REŠETO, 29. maj 2015, letnik XIX
GLASILO OBČINE RIBNICA 29. MAJ 2015 / XIX MAJ 2015 RIBNIŠKI GASILCI PRAZNOVANJE 130 LET OSREDNJEGA DRUŠTVA IN 60 LET ZVEZE ZAKLJUČILI S SVEČANO PROSLAVO OKROGLA JUBILEJA PRAZNUJETA TUDI OKTET GALLUS IN GOBARSKO DRUŠTVO RIBNICA, 40 LET 70 LET OSVOBODITVE RIBNICE ZAKONCA PAKIŽ RIBNIŠKEMU MUZEJU PODARILA NEPRECENLJIVO VREDNOST NA KOLESARSKI DIRKI OKOLI SLOVENIJE TUDI RIBNIČAN FRANC ŠILC V DOLENJI VASI BODO PODIRALI GUINNESSOV REKORD ŠESTLETNI PATRIK NA MOTORJU NA IGRIŠČU V DOLENJI VASI Foto Marko Modrej www.ribnica.si 17. BLAGOSLOV MOTORISTOV Kot je navada, se vsako leto na dan upora proti okupatorju motoristi dobijo na Novi Štifti in tudi letos ni bilo nič drugače pa tudi naslednje leto bo tako. Zbralo se je okrog 4000 motoristov in ljubiteljev tega hobija ali raje kar načina življenja. Tudi letos je bil program zelo pester s poudarkom na preventivnih in humanitarnih dejavnostih, saj je v teh letih Sklad za pomoč motoristom in njihovim svojcem skupno podelil preko 50.000 evrov pomoči. Kar se tiče preventive, so si za letos izbrali slogan »Odgovoren motorist« in o njem je v govoru med mašo razmišljal pomočnik komandirja PP Ribnica Marjan Cimprič: »Ves čas se je potrebno zavedati, da je človek najšibkejši element v prometnem sistemu. Prav zavedanje nevarnosti je tisto, kar je potrebno doseči, da bomo vozniki postali bolj strpni, previdni, spoštljivi in uvidevni do drugih udeležencev prometa. Z upoštevanjem naštetega se bo dvignila prometna kultura, s čimer se bo zagotovo PATER NIKO MED BLAGOSLOVOM zmanjšalo število nesreč.« Med mašo je dobil besedo tudi novi predsednik MzM Valentin Sojar, ki je dejal, da »namen našega druženja ostaja enak, ostaja dober namen, in za to se je vredno potruditi«. AMZS je predstavila akcijo »Ne spreglej me«, v kateri opozarjajo voznike osebnih vozil na večje število kolesarjev in motoristov v času poletne sezone. Na programu sta bili še dve posebnosti, namreč predstavitev knjige Začetki starodobništva Petra Škofica ter predstavitev sistema oljnega mazanja verige gosta iz Nizozemske Arnolda Voegela in člana MzM Pavleta Koblerja. Po maši pa se je pripravljalo še veliko presenečenje – himna! Pater Niko je napisal besedilo, Žiga Bižal pa glasbo in zvenelo je prav motoristično, v maniri električnih kitar, besedilo pa je v duhu MzM: »Motoristi smo za motoriste ...« POGLED NA NEPREGLEDNO MNOŽICO Z ENE STRANI ... NOVI PREDSEDNIK MZM VALENTIN SOJAR ... IN ŠE POGLED Z DRUGE STRANI PRIZORIŠČA Motoristom želimo srečno in varno na cestah, veliko lepih kilometrov in, če ne prej, na snidenje ob letu osorej na Novi Štifti. Tekst SAŠO HOČEVAR Foto Marko Modrej, Sašo Hočevar KOLEDAR DOGODKOV V OBČINI RIBNICA JUNIJA 2015 2. 6. ob 19. uri Odprtje gostujoče razstave PETER KOZLER – ZEMLJOVID SLOVENSKE DEŽELE IN POKRAJIN Kulturni dom pri Sv. Gregorju 18. 6. PRIREDITEV VRTCA RIBNICA ZAVRTIMO ob 18. uriVETRNICO Ribniški grad 3. 6. ob 19. uri REKREATIVNA TEKAŠKA LIGA, 3. tek Start pri sv. Marjeti 5. 6. ob 19.30 SLAVNOSTNI KONCERT OKTETA GALLUS OB 40-LETNICI DELOVANJA Župnijska cerkev sv. Štefana Ribnica 18. 6. ob 20. uri Odprtje razstave MILENA USENIK – EMERIK BERNARD. SLIKARKA – SLIKAR Galerija Miklova hiša 6. 6. ob 20. uri 38. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV ZAHODNE DOLENJSKE Dvorana DC-16 Dolenja vas 19. 6. ob 19. uri ob 20. uri MAŠA ZA DOMOVINO PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Župnijska cerkev sv. Štefana Ribnica 7. 6. ob 16. uri 5. BLAGOSLOV KOLES Na parkirišču gostišča Vrba v Žlebiču 9. 6. ob 16.30 delavnica z naslovom DOMAČI PRIPRAVKI PROTI BOLEZNIM IN ŠKODLJIVCEM sejna soba Kmetijske zadruge Ribnica 20. 6. ob 18. uri ob 19.30 ob 21. uri POLETNA MUZEJSKA NOČ 2015: JUNIJSKE PRIPOVEDI ZA OTROKE – PRAVLJIČNI JUKEBOX Ribniški grad SPOZNAJMO MUZEJSKE RAZSTAVE – JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVAH Ribniški grad JUNIJSKE PRIPOVEDI ZA ODRASLE – SEN KRESNE NOČI Ribniški grad 20. 6. ob 19.30 POLETNI KONCERT KUD Ribniški pihalni orkester Ribniški grad 21. 6. ob 11. uri Predstavitvena brezplačna vadba joge Ribniški grad 12. 6. ZAKLJUČNA PRIREDITEV IN SLOVO ob 18. uri DEVETOŠOLCEV OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica Športni center Ribnica 17. 6. ob 10. uri SREČANJE PRI IVANU NA LITERARNEM GOLAŽU Maticova etno hiša 17. 6. ob 19. uri REKREATIVNA TEKAŠKA LIGA, 4. tek in ZAKLJUČEK TEKOV Start pri sv. Marjeti 25., 26., 27. 6. NOGOMETNI MARATON ZA GUINNESSOVO KNJIGO REKORDOV Športni park v Dolenji vasi Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, [email protected]. UREDNIKOV KOMENTAR Pozdravljeni. Maj – mesec ljubezni, številnih obletnic, proslav in dogodkov je za nami. Že v prejšnji številki sem zapisal, da bomo razkrili statistiko varnosti glede javnega reda in miru ter stanja na cestah, pa še kakšno v naši občini. Poleg tega boste nekateri videli, da vašega članka ni v tokratni številki. Vse bomo poskušali strniti v naslednji številki, ki bo tudi že napovedovala poletne prireditve, med katerimi bodo tudi Grajski večeri, letos na obnovljenem grajskem odru. Če smo pred leti tarnali, da se v Ribnici nič ne dogaja, je po izbruhu dogodkov teh že toliko, da organizatorji zadnje čase tarnajo nad slabšim obiskom. Res je zadnja leta poskrbljeno za vse okuse, za nezahtevne in za obiskovalce, ki iščejo nekaj več, dodano vrednost, ki jo ponujajo javna zavoda Rokodelski center in Miklova hiša ter Škrabčeva domačija. Pa seveda nekatera društva, ki kljub minimalnim sredstvom ustvarjajo zelo kvalitetne in profesionalne R E Š E T O Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Marko Modrej - odgovorni urednik Polona Klajič - članica Domen Marinč - član Programski svet: Nastja Dejak, Barbara Koblar, Matej Zobec, Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin, Feliks Podgorelec, Gašper Levstik, Zalka Gorše Lektura: Anica Mohar Trženje oglasnega prostora: GSM: 041-536-889, 051-641-021 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov dogodke. Kljub temu od nekaterih domačinov še slišimo, da je Ribnica mrtvo mesto. Glede tega komentar ni potreben, kot tudi ne na izjave nekaterih govornikov na letošnjih proslavah, predvsem ob koncu 2. svetovne vojne, ko se ob plazu obtožb, nestrpnih, že kar sovražnih govorov, kaj šele misli, znajdeš v precepu časa, lokacije in še česa. Pa nič ne kaže na izboljšanje utripa naše družbe, na prehod v strpno, enakopravno, svobodno družbo sožitja, kjer bo prostor za različne nazore, ne glede na versko, narodnostno, ideološko in še kakšno prepričanje, saj imajo tudi njihovi nasprotniki iste učitelje. Ne nazadnje – vreden spoštovanja je tisti, ki spoštuje tudi drugačno mnenje. Spoštovane, spoštovani, prijeten rožnik želim in ne pozabite na oddajo gradiva za prihodnjo številko pravočasno, do 15. junija, ter na branje že med šolskimi počitnicami. MARKO MODREJ Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 051-641-021 / 041-536-889 E-pošta: [email protected] Izid naslednje številke: 30. junija 2015 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. junija 2015. Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 3 IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Izpod županovega peresa Spoštovane, spoštovani, naj začnem z besedami Henryja Forda, ustanovitelja avtomobilskega podjetja Ford, ki je ob priložnosti, ko je v ameriškem Michiganu sklepal nove poslovne vezi, svojim sogovornikom dejal: »Stopiti skupaj je začetek, ostati skupaj je napredek, sodelovati in delati skupaj je uspeh!« N j e g o v stavek v sto letih ni izgubil pomena. Prav nasprotno – postal je svetovno vodilo. Truditi se za uspeh, kot ga opisuje Ford, pomeni biti prisoten na medobčinskem, državnem in mednarodnem odru, kjer so pomembni akterji politike, gospodarstva in izobraževalnih ustanov. Bolj kot kadarkoli doslej, moramo v teh turbulentnih časih vlagati v tesna medsebojna partnerstva in prijateljstva. Svoj pogled usmerjamo vse pogosteje v tujino; impulzi in dinamika povezovanja se namreč ne sproščata le med sosednjimi občinami, v regiji in znotraj države, temveč tudi na ravni Evropske unije, ki nam zagotavlja prostor skupnega trgovanja, razvoja inovacij in krepitve turizma. Najnovejši korak v to smer smo naredili konec letošnjega aprila. Na povabilo madžarskega mesta Monošter, slovenske Pobude za sodelovanje med samoupravami ter Službe za pomoč čezmejnim pobudam v Srednji Evropi (CESCI) s sedežem v Budimpešti smo se udeležili dvodnevne konference, ki so jo poimenovali Nov zagon za čezmejno sodelovanje. Monošter, ali v madžarščini Szentgotthárd, katerega začetki segajo v leto 1183, velja zaradi priseljevanja slovenskih delavcev za središče Slovenskega Porabja in ima okoli 8900 prebivalcev. Mesto ni zanimivo le zaradi svoje zgodovinske preteklosti, temveč tudi zaradi geografskega položaja. Samo streljaj od mestnega jedra se namreč nahaja že avstrijski Sveti Križ. Sosednjima mestoma je uspelo združiti interese in sedaj upravljata edini avstrijsko-madžarski čezmejni industrijski park, kjer je glavni delodajalec obrat avtomobilskega proizvajalca Opel, ki je samo z zadnjo širitvijo svojih proizvodnih kapacitet ustvaril okoli tisoč novih delovnih mest. Omenjeni koncern je v Monošter na začetku devetdesetih let pritegnila madžarska vlada, ko mu je za deset let oprostila plačilo davka. Z madžarskimi in slovenskimi županskimi 4 kolegi, domačimi in tujimi podjetniki, predstavniki akademske sfere ter strokovnjaki za regionalni razvoj smo iskali interesna stičišča, skupne točke in področja, kjer bi lahko na področjih gospodarstva, turizma, izobraževanja, razvoja tehnologij in ekologije v prihodnosti sodelovali. Predstavili smo si vrsto prototipov s področja turizma in kulturne dediščine, stare glasbe, e-oskrbovalnih verig, prenosa znanja, računalništva v oblaku in spremljanja migracij. Svojo noto je konferenci dodal tudi Rokodelski center Ribnica, ki je poudaril predvsem svojo vlogo v regiji in izrazil odprtost za skupne projekte z drugimi sorodnimi ustanovami in zavodi. Dosedanji odzivi in uspešnost pogovorov na tovrstnih seminarjih oz. konferencah mi dajejo zaupanje, da smo med 60 udeleženci monoštrske konference vzbudili zanimanje za skupne načrte. Mreženje in informiranje se še zdaleč ne končata ob zaključku konferenc. Spletna predstavitev je vsaj enako pomembna kot udeležba na teh srečanjih. Zato smo v okviru medobčinske pobude za čezmejno e-sodelovanje v Podonavski e-regiji spodbudili razvoj prototipne spletne strani, ki bo ponujala ključne zgodovinske, turistične in gospodarske informacije o naši občini v angleškem jeziku. K projektu so pristopile tudi druge slovenske občine in skupaj razvijamo prvo različico oz. prototip tovrstne spletne strani. Javnosti jo bomo predstavili na septembrski mednarodni konferenci v Ljubljani. Že sedaj pa lahko obiščete naš novi uradni profil na socialnem omrežju Facebook, ki ga najdete na naslovu www.facebook. com/obcinaRibnica ter postanete sledilec občinskega Twitter-računa www.twitter. com/ObcinaRibnica. Tam boste našli dnevno nove objave o dogodkih, ki zaznamujejo in usmerjajo naše delo pa tudi druge občinske informacije, ki vas utegnejo zanimati. Župan JOŽE LEVSTEK OBVESTILO O PROJEKTNI NALOGI ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE VODE Občina Ribnica in Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica, d. o. o. sta izdelali projektno nalogo, ki je osnova za Strategijo in operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v ribniški občini. Naloga ponuja podrobne smernice za izdelavo Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in s tem zmanjševanje onesnaževanja tako površinskih kot podzemnih voda in podtalnice, posledično pa tudi vodotokov, katerih zaledje leži na ribniškem območju. Občane in občanke obveščamo, da si lahko projektno nalogo ogledajo na občinski spletni strani www.ribnica.si in pošljejo svoje morebitne predloge, pripombe ali mnenja na tamkajšnji naslov. POZIV K PODAJANJU PREDLOGOV ZA IMENOVANJE PREDSTAVNIKOV OBČINE RIBNICA V SVET JAVNEGA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE DR. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva k podajanju predlogov za imenovanje 3 predstavnikov Občine Ribnica v svet Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica. Predloge posredujte najkasneje do 5. 6. 2015 na naslov Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica s pripisom »svet javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovne šole dr. Franceta Prešerna«. Predlogom priložite izjavo kandidata o strinjanju z imenovanjem, ki je dosegljiva na spletni stani www.ribnica. si in v glavni pisarni Občine Ribnica. Predsednik KMVVI: JOŽE TANKO L.R. POZIV K PODAJANJU PREDLOGOV ZA IMENOVANJE PREDSTAVNIKOV OBČINE RIBNICA V SVET JAVNEGA ZAVODA ROKODELSKI CENTER RIBNICA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva k podajanju predlogov za imenovanje 5 predstavnikov Občine Ribnica v svet Javnega zavoda Rokodelski center Ribnica. Predloge posredujte najkasneje do 5. 6. 2015 na naslov Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica s pripisom »svet Javnega zavoda Rokodelski center Ribnica«. Predlogom priložite izjavo kandidata o strinjanju z imenovanjem, ki je dosegljiva na spletni stani www.ribnica.si in v glavni pisarni Občine Ribnica. Predsednik KMVVI: JOŽE TANKO l.r. Delegacija Občine Ribnica in Rokodelskega centra Ribnica je v aprilu obiskala madžarski Monošter in se udeležila slovenskomadžarske konference na temo gospodarskega, izobraževalnega in turističnega sodelovanja. Na povabilo Samouprave mesta Monošter, slovenske Pobude za sodelovanje med samoupravami ter Službe za pomoč čezmejnim pobudam v Srednji Evropi s sedežem v Budimpešti so se 21. in 22. aprila v Monoštru zbrali slovenski in madžarski župani, gospodarstveniki, predstavniki akademske sfere ter strokovnjaki za regionalni razvoj, ki so zainteresirani za sodelovanje z namenom, da bi odkrili priložnosti za razvoj slovensko-madžarskih odnosov. VEČ BREZPLAČNIH PARKIRNIH MEST V RIBNICI Središče mesta Ribnica je bogatejše za dodatnih 17 brezplačnih parkirnih mest, ki so del načrtovane širitve mreže javnih parkirišč v mestnem jedru in dopolnjujejo obstoječe kapacitete. Avtomobilski vozniki bodo odslej potratili manj časa z iskanjem parkirišča. Občina Ribnica je z izgradnjo novih parkirnih mest namreč povečala kapaciteto odstavnih površin v neposredni bližini javnih ustanov in mestnega jedra Ribnice. Od sredine maja je tako na voljo dodatnih 17 javnih ter brezplačnih parkirnih mest, ki potekajo vzdolž Ljubljanske ceste in mejijo na hrbtno stran policijske postaje. Razširitev parkirnih mest v tem delu mesta je strokovno podkrepila tudi nedavno objavljena prometna študija, ki jo je naročila Občina Ribnica, izdelala pa družba za projektiranje, razvoj in inženiring Appia. Študija med drugim preigrava scenarije ureditve prometa skozi mestno jedro na Škrabčevem trgu, za katerega predlaga uveljavitev enosmernega prometa. Favorizira različico, po kateri bi potekal enosmerni promet iz smeri Šeškove proti Kolodvorski ulici (iz Kočevja proti Ljubljani), kar bi imelo najmanjši vpliv na potovalni čas avtobusov in bi omogočalo dodatna parkirna mesta vzdolž cestišča, poleg tega pa bi to zahtevalo tudi najmanj posegov v cestno infrastrukturo. V dvodnevnem programu so pobudniki projektov imeli priložnost predstaviti svoje projektne ideje. Srečali so se z zainteresiranimi partnerji onstran meje. Na dogodku, ki se ga je udeležilo preko 60 strokovnjakov iz obeh držav, so identificirali razpise, s pomočjo katerih lahko zagotovijo financiranje za bolj uspešno izvajanje projektov. Konferenca je potekala v znamenju iskanja skupnih interesov na področju znanosti in razvoja inovacij, izobraževanja in usposabljanja, gospodarskega sodelovanja, razvoja infrastrukture ter krepitve turizma in kulture. Odzivi na predstavitev investicijskih in partnerskih možnosti v občini Ribnica so bili precej vzpodbudni. V ospredju zanimanja sta stala predvsem gospodarski in turistični vidik. Nadaljnji razvoj in uspešnost občine Ribnica je v svojem nagovoru izpostavil župan Jože Levstek in spomnil na dosedanje dobre odnose s partnerji v tujini. Ob koncu konference so mu kot enemu izmed iniciatorjev medobčinskega spletnega sodelovanja e-Občine predali tudi posebno zahvalo in jo pospremili z željo po nadaljevanju dobrega dela. Strokovno srečanje v Monoštru ni bilo le enkratni dogodek, temveč začetek rednih srečanj, katerih cilj bo zagotoviti vzpostavitev kontaktov med potencialnimi madžarskimi in slovenskimi nosilci projektov. Pričakuje se zagon novih pobud, akcij in krepitev čezmejnega sodelovanja. Po dosedanjih načrtih se bodo aktivnosti razširile tudi na partnerje iz Hrvaške in Avstrije. Pripravil DOMEN M. ČAMPA MARINČ TRAK STA PREREZALA ŽUPAN JOŽE LEVSTEK TER RIBNIŠKI ŽUPNIK IN DEKAN MAG. ANTON BERČAN Izgradnja parkirnih mest na Ljubljanski cesti razširja mrežo obstoječe parkirne infrastrukture, ki obsega v ožjem mestnem jedru okoli 240 parkirnih enot. V naslednjem obdobju se bo razširitev predvidoma odrazila predvsem v zmanjšanju zasedenosti parkirišč pred centralnimi javnimi ustanovami, kot sta Upravna enota Ribnica in Občina Ribnica, kjer je bila zasedenost domala sto odstotna. Za investicijo v izgradnjo novih parkirišč je Občina Ribnica namenila 39.000 evrov z DDV. Izvedbo gradbenih del je prevzelo podjetje Gradmetal d. o. o. iz Gornjih Lepovč. Zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev z naslova državnega financiranja občin je letošnje nadaljevanje izgradnje novih javnih in brezplačnih parkirnih površin še negotovo, saj je močno odvisno od razpoložljivih finančnih virov. Tekst in foto DOMEN M. ČAMPA MARINČ 5 AKTUALNO KREPITEV ČEZMEJNEGA SODELOVANJA Z MADŽARSKO PORTRTET MESECA Gobarjenje je kulinarika, ekologija in rekreacija Gobarsko društvo letos praznuje 40. obletnico. Člani se veselijo vselitve v nove prostore. Pogovarjali smo se o vsem, kar je povezano z gobami in z društvom; o njihovih slavnih polpetah, razstavah, o zastrupitvah, o najbolj kaznovani gobi, o letu, ko so jurčke izbirali in ne nabirali in še več. Prvih deset let so delovali na zdajšnji mi je, naj napišem, da vabijo tudi nečlane policijski postaji, nato so dobili prostor v oz. prihodnje člane na sredina srečanja: v stari posojilnici na Gorenjski cesti, spet za poletnem času ob 20. uri, v zimskem pa deset let. Ko je Občina Ribnica te pros- ob 19. uri. tore dala naprodaj, so se preselili v grajsko Novi prostori pristavo, kjer je sedaj društva bodo Rokodelski center. omogočali prirejanSpet so vse uredili in je razstav za naravložili nekaj denarja voslovne dneve v obnovo. Ko se je šolarjem, še bolje začela prenova celopa bi bilo, da bi tnega Rokodelskega šolarji sami prinesli centra, so se gobarji primerke gob in spet selili oziroma bi skupaj naredili kot pravi predsednik pregledno razstavo Alojzij Kos »smo pristater ob tem mlade li praktično na cesti«. osveščali o gozdFrenk Zbačnik jim je nem bontonu. potem uredil sobo v ribniškem lovskem »Mene to boli, če domu, da so se ob grem v gozd in sredah lahko dobivali vidim otroka, ki vsaj na sestankih. Po brca gobe«, pravi dobrih dveh letih so se Alojz, in doda: »Vse, dogovorili z županom kar odneseš s sabo Jožetom Levstkom za v gozd, prinesi tudi prostore v Ideal cennazaj domov.« tru, kjer je bila nekdaj banka, z zagotovilom, PREDSEDNIK GOBARSKEGA DRUŠTVA ALOJZIJ Vsaka goba ima kar da stavba vsaj deset KOS štiri imena: vrstno let še ni predvidena za in rodovno latinsko rušenje. ter vrstno in rodovno domače ime in Milan Kiprijanov, drugi sogovornik na intervjuju, »Ko smo prvič prišli sem noter, je bilo, je hitro postregel s temi imeni za prve kot bi padla bomba, tako da smo najprej gobe, ki odpirajo sezono, to so marčnice, pospravili, popravili spuščene strope, prusnice in mavrahi. Sedaj, ko to berete, napeljali elektriko, celo vodo smo morali raste že več vrst gob, kot so kolobarnice pripeljati«. To so rešili z večjim sodom, ki ga in gobani, zato je potrebna previdnost pri po potrebi polnijo. Na mojo ugotovitev, da nabiranju, saj je ob širši ponudbi tudi večja so preskrbljeni za naslednjih deset let, kaj verjetnost za zastrupitve. Nekatere gobe so pa potem, Alojzij v smehu odgovarja, da si zelo podobne, a v nekem detajlu različne, bodo takrat tudi oni že stari: »Bi pa želel, da kar je lahko bistveno, zato obstaja ključ, po bi Občina našla kakšen prostor, saj gre za katerem gobe sistematično prepoznavajo splošno dejavnost, kot so na primer dram- oz. determinirajo. Zato gobarji pravijo, da je ske skupine, pevski zbori, godba ...