ki jim je ŽK Beltinci pomagala s svojimi paketi in plačilom položnic, ter 264 družin, ki smo jim posredovali hrano iz blagovnih rezerv. Aktivnosti Župnijske karitas Beltinci prilagajamo potrebam in željam uporabnikov in so naravnane k potrebnim, starejšim, bolnim, otrokom, invalidom, družinam, mladim ter drugim v trenutnih stiskah. 7 karitas danes & jutri 8 Nekaj najaktualnejših aktivnosti v letu 2014: - Ob Veliki noči, ob Božiču, ter Treh kraljih smo obiskovali bolnike in starejše doma in v vseh zavodih za starejše, kjer so naši občani (Lukavci, Rakičan in Dom Janka Škrabana). V mesecu novembru smo pomagali na srečanjih starejših v nekaterih krajevnih skupnostih. - V Domu Janka Škrabana v Beltincih smo pripravili kulturni program ob materinskem dnevu, velikonočno razstavo ter duhovna razmišljanja ob praznikih. - Srečanje skupin za samopomoč je potekalo skozi vse leto vsak teden. 2. februarja smo organizirali skupno srečanje vseh skupin za samopomoč in sodelavcev Karitas na dobrodelnem koncertu za družine v stiski, 30. maja pa smo izvedli romanje v Velesovo in na Brezje. - Ob poplavah v BiH, Srbiji ter na Hrvaškem smo maja organizirali dobrodelno akcijo. Zbrali smo 8 palet pomoči in 393 EUR. - Že sedemnajsto leto smo izvedli letovanje za 55 otrok v Ankaranu. Sodelovalo je 14 animatorjev in 6 prostovoljcev. Pri tem projektu vsa leta sodelujemo z Občino Beltinci, ki plača bivanje v Ankaranu in prevoz. Prav tako vsa leta sodelujemo z DPM Beltinci, z mladimi animatorji ter s KS Gančani in KS Lipovci, ki nam tudi pomagata s svojim prispevkom. - Sodelujemo z Osnovno šolo Beltinci – v okviru tega sodelovanja smo najbolj pomoči potrebnim otrokom kupili šolske potrebščine v vrednosti 387 EUR. Z njihovim programom otroci polepšajo tudi naše prireditve. Letos smo na šolski sklad OŠ Beltinci nakazali 400 EUR in s tem nekaterim otrokom pokrili stroške malice in šolo v naravi. - Člani Župnijske karitas smo imeli akcijo pobiranja grozdja na dvorišču župnišča Beltinci in smo pridelali 900 litrov soka, ki ga razdelimo starejšim, družinam ter uporabimo na naših dobrodelnih prireditvah. - Že vrsto let 15. avgusta ponoči organiziramo peš romanje v Turnišče, v tednu Karitas organiziramo aktivnosti v župniji in zbiranje pomoči potrebnim, sodelujemo pri sveti maši na nedeljo Karitas. - Bili smo organizator 22. Klica dobrote ŠK Murska Sobota, ki smo ga izvedli v telovadnici Osnovne šole Beltinci. Na koncertu so nastopali predstavniki župnijskih Karitas. Na prireditvi je bilo okrog 600 udeležencev. Nastopajoči so nam pričarali lepo, kulturno in duhovno bogat nedeljsko popoldne, ki bo še dolgo ostalo v naših srcih. - Skozi vse leto smo družinam v socialni stiski pomagali s prehranskimi artikli, obleko, higienskimi pripomočki, belo tehniko in pohištvom. Nudili smo pomoč invalidnim osebam ter zbrali finančna sredstva za operacijo za dva invalida. Letos smo v mesecu juniju, oktobru in decembru delili hrano iz blagovnih rezerv. V teh časih krize je posameznikom in družinam, ki so v stiski, pomoč zelo pomembna. Družinam v stiski smo delili tudi naše pakete pomoči (dvakrat 70 družin) in plačali položnice družinam, starejšim in posameznikom v stiski. Ljudem v stiski smo pomagali s svetovanjem in jih usmerili na ustrezne inštitucije. Pri tem smo na hude stiske in krize, ki jih doživljajo naši ljudje, nekajkrat opozorili tudi Občino Beltinci. - Ob Božiču smo v sodelovanju za akcijo Božiček za en dan obdarili 109 otrok. - Letos smo že drugič organizirali dobrodelni bazar. Izvedli smo ga 7. in 14. decembra. Poleg Župnijske karitas Beltinci so na bazarju sodelovali še druge organizacije iz naše občine. - V času od 26. 12. 2014 do 6. 1. 2015 smo izvedli koledovanje in vsa sredstva namenili za misijone. - V letu 2014 smo izvajali program javnih del, kjer so tri udeleženke pol leta pomagale pri zmanjšanju stisk in pri kvaliteti življenja starejših doma ter v Domu Janka Škrabana. Pozneje smo imeli samo eno javno delavko, ki je pomagala v Domu Janka Škrabana. - Septembra smo imeli poplave pri nas. Pomagali smo družinam Romov ter drugim našim družinam. V pomoč smo vključili ŠK Murska Sobota, Slovensko karitas in NŠK Maribor. Prav tako nam je pomoč poslala ŽK Nova Gorica. Pomagali so nam z odejami, posteljnino, pohištvom, žimnicami, obleko, nekaj hrane in vodo. ŠK Murska Sobota je pet dni pomagala s toplim obrokom, ki so jih pripravljali v Domu Janka Škrabana. Romi so imeli hiše v vodi, zato so jih preselili v šotor. Romsko naselje je v bistvu plavalo in je bilo potrebno obilne pomoči, da so ponovno normal- karitas škofijska daneskaritas & jutri Stisk je vedno več in kriza se vse bolj pozna. Ljudje v svoji nemoči pogosto ne vedo, kako priti do pomoči in kam se obrniti za pomoč. Potrebne so ure svetovanja, kjer bodo lahko občani in župljani dobili svetovalno pomoč tudi z možnostjo, da jim napišemo vloge in prošnje. • 9 Foto: Lojze Kozar ml. in arhiv ŽK Beltinci no zaživeli. S pomočjo ŠK MS smo tudi organizirali pomoč pri ureditvi tal, ki so bila od vode uničena. Vse zbrano in podarjeno smo razdelili prizadetim v poplavah. Iskrena hvala vsem za pomoč v tej stiski. ŠK Murska Sobota je nekaterim družinam, ki so nanjo naslovile vlogo, pomagala s plačilom položnic, s pralnim strojem in drugo pomočjo. Skozi vse leto pri svojih aktivnostih in pri reševanju stisk sodelujemo s ŠK Murska Sobota, z drugimi ŽK, z Občino Beltinci, s KS v Občini Beltinci, s centrom za socialno delo, z OŠ Beltinci, z Vrtcem Beltinci, s skupinami za samopomoč, z Domom Janka Škrabana in z drugimi organizacijami in društvi. Svoje delo pa predstavljamo v različnih medijih in v Občini Beltinci. Našo pomoč v stiski lahko nudimo samo ob pomoči dobrotnikov. Zahvaljujem se vsem, ki nas pri naših prizadevanjih podpirate finančno, materialno in tudi moralno. škofijska duhovnost karitas GLOBALIZIRATI BRATSTVO, NE SUŽENJSTVA IN RAVNODUŠNOSTI Papež Frančišek V svojem delu za »oznanilo resnice o Kristusovi ljubezni v družbenih zadevah« si Cerkev v svoji karitativni dejavnosti stalno prizadeva, da bi izhajala iz resnice o človeku. Njena naloga je vsem pokazati pot k spreobrnjenju, za kar je treba spremeniti pogled na bližnjega, prepoznati v drugem, kdorkoli že je, brata in sestro v človečnosti, mu priznati notranje dostojanstvo v resnici in svobodi, kot pokaže zgodba Jožefine Bakhite iz pokrajine Darfur v Sudanu. Svetnica, ki so jo ugrabili trgovci s sužnji in jo devetletno prodali krutim gospodarjem, je po bolečih dogodivščinah postala »svobodna Božja hči« po veri, ki jo je živela v redovni posvetitvi in službi drugim, posebej majhnim in šibkim. Ta svetnica, ki je živela v devetnajstem in dvajsetem stoletju, je tudi danes zgledna pričevalka upanja za številne žrtve suženjstva in lahko podpira prizadevanja vseh tistih, ki se posvečajo boju proti tej »rani na telesu sodobnega človeštva, rani v Kristusovem mesu«. S tem ciljem pred očmi vabim vsakogar v njegovi vlogi in v njegovi posebni odgovornosti h gestam bratstva do tistih, ki jih zasužnjujejo. Vprašajmo se, kako se mi kot skupnost ali kot posamezniki čutimo nagovorjene, ko se v vsakdanjem življenju srečujemo ali imamo opravka z osebami, ki bi lahko bile žrtve trgovine z ljudmi, ali ko se moramo odločiti glede nakupa izdelkov, ki bi po vsej verjetnosti lahko bili narejeni z izkoriščanjem drugih oseb. Mnogi od nas zavoljo brezbrižnosti, raztresenosti zaradi vsakdanjih skrbi