casopis Bolje 22.qxd

casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:31
Page 1
BOLje
{tevilka
22
junij 2015
Glasilo Splo{ne bolni{nice Jesenice
Gradnje v SBJ
Novi prostori endoskopske
dejavnosti
Promocija zdravja
Dan odprtih vrat v SBJ
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:31
Page 2
BOLje
Vsebina
3
Predrage sodelavke, spo{tovani sodelavci
39
Prepoznava `ivljenjsko ogro`enega pacienta
in reanimacija
5
Intervju - Branko Matja{ec, univ. dipl. oec. novi pomo~nik direktorja za finan~no
ra~unovodsko podro~je
40
Seminar Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov v sterilizaciji
Gradnje v Splo{ni bolni{nici Jesenice
40
Poro~ilo s simpozija Obravnava bolnikov
z mo`gansko kapjo
43
Zasedba VitHit in raper Jose zaklju~ili turnejo po
pediatri~nih oddelkih v Splo{ni bolni{nici Jesenice
6
10
Upravna stavba
12
Novi prostori endoskopske dejavnosti
13
Kratek oris zgodovine endoskopij
v bolni{nici Jesenice
45
21. tradicionalno sre~anje slovenskih in
hrva{kih intenzivistov
14
"MASH - 3. DEL"
46
Obisk babic z de`ele
18
Obisk ministrov v voja{ki bolni{nici SBJ
46
Na{i novi upokojenci
19
Splo{na bolni{nica Jesenice (SBJ) prejela polni
certifikat Dru`ini prijazno podjetje
49
Kraljestvo Perkmandeljca
52
22
Sistem vodenja kakovosti v SBJ
Ljudska univerza Jesenice je predala igra~e PoPi
pediatri~nemu oddelku bolni{nice Jesenice
24
Promocija zdravja
54
Peru
27
Obravnavanje koristnih predlogov zaposlenih v SBJ
57
Prihodi in odhodi v SBJ
28
Tradicionalni piknik SBJ
59
Donacije
30
Dan odprtih vrat v Splo{ni bolni{nici Jesenice
61
Kri`anka
32
10. kongres zdravstvene in babi{ke nege Slovenije
62
Tudi to se zgodi
34
Spo{tovane ~lanice in ~lani DMSBZT Gorenjske
62
Ko se celina spogleduje z Mediteranom
36
5. maj - svetovni dan za higieno rok
63
Fi`olova juha po Toskansko
38
Higiena rok je klju~ do varne oskrbe bolnikov
2
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:31
Page 3
BOLje
Predrage sodelavke,
spo{tovani sodelavci
O
b lanskem polletju je bolni{nica poslovala
negativno v vi{ini 625.000,00 evrov, pred
nami pa je bil za~etek obnove kuhinje ter
izgradnja urgentnega centra, endoskopij,
sprejemne pisarne in vratarnice. Iz prvega
izhaja, da je bilo nemudoma potrebno predstaviti sanacijski na~rt in ga pri~eti izvajati, zastavljene projekte pa je
bilo potrebno spraviti v `ivljenje. V mesecu juliju smo z
vsakim oddelkom ter enoto posebej pripravili sanacijske
ukrepe, ki so v drugi polovici leta omogo~ili, da smo zgoraj
navedeni dolg zmanj{ali za 285.000,00 evrov ter poslovno
leto kon~ali negativno v vi{ini 339.000,00 evrov. Zapisanega ne bi zmogel realizirati brez slehernega od vas. Poleg
navedenega smo morali sami zagotoviti tudi finan~na
sredstva za popla~ilo druge polovice tretje ~etrtine pla~nih
nesorazmerij v vi{ini 587.000,00 evrov. Izpostaviti je
potrebno, da smo, predvsem zaradi specifi~nih klimatskih
razmer v drugi polovici decembra 2014, presegli delovni
program za 479.000,00 evrov, za katerega od ZZZS `al
nismo prejeli pla~ila, s katerim bi, kot sledi iz nadpisanega, pokrili negativni poslovni rezultat.
V letu 2014 smo zdravili skupaj 12.985 pacientov, kar je
1,96 % ve~ kot v lanskem letu. Uresni~ili smo 18.581,42
ute`i, kar je 4,64 % ve~ kot v lanskem letu.
V letu 2014 smo uresni~ili 31.294.450,32 evrov prihodkov,
kar 749.394,57 evrov ali 2,45 % ve~ kot smo na~rtovali.
Prihodki so vi{ji od lanskoletnih za 498.403,44 evrov ali
1,62 %. Celotni odhodki so zna{ali 31.634.284,85 evrov in
so bili za 3,57 % ali 1.089.229,10 evrov vi{ji kot smo jih
na~rtovali. Ni`ji so od lanskoletnih uresni~enih, in sicer za
1,31 % ali za 420.187,36 evrov.
Stro{ki porabe zdravil in zdravstvenega materiala so v letu
2014 zna{ali 5.727.412,34 evrov in so bili za 2,27 % vi{ji
od uresni~enih v letu 2013 in za 9,95 % vi{ji od na~rtovanih. Dele` stro{kov zdravil in zdravstvenega materiala v
celotnih odhodkih je 18,11 %. S sanacijskimi ukrepi smo
dele` zalog zmanj{ali za 87.000,00 evrov, kar upo{tevajo~
povpre~ne dnevne potrebe pomeni, da smo zaloge
3
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:31
Page 4
Uvodnik
BOLje
zmanj{ali s 37,5 na 31 dni. Kljub porastu stro{ka zdravil
in zdravstvenega materiala pa se je stro{ek na povpre~no
uresni~eno ute` zni`al za slabih 6 evrov. Stro{ki dela so v
letu 2014 zna{ali 18.614.504,31 evrov in so bili za 1,42 %
vi{ji od na~rtovanih in za 1,69 % ni`ji od uresni~enih v
letu 2013. Dele` stro{kov dela v celotnih odhodkih zna{a
58,84 % in se je za 0,23 odstotne to~ke zni`al v primerjavi
z lanskoletno strukturo odhodkov. Izpla~ani stro{ki dela so
za 260.331,90 evrov vi{ji od na~rtovanih. Na dan 31. 12.
2014 je bilo v bolni{nici zaposlenih 635 oseb. Povpre~ni
stale` v letu 2014 je bil 637 zaposlenih. Zapadle in
nepla~ane obveznosti na dan 31. 12. 2014 so zna{ale
4.823.839 evrov, od tega do dobaviteljev 2.298.307 evrov.
V letu 2014 smo imeli dva obse`nej{a in{pekcijska nadzora,
ki predstavljata "bole~ino" iz leta 2008 oziroma leta 2011.
Prvi in{pekcijski nadzor je opravilo Ministrstvo za javno
upravo RS, ki je ugotovilo neskladje med pravilnikom o de`urni slu`bi ter pla~evanjem le-te zaposlenim za obdobje
2011-2014 ter napake, ki so nastale pri prevedbi pla~nega
sistema 1. 8. 2008. Po natan~ni analizi zapisnika in{pekcijskega nadzora smo ugotovili, da bi zaposleni morali
vra~ati ve~je zneske bolni{nici za opravljeno de`urno
slu`bo in da se mora uprava postaviti na stran
zaposlenih ter podati ugovor, saj je bila napaka, ki se
nana{a na izpla~ilo de`urnih slu`b, administrativne
narave, dejansko pa je bila realizacija pla~ila de`urne
slu`be skladna z veljavno zakonodajo. Minister za
javno upravo gospod Koprivnikar je na{emu ugovoru na
o~itek o napa~nem pla~ilu de`urne slu`be za obdobje
2011-2014 ugodil. In{pektor je upravi bolni{nice nalo`il,
da skladno z zakonodajo odpravi vse nepravilnosti v
bolni{nici, ki so nastale ob prevedbi pla~nega sistema
leta 2008, zato je kadrovska slu`ba opravila obse`no
delo, ki ga bomo zaklju~ili v juniju in juliju.
Drugi nadzor je opravila Finan~na uprava RS, ki je
pregledovala pla~evanje zaposlenih po podjemnih
pogodbah, s. p. in d. o. o. Ugotovila je, da s stali{~a
Finan~ne uprave RS, zakonodaja s tega podro~ja ni
bila v celoti upo{tevana, zato naj bi bolni{nica Finan~ni upravi RS odvedla 256.000,00 evrov premalo. V
primeru neuspe{nosti ugovorov bo ta znesek potrebno
popla~ati v letu 2015. Glede na zapisano Finan~na
uprava RS posledi~no ponovno odpira dav~no napoved
za leto 2011 zaposlenim, ki so bili vklju~eni v
in{pekcijski nadzor.
4
V letu 2015 je glavni cilj vodstva uravnote`eno poslovanje
bolni{nice ter realizacija vseh investicijskih projektov. Prvi
veliki projekt, ki smo ga realizirali v letu 2015, je delo in
izvajanje urgentne slu`be v voja{ki bolni{nici ROLE 2 LTM.
Omenjena organizacija urgentne slu`be je unikum v evropskem prostoru, zato se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli
k realizaciji le-tega ter vsem, ki vsakodnevno premagujete
nepredvidene ovire v monta`nem objektu, sicer namenjenemu zdravljenju v izrednih razmerah, iskreno zahvaljujem za pomo~ ter strpnost. Pacienti vsakodnevno odhajajo
domov iz voja{ke bolni{nice zadovoljni in obenem
navdu{eni nad zaposlenimi in zdravljenjem.
Pri gradnji urgentnega centra prihajamo v zaklju~no
fazo gradnje, ki bo predvidoma zaklju~ena konec
meseca novembra, tedaj pa bomo postavljeni `e pred
nov izziv, to je organizacija dela v urgentnem centru in
sodelovanje pri izvajanju nujne medicinske pomo~i z
Zdravstvenim domom Jesenice in Osnovnim zdravstvom
Gorenjske. Z odprtjem urgentnega centra bodo namenu
predani tudi novi prostori sprejemne pisarne ter vratarnice. V mesecu maju smo v uporabo predali novozgrajene prostore za endoskopsko dejavnost, v katerih
bomo pacientom zagotavljali kakovostnej{o in
varnej{o obravnavo.
Groba gradbena dela pri prenovi kuhinje so v zaklju~ni
fazi. Pri~akujemo, da bo v naslednjih dneh zaklju~en
razpis za opremo kuhinje. Novo kuhinjo bomo predali
namenu predvidoma v leto{nji jeseni.
Po postavitvi po`arnih stopnic v ambulantni stavbi ter
po prenovi celotnega dela urgentnega centra bomo po
37 letih pristopili k pridobitvi uporabnega dovoljenja za
ambulantno stavbo.
V mesecu aprilu in maju smo imeli letno presojo ISO in
DNV, na kateri smo prejeli predloge za izbolj{avo delovnih
procesov in delovnega okolja.
V maju letos smo organizirali prvi bolni{ni~ni piknik
za vse zaposlene. Kljub slabemu vremenu je bil piknik
uspe{no izpeljan. S skupnimi dru`enji bomo nadaljevali
tudi v bodo~e. Naslednje bo v mesecu decembru, ko bomo
organizirali prednovoletno sre~anje, na katerem
pri~akujem vsakega od vas.
V slogi je mo~!
Janez Poklukar, dr. med.,
direktor bolni{nice
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:31
Page 5
Predstavitev
BOLje
Intervju
Branko Matja{ec, univ. dipl. oec. novi pomo~nik direktorja za finan~no
ra~unovodsko podro~je
Gospod Matja{ec, pred 3 meseci
ste prevzeli funkcijo pomo~nika direktorja za finan~no
ra~unovodsko podro~je. Se nam
lahko na kratko predstavite?
Torej, Prekmurec je pri{el na Gorenjsko. @ivim v Ljubljani, kjer sem
tudi diplomiral, kjer sem obiskoval
tako osnovno {olo kot gimnazijo in
kasneje Ekonomsko fakulteto. @e
zgodaj sem kazal `eljo po medicini
in v gimnaziji sem se usmerjal celo
na podro~je medicinske stroke, pa
se potem po maturi nisem odlo~il
za to. Sem pa v tem obdobju pridobil prva znanja latin{~ine in pa
nekoliko ve~ znanj kot drugi s
podro~ja biologije, genetike in kemije. Potem me je pritegnila
ekonomija, kjer sem se makroekonomsko usmeril z diplomo Gospodarski razvoj pomurskih ob~in.
Kljub vsebini diplome pa me pot ni
vodila na obravnavano podro~je,
pa~ pa je bila moja prva zaposlitev
v SCT-ju, kjer sem po opravljenem
pripravni{tvu prevzel vlogo vodje
slu`be za organizacijo. Kmalu, 2 leti
po diplomi, sem bil povabljen na
Ob~ino Ljubljana Moste - Polje kot
vodja slu`be za prora~un, finan~ne
in skupne zadeve. To je bil neke
vrste finan~ni minister, bil pa sem
tudi ~lan Izvr{nega sveta Ob~ine
Ljubljana Moste - Polje. Kot 27-letnik sem postal eden mlaj{ih direk-
torjev ob~inske uprave v Ljubljani,
hkrati sem postal ~lan Mestnega
komiteja za finance in na ta na~in
vstopil tudi na podro~je {ir{e obravnave javne porabe oz. prora~unskega financiranja. To delo sem
opravljal 8 let. Leta 1990 sem kandidiral za mesto predsednika Izvr{nega sveta Ob~ine Ljubljana Moste
- Polje in bil izvoljen. Z izku{njami,
ki sem jih pridobil v predhodnem
obdobju na {ir{em podro~ju obravnavanja ob~inskih problemov, sem
to funkcijo opravljal do konca
obstoja te ob~ine. Konec leta 1994
so se namre~ vse ljubljanske ob~ine
zdru`ile v Mestno ob~ino Ljubljana.
To je bil konec obstoja ljubljanskih
ob~in in tudi konec moje funkcije.
Povabljen sem bil nazaj v SCT kot
svetovalec glavnega direktorja na
finan~nem podro~ju. To delo sem
opravljal 4 leta in se nato podal v
zasebne vode s svojim podjetjem,
ki se je prete`no ukvarjalo s posredovanjem pri prodaji naftnih derivatov. Podjetje je imelo v svoji
dejavnosti upravljanje bencinskega
servisa OMV in opravljanje storitvenih dejavnosti, ki so se nana{ale
na osnovno dejavnost servisa (avtopralnica, vulkanizerstvo, trgovina).
Podjetje je delovalo tudi na evropskem trgu, bilo je celo izvozna
gazela osrednje slovenske regije, na
doma~em trgu pa smo bili prisotni v
maloprodaji z nekaj trgovinami.
Leta 2007 sem kandidiral za mesto
generalnega direktorja Direktorata
za notranji trg na Ministrstvu za
gospodarstvo v ~asu pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji.
Bil sem izbran in to funkcijo
opravljal do konca predsedovanja.
Hkrati sem bil tudi predsednik UO
Zavoda za obvezne rezerve nafte in
naftnih derivatov RS. Potem sem bil
anga`iran kot direktor tehnolo{kega podjetja Strix in`eniring. Zanimivo podro~je dela je bilo to,
neposredno povezano s pridobivanjem poslov na javnih tenderjih,
vezanih na pripravo pitne vode po
principu ultrafiltracije; na tem
podro~ju smo bili vodilni v Sloveniji
in uspe{ni. Tr`nost smo dokazovali
tudi v tujini - na Hrva{kem,
Makedoniji. Po nekaj letih slu`bovanja na omenjenem podro~ju me
je poslovna pot zanesla {e v Smelt,
Vodenje investicijskih projektov, d.
d. Prvotno sem bil anga`iran kot
prokurist in kasneje kot predsednik
uprave dru`be.
In sedaj sem tu, v Splo{ni bolni{nici
5
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:31
Page 6
Predstavitev
BOLje
Jesenice. Izziv, ki je bil prisoten `e
v za~etku moje poslovne poti - posredni prora~unski uporabnik v
sklopu dejavnosti, ki potrebuje sistemske spremembe - gledano
makroekonomsko. Seveda sem
poznal te`ave zdravstva `e pred
prihodom v SBJ, zgodba SBJ v
finan~nem smislu pa mi je bila hitro
jasna in rekel sem si "zavihajmo
rokave in posku{ajmo na tem
podro~ju kon~no soustvariti belo
knjigo oziroma sistem, ki bo
vzdr`en tako za same izvajalce
zdravstvenih storitev in upravljavce
zdravstvenih ustanov kot na drugi
stani za paciente, katerim so le-te
namenjene".
Kako danes, po treh mesecih
va{ega delovanja, kot pomo~nik
direktorja za finan~no ra~unovodsko podro~je vidite Splo{no
bolni{nico Jesenice?
SBJ je tako kot ve~ina drugih bolni{nic {e vedno v kriznem obdobju
poslovanja in to ni dobro. Ni dobro
zato, ker osnovna dejavnost bolni{nice terja stabilne pogoje poslovanja, stabilne razmere, v katerih bi
se vodstvo, uprava in vsi zaposleni
ukvarjali predvsem s pacienti oz. z
organiziranjem in izvajanjem osnovne dejavnosti. @al, temu zaenkrat ni tako. Cilj pa seveda ostaja razmere stabilizirati s sanacijskimi
ukrepi na stro{kovni strani, organizacijsko novelirati posamezne procese dela in na prihodkovni strani
pove~evati prihodke predvsem iz
naslova tr`ne dejavnosti. Na tem
podro~ju smo bili v preteklosti
slabi.
Kak{en je va{ `ivljenjski moto,
`ivljenjski cilj?
6
Moj `ivljenjski cilj, gledano poslovno, je od nekdaj bil optimisti~no
delovati v danem okolju, kjerkoli `e
- skratka sem optimisti~ni motivator. Sodelavce vidim resni~no kot
sodelavce, ki prihajajo iz doma~ega
okolja v neko drugo "doma~e - slu`beno okolje", kjer pre`ivljajo pomemben del svojega `ivljenja in v
tem okviru `elim z njimi slu`bene
obveznosti opravljati v strpnem dialogu in na na~in, ki omogo~a, da so
na{i produkti, zaradi katerih smo
anga`irani, strokovni in verodostojni. K delu pristopam projektno in
tak na~in dela pri~akujem tudi od
mojega delovnega okolja in sodelavcev. Nenehno ugotavljam in
priznavam, da vsega ne znam, zato
sem podvr`en nenehnemu u~enju.
Pomembno pa se mi zdi {e enkrat
povzeti tisto, kar sem uvodoma `e
dejal, namre~, da sodelavci prihajajo iz nekega drugega okolja, v katerega se potem tudi vra~ajo. Pomembno je, da iz enega v drugo okolje
prehajajo zadovoljni. B
Sandra Jerebic, univ. dipl. soc.,
predstavnica vodstva
za kakovost
Gradnje
v Splo{ni
bolni{nici
Jesenice
Minilo je `e skoraj leto dni
od uvodnega sestanka z izvajalci del. V tem ~asu smo pridobili nove prostore in raz{irili investicijo na tako imenovano "belo liso".
Mnogi nas spra{ujejo, kaj sploh
je bela lisa. Gre za dodatno naro~ilo izvajalcem del, da se obnovijo tudi prostori kirur{kih
ambulant, prostora rentgena ter
mav~arne. V tem ~asu nam je
uspelo vklju~iti v javni razpis
Ministrstva za zdravje tudi nabavo novega rentgenskega aparata
za obstoje~i prostor rentgena,
saj je bil ob prvem javnem
razpisu izpu{~en. Direktor je v
tem mesecu podpisal pogodbo
z izbranim dobaviteljem o dobavi novega rentgenskega aparata.
V zadnjih mesecih je bilo veliko
energije porabljene za prizadevanja glede prilagoditve projektov za izvedbo del med projektantom, izvajalcem del ter nami.
Robert Carotta, dr. med., je ob
pregledu projektne dokumentacije predlagal spremembe zaradi
bolj{e uporabnosti novozgrajenih in prenovljenih prostorov.
Z dobrim sodelovanjem med
vsemi nam uspeva izvajanje
vseh projektov. Ob tem gre tudi
zahvala za razumevanje vsem
zaposlenim ob te`avah, ki nastajajo v ~asu gradnje. Potrebno je
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:31
Page 7
Projekti
BOLje
veliko prilagajanja drug drugemu in
potrpljenja, navsezadnje so potrpe`ljivi tudi pacienti, ki se ob vhodu v
bolni{nico sre~ajo najprej z gradbenimi delavci.
