Poročilo o delu služb in o izvajanju dodatnih programov za leto 2014
PRILOGA ŠT. 7 POROČILO O DELU DOMA DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE ZA LETO 2014 Poljčane, februar 2015 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 KAZALO VSEBINE 1. POROČILO O DELU SLUŽB V DOMU DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE ZA LETO 2014 ....................... 5 1.1. SOCIALNA SLUŽBA (SS) ............................................................................................................ 5 1.1.1. Delo s stanovalci .............................................................................................................. 5 1.1.2. Sodelovanje z drugimi službami v Domu in Enoti............................................................ 6 1.1.3. Sodelovanje z zunanjimi institucijami ............................................................................. 7 1.1.4. Sodelovanje z lokalnim okoljem ...................................................................................... 7 1.1.5. Sprejemi........................................................................................................................... 7 1.1.6. Statistični podatki o stanovalcih ...................................................................................... 8 1.1.7. Statistični podatki o prošnjah ........................................................................................ 11 1.1.8. Zaključek ........................................................................................................................ 11 1.1.9. Prekategorizacija sob v Domu ....................................................................................... 12 1.2. SLUŽBA ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE (SZNO) .................................................................. 14 1.2.1. Zdravstvena nega .......................................................................................................... 14 1.2.2. Delo v ambulanti Doma in zdravniška oskrba stanovalcev ........................................... 17 1.2.3. Sestanki s stanovalci in s svojci stanovalcev .................................................................. 18 1.2.4. Delo s študenti, dijaki .................................................................................................... 18 1.2.5. Izobraževanje................................................................................................................. 18 1.2.6. Komisija za preprečevanje in obvladovanje okužb........................................................ 18 1.2.7. Komisija za delovanje HACCP sistema ........................................................................... 19 1.2.8. Protokol spremljanja padcev pri stanovalcih v Domu ................................................... 19 1.2.9. Protokol spremljanja RZP (razjeda zaradi pritiska)........................................................ 22 1.2.10. Druge aktivnosti ............................................................................................................ 23 1.2.11. Delo na oddelku 2 B s stanovalci z demenco................................................................. 24 1.3. DE DELOVNA TERAPIJA .......................................................................................................... 26 1.4. DE FIZIOTERAPIJA .................................................................................................................. 29 1.5. SLUŽBA ZA FINANCE IN INVESTICIJE (SFI) .............................................................................. 31 1.5.1. DE Investicije in nabave (DE IN) ..................................................................................... 31 1.5.2. DE Finance in računovodstvo (DE FR)............................................................................ 32 1.6. SPLOŠNO KADROVSKA SLUŽBA (SKS) .................................................................................... 34 1.6.1. Zaposlovanje po službah ............................................................................................... 34 1.6.2. Pripravništvo.................................................................................................................. 36 1.6.3. Javna dela in javni razpisi zavoda za zaposlovanje ........................................................ 36 1.6.4. Invalidi ........................................................................................................................... 38 1.6.5. Delo študentov in počitniško delo ................................................................................. 38 1.6.6. Družbeno koristno delo ................................................................................................. 40 1.6.7. Počitniške kapacitete..................................................................................................... 40 1.6.8. Recepcija doma ............................................................................................................. 42 1.6.9. Program zmanjševanja bolniškega staleža .................................................................... 42 1.6.10. Izobraževanje................................................................................................................. 43 1.7. SLUŽBA PREHRANE IN DISTRIBUCIJE (SPD) ........................................................................... 45 1.8. TEHNIČNE SLUŽBE (TS) .......................................................................................................... 46 1.8.1. Energetska učinkovitost ................................................................................................ 46 1.8.2. Redna vzdrževalna dela in investicijsko vzdrževanje .................................................... 47 1.8.3. Vzdrževanje počitniških kapacitet ................................................................................. 47 1.8.4. Pralnica .......................................................................................................................... 47 1.8.5. Kadri, izobraževanje, razno ........................................................................................... 47 1.9. ENOTA SLOVENSKA BISTRICA ................................................................................................ 48 1.9.1. Dnevno varstvo .............................................................................................................. 48 1.9.2. Oskrba............................................................................................................................ 49 1.9.3. Zdravstvena nega .......................................................................................................... 51 2 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 1.9.4. Delovna terapija ............................................................................................................ 56 1.9.5. Fizioterapija ................................................................................................................... 57 1.9.6. Pomoč na domu............................................................................................................. 58 1.9.7. Kuhinja ........................................................................................................................... 60 1.9.8. Tajništvo ........................................................................................................................ 61 1.9.9. Recepcija in okrepčevalnica .......................................................................................... 61 1.10. POROČILO O POTEKU III. FAZE V PROJEKTU E-QALIN........................................................ 61 1.10.1. Zadovoljstvo zaposlenih ................................................................................................ 62 1.10.2. Zadovoljstvo stanovalcev .............................................................................................. 64 1.10.3. Zadovoljstvo svojcev ...................................................................................................... 64 2. POROČILO O DODATNIH PROGRAMIH V DOMU DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE ZA LETO 2014 . 66 2.1. DODATNI PROGRAMI ZA STANOVALCE V DOMU .................................................................. 66 2.1.1. Program odraslih prostovoljcev .................................................................................... 66 2.1.2. Prostovoljno delo stanovalcev ...................................................................................... 67 2.1.3. Literarna skupina ........................................................................................................... 67 2.1.4. Aktivnosti s pomočjo živali ............................................................................................ 68 2.1.5. Planinsko-turistične aktivnosti za stanovalce ................................................................ 68 2.1.6. Fotografske aktivnosti za stanovalce............................................................................. 68 2.1.7. Vinogradniška skupina................................................................................................... 69 2.1.8. Kuharska skupina ........................................................................................................... 69 2.1.9. Medgeneracijsko sodelovanje z otroki Vrtca Poljčane .................................................. 69 2.1.10. Prostovoljno delo devetošolcev OŠ Poljčane ................................................................ 69 2.1.11. Prostovoljno socialno delo srednješolcev ..................................................................... 70 2.1.12. Program skupin starih ljudi za samopomoč .................................................................. 71 2.2. DODATNI PROGRAMI ZA STANOVALCE V ENOTI................................................................... 74 2.2.1. Program odrasli prostovoljci ......................................................................................... 74 2.2.2. Prostovoljno socialno delo dijakov srednješolcev ......................................................... 75 2.2.3. Program prostovoljnega dela osnovnošolcev ............................................................... 75 2.2.4. Skupine za samopomoč ................................................................................................. 75 2.3. PROGRAMI ZA ZAPOSLENE - INTERVIZIJA ............................................................................. 76 2.4. PROGRAMI ZA SVOJCE........................................................................................................... 76 2.4.1. Suportivna skupine za pomoč svojcem stanovalcev z demenco Doma ........................ 76 2.4.2. Klub svojcev ................................................................................................................... 77 2.4.3. Sestanki s svojci ............................................................................................................. 77 3 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 KAZALO TABEL Tabela 1: Tabela 2: Tabela 3: Tabela 4: Tabela 5: Tabela 6: Tabela 7: Tabela 8: Tabela 9: Tabela 10: Tabela 11: Tabela 12: Tabela 13: Tabela 14: Tabela 15: Tabela 16: Tabela 17: Tabela 18: Tabela 19: Tabela 20: Tabela 21: Tabela 22: Tabela 23: Tabela 24: Tabela 25: Tabela 26: Tabela 27: Tabela 28: Tabela 29: Tabela 30: Tabela 31: Tabela 32: Tabela 33: Tabela 34: Tabela 35: Tabela 36: Tabela 37: Vzroki sprejema ................................................................................................................................. 7 Izhodiščne lokacije sprejetih stanovalcev ......................................................................................... 8 Vzroki za prenehanje bivanja ............................................................................................................ 8 Število stanovalcev, prihodi in odhodi .............................................................................................. 9 Struktura stanovalcev po občinah stalnega prebivališča .................................................................. 9 Stanovalci po starosti in spolu ........................................................................................................... 9 Dolžina bivanja ................................................................................................................................ 10 Struktura stanovalcev glede kategorije oskrbe ............................................................................... 10 Stanovalci po načinu plačevanja oskrbnine..................................................................................... 11 Prekategorizirane sobe ............................................................................................................... 12 Stanovalci po kategoriji oskrbe ................................................................................................... 15 Stanovalci po kategoriji ZN ......................................................................................................... 15 Stanovalci s sladkorno boleznijo ................................................................................................. 16 Stanovalci z inkontinenco ........................................................................................................... 17 Zdravniške storitve za stanovalce v ambulanti Doma ................................................................. 17 Število padcev stanovalcev po oddelkih ..................................................................................... 20 Število stanovalcev z RZP ............................................................................................................ 22 Število vseh zaposlenih delavcev na dan 31. 12. 2014 po službah ............................................ 35 Vključeni v počitniško delo v poletnih mesecih .......................................................................... 40 Realizirane ure študentskega dela .............................................................................................. 40 Realizirane ure družbeno koristnega dela .................................................................................. 40 Število dni koriščenj počitniških kapacitet za obdobje 2009-2014 ............................................ 41 Odsotnost zaradi bolniškega staleža za obdobje 2011-2014 ...................................................... 43 Število dni izobraževanja po službah .......................................................................................... 44 Število stanovalcev po kategoriji oskrbe na dan 31.12.2014 in povprečen odstotek ................. 50 Stanovalci po kategoriji ZN na dan 31.12.2014 ........................................................................... 52 Stanovalci s sladkorno boleznijo na dan 31.12.2014 .................................................................. 52 Statistika ambulantnega dela od 1.1.2014 do 31.12.2014 ......................................................... 52 Stanovalci z inkontinenco ........................................................................................................... 53 Stanovalci z RZP .......................................................................................................................... 53 Padci po mesecih ........................................................................................................................ 54 Padci po enotah in po mesecih ................................................................................................... 55 Izvedene fizioterapevtske storitve .............................................................................................. 57 Opravljena pomoč na domu - Občina Slovenska Bistrica............................................................ 58 Opravljena pomoč na domu - Občina Poljčane........................................................................... 59 Opravljena pomoč na domu – skupaj občini Slovenska Bistrica in Poljčane............................... 59 Efektivne ure opravljene pomoči na domu za praznike in nedelje ............................................. 59 KAZALO GRAFOV Graf 1: Graf 2: Graf 3: Graf 4: Graf 5: Graf 6: Graf 7: Graf 8: Graf 9: Graf 10: Graf 11: Graf 12: Graf 13: Primerjava števila padcev v letih 2013 in 2014 ................................................................................... 20 Primerjava števila padcev po času (podnevi, ponoči in med prazniki/vikendi) ................................... 21 Primerjava števila padcev v treh oddelkih z največ padci v letih ......................................................... 21 Prikaz števila padcev po mesecih v letih 2013 in 2014 ........................................................................ 22 Primerjava stanja RZP med letoma 2013 in 2014 ................................................................................ 23 Rezultati ankete novo zaposlenih delavcev ......................................................................................... 36 Rezultat ankete dijakov/študentov ..................................................................................................... 39 Koriščenje kapacitet po uporabnikih v letu 2014 ................................................................................ 41 Koriščenje počitniških kapacitet, Čatež, 2009-2014 ............................................................................ 41 Trend rasti uporabe v obdobju 2009-2014 ..................................................................................... 42 Število dni izobraževanja po službah ............................................................................................... 45 Primerjava števila padcev po mesecih ............................................................................................ 55 Število padcev v primerjavi s številom stanovalcev ........................................................................ 55 4 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 1. POROČILO O DELU SLUŽB V DOMU DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE ZA LETO 2014 1.1. SOCIALNA SLUŽBA (SS) Socialna služba je tista, ki prva vzpostavi stik z bodočim stanovalcem in njegovimi svojci ter jim pomaga pri urejanju potrebne dokumentacije za sprejem v dom, pri sprejemanju pomembne življenjske odločitve kot je odločitev za selitev iz domačega okolja. Socialna služba v mozaiku služb prispeva tisti del, ki se nanaša na kakovost in polnost stanovalčevega življenja. Vsakega stanovalca je potrebno videti kot edinstvenega posameznika in ga na tak način tudi obravnavati ter sprejemati (koncept naravnanosti na osebo). Pomembno je, da s stanovalcem že na začetku vzpostavimo odnos, v katerem rešujemo stanovalčeve probleme in hkrati iščemo najboljše rešitve. Hkrati se je potrebno v zadostni meri posvetiti tudi svojcem stanovalcev. Pri svojem delu se opiramo na metode socialnega dela in delujemo v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o socialnem varstvu, Zakon o upravnem postopku, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu, Statut doma, pravilniki in drugi interni akti). Pri svojem delu smo izvajali naslednje koncepte: etika udeleženosti, perspektiva moči, zagovorništvo, antidiskriminacijska usmeritev, socialne mreže, skupnostna skrb, osebno vodenje, analiza tveganja, normalizacija, individualizacija, skupnostno delo in timsko delo. V Domu je bila do 6.10.2014 zaposlena socialna delavka Stanija Ivajnšič, ki se je upokojila. Zamenjala sem jo socialna delavka Jasna Kopše. Enkrat tedensko, praviloma ob četrtkih prihajam v Dom socialna delavka Katarina Ačko, ostale dni pa sem v Enoti. 13.6.2014 se je zaposlila socialna delavka pripravnica Petra Dolinšek, kateri je mentorica Tanja Kajtna, sicer zaposlena kot vodja Enote. Pripravništvo je financirano s strani Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Petra Dolinšek opravlja pripravništvo tri dni na teden v Domu ter dva dni v Enoti. 1.1.1. Delo s stanovalci Delo s stanovalci se začne že pred samim sprejemom. Bodočega stanovalca povabimo na svetovalni pogovor, kjer ga seznanimo s/z: protokolom sprejema, uveljavljanjem pravic (oprostitev plačila, dodatek za pomoč in postrežbo), urejanjem skrbništva za posebni primer; zakoniti zastopnik, pooblaščenec, skrbništvo nad osebo, ki ji je delno ali v celoti odvzeta opravilna sposobnost, cenikom storitev, dejavnostmi in aktivnostmi, ki potekajo v Domu in Enoti. Po potrebi opravimo tudi obisk na domu. Nudimo jim pomoč pri izpolnjevanju zahtevane dokumentacije ter jih povabimo na ogled zavoda. Prejete prošnje je potrebno evidentirati in jih pripraviti za obravnavo na Komisiji za sprejem, premestitev in odpust ter voditi seznam čakajočih prosilcev. Ob sprejemu novega stanovalca je potrebno: pripraviti vso potrebno dokumentacijo, 5 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 stanovalca seznaniti z življenjem in aktivnostmi v zavodu, stanovalca seznaniti s strokovnimi službami v zavodu, stanovalca seznaniti z zaposlenimi na oddelku oziroma gospodinjski enoti, stanovalca seznaniti s sostanovalcem in ostalimi stanovalci, stanovalca seznaniti s splošnimi veljavnimi predpisi (hišni red, pravilnik o določanju oskrbe in zaračunavanju in plačevanju storitev, dogovor o zagotavljanju storitve institucionalnega varstva, namestiti stanovalca v sobo, nuditi pomoč stanovalcu pri urejanju nove osebne ali zdravstvene izkaznice, odprtju TRR, prenosu pokojnin, prijavi začasnega ali stalnega prebivališča, urejanju skrbništva, uveljavljanju pravic, urejanju zavarovanja ali denarnih zadevah, nakupu osebnih potrebščin, sodelovati s svojci stanovalcev (pomoč pri reševanju osebnih stisk povezanih z vselitvijo svojca, opolnomočenje svojcev stanovalcev z demenco, pomoč svojcem umirajočih stanovalcev), strokovno sodelovanje v Strokovnem timu in Strokovnem svetu v okviru reševanja socialno varstvene in zdravstvene problematike, povezovanje z drugimi strokovnimi službami v Domu in Enoti ter drugimi organizacijami izven zavoda (CSD, ZZZS, ZPIZ, UKC Maribor, društva, aktivi, združenja, nevladne organizacije, …) , sodelovanje pri izvajanju raznih družabnih prireditev (proslave, pikniki, izleti). pisanje poročil in izdelava statistike na podlagi pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva; pomoč novo sprejetemu stanovalcu in njihovim svojcem pri vključevanju in prilagajanju na novo življenjsko okolje: - spodbujanje stanovalcev, da se vključujejo v različne dejavnosti, ki potekajo v zavodu in pomoč pri vključitvi v skupino; - svetovalni razgovori s stanovalci, ki potekajo individualno ali skupinsko (težave in problemi osebne narave); - organizacija občasnih srečanj za svojce stanovalcev, predstavitev dela strokovnih delavcev in stanovalcev; - izdelava individualnega načrta za vsakega novo sprejetega stanovalca in spremljanje ter evalvacija postavljenih ciljev; - spodbujanje stanovalcev, da čim bolj sodelujejo pri skrbi zase in ohranjanju svoje samostojnosti. Za stanovalce smo pripravili individualni načrt obravnave skupaj z evalvacijo, saj se zavedamo, da je le individualen pristop tisti, ki lahko doprinese k dobremu počutju stanovalca. Stanovalcem, ki so izrazili željo po preselitvi iz sobe zaradi nerazumevanja s sostanovalcem ali zaradi kakšnega drugega razloga, smo omogočili preselitev v drugo, bolj primerno sobo. V zvezi s tem opažamo, da se stanovalci zelo neradi selijo iz ene gospodinjske enote/oddelka/sobe drugam. 1.1.2. Pri To Sodelovanje z drugimi službami v Domu in Enoti delu socialnega delavca je pomembno, da vsakodnevno sodeluje z vsemi službami: službo zdravstvene nege (zdravstveno stanje stanovalca, spremembe, opažanja), socialno oskrbo (opažanja pri stanovalcu, želje, potrebe stanovalcev), službo za finance in investicije (urejanje plačila oskrbnine, morebitne težave pri plačilu, dolžniki), kuhinjo (različne prireditve), pralnico (urejanje osebnega perila pred sprejemom in med bivanjem), tehnična službo (urejanje tehničnih zadev za stanovalca). sodelovanje je potrebno za kakovostno izvajanje storitev za uporabnike. 6 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 1.1.3. Sodelovanje z zunanjimi institucijami Socialna služba je največ sodelovala s socialnimi delavci iz centrov za socialno delo: Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Ptuj, Maribor, Ljubljana – Šiška, Splošno bolnišnico Celje, Splošno bolnišnico Ptuj, UKC Maribor. Udeležili sva se srečanj Aktiva socialnih delavcev, izobraževanj pri Socialni zbornici, pri Firis-u in drugih izobraževalnih organizacijah. Ob koncu leta je bilo intenzivnejše sodelovanje z raznimi društvi in občinskimi organizacijami (Rdeči križ, Karitas, Društva upokojencev), ki so svoje člane obiskovali v zavodu. 1.1.4. Sodelovanje z lokalnim okoljem Socialna služba je nit med stanovalci in socialnimi mrežami v njihovem prejšnjem domačem okolju. Z življenjem in dejavnostmi, ki potekajo v Enoti, smo širšo javnost tudi letos seznanjali z objavo člankov v medijih in domskim glasilom Izviri. V lokalnih medijih smo objavljali članke in fotografije iz domskih prireditev, stanovalci in zaposleni so sodelovali v dejavnostih in na prireditvah v širšem in ožjem lokalnem okolju (pevski zbor, dramska skupina, glasbena skupina, plesna skupina). V Enoti smo s torto in šampanjcem proslavili zapolnitev vseh kapacitet v mesecu avgustu 2014, prav tako smo praznovali 100. rojstni dan naše stanovalke. Sodelovali smo pri pripravi Dneva doma ter praznovanja prvega rojstnega dne Enote. Skozi leto se je zvrstilo še več prireditev, na katere smo povabili svojce in občane. 1.1.5. Sprejemi Pregled po spolu: V letu 2014 je bilo v Dom sprejetih 32 stanovalcev, od tega 23 žensk (72 %) in 9 moških (28 %). V Enoto pa 120 stanovalcev, od tega 79 žensk (66 %) in 41 moških (34 %). Skupno je bilo v letu 2014 sprejetih 152 stanovalcev, od tega 102 žensk (67 %) in 50 moških (33 %). Pregled po vzroku sprejema: Tabela 1: Vzroki sprejema Dom Vzrok sprejema št. % zaradi bolezni 25 78 zdravi, na lastno željo 6 19 hujša duševna, telesna obolenja 0 0 drugo 0 0 zaradi neurejenih socialnih ali stanovanjskih razmer 1 3 Skupaj 32 100 Enota št. % 78 65 27 23 8 7 4 3 3 2 120 100 Skupaj št. % 103 68 33 21 8 5 4 3 4 3 152 100 Glede na vzrok sprejema, je bilo v Dom sprejetih 25 stanovalcev zaradi bolezni (78 %), 6 stanovalcev zdravih na lastno željo (19 %) ter 1 stanovalec zaradi neurejenih družinskih razmer (3 %). Večina stanovalcev je bila sprejetih zaradi bolezni (65 %), sledijo jim stanovalci, ki so bili sprejeti na lastno željo (23 %), nato stanovalci, ki so bili sprejeti zaradi hujših duševnih in telesnih obolenj (7 %), najmanj stanovalcev je bilo sprejetih zaradi neurejenih socialnih ali stanovanjskih razmer (3 %). Skupno je bilo največ sprejemov opravljenih zaradi bolezni (68 %), 21 % stanovalcev se je za prihod v Dom odločilo zdravih, na lastno željo, sledijo jim stanovalci, ki so bili sprejeti zaradi hujših duševnih in telesnih obolenj (5 %), ter stanovalci, ki so bili sprejetih zaradi neurejenih socialnih ali stanovanjskih razmer (3 %). 7 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Tabela 2: Izhodiščne lokacije sprejetih stanovalcev Dom Kraj prihoda št. % od doma 17 53 iz UKC Maribor 7 22 premestitev iz Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane 0 0 iz drugega zavoda 5 16 iz bolnišnice Ptuj - PBZ 1 3 iz bolnišnice Celje 0 0 iz zdravilišča 2 6 iz psihiatrične bolnišnice Vojnik 0 0 iz UKC Ljubljana 0 0 Skupaj 32 100 Enota št. % 66 55 30 25 5 4 5 4 4 3 3 3 3 3 2 2 2 2 120 100 Skupaj št. % 83 55 37 24 5 3 10 7 5 3 3 2 5 3 2 1 2 1 152 100 V Dom je bilo več kot polovica stanovalcev (53 %) sprejetih iz domačega okolja, 25 % stanovalcev iz bolnišnice, 6 % stanovalca iz zdravilišča, 16 % stanovalcev pa iz drugega zavoda. V Enoto je iz domačega okolja prišla več kot polovica vseh sprejetih stanovalcev (55 %), sledijo sprejemi opravljeni iz UKC Maribor (25 %), iz Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane in iz drugih zavodov (oboje 4,17 %), najmanj stanovalcev je bilo sprejetih iz psihiatrične bolnišnice Vojnik in iz UKC Ljubljana (oboje 1,67 %). Če pogledamo skupaj, ugotovimo, da je kar 55 % stanovalcev v Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane prišlo iz domačega okolja, sledijo sprejemi iz UKC Maribor, od koder je prišlo 24 % vseh sprejetih stanovalcev. 