Junij - Občina Škofja Loka
Junij 2015 2 Junij 2015 3 Junij 2015 4 Junij 2015 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Prvo branje o višini komunalnega prispevka 7 Ureditev križišča pri Tehniku 8 Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom 10 Vroče o komunalnem prispevku 14 Dosežki na področju energetske učinkovitosti 15 Odprtje obvoznice oktobra 16 Žive knjižnice 18 Pomembno je ohranjati tradicijo obrtništva 19 Škofja Loka je prostovoljstvu prijazno mesto 20 Visoška kronika v animiranem filmu 21 Lokopolitanka odkriva Škofjo Loko 22 Otroci ritmov navdušili v Nemčiji 23 Človek, glej! 24 Prostori in poti daleč od oči Škofjeločanov 25 Umetnost je doma v OŠ Jela Janežiča 26 Zbrali sto petdeset kilogramov hrane za prejemnike pomoči Rdečega križa 27 Ana Desetnica letos prvič tudi v Škofji Loki Uredništvo 28 Parada učenja na Mestnem trgu Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] 29 Vsak neuporaben kos tekstila še ni odpadek 30 V Škofji Loki pojejo tudi nekdanji gimnazijci 31 »LUFt je tisti sejem, na katerem še konkurenca skupaj kavo pije!« 32 Treking v Nepalu zaznamoval potres 34 Življenje, prežeto z glasbo 36 Skrivnost njenega mladostnega videza je tudi stalno izobraževanje 37 Hiška eksperimentov na obisku 38 Več obveznosti, kot jih imaš, v krajšem času jih postoriš 39 Turbo upokojenka končala bogato športno kariero 40 Futsal klub Stripy je državni prvak v kategoriji U19 42 Med sedemindvajsetimi odličji tudi naslov ekipnih državnih prvakinj v karate katah 46 Prireditve v juniju Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Foto: G. D., B. B. Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Klavdija Rupar, novinarka Katja Štucin, novinarka Luka Mlakar, novinar Kristina Strnad, Nika Arsovski, novinarka lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 [email protected] 5 Junij 2015 Šesta redna seja občinskega sveta škofjeloške občine Prvo branje o višini komunalnega prispevka V prvem branju sprejet Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka – Znižanje cen obdelave, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov Prvo branje o določanju višine komunalnega prispevka je napovedovalo dolgo sejo, zato je župan mag. Miha Ješe predlagal, da točko pobude in vprašanja svetnikov izjemoma prestavijo na konec, kar so svetniki s štirinajstimi glasovi za in devetimi proti sprejeli. Nekaj svetnikov je z obrazložitvijo, da obstaja sum nepravilnosti, predlagalo umik najbolj vroče točke dnevnega reda, in sicer Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, a je za ta predlog glasovalo deset svetnikov, štirinajst pa jih je bilo proti, zato je točka ostala na dnevnem redu. V nadaljevanju so svetniki imenovali predstavnike ustanovitelja v svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, dali pozitivno mnenje kandidatki Doris Kužel za ravnateljico Osnovne šole Škofja Loka – Mesto ter ugotovili, da je zaradi nezdružljivosti funkcije občinskega svetnika s funkcijo direktorja Zavoda za šport prenehala funkcija Igorja Drakslerja kot občinskega svetnika. Z namenom, da se v prihodnje ustanovi režijski obrat, ki bi med drugim urejal parkiranje, in da bi občina lahko izvajala računovodske storitve za javne zavode, so bile po skrajšanem postopku sprejete spremembe Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave škofjeloške občine. Sledila je najbolj vroča točka tokratne seje. Župan mag. Ješe je najprej pojasnil, zakaj je prišlo do razlike med prvim predlogom Odloka o odmeri komunalnega prispevka in sedanjim prvim branjem. Pridobili so namreč dodatna sredstva, poleg tega niso izpeljali vseh investicij, nekatera dela pa so izvedli bolj varčno. Tako bi po prvotnem predlogu prejeli okoli 2,8 milijona evrov komunalnega prispevka, po novem predlogu pa 1,8 milijona, pri čemer je dve tretjine obstoječih in ena tretjina novih priključnikov. Svetniki so v nadaljevanju opozorili na domnevne nepravilnosti, in sicer na to, kaj sodi v skupne stroške, zakaj se v te ne vključi samoprispevek in zakaj na Suhi krajani niso plačali komunalnega prispevka. Izrazili so skrb, da bo treba vračati evropska sredstva. Pripravljavec gradiva iz podjetja Locus je dejal, da gre za prehude obtožbe ter da so delali po zakonu in da so vse številke preverljive. Svetniki so imeli še kopico vprašanj na to temo, a jim je bilo pojasnjeno, da bodo odgovori pripravljeni do drugega branja. Nato so predlagani odlok v prvi obravnavi sprejeli s štirinajstimi glasovi za in desetimi proti. S sprejetjem Odloka o načinu opravljanja javne službe pomoč družini na domu so svetniki v prvem branju dali prvo zeleno luč za to, da se ta služba iz Centra za socialno delo prenese na Center slepih, slabovidnih in starejših, kar je bilo podkrepljeno tudi s strokovnimi argumenti. Ker po navadi na občinskem svetu potrjujejo dvige cen določenih storitev, so bili svetniki tokrat toliko bolj veseli, ker so lahko na podlagi elaborata, ki ga je pripravil izvajalec, znižali cene za obdelavo določenih vrst odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer za približno 14 odstotkov. Svetniki so nato sprejeli sklep, da se opravi revizija poslovanja javnega zavoda Loški muzej za leti 2013 in 2014, nato pa so se nekoliko dlje časa zadržali pri poročilu o izvajanju programa varstva zraka za škofjeloško občino za obdobje 2014–2019. Pri tem je župan poudaril, da imamo v občini relativno dober zrak, a da se s tem ne smemo zadovoljiti. Dodal je še, da sta poleg Knaufa Insulation glavna onesnaževalca promet in kurjenje na trda goriva. Svetniki so izrazili skrb nad količino emisij, čeprav so le-te pod mejnimi vrednostmi. Tako so med drugim sprejeli sklep, da se v letu 2016 izvede modeliranje koncentracije fenola in formaldehida v okolju in s tem določi njun vpliv na zdravje ljudi. Svetnik Martin Trampuš (Iniciativa za demokratični socializem) se je obregnil ob slovensko zakonodajo in se slikovito izrazil: »Onesnaževalci sami izvajajo monitoring. To je podobno, kot bi se zaporniki na Dobu čuvali sami, da bi država privarčevala na paznikih.« Pri vprašanjih in pobudah se je odprla debata o problematiki in potrebi razvojnega vrtca; poudarili so, naj Petrol ne bi prevzel delavcev iz Loške komunale, kot je bilo dogovorjeno ob podpisu pogodbe za nakup plina; ponovno so odprli problematiko nevestnih lastnikov psov, ki ne čistijo za svojimi ljubljenčki; svetnik Rolando Krajnik (Komunalno ekološka lista) je predlagal odcepitev Godešiča in Reteč iz škofjeloške občine itd. Klavdija Škrbo Karabegović Posnetke sej si lahko ogledate tudi na: http://skofjaloka.mitv.si/. Iščemo raznašalce Loškega utripa na območju Gorenje vasi. Info: 041/233-350 6 Junij 2015 Ureditev križišča pri Tehniku Že nekaj časa pri nekdanji upravni stavbi Tehnika velja delna cestna zapora. Nekaj občanov je na naše uredništvo sporočilo, kako se jim zdi, da dela potekajo prepočasi in da na projektu dela premalo delavcev. Prav tako jih moti delna zapora, ki je še posebno moteča ob prometnih konicah. Po odgovore smo se obrnili na škofjeloško občinsko upravo. »Razumljivo je, da se občani zanimajo za ta dela, posebno zaradi tega, ker niso bila načrtovana. Že prej smo sumili, da podporni zid oziroma škarpa ob Tehniku pri večjih gradbenih delih ne bo zdržala in to se je tudi zgodilo. Najprej je izvajalec skušal to urediti na lažji, a hkrati ne najbolj optimalen način, a smo se skupaj odločili, da je ta del treba urediti res kvalitetno. Enkrat se dela, dajmo takrat dobro zgraditi, zato smo se skupaj odločili, da izvajalec popravi oziroma obnovi škarpo ter da dodatno uredimo še uvoz, in sicer tako, da ne bo več t. i. skakalnice po izvozu z glavne ceste, ampak da bo na samem križišču neke vrste plato, da bo vozilo na ravnem. Po drugi strani pa, da ne bo več ostrega zavijalnega kota na desno, tako da bomo križišče tudi za en meter in pol razširili in mu na drugi strani dodali dober meter širok hodnik za pešce. Prav tako bo po cestišču po Lahovem klancu zarisana črta za hodnik za pešce. Prepričan sem, da bo to še en lepo urejen del Škofje Loke, ki bo po eni strani ozaljšal naše mesto, predvsem pa omogočil varno priključevanje vseh udeležencev v prometu,« je pojasnil škofjeloški župan mag. Miha Ješe. Strošek občine je nadgradnja škarpe, se pravi povišanje, izgrad- Dela na krožišču junija Za izvedbo krožnega križišča in finalizacijo južne dovozne ceste v industrijsko cono na Trati je bil konec aprila objavljen razpis za izbiro izvajalca. Slednji naj bi z deli pričel sredi junija. »Južno dovozno cesto v industrijsko cono delamo s polno paro. Predvidevamo, da bodo zemeljska dela dokončana do srede junija. Sicer z manjšo zamudo, ampak še pravočasno,« je povedal župan škofjeloške občine mag. Miha Ješe. Konec aprila je bil objavljen razpis za finalizacijo del na cesti in za izgradnjo krožišča. Do roka so prišle štiri prijave. Odločitev o izboru je bila že dana, pravnomočna pa bo postala v teh dneh, v kolikor seveda ne bo pritožb. »Izbrani izvajalec bo imel na voljo dovolj časa. Računam, da bo uvedba v delo že sredi junija, potem pa izvajalca čaka približno štiri mesece dela. Zemeljska dela bi tako morala biti končana nekje v oktobru, novembra sledi asfaltiranje. Ob tem naj povem, da bomo prvo etapo, se pravi krožišče, izvedli do konca, ker bi v nasprotnem primeru morali popravljati projekt, ki ga je Direkcija RS za infrastrukturo že potrdila, tako da bo poskrbljeno tudi za kolesarje na krožišču. Krožišče za pešce ne predvideva posebnega koridorja, ker tudi sicer ni na cesti pločnika za pešce, saj se nahaja izven naselja,« je dodal župan. Skupna vrednost del za krožišče in dovozno cesto do podvoza je ocenjena na 1,5 milijona evrov, ampak bo glede na nižje vrednosti ponudb, kot so jih na škofjeloški občini pričakovali, investicija na koncu nekoliko nižja. Klavdija Škrbo Karabegović 7 nja venca, novih ograj in hodnika za pešce ter strošek dodatnega asfaltiranja. Potreba po omenjenih delih se je pokazala ob izgradnji kanala. Na vprašanje, zakaj na projektu ne dela več delavcev, smo prejeli odgovor, da ni težava v premajhnem številu delavcev, temveč v naravi dela, ki je zelo zahtevna. »Poleg čistilne naprave in zadrževalnika v Retečah je to najzahtevnejši del projekta ureditve porečja Sor. Poudariti velja, da ta dodatna dela ne obremenjujejo izvedbe kanalizacijskega omrežja, ampak so dodatna občinska investicija v cestno infrastrukturo,« je zaključil mag. Ješe. Sicer dela greda proti koncu. Sredi junija naj bi območje asfaltirali, takrat pa naj bi se sprostil tudi promet. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2015 Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom Ureditev porečja Sore v sklepni fazi Odločitev o še enem razvojnem oddelku vrtca znana do konca junija – V izdelavi študija treh možnih lokacij nove knjižnice – Javna razgrnitev občinskega podrobnega načrta za severno obvoznico predvidoma jeseni – Ali bo brezplačno parkirišče na Puštalu povečano? – Župani petih občin zahtevajo hitro ukrepanje za odpravo ozkega prometnega grla v Mednem V Vrtec Škofja Loka se je tudi za naslednje šolsko leto vpisalo več otrok, kot jih lahko sprejmejo. Tako naj ne bi sprejeli preko sto otrok, poleg tega pa se je pokazala potreba po še enem razvojnem oddelku vrtca. Na kakšen način boste rešili obe težavi? Glede števila otrok bomo imeli končni podatek konec junija. Problem se bo reševal tako kot vsako leto doslej, ko septembra ni bilo takšnega pomanjkanja mest, kot je sprva kazalo, saj so v to število všteti tudi otroci, ki bodo prihajali med letom, poleg tega se jih vsako leto nekaj kljub prvotnemu vpisu ne odloči za vrtec. Kar zadeva razvojni oddelek, bo vodstvo vrtca pripravilo analizo. Dobili smo podatek, koliko je potrebnih mest, izvedeti pa moramo še, kakšni so predvideni stroški in kako to urediti, kajti v primeru potrebe po pridobitvi novega prostora bo izvedba nekoliko težja. Ugotovili smo, da je večje število otrok iz drugih občin in zato bomo zadevo urejali skupaj z njimi. Predhodno seveda potrebujemo vse podatke, ki nam jih bo pripravilo vodstvo vrtca. Na zadnji seji občinskega sveta so bili potrjeni člani sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Kakšne konkretne naloge bo imel omenjeni svet? V občini je tak svet v preteklih letih že bil, vendar ni bil zelo aktiven. Novoizvoljeni svet bo skladno z zakonodajo preverjal predvsem cene javnih dobrin. V uvodu sva omenila vrtec. Vemo, da je izgradnja novega v vojašnici predvidena v letu 2017 in da je to ena od prioritet na področju družbenih dejavnosti. Naslednja pomembna stvar, ki vztrajno čaka na boljše čase, pa je knjižnica. V tem trenutku delate primerjavo ureditve v vojašnici in na Nami. Kakšne so prve ugotovitve? Kot sem že večkrat povedal, gradnja knjižnice ni predvidena v tem mandatu, skušali pa bomo pripraviti vse podlage za gradnjo v naslednjem mandatu. Računam, da bomo takrat spet finančno sposobni za takšne večje investicije. Najprej je na vrsti vrtec, potem je treba urediti kanalizacijska omrežja v manjših zaselkih in pospešiti asfaltiranje makadamskih cest izven mesta Škofja Loka. Sicer poteka študija izvedljivosti gradnje knjižnice, ki bo pripravljena junija. Aktualna je primerjava treh lokacij. Te so: prostori v vojašnici, možna lokacija na Nami in novogradnja v Kapucinskem predmestju. Glede na rezultate študije bomo pristopili k pripravi načrtov razvojnih projektov. Preden se bomo lotili projektiranja, bomo preverili odziv občanov in uporabnikov. Župan na odprtju razstave Osnovne šole Jela Janežiča ne kanalizacije in dveh čistilnih naprav; drugi ureditev vodovodnega omrežja; tretji pa ureditev sekundarnih omrežij v vseh naseljih strnjene poselitve, ki do sedaj kanalizacijskih omrežij niso imela. Ta del je za občino najbolj zahteven in finančno najdražji. Konec junija smo imeli detajlni pregled vseh deležnikov nove komunalne čistilne naprave na Suhi. Nekaj malenkosti moramo še rešiti, drugače pa odlično deluje in je tudi čiščenje skladno oziroma še boljše od predvidenega. Pri čistilni napravi v Retečah bomo poskusno obratovanje nekoliko podaljšali. Pri izgradnji primarnih kanalizacijskih omrežij je v sklepni fazi gradnja zidu pri Tehniku, kjer je kanalizacijski sistem že v celoti zgrajen, vendar zaradi neurejenega podpornega zidu nimamo uporabnega dovoljenja Direkcije RS za infrastrukturo. Slednjega pričakujemo v prvi polovici junija. Celotna investicija v primarno kanalizacijo bo skladno s predvidevanji in pogodbo zaključena do konca junija. Nadalje, Ureditev porečja Sor – vodooskrba je v sklepni fazi. Tu je zaključek del predviden za konec avgusta in prepričan sem, da bodo dela do roka kvalitetno opravljena. Položeni so vsi glavni cevovodi, le še na glavnem delu, se pravi na vodovodu od Visokega do Virška, je treba zaključiti jaške in gradbišče Kaj se trenutno dogaja na projektu severne obvoznice? V lanskem letu je bil izdelan idejni projekt – ključna strokovna podlaga, ki je to cesto natančneje umestila v prostor. Ta idejni projekt smo predstavili širši javnosti, še posebej pa smo o njem obveščali lastnike zemljišč. Za idejni projekt smo skladno s predpisi pridobili recenzijo. Gradivo po opravljeni recenziji urejamo, da lahko nadaljujemo s prostorskim načrtom za severno obvoznico. Skratka, idejni projekt je ključna strokovna podlaga, ki jo bomo prenesli v prostorski načrt. Sama priprava slednjega je predpisana po zakonu. Vzporedno moramo izdelati okoljsko poročilo. Ocenjujemo, da bo predhodna predstavitev in potem prvo branje in uradna javna razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za severno obvoznico v jesenskem času. Projekt Ureditev porečja Sore je v sklepni fazi. Kaj še morate urediti oz. katera dela še potekajo? Ureditev porečja Sor delimo formalno na dva, dejansko pa na tri dele. Prvi del je ureditev primar8 vzpostaviti v prvotno stanje. Potem so tu še sekundarni vodi. V Stari Loki in okolici bodo dela v teh dneh zaključena. Na Godešiču in v Retečah bo do konca junija, začetka julija večina cest preplastenih. Zadnje večje območje je Puštal, kjer so primarni in sekundarni vodi na območju B (območje, na katerem potekajo tudi primarni vodi) praktično zaključeni, s tem, da je malo v zamudi asfaltiranje, deloma zaradi slabega vremena deloma zaradi velike zasedenosti asfalterjev. Do konca junija bo v prvotno stanje dano tudi parkirišče, pri čemer računamo, da bomo pridobili nekaj dodatnih zemljišč in bo to parkirišče še nekoliko večje. Vsa omenjena dela naj bi bila zaključena do konca junija. Potem pa gremo neposredno v izgradnjo območja A (od Puštalskega gradu do Hoste, ulica med Puštalskim gradom in Hudičevo brvjo in območje od obvoznice do konca vasi Puštal v Hrastnici), kjer bodo gradbena dela končana do konca oktobra, asfaltiranje pa novembra. Februarja vas je pet županov (Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Žiri, Železniki, Medvode) organiziralo novinarsko konferenco na temo delne zapore v Mednem z jasnim sporočilom državi, naj hitro ukrepa. Ker je prišlo do zapletov, ste 27. maja na Junij 2015 platoju pri Hotelu Medno organizirali še eno protestno novinarsko konferenco. Problem je, da še vedno nimamo izbranega izvajalca za postavitev montažnega mostu. Na izbiro izvajalca sta prišli pritožbi, ki so jima ugodili. Pravzaprav je bilo to srečanje poziv investitorju k čim hitrejšemu nadaljevanju postopka in izbiri izvajalca. Računali smo, da bo ozko grlo pri Mednem prvo rešeno, a očitno bodo vsa tri preostala na trasi od Poljanske do- line do Ljubljane prej odpravljena. Tako semaforja pri Visokem ni več, v nekaj dneh bo odprtje obvoznice okoli Gorenje vasi, konec avgusta pa bo zgrajena tudi južna loška obvoznica v Poljansko dolino. Doseči moramo, da nas na poti do Ljubljane ne bo oviral še most v Mednem. prvem tednu maja in praznično dogajanje se v bistvu potegne na cela dva meseca. Težko je našteti vse prireditve, saj ima prav vsaka svoj pomen. A naj vseeno izpostavim Tek štirih mostov, ki bo letos še posebno svečan. Historial je že tradicionalno osrednji junijski dogodek, ki ga bomo dan prej začinili s praznovanjem desetletnice uradnega sodelovanja med občinama Škofja Loka in Freising. Ob tej priliki bomo imeli slavnostno akademijo z odprtjem razstave. Junij je tradicionalno čas prireditev v srednjeveški lepotici. Kakšne posladke nam pripravljate? S prireditvami smo začeli že v 9 Pika na i pa bo občinski praznik s podelitvijo občinskih priznanj. Žal v mestu prostovoljstva Škofji Loki ne bomo uspeli nagraditi vseh zaslužnih, ker je predpisanih premalo nagrad. Zato naslednje leto predvidevamo število nagrad nekoliko povečati. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2015 Vroče o komunalnem prispevku Kakšna bo višina komunalnega prispevka (KP), je v Škofji Loki že dlje časa vroča tema. Odlok, ki določa višino, je bil na prvem branju v začetku maja sprejet, drugo branje pa je predvideno na junijski seji občinskega sveta. Številni občani so prepričani, da KP ni obračunan pravilno, a na škofjeloški občini trdijo drugače. Naj spomnimo, odločanje o višini KP je bilo predvideno že lansko leto julija, vendar na koncu že napovedana seja ni bila izvedena. Od takrat do danes so se krajani organizirali in tudi medijsko izpostavili svoj pogled na problematiko. V vmesnem času so na škofjeloški občini pod drobnogled postavili predlagani odlok, saj so od lanskega poletja do danes prejeli še nekaj nepovratnih sredstev, določene investicije niso bile izvedene, določene pa so izvedli z manj sredstvi. Tako je na primer lanskoletni predlog za hišo neto tlorisne površine dvesto kvadratnih metrov, ki se nahaja na parceli, veliki petsto kvadratnih metrov, predvideval KP v višini 2260 evrov, novi predlog odloka pa predvideva približno 1860 evrov visok KP. »Tudi če bi lansko leto sprejeli odlok, bi ga letos zaradi novih dejstev morali popraviti. Sicer pa celotna investicija v ureditev porečja Sor skupaj s sekundarnimi vodi znaša 35 milijonov evrov; od tega smo prejeli približno 24 milijonov nepovratnih sredstev, zato je KP tako nizek. Mislim, da se gre občini zahvaliti,« je povedal škofjeloški župan mag. Miha Ješe. Občani, predvsem krajani Godešiča in Reteč, pa se s tem, da je KP nizek, ne strinjajo. Tako so dan pred majsko sejo organizirali zbor krajanov v Kulturnem domu Reteče, na katerega so povabili ne samo krajane Godešiča in Reteč, temveč tudi Stare Loke, Vincarij in Puštala. Na zboru so opozorili na domnevne nepravilnosti pri izračunu KP, zato so predlagali županu, naj točko umakne z dnevnega reda občinske seje in k pripravi odloka povabi tudi predstavnike prizadetih občanov. Njihovo utemeljitev in predlog je predstavilo tudi nekaj svetnikov, a umik točke ni bil izglasovan. »Občinska uprava je zaradi delovanja Iniciative za pravičen komunalni prispevek in krajevnih skupnosti delno znižala komunalni prispevek. V predvidenem odloku pa je še vedno polno napak: nepravilno upoštevanje stroškov vzdrževanja, nepravilna uporaba podatkov iz registra osnovnih sredstev, neupoštevanje vseh zunanjih virov, neupoštevanje samoprispevka, ni natančno določeno pravilo upoštevanja velikosti gradbene parcele itd. Poleg tega je višina predlaganega komunalnega prispevka socialno nevzdržna in bo pomenila nerešljiv problem za mnoge od naših sokrajanov,« so zapisali organizatorji zbora in izrazili bojazen, da bo zaradi domnevnih nepravilnosti občina morala vračati evropska sredstva. Svetniki so na seji postavili kopico vprašanj v povezavi s KP, a na večino niso dobili odgovora – z utemeljitvijo, da bodo odgovore dobili do naslednjega branja. Pripravljavec gradiva iz podjetja Locus je odlok v grobem predstavil, poudaril je, da je bilo določeno eno samo obračunsko območje po principu solidarnosti. Nadalje je izpostavil, da je »vsak vod, vsak gradnik v skupnih stroških upoštevan samo enkrat ter da se amortizacija v skupnih stroških ne upošteva; vse številke so prever- ljive, osnutek pa je pripravljen v skladu z zakonom«. Svetniki so poudarili, da podatki, ki se najpogosteje pojavljajo v medijih (dvesto kvadratnih metrov neto tlorisne površine in petsto kvadratnih metrov zemljišča), ne veljajo za povprečne primere, saj so hiše večje, prav tako parcele. Predlagani odlok je bil v nadaljevanju seje v prvem branju sprejet, in sicer s štirinajstimi glasovi za in desetimi proti. Naslednji dan pa so prizadeti občani, Iniciativa za pravičen komunalni prispevek in Komunalno-ekološka lista na župana Ješeta naslovili javni protest. »Svetniki so odločali, kljub temu da je zelo veliko stvari nejasnih. Trdimo, da je del odloka, ki je bil včeraj v prvem branju sprejet, celo protizakonit. Župan je na začetku tedna v vednost dobil pismo ministrstva za okolje in prostor, ki je bilo naslovljeno na Iniciativo za pravičen komunalni prispevek. V tem pismu je natančno naveden način izračuna komunalnega prispevka. Med drugim je v pojasnilu ministrstva navedeno, da je občina dolžna upoštevati kot druge vire vsa sredstva, ki so bila namensko pridobljena za financiranje komunalne opreme, npr. evropska sredstva, samopri- 10 spevke in druge dajatve, tako kot to določa zakonodaja. Na sami seji pa je pripravljavec odloka v imenu župana izrecno navedel, da samoprispevki ne sodijo med druge vire, ki jih je treba odšteti od skupnih stroškov in tako ustrezno določiti obračunske stroške. To pomeni, da je včeraj sprejet odlok v prvem branju najmanj v tem delu protizakonit, poleg ostalih nepravilnosti, na katere smo opozorili,« so med drugim zapisali v javnem protestu. Poleg tega so še zapisali, da bodo v primeru, da bo na naslednji seji odlok v taki obliki dejansko sprejet, o tem obvestili vse pristojne organe in inštitucije. »Na vsak način pa bomo o nenamenski porabi in čezmernemu financiranju obvestili tudi Evropsko unijo,« so zaključili. Na škofjeloški občini trdijo, da je odlok pripravljen v skladu s črko zakona in da nobenih sredstev ne bo treba vračati, saj da je treba pri skupnem izračunu KP upoštevati ne samo primarne, ampak tudi sekundarne vode, zato znesek, ki je naveden za potrebe financiranja s strani EU, ni prekoračen, saj so z evropskimi viri financirani le primarni vodi. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2015 Prejeli smo iz Komunalno-ekološke liste Poteptane pravice Občinska svetnika Komunalno-ekološke liste sva v mandatu 2014–2018 prvič del občinskega sveta. Za kandidaturo sva se odločila, da bi se slišalo in upoštevalo glas in voljo ljudi, ki so sicer nemalokrat prepuščeni nemilosti občinskih služb. Občinski svet je najvišji organ odločanja v naši občini in svetniki odločamo o vseh pomembnih stvareh, ki se tičejo občanov. Biti občinski svetnik je odgovornost. Prav vsak svetnik bi se moral zavedati, da je izvoljen s strani ljudi in bi moral delati v njihovo zadovoljstvo. Ljudje, ki so nam podelili mandat, so naša vest. Svetniki sami nosimo odgovornost za vsak naš glas – za ali proti, s katerim izrazimo svojo voljo. Pa se svetniki sploh kdaj vprašamo, kako naš glas ZA ali PROTI vpliva na sočloveka? Vemo, ali so naši občani zadovoljni? Dogajanje, ki sva mu priča na sejah občinskega sveta, je vse prej kot konstruktivna in argumentirana izmenjava mnenj, saj se večina poskusov po razumni debati povozi z argumentom moči, ki ga uveljavlja župan. Še posebej izrazito se je to pokazalo na zadnji, majski seji, ko je župan prekršil vse norme demokratičnega odločanja. Pri zelo pomembni temi, zaradi katere je lahko marsikateri občan pahnjen v socialno stisko, župan ni dovolil, da bi svetniki dobili odgovore na svoja vprašanja. Tako smo morali odločati, čeprav je bilo zelo veliko stvari nejasnih, odgovore na naša vprašanja pa bomo dobili šele na naslednji seji, na kateri bo bistveno težje preprečiti posledice, ki jih bodo trpeli občani. Upravičeno se sprašujeva, kakšen je smisel občinskih sej, če svetniki ne dobimo odgovorov. Če smo se svetniki prisiljeni odločati o temah, o katerih zahtevamo dodatna pojasnila, pa jih ne dobimo. In navsezadnje, kakšen je smisel, da občina plačuje zunanje strokovnjake, ki opravljajo delo občinskih strokovnih služb, da sedijo na sejah, župan pa jim ne dovoli do besede? Sprašujeva se tudi, kako lahko preostali kolegi, svetniki županove koalicije glasujejo, čeprav so s strani opozicijskih svetnikov na vsaki seji izpostavljene številne nepravilnosti, vzpostavljeni so dvomi v zakonitost predlaganih sklepov, podanih številk … Očitno je županu in kolegom svetnikom iz vrst SDS, SD, DeSus in Prijateljev Loke pomembno samo eno: kako napolniti občinski proračun, odplačati dolgove, četudi so ti nastali zaradi prestiža in ne zaradi zagotavljanja osnovnih dobrin občanom. Naš župan je iznajdljiv. Ko ne dobi več posojila, ko država ne dovoli več zadolževanja, finančno breme in dolgove prevali na pleča ljudi. Kaj nam pa morejo, bodo pač plačevali višje položnice. Saj gre 'samo' za stoodstotno podražitev kanalščine, na primer. Zelo preprosto za župana, neizvedljivo za marsikaterega izmed občanov, ki mu takšne podražitve praznijo denarnico. In namesto da bi otrokom, vnukom ali sebi kupil kak priboljšek, bo skozi dražjo kanalščino plačeval dolg za potratne investicije, ki si jih je izmislila občinska oblast. Le da bomo občani 'pravično' napolnili občinski proračun. Kam se je skrila transparentnost, 11 ki jo župan in podžupana tako radi poudarjajo? Kje sta pravičnost in enakost za vse občane? Ali ni poslanstvo župana, da povezuje ljudi, in ne, da ustvarja razdor med njimi? Sta ignoranca in avtokracija našega župana res nekaj, za kar smo se nekoč zavzemali – v želji za demokratično državo in demokratično občino? Svetniki moramo sodelovati z občankami in občani, ki so nas volili. Ne smemo se sprenevedati, postati preračunljivi, niti nas pri odločanju ne sme voditi naše politično prepričanje. Ustvarjanje pogojev za blagor, zadovoljstvo in prijetno življenje naših sosedov, znancev, prijateljev v naši skupni občini je naše skupno poslanstvo. Občani pa le povprašajte vašega soseda, ki sedi v občinskem svetu, ali je glasoval za ali proti visokim podražitvam. To je vaša pravica, ki je nihče ne sme poteptati. Dr. Mateja Podlogar in Rolando Krajnik,občinska svetnika občine Škofja Loka Junij 2015 Prejeli smo iz OO SMC Posluh za potrebe občanov Na šesti seji občinskega sveta smo obravnavali odlok o komunalnem prispevku (prvo branje). Svetnika SMC odloka nisva podprla, preveč je nejasnosti in neodgovorjenih vprašanj. Pripravljavci gradiva in občinska uprava niso dali jasnih odgovorov. V SMC menimo, da bo odlok povzročil nove krivice, poleg tega bo velikemu delu občanov Mag. Jožica Vavpotič Srakar predstavljal nemogoče ekonomsko breme in povzročal nove socialne probleme. Pogoj za pridobitev evropskih sredstev je socialna vzdržnost bremen novo pridobljene investicije, tako da obstaja celo verjetnost, da bo občina tako pridobljena evropska sredstva morala vračati! Včasih je potreben korak nazaj in ponoven pregled številk. Kot občinska svetnica in predstavnica SMC se sprašujem, zakaj župan nima posluha do drugačnih. Cel oddelek otrok s posebnimi potrebami bo namreč ostal brez mesta v Vrtcu Škofja Loka, razvojni oddelek je namreč poln. Starši imajo sicer možnost, da otroke vozijo v oddaljene občine, ki premorejo razvojne vrtce, a je mnogim staršem to nemogoče, predvsem zaradi narave bolezni in spremljajočih težav. Seveda pa strošek za občino ostaja, saj mora drugim občinam povrniti ekonomsko ceno vrtca za vsakega otroka, ki je iz naše občine vključen v vrtec v drugi občini. In ti stroški niso majhni. Stroka poudarja, kako zelo pomemb- na je zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami. Na ta način lažje osvojijo mnoge spretnosti, ki njim in njihovim staršem lajšajo že tako težji vsakdanjik. Celo v pregovorno kapitalističnih in s socialnimi pravicami zelo varčnih ZDA je obravnava otrok s posebnimi potrebami na visokem mestu. Zavedajo se namreč, da je vsak mesec in vsako leto v otrokovi zgodnji dobi pomembno, saj doprinese ali ohrani katero od veščin, ki bo morda vsaj nekaterim od teh otrok omogočila lastno preživljanje ali v njihovi odrasli dobi malce zmanjšala potrebno skrb države. Nekateri od teh otrok (ne pa vsi) se bodo morda usposobili do te mere, da bodo sposobni skrbeti zase, nekateri pa bodo lahko prišli tudi do poklica. Resnično ne razumemo županovega zatiskanja ušes pred prošnjami staršev otrok s posebnimi potrebami. Zatiskanje ušes prostorske stiske ne bo rešilo, prav tako pa se stroški za občino ne bodo zmanjšali, saj jih bo občina dolžna poravnavati drugim občinam. Kaj lahko ukrenemo? Prav 12 gotovo čez noč ni možno graditi vrtcev. Prostorske stiske so se do sedaj reševale ad hoc, premalo se je načrtovalo vnaprej. So v občinski upravi morda že kdaj slišali za napovedi s pomočjo demografske piramide? Če je v škofjeloški občini visoka nataliteta, se ob večji generaciji otrok poveča tudi število otrok s posebnimi potrebami. Enaka stiska, kot je sedaj s prostimi mesti v vrtcih, našo občino v roku nekaj let čaka s šolami. Nastalo situacijo je možno reševati le z dogovorom z drugimi javnimi zavodi in šolami, kar bi na hitro omililo žgočo prostorsko stisko. Naj starši otrok s posebnimi potrebami ne ostanejo prepuščeni sami sebi, naj bodo njihovi otroci prav tako deležni čimprejšnje ustrezne strokovne pomoči in varstva v razvojnem vrtcu. Naj jim bo omogočeno razviti lastne danosti! Mag. Jožica Vavpotič Srakar, občinska svetnica, SMC Junij 2015 Prejeli smo iz OO NSi Občani Škofje Loke smo premožni! Mar res? Svetniki smo šele po dobre pol leta, kar se je na novo sestal občinski svet občine Škofja Loka, dobili priložnost, da v enem od lokalnih medijev pojasnimo svoje poglede na dogajanje v naši občini. Je takšno zaviranje predstavitve mnenj naključje ali je bilo vse skupaj načrtovano? V prvih mesecih našega mandata smo obravnavali teme, ki bodo dolgoročno vplivale na življenje v naši občini. Predvsem se bo to poznalo na tanjših denarnicah občanov. Žal smo bili svetniki NSi neuslišani, ko smo opozarjali, da je tolikšno povišanje cen komunalnih storitev neupravičeno. V NSi se zavedamo, da je lokalno zakonodajo treba uskladiti z državnimi predpisi in temu ne nasprotujemo, hkrati pa tudi vemo, da je več kot stoodstotno povišanje komunalnih storitev za občane previsoko. Smo čisto povprečna občina in večina od nas mora svoja razpoložljiva finančna sredstva umno razporediti, da se poplačajo vsi mesečni stroški in da po možnosti ostane še kaj za letni dopust, ki smo mu vse bliže. Loška komunala, ki v naši občini skrbi za izvajanje komunalnih storitev, je koncesionar. Za uskladitve cen (beri: povišanja) so pripravili elaborate in v njih utemeljili nujnost spremembe cen. Povsem razumem koncesionarja, da bo predlog novih cen pripravil tako, da bo z njimi dosegel maksimalen učinek za sebe. Toda na drugi strani je občinska uprava, ki bi morala biti trd pogajalec, da bi dosegla čim manj boleče povišanje cen za občane. Prav tu pa aktualna oblast ni opravila svojega dela. Menim, da je zgolj slepo sledila predlogu koncesionarja. Povišanje cen komunalnih storitev je prizadelo tiste, ki so priključeni na javni vodovodni in kanalizacijski sistem. Vsi tisti, ki živimo na podeželju, pa smo v preteklih mesecih dobili račun za praznjenje greznic. Po mojem mnenju neupravičeno! Na peti seji občinskega sveta je bil s strani svetnikov koalicijskih strank potrjen sklep o cenah storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v občini. Že takrat sem opozarjal, da za odločanje nimamo primerne- ga gradiva (priloženo gradivo je bilo slabo pripravljeno), hkrati pa določeno nujno potrebno gradivo sploh ni bilo priloženo (koncesijska pogodba). Ker žal ni šlo drugače, sem koncesijsko pogodbo s pripadajočimi aneksi pridobil preko instituta informacije javnega značaja. Po proučitvi gradiva sem ugotovil, da koncesijska pogodba za individualne greznice pravi: »Predmet koncesije po tej pogodbi ni odvoz in čiščenje komunalnih odpadnih ali padavinskih voda fizičnih in pravnih oseb, ki imajo individualne greznice in niso priključeni na javni infrastrukturni sistem, ki je predmet te pogodbe…« Iz koncesijske pogodbe in aneksov je torej razvidno, da Loška komunala ni izvajalec gospodarske javne službe za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Kolikor mi je poznano, bi morala občina za izvajanje teh storitev objaviti javni razpis, na katerega bi se lahko prijavili za to usposobljeni izvajalci. Po pridobljenih informacijah Loška komuna ni bila izbrana preko razpisa, zato ugotavljam, da v občini nimamo 13 izvajalca za opravljanje teh storitev. Loška komunala sploh ni bila upravičena, da je pripravila elaborat o oblikovanju cen omenjene storitve, tako da je sklep, ki je bil v povezavi s tem sprejet, NEVELJAVEN! Menim, da občani nismo dolžni plačati računa, ki smo ga dobili za praznjenje greznic, ampak bi morala Loška komunala izstaviti nove račune, v katerih bo obračunana samo okoljska dajatev. Na koncu bi rad opozoril še na eno stvar, ki še zdaleč ni nepomembna. Do 22. maja je bil v javni obravnavi Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki spreminja službo nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. V NSi ocenjujemo, da je sedanja ureditev NMP na Škofjeloškem relativno dobro urejena, zato ostro nasprotujemo kakršnimkoli spremembam, ki bi znižale oz. poslabšale sedanjo raven teh storitev. Prav tako pričakujemo, da bodo tako stališče jasno zagovarjale tudi vse štiri občine z našega območja. Klemen Štibelj, občinski svetnik občine Škofja Loka Junij 2015 Dosežki na področju energetske učinkovitosti Škofjeloški župan mag. Miha Ješe je 13. maja v Sokolskem domu podelil priznanja za dosežke na področju energetske učinkovitosti v letu 2014. Priznanje za energetsko najbolj učinkovit javni objekt v občini je prejel Vrtec Škofja Loka, priznanje za dosežek pri učinkoviti rabi energije v občini pa podjetje Sibo Group. Dobitnike priznanj je izbrala strokovna komisija, ki so jo med drugim sestavljali priznana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktorica fundacije Umanotera Vida Ogorelec in strokovnjak za energetsko učinkovitost iz podjetja Enekom mag. Bogomil Kandus. Poleg dveh omenjenih priznanj je komisija podelila še posebno priznanje za dosežek na področju energetske učinkovitosti, ki ga je prejel Šolski center Škofja Loka. »V letošnjem letu šolski center ni zadostil vsem kriterijem v razpisu, da bi mu lahko podelili priznanje za energetsko najbolj učinkovit objekt. Ker pa šolski center izstopa po svojih pristopih in prizadevanjih, se je komisija odločila, da mu podeli posebno priznanje, ki si ga tudi zasluži,« je dejala vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Škofja Loka Tatjana Bernik. Poudarila je, da je šolski center eden od začetnikov celovite energetske sanacije v Škofji Loki. Ukrepe upoštevajo otroci in zaposleni Vrtec Škofja Loka je po besedah Bernikovemed enajstimi prijavljenimi projekti za obe priznanji izstopal, ker je organizacijske ukrepe za energetsko učinkovitost dobro vključil v izobraževalni sistem. »V izvajanje ukrepov so v vrtcu vključili tako otroke kot tudi zaposlene Posnemanje dobrih praks Dobitniki priznanj z županom mag. Mihom Ješetom (Foto: Jernej Tavčar) Družba Sibo si je priznanje za učinkovito rabo energije zaslužila tudi s projektom izrabe odpadne toplote. Za ogrevanje deset tisoč kvadratnih metrov površine v podjetju uporabljajo samo odpadno toploto tehnoloških procesov. Sibo Group je na tem področju že dosegel brezogljični standard, kar je ena od evropskih smernic do leta 2050. Prav posnemanje dobrih praks je tudi eden od namenov razpisa. »Dobra praksa se pridobiva in se v nadaljevanju tudi izmenjuje. Pozitivne učinke se da doseči tako, da menedžment vsake institucije dosledno predlaga in izvaja sistem ukrepov, medtem ko so energetske sanacije v primeru javnih objektov v lasti občine odvisne od občinskega proračuna,« je pojasnila Tatjana Bernik. Dela je še veliko Projekte, prijavljene na razpis, je ocenila strokovna komisija. (Foto: Jernej Tavčar) in vodstveni kader,« je pojasnila Bernikova. Po energetski sanaciji enot Pedenjped in Najdihojca so v vrtcu začeli z izobraževanjem zaposlenih in uporabnikov. »Imeli smo izobraževanje za zaposlene o pravilnem sistemu prezračevanja, o ugašanju luči in številnih drugih ukrepih,« je povedala ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj in dodala, da so bili rezultati vidni takoj. Ker vrtec deluje na osmih različnih lokacijah po mestu in vaških središčih, je za doseganje rezultatov potrebna dobra organiziranost. »Ustanovili smo ekološki programski svet, ki se sestaja vsaka dva meseca. Izdelali smo razvojni načrt in po korakih skušamo uresničevati zadane cilje iz programa,« je razložila Bogatajeva. 