Ob pri~etku obnavljanja urgence je
izvajalec opozoril uporabnika na
dotrajanost obstoje~ih instalacij,
zato je bila sprejeta skupna odlo~itev, da se obnova le teh raz{iri
tudi v dele, ki niso bili na~rtovani.
Vodja investicije ga. Zorislava Cimperman z Ministrstva za zdravje
vedno prisluhne potrebam uporabnika, zato je Ministrstvo za zdravje
zagotovilo dodatna sredstva za
vzdr`evalna dela. Zaradi raz{iritve
obnove prostorov na belo liso ter
zaradi dodatne obnove kotlovnice
se podalj{uje terminski plan izvedbe del do 30. novembra 2015, ko
morajo biti zaklju~ena vsa gradbeno obrtni{ka dela pri Urgentnem
centru Jesenice. Takrat bomo imeli
tudi urejeno okolico ter nemoten
dovoz v gara`no hi{o, kar pa je najpomembnej{e - pridobili bomo nove
prostore za izvajanje urgentne slu`be.
V mesecu maju smo preselili endoskopske ambulante v novozgrajene
prostore, v okviru projekta Novogradnje v SB Jesenice se nadaljuje
izgradnja sprejemne pisarne, po`arnih stopnic ter obnova centralne
kuhinje. Trenutno {e poteka postopek javnega naro~ila za dobavo
tehnolo{ke opreme za centralno
kuhinjo, katerega je Ministrstvo za
zdravje ponovilo zaradi nere{enega
zahtevka za revizijo. Z novim projektom za izvedbo del se je spremenila tehnologija opreme v centralni
kuhinji zaradi opustitve uporabe
vro~e pare. Predvidoma se bodo
delavci na{e prehranske slu`be preselili v nove prostore v mesecu
oktobru.
Mnogi nas
spra{ujejo, kaj
sploh je bela lisa.
Gre za dodatno
naro~ilo izvajalcem
del, da se obnovijo
tudi prostori
kirur{kih ambulant,
prostora rentgena
ter mav~arne.
Tudi sprejemna pisarna bo za`ivela
ob koncu poletnih po~itnic in takrat
bo odstranjen za~asni vhod v bolni{nico.
Samo gradnjo spremlja obse`na priprava dokumentacije, kot so protokoli evidentiranja sprememb in
opisa dodatnih del, izvajanje pogajanj z izvajalci, priprava pogodb,
novelacija investicijskega programa, priprava mese~nih poro~il izvajanja del, vodenje investicije tako
vsebinsko, po terminskem planu in
finan~no, zato so tedenski operativni sestanki ve~krat zelo dolgi in
tudi naporni. Spremlja pa nas optimizem in cilj, da se investicije uspe{no in kvalitetno zaklju~ijo v
leto{njem letu. B
Mateja Malovrh,
univ. dipl. geog. in prof.,
vodja slu`be za nabavo in
javna naro~ila
7
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:32
Page 8
Projekti
BOLje
Avgust 2014
Oktober 2014
Gradnja urgentnega centra
od za~etka do danes
April 2015
8
Maj 2015
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:32
Page 9
Projekti
BOLje
December 2014
Januar 2015
Junij, 2015
9
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:32
Page 10
Projekti
BOLje
Upravna stavba
Konec meseca septembra 2014 so
se za~ele selitve finan~no-ra~unovodske slu`be v stanovanjski blok,
ki je bil prenovljen konec junija
2014, njegova nova oznaka pa je
upravna stavba 2.
Po njihovi selitvi je bila izvedena
prenova prostorov v II. nadstropju
za upravo Splo{ne bolni{nice Jesenice (tajni{tvo, direktor, strokovna
direktorica, pomo~nica direktorja
za splo{no in poslovno podro~je,
pomo~nica direktorja za zdravstveno nego in oskrbo ter namestnica
pomo~nice direktorja za podro~je
zdravstvene nege in vodja enote za
obvladovanje bolni{ni~nih oku`b).
Prenova je obsegala ru{itvena,
zidarska, slikopleskarska in elektro
in{talacijska dela, ki so jih opravili
delavci tehni~no-vzdr`evalne slu`be
SBJ. Zunanji izvajalci so izdelali in
montirali notranja vrata ter polo`ili
PVC tlak v prenovljenih prostorih.
Prostori so bili urejeni konec meseca januarja, zato se je uprava SBJ
preselila v obnovljene prostore do
konca meseca februarja.
V za~etku marca, po uspe{no izvedeni selitvi urgentne slu`be v Role 2
LM, so se za~ela dela na prenovi
ostalih prostorov v II. nadstropju
upravne stavbe. Izdelane so bile tri
specialisti~ne ambulante. Velik del
obnove so izvedli delavci tehni~novzdr`evalne slu`be, in sicer vsa
ru{itvena, zidarska, kerami~arska,
slikopleskarska in elektro in{tala-
cijska dela. Zunanji izvajalci so izvedli
napeljavo vodovodnih in{talacij,
vgradnjo notranjih vrat ter polaganje PVC talne obloge. Po kon~ani
prenovi so bile nove ambulante opremljene z novim pohi{tvom, ki so ga
izdelali in montirali zunanji izvajalci. Prenovljen je bil tudi tlak v hodniku celotnega nadstropja. Od 7.
aprila 2015 v prvih ambulantnih
prostorih `e delujejo kirur{ke ambulante. B
Alenka Urh, dipl. in`. grad.,
strokovna sodelavka
za investicije
Prostori so bili urejeni konec meseca januarja, zato se je uprava
SBJ preselila v obnovljene prostore do konca meseca februarja.
10
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:33
Page 11
Projekti
BOLje
Novi prostori ambulant v upravni stavbi
11
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:33
Page 12
Projekti
BOLje
Novi prostori
endoskopske
dejavnosti
V Splo{ni bolni{nici Jesenice smo uspe{no zaklju~ili prvo
od treh velikih investicij. Nove prostore endoskopske dejavnosti smo v torek, 2. junija 2015, uradno predali v uporabo.
Na kraj{i otvoritveni slovesnosti je bila prisotna tudi gospa
mag. Vlasta Me`ek Kova~i~, pomo~nica direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko na Ministrstvu za zdravje, ki je povedala, da je zelo vesela, ko se projekti in investicije uspe{no zaklju~ijo in za`elela vsem zaposlenim
uspe{no delo v novih prostorih. Direktor bolni{nice, gospod Janez Poklukar je poudaril, da je 141,98 m2 novih
prostorov za endoskopsko dejavnost pomembna pridobitev za Splo{no bolni{nico Jesenice, ki bo zagotavljala
bolj kakovostno in varno endoskopsko obravnavo pacientov celotne gorenjske regije. Vodja endoskopske dejavnosti, gospod Primo` Jovan, dr. med., je orisal zgodovino
endoskopske dejavnosti v na{i bolni{nici in se zahvalil
vsem sodelavcem, ki so prispevali k njenemu razvoju. B
Endoskopski tim SBJ
Sandra Jerebic, univ. dipl. soc.,
predstavnica za stike z javnostjo
Govor direktorja na otvoritvi
Novi prostori endoskopske dejavnosti
12
Vodja enoskopske dejavnosti Primo` Jovan, dr. med.
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:33
Page 13
Projekti
BOLje
Endoskopski tim z upokojenimi sodelavci, predstavnico MZ in direktorjem bolni{nice
Kratek oris zgodovine
endoskopij v bolni{nici
Jesenice
Bolni{nica Jesenice je stara 67 let in ima
`e formalne pogoje za upokojitev.
Endoskopije so se v svetu za~ele leta
1957 v New Yorku, kjer je doktor Hirschovitz opravil prvo fleksibilno gastroskopijo z endoskopom s steklenimi
vlakni.
Na Jesenicah smo mu sledili leta 1972,
ko je prim. Primo` Vidali, dr. med.,
opravil prvo preiskavo, pet let kasneje pa se za~nejo {e kolonoskopije. Slednje so se v prvih letih ve~krat kon~ale z zavozlanim, v {irokem ~revesju
izgubljenim aparatom na rentgenski
diaskopiji, kjer smo lahko ob~udovali
pentlje aparatov, preiskave pa je bilo
kljub temu te`ko dokon~ati. Potrebo
je bilo kot vedno dolo~eno {tevilno
preiskav za dosego rutine.
Mimogrede je bila leta 1984 odkrita bakterija Helicobacter pylori in leta 1989 na
[vedskem omeprazol. Obe odkritji sta
revolucionarno spremenili zdravljenje
ulkusnih bolezni zgornjih prebavil.
Leta 1981 smo po sre~nem naklju~ju
za~eli, prvi v Sloveniji zunaj KC Ljubljana, opravljati {e ERCP preiskave.
Doktor prim. Gorenj{ek, ki je slovenski pomladi odpiral DC Bled, takrat v
svojih prostorih {e ni imel RTG diaskopskega aparata. Na pomo~ mu je prisko~ila na{a bolni{nica, on pa je za~el
u~iti ERCP preiskave doktor [olarja.
Pred osmimi leti smo za~eli z vstavljanjem perkutanih endoskopskih gastrostom, skraj{ano popularnih PEGov, pribli`no isti ~as tudi z vstavljanjem `ol~evodnih in kasneje pankreati~nih stentov oz. opornic pri ERCP
preiskavah. Zadnja {tiri leta opravljamo endoskopske balonske dilatacije
zo`itev po`iralnika, dvanajsternika,
tankega ~revesja in kolona. Na{a
abdominalna kirurgija nas je k na{im
majhnim podvigom vedno naklonjeno spodbujala. Na{e medicinske sestre in zdravstveni tehniki so znali stisniti zobe in prijazno positnariti,
hkrati pa sodelovati, ko se uvaja
nekaj novega.
Prehodno smo se sku{ali {iriti kot endoskopije in bolnica v Kranj, kjer je
deloval zlasti doktor Mencinger z
gastroskopijami, in kljub kasnej{i
opustitvi tega programa zaradi ekonomskih razlogov uspeli pridobiti
dobr{en del `ivlja iz {ir{e okolice
[kofja Loke, @irov in Kranja za na{o
ustanovo. Doktor Hribernik se je ob
tem dodatno posve~al zlasti hepatologiji in KV^B, pri ~emer pa ni nikoli
pozabil na koren svojega priimka hribe.
Starej{im kolegom in medicinskim
sestram smo hvale`ni za njihovo minulo delo. Hvala tudi vsem, ki so
kakorkoli pomagali pri projektu novih
prostorov, {e zlasti gospe Malovrh,
gospodu Galjotu, gospodu Carotti in
seveda direktorju Poklukarju.
Z delom bomo nadaljevali in sku{ali
kot v zadnjih letih opraviti letno pribli`no 1900 gastroskopij, 1350 kolonoskopij, 150-200 ERCP preiskav, 40-50
PEG-ov, pribli`no 20 dilatacij prebavil, pri ~emer pa ne smemo mimo
dejstva, da smo do Ljubljane edina endoskopska enota, ki je 24 ur dnevno v
pripravljenosti za urgentna stanja na
prebavilih. B
Primo` Jovan, dr. med.,
vodja endoskopske dejavnosti
13
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:33
Page 14
Projekti
BOLje
"M A S H – 3. DEL"
Kon~no! Role deluje!
Kak{ne so bile predpriprave?
Ja, zgodilo se je! Marsikdo ni verjel, da bo Role sploh kdaj
deloval. V posmeh vsem nejevernikom deluje, zaenkrat
dobro. Vrnimo se na za~etek. Po kon~em multidisciplinarnem dogovoru glede funkcionalne ureditve in prostorske razdelitve {otorov in kontejnerjev, smo si na skupnem sestanku klju~ni akterji ogledali prostore, si razdelili
naloge in dolo~ili datum selitve na{e urgentne slu`be v
Role. Mav~arji naj uredijo in preselijo mav~arno, osebje
kirur{ke ambulante je odgovorno za selitev in ureditev
ambulantne operacijske, urgentne kirur{ke, kontrolne in
subspecialisti~ne kirur{ke ambulante, osebje internisti~ne
14
urgence, sprejema in anesteziologije seveda poskrbi za
reanimacijo in urgentno internisti~no ambulanto ter sprejem, radiolo{ki in`enirji za`enejo laboratorij, ops, rentgen,
informatiki namestijo ra~unalnike, vzpostavijo ra~unalni{ko mre`o in telefonske linije, administratorji poskrbijo za
administrativno obdelavo. Brez tehni~no vzdr`evalnega
osebja ne gre. Prakti~no vse slu`be so bile aktivno udele`ene. @e na tem mestu vsem hvala za odli~no opravljeno
planiranje in izvedbo selitve. Nekaj dni pred selitvijo smo
`e pri~eli s poskusno rabo rentgenskega aparata. Te`ave s
stre`nikom in aparatom smo z vztrajanjem uspe{no odpravili. Ra~unalni{ka mre`a in telefonske linije so delovale `e
pred selitvijo. Nekatere omare iz starih prostorov so delav-
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:34
Page 15
Projekti
BOLje
ci tehni~no vzdr`evalne slu`be `e nekaj dni prej prestavili
v Role. Hitro in u~inkovito, ni kaj dodati, kapo dol. Role je
bil o~i{~en s strani osebja ISS.
nisti~na urgentna obravnava. Z nekaj za~etnimi nerodnostmi
in prilagoditvami smo precej gladko za~eli delovati v Rolu.
Prvih {tirinajst dni smo {tevil~no okrepili tudi ekipo
zaposlenih.
Kako pa je potekala selitev?
Sobota, 28. februar, nekaj pred 20 uro zve~er. Po~asi se
za~enjamo zbirati vsi zaposleni iz urgentne internisti~ne in
kirur{ke ambulante, mav~arji, anesteziolo{ki tehniki, zdravstveni administratorji, delavci tehni~no vzdr`evalne
slu`be, informatiki, zaposleni ISS. Med tem delo v obeh
urgentnih ambulantah poteka normalno. Prvi praznijo
omare, drugi transportirajo, tretji polnijo omare v Rolu. Na
vrata omar smo napisati njihovo vsebino, saj bi v nasprotnem primeru prve dni samo iskali. Okoli 22. ure se zberemo v osrednjem {otoru, si privo{~imo pico in pija~o.
Vzdu{je je bilo enkratno! Po kratki pavzi nazaj na delo. Ob
23.30 `e pregledamo prvega po{kodovanega v kirur{ki
ambulanti. Otvoritveni trak je prerezal alkoholno izobra`en Norve`an. Nekaj ~ez polno~ pa `e sledi prva inter-
Sli{i se dobro! Katera pa so sedaj delovi{~a
v Rolu?
Res je {lo dobro, vsa pohvala vsem. Kar nekaj delegacij, ki
si z zanimanjem danes ogledujejo delujo~i Role, zanima
predvsem segment selitve. Torej, v Rolu so: urgentna kirur{ka ambulanta (K1), en operacijski prostor za male posege v lokalni in splo{ni anesteziji s filterskim predprostorom, prostor za reanimacijo, rentgen s predprostorom
in garderobo, mav~arna, kontrolna ambulanta (K3),
urgentna internisti~na ambulanta (I1) s 4 posteljami, lekarna, prostor za prebujanje po splo{ni anesteziji, dva lo~ena
prostora za izolacijo, sprejemni pult, mo{ke in `enske sanitarije ter prostor za sprejem po{kodovanih in obolelih.
Urejene imamo tri lo~ene ~akalnice za K1, K3 in I1.
Selitev
15
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:34
Page 16
Projekti
BOLje
Prostora za ~akajo~e je ve~, delovnega prostora pa manj,
kot v starih urgentnih prostorih. Mav~arji imajo prvi~ po
30 letih dnevno svetlobo. Na sprejemnem pultu se izvajajo vsi administrativni vpisi urgentno obravnavanih.
da bi bilo vsem jasno. [ele sedaj razumem trakove za vrsto
na letali{~ih. Z dobrim sodelovanjem med glavno sprejemno pisarno, receptorji in sprejemnim pultom v Rolu
re{ujemo tudi izgubljence.
Kako usmerjate po{kodovane in obolele?
Trenutno ste medicina na gradbi{~u!
Na kak{en na~in koordinirate delo v Rolu?
To pa je te`ji problem. Zdravstveni domovi in njihovo osebje so bili `e pred selitvijo sprotno obve{~ani o spremembah prometnega re`ima zaradi gradbi{~a urgentnega centra, razkazali smo jim tudi Role in razlo`ili princip dela.
Pohvala in zahvala tudi njim. Od prvega dne delovanja je
sodelovanje vzorno in brez te`av. Pri usmerjanju ostalih
pomo~i potrebnih in obiskovalcev pa klju~no vlogo igrata
receptor in medicinska sestra informatorka `e pred Rolom. To je vse prej kot lahek posel. Izdelali smo tudi plakate s smerokazi. Oba svoje delo opravljala ve~ kot
odli~no, pa vendar uspe marsikateremu uiti skozi napa~en
vhod. Ljudje smo res ovce, ne more{ tako dobro ozna~iti,
16
Vsako sredo imamo ob 7.45 sestanek koordinacije Role,
kjer poro~amo o delu, te`avah in se dogovarjamo o spremembah in dopolnitvah dela urgentne slu`be v Role in
izven njega zaradi gradbi{~a urgentnega centra.
Kak{ne so bile najve~je te`ave?
Najve~je te`ave smo imeli s klimatizacijo kontejnerjev. V
kontejnerje smo postavili dodatne grelce in klimate,
ve~krat neuspe{no popravljali klimate v dveh trojnih kontejnerjih. Na koncu je uspelo, prizanesel vam bom s podrobnostmi. Nekateri zaposleni bomo doktorirali iz klimatizacije. Vreme nam je bilo zaradi blage zime tudi v pomo~.
Po slabem mesecu se je pri~elo udiranje tal v {otoru. Po-
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:34
Page 17
Projekti
BOLje
pustile so pohodne plo{~e. Tla v Rolu o~itno niso namenjena obravnavi 100 in ve~ pacientov dnevno. Sledila je
dobro pripravljena in bliskovita delovna akcija, kjer smo
prakti~no v nekaj urah pono~i dvignili 300 m2 tal v {otoru
in jih u~vrstili z opa`nimi plo{~ami. Delovanje Rola je bilo
skoraj normalno. Zjutraj ni bilo sledu o kakr{nih koli delih.
Kapo dol vsem izvajalcem. Pokazala se je tudi potreba po
lo~enih prostorih za opazovalnico. S pomo~jo oja~anih
zaves, smo pridobili dva prostora za opazovalnico. Tako
pacientom omogo~imo vsaj nekaj zasebnosti. Namestili
smo tudi dodatno UKV postajo za komunikacijo z re{evalnimi vozili v kontejner I1. Plinifikacija je vzor~no nadzorovana s strani anestezije in kurja~ev. Sprotno re{evanje {e
tako malega problema je klju~ do uspeha.
Kaj pa pacienti in obiskovalci?
Presenetljivo, prito`b ni, dobivamo pa pohvale. V Rolu je
tudi knjiga pohval in prito`b. Vsak, ki prvi~ s strahom in
nejevero vstopi v ROLE, je pa ob pogledu v notranjost
navdu{eno presene~en, predvsem tujci.
Prihodnost?
Do odprtja novega urgentnega centra nas ~aka kar nekaj
izzivov. Prvi in najve~ji izziv je poletje in z njim prihajajo~e
visoke temperature, izbrati moramo {e Hot Lips, Hawkeya, Trapperja Johna, urediti piknik prostor.
Kdaj selitev iz Role v novi urgentni center?
1.11. letos, da, letos 2015. B
Kaj pa pravijo presojevalci?
V tem ~asu smo uspe{no prestali tudi dve zunanji presoji
in sicer ISO in DIAS. Verjeli ali ne, nad na{im delom v Rolu
so bili navdu{eni.
Lp, va{a "Laj{ta" - Robert Carotta
in Nada Macura Vi{i}
17
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:35
Page 18
Predstavitev
BOLje
Obisk ministrov v voja{ki
bolni{nici SBJ
Pozdrav ministrice za zdravje in direktorja bolni{nice
Udele`enci sre~anja
11. marca 2015 sta si takratni minister za obrambo
Janko Veber in ministrica za zdravje Milojka Kolar
Celarc ogledala potek gradnje novega urgentnega
centra Splo{ne bolni{nice Jesenice, ki poteka v
okviru projekta Mre`a urgentnih centrov, in oskrbo bolnikov v voja{ki bolni{nici Role 2LM MTF, v
katero smo za~asno preselili urgentno zdravstveno
slu`bo. Slednja je namre~ takrat uradno za~ela v celoti delovati.
centra v dogovoru z Ministrstvom za zdravje Splo{ni bolni{nici Jesenice 4. julija lani v uporabo predalo pribli`no
70 odstotkov zmogljivosti voja{ke bolni{nice Role 2LM
MTF, od {otorskega dela in transportno-skladi{~nih kontejnerjev ter agregata in grelnih naprav do medicinske
opreme za predoperativo, kirurgijo, intenzivno nego, rentgen in lekarno ter kontejner Zavoda RS za blagovne rezerve. Jeseni{ka bolni{nica je prve paciente v voja{kem
delu oskrbela teden dni pozneje, urgentni center pa je v
njej za~el v celoti poskusno delovati 1. marca letos.
