Več kot popoln oddih.
Tako blizu.
KAMNIK
Z OKOLICO
– RAJ ZA
POHODNIKE
Kamnik leži na prehodu med Ljubljansko kotlino in Kamniško-Savinjskimi Alpami. V srednjem veku je ugodna lega omogočila
razvoj naselja v mesto, danes pa Kamnik ravno zaradi lege
predstavlja odlično izhodišče za izlete v naravo ter pohod
ništvo. Številne pohodniške poti po dolinah, hribih in gorah
v okolici Kamnika vas vabijo, da jih odkrijete in vzljubite.
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik
Glavni trg 2, 1241 Kamnik
01/831 82 50
[email protected]
www.kamnik-tourism.si
Delovni čas:
poletje: vsak dan od 9.00 do 21.00
preostali del leta: ponedeljek - sobota: 10.00 - 18.00,
nedelja, prazniki: 10.00 - 14.00
V vodiču boste našli opise poti, ki so primerne za vsakogar; za
tiste, ki si želite lahkotnega sprehoda po ravnini in tiste, ki se
radi povzpnete do najvišjih vrhov. Ob vsakem opisu poti so
podani težavnost, čas hoje in informacije o ustrezni opremi,
na podlagi česar boste lažje izbrali pot, ki je primerna vašim
zmogljivostim in ustreza vašim željam. Poleg tega opisi obsegajo tudi namige o zanimivostih, turistični ponudbi ob poti ter
nadaljnjih destinacijah vrednih ogleda.
Pri vsem tem pa ne gre pozabiti na ustrezno športno ali planinsko obutev, nahrbtnik z malico, pijačo, vrečko za smeti, dodatnimi oblačili, pohodnimi palicami … Na kratko: s seboj morate imeti vse tisto, kar vam bo omogočilo prijetno in varno
preživljanje prostega časa v naravi.
Če se na raziskovanje poti ne bi želeli podati sami ali pa bi radi
več izvedeli tudi o znamenitostih na poti, potem je prava izbira
najem vodnika, ki vam bo okolico mesta v naročju planin še
bolj približal. Naj vam zaupamo, da naša občina skriva še marsikaj drugega kot le pohodniške poti. Zato je Kamnik z okolico
pravi odgovor za vse tiste, ki iščete več kot popoln oddih.
Neokrnjena narava, živahno kulturno dogajanje in bogata
zgodovina, ki se odraža skozi številne arhitekturne znamenitosti, obljubljajo nepozabne pustolovščine.
Založil in izdal: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2013,
zanj direktorica Urška Kolar
Oblikovanje: Alten10
Pri pripravi vsebine sodelovali: Alenka Hribar, Nina Klisarič, Bojan Pollak
Lektura: Aleksandra Jezeršek Matjašič
Fotografije: Alenka Hribar, Nina Klisarič, Bojan Pollak, Primož Hieng ter
arhiv Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik
Vir kart: Geodetska uprava Republike Slovenije
© Copyright: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik
Tisk: SIMPRO d.o.o.
Vse pravice pridržane. Nobenega dela te publikacije ni dovoljeno reproducirati
in shranjevati na katerikoli način – elektronsko, mehanično, fotografsko na
kateremkoli mediju z možnostjo reproduciranja v katerikoli obliki in načinu brez
predhodnega dovoljenja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
Informacije o turističnih znamenitostih v občini in možnostih
najema vodnika dobite v turistično informacijskem centru na
Glavnem trgu v Kamniku, z veseljem pa vam bodo na pomoč
priskočili tudi posamezni lokalni turistični ponudniki. Ne
pozabite tudi Okuse Kamnika, nabor kamniških jedi, in doživite kulinarično stran Kamnika. Lokalni turistični ponudniki
vam bodo z veseljem postregli s tipičnimi dobrotami Kamnika
in okolice.
Naj vas korak zanese v objem Kamniško-Savinjskih Alp, kjer
vas čaka neokrnjena narava, ki z roko v roki z živahnim kulturnim dogajanjem ustvarja številne možnosti za nepozabna
doživetja. Naj odkrivanje novih poti postane vaš način življenja
in naj vas pri tem nič ne ustavi. Niti slabo vreme niti ura dneva.
Srečno na vaši poti
in uživajte v štetju svojih korakov!