ali iz gospodarskih razlogov zamižijo na duhovnost 10 eno oko. Drugi pa se odločijo in naredijo nekaj dobrega, se vključijo v združenja civilne družbe ali naredijo vsakdanja dobra dela – ki imajo veliko vrednost –, kot so prijazna beseda, pozdrav, »dober dan« ali nasmeh, ki nas nič ne stanejo, a lahko dajo upanje, odprejo poti, spremenijo življenje osebi, ki živi v pozabi, spremenijo pa tudi naše življenje v soočanju s to resničnostjo. Priznati moramo, da smo pred svetovnim pojavom, ki presega pristojnosti ene same skupnosti ali naroda. Da bi ga obvladali, je potrebna mobilizacija v razsežnostih, ki so primerljive razsežnostim pojava samega. Zato nujno kličem vsem možem in ženam dobre volje, vsem, ki so od blizu ali daleč, tudi na najvišjih ravneh institucij, priča rani sodobnega suženjstva, naj ne postanejo sokrivci te bolezni, naj ne odvrnejo pogleda od trpljenja svojih bratov in sestra v človečnosti, naj imajo pogum dotakniti se trpečega mesa Kristusovega, ki se nam prikazuje po brezštevilnih obrazih tistih, ki jih prav On imenuje »ti moji najmanjši bratje« (Mt 25,40.45). Vemo, da bo Bog vsakega od nas vprašal: »Kaj si storil svojemu bratu?« (prim. 1 Mz 4,9-10). Globalizacija ravnodušnosti, ki danes pritiska na življenje mnogih sester in bratov, zahteva od vseh nas, da postanemo tvorci globalizacije solidarnosti in bratstva, ki jim bo lahko vrnila upanje in jim pomagala pogumno nadaljevati pot skozi probleme našega časa ob novih možnostih, ki jih ta čas prinaša in jih Bog polaga v naše roke. • (iz poslanice ob praznovanju 24. svetovnega dneva miru: Ne več sužnji, ampak bratje) slovenska karitas SOLIDARNI S TISTIMI, KI TRPIJO ZARADI ALKOHOLA IN DRUGIH ODVISNOSTI Alojzij Štefan Križev pot na Sv. Goro pri Novi Gorici v nedeljo, 15. marca V prijetnem pomladnem nedeljskem popoldnevu smo se zbrali na pobožnosti križevega pota pod Skalnico. Kot vedno nas je pod svoje okrilje sprejela tamkajšnja Frančiškova družina. Od vseh strani so prihajali ljudje, nekateri že peš z Gore, drugi pa kar k prvi postaji. Zbralo se nas je blizu 300 ljudi, solidarnih s tistimi, ki trpijo zaradi alkohola in drugih odvisnosti, in v veri, da nas Jezusova pot križa uči živeti in tudi osmisliti trpljenje, ki ga povzročajo predvsem naši grehi in slabosti. Sodelavci Goriške območne Karitas so vestno pripravili sodelovanje z branjem besedila (molili smo jubilejni križev pot ob 25-letnici Slovenske karitas) in molitvijo rožnega venca po poti med posameznimi postajami. Z nami sta bila tudi frančiškanska bogoslovca, ki sta po opravljenih duhovnih vajah v tišini še posebej žarela v molitvi in petju »Stabat mater dolorosa«. Pobožnosti se je udeležilo tudi 7 fantov iz Skupnosti Srečanje, ki so pomagali pri razdeljevanju gradiv, eden je nosil križ, drugi ozvočenje, tretji je bral postajo in sodeloval v uvodu v sv. mašo. Tako smo mnogi z izkušnjo križa, ki ga v naše družine in družbo prinaša prekomerno pitje alkohola in druge odvisnosti, prinesli na oltar svoje trpljenje, prošnje in tudi zahvale za vse uslišane molitve v ta namen. V pridigi je mašnik g. Matej Kobal, ravnatelj Škofijske karitas Koper, poudaril, da je človeško dostojanstvo neprecenljiv dar človeku, saj je utemeljeno v resnici, da je človek ustvarjen po Božji podobi, ki je presežno in neuničljivo zapisana v naše duše. Če hodimo z Jezusom po poti trpljenja, bomo hodili z njim tudi v slavi vstajenja. Vsi pa smo poklicani, da smo z usmiljeno dobroto ter velikodušno, odpuščajočo in potrpežljivo ljubeznijo v službi človekovega dostojanstva. Še posebno tistim, ki jim je dostojanstvo zakrila in poteptala kakršnakoli odvisnost. • Sodelovanje Slovenske karitas z Varuhom človekovih pravic v okviru Državnega preventivnega mehanizma Barbara Pirnat Po Zakonu o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju Varuh človekovih pravic RS (Varuh) izvaja tudi naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma, v dogovoru z njim pa tudi izbrane nevladne organizacije, registrirane v RS, ter organizacije, ki so pridobile status humanitarne organizacije v RS in se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Varuh je v Uradnem listu RS z dne 19. 12. 2014 objavil javni razpis za izbor nevladnih in humanitarnih Foto: arhiv Varuha slovenska karitas organizacij v Republiki Sloveniji za sodelovanje z Varuhom pri izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma. Na javni razpis se je prijavilo osem nevladnih organizacij, in sicer Novi Paradoks, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Humanitarno društvo Pravo za vse, Slovenska Karitas, SKUP – Skupnost privatnih zavodov, PIC – Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Mirovni inštitut in ZDUS – Zveza društev upokojencev Slovenije. Vse prijave, ki so prispele, so bile pravočasne in so izpolnjevale kriterije iz javnega razpisa, zato so bile vse organizacije izbrane za sodelovanje z Varuhom pri izvajanju pristojnosti in nalog državnega preventivnega mehanizma. Po opravljenem izboru je bil 5. 2. 2015 s predstavniki izbranih nevladnih organizacij opravljen sestanek, ki ga je vodil Ivan Šelih, namestnik Varuhinje, ki je odgovoren za Državni preventivni mehanizem. Na srečanju smo se pogovorili o načinu sodelovanja. Pogodbo o sodelovanju smo sodelujoče organizacije podpisale javno, na tiskovni konferenci, ki je potekala 19. 2. 2015. Generalni tajnik Imre Jerebic in Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, sta podpisala pogodbo o sodelovanju Slovenske Karitas v okviru Državnega preventivnega mehanizma v obdobju od leta 2015 do 2017, z možnostjo podaljšanja še za eno leto. Varuh v izvajanju svojih nalog in pooblastil skupaj s predstavniki nevladnih organizacij obiskuje kraje odvzema prostosti v RS in tako preverja ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Ob upoštevanju pravnih norm ustreznim organom daje priporočila, da bi izboljšali razmere in ravnanje z osebami v ustanovah. V zvezi s tem lahko predloži tudi predloge in pripombe k veljavnim ali predlaganim zakonom. Znani kraji odvzema prostosti v RS so zlasti: zavodi za prestajanje kazni zapora z vsemi njihovimi oddelki in Prevzgojni dom Radeče, vzgojno-izobraževalni zavodi, nekateri socialnovarstveni zavodi in posebni socialno- varstveni zavodi, psihiatrične bolnišnice, prostori za policijsko pridržanje oziroma zadržanje na policijskih postajah, Center za tujce in Azilni dom, prostori za pridržanje v Slovenski vojski in vsi drugi kraji v smislu 4. člena opcijskega protokola. Slovenska Karitas ima v okviru 25-letnega delovanja na socialnem področju bogate izkušnje pri delu z ranljivimi skupinami. Verjamemo, da bomo dobro izpolnili nalogo, ki nam je zaupana s strani Varuha za človekove pravice v okviru Državnega preventivnega mehanizma. Karitas je v službi človekovega dostojanstva. To poslanstvo želimo uresničevati tudi širše, izven naše mreže. • Romanje ostarelih, bolnih in invalidov na Brezje – 20. junija 2015 Jožica Ličen Tretja sobota v juniju je že 46 let pravi festival duhovnega druženja ostarelih, bolnih in invalidov na Brezjah. Kot vemo, je karitativno njivo pri nas s Predalom dobrote in rubriko Naši preizkušani bratje orala prav revija Ognjišče, ki letos praznuje 50 let. Ob praznovanju 50-letnice Ognjišča bo letos 20. junija pri Mariji Pomagaj na Brezjah še posebej slovesno. Sveta maša bo ob 10. uri in jo bo ob somaševanju številnih duhovnikov daroval nadškof Stanislav Zore. Veliko sodelavcev Karitas je že v preteklosti dokazalo, da je skrb za ostarele in bolne del našega poslanstva in da je za številne naše preizkušane sestre in brate tretja sobota v juniju edini odhod od doma v celem letu. Sveta maša, spoved, bolniško maziljenje in celoten utrip dneva, predvsem pa procesija okrog oltarja Marije Pomagaj daje moč in pogum pri premagovanju trpljenja in težav. Velika zahvala gre številnim prostovoljcem, ki na Brezjah pomagajo, a na lokalni ravni smo prav sodelavci Karitas poklicani, da jim skupno romanje omogočimo. Že res, da nekatere peljejo svojci z avtomobili, toda še vedno jih je veliko, ki tega nimajo. Velike župnije si lahko organizirajo lasten avtobus, majhne pa izostanejo. Zato predlog in povabilo: organizirajmo dekanijsko romanje ostarelih in bolnih na Brezje. Morda le nekaj iz izkušenj: S plakatom objavimo romanje po vseh župnijah dekanije, napišimo, da voditelj domače župnijske Karitas zbira prijave, ki jih sporoči dekanijskemu koordinatorju. Naročimo avtobuse, poskrbimo za spremljevalce, morda skupno kosilo nekje na poti domov. 