1. No category

hrvaška
Lika – Karlovec
li-ka
Festival pravljice
Ozalj
Karlovac
Duga Resa
Bosiljevo
Generalski Stol
Vrbovsko
Krnjak
Ogulin
Josipdol
Slunj
Klenovica
Jezerane
Brinje
Senj
Saborsko
Letinac
Rakovica
Grabovac
Dabar
Sv. Juraj
Biljevine
Podum
Lukovo
Prozor
Krasno
Kuterevo
Starigrad
Sinac
Vrhovine
Prijeboj
Goljak
Rab
Lipovo Polje
Kosinjski Bakovac
Jablanac
Borje
D. Kosinj
Korenica
G. Kosinj
Vrpile
Bakovac
Krbava
St. Novalja
Novalja
Smiljan
Cesarica
Budak
Donji Lapac
Karlobag
Kolan
Ljubovo
Klanac
Prizna
Trnovac
Metajna
Udbina
Bilaj
Medak
Pag
Gorica
Lovinac
Sv. Rok
Povljana
Rtina
Starigrad
Lika – Karlovec
Festival pravljice
Lika – Karlovec
Od Evrope
hrvaška
Lika – Karlovec
li-ka
Festival pravljice
Ozalj
Karlovac
Duga Resa
Bosiljevo
Generalski Stol
Vrbovsko
Krnjak
Ogulin
Josipdol
Slunj
Klenovica
Jezerane
Brinje
Senj
Saborsko
Letinac
Rakovica
Grabovac
Dabar
Sv. Juraj
Biljevine
Podum
Lukovo
Prozor
Krasno
Kuterevo
Starigrad
Sinac
Vrhovine
Prijeboj
Goljak
Rab
Lipovo Polje
Kosinjski Bakovac
Jablanac
Borje
D. Kosinj
Korenica
G. Kosinj
Vrpile
Bakovac
Krbava
St. Novalja
Novalja
Smiljan
Cesarica
Budak
Donji Lapac
Karlobag
Kolan
Ljubovo
Klanac
Prizna
Trnovac
Metajna
Udbina
Bilaj
Medak
Pag
Gorica
Lovinac
Sv. Rok
Povljana
Rtina
Starigrad
Lika – Karlovec
Festival pravljice
Lika – Karlovec
Od Evrope
Lun
Lun
24
Novalja
23
ok
ot
g
pa
ok
ot
pa
g
Sveti Juraj
Senj
Caska
Stara Novalja
Jablanac
Starigrad
li-ka
Novalja
Caska
Prizna
bijele i
Karlobag
Karlobag
Krasno
35
Smiljan
Plaški
simonovića
Smiljan
Otočac
Tounj
Perušić
Plaški
Josipdol
Oštarije
Bosiljevo
Ribnik
stapina
Tounj
Josipdol
Oštarije
Otočac
Baške Oštarije
Kuterevo
Ribnik
Bosiljevo
Baške Oštarije
Brinje
Ogulin
kiza
Kuterevo
Brinje
sokolac
lilium
Ogulin
đulin ponor
Krasno
velebitica
degenia
stijene
samarske
veliki kozjak
lukina jama
Sveti Juraj
Senj
nehaj
alpinum
Stara Novalja
Jablanac
hrvaška
li-ka
leontopodium
Starigrad
hrvaška
Gospić
Perušić
Slunj
Saborsko
Lički Osik
Vrhovine
zir
71
22
Krnjak
Lovinac
Korenica
Cetingrad
Vojnić
Lovinac
Korenica
Cetingrad
Rakovica
rastoke
Barilović
jezera
novigrad
Vojnić
Rakovica
rastoke
Draganić
Krnjak
Barilović
Draganić
plitvička
Karlovac
Duga Resa
Ozalj
grede
tulove
Lički Osik
Generalski Stol
Netretić
Gospić
Slunj
Saborsko
3
dubovac
Karlovac
Duga Resa
Vrhovine
croatica
iris
Generalski Stol
Netretić
Ozalj
Udbina
Udbina
Donji Lapac
1. Mednarodni folklorni festival,
www.ka-mff.org
2. Autocross, www.ribnicka-dolina.com
3. Vincekovo, www.tz-dugaresa.hr
4. Mestni muzej Karlovec, www.gmk.hr
5. Dnevi piva, www.danipiva.com
6. Ribolov, www.tzkz.hr
7. Historia viva, www.karlovac-touristinfo.hr
8. Karlovac most wanted,
www.promenada-klub.hr
9. Plemiški sejem Dubovac,
www.karlovac-touristinfo.hr
10. Kolesarski dogodek »Ciklobajka«,
www.tz-grada-ogulina.hr,
11. Kolesarski maraton Tri jezera,
www.babaroge.hr
12. Dnevi zelja, www.ogulin.hr
www.aktivni-odmor.com
13. Dnevi medu, www.ogulin.hr
14. Čolni na Mrežnici, www.tzkz.hr
15. Rafting, www.kanuking-avantura.hr
16. Foto safari, www.tzkz.hr
17. Poučna botanična steza,
www.tz-grada-ogulina.hr
18. Ogulinski festival pravljice,
www.tz-grada-ogulina.hr
19. Otroške delavnice,
www.tz-grada-ogulina.hr
20. Veslanje na jezeru Sabljaci,
www.tz-grada-ogulina.hr
21. Ogledi, www.lickosenjska.com
22. Poroka v Rastokah,
www.slunj-rastoke.com
23. Smučanje, www.tzkz.hr
24. Jadranje, www.tz-senj.hr
25. Festival » Sambastico «, www.tz-senj.hr
26. Sankanje, www.tzkz.hr
27. Lovstvo, www.tzkz.hr
28. Pokuševalnica sira Slunj, www.tzkz.hr
29. Festival severnojadranskih klap,
www.senj.hr
30. Uskoški dnevi, www.tz-senj.hr
31. Žganje, www.tzkz.hr
32. Maškare, www.rakovica.hr
33. Festival » Winnetouland «,
www.rakovica.hr
34. Ribiška fešta v Sv. Jurju, www.tz-senj.h
35. Vzpon na Zavižan, www.tz-senj.hr
36. Aerodrom Otočac, www.otocac.hr
37. Lokostrelstvo, www.tzkz.hr
38. Dnevi zdravilnih rastlin Karlovške županije,
www.rakovica.hr
39. Konjeniški maraton, www.rakovica.hr
40. Ribolov Starigrad, www.tzkz.hr
41. Velebitski botanički vrt,
www.np-sjeverni-velebit.hr
42. Ekološko-etnološki sejem,
www.tz-otocac.hr
43. Športni ribolov na Gacki, www.gacka.hr
44. Plitviški maraton, www.tzplitvice.hr
45. Poučna steza Stari grad, www.rakovica.hr
46. Tamburica »kuterevka«,
www.tz-otocac.hr
47. Lov na divjo svinjo, www.lovac.info
48. Prireditev Lunjska maslinada,
www.tz-novalja.hr
49. Jadralec na deski, www.tz-senj.hr
50. Pot Premužićeva steza, www.pp-velebit.hr
51. Zavetišče za mlade medvede,
www.kuterevo-medvjedi.hr
52. Rosijeva koliba, www.np-sjeverni-velebit.hr
53. Veslanje na jezeru Krušćica,
www.lickosenjska.com
54. Jesen v Liki, www.tz-gospic.hr
55. Jamarstvo, www.lickosenjska.com
56. Razstava paške ovce in sira,
www.tz-novalja.hr
57. Spominski center Nikola Tesla,
www.mcnikolatesla.hr
58. Liški likovni anali, gospic-online.com
59. Liški med, www.lickosenjska.com
60. Potapljanje, www.tz-novalja.hr
61. Zrće, www.zrce.hr
62. Hotel Velebno, Baške Oštarije,
www.tz-karlobag.hr
63. Muzej Like, gospic-online.com
64. Liški krompir, www.lovinac.hr
65. Plaže, www.tz-novalja.hr
66. Glasbeno poletje v Gospiću,
gospic-online.com
67. Motoristični dnevi, www.tz-gospic.hr
68. Planinarjenje, www.np-sjeverni-velebit.hr
69. Prosto plezanje, www.paklenica.hr
70. Lovstvo, www.lickosenjska.com
71. Sejem liških proizvodov, www.gracac.hr
Donji Lapac
1. Srednjeveško mesto Ozalj, www.ozalj.hr
2. Vinska cesta Ozalj–Vivodina,
www.vinari-vocari-ozalj.hr
3. Hidrocentrala »Munjara«, www.ozalj-tz.hr
4. Ribnik, www.ribnicka-dolina.com
5. Netretić, www.netretic.hr
6. Dubovac, www.dubovac.info
7. Duga Resa, www.tz-dugaresa.hr
8. Karlovac, www.karlovac-touristinfo.hr
9. Bosiljevo, www.bosiljevo.hr
10. Barilović, www.opcina-barilovic.hr
11. Brezno Djulin ponor,
www.tz-grada-ogulina.hr
12. Novigrad, www.udruga-kameleon.hr
13. Bele in Samarske stene, www.tzkz.hr
14. Ogulin, www.tz-grada-ogulina.hr
15. Tounj, www.tounj.hr
16. Sir iz Tounja, volimsir.com
17. Čiste reke, www.tzkz.hr
18. Ris (Lynx), www.np-sjeverni-velebit.hr
19. Planika (Leontopodium alpinum)
20. Volk (Canis lupus), www.life-vuk.hr
21. Lilija (Lilium), mojcvijet.hr
22. Plaški, www.plaski-lika.com
23. Slunj, www.tz-slunj.hr
24. Rastoke, www.tz-slunj.hr
25. Cetingrad, www.cetingrad.org
26. Sardela (Sardina pilchardus),
www.tz-senj.hr
27. Nehaj, www.tz-senj.hr
28. Sokolac, www.brinje.hr
29. Medved (Ursus arctos), www.brinje.hr
30. Jame Baraćeve špilje,
www.baraceve-spilje.hr
31. Senjska katedrala, www.tz-senj.hr
32. Postrv (Salmo trutta), www.gacka.hr
33. Perunika (Iris), mojcvijet.hr
34. Liška hiša, www.lickosenjska.com
35. Drežnik, www.tzkz.hr
36. Zavižan,
www.tz-senj.hr/planinarski-dom-zavizan
37. Japodska kapa, www.udbina.com
38. Otočac, www.tz-otocac.hr
39. Klapavica (Mytilus galloprovincialis),
www.tz-senj.hr
40. Lukina jama,
www.speleologija.hr/lukinajama
41. Svetišče Matere božje, www.krasno.hr
42. Kosinjski misal, tz-perusic.hr
43. Gacka, www.gacka.hr
44. Liška ovca (pramenka), www.hpa.hr
45. Plitviška jezera, np-plitvicka-jezera.hr
46. Gozdovi Plješevice, www.plsavez.hr
47. Lunjska oljka, www.lun.hr
48. Lun, www.lun.hr
49. Pomorski rezervat, www.tz-novalja.hr
50. Veliki Kozjak, www.pp-velebit.hr
51. Človeška ribica, www.speleologija.hr
52. Most v Kosinju, www.lickosenjska.com
53. Japodski uhani, www.min-kulture.hr
54. Novaljski relikviarij, www.tz-novalja.hr
55. Caska, www.tz-novalja.hr
56. Velebitska degenija (Degenija Velibitica),
hirc.botanic.hr
57. Kiza, www.plsavez.hr
58. Jamski park Grabovača,
www.pp-grabovaca.hr
59. Lički Osik, www.tz-gospic.hr
60. Antična nahajališča, www.amzd.hr
61. Samostan sv. Jožefa, www.tz-karlobag.hr
62. Baške Oštarije, www.tz-gospic.hr
63. Rojstna hiša Anteja Starčevića,
www.tz-gospic.hr
64. Gospić, www.tz-gospic.hr
65. Netopirji (Chrioptera),
www.speleologija.hr
66. Gozdovi iglastega drevja, www.hrsume.hr
67. Kovač (Zeus faber), www.tz-novalja.hr
68. Paška čipka, www.pag-tourism.hr
69. Simonovića Stapina, www.plsavez.hr
70. Mirila, www.rivijera-paklenica.hr
71. Zir, www.lickosenjska.com
72. Modras (Vipera ammodytes),
www.pp-velebit.hr
73. Tulove grede, www.pp-velebit.hr
74. Sladkovodne ribe, www.lickosenjska.com
75. Belorepec (Haliaeetus albicilla),
www.pp-velebit.hr
Lun
Lun
24
Novalja
23
ok
ot
g
pa
ok
ot
pa
g
Sveti Juraj
Senj
Caska
Stara Novalja
Jablanac
Starigrad
li-ka
Novalja
Caska
Prizna
bijele i
Karlobag
Karlobag
Krasno
35
Smiljan
Plaški
simonovića
Smiljan
Otočac
Tounj
Perušić
Plaški
Josipdol
Oštarije
Bosiljevo
Ribnik
stapina
Tounj
Josipdol
Oštarije
Otočac
Baške Oštarije
Kuterevo
Ribnik
Bosiljevo
Baške Oštarije
Brinje
Ogulin
kiza
Kuterevo
Brinje
sokolac
lilium
Ogulin
đulin ponor
Krasno
velebitica
degenia
stijene
samarske
veliki kozjak
lukina jama
Sveti Juraj
Senj
nehaj
alpinum
Stara Novalja
Jablanac
hrvaška
li-ka
leontopodium
Starigrad
hrvaška
Gospić
Perušić
Slunj
Saborsko
Lički Osik
Vrhovine
zir
71
22
Krnjak
Lovinac
Korenica
Cetingrad
Vojnić
Lovinac
Korenica
Cetingrad
Rakovica
rastoke
Barilović
jezera
novigrad
Vojnić
Rakovica
rastoke
Draganić
Krnjak
Barilović
Draganić
plitvička
Karlovac
Duga Resa
Ozalj
grede
tulove
Lički Osik
Generalski Stol
Netretić
Gospić
Slunj
Saborsko
3
dubovac
Karlovac
Duga Resa
Vrhovine
croatica
iris
Generalski Stol
Netretić
Ozalj
Udbina
Udbina
Donji Lapac
1. Mednarodni folklorni festival,
www.ka-mff.org
2. Autocross, www.ribnicka-dolina.com
3. Vincekovo, www.tz-dugaresa.hr
4. Mestni muzej Karlovec, www.gmk.hr
5. Dnevi piva, www.danipiva.com
6. Ribolov, www.tzkz.hr
7. Historia viva, www.karlovac-touristinfo.hr
8. Karlovac most wanted,
www.promenada-klub.hr
9. Plemiški sejem Dubovac,
www.karlovac-touristinfo.hr
10. Kolesarski dogodek »Ciklobajka«,
www.tz-grada-ogulina.hr,
11. Kolesarski maraton Tri jezera,
www.babaroge.hr
12. Dnevi zelja, www.ogulin.hr
www.aktivni-odmor.com
13. Dnevi medu, www.ogulin.hr
14. Čolni na Mrežnici, www.tzkz.hr
15. Rafting, www.kanuking-avantura.hr
16. Foto safari, www.tzkz.hr
17. Poučna botanična steza,
www.tz-grada-ogulina.hr
18. Ogulinski festival pravljice,
www.tz-grada-ogulina.hr
19. Otroške delavnice,
www.tz-grada-ogulina.hr
20. Veslanje na jezeru Sabljaci,
www.tz-grada-ogulina.hr
21. Ogledi, www.lickosenjska.com
22. Poroka v Rastokah,
www.slunj-rastoke.com
23. Smučanje, www.tzkz.hr
24. Jadranje, www.tz-senj.hr
25. Festival » Sambastico «, www.tz-senj.hr
26. Sankanje, www.tzkz.hr
27. Lovstvo, www.tzkz.hr
28. Pokuševalnica sira Slunj, www.tzkz.hr
29. Festival severnojadranskih klap,
www.senj.hr
30. Uskoški dnevi, www.tz-senj.hr
31. Žganje, www.tzkz.hr
32. Maškare, www.rakovica.hr
33. Festival » Winnetouland «,
www.rakovica.hr
34. Ribiška fešta v Sv. Jurju, www.tz-senj.h
35. Vzpon na Zavižan, www.tz-senj.hr
36. Aerodrom Otočac, www.otocac.hr
37. Lokostrelstvo, www.tzkz.hr
38. Dnevi zdravilnih rastlin Karlovške županije,
www.rakovica.hr
39. Konjeniški maraton, www.rakovica.hr
40. Ribolov Starigrad, www.tzkz.hr
41. Velebitski botanički vrt,
www.np-sjeverni-velebit.hr
42. Ekološko-etnološki sejem,
www.tz-otocac.hr
43. Športni ribolov na Gacki, www.gacka.hr
44. Plitviški maraton, www.tzplitvice.hr
45. Poučna steza Stari grad, www.rakovica.hr
46. Tamburica »kuterevka«,
www.tz-otocac.hr
47. Lov na divjo svinjo, www.lovac.info
48. Prireditev Lunjska maslinada,
www.tz-novalja.hr
49. Jadralec na deski, www.tz-senj.hr
50. Pot Premužićeva steza, www.pp-velebit.hr
51. Zavetišče za mlade medvede,
www.kuterevo-medvjedi.hr
52. Rosijeva koliba, www.np-sjeverni-velebit.hr
53. Veslanje na jezeru Krušćica,
www.lickosenjska.com
54. Jesen v Liki, www.tz-gospic.hr
55. Jamarstvo, www.lickosenjska.com
56. Razstava paške ovce in sira,
www.tz-novalja.hr
57. Spominski center Nikola Tesla,
www.mcnikolatesla.hr
58. Liški likovni anali, gospic-online.com
59. Liški med, www.lickosenjska.com
60. Potapljanje, www.tz-novalja.hr
61. Zrće, www.zrce.hr
62. Hotel Velebno, Baške Oštarije,
www.tz-karlobag.hr
63. Muzej Like, gospic-online.com
64. Liški krompir, www.lovinac.hr
65. Plaže, www.tz-novalja.hr
66. Glasbeno poletje v Gospiću,
gospic-online.com
67. Motoristični dnevi, www.tz-gospic.hr
68. Planinarjenje, www.np-sjeverni-velebit.hr
69. Prosto plezanje, www.paklenica.hr
70. Lovstvo, www.lickosenjska.com
71. Sejem liških proizvodov, www.gracac.hr
Donji Lapac
1. Srednjeveško mesto Ozalj, www.ozalj.hr
2. Vinska cesta Ozalj–Vivodina,
www.vinari-vocari-ozalj.hr
3. Hidrocentrala »Munjara«, www.ozalj-tz.hr
4. Ribnik, www.ribnicka-dolina.com
5. Netretić, www.netretic.hr
6. Dubovac, www.dubovac.info
7. Duga Resa, www.tz-dugaresa.hr
8. Karlovac, www.karlovac-touristinfo.hr
9. Bosiljevo, www.bosiljevo.hr
10. Barilović, www.opcina-barilovic.hr
11. Brezno Djulin ponor,
www.tz-grada-ogulina.hr
12. Novigrad, www.udruga-kameleon.hr
13. Bele in Samarske stene, www.tzkz.hr
14. Ogulin, www.tz-grada-ogulina.hr
15. Tounj, www.tounj.hr
16. Sir iz Tounja, volimsir.com
17. Čiste reke, www.tzkz.hr
18. Ris (Lynx), www.np-sjeverni-velebit.hr
19. Planika (Leontopodium alpinum)
20. Volk (Canis lupus), www.life-vuk.hr
21. Lilija (Lilium), mojcvijet.hr
22. Plaški, www.plaski-lika.com
23. Slunj, www.tz-slunj.hr
24. Rastoke, www.tz-slunj.hr
25. Cetingrad, www.cetingrad.org
26. Sardela (Sardina pilchardus),
www.tz-senj.hr
27. Nehaj, www.tz-senj.hr
28. Sokolac, www.brinje.hr
29. Medved (Ursus arctos), www.brinje.hr
30. Jame Baraćeve špilje,
www.baraceve-spilje.hr
31. Senjska katedrala, www.tz-senj.hr
32. Postrv (Salmo trutta), www.gacka.hr
33. Perunika (Iris), mojcvijet.hr
34. Liška hiša, www.lickosenjska.com
35. Drežnik, www.tzkz.hr
36. Zavižan,
www.tz-senj.hr/planinarski-dom-zavizan
37. Japodska kapa, www.udbina.com
38. Otočac, www.tz-otocac.hr
39. Klapavica (Mytilus galloprovincialis),
www.tz-senj.hr
40. Lukina jama,
www.speleologija.hr/lukinajama
41. Svetišče Matere božje, www.krasno.hr
42. Kosinjski misal, tz-perusic.hr
43. Gacka, www.gacka.hr
44. Liška ovca (pramenka), www.hpa.hr
45. Plitviška jezera, np-plitvicka-jezera.hr
46. Gozdovi Plješevice, www.plsavez.hr
47. Lunjska oljka, www.lun.hr
48. Lun, www.lun.hr
49. Pomorski rezervat, www.tz-novalja.hr
50. Veliki Kozjak, www.pp-velebit.hr
51. Človeška ribica, www.speleologija.hr
52. Most v Kosinju, www.lickosenjska.com
53. Japodski uhani, www.min-kulture.hr
54. Novaljski relikviarij, www.tz-novalja.hr
55. Caska, www.tz-novalja.hr
56. Velebitska degenija (Degenija Velibitica),
hirc.botanic.hr
57. Kiza, www.plsavez.hr
58. Jamski park Grabovača,
www.pp-grabovaca.hr
59. Lički Osik, www.tz-gospic.hr
60. Antična nahajališča, www.amzd.hr
61. Samostan sv. Jožefa, www.tz-karlobag.hr
62. Baške Oštarije, www.tz-gospic.hr
63. Rojstna hiša Anteja Starčevića,
www.tz-gospic.hr
64. Gospić, www.tz-gospic.hr
65. Netopirji (Chrioptera),
www.speleologija.hr
66. Gozdovi iglastega drevja, www.hrsume.hr
67. Kovač (Zeus faber), www.tz-novalja.hr
68. Paška čipka, www.pag-tourism.hr
69. Simonovića Stapina, www.plsavez.hr
70. Mirila, www.rivijera-paklenica.hr
71. Zir, www.lickosenjska.com
72. Modras (Vipera ammodytes),
www.pp-velebit.hr
73. Tulove grede, www.pp-velebit.hr
74. Sladkovodne ribe, www.lickosenjska.com
75. Belorepec (Haliaeetus albicilla),
www.pp-velebit.hr
proti
Mediteranu
Koliko te na eni strani očara pogled na široko morje, toliko te
na drugi presenečajo dolomiti, globoke kraške kotline, brezna,
temačne soteske, gluhi gozdovi ...
