REŠETO, 31. marec 2015, letnik XIX
GLASILO OBČINE RIBNICA 31. MAREC 2015 / XIX MAREC 2015 RIBNIŠKI PASIJON USPEL V VSEH POGLEDIH POLONA LOVŠIN, DUŠA ŠKRABČEVE DOMAČIJE ROKODELSKI CENTER PRIPRAVIL RAZSTAVO O KRALJU POLKE V AMERIKI SPOMIN NA LEGENDARNO BITKO V JELENOVEM ŽLEBU PRED NAMI SO VELIKONOČNI PRAZNIKI VSESTRANSKA ZALA KOJEK IZ HROVAČE APRIL PRINAŠA ŠOP ZANIMIVIH DOGODKOV JEZUSA JE NA RIBNIŠKEM PASIJONU ŽE PETO LETO ODIGRAL FRANC DEBELJAK Foto Boštjan Maležič www.ribnica.si ŠOLA V NARAVI V FARI Letos smo se s tretješolci udeležili šole v naravi v bližnjem Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Fari. Zaradi številčnosti smo se morali odpraviti v dveh skupinah. Prvega termina, od 16. do 18. februarja, so se udeležili učenci 3. c, 3. d in 3. e razreda s svojimi učiteljicami, drugega, od 18. do 20. februarja, pa učenci 3. a in 3. b razreda z razredničarkama in učiteljico spremljevalko. V Fari smo uspešno opravili tri dneve dejavnosti in še veliko drugih vsebin. Odpravili smo se k slapu Nežica, pozvonili na zvon želja, si ogledali Faro ponoči, opazovali zvezdno nebo in obiskali lončarja. Ogledali smo si državno mejo s Hrvaško, jo prestopili in obiskali Muzej Kaštel Zrinski. V gozdu smo iskali sledi živali ter izdelali iglu. Večina učencev je prvič streljala z lokom; ker so bili nekateri zelo spretni, so prejeli diplome. PUSTNO RAJANJE IN DELAVNICE FOTO POLONA LAZAREVIĆ UČENCI 3. B V BLIŽNJEM GOZDU, KJER SMO ISKALI SLEDI ŽIVALI FOTO MAJA BUNDERLA V športni dvorani smo se razgibali, ustvarjali z gibom in ritmom. Prva skupina, ki je bivala v domu na pustni torek, pa je uživala še v pustnem rajanju. Zadnji dan smo morali pokazati največ poguma in spretnosti v adrenalinskem parku in na orientacijskem teku. Poleg zanimivih vsebin pa največ šteje to, da smo se urili v strpnosti, prilagajanju, pomoči drug drugemu in se učili držati dogovorjenih pravil. Sami smo tudi skrbeli za red in čistočo svojih sob in jedilnice. Za marsikaterega učenca je bila to nova izkušnja. Mnogi so prvič prenočevali brez staršev, morali so sami skrbeti za svoje stvari, s tem pa so naredili prvi velik korak na poti k samostojnosti. ADRENALINSKI PARK JE LE ZA NAJPOGUMNEJŠE FOTO MAJA GOLEŽ MAJA GOLEŽ, prof., Tekst vodja šole v naravi S SKUPNIMI MOČMI SMO IZDELALI IGLU FOTO NIKA VRBINC MIHELIČ PO LOKOSTRELSTVU ŠE ENA SKUPINSKA FOTOGRAFIJA 3.A FOTO MAJA BUNDERLA KOLEDAR DOGODKOV V OBČINI RIBNICA APRILA 2015 31. 3. ob 18. uri 1. 4. ob 17. uri 3. 4. ob 17. uri 7. 4. od 7.00–13.00 8. 4. od 7.00–13.00 8. 4 ob 18. uri 9. 4. od 17.00–18.30 10. 4. ob 19. uri 10. 4. ob 19. uri 11. 4. ob 19. uri 11. 4. ob 19.30 ŠOLA ZA STARŠE (pozna nosečnost) Predavalnica Zdravstvenega doma Ribnica DELAVNICA PEKE VELIKONOČNIH KOLAČKOV Rokodelski center Ribnica VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICA Prostori Komunale Ribnica KRVODAJALSKA AKCIJA Dvorana TVD Partizan KRVODAJALSKA AKCIJA Dvorana TVD Partizan Predavanje SPREMENLJIVI KONTEKSTI OBLIKOVANJA Rokodelski center Ribnica TEST HOJE na 2 km, meritve telesne zmogljivosti, krvnega tlaka in varnega območja pulza Hrovača, Škrabčeva domačija POMLADANSKI KONCERT, gost Pihalni orkester GŠ Ribnica Dvorana TVD Partizan Odprtje razstave IZ ZBIRKE GALERIJA MIKLOVA HIŠA Galerija Miklova hiša Rokometna tekma RD RIKO RIBNICA : RK GORENJE VELENJE Športni center Ribnica Premiera igre VEČNA LOVIŠČA v izvedbi ribniške skupine DramŠpil Dvorana TVD Partizan UREDNIKOV KOMENTAR Pozdravljeni. Hura, pomlad je tu. Za nekatere je, za druge spet ne, odvisno od počutja: finančnega, čustvenega, fizičnega, moralnega … Za vse pa je posijalo sonce, na srečo eno in edino. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi imeli več sonc? Groza, eni bi hoteli, da sije neprestano, drugi bi umetno ustvarjali mrke, kakršnega smo lahko opazovali 20. marca, ko sem ga ujel skozi okno pisarne. Ob tem me vedno prevzame moč narave, majhnost in minljivost nas vseh, ki smo mikroskopski delček v nesluteni širini prostora in časa. In dobro, da je tako, da nimamo vpliva nad naravo, stvarnikom, kozmosom, kakorkoli si pač kdo predstavlja silo, ki nam poklanja svetlobo, zrak, vodo in dobrine, ki nas ohranjajo pri življenju. Ob številnih priložnostih, dogodkih, slišim neverjetno zaverovanost človeka v svoje sposobnosti in svoj prav. Da na svetu obstaja le ena resnica, pa naj si bo to rdeča, črna, bela, mavrična ali kakršnakoli že in hkrati več sonc. Vse lepo in prav, vsak ima svojo življenjsko izkušnjo, R E Š E T O Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Marko Modrej - odgovorni urednik Polona Klajič - članica Domen Marinč - član Programski svet: Nastja Dejak, Barbara Koblar, Matej Zobec, Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin, Feliks Podgorelec, Gašper Levstik, Zalka Gorše Lektura: Anica Mohar Trženje oglasnega prostora: GSM: 041-536-889, 051-641-021 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov 12. 4. ob 19. uri 15. 4. ob 19. uri 19. 4. ob 10. uri 21. 4. ob 17. uri 21. 4. ob 19. uri 25. 4. ob 19. uri 26. 4. ob 14. uri 27. 4. od 11.00–13.00 30. 4. ob 20. uri 1. 5. od 7.00–13.00 Prva ponovitev igre VEČNA LOVIŠČA v izvedbi ribniške skupine DramŠpil Dvorana TVD Partizan Odprtje gostujoče razstave Zgodovinskega arhiva Ljubljana in pogovor z avtorji razstave: KUGE,LAKOTEINVOJSKE–REŠINAS,O,GOSPOD! KRANJSKA V PRVEM LETU VELIKE VOJNE Rokodelski center Ribnica DUATLON RIBNICA 2015 Ribniški grad APRILSKE PRIPOVEDI ZA OTROKE Rokodelski center Ribnica Predavanje dr. Mihe Šimaca: VOJAŠKI KURATI V HABSBURŠKI VOJSKI 1914–1918 Rokodelski center Ribnica Rokometna tekma RD RIKO RIBNICA : RK SLOVENJ GRADEC 2011 Športni center Ribnica Tradicionalni BLAGOSLOV KONJ IN KONJENIKOV Stari grad nad Ortnekom (zbor ob 13.30 na Marofu pod gradom) 17. BLAGOSLOV MOTORISTOV IN MOTORJEV Nova Štifta TRADICIONALNO KRESOVANJE NA GRMADI Grmada Prireditev PO NAGELJ NA GRMADO Grmada Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, [email protected]. svojo vzgojo in prepričanje, ki včasih tudi ni njegovo lastno, ampak … ko določeno izpoved primerjamo z nasprotnimi stališči, zgodovinskimi in statističnimi dejstvi, se še tako močna barva, premazana z raznimi olji, spremeni, sijaj zbledi in postane neka nova barva, ki v reki minljivosti postane povsem brezbarvna. Reka časa sicer na koncu odplakne vso nesnago, ne odplakne pa vse materialne nesnage, ki jo vsakodnevno puščamo za seboj. V naslednji številki bomo osvetlili problem ločevanja odpadkov, zavržene hrane v smetnjakih, še vedno se dogaja, da nekateri brezbrižno ob cesti odlagajo stare stroje, gradbeni material, da ne govorimo o plastičnih vrečkah, plastenkah … ob cesti. Pomlad je čas, ki ne prinaša samo brstenja, bohotenja narave, ko trava 'fedrčke' dobiva …, ampak je žal tudi čas, ko vidimo, kako nekateri naravo dobesedno sovražijo. Pa dovolj za tokrat, vesele praznike do naslednjič. MARKO MODREJ Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 051-641-021 / 041-536-889 E-pošta: [email protected] Izid naslednje številke: 30. aprila 2015 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. aprila 2015. Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 3 IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA KAKO PRAVILNO IZVAJATI Izpod županovega peresa ORANJE KMETIJSKIH POVRŠIN OB JAVNIH CESTAH Spoštovane, spoštovani, »Živi hitro, umri mlad in bodi lepo truplo,« je bil moto mladega filmskega junaka Johna Dereka iz filma Knock on Any Door iz precej oddaljenega leta 1949. Najbrž mi boste pritrdili, da si nihče ne želi zboleti, toda bolezen pogosto pride sama od sebe in ne preostane nam drugega, kot da se z njo spoprimemo. Poznam kar nekaj ljudi, ki so se z boleznijo srečali šele pri osemdesetih ali kasneje in zatrjujejo, da nikoli v življenju niso razmišljali o tem, da bodo nekoč stari in bolni. Ob nastopu bolezni se ne znajdejo in zdi se jim krivično, da so zboleli. Ko ob različnih priložnostih srečujem ljudi, ki se morajo, ne glede na leta, soočati z različnimi resnimi boleznimi, jih iskreno občudujem. Večkrat se vprašam, kako bi se sam počutil na njihovem mestu. Ko zdrav človek opazuje trpljenje bolnega, postane zelo hitro ponižen ter hvaležen za vsak nov dan, ki ga preživi zdrav in brez bolečin. Zato se mi zdi prav, da se ob srečanju z resno boleznijo naučimo sprejeti svojo nemoč, čeprav je to morda ena najtežjih stvari v življenju, in sprejeti pomoč drugih. Spoznal sem, da človek lažje pomaga drugim, kot sam sprejme pomoč zase. Vse, kar se rodi na tem svetu, je zapisano smrti, to je dokončno in neizpodbitno dejstvo. Tudi človeško življenje v tem vesolju je samo kratek utrinek med dvema trenutkoma. Zato je še kako pomembno, kako bomo preživeli čas, ki nam je bil že z rojstvom odmerjen. Toda na koncu smrt vedno pride. Tisti, ki smo srednjih let, se še spominjamo Filipa in njegovih dveh vrancev s plašnicami na očeh, ki sta bila vprežena v veliko črno kočijo, v kateri je bila krsta s pokojnikom, za njim pa sprevod žalujočih. Danes je drugače, pravijo, da bolj higiensko. Strinjam se, ampak tako hladno in brezosebno, brez dolžne pietete do umrlega. Moje osebno mnenje je, da si vsak pokojni zasluži vsaj eno noč v poslovilni vežici. Tako se lahko od njega dostojno poslovijo tudi prijatelji in znanci, da v miru zmolijo očenaš in zdravamarijo, poleg tega pa je to ena redkih priložnosti, ko se običajno po dolgem času osebno srečajo ljudje, ki se niso videli že dolga leta. Na žalost so »sodobni odnosi« prišli tudi v naše kraje in nam prinesli sterilni pogreb. Mogoče pa je tako prav in jaz razmišljam narobe. Spoštovani, kakšno je vaše mnenje? Vsak dan znova imamo priložnost, da živimo polno življenje in izkoristimo svoj čas na svetu. In morda ni nič narobe, da si vzamemo tudi nekaj trenutkov več za slovo od ljubljene osebe, kajti vsak nastopi zadnjo pot samo enkrat. Župan JOŽE LEVSTEK 4 V spomladanskih mesecih se pričnejo opravila na njivah in poljih. Ker je naša inšpekcijska služba v lanskem letu prejela kar nekaj prijav v zvezi z nepravilnim oranjem, vam v nadaljevanju, z namenom preventivnega ukrepanja, predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu. Zakon o cestah (ZCes-1, Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14) v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Kršitev zgornjega člena pomeni prekršek, ki je sankcioniran v 7. odstavku 5. člena ZCes-1 (posameznik se kaznuje z globo 1000 evrov) in 8. odstavku 5. člena ZCes-1 (pravna oseba se kaznuje z globo 4000 evrov in odgovorna oseba z globo 1000 evrov). Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-1 in je naslednji: cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje. Cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi. Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča. Bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme. Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno prometu vozil pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače. 1. Prikaz pomenov izrazov: (VIR SKICE: ORANJE PRAVOKOTNO 90 IN VZPOREDNO_PREREZ. CESTNO PODJETJE NOVA GORICA IN MINISTRSTVO RS ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR) Za lažje razumevanje, kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki pri oranju od cestnega sveta, vam predstavljamo spodnji skici: Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb bankin in vozišča. Orači obračajo traktorje s priključki na cestnem svetu, celo na asfaltnem vozišču, s čimer povzročajo poškodbe bankine, posledice takega oranja se kažejo v razpokanosti asfalta in posedanju roba cestišča. Poleg tega pa prihaja tudi do onesnaženja cestišča z nanosom blata in zemlje. Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, da preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi ter tako očiščen zapelje na javno cesto. Zakon o cestah namreč v prvi alineji 5. točke drugega odstavka 5. člena določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana tudi globa (posameznik se kaznuje z globo 1000 evrov, pravna oseba se kaznuje z globo 4000 evrov in odgovorna oseba z globo 1000 evrov). (VIR SKICE: ORANJE PRAVOKOTNO 90 IN VZPOREDNO_PREREZ. CESTNO PODJETJE NOVA GORICA IN MINISTRSTVO RS ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR) 3. Oranje pravokotno na cesto V primeru, da kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, poškodovali ceste ali povečali stroškov njenega vzdrževanja, Zakon o cestah v 27. členu dopušča tudi možnost, da izvajalec del pred pričetkom izvajanja del upravljavca cest (občino) zaprosi za soglasje teh del. S tem soglasjem se določijo pogoji, pod katerimi se ta dela lahko opravijo, po potrebi se določi začasna označitev ovire na ali ob cesti s začasno prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje izvajalca del po tem, ko je z deli zaključil. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Naslednja številka Rešeta izide 30. aprila 2015. Gradivo oddajte do (VIR SKICE: ORANJE PRAVOKOTNO 90 IN VZPOREDNO_PREREZ. CESTNO PODJETJE NOVA GORICA IN MINISTRSTVO RS ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR) 17. aprila. 5 AKTUALNO 2. Oranje vzporedno s cesto PORTRET MESECA Za uspeh sta potrebni tudi krhkost in trema Polono Lovšin lahko srečate na vsakem dogodku v skednju Škrabčeve domačije, kako s suverenim nasmeškom režira vse dogodke, a sama pravi, da to ni čisto res. Da sem izvedel to in še veliko več, sem se odpeljal v Ljubljano na pogovor s Polono, v prijetno kavarno, kjer je naročila paradižnikov sok. S paradižnikovim sokom je žal niso postregli, me je pa ona zasula z mnogimi zanimivimi mislimi, ki se jim nisem mogel upreti pri pripravi tega sestavka. Pred dvanajstimi leti je začela delati v podjetju Riko d.o.o. Pravi, da nikoli ne bo pozabila novembrskega klica Janeza Škrabca, ko jo je tik pred zaključkom študija umetnostne zgodovine povabil za razgovor. Prepričana je bila, da bo tema sestanka njegova likovna zbirka, ki jo je začela že tekom svojega študija urejati skupaj z dr. Juretom Mikužem. Vendar ni bil to motiv njunega srečanja, temveč njegova ponudba, da se priključi Rikovi ekipi z nalogo, da profesionalizira Rikove aktivnosti na področju kulture. Izziv je počaščena in z veseljem sprejela. V ospredju je bila oživitev Škrabčeve domačije v programskem in vsebinskem pomenu. »Ob tem sem začela tudi sama profesionalno zoreti, razvijale so se moje naloge in poslanstva, vzporedno pa je raslo tudi podjetje Riko, ki daje okvir vsemu temu.« Korak od tu do odgovorne za vse stike z javnostjo ni tako presenetljiv, temveč zelo organski. Polona razloži, da je Škrabčeva domačija sicer muzejsko-kulturno prizorišče, a sama jo je takoj prepoznala kot komunikacijski filter Rikovega vrednostnega sistema in integralni del Rikovega poslovnega ustroja. »Morda mi moj humanistični pedigre dobro služi pri iskanju smislov in pomenov tudi pri vsakdanjih poslovnih potezah, ki jih spremljam. Rada se pač sprašujem, zakaj in čemu. In imam odličnega učitelja; od Janeza se vseskozi še vedno učim, kako integrirati posel in kulturo ter kako osmišljati njune medsebojnosti in vezi.« Polona pravi, da težko poda formulo ali recept, morda je bilo tako na začetku, ko je bilo vse skupaj še nepopisan list papirja. Janez kot aktiven spremljevalec kulturnega 6 dogajanja daje pomemben ritem in vsebinske akcente. »Na začetku sem razmišljala, kako razviti to domačijo v kulturni center, kako ustvariti potrebno vzdušje, kako spoštovati lokalna izročila in jih prevesti v moderni izraz, kako vse to predstavljati ne samo lokalno, temveč širše. Tega ne delam sama; že od začetka sem imela eminentne sopotnike v teh procesih kreiranja. Bila pa je moja odgovornost, da odpiram prava vprašanja, na katere smo nato skupaj iskali čim boljše rešitve.« 21. marca je minilo točno dvanajst let od prvega dogodka na Škrabčevi domačiji, ko so začeli s pesniškimi večeri in prvi gost je bil Andrej Medved. »Z zadovoljstvom lahko rečem, da se je domačija zapisala v kulturno zavest javnosti. In me samo veseli, da dobivamo mnogo predlogov in pobud za sodelovanja in za gostovanja. Vsak, ki smo ga povabili, se je tudi z naklonjenostjo odzval vabilu.« Polona si želi, da se gosti, ki jih povabijo v skedenj, dobro počutijo. Zato še prav pazljivo izbirajo dvojice. »V dvojini ni enostavno, mora biti prava kemija. Tako na odru kot v življenju«, se nasmehne, in doda skoraj v isti sapi, »da se morajo lepo in dobrodošlo počutiti tudi obiskovalci. Pripravljati dogodke brez občinstva je namreč sila nehvaležna stvar.« Dvanajst let. Najmanj toliko večjih in manjših spodrsljajev, ki so na srečo največkrat ostali skriti pred očmi publike. In največji spodrsljaj je? »Pred desetimi leti smo poleti gostili nekaj koncertov Imaga Sloveniae. Zadnjo avgustovsko nedeljo je bil v župnijski cerkvi sv. Štefana na vrsti koncert New Swing Quarteta. Prepričana sem bila, da imam vse pod kontrolo. Temu pa ni bilo tako. Ko so člani zasebne dve uri pred koncertom prišli v cerkev, so bili navdušeni nad ambientom ter profesionalnostjo ozvočenja, pogrešali pa so klavir. Mislila sem, da bom tisti hip omedlela. Kakšen klavir, je bobnelo v meni! Bil je nepotreben nesporazum, ki bi lahko bil usoden za dogodek. In še danes sem hvaležna gospe Bernardi Kogovšek, ki mi je kot ravnateljica Glasbene šole priskočila na pomoč in omogočila izposojo električnega klavirja iz glasbene šole v bliskovite pol ure.« Zdaj ima večjo tremo pri pripravi in izvedbi dogodkov, kot jo je imela na začetku. »Ja, bolj sem izkušena in bolj vem, kje vse se lahko zalomi. Na začetku ne poznaš vseh faktorjev, na katere morda nimaš vpliva, oni pa lahko vplivajo.« Ob tem se je spomnila na Jana Plestenjaka, ki je lani gostoval v skednju. Priznal je, da se njegova ekipa celo malo norčuje iz njega, ko šteje avtomobile, ki se bližajo koncertnemu prizorišču. »To še predobro razumem. Počnem namreč enako in sem za sleherni odziv in obisk prav vsakemu posebej hvaležna. Občinstvo namreč tudi ustvarja dogodek.« Povem ji, da jo na teh dogodkih dojemam kot zelo suvereno, s tistim hudomušnim, celo skrivnostnim nasmeškom, ki sporoča, 'jaz to že vse vem', a Polona pravi, da je na vsakem dogodku v popolni pripravljenosti in opreznosti. »Bolj kot suverena sem v bistvu krhka, samo očitno znam to dobro skrivati. Ampak ta krhkost je potrebna. Če jo izgubim, mora te moje naloge nemudoma prevzeti kdo drug.