Skupaj z ministroma so si voja{ko bolni{nico Role 2LM
MTF ogledali {e gospa mag. Nina Sko~aji} Juvan, vodja
kabineta ministra za obrambo, generalmajor dr. Andrej
Osterman, na~elnik General{taba Slovenske vojske,
polkovnik Zoran Vobi~, poveljnik voja{ke zdravstvene
enote, gospa Vlasta Me`ek Kova~i~, pomo~nica direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko, gospa Majda
Hostnik, sekretarka v kabinetu MZ, gospa Du{anka Petri~, vodja sektorja za razvoj zdravstvenega varstva, gospod Stevo [~avni~ar, direktor Razvojne agencije Gorenjske, gospod Jo`e Veternik, direktor Osnovnega zdravstva
Gorenjske in gospod Du{an Krajnik, predsednik Sveta
zavoda Splo{ne bolni{nice Jesenice.
Minister za obrambo Janko Veber in ministrica za zdravje
Milojka Kolar Celarc sta ob ogledu izrazila zadovoljstvo z
delovanjem voja{ke bolni{nice Role 2LM MTF. Ministrstvo
za obrambo je namre~ zaradi gradnje novega urgentnega
18
Minister za obrambo Janko Veber je po ogledu dejal, da je
za nas to pomemben preizkus sodelovanja med Slovensko vojsko in javnim zdravstvom: "Gre za zahtevno medicinsko opremo, ki je, kot vse ka`e, primerna in ustreza
vsem standardom. Za nas je to dobra preizku{nja, da se
lahko tudi v izrednih razmerah, ki bi lahko nastopile v
Sloveniji, uspe{no vklju~imo v re{evanje ter odpravimo
te`ave oziroma re{ujemo `ivljenja." V voja{ki bolni{nici,
kjer lahko dnevno oskrbijo med 100 in 200 prebivalcev
regije, izvajajo urgentne internisti~ne in kirur{ke preglede, manj{e operacijske posege, sprejemajo porodnice, v
reanimacijskem prostoru pa obravnavajo te`ke bolnike.
Minister je kot primer ve~namenske uporabe sredstev
obrambnega resorja izpostavil tudi helikoptersko nujno
medicinsko pomo~, kjer je sodelovanje med Slovensko
vojsko in javnim zdravstvom prav tako izjemno dobro in
je po njegovem prepri~anju to re{itev dobro obdr`ati tudi
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:35
Page 19
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
v prihodnje. Pojasnil je, da imamo z zavarovalnicami sklenjen dogovor, obenem pa potekajo pogovori o dolgoro~nem financiranju prek dr`avnega prora~una. Kot primer dobre prakse je navedel tudi nedavno vladno odlo~itev, da letalo falcon uporabljamo za prevoz organov.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob tem zagotovila, da se bo potrudila zagotoviti manjkajo~a sredstva
za dokon~anje gradnje urgentnega centra, da bi ta lahko
za`ivel najpozneje do 1. novembra letos. Kohezijska sredstva namre~ pokrivajo 85 odstotkov investicije, 15 odstotkov sredstev pa je kritih iz integralnega prora~una, pri
~emer bi morali zaradi nekaterih dodatnih del zagotoviti
{e nekaj ve~ kot milijon evrov sredstev. Milojka Kolar
Celarc je ob tem pojasnila, da so v zaklju~ni fazi priprave
mre`e nujne medicinske pomo~i in osnutka pravilnika o
nujni medicinski pomo~i, {e v fazi priprav pa bodo obiskali vse regije ter se z `upani in direktorji zdravstvenih
ustanov pogovorili o mre`i. Izrazila je prepri~anje, da bo
mre`a urgentnih centrov skupaj z njihovimi sateliti ljudem v `ivljenjsko ogro`ajo~ih stanjih nudila hitro in popolno pomo~. B
Sandra Jerebic, univ. dipl. soc.,
predstavnica za stike z javnostjo
Ogled voja{ke bolni{nice
Ministrica za zdravje je zagotovila,
da se bo potrudila zagotoviti
manjkajo~a sredstva za dokon~anje gradnje urgentnega
centra, da bi ta lahko za`ivel
najpozneje do 1. novembra letos.
Splo{na bolni{nica
Jesenice (SBJ)
prejela polni certifikat
Dru`ini prijazno
podjetje
Na{a bolni{nica je v letu 2011
pridobila osnovni certifikat
Dru`ini prijazno podjetje z
namenom, da zaposlenim
omogo~amo la`je usklajevanje poklicnega in dru`inskega `ivljenja. V treh letih smo
izvedli skoraj vse ukrepe, ki smo jih zapisali v
implementacijskem planu. Tako je v okviru ukrepa otro{ki ~asovni bonus 84 zaposlenih na prvi
{olski dan koristilo en dan izrednega dopusta za
prvo{ol~ke, enemu zaposlenemu omogo~amo
skraj{an delovni ~as zaradi dru`inskih obveznosti
izven zakonskih predpisov, dvema zaposlenima
smo omogo~ili kori{~enje po 5 dni izrednega dopusta zaradi izrednih dru`inskih razlogov, 680
otrok na{ih zaposlenih je obdaril Bo`i~ek z
gledali{ko predstavo in darilom in 54 zaposlenih
smo obdarili ob rojstvu novorojen~ka.
@e v mesecu septembru 2014 smo sprejeli dva
dodatna nova ukrepa, in sicer oprostitev pla~ila
prisotnosti partnerja pri porodu, v primeru ko je
porodnica zaposlena v SBJ, prav tako pa tudi v
primeru, ko je partner porodnice zaposlen v SBJ,
ter oprostitev pla~ila nastanitve star{a, ki spremlja otroka v ~asu njegove hospitalizacije v SBJ.
Oprostitev pla~ila velja za star{e zaposlene v
Splo{ni bolni{nici Jesenice ali njihove partnerje, ki spremljajo hospitaliziranega otroka starega ve~ kot pet let, za katerega spremstvo ni krito iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja. Ostaja pa dol`nost pla~ila
stro{kov prehrane.
19
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:35
Page 20
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Zaradi prevelikih stro{kov izvedbe smo se odlo~ili, da se
ukine ukrep {t. 12 - izvedba ankete za vodje, celostna ocena (180/360 stopinj), prav tako se ukine ukrep {t. 14 ponovno vklju~evanje po dalj{i odsotnosti, saj menimo, da
so te aktivnosti del delovnega procesa in na tem podro~ju
niso potrebne dodatne aktivnosti.
Konec leta 2014 smo izvedli anketo o organizacijskih
dejavnikih usklajevanja poklicnega in dru`inskega `ivljenja v SBJ. Anketni vpra{alnik je bil po elektronski po{ti
poslan vsem zaposlenim, izpolnilo ga je 176 zaposlenih,
kar predstavlja 29,3 %. Rezultati ankete so zelo dobri in potrjujejo, da so zaposleni seznanjeni z ukrepi, ki jih izvajamo
na podro~ju la`jega usklajevanja poklicnega in dru`inskega `ivljenja in so z njimi zadovoljni.
Novembra 2014 smo pridobili tudi certifikat Health promoting hospitals - Promocija zdravja in s tem za~eli izvajati
ukrepe tudi na podro~ju varovanja zdravja zaposlenih.
V letu 2015 smo uspe{no izpeljali prvo tradicionalno {portno-dru`abno sre~anje za vse zaposlene, ki se ga je kljub
slabemu vremenu udele`ilo preko 100 zaposlenih.
Revizijski sklep in{tituta Ekvilib je na podlagi na{ega poro~ila o izvedenih ukrepih, 4. marca 2015 sprejel sklep, da
nam podeli Polni certifikat dru`ini prijazno podjetje.
Na mednarodni dan dru`in, 15. maja, je 41 slovenskih podjetij in organizacij od Ekvilib In{tituta, nosilca certifikata
Dru`ini prijazno podjetje, prejelo omenjene certifikate. 20
Dobitniki certifikatov
20
podjetij je prejelo osnovni in 21 polni certifikat. Do danes
se je v projekt certificiranja priklju~ilo `e prek 240 slovenskih podjetij in organizacij, imetniki certifikata pa skupaj
zaposlujejo okoli 80 tiso~ zaposlenih. V obdobju med
letoma 2011 in 2015 je projekt podprt s strani Evropskega
socialnega sklada. Ekvilib In{titut certifikat Dru`ini prijazno podjetje podeljuje skupaj z Ministrstvom za delo,
dru`ino, socialne zadeve in enake mo`nosti.
Ekvilib In{titut je na slavnostni podelitvi na Gospodarski
zbornici v Ljubljani podelil osnovne certifikate novim podjetjem in organizacijam, ki so se v projekt vklju~ila lani
oziroma letos.
Prejemniki osnovnih certifikatov so: Adriatic Slovenica d.d.,
BKS Bank AG, Ban~na podru`nica, Center Republike
Slovenije za mobilnost in evropske programe izobra`evanja in usposabljanja CMEPIUS, Dom Petra Uzarja, Dom
starej{ih ob~anov Tezno, Dom upokojencev Dom`ale,
Dom upokojencev Polzela, Gospodarska zbornica Slovenije, Javno podjetje Komunala Zagorje, d.o.o., Komunala
Trebnje d.o.o., Konica Minolta Slovenija, d.o.o., Salesianer
Miettex Periteks, d.o.o., Slovenski dr`avni holding, d.d.,
Splo{na bolni{nica Trbovlje, Swatycomet, umetni brusi in
nekovine, d.o.o., Triglav Svetovanje, d.o.o., Varstveno
delovni center Ton~ke Ho~evar, Zavod Dom Marije in
Marte, Zdravstveni dom dr. Jo`eta Potrate @alec in
Zdravstveni dom Sevnica.
Polne certifikate so prejela podjetja, ki so se v postopek
certificiranja vklju~ila v letu 2010 in 11 in po treh letih
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:35
Page 21
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Prepri~ani smo, da
so vsi ukrepi, ki jih na
podro~ju certifikata
Dru`ini prijazno
podjetje izvajamo
koristni in na{im
zaposlenim
omogo~ajo bolj{e
usklajevanje
dru`inskega in
poklicnega `ivljenja.
Pomo~nik direktorja za FRS, gospod Branko Matja{ec je Polni certifikat DPP prejel od dr`avnega
sekretarja na ministrstvu za delo, dru`ino in socialne mo`nosti, gospoda Petra Poga~arja
dokazala, da so upravi~ena do prejema polnega certifikata: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Dru`ba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Dom starej{ih
ob~anov Ljutomer, DOSOR, Dom starej{ih ob~anov d.o.o.,
Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Dru{tvo Projekt ^lovek,
Elektro Celje, d.d., Fiposor, d.o.o., Generali zavarovalnica
d.d. Ljubljana, Grieshaber logistika d.o.o., Informatika informacijske storitve in in`eniring d.d., Mariborski vodovod,
javno podjetje d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d.,
Raiffeisen banka d.d., Saubermacher - komunala Murska
Sobota d.o.o., Sberbank banka d.d., Smartis d.o.o.,
Splo{na bolni{nica Jesenice, Steklarna Hrastnik d.o.o.,
Terme Dobrna, termalno zdravili{~e d.d. in Vzajemna
Zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
"^eprav je {tevilka 240 podjetij in organizacij z 80.000
zaposlenimi, ki so se vklju~ila v certifikat DPP, impozantna in bi jo zavidal marsikateri ponudnik sistemov kakovosti ali poslovnega svetovanja, je pomembno to, kar stoji
za temi {tevilkami. Za temi {tevilkami se skrivajo zadovoljstvo zaposlenih, dobro po~utje na delovnem mestu,
razumevanje nadrejenih, da je poleg slu`be tudi zasebno
`ivljenje, ki je prav tako ali {e bolj pomembno, sprejemanje sodelavcev kot celostnih bitij, ki imajo tako roke
kot mo`gane in kot srce. Zavedanje delodajalcev, da
dru`ina pomeni tudi skrbstvene obveznosti, da pomeni
tako radosti kot skrbi. Poslovna realnost je velikokrat
tak{na, da je te`ko usklajevati poslovno in zasebno `ivljenje, zaveza imetnikov certifikata DPP pa naj bi bila, da
to omogo~ajo v ~im ve~ji meri," je ob tej prilo`nosti pove-
dal Ale{ Kranjc Ku{lan, vodja certificiranja in direktor
Ekvilib In{tituta.
Slovesnosti se je iz Splo{ne bolni{nice Jesenice udele`il
gospod Branko Matja{ec, pomo~nik direktorja za finan~no
ra~unovodsko podro~je, ki je tudi sprejel certifikat.
Za naslednje triletno obdobje smo sprejeli tri nove ukrepe,
in sicer:
ukrep {t. 16 - na~rtovanje letnega dopusta z namenom,
da zaposlenim omogo~amo ~im bolj{e usklajevanje
kori{~enja dopusta z njihovimi pro{njami;
ukrep {t. 17 - dru`inske obveznosti ter delo s skraj{anim delovnim ~asom niso razlogi za zavrnitev ali stagnacijo zaposlenega;
ukrep {t. 18 - sodelovanje svojcev zaposlenih pri ob~asnih delih v organizaciji/podjetju.
Prepri~ani smo, da so vsi ukrepi, ki jih na podro~ju certifikata Dru`ini prijazno podjetje izvajamo koristni in na{im
zaposlenim omogo~ajo bolj{e usklajevanje dru`inskega in
poklicnega `ivljenja.
Pribli`uje se poletni ~as, za mnoge izmed nas najlep{i ~as
leta. @elim vam, da ga pre`ivite, tako kot si najbolj `elite, v
prijetni dru`bi, s svojimi bli`njimi.
Sandra Jerebic, univ. dipl. soc.,
poobla{~enka za usklajevanje
poklicnega in dru`inskega `ivljenja
21
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:35
Page 22
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Sistem vodenja kakovosti v SBJ
V SBJ imamo od leta 2009 dalje vzpostavljen sistem vodenja kakovosti (SVK) po ISO standardu 9001:2008. Ta mednarodni standard spodbuja predvsem procesni pristop pri
razvijanju, izvajanju in izbolj{evanju kakovosti z namenom,
da bi se z izpolnjevanjem zahtev odjemalcev pove~alo njihovo zadovoljstvo (ISO standard 9001/2008, dec. 2008).
Splo{na zahteva standarda ISO 9001 je: "Organizacija
mora vzpostaviti, dokumentirati, izvajati in vzdr`evati
sistem vodenja kakovosti ter nenehno izbolj{evati njegovo uspe{nost v skladu z zahtevami tega mednarodnega standarda".
Pri tem mora organizacija upo{tevati 8 na~el vodenja kakovosti:
• osredoto~enost na odjemalce (tako zunanje kot notranje)
• voditeljstvo
• vklju~enost zaposlenih
• procesni pristop
• sistemski pristop k vodenju
• nenehno izbolj{evanje
• odlo~anje na podlagi dejstev
• vzajemno koristni odnosi z dobavitelji.
V aprilu 2015 smo prestali `e drugo obnovitveno presojo
po ISO standardu 9001. Med presojo so presojevalci
Slovenskega in{tituta za kakovost (SIQ) prepoznali dve
neskladji, in sicer na podro~ju preventivnega vzdr`evanja medicinsko tehni~nih pripomo~kov in gasilskih aparatov. Obe neskladnosti sta bili takoj po presoji odpravljeni.
Presojevalci so nam podali tudi 25 priporo~il, ki jih sprejemamo kot prilo`nost za stalno izbolj{evanje na{ega
na~ina dela in dviganje ravni kakovosti v na{i bolni{nici.
Pripravili smo plan aktivnosti, ki jih bomo v prihodnjih
mesecih izvedli na podro~ju podanih priporo~il.
SBJ je tako ponovno pridobila certifikat ISO
9001:2008, ki nam velja za naslednja tri leta, to je do
31. 5. 2018. V teh letih pa bomo morali SVK nadgraditi z zahtevami in novostmi nove izdaje standarda ISO 9001:2015, ki bo iz{el predvidoma do
konca leta 2015. Poudarek nove verzije standarda
bo na obvladovanju tveganj v vseh procesih.
22
V teh {estih letih smo SVK po ISO standardu nadgradili s
pridobitvijo nem{kega standarda za kakovost v zdravstvu
TEMOS in v letu 2011 z mednarodno akreditacijo za
bolni{nice DIAS (Det Norske Veritas International Acreditation Standard). V letu 2014 smo se odlo~ili, da standarda Temos ne bomo ve~ vzdr`evali, ker so zahteve
standarda skoraj enake kot pri akreditacijskemu standardu DIAS. Tako zni`ujemo stro{ke za vzdr`evanje SVK,
obenem pa ne zmanj{ujemo stopnje kakovosti.
Lansko leto smo uspe{no prestali reakreditacijsko presojo po DIAS standardu.
Presojevalsko ekipo je vodila presojevalka iz Velike Britanije, {e dva presojevalca sta bila s Hrva{ke in Poljske. Z
na{im delom so bili zadovoljni, pohvalili so sistem vodenja kakovosti v bolni{nici in prepoznali veliko izbolj{av, ki
smo jih uvedli v tem letu. Med presojo so prepoznali 3 neskladja kategorije 1 (v letu 2013 - 2), in sicer na podro~ju
medicinskega osebja, na podro~ju spremljanja uspe{nosti
medicinskega osebja in na podro~ju sistema upravljanja z
medicinsko opremo. Prepoznali so tudi 14 neskladij kategorije 2 (v letu 2013 - 9) za podro~ja: sistem vodenja
kakovosti ISO 9001, opis/na~rt kakovosti, informirano
soglasje, laboratorij, sistem za prepre~evanje in obvladovanje oku`b, medicinska dokumentacija, sistem upravljanja z medicinsko opremo, fizi~no okolje, sistem upravljanja protipo`arne varnosti, sistem upravljanja varnosti,
sistem upravljanja z nevarnimi snovmi in sistem upravljanja z infrastrukturo. V bolni{nici smo takoj po presoji
pripravili na~rt aktivnosti za odpravo neskladij in ve~ino
ukrepov do konca leta 2014 `e izvedli. Prejeli smo tudi
pohvalo za izjemno raven na~rtovanja odpusta, ki
vklju~uje obvezne zahteve proaktivne priprave pacienta
na odpust in dodatne postopke ter skrbno spremljanje po
odpustu. Presojevalci so ocenili, da so postopki dobro
organizirani in tvorijo logi~no zaporedje.
14. in 15. maja 2015 smo imeli ponovno redno letno presojo po DIAS standardu. Tokrat je bil vodja presoje Daniel
Grabar, dr. med., presojevalec za splo{no podro~je je bil
Miroslav Harja~ek, dr. med. s Hrva{ke, presojevalka
za fizi~no okolje in po`arno varnost pa Harriet
Smith iz Velike Britanije. Presojevalci so presojali sko-
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:35
Page 23
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
raj vse oddelke in enote v na{i bolni{nici. Na zaklju~nem
sestanku so nam podali kratko poro~ilo o ugotovitvah
presoje, kon~no poro~ilo lahko pri~akujemo konec
meseca junija. Vsi presojevalci so poudarili, da so se med
nami zelo dobro po~utili in da so imeli povsod prilo`nost
govoriti z nasmejanimi in zavzetimi zaposlenimi. [e posebej so poudarili, da so na podro~ju izpolnjevanja zahtev
DIAS standarda prav povsod prepoznali napredek v
primerjavi s preteklimi leti. [e posebej so pohvalili organizacijo in na~in dela v voja{ki bolni{nici ROLE, lekarno
in na~in spremljanja porabe zdravil, delo klini~ne farmacevtke, analizo smrti pacientov v kirur{ki slu`bi, vodenje
naravnih porodov na ginekolo{kem-porodni{kem oddelku in samo zavzetost vseh nas za stalno izbolj{evanje.