Dragutin Hirc
(1853–1921)
naravoslovec, planinec in potopisec
1
4
Li-Ka
42
Neprekinjena naseljenost
Prastaro mesto
6
Pot do Jadrana
Prvak »Champion of Globetrotter«
44
Grad Drežnik
Utrdba
Meja cesarstev
Panonsko in alpsko okrasje
46
Ribnik
Tkanje jezika
Najlepša gora in najčistejše morje
Gore in morje radosti
48
Dubovac
Znamenito sejmišče
50
Zaklad turkiznih jezer
8
10
12
Neokrnjena narava
Prostor trajne privlačnosti
2
14
Moj dom
52
Lika
Dežela volkov
16
Kraški dragulj
Vodni svet
54
Winnetou in orel
Foto lovec na medvede
Evropski pragozd
Črni gozd
56
Zlata levica
Nagrada »Fair Play Trophy«
58
Hajdučki kukovi
Mesto muzej
Ogledalo kulture
60
Uskoki
Na Nehaju
Popolno renesančno mesto
Rečna zvezda
62
Vrata v podzemlje
Djulina ljubezen
Svetovni biosferni rezervat
Čudovito mesto
64
Na turški meji
Vojna krajina
Rojen v Liki
Gospodar gromov
66
Upor v Rakovici
Vstaja
Lun
Divja oljka
68
Dostop
Jamske utrdbe
Morska pena
Burja doživetij
70
Paški in liški sir
Ovce
34
Pisani kamen
72
Pust in maškare
Senjski karnevali
36
Japodi
Življenje na vodi
74
nlp
Paški trikotnik
Glagoljaško gnezdo
Ljudska pisava
76
Plaže v Novalji
Na treh morjih
Priča o pismenosti
Frankopansko mesto
78
Zrće
Cel dan, celo noč
18
20
22
24
26
28
30
32
38
40
Liški krompir, ogulinsko zelje
Družinska skupnost
80
Sanjske vode
118
Zaliv
Zavratnica
82
Turkizne reke
Reka z najlepšim izvirom
120
Bele in Samarske stene
Čudovito lepe
Pomlad v Ozlju
Popoln akvarel
122
Dišeč smilj
Raznolikost rastlin
Zelene doline
Štiri reke
124
Rastoke
Slap Vilina kosa
Otočac
Sredi reke
126
Klek
Speči velikan
84
86
88
90
92
Duga Resa
Vrtno mesto
128
Kuterevo
Medvedki in tamburice
Gospić
Nosilka vode Marta
130
Krasno
Čudežen cvet
94
Baške Oštarije in Karlobag
Duhovnik in bojevnik
132
Veličasten rekreativni park
96
Kultna mesta
Oltar narave
134
Kolesarstvo in rafting
Kolesarjenje z dušo
Ogulin
Rojstni kraj pravljice
136
Planinarjenje in potapljanje
Pohodništvo s srcem
100
Festival pravljice
138
Svetovna dediščina
102
Strogi rezervat
Čarovnij na pretek
139
Impresum
140
104
Plitviška jezera
Pod slapom biserov
Seznam predstavništev
Hrvaške turistične skupnosti
106
Samograd
Grad iz biserov
108
Baraćeve špilje
Bakle v dvoranah
110
Štirovača
Gozd vsakršnih čudežev
112
Cissa in Novalja
Potopljeno mesto
114
Mati božja
Sveta Marija
116
Od rta Kijac do zaliva Mandalina
Kristalno bistro
98
3
Li-Ka
4
Lika–Karlovec, najmlajša, deseta turistična regija Hrvaške, je nastala s povezovanjem dveh županij – Karlovške in Liško-senjske,
ki povezujeta severni del ozemlja z jugom Hrvaške, zahvaljujoč
svojemu prometnemu in geostrateškemu položaju. Regija meji
z dvema sosednjima deželama, in sicer s Slovenijo ter Bosno in
Hercegovino, dotika pa se tudi treh hrvaških turističnih regij –
osrednje Hrvaške, Kvarnerja in Dalmacije–Zadra.
5
Pot do Jadrana
Prvak »Champion
of Globetrotter«
Poletje na Lujzijani
Prilišće in Netretić, junij
www.lujzijana.com
Mestni muzej Karlovec
www.gmk.hr
6
Historia viva
oživljanje znanih osebnosti iz zgodovine mesta Karlovec
Karlovec
www.historia-viva.hr
Čez ta prostor peljejo poti, ki že iz prazgodovinskih časov povezujejo Evropo z Jadransko obalo in s Sredozemskim morjem.
Najbrž je prav to spodbudilo raziskovalca iz Karlovca, Mirka in
Stjepana Seljana, da sta odrinila v svet. Brata Seljan sta vodila
pomembna geomorfološka, podnebna in etnografska raziskovanja po Afriki in Južni Ameriki po letu 1899, Mirkovo ime pa
se je zapisalo v zgodovino ne samo zaradi potovanja na druge
celine, ampak tudi zaradi hitre hoje, saj je leta 1898 v stotih
dnevih prehodil pot od Sankt Peterburga do Pariza in osvojil
naslov Champion of Globetrotter.
Lepote rek Karlovške županije Kolpe, Korane Mrežnice in
Dobre, gozdnatost gorovij Velike in Male Kapele, zelenje
krasa, prehodni položaj in bogata zgodovinska dediščina so
trajne vrednosti, na katerih temelji lokalno gospodarstvo. Štiri
reke v vsakem letnem času ponujajo drugačno doživetje, ki
ga obiskovalec doživlja v sprehodu ob obali, vožnji s kolesom, poletnem kopanju, ribolovu ali obisku bližnjih jam,
navdušenci nad pustolovščinami pa se lahko preizkusijo v
vožnji z raftom ali s kanujem. Gozdovi ponujajo možnost foto
safarija, vendar tudi resničnega lova na različno divjad.
Področje Karlovške županije je že iz davnih časov najbolj
pomembno tranzitno področje med severno Hrvaško in
primorjem. S samim nastankom leta 1579 je mesto Karlovec
postalo strateško, gospodarsko in prometno središče krajinske
in civilne Hrvaške ter križišče pomembnih prometnih poti.
Poleg zgodovinskih poti Karoline (Karlovec–Bakar, zgrajena
1726–1733), Jozefine (Karlovec–Senj, 1775–1779), Lujzijane
(Karlovec–Reka, 1805–1813) in Rudolfine (Ogulin–Novi
Vinodolski, 1874) sta Karlovec in županija v današnjem času
dobili sodobno avtocesto, ki povezuje obdonavske dežele z
Jadranskim morjem.
Festival »Četiri rijeke«
mednarodni etno & jazz festival
Karlovac, junij in julij
www.tzkz.hr
7
Meja cesarstev
Panonsko in alpsko
okrasje
Županijsko srečanje izvirne folklore
Ogulin, v začetku junija
www.ogulin.hr
Gradnja karlovške trdnjave
je začela 13. julija 1579.
8
General Ivan Ferenberg
je bil prvi karlovški poveljnik.
Ferenbergov vrelec,
črpališče vode na Borlinu,
imenovano po prvem poveljniku
mesta.
Številni utrjeni objekti oživljajo zgodovinske spomine. Stari
gradovi, utrdbe, sledi zatočišč v jamah in mnogi drugi še
danes pričajo o večstoletnem obstoju meje med dvema cesarstvoma – habsburškim in turškim.
Milenijska svečanost
proslava ob rojstnem dnevu mesta
Dolgotrajne vojne razmere niso bile ugodne za razvoj, kaj šele
za industrializacijo, zato je to področje še danes precej redko
poseljeno. Pa vendarle so se na tak način ohranili naravni
resursi in tradicionalen način življenja za sedanjo generacijo.
Na prostoru Karlovške županije se srečujejo naravne posebnosti alpskega, panonskega in kraškega področja. O takšnem
stiku priča tudi bogata etnološka dediščina. Narodne noše
Obkolpja ponazarjajo prehod med panonsko okrašenostjo in
alpsko skromnostjo okrasja z osebno mero elegance. Rogate
naglavne rute, značilne za Obkolpje, in čipka jalba ponazarjajo stik srednjeveške ljudske in grajske kulture, ki jo je še
posebej gojila knežja družina Frankopan. Ostali del županije
z etnografskega stališča sodi k dinarski površini in se noše
opirajo verjetno na predzgodovinsko japodsko kulturo. V
muzejih mest Karlovca, Ogulina in Ozlja so razstavljene včasih tudi nekaj sto let stare noše, njihovi detajli pa so še danes
priljubljeni med tukajšnjimi ženskami. Na prehodne lastnosti
tega kraja kaže tudi tradicionalna arhitektura. Lahko zasledimo številne hiše starega tipa na hribu in v dolini, grajene iz
lesa in kamna, ali iz obeh materialov oz. iz tistega, kar je bilo
na voljo na posameznem področju.
9
Najlepša gora in najčistejše morje
Redkokje je človek istočasno povezan z goro in morjem, ki puščata globoke sledi v njegovem spominu, kot je to v Liško-senjski
županiji.
Veslanje na Liki
regata na reki Liki
Perušić, maj
www.tz-perusic.hr
Liški likovni anali
razstava slik
Muzej Like, Gospić,
oktober–november–december
www.gospic-online.com
Gore in morje
radosti
Najlepša hrvaška gora , Velebit in
najčistejši del morja s Pagom.
10
Glasbeno poletje v Gospiću
koncerti resne glasbe
Gospić, junij–julij
www.gospic-online.com
Drugače niti ne more biti na prostoru, kjer se vzdolž 150
kilometrov dinamično razprostira največja in najlepša hrvaška
planina Velebit in najbolj čisto morje s Pagom, ki je eden
najbolj razčlenjenih jadranskih otokov. Ob velikanski privlačni
moči Velebita in morja je stoletna povezanost tukajšnjih ljudi
in narave rezultat posebne energije, ki kroži med gorskim,
planinskim in mediteranskim, ekološkim sistemom v vrtincu
krasa, sonca in burje. Zahod celinskega dela županije sodi v
gorsko Hrvaško po naravnih značilnostih. Celoten prostor ima
značilnosti pokritega krasa, v njegovi pokrajini pa se prepletajo različni zeleni odtenki gozdov in livad, izpopolnjeni z
modrino površinskih voda, medtem ko je kraško podzemlje,
še posebej v osrednjem delu, bogato s speleološkimi objekti.
Dinamično prežemanje gore in morja
Gacka danes znova vrača svojo identiteto.
11
Neokrnjena narava
Prostor trajne
privlačnosti
Eko-etno sejem
med, sir, zdravilne rastline, žganje,
marmelada
Otočac, julij
www.tz-otocac.hr
Mitološko področje hrvaškega gorovja zmeraj fascinira.
Dinamična pokrajina je glavna
značilnost tega prostora.
12
Pot Premužićeva staza
pristop v srce Velebita brez velikih
vzponov
www.pp-velebit.hr
Očarani hodimo po stezah pod grebeni, nad prepadi, čez livade
in doline, prek kamnitih mostov, mostičev in nadbojev, ob šele
zraslih smrekah in nestrohnelih panjih ter ne najdemo besed, ki
bi zmotile tišino okrog nas.
dr. Ante Rukavina
(1928–1994)
veterinar, planinec in ljubitelj Velebita
V davnih časih so samo najbolj pogumni trgovci in živinorejci zbrali dovolj poguma in vtirali poti skozi gorske prepade.
Prve kakovostnejše ceste so bile trasirane v 18. st., ko se je
začela krepiti gospodarska in kulturna menjava med dvema,
predhodno skoraj povsem ločenima, svetovoma. Danes, ko
je z izgradnjo sodobne avtoceste skozi predor Sv. Rok končno
prebita notranjost Velebita, se z globokim spoštovanjem
spominjamo s snegom pokritih in od burje bičanih gorskih
sedel: Vratnika, Velikega Alana, Oštarijskih vrat, Malega Alana
in Prezida. Vendarle, številne velebitske skrivnosti ne bi bile
dostopne navadnemu obiskovalcu, če ne bi bilo ljubiteljev
narave – planincev in znanstvenikov, ki so uredili in označili
številne gorske poti in steze, izmed katerih je najbolj znana
kakšnih šestdeset kilometrov dolga pot Premužićeva staza
(grajena 1930–1933). Slednja vsakomur omogoča, da doseže
vrhove te mitološke gore, da se povzpne po višavah, izpisanih
s čudovitimi kraškimi oblikami, od najmanjših skal do največjih skalnih sten, vrtač, stolpov in kamnitih stebrov. Ta steza
povezuje človeka s prvotno divjino, saj navaden sprehod pelje
do resničnega prijateljstva med goro in človekom. Imenovana
je po projektantu, inženirju gozdarstva Anteju Premužiću
(1889–1979), še enemu ljubitelju Velebita.
Gore, morje, jezera in reke – to je Liško-senjska županija.
Pot Premužićeva staza poteka po
vrhovih severnega in srednjega Velebita.
13
Moj dom
Poglejte jo čudovito, vi zvezde prevzete,
To je moj, moj dom!
Silvije Strahimir Kranjčević
(1865–1908)
hrvaški pesnik
14
15
Kraški dragulj
Šestnajst jezer in bazenov, skoraj trideset večjih ali manjših
slapov, štirje potoki, ena reka, mnogo hribov in hribčkov z
nežnimi dolinami in s strašnimi prepadi, prastari gozdovi in
bujno zelenje, vrh vsega pa še pitna voda, ki bi jo še bogovi pili,
krasijo ta perpetuum mobile vodnega sveta.
Vodni svet
Plitviški maraton
Plitviška jezera, junij
www.np-plitvicka-jezera.hr
www.tzplitvice.hr
Orhideje - 55 vrst,
tri vrste mesojedih rastlin.
Popisanih je okrog 1400 rastlinskih vrst,
izmed katerih je 72 endemičnih.
16
Gozdno odejo sestavljajo bukev, jelka,
smreka, jasen, bor in drugo drevje.
Veliko število sesalcev - medved, ris,
volk, divja mačka, srna, jelen, divja
svinja, jazbec, kuna belica, kuna zlatica,
vidra itn.
Adolf Veber Tkalčević
(1825–1889)
zagrebški kanonik,
jezikoslovec, pisatelj in politik
Na Hrvaškem je veliko čudovitih voda, mirnih in tekočih, počasnih in divjih, velikih in malih, površinskih in podzemeljskih,
vendar so Plitviška jezera edinstvena. Redkokje je vpliv vode
tako izrazit kot v tem delu dinarskega krasa, kjer voda oblikuje površino in podzemlje skalnate podlage v veličastnem
postopku ustvarjanja in rušenja. Najbolj blesteč primer takšne
ustvarjalne simbioze kamna in vode na krasu so brez dvoma
Plitviška jezera, najstarejši hrvaški narodni park in naravni
spomenik z Unescovega seznama svetovne naravne dediščine.
Z znanstvenimi raziskavami je potrjena
prisotnost 321 vrst metuljev, dveh vrst
višjih rakov, 7 vrst rib, 12 vrst dvoživk,
13 vrst plazilcev, 157 vrst ptic, 20 vrst
netopirjev itn.
17
Evropski pragozd
Na malih površinah se lahko mozaično vidijo vse razvojne
faze evropskega pragozda: njeno najboljše obdobje, obdobje
staranja, obdobje razpadanja in pomlajevanja ter obdobje
mladega gozda. Tukaj so jelke in smreke, ki presegajo tudi 50
metrov višine.
Črni gozd
Klepina duliba
smrekov in bukov pragozd
Posebni gozdni rezervat Štirovača
18
Čorkova uvala
najlepši pragozd Dinarskega gorovja:
bukev, jelka in smreka
Posebni gozdni rezervat
V tej regiji se nahajata dva pragozda. Eden je pragozd v Klepini
dulibi, drugi pa v Čorkovi uvali. Pragozd Klepina duliba je
znan po hladni vodi, ki izvira v Štirovači, značilen pa je po
svežini gorskega zraka ter bogastvu rastlinskega in živalskega
sveta. Pragozd Čorkova uvala v Narodnem parku Plitviška
jezera je eden najlepših in najbolj ohranjenih pragozdov na
prostoru Dinarskega gorovja, razvit brez večjega človeškega
vpliva. Razprostira se na 84 hektarjih površine, sestavlja pa ga
skupnost dinarskega bukovega in jelovega gozda (E.5.2.1. As.
Omphalodo-Fagetum Ht. 1950). Značilen je zaradi posebnega
kraškega reliefa, kjer se pojavljajo vrtače, jame, strmine in
gorski masivi. Pragozd pomeni šolo naravne popolnosti
s popolnoma stabilnim in stalnim gozdnim ekološkim
sistemom. Leta 1965 je bil razglašen za posebni gozdni
rezervat.
19
Liški krompir, ogulinsko zelje
Družinska skupnost
Dnevi zelja
festival ogulinskega kislega zelja
Ogulin, september
www.ogulin.hr
Brvnašica, lesena hiša, zaradi neravnega
terena podzidana s kamnom
20
Jesen v Liki
tradicija, običaji in hrana
Gospić, oktober
www.tz-gospic.hr
V današnjem času, ko prevladuje mesto in njegovo atomizirano,
odtujeno življenje, se oddih v Liško-senjski in Karlovški županiji
z ljudmi, ki negujejo tradicionalne vrednosti, zdi kot vrnitev v
mirno, dobro in sproščujočo preteklost.
Zimska pravljica
Ogulin, december
www.tz-grada-ogulina.hr
Liški krompir na poti, da postane
blagovna znamka – glede kakovosti
brez tekmeca v celi Hrvaški.
Liško žganje – šljivovica se lahko
v zmernih količinah uporablja kot
pomožno zdravilno sredstvo.
Ta vtis izpopolnjujejo še tradicionalni predmeti, ki tukaj
niso samo muzejski eksponati, ampak jih ljudje uporabljajo
vsakodnevno. Medtem ko sta narodna noša in tradicija v
večjem delu zahodnega sveta že zdavnaj pozabljeni, so tukaj
karakteristična pokrivala, debele volnene nogavice, volnene
odeje (biljci) in torbice prisotni še danes, videti pa je, da
jim je naklonjena še svetla prihodnost, saj so kot obvezen
detajl na sliki podeželske idile nedvomno ključna lastnost
prihodnjega liško-karlovškega turizma. Če omenimo samo
domača živila – polento, sušeno meso, sir, med in domače
žganje, je popolnoma jasno, na katerem mestu so ti proizvodi
kot del močne regionalne identitete, ki v obdobju brezosebne
globalne konfekcije postaja vse bolj pomemben dejavnik
privlačnosti. Posebnost tukajšnjih specialitet sloni v prvi vrsti
na ekološki čistosti in načinu priprave, ki se prenaša iz roda
v rod. Tako sta liški krompir in ogulinsko zelje postala daleč
znana liška blagovna znamka.
21
Mesto muzej
Ogledalo kulture
Festival severnojadranskih klap
Senj, julij
www.senj.hr
Senj je najstarejše mesto na severu hrvaškega Jadrana.
22
Slojevit zgodovinski razvoj te regije je najbolj izrazit v Senju,
primorskem mestu muzeju, nacionalnem kulturnem središču že
iz srednjega veka.
Senj se nahaja ob vznožju gore Velebit in je največje mesto
med Reko in Zadrom, morda pa tudi najstarejše obalno mesto
med Istro in Dalmacijo. Senj, ogledalo kulture severnega
Jadrana, je naši domovini podaril mnoge znamenite ljudi,
še posebej veličasten pa je seznam književnikov. Iz Senja
prihajajo velika hrvaška književna imena: najpomembnejši
hrvaški pesnik realizma Silvije Strahimir Kranjčević (1865–
1908), romanopisec in novelist Vjenceslav Novak (1859–1905),
književnik in novinar Milutin Cihlar Nehajev (1880–1931) ter
književnik, zgodovinar in jezikoslovec Pavao Ritter Vitezović
(1652–1713).
Številni pisatelji so dogajanje svojih del postavili v mesto Senj.
23
Popolno renesančno mesto
Rečna zvezda
Proslava rojstnega dne mesta Karlovec
kulturni, zabavni in športni dogodki
Karlovec, 13. julij
www.karlovac.hr
Karlstadt festival
Karlovec, junij–julij
www.karlovac-touristinfo.hr
Pomladne promenade
sejem cvetja, promenadni koncerti,
tradicionalni proizvodi, sprehajalci
(fijakeri)
Karlovec, april–maj
www.karlovac-touristinfo.hr
V medrečju Korane, Kolpe, Mrežnice in Dobre je v 16. st. zraslo
popolno renesančno mesto v obliki šesterokrake zvezde. Karlovec, tako fortifikacijsko kot urbanistično, je biser italijanske
gradbene šole, angažirane z odločitvijo Vojašega sveta v Gradcu.
Prostor znotraj mogočnih bastionov in mestnega obzidja je bil
razčlenjen na 24 pravilnih blokov. V središču mesta so bile vojašnica in orožarna ter katoliška in pravoslavna cerkev.
Zvezda, tloris trdnjave
Karlovac je bil ustanovljen kot trdnjava v 16. st.
24
z ladij za prevoz žita na vozove s konjsko vprego, potem pa se
je po cestah Karolini, Lujzijani in Jozefini vozilo v tržaško, reško in bakarsko oz. senjsko pristanišče. Karlovec je postal žarišče mestnega življenja in kulture, s čimer so se lepote celotne
regije odprle za cel svet. V sklopu teh značilnih sprememb je
leta 1854 baron Nikola Vranyczany ustanovil karlovško pivovarno, ki še danes proizvaja Karlovačko pivo, znano in priljubljeno tudi zunaj meja Hrvaške.
25
Panorama mesta Karlovec, slika Jakova
Šašla iz leta 1874
Zaradi obrambe pred turškimi osvajalci se je 13. julija 1579
začela gradnja velike trdnjave na posesti Zrinskih pod starim
gradom Dubovac. Gradnjo je nadziral znan graditelj Martin
Gambon. Mesto Karlovec (Carlstadt) je dobilo ime po ustanovitelju, avstrijskemu nadvojvodi Karlu Habsburškemu. Dvojnost prostora mesta Karlovca je določila zgodovinsko usodo
– tukaj so se istočasno oblikovale meje in križišča poti, tako
vodnih kot cestnih. Že v prvih desetletjih 18. st., še posebej po
uspešnem pregonu Turkov s Korane dlje proti vzhodu, se je
mesto širilo zunaj obzidij.
Odprla se je tudi tako imenovana žitna magistrala – v Karlovcu se je panonsko žito, dostavljeno po Savi in Korani, naložilo
Svetovni biosferni rezervat
Čudovito mesto
Kako čudovito je to mesto med slikovitimi kamnitimi
grmadami ... sredi tolikšnih kamnitih oblik, obeliskov vseh vrst,
stolpov, stolpičev, skal in oblic, opraskanih od vetrov in skrhanih
od gromov!
Vzponi
Od steze se ločuje nekaj vzponov
na Gromovačo, Crikveno, Šatorino.
Dr. Ante Rukavina
(1928–1994)
veterinar, planinec in ljubitelj Velebita
Planinski objekti
PD Zavižan, PK Alan, Rossijeva koliba
Pogled z Zavižana v smeri kvarnerskih otokov
Lika–Karlovec, edinstvena kakovost vode in
posebna svežina gorskega zraka
26
Vzpon na Zavižan
kolesarski maraton
Senj–Zavižan, junij v
www.tz-senj.hr
Narava je tukaj združila posamezne lepote in zanimivosti v
edinstven mozaik, gorski ekološki sistem, najlepši na Hrvaškem,
zagotovo tudi eden najlepših na svetu – v goro Velebit. Na
stiku morja in celine so v njegovi flori in favni, razen značilnosti
Dinarskega gorovja, ki mu pripada, izrazita še tista, značilna za
mediteranski, alpski kot tudi panonsko-peripanonski prostor.