« Polona živi v Ljubljani že odkar je odšla študirat, a v Ribnico se redno vrača. »Nikoli ne bom rekla, da sem iz Ljubljane, počutim se, da sem iz Ribnice.« V življenju si ni želela početi ničesar drugega kot to, kar dela sedaj. »Riko me ne izpolnjuje le profesionalno, temveč tudi osebno. Zato se prav nič ne obremenjujem, kdaj se začenja službeni in kdaj moj intimni čas. Vse je prepleteno in povezano,« doda. Nima posebnih hobijev, razen tega, da hodi uro in pol najmanj petkrat na teden. Rekreativno in meditativno. »Ne maram urnikov, zato si ne predstavljam, da bi imela teden dni vnaprej rezerviran termin v telovadnici. Za hojo se moram le preobuti in stopiti na pot. Preprosto.« Najlepši kotiček Ljubljane ji je Barje, ker je tam mir in neka skrivnostnost, sicer tudi sprehod po ulicah ni moteč, ker pravi, da hodi »navznoter, ne navzven«. Ker sva se pogovarjala v neposredni bližini mesta AKC Metelkova, me je zanimalo, kako sprejema subkulturo v primerjavi z visoko kulturo. Pravi, da je nazadnje »ponočevala« prav na Metelkovi. »Dogajanja in programi Metelkove in drugih alternativnih prizorišč me zelo zanimajo. Vrednostno ne razločujem med t.i. visoko in alternativno kulturo. Prav ta se mi zdi še prav posebno zanimiva, ker se postavlja na rob, ker radikalizira, preverja, eksperimentira, s tem pa tudi rani in šokira. V umetnosti imam to celo bolj rada. Takrat ko me zaskeli, vem, da me bo tudi zaznamovalo, humaniziralo, prespraševalo.« Redno bere, vselej z beležko ob sebi, da si izpiše pomembno. Ritual od srednje šole naprej, poudari. Ko se je ob prihodu v kavarno usedla k meni za mizo, me je šaljivo zaprosila, naj je ne vprašam, katere tri stvari bi vzela s seboj na samotni otok, ker ve brez pomisleka le za dve, tretje pa se nikoli ne domisli dobro. Prvi dve sta Marxov Kapital in Sveto pismo, saj bi na samotnem otoku imela končno čas za zbrano branje teh temeljnih del. Skupaj sva odkrila še eno – njeno beležko. Kar se tiče glasbe, pravi, da v zadnjem času veliko posluša dela skladateljev, kot so Philip Glass, Eric Satie, Michael Nyman pa tudi Yanna Tiersna. V avtu pa vrti izključno klasiko oziroma program Ars. »Naredi mi najmanj škode. Ušesa namreč nimajo vek, kot pravi Pascal Quignard, in zato rada poslušam tisto, pred čemer mi ni treba pobegniti. Pop kultura je namreč včasih tudi nevarna,« razmišlja na glas, »ker hitro postaneš vodljiv, potrošniško usmerjen in zato tudi manj kritičen. Da ne bo pomote – nič ni narobe s pop kulturo, mora obstajati, tudi sama uživam v njej. Vendar moramo znati do njenih vsebin obdržati tudi zdravo in kritično distanco.« To tezo je razvijala naprej in naslednji citat bi lahko bil zaključek za nadaljnji razmislek, spoštovana bralka in bralec. »Imamo čedalje manj časa za premislek, samorefleksijo in za revizijo, tako se lahko hitro izgubimo v kaosu. Morda je to prekletstvo današnjega časa.« TEKST SAŠO HOČEVAR Foto Tajda Lekše VELIKONOČNO VOŠČILO Radostni klic velikonočne nedelje »Gospod je vstal« nas toliko bolj bodri, kolikor bolj glasni postajajo raznovrstni glasovi obupanega ali utrujenega sveta, v katerem živimo. Kar je oznanjal pred 115 leti umrli filozof pomračenega uma F. Nietzsche: »Bog je mrtev«, je postalo v našem času skorajda otipljiva vsakdanjost. Bog je umrl v srcih mnogih ljudi. Danes se govori o zatonu Boga nad našo civilizacijo. Bog je mrtev. Ta napis bi lahko nekdaj postavili na pečat groba, v katerega je bil Jezus položen. Takrat je tako tudi izgledalo: Bog je umrl na križu, nasprotniki so slavili zmago, učenci pa so se razbežali in poskrili. Takrat bi lahko z gotovostjo rekli: z Jezusom je konec. Toda v to temo je takrat zažarela zarja vstajenja. Iz noči temnih dogodkov. Dobesedno iz niča. V zarji velikonočnega jutra so najprej žene, nato pa tudi učenci, srečali Jezusa živega. Postopoma so se razblinili oblaki dvomov. Za verovanje tako počasna srca so se jim prebudila. Spoznali so ga in sprejeli navzočega v svoji sredi. Po veri spoznati in doživeti vstalega Gospoda v svoji sredi je smisel velikonočnega slavja tudi za nas. Samo gledati v preteklost, kaj se je zgodili pred dva tisoč leti, nas ne more prepričati o resnici vstajenja. Tudi samo poslušanje svetopisemskih sporočil nas ne more dovolj ganiti. Pač pa moramo iskati sledi Vstalega v našem današnjem življenju. Zato ni čudno, da je med apostili prvi dojel znamenja, signale Vstalega prav sv. Janez, ki je v Svetem pismu označen kot učenec, ki ga je Jezus ljubil. Ravno ljubezen stori, da vidimo, da nismo slepi, kot radi rečemo. Spoštovani, vsem želim, da bi tudi v današnjem svetu našli ta znamenja Božje ljubezni, znamenja Vstalega, ki naj vsem nam da novega upanja. Želim vam veselo Alelujo! MAG. ANTON BERČAN, župnik in dekan 7 PORTTRET MESECA Ko sem jo vprašal, kateri kulturni dogodek, ki ga je obiskala v kratkem, je nanjo napravil močan vtis, ni mogla izpostaviti nobenega, zato sem vrtal dalje, v drugo skrajnost, namreč, če si je ogledala filmski hit Petdeset odtenkov sive. Odgovor je bil pričakovano 'ne'. Ni proti, samo zanima je ne. Rada hodi v Kinodvor, še najraje ob nedeljah ob 11. uri. »Tedaj sem namreč spočita in sveža in v pravi kondiciji za dober film, ki se odreka lahkotnosti in površnosti.« DOGODKI MESECA RIBNIŠKI PASIJON 2015 – »To delajte v moj spomin!« Super vzdušje, izvrstna glasba, tiha povezanost, sproščen duh, pristnost, predanost, prava energija … to je le nekaj delčkov mozaika pasijonske družine. Družine, ki je v soboto, 28. marca, in nedeljo, 29. marca, v Športnem centru Ribnica uprizorila Ribniški pasijon z naslovom »To delajte v moj spomin«. RIBNIŠKI PASIJON SI JE V SOBOTO OGLEDAL TUDI LJUBLJANSKI NADŠKOF METROPOLIT MSGR. STANISLAV ZORE, KI JE OB KONCU IZREKEL VELIKO POHVALO VSEM SODELUJOČIM IN NAGOVORIL ŠTEVILNE GLEDALCE V RIBNIŠKEM ŠPORTNEM CENTRU Letošnji pasijon je deveti zapored in združuje skoraj 180 prostovoljcev iz župnij Ribnica, Dolenja vas, Loški Potok, Sodražica, Sv. Gregor, Velike Lašče, Škocjan – Turjak, Dobrepolje, Št. Jurij, Kočevje, Stara Cerkev, Godovič in Bloke. Gre za prostovoljce, ki so kot igralci popolni amaterji, a se znajo odlično vživeti v dogajanje izpred dva tisoč let. Posebnost letošnjega pasijona je preplet preteklosti in sedanjosti, kjer so poudarjene stranpoti sodobnega človeka in na koncu upanje – vstali Jezus Kristus, ki nam s svojo milostjo odpusti naše slabosti, podeli mir ter vedno znova kaže pravo pot. Obiskovalci Ribniškega pasijona gotovo niste spregledali in preslišali krasnih melodij godalnega seksteta, ki se je letos premierno predstavil na Ribniškem pasijonu. Za nami sta dve uprizoritvi Ribniškega pasijona. Na tem mestu bi se radi zahvalili županu Občine Ribnica, g. Jožetu Levstku, in vodji Športnega centra Ribnica, g. Sašu Hribarju, za vso pomoč, za najem dvorane ter prostorov v TVD Partizanu in tudi za zaslugo, da si je na njegovo osebno povabilo Ribniški 8 pasijon ogledal ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. Kljub zagnanosti, dobri volji in številnim vajam nam Ribniškega pasijona ne bi uspelo postaviti na oder brez sponzorjev in donatorjev, ki so nas podprli pri izvedbi projekta. HVALA vsem. Pomagali so: Župnija Ribnica, Občina Ribnica, Občina Velike Lašče ter podjetja in posamezniki: Inotherm, d. o. o.; Inles, d. d.; Maboles, d. o. o.; g. Marjan Peteh; Avtoprevozništvo Oblak Metod, s. p.; Melamin, d. d.; ARTS, d. o. o. Ribnica; Priba okna, d. o .o.; Avtoelektrika Češarek, Češarek Franc, s. p.; Rigler, d. o. o.; Lekarna Ribnica; Šilc, d. o. o.; KVM Grafika, d. o. o.; Toaza, d. o. o.; Lesoj, d. o. o.; Janez Ilc,s. p.; Agroservis Vode Maksimiljan, s. p.; Gostinstvo in turizem Pugelj; Avtostoritve Rogelj, d. o. o.; KUSS, d. o. o.; Občina Sodražica; Mart, grafično oblikovanje Marta Škrlj Antončič; Gostilna in picerija Harlekin; Gostilna Picerija Ribn'čan; Pekarna in slaščičarna Žulj, Boris Žulj, s. p.; Gostišče penzion Makšar; Bistro Ž; Pizzeria pri Roku Velike Lašče; Rekreacija Gaj; Pizzeria Luigi; Klementina – sadje in zelenjava; Mercator Ribnica; Gostilna Pri Pildarju; Gostilna Andoljšek; Okrepčevalnica Janez Škrabec; Okrepčevalnica pri Isanu, Iseni Mustafa, s. p.; Okrepčevalnica Rozika; Avant-Geo, d. o. o.; Suha roba Jože Lovšn, s. p.; Rešeto; Trobla; Radio Univox; Radio 1 Ribnica; Televizija R Kanal +; g. Janez Osvald; Prevozništvo Blaž Bojc, s. p; Tesarstvo in krovstvo Jože Turk, s. p.; Leles, d. o. o. Boglonaj! Za vse, ki ste zamudili prvo in drugo uprizoritev ali bi si želeli Ribniški pasijon ogledati še enkrat, imate ponovno priložnost na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, v športni dvorani Velike Lašče, ob 19.uri. Lepo vabljeni. RIBNIŠKI PASIJON SKOZI OČI SODELUJOČIH 1. Zakaj si se odločil sodelovati pri Ribniškem pasijonu 2015? Bojan: Sodelujem, ker se v pasijonski družini počutim kot doma. Petra: Že nekaj let sodelujem pri ustvarjanju glasbe za Ribniški pasijon in vodenju P zbora. Veliko nedelj smo preživeli skupaj s pevci, si podarili veliko dobre volje in energije za skupni cilj – moje sodelovanje pri letošnjem pasijonu sploh ni bilo vprašljivo. Nina: K sodelovanju me je povabila Ksenija A. Grom, ker hodim v glasbeno šolo in lepo je sodelovati pri Pasijonu. Ker igram tudi pri različnih orkestrih, mi je sodelovanje z več glasbeniki še v večje veselje. DOGODKI MESECA PASIJONSKA SV. MAŠA Brigita: Zelo rada pojem. Ker še nisem bila vključena v noben pevski zbor, se mi je zdela priložnost, da sodelujem pri Ribniškem pasijonu s petjem, zelo dobrodošla. 2. Kakšen pomen ima zate sodelovanje pri Ribniškem pasijonu? Boštjan: Priprava na veliko noč in narediti nekaj za druge. Bojan: Doživeti in dati, da drugi doživijo kaj je Kristus dal nam. Urša: Ljudem na drugačen način pokazati smisel velikonočnega časa. Ana: Sodelovanje mi je nov izziv, vaja za violino, spoznavanje novih ljudi. Brigita: To ni samo druženje s pevci, pač pa tudi veliko notranje osebno zadovoljstvo. V tej »veliki družini« se počutim sprejeto in z veseljem hodim na vaje. Spoštujem vse voditelje, predvsem našo zborovodkinjo, zaradi katere so vaje popolne. Borut: Naredim nekaj za skupno dobro. Naredim nekaj zase. Druženje s prijatelji. Franci: Dobra priprava na veliko noč. Zadnjih pet let lahko vedno znova podoživljam Jezusova občutja ob postajah njegovega trpljenja. 3. Kaj je tisto, kar te pri Ribniškem pasijonu navdušuje? Mira: Zgodba, pasijonska družina. Nina: Igranje malo drugačne zvrsti glasbe, druženje, prijazni in sproščeni ljudje. Matjaž: Navdušenje vseh sodelujočih, med seboj so/smo kot ena družina. Predanost vseh temu projektu, ki je v osnovi star, a vedno nov in svež. Vsakoletni poudarki pa dajejo še posebno, sodobno noto sporočilu pasijona. In seveda glasba, ki je vsako leto malo drugačna, a seže v srce in dušo. Marija: Vsebina pasijona in povezanost ljudi. Franci: Navdušuje me vedrina, s katero pristopamo k »projektu«. Vaje in druženje skozi celotno pripravo so polne dobre volje in smeha. 4. Katera od letošnjih novosti Ribniškega pasijona ti je najbolj všeč? Boštjan: Preplet sedanjosti in preteklosti. Ana: Fino se mi zdi, da so vključena godala, da se stvar malo popestri in je nekaj novega. Marija: Vzporedna zgodba. Franci: Že lansko leto mi je bilo všeč prekrivanje Jezusovega časa s sedanjostjo. Letos pa so bolj poudarjene naše sodobne stranpoti. Nakazana pa je tudi rešitev – po dobri spovedi se pustimo objeti vstalemu Jezusu in v naše srce se bo naselil mir. 5. Kako si razlagaš Jezusove besede: »To delajte v moj spomin«? Mira: Jezus nam kaže pravo pot, na nas pa je, da jo prepoznamo. Urša: Jezusove besede in dejanja predajajmo naprej med ljudi ... naj bodo vedno in povsod z nami. Petra: Besede nas spodbujajo, da je to, kar delamo, dobro, predvsem je dobro za nas in naj vztrajamo tudi, če nam stopi na pot kakšna ovira. Matjaž: Te Jezusove besede so izjemno močne in če jih vzamemo zares, jih je kar težko izpolnjevati. Vsekakor pa spodbujajo, da bi Mu čimvečkrat sledili in tudi živeli po njegovem nauku in zgledu. Mene najbolj nagovarjajo v pomenu odpuščanja, saj je morda ena najtežjih Jezusovih zahtev, prošenj ali zapovedi nam kristjanom. Glavni pomen pa je seveda pri sv. evharistiji, ko se v netelesni obliki Jezus pri vsaki sv. maši daruje za nas. Marija: Te besede vedno znova sprejemam z neizmerno hvaležnostjo, ker nam vedno znova govori, da nas ima tako zelo rad, da nas noče pustiti samih in tudi ne želi, da bi ga pozabili. Borut: To delajte, da se spomnite Jezusa; to delajte, da se spomnite na Jezusa; to delajte, da spominjate na Jezusa druge. MARJANCA RIGLER (služba za komunikacijo RiP 2015) Foto Agara Vučemilovič, Matjaž Maležič 9 IZPOSTAVLJENI DOGODKI Na Ribniškem pričel delovati Sosvet mladih Ribniški župan Jože Levstek je predstavil sklep o ustanovitvi Sosveta mladih, ki bo posvetovalno telo župana in bo sestavljeno iz predstavnikov mladih od 15. do dopolnjenega 29. leta starosti, ki delujejo na področju mladinskega organiziranja v občini Ribnica. Pomemben kriterij za zagotavljanje kakovostnega življenja v občini je prijazno okolje do otrok in mladih. Za dosego tega jih je potrebno v največji možni meri vključevati v procese odločanja in jim ponuditi možnost soustvarjanja svojega okolja, kar si bo odslej prizadevala v še večji meri izpolnjevati tudi Občina Ribnica. Tako bo mladim omogočila višjo raven sodelovanja in vplivanja na odločitve Občine, ki se tičejo zlasti njih. S sprejetim sklepom o ustanovitvi Sosveta mladih so le-ti pridobili ustrezen organ, ki bo njihove interese zastopal neposredno pri županu. Hkrati jim Občina na ta način nudi potreben vpogled v njeno delo in omogoča izkušnje, ki jim bodo pomagale pri njihovem nadaljnjem razvoju sposobnosti, družbenem udejstvovanju in sprejemanju odgovornosti. Sosvet mladih občine Ribnica je s tem sklepom postal posvetovalno telo župana, sestavljeno iz predstavnikov mladih od 15. do dopolnjenega 29. leta starosti, ki delujejo na področjih mladinskega organiziranja v občini Ribnica. Edina občina v regiji z mladinskim svetom Predpogoj za zmanjšanje odseljevanja je mladim prijazno okolje. Ribnica se s svojim prizadevanjem, da bi ustvarila mladim vzpodbudno okolje, uvršča med slovenske občine kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj ali Domžale, ki namenjajo mladi populaciji ustrezno pozornost in jim omogočajo sodelovanje in vplivanje na odločitve, ki se tičejo zlasti njih, najsi gre za infrastrukturne posege ali programsko zasnovo. Ustanovitev Sosveta mladih pa ne predstavlja novosti le v ribniški občini, temveč je tudi prvi tovrstni korak v regiji nasploh. Cilji in naloge Sosveta mladih Cilj Sosveta je zastopati mnenja in zamisli o političnem in družbenem soustvarjanju ter izboljševanju lokalnega življenjskega okolja kar se da velikega števila mladih občanov in občank. Sosvet bo zato govoril in deloval v interesu mladih v občini Ribnica, pri čemer bo opozarjal na potrebe otrok in mladih. Skrb bo posvečal transparentnemu načinu sprejemanja odločitev in omogočal sodelovanje. S svojim delovanjem bo zagotavljal vključenost otrok in mladih v za njih relevantne postopke načrtovanja in odločanja. Na ta način bo tvoril posvetovalno telo za vsa vprašanja, ki zadevajo mlade, ter izvajal vpliv na mladinsko politiko v občini Ribnica. Sosvet bo sodeloval pri trajnostnem družbenem razvoju in spodbujal aktivno udeležbo mladih v javnem življenju kot tudi javni dialog o družbenih vprašanjih. Skupaj z županom si bo Sosvet prizadeval za zmanjševanje odliva intelektualnega potenciala mladih iz občine Ribnica. Še tesnejša povezanost Sestava Sosveta mladih je celovit pregled mladinskih organizacij z območja občine Ribnica. K sodelovanju v Sosvetu je župan Jože Levstek povabil člane izpostavljenih društev in organizacij, ki se v ribniški občini ukvarjajo z mladimi. S sprejetjem sklepa in ustanovitvijo Sosveta mladih, ki bo prvič zasedal že v aprilu, je županu uspelo povezati akterje najbolj dejavnih mladinskih organizacij in jim omogočiti platformo za razvijanje skupnih idej, predlogov in projektov. Na rezultate tovrstnega sodelovanja ne bi smeli čakati prav dolgo. Pripravil DOMEN M. ČAMPA MARINČ Z MOJSTRSKIM IZPITOM DO SREDNJE STROKOVNE IZOBRAZBE Obrtno podjetniška zbornica Slovenije izvaja mojstrske izpite od leta 2000 dalje za 52 različnih mojstrskih nazivov. Mojstrski izpiti so umeščeni v šolski sistem in omogočajo pridobitev srednje strokovne izobrazbe (5. stopnja). Pridobitev naziva mojster je za vsakega posameznika velik uspeh, hkrati pa je mojstrstvo pomemben kamenček v mozaiku nacionalnega izobraževanja, kajti poslanstvo mojstrov je prenašanje znanja na mlajše rodove. Pridobljeni mojstrski naziv pomeni tudi odlično priložnost za večjo zaposljivost v izbranem poklicu, za podjetje pa konkurenčno prednost, saj se z uporabo blagovne znamke »Mojster« poudari mojstrstvo in kakovost izdelkov ali storitev. 