11 slovenska karitas 12 Lansko leto je bilo na Brezjah več tisoč obiskovalcev, samo iz naše dekanije je šlo kar 6 avtobusov. Dve župniji sta imele svoj avtobus, iz ostalih 19 župnij pa smo se združili. Vsak udeleženec je nosil s seboj svoj namen, svojo prošnjo, nekateri le zase, drugi za domače, vsem pa je bil skupen obisk pri Mariji Pomagaj. Molitev rožnega venca in pesem nas je spremljala vso pot, tako da smo na Brezje prišli pripravljeni. Tisti, ki so bili z nami prvič, se niso mogli načuditi številnim prostovoljcem, ki so z vozički že čakali pri avtobusih, pa številnim pomočnikom, ki so skrbeli za pijačo. Ob pogledu na skavte sem si rekla: »To je novi rod karitativnih sodelavcev.« Pridiga, bolniško maziljenje, sveto obhajilo, ubrana pesem, vse to je bilo, kot je rekla starejša gospa, »vredno več kot vse tablete in terapije«. Posebno ganljiva je bila procesija vozičkarjev in njihovih pomočnikov okrog oltarja; nobene gneče, nobene nestrpnosti, umirjeno in vdano, le kratek postanek, pogled in nasmeh Marjini podobi. Druženje pred cerkvijo, srečevanje prijateljev in znancev je za marsikoga pravi blagoslov. Zato, dragi sodelavci in sodelavke Karitas, povabljeni, da s takim načinom skrbi za preizkušane brate in sestre v stiski nadaljujete, tam pa, kjer to še ni zaživelo, da začnete. Se vidimo na Brezjah v soboto, 20. junija! • škofijska karitas koper ljubljana ROMANJE V FATIMO BARVE NE SPREMINJAJO SAMO KAMELEONI, AMPAK TUDI ŽABE Ob 25-letnici Škofijske karitas Koper smo se odločili, da bo naše tokratno skupno romanje posvečeno Materi Mariji. Anketa, ki smo jo izvedli na občnem zboru v Vipavi, je pokazala, da večina sodelavcev Škofijske karitas Koper želi v Fatimo. Romanje bo od 24. do 26. avgusta. V ponedeljek gremo z avtobusom do Benetk, od koder poletimo v Lizbono. Ogled mestnih znamenitosti ter nastanitev in večerja v hotelu. Torek bo posvečen Fatimi, kjer se je 13. maja 1917 Marija prikazala pastirčkom. V sredo ogled prestolnice, kraljeve palače in drugih znamenitosti, vožnja do najzahodnejše točke Evrope – Cabo de Roca in nekaterih drugih krajev. Ob 19. uri polet proti Benetkam in nato z avtobusom domov. Cena romanja je 570 EUR, podroben program imajo voditelji DK, OK, ki tudi sprejemajo prijave. Ob prijavi je treba plačati 50 EUR akontacije, ostalo lahko v štirih obrokih. Informacije: [email protected] ali po telefonu 041 429 713. • Ladka Hunjet 19. zimski tabor za slepe in slabovidne od 13. do 20. februarja Stanovali smo v Leničevem domu poleg Krakovskega gozda. Najprej smo spletli spoznavni krog, kjer smo se predstavili in dobili majice tabora, na katerih je narisan plavček, to je žaba modre barve, ki je značilna za to področje. Tudi tokrat smo hodili na obiske, gostili prijetne goste in se kopali v bližnjem bazenu. V soboto zvečer nas je sotabornik Rok popeljal v zvočni svet oglašanja različnih vrst ptičev. Med drugim smo poslušali glas kosa, žolne, velike in navadne sinice ter sove. Nato sta nam Rok in njegova prijateljica Zuzia iz Poljske zapela nekaj skladb v poljskem, makedonskem in slovenskem jeziku. Naslednje jutro pa sta nas »pocrkljala« z dvema ljubezenskima pesmima. V nedeljskem popoldnevu so nas razvedrili ljudski pevci Fantje z vasi z napevi iz kulturne dediščine Šentjerneja in okolice. Večerni gostje so bili fantje iz skupnosti Cenacolo v Škocjanu, ki so iz različnih vzrokov zabredli v razne droge (alkoholizem, narkomanijo). Torkov pustni večer je bil sproščen, ker smo se v družbi Mirnopeških fantov, ki so igrali na kar 18 harmonik, zavrteli v ritmu polke in valčka. Foto: Primož Ogrin in Simona Baraga škofijska karitas Pravijo, da se celo življenje učimo. To smo na svoji koži preizkusili tudi mi, ko smo se en večer učili prvih korakov folklornih plesov. Pri tem sta nam pomagala dva para in harmonikar iz Folklorne skupine Plamen. Na pepelnično sredo dopoldne nas je v Leničevem domu obiskal kapucin brat Marko in nam opisal življenjsko zgodbo svetega Frančiška Asiškega. Ta je smisel našel v molitvi, v duhovni skupnosti bratov in v sočutju do ubogih. Na njegovi karizmatični poti se mu je pridružila sv. Klara Asiška, ki mu je postala duhovna sestra. Na besedni izlet po Madagaskarju, četrtem največjem otoku na svetu, sta nas povabila misijonar Janez Mesec in g. župnik Franci. Misijonar Janez je s seboj prinesel tradicionalni boben in tako smo tudi mi lahko udarjali po njem. Ob spremljavi bobna in kitare nam je zapel nekaj malgaških skladb. Naše obiske smo začeli v vasi Brege pri Krškem, kjer smo si ogledali domačijo Rostohar. Gostitelja Erika in Edo sta nas prijazno sprejela in nam razložila potek dela na perutninski farmi. Nato smo opazovali sina Mateja, ki je spretno opravljal z daljinskim upravljalnikom, na katerega je bila vezana snemalna naprava, podobna helikopterju, ki jo je Matej izdelal popolnoma sam. Naš naslednji obisk je bil duhovne narave, saj smo se ustavili v samostanu v Krškem, kjer nas je sprejel kapucin br. Marko in nam približal življenje in delo bratov kapucinov. Odpeljal nas je tudi v staro knjižnico, v hram neprecenljive vrednosti in učenosti. Ko smo v rokah držali faksimile debele Dalmatinove biblije, smo začutili obilo hvaležnosti do tega velikega moža, ki nam je podaril Sveto pismo v slovenskem jeziku. Na pustni torek smo se odpeljali v Kostanjevico na Krki in se pomešali med pustne šeme. Poskrbeli smo za duhovno dejavnost in se udeleževali jutranjih hvalnic. V Podbočju smo se v cerkvi sv. Križa skupaj z domačini udeležili nedeljske svete maše. V kapeli ob Leničevem domu smo na pepelnično sredo posvetili mašo preminulim trem udeležencem tabora. Prebrali smo lepo knjigo Ni poti nazaj, v kateri je svojo življenjsko zgodbo opisal nekdanji odvisnik in zločinec ter sedanji deskarski duhovnik. Izbirali smo lahko med tremi delavnicami – kuharsko, bobnarsko in pritrkovalsko. Bili smo tudi športno aktivni, saj smo vsako jutro telovadili, hodili na sprehode in izpeljali turnir v show-downu, namiznem tenisu za slepe. V četrtek pa smo se cel dan razvajali v Termah Dobova. Teden prigod, duhovnih spoznanj in smeha se je hitro iztekel. Bilo nam je luštno, bili smo enotni in se zadnji večer ob zvoku harmonike še veselo zavrteli. Toplo se zahvaljujemo Škofijski karitas Ljubljana in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in vrhunski