« treba odtrgati celo gobo, da lahko preverijo vse značilnosti in odstopanja. »Lahko dve Vsako sredo imajo srečanje, kamor je pov- gobi rasteta skupaj, pa bo ena užitna in abljen in dobrodošel vsak, ki ga gobar- druga smrtno nevarna,« pravi Alojz. jenje zanima. Na srečanjih se pogovarjajo o determinaciji gob, kar pomeni določanje Gobarsko društvo Ribnica se ne ukvarja vrste gob, slavijo rojstne dneve in Alojzij, ki samo z nabiranjem gob, ampak tudi je predsednik društva že debelih dvajset izobražuje in osvešča javnost o stanju slovelet, pravi, da člani radi prihajajo. Naročil nske mikoflore (gobje bogastvo), opozarja 6 na nevarnosti zastrupitev ter skuša le-te preprečevati, organizira razstave gob in oglede razstav drugje, skratka, je vez med teorijo in prakso. Verjetno vsi poznamo razstavo gob in slavne gobje polpete, ki jih člani društva ponudijo na Ribniškem sejmu, kjer so prisotni vsako leto, »samo enkrat smo umanjkali, ker je bila tisto leto res huda suša«. Ta sejemska dejavnost je poleg članarin edini dohodek društva. Gobe za polpete naberejo na skupni nabiralni akciji in naredijo okrog 120 kilogramov mase iz različnih gob, »več vrst gob kot je notri, boljšega okusa so polpete«, še pravi Alojz. Milan pa dodaja, da če bi v to maso zašla ena sama strupena goba, bi vsi jedci zaznali znake zastrupitve, zato stalno opozarja in ostro pregleduje, kakšne gobe gredo v lonec, tako da kupci polpet res lahko samo zadovoljno podirajo »kupčke« po kosilu. Beseda je tekla tudi o zastrupitvah z gobami. Če zaužijete zeleno mušnico ali kakšno podobno strupenjačo, se znaki pojavijo šele po osmih urah in takrat je že pozno za ukrepanje. Gre za slabost, bruhanje, vročino, slabo počutje, glavobol, drisko, ALOJZIJ KOS, MILAN KIPRIJANOV IN MIRAN LAVRIČ V NOVIH PROSTORIH DRUŠTVA, V IDEAL CENTRU, KJER JE BILA NEKOČ BANKA podobno kot pri salmoneli, in pomembno je čim hitrejše ukrepanje. Torej: ne pražite česa neznanega, raje pojdite kakšno sredo na sedež Gobarskega društva in se pozanimajte ali lahko pomalicate določeno gobo. Včasih so rekli, da kar poje polž, lahko tudi človek, a to ni res, ker polž nima jeter in veliko strupenih gob poškoduje ravno jetra. V vseh teh letih ne beležijo nobene zastrupitve med člani društva. Ko je Alojz pokazal fotografije gob z razstav, je bila na eni od slik ogromna goba, v lovskem žargonu »kapitalna«, in nisem si mogel kaj, da ga ne bi podražil, da jo je najbrž slikal pod vodo na koralnem grebenu. A je bila res iz naših gozdov. Velikost razstave gob je odvisna od letine in sogovorniki se spominjajo celo razstave s 420 primerki. Priprava razstave zahteva veliko časa, dela, znanja in ljudi, ki to počno prostovoljno. Na seznamu vseh gob v Sloveniji je opisanih 1800 primerov in ravno ob sejmu, ko gobarji pripravljajo razstavo, jih pri nas raste najmanj, saj se prava sezona šele začenja, zato si društva pomagajo med seboj in tudi drug drugemu nabirajo različne gobe. Po končani razstavi jih odnesejo nazaj v gozd, da se lahko razrastejo naprej, saj »se trosi raznašajo daleč naokrog«, je dodal tretji sogovornik in podpredsednik društva Miran Lavrič. Nisem mogel, da ne bi povprašal o norih gobah, takih, ki preuredijo človekovo podstrešje, in Milan pravi, da se jim reče zašiljene gologlavke. Pet vrst jih je, a vse ne rastejo pri nas, najbolj uspevajo v Latinski Ameriki. Rdeča mušnica, ki je tudi najbolj »kaznovana« goba pri nas, premore efekt norih gob, saj so jo nekdaj po malem dajali dvornim norčkom, da jih je bolj »kegljalo« ob zabavljaštvu na gradovih. Ob tem pa je Miran izpostavil, da je vsako leto večji interes za zdravilne gobe, »včasih smo gobe nabirali zgolj kot začimbo ali hrano, danes pa tudi kot zdravilo in najbolj značilna je brezova odpadljivka«, ki jo je zaradi njene vse večje popularnosti precej težko dobiti. Raste na odmirajočih brezah in povečuje odpornost ter pomaga pri marsikateri tegobi, celo raku, če se košček posušene gobe žveči ali skuha čaj. Pred mojim odhodom, ko smo samo še »neuradno« besedovali, sem slišal še za letino, ko so jurčke v gozdu izbirali in ne nabirali. Na Gorjancih so jih iz gozda odnašali kar v koših za seno. To je bilo samo enkrat, leta 1986. Pravijo, da je na rast gob takrat zelo vplivala nesreča v Černobilu. No, take letine nikar še kdaj. Oktobra gobarji vabijo na proslavo ob njihovem jubileju, ki jo bodo obeležili z izdajo biltena. Tekst in foto SAŠO HOČEVAR ŠTIRIDESET LET DELOVANJA OKTETA GALLUS RIBNICA Leta 1975 se je v Sodražici prvič zaslišala ubrana pesem osmih fantov, ki so si nadeli ime OKTET DONIT. Takrat verjetno niso niti slutili, da je to začetek plodovite in uspešne kariere. Vokalno skupino odlikuje izredno prijateljstvo med pevci. Na glasbeni sceni vztrajajo že polnih 40 let. V tej dolgi dobi se je v sestavu zamenjalo kar nekaj pevcev, vodilo pa ga je pet umetniških vodij. Opravljenih je bilo nešteto nastopov tako doma kot v tujini, udeležili so se tudi prenekaterih srečanj oktetov in festivalov. Vmes (ob praznovanju 40-letnice smrti J. P. Gallusa) je bilo spremenjeno tudi ime okteta v OKTET GALLUS RIBNICA in pod tem imenom delujejo še danes. Repertoar okteta je raznolik in obsega dela Gallusa, rusko pravoslavno liturgijo, ruske narodne pesmi, slovenske ljudske in umetne pesmi, slovensko in staroslovensko krščansko liturgijo in pesmi drugih evropskih narodov. Ob visokem jubileju pevci okteta Gallus prirejajo slavnostni koncert, ki bo v petek, 5. 6. 2015, ob 19.30 v župnijski cerkvi Svetega Štefana v Ribnici. Vljudno vabljeni, da se udeležite koncerta in da skupaj z njimi proslavite štiri desetletja uspešnega glasbenega ustvarjanja. Za oktet Gallus JANEZ RIGLER Foto arhiv okteta Gallus ČLANI OKTETA Z LEVE PROTI DESNI: MARJAN KLJUN, ROBERT KOŽAR – 1. TENOR; MARJAN PODGRAJŠEK, JANEZ ROZMAN – 2. TENOR; JANEZ RIGLER, DARKO VESEL – BARITON; ALEŠ LAMPE, MIRKO HALILOVIČ – BAS. UMETNIŠKI VODJA OKTETA JE MILIVOJ ŠURBEK. Oktet je imel v vseh teh letih mnogo nastopov. Ob snemanjih za radio in televizijo, nastopih po vsej Sloveniji in vseh republikah bivše skupne države je gostoval tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji … Poleg občinskih srečanj v Dolenji vasi in srečanj oktetov v Šentjerneju se oktet udeležuje tudi tekmovanj v slovenskem merilu, kjer vedno posega po najvišjih mestih. Kot najboljše ocenjen med izbranimi okteti je oktet Gallus prejel zlati žig, ki ga podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Podeljeno pa mu je bilo tudi Gallusovo priznanje občine Ribnica. Pevci se odzovejo na vsakršno povabilo in radi nastopijo tako v Sloveniji kot tudi izven meja in ob tem navezujejo nova prijateljstva. Naslednja številka Rešeta izide 30. junija 2015. Gradivo oddajte do 15. junija. 7 PORTRET MESECA Delovanje društva se financira s članarinami in s sejemsko ponudbo. Pravijo, da so se tudi javljali na razne razpise Občine, a odgovora ni bilo. Društvo spada v kmetijski resor in gobarji so postregli s podatki o drugih gobarskih društvih, ki so financirani s strani občin, npr. Dobrepolje, Koper, celo Umag na Hrvaškem. IZPOSTAVLJENI DOGODKI PROSLAVA OB 130-LETNICI PGD RIBNICA IN 60-LETNICI GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA II Vsi trije dogodki ob letošnjih obletnicah zveze in društva so zahtevali nešteto ur požrtvovalnega, prostovoljnega dela in odrekanja. Pohvale si zaslužijo prav vsi, največji aplavz pa si zaslužijo predsednik komisije za odlikovanja GZ Ribnica in namestnik poveljnika GZ Ribnica Janez Puželj, predsednik GZ Ribnica Cveto Marinšek in predsednik PGD Ribnica Franc Janez Klun, pa tudi tajnica GZ Ribnica Elizabeta Čampa in pomočnica poveljnika GZ Ribnica Jana Petek Volčanšek. Ob tem omenimo še letošnjega prejemnika priznanja »kipec gasilca«, ki ga je na predlog Komisije za odlikovanja GZ Ribnica prejel Jože Osvald, član nadzornega odbora iz PGD Bukovica. Podporo pri kandidaturi za prejemnika priznanja »kipec gasilca« je dobil tudi na Regijskem svetu Regije Ljubljana II; po izboru komisije za priznanja in odlikovanja GZ Slovenije pa je kot eden izmed treh dobitnikov prejel tudi nagrado na plenumu GZ Slovenije 21. marca v PREDSEDNIK GASILSKE ZVEZE RIBNICA CVETO MARINŠEK PODELJUJE SPOM- Semiču. Po predstavitvi Zbornika 22. aprila in slavnostni seji Gasilske zveze Ribnice in PGD Ribnica 4. maja, je bila v soboto, 9. maja 2015, osrednja proslava ob 130letnici Gasilskega društva Ribnica, ki ima 100 članov, in 60-letnici Gasilske zveze Ribnica, ki pokriva območje občin Ribnica in Sodražica z 20 društvi in več kot 2.250 člani. Prva dva dogodka sta pritegnila veliko pozornost predvsem z množično udeležbo domačih gasilcev ter njihovih tovarišev iz vseh zvez regije Ljubljana II. Po Florijanovi maši v INSKO PLAKETO PREDSEDNIKU GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE JOŠTU JAKŠI. V župnijski cerkvi sv. Štefana OZADJU PREDSEDNIK PGD RIBNICA FRANC JANEZ KLUN IN TAJNICA GZ RIBNICA Tekst JURIJ KOŽAR se je do Športnega centra, ELIZABETA ČAMPA Foto Foto studio Opal goletno brezplačno sodelovanje z Gasilsko kjer je bila osrednja proslava, ki se je je udeležilo okoli 400 gasilcev zvezo Ribnica na področju vzgoje kadrov. iz številnih društev in zvez iz vse Slovenije, Odlikovanje Gasilske zveze Slovenije III. stopnje so prejeli: Franc Vidervol – PGD odvila parada. Po nagovoru Franca Janeza Kluna, pred- Lipovec, Gašper Zabukovec – PGD Sveti ZAHVALA sednika PGD Ribnica, in Cveta Marinška, Gregor in Valentin Zgonec – PGD Sveti Gasilska zveza Ribnica in Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica se zahvaljujeta predsednika GZ Ribnica, so zbrane nago- Gregor. vorili tudi Jošt Jaka, predsednik Gasilske Odlikovanje plamenica Gasilske zveze vsem donatorjem, pokroviteljem in podzveze Slovenije, Darko But, generalni direk- Slovenije III. stopnje je prejel Jože Rigler – pornikom, ki so pripomogli k izpeljavi dogodkov ob 60-letnici zveze in 130-letnici tor uprave RS za zaščito in reševanje, ter PGD Dolenji Lazi. župana občin Ribnica in Sodražica, Jože Odlikovanje Gasilske zveze Slovenije II. društva, predvsem svečane prireditve 9. stopnje sta prejela: Elizabeta Čampa – maja v Športnem centru Ribnica. Ti so: Levstek in Blaž Milavec. »Gasilci smo bili in tudi ostajamo zaupanja PGD Zamostec in France Prelesnik – PGD OBČINA RIBNICA, OBČINA SODRAŽICA, podjetja: FIPIS, d. o. o. Ribnica, INLES, d. vredni prostovoljci v službi ljudstva, ne Ribnica. glede na naše politično prepričanje«, je Odlikovanje plamenica Gasilske zveze d. Ribnica, INOTERM, d. o. o. Prigorica, Slovenije II. stopnje so prejeli: Andrej Arko GOSTINSTVO IN TURIZEM PUGELJ, Alojz poudaril Jošt Jaka. Sledila je podelitev številnih priznanj – PGD Ribnica, Uroš Henigman – PGD Pugelj, s. p. Ribnica, RIKO RIBNICA, d. o. o. članom društva in zveze, vsem, ki so s Rakitnica, Alojz Lovšin – PGD Sušje, Štefan Ribnica, POSESTVO UGAR Ribnica, KOMPAS svojo požrtvovalnostjo pripomogli k temu, Mihelič – PGD Otavice in Janez Pajnič – TELEKOMUNIKACIJE, d. o. o. Ljubljana, KROJAŠTVO ROŽMAN Brežice, WEBO, d. da gasilstvo še danes deluje na principu PGD Sodražica. Odlikovanje Gasilske zveze Slovenije I. o. o. Ljubljana, RM INTERNATIONAL, d. o. nesebične medsebojne pomoči. Priznanje Gasilske zveze Ribnica III. stopnje stopnje sta prejela: Stane Čampa – PGD o. Ribnica, VINSKA KLET GORIŠKA BRDA, KGZ Ribnica, z. o. o., Ribnica, KOVING, d. o. so prejeli: Primož Čampa – PGD Ribnica, Otavice in Franc Klavs – PGD Jurjevica. Miško Glavonjič – PGD Ribnica, Janez Gorše Odlikovanje plamenica Gasilske zveze o. Hrovača, GALUS SM, d. o. o. Šentjernej, – PGD Ribnica, Alojz Lovšin – PGD Ribnica, Slovenije I. stopnje je prejel Janez Mihelič POS PLASTIKA, d. o. o. Ribnica, LESOJ, d. o. o. Rakitnica, LEVSTEK TRANSPORT, d. o. o. Janko Marolt – PGD Ribnica in Tone Marolt – PGD Sodražica. Odlikovanje za posebne zasluge GZ Rakitnica, FIBRAN NORD, d. o. o., proizvod– PGD Ribnica. Priznanje Gasilske zveze Ribnica II. stopnje Slovenije so prejeli: Janez Puželj – PGD ni obrat Sodražica, JAVNO KOMUNALNO sta prejela: Žiga Češarek – PGD Ribnica in Bukovica, Janez Topolnik – PGD Jurjevica in PODJETJE KOMUNALA RIBNICA, d. o. o., MICROERA, Jože Šilc, s. p. Hrovača, ŠTUPICA Gasilska zveza Ribnica. Silvester Košir st. – PGD Ribnica. Priznanje Gasilske zveze Ribnica I. stopnje Spominsko plaketo GZ Slovenije z vgravira- TRANSPORT, Franc Štupica, s. p. Žlebič, no letnico za 130 let je prejelo Prostovoljno VIBOR, d. o. o. Ljubljana, MOL SLOVENIJA, je prejel Ivan Košir – PGD Ribnica. d. o. o., BITIS, d. o. o. Ribnica, STAMI, d. o. o. Priznanje Gasilske zveze Ribnica I. stopnje gasilsko društvo Ribnica. je za lektoriranja zbornika 60 let GZ Ribnica Sledilo je še podeljevanje spominskih pla- Ljubljana, KUSS, d. o. o. Ribnica, PESKOKOP, in 130 let PGD Ribnica prejela profesorica ket in zbornika 60 let GZ Ribnica in 130 let Anica Rigler, s. p. Grič pri Ribnici, MABOLES, d. o. o. Ribnica, ERTL GLAS STEKLO, d. o. o. PGD Ribnica. Tadeja Klun Lenarčič. Priznanje Gasilske zveze Ribnica I. stopnje V kulturnem delu programa sta sodelovala Ribnica ter CVETLIČARNA POŽAR, Požar je prejel tudi dipl. ing. Andrej Rus za dol- KUD Ribniški pihalni orkester in Društvo Nevenka, s. p. mažoret in plesalcev Ribnica. 8 »Borci skozi Lepovče in od opekarne dobesedno vriskajo, ko jurišajo. Ribnica je osvobojena. Zanjo je tega dne 2. svetovna vojna končana,« je zapisal v knjigi Ribnica skozi stoletja Matija Maležič. 5. maja 1945 so v osvobojeno Ribnico vkorakale enote 8., 9. in 10. brigade 18. divizije. Dneve prej so se odvijale borbe okoli Ribnice. 4. maja je bilo osvobojeno Kočevje in enote 7. korpusa so nadaljevale svojo pot naprej. Tako so enote 5. maja dopoldne vkorakale v Ribnico in jo osvobodile. Spomin ene od pripornic, Anice Sipić, ki so jo Nemci skupaj z drugimi zaporniki pripeljali iz Ljubljanskih zaporov v Ribnico, je zapisala: »Še isti večer, to je 5. maja 1945, torej pred petnajstimi leti, je izdal propagandni odsek VII. korpusa 'Radijske vesti' tele vsebine: Naprej slovenski borci! Na Ljubljano! SLAVNOSTNI GOVORNIK MILAN GORJANC Ribnica je osvobojena!« gradu. Prireditev je bila del slovesnosti, saj Te dogodke, ki so se zgodili pred 70 leti, je pred prireditvijo potekal pohod po poti smo obeležili tudi v Ribnici, in sicer v nedel- postavljene žice okoli Ribnice. Po končanem jo, 3. maja, v prelepem avditoriju ribniškega pohodu je potekala svečanost s kulturnim programom. Osrednji govorec je bil Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB NOB Slovenije, ki je poudaril pomen partizanov in NOB, pomen vrednot, za katere je tudi marsikdo iz ribniške doline dal življenje. Ostro je obsodil današnje razprodajanje premoženja tujcem. Pozdravni nagovor je imel predsednik ZB za vrednote NOB Ribnica Daniel Divjak, ki je spregovoril o pomenu svobode. Povedal je tudi, da so rodovi po vojni veliko ZBRANI PRAPORŠČAKI VEČER RIBNIŠKIH PESMI IN NAPEVOV Nonet Vitra nas je znova presenetil. Tokrat po ribniško. Po dvorani Partizana je zazvenela melodija ribniške govorice, se zahahljala iskriva domiselnost in duhovita nabritost naših prednikov, zaživel nekdanji, tako drugačen čas od današnjega, zapokal je bič, potrkala peta nekdanjih furmanov in zaživele zgodbice iz domače preteklosti pa tudi današnjega dne. Bogastvo ribniškega ustvarjalnega duha je polnilo srca po dvorani, izvabljalo dobro voljo in iskren smeh ob duhovitem in pestrem programu. Bilo je prisrčno, kratkočasno in veselo. Obujen spomin, rahla bodica sedanjosti. Dolgočasili so se le stoli spredaj. Prazni, osamljeni, pripravljeni za tiste, ki bi jim že po položaju šlo, da se pokažejo, če ne že ustvarili, sodobni čas pa je vse to uničil. V imenu župana in Občine Ribnica je prisotne pozdravil Domen Čampa Marinč. V kulturnem programu so sodelovale učenke Patricija Levstik, Tjaša Lesar in Jana Čampa iz OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, na harmoniko je zaigral Ciril Skebe, čutno in lepo so partizanske pesmi zapeli pevci Kvarteta Gallus. Za avtentičnost prireditve so poskrbele članice ZB NOB Ribnica Jana Šega in Jelka Domevšček v družbi Marjane Starc. Posebej svečan trenutek prireditve je bil, ko so Milan Gorjanc, bivši predsednik ZB NOB Ribnica Jože Andoljšek in Daniel Divjak predali zlato priznanje ZZB za vrednote NOB Slovenije dolgoletni aktivni članici ZB NOB Ribnice Nadi Blatnik. Nada Blatnik je kot mlado dekle okusila val nasilja in grozot vojne. Tudi po 2. svetovni vojni je ostala zvesta načelom, ki si jih je pridobila za časa vojne. Prišla je v Ribnico in tu ostala. Do upokojitve je delala na Inlesu v kadrovski službi. Kar nekaj časa je bila tudi aktivna tajnica Združenja. »Svet okoli nas se spreminja in z njim se spreminjamo tudi mi. Tudi melos se spreminja in prevzema nove oblike. Sporočilo pa živi: sporočilo življenja, ki mu smisel daje ideja svobode,« so besede Janeza Stanovnika, s katerimi smo spominsko svečanost tudi zaključili. Rada bi se zahvalila govorcem, recitatorkam OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica in njihovi mentorici, recitatorkama ZB NOB Ribnica, Marjani Starc, Cirilu Skebetu, Kvartetu Gallus. Zahvalila pa bi se tudi Alešu Škaperju za ozvočenje, gasilcem za klopi, PD za organizacijo pohoda po poteh okupirane Ribnice, ki je potekal pred spominsko slovesnostjo, Rokodelskemu centru, ki nam je omogočil, da smo lahko izvedli svečanost v tako lepem ambientu in Komunali Ribnica za izposojene zastave. Tekst IRMA GRBEC Foto Marko Burger kaj drugega. Ta bogati večer, na ribniško struno ubran, so nam pripravili: organizator Nonet Vitra, Folklorna skupina Grmada, kantavtor Žiga Bižal in povezovalka – pristna Ribničanka Marjana Starc. Hvala jim za prelepo majsko darilo. Bilo bi vredno zgledovati se po sosedih Laščanih, ki posnetkov zanimivih dogodkov ne založijo nekam na polico, ampak jih večkrat, izmenoma, predstavljajo na lokalni TV. Da so dostopni še tistim, ki jih niso videli »v živo«. TANJA DEBELJAK 9 IZPOSTAVLJENI DOGODKI 70 LET OD OSVOBODITVE RIBNICE IZPOSTAVLJAMO ZAKONCA PAKIŽ MUZEJU RIBNICA DONIRALA NEPRECENLJIVO DEDIŠČINO Na mednarodni dan muzejev so v Rokodelskem centru slavnostno podpisali pogodbo o predaji 20-letnega dela Alenke in Filipa Pakiž Muzeju Ribnica. Zakonca Pakiž sta od sredine 90-ih let 20. stoletja aktivna na področju zbiranja, proučevanja in promoviranja oblačilne dediščine teh krajev. Na terenu sta zaradi tankočutnega odnosa in posluha za človeka zbrala številna in izjemno zanimiva ustna pričevanja. Poleg zgodb sta pridobila številne stare fotografije in druge vire, ki so dragoceni za vse, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s podobno ALENKA IN FILIP PAKIŽ Z DIREKTORICO ROKODELSKEGA CENTRA RIBNICA raziskovalno tema- POLONO RIGLER GRM OB PODPISU POGODBE O DONACIJI ZBIRKE iz Dolenje vasi in oblačilih oglarjev. tiko. Več let sta svoja odkritja delila preko prispevkov v Rešetu, »Od vsega začetka raziskovanja sta zakonv razširjeni izdaji in z bogatim fotografskim ca svoje delo opravljala odprto in sta bila gradivom pa so rezultati njunega dela zbra- vedno na razpolago za vse informacije, ki ni v knjigi, ki je izšla leta 2009 z naslovom smo jih v muzeju potrebovali. Pogosto sta muzej tudi obveščala, kje je na terenu še »Ribənčanə smo se ləpu nosilə!