10 Na mojstrski izpit se lahko prijavi vsak posameznik, ki izpolnjuje enega izmed pogojev 28. člena Obrtnega zakona. Izpit je sestavljen iz štirih delov (praktični del, strokovno-teoretični del, poslovodno-ekonomski del in pedagoško-andragoški del). Trenutno poteka že 17. razpis za mojstrski izpit, v okviru katerega sta določena dva pristopna roka: prvi pristopni rok je bil 10. marec 2015 – rok za oddajo popolnih vlog je bil 2. marec 2015, drugi pristopni rok je 6. oktober 2015 – rok za oddajo popolnih vlog je do 25. septembra 2015. Podrobne informacije o mojstrskem izpitu si lahko preberete na spletni strani www.ozs.si ali pa se zglasite v pisarni OOZ Ribnica. DIPLOMA V Rokodelskem centru Ribnica je v marcu potekalo odprtje razstave o slovensko-ameriškemu glasbeniku Matiji Arku, v Ameriki poznanem kot Matt Hoyer. V Sloveniji je bilo njegovo glasbeno delovanje do nedavnega precej neznano. Matija Arko se je rodil 22. februarja 1891 v Sodražici, kmalu po mamini smrti je leta 1904 odšel za očetom v Ameriko. V »novi svet« je s sabo ponesel tudi veselje do glasbe in spomin na svojo mamo, ki se ji je poklonil tako, da je za svoje umetniško ime izbral njeno domače hišno ime Hojer. Avtorja razstave sta nam razkrila, da je Matija že kot mladenič igral v gostilni svojih sorodnikov v Clevelandu, kasneje pa je s svojima polbratoma Frankom in Edom Simončičem ustanovil sku- UTRINEK Z ODPRTJA RAZSTAVE V času izvajanja mojstrskih izpitov od leta 2000 do leta 2014 je iz občin Ribnica, Sodražica in Loški potok pridobilo mojstrski naziv 17 posameznikov: Erika Radosavljević (cvetličarski mojster), Esad Čatić (dimnikarski mojster), Fadil Okić (dimnikarski mojster), Jože Levstek (elektroinštalaterski mojster), Marko Kersnič (mojster oblikovalec kovin), Stanislav Debeljak (mojster oblikovalec kovin), Luka Knavs (mojster strojnih inštalacij), Nina Mikolič (frizerski mojster), Branko Andoljšek (mojster avtomehanik), Bojan Gornik (mojster avtomehanik), Bojan Novak (mojster avtomehanik), Matjaž Andoljšek (mojster preoblikovalec kovin), Franci Lovšin (mojster preoblikovalec kovin), Rok Tekavec (mojster vzdrževanja tekstilij), Mitja Kljun (mojster avtomehanik), Barbara Kojek Prelesnik (čebelarski mojster) in Boštjan Kojek (čebelarski mojster). PAVLE HOČEVAR, sekretar OOZ Ribnica pino Hoyer trio. Matt Hoyer je s prepletanjem slovenske ljudske glasbe in različnih oblik ameriške popularne glasbe tistega časa postavil temelje t. i. »polka glasbi«, DIREKTORICA ROKODELSKEGA CENTRA POLONA RIGLER GRM Z ŽUPANOMA OBČIN RIBNICA IN SODRAŽICA JOŽETOM LEVSTKOM IN BLAŽEM MILAVCEM TER DR. DRAGOM KUNEJEM IZ GLASBENONARODOPISNEGA INŠTITUTA SLOVENIJE ZBIRKA HOYERJEVIH PLOŠČ ki je zaradi privlačnosti prestopila etnične meje in pozneje dosegla vsesplošno popularnost. Značilna inštrumentalna zasedba tria je bila harmonika (diatonična ali kromatična), kitara in bendžo. Poleg igranja v živo je Hoyer s triom ali pa sam snemal tudi gramofonske plošče. Nekatere med njimi so bile izdane celo v nakladi več kot 2000 izvodov, iz česar sklepamo, da je bila skupina zelo priljubljena. Glavnina posnetkov je nastala v letih 1924–1929. Najstarejši ohranjeni posnetki so bili narejeni 30. novembra 1924 za podjetje Victor Talking Machine Co. Kasneje je Hoyer trio snemal tudi za druga podjetja, največ za Columbia Gramophone Co., nekaj pa tudi za OKeh Records. Celotna diskografija Hoyerjevega tria obsega skupaj 99 enot. Na razstavi obiskovalec lahko prisluhne nekaterim Hoyerjivim melodijam ali pa se nauči zaplesati star, nekoč zelo popularen ples, zibenšrit, ki je bil priljubljen tudi na Ribniškem. Razstava Amerikanec na obisku v stari domovini bo do sredine junija na ogled v Rokodelskem centru Ribnica, kasneje pa se seli v Sodražico, v rojstni kraj Matije Arka. Jeseni načrtujejo tudi izid kataloga. Tekst in foto JURIJ KOŽAR 11 IZPOSTAVLJENI DOGODKI Razstava o Matiji Arku, pionirju polke v ZDA IZPOSTAVLJENI DOGODKI BITKA PRI JELENOVEM ŽLEBU V soboto, 28. marca, je v Športnem centru Ribnica potekala osrednja slovesnost ob spominu na bitko pri Jelenovem žlebu. ŽUPAN JOŽE LEVSTEK Z JANKOM VEBROM IN SOPROGO, LADOM KOCJANOM, MITJO KLAVORO IN JOŽETOM ANDOLJŠKOM Pod vrhom Male Bele stene sta se obe vojski nepričakovano srečali in vnel se je hud boj. Partizani so na težko prehodnem terenu za malenkost prehiteli Italijane in zavzeli vrh nad cesto, odkoder so obvladovali okolico. Italijane so obkolili s treh strani, prosta je bila le južna stran, proti Glažuti, kamor so se začeli umikati. Teren je izredno strm, ponekod prepaden, pod cesto pa je tudi veliko brezno, kamor so v paniki skakali, da bi ubežali kroglam. Borba je trajala okrog dve uri. Padlo je 105 okupatorjevih vojakov, 120 pa je bilo ranjenih. Partizani so zaplenili 190 pušk, 12 lahkih in 7 težkih mitraljezov, težki minomet, radijsko postajo. Partizanske brigade so imele pet mrtvih in nekaj ranjenih mož. Letošnji slavnostni govornik na dogodku je bil Mitja Klavora, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je v daljšem nagovoru izpostavil zgodovinsko dejstvo o eni najpomembnejših bitk v drugi svetovni vojni. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Ribnica Jože Levstek. V kulturnem programu, ki ga je pripravila in vodila Irma Grbec so nastopili recitatorji OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica in OŠ Stara cerkev, harmonikar Franc Malavašič, kvartet Gallus, KUD Ribniški pihalni orkester in recitatorke območnega združenja ZB za vrednote NOB Ribnica. Po napadu na Ribnico 26. marca 1943 so se Cankarjeva, Gubčeva, Tomšičeva in Šercerjeva brigada umaknile na območje Velike gore, da bi se partizani v širnih gozdovih spočili in pripravili za nove napore. Ker so bili precej otovorjeni, s seboj so nosili ranjence, se niso prebijali po stranskih strmih poteh in vlakah, ampak kar po Rudeževi cesti. Na območju Velike gore sta se prav takrat nahajala dva bataljona italijanske divizije Macerata, ki naj bi partizane pričakala v zasedi. Ker niso natančno vedeli, kje se bodo partizani umikali, sta na slepo patruljirala po območju Velike gore. JANKO VEBER, DANIJEL DIVJAK IN JOŽE ANDOLJŠEK Podelili so tudi spominske plakete Jelenov žleb, ki sta jih Francu Lapajnetu, Janku Vebru in Občinski organizaciji ZB za vrednote NOB Ribnica podelila dosedanji predsednik občinskega združenja Jože Andoljšek in novi predsednik, ki je bil izvoljen sredi marca, Danijel Divjak. Pred osrednjo proslavo v Ribnici je dopoldan iz Rakitnice in Loškega Potoka v organizaciji Planinskega društva Ribnica potekal tradicionalni spominski pohod v Jelenov žleb. Vmes so se pohodu pridružili tudi pohodniki iz Sodražice, Novega mesta, Šentjerneja, Logatca in od drugod. Pred spomenikom padlim partizanom v tej bitki sta Jože Andoljšek in general Lado Kocjan, poveljnik ene izmed brigad, položila venec. Hkrati je potekala zgodovinska učna ura s Kocjanovim pričevanjem zgodbe o mladih partizanih, ki so bili stari komaj 18 let in deset let starejšem poveljniku. Pred Športnim centrom pa smo lahko videli predstavitev slovenske oborožitve in predstavitev vojaka 21. stoletja. ŽUPAN MED POZDRAVNIM IN SPRAVNIM NAGOVOROM 12 Tekst in foto MARKO MODREJ V času med mednarodnim dnevom maternih jezikov (21. februar) in mednarodnim dnevom poezije (21. marec), ter na čast obema, je Škrabčeva domačija 12. marca gostila dve prepoznavni imeni slovenskega literarnega prostora, pisatelja, pesnika in urednika Aleša Štegra in Tino Košir Mazi, kolumnistko in nekdanjo voditeljico oddaje Knjiga mene briga. Pogovor se je sukal o jeziku in poeziji. Uvodni del je bil posvečen jeziku, za katerega Šteger pravi, da je pravzaprav tujec v nas, da ga pogosto niti ne razumemo. Izraža globine in odtenke, ki jih je mogoče ustvariti le v govorjenem, živem jeziku in le na ta način lahko prenaša in poustvarja občutja govorca. Slovenščina, čeprav težak jezik, mu omogoča vso prožnost, podtone in eleganco. Pesnik najbrž lažje zamenja telo, kot zamenja jezik, v katerem piše. Prihodnost slovenščine vidi v jeziku umetnosti. Naravoslovje je za strokovni jezik že prevzelo angleščino, sledi tudi humanistika, vprašanje je tudi, do kdaj se bo slovenščina ohranila kot Tekst in foto PRIMOŽ TANKO ALEŠ ŠTEGER 6. ORTNEŠKI TURNIR V TAROKU Športno društvo Velike Poljane je v soboto, 28. februarja, organiziralo že 6. ortneški turnir v taroku. Pripravili so ga v obnovljeni gostilni Pri Matjaku v Ortneku. Turnir se je začel ob 18. uri, ko se je v koči zbralo 27 tekmovalcev in tudi veliko gledalcev. Igralo se je v skupini treh igralcev, zato so bili tekmovalci razdeljeni na 9 skupin. Za določitev, kdo bo igral s kom, smo uporabili računalniški program. Računalnik prvi krog določi naključno, nato pa določi za isto mizo tekmovalce s približno istim številom točk, tako da so igre bolj izenačene in napete. Zmagovalec letošnjega turnirja je bil Dejan Hoge (Ribnica), drugo mesto je zasedel Ivan konverzacijski jezik. Ohranila pa se bo kot jezik umetnosti, verjame Šteger. Prevajanje, ki je pomemben del Štegrovega delovanja, je po njegovem pravzaprav učenje. Prevod je podvig, kako prestaviti miselne lege v drug jezik pa vendar ohraniti pomen, ki ohranja vse odtenke in pomene izvirnika. Odgovor na vprašanje, kaj pomeni biti pesnik v današnjem času, je obenem sila preprost in brezčasen, pravi Šteger. Je v bistvu način, kako biti sam, kako slišati poezijo svojega srca in jo ubesediti. Poezija ni jezik moči, oblasti in denarja, pač pa njihovo nasprotje. Pogovor je tekel tudi o Štegrovem zadnjem romanu Odpusti, v katerem se avtor sprašuje, zakaj današnje generacije še določajo zgodbe, ki jih že dolgo ni več. Roman se navezuje na Maribor v letu 2012, v letu EPK (Evropska prestolnica knjige). V romanu je mogoče prepoznati številne osebe, vendar, če se lotimo branja romana kot romana na ključ, se znajdemo v zagonetki, ki nima logičnega izhoda. Največ, tako Šteger, pove o nas kot bralcih. Poglavitni poudarek pa je, da so številni projekti, kot je bil recimo EPK, obsojeni na neuspeh, saj v družbi ni mreže, ki bi preprečila padanje. V družbi ni kohezivnega, povezovalnega elementa, ki bi prekinil ustaljeni tok razpadanja družbe in ustvaril nov zagon. Blatnik (Karlovica), tretji je bil Gašper Pirnat (Velike Poljane), četrti Slavko Šilc (Dvorska vas) in peti Janez Gorše (Grič). Turnir je bil zelo izenačen, saj nihče ni imel vseh 8 točk, da bi zmagal v vseh štirih kolih. Po objavi rezultatov ter podelitvi pokalov najboljšim je sledilo le še stiskanje rok najboljšim in prijetno druženje. Še enkrat čestitam najboljšim in se zahvaljujem tudi vsem ostalim tekmovalcem za udeležbo. Predstavnik ŠD Velike Poljane, JOŽE ANDOLŠEK Foto Janez Gorše NAJBOLJŠI TRIJE 13 KULTURNI UTRINKI V SKEDNJU ŠKRABČEVE DOMAČIJE GOSTILI ALEŠA ŠTEGRA IN TINO KOŠIR MAZI POGLED V ZGODOVINO Boš za veliko noč prinesel gobo? O pomenu in raznašanju velikonočnega ognja v župnijah Ribnica, Dolenja vas, Sveti Gregor in Velike Poljane od druge polovice 20. stoletja do danes. Muzej Ribnica je na pobudo Pomurskega si mežnarji poiščejo sami v gozdu, lahko pa Svetega Roka velikonočne jedi kuhajo že v muzeja Murska Sobota in Zavoda Marianum se zgodi, da jim jo podari tudi kdo drug. Prav petek. Informatorka se spominja mladosti v opravil raziskavo o pomenu in raznašanju to je storil eden od sogovornikov, ki je gobo vasi Dane, kjer je kot otrok živela, in pravi, velikonočnega ognja spomladi leta 2015 v našel v gozdu, plezal do nje, jo primerno dolgo da so v času njenega otroštva, t.j. okoli 50. štirih župnijah, ki ležijo v Občini Ribnica, in sušil, nato pa podaril tistemu mežnarju, ki leta prejšnjega stoletja, šunko kuhali na blasicer v župnijah Dolenja vas, Ribnica, Sveti navadno prinese ogenj do njegove hiše. Poleg goslovljenem ognju, saj so imeli »žegnanje« Gregor in Velike Poljane. mežnarjev so se pri blagoslovu ognja pred velikonočnih jedi kasneje. Velikonočne jedi Zahvaljujemo se vsem enajstim sogov- cerkvijo nekdaj (približno v 60. letih) pridružile so kuhali na blagoslovljenem ognju tudi v ornikom, ki so nam priskočili na pomoč s tudi trške žene, ki so prišle po tlečo gobo kar Goriči vasi, ker so prav tako imeli blagoslov svojim pripovedovanjem o raznašanju ognja same. V železni smetišnici ali v kakšni drugi velikonočnih jedi v cerkvi Marijinega imena v njihovi mladosti ter o tem, kako se celo- posodi so jo prenesle v svoj dom. popoldne. Sogovornik se spominja, da je ten obred odvija danes. S svojimi spomini so Blagoslovljeni ogenj nato mežnarji v posebni bila količina jedi za veliko noč včasih velika – omogočili, da je del zanimivih šeg in navad, ki železni posodi raznosijo po hišah. V nekat- številčnost družin pa tudi prihod sorodnikov je se sicer od župnije do župnije, od družine do ere kraje je mežnar s tlečo gobo prišel sam botroval k temu, da je gospodinja k blagoslovu družine razlikujejo zgolj v podrobnostih, v cerkev na glavi nesla več odvzet pozabi. kot meter velik »jerbas«. 1 Za vse štiri župnije tako v preteklosti kot Mežnarju, ki je tleči ogenj sedanjosti okvirno velja, da na sobotno prinesel na dom, so okoli jutro pred župnijsko cerkvijo zakurijo sredine 20. stoletja v zahvalo ogenj, ki ga nato raznašalci s pomočjo dali jajca, ne pa pirhov, saj lesne gobe raznesejo po gospodinjstvih. ti še niso bili pripravljeni. V V zameno dobijo različne darove, ki se po ta namen je mežnar imel časovnih obdobjih razlikujejo. Ta ogenj, ki s seboj košaro, v katero je ponavadi roma v kurišča, ponekod simshranjeval jajca, saj so mu bolno ponazarja očiščenje, drugje pa se te dajali prav vsi vaščani, ki na njem pripravijo jedila za velikonočni jim je prinesel velikonočni blagoslov ali žegen. Za veliko noč se kuriogenj. ta in blagoslavljata dva ognja. Jutranji Danes se prinašalcem ognja ogenj velja za neke vrste očiščenje, ki so v zameno podari pirhe in ga nato deležna vsa gospodinjstva. Je pomarančo ter predvsem predpriprava na prihod večne luči, ki je denar, ki se je ponekod v simbol svetlobe in življenja in jo prižgejo KURJENJE VELIKONOČNEGA OGNJA PRED ŽUPNIŠČEM V DOLENJI VASI. Ribnici podarjal tudi že v na veliko soboto pri večerni maši: župnik OKROG OGNJA SO ZBRANI MINISTRANTI IN MEŽNARICA IZ RAKITNICE S PRIP- sedemdesetih letih 20. stoblagoslovi ogenj, ki ga z velikonočnimi RAVLJENO LESNO GOBO NA ŽICI. OKROG LETA 1985. LASTNIK FOTOGRAFIJE letja. svečami ministranti raznesejo med JANEZ POGORELEC. Ko sem sogovornike farane. Navade blagoslova in raznašanja povprašala, kaj simbolizira velikonočnega ognja se v omenjenih župnijah (ponekod je tako še danes), ponekod pa velikonočni ogenj je ena od sogovornic rekla: med seboj ne razlikujejo veliko, kljub temu pa hodita tudi dva – eden nosi tlečo gobo na »Ta ogən pomajnə srječo, srječo, pa də ne obstajajo zanimive različne podrobnosti, ki so žici, drugi pa ima del nje v železni posodi pride do kašnəga neurja, do kašne tuoče pa opisane v nadaljevanju. narezano na koščke. Mežnarji tlečo gobo na təh stvari … ja, tu je tu, tu so verovalə učasəh žici vzdržujejo tako, da vsake toliko krožno … pa nə naravo se je navezvalu tut tu, de se Župnija Ribnica zanihajo. Z blagoslovljenim ognjem potrkajo je njaslu butaro nə cvətnuo nədajlo, de se V župniji Ribnica blagoslov velikonočnega na domovih in gobo odnesejo v »šporhet«. je imajlu tu cvajtje in lajs, kə se je posušu, ze ognja poteka v soboto ob sedmih zjutraj V njem navadno že gori (tudi nekdaj – v 50. kadət.« 2 pred župniščem. Velikonočni ogenj zakurijo letih je bilo tako), goba pa v hišo prinese posenekoliko pred tem, navadno med šesto in pol ben vonj. Sogovornica meni, da se navada V župniji Ribnica so namreč s posušenimi sedmo uro zjutraj. Zanj poskrbi mežnar (cerkprižiganja velikonočnega ognja v domovih butaricami kadili po hiši in okoli nje na veliki ovnik), ki pred tem pripravi tudi les. danes opušča zato, ker velika večina domov četrtek in veliki petek, ponekod pa so s kajenSogovorniki pravijo, da je blagoslov nekdaj nima več starih, zidanih štedilnikov, ki se kurijo jem začeli tudi že v sredo. Še danes se ponekod (sredi 20. stoletja) potekal prej, še ponoči pred na drva. Drugi sogovornik, ki živi v stanovan- po okoliških vaseh (npr. v Goriči vasi) da za eno zoro. Ogenj se je vedno zakuril pri cerkvi, pred jskem naselju v Ribnici pa poroča, da v stano- pest posušenega šopa butarice na žerjavico župniščem, nekdaj kar na tleh, danes pa se vanju, kjer nima peči, velikonočni ogenj daje in se pokadi okoli hiše ter v njej. To obvaruje zakuri v večji železni posodi. Ob blagoslovu v kovinsko posodo namenjeno prazničnemu hišo pred ognjem in naravnimi nesrečami. ognja se poleg duhovnika zberejo mežnarji kajenju, v kateri ostane dokler ne izgori. Četrti dan, torej v soboto, pa je k hiši prispel podružničnih cerkva, to je skupina od 15 do Sogovorniki poročajo tudi, da so včasih pravi- blagoslovljeni ogenj, ki je očistil hišo in sim25 ljudi, ki so zadolženi za raznašanje ognja po li, da naj bi na velikonočnem ognju kuhali boliziral Kristusa, svetlobo, luč. Blagoslovljeni vaseh v župniji Ribnica. Za določen »rajon« se velikonočne jedi. Danes je ta navada opuščena, velikonočni ogenj po poročanju sogovornikov prej dogovorijo, navadno gre vsak mežnar v sogovornica poroča, da velikonočne jedi prip- simbolizira mir in zbližuje ljudi. Župnik razlaga, »svojo vas«. Da lahko ogenj nato raznesejo po ravi že dan prej. Razlog tiči v tem, da bla- da navada prižiganja velikonočnega ognja domovih, je potrebno podkuriti lesno gobo, ki goslov velikonočnih jedi v tem delu Ribnice, izhaja iz ljudske prakse, ki seže v predkrščansko omogoča, da ogenj vzdrži, saj goba tli izredno pri Svetem Roku, poteka že v soboto ob obdobje, ko so v tem obdobju leta praznovali dolgo. Lesno gobo, ki najdemo na bukvah, osmi uri zjutraj. Zato krajani v okolici kapelice zmago svetlobe nad temo. Danes ogenj sim- 14 Župnija Dolenja vas V Dolenji vasi sem po pripovedovanju sogovornikov ugotovila, da se je največja razlika pri blagoslovu velikonočnega ognja zgodila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj so do takrat po hišah raznašali velikonočno gobo mežnarji in mežnarice, torej cerkveni oskrbniki. Mežnar je bil v Dolenji vasi, v župnijski cerkvi Sv. Roka, ter v obeh podružničnih cerkvah, v Prigorici in Rakitnici. Vasi Lipovec in Grčarice nimata cerkve, tako jim tudi nihče ni prinesel velikonočnega ognja, oz. kot je rekel sogovornik, so oni »nekaj kasneje« (druga polovica osemdesetih let 20. stoletja) začeli tja nositi velikonočni ogenj. 4 Danes velikonočni ogenj zarana zakurijo ministranti ali župnik, kdor pride prej. Les mora biti bukov, vzamejo ga iz farovške drvarnice. Duhovnik ga nato z blagoslovljeno vodo blagoslovi. Ko ogenj dogori, dajo ministranti na drevesne gobe koščke žerjavice, da začne goba tleti. Idealno je, da ministranti in župnik naberejo gobo že leto prej, da se dodobra posuši. Drevesne gobe navežejo na dolgo žico, kar jim omogoča, da jo zavrtijo, kadar začne ogenj ugašati ter na ta način spodbudijo tlenje. Ker je ministrantov več, hodijo običajno v skupinah po trije ter si razdelijo dele vasi, po kateri nosijo ogenj. S seboj nosijo tudi koščke drevesnih gob, ki jih pri vsaki hiši pritaknejo k tleči gobi ter vržejo v krušno peč ali štedilnik, če jim lastniki hiš odprejo vrata. Ponekod vržejo ministranti košček gobe v štedilnik, drugje pa dajo košček lastnikom in ga oni sami vržejo v štedilnik. Dandanašnji se namreč dogaja tudi to, da prebivalci ne odpirajo več vrat, ko vidijo, da so prinesli velikonočni ogenj. V Prigorici in Rakitnici sta še v osemdesetih letih velikonočni ogenj nosili mežnarici. Sogovornici sta se spominjali, kako je mežnarica prišla v kuhinjo in v štedilnik vrgla košček drevesne gobe. Zaželela jim je lepe velikonočne praznike in voščilo, ki je šlo nekako takole: »Ogenj naj varuje vašo hišo vsega zla.