Zato ne preseneča, da ga je tudi Unesco uvrstil na svoj seznam
zaradi geomorfoloških posebnosti in bioloških raznolikosti ter
ga razglasil za svetovni biosferni rezervat. Kamorkoli se boste
obrnili, boste zagledali ponosne vrhove, bele apnenčaste griče,
ponikve, kraške kotline in dolinice, naleteli boste tudi na jame
in votline, odkrili rastline, kakšnih še niste videli ...
Bogastvo rastlinskega in živalskega
sveta krasi Štirovačo.
Kompleks iglastega gozda
pragozd Štirovača
27
Rojen v Liki
Gospodar gromov
Spominski center Nikola Tesla
znanost, umetnost, turizem
Smiljan
www.mcnikolatesla.hr
Lika – rojstni kraj Nikole Tesle
Spominski center Nikola Tesla
28
Ko je kot otrok opazoval grome, ki so tolkli po strmih pobočjih Velebita, je Nikola Tesla globoko v sebi razvijal misel, da je
možno izkoristiti naravno energijo v prid človeka. Misel, zaradi
katere si je, zahvaljujoč napetosti nekaj milijonov voltov, ki jih je
proizvedel, in oglušujočega grmenja, ki se je slišalo kakšnih dvajset kilometrov iz njegovega laboratorija v Colorado Springsu,
nekega dne prislužil vzdevek »gospodar groma«.
Tudi v Evropi še vedno obstajajo kraji, kjer se človek počuti
tako majhnega v primerjavi z neukrotljivo močjo narave,
še vedno obstajajo predeli, kjer sneg, led, burja, gora
in divjina odločajo o usodi človeka, ki se jih nato mora
naučiti spoštovati, da bi lahko preživel. Kontrast gore in
kraških polj, nepreglednih gozdov in golih apnenčastih
pobočij ter modrine morja, obarvanega od burje, in beline
razprostranjene kamnite obale otoka Paga – to je skica
Liško-senjske županije. Morda sta bili prav to okolje in ozka
povezanost tukajšnjih ljudi z naravo odločilni za Nikolo
Teslo – svetovnega genija, znanstvenika in izumitelja več kot
700 patentov v največji meri s področja elektromagnetizma,
rojenega leta 1856 v majhni vasi Smiljan ob vznožju Velebita,
najlepše hrvaške gore.
Nikola Tesla, sinonim za velika odkritja
na področju elektrotehnike
Iz zapuščine liškega dečka,
znanstvenega vizionarja
Multimedijski center predstavlja življenje
in odkritja Nikole Tesle.
Dokumentarno gradivo,
do sedaj večinoma neobjavljeno
Teslova raziskovalna postaja v Colorado Springsu
(v pomanjšanem merilu) 1899 –1900
29
Lun
Divja oljka
»Lunjska maslinada«
prireditev, posvečena oljki
in oljčnemu olju
maj
www.tz-novalja.hr
Na otoku Pagu najdemo posebno oljčno olje, pridobljeno iz
majhnih plodov edinstvenih divjih oljk iz Luna, mesta na koncu
ozkega in raztegnjenega severozahodnega konca otoka, ki je
videti kakor igla. Okrog tisoč in pol dreves avtohtone divje oljke
na skoraj petindvajsetih hektarjih večstoletnih oljčnih nasadov
so zeleni okras tega kamnitega otoka.
Pot skozi oljčne nasade
sprehod, v katerem se uživa
v koreninah iz biblijskih časov
www.tz-novalja.hr
Okrog 1500 dreves izstopa po svoji
velikosti in neverjetnih oblikah.
Arhitektura naravnih oblik – splet
lesa in kamna
Področje divjih oljk na Lunu je zaščiteno
kot rezervat že od leta 1963.
30
Divja oljka, Olea oleaster, zraste tudi do osem metrov v
višino. Lokacija lunskih ali lunjskih, kakor pravijo krajani,
oljčnih nasadov je zaščitena več kot štirideset let kot
botanični rezervat, edinstven na Jadranu, zaradi svojih
botaničnih in estetskih vrednosti. Lun je velika redkost tudi
v svetovnih okvirjih. Razen v Grčiji in Izraelu, nikjer drugje
ni takšnih nasadov z divjimi oljkami, lunski pa je na prvem
mestu glede na koncentracijo dreves in njihovo starost.
Nedvomno vrednost tega okolja imajo v veliki meri ohranjena
avtentičnost graditeljstva in pokrajine, tradicionalni način
življenja, predvsem pa ponudba zdrave, domače hrane. V
lepotah tega podnebja boste uživali od maja do septembra,
kot tudi v drugih mesecih, in tudi takrat, ko narava pokaže
svojo moč z divjo burjo ali s težkimi južnimi vetrovi. Lunske
oljke ponavadi ne rodijo velike količine plodov, vendar je zato
olje izredno kakovostno. Najstarejša drevesa so bila posajena
pred 1500 leti, kar potrjuje tradicijo oljkarstva na Pagu, kjer
tradicija nedvomno pomeni tudi kakovost.
Več tisoč dreves na približno dvajsetih
hektarjih površine
Plodovi oblice, sveži in pripravljeni na različne
načine, so pomemben del prehrane.
Les oljke se je uporabljal pri izdelavi pohištva
in rezbarijah.
31
Morska pena
Burja doživetij
Resnična burja doživetij pričakuje vsakogar, ki pride v to regijo
in tukaj ostane nekaj dni. Dinamično pokrajino in najrazličnejše
izzive lahko primerjamo z močjo burje, vetra, ki čisti ozračje
kakor noben drug.
Gorske dirke z avtomobili
Karlobag, maj
www.tz-karlobag.hr
Motoristično srečanje
Senj, junij
www.tz-senj.hr
Senjske poletne igre
Senj, julij
www.tz-senj.hr
Trdnjava Nehaj, čuvajka Senja, Velebitski kanal in otok Krk
32
Sambastico
festival sambe
Senj, julij
www.tz-senj.hr
Zimski prizori penečega morja in v led zakovanega senjskega
sprehajališča, katerega zaledenel svetilnik spominja na ponosne senjske uskoke, bojevnike, ki so se pozimi morali zvezati
z verigami za neuničljivo obzidje nepokorjene trdnjave Nehaj,
da jih ne bi odnesla burja, so očarljiv spomin. Povsem drugačna pa je poletna slika. Takrat burja samo občasno požene
valove po morski gladini, pri čemer prinaša dih svežine v naselja pod Velebitom in spodbuja številne turiste, ljubitelje te
pokrajine, da se prebudijo iz dremeža in se posvetijo aktivnemu oddihu. Za slednjega je v tukajšnjem primorskem okolju
nešteto možnosti – od planinarjenja do kolesarjenja, izletov
vzdolž obale ali na gozdnato severno stran, vse do ogleda otokov v bližini.
Zamaskirane podobe v vsaki uličici
33
Pisani kamen
34
Na poti iz Kosinja proti Štirovači greste mimo vodnega izvira
na Begovači. Tisoč šeststo metrov naprej po cesti, kakšnih
trideset korakov v levo, stoji pet metrov visoka in sedem
metrov široka stena, v katero je vklesan napis v latinskem
jeziku, ki pravi, da je tukaj bila meja med starodavnima
plemenoma Ortoplini in Parentini. Liburnijske Ortopline sta
omenjala antična pisatelja Ptolemej in Plinij, najverjetneje
pa se je njihov teritorij raztezal od tega mejnega kamna
proti zahodu do morja. Parentini, za katere vemo samo po
tem napisu, so najbrž živeli vzhodno od izvira Begovače v
spodnjem toku Like, predvideva pa se, da je njihovo glavno
naselje bil Kosinj Gornji.
35
Japodi
Življenje na vodi
Japodska kultura je bila izjemno
bogata in živa.
Japodi so ilirsko pleme, ki se je naselilo
na prostoru Gacke.
36
Advent v Otočcu
božična čarobnost v dolini Gacke
Otočac, december
www.otocac.hr
Atelje Janja Gora
mesto iskanja izgubljenega
zaklada Japodov
www.janjagora.com
Glinasti konjeniki bojevniki
Kolapijani, zbirka kipcev
Mestni muzej Karlovec
www.gmk.hr
Dnevi Gacke
Otočac, junij–julij
www.tz-otocac.hr
Jezik Japodov, ljudstva, ki je živelo pred tremi tisoči leti na
tem področju, je ostal v precejšnji meri neznan – edina sled
o njegovem obstoju so nagrobna imena (tafonimi) in rimski
seznami japodskih naselij ter zabeležena japodska imena
okoliških rek. Iz teh skromnih podatkov se domneva, da je bil
izvirni japodski jezik prehodna oblika jezika Panoncev in južnih,
pravih Ilirov.
Japodi (lat. lapodes, grš. lapydoi) so ilirska plemena, ki so
živela na prostoru med rekama Kolpo (antična Colapis) in
Uno (Oeneus) ter Velebitom (Mons Baebius) in Vinodolom
(Valdevinum). Najpomembnejši so bili rudarji, kovači, kmetje,
pastirji in bojevniki njihovem že precej razvitem društvu.
Znano je, da so gojili veliko in malo živino, od rastlinskih
kultur pa žito in stročnice. Njihove ogrlice iz kovine in jantarja
ter spiralni in trikotni obeski so še danes atraktivni. Vaške hiše
so bile povečini lesene, saj je japodsko okolje bilo bogato z
gorskimi gozdovi, za njimi pa je ostalo le nekaj sledi. Kamnite
zgradbe so postavljali samo v mestih, ki so se večinoma
nahajala na kopastih vrhovih hribov, imeli pa so do 3000
prebivalcev. Glavna in največja mesta Japodov so bila glavno
mesto Metulum pri Josipdolu, Monetium (grajske razvaline
Humac) pri Brinju, Avendo (Latica) pri Kompolju, Arupium
(Vital) pri Ličkem Prozoru in drugi, do sedaj pa je med Kolpo
in Uno odkritih kakšnih osemdeset ruševin mest. Manj znani
so Kolapijani, pleme, ki je v železni dobi živelo na področju
Obkolpja, Hrvaška pa je od njih podedovala edinstveno malo
vojsko nenavadnih glinastih kipcev na konjih.
Zelene livade in reka, v barvi opala
Čarobnost narave, v katero se je
človek skladno vključil
Nakit iz jantarja in stekla, kultura
obdelave bakra
37
Glagoljaško gnezdo
Ljudska pisava
Mestni muzej Senj
v gotsko-renesančni palači
iz 14.–15. st.
www.tz-senj.hr
Senjska plošča
zbirka glagolice in glagolskega
tiskarstva
www.tz-senj.hr
Senjski koncertni večeri
praznik resne glasbe
Senj, julij–avgust
www.tz-senj.hr
Od 12. st. je glagolica – pisava, ustvarjena verjetno že v 9. st.
v namen pokristjanjevanja Slovanov – obstajala še samo na
ozemlju Hrvaške, še posebej pa je bila razvita na senjskem
področju. V Senju je delovala glagoljaška tiskarna, ustanovljena
okrog leta 1494, ki je bila ena izmed prvih tiskarn v vsej
jugovzhodni Evropi.
Tiskarna v Kosinju je leta 1483 natisnila
prvo knjigo v hrvaškem jeziku.
Senj je znan po glagolici, pisavi iz 9. st.
Romanska katedrala Marijinega
vnebovzetja je bila zgrajena leta 1169.
38
Po privolitvi papeža Inocenca IV. iz leta 1248 je bil senjski
škof edini v katoliškem svetu, ki je lahko uporabljal glagolico
in slovanski jezik v liturgiji. To je dalo nov zagon pri razvoju
glagolskega pisma v času 14. in 15. st. Senjski glagoljaši so
okronali vztrajno borbo za ohranitev glagolice z utemeljitvijo
glagolske tiskarne, ene najpomembnejših hrvaških kulturnih
ustanov v 15. st. Namreč, glagolica je lahko obstala kot
živa pisava samo ob spremljanju dosežkov latinice. Zato so
hrvaški glagoljaši leta 1483, slabih trideset let po tiskanju
Gutenbergove Biblije, objavili prvo tiskano knjigo v glagolici,
leta 1494 pa so ustanovili tudi znamenito senjsko tiskarno. O
globoki ukoreninjenosti glagolice v Senju in njegovi okolici
priča tudi glagolski napis na kamnu, odkrit leta 1964 ob
rekonstrukciji trdnjave Nehaj, zagotovo pa inventar stare
cerkvice, najdene v temeljih utrdbe, saj je t.i. Senjska plošča
stara približno toliko kot Bašćanska.
Glagolsko pisavo v Senju in okolici
so skrbno ohranili redovniki.
Muzejske zbirke glagolice
in glagolskega tiskarstva
Glagolica je bila v Senju ljudska
pisava.
39
Priča o pismenosti
Frankopansko mesto
Frankopanski poletni večeri
zabavna prireditev
Ogulin, junij
www.radio-ogulin.hr
Kamniti most na Karolinski cesti
čez reko Dobro, 18. st.
Ruševine nekoč pomembnega starega
mesta Novigrada
40
»Ciklobajka«
kolesarski maraton po Pravljični poti
(Rutom bajke)
Ogulin, junij
www.tz-grada-ogulina.hr
www.babaroge.hr
Utrdbe, dvorci in ruševine starih obzidij so priče o obstoju
tako pismenosti kot kulture tega področja, predvsem pa
časa, ko je družina veljakov Frankopan bila na samem
vrhu svoje slave in moči. Modruš je bil pomembno
središče hrvaške pismenosti in glagolice v 15. st., v 17. st.
pa je hrvaško kulturo zaznamoval t.i. ozaljski krug (eden
izmed štirih krogov hrvaških baročnih pisateljev).
Knez Bernardin Frankopan (1453–1529), gospodar Modruša
in graditelj Ogulina, je eden izmed veljakov, ki so organizirali
obrambo Hrvaške v času najhujših turških napadov. V
slavnem Govoru za Hrvaško (Oratio pro Croatia) je leta 1522
iskal od papeža Hadrijana VI. pomoč evropskih sil, istega leta
pa se je obrnil z enako zahtevo na nemški zbor v Nürnbergu.
V ozaljski krog sodijo redovnik in leksikograf Ivan Belostenec,
pesnica in grofica Ana Katarina Zrinjska, rojena Frankopan
(Bosiljevo, okrog leta 1625), njen soprog grof Peter Zrinjski,
ban in vojskovodja, ter Anin polbrat Fran Krsto Frankopan
(Bosiljevo, 1643), plemič, bojevnik in pesnik, oba hrvaška
junaka, kot zarotnika usmrčena v dunajskem Novem
mestu, nem. Wiener Neustadt, leta 1671. Robustne
ruševine starih mest, kot so Modruš, Slunj ali Cetingrad,
pričakujejo potnika, ki potuje po zgodovinskih cestah.
Trenutno v postopku obnavljanja, komaj deset kilometrov
od Dubovca na stari Karolinski cesti, se nahaja še eno
frankopansko mesto – Novigrad na Dobri. V njegovi bližini
je dobro ohranjen kamniti most, sodobnik zgodovinske
ceste. Leta 1783 so veljaki Patačići tukaj pogostili cesarja
Jožefa II., ki si je ogledoval robne dele Cesarstva.
Pravljična pokrajina
s hribčki in z utrdbami
Gozdnati in zeleni hribčki
nad reko Dobro
Stara vas Crkveno selo z župnijsko
cerkvijo, občino in s staro šolo
41
Neprekinjena naseljenost
Prastaro mesto
Srednjeveško mesto Ozalj
preurejen v grad v 18. st.
www.ozalj.hr
Pokrajinski muzej
se nahaja v gradu
www.ozalj.hr
Sokolac, staro mesto pri Brinjah
42
Prastaro mesto Ozalj je bilo v novejšem obdobju uvrščeno med
100 najpomembnejših arheoloških nahajališč na Hrvaškem,
hkrati pa nedvomno priča o kontinuirani naseljenosti.
V slojeviti izgradnji je potrebno poudariti vhodni stolp, ki
ga je dal postaviti Jurij Zrinjski in v katerega se vstopa prek
starodavnega, od leta 1821 pa premičnega mostu. Nikola
Šubić Zrinjski (1508–1566) je padel med junaško obrambo
Sigeta pri pohodu sultana Sulejmana I. na Dunaj, je graditelj
palasa (palače) nad samo skalo v Ozlju, kjer se združujeta
gotska in renesančna stilistika, grafiti v notranjosti pa pričajo
o vztrajnosti glagolice. Vzorno urejen romanski obrambni
stolp, imenovan tudi stolp Babonić-kula, se naslanja na
barokizirano severno krilo. Prvi zapisi imena Drežnik datirajo v
12. st., zemljišče starohrvaškega župnišča Drežnik ter županija
Drežnik kot fevdalna posest pa se omenjata v številnih listinah
od 13. do 15. st. Staro mesto Drežnik je bilo zgrajeno konec 15.
st. v strateške namene, med 16. in 17. st. je bil ta prostor pod
turško oblastjo, v zadnji veliki vojni proti Turkom leta 1788 pa
je bil osvobojen in je postal del Vojne krajine.
Sredenjeveški Ozalj je bil preurejen
v grad v 18. st.
Prvi zapisi imena Drežnik
datirajo v 12. stoletje.
43
Grad Drežnik
Utrdba
Poučna steza Stari grad
Na 2000 metrov dolgi stezi skozi
kanjon reke Korane od Drežnika do
avtokampa Korana bodo obiskovalci
spoznali rastlinski in živalski svet ter
geološko strukturo rečne doline.
www.rakovica.hr
44
Konjeniški maraton
po konjeniških stezah Rakovice in
Plitvic ter okolice
Rakovica, junij
www.rakovica.hr
www.jelovklanac.com
Srednjeveški grad Drežnik na pečini nad strmim kanjonom reke
Korane se omenja v starih virih že v letu 1185. Bil je v posesti
različnih gospodarjev – Nelipićev, Gisingovcev, Babonićev,
od leta 1321 pa knezov Krških, kasneje Frankopan, ki so ga
dodatno okrepili, vendar je leta 1592 vseeno padel pod turško
oblast. V zadnji vojni proti Turkom leta 1788 je po dvodnevnem
obleganju in močnem topovskem ognju s strani avstrijske,
cesarske enote bil osvobojen in vključen v Vojno krajino.
Nahaja se na severni obali reke Korane, zato je bil pomemben
člen v verigi trdnjav za obrambo pred Turki, zaradi česar je to
področje dobilo naziv Kordun (po besedi kordon – zapora
z vojaškimi stražami). Stari grad ima nepravilno štirikotno
obliko ter kamnito obzidje z dvema štirikotnima in enim
okroglim stolpom, ki se nahaja na severni strani. Ko je
minila nevarnost pred Turki, je trdnjava kmalu izgubila svojo
pomembnost in je začela propadati. Obiskovalci drežniškega
stolpa pa lahko kljub temu opazujejo okolico na enak način,
kot so nekoč počele vojaške posadke. Današnji Drežnik je
majhno naselje in prijetno mesto za oddih na potovanju skozi
celinski v primorski del Hrvaške. Okolje in naravne lepote
podarjajo posebno doživetje poleg izvrstne ponudbe jedi,
med katerimi lahko izpostavimo ribje specialitete in jedi iz
divjačine, zato se bivanje v Drežniku vtisne globoko v spomin
vsakemu ljubitelju mirnega oddiha, dolgih sprehodov in
čistega zraka.
Dnevi zdravilnih rastlin Karlovške
županije
razstavno-prodajna prireditev
Rakovica, september
www.rakovica.hr
Modruš je bil v 15. st. glavno središče
hrvaške pismenosti in glagolice.
45
Ribnik
Tkanje jezika
»Autocross«
dirke v Ribniku
www.ribnicka-dolina.com
46
V nižini se nahaja Ribnik, eden redkih primerov utrjene zgradbe
s še enim prepoznavnim obrambnim kanalom (kasneje tudi
ribnikom), ki se je napajal z vodo iz potoka Obrh. Pri Ribniku je
rojen teolog, jezikoslovec in politični mislec Juraj Križanić, ki je
želel »izplesti« jezik, razumljiv vsem Slovanom.
Juraj Križanić (1618–1683), eden prvih zagovornikov
vseslovanske ideje, je verjel, da je razkol med kristjani škodljiv
za slovanski svet. Upal je, da se bodo tudi Slovani s pomočjo
Rusije osvobodili turškega jarma in nemške nevarnosti
ter se vzdignili kot velik narod. S tem namenom je šel v
Rusijo, kjer ga je namesto podpore presenetilo petnajst let
pregona v Sibirijo, vendar njegov duh ni klonil, saj se je začel
ukvarjati s pisanjem. Pisal je v posebni zmesi vseh slovanskih
jezikov, tj. v jeziku, ki ga je izmislil, da bi ga razumeli vsi
Slovani, napisal pa je tudi slovnico, kjer se opažajo tudi ideje
ozaljskega književnega kroga. V svojem najpomembnejšem
delu z naslovom Politiki in v drugih delih je zapisal številne
izrazito napredne ekonomske in politične zamisli. Po vrnitvi
iz Rusije se je ustavil na Poljskem. Umrl je v poljski vojski med
obrambo Dunaja pred turškim obleganjem.
V majhni, podvodni dolini, nekoč z globokimi
jarki okrog čvrstega zidovja
Stari grad Ribnik, vodni grad ob
pomembni trgovski in strateški cesti
47
Dubovac
Znamenito sejmišče
Sejem plemiškega posestva Dubovac
srednjeveški sejem, tradicionalne
obrti, predstavitev veščin iz 16. st. –
lokostrelstvo, ljudski plesi, bobnarji,
gumbarji, oživljena zgodovina
plemenite občine Dubovac
Stari grad Dubovac, Karlovec,
maj–junij
www.karlovac-touristinfo.hr
www.dubovac.info
48
»Karlovac most wanted«
mednarodno breakdance
tekmovanje
Karlovec, maj
www.promenada-klub.hr
Na bregu ob reki Kolpi nad mestom Karlovec se bohoti utrjen
grad Dubovac, eden najlepših in najbolj ohranjenih spomenikov fevdalnega graditeljstva Hrvaške. Dubovac je bil tudi znano
sejmišče, kjer se je trgovalo predvsem s primorsko soljo in z
žitom iz Obkolpja in Slavonije.
Utrjeni grad je zrasel na mestu predzgodovinske akropole.
Najdeni so ostanki naselja iz mlajše kamene pa vse do bronaste dobe (od tretjega do prvega tisočletja pred našim štetjem).
Predpostavlja se, da je bil Dubovac eno najpomembnejših
središč Kolapijanov – naroda, ki je na področju današnjega
Obkolpja dosegel razmeroma visoko raven kulturnega razvoja
v prvem tisočletju pred našim štetjem. Iz ostankov njegovih
naselbin je nastal majhen grič, na katerem je bil postavljen
krožni stolp občine Dubovac v 12. st. Zato je tudi sam vrh
griča (in ne samo utrdba na njemu) pomembna spomeniška
dediščina. Dubovac je v 15. st. dobil oznako renesančnega gradu, in sicer zaradi postavitve obzidij, štirikotnega obrambnega
stolpa, ki je danes daleč naokrog najboljša razgledna točka,
in treh stolpov s krožnim presekom. Lastniki so bili slavonski
plemiči Sudarji, Frankopani, Zrinjski in Gašpar Šubić Peranski.