7 % stanovalcev je bilo premeščenih iz drugih zavodov. Tabela 3: Vzroki za prenehanje bivanja Dom Vzrok za prenehanje bivanja št. % umrli v UKC Maribor 10 17 odšli domov 11 19 umrli v Domu 30 51 premestitev v drug zavod 3 5 Premestitev znotraj zavoda 5 8 Skupaj: 59 100 Enota št. % 21 31 22 33 11 16 9 14 4 6 67 100 Skupaj št. % 31 25 33 26 41 33 12 9 9 7 126 100 V Domu je bivanje prenehalo 59 stanovalcem. 11 stanovalcev se je vrnilo v domače okolje (19 %), 3 stanovalci so bili premeščeni v drug zavod (5 %), znotraj zavoda je bilo premeščenih 5 stanovalcev (8 %), 40 stanovalcev pa je umrlo (68 %), od tega jih je 30 umrlo v Domu (51 %), 10 pa v UKC Maribor (17 %). V Enoti je bivanje prenehalo 67 stanovalcem. Največ stanovalcev se je odločilo za odhod domov (33 %), sledijo stanovalci, ki so umrli v UKC Maribor (31 %), nato sledijo stanovalci, ki so umrli v Enoti (16 %), 14 % stanovalcev je bilo premeščenih v drug zavod, najmanj stanovalcev je bilo premeščenih znotraj Doma (6 %). Skupno je bivanje prenehalo 126 stanovalcem. Največ stanovalcev je umrlo v Domu (33 %), sledijo stanovalci, ki so se odločili za odhod domov (26 %), nato sledijo stanovalci, ki so umrli v UKC Maribor (25 %), 9 % stanovalcev je bilo premeščenih v drug zavod, najmanj stanovalcev pa je bilo premeščenih znotraj Doma (7 %). 1.1.6. Statistični podatki o stanovalcih 8 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Na dan 31.12.2014 je bilo v Domu 230 stanovalcev, od tega 159 žensk in 71 moških. Od 1.12.2014 do 31.12.2014 je bilo nameščenih povprečno 240,18 stanovalcev. Realiziranih je 87.666 oskrbnih dni, kar je 2,30% manj od planiranih 89.720 oskrbnih dni. Na dan 31.12.2014 je v Enoti bivalo 122 stanovalcev, od tega 84 žensk in 38 moških. Na dan 31.12.2014 v Enoti nismo dosegli polne zasedenosti kapacitet, nameščenih smo imeli 122 stanovalcev. Od 01.01.2014 do 31.12.2014 je bilo nameščenih povprečno 113 stanovalcev. Realiziranih je 41.446 oskrbnih dni. V letu 2014 je bil presežen zastavljeni plan za 2.196 oskrbnih dni. V tem in naslednjem letu ne bo mogoča primerjava statističnih podatkov, saj bi bila primerjava teh nerealna. Na dan 31.12.2014 je bilo skupno nameščenih 352 stanovalcev, od tega 243 žensk in 109 moških. Od 1.1.2014 do 31.12.2014 je bilo skupno nameščenih povprečno 353 stanovalcev. Skupno je bilo realiziranih 129.122 oskrbnih dni. Tabela 4: Dom Enota Skupaj: Tabela 5: Število stanovalcev, prihodi in odhodi Rezervacije Sprejemi Odhodi Premestitve Umrli 0 32 11 8 40 3 120 22 13 32 3 152 33 21 72 Struktura stanovalcev po občinah stalnega prebivališča Dom Občina stalnega prebivališča št. % Slov. Bistrica 73 32 Poljčane 67 29 Makole 14 6 Maribor 14 6 Slov. Konjice 12 5 Oplotnica 9 4 Majšperk 7 3 Ostale občine 34 15 Skupaj: 230 100 Enota št. % 70 57 10 8 1 0,8 16 13 1 0,8 2 1,6 1 0,8 21 17 122 100 Skupaj št. % 143 41 77 22 15 4 30 8 13 4 11 3 8 2 55 16 352 100 Največ stanovalcev Doma prihaja iz občine Slov. Bistrica (32 %), sledijo jim stanovalci iz občine Poljčane (29 %), ter ostale občine (15 %). Več kot polovica stanovalcev Enote prihaja iz občine Slovenska Bistrica (57 %), sledijo jim stanovalci iz Mestne občine Maribor (13 %), stanovalci iz občine Poljčane (8, %) ter ostale občine. Skupno prihaja največ stanovalcev iz občine Slov. Bistrica (41 %), sledijo jim stanovalci iz občine Poljčane (22 %), ter ostale občine (16 %). Tabela 6: Stanovalci po starosti in spolu Dom Enota M Starost Ž M vsi % Ž Ž M vsi % Manj od 45 let Med 45 in 49 let Med 50 in 54 let Med 55 in 59 let Med 60 in 64 let 1 1 1 3 2 2 2 1 7 5 3 3 2 10 7 1,3 1,3 0,9 4,3 3 število stanovalcev 0 0 0 0 1 1 0 1 0,8 2 0 1 1 0,8 1 0 0 0 0 3 5 4 9 7,4 7 2 2 2 7 9 3 4 3 10 16 0,9 1,1 0,9 2,8 4,5 Med 65 in 69 let 10 10 20 8,7 7 14 31 8,8 4 vsi Skupaj 11 9 % 9 17 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Dom Starost Enota % Ž M vsi Ž M vsi % Med 70 in 74 let 15 9 število stanovalcev 24 10,4 3 2 5 4,1 18 11 29 8,2 Med 75 in 79 let 14 9 23 20 46 13,1 10 Ž M vsi Skupaj % 12 11 23 18,9 26 Med 80 in 84 let 47 18 65 28,3 25 10 35 28,7 72 28 100 28,4 Med 85 in 89 let 38 5 43 18,7 15 2 17 53 7 60 Med 90-94 let 24 3 27 11,8 16 3 19 15,6 40 6 46 13,1 Med 95-99 let 3 0 3 1 1 4 Nad 100 let SKUPAJ 1,3 0 1 14 0,8 3 17 1,1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 159 71 230 100 84 38 122 100 243 109 352 100 Povprečna starost vseh stanovalcev v Domu je bila 78,47 let. Povprečna starost žensk je bila 81,34 let, moških pa 72,04 let. Povprečna starost vseh stanovalcev v Enoti je bila 79,52 let. Povprečna starost žensk je bila 80,83 let, moških pa 76,61 let. Skupna povprečna starost stanovalcev je bila 79 let. Skupna povprečna starost žensk je bila 81,09 let, moških pa 74,33. Tabela 7: Dolžina bivanja Dolžina bivanja v letih - Dom število % do 5 let 132 57 6 – 15 let 66 29 16 – 25 let 20 9 več kot 26 let 12 5 Skupaj: 230 100 Glede na dolžino bivanja v Domu več kot polovica stanovalcev biva v Domu do 5 let, to je 132 stanovalcev (57%), 6 do 15 let biva v Domu 66 stanovalcev (29%), 20 stanovalcev (9%) biva v Domu 16 do 25 let, 12 stanovalcev (5%) pa biva v Domu že več kot 26 let. Enota je s svojim delovanjem pričela šele 1. 12. 2013, tako podatek o dolžini bivanja ni bistvenega pomena. Tabela 8: Struktura stanovalcev glede kategorije oskrbe Dom Kategorija oskrbe št. % oskrba I 71 31 oskrba II 52 23 oskrba III a 82 36 oskrba III b 14 6 oskrba IV 11 5 SKUPAJ 230 100 % Enota št. % 46 38 24 20 38 31 4 3 10 8 122 100 Skupaj št. % 117 33 76 22 120 34 18 5 21 6 352 100 V Domu je 31 % stanovalcev razvrščenih v oskrbo I, kar predstavlja malo manj kot tretjino vseh stanovalcev, 23 % stanovalcev je razvrščenih v oskrbo II, 36 % stanovalcev v oskrbo III a, 6 % stanovalcev v oskrbo III b ter 5 % stanovalcev v oskrbo IV. Vidimo, da je največ stanovalcev razvrščenih v oskrbo I in oskrbo III a. V Enoti je v oskrbo ena razvrščenih nekoliko več kot tretjina vseh stanovalcev, to je 38 %. 20 % stanovalcev je razvrščenih v oskrbo II, 31 % stanovalcev je razvrščenih v oskrbo III a, 3 % v oskrbo III b ter 8 % stanovalcev v oskrbo IV. Tudi v Enoti je podobno kot v Domu največ stanovalcev razvrščenih v oskrbo I in oskrbo III a. 10 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Gledano skupaj je v oskrbo I razvrščenih 33 % stanovalcev, v oskrbo II 22 % stanovalcev, v oskrbo III a 34 % stanovalcev, v oskrbo III b 5 % stanovalcev ter v oskrbo IV 6 % stanovalcev. Največ stanovalcev je razvrščenih v oskrbi I in III a, najmanj pa v oskrbi III b in IV. Tabela 9: Stanovalci po načinu plačevanja oskrbnine Dom Način plačevanja št. % stanovalec sam v celoti 51 22 stanovalec in občina 63 27 stanovalec in svojci 107 47 stanovalec, svojci, občina 9 4 občina 0 0 Skupaj 230 100 Enota št. % 33 27 21 17 64 52 3 2 1 1 122 100 Skupaj št. % 84 24 84 24 171 49 12 3 1 0 352 100 V Domu največ stanovalcev plačuje stroške oskrbe skupaj s svojci (47 %), sledijo stanovalci, ki del plačujejo sami, preostalo pa jim doplačuje občina (27 %), 17 % stanovalcev pa je samoplačnikov. V Enoti največ stanovalcev poravnava stroške oskrbe skupaj s svojci (52 %), sledijo jim stanovalci, ki stroške oskrbe pokrijejo sami (27 %), noben svojec pa stroškov oskrbe ne pokrije sam v celoti. V enoti je 1 stanovalec, ki mu oskrbo v celoti plačuje občina. V Domu in Enoti skupaj največ stanovalcev plačuje stroške oskrbe skupaj s svojci (49 %), sledijo stanovalci samoplačniki (24 %) in stanovalci, ki del plačujejo sami, ostanek pa jim doplača občina (24 %). 1.1.7. Statistični podatki o prošnjah Komisija za sprejem, premestitev in odpust je vsako prošnjo, ki je prispela v Dom, pregledala in nanjo odgovorila. Če je bila nepopolna, smo pozvali vlagatelja, da jo v zakonsko določenem roku dopolni. V skladu s Pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva smo popolne prošnje vlagateljev, ki so izpolnjevali pogoje za sprejem in so upravičeni do storitve, ki jo naš zavod izvaja, uvrstili na seznam čakajočih. Komisija je ob obravnavi prošnje ugotovila, katera vrsta storitve oziroma oskrbe bo za uporabnika potrebna glede na njegovo zdravstveno in socialno stanje, ki je bilo razvidno iz priložene dokumentacije ter o tem sestavila zapisnik. Prošnje so uvrščene po kriteriju iz domačih in drugih občin. Komisija se je srečevala redno, skoraj vsak mesec, skupaj 9 krat. Komisija je skladno s pravilnikom odločala o sprejemih, premestitvah in o odpustih ter o drugih vprašanjih v zvezi z bivanjem stanovalcev. Socialna služba je s prosilci in njihovimi svojci dnevno sodelovala. Seznanjali smo jih z mestom na čakalni listi, izvajali preverjanje aktualnosti prošenj, ob spremembi zdravstvenega stanja in potencialni aktivaciji prošnje v mirovanju smo zaprosili za novo zdravniško mnenje. V primeru nujnega sprejema smo v primeru zasedenosti zavoda prošnje posredovali tudi v druge domove. V letu 2014 je v zavod prispelo 348 prošenj, od tega jih je v Dom prispelo 111 v Enoto pa 237. V tem letu je bilo kar 100 prispelih prošenj neaktualnih (umik, namestitev v drugi zavod, umrli), od tega 39 v Domu in 61 v Enoti. Izmed prispelih prošenj smo sprejeli 124 stanovalcev, od tega 25 v Domu in 99 v Enoti. 1.1.8. Zaključek Tudi v letu 2014 je bilo delo socialne službe pestro in raznoliko na vseh področjih našega dela podobno kot prejšnja leta. 11 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Posebnosti dela Socialne službe v preteklem letu so bile: Prekategorizacija sob v Domu, saj se po odprtju Enote v Domu znižala kapaciteta iz 295 postelj na 230 postelj, posledično so se določene sobe spremenile v manjposteljne sobe, določene sobe pa so se razselile; V letu 2014 je bilo opravljenih kar 103 preselitev znotraj Doma. Preselili so se stanovalci, ki so izrazili željo po preselitvi zaradi nerazumevanja s sostanovalcem ali zaradi kakšnega drugega razloga in stanovalci, katerim smo preselitev predlagali mi (potreba po preselitvi v (ne)izolacijsko sobo, potreba po preselitvi zaradi prekategorizacije sobe ali drugo); V Enoti smo z obravnavo individualnih načrtov začeli v mesecu aprilu 2014, do konca leta smo izdelali 76 individualnih načrtov, kar pomeni, da nismo izvedli vseh. V naslednjem letu bomo nadaljevali z obravnavo individualnih načrtov, pripravlja se tudi nov obrazec, ki bo nadomestil dosedanjega; V Enoti smo v okviru socialne službe izvajali tedenska druženja v 2. nadstropju na enoti F (stanovalci iz enote F in G), kjer smo spoznavali drug drugega, reševali kviz znanja, urili možganske celice, ustvarjali praznične voščilnice, igrali tombolo, izvajali funkcionalni trening CrossFit, … Na enoti F se izvaja tudi jutranja telovadba; V Enoti je bil povečan obseg dela zaradi velikega števila sprejemov stanovalcev in premeščanj znotraj zavoda, do zapolnitve kapacitet Enote Sprememba načina organizacije dela v okviru gospodinjskih enot zaradi uvajanja novega koncepta dela imenovanega »Kultura naravnana na osebo«; Veča se obseg dela zaradi velikega povpraševanja po domski nastanitvi in oskrbi (veliko je podajanja informacij zgolj potencialnim prosilcem, tistim, ki nikoli ne pridejo v dom) v tem okviru nepriznavanje prve socialne pomoči z vidika zakonodaje, čeprav je socialna služba v domu opravi ogromno, vedno večjih potrebah in zahtevah uporabnikov kakor tudi njihovih svojcev, visoke starosti naših uporabnikov, zaradi katere se vedno bolj kaže potreba po individualnem delu, vedno večjem obsegu vsebinskega, administrativno tehničnega dela, ki ga pogojujejo obstoječi zakoni in predpisi za naše področje dela. 1.1.9. Prekategorizacija sob v Domu V letu 2014 je bil velik projekt Socialne službe v sodelovanju s Službo zdravstvene nege in oskrbe prekategorizacija sob in bivalnega standarda v skladu s sprejetimi sklepi Sveta doma in Strokovnega sveta. Žal se prekategorizacija sob ni zaključila do 31.12.2014, saj se soočamo predvsem s težavami glede plačila v primerih prekategorizacij v manj posteljne sobe kot so bile do sedaj ter z nestrinjanjem s preselitvijo v drugo sobo tako stanovalcev kot njihovih svojcev. V letu 2014 je bilo potrebno prekategorizirati 41 sob, na dan 31.12.2014 je bilo prekategoriziranih 32 sob. Ostanejo še štiri sobe za prekategorizacijo v manj posteljno sobo ter pet sob, kjer bo potrebno stanovalce razseliti. Ena soba se je postopoma prekategorizirala iz petposteljne sobe v triposteljno sobo. Tri sobe so se prekategorizirale iz štiriposteljnih sob v triposteljne sobe. 11 sob se je prekategoriziralo iz triposteljnih sob v dvoposteljne sobe. 17 sob se je prekategoriziralo iz dvoposteljnih sob v enoposteljne sobe. Tabela 10: Soba št. 10 16 17 020 021 Prekategorizirane sobe Oddelek PS 1S 1S PN PN Iz 3 3 3 2 2 V 2 2 2 1 1 Datum 30. 7. 2014 10. 1. 2014 6. 1. 2014 16. 1. 2014 5. 11. 2014 12 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Soba št. 022 30 031 43 45 46 53 101 104 110 115 120 122 125 202 204 205 207 209 210 212 217 221 222 226 227 230 Oddelek PN 2S PN 3S 3S 3S 3S 1A 1A 1A 1A 1B 1B 1B 2A 2A 2A 2A 2A 2A 2A 2B 2B 2B 2B 2B 2B Iz 3 3 2 3 3 3 3 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 5 2 4 2 2 3 4 4 2 V 2 2 1 2 2 2 2 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 3 1 3 1 1 2 3 3 1 Datum 11. 2. 2014 10. 1. 2014 30. 5. 2014 15. 1. 2014 8. 5. 2014 16. 1. 2014 2. 1. 2014 10. 12. 2014 10. 1. 2014 17. 2. 2014 13. 7. 2014 16.1.2014 1. 1. 2014 19. 2. 2014 10. 11. 2014 10. 1. 2014 20. 8. 2014 30. 7. 2014 1. 12. 2014 21. 3. 2014 10. 1. 2014 10. 11. 2014 12. 11. 2014 1. 1. 2014 1. 1. 2014 3. 11. 2014 17. 12. 2014 Za prekategorizacijo vsake posamezne sobe je bilo potrebno veliko usklajevanja: kdo bi ostal v obstoječi manj posteljni sobi, kdo bi se preselil, kam bi se bil stanovalec pripravljen preseliti, na voljo je moralo biti mesto v takšni sobi. Z zelo dobrim sodelovanjem služb v Domu med seboj in z dobrim sodelovanjem s stanovalci in svojci nam je uspelo velik del prekategorizacije že realizirati. Poročilo pripravili: Jasna Kopše, univ.dipl.soc.del. Katarina Ačko, univ.dipl.soc.del. Priloge izpisi iz programa Domis: Pregled tipov oskrbe na dan 31.12.2014, Pregled po vzroku odhoda od 1.1.2014 do 31.1.2014, Pregled uporabnikov po občinah na dan 31.12.2014, Pregled po starostnih skupinah uporabnikov 31.12.2014. 13 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 1.2. SLUŽBA ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE (SZNO) 1.2.1. Zdravstvena nega Zdravstvena nega je temeljna sestavina zdravstvenega varstva kot celovitega sistema. Kot profesionalna disciplina se dopolnjuje z drugimi zdravstvenimi strokami. Zdravstveno nego lahko širše opredelimo kot skrb za zdravje celotne populacije. Je dejavnost, katere naloga je, da posamezniku, družini in skupnosti pomaga v vseh stanjih zdravja in bolezni. Z zdravstveno nego je neločljivo povezano spoštovanje življenja, dostojanstva in pravic človeka. V Službi zdravstvene nege in oskrbe (SZNO) v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane so združene dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, delovne terapije in fizioterapije. Za fizioterapijo imamo pridobljeno koncesijo in sprejemamo v obravnavo tudi zunanje uporabnike. SZNO je z izvajanjem zdravstvene nege in oskrbe povezana z vsemi drugimi službami v Domu. Zdravstveno nego in oskrbo izvajajo medicinske sestre, zdravstveni tehniki, bolničarji – negovalci, oskrbovalke ter bolniške strežnice kot samostojno dejavnost v okviru zdravstveno negovalnega tima na vseh oddelkih ter v ambulanti Doma. Želimo izvajati kakovostno in celostno zdravstveno nego in oskrbo stanovalcev z upoštevanjem individualnega pristopa, etičnih načel in doseganjem najboljših izidov s čim manjšimi stroški. V ožjem in širšem okolju smo znani po: izvajanju kakovostne zdravstvene nege in oskrbe s poudarkom na kakovosti vseh naših storitev (visoko postavljeni standardi zdravstvene nege in oskrbe, navodila za delo) in upoštevanju etičnih načel, aktivnem vključevanju stanovalca in njegovih svojcev v proces zdravstvene nege in oskrbe, izvajanju dodatnih programov za stanovalce in svojce, vključevanju v življenje v lokalni skupnosti, sodelovanju s prostovoljci. Struktura stanovalcev v Domu se glede na potrebe po aktivnostih zdravstvene nege in oskrbe nenehno spreminja. Delež stanovalcev glede na kategorijo oskrbe in kategorijo zdravstvene nege je po mesecih prikazan v naslednjih tabelah. 14 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Tabela 11: Stanovalci po kategoriji oskrbe Mesec Oskrba I % Oskrba II % Oskrba III A % Oskrba III B % Oskrba IV % Štev. stan. Januar 80 32,13 57 22,89 91 36,55 12 4,82 9 3,61 249 Februar 80 32,39 56 22,67 90 36,44 12 4,86 9 3,64 247 Marec 79 32,92 55 22,92 86 35,83 12 5,00 8 3,33 240 April 79 32,64 55 22,73 88 36,36 13 5,37 7 2,89 242 Maj 77 31,56 54 22,13 92 37,70 13 5,33 8 3,28 244 Junij 76 31,80 53 22,18 90 37,66 12 5,02 8 3,35 239 Julij 76 32,20 53 22,46 87 36,86 12 5,08 8 3,39 236 Avgust 76 32,07 51 21,52 88 37,13 13 5,49 9 3,80 237 September 77 32,63 52 22,03 86 36,44 13 5,51 8 3,39 236 Oktober 76 31,93 52 21,85 86 36,13 14 5,88 10 4,20 238 November 72 30,90 52 22,32 84 36,05 14 6,01 11 4,72 233 December 71 30,87 52 22,61 82 35,65 14 6,09 11 4,78 230 Pregled števila stanovalcev po kategoriji oskrbe kaže, da je v Domu nameščenih največ stanovalcev, ki potrebujejo oskrbo III A, sledijo stanovalci v oskrbi I in oskrbi II. Zadnje tri mesece se je povečalo število stanovalcev, razvrščenih v kategorijo III B in IV. Razmerje se je nekoliko spremenilo tekom leta zaradi zmanjševanja kapacitete. Še vedno sta najbolj obremenjena 2 A in 1 A oddelek, kjer je nameščena tudi večina stanovalcev z bolnišnično okužbo. Izboljšalo se je razmerje v stanovanjskem delu Doma ter v pritličju negovalnega dela, kjer je sedaj nameščenih manj stanovalcev z višjo kategorijo oskrbe. Tabela 12: Stanovalci po kategoriji ZN Mesec Brez ZN Januar 15 Februar 11 Marec 15 April 10 Maj 10 Junij 15 Julij 13 Avgust 14 September 11 Oktober 15 % ZN I 6,03 61 4,45 61 6,25 59 4,13 59 4,10 62 6,28 58 5,51 55 5,91 53 4,66 54 6,30 55 % ZN II 24,50 11 24,70 10 24,58 11 24,38 12 25,41 10 24,27 10 23,31 11 22,37 11 22,88 13 23,11 12 % ZN III 4,42 162 4,05 165 4,58 155 4,96 161 4,10 162 4,19 156 4,66 157 4,65 159 5,51 158 5,04 156 % ZN IV % Štev. stan. 65,06 249 66,80 247 64,59 240 66,53 242 66,39 244 65,27 239 66,52 236 67,09 237 66,95 236 65,55 238 15 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Mesec November December Brez ZN % ZN I % ZN II % ZN III % ZN IV % Štev. stan. 15 6,43 51 21,89 12 5,15 155 66,53 233 10 4,35 53 23,05 12 5,21 155 67,39 230 Pregled števila stanovalcev po kategoriji ZN (zdravstvene nege) kaže, da je trenutno v Domu nameščenih največ stanovalcev, ki potrebujejo ZN III, sledijo stanovalci z ZN I in stanovalci z ZN II. Žal pa zastarela merila ne omogočajo razvrstitve pri številnih stanovalcih, ki tudi potrebujejo storitve zdravstvene nege in tako je bilo v Domu brez razvrstitve konec leta 2014 10 stanovalcev. Storitve za te stanovalce niso plačane s strani ZZZS. Zvišalo se je število stanovalcev z ZN II, ki je ob zadnjem nadzoru skoraj ni bilo. Razmerje med posameznimi kategorijami ZN se je nekoliko spremenilo tekom leta zaradi zmanjševanja kapacitete. ZN IV ZZZS ne priznava, zato stanovalcev v to kategorijo ne razporejamo. Tabela 13: Stanovalci s sladkorno boleznijo Mesec Sladkorna Inzulinska terapija Število bolezen v injekcijah stanovalcev Januar 36 22 249 Februar 37 22 247 Marec 37 21 240 April 36 20 242 Maj 41 19 244 Junij 42 19 239 Julij 40 17 236 Avgust 42 16 237 September 44 16 236 Oktober 42 17 238 November 43 17 233 December 46 16 230 Število stanovalcev s sladkorno boleznijo se je povečevalo. Ob koncu leta 2014 je bilo v Domu nameščenih 46 stanovalcev, 16 stanovalcev je prejemalo inzulinsko terapijo v injekcijah. Stanovalci s sladkorno boleznijo zahtevajo pogosto veliko več spremljanja in nadzora zaradi nestabilnih vrednosti krvnega sladkorja ter možnih zapletov. Zato je pomembno zdravstveno vzgojno delo s stanovalci glede osebne higiene, jemanja terapije in zlasti glede upoštevanja diet. Zaradi nestabilnega krvnega sladkorja ob poslabšanju zdravstvenega stanja ali ob neupoštevanju diete je potrebno pogosteje meriti krvni sladkor pri stanovalcih in po navodilu zdravnika prilagajati terapije, kar vpliva na kakovost življenja stanovalcev in na obremenitve zdravstvenega in negovalnega osebja. 16 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Tabela 14: Stanovalci z inkontinenco Mesec Stanovalci z inkontinenco Štev. stan. Januar 173 249 Februar 169 247 Marec 167 240 April 161 242 Maj 164 244 Junij 164 239 Julij 167 236 Avgust 165 237 September 172 236 Oktober 172 238 November 175 233 December 171 230 V Domu je bilo konec leta 2014 nameščenih 171 stanovalcev, ki glede na stopnjo inkontinence potrebujejo različne inkontinenčne pripomočke (vložki, mobilne hlačke, plenice). Plenice se menjuje v skladu s pravili ZZZS trikrat dnevno oz. po potrebi tudi večkrat, na željo stanovalca ali svojca. Za te primere se stanovalcu zaračuna storitev Dodatna menjava inkontinenčnega pripomočka. 1.2.2. Delo v ambulanti Doma in zdravniška oskrba stanovalcev V Domu deluje ambulanta splošne medicine. V njej je v letu 2014 štiri ure dnevno opravljal delo splošni zdravnik. V času dežurstva so za nujne zdravstvene preglede stanovalcev prihajali zdravniki iz Zdravstvenega doma Slov. Bistrica. Nujne prevoze in prevoze stanovalcev na specialistične preglede ali bolnišnico je opravljala Reševalna služba Zdravstvenega doma Slov. Bistrica. Psihiatrinja je prihajala v zavod trikrat mesečno, praviloma pa je bila dosegljiva tudi po telefonu. Nevrolog je za potrebe naših stanovalcev prihajal enkrat mesečno. Zobozdravnik je enkrat mesečno opravljal preglede pri stanovalcih v Domu. Po potrebi pa so bili naši stanovalci odpeljani k njemu v ambulanto oz. k izbranemu zobozdravniku. Specialistične preglede so stanovalci opravili v UKC Maribor, Splošnih bolnišnicah Celje in Ptuj, v Zdravilišču Rog. Slatina in Zreče ter v zasebnih specialističnih ambulantah. Tabela 15: Zdravniške storitve za stanovalce v ambulanti Doma Pregledi Prvi pregledi Ponovni pregledi Obisk brez pregleda Posvet z zdravnikom Skupno Število storitev 944 2773 808 640 5165 Laboratorij KKS (kompletna krvna slika) SR (sedimentacija eritrocitov) Odvzem krvi za UKC Maribor Odvzem krvi za biokemijo za ZD Slov. Bistrica Preiskava urina Enkratni odvzem urina Skupno 17 97 13 279 84 19 10 502 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 V ambulanti Doma se je povečalo število prvih in ponovnih pregledov ter obiskov brez pregleda. Pri skupnem številu pregledov niso všteti posveti in pogovori s svojci stanovalcev. Pri stanovalcih se je zaradi njihovega zdravstvenega stanja povečalo število infuzij, intravenoznih injekcij, intramuskularnih injekcij, subkutanih injekcij, aplikacij inzulina in odvzemov krvi za določitev krvnega sladkorja zaradi vse večjega števila stanovalcev s sladkorno boleznijo. Dnevno so bila stanovalcem razdeljena zdravila v obliki tablet, kapsul, dražejev, sirupov in svečk po navodilu zdravnika. 1.2.3. Sestanki s stanovalci in s svojci stanovalcev 1.2.4. Delo s študenti, dijaki Na sestankih s stanovalci smo vključevali zdravstveno-vzgojne vsebine glede na letni čas in pojav viroz ter drugih zdravstvenih težav v določenem obdobju ter jim posredovali druge aktualne informacije. Stanovalci pa imajo na njih tudi priložnost izraziti svoja mnenja, težave ali pohvale glede bivanja na posameznem oddelku ali v Domu. Zaposleni v SZNO zaznavajo vse večje potrebe stanovalcev in njihovih svojcev glede dobre informiranosti o zdravstvenem stanju in splošnem počutju stanovalcev. Zato veliko časa, v okviru možnosti ob delu s stanovalci, namenjajo kakovostni komunikaciji s stanovalci in svojci stanovalcev. Na sestankih za svojce novo sprejetih stanovalcev se predstavijo aktivnosti SZNO v Domu in posredovali navodila za lažjo vključitev stanovalcev v našo skupnost ob pomoči svojcev. Sodelovali smo na obdobnih sestankih za svojce v pomladanskem in jesenskem času. Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane je od leta 2006 učna baza za študente zdravstvene nege in dijake srednjih zdravstvenih šol ter udeležence poklicnega izobraževanja za poklic bolničar – negovalec. V Domu so opravljali obvezno prakso s področja gerontološke zdravstvene nege študenti Visoke šole za zdravstveno nego Celje in Novo Mesto ter praktično usposabljanje pri delodajalcu dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor. Študenti in dijaki so se zelo dobro vključili v delovni proces, zadovoljni so bili s pridobljenim znanjem, pa tudi stanovalci so jih bili zelo veseli. Pripravnikom za poklic zdravstveni tehnik smo zagotavljali pod vodstvom mentorjev vse vsebine po programu pripravništva. 1.2.5. Izobraževanje 1.2.6. Komisija za preprečevanje in obvladovanje okužb V Domu so nam predstavniki podjetij za medicinsko opremo in negovalne pripomočke skozi vse leto pripravili več predstavitev, predavanj in delavnic ter nas seznanjali z novostmi s tega področja. Redno spremljamo kakovost in uporabnost različnih inkontinenčnih pripomočkov zaradi zaščite kože pri stanovalcih, ki je zaradi več rizičnih dejavnikov pogosto zelo občutljiva. Predstavniki proizvajalcev medicinsko tehničnih pripomočkov in opreme so nam predstavili obloge za rane in prehranska dopolnila za starostnike. Testirali smo več pripomočkov za zdravstveno nego in oskrbo. Skozi vse leto smo se udeleževali izobraževanj po programu izobraževanja v Domu in izven njega. Poudarek je bil na pridobivanju novih znanj za uvajanje modela Kongruentne odnosne nege in kulture, naravnane na uporabnika. Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb redno spremlja delovni proces v Domu ter Enoti in sproti pripravljala ustrezna navodila za delo. Pripravili smo izobraževanje za zaposlene v Enoti Slov. Bistrica o bolnišnični okužbah in pravilni higieni rok, ki je bistvenega pomena pri preprečevanju prenosa bolnišničnih okužb. V sklopu predavanja je bila podana tudi osnova rokovanja in skladiščenja odpadkov, ki nastanejo v zavodu (udeležba zaposlenih je bila velika). Zaposlenim, stanovalcem in svojcem so na voljo zloženke o ESBL, MRSA in HIGIENI ROK. S strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo dobili dopis z obvestilom, da 18 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 njihovi zdravniki več ne sodelujejo v komisijah za preprečevanje bolnišničnih okužb, možno pa je svetovanje z njihove strani v primeru potrebe v ustanovi. Dne 7.2.2014 smo sodelovali pri zdravstveni inšpekciji v Enoti. Zdravstveno inšpektorico, go. Hohler, je zanimalo rokovanje in skladiščenje odpadkov, ki nastajajo v zavodu, Program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, predvsem ravnanje zdravstvenih delavcev in sodelavcev z okuženimi bolniki, in izvajanje ukrepov preprečevanja okužb z legionelo. Glede obvladovanja in preprečevanja okužb v enoti inšpektorica ni imela bistvenih pripomb. Dne 14.5.2014 je ista inšpektorica obiskala tudi Dom. Pregledala je področje izvajanja Programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb s poudarkom na izvajanju aktivnosti v sobah za izolacijo, nadzoru pitne vode v vodovodnem omrežju Doma, doktrini ravnanja z odpadki ter preverila spoštovanje Zakona o pacientovih pravicah. Ob pregledu na področjih, ki so bila predmet nadzora, ni bilo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti. 2.10.2014 smo iz NIJZ prejeli 150 kosov cepiva proti sezonski gripi 2014-2015 Vaxigrip. Z obvestilom smo pozvali svojce vseh stanovalcev, ki niso zmožni sami odločati, da so nam podpisali soglasje za cepljenje proti sezonski gripi. Cepljenje je bilo izvedeno med 20.10.2014 in 4.12.2014. Proti sezonski gripi se je cepilo 114 stanovalcev in trije zaposleni, ostalo nam je 33 cepiv. Neželenih reakcij na cepljenje nismo ugotavljali. Konec leta 2014 je bilo v Domu 29 stanovalcev z bolnišnično okužbo. Od tega je 23 stanovalcev z znano kolonizacijo z ESBL (urin ali/in blato in trahea), dva stanovalca z znano kolonizacijo z MRSA (nos, žrelo, koža), dva stanovalca z kolonizacijo MRSA in ESBL ter en stanovalec z kolonizacijo ESBL in okužbo C. Difficile. Stanovalci so nameščeni v eno in dvoposteljnih sobah v PSD, PN, na 1A oddelku, 1B oddelku in 2A oddelku. Pripravili smo posodobljena Navodila za izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb v socialnovarstvenem zavodu z začetkom veljavnosti november 2014. 