PRIMERJAVA STROŠKOV CESTNINE ZA VOŽNJO PO
SLOVENSKIH AVTOCESTAH ZA TOVORNA VOZILA
Primerjalna analiza
Pripravil:
Inštitut za strateške rešitve
Ljubljana, marec 2015
KAZALO
1 KLJUČNE UGOTOVITVE ...................................................................................... 3
2 UVOD.....................................................................................................................4
3 ANALIZA STROŠKOV VOŽNJE PO SLOVENSKIH AVTOCESTAH ZA TOVORNA
VOZILA ................................................................................................................... 6
3.1 Primer 1: Dnevna dostava kruha tovornega vozila razreda R3 iz Ivančne
Gorice oziroma Šenčurja v center Ljubljane ........................................................ 7
3.2 Primer 2: Tedenska dostava blaga tovornega vozila cestninskega razreda
R4 iz Slovenske Bistrice v Celje in iz Milana v Budimpešto ............................... 10
3.3 Primer 3: Dvakrat tedenska dobava brezalkoholne pijače tovornega vozila
cestninskega razreda R4 v Terme Čatež iz Krškega in Zagreba ....................... 15
4 ZAKLJUČEK........................................................................................................ 18
1 KLJUČNE UGOTOVITVE
-
Obstoječi cestninski sistem za tovorna vozila v Sloveniji ustvarja nekonkurenčne pogoje
za domače in tuje prevoznike, saj nekatera tovorna vozila plačujejo nesorazmerno
visoko ceno v primerjavi s prevoženimi km. Analiza je namreč pokazala, da lahko
posamezni prevoznik za prevožen kilometer po slovenskih avtocestah plača 0,87 EUR,
drugi pa 0 EUR.
-
Način cestninjenja ustvarja nelojalno konkurenco med domačimi podjetji, ki za
dostavo uporabljajo tovorna vozila, saj imajo nekateri višje stroške s cestninami kot
drugi in to kljub temu, da po avtocestah naredijo enako število kilometrov ali celo manj.
Za približno enako prevoženo število avtocestnih kilometrov je v naši analizi eno vozilo
primorano plačati cestnino, ki zanj na letni ravni predstavlja dodaten strošek v višini 7.373
EUR, drugo pa se plačilu cestnine v celoti lahko izogne.
-
Višina obračunane cestnine v zakup ne jemlje dejanske razdalje, ki jo tovorno vozilo
prevozi po slovenskih avtocestah, zato je višina plačane cestnine skoraj vedno
nesorazmerna s prevoženimi avtocestnimi kilometri. Naša analiza je pokazala, da
nekdo, ki prevozi 11.000 km na leto po slovenskih avtocestah, za vožnjo po njih ne plača
nič cestnine, na drugi strani pa nekdo, ki letno po slovenskih avtocestah prevozi 3.000
kilometrov, za plačilo cestnine odšteje skoraj 2.700 EUR.
-
Obstoj t.i. brezplačnih avtocestnih odsekov omogoča neplačevanje cestnin, pri
čemer se cestninskim postajam ni potrebno izogibati, saj slednjih na teh delih
(avtocestnih odsekih) ni. Nekaterih delov avtocest, kot je na primer ljubljanska obvoznica,
pa se ne plačuje tudi v primeru, da s tovornim vozilom prevozimo vse cestninske postaje.
Naša analiza je pokazala, da slovenski prevoznik za približno enako razdaljo kot hrvaški
prevoznik odšteje skoraj 1.900 EUR za plačilo cestnine, medtem ko se hrvaški prevoznik
plačilu cestnine popolnoma izogne.
© ISR 2015
3
2 UVOD
V Sloveniji trenutno poteka diskusija o najprimernejšem sistemu cestninjenja tovornih vozil. Za
stabilno poslovanje DARS, kot tudi za zagotavljanje dodatnih sredstev za slovenski proračun, je že
na posvetu v Državnem svetu 6. januarja 2015 Franc Skok, član uprave DARS, poudaril, da za
uspešno poslovanje »naprej potrebujemo povečanje prihodkov iz naslova cestnin in pa vzdržno
politiko pri vinjetnih zadevah in pri prilagajanju cenovne politike tovornega prometa”.