«. Od začetkov svojega raziskovanja oblačilne kaj ohranjenega, tako da smo na ta način kulture tesno sodelujeta z Muzejem Ribnica pridobili nove muzejske predmete, ki bi in z drugimi muzeji ter institucijami, ki delu- se drugače znašli v kakšni starinarnici ali jejo na področju dediščine oziroma folklori- pa na odpadu. Muzej Ribnica sta tudi ves stike (Šolski muzej – sodelovala sta pri raz- čas seznanjala o svojem delu in odkritjih, stavi o oblačilih v šoli, Medobčinski muzej pogosto pa smo se na njuno pobudo Kamnik – priprava vsakoletne tematske srečevali tudi v iskanju rešitev za evidentirazstave). S spoštljivim odnosom do ljudi, ki ranje gradiva, ki sta ga sama pridobila med so v te zgodbe vpleteni, materialov, krojev raziskovanjem na terenu,« je dejala višja in s tem povezane obrti, sta se podajala na kustosinja ribniškega muzeja, mag. Marina pot kot raziskovalca, ki sta se pripravljena Gradišnik. učiti in spoznavati dragocenosti naše pre- Želela sta, da bi njune evidence zadoščale teklosti, obenem pa s trdnim namenom, muzejskim standardom, saj sta ves čas govorila, da bosta to gradivo, takrat ko bo ohraniti to dediščino za prihodnje rodove. Vsi muzeji, ki imajo premalo ljudi, si lahko napočil pravi čas, muzeju tudi podarila. Ta samo želijo podobnih zunanjih sodelavcev, pogoj je sedaj izpolnjen in tako sta že v kot sta Pakiževa. Svoje ljubiteljsko delo sta preteklem letu muzeju predala preko 550 namreč vrednotila po merilu stroke, na popisanih evidenčnih obrazcev, to je gradikar je opozoril prof. Bogataj v spremnem va, ki sta ga na terenu pridobila oz. evidenbesedilu k publikaciji, ko je opredelil njuno tirala, od fotografij predmetov do fotografij starih fotografij in dokumentov. Nekaj dni delo kot izjemo pozitivnega ljubiteljstva. Leta 2013 sta pomagala pripraviti razstavo pred dnevom muzejev pa sta predala tudi o avbah na Slovenskem, ki je bila v razširjeni predmete, svojo zbirko, ki je ob prevzemu obliki prvič predstavljena v Kamniku, gosto- štela 427 predmetov, povezanih z oblačilno dediščino teh krajev. Gre za ženske obleke, vala pa je tudi v Ribnici. Pomagala sta pri izbiri krojev in usmeritvah vrhnja oblačila, moške hlače, telovnike, pri posnemanju oblačenja z začetka 20. predpasnike, žensko in moško spodstoletja za članice DPŽ Ribnica, OFS Lončki nje perilo, pokrivala, rute, copate, čevlje, 10 pohodne palice idr. Pri donaciji ne gre le za predajo predmetov, temveč za natančno in izčrpno popisano zbirko, kjer je vsak predmet umeščen v čas in prostor, kjer je pojasnjeno, kdo ga je izdelal, kdo ga je nosil, zakaj se je ohranil. Ti podatki, ki so zbrani ob predmetih, so šele prava zakladnica, in dajejo predmetom novo življenje. Zbirko bodo v muzeju uredili in shranili skladno z muzejskimi standardi, jeseni pa sledi še predavanje kot predstavitev zbirke oziroma donacije. Naslednje leto lahko pričakujemo predstavitev dela zbirke v obliki muzejske razstave. Na vprašanje, kakšni so bili občutki ob slovesu od zbirke, je Alenka Pakiž dejala, da se z možem Filipom lahkega srca ločujeta od zapuščine, ki slikovito priča o trdoživi kulturi ljudi dežele suhe robe, saj vesta, da jo zapuščata v trajen spomin za vse zanamce. Polona Rigler Grm, direktorica Rokodelskega centra Ribnica, pa je dodala, da je ta zapuščina za muzej izrednega pomena, neprecenljiv zaklad, ki ga bodo negovali kot punčico svojega očesa. Tekst in foto MARKO MODREJ V DOLENJI VASI BODO POSKUSILI POSTAVITI GUINNESSOV SVETOVNI REKORD Letos mineva 20 let, odkar je bil v Dolenji vasi organiziran 1. nogometni maraton. Zato so se pri KMN Grafitu odločili, da po dvajsetih letih znova organizirajo nogometni maraton in poskusijo preseči rezultat njihovih predhodnikov, ki so na igrišču zdržali celih 50 ur. Sklenili so organizirati tekmo, ki bo trajala vsaj 57 ur in bo odigrana brez odmora; s tem bodo skušali preseči tudi Guinnessov svetovni rekord, ki zdaj znaša 55 ur. Tekma bo od 25. do 27. junija na igrišču v Dolenji vasi. Organizatorji vabijo vse zainteresirane ekipe in posameznike, da se prijavijo. Za izvedbo tekme bosta ustanovljeni dve ekipi, ki se bosta pomerili med seboj. Kot pravijo organizatorji, ni nikakršnih omejitev in pozivajo vse, tudi tiste, ki se ne želijo preizkusiti v igranju, da se jim pridružijo in skupaj podrejo svetovni rekord! JURIJ KOŽAR Po odprtju razstave o pionirju polke v ZDA, ameriška glasba zelo popularna. domačinu Matiji Arku oz. Mattu Hoyerju, Pionir slovenske polka glasbe v Ameriki pa marca v Rokodelskem centru Ribnica, so v je bil Sodražan Matija Arko, ki je s ploščami Muzeju Ribnica pripravili še bogat sprem- Hoyer Tria v dvajsetih letih 20. stoletja ljevalni program. Aprila nas je o zgodovini napravil pravo revolucijo ne samo med slovenske polke v Ameriki seznanil preda- slovenskimi izseljenci, pač pa tudi širše. vatelj, zgodovinar, filmar in vodja Muzeja Joe Valenčič in Muzej Ribnica že snujeta Slovenske polke v Clevelandu (Hall of nove načrte za prihodnja sodelovanja in le fame) Joe Valenčič, maja, na mednarodni upamo lahko, da nas gospod spet obišče in dan muzejev, pa so v povezavi z razstavo nas popelje v svet tam daleč onkraj luže, ki pripravili v sodelovanju z avtorjema raz- nam je, kljub temu da je tako daleč, domač. stave, ki prihajata iz Glasbeno narodopisnega inštituta ZRC SAZU, plesno delavnico »Zapleši z nami zibenšrit«, ki jo je vodila dr. Rebeka Kunej, in predavanje dr. Draga Kuneja z naslovom »Tudi Slovenci smo začeli snemati gramofonske plošče«. Ne glede na to, da je od predavanja Joeja Valenčiča že več kot mesec dni, je še vedno vsem nam, ki smo se predavanja udeležili, ostal v spominu s svojo iskrenostjo in bogatim zakladom znanja o, nam tako malo poznanem, življenju tam čez. Na svojem predavanju nas je popeljal skozi vsakdan slovenskih izseljencev nekoč in danes. Skozi čas smo potovali s pomočjo glas- REBEKA IN DRAGO KUNEJ be, ki se je kot ljudsko izročilo ohranila v tujini, a se je sčasoma s prvinami novih Zdi se, da morajo naši izseljenci oz. njiameriških glasbenih vplivov pričela spre- hovi potomci priti nazaj in nam odpreti oči, minjati in oblikovati povsem svoj zvok. kdo in kaj sploh smo, ter kako smo lahko V New Yorku so že med prvo svetovno ponosni na svoje korenine. vojno izdajali plošče s slovensko komer- Mentorica plesne delavnice dr. Rebeka cialno glasbo in iz tega se je razvila boga- Kunej je udeležence seznanila z razstavo ta glasbena kultura, ki je pritegnila tudi in poučila, kako plesati zibenšrit. To je ples, Američane. Naši glasbeniki so za osnovo ki se je tudi na Ribniškem nekoč pogosto vzeli domače pesmi, jih kasneje oblekli v plesal, danes pa je tako rekoč pozabljen. angleška besedila in jim vdihnili še malo Delavnice so se udeležili člani folklorne jazza, countryja ali klasične glasbe ter skupine Lončki z mentoricami, druženje je tako oblikovali nov, prikupen zvok, ki se je razširil po vsej Ameriki. Zanimivo je, da je imel Frank Yankovič, ameriški kralj polke, že dve zlati plošči 15 let prej, preden je Frank Sinatra dobil svojo prvo. »Tako priljubljen je bil,« je dejal Valenčič, »da je Bob Dylan v svojih začetkih najraje poslušal slovensko polko, ker je bila svoj čas najbolj glasna glasba, ki se je igrala v Ameriki.« Slovenci, samo v Cleveland se jih je izselilo 50.000, so imeli v tem ameriškem mestu kar 37 časopisov, radio, TV, povsod je bila prisotna tudi harmonika in seveda polka. Tekom predavanje smo spoznali še številne Slovence oz. potomce Slovencev, ki so s svojim glasbenim delovanjem pustili sledi na ploščah, v časopisih ali na glasbenih lestvicah. Kar neverjetno se nam zdi, kako zelo je harmonika še vedno priljubljena med Američani. Precej slovenskih zasedb snema instrumentalno glasbo za švedski, nemški in nizozemski trg, kjer je slovensko- bilo prijetno, poučno in zabavno. Dan muzejev je s predavanjem zaključil dr. Drago Kunej, ki je prisotnim osvetlil zgodovino snemanja plošč. Predavanje je bilo izjemno zanimivo, saj smo si lahko prav predstavljali, kako je potekalo snemanje plošč v času, ko jih je snemal Matija Arko in kaj je prinesel napredek in razvoj v snemanju v svetovni glasbeni industriji. Od iznajdbe do resne produkcije je moralo preteči kar nekaj časa, ampak ko so nosilci zvoka, ki so bili nekoč povsem nepredstavljivi, zavladali svetu, njihovega razvoja ni moglo nič več ustaviti. Prvi zapis je bil na valju, oče tega pa je bil Thomas Alva Edison, ki mu je to uspelo leta 1877. Valje je nadomestil gramofon, ki ga v letih 1887 in 1888 patentiral Emile Berlinger. Valje so nadomestile plošče in kaj hitro je razvoj gramofonske industrije poganjal ekonomski interes. Na domačih tleh beremo o teh iznajdbah leta 1890 v Dolenjskih novicah. Prva slovenska plošča je bila posneta leta 1902, in sicer pesmi Franceta Pogačnika – Navala. Leta 1905 zasledimo prvi oglas za slovenske plošče, leto 1908 pa je bilo za slovensko diskografijo prelomno. Glasbena industrija je doživela razcvet. V Ljubljani je podjetje Favorit s tonskim mojstrom Maxom Hampetom snemalo plošče za pevce Glasbene matice Ljubljana, Slovensko kmetsko godbo, Godbo Gramophone – orchestra iz Ljubljane, Josipa Povheta, Antona Cerarja, Slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika, Zbor stolne cerkve v Ljubljani idr. Sprva so bili posnetki precej slabi, snemali so akustično, z veliko trobljo, v katero so morali s točno določene razdalje glasno igrati oz. peti. Tudi zasedbe so bile omejene. Po uvedbi električnega snemanja so se stvari seveda spremenile. Že pred drugo svetovno vojno je evidentiranih preko 2650 diskografskih zapisov s številnimi meta-podatkovnimi zapisi, okoli 1250 zvočnih zapisov in skoraj 3000 enot slikovnega gradiva. Zanimivo je tudi to, da je posel s ploščami in prodajo gramofonov precej cvetel, z uvedbo novih nosilcev zvoka in predvajalnikov, sploh z razmahom interneta, pa je ta posel v precejšnji krizi. Za arhiv se ni bati, pravi dr. Kunej, saj so večino gradiva že digitalizirali in ga tako ohranili za spomin naslednjim generacijam. Razstava bo na ogled v Rokodelskem centru še do sredine avgusta, jeseni pa se seli v rojstni kraj Arka v Sodražico, kjer jo bo, kot obljubljajo v Muzeju Ribnica, spremljal prav tako pester program. Tekst in foto MARKO MODREJ JOE VALENČIČ Z ŽUPANOM JOŽETOM LEVSTKOM 11 KULTURNI UTRINKI V ROKODELSKEM CENTRU RIBNICA ODZVANJA POLKA KULTURNI UTRINKI ODSEVI PRVE SVETOVNE VOJNE TUDI V RIBNICI Ob razstavi Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod, ki gostuje v Rokodelskem centru, je Muzejsko društvo Ribnica 21. aprila pripravilo predavanje dr. Mihe Šimaca z naslovom Vojaški kurati v habsburški vojski 1914–1918. Raziskovalec na Inštitutu za zgodovino predstavil še nekaj zgodb vojaških kuratov cerkve in patrologijo Teološke fakultete iz slovenskih dežel, med katerimi morda se v svojem doktorskem raziskovanju velja omeniti zgodbo koroškega duhovniukvarja s prepletenostjo cerkve in vojske ka Janka Maierhoferja (1876–1948), ki v habsburški monarhiji in organizirano- je bil na začetku vojne zaradi razžalitve stjo duhovne oskrbe v vojaških enotah v cesarja obsojen na leto dni težke ječe. Da mirnih in vojnih časih. Duhovno oskrbo so bi se ji izognil, se je Maierhofer (začasno) vojakom začeli organizirano zagotavljati odpovedal duhovniškemu stanu ter se konec 18. stoletja, leta 1773, sistem pa je prostovoljno priglasil v vojaško službo. vključeval vse veroizpovedi v monarhiji, po zasedbi Bosne leta 1877 pa tudi muslimanske imame. Vojaška duhovna oskrba je bila organizirana po večjih centrih in sedežih polkov; bili so enota, ki je imela svojega duhovnega vodjo, za enote v manjših krajih pa so v mirnodobnih časih skrbeli krajevno pristojni duhovniki. Prva svetovna vojna je pomenila veliko spre- DR. MIHA ŠIMAC MED PREDAVANJEM membo, saj se je intenzivno začela mobilizacija, spremembe na Vse do odpusta iz vojske (l. 1918) je služil gospodarskem in transportnem področju na soški fronti kot navaden strelec pri 1. in tudi začetek vojne. V slovenske kraje so celovškem gorskem strelskem polku in kmalu prišli begunbil celo odlikovan s ci iz Galicije, ki so srebrno hrabrostno bili razporejeni po medaljo 2. razreda, številnih občinah, v bronasto hrabrostno Ribnici je bilo okoli medaljo in Karlovim 50 beguncev, ki so križcem. se kaj kmalu prilaPredstavitev malo godili tukajšnjemu poznane in malo življenju in prebivalraziskovane tematike cem, v župnijski kroje izzvala živahno niki Župnije Ribnica debato in razmispa je zaslediti celo lek o zbiranju virov informacijo, da so se za obdobje prve številni begunci ob svetovne vojne v premestitvi v begunRibnici in njeno ska taborišča želeli doživljanje v očeh vrniti v Ribnico. Ribničanov, kar bo Poleg splošnega tema, h kateri se vtisa o življenju v usmerja nasedanji času prve svetovne projekt Muzejskega vojne in duhovne društva Ribnica. oskrbe v habsburški monarhiji je avtor Tekst in foto PRIMOŽ v predavanju, ki je TANKO trajalo dobro uro, MIHA ŠIMAC 12 ODPRTJE RAZSTAVE »TOVARNA« V Galeriji Miklova hiša si lahko ogledate razstavo Sanele Jahić z naslovom Tovarna. Umetnost Sanele Jahić bi lahko označili kot študijsko umetnost, saj je plod teoretsko utemeljene raziskave. Vendar je teoretsko domišljena podstat ne prerašča – njena dela so vsebinsko jasna in vizualno podprta. Tako v vsebinskem, kot v tehničnem smislu jo že dlje časa nagovarjajo stroji in tehnologija; sprva predvsem v okviru razmišljanja o naravi podobe, v zadnjem času pa se premika k izraziteje kritičnim delom, ki tehnologije in strojev ne uporabljajo le kot medij, temveč jih tudi vsebinsko nagovarjajo. V videu »Tovarna« je to npr. razmislek o odnosu med posameznikom in tehnologijo. Svoj odnos, ki je bistveno zaznamovan s pozicijo v sistemu, v intervjuju očrtata delavka in lastnik. Jasnost opozicije ne napeljuje na črno-belo ilustracijo angažirane ideje, temveč problematiko obravnava kompleksno, torej življenjsko. Delavci so pomenljivo nadomeščeni – silo štirih delavcev, ki skušajo razdvojiti spojeni knjigi, nadomesti mehanizem za ustvarjanje napetosti. Ljudje in stroj so se lotili sizifovske naloge – razdružiti, kar je nerazdružljivo. ODPRTJE RAZSTAVE Zakoni kapitala in izkoriščanja so, tako se zdi, nezadržno povezani s propadom liberalnega razreda. Tudi deregulirana vizija združuje opoziciji v en, shizofren pogled. Skozi prilagojena stara očala levo oko zre dejansko vrednost denarja, desno pa kapitalistično pomnoženo. Umetničina dela kljub različnim tematikam in medijem doživljamo izrazito konsistentno – kot vprašanje percepcije, vloge tehnologije in osebne pozicije. Razstava bo na ogled do 14. junija. Tekst in foto JURIJ KOŽAR V Rokodelskem centru Ribnica smo v mesecu marcu začeli z izvajanjem projekta Erasmus+, Folk crafts – chance for everybody (Rokodelstvo – priložnost za vsakogar), kjer sodelujemo kot partner slovaški organizaciji Tradičné l’udové umelecké remeslá. Cilj projekta je v dveh letih izvesti pet delavnic, ki bodo namenjene ranljivim skupinam in sodelovati na petih rokodelskih sejmih v partnerskih državah. V projektu poleg nas, Rokodelskega centra Ribnica, sodeluje še pet organizacij: vodja projekta Tradičné l’udové umelecké remeslá (Slovaška), Centrum sociálnych služeb Češký Tešín (Češka), Miejski Dom Spokojnej Starosci Ustron (Poljska), Éltes EGYMI (Madžarska) in Klub Kreatornica (Srbija). Konec marca smo se udeležili uvodnega srečanja na Češkem v Tešínu, kjer smo se vsi sodelujoči partnerji med seboj spoznali in se dogovorili o izvajanju projekta. Od 22. do 25. maja smo sodelovali na festivalu ljudske umetnosti v slovaškem Piešt’anyju. Septembra se bomo vsi partnerji srečali na našem 40. ribniškem semnju. V mesecu oktobru nas čaka še sodelovanje na sejmu v Srbiji, v letu 2016 pa sodelovanje na sejmih na Poljskem in Madžarskem. Na prvo delavnico, ki smo jo izvedli v Rokodelskem centru, smo povabili varovance VDC-ja Ribnica, ki so v okviru projekta poskrbeli za zasaditev visokih gred za Rokodelskim centrom, sodelovali pa so tudi na delavnici oblikovanja rastlinskoglinenih bombic. Sodelovanje v tovrstnem projektu je za nas zelo dobrodošlo, saj se tako povezujemo in sodelujemo z drugimi evropskimi državami, prenašamo dobre prakse in pridobivamo čezmejne izkušnje. PREDSTAVITEV DELOVANJA ROKODELSKEGA CENTRA V ČEŠKEM TEŠÍNU Območno združenje Rdečega križa Ribnica vabi starostnike nad 65 let iz občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok na enodnevni izlet v Čedad in Goriška Brda, ki bo v sredo, 10. junija 2015. Vsi zainteresirani se lahko prijavite na telefon 836 20 56 med 9. in 12. uro. Prijave zbiramo do petka, 5. 6. 2015 oz. do zasedbe prostih mest. VLJUDNO VABLJENI! Tekst in foto KATJA ŽAGAR Zaključek lončarske in pletarske šole Znanje lončarskih in pletarskih spretnosti se ohranja. V Rokodelskem centru Ribnica so četrto leto zapored potekala izobraževanja v pletarski in lončarski šoli, ki udeležencem omogočajo pridobitev ustreznih teoretičnih znanj o naravnih materialih, kot sta les in glina, ter ročnih spretnosti pri preoblikovanju surovine v končne izdelke, ki niso le funkcionalni, temveč jih odlikujeta tudi estetski videz in izvirnost oblik. Rezultat so poleg košar, cekarjev, košaric, predpražnikov iz viter, šibja, ličja in slame tudiraznovrstnilončarski izdelki. V izobraževanje so vpletli tudi posebno sodelovanje slušateljev tretjega letnika pletarske in lončarske šole, ki so združili svoja znanja in izdelali svetilke, narejene iz gline in lesa. Na popoldanskih tečajih se je redno srečevalo kar 58 ljubiteljev rokodelstva, ki so v treh različnih šolskih letnikih pridobivali znanje o domačih Vabilo! ribniških obrteh. Pri tem jih je usmerjal petnajstčlanski mentorski tim, ki jim je skupno posvetil okoli 450 učnih ur. Na njihovo pobudo so prvič izpeljali tudi t. i. projektni letnik, v katerem so bili slušatelji, ki so pred tem že opravili tri leta rednega izobraževanja. Izposodili so si elemente posameznih delavnic in jih med seboj povezali. Tako so se urili v izdelovanju omel iz ličja in pletenju slamnatih košar, poskusili pa so se tudi v pletenju copat iz ličja. Ribniški župan je ob pomoči kraljice suhe robe Danice Čampa Marinč podelil zaključne diplome. V imenu letošnjih 33 lončarjev in 25 pletarjev se je direktorica Rokodelskega centra Ribnica zahvalila županu Jožetu Levstku in Občini Ribnica, ki že vsa leta omogočata in podpirata izvedbo tovrstnih izobraževanj. Dejala je še, da so ustvarjalni Ribničani vedno znali povezovati glavo, roke in srce in to znajo tudi še danes. Ob zaključni podelitvi diplom vsem slušateljem je Katja Žagar, koordinatorka rokodelskih delavnic, izpostavila, da predstavlja razstava le izbor izdelkov (ustvarili so jih več kot 470), ki so nastali med izobraževanjem. Inovativne svetilke, ki so vrhunec letošnje razstave, in vse ostale eksponate, si lahko obiskovalci ogledajo vse do konca junija. Tekst in foto ČAMPA MARINČ DOMEN M. PRVI LETNIK LONČARSKE ŠOLE Z ŽUPANOM IN KRALJICO SUHE ROBE 13 IZ ROKODELSKEGA CENTRA OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA RIBNICA MED NAŠIMI LJUDMI VETERANI OZVVS RIBNICA IMAJO NOVO VODSTVO Vodstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ribnica je 17. 4. 2015 izvedlo 20. občni zbor, ki je bil tokrat volilno obarvan. Prijetno popestritev so veteranom pripravili učenci Glasbene šole Ribnica s profesorjem Cirilom Skebetom in skupina učenk - recitatork OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica z mentorico Majdo Valčić. Po prihodu praporščakov s praporom OZVVS in predstavitvi simbolnega veteranskega dejanja je prisotne veterane in goste pozdravil predsednik Peter Levstek. PRAPORŠČAKI SO PRIPRAVLJENI V nadaljevanju programa so sledili pozdravni nagovori gostov. Po podanih in sprejetih letnih poročilih za leto 2014 je predsednik OZVVS Ribnica Peter Levstek za uspešno delovanje v OZVVS Ribnica podelil priznanja zaslužnim članom OZVVS Ribnica. Priznanje praporščak OZVVS je prejel Dušan Nosan, priznanje praporščak ZVVS sta prejela Franc Rus in Rudolf Gregorič, bronasta priznanja OZVVS Ribnica za različna področja so prejeli Vinko Košmerl, Albin Centa, Anton Žagar, Branko Dejak, Vladimir Šega in Marko Lavrič. Bronasto plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo pa sta prejela Ludvik Zalar in Lado Orel. Zlato društveno priznanje OZVVS Ribnica so prejeli trije člani, in sicer Anton Perhaj, Jože Klun in Borut Kozina. sprejeti soglasno. Novo predsedstvo OZVVS Ribnica bo v nadaljevanju vodil Franc Mihelič. Delovanje OZVVS Ribnica temelji na domoljubnem, nepolitičnem, neprofitnem in športnem druženju, združuje člane ne glede na politična in nazorska prepričanja iz občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. OZVVS Ribnica ima v najemu poslovni prostor na Gorenjski cesti 9 A v Ribnici, ima svoj prapor, žig, svoj TR račun. Člani, ki plačujejo članarino, imajo dostop do različnih informacij in možnost udeležbe na različnih prireditvah ter prejemajo glasilo Veteran. V seznam članstva OZVVS Ribnica je vpisanih 458 članov. Od tega je nekaj članov preminulih, nekaj se jih je odselilo, nekaj članov pa je neaktivnih (ne plačujejo članarine). Za uspešno delovanje OZVVS Ribnica nam s finančnim prispevkom pomagajo občine Ribnica, Loški Potok in Sodražica ter Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Od ustanovitve Območnega združenja smo izgubili že 29 članov. V nadaljevanju je na volilnem zboru sledila predstavitev članov v organe OZVVS Ribnica. Po predstavitvi ZBOR JE NAGOVORIL TUDI PODPREDSEDNIK ZVVS BRIGADIR članov predsedstva OZVVS se je MARJAN GRABNAR od dolgoletnega predsedovanja v OZVVS Ribnica poslovil predsednik Peter Kar nekaj naših članov ima v lasti svečane Levstek, ki je vodil OZVVS od ustanovitve veteranske obleke, v katerih se na povabilo 18. 