« V zameno za ogenj so dali mežnarici kakšen dinar in pa pirh, kasneje tudi pomaranče. Prav te tri darove (včasih tudi surova jajca), pa tudi čokolado, prejemajo ministranti ob prinašanju ognja še danes. Vendar poleg tega, da zaželijo lepe praznike, ne izrekajo ničesar drugega. Izvedela sem, da so ministranti nošnjo velikonočnega ognja velikokrat vzeli kot neke vrste zabavo. Nihče od sogovornikov se ne spominja, da bi šele ob prejemu ognja začeli kuriti peč ali kuhati. Običajno so to storili še preden so dobili ogenj, saj se je morala šunka do popoldneva ohladiti, da so jo lahko nesli k blagoslovu jedi. Le tam, kjer so ogenj prejeli med prvimi, še bolj zgodaj, so počakali s kuho, sicer pa to ni bilo pravilo. Ogenj so tudi potem preprosto nalagali naprej in mu niso posvečali nikakršne posebne pozornosti. Še danes je tako. O velikonočni sveči sogovorniki niso vedeli veliko povedati. Le to, da se je vse, kar je povezano z velikonočno svečo, dogajalo samo v cerkvi in ne po domovih. Ko nastopi čas za večerno mašo, so luči v cerkvi ugasnjene. Pred cerkvijo gori ogenj, ki ga zakurijo ministranti. Na njem župnik prižge velikonočno svečo. Ko hodi proti oltarju, zapoje župnik sam trikrat Kristusova luč, pridite molimo in alelujo. Začne z nizkimi toni, potem pa čedalje višje. Ko tretjič odpoje, se prižgejo v cerkvi luči. Župnik velikonočno svečo postavi v svečnik, ministranti vzamejo ogenj in faranom prižgejo sveče, ki gorijo približno deset minut, nakar jih ugasnejo. Obred se nadaljuje z mašo. Sveče, ki jih farani ugasnejo, pustijo v cerkvi. Z ognjem je povezano tudi zažiganje vsega, kar je bilo blagoslovljeno in je namenjeno »za odpad«. Blagoslovljene butarice in oljke, ki jih družine hranijo od prejšnjega leta, na cvetno nedeljo zažgejo, ter na njihovo mesto postavijo nove, ki so jih v cerkvi blagoslovili. Zažgejo tudi lupinice pirhov, skratka vse, kar je blagoslovljeno. Zakaj točno to počnejo, niso vedeli povedati, rekli so le, da je to potrebno storiti in da to počnejo, že odkar pomnijo. Župnija Sveti Gregor V Slemenih pri Sv. Gregorju je bila približno do leta 1952 navada, da so na veliki četrtek in petek »strašili Kristusa«. Mladeniči in dečki so ob treh popoldne čakali pred cerkvenimi vrati, kdaj bo župnik med obredom ugasnil zadnjo svečo od dvanajstih na trirogeljnem svečniku, kar je pomenilo, da so vsi apostoli zaspali. Ko gorela le še rdeča sveča, ki je bila simbol za Kristusa, so dali znamenje in z zvonika je mežnar vrgel zaboj iz desk. Fantje so z dva metra dolgimi koli začeli udarjati po zaboju, dokler od njega niso ostale le še iveri. Mlajši dečki so takrat vrteli raglje; ropot je bil velikanski. Iveri, ki so ostale od »strašenja Kristusa«, je mežnar pospravil pod skedenj za prižig velikonočnega ognja v soboto zjutraj. Danes je, razen »strašenja Kristusa«, obred blagoslova in raznašanja ognja enak kot v preteklosti: pri prižigu in blagoslovu ognja so navzoči župnik in ministranti. Zakuri se z drvmi za kurjavo iz župnišča. Že prej se določi, kam bo šel kateri ministrant raznašat ogenj. Razdelijo se v tri skupine, eni gredo peš proti Velikim Laščam, drugi proti Ortneku in tretji proti Črncu in Zadnikom. Ogenj nosi en ministrant v kovinski posodi, drugi pa nosi kose gobe, ki jih potem razdelita po vseh hišah. V zameno za tlečo gobo dobijo pirhe, pomaranče, danes navadno denar. Gospodinja z gobo zakuri v peči, kjer speče potico, gospodar pa odnese koščke tleče gobe še po vseh parcelah. Če je lepo vreme, lahko ta goba tam tli tudi dva dni. Velikonočno svečo lahko verniki pri večerni maši na veliko soboto dobijo v cerkvi ali pa jo prinesejo s seboj. Je dolga in tanka, tako da se včasih tudi zvije. Med obredom v cerkvi pogori približno pet centimetrov, nato jo ugasnjeno verniki odnesejo domov in jo shranijo na vidno mesto, poleg svetih podob. Prižgejo jo ob različnih osebnih stiskah. Župnija Velike Poljane V preteklosti je na velikonočno soboto ogenj pred župnijsko cerkvijo sv. Jožefa na Velikih Poljanah zakuril mežnar ob peti uri, ob šesti uri, ko se je ogenj razgorel, pa je potekal blagoslov. Župnik je v spremstvu ministrantov prišel iz zakristije do ognja, kjer so zmolili molitve, in ga blagoslovil. Mežnar je na blagoslovljenem ognju zanetil lesno gobo in odhitel po hišah celotne župnije. Lesno gobo je pripravil mežnar sam, poiskal jo je v gozdu, navadno že v času med veliko in malo mašo. Nato jo je skrbno shranil na »ispi«, na podstrešju, da se je dobro posušila. Še pred veliko nočjo so prinašalca gobe vaščani spraševali: »Boš prinesel gobo?« To »glavno« gobo je nataknil na žico, poleg pa je imel še košaro, v kateri je nosil koščke gobe, ki jih je dajal po gospodinjstvih. Vzdrževati tlečo gobo je bilo težko, saj jo je bilo potrebno na žici vrteti, da ni ugasnila. Mežnarju so pri raznašanju gobe pomagali tudi družinski člani. Ko je prišel mežnar do hiše, sta ga gospodar oz. gospodinja peljala do »šporheta«, v katerem je bilo kurišče lično pripravljeno s podneto, da je vanj položil tlečo gobo. Sogovornik je poudaril, da je bilo zelo pomembno tudi kurjenje ognja v »kuhincah«, kjer se je kuhalo za prašiče. Po pripovedovanju so gobo v različnih obdobjih raznašali tudi ministranti. V zameno za gobo so prinašalcu dali, kar so imeli pri hiši: jajca, klobaso, kruh in tudi denar. Največ so ponavadi dobili tam, kjer so najmanj pričakovali, pri ljudeh, ki niso hodili v cerkev. Že na pragu so jih čakali in jih sami povabili v hišo. Na blagoslovljenem ognju so pripravljali le »gifte«, to so iz ajdove in bele moke z veliko ocvirki zamešene in podolgovato oblikovane štručke, kuhane v vodi, v kateri se je na veliki petek kuhala šunka. »Gifti« so tudi del velikonočnega žegna. Ogenj je gorel čez praznike, kaj dlje pa ga niso ohranjali. Danes blagoslov ognja na Velikih Poljanah poteka ob sedmi uri zjutraj. Raznašalec ognja je že v letih, tako da za raznašanje gobe porabi veliko časa. Gobo še vedno skrbno pripravi, raznaša pa jo v nekakšni pokriti posodi, v katero nasuje žerjavico. Ogenj v njej ohranja tako, da nanj polaga manjše kose narezane gobe. V zameno še vedno kaj dobi, ponudijo mu pijačo in denar. Pri raznašanju ni sprememb, moj sogovornik pa je poudaril, da nekaj časa raznašalci ognja niso imeli »kam dat«, ker so kurišča na drva zamenjale peči na olje in plin. Pri večerni vigiliji vsak vernik prinese v cerkev svečo, ki jo prižgejo ministranti z blagoslovljeno svečo. Nekateri k temu obredu vsako leto prinašajo svojo krstno svečo. V preteklosti so malo boljše, višje sveče kupovali v Italiji, ker je bilo pri nas moč kupiti le »navadne« bele. NASTJA DEJAK, TEJA LESAR IN TINA ZAJC, Muzej Ribnica ------------------------------------------------------------------ A. I., TZ TEJA LESAR, MUZEJ RIBNICA, 20. 2. 2015 M. B., TZ TEJA LESAR, MUZEJ RIBNICA, 20. 2. 2015 3 A. B., TZ TEJA LESAR, MUZEJ RIBNICA, 5. 3. 2015 4 J. P., TZ NASTJA DEJAK, MUZEJ RIBNICA, 20. 2. 2015 1 2 15 POGLED V ZGODOVINO bolizira Kristusovo luč, je simbol očiščenja, ki se navezuje na svetega duha. Simbolika zmage svetlobe nad temo se v krščanstvu navezuje na zmago svetosti nad grehom, ljubezni nad sovraštvom. 3 RAZPISI, OBVESTILA JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE SOCIALNOHUMANITARNE DEJAVNOSTI. 1. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov društev, zveze društev, klubov, združenj in drugih organizacij, registriranih za izvajanje dejavnosti iz 2. člena Pravilnika o sofinanciranju programov socialnohumanitarne dejavnosti v občini Ribnica (Uradi list RS, št. 2/13 – v nadaljevanju: Pravilnik). Predmet tega razpisa niso sredstva za formalno izobraževanje, nakup in vzdrževanje nepremičnin in opreme, stroški dela izvajalcev projektov, materialni stroški, ki se navezujejo na pogostitve ali reprezentance pri programu/projektu in programi/projekti, ki so sofinancirani iz drugih občinskih razpisov. 2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis Na razpis se lahko prijavijo vsi izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež ali sedež podružnice/ enote v občini Ribnica, • da imajo sedež izven območja iz prve alineje, vendar so registrirani v skladu z Zakonom o društvih in vključuje člane, ki so občani občne Ribnica, • da izvajajo program/projekt na območju občine ali izven, če v njem aktivno sodelujejo občani občine Ribnica, • da aktivno delujejo najmanj eno leto, • da imajo poravnane obveznosti do občine, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske in kadrovske pogoje za uresničevanje načrtovanih programov, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot jo določa zakon o društvih, • da imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov in • da opravljajo dejavnosti na neprofitni osnovi. Na razpis se lahko prijavijo: • humanitarne in invalidske organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki so v skladu z zakonom ustanovljene z namenom, da se v njih izvajajo posebni socialni programi in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov ter ljudi, katerih zdravje je ogroženo in so usmerjene h krepitvi zdravja prebivalstva, • dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki so v skladu z zakonom ustanovljene z namenom, da bi v njih skupno reševale socialne stiske in težave prebivalcev, 16 • organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki so v skladu z zakonom ustanovljene z namenom, da bi v njih skupno reševale socialne potrebe svojih članov oz. uporabnikov, • druga društva, zavodi in organizacije, ki izvajajo programe na področju sociale, zasvojenosti, socialnega varstva otrok in mladine, starejših občanov ter druge humanitarne in neprofitne programe in so registrirani za opravljanje dejavnosti. 3. Razpisni rok Od 31. marca 2015 do 21. aprila 2015 do 12. ure. 4. Vsebina in rok oddaje prijav Prijava mora zajemati: • izpolnjeno prijavo na razpis z vsemi zahtevanimi podatki, • izjavo o izpolnjevanju razpisnih pogojev, • podpisan vzorec pogodbe. Prijavitelji morajo prijave dostaviti do 21. aprila 2015 do 12. ure na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj – javni razpis humanitarna dejavnost 2015«. 9. Izid razpisa Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 30 dni po zaključku razpisa. 10. Kraj in čas dviga razpisne dokumentacije Razpisna dokumentacija je od 31. marca 2015, kot dneva objave javnega razpisa, do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ribnica http://www. ribnica.si (javni razpisi) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo vsak delovni dan na naslovu: Občina Ribnica – glavna pisarna, Gorenjska cesta 3, Ribnica. 11. Dodatne informacije v zvezi z razpisom Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu od ponedeljka do četrtka pri Nevenki Turk Kraljič na telefonski številki: 01 837-20-08. JOŽE LEVSTEK Župan Oddaja vloge pomeni, da predlagatelj soglaša z vsemi pogoji in merili razpisa. 5. Odpiranje prijav Komisija, imenovana s sklepom župana, bo z odpiranjem začela 21. aprila ob 12. uri v prostorih Občine Ribnica (2. nadstropje, soba št. M22). Odpiranju prijav sme prisostvovati vsak, ki kandidira na razpisu. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav bo občinska uprava pozvala prijavitelje, da vlogo v roku 5 dni dopolnijo. V primeru, da predlagatelj v zahtevanem roku vloge ne bo dopolnil, bo vloga izločena in s sklepom zavržena kot nepopolna. 6. Osnovna merila za izbor Izbrani programi in/ali projekti bodo sofinancirani iz planiranih proračunskih sredstev za socialno varstvo drugih ranljivih skupin za leto 2015 na podlagi Pravilnika, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. 7. Okvirna višina razpisanih sredstev Za izvedbo javnega razpisa so v proračunu zagotovljena sredstva v višini 7.500,00 EUR. 8. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena proračunska sredstva na podlagi tega javnega razpisa morajo biti porabljena do 20. 11. 2015, z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov v letu 2015. GOBARSKO DRUŠTVO RIBNICA vabi vse ljubitelje gob in vse zainteresirane občane, ki radi nabirate gobe in bi se želeli bolje spoznati z dobrotami naših gozdov, da se nam pridružite. Redne tedenske sestanke imamo vsako sredo ob 20. uri v lovskem domu Ribnica, kjer se lahko prijavite in dobite vse informacije. Pokličete lahko tudi na tel. št.: 041 763 579. Upravni odbor GD Ribnica Naš zdomar se je podal na zadnje krošnjarjenje ... ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše najdražje ob zadnjem slovesu spoštovanega moža, očeta, starega očeta in tasta ELE KERŽAN JANEZA AMBROŽIČA (1926–2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede in podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi njenim ribniškim prijateljicam, »kofetaricam«, ki so ji z rednimi obiski krajšali zadnje mesece njenega življenja. Posebna zahvala dr. Nives Prelesnik, patronažni sestri Francki Rupnik in ostalemu osebju ZD Kočevje. Hvala delavkam CSD Ribnica, praporščakom, delavcem pogrebne službe Komunale Ribnica. Zahvaljujemo se ge. Marjani Starc (Osnovna šola Ribnica) in ge. Irmi Grbec (ZB za vrednote NOB in stranki Socialnih demokratov) za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za odigrane melodije. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. iz Hrovače 1934–2015. Iskrena hvala vsem Vam, ki ste ga obiskali in bodrili, ki ste nas tolažili in se prišli od njega poslovit. Hvala za vsako razumevajočo besedo, sočuten pogled, topel stisk roke, plamen sveče, dehteč cvet v njegovi zadnji pomladi … ŽALUJOČI NJEGOVI ŽALUJOČA HČI BRANKA IN SIN BORUT Z DRUŽINAMA Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Tvojega glasu se ne sliši več, tvojega dotika se ne čuti več, tvojega pogleda se ne vidi več, povsod si vedno z nami ti in vedi, da vse to v nas živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, brata, dedija, strica in tasta Ob nenadni izgubi naše drage mame JULIJANE ŠTUPICA MILANA KOZIĆA (1940–2015) iz Hrovače 20 (1937–2015) iz Ribnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na daljše potovanje. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme ter iskrene besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Velika zahvala za nesebično pomoč celotnemu osebju Doma starejših občanov Ribnica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ribnica, tiskarni KVM grafika Ribnica, PVC Inles Ribnica, Uradu za delo Kočevje, Ribnica in Grosuplje ter pogrebni službi Komunale Ribnica. Hvala gospodu župniku mag. Antonu Berčanu za prelepo opravljen obred in pevcem pod vodstvom Antona Finka iz Kočevja za zapete pesmi. Počivaj v miru se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje in podporo svojcem na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje in sveče vsem, še posebej VETD Hrovača in PGD Muljava. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Komunala Ribnica, pevcem in župniku Andreju Muleju za lepo opravljen obred. Pogrešali te bomo, vendar boš vedno v naših srcih. ŽALUJOČI TVOJI NAJDRAŽJI VSI NJEGOVI 17 ZAHVALE OB SMRTI Ni smrt tisto kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALE OB SMRTI Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) MALI OGLASI PRODAM ZAHVALA 5. marca smo poslovili od naše mame ANGELE KOS (1932–2015) upokojene učiteljice iz Ribnice. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjene maše, cvetje in sveče. Hvala zaposlenim v Zdravstvenem domu Ribnica, osebju Doma starejših občanov Ribnica, nekdanjemu in sedanjemu kolektivu OŠ Ribnica, sorodnikom, prijateljem, sosedom ter vsem ostalim, ki ste ji vsakodnevno pomagali in ji lepšali dan. Hvala ge. Marjani Starc in ge. Ivi Ilc za poslovilni govor ter g. Mohorju, p. Niku in p. Gregorju za lepo opravljen obred ter pevcem, Komunalnemu podjetju Ribnica in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI ŽALUJOČI Prodam 2-sobno stanovanje v izmeri 63,60 m2, z zaprtim balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je na biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 449 565. Na Bregu pri Ribnici, na lepi lokaciji v Hrastju, prodam nezazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 1.127 m2. Parcela je komunalno opremljena z vsemi potrebnimi priključki. Dostop je urejen po javni asfaltirani cesti. Možna takojšnja gradnja. Cena po dogovoru. Telefon: 041 244 845. V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji, prodam hišo. Velikost hiše je 160 m2, celotne parcele 750 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 031 207 718. V Dolenji vasi, na Obrtniški ulici, prodam gradbeno parcelo velikosti 682 m2. Parcela leži na mirni lokaciji, teren je raven, primeren za gradnjo hiše. Na njej sta trenutno sadovnjak in star kozolec. V bližini so pošta, šola, trgovina. Čez cesto možen tudi dokup manjše parcele, namenjene za sadovnjak, vrtiček ... Cena po dogovoru. Tel.: 041 285 606 – Bernard. V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet), velikosti 71,82 m2. Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij, CK-ogrevanje. Vredno ogleda. Cena je 70.000 EUR oz. po dogovoru. Tel.: 031 840 255, 01 836 95 90. Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam parcelo: 1054, velikosti 789 m2. Parcela je na mirni lokaciji, na ravninskem terenu, vsa infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra Ribnice, oddana vloga na zemljiškem oddelku za zazidljivost. Tel.: +3816 1 689 9756, e-pošta: [email protected]. Prodam staro kaščo (4 x 4 m). Tel.: 041 590 362. Prodam gradbeni parceli v Dolenji vasi, v naselju Humec. Parceli sta ob glavni cesti Kočevje Ribnica. Vsaka parcela je po ca. 900 m2. Lahko obe skupaj. Cena za m2 je 23 EUR. Tel.: 070 842 625. Prodam vso gostinsko opremo z inventarjem. Lokacija Humbi, Dolenja vas. Cena po dogovoru. Tel.: 070 842 625. Prodamo ali oddamo KAVARNO v centru Ribnice (Škrabčev trg 25). Tel.: 051 341 042. ODDAM Mama nikoli ne umre. ZAHVALA 18. marca se je poslovila od nas draga mama ANGELA LOVŠIN (1930–2015) Iz Goriče vasi 65. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, znancem za iskreno izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala dr. Alenki Nadler Žagar, Centru za socialno delo Ribnica, župniku mag. Antonu Berčanu, pevcem in Komunali Ribnica. Iskrena hvala vsem! ŽALUJOČI VSI NJENI 18 V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na Vrvarski poti 3, v Ribnici, ugodno oddamo v najem dva poslovna prostora v II. nadstropju, v izmeri 18 m2 in 21 m2. Cena najema znaša 9 EUR/m2 in vključuje vse stroške. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 8369 340 ali osebno v pisarni Zbornice. V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor v velikosti 70 m2 – novogradnja, primeren za skladišče ali delavnico. Tel.: 031 677 387. V najem oddam 150 m2 velik prostor, primeren za delavnico oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu. Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 369 908. V Kočevju – UHM – oddam delno opremljeno trisobno stanovanje. Vseljivo takoj. Cena najema 300 EUR. Tel.: 041 454 275. V Slatniku oddamo v najem hišo s centralno kurjavo na olje ali drva. Vseljivo takoj. Info. na tel.: 041 631 693. V Ribnici, na Knafljevem trgu 5, oddam opremljeno enosobno stanovanje. Tel.: 040 398 761. Na Knafljevem trgu v Ribnici oddam v najem enosobno stanovanje, velikosti cca. 40 m2, 2. nad. Stanovanje je delno opremljeno (kuhinja), vendar je možen še dodaten dogovor. Najemnina je 195 EUR/mesec. Za več informacij lahko pokličete 031 827 042. KUPIM Kupim samonakladalko SIP. Tel.: 031 894 965. RAZNO Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 996 225. Prodam domači krompir. Tel.: 031 894 965. BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si *FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE - KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €) *GRADBENA DELA - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…) - SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN) *SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL) *ČISTILNI SERVIS YASKAWA Slovenija d.o.o. T: + 386 (0)1 83 72 410 www.yaskawa.eu.com MegadoM je vaša trgovina z gradbeniM MaterialoM, Metalurgijo, inštalacijaMi in kopalnicaMi, orodjeM, vijaki in okovjeM, barvaMi in laki, belo tehniko in MaliMi gospodinjskiMi aparati, zabavno elektroniko, pohištvoM (logo les in vse za doM in vrt. SPOMLADANSKA VRTNA PONUDBA vrTno ročno orodje UGODNO UGODNO vrTna Semena royal SeedS Zalivalka 5l 99 2 Tekoče mineralno gnojilo Samokolnica varjena, lakirana, volumen korita 80 l, nosilnost 130 kg, kovinsko platišče 3899€ 43 ponudba velja od 9. 3. 2015 dalje. Trave liv za balkonske in druge cvetoče rastline 2000 ml, Substral 77 € MEGA CENA 10 l 49 3 € € Zemlja Za Sejanje in pikiranje 569€ 299€ 10l, asef SPOMLADANSKO ČIŠČENJE-razširili smo ponudbo paclan kuhinjSki raZmaščevalec 750 ml, Banex 80 1 32 kos v paketu Banex € čiSTilo Za STeklo 750 ml, Banex 30 1 TaBleTe Za pomivalni STroj € 360€ večnamenSko čiSTilo 1000 ml, Banex 50 1 € UGODNO • metle • krpe • vrečke Za SmeTi SALON KOPALNIC nova kolekcija odproda ja ploščic gorenje 1. klasa 499€/m2 in traja do odprodaje. ploščic gorenje SALON POhIŠTVA MEGA CENA poSoda Za Shranjevanje pvc, različne velikosti MEGA CENA MEGA -30% koZarci Za pralni STroj kampiranje Beko pvc, 4 kos v kompletu s 5-letno garancijo za samo MEGA -30% ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si Z naSTavljivim hrBTiščem 29 90 € 4990€ 19999€ MEGADOM RIBNICA ob Železnici 4, 1310 ribnica tel.: 01/835 1 640 VRTNI KOVINSKI STOL PRIHRANI z Mega Kartico Vsi, ki boste postali člani MegaKluba boste brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti. UGODNOSTI: • • • samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro ponudboizjemnougodnihizdelkov, dodatnipopusti, zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet BANKA KOPER SUMMIT LEASING HITRI KREDIT DO 12 OBROKOV NLB PRODAJA DO 12 OBROKOV BREZ OBRESTI IN STROŠKOV DINERS OBROKI AMERICAN EXPRESS DO 12 OBROKOV DARILNI BON možnoST nakupa darilnega Bona Akcija velja do 30. 4. 2015 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. KONTAKT: Šilc d.o.o., Slatnik 17, 1310 Ribnica G: +386(0) 41 335 322, E: [email protected], www.silc.si T: +386(0)1 836 21 81, F: +386(0)1 836 21 82 k lim a tsk e naprave | top l ot n e č r p a l k e | p r ez r a č ev anj e AKCI JSK A PON UDBA To p l o t na čr palka za o g r ev anj e s ani t arne v o de | www.silc.si | WWW.BLESK2.SI T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://[email protected] Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica Toplotno izolacijske fasade Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) Celotna izolacija ovoja stavbe: - fasada - izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava in montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten v zemlji - sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal) Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki) - čistilni servis (redna in generalna čiščenja) | Klimatske naprave, vseh cenovnih razredov | EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčne cene - 100% zadovoljstvo strank prodaja | m on t a ž a | ser vi s Vrata za varen, topel in urejen dom Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. ˇ POOBLAŠCENI ZASTOPNIK: ELSTAR Starc Matjaž s.p. ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA Gorica GSM: 041 612 590 [email protected] 42 mm vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 888 € 42 mm 42 mm vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 925 € BRSKAMO PO STARIH ARHIVIH Ribniški okruški v mojem spominu Po drugi svetovni vojni smo spet hodili na počitnice v Ribnico. Ob Bistrici, skoraj prav kjer je bilo pred drugo svetovno vojno 3. del tam, kopališče, o katerem ni bilo po vojni ne duha ne sluha – italijanski vojaki so ga ob kapitulaciji zažgali – se je vsako popoldne zbrala Leto ali dve kasneje / drugi del gruča deklet in fantov iz trga in Gorenje vasi. Z možnostjo razvedrila ob Bistrici in v njej me Med njimi tudi moj bratranec iz Ljubljane, je seznanil oče. obe ribniški sestrični in jaz. Prijel se nas je se »Greš z menoj? Se greva kopat!« je rekel nekevzdevek »blazniki«, ker nas nobeno vreme ga razžarjenega poletnega popoldneva. ni zadržalo: ne dež, ne veter, ne mraz. Začudeno sem ga pogledala: »Kopat? Zdaj? Proti jeseni smo, če je bilo le prehudo, A si zdaj, ko je tako lepo zunaj, zakuril ogenj zakurili ogenj in mokre zadnjice greli ob pod kotlom?« njem, pekli krompir in mlečno koruzo, ki »Neee,« se je zasmejal, se je kar sama ponujala »na Bistrico greva, v novo na gorenjskih njivah. kopališče.« Kar nekaj nas je bilo, ki »V kopališče,« se mi je smo se takrat naučili zavrtelo v možganih. Le plavati. Napravili smo si kakšno je to kopališče? In domiselne pripomočke. sva šla. Iz rogoza, po ribniško Skozi vroče trepetanje bička, smo si napravili po zraka, vzdolž desnega brega dve primerni butari in ju Bistrice, proti Mlaki, za mliz vrvicami tako povezali nom preko lesenega mostu med seboj, da sta, ko smo na travnik za Pungrtom. Tam se ulegli na vrvice, butari je bilo KOPALIŠČE. iz bička ležali ob straneh Ograjen, tlakovan prosprsnega koša in nas, tor z lesenimi kabinami za nadobudneže, obdržali preoblačenje in lesenimi na vodni gladini. ležišči, na katerih je ležalo Z vso močjo smo vsrkavanekaj napol nagih ljudi. li razbremenjeni povojni »V kopalkah so,« je rekel oče, čas. Odrasli so ga seveda ko je videl moje začudene doživljali vsak po svoje. oči. »Sušijo se in sončijo, ko Moja mati na primer, pridejo iz vode.« učiteljica z vsem srcem Nato sva šla v eno od kabin in dušo, ki je doživela in tudi oče se je slekel KOPALIŠČE V RIBNICI JE BILO UREJENO ŽE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO, KASNEJE SO GA sedem vladarjev, se in oblekel majhne črne POVEČALI IN POSODOBILI TER DODALI PROSTOR Z LEŽIŠČI ZA SONČENJE IN IGRIŠČI. ni smela premakniti kopalne hlače. Rekel je, iz kraja in se je vsak naj se slečem tudi jaz. dan morala javljati Tudi zame da ima kopalna občini, ker je med ke. vojno pri nas nekaj A se nisem hotela. In časa stanoval njen ko je oče odšel v vodo, bratranec z Brega, sem obsedela na lesenih ki je bil zmagovalstopnicah, strme opacem nasprotnega zovala nekaj časa očeta, prepričanja. Po vojni ki je plaval, potem pa dve je odšel v Argentino. deklici, ki sta v enem kotu S protestnim piskopališča na veliki mizi mom so mamo rešili odbijali z nekakšnima obveznosti javljanja lopatkama majhno belo njeni Stružanci. žogico. A to sem izvedela »Alenka in Jelena igrata veliko kasneje. Takrat pingpong,« mi je povedal mi je mati prizanesla. oče, ko je prišel iz vode. »A ti znaš igrati pingpong?« sem ga vprašala. »Znam že, ampak …« Se nadaljuje … Prekinila sem ga: »Potem me boš naučil.« A on me je hotel že takrat naučiti plavati, čemur sem se z vsemi silami TATJANA ANGERER uprla. Globoke vode sem se bala. Oče je Fotografiji sta iz digitaliteke Muzeja kmalu zatem kar čez noč izginil iz mojega Ribnica življenja. Plavati pa sem se res naučila prav tu, a veliko kasneje. Pri trinajstih ali štirinajstih letih. 28 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih organizirala potujočo razstavo po izbranih slovenskih knjižnicah z naslovom Svet drugačnih občutenj. Razstava se osredotoča na predstavitev tehničnih pripomočkov in gradiv, ki so dostopna slepim, slabovidnim in osebam z motnjami branja, hkrati pa na kratko, vendar zelo pregledno povzame zgodovino razvoja teh pripomočkov. Obiskovalci, ki so se 16. marca udeležili odprtja razstave v Knjižnici Miklova hiša in prisluhnili Poloni Car iz Zveze društev Slepih in slabovidnih Slovenije, so se lahko seznanili z bogato zgodovino razvoja pripomočkov za branje, ki so jih slepi in slabovidni uporabljali v zgodovini. Od izuma pisave za slepe Louisa Brailla, brajice, ki jo mnogi postavljajo ob bok največjim izumom, kot so Gutenbergov izum tiska ali Flemingov penicilin, do današnjih sodobnih tehnik branja je namreč zgodovina razvoja polna pomembnih mejnikov, ki so po zaslugi posameznikov ali skupin omogočili, da so se slepi in slabovidni s prilagojenimi pripomočki vključevali v družbo. Na Slovenskem je tovrstno vlogo prevzela Minka Skaberne (1882–1962), saj so po njeni zaslugi nastale številne knjige, IZŠEL JE PRVI ZBORNIK ETNOLOŠKO RAZISKOVALNEGA TABORA SLEMENA S POUDARKOM NA STAVBNI DEDIŠČINI Sredi marca so v Gasilskem domu pri Sv. Gregorju predstavili publikacijo, v kateri je zbrano delo raziskovalne skupine, sestavljene iz sodelavcev Muzeja Ribnica in študentk Etnologije in kulturne antropologije Filozofske fakultete v Ljubljani, pod mentorstvom profesorice dr. Mateje Habinc, ki je lani oktobra podrobno raziskovala kulturo, način življenja, predvsem pa stavbno dediščino Slemen. Raziskovanje so poimenovali Etnološki tabor Slemena s poudarkom na stavbni dediščini. K raziskovanju stavbne dediščine je muzej povabil tudi konzervatorja mag. Dušana Štepca. Raziskovanje so razdelili na tri dele. V prvem delu so prečesali območje Slemen, in sicer vasi Ortnek, Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče, Graben, Hudi Konec, Preska in Sinovica, drugi del sledi letos jeseni, tretji pa v letu 2017. POLONA RIGLER GRM Z DR. MATEJO HABINC Izhodišča za vprašanja in intervjuje so nastala v sodelovanju z asistentko oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Ano Beno in kustosinjo Muzeja Ribnica Polono Rigler Grm. Udeleženke etnološkega tabora so bile razdeljene v štiri skupine, katerih vodje so bile domačinke zaradi poznavanja terena in zaradi lažje komunikacije (narečje). Skupino v vaseh Ortnek in Praproče je vodila kustosinja Tina Zajc. Popisali so 24 domačij, od tega 4 novogradnje, opravljeni so bili tudi trije poglobljeni intervjuji. Ti prinašajo zgodbe, ki se navezujejo na kulturo in način življenja prebivalcev, ki izhajajo ali pa živijo na raziskovanem območju. Druga skupina, ki jo je vodila Nastja Dejak, je popisala vasi Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib in Gašpinovo. Popisali so 14 domačij ter opravili tri poglobljene intervjuje. Skupino v vaseh Hojče, delno Graben in Hudi Konec je vodila domačinka Sabina Zgonc, popisali so 11 domačij in opravili 6 poglobljenih intervjujev. Skupino, ki je bila zadolžena za popis v vaseh Preska, Sinovica in delno Graben, pa je vodila Polona Rigler Grm. Popisali so 7 domačij in opravili dva poglobljena intervjuja. Polona Rigler Grm, muzejska kustosinja in direktorica Rokodelskega centra Ribnica, je na predstavitvi publikacije najprej opisala razloge, zakaj so se v Muzeju odločili za ta projekt, in tudi podala svoje videnje teren- prepisane v brajico. Po njej se imenuje tudi knjižnica v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Poleg zgodovinskega orisa razvoja pripomočkov si obiskovalci lahko ogledajo knjige v brajici, različne lupe za povečavo, nove sodobne tehnologije zapisa besedil (DAISY) in druge tehnične pripomočke, ki olajšajo vsakodnevno življenje ljudi z okvaro vida. V okviru projekta se zagotavljajo novi pogoji za delovanje osrednje knjižnice slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja. Novi, večji knjižnični prostori, povečanje nabora knjižničnih gradiv, uporaba sodobnih tehnologij, zvočnega zapisa in opreme, izvedba številnih usposabljanj, delavnic ter bogat spremljevalni kulturni program predstavljajo le del vsebin, ki jih omogoča omenjeni projekt. Razstava bo do 7. aprila gostovala v Knjižnici Miklova hiša v Ribnici, kasneje pa še v knjižnicah na Bledu, v Grosupljem, Mariboru in Velenju. JURIJ KOŽAR ske izkušnje, nato je povabila vsako izmed vodij, da so predstavile izsledke raziskovanja in zbranim zaupale tudi kakšno zanimivost. Dr. Mateja Habinc je v kratkem povzela bogate izsledke raziskave in izpostavila, da je tako v Slemenih kot drugod na Slovenskem opaziti precejšnje spremembe na področju bivalne kulture v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Bivalni prostori so bili nekoč majhni, v osrednjem prostoru so opravljali številna dela: pripravljali so hrano, se prehranjevali, spali, se igrali, sprejemali obiske, sušili perilo, imeli koline, ličkali, ribali zelje … pa tudi prirejali gostije za do 50 ljudi. Zaradi spremembe v načinu življenja, neodvisnem od kmetovanja, so nekatera gospodarska poslopja izgubila marsikatero svojo funkcijo. Nekdanji hlevi in svinjaki so se preoblikovali v večnamenske prostore za shranjevanje mehanizacije, orodij in krame, kleti in kašče pa v garaže. Slemena so bila v preteklih desetletjih zaznamovana predvsem z živinorejo, danes pa so se številni hlevi spremenili v kurnike, prostore za sušenje fižola in shrambo rož. V preteklosti so se ljudje tudi več ukvarjali s prašičerejo, ne samo za lastne potrebe, ampak tudi za prodajo. Svinjaki so bili lahko samostojne stavbe ali kletni deli hiš, lahko pa so bili zgrajeni tudi tik ob kuhinjah, iz katerih so gospodinje, s prehodom skozi shrambo, skrbele za hranjenje živali. Precej je še zanimivih izsledkov, ki so jih študentke popisale na taboru v Slemenih in si jih lahko ogledate v publikaciji v Rokodelskem centru Ribnica. Težko že čakamo na izid naslednjih ugotovitev, vmes pa morebiti zanimive podatke objavimo tudi v Rešetu. Tekst in foto MARKO MODREJ 29 MED NAŠIMI LJUDMI SLEPI IN SLABOVIDNI PREDSTAVLJAJO SVET DRUGAČNIH OBČUTENJ IZ POLITIČNIH KROGOV POSLANČEVA ZAPISNICA: Preiskava Cerarjeve pisarne Pred dnevi se je odvila odmevna preiskava nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek. Izvedena je bila na njenem domu in v prostorih njene stranke v državnem zboru. Preiskava je bila izvedena na osnovi ovadbe zaradi samopredlaganja tedanje predsednice vlade za evropsko komisarko. Cel cirkus okoli kandidiranja Alenke Bratušek se je odvijal lansko poletje, problemi in dileme njene kandidature, strokovne in politične, so bile že tedaj poznane. Na spornost odločitve tedanje vlade so opozarjali mnogi, manipuliralo pa se je tudi z magnetogramom sporne seje vlade. Septembra lani se je komisarska zgodba Alenke Bratušek tudi zelo neslavno končala. Zanjo in za državo. Postavlja se vprašanje, zakaj je preiskava stekla šele po osmih mesecih in ne tedaj, ko je bila komisarska zgodba več kot aktualna? Čemu in komu služi ta pozni odziv preiskovalnih organov, čemu je namenjena taka množica preiskovalcev in pompoznost akcije? Kakšno sporočilo nosi? Še posebej, ker so bili brez vednosti sedanjega predsednika vlade, dr. Mira Cerarja, preiskani tudi njegovi vladni prostori, čeprav po informacijah dr. Cerar ni v nobeni preiskavi v tej zadevi. Da se da priti do odredbe za policijski pregled prostorov predsednika vlade kar tako, brez utemeljenega vzroka, ne da bi bili o tem obveščeni resorna ministra, za pravosodje g. Goran Klemenčič in za notranje zadeve Piše: poslanec SDS Jože Tanko ga. Vesna Gyoerkeš Žnidar, ter predsednik vlade, zagotovo ne pritrjuje temu, da imamo resno pravno delujočo državo. Morda gre le za jasno sporočilo starih omrežij sedanji politični večini, da se stvari ne odvijajo v skladu z njihovimi pričakovanji. Zelo podobno sporočilo prinašajo tudi objavljeni podatki KPK na Supervizorju glede visokih dodatnih honorarjev akademske sfere, med katero mnogi zasedajo tudi politične funkcije. Ministrica Stanka Setnikar Cankar je že odstopila, visoko na spisku honorarcev sta tudi Cerar in Mramor. Ob tem pa je zanimivo, da ta ista KPK nikakor noče dati prav nobenih podatkov o osebah iz bank in politike, ki so sodelovale pri ustvarjanju vsaj desetkrat večje bančne luknje ali pri drugih zlorabah javnega in zasebnega denarja, kar plačujemo z višjimi davki in nenehnim zadolževanjem. Ključni proces, ki ga je potrebno izvesti, v tranzicijskih državah še posebej, je dezinvestiranje države oziroma privatizacija državnega premoženja. Številne državne družbe, kljub temu, da imajo monopol, ustvarjajo nekajkrat manj kot zasebna podjetja. Pravzaprav jih več celo potrebuje javni denar, namesto da bi prispevala v javni sistem. Privatizacija bo usodno posegla v stara omrežja, ki za hrbtom politike, največkrat pa celo brez njene vednosti, preusmerjajo v t.i. davčne oaze ogromne količine denarja. Prav zato padajo vlade v zadnjih letih. Prva je Banka Slovenije je dolžna razjasniti okoliščine dokapitalizacije naših bank Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi Nedavno so se pojavile informacije, ki dokapitalizacijo naših bank postavljajo v zelo čudno luč. Po poročanju medijev naj bi tako pri dokapitalizaciji v banke vložili kar 500 milijonov evrov preveč. Očitki, da so v Banki Slovenije (BS) prirejali dokumente, s katerimi so razlastili lastnike podrejenih bančnih obveznic, so postajali vedno glasnejši, jasnih odgovorov na vsa vprašanja pa še vedno ni. Ker gre pri BS za nadzorno institucijo, je nesprejemljivo, da obstajajo dvomi in odprta ter neodgovorjena vprašanja. Enostavno si ne