Sistem pobiranja cestnin mora zagotavljati sodoben, stalen, stabilen in dolgoročen vir
financiranja, upravljanja in vzdrževanja avtocest ter mora zagotoviti tudi sredstva za gradnjo
novih avtocest in odplačevanje najetih posojil. Pričujoča analiza na podlagi študije treh primerov
pokaže, da trenutni sistem cestninjenja tovornih vozil ni pravičen, saj pri določanju višine plačila
cestnine za tovorna vozila ne upošteva dejanskega števila prevoženih kilometrov po slovenskih
avtocestah, s tem pa ustvarja nelojalno konkurenco med domačimi prevozniki in hkrati tudi
znižuje konkurenčnost domačih prevoznikov v primerjavi s tujimi. Trenutni sistem cestninjenja v
Sloveniji je posledično tako procesno kot tudi izvedbeno zastarel in nepopoln ter zaradi tega tudi
nepravičen in nenazadnje tudi neučinkovit pri pobiranju cestnin.
Temu pritrjuje tudi lastna ocena DARS, ki dokazuje, da se je DARS že leta 2005/06 zavedal vzroka
tega problema, ki se je od takrat samo še potenciral.1 »Zaradi odprtega cestninskega sistema in dela
avtocestnega omrežja, ki se ne cestnini (ljubljanski AC obroč, obalna hitra cesta…), danes uspemo
zaračunati okoli 65 % dejansko prevoženih kilometrov na avtocestnem sistemu Slovenije.«
Odstotek nepobranih cestnin se je od takrat do danes zaradi izgradnje in vključevanja novih
avtocestnih odsekov v odprti sistem cestninjenja še poslabšal.
1
http://www.dars.si/Dokumenti/4_publikacije_druge_zgibanke/Cestninjenje_VPPT_06.pdf
© ISR 2015
4
Slika 1: Trenutni sistem cestninjenja za tovorna vozila v Republiki Sloveniji
Število cestninskih točk:
Število kilometrov avtocestnih odsekov s cestninskimi postajami/skupno število
kilometrov avtocest:
27
183 km/607 km
Dolžina avtocest, kjer je možna vožnja brez plačevanja cestnin:
424 km
Delež avtocest, ki omogoča vožnjo brez plačevanja cestnin:
70%
Trenutni sistem cestninjenja, kot pokaže Slika 1, dopušča visoko možnost izogibanja plačila
cestnin, saj se tovorna vozila po skoraj 70 % slovenskih avtocest (423 kilometrov) smejo voziti
brez plačila cestnine. T.i. (popolnoma) brezplačni avtocestni odseki za tovorna vozila se nahajajo
predvsem na obalnem delu avtocestnega omrežja Slovenije, v okviru ljubljanske obvoznice,
Dolenjske, Gorenjske, Štajerske in Pomurja. Obstoj brezplačnih avtocestnih odsekov, kjer je med
čelnimi cestninskimi postajami mogoče »brezplačno« uporabljati avtoceste, poleg že prej
omenjenega ustvarjanja nelojalne konkurence med domačimi prevozniki in preplačevanje
avtocest določenih prevoznikov, ustvarja tudi nepotreben izpad dohodkov v državni proračun iz
naslova neplačevanja cestnin.
© ISR 2015
5
3 ANALIZA STROŠKOV VOŽNJE PO SLOVENSKIH AVTOCESTAH ZA
TOVORNA VOZILA
Drugo poglavje podaja analizo stroškov dostave treh dobrin (kruh, brezalkoholna pijača in
distribucija ostalega blaga) na podlagi treh različnih primerov. Namen poglavja je prikazati in
primerjati stroške, ki jih imajo tovorna vozila iz naslova cestnin, z dejanskim številom
prevoženih avtocestnih kilometrov.
-
Prvi primer analizira stroške dostave tovornega vozila cestninskega razreda R3, ki dnevno
v Ljubljano dostavlja kruh. Primerja stroške vožnje vozila, ki kruh vozi iz Ivančne Gorice v
Ljubljano, s stroški vožnje vozila, ki kruh vozi iz Šenčurja v Ljubljano.
