Glasilo Občine Šmarješke Toplice, leto VIII., št. 4., december 2014

Razgledi
Glasilo Občine Šmarješke Toplice, leto VIII., št. 4., december 2014
2
uvod / o delu občine
Spoštovane občanke in občani!
Letošnje leto je bilo med drugim zaznamovano tudi z lokalnimi volitvami, zato naj se v prvi vrsti zahvalim vsem vam, ki ste mi ponovno izkazali zaupanje. Vsi skupaj si lahko priznamo, da smo delali dobro
in tako ustvarili veliko, vse to z namenom izboljšanja kakovosti življenja v naši občini. V preteklih letih
smo izvedli kar nekaj projektov, od izgrajenih in obnovljenih vodovodov, kanalizacij, cestnih odsekov,
izboljšali smo zdravstveno in socialno varstvo, uredili področje prostorskega načrtovanja ter izvajali obvezne zakonske naloge občine. Uspešno smo se prijavljali na razpise ter pridobivali nepovratna evropska
sredstva. Tu gre zahvala tudi članici in članom občinskega sveta prejšnjih dveh mandatov in seveda
delavnim sodelavkam in sodelavcem občinske uprave.
Kljub težkim razmeram v državi smo optimistični in v prihodnost zremo z dobrimi željami in velikimi
načrti. Leto 2015 bo v naši občini zaznamovano s še večjimi projekti, ki bodo doprinesli pozitivne učinke,
največ k razvoju gospodarstva. Z odprtjem Hiše žive dediščine »Iz narave in preteklosti za prihodnost«
v Beli Cerkvi, junija 2015, se obeta resničen preporod na področju turizma, saj bo Hiša postala osrednji
medgeneracijski interpretativni center dediščine, ki bo privabljal številne domače in tuje turiste, med drugim pa tudi osnovnošolske
skupine, predšolske otroke, upokojence ter ostalo zainteresirano javnost. Poudarek bomo dali predstavitvi bogatega arheološkega
območja Bele Cerkve, Šmarjete in Vinjega Vrha. Ponosno pa bomo predstavljali tudi tradicionalne posebnosti našega območja (kulinarika, vinogradništvo, kletarstvo, salamarstvo, čebelarstvo, mlinarstvo, legende, godba). Projekt je zastavljen tako, da bo omogočal
sodelovanje številnim domačim društvom, ponudnikom turističnih storitev in občanom.
K povečanju števila turistov in pospeševanju gospodarstva v občini bo pripomogla tudi Turistično storitvena gospodarska cona Dolenje Kronovo, za katero je v pripravi občinski podrobni prostorski načrt. Obeta se vzpostavitev logističnega centra za avto prevozništvo,
počivališče za avtodome, storitvene dejavnosti (vulkanizerska delavnica, avtopralnica, bencinska črpalka), proizvodnja in obrt ter s
turizmom povezane storitve. Prav tako je v pripravi podrobni občinski prostorski načrt za center Šmarjeških Toplic, ki bo omogočal
celostno in arhitekturno ureditev samega turističnega centra in omogočal dodaten razvoj novih turističnih vsebin.
Z namenom, da zagotovimo kakovostno varstvo naših najmlajših, bomo v naslednjem letu zaključili tudi investicijo gradnje novega
6-oddelčnega vrtca v Šmarjeti in rekonstrukcijo obstoječega. V letu, ki se izteka, pa smo že opravili energetsko sanacijo OŠ Šmarjeta.
Naš cilj je, da zagotovimo kvalitetne pogoje za izobraževanje rodov, ki bodo v prihodnje soustvarjali domači kraj.
Vesela sem pozitivne energije novoizvoljenih občinskih svetnikov, med katerimi je kar nekaj predstavnikov mlajše generacije, in
verjamem, da bomo lepo sodelovali in skupaj ustvarjali nove zgodbe o uspehu Občine Šmarješke Toplice.
V letu 2015 in v naslednjih letih novega mandata si želim tudi dobrega sodelovanja skupaj z vami, drage občanke in dragi občani. Ob
koncu vsem voščim prijetne praznike, naj bodo prežeti s toplino in čari medsebojnega razumevanja. Srečno v letu 2015!
Vaša županja Bernardka Krnc
P
red nami so dnevi, prežeti s toplino in posebnim čarom,
ki ljudi zbližuje in vzbuja pozitivne misli.