izvedbi tabora. Vsem, ki smo se ga udeležili, so v srce vsadili zimzelen list sreče. • 13 škofijska karitas maribor OBISK ŠKOFA JOŽEFA SMEJA NA PEPELNIČNO SREDO Darko Bračun 14 Na pepelnično sredo je sodelavce mariborske Karitas obiskal sam g. škof dr. Jožef Smej in vizitiral delo in pomoč, ki jo najbolj ubogim nudi Karitas na tem področju. Še posebej pomenljivo je bilo srečanje ob škofu v Ljudski kuhinji Betlehem, kjer je daroval sv. mašo. Med sv. mašo je blagoslovil pepel in v obredu pepeljenja opozoril sodelavce Karitas na to, da smo vsi prah in da se v prah povrnemo ter da je zelo pomembno, za kaj uporabljamo svoje talente, ki smo jih prejeli po Božji previdnosti. V homiliji je izpostavil domačnost prostora ljudske kuhinje, ki ga je takoj spomnila na prostor zadnje večerje, kjer je Jezus s svojimi učenci na veliki četrtek postavil zakrament evharistije. Škof je spregovoril o svojih treh obiskih v Sveti deželi in primerjal prostor zadnje večerje s prostorom ljudske kuhinje, v katerem se na simbolen način kakor v prostoru zadnje večerje Jezus vsak dan znova daruje najbolj ubogim med nami. Nekaj dni pred njegovim obiskom pri nas pa je škof Smej praznoval tudi svoj osebni praznik. Njegovih častitljivih 93 let in njegova svežina sta nas močno nagovorila. Škofu Smeju smo ob njegovem osebnem jubileju sodelavci Karitas zaželeli mnogo moči in zdravja, da bi nas še večkrat obiskal in potrdil v izvrševanju del usmiljene ljubezni. • 7. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE DOMA SV. LENARTA Polona Šporin V soboto, 28. februarja, smo s slovesno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju predsednika Nadškofijske karitas Maribor, Branka Mačka, daroval upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, slovesno obeležili 7. obletnico blagoslovitve Doma sv. Lenarta. Sveto mašo in kasneje družabno srečanje so s petjem obogatili pevci iz župnije sv. Jakoba. V nagovoru je direktor Zlatko Gričnik izrazil željo, da bi skupaj, stanovalci, svojci, zaposleni in vsi ostali, ki prihajajo v Dom, z Božjo pomočjo mogli uresničevati svetopisemske besede, ki so vklesane v temeljni kamen Doma sv. Lenarta: »Lepo in spoštljivo je stregel na starost«, ter da zaposlenim in svojcem v skrbi za starostnike ne bi nikoli zmanjkalo volje in želje delati dobro, strokovno, pošteno, predvsem pa z veliko mero medsebojnega spoštovanja drug do drugega. Slovesnosti so se udeležili svojci, gostje iz lokalne skupnosti in zaposleni. Slovesnost smo zaključili z družabnim srečanjem in pogostitvijo v dnevnem centru. • poročila mreže karitas UPANJE Matej Pirnat Letošnji plenum Škofijske karitas Celje smo posvetili upanju. Vero, upanje in ljubezen Katekizem katoliške Cerkve (KKC) imenuje Božje kreposti, saj se nanašajo neposredno na Boga, nam pa pomagajo, da svoje človeške zmožnosti prilagajamo delovanju samega troedinega Boga (prim KKC 812). Če smo lani razmišljali o ljubezni, ki nas žene v prihodnost (Sarah Kane), in leta 2013 odkrivali vero, brez katere ne bomo obstali (prim. Iz 7,9), smo letos izpostavili upanje. Francoski pesnik in mislec Charles Péguy pravi, da je upanje Božja najljubša krepost, kajti: Upati je težko. In preprosto je obupati in nagnjeni smo k temu in to je velika skušnjava. Zakaj ravno upanje in kaj ima upanje z nami, sodelavci Karitas? »Preprosto je obupati in nagnjeni smo k temu.« Kakšna globoka resnica, ki jo naš čas podpira na vsakem koraku. Živimo namreč v času krize smisla, predrugačenja vrednot in razčlovečenja človeka. Materialna kriza, brezposelnost, pomanjkanje najosnovnejših življenjskih dobrin in slaba gospodarska rast so v veliki meri samo posledice. A z njimi se dan za dnem srečujemo sodelavci Karitas. In iz naše izkušnje in naših srečevanj z ljudmi vemo, da je med nami mnogo obupa, ki se plazi in potika med nami in nas vse bolj ovija v svoj plašč sive vsakdanjosti, brezbrižnosti, žalosti, jeze, nasilja in splošnega prepričanja, da se nič ne splača, da so vsi lopovi in da rešitve ni na obzorju. Zato sodelavke in sodelavci Karitas potrebujemo upanje? Pa ne samo nam, upanje je prva dobrina, ki smo jo dolžni podariti ljudem v stiski. Kajti brez upanja postane vera nemogoča ali fanatična, ljubezen pa težka ali neizprosno trda. Skupaj s sodelavci in predsednikom SK msgr. Metodom Pirihom smo se ob letošnjem plenumu zavedli: naše poslanstvo je ljubezen, korenino ji daje naša vera v človekoljubnega Boga, njun najlepši sad je obnovljeno upanje. Da bo med nami več vere v bodočnost, da bomo trdni v veri stali, da nas bo ljubezen gnala v prihodnost in da bomo s pogumnim srcem, polnim upanja, verjeli v smisel svojega bivanja in nehanja. • OBČNI ZBOR ŠKOFIJSKE KARITAS KOPER Jožica Ličen Pomagati ljudem v stiski ne pomeni le dajanja, temveč ohranjati dostojanstvo vsakega človeka V soboto, 7. marca, je v Vipavi potekal Občni zbor Škofijske karitas Koper. Začeli smo s sveto mašo v župnijski cerkvi svetega Štefana, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil Koprski škof dr. Jurij Bizjak. Po maši se je 110 sodelavcev Karitas iz celotne škofije preselilo v prostore Škofijske gimnazije Vipava. Občni zbor je vodila članica Tajništva Škofijske karitas Ivica Čermelj. Iz pozdravov in nagovorov le besede škofa Jurija: »Tako naj sveti vaša luč, da se bodo videla vaša dobra dela. Cerkev se mora odpreti in iti s tem poslanstvom med ljudi. Srečati se je treba z ljudmi, se z njim pogovoriti, ker le osebni stik deluje.« Poročilo o delu ŠK je predstavil ravnatelj Matej Kobal, finančno poročilo računovodkinja Mili Čibej Boltar, delo Dekanijskih in Območnih karitas pa namestnica ravnatelja Jožica Ličen. V popoldanskem delu je bilo za vse sodelavce v poduk in izziv predavanje psihologa dr. Aleksandra Zedela na temo razumevanja družin v stiski. Nekaj poudarkov: - Razmere, v katerih živimo, ne omogočajo, da bi bili vsi uspešni. - Večina tega, kar človek najbolj potrebuje, je zastonj. - Za sodelavce Karitas naj velja: sem tukaj in sem na razpolago; ohranjam tvoje in svoje samospoštovanje. - Ne pozabite na humor, ki »crklja« dušo in razveseljuje srce. 15 poročila mreže karitas 16 Tokrat le nekaj povzetkov iz zbornika, ki kar na 147 straneh predstavlja vizijo, poslanstvo in delo Karitas v koprski škofiji: V koprski škofiji je Karitas organizirana v 166 župnijah, ŽK se združujejo v tri OK in pet DK. Imamo 13 Centrov Karitas, kje sodelavci iz ŽK nudijo ljudem osnovne informacije in konkretno pomoč, ter 4 domove, kjer se izvajajo specifični programi. Večina dela sloni na prostovoljcih: 1.150 stalnih in 1.360 občasnih prostovoljcev je v letu 2014 opravilo 98.823 ur prostovoljnega dela. Materialna pomoč družinam in posameznikom se je izvajala preko ŽK, MŽK, DK, OK, glavnina pa v Centrih karitas, kjer so podatki naslednji: - Pomoč v hrani je prejemalo 2.113 družin in 882 posameznikov. - Pripravljenih je bilo 21.105 paketov. - Oblačila, obutev, pohištvo in druge osebne predmete je prejelo 4.484 družin in posameznikov. - Skupna teža zbrane in razdeljene hrane znaša 278.991 kg/l, pri tem več kot polovico predstavlja hrana iz blagovnih rezerv RS in sadje zaradi embarga izvoza. Finančna pomoč pri plačilu računov družinam in posameznikom je na vseh nivojih znašala 99.820 EUR; ob ledeni ujmi in poplavah je finančno pomoč prejelo 18 družin. Ob konkretni pomoči družinam in posameznikom je vedno prisoten pogovor z načrtom pomoči in spremljanjem; poleg tega je