KAMNIK Z OKOLICO
13
11
12
9 10
8
6
7
4
2
3
1
5
OPOZORILO
V vodiču so predstavljeni osnovni
opisi poti. Več o poteh, pripravah
na pot in zahtevnosti si preberite
v planinskih vodičih ali pa informacije poiščite na pohodniških
zemljevidih ali pri ponudnikih.
KODEKS LEPEGA VEDENJA V NARAVI
• Ne trgamo gorskega cvetja in upoštevamo predpise o
nabiranju rož in gob.
• Nismo preglasni, ne kričimo, ne predvajamo glasne glasbe
– hrup ne moti le živali, ampak tudi ljudi.
• Med hojo v skupini se prilagajamo najšibkejšemu.
• Pohodnike/planince, ki jih srečamo na poti, vljudno pozdravimo.
V naravi smo vsi enaki, zato se prilagajamo
drug drugemu ter si pomagamo in spoštujemo.
STARI GRAD
(585 m)
1
NAMIG
Pot lahko nadaljujete na Špico
(660 m) ali Tolsto goro (734 m),
možen pa je tudi sprehod do
Zgornjih Palovč, kjer na začetku
zaselka stoji 350 let stara Budnarjeva muzejska hiša.
Izhodišče
središče mesta Kamnik (390 m)
Čas hoje
35 minut
Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih
Priporočamo
planinska obutev in palice
Zahtevnost
lahka, označena pot
Znamenitosti ob poti:
mlinčkov gaj
ruševine Starega gradu, od koder pogled seže na jug,
proti Ljubljanski kotlini, na zahod proti Julijskim Alpam
in na sever proti Kamniško-Savinjskim Alpam
gozdna učna pot (informacijska tabla ob začetku poti,
zloženka pa je na voljo v TIC-u Kamnik)
Turistična ponudba ob poti:
Gostišče Andeš na Starem gradu (041 649 108)
Pot lahko začnemo v središču mesta Kamnik, na Glavnem
trgu poleg turistično informacijskega centra. Nadaljujemo
po Maistrovi ulici, do Maistrovega mostu čez Kamniško
Bistrico in ga prečkamo. Nato zavijemo desno in nadaljujemo pot ob glavni cesti do
križišča. Tu prečkamo cesto in
zavijemo levo do smerokaza
za Stari grad in table za gozdno
učno pot. Pot zavije v gozd in
se prične vzpenjati. Na poti si
pri vrtu mlinčkov lahko postrežemo z izvirsko vodo. Na
razpotju malo naprej zavijemo levo proti vrhu Starega
gradu. Vrnemo se lahko po
isti poti ali pa na vrhu Starega gradu zavijemo na drugo
stran in spust nadaljujemo
po drugi poti, ki vodi do igrišč
za odbojko na mivki ter let
nega kopališča Pod skalco.
Tu zavijemo levo in čez 200 metrov zopet pridemo do
Maistrovega mostu.
Arboretum Volčji Potok (345 m)
2
ALI STE VEDELI?
Arboretum Volčji Potok velja za
največjo hortikulturno ustanovo
v Sloveniji in se ponaša z okoli
3.500 vrstami in sortami rastlin.
Izhodišče
Čas hoje
Najprimernejši čas
Priporočamo
Zahtevnost
središče mesta Kamnik (390 m)
1,5 ure
predvsem ob lepem vremenu, saj si ob
koncu poti lahko ogledate lepote parka
v Arboretumu Volčji Potok
športna obutev
lahka, delno označena pot
Znamenitosti ob poti:
srednjeveško jedro
Kamnika
Maistrova rojstna hiša
Sadnikarjev muzej
Medobčinski muzej
Kamnik, Zaprice
spomenik tehniške kulture
- Titanova elektrarna
s pomenik NOB ob Titanovi
brvi in v Rudniku
dvorca Spodnje in
Zgornje Perovo
Arboretum Volčji Potok
Golf Arboretum
Turistična ponudba ob poti:
Gostilna Vovk (031 803 151)
Bar Coprnica
Arboretum Volčji Potok (www.aboretum.si, 01 831 23 45)
Golf Arboretum (www.golfarboretum.si; 01 831 80 80)
Z Glavnega trga v središču Kamnika pot vodi po Šutni do
križišča s Kovinarsko cesto. Nadaljujemo mimo tovarne
Svilanit in pred gostilno Vovk zavijemo levo ter prečkamo
Kamniško Bistrico in cesto (obvoznico). Nadaljujemo skozi
Perovo do zadnjih hiš v naselju. Desno dol na kolovoz in
čez potok Kračjek in navzgor do gozdne ceste. Levo nekaj
desetin metrov, nato desno po kolovozu in mimo domačije
pri Čerenu navzdol na cesto. Po cesti gor in dol do spomenika. Tu desno po cesti skozi igrišče golfa do doma KS
Volčji potok. Pri njem levo in naprej mimo službenega do
glavnega vhoda v park.