4. 1996. Peter Levstek je postal častni udeležujejo različnih spominskih slovepredsednik OZVVS Ribnica. snosti (v spomin na minule dogodke - na Predstavljeni člani, predlagani v delovne osamosvojitev v letu 1990–1991) in tudi organe OZVVS, so bili na volilnem zboru zadnjega slovesa naših članov. 14 Na povabila županov Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka se udeležujejo prireditev za občinske praznike in dneva državnosti. V vodstvu OZVVS si želimo, da bi imeli več članov, ki bi se odločili za sprejem in uporabo svečane veteranske obleke na različnih svečanih prireditvah. Člani se udeležujejo tudi spominske slovesnosti v spomin na zmago partizanskih enot nad Italijani v Jelenovem Žlebu 1943 ter v spomin na prvi oboroženi spopad v Sloveniji z Italijani in tremi Tigrovci maja 1941 na Mali Gori nad Ribnico. Veterani so prisotni tudi na spominski slovesnosti v spomin na izdajo in poboj partizanskih ranjencev v Ogenjci 1942. Člani OZVVS Ribnica se uspešno udeležujejo zelo različnih športnih tekmovanj, spominskih prireditev in pohodov pa tudi strokovnih ekskurzij. V OZVVS Ribnica imamo željo, da bi se več veteranov vključilo v različne aktivnosti, ki jih skozi leto organizirata Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo v Sloveniji. Informacije o aktivnostih lahko člani dobijo v glasilu Veteran, na sedežu OZVVS Ribnica na Gorenjski cesti 9 A ali na mobitel: 031 427 157. Za OZVVS BORUT KOZINA Foto Ludvik Zalar OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO R I B N I C A Vabilo za udeležbo na 14. veteranskih športnih igrah Člane OZVVS Ribnica vabimo, da se prijavijo za nastop na 14. veteranskih športnih igrah, ki bodo v občini Dobrovnik v Prekmurju 13. 6. 2015. Veterani lahko nastopajo v šestih disciplinah, in sicer v pikadu, streljanju z zračno puško, košarki – trojke, v metu šolske bombe, hitropoteznem šahu in vlečenju vrvi. Prijave sprejemamo do 2. junija 2015 na sedežu združenja ali na mobilni telefon: 031 427 157. BORUT KOZINA, SEKRETAR KRESOVANJE Tudi letos, tokrat devetič, so se gasilci PGD Bukovica odločili pripraviti kresovanje. Ker to postaja že tradicija, so bili hitro dogovorjeni. Kres bo. Večer pred delavskim praznikom so po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Tako je bilo tudi na Grmadi, kjer so člani turističnega društva Grmada pripravili tradicionalno kresovanje. Letošnje je bilo že šestdeseto in prav toliko let bo društvo praznovalo avgusta. Kljub nekoliko hladnemu vremenu je Grmada tudi letos privabila številne obiskovalce in prebivalce okoliških krajev. Za pijačo in jedačo so poskrbeli člani društva, za razpoloženje pa ansambel Srčev As. Ko se je stemnilo, je zagorel kres, ki je razsvetlil Grmado in ogrel občudovalce … Za varnost so poskrbeli domači gasilci PGD Velike Poljane. In zakaj sploh kurimo kresove? Če pogledamo v zgodovino, se je kres zakuril iz praktičnih razlogov za gretje ali pripravo hrane. Kasneje so verjeli, da kres spodbudi sonce, da bo močneje sijalo. Ko so še verjeli v čarovnice, so jih prižigali, da se le-te ne bi približevale. V sodobnem času je kresovanje povezano s pravicami delavcev. Začeli so s pripravami. Najprej formalnosti. Za organizacijo je potreben cel kup papirnate »tehnologije«, to je uredil predsednik Janez Šega. Potem so prišle na vrsto organizacijske sposobnosti ostalih članov. Ker so že utečena ekipa, ni bilo treba velikoumnih besedičenj, saj vsak ve, kaj mora storiti. V ponedeljek popoldne je zabrnel traktor, na njem pa kup fantov, ki so se odpravili v gozd po vejevje, ki so ga pripravili že prej. Kres so izdelali izključno iz naravnih materialov, saj so okoljevarstveno osveščeni in kot gasilci tudi spoštljivi do narave. NAJPREJ SO SE ODPRAVILI PO VEJE V torek so »dopoldanci« pripravili mize in klopi za obiskovalce, Ludvik je izdelal razsvetljavo, Valentin je celo dopoldne nabavljal sestavin za prigrizke, ostali so pomagali po svojih močeh. V sredo je bil čas za zadnje popravke, košnjo bankin za parkiranje avtomobilov, napeljavo varnostnih trakov, postavitev transparenta pred vhod in še cel kup malenkosti, ki so potrebne za izvedbo kresovanja. ŠE ZADNJI POSVET PRED KRESOVANJEM V četrtek dopoldne je že zgodaj zjutraj v loncu brbotal golaž, odojek je tudi že potoval proti svoji zadnji poti, hladilniki iz gasilnega doma so se preselili pod šotore k šankom, pijača je že prijetno ohlajena čakala v gasilskem kombiju na mestu kresovanja, glasba je že bobnela iz zvočnikov … Jože je napovedal vreme brez MI SMO PRIPRAVLJENI, HRANE JE TUDI DOVOLJ dežja (samo popoldanska petZa naslednje leto, ko bo deseta obletnica kresominutna nevihta je bila neizbežna) … ostalo je vanja, upamo, da se bomo spet ponašali z samo še pričakovanje. največjim kresom v Ribniški dolini. Zato – že sedaj vabljeni! Vsem obiskovalcem se iskreno Prvi gosti so se začeli zbirati že kmalu po sedmi zahvaljujemo za prisotnost na letošnjem kresu. zvečer in do prižiga je bilo prizorišče nabito Več vsebin in video si lahko ogledate na spletni polno in kar je najbolj razveseljivo, mladih je strani: http://pgd-bukovica.ribnica.info/. bilo nad pričakovanji, tako da se za podmladek gasilcem ni treba bati. Ob napovedani deveti Tekst in foto JOŽE LEVKA uri zvečer je poveljnik Robert prižgal kres. Gorel je približno štiri ure. Po prvih ocenah je bilo letos na kresovanju okrog dvesto obiskovalcev, ki že vsa leta prihajajo na kres v Bukovico. KRES NA GRMADI Naslednji dan, 1. maja, Grmada pričaka obiskovalce, ki že vrsto let prihajajo po nagelj na Grmado in na tradicionalni prvomajski golaž. Prvi obiskovalec je prišel takoj po sedmi uri zjutraj. Gospa Majda je do 13. ure razdelila vseh sedemdeset nageljnov. Po nagelj na Grmado prihaja iz leta v leto več obiskovalcev iz vseh smeri. Druži jih prijateljstvo in veselje do neokrnjene narave. Vsem, ki ste pomagali, da je kresovanje uspelo, se lepo zahvaljujemo: članom TD, PGD Velike Poljane in Občini Ribnica. Želimo vam lepe poletne dni. MARA OKORN, TD Grmada 15 MED NAŠIMI LJUDMI KRESOVANJE PGD BUKOVICA 2015 ZAHVALE OB SMRTI Zlato srce je nehalo biti, praznina ostala je, zdaj tam si nekje in čakaš na nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas. Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... Ne kličite me nazaj! (T. Kuntner) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica ALOJZA MIHELIČA (1940–2015), upokojenega profesorja iz Ribnice. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju ZD Ribnica, UKC Ljubljana, mag. Antonu Berčanu in župniku Jožetu Rusu za lepo opravljen obred, profesorici Meti Kamšek za poslovilni govor, pevcem, Komunali Ribnica, PGD Bukovica, kolektivoma INOTHERM in INLES Ribnica ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo … (J. Medvešek) ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, tašče, sestre, tete in prijateljice NEŽKE AMBROŽIČ (1933–2015) Opekarska c. 14, Ribnica bi se radi zahvalili vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo imeli radi. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil brat in stric JANEZ MODIC iz Sajevca. Zahvaljujeva se sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje ter podarjene sveče. Zahvala tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bukovica in Komunali Ribnica, še posebej pa dr. Alenki Nadler Žagar za nesebično pomoč. ŽALUJOČI: SESTRA DARINKA IN NEČAKINJA TANJA Ko zbudim se sred' noči, več ne zaprem oči! Moja misel k tebi poleti, kje si ljubi ata ti? Al' v nebesih si doma? Te sprejela je družba angelska? Moje ranjeno srce potolažiš, ko mi prav potiho, tiho praviš, da v nebesih zdaj se veseliš in z angeli boga slaviš! Nič več se z nami ne smejiš, le v srcih naših zdaj živiš !!! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA PETKA 1929–2015 iz Otavic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem Komunale Ribnica in podjetja Košček, d. o. o., prijateljem ter znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju DSO Ribnica – Rive, d. o. o. za skrb in nego. Hvala prostovoljkam in vsem, ki ste ga obiskali in ste mu kakorkoli lajšali življenje. Hvala ge. Metodi Gregorič za vso pozornost. Hvala njegovi zdravnici dr. Lidiji Šmalc, patronažni sestri Mariji, Komunali Ribnica, pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala gasilcem iz Otavic, ki so se od njega poslovili in ga nesli k zadnjemu počitku in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI HČERKI MARTINA IN NADA TER VSI NJEGOVI 16 Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev … Ne kličite me nazaj! (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija, tasta, brata, strica in svaka FRANCA PAHULJETA (1949–2015) iz Rakitnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. V najtežjih trenutkih ste nam ob strani stali Danica, Tone in Milena, za kar smo Vam iz srca hvaležni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevskemu zboru Lončar za lepo zapete pesmi in Komunalni službi Ribnica. Iskrena hvala gre dr. Lidiji Šmalc in sestri Anici za sočutno skrb tudi v zadnjih trenutkih njegovega življenja, patronažni službi, posebej sestri Darinki, za obiske na domu, reševalcem in ostalemu osebju ZD Ribnica. Od nas je odšel naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast ANTON DEJAK 1930–2015 iz Lipovca. S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stisnili roko, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Alenki Žagar, zdravstvenemu osebju nevrološke klinike, dolenjevaškemu gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter vsem, ki ste bili v mislih z nami. Posebna zahvala gospodu Mirku Anzeljcu in Andreji Dejak za ganljive besede slovesa. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je … ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mamice in babike Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice ANTONIJE BOJC MILKE TOMŠIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in cvetje. Zahvala tudi župniku Alešu Pečavarju za lepo opravljen obred, pogrebcem in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Alenki Nadler Žagar, sestrama Andreji in Branki, patronažni sestri Jani, Centru za socialno delo Ribnica, Irmi Grbec za poslovilne besede, praporščakom, pevcem, stranki SD, ZZB Ribnica in Komunalnemu podjetju Ribnica. (1947–2015) iz Dolenje vasi ŽALUJOČI VSI NJENI (1918–2015) iz Goriče vasi 1 ŽALUJOČI VSI NJENI 17 ZAHVALE OB SMRTI Ni več trpljenja, ni več bolečine, ni več nasmeha, ne bitja srca, sedaj si le angel, angel z neba. ZAHVALE OB SMRTI ... Oči se prekrivajo z vekami. Gibi rok tvojih bližnjih so podobni zadržanim zamahom: tako se mečeta prst in cvetje v izkopan grob … (N. Maurer) MALI OGLASI PRODAM ZAHVALA V 87. letu starosti je od nas odšla draga mama, sestra, babica in prababica MARIJA BUTARA (1929–2015). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvaležni smo župniku gospodu mag. Antonu Brčanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, osebju DSO RibnicaRive, d. o. o. za nego in skrb, ge. Zdenki Tomazin za poslovilne besede in vsem, ki ste jo obiskovali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA V 84. letu starosti se je od nas poslovil in v Bogu tiho zaspal JANEZ LOVŠIN (1931–2015) Micn Janez iz Brež. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove sv. maše. Hvala njegovi zdravnici dr. Nataši Curl, osebju ZD Ribnica, KC IPP Ljubljana in osebju bolnišnice Petra Držaja za vso pomoč. Hvala g. župniku mag. Antonu Berčanu, pevcem ŽPZ Ribnica, gasilcem PGD Jurjevica, Komunali Ribnica in pokopališki upravi Jurjevica za lepo opravljen obred in ganljivo slovo. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 18 Prodam 2-sobno stanovanje v izmeri 63,60 m2 z zaprtim balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je na biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 449 565. Energetska izkaznica je urejena. V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji prodam hišo. Velikost hiše je 160 m2, celotne parcele 750 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 031 207 718. V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet) v velikosti 71,82 m2. Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij in CK-ogrevanje. Vredno ogleda. Cena je 70.000 evrov oz. po dogovoru. Tel.: 031 840 255, 01 836 95 90. Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam parcelo: 1054, velikosti 789 m2. Parcela je na mirni lokaciji, na ravninskem terenu, vsa infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra Ribnice, oddana vloga na zemljiškem oddelku za zazidljivost. Tel.: +3816 1 689 9756, e-pošta: [email protected]. Prodam staro kaščo (4 x 4 m). Tel.: 041 590 362. Prodam gradbeni parceli v Dolenji vasi v naselju Humec. Parceli sta ob glavni cesti Kočevje– Ribnica. Vsaka parcela meri cca. 900 m2. Lahko obe skupaj. Cena po dogovoru. Tel.: 070 842 625. Prodam stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom, z vso opremo, v naselju Humec v Dolenji vasi. Hiša ima 3 etaže, velikost vsake je 150 m2. Odkupi se lahko samo lokal oz. samostojna etaža. Hišo je možno preurediti v več stanovanj. Energetska izkaznica je urejena. Možna je tudi menjava za manjšo hišo ali stanovanje v Kranju oz. okolici Kranja. Tel.: 070 842 625. V Ribnici (Knafljev trg) prodam dvosobno stanovanje, drugo nadstropje, zgrajeno leta 1978 (južna lega, klet, kolesarnica, ogrevanje na biomaso - majhna poraba zaradi lege stanovanja, kabelska TV, internet, telefon, parkirišče), v velikosti 60 m2. Vredno ogleda. Cena je 60.000 evrov. Tel.: 041 708 519. V centru Ribnice prodamo popolnoma prenovljeno kavarno Amadeus. Tel.: 051 341 042. ODDAM V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na Vrvarski poti 3 v Ribnici ugodno oddamo v najem dva poslovna prostora v II. nadstropju v izmeri 18 m2 in 21 m2. Cena najema znaša 9 evrov/m2 in vključuje vse stroške. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 8369 340 ali osebno v pisarni Zbornice. V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor v velikosti 70 m2 – novogradnja, primerno za skladišče ali delavnico. Tel.: 031 677 387. V najem oddam 150 m2 velik prostor, primeren za delavnico oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu. Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 369 908. RAZNO Prodam dobro ohranjena dvokrilna garažna vrata, odprtina vrat je 3 m. Tel.: 040 323 777. Za šolsko knjižnico zbiram otroške slikanice, otroško leposlovje, poučne knjige, izdane po letu 2000. Kontakt: 040 813 422. Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 996 225. 16. maja 2015 ponovno odpiramo sezono na terasi Primer menijev: TERASA NAD VASJO Morska pojedina - gospodski kalamari - hobotnica v solati - zaključene družbe do 35 oseb - škampi in školjke na buzaro - čabranske postrvi - praznovanje rojstnega dneva, birme, Kmečka pojedina obhajila ali poslovnega kosila svinjski ponovno zrezek v kmečkiodpiramo omaki sezono na terasi - tematski kulinarični dnevi16. maja -2015 - telečji medaljoni v jurčkovi omaki s sirovim štrukljem - bogata izbira menijev TERASA NAD VASJO - svinjski medaljoni v vinski omaki s krompirjevimi krhlji in zelišči Primer menijev: Morska pojedina - zaključene družbe do 35 oseb - praznovanje rojstnega dneva, birme, obhajila ali poslovnega kosila - tematski kulinarični dnevi - bogata izbira menijev - gospodski kalamari - hobotnica v solati - škampi in školjke na buzaro - čabranske postrvi Kmečka pojedina - svinjski zrezek v kmečki omaki - telečji medaljoni v jurčkovi omaki s sirovim štrukljem - svinjski medaljoni v vinski omaki s krompirjevimi krhlji in zelišči 16. maja 2015 ponovno odpiramo sezono na terasi OBVEZNA PREDHODNA REZERVACIJA! Tjaša Intihar: 041 201 232 KTC Hrib Loški Potok www.ktc.si Facebook: KTC Hrib Loški Potok Twitter: @BearsSlovenia Instagram: ktc_hrib_loski_potok TERASA NAD VASJO - zaključene družbe do 35 oseb - praznovanje rojstnega dneva, birme, obhajila ali poslovnega kosila - tematski kulinarični dnevi - bogata izbira menijev OBVEZNA PREDHODNA REZERVACIJA! Primer m Morska p - gospodsk - hobotn - škampi in školjke - čabrans Kmečka p - svinjski zrezek v kme - telečji medaljoni omaki s sirovim - svinjski medaljo omaki s krompirjevim Tjaša Intihar: 041 201 232 KTC Hrib Loški Potok www.ktc.si Facebook: KTC Hrib Loški Potok Twitter: @BearsSlovenia Instagram: ktc_hrib_loski_potok OBVEZ PREDHOD REZERVAC Tjaša I 041 2 BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si *FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE - KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €) *GRADBENA DELA - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…) - SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN) *SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL) *ČISTILNI SERVIS KTC Hrib Loški www Facebook: KTC Hrib Lošk Twitter: @BearsSl Instagram: ktc_hrib_loski YASKAWA Slovenija d.o.o. T: + 386 (0)1 83 72 410 www.yaskawa.eu.com MegadoM je vaša trgovina z gradbeniM MaterialoM, Metalurgijo, inštalacijaMi in kopalnicaMi, orodjeM, vijaki in okovjeM, barvaMi in laki, belo tehniko in MaliMi gospodinjskiMi aparati, zabavno elektroniko, pohištvoM (logo les in vse za doM in vrt. vGrAdne omAre AlPles • po merah • z drsnimi ali klasičnimi vrati • možnost izbire opreme v omari brezPlAčno - 20 % izris • izmera dostava • montaža PloščiCe VAL GARDENA - 40 % JA CI PROMOCIJSKA AK v Ponudbi VRTNO POHIŠTVO KerAmične Korito PloščiCe GorenJe A line 780 x 435 Lux 1x + sifon 1. klasa že za 90 27 KerAmičnA PosodA GorenJe - 15 % linija Princess 499€/m2 € Kvalitetni izdelki za vsako priložnost! ležiščA - 35 % Panda Gold - 15 % Koala ob nakupu obeh ležišč gratis vzglavnik a n i t i r k a n Š E r st KosilniCe rAPido že od 750€/m - 10 % 2 u vsakzadnjitedenvmesec - 12 % BELA TEHNIKA visoKotlAčni KArdAnsKe Gredi CerJAK G13ss hitAChi hdem 1901 eleKtromAsChinen 10990€ brAAs - 40 % ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si 64 strešniKi AKumulAtorsKi vrtAlniK viJAčniK 1595€ DS12DVC 2x1,2 Ah, ob nakupu dveh vreč, GrAtis vedro Mapei 109 sivi, 25 kg, Mapei € hitAChi 00 KlAsiK nAturo 580€/m2 PRIHRANI z Mega Kartico Vsi, ki boste postali člani MegaKluba boste brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti. UGODNOSTI: • • • 1.86467€ KerAflex KlAsiK terACotA GlAzuron - 40 % MEGADOM RIBNICA ob Železnici 4, 1310 ribnica tel.: 01/835 1 640 66 unior 96900€ lePilo 4990€ 13990€ 1011CEV4, 127 delni - 10 % Kotni brusilniK čistileC vozičeK z orodJem samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro ponudboizjemnougodnihizdelkov, dodatnipopusti, zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet MEGA AKCIJA notrAnJA zidnA bArvA v i s o Ko A PoKrivn Opti color 25 kg, Demit 1999€ BANKA KOPER SUMMIT LEASING HITRI KREDIT DO 12 OBROKOV NLB PRODAJA DO 12 OBROKOV BREZ OBRESTI IN STROŠKOV DINERS OBROKI € AMERICAN EXPRESS DO 12 OBROKOV Darilni BOn možnost nAKuPA dArilneGA bonA Akcija velja do 30. 6. 