1.2.7. Komisija za delovanje HACCP sistema 1.2.8. Protokol spremljanja padcev pri stanovalcih v Domu V centralni kuhinji Poljčane in okrepčevalnici sta bili v letu 2014 opravljeni dve verifikaciji HACCP sistema s podanim pisnim poročilom o verifikaciji, in sicer 3.6.2014 in 17.10.2014. Meseca oktobra 2014 je bila pripravljena posodobitev HACCP sistema za centralno kuhinjo in okrepčevalnico ter navodila za HACCP sistem za oddelčno čajno kuhinja v PN oddelku zaradi spremembe pri transportu hrane iz centralne kuhinje na oddelek (transport hrane v termo vozičku). V enoti Slovenska Bistrica smo opravili verifikacijo HACCP sistema dvakrat in sicer 3.1.2014 in 29.12.2014. Pri verifikaciji smo preverili evidenčno dokumentacijo, ki se navezuje na spremljanje kritičnih kontrolnih točk in ugotovili naslednje: monitoring kritičnih kontrolnih točk (KKT) se je izvajal, izmerjene temperature so dokumentirane na evidenčnih listih, iz zapisov spremljanja KKT je bilo razvidno, da ni bilo neskladnosti. Poročilo o zabeleženih padcih v letu 2014 je sestavljeno iz pregleda števila padcev v 2014 in iz primerjave padcev v letih 2013 in 2014. Analiza padcev v letu 2014 Na podlagi zbranih Poročil o številu padcev pri stanovalcih po oddelkih ugotavljamo, da je bilo skupno število padcev v lanskem letu 259. Podrobnejši pregled kaže naslednje: največ padcev se je zgodilo podnevi in sicer 143 padcev oz. 55 %, ponoči 61 oz. 24 % ter med vikendi in prazniki 55 oz. 21 %; pregled padcev po oddelkih kaže, da je bilo teh največ v stanovanjskem delu, 91 padcev oz. 35 %, nato na oddelku 1B, kjer je bilo zabeleženih 42 padcev oz. 16 % ter na 2B 41 padcev oz. 16 %. Na treh oddelkih tako beležimo 174 padcev oz. 67 % vseh; 19 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 največ padcev je bilo v mesecu marcu, 30 oz. 12 %, najmanj pa v mesecu juliju, 12 oz. 5 %. Tabela 16: Število padcev stanovalcev po oddelkih Št. padcev Št. padcev Št. padcev Skupaj Oddelek Skupaj podnevi ponoči vikend, praznik v% Pritličje 11 7 6 24 9% 1A 14 12 8 34 13% 1B 29 6 7 42 16% Stanov. del 51 25 15 91 35% 2A 13 3 6 22 9% 2B 21 8 12 41 16% 3A 4 1 5 2% Skupaj 143 61 55 259 100 Skupaj v % 55% 24% 21% 100% Graf 1: Primerjava števila padcev v letih 2013 in 2014 Primerjava padcev 400 315 297 259 300 297 200 100 0 leto 2013 leto 2014 število padcev število stanovalcev Graf 1 prikazuje število padcev v letih 2013 in 2014. Iz grafa je razvidno, da je v letu 2014 bilo veliko manj padcev kot leta 2013. V 2014 je bilo zabeleženih 259 padcev, kar je 56 oz. 9,5 % padcev manj kot v prejšnjem letu. 20 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Graf 2: Primerjava števila padcev po času (podnevi, ponoči in med prazniki/vikendi) Primerjava števila padcev po času 200 150 100 50 0 leto 2013 leto 2014 dan noč vikend/praznik Iz grafa 2 je razvidno, da se je število padcev čez dan zmanjšalo za 15 % oz. 51 padcev. V letu 2014 se je število padcev čez noč nekoliko povečalo glede na leto 2013, za 15 % oziroma 12 padcev, na drugi strani pa se je število padcev čez vikend/praznik zmanjšalo za 16 % oziroma 31 padcev. Graf 3: Primerjava števila padcev v treh oddelkih z največ padci v letih Število padcev po letih 140 120 100 80 60 40 20 0 leto 2013 leto 2014 stanovanjski del 2B pritličje Graf 3 nam prikazuje tri oddelke z največ padci v letih 2013 in 2014. Število padcev se je v letu 2014 močno zmanjšalo, v vseh treh oddelkih (v stanovanjskem delu kar za 42 padcev, v oddelku 2B za 23 in v pritličju za 37). Očitno je, da smo preventivnim ukrepom namenili več pozornosti, kar nam bo vodilo tudi v prihodnje. 21 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Graf 4: Prikaz števila padcev po mesecih v letih 2013 in 2014 Število padcev po mesecih 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 jan feb mar apr maj jun jul leto 2013 avg sept okt nov dec leto 2014 Kot dokaz grafu 3, da se je število padcev zmanjšalo, je graf 4, ki nam prikaže, da se je skoraj v vseh mesecih, razen v avgustu, oktobru in decembru število padcev zmanjšalo glede na preteklo leto. S skupnimi močmi in preventivnimi ukrepi lahko to stanje še izboljšamo. 1.2.9. Protokol spremljanja RZP (razjeda zaradi pritiska) Razjede zaradi pritiska (RZP) nastanejo ob dolgotrajnem stisku kože in podkožja med podlago in trdimi globokimi tkivi (kostmi). Zaradi tega je moten odtok krvi skozi podkožne vene, v njih posledično naraste krvni tlak, pride do edemov v koži, hiperemične hipoksije in naposled do odmrtja dela kože (vir: Wikipedija). V tabeli 2 prikazujemo podrobne podatke o številu stanovalcev z RZP v letu 2014. Tabela 17: A Število stanovalcev z RZP B=D+E+F Oddelek Skupaj Pritličje 1A 1B Stan. del 2A 2B Skupaj Skupaj v% C=B/30*100 Skupaj v% D E F G=F/B*100 H I=H/B*100 J RZP Prenos Sprejem Nastali Nastali v Zaceljeno ob iz leta ali iz v Domu Zaceljeno v% koncu 2013 UKC Domu v% 2014 1 0 2 67% 2 67% 1 4 3 4 36% 8 73% 3 1 0 2 67% 2 67% 1 3 11 3 10 37 10 2 7 0 2 0 0% 0 0% 2 5 6 30 17 20 100 1 2 9 0 0 5 4 4 16 80% 67% 3 6 20 60% 100% 2 0 9 30% 17% 53% 100% Iz Tabela 17: Število stanovalcev z RZP je razvidno: iz leta 2013 je bilo prenesenih devet primerov RZP oz. 30 %; skupno zabeleženo 30 primerov; sprejetih je bilo pet stanovalcev z RZP oziroma 17 %; v Domu je nastalo 16 primerov RZP oz. 53 % vseh RZP; zaceljeno je bilo 20 primerov RZP oz. 67 %; ob koncu leta je ostalo še devet primerov nezaceljenih RZP; 22 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 največ zabeleženih primerov je bilo na oddelku 1A (nameščeni najbolj prizadeti stanovalci, pri nekaterih je prisotna tudi bolnišnična okužba), 11 primerov, najmanj pa v stanovanjskem delu, dva primera; največ novo nastalih RZP v Domu je na 1A, 2A in 2B, po dva primera, v stanovanjskem delu ni bilo novega primera; največ je bilo zaceljenih na 1A, kar osem primerov in najmanj v stanovanjskem delu. ob koncu leta je bilo največ primerov na 1A oddelku, t.j. trije primeri, na 2B pa ni bilo stanovalcev z RZP. Graf 5: Primerjava stanja RZP med letoma 2013 in 2014 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 RZP skupaj prenos iz preteklega leta sprejem nastali v domu leto 2013 V letu zaceljeno RZP ob koncu leta leto 2014 2014 se je: se je zmanjšalo število RZP za 18 primerov, povečalo število prenosa za 10 primerov, zmanjšalo število sprejetih za šest primerov, zmanjšalo število novonastalih obolenj za 16 primerov, povečano število zaceljenih za en primer, zmanjšalo število ostalih primerov konec leta za tri primere. Kot vidimo, smo v veliki večini zmanjšali število razjed zaradi pritiska glede na preteklo leto. V letu 2015 bomo poskušali število še zmanjšati, saj verjamemo, da nam to s strokovnim delom lahko uspe. 1.2.10. Druge aktivnosti V SZNO smo sodelovali pri pripravi poročil za leto 2014 in pri pripravi planov dela, plana nabave osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter plana izobraževanj za leto 2015. Zaposleni smo bili vključeni pri izvedbi inventurnih popisov ter različnih prazničnih prireditvah za stanovalce v prazničnem času. V drugi polovici meseca januarja, v februarju in v prvi polovici meseca marca so bili v SZNO opravljeni redni letni razgovori z zaposlenimi. Opravljenih je bilo 76 razgovorov, oz. z vsemi razen s tistimi, ki so odsotni zaradi porodniškega dopusta ali dolgotrajnega bolniškega staleža. Zaposleni so pred razgovorom dobili vabilo z vsebino razgovora, da so se lahko pripravili. Zaposleni so bili naprej obveščeni o datumu razgovora. Na razgovoru so bili seznanjeni z oceno uspešnosti pri delu in možnostjo napredovanja v višji plačni razred. Vsi zaposleni so prišli na razgovor pripravljeni, z napisanimi opornimi točkami ter izrazili pozitivno mnenje glede razgovorov. 23 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 V letu 2014 so se v SZNO zaposlile delavke iz programa javnih del. Zaposlene so se dobro vključile v delovni proces in kakovostno opravljale svoje delo. Z njihovo pomočjo se je izboljša individualna obravnava posameznih stanovalcev pri vzpodbujanju izvajanja tistih veščin, ki jih sami še zmorejo in znajo. V Domu smo kot vsako leto izvedli generalno pomladansko in jesensko čiščenje v sodelovanju delavk MIV servisa in bolniških strežnic ter delavk pralnice. Po opravljenem čiščenju so bili odvzeti brisi na snažnost, ki so potrdili uspešnost opravljenega dela. V pritličju stanovanjskega dela Doma je potekala obnova apartmajev. Za stanovalce smo zagotovili namestitev v dnevnem prostoru na 2B oddelku. Poskrbeli smo tudi za hrambo njihovih osebnih stvari v tem času. Stanovalci so zelo zadovoljni z bivanjem v obnovljenih prostorih. V mesecu avgustu smo zelo dobro sodelovali z zaposlenimi SPD pri zagotavljanju obrokov za stanovalce na oddelkih in v začasni jedilnici v Beli dvorani zaradi del v kuhinji in jedilnici. Stanovalci so začasni in spremenjen režim dobro sprejeli. Na oddelkih so bili večinoma zelo zadovoljni, ker so bile porcije zaradi direktnega razdeljevanja bolj individualno prilagojene. Na podlagi te izkušnje in zaradi uvajanja gospodinjskega modela dela v Domu v prihodnosti smo po končani obnovi uvedli sistem razdeljevanja hrane na oddelku v pritličju negovalnega dela Doma. Nabavili smo tudi ustrezen termo voziček za transport in razdeljevanje hrane. Kar nekaj težav smo imeli tudi z novimi pomivalnimi stroji in na 1A oddelku tudi izliv vode v kuhinji zaradi počene cevi (preko noči), posledično pa še v pisarni direktorice in v avli Doma. Zaposleni smo v okviru strokovne ekskurzije obiskali dom za starejše na otoku Krku ter izmenjali izkušnje pri delu s starejšimi. Skozi vse leto smo sodelovali z drugimi domovi v naši soseščini in širše. Bilo je opravljenih nekaj obiskov med domovi s strani stanovalcev in zaposlenih ter navezanih stikov po e-pošti ali telefonu za izmenjavo informacij in izkušenj. Sodelovali smo pri vseh aktivnostih za preživljanje prostega časa za naše stanovalce (prireditve, izleti, obiski društev in organizacij v Domu). Sodelovali smo pri preselitvah stanovalcev zaradi prekatergorizacije sob. S tem smo stanovalcem zagotovili več zasebnosti in boljšo kakovost bivanja v Domu, zaposlenim pa boljše pogoje za delo. Konec decembra smo skupaj z drugimi službami v zavodu sodelovali pri organizaciji silvestrovanja za naše stanovalce, ki so ga vsi ocenili zelo pozitivno. Na silvestrovanju stanovalcev z demenco so bili prisotni tudi njihovi svojci. Skozi vse leto so nekateri delavci iz SZNO delovali tudi v skupinah za samopomoč. 1.2.11. Delo na oddelku 2 B s stanovalci z demenco Delo delovnega inštruktorja je usmerjeno neposredno v delo s stanovalci z demenco na 2B oddelku. Tedensko imamo pripravljen plan aktivnosti po posameznih dnevih, dnevno pa se vodi evidenca prisotnosti stanovalcev na aktivnostih. Delovni inštruktor izvaja na oddelku s stanovalci z demenco naslednje aktivnosti: Trening dnevnih aktivnosti - oblačenje, slačenje, umivanje, osnovna higiena, uporaba toaletnih prostorov. Telesne aktivnosti – cilji teh aktivnosti je izboljšanje in ohranjanje psihofizične kondicije. Te aktivnosti so: vsakodnevna vodena telesna aktivnost, sprehodi, ples, različne igre, ročne spretnosti. Intelektualne aktivnosti – spominske vaje, vaje orientacije, zbranosti, logičnega razmišljanja, branje, pisanje, risanje, sestavljanje različnih zgodb, besedne igre. Ohranjanje socialnih stikov – usmeritev stanovalcev k aktivnemu udejstvovanju kulturno-razvedrilnih dejavnosti in vključitev v domske aktivnosti. Pri izvajanju dnevnih aktivnostih in vseh ostalih aktivnosti, ki se izvajajo, nudi delovni inštruktor stanovalcem pomoč, predvsem pa vzpodbudo. Ob vzpodbudi skuša doseči, da se čim dlje ohrani samostojnost pri vsakodnevnih osnovnih opravilih. Prav tako sodeluje pri zajtrku in 24 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 kosilu, kjer je spet ključnega pomena vzpodbuda, da se čim dlje ohrani samostojnost pri hranjenju. Po zajtrku zbere delovni inštruktor stanovalce iz 2B oddelka v večnamenskem skupnem prostoru, kjer sledi pogovor o aktualnih dnevnih dogodkih, branje vremenske napovedi, nato pa sledi še jutranja telovadba. Namen vodene telovadbe je izboljšanje in ohranjanje gibljivosti sklepov, moči mišic ter splošne kondicije stanovalcev. Telovadba poteka sede na stolih. Vaje delovni inštruktor sproti prilagaja sposobnostim stanovalcev, ki se telovadbe udeležijo. Na jutranjo telovadbo kot tudi na vse delavnice, ki se izvajajo, se vključujejo stanovalci iz drugih oddelkov, pri katerih se že kažejo znaki demence. Tedenski plan aktivnosti, ki se izvajajo na 2B oddelku, je razdeljen na različne dnevne delavnice, ki se izvajajo v dopoldanskem času v dnevnem prostoru. Od ponedeljka do petka so potekale naslednje delavnice: ustvarjalna – izvedenih je bilo 30 srečanj na katerih smo med drugim izdelovali različne okraske iz papirja, slanega testa, barvali pobarvanke, risali različne motive, izdelovali praskanke, delali odtise rok, navijali volno za piščančke, luščili fižol, koruzo, orehe, prebirali in sortirali semena,… molitvena – enkrat mesečno nas je obiskoval g. župnik in izvedel predavanja o različnih svetopisemskih tematikah, hkrati pa smo molili rožni venec, prepevali cerkvene pesmi, se udeležili svetih maš v kapelici in prebirali liturgično vsebino. kuharska – izpeljali smo 28 kuharskih delavnic, na katerih smo predvsem pekli, pa seveda tudi kuhali. Največkrat je bila izražena želja po peki kvašenih izdelkov. Manjkal pa ni niti ocvrt piščanec kot tudi ne vedno dobrodošel jabolčni zavitek. Tega se stanovalci vedno znova in znova razveselijo. bralno-miselna – branje prispevkov različne tematike in nato pogovor o prebranem, iskanje besed na posamezne črke, prepoznavanje slik, branje pesmic, iskanje besednih nasprotij, iskanje pravilnih slovenskih izrazov za udomačene besed oz. tujke, prepoznavanje barv, rastlin, predmetov, gledanje slovenskih filmov. glasbena – vsak drugi petek nas je obiskoval prostovoljec Viki, ki nam je igral na harmoniko, tako da smo lahko ob živi glasbi tudi zaplesali. Viki je v spremstvu osebja obiskoval tudi stanovalce v sobah oddelka 2B in 2A ter jim z živo glasbo lepšal njihov vsakdan. Večkrat pa nam je izven glasbene delavnice zaigral tudi pripravnik Tadej. Poleg omenjenega smo še prepevali stare ljudske pesmi, spoznavali različne inštrumente in na njih tudi igrali, poslušali ljudske pesmi na CD-ju in gledali DVD-je o različnih pevskih nastopih. Izmed vseh delavnic, ki so se izvajale, so bile najbolj obiskane molitvena, kuharska in glasbena delavnica. V povprečju se je v te tri delavnice vključevalo od 10 do 12 stanovalcev. Seveda pa je bilo vse odvisno od trenutnega zdravstvenega stanja in dnevnega razpoloženja. Delovni inštruktor se vključuje in sodeluje tudi pri aktivnostih, ki se odvijajo in izvajajo v okviru Delovne terapije. Stanovalci iz 2B oddelka se prav tako vključujejo v vse kulturne in družabne aktivnosti, ki se odvijajo v Domu. Stanovalci z demenco so bili v letu 2014 vključeni v naslednje aktivnosti v Domu in izven Doma: kreativne delavnice aktivnosti s pomočjo živali potopisno predavanje Berlin in Afrika Valentinova tombola in stojnica praznovanje Dneva žena in materinskega dne v jedilnici ogled Velikonočnice na Boču barvanje pirhov velikonočna maša in sveta spoved izlet v Kumrovec Dan doma športne igre v domskem parku 25 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 piknik skupin starih ljudi za samopomoč obisk doma starejših občanov Tezno ogled razstave izdelkov DT V Šentjurju druženje in piknik s Pegazovim domom Rogaška Slatina postavitev klopotca ličkanje in peka koruze nabiranje kostanjev in kostanjev piknik trgatev teden za spremembe (manikura) simbioza giba (športno - družabne igre, sprehod, predavanje) Martinova tombola in stojnica delavnica izdelovanja adventih venčkov obisk Miklavža kuharska delavnica in peka prazničnih piškotov silvestrovanje svojcev in stanovalcev 2B oddelka nastop dramske skupine zaposlenih in prihod Božička spoved in božična maša silvestrovanje v jedilnici s slavnostno večerjo in duetom Vesno in Janezom Prisotnost stanovalcev na jutranji telovadbi, dnevnih delavnicah, individualni obravnavi in na različnih kulturnih in družabnih dogodkih v Domu se dnevno evidentira v program Domis. Na 2B oddelku se vsi zaposleni trudimo, da stanovalce vzpodbujamo k čim večji samostojnosti pri izvajanju vseh življenjskih aktivnostih, hkrati pa jim zagotavljamo kakovostno in prijetno bivanje v Domu. 1.3. DE DELOVNA TERAPIJA Aktivnost, ki je smiselna in namenska je glavno terapevtsko sredstvo delovnih terapevtov. Aktivnosti delovne terapije so se izvajale s ciljem izboljšati in ohranjati psihofizično stanje stanovalcev. Aktivnosti sva izvajali dve delovni terapevtki. Pri načrtovanju delovno terapevtskih aktivnosti smo upoštevali zdravstveno stanje stanovalca, želje, potrebe, interese in psihofizične sposobnosti stanovalcev, kar je bistvenega pomena pri načrtovanju in izvedbi aktivnosti. Z metodami in aktivnostmi delovne terapije smo stanovalcem ponudili možnost, da se aktivno vključujejo v domsko skupnost, jo sami sooblikujejo in ustvarjajo utrip življenja v njej. Vsakega novo sprejetega stanovalca smo ob prihodu v Dom obiskali v sobi, z njim opravili razgovor, mu predstavili aktivnosti in pripravili individualni načrt aktivnosti za posameznega stanovalca. Strokovno smo sodelovale s fizioterapevti preko različnih aktivnosti s ciljem ohraniti in izboljšati funkcionalno stanje stanovalcev, ki so vključeni v rehabilitacijsko obravnavo. Elementi okupacije so obsegali naslednje aktivnosti delovne terapije: skrb za samega sebe - dnevne aktivnosti, produktivnost (skrb za ureditev bivalnega okolja, prostovoljno delo), prosto časovne aktivnosti (socializacija, kreativno ustvarjanje). Učenje samostojnosti v osnovnih dnevnih aktivnostih in učenje funkcionalne mobilnosti v ožjem življenjskem okolju smo izvajali vsak dan po sobah stanovalcev in v prostorih delovne terapije. Delovna terapija na nivoju telesnih funkcij (terapevtske vaje za pridobivanje in vzpostavljanje spretnosti in koordinacije rok) se je izvajala vsak dan, prav tako se je izvajala jutranja telovadba na 1S in 2S oddelku. Aktivnosti za kognitivno-perceptivno področje-spominske aktivnosti: Za stanovalce, ki so na negovalnih oddelkih so se miselne aktivnosti izvajale v prostorih delovne terapije, v stanovanjskem delu pa so se aktivnosti izvajale v čajnih kuhinjah, kar je pokazalo večje število in interes vključenosti stanovalcev. Ob torkih so se spominske aktivnosti 26 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 izvajale v drugem nadstropju stanovanjskega dela, ob sredah v prvem nadstropju stanovanjskega dela in ob četrtkih na 3A oddelku. Produktivne aktivnosti Učenje kreativnih in drobnih terapevtskih tehnik: kreativne tehnike so se izvajale vsak dan v prostorih delovne terapije. V času praznikov (pust, velika noč, božič) smo skupaj s stanovalci poskrbeli za okrasitev in aranžiranje prostorov Doma. Za veliko noč, valentinovo, Dan doma in za Miklavža smo pripravili razstavo izdelkov delovne terapije na stojnicah. Glede na potrebe smo izdelovale izdelke za poslovna darila kot pozornost za nastope različnim pevskim zborom, glasbenim in dramskim skupinam. S prostovoljci OŠ Poljčane smo v mesecu novembru izvedle delavnico, kjer smo izdelovali zapestnice iz gumic. Tri ustvarjalne delavnice smo izvedli skupaj s stanovalci iz Enote. Gospodinjske aktivnosti - kuharska skupina: skupina se je sestajala v času praznikov v dnevnem prostoru 2B oddelka. Skupino je vodila Jožica Drozg, namestnica vodje SZNO. Zeliščna skupina se je sestajala enkrat na teden. Spomladi smo na novo postavili dve dvignjeni gredici in posadili zelišča, da bodo stanovalci skupaj s prostovoljkama lažje negovali zelišča. Prostovoljno delo: stanovalci so se vključevali v različne aktivnosti, ki so se izvajale znotraj in izven Doma in so predstavljene kot dodatni program. Vinogradniška skupina: skupino je vodil zunanji prostovoljec, skupina se je sestajala po potrebi. Prosto-časovne aktivnosti Aktivnosti na računalniku: meseca junija je aktivnosti na računalniku, ki so se izvajale dvakrat na teden, prevzela prostovoljka. Glede na povečan interes stanovalcev po učenju se je pokazalo, da prostor delovne terapije ni primeren. Meseca novembra smo se preselili v za ta namen opremljeno sobo. Računalniško sobo lahko stanovalci uporabljajo kadar koli želijo. Športne aktivnosti: aktivnosti so se izvajale vsak petek, od pomladi do jeseni, v športnem parku in v parku Doma skupaj z DE fizioterapije. Udeležili smo se športnih iger socialno varstvenih zavodov v Domu ob Savinji Celje. V mesecu oktobru, od 13.10. do 17.10., smo sodelovali v okviru projekta Simbioza giba, kjer smo dvakrat na dan izvedli različne športno gibalne aktivnosti za stanovalce in lokalno skupnost. Literarna skupina: vodila jo je zunanja prostovoljka, skupina se je sestajala dvakrat mesečno. Tombola: se je izvajala enkrat mesečno, dobitke je sponzoriral Donat Mg. Skupaj s prostovoljci smo izvedli Martinovo in Valentinovo tombolo s kulturnim programom. Pevski zbor Velikonočnica: sestajal se je enkrat tedensko, v mesecu maju smo se udeležili skupaj s stanovalci Enote srečanja pevskih zborov socialnih zavodov v Mariboru, sodelovali smo na prireditvi ob Dnevu doma ter na prvem rojstnem dnevu Enote v Slovenski Bistrici. Glasbene aktivnosti: aktivnosti so se izvajale enkrat tedensko s prostovoljcem, ki igra harmoniko. Bralne aktivnosti - domska knjižnica: stanovalci so imeli možnost izposoje knjig iz domske knjižnice, omogočena jim je bila izposoja knjig iz knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in branje dnevnih in tedenskih časopisov ter revij. Družabne igre: izvajale so se enkrat mesečno v prostorih delovne terapije, v mesecu januarju skupaj s prostovoljci OŠ Poljčane. Aktivnosti delovne terapije smo prilagajali koledarskemu razporedu pomembnih praznikov in drugih kulturnih dogodkov ter letnemu času. Kot voditeljici skupin starih ljudi za samopomoč sva enkrat na teden vodili vsaka svojo skupino. Preko celega leta smo aktivno sodelovali s številnimi izvajalci kulturnega življenja v ožjem in širšem okolju. Mesečno smo v Beli dvorani organizirali nastope različnih glasbenih skupin, pevskih zborov, dramskih skupin in praznovanja ob praznikih (pust, dan žena, silvestrovanje). Ob mednarodnem dnevu starejših smo v parku pripravili likovno kolonijo Društva ljubiteljev 27 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 likovne ustvarjalnosti Mavrica Rogaška Slatina. Enkrat tedensko je bila v kapelici Doma maša. Dvakrat mesečno je bila ob nedeljah molitvena skupina, ki jo vodita zunanja prostovoljca. Stanovalcem smo omogočili ogled slovenskih filmov na večjem platnu ter potopisna predavanja po različnih državah sveta. Skozi vse leto smo spremljali in vodili arhiv člankov in fotografij življenja stanovalcev v Domu. Zbirali smo članke in sodelovali pri pripravi domskega glasila Izviri. Vse prireditve in aktivnosti smo izvedli ob timskem sodelovanju in pomoči ostalih služb v Domu. Za stanovalce so bile organizirane naslednje kulturne in družabne aktivnosti v Domu: Januar nastop Ljudskih pevk iz Šentjurja nastop MPZ Poljčane ogled posnetka otvoritve Enote v Slov. Bistrici Februar Valentinova tombola nastop MPZ Radlje ob Dravi predstavitev zdravilnih učinkov čebeljih izdelkov v izvedbi Čebelarske družine Brenče Marec praznovanje dneva žena z ansamblom Ice Band nastop učencev OŠ Poljčane ob materinskem dnevu nabiranje zvončkov potopisno predavanje o Berlinu ogled velikonočnice nabiranje čemaža skupaj s stanovalci Enote April obeležitev dneva za spremembe s glasbenimi točkami v Centru narave in športa v Poljčanah nastop MPZ KUD Kajuh Jarenina Maj nastop glasbene skupine Društva upokojencev Ruše nastop MPZ Pragersko nastop Ljudskih pevk iz Bezine revija pevskih zborov socialno varstvenih zavodov v Mariboru ogled slovenskega filma Gremo mi po svoje 2 Junij Dan doma s kulturnim programom in glasbeno skupino Robar športne igre socialno varstvenih zavodov v Domu ob Savinji Celje izlet stanovalcev v Kumrovec Julij nastop Veselih Polank, veteranov in folklore iz Cirkovc ogled slovenskega filma To so gadje ogled slovenskega filma Ko zorijo jagode Avgust nastop lovsko-vokalno-instrumentalnega ansambla Sraka ogled slovenskega filma Moj ata socialistični kulak postavitev klopotca September ogled posnetka Dan doma piknik s Pegazovim domom v Rogaški Slatini kviz o Sloveniji trgatev piknik skupin starih ljudi za samopomoč 28 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Oktober nastop ljudskih pevcev in godcev Selnica ob Dravi slikarska kolonija slikarjev Društva likovne ustvarjalnosti iz Rogaške slatine nabiranje kostanjev in kostanjev piknik športno gibalne aktivnosti v okviru projekta Simbioza giba potopisno predavanje o Angoli November nastop MPZ Črešnjevec Martinova tombola December nastop vokalne skupine Muze iz Rogaške slatine obisk Miklavža s kulturnim programom silvestrovanje za stanovalce iz 2b oddelka in svojcev s kulturnim programom nastop dramske skupine Marčevka in obisk Božička silvestrovanje z duetom Vesno in Janezom Aktivnosti so nujne za obstoj in preživetje vsakega posameznika, saj omogočajo spoznavanje lastnih spretnosti, sposobnosti, pomanjkljivosti in vplivajo na fizično in psihično zdravje in povezovanje z drugimi ljudmi. 1.4. DE FIZIOTERAPIJA Fizioterapija je veja medicine, ki s terapevtskimi metodami skrbi predvsem za izboljšanje, vzdrževanje in povrnitev gibalnih ter funkcijskih sposobnosti uporabnika. Osnovna naloga fizioterapevta je skrb za ohranjanje, izboljševanje in obnavljanje telesnega in duševnega zdravja naših stanovalcev ob upoštevanju njihovega dostojanstva in človekovih pravic. Fizioterapevt s svojim delom močno vpliva na stanovalčevo počutje in zdravje ter s tem prevzema veliko odgovornost, ki je ni mogoče opredeliti samo z zakoni in predpisi. Fizioterapevtske storitve za stanovalce Doma se izvajajo na podlagi izdanega internega obrazca za izvajanje fizioterapije, ki jo predpiše domski zdravnik. Postopek fizioterapevtske obravnave stanovalca: pred začetkom obravnave stanovalca se seznanimo z medicinsko dokumentacijo stanovalca; sledi pregled stanovalca (anamneza); ocena stanovalca (uporaba različnih testov); fizioterapevtska diagnoza; izbor fizioterapevtskih metod in tehnik (individualno prilagajanje glede na zdravstveno stanje stanovalca); fizioterapevtska obravnava (stanovalca seznanimo s terapevtskimi postopki, trajanju, njihovimi učinki in cilji fizioterapije); dokumentiranje. V letu 2014 smo za stanovalce doma opravili 15.639 fizioterapevtskih storitev. V povprečju je bilo na mesec v fizioterapevtski obravnavani 62 stanovalcev. Skupaj je bilo v fizioterapevtsko obravnavo vključenih 140 stanovalcev. Metode in tehnike dela v fizioterapiji, katere smo izvedli pri stanovalcih: KINEZIOTERAPIJA - individualne vaje: 3.721 storitev, - pasivne vaje po sklepu: 28 storitev, - skupinske vaje: 2.039 storitev, - učenje usedanja in vstajanja: 156 storitev, - šola hoje: 2.865 storitev, - trening hoje po stopnicah: 88 storitev. RESPIRATORNA TERAPIJA - inhalacije: 722 storitev. 29 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 MEHANOTERAPIJA LOKALNO OGREVANJE LOKALNO OHLAJEVANJE ELEKTROTERAPIJA TERAPIJA Z LASERJEM MAGNETOTERAPIJA: 176 storitev. HIDROTERAPIJA - motomed: 4.775 storitev. - sollux: 11 storitev, termopak: 121 storitev. - kriopak: 4 storitve. - interferentni tokovi: 117 storitev, tens: 369 storitev, funkcionalna elektrostimulacija: 236 storitev. APLIKACIJA ULTRAZVOKA: 91 storitev. - galvanske kopeli: 31 storitev. ROČNE TEHNIKE - delna ročna masaža: 89 storitev. Z ZZZS je podpisana koncesija, s katero izvajamo fizioterapevtske storitve za zunanje uporabnike. Izvajanje fizioterapije za zunanje uporabnike poteka med 6.30 in 10.00 uro. Na fizioterapiji je bilo v letu 2014 v obravnavi 465 zunanjih uporabnikov: ZZZS: 423, samoplačniki:42. Nov obračunski model je prinesel precej sprememb pri predpisovanju fizioterapije in tudi pri njenem izvajanju. Predvsem pa nalaga fizioterapevtom večjo odgovornost za učinkovito izvajanje in merjenje teh učinkov. Obenem model izboljšuje komunikacijo med zdravnikom in fizioterapevtom in tudi na ta način prispeva k uresničitvi postavljenih ciljev fizioterapevtskega zdravljenja. Glede na vrsto fizioterapevtske obravnave je imelo: MALO fizioterapevtsko obravnavo v trajanju 30 minut: 44 uporabnikov, SREDNJO fizioterapevtsko obravnavo v trajanju 45 minut: 330 uporabnikov, VELIKO fizioterapevtsko obravnavo v trajanju 60 minut: 49 uporabnikov. Po stopnji nujnosti se fizioterapevtske obravnave beležijo pod: HITRO obravnavo je opravilo 316 uporabnikov, REDNO obravnavo je opravilo 107 uporabnikov. Fizioterapevt kot strokovni sodelavec sodeluje pri različnih domskih aktivnostih (pikniki, izleti, prireditve v Domu), v organih zavoda ter v strokovnem timu. S strokovnimi sodelavkami smo pripravljali na sestankih strokovnega tima individualne načrte za vsakega novega stanovalca, s čimer skušamo starejšega človeka čim bolj aktivirati in vključiti v dogajanje v Domu. Timsko delo pri pripravi individualnih načrtov zagotavlja široko obravnavo celotne življenjske problematike posameznega stanovalca. Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje smo mesečno poročali o čakalnih dobah za fizioterapijo pri zunanjih uporabnikih. Izvajali smo fizioterapevtske storitve na podlagi delovnih nalogov, katere so predpisali osebni zdravniki, zdravniki specialisti in fiziatri. Poročila so pripravile: 1. Stanka Pušaver, dipl.del.ter., vodja DE Delovna terapija 2. Nataša Pirš, dipl. fizioterapevtka, vodja DE Fizioterapija 3. Kristina Golob, delovna inštruktorica 4. Valerija Kapun, dipl.m.s., vodja DE 5. Kristina Kunstek, dipl.m.s., vodja DE 30 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Vodja Službe zdravstvene nege in oskrbe: Alma Hren, dipl. m.s., spec. 1.5. SLUŽBA ZA FINANCE IN INVESTICIJE (SFI) V novembru 2014 se je s sprejetjem Pravilnika o notranji organizaciji dela v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane na novo organizirala Služba za finance in investicije (SFI). V SFI sta organizirani dve delovni enoti, DE za finance in računovodstvo in DE za investicije in nabave. Področje dela DE za finance in računovodstvo ostaja nespremenjeno. Na novo pa je organizirano delo v DE investicije in nabave in zajema izvajanje postopkov javnih naročil, izvajanje nalog s področja varnosti pri delu, vodenje kakovosti storitev po modelu E-Qalin, nabavo OS in DI in vodenje evidence, arhiviranje, zavarovanja, odškodnine, vodenje registra tveganja, izvajanje nalog v zvezi z integriteto in korupcijo. Služba za finance in investicije tako zajema široko delovno področje in zahteva od zaposlenih širok nabor strokovnega znanja in usposobljenosti. Službo za finance in investicije po pooblastilu vodi pomočnik direktorice. 1.5.1. DE Investicije in nabave (DE IN) Javna naročila in odprava napak Na področju izvajanja postopkov javnih naročil smo v letu 2014 izvedli naslednje postopke in aktivnosti: izvedli smo postopek javnega naročila za obnovo prezračevanja kuhinje in jedilnice ter nabavo in montažo termičnega bloka v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane. Za obnovo prezračevanja kuhinje in jedilnice smo izbrali izvajalca Kolektor Koling d.o.o. in uspešno izvedli obnovo. Za sklop nabave in montaže termičnega bloka je ponudnik zoper našo odločitev dvakrat vložil revizijski zahtevek. V končni odločitvi smo zavrnili vse ponudbe na podlagi 3. odstavka 80. čl. ZJN-2. Na portalu za javna naročila smo objavili obvestilo o oddaji javnega naročila. Izvedli smo postopek javnega naročila za Nabavo in montažo kotla na lesno biomaso v kotlovnici Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane. Na prvo objavo javnega naročila smo prejeli samo eno ponudbo, ki je bila nesprejemljiva, zato smo ponudbo edinega ponudnika zavrnili kot nesprejemljivo ter postopek ponovili. Na podlagi ponovne objave smo sprejeli tri ponudbe in uspešno izbrali izvajalca Tames d.o.o., s katerim smo uspešno izvedli naložbo. Na portalu za javna naročila smo objavili obvestilo o oddaji javnega naročila. Izvedli smo postopek javnega naročila za dobavo energentov, lesne biomase, utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja. Postopek smo uspešno zaključili in objavili rezultate javnega naročila na portalu za javna naročila. Izvedli smo postopek javnega naročila za Sukcesivno dobavo medicinsko potrošnega in obvezilnega materiala. Na podlagi objave javnega naročila smo prejeli nesprejemljive ponudbe, zato smo ponudbe vseh ponudnikov kot nesprejemljive zavrnili in ponovno objavili postopek. Na ponovno objavo javnega naročila smo prejeli sprejemljive in popolne ponudbe ter uspešno izbrali ponudnike za dobavo medicinsko potrošnega in obvezilnega materiala. Objava obvestila o oddaji javnega naročila na portalu za javna naročila je zapadla v leto 2015. Izvedli smo postopek odpiranje konkurence za Sukcesivno dobavo pralnih, pomivalnih, čistilnih sredstev in potrošnega materiala. Uspešno smo izbrali nove dobavitelje za obdobje dveh let. Izvedli smo postopek odpiranja konkurence za Sukcesivno dobavo prehrane v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane ter uspešno izbrali nove ponudnike za obdobje enega leta. 31 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Za javna naročila izvedena v letu 2013 smo oddali statistična poročila na Portal za javno naročanje. Odprava napak v Enoti Za odpravo napak na zgradbi in opremi v Enoti Slovenska Bistrica smo izvedli več aktivnosti z dobavitelji opreme ter z Občino Slovenska Bistrica, ki je lastnik stavbe: izvedli smo več sestankov s predstavniki Občine Slovenska Bistrica, nadzornikom in izvajalci za odpravo pomanjkljivosti v Enoti. Naše ugotovitve o nepravilnostih smo podali pisno 13.1.2014 ter jih sproti obveščali o izvedenih odpravah napak oziroma o novih napakah, ki so se pojavile. V Enoti smo na podlagi podanih reklamacij v letu 2014 uspešno zamenjali greznico in lovilec maščob, ki sedaj pravilno delujeta, zamenjali smo leseno talno oblogo na terasi, zamenjali smo ploščice na terasi nad demenco, uspešno smo odpravili pomanjkljivosti v kotlovnici (mehčanje vode, segrevanje sanitarne vode, mešalni ventil za konvektorsko ogrevanje), kolektorje smo napolnili z Glikolom in enega zamenjali, zamenjali smo talno oblogo v zimskem vrtu v Enoti E, odpravili smo zamakanje po kineti v kuhinji. V letu 2014 nismo uspeli odpraviti pomanjkljivosti zamakanja teras na balkonih in izvesti peščenega mostu med asfaltno podlago in objektom, zaradi česar prehaja vlaga na fasado, ki odstopa. Še vedno opazujemo ustreznost sifonov v kopalnicah. Reklamirali smo dve dvižni postelji, zaradi razpoke na varu. Reklamirali smo tudi okvaro na kopalni kadi v kopalnici. Vse napake so ustrezno odpravljene. Reklamirali smo napako na prekucnih ponvah na termičnem bloku. Podali smo zahtevo za odpravo napak pred vnovčitvijo garancije za odpravo napak v garancijskem roku. Odprava napake bo predvidoma potekala v mesecu aprilu. V Enoti smo asfaltirali vhod, postavili smo nadstrešek v atriju in sanirali neprimerno položene ploščice v atriju. V skladu z ugotovitvami Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo odpravili pomanjkljivosti, ki jih je Ministrstvo podalo pri prevzemu. Namestili smo ročaje pri stopniščih, ročaje na vratih kopalnic in označili steklene površine. Dodatno smo namestili tudi panelne zavese v kapelici. Pogodbena razmerja V letu 2014 je bilo sklenjenih 49 novih pogodb, pri katerih smo sodelovali pri pripravi oz. kontroli. Drugo V letu 2014 smo opravili več aktivnosti tudi na drugih področjih: Komisiji za preprečevanje korupcije smo posredovali podatke o premoženjskem stanju oseb odgovornih za javna naročila, ki so v letu 2013 sodelovali pri javnih naročilih. Vodjem služb smo pripravili obrazce za spremljanje aktivnosti kot podlago za spremembe delovnih procesov v službah. Obravnavali smo integracijski načrt ter posredovali pisno poročilo Komisiji za preprečevanje korupcije ter izpolnili elektronski register tveganja. Sodelovali smo v projektni skupini za pripravo sprememb delovnih procesov v pralnici in pripravili navodila za ravnanje s tekstilom ter predloge za spremembe. Sodelovali smo pri pripravi Pravilnika o računovodstvu, Pravilnika o blagajniškem poslovanju in Pravilnika o hišnem redu. Izdelali smo glasilo Izviri ter informacijsko zloženko za Enoto; izdelali smo vizitke. Urejali smo spletno stran Doma. Sodelovali smo v procesu izvajanja E-Qalina kot člani ocenjevalnih skupin in pri moderiranju. 1.5.2. DE Finance in računovodstvo (DE FR) 32 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 V letu 2014 se je obseg dela v Službi za finance in investicije – DE finance in računovodstvo povečal zaradi odprtja Enote v Slovenski Bistrici v decembru 2013. To se je odrazilo na vseh področjih našega dela: pri obračunu oskrbnin, zdravstva, pomoči na domu, dnevnega varstva in ostalih storitev, pri obračunu plač, povračilu stroškov zaposlenim, obračunu po podjemnih pogodbah, povračilu stroškov prostovoljcem, izplačilu nagrad za obvezno prakso dijakov in študentov ter obračunu dela študentov preko napotnic študentskih servisov. Povečal se je obseg prejetih in izdanih računov, obseg materialnega knjigovodstva, osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter blagajniškega poslovanja. Vsi prihodki in stroški so v glavni knjigi evidentirani po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, ločeno za Dom Poljčane in ločeno za Enoto Slovenska Bistrica. V letu 2014 smo pripravili naslednja poročila za preteklo leto: do 31. januarja smo na DURS oddali podatke o vzdrževanih družinskih članih zaradi odmere dohodnine in podatke o vplačanih premijah prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence; zaposlenim smo posredovali podatke o izplačanih dohodkih za leto 2013, od katerih je bil obračunan davek, o izplačanih dohodkih, od katerih ni bil obračunan davek in o vplačanih premijah dodatnega pokojninskega zavarovanja; do 28. februarja smo oddali na AJPES letno poročilo za leto 2013; v začetku marca smo letno poročilo posredovali na MDDSZ; do 31. marca smo na DURS oddali obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2013; pripravili smo letno poročilo SOC-DOM za MDDSZ; v aprilu smo oddali premoženjsko bilanco za leto 2013; za MDDSZ smo pripravili polletno poročilo; za statistični urad smo pripravili letno poročilo o investicijah na obrazcu INV-1; pripravili smo finančni načrt in rebalans finančnega načrta za leto 2014; na ZPIZ smo oddali obrazec M4/M8 za zaposlene za leto 2013 in obvestilo o obračunanih prispevkih za PIZ za delavce in popravek poročil za leta 2010, 2011 in 2012 zaradi izplačil odprave 3/4 plačnih nesorazmerij; na Zavod za zaposlovanje smo v januarju oddali finančno poročilo o izvajanju programov javnih del za leto 2013; kvartalno smo na AJPES pripravili poročilo Statistika finančnih računov za Banko Slovenije; na Ministrstvo za finance smo oddali poročilo o stanju zadolženosti E-dolg; poročali smo o sklenjenih najemnih pogodbah v ETN. Mesečno smo opravljali naslednja opravila: na DURS smo oddajali obračun davka na dodano vrednost; na AJPES smo oddajali podatke o izplačanih plačah; pripravljali smo refundacijske zahtevke na ZZZS zaradi boleznin nad 30 dni; pripravljali smo zahtevke CSD za povračilo stroškov za družbeno koristno delo; ob dvigu trošarin smo obračunali in plačali trošarino na zalogo tobačnih izdelkov v okrepčevalnici. Za dolžnike, ki niso v roku poravnali svojih obveznosti, smo sproti izvajali intenzivno ustno izterjavo dolga in jim mesečno pošiljali opomine. Povprečno se je mesečno poslalo 80 opominov za dolg v povprečno mesečni višini 47.000,00 EUR. Dolžnike, katerih dolga nismo uspeli izterjati sami, smo predali v sodno izvršbo. Za potrebe notranjega odločanja smo mesečno pripravljali izkaz uspeha, evidenco o realizaciji plana nabav osnovnih sredstev in drobnega inventarja, o realizaciji plana izobraževanja, mesečno realizacijo oskrbnih dni, dni zdravstvene nege in pomoči na domu. Vsa poročila smo pripravljali mesečno, podatke pa prikazali ločeno za Dom Poljčane, za Enoto Slovenska Bistrica in skupaj. 33 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Služba je skrbela za vezavo prostih denarnih sredstev z vezavo sredstev za daljše časovno obdobje pri Enotnem zakladniškem računu države in za vezavo sredstev za krajše časovno obdobje pri poslovnih bankah. S kupci, pravnimi osebami, smo usklajevali stanje terjatev na dan 31.10.2014, z dobavitelji pa smo usklajevali stanje obveznosti na osnovi prejetih obrazcev IOP. V letu 2014 smo imeli notranjo revizijo, tokrat je bilo revidirano področje obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2013. Služba je do pričetka revizije 25.3.2014 pripravila podatke za obračun in ostalo dokumentacijo za izvedbo revizije, ki jo je za pregled opredelila revizorka. Revizorka je pričela revizijo s pregledom dokumentacije in intervjuji. Tekom revizije je podala usmeritve za pripravo obračuna za leto 2013, ki smo jih pri pripravi obračuna upoštevali. Sodelovali smo pri pripravi odzivnega poročila. Delavcem smo pri obračunu plač za maj 2014 izplačali regres za letni dopust za leto 2014. Pri plači za mesec junij 2014 je bila delavcem izplačana akontacija delovne uspešnosti iz naslova tržne dejavnosti za obdobje od januarja do junija 2014. Na področju plač je v pripravi sprememba informacijskega programa za vsakomesečno poročanje na AJPES v skladu s spremembo predpisov na tem področju, ki spreminjajo način poročanja od 1.7.2014 dalje. Na področju cen je Služba skrbela za ažurno spremembo cenikov blaga v okrepčevalnici iz razloga sprememb nabavnih cen sadja, zelenjave, cen cigaret in cen dodatne ponudbe v tržni dejavnosti ter cen ob prireditvi za Dan doma. V okviru informacijskega sistema Domis je bil z majem 2014 aktiviran modul za obračun oskrbe dnevnega varstva. Proti koncu leta smo se aktivno pripravljali na pričetek poslovanja z e-računi, ki so postali obveza za javni sektor s 1.1.2015 in so zahtevali prilagoditev tudi v informacijskem sistemu za računovodstvo in oskrbo ter nego. Dobaviteljem smo poslali obvestila o obvezi pošiljanja eračunov po 1.1.2015. Na UJP so bile posredovane vloge za vključitev v poslovanje sprejema e-računov. Za izbiro izvajalca za evidentiranje in hrambo e-računov je Dom na osnovi pooblastila pristopil k javnemu razpisu, ki ga za izbiro najugodnejšega ponudnika izvaja UJP. Sodelovali smo pri pripravi sprememb internih predpisov in bili vključeni v analize delovnih procesov z namenom priprave predlogov za učinkovitejše delovanje in boljšo organizacijo dela in poslovanja. Skrbeli smo za nadzor sistema javnih financ s spremljanjem registra tveganj in pripravili izjavo o notranjem nadzoru javnih financ, ki je obvezna priloga letnega poročila za AJPES. Sodelovali smo v različnih aktivnostih zavoda, kot so aktivnosti za vzpostavitev sistema kakovosti E-QALIN, v komisiji za zniževanje bolniških staležev, v inventurnih komisijah, v postopkih javnih razpisov in družabnih dogodkih za stanovalce in delavce Doma, kot so Dan doma in prva obletnica Enote v Slovenski Bistrici. Računovodkinja: Marija Novak, univ. dipl. ekon. 1.6. Pomočnik direktorice: Goran Frangež, mag. posl. ved SPLOŠNO KADROVSKA SLUŽBA (SKS) 1.6.1. Zaposlovanje po službah 34 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Tabela 18: Število vseh zaposlenih delavcev na dan 31. 12. 2014 po službah Služba Za nedoločen čas Za določen čas – nadomeščanje in pripravniki Javni delavci Skupaj Služba zdravstvene nege in oskrbe Služba prehrane in distribucije Tehnične službe Finančno računovodska služba Splošno kadrovska služba Socialna služba Vodstvo ENOTA Slovenska Bistrica 65 16 13 5 4 1 3 40 5 8 78 16 13 5 4 2 3 48 Pomoč na domu 10 1 2 1 6 2 13 Skupaj 157 9 16 182 Opomba h gornji tabeli: Od devetih zaposlenih za določen čas so štirje pripravniki, pet delavcev pa nadomešča delavce za čas daljše bolniške oziroma porodniške odsotnosti. Zaradi povečanega obsega storitev Pomoč na domu nam je Občina Slovenska Bistrica julija 2014 odobrila dodatno zaposlitev, skupaj 10, ena delavka nadomešča odsotnost zaradi porodniškega dopusta, v program Pomoč na domu pa sta vključeni še dve osebi iz programa javnega dela »pomoč in varstvo za invalide«. Z zaposlitvijo za določen čas smo nadomeščali daljše bolniške odsotnosti na način, da je za določen čas na delovno mesto razporejen delavec, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta tako, da smo z novo zaposlenimi za določen čas nadomeščali nižje delovno mesto. Na tak način omogočamo zaposlenim pridobivanje izkušenj za poklic, za katerega so pridobili formalno izobrazbo. Z dnem 18.11.2014 smo na delovno mesto fizioterapevta premestili Mateja Bedenika, ki je uspešno opravil strokovni izpit na Ministrstvu za zdravje. Z dnem 2.6.2014 smo za polovični delovni čas zaposlili fizioterapevta Marka Rosenfelda. S tem smo zapolnili delo fizioterapevta za polni delovni čas, 40 ur tedensko, ker fizioterapevtka Milena Glazer Sluga – invalid, po odloči ZPIZ-a opravlja delo samo v polovičnem delovnem času. G. Rosenfeld opravlja svoje delo tri krat na teden v Domu Poljčane, dva krat na teden pa v Enoti Slovenska Bistrica. V skladu s kadrovskim načrtom smo s 1.12.2014 s suspenzom pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas premestili Gorana Frangeža na delovno mesto pomočnik direktorice, za čas njenega mandata. Namesto njega smo z dnem 15.12.2014 zaposlili Tanjo Vintar, ki opravlja delo v skrajšanem delovnem času 30 ur tedensko. Z dnem 15.2.2014 se je upokojila strežnica Irena Belak, namesto nje smo spremenili delovno razmerje iz določenega v nedoločen čas Mariji Galun. S 1.7.2014 se je upokojila strežnica Marjetica Pivec, namesto nje smo za nedoločen čas zaposlili Danico Hriberšek, ki je opravljala delo v programu javnega dela. Dne 20.10.2014 se je upokojila srednja medicinska sestra – invalid, Martina Krajnčan, ki je delo opravljala v polovičnem delovnem času. Ker smo morali v skladu z določili Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415, Ur. l. RS, št. 101/2013) zmanjšati število zaposlenih zdravstvenih delavcev, navedene delavke nismo nadomestili. Dne 5.10.2014 se je upokojila socialna delavka Stanija Ivajnšič, namesto nje smo zaposlili Jasno Kopše. V novembru 2014 sta se upokojili še pomočnici dietnega kuharja Ljubica Žaucer in Marjetica Strnad, namesto njiju smo za nedoločen čas zaposlili Vanjo Švagan z dnem 7.11.2014 in Jožico Fridrih z dnem 14.11.2014. Dne 25.12.2014 se je upokojila še oskrbovalka Ida Kavkler, ki je v preteklem letu nismo nadomestili z novo zaposlitvijo. Vse nove zaposlitve smo opravili na podlagi javne objave prostega delovnega mesta na Zavodu za zaposlovanje RS in za posamezno delovno mesto prejeli tudi do sto prošenj. Vsak novo zaposleni mora opraviti trimesečno poskusno delo, ki ga spremlja tričlanska komisija in pred potekom poskusnega dela poda oceno dela. 35 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Povprečna starost zaposlenih na dan 31.12.2014 je 44 let: v Domu Poljčane je 45 let, v Enoti Slovenska Bistrica pa 42 let. Ta podatek je zaskrbljujoč glede na trend politike upokojevanja in specifično delo v našem zavodu, kjer je pri opravljanju dela s starejšimi, bolnimi ljudmi, poleg fizične kondicije v veliki meri potrebna psihofizična sposobnost. Novo zaposlene delavce, ki so opravljali delo po pogodbi o zaposlitvi najmanj tri mesece, smo prosili, da izpolnijo in oddajo anketo o zadovoljstvu novo zaposlenega ob sprejemu na delo; anketo je oddalo 26 delavcev z naslednjimi ocenami: Graf 6: Rezultati ankete novo zaposlenih delavcev 90% 80% 70% 60% 50% 40% odlično 30% prav dobro 20% dobro 10% 0% kako ocenjujete ocenite vizijo in ocenite odnose ocenite postopek poslanstvo ter in sodelovanje s možnost sprejema v organiziranost sodelavci izobraževanja v delovno delovnega zavodu razmerje procesa 1.6.2. Pripravništvo v skladu s podpisano pogodbo z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije smo za vse pripravnike prejeli refundacijo stroškov dela. V letu 2014 sta končali pripravništvo dve socialni delavki, ki sta pričeli s pripravništvo že v letu 2013: Nina Marčič, z dnem 31.3.2014, Urša Ravnikar, z dnem 9.6.2014. V času od 21.4.2014 do 5.6.2014 smo objavili potrebo po treh pripravnikih – bolničarjih, vendar se je prijavila samo ena bolničarka Andreja Vorša, ki je uspešno opravila pripravništvo v času od 17.4.2014 do 16.10.2014 v Enoti Slovenska Bistrica. Preverili smo, kakšno je stanje bolničarjev na trgu dela in ugotovili, da večinoma nadaljujejo šolanje za poklic tehnik zdravstvene nege. Zaradi navedenega smo objavili potrebo za dva tehnika zdravstvene nege in prejeli dovolj prijav. Junija 2014 smo objavili in izvedli postopek izbire še za pripravnika za poklic socialni delavec in fizioterapevt. Na dan 31.12.2014 smo imeli zaposlene štiri pripravnike, in sicer: socialno delavko Petro Dolničar, fizioterapevtko Slađano Bubanja, dva zdravstvena tehnika, Tadeja Galuna v Domu Poljčane in Jerneja Terana v Enoti Slovenska Bistrica. 1.6.3. Javna dela in javni razpisi zavoda za zaposlovanje V skladu s Pogodbo o izvajanju programa javnega dela št. 11071-539/2013-0500-6-0922, z dne 2.1.2014, smo v programu DRUŽABNIŠTVO IN SPREMLJANJE dobili odobrenih osem udeležencev z II. stopnjo izobrazbe, za čas od 1.1.2014 do 31.12.2014. Nekateri delavci so 36 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 lahko nadaljevali vključitev iz leta 2013, ker še niso izpolnili pogoja enoletne vključitve, in sicer Marija Tratnjek do 31.12.2014 ter Majda Gaber in Danica Hriberšek od 1.1.2014 do 31.7.2014. Na dan 31.12.2014 so bili v programu zaposleni naslednji delavci: Marija Tratnjek v Domu Poljčane, Andreja Klančnik v Domu Poljčane, Ines Perger v Domu Poljčane, Brigita Kohne v Domu Poljčane, Rozika Šket v Domu Poljčane, Marija Gerečnik v Enoti Slovenska Bistrica, Antonija Štefanič v Enoti Slovenska Bistrica, Marta Žigart v Enoti Slovenska Bistrica. Na podlagi podpisane pogodbe št. 11071-551/2013-0500-4-0922 z dne 23.12.2013, za program DRUŽABNIŠTVO IN SPREMLJANJE - INVALIDI, smo v navedeni program vključili pet invalidov, za katere smo predhodno morali pridobiti pozitivno mnenje ZPIZ-a OE Maribor. Invalidi so lahko vključeni v program javnega dela neprekinjeno dve leti, zato so trije lahko nadaljevali delo: Ema Leva, od 1.1.2014 do 8.4.2014, Ferdinand Kotnik, od 13.1.2014 do 13.4.2014, Jelka Leskovar, od 13.1.2014 do 20.4.2014. Po preteku pogodb navedenih delavcev smo opravili razgovore z novimi kandidati, pridobili pozitivno mnenje s strani ZPIZ-a in vključili v program v Domu Poljčane tri in v Enoti Slovenska Bistrica dva udeleženca. Na dan 31. 12. 2014 je program Družabništvo in spremljanje – invalidi, opravljalo šest delavcev - invalidov s tem, da je ena nadomeščala odsotnost zaradi bolniškega staleža in je bila vključena po pogodbi za določen čas: Marjeta Rotman v Domu Poljčane Jožica Dežman v Domu Poljčane Mojca Ozvaldič v Domu Poljčane Andreja Erker v Enoti Slovenska Bistrica Antonij FricA v Enoti Slovenska Bistrica Andreja Ugeršek v Enoti Slovenska Bistrica za določen čas do 31.12.2014 nadomeščanje Antonije Fric zaradi bolniške odsotnosti. Na podlagi podpisane pogodbe št. 11071-544/2013-0500-4-0922 z dne 18.12.2013, smo s 1.1.2014 pričeli izvajati še program POMOČ IN VARSTVO ZA INVALIDE. V navedeni program sta bili vključili dve brezposelni osebi s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, ki sta opravljali delo s socialnimi oskrbovalkami v programu pomoč na domu. Na dan 31.12.2014 sta bili v ta program v Enoti Slovenska Bistrica vključeni: Breda Rožič in Dragica Fišer. Na javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2015 smo se morali dne 1.12.2014 ob 8. uri prijaviti preko e-portala, nato po novem povabilu z dne 3.12.2014 od 8. ure dalje, kar pa ni bilo mogoče uspešno izvesti, zato je bil ta način prijave preko elektronskega naslova Zavoda za zaposlovanje RS preklican. Prijavo smo nato dostavili dne 5.12.2014 na Območno enoto Maribor in oddali ponudbo za tri programe: Družabništvo in spremljanje – invalidi, za pet udeležencev, Družabništvo in spremljanje, za deset udeležencev Pomoč in varstvo za starejše, za dva udeleženca. Dne 18.12.2014 smo sprejeli sklepe o izboru programov za izvajanje javnega dela v letu 2015 za vse prijavljene programe, vendar z manjšim številom udeležencev: Družabništvo in spremljanje – invalidi, za štiri udeležence Družabništvo in spremljanje, za šest udeležencev Pomoč in varstvo za starejše, za enega udeleženca. 37 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Kljub poznemu povabilo in velikim težavam pri oddaji ponudbe smo podpisali pogodbe za leto 2015 in vključili vseh 11 delavcev (z dnem 1.1.2015) in tako nemoteno nadaljujemo s programi javnega dela. 1.6.4. Invalidi Na dan 31.12.2014 imeli zaposlenih 15 delavcev - invalidov, med njimi šest invalidov, ki so bili vključeni v program javnega dela v letu 2014. Praviloma so delovni invalidi razporejeni na delo samo v dopoldanski izmeni. Od navedenih sta dve delavki razvrščeni v III. kategorijo invalidnosti za polovični delovni čas – 4 ure dnevno. V delovni proces vključeni invalidi ob koncu leta 2014 so: Gabrijela Korošec, na delovnem mestu srednja med. sestra, Brigita Leva, diplomirana med. sestra, Veronika Šega, srednja med. sestra, Romana Bošak, receptorka, Jožica Drozg, namestnica vodje SZNO, Lorber Vika, strežnica, Zdenka Kapun, srednja med. sestra, Milena Glazer Sluga, fizioterapevtka; polovični delovni čas, Ljuba Potočnik, bolničarka; polovični delovni čas, Jožica Dežman, v programu javnega dela, Mojca Ozvaldič, v programu javnega dela, Marjeta Rotman, v programu javnega dela, Antonija Fric, v programu javnega dela Andreja Erker, v programu javnega dela, Andreja Ugeršek, v programu javnega dela. Zavod mora obvezno izpolnjevati 6 % kvoto zaposlenih invalidov, kar za naš zavod predstavlja na dan 31.12.2014 10,92 delavcev - invalidov. Predpisano kvoto tako presegamo za 4,08 delavca. Od 1.4.2014 ne prejemamo več nagrade za zaposlene invalide nad kvoto, prav tako nismo več prejemali oprostitve prispevkov. Do 31.3.2014 smo za oprostitve prispevkov in nagrade za preseganje kvote prejeli 6.423,15 € sredstev, ki smo jih namensko porabili za izboljšavo delovnih pogojev zaposlenih. 1.6.5. Delo študentov in počitniško delo Na podlagi podpisanih pogodb s šolskimi ustanovami smo v program praktičnega usposabljanja vključili planirano število dijakov in študentov. S praktičnim usposabljanjem (PUD) predvsem nadaljujemo z dijaki, ki so to opravljali že v preteklem šolskem letu z namenom, da lahko naš zavod pridobi nagrado iz Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, na katerega se prijavijo šolske ustanove. V letu 2014 smo tako prejeli nagrado za tri dijake iz Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor v višini 1.453,83 €, kar smo izplačali kot nagrado dijakom in njihovim mentorjem. Dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, ki so opravljali prakso v Domu Poljčane in Enoti Slovenska Bistrica, razporejeni glede na njihovo stalno bivališče: Miha Lešnik, od 13.1. do 23.5.2014, Uroš Vidmar, od 13.1. do 23.5.2014, Tamara Kitak, od 13.1.2014 do 23.5.2014, Danica Rebernišek, od 10.2.2014 do 21.2.2014, Mateja Podlesnik, od 3.3.2014 do 28.3.2014, Špela Žvižaj, od 3.3.2014 do 28.3.2014, Mateja Pliberšek, od 3.3.2014 do 28.3.2014, Miha Jesenek, 31.3.2014 do 25.4.2014, Vanja Frešer, 31.3.2014 do 25.4.2014, Vanja Frešer, od 29.9.2014 do 24.10.2014, 38 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Gregor Čretnik, od 29.9.2014 do 24.10.2014, Robi Moser, od 29.9.2014 do 24.10.2014. Dijaki 2. letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, smer kuhar, so opravljali PUD v kuhinji Doma Poljčane in Enoti Slovenska Bistrica: Marcel Flajnik, od 18.11.2013 do 3.1.2014, Anže Perkovič, od 18.11.2013 do 3.1.2014, Barbara Uršič, od 18.11.2013 do 3.1.2014, Amadej Kohne, od 14.5.2014 do 25.6.2014. Dijakinja Srednje trgovske šole Maribor Saša Hribernik je opravila 76-urno prakso za poklic ekonomski tehnik v tajništvu Doma Poljčane, v času od 20.1.2014 do 31.1.2014. Študentki Fakultete za zdravstvene vede Novo Mesto, Novak Natalija in Katarina Užmah, sta opravili klinično prakso v Domu Poljčane, v času od 26.5.2014 do 1.8.2014. Praktično usposabljanje v programu Socialna gerontologija sta v opravljali študentki Alma Mater Europea: Kaja Hojski, od 3.3.2014 do 11.3.2014, nato pa še od 18.8.2014 do 22.8.2014 v Enoti Slovenska Bistrica; Sara Leskovar od 3.3.2014 do 14.3.2014 v Domu Poljčane. Študent Fakultete za šport, Mitja Simončič, je na fizioterapiji Doma Poljčane opravil 100 urno praktično usposabljanje, v času od 2.6.2014 do 4.7.2014. Študentka Visoke zdravstvene šole v Celju, Lea Purg, je opravila 150 urno prakso v Domu Poljčane, v času od 24.2.2014 do 28.3.2014 in nato še od 19.5.2014 do 26.6.2014. Dijaki in študenti so v letu 2014 opravili skupno 5.500 ur praktičnega usposabljanja za delo. V letu 2014 smo tudi dijake in študente na praktičnem usposabljanju v zavodu anketirali z anketnim vprašalnikom, ki so ga oddali po končani praksi v tajništvo zavoda. Odgovorilo je 23 dijakov/študentov, rezultate navajamo v naslednji tabeli. Graf 7: Rezultat ankete dijakov/študentov Na podlagi izdane napotnice študentskega servisa v poletnih mesecih je opravljalo počitniško delo skupaj 20 dijakov in študentov, predvsem z namenom, da pridobijo prakso na oddelku zdravstvene nege in v kuhinji, v sklopu tehničnih služb pa opravljajo delo v pralnici zavoda predvidoma otroci naših delavcev. 