14 Na občini so uvedli tudi energetski sistem, s katerim spremljajo porabo energije v javnih objektih. »Zdaj že vidimo pozitivne učinke ukrepov, ki so posledice sanacij, in ukrepov organizacijske narave,« je dejala Bernikova. Kljub nekaterim uspešnim energetskim sanacijam v občini obstajajo tudi energetsko potratni objekti. »Po meni znanih podatkih in odčitavanjih energetske izkaznice je razvidno, da enota Biba ustreza standardom in predpisom, ki so veljali leta 1974,« je povedala Janja Bogataj. Enota Biba, ki je bila zgrajena leta 2009, v spodnjem delu ni izolirana. »Skozi tla se izgublja zelo velika količina energije. Toplotna izguba je zelo visoka,« je z obžalovanjem priznala Bogatajeva. Luka Mlakar Junij 2015 Odprtje obvoznice oktobra Več desetletij pričakovana poljanska obvoznica bo kmalu postala resničnost. Dela, tako zagotavlja glavni investitor Direkcija RS za infrastrukturo, potekajo po načrtu in bodo zaključena do roka, ki je 23. avgusta, uradno odprtje pa naj bi bilo oktobra. »Izvedeni so že oboki in talna plošča predora, izvajajo se finalna gradbena dela (barvanje, polaganje robnikov, obdelava niš) in končuje izdelava centralnega odvodnjavanja. Pričela so se izvajati dela na elektro-strojni opremi in inštalacijah. V reševalnem rovu izvajalci betonirajo talno ploščo. Na trasi ceste od predora do Zminca je treba izvesti še zaključna dela na mostu čez Soro, zaključno asfaltno plast in prometno opremo,« so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo. Na poljanski obvoznici tako trenutno s strani izvajalca dela petindevetdeset ljudi (strojniki, vozniki in delovodje). Tako Direkcija RS za infrastrukturo kot glavni investitor in Občina Škofja Loka kot manjši soinvestitor sta s potekom del zadovoljna. Kot je pojasnil škofjeloški župan mag. Deseta obletnica pobratenja Utrinki z gradbišča poljanske obvoznice Miha Ješe, je tudi občina s svojim delom investicije v sklepni fazi. Občinski del investicije so predvsem pešpoti, kolesarske steze in javna razsvetljava v naseljih. »Izvajalec dela izvaja v skladu s pravili stroke in pogodbenimi obveznostmi. Dela bodo tako iz- Občini Freising in Škofja Loka bosta z razstavo in slavnostno akademijo počastili deseto obletnico pobratenja v petek, 19. junija 2015, v Škofji Loki. Bavarsko občino Freising in škofjeloško občino veže več kot 840 let skupne zgodovine. Škofja Loka je bila vse do sekularizacije leta 1803 upravno, gospodarsko in kulturno središče loškega gospostva, ki ga je leta 973 z darilno listino nemški cesar Oton II. podelil freisinški škofiji z Bavarske. Vezi med obema mestoma so se po sekularizaciji postopoma zrahljale, po osamosvojitvi Slovenije pa stiki postajajo vse pogostejši in močnejši. Prve korake v povezovanju med občinama so opravile kulturne skupine in društva. Nastopi folklornih ter plesnih skupin, postavitve fotografskih ter likovnih razstav, nastopi različnih glasbenih skupin, pevskih zborov in orkestrskih sestavov v obeh mestih so stkali pristne, prisrčne neformalne vezi. Na tem mestu velja posebej poudariti izjemno dobro sodelovanje, ki sta ga razvili vodstvi Glasbene šole Freising in JSKD Škofja Loka. Tej spontani kulturni izmenjavi so sledila vse pogostejša in smelejša srečanja uradnih delegacij, ki so bila sklenjena s podpisom listine o pobratenju med občinama Škofja Loka in Freising 3. julija 2004 na Loškem gradu. Desetletnico formalnega sodelovanja med partnerskima občinama bomo obeležili s posebno razstavo in slovesno prireditvijo ob jubileju pobratenja v petek, 19. junija 2015, ob 19. uri v Sokolskem domu v Škofji Loki. Na kulturni prireditvi bomo zaslužnim podelili priznanja za vzpostavitev in ohranjanje dobrih medsebojnih partnerskih odnosov med občinama. Dogodek bodo popestrili izjemni mladi glasbeniki. Po slavnostni akademiji in odprtju razstave bomo s prijatelji iz Freisinga in občani nadaljevali prijetno druženje. Naši gostje iz Freisinga se bodo v soboto, 20. junija 2015, udeležili tradicionalnega festivala zgodovine Historial Škofja Loka 2015, na katerem bodo nastopili s svojo glasbeno in plesno skupino, ponovno pa nas bodo obiskali njihovi vitezi. Vljudno vas vabimo na prijetno srečanje z našimi freisinškimi prijatelji. 15 vedena do roka oziroma do 23. avgusta. Odprtje pa bo predvidoma oktobra, saj je pred uradno otvoritvijo treba izvesti še tehnični pregled in pridobiti uporabno dovoljenje,« so za Loški utrip sporočili iz Direkcije RS za infrastrukturo. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2015 Žive knjižnice Se vam je kdaj zazdelo, da so nekateri ljudje kot zanimive knjige, ki jih lahko z navdušenjem prebiramo? To mnenje delijo tudi organizatorji prve Žive knjižnice v Škofji Loki, ki se je 9. maja odvijala v Ateljeju Clobb in prostorih Kluba škofjeloških študentov. Živa knjižnica uporablja nekaj knjižničnih izrazov in pravil, kot sta na primer tridesetminutna izposoja in petnajstminutna možnost podaljšanja, vendar se podobnosti z javnimi knjižnicami tu končajo. Bralci si v Živi knjižnici namreč ne izposojajo knjig, ampak ljudi. »Lahko jih vprašajo karkoli, toda ljudje knjige postavljajo meje, koliko se bodo bralcu razkrili. Če se jim zdi bralec nesramen, mu lahko rečejo, da se ne bodo pustili brati,« opisuje verjetno najbolj interaktivno branje knjig Petra Čičić iz Zavoda O. Na pultu za izposojo si določene knjige želi izposoditi tudi več ljudi hkrati, knjižna uspešnica dneva je fant z izkušnjo bipolarne motnje. Poleg njega med ljudmi knjigami najdemo tudi druge predstavnike obrobnih družbenih skupin, med drugimi homoseksualca, gibalno oviranega fanta in priseljenca iz Nepala in Turčije. »Osnovna ideja naše knjižnice je, da s pogovorom spoznaš človeka in s tem razbiješ predsodek,« pojasni Čičićeva, ki verjame v uspešnost te metode premagovanja stereotipov. Od homoseksualca do lovca Ideja Žive knjižnice izvira iz Danske, kjer so nekega fanta zaradi njegove istospolne usmerjenosti pretepli skoraj do smrti. Njegovi prijatelji so nato ugotovili, da je z družbo nekaj hudo narobe in nastal je dogodek, ki se od leta 2007 odvija tudi v Sloveniji. »Ker določene stvari ostajajo tabuji, je videti, kot da v Škofji Loki ni gejev, lezbijk ali trans oseb. Kar seveda ni res, le ne počutijo se dovolj varni, da bi se lahko izpostavili,« pravi Čičićeva. Svoje osebne zgodbe z bralci delijo tudi ljudje z zanimivi poklici in hobiji, med drugim profesionalni igralec, slikar, dirkačica kartinga, organizator festivalov in lovec. Sam se odločim, da sledim osnovni ideji dogodka in si izposodim invalidsko upokojenega gospoda, ki želi ostati anonimen. Prizna, da je bila invalidska upokojitev zanj zelo naporna: »To je bila zame muka, ker sem se trudil, da sem naredil štiriletno srednjo šolo, delal sem v tovarni, na koncu pa sem dobil invalidsko upokojitev.« Kljub »Delo je moja vrednota, a to mi priznavajo le redki,« pravi anonimni invalidsko upokojeni gospod. (Foto: L. M.) številnim težavam z zdravjem in težkim zdravniškim operacijam mu je uspelo zaključiti šolanje in štirinajst let obdržati redno zaposlitev. Korak k bolj strpni družbi Ko so njegovi epileptični napadi postali prehudi, se je zlomil. Takrat mu je bilo v veliko oporo združenje za duševno zdravje Šent, katerega aktivni član je še danes: »Za Šent v Škofji Loki skorajda nihče ne ve. Njihova tabla ima tako majhne črke, da bi jih skoraj moral prebrati z mikroskopom.« Priznava, da njegovi življenjski zgodbi verjame malo ljudi in da se najdejo tudi takšni, ki ga kličejo lenuh, zguba in neresnež. Te žaljivke veliko povedo o nestrpnosti slovenske družbe. »Živa knjižnica nikoli ne bo izničila predsodkov, je pa to majhen korak k temu, da bi se ljudje poskušali malo boljše razumeti med seboj,« dodaja Petra Čičić. Luka Mlakar Pod streho že deveti Teden obrti in podjetništva Od 18. do 23. maja je v Škofji Loki potekal deveti Teden obrti in podjetništva, ki ga organizira Območna obrtnopodjetniška zbornica v sodelovanju z Razvojno agencijo Sora in s štirimi občinami z loškega območja. Po besedah sekretarke zbornice, Petre Dolenc, vsako leto pripravijo pestro in privlačno dogajanje za lokalno in širšo javnost. Prav sodelovanje več institucij omogoča, da so vsi dogodki na Tednu obrti in podjetništva brezplačni. Tudi letos so jih pripravili celo vrsto. V inkubatorju in coworking centru Lokomotiva so organizirali svetovanje za podjetnike začetnike. Eden najbolj obiskanih dogodkov je bil top dogodek z Anjo Križnik Tomažin, poimenovali so ga Kako komunicirati z ljudmi z drugega planeta, obiskalo pa ga je preko sto dvajset ljudi. Beseda je tekla med drugim tudi o tem, kako naša lastna motivacija in vrednote vplivajo na naše vedenje. V tem tednu je bila na ogled razstava izdelkov dijakov Šolskega centra Škofja Loka, najboljšim je OZS podelila denarne nagrade. Kot pravi Dolenčeva, je bilo dobro obiskano še predavanje na temo čezmejnih opravljanj storitev v Avstriji, saj se vse več obrtnikov in podjetnikov, tudi z Loškega, odloča za sklepanje poslov v Avstriji oziroma v tujini. Ravno tako je bila zanimiva delavnica Spoznajte 3Dprint, na kateri so govorili o trendih na področju 3D-tiskalnikov. Tradicionalno podjetniško tržnico, ki jo vsako leto pripravijo za zaključek Tedna obrti in podjetništva na Loškem, pa je letos nekoliko prikrojilo vreme. Tako ni bilo predstavitve obrtnikov in podjetnikov na Mestnem trgu, kljub deževnemu in hladnemu vremenu pa so izvedli večino dejavnosti. V Sokolskem domu so podelili nagrade dijakom Šolskega centra Škofja Loka, v inkubatorju in coworking centru Lokomotiva so imeli dan odprtih vrat, pripravili so tudi delavnico iskanja zaposlitve v Evropski uniji in priprave učinkovitega življenjepisa. Dež ni zmotil niti karavane starodobnih vozil, ki se je točno opoldne v organizaciji Društva starodobnih vozil Kamnik pripeljala na Mestni trg. Klara Mrak OBVESTILO Obveščamo Vas, da je na spletni strani Občine Škofja Loka objavljen razpis Javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju škofjeloške občine za leto 2015. Vsebina javnega razpisa je na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi. 16 Junij 2015 17 Junij 2015 Pomembno je ohranjati tradicijo obrtništva V Sokolskem domu v Škofji Loki so v soboto, 23. maja, ob zaključku Tedna obrti in podjetništva podelili denarne nagrade za izdelke ob zaključnem izpitu dijakom Šolskega centra Škofja Loka. Ob tem je bila na ogled tudi razstava vseh izdelkov. Že nekaj let zapored nagrade podeljuje Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka, v tem so tudi edinstveni v slovenskem merilu. Izdelke dijakov oceni petčlanska komisija, ki jo sestavljajo po štirje predstavniki zbornice in predstavnik posamezne šole. Kot je na podelitvi nagrad povedal predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Jože Misson, si želijo, da tradicija obrtništva na Škofjeloškem živi naprej, zato so se odločili, da na tak način motivirajo tudi dijake. Dober izdelek tako po njegovem mnenju sestoji iz dobre ideje, kreativnega načrtovanja, ki zahteva mnogo spretnosti, seveda pa je pomembna uresničitev ideje. Di- senku za izdelavo gugalnika, tretji pa je z izdelavo stola Klemen Buh. Za prvo mesto sta nagrajenca prejela petsto evrov, za drugo tristo, za tretje pa dvesto evrov. Nagrada za inovativnost je bila jaki ob vsem tem pokažejo tudi izjemno predanost poklicu in delu. Letos so podelili sedem nagrad. Zmagovalec Srednje šole za strojništvo je postal Miha Cugelj s hidravlično stiskalnico. Na drugo mesto se je uvrstil Matic Oblak – obnovil je vozilo Zastava 101, skala 55, letnik 1985. Tretje mesto pa sta si razdelila Miha Čerin za izdelavo šaha in Žan Luznar za izdelavo multikopterja. Ob tem so podelili še posebno nagrado za inovativnost, ki jo je prispevalo podjetje Tri krone, d. o. o., iz Škofje Loke. Prejel jo je Štefan Kozjek za snežni plug. Prejemniki nagrad Srednje šole za lesarstvo pa so trije. Zmagal je Blaž Ahačič z izdelavo postelje. Drugo mesto je pripadlo Blažu Je- Skupinska fotografija nagrajencev, predstavnikov OZS in Šolskega centra Škofja Loka Miha Čerin, tretje mesto, Srednja šola za strojništvo Blaž Ahačič, prvo mesto, srednja šola za lesarstvo Blaž Jesenko, drugo mesto, Srednja šola za lesarstvo vredna dvesto evrov. Ob tem je treba omeniti, da so bili prav vsi izdelki, ki so bili na ogled na razstavi, skrbno in lično narejeni in da si prav vsak od njih zasluži pohvalo. K. M. Klemen Buh, tretje mesto, Srednja šola za lesarstvo Žan Luznar, tretje mesto, Srednja šola za strojništvo 18 Junij 2015 Škofja Loka je prostovoljstvu prijazno mesto Slovenska filantropija je maja organizirala Nacionalni teden prostovoljstva, v okviru katerega so se po vsej državi odvijali različni prostovoljski dogodki. Da ne bi pozabili na požrtvovalnost in prizadevnost najboljših prostovoljcev v preteklem letu, so ti 19. maja v Škofji Loki prejeli številna priznanja in nazive. Nagrada za vse loške prostovoljce ga papirja izdelanih več kot dva milijona ladjic, ki so sestavljale umetniško instalacijo v spomin na žrtve holokavsta. Izkupiček od prodaje ladjic je bil kasneje namenjen šoli za revne otroke v Indiji. Krabonja je zaslužen tudi za zbiranje hrane in drugih potrebščin za pomoči potrebne v okviru društva Žvižgač, poleg njega pa so posebna priznanja prejeli še policist Ivan Kramberger, županja občine Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak in Matevž Pavčnik, ki je zaposlen v Uradu varuhinje človekovih pravic. Slovenska filantropija je za spodbujanje prostovoljnega dela nagradila tudi šole, priznanje za najboljšo prostovoljko pa je podelila učenki OŠ Maksa Durjave Maribor Lindi Buzhala. Sokolski dom slovesne podelitve priznanj najboljšim prostovoljcem ni gostil po naključju. Občina Škofja Loka je že lani prejela naziv prostovoljstvu prijazno mesto, isti naziv pa ji je Slovenska filantropija podelila tudi letos. Poleg škofjeloške so naziv prejele občine Sežana, Slovenske Konjice, Vojnik, Velenje, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem, Gornja Radgona in Krško. Najboljši prostovoljci v lanskem letu Prejemnik naziva naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi, je postal profesor na Srednji ekonomski šoli v Mariboru Boris Krabonja, ki je bil v zadnjih dveh letih pobudnik in organizator dveh huma- Tereza Novak je naziv naj prostovoljca, zaposlenega v javni upravi, podelila profesorju na Srednji ekonomski šoli v Mariboru Borisu Krabonji. (Foto: L. M.) nitarnih akcij. V okviru projekta Ladjice je bilo iz zbranega stare- 19 Prostovoljstvo je za vse generacije Izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak se je vsem prostovoljcem zahvalila za njihovo delo. »Prostovoljci niso spregledani, vse bolj so vidni in opazni. To je zelo pomembno,« je dejala Novakova in dodala, da je sporočilo Nacionalnega tedna prostovoljstva to, da je prostovoljno delo primerno za vse generacije. Po njenih besedah Slovenija kljub težki gospodarski in socialni krizi še vedno lahko računa na ljudi, ki so pripravljeni ukrepati. In ti bodo svojo pomoč po besedah Novakove morali nuditi še naprej: »Še naprej se bomo morali truditi, da bo v naši deželi lepo in srečno življenje za vse ljudi.« Luka Mlakar Junij 2015 Skupen poklon borcem za svobodo V torek, 5. maja 2015, je delegacija, ki so jo sestavljali člani Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka, direktor Ruskega centra znanosti in kulture iz Ljubljane Rifat K. Pateev in župan škofjeloške občine Loka mag. Miha Ješe, položila vence na skupnem grobu padlih borcev NOV na pokopališču na Lipici. S tem so se ob sedemdeseti obletnici zmage nad nacifašizmom in konca druge svetovne vojne skupaj poklonili vsem partizanskim in zavezniškim borcem, ki so padli v skupnem boju za svobodo. V skupnem grobu na Lipici med drugim počivajo tudi posmrtni ostanki ruskega borca Andreja Iksijonova, ki padel leta 1944 v Gabrku, prej je bil pokopan v Sopotnici in kasneje premeščen na Lipico. Jernej Tavčar Visoška kronika v animiranem filmu Toni Mlakar je štiriindvajsetletni vizualni umetnik iz Škofje Loke ter absolvent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ukvarja se s fotografijo, ilustracijo, grafičnim oblikovanjem, snemanjem, montažo filmov, zadnje čase pa predvsem z animiranim filmom. Sedemminutni animirani film Visoška kronika je bil maja na ogled v škofjeloški Kašči. Kot pravi Mlakar, so zadnje leto študija na akademiji izdelovali kratke animacije, pri čemer so imeli proste roke za izbiro teme. Naredil je minutno animacijo zgodbe o nastanku loškega grba iz knjige Kamniti most. Ta je pri profesorju dobila zelo dobro kritiko in tako je prišel na idejo in pobudo, da bi lahko naredil tudi daljšo animacijo ali celo serijo delov iz knjige. Idejo je predstavil direktorici Loškega muzeja Jani Mlakar in strinjali so se, da bi bilo najbolje narediti animacijo o Visoški kroniki za muzejski pedagoški program o Agatini preizkušnji. Animirana Visoška kronika v zelo kratkem času prikaže vsebino zgodbe na duhovit način, saj je namenjena mlajšim generacijam. Čeprav traja samo sedem minut, Mlakar pravi, da jo je izdeloval pol leta, za kar je potreboval več kot petsto ur dela. Pri režiji in scenariju sta mu pomagala Jana Fojkar in Ivan Šušnjar. Sicer pa to ni prvi Mlakarjev animirani film. Sodeloval je že pri Wanted, Potovanje na ladji Beagle – pasavec, Mačku Muriju in Cipru Coprčku. Če ste zamudili projekcijo v Kašči, boste animirani film Visoška kronika lahko videli v Loškem muzeju, kjer se bo redno predvajal. Mlakar razmišlja, da bi ga poslal tudi na kak festival, na primer na Animateko. V načrtu je tudi predstavitev in predvajanje v Groharjevi galeriji na Mestnem trgu v Škofji Loki, skupaj z ilustracijami in skicami, ki jih je narisal med Izidor potuje v nemške dežele po Agato. 