Motniška turistična pot
3
ALI STE VEDELI?
Vrbanovčev dvojni kozolec, toplar, je zaradi dobre ohranjenosti
zaščiten kot spomenik kulturne
dediščine državnega pomena.
Izhodišče
Motnik (432 m)
Čas hoje
2 uri
Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih
Priporočamo
planinska obutev in palice
Zahtevnost
lahka označena pot
(smerokazi z motniškim polžem)
Znamenitosti ob poti:
ostanki vhoda v nekdanji premogovnik
pranger – sramotilni steber
muzej pritlikavega nosoroga
kužno znamenje
Vrbanovčev dvojni kozolec, toplar
Krevlov mlin na Beli
cerkvi sv. Jurija in sv. Magdalene
ruševine motniškega gradu
Turistična ponudba ob poti:
Točka TIC: možen je voden ogled poti s predstavnikom
Turističnega društva Motnik (www.motnik.net, 041 411 933)
Gostilna Pri Flegarju (051 307 530)
Ekološka kmetija Pr' Jernejk (www.ekogea.si, 040 753 593)
Motniška turistična pot, ki je dolga 3,5 km in povezuje
glavne turistične točke v okolici, se prične v središču
Motnika, v parku s prangerjem. Od tu nadaljujemo pot do
muzeja pritlikavega nosoroga. Mimo kužnega znamenja
sledimo oznakam motniškega polža na grajski hrib, nižje
pa si ogledamo obe cerkvi. Nadaljujemo in sledimo oznakam motniškega polža proti vhodu v premogovnik, čez
nadvoz regionalne ceste Kamnik-Vransko. Od tu se lahko
vrnemo v Motnik ali pa se odločimo za pot do Krelovega
mlina na Beli. Preden se vrnemo v središče naselja, se
ustavimo še pri ostankih Prešernovega rova, ki vodi v
rudnik, malo naprej pa je Vrbančev kozolec, toplar, spomenik arhitekturne dediščine.
Sv. Miklavž na Gori (757 m)
4
ALI STE VEDELI?
Turki so na ozemlja današnje Slovenije, v
tedanjo deželo Kranjsko, prvič vdrli leta
1408. Graščaki so se pred njimi skrili za
zidove dobro utrjenih gradov, kmetje pa so
si zavetje poiskali za zidovi, ki so jih postavili okoli cerkva.
Izhodišče
Terme Snovik (485 m)
Čas hoje
1,5 ure
Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih
Priporočamo
planinska obutev in palice
Zahtevnost
lahka, označena pot
Znamenitosti ob poti:
taborska cerkev sv. Miklavža
mežnarija s črno kuhinjo
Turistična ponudba ob poti:
Ekološka kmetija Matevžuc, Hruševka (041 223 631)
Mežnarija s črno kuhinjo – možen voden cerkve ogled s
predstavnikom Turističnega društva Gora Sv. Miklavž
(www.sv-miklavz.com, 041 223 631)
Terme Snovik (www.terme-snovik.si, 08 08 123)
Od Term Snovik se odpravimo proti naselju Snovik, kjer
pri kapelici zavijemo desno. Do vasi Hruševka nas vodijo
markacije ob poti. Ko prečkamo potok Hruševka v istoimenski vasi, zavijemo desno na makadamsko pot, ki nas
pripelje na vrh Gore. Tu si lahko ogledamo taborsko cerkev
sv. Miklavža z mežnarijo.
Pot je označena z markacijami, saj se nadaljuje naprej
proti Prevalu.
Zgornje Palovče (657 m)
5
ALI STE VEDELI?
Črna kuhinja se je v kmečkem gospodinjstvu pojavila v 2. polovici 15. stoletja. To je
prostor z odprtim ognjiščem, ki je bil povezan s kmečko pečjo v sosednjem prostoru.
Ker črna kuhinja ni imela dimnika, se je dim
širil po prostoru - od tod tudi ime.