Ugotovili so tudi nekaj podro~ij, kjer pa zahtev standarda
{e ne izpolnjujemo v celoti. Ta podro~ja so: klini~na pooblastila in spremljanje uspe{nosti in u~inkovitosti zdravnikov, planiranje odpusta na pediatri~nem in ginekolo{ko-porodni{kem oddelku, izpolnjevanje medicinske dokumentacije z obrazcem za pojasnilno dol`nost in zapisom statusa in na~rta zdravljenja in zdravstvene nege,
na~in rokovanja ter preverjanja ustreznosti defibrilatorjev
in po`arna varnost.
Vodenje, vzdr`evanje in nadgradnja sistema vodenja kakovosti po standardih, ki jih v SBJ imamo, vsekakor omogo~ajo in vplivajo na bolj{o kakovostno in varno
zdravstveno obravnavo na{ih pacientov, nam zaposlenim
pa omogo~ajo sistemati~nost, preglednost in sledljivost
pri na{em delu. B
Sandra Jerebic, univ. dipl. soc.,
predstavnica vodstva za kakovost
23
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:35
Page 24
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Promocija
zdravja
se vklju~evala v projekte s podro~ja klini~ne
promocije zdravja na nacionalni in mednarodni ravni,
• poravnala letno ~lanarino Mednarodni mre`i za
promocijo zdravja v vi{ini 250 evrov,
• zagotavljala to~nost posredovanih podatkov
v Mednarodno mre`o za promocijo zdravja v
bolni{nicah.
21. oktobra 2014 smo se pridru`ili Mednarodni mre`i
promocije zdravja v bolni{nicah (International Network
of Health Promoting Hospitals & Health Services) ali na
kratko HPH. V Sloveniji je koordinatorka Slovenske
mre`e za promocijo zdravja v bolni{nicah asist. dr. Jerneja Farka{ - Lain{~ak, dr. med.
V ta namen je direktor bolni{nice podpisal pismo o nameri, ki slu`i kot dogovor, da si bo bolni{nica prizadevala za sistemati~no izvajanje aktivnosti promocije
zdravja v vsakodnevni praksi. Ravno tako smo se zavezali, da bomo spo{tovali ustavo in druge strate{ke dokumente Mednarodne mre`e za promocijo zdravja v bolni{nicah ter si prizadevali za sistemati~no izvajanje
aktivnosti klini~ne promocije zdravja v vsakodnevni
bolni{ni~ni praksi.
Strategija zdravstvenih ustanov, ki promovirajo zdravje,
se osredoto~a na 4 podro~ja:
1. Promocija zdravja pacientov
2. Promocija zdravja zaposlenih
3. Spreminjanje zdravstvenih ustanov v
podporna okolja
4. Promocija zdravja lokalne skupnosti v
obmo~ju okrog zdravstvene ustanove
Bolni{nica se s podpisom zavezuje, da bo:
• spo{tovala na~ela temeljnih strate{kih dokumentov
s podro~ja promocije zdravja (Ottawska listina,
Budimpe{tanska deklaracija, Dunajska priporo~ila)
ter si prizadevala za sistemati~no strokovno delo na
podro~ju klini~ne promocije zdravja,
• vklju~evala aktivnosti klini~ne promocije zdravja
v sistem vodenja kakovosti,
• pripravila in dopolnjevala pisni na~rt aktivnosti
promocije zdravja, ki naj vklju~uje vsa {tiri podro~je
delovanja (paciente, zaposlene, podporno okolje
in lokalno skupnost),
• preverjala izvajanje in u~inkovitost pisnega na~rta
aktivnosti promocije zdravja,
• redno uporabljala "Standard za promocijo zdravja
v bolni{nicah"(WHO, 2004),
• si prizadevala ustvariti zdravju naklonjeno okolje
s privzemanjem preventivnih na~el v organizacijsko
strukturo in kulturo,
• izbrala koordinatorja/ko za aktivnosti promocije
zdravja, ki bo skrbel/a za usklajevanje, spodbujanje
in izvajanje le-teh v bolni{nici,
• posredovala informacije in primere dobre prakse ter
24
Mi smo si za prioritetno podro~je izbrali promocijo zdravja zaposlenih. V ta namen smo sestavili delovno skupino, ki jo sestavljajo ~lani razli~nih poklicnih skupin.
Pripravili smo tudi zavihek na intranetu (na levi strani)
z imenom PROMOCIJA ZDRAVJA, kjer vas obve{~amo o
novostih na podro~ju promocije zdravja in objavljamo
razli~na gradiva.
Najprej nas je v sklopu promocije zdravja za zaposlene
zanimalo, kaj o tej temi menijo zaposleni, zato smo izvedli anketo. Anketa je bila objavljena in tako dostopna
vsem zaposlenim na intranetni strani bolni{nice v ~asu
od 11. do 19. marca 2015. Predhodno smo pred aktivacijo ankete izvedli promocijsko akcijo "jabolko za
vsakega zaposlenega", ob ~emer smo zaposlene informirali o anketiranju.
Anketo je izpolnilo 144 oseb, kar je 23 % vse zaposlenih v
Splo{ni bolni{nici Jesenice. Spra{evali smo o udele`bi/neudele`bi pri posameznih aktivnostih, katerih nabor
so pripravili ~lani skupine za promocijo zdravja in pregledali predstavniki sindikatov. Eno vpra{anje je bilo
odprtega tipa, kjer so lahko anketiranci izrazili svoje predloge oz. mnenja na temo promocije zdravja. Vsi predlogi so bili zelo pozitivno sprejeti (z ve~ino se anketiranci
strinjajo med 70 in 80 %), najmanj{e zanimanje je bilo
pri~akovano za delavnico za izgubo telesne te`e (54,9 %).
Izbrali smo prvih pet, s katerimi se strinja najve~ anketirancev. Kot je iz spodnjih podatkov razbrati, je najve~
zanimanja za:
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:35
Page 25
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
PREDLOG
Intranetni vpra{alnik glede stresa,
mobinga in izgorelosti
Objavljanje receptov za jedi (na intranetu),
ki bi promovirali zdrav na~in `ivljenja
Akcija "Uporabim stopnice namesto
dvigala", s ~imer bi razbremenili
uporabo dvigal
Uporaba popusta pri kartah za fitnes,
aerobiko, plavanje …
Delavnice "za zdravo hrbtenico",
pravilno dr`o …
% poz.
odg.
93 %
90,8%
90,8%
89,4%
87,3%
^e bi SBJ sofinancirala telovadnico, bi bilo najve~ (60,6 %)
anketiranih zainteresiranih za badminton. Dodatno je bila
ponujena {e mo`nost lastnega predloga, kjer so najve~krat
omenjene dodatne aktivnosti: aerobika, pilates in zumba.
Trenutno na intranetu objavljamo vabila na {portne dogodke na obmo~ju Jesenic, organizirano je predavanje/delavnica o soo~anju s stresom, pripravljajo se delavnice z
vajami za hrbtenico, pripravljamo nalepke, ki bodo spodbujale uporabo stopni{~, pripravljamo akcijo, ki bo spodbujala pitje (vode seveda), dogovarjamo se za organizacijo dru`inskih pohodov in {e in {e in {e.
V sklopu promocije zdravja v lokalni skupnosti pa
bi lahko {teli tudi dva dogodka, ki smo jih organizirali zaposleni v bolni{nici, in sicer:
V sredo, 18. marca 2015, smo v sodelovanju z Zdru`enjem
za `ilne bolezni Slovenije organizirali dan `il. V leto{njem
letu smo `eleli opozoriti predvsem na te`ave, ki jih
povzro~ajo bolezni ven, zato je bil slogan akcije "No~em
oteklih in bole~ih nog". Obenem smo ozave{~ali tudi o
zdravju ledvic, saj v marcu obele`ujemo svetovni dan
ledvic. Leto{nji slogan le tega je bil "Zdravje ledvic za vse".
Akcija je potekala v Mercator centru Jesenice, kjer smo
obiskovalcem podajali informacije, pokazali videoprojekcijo, jih pou~ili o prepre~evanju in zdravljenju bolezni ven
nog, lahko so si izmerili krvni tlak in krvni sladkor. V laboratoriju Splo{ne bolni{nice Jesenice je isto~asno potekalo
tudi brezpla~no merjenje prisotnosti beljakovin v urinu.
Kot ste verjetno `e opazili, smo na stopni{~e glavne stavbe, tja, kjer se
preko zadnjega dvori{~a po novem hodi v slu`bo, postavili tablo z obvestili o temah, ki se na kakr{en koli na~in dotikajo promocije zdravja.
Vabimo vas, da objave berete, se dogodkov udele`ujete, predvsem pa
`elimo da objave soustvarjate, zato nam vsebine, ki se vam zdijo zanimive,
po{ljite na mail: [email protected] in poskrbeli bomo za objavo.
pu{~anju, katerega najpogostej{a vzroka sta koronarna
bolezen in arterijska hipertenzija. O sr~nem popu{~anju
smo ozave{~ali s pomo~jo filmske projekcije, {e pomembneje pa je, da so bili za individualni pogovor obiskovalcem na voljo zdravstveni strokovnjaki, ob tem pa smo
merili {e krvni sladkor, krvni tlak in frekvenco pulza, pri
~emer sta sodelovala {tudenta Fakultete za zdravstvo. B
Mateja Bahun, prof. zdr. vzg.,
pristojna oseba za promocijo zdravja
V petek, 8. maja 2015, smo v Splo{ni bolni{nici Jesenice
obele`ili evropske dneve ozave{~anja o sr~nem poEkipa - Ozave{~anje o sr~nem popu{~anju
25
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:36
Page 26
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Ekipa - Dan `il in dan ledvic
26
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:36
Page 27
Protokol
BOLje
Obravnavanje
koristnih
predlogov
zaposlenih
v SBJ
V letu 2015 smo v na{i bolni{nici za~eli z zbiranjem koristnih predlogov zaposlenih.
Vzpostavili smo protokol SOP
62 - Obravnavanje koristnih
predlogov zaposlenih v SBJ.
Namen protokola je spodbuditi vse
zaposlene v bolni{nici k ustvarjalnosti in s tem k odkrivanju in uvajanju
novih re{itev, ki lahko prispevajo k:
• ve~ji kakovosti in varnosti storitev,
• prihrankom,
• zagotavljanju stabilnosti procesov
pri opravljanju storitev,
• izbolj{anju procesov dela,
• racionalnosti pri izvajanju storitev,
• izbolj{anju varnosti in zdravja pri
delu, pogojev dela in varstva okolja,
• pove~anju ugleda zavoda itd.
Direktor bolni{nice je za obdobje
treh let imenoval tri~lansko komisijo
za inovativnost, ki skrbi za izvajanje
inovativne dejavnosti. ^lani komisije
so Sandra Jerebic (predsednica), Sandra Tu{ar in Bo{tjan Gluhar. Komisija se sestane enkrat mese~no in obravnava prejete predloge. Vsak
zaposleni, ki poda ustrezen koristen
predlog, prejme sladko nagrado, ki
mu jo podeli direktor.
V prvih petih mesecih leta 2015 so
zaposleni podali 19 koristnih predlogov, od tega jih bo 13 implementi-
ranih v proces dela, 6 pa zaradi razli~nih razlogov ne. Mese~no nagrado - ~okolado smo podelili 17 predlagateljem, v dveh primerih pa smo
predlog v celoti zavrnili in nagrade
nismo podelili.
Zaposleni so predlagali naslednje:
• namestitev termostatskih ventilov
na radiatorje zaradi ekonomi~ne
regulacije temperature prostorov,
• ukinitev izbirnih jedilnikov na
pediatriji,
• naro~anje adaptiranega mleka za
pediatrijo neposredno po viziti in
ne v no~nem ~asu,
• ureditev dostopa na intranetni
strani do vseh diplomskih, magistrskih in ostalih nalog, kjer je SBJ
vklju~ena v raziskovalno okolje,
• izdelava usmerjevalne kode oddelkov in ambulant ob izgradnji
novega urgentnega centra, ki bo
omogo~ala bolj{o informiranost
pacientov in obiskovalcev,
• prehod s programskega paketa
MS Office na enega od odprtokodnih programov (LibreOffice, KingSoft itd.) v naslednjih dveh letih,
• tiskanje ve~ delovnih nalog TVS
skupaj na A4 list,
• uvedba table pi{i bri{i za zapis
pacientovih laboratorijskih preiskav,
venozne terapije, RZP in podobno,
• ureditev profila SBJ na socialnih
omre`jih,
• za{~ita skladi{~a za odpadke
pred de`jem, ker mokri odpadki
pove~ajo skupno te`o odpadkov,
• tiskanje nalepk z osnovnimi
podatki pacientov glede na
dejanske potrebe,
• po{iljanje obvestil za obisk patrona`nih slu`b po elektronski po{ti,
• oblikovanje in priprava navodil
za preverjanje znanja zaposlenih
v zdravstveni negi po kon~ani
poskusni dobi,
Podelitev nagrade za najbolj{i predlog prvega
tromese~ja gospe Mojci Rabi~
• racionalna uporaba medicinsko
tehni~nih pripomo~kov v IIT.
^lani upravnega kolegija so v aprilu
med prispelimi predlogi izbrali najbolj{i predlog prvega tromese~ja v letu
2015. To je predlog gospe Mojce
Rabi~, ki je predlagala, da se ob
izgradnji novega dela bolni{nice z urgentnim centrom doda {e "smerokaz",
ki bi vse obiskovalce in paciente usmerjal do `elene ambulante ali oddelka. Pri sprejemni pisarni bi bila tabla z
legendo obarvanih ~rt. Vsaka ambulanta ali oddelek bi imel svojo barvo.
Barvne ~rte bi se nato nadaljevale po
steni. Tako bi vsak pacient/obiskovalec
pri{el do `elene ambulante ali oddelka.
Nagrajenka je iz rok direktorja bolni{nice prejela nagrado v vrednosti 100 evrov,
ki jo poklanja podjetje Kompas shop,
d.o.o.
Sistem zbiranja koristnih predlog zaposlenih je vzpostavljen in verjamemo,
da nas boste zaposleni {e naprej
razveseljevali z njimi. Vljudno vabljeni,
da va{e koristne predloge posredujete
na obrazcu OBR 180 na e-naslov
[email protected] ali v vlo`i{~e. B
Sandra Jerebic, univ. dipl. soc.,
predsednica komisije za
inovativne dejavnosti
27
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:36
Page 28
Sre~anje zaposlenih
BOLje
Vodstvo bolni{nice je v leto{njem
maju uresni~ilo dolgoletno `eljo o
organizaciji {portno dru`abnega
sre~anja vseh zaposlenih SBJ. V
okviru ukrepov za certifikat Dru`ini
prijazno podjetje je bila ta aktivnost
na~rtovana `e v preteklih letih, vendar je zaradi razli~nih razlogov ni
bilo mo`no izvesti. Za izvedbo leto{njega sre~anja je bil imenovan
organizacijski odbor, ki so ga sestavljali Sandra Jerebic, Robert Carotta,
Bernarda Novak Poklukar, Tatjana
Tu{ar in Bo{tjan Gluhar, dolo~en je
bil datum in kraj izvedbe ter {portno zabavni program. Interes zaposlenih je bil pri~akovan, zato smo
bili toliko bolj veseli, ko se je {tevil-
28
ka prijavljenih iz dneva v dan ve~ala. Kljub slabemu vremenu je dru`enje popolnoma uspelo, ve~ o
dogajanju pa si preberite v zapisu
Bo{tjana Bizjaka, zdravnika, specializanta interne medicine.
Organizacijski odbor
Interes zaposlenih je
bil pri~akovan, zato
smo bili toliko bolj
veseli, ko se je {tevilka prijavljenih iz
dneva v dan ve~ala.
Namen piknika dose`en
Pa je za nami, prvi uradni vsebolni{ni~ni piknik, ki naj bi po pri~evanju
nekaterih kon~no povezal vse
zaposlene v bolni{nici. Kljub pomanjkanju vidnega ogla{evanja smo
{tevilni pozdravili idejo, vendar bolj
ko se je bli`al datum piknika, bolj so
se za~ele pojavljati odpovedi. Nekateri so imeli slu`bene obveznosti,
drugi so si za`eleli po~itka, {tevilni
pa so se o~itno ustra{ili slabe vremenske napovedi. Tudi list z
malo{tevilnimi prijavami, ki je visel
na endokrinolo{kem oddelku, ni
ravno vlival optimizma.
Vsemu navkljub sem se odlo~il, da
se udele`im piknika ter se v `elji po
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:37
Page 29
Sre~anje zaposlenih
BOLje
to~nosti pravo~ano napotil iz bolni{nice. Pri{el sem med prvimi in se
spoznal z organizacijskim odborom,
ki mi je povedal, da bo kljub slabi
vremenski napovedi obisk {tevil~en,
saj naj bi pri{lo kar 120 ljudi. @al smo
zaradi prav jesenskega de`evnega
vremena morali odpovedati {tevilne
{portne igre, vendar pa najbolj zagrizenih le-to ni odvrnilo, da ne bi
predvsem s predstavniki kirurgov
odigrali nekaj iger ko{arke. Ob prihodu sodelavcev smo se po stari navadi pogrupirali po oddel~ni pripadnosti, vendar smo se kasneje ob
spodbudi organizacijskega odbora
postopoma pome{ali med ostale. Za
to je bila zaslu`na predvsem gospa
Sandra, ki nas je neutrudno vabila
na plesi{~e, DJ Ka~a, ki je skrbel za
animacijo ter ansambel Tramvaj. Poleg plesa smo se najpogumnej{i preizkusili, nekateri bolj, nekateri pa manj
uspe{no, tudi na karaokah. Manjkali
nista niti dobra hrana in pija~a. Zabave je bilo na pretek. Kljub za~etni
zadr`anosti, so se zabavni momenti
kar vrstili eden za drugim, najvztrajnej{i pa smo ostali do zgodnjih jutranjih ur.
Kljub nekaterim neuresni~enim `eljam menim, da je bil namen piknika
dose`en in da smo presegli okvire
oddel~ne pripadnosti ter pripravili
dobre temelje za poenotenje bolni{ni~nih zabav v prihodnje. [tevilne
osebe, s katerim smo se sre~evali na
hodniku ter se poznali samo navidezno, so {ele sedaj dobile imena in
priimke. Pogre{al sem zgolj nekoliko ve~jo prisotnost zdravni{kega tima
z internega oddelka, saj se je na koncu izkazalo, da sem bil edini predstavnik. Vsekakor pa pozdravljam `e
naslednjo vsebolni{ni~no zabavo, ki
se obeta v decembru tega leta. V `elji
po ponovnem dru`enju z zaposlenimi se je bom z veseljem udele`il. B
Bo{tjan Bizjak,
dr. med.
29
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:37
Page 30
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Dan odprtih vrat v Splo{ni
bolni{nici Jesenice
Vsako leto `e tradicionalno v na{i bolni{nici organiziramo
DAN ODPRTIH VRAT. Obi~ajno je dogodek povezan z
mednarodnim dnevom medicinskih sester, zdravstvenih
tehnikov in mednarodnim dnevom babic. Tokrat smo
aktivnosti zaradi pomembnih zunanjih presoj sistema
vodenja kakovosti, rahlo zamaknili in sicer na torek, 9. 6.
2015. Aktivnosti so potekale od 9.00 do 13.00 ure v avli
prvega nadstropja. Namen odprtih vrat je predstavitev
dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe. Prilo`nost, da se
{ir{e in nazorneje predstavi delo, kompetence, delokrog
in paleta znanj medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov,
babic, fizioterapevtov, delovnih terapevtov, ...
30
Na{ prostor je ob pacientih in to od rojstva do smrti, vsak
dan ob vsaki uri. Imamo pa pomembno vlogo tudi v preventivni dejavnosti, zdravstveni vzgoji, oskrbi ljudi v doma~em okolju, skrbi za kroni~ne bolnike v referen~nih
ambulantah, vodenju negovalnih enot, sodelovanju v {ir{i
lokalni skupnosti in {e in {e …
V sklopu preventivnih dejavnosti so tako ob dnevu odprtih vrat s sodelovanjem Dru{tva za osteoporozo, {tudentov Fakultete za zdravstvo Jesenice, prostovoljcev ter na{ih zaposlenih potekale meritve kostne gostote, glukoze v
krvi, krvnega tlaka, holesterola, hemoglobina, gle`enjskega
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:37
Page 31
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
indeksa. Izvajali smo test na plo{~ici za dolo~itev krvne
skupine. Ob tem smo svetovali o prehrani, o pravilnem
samopregledovanju dojk, nudili teoreti~no znanje in
prakti~ni prikaz temeljnih postopkov o`ivljanja, predstavili rokovanje z Epipenom (adrenalin za samopomo~ pri
alergi~ni reakciji) in {e mnogo drugih aktivnosti.