20 ustvarjanjem te animacije. Klara Mrak Junij 2015 Lokopolitanka odkriva Škofjo Loko Marca je v prostorih Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka svoj prostor našel študijski krožek, ki ima močno domoznansko noto, saj je glavni motiv udeležencev spoznavanje Škofje Loke in njene okolice. Knjižnica je krožek ponudila kot del izobraževalne ponudbe za odrasle. Člani krožka so ga poimenovali 'Lokopolitanka'. Študijski krožek je oblika neformalnega, ljubiteljskega učenja odraslih, ki poteka v manjši skupini do dvanajst oseb. Po besedah mentorice študijskega krožka Karmen Kanalec je posebnost slednjega, da v njem ni običajne hierarhične strukture med učiteljem in učenci, saj so vsi udeleženci hkrati učitelji in učenci. Udeležba je brezplačna, krožek pa je financiran s strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Člani se srečujejo enkrat na štirinajst dni v knjižnici na Šolski ulici 6 ali na terenu ter s skupnim sodelovanjem spoznavajo in odkrivajo skrite in neznane lepote Škofje Loke. Do jeseni bodo opravili vsaj petindvajset ur učnega dela. In od kod ideja za obravnavo te tematike? »Kot mentorica sem izvedla že mnogo študijskih krožkov na različne teme. Spoznavanje zgodovine Škofje Loke in okolice pa je tema, ki me tudi osebno zelo zanima. Sama sem se namreč priselila iz Ljubljane, delam pa v Kranju, tako da Škofje Loke ne poznam prav dobro, čeprav je moj dom postala že pred mnogo leti. Zato sem jo želela bolje spoznati in občutek imam, da nas vedno znova lahko navduši in preseneti, še zlasti v času velikih prireditev, kot je na primer bližajoči se Historial. Bistvo vseh študijskih krožkov je skupno učenje, torej učenje v skupini, skupno načrtovanje, usklajevanje in soodločanje. Zelo močan motiv delovanja krožka pa je tudi druženje. Mentor torej ni klasičen učitelj, ampak nekdo, ki se tudi sam uči. Udeleženci našega krožka so to odlično sprejeli. Skupaj smo si zadali izobraževalni cilj, ki je natančneje spoznati najbolj zanimive hiše v Škofji Loki, najbolj zanimive zgodovinske dogodke ter najznamenitejše Ločane. Tako smo si doslej že ogledali Nacetovo hišo, ena izmed članic pa je pripravila zanimiv prispevek o zgodovini Karmen Kanalec, mentorica študijskega krožka Lokopolitanka (Foto: K. Š. K.) Homanove hiše, v kateri tudi živi. Na naslednjem srečanju bomo obravnavali začetke loškega gospostva in darilne listine iz 973. leta. Naš akcijski cilj pa je sodelovati na Historialu z ljubiteljskimi vodenji po Škofji Loki,« je povedala Karmen Kanalec. Krožek bo s svojim delom nada- 21 ljeval tudi v naslednjem šolskem letu, ko se mu bodo lahko pridružili novi člani. Če se bo pokazalo zanimanje, bodo krožke, tako Karmen Kanalec, izvajali tudi na drugih vsebinskih področjih. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2015 Otroci ritmov navdušili v Nemčiji Jaka Strajnar, učitelj tolkal na Glasbeni šoli Škofja Loka in mentor skupine Otroci ritmov, je promotor cajonov, ki svoje veselje in znanje prenaša na svoje učence. Z Otroki ritmov so letošnjo pomlad zaznamovali z uspešnimi nastopi v Nemčiji, kjer so navdušili številno publiko. Jaka, nam predstavite Otroke ritmov? Otroci ritmov je tolkalna skupina Glasbene šole Škofja Loka, ki jo sestavljajo učenci tolkal: Lana Benedičič, Zala Janežič, Luka Kajzar, Gašper Dagarin in Patrik Tarfila. Po mojim vodstvom delujejo v tej zasedbi od šolskega leta 2013/2014 in izvajajo vse skladbe izključno na cajonu. To je tolkalni inštrument kvadratne oblike, na katerem se sedi in hkrati igra z rokami. V 18. stoletju so ga uporabljali sužnji na območju Kube in Peruja – takrat so bili bobni prepovedani in so zato za igranje uporabljali različne zaboje, škatle in predale. V sedemdesetih letih 20. stoletja se je s flamenkom uporaba cajona razširila tudi v Evropo, zlasti v Španijo. Danes je prisoten v vseh glasbenih stilih, saj uspešno nadomešča klasičen komplet bobnov, zlasti v akustičnih zasedbah. So skladbe, ki jih izvajate, vaše avtorsko delo? Od nastanka skupine sem vse skladbe komponiral sam, saj literature za tovrstne zasedbe dejansko ni bilo. V tem času je tako nastalo deset kompozicij za dva ali več cajonov, ki sem jih izdal v zbirki z naslovom The Cajon World. Zbirka je namreč zaradi dostopnosti izdana v angleškem jeziku in tako se skladbe že izvajajo po različnih celinah. Za vami je že precej nastopov doma in v tujini. Skupina Otroci ritmov je v začetku nastopala na pomembnejših nastopih in dogodkih škofjeloške občine in glasbene šole. Zaradi izredno uspešnega delovanja pa je kmalu nastopila na odmevnejših nastopih po Sloveniji: Orffomanija 2013, 4. revija tolkalnih skupin v Mariboru, nastop v okviru združenja Douzelage v Judenburgu (Avstrija), Historial 2014 … Vrhunec delovanja pa predstavlja leto 2015, saj smo aprila nastopili na dveh izjemnih dogodkih. V soboto, 18. aprila, nas je najprej čakal nastop na letošnjem glasbenem sejmu v Frankfurtu, ki velja za enega največjih tovrstnih sejmov na svetu. Na povabilo svetovno priznanega nemškega izde- Nastop na glasbenem sejmu v Frankfurtu (Foto: Luka Vehar) lovalca cajonov Schlagwerk smo Otroci ritmov nastopili na najbolj obiskan dan sejma kar dvakrat in se tako predstavili številni evropski in svetovni publiki. Na tem sejmu namreč nastopajo le izjemno priznani glasbeniki, ki promovirajo glasbil izbranih proizvajalcev. Kot slovenski promotor cajonov Schlagwerk in izvajalec številnih delavnic cajona doma in v tujini izredno uspešno sodelujem z omenjenim proizvajalcem. Že po sami predstavitvi delovanja skupine Otroci ritmov je bilo vodstvo podjetja zelo navdušeno in odločeno, da nas povabijo k sodelovanju. Poleg skladb iz zbirke The Cajon World smo Otroci ritmov predstavili še noviteto, skladbo The Cajon also Watzes, skladbo v ritmu valčka, ki z uporabo polimetrije pokaže številne rezsežnosti uporabe cajona in tega sicer vsem poznanega preprostega plesnega ritma. Otroci ritmov smo brezhibno izpeljali oba nastopa in tako s svojimi izvedbami navdušili številno občinstvo. Luitpoldhalle (s približno šeststo sedeži) smo nastopili kot gostje in poskrbeli za vrhunec omenjenega dogodka. V ta namen sem priredil skladbo Tequila za Stadtkapelle Freising in skupino Otroci ritmov, ki smo jo izvedli skupaj in ob bučnih ovacijah doživeli izjemen uspeh. Otroci ritmov smo pokazali izvrstno pripravljenost in se nemški publiki predstavili z odličnimi izvedbami vseh skladb. Poleg tega smo izjemno prispevali k prepoznavnosti škofjeloške občine in glasbene šole ter njenega bogatega in uspešnega kulturnega delovanja. Nina Drol RAZPIS ŠTIPENDIJE Rotary club Škofja Loka v skladu s Pravilnikom o pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij za šolsko leto 2015/2016 razpisuje dve enoletni štipendiji v višini 175 evrov mesečno za obdobje september 2015–junij 2016. Za štipendijo lahko zaprosijo dijaki in bodoči dijaki, ki dosegajo dobre študijske uspehe ob hkratnem uspešnem vključevanju v športne, kulturne ali humanitarne dejavnosti in še nimajo štipendije. Prednost pri dodelitvi štipendije bodo imeli prosilci iz socialno ogroženih družin. Prosilci za štipendijo morajo Rotary clubu Škofja Loka predložiti: 1. Pisno prošnjo s kratko predstavitvijo. 2. Potrdilo o vpisu v izobraževalni program za šolsko leto 2015/2016. 3. Dokazilo o šolskem uspehu. 4. Dokazila o vidnejših dosežkih na šolskih tekmovanjih (dovolj je, da so našteti v prošnji). 5. Priporočilo kulturne, športne ali humanitarne organizacije, v kateri je prosilec aktiven. Tudi z drugim nastopom ste navdušili publiko v Nemčiji. Res je. Turnejo smo nadaljevali v Nemčiji, in sicer smo v soboto, 25. aprila, Otroci ritmov nastopili na letnem koncertu orkestra Stadtkapelle Freising. Gre za uradni pihalni orkester mesta Freising na Bavarskem, ki enkrat na leto izvede izredno velik in odmeven koncert. Škofja Loka je namreč s Freisingom pobratena in tako ob podpori obeh občin zelo uspešno potekajo različna kulturna sodelovanja. V nabito polni dvorani Na osnovi zbranih podatkov bo Rotary club Škofja Loka skladno s Pravilnikom o pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij izbral bodoča štipendista. Rok za oddajo vlog je 30. 6. 2015. Izbrana štipendista bomo obvestili o izbiri do 31. 7. 2015. Vloge pošljite na naslov: Rotary club Škofja Loka, Blaževa ulica 3f 4220 Škofja Loka 22 Junij 2015 Človek, glej! V opuščenih prostorih nekdanjega Nunskega samostana v Škofji Loki je do 21. junija na ogled velika razstava ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne z naslovom Človek, glej. Častni pokrovitelj razstave je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Projekt Človek, glej je združil tri loška društva: Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka in Združenje umetnikov Škofja Loka ter civilno družbeno pobudo Resnica in sočutje 1945–2015, ki so k sodelovanju povabili še Arhiv Republike Slovenije, Nadškofijo Ljubljana, Zavod sv. Stanislava Ljubljana Šentvid in Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka ter medijske pokrovitelje. Po besedah organizatorjev razstava (avtor idejne zasnove in koordinator je Klemen Karlin) želi že v naslovu nagovoriti človeka, vsakogar posebej, in hkrati usmeriti pozornost k človeku in njegovi bivanjski vrednosti. Sestavljena je iz treh tematsko povezanih sklopov. Prvi, naslovljen po naslovu slike Staneta Kregarja O čem razmišljaš, Antigona?, je sestavljen iz likovnih del, ki so bila prvič na ogled januarja letos v celicah Udbe v Ljubljani, od februarja do aprila Razstavo, ki je na ogled od torka do petka med 17. in 19. uro ter ob sobotah in nedeljah med 9. in 11. uro, so odprli v petek, 15. maja 2015, osrednji nagovor pa je imel akad. prof. dr. Kajetan Gantar. Dominika Smoleta – Antigona je našla Polinejka! Gre za razstavo predmetov iz množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v rudniku Huda jama pri Laškem. V tretjem sklopu, ki se imenuje po verzu 524 iz Sofoklesove Antigone, torej iz pa je v razširjeni obliki gostovala v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Prav taka postavitev, ki združuje šestindvajset eminentnih likovnih umetnikov, je zdaj na ogled v Škofji Loki. Drugi sklop je ime dobil po Antigoni 23 leta 422 pr. Kr., 'Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu!', pa je na ogled trideset umetniških del enaindvajsetih članov Združenja umetnikov Škofja Loka. Obe umetniški razstavi dopolnjuje pietetna razstava avtentičnih predmetov, najdenih marca leta 2009 v Hudi jami, ki so na ta način prvič predstavljeni širši javnosti. Ob robu razstave si je moč ogledati še kratki film Teta Mara (režija David Sipoš, scenarij Rok Andres), pripravili pa so tudi spremljevalne dogodke, med drugim bo v nedeljo, 21. junija 2015, ob 20. uri v Nunski cerkvi v Škofji Loki zaključni koncert Komornega zbora Megaron (s sopranistko Marto Močnik Pirc in dirigentom Damijanom Močnikom). K. Š. Junij 2015 Prostori in poti daleč od oči Škofjeločanov V Škofji Loki smo drugo majsko soboto lahko spoznavali skrite kotičke in poti starega mestnega jedra. Na približno uro in pol dolgem urbanem sprehodu Jane’s Walk (Janin sprehod) smo se podali v atrije, na dvorišča in vrtove, ki so zaradi svoje nedostopnosti nevidni tudi domačinom. Pešec je glavni v mestu Na urbani sprehod se nas je v oblačnem jutru podalo okoli sto. Na raziskovanje skritih kotičkov in poti starega dela mesta smo se podali izpred stavbe škofjeloške upravne enote. Pot nas je najprej vodila do zadnjih vrat lokala Vahtnca, od koder smo skozi lokal prišli na Mestni trg in naprej do vrtov Sokolskega doma. Urbani sprehodi, ki so prvi teden v maju potekali po vsej Sloveniji, se imenujejo po pokojni ameriško-kanadski novinarki, pisateljici, aktivistki in laični urbanistki Jane Jacobs. »Zavzemala se je za to, da bi mesta postala prijazna ljudem, predvsem pešcem. Odkrila je, da je pogled pešca drugačen kot tisti iz avtomobila,« pojasni ena od organizatork sprehoda Anja Musek. Namen urbanih sprehodov je tudi ozaveščanje ljudi o pomenu hoje po mestih. »S sprehodi promoviramo dobro hodljivost mest, ki pomemb- Atrij starega župnišča (Foto: L. M.) Urbanega sprehoda Jane’s Walk se je udeležilo okoli sto ljudi. (Foto: L. M.) no prispeva k psihofizičnemu zdravju, varnosti prebivalcev in mestnega okolja ter spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva,« razloži Musekova, ki je tudi vodja sprehoda. in bližnjega rokodelskega centra DUO, se vseskozi vrstijo zgodbe in predlogi ljudi, kako bi nevidne prostore (spet) naredili vidne in tako izboljšali kakovost življenja v mestu. »Kakovost bivanja ni v tem, da imamo super luksuzna stanovanja. Kakovost bivanja je v odprtem prostoru,« pove Sara Peternel in doda, da je največji problem prostorov, ki smo jih obiskali, njihova nedostopnost. »Ker so ti prostori zaprti, niso samo neizkoriščeni, ampak fizično ločeni od Mestnega trga in tudi od nas,« opozori Sara. Kot dober primer oživljanja teh prostorov omeni bralnico na vrtu Sokolskega doma. Želi si, da bi bilo podobnih dogodkov na tem vrtu še več: »Če bi tu lahko imeli neke prostore druženja, potem bi ta prostor postal naš vrt.« Naj ta vrt spet postane naš Med našo potjo, ki nas je v nadaljevanju vodila do atrija rotovža Zaprta in odprta vrata Iz rokodelskega centra se sprehodimo do atrija in na dvorišče starega župnišča. Od tam želimo priti na Klobovsovo ulico, a nas pričakajo zaklenjena vrata. Presenečeni nad tem, ker ta kljub dogovoru niso odprta, se vrnemo na Mestni trg in si ogledamo vrtove na vzhodnem delu trga. Prizor je tam popolnoma drugačen, lastnik nas odprtih rok sprejme na svojem vrtu. Ustavimo se še na Cankarjevem trgu, Blaževi ulici in na bližnjem otroškem igrišču. Vsi nevidni prostori niso javni, nekatere skrite poti vodijo tudi čez zasebna zemljišča. Anja Musek pravi, da za mesto predstavlja24 Vrtovi na vzhodnem delu Mestnega trga (Foto: L. M.) jo velik potencial: »Te prostore, ki so nevidni tudi domačinom, odkrivamo, ker bi za nas lahko pomenili novo kvaliteto bivanja v mestu.« Luka Mlakar Človek Kje so dobri časi, ki so bili včasih? Kliče nas resno zdaj program, za vedno gredo drugam. Človek, ozri se okoli sebe, kmalu ne bo več tudi tebe. Uničil boš naravo, vse s svojo čudno glavo. Prehitro greš naprej, zopet boš na vej. Čedalje bolj umira tvoj ponos, dobil jo boš pod nos, ne moreš biti vsemu kos! Dušan Ivko Junij 2015 Umetnost je doma v OŠ Jela Janežiča V Groharjevi galeriji se s svojimi izjemnimi likovnimi dosežki predstavljajo učenci Osnovne šole Jela Janežiča. Njihova izvirna in estetsko dovršena razstava pod mentorstvom Vide Kejžar bo na ogled do začetka poletnih počitnic in predstavlja prvi dogodek v okviru praznovanja sedemdesete obletnice ustanovitve šole. Ravnateljica OŠ Jela Janežiča mag. Marjeta Šmid je bila ob odprtju razstave vidno zadovoljna: »Prav gotovo imajo naši učenci svoja močna področja in eno od teh je umetnost. Ustvarjajo izjemno lepe likovne in tehnične izdelke, tako da so zelo uspešni na tekmovanjih za tehnično kulturo.« Dejala je tudi, da izbor najboljših likovnih del na šoli nikoli ni lahka naloga: »Ni preprosto izbrati najlepših del med samimi lepimi izdelki, ki so nastali v zadnjih treh šolskih letih. Na šoli imamo namreč toliko izdelkov, da bi lahko naredili še eno razstavo.« To sicer ni prvo sodelovanje med šolo in Loškim muzejem. »S šolo Jela Janežiča smo že sodelovali, in sicer pred tremi leti, ko je bila vključena v projekt Comenius. Že nad prvo razstavo so bili ljudje zelo navdušeni. Odziv je bil izjemen, celo Najboljši likovni izdelki učencev v zadnjih treh šolskih letih so na ogled še junija. (Foto: L. M.) Umetnost je eno od močnih področij učencev OŠ Jela Janežiča. (Foto: L. M.) Dobrodelni namen s strani etabliranih umetnikov,« je povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar, ki je tudi prva darovala osebni prispevek za šolski sklad OŠ Jela Janežiča. Na razstavi učenci namreč zbirajo sredstva za sofinanciranje različnih šolskih dejavnosti. Marjeta Šmid je povedala, da so na šoli veseli 25 vsakega prispevka: »V zadnjem času vse več ljudi ostaja brez službe, kopičijo se socialne težave. Če je včasih veljalo, da gre samo za kakšnega posameznika, danes ni več tako. To se dogaja in tega je žal vedno več.