Izhodišče
Terme Snovik (485 m)
Čas hoje
1,5 ure
Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih
Priporočamo
planinska obutev in palice
Zahtevnost
lahka, označena pot
Znamenitosti ob poti:
termalni izvir v Vasenem,
Cerkev sv. Urha na Vranji Peči,
Budnarjeva muzejska hiša v Zgornjih Palovčah
Turistična ponudba ob poti:
Domačija Pr’Aplenčar, Potok (041 252 509)
Ekološka kmetija Pr’ Jurčk (070 261 651)
Lovski dom v Zgornjih Palovčah (041 615 485)
Budnarjeva muzejska hiša – možen voden ogled domačije
s predstavnikom Turističnega društva Kamn'k
(www.domacija.com, 031 528 747)
Terme Snovik (www.terme-snovik.si, 08 08 123)
Pot se prične ob glavnem parkirišču Term Snovik in nas vodi
v gozd, kjer se prične rahlo vzpenjati. Markacije nas vodijo
čez cesto Kamnik-Ločica in skozi vas Vaseno do termalnega
izvira. Tam si lahko natočimo zdravilno vodo. Na križišču
malo naprej zavijemo levo in po makadamski cesti hodimo
vse do Vranje Peči. Od tu nadaljujemo pot po asfaltni, a ne
preveč prometni cesti do Spodnjih Palovč in naprej proti
Zgornjim Palovčam, do 350 let stare Budnarjeve muzejske
hiše s črno kuhinjo. Vračamo se po isti poti.
Menina planina - Vivodnik
(1508 m)
6
NAMIG
Menina planina je predalpska kraška planota
na kateri najdemo številne kraške pojave.
Jespa, v bližini planinskega doma, je največje
brezno na planini. Ime Menine izhaja od menihov iz benediktinskega samostana v Gornjem
Gradu, ki so tu imeli svoje posesti.
Izhodišče
bencinska črpalka Golice ob regionalni cesti Kamnik-Ločica (575 m)
Čas hoje
3 ure
Najprimernejši čas predvsem v kopnem, v snegu ni priporočljiva
Priporočamo
pohodniške palice in planinska obutev
Zahtevnost
lahka, označena pot
Znamenitosti ob poti:
Vivodnik (1508 m) – najvišji vrh z razglednim stolpom
jezero Biba
jama Jespa
spomenik NOB na Osekih in pri Domu na Menini planini
Turistična ponudba ob poti:
Dom na Menini planini (041 783 668)
S parkirišča pri bencinski postaji nas strma asfaltirana
cesta vodi proti Golicam, na pravo pot pa kažejo tudi
planinski smerokazi za Dom na Menini planini. V Golicah
nas smerokaz usmeri na kolovozno pot, ki se postopno
vzpenja čez pašnike, kasneje pa preide v gozd. Nezahtevni
poti sledimo s pomočjo markacij. V zadnjem delu nas table
usmerijo na najvišji vrh Menine planine, Vivodnik, kjer si
razgled lahko ogledamo z razglednega stolpa. Od tu je do
Doma na Menini planini približno 15 minut zmerne hoje.
Sv. Primož nad Kamnikom (826 m)
7
ALI STE VEDELI?
Malo naprej od Velikega/Novega
znamenja (kapelice) se nahaja
Turški plaz. Po legendi je plaz tu
odnesel turško vojsko, ki je hotela
do sv. Primoža.
Izhodišče
Stahovica (pri tovarni Calcit, 443 m)
Čas hoje
45 minut
Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih
Priporočamo
planinska obutev in palice
Zahtevnost
lahka označena planinska pot
Znamenitosti ob poti:
gotska cerkev sv. Primoža in Felicijana
kapelica sv. Petra in mežnarija
Turški plaz
Okameneli lovec
Malo oziroma Turško znamenje
»Umivalnik«
Turistična ponudba ob poti:
Mežnarija na sv. Primožu (041 353 513)
NAMIG
Pred Sv. Primožem se levo odcepi pot
na Veliko planino mimo Pasjih peči.
To je stara pot na Veliko planino, po
kateri so pastirji nekoč, nekateri pa še
vedno, gnali živino na poletno pašo.
S parkirišča pri podjetju Calcit nas pot po strmi asfaltni
cesti vodi mimo Doma lovske družine Stahovica. Od tu
pot postane zložnejša. Cesta vodi do zaselka Prapretno,
na desno pa se odcepi označena pot. Cesta in planinska
pot se nato zopet združita v zaselku. Od tu je pot široka
in dobro uhojena in nas vodi vse do cerkve sv. Primoža in
Felicijana ter do male, višje ležeče cerkvice sv. Petra.