39 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Tabela 19: Vključeni v počitniško delo v poletnih mesecih DOM Julij Avgust September Skupaj SZNO 3 3 1 7 TS 2 2 4 SPD 2 1 3 ENOTA KUHINJA 1 1 2 OSKRBA 1 1 2 ZDR. NEGA 1 1 2 Skupaj 10 9 1 20 Študentsko delo v recepcijah Doma Poljčane in Enote Slovenska Bistrica so opravljale po razporedu dela skozi vso leto, praviloma ob vikendih, praznikih in v času letnega dopusta receptork, štiri študentke: v Domu Poljčane Patricija Marzidovšek in Špela Jug, v Enoti Slovenska Bistrica pa Neža Vidmar in Eva Kajtna. V letu 2014 je bilo opravljenega skupaj 5.777,5 ur dela preko študentskih napotnic. Tabela 20: Realizirane ure študentskega dela Julij 2.155 ur Avgust 1.689 ur September 472 ur Recepcija DOM 772 ur Recepcija ENOTA 689,5 ur Skupaj 5.777,5 ur 1.6.6. Družbeno koristno delo Tudi v letu 2014 smo na podlagi podpisanih pogodb s Centrom za socialno delo Slovenska Bistrica, vključili v družbeno koristno delo osebe, ki so zaradi brezposelnosti in nezmožnosti plačila kazni, predvsem na področju prometnih prekrškov, napoteni na družbeno koristno delo. Praviloma vsakega pred pričetkom napotimo na zdravniški pregled, ob vključitvi pa jih seznanimo z varnim delom. Za obdobje vključitve v delo jim nudimo toplo malico in povrnemo potne stroške. Vse stroške mesečno refundiramo pri centru za socialno delo občine, iz katere je udeleženec napoten. V letu 2014 so kandidati družbeno koristno delo opravljali v sklopu Tehničnih služb in Službe prehrane in distribucije. Tabela 21: Realizirane ure družbeno koristnega dela Priimek in ime Čas udeležbe Št. ur Služba Jurij Kresnik 25.2.2014 - 10.3.2014 80 TS Silvo Rak 10.3.2014 - 26.3.2014 60 TS Anita Hodak 5.5.2014 - 29.5.2014 128 SPD Boris Rabič 15.7.2014 - 25.8.2014 160 TS Željko Marković 29.7.2014 - 6.10.2014 420 TS Marko Zupanič 15.12.2014 - 22.12.2014 48 TS Skupaj 896 Skupaj so dijaki, študenti in udeleženci družbeno koristnega dela v zavodu opravili 12.173,50 ur dela. 1.6.7. Počitniške kapacitete 40 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Počitniške kapacitete v Termah Čatež smo kot vsako leto ponudili najprej našim delavcem, nato upokojenim delavcem in zunanjim uporabnikom. V letu 2014 je število dni koriščenja naših objektov v primerjavi z letom 2013 manjše za en dan. Apartma je bil v letu 2014 zaseden 307 dni, brunarica pa 310 dni. Od tega so zunanji uporabniki koristili apartma 77 dni, brunarico pa 35 dni. Tabela 22: Leto Brunarica Apartma Skupaj Število dni koriščenj počitniških kapacitet za obdobje 2009-2014 2009 194 213 407 2010 229 177 406 2011 259 276 535 2012 293 300 593 2013 301 317 618 2014 310 307 617 V letu 2014 smo po programu za preprečevanje bolniškega staleža ponovno stimulirali delavce, ki v preteklih štirih letih niso bili v bolniškem staležu tako, da so lahko brezplačno koristili dva dni počitniških kapacitet. Od 50-ih delavcev, ki so izpolnjevali pogoje za koriščenje, je možnost izkoristilo 40 delavcev, kar predstavlja 80 dni koriščenja počitniških kapacitet. V spodnjih grafih prikazujemo koriščenje glede na uporabnike (zaposleni in upokojenci ter zunanji ) in trend koriščenja v letu 2014 ter primerjavo za obdobje od leta 2009 do 2014. Graf 8: Graf 9: Koriščenje kapacitet po uporabnikih v letu 2014 Koriščenje počitniških kapacitet, Čatež, 2009-2014 41 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Graf 10: Trend rasti uporabe v obdobju 2009-2014 180% 160% 140% 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% 2009 2010 Brunarica 1.6.8. 2011 2012 Apartma 2013 2014 Skupaj Recepcija doma V Splošno kadrovsko službo spadata tudi dve delavki, ki opravljata delo receptork. Zaradi zmanjšanja študentskega dela ob sobotah smo reorganizirali delo v recepciji v dveh izmenah tako, da delo v dopoldanskem času poteka pet dni po sedem ur oziroma od 7. do 14. ure, v popoldanskem času pa od ponedeljka do petka po šest ur, od 14. do 20. in v soboto, nedeljo in praznik osem ur, to je od 10. do 18. ure tako, da imata obe obveznost 40-urnega delovnega tedna. Vsaka je koristila en prosti vikend v mesecu. Koriščenje letnega dopusta, bolniške in druge odsotnosti smo omogočili z delom študentke. Delo v recepciji je iz leta v leto bolj zahtevno, fleksibilno in pomembno. To še zdaleč ni samo spremljanje gibanja obiskovalcev našega zavoda ter stanovalcev in beleženje njihove odsotnosti. Receptorke dajejo prve informacije o stanovalcu v Domu, ki zajemajo informacije o namestitvi na oddelku, ali je stanovalec v Domu ali na dopustu, na pregledu pri zdravniku ali v bolnišnici in podobno. Stanovalci se zelo radi zadržujejo v recepciji, saj je tu vedno velika frekvenca gibanja in dogajanja. To pa velikokrat pomeni tudi dobro poznavanje stanovalca, spremljanje njegovega gibanja in dobro sodelovanje s sodelavci zdravstvene in socialne službe. Receptorke sprejemajo telefonske klice ter jih preusmerjajo naprej po posameznih oddelkih. Sprejemajo vso prispelo in odposlano pošto, jo razvrstijo in vpišejo v računalniški sistem Doksis in razdelijo osebno pošto za stanovalce. Ob koncu delovnega dne evidentirajo vso odposlano pošto, ki jo hišnik odda na Pošto v Poljčanah. Opravljajo tudi fotokopiranje za potrebe Doma, skrbijo za vzdrževanje fotokopirnega stroja in njegova popravila. 1.6.9. Program zmanjševanja bolniškega staleža Program zmanjševanja bolniškega staleža po katerem izvajamo vrsto ukrepov za izboljševanje zdravja delavcev poteka od 1.9.2010 dalje. Ugotavljamo, da se povprečna starost delavcev zvišuje in bo še višja, glede na novo višanje starosti za upokojitev, zato ne bomo mogli več toliko vplivati na zmanjševanje daljše bolniške odsotnosti. Zaradi navedenega smo si za leto 2014 zastavili cilj zmanjšati bolniško odsotnost do 30 dni za 0,5 %. Predlagali smo delavcem, ki zaradi viroz in drugih prehladnih obolenj ali krajšega časa zaradi nege družinskega člana oziroma otrok, koristijo proste dni ali dopust namesto bolniške. Zastavljeni cilj ni bil dosežen v celoti, saj se je v letu 2014 odsotnost zaradi bolniškega staleža do 30 dni zvišala za 0,08 %; vendar pa je nižja skupna odsotnost zaradi bolniškega staleža, brez porodniške in krvodajalstva, in sicer za 1,28 % (leta 2013 je bila 4,71 %, leta 2014 pa 3,43 %). 42 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Zastavljenega cilja morda nismo dosegli tudi zaradi tega, ker gre pri odsotnostih do 30 dni za ene in iste delavce, ki so zaradi bolezni otrok večkrat na leto koristili bolniško namesto dopusta, ki ga želijo izkoristiti za počitnice. Še nadalje pa je potrebna preventiva oziroma osveščanje delavcev po programu in obdržati začete aktivnosti za vzdrževanje psihofizične kondicije zaposlenih. Delavce, ki v predhodnem letu niso koristili bolniškega staleža stimuliramo z dvema kopalnima kartama za Terme Olimija. V letu 2014 je prejelo dve karti 90 delavcev. Tabela 23: Odsotnost zaradi bolniškega staleža za obdobje 2011-2014 Vzrok odsotnosti boleznine do 30 dni boleznine nad 30 dni nesreče pri delu do 30 dni nesreče pri delu nad 30 dni Vse odsotnosti zaradi bolniškega staleža 2011 2,04 % 2,40 % 0,38 % 0,09 % 7,83 % 2012 1,55 % 1,05 % 0,04 % 0,21 % 4,50 % 2013 1,82% 2,39% 0,17% 0,08% 5,64% 2014 1,90% 0,82% 0,26% 0,05% 4,52% Iz tabele je razvidno, da se je zvišalo število bolniškega staleža do 30 dni, pa tudi postavka nesreče pri delu do 30 dni; zmanjšala pa se je bolniška odsotnost nad 30 dni in bolniška nad 30 dni zaradi nesreče pri delu. Prikaz odstotka odsotnosti 4,52 pa je po vseh vrstah odsotnosti, torej tudi zaradi porodniške in krvodajalstva in je nekoliko višji od leta 2012, vendar znatno manjši glede na leto 2011 in 2013. Komisija za spremljanje Programa za zmanjševanje bolniškega staleža bo podrobneje pregledala stanje odsotnosti in pripravila program obvladovanja stanja za leto 2015, predvsem pa bo potrebno pripraviti strategijo dela s starejšimi zaposlenimi, kar menimo, da bo v prihodnje največji izziv pri obvladovanju bolniške odsotnosti. Vodja splošno kadrovske službe: Irena Kuhar 1.6.10. Izobraževanje V letu 2014 smo izvedli večino izobraževanj, ki smo jih planirali na začetku leta. Določenih planiranih izobraževanj ni bilo možno izvesti, saj so bila nekatera odpovedana zaradi premajhnega števila prijavljenih. Na osnovi tega smo izobraževanja, ki niso bila izvedena, nadomestili z drugimi izobraževanji s podobno vsebino. Program izobraževanja smo tako skoraj v celoti realizirali. V letu 2014 smo se zaposleni izobraževali v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, v Enoti Slovenska Bistrica in izven Doma. Delavci se zelo radi izobražujejo v večjih skupinah v Domu, saj se takšnih izobraževanj lahko udeleži večje število delavcev in se kaže kot dobra praksa. S tem pa se zmanjšajo stroški kotizacije, stroški potovanja in dnevnic. Pomembnejša izobraževanja, ki so potekala znotraj ustanove so naslednja: Učeča se organizacija – Demenca; osem srečanj, FIRIS: Kultura naravnana na osebo: devet srečanj in tridnevne delavnice za vodstvo Enote in direktorico, Izobraževanje za učinkovito rabo programskih aplikacij, Osebna odgovornost pri ustvarjanju spodbudnega delovnega okolja; predavanje in delavnice, Sodelovanje s svojci; predavanje za zaposlene, Temeljne potrebe starejših in uspešno sporazumevanje z njimi; predavanje za svojce in zaposlene. Naši delavci so se izobraževali tudi pri številnih drugih izvajalcih, predvsem na posameznih izobraževanjih s strokovno vsebino. 43 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije smo nadaljevali izobraževanje Usposabljanje za voditelja skupin starih ljudi za samopomoč iz leta 2014, ki sta ga v sedmih terminih uspešno opravila dva zaposlena, Flajnik Zdenka in Toplak Dušan. Tri dni izobraževanj smo porabili tudi za projekt E-Qalin, kjer so se usposabljali moderatorji in procesni vodje. Na izobraževanje smo napotili tudi naše odrasle prostovoljce, ki so se udeležili Uvodnega usposabljanja za prostovoljce. Načrtovane strokovne ekskurzije v Nemčijo, ki pomeni nadaljevanje in zaključek triletnega izobraževanja Trening učinkovitega vodenja, ki so ga opravile procesne vodje (Hren, Kajtna, Soršak) v okviru projekta E-Qalin sta se udeležili Tanja Kajtna in Alma Hren. Udeležencem je bil omogočen ogled različnih modelov skrbi za starejše na širšem območju mesta Köln. Direktorica se je udeležila strokovne ekskurzije v Islandijo v organizaciji SSZS. Ta sicer vsako leto organizira strokovne ekskurzije v različne evropske države, vendar se jih direktorica doslej praviloma ni udeleževala. Program ekskurzije je bil naravnan tako, da so lahko udeleženci spoznali sistem socialnega varstva v Islandiji s poudarkom na dolgotrajni oskrbi, pridobili informacije o financiranju sistema ter o različnih oblikah skrbi za starejše. Prav tako je v programu zajet prenos informacij o tem, kako se je Islandija spopadla z globoko gospodarsko krizo in kako je ta vplivala na sistem socialnega varstva oziroma na kakšen način so v tem času ustrezno skrbeli za starejše državljane. Za zaposlene smo izvedli dvodnevno strokovno ekskurzijo na otok Krk z ogledom manjšega doma za starejše, ki deluje brez koncesije in je v lasti zakoncev iz Slovenije. Ekskurzije se je udeležilo 94 zaposlenih, več kot polovico stroškov smo pokrili zaposleni sami. Brezplačnih izobraževanj v zavodu, ki jih izvajajo ponudniki pripomočkov za delo v zdravstveni negi ter zaposleni v zavodu se je udeležilo 129 zaposlenih in so potekala znotraj ustanove: Inkontinenca zamolčana težava, Zdravljenje ran, Obravnava kronične rane, Sladkorna Bolezen, Predavanje o inzulinski terapiji, Predavanje dr. Jožice Gamse o demenci. Skupno število dni izobraževanj v letu 2014 se je glede na leto 2013 več kot podvojilo, Dom pa je po znesku za izobraževanje na zaposlenega na 1. mestu v Sloveniji. Glede na rezultate izvedene ankete po E- Qalinu so zaposleni zelo zadovoljni z organizacijo in vsebino izobraževanj, kar dodatno potrjuje razvojno naravnanost zavoda na tem področju poslovanja. Tabela 24: Število dni izobraževanja po službah Služba Št. dni SZNO 389 SFI 33 SKS 6 SS 5 TS 7 SPD 27 Vodstvo 35 Enota Slov. Bistrica 436 Pomoč na domu 44 Ostalo 221 Skupaj 1.203 44 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Graf 11: Število dni izobraževanja po službah Pripravila: Arina Ravnjak, tajnica direktorice 1.7. SLUŽBA PREHRANE IN DISTRIBUCIJE (SPD) V Službi prehrane in distribucije (SPD) je bilo v letu 2014 16 zaposlenih za nedoločen čas in vrtnarka, ki je v pomladnih in poletnih mesecih načrtovala letne posevke in skrbela za poljščine in vrtnine na domskih njivah, v zimskih mesecih pa je bila razporejena na delo v kuhinji. Delo vrtnarke je tudi skrb za prašičerejo. V času poletnih počitnic smo imeli na počitniškem delu dve dijakinji in dijaka ter s tem omogočili lažje koriščenje letnega dopusta zaposlenim v kuhinji. Zelo dobro sodelujemo s Srednjo gostinsko in turistično šolo Maribor, ki je na obvezno šolsko prakso v Dom napotila štiri dijake. V letu 2014 smo imeli več daljših bolniških staležev, ki smo jih nadomeščali z novimi sodelavci. Dve delavki sta se konec leta upokojili, nadomestili sta ju dve novi sodelavki, ki sta bili prej zaposleni za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev. Dnevni delovni proces v kuhinji je organiziran v dveh izmenah, dopoldan in popoldan, vse dni v tednu. Naše delo je skrb za pripravo in postrežbo dnevno svežih toplih in hladnih obrokov stanovalcem, zaposlenim ter drugim uporabnikom. Zaradi slabšega zdravstvenega stanja in staranja stanovalcev imamo v kuhinji vedno večji poudarek na področju dietne prehrane in strukturno spremenjene hrane, kot je kašasta in pasirana hrana. V našo službo spada tudi okrepčevalnica, ki je odprta vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Največja intenzivnost dela v njej je ob vikendih in praznikih, saj imajo naši stanovalci takrat največ obiskov. V okrepčevalnici ponujamo vse vrste napitkov in pijač, svežega sadja, velikokrat pa gostom ponudimo v kuhinji pripravljeno razno domače pecivo. Tudi v letu 2014 smo za pusta pekli krofe, skrbeli za hrano na piknikih, poskrbeli za kulinariko ob Dnevu doma ter pogostili številne obiskovalce čez vse leto. V tem letu smo pričeli tudi s prodajo in razvozom kosil zunanjim uporabnikom in pripravili: 593 kosil, 631 malic, 104 bograča oz. golaža, 1.238 kremnih rezin, 1.727 raznega peciva, 45 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 412 krofov. Stanovalci so z našo hrano zadovoljni. Z dobrimi rezultati na področju prehrane izkazujemo kakovost našega dela in pozitivno podobo našega Doma širšemu okolju. V sodelovanju s Tehničnimi službami skrbimo za lastno pridelavo zelenjave in poljščin. Predvsem velja omeniti pridelavo žita, ki ga odpeljemo v bližnji mlin in ga zamenjamo za moko ter rastlinjak, v katerem nam zelo dobro uspevajo solata, paradižnik in ostale vrtnine. Tako lahko našim stanovalcem, ki jih tudi povabimo k sodelovanju pri delih na vrtu, pripravljamo resnično pravo domačo hrano. Imamo tudi lastno rejo prašičev in skoraj vsak mesec pripravimo domače koline. Jeseni pospravljamo pridelke z njiv in za kisanje ribamo zelje ter repo. Poskrbeli smo za vsa tekoča oz. redna popravila na strojih in napravah v kuhinji ter dokupili manjkajoč droben inventar. V mesecu juliju so potekala investicijska dela v prezračevanje kuhinje in jedilnice, zato smo se dogovorili za najem kuhinje OŠ Poljčane, kjer smo pripravljali kosila in večerje za stanovalce. Obroke smo vozili v Dom s pomočjo hišnikov. Stanovalci so se začasno prehranjevali v Beli dvorani v I. nadstropju negovalnega dela Doma ter na oddelkih. Pri delitvi in serviranju hrane so sodelovali delavci kuhinje, SZNO ter prostovoljke. Projekt je bil z vidika logistike in organizacije dela zelo zahteven, saj je bil to čas dopustov in že prej omenjene bolniške odsotnosti. Delo smo opravili dobro ter v odličnem sodelovanju z zaposlenimi v ostalih službah Doma. Verificirali smo načrt HACCP in se udeležili izobraževanj ter strokovnih srečanj. Nova znanja z veseljem uporabljamo pri svojem delu. Povzamemo lahko, da nam je v veliki meri uspelo realizirati zastavljene cilje in naloge, ki smo si jih zadali v letu 2014. Vsi zaposleni v SPD se nenehno trudimo zadovoljiti in ustreči čim večjemu številu stanovalcev in ostalim s kakovostno, dnevno sveže pripravljeno hrano. Vodja Službe prehrane in distribucije: Zoran Stopinšek 1.8. TEHNIČNE SLUŽBE (TS) Tudi za leto 2014 smo v TS zastavili obširen program. Največ pozornosti smo posvetili izboljšanju energetske učinkovitosti Doma. 1.8.1. Energetska učinkovitost Ker so stroški energije v Domu predstavljali zelo velik del skupnih stroškov, smo že v letu 2013 pričeli z iskanjem rešitev za prehod na cenejši vir ogrevanja in zmanjšanje porabe energije v pralnici Doma. Odločili smo se za posodobitev kurilnice s pečjo na pelete in nabavo ozonskega generatorja za pralnico. V pralnici smo 30.6.2014 pričeli s pranjem na osnovi ozona. Ker ni več potrebe po pranju na višjih temperaturah, pomeni to manjši strošek ogrevanja vode. Hkrati so se za približno 10 % skrajšali programi pranja in sušenja. Vrednost investicije je bila 17.200,00 €. V soboto 9.8.2014 smo ob pomoči dobavitelja ozonskega generatorja opravili prevezavo dovoda tople vode na pralnih strojih. Pralne stroje smo priključili direktno na dovod tople vode iz bojlerjev. Tako je odpadla potreba po segrevanju vode s hitrim uparjalnikom, ki smo ga izklopili. Iz primerjave porabe kurilnega olja med meseci avgust, september in oktober 2013 in 2014 je razviden mesečni prihranek cca. 3.000 litrov kurilnega olja (3.000,00 €). Od 5.11.2014 do 14.11.2014 je potekala dobava in montaža kotla na lesno biomaso (peleti) v sistem obstoječe kurilnice. Ker je bila obstoječa kurilnica že narejena z možnostjo priklopa dodatne peči, je bila izvedba enostavna, saj smo peč povezali na že obstoječo avtomatiko. Zaradi bližajoče zime in s tem povezanimi prihranki smo investicijo izpeljali v lastnimi sredstvi, v skladu s Finančnim načrtom zavoda za leto 2014. Na javnem razpisu izbrani izvajalec je delo 46 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 opravil kvalitetno in v predvidenem roku, tako od petka 14.11.2014 ogrevamo prostore Doma z lesno biomaso. Predviden prihranek zaradi cenejšega kuriva je cca. 40 %. Vrednost celotne investicije je bila cca. 140.000,00 €. 1.8.2. Redna vzdrževalna dela in investicijsko vzdrževanje V času od 22.4.2014 do 29.4.2014 je potekala obnova sob v III. nadstropju stanovanjskega dela. Dela so zajemala demontažo starega pohištva (vgradne omare), dobavo in montažo novega pohištva (vgradne omare, nočne omarice), zamenjavo talnih oblog in beljenje. Skupaj smo obnovili tri bivalne enote, ki zajemajo vsaka dve sobi ter predsobo in stranišče. Vrednost vseh opravljenih del je bila 21.500,00 €. Zaradi načrtovanega barvanja fasade stanovanjskega dela je bilo potrebno zamenjati tudi dotrajana okna in žaluzije (devet kosov). Menjava je potekala hkrati z obnovo sob. Vrednost del je bila 5.223,00 €. V mesecu maju smo prebarvali fasado na prizidku Doma (SD). Obstoječa fasada je bila umazana od saj (kurjenja na premog) in je dajala videz zanemarjenosti. Vrednost del je znašala 10.000,00 €. V pritličju SD smo opravili dobavo in montažo prezračevalnega sistema s hlajenjem dovodnega zraka, ki omogoča menjavo in hlajenje zraka v hodnikih. Vrednost investicije je 12.000,00 €. Dne 24.6.2014 je bila končana dobava in montaža klimatske naprave v III. nadstropju stanovanjskega dela. Planirana vrednost investicije je bila 12.000,00 €, v postopku iskanja ponudb pa smo ceno z manjšimi spremembami znižali na 6.400,00 €. Dne 10.7.2014 smo v naši Enoti predali namenu nadstrešek v atriju Enote. S tem nadstreškom smo pridobili pokrit prostor in senco za stanovalce in obiskovalce. Vrednost investicije je bila 16.000,00 €. Dne 19.7.2014 je bilo v Enoti izvedeno asfaltiranje vhoda v vrednosti 1.600,00 €. V mesecu oktobru smo opravili menjavo ogrevalno-hladilnih konvektorjev na oddelku 3A. Obstoječi konvektorji zaradi dotrajanosti niso bili več v funkciji in smo sobe dodatno ogrevali z električnimi grelci. Po ogledu dveh različnih serviserjev smo se odločili za zamenjavo starih konvektorjev (15 kosov). Cena konvektorjev z demontažo starih in montažo novih je bila 13.000,00 €. Zaradi lažjega vzdrževanja smo izbrali enake kot so v Enoti v Slovenski Bistrici. Stanovalci dodatnih grelcev sedaj ne potrebujejo več. Hkrati je potekalo tudi beljenje celotnega oddelka 3A in pisarne socialne delavke. Vrednost pleskarskih del je bila 7.500,00 €. 1.8.3. Vzdrževanje počitniških kapacitet 1.8.4. Pralnica V Čatežu smo opravili redna vzdrževalna dela in čiščenje. Ker smo v prejšnjih letih opravili večja vzdrževalna dela, so objekti v dobrem stanju. V pralnici smo 14.10.2014 na osnovi javnega razpisa zamenjali dobavitelja pralnih sredstev. Nov dobavitelj (Diversy) je opravil nove nastavitve in optimiziral programe. Kakovost pranja se je opazno povečala. Hkrati je potekala menjava dotrajanega pralnega in sušilnega stroja. Vrednost sušilnega in pralnega stroja je znašala 20.500,00 €, kar je manj od načrtovane. 1.8.5. Kadri, izobraževanje, razno Skozi vse leto so potekala različna organizirana izobraževanja in tečaji. Zaposleni TS smo se jih redno udeleževali. Vodja službe je obiskoval predvsem energetske seminarje in seminarje iz področja varstva pri delu, hišniki pa so se udeležili strokovnih seminarjev iz njihovega področja. 47 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Zaposleni v TS smo pomagali pri prireditvah v okviru dodatnih dejavnosti Doma in Enote, opravili veliko prevozov in razna ostala dela z namenom, da bi bil Dom s svojo okolico v ponos zaposlenim in stanovalcem. Vodja Tehničnih služb: Vojko Težak 1.9. ENOTA SLOVENSKA BISTRICA V Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, Enota Slovenska Bistrica imamo 124 mest za celodnevno institucionalno varstvo stanovalcev in 12 mest za dnevno varstvo v okviru institucionalnega varstva. V okviru Enote se izvaja tudi dejavnost pomoči na domu. Koncept dela »naravnanosti na uporabnika«, ki ga uvajamo v Enoti, temelji na zadovoljitvi individualnih potreb posameznega stanovalca. Koncept vpeljujemo v gospodinjskih skupinah po enotah s čim bolj stalno prisotnostjo gospodinje, ki skupaj s stanovalci oblikuje potek dneva. Osrednjo vlogo ima stanovalec, njegove potrebe, navade, socialna oskrba in zdravstvena nega pa predstavljata zadovoljitev njegovih potreb z individualnim pristopom. Pri konceptu naravnanosti na stanovalca ustrezno spreminjamo tudi potek delovnega procesa vseh zaposlenih tako zdravstvenega kot oskrbnega osebja. Življenjski ritem in strukturo dneva namreč vse bolj oblikujejo vsakodnevne gospodinjske aktivnosti, stanovalci se lahko vključujejo v dnevna gospodinjska opravila in aktivno sodelujejo pri načrtovanju teh. Rezultati izvedenih anket o zadovoljstvu stanovalcev, svojcev in zaposlenih so vzpodbudni. Tudi iz podatkov izvedenih letnih razgovorov smo ugotovili, da so sodelavci zadovoljni, usmerjeni k skupnim ciljem, želijo ohraniti in negovati dobre medsebojne odnose ter želijo se izobraževati in usposabljati. Zaradi obremenjenosti na delovnih mestih pa predlagajo povečanje števila zaposlenih. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, ko smo v avgustu sprejeli 124. stanovalca. Zapolnjena kapaciteta Enote je pomenila izpolnitev cilja za leto 2014. Uspeh smo obeležili z manjšo prireditvijo s torto in obiskom župana občine Slovenska Bistrica. Uspeh lahko merimo tudi s številom prošenj na seznamu čakajočih za sprejem. Ta podatek kaže, da smo s trudom in veliko vloženega dela dosegli tudi želeno kakovost bivanja za stanovalce v Enoti. Posebna pozornost smo v tem letu posvečali organizaciji dela, da bi dosegli višjo kakovost in racionalizacijo dela. Uvedli smo več sprememb, da bi dosegli boljše sodelovanje med posameznimi službami ter uvedli timsko delo na posameznih enotah. Glede na pričakovanja, da bomo timsko povezavo zaposlenih dosegli s pomočjo večjega sodelovanja in izobraževanj, ugotavljamo, da zadovoljivih rezultatov še ni. Kljub temu izvajamo različne oblike medsebojnega povezovanja na različnih relacijah: zaposleni s stanovalci, zaposleni s svojci, zaposleni z zaposlenimi, zaposleni s prostovoljci in stanovalci s prostovoljci. Zaposleni v Enoti smo se redno udeleževali izobraževanj po planu izobraževanja za leto 2014. Izvedena izobraževanja kažejo rezultate v načinu dela in razmišljanja kako zagotoviti kakovost bivanja in življenja, ki jo želimo nuditi uporabnikom. Da smo cilje v Enoti izpolnili so nam potrdili tudi številni obiskovalci in gostje na prireditvi ob 1. rojstnem dnevu Enote. Deležni smo bili obilice pohval in zahval za dobro opravljeno delo. 1.9.1. Dnevno varstvo V letu 2014 nismo zapolnili možnih kapacitet glede dnevnega bivanja starejših oseb v dnevnem varstvu. Ob koncu leta je redno obiskovala dnevno varstvo le ena uporabnica, ki je prihajala v dnevno varstvo vsak dan od ponedeljka do petka. En uporabnik je prihajal samo en dan na teden, ob torkih in ena uporabnica glede na potrebe nekajkrat na mesec. V letošnjem letu storitev dnevnega varstva ni zaživela zaradi premajhnih potreb iz okolja. 48 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 1.9.2. Oskrba Delovno področje oskrbe pokrivajo gospodinje – oskrbovalke, oskrbovalke in delovna inštruktorica. Pri delu nam dodatno pomagajo delavke iz programa javnih del, ki so bile zaposlene v Enoti od 18.2.2014. K razbremenitvi zaposlenih so prispevale tudi socialne oskrbovalke iz programa pomoči na domu in prostovoljke iz programov prostovoljstva, ki jih izvajamo v Enoti. Delovno področje oskrbe so enote, kjer ključno vlogo opravlja gospodinja oz. delovna inštruktorica na enoti z osebami z demenco. Enota je razdeljena na šest gospodinjskih enot v okviru katerih oskrbujemo 124 stanovalcev. Zajema tudi dnevni center, v katerem so bili ob koncu leta aktivno vključeni trije uporabniki storitve dnevnega varstva. Dnevno varstvo obiskujejo ljudje, ki potrebujejo nadzor. Nudimo jim tudi storitve zdravstvene nege – kontrolo krvnega sladkorja in aplikacijo insulina, manjše preveze, pripravo in razdeljevanje zdravil, kontrolo vitalnih funkcij itd. V prostorih mirnega dela dnevnega centra smo nudili možnost začasnih namestitev, tako je bilo v preteklem letu nameščenih šest uporabnikov, od teh so se trije odločili za stalno namestitev. Prednosti in posebnosti gospodinjskega koncepta so poudarjena vloga gospodinje, zagotavljanje individualnih potreb stanovalcem, stanovalci se med seboj dobro poznajo in čutijo pripadnost skupini. S tem dobijo večji občutek varnosti, vzpodbuja in vzpostavlja se medsebojna pomoč, večja je razvidnost sprememb in hitrejše odzivanje nanje. Ponujena je možnost prehranjevanja v skupini tudi težje pomičnim stanovalcem, okolje je vzpodbudno za sodelovanje svojcev, vzpodbujajo se skupne aktivnosti (npr. vključevanje v vsakdanja opravila, skupna praznovanja). Pri oskrbi stanovalcev upoštevamo njihove posebnosti in individualne želje. Informacije o njihovih interesih in željah pridobimo z biografijo in lestvico življenjskih dogodkov, ki je del procesa kongruentne nege ali odnosne nege, ki jo že vpeljujemo v delovni proces. Na to temo se štiri delavke tudi izobražujejo v dvoletnem programu za koordinatorje kongruentne odnosne nege. V skladu s sklenjenimi dogovori delovni timi pripravijo individualne načrte, na podlagi katerih pridobivamo informacije o stanovalcih, da jim ponudimo aktivnosti, ki jih radi počnejo in jim tudi nekaj pomenijo. Tedenske in dnevne aktivnosti po enotah načrtujemo skupaj z gospodinjami oziroma delovno inštruktorico in delovno terapevtko ter v sodelovanju z lokalnim okoljem in prostovoljci. Gospodinja – oskrbovalka je odgovorna za organizacijo in izvedbo poteka dneva v bivalni enoti in je referenčna oseba, ki organizira, izvaja in analizira delo z uporabnikom in sodeluje v strokovnem timu na bivalni enoti. Opravlja dela iz nege in oskrbe. Gospodinja je na določeni bivalni enoti pristojna odgovorna oseba. Skrbi za material in pripomočke za delo. Gospodinja – oskrbovalka skrbi za varnost uporabnikov pri izvajanju programov dela ter zastopa njihove pravice v primeru, ko je to potrebno. Komunicira s svojci in sodeluje z njimi z namenom, da bi zaposleni za stanovalca optimalno poskrbeli, predvsem tako, kot si sami želijo in se pričakuje tudi od svojcev. Pripravlja in izvaja tudi program skupinskih in individualnih aktivnosti v sodelovanju z delovno terapevtko in vodjo oskrbe. Naloga gospodinje je stanovalcem zagotavljati občutek varnosti in sprejetosti, to pa doseže tako, da vključuje stanovalce in svojce v različne aktivnosti na bivalni enoti. Vključuje jih pri pripravi in serviranju hrane, pri pospravljanju posode in pri opravljanju različnih gospodinjskih del na bivalni enoti po želji stanovalcev. Gospodinja pripravlja tudi tople napitke po dogovoru s stanovalci ali pa pripravi tudi manjši obrok ali sladico. Gospodinje pripravljajo enkrat tedensko tudi zajtrk po izbiri stanovalcev, pri pripravi sodelujejo tudi stanovalci. Na področju oskrbe smo beležili aktivnosti delovnega časa v dopoldanski in popoldanski izmeni. Ugotovili smo, da največ časa porabimo pri pripravi in delitvi obrokov ter pri pospravljanju posode. Sledi pomoč pri negi stanovalcev in zlaganju osebnega perila, ki prihaja iz pralnice, po številkah in enotah. 