Od leta 1671 do prihoda Francozov leta 1809 so bili lastniki
gradu karlovški generali, leta 1837 pa ga je odkupil grof Laval
Nugent in ga obnovil v romanskem duhu (kronišča na stolpih
in obzidju). Grad je znova obnovljen od leta 1952 do 1963
(arhitektka Greta Jurišić) po načrtih M. Stierja iz leta 1657 in
grafičnemu prikazu s konca 18. st.
49
Zaklad turkiznih jezer
50
Svetovno znana Plitviška jezera, najstarejši hrvaški narodni park
in edini hrvaški narodni park na Unescovem seznamu svetovne
naravne dediščine, so med najboljšimi primeri sestavljenosti
kraške hidrografije na svetu. Tukaj nam narava nazorno
prikazuje nastanek lehnjakovih pregrad, ki delijo 16 stopničasto
postavljenih jezer, čez njih pa se iz enega v drugega pretaka
turkizna voda. Vrhunec te naravne skladnosti predstavlja slap
potoka Plitvica, saj njegove vode po navpičnem padcu s skoraj
80 metrov oblikujejo dolino reke Korane.
51
Lika
Dežela volkov
Mednarodna zveza za ohranjanje
narave (IUCN)
Volkovi so na Rdečem seznamu
ogroženih sesalcev na Hrvaškem.
Naziv Lika izvira po nekaterih razlagah iz grške besede »likos«,
ki pomeni »volk«. Prvi evropski primer, da z 21. st. prihaja
čas, ki spreminja odnos med civilizacijo in divjino, človekom
in zverjo, je volk z imenom Lik, ki je odrasel ob ekologu Pavlu
Balenoviću. Zato ne preseneča, da je David Wallace (BBC)
osvojil svetovno javnost ob razkritju čustvenega življenja teh
predstavnikov divjine z dokumentarnim filmom »Volk in
človek«.
Naziv Lika prihaja iz grške besede likos,
ki pomeni »volk«.
Zavijanje volkov v velebitski snežni
nevihti
Volkovi so od nekdaj prisotni na
področju Like.
52
Šele s prihodom tretjega tisočletja znova odkrivamo, da
je možno udomačiti zver, in sicer s prijateljstvom. BBC-jev
film nam poleg tega odkriva še potisnjen volkov značaj, ki
je lahko prijateljski ob pravšnjem prebujanju. Tukaj ne gre
samo za instinkt, ampak ima volkova inteligenca pomembno
vlogo – Lik kakor pes ovčar prevzema vlogo vodiča v snežni
nevihti na Velebitu, v njegovem zasneženem brezpotju in
vodi Balenovića po zametenih gorskih stezah do varnega
cilja. Balenović dokazuje, da je možno udomačiti zver »s
partnerstvom v zaupanju«, kar je izvedljivo in potrebno
za doseganje novih oblik sožitja človeka in narave, in sicer
takšnih, ki zagotavljajo obstanek modrega planeta in
trajnostnega razvoja človeške družbe. To načelo je sporočilo
liškega volka in njegovega človeškega prijatelja.
Balenović in Lik – partnerstvo v
zaupanju
Na Hrvaškem živi od 180 do 230
primerkov volka.
Volkovi so na seznamu ogroženih vrst.
53
Winnetou in orel
Foto lovec na
medvede
Zavetišče za mlade medvede
ustanovljeno leta 2002 z namenom
reševanja osirotelih medvedkov
Kuterevo
www.kuterevo-medvjedi.hr
Edinstven pojav Pavla Balenovića, ki je našel skupni jezik z
volkovi, in odpiranje zavetišča za zapuščene medvedke v
podvelebitski vasi Kuterevo sta zgled našega časa, zaradi
katerih se poraja upanje, da si bosta nekega dne človek in
narava iskreno segla v roke.
Dnevi medu
razstavno-prodajna prireditev
Ogulin, december
www.ogulin.hr
Bivališče medvedov omogoča tudi možnost
za razvoj ekološkega turizma.
Rjavi medved, velika zver v liških brezpotjih
54
Ptice ujede najbolj ponazarjajo surovo privlačnost gora
– Velebita, Male in Velike Kapele ter Liške Plješivice, in nas
opozarjajo na temeljne zakone narave, v kateri so nujni
odločnost, vztrajnost in moč za možnost preživetja. Vsaka
živalska vrsta ima tukaj jasno utrjeno mesto v prehranjevalni
verigi, s čimer ustvarjajo pravilno naravno ravnovesje. Zato
se v današnjem času ekološko ozaveščeni obiskovalci vse bolj
nagibajo k uporabi foto objektivov in hodijo v lov na veliko
divjad v liških brezpotjih – na rjavega medveda, volka, divjo
svinjo, lisico, divjo mačko, risa, vendar tudi na predstavnika
plazilcev nevarnega modrasa, ponosnega vladarja kraškega
kamnitega sveta, in ptice ujede, kot sta orel ali sokol. Na ta
način pustijo naravi, da drži impresivno favno tega področja
pod oblastjo svojih, naravnih zakonov.
Fascinatni prizori se izmenjujejo na
majhnih razdaljah.
Gorska področja, kjer bivajo medved,
volk in ris
55
Zlata levica
Nagrada »Fair Play
Trophy«
Mednarodni festival folklore
Karlovec, julij
www.ka-mff.org
Mednarodni etno jazz festival
karlovec, junij–julij
www.karlovac-touristinfo.hr
56
Kolesarski maraton Tri jezera
Ogulin, junij
www.babaroge.hr
www.tz-grada-ogulina.hr
Zlata levica, prvak sveta (1979) in trikratni evropski prvak v igri
moških parov ter drugouvrščeni na svetovnem tekmovanju leta
1975 v posamični konkurenci, dobitnik nagrade »The Richard
Bergmann Fair Play Trophy« – Antun Stipančić Tova se je zapisal na svetovni seznam športnikov.
Spominjale se ga bodo prihajajoče generacije igralcev namiznega tenisa z vseh celin, generacije, ki so igrale z njim, proti
njemu ali pač uživale v njegovih mojstrovinah za zeleno mizo.
Tova je pustil neizbrisno sled s svojimi izjemnimi športnimi
dosežki in je postal del ne samo zgodovine tako svetovnega
kot hrvaškega športa, ampak tudi zgodovine svojega kraja,
Duge Rese, mesteca, znanega po tekstilni proizvodnji. Duga
Resa z okolico je področje nenavadnih, očarljivih lepot na
prehodu iz iglastega gozda Gorskega kotarja v kraške formacije z globoko zarezanimi, bujno obraslimi dolinami in s
prostranimi livadami vzdolž celotnega rečnega toka Mrežnice.
Bližnji hrib Vinica (321 m) je popoln za prijetne sprehode
(sprehajališče Tušmer) ali za kolesarjenje tako po nezahtevnih
gorskih stezah kot tudi ob modrozeleni lepotici Mrežnici, ki
vabi kopalce, ribiče in vse ostale ljubitelje rek s svojo barvo, čisto vodo, z lehnjakovimi pregradami, s kaskadami, z brzicami
in s slapovi.
57
Hajdučki kukovi
58
Strogi rezervat Hajdučki in Rožanski kukovi je sestavljen iz
visokih, kamnitih gorskih masivov in globokih vrtač. Rožanska
skupina je nekoliko večja in bolj pristopna od težko prehodnega, nevarnega krasa sosednjega dela Hajdučki kukovi, saj se
na njeni zahodni strani razteza znana pot Premužićeva staza,
umetnina starih mojstrov kamna. Hajdučki in Rožanski kukovi
so razdeljeni z visokim gorskim sedlom Lubenovačka vrata. V
posamične dele strogega rezervata ni še stopila človeška noga,
zaradi česar je še bolj očarljiv, neznan in skrivnosten. Specifi-
čen relief izrazitega krasa ustvarja eno najbolj neprehodnih
področij Velebita. Zagotovo je rezervat služil kot varno zavetje hajdukom, slavnim upornikom, o katerih pojejo epske
ljudske pesmi, in po katerih so Hajdučki kukovi dobili svoje
ime.
59
Uskoki
Trdnjava Nehaj je služila uskokom kot vojaška utrdba
in mesto, s katerega so branili mesto Senj in pripravljali
napade proti Turkom in Benečanom.
Na Nehaju
Uskoška enota
nastopa na različnih kulturnih
prireditvah.
Senj
www.tz-senj.hr
Uskoški dnevi
manifestacija oživljene zgodovine
Senj, julij
www.tz-senj.hr
Kot podoba angela čuvaja
Krona króna tvoje čelo,
Kjer Nehaj, stara slava,
Nad tebe se je dvignil!
S. S. Kranjčević
iz pesmi »Senju-gradu«
Uskoška trdnjava – legendarni Nehaj
Uskoki so s tega mesta napadali Turke
in Benečane.
60
Uskoki so bili vojaško organizirana skupnost, v katero so bili
vključeni begunci s hrvaških, hercegovskih in bosanskih področij, ki so padla pod turško oblast. Turški vojaški pohodi na
Liko in Hrvaško primorje so se precej okrepili v prvi polovici
16. st. Takrat je bilo področje okrog Senja popolnoma opustošeno, samo mesto pa je postalo zavetišče za pribežnike iz
okupiranih področij. Pribežniki so se združili v vojaške enote,
znamenite senjske uskoke, ki so že v začetku 17. st. uspešno
branili Senj in povzročili težko izgubo tako Turkom kot tudi
Benečanom med njihovimi pohodi na hrvaške kraje pod avstrijsko oblastjo. V namen obrambe na hribu Trbušnjak leta
1558 pod nadzorom kapitana in generala hrvaške Vojne kra-
jine Ivana Lenkovića je bila končana gradnja trdnjave Nehaj,
kjer so bili nameščeni uskoki. Ti pogumni borci so postali del
legende in ljudskih pesmi zaradi junaškega odpora pred močnejšim sovražnikom. Danes se v trdnjavi Nehaj nahaja nekaj
muzejskih postavitev, ena izmed njih pa je posvečena uskokom. Zunaj senjskega mestnega obzidja so se svojčas nahajale
cerkve in še nekateri objekti. Za časa gradnje trdnjave Nehaj
so bile vse te zgradbe porušene, material pa je bil uporabljen
za gradnjo trdnjave.
Trdnjava Nehaj je bila zgrajena na
hribu Trbušnjak leta 1558.
61
Vrata v podzemlje
Djulina ljubezen
Brezno Djulin ponor in
jama Medvednica
podzemski jamski sistem
www.speleologija.hr/DjulaMedvedica
Pokrajinski muzej mesta Ogulin
najbogatejša zbirka planinstva in
alpinizma na Hrvaškem v gradu
Frankopanski kaštel
www.ogulin.hr/grad/muzej.htm
www.ogulin-uciliste.hr
Dnevi hrvaškega slavčka Ilme
de Murske
kulturna prireditev v spomin operni
pevki
Ogulin, februar
www.ogulin-uciliste.hr
Brezno Djulin ponor, v katerega ponika reka Dobra in se vrača
nazaj na površje nekaj kilometrov stran, je dobilo svoje ime po
nesrečnemu dekletu Djuli ali Zulejki iz plemenite družine Gušić,
kot pravi izročilo. V 16. st. je Djula skočila v brezno, ko je izvedela, da je mlad krajiški kapitan, ki ga je ljubila, padel v boju proti
Turkom. Njena družina je sicer nasprotovala njuni ljubezni zaradi njegovega skromnega porekla.
Dan mesta Ogulin
številni dogodki
Ogulin, 4. september
www.ogulin.hr
Iz sveta pravljic izvira večina toponimov.
Nekateri toponimi izvirajo iz zgodb
in legend.
62
Djulin ponor se nahaja v središču Ogulina. Z njim se zaključuje slikovita soteska reke Dobre, ki izginja v zemeljsko globino
pod 40-metrsko kamnito, strmo pečino. Brezno je hkrati
največji vhod v jamski sistem Djulin ponor–Medvednica (ali
Djula–Medvednica), najdaljši jamski sistem na Hrvaškem, s
skupno vodoravno dolžino kanalov več kot 16 km. Ogulin je
edino mesto na Hrvaškem in eno redkih mest na svetu, ki je
dobesedno zgrajeno nad jamskimi dvoranami in kanali, bogatimi z vodo in s kalcitnimi tvorbami. Najdaljša jamska cev
se razteza pod glavno ogulinsko ulico (Ulica Bernardina Frankopana). Vhodni deli sistemov Djula, Medvednica in Badanj
se nahajajo sredi mesta in so znani že več sto let. Podzemlje
Ogulina je vedno pritegovalo pozornost prebivalcev mesta in
vzbujalo njihovo domišljijo. O Djulinem ponoru in Medvednici so pisali številni hrvaški in tuji naravoslovci v svojih delih,
še posebej od 19. st. naprej, vendar niso raziskovali njihove
notranjosti. Prve raziskave sta naredila geologa Josip Poljak
(1926) in Mirko Malez (1956–1957).
Speleologi dajejo nazive jamskim prostorom in okrasom.
Ogulin je zgrajen nad jamskimi dvoranami.
63
Na turški meji
Vojna krajina
Muzej z zbirko orožja iz domovinske
vojne
Karlovec – Turanj
www.ka-net.net/muzej/muzej.html
Veslaška regata
jezero Sabljaci
Ogulin, junij
www.vsz.hr
64
Kolesarski maraton Po ogulinskih
stezah
Ogulin, september
www.babaroge.hr
www.tz-grada-ogulina.hr
Vojna krajina je naziv za posebno organizirano obmejno področje Hrvaške, ki ga je zaradi obrambe pred turškimi osvajalci
začel vzpostavljati že kralj Matija Korvin (vladal 1443–1490),
v habsburški monarhiji pa je prerasel v velikansko vojaško
provinco, podrejeno cesarskemu vojnemu svetu, zaradi česar je
bila, razen manjšega dela, odvzeta iz oblasti bana in hrvaškega
Sabora.
V obdobju od 16. do začetka 19. st. je bila Vojna krajina razdeljena na nekaj generalatov. Karlovški generalat je zajemal
velik prostor med reko Kolpo in morjem t.i. hrvaško krajino, v
katero sta leta 1712 vstopili novoosvobojeni Lika in Krbava.
Po vzpostavitvi sodobne vojaške organizacije sredi 18. st. se je
karlovški generalat razdelil na liški (Gospić), otoški, ogulinski
in slunjski polk. Krajišniki, katerih glavni nalogi sta bili obramba in bojevanje, so uživali posebne pravice, ki jih navadno
kmečko prebivalstvo ni imelo. Vojna krajina je bila znova
vključena v hrvaški politični sistem komaj leta 1881, dolgo
zatem, ko je minila nevarnost pred Turki.
65
Upor v Rakovici
Vstaja
Dnevi občine Rakovica
turistično-zabavna prireditev
Rakovica, avgust
www.rakovica.hr
66
V Rakovici je 1. oktobra 1871 pod vodstvom ljudskega tribuna
Evgena Kvaternika in Ante Rakijaša ter Rada Čuića izbruhnila
oborožena vstaja, znana kot upor v Rakovici.
To je bil odziv na hrvaško-ogrski dogovor iz leta 1868, s katerim so bili izigrani upi hrvaškega naroda, da bodo imeli
zagotovljeno samoupravo in celovitost v sklopu habsburške
monarhije. V uporu so sodelovali tako Hrvati kot Srbi iz tega
kraja. V majhnem mestu Rakovici v hotelu in prenočišču
Plitvice je bil vzpostavljen glavni štab narodne hrvaške vojske,
tukaj pa je začasna hrvaška narodna vlada izdala prve dokumente. Vstaja je bila hitro zadušena, vodje so pobili, vendar se
je upor v Rakovici globoko zarezal v zavest ljudi, s čimer se je
okrepilo prizadevanje za nastanek samostojne hrvaške države.
Rakovica se nahaja na severnem vhodu v Narodni park Plitviška jezera, namestitvene kapacitete (kampi, hotel, penzioni,
majhne družinske restavracije z namestitvijo, zasebna namestitev) in vsebine za aktivni oddih (kolesarske steze, poučne
steze, jezdenje, jame, mlini na vodo, izleti off road, paintball,
lokostrelstvo itn.) pa so jo uvrstili med najbolj dinamične turistične občine v tem delu Hrvaške.
67
Dostop
Jamske utrdbe
Dnevi sira
Rakovica, avgust
www.rakovica.hr
Na Hrvaškem je do sedaj odkritih več kot 50 utrjenih
jam, izredno zanimivih ostankov evropske zgodovine. Največ je takšnih jam, ki so urejene za obrambo – kakšnih trideset je na karlovškem področju.
Družinsko kmetijsko gospodarstvo
Novković
proizvodnja in preizkuševalnica sira
www.tzkz.hr/hr/gastro
Ljudje s tega področja so bili vajeni
bojevanja.
Vse jame verjetno niso najdene.
68
Največje število utrjenih jam in polvotlin se nahaja v soteskah zgornjih tokov rek Korane in Mrežnice. Vse jame
najbrž niso najdene, ali pa ni sledi njihovih obzidij, vendar
obstajajo primeri, da je prišlo do zasipanja nekdanjih jam.
Jamske utrdbe so čudovit primer gradbenih veščin in neme
priče boja navadnih ljudi tega prostora, in sicer kmetov in
vojakov, ki so se tukaj skrivali in borili s sovražniki. Najpogosteje so se skrivali pred tujimi osvajalci, včasih pa tudi pred
nasilnimi domačimi plemiči in častniki. Te jame se redko
omenjajo v zgodovinskih virih, kar je razumljivo, saj narod
ni hotel izdati njihovega položaja. Služile so kot pribežališče, hkrati pa so bile prave majhne utrdbe. Pri nekaterih
je vstop v notranjost precej lahek, medtem ko je vhod pri
ostalih ali skrit ali pa se nahaja visoko na strmi pečini.
Siri s karlovškega področja
so izredno kakovostni.
Razgled na pokrajino je še danes očarljiv.
69
Paški in liški sir
Če rečemo, da je v nekem kraju domača žival določila usodo
človeka, s katerim je delila tako slabo kot dobro, lahko to z
gotovostjo trdimo za Liko, saj je njeno prebivalstvo obstalo,
zahvaljujoč sožitju pastirja in njegove zveste spremljevalke –
vzdržljive ovce pramenke.
Ovce
Razstava paške ovce in sira
gastronomsko-gospodarska prireditev
razstave in degustacije slavnega sira
Novalja, prvi konec tedna v juliju
www.tz-novalja.hr
Paške ovce pasejo raznovrstno
rastlinje, prepojeno z morsko soljo.
70
Dnevi sira Karlovške županije
razstavno-prodajna prireditev
Rakovica, avgust
www.rakovica.hr
Ker je živel v pomanjkanju in izkoriščal tisto, kar mu je dala
škrta narava, se je liški pastir zanašal največ na svoje črede
ovac. Iz ovčje volne in kože je izdeloval obleko, hranil se je
z ovčjim mesom, iz mleka je prideloval daleč naokoli znane
sire, kot sta krasnarski in velebitski ter sir škripavac, njegovo
ime izvira iz zvoka, ki se sliši ob vsakem slastnem grižljaju, ne
smemo pa pozabiti edinstven liški proizvod iz ovčjega mleka,
imenovan basa. Na otoku Pagu je ista slika. Pri pogledu na
čredo ovac nevarnega kamnitega področja se vedno poraja
vprašanje – kako sploh obstanejo, kljubujoč udarcem burje in
pripeki sonca, ki deluje, kakor da v poletnem času hoče izsušiti vse do zadnje kapljice vode in sežgati tudi najmanjšo tra-
vico. Vendarle nista samo človek in ovca obstala v tej revščini,
ampak tudi prebivalci Paga in Like med seboj tekmujejo v
veščinah preživetja na krasu, pri čemer nam zastavljajo večno
vprašanje, ali je boljši paški ali liški sir in ali je sočnejša liška ali
paška jagnjetina.
Posebnost sira z otoka je v mleku paških ovac.
Krasnarski sir, dobitnik več zlatih medalj za
kakovost na Hrvaškem in v tujini
Sir škripavac, prekajeni in drugi vrhunski siri
iz Tounja ter ostali liški siri
71
Pust in maškare
Senjski karnevali
»Dođi u Senj« je himna poletnega karnevala.
72
Mednarodni senjski poletni karneval
številni kulturni in estradni dogodki
Senj, avgust
www.tz-senj.hr
Mesopust
ples v maskah
Senj, januar–februar
www.tz-senj.hr
»Mačkare«
v Rakovici
www.rakovica.hr
Karneval v Gospiću
revija pustnih običajev
Gospić, februar
www.tz-gospic.com
Šest dni poletnih pustnih norčij se začenja v ponedeljek z igrami,
kot so vožnja v samokolnici, prenašanje zabojnikov za ribiče,
prenašanje vode v vedrih itn., nadaljuje pa se s košarkarskim
turnirjem v maskah, z zamaskirano moto alko, z nošenjem zastave ob spremljavi mestnih muzikantov, v petek pa s predstavitvijo mednarodnih karnevalskih skupin. Zaključuje se v soboto
z veliko karnevalsko povorko od trdnjave Nehaj do trga Velika
placa, kjer traja zabava do jutranjih urah.
Vsako leto v času pusta v Senju potekajo plesi v maskah od
prve sobote po novem letu do torka pred pepelnico, obstaja
pa tudi različica plesov, namenjena samo otrokom. Najbolj
zanimivo je na pustni torek, ko skozi mesto poteka karnevalska povorka. Že od leta 1967 se organizira večdnevni poletni
karneval, tako da tudi gostje lahko uživajo v pustnem vzdušju.
Gre za najstarejši tovrstni dogodek na Hrvaškem, ki se začne
drugi konec tedna v mesecu avgustu. Medtem ko v Senju
poteka mesopust, kot tukaj pravijo pustu, pa v Rakovici že od
nekdaj hodijo v mačkare. Zamaskirane skupine hodijo po naseljih in gostinskih objektih ter razveseljujejo goste s pesmijo
in plesom, gostitelj pa jim podari jajca, slanino, žganje, danes
pa tudi denar.
Geslo Senjskega poletnega karnevala je:
»Karneval biži, ki ča uvati nek drži.«
Karnevalski dogodki trajajo štiri dni.
Najstarejši tovrstni dogodek na Hrvaškem
73
NLP
Paški trikotnik
Kulturno poletje v Novalji
Novalja, junij–september
www.tz-novalja.hr
Kulturno poletje v Novalji se začne
na dan mesta Novalja.
74
Kakšen kilometer stran iz Novalje je odtis v kamnu velikosti
32 x 32 x 22 m, znan kot Paški trikotnik. Ali gre za področje nekega skrivnostnega kulta prazgodovinskega človeka, ali za NLP,
ali za oboje ali spet nekaj drugega – prav vsaka domneva ima
svoje zagovornike, saj nekateri trdijo, da so nad Pagom videli
tudi neznane leteče predmete.