Kamniški vrh
(1259 m)
8
NAMIG
Kamnit podor na južnem pobočju Kamniškega vrha se imenuja Slevška roža,
tudi Kamniška roža. Po legendi naj bi
v jami pod vrhom živel zmaj. Ko je
skočil iz jame, je za seboj pustil še danes vidni skalni podor.
Izhodišče
parkirišče pri avtobusnem obračališču
na Klemenčevem
Čas hoje
1,5 ure
Najprimernejši čas predvsem v obdobju brez snega
Priporočamo
planinska obutev in pohodne palice
Zahtevnost
zahtevna in strma pot, ki je v zgornjem
delu v deževnem vremenu lahko zelo
spolzka
Znamenitosti ob poti:
Marijina kapelica v Županjih Njivah
Kamniški vrh
Slevška roža
S parkirišča pri most čez Bistričico se odpravimo do peskokopa nad zaselkom Slevo. Makadamska pot nas vodi
skozi zaselek, mimo peskokopa levo navzgor in kasneje
preide v kolovozno pot, ki se prek senožeti postopoma
dviguje. Malo nad na pol podrto kočo gremo položno desno
poprek pod Slevško rožo do grebena, po njem navzgor in
levo poprek na sedlo med Planjavo in Kamniškim vrhom.
Na sedlu stopimo na markirano pot, ki nas po zahodnem
grebenu Kamniškega vrha vodi so cilja.
Koželjeva pot - ZGORNJI DEL
9
ALI STE VEDELI?
Koželjeva pot je ime dobila po znanem kamniškem planincu, nekdanjem predsedniku PD Kamnik, vodji
gorske reševalne službe in slikarju
gora, Maksu Koželju.
Izhodišče
Zg. Stahovica-Iverje
(pri kamnolomu, 458 m)
Čas hoje
2,5-3 ure v eno smer
Najprimernejši čas od začetka pomladi do sredine jeseni
Priporočamo
planinska obutev in palice
Zahtevnost
lahka, označena pot. Po dežju je pot lahko
razmočena in nevarna
Znamenitosti ob poti:
Veliki in Mali Predaselj
slap Kopišnice
pritok Kamniške Bele
Mali izvirek
Plečnikov lovski dvorec
(imenovan tudi Aleksandrov, Titov dvorec)
Spominski park – spomenik
vsem umrlim alpinistom
ledeniški ostanki – balvani
izvir Kamniške Bistrice
Turistična ponudba ob poti:
International Piknik center Pri Jurju (ipc.2ya.com, 041 732 099)
Planinski dom v Kamniški Bistrici (040 620 787)
Pešpot se sicer prične že v Kamniku, vendar tokrat predlagamo začetek poti v Iverju. Prvi del poti nas vodi po
kolovozu, ki se začne vzpenjati in oddaljevati od reke.
Nato se pot zoži in se postopoma približa reki. Pot pri
mostu pod spodnjo postajo nihalke na Veliko planino
prečka makadamsko cesto in nadaljuje do soteske Veliki
in Mali Predaselj, kjer
reka najgloblje (30 m)
zareže v svojo strugo.
Tu se pot nadaljuje mimo
mostu, kjer se odpre
pogled v stene soteske,
kmalu zatem pa ugledamo tudi travnik, na
katerem je piknik center. Od tu pot lahko
nadaljujemo proti Ple
čnikovemu lovskemu
dvorcu in spominskemu parku ali pa prečkamo most in nadaljujemo ob reki proti izviru
Kamniške Bistrice in
planinskemu domu.
V e lika Planina
(1666 m na najvišji točki Gradišče)
10
ALI STE VEDELI?
Značilno pastirsko izročilo Velike planine
je tudi trnič, slani sir hruškaste oblike,
okrašen z rezljanimi »pisavami«. Trniče so
izdelovali v parih, saj so s svojo obliko
ponazarjali ženske prsi. Po izročilu naj bi
jih fantje podarjali svojim dekletom kot
izraz naklonjenosti. Danes trnič spada
tudi med izbrane kamniške jedi, ki so del
projekta Okusi Kamnika.