2015 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. KONTAKT: Šilc d.o.o., Slatnik 17, 1310 Ribnica G: +386(0) 41 335 322, E: [email protected], www.silc.si T: +386(0)1 836 21 81, F: +386(0)1 836 21 82 k lim a tsk e naprave | top l ot n e č r p a l k e | p r ez r a č ev anj e AKCI JSK A PON UDBA To p l o t na čr palka za o g r ev anj e s ani t arne v o de | www.silc.si | SUBVENCIJE EKO SKLADA WWW.BLESK2.SI T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://[email protected] Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica Toplotno izolacijske fasade Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) Celotna izolacija ovoja stavbe: - fasada - izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava in montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten v zemlji - sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal) Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki) - čistilni servis (redna in generalna čiščenja) | Klimatske naprave, vseh cenovnih razredov | EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčne cene - 100% zadovoljstvo strank prodaja | m on t a ž a | ser vi s • • • • • • Vse vrste Elektroinštalacij LED SISTEMI Alarmni sistemi Šibko točne instalacije Električno ogrevanje, prostorov DEVI Električno ogrevanje žlebov DEVI Gregor Bojc s.p., Za vodo 3, 1331 Dolenja vas e-mail: [email protected] gsm: 031 765 790 Vrata za varen, topel in urejen dom Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. ˇ POOBLAŠCENI ZASTOPNIK: ELSTAR Starc Matjaž s.p. ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA Gorica GSM: 041 612 590 [email protected] 42 mm vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 888 € 42 mm 42 mm vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 925 € IZ MIKLOVE HIŠE Poletno dogajanje v Knjižnici Ribnica Otroci, pridružite se poletavcem – poletnim bralcem! V Knjižnici Miklova hiša se letos prvič pridružujemo bralni akciji Poletavci – poletni bralci, ki je namenjena otrokom, starim od sedem do dvanajst let. V času počitnic vabimo tako začetnike v branju kot že uveljavljene bralce k branju česarkoli po lastni izbiri (knjige, stripe, revije, turistične vodnike ...), pomembno je le, da berejo trideset dni po pol ure na dan. Na ta način bodo krepili bralne navade, utrjevali branje in odkrivali čudoviti svet pisanih besed. Otroci, ki želijo sodelovati ter se z oddanim bralnim seznamom uvrstiti med kandidate za žreb privlačnih nagrad, naj se oglasijo v knjižnici v Ribnici, Sodražici ali Loškem Potoku ali pa na spletni strani Knjižnica pod krošnjami – tudi to poletje v ribniškem gradu! »V senčki sredi mesta te pričakuje pisana druščina papirnatih snopov vseh barv in oblik«. V ribniškem grajskem parku že drugo leto KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI V RIBNIŠKEM GRADU www.miklovahisa.si poiščejo zgibanko z bralnim seznamom, v katerega bodo med poletnimi počitnicami vpisovali, kar bodo prebrali. Otroci do 18. leta se v knjižnico včlanijo brezplačno. Projekt traja od 10. junija do 10. septembra 2015. Vsi sodelujoči otroci bodo konec meseca septembra povabljeni na zabavno zaključno prireditev Dan za Poletavce, kjer bodo prejeli priznanje in majico Poletavci – poletni bralci, napeto čakali na žrebanje glavne nagrade in uživali v raznih aktivnostih. Projekt Poletavci – poletni bralci je regionalni in delno nacionalni projekt. Nosilka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana, sodelujejo tudi: Cankarjeva knjižnica Vrhnika, zapored v sodelovanju Knjižnice Miklova hiša in Inštituta za neprofitno komunikacijo Divja misel za tri mesece svoja vrata odpira Knjižnica pod krošnjami. V njej se boste tri dni v tednu lahko ustavili, v miru posedeli v zelenem grajskem okolju in prelistali marsikatero dobro knjigo ali revijo. Glavno vlogo v zbirki knjig, ki vam jih bomo ponudili, imajo knjižne novosti, ki ponujajo vpogled v najnovejšo knjižno produkcijo. Knjižnica sodeluje s celo vrsto založb, zato je tu zbranih veliko svežih naslovov. Hišna specialiteta so tudi mnogi domači ter tuji časopisi in revije. Poleg prebiranja in listanja bodo vsako soboto ob 11. uri na sporedu OTROŠKE URICE, kjer se bomo igrali z didaktičnimi igračami, se učili tujih jezikov, zaplesali in se ZAHVALA PODJETJU INOTHERM Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Knjižnica Jurij Vega Dol pri Ljubljani, Knjižnica Litija, Knjižnica Logatec Knjižnica Medvode in Knjižnica Miklova hiša Ribnica. Poletite to poletje na krilih besed ter postanite Poletavci – poletni bralci in spoznajte, da »Pol ure branja na dan prežene dolgčas stran«! prepustili domišljiji! Več informacij o knjižnici pod krošnjami lahko najdete na www.knjiznicapodkrosnjami.si. Čas odprtosti knjižnice na prostem bo od 4. junija do 30. avgusta 2015 vsak - četrtek od 15.00 do 20.00, - petek od 15.00 do 20.00, - soboto od 10.00 do 20.00. Knjižnica pa vas vabi tudi k: - sodelovanju pri organizaciji dogajanja na otroških uricah: če želite sodelovati, se oglasite pri nas ali nam pišite na miklova. [email protected]; - sodelovanju pri kroženju knjig v zelenih zabojčkih Knjige krožijo: vanj prinesite že prebrane knjige, ki jih ne potrebujete več in odnesite tiste, ki se vam zdijo zanimive; - fotografiranju utrinkov Knjižnice pod krošnjami. V preteklih mesecih smo v Knjižnici Miklova hiša Ribnica s sponzorskimi sredstvi podjetja Inotherm uredili prostor namenjen otrokom: z novim pohištvom, računalnikom in didaktičnimi igračami bomo, zahvaljujoč Inothermu, mladim še bolj približali knjižnico in bogat svet znanja, ki jih čaka v njej! NASTJA HAFNAR Knjižnica Miklova hiša PRENOVLJENI OTROŠKI KOTIČEK ... ... IN KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE 27 BRSKAMO PO STARIH ARHIVIH Ribniški okruški v mojem spominu 5. del Stric Matevž » Sem ti že povedal, da ena veja naših predTo je eden od modro zelenih spominov, nikov izvira z Bavarskega?« Odkimala sem: »Nisi.« čeprav se je rožnato začel. »Pet rodov nazaj imam zapisanih, nekje Rodila sem prvega otroka, dobila službo v Ribnici, mama pa je šla v pokoj, da je varovala mojo punčko. A ko je bila punčka stara komaj tri mesece, je morala moja mati na nujno operacijo, meni pa so v Ribnico pripeljali na smrt bolnega strica dr. Matevža Šmalca, prvega tajnika ljubljanske Univerze. Po vseh neuspelih poskusih, da bi lahko hodila v službo, negovala otroka in oskrbovala bolnega strica, sem morala s težkim srcem dati punčko v jasli. Strica sem negovala do njegove smrti. To je bil čustveno na vse konce razcefran, duhovno pa na začetku, ko je stric še lahko govoril, zame zelo ploden čas. Ob večerih sem sedala pri njegovi postelji, on pa je – čeprav je že težko MATEVŽ ŠMALC JE DOKTORIRAL LETA 1915 NA DUNAJU. HRANI MUZEJ govoril, pripovedoval in RIBNICA, INV. ŠT. 2333 pripovedoval … Kot da se boji, da mu bo za najpomembnejše med knjigami boste našli zapiske. Morda v enem izmed leksikonov ali pa v Dalmatinovi zmanjkalo časa. »A se ti spomniš medene potice, ki jo je za Bibliji. Mogoče se bo kdaj kasneje tebi dalo božič, če sem prišel k vam, spekla moja se- vrtati naprej, pravzaprav nazaj,« se je nastrica, tvoja mama? Medena potica z orehi! smehnil. Taka je bila, da sem jo, če nisem bil preveč Ne vem, ali je zapiske kdo našel. požrešen, in je nisem pojedel že prej, z veli- Jaz nisem iskala. Imela sem majhno punčko, ki me je potrebovala in za katero sem imela kim užitkom jedel še za veliko noč.« Drugič spet so oživele zgodbe o zvezdah veliko, veliko premalo časa. Zrak v bolniški in zvezdnih znamenjih, ki mi jih je pred sobi je postal kljub neprestanemu zračenju davnimi časi pripovedoval na večernih iz dneva v dan bolj gost in dobival je nov, sprehodih, in pripoved o lunarnih menah, neznan, grozeč vonj. Njegova zadnja prošnja: »Pokopljite me tiho ki se mi je posebej vtisnila v spomin. Ker sem rasla na deželi, mi je prvi in zadnji in tradicionalno. Kot smo starše.« Kmalu krajec razložil preprosto takole: »Vidiš, jaz zatem je sledil dan, ko je hišni zdravnik prišel zadnjikrat, v zraku pa je obviselo sem desničar, ti si pa levičarka, ne?« sporočilo o neizbežnem. Pritrdila sem. »Glej, prvi krajec je srp v moji – desni roki, Stric se je poslavljal le z očmi. Govoriti že dolgo ni mogel več. zadnji krajec je pa srp v tvoji – levi roki.« Njegov pogreb je na meni obvisel kot težko Bil je originalen na vseh področjih. Ob večerih sva ob njegovem pripovedo- breme. Nič nisem mogla proti toku. Pokopali so ga z zastavonošo in muziko. vanju včasih oba pozabila na bolezen. »So pa tudi kraji, kjer je prvi krajec čolnič, Brez tradicije. zadnji pa kapica, si rekel takrat,« sem ga Se nadaljuje … spomnila. Z rokami je nemirno mečkal odejo in čez TATJANA ANGERER čas rekel: Fotografija je iz digitaliteke Muzeja Ribnica 28 Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, je na svoji spletni strani objavil nov javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev občanom in javna poziva za kreditiranje okoljskih naložb občanov in pravnih oseb v letu 2015. 1. Nepovratne finančne spodbude (29SUB-OB15) so namenjene občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, ki so del zunanjega stavbnega pohištva (okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve). Spodbude bodo namenjene za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnjo toplotne črpalke, priključitev starejše stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, vgradnjo energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade in strehe, vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnjo ali nakup pasivne oz. skoraj nič energijske stanovanjske stavbe in celovito obnovo starejše stanovanjske stavbe, nakup stanovanja v tri in večstanovanjski stavbi, prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem razredu. Zaključek tega razpisa je 31. 12. 2015. 2. Kreditiranje okoljskih naložb (51OB14) je namenjeno ugodnemu kreditiranju občanov za naložbe, ki se bodo izvajale na območju Republike Slovenije. Dodatna ugodnost, ki jo bo Eko sklad ponudil investitorjem občanom tudi v letošnjem letu, je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe, ki lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinancira. Zaključek tega razpisa je 15. 9. 2015. 3. Kreditiranje pravnih oseb (53PO15) za različne okoljske naložbe na področju varstva zraka in podnebja, varstva voda in učinkovite rabe vode ter ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike. Zaključek tega razpisa je 30. 4. 2016. II. del V prejšnji številki Rešeta smo geografsko umestili Slemena ter opisali metode dela, ki smo jih uporabljali pri svojem delu. V tej številki predstavljamo del izsledkov raziskovalnega dela, ki je obsegalo pregled štiriindvajsetih hiš, od tega osem v Ortneku in sedemnajst na Prapročah. Ortnek je naselje, ki se nahaja ob cesti Ljubljana–Kočevje. Zaradi ortneškega Poljane, del vasi pa se vzpenja na Slemena in spada v krajevno skupnost Sveti Gregor. Kraj je močno povezan z Ortnekom, ki je bil od nekdaj gospodarsko močnejši. V Ortneku je večja stavba, v kateri je gostilna z več najemniškimi stanovanji, opuščeni graščina in bencinska postaja, stavba Skladišča naftnih derivatov Ortnek, dve stanovanjski hiši ter lovski dom. Železniška postaja Ortnek je danes preurejena v stanovanja, prostor ob njej pa služi kot prezimovališče počitniških prikolic. V Ortneku so do druge svetovne vojne prebivali večinoma delavci, ki so delali na grajskemposestvu,tu je bila žaga, kovačija, grajska ledenica in FOTOGRAFIJI PRIKAZUJETA ORTNEK V 70. LETIH 20. STOLETJA (LASTNIK druga grajska goFOTOGRAFIJE MARTIN GREGORIČ) IN ORTNEK LETA 2015 (FOTOTEKA MUZEJA spodarska poslopja. RIBNICA). Gospodarskostoritvena dejavnost in prometna povezava z večjimi mesti sta bila dejavnika, zaradi katerih je imel Ortnek veliko vlogo za okoliške vasi. Cesta Ljubljana– Kočevje je do leta 1963 potekala mimo gostilne z dolgoletno tradicijo, ki deluje še danes. V preteklosti je bila zagotovo postojanka za številne Starega gradu ima bogato zgodovino. popotnike. V vasi Praproče, delu naselja, ki Ortneški Stari grad naj bi stal že v 13. sto- prav tako kot Ortnek stoji ob tej prometni letju, pisno pa se omenja leta 1335. Danes cesti, je bila pred tremi generacijami prav so od nekdaj mogočnega gradu vidne le še tako gostilna. V njej so živeli delavci, ki so ruševine ter močno poškodovana kapela delali v graščini, med njimi ena od grajskih sv. Jurija. kuharic. Ob potoku pri graščini je deloval Praproče so naselje, ki je lokacijsko razdelje- mlin, ki je glasno klopotal, zato to območje no: del vasi se nahaja ob cesti Ljubljana– še danes imenujejo Pekel. Danes je v tem Kočevje in spada v krajevno skupnost Velike delu Praproč še gostinski lokal in deset MUZEJ RIBNICA Naslednja številka Rešeta izide 30. junija 2015. Gradivo oddajte do 15. junija. 29 NAŠA DEDIŠČINA Etnološko raziskovalni tabor Slemena s poudarkom na stavbni dediščini stanovanjskih hiš. Preostali del Praproč so Vice, ki se vzpenjajoč nadaljujejo v Nebesa. Tu naj bi bile nekdaj grajske kašče, kjer so shranjevali žito, kar simbolizira blaginjo in življenje v nebesih. Prisotna je tudi druga zgodba o izvoru teh imen: delavci, ki so se vračali z dela v graščini - Peklu, so si v Vicah že rahlo oddahnili, v Nebesih pa so že pozabili na tegobe napornega dne. Ta del vasi je bil izrazito kmetijsko naravnan, kar je mogoče opaziti s pregledom hiš in številom gospodarskih poslopij ob njih. Kmetijstvo, natančneje živinoreja, je ponekod prisotna še danes. Lastniki večjih posestev so stare hiše obnovili ali pa sezidali nove, na parceli je navadno še štirna, hlev, drvarnica, skedenj, kozolec, zelenjavni vrt in sadovnjak. Ponekod je opaziti tudi opuščene svinjake, nad katerimi so bile kašče. Starejše hiše so zidane, vrhkletne, prislonjene na breg, z dvokapno streho s kačko, ki gleda na cesto. Zgrajene so bile v prvi polovici 19. stoletja. V kletnem delu hiše sta bila do približno druge polovice 20. stoletja štala in kevder, v pritličnem delu pa bivalni in spalni prostori. Spalo se je tudi zgoraj, na podstrešju. Ob glavnem vhodu so značilna okna rombaste oblike. Skozi vežo pridemo v kuhinjo z izhodom na gank, ki po stopnicah vodi do kletnih prostorov in gospodarskih poslopij. Iz veže vodijo vrata še v hišo in kamro ter gor. Kopalnice so v večini hiš prizidane ali so jih preuredili iz drugih prostorov. Srce hiše je bila kuhinja, kjer so se s sosedi pomenkovali o vsakdanjih rečeh. Sogovorniki so opisovali druženje v hiši predvsem ob večjih življenjskih dogodkih, porokah, zlatih mašah in cerkvenih praznikih. V vsakdanjem življenju pa je prevladovalo delo na kmetiji. Praznovanja so potekala v hiši, priprava hrane je bila prepuščena gospodinji in sosedam. Kot sladica krofi niso manjkali. Prebivalci Praproč so se poleg kmetijstva ukvarjali tudi z izdelovanjem obodov. Danes se z izdelovanjem suhe robe ne ukvarja nihče, so pa prisotne druge dejavnosti, kot je na primer čebelarstvo. V naslednji številki bomo predstavili izsledke raziskovalnega dela skupine, ki je obravnavala vasi Hojče, Graben in Hudi Konec. IZ POLITIČNIH KROGOV POSLANČEVA ZAPISNICA: BO PODEŽELJE OSTALO BREZ DEŽURNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE? Cerarjeva ministrska ekipa vsakodnevno dokazuje, da ima hude težave s postavljanjem prioritet in z realizacijo volilnih obljub. Posega v zadeve, ki delujejo zgledno, ne loteva pa se tistih, pri katerih so zaznane velike težave in nezadovoljstvo. Ministrica za zdravstvo Milojka Kolar Celarc (SMC) ni prav nobena izjema. Namesto da bi se spustila v reševanje čakalnih dob in vrst, zdravstvene mreže, koncesij, cen zdravil, storitev …, se je najprej lotila tistega področja, ki je do sedaj delovalo zelo zgledno in na katerega skoraj ni bilo nobenih pripomb. Odločila se je za »razmontiranje« mreže nujne medicinske pomoči, s čimer bo prizadela izključno podeželje in manjše kraje. Sprememba pravilnika za izvajanje nujne medicinske pomoči, ki ga je po daljšem prikrivanju le dala v javno razpravo, je naletel na ogorčeno nasprotovanje družinskih zdravnikov, županov in prebivalcev povsod, kjer ga je predstavila. In povsod upravičeno. Pravilnik prinaša bistveno poslabšanje urgentnih zdravstvenih storitev za vse, ki ne živijo v velikih centrih; v praktično vseh zdravstvenih domovih ukinja dežurstva in nujno medicinsko pomoč. Med temi je tudi ribniški. S pravilnikom se vsa dejavnost Piše: poslanec SDS Jože Tanko »urgence« prenaša na dva klinična centra, Ljubljano in Maribor, in na nekaj t. i. satelitskih urgentnih centrov. Za naš konec je predviden v Kočevju. Poleg tega se je ministrica odločila, da za intervencijo, npr. ob nesreči ali kakšni drugi hudi zdravstveni težavi pacienta, ni več predviden zdravnik, kot je bilo to pravilo do sedaj, ampak bo dovolj že zdravstveni delavec (npr. medicinska sestra), ki bo ocenil, kakšno pomoč potrebuje ponesrečenec ali bolnik. Čeprav vemo, da gre pri urgentnih primerih za minute in za pravilnost ukrepanja, želi ministrica po hitrem postopku izvesti bistveno poslabšanje kakovosti in dostopnosti urgence na podeželju. Zakaj se je za to odločila, ni pojasnila. Toda če s kakšno operacijo lahko počakamo kakšen dodaten teden ali mesec, se to ne da in ne sme v nujnih primerih. Življenje kogarkoli je preveč dragoceno. Da je predlog ministrice trapast, se vidi že na primeru Ribnice, saj bi morali »urgentnega« bolnika iz Loškega Potoka ali Ribnice mimo urgence v ribniškem zdravstvenem domu peljati najprej v Kočevje in potem po potrebi iz Kočevja v Klinični center v Ljubljano. Utemeljeno se postavlja vprašanje, zakaj bi V Slovenijo in njene institucije je treba vrniti zaupanje Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi in poslanka Ko sem bila nedavno na Vrhu malega gospodarstva, ki ga je organizirala GZS, so podjetniki pojasnjevali, da so največji problemi še vedno na področju kreditiranja podjetij. Kreditni krč, ki smo mu priča vse od začetka krize, še vedno ni popustil. Bolj kot cena denarja je za kreditiranje očitno odločilno zaupanje – tega med bankami in komitenti primanjkuje. Kot sem izvedela od podjetnikov, imajo banke (pre)malo posluha za podjetja in se ne prilagajajo njihovim potrebam. Visoka zadolženost tako ostaja eden največjih problemov slovenskega gospodarstva. To je bila tudi glavna ugotovitev nujne seje dveh parlamentarnih odborov, ki jo je NSi sklicala z namenom, da bi našli rešitve za čimprejšnjo razdolžitev podjetij. Odkar je Slovenijo zajela kriza, se je iz različnih sistemskih pomanjkljivosti, 30 preračunljivosti in dovoljenih spodletelih tveganj spletel pravi gordijski vozel. V NSi rešitev tega vozla vidimo v izvedbi korenitih strukturnih reform, ki bi zastarele sisteme na področju zdravstva, sociale, delovne zakonodaje, pokojnin in sodstva ustrezno prenovili. Ljudje vse pogosteje opažajo, da so določene nepravičnosti del sistema in da poštenost ni nagrajena oz. cenjena, zato se sprašujejo, ali se sploh splača biti pošten in delati zakonito. A to ni pravi način, da si zagotovimo boljši jutri – edina prava pot je boj za napredek in za spremembe, ki bodo prinesle več pravičnosti in zaupanja. Potrebujemo davke, ki ne bodo kot mlinski kamni okoli vratu poštenih in pridnih ljudi, ampak si bo država vzela le najbolj nujen delež. Prav tako potrebujemo takšno socialno državo, ki bo ljudi spodbujala, da Poslanska pisarna: 1. 6. 2015 in 8. 6. 