-
Drugi primer analizira stroške, ki jih imata distributerja različnega blaga. Primerja
cestnino, ki jo za vožnjo po slovenskih avtocestah plača tovorno vozilo cestninskega
razreda R4, ki enkrat tedensko blago dostavlja iz Slovenske Bistrice v Celje, s cestnino, ki
jo za vožnjo po slovenskih avtocestah plača tovorno vozilo R4, ki enkrat tedensko
dostavlja iz Milana v Budimpešto preko Slovenije.
-
Tretji primer se osredotoča na primerjavo stroškov, ki jih imata z dvakrat tedensko
dostavo dostavljavca s tovornjakom cestninskega razreda R4 brezalkoholne pijače iz
Krškega in Zagreba v Terme Čatež.
© ISR 2015
6
3.1 Primer 1: Dnevna dostava kruha tovornega vozila razreda R3 iz Ivančne
Gorice oziroma Šenčurja v center Ljubljane
Prva analiza primerja dnevno dostavo kruha dveh tovornih vozil cestninskega razreda R3. Obe
vozili dostavljata kruh v Ljubljano, pri čemer vozilo A kruh vozi iz Ivančne Gorice, vozilo B pa iz
Šenčurja. Tabela 1 prikaže primerjavo kilometrov in avtocestnih kilometrov, ki jih obe vozili
opravita na svoji poti v Ljubljano tako na dnevni kot tudi na letni ravni in stroške, ki jih imata z
vožnjo po avtocestah.
Tabela 1: Primerjava stroškov vožnje tovornega vozila R3 iz Vodic v Ljubljano s stroški
vožnje tovornega vozila R3 iz Šenčurja v Ljubljano
Začetek
Konec
Število km
Število km
Število
Število
Plačilo
Plačilo
poti
poti
(v eno in
na leto
avtocestnih
avtocestnih
cestnine v
cestnine v
obe smeri)
(365 dni)
km
km na leto
EUR
EUR na
(v eno in obe
(365 dni)
(v eno in
leto (365
obe smeri)
dni)
smeri)
31,0
Vozilo A
Ivančna
Ljubljana
Gorica
62,0
24,3
22.630
26,2
Vozilo B
Šenčur
Ljubljana
52,4
48,6
0
17.739
15,4
19.126
30,8
0
0
10,10
11.242
20,20
7.373
Vozilo A, ki se v Ljubljano pripelje iz Ivančne Gorice, se na avtocesto vključi v Ivančni Gorici. Od
Ivančne Gorice do centra Ljubljane prevozi 31 km, od teh jih 24,3 km prevozi po avtocesti. Ker na
poti od priključka na avtocesto pri Ivančni Gorici do izvoza na ljubljanski obvoznici Ljubljana Jug ni
nobene cestninske postaje, se vozilo A izogne plačilu cestnine, s tem pa dodatnim stroškom, ki bi
jih imel z vsakodnevno dostavo kruha v Ljubljano.
© ISR 2015
7
Graf 1: Primerjava prevoženih avtocestnih km vozil A in B
Število avtocestnih km
Vozilo B
Vozilo A
30.8
Število avtocestnih km v obe smeri
48.6
15.4
Število avtocestnih km v eno smer
24.3
Vozilo B te sreče nima, saj vožnja po avtocesti iz Šenčurja do Ljubljane vodi preko cestninske
postaje Torovo, kjer mora vsak dan v smeri proti Ljubljani in nazaj plačati cestnino v višini 10,10
EUR v eno smer (20,20 EUR v obe smeri). Za razdaljo od Šenčurja do Ljubljane, ki znaša 26,2 km,
od tega je 15,4 avtocestnih km, vozilo B letno za plačilo cestnine odšteje 7.373 EUR.
Graf 2: Primerjava letno prevoženih avtocestnih km in stroškov cestnine vozil A in B
Primerjava prevoženih km in stroškov cestnine na letni ravni
20000
8000
18000
7000
16000
km
12000
5000
10000
4000
8000
3000
6000
2000
4000
1000
2000
0
Število avtocestnih km
Strošek plačila cestnine na leto v
EUR
© ISR 2015
EUR
6000
14000
Vozilo A
Vozilo B
17739
11242
0
7373
0
8
Posledično je ponudnik storitve vozilo B manj konkurenčen kot ponudnik v vozilu A, saj ima vozilo
B na letni ravni kar 7.373 EUR več stroškov s cestninami, čeprav na letni ravni po avtocesti prevozi
6.497 km manj kot vozilo A.