49 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Na enoti A in B so vključeni tudi prostovoljci, ki poskrbijo za popestritev in kakovostno individualno obravnavo stanovalcev. Z njihovo pomočjo lahko ponudimo stanovalcem več in jim tako omogočimo širjenje socialne mreže, ki je v starosti in bolezni že tako močno okrnjena. Gospodinja skrbi za urejenost bivalne enote in pri tem upošteva tudi mnenja in predloge stanovalcev. Ocenjuje, opazuje in beleži ravni psihofizične in funkcionalne sposobnosti stanovalcev in o tem poroča na ustni predaji službe sodelavcem in pisno dokumentira v računalniški program. Vsa opažanja pri stanovalcih, ki so pomembna in tudi opozorilna, se vpisujejo v program DOMIS in so dostopna celotnemu timu. Posebnosti vsakega stanovalca po enotah se beležijo tudi v zato namenjen zvezek, ker je za vsakega posameznega stanovalca potrebna individualna obravnava. Pomembne podatke dobijo iz pripravljenih individualnih načrtov in evalvacije, ki so na vpogled zaposlenim v sobah za osebje. Na področju oskrbe vodimo evidence in delujemo v skladu z HACCP sistemom, katerih namen je zagotoviti varno hrano stanovalcem v šestih bivalnih enotah. Kuhinja na bivalni enoti je namenjena razdeljevanju hrane stanovalcem ter razdeljevanju toplih napitkov. Iz centralne kuhinje v skladu z HACCP sistemom poteka transport gotovih jedi v ogrevanih termo vozičkih v kuhinjo na bivalni enoti. V kuhinjah bivalnih enot imamo izdelan načrt čiščenja z evidenčnimi listi. Čiščenje bivalnih enot izvaja gospodinja po načrtu čiščenja in vodi evidenčno dokumentacijo o čiščenju. V Enoti je bilo izvedeno generalno čiščenje v pomladanskem in jesenskem času s strani podjetja MIV servis. V letu 2014 so bili na področju oskrbe zaposleni delavci iz programa javnih del. Zaposleni so se dobro vključili v delovni proces ter vestno in kakovostno opravljali svoje delo. Z njihovo pomočjo se je izboljšala individualna obravnava posameznih stanovalcev pri spodbujanju izvajanja tistih veščin, ki jih sami še zmorejo in znajo, predvsem na enoti A in B, kjer bivajo stanovalci z demenco. Tabela 25: OSKRBA OSKRBA OSKRBA OSKRBA OSKRBA OSKRBA Skupaj Število stanovalcev po kategoriji oskrbe na dan 31.12.2014 in povprečen odstotek Št. uporab. Moški Ženske Odstotek Letno povprečje I 46 17 29 37,7 39 II 24 6 18 19,67 19 IIIA 38 13 25 31,15 32 IIIB 4 0 4 3,28 3 IV 10 2 8 8,2 7 122 38 84 100 100 Tabela prikazuje potrebe stanovalcev po oskrbi, ki je odvisna od njihovega splošnega zdravstvenega stanja. Iz tabele je razvidno, da več kot 60 % naših stanovalcev potrebuje poleg osnovne oskrbe še dodatno oskrbo, to pomeni, da potrebujejo našo pomoč v celoti ali delno. Osnovno oskrbo potrebuje le 39 % stanovalcev. Odstotek stanovalcev, ki potrebujejo oskrbo III.A je visok in se bistveno ne spreminja. Oskrbo III.A potrebuje v letnem povprečju 32 % stanovalcev, oskrbo II pa 19 %. Oskrbe, I., II. in III.B se po mesecih bistveno niso spreminjale. Le pri oskrbi IV se je odstotek zviševal in v letnem povprečju znaša 7 %. Delo na enoti A in B za stanovalce z demenco Aktivnosti, ki so potekale v enoti A in B za stanovalce z demenco in sorodnimi stanji, so bile usklajene z vodjo oskrbe, delovnim inštruktorjem in tedenskim vodjem tima enote A in B. Delo delovnega inštruktorja je bilo usmerjeno neposredno v delo s stanovalci na enoti. Plan tedenskega dela na enoti pripravi delovna inštruktorica z vodjo oskrbe in delovno terapevtko. Pri osebah z demenco, ki bivajo na enoti A in B, delovna inštruktorica usmerja svojo pozornost na stanovalčeve sposobnosti in pri tem upošteva: kar stanovalec zmore, naj opravi sam, 50 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 aktivnosti so prilagojene sposobnostim stanovalcev, ob pogovoru je obvezen očesni stik, spodbujanje k opravljanju aktivnosti, nikakršna prisila, dajanje enostavnih navodil, ki se po potrebi večkrat ponovijo, izogibanje motečih dejavnikov (radio, TV, ...), izbira primernega prostora in časa, izrekanje pohvale stanovalcem za trud in cilj, ki ga dosežejo, stanovalcem se pušča čas za opravljanje aktivnosti, pripravo kratkih aktivnosti, saj koncentracija stanovalcev hitro popusti, če je aktivnost prezahtevna, pripravo ponavljajočih se opravil, ki so na vrsti vsak dan ob istem času in kraju. Delovni inštruktor izvaja na enoti A in B naslednje aktivnosti: Dnevne aktivnosti zadevajo vsakodnevne dejavnosti, s katerimi se stanovalci z demenco navajajo na samostojnost v dnevnih aktivnostih (npr. oblačenje, slačenje, umivanje, osnovna higiena, uporaba stranišča, gospodinjska opravila, urejanje prostorov, ki jih uporabljajo). Telesne aktivnosti za izboljšanje in ohranjanje psihofizične kondicije so vsakodnevna jutranja vodena telesna aktivnost, sprehodi, ples, različne igre, ročne spretnosti. Intelektualne aktivnosti so umerjene v zagotavljanje stanovalcu primernega miselnega treninga in oblikovanje prijaznega okolja: spominske vaje, vaje orientacije, zbranosti, logičnega razmišljanja, branje, pisanje, risanje, sestavljanje različnih zgodb, besedne igre. Ohranjanje socialnih stikov: usmeritev stanovalcev k aktivnemu udejstvovanju v kulturnih, razvedrilnih dejavnosti in vključitev v domske aktivnosti. Pri izvajanju dnevnih aktivnostih in vseh ostalih aktivnostih nudi delovna inštruktorica stanovalcem pomoč, predvsem pa spodbudo. Ob spodbudi skuša doseči, da se čim dlje ohrani samostojnost pri vsakodnevni osnovnih opravilih. Prav tako sodeluje pri dnevnih obrokih, kjer je spet ključnega pomena spodbuda, da se čim dlje ohrani samostojnost pri hranjenju. Po zajtrku zbere delovna inštruktorica stanovalce iz A in B enote v dnevnem prostoru, kjer sledi pogovor o aktualnih dnevnih dogodkih, branje vremenske napovedi, nato pa sledi še jutranja telovadba, ki so jo stanovalci zelo dobro sprejeli. Namen vodene telovadbe je izboljševanje in ohranjanje gibljivosti sklepov, moči mišic ter splošne kondicije stanovalcev. Izboljšata se tudi koncentracija in počutje, obenem pa se vzpostavljajo družbene vezi med udeleženci skupine. Sprehodi v okolici Enote so bili zelo dobrodošli. Stanovalci so radi luščili tudi koruzo in fižol, trli orehe in čistili jedrca. Domača opravila so radi opravljali, saj so se tako vračali v pretekle čase. Po načrtovanem delu je delovna inštruktorica izbrala stanovalca, s katerim je delala individualno, saj se nekateri stanovalci skupini izmikajo in jim je ljubša individualna aktivnost. Tedenski plan aktivnosti, ki se izvaja na enoti A in B, je razdeljen na različne dnevne delavnice, ki se izvajajo od ponedeljka do petka, v dopoldanskem času in popoldanskem času v dnevnem prostoru. 1.9.3. Zdravstvena nega Delovna enota zdravstvene nege v Enoti nudi našim stanovalcem 24-urno nego vse dni v letu. Delo poteka na področju zdravstvene nege, delovne terapije in fizioterapije. Zdravstveno negovalni tim sestavljajo diplomirani medicinski sestri, zdravstveni tehniki, bolničarji, fizioterapevt in delovni terapevt. Trenutno je v zdravstveni negi zaposlenih 17 delavcev in pripravnik – zdravstveni tehnik. Zdravstvena nega v Enoti je celovita dejavnost in zajema široko področje zdravstvenonegovalnih aktivnosti. Diplomirani medicinski sestri in zdravstveni tehniki povsem samostojno izvajamo zdravstveno nego stanovalcev. V ostalih zdravstveno negovalnih procesih kot sta diagnostika in predpisovanje terapij, pa sodelujemo z zdravniki in specialisti. Svoje delo 51 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 prilagajamo diagnozam in posebnim potrebam stanovalcev, ki se pojavljajo v starosti. Delo skrbno načrtujemo, izvajamo, nadziramo in dokumentiramo. Tabela 26: Stanovalci po kategoriji ZN na dan 31.12.2014 ZN Št. uporabnikov Moški Ženske Odstotek Brez ZN 26 11 15 21 ZN I 19 6 13 16 ZN II 13 5 8 11 ZN III 64 16 48 52 Skupaj 122 38 84 100 Struktura kategorij ZN se je čez leto spreminjala glede na število in zdravstveno stanje stanovalcev. Pregled števila stanovalcev po kategoriji ZN kaže, da je trenutno v Enoti nameščenih največ stanovalcev, ki potrebujejo ZN III, sledijo stanovalci brez ZN in stanovalci z ZN I. Tabela 27: Stanovalci s sladkorno boleznijo na dan 31.12.2014 Kategorija Stanovalci s peroralno terapijo ali dieto Stanovalci na inzulinski terapiji Skupaj Št. stanovalcev 17 12 29 Odstotek 59 41 100 Ob koncu leta 2014 smo imeli 29 stanovalcev s sladkorno boleznijo, od tega s peroralno terapijo ali dieto 59 % in na inzulinski terapiji 41 % stanovalcev. 10 stanovalcem na inzulinski terapiji aplicira inzulin medicinska sestra, 2 stanovalca si inzulin aplicirata sama. Prav tako izvajamo redne mesečne kontrole krvnega sladkorja. V primeru povišane oz. znižane vrednosti krvnega sladkorja se kontrole izvajajo trikrat tedensko. Tabela 28: Statistika ambulantnega dela od 1.1.2014 do 31.12.2014 Pregledi Posvet- navodila Kratek obisk Prvi kurativni obisk Ponovni kurativni obisk Število 112 2.155 478 775 Dejavnost zdravljenja v Enoti izvaja Zdravstveni dom Slovenska Bistrica po pogodbi, sklenjeni z Domom. Od 1.12.2013 do 23.3.2014 je v Enoti delovala ambulanta zdravnika Mirka Vukovića, od 24.3.2014 dalje pa ambulanta zdravnika Mladena Keršiča. Ambulanta deluje štirikrat tedensko v popoldanskem času. Od 21.4.2014 dalje laboratorijske storitve opravlja Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Storitve se opravljajo trikrat tedensko, razen v nujnih primerih, ko to opravi vodja zdravstvenonegovalnega tima. Specialistične preglede opravljata enkrat mesečno dr. Jožica Gamse, spec. psih. in dr. Vlado Savanović, nevrolog. Število stanovalcev z bolnišničnima okužbama MRSA in ESBL Na dan 31.12.2014 smo imeli 14 stanovalcev z bolnišničnima okužbama MRSA in ESBL. Število umrlih V letu 2014 je v Enoti umrlo 34 stanovalcev, od tega 21 žensk in 13 moških. 52 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Število stanovalcev z inkontinenčnimi pripomočki Tabela 29: Stanovalci z inkontinenco Inkontinenca Srednja Težka Zelo težka Skupaj Število 17 22 38 77 Odstotek 22 29 49 100 Trenutno imamo 77 stanovalcev uporabnikov inkontinenčnih pripomočkov. Največ, kar 49 %, jih je v kategoriji zelo težka inkontinenca. Vsakemu stanovalcu s priznano inkontinenco pripadajo trije pripomočki dnevno, katerih stroške pokrije zavarovalnica. Cepljenja V mesecu oktobru smo pričeli s cepljenjem stanovalcev in zaposlenih proti sezonski gripi. Cepili smo 59 stanovalcev in eno zaposleno delavko. Izobraževanja V letu 2014 smo se s ciljem pridobivanja dodatnih znanj udeleževali številnih izobraževanj, ki so potekala po zastavljenem letnem načrtu. Zaposleni v zdravstveni negi so se udeležili naslednjih izobraževanj: Kongruentna ZN; Delo z osebami z demenco; Kultura, naravnana na osebo; Paliativna oskrba; Ciljno in vizualno vodenje; Demenca; Urgentna stanja pri starostniku; Prva pomoč pri starostniku; Sladkorna bolezen. Pripravništva, praktična usposabljanja in študentsko/dijaško delo V proces zdravstvene nege sta bila v okviru pripravništva vključena zdravstveni tehnik in bolničarka, ki je pripravništvo zaključila v mesecu oktobru. Obvezno štiritedensko prakso (smer zdravstveni tehnik) so opravljali dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor. 17-tedensko prakso (smer bolničar) so opravili trije dijaki. Na počitniškem delu smo imeli nekaj dijakov in študentov. Sodelovanje Veliko sodelujemo z ostalimi sodelavci v Enoti, pri sprejemih stanovalcev ter tudi z zunanjimi izvajalci zdravstvenih storitev. Število stanovalcev z RZP V spodnji tabeli prikazujemo podrobne podatke o številu stanovalcev z RZP v letu 2014 v Enoti. Tabela 30: Skupaj RZP 17 Stanovalci z RZP Prenos iz leta 2013 4 Sprejem iz UKC 6 Nastali v Domu 6 Iz tabele je razvidno: vseh primerov RZP skupaj smo imeli 17; 53 Sprejem iz dom. okolja 1 Zaceljeno Umrli 5 7 RZP ob koncu 2014 5 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 iz leta 2013 so bili preneseni štirje primeri oz. 24 %; iz UKC smo sprejeli šest stanovalcev z RZP oz. 35 % (vključno z našimi stanovalci, ki so se vrnili iz zdravljenja v UKC); v Enoti je nastalo šest primerov oz. 35 %; iz domačega okolja je bil z RZP sprejet en stanovalec oz. 6 %; zaceljenih je bilo pet primerov RZP oz. 29 %; ob koncu leta je ostalo še pet primerov RZP. Najbolj pogoste lokacije RZP na telesu so bile pete, trtica in boki. V Enoti smo pričeli beležiti RZP s 1.1.2014 zato primerjava s preteklimi obdobji še ni mogoča. Naš skupni cilj je zmanjšati RZP pri naših stanovalcih na minimum, kar nam bo z doslednim strokovnim spremljanjem in delom tudi uspelo. Število padcev S preprečevanjem padcev se v Domu aktivno ukvarjamo že vrsto let. Padce beležimo in analiziramo od leta 2011. V tem poročilu je prikazano število padcev v Enoti, kjer smo padce prvič spremljali v letu 2014. Pomembno je poudariti, da je Enota dosegla polno število stanovalcev šele v mesecu septembru, kar bo imelo vpliv na primerjavo podatkov v naslednjih letih. V lanskem letu smo v Enoti zabeležili skupaj 107 padcev. Analitika kaže naslednje podatke: največ padcev se je zgodilo ponoči in sicer 41 oz. 38 %, podnevi 36 oz. 34 % in med vikendi ter prazniki 30 oz. 28 %; pregled po mesecih kaže, da se bilo največ padcev v novembru (16 oz. 15 %), v marcu (13 oz. 12 %) ter v avgustu (12 oz. 11 %). Skupaj v navedenih treh mesecih 41 oz. 38 %; najmanj padcev pa v mesecu juliju, 3 oz. 3 %. Tabela 31: Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj % skupaj Padci po mesecih Podnevi 2 5 4 6 1 1 2 4 0 2 5 4 36 34 Ponoči Vikend, praznik 7 1 2 2 7 2 0 4 4 4 1 5 1 0 7 1 4 3 2 2 5 6 1 0 41 30 38 28 54 Skupaj 10 9 13 10 9 7 3 12 7 6 16 5 107 100 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Graf 12: Graf 13: Primerjava števila padcev po mesecih Število padcev v primerjavi s številom stanovalcev 125 120 115 110 105 100 95 število padcev število stanovalcev Na podlagi pregleda števila padcev po enotah lahko zaključimo naslednje: največ padcev: 24 (22 %), enota A, najmanj padcev: 5 (5 %), enota D. Tabela 32: Mesec/Enota Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj % skupaj Padci po enotah in po mesecih A 0 2 4 3 0 4 0 4 0 0 6 1 24 22 B 1 1 3 2 4 1 1 3 3 1 1 1 22 21 C 1 1 1 0 0 0 1 1 1 1 2 0 9 8 D 2 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 E 2 3 3 1 2 1 0 2 1 1 3 1 20 19 55 F 3 2 0 0 3 0 0 1 0 1 2 0 12 11 G 1 0 2 1 0 1 1 1 2 2 2 2 15 14 Skupaj 10 9 13 10 9 7 3 12 7 6 16 5 107 100 % 9 8 12 9 8 7 3 11 7 6 15 5 100 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 1.9.4. Delovna terapija Delovno terapevtska obravnava stanovalcev temelji na ohranitvi posameznika – starostnika na najvišji stopnji njegovega delovanja ob upoštevanju njegovih sposobnosti, vrednot, potreb in želja. V letu 2014 so se izvajale naslednje aktivnosti delovne terapije: Področje skrbi zase: dnevne aktivnosti (učenje, ohranjanje in obnavljanje oblačenja in obratno, osebne higiene, hranjenja, obuvanja in obratno), aktivnosti funkcionalne mobilnosti (učenje transferja, vožnje z invalidskim vozičkom, rokovanja z denarjem, dvigalom, terapevtskimi in ostalimi pripomočki za vsakdanjo uporabo, grafomotorika). Področje produktivnosti in prostega časa: skrb za ožje in širše okolje (urejanje sobe, zalivanje rastlin na balkonih, skrb za ohranjanje nepremičnin in premičnin v domu), skrb za duhovno plat življenja stanovalcev (dvakrat mesečno svete maše in spovedi ob velikih praznikih – velika noč in božič), gospodinjske aktivnosti (peka peciva, keksov in kruha, priprava sadnih in drugih napitkov, priprava pogrinjkov, pomoč pri pospravljanju obrokov), igranje družabnih iger (najbolj igrane družabne igre med stanovalci so bile tombola, karte, šah in človek ne jezi se), kulturne, praznično obeležne aktivnosti in pikniki letnih časov (obeležitev kulturnega praznika in valentinovega, pustovanje, praznovanje dneva žena, Dan doma Poljčane, 1. rojstni dan Enote, piknik skupin starih ljudi za samopomoč, kostanjev piknik, sladoledni piknik, martinovanje, nastopi zunanjih glasbenih in dramskih skupin), športne in planinsko-turistične aktivnosti (tedenska skupinska telovadba v sodelovanju s fizioterapijo, športne igre, rokovanje s terapevtskimi palicami in žogicami različnih velikosti, vsakodnevna jutranja telovadba po enotah oziroma »naših 10 minut za zdravje«, krajši in daljši sprehodi po mestu, ogled velikonočnice na Boču, nabiranje čemaža s stanovalci iz Doma v Studenicah, izlet stanovalcev v Kumrovec, enotedenski projekt »Simbioza giba«), ustvarjalne aktivnosti (kreativna in ročna dela poudarjena na naravnih materialih, likovne aktivnosti), bralne aktivnosti: izposoja knjig stanovalcem, literarna skupina in bralna urica prostovoljk, glasbene in plesne aktivnosti: pevski zbor stanovalcev, vključitev prostovoljca in stanovalca, ki sta nam igrala na harmoniko, uporaba starih ljudskih instrumentov, plesna skupina s prostovoljcem za stanovalce in zaposlene, nastopi zunanjih glasbenih skupin, miselno-kognitivne aktivnosti (trening spomina in pomnjenja), pogovorne skupine (skupina starih ljudi za samopomoč, skupine »spoznavanja med sabo«, urice predavanj stanovalcev o svojih dosežkih in izkušnjah v življenju), aktivnosti z živalmi (enkrat na mesec obisk prostovoljke s kužkom Donyjem), fotografske aktivnosti: fotografiranje domskih aktivnosti, urejanje fotografij v albume po enotah, ogledi fotografij po oglasnih deskah, potopisna predavanja in ogledi filmov preko diaprojekcije, zeliščne aktivnosti: zeliščna skupina s prostovoljko, obujanje starih običajev in tradicije: ličkanje koruze, pečenje koruze in piknik, tekmovanje v starih kmečkih igrah, uporaba gramofona s ploščami, izposoja, ogled in poskus igranja starih ljudskih instrumentov, priprava in pokušina jedi iz preteklosti stanovalcev po enotah, prilagoditev prostora in pripomočkov stanovalcem za zagotavljanje večje domačnosti in približanju domačega okolja. Delovna terapija je sodelovala z naslednjimi notranjimi in zunanjimi posamezniki in skupinami preko različnih aktivnosti: 56 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 vsemi zaposlenimi v Enoti in zaposlenimi v Domu, z zaposlenimi in stanovalci drugih domov, z zainteresiranimi iz lokalne skupnosti: - prostovoljci: Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, Osnovna šola Minke Namestnik Sonje, Srednja šola Slovenska Bistrica, odrasli prostovoljci vključeni v različne domske skupine oziroma aktivnosti vključno z župnikom, ki pri nas mašuje in opravlja sveto spoved ter birmska skupina otrok Osnovne šole Slovenska Bistrica, - Dnevni center Metulj, društvo Mavrica, društvo Brusnica, TIC Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, glasbene in dramske skupine nastopajočih. 1.9.5. Fizioterapija V letu 2014 je bilo v fizioterapiji individualno obravnavanih 120 stanovalcev Enote. Od teh je največji delež motomed terapij (razgibavanje rok in nog), sledijo vaje obremenitve in individualne vaje za izboljšanje splošnega psihofizičnega počutja pri oslabelih osebah zaradi bolezni ali poškodb. Velik poudarek pri vseh stanovalcih je na preventivnem delu, ki je potekalo skupinsko in individualno. Večina stanovalcev se je udeleževala aktivnosti fizioterapije v prostorih fizioterapije, kamor so prišli sami ali so jih pripeljali iz posameznih enot. Vključevali so se glede na razporeditev fizioterapije vsak drugi dan (razporedi po posameznih enotah) ali vsak dan. Aktivnost fizioterapije se izvaja tudi v enotah, in sicer enkrat tedensko. Cilj individualnih fizioterapevtskih obravnav je stanovalcem omogočiti čim bolj samostojno opravljanje življenjskih dejavnosti, jim izboljšati zdravstveno stanje in počutje ter kakovost življenja. Pri delu uporabljamo primeren psihološki pristop in primerno raven komunikacije, najpomembnejša pa je motivacija ter aktivno sodelovanje osebe, kar je pogoj za uspešno napredovanje. Celovito delo temelji na skrbni in kontinuirani oceni stanja stanovalca. V individualnih načrtih in evalvacijah opredelimo uporabo metod gibalne terapije in fizikalnih terapij, s katerimi spodbujamo ali zaviramo fiziološke mehanizme ter vzpostavljamo njihovo funkcionalno ravnovesje. Tabela 33: Izvedene fizioterapevtske storitve Fizioterapevtske storitve Motomed Vaje obremenitve Individualne vaje Šola hoje Vstajanje, posedanje Razgibavanje sklepov in vaje Skupinske vaje Kriopak Pasivno razgibavanje TENS Kompresijsko povijanje Dihalne vaje Magnetoterapija Vaje za vzdržljivost Termopak IFT DD Število 4.164 2.838 2.507 1.699 1.698 1.117 418 306 258 236 224 220 110 78 57 26 16 57 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Poleg izvajanja navedenih storitev fizioterapije fizioterapevta aktivno sodelujeta v Strokovnem timu in sta vključena v pripravo in obravnavo individualnih načrtov za stanovalce. V obravnavo fizioterapije vključujemo tudi uporabnike dnevnega varstva. Aktivno smo tudi sodelovali pri aktivnostih in praznovanju 1. rojstnega dne Enote. Fizioterapevta izvajata tudi zdravstveno-vzgojno delo za stanovalce in zaposlene s področja gibalnih aktivnosti in se kontinuirano izobražujeta po planu izobraževanja. 1.9.6. Pomoč na domu Dom izvaja storitve pomoči na domu v občini Slovenska Bistrica in Poljčane. Storitve pomoči je v začetku leta izvajalo devet oskrbovalk. V drugi polovici meseca januarja 2014 smo zaposlili dve delavki javnih del, ki sta prav tako opravljali pomoč uporabnikom pomoči na domu pri izvajanju življenjskih aktivnosti, opravilih, komunikaciji, na način prilagojen posameznikovim potrebam. Z njihovo pomočjo smo lahko zagotovili nemoteno, kontinuirano pomoč pri vseh zainteresiranih uporabnikih. Na dan 31.12.2014 smo imeli 43 uporabnikov pomoči na domu iz občine Slovenska Bistrica in šest iz občine Poljčane. Po strukturi je 2/3 žensk, njihova povprečna starost je 74 let. Število uporabnikov se v preteklem letu ni bistveno povečevalo oz. se je število uporabnikov, ki so umrli ali bili nameščeni v celodnevno institucionalno varstvo nadomestilo z novimi uporabniki. Povečalo se je število efektivnih ur pomoči uporabnikom. Največje povečanje števila potrebnih ur pomoči na domu se je pojavilo zaradi potrebe po pomoči med vikendi in prazniki. Povečala se je tudi potreba pri nekaterih uporabnikih po večjem številu ur pomoči. Pomoč na domu ob vikendih in praznikih izvajalke pokrivajo izmenično. Socialna oskrbovalka iz občine Poljčane vse leto izvaja storitve pomoči na domu tudi za občino Slovenska Bistrica, ker ni dovolj uporabnikov iz občine Poljčane. Število ur mesečno opravljenih efektivnih ur je preseženo v povprečju za 15 %. Z dodatno zaposlitvijo socialne oskrbovalke smo lahko ugodili še prošnjam uporabnikov po pomoči med vikendi in prazniki ter prošnjam novih prosilcev, ki nujno potrebujejo pomoč na domu. Tabela 34: Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj Opravljena pomoč na domu - Občina Slovenska Bistrica (Osem socialnih oskrbovalk in dve delavki iz javnih del) Opravljene efektivne ure 1.218,75 1.140,25 1.218,00 1.205,00 1.111,75 1.131,75 1.215,00 1.019,00 1.143,25 1.121,50 972,25 1.028,55 13.525,05 Normativ v urah 880 880 880 880 880 880 935 990 990 990 990 990 11.165 Dosežen normativ 138% 130% 138% 137% 126% 129% 130% 103% 115% 113% 98% 104% 121% Socialne oskrbovalke so v povprečju presegle zastavljeni plan efektivno opravljenih ur za 25 %. Ob koncu leta se je številu ur nekoliko zmanjšalo zaradi manjšega števila uporabnikov, ki so bili zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja nameščeni v Dom ali Enoto. Ob koncu leta so oskrbovalke koristile viške ur in dopuste, kar je bilo med letom onemogočeno. 58 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Tabela 35: Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj Opravljena pomoč na domu - Občina Poljčane (Ena socialna oskrbovalka) Opravljene efektivne ure 53,5 55 52,5 54,5 45,5 56 57,5 79,5 69,25 63,75 108,5 108,25 801,5 Normativ v urah 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 Dosežen normativ 49% 50% 48% 50% 41% 51% 52% 72% 63% 58% 98% 97% 61% Število uporabnikov in efektivnih ur v občini Poljčane se je ob koncu leta 2014 približalo normativu potrebnih efektivnih ur. Tabela 36: Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj Opravljena pomoč na domu – skupaj občini Slovenska Bistrica in Poljčane Opravljene Normativ Dosežen efektivne ure v urah normativ 1.272,25 990 129% 1.195,25 990 121% 1.270,50 990 128% 1.259,50 990 127% 1.157,25 990 117% 1.187,75 990 120% 1.272,50 1.045 122% 1.098,50 1.100 100% 1.212,50 1.100 110% 1.185,25 1.100 108% 1.080,75 1.100 98% 1.136,80 1.100 103% 14.328,80 12.485 115% V primerjavi s prvim polletjem se je odstotek doseženega normativa efektivnih ur skupno za občini znižal za 17 %. Tabela 37: Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Efektivne ure opravljene pomoči na domu za praznike in nedelje Opravljene e.u. za praznik 6,5 0 0 5 19 9,75 0 Opravljene e.u. v nedeljo 28 28,25 33 30 30 41,25 32,75 59 Skupaj 34,5 28,25 33 35 49 55 32,75 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Mesec Avgust September Oktober November December Skupaj Opravljene e.u. za praznik 9,5 0 9,5 10 16,5 81,25 Opravljene e.u. v nedeljo 45,5 32,75 37 44,75 36,25 440,5 Skupaj 55 35 47 54,75 52,75 522 V tabeli so prikazane opravljene efektivne ure ob praznikih in nedeljah. Zagotavljanje pomoči na domu tudi ob praznikih in nedeljah je prispevalo k povečanju števila opravljenih efektivnih ur v letu 2014. V letu 2014 smo z obstoječimi kadrovskimi kapacitetami (dodatna zaposlitev ene delavke) lahko ugodili prošnjam vsem prosilcem po pomoči na domu, tako med delavniki kot tudi ob nedeljah in praznikih. V okviru storitev pomoči na domu smo 12 uporabnikom dostavljali topli obrok iz Enote in sicer 1.407 kosil ter 166 malic. 1.9.7. Kuhinja V kuhinji Enote našim stanovalcem večkrat ponudimo nove jedi na jedilniku, s katerimi popestrimo njihov vsakdan. Vodja kuhinje kot član komisije za jedilnike, skupaj z vodjo zdravstveno negovalnega tima in stanovalci ene od enot pripravlja tedenski jedilnik, ki je objavljen na oglasnih deskah Enote. Ena izmed novosti je tudi zajtrk po želji, pri katerem vedno sodeluje kuhar v eni ali več enotah. Jedilnik je objavljen tudi na spletni strani Enote in služi tudi kot jedilnik dnevne ponudbe kosil za zunanje uporabnike. Zaposleni v kuhinji dnevno sodelujemo pri razvozu kosil na enote in prav tako dnevno pri razdeljevanju obrokov, najpogosteje pri razdeljevanju kosila. V jesenskem času smo pripravili dva piknika za stanovalce. Na Martinovo soboto smo imeli tudi Martinovo kosilo. Povečan obseg dela smo beležili v času priprav na pogostitev ob 1. rojstnem dnevu Enote in peko velike torte, s katero smo pogostili stanovalce in goste. Za pripravo hrane smo prejeli več pohval. V kuhinji smo v preteklem letu poleg zagotavljanja rednih obrokov stanovalcem izvedli naslednje dodatne storitve: s pecivom in sadnimi napitki smo pogostili štiri skupine otrok iz vrtcev v Slovenski Bistrici, imeli smo sedem zaključenih družb, katerim smo v skupnem številu postregli 233 kosil, pet nastopajočih skupin smo postregli z domačimi narezki in pecivom, pripravili smo pogostitev za obisk delavcev iz Doma starejših Novo Mesto, ob sprejemu 100. stanovalca, sprejemu 124. stanovalca (zapolnitev kapacitete) v Enoto in ob prvem rojstnem dnevu Enote smo naredili svečane torte, v pustnem času smo pekli krofe, pripravili smo malico za 110 gasilcev, za izobraževanja zaposlenih smo pripravljali prigrizke, stanovalkam smo pripravili slavnostno večerjo ob 8. marcu in vsem stanovalcem silvestrsko večerjo, ob prvem rojstnem dnevu Enote smo pripravili več vrst sladic in dva menija kosil za prodajo, ter pogostili naše goste ter nastopajoče, za stanovalce smo pripravili dva piknika in dve delavnici. Zunanjim uporabnikom smo prodali: 3.540 kosil, 2.938 kosil (razvoz po terenu), 1.407 kosil (pomoč na domu), 60 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 166 malic (pomoč na domu). Dostavo izvajajo hišniki, zaposleni v kuhinji, delavke javnih del in oskrbovalke pomoči na domu. Za namen prodaje v naši okrepčevalnici smo izdelali in uspešno prodali: 1.223 kremnih rezin, 54 potic, 207 sadnih rezin, 198 krofov. 