moremo privoščiti, da bi tako ključni instituciji v državi zaupanje padlo in da bi se zasejal dvom v njeno kredibilnost. Krščanski demokrati smo zato zahtevali jasne in uradne odgovore ter pojasnila guvernerja BS Boštjana Jazbeca, bivšega ministra za finance Uroša Čuferja ter nekdanje pred- 30 sednice vlade Alenke Bratušek. Ker je bil guverner BS izvoljen v Državnem zboru in mu je dolžan poročati o svojem delu, smo v NSi sklicali izredno sejo Državnega zbora. V trenutku, ko to pišem, do realizacije te seje še ni prišlo, zato ne morem napisati, kakšen bo epilog te zgodbe. Vsekakor pa si želim, da bi dobili odgovore, ki bi razblinili dvome in BS povrnili ugled, ki je pomemben tudi v mednarodnem kontekstu. V kolikor se izkaže, da je prišlo do napak ali zlorabe položaja, pa krščanski demokrati pričakujemo, da bo prišlo do prevzema osebne odgovornosti in odstopa tistih, ki so napake storili oz. so zanje odgovorni. NSi nasprotuje posvajanju otrok s strani istospolnih parov Druga tema, ki je nedavno zaznamovala politiko in razdelila slovensko javnost, pa Poslanska pisarna bo odprta 13. aprila 2015 med 9. in 10. uro v prostorih SDS, Škrabčev trg 40, Ribnica. padla Janševa vlada, ki zastavila privatizacijo in slabo banko in so jo omrežja sesula s poročilom KPK o premoženju predsednikov strank. Vrhovno sodišče je nedavno Janšev del poročila odpravilo, a posledice so ostale. Padla je tudi vlada Alenke Bratušek, zdaj pa prav ista omrežja, sive eminence bančništva, ki upravljajo, več ali manj, tudi z vsem medijskim arzenalom, pošiljajo signale Cerarjevi vladi. Od zunaj in od znotraj. Tudi Vebrovo naročilo obveščevalno varnostni službi (OVS) ministrstva za obrambo, ki ji je naložil ovrednotenje prodaje Telekoma, za kar nista imela ne minister in ne služba prav nobene pravne podlage, je del obrambe privilegiranih omrežij, ki pod krinko javnega interesa in državne srebrnine zadržujejo privatizacijo, s čimer si ohranjajo lomastenje po državnem premoženju. Gre za pravo vojno, ki navzven sploh ni vidna. Minister Veber bi moral odstopiti, če ne bo, bi ga moral predsednik vlade Cerar zamenjati. Odziv predsednika vlade bo jasen signal, kam bo krenila vlada. Če se bo privatizacija zaustavila, pripravimo denar za plačilo novih davkov in obveznosti za prekomerna zadolževanja. Ni potrebno posebej poudariti, da s privatizacijo padejo tudi režimski mediji, tiskani in elektronski (RTV-ji), s čimer bo uničujoča moč agitpropa zelo omejena. Upam, da se privatizacija ne bo zaustavila in da se bodo vzpostavili normalni poslovni običaji, ki bodo temeljili na delu in ustvarjanju in ne na privilegijih, prerazporejanjih in krajah. je – s pomočjo koalicije – sprejeti predlog Združene levice, ki izenačuje istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo med možem in ženo. Naj na tem mestu jasno poudarim, da v NSi želimo, da imajo istospolni pari urejen socialni in pravni status, vendar temu zakonu odločno nasprotujemo, saj bistveno spreminja definicijo zakonske zveze, ki je sedaj postala zveza dveh oseb. Nasprotujemo tudi temu, da bi istospolni pari lahko posvajali otroke, saj trdimo, da je potrebno gledati predvsem na koristi in pravice otrok, šele nato pa na želje posvojiteljev. Tako kot mnogi razvojni psihologi, vztrajamo na stališču, da imajo otroci pravico do očeta in matere, saj je takšno okolje za njih najbolj spodbudno. Ker gre za pomembne spremembe v naši družbi, v NSi podpiramo tudi vse aktivnosti za razpis referenduma. Moja poslanska pisarna bo aprila odprta drugi in tretji ponedeljek (13. in 20. aprila) na sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, med 15. in 16. uro. Spoštovane bralke in spoštovani bralci, 26. februarja je v sejni sobi Občine Ribnica potekala 1. redna seja Občinskega sveta Občine Ribnica, na kateri smo svetniki obravnavali Odlok o proračunu Občine Ribnica. Omenjeni predlog proračuna si lahko občanke in občani ogledate na spletni strani Občine Ribnica. Tako boste lahko pridobili vpogled v »kvaliteto« pripravljenega akta. Razporeditev sredstev po postavkah je bila na omenjeni seji sporna kar za pet občinskih svetnikov. Pri tem je treba poudariti, da sta bila kar dva občinska svetnika Slovenske ljudske stranke na omenjeni seji odsotna. Takšno nasprotovanje proračunu za leto 2015 je v Ribnici nekaj novega, na kar kažejo tudi burni odzivi vidnejših članov vodilne ribniške stranke. Namesto da bi v SDS-u predloge drugih strank preučili, na njih avtoritarno gledajo s pozicije moči. Način dela, ko predlogi, ki ne prihajajo iz vrst SDS-a, romajo v pozabo, ne bo prinesel uravnoteženega razvoja naše občine. Zato si drznem dolgoletnemu županu g. Levstku dati dobronameren nasvet, da je lahko dober proračun sprejet le takrat, ko je sestavljen s širšim družbenim konsenzom. Ravno tako proračun ne more biti dober, če ga občinski svet ne potrdi soglasno. Kot nekajletni zunan- PRED SPREJETJEM PRORAČUNA II Od zadnjega obveščanja v Rešetu je občinski svet Občine Ribnica dne 26. februarja opravil 1. obravnavo odloka o proračunu Občine Ribnice za leto 2015. Ali je proračun občine Ribnica razvojno naravnan ali ne, je bilo že veliko povedanega in napisanega, dejstvo pa je, da si bomo na koncu morali vsi, ki smo vam v volilnih programih obljubljali, kaj vse bomo naredili, priznati, da s takim proračunom obljube ne bodo realizirane. Osebno sem se s predlogom proračuna srečal prvič, zato sem pripravljavce proračuna bolj spraševal kot predlagal v upanju, da bo končno sprejeti predlog proračuna kolikor je mogoče razvojno naravnan, hkrati pa varčevalen na področju funkcioniranja uprave in javnih podjetji ter druge splošne porabe. • Za večjo preglednost strukture proračunske porabe sem predlagal, da se prikaže funkcionalna struktura po posameznih področjih in deležih, npr. javna uprava, obramba, javni red in varnost, gospodarske dejavnosti, varstvo okolja, stanovanjska dejavnost in prostorsko planiranje, zdravstvo, rekreacija in kultura, socialna varnost, z navedbo deleža, ki ga ima posamezna dejavnost v proračunski porabi. • Čeprav se sredstva za javno upravo (občinska uprava – plače, prispevki itd.) v glavnem ne povečujejo, sem predlagal, da bi bilo koristno primerjati delež porabe v proračunu in morda tudi število zaposlenih na število prebivalcev z drugimi, sorodnimi občinami. Ali je 10,5 % proračuna za ta namen veliko, preveč ali ravno prav, lahko ocenimo le na podlagi primerjav. Enako velja za porabo materiala in storitev. Mimogrede – je prav, da se v proračunu PISARNA VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA. VESELIM SE SREČANJA Z VAMI! ji opazovalec ugotavljam, da lahko predolgo sedenje na prestolu ljudem zamegli prvotno iskreno željo po ustvarjanju v dobro družbe. Z drugimi besedami bi lahko dejal, da jih oblast odtuji od realnosti in potreb občanov. Dobili smo novo direktorico Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica. V slovenskem zdravstvu je navada, da lahko nekdo, ki ni prepričan v pravo odločitev zdravnika, zaprosi za drugo mnenje. Tako želim tudi sam opozoriti, da je potrebno na ribniško zdravstvo gledati tudi z druge, gospodarne perspektive. Seveda želim novi direktorici pri delu vse dobro. Ob tem pa bi rad usmeril njene prihodnje odločitve na, po mojem mnenju, ključne probleme, s katerimi se srečujemo v ribniškem zdravstvu. Prvi je zagotovo ta, da bo kot direktorica in še vedno tudi zdravnica, razpeta med dve popolnoma različni stroki. Stanje, v katerem se trenutno nahaja zdravstveni dom (posluje namreč negativno), zagotovo zahteva celega in ne polovičnega človeka. Zato direktorici svetujem, da se direktorskega položaja loti celovito, zdravstpovečujejo, oziroma sploh planirajo, sredstva za nadurno delo delavcev občinske uprave? • Želel sem pojasnilo, kako so, oziroma bodo, pripravljeni programi za kandidiranje za evropska sredstva v prihodnjih letih – ali imamo načrte pripravljene, za katere investicije? Za letošnje leto je namreč planirano cca 2 mio evropskih sredstev manj, plasirana pa bodo v varstvo okolja – regijske vodovode. • Nekoliko sem primerjal kaj in koliko nekatere druge občine namenjajo spodbujanju gospodarskega razvoja s subvencijami podjetnikom, obrtnikom oziroma kadrovskemu štipendiranju. Delež, ki ga namenja naša občina, je skoraj prepolovljen glede na prejšnja leta in znaša komaj 17.000,00 evrov. Predlagali bomo, da občina sredstva v ta namen poveča in jih nameni za subvencioniranje mladih podjetnikov, obrtnikov za deficitarne obrti ter štipendije za deficitarne poklice v občini. Spodbujanje razvoja in sodelovanje z gospodarstvom je tisto vlaganje, ki občini na dolgi rok omogoča socialno varnost in izboljševanje standarda prebivalcev. • Nikakor ne moremo biti zadovoljni s predvidenim razvojem na stanovanjskem področju. V načrtu razvojnih programov je predvideno po 80.000,00 evrov letno, kar pomeni, da občina ne namerava graditi nobene večstanovanjske stavbe in s tem povečevati stanovanjskega fonda. So potrebe prebivalstva na tem področju podcenjene? veni del pa prepusti mlajšim generacijam zdravnikov. Kljub navedenemu upam in verjamem, da bo občinski svetnici, zdravnici in direktorici uspelo združiti vsa poslanstva. A vendar me imenovanje spominja na aktualne honorarje v slovenskem visokem šolstvu, kjer so fakultete, namesto da bi zaposlovale nove kadre, starim omogočile sedenje na več stolih in s tem bajne zaslužke. Naj bo prvo, drugo ali katerokoli naslednje mnenje, vsako bi moralo predstavljati košček v mozaiku. Naj ne bo mozaik Občine Ribnica sestavljen zgolj iz petih koščkov, temveč iz deset tisočih, saj bo le tako opažena želja in potreba vsakega občana. Takrat bo predlagani proračun zagotovo popoln. LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica POLITIČNI ČLANKI NISO STALIŠČA UREDNIŠTVA REŠETA, AMPAK SO NAMENJENI PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK. • Iz podatka, da občina planira kar 20.000,00 evrov za plačilo obratovalnih stroškov v primeru, ko jih ne plača dolžnik (stanovalec) oziroma je stanovanje iz kateregakoli razloga prazno, sklepam, da kar precej ljudi ne zmore plačevati stroškov ogrevanja ipd. Če so stanovanja prazna in nastajajo stroški, se postavlja vprašanje ali se pravočasno pripravljajo prednostne liste kandidatov. Zakaj so občinska stanovanja prazna in zakaj se prazna stanovanja ne oddajo najemnikom, ti pa bi namesto najemnine stanovanja obnovili in plačevali tekoče stroške, ki jih sedaj plačuje Občina Ribnica. • Celotno področje socialnega varstva predstavlja le cca. 4 % proračuna. Za zmanjševanje revščine in velikih razlik v možnostih otrok in mladih bomo predlagali, da se ta del poveča in se nekaj sredstev nameni subvencioniranju šole v naravi, pomoči družinam, v katerih se šola več otrok in družinam z najnižjimi dohodki, vse v sodelovanju s Centrom za socialno delo. • S strani pripravljavcev proračuna tudi ni bilo planiranih sredstev za OO ZZB za vrednote NOB Ribnica, zato bom predlagal, da se drugi operativni odhodki zmanjšajo in da se doda nova postavka – sofinanciranje Občinske organizacije ZZB za vrednote NOB v višini 2.000,00 evrov. Na številnih področjih bi bilo potrebnega več denarja, ki ga očitno ni. Zato se mi zdi prav, da varčujemo tam, kjer je to mogoče, brez škode za razvoj in ne v breme občanov. ALEŠ HOGE ZDRUŽENA LEVICA - DSD 31 IZ POLITIČNIH KROGOV DRUGO MNENJE IZ MIKLOVE HIŠE Dogajanje v Knjižnici Miklova hiša GLEDALIŠKI ABONMA KNJIŽNICE MIKLOVA HIŠA – ZAKLJUČEK SEZONE 2014/2015 Knjižnica Miklova hiša že več kot dvajset let v okviru gledališkega abonmaja organizira oglede izbranih gledaliških predstav v ljubljanskih gledališčih, kamor organiziramo zapostavljena, ker naj bi bil strip pogrošen, tudi avtobusni prevoz. Predstave so na BIBLIOPEDAGOŠKE URE V MARCU sporedu v obdobju med septembrom in Bibliopedagoške ure so knjižnična nekvaliteten in celo škodljiv za bralce. Kljub marcem, pri čemer si prizadevamo ponutemu so strokovnjaki prišli do spoznanja, dejavnost, ki je namenjena predšolskim in diti kvalitetno in čim bolj raznoliko izbiro, ki šolskim otrokom. Poslanstvo dejavnosti je da se je stripu godila krivica. Bralca ne ustreza vsem okusom. V abonmajskem letu promocija branja in knjižnice kot prostora, nagovarja kot ostala literatura, ki jo bere 2014/2015 smo zabeležili visoko zanimanje širjenje bralne kulture in motivacija za bran- linearno, ampak ga nagovarja celostno: z za ogled predstav – vpisalo se je okrog 90 je. V Knjižnici Miklova hiša organiziramo okvirčki, velikostjo okvirčkov, z oblački, nji- abonentov. bibliopedagoške ure tako v matični knjižnici hovo obliko, s sličicami, ki so lahko barvne Katere predstave smo si ogledali? v Ribnici kot tudi v enotah v Sodražici in ali črno-bele pa tudi s posebnimi simboli Prva predstava, ogledali smo si jo oktoLoškem Potoku, pri tem se povezujemo in črkami, ki predstavljajo jakost in lastnost bra v MGL, je bila komedija Prevare. z vrtci in šolami na omenjenem Glasbeno in kostumsko razkošna območju. V okviru bibliopedagoških komedija po motivih ene od ur otroke sistematično, postopno in zgodnejših renesančnih komedij starostni stopnji primerno usposaGl'ingannati je dobila nagrado za bljamo v samostojne uporabnike najboljšo komedijo na nedavnih knjižnice. Dejavnost pod okriljem Dnevih komedije, ki so potekali v knjižničark Anice Mohar in Marjete Celju. Novembra je v Drami sledila Oberstar poteka skozi vse leto, v teh predstava Čarobna gora, gledališka dneh pa so nas obiskali učenci šestih priredba klasičnega romana razredov OŠ dr. Franceta Prešerna in Thomasa Manna. Koledarsko leto otroci iz Vrtca Ribnica. smo zaključili s predstavo v SNG 1. Vrtec na obisku v knjižnici Opera in balet s predstavo Netopir, Otroci iz Vrtca Ribnica so v knjižnici znamenito opereto Johanna Straussa prisluhnili pomladni pravljici. Za ml. V vlogi Adele smo poslušali uvod v pravljico se je Marjeta z otroki domačinko Petro Vrezec. pogovarjala o pojavih v naravi; skupaj Januar je prinesel kar dve predstavi: so se spomnili, kaj novega so v naravi komedijo Švejk, odrsko priredbo KNJIŽNICO RIBNICA SO OBISKALE VSE SKUPINE OTROK IZ VRTCA opazili na poti iz vrtca do knjižnice, romana Dobri vojak Švejk največjega RIBNICA ter ugotavljali, da so to prvi znanilci češkega humorista Jaroslava Haška, pomladi. Otroke je Marjeta preseneter odmevno priredbo Homerjevega tila s posebno, čarobno vrečo. Iz nje epa Iliada, predstavo v režiji Jerneja so otroci izvlekli razne nenavadne Lorencija, ki smo si jo ogledali v predmete: krompir, lonček trobenCankarjevem domu. V vlogi Ahila tic, list, kostanj, školjčno lupino …. smo lahko gledali tudi domačina, Ugotovili so, da vsi ti predmeti ponigralca Jureta Henigmana. azarjajo posamezne letne čase, nato Februarja je bil organiziran še ogled pa so jih razvrstili glede na to, kateri predstave Pavla nad prepadom, letni čas ponazarjajo. Ker je pravljica biografske drame o življenju ene pripovedovala o barvah, so otroci prvih evropskih alpinistk in uspešne dobili nalogo, da si na policah izberekinematografinje Pavle Jesih. jo slikanico, v njej pa poiščejo predmZaradi slabših sedežev, ki smo jih ete rumene, modre, rdeče barve. Na dobili za predstavo Netopir, smo koncu je otroke še spodbudila, da so lahko organizirali še ogled dodatne samostojno raziskovali skrivnosti naše predstave. Tako je bila zadnja, dodatprenovljene otroške sobice, kakšno na predstava v letošnji abonentski slikanico pa so si tudi izposodili. Na sezoni balet Pepelka, moderna priŠESTOŠOLCI SO PRISLUHNILI PREDAVANJU O STRIPU tovrstnih obiskih v knjižnici otroci redba pravljice v izvedbi francoske prek pripovedi spoznajo svet pravljic, skupine Balet iz Biarritza, ki je gostovala v ki jih čaka v knjižnici, pa tudi samostojno zvoka. Bralec ga dojame z enim pogledom, Cankarjevem domu. pri tem dobi množico sporočil in občutkov, raziščejo kotičke otroškega oddelka in se Nova abonmajska sezona se začenja sepspoznavajo s knjigami v njem. Hkrati se ki vzbujajo domišljijo in pripomorejo k večji tembra, informacije o vpisu pa bodo znane naučijo še, kako pravilno ravnati s knjigami hitrosti branja, kar ga še bolj motivira za pravočasno! branje. Otroci posegajo po različnih stripih, in kako se obnašati v knjižnici. saj smo v knjižnici kar dobro založeni s striTekst in foto ANICA MOHAR, MARJETA 2. Bibliopedagoške ure za 6. razred: Ali povsko literaturo. Izbirajo lahko med stripi OBERSTAR IN NASTJA HAFNAR Mikija Mustra, Marjana Mančka …, med je strip literatura? Knjižnica Miklova hiša V mesecu marcu je knjižničarka Anica stripovskimi junaki kot so Asterix, Iznogud, Tintin, Tituef … gostila ribniške šestošolce in se z njimi pogovarjala o stripu. Strip je zvrst literature, ki je bila v našem prostoru dolga leta 32 V petek, 13., in soboto, 14. februarja, je na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje potekal informativni dan za bodoče srednješolce. V stavbi gimnazije so se informativnega dne udeležili osnovnošolci, ki jih zanimata programa gimnazija in ekonomski tehnik. Po skupni predstavitvi šole v predavalnici so učenci skupaj s starši odšli na predstavitve posameznih programov. Učenci, ki bodo šolanje nadaljevali v gimnazijskem programu, so si najprej ogledali predstavitev aktiva matematike. Skupaj s profesorji in dijaki so igrali matematične igre, matematični slalom in človek ne jezi se ter uporabljali interaktivno tablo. Nato so se odpravili v kemijsko učilnico, kjer so dijaki, ki obiskujejo krožek kemijska eksperimentalnica, prikazali nekaj zelo zanimivih eksperimentov. Aktiv tujih jezikov je podrobneje predstavil sodoben potek pouka – medpredmetne povezave med predmeti, avtentičen pristop pri obravnavi književnega dela, timsko delo ter mednarodno izmenjavo za dijake, ki izberejo izbirni predmet kultura in civilizacija. Učenci, ki jih je zanimal program ekonomski tehnik, so se odpravili v računalniško učilnico, kjer so profesorice podrobneje predstavile potek pouka ter raznovrstne aktivnosti, ki jih ta program izvaja: tabor v Osilnici, ogledi podjetij in obiski sejmov tako doma kot v tujini, ekskurzije v tujino ... Nato so se odpravili v učilnico, kjer so predstavili predmet podjetništvo. Skupaj Utrinke z informativnega dne si lahko ogledate na šolski spletni strani www. gssk.si. z dijaki so učenci izdelali magnete za na hladilnik. V duhu valentinovega dne so bile to štiriperesne deteljice s pikapolonicami za srečo z lepo mislijo. Po koncu predstavitev so si vsi ogledali še razstavo o Petru Kozlerju v avli šole. Kratko GSŠ V BOJ ZA DIJAKE TUDI S FILMOM Gimnazija in srednja šola Kočevje v letošnjem letu predstavlja kar dva nova programa, in sicer lesarski tehnik ter oblikovalec kovin. Prvi je novost, kovinar pa se vrača na željo delodajalcev. Na šoli so zadovoljni z obiskom na informativnih dnevih, saj se je trend padanja števila dijakov končno obrnil. Po besedah ravnateljice Mete Kamšek med posameznimi šolami poteka prava borba za dijake, zato so se tudi sami podali v kampanjo v smislu, pokažimo kaj ponujamo, pokažimo, da je izbira programov v Kočevju pravilna, ne nazadnje smo zato zasnovali program lesarski tehnik in kovi- strokovno vodenje po razstavi so pripravili dijaki, saj je bilo lansko leto v Kočevju poimenovano Kozlerjevo leto. Sledil je zabavni program, kjer so zaplesali učenci 1.a in šolska maskota Gimko. Sledila je manjša pogostitev in kratko družabno srečanje, na katerem so starši in učenci lahko pokramljali z dijaki in s profesorji in tako pridobili še dodatne informacije. Zabeležili smo tudi vtise obiskovalcev, ki jih lahko strnemo takole: »Šola mi je zelo všeč, dijaki so videti odprti in profesorji prijazni. Najbolj mi je bila všeč predstavitev pri kemiji, ker so bili poskusi zelo zanimivi in zabavni.