Z obiskom smo bili izredno zadovoljni, ~e sodimo po
{tevilu izvedenih meritev se je pri nas ustavilo preko 100
ljudi, prav tako pa so bili zadovoljni tudi na{i obiskovalci.
Se zopet vidimo naslednje leto! B
Tanja Pristavec, mag. z. n.
pomo~nica direktorja za
zdravstveno nego in oskrbo
31
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:37
Page 32
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
10. kongres zdravstvene
in babi{ke nege Slovenije
Leto{nji 10. kongres zdravstvene in babi{ke nege
Slovenije je potekal v Kongresnem centru Brdo
11. in 12. maja. Kongres je bil jubilejni, rde~a nit
pa "Z optimalnimi viri do u~inkovite zdravstvene
in babi{ke nege". Sestavljen je bil iz ve~ delov,
vseh skupaj jih je bilo 15.
Zaposleni v zdravstveni in babi{ki negi Splo{ne
bolni{nice Jesenice so svoje delo in raziskovanje
predstavili s petimi prispevki.
V delu, ki je obravnaval kakovost in varnost v zdravstvu, sta svoj prispevek z naslovom "Varnost na
podro~ju razdeljevanja zdravil" predstavili Alenka Bijol
in Marija Me`ik Veber. Poudarili sta, da je varnost pri
predpisovanju in izvajanju razdeljevanja zdravil del
vsakodnevnega procesa v klini~ni praksi in da na
varnost razdeljevanja zdravil vpliva ve~ dejavnikov.
Izvedli sta kvalitativno metodo raziskovanja z opazovanjem. Opazovali sta samo razdeljevanje zdravil, poleg
tega pa tudi {tevilo in vzroke prekinitev. Ugotovili sta,
da v 21 % prihaja do postopkovnih napak pri pripravi in
razdeljevanju zdravil per os in definirali tudi razloge za
prekinitev medicinskih sester med izvajanjem intervencije. Zaklju~ili sta, da igra na podro~ju razdeljevanja
zdravil veliko in pomembno vlogo varnost: izobra`evanje zaposlenih, upo{tevanje standardov kakovosti
in ozave{~anje kulture varnosti.
Mojca Strgar, Nada Macura Vi{i} in Manca Poga~nik so
v segmentu kazalnikov kakovosti v bolni{nicah predstavile svojo raziskavo z naslovom "Uporaba objektivnih in subjektivnih podatkov na vseh nivojih predaje
pacienta med medicinskimi sestrami - kako kakovostni
in u~inkoviti smo?" V raziskavi so navajale, da je predaja pacienta pomemben element zdravstvene nege in
obravnave pacienta, predvsem pa so s kvantitativno
metodo raziskovanja `elele ugotoviti, kateri so tisti
dejavniki, ki vplivajo na pomanjkljivost, izgubo ali
nepravilnost informacij pri predaji pacienta. Rezultati
njihove raziskave so pokazali, da je najve~je strinjanje
sodelujo~ih v raziskavi s trditvami, da je pri predaji
pacienta zelo pomembna pravilna komunikacija,
32
ustrezna dokumentacija ter da u~inkovita predaja slu`be zagotavlja kontinuirano zdravstveno nego. Raziskava je pokazala pomembnost predaje slu`be tudi v
relaciji z varno in kakovostno obravnavo pacientov ter
da bo v bli`nji prihodnosti v Splo{ni bolni{nici Jesenice
nujno razmisliti o tem, da bo poleg verbalne potrebno
izvesti tudi drugo obliko predaje pacienta.
V istem delu so svoj prispevek predstavile Jana Lavti`ar,
Mateja Bahun in Zorica Pani}. Prispevek "U~inkovitost
~i{~enja pacientove okolice - ko vidno postane nevidno" so pripravile z metodo na~rtnega opazovanja.
Njihovo izhodi{~e je bilo, da je v bolni{nicah eden
izmed najpomembnej{ih ukrepov za prepre~evanje
prenosa oku`b ~i{~enje oziroma higiena prostorov in {e
najbolj neposredne pacientove okolice. Navajale so, da
so nedosledno o~i{~ene povr{ine in pripomo~ki poleg
slabe higiene rok najpogostej{i vzroki za prenos
bolni{ni~nih oku`b, ki lahko hitro poslab{ajo pacientovo zdravstveno stanje, podalj{ajo hospitalizacijo,
pove~ajo stro{ke obravnave in vplivajo tudi na zadovoljstvo pacienta. Njihov namen je bil ugotoviti, kako
temeljito je ~i{~enje prostorov v Splo{ni bolni{nici
Jesenice in katera so tista podro~ja, ki predstavljajo
najve~jo nevarnost za prenos bolni{ni~nih oku`b.
Ugotovile so, da so rezultati pridobljeni v letu 2013
pokazali izredno nizek odstotek u~inkovitosti izvedenega ~i{~enja, in sicer povpre~no 81 % (29 %-100 %), v
letu 2015 pa je skupna uspe{nost ~i{~enja 85-odstotna,
kar je sicer izbolj{anje, toda po posameznih povr{inah
je {e vedno le 22-odstotna.
S svojim prispevkom "Medicinska sestra - pomemben
~lan zdravstvenega tima pri prehranski oskrbi bolnikov
v bolni{nici" se je v delu Prehrana - pomemben kazalnik zdravja, predstavila Pavla Lavrinec. Hrana je za bolnike v bolni{nici sicer del ugodja, je navajala Lavrin~eva
v uvodu, vendar je njen pomen veliko ve~ji, saj predstavlja nelo~ljivi del njihovega zdravljenja. Prehranska
oskrba je osnovna dol`nost zagotavljanja ustrezne in
primerne hrane in pija~e in/ali prehranskih pripravkov
bolniku. Zaposleni v bolni{nicah si morajo prizadevati,
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:37
Page 33
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
da bodo z ustrezno prehransko oskrbo zmanj{ali tveganje za poslab{anje prehranskega stanja bolnika med
hospitalizacijo. Medicinske sestre imajo v {tevilnih segmentih prehranske oskrbe veliko vlogo, kar je razvidno
`e iz njihovih kompetenc pri `ivljenjski aktivnosti
prehranjevanje in pitje. Namen prispevka je bil povezati dolo~ene aktivnosti Resolucije (2003) 3 o prehrani in
prehranski oskrbi v bolni{nicah z vlogo medicinskih
sester pri prehranski oskrbi bolnikov. Ugotovila je, da
podhranjenost predstavlja tveganje za {tevilne zaplete
zdravljenja, kar povi{a stro{ke zdravljenja in poslab{a
kakovost bolnikovega `ivljenja. Kot del zdravstvenega
tima imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri
prehranski oskrbi, tako pri prepoznavanju podhranjenosti, kot tudi pri izvajanju ukrepov za njeno
prepre~evanje in da mora presejanje prehranskega tveganja postati del rednih postopkov zdravstvene nege.
V delu, ki je obravnaval zdravje `ensk in babi{tvo, so
svoj strokovni prispevek predstavile Katja Zupan,
Barbara Sfiligoj, Nina Trifoni in Eva Macun. V prispevku
z naslovom "Na~rt neprekinjene skrbi za `enske, nose~nice, porodnice, otro~nice in njihove dru`ine s strani
babice v Splo{ni bolni{nici Jesenice" so uvodoma
poudarile, da je po Kodeksu etike za babice Slovenije
babica prepoznana kot zdravstvena strokovnjakinja, ki
s svojim znanjem in kompetencami pomaga `enski v
vseh obdobjih njenega `ivljenja, glavno vlogo pa odigra
v njenem rodnem obdobju. Predstavile so tudi spremembe v Splo{ni bolni{nici Jesenice v porodni{tvu in
babi{tvu, od opu{~anja nepotrebnih rutinskih postopkov do uvajanja z dokazi podprte porodni{ke prakse, ki
so jo porodnice zelo dobro sprejele. V svojem prispevku so uporabile deskriptivno metodo dela, podatke so
pridobile z anketiranjem 32 otro~nic. Rezultati so
pokazali, da samo 6,25 % otro~nic ni bilo zadovoljnih z
obravnavo babic na oddelku. Samo ena otro~nica je
menila, da ni dobila dovolj informacij o poporodnem
obdobju s strani babic. Dve anketirani otro~nici sta bili
mnenja, da nista dobili dovolj informacij o dojenju.
Vseh 32 otro~nic, ki so odgovarjale na anketni vpra{alnik, se je strinjalo s trditvijo, da so babice zagotovile
enako oskrbo, kot bi jim jo zdravniki. 65 % otro~nic je
bilo bolj zadovoljnih z babi{ko obravnavo, 25 % pa je
bilo zadovoljnih z babi{ko obravnavo in obravnavo
zdravnikov. Zaklju~ile so, da se je na ginekolo{ko-porodni{kem oddelku Splo{ne bolni{nice Jesenice pokazala
potreba po ve~jem delu in vplivu babic tudi v predporodnem in poporodnem obdobju in ne samo v
porodni sobi ter da tako teorija kot praksa dokazujeta,
da babica s svojimi kompetencami in znanjem lahko
uspe{no in kakovostno vodi zdravo nose~nico, porodnico in otro~nico.
Leto{nji kongres lahko ocenjujemo kot uspe{en ne
samo v slovenskem prostoru, uspe{en je bil tudi za
Splo{no bolni{nico Jesenice. Predstavili smo prispevke,
ki temeljijo na z dokazih podprti praksi, kar je korak
naprej. Pomembno je, da smo pokazali in dokazali, da
smo se premaknili s teoreti~nih izhodi{~ do raziskav,
izvedenih v praksi v na{i ustanovi in da ugotovitve
raziskav uspe{no izvajamo. B
Mojca Strgar, dipl. m. s.,
glavna medicinska sestra
pediatri~ne in ginekolo{ko
porodni{ke slu`be
33
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:38
Page 34
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Spo{tovane ~lanice
in ~lani,
Spomladi 2013 je pri{lo do 4 letne mandatne zamenjave
predsedstva dru{tva. Tanja Pristavec je bila v vlogi predsednice do konca leta 2014. Iz mesta za izobra`evanje je
vodenje Dru{tva prevzela Alenka Bijol. Nepogre{ljiva je
prav tako vloga Zorice Pani} za splo{ne zadeve ter Nine
Trifoni za podro~je izobra`evanja. Zame osebno je vloga velika ~ast, odgovornost in velik izziv. Tanja Pristavec je zapisala, da za~etki niso lahki; pa {e kako dr`i.
Pot pa je la`ja, ~e naloge sprejme{ kot izziv z veliko
mero odgovornosti.
V preteklem letu smo posku{ali slediti zastavljenemu
planu dela za leto 2014. Organizirali smo strokovna izobra`evanja iz obveznih vsebin, Etike in Zakonodaje v
dejavnosti zdravstvene in babi{ke nege. @e v preteklem
letu so se nam pridru`ili {tudentje Fakultete za zdravstvo
Jesenice, tudi letos so bili aktivni s predstavitvijo Odprave v Zambijo. Potekale so razli~ne {portne dejavnosti,
pohodi, izleti, rekreacija, vadbe, nordijska hoja, strokovne ekskurzije, delavnice, sprostitvena in kulturna
dru`enja. Nadaljujemo z kori{~enjem abonmajskih kart
Pre{ernovega gledali{~a Kranj ter Gledali{~a Toneta
^ufarja Jesenice. Dru{tvo si prizadeva k nadgrajevanju
povezanosti pri izvajanju izobra`evanj in strokovnih
izpopolnjevanj pri Zbornici - Zvezi, k razvoju podro~ja
interesnih dejavnosti, v podporo podro~ju strokovnega
izpopolnjevanja in vse`ivljenjskega u~enja in kakovostnemu pre`ivljanju prostega ~asa. ^lani se bodo imeli
tudi v letu 2015 mo`nost strokovno izpopolnjevati, nadgraditi znanje iz nem{kega jezika, izobra`evati na
razli~nih podro~jih ter gibati in krepiti duha in telo.
Dru{tvo si tako za svoje ~lane aktivno prizadeva k uresni~itvi za~rtanih aktivnosti.
Alenka Bijol, dipl. m. s.,
univ. dipl. soc.
predsednica
DMSBZT Gorenjske
34
Odprava v Zambijo
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:38
Page 35
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Predstavnice DMSBZT Gorenjske
35
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:38
Page 36
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
5. maj - svetovni dan za higieno rok
V Splo{ni bolni{nici Jesenice smo 5. maja 2015 izvedli
preverjanje uspe{nosti razku`evanja rok v sodelovanju z
Ecolabom in Fakulteto za zdravstvo Jesenice in s tem
obele`ili svetovni dan za higieno rok. Preverjali smo izvajanje razku`evanja rok s pomo~jo pripomo~ka za ugotavljanje uspe{nosti razku`evanja rok (Black box). Uspe{nost smo ocenili z ocenami USTREZNO in NEUSTREZNO. Z Black boxom smo obiskali vse oddelke in enote
v bolni{nici in vabili zaposlene k razku`evanju rok.
Aktivnost je potekala od 7.30 do 14.30. Vabilu k razku`evanju se je odzvalo 206 udele`encev (zdravstvenih
delavcev in zdravstvenih sodelavcev). Razku`evanje je
bilo uspe{no, torej ustrezno izvedeno v 85 %.
V prostorih voja{ke bolni{nice je prav tako 5. maja od
9.00 do 12.00 delovala stojnica, na kateri sta k razku`evanju rok zaposlene in obiskovalce pozivali {tudentki
Fakultete za zdravstvo Jesenice. Na stojnici smo predvajali video posnetek, ki je ponazarjal, kako pomembna je
higiena rok, in razdeljevali letake, ki jih je posredovala
Svetovna zdravstvena organizacija. Slogani na letakih so
seznanjali paciente in zaposlene o pomembnosti razku`evanja rok. Povabili smo paciente, obiskovalce ter zaposlene, da se s sloganom fotografirajo in tako izrazijo
svoje mnenje. Na stojnici se je oglasilo 32 obiskovalcev,
uspe{nost njihovega razku`evanja je bila 69-odstotna.
Obiskovalci so se posladkali z bomboni, ki so s sloganom RAZKU@I SE in sliko dlani pozivali k higieni rok.
Zahvaljujemo se vsem sodelujo~im in s soglasjem fotografiranih objavljamo fotografije. B
Jana Lavti`ar, dipl. m. s.,
Enota za obvladovanje bolni{ni~nih oku`b
36
Z Black boxom smo obiskali
vse oddelke in enote v
bolni{nici in vabili zaposlene
k razku`evanju rok. Aktivnost
je potekala od 7.30 do 14.30.
Vabilu k razku`evanju se je
odzvalo 206 udele`encev
(zdravstvenih delavcev in
zdravstvenih sodelavcev).
Razku`evanje je bilo uspe{no,
torej ustrezno izvedeno v 85 %.
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:38
Page 37
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Prikaz rok v skrinjici (neobarvani predeli niso ustrezno razku`eni).
37
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:38
Page 38
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Ob 5. maju - dnevu SZO za higieno rok
Higiena rok je
klju~ do varne
oskrbe bolnikov
Leta 2009 je Svetovna zdravstvena organizacija 5. maj razglasila za dan higiene rok s
sloganom "5. 5. - 5 minut za higieno rok".
Pri pobudi vsako leto sodelujemo tudi v
Splo{ni bolni{nici Jesenice. Podobno kot
v preteklih letih smo tudi letos v tednu od
5. do 8. maja izvedli {tevilne aktivnosti.
V bolni{nicah v Evropski uniji ima zaradi zdravljenja,
diagnostike, nege in drugih postopkov zaplete kar 8 do
12 % bolnikov. Najpogostej{i zaplet predstavljajo oku`be, povezane z zdravstvom (OPZ), ki prizadenejo 5 do
10 % bolnikov. Po podatkih zadnje slovenske nacionalne prese~ne raziskave iz leta 2011 je dele` bolnikov z
OPZ v Sloveniji zna{al 6,4 %. V SBJ Jesenice je bilo v
raziskavi ugotovljenih 9 bolnikov z OPZ; 8 bolnikov je
OPZ pridobilo v SBJ, 1 bolnik pa v drugi bolni{nici. Dele` bolnikov z OPZ je bil v SBJ v primerjavi s Slovenijo
nekoliko ni`ji in je zna{al 5,5 %. Iz rezultatov raziskave
ni bilo mogo~e ugotoviti {tevila morebitnih bolnikov, ki
so OPZ pridobili v SBJ in so se na dan raziskave zdravili v drugi bolni{nici.
^e po podatkih za Slovenijo statisti~no ocenimo razmere v SBJ ugotovimo, da bi ob 13.131 sprejetih bolnikih
(podatki za leto 2014) za najmanj eno OPZ v SBJ v enem
letu zbolelo 840 bolnikov, med njimi 250 za bolni{ni~no
oku`b se~il, 220 za bolni{ni~no oku`bo spodnjih dihal,
160 za oku`bo kirur{ke rane in 100 za oku`bo krvi. Ob
smrtnosti 0,93 % (ocena ECDC, 2008) bi to pomenilo
smrt 8 bolnikov neposredno zaradi OPZ v bolni{nici v
enem letu.
Znano je, da se v zdravstvu mikrobi in z njimi oku`be
najpogosteje prenesejo z rokami zdravstvenih delavcev,
~eprav je higiena rok tako zelo enostavna. Za ustrezno
higieno rok, v katero vklju~ujemo razku`evanje, umi-
38
vanje in uporabo rokavic, so potrebni: pravilno prepoznavanje prilo`nosti, pravilen postopek in ustrezno razku`ilo/milo/rokavice. Pri vsakodnevnem delu so {tevilne
prilo`nosti, ob katerih je potrebna higiena rok, spregledane, izvedba pa pomanjkljiva ali celo neustrezna.
Rezultati raziskave Svetovne zdravstvene organizacije iz
leta 2010 so pokazali, da je bila doslednost izvajanja
higiene rok pred stikom z bolnikom ali njegovo
neposredno okolico v svetu le 51-odstotna, v Evropi pa
64-odstotna. Rezultati so se razlikovali glede na poklicne skupine: v zdravstveni negi je bila doslednost v
povpre~ju 64-odstotna, pri zdravnikih 48-odstotna, pri
drugih zdravstvenih delavcih 54-odstotna in pri pomo`nem osebju 58-odstotna. Zato smo na dan higiene rok,
5. maja 2015, s pozivom preko intraneta zaposlenim
predlagali, da si vzamejo 5 minut za higieno rok in se
pogovorijo s sodelavci Enote za obvladovanje bolni{ni~nih oku`b SB Jesenice, ko jih bodo le-ti obiskali na
oddelku.
Ob dnevu higiene se zdravstveni delavci vpra{ajmo:
• Se zavedamo, da z ustrezno razku`enimi rokami
prepre~ujemo oku`be pri bolnikih tudi sami?
• Ali vedno upo{tevamo dejstvo, da je osnovni
postopek razku`evanje rok in da roke umijemo le,
~e so vidno umazane ali mokre ter za vzdr`evanje
osebne higiene?
• Ali pri razku`evanju rok nanesemo dovolj razku`ila?
Ga nanesemo po vseh delih rok?
Z ustrezno higieno rok uspe{no prepre~ujemo prenos mikrobov in s tem za{~itimo na{e bolnike pred oku`bami. B
Nadaljnje branje:
1. SAVE LIVES: Clean Your Hands - WHO's global
annual campaign. World health organisation.
Dosegljivo na: http://www.who.int/gpsc/5may/en/ .
2. Petrovec, Miroslav (ur.). Oku`be, povezane z
zdravstvom : zbornik sre~anja. Medicinski razgledi,
Supplement, letn. 52, 6. Ljubljana: 2013.
Helena Ribi~, dr. med., ZOBO SB Jesenice,
klini~ni mikrobiolog Oddelka za medicinsko
mikrobiologijo Kranj, NLZOH
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:38
Page 39
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Prepoznava `ivljenjsko ogro`enega
pacienta in reanimacija
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci je izobra`evanje z naslovom Prepoznava `ivljenjsko ogro`enega pacienta in reanimacija organizirala meseca marca v hotelu
Belvedere v Izoli. Izobra`evanja smo se z veseljem udele`ili, ker so bile teme glede na naslov
zelo obetajo~e. Udele`enci smo prihajali iz razli~nih podro~ij dela na vseh ravneh zdravstva.