Tabela 2: Primerjava stroškov na prevožen avtocestni kilometer
Strošek na prevožen kilometer
Vozilo A
Vozilo B
0
0,66
17.739
11.242
(EUR)
Skupaj
prevoženi
avtocestni
kilometri na letni ravni
Za vsak kilometer, ki ga po slovenskih avtocestah prevozi vozilo B, mora odšteti 0,66 EUR
cestnine. Vozilo A teh stroškov nima, kar pomeni, da so stroški distribucije dobrine, ki jo
dostavlja vozilo B neupravičeno višji kot stroški distribucije dobrine, ki jo dostavlja vozilo
A. Višji stroški izvirajo iz plačila cestnine za vožnjo po avtocestah, ki jih drugo vozilo nima,
čeprav po avtocestah prevozi več kilometrov, zato ti dodatni stroški predstavljajo dodatno
breme, ki hkrati povzroča neenakovredne konkurenčne pogoje.
Ob predpostavki, da obe vozili trgovcu vsak dan dostavita 1000 kosov kruha v vrednosti 1 EUR, s
prodajo kruha zaslužita 365.000 EUR na leto. Cestnina pri vozilu B tako doseže kar 2 % letnih
prihodkov, medtem ko vozilo A tega stroška nima in je s tem zaradi neplačevanja cestnine
bolj konkurenčen.
© ISR 2015
9
3.2 Primer 2: Tedenska dostava blaga tovornega vozila cestninskega razreda R4
iz Slovenske Bistrice v Celje in iz Milana v Budimpešto
V drugem primeru analiziramo stroške, ki jih ima tovorno vozilo cestninskega razreda R4 z
distribucijo različnega blaga. Primerja stroške cestnine za vožnjo po slovenskih avtocestah, ki jih
ima slovensko tovorno vozilo (R4), ki enkrat tedensko blago dostavlja iz Slovenske Bistrice v Celje
s tistimi, ki jih ima tuje tovorno vozilo (R4), ki enkrat tedensko blago dostavlja iz Milana v
Budimpešto preko Slovenije.
Graf 3: Primerjava prevoženih
Graf 4: Primerjava letno prevoženih
avtocestnih km vozil C in D
avtocestnih km vozil C in D
Število avtocestnih km
Vozilo D
Število avtocestnih km v
obe smeri
Število avtocestnih km v
eno smer
Število avtocestnih km na leto
Vozilo C
Število avtocestnih km na leto
590
Vozilo D
13132.6
56.6
295
Vozilo C
2667.6
28.3
Vozilo C, ki vozi iz Slovenske Bistrice v Celje, se na avtocesto priključi na priključku Slovenska
Bistrica Jug. Za vožnjo do Celja potrebuje 32,4 km, od tega jih po avtocesti prevozi 28,3 km. Med
vožnjo do Celja prečka cestninsko postajo Tepanje, na kateri mora za plačilo cestnine v eno smer
odšteti 24,7 EUR. Vozilo D, ki se vozi iz Milana v Budimpešto, na slovensko avtocesto zapelje takoj
po meji z Italijo in svojo pot po avtocesti nadaljuje vse do madžarske meje. V eno smer po
slovenskih avtocestah prevozi 295 km in za cestnino odšteje 121,60 EUR.