« M. G. »Glede na današnji dan sem se odločila, da nadaljujem svoje šolanje na vaši gimnaziji. En velik plus je njena bližina, saj bom lahko hitro doma, pa tudi šola je lepa in nova.« M. R. »Izvedel sem vse, kar me je zanimalo, in še več. Všeč mi je, da ima vsak dijak svojo garderobno omarico in imate veliko jedilnico. Šola je blizu postaje in mojega doma.« R. I. nar, za katera obstaja zanimanje tako pri dijakih kot pri delodajalcih. Promocijska kampanja je potekala po vseh Tekst MATEJA PODGORELEC IN MAJA LOVŠIN, 3. A GSŠ KOČEVJE Foto Maja Lovšin medijih, celo na mestih za plakate, pa tudi po Facebooku, saj je šola primorana uporabljati nove prijeme. V čas med informativnimi dnevi in vpisom pa se šola podaja z najmočnejšim orožjem, s promocijskim filmom z naslovom Lepo je biti lesen, ki so ga posneli mladi filmski ustvarjalci iz Centra za mladinsko kulturo. Nedavno so ga predstavili v Cyber Cafeju srednje šole, kjer je le nekaj dni pred tem potekala okrogla miza na temo Kickstarterja, portala za množično financiranje podjetniških idej, namenjenega predvsem mladim. Avtorji filma poudarjajo, da v videu ne obljubljajo gradov v oblakih, temveč opozarjajo, da v deželi gozdov obstaja tradicija, ki ne sme biti pozabljena, na razpolago pa sta tudi znanje in po novem tudi tehnologija; potrebno je le zbrati pogum in se odločiti. Šola želi biti po novem tudi podporno okolje za »start upe«, saj je v šolski delavnici, ki je najsodobneje opremljena, možnost izdelave tako prototipov kot manjših serij, kar bi mladim podjetnikom pomagalo na začetku poslovne poti. Tekst Š.B. Foto TV Kočevje.si in FMH 33 MED SREDNJEŠOLCI Kam naprej?! IZ ŠOLSKIH KLOPI OD HIŠE DO HIŠE OD VRAT DO VRAT … … prinašamo smeh vam in s smehom pomlad!!! Pustni torek je bil TISTI DAN, ko so šolske stole prvošolčkov OŠ Ribnica zasedle nasmejane in prav prijetno razpoložene maškare. In ker so bile prvošolske maškare nedvomno najlepše na svetu, nam njihovim učiteljicam ni preostalo drugega, kot da z njimi odidemo po mestu in jim pomagamo pregnati zimo. VESELO SMO ZARALAJI V VRTCU S PREDŠOLSKIMI MAŠKARAMI Najprej smo pokukali v Vrtec Ribnica. Neverjetno! Že na vratih nas je čakala gruča maškar, ki se ob običajnih dneh zelo dobro razumejo z lisico. Jasno, tudi vrtčevske maškare so bile najlepše! Povabile so nas, naj vstopimo in z njimi zarajamo. Več nas bo, lažje bomo pregnali trdoglavo zimo. Devetošolca Gregor Oražem in Nik Peterlin si nista dala dvakrat reči – pograbila sta svoji harmoniki in zaigrala. Vesela in poskočna glasba je privabila vse več in več maškar. Iz vseh hodnikov so prihajali namaškarani malčki in se pridružili plesu. Res smo uživali in težko nam je bilo zapustiti vrtčevske otroke, vendar nas je še čakalo delo, zato smo poskočnih korakov odšli proti Domu starejših občanov Ribnica. Stanovalci so bili očarani nad prvošolskimi NA PUSTNI TOREK SO MAŠKARE V CELOTI ZAVZELE UČILNICE PRVOŠOLCEV maskami. Vseh 90 ribniških prvošolskih maškar je najprej ubrano zapelo nekaj pesmic, nato pa so stanovalce povabili, naj z skupaj njimi zarajajo in zaplešejo ob zvoku harmonik. Ker smo res želeli biti prepričani, da bo naše delo dobro opravljeno, smo se navdušeni nad vzdušjem v domu sprehodili še po Ribnici. Seveda so bili vsi, ki so nas videli,očarani, saj je bil naš sprevod poln najlepših maškar! Kaj pa je na vse to rekla zima? Počakajmo še malo, bomo videli, kakšno pomlad nam bo poslala … Tekst in foto ŠOLSKIH MAŠKAR SO SE RAZVESELILI TUDI NAJMLAJŠI 34 Z MAŠKARAMI SO LETOS ZAPLESALI TUDI STANOVALCI DOMA KATJA RUS IZ ŠOLSKIH KLOPI POMLADNO ENAKONOČJE, 20. MAREC 2015, 22:45 POMLAD V DOMU STAREJŠIH OBČANOV RIBNICA, 24. MAREC, 13:45 Le nekaj dni po njenem koledarskem začetku so pomlad v Dom starejših občanov Ribnica prinesli učenci 1. c in 1. d oddelka podaljšanega bivanja osnovne šole. Pod mentorstvom učiteljice Vanje Grišin Šertelj so se predstavili v pomladnih kostumih s cvetovi namesto pokrival in z metuljevimi krili na ramenih. Vse kostume so izdelali sami. No, kot se za prvošolce spodobi, so pri delu zelo pridno pomagali svoji učiteljici. Predvsem pa so si jih z veseljem nadeli in do potankosti izpilili svoj plesni nastop, ki je njihovo priložnostno garderobo oživel v travnik dehteče pomladi. Ob pesmi Naša četica koraka nismo videli korakanja, temveč ples z izdelano koreografijo. Pesmi Metuljček Cekinček, Sreča na vrvici in Ko si srečen so se iz dobro znanih skladb prelevile v pravcate glasbene predstave. In ko so zapeli Kekčevo pesem, je ta odmevala vse do triglavskih votlin, v katere se je skril Bedanec. Svoje zveste poslušalce in gledalce so učenci na koncu obdarili z velikim metuljčkom iz papirja. Njegova posebnost je, da ima namesto oprsja zvitek s pomladno pesmico, ki bo starostnike še dolgo spominjala na prijetno druženje z najmlajšimi. Prvošolci so svoje poslanstvo nosili s ponosom, odgovornostjo in vedrimi nasmehi. Zato so si vsekakor zaslužili rulado, ki so jim jo postregli po nastopu. Njen sladek okus jim bo ostal v srcu kot občutenje dobrega dela … Tekst in foto MARINKA MATE 35 MED NAŠIMI LJUDMI ŠD Lončar Športno društvo Lončar iz Dolenje vasi letos praznuje 25 let. 25. občni zbor so imeli 20. marca v prostorih PGD Dolenja vas. Dosedanji in ponovno izvoljeni predsed- in Pogorelc je bil potrjen za nov mandat. nik Samo Pogorelc je predstavil aktivnosti Načrti za prihodnje leto so taki, kot je bilo v lanskem letu, ki so bile: pridobivanje poročilo za leto nazaj, z dodatkom turnirja novih članov, trud okrog pridobivanja sta- v odbojki in čistilno akcijo. Potem so odprli tusa delovanja društva v javnem interesu, debato o športnih objektih na področju izpeljati tekaško ligo na dolenjevaškem KS Dolenja vas. Vsi so se strinjali, da sta polju, ki je štela štiri teke. Povedal je, da dvorana DC-16 in igrišče, ki sta bila pred leti so s tem dogodkom, ki je naravnan loka- narejena udarniško s prostovoljnim delom lno, skoraj prekosili kakšen tek za Dolenjski pokal. Uspešno so izpeljali tradicionalni turnir v malem nogometu za prvega maja, pohod na Bele stene, pa največjo športno prireditev na Ribniškem, Tek po Lončariji, pomagali so pri urejanju igrišča za odbojko na Hribu, kolikor je dopuščala zima, so pripravljali progo za tek na smučeh in naredili veliki met s silvestrovanjem, kar jim je prineslo defibrilator ter sredstva za nakup otroških igral. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Kot že rečeno, je bil občni zbor tudi volilni in nekdo od članov je pred glasovanjem za predsednika rekel, da »ne bi menjal konja, ki vleče«. Vsi so se strinjali UPRAVNI ODBOR ŠD LONČAR Občni zbor Turističnega društva Grmada in sredstvi, dodobra dotrajana. Dvorana je celo nevarna za vse obiskovalce, posebej so izpostavili otroke, ki imajo tam pouk telesne vzgoje. Pogovor je tekel v smeri ali samo sanirati telovadnico ali pritiskati za nov objekt. V proračunu Občine Ribnica je bilo namenjenih 40.000 evrov za igrišče v Dolenji vasi, ki je tudi že dodobra načeto, saj asfaltna površina cveti in drsi, mreže za goli pa so videti zlovešče kot v kakšnem post apokaliptičnem filmu. No, ta sredstva so sedaj izpadla iz proračuna. Človek dobi občutek, da dejstvo, da so kar štirje svetniki v občinskem svetu iz Dolenje vasi in so bili prisotni na občnem zboru društva, ne pripomore k premiku na bolje, saj so nekateri na strani koalicije, drugi v opoziciji in dokler bo strankarska pripadnost imela prednost pred pripadnostjo kraju, ki te je izvolil, do takrat je utopično pričakovati kakršenkoli premik. Ali kot je nekdo rekel, »dokler ne bo dvorana nekoga poškodovala, do takrat smo v pat poziciji«. Morda pa lahko pred naslednjimi lokalnimi volitvami pričakujemo nov načrt za dvorano, ta bi bil že četrti. Tekst in foto SAŠO HOČEVAR pohodom na Grmado, ki ima vsakič posebno praznično noto. Tudi v letošnjem letu bo veliko aktivnosti. Pomembna društvena prireditev bo praznovanje 60-letnice društva in 55-letnice doma na Grmadi. Pod okriljem Turističnega društva deluje V petek, 13. marca, je imelo Turistično društvo Grmada na Grmadi redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je 26 članov, predsednik Krajevne skupnosti Velike Poljane Jože Marolt, podpredsednik PGD Velike Poljane Anton Šilc in predsednik DU Jože Okorn. Predsednica Mara Okorn je predstavila poročilo bogate društvene dejavnosti v letu 2014. Društvo je skupaj s POŠ Sušje z aktivnostmi začelo februarja s proslavo ob kulturnem prazniku, aprila smo izvedli čistilno akcijo in tradicionalno kresovanje na Grmadi. Takoj naslednji dan, 1. maja, je potekala prireditev Po nagelj na Grmado, junija se je začela akcija Moja vas, lepa, urejena in prijazna, julija tradicionalni kolesarski vzpon na Grmado, septembra smo se udeležili ribniškega semnja in sodelovali na suhorobarskih igrah. Praznovali smo pomembno obletnico, 130-letnico poljanske šole. To je bil eden največjih kulturnih dogodkov Krajevne skupnosti Velike Poljane. Ob izdatni pomoči in zasnovi Muzeja Ribnica smo 36 pripravili bogato razstavo o preteklosti in zgodovini šole od začetkov do zaprtja in s tem pomagali ohraniti del preteklosti kraja za naše zanamce. Iz spominskih fotografij učencev je nastal tudi koledar, ki so se ga bivši učenci razveselili in beleži zgodovinsko pričevanje poljanske šole. Oktobra smo organizirali jesenski pohod po krajevni skupnosti. Predstavili smo svoj kraj, njegove posebnosti in zanimivosti. Novembra smo zaključili akcijo Moja vas, lepa in urejena z ogledom diapozitivov domačij in podelili pohvale. V sklopu akcije je bilo zanimivo predavanje umetnostne zgodovinarke Marjane Dolšina, ki je veliko pozornosti posvetila naši cerkvi sv. Tomaža in osvetlila njeno arhitekturo in poslikavo. Leto smo končali s tradicionalnim božičnim PREDSEDNICA TD GRMADA MARA OKORN Dan spomina, rojstni dan skavtskega ustanovitelja Lorda Roberta Baden-Powella in njegove žene Olave, slovenski skavti že več let praznujemo pod geslom »22. 2. bo dober dan«. Želimo uresničevati Baden-Powellovo misel »Poskusite zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli,« ki nas nagovarja k vsakodnevnim dobrim delom, kar je tudi eden od temeljev skavtske vzgoje. Tudi letos 22. 2. ni bil običajen dan. Čeprav nam tistega nedeljskega popoldneva vreme ni bilo naklonjeno, saj je močno snežilo, se ribniški skavti nismo vdali. Zbrali smo se v ribniškem župnišču in najprej pripravili piškote, plakate z modrimi mislimi našega ustanovitelja ter sestavili lične papirnate škatlice. Vanje smo položili lepo sporočilce in piškote zapeli nekaj naših pesmi in tudi njim izročili darilca. Letošnji 22. 2. smo izkoristili tudi za delno praznovanje 25-letnice delovanja slovenske skavtske organizacije, zato smo srečanje sklenili v čudoviti kapeli DSO-ja, kjer smo skupaj obnovili skavtsko obljubo ter jo udejanjili skozi dobra dela. Skavtsko poslanstvo je spreminjati svet na KLANOVCI SO SI NA ZIMOVANJU SKUHALI KOSILO ZUNAJ NA OGNJU V SNEŽNEM METEŽU PEČENE BANANE S ČOKOLADO ZA NAJMLAJŠE TO JE SKAVTSKA MALICA IZPOD ŽERJAVICE ter se v manjših skupinah odpravili po ribniških ulicah. Mimoidočim smo zaželeli dober dan in jim izročili darilce, sproti smo pobirali smeti po trgu ter ponekod obesili plakate. Končni cilj je bil Dom starejših občanov, kjer smo stanovalce pozdravili ravno pri večerji, jim ob spremljavi kitare bolje in to lahko najbolj učinkovito naredimo z dobrimi deli. Čeprav je dobro delo še posebej plemenito, ko je opravljeno skrivoma in ne prejme nobene pohvale ali plačila, verjamemo, ker v našem svetu dobrih del še vedno krepko primanjkuje, da je prav, če tu pa tam kakšno dobro delo izpostavimo tudi Folklorna skupina Grmada, ki šteje 20 članov. Sestavljajo jo plesalci in glasbeniki iz celotne Ribniške doline. Njen osnovni program so plesi Ribniške doline in okolice, ki so jih naši predniki plesali pred več kot sto leti. Družijo jih vrednote, ki so ponekod že izginile, kot so prijateljstvo, spoštovanje in timsko delo. Skupina ima za sabo bogato bero nastopov v domači občini in tudi širše. V letu 2014 so se občinstvu predstavili devetkrat. Vse projekte sofinancira Občina Ribnica preko javnega razpisa za turizem in kulturo. Dobro se zavedamo, da je pri tako bogati letni beri nemogoče uspeti brez pomoči in podpore članov, sodelavcev in sponzorjev, zato hvala vsem, ki nam pomagate, nas spremljate in obiskujete naše prireditve. in tako k delanju dobrih del privabimo tudi druge ljudi. Z veseljem vam sporočamo, da smo Botrstvu (tj. projekt ZPM Ljubljana Moste - Polje) ponosno predali sredstva v vrednosti 16.500 evrov, zbrana v decembrski akciji Luč miru iz Betlehema. HVALA vsem, ki ste širili plamen in sporočilo miru – skupaj nam je uspel res velik dar – ker NAM JE MAR! Mesec februar pa ni bil le v znamenju dobrih del, ampak tudi v znamenju težko pričakovanih zimskih taborov. Volčiči so se v Križevski vasi v bližini Dola pri Ljubljani vživeli v prave detektive z značkami in po različnih namigih iskali izgubljeno Bi-Pijevo pismo. Izvidniki in vodnice so se na zimovanje odpravili v deželo pravljic, ki je bila v Kočevski Reki. Preizkusili so se v različnih izzivih ter gradili svojo odgovornost. Popotniki, najstarejša starostna veja, pa so pograbili svoje nahrbtnike, vanje stisnili še najnujnejšo posodo, orodje in hrano za tri dni ter krenili v Veliko goro, na Bele stene. Posvetili so se predvsem razmisleku, kako izkoristijo svoj čas. Skavtski voditelji stremimo k še boljšemu in kvalitetnejšemu programu za otroke. Letos praznujemo 15 let obstoja skavtov v Ribnici in načrtujemo slovesen skupen poletni tabor. Izvedba programa pa je vedno povezana z visokimi stroški za taborjenje, hrano, nakupom opreme, stroški prevoza in izobraževanja. Zato iskreno naprošamo za finančno podporo. Veseli bi bili vsakršnega prispevka, ki ga lahko nakažete na račun ZSKSS preko TRR: SI560214-0001-1096-119, sklic 720-431, namen: »podpora ribniškim skavtom«. Več informacij na spletni strani: http://ribnica1.skavt.net/ in FB: Steg Ribnica Suhe rib'ce. V imenu ribniških skavtov, ANA PUCELJ – Nasmejani gams (projektni vodja) Foto skavtski arhiv Posebna zahvala gre PGD Velike Poljane za pomoč pri kolesarskem vzponu in kresovanju, Andreju Ambrožiču za celotno tiskano gradivo, Krajevni skupnosti Velike Poljane, POŠ Sušje za dobro medsebojno sodelovanje in Yaskawi Slovenija d.o.o. Ribnica za finančno podporo. Izčrpno finančno poročilo je podala blagajničarka Francka Andolšek, ki izkazuje uspešno in transparentno poslovanje društva. Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik Janez Zajec, ki je povedal, da je bila dejavnost društva po finančni plati zelo uspešna in pohvalil člane društva, ki so s svojim delom pripomogli k uspešnosti delovanja društva. TD Grmada Foto Janez Zajec PREDSEDNIK KS VELIKE POLJANE JOŽE MAROLT 37 MED NAŠIMI LJUDMI Skavtske novičke: 22. 