bilo zabeleženih še 4.521 laičnih svetovanj in dva seminarja za prejemnike pomoči. Pomoč otrokom: - Šolske potrebščine je prejelo 1.061 družin za 2.073 šolarjev. - Delo z družinami, ki imajo otroke v posvojitvi na razdaljo, se je iz ŠK preselilo na raven OK, DK, ŽK. Vključenih je 113 otrok, kar predstavlja skupaj 34.600 EUR letne pomoči. - Iz poročil OK, DK, ŽK je razvidno, da je bilo za pomoč otrokom porabljenih 55.055 EUR. Finančna pomoč otrokom na vseh nivojih znaša 115.455 EUR. Pomoč ostarelim, bolnim, osamljenim je najbolj prisotna v Župnijskih karitas: - Pred prazniki je bilo 7.503 obiskov po domovih in 10.808 obiskov v domovih za ostarele in bolnišnicah. - Podprli smo srečanje KBBI ter slepih in slabovidnih. - Srečanj po župnijah se je udeležilo 3.297 starejših, romanj pa 575 starejših in invalidov. Za izpeljavo vseh dogodkov je bilo na vseh nivojih porabljeno 24.155 EUR. Pomoč tujini: - streha nad glavo v ŠK Banjaluka (gradbeni material in delovni tabor) - Plamen upanja – posvojitev na razdaljo 65 otrok iz BiH - dva zabojnika hrane, higienskega materiala in pohištvo ob poplavah v BiH Specifični programi Škofijske karitas: - Počitniški programi so bili v Portorožu in Soči. Udeležilo se jih je 8 družin, 25 starejših in 67 otrok. V Domu karitas v Soči je bilo 1290 nočitev. - Popoldan na Cesti je deloval na desetih lokacijah (Cesta, Ajdovščina, Vipava, Vrhpolje, Slap, Kamnje, Ilirska Bistrica, Pivka, letos sta se na novo pridružila še Postojna in Šempeter): udeležilo se ga je 187 otrok in 155 prostovoljcev. V okviru tega je potekala tudi Šola za starše, počitniško varstvo in svetovanje. - V Bertokih se je izvajal program Pomoč brezdomcem. Rednih ali občasnih obiskov je bilo 2576, 95 različnih oseb, od tega so higienski sklop uporabili 839-krat, paket hrane pa 1.446 krat, bilo je tudi 529 razgovorov. Konec leta so se začele priprave na odprtje novega centra v Ajdovščini. Programi Zavoda karitas Samarijan: - Materinski dom v Solkanu in na Cesti je nudil zavetje 21 ženskam in 23 otrokom. Skupno število nočitev je bilo 7.560. V drugi polovici leta so se začele priprave za odprtje materinskega doma v Šempetru. - Varna hiša je sprejela 6 žensk in 2 otroka. Vseh nočitev je bilo 1.176. - Medgeneracijsko središče Samarijan je potekalo na več lokacijah (Cesta, Otlica, Slap, Vrhpolje, Ilirska Bistrica, Vipava, Bertoki, Biljana, Ravnica, Miren – Kostanjevica, Šempeter – Vrtojba, Grgar, Kanal in Šempas) in je vključevalo 534 oseb vseh generacij. Imeli so tudi različne tečaje in tabor v Soči. - Vrtnica, socialna rehabilitacija oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom, se je izvajala v Ber- poročila mreže karitas tokih in stanovanjski skupnosti Truške s 46 uporabniki. Skupno število nočitev je bilo 3.156. Ostali karitativni programi na področju ŠK Koper: Zavod Pelikan Karitas: - Program pomoči celodnevnega bivanja v Bertokih za zasvojene je nudil pomoč 116 osebam, informativna pisarna v Ajdovščini pa 98 informativnih in svetovalnih razgovorov. - Terapevtska skupnost Srečanje (Nova Gorica, Čadrg in Vreme) je vključevala 23 uporabnikov. Vera in Luč je namenjena osebam z motnjo v duševnem razvoju (lučke) ter njihovim staršem in prijateljem. Povezuje 161 lučk, 73 staršev in 77 prijateljev – pomočnikov. Akcije in projekti: Umetniki za Karitas, Posvojitev na razdaljo, Zaupanje, Dar za stisko, Namenska pomoč, Pomagam pomagati, Pomagajmo preživeti, Da bo korak v šolo vesel, Manjša sveča – za sočloveka sreča, Klic dobrote, Postne akcije (40 dni brez alkohola, Ne pozabimo – Streha nad glavo, Plamen upanja). Viri financiranja: prostovoljno delo, darovi skupin in posameznikov, nabirke po župnijah, prispevki lokalnih skupnosti, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, Agencija za blagovne rezerve RS ter različne akcije na nacionalni in lokalni ravni. V proračunu ŠK je bilo za programe pomoči v letu 2014 porabljenih 439.721 EUR, po ŽK, DK in OK 274.689 EUR, če temu prištejemo še zbrano in razdeljeno hrano ter prostovoljno delo, je celotna pomoč Karitas v koprski škofiji presegala 2 mio. EUR. Stroški delovanja na vseh nivojih znašajo 86.701 EUR ali 4,30 % od vrednosti vseh programov pomoči. Programi v 2015 bodo enaki kot v preteklosti, le da bo treba več pozornosti posvetiti svetovanju in spremljanju ljudi v stiski ter zbiranju sredstev za pomoč. Sledili bomo Strateškemu načrtu Slovenske in Škofijske karitas. V letu 2015 bo tudi ŠK na različne načine obeležila 25 let delovanja. Prvi tak dogodek bo srečanje vseh sodelavcev 30. maja v Kopru. • OBČNI ZBOR ŠKOFIJSKE KARITAS LJUBLJANA Polona Miklič »Pri delovanju Karitas je pomembno, da se vsi, ki sodelujete v tem procesu, zavedate, da nikakor ne gre za dajanje miloščine, ampak za dobrodelnost. Kar prihaja iz skladišč in skozi vaše roke, prihaja v roke pomoči potrebnih, torej ni miloščina, ampak mora biti dokaz Božje dobrote, ki na najrazličnejše načine skrbi za svoje otroke. Vsaka pomoč torej, ki pride iz vaših rok, ni samo pomoč v materialnem smislu, ampak je vedno tudi oznanjevanje Božje naklonjenosti in sklonjenosti k vsakemu človeku.« Tako je v soboto, 14. marca, prostovoljke in prostovoljce ŠK Ljubljana, ki so se zbrali v ljubljanski stolnici, nagovoril ljubljanski nadškof, g. Stanislav Zore. Zahvalil se jim je za njihovo delo, najprej v imenu vseh, ki si želijo pomagati in potrebujejo Karitas in njeno organiziranost, da njihova dobrota lahko pride do tistih, ki jo potrebujejo, potem pa v imenu vseh, ki so bili te pomoči deležni. Po njegovih besedah je občni zbor priložnost za pregled opravljenega dela in hkrati priložnost, da ocenimo sadove tega dela, se razveselimo uspehov, poživimo pripadnost veliki družini dobrega in se ozremo v prihodnost. In to smo tudi storili. Občni zbor, ki je potekal pod geslom Razsul je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke (PS 112,9a), smo nadaljevali v dvorani Teološke fakultete. Mladi glasbeniki iz Cerkelj na Gorenjskem, vsi prostovoljci Družinskega in mladinskega centra, ki deluje pod okriljem ŽK Cerklje, so na oder prinesli veselje, sproščenost, razigranost – mladost. Sledilo je predavanje dr. Franceta Martina Dolinarja z naslovom »Vsem sem postal vse« – Božji služabnik Janez Frančišek Gnidovec. 17 poročila mreže karitas Poročilo o delovanju ŽK in ŠKL v letu 2014 je predstavila socialna delavka ŠKL Alenka Petek, računovodkinja Marinka Platnar finančno poročilo, Martina Hozjan pa poročilo s srečanj ŽK po arhidiakonatih, ki se vsako leto organizirajo v času pred občnim zborom. 