Izhodišče
Čas hoje
spodnja postaja nihalke na Veliko Planino
40 minut, od zgornje postaje nihalke do najvišje točke Velike planine (Gradišče, 1666 m)
Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih
planinska obutev in oprema, palice
Priporočamo
poti po planini so nezahtevne in prehodne celo
Zahtevnost
leto. Orientacija na planini je otežena v primeru
meglenega vremena. Za sestop/vzpon z nihalko
je potrebno preveriti vozni red.
Znamenitosti ob poti:
Velika in Mala Veternica
pastirsko naselje na Veliki
planini
Preskarjev pastirski muzej
kapela Marije Snežne
jama Kofca
Gradišče – najvišji vrh
Jama v Dovji Griči, Velika
Vlačica
alpski vrt - spomladansko
in poletno cvetje
Turistična ponudba ob poti:
nihalka in sedežnica na Veliko planino
(www.velikaplanina.si, 031 680 862)
sir in kislo mleko pri pastirjih (vsaj nekaterih)
Žganjeteka pri spodnji postaji nihalke
(www.kamp-alpe.com, 031 226 763)
Okrepčevalnica Zeleni rob in Okrepčevalnica Skodla
(www.velikaplanina.si, 051 644 512 Igor Kovač)
Domžalski dom na Mali planini
(www.domzalskidom.si, 051 665 665)
Jarški dom na Mali planini (www.jarski-dom.si, 041 676 254)
Črnuški dom na Mali planini (041 621 732)
Spodnja postaja nihalke dolino Kamniške Bistrice navidezno deli na dva dela. Zgornji del je preoblikoval ledenik,
spodnji pa reka. Tu je tudi veliko parkirišče. Nihalka, ki
vozi vse dni v letu, nas v dobrih 5 minutah popelje do
zgornje postaje. Od tod se peš podamo po lepo urejeni in
označeni pešpoti do Tratic (Gostišče Zeleni Rob) ali Gradišča (1668 m, najvišji vrh Velike planine). Od tu se nato
sprehodimo do pastirskega naselja, Velikega stanu, ki se
razteza vzhodno od Gradišča. Velika planina zaradi izjem
nih razgledov ter ohranjene pastirske dediščine velja za
najlepšo slovensko planino. Najbolj živahno je poleti, ko
pastirji priženejo živino in ustvarijo posebno krajino.
Edina bajta (pastirska koča) z ohranjeno tradicionalno
ovalno obliko je Preskarjev pastirski muzej, zelo zanimiva
pa je tudi kapela Marije Snežne.
Pri pastirjih v poletnih mesecih
lahko poskusite tudi kislo mleko
in sir, lahko pa si ogledate tudi
izdelavo sira, ki je značilen za
Veliko planino, »trniča«.
Iz pastirskega naselja se lahko
odpravimo tudi do planinskih
domov na Mali planini in naprej do Gojške planine. Vse poti
po planini so dobro označene,
pot pa vam bodo vedno z veseljem pokazali tudi pastirji.
Slap Orglice (870 m)
11
ALI STE VEDELI?
Starinsko ime slapu, kot so ga izgovarjali domačini
je bi Worglše. Iz tega so prišle Orglice, pa tudi Orličje
oz. Orlišče, kar je knjižni zapis Worglša. To ime naj bi
slap dobil po orlih, ki so domovali v prepadnih stenah, ki obkrožajo Kamniško Belo. Za ime Orglice pa
pravijo, da tukaj voda žubori, »orglja«.
Izhodišče
parkirišče nad mostom čez Kamniško
Belo (571 m)
Čas hoje
45 minut do 1 ure
Najprimernejši čas v vseh letnih časih
Priporočamo
planinska obutev in palice
Zahtevnost
nezahtevna neoznačena pot
Znamenitosti ob poti:
korita Kamniške Bele (pod mostom asfaltne ceste)
spominska plošča za partizansko bolnišnico Bela
Brtucova griča
Ostenje Belske Kope, Rzenika
Turistična ponudba ob poti:
Planinski dom v Kamniški Bistrici (040 620 787)
Gostišče Kraljev hrib (www.kraljevhrib.si, 041 672 919)
Pot nas s parkirišča nad mostom čez Kamniško Belo usmeri
v gozd. Po rahlem vzponu nas steza popelje do široke gozdne
vlake. Le-ta prečka suho strugo Kamniške Bele in se nekaj
časa vzpenja po razredčenem gozdu. Ko se gozd ponovno
zgosti, se vzpne tudi pot. Po prečkanju hudourniške struge pridemo do razpotja, ki nas usmeri levo proti slapu.