2015, obakrat med 8. in 9. uro, v prostorih SDS, Škrabčev trg 40, Ribnica po nepotrebnem (v najboljših okoliščinah) dopustili izgubo vsaj tridesetih minut, da bi po ponesrečenca v Ribnici prišla ekipa iz Kočevja, ga prepeljala v Kočevje in če mu tam ne bi mogli ustrezno pomagati, spet mimo Ribnice v Ljubljano? Je za Cerarjevo ministrico življenje podeželana res tako malo vredno? Trmasta ministrica pravi, da bo spremembe »urgence« uvedla ne glede na pripombe in da bo morebitne popravke izvedla šele po določenem obdobju. Ne zanimajo je posledice njene odločitve, ker se je odločila, da tako bo. Učinke pravilnika bo testirala kar na državljanih, ne da bi predhodno opravila vsaj simulacije. Ministrice ne zanima, koliko bolnikov bo po nepotrebnem utrpelo trajnejše poškodbe ali celo izgubilo življenje. Da bi zaradi prekomernih negativnih posledic odstopila, najbrž tudi ne razmišlja. Ob tem se lahko upravičeno sprašujemo, zakaj je treba poslabšati omenjene in druge zdravstvene storitve na podeželju in denar seliti v bolnice in oba klinična centra? Ali res nobena levičarska vlada ne zmore ničesar drugega, kot da reže pravice in standarde na podeželju? Bo tistim, ki se jim bodo poslabšale zdravstvene storitve, vsaj znižala prispevno stopnjo? si pomagajo sami, radodarna pa bo do tistih, ki jim to, kljub trudu, ne bo uspelo. Potrebujemo tudi sodstvo, ki bo delalo hitreje in z manj napakami. Nesprejemljivo je, da se nekateri sodni procesi vlečejo skoraj desetletje, nato pa na najvišjih instancah padejo zaradi procesnih napak tožilcev in sodnikov. Ugotavljamo, da je porušeno tudi zaupanje med posameznimi sodišči in pravosodnimi institucijami, čemur smo priča prav sedaj v primeru, ko so tri institucije, med njimi tudi Upravno sodišče, ugotovile, da je generalni državni tožilec Zvonko Fišer ravnal korupcijsko v primeru imenovanja Boštjana Škrleca, sam pa pravi, da je ravnal zakonito. NSi se bo zato še naprej močno zavzemala za uvedbo sprememb, ki bodo vodile k večjemu zaupanju v institucije naše države in dajale podlago za svetlejšo prihodnost. Moja poslanska pisarna bo junija odprta prvi in tretji ponedeljek (1. in 15. junij) med 15. in 16. uro na sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. PISARNA (CRESCUNT ANNI, DESCRESCUNT VIRES) VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA. Spoštovane bralke in spoštovani bralci, 12. maja je minilo natanko 27 let od ustanovitve Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke. Ob tej priložnosti je potekal slavnostni dogodek v dvorani Hotela Union, kjer se je zgodba SLS tudi začela. Morda boste po prebranem uvodu dejali, da se po vzoru poslancev, izvoljenih na našem področju, izogibam lokalnim temam in vprašanjem. Ob tem vas želim pomiriti, saj ostajam v okviru Rešeta zvest vprašanjem, s katerimi se srečujete občanke in občani. Verjamem namreč, da lahko le na ta način pripeljemo probleme do otipljivih rešitev. Uvodni skok v zgodovino slovenske pomladi želim aplicirati z rekom »V SLOGI JE MOČ«. Pomena slednjega so se dobro zavedali vsi takratni akterji. Verjamem, da se moči omenjenega reka zavedate tudi bralci. Zagotovo se zapisani rek izkaže za resničnega že pri običajnih kmečkih opravi- VESELIM SE SREČANJA Z VAMI! PO SPREJETJU PRORAČUNA OBČINE V aprilski številki Rešeta ste lahko prebrali, da je bil občinski proračun za leto 2015 sprejet v drugi obravnavi z upoštevanjem amandmajev, ki jih je predlagal župan. Sprejeti proračun je pogoj za normalno poslovanje občine, zato smo s tem načeloma zadovoljni. Komentar iz prejšnjega Rešeta terja nekaj odgovorov in pojasnil predlagateljev amandmajev. Vzbuja se namreč občutek, da so stališča in predlogi opozicije neutemeljeni, brezpredmetni in po nepotrebnem obremenjujejo razpravo o proračunu. Za bralce bi bilo najbrž koristneje, če bi občinska uprava sprejela predloge Združene levice, ki so bili predstavljeni že v marčevskem Rešetu. Predlagatelji se zavedamo pomena proračunskega ravnovesja, zato smo tudi predlagali posamezne prerazporeditve tako, da se le-to ohranja. Proračunsko ravnovesje odhodkov in prihodkov je zaukazano z zakonom. Amandmaji opozicije so bili tako tudi vloženi in nobene bojazni ni bilo, da bi se »postavke podirale kot domine«, kot pravi župan. Za večino v občinskem svetu predlogi niso bili sprejemljivi. Predlagal sem tudi financiranje 2000 EUR za občinski odbor ZZB za vrednote NOB. Menim namreč, da mora biti zaradi preglednosti proračunske porabe, financiranje izkazano v posebnih postavkah lih, kjer več rok zmore težje breme, kot le par njih. Zato ne razumem, da župan kot človek z bogatimi izkušnjami v kmetijstvu, ne verjame, da več glav več ve. Mogoče se vodilna ribniška stranka boji, da bi več glav vedelo preveč. Tak pristop zagotovo ne more biti ključ za uspešno vodenja Občine Ribnica. Pred časom smo bili svetniki seznanjeni z odstopom gospe Andreje Škrabec z mesta občinske svetnice. Priznati moram, da ne poznam razlogov za omenjeno odločitev, ki jo lahko v primeru, da gre za osebne razloge, sprejemam in razumem. Če pa je odstop povezan z nezadovoljstvom oz. izkazom obupa nad nemočjo posameznega svetnika, pa ga razumem kot žalitev ribniškega volilnega telesa. Ob tem želim poudariti, da smo svetniki SLS vztrajni ter da ne bomo obupali. Zavedamo se namreč, in s tem neodvisno od naklonjenosti ali drugih subjektivnih okoliščin. Uspešnost d e l a občinske uprave in župana bo vsekakor odvisna tudi od sodelovanja z občinskim svetom (tako opozicijo kot pozicijo). Moč je v sodelovanju in ne v zavračanju sleherne pobude, ki ne prihaja s prave strani. O POBUDI ZA SPREMEMBO PRAVILNIKA O MERILIH ZA DOLOČANJE PODALJŠANEGA OBRATOVALNEGA ČASA GOSTINSKIH LOKALOV IN KMETIJ Na pobudo občanov nameravam vložiti predlog za spremembo Pravilnika o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, s katero bodo dani pogoji za zagotovitev mirnega in kulturnega bivanja in življenja Ribnici. Številne pritožbe se namreč vrstijo že več let. (Pre)dolg obratovalni čas ima za posledico številne kršitve javnega reda in miru, ki jih je zaznala policija, z njimi je bila seznanjena tudi občina. V letu 2013 je bila že pripravljena in predlagana sprememba Pravilnika, vendar je občinski svet ni mogel sprejeti, saj jo je župan umaknil z dnevnega reda. da rezultat na lokalnih volitvah ni pokazatelj dela posameznika, temveč celotne ekipe, vključno s podporo občanov. Vsak dan nas je več tistih, ki verjamemo, da je Občino Ribnica treba voditi drugače. Bolje! LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica POLITIČNI ČLANKI NISO STALIŠČA UREDNIŠTVA REŠETA, AMPAK SO NAMENJENI PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK. Na stanovanjskem območju je treba obratovalni čas skrajšati, hkrati pa mora policija učinkovito ukrepati v primeru kršitev javnega reda in miru (prehrupna glasba, vpitje na ulicah, puščanje odpadkov na javnih mestih itd.). Ureditev obratovalnih časov gostinskih lokalov in zagotavljanje javnega reda in miru ne sme biti prepuščeno klicem in prošnjam posameznih prebivalcev, ki se s tem izpostavijo, temveč mora biti s strani pristojnih organov sistemsko zagotovljeno. Gre predvsem za čas po 22. uri, ki je namenjen mirnemu počitku. Poudariti je potrebno, da z omenjenim predlogom želim le rešiti žgoč problem številnih prebivalcev centra Ribnice, ne pa ovirati kulturnega in zabavnega življenja v občini. To je še kako pomembno in potrebno, vendar je mogoče in tudi prav, da se organizira na civiliziran in urejen način. Vsakdo bi se moral zavedati, da s svojim delovanjem in obnašanjem ne sme ogrožati pravice prebivalcev do mirnega sobivanja v občini. Pričakujem tudi nekaj negativnih reakcij na predlog, vendar poudarjam, da je usmerjen k zagotavljanju mirnega sobivanja in ne proti kulturi in zabavi v mestu. Lahko ugotovim, da so bile dosedanje iniciative delno uspešne, saj se je stanje nekoliko popravilo, vendar še ni urejeno. ALEŠ HOGE ZDRUŽENA LEVICA - DSD 31 IZ POLITIČNIH KROGOV »Leta rastejo, toda moč slabi« ZGODOVINA NAS UČI SPOMINSKA PRIREDITEV TIGR NA MALI GORI V nedeljo, 10. maja, je potekala spominska slovesnost v počastitev prvega oboroženega spopada Slovencev – TIGR-ovcev proti fašističnemu okupatorju Slovenije na Mali gori nad Ribnico, pod vrhom, ki mu kraljuje taborska, lahko rečemo tudi uporniška cerkvica Sv. Ane. Kot piše v vabilu, je prireditev posvečena trem TIGR-ovcem, ki so se znašli v Ribnici in so se, potem ko je prišel italijanski okupator v Ribnico, umaknili v Češarkovo kočo na Mali gori, kjer so bili izdani. Sledil je spopad. Ti trije TIGR-ovci so bili Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik. Slednji je že pred vojno bival in deloval v Ribnici. Lepo nedeljsko dopoldne je na Malo goro pripeljalo kar nekaj ljudi, ki so se udeležili prireditve. Uvodne besede na slovesnosti nam je namenil Rok Andres, podpredsednik društva TIGR. Poudaril je pomembnost spominjanja na ta dogodek in še rekel: »Mala gora naj ostane prostor svobode, častnega spomina, tako da bo 'mala' ostala le po imenu, v nas pa bo zaradi dogodkov izpred 74 let živela kot 'velika' gora.« Pozdravni nagovor je imel tudi župan občine Ribnica, g. Jože Levstek, ki se je prireditve udeležil skupaj z Domnom Marinčem Čampo. Slavnostni govornik je bil Milan Pahor, predsednik odbora za počastitev žrtev Bazovica. V svojem govoru je povzel zgodovino dogodkov, ki so pripeljali do ustanovitve TIGR-a, povedal je tudi, kako in zakaj so se borili člani tega društva, dotaknil se je tudi dogodkov na Mali gori. Med drugim je dejal: »Tukaj ni prostora za kolaboracioniste (in izdajalce) raznih vrst, ki so tako ali drugače podpirali nemškega in italijanskega (tudi madžarskega) okupatorja, ki je hotel izbrisati slovenski narod z zemljevida Evrope. Žal še vedno dvigajo glavo, kljub dejstvu, da jih je povozila resnica in sama zgodovina. Slovenski narod je bil najprej obsojen na smrt s strani fašističnega režima v tedanji Julijski krajini oz. Primorski in Istri. Obsojeni na smrt so se uprli. Verjeli so, da 32 je boljše umreti, kot živeti pod fašizmom.« Z zanosom in ponosom je povedal tudi, da je imel nekatere ljudi, ki so bili del TIGR-a in tudi nekatere, ki so bili udeleženci NOB-ja, čast spoznati. Na koncu je vsem nam položil na srce naslednje: »Prizadevati si moramo za mir, sožitje in sodelovanje med državami in narodi. Ljubiti moramo svobodo, slovenski jezik in kulturo. Verjeti moramo v enakost in enakopravnost vseh ljudi, ne glede na jezik, vero, spol in narodnost. Šele takrat bomo vredni padlih junakov, ki so dali lastna življenja prav za te ideale. V globalizirani družbi moramo ohraniti svoj lastni, pristni slovenski obraz. Tako se ne bomo stopili v talilnem loncu, temveč ostali različni in drugačni, vendar enaki ostalim narodom, s katerimi želimo živeti v miru, v svobodi ter v medsebojnem spoštovanju.« V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice in Kulturna akcija kluba mladih TIGRovcev. Ob spomeniku sta položili cvetje in prižgali sveče delegaciji Društva TIGR in ZB za vrednote NOB Ribnica. Tekst IRMA GRBEC Foto Daniel Divjak Na proslavi so bili prisotni tudi člani Gibanja 13. maj. Član gibanja Andrej Magajna je dejal, da so se že pred mesecem dni želeli dogovoriti z organizatorji prireditve, da bi tudi oni prispevali k temu dogodku, saj so bili člani TIGR-a tudi krščanski socialisti, a so bili napačno razumljeni. JURIJ KOŽAR JUNIJ 2015 Datum: SOBOTA, 13. 6. Kam: na KRVAVEC in DAN SLOVENSKIH PLANINCEV/ Dan slovenskih planinskih doživetij. Načrt poti: Planina Jezerca (1410 m)–Dom na Gospincu (1491 m)–Krvavec (1853 m)– Veliki Zvoh (1971 m)– Dom na Gospincu (1491 m). Poleg osrednje proslave si bomo ogledali tudi prikaz gorskega reševanja s sedežnice. Višinska razlika na pohodu: 561 m. Zahtevnost: lahka pot. Trajanje hoje (okvirno): 5–6 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 9. junija, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Akontacija: 12 evrov. Potrebna je vremenu in razmeram primerna planinska oprema, pohodniške palice, osebni dokument, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS) in varen korak. Vodja pohoda: Roman Petelin, vodnik PZS. Datum: SOBOTA, 20. 6. VODNIŠKA tura – interno usposabljanje za kopne razmere (skupaj s PD Kočevje). Datum: SOBOTA, 27. 6. Kam: na RADUHO (2062 m). Načrt poti: Koča v Grohotu pod Raduho (1460 m)–po zelo zahtevni poti na Veliko Raduho (2062 m)–sestop čez Durce–Koča v Grohotu pod Raduho. Zahtevnost: zelo zahtevna pot. Trajanje hoje (okvirno): 5 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 23. junija, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, plezalni pas in samovarovalni komplet, osebni dokument, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS) in varen korak. Vodja: Stane Babič, vodnik PZS. Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijava, ura odhoda, potrebna oprema …). Srečno in varen korak! PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA Mednarodne izmenjave imajo v slovenskem prostoru že kar dolgo tradicijo. Tudi na kočevski gimnaziji si je mednarodna izmenjava izborila svoj prostor in čas ter postala stalna in pa redna oblika dela, saj jo organiziramo vsako leto vse od leta 2005/06 dalje. Zasluge za to imajo v prvi vrsti učiteljice – mentorice, ki verjamemo, da je to izvrstna oblika izkustvenega učenja v povsem avtentični situaciji, saj dijakom slovensko-angleški slovarček), pripravijo kulturni program, ob koncu tedna preverijo »znanje« gostov o Sloveniji s kvizom, pripravijo pokušino slovenskih sladkih dobrot itd. Poskrbimo za pester program in raznolike dejavnosti: vedno vključimo eno enodnevno ekskurzijo za spoznavanje biserov Slovenije, en dan preživimo v prestolnici, en dan v gozdu, kulturne dejavnosti pa popestrimo z RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB SODELOVAL NA ŠKISOVI TRŽNICI Tudi letos je Ribniški študentski klub sodeloval na tradicionalni kulturnozabavni prireditvi za mlade na Škisovi tržnici, ki jo obišče več kot 10.000 mladih. Škisovo tržnico prireja Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS), katere član je tudi RŠK. Škisova tržnica je dogodek, na katerem se predstavi 56 študentskih klubov iz različnih slovenskih regij in tvori Slovenijo v malem. UTRINEK Z VODENJA PO RIBNICI odpira nove svetove, nove kulture, jim širi obzorje in spodbuja mednarodno odprtost, sprejemanje in spoštovanje drugačnosti in je zato neprecenljiva izkušnja za vsakega udeleženca; nato dijaki, ki v sebi nosijo željo po odkrivanju novega, sklepanju novih prijateljstev in želijo izkusiti življenje svojih vrstnikov v drugih evropskih državah. Poleg dijakov gre seveda velika zahvala tudi njihovim družinam – brez njihove podpore in gostoljubja mednarodnih izmenjav ne bi bilo! In v čem je posebnost mednarodnih izmenjav na Gimnaziji Kočevje? Predvsem v tem, da je priprava programa vezana na pouk kulture in civilizacije in da so dijaki neposredno vključeni tako v pripravo programa izmenjave v Sloveniji kot tudi v izvajanje le-tega. Cilj predmeta v 2. letniku je namreč spoznavanje domačega kraja in širše regije ter Slovenije: dijake pri pouku opremimo tako z vsebino kot tudi z ustreznim besediščem in spretnostmi – tako npr. dijaki opravijo vodenje po Kočevju v obliki lova za zakladom, vodenje po Ribnici, izpeljejo 2-urni preživetveni tečaj slovenščine (za goste izdelajo tudi družabno-športnimi. Seveda je šola tista, ki poskrbi za celotno organizacijo – od iskanja partnerske šole, vzpostavljanja stikov med sodelujočimi dijaki, program izmenjalnega obiska in tudi organizacijo potovanja v tujino. Letos smo od 18. do 25. aprila na šoli in svojih domovih gostili dijake iz italijanskega mesta San Benedetto del Tronto. Moto letošnje izmenjave je bil »Put Slovenia on the map« (Postavi Slovenijo na zemljevid), saj je bil osrednji projekt pri predmetu KIC (in rdeča nit izmenjave) Kozlerjeva pot: dijaki so pripravili vodnik in zgibanko v angleščini (in slovenščini), dramatizacijo, ekskurzijo, izdelali pa so tudi mobile, ki bo krasil staro gimnazijsko stopnišče – kot je že tradicija –do naslednje izmenjave, ko le-ta dobi novo preobleko. Seveda sedaj že vsi težko pričakujemo drugi del, ki ga bomo preživeli v Italiji. Da je bilo druženje pestro, polno in intenzivno, pa so pokazale in dokazale tudi solze ob slovesu – ne le dijakov, tudi njihovih mam. Na stojnici Ribniškega študentskega kluba letos ni manjkalo izdelkov prepoznavnih domačih obrti Ribniške doline: suhorobarstva in lončarstva. Spremljal nas je tudi »Ribničan«, nad katerim so bili obiskovalci navdušeni. LUČKA ILC Predsednica Ribniškega študentskega kluba MOJCA ADAMIČ VARGA, koordinatorica mednarodnega sodelovanja 33 MED GIMNAZIJCI IN ŠTUDENTI MEDNARODNE IZMENJAVE NA GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI KOČEVJE IZ ŠOLSKIH KLOPI SONČKI NA OBISKU Po igrivi glasbeni predstavi smo si z otroki ogledali še prostore, v katerih Saj veste, kako je, kadar po dolgem obdobju dežja čakamo se stanovalci na prve sončne žarke … Res, prav zares si jih iz srca želimo, zaprtega oddelin resnično smo iskreno veseli ravno tistih prvih, najlepših ka Doma družijo in skupozdravov svetlega sonca. paj preživljajo dneve. Stene skupnih prostoTako kot prvih sončnih žarkov so se tudi radovedni noski pripeljali vse do rov so trenutno stanovalci zaprtega oddelka Doma starejših odprte verande, kjer nas je že čakala okrašene z izdelobčanov Ribnica razveselili aprilskega zbrana skupina stanovalcev. Lepo ki učencev 1. a obiska prvošolčkov iz Osnovne šole Ribnica. smo se predstavili, jih povprašali in 1. b razreda Prvošolčki oddelka po njihovem OŠ Ribnica, ki podaljšanega počutju in jim DEKLICE SO PONOSNO NAŠLE VSAKA so pod mentorbivanja z učiteljico za dobro voljo SVOJO SLIKO stvom Jane Asič, Majo Bunderla zapeli nekaj Mete Rus in so 20. aprila, tako pesmic. Z veseljem kot običajno, prišli so nam priskočili Metke Turk pripravili res pisano razstavo. skozi vrata na na pomoč, da smo Marsikateri prvošolček je na steni našel hodnik oddelka, skupaj ubrano peli. Ob prav svojo sliko. stanovalcev pa koncu smo našemu Polni novih izkušenj smo se od stanovalcev nikjer! Kaj pa je skupnemu mešanemu poslovili ter ponosno in poskočno zapustili zdaj to? Le kam pevskemu zboru glasno Dom. Pa ne skrbite, saj kmalu spet pridemo! so se skrili? Ker pa zaploskali. so otroci zvedavi, Tekst in foto KATJA RUS so nas njihovi PRVOŠOLČKI SO UBRANO ZAPELI SKUPAJ S STANOVALCI DOMA KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD Najbolje, da začnem kar z že neštetokrat preverjeno mislijo, da je petje balzam za dušo in telo. Če boste peli, se boste razvedrili in boste bolj zdravi. Petje v možganih sprošča hormone sreče, ti pa ustvarjajo prijetno počutje. Vendar petje ne ustvarja samo dobre volje, temveč dobro »prezrači« tudi pljuča, krepi trebušne in medrebrne mišice ter prepono. Naša kri dobi več kisika, zato celoten organizem bolje deluje. Torej je poleg tega, da je zabavno, petje tudi zdravo. Očitno je, da učenci Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica, ki obiskujejo katerega izmed otroških pevskih zborov MLAJŠI OTROŠKI PEVSKI ZBOR (1. IN 2. RAZRED) 34 pod taktirko profesorja Davida Ropa, za vsemi temi modrostmi tudi stojijo. V sredo, 6. maja, so o tem prepričali tudi stanovalce Doma starejših občanov Ribnica, kjer je nastopalo skoraj 90 naših najmlajših pevcev. Naš pevski naraščaj predstavljajo učenci vse od 1. pa tja do 5. razreda, ki sestavljajo kar tri pevske zbore, zato so starejše lahko očarali s pravo malo revijo pevskih zborov in pestrim izborom različnih pesmi. Vsem trem pevskim zborom so pomagale tudi gospodična Lejla Košmrlj, ki je s svojimi SOLIST LAN hitrimi prsti skrbela za odlično klavirsko spremljavo, ter petošolki Elina in Maja, ki sta s spremno besedo ustvarjali rdečo nit celotne predstave. Glede na aplavz so ubrani glasovi naših učencev prepričali svoje občinstvo o vseh dobrih stvareh, ki jih prinašata glasba in petje. Zagotovo je kakšna melodija še dolgo ostala na ustnicah poslušalcev. Že Shakespeare je rekel, da »iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca«. To je tisto, kar je tudi tokrat zbližalo mlado in staro, in to je tisto, kar polepša marsikateri dan. MAJA IN ELINA Z RDEČO NITKO Tekst in foto KATJA RUS Petek, 15. maj, je v Dom starejših občanov Ribnica prinesel majski dragulj v okviru projekta Sožitje generacij. Starejše občane je s svojimi prijatelji obiskala Pika Nogavička. Seveda gre za znamenito Piko Nogavičko nič manj znamenite pisateljice Astrid Lindgren. Le malokdo izmed nas ne pozna devetletnice z nenavadnimi kitkami, ki je oblečena v različni nogavici in namesto s starši živi s svojo malo opico in konjem v vili Čira-Čara. Čeprav ima deklica nezemeljsko moč in neizmerno bogastvo, ju nikoli ne zlorablja, temveč ju namenja le dobrim delom in pomoči šibkejšim. Naslednja postaja je bila šola, kjer se je Pika bolje kot z učiteljico razumela z otroki. Po obisku šole je Pika kot za šalo opravila še z dvema razbojnikoma, ki sta hotela oropati vilo Čira-Čara. Od