Mesto Novalja se nahaja v prijetnem zalivu na severozahodnem delu otoka Paga. Ker leži na liniji od severnega do južnega Jadrana, pomeni Novalja pristanišče za številne navtike,
ki se lahko tukaj oskrbijo z gorivom, odlično pa je povezana
tudi s kopnim, saj trajekti v smeri od Prizne na kopnem do Žigljena na otoku Pagu vozijo v sezoni cel dan, preostali del leta
pa celo 13-krat dnevno. Na južni del otoka lahko pridete tudi
prek Paškega mostu. Številne avtobusne linije povezujejo Novaljo s skoraj vsemi mesti na Hrvaškem, s hitro ladijsko linijo (s
katamaranom) pa lahko pridete na Lošinj, Rab, Reko, poleti pa
tudi na Silbo in Susak. Zračno pristanišče Zemunik–Zadar je
od Novalje oddaljeno kakšnih 80 kilometrov oz. uro vožnje.
75
Plaže v Novalji
Na treh morjih
76
Novalja ima svoje čudovite plaže na celo treh morjih. Prva je
plaža Straško na morskem področju Kvarnerića, ki je obrnjen
proti otokoma Lošinj in Cres, druga je plaža Planjka na področju naselja Stara Novalja v globoko zarezanem zalivu Trinćel,
nazadnje pa plaži Caska in Ručica na severozahodnem delu
Paškega zaliva in najbolj slavna novaljska plaža Zrće.
Poleg teh obstaja še cela vrsta manjših, a prav tako edinstvenih plaž, ne smemo pa pozabiti na vzhodno polovico otoka,
saj sta njegova dva dela razdeljena med dve županiji, ki se
vzajemno dopolnjujeta in bogatita. Pristop na plažo Caska je
pretežno peščen, prehod v morje pa prodnat. Nahaja se na
mestu nekdanjega rimskega mesta, ostanke katerega zasledimo v neposredni bližini plaže in na morskem dnu, ki se zelo
strmo spušča v veliko globino. Planjka je čudovita, topla in
plitva plaža, prekrita z drobno mivko, popolna pa je za majhne otroke. Tukaj so na voljo gostinska ponudba in različne
športno-rekreativne vsebine. Že od leta 2004 se ponaša z Modro zastavo tako kot nekoliko bolj kamnita plaža Straško, ki se
nahaja v zalivu, odprtem proti širnemu morju. Plaža Straško
je zelo priljubljena zaradi tega, ker je obkrožena s čudovitim
smrekovim gozdom in razpolaga s prijetno senco. Sveti duh je
peščeno-prodnata plaža, polovica katere je rezervirana za nudiste, Ručica pa je skrita peščena plaža, do katere pridete skozi
slikovit predel, imenovan Kanjon. Tukaj je speto čisto, prozorno morje s čudovitim, mesečevim pejsažem. Najlepša in najbolj atraktivna plaža je prostrana in prodnata plaža Zrće, pod
njeno Modro zastavo pa se lahko skrije več tisoč kopalcev.
77
Zrće
Cel dan, celo noč
Zrće
dolga prodnata plaža pri Novalji
www.tz-novalja.hr
www.zrce.hr
www.otok-pag.net/plaze_otoka.htm
V poletnih mesecih – destinacija
za »noro doživetje«
Priljubljena destinacija za
mlade, ki si želijo zabave
78
Na Zrćah kot glavnem epicentru poletnega zabavanja v tem
delu Evrope se govori v različnih jezikih, najbolj pa v jeziku gibanja. Mladina z vseh koncev sveta prihaja na dolgo peščeno
plažo in prinaša svoj ritem na otok, ki že iz starih časov vpija
moč vetra in sonca ter izžareva svojo močno energijo.
Na enem mestu na Pagu, v bližini Novalje, se je pred desetimi
leti začelo dogajati nekaj povsem nepričakovanega za prostor,
kjer poletni mir zmotijo samo oglašanje čričkov ali zvoki valov.
Dolga peščena plaža se je namesto v ritmu plime in oseke
začela zibati v ritmu didžejev house in trance glasbe. Nekateri
so sprva gledali na masovno poletno žuriranje z zadržki, vendar je Novalja kaj kmalu postala simbol za mladinski, zabavni
turizem, saj je na njenih plažah dovolj prostora za vsakogar.
Iz leta v leto prihaja v Novaljo čedalje več ljudi iz čedalje več
držav na svetu. Začelo se je z mladimi domačini, nakar je globalno omrežje pripeljalo še Nemce, Angleže, Italijane, Ruse itn.
Danes so Zrće poligon za najbolj znane svetovne didžeje in
obvezna destinacija za ljubitelje njihove glasbe z vseh koncev
sveta. Podnevi in ponoči, v 24-urnem ritmu, med nenehno
dinamičnostjo, kjer začetna točka ne obstaja, edino, kar je
znano, je ura začetka norih zabav after beach party, in sicer ob
dveh po polnoči.
Glasbeni programi z mednarodnim značajem
79
Sanjske vode
80
Kraško področje je oplemeniteno predvsem z deviško čistimi
in bistrimi rekami ter potoki. Igra kamna in vode, belega in
zelenega, nadzemskega in podzemskega, odtekanja, ponikanja
in vnovičnega pojavljanja na površju – to je razigran ples
življenja v vseh svojih nadzemskih in podzemskih oblikah, v
vsakem letnem času popolnoma drugačen, vendar zmeraj
vznemirljiv in spodbuden.
81
Turkizne reke
Reka z najlepšim
izvirom
Poletje v Slunju
športno-rekreativni dogodki
Slunj, julij–avgust
www.slunj.hr
82
»Rastraft«
športno-glasbena prireditev
Slunj, april
www.rastraft.com
Lehnjakova pregrada, pod katero reka Korana začenja svoje
življenje, je ena najbolj prepoznavnih lokacij Plitviških jezer. Za
Korano pravijo, da je reka z najlepšim izvirom. Izvir Slunjčice
se nahaja v globokem kanjonu, je krožne oblike, voda je temno
turkizne barve, globoka pa je 25 metrov.
Dnevi mesta Slunj
športno-glasbena prireditev
Slunj, julij–avgust
www.slunj.hr
Slunjčica izvira pri vasi Slušnice, zato se jezero imenuje
Slušniško jezero, Slunjčica pa tudi Slušnica. Slunjčica je
nadaljevanje ponikalnice Lička Jasenica, ki izginja v podzemlju
kakšnih petnajst kilometrov jugozahodno od Slunja, izvira pa
kot Slunjčica šest kilometrov južno od njega. Slunjčica teče
skozi kanjon, na nekaterih mestih pa tudi prek lehnjakovih
ovir. V Rastokah se Slunjčica preliva in izliva v Korano, drugo
lepotico, ki vijuga od Plitviških jezer do Slunja po toku,
dolgem okrog trideset kilometrov. Korana je dolga 144 km
od izvira do sotočja z reko Kolpo v Karlovcu. Mrežnica, levi
pritok reke Korane, je primerna za plovbo s čolnom, prav tako
za raftanje, poleti pa številni obiskovalci uživajo v njeni bistri
vodi. Reka Una, še vedno neraziskana kraška lepotica, ki se na
vzhodu dotika Like, izvira s svojim čudovitim izvirom iz globin
gorskega strmega pobočja v bližnjem, severnem delu Zadrske
županije.
83
Pomlad v Ozlju
Popoln akvarel
Vinska cesta Ozalj - Vivodina
vinogradniška podregija Plešivica
www.vinari-vocari-ozalj.hr
Kostanjada na Vučjaku in Kamanju
poteka ne glede na vremenske
razmere.
Vučjak in Kamanje, oktober
www.kamanje.hr
84
Hrvaška čipka jalba
na seznamu Ministrstva za kulturo
kot zaščitena nematerialna dediščina;
oživljanje izumrle tehnike izdelave
čipke na lucanj (zvit lok iz leskovega
ali kostanjevega lesa)
Trg pri Ozlju
www.poukz.hr
Slava Raškaj, rojena leta 1877 v Ozlju, je eno najpomembnejših
imen hrvaškega slikarstva na prehodu iz 19. v 20. st. Znana
je po izvirnosti izbiranja motivov, predvsem pa po izvirnosti
svojega slikarskega duha in po rabi dveh redkih tehnik v
slikarstvu tega obdobja – akvarela in pastela. Njen akvarel,
fluiden in lahek, predstavlja primer popolnega akvarela.
Matko Peić
Njeni mehki pejsaži iz okolice Ozlja s folklornim značajem so
morda prvi tovrstni pejsaži na Hrvaškem. Slike, pravzaprav
portreti vaških hiš so živi in edinstveni. Pejsaži pomladi v
ozaljskem kraju so več kot navadne slike. V času med 1898 in
1899 je največ časa preživela doma, v Ozlju, in se sprehajala po
naravi ter slikala pejsaže, bogate s tekočim vzdušjem. Zaprta v
svoj tihi svet, nadarjena z velikim talentom, je uspela ustvariti
lasten slikarski izraz in popolnoma obvladati tehniko akvarela.
Okrog leta 1900 je nastala serija nepozabnih slik Lopoči
(Lokvanji) in njena najdragocenejša dela Stablo u snijegu
(Steblo v snegu), Rano proljeće (Zgodnja pomlad), Zimski
pejzaž (Zimski pejsaž), Proljeće u Ozlju (Pomlad v Ozlju) itn.
Globoka čustva in iskrene slikovne izpovedi so se dotaknile
čiste, otroške, naivne in poetične interpretacije vsega, kar jo je
obkrožalo. Svet Slave Raškaj so tiha Kolpa, vrbe ob obali, šaš,
brest, hrastov gozd, cvetje, lokvanji, gozdiči, majhne brunarice,
hiše, ki so se stisnile k strmi obali, prek katere leze pomladna
sapica, blišč poletja, živo rdeča jesen in beli pokrov zime.
85
Zelene doline
Konec 18. st. je bil zgrajen Karlovec v zelenih dolinah
štirih rek pod starim gradom Dubovac, s čimer je
doživel svojo prvo, sredi 19. st. pa drugo zlato dobo.
Štiri reke
Foginovo kopališče je tradicionalno
poletno zbirališče.
Osrednji mestni trg s frančiškanskim samostanom
in cerkvijo sv. Trojice
86
Prvomajski kolesarski maraton
s kolesom do zdravja
Karlovec, 1. maja
www.karlovac.hr
Dnevi piva
»peta reka«, ki teče skozi Karlovec
Karlovec, avgust–september
www.karlovac-touristinfo.hr
Kresna noč
kresovanje v središču mesta
Karlovec, 23. junija
www.karlovac-touristinfo.hr
Karlovška likovna srečanja
Galerija Vjekoslav Karas
Karlovec, dan mesta
www.gmk.hr
Vzpon meščanskega razreda je povezan tudi s karlovško
gospodarsko blaginjo. Trgovci z žitom, preprostega kmečkega
porekla, so se izenačili po ekonomski moči s plemiči. Novi
premožni ljudje, združeni z domoljubno aristokracijo, so se
prav tako nagibali k kulturni in politični uveljavitvi svojega
naroda in svoje (»Lijepe naše!«) domovine. Zato je Karlovec
eno vodilnih središč narodnega preporoda, ki se je pojavil
v zapisih grofa Janka Draškovića, v slikarstvu Vjekoslava
Karasa, petju Prvega hrvaškega pevskega društva »Zora«,
predanem delu društva Ilirskog čitanja društvo, dnevnikih
Dragojle Jarnević, verzih Ivana Mažuranića itn. Stare ceste
so deloma postale mestne ulice, čudovite, bidermajerske in
zgodovinske palače pa so še danes dom prebivalcev Karlovca
in znamenite ustanove. Ohranjene so tudi številne vojaške
stavbe, ki so v baročnem obdobju postale monumentalne.
Posebnost Karlovca so štiri reke, ki
tečejo skozi mesto.
87
Otočac
Otočac se lahko za svoj naziv in obstanek zahvali rečnemu otoku. Vse do 18. st. se je nahajal na naravnem otočku sredi reke
Gacke. Otok je bil utrjen z obzidjem in s stolpi zaradi obrambe.
Do njega se je lahko prišlo samo s čolnom čez vodo. Zaradi tega
je bil neosvojljiv, saj v svoji dolgi zgodovini ni bil nikoli osvojen.
Sredi reke
Eko-etno prireditev
razstavno-prodajni sejem
Otočac, julij
www.tz-otocac.hr
Športni ribolov na Gacki
šola ribolova, muharjenje
Gacka, od začetka aprila
do konca septembra
www.gacka.hr
Neapeljski kralj je krškemu knezu
daroval posest in grad leta 1300.
Škofijo v Otočcu je ustanovil
papež Pij II.
Otočac je dobil status mesta s
papeževo listino.
88
Popoln kontrast surovosti in negostoljubnosti Velebita predstavlja rodovitna, krotka pokrajina Gacko polje, resnična
podeželska idila z vodami, kjer živijo jate gosi in rac. V jugovzhodnem delu Gackega polja se nahaja devet znamenitih
kraških izvirov t.i. Vrila Gacke, skozi katere prihaja voda iz
podzemlja na površje in se izliva v tok kristalno čiste in hitre
ponikalnice Gacke, znane po slavni postrvi, ki tukaj raste tudi
petkrat hitreje kot v drugih rekah na kraškem prostoru. Razen
tega, da je znamenitost kraške hidrografije, je ta del Gackega
polja, poslikan z vijugastimi tokovi, hkrati še etnografski raj. V
mlinih na vodo pri izvirih Majerovo ter Veliko in Malo Tonko-
vića vrilo se še danes melje prvorazredno žito, medtem ko se
izpirajo pisane tkanine v vedrih v bistri in sveži vodi.
Otočac se nahaja v Gacki dolini.
Eno najstarejših naselij
s hrvaškim življem
89
Duga Resa
Vrtno mesto
Poletje na Mrežnici
rekreacija: plavanje, vožnja s kolesom
ob obali
Duga Resa, julij–september
www.tz-dugaresa.hr
Ljubitelje umetnosti vse bolj zanima stavbna dediščina mesta
Duga Resa: tukaj je bil zasnovan koncept t.i. vrtnega mesta
z delavskimi hišami že leta 1884. Tako je tedanja tovarna za
predenje in tkanje bila merilo ne samo za gospodarsko, ampak
tudi zasebno in družbeno življenje.
Zima: Vincekovo
tradicionalni dogodki
Duga Resa, 22. januarja
www.tz-dugaresa.hr
Jesen v Dugi Resi
zabavna prireditev
Duga Resa, oktober
www.tz-dugaresa.hr
Kopanje v Mrežnici je poseben užitek.
T.i. munjara, katere notranjost je leta
1908 oblikoval Hermann Bollé
Arhitektonska dediščina industrijskega mesta iz 19. st.
90
Samo mesto se je razvilo zahvaljujoč postavitvi tekstilne
tovarne. Do takrat so obstajale samo okoliške vasi, od leta
1884 pa se je oblikovalo industrijsko mestece. Delavski naselji
Kasar in Inzl, uradniška stavba, bolnišnica, otroški vrtec,
stavba velike in male vile so primeri ohranjene arhitektonske
dediščine industrijskega mesta v 19. st. Stavbna dediščina
se je izpopolnjevala z elektrarno (t.i. munjara) v Ozlju, ki so
jo leta 1908 dali postaviti prebivalci iz sosednjega Karlovca.
Njeno zunanjost je oblikoval znani Herman Bollé, in sicer v
zelo romantičnem stilu. Slikar in grafik iz Duge Rese Miroslav
Šutej je avtor čudovitega opusa sodobne hrvaške umetnosti.
Njegova dela se nahajajo v zbirkah zagrebškega in reškega
Muzeja za sodobno umetnost kot tudi v vodilnih svetovnih
galerijah in muzejih, kot sta galerija Tate v Londonu in Muzej
sodobne umetnosti v New Yorku.
Poletno bivanje na reki – že stari običaj
S svojo barvo in čisto vodo Mrežnica
privlači ljubitelje športov na reki.
91
Gospić
Nosilka vode Marta
Spominska hiša dr. Anteja Starčevića
v njegovi rojstni vasi Veliki Žitnik,
priča življenja velikega hrvaškega
politika in borca za neodvisno,
meščansko Hrvaško
Bužim
Zgolj 10 km od Gospića se nahajajo
ostanki ruševin srednjeveškega mesta.
Gospić je od leta 1699 upravno in
kulturno središče liškega prostora.
Gospiško-senjska škofija ima
sedež v Gospiću.
92
Muzej Like
atraktivne zbirke orožja in pohištva
www.tz-gospic.hr
[email protected]
Sedež Naravnega parka Velebit
Kaniža Gospićka 4b, 53000 Gospić
www.pp-velebit.hr
Središče Gospića od leta 1893 okrašuje bronasta skulptura
z nazivom Nosilka vode Marta (»Vodarica Marta«), delo
Roberta Frangeša-Mihanovića, postavljena v čast otvoritve
mestnega vodovoda, s čimer je bilo dokončano spreminjanje
srednjeveškega naselja in turškega podeželskega mesteca v
sodobno, pokrajinsko mesto.
Skozi Liko se je že v prazgodovini vila t.i. jantarska cesta, v
antični dobi je tukaj potekala cesta od Siscie (Sisak) proti
Solunu, sredi 18. st. je sodobna cesta Terezijana povezovala
Gospić in Karlobag, skozi Gospić pa je leta 1921 šel prvi
vlak. Kot znamenje novega obdobja je v Gospiću v parku
gozdu Jasikovac bilo urejeno prvo teniško igrišče v tem
delu Evrope, in sicer leta 1900. Po pregonu Turkov iz Like
leta 1699 je Gospić postal sedež liškega polka ter upravno
in kulturno središče liškega prostora. Poleg številnih zgradb,
namenjenih upravi, šolstvu in vojski, je v 18. st. bila zgrajena
tudi katedrala Marijinega oznanjenja (od 1781 do 1783). Na
njenem pročelju je bil postavljen bronasti relief, prav tako
delo Frangeša-Mihanovića, in sicer v spomin na bitko pri
Bilaju, ki je potekala leta 1809 pri Gospiću med francosko
vojsko pod vodstvom maršala Marmonta in krajišniki. Med
ostalimi starimi zgradbami velja izpostaviti stavbo Muzeja
Like z najbolj popolno zbirko dinarske tradicionalne kulture
na Hrvaškem, stavbo Visoke učiteljske šole (1869), stavbo
Liško-senjske županije (1894), stari mlin na vodo Murkovića
mlin na Novčici in rojstno hišo velikega hrvaškega slikarja
Miroslava Kraljevića.
Božično-novoletni prazniki ustvarijo
posebno vzdušje v mestu.
93
Baške Oštarije in Karlobag
Duhovnik in bojevnik
Kapucinski samostan
z dragocenimi umetniškimi slikami,
župnijska cerkev sv. Jožefa iz leta 1713
in cerkev Matere božje sedem žalosti,
med ljudmi bolj znana kot Kalvarija
Karlobag je dobil ime po nadvojvodi Karlu II.
Srednji Velebit se razteza do Baških
Oštarij na cesti Karlobag–Gospić.
94
Nad Karlobagom
se nahajajo ruševine srednjeveške
utrdbe Fortice in ostanki cerkve
sv. Karla Boromejskega,
zgrajene leta 1615.
V Karlobagu je rojen Marko Mesić (1640–1713), hrvaški
duhovnik in bojevnik, ki je leta 1689 spodbudil prebivalce Like k
uporu za končno osvoboditev pred turško oblastjo.
V čudoviti velebitski pokrajini, samo 18 km od Gospića, na
nadmorski višini 1000 metrov so Baške Oštarije, destinacija za
tiste, ki cenijo bogastvo flore in favne, planinstvo in alpinizem
ter smučanje in zimske športe. Spodaj, na morju, kakšnih 15
minut počasne vožnje z avtomobilom pa leži Karlobag, mesto,
ki je zapisano na vseh starih zemljevidih že iz antičnih časov.
Rimski Vegium, nato Scrissa in Bag je bil leta 1525 popolnoma
opustošen in požgan za časa turškega vdora. Leta 1580 je
prvič omenjen z imenom Karlobag po nadvojvodi Karlu II.
(1540–1590), ki je zaslužen za njegovo obnovo. Leta 1920 je
bilo urejeno mestno kopališče za turiste. Kot središče južnega
dela velebitskega primorskega področja v dolžini 42 km je
Karlobag z okoliškimi mesti – Ribarico, Cesarico, Lukovim
Šugarjem, Barić Drago in Baškimi Oštarijami – privlačna
turistična destinacija zaradi nedotaknjene narave, čistega
morja in stika z goro.
Ob vznožju vrhov se nahajajo
markantne doline.
Beli apnenčasti vrhovi se nadaljujejo
proti jugovzhodu.
95
Kultna mesta
Oltar narave
Impresivne reliefne oblike
in bogastvo rastlin, edinstveni primeri vegetacije in redki živalski primeri;
vrhovi, izviri, vrelci, morje, voda,
kamen …
Za Hrvaško
so to ne samo fascinatna
mesta s spektakularno pokrajino,
ampak tudi ena izmed
kultnih mest za hrvaški narod.
Vedi, da moraš biti krepkega in hrabrega srca, ker boš, gredoč z menoj, videla strašne in nenavadne reči, med katere je
vstopiti lahko, zlesti ven na svetlobo pa išče moč in trud … In
smo se odpravili po gori, zelo kamniti in strmi. Nismo veliko
prehodili, med gosto in zapleteno grmičevje smo stopili, prišli
smo k odprtini ene jame, ki se je v notranjosti bohotila kot
široka pečina … Šli smo naprej, v nas pa je butnil močan veter … – Ne boj se! Ta veter, veš, iz peklenih vrat prihaja, ki niso
zelo daleč od nas … To je ta veter, ki se med vami kliče burja.
Petar Zoranić
Planine
V rezervatih so razvite skoraj vse
kraške oblike.
96
Privlačna stran te regije je rezultat specifične kombinacije
dinamičnega reliefa in kraških ekoloških gorskih sistemov, planinske in mediteranske narave, povezanih z intenzivnim prehodom energije skozi zapleten kraški laboratorij. Eno izmed
kultnih mest, ki vzbujajo čustva in spodbujajo k razmišljanju,
je v prvi vrsti Velebit. To je ne samo najlepša hrvaška gora,
ampak tudi sveta gora hrvaškega naroda. V prvem hrvaškem
romanu Planine, ki ga je napisal Petar Zoranić leta 1536, vila
Zorica pošilja pastirja Zorana v gore, kjer se nahaja rastlina, ki
bo pozdravila njegovo bolečino zaradi neuslišane ljubezni. V
gorah, po katerih ga peljejo številne vile, se rešuje pred zvermi,
prispe pa do Vražjih vrat – Paklenice. Pastirji mu med ostalim
pripovedujejo še o nastanku Velebita. Po številnih drugih dogodkih se prikažejo tudi vile z imeni Latinka, Kaldejka, Grkinja
in Hrvatica. Prve tri imajo veliko zlatih jabolk, ki so simbol
književnih del, vila Hrvatica pa se toži, da jih nima. Tako je
povezovanje junakovega duševnega stanja in čudovite narave pripeljalo do potrebe za prebujanjem kulturne zavesti.
Ta področja spadajo v najlepše
kraške pokrajine na svetu.
Divje živali so vrhunski okras v
teh predelih.
97
Ogulin
Rojstni kraj pravljice
Edinstvena pot pravljic
združuje lepoto pokrajine in
domišljijo slavne
književnice, spodbuja k raziskovanju,
razigra domišljijo in kliče k aktivnosti.