« Sredstva za šolski sklad lahko obiskovalci darujejo prostovoljno ali z nakupom nekaterih unikatnih izdelkov učencev. Ob praznovanju visoke obletnice na šoli organizirajo še dva glavna dogodka. Decembra, ko je bila pred sedemdesetimi leti ustanovljena šola, bodo pripravili glavno prireditev, novembra pa dan odprtih vrat. »Dan odprtih vrat, ki je naša redna dejavnost za strokovne delavce, bomo letos odprli še za javnost. Prikazali bomo svoje strokovno delovanje in pripravili dve predavanji,« je še dodala Šmidova. Luka Mlakar Junij 2015 Zbrali sto petdeset kilogramov hrane za prejemnike pomoči Rdečega križa Zavod O, zavod škofjeloške mladine, in Rdeči križ Slovenije – območno združenje Škofja Loka sta v parku bivše vojašnice organizirala prvo loško izmenjevalnico. Gre za prostovoljni projekt, ki so ga pred dvema letoma prvi zasnovali v Rdečem križu Ljubljana z namenom, da se odzovejo na realne probleme, kot so pomanjkanje raznolike hrane za prejemnike pomoči Rdečega križa in potreba ljudi po zanimivih, a cenovno dostopnih oblačilih. V skladišču loškega Rdečega križa se zbira precej oblačil, medtem ko hrane primanjkuje, zato so organizatorji predlagali, da priredijo dogodek, na katerem bodo obiskovalci v zameno za prehrambne izdelke lahko izbrali njim všečna oblačila in igrače. Izmenjevalnica je že prvič dosegla svoj namen. Za prejemnike osnovnega paketa pomoči Rdečega križa so zbrali kar sto petdeset kilogramov hrane in triindvajset litrov mleka, omak, mila, olja ... »Ljudje so prinesli največ osnovnih živil, kot so moka, testenine, riž, zbrali pa smo tudi kar nekaj priboljškov in higienskih potrebščin. Bili smo nadvse pozitivno presenečeni nad končnim izkupičkom dobrodelne akcije, kar nam je dalo še dodatnega zagona, da izmenjevalnico kmalu ponovimo in še naprej plodno sodelujemo z Rdečim križem,« je povedala Petra Čičić iz Zavoda O. Dodala je, da bo naslednja izmenjevalnica potekala na isti lokaciji v sredo, 17. junija, od 16. do 19. ure. Podobne občutke je imela tudi Fani Mikš, sekretarka Rdečega križa Škofja Loka, ki je poudarila, da bo zbrana hrana precej olajšala življenje mnogim občanom. »Naši prostovoljci na terenu pogosto naletijo na ljudi v velikih stiskah, ki pa ne izrazijo beljak iz Rdečega križa Slovenije, območnega združenja Ljubljana. Po njenih besedah v praksi to včasih pomeni, da prejemnik pomoči ne dobi zgolj nekaj kilogramov testenin in moke, temveč tudi paradižnikovo omako, vloženo prošnje za pomoč. Vedno nam je primanjkovalo prehranskih paketov, ki jih prejemamo iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim,« je povedala Mikševa, ki pravi, da so takšne izmenjave dobrin dobrodošle tudi za tiste, ki jim je morda nerodno priti v skladišče Rdečega križa po oblačila. zelenjavo ali kozarec marmelade, šampon ali zobno kremo, otroci pa prejmejo nove šolske potrebščine ... »Z izmenjevalnico ne rešimo vsega, a prispevamo, da je ljudem lažje,« je še dejala sogovornica. Damjan Likar Ko otroci postanejo arheologi … V Ljubljani zbrali že več kot dve toni hrane za socialno ogrožene Slovenski pionir tega dobrodelnega projekta, Rdeči križ Ljubljana, je v dveh letih organiziral že kar triindvajset izmenjevalnic, ki potekajo praviloma vsak tretji petek v mesecu od 15. do 18. ure. In kakšne so njihove izkušnje? »Izmenjevalnica je namenjena vsem, torej čim širši skupini ljudi, in tako si tudi želimo. Morda za las prevladujejo mladi, študentke in študenti ter dijaki, a se dogodka vse bolj udeležujejo tudi nekoliko starejši in celo družine. Na vseh prireditvah smo doslej zbrali več kot dve toni hrane, izdelkov za higieno, čistil in šolskih potrebščin. V tem času smo si izoblikovali krog stalnih obiskovalcev, z veseljem pa opažamo, da se krog naših obiskovalcev neprestano širi, kar kažejo tudi vedno večje količine zbranih donacij,« je povedala Klara De- V Loškem muzeju so tretjo majsko soboto pripravili zanimive dejavnosti za najmlajše. Otroci so se na delavnici Arheološki peskovnik za slabo uro prelevili v arheologe, spoznali pa so tudi delo restavratorjev. Najdbe otrok so v muzejski delavnici dobile svojo prvotno obliko. (Foto: L. M.) Najprej so si s kustosoma ogledali muzejsko zbirko, da so sploh spoznali arheološke izkopanine. »Arheološke najdbe se po navadi nikoli ne najdejo cele. Ne odkrijemo celih loncev in skled, ampak njihove majhne koščke,« je pojasnil arheolog in kustos Loškega muzeja Jože Štukl. Potem so se mladi arheologi odpravili v peskovnik, kjer so kopali in poskušali odkriti svoje arheološke najdbe. Ker imajo arheološka najdišča vedno svoja pravila, so se teh otroci poskušali čim bolj držati. »Res so majhni, zato jim je zelo težko razlagati arheološke stratigrafije. Te stvari čim bolj poenostavimo in jih Obiskovalci so prinesli prehrambne izdelke, v zameno pa so lahko izbrali oblačila iz Rdečega križa. 26 prilagodimo njihovim letom,« je razložil Štukl. Otroci so kopali kot pravi arheologi, svoje najdbe pa so po intenzivnem kopanju skrbno očistili z metlicami. Svoja arheološka odkritja so nato pospravili v vrečke in se odpravili v muzejsko delavnico, kjer so svojim najdbam s pomočjo lepila in lepilnega traku poskušali vrniti prvotno obliko. »Nekateri so se kar dobro odrezali, drugi potrebujejo še nekaj vaje. Če bodo razvijali svoje talente, potem bo že nekaj iz njih,« je še dejal Štukl in dodal, da so udeležencem delavnice skozi igro pokazali, kakšno je delo arheologov. Luka Mlakar Junij 2015 Ana Desetnica letos prvič tudi v Škofji Loki Za vse škofjeloške kulturne sladokusce bo ponovno poskrbljeno kar v domačem mestu, saj v okviru LUFta, ki bo v soboto, 4. julija 2015, prihaja k nam Ana Desetnica ali povedano drugače, v našem srednjeveškem mestu se bo godil mednarodni festival uličnega gledališča. Festival Ana Desetnica, ki ga vsako leto pripravlja gledališče Ane Monro, predstavlja sodobne ustvarjalne tokove na področju uličnega gledališča. Odlikujeta ga izdelanost umetniškega koncepta in prizadevanje organizatorjev, da festivalski utrip vsako leto zaživi z roko v roki z utripom mesta. Na različnih prizoriščih po Sloveniji, tudi na Cankarjevem trgu v Škofji Loki, se bo tako predstavilo veliko število pouličnih artistov, klovnov, cirkusantov, žonglerjev, vrvohodcev, požiralcev ognja, glasbenikov, provokatorjev, plesalcev in igralcev iz Slovenije in od drugod. V Škofji Loki bodo tako na 'LUFtni' Ani Desetnici nastopili čarodej Sam Sebastian, klovn Barabba s klovnado z naslovom Klovn, ki je želel bruhati ogenj, Teater Polpet s performansom Riba, Brata Grimm & GUD Kranjski komedijanti s predstavo Volk in kozlički in Mr. Ulično gledališče (Foto: Luka Dakskobler) Buhtelj. Program bo raznolik, po besedah predstavnice za odnose z javnostmi Andreje Okorn pa komaj čakajo na odziv obiskoval- cev: »Gledališče Ane Monro vsekakor pozdravlja Škofjo Loko med desetničarji, kot smo v letošnjem letu skoraj formalno poimenovali 27 lokalne soorganizatorje, s katerimi skupaj pripravljamo že osemnajsto izvedbo največjega mednarodnega festivala uličnega gledališča pri nas. Ana Desetnica je torej letos polnoletna, odrašča in zdi se, da je počasi našla svoj prostor v družbi. Ugotavlja, da ima lahko zelo povezovalno vlogo, da je njena prisotnost v mestu lahko odličen povod za nadaljnji razvoj lokalnih vsebin. Prav zaradi želje po vpetosti v lokalno okolje pa je Ana Desetnica v vsakem mestu pravzaprav drugačen festival in tako kot smo lani prvič lahko spremljali, kako se je povezala s Krškim, letos komaj čakamo da vidimo njeno loško podobo – LUFtno Ano!« Katja Štucin Junij 2015 Parada učenja na Mestnem trgu Ljudska univerza Škofja Loka je 16. maja že štirinajstič zapored organizirala dogodek, ki je posvečen vseživljenjskemu učenju. Na Paradi učenja so se predstavili rokodelci, različna društva in izobraževalne ustanove. Za odrasle in otroke so organizatorji na Mestnem trgu pripravili različne delavnice. Vodja izobraževanja na Ljudski univerzi Škofja Loka Tanja Avman je povedala, da na dogodku ne promovirajo le formalnega izobraževanja: »Povabimo tudi različna društva, da predstavijo svoje dejavnosti, ker vseživljenjsko učenje ni le formalno, pač pa tudi neformalno in priložnostno izobraževanje.« Med društvi, ki so na dogodku predstavljala svoje dejavnosti in pridobivala nove člane, so bili tudi loški ribiči. Ti so mimoidočim med drugim opisali ribje vrste, ki živijo v porečjih vseh treh Sor, in delo ribičev čuvajev. »Ti ribiči lovijo krivolovce, prijavljajo pa tudi izlive strupenih snovi ter nedovoljene posege v vode,« je razložil predsednik Ribiške družine Sora Matjaž Križnar. Slabši obisk stojnic Dodal je, da je obisk stojnice slabši kot v preteklem letu: »Lani smo na račun te prireditve vpisali dva nova člana, letos se za članstvo dva le resneje zanimata.« Razlog za to je bilo verjetno tudi muhasto majsko vreme. Med društvi se je predstavilo tudi Avto moto društvo (AMD) Škofja Loka, ki v letošnjem letu praznuje sedemdeseto obletnico delovanja. Na Paradi učenja so njegovi člani mimoidoče ozaveščali tudi o varnosti v cestnem prometu. »Glede na to, da je na slovenskih cestah vsako leto veliko žrtev prometnih nesreč med motoristi in kolesarji, smo jim delili varnostne svetlobne nalepke,« je dejal predsednik AMD Škofja Loka Franc Jesenovec. Dijaki Srednje šole za lesarstvo so se predstavili z unikatnimi lesenimi izdelki. (Foto: L. M.) Na informativnih in svetovalnih stojnic so se poleg društev predstavljale izobraževalne ustanove, med njimi tudi Srednja šola za lesarstvo. »Prikazujemo unikatne lesene izdelke dijakov, ki jih ne prodajamo. Z njimi hočemo pokazati, kaj se dijaki učijo v šoli,« je povedal profesor praktičnega pouka na Srednji šoli za lesarstvo Marko Legat. Na ogled so bili tudi izdelki, katerih intarzije učenci niso izdelali ročno, ampak strojno z laserjem. pričakovala,« je bila presenečena Jelka Jelovšek iz Društva prijateljev mladine Škofja Loka, ki je z otroki oblikovala izdelke iz mase das. Obisk delavnic za odrasle je bil slabši. »Obiskovalci so bolj gledali in opazovali. Ni bilo interesentov, ki bi se želeli preizkusiti v rezbarjenju Velik obisk otroških delavnic Za otroke in odrasle so organizatorji pripravili različne delavnice. Zlasti otroške so bile po besedah animatorjev dobro obiskane. »Imela sem toliko dela z otroki, da sploh nisem opazila, kakšen je obisk drugje. Glede na to, da sem prvič tukaj, takšnega števila otrok nisem 28 Člani ribiške družine Sora so mimoidoče poučili, da se ribiči ne ukvarjajo le z ribolovom, ampak se posvečajo tudi varovanju voda. (Foto: L. M.) lesa,« je povedala mojstrica rezbarka Petra Plestenjak Podlogar. Imetnica certifikata Art & Crafts lesene modele za loške kruhke izdeluje iz hruškovega lesa: »Uporabljam ga, ker je to gost in močen les in ker se z njim negativni vzorci bolje izrazijo.« Luka Mlakar Junij 2015 Vsak neuporaben kos tekstila še ni odpadek Vrtec Škofja Loka je v Sokolskem domu prejšnji mesec pripravil zanimivo razstavo izdelkov iz starega tekstila. Izdelke, ki imajo uporabno vrednost, so ustvarili otroci, njihovi starši ter strokovni delavci in delavke vrtca, ki se zavedajo, da vsak odsluženi kos tekstila še ne sodi v koš za smeti. Od modnih majic do modnih dodatkov Prvi korak do postavitve razstave je bil po besedah ravnateljice Vrtca Škofja Loka Janje Bogataj zbiranje razstavnega materiala: »Marca smo v vrtcu organizirali zbiralno akcijo odpadnega tekstila, ki ga ni bilo več mogoče oddati Karitasu ali Rdečemu križu, ampak je bil namenjen le še za odvoz ali predelavo.« Z veliko mero ustvarjalnosti in inovativnosti strokovnih delavcev in delavk vrtca ter otrok in njihovih staršev so kasneje nastali izdelki, ki niso samo razstavni eksponati, ampak imajo tudi praktično oziroma uporabno vrednost. Iz odsluženih majic so nastale blazine za stole in torbice, iz starih hlač pa viseče gugalnice, v katere se lahko shranjujejo različni predmeti. Odpadni tekstil je kot nalašč tudi za oblikovanje različnih modnih dodatkov: šalov, trakov in ogrlic. Tisti, ki se ob šivanju zabavajo, lahko iz starega tekstila sešijejo blazine, igrače in lutke za najmlajše, tisti, za katere je šivanje muka, pa lahko na stare ponošene kavbojke prišijejo pisan kos majice in tako za nekaj časa podaljšajo njihovo uporabnost. Vrtec živi z ekologijo Sporočilo razstave, s katero so v Vrtcu Škofja Loka še enkrat dokazali, da so ustvarjalni, je bilo jasno. »Vsak tekstil, ki ga ne uporabljamo več, še ni odpadek, ampak ga lahko z ustvarjalnostjo predelamo in uporabimo v druge namene,« je pojasnila Janja Bogataj in dodala, da vzgoja otrok v ekološkem duhu ni prednostna, ampak vsakodnev- Staremu tekstilu so novo obliko in ponovno uporabnost dali otroci, njihovi starši ter strokovni delavci in delavke vrtca. (Foto: L. M.) na dejavnost vrtca. Ob odprtju razstave so v vrtcu pripravili še zloženko z navodili, kako lahko znova uporabimo kose odpadnega tekstila. »Z njo sporočamo, da obstajajo še drugačne ideje, kako ravnati s takšnimi odpadki. Opozarjamo na to, da smo naklonjeni čistemu okolju in hkrati spodbujamo ljudi, da se preizkusijo v svoji ustvarjalnosti,« je še dejala Bogatajeva. L. M. Odpadni tekstil je priročen tudi za izdelavo lutk in igrač. (Foto: L. M.) 29 Junij 2015 V Škofji Loki pojejo tudi nekdanji gimnazijci Mešani pevski zbor Gimnazije Škofja Loka je pod vodstvom dirigenta Žiga Kerta 12. maja nastopil na tradicionalnem pomladnem koncertu. Prvič se je v Sokolskem domu predstavil tudi mešani pevski zbor Crescendo, ki združuje nekdanje loške gimnazijce. Zborovodja je bil z izpeljanim koncertom zelo zadovoljen: »Gimnazijski pevski zbor je nekaj posebnega, ker se mu vsako leto pridruži vsaj dvajset novih pevcev, nekaj pa se jih seveda tudi poslovi.« Kert je povedal, da je treba zbor vsako leto znova sestaviti, kar ni lahka naloga. Nad koncertom je bil navdušen tudi ravnatelj Gimnazije Škofja Loka Jože Bogataj: »Vesel sem, da smo držali obljubo in tako kot lani so pevci tudi letos tukaj. Hvala, dragi pevci, za vse ure, ki ste jih preživeli na pevskih vajah skozi leto.« Pevski zbor nekdanjih gimnazijcev Gimnazijski pevski zbor se je na odru Sokolskega doma najprej predstavil s priredbami ljudskih in umetnih pesmi. »To je železni repertoar vsakega zbora, ki ga mora izvajati na koncertu,« je pojasnil Kert. Gimnazijci so v nadaljevanju zapeli še skladbe z različnih koncev sveta, vmes pa so oder zasedli pevci novoustanovljenega mešanega pevskega zbora Crescendo. Novi zbor večinoma sestavljajo nekdanji dijaki Gimnazije Škofja Loka: »Sami so dali pobudo, da v Škofji Loki nastane študentski pevski zbor. Super je, da lahko iste generacije pojejo skupaj, nenazadnje smo si mladi in stari nekoliko različni,« je pojasnil Kert in dodal, da so se pevci na njegovo povabilo odzvali pozitivno. Novi zbor, ki ga sestavlja okrog petindvajset Na pomladnem koncertu je prvič zapel mešani pevski zbor Crescendo. (Foto: L. M.) pevcev, se je na koncertu predstavil z bolj zahtevnimi priredbami ljudskih pesmi in popularnimi skladbami, ki so navdušile polno dvorano Sokolskega doma. Navdih za druge je zborovodja dobil na seminarju v Združenih državah Amerike. mladosti tudi nekoliko bolj živahni in razigrani, medtem ko se študentje hitreje zresnijo in pričnejo z delom. Za motivacijo pri petju je seveda pomembno dobro vzdušje v zboru, kar priznavajo tudi pevci. »Sama sem se Žigovemu vabilu v nov pevski zbor odzvala, ker sem si res želela priti nazaj v nek pevski zbor,« je po nastopu dejala dvajsetletna študentka fizioterapije Marja Primožič, ki je po odhodu Petje je lahko tudi druženje Žiga Kert je bil z nastopom zbora Crescendo zadovoljen: »Začeli smo malo pozno, celotna skupina se je oblikovala šele februarja. Imeli smo malo časa, a na koncu se je vse lepo izteklo.« Pri vodenju obeh zborov opaža tudi manjše razlike: »Crescendo se šele uvaja v neko disciplino, medtem ko mešani pevski zbor Gimnazije Škofja Loka to delo bolj pozna.« Gimnazijci so po njegovih besedah zaradi svoje z loške gimnazije močno pogrešala petje in druženje na pevskih vajah. »Super je, tudi prvi občutek po današnjem koncertu je zelo dober. Mislim, da nam je koncert zelo dobro uspel,« je še povedala Primožičeva. Spodaj smo zbrali še nekaj vtisov nekdanjih loških gimnazijcev in članov novega pevskega zbora Crescendo po njihovem premiernem nastopu. Luka Mlakar Darja Bertoncelj, študentka razrednega pouka, 19 let: »Petje mi pomeni druženje, sprostitev, in zabavo. Z njim se ukvarjam vse svoje življenje, igram tudi klavir, zato po Žigovem vabilu v zbor nisem prav nič oklevala. Poleg glasbe se ukvarjam tudi s športom.« Jure Primožič, študent farmacije, 23 let: »Preden sem se pridružil zboru Crescendo, sem nekaj časa okleval, ker sem v dveh zborih pel le za kratek čas. Na pevskih vajah zares uživam, vzdušje je sproščeno, ko se dela, pa se dela, in tudi to mi je všeč. Poleg petja rad tudi berem, zadnje čase pa sem velik privrženec serij.« Eva Plestenjak, študentka kemije, 19 let: »Novemu zboru sem se zagotovo pridružila tudi zaradi dobrega vzdušja na pevskih vajah v gimnaziji. Vsi v zboru smo se zelo dobro razumeli. Žiga je zelo dober zborovodja, zna motivirati pevce. Poleg petja me zanimajo še živali in šport.« Martin Misson, študent strojništva, 21 let: »Nazadnje sem pel v osmem razredu osnovne šole, potem sem se posvetil igranju kitare, igral sem tudi v bendu. Potem se je to kar naenkrat končalo, z glasbo se nisem več ukvarjal. Nato sem dobil klic, da Žiga rabi pevce, in rekel sem, da pridem. Na vajah sem potem pokazal, da sem iz pravega testa, da čutim strast do petja.« Pevci novega mešanega pevskega zbora (od leve proti desni): Eva Plestenjak, Darja Bertoncelj, Marja Primožič, Martin Misson in Jure Primožič (Foto: L. M.) 30 Junij 2015 »LUFt je tisti sejem, na katerem še konkurenca skupaj kavo pije!« Cankarjev trg v Škofji Loki je bil drugo majsko soboto prvič letos v znamenju tradicionalnega loškega umetniškega festivala (LUFt), ki ustvarjalcem iz vse Slovenije omogoča, da predstavijo svoje unikatne izdelke in tako povečajo svojo prepoznavnost. V spremljevalnem programu je bilo največ zanimanja za otroško kuharsko delavnico. Kljub deževnemu vremenu se je prišlo v staro mestno jedro 'luftat' zelo veliko ustvarjalcev in obiskovalcev, ki so jim prireditelji – poleg tržnice z unikatnimi izdelki – pripravili tudi bogat spremljevalni program, med drugim otroško ustvarjalno delavnico, glasbeno popestritev, fotografsko delavnico, otroško kuharsko delavnico z Lonček kuhaj in Gorazdom Potočnikom (Sweets & Sounds). Potekala je zamenjava starih oblačil z novimi ali starimi, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji živali, ki so imeli možnost darovati material za živali v zavetiščih (hrano, opremo, igrače, rjuhe …). Občinstvo je navdušila skupina CoraViento, ki je v starem mestnem jedru izvedla nastop flamenka. Po besedah loške plesalke Mance Dolenc se krog ljubiteljev tega španskega plesa vedno bolj širi. »Ni lepšega kot videti ustvarjalce na stojnicah in obiskovalce, kako jih dež ne gane in vztrajajo do konca. Očitno res delamo dobro. To se vidi tudi po tem, da se število prijav povečuje, ustvarjalci, ki so že sodelovali, se z veseljem vračajo. Misliva, da je LUFt že postal dogodek, na katerem si želijo sodelovati in se pokazati,« sta povedali organizatorki Tina Vidovič in Mateja Štruc, ki se že kujeta načrte za naslednje letošnje festivale: »Junija bomo imeli na LUFtu dan odprtih vrat, kar pomeni, da bodo ustvarjalci prikazovali, kako nastaja njihov izdelek. Največja novost pa sledi na julijskem LUFtu, ko pripeljeva v Škofjo Loko vseslovenski ulični festival Ana Desetnica.« Ena izmed ustvarjalk, ki se znova rada vrača na loški festival, je Anamarija Pezdirc z blagovno znamko otroških oblačil Hude cotke: »Nič ni pretirano in nič Na kuharski delavnici so najmlajši pekli piškote in izdelke iz čokolade. ni izmišljeno, če rečem, da je LUFt edinstven in da je to sejem, ki bi bil lahko ostalim za vzor. Čuti se predanost in dobro energijo organizatork, kar pa, sem prepričana, poplačamo 31 Redna gostja festivala je ustvarjalka Hudih cotk, Anamarija Pezdirc (na fotografiji desno) iz Ljubljane. zadovoljni ustvarjalci in obiskovalci starega mestnega jedra Škofje Loke. LUFt je tisti sejem, na katerem še konkurenca skupaj kavo pije.