© ISR 2015
10
Tabela 3: Primerjava stroškov vožnje tovornega vozila R4 iz Slovenske Bistrice v Celje s
stroški vožnje tovornega vozila R4 iz Milana v Budimpešto
Začetek
Konec poti
poti
Število km
Število km
Število
Število
Plačilo
Plačilo
(v eno in
na leto
avtocestnih
avtocestnih
cestnine v
cestnine v
obe smeri)
(enkrat
km
km na leto
EUR
EUR na
tedensko)
(v eno in obe
(enkrat
(v eno in
leto
smeri)
tedensko)
obe smeri)
(enkrat
tedensko)
32,4
Vozilo C
Slovenska
Celje
28,3
3.499,2
64,8
Bistrica
964
Vozilo D
Milan
Budimpešta
56,6
24,7
3.056,4
295,0
104.112
1.928
590,0
49,4
2.667,6
121,60
31.860
243,2
13.132,6
Vozilo D, ki se vozi iz Milana v Budimpešto, na slovensko avtocesto zapelje takoj po meji z Italijo in
svojo pot po avtocesti nadaljuje vse do madžarske meje. V eno smer po slovenskih avtocestah
prevozi 295 km, kar letno, od ene meje do druge in nazaj, znese 31.860 km. Pri vožnji po Sloveniji
vozilo D prevozi cestninske postaje Log (35,3 EUR), Kompolje (15,50 EUR), Vransko (11,80 EUR),
Tepanje (24,70 EUR) in Dragotinci (34,30 EUR). V eno smer je primoran za cestnino odšteti 121,60
EUR, kar pomeni, da ga na letni ravni plačilo cestnin na slovenskih avtocestah iz Milana v
Budimpešto in nazaj stane 13.132,6 EUR. Po avtocesti na letni ravni vozilo C prevozi 3.056 km pri
čemer za plačilo cestnine odšteje 2.667,6 EUR na leto.
Tabela 4: Primerjava stroškov na prevožen avtocestni kilometer
Strošek na prevožen kilometer
Vozilo C
Vozilo D
0,87
0,41
3.056,4
31.860
(EUR)
Skupaj
prevoženi
avtocestni
kilometri na letni ravni
© ISR 2015
11
Za vsak prevožen kilometer izmed dobrih 28 km vozilo C iz naslova plačila cestnine plača 0,87
EUR, medtem ko vozilo D odšteje 0,43 EUR, se pravi več kot enkrat manj kot vozilo C. Iz tega
izhaja, da mora vozilo C za vsak kilometer, ki ga po slovenskih avtocestah prevozi, odšteti več kot
100 % več kot tuji prevoznik vozilo D. To pomeni, da je transport domačega prevoznika, kljub
temu, da dobavljata enako robo in da slednji prevozi desetkrat krajšo razdaljo, veliko dražji.
Graf 5: Višina cestnine na prevožen avtocestni km vozil C in D
Plačilo cestnine na km v EUR
Plačilo cestnine na km v EUR
0.87
0.41
Vozilo C
Vozilo D
Dodatno zaskrbljujoče iz vidika obračunavanja cestnine na dotičnem primeru je razmerje med
prevoženimi kilometri in višino plačane cestnine, kar prikazujeta Graf 6 in Tabela 5. Vozilo C
namreč plača dobrih 20 % cestnin vozila D, čeprav prevozi zgolj 9,6 % avtocestnih kilometrov
napram vozilu D.
© ISR 2015
12
Graf 6: Primerjava prevoženih avtocestnih kilometrov in plačane cestnine vozil C in D
350
140
300
120
250
100
200
80
150
60
100
40
50
20
0
Vozilo C
Vozilo D
Število avtocestnih km
28.3
295
Strošek plačila cestnine na leto v
EUR
24.7
121.7
EUR
km
Primerjava prevoženih km in stroškov cestnine v eno smer
0
Vozilo D, ki Slovenijo uporablja kot tranzitno državo na svoji poti iz Milana v Budimpešto, po
slovenskih avtocestah prevozi 295 km v eno smer, desetkrat več kot slovenski prevoznik, ki blago
dostavlja iz Slovenske Bistrice v Celje in pri tem v eno smer po avtocesti prevozi dobrih 28 km.
Glede na desetkratnik razdalje bi bilo smotrno pričakovati, da se bo velika razlika v prevoženih
kilometrih odrazila tudi v razmerju med plačilom cestnine vozila C in D, a temu ni tako.
Vozilo C namreč ne plača desetkrat manj cestnine kot vozilo D, temveč manj kot petkrat manj, kar
prikaže Graf 6. Primerjava pokaže, da v temu podobnih primerih, tujec za koriščenje slovenskih
avtocestah plača veliko manj kot domač prevoznik, saj je plačilo cestnine glede na prevožene
kilometre za slednjega bistveno manj ugodno.