Malo smo bili zaskrbljeni, kako bomo na morju na pomladni dan lahko skoncentrirani na predavanja,
ampak je vreme, ki na za~etku ni bilo prav prijetno,
zadeve uredilo po svoje. Megla se je razkadila po
kosilu, ko je pri{el ~as {e za prakti~ni del. Razdelili
smo se v skupine, mentorji pa so tudi tokrat pokazali
svojo iznajdljivost in del vaj preselili kar na prosto, kar
je prizore naredilo {e bolj resni~ne.
Po uvodnem govoru smo najprej poslu{ali teoreti~ni
del. Zajemal je prvo pomo~, prepoznavo `ivljenjsko
ogro`ujo~ih stanj in reanimacijo, tako pri otroku kot
tudi pri odraslem. Pridru`ena predavanja so obravnavala zdravstveno nega pacienta z zunanjimi in
notranjimi krvavitvami ter zdravstveno nega pacienta s politravmo.
Ko spomini na {tudij {e niso ~isto zbledeli, hitro najde{
primerjavo med predavatelji na fakulteti in na slu`benih izobra`evanjih. Moram priznati, da so slednji veliko bolj poslu{ljivi in dostopni. Stvari, o katerih so govorili, so bolj otipljive in so tukaj in zdaj. V slu`bi se to
dogaja tudi njim, zato se opazi, da vedo o ~em govorijo. Pri vajah te spodbujajo in ~e kaj naredi{ narobe
nisi "~uden", ampak ti obrazlo`ijo, kje si delal napake
in zakaj. Na koncu so na voljo tudi za diskusijo.
Nekatere teme smo sli{ali `e ve~krat, vendar zato
niso bile ni~ manj zanimive. Gre za stvari, kot so
prva pomo~ in reanimacija otroka in odraslega, za
katere ni nujno, da se nam zgodijo samo v slu`bi,
ampak lahko na njih naletimo povsod, ne glede na
~as in kraj.
Zelo podpiram tovrstne dogodke, ker so ena izmed
prilo`nosti, ki sicer ne ravno povezane medicinske
sestre vsaj nekajkrat na leto zdru`ijo. B
Mojca Rabi~, dipl. m. s.
Udele`enci izobra`evanja iz SBJ
39
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:38
Page 40
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Seminar Sekcije medicinskih sester
in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji
Sekcija medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov je 16. in
17. aprila 2015 v Kranjski Gori
organizirala strokovni seminar
Varnost je na~rtovana. Na seminarju se je zbralo ve~ sto udele`encev iz vse Slovenije in kar nekaj gostov s Hrva{ke, iz Srbije,
Makedonije in Tur~ije.
Najprej nas je pozdravila predsednica
sekcije, Andreja @agar. Za`elela nam
je, da bi potekal seminar v prijetnem
vzdu{ju, da bi pridobili ~im ve~ strokovnih znanj in prakti~nih izku{enj.
Po uvodnem nagovoru je predsednica nadaljevala z dvema strokovnima
predavanjema z naslovoma Ali poznamo in{trumente in Rokovanje z
in{trumenti.
Sledilo je ve~ strokovnih prispevkov
o sterilizacijskih kontejnerjih, o pomenu kakovosti vode pri postopkih
reprocesiranja in mo`nosti rutinskega
nadzora v praksi, o eti~nih vidikih sterilizacije in{trumentov za enkratno
uporabo, o tem, ali v Sloveniji res `elimo urediti reprocesiranje pripomo~kov za enkratno uporabo, kar je v
interesu vseh bolni{nic v Sloveniji.
Tretji sklop predavanj je zaznamovala predstavitev sekcije - 20 let v
sliki. Predstavila sta jo ~lanica organizacijskega odbora in vodja central-
Poro~ilo s simpozija
Obravnava bolnikov z mo`gansko kapjo
V sredo, 18. marca 2015, je v dvorani Kolpern na
Jesenicah potekal simpozij z naslovom Obravnava
bolnika z mo`gansko kapjo. Organizirala sta ga SB
Jesenice in Viva, Zavod za bolj{e `ivljenje. Simpozija, ki je bil namenjen strokovni javnosti, se je
udele`ilo preko 150 udele`encev.
Pred o`jim strokovnim delom je bila na sporedu tiskovna konferenca. Na njej smo poudarili pomen takoj{nje
prepoznave mo`ganske kapi, klica {t. 112 in prevoza v
najbli`jo bolni{nico zaradi mo`nosti troboliti~nega
zdravljenja. Izpostavili smo slogan GROM (govor, roka,
obraz, minuta), ki pomaga pri prepoznavi mo`ganske
kapi in poudarja, da se mudi. Predstavil se nam je gospod Jernej Sluga, ki je utrpel mo`gansko kap in se
uspe{no rehabilitiral. Njegova zgodba je bila predstavljena tudi udele`encem simpozija.
Na simpoziju je strokovna direktorica Karmen Jan{a, dr.
40
med., spec. internistka, `e v uvodu poudarila breme
mo`ganske kapi zaradi umrljivosti, kasneje pa predavala o dejavnikih tveganja in preventivi mo`ganske kapi.
Janja Bori~, dr. med., spec. nevrologije, sem predstavila
epidemiolo{ke podatke glede na odpustne diagnoze iz
slovenskih bolni{nic in SB Jesenice ter pripravila pregled podatkov o trombolizah v SB Jesenice v letu 2013.
@e na tiskovni konferenci je predstojnik internega oddelka primarij Igor Rus, dr. med., spec. internist poudaril, da v SB Jesenice `e vrsto let opravljamo trombolize
in zdravimo bolnike z mo`gansko kapjo. S projektom
TeleKap smo se vklju~ili v mre`o slovenskih bolni{nic,
ki preko videokonferen~nega sistema opravijo konzultacijo s spec. nevrologom na Nevrolo{ki kliniki. Predavanje o TeleKapi je pripravil Matija Zupan, dr. med., spec.
nevrologije, iz centra za TeleKap na Klini~nem oddelku
za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrolo{ko terapijo. Poslovni direktor Janez Poklukar, dr. med., spec
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:38
Page 41
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
ne sterilizacije Splo{ne bolni{nice Celje. Predstavitvi je sledila volilna skup{~ina, na kateri smo udele`enci izvolili novo predsednico Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji in celoten organizacijski odbor. Za popestritev po
celodnevnem strokovnem delu nas
je na ve~ernem dru`abnem sre~anju
razveselila pevka Tanja @agar.
Seminarja smo se udele`ile {tiri medicinske sestre iz na{e bolni{nice, dve s
predstavitvijo strokovnih ~lankov.
Kot vodja zdravstvene nege v centralni sterilizaciji Splo{ne bolni{nice Jesenice sem drugi dan opisala celovit
postopek, podrobneje sistem kontrol-
nih to~k v na{i centralni sterilizaciji.
Pomo~nica direktorja za zdravstveno
nego in oskrbo Splo{ne bolni{nice
Jesenice Tanja Pristavec pa je v svojem strokovnem prispevku predstavila dejavnike tveganja v centralni sterilizaciji.
novo delovno okolje sterilizacije.
Seminar smo zaklju~ili z oceno, da
je bilo strokovno sre~anje kakovostno in prakti~no uporabno. Vsi smo
pridobili bogate izku{nje in izmenjali primere dobre prakse. Sklenili
smo, da se kmalu spet snidemo. B
O ~i{~enju sterilizacije - kaj kdo
dela - je spregovorila gospa Irena
Isteni~, vodja centralne sterilizacije
Univerzitetnega klini~nega centra
Ljubljana. Uro{ Ko{ir je opisal kompleksno kontrolo procesa ~i{~enja v
termodezinfektorju. Robert Ravnikar pa nas je seznanil s svojo `ivljenjsko zgodbo, kako ga je te`ka
pot zaznamovala in pripeljala v
Adrijana Ilievski,
sms, dipl. upr. ved,
vodja ZN v centralni
sterilizaciji
internist, je predaval o atrijski fibrilaciji, najpogostej{i
motnji sr~nega ritma in povezavi z mo`gansko kapjo.
Luka Notar, dr. med., specializant nevrologije, je v predavanje o prepoznavi mo`ganske kapi in njenem zdravljenju vklju~il primere posameznih bolnikov z zna~ilnimi klini~nimi slikami. Uro{ Lampi~, dr. med., spec.
urgentne medicine, je predstavil prehospitalno obravnavo in pomen verige pre`ivetja. [e posebej je poudaril dejstvo, da mo`ganska kap ne boli, kar je eden od
razlogov, da jo prepoznamo prepozno ali ne ukrepamo
pravo~asno. Poslovni direktor Janez Poklukar, dr. med.,
spec. internist, je povzel, da se moramo strokovni delavci truditi za ustrezno obravnavo pacientov v preventivi,
pri zdravljenju in rehabilitaciji pacientov z mo`gansko
kapjo. Strokovna direktorica Karmen Jan{a, dr. med.,
spec. internistka, je na koncu poudarila, da je glavni cilj
simpozija ozavestiti strokovno in lai~no javnost o nujnosti ~im hitrej{e obravnave mo`ganske kapi, od prepoznave znakov mo`ganske kapi, takoj{nega klica na 112
in prioritetnega prevoza z re{evalnim vozilom v najbli`jo bolni{nico do obvestila o prihodu bolni{nici, ki je
pripravljena na takoj{njo diagnostiko in zdravljenje pacienta z mo`gansko kapjo. ^asa od pojava simptomov do
zdravljenja je zelo malo, najve~ 4, 5 ur. Velja, da ~im
prej{nji pri~etek zdravljenja pomeni manj{i propad
mo`ganskih celic in s tem bolj{i izhod za pacienta.
Zaklju~ila je z dejstvom, da velika udele`ba ka`e na
aktualnost predstavljene teme in da se bomo zavzeli, da
tudi v prihodnje {e na~rtujemo izobra`evanje za strokovno javnost na tak na~in. B
Janja Bori~, dr. med.
spec. nevrologije
41
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:39
Page 42
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
42
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:39
Page 43
Razno
BOLje
Zasedba VitHit in raper Jose zaklju~ili
turnejo po pediatri~nih oddelkih v
Splo{ni bolni{nici Jesenice
18. februarja 2015 so v sklopu aktualne Sparove
akcije VitHit, ki spodbuja u`ivanje sve`ega sadja
in zelenjave, otroke in osebje v Pediatri~ni slu`bi
Splo{ne bolni{nice Jesenice presenetili raper Jose in ~lani zasedbe VitHit. Z rimami so jim predstavili svet sadno-zelenjavnih zvezdnikov. To je
bila zadnja postaja na turneji, v okviru katere so
obiskali otroke v {tirih slovenskih bolni{nicah.
Preko zabavne pripovedke in sestavljanja verzov so
Jose in VitHitovci poskrbeli za pesmi in smeha poln
dan. Obenem so lahko otroci skozi igro spoznali glavno sporo~ilo akcije, ki s simpati~nimi VitHit zvezdniki
in njihovimi rimami opozarja na koristne snovi, ki se
43
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:39
Page 44
Razno
BOLje
skrivajo v sadju in zelenjavi. Jose poleg glasbenega
ustvarjanja aktivno sodeluje tudi v {tevilnih predstavah
za otroke, pri ~emer na prvo mesto postavlja spodbujanje kreativnosti. Ob tem {e poudarja, da akcija prina{a izredno pozitivno sporo~ilo: "Sadni in zelenjavni junaki nagovarjajo otroke v njihovem jeziku. Prepri~an
sem, da si bodo zaradi njih otroci ve~krat z veseljem privo{~ili zdrav, vitaminov poln prigrizek."
Predstojnik pediatri~ne slu`be Peter Najdenov, dr. med.,
je povedal: "Vsi pediatri smo zelo veseli te akcije, predvsem v ~asu, ko ve~ina otrok pozna samo dunajce in
pomfri. Tudi odrasli u`ivajo premalo sadja in zelenjave, vemo pa, da so prehranjevalne navade otrok odraz
starej{ih."
Mag. Igor Mervi~, generalni direktor SPAR Slovenija, je
ob tem dodal: "Otroci se najve~ nau~ijo skozi zabavo,
zato smo veseli, da smo jim sporo~ilo lahko prenesli
44
na tako zabaven in nevsakdanji na~in ter jim hkrati polep{ali dan."
Otroci so ob obisku prejeli ko{arico vitaminov SPAR
Natur*pur, kreativne izdelke in pli{aste VitHitovce, s
katerimi si bodo kraj{ali bivanje v bolni{nici ter morda
skovali tudi kak{no novo sadno-zelenjavno rimo.
Jose in ~lani zasedbe VitHit so v sklopu turneje obiskali:
• Center za zdravljenje bolezni otrok [entvid pri
Sti~ni
• Kliniko za pediatrijo UKC Maribor
• Pediatri~no ambulanto Splo{ne bolni{nice Izola
• Pediatri~no slu`bo Splo{ne bolni{nice Jesenice
Ob obisku VitHitov so se sprostili tudi zaposleni na
pediatri~nem oddelku. B
Sandra Jerebic, univ. dipl. soc.,
predstavnica za stike z javnostjo
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:39
Page 45
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
21. tradicionalno sre~anje
slovenskih in hrva{kih
intenzivistov
Kranjska Gora, 16. in 17. januar 2015
Vsakoletno strokovno sre~anje intenzivistov s Hrva{ke in
Slovenije je pomemben dogodek in prilo`nost za predstavitve strokovnih dose`kov, raziskav, zanimivih klini~nih
primerov in doktrinarnih novosti.
Leto{nje, `e 21. sre~anje, je organizirala na{a bolni{nica pod
okriljem Slovenskega zdru`enja za intenzivno medicino.
Strokovne vsebine in organizacija dogodka so po`eli
pohvale in skoraj petdeset udele`encev je pre`ivelo dva
prijetna dneva v strokovnem dru`enju in dru`abnih
sre~anjih.
Sre~anje je spremljal zbornik prispevkov, ki ga lahko najdete na spletni in intranetni strani SBJ.
Ob tej prilo`nosti se zahvaljujem ~lanom organizacijskega
odbora in vsem ostalim sodelavcem na{e bolni{nice, ki so
svojim delom, strokovnimi prispevki in prizadevnostjo omogo~ili realizacijo prijetnega sre~anja in tako na{o bolni{nico
v dobri lu~i predstavili intenzivistom obeh de`el. B
Vlado Jurekovi~, dr. med. spec. anest.
Udele`enci sre~anja
Na{e tri specialistke anestezije
45
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:39
Page 46
Na{i novi upokojenci
BOLje
Obisk babic z de`ele
Sa{a!
Pridne roke so zopet delale copatke za na{e najmlaj{e. @e enajsto leto zapored so nas obiskale
gospe, zdru`ene v aktiv `ena Babice z de`ele, ki
z marljivostjo, dobro voljo in ljubeznijo izdelujejo copatke za novorojen~ke, ki se rodijo v na{i
porodni{nici. Ve~ kot dvajset prostovoljk plete
in kva~ka v zimskih ve~erih in tako v njihovih
rokah vsako leto nastane preko 700 parov copatk. Copatki so najrazli~nej{ih barv in vzorcev.
Volno in prejo dobijo kot poklon od {tevilnih
posameznikov, trgovskih podjetij in drugih, ki
cenijo njihov trud.
Copatki so unikatno darilo, ki ga prejme prav
vsak novorojen~ek v na{i porodni{nici. Tudi zaposleni na ginekolo{ko-porodni{kem oddelku
cenimo njihov trud in se vsako leto veselimo
obiska babic z de`ele. Veseli bomo, ~e bodo s
svojim delom nadaljevale in tako razveseljevale
mamice, novorojen~kom pa grele nogice.
Katja Zupan, dipl. babica in
Barbara Sfiligoj, dipl. babica
Na{ dolgoletni kolega in u~itelj Aleksander Grubi{i~
se je po skoraj 41 letih dela v SB Jesenice uradno upokojil. Ker ga mlaj{i kolegi poznajo le kot vodjo otro{ke
kirurgije in glavnega koderja SBJ, se mi zdi potrebno, da
osvetlim njegovo dolgo in uspe{no kariero.
V SBJ je pri{el leta 1974 iz precej ve~jega mesta z obljubo, da bo lahko specializiral ginekologijo. Kot {e pri
mnogih drugih pa je naneslo, da so bile potrebe kar
naenkrat veliko ve~je na kirurgiji. V tistem ~asu je bil
edini specialist kirurgije dr. Pa`ur, {efi, prete`no travmatologi, pa so bili delegirani iz Ljubljane. Leta specializacije so bila za sedanje pojme herojska. Po 15 de`urnih
na mesec, vikend od petka do ponedeljka, v ponedeljek pa do konca {ihta. ^e tega ne zmore{, nisi za kirurga. Ker se mladi ponavadi obra~ajo za vzorniki, se je
usmeril sprva v abdominalno, kasneje pa tudi v otro{ko
46
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:40
Page 47
BOLje
kirurgijo. Bil je dolgoletni vodja odseka splo{ne kirurgije, ki se je tedaj imenovala "otro{ka kirurgija", saj so
otroci le`ali na kirur{kem oddelku. Zaradi neobi~ajnega
reda in visokih standardov dela so ta oddelek kolegi in
sestre imenovali "in{titut". Na in{titutu sem tudi sam
za~el pot specializacije kirurgije, zato me verjetno {e danes motita nered in neto~nost. Kot neposredni vodja je
bil "Grubi" po eni strani strpen do mojega neznanja, po
drugi strani pa nepopustljiv glede delovne discipline.
Na in{titutu sta bila vedno red in disciplina. Vsi smo
vedeli vse o pacientih. To~no se je vedelo, kdo ima kaj
za postoriti. Tisto, ~emur se zdaj re~e plan zdravljenja,
je bilo `e tedaj pod njegovim vodstvom udejanjeno
vsakodnevno. Zelo je bila cenjena kirur{ka ro~na spretnost, popolna hemostaza in ne`en odnos do mehkih
tkiv, kar mi je ostalo kasneje tudi pri trdi kirurgiji. Sa{a
je, da ostanejo prsti v formi, treniral tudi tako, da je delal
gobeline.
Kot vajenec se spomnim, da sem bil vedno bolj nezadovoljen z uspehi svojih repozicij distalnih ko`eljnic, ki so
sprva izgledale odli~no, po enem tednu nekaj slab{e, ob
odvzemu mavca pa zani~. Poto`il sem Sa{i, pa mi je svetoval, da naj jih sledim in zapisujem. [e vedno imam 4
fascikle bolj ali manj popolnih podatkov o pacientih z
zlomom radiusa iz tistih ~asov. Nedvomno sta prav Sa{a
in dr. Fabjan kriva za mojo kasnej{o zapestno kariero.
"[efa" sem neredko obiskal na domu na Tav~arjevi. V
tistih ~asih nas je bilo precej manj in odnosi so bili bolj
pristni. Enkrat sem ga vpra{al, zakaj je izbral stanovanje
prav v zgornjem nadstropju stolpnice. Lift je sicer bil, a
ve~inoma pokvarjen. Pa mi je odgovoril da zato, da mu
noben ne more re~i, da je "ta spodn". Kljub temu, da z
njegovim posluhom za jezike nisi nikoli sli{al naglasa,
pa je sam o~itno ve~krat ~util na{o tipi~no lokalno samozaverovanost.
Tik pred mojim izpitom sva de`urala neke zimske
nedelje leta 1991. Po{kodb, ki so potrebovale operacijo, ni in ni bilo konca. Ker mi je kot bodo~emu "kostolomcu" zaupal, mi je dovolil, da jaz operiram (brez
asistence seveda), on pa je prevzel ambulanto. Po
osmih osteosintezah, ko smo imeli `e vsega preko glave
in je in{trumentov `e zmanjkovalo, je okoli polno~i
poklical, da ima {e en luksiran gle`enj. Kaj ~e{, smo
rekli, pa {e tega. Gle`enj je bil res hudo kriv, na sliki pa
je izgledalo le kot enostaven zlom fibule. Slaba slika,
smo rekli, in odprli. In glej ga zlomka, zlom je bil res
enostaven, skoraj brez premika. Pa smo pogledali {e
drug gle`enj, ki je bil za~uda enako kriv. No, gospa je
zaradi "kvalitetne osteosinteze" hitro shodila kljub `e od
prej krivim nogam.
Kot trebu{ni kirurg je veliko let intenzivno {tudiral in
operativno zdravil bolnike z akutnim pankreatitisom.