Zadnji del poti nas privede do razširjene struge Kamniške
Bele, od koder že vidimo slap. Do slapa pridemo po stezi, ki
se prične na nasprotnem pobočju in je dokaj strma, pod
slapom razmočena in zato tudi nekoliko nevarna (do
slapu je potrebno tudi malo plezanja).
Kamniško sedlo
(1876 m)
12
NAMIG
Kamniško sedlo je izhodišče za
planinske izlete v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp, prek Brane
na zahod ali prek Planjave na
vzhod.
Izhodišče
Čas hoje
Najprimernejši čas
Priporočamo
Zahtevnost
planinski dom v Kamniški Bistrici (601 m)
3 ure 45 min
poletni in jesenski meseci, ko na poti
ni snega
planinska obutev in pohodne palice,
v zimskih mesecih je potrebna zimska
oprema (dereze in cepin)
srednje zahtevna označena pot (primerna fizična pripravljenost je nujna)
Znamenitosti ob poti:
kapelica Lurške matere Božje pri Domu Kamniški Bistrici
izvir Kamniške Bistrice
spomenik padlim NOB
Rokovnjaške luknje
ledeniški ostanki - balvan Kamrica
Babe (skalna gmota na vzhodnem delu)
soteska Sedelščka
Turistična ponudba ob poti:
Planinski dom v Kamniški Bistrici (040 620 787)
Kamniška koča na Kamniškem sedlu: odprta od sredine
junija do sredine oktobra (051 611 367)
S parkirišča pri planinskem domu nadaljujemo po asfaltni
cesti mimo doma, kjer nas smerokaz usmeri na stezo oz.
planinsko pot. Pot postane strma in nas Pod zijalko/Galerijami pripelje do spodnje postaje tovorne žičnice nad
Rjavo/Spodnjo gričo. Strma, a dobro označena pot nas
naprej vodi pod zgornjimi Rokovnjaškimi luknjami v Zgornji
griči. Nadaljevanje poti je položnejše preko južnega pobočja Brane do Klina, od koder sledi strmejši del vzpona
do izravnave Pri Pastirjih (Na sedlu), za njo pa še zadnja
strmina do koče.
KokrSko sedlo
(1793 m)
13
NAMIG
Kokrsko sedlo je izhodišče za zahodne vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, med njimi tudi Grintovec,
najvišji vrh pogorja.
Izhodišče
Planinski dom v Kamniški Bistrici (601
m)
Čas hoje
3 ure 45 minut
Najprimernejši čas poletni in jesenski meseci, ko na poti
ni snega
Priporočamo
planinska obutev in pohodne palice, v
zimskih mesecih je potrebna zimska
oprema (dereze in cepin)
Zahtevnost
srednje zahtevna označena pot (primerna fizična pripravljenost je nujna)
Znamenitosti ob poti:
Kapelica Lurške matere Božje v Kamniški Bistrici
izvir Kamniške Bistrice
spomenik padlim NOB
ledeniški ostanki, balvani, najbolj poznana sta Lepi kamen in Žagana peč
Sivnica – največji balvan v Kamniško-Savinjskih Alpah
Turistična ponudba ob poti:
Planinski dom v Kamniški Bistrici (040 620 787)
Cojzova koča na Kokrškem sedlu: odprta od sredine junija
do sredine oktobra (051 635 549)
S parkirišča pri planinskem domu nadaljujemo po asfaltni
cesti mimo planinskega doma in spomenika NOB. Tu se
začne makadamska cesta, ob koncu katere nas smerokazi
usmerjajo čez most in leseno hišo in vikendom po označeni
poti in cesti do spodnje postaje tovorne žičnice na Kokrsko
sedlo. Pot je sprva položna, nato pa se začne vzpenjati. Čez
skalno mesto nam pomaga jeklenica, nato pa si lahko
oddahnemo na klopci. Pot se nato zravna, a le toliko, da si
naberemo moči pred zadnjim delom vzpona. Ko se konča
gozdna meja, se pot strmo usmeri na gruščnato pobočje pod
ostenjem Kalške gore in Jurjevca. Počitek med vzponom
do koče nam omogoča lep pogled na okoliške vrhove.
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik
Glavni trg 2, 1241 Kamnik
01/831 82 50, [email protected]
www.kamnik-tourism.si