Tabela 5: Razmerje med prevoženimi avtocestnimi km in višino plačila cestnine
© ISR 2015
Prevoženi avtocestni km
1:10
Plačilo cestnine
1:5
13
Izračun stroškov, ki jih imata obe vozili cestninskega razreda R4 na kilometer zaradi plačila
cestnine pokaže, da vozilo D, ki prevozi desetkrat več kilometrov kot vozilo C, za kilometer
poti odšteje skoraj enkrat manj za plačilo cestnine kot vozilo C, kar jasno kaže na to, da
slovenski cestninski sistem ni pravičen do tovornih vozil, saj ta cestnine ne plačujejo po
prevoženih kilometrih.
Slednje vzpostavlja neenakovredne razmere za domače prevoznike tovornih vozil in zmanjšuje
količino denarja, ki bi ga država lahko s cestninami pridobila, v kolikor bi imela bolj dodelan,
pravičen cestninski sistem, ki bi upošteval ne le tip tovornega vozila, temveč tudi število
prevoženih kilometrov na slovenskih avtocestah.
© ISR 2015
14
3.3 Primer 3: Dvakrat tedenska dobava brezalkoholne pijače tovornega vozila
cestninskega razreda R4 v Terme Čatež iz Krškega in Zagreba
Analiza tretjega primera se osredotoča na primerjavo stroškov, ki jih imata z dvakrat tedensko
dostavo slovenski dostavljalec brezalkoholne pijače iz Krškega (vozilo E) in hrvaški dostavljavec iz
Zagreba (vozilo F). Končna destinacija obeh tovornih vozil cestninskega razreda R4 so Terme
Čatež.
Graf 7: Primerjava prevoženih
Graf 8: Primerjava letno prevoženih
avtocestnih km vozil E in F
avtocestnih km vozil E in F
Število avtocestnih km na leto
Število avtocestnih km
Vozilo F
Vozilo E
Število avtocestnih km na leto
16.4
Število avtocestnih km v
obe smeri
Število avtocestnih km v
eno smer
Vozilo F
1771.2
24
8.2
Vozilo E
2592
12
Primerjava pokaže, da vozilo E za pot iz Krškega do Term Čatež, ki je dolga dobrih 20 km, od tega
12 avtocestnih kilometrov, za plačilo cestnine na letni ravni, ob predpostavki, da se na relaciji
Krško-Terme Čatež in nazaj vozi dvakrat tedensko, odšteje 1.879,2 EUR.
Vozilo F, ki se vozi iz Zagreba v Terme Čatež, po slovenskih avtocestah v eno smer naredi 8,2 km,
se pravi manj kot 4 km manj kot vozilo E, a dodatnih stroškov iz naslova plačila cestnine nima, saj
cestninske postaje Krško-Obrežje ne prevozi.
© ISR 2015
15
Tabela 6: Primerjava stroškov vožnje tovornega vozila R4 iz Krškega in Zagreba v Terme
Čatež
Začetek
Konec
Število km
Število km
Število
Število
Plačilo
Plačilo
poti
poti
(v eno in
na leto
avtocestnih
avtocestnih
cestnine v
cestnine v
obe smeri)
(dvakrat
km
km na leto
EUR
EUR na
tedensko)
(v eno in obe
(dvakrat
(v eno in
leto
smeri)
tedensko)
obe smeri)
(dvakrat
tedensko)
20,2
Vozilo E
Krško
Terme
Čatež
12,0
4.363,2
40,4
39,5
8,70
2.592
24,0
8,2
17,4
1.879,2
0
8.532
Vozilo F
Zagreb
Terme
79,0
1.771,2
16,4
0
0
Čatež
Zaradi plačila cestnine ima vozilo E dodatne stroške, ki na prevožen avtocestni kilometer znašajo
0,73 EUR. Vozilo F cestnine ne plačuje, kljub temu, da na letni ravni prevozi dobri 2/3 toliko
kilometrov po avtocesti kot vozilo E, a se na poti iz Zagreba do Term Čatež ne pelje skozi
cestninsko postajo.