Advent v Ogulinu
Ogulin, december
www.ogulin.hr
Ogulin je postal rojstni kraj
pravljice.
Ogulin je konec pomladi najbolj
priljubljeno mesto za otroke.
98
Ivanine presenetljive pripovedi
so zrasle iz njenega rojstnega kraja,
danes pa so prepoznane kot svetovna
kulturna vrednost, saj v številnih
prevodih navdušujejo otroke s celega
sveta in so nenehen navdih za nova
dela v vseh oblikah umetniškega
izražanja.
Iz Ogulina izvirajo prvi močni vtisi, ki se jih spominjam …
Spomnim se posebne vznemirjenosti, ki jo je v meni vzbudila
nenavadnost okolice in tamkajšnjih narodnih noš. Opazne
in nenavadne oblike Kleka ter romantičnost Dobre so moji
domišljiji pomenili hrano, tako da sem globoko v noč v svojih mislih oblikovala najbolj nenavadne slike in fantastične
možnosti, kaj vse se je odvijalo v globoki noči okrog Kleka.
Ivana Brlić Mažuranić
Priče iz davnine (Zgodbe iz davnine), znano delo Ivane Brlić
Mažuranić, so navdihnjene s spomini na rojstni Ogulin. Književnica z edinstveno domišljijo, Ivana Brlić Mažuranić prihaja
iz priznane meščanske družine Mažuranić, družine intelektualcev. Oče Vladimir Mažuranić je bil pisatelj, odvetnik in
zgodovinar, stara mati Aleksandra Mažuranić je bila sestra
jezikoslovca Dimitrija Demetra, njen stari oče Ivan Mažuranić
pa znani politik, hrvaški ban in pesnik. Tako je pridobila izvrstno izobrazbo, vključno z znanjem tujih jezikov. Ivana je iskala
motive za svoje pravljice, napisane kasneje v Slavonskem Brodu, mestu, v katerem je živela in se postarala, in sicer v spominih na rojstni kraj Ogulin in njegovo okolico. Zahvaljujoč
tem draguljem hrvaške in svetovne književnosti, se v Ogulinu
kot v rojstnem kraju pravljice odvija mednarodni Ogulinski
festival pravljice (Ogulinski festival bajke – OGFB), otroke in
odrasle pa skozi celo leto pričakujejo številne kreativne delavnice za sprostitev domišljije in razvijanje umetniškega duha.
Ogulinski festival pravljice
junij
www.ogfb.hr
Zabava, ob kateri se malčki še
marsičesa naučijo
Sproščanje domišljije in razvijanje
umetniške nadarjenosti
99
Festival pravljice
100
Narava v tej regiji ustvarja resničen festival pravljic s svojimi
raznolikostmi, lepotami in posebnostmi. Čudežni prizori se
vrstijo eden za drugim in je težko določiti, kateri izmed njih
pušča močnejši vtis na obiskovalca. Takšno okolje, polno
mitoloških, legendarnih, fascinantnih naravnih oblik in
izpolnjenega življenja, je moralo ustvariti pisatelja, ki je vse
to zajel s svojim srcem in prelil v pravljico. Zato ni slučajnost,
da je v Ogulinu rojena Ivana Brlić Mažuranić (1874–1938),
književnica, ki je izpisala najlepše strani v hrvaški književnosti
za otroke. Njene Priče iz davnine (Zgodbe iz davnine), kot je
sama zapisala, so bile navdihnjene s spomini na romantičen
tok reke Dobre, čudežne in vihrave oblike Kleka, narodno
nošo in navade. Še danes lahko doživite moč njenih besed
v Ogulinu – rojstnem kraju pravljice! Njeni liki Kosjenka,
Regoč, Stribor, Jaglenac, Rutvica, Palunko, Vjest, Potjeh,
Malik Tintilinić, Svarožić, Bjesomar in ostali zares živijo v
gorskih pečinah, gozdovih, jamah, rekah, jezerih in ruševinah
starodavnih mest, razsutih po tem delu Hrvaške. Ivanina
hiša pravljic v Ogulinu je multimedijsko središče, povezano z
drugimi mesti v državi in svetu, ki gojijo ljubezen do pravljice.
101
Strogi rezervat
Čarovnij na pretek
Smreke
iz Škrbine drage so se izkazale
pri izdelavi violin morda zato,
ker so rasle tam, kjer v zimskih nočeh
vetrovi prirejajo najbolj nore
koncerte.
Vrhovi, kakor da se dotikajo in se nenehno razkrivajo v novih
oblikah, kot da se v tem cesarstvu kamnitih vezi bere zgodovina
prenekatere burje in nevihte, smreke pa rastejo iz razpok
v skalah in pričajo o življenju. Njihove sence po bregovih
prispevajo k čarovniji, kot da je že tako ni dovolj.
Ante Rukavina
1979
Velebitska degenija je strogo zaščitena vrsta.
Čarobnost zasledite v zares vseh smereh.
Velikanske grmade belih apnenčastih vrhov
102
V osrednjem delu gore Velika Kapela na meji med Karlovško
in Primorsko-goransko županijo se nahaja rezervat Bele
in Samarske stene, njegovo področje pa je zaradi izjemnih
kraških fenomenov razglašeno za strog rezervat, enega
izmed dveh takšnih zaščitenih prostorov na Hrvaškem. Drugi
strogi rezervat so Hajdučki in Rožanski kukovi v Narodnem
parku Severni Velebit. V teh rezervatih so razvite skoraj
vse kraške oblike – od majhnih skal, razpok, dolinic, vrtač,
strmih pečin, stolpov, skalnih sten do globokih jam. Ta
področja spadajo med najlepše kraške pokrajine na svetu
zaradi svoje številčnosti, raznolikosti in lepote. Krik zveri ali
plahutanje ptičjih kril občasno prekinja tišino v smrekovem
in bukovem gozdu, enako zastrašujoče pa so neraziskane
ponikve. V nekatere izmed njih še ni stopila človeška noga.
Pod dramatičnim površjem se vendarle skriva veličasten svet
podzemske kraške morfologije. Globoke velebitske jame so
znane že po celem svetu. Jamski sistem Lukina jama–Trojama
je globok 1392 metrov in se šteje kot ena najdaljših jam na
svetu. Jama Patkov gušt je na drugem mestu na svetu po
dolžini vertikale (553 m). Jama Velebita ima spet najdaljšo
notranjo vertikalo na svetu (513 m), jama Meduza pa je takoj
za njo.
Vrhovi so med seboj ločeni z globokimi ponikvami in prepadi.
103
Plitviška jezera
Pod slapom biserov
Sibirski zlati bet
(Ligularia sibirica) je na Rdečem
seznamu mednarodne zveze IUCN
v kategoriji kritično ogroženih
vrst, Narodni park Plitviška jezera
pa je edino nahajališče te vrste na
Hrvaškem kakor tudi najširše na
prostoru jugovzhodne Evrope.
Mesojedi rastlini
okroglolistna rosika (Drosera
rotundifolia) in navadna mastnica
(Pinguicula vulgaris) sta na Rdečem
seznamu mednarodne zveze IUCN
v kategoriji kritično ogroženih vrst.
Vodna mešinka (Utricularia minor) je
zelo redka vodna mesojeda rastlina.
Tukajšnja čudovita voda, ki je ustvarila samo sebe, nalaga
lehnjak po mahu in že tisoče let postavlja brane, da se lahko
pred njimi nabira in jih preskakuje, vendar ne samo enkrat,
ampak nenehno prek številnih stopničastih slapov. Včasih se
spušča z večje, spet drugič z manjše višine ali kot gladek slap ali
kot visoka, graciozna kaskada.
Lepi čeveljc
(Cypripedium calceolus) je najlepša
evropska orhideja!
Usodni »da«
so izrekli številni srečni pari na tem
čudovitem mestu!
Narodni park je razglašen leta 1949.
Slapovi in kaskade povezujejo jezera.
Svetovna naravna dediščina (Unesco) od leta 1979
104
Plitviška jezera so v vsakem letnem času drugačna – spomladi
se bohotijo s cvetjem, poleti so obkrožena z bujnim zelenjem,
jeseni dežuje ognjemet zelenega, rumenega in rdečega
listja v vseh odtenkih, pozimi pa so ogrnjena z ledom in
s snežno odejo. Njihove vode postavljajo ves ta čas svoje
lehnjakove skakalnice skozi zapletene fizikalno-kemične in
biološke postopke. Padavine absorbirajo ogljikov dioksid,
s prehodom skozi tla nato nastaja ogljikova kislina, ki topi
apnenec, pršenje vode na slapiščih pa sprošča ogljikov dioksid
in netopen kalcijev karbonat, ki se nalaga na mahu in algah.
Plitviška jezera skrivajo še veliko skrivnosti in pomenijo izziv
za znanstvenike in znanost, kljub temu, da je ta fenomen že
raziskan v veliki meri. Šestnajst večjih in cela vrsta manjših
jezer, ki se hranijo z vodo gorskih rečic in potokov, je našlo
svoje mesto pod soncem med gorama Ličko Plješivico in Malo
Kapelo. Delijo se v dve skupini – Zgornja (Prošćansko jezero,
Ciginovac, Okrugljak, Batinovac, Vir, Veliki in Mali Jovinovac
t.i. Veliko in Malo jezero, Galovac, Milino jezero, Gradinsko
jezero, Veliki burget in Kozjak) in Spodnja jezera (Milanovac,
Gavanovac, Kaluderovac in Novakovića brod). Prošćansko
jezero in Kozjak sta največji in hkrati najbolj globoki jezeri (37
in 46 m), medtem ko globina ostalih v glavnem ne presega
več kot 15 metrov. Na koncu se vode iz vseh jezer združujejo
in skupaj z 78-metrskim Velikim slapom potoka Plitvice,
največjim in najlepšim na Hrvaškem, ustvarjajo reko Korano,
ki se prebija skozi kanjon v smeri proti severu.
Jezera se delijo na Zgornja in Spodnja.
Lehnjakove usedline se oblikujejo že
od pleistocena.
Najbolj obiskan hrvaški narodni park
105
Samograd
Grad iz biserov
Ogledi jam
v pomladanski, poletni in jesenski
sezoni
Samograd, največja in najbolj
privlačna jama na Grabovači
106
Jamski park Grabovača
www.pp-grabovaca.hr
Če bi bilo možno spustiti sončni žarek v jamo, da bi zasijal po
teh čarobnih prostorih, bi se Samograd spremenil v grad iz
biserov, kot bi ga gradila vila.
Dragutin Hirc
(1853-1921)
naravoslovec, planinec in potopisec
Samograd, ki pomeni »samoustvarjen«, »samograjen«, je
največja in najprivlačnejša jama na vzhodnih pobočjih hriba
Grabovača, ki je edinstven po tem, da se na tem majhnem
področju nahaja celo šest jam in ena votlina. Samogradsko
jamo krasi bogastvo visečih in stoječih kapnikov, sigastih
stebrov in dva sigasta mosta. Vhod se nahaja na 675 metrih
nadmorske višine, leži v elipsasti vrtači, ima obliko ožjega
kanala, nato se razširja v veliko dvorano, ki se spet zožuje.
Pristop do nje je lahek, napredovanje skozi razsvetljeno jamo
po kamnitih stopnicah in stezah pa je enostavno za vse
starostne skupine.
Naravoslovec Dragutin Hirc je opisal
tudi to področje.
Samograd, »sam ustvarjen,
sam zgrajen«
Okrasi znotraj jame in izven nje
107
Baraćeve špilje
Bakle v dvoranah
Jama Vrlovka pri naselju Kamanje
najdeno različno predzgodovinsko
in rimsko orodje, ostanki lončenih
izdelkov ter rimski denar cesarja
Klavdija II. Gotskega, ki je vladal od
leta 268 do 270
www.kamanje.hr
Veliki jamski sistem
paleontološka in arheološka najdišča,
podzemski živalski svet
www.baraceve-spilje.hr
Jame Baraćeve špilje so bile na topografskih zemljevidih
zarisane že leta 1699, za obiskovalce pa so bile odprte leta 1892.
Tisti čas so se gospoda vozila s kočijami od Karlovca do jam,
skozi katere so jih peljali vodniki ob siju bakel.
Baraćeve špilje
organizirani turistični ogledi jam
Baraćeve špilje
Jama Gajina pećina
arheološko nahajališče iz obdobja
Japodov in mesto za športno plezanje
ter oddih
www.rakovica.hr
Tri jame – Zgornja, Spodnja in Nova
Vhodi v vse tri jame so na
severni strani.
Jame Baraćeve špilje se nahajajo kakšnih
6 kilometrov od Rakovice.
108
Vzhodno od Rakovice so jame Baraćeve špilje – Zgornja,
Spodnja in Nova. Jamski sistem je dolg 12 kilometrov, za
obiskovalce pa so urejene dvorane in kanali Zgornje jame.
Prvi članek o teh jamah z naslovom Die Wassernoth im Karst
je bil objavljen leta 1874, podpisal ga je I. T. Bunek, posebno
pozornost paleontološkim in arheološkim raziskavam
omenjenih jam pa je posvetil profesor Mijo Kišpatić. Slednji
je objavil svoje raziskave v časopisu Viestnik Hrvatskoga
arkeologičkoga družtva leta 1885 in v svoji knjigi Slike iz
geologije. Na njegovo spodbudo je bil utemeljen Odbor za
raziskovanje in ureditev jam Baraćeve špilje že leta 1892 z
željo, da se čim bolj ohrani to vredno nahajališče.
Živi svet v jamah Baraćeve špilje
Izlet v Baraćeve špilje opisuje
Jožef pl. Sugh leta 1898.
Paleontološke in arheološke raziskave
vodi Mijo Kišpatić.
109
Štirovača
Gozd vsakršnih
čudežev
Muzej gozdarstva
v eni izmed treh najstarejših
gozdnih služb na Hrvaškem
www.tz-senj.hr
Štirovača
gorska akcija zbiranja in druženja
PD Šumar, konec junija
www.pdsumar.hr
Najbolj razširjena gozdna skupnost gorskega
vegetacijskega pasu je bukov gozd.
Bukovi in smrekovi gozdovi na nadmorski višini nad 800 metrov
110
Taborjenje v Mrkvištu
planinarjenje in druženje
PD Zavižan iz Senja, konec julija
www.hpd.zavizan.com
Ljubim tvoje čudodelne vile,
tvojih otrok borbene šale,
rojstne Like divje doline,
strme hraste, topole in nagnoje ...
Danilo Medić
1873
Velebitu
Narodni park Severni Velebit zajema v svojem južnem
delu tudi del gorske doline Štirovače, znane po velikih in
ohranjenih iglastih gozdovih, posebni svežini gorskega zraka
ter bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Štirovača je ena
redkih področij v narodnem parku z izvirom pitne vode in
nekaj potočki, ki napajajo vlažne livade v okolici. V preteklosti
je bila Štirovača izjemno živo mesto, še posebej v toplih
poletnih mesecih. Tam so bile žaga, restavracija, hiše, v katerih
so živeli živinorejci s svojimi družinami, delavci gozdne službe
in tisti, ki so delali na žagi, danes pa je priljubljena izletniška
točka lokalnih prebivalcev in prijetno mesto za oddih gostov.
Sodelovanje med ustanovami in posamezniki
pri spremljanju živega sveta
Gozdno bivališče velikega števila živali
Velebitski, veliki gozd iglastega drevja
111
Cissa in Novalja
Potopljeno mesto
Kulturno poletje v Novalji
Novalja, junij–september
www.tz-novalja.hr
Mestni muzej Novalja
arheološka, podvodna arheološka,
etnološka, umetniška, fotografska
zbirka
www.muzej.novalja.hr
Cissa je bila največje rimsko naselje na otoku Pagu. Ostanki
tega mesta, ki je po legendi bilo uničeno in potopljeno v potresu
v 4. st., so danes vidni na peščenem in prodnatem dnu plaže
Caske.
Vodovod Talijanova buža
antični podzemeljski vodovod,
dolg 1050 metrov
www.otok-pag.net
Na peščenem dnu se vidijo
ostanki potopljenega mesta.
Amfora, ostanki tovora s potopljene
antične ladje
Ime Novalja izvira iz latinske besede navalia,
ki pomeni pristanišče.
112
Iz časov rimskega mesta Cissa (1. st. pr. Kr.) je ostal
enokilometrski vodovod, prebit skozi živo steno, ki je
oskrboval naselje in njegovo pristanišče Novaljo, katere ime
izvira iz latinske besede navalia, ki pomeni pristanišče. Mestni
muzej Novalja je zgrajen nad vhodom v antični vodovod,
z atraktivnimi zbirkami pa dokumentira vsa zgodovinska
obdobja. Še nešteto je rimskih najdišč na kopnem in v
morju, kot so ostanki podeželske vile (villa rustica) z mozaiki
ali ostanki tovora s potopljene antične ladje na morskem
dnu. Po propadu Cisse se je Novalja v 5. st. razvila v veliko
naselje, o čemer pričajo tudi ostanki treh veličastnih
zgodnjekrščanskih bazilik.
Riba je bila v antiki osnovno
živilo v kuhinji tega kraja.
Talijanova buža, kilometrski
podzemski vodovod
Rimska najdišča na kopnem in v
morju v zelo velikem številu
113
Mati božja
Sveta Marija
Najstarejša znana podoba Matere božje na vzhodni strani
Jadrana se nahaja na relikviariju v Novalji. Njena podoba
z razširjenimi rokami za molitev je nastala kakšnih sto
let pred Efeškim koncilom leta 431, po katerem so bile
številne cerkve na jadranski obali posvečene Mariji.
Relikviarij iz Novalje
eden najlepših relikviarijev
zgodnjekrščanskega obdobja
Novaljski relikviarij iz 5. st.
Novaljka Kate
Cerkvica sv. Antona v Novaljskem polju
114
Otok Pag je bil naseljen že v mlajšem paleolitiku. V zadnjih
stoletjih starega veka so ga naselili Liburni, porušene razvaline
njihovih naselij na hribčkih pa so vidne še danes. Po razpadu
zahodnega rimskega cesarstva leta 476 za časa velikih selitev
so otok zasedli različni narodi, v 7. st. pa ga naseljujejo Hrvati.
Glavno mesto je bila Keša, katere ime izvira iz stare Cisse.
V času spopada med Rabom in Zadrom za prevlado nad
otokom v 12. st. je Keša propadla, vodilno vlogo pa je prevzelo
mesto Pag. Leta 2010 je bil najden najstarejši hrvaški bronasti
nakit (od 9. do 11. st.), kar je vzbudilo veliko pozornost,
najden pa je bil v otroškem grobu v bližini cerkve sv. Jurija.
Za časa velikih selitev na otok
prihajajo različni narodi.
Zgodnjekrščanski relikviarij se hrani v
Arheološkem muzeju v Zadru.
115
Od rta Kijac do zaliva Mandalina
Kristalno bistro
Jadralska regata
Senj, julij
www.tz-senj.hr
Kristalno bistro morje na tem delu
Jadrana
Burja je posebnost senjskega področja.
116
Ribiške fešte
Senj in sv. Jurij, julij
www.tz-senj.hr
Ob mestu Senju, ki je bil nekoč znan po slavni uskoški in
zatem trgovski mornarici, danes pa je poznan po Jadralskem
klubu Senj, velja omeniti tudi manjša primorska naselja s tega
področja, in sicer naselja Bunica, Kalić, Sveti Juraj, Lukovo
Otočko, Donja Klada, Starigrad, Jablanac, Stinica, Prizna,
Cesarica, mestece Karlobag, Lukovo Šugarje in Barić Draga.
Tukaj je morje kristalno bistro.
Ozek obmorski pas Liško-senjske županije pod Velebitom,
ki se v dolžini 118 kilometrov razteguje od rta Kijac severno
od Senja pa vse do zaliva Mandalina južno od mesteca Barić
Draga, je eden najbolj impresivnih delov na celotni hrvaški
obali. Čeprav so manj znana, ker turistična sezona pod goro
traja nekoliko krajše, pa vam stara ribiška mesteca podarijo
mir in tišino ob radostih v plavanju, sprehajanju po gorskih
poteh ali planinarjenju. Od tukaj je zares lahko spremeniti
okolje – na otokih v bližini prevladuje pravo poletno vzdušje
hrvaškega Jadrana, v gorah pa nas čakajo razcveteli pašniki,
sence dreves in čudoviti potoki ter rečice.
Manjša primorska naselja so zelo
slikovita.
Sprememba ambienta je precej enostavna.
Eden najbolj impresivnih predelov
na celotni hrvaški obali
Stara ribiška mesteca ponujajo
mir in tišino.
117
Zaliv
Zavratnica
Zavratnica – od leta 1964 zaščitena pokrajina
118
Zavratnica, eden najčudovitejših zalivov velebitskega primorja,
je v začetku 20. st., ko je potekala gradnja zgornje steze z
razgledno točko in sprehajališča ob morju, postala skrito
letovišče dunajske in praške elite.
Privlačen, 900-metrski, ozek zaliv, vrezan v velebitsko skalo,
spominja na norveške fjorde. Širina zaliva se spreminja od 50
do 150 metrov, kanjon pa se dviguje do višine 100 metrov.
Oddaljena je samo 15 minut hoje ob morju od Jablanca.
Do zaliva se pride tudi iz vasi Zavratnica, in sicer tako, da
se spustite od razgledne točke po peščeni stezi proti morju.
Zavratnica je nastala s tektonskim gibanjem, ki je pretrgalo
karbonatne skale, nakar so velebitske vode poglobile kanjon.
S počasnim potapljanjem obale Jadranskega morja se je
postopoma spustila tudi rečna dolina Zavratnice v morje.
Tudi sam književnik Vjenceslav Novak se ni mogel upreti
čarobni privlačnosti Zavratnice, saj je tukaj našel navdih za
svoja dela.
Zavratnica je od leta 1981 del
Naravnega parka Velebit.
Skrito letovišče za dunajsko in paško
elito v začetku 20. st.
119
Bele in Samarske stene
Čudovito lepe
Bele in Samarske stene
edinstven geomorfološki
kraški fenomen
www.tz-grada-ogulina.hr
www.tz-senj.hr
Vrtovi
male jase, bogate s floro
Bele in Samarske stene so edinstvene po svoji lepoti – z ničimer
primerljive in ničemur podobne. Privlačni lepoti njihove
surove in neokrnjene narave se je težko upreti. Narava je tukaj
ustvarila labirint kraških oblik, številne visoke, navpične skale
in globoke, neprehodne ponikve ter prepade z večnim snegom
na dnu.
Steza Vihoraški put
povezuje Bele in Samarske stene.
Bele in Samarske stene so dobile naziv
po navpičnih, belih skalah.
Gozd na vrhovih je nedotaknjen.
Bele in Samarske stene nudijo posebno estetsko doživetje.
120
Bele in Samarske stene so sestavni del gore Velika Kapela. V
začetku sta oba grebena tvorila edinstveno gorsko pobočje,
pozneje pa so tektonske sile razkosale to celino na več
manjših delov, ki so pod vplivom delovanja ozračja in kemije
dobile današnjo, osupljivo podobo. Te oblike so dobile nazive
glede na to, kakšne asociacije so vzbudile – Dvorac, Čovuljak,
Morski pas, Amfiteatar, Piramida, Dvorac-Kula, Prsti itn.