Na{i tedanji uspehi so bili primerljivi z mnogo ve~jimi
centri. Prvi v Sloveniji je uporabil mehanski {iv pri ~revesni anastomozi `e konec 80-tih let. S prim. Lahom sta
prva, takoj za prim. Vodopijo iz Slovenj Gradca, za~ela
z laparoskopsko abdominalno operativo. V letih, ko nas
je prim. Rems zamenjal za "mi{ke iz [i{ke", je vodil
abdominalni odsek.
Kot otro{ki kirurg je razvil in izpopolnil mnoge tehnike
in kot prvi tudi dnevno oskrbo operiranih otrok - dnevno otro{ko kirurgijo. Aktivno je sodeloval na mnogih
mednarodnih kongresih otro{ke kirurgije v tujini in se
prvi v~lanil v mednarodno zdru`enje EUPSA.
Delo brez po~itka in nemogo~e de`urne slu`be, v katerih so operirali dan in no~, so terjale davek. Sa{ovo
kariero so prekinile in zaznamovale te`ave s srcem.
Med prvimi, za katere sem sli{al, je bil dele`en notranje
`ilne opornice v srcu. Poseg je bilo potrebno po slabem
letu ponoviti. Verjetno se je tedaj zamisli in sklenil, da
tako ne gre ve~. Ambicije je zmanj{al, se invalidsko
delno upokojil, ostal aktiven v otro{ki kirurgiji, od abdominalne kirurgije pa odstopil. Pri~el se je ukvarjati s
kodiranjem in tudi v tem postal mojster. Ker si ne predstavljamo, kako bi ga nadomestili, smo ga prosili, da bi
vsaj {e letos pomagal pogodbeno, tako mladi kolegici,
ki ga je nasledila na otro{ki kirurgiji, kot nam pri kodiranju.
Sa{a hvala ti za vseh 41 let. Sedaj pa vsaj poskusi "na
easy".
Jani
47
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:40
Page 48
Na{i novi upokojenci
BOLje
Lidija Ahec
Vahida Behli~
Svojo poklicno pot je pri~ela v Splo{ni bolni{nici Jesenice. Vrsto let je bila glavna medicinska sestra internega oddelka. Zadnjih {est let svojega delovanja v bolni{nici je prevzela delo namestnice pomo~nice direktorja
za bolni{ni~ne oku`be in si za to pridobila vsa potrebna znanja. Poleg dela v bolni{nici je bila habilitirana
strokovna sodelavka za podro~je zdravstvene nege na
takratni Visoki {oli za zdravstveno nego Jesenice. Prejela je srebrni znak za vidno in prepoznavno vlogo v
zdravstveni negi s strani Dru{tva medicinskih sester,
babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske.
Njena vloga ni bila prepoznavna le na podro~ju obvladovanja bolni{ni~nih oku`b, temve~ tudi pri uvajanju
dokumentiranja in ostalih elementov kakovosti v
zdravstveni negi. Aktivno je bila vklju~ena tudi v projektne skupine v bolni{nici.
S svojim neizmernim optimizmom, predanostjo poklicu, profesionalnostjo in dobrimi medsebojnimi odnosi
si je pridobila zaupanje med pacienti, sodelavci in
ostalimi zaposlenimi. Veljala je za osebo, ki je bila pripravljena sodelovati pri re{evanju problemov, pa naj
bodo {e tako majhni in nepomembni. Njen eti~ni odnos, znanje in profesionalnost so se odra`ali na vseh
podro~jih njenega delovanja. Iz njenega iz`arevanje
vedrosti, optimizma, organizacijskih sposobnosti ter
vrednot, kot so po{tenje, zaupanje in pravi~nost, smo
se resni~no lahko u~ili vsi. Hvale`ni smo, da smo se
lahko u~ili od tebe. Naj se sedaj, ko si se prepustila
nadaljnji `ivljenjski poti, veselijo s tabo tvoji najdra`ji!
Vahida Behli~ je bila rojena 9. julija 1962 v Prijedoru
v Bosni in Hercegovini. V Splo{ni bolni{nici Jesenice
se je zaposlila 25. avgusta 1983, sprva kot ~istilka.
Kasneje je nekaj ~asa delala kot lete~a bolni{ka stre`nica, nato se je zaposlila v kuhinji kot ~istilka oziroma kuhinjska pomo~nica. Bila je vesela oseba, vedno je poskrbela za dobro voljo, veliko smeha in iskrive nagajivosti. @al pa ji zdravje ni dopu{~alo delati
polni delovni ~as, zato je z nami v kuhinji vztrajala s
skraj{anim delavnikom. Zdravje se ji je v zadnjem
~asu zelo poslab{alo in 5. januarja letos se je invalidsko upokojila. Ob upokojitvi smo ji pripravili poslovilno zabavo, se ji zahvalili za njeno delo v na{i
bolni{nici in ji za`eleli veliko zdravja.
Kolektiv
internega oddelka
48
Kolektiv
prehranske
slu`be
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:40
Page 49
Zahvala
BOLje
Kraljestvo
Perkmandeljca
Spo{tovani,
najprej se zahvaljujem direktorju dr. med. Janezu
Poklukarju s sodelavci za rojstnodnevno vo{~ilo, ki
je sovpadlo z zaklju~kom mojih delovnih let v
bolni{nici (41 let) in v Gorenjskem centru za bolezni dojk (38 let).
V tem ~asu sem se spoznal in sodeloval s {tevilnimi sodelavkami in sodelavci. Skupaj smo {li skozi
dobre in v~asih manj dobre plati na{ega poklica.
Vsem gre zahvala, da smo s skupnimi mo~mi pridobili dobro ime in zadovoljstvo pacientk. Spomini
segajo dale~ nazaj, ko so dr. Jenko in dr. Vladikovi}
organizirali ambulanto za ~im zgodnej{e odkrivanje raka dojk. Tedaj smo bili med prvimi. Ves ~as je
potekalo dobro sodelovanje s kirurgi, posebej z dr.
Grubi{i}em in dr. Remsom ter z radiolo{kim oddelkom - dr. Mikelj, dr. Mo`e in z ginekologom dr. Sredanovi}em. S prispevki smo sodelovali na kongresih in simpozijih.
Zahvala gre {tevilnim medicinskim sestram v Gorenjskem centru za bolezni dojk za prijaznost, spodbudo in za oporo pacientkam na tem psiholo{ko
zahtevnem onkolo{kem podro~ju.
Vsem skupaj `elim uspe{no delo in dobre medsebojne odnose ter mladim zdravnicam napredek na
podro~ju diagnostike bolezni dojk.
V Sloveniji v nedrjih zemlje {e vedno `ivi ~udna sorta nenavadnih bitij. Skrivajo se tam, kjer ~lovek v globinah
zemlje i{~e razli~ne zaklade rudna bogastva ali premog.
Ta bitja so znana po svoji hudomu{nosti in v~asih tudi
porednosti. V sedaj `e davni preteklosti so ta bitja `ivela
tudi v okolici Jesenic, povsod tam, kjer so marljive roke
nekdanjih rudarjev zavrtale v zemeljsko skorjo in iskale
`elezo ali mangan. Seveda jih v na{i bli`nji okolici ni ve~.
Z odhodom rudarjev so izginila tudi ta bitja. [e vedno pa
se skrivajo v nekaterih slovenskih rudnikih. Ne, to niso
rudarji, govorim o Perkmandeljcu, bitju, ki ga sicer nih~e
ni videl, slutil pa marsikdo. Zelo rad je rudarjem nagajal
tako, da jim je pojedel malico ali skril orodje, v~asih pa
jih je opozoril na pre`e~o nevarnost.
S Perkmandeljcem se lahko sre~amo v idrijskem Antonovem rovu, ki je odprt za obiskovalce, in v skrivnih
nedrjih me`i{ke Pece, kjer ga sre~ujejo {e posebej kolesarji, ki lahko s svojo drzno vo`njo skozi rudni{ke ja{ke
divjajo po njegovem kraljestvu. O njem vam bodo na
dolgo in {iroko razlagali v muzeju premogovnika v Velenju in vam med turisti~nim obhodom rudnika prikazali {e celo njegovo strani{~e. Po obisku vseh teh lokacij
sem se odlo~ila, da se z njim posku{am sre~ati v `ivo v
sedaj {e nekoliko delujo~em rudniku, ki ga `al zapirajo,
to je rudnik Trbovlje - Hrastnik.
Branislav Franji},
dr. med. spec. ginek.
Na{a ~etica koraka strumno in veselo
49
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:40
Page 50
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Sprehod skozi rove
Higienska kontrola - premalo umazanije
^e kdo misli, da nas, sonca vajene zemljane, kar tako
spustijo v rudni{ko temo, se moti. Potrebno se je prijaviti na rudni{ki jamatlon. Slednji izziv velja samo za dobro
pripravljene in kondicijsko vzdr`ljive, saj je potrebno po
rudni{kih ja{kih prete~i 6 km, ob tem premagati marsikatero oviro in se znajti v jamski orientaciji. Za vse
ostale je mo`nost nekoliko bolj turisti~nega sprehoda
skozi rudnik organizirana v ~asu Perkmandelj~evega pohoda. Za ve~je skupine je termin mo`no prilagoditi.
Zbiranje udele`encev poteka v rudni{ki zgradbi v Hrastniku, kjer obiskovalce najprej preoble~ejo v rudarje ter
jih oboro`ijo s svetilko in samore{evalcem, ki v primeru
vdora ogljikovega monoksida {~iti pred zastrupitvijo.
Tam poka`ejo tudi "va{have", kjer na eni strani prostora
visijo na kavljih civilna obla~ila in na drugi strani
delovne obleke. Sledi vo`nja v Trbovlje, kjer se avantura skozi preplet rudni{kih rovov {ele pri~ne, son~no
svetlobo pa ponovno lahko zagledate {ele v Hrastniku.
V soju ~elnih svetilk si je mo~ ogledati marsikaj in si predstavljati preteklost ter opazovati sedanjost. Rudarski strokovnjaki te popeljejo po skrivnostih rudni{kega sveta.
Udele`ence zajame tema, ki jo na za~etku prebada le soj
rudarskih svetil, zrak je nasi~en s te`kim vonjem po premogu z ob~asno primesjo strojnega olja. Mestoma se
poleg odmevov korakov sli{ijo zvoki vode, ki te~e po
dnu rova, ob~asno kapne na tla tudi kapljica s stopa, ki
na nekaterih mestih `e tvori kapnike. Ti{ino ob~asno
preseka nervozni smeh udele`encev in tiho govorjenje,
ve~ina pa pozorno poslu{a vodnika, ki razlaga o rudnih
bogastvih, jamskih tehnikah, napornem delu, a vendar
50
Popoldanska obrt
Podobno kakor nekdaj v `elezarske Jesenice, so se tudi v zasavske
revirje stekale mno`ice priseljencev in iskale delo in kruh.
bogatem `ivljenju zasavskih knapov. Globlje kot so zavrtali v gore in ve~ kot so izkopali premoga, ve~ je bilo
prebivalcev v Zasavju in okolici. Podobno kakor nekdaj
v `elezarske Jesenice, so se tudi v zasavske revirje stekale mno`ice priseljencev in iskale delo in kruh. Nekdaj so
rudniki v Zasavju zagotavljali kruh tiso~erim, danes slabi
stotniji in {e ta se mora poleg vzdr`evalnih in zapiralnih
del v rudniku ukvarjati s turisti~no ponudbo in muzejsko
dejavnostjo. @ivljenje knapov in rudni{ko vzdu{je zelo
lepo opi{e naslednja, mogo~e te`je razumljiva, v knapovskem nare~ju napisana pesem:
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:40
Page 51
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Knapovska pesem
Luka Kri`nik
So knapi `e zbrani
k frlezung gredo,
k' pa pridejo v jamo
kulm kopat' za~no.
Za{rema, zapura,
naprav tam {us,
ker trd'ga kopat ni mus.
Za{ura, zapleca,
postavi ga v pin,
pa rigl gor dene
in ukvela za njim.
U hunt ga naklada,
na premz' ga pela,
a z'nega pa {vic dol kapla.
Kumaratu veleva:
"Zdaj {iht je gotov,
{e reklc oble~eva,
pa greva domov!"
Ko sre~a obleza,
mu prav: "Prmejdu{,
le glej, da {e ti ga tku bo{!"
Poskus rokovanja z rudni{kim orodjem daje priokus te`avnosti in nevarnosti dela v rudniku. Hrum brnenja elektri~nih in pnevmatskih vrtalnikov {e dolgo odmeva v glavi.
Vsak se lahko pobaha z rahlo umazanimi dlanmi. Udele`encem del pohoda olaj{a jamski vlak, na plano pa jih
pripelje vise~i vlak. Hoja po vseh rudni{kih rovih bi bila za
ve~ino le predolga.
Pa boste vpra{ali - kaj pa Perkmandeljc? Organizatorji pohoda
so nas obvestili, da si kdaj pa kdaj tudi on vzame dopust. Nas
je pa pri izhodu pri~akala sveta Barbara, ki je zavetnica rudarjev in pri Bogu izprosi, da se rudarji sre~no vrnejo iz jame.
Pa {e to, knapi so za malico pogosto imeli fun{terc ali knapovsko sonce. Recept zanj je preprost: "Dve jaj~ki, en mal posoli{,
ne pozabi vode dodat, da se zgosti. Prelije{ na vro~o zabelo
in ko se po petih minutah spodaj zape~e obrne{, pa je!" B
Pavla Lavrinec, dipl. m. s.,
bolni{ni~na dieteti~arka
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:40
Page 52
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Ljudska univerza
Jesenice je
predala igra~e
PoPi pediatri~nemu
oddelku bolni{nice
Jesenice
Prepoznani in Povezani, s katerim je spodbujala socialno vklju~enost posebnih ciljnih skupin dr`avljanov
tretjih dr`av, ki imajo specifi~ne potrebe (`enske, otroci
in mladina, starej{i, nepismeni in invalidi). Skozi razli~ne
aktivnosti jih je dejavno vklju~evala v dru`bo in jih
informirala o mo`nostih, ki jim jih ponuja lokalno okolje.
Dr`avljani tretjih dr`av so imeli mo`nost sodelovanja pri
pripravi in izvedbi delavnic, prav tako pa so bile koristne
informacije o prilo`nostih za dru`beno udejstvovanje
posredovane tudi ostalim dr`avljanom tretjih dr`av in
lokalnemu prebivalstvu.
Prvi teden v juniju 1. 6.2015 do 7.6.2015 je na Jesenicah
in {e v drugih devetih mestih po Sloveniji potekal Teden
socialne vklju~enosti dr`avljanov tretjih dr`av.
Ljudska univerza Jesenice je v tem tednu izvajala projekt
V okviru omenjenega projekta je skozi celoten teden
potekal kro`ek ro~nih del pod mentorstvom Tatjane Ferk,
na katerem so priseljenke, dr`avljanke tretjih dr`av (Kosovo, BIH, Dominikanska republika, Albanija …) izde-
52
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:40
Page 53
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
lovale igra~ePoPi-je.Na kro`ku so si izmenjavale bogata
znanja s podro~ja ro~nih del in ustvarile igra~e, ki jih je
Ljudska univerza Jesenice podarila Pediatri~nemu oddelku Splo{ne bolni{nice Jesenice.
Od 15. 6. 2015 dalje
imamo v na{i bolni{nici
novo doktorico znanosti.
PoPi-ji so blazinice ovalne ali okrogle oblike (kot svet
oz. Zemlja) iz blaga, na katerih so nalepljeni ali na{iti
obrazi razli~nih ljudi - narodov oz. ras (belci, ~rnci, Indijanci, Kitajci, Eskimi …) in ponazarjajo pestrost in so`itje
narodov in kultur.
Na Univerzi v Ljubljani,
Biotehni~na fakulteta,
Oddelek za `ivilstvo je na{a
administrativna dieteti~arka,
gospa Lena Tanj{ek
uspe{no zagovarjala
doktorsko disertacijo
z naslovom:
Udele`enke kro`ka ro~nih del so izdelale ve~ kot {tirideset PoPijev in razveselile bolne otroke. S predajo teh
igra~ so `eleli tudi med otroke raz{iriti idejo o multikulturnosti Jesenic in o prednostih, ki jih multikulturnost
prina{a.
Igra~e je prevzela sobotna de`urna ekipa. Rok Müller,
dr. med. je povedal, da je vesel vsake geste, ko se nekdo
spomni na njih, hkrati je podprl idejo o inkluziji priseljencev v lokalno in tudi {ir{e okolje. Izpostavil je, da se
v bolni{nici velikokrat sre~ujejo s potrebo po prevajanju, saj priseljenci, ko i{~ejo zdravni{ko pomo~, ne govorijo slovenskega jezika oz. jezika, s katerim bi se lahko
z bolni{ni~nim osebjem sporazumevali.
Zato bi bilo v prihodnje smiselno razmi{ljati o pomo~i
prostovoljcev, neke vrste kulturno-jezikovnih mediatorjih, ki bodo priseljence z namenom prevoda ali kakr{nekoli podobne vzpostavitve medkulturnega dialoga
spremljali tudi na zdravni{kih pregledih.
Pojavljanje mikotoksinov
zearalenon in deoksinivalenol
na zrnju p{enice
(Triticum aestivum L.)
v odvisnosti od
okoljskih dejavnikov.
Iskrene ~estitke!
Janez Poklukar, dr. med.