2. je bil dober dan ŠPORTNI UTRINKI ODLIČEN ŠAHOVSKI Člani zaključujejo s sezono, članice in mlajše kategorije se DOSEŽEK borijo v končnicah DP Na 22. mladinskem šahovskem prvenstvu, ki je konec februarja potekalo v hotelu V prejšnji številk Rešeta smo pisali, da so se vse mlajše ekipe uvrstile v končnice. Pred povratnimi četrtfinalnimi tekmami kaže, da bomo v ŠD Extrem imeli najbrž v vseh kategorijah tudi polfinaliste. tekmi zaigrali proti ekipi NK Imeno in odšli iz Podčetrtka z dvema goloma prednosti, kar je obet, da se z dobro igro na povratni domači tekmi uvrstijo tudi v državni polfinale. U-7 PO TURNIRJU V NOVI VASI ČLANI: Do konca letošnje sezone ostaja samo še zadnja tekma. Ekipa, ki se je lani uvrstila v 1. ligo, je osnovni cilj - obstanek v družbi najboljših - dosegla že po prvem delu sezone. Spoznali smo, da je za korak naprej v novi sezoni in boj za najvišja mesta v državi, potrebno še izboljšati pogoje dela. Obisk tekem v domači dvorani v Sodražici jasno kaže, da si gledalci želijo konkurenčne ekipe, ki se bo lahko enakovredno kosala z najboljšimi. ČLANICE: Ekipa članic zelo preseneča s svojim napredkom, saj so tekme postale zelo izenačene. V februarju so vknjižile tudi svojo prvo zmago in remi. V končnici so jim v polfinalu nasproti stale lanske državne prvakinje, ki morda edine nekoliko izstopajo in so zasluženo v finalu. Extremovke pa bodo iskale priložnost za osvojitev končnega 3. mesta. U-19: Mladinci ŠD Extrem so kot prvouvrščena ekipa skupine center dobili v četrtfinalu zelo solidnega nasprotnika iz zahodne skupine KMN Puntar iz Tolmina. Kot zanimivost, to je enak četrtfinalni par kot lansko leto. Po prvi četrtfinalni tekmi so Extremovci odšli iz Tolmina s prednostjo enega zadetka in se bodo na povratni domači tekmi zagotovo potrudili, da se uvrstijo v polfinale državnega prvenstva. U-15: Starejši dečki so gladko opravili z vsemi tekmeci, osvojili so tudi vse možne točke ter gladko osvojili 1. mesto skupine zahod. V četrtfinalnem obračunu so na prvi 38 U-13: V četrtfinalnih bojih se ekipi ŠD Extrem B ni uspelo prebiti v polfinale. V prvi tekmi so v ŠC Ribnica z ekipo KMN Bronx iz Škofij remizirali s 4 : 4, na povratni tekmi pa so bili Škofijčani boljši in se tako zasluženo uvrstili v državno polfinale. Ekipa ŠD Extrem A je imela bistveno lažjo nalogo, saj je na obeh četrtfinalnih tekmah gladko zmagala in se uvrstila v polfinale, kjer jim bo nasproti stala odlična ekipa FC Hausmart Ptuj. Še pred iztekom futsal sezone pa čakajo igralce konec marca tudi že obračuni v nogometu. Nogometno tekmovanje bo potekalo vse do konca junija. Extremovci igrajo domače tekme na Stadionu na Ugarju v Ribnici. U-11 in U-9: V obeh tekmovanjih, ki potekajo pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, je bilo odigranih že 6 turnirjev. Do konca sledita še dva turnirja rednega dela, ki bosta organizirana za kategorijo U-11 konec marca v Velikih Laščah in sredi aprila v ŠC Ribnica ter za kategorijo U-9 sredi aprila v Vidmu - Dobrepolju in konec aprila v ŠC Ribnica. Dečki obeh kategorij pričnejo v aprilu tudi z nogometnimi treningi na stadionu v Ribnici. Letniki 2004 se priključijo ekipi U-13, mlajši pa bodo tekmovali v svojem tekmovanju U-10. U-7 in U-5: Skupina U-7 v Ribnici šteje 16 otrok, v Sodražici 18 otrok ter na Blokah in v Loški dolini skupaj 10 otrok; naslednje tekmovanje bo konec marca. Skupina U-5 je letošnjo sezono oblikovana samo v Ribnici in šteje 12 otrok in razen zaključne prireditve letos nima tekmovanj. Pripravil JOŽE ZIDAR, sekretar ŠD Extrem Golf na Bledu, je izmed devetih mladink in mladincev iz Šahovskega društva (ŠD) Kočevje, dosegla najboljši rezultat Zala Kojek iz Hrovače. Po napetih celotedenskih borbah si je v kategoriji deklet do 14 let Zala priigrala drugo mesto in osvojila naslov državne podprvakinje. S tem uspehom si je priborila pravico do nastopa na mladinskem evropskem šahovskem prvenstvu v Poreču in na mladinskem svetovnem šahovskem prvenstvu v grškem Halkidiku. Na teh dveh velikih tekmovanjih se ji bo pridružil tudi Gregor Gašparac, ki je na Bledu dosegel peto mesto v kategoriji fantov do 16 let. V Zalini družini radi preživljajo skupni prosti čas ob družabnih igrah, tudi ob šahu. Zala je pri devetih letih dejala, da bi se rada resneje ukvarjala s to kraljevsko igro. Ker v Ribnici ni bilo možnosti, so jo vpisali v kočevsko šahovsko društvo in tam so hitro odkrili njen talent. Po štirih mesecih šahiranja v ŠD Kočevje je že osvojila četrto mesto na državnem mladinskem prvenstvu in potem so se uspehi samo še stopnjevali. ZALA KOJEK MED PARTIJO NA BLEDU Zalin uspeh na Bledu je rezultat intenzivnega treninga z najboljšimi trenerji, ki ga nudi ŠD Kočevje najbolj perspektivnim mladim šahistom. Zala je odlična v matematiki, morda zaradi povezave s šahom, igra saksofon, je mažoretka, nogometašica, pomaga doma pri čebelarjenju in včasih celo kaj pospravi. Pred leti sem slišal pregovor, da povprečneži potrebujejo red, geniji pa obvladujejo kaos. Naj to velja v prid Zalinega (ne)pospravljanja. Tekst SAŠO HOČEVAR Foto Robert Kolarič V bazenu Tivoli se je 14. in 15. marca odvijal 28. MM Pokal Ježek, ki je eden najstarejših mitingov za najmlajše plavalce in plavalke. V soboto, 14. marca, so nastopili Filip Čirović, Klemen Topolnik, Tomaž Turk, Ema Tomšič, Nana Poje, Julija Adamič in Maja Levstek. Do medalj je med posamezniki priplavala Maja Levstek, ki je osvojila kar tri, tretje mesto je osvojila v disciplini 50 m prosto, drugo mesto v disciplini 50 m hrbtno, zmago pa si je priplavala v svoji paradni disciplini 50 m delfin. Poleg tega je Maja osvojila tudi skupno tretje mesto v seštevku vseh štirih disciplin. Na koncu tekmovanja so Ribničani v dramatični mešani štafeti dveh deklet Nane Poje in Eme Tomšič ter dveh fantov Filipa Čiroviča in Klemna Topolnika osvojili še tretje mesto. V nedeljo, 15. marca, so nastopili najmlajši plavalci, rojeni leta 2006 in mlajši. Maks Kastigar si je v odličnih borbah priplaval kar tri posamične medalje, tretje mesto je osvojil v delfinu, drugo mesto v prosti tehniki, prepričljivo pa je zmagal hrbtno. Maks je osvojil tudi tretje mesto v seštevku vseh štirih disciplin. Po vseh odplavanih disciplinah je sledila še štafeta 4 x 25 m prosto v postavi Maks, Hana, Nik in Dora, kjer so Ribničani za las zgrešili tretje mesto in bili na koncu četrti. Nastopili so še: Ula Marjanovič, Karla Dejak, Dora Đukič, Hana Starc, Niki Starc, Tija Virant, Mitja Turk in Nik Blatnik. Čestitamo! NEJC LOVŠIN, trener RIBNIŠKA MEŠANA ŠTAFETA, 2. MESTO NA MM JEŽEK 2015 Veterani so tekmovali v smuku in streljanju OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO R I B N I C A Na Golteh je v soboto, 7. februarja, potekalo 12. državno prvenstvo veteranov v smuku in streljanju, ki se ga je udeležila tudi ekipa iz OZVVS Ribnica. Tekmovali so tudi vojaki, častniki in policisti. Organizatorji smučarskega tekmovanja, veterani in častniki iz Velenja, so progo dobro pripravili. Ekipa iz OZVVS Ribnica je na tekmovanju zasedla 10. mesto. Naši tekmovalci so v smuku smučali bolj zadržano; kot so povedali, so preverjali teren za prihodnje leto. V streljanju z MK puško na 50 m pa so se odrezali zelo dobro. Po razglasitvi rezultatov so tekmovalci dobili še zasluženo malico. Vzdušje na tekmovališču je bilo prijetno, tako da se je naša ekipa odločila, da če bo le mogoče, bomo šli prihodnje leto znova na Golte, na 13. državno prvenstvo. Iz OZVVS Ribnica so v smuku in streljanju tekmovali Anton Perhaj, Albin Centa in Ludvik Kos. Ludvik Zalar pa je bil spremljevalec, voznik in fotograf. Tekst BORUT KOZINA Foto Ludvik Zalar TRIČLANSKA TEKMOVALNA EKIPA OZVVS RIBNICA 39 ŠPORTNI UTRINKI RIBNIŠKI PODMLADEK ODLIČNO ZAČEL POLETNO SEZONO OBVESTILA Društvo upokojencev Ribnica VABILO Člani društva invalidov Ribnica ste vabljeni na kopalni dan, ki bo 15. aprila v Šmarjeških toplicah. Za dodatne informacije in prijavo na dogodek smo vam na voljo ob uradnih urah društva, v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure na telefonski številki: 836 11 69 ali preko elektronske pošte: [email protected]. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA vabi aprila na naslednje dogodke: 1. 4. ob 17. uri: delavnica peke velikonočnih kolačkov (Rokodelski center Ribnica) 8. 4. ob 18. uri: predavanje Spremenljivi konteksti oblikovanja (Rokodelski center Ribnica) 10. 4. ob 19. uri: odprtje razstave Iz zbirke Galerije Miklova hiša (Galerija Miklova hiša) 15. 4. ob 19. uri: odprtje in pogovor z avtorji gostujoče razstave Zgodovinskega arhiva Ljubljana: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu velike vojne (Rokodelski center Ribnica) 21. 4. ob 17. uri: aprilske pripovedi za otroke (Rokodelski center Ribnica) 21. 4. ob 19. uri: predavanje v organizaciji Muzejskega društva: Vojaški kurati na Soški fronti (Rokodelski center Ribnica) Obvestila: • Zdravilišče Dobrna: 5-dnevna rezervacija, od 7. do 12. aprila. • 13. junij: izlet v neznano. • Kopanje v Selcah: 9., 16., 23. in 30. julija, ter 6., 13., in 20. avgusta. • Počitnice na Braču: en teden, od 12. do 19. septembra. Več informacij dobite na tel. številki: 836 12 77 ali 031 792 694. Kmetijska svetovalna služba Ribnica v marcu in aprilu nadaljuje z vnosom vlog za oddajo kmetijskih subvencij. Rok za vložitev zbirne vloge je do 6. maja 2015. Obvezna sestavina zbirne vloge je prijava vseh kmetijskih površin, kmetijskih rastlin in vlog ter zahtevkov na površino. Po novem modelu bo mogoče v okviru neposrednih plačil vlagati vloge za sledeče sheme: ODBOR DU RIBNICA OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA RIBNICA KRVODAJALSKA AKCIJA Območno združenje Rdečega križa Ribnica v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana organizira krvodajalsko akcijo, ki bo 7. in 8. aprila v dvorani TVD Partizan med 7. in 13. uro. Vabimo vse redne krvodajalke in krvodajalce v starosti od 18. do 65. leta in vse tiste, ki se boste odločili za to plemenito in humano dejanje prvič. S seboj obvezno prinesite veljaven osebni dokument, ki vsebuje tudi fotografijo! DAJEM KRI - REŠUJEM ŽIVLJENJA. Vljudno vabljeni! VABILO Območno združenje Rdečega križa Ribnica vabi otroke, stare od 6 do 14 let, na velikonočno ustvarjalno delavnico, ki bo v petek, 3. aprila, ob 17. uri v Goriči vasi 11a (v zgradbi Komunale Ribnica). Lepo vabljeni 40 OBVESTILO 1. osnovno plačilo - preko dodeljenih plačilnih pravic, 2. plačilo za zeleno komponento, 3. plačilo za mlade kmete, 4. proizvodno vezane podpore (za žita, za molznice, za bike in vole, za beljakovinske rastline in pridelavo zelenjave), 5. vstop v posebno shemo za male kmete (le v letu 2015). Nadaljujejo se plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD plačila), ter plačila v ukrep Ekološko kmetovanje (EK). Podpore v ekološko kmetovanje bodo dodeljene tako kot sedaj, za preusmeritev in za izvajanje ekološkega kmetovanja. Do neposrednih plačil je upravičen vlagatelj, ki izvaja kmetijsko dejavnost, ima skupno vsaj en ha upravičenih (kmetijskih) površin ter izpolnjuje pogoje iz posameznih shem. IRENA ŠILC VABI NA TRADICIONALNO 17. SREČANJE MOTORISTOV Z BLAGOSLOVOM v ponedeljek, 27. aprila 2015, od 10. ure naprej pri Novi Štifti. PROGRAM 10.00 zbiranje, druženje, okrepčilo 12.00 blagoslov v romarski cerkvi 12.30 preventivni program 13.00 kulturno-zabavni program (Duet Žiga Bižal in Luka Ileršič) 15.00 zaključek programa Ves čas srečanja: druženje, glasba, odlična gostinska ponudba, osvežitev … 27. april je Dan upora proti okupatorju. Dan, namenjen spominu, praznovanju in počitku … To je čas, ko se narava prebuja, sonce sije močneje, vse zeleni, prve češnje razpirajo cvetove. DRŽAVNO PRVENSTVO V DUATLONU DUATLON RIBNICA 2015 Triatlon klub Inles Riko Ribnica že devetnajstič zapored organizira tekmo v duatlonu, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 10. uri v Ribnici. Proga bo potekala po cesti od Ribniškega gradu do naselja Zadolje; start, cilj, prijavni in menjalni prostor pa bodo v gradu. Razdalje: • cici duatlon: 500 m – 2 km – 250 m • super sprint duatlon: 2 km – 8 km – 1 km • sprint duatlon: 5 km – 20 km – 2,5 km Program prireditve: • 8.00 – 9.30 prijave • 10.00 start cici duatlona • 10.20 start super sprint duatlona • 11.30 start sprint duatlona • 14.30 razglasitev rezultatov in podelitev nagrad Razstava izdelkov pletarske in lončarske šole 2014/15 V Rokodelskem centru Ribnica smo pripravili pregledno razstavo izdelkov, ki so jih udeleženci pletarske in lončarske šole naredili v letošnjem šolskem letu. Razstava ponuja preplet tradicije in sodobnosti. Lepo vabljeni k ogledu, ki morda tudi v vas vzbudi željo, da se nam oktobra 2015 pridružite v eni od šol! Vse to navdaja z navdušenjem tudi nas, Motoriste za Motoriste, ki se bomo zbrali pri Novi Štifti, se s širokim nasmehom in stiskom dlani pozdravili, nazdravili in poklepetali. Štejemo preko 150 članov iz vse Slovenije in avstrijske Koroške, imamo na novo izvoljeni 8-članski Upravni odbor, člani so zastopniki posameznih regij. Znova bo pater Niko – tokrat že 17. vzel v roke kropilček in podelil blagoslov motoristom, njihovim sopotnicam in vsem udeležencem v prometu. Srečno vožnjo in povratek s poti! Pridite! A ne pozabimo: čelado na glavo, pamet v glavo, prižgimo luč in ravnajmo v maniri letošnjega slogana MzM, ki se glasi: »ODGOVOREN MOTORIST«. Da bodo tudi drugi vedeli, kakšni smo motoristi. Z zgledom zahtevajmo enako pozornost tudi od drugih! Vabljeni vsi ljubitelji pomladi in pozitivnega duha na ogled prekrasnih jeklenih konjičkov. V času dogodka bo v okolici Nove Štifte veljal poseben prometni režim. Cesta k Novi Štifti bo od 10. ure naprej odprta samo za motoriste. Promet bo potekal enosmerno: od križišča k Novi Štifti, preko Nove Štifte, do Ravnega Dola. Veselimo se ponovnega srečanja s številnimi prijatelji in se vidimo se pri Novi Štifti. Predprijave sprejemajo na spletni strani: www.triatlon-klub-ribnica.si in bodo veljavne le z vplačano startnino do vključno 16. aprila 2015 na transakcijski račun: SI56 0232 1008 9845 042, Triatlon klub Ribnica, Trubarjeva 3, 1310 Ribnica, s pripisom startnina DUATLON RIBNICA 2014. • 20 EUR sprint duatlon • 10 EUR super sprint duatlon • 5 EUR cici duatlon Prijave bodo možne tudi na dan tekmovanja med 8.00 in 9.30; v tem primeru bo startnina za sprint duatlon 25 EUR, super sprint 15 EUR in cici duatlon 5 EUR. Nagrade za nastopajoče: • prvi trije v posamezni kategoriji bodo prejeli medaljo, prav tako bodo prejeli medaljo tudi vsi udeleženci cici duatlona, • pokali za prve tri absolutno, • praktične nagrade. Po prireditvi bo za nastopajoče poskrbljeno za topel obrok. Kategorije so obljavljene na spletni strani: www.triatlon-klub-ribnica.si/duatlon-ribnica.html, vse ostale informacije dobite na tel. št.: 041 469 872 (Damijan) ali 040 626 085 (Mitja). Razstava bo v Rokodelskem centru na ogled od 23. aprila dalje, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro in ob sobotah med 9. in 13. uro. 41 OBVESTILA MzM Motoristi za Motoriste OBVESTILA Preventivne informacije in aktivnosti zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH Ribnica v aprilu TOREK, 31. MAREC Šola za starše (pozna nosečnost), kjer se boste pripravili na prihod novega družinskega člana (predavalnica zdravstvenega doma Ribnica, ob 18. uri). OTROK V VRTEC RIBNICA za šolsko leto 2015/2016 Vrtec Ribnica objavlja razpis za vpis predšolskih otrok v programe vrtca za šolsko leto 2015/2016 (vpis z dnem 1. 9. 2015). 7. APRIL - SVETOVNI DAN ZDRAVJA je letos posvečen varnosti živil. Pomemben dejavnik varovanja zdravja je oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja ljudi preko fizikalnih, kemičnih, bioloških ali drugih vrst onesnaženj in je temelj zdrave prehrane. V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05, 25/08 in 36/10), vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. ČETRTEK, 9. APRIL »Test hoje na 2 km« (Hrovača - Škrabčeva domačija, od 17. do 18.30), kjer vam bomo izmerili telesno zmogljivost oz. fitnes indeks, krvni tlak in varno območje pulza. Možen bo posvet pri zdravniku. V primeru slabega vremena se test hoje prenese na drug termin. Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca Ribnica, Majnikova 3, 1310 Ribnica / uprava vrtca, pri svetovalni delavki. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon: 040 664 754 oz. pišete na e-pošto: [email protected]. Vabljeni na preventivne aktivnosti! PGD Velike Poljane vabi v nedeljo, 26. aprila, na tradicionalni blagoslov konj in konjenikov na Stari Grad nad Ortnekom. Izpolnjene obrazce Vloga za vpis otroka v Vrtec Ribnica, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca www. vrtecribnica.si, v vrtec vrnite osebno ali po pošti najkasneje do petka, 3. aprila 2015. Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveščeni najpozneje do konca meseca junija 2015. Pomembno: Staršem, ki so vloge za vpis otroka v Vrtec Ribnica že oddali, le-te ni potrebno ponovno oddajati. Zbor konjenikov bo ob 13.30 na Marofu pod gradom, blagoslov konj pa ob 14. uri. Blagoslovu bo sledilo družabno srečanje z ansamblom Ribniški pušeljc. svetovalna delavka BERNARDA OSOJNIK ravnateljica DARJA ŠILC 42 Datum: SOBOTA, 11. 4. Kam: na KRAŠNJI VRH (542 m). Načrt poti: Metlika (163 m)–Bojanja vas– Krašnji vrh (542 m)–sestop po isti poti. Zahtevnost: lahka pot. Trajanje hoje (okvirno): 5 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 7. aprila, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS) in varen korak. Vodja: Marjan Intihar, vodnik PZS. Datum: SOBOTA, 25. 4. Kam: na SVINJAK (1653). Načrt poti: Kal Koritnica (460 m)–Svinjak (1031 m)–sestop po isti poti. Zahtevnost: zahtevna pot. Trajanje hoje (okvirno): 6 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 21. aprila, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS) in varen korak. Vodja pohoda: Marjan Intihar, vodnik PZS. Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijava, ura odhoda, potrebna oprema …). Srečno in varen korak! PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v programe vrtca z dnem 1. 9. 2015 več kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu pri svetovalni delavki Bernardi Osojnik na tel. št. 01/620 93 75 ali na upravi vrtca na tel. št. 01/620 93 71. Lepo vabljeni! APRIL 2015 Naslednja številka Rešeta izide 30. aprila 2015. Gradivo oddajte do 17. aprila. Praznovanje na Bregu Pesnik Pavček je zapisal: »Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.« V tem kaotičnem, razvrednotenem svetu, ki je izgubil pravo smer, še kako potrebujemo jasne, preproste besede. PAVČKOVO PESEM ANGEL ZA MAME JE PREBRALA NUŠA MISLI O DRUŽINI SO BILE VEZNI TEKST PRIREDITVE S temi besedami se je začelo praznovanje materinskega dneva oz. dneva staršev kot dogodek poimenujemo v našem društvu Veter na Bregu pri Ribnici. Devetnajstega marca praznujemo praznik sv. Jožefa, ki je zavetnik očetov, 25. marec pa je Marijin praznik, materinski dan. V našem društvu ta dva praznika že vsa leta združujemo v dan staršev. Mala četica, ki so jo sestavljali: Patrik, Dora, Ines, Matic, Matej, Ema, Patricija, Ana, Vid, Nuša in še en Matic je staršem pripravila simpatičen program. S pesmijo, recitacijami in igranjem na inštrumente so se staršem zahvalili za vso njihovo skrb, ljubezen in dobroto. EMA ŽE DOBRO OBVLADA FLAVTO PESEM O MAMI JE ZAPEL VID Večer smo seveda zaključili s prijetnim druženjem in skromnim prigrizkom. Na tem mestu bi se rada še enkrat zahvalila moji mali četici za res lepo sodelovanje in vsem, ki ste si dogodek prišli pogledat. Tekst DANICA CVAR Foto Peter Cvar PATRIK JE RAZTEGNIL MEH DUET VIOLINA IN VIOLA, INES IN DORA Za vse matere V nedeljo, pred materinskim dnem, je tako kot vsako leto KUD France Zbašnik v sodelovanju z Občino Ribnica in POŠ Dolenja vas pripravilo proslavo za materinski dan. V polni dvorani ob osnovni šoli so se predstavili vsi razredi osnovne šole, Moški pevski zbor Lončar, Šolski pevski zbor, Župnijski pevski zbor, Cerkveni otroški in mešani pevski zbor ter Tomy Mihičinac, ki je izvedel akrobatsko točko ob drogu, ob kateri je nežnejšemu spolu prav slišno jemalo sapo. Celotno prireditev je povezovala Petra Stopar, ki je tudi zapela z gostujočo vokalno skupino Ognjišče. Tekst in foto SAŠO HOČEVAR ŠOLSKI PEVSKI ZBOR CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ DOLENJE VASI IN NJIHOVA UPRIZORITEV DELA MJUZIKLA BRILJANTINA ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR PEVSKI ZBOR LONČAR VOKALNA SKUPINA OGNJIŠČE OFS LONČKI TOMY MIHIČINAC
© Copyright 2024