Leta 1985 so bile razglašene za strog rezervat zaradi svojih
lepot in redkih ter endemičnih rastlinskih vrst. Zahvaljujoč
nepristopnosti, so bile Stene izolirane in zelo malo znane, na
tak način pa so njihove naravne značilnosti ostale ohranjene.
Pot do Belih in Samarskih sten so odkrili logarji, ki so 28. julija
1899 pri sledenju medvedjih stopinj našli prehod skozi na prvi
pogled neprehodne predele.
Prvi botanik, ki se je povzpel na Bele stene,
in sicer 28. julija 1899, je bil Dragutin Hirc.
Kraška naravna delavnica vedno ponuja
novo doživetje in nov detajl.
Skale se dvigajo iz neprehodnih ponikev in prepadov
z večnim snegom na dnu.
121
Dišeči smilj
Raznolikost rastlin
Velebitski botanični vrt
Narodni park Severni Velebit
www.np-sjeverni-velebit.hr
Meteorološka postaja Zavižan
najvišja meteorološka postaja na
Hrvaškem
Izjemno raznovrstno rastlinsko področje
Gorske livade in pašniki so pomembni za
ohranitev biološke raznolikosti.
122
Velebit, čarobno skalovje,
Ljubim tvoje dišeče smilje,
Tvojih dolin različno cvetje,
Prepade in oholo kamenje,
Vitke jelke, okrašene veje …
Danilo Medić
1873
Velebit
Na področju Velebita je zabeleženih več kot 1850 rastlinskih
vrst in podvrst, med katerimi je celo kakšnih osemdeset
endemičnih, najbolj znane pa so – velebitska degenija, hrvaška
sibireja, hrvaški repnjak, velebitski nageljček in kitaibelova
orlica. Zato je celotna gora prejela status naravnega parka,
znotraj katerega sta razglašena dva narodna parka. Na južnih
pobočjih je Narodni park Paklenica, na severnih pa Narodni
park Severni Velebit. Znotraj Naravnega parka Velebit so
posebno zaščitene naravne celine Strog rezervat Hajdučki
in Rožanski kukovi, posebni rezervat z gozdno vegetacijo
Štirovača in Velebitski botanični vrt na Zavižanu, zaščiteni pa
so tudi številni posamezni naravni fenomeni.
Raznolikost naravnih bivališč je
omogočila razvoj posebne flore.
Zbiranje in določevanje posameznih vrst v sodelovanju z ustanovami, združenji in s posamezniki
123
Rastoke
Slap Vilina kosa
Prvomajski prazniki
zanimivi dogodki na Korani
in Mrežnici
Rastoke, maj
www.mirjana-rastoke.com
Pod rastoškimi strehami
praznik domače tradicionalne hrane
Rastoke
www.slunj-rastoke.com
Slika reke Slunjčice je čarobna in veličastna. Ta pravljični svet je
bogat z lehnjakovimi grmadami, bisernato orošenim mahom,
nešteto blestečimi slapovi in razigranimi brzicami. Na mestu,
kjer se Slunjčica izliva v Korano, so tudi približno desetmetrski
slapovi, izmed katerih so najlepši Veliki buk, Hrvoje in Vilina
kosa.
Poroka v naselju Rastoke
na posesti družine Holjevac
Rastoke, skozi leto
www.slunj-rastoke.com
Rastoke se imenujejo tudi Male Plitvice.
Čarobna, veličastna slika
124
Rastoke navdušujejo s slapovi, z vodopadi, brzicami, otočki,
s potoki, z zelenjem, vegetacijo in s pravljičnimi hiškami za
bivanje in z mlini na vodo. Že samo ime naselja pravi, da
se tukaj raztaka in preliva voda. Slapišče je tukaj bogato
razvejano, Slunjčica pa se pretaka v množico krakov z več kot
dvajsetih slapov in vodopadov, se preliva med hišami in mlini,
teče izpod lesenih mostičev, ponekod mirna in krotka, drugod
glasna in prhutajoča, razpršena in prskajoča. V čisti vodi pod
majhnim mostom plavajo postrvi. Rastoke se imenujejo tudi
Male Plitvice, saj so slapovi, bistrina vode in dišeča svežina
pravo preddverje najbolj znanega in najstarejšega narodnega
parka.
Slunjčica se glasno kotali in
šelesti, prska ter izpareva.
Rastoke so dobile svoje ime po tem,
ker se tukaj raztaka in preliva voda.
125
Klek
Speči velikan
Poučna botanična steza
spoznavanje rastlinskih in endemičnih
vrst
Klek
www.aktivni-odmor.com
www.tz-grada-ogulina.hr
HOC Bjelolasica
hrvaški olimpijski center
www.bjelolasica.hr
Klek, štrleči vrh na vzhodnem robu
masiva Velika Kapela
126
Čarovnice, vile in vilenjaki
festival, opravljanje izpita za
letenje na metli, animacija
za vse starosti
Klek, junij
www.ng-junior.com
www.tz-grada-ogulina.hr
Na celotnem področju Hrvaške ne obstaja vrh, s katerim se je
človeška domišljija toliko ukvarjala, kot se je to godilo Kleku. Po
ljudskem izročilu je Klek sedež čarovnic, ki so skorajda postale
simbol Kleka n Ogulina. Če se ga opazuje iz daljave, je videti
kot velikan, Klečice so njegove noge, skala na vrhu pa njegova
glava.
Klek ima obliko 3–4 kilometrov dolgega grebena v smeri
severozahod–jugovzhod, ki je od vznožja do vrha prekrit z
gozdno odejo, medtem ko se ob vznožju gore razprostirajo
prostrane livade z bogato spomladansko floro. Klek je ena
najbolj znanih gora na Hrvaškem tako zaradi zanimivega
videza, kot tudi zaradi 200 metrov visoke stene, ki že od
nekdaj vabi plezalce. To je gozdnat greben, dolg skoraj 4
kilometre, iz katerega se dviguje ogromna kamnita glava z
enega in dve kamniti »nogi« – Klečici – z drugega konca.
Sodi v gorski masiv Velike Kapele. Johannes Frischauf,
profesor matematike iz Gradca, očaran nad lepotami Kleka,
je leta 1874 spodbudil ustanovitev planinskega društva na
Hrvaškem. V spomin na začetek organiziranega planinstva pri
nas je Klek del znaka Hrvaške planinske zveze.
Geološka poučna steza Klek
spoznavanje geološke dediščine
zaščitenega naravnega področja –
značilne pokrajine Kleka
www.karlovac-nature.hr
www.tz-grada-ogulina.hr
Proslava planinskega novega leta
Klek, prvi konec tedna po
silvestrovanju
www.plsavez.hr
www.tz-grada-ogulina.hr
Oton Postružnik, Klek, 1929
Klekova jugovzhodna stena – prva šola
hrvaških plezalcev
Čudežni Klek, speči velikan
127
Kuterevo
Medvedki in
tamburice
Zavetišče za mlade medvede
Kuterevo
rešitev za medvedke, ki so ostali brez
matere
www.kuterevo-medvjedi.hr
Medvedki, ki so ostali brez matere, najdejo
svoje zavetje v naselju Kuterevo.
128
Danes cela Hrvaška pozna dve gorski naselji – Krasno v
Naravnem parku Velebit na 800 metrih in Kuterevo na 559
metrih nadmorske višine.
Kuterevo, naselje na obronkih severnega Velebita, je znano
že iz davne preteklosti po obdelovalcih lesa, ki so prodajali
sodčke, bukare (lesene vrče) in stole tudi na oddaljenih
dalmatinskih sejmih. Izjemno dobri so izdelovalci tamburice
dangubice ali samice, ki se imenuje še kuterevka. Kot spretni
tesarji izdelujejo ponekod tudi dolga vesla za ladjice na morju.
Danes pa je Kuterevo znano po že omenjenem zavetišču za
medvedke, ki so zaradi pomanjkanja ali kakšnega drugega
razloga ostali brez svoje matere. Turisti, ki želijo uživati v miru,
vseeno niso v popolni divjini, le-ta je samo nekaj sto metrov
stran in čaka, da se odzovete na njen klic.
Izdelovalec tamburice, znane
pod nazivom kuterevka
Prostovoljci z različnimi poklici in izobrazbo
so redni obiskovalci Kutereva.
129
Krasno
Čudežen cvet
Sir iz Krasnega
združuje velebitska prostranstva
in marljivost liških živinorejcev
Krasno
www.tz-senj.hr
Praznik sv. Anteja
obnavljanje navad in liška olimpijada
Krasno, 13. junij
www.tz-senj.hr
Krasno se nahaja pod vrhovi Nadžak-bilo
ter Senjsko in Švičko bilo.
Sir iz Krasnega se proizvaja iz kravjega in
ovčjega mleka.
130
Mati božja iz Krasnega
svetišče, ki ga obiskujejo
verniki iz cele Hrvaške
Krasno, 15. avgusta
www.tz-senj.hr
Legenda pravi, da so mali pastirčki našli čudežen cvet, ki je imel
v svoji sredici podobo Matere božje. Utrgali so ga in odnesli v
vas, vendar so ga zjutraj našli na istem mestu. To se je ponovilo
nekajkrat, nakar so prebivalci Krasnega postavili kapelico Matere božje, njen oltar pa se nahaja prav na mestu, kjer je rasel
ta cvet. V svetišče so včasih prihajali romarji na veliki in mali
šmaren, in sicer iz zahodne Bosne, Korduna, Like in Krbave, danes pa iz cele Hrvaške in sveta.
Krasno je idilična gorska vas, ki se nahaja v dolini na 800 metrih nadmorske višine ob vznožju vrhov Nadžak-bilo, Senjsko
in Švičko bilo. Šteje 14 zaselkov na obrobnih predelih Krasnega polja, slikovite doline, dolge 7 km, obkrožene z vseh strani
z visokimi in gozdnatimi strminami in vrhovi. Tradicionalna
dejavnost tega kraja je gozdarstvo, saj se lahko Krasno pohvali
s prvo gozdno službo na Hrvaškem, utemeljeno davnega leta
1725. Ob 240 obletnici ustanovitve gozdne službe je v mestu
bil odprt prvi muzej gozdarstva, ki nas spominja na to, kako
se je nekoč delalo, hkrati pa opozarja, da je treba skrbno
gospodariti z gozdom. Ne smemo pozabiti mestne sirarne, ki
proizvaja odličen kravji in ovčji sir, zahvaljujoč dolgoletnim
izkušnjam, tradicionalnim receptom in domačemu mleku.
Krasno je tudi sedež uprave NP Severni Velebit.
Čudežen cvet so videli pastirčki nad
naseljem Krasno, kot pravi legenda.
131
Veličasten rekreativni
park
132
Na področju turistične regije Lika–Karlovec je na voljo veliko
izjemnih priložnosti za aktiven oddih. Tukaj se najdejo številne možnosti za rekreacijo in šport za vse starosti in telesno
pripravljenost: od mirnih sprehodov na čistem gozdnem zraku, obogatenem z gorskim ozonom ali morskimi aerosoli, do
gorskih pohodov zmerne težavnosti, do alpinističnih izzivov
z ekstremno zahtevnostjo; od organiziranega turističnega
ogleda jam do speleoloških spustov v še neraziskane jame ali
potapljanje v podmorski svet na majhne ali velike globine; od
poletne osvežitve v bistrih rekah, jezerih ali na jadranskih
plažah do vožnje s kanujem ali kajakom, z raftom ali jadrnico. Lov in ribolov sta na voljo v vseh delih regije. Zimski
športi so eden glavnih adutov, kolesarjenje pa vse bolj
postaja zaščitni znak aktivnega oddiha na področju Like in
Karlovca.
133
Kolesarstvo in rafting
Kolesarjenje z dušo
Hrvaški olimpijski center Bjelolasica,
nahaja se v Jasenku
www.bjelolasica.hr
»Bike & Bed«
kakšnih sto namestitvenih objektov,
ki izpolnjujejo kriterije »kolo in
zajtrk«
www.bicikl.hr
www.tzkz.hr
Planinarjenje, sprehajališča, poučne steze, nordijska hojahodanje
134
Kolesarski turizem
11 županijskih kolesarskih poti
s skupno dolžino več kot 700 km;
kolesarsko-turistični zemljevidi,
signalizacija, možnost najema koles,
servisi za kolesa
cikloturizam.tzkz.hr
Kolo je po prihodu na Hrvaško hitro postalo priljubljen pripomoček lokalnega prebivalstva, kasneje ga je v veliki meri
zamenjal avtomobil, danes pa novo omrežje avtocest razbremenjuje državne in lokalne ceste pred motornim prometom
in omogoča varno vožnjo s kolesom. Med potjo se na kakšni
vaški posesti lahko dobi kozarec pitne vode ali celo domača
hrana ob iskreni dobrodošlici. Karlovška županija zares ponuja
nepozabne kolesarske poti in aktiven oddih za konec tedna.
Užitek je peljati se po kolesarsko-turističnih poteh Karlovške
županije in uživati ob naravnih lepotah ter sprejeti gostoljubje prebivalcev. Fizično nezahtevna vožnja po lokalnih cestah,
ki sledijo tokove bistrih rek, je namenjena občasnim kolesarjem, vendar tudi resničnim ljubiteljem narave, medtem ko
so gorske steze, ki izžamejo tudi zadnji atom moči, resničen
izziv za tiste, ki želijo dati vse od sebe in svojega kolesa. Vsaka pot ponuja posebno doživetje, izpopolnjeno z izjemno
izbiro hrane po zmernih cenah. Lokalne specialitete ob
pogledu na slapove ali mirno jezero, bogastvo zgodovinske dediščine, začinjeno z legendami, namestitev »kolo in
zajtrk« (bed & bike), kolesarski hotel, servis in prodajalna
s kolesarskimi potrebščinami – vse, kar si kolesar zaželi!
Zdravilišče Lešće
se nahaja ob sami reki Dobri.
www.toplice-lesce.com
Turistični center Petrova gora
www.muljava.hr
Turistični center Mirjana
Rastoke
www.mirjana-rastoke.com
»SrCe Priroda«
vaško gospodarstvo Srakovčić
priroda.hotelkorana.hr
Namestitev
www.tzkz.hr/cgi-bin/smjestaj/
smjestaj_trazilica.asp
135
Planinarjenje in potapljanje
Pohodništvo s srcem
Posebna ponudba
alpinizem, vožnja s kanuji, ogled
jam in votlin, lov in ribolov
www.lickosenjska.com
www.bk-barkan.spaces.live.com
www.pp-velebit.hr/turponuda
www.np-plitvicka-jezera.hr
www.tzplitvice.hr
www.rizvancity.com
136
www.hpdzeljeznicar.hr
www.quad-klub-otocac.hr
www.gacka.hr
www.kkk-gacka-otocac.hr
www.sru-lika-gospic.com
www.krpan-lov.com
Raznovrsten prostor in dinamična pokrajina Ličko-senjske
županije – od celinskega zaledja in gore do morske obale in otokov – omogočata različne dejavnosti.
Pohodništvo, kolesarjenje in planinarjenje so samo nekatere
izmed aktivnosti, ki so na voljo na kopnem, potapljanje,
jadranje na deski in podvodni ribolov pa na morju. Glavna
prednost tega področja je v veliki izbiri rekreativnih aktivnosti
na celinskem in primorskem delu – od rekreativne hoje in
planinarjenja do alpinizma, plavanja, prek jadranja na deski,
potapljanja in podvodnega ribolova do križarjenja. Najbolj pa
je primerna možnost dnevnega in tedenskega kombiniranja
posameznih vsebin, kar je svojevrstno priznanje tradiciji, saj
so prebivalci pod Velebitom že od nekdaj bili povezani tako z
morjem kot z goro.
Gora Sveto brdo (1752 m) na jugovzhodnem delu
Velebita, kjer se začenja Zadrska regija
137
Svetovna dediščina
Unesco je leta 1978 uvrstil gorski
masiv Velebit v mednarodno
omrežje biosfernih rezervatov
v sklopu programa Človek in
biosfera (angleško MAB, Man and
biosphere). NP Plitviška jezera je
bil leta 1979 uvrščen na Seznam
svetovne naravne dediščine. NP
Severni Velebit je na seznamu
desetih najznamenitejših gozdnih
področij v Sredozemlju v sklopu
programa World Wildlife Fund, Gift
138
to the Earth.
Založnik
Hrvaška turistična skupnost
Za založnika
mag. sc. Niko Bulić, direktor
Urednica
Slavija Jačan Obratov
Asistentka urednice
Iva Puđak
Uredniški odbor
Dina Begić (predsednica), Ivan Radošević,
Tihana Bakarić, Marijana Biondić,
Tatjana Peranić-Samardžija, Ankica Puškarić,
Maja Šikić in Mira Špoljarić
Recenzija
prof. dr. Dane Pejnović
Koncept
Milan Sivački
Redaktor
Mario Rebac
Sodelovanje pri besedilih
Miroslav Ambruš Kiš, dr. sc. Vuk Tvrtko Opačić
(Oddelek za geografijo Naravoslovno-matematične
fakultete Univerze v Zagrebu), Milan Kranjčević
(Županijska zbornica Otočac), Igor Čulig (Mestni
muzej Karlovec), Goran Majetić, Irena Glavičić in
Svjetlana Lupret-Obradović (NP Severni Velebit),
Dalibor Dabo (TS Novalja)
Lektura in prevodi
Lektor: Katarina Cvijanović
Prevodi: Maria Jakuš (italijanski), Karin Gazarek
(nemški), Asiatis, Paris (francoski), Tihana Šurbek
(slovenski), Rajka Kuhar (angleški), Mira Horváth
(madžarski), Helena Jajac (češki)
Fotografija
Mario Romulić in Dražen Stojčić (pokrajina,
podmorski svet, življenje), Aleksandar Gospić
(Primorje in Velebit, naslovna stran),
Goran Sekula (Gacka), Stipe Surać (pokrajina,
Novalja, življenje), Ivo Pervan (pokrajina, življenje,
Lika), Mario Hlača, Ante Zubović in Romeo
Ibrišević (pokrajina, Pag, Velebit), Boris Krstinić
in Krunoslav Rac (vegetacija, flora in favna), Filip
Trezner, Igor Čepurkovski in Robert Fajt (karlovška
kopališča in manifestacije), Goran Šafarek (podvodni
svet), Davor Rostuhar (raftanje, kajak, kanu),
Saša Pjanić (Senj), Zvonimir Tanocki (Modruš,
Karlovec), Šime Strikoman (milenijske fotografije,
Karlovec, Ogulin), Domagoj Blažević (Klek)
in Goran Vranić (reprodukcije)
Dizajn
Bojan Sivački
Prelom jezikovnih različic
Goran Šoša in Leo Vinković
Ilustracije
Vančo Rebac
Produkcija
Shm
Tisk
Narodne novine, Zagreb
Naklada
Hrvaška turistična skupnost © 2012
Hrvatska turistička zajednica
Iblerov trg 10/IV, 10000 Zagreb, Hrvatska
Telefon: 385 1 46 99 333, telefaks: 385 1 45 57 827
[email protected], www.hrvatska.hr
Publikacija je brezplačna.
139
hrvatska turistička zajednica
chorvatské turistické sdružení, 110
narodowy ośrodek informacji
kroatische zentrale für tourismus,
Iblerov trg 10/IV, p.p. 251
00 Praha 1, Krakovská 25,
turystycznej republiki chorwacji,
8004 Zürich, Badenerstr. 332,
10000 Zagreb, Hrvatska
Česká Republika
00-695 Warszawa,
Switzerland
T +385 1 46 99 333,
T +420 2 2221 1812,
ul. Nowogrodzka 50, Polska
T +41 43 336 2030,
F +385 1 455 7827
F +420 2 2221 0793
T +48 22 828 51 93,
T+41 43 336 2031,
E [email protected]
E [email protected]
F +48 22 828 51 90
T +41 43 336 2032,
www.hrvatska.hr
http://cz.croatia.hr
E [email protected]
T +41 43 336 2034,
http://pl.croatia.hr
F +41 43 336 2039,
http://ch.croatia.hr
www.facebook.com/croatia.hr
140
www.youtube.com/croatia
chorvátske turistické združenie,
issuu.com/croatia.hr
821 09 Bratislava, Trenčianska 5,
kroatiska turistbyrån,
Slovenská Republika,
11135 Stockholm, Kungsgatan 24,
kroatische zentrale für tourismus,
T +421 2 55 562 054,
Sverige
oficina nacional de turismo de
Liechtensteinstraße 22 a, 1/1/7
T +421 2 55 415 415
T +46 8 53 482 080, +46 8 5348 2081,
croacia, 28001 Madrid, Calle Claudio
A- 1090 Wien, Österreich,
F +421 2 55 422 619
F +46 8 20 24 60
Coello 22, esc.B,1°C, España
T +43 1 585 38 84,
E [email protected]
E [email protected]
T +3491 781 5514,
F +43 1 585 38 84 20
http://sk.croatia.hr
http://se.croatia.hr
F +3491 431 8443
horvát idegenforgalmi közösség,
kroatisch nationaal bureau voor
www.visitacroacia.es
E [email protected]
E [email protected]
http://at.croatia.hr
E [email protected]
1054 Budapest, Akademia u. 1,
toerisme,
kroatische zentrale für tourismus,
Magyarország
1081 GG Amsterdam, Nijenburg 2F,
クロアチア政府観光局
60313 Frankfurt/M, Hochstrasse 43,
T+36 1 267 55 88,
Netherlands
Ark Hills Executive Tower N613,
Deutschland
F +36 1 267 55 99,
T +31 20 661 64 22,
Akasaka 1-14-5, Minato-ku,
T +49 69 23 85 350,
E [email protected]
F +31 20 661 64 27
Tokyo 107-0052
F +49 69 23 85 35 20
http://hu.croatia.hr
E [email protected]
T +81 03 6234 0711,
http://nl.croatia.hr
F +81 03 6234 0712
E [email protected]
http://de.croatia.hr
office national croate de tourisme,
E [email protected]
75116 Paris, 48, avenue Victor Hugo,
office national croate
kroatische zentrale für tourismus,
France
du tourisme,
80469 München, Rumfordstrasse 7,
T +33 1 45 00 99 55,
1000 Bruxelles, Vieille Halle aux Blés
Deutschland
T +33 1 45 00 99 57
38, Belgique
T +49 89 22 33 44,
F +33 1 45 00 99 56
T +32 2 55 018 88,
F +49 89 22 33 77
E [email protected]
F + 32 255 018 83
E [email protected]
http://fr.croatia.hr
E [email protected]
http://de.croatia.hr
http://be.croatia.hr
croatian national tourist office,
ente nazionale croato per
London W6 9ER, 2 Lanchesters,
хорватское туристическое
il turismo,
162-164 Fulham Palace Road,
сообщество,
20122 Milano, Piazzetta Pattari 1/3,
United Kingdom
123610 Moscow, Krasnopresnenskaya
Italia
T +44 208 563 79 79,
nab. 12, office 1502, Russia
T +39 02 86 45 44 97,
F +44 208 563 26 16
T +7 495 258 15 07,
F +39 02 86 45 45 74
E [email protected]
F +7 495 258 15 93
E [email protected]
http://gb.croatia.hr
E [email protected]
http://it.croatia.hr
http://ru.croatia.hr
croatian national tourist office,
ente nazionale croato per il
New York 10118, 350 Fifth Avenue,
hrvaška turistična skupnost,
turismo,
Suite 4003, U.S.A.