Želim vam, drage občanke, dragi občani,
da bi toplina teh čarobnih dni objela vaša srca in vaše domove,
da bi bili zdravi in srečni in da bi v novem letu dosegli čim več
zastavljenih ciljev.
Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2015!
mag. Bernardka Krnc,
županja Občine Šmarješke Toplice
Razgledi, glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Šmarješke Toplice.
Razgledi so vpisani pod zaporedno št. 1510 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Naklada: 1200 izvodov. Odgovorna urednica: Katja Kuhelj Gorjanec Lektorica:
Kristina Ščuka. Uredniški odbor: Milan Pajk, Danijela Jakše, Milena Činkole, Aleksandra Barič Vovk, Jože Perše, Jože Novak, Mateja Bobič; razgledi@smarjeske-toplice.
si. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Avtor fotografije na naslovnici: Andrej Golčnik. Odgovornost za prispevke prevzema avtor. Prispevki izražajo
stališča avtorja in ne nujno celega uredništva. Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedil. Fotografija na naslovnici: Cerkev sv. Marjete v Šmarjeti
3
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS,
št. 94/07-UPB, 45/08 in 83/12) je Občinska volilna komisija
Občine Šmarješke Toplice na 7. seji, dne 8. 10. 2014, sestavila
naslednje
POROČILO
O IZIDU VOLITEV ŽUPANJE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
Občinska volilna komisija Občine Šmarješke Toplice je na podlagi zapisnikov volilnih odborov o izidu glasovanja na volišču za
volitve županje in članov občinskega sveta za lokalne volitve, ki
so bile dne 5. 10. 2014
ugotovila
VOLITVE ŽUPANJE
I.
1. Na volitvah, dne 5. 10. 2014, je imelo pravico voliti skupaj
2637 volivcev, od tega:
a)2637 volivcev, vpisanih v volilne imenike,
b)0 volivcev, ki so glasovali s potrdili.
2. Glasovalo je skupaj 968 volivcev ali 36,71 % od vseh volivcev,
ki so imeli pravico voliti, od tega:
a) je 965 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku,
b) 3 volivci so glasovali po pošti.
II.
Za volitve županje je bilo oddanih 967 glasovnic, od tega:
NEVELJAVNIH: 180
VELJAVNIH: 787
Kandidatka je dobila naslednje število glasov:
1. mag. Bernardka Krnc 787 glasov (29,84 %).
Izvoljena kandidatka za županjo je:
Ime in priimek: mag. Bernardka Krnc
Datum rojstva: 22. 4. 1971
Naslov stalnega prebivališča:
Brezovica 4 g, 8220 Šmarješke Toplice
VOLITVE OBČINSKI SVET
I.
1. Na volitvah, dne 5. 10. 2014, je imelo pravico voliti skupaj
2637 volivcev, od tega:
a) 2637 volivcev, vpisanih v volilne imenike,
b) 0 volivcev, ki so glasovali s potrdili.
2. Glasovalo je skupaj 968 volivcev ali 36,71 % od vseh volivcev,
ki so imeli pravico voliti, od tega:
a) je 965 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku,
b) 3 volivci so glasovali po pošti.
II.
Za volitve članov občinskega sveta je bilo oddanih 968 glasovnic, od tega:
NEVELJAVNIH: 20
VELJAVNIH: 948
1. VOLILNA ENOTA
Na območju 1. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 679
volivcev:
a) 679 volivcev, vpisanih v volilni imenik,
b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote.
SKUPAJ GLASOVALO:
275
ODDANIH GLASOVNIC:
275
od tega NEVELJAVNIH:
VELJAVNIH:
2
273
Posamezni kandidati v 1. volilni enoti so dobili naslednje število
glasov:
1. Marko Škoda
112
glasov
2. Barbara Pirh
48
glasov
3. Tone Bobič
116
glasov
4. Milan Pajk
173
glasov
5. Janez Kermc
50
glasov
6. Stojan Gorenc
83
glasov
Izvoljeni kandidati iz 1. volilne enote so:
1. Ime in priimek: Milan Pajk
Datum rojstva: 11. 12. 1965
Naslov stalnega prebivališča: Gorenja vas pri Šmarjeti 23, 8220
Šmarješke Toplice
2. Ime in priimek: Tone Bobič
Datum rojstva: 24. 4. 1982
Naslov stalnega prebivališča: Šmarjeta 17, 8220 Šmarješke
Toplice
3. Ime in priimek: Marko Škoda
Datum rojstva: 22. 3. 1986
Naslov stalnega prebivališča: Vinica pri Šmarjeti 5, 8220 Šmarješke Toplice
2. VOLILNA ENOTA
Na območju 2. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 511
volivcev:
a) 511 volivcev, vpisanih v volilni imenik,
b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote.