« Damjan Likar Junij 2015 Treking v Nepalu zaznamoval potres Nekaj profesorjev škofjeloške gimnazije se je skupaj s kolegi s kranjske gimnazije ter še z nekaterimi družinskimi člani in prijatelji pod vodstvom alpinistov, gorskih vodnikov Marije in Andreja Štremflja, med prvomajskimi prazniki za dva tedna odpravilo na treking v Nepal. Niso pa pričakovali, da bodo priča potresu, ki je hudo prizadel predvsem revne četrti Nepala. O tem smo se pogovarjali z Nevenko Bertoncelj in Ano Prevc Megušar. Kako ste se pripravljali na pot? Že nekaj časa smo nagovarjali sodelavca Andreja Štremflja, ki poučuje športno vzgojo v škofjeloškem šolskem centru in na gimnaziji, naj kot izkušen himalajec za šolsko ekipo pripravi zanimiv treking po Himalaji. Vodnika sta se odločila za turo okrog Mont Everesta, kar se je v času potresa, ki smo ga doživeli v Nepalu, izkazalo za dobro odločitev. Vsak zase je po svoje nabiral kondicijo po slovenskih gorah, načrtovali smo aklimatizacijsko turo na Veliki Klek, torej na Grossglockner, ampak nam je slabo vreme to preprečilo. Tako smo naredili le nekoliko daljšo skupno kondicijsko turo po Loškem hribovju. Kdaj ste se odpravili na pot? Glede na to, da smo bili večinoma učitelji, je bila edina možnost, da treking opravimo v času podaljšanih prvomajskih počitnic. Na pot smo se odpravili 18. aprila, nazaj pa smo prišli 4. maja. Z avtobusom smo se odpeljali do Münchna, od tam z letalom do Abu Dabija, od tam pa smo poleteli v Katmandu. Prve dni ste bili nastanjeni v Katmanduju. Nastanjeni smo bili v turističnem delu Katmanduja, imenovanem Thamel. To je zelo urejen del s turističnimi trgovinami. Prevladujejo specializirane športne trgovine z opremo za treking in alpinizem. Že prvi dan smo začutili utrip mestnega vrveža. Poseben pečat mu dajejo trobila različnih motornih vozil, ki spretno krmarijo med pešci in kolesarji. Na začetku smo bili nekoliko zbegani in negotovi, potem pa smo videli, da vse deluje. V Katmanduju smo imeli nekaj časa, da smo si ogledali kulturne znamenitosti mesta, med njimi kulturno in versko središče Katmanduja Durbar Squaere. Ob vrnitvi s trekinga smo opazovali porušene stopnice pred stopo, kjer smo se ob tem ogledu še veselo fotografirali. Sledile so priprave na treking. Nakupili smo še nekaj potrebne opreme in pripravili prtljago, ki smo jo morali omejiti na dvanajst kilogramov na osebo – tako zaradi lahko prisostvovali budističnemu obredu. Sploh je narod Šerp zelo povezan z duhovnostjo, kar se kaže v velikem številu čort, stup in molilnih mlinov ter zastavic, ki so nas spremljale na vsakem koraku naše poti. Posebno so nas navdušili molilni mlini na vodo. Mont Everest v ozadju omejitev na letališčih kot zaradi nosačev. S Katmanduja smo nato zjutraj leteli v Luklo – gorsko letališče na višini Triglava. Že sam polet in pristanek na kratki, navkreber narejeni pristajalni stezi je bil prava avantura. V Lukli so nas čakali nosači, ki so prevzeli vsak po petindvajset kilogramov naše prtljage. Sprva smo imeli malce slabe vesti, da bo nekdo nosil naše stvari, a ko na poti vidiš ljudi, ki nosijo od petdeset do sto kilogramov težek tovor za precej manjše plačilo, vidiš, da je to za njihove razmere še dobra in cenjena služba. žno 3500 metrov. Vas je zanimivo oblikovana kot grški amfiteater, hiše z enotnimi svetlomodrimi strehami so postavljene v terase. Ob prihodu v vas smo naleteli na vaške perice, ki so v ledeno mrzlem potoku na roke prale perilo, vmes pa so opravile še kak razgovor po mobitelu. Podobnih civilizacijskih nasprotij je bilo na poti še več. Na popoldanski aklimatizacijski turi smo prvič s planote nad Namchejem ugledali Mont Everest. V svetlobi sončnega zahoda je bil pogled na najvišjo goro sveta res veličasten. Iz Namche Bazarja nas je pot vodila v Tyangboche, ki leži na višini 3800 metrov in se ponaša z znamenitim budističnim samostanom in mogočnim pogledom na sedemtisočak Ama Dablam in osemtisočake Lhothse, Everest in Nuptse. V samostanu smo Kako je potekal vaš dan na trekingu? Pot smo vsak dan začeli ob osmih zjutraj in hodili od šest do osem ur. Spali smo v gorskih kočah, imenovanih lodgi. Te koče imajo lepo urejeno skupno jedilnico, ki jo občasno tudi ogrejejo, za spremembo od sob, ki so ledeno mrzle in vlažne, tako da si samo v topli, puhasti spalni vreči lahko zatisnil oči. Nepalske obroke hrane, ki jih v večini sestavljajo riž, zelenjava in čapati, smo obogatili s suhimi klobasami, ki smo jih prinesli iz Slovenije. Vsakodnevni turi smo popoldne dodali še aklimatizacijsko, ko smo se dvignili za tristo ali štiristo višinskih metrov in se vrnili nazaj v kočo. Kje se je začel vaš treking? Iz Lukle nas je pot vodila mimo Monze do zanimive šerpovske vasi Namche Bazar, ki je na višini pribli- Ste imeli pri vzpenjanju kakšne težave? Sama pot ni posebej zahtevna, problem predstavlja visoka nadmorska višina, ker je zrak bolj redek in vsebuje manj kisika, tako da se je naš tempo hoje nad višino 3500 metrov zelo upočasnil. Nekateri so pestili glavoboli, slabosti, izginili so celo apetiti po pivu. S kakšnim aspirinom smo tudi te težave omilili. Kdaj vas je presenetil potres? Naslednji dan smo šli v Dingboche, kjer naj bi se malo odpočili in imeli en dan namenjen aklimatizacijski turi, saj smo želeli priti na višino 5000 metrov. Potres nas je presenetil ob vračanju nazaj v kočo Začelo se je tresti, malo smo lovili ravnotežje, z nasprotnih gora pa se je skozi meglo zaslišalo bobnenje ter grmenje skal in serakov, ki so padali z gora. Občutka človeške majhnosti in nemoči ob tem se ne da opisati. Ko smo se vrnili v vas, je bila ta minimalno poškodovana, a ob informacijah iz sosednjih vasi in Katmanduja smo kmalu ugotovili, da je stvar precej bolj resna, kot je bila videti na prvi pogled. Ker so vse elektronske naprave odpovedale, Porušen Bhaktapur 32 Junij 2015 Nosači tovorijo material za popravilo hiš. Letališče Lukla gledi naslednji dan v Bakhtapurju – starem kulturnem delu mesta, kjer je bila uničena večina stavb in kjer je bilo na delu še vedno veliko reševalnih ekip. Se vam zdi, da so mediji prikazali stvari hujše, kot so v resnici bile? Mediji so prikazali najhujše stvari, revni deli so bili hudo prizadeti tudi zaradi gradnje, nekateri deli pa so bili manj prizadeti. Fotografije iz Katmanduja so prikazovale le najbolj uničene stavbe, v resnici pa niso bile vse tako hudo poškodovane. Porušene gorske koče (Foto: Andrej Štremfelj) smo se preko satelitskega telefona oglasili domačim, da smo preživeli potres in da je z nami vse v redu. Ste se potem vrnili domov? Ste pot nadaljevali? Odločili smo se, da pot nadaljujemo, saj bi na letališču, kamor so ljudje že prihajali z vseh strani, lahko le čakali. Hkrati smo kot enega izmed načinov, kako pomagati Nepalcem v tej nesreči, videli tudi to, da smo tam kot turisti, da jim s tem omogočimo vsaj še malo zaslužka, saj smo vedeli, da bo za naravno katastrofo prišla še ekonomska kriza ob zmanjšanem številu turistov. Za srednjo šolo v vasi Kumde, ki je bila močno poškodovana v potresu, smo zbrali kar nekaj denarja in ga darovali tamkajšnjim učiteljem. Tako smo kljub potresu pot nadaljevali po dolini ledenika Kumbu proti vasi Lobuche, kjer smo med kosilom doživeli še en močen popotresni sunek. Medtem ko je naša hiša obstala, se je sosednja skoraj v celoti podrla. Domačini so to precej dobro prenesli, življenje je teklo naprej. Kar hitro so začeli nazaj zlagati kamne in ugotovili smo, da so, kljub temu da imajo zelo malo, precej bolj veseli, srečni in zadovoljni kot mi, ki imamo cel kup balasta. Naslednji dan smo se želeli povzpeti na cilj in najvišjo točko našega trekinga Kala Pattar, ki leži na višini, od koder se odpira najlepši panoramski pogled na Mont Everest. Ker pa je v vasi Gorakshep, skozi katero bi nas pot vodila do našega vrha, že potekala intenzivna reševalna akcija ponesrečenih v baznem taboru pod Everestom, smo se temu pietetno odpovedali in se povzpeli na nižji, 5200 metrov visok vrh pred vasjo. Kot po čudežu se je točno ob našem prihodu tudi od tu odprl prečudovit pogled na Nuptse in Everest. Občutki in užitki ob pogledu na mogočnost gora so nepopisni. In nato ste se počasi vračali nazaj. Potem pa smo se počasi vračali nazaj, do letališča v Lukli smo prišli v treh dneh. Tam je bilo ogromno ljudi, ampak nam je nekako uspelo priti na letalo in prileteti v Katmandu. Mesto je počasi prehajalo spet v stare tirnice. Thamel niti ni bil tako uničen, trgovine so skoraj vse delovale. Pretresljivi pa so bili po33 Je bila izkušnja kljub potresu pozitivna? Izkušnja je bila konec koncev pozitivna, ker se je vse dobro izteklo. Nekateri smo rekli, da smo imeli srečo, drugi, da nas je spremljala božja previdnost. Kakorkoli že, vrnili smo se s spoznanjem človeške majhnosti in nebogljenosti ter z neizmerno hvaležnostjo za življenje. Potres na naši poti je bil dodatna preizkušnja, ki je ne bomo nikoli pozabili in nas je med seboj tudi zelo povezala. Klavdija Rupar Junij 2015 Življenje, prežeto z glasbo Življenjska pot Saša Zagorška je prežeta z glasbo. Ta ga je spremljala od malih nog, odredila njegovo poklicno kariero in ostala zvesta spremljevalka v jeseni življenja. Glasbeno aktivni ste še danes … Res je. Pri Društvu upokojencev Škofja Loka že peto leto vodim pevsko skupino Mavrica. Radi imamo ljudske, pomladne in vesele pesmi. Še posebno ljubi sta nam Angeli živijo in Zemlja pleše. Prav tako pa še vedno poučujem različna glasbila. Naj dodam, da me je vseskozi in me še danes pri mojem delu zvesto podpira žena Milena, za kar sem ji od srca hvaležen. Pogovor s Zagorškom mine s svetlobno hitrostjo, poln je iskric in lepih spominov. Ves čas pa je čutiti ljubezen do glasbe, ki jo je uspešno prenašal na svoje številne učence. V svoji dolgi poklicni in nepoklicni glasbeni karieri je pustil velik pečat ne samo na širšem loškem območju, temveč po vsej Sloveniji. Zagoršek je priča, da je glasba svetovni univerzalni jezik, ki ga razume prav vsak. Glasba vas spremlja celo življenje. Kako ste jo pravzaprav vzljubili in odkrili? Že kot majhnemu dečku so mi melodije in besedila šla hitro v uho. Naučil sem si jih kar mimogrede. Tako še danes poznam številne popevke in melodije iz otroških dni. Sicer pa sem imel priložnost poslušati staro mamo na koru, ki je tako lepo pela, da so mi solze kar same od sebe tekle. Tudi ona je zaslužna, da sem vzljubil glasbo kot otrok. Katero je bilo vaše prvo glasbilo? Stric Janez Ziherl, ki je bil bobnar pri ansamblu Pri treh tičkih, je opazil moj talent, posluh in voljo ter 'nahecal' mamo, da mi je kupila harmoniko. To je bil zame praznik. Kako se je potem odvijala vaša glasbena pot? V Škofji Loki sem obiskoval glasbeno šolo, ki se je takrat nahajala pri kapucinih, nato pa se je večkrat selila. Odličen pianist prof. Klepac me je učil igrati na klavir, prof. Capuder pa me je kasneje usmeril na Pedagoško akademijo, oddelek za glasbo. Že v nižji gimnaziji sem bil vključen v šolski ansambel, nato pa sem sodeloval s številnimi kot pevec in igralec na različna glasbila, predvsem na klavir in harmoniko. Bil sem član ansambla Veseli Šentvidčani, Chorus, vojaškega ansambla v Bovcu, član kvarteta Arnol, Down beat in številnih drugih; prav tako pa sem sodeloval in ustanovil številne pevske zbore, še posebno v svoji učiteljski karieri. Posledično sem sodeloval na številnih pomembnejših prireditvah v lokalnem okolju. Tako smo leta 1974 ob žegnanju zvonov prepevali v kvartetu Janez Lotrič, Tone Potočnik, France Čufar in jaz. Bil sem tudi eden od ustanoviteljev Pevskega zbora Lubnik itd. V čast mi je, da sem sodeloval z Vero Sašo Zagoršek v svoji glasbeni sobi (foto: K. Š. K.) in Milošem Mlejniom, Francem Severjem in še bi lahko našteval. Harmoniko sem učil Nejca Jemca, ki je prav tako odličen glasbenik; glasbeni pouk pa danes izvrstnega kitarista Dejana Lapanjo … Kakšno pa je bilo vaše pedagoško delo? Leta 1966 sem začel delati na takratni Osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki, in sicer kot učitelj glasbe. Nato sta me učitelja Benedik in Šmid povabila v Železnike, kjer je bil ravnatelj Marjan Misson, tudi glasbenik in ljubitelj petja. Tam sem učil njegove tri sinove: Janeza, Andreja in Jožka. Andrej je danes prof. dr. glasbe. Poučeval sem učence od 4. do 8. razreda, skrbel sem torej za glasbeni pouk in zbore. Vseskozi sem honorarno poučeval kitaro in harmoniko na Glasbeni šoli Škofja Loka. Kasneje sem se vrnil v osnovno šolo v Škofjo Loko, pot me je nato peljala v Tržič, kjer sem vodil ne samo otroški in mladinski pevski zbor, temveč tudi ženski učiteljski zbor. Poklicno kariero pa sem zaključil v OŠ Šenčur. Kako se je glasbena pedagogika spreminjala skozi čas? Spomnim se, kako sem kot študent z ansamblom Down beat igral v Hotelu Union in je v kavarno prišel prof. Ciglič z velikim klobukom na glavi. Hitro sem se skril za notni pult, saj študenti glasbe nismo smeli igrati zabavne glasbe, ampak samo klasično. Tudi narodnozabavna glasba se v tistih časih ni toliko predvajala. Ravno zato sem kot učitelj glasbe to želel spremeniti. V učni proces sem vključil zabavne melodije in marsikdaj so me ocenjevalci zborov zato kritizirali, ampak učenci so me imeli radi in oni so tisto pravo ogledalo. Seveda je treba razumeti tudi klasiko, a da odrasel človek razume glasbo, jo mora vzljubiti že kot otrok in sam se trudil to ljubezen vzbuditi pri otrocih. Slednji so še posebno radi imeli glasbene igre. Tako smo učitelji učencem zaigrali glasbeno igro na podlagi knjige Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Med povabljenimi je bil tudi Suhodolčan, ki se je tako smejal, da je skoraj padel s stola. Na koncu prireditve je k meni pristopila Manca Izmajlova in pohvalila predstavo. Vse to so lepi spomini. Še najbolj pa sem vesel, ko se me kakšen od bivših učencev še vedno spomni v pozitivni luči ter z menoj poklepeta. Prav zaradi vas so številni učenci vzljubili glasbo in si jo izbrali za poklic. Tako ste že omenili, da ste učili Andreja Missona … Res je. Tudi če niso izbrali glasbe za svoj poklic, sem bil in sem še vedno vesel, da so moji učenci vzljubili glasbo, radi prepevali in se učili igranja na glasbila. V delu sem užival in to so začutili tudi oni. Tako sem učil Janeza Trilerja, ki danes poje v Slovenskem oktetu in ki je v Železnih nitih zapisal, da sem ga prav jaz navdušil za glasbo. Moja učenca sta bila tudi brata Tušek iz Selc, ki sta pela v opernem zboru. 34 Ko sva se zadnjič srečala, ste dejali, da boste prvi zaigrali in zapeli v novem predoru pod Stenom. Ali boste obljubo držali? Seveda, če mi bodo le dovolili (smeh). Že leta 1982 smo prepevali o uranski cesti s pokojnim Janezom Tavčarjem, zdajšnjim županom Mihom Ješetom, Janezom Debeljakom, Zvezdano Zadnik ter drugimi Ločankami in Ločani. Pesem gre takole: »Škofja Loka velemesto nkol ni bla pa nkol ne bo. Notr pele kriva cesta, da zavit je prau težko.« In jaz sem daljnega leta 1982 dodal: »Pa so se Ločan zmenil, da bjo obvoznico nardil.« No, sedaj jo bomo končno imeli in do odprtja moram še do konca spesniti zaključek pesmi (smeh). 17. LUFt & Grajska gostija NEDELJA, 14. 6. 2014, Cankarjev trg , od 9. do 14. ure. Vabljeni na: 9.00–14.00 Unikatna tržnica 9.00–14.00 Grajska gostija 9.00–14.00 Delavnice ustvarjalcev 9.00–12.00 Zelemenjava ob10.00 Kreativna otroška delavnica ob10.00 Športna otroška delavnica 10.00–13.00 Štrikeraj cafe + glasbena popestritev, dobrodelnost ... www.luft.si Junij 2015 35 Junij 2015 Skrivnost njenega mladostnega videza je tudi stalno izobraževanje 84-letna Škofjeločanka Meri Bozovičar je sicer uradno že več desetletij upokojenka, a sodeč po njenem urniku bolj spominja na zavzeto šolarko, ki se pripravlja na maturo ali zagovor diplome. Sogovornica je namreč ena najbolj aktivnih ‘študentk’ na škofjeloški univerzi za tretje življenjsko obdobje, saj v okviru te izobraževalne ustanove za upokojence obiskuje številne krožke. Njena lakota po znanju, raziskovanju novih področjih in ustvarjanju je v prvi vrsti posledica nesrečne izbire poklica, saj priznava, da kot ekonomistka, ki je celo življenje delala s številkami, nikoli ni bila srečna. »Če bi bila še enkrat bila mlada, bi se odločila za študij umetnostne zgodovine, v katerem sta združeni dve moji strasti: umetnost in zgodovina. Obožujem gradove in včasih imam občutek, kot da sem enkrat že živela v njih. Morda pa vendarle obstaja reinkarnacija?« se sprašuje soimenjakinja pokojnega loškega akademskega slikarja Pavla Bozovičarja, ki ga je v otroštvu pogosto opazovala pri likovnem ustvarjanju, on pa ji je pomagal pri njenih slikarskih domačih nalogah, tako da je za risanje v šoli vedno dobila najboljše ocene. Kasneje je svoje znanje nadgradila še z obiskovanjem likovnega krožka pri svoji snahi Milojki Bozovičar. Ima Škofja Loka najstarejšo aktivno novinarko v Sloveniji? Univerza za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka vsako šolsko leto razpiše bogat program krožkov. Bozovičarjeva je med pogovorom prinesla beležko in pokazala spisek vseh predmetov, ki jih je doslej obiskovala: angleščina, vrtnarstvo, kamen v arhitekturi, rodoslovje, umetnostna zgodovina, umetnost komuniciranja, izdelovanje z glino, retorika, osebnostna rast, sadjarstvo, novinarstvo, čar samozavesti, etnologija na Loškem … Sogovornica pridobljeno znanje zelo rada uporablja v praksi. Tako je že vrsto let novinarka glasila loških upokojencev z naslovom Mi o sebi. Priznala je, da članka ni tako preprosto napisati, kot se zdi na prvi pogled. »Vsakič, ko oddam prispevek, si rečem: 'Tudi ta kelih je odšel mimo mene'. Kelih je v tem primeru prispodoba za trpljenje – v smislu Jezusovih besed, imeti preprog, ker se lahko hitro spotaknemo obnje. V okviru tega predmeta smo izvedli sprehod po mestu in izdelali seznam nevarnih točk za upokojence. Na podlagi naših predlogov je tako občina pri pošti in Nami opremila stopnice z ograjo. Ko si starejši, nimaš več takšne stabilnosti in včasih sem morala celo koga prositi, naj mi pomaga po stopnicah,« pravi Meri, ki še vedno pogreša ograjo po celotni poti do gradu. »Poznam veliko starejših ljudi, ki ne hodijo na grajske prireditve ravno zato, ker se pri vzponu in spustu ne počutijo dovolj varne, povrhu tega pa je na ovinku ulična svetilka pogosto razbita, kar v večernih urah še bolj otežuje izlet na grad.« Sogovornica je tudi delno kritična do sedanjega šolskega sistema, ker naj bi imel premalo življenjskih vsebin. »Mi smo se učili plesti in šivati, danes pa otroci še šivanke ne znajo v rokah držati. Po drugi strani pa učence preveč obremenjujejo s teorijo. Pogrešam tudi več medgeneracijskega sodelovanja. Starejši bi lahko otroke marsikaj naučili, če ne drugega, da bi znali resnično ceniti vse to, kar imajo.« Meri Bozovičar kot mediatorka v Loškem muzeju (Foto: Nastja Podgoršek) ko je molil k Očetu, preden so ga zajeli: Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti (Mt 26, 26–39).« Priletna novinarka je s podobnimi občutki opisovala tudi retorični krožek, na katerem je morala pred ostalimi nekaj povedati o svojem življenju. »Ni tako preprosto govoriti pred množico, zato sem bila toliko bolj vesela, ko so mi ob koncu govora navdušeno ploskali. Opisala sem zgodbo iz svoje mladosti, ko smo pri hiši imeli tako pametnega psa, da je pogosto kar namesto nas hodil v trgovino. Dali smo mu listek in mu rekli, naj gre k mesarju. Vedno je prišel nazaj z naročenimi stvarmi.