18 Povzetek poročila o delovanju Škofijske karitas Ljubljana v preteklem letu V okviru ŠKL potekajo naslednji programi pomoči: psihosocialna pomoč družinam in posameznikom (svetovalna dejavnost in mediacija), materialna pomoč družinam in posameznikom, počitnice družin, pomoč študentkam materam, pomoč otrokom (akcija Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, počitnice otrok, program Botrstvo), pomoč starejšim, bolnim in invalidom (izposoja invalidskih pripomočkov, strokovno vodene počitnice starejših), pomoč beguncem, tujcem in azilantom. Pod okriljem ŠKL vsako leto potekata zimski in poletni tabor za slepe, tudi v preteklem letu smo podprli delovni tabor dijakov ŠKG v Bosni (10.514,04 € je bilo namenjenih obnovi domov in izvedbi tabora) ter sofinancirali sarajevsko ljudsko kuhinjo v višini 6.000 €. Bosni in Srbiji smo pomagali tudi ob katastrofalnih poplavah, skupna ocenjena vrednost te pomoči je bila 74.269 €. V lanskem letu smo se tudi v naši škofiji soočili s hudimi poplavami. Oktobra na področju župnije Ljubljana Vič in Polhov Gradec ter v Poljanski dolini, novembra pa na širšem območju Iga, Cerknice in Dobrepolja. Prizadetih je bilo čez tisoč stanovanjskih objektov. Na poplavljenih območjih smo pomagali s hrano, ozimnico, čistili in vodo, razdelili smo tudi bone za hrano v vrednosti 3.000 €. Pomoč za obnovo domov po poplavah v skupni višini 171.600 € smo nudili 172 družinam s 522 družinskimi člani. V letu 2014 smo za nakup hrane za redne prehranske pakete namenili 249.076,42 €, razdelili smo tudi za 327.000 € podarjene hrane, za 230.302,15 € hrane iz blagovnih rezerv RS ter dodatnih 87.680 kg jabolk in 3.900 kg paradižnika zaradi ruskega embarga v vrednosti 71.413,60 €. V preteklem letu je tovrstno pomoč skupaj prejelo 27.696 prejemnikov iz 79 ŽK. Za plačilo položnic za osnovne življenjske stroške smo namenili 130.629,15 €, nudili pa smo jo 844 družinam iz 73 ŽK. Jeseni smo v okviru akcije Družina 246 družinam in posameznikom razdelili 66.100 € za ogrevanje, razdelili smo tudi 17 ton krompirja in 8 ton jabolk za ozimnico. 1.008 družin se je vključilo v vsakoletno akcijo Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, v okviru katere smo 2.144 šolarjem razdelili 122.660 €. Šolarjem smo s pomočjo ŽK razdelili 10.000 zvezkov. Otrokom, vključenim v program Botrstvo, pa smo pomagali s pomočjo v višini 4.684,81 €. V skladišču z rabljenimi oblačili dela 22 prostovoljk, ki so v preteklem letu zabeležile 6.511 ur prostovoljnega dela. Obleko je preko celega leta prejelo več kot 10.000 oseb. V pisarni na Poljanski 2 nam je pomagalo 5 prostovoljk, skupaj so opravile 2.100 ur. Organizirali smo izobraževanja in usposabljanja za prostovoljce (tečaj domače nege, četrtkovi izobraževalni večeri, januarsko izobraževalno srečanje, vikend seminarji na temo svetovalna pomoč). Z lastnimi sredstvi so pomagale tudi ŽK, in sicer je njihova pomoč družinam znašala 291.793,23 € (večji del so je namenili plačilu položnic, to pomoč je prejelo 5.580 družin), pomoč posameznikom 58.241,52 €, pomoč otrokom 155.420,98 € (104.407, 35 € je bilo namenjenih plačilu šolske prehrane, obšolskih dejavnosti in prevozov …), pomoč starejšim 52.838,92 € (na domu in v domovih za ostarele so ŽK zabeležile 37.698 obiskov), pomoč brezdomcem pa 91.998 €. Velik poudarek je bil na svetovalni dejavnosti. Po podatkih ŽK je bilo poglobljenega svetovanja v lanskem letu deležnih 3.193 družin (skupaj 11.283 obravnav), medtem ko je svetovanja v obliki pogovora deležen praktično vsak prosilec. Tako je celotna realizirana pomoč s strani ŠKL ter ŽK v letu 2014 znašala 2.527.395,53 € (od tega je bilo za 922.984,75 € pomoči v obliki hrane iz blagovnih rezerv RS, sadja in zelenjave iz ruskega embarga ter ostale podarjene hrane, zvezkov in šolskih potrebščin, oblačil in ostale opreme). Če bi k temu prišteli še vrednost prostovoljnih ur (prostovoljci ŽK ter vsi prostovoljci na ŠKL) po normativih Zakona o prostovoljstvu, bi višina naših programov pomoči narasla za dodatnih 1.774.240 € (996.280 € je vrednost vsebinskih del, 499.772 € organizacijskih del in 278.238 € ostalih del). • poročila mreže karitas ODPIRAŠ SVOJO ROKO Darko Bračun V soboto, 7. marca 2015, je bil v Mariboru plenum Nadškofijske karitas Maribor. Plenumsko srečanje se je začelo v mariborski stolnici s sv. mašo, ki jo je daroval apostolski administrator dr. Stanislav Lipovšek ob somaševanju škofa Piriha in škofa Smeja ter mnogih duhovnikov – prvih karitativnih delavcev po naših Župnijskih karitas. Sodelavci in prostovoljci Karitas iz vse mariborske nadškofije so nato plenumsko srečanje nadaljevali v Slomškovi dvorani. Msgr. mag. Metod Pirih, koprski škof v pokoju in predsednik Slovenske karitas, je spregovoril o Karitas kot pomembni sestavini našega krščanskega življenja. Spomnil nas je na pomen evangeljskega služenja: imeti moramo odprte oči, odprto srce in odprte roke za potrebe bližnjih. »Vse Jezusovo življenje je bilo umivanje nog, to se pravi služenje in razdajanje ljudem.« Plenum so obogatili člani skupine Amulet iz Jurovskega Dola, ki so tudi sami sodelavci Karitas. V nadaljevanju je bilo predstavljeno delo Karitas v mariborski nadškofiji: NŠKM ima dve področji delovanja, in sicer humanitarno ter socialno/socialnovarstveno dejavnost. Prvenstvena naloga NŠKM je, da krepi humanitarno socialno dejavnost na vseh področjih delovanja, predvsem na ravni mreže župnijskih Karitas. Na posameznika gledamo celostno, brez zadržkov, predvsem pa z veliko mero spoštovanja. Humanitarna dejavnost NŠKM zajema naslednja področja delovanja: - pomoč družinam in posameznikom (materialna in psihosocialna pomoč družinam, letovanja, itd.), - pomoč otrokom (pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, Botrstvo, letovanja, šola v naravi, prehrana …), - pomoč starejšim, bolnim, invalidnim in obnemoglim (materialna in psihosocialna pomoč, letovanja starejših itd.), - pomoč dijakom in študentom, - pomoč marginalnim skupinam (npr. Romi, brezdomci ...), - pomoč tujcem in migrantom, - pomoč tujini (BiH, Srbija …). Socialna/socialnovarstvena dejavnost NŠKM zajema naslednja področja delovanja: - Terapevtsko pripravljalni center Maribor, - Sprejemališče za brezdomce, - Ambulanta za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico – Maribor, - Materinski dom – Mozirje in Žalec, - Zavetišče za brezdomce – odprti tip, - Ljudska kuhinja Betlehem. Za področje izvajanja socialnovarstvene dejavnosti NŠKM socialne programe, za katere je pridobila koncesijo, prenese pod okrilje svojega socialnovarstvenega zavoda Čebela dnevno varstvo Karitas. Zavod od leta 1996 opravlja v Slovenskih Konjicah storitve vodenja in varstva za 8 odraslih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Z letom 2004 je začel opravljati tudi storitev institucionalnega varstva starejših v Domu sv. Eme v Šentjanžu pri Dravogradu. Kapaciteta doma je 21 stanovalcev. V začetku leta 2008 je zavod pridobil dodatni koncesiji, in sicer za delovno varstvo 8 oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Staršah in za celodnevno varstvo za 9 oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Slovenskih Konjicah – Bivalna skupnost. Oktobra 2008 je zavod pridobil koncesijsko pogodbo za izvajanje institucionalnega varstva starejših – Dom Velika Polana za 66 stanovalcev. Za NŠKM je pomemben tudi Dom sv. Lenarta. Dom starostnikov v Lenartu, katerega ponudba obsega: institucionalno varstvo starejših – 150 koncesijskih mest, dodatna mesta – občasna namestitev/ kratkotrajne namestitve 39 postelj, dnevno varstvo do 20 starejših oseb ter oskrbna stanovanja – 20 enosobnih in 20 dvosobnih oskrbovanih stanovanj, pomeni zaokrožitev strategije razvoja karitativnega dela na področju pomoči starejšim. Poročilo o delu Nadškofijske karitas Maribor v letu 2014 V času od 1.1. do 31.12.2014 smo znotraj naših programov pomoči skupaj rešili kar 11.876 vlog družin, ki so se znašle v stiski, oz. vlog posameznih prosilcev. Prošenj za denarno pomoč je bilo 735, prošenj v obliki informativne pomoči je bilo 689, navezovala se je na napotitev na ustrezne nevladne in vladne organizacije ter tudi za pomoč pri izpolnjevanju posameznih vlog, zahtevkov in obrazcev. Pomoči v obliki oblačil in obutev je bilo deležnih 1.717 družin 19 poročila mreže