Tabela 7: Primerjava stroškov na prevožen avtocestni kilometer
Strošek na prevožen kilometer
Vozilo E
Vozilo F
0,73
0
2.592
1.771,2
(EUR)
Skupaj
prevoženi
avtocestni
kilometri na letni ravni
© ISR 2015
16
Graf 9: Primerjava prevoženih kilometrov in stroškov cestnine vozil E in F
Primerjava prevoženih km in stroškov cestnine na letni ravni
3000
2000
1800
2500
1600
1400
2000
1500
1000
EUR
km
1200
800
1000
600
400
500
200
0
Vozilo E
Vozilo F
Število avtocestnih km
2592
1771
Strošek plačila cestnine na leto v EUR
1879
0
0
Na letni ravni tako vozilo E, slovenski dobavitelj pijače, za dostavo v Terme Čatež za cestnino
plača 1.879,2 EUR več kot tuji dobavitelj pijače, ki se plačilu cestnine izogne. Tudi ta primer jasno
odseva obstoj avtocestnih praznin, ki v tem primeru znižujejo konkurenčnost slovenskih
dobaviteljev v primerjavi s tujimi.
© ISR 2015
17
4 ZAKLJUČEK
Primerjava prevoženih kilometrov in plačila cestnin v tabeli 8 zapisanih šestih tovornih vozil
pokaže na očitno nesorazmerje med številom prevoženih kilometrov in zneskom plačane
cestnine na prevožen kilometer.
Tabela 8: Primerjava stroškov na prevožen avtocestni kilometer
Strošek
na
Vozilo A
Vozilo B
Vozilo C
Vozilo D
Vozilo E
Vozilo F
0
0,66
0,87
0,41
0,73
0
17.739
11.242
3.056,4
31.860
2.592
1.771,2
prevožen
kilometer (EUR)
Skupaj prevoženi
avtocestni
kilometri na letni
ravni
Graf 10: Primerjava letno prevoženih avtocestnih kilometrov in letnega stroška iz naslova
plačevanja cestnine
35000
14000
30000
12000
25000
10000
20000
8000
15000
6000
10000
4000
5000
2000
0
Število letno prevoženih avtocestnih
km
Strošek cestnine na leto v EUR
© ISR 2015
EUR
km
Primerjava letno prevoženih avtocestnih kilometrov in letnega stroška
cestnine
0
Vozilo A
Vozilo B
Vozilo C
Vozilo
D
Vozilo E
Vozilo F
17739
11242
3056
31860
2592
1771
0
7373
2667
13132
1879
0
18
To odseva že analiza prvega primera, ki primerja dostavo kruha dveh slovenskih prevoznikov –
prvi prihaja iz Ivančne Gorice, drugi pa iz Šenčurja. Primerjava pokaže, da kljub temu, da
dobavitelj iz Ivančne Gorice na dnevni ravni po avtocesti prevozi skoraj 18 km, kar letno znese
skoraj 6.500 km, ne plača niti evra cestnine. Vozilo B, ki po avtocestah prevozi bistveno manj
kilometrov pa ima iz naslova plačila cestnine letno dodatne stroške v višini 7.373 EUR, kar ne le
kaže
na
nepravičen
sistem
cestninjenja,
temveč
ima
posledice
tudi
v
ustvarjanju
nekonkurenčnih pogojev za poslovanje.