direktor bolni{nice
in vsi sodelavci
Strokovne sodelavke
ljudske univerze Jesenice
53
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:41
Page 54
Fotoreporta`a
BOLje
foto Nadja Le{njak
Peru
Utrip z ulice
Kondorji
4910 nm visoko
3.000 bazenov soli
Arequipa - vulkan Misti
Plavajo~i otok na jezeru Titicaca
Pu{~ava Havakachina - divja vo`nja
54
Ro~no tkanje izdelkov
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:42
Page 55
Fotoreporta`a
BOLje
Andska planota - Antiplana
Matchu Pitchu
Luksuz sredi divjine
Specialiteta - morski pra{i~ki
Sveta dolina
55
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:43
Page 56
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:43
Page 57
Prihodi in odhodi
BOLje
Prihodi in odhodi v SBJ
Pri{li
Datum
Priimek in ime
Naziv delovnega mesta
Oddelek
Opis del. razmerja
1.12.2014
Zupan Ga{per
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.12.2014
Maiga Hamady Ibrahim
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
AN-RE oddelek
dolo~en ~as
1.1.2015
Markovi} Sanja
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
5.1.2015
^iri} Tina
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
dolo~en ~as
12.1.2015
Li~ef Andreja
DELOVNI TERAPEVT II (NEGOVALNA ENOTA, DIAGNOSTI^NA ENOTA)
Fizioterapija
dolo~en ~as
21.1.2015
Milavec Andreja
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
1.2.2015
Jerina Janja
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.2.2015
Mihailovi} Peter Marko
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
AN-RE oddelek
dolo~en ~as
2.2.2015
Grobelnik Nina
FIZIOTERAPEVT II (NEGOVALNA ENOTA, DIAGNOSTI^NA ENOTA)
Fizioterapija
dolo~en ~as
10.2.2015
Klepi} Nanda
DIPL. MEDICINSKA SESTRA - OPERACIJSKA MEDICINSKA SESTRA
OP blok
dolo~en ~as
26.2.2015
Topori{ [pela
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
1.3.2015
Debevec Kaja
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
1.3.2015
Vidic Zala
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
AN-RE oddelek
dolo~en ~as
2.3.2015
Podnar Bla`e
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD 1
Kirur{ki oddelek
nedolo~en ~as
2.3.2015
Gaber Nina
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V SPECIALISTI^NI AMBULANTI
Kirur{ka ambulanta
dolo~en ~as
2.3.2015
Vidovi~ Katja
ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR V (III)
Interni oddelek
nedolo~en ~as
3.3.2015
[epec Ur{ka
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Pediatri~nii oddelek
dolo~en ~as
6.3.2015
Matja{ec Branko
POMO^NIK DIREKTORJA
finan~no-ra~unovodska slu`ba dolo~en ~as
18.3.2015
Arih Ana
FIZIOTERAPEVT II (NEGOVALNA ENOTA, DIAGNOSTI^NA ENOTA)
Fizioterapija
dolo~en ~as
18.3.2015
Klinar Katja
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.4.2015
Pehad`i} Benjamin
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.4.2015
Maler Antonina
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Oddelek za ZN
dolo~en ~as
1.4.2015
Gaber Klemen
VZDR@EVALEC - TEHNIK V (II)
Tehni~no-vzdr`evalna
nedolo~en ~as
slu`ba
8.4.2015
Podnar Polona
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD 1
Ginekolo{ko-porodni{ki dolo~en ~as
oddelek
1.5.2015
Be{i} Maksim
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
11.5.2015
Hozjan Tea
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
11.5.2015
[vab [pela
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
11.5.2015
Sije~i} Sadina
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
dolo~en ~as
11.5.2015
Suba{i} Samir
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
dolo~en ~as
11.5.2015
Mali Marija
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Oddelek za ZN
dolo~en ~as
11.5.2015
Volk Petja
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Oddelek za ZN
dolo~en ~as
57
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:43
Page 58
Prihodi in odhodi
Od{li
Datum
Priimek in ime
Naziv delovnega mesta
Oddelek
Vzrok
3.12.2014
Brodnik Branko
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD 1
Kirur{ki oddelek
upokojitev
7.12.2014
Urbar Mihael
STROKOVNI DELAVEC S POSEBNIMI ZNANJI IN SPOSOBNOSTMI IV
Tehni~no-vzdr`evalna slu`ba
upokojitev
8.12.2014
Vogelnik Adrijan
STROKOVNI DELAVEC S POSEBNIMI ZNANJI IN SPOSOBNOSTMI IV
Tehni~no-vzdr`evalna slu`ba
upokojitev
11.12.2014
Vuk Jelka
POMO^NIK (DIETNEGA) KUHARJA III
Kuhinja
potek pogodbe
12.12.2014
Ferjan Mojca
ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR V (III)
Interni oddelek
odpoved pogodbe
18.12.2014
Vengust Eva
POMO^NIK (DIETNEGA) KUHARJA III
Kuhinja
potek pogodbe
31.12.2014
Kramar Zdenka
POMO^NIK DIREKTORJA
Vodstvo
prekinitev
31.12.2014
Cotelj Katarina
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
potek pogodbe
1.1.2015
Ahec Lidija
VODJA CENTRA/SLU@BE/DELOVNE ENOTE III
Splo{ne slu`be - higienik upokojitev
5.1.2015
Behli} Vahida
KUHARSKI POMO^NIK II
Kuhinja
upokojitev
13.1.2015
Ponikvar Nika
DIPL. BABICA V NEGOVALNI POPORODNI NEGI
Ginekolo{ko-
potek pogodbe
porodni{ki oddelek
18.1.2015
Toman Branka
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Pediatri~nii oddelek
potek pogodbe
31.1.2015
Poklukar Ana
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
AN-RE oddelek
potek pogodbe
31.1.2015
Skalja Jerneja
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
AN-RE oddelek
potek pogodbe
28.2.2015
^eba{ek Andreja
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
potek pogodbe
28.2.2015
Ogris Mari{a
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
potek pogodbe
28.2.2015
Robi~ Ma{a
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
potek pogodbe
28.2.2015
Podnar Bla`e
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD1
Kirur{ki oddelek
potek pogodbe
10.3.2015
Horvat Igor
DIREKTOR
Vodstvo
prekinitev
17.3.2015
Mavri~ Tadeja
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
prekinitev
s sporazumom
31.3.2015
Mer~un Nu{a
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
potek pogodbe
31.3.2015
Grubi{i} Aleksandar
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD 1
Kirur{ki oddelek
upokojitev
30.4.2015
Kaltak Vanesa
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
potek pogodbe
10.5.2015
Kolar Tatjana
FIZIOTERAPEVT II (NEGOVALNA ENOTA, DIAGNOSTI^NA ENOTA)
Fizioterapija
prekinitev
s sporazumom
26.5.2015
^iri} Tina
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
potek pogodbe
31.5.2015
Maiga Hamady Ibrahim
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
AN-RE oddelek
potek pogodbe
31.5.2015
Svishta Mirjeta
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
prekinitev
s sporazumom
31.5.2015
Zupan Ga{per
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
potek pogodbe
Pripravila: Tatjana Tu{ar, slu`ba za organizacijo in kadre
58
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:43
Page 59
Donacije
BOLje
SEZNAM DONATORSKIH SREDSTEV
PREJETE DONACIJE FIZI^NIH OSEB
Datum:
Donator:
Znesek:
11.12.2014
Ajdovec Dragica, Gasilska cesta 20 a, [en~ur
25.12.2014
Gmajnar Mitja, Gradnikova 103, Radovljica
140,54 €
15.01.2015
Dobravec Brigita, Boh.^e{njica 18, Srednja vas v Bohinju
270,00 €
18.05.2015
Arh Franc, Titova 22, Jesenice
18.05.2015
Pungar{ek Boris, Tr`a{ka 3, Lesce
50,00 €
30,00 €
300,00 €
SKUPAJ
790,54 €
PODARJENA OPREMA IN DROBNI INVENTAR
Datum:
Donator:
Donacija:
Kol.:
Znesek:
29.12.2014
GSP proizvodi, d.o.o., Ljubljana
Knjiga ERCP
1
317,55 €
31.03.2015
ROCHE Farmacevtska dru`ba, d.o.o. Ljubljana
analizator imunolo{ki cobas e411
1
3.200,00 €
31.03.2015
Medis, d.o.o. Ljubljana-^rnu~e
vozi~ek optiplan za dokumentacijo model M2 1
3.289,12 €
09.03.2015
Servier Pharma d.o.o., Ljubljana-^rnu~e
ra~unalnik prenosni Lenovo ThinkPad E550 2
1.395,68 €
31.03.2015
Planet GV, poslovno izobra`evanje d.o.o.
Ljubljana
knjiga Pot do odli~ne
zdravstvene prakse
1
88,00 €
14.04.2015
Hermes Analitica d.o.o., Ljubljana
analizator D-10 Hemoglobin testing
system Bio-Rad
1
1.500,00 €
11.05.2015
Mark Medical d.o.o., Se`ana
APS II Control stopalka
1
1.445,70 €
20.05.2015
Medis, d.o.o. Ljubljana-^rnu~e
~rpalka infuzijska Braun Infusomat space
1
2.779,61 €
20.05.2015
SIEMENS, d.o.o. Ljubljana
analizator Dimension Xpand Plus HM
1
1,00 €
20.05.2015
SIEMENS, d.o.o. Ljubljana
analizator Dimension RxL Max HM+RMS
1
1,00 €
20.05.2015
SIEMENS, d.o.o. Ljubljana
analizator Stratus CS imunolo{ki
1
3.000,00 €
20.05.2015
SIEMENS, d.o.o. Ljubljana
analizator Hemostaza BCS XP
1
8.000,00 €
20.05.2015
SIEMENS, d.o.o. Ljubljana
analizator BN ProSprc
1
1,00 €
26.05.2015
MM Surgical d.o.o., Ljubljana
aparat terapevtski Info V.A.C.
2
1.000,00 €
28.05.2015
Paul Hartmann Adriatic d.o.o., Ljubljana
~rpalka Vivano
5
2.500,00 €
SKUPAJ
59
28.518,66 €
59
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:43
Page 60
Donacije
BOLje
PREJETE DONACIJE PRAVNIH OSEB
Datum:
Donator:
Znesek:
15.12.2014
Pharmamed-mado, d.o.o., Lesko{kova 9e, Ljubljana
150,00 €
18.12.2014
Elektromehanika in elektronika Culetto Peter s.p., Ger{akova ulica 40, Maribor
500,00 €
22.12.2014
Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242c, Ljubljana
500,00 €
23.12.2014
Baxter farmacevtska dru`ba d.o.o., @elezna cesta 18, Ljubljana
08.01.2015
Metalka Media d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana
30.01.2015
Stada d.o.o., Dunajska cesta 156, Ljubljana
11.02.2015
Coloplast A S, Podru`nica Ljubljana, @elezna cesta 16, Ljubljana
3.500,00 €
17.02.2015
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
1.000,00 €
12.03.2015
Medis d.o.o., Brn~i~eva 1, Ljubljana
1.006,00 €
17.03.2015
Metalka Media d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana
1.200,00 €
18.03.2015
Novo Nordisk, d.o.o., [martinska cesta 140, Ljubljana
2.090,00 €
20.03.2015
Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto
500,00 €
02.04.2015
Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto
150,00 €
07.04.2015
Metalka Media d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana
488,00 €
07.04.2015
Servier Pharma d.o.o., Pot k sejmi{~u 33, Ljubljana
1.900,00 €
10.04.2015
Siemens d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana
2.000,00 €
15.04.2015
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
1.500,00 €
16.04.2015
Sanolabor, d.d., Lesko{kova 4, Ljubljana
20.04.2015
Amgen Global Finance BV - Amgen zdravila d.o.o., [martinska cesta 140, Ljubljana
2.700,00 €
04.05.2015
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
1.600,00 €
05.05.2015
SDZNS Sindikalna enota SB Jesenice, Cesta mar{ala Tita 112, Jesenice
200,00 €
14.05.2015
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
250,00 €
13.05.2015
Sindikat ZSV SBJ, Titova 112, Jesenice
100,00 €
22.05.2015
Silmes, Gregor~i~eva cesta 8, Ilirska Bistrica
22.05.2015
Ustanova-fundacija za pomo~ otrokom Pikica, Tr`a{ka 515, Brezovica pri Ljubljani
22.05.2015
Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto
600,00 €
08.06.2015
Iris mednarodna trgovina, d.o.o., Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana
430,00 €
09.06.2015
GlaxoSmithKline d.o.o., Cvetkova ulica 29, Ljubljana
700,00 €
09.06.2015
Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto
500,00 €
60
2.000,00 €
130,00 €
500,00 €
90,00 €
1.000,00 €
27.354,00 €
* navedena so imena donatorjev,kot so navedena na po{iljki
SKUPAJ
70,00 €
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:43
Page 61
Kri`anka
BO
Lj
e
BOLje
TANEK
KOVINSKI
IZDELEK
ZA ZAVIJANJE @IVIL
IZPIT NA
VI[JI [OLI
DALJ[E
^ASOVNO
OBDOBJE
KOKO[JA
PRSA
PODIRANJE
DREVES,
SE^NJA
INDIJSKA
ZVEZNA
DR@AVA
DVOM,
NEZAUPANJE
[P.
NOGOMETA[ (FERNANDO)
NAJVE^JA
AMERI[KA
ZVEZNA
DR@AVA
PRITOK REKE
OUSE V
ANGLIJI
GRAFIK
DEBENJAK
NIKOLAJ
OMERZA
RIBJE
JAJ^ECE
AMER.
IGRALKA
(PATRICIJA)
LASTNOST
FINEGA
MRLI^,
TRUPLO
^USTVENA
POTREBA
PO ^EM,
HOTENJE
SIVKAST,
STRUPEN
ELEMENT
RAZLI^NI
^RKI
MO^,
JAKOST
MILANSKA
OPERNA
HI[A
NASAD
ZA HI[O
ANG.
PISATELJ
(KINGSLEY)
UMBERTO
CRIVELLI
^UDE@NO
ZDRAVILO,
NAPOJ
MAJDA
ARH
INTERIER
CIGARETA
IZ MARIHUANE
URADNI
RAZGLAS
O^ESNA
BOLEZEN,
KATARAKTA
FRANC.
REVOLUCIONARNA
PESEM
SOVRA@NICA
@ELEZA
NEM[KI
ORGANIST
(CASPAR)
IGRALKA
MIRANDA
IZUMRLI
STARI
SLOVANI
LOJZE
FILIPI^
NEKDANJI
AMERI[KI
BOKSAR
(MUHAMED)
PREGON
DIVJADI
PREDMET,
KI SE VARI
DVORO^NA
SEKIRA
MESTO NA
POLJSKEM
DRU@NO
DELOVANJE
FILMSKA
IGRALKA
ME@AN
AN@E
KOPITAR
PRIPADNIK
STRANKE
OLIVER
TWIST
REDKO M.
IME TILEN
SUKANEC
LETOVI[^E OB
@ENEVSKEM JEZERU
V FRANCIJI
ALPINIST
^OP
POSODA ZA
REZANO
CVETJE
GRMI^ASTA
RASTLINA,
RESA
GL. MESTO SAMOE
SNEGU
PODOBNA
SNOV
[IITSKA
MILICA V
LIBANONU
GIBANJE
ZRAKA
MARKO
OKORN
MESTO V
FRANCIJI
PRIPRAVA
ZA IZDELOVANJE
MASLA
PERUJSKI
INDIJANEC
REDKEJ[A JED
IZ ZELJA
IN KROMPIRJA
NEKDANJI
TUR[KI
VELIKA[
ZMES IZ
MOKE ZA
PRIPRAVO
KRUHA
NAŠ
IGRALEC
(ANDREJ)
LUDVIK
ZAJC
ROBERT
ERJAVEC
LIZA
MINNELLI
NAŠ
BIVŠI
SPRINTER
(URBAN)
NAGRADNA KRI@ANKA
Geslo pravilno re{ene kri`anke po{ljite do 31. 7. 2015 v zaprti kuverti, na naslov:
Uredni{ki odbor Bolje,
Splo{na bolni{nica Jesenice, 4270 Jesenice
Nagrade so zagotovljene.
Imena nagrajencev bomo objavili na intranetni in internetni strani SBJ.
AVTOR:
MARKO
DRE[^EK
ANG.
PISATELJ,
AVTOR
JAMESA
BONDA
61
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:43
Page 62
Razno
BOLje
Tudi to se zgodi
- pacient pove, da ima te`ave z zapestjem `e dalj ~asa
in da bo to verjetno "sputika"
- v~eraj padel z gorskim kolenom
- na vseh slikah je mulatum (lunatum)l. zapestja
nagnjen naprej...
- dgn:fractura dig. IV - VII.pedis dex.
- zdravljenje pri nas kona~no (kon~ano)
-. .."obre`emo epiderm in namestimo suh obkladek".
Poslu{a in bele`i
Bo{tjan Gluhar
Kolofon
Urednica
Sandra Jerebic
Uredni{ki odbor
Maja Valjavec,
Maja Gartner,
Tanja Pristavec,
Irena Kolbl,
doc. dr. Ivica
Avber{ek Lu`nik,
Mateja Bahun,
Irena Micco
62
Fotografije
Avtorji prispevkov,
Aleksander Novak,
Oblikovanje in prelom
Jamaja, Maja Rostohar
Tisk Medium @irovnica
Lektoriranje
Polona Kus
Oblikovna zasnova
Medium,
Mojca Jakopi~
Naslov uredni{tva
Splo{na Bolni{nica Jesenice
c. M. Tita 112, 4270 Jesenice
e-po{ta [email protected]
ISSN: C506-4392
Ko se celina spogleduje
z Mediteranom
^eprav ima marsikdo ob~utek, da se je leto komaj
za~elo, se bo vse prehitro prevesilo v drugo polovico.
Za nami so evropski dnevi ozave{~anja o sr~nem popu{~anju. Najpogostej{i vzrok za sr~no popu{~anje sta koronarna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sta lahko
posledica neustreznega `ivljenjskega sloga. V preventivi sr~no `ilnih obolenj ima poleg gibanja in zmanj{evanja stresa pomembno mesto tudi zdrav prehranski slog,
pri ~emer se pogosto omenjata vegetarijanski in mediteranski prehranski slog.
Nekako logi~no je, da tradicionalna mediteranska prehrana buri duhove, ker je zaradi pojava globalizacije del
preteklosti. Prehrana se je v preteklosti med posameznimi dr`avami v predelu Sredozemskega morja sicer
razlikovala, kljub temu pa lahko opazujemo nekatere
skupne zna~ilnosti. Prehranski slog, ki je bil prevladujo~ med prebivalci v pokrajinah Mediterana, na podro~ju, kjer rastejo oljke in je bil opisan pred zaklju~kom
60. let prej{njega stoletja - pred globalizacijo, ki je
povzro~ila velike spremembe v `ivljenjskem in prehranskem slogu, bi lahko zdru`ili pod pojmom tradicionalna mediteranska prehrana. Njena zna~ilnost je velika
koli~ina zelenjave, sadja, stro~nic in nepredelanih `it.
Meso, mesni izdelki in mleko so bili v njej zastopani v
manj{ih koli~inah. Pogosteje je bil na jedilniku sir. Koli~ina uporabljene ma{~obe je bila odvisna od pokrajine.
V Gr~iji je energijski dele` iz ma{~ob dosegal 40 %,
medtem ko so bili Italijani bolj skromni (do 30 %).
Najve~ji dele` ma{~ob je predstavljal dodatek olivnega
olja, pa tudi ore{~ki in ribe niso manjkali na jedilniku.
Pogostost u`ivanja rib je bila pogojena z oddaljenostjo
od morja. Tudi u`ivanje alkohola je bilo v tradicionalni
mediteranski prehrani pogosto, vendar le v zmernih koli~inah v ~asu obroka. Najpogosteje so posegali po vinu.
^e pogledamo celoto ugotovimo, da tradicionalna mediteranska prehrana vklju~uje veliko lokalno pridelanih, sezonskih `ivil, ki so bogata z vlakninami, vitamini, rudninami in drugimi za{~itnimi snovmi. Poleg tega
predstavlja bogastvo kakovostnih ma{~ob v obliki
olivnega in ribjega olja, tudi za~imb ne primanjkuje.
Hrana `ivalskega izvora, ki je vir nasi~enih ma{~ob, je
zastopana v manj{i meri.
Tradicionalna mediteranska prehrana je najprej pritegnila zanimanje, ko so opazili, da je prehranski slog ljudi,
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:43
Page 63
Recept
BOLje
Fi`olova juha
po Toskansko
ki `ivijo v pokrajinah Mediterana povezan z mo~no zmanj{anim tveganjem za sr~no-`ilne bolezni. Povezujejo jo
tudi z ni`jim tveganjem za pojav debelosti, sladkorne
bolezni ter rakavih obolenj. Vplivala naj bi tudi na ni`jo
pojavnost Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.
Kaj menite, se spla~a poskusiti? Glede na to, da je pred
nami poletje, ki nam `e na bli`njih vrtovih ponuja poleg
tradicionalno gorenjske zelenjave {e pisano paleto
zelenjave, ki je nekdaj uspevala samo v obmorskih krajih, od bu~k, paradi`nika, paprike, pa vse do jaj~evcev,
bo morda odlo~itev la`ja.
V poskusu zdru`evanja "obmorske" pisane poletne zelenjave z nekoliko konkretnej{o lahko najdemo tudi zanimive jedi. Bi bila primerna "fi`olova juha po toskansko"? Poeti~no bi jo lahko opisali kot "skromen poljub
hribovite de`ele mediteranskemu soncu", a je rezultat
fantasti~en. Priprava te juhe bo sicer vzela nekaj ve~
~asa `e zaradi sekljanja in me{anja, zato jo lahko pripravimo nekoliko ve~ in shranimo v hladilniku za dan kasneje. Naj vam tekne.
Pavla Lavrinec, dipl. m. s.,
bolni{ni~na dieteti~arka
Za 8 oseb potrebujemo:
• 1 `lico olivnega olja
• 2 drobna ali 1 ve~ji sesekljan jaj~evec
• 1 sesekljano rde~o papriko
• 1/2 zdrobljene glavice ~esna
• 750 ml paradi`nikove ka{e
• 1/2 l vode
• 2 sesekljani bu~ki (cukini)
• rezino gomoljne zelene
• 1 sesekljano ~ebulo
• 250 g kuhanega drobnega belega fi`ola
• `li~ko sladkorja
• sesekljan peter{ilj
• mlet poper in sol po okusu
Postopek
V primerni posodi segrejemo `lico olja, dodamo
sesekljane jaj~evce, ~ebulo, papriko in strt ~esen.
Med stalnim me{anjem pra`imo pribli`no 5 minut.
Dodamo paradi`nikovo ka{o in vodo, zavremo ter
po~asi kuhamo 30 minut. Nato dodamo sesekljane
bu~ke, kuhan in odcejen bel fi`ol, za~imbe in malo
sladkorja. Zavremo in kuhamo {e prb. 20 minut.
Z eno porcijo te juhe zau`ijemo pribli`no:
kcal: 122, kJ: 509, B v g: 6, M v g: 2, OH v g: 21,
vlakna g: 5, P v mg: 109, K v mg: 765, Fe v mg: 2,3,
Mg v mg: 55, Ca v mg: 66, Zn v mg: 1, Nasi~ene MK:
0,5; Enkrat nenasi~ene Mk: 1,5; Ve~krat nenasi~ene
MKL: 0,5
V preventivi sr~no `ilnih
obolenj ima poleg gibanja
in zmanj{evanja stresa
pomembno mesto tudi
zdrav prehranski slog, pri
~emer se pogosto omenjata
vegetarijanski in mediteranski
prehranski slog.
63
casopis Bolje 22.qxd
16.6.2015
22:43
Page 64