1.9.8. Tajništvo Na področju dela v tajništvu se je v letu 2014 odvijalo veliko različnih nalog. Poslovna sekretarka je skrbela za urejanje finančnih zadev in plačilo računov, redno pisarniško poslovanje, vodenje raznih evidenc, usklajevanje in obveščanje zaposlenih. Urejala je ustrezna pooblastila za tekoče plačilo stroškov oskrbe preko trajnikov in izvajala izplačila žepnin stanovalcem. Pripravljala je dogovore za razvoz kosil na dom, pisala razne sklepe, vodila in pripravljala dokumentacijo za opravljanje študentskega dela in usposabljanja dijakov, ki se je odvijalo skozi leto, vodila evidence prisotnosti posameznih služb, sodelovala pri usklajevanju poteka dela, usklajevala in naročala razni material ter zbirala podatke o navodilih za vzdrževanja na objektu po obdobjih, ki služi kot evidenca za redni nadzor vzdrževanja. Poslovna sekretarka je tudi članica Centralne popisne komisije in članica popisne komisije za osnovna sredstva in material v lekarni. Vključena je bila v projektno skupino za izvedbo prireditve ob 1. rojstnem dnevu delovanja Enote in skrbela za splošno organizacijo prireditve v celoti. 1.9.9. Recepcija in okrepčevalnica Delo sta opravljali dve delavki, ki prioritetno opravljata informativno delo, deloma tudi tajniško delo in predstavljata prvi stik z obiskovalci, bodočimi stanovalci ter poslovnimi partnerji. Sta v veliko pomoč stanovalcem. V sklopu recepcije deluje tudi okrepčevalnica, ki zraven kuhinje predstavlja tržno dejavnost Enote. Glede na gospodinjski koncept dela v Enoti se smiselno vključujeta v oskrbo in sodelujeta pri razvozu obrokov, aktivnostih za stanovalcev in označevanju perila. 1.10. POROČILO O POTEKU III. FAZE V PROJEKTU E-QALIN V letu 2014 smo izvedli III. fazo ocenjevanja kriterijev po projektu E-QALIN. Sodelovalo je 52 zaposlenih in dva predstavnika svojcev ter stanovalcev v petih skupinah za kakovost, skupini za vodstvo in osrednji skupini ter sedem moderatorjev. Na srečanjih so ocenili 21 kriterijev, ki so jih predhodno pripravile procesne vodje (Soršak, Kajtna, Hren). Letos so v Domu ocenjevale kriterije tri skupine za kakovost (26 zaposlenih in trije moderatorji), v Enoti pa dve skupini (16 zaposlenih in dva moderatorja), skupina za vodstvo in skupina za razvoj pa izvedli ocenitev v Poljčanah. Potek III. faze ocenjevanja: Zbiranje prijav za sodelovanje v skupinah za zaposlene; Nabor in priprava kriterijev; Terminski plan izvedbe; Srečanja skupin za kakovost (zaposleni); Srečanja skupin za vodstvo; Srečanja osrednje skupine. Oblikovanje skupin za ocenjevanje: Udeleženci izobraževanja „Učeča se organizacija“; Prostovoljne prijave zaposlenih; 61 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Oblikovanje skupin; Sestanek z moderatorji. Pri obravnavi kriterijev so se pojavila določena neskladja zaradi različnih konceptov dela ter organizacije v Domu in v Enoti. Zato bo potrebno v tem letu kriterije za Enoto ustrezno dopolniti, saj bodo aktivnosti glede kakovosti po pridobitvi certifikata v Enoti potekale samostojno. Na podlagi predlogov pri delu v skupinah so bile uvedene naslednje novosti: določitev komisije za jedilnike za Enoto, juhe za pasiranje, pripravljene bolj gosto (na voljo tudi zgoščevalec na oddelkih), projektna skupina za prenovo jedilnikov v Domu, vsebinsko in količinsko pripravljeni obroki v kuhinji za oddelke, skupina zaposlenih se je udeležila izobraževanja o paliativni oskrbi, domski zdravnik se vključuje v paliativno oskrbo, recepcija je sproti obveščena o umrlem stanovalcu v Domu ali v bolnišnici, zdravstveni tehniki so vključeni v načrt Spremljanja umirajočih in slovo, zaposleni so vključeni v pripravo plana izobraževanja in imajo več možnosti, da podajo predloge za vsebine, zaposleni imajo v primeru interesa možnost ogleda in spoznavanja dela v drugih domovih, organiziran in izveden je bil pohod čez Bistriški Vintgar v mesecu maju 2014, prostovoljci se vključujejo tekom celega dneva, nekateri tudi čez vikend, novo zaposleni delavci so bili na skupnem sestanku v Enoti seznanjeni s poslanstvom in vizijo Doma, informacijska brošura za Enoto je pripravljena in natisnjena, opravljena je bila analiza delovnih procesov, poteka sistematično spremljanje, interni pravilniki so dostopni na serverju v mapi »SKUPNO«, po pridobitvi certifikata kakovosti Enota vodi svoj proces ugotavljanja kakovosti, javne pohvale in zahvale delavcem. Udeležili smo se izobraževanj za vodje kakovosti in moderatorje, ki jih je pripravilo podjetje FIRIS. Izvedli smo ankete o zadovoljstvu stanovalcev, svojcev in zaposlenih. Obdelavo podatkov je opravilo podjetje Fabrika. Rezultati anket za leto 2014 Ankete o zadovoljstvu so bile izvedene ločeno za Dom in Enoto. Merjenje zadovoljstva je osnovano na merjenju dveh dimenzij: zadovoljstvo s storitvijo in pomembnost določene storitve za uporabnika/zaposlenega. Zadovoljstvo in pomembnost se meri od ena do pet. 1.10.1. Zadovoljstvo zaposlenih Predstavljeno je sumarno zadovoljstvo, kakšni sta stopnji pomembnosti in zadovoljstva na posameznem področju in njun trend naraščanja ali upadanja v preteklem letu, skupaj z razlago rezultatov v Domu za tri leta in v Enoti za tekoče leto. Rezultate leta 2014 je potrebno pri primerjavi z rezultati prejšnjih let interpretirati s posebno previdnostjo in zavedanjem o spremembah vprašalnika. Zadovoljstvo z interdisciplinarnim sodelovanjem v Domu narašča, v letu 2014 znaša 3,92, prav tako je pomembnost ocenjena višje na 4,69. V Enoti je zadovoljstvo višje, 4,13 in prav tako pomembnost, 4,78. Sodelovanje med zaposlenimi v Domu je v letu 2014 nekoliko nižje, 3,81, prav tako se je znižala pomembnost na 4,71. V Enoti je zadovoljstvo s sodelovanjem ocenjeno višje,4,23 in tudi pomembnost sodelovanja, 4,80. Medsebojno pomoč kot podkazalnik smo letos prvič ocenjevali, zadovoljstvo v Domu znaša 4,00, pomembnost medsebojne pomoči pa 4,73. V Enoti je rezultat zadovoljstva nekoliko višji, 4,18, pomembnost pa znaša 4,74. 62 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Potek dela kot podkazalnik smo letos prvič ocenjevali, zadovoljstvo v Domu znaša 3,86, pomembnost zadovoljstva s potekom dela pa 4,66. V Enoti je rezultat zadovoljstva nekoliko višji, 3,97, pomembnost pa znaša 4,79. Stik z vodji kot podkazalnik smo letos prvič ocenjevali, zadovoljstvo v Domu znaša 4,09, pomembnost zadovoljstva s stikom z vodji pa 4,71. V Enoti je rezultat zadovoljstva nekoliko višji, 4,27, pomembnost pa znaša 4,80. Sprejemanje vizije so zaposleni v Domu letos ocenili višje kot pretekla leta, 4,20, pomembnost prav tako, 4,69. V Enoti je ocena sprejemanja vizije nekoliko višja, 4,36, prav tako pomembnost, 4,78. Vizijo doma kot podkazalnik smo letos prvič ocenjevali in sicer Domu 4,16, pomembnost vizije so zaposleni ocenili s 4,62. V Enoti je bila vizija ocenjena s 4,27, pomembnost pa s 4,65. Ogledalo doma kot podkazalnik smo letos prvič ocenjevali in sicer je bila ocena Domu 4,22, pomembnost ogledala doma so zaposleni ocenili s 4,74. V Enoti je bilo ogledalo doma ocenjeno s 4,42, pomembnost pa s 4,86. Kazalnik Zadovoljstvo s klimo v organizaciji so zaposleni v Domu ocenili s 4,19 in je nekoliko nižje ocenjen kot v preteklih letih, pomembnost kazalnika pa s 4,65. V Enoti so zaposleni ocenili kazalnik nekoliko višje, 4,29, prav tako pomembnost kazalnika, 4,69. Podkazalnik Občutek sprejetosti je letos v Domu ocenjen najvišje, 4,19, pomembnost kazalnika je vsa leta enaka, 4,72. V Enoti so zaposleni ocenili podkazalnik s 4,46 in pomembnost s 4,76. Enakovrednost kot podkazalnik smo letos ocenjevali prvič in sicer so ga zaposleni v Domu ocenili s 4,02, pomembnost pa s 4,66. V Enoti so zaposleni podkazalnik ocenili s 4,11 in pomembnost enakovrednosti s 4,76. Podkazalnik Neformalna srečanja smo prav tako letos ocenjevali prvič. V Domu so ga zaposleni ocenili s 4,06, pomembnost pa s 4,30. V Enoti so zaposleni ocenili neformalna srečanja s 4,29, pomembnost neformalnih srečanj pa s 4,56. Podkazalnik Nasilje smo v preteklosti že ocenjevali v anketi, ki smo jo izvajali sami. Letos je bil prvič vključen v EQALIN anketo. Zaposleni v Domu so ga ocenili s 4,44, pomembnost pa s 4,74. V Enoti so podkazalnik ocenili nižje, 4,30, pomembnost podkazalnika pa s 4,63. Zadovoljstvo z možnostjo osebnega in poklicnega razvoja so zaposleni v Domu ocenili višje kot v preteklih letih, 4,08, pomembnost pa s 4,62. V Enoti so zaposleni nižje ocenili zadovoljstvo s 4,06, pomembnost pa višje kot v Domu, 4,66. Podkazalnik Vzpodbuda in motivacija smo letos ocenjevali prvič. Zadovoljstvo z Vzpodbudo in motivacijo so zaposleni v Domu ocenili s 4,16, pomembnost pa s 4,61. V Enoti so podkazalnik ocenili nekoliko nižje, 4,14, pomembnost vzpodbude in motivacije pa višje kot v Domu, 4,69. Podkazalnik Skrb za fizično in psihofizično zdravje smo v anketi letos ocenjevali prvič. Zaposleni v Domu so ga ocenili s 3,91, pomembnost podkazalnika pa s 4,75. V Enoti so zaposleni ocenili skrb za fizično in psihofizično zdravje nekoliko višje, 3,95, pomembnost pa nekoliko nižje kot v Domu, 4,73. Zadovoljstvo z možnostjo samoiniciativnosti so zaposleni v Domu ocenili najvišje v preteklih letih, 4,11, pomembnost pa nekoliko nižje, 4,61. V Enoti so zaposleni ocenili zadovoljstvo s kazalnikom višje, 4,30 in prav tako pomembnost samoiniciativnosti, 4,62. Podkazalnik Delovni čas smo letos ocenjevali prvič. Zadovoljstvo z delovnim časom so zaposleni v Domu ocenili s 4,14, pomembnost zadovoljstva pa s 4,53. V Enoti so zaposleni ocenili podkazalnik nižje, 3,96, pomembnost zadovoljstva z delovnim časom pa višje kot v Domu, 4,62. Podkazalnik Obremenjenost smo letos ocenjevali prvič. Zadovoljstvo z obremenjenostjo so zaposleni v Domu ocenili s 4,04, pomembnost zadovoljstva pa s 4,63. V Enoti so zaposleni ocenili podkazalnik nižje, 3,93, pomembnost zadovoljstva z obremenjenostjo pa višje kot v Domu, 4,69. Zadovoljstvo z organiziranimi oblikami usposabljanja so zaposleni v Domu ocenili najvišje v preteklih letih, 4,20, zadovoljstvo prav tako, 4,56. V Enoti so zaposleni ocenili zadovoljstvo z organiziranimi oblikami usposabljanja višje, 4,22, prav tako tudi pomembnost, 4,63. 63 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Splošno zadovoljstvo so zaposleni v Domu ocenili najvišje v preteklih letih, 4,07, prav tako pomembnost splošnega zadovoljstva v službi, 4,66. V Enoti so splošno zadovoljstvo zaposleni ocenili višje kot v Domu, 4,18, tudi pomembnost splošnega zadovoljstva zaposlenih je bila višje ocenjena, 4,73. V Domu in Enoti je enako število zaposlenih zadovoljnih, 54 %, zelo zadovoljnih je v Domu 27 % in v Enoti 36 %. Niti zadovoljnih, niti nezadovoljnih je v Domu 15 % zaposlenih, v Enoti pa 11 %. V Domu je 2 % nezadovoljnih zaposlenih, v Enoti pa nihče. Pohvale je zapisalo v Domu 49 % zaposlenih, v Enoti pa 50 % zaposlenih. Pripombe je v Domu podalo 20 % zaposlenih, v Enoti pa 6 % zaposlenih. Predloge je v Domu zapisalo 32 % zaposlenih, V Enoti pa 44 % zaposlenih. 83 % zaposlenih v Domu ima rado svoje delo in radi hodijo v službo, V Enoti 89 % zaposlenih. Zaradi redne plače ostaja v službi v Domu 83 % zaposlenih, v Enoti 93 % zaposlenih. Dobre delovne pogoje ceni v Domu 51 % zaposlenih, v Enoti 54 % zaposlenih. Z možnostjo izobraževanja in strokovno ter osebnostno rastjo je zadovoljnih 39 % zaposlenih, v Enoti 50 % zaposlenih. Zaradi dobrih medsebojnih odnosov in dobrega počutja ostaja v službi v Domu 49 % zaposlenih, v Enoti 57 % zaposlenih. 17 % zaposlenih v Domu in 7 % zaposlenih v Enoti meni, da so drugod slabši pogoji za delo. 7 % zaposlenih v Domu in 7 % zaposlenih v Enoti ne najde zaposlitve drugod. V Domu ostaja 3 % zaposlenih ker nimajo druge možnosti, v Enoti pa 11 % zaposlenih. Splošno zadovoljstvo v Domu vsa leta spremljanja narašča in je letos najvišje, prav tako narašča pomembnost splošnega zadovoljstva. Minimalno se spreminja razkorak med zadovoljstvom in pomembnostjo. V Enoti sta zadovoljstvo in pomembnost višja kot v Domu, razkorak med zadovoljstvom in pomembnostjo pa nižji. 1.10.2. Zadovoljstvo stanovalcev 1.10.3. Zadovoljstvo svojcev Zadovoljstvo s standardom nege in oskrbe v Domu narašča in je letos najvišje, 4,72, pomembnost zadovoljstva so stanovalci ocenili s 4,84. V Enoti so stanovalci ocenili zadovoljstvo nekoliko nižje s 4,61, pomembnost pa s 4,72. Zadovoljstvo s komunikacijo so stanovalci v Domu ocenili s 4,81, pomembnost s 4,90, letos najvišje. V Enoti so stanovalci ocenili zadovoljstvo s komunikacijo s 4,66, pomembnost so ocenili s 4,82. Vrednosti so tudi tukaj nižje v Enoti kot v Domu. Zadovoljstvo z avtonomijo so stanovalci v Domu ocenili s 4,59, pomembnost s 4,82. Obe vrednosti sta letos najvišji. V Enoti je zadovoljnih z avtonomijo manj stanovalcev in sicer je ocena 4,43, pomembnost so ocenili s 4,64. Tudi zadovoljstvo s ponudbo dodatnih dejavnosti narašča, v Domu je ocena zadovoljstva stanovalcev 4,73, pomembnost so ocenili s 4,77. V Enoti so stanovalci manj zadovoljni z ponudbo dodatnih dejavnosti in sicer 4,40, pomembnost so ocenili s 4,48. Zadovoljstvo z zasebnostjo je v primerjavi s preteklimi leti v Domu nekoliko nižje, 4,77, pomembnost so ocenili s 4,65. V Enoti je zadovoljstvo z zasebnostjo nekoliko nižje in sicer 4,62, pomembnost so stanovalci ocenili s 4,67. Splošno zadovoljstvo stanovalcev je v primerjavi s preteklimi leti v Domu letos najvišje, 4,71, pomembnost prav tako, 4,83. V Enoti je splošno zadovoljstvo stanovalcev ocenjeno s 4,57, pomembnost s 4,70. Obe vrednosti sta nižji kot v Domu. Pohvale je zapisalo v Domu 37 % stanovalcev, v Enoti pa 34 % stanovalcev. Pripombe je v Domu podalo 63 % stanovalcev, v Enoti 23 % stanovalcev. V Domu nihče od stanovalcev ni podal predlogov, v Enoti je 44 % stanovalcev zapisalo predloge. V Domu je zadovoljstvo svojcev s standardom nege in oskrbe nekoliko nižje kot preteklo leto, 4,27, zadovoljstvo so svojci ocenili s 4,55. V Enoti je ocena svojcev 4,32 glede zadovoljstva s 64 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 standardom nege in oskrbe, pomembnost so ocenili s 4,81. Razkorak med zadovoljstvom in pomembnostjo je v Enoti višji kot v Domu. Zadovoljstvo svojcev z vključenostjo narašča in se v Domu ocenjuje s 4,32, pomembnost vključenosti so ocenili s 4,51. V Enoti je zadovoljstvo z vključenostjo ocenjeno s 4,43, pomembnost je 4,61. Oba rezultata sta višja kot v Domu. Ocena zadovoljstva z imidžom doma raste in je letos po oceni svojcev v Domu najvišja, 4,55, prav tako pomembnost, 4,65. V Enoti so svojci ocenili zadovoljstvo z imidžom doma s 4,40, pomembnost so ocenili s 4,62. Obe vrednosti sta nekoliko nižji od vrednosti v Domu. Splošno zadovoljstvo je v Domu letos po oceni svojcev 4,34, več kot pretekla leta, nekoliko nižje je ocenjena pomembnost, 4,55. V Enoti je na splošno zadovoljnih nekaj več svojcev, 4,38, višje je ocenjena tudi pomembnost, 4,69. V Domu je 55 % svojcev zapisalo pohvale, v Enoti pa 47 % svojcev. Pripombe je v Domu v anketi podalo 34 % svojcev, v Enoti 26 % svojcev. Predloge je zapisalo 10 % svojcev v Domu in 27 % svojcev v Enoti. Zadovoljstvo zaposlenih, stanovalcev in svojcev je v Domu in Enoti v primerjavi z indeksom zadovoljstva v grafih dokaj visoko. Razkorak med zadovoljstvom in pomembnostjo kazalnikov in podkazalnikov je najvišji pri zaposlenih. Zaposleni ocenjujejo pomembnost dokaj višje kot zadovoljstvo. Pri kazalnikih in podkazalnikih za ugotavljanje zadovoljstva in pomembnosti za stanovalce ter svojce je ta razkorak zanemarljiv. Rezultati anket so potrdili težave na določenih področjih, ki jim vodstvo Doma in Enote skozi vse leto namenja več pozornosti s primernimi rešitvami, kjer je to možno. Vodja kakovosti: Alma Hren, dipl. m.s., spec. 65 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 2. POROČILO O DODATNIH PROGRAMIH V DOMU DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE ZA LETO 2014 2.1. DODATNI PROGRAMI ZA STANOVALCE V DOMU 2.1.1. Program odraslih prostovoljcev Program Odrasli prostovoljci deluje v Domu od junija 2011, v programu sodeluje in opravlja svoje poslanstvo 26 prostovoljcev. Enkrat na mesec smo skupaj s prostovoljko izvajali aktivnosti s pomočjo kužka Donya. Pod vodstvom prostovoljca smo skrbeli za domski vinograd, brajde. Aktivnosti smo prilagali glede na letne čase ter delo, ki se v določenem obdobju izvaja v vinogradu. Glede na praznike smo organizirali s pomočjo prostovoljke kreativne delavnice, tako smo izdelovali zajčke, tulipane iz sivke, snežene može. Skupaj s prostovoljkama, ki vodita zeliščno skupino, smo postavili dvignjene gredice in posadili zelišča. Vsak drugi ponedeljek v mesecu je prostovoljka opravljala meritve krvnega tlaka. Vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu sta prostovoljca vodila molitveno skupino v kapelici. Literarna skupina, ki jo sedaj vodi druga prostovoljka, se je sestajala dvakrat mesečno in si v tem letu planira opravljanje bralne značke za odrasle. Enkrat tedensko so se ob zvokih frajtonarice izvajale glasbene aktivnosti. Dvakrat tedensko je prostovoljka pomagala v kuhinji in enkrat tedensko ena prostovoljka v pralnici. Ostale prostovoljke so redno prihajale v Dom po planu individualnega druženja s stanovalci. V lanskem letu smo na novo pridobili osem prostovoljk, pet prostovoljk za individualno druženje z našimi stanovalci, prostovoljko, ki nas s pozitivnimi učinki masaže razvaja dvakrat na teden, prostovoljko za pomoč pri hranjenju ob vikendih in prostovoljko za učenje računalništva, kjer smo na novo meseca novembra pridobili lepo, prostorno računalniško učilnico. Na željo prostovoljcev smo spremenili uro sestankov, tako so sestanki vsaki zadnji torek v mesecu ob 11.30 uri, ker jih največ takrat tudi prihaja v Dom. Izvedli smo devet skupnih sestankov in individualne pogovore s prostovoljci in stanovalci, ki sodelujejo v programu. Poenostavili smo dokumentiranje opravljenega prostovoljnega dela, tako se zvezek nahaja v recepciji, vanj pa prostovoljci zapisujejo datum, trajanje in vrsto dejavnosti oziroma aktivnosti. Prav tako se zapisniki sestankov nahajajo v recepciji Doma. Meseca aprila smo v okviru Dneva za spremembe v Razvojnem centru narave lokalni skupnosti predstavili Program odraslih prostovoljcev. Skupaj s stanovalci na invalidskih vozičkih in ob pomoči prostovoljcev Društva za razvoj in mladino Poljčane smo se peš odpravili do centra, kjer je direktorica Doma predstavila prostovoljstvo, ogledali smo si film o Boču, zaigral nam je tudi prostovoljec, družili smo se ob napitkih zeliščarjev Dravinjske doline. Meseca maja so se tri prostovoljke udeležile izobraževanja Komunikacija z uporabnikom, ki ga je organizirala Slovenska filantropija v Mariboru. tri prostovoljke so pomagale pri spremstvu stanovalcev na izlet v Kumrovec. Meseca junija je v Enoti potekalo izobraževanje, ki ga je organizirala Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, v obliki izkustvene delavnice, ko jo je vodila ga. Daniela Zrimšek. Izobraževanja se je udeležilo sedem prostovoljk iz Doma. Z vsebino delavnice so bile prostovoljke zelo zadovoljne in so izrazile željo še po takšnih delavnicah. Prav tako junija so prostovoljci skupaj s stanovalci sodelovali v okviru občinskega praznika, v organizaciji Društva zeliščarjev dravinjske doline, ki je bilo letos v domskem parku. V okviru prireditve Dan doma so bili vabljeni vsi prostovoljci kot gostje, prostovoljki iz Društva zeliščarjev Dravinjske doline sta pripravili razstavo zelišč in napitkov. Prostovoljci so prispevali članke za glasilo Izvire. V času sanacije domske kuhinje meseca julija in avgusta so štiri prostovoljke redno pomagale pri večernem obroku, pri pomivanju in pospravljanju posode. 66 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Meseca oktobra, od 13.10. do 17.10., smo sodelovali v okviru projekta Simbioza giba, kjer smo z akcijo širili zavest o zdravem načinu življenja, o pomenu gibanja za zdravje človeka in kakovostnem tretjem življenjskem obdobju. Prav tako meseca oktobra smo organizirali za prostovoljce in sodelujoče v programu pohod po makolskih gričih z ogledom jame Belojače, rudnika Šega, Kavklerjeve kleti in zaključili druženje v Jelovcu pri Makolah. Sestanek v mesecu novembru smo združili z božično delavnico, kjer smo skupaj s stanovalci izdelovali adventne venčke, ki so krasili prostore našega Doma. Leto 2014 smo zaključili s sestankom in pogostitvijo, dne 17.12.2014. Zaključnega sestanka so se udeležile tudi direktorica Doma Iva Soršak, vodja SZNO Alma Hren in delovna terapevtka Natalija Drozg. V letu 2014 je bilo v Programu odrasli prostovoljci v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, opravljenih skupno 2.923 ur prostovoljskega dela. Vsi prostovoljci, ki so podpisali izjave o prevozu na delo, so imeli povrnjene potne stroške za prevoz na delo in iz dela v skladu z določili 31. člena Zakona o prostovoljstvu. Omenila bi še dve prostovoljki, ki sta dosegli največje število ur, prostovoljka, ki je opravila 978 ur in prostovoljka, ki je opravila 348 ur prostovoljskega dela. Z vključevanjem prostovoljcev smo razširili ponudbo dodatnih aktivnosti za stanovalce. Prostovoljci nudijo neprecenljivo pomoč zaposlenim, predvsem pa s svojim znanjem, bogatimi izkušnjami in empatijo do starega človeka osmišljajo in bogatijo življenje stanovalcev v Domu. 2.1.2. Prostovoljno delo stanovalcev S programom Prostovoljnega dela stanovalcem omogočamo, da stanovalci opravljajo aktivnosti, ki jih veselijo, ki so jih že opravljali doma ali so se za to navdušili kasneje po prihodu v Dom. Aktivnosti so bile prilagojene željam in zmožnostim stanovalcev ter letnemu času. Stanovalci so bili vključeni v naslednje aktivnosti: urejanje okolja, pomoč v pralnici in sušilnici, živinoreja, poljedelstvo in vrtnarstvo, raznašanje časopisa, skrb za hišne živali, urejanje kapelice, izdelovanje izdelkov v okviru kreativno ustvarjalnih aktivnosti. V program prostovoljnega dela stanovalcev je bilo v letu 2014 vključenih 12 stanovalcev. Stanovalci so mesečno prejeli nagrado za opravljeno delo, kar je bila spodbuda za vključevanje v program in dokaz, da je njihovo delo koristno in pomembno. Izredno nagrado sta meseca decembra prejela stanovalca, ki sta veliko pomagala na področju poljedelstva in vrtnarstva zaradi dolge odsotnosti vrtnarke. V mesecu juniju in decembru so nagrado prejeli tudi stanovalci, ki so sodelovali pri izdelovanju izdelkov v okviru kreativno ustvarjalnih aktivnosti. Njihove izdelke smo predstavili in prodajali na stojnicah. Aktivnosti smo prilagajali letnemu času. Tako smo čistili čebulo, luščili fižol in orehe, obirali fižol, nabirali kostanje, ličkali koruzo. Stanovalci so se v program vključevali prostovoljno na podlagi podanega soglasja, s podpisom izjave o vključevanju v program ter navodilom za varno delo pri posameznih aktivnosti po programu prostovoljnega dela. V programu so sodelovali tudi sodelavci, ki so vodili stanovalce in spremljali njihovo delo oziroma aktivnosti, ki so jim bile dodeljene. 2.1.3. Literarna skupina Literarno skupino stanovalcev je vodila zunanja mentorica – prostovoljka. Vključenih je bilo osem stanovalcev, ki so se srečevali vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu. Srečanja so bila vezana na literarno in drugo vsebino. Na skupini so prebirali pesmi, kratke zgodbe ter se o 67 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 vsebini pogovarjali in s tem ohranjali komunikacijske in miselne spretnosti ter sposobnosti. Članice skupine so napisale tudi nekaj člankov, ki so bili predstavljeni v domskem glasilu Izviri. Literarna skupina je vodena aktivnost, ki daje članom podporo in usmerjanje za lažje izražanje in opravljanje nečesa, kar jih motivira. S skupino nadaljujemo z željo po novih zbirkah zapisanih misli in verzov naših stanovalcev v glasilu in drugih lokalnih časopisih. 2.1.4. Aktivnosti s pomočjo živali Z aktivnostmi s pomočjo živali smo spodbujali: skrb za drugo živo bitje, povezavo z zunanjim svetom, sprejemanje in zbliževanje, preprečevanje osamljenosti, ohranjanje in krepitev psihofizičnih funkcij (ravnotežje, koordinacija, mišična moč, gibljivost, kognitivne sposobnosti), socialne stike, verbalno in neverbalno komunikacijo, empatijo, pozitivne učinke fizičnega kontakta z živaljo (sprostitev). Po predhodnem dogovoru so se izvajale aktivnosti s pomočjo psov. Aktivnosti je skupaj s strokovnim delavcem izvajala zunanja prostovoljka, članica Slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha in njen Dony. V aktivnosti so bili vključeni stanovalci, pri katerih želimo ohraniti in izboljšati psihofizične sposobnosti in doseči pozitivne učinke fizičnega kontakta s psom. Aktivnosti so se izvajale predvsem individualno po sobah stanovalcev ter skupinsko na 2B oddelku. Trikrat se nam je pridružila še ena prostovoljka s svojo psičko Lushi. V prostoru delovne terapije imamo dve nimfi, ki sta vnesli pozitivne občutke med stanovalce, ki dnevno prihajajo na aktivnosti delovne terapije. Med vikendom in ob praznikih je skrb za nimfi prevzela stanovalka. Na 2B oddelku je nameščen akvarij z ribami, kjer imajo stanovalci možnost opazovanja in skrbi za njih, kar ugodno vpliva na počutje stanovalcev in zaposlenih na oddelku. Za akvarij z ribami so skrbeli zaposleni na oddelku. Aktivnosti s pomočjo zajcev so se izvajale na delovni terapiji in na oddelkih dvakrat mesečno. S pomočjo prenosne košare smo slabše pomičnim stanovalcem omogočili stik in druženje z živalmi. Za zajce je skrbel stanovalec, ki je vključen v Program prostovoljnega dela stanovalcev. Z vključevanjem živali v naše bivalno in delovno okolje želimo stanovalcem omogočiti vse tisto, kar jim daje pozitivne, spodbudne misli in občutke. 2.1.5. Planinsko-turistične aktivnosti za stanovalce 2.1.6. Fotografske aktivnosti za stanovalce Planinsko-turistične aktivnosti so se letos dogajale v sklopu aktivnosti delovne terapije. Januarja smo se odpravili na sprehod do cerkve, kjer smo si pogledali jaslice. Spomladi smo šli do Podboča in po poti nabirali zvončke. V aprilu smo se odpravili nabirati čemaž v Studenice. Jesen nam je postregla s kostanji, peljali smo se do Plitenskega, kjer je bolj raven teren ter nabrali zavidljivo količino kostanjev. V oktobru smo se v sklopu projekta Simbioza giba vključevali po željah in zmožnostih. Zaradi omejenih zmožnosti in vedno slabšega zdravstvenega stanja stanovalcev se letos nismo odpravili kam izven naše občine, ker stanovalci daljših poti niso zmožni prehoditi. Fotografske aktivnosti se izvajajo individualno. Stanovalec, ki ima svoj fotoaparat redno in vestno fotografira vse aktivnosti, ki se dogajajo v Domu. Vse informacije, povezane s fotoaparatom, nastalimi fotografijami in polnjenjem baterij je stanovalec dobil pri delovnih terapevtkah. Kot skupina se letos niso srečevali, saj je zanimanje s strani stanovalcev manjše. V sklopu aktivnosti delovne terapije smo si pogledali nekaj filmov in organizirali dve potopisni predavanje, o Berlinu in o Afriki. 68 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 2.1.7. Vinogradniška skupina Stanovalci - vinogradniki so skupaj z mentorjem prostovoljcem nadaljevali z delovanjem vinogradniške skupine. Člani so obrezali trto in pobrali veje od trsov, povezali so šparone, porezali prevelike vršičke in povezali mladike. V jesenskem času smo ob druženju s stanovalci izvedli postavitev klopotca, tu in tam smo poizkusili grozdje, organizirali trgatev in sprešali pridelek. Grozdni sok se je popil že na dan trgatve. 2.1.8. Kuharska skupina 2.1.9. Medgeneracijsko sodelovanje z otroki Vrtca Poljčane Člani kuharske skupine smo se v letu 2014 sestali šestkrat. Na srečanjih je bilo prisotnih od 12 do 32 stanovalcev. Kuhali smo različne jedi po izboru in želji stanovalcev. Sestajali smo se v drugem nadstropju, v dnevnem prostoru 2 B oddelka. Na delavnici smo se srečali s prostovoljci devetošolci iz OŠ Poljčane. Pripravili smo kvašene rogljičke s sirom. Prisotnih je bilo osem učencev z mentorico. V predpustnem času smo cvrli pustne krofe. Pred veliko nočjo smo pripravili potico. Po prvomajskih praznikih smo si pripravili pečene svinjske rebrce in krompirjevo solato. V mesecu decembru smo se pripravljali na praznike. Spekli smo orehovo potico in praznični mlečni kruh, žejo smo pogasili s kuhanim vinom. Imeli smo tudi delavnico peke peciva. Pripravili smo brizgane kekse, rezane kekse in šamrole. Skuhali smo lipov čaj z domačim žganjem. Na srečanjih smo se tudi pogovorili o aktualnih novicah, se pošalili in si zapeli stare ljudske pesmi. Rada bi se zahvalila vsem, ki nam pomagate pri izvedbi naših srečanj. Želimo si, da s srečanji uspešno nadaljujemo v letu 2015. Za prvo srečanje smo si zastavili, da bi skupaj z otroki postavili snežake v domskem parku, vendar je zaradi bolezni in žledu srečanje odpadlo. Družili smo se z najmlajšimi, ki obiskujejo jasli enote vrtca Mehurčki. S petjem preprostih pesmi, izdelovanjem izdelkov in pogovori smo preživeli del dneva v njihovi družbi. V oktobru so se nam pridružili pri projektu Simbioza giba, skupaj smo telovadili in se igrali z žogami. v začetku decembra so nas povabili v njihov nov vrtec. Pokazali so nam igralnice in vse igrače, ki jih imajo. Skupaj smo ustvarjali, peli in plesali ter preživeli lep dopoldan v njihovi družbi. 