1000 Ljubljana, Gosposvetska 2,
Via Lucullo 3, 00187 Roma, Italia
T +1 212 279 8674,
Slovenija
T +39 06 32 11 0396,
T + 1 212 279 8672,
T 386 1 23 07 400,
F +39 06 32 11 1462
toll-free: 800 829 4416
F 386 1 23 07 404,
E [email protected]
F + 1 212 279 8683
E [email protected]
E [email protected]
http://si.croatia.hr
http://it.croatia.hr
http://us.croatia.hr
www. visitcroatia.jp
Lun
Lun
24
Novalja
23
ok
ot
g
pa
ok
ot
pa
g
Sveti Juraj
Senj
Caska
Stara Novalja
Jablanac
Starigrad
li-ka
Novalja
Caska
Prizna
bijele i
Karlobag
Karlobag
Krasno
35
Smiljan
Plaški
simonovića
Smiljan
Otočac
Tounj
Perušić
Plaški
Josipdol
Oštarije
Bosiljevo
Ribnik
stapina
Tounj
Josipdol
Oštarije
Otočac
Baške Oštarije
Kuterevo
Ribnik
Bosiljevo
Baške Oštarije
Brinje
Ogulin
kiza
Kuterevo
Brinje
sokolac
lilium
Ogulin
đulin ponor
Krasno
velebitica
degenia
stijene
samarske
veliki kozjak
lukina jama
Sveti Juraj
Senj
nehaj
alpinum
Stara Novalja
Jablanac
hrvaška
li-ka
leontopodium
Starigrad
hrvaška
Gospić
Perušić
Slunj
Saborsko
Lički Osik
Vrhovine
zir
71
22
Krnjak
Lovinac
Korenica
Cetingrad
Vojnić
Lovinac
Korenica
Cetingrad
Rakovica
rastoke
Barilović
jezera
novigrad
Vojnić
Rakovica
rastoke
Draganić
Krnjak
Barilović
Draganić
plitvička
Karlovac
Duga Resa
Ozalj
grede
tulove
Lički Osik
Generalski Stol
Netretić
Gospić
Slunj
Saborsko
3
dubovac
Karlovac
Duga Resa
Vrhovine
croatica
iris
Generalski Stol
Netretić
Ozalj
Udbina
Udbina
Donji Lapac
1. Mednarodni folklorni festival,
www.ka-mff.org
2. Autocross, www.ribnicka-dolina.com
3. Vincekovo, www.tz-dugaresa.hr
4. Mestni muzej Karlovec, www.gmk.hr
5. Dnevi piva, www.danipiva.com
6. Ribolov, www.tzkz.hr
7. Historia viva, www.karlovac-touristinfo.hr
8. Karlovac most wanted,
www.promenada-klub.hr
9. Plemiški sejem Dubovac,
www.karlovac-touristinfo.hr
10. Kolesarski dogodek »Ciklobajka«,
www.tz-grada-ogulina.hr,
11. Kolesarski maraton Tri jezera,
www.babaroge.hr
12. Dnevi zelja, www.ogulin.hr
www.aktivni-odmor.com
13. Dnevi medu, www.ogulin.hr
14. Čolni na Mrežnici, www.tzkz.hr
15. Rafting, www.kanuking-avantura.hr
16. Foto safari, www.tzkz.hr
17. Poučna botanična steza,
www.tz-grada-ogulina.hr
18. Ogulinski festival pravljice,
www.tz-grada-ogulina.hr
19. Otroške delavnice,
www.tz-grada-ogulina.hr
20. Veslanje na jezeru Sabljaci,
www.tz-grada-ogulina.hr
21. Ogledi, www.lickosenjska.com
22. Poroka v Rastokah,
www.slunj-rastoke.com
23. Smučanje, www.tzkz.hr
24. Jadranje, www.tz-senj.hr
25. Festival » Sambastico «, www.tz-senj.hr
26. Sankanje, www.tzkz.hr
27. Lovstvo, www.tzkz.hr
28. Pokuševalnica sira Slunj, www.tzkz.hr
29. Festival severnojadranskih klap,
www.senj.hr
30. Uskoški dnevi, www.tz-senj.hr
31. Žganje, www.tzkz.hr
32. Maškare, www.rakovica.hr
33. Festival » Winnetouland «,
www.rakovica.hr
34. Ribiška fešta v Sv. Jurju, www.tz-senj.h
35. Vzpon na Zavižan, www.tz-senj.hr
36. Aerodrom Otočac, www.otocac.hr
37. Lokostrelstvo, www.tzkz.hr
38. Dnevi zdravilnih rastlin Karlovške županije,
www.rakovica.hr
39. Konjeniški maraton, www.rakovica.hr
40. Ribolov Starigrad, www.tzkz.hr
41. Velebitski botanički vrt,
www.np-sjeverni-velebit.hr
42. Ekološko-etnološki sejem,
www.tz-otocac.hr
43. Športni ribolov na Gacki, www.gacka.hr
44. Plitviški maraton, www.tzplitvice.hr
45. Poučna steza Stari grad, www.rakovica.hr
46. Tamburica »kuterevka«,
www.tz-otocac.hr
47. Lov na divjo svinjo, www.lovac.info
48. Prireditev Lunjska maslinada,
www.tz-novalja.hr
49. Jadralec na deski, www.tz-senj.hr
50. Pot Premužićeva steza, www.pp-velebit.hr
51. Zavetišče za mlade medvede,
www.kuterevo-medvjedi.hr
52. Rosijeva koliba, www.np-sjeverni-velebit.hr
53. Veslanje na jezeru Krušćica,
www.lickosenjska.com
54. Jesen v Liki, www.tz-gospic.hr
55. Jamarstvo, www.lickosenjska.com
56. Razstava paške ovce in sira,
www.tz-novalja.hr
57. Spominski center Nikola Tesla,
www.mcnikolatesla.hr
58. Liški likovni anali, gospic-online.com
59. Liški med, www.lickosenjska.com
60. Potapljanje, www.tz-novalja.hr
61. Zrće, www.zrce.hr
62. Hotel Velebno, Baške Oštarije,
www.tz-karlobag.hr
63. Muzej Like, gospic-online.com
64. Liški krompir, www.lovinac.hr
65. Plaže, www.tz-novalja.hr
66. Glasbeno poletje v Gospiću,
gospic-online.com
67. Motoristični dnevi, www.tz-gospic.hr
68. Planinarjenje, www.np-sjeverni-velebit.hr
69. Prosto plezanje, www.paklenica.hr
70. Lovstvo, www.lickosenjska.com
71. Sejem liških proizvodov, www.gracac.hr
Donji Lapac
1. Srednjeveško mesto Ozalj, www.ozalj.hr
2. Vinska cesta Ozalj–Vivodina,
www.vinari-vocari-ozalj.hr
3. Hidrocentrala »Munjara«, www.ozalj-tz.hr
4. Ribnik, www.ribnicka-dolina.com
5. Netretić, www.netretic.hr
6. Dubovac, www.dubovac.info
7. Duga Resa, www.tz-dugaresa.hr
8. Karlovac, www.karlovac-touristinfo.hr
9. Bosiljevo, www.bosiljevo.hr
10. Barilović, www.opcina-barilovic.hr
11. Brezno Djulin ponor,
www.tz-grada-ogulina.hr
12. Novigrad, www.udruga-kameleon.hr
13. Bele in Samarske stene, www.tzkz.hr
14. Ogulin, www.tz-grada-ogulina.hr
15. Tounj, www.tounj.hr
16. Sir iz Tounja, volimsir.com
17. Čiste reke, www.tzkz.hr
18. Ris (Lynx), www.np-sjeverni-velebit.hr
19. Planika (Leontopodium alpinum)
20. Volk (Canis lupus), www.life-vuk.hr
21. Lilija (Lilium), mojcvijet.hr
22. Plaški, www.plaski-lika.com
23. Slunj, www.tz-slunj.hr
24. Rastoke, www.tz-slunj.hr
25. Cetingrad, www.cetingrad.org
26. Sardela (Sardina pilchardus),
www.tz-senj.hr
27. Nehaj, www.tz-senj.hr
28. Sokolac, www.brinje.hr
29. Medved (Ursus arctos), www.brinje.hr
30. Jame Baraćeve špilje,
www.baraceve-spilje.hr
31. Senjska katedrala, www.tz-senj.hr
32. Postrv (Salmo trutta), www.gacka.hr
33. Perunika (Iris), mojcvijet.hr
34. Liška hiša, www.lickosenjska.com
35. Drežnik, www.tzkz.hr
36. Zavižan,
www.tz-senj.hr/planinarski-dom-zavizan
37. Japodska kapa, www.udbina.com
38. Otočac, www.tz-otocac.hr
39. Klapavica (Mytilus galloprovincialis),
www.tz-senj.hr
40. Lukina jama,
www.speleologija.hr/lukinajama
41. Svetišče Matere božje, www.krasno.hr
42. Kosinjski misal, tz-perusic.hr
43. Gacka, www.gacka.hr
44. Liška ovca (pramenka), www.hpa.hr
45. Plitviška jezera, np-plitvicka-jezera.hr
46. Gozdovi Plješevice, www.plsavez.hr
47. Lunjska oljka, www.lun.hr
48. Lun, www.lun.hr
49. Pomorski rezervat, www.tz-novalja.hr
50. Veliki Kozjak, www.pp-velebit.hr
51. Človeška ribica, www.speleologija.hr
52. Most v Kosinju, www.lickosenjska.com
53. Japodski uhani, www.min-kulture.hr
54. Novaljski relikviarij, www.tz-novalja.hr
55. Caska, www.tz-novalja.hr
56. Velebitska degenija (Degenija Velibitica),
hirc.botanic.hr
57. Kiza, www.plsavez.hr
58. Jamski park Grabovača,
www.pp-grabovaca.hr
59. Lički Osik, www.tz-gospic.hr
60. Antična nahajališča, www.amzd.hr
61. Samostan sv. Jožefa, www.tz-karlobag.hr
62. Baške Oštarije, www.tz-gospic.hr
63. Rojstna hiša Anteja Starčevića,
www.tz-gospic.hr
64. Gospić, www.tz-gospic.hr
65. Netopirji (Chrioptera),
www.speleologija.hr
66. Gozdovi iglastega drevja, www.hrsume.hr
67. Kovač (Zeus faber), www.tz-novalja.hr
68. Paška čipka, www.pag-tourism.hr
69. Simonovića Stapina, www.plsavez.hr
70. Mirila, www.rivijera-paklenica.hr
71. Zir, www.lickosenjska.com
72. Modras (Vipera ammodytes),
www.pp-velebit.hr
73. Tulove grede, www.pp-velebit.hr
74. Sladkovodne ribe, www.lickosenjska.com
75. Belorepec (Haliaeetus albicilla),
www.pp-velebit.hr
Lun
Lun
24
Novalja
23
ok
ot
g
pa
ok
ot
pa
g
Sveti Juraj
Senj
Caska
Stara Novalja
Jablanac
Starigrad
li-ka
Novalja
Caska
Prizna
bijele i
Karlobag
Karlobag
Krasno
35
Smiljan
Plaški
simonovića
Smiljan
Otočac
Tounj
Perušić
Plaški
Josipdol
Oštarije
Bosiljevo
Ribnik
stapina
Tounj
Josipdol
Oštarije
Otočac
Baške Oštarije
Kuterevo
Ribnik
Bosiljevo
Baške Oštarije
Brinje
Ogulin
kiza
Kuterevo
Brinje
sokolac
lilium
Ogulin
đulin ponor
Krasno
velebitica
degenia
stijene
samarske
veliki kozjak
lukina jama
Sveti Juraj
Senj
nehaj
alpinum
Stara Novalja
Jablanac
hrvaška
li-ka
leontopodium
Starigrad
hrvaška
Gospić
Perušić
Slunj
Saborsko
Lički Osik
Vrhovine
zir
71
22
Krnjak
Lovinac
Korenica
Cetingrad
Vojnić
Lovinac
Korenica
Cetingrad
Rakovica
rastoke
Barilović
jezera
novigrad
Vojnić
Rakovica
rastoke
Draganić
Krnjak
Barilović
Draganić
plitvička
Karlovac
Duga Resa
Ozalj
grede
tulove
Lički Osik
Generalski Stol
Netretić
Gospić
Slunj
Saborsko
3
dubovac
Karlovac
Duga Resa
Vrhovine
croatica
iris
Generalski Stol
Netretić
Ozalj
Udbina
Udbina
Donji Lapac
1. Mednarodni folklorni festival,
www.ka-mff.org
2. Autocross, www.ribnicka-dolina.com
3. Vincekovo, www.tz-dugaresa.hr
4. Mestni muzej Karlovec, www.gmk.hr
5. Dnevi piva, www.danipiva.com
6. Ribolov, www.tzkz.hr
7. Historia viva, www.karlovac-touristinfo.hr
8. Karlovac most wanted,
www.promenada-klub.hr
9. Plemiški sejem Dubovac,
www.karlovac-touristinfo.hr
10. Kolesarski dogodek »Ciklobajka«,
www.tz-grada-ogulina.hr,
11. Kolesarski maraton Tri jezera,
www.babaroge.hr
12. Dnevi zelja, www.ogulin.hr
www.aktivni-odmor.com
13. Dnevi medu, www.ogulin.hr
14. Čolni na Mrežnici, www.tzkz.hr
15. Rafting, www.kanuking-avantura.hr
16. Foto safari, www.tzkz.hr
17. Poučna botanična steza,
www.tz-grada-ogulina.hr
18. Ogulinski festival pravljice,
www.tz-grada-ogulina.hr
19. Otroške delavnice,
www.tz-grada-ogulina.hr
20. Veslanje na jezeru Sabljaci,
www.tz-grada-ogulina.hr
21. Ogledi, www.lickosenjska.com
22. Poroka v Rastokah,
www.slunj-rastoke.com
23. Smučanje, www.tzkz.hr
24. Jadranje, www.tz-senj.hr
25. Festival » Sambastico «, www.tz-senj.hr
26. Sankanje, www.tzkz.hr
27. Lovstvo, www.tzkz.hr
28. Pokuševalnica sira Slunj, www.tzkz.hr
29. Festival severnojadranskih klap,
www.senj.hr
30. Uskoški dnevi, www.tz-senj.hr
31. Žganje, www.tzkz.hr
32. Maškare, www.rakovica.hr
33. Festival » Winnetouland «,
www.rakovica.hr
34. Ribiška fešta v Sv. Jurju, www.tz-senj.h
35. Vzpon na Zavižan, www.tz-senj.hr
36. Aerodrom Otočac, www.otocac.hr
37. Lokostrelstvo, www.tzkz.hr
38. Dnevi zdravilnih rastlin Karlovške županije,
www.rakovica.hr
39. Konjeniški maraton, www.rakovica.hr
40. Ribolov Starigrad, www.tzkz.hr
41. Velebitski botanički vrt,
www.np-sjeverni-velebit.hr
42. Ekološko-etnološki sejem,
www.tz-otocac.hr
43. Športni ribolov na Gacki, www.gacka.hr
44. Plitviški maraton, www.tzplitvice.hr
45. Poučna steza Stari grad, www.rakovica.hr
46. Tamburica »kuterevka«,
www.tz-otocac.hr
47. Lov na divjo svinjo, www.lovac.info
48. Prireditev Lunjska maslinada,
www.tz-novalja.hr
49. Jadralec na deski, www.tz-senj.hr
50. Pot Premužićeva steza, www.pp-velebit.hr
51. Zavetišče za mlade medvede,
www.kuterevo-medvjedi.hr
52. Rosijeva koliba, www.np-sjeverni-velebit.hr
53. Veslanje na jezeru Krušćica,
www.lickosenjska.com
54. Jesen v Liki, www.tz-gospic.hr
55. Jamarstvo, www.lickosenjska.com
56. Razstava paške ovce in sira,
www.tz-novalja.hr
57. Spominski center Nikola Tesla,
www.mcnikolatesla.hr
58. Liški likovni anali, gospic-online.com
59. Liški med, www.lickosenjska.com
60. Potapljanje, www.tz-novalja.hr
61. Zrće, www.zrce.hr
62. Hotel Velebno, Baške Oštarije,
www.tz-karlobag.hr
63. Muzej Like, gospic-online.com
64. Liški krompir, www.lovinac.hr
65. Plaže, www.tz-novalja.hr
66. Glasbeno poletje v Gospiću,
gospic-online.com
67. Motoristični dnevi, www.tz-gospic.hr
68. Planinarjenje, www.np-sjeverni-velebit.hr
69. Prosto plezanje, www.paklenica.hr
70. Lovstvo, www.lickosenjska.com
71. Sejem liških proizvodov, www.gracac.hr
Donji Lapac
1. Srednjeveško mesto Ozalj, www.ozalj.hr
2. Vinska cesta Ozalj–Vivodina,
www.vinari-vocari-ozalj.hr
3. Hidrocentrala »Munjara«, www.ozalj-tz.hr
4. Ribnik, www.ribnicka-dolina.com
5. Netretić, www.netretic.hr
6. Dubovac, www.dubovac.info
7. Duga Resa, www.tz-dugaresa.hr
8. Karlovac, www.karlovac-touristinfo.hr
9. Bosiljevo, www.bosiljevo.hr
10. Barilović, www.opcina-barilovic.hr
11. Brezno Djulin ponor,
www.tz-grada-ogulina.hr
12. Novigrad, www.udruga-kameleon.hr
13. Bele in Samarske stene, www.tzkz.hr
14. Ogulin, www.tz-grada-ogulina.hr
15. Tounj, www.tounj.hr
16. Sir iz Tounja, volimsir.com
17. Čiste reke, www.tzkz.hr
18. Ris (Lynx), www.np-sjeverni-velebit.hr
19. Planika (Leontopodium alpinum)
20. Volk (Canis lupus), www.life-vuk.hr
21. Lilija (Lilium), mojcvijet.hr
22. Plaški, www.plaski-lika.com
23. Slunj, www.tz-slunj.hr
24. Rastoke, www.tz-slunj.hr
25. Cetingrad, www.cetingrad.org
26. Sardela (Sardina pilchardus),
www.tz-senj.hr
27. Nehaj, www.tz-senj.hr
28. Sokolac, www.brinje.hr
29. Medved (Ursus arctos), www.brinje.hr
30. Jame Baraćeve špilje,
www.baraceve-spilje.hr
31. Senjska katedrala, www.tz-senj.hr
32. Postrv (Salmo trutta), www.gacka.hr
33. Perunika (Iris), mojcvijet.hr
34. Liška hiša, www.lickosenjska.com
35. Drežnik, www.tzkz.hr
36. Zavižan,
www.tz-senj.hr/planinarski-dom-zavizan
37. Japodska kapa, www.udbina.com
38. Otočac, www.tz-otocac.hr
39. Klapavica (Mytilus galloprovincialis),
www.tz-senj.hr
40. Lukina jama,
www.speleologija.hr/lukinajama
41. Svetišče Matere božje, www.krasno.hr
42. Kosinjski misal, tz-perusic.hr
43. Gacka, www.gacka.hr
44. Liška ovca (pramenka), www.hpa.hr
45. Plitviška jezera, np-plitvicka-jezera.hr
46. Gozdovi Plješevice, www.plsavez.hr
47. Lunjska oljka, www.lun.hr
48. Lun, www.lun.hr
49. Pomorski rezervat, www.tz-novalja.hr
50. Veliki Kozjak, www.pp-velebit.hr
51. Človeška ribica, www.speleologija.hr
52. Most v Kosinju, www.lickosenjska.com
53. Japodski uhani, www.min-kulture.hr
54. Novaljski relikviarij, www.tz-novalja.hr
55. Caska, www.tz-novalja.hr
56. Velebitska degenija (Degenija Velibitica),
hirc.botanic.hr
57. Kiza, www.plsavez.hr
58. Jamski park Grabovača,
www.pp-grabovaca.hr
59. Lički Osik, www.tz-gospic.hr
60. Antična nahajališča, www.amzd.hr
61. Samostan sv. Jožefa, www.tz-karlobag.hr
62. Baške Oštarije, www.tz-gospic.hr
63. Rojstna hiša Anteja Starčevića,
www.tz-gospic.hr
64. Gospić, www.tz-gospic.hr
65. Netopirji (Chrioptera),
www.speleologija.hr
66. Gozdovi iglastega drevja, www.hrsume.hr
67. Kovač (Zeus faber), www.tz-novalja.hr
68. Paška čipka, www.pag-tourism.hr
69. Simonovića Stapina, www.plsavez.hr
70. Mirila, www.rivijera-paklenica.hr
71. Zir, www.lickosenjska.com
72. Modras (Vipera ammodytes),
www.pp-velebit.hr
73. Tulove grede, www.pp-velebit.hr
74. Sladkovodne ribe, www.lickosenjska.com
75. Belorepec (Haliaeetus albicilla),
www.pp-velebit.hr
hrvaška
Lika – Karlovec
li-ka
Festival pravljice
Ozalj
Karlovac
Duga Resa
Bosiljevo
Generalski Stol
Vrbovsko
Krnjak
Ogulin
Josipdol
Slunj
Klenovica
Jezerane
Brinje
Senj
Saborsko
Letinac
Rakovica
Grabovac
Dabar
Sv. Juraj
Biljevine
Podum
Lukovo
Prozor
Krasno
Kuterevo
Starigrad
Sinac
Vrhovine
Prijeboj
Goljak
Rab
Lipovo Polje
Kosinjski Bakovac
Jablanac
Borje
D. Kosinj
Korenica
G. Kosinj
Vrpile
Bakovac
Krbava
St. Novalja
Novalja
Smiljan
Cesarica
Budak
Donji Lapac
Karlobag
Kolan
Ljubovo
Klanac
Prizna
Trnovac
Metajna
Udbina
Bilaj
Medak
Pag
Gorica
Lovinac
Sv. Rok
Povljana
Rtina
Starigrad
Lika – Karlovec
Festival pravljice
Lika – Karlovec
Od Evrope
hrvaška
Lika – Karlovec
li-ka
Festival pravljice
Ozalj
Karlovac
Duga Resa
Bosiljevo
Generalski Stol
Vrbovsko
Krnjak
Ogulin
Josipdol
Slunj
Klenovica
Jezerane
Brinje
Senj
Saborsko
Letinac
Rakovica
Grabovac
Dabar
Sv. Juraj
Biljevine
Podum
Lukovo
Prozor
Krasno
Kuterevo
Starigrad
Sinac
Vrhovine
Prijeboj
Goljak
Rab
Lipovo Polje
Kosinjski Bakovac
Jablanac
Borje
D. Kosinj
Korenica
G. Kosinj
Vrpile
Bakovac
Krbava
St. Novalja
Novalja
Smiljan
Cesarica
Budak
Donji Lapac
Karlobag
Kolan
Ljubovo
Klanac
Prizna
Trnovac
Metajna
Udbina
Bilaj
Medak
Pag
Gorica
Lovinac
Sv. Rok
Povljana
Rtina
Starigrad
Lika – Karlovec
Festival pravljice
Lika – Karlovec
Od Evrope