« Eno od zdravil proti demenci je psihofizična aktivnost Med upokojenci vse bolj pustošijo demenca in druge oblike mož- Občina je prisluhnila upokojenkam ter opremila stopnice z ograjo Bozovičarjeva se je na krožkih naučila tudi angleščino in kot prostovoljka v Loškem muzeju lahko sedaj tujim gostom marsikaj razloži. »Zelo praktičen je bil tudi krožek o preprečevanju padcev pri upokojencih. Izvedeli smo, da v stanovanju ni dobro 36 ganskih bolezni. Meri je kljub častitljivi starosti zaenkrat povsem imuna nanje. Njena skrivnost? »Redno se izobražujem, veliko berem, hodim v naravo, le redko gledam televizijo, obdelujem vrt in se trudim pozitivno razmišljati. Izogibam se ljudem, ki samo tarnajo, govorijo o svojih boleznih ter obrekujejo druge ljudi,« pravi zrela mladostnica, ki je povsem zdrava in ne jemlje nobenih zdravil, za še boljšo aktivacijo možganov pa uporablja posebno meditativno tehniko. Zdravi možgani ji pomagajo tudi pri pisanju avtobiografije, v kateri bo popisala svoje zanimivo in bogato življenje. »Današnja mladina si sploh ne zna predstavljati, kaj so Ločani med vojno vse morali pretrpeti. Če bi imeli bolj jasno sliko, ne bi obsojali ljudi, ker so se znašli v različnih taborih,« je še povedala Bozovičarjeva, ki je bila rojena pri Kajbitu v Zmincu. In zakaj se je še do danes ohranilo takšno ime? Njen prapradedek je kot krošnjar hodil po okoliških vaseh in k nakupu nagovarjal ljudi z besedami: »Kaj bi? Kaj bi?« Damjan Likar Junij 2015 Hiška eksperimentov na obisku Hiška eksperimentov je mobilna nadgradnja ljubljanske Hiše eksperimentov, ki potuje po Sloveniji in obiskuje šole izven prestolnice. 13. maja se je ekipa Hiške eksperimentov ustavila tudi v Osnovni šoli Škofja Loka – Mesto. V dveh učilnicah so predstavniki Hiše eksperimentov namestili različne eksperimente, ki jih učenci lahko izvedejo sami. »Posebnost teh eksperimentov je, da so mobilni, majhni in jih lahko postavimo zelo hitro. Primerni so za otroke vseh starosti, z njimi pa pokrivamo mnogo tematik naravoslovja in družboslovja,« je eksperimente opisala koordinatorica projekta Andreja Perat. Učenci so bili nad novostjo na šoli navdušeni. »Učitelji so jim že nekoliko predstavili današnje aktivnosti, tako da so v šolo prišli s pričakovanji. Vsi si med seboj pomagajo, tako da jih je prav prijetno opazovati,« je dejala ravnateljica OŠ Škofja Loka – Mesto Doris Kužel. Za učence je ekipa Hiške eksperimentov pripravila tudi znanstvena šova z naslovoma Plinologija in Zvokologija, na katerih so učenci s pomočjo predavateljice lahko izvajali bolj zahtevne eksperimente. Mlajši učenci so si bolj kot z branjem navodil pri spoznavanju eksperimentov pomagali z uporabnimi sličicami. (Foto: L. M.) Projekt spodbuja povezovanje lokalne skupnosti. »Naša želja je, da krajevna skupnost stopi toliko skupaj, da omogoči učencem, da lahko to doživijo na svoji lastni šoli,« je razložila Peratova in dodala, da k sponzorstvu projekta povabijo različna lokalna podjetja. »Pokrovitelji pokrijejo znesek v Povezovanje lokalne skupnosti Doris Kužel je še povedala, da eksperimenti na sistematičen način prikazujejo, kako se odvijajo določeni pojavi v naravi. »Hiška eksperimentov spodbuja raziskovanje, razmišljanje, spraševanje, iskanje odgovorov na vprašanja. Pomembno je, da otroci dobijo čim več različnih zamisli o tem, kako stvari delujejo,« je dodala Kuželova. Eksperimente so dopoldne na šoli spoznavali učenci vseh razredov z izjemo de- Prvi znanstveni šov je bil namenjen spoznavanju sveta plinov. (Foto: L. M.) vetošolcev, ki so že obiskali Hišo eksperimentov, popoldne pa je Hiška eksperimentov svoja vrata odprla tudi za starše otrok, njihove dedke in babice ter druge krajane. Učenci so ugotavljali, da eksperimenti niso enaki tistim iz Hiše eksperimentov. Takole so spoznavali fosforescenco – sevanje absorbirane energije. (Foto: L. M.) 37 Zavezati vezalke s škarjami ni mačji kašelj, a nekaterim je uspelo. (Foto: L. M.) višini 2000 evrov. Nočemo, da bi naš obisk po žepu udaril šolarje, njihove starše ali šolo,« je še pojasnila koordinatorica projekta. Vsem sponzorjem se OŠ Škofja Loka – Mesto iskreno zahvaljuje za njihov prispevek. L. M. Junij 2015 Več obveznosti, kot jih imaš, v krajšem času jih postoriš Triindvajsetletna Rebeka Reven iz Gorenje vasi se je pred kratkim vrnila z mednarodnega tekmovanja prava, ki je potekalo v Hong Kongu in na Dunaju. Kot pravi, je že od nekdaj vedela, da bo študirala pravo. In nič drugega kot pravo. Pred nekaj meseci ste se z ekipo ljubljanske Pravne fakultete udeležili mednarodnega tekmovanja s področja prava. Za kakšno tekmovanje je šlo? To tekmovanje je eno izmed tekmovanj s področja mednarodnega gospodarskega prava in mednarodne arbitraže. Sestavljeno je iz pisnega in ustnega dela. Oktobra lani smo dobili fiktivni pravni problem, nato smo imeli do januarja čas, da smo napisali tožnikov memorandum. Čez štirinajst dni smo dobili odgovor nasprotnih fakultet, med njimi tudi harvardske, in na memorandume napisali odgovor. Marca so se začeli ustni nastopi na Dunaju in v Hong Kongu. Šlo je za simulacijo prave arbitraže, vsaka fakulteta je zagovarjala svojo stranko pred tričlanskim tribunalom. Celotno tekmovanje je potekalo v angleščini. Tekmujejo predvsem študentje višjih letnikov, ki so zainteresirani za gospodarsko pravo. Letošnjo ekipo ljubljanske pravne fakultete smo sestavljali Glorija Meglič, Valentin Mis, Nebojša Vučković, Anže Skodlar, Maja Jamnik in jaz. Koliko časa ste bili na Dunaju in v Hong Kongu? Kakšna je razlika med mestoma? Najprej dvanajst dni v Hong Kongu, nato sedem dni na Dunaju, vmes pa tri dni v Ljubljani. Hong Kong je super mesto, malo podobno New Yorku, most, ki povezuje Ameriko, Avstralijo, Evropo. Imeli smo kar nekaj prostega časa, med drugim smo obiskali konjske dirke, vse hongkonške otoke in jedli tamkajšnjo tipično večerjo. Na Dunaju smo seveda šli v Prater in pojedli veliko saher tortic. Od osmih zjutraj do štirih popoldne smo so bili na fakultetah in imeli ustne nastope. Kakšne rezultate ste dosegli na tekmovanju? Kot so zapisali na spletni strani ljubljanske Pravne fakultete, je letošnja ekipa dosegla izvrsten uspeh. V Hong Kongu smo namreč dobili Honourable Mention za memorandum tožene stranke, in kako prosti čas združujete s študijem? Zdi se mi, da je vse odvisno od organizacije. Resnica pa je, da več obveznosti, kot jih imaš, bolj učinkovito in v krajšem času jih postoriš. Vzamem si veliko prostega časa, ker se zavedam, da sta študij oziroma kariera le del življenja, zato veliko časa namenjam družini, fantu in prijateljem, kajti uspeh je kombinacija vsega. Kombinacija dela in prostega časa, kombinacija dela in zabave. Sicer sem absolventka na ljubljanski pravni fakulteti, zaključujem prvostopenjski študij in bom letos diplomirala. Rebeka Reven na Dunaju Honourable Mention za memorandum tožnika (Honourable Mention za vsako stranko dobi samo okrog dvajset univerz s celega sveta). Prav tako smo na Dunaju v konkurenci tristo univerz prišli v finalni del tekmovanja na ustnem delu, govorec Valentin Mis pa je dobil posebno priznanje za govornika. Bili pa ste tudi na Erasmusovi izmenjavi v Nemčiji. V študijskem letu 2013/2014 sem bila eno leto na izmenjavi v mestu Osnabrück v deželi Spodnja Saška. Poleg splošne pravne imajo tudi posebno gospodarskopravno fakulteto. Gospodarsko pravo me najbolj zanima, zato sem nadgrajevala svoje znanje iz predmetov s tega področja, poleg tega sem se naučila še tekoče govoriti nemško. V diplomi bom namreč primerjala ureditev na področju gospodarskega prava med Slovenijo in Nemčijo, verjetno bo tudi magistrska naloga v povezavi s tem. Študij v Nemčiji je super, poudarek je bolj na razumevanju Zakaj ste se odločili za študij prava? Že od vedno sem vedela, da bom šla študirat pravo. Ni mi žal, ker je izjemno zanimiv študij in pridobiš ogromno znanja ter si razširiš obzorje. Sicer ste zelo pridna študentka, vemo, da je študij prava zahteven. Koliko časa vam vzame študij kot na učenju na pamet. Pri vseh izpitih pišejo z zakoni, v Sloveniji redkeje. Vsi, ki v Nemčiji študirajo pravo, vedo, da bodo imeli lepo prihodnost, da bodo dobili službo. V Sloveniji pa smo pod stresom, saj se borimo za omejeno število delovnih mest. V času študija lahko izkoristiš Erasmus študij in Erasmus prakso. Dogovorjena sem že z veleposlaništvom Republike Slovenije v Berlinu, kjer bom na praksi od oktobra do decembra. Opravljala bom pravniška dela in se seznanila z diplomatskim ter konzularnim pravom. Si dolgoročno želite delati v tujini? Ne. Nikakor ne. Zavedam se, da je trenutno velik problem beg možganov v tujino. Moje stališče je, da med študijem izkoristim vse možnosti, ki so mi na voljo, tudi v tujini, potem pa se želim z vsem znanjem vrniti v Slovenijo in ga izkoristiti tu. V kateri smeri prava pa bi najraje delali? Težko je reči, ker me zanima ogromno različnih področij, od gospodarskega do arbitražnega, konzularnega, diplomatskega, pa tudi pravno procesnega prava. Najverjetneje si želim nekoč delati na sodišču. Klara Mrak Vis Moot Court – ekipa Pravne fakultetev Ljubljani 38 Junij 2015 Turbo upokojenka končala bogato športno kariero Urška Bizjak iz Svetega Duha je dvanajst let v veteranskih kategorijah kot po tekočem traku osvajala najvišja mesta v slovenskih nižinskih in gorskih tekih, smučarskih tekih, kolesarjenju, plavanju in namiznem tenisu. 66-letna jeklena upokojenka je vse uspehe dosegla potem, ko so ji zdravniki dali le malo upanja za preživetje ob hudi krvni bolezni. Njena zgodba je zato lahko navdih za vsakogar, ki je izgubil upanje. Pred dobrimi dvajsetimi leti je Bizjakova obolevala za hudo krvno boleznijo, mikrocitno anemijo, in njena zdravnica v golniški bolnišnici ji je iskreno povedala, da ima le majhne možnosti za preživetje. Toda Urška ni vrgla puške v koruzo. V njej se je prebudila neverjetna motivacija in nagon po preživetju. Začela se je intenzivno ukvarjati z različnimi športi in zlagoma je njeno telo povsem ozdravelo. »Ko me je zdravnica videla na teku na smučeh, ni mogla verjeti svojim očem in mi je rekla: 'Neverjetno, ali ste to res vi?'« se sogovornica spominja začetkov nove življenjske poti. Na njeno preobrazbo v vrhunsko priletno športnico pa je vplivalo tudi obdobje, ko je spremljala bolno mamo. »Mati je bila srčna bolnica in hudo mi je bilo gledati, kako propada in trpi. Takrat sem sklenila, da ne želim doživeti takšnega umiranja in da bom maksimalno skrbela za svoje zdravje vse do pozne starosti,« je povedala nekdanja priljubljena učiteljica razrednega pouka iz Osnovne šole Škofja Loka – Mesto. Tako zagnana, da je tekla celo v mavcu Ko je Urška po hudi diagnozi začela nabirati prve tekaške kilometre na Sorškem polju, je kmalu začutila opojne hormonske občutke sreče, ki se sprožajo pri rekreaciji. Prijavila se je na tek na Osolnik in že na svoji prvi tekmi Pokala Slovenije za gorske teke dosegla šesto mesto med veterankami. »Bila sem res popolna začetnica, saj sploh nisem vedela, da se je treba pred tekom ogreti, zato sem samo čudno opazovala tekače, ki so pred štartom raztegovali svoja telesa,« pripoveduje Bizjakova, ki je nato v naslednjih letih večkrat zmagala v svoji kategoriji v skupnem seštevku v slovenskem pokalu v rekreativnih tekih, prav tako pa tudi v skupnem seštevku pokrajinskih tekov za gorenjski, štajersko-koroški, dolenjski pokal, pokal Primorskih novic in na pri- V slogu največjih etapnih kolesarskih dirk je Urška Bizjak prejela poljube po lanski zmagi na Maratonu Franja. Levo na fotografiji je njen mož Martin. morskih gorskih tekih. Bila je tako tekmovalna, da se je na nekem tekmovanju pojavila celo v mavcu na rokah, kar je bila posledica zloma zapestja pri padcu na teku na Lubnik. »Včasih me sprašujejo, koliko sem zaslužila v športni karieri, toda treba je povedati, da smo najboljši dobivali zgolj praktične nagrade. Spomnim se, da sem nekajkrat za prvo mesto na kolesarski juriš na Vršič prejela cel zaboj piva, ki sem ga nato razdelila med prijatelje,« je dejala dolgoletna lubnikarica, osolnikarica in planičarka, ki je del bogate bere osvojenih pokalov podarila za ustanavljajoči škofjeloški Muzej športa, ki ga bodo odprli na Loškem gradu. sem si privoščila prav tak obrok. Prepričana sem, da je naravna in doma pripravljena hrana najbolj zdrava za športne aktivnosti. Ne jemljem nobenih prehranskih dopolnil, razen magnezijevih tablet v primeru dolgotrajnih, večurnih fizičnih naporov,« je povedala mladostna upokojenka, ki jo je praktično pri vseh njenih podvigih spremljal mož Martin, tudi sam uspešen rekreativni športnik. »Na gorski preizkušnji v okviru Maratona Franja mi je v drugi polovici proge počila zračnica in mož, ki je kolesaril ob meni, je rekel: 'Kar z mojim kolesom boš šla do cilja,'« se Urška rada spominja kavalirske poteze svojega soproga, ob tem pa je poudarila, da je tudi sicer v tem športnem cirkusu neverjetno uživala predvsem zaradi toliko pozitivno mislečih ljudi. Pred Maratonom Franja jedla žgance Urško, ki je med drugim trikrat prejela naziv za najboljšo športnico pri škofjeloškem društvu upokojencev in bronasto plaketo Športne zveze in Zavoda za šport Škofja Loka leta 2013, so pogosto spraševali, kakšno hrano je uživala, da je dosegla tako osupljive rezultate. Mama treh otrok poudarja, da prisega na domačo pridelano hrano, če je le možno s svojega vrta ali lokalnih kmetij. »Pred Maratonom Franja sem pojedla krožnik ajdovih žgancev in zvečer S športom upočasnimo staranje in ohranjamo mladostno energijo Urška se je letos odločila, da konča svojo športno tekmovalno pot, predvsem zavoljo vedno bolj pogostih poškodb, ki so posledica staranja, trdega treninga in močne želje po zmagovanju. »Včasih sem si med tekmo poškodovala mišico, toda zaradi tekmovalnega naboja in adrenalina sploh nisem čutila 39 Urška na Gorskem maratonu štirih občin, ki je bil najtežja preizkušnja v njeni karieri. bolečin. Počutila sem se kot pri partizanih, ki so jurišali na vse ali nič,« pravi in dodaja, da se kot perfekcionistka ne bi mogla zadovoljiti s povprečnimi rezultati. »Zadnja leta so me tekmovanja začela psihično obremenjevati, kajti tako sama kot drugi so od mene pričakovali vedno najvišje uvrstitve. Zato sem pogosto že nekaj dni pred štartom imela veliko tremo,« je drugo plat tekmovalnosti izpostavila Urška, ki pravi, da s športom seveda lahko ohranjamo mladostno energijo in upočasnimo proces staranja, ne moremo pa ga preprečiti. Bizjakova je danes še vedno skoraj vsak dan športno aktivna, vendar sedaj veliko bolj uživa, ker ji ni treba gledati na merilnik srčnega utripa in uro ter ima čas občudovati naravo. Vso moč in energijo, ki jo je pridobila s športom, usmerja še v številne druge dejavnosti: potovanja, vrtnarjenje, branje ... »Zanima me res veliko področij. Očitno sem celo življenje uspela ohraniti otroško radovednost. Za ohranjanje možganske kondicije vsako jutro in zvečer do konca rešim tudi več križank,« pravi Urška, ki ima na steni v kabinetu izobešen napis: »Imam samo eno življenje in samo eno priložnost, zato bom storila vse, kar želim storiti.« Damjan Likar Junij 2015 Futsal klub Stripy je državni prvak v kategoriji U19 Škofjeloški Stripy je z državnim naslovom selekcije futsalerjev do devetnajst let dosegel največji uspeh v zgodovini kluba, za nameček pa je njihova selekcija do enaindvajset let osvojila tretje mesto v državnem prvenstvu. Zmagovalna formula za letošnji uspeh je bil ekipni duh igralcev, vodstva, trenerja, pomočnikov, navijačev, staršev in sponzorjev. Bržkone so le največji optimisti med Stripyjevimi navijači pričakovali, da bodo mladi futsalerji pokorili svoje najstniške vrstnike ter osvojili slovenski futsal tron. In to na takšen način! V celotni sezoni so zmagali na sedemnajstih tekmah, le enkrat remizirali, razlika med prejetimi in danimi goli pa je znašala neverjetnih sto osemnajst zadetkov. Tudi številke domačih navijačev, na čigar krilih so Stripyjevci prinesli zlatnino v Škofjo Loko, so impresivne. V traški dvorani je bilo bučno skozi celotno sezono, v zaključnih bojih pa se je v povprečju zbralo več kot tristo gledalcev. Tomaž Zorman, član upravnega odbora kluba, je priznal, da se je po končani finalni tekmi psihično zlomil in je v solzah v nekaj minutah podoživel vseh zadnjih osem let truda, ki ga je s svojimi zvestimi sodelavci vložil v ta klub. »Prijateljstvo, veliko srce, borbenost – vsi za enega, eden za vse, fantastična podpora gledalcev, fenomenalno prijateljstvo med starši, ki so na vsaki tekmi nudili maksimalno podporo svojim sinovom s tribun in pa odlično vodenje ekipe trenerskega štaba, je za nagrado prineslo naslov državnega prvaka, prvega v zgodovini našega kluba.« Novi državni prvaki: Futsal klub Stripy, selekcija do devetnajst let (Foto: Timotej Kejžar) Ključni dejavnik za sedanje uspehe je izgradnja traške dvorane Tine Šturm, Matej Tušar in vratar Luka Romič. Oba sogovornika sta prepričana, da je najbolj pomemben dejavnik za uspehe kluba v zadnjih letih izgradnja športne dvorane Trata, ki 'oranžnim' od leta 2010 nudi idealne pogoje za treninge in tekme. »Do takrat smo bili bolj ali manj brezdomci, kajti dvorana na Podnu je bila prezasedena, zato smo pogosto morali trenirati v drugih krajih,« je dejal Zorman in poudaril, da klub ravno zaradi prostorske stiske uradno ni deloval med leti 1997 in 2007. Krištof Ramovš, zastopnik kluba, je ob tem še dodal, da so ob koncu sezone imeli veliko težav s poškodbami, vendar so kratko klop nadomestili z izjemno srčnostjo in lakoto po zmagah. Med ranjenci je bil tudi kapetan Luka Kanc, ki si je na prvi finalni tekmi zlomil ključnico. Ramovš je uspeh pripisal tudi skupnim treningom z dve leti starejšimi igralci, od katerih so se ogromno naučili. Selekcija U21 je namreč letos osvojila tretje mesto, v ekipi pa imajo kar tri igralce, ki so se udeležili zadnjega reprezentančnega zbora U21. To so: Na loški klub redno prihajajo ponudbe brazilskih igralcev Futsal ali mali nogomet je že zdavnaj postal globalni šport, saj je na primer na kvalifikacijah za zadnje svetovno prvenstvo nastopilo kar sto štiriinštirideset reprezentanc. Zaradi vse večje priljubljenosti se v tem športu obrača vse več denarja. Seveda pri tistih, ki se s tem ukvarjajo profesionalno, štab stripyjevcev pa deluje na amaterski osnovi in s sponzorskimi sredstvi pokriva zgolj Po finalni tekmi so igralci svojega trenerja Marijana Jamnika zalučali v zrak. (Foto: Timotej Kejžar) 40 obratovalne stroške. »Na elektronski naslov redno prejemamo ponudbe predvsem brazilskih igralcev, ki želijo s pomočjo nogometa pobegniti revščini v svoji deželi. Igrali bi za manjši honorar, če jim ob tem priskrbimo še stanovanje ter službo. Žal si v Sloveniji le redki klubi lahko privoščijo takšne nakupe. V Škofji Loki ostajamo zvesti domačemu kadru,« poudarjata sogovornika. Klub s karantanskim panterjem v grbu je letos zaradi manjših finančnih prilivov žal moral na stranskem tiru pustiti člansko ekipo, zato ta ni nastopala v državnem prvenstvu. Futsal zahteva izredno hitro razmišljanje Čeprav med nekaterimi kroži stereotip, da so nogometaši bolj kratke pameti, Ramovš pravi, da v futsalu velja ravno nasprotno. »Ta šport zaradi majhnih dimenzij igrišča zahteva izredno hitro razmišljanje, zato ni naključje, da so mnogi igralci univerzitetno izobraženi.