2.1.10. Prostovoljno delo devetošolcev OŠ Poljčane Program smo začeli izvajati v sodelovanju z OŠ Poljčane v šolskem letu 2005/2006, takrat kot inovativni program na področju socialnega varstva. Program se je pokazal kot uspešen v povezovanju generacij in vključevanju naših stanovalcev v lokalno okolje. Poimenovali smo ga »Socialna integracija starejših ljudi preko prostovoljnega dela mladih devetošolcev Osnovne šole Poljčane«. Mentorica na osnovni šoli gospa Nada Druškovič je z učenci prisotna na vseh srečanjih. Posebnost programa je tudi ta, da se za vsako srečanje oziroma delavnico formira skupina stanovalcev, ki ni stalna. Stanovalci se v delavnice vključujejo glede na njihove interese in psihofizične zmožnosti. V program se vključujejo tudi drugi zaposleni v Domu, kar je tudi posebnost tega programa. Kot izvajalci so vključene delovne terapevtke, medicinske sestre in drugi zaposleni iz Doma, odvisno od vrste delavnice. Pregled vključenosti in evalvacija Od začetka izvajanja programa leta 2005 do danes je v programu sodelovalo skupaj 148 učencev. Sledi pregled vključenosti učencev devetošolcev po šolskih letih: - v 2005/2006 je bilo v program vključenih 12 učencev, - v 2006/2007 = 16 učencev - v 2007/2008 = 21 učencev 69 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 - v 2008/2009 = 19 učencev - v 2009/2010 = 14 učencev - v 2010/2011 = 14 učencev - v 2011/2012 = 17 učencev - v 2012/2013 = 16 učencev - v 2013/2014 = 9 učencev - v 2014/2015 = 10 učenk. V letu 2014 smo zaključili delo z generacijo iz predhodnega šolskega leta 2013/2014. Po zastavljenem planu dela smo v letu 2014 izvedli še tri različne dejavnosti za prejšnje šolsko leto. Načrtovali smo in opravili 30 ur druženja. Delavnice oziroma srečanja smo imeli prilagojeno omejitvam obiskov v Domu v času prehladnih obolenj. Vsa srečanja oziroma delavnice smo opravili v popoldanskem času po končanem pouku učencev, kar je bilo dogovorjeno z OŠ. Zaključno srečanje smo imeli v juniju 2014, kjer smo skupaj z mentorico podelili potrdila učencem o sodelovanju v programu. Na zaključnem srečanju smo opravili evalvacijo. Uporabili smo enak vprašalnik. Kot vse predhodne generacije, so bili tudi ti učenci zelo navdušeni nad načinom dela. Naslednji generaciji priporočajo več sprehodov, družabnih iger s stanovalci Doma in nasploh so zelo pohvalno in zadovoljno govorili o svojem sodelovanju in izkušnjah, ki so jih pridobili. Z novo skupino prostovoljcev v šolskem letu 2013/2014 smo izvedli naslednje aktivnosti: spoznavanje ustanove, vloge prostovoljca, etičnega kodeksa in pogovor na temo »Kako sem se vključil/a v program prostovoljnega dela v domu« ter udeležba na Martinovi tomboli, delavnica izdelovanja božično novoletnih voščilnic na delovni terapiji, sodelovanje na kuharski skupini (dvakrat), druženje s stanovalci ob družabnih igrah (dvakrat), sprehod s stanovalci na invalidskih vozičkih (dvakrat), sodelovanje na nastopu ob materinskem dnevu. Z mentorico ocenjujeva, da je bilo izvajanje programa zelo uspešno, zastavljeni cilji so bili doseženi. Pomembno je, da smo s tem programom zagotovili ustvarjanje bogatega socialnega kapitala ne le med mladimi in našimi stanovalci temveč tudi širše v lokalnem okolju. To, da so učenci navdušeni z izvajanjem programa dokazuje tudi njihovo poznejše vključevanje v prostovoljsko delo v srednji šoli, kar se v praksi tudi dogaja. Veliko devetošolcev prostovoljcev se v srednji šoli ponovno vključi v prostovoljno delo, tako se vračajo k nam in našim stanovalcem krajšajo čas. 2.1.11. Prostovoljno socialno delo srednješolcev Program Prostovoljno socialno delo srednješolcev se v Domu izvaja od leta 2001. Program traja eno šolsko leto in se ga obnavlja ob vsakem novem šolskem letu. Cilji programa so povezovanje in zbliževanje generacij v lokalni skupnosti in širše, osebnostna rast mladih, zadovoljevanje nematerialnih potreb obeh generacij, zapolnitev prostega časa in bogatenje življenja mladih in starejših ter dvig kakovosti življenja obeh generacij. Z medgeneracijskim druženjem se izmenjujejo življenjske izkušnje in krepijo socialne mreže. V šolskem letu 2013/14 je bilo v program vključenih 17 dijakinj in dijakov prostovoljcev iz Srednje šole Slov. Bistrica, Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, I. Gimnazije Maribor, II. Gimnazije Maribor in Srednje prometne šole Maribor. V septembru 2014 so se v programu vključili dijaki in dijakinje Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, Srednje šole Slovenska Bistrica, II. Gimnazije Maribor, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor in Srednje zdravstvene šole Celje. Pregled vključenosti in evalvacija 70 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Odziv prostovoljcev za sodelovanje v programu je predvsem pogojen z oddaljenostjo stalnega prebivališča dijakov, tudi od motiviranosti mladih in njihove obveščenosti o programu. V začetku šolskega leta smo jih motivirali s predstavitvijo prostovoljnega dela pri nas. Z novim šolskim letom smo program prostovoljnega dela srednješolcev obnovili z novimi prostovoljci. Na začetku šolskega leta je bil odziv dijakov velik. Vsakoletne izkušnje pa kažejo, da se ob začetku, ko se dijaki še uvajajo, število prostovoljcev zmanjša zaradi neurejene prometne povezave med Slovensko Bistrico in Poljčanami. Nekateri si lastnega prevoza ne morejo zagotoviti. V prostovoljno delo ostanejo vključeni le zelo vztrajni in tisti, ki živijo v bližini Doma. V šolskem letu 2014/15 smo pridobili 12 dijakinj in enega dijaka prostovoljca. Zaradi šolskih obveznosti smo jih posamezno uvajali v proces. Dijaki radi in redno prihajajo k našim stanovalkam in stanovalcem. Zadovoljstvo je obojestransko. S pogovorom, sprehodi, preko družabnih iger ter izmenjavo informacij in življenjskih modrosti preživljajo skupne urice, ki predvsem našim stanovalcem krajšajo čas in širijo obzorje. V šolskem letu 2013/14 je bilo vključenih 17 dijakinj in dijakov iz šestih srednjih šol in 16 stanovalk in stanovalcev našega Doma. V šolskem letu 2014/15 je vključenih 13 dijakov prostovoljcev iz petih srednjih šol ter 14 stanovalcev Doma. Z vsemi prostovoljci smo izvedli uvodno izobraževanje in usposabljanje (pri nekaterih obnovitveno). Prostovoljce smo seznanili z ustanovo, s pomenom prostovoljstva, etičnim kodeksom, njihovimi obveznostmi in se pogovarjali o njihovih pričakovanjih. Sklenili smo tudi dogovore o prostovoljskem delu. Na podlagi evidence o prihodih prostovoljcem mesečno povrnemo potne stroške. Zaključim lahko, da delo z mladimi navdušuje naše stanovalce, vnaša razigranost in dobro voljo, vpliva na njihovo dobro počutje, jim zapolnjuje prosti čas in jim dviguje kvaliteto življenja. Povezovanje med generacijami bogati tudi mene, to so prvi prostovoljci s katerimi sodelujem. Vesela sem, da se dijaki še odločajo za prostovoljstvo, saj je dandanes to že prava redkost. Poročila pripravile: Stanka Pušaver, dipl.del.ter., vodja DE Delovna terapija Natalija Drozg, dipl.del.ter. Jožica Drozg,dipl.m.s., namestnica vodje SZNO 2.1.12. Program skupin starih ljudi za samopomoč Program skupin starih ljudi za samopomoč je med starejšimi dodatnimi programi, ki se v našem domu izvaja od leta 1994. Dolgoletne pozitivne izkušnje so potrdile doseganje namena in ciljev ter primernost in potrebnost izvajanja programa skupin starejših ljudi za samopomoč. Vse navedeno je ugotovitev, ki temelji na osebnih in skupnih izkušnjah vseh, ki smo vanj vključeni. Skupine za samopomoč so prerasle v pogovorne skupine, kjer se člani skupin družijo, pogovarjajo, bolje spoznavajo in izmenjujejo svoje življenjske izkušnje. Stanovalcem druženje v skupinah veliko pomeni za krepitev njihove moči. V skupinah dobijo želeno socialno oporo, se počutijo sprejete in enakovredne z drugimi. Druženje v skupinah pozitivno vpliva na njihovo počutje, prispeva k splošni informiranosti ter jim pomaga pri vzdrževanju socialne mreže med sostanovalci in širše. V Domu dr. Jožeta Potrča deluje 11 skupin (devet skupin v Domu Poljčane in dve skupina v Enoti Slovenska Bistrica). Vodijo jih za to usposobljeni voditelji/ce, prostovoljci. Voditelji/ce skupin in člani skupi se povezujemo v Medgeneracijsko društvo Mavrica. Društvo združuje tudi skupine v domačem okolju v občinah Poljčane, Slovenska Bistrica in Oplotnica. Posebnost domskih skupin je ta, da se število članov nenehno spreminja, skupine so odprte in sprejemajo nove člane. Spremembe znotraj skupin so pogoste predvsem zaradi sprememb 71 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 zdravstvenega stanja stanovalcev. Vključevanje v skupino je izbira posameznika-stanovalca, za to se sami odločijo. Program temelji na medgeneracijskem povezovanju. Članom skupin omogoča druženje, ohranjanje in krepitev socialne mreže in preprečevanje socialne izključenosti. Obenem je to možnost kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, kjer se starejši ljudje družijo, pogovarjajo, bolje spoznavajo in izmenjujejo svoje življenjske izkušnje. Pregled vključenosti Naslednji podatki nam pokažejo stanje domskih skupin in vključenost stanovalcev-članov skupin v zadnjih treh letih: - Na dan 31.12.2012 je bilo vključenih 114 oseb in 24 voditeljev. - Na dan 31.12.2013 je bilo vključenih 114 oseb in 22 voditeljev. - Na dan 31.12.2014 sta 102 člana skupin starih ljudi za samopomoč vključena v 11 skupin, voditeljev skupin je 22 ( 21 voditeljic in 1 voditelj, od teh je 21 redno zaposlenih v domu). V letu 2014 so sodelovanje v skupinah zaključile štiri voditeljice. Socialni delavki - pripravnici v domu Nina Marčič in Urša Ravnikar ne sodelujeta več, ker sta zaključili pripravništvo. Skupino »Metulji« je zapustila dolgoletna voditeljica Tanja Kajtna zaradi zaposlitve v Enoti Slovenska Bistrica. Voditeljica skupine »Cvetje v Jeseni« Stanija Ivajnšič se je v začetku oktobra upokojila in ne prihaja več v skupino. V letu 2014 smo pridobili tri nove voditeljice in enega voditelja: - Zdenka Flajnik in Nataša Pečovnik sta ustanovili novo skupino »Sonce«, ki je začela delovati dne 25. 2. 2014 v enoti Slov. Bistrica; - Štefka Jug in Štefan Kolar sta prav tako v Enoti Slovenska Bistrica v septembru 2014 ustanovila novo skupino »Sončnice«. - Socialna delavka pripravnica Petra Dolinšek se je vključila kot sovoditeljica v skupino »Spominčice« od 1. 9. 2014, nova socialna delavka Jasna Kopše pa sodeluje v skupini »Metulji« Voditeljica skupine »Kofetarice« Ida Kaukler se je konec leta 2014 upokojila, vendar bo delo v skupini nadaljevala kot prostovoljka. Po upokojitvi Stanije Ivajnšič je bila direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Iva Soršak imenovana za koordinatorko lokalne mreže skupin starih ljudi za samopomoč, ki delujejo pod okriljem društva Mavrica in kontaktno osebo za sodelovanje z Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije. Pregled aktivnosti V letu 2014 so potekale naslednje aktivnosti: Skupine so se sestajale enkrat tedensko. Za pogovore so izbirali zanimive teme in dogodke. Voditelji skupin so imeli tudi individualne pogovore s člani skupine (motiviranje, suport, obiski v času bolezni) Skupine so se med seboj obiskovale; nekatere skupine so pisale svojo kroniko skupine. V posameznih skupinah smo organizirali družabne dogodke, obeleževali pomembne praznike ( praznovali rojstne dneve, obujali spomine na praznike v preteklosti). Brali smo strokovne in druge zanimive članke, si naredili prijetno vzdušje z igranjem na glasbenih inštrumentih, s petjem in z raznimi običaji vezani na letne čase (različna opravila)… Skupine so se srečevale tudi v domskem parku, kjer so se družili ob kavici. Domske skupine so sodelovale pri pustovanju, skupine so tekmovale v pustnih maskah. Takšen način pustovanja organiziramo že nekaj let, stanovalci so zadovoljni. Dne 5. 6. 2014 smo ob občinskem prazniku obeležili tudi 20. obletnico delovanja skupin starih ljudi za samopomoč. V počastitev obletnice smo izdali bilten, v katerem so se predstavile vse skupine (domske in skupine v domačem okolju). Vse skupine v 72 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Medgeneracijskem društvu Mavrica so se dne 5. 6. 2014 sestale in bile odprte za obiskovalce. Narejen je bil urnik srečanja domskih skupin v času od 9 do 15 ure. V počastitev 20. obletnice Medgeneracijskega društva Mavrica je bil organiziran tudi skupni piknik domskih skupin in skupin v domačem okolju iz Poljčan v parku Doma Poljčane, in sicer 10 domskih skupin (devet iz Doma Poljčane in ena iz Enote Slovenska Bistrica) ter pet skupin iz lokalnega okolja (štiri iz Poljčan in ena iz Studenic). Voditelji smo v letu 2014 imeli 6 intervizijskih srečanj in sicer dne: 24.3.2014, 28.4.2014, 2.6.2014, 1.9.2014, 22.10.2014 in 20.11.2014. Intervizijo sta v letu 2014 v skladu z podpisanim dogovorom z Medgeneracijskem društvom Mavrica vodili Stanija Ivajnšič do 5.10.2014 in Iva Soršak od 6.10. do 31.12.2014. V začetku leta smo dve voditeljice intervizije sklenili dogovore za leto 2014 z Medgeneracijskim društvom Mavrica o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izvajanju organiziranega prostovoljskega dela v skladu z Zakonom o prostovoljstvu. Dne 14. 1. 2014 smo organizirali skupno srečanje vseh voditeljev/voditeljic Medgeneracijskega društva Mavrica in imeli delavnico v dvorani pri gostišču Jug v Poljčanah. Delavnico sta pripravili in vodili Nina Marčič in Urša Ravnikar, socialni delavki pripravnici v našem domu. Ogledali smo si francoski film Prijatelja, zgodbo o premožnem tetraplegiku, ki išče novega pomočnika za pomoč pri vsakdanjih opravilih, ki je posnet po resničnih dogodkih. Po ogledu filma smo v delavnici podali svoje poglede na temo dela z uporabniki ter predstavili svoje asociacije na videno v tem filmu, ki govori o posebnem prijateljskem odnosu težkega invalida uporabnika in izvajalca storitev socialnega varstva. Dne 20.11.2014 smo na skupnem srečanju voditeljev/voditeljic Medgeneracijskega društva Mavrica in imeli delavnico v dvorani pri gostišču Kidrič v Križeči vasi izvedli zadnje intervizijsko srečanje in delavnice na temo komunikacije. Sodelovala je strokovna delavka Zveze društev za socialno gerontologijo Danijela Zimšek Kralj. V sodelovanju z Zvezo društev za socialno Gerontologijo Slovenije, smo v skladu s programom dela za to leto, organizirali enodnevno izobraževanje za voditelje/voditeljice skupin dne 11. 4. 2014. Imeli smo delavnico na temo »Postavljamo meje in jih spoštujemo«, ki jo je vodila gospa Danijela Zrimšek Kralj iz Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije. Delavnice se je udeležilo 19 voditeljev/voditeljic. V mesecu juniju sta zaključila izobraževanje za voditelje skupin pri Zvezi društev za socialno gerontologijo, ki je bilo organizirano v Slovenskih Konjicah Dušan Toplak in Zdenka Flajnik. V sklopu izobraževanja sta, med drugim obiskovala skupine v domačem okolju in o svojih vtisih in izkušnjah poročala na intervizijskih srečanjih. Imeli smo občni zbor Društva Mavrica, ki je bil dne 13. 3. 2014 v našem domu. Sprejeli smo poročilo o svojem delu v letu 2013 ter plan dela za 2014. Aktivno smo sodelovali v organih Društva Mavrica v Poljčanah in se povezovali z Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije. Pripravljali smo poročila o delu skupin, potrebno dokumentacijo za prijavo Društva Mavrica na občinske razpise za sofinanciranje izvajanja našega programa, povsod kjer so bile zajete tudi domske skupine. Delovanje društva oziroma svojih skupin smo predstavljali (poročila, prispevki o delovanju) v lokalni skupnosti in širše. Zaključek Domske skupine, vključene v Medgeneracijsko društvo Mavrica, so v celoti realizirale svoje zastavljene cilje v letu 2014 na področju medgeneracijskega povezovanja in promocije prostovoljskega dela v lokalni skupnosti. Medgeneracijsko društvo Mavrica, s skupinami starejših ljudi za samopomoč v domu in domačem okolju, ima pomembno vlogo nevladne organizacije na širšem področju Upravne enote Slovenska Bistrica. Poseben pomen in vpliv ima na kakovost življenja starejših ljudi na tem območju. 73 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Materialne in druge pogoje za izvajanje programa domskih skupin je tudi v letu 2014 zagotavljal zavod, delno tudi društvo Mavrica iz sredstev članarin in iz pridobljenih sredstev na javnih razpisih. Pripravila: Iva Soršak, univ. dipl. soc. del. 2.2. DODATNI PROGRAMI ZA STANOVALCE V ENOTI 2.2.1. Program odrasli prostovoljci V Enoti izvajamo program prostovoljstva. Po tem programu je v mesecu januarju začel delovati Program odrasli prostovoljci. 30. 1. 2014 je bil v Enoti izveden prvi skupni sestanek z direktorico v Programu odrasli prostovoljci. Udeležilo se ga je 10 novih zainteresiranih prostovoljcev. Pet prostovoljcev se je pridružilo iz Doma Poljčane in delujejo na obeh lokacijah. V okviru Programa odrasli prostovoljci je v letu 2014 v Enoti sodelovalo 19 prostovoljcev, od tega je trenutno aktivnih 15 prostovoljcev. Prostovoljci po tem programu so opravili v letu 2014 skupaj 1015 ur prostovoljnega dela. Pregled vključenosti in evalvacija Prostovoljci so opravljali različna dela v skupinah: zeliščarska skupna, literarna skupina, ustvarjalna skupina, planinska skupina. Vse skupine delujejo v sodelovanju z delovno terapevtko. Prostovoljci so opravljali tudi spremstva in druženja individualno pri stanovalcih, kakor tudi skupinsko spremljanje na enoti A in B, kjer so stanovalci z demenco. Veliko so se vključevali v delovni proces, kjer so bili vključeni pri osebni urejenosti stanovalcev. S pomočjo prostovoljke smo redno izvedli tedenske meritve krvnega tlaka. Prostovoljci izvajajo tudi aktivnosti na enotah v okviru tedenskih aktivnosti, ki jih načrtujemo z delovno terapevtko. Vsi prostovoljci so v letošnjem letu dobili identifikacijske priponke. Pomen teh priponk je funkcija imenovanja. Identifikacijska priponka igra pomembno vlogo, pomaga pri definiranju odnosov, pri vzpostavljanju stikov s stanovalci, delavci in svojci kakor tudi z drugimi sogovorniki. V tem letu smo izvedli devet skupnih mesečnih sestankov intervizije. V programu Odrasli prostovoljci je bilo precej fluktuacije, kar je lahko posledica mlajših prostovoljcev, ki so predvsem izobraženci in si pri nas želijo zapolniti čas, si pridobiti nekaj delovnih izkušenj ter gerontološka znanja. Prostovoljci so sodelovali pri skupnih aktivnostih, ki smo jih izvedli skupaj z 2. Osnovno šolo Slovenska Bistrica, stanovalci Enote Slovenska Bistrica in zaposlenimi. Aktivnosti so potekale dva dni v mesecu septembru in oktobru. Prostovoljci so sodelovali tudi pri skupnem sprehodu po Slovenski Bistrici z učenci OŠ Minke Namestnik Sonje in našimi stanovalci, ki je bil organiziran v sklopu programa Simbioza giba v mesecu oktobru. Šest prostovoljk je aktivno sodelovalo tudi pri pripravi in izvedbi aktivnosti za 1. december, ko je Enota praznovala 1. rojstni dan. Sodelovale so po enotah in tudi na stojnici z izdelki naših stanovalcev. Prostovoljci so se tudi izobraževali. Tri prostovoljke so se udeležile izobraževanja na temo komunikacije z uporabnikom. Strokovno usposabljanje na temo »Postavljamo meje in jih spoštujemo.« za prostovoljce iz Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane in Enote je izvedla Daniela Zimšek Kralj. Leto 2014 smo skupaj z prostovoljci zaključili z delovnim sestankom in svečano pogostitvijo v Enoti. Prostovoljci so tudi izrazili pohvalo za dobro organiziranost prostovoljstva v naši Enoti in se zahvalili, da smo jim dali priložnost, da so pomagali našim stanovalcem in s tem dobili sami občutek koristnosti. 74 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 2.2.2. Prostovoljno socialno delo dijakov srednješolcev Program prostovoljno socialno delo srednješolcev se v Enoti izvaja od 1. 10. 2014. Program traja eno šolsko leto, obnavlja se z vsakim novim šolskim letom. Pregled vključenosti in evalvacija Odziv vključenosti v program je bil zelo velik, predvsem zaradi bližine šole, kraja bivanja dijakov in tudi motiviranosti mladih ter obveščenosti o delovanju programa. Ugotovili smo, da so bili zastavljeni cilji glede vključenosti dijakov trikratno preseženi, kar je velik dosežek in seveda motiv za nadaljevanje dela tega programa. V šolskem letu 2014/2015 so v program vključeni: pet dijakinj Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, deset dijakinj in en dijak Srednje šole Slovenska Bistrica, ena dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, stanovalci Enote (16 stanovalk in en stanovalec). Skupaj je v program vključenih 34 prostovoljcev in sicer 17 srednješolcev in 17 stanovalcev Enote. Prostovoljci so seznanjeni z ustanovo, s pomenom prostovoljstva in etičnim kodeksom. Dijaki se radi udeležujejo skupnih sestankov in se dobro počutijo v ustanovi. Stanovalci so z mladimi prostovoljci zadovoljni, saj prinašajo vedrino in veliko nove energije. Smisel teh druženj je medgeneracijsko povezovanje, tkanje novih prijateljstev, povezovanje z lokalnim okoljem in širjenje socialne mreže. Pogoje in materialna sredstva za delovanje programa zagotavlja zavod. 2.2.3. Program prostovoljnega dela osnovnošolcev Prostovoljno delo osnovnošolcev smo zasnovali tako, da so se pod vodstvom mentorjev izvajale skupne aktivnosti s stanovalci Enote. Namen programa je medgeneracijsko druženje, povezovanje z lokalno skupnostjo, podiranje predsodkov in mej ter vključenost ranljivih skupin v družbo. V programu je bil poudarek na skupinskem druženju učencev 2. osnovne šole Slovenska Bistrica in stanovalcev preko različnih delavnic v skladu z urnikom. Delo je bilo v celoti vodeno, izvajalo pa se je v obliki skupnih druženj, ki so bila naravnana tako, da so povezovala generacije. Skupna druženja so se vršila v Enoti in na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica in tudi izven zavodov na prostem ali v drugih objektih. Pri vseh druženjih je bila prisotna mentorica učencev OŠ, kakor tudi mentorica ali somentorica naše Enote. Prisotni so bili tudi ostali zaposleni iz vseh služb. V skupna druženja smo na povabilo vključevali naše stanovalce glede na interese in pričakovanja, udeležba pa je bila odvisno tudi od njihovega psihofizičnega počutja, kakor tudi njihovega zdravstvenega stanja. Izvedli smo pet skupnih druženj. S programom imamo veliko dobrih izkušenj, zato bomo prostovoljno delo in sodelovanje z 2. osnovno šolo in OŠ Minke Namestnik Sonje okrepili in nadaljevali. Pozitivne izkušnje in veseli obrazi naših stanovalcev ob druženju z učenci nam povedo, da smo uresničili namen in cilj. 2.2.4. Skupine za samopomoč V letu 2014 smo tudi v Enoti Slovenska Bistrica ustanovili dve skupini starih ljudi za samopomoč. S tem smo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili v letu 2014. Njihov osnovni namen je pogovor, druženje in socialna opora. Program temelji na medgeneracijskem povezovanju. V Enoti imamo že nekaj izobraženih voditeljev za samopomoč, ki so že vrsto let tudi voditelji skupin v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane. Prvo skupino starih ljudi za samopomoč smo organizirali v mesecu februarju. Skupina se imenuje Sonce in šteje 12 članov in dve voditeljici. Skupina se srečuje tedensko. Srečanja potekajo tako, da se pogovarjamo o določeni temi, ki si jo praviloma izberemo na zadnjem srečanju. Skupina Sonce se je udeležila tudi srečanja skupin starih ljudi za samopomoč v Dnevnem centru Metulj. 75 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 Druga skupina je bila ustanovljena v mesecu septembru. Skupina se imenuje Sončnice in šteje 12 članov, voditeljica je naša delavka in ima zunanjega sovoditelja. Tudi ta skupina se srečuje tedensko. Voditelja ponudita možnost članom, da si sami izberejo temo pogovora za naslednjo srečanje. V skupini so praznovali tudi rojstni dan voditelja in nekaterih članov. Stanovalcem druženje v skupini in pogovor veliko pomenita. V skupini čutijo pripadnost in varnost hkrati. Skupina jim daje oporo in krepi njihovo moč. Stanovalci se čutijo pomembni in enakovredni v skupini. Vsi štirje voditelji so vključeni v intervizijo v okviru društva Mavrica; tri voditeljice, zaposlene v Enoti se udeležujemo intervizijskih srečanj v Domu Poljčane, voditelj, zunanji prostovoljec pa intervizijskih srečanj v Slovenski Bistrici. Materialne pogoje za delovanje skupin zagotavlja zavod. Pripravila: Zdenka Flajnik, org. soc. mreže 2.3. PROGRAMI ZA ZAPOSLENE - INTERVIZIJA Intervizija kot metoda izobraževanja in izkustvenega učenja, ki se v našem domu izvaja od leta 2007, omogoča članicam skupinsko podporo pri razreševanju različnih dilem in problemov, s katerimi se srečujemo pri delu. Problemi, ki se pojavljajo se v interviziji pravočasno identificirajo in sproti rešujejo. Intervizija zaposlenim omogoča tudi boljše medsebojno spoznavanje in sprejemanje ter spoznavanje dela drugih služb v zavodu. V letu 2014 je delovala le ena skupina, ki je končala z delom v juniju, vodila jo je Stanija Ivajnšič. Skupina, ki jo je preteklih letih Tanja Kajtna v lanskem letu ni delovala zaradi odhoda voditeljice na novo delovno mesto v Enoto. V letu 2015 načrtujemo ponovno ustanovitev dveh intervizijskih skupin, eno v Domu in eno v Enoti. Pripravila: Tanja Kajtna, univ. dipl. soc. del. 2.4. PROGRAMI ZA SVOJCE 2.4.1. Suportivna skupine za pomoč svojcem stanovalcev z demenco Doma Suportivna skupina za pomoč svojcem stanovalcev z demenco deluje v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane od leta 2007. Člani v skupini se občasno zamenjajo glede na fluktuacijo stanovalcev. Trenutno je vključenih in vabljenih na srečanja 14 svojcev. Na srečanja prihaja pogosto več svojcev enega stanovalca. V letu 2014 je bilo pet srečanj Suportivne skupine za pomoč svojcem stanovalcev z demenco Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane in sicer: 25.3.2014 - ustvarjalna delavnica na temo Pomlad, 3.6.2014 - obisk zeliščnega vrta in obeležitev občinskega praznika občine Poljčane, 12.8.2014 - druženje in medsebojno spoznavanje svojcev, stanovalcev, 12.11.2014 - predavanje Demenca in svojci, 18.12.2014 - silvestrska večerja za svojce in stanovalce. Skozi vse leto smo zaposleni na 2B oddelku dobro sodelovali s svojci stanovalcev, katerim je bila zagotovljena pomoč, podpora in izmenjava izkušenj na srečanjih suportivne skupine v obliki pogovorov in delavnic. Sovoditeljica Valerija Kapun, dipl.m.s.,vodja DE 76 Poročilo o delu zavoda za leto 2014 2.4.2. Klub svojcev V tem letu smo poslali vabila za tri srečanja Kluba svojcev. K sodelovanju smo ponovno povabili tudi nove člane. Drugo srečanje zaradi premajhnega odziva članov ni bilo izvedeno. Prvo srečanje je bilo namenjeno medsebojnemu povezovanju članov in pogovoru o preteklih dogodkih ter izmenjavi pozitivnih izkušenj, na tretjem srečanju pa smo po predvajanju posnetka javnega nastopa Mance Košir iz spleta spregovorili o dostojanstvu, spoštovanju, ljubezni. V tem letu se je število članov precej spremenilo predvsem zato, ker je večini članom umrl svojec in so se člani poslovili od skupine. Skupini pa so se pridružili novi člani iz Enote. Pripravila: Iva Soršak, univ.dipl.soc.del. 2.4.3. Sestanki s svojci Sestanki s svojci novih stanovalcev Večletna praksa Doma je, da nekajkrat na leto povabimo svojce novih stanovalcev na skupni sestanek, ki ga vodi direktorica, sodelujejo pa tudi socialne delavke in vodja Službe zdravstvene nege in oskrbe. Svojcem predstavimo Dom, domsko življenje, organizacijo in način dela strokovnih in drugih služb, storitve, ki jih nudimo našim stanovalcem ter vse ostalo, kar jih zanima. Po končanem sestanku imajo svojci možnost individualnega razgovora z zaposlenimi, ki na sestanku sodelujemo. V letu 2014 smo imeli dva takšna sestanka in sicer v juniju in oktobru. Skupni sestanki svojcev s predavanji Dvakrat letno povabimo na skupni sestanek vse svojce. Ponudimo jim strokovno predavanje na določeno temo ter jih seznanimo z aktualnimi zadevami. V letu 2014 smo imeli prvi skupni sestanek v juniju, ko je mag. Jože Škrl predaval svojcem o ravnanju z osebami z demenco. Drugi skupni sestanek svojcev je bil konec oktobra. Psihologinja Renata Bačer je predavala o tem, kako uspešno sodelovati z domom za starejše. Oba sestanka sta bila izvedena v Enoti, odziv svojcev je bil velik, s predavanji so bili zadovoljni. Vse svojce smo povabili tudi na tradicionalno prireditev Dan doma 2014 in na prireditev ob praznovanju 1. rojstnega dne Enote. Odziv je bil dober, ob obeh priložnostih smo dobili številne pohvale in čestitke za dobro delo. Direktorica: Iva Soršak, univ. dipl. soc. del. 77
© Copyright 2025