vsega skupaj so si prijatelji oddahnili z obiskom cirkusa. Namesto da bi Pika predstavo samo gledala, je v njej tudi sama nastopila: zaplesala je na vrvi, premagala najmočnejšega moža, nadomestila klovna in žonglerja, za vrhunec dogajanja pa še cirkuškega ravnatelja. A do V: Kim Andoljšek iz 8. b, Jan Ambrožič iz 7. a, Monika Bartol iz 6. c, Peter Kaplan iz 7. a, Vita Kordiš iz 6. a, Katja Levstek iz 6. c, Ajda Mihelič iz 6. a, Florentina Mihelič iz 8. b, Nadja Padar iz 6. b, Žiga Rus iz 7. a in Maša Virant iz 8. a. PIKA SE JE ZA ČAJANKO PRI TOMAŽEVI IN ANIČINI MAMICI ŠE POSEBEJ IMENITNO UREDILA Učenke in učenci so se morali za enourno predstavo naučiti zajetnega kosa besedila, in ga začiniti z dobršno mero talenta. Vsemu temu pa je za NA OBISKU PRI TOMAŽU IN ANICI PIKA POKAŽE, KAKO SE PO BONTONU NE uigrano, prepričljivo OBNAŠA in zabavno dramatizacijo, In ravno ta Pika je s svojimi prijatelji iz scenografijo in kostume dodala svoje gledališkega krožka OŠ Ribnica v odlični, mentorstvo učiteljica Anja Briški. slengovski in humorja polni gledališki Gledalci so se v navihani družbi učencev priredbi Andreja Rozmana Roze obiskala najprej podali v samopostrežno prodajalno, prebivalce Doma starejših. Piko Nogavičko, kjer so povpraševali po »spunku«, a ki jo je tenkočutno upodobila Eva Gorenc nazadnje kupili roko izložbene lutke, za iz 6. a, so spremljali nepogrešljivi igralci od nameček pa še vse kozmetične preparate. Proti koncu predstave, ki je bila eno samo zabavno prijateljsko druženje, so se Pika, Anica in Tomaž odločili, da nočejo nikoli odrasti. Odrasle tarejo kurja očesa, davki, krediti, praznoverje in podobne neprijetnosti. Niti igrati se več ne znajo. Skupaj so se odločili, da bodo pojedli čarovne kroglice, take, ki te začarajo, da nikoli ne odrasteš. Čarovna kroglica pa je bila tudi predstava Pika Nogavička, ki so jo izvedli člani gledališkega krožka OŠ Ribnica. Sladko zdravilo, ob kakršnem, če ga le redno uživaš, nikoli povsem ne odrasteš, čarobno sožitje generacij, ob katerem se nikoli ne postaraš ... Tekst in foto MARINKA MATE VARNO V VRTCU IN PROMETU V okviru projekta Varno v vrtcu in prometu smo tudi letos izpeljali program Kolesarčki. Tako je bila tudi letošnja generacija 5- do 6-letnih otrok deležna prijetne in poučne izkušnje, ki jo je pripravil zunanji izvajalec. Otroci so obnovili, kaj že vedo o varnosti in pravilih v prometu, nato pa se postavili v vlogo pešcev in voznikov. Z veseljem so se sprehodili po poligonu, sedli na štirikolesnike, si nadeli čelado in se vozili ob upoštevanju navodil mentorjev in prometnih znakov. Lepa hvala pokroviteljem, ki so nam program omogočili: Občina Ribnica, Ertl Glas, Lekarna Ribnica, Yaskawa, Vrtec Ribnica. Tekst JULKA LESAR Foto Aida Peterlin 35 IZ ŠOLSKIH KLOPI PIKA NOGAVIČKA OBISKALA DOM STAREJŠIH OBČANOV RIBNICA IZ VRTČEVSKIH LOGOV Spoštovani! Vabimo vas na prireditev LAČNI VOLK V VRTCU RIBNICA Naloge in aktivnosti tima Zdravje v vrtcu Ribnica so na številne načine vpletene v organizacijo dela v vrtcu. Bistvena in prednostna naloga tima je organizacija aktivnosti s področja zdravja ter s tem promocija zdravega življenja in okolja posameznika. Na prvem mestu je to otrok, takoj za tem pa tudi zaposleni in vsi ostali, ki so na kakršenkoli način vpleteni v obstoj in delo vrtca. Tokrat smo se v timu odločili, da bomo skušali otrokom na razumljiv in zabaven način približati pomen zdrave prehrane, ki je zelo pomembna za otrokov zdrav telesni in duševni razvoj. V sklopu projektnega tima smo članice nastopile z dramatizacijo zgodbe Lačni volk, ki jo je napisala vzgojiteljica Mateja Urbančič. Dramatizacija je napisana na način, da je primerna tako za otroke prvega in drugega starostnega obdobja kot tudi za odrasle. Dramatizacija govori o volku, ki si išče hrano. Pot mu prekrižajo Rdeča kapica, babica, mama koza in trije prašički. Kaj se zgodi z njimi? Prav nič ali pa nekaj posebnega. Vsak od njih, ki se sreča z volkom, mu namesto sebe ponudi koren, jabolko, zelje in bučo. Volk ugotovi, da se po zdravi hrani odlično počuti in se odloči, da bo le-to užival še naprej. Otroci, tudi najmlajši, so aktivno razmišljali o zelenjavi in sadju ter ozaveščali dobro počutje volka v povezavi z omenjenimi živili. Izredno so se zabavali ob volkovi začudenosti, da mu zelenjava in sadje tako dobro deneta. Že med dramatizacijo so volku pomagali poimenovati, kaj je užival. Ob koncu predstave so veselo pozdravljali volka ter ostale nastopajoče like ter jim pritrdili, da imajo tudi sami radi ta živila. MMMM, ZELJE JE PA ŠE KAR OKUSNO, PRAV ODLIČNO JE 36 v četrtek, 18. 06. 2015, ob 18. uri v ribniški grad. Vabljeni! ravnateljica DARJA ŠILC AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA ČLANICE PROJEKTNEGA TIMA ZDRAVJE V VRTCU PO DRAMATIZACIJI LAČNI VOLK IZVOLI KORENČEK, DA BOŠ ZDRAV IN MOČAN ZAVRTIMO VETRNICO Namen dramatizacije je bil spodbuditi otroke k uživanju zdrave prehrane. Znano je namreč, da imata zdrava, kakovostna prehrana in kulturno prehranjevanje bistven pomen v obdobju otrokovega intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja. Zato daje stroka s svojimi programi in smernicami prednost vključevanju zelenjave in sadja v vsak obrok. Znano je namreč, da zelenjava in sadje vsebujeta številne esencialne snovi in prehranske vlaknine. Nekateri vitamini so pomembni antioksidanti in imajo varovalno vlogo, saj upočasnjujejo procese oksidacije v telesu. Zaradi velike vsebnosti vode sadje in zelenjava učinkovito redčita energijsko gostoto obrokov in na ta način prispevata k ustreznemu hranilnemu in energijskemu ravnovesju. Glede na odziv otrok ter glede na kritike ostalih strokovnih delavcev in zunanjih obiskovalcev na predstavi smo svoje poslanstvo opravile z odliko. Tekst in foto MATEJA URBANČIČ, PETRA HUDE IN DAMJANA AMON, članice projektnega tima Zdravje v vrtcu Začnimo mesec junij z zbiranjem starega papirja! V tednu od ponedeljka, 1. 6., do petka, 5. 6., bo na OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica potekala akcija zbiranja starega papirja. Zbrati želimo čim več papirja, da v EKO-duhu prislužimo dodatna sredstva za projekt Pes – učiteljev pomočnik (terapija s psi za učence s posebnimi potrebami). Pred šolo vas bo čakal zabojnik, pred katerega boste lahko v prvem tednu junija papir dostavili kadarkoli dopoldne, čakamo pa vas tudi v torek in četrtek popoldne od 14. 00 do 16.30. Vabimo prav vse, ki ste nam pripravljeni pomagati. Eko-krožek, mentorica KATJA RUS Dnevnikov pokal v Čatežu Tekmovalna sezona se je v soboto, 25. aprila, v Čatežu uradno odprla tudi v triatlonskih vodah. Časopisna hiša Dnevnik je v Termah Čatež organizirala sprint triatlon, ki je bil na sporedu v soboto, dan kasneje pa so pripravili še duatlon za vse selekcije. Tekmi za slovenski pokal v triatlonu in duatlonu je prepričljivo dobil član ŠD Posavje Jaroslav Kovačič, sicer že zmagovalec letošnjega ribniškega duatlona, ki je z odlično kolesarsko formo letos že po treh tekmah postal prava uganka za vse preostale nastopajoče. Po nekaj organizacijskih napakah na triatlonu so člani Triatlon kluba Inles Riko Ribnica vseeno prišli do lepih rezultatov: med starejšimi mladinkami je Manca Dečman osvojila 3. mesto, med člani 2 Jure Majdič 2. mesto in med veterani 1 Damijan Kromar 3. mesto. Austrian ½ Iron Triathlon – Röcksee 2015 Letošnja prva udeležba članov Triatlon kluba Inles Riko Ribnica na daljših razdaljah triatlona je bila 9. maja v avstrijskem Murecku, kjer sta klubske barve ob idiličnem jezeru Röcksee nedaleč od slovenske meje, zastopala dva naša člana: Matej Abrahamsberg in Aleksander Radivojević. Ob že kar poletnih temperaturah se je na razdalji 2 km plavanja, 80 km kolesa in 21 km teka pomerilo skupno 207 tekmovalcev. Po štirih urah tekmovanja je na cilj prvi prispel Slovenec Matija Meden, član Triatlon kluba Kamnik (3:52:58), sledila sta mu madžarska tekmovalca Zoltan Pesut in Marton Flander. Naša tekmovalca sta tekmo končala s prav tako zelo lepima uvrstitvama: Matej Abrahamsberg je osvojil 2. mesto v starostni kategoriji M24, ter s tem tudi 11. V nedeljo, 10. maja, so se predvsem mlajši tekmovalci Triatlon kluba Inles Riko Ribnica udeležili tradicionalnega triatlona na Ptuju. V vseh kategorijah se je skupno pomerilo več kot 300 tekmovalcev. Tekmo je spremljalo lepo vreme in lepi rezultati, ki so jih dosegli naši tekmovalci. V kategoriji cici akvatlon je Naja Ilc osvojila 8. mesto, Ana Klarisa Škufca 9. mesto in Miha Bartol 15. mesto. Na super sprint triatlonu je med fanti zmagal Žiga Huter (TKM), ribniški tekmovalci pa so zabeležili naslednje 14. PTUJSKI TRIATLON, FOTO MITJA DEČMAN TERME ČATEŽ, FOTO ANŽE FURLAN Nekaj več odličij je našim predstavnikom uspeli ujeti v nedeljo na duatlonu: Andrej Pucelj je zasedel absolutno drugo mesto in zmagal v svoji kategoriji člani 1, Manca Dečman je osvojila 2. mesto med starejšimi mladinkami, Jure Majdič je ponovil drugo mesto med člani 2, zmaga med veterani 1 je pripadla Damijanu Kromarju, Anton Žagar pa je zasedel 2. mesto med veterani 5. Super sprint duatlon je postregel z zmago Monike Bartol med starejšimi deklicami, drugim mestom Mateja Dečmana med kadeti ter 3. mestom Maksa Škufce. Naša najmlajša dobitnica medalje Ana Klarisa Škufca je med mlajšimi deklicami zasedla 2. mesto. Rezultati so na voljo na Timing Ljubljana, nekaj lepih fotografij avtorja Anžeta Furlana pa najdete v galeriji fotografij na www. triatlon-klub-ribnica. 14. Ptujski triatlon mesto v skupni razvrstitvi (4:13:43), A l e k s a n d e r AUSTRIAN 1/2 Radivojevićpaje TRIATLON, FOTO MATEJ v svoji kategoriji ABRAHAMSBERG Masters 40M osvojil 3. mesto, kar je pomenilo 18. mesto v skupni razvrstitvi (4:19:50). rezultate: Maks Škufca je osvojil 3. mesto, Matej Dečman 4. mesto, Elias Škufca 15. mesto in Grega Ilc 25. mesto, med dekleti je zmagala Tjaša Vrtačič (TK Trisport Exoterm), Monika Bartol pa je osvojila 7. mesto. Na zadnjem štartu so se tekmovalci pomerili v sprint triatlonu. Zmagal je Domen Dornik (ŠRK Celje), Jaka Kaplan je osvojil odlično 2. mesto, tretji v cilju pa je bil Urh Klenovšek iz TK Telemach Ljubljana, Danijel Bartol je osvojil 9. mesto. Med ženskami je zmagala Jana Koradej (TK Telemach Ljubljana), Alja Marič pa je osvojila 7. mesto. Nastopil je tudi Igor Stošič, ki pa je imel smolo na kolesu in je odstopil. Pripravila BRIGITA KROMAR FRANC ŠILC NA DOS-u 2015 Letošnje 9. kolesarske dirke okrog Slovenije (DOS Extreme 2015), ki velja za eno najbolje organiziranih ultramaratonskih kolesarskih dirk v Evropi, se je udeležil tudi Franc Šilc iz Dolenjih Lazov. Prevozil je 1.250,6 km poti in pri tem opravil s 14.000 višinskimi metri. Noro. Pri tem podvigu mu je pomagala ekipa Zogi team, v kateri so bili Boštjan, Luka, Bella, Meta, Anica, Jure in Matjaž. Kaj vse se je na dirki dogajalo, kako so doživljali vzpone in spuste, kaj so jedli in še kakšno zanimivost boste izvedeli v prihodnji številki, ko bomo objavili daljšo reportažo z dirke, ki je potekala med 8. in 10. majem. Najhitrejši na ekstremni dirki je bil sicer Erik Rosenstein, zmagovalec pa je bil tudi Franc Šilc, saj so na dirki DOS vsi zmagovalci. Čestitamo! Tekst MARKO MODREJ, foto arhiv Zogi teama 37 ŠPORTNI UTRINKI NOVICE IZ TRIATLON KLUBA INLES RIKO RIBNICA ŠPORTNI UTRINKI ŠD LONČAR AKTIVIRA MNOŽICE Kmalu po prvomajski budnici Ribniške godbe pod mlajem v Dolenji vasi se je začel že 23. turnir v malem nogometu. – Športno društvo Lončar prireja tudi rekreativno tekaško ligo, letos tretjič zapovrstjo, obisk tekačic in tekačev pa je izreden. NAVDUŠENJE MARKA ŽALCA, SELEKTORJA ZMAGOVALNE EKIPE HUMEC - MLAJŠI NOGOMETAŠICE V FORMACIJI Prvomajski turnir v Dolenji vasi si že skoraj zasluži naziv institucija, ker je preživel že toliko let, da se tu menjavajo kar generacije – tako med organizatorji, še posebej pa med igralci. Tudi letos je bil odziv s strani igralcev zelo dober, saj se je tekmovanja udeležilo kar 15 ekip, od tega tri ženske. Po dolgih letih je pri moških slavila ekipa Humec, drugi so bili nogometaši Obrtniške, tretja pa je bila ekipa Lipovec P&AN. Pri dekletih so slavile Carice Marice, pred Piščalkaricami in ekipo iz Grčaric. Vsemožnostizauspehvsloguprvomajskega turnirja pa ima tudi rekreativna tekaška liga, ki je sestavljena iz štirih tekov po dolenjevaškem polju s startom in ciljem pri cerkvici sv. Marjete. Tek je rekreativnega značaja in je namenjen vsem tistim, ki vsaj malo tečejo ali želijo teči, udeležijo pa se ga lahko tudi tekmovalci, rekreativci in vsi tisti, ki jim je ta zvrst rekreacije blizu. Proga je trasirana po komasacijskih poteh in meri 3646 m, je makadamska in povsem ravninska. Tekmovanja bodo speljana v vsakem vremenu, start pa je vsako drugo sredo ob 19. uri. Naslednji in že predzadnji tek bo 3. junija. Startnine ni. Človeško telo je narejeno za gibanje, včasih se je potrebno samo malce brcniti v zadnjo plat pa gre. Tekst SAŠO HOČEVAR Foto Polona Oražem Hočevar SKUPINSKA FOTOGRAFIJA PO PODELITVI POKALOV NAJBOLJŠIM ŠTART PRVEGA KROGA LETOŠNJE TEKAŠKE LIGE ŠE ENA SEZONA ZA EXTREMOVCE ZELO USPEŠNO ZAKLJUČENA ČLANI: V najvišjem možnem tekmovanju je bil za ŠD EXTREM dosežen najboljši rezultat doslej in s tem tudi ohranitev v 1. SFL. V tem mesecu potekajo pogovori s sponzorji in donatorji, da bi lahko zastavili nove plane in tudi višje cilje za naslednjo sezono. ČLANICE:Tudi za članice je sezona zaključena. V drugem delu sezone je bil zelo opažen dvig forme in tudi znanje igralk, tako da se ekipa že veseli nove sezone, v kateri se bodo želele znova dokazovati in FINALE U-15 tudi postaviti višje cilje. U-19: Ekipa je znova dosegla lep uspeh in končno 3. mesto v državi. Fantje so motivirani, da v naslednji sezoni posežejo še po višjih mestih. 38 U-15: Znova lep uspeh za ekipo – osvojeno 2. mesto v državi. Ekipa ŠD EXTREM U-15 se dokazuje in se leto za letom uvršča v sam vrh v državi v tej kategoriji (v zadnjih šestih letih se je ekipa ŠD EXTREM vedno uvrstila v finale državnega prvenstva). Ekipa je nastopala tudi v mednarodnem tekmovanju Mediteran futsal cup, kjer je osvojila končno 3. mesto. U-13: Futsal tekmovanje se je zaključilo z velikim uspehom in osvojenim 2. mestom v državi. Ta skupina tekmuje tudi na nogometnih tekmovanjih. V drugem delu nogometnega tekmovanja je začela ekipa pridno beležiti točke in se vzpenja na lestvici. Sledi nekaj gostujočih tekem. Že sedaj pa vabimo vse ljubitelje nogometa, da si pridejo ogledat zadnjo domačo tekmo na Stadion Ugar v Ribnico v soboto, 13. junija, ob 11.00. U-11: Uradno tekmovanje je zaključeno. Vse tri ekipe iz ŠD Extrem so na zaključnem turnirju prijetno presenetile in se uvrstile v polfinale. Končna razvrstitev tekmovanja je bila: 1. Extrem Sodražica, 2. NK Velike Lašče, 3. Extrem Ribnica, 4. Extrem Loška dolina – Bloke, 5. FSK Dobrepolje A, 6. FSK Dobrepolje B. U-10: V tej kategoriji tekmujejo dečki na nogometnem tekmovanju, kamor se je ekipa ŠD Extrem vključila prvič. Kljub temu, da je ekipa ŠD Extrem v povprečju za leto mlajša od nasprotnikov, prikazuje veliko znanja in premaguje tudi nogometne klube z veliko daljšo tradicijo. U-9: Zaključni turnir bo potekal v začetku junija. U-7 in U-5: Za ti dve skupini sledi le še tekmovanje in druženje na zaključni prireditvi ŠD Extrem, ki bo 20. 6. 2015. Tekst JOŽE ZIDAR, predsednik ŠD Extrem Foto Drago Perko, futsal.si Najboljši ribniški plavalci so 25. in 26. aprila nastopili na močnem mednarodnem tekmovanju v Banja Luki v družbi več kot petsto tekmovalcev iz dvanajstih držav. Po prvi polovici poletne sezone je bil to prvi resni test za ribniške plavalce, ki so ga v večini opravili z odliko. Najuspešnejša plavalka Ribnice, Lucija Kous, je osvojila dve drugi mesti na 50 m in 100 m hrbtno. Z neverjetnim nastopom na 50 m prsno se je proslavil Tim Zobec, ki je v absolutni konkurenci zaostal samo za najboljšim slovenskim plavalcem Damirjem Dugonjičem ter grškima reprezentantoma v prsnem slogu. Tim je s svojim nastopom slavil med mladinci, poleg tega je osvojil še drugo mesto na 100 m prsno. Na stopničkah se mu je z dvema tretjima mestoma pridružil še Jošt Pavlin. Zmage med mladinci se je veselil še Chad Andoljšek na 50 m prosto, 50 m hrbtno, na 50 m delfin je osvojil drugo mesto in tretje mesto na 100 m prosto. Tretje mesto je med kadeti osvojil še Robert Lovšin na 100 m delfin. Odlične nastope so prikazali še Tilen Kočevar, Nik Obranovič, Blaž Schönlieb, Ema Masterl. ČESTITAMO!!! MIHA KOREN, koordi- nator tekmovalnih selekcij in trener OBMOČNA PLESNA REVIJA PLES IN GIB 2015 Cvar, Zarja Čampa, Rebeka Duščak, Katarina Klun, Žana Knavs, Ema Marija Korošec, Zala Lavrič, Hana Merhar, Julija Nosan, Enja Novosel, Tjaša Ogrinc, Živa Oražem in Špela Stadler. Koreografsko zamisel je postavila Ana Pucelj. Revija je potekala v dveh delih, saj se RIBNIŠKA ŠOLSKA BALETNA SKUPINA MED NASTOPOM je zvrstilo kar 30 Prva plesna revija je za nami in glede nastopov različnih plesnih skupin. Naše na odzive so se deklice odrezale več kot baletke so si prislužile bronasto priznanje odlično. V sredo, 8. aprila, se je v Šeškovem domu za sodelovanje na območni plesni odvijala območna plesna revija Ples in gib reviji. Nastope je spremljala samostojna 2015, ki jo je organiziral Javni sklad RS za ustvarjalka na področju kulture, plesalka in kulturne dejavnosti, Območna izpostava koreografinja, ga. Petra Pikalo. Selektorica je ribniški baletni nastop izredno pohvalila. Kočevje. Na plesni reviji se je prvič predstavila Poudarila je predvsem usklajenost, ribniška šolska baletna skupina Zavoda za kostumsko in plesno, odličen izbor glasbe vzgojno-izobraževalni, socialni in kulturni in pa dobro plesno tehniko. napredek VISK pod mentorstvom Ane Čestitamo! Pucelj. Kot »Trnuljčice in dobra vila« so na glasbo P. I. Čajkovskega Ples piščali iz EKIPA VISK suite Hrestač zaplesale: Tia Blatnik, Anja CELODNEVNO VARSTVO IN VELIKO ŠPORTNE ZABAVE V OBČINI RIBNICA! Med poletnimi počitnicami bo v Ribnici potekal tečaj AKTIVNE POČITNICE V OBČINI RIBNICA, namenjen otrokom starim od 6 do 14 let. Tečaj bo organiziran v treh terminih: 1. termin: od 6. do 10. julija, 2. termin: od 13. do 17. julija, 3. termin: od 20. do 24. julija. Za varstvo otrok bo poskrbljeno od 6.30 dalje, sam tečaj pa bo potekal od 8. do 16. ure od ponedeljka do petka v Športnem centru Ribnica. Vsak dan bomo imeli na programu dejavnosti kot so družabne igre, jutranja telovadba, plavalni tečaj, ustvarjalne in športne delavnice ter zabavne in tematske vodne pustolovščine in vragolije ob in v bazenu! Za kosilo bo poskrbljeno! Cena 1-tedenskega tečaja za enega otroka je 80 evrov (drugi, tretji … otrok iz družine ima 20 evrov popusta)! Prijave otrok na tečaj potekajo do 3. julija (1. termin), 10. julija (2. termin) in 17. julija (3. termin). Za vse ostale informacije se obrnite na: [email protected] 041 985 984 (Vovko Špela) Naj vaši otroci energijo porabijo za šport, druženje ter reševanje gibalnih in miselnih nalog. 39 ŠPORTNI UTRINKI NAJBOLJŠI RIBNIŠKI PLAVALCI IZ BANJA LUKE Z ODLIČNO POPOTNICO V DRUGO POLOVICO POLETNE SEZONE OBVESTILA Župan Občine Ribnica s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine RIBNICA – spremembe št. 1. I. Občina Ribnica naznanja javno razgrnitev in javno obravnavo dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Ribnica – spremembe št. 1, ki ga je izdelala družba Arealine d. o. o., Novi trg 9, 6232 Postojna, pod št. projekta P- -08/2014. II. Gradivo iz I. točke bo javno razgrnjeno v prostorih Občine Ribnica na Oddelku za okolje in prostor, v I. nadstropju, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica od 8. 6 2015 do 8. 7. 2015. V času javne razgrnitve bo gradivo objavljeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Ribnica http://www.ribnica. si. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica dne 17. 7. 2015 s pričetkom ob 16. uri. III. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 8. 7. 2015 podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Občine Ribnica, Oddelek za okolje in prostor, Gorenjska c. 3, Ribnica ali na elektronski naslov [email protected], pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Pripomba na javno razgrnitev OPN – spremembe št. 1«. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališčih, ki bodo objavljena na spletu. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. V. Javno naznanilo se objavi v Občinskem glasilu Rešeto, na oglasni deski Občine Ribnica in na spletni strani Občine Ribnica http://www.ribnica.si. Župan Občine Ribnica JOŽE LEVSTEK 40 JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN. 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. 2. Predmet prodaje: a) parc. št. 611/212 k. o. 1616 - Velike Poljane v izmeri 2.884 m2 parc. št. 1258/38 k. o. 1617 - Sušje v izmeri 6.709 m2 parc. št. 1258/55 k. o. 1617 - Sušje v izmeri 461 m2 (kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera 10.054 m2) b) parc. št. 1702/6 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 804 m2 (zemljišče za gradnjo stavb z oznako 7) c) parc. št. 1700/7 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 432 m2 parc. št. 1701/3 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 177 m2 parc. št. 1702/5 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 190 m2 (zemljišče za gradnjo stavb z oznako 8) d) parc. št. 1700/8 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 420 m2 parc. št. 1701/2 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 375 m2 (zemljišče za gradnjo stavb z oznako 9) e) parc. št. 1702/4 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 895 m2 (zemljišče za gradnjo stavb z oznako 12) f)parc. št. 1528/43 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 9.356 m2 parc. št. *121 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 343 m2 (kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera 9.708 m2) g)parc. št. 1528/45 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 6.480 m2 parc. št. 1944/1 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 798 m2 parc. št. 1945/1 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 1.063 m2 parc. št. 1520/372 k. o. 1631 - Grčarice v izmeri 151 m2 (kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera 8.492 m2) h)parc. št. 3242/169 k. o. 1627 - Prigorica v izmeri 2.641 m2 parc. št. *358 k. o. 1627 - Prigorica v izmeri 349 m2 parc. št. *370 k. o. 1627 - Prigorica v izmeri 73 m2 (kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera 3.063 m2) Nepremičnine pod točko 2. a imajo status stavbnih zemljišč ter skupaj tvorijo kompleks, ki v dolžino meri cca. 130 m in v širino cca. 80 m. Kompleks je primeren za delitev na več parcel. Kompleks se nahaja na severnem obrobju naselja Žlebič v izraziti hribini. Teren je v celoti poraščen z gozdom, dostop je možen le z ene strani po asfaltirani občinski cesti, samostojni dostop ima le parc. št. 611/212 k. o. Velike Poljane, zaradi česar je treba vse tri nepremičnine obravnavati kot celoto. Komunalno opremljeno je zemljišče parc. št. 611/212 k. o. Velike Poljane, in sicer z elektriko in telekomunikacijskim omrežjem, priključek na vodovod je oddaljen 35 m, javna kanalizacija ni izvedena. Nepremičnine pod točkami 2. b do 2. e (zemljišča za gradnjo stavb v naselju Grčarice) imajo status stavbnega zemljišča in se nahajajo na južnem robu naselja Grčarice, na območju, kjer je v nastajanju nova stanovanjska soseska. Naselje Grčarice je manjše vaško naselje, ki je pozidano z individualnimi stanovanjskimi hišami, kmetijskimi objekti in ostalimi gospodarskimi poslopji. Pozidavo na predmetnem območju urejajo Prostorsko ureditveni pogoji za območje planske celote R6 KS Dolenja vas in v skladu z njimi je na tem območju možno graditi stanovanjsko, kmetijsko, obrtno in komunalno infrastrukturo. Zemljišča so komunalno opremljena z asfaltirano javno cesto, javnim elektro omrežjem, vodovodnim omrežjem in telekomunikacijskim omrežjem. Predvidena pa je tudi dograditev in posodobitev komunalne ureditve za novo stanovanjsko sosesko. V ceno ni vključen komunalni prispevek, ki ga plača investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Nepremičnine pod točkama 2. f in 2. g (območje nekdanjega naselja Jelendol) imajo status stavbnega zemljišča, po veljavnih urbanističnih predpisih se zemljišča nahajajo v planski celoti R6 KS Dolenja vas, v območju razpršene gradnje nekdanjega naselja Jelendol, kjer je dovoljena gradnja stanovanjskih, obrtnih in kmetijskih objektov; zemljišča so komunalno opremljena z asfaltirano cesto, v neposredni bližini poteka tudi vodovodni cevovod do naselja Grčarice, na katerega pa po podatkih upravljavca zaradi majhnega pritiska in pretoka ni možen direkten priklop; preko zemljišč poteka tudi TK omrežje v podzemni izvedbi. Nepremičnine pod točko 2. h imajo status stavbnih zemljišč in skupaj tvorijo enovit kompleks, nahajajo pa se na obrobju vasi Prigorica. Ožji okoliš je zazidan pretežno z individualno stanovanjsko gradnjo, na mestu, kjer se dovozna občinska cesta do predmetnih nepremičnin priključuje na državno cesto Ljubljana–Kočevje je večji industrijski kompleks. Lokacija je komunalno opremljena z asfaltirano občinsko cesto (s treh strani), elektriko in telekomunikacijami, v neposredni bližini je vodovod, javne kanalizacije ni. Na predmetnih nepremičninah stojita stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in leseni senik, ki sta zaradi nezasedenosti v zelo slabem stanju. Okolica objektov je v celoti zatravljena, teren je raven. 10. Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami o vseh predmetih prodaje na Občini Ribnica; kontaktna oseba je Ana Lesar Oražem, tel. 01 837 20 10. 11. Pogoji za sodelovanje: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo lastniki nepremičnin. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti: - izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni (pravne osebe) ali identifikacijski dokument (fizične osebe), - notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, - dokazilo o plačilu varščine s priloženo številko računa za primer vračila varščine, - davčno, matično in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 11. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe. 12. Z najugodnejšim dražiteljem se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži že plačano varščino. 13. Pravila javne dražbe: - nepremičnine pod točko 2. se prodajajo v celoti po načelu videno-kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane, prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnine, - vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno z davkom na promet nepremičnin oz. davkom na dodano vrednost, nosi kupec, - javno dražbo bo izvajala dražbena komisija, imenovana s sklepom župana v skladu z uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, - komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek s soglasjem predstojnika ustavi do sklenitve pravnega posla, brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni povrne plačana varščina in izkazani stroški. 14. Ta javna dražba se objavi v glasilu Občine Ribnica Rešeto, na uradni spletni strani občine www.ribnica.si ter na oglasni deski Občine Ribnica. OBČINA RIBNICA 1926 KUD RIBNIŠKI PIHALNI ORKESTER prireja v soboto, 20. junija, 2015 ob 19.30 v ribniškem gradu POLETNI KONCERT. Dirigent: JERNEJ ŠMALC, prof. klarineta in akademski glasbenik LEPO VABLJENI NA GLASBENI DOGODEK. VSTOP PROST KUD Ribniški pihalni orkester prireja koncert ob podpori Občine Ribnica. DRUŠTVO JOGA RIBNICA v sodelovanju z indijskim konzulatom obeležuje 21. junij, mednarodni dan joge. Vabljeni na brezplačno predstavitveno vadbo joge ob 11. uri v ribniški grad. S seboj prinesite podlogo za vadbo in dobro voljo. Informacije: www.jogaribnica.si ali na tel.: 041 39 77 89 (Darinka Suljević). 41 OBVESTILA 3. Vrsta pravnega posla za predmete prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: - izklicna cena za nepremičnine pod točko 2. a 95.100,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, - izklicna cena za parcelo za gradnjo z oznako 7 pod točko 2. b 13.442,88 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR, - izklicna cena za parcelo za gradnjo z oznako 8 pod točko 2. c 13.359,28 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR, - izklicna cena za parcelo za gradnjo z oznako 9 pod točko 2. d 13.292,40 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR, - izklicna cena za parcelo za gradnjo z oznako 12 pod točko 2. e 14.964,40 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR, - izklicna cena za nepremičnine pod točko 2. f 92.226,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, - izklicna cena za nepremičnine pod točko 2. g 80.674,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, - izklicna cena za nepremičnine pod točko 2. h 86.050,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR. Izklicne cene ne vključujejo zakonsko določenega 22 % davka na dodano vrednost oz. 2 % davka na promet nepremičnin, ki ga plača kupec. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino. 5. Način in rok plačila kupnine: Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 30 dni od dneva izdaje računa oziroma podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476. Plačani znesek varščine se všteje v kupnino. 6. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe za vse predmete prodaje pod točko 2. Prodajna pogodba je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku. Plačana varščina se ne vrne. 7. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 16. junij 2015, v sejni sobi Občine Ribnica (pritličje), Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer za predmete: - pod 2. a ob 12.00 uri, - pod 2. b do 2. e ob 12.30 uri, - pod 2. f do 2. g ob 13.30 uri, - pod 2. h ob 14.00 uri. 8. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10 % izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Varščino je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ – davčna številka dražitelja). 9. Plačana varščina bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe. OBVESTILA Občina Ribnica in Rokodelski center Ribnica objavljata razpis RIBNIŠKA DOLINA – ČISTA IN UREJENA 2015. VABILO NA SREČANJE DELOVNIH INVALIDOV Vsi prebivalci Občine Ribnica, ki z veseljem DOLENJSKE IN BELE in ljubeznijo urejate svoje vrtove, dvorišča in balkone, ste lepo vabljeni k sodelovanju KRAJINE v akciji Ribniška dolina, čista in urejena. Letos bo akcija potekala malo drugače. Strokovno komisijo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavnik Občine Ribnica. K sodelovanju smo povabili tudi domačinke, ljubiteljice urejanja vrtov. Te bodo komisiji predlagale hiše, ki imajo zanimivo urejeno okolico: zasaditve z enoletnicami, trajnicami, urejene balkone, okna, dele vrtov … Na razpis se lahko prijavite tudi sami, predlagate svojega soseda ali prijatelja. Predlagani kandidati bodo o prijavi obveščeni. Prijave zbiramo do 1. julija. Prijavite se lahko osebno v Rokodelskem centru od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure in v soboto od 9. do 13. ure ali podatke posredujete po telefonu 01 836 11 04. Lahko nam pišete na naslov Rokodelski center Ribnica, Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica ali po elektronski pošti na naslov [email protected]. Komisija bo po zaključku prijav opravila oglede na terenu predvidoma v prvi polovici julija. Izbrala bo zanimive zasaditve, ki jih bo na zaključni prireditvi komentiral strokovnjak Matic Sever. Lepo vabljeni k sodelovanju! Društvo invalidov Ribnica vabi vse svoje člane na srečanje delovnih invalidov Dolenjske in Bele krajine, ki bo v soboto, 6. junija,spričetkomob9.30vRokodelskem centru Ribnica. Pot bomo nadaljevali k Novi Štifti, kjer nas bo sprejel pater Niko. Kulturno-zabavni program srečanja se bo odvijal na balinišču v Sodražici. Za naše člane bo organiziran prevoz iz Ribnice ob 10.20 izpred Rokodelskega centra Ribnica. Prosimo, da svojo udeležbo sporočite najkasneje do 3. junija. Prijavnina je 15 evrov. V mesecu juliju ste člani vabljeni na druženje invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije v Logarsko dolino. Izlet z ogledi in druženjem bo 4. julija. Vaše prijave zbiramo do 26. junija. Za dodatne informacije in prijavo na oba dogodka smo vam na voljo ob uradnih urah društva v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure na telefonski številki 836 11 69 ali po elektronski pošti: [email protected] Vljudno vabljeni! DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA NOVO, NOVO! Društvo podeželskih žena Ribnica organizira vsak četrtek ob 19.30 vodeno telovadbo, in sicer v pododrju TVD Partizana! MARINKA VESEL, predsednica DPŽ Ribnica DRUŠTVO UPOKOJENCEV RIBNICA obvešča člane, da je v soboto, 13. junija, organiziran izlet po Koroški. Odhod bo ob 7. uri izpred Ideala. Izlet vključuje tudi splavarjenje po Dravi. Vljudno vabljeni! Prijave sprejemamo na tel.: 836 12 77 ali 031 792 694. 42 VABILO na delavnico z naslovom Domači pripravki proti boleznim in škodljivcem Vabimo vse, ki se ukvarjate s pridelavo poljščin, zelenjave in sadja na strokovno predavanje o pripravi domačih pripravkov proti boleznim in škodljivcem. Na delavnici bomo spoznali, kako lahko sami naredimo učinkovite pripravke, ki bodo delovali proti boleznim in škodljivcem. Predavanje bo v sejni sobi Kmetijske zadruge Ribnica, v torek, 9. junija, ob 16.30. Na delavnici se bomo seznanili s posameznimi rastlinami. Delavnico bo vodila Damjana Iljaš, specialistka za poljedelstvo. Vljudno vabljeni! Pripravila IRENA ŠILC, TOMAŽ MOČNIK, vodja odd. za kmetijsko svetovanje TURISTIČNO DRUŠTVO GRMADA obvešča krajanke in krajane Krajevne skupnosti Velike Poljane, da bo od 1. junija do 30. septembra 2015 potekala akcija Moja vas, lepa, urejena in prijazna. Letošnja akcija bo temeljila na urejenosti okolice domov, posebno nagrado pa bomo podelili za najlepše urejeno gospodarsko poslopje. Vsi občani in prebivalci si moramo prizadevati, da ohranimo urejenost okolja, v katerem živimo. Dobimo se jeseni na zaključni prireditvi. Želimo vam lepo poletje ter veliko volje in veselja pri urejanju okolja in vzgoji rastlin. V soboto, 16. maja, je Turistično društvo Grmada izvedlo čistilno akcijo. Napovedana je bila za 9. maj pa je bila zaradi slabega vremena prestavljena na 16. maj. Akcije se je udeležilo devet članov, očistili smo glavno cesto in gozdno pot ter pešpoti iz Ortneka preko Velikih Poljan do Grmade. Največ je bilo plastenk in druge plastike. Udeleženci smo bili mnenja, da je čistilna akcija potrebna, ekološka ozaveščenost krajanov je vidna, odpadkov je manj. Odlagališča pa se še najdejo po gozdovih in manj dostopnih terenih. Akcija je bila zaključena ob 11. uri na Grmadi, kjer smo se okrepčali. Turistično društvo Grmada se zahvaljuje vsem udeležencem za trud in čas, ki ga namenjajo za splošno dobro svojega kraja in ki jim je mar, v kakšnem okolju živimo. Zahvala gre tudi Občini Ribnica, ki nas podpira pri vseh projektih. MARA OKORN, TD Grmada Struga Ribnice skozi Prigorico in Dolenjo vas Ribnica je potok, ki izvira pod Veliko goro, in je vse do Prigorice nedotaknjen del naravnega habitata. Po akumulaciji si narava sama kroji usodo, postala je popolna divjina in raj za vodni in obvodni živelj. Ta predel obiskujejo ribiči in lovci ter lastniki tamkajšnjih travnatih in gozdnih parcel. Žal struga Ribnice od Prigorice in skozi vso Dolenjo vas kaže bolj klavrno podobo. Ne znamo dobro opredeliti imena tega področja, saj bi to lahko bil potok ali kanal, najbolj primerno ime trenutnega stanja pa je zanemarjena struga reke Ribnice. Vzroki takšnega stanja so nestrokovni posegi v vode v preteklosti in pa izredno mačehovski odnos države do urejanja vodotokov, jezov in pragov. Lastnica teh objektov je država (ARSO), za vzdrževanje pa ima ustrezne podizvajalce – koncesionarje za urejanje vodotokov, t. i. vodnogospodarska podjetja. Za vse vode, ki so v upravljanju ribiških družin, država zaračunava koncesije, poseganje v struge in popravljanje jezov brez njene vednosti pa ni dovoljeno. In tu se je glede vzdrževanja ustavil čas. Naj na kratko orišemo sliko trenutnega stanja, gledano gorvodno iz Dolenje vasi: 1. Jez v Dolenji vasi Jez žal ne igra svoje pozitivne funkcije in je plod slabih in nestrokovnih posegov v strugo Ribnice v preteklosti. V obdobju od maja do septembra se struga zaradi nizkega vodostaja spremeni v ozek pretočni kanal, ki je zaraščen z obilnim bičevjem in celo grmovjem, vidno je že kamenje z dna struge, redno je treba reševati vodni živelj z intervencijskimi odlovi, tako da struga služi samo obilnemu razvoju mrčesa, pojavlja se neprijeten vonj, saj situacijo poslabšuje tudi neurejena kanalizacija – Dolenja vas z okolico nima urejene čistilne naprave, kakor to opredeljuje novi zakon o čiščenju odpadnih voda in direktiva Evropske skupnosti, da o požarni varnosti ne govorimo, saj je odvzem vode skozi Dolenjo vas popolnoma nemogoč. Takšna struga v primerjavi s strugo iz preteklosti ni v ponos nikomur in zelo kazi naravno podobo Dolenje vasi. 2. Košorokov jez v Prigorici Jez zadržuje vodostaj Ribnice gorvodno vse do akumulacijske pregrade. Žal pa je tudi ta jez načel zob časa, kar lahko botruje dokončni popustitvi in posledično nepopravljivi škodi na strugi Ribnice gorvodno. Nerazumljivo je, da ni reakcije s strani lastnika (če sploh obstaja) ali lastnikov jezu, pa tudi spomeniško varstvo se glede tega obnaša zelo mačehovsko, saj je jez zgodovinskega pomena, vidni so ostanki zadnjega mlina na tej strugi, ki žalostno propada, objekt pa kazi okolico. Struga bo kmalu preraščena z bičevjem, kar zelo slabo vpliva na samo pretočnost in poplavne razmere. Tudi lastniki obalnih zemljišč ob strugi si krojijo situacijo po svoje in nestrokovno posegajo v strugo Ribnice. Ker je takšno stanje nevzdržno, čiščenje vsega rastlinja v strugi brez konkretnih posegov pa izguba časa, se je Ribiška družina Ribnica odločila, da bo urgirala na ARSO za konkretne ukrepe in za pomoč zaprosila Krajevno skupnost Dolenja vas, gasilsko društvo Dolenja vas in Občino Ribnica v upanju, da se bo na tem področju kaj uredilo. STANJE NAD KOŠOROKOVIM JEZOM NAD IN POD KOŠOROKOVIM JEZOM PRI BRVI BLIZU KOŠOROKOVEGA JEZU Tekst in foto VOJKO ŠTANFELJ, RD Ribnica OD GLAVNEGA MOSTU V CENTER DOLENJE VASI JURJEVO ŽEGNANJE KONJ NA STAREM GRADU PRI ORTNEKU Poljanski gasilci, med njimi najbolj zavzeto konjarji, že od leta 2004 pripravljajo blagoslov konj na Starem gradu nad Ortnekom. Letošnji blagoslov je bil deveti po vrsti, vmes je zaradi dežja trikrat odpadel, zbral pa je dve vpregi in skoraj 50 jahačev, ki so pripeljali k blagoslovu svoje plemenite spremljevalce. PRIZOR KOT IZ PRAVLJICE Organizatorji so pripravili kulturni program, v katerem so predstavili zavetnika konj sv. Jurija. Bil je krščanski vojak, svetník in mučenec, postal je zavetnik orožarjev in vojščakov, razglašen je ALOJZ NOVAK NA KONJU RECITATORKA ANITA ANDOLŠEK bil tudi za zavetnika mnogih naselij – pri nas recimo Ljubljane, Pirana in Ptuja. Upodabljajo ga kot močnega, mladega moža v viteški opravi na belem konju. Njegov god (23. april) pomeni Najpomembnejši del dogodka je bil vrnitev pomladi, vstajenje in napredek. Pogosto blagoslov konj in konjenikov, ki ga je je upodobljen s kopjem podelil ribniški kaplan v rokah, ko stoji ali jezdi Mohor Rihtaršič. Del na konju, in s sulico kulturnega programa prebada zmaja. je pripravila tudi Predstavili so tudi Folklorna skupna zgodovino gradu in Grmada, ki je kapele sv. Jurija. predstavila venček Sledil je nagovor furmanskih plesov. Janeza Ambrožiča, ki Ker pa je bil plesni je predstavil pretekla podij že pripravljen, srečanja konjenikov so se nekateri pari na Starem gradu nad zavrteli tudi na Ortnekom, pri čemer je zabavnem druženju, JANEZ AMBROŽIČ, GONILNA SILA BLAGOSLOVA KONJ izpostavil povezovalno ki ga je popestril STAREM GRADU moč tega dogodka, saj so ansambel Ribniški se srečanja in blagoslova pušeljc. udeležili konjeniki iz širše okolice, vse od Tekst in foto PRIMOŽ TANKO Velikih Lašč in Robarske KAPLAN MOHOR RIHTARŠIČ MED doline, Poljan in Slemen, BLAGOSLOVOM KONJ Sodražice in Ribnice, številno udeležbo pa pripisal pripadnosti konjenikov in središčni točki kapele sv. Jurija. NEŽNEJŠI SPOL NA PLEMENITIH SPREMLJEVALCIH FOLKLORNA SKUPINA GRMADA NA
© Copyright 2024