karitas 20 oz. posameznikov, prav tako pa je bilo tudi 171 rešenih vlog za pohištvo. Pomoči v hrani je bilo deležnih 8.372 družin oz. posameznikov, tudi ob pomoči »hrane« iz blagovnih rezerv RS. Skupaj je bilo razdeljene cca 800 ton humanitarne pomoči. PLENUM ŠKOFIJSKE KARITAS MURSKA SOBOTA Socialnovarstveni del – kratek prerez dela 2014 Zavetišče za brezdomce – odprti tip; skupno 6.921 nočitev/68 unikatnih uporabnikov, Sprejemališče za brezdomce - 181 unikatnih uporabnikov – 16.652 vstopa uporabnikov v sam program, Ambulanta za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico Maribor – 538 pacientov, TPC – 31 unikatnih uporabnikov, MD – vključenih 116 uporabnic z 21 otroki in Ljudska kuhinja Betlehem – 20.542 razdeljenih kosil med 214 unikatnih uporabnikov – dnevno med 50 in 70 obrokov. V soboto, 14. marca 2015, smo se v Veržeju srečali na 8. Plenumu Škofijske karitas Murska Sobota. Ob devetih smo se zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela pri sveti maši, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval g. škof msgr. dr. Peter Štumpf. Uvod v mašo je imel predsednik Škofijske karitas Murska Sobota Jože Hozjan. Škof nas je pri sveti maši opominjal, da služenje bližnjemu postaja vse bolj zahtevno. Zato smo sodelavci Karitas še posebej poklicani, da smo v teh težkih časih, ko se skladišča praznijo, predvsem inovativni. Nove poti do bližnjega naj iščemo na izobraževanjih in v medsebojni podpori, kajti slepota oči je težka preizkušnja, srca pa je še veliko hujša. Ob skrbi za lastno duhovno rast pa bomo rasli tudi v skrbi za sočloveka v stiski. Predstavitev in pomoč Župnijskih karitas na področju Nadškofije Maribor v letu 2014 Karitas v mariborski nadškofiji združuje 1.325 prostovoljcev, od tega je 875 rednih prostovoljcev, 450 občasnih. V letu 2014 so skupaj opravili 82.830 ur prostovoljnega dela. V razdeljevanju hrane iz blagovnih rezerv in ukrepa embargo – sadje, zelenjava je sodelovalo 67 ŽK. ŽK družinam in posameznikom najpogosteje pomagajo s hrano in higienskimi potrebščinami (16.113), nadalje je pomembna pomoč v plačilu položnic (744), sledi pomoč ob večjih naravnih oz. elementarnih nesrečah, pomoč v informiranju, invalidskih pripomočkih in pomoč v obliki laičnega in individualnega svetovanja ter druga pomoč. ŽK otrokom pomagajo s pomočjo družinam, posebej pa še s šolskimi potrebščinami (1.040), preventivnimi srečanji, obdarovanji in druženji (4.855), plačilom šolske prehrane in drugih šol. dejavnosti (120), individualnimi obiski na domu ali v bolnišnici, letovanji in tabori, učno pomočjo ter drugimi oblikami pomoči. ŽK so starejšim pomagale s hrano in higienskimi potrebščinami (2.783), plačilom položnic (158), rednimi oz. priložnostnimi obiski doma, v domu ali v bolnišnici (5.977), družabnimi srečanji (2.958), z romanji in izleti (664), pogovorom, svetovanjem in skupinami za starejše. Ostala pomoč starejšim se je nanašala na pomoč v obliki invalidskih pripomočkov, na pomoč ob večjih nesrečah in stiskah, pomoč v gospodinjstvu ter drugo pomoč. V letu 2014 je bilo razdeljene za 1.515.797,11 € pomoči. Od tega zneska je vrednost pomoči, razdeljene v materialu, 871.043,4 €. Celotno vsebinsko in finančno poročilo NŠKM je predstavljeno v Plenumski knjigi 2015. • Jožef Kociper V Marianumu se nas je v nadaljevanju zbralo preko 120 sodelavcev Karitas. Med gosti, ki so nas pozdravili, smo se še posebej razveselili pozdrava direktorja Centra za socialno delo Ljutomer, ki nas je v imenu vseh štirih centrov z območja naše Škofijske karitas lepo pozdravil in se nam zahvalil za dobro sodelovanje. Na vsakem plenumu ponudimo našim sodelavcem tudi kakšno dobro predavanje. Tokrat je skupaj z nami iskal poti do bližnjega doc. dr. Sebastjan Kristovič pod naslovom: Človek – bitje za drugega. V dveurnem napetem izvajanju nas je peljal iz telesnega pojmovanja človeka v duševno in na vrhu še duhovno. Usmeril nas je v središče logoterapije, v vprašanje eksistencialne krize in krize smisla. Po koncu predavanja so se sodelavci Karitas predavatelju zahvalili z bučnim in dolgim aplavzom, mnogi poročila mreže karitas tudi z izrečeno besedo zahvale: »Pridite še kaj med nas.«, »Že dolgo časa nismo imeli priložnosti slišati tako tehtnih besed spodbude.« … V tretjem delu sta predsednik Jože Hozjan in generalni tajnik Jožef Kociper predstavila delo Škofijske karitas Murska Sobota. V povzetku sta podčrtala, da nas je tisoč prostovoljcev opravilo 49.000 prostovoljnih ur dela in še veliko več sočutnih trenutkov s sočlovekom v stiski. Ob srebnem jubileju, ki je po škofovih besedah »zlat«, smo ob tej priložnosti podelili 23 zahvalnih listin sodelavcem Karitas, ki so jih predlagale njihove Župnijske karitas. V četrtem delu plenuma so nam sodelavci Marianuma pripravili agape. Ob slaščici so nam servirali še škatlico Sočutina forte 200 mg. Le-tega je Škofijska karitas Celje pripeljala direktno iz Vatikana, ga lansko leto požlahtnila in ga nam s ponosom predala v nadaljnjo distribucijo. Uporabniki nam poročajo, da jim je že manjša količina Sočutina forte bistveno spremenila življenje na boljše. Ob razhajanju smo se počutili veliko močnejše, srčnejše in razumljivejše. Pripravljeni smo za nadaljevanje pri sikanju še boljših poti do sočloveka v stiski. • OBČNI ZBOR ŠKOFIJSKE KARITAS NOVO MESTO V luči prilike o izgubljenem sinu je pokazal na veličino odpuščanja in očetovske ljubezni, ki nam jo Bog izkazuje. Prostovoljkam in prostovoljcem Karitas se je zahvalil za vse opravljeno delo, prek katerega uresničujejo evangeljsko poslanstvo in pomagajo tisočem družinam širom po škofiji ter jih pozval, naj jih razočaranja in nehvaležnost ne odvračajo od skrbi za sočloveka. Po bogoslužju se je dogajanje preselilo v veliko dvorano Baragovega zavoda, kjer je zbrane nagovoril predsednik Škofijske karitas Novo mesto msgr. Igor Luzar. Izpostavil je pomen dela, ki ga v službi sočloveka vršijo vsi sodelavci Karitas; letos namreč mineva 25 let od ustanovitve Slovenske karitas. Sledilo je osrednje predavanje p. Silva Šinkovca, ki je v duhu Veselja evangelija – apostolske spodbude papeža Frančiška – posebej poudaril neizpodbitno povezanost družbe in družine, saj je slednja »temeljna celica družbe, prostor, kjer se učimo živeti skupaj v različnosti in pripadnosti drugim, prostor, kjer starši podajajo vero otrokom« (VE 66). Tako duhovniki kot sodelavci v pastorali in še zlasti v Karitas srečujejo družine, ki gredo skozi težke preizkušnje. Zato mora biti tisti, ki želi pomagati drugim, najprej sam dober poslušalec. Karitativni delavec namreč vstopa v krhkost družine, v njeno stisko, kar ni enostavno, je pa velik blagoslov. Nekatere zgodbe, ki jih je ob soočanju z najrazličnejšimi stiskami posa- Gregor Vidic Škofijska karitas Novo mesto je skupaj s prostovoljkami in prostovoljci župnijskih Karitas svoj redni letni občni zbor obhajala v soboto, 7. marca. Srečanje se je pričelo z mašo, ki jo je v župnijski cerkvi sv. Mihaela ob somaševanju sobratov duhovnikov daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan. V homiliji je opozoril na brezbrižnost in ravnodušnost sveta do trpečih in preizkušanih. Tovrstno sebično ravnanje je tudi preizkusni kamen za vse kristjane. meznih družin doživel p. Silvo, so goste še posebej nagovorile in se jim tako vtisnile v spomin. Osrednjemu predavanju je sledilo poročilo o delu Škofijske in župnijskih Karitas v letu 2014; predstavila sta ga