« Zorman je ob tem navedel številne zvezdnike nogometa, ki so tehnične veščine osvojili v futsalu. Tako je Messi za UEFA futsal izjavil: »Kot majhen sem v Argentini igral futsal na ulicah in za svoj klub. Bilo je nadvse zabavno in resnično mi je pomagalo postati to, kar sem danes.« Neymar: »Futsal zelo pomaga, ker moraš hitro razmišljati.« Christiano Ronaldo: »Majhen igralni prostor mi je pomagal izboljšati nadzor žoge. Če ne bi bilo futsala, danes ne bi bil takšen igralec, kot sem.« Damjan Likar Junij 2015 41 Junij 2015 Med sedemindvajsetimi odličji tudi naslov ekipnih državnih prvakinj v karate katah Karate sekcija Športnega društva Partizan Škofja Loka se je v letošnjem letu udeležila treh pomembnih tekmovanj ter ponovno dosegla številne lepe uspehe. Marca so na šestem mednarodnem karate turnirju za pokal Tolmina 2015 dosegli tri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Prejemniki zlatih medalj so bili Dejan Mačar (malčki), Stefan Vranješ (kadeti) ter Nejc Finžgar (starejši dečki). Tijan Mačar je v kategoriji malčki osvojil srebrno, Danaja Kostić pa bronasto medaljo v kategoriji mlajših deklic. V aprilu je dvaindvajset mladih tekmovalcev iz karate sekcije Partizan v okviru tretjega kroga osnovnošolske karate lige, ki je potekala v OŠ Cvetka Golarja na Trati, osvojilo kar osemnajst odličij. V različnih kategorijah so v posamični konkurenci prvo mesto dosegli Danaja Kostič, Nejc Arhar ter Zoja Beravs. Srebrno medaljo so osvojili Maks Kustec, Enja No- Ekipa karate sekcije v Litiji vinc, Aina Novinc ter Lan Korenčič. Bronasto odličje pa so si prislužili Nik Arhar, Tomaž Jelovčan, Mojca Meterc, Eva Milinković, Dejan Mačar, Nejc Finžgar, Maša Demšar in Veronika Brelih. V kategoriji ekipnih kat (4.–6. ra- zred) je zmagala trojka v zasedbi Zoje Beravs, Eve Milinković ter Mojce Meterc. Ekipno srebro je v isti kategoriji pripadlo ekipi v sestavi Danaje Kostić, Maše in Zale Demšar. Nejc Finžgar, Nejc Arhar ter Maks Kustec pa so si prislužili srebro v ekipni kati v kategoriji 7.–9. razred. Na dvanajstem državnem prvenstvu v tradicionalnem karateju, ki je pod okriljem Zveze tradicionalnega karateja Slovenije maja potekalo v Litiji, sta Stefan Vranješ ter Tomaž Jelovčan prikazala odlične izvedbe kate ter osvojila zlato vsak v svoji kategoriji. Zlato odličje je pripadlo tudi ekipni izvedbi kate v zasedbi Mojce Meterc, Zoje Beravs in Eve Milinković. Med starejšimi deklicami je odlično drugo mesto pripadlo Danaji Kostič, med starejšimi dečki pa Nejcu Arharju. Pohvale za dober nastop si zaslužijo tudi Maša Demšar, Nejc Finžgar, Dejan Mačar, Mojca Meterc, Zoja Beravs, Eva Milinković ter Tijan Mačar. M. P. Dekleta male odbojke odlične srebrne V soboto, 23. maja 2015, se je v OŠ Šempeter v Savinjski dolini končalo državno prvenstvo v mali odbojki. Med štiri najboljše ekipe v državi so se uvrstile tudi odbojkarice ŽOK Škofja Loka. Razburljivo in napeto tekmo z ekipo iz Braslovč so zaključile v svoje korist in se uvrstile v veliki finale, kjer so se pomerile z domačimi igralkami SIP Šempeter. V nabito polni dvorani so se naša dekleta borile kot levinje. Zadnji tretji, odločilni niz v sezoni male odbojke so Ločanke začele fantastično ... Tekma je bila izenačena vse do desete točke, ko so domačinke iz Šempetra odlično odigrale v napadu in povedle za tri točke. Ločanke so jim sledile, a ujele jih niso več. Ločanke so pogumno igrale vse do konca in pokazale, da imajo najboljši blok in zelo dobro obrambo. Veliki finale se je končal z 2:1 za domačinke iz Šempetra, 42 izjemne Ločanke pa so tako postale vice prvakinje, ponosne na pokal in srebrno medaljo, prvo z državnega prvenstva v zgodovini kluba. Čestitke vsem igralkam, trenerkama Katarini Vraber in Nini Sivki, vodstvu kluba in seveda izjemnim navijačem – staršem, ki so podpirali dekleta skozi celo leto! Pred igralkami je sedaj kratek oddih ter zabava in druženje z ljubitelji odbojke na dnevu ženske odbojke. Ta bo letos v nedeljo, 7. junija 2015, od 10. ure dalje na igriščih na mivki za OŠ Jela Janežiča! Vljudno vabljeni! N. S. Junij 2015 43 Junij 2015 Stefan Messer na obisku v Sloveniji Generalni direktor podjetja Messer Group Stefan Messer se je ob svojem obisku v Sloveniji srečal z direktorjem Knaufa Insulation mag. Tomažem Laniškom in si ogledal njihovo proizvodnjo. Zatem se je sestal z županom škofjeloške občine mag. Mihom Ješetom. Poudarila sta pomen kisikarne za občino in krajane. Družba Messer Slovenija bo namreč v industrijski coni Trata ob delujočem proizvodnem kompleksu podjetja Knauf Insulation zgradila obrat za proizvodnjo utekočinjenih plinov – kisikarno za proizvodnjo kisika, dušika in argona. Na lokaciji bo od petnajst do dvajset novih delovnih mest. Celotna investicija bo znašala približno petnajst milijonov evrov. »Načrtovana kisikarna bo še okrepila naše uspešno delo z družinskim podjetjem Knauf Insulation. To bo zagotovilo dobavo iz neposredne bližine in hitro dostavo. Veseli smo, da s to moderno naložbo ustvarjamo varen temelj za našo prihodnost gnitev sodobne visoko tehnološke proizvodnje in za okoljsko ter družbeno odgovornost v dobro vseh, torej občanov in celotnega gospodarstva, ter še naprej spodbujali odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.« Mag. Tomaž Lanišek, direktor Knaufa Insulation, pa je ob obisku poudaril, da pozdravljajo namero investitorja v povezavi z omenjeno investicijo ter da jim je v skupnem interesu kisikarno postaviti čim bližje njihovemu obratu. S tem bodo v okolju zmanjšali transportne in okoljske obremenitve. Med obiskom sta Stefana Messerja spremljala še Gertrud Rantzen, predsednica Slovenskonemške gospodarske zbornice, in direktor podjetja Messer Slovenija, mag. Danilo Lukač. Skupina Messer, ki je bila ustanovljena leta 1898, je največje zasebno vodeno podjetje na področju industrijskih, medicinskih in posebnih plinov. Pod znamko Messer – Gases for Life je podjetje aktivno v tridesetih državah Evrope in Azije ter v Alžiriji in Peruju s skupno več kot šestdesetimi podjetji. Mednarodne aktivnosti so nadzorovane iz Frankfurta, medtem ko so centralizirane tehnično funkcije logistike, inženiringa, proizvodnje in tehnološka podpora locirane v Krefeldu. Stefan Messer, generalni direktor in lastnik podjetja Skupina Messer, dela skupaj s 5449 zaposlenimi v skladu z jasno opredeljenimi načeli. To vključuje osredotočenost na stranke in zaposlene, odgovorno vedenje, korporativno odgovornost, odličnost, pa tudi zaupanje in spoštovanje. Leta 2014 je predstavljeni specialist industrijskih plinov ustvaril 1047 evrov konsolidirane prodaje. Messer je na slovenskem trgu že triindvajset let, znanje pa črpa iz sto sedemnajstih let znanja in izkušenj podjetja Skupine Messer iz Nemčije. Stefan Messer v Sloveniji,« je pojasnil Stefan Messer. Škofjeloški župan mag. Miha Ješe je po srečanju povedal: »Pozdravljam to pomembno skupno investicijo podjetij Knauf Insulation in Messer Slovenija, saj bo uvedba najsodobnejše tehnologije in uporaba čistejšega energenta zagotovilo za čistejše okolje. Občina Škofja Loka je trajnostno naravnana lokalna skupnost, zato si bomo v sodelovanju z lokalnim gospodarstvom prizadevali za prite- S plini Messer do čistejšega okolja Uporaba CO2 namesto kemikalij je cenejša, hitrejša, bolj kakovostna in ekološka. Kje vse se uporablja CO2? V avtomobilski industriji, jeklarstvu, okoljskem inženirstvu, proizvodnji hrane in pijač, gradbeništvu, metalurgiji, pri obdelavi stekla in keramike, proizvodnji medicinskih in farmacevtskih izdelkov, v kemični industriji, papirni industriji, pri črpanju termalne vode, odpadne industrijske vode, odstranjevanju laka, čiščenju strojev, … Strokovnjak za področje ekologije: Izidor Gostinčar, 051 339 986, [email protected] 44 www.messer.si MESSER SLOVENIJA d.o.o. Želite v vašem podjetju močno zmanjšati stroške obratovanja in vzdrževanja s peskanjem s suhim ledom? Želite optimizirati stroške s CO2? Vas zanima, kako lahko preprečite nabiranje vodnega kamna v cevovodih ali črpalkah s cenejšim načinom, ki je hkrati še ekološko manj sporen kot kemikalije in prav tako preprečuje blokiranje črpalke? Imate v podjetju odpadne alkalne vode, ki jih morate pred izpustom očistiti in nevtralizirati? Junij 2015 PODARIMO POČITNIŠKO DOŽIVETJE VAVEC POLETNI PARK KR O DRUŽINO! AVANTURA ZA VS ali ED GARDEN VILLAGE BL TJE VE ROMANTIČNO DOŽI V DVOJE Akcija velja za fizične osebe, za naročilo novega vozila Renault iz zaloge od 1.-30.6.2015. Velja izključno ob predložitvi tega bona. Velja po sistemu 1 vozilo = 1 doživetje. Nagrada se kupcu izroči ob predaji vozila in ni zamenljiva za gotovino. Koriščenje nagrade do 30.9.2015. V primeru odprodaje ali menjave ponudbe zunanjega dobavitelja, si pridržujemo možnost zamenjave nagrade v enaki vrednosti. Avtohiša REAL, d.o.o., PE REMONT KRANJ, Ljubljanska cesta 22, 4000 Kranj Tel: 04/ 2015 223, [email protected], www.remont-kranj.si 45 Junij 2015 Prireditve v juniju ponedeljek, 1. 6. Razstava rokodelke Karle B. Rihtaršič: Preja pripoveduje – loške pripovedke v volni Rokodelski center DUO Tematska razstava gradiva: Veš, Antigona, svoj dolg? Čitalnica oddelka za odrasle, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 18.00–20.00 Štrikeraj Mestni trg 21 torek, 14.00–16.00 Predstavitev zgodb škofjeloškega območja kot izhodišča za oblikovanje turističnih produktov Dom čebelarjev, Čebelarsko društvo Škofja Loka, Brode 37 sreda, 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 17.00 Posvet o enakopravnosti žensk v javnem življenju Sokolski dom 18.00 Letni koncert orkestrov Glasbene šole Škofja Loka Dvorišče Puštalskega gradu (v primeru dežja – v Sokolskem domu) 19.00 Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem Modrijanova knjigarna 18.00 Veseli večer – gremo po Loki Sokolski dom Divja liga v nogometu na travnatem igrišču (do 27. 9.) Športni park Rovn Selca Predstavitev fotomonografije Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Kocmurja. Nekdanji Nunski samostan v Škofji Loki 2. 6. 3. 6. četrtek, 4. 6. petek, 5. 6. 19.00 sobota, 6. 6. 9.00 9.00–12.00 9.00 Podeželje se predstavlja Kmetija Pri Pustotniku, Gorenja vas 11.00 Odprtje planinske koče in rastlinske čistilne naprave na Mrzl’k Mrzli vrh, Javorjev dol 8 15.00–20.00 Kuharija na prostem – okusi loškega podeželja (kuharska delavnica, obvezne prijave; prikaz priprave jedi in pokušina) Trg pred plavžem, Železniki Družabno popoldne na trgu pred plavžem Trg pred plavžem, Železniki Gasilska reševalna vaja in prevzem novega vozila Partizanska cesta 40–42, stara vojašnica in hrib Kamnitnik 20. tek na Ratitovec (prevzem številk in pašta party) Športna dvorana Železniki 17.00 17.00–20.00 18.00 10. oslovske dirke 18.00 Odprtje 28. Groharjevega tedna: odprtje razstave likovnih del slikarja Mohorja Kejžarja Dvorana Ivana Groharja Sorica 20.00 Jazz je kul bend Pod Homanovo lipo 20. tek na Ratitovec Štart Na Kresu, Železniki 8.00–15.00 Igrišče za odbojko na mivki pri ŠD Poden (v primeru dežja telovadnica OŠ Jela Janežiča) Pohod po čebelarski poti mimo sv. Urbana Zbirno mesto: kmetija Pri Jakuc, Srednja vas, Poljane 15.00 Srečanje harmonikarjev ljubiteljev čebelarstva Gorenjske Kmetija Pri Jakuc, Srednja vas, Poljane 19.30 VII. mednarodni cikel koncertov: Dunajski solisti Sokolski dom 17. 00 Delavnice ustvarjanja skulptur znamenitih Ločank Mestni trg 21 Štrikeraj Mestni trg 21 Strahlov večer: Grbi in zastave – naši simboli, gost zgodovinar Aleksander Hribovšek Jurjeva dvorana v Stari Loki Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 17.00 Delavnice ustvarjanja skulptur znamenitih Ločank Mestni trg 21 19.00 Pogovorni večer z mlado slovensko-angleško ilustratorko Laro Howthorne Modrijanova knjigarna 19.00 Razstava fotografij: Moji fotografski začetki Galerija Muzeja Železniki 20.00 Drum cover night Pod Homanovo lipo 17. moto zbor MK Sairach Pustotnik, Žiri 17.00 Delavnice ustvarjanja skulptur znamenitih Ločank Mestni trg 21 17.00 Razstava izdelkov otroških delavnic Ateljeja CLOBB Preddverje Sokolskega doma Tek štirih mostov (tekaško druženje in koncert skupine Arizona) Cankarjev trg 20.00 Veseloigra Stari grehi v izvedbi KUD France Koblar OŠ Sv. Lenart nad Škofjo Loko 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Trg Ivana Regna 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov BC Mercator Tek štirih mostov (nočni tek, športna tržnica, koncert in spremljevalni program) Cankarjev trg 20.00 Veseloigra Stari grehi v izvedbi KUD France Koblar Martinj Vrh 21.00 Groharjev teden: koncert skupine Aikula Dvorana Ivana Groharja, Sorica 9.00–14.00 LUFt in Grajska gostija (delavnice ustvarjalcev, otroške likovne in športne delavnice ... www.luft.si) Cankarjev trg 13.00 Velika konjeniška prireditev v Dolenji vasi Dolenja vas 19.00 Bralna uprizoritev Sofoklejeve Antigone (prevod: Ivan Hribovšek, režija: Ksenja Geister) Nekdanji Nunski samostan v Škofji Loki 20.00 Groharjev teden: koncert dua Bakalina Dvorana Ivana Groharja, Sorica ponedeljek, 8. 6. 18.00–20.00 20.00 sreda, 10. 6. 16.00–19.00 četrtek, 11. 6. 12. 6.–14. 6. petek, 17. 4. Staro mestno jedro v Škofji Loki Mrzli vrh, Javorjev dol 8 15.00–20.00 7. 6. O'glasbena Loka Dan ženske odbojke – tekmovanje v odbojki na mivki, druženje in zabavne igre 9.00–14.00 Igrišče pri OŠ Poljane nad Škofjo Loko Planinski pohod do nove planinske koče na Mrzl’k 10.00–14.00 nedelja, 10. ŠvicBol Poljane 10.00 18.00–20.00 sobota, 13. 6. 10.00–02.30 nedelja, 14. 6. nedelja, 14. 6. 46 Junij 2015 sreda, 17. 6. 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 16.00–19.00 Izmenjevalnica in benefit piknik za zavetišče Koki Park v bivši vojašnici 16.30–19.30 Trženje športnih prireditev Sokolski dom Predstavitev ponatisov pesnitev dr. Tineta Debeljaka in slikarke Bare Remec Nekdanji Nunski samostan v Škofji Loki 20.00 Georges Feydeau: Maček v žaklju (komedija), režija: Milan Golob, za IZVEN Loški oder 17.00 Otvoritev aleje znamenitih Ločank Škofja Loka 18.00 Slovesen sprejem učenk in učencev Kristalna dvorana Sokolskega doma Odprtje bralnice na vrtu Sokolskega doma: cirkuške delavnice z društvom Cirkokrog Vrt Sokolskega doma 10-letnica sodelovanja pobratenih občin Škofja Loka in Freising, odprtje bralnice in skupinske razstave Škofja Loka – Freising Sokolski dom Kitarski koncert Kitara poletju Cerkev sv. Volbenka 10. praznik SLOFUTSALA: dobrodelni malonogometni turnir Športni park Rovn Selca Umetnost v historičnem mestu: razstava likovnih izdelkov otrok loških osnovnih šol in vrtcev Mala dvorana Sokolskega doma in Mala galerija Občine Škofja Loka Športno srečanje podjetij Selške doline Športni park Rovn Selca 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Pred Zadružnim domom 9.00–21.00 Historial Škofja Loka – festival zgodovine Mestni trg, Cankarjev trg in Loški grad Katja Štucin: Kamniti most, režija: Matija Milčinski 15.00–17.00 Bralnica: literarni dogodek z Mileno Miklavčič – Ogenj, rit in kače niso za igrače Vrt Sokolskega doma 18.00 Zaključni nastop učencev Glasbene šole Pihalnega orkestra Alpina Žiri OŠ Žiri 19.00 Prireditev ob dnevu državnosti (sveta maša za domovino in kulturni program) Park sredi Poljan (v primeru dežja – v dvorani kulturnega doma) 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 17.00–20.00 Bralnica: Zamorkline delavnice kreativnega pisanja Vrt Sokolskega doma 19.00 Prireditev ob dnevu državnosti (sveta maša za domovino in kulturni program) Trg Ivana Regna (v primeru dežja – OŠ Ivana Tavčarja) 19.00 Prireditev ob dnevu državnosti (sveta maša in krajši kulturni program) Javorje 19.30 Prireditev ob dnevu državnosti (sveta maša za domovino in kulturni ter zabavni program) Nova Oselica 19.00 Občinska proslava ob dnevu državnosti Plac pred cerkvijo sv. Antona v Železnikih 21.00 Kresni večer Cerkev pri sv. Ani na Ledinici 6.00 Pohod k poljanskim podružnicam Izpred farne cerkve v Poljanah 6.00 24. tradicionalni pohod na Ratitovec na dan državnosti Zali Log, Groblje, Ratitovec 8.00 Kolesarjenje k poljanskim podružnicam Izpred farne cerkve v Poljanah 19.30 Občinska proslava ob dnevu državnosti Historial 2015, Mestni trg Mestni trg Škofja Loka (v primeru dežja – v Sokolskem domu) 19.30 Brezplačna muzejska delavnica: tkanje s tkalsko deščico Loški muzej Škofja Loka Letni koncert Pihalnega orkestra Alpina Žiri Dvorana DPD Svoboda Žiri 10.00 18.00–19.00 Bralnica: branje in pripovedovanje zgodb s Škofjeloškega Vrt Sokolskega doma 61. planinska zabava: Ratitovec raja Krekova koča na Ratitovcu Žirovska noč Parkirišče Alpina 20.00–24.00 Noč muzejev: brezplačen ogled muzejskih zbirk in ogled razstave fotografij Muzej Železniki Bralnica: predstavitev in branje zgodb PUM-ovske zbirke Avtobiografsko Vrt Sokolskega doma 20.00 Noč muzejev: Harmonikarski orkester Železniki Dvorišče Muzeja Železniki Sokolski dom 21.30 Noč muzejev: ogled novega dokumentarnega filma Kuhanje zdravilnega smovnaka pod Blegošem Dvorišče Muzeja Železniki VII. mednarodni cikel koncertov: godalni orkester Amadeo s solistko sopranistko Lizo Šparovec. Bralnica: delavnica kreativnega pisanja Vrt Sokolskega doma Spominska slovesnost ob 70-letnici konca 2. svetovne vojne Pri stari šoli (muzeju Žiri), Tabor 2, Žiri 17.00–20.00 12.00 12. srečanje harmonikarjev Slemene 2015 Slemene, Gorenje Brdo 14.00 Pohod v Geblarje Sorica 17.00–20.00 Bralnica: delavnica pisanja plakatov Loesje Vrt Sokolskega doma 20.00 Koncert Komornega zbora Megaron (solistka Marta Močnik Pirc, sopran, dirigent Damijan Močnik) Nunska cerkev v Škofji Loki Štrikeraj Mestni trg 21 19.00 četrtek, 18. 6. petek, 19. 6. 17.00–19.00 19.00 19.00 sobota, 20. 6. 11.00 in 18.00 nedelja, 21. 6. ponedeljek, 22. 6. 10.00 18.00–20.00 torek, 23. 6. sreda, 24. 6. četrtek, 25. 6. 18.00–20.00 petek, 26. 6. 18.00–20.00 19.30 sobota, 27. 6. 17.00–20.00 12.00 nedelja, 28. 6. ponedeljek, 29. 6. 47 Piknik za člane DU Škofja Loka Balinišče na Trati Bralnica: literarni dogodek z Jasminom B. Frelihom Vrt Sokolskega doma 19.30 Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Loški grad (v primeru slabega vremena – v Sokolskem domu) 20.30 Slovenski film Drevo (vstop prost) Kino Sora Dobimo se ob 9.30 (počitniške dejavnosti za otroke od 1. do 5. razreda OŠ in jutranje varstvo) Pred OŠ Cvetko Golar 9.30 Junij 2015 48 Junij 2015 49 Junij 2015 50 Junij 2015 51
© Copyright 2024