Graf 11: Primerjava stroškov vseh vozil na prevožen avtocestni kilometer glede na letno
prevožene avtocestne kilometre
Primerjava stroška na prevožen avtocestni km glede na letno
prevožene avtocestne km
35000
1
0.9
30000
0.8
0.7
0.6
20000
0.5
15000
EUR
km
25000
0.4
0.3
10000
0.2
5000
0
Število letno prevoženih km
Strošek na prevožen avtocestni km v
EUR
0.1
Vozilo A
Vozilo B
Vozilo C
Vozilo D
Vozilo E
Vozilo F
17739
11242
3056
31860
2592
1771
0
0.66
0.87
0.41
0.73
0
0
Primerjava analiz vseh treh primerov pokaže, da se je na slovenskih avtocestah bolj ugodno
voziti, če prevoziš več kilometrov. Vozilo D, ki se vozi iz Milana v Budimpešto preko Slovenije,
namreč na slovenskih avtocestah letno prevozi 104.112 km, daleč največ izmed vseh analiziranih
tovornih vozil, njegov strošek plačila cestnine pa je, kljub temu, da prevozi 28.804 km več ali kar
1039 % več na letni ravni od vozila C, ki mu je po prevoženi avtocestni kilometrini najbližje, skoraj
enkrat nižji na kilometer, znaša 0,41 EUR/km, kot za vsa ostala analizirana tovorna vozila. Po drugi
strani pa mora za vsak prevožen kilometer na slovenskih avtocestah vozilo D odšteti 0,41 EUR,
© ISR 2015
19
vozilo C pa 0,87 EUR, se pravi več kot enkrat več kot vozilo D, kar jasno kaže na nepravično višino
cestninjenja glede na prevožene kilometre.
Opravljena analiza jasno odraža tudi nepravične pogoje, ki jih plačilo cestnin ustvarja za domače
in tuje prevoznike. To sta razkrili analizi primera 2 in 3. Študija primera 2 je primerjala pot in
cestninske stroške vozil C in D. Vozilo C je bilo v dotičnem primeru distributer iz Slovenije, ki se
vozi na relaciji Slovenska Bistrica-Celje, vozilo D pa tuji distributer, ki vozi tovor iz Milana v
Budimpešto preko Slovenijo. Analiza je pokazala, da vozilo D, kljub temu, da po slovenskih
avtocestah na letni ravni prevozi več kot desetkrat več kilometrov kot vozilo C, na leto plača zgolj
petkrat višji znesek cestnine. Dotičen primer prav tako pokaže, da gre trenutni sistem
cestninjenja bolj na roko tujim kot domačim dobaviteljem, saj se tuji dobavitelj za razliko od
domačega plačilu cestnine izogne, s tem pa je na trgu bolj konkurenčen kot domači.
Podoben zaključek je moč potegniti tudi iz analize primera 3, ki je primerjala dostavo
brezalkoholne pijače slovenskega dobavitelja iz Krškega in tujega dobavitelja iz Zagreba. Tudi ta
primer je pokazal, da je tuji dobavitelj bolj konkurenčen od domačega, saj iz naslova plačil
cestnine nima dodatnih stroškov, ker se plačilu cestnini izogne. Dotični primer, morda še bolj kot
drugi primer, odseva nepravičnost obstoječega cestninskega sistema, saj dobavitelj iz Krškega in
dobavitelj iz Zagreba za pot do Term Čatež, končne destinacije dostave, prevozita približno enako
število avtocestnih kilometrov (Krško 12 km, Zagreb 8 km). Kljub zanemarljivo majhni razliki v
kilometrini, ima vozilo E na letni ravni zaradi plačila cestnine preko 1.800 EUR dodatnih stroškov,
kar neposredno vpliva na njegovo konkurenčnost v primerjavi z dobaviteljem iz Zagreba, ki
cestnine sploh ne plača.
© ISR 2015
20
Končne ugotovitve, ki jih je moč podati kot zaključek pričujoče analize, povzemajo sledeče
točke:
a.) Trenutni sistem cestninjenja je nepravičen, saj za odmero plačila cestnine ne upošteva
dejansko prevoženih avtocestnih kilometrov.
b.) Obstoječi način cestninjenja ustvarja nelojalno konkurenco med domačimi prevozniki, saj
imajo nekateri višje stroške s cestninami kot drugi kljub temu, da po avtocestah naredijo
enako ali celo manjše število kilometrov.
c.) Trenutni sistem cestninjenja ustvarja neenakopravne in nekonkurenčne pogoje, saj imajo
tuji dobavitelji (v določenih primerih) bistveno nižje stroške na prevožen avtocestni
kilometer kot domači dobavitelji.
d.) Možnost neplačevanja cestnine, ki je niti ne moremo imenovati izogibanje, saj na
določenih odsekih avtocest cestninskih postaj za plačilo cestnine ni.
Inštitut za strateške rešitve
Erbežnikova 2 / Ljubljana
T 0599 26591 E [email protected]
© ISR 2015
21