socialna delavka Andreja Kastelic in generalni tajnik Gregor Vidic. Prostovoljke in prostovoljci so v letu 2014 zabeležili 27.148 ur prostovoljnega dela ter v sklopu tega prevozili 42.280 km. Izvedli so številne dobrodelne akcije in prireditve ter v sodelovanju z župnijskimi skupinami ter javnimi ustanovami pomagali 9.687 ljudem. Udeležili so se izobraževalnih seminarjev Slovenske in Škofijske 21 poročila mreže karitas 22 karitas, duhovnih obnov in romanj. Prostovoljci pa se odzivajo tudi na stiske ljudi, ki prihajajo iz okoliških župnij, kjer župnijske Karitas še ne delujejo. Poplave in zemeljski plazovi, ki so prizadeli tudi župnije na območju Škofijske karitas Novo mesto, so zopet pokazali, da se solidarnost vsakega lokalnega okolja meri tudi s pomočjo prostovoljcev. Le-ti po svojih močeh ter na podlagi talentov, sposobnosti in izkušenj prispevajo k izboljšanju ali vsaj delni omilitvi stisk družin in posameznikov. Od same ustanovitve Slovenske karitas pred 25 leti pa do danes so tako župnijske Karitas prepoznale potrebe na številnih področjih družbenega življenja ter v skladu s tem sooblikovale najrazličnejše programe pomoči. Poleg zahvale za vse opravljeno delo v minulem letu so se s hvaležnim spominom v skupni molitvi poklonili vsem pokojnim prostovoljkam in prostovoljcem Karitas. Gostje so prejeli tudi zbornik, ki med drugim povzema vsebine izobraževalnih srečanj ter napotkov za delo Župnijskih karitas. • ODHODKI MREŽE KARITAS V LETU 2014 I. SPLOŠNO DOBRODELNI PROGRAMI Pomoč družinam in posameznikom Pripravil: Peter Tomažič V letu 2014 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas delovala krovna organizacija Slovenska karitas, šest škofijskih Karitas, 459 župnijskih in območnih Karitas ter dva zavoda, ki izvajata socialnovarstvene programe na področju pomoči ženskam v stiski in pomoči odvisnikom. V Karitas je v letu 2014 delovalo preko 10.000 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 556.917 ur prostovoljnega dela. V letu 2014 smo z zbranimi sredstvi z materialno pomočjo skupaj pomagali 106.294 ljudem v stiski po vseh slovenskih krajih. Materialno pomoč je tako v rednih programih pomoči prejelo: - 91.410 družinskih članov in posameznikov, - 10.819 starejših, - 2.710 migrantov in - 1.355 brezdomcev. V različne oblike družabnosti in druženja je bilo dodatno vključenih več kot 46.185 starejših. 2.921.449,28 Pomoč otrokom 848.258,58 Pomoč starejšim, bolnim, invalidnim … 567.802,76 Pomoč ob večjih naravnih nesrečah 486.574,66 Poklonjena hrana in material – od podjetij 899.779,01 Drugi manjši programi 186.837,36 SKUPAJ (splošno dobrodelni) 5.910.701,65 II. SPECIFIČNI SOCIALNI PROGRAMI Pomoč zasvojenim 768.267,49 Pomoč ženskam v stiski 486.155,42 Pomoč migrantom in žrtvam trgovine z ljudmi 150.557,26 Pomoč brezdomcem in brezplačna ambulanta SKUPAJ (specifični) 488.607,90 1.893.588,07 SKUPAJ PROGRAMI POMOČI V SLO. (I.+II.) 7.804.289,72 III. Pomoč tujini PROGRAMI POMOČI V LETU 2014 na nivoju Slovenske, škofijskih in župnijskih Karitas ter zavodov Karitas (EUR) 1.122.371,62 IV. Zagovorniške kampanje, izobr., osvešč. 183.088,87 V. DELOVANJE 691.229,57 VI. STROŠKI DOBRODELNIH AKCIJ SKUPAJ ODHODKI (I., II., III., IV., V., VI.) 201.569,55 10.002.549,33 * V vrednost programov ni vključena vrednost prostovoljnega dela, razdeljenih oblačil in drugega rabljenega materiala ter vrednost koncesij na področju varstveno-delovnih centrov, pomoči na domu in domske oskrbe starejših. Karitas je glavnino materialne pomoči družinam, otrokom in starejšim razdelila v hrani, obleki, higienskih pripomočkih, v obliki plačila najnujnejših položnic in v obliki šolskih potrebščin. V sklopu materialne pomoči je bilo razdeljenih 2.443 ton hrane, 16.060 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic in 12.612 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke. Otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči. V letovanja družin, otrok in starejših v Portorožu je bilo vključenih 709 oseb. Poleg splošno dobrodelnih programov organizacije Karitas izvajajo tudi socialnovarstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. Tako je v materinskih domovih v lanskem letu bivalo 170 žensk in otrok, v sprejemnih in terapevtskih centrih ter v komunah je bilo vključenih 238 odvisnikov in v zavetiščih za brezdomce je bilo poročila mreže karitas oskrbe deležnih 68 oseb. Prav tako je Karitas pomagala žrtvam trgovine z ljudmi. V lanskem letu so Slovenijo kar štirikrat prizadele naravne nesreče v obliki žleda in poplav. Karitas je na prizadetih območjih 298 socialno ogroženim gospodinjstvom razdelila za 252.000 EUR pomoči. V mesecu maju so BiH in Srbijo doletele hude poplave. S solidarnostjo so se odzvali tudi Slovenci. Karitas je na prizadeta območja posredovala za skupaj 665.421 EUR pomoči, od tega 164.000 EUR v materialu. Na področju socialnovarstvenih programov pomoči odvisnikom, ženskam v stiski, brezdomcem, osebam brez zdravstvenega zavarovanja in žrtvam trgovine z ljudmi, kjer stroške dela večinsko financira Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, je delovalo 43 redno zaposlenih in 18 preko javnih del. Dva zaposlena sta delovala na področju preventive in izobraževanja ter eden na področju mednarodne humanitarne in razvojne pomoči Slovenske karitas ter v sklopu projektov globalnega učenja. Prikaz glavnih skupin odhodkov v deležih glede na celotne odhodke mreže Karitas Celotna mreža Karitas brez koncesijske dejavnosti je v lanskem letu imela skupaj 10.002.542 EUR odhodkov, in sicer 91,1 % za programe, 6,9 % za stroške delovanja in 2 % za stroške dobrodelnih akcij. VIRI za realizacijo odhodkov mreže Karitas v letu 2014 Največji vir za realizacijo odhodkov so v letu 2014 predstavljali donatorji s 56 % (42 % donacije in sponzorstva ter 14 % poklonjena hrana in material podjetij ter posameznikov), sledijo Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij z 12 %, državna sredstva (razpisi ministrstev, dohodnina …) z 11 % ter hrana iz blagovnih rezerv in ukrepa EU z 8 %. Preostala sredstva so prispevali drugi manjši financerji. • Zaposleni v Karitas V škofijskih Karitas, zavodih in na Slovenski karitas je bilo v letu 2014 na področju splošne dobrodelnosti, v programih in splošnem delovanju redno zaposlenih 32 oseb in 11 oseb preko javnih del. Tovrstne stroške dela večinsko pokrivajo Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in Zavodi v sklopu programov aktivnega zaposlovanja. Vir: Letna poročila Slovenske, škofijskih in župnijskih Karitas ter zavodov Karitas za leto 2014 Foto: Rok Mubi * V skladu z metodologijo, ki jo uporablja FIHO, med stroške programov štejemo vse stroške, ki predstavljajo material in storitve za ljudi v stiski ter stroške dela zaposlenih, ki so neposredno povezani s pomočjo ljudem v stiski. Med stroške delovanja štejemo stroške administracije, računovodstva, menedžmenta, članarine in druge stroške, ki niso neposredno povezani s pomočjo ljudem v stiski. Med stroške dobrodelnih akcij se štejejo vsi stroški, ki nastanejo pri zbiranju sredstev (poštnina, delo, tisk, stroški prireditev itd.) 23 24 "Le katera je prava?" Drugo pripravljalno srečanje za animatorje Počitnic Biserov "Lepo nama je tukaj" Občni zbor ŠK Novo Mesto QR koda za dostop do Žarka dobrote na internetni strani preko sodobnih spletnih bralnikov. "V ritmu polke in valčka" 19. zimski tabor za slepe in slabovidne
© Copyright 2024