SKUPAJ GLASOVALO:
196
ODDANIH GLASOVNIC:
196
od tega NEVELJAVNIH:
4
VELJAVNIH:
192
Posamezni kandidati v 2. volilni enoti so dobili naslednje število
glasov:
1. Marko Besal
47
glasov
2. Ladislav Prešeren
55
glasov
3. Dušan Bregant
114
glasov
4. Stane Pirkovič
24
glasov
Izvoljena kandidata iz 2. volilne enote sta:
1. Ime in priimek: Dušan Bregant
Datum rojstva: 2. 3.1988
Naslov stalnega prebivališča: Žaloviče 32,
8220 Šmarješke Toplice
2. Ime in priimek: Ladislav Prešeren
Datum rojstva: 24. 3. 1963
Naslov stalnega prebivališča: Brezovica 60,
8220 Šmarješke Toplice
3. VOLILNA ENOTA
Na območju 3. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 521
volivcev:
a) 521 volivcev, vpisanih v volilni imenik,
b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote.
SKUPAJ GLASOVALO:
128
ODDANIH GLASOVNIC:
128
od tega NEVELJAVNIH:
5
4
o delu občine
VELJAVNIH:
123
Posamezna kandidata v 3. volilni enoti sta dobila naslednje število glasov:
1. Aleksander Durič
90
glasov
2. Danijela Jakše
98
glasov
Izvoljena kandidata iz 3. volilne enote sta:
1. Ime in priimek: Danijela Jakše
Datum rojstva: 1. 1. 1979
Naslov stalnega prebivališča: Družinska vas 45 a,
8220 Šmarješke Toplice
2. Ime in priimek: Aleksander Durič
Datum rojstva: 17. 6. 1955
Naslov stalnega prebivališča: Šmarješke Toplice 150,
8220 Šmarješke Toplice
4. VOLILNA ENOTA
Na območju 4. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 473
volivcev:
a) 473 volivcev, vpisanih v volilni imenik,
b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote.
SKUPAJ GLASOVALO:
147
ODDANIH GLASOVNIC:
147
od tega NEVELJAVNIH:
3
VELJAVNIH:
144
Posamezni kandidati v 4. volilni enoti so dobili naslednje število glasov:
1. Aleksander Pavlič
68
glasov
2. Majda Kušer Ambrožič 51
glasov
3. Jože Vidic
59
glasov
4. Metka Kovačič
56
glasov
Izvoljena kandidata iz 4. volilne enote sta:
1. Ime in priimek: Aleksander Pavlič
Datum rojstva: 26. 2. 1959
Naslov stalnega prebivališča: Dolenje Kronovo 11 a,
8220 Šmarješke Toplice
2. Ime in priimek: Jože Vidic
Datum rojstva: 17. 3. 1956
Naslov stalnega prebivališča: Bela Cerkev 14,
8220 Šmarješke Toplice
5. VOLILNA ENOTA
Na območju 5. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 453
volivcev:
a) 453 volivcev, vpisanih v volilni imenik,
b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote.
SKUPAJ GLASOVALO:
222
ODDANIH GLASOVNIC:
222
od tega NEVELJAVNIH:
6
VELJAVNIH:
216
Posamezni kandidati v 5. volilni enoti so dobili naslednje število glasov:
1. Branko Zoran
118
glasov
2. Franc Anderlič
128
glasov
3. Franc Perše
89
glasov
Izvoljena kandidata iz 5. volilne enote sta:
1. Ime in priimek: Franc Anderlič
Datum rojstva: 2. 12. 1956
Naslov stalnega prebivališča: Zbure 47,
8220 Šmarješke Toplice
2. Ime in priimek: Branko Zoran
Datum rojstva: 8. 12. 1964
Naslov stalnega prebivališča: Grič pri Klevevžu 15,
8220 Šmarješke Toplice
III.
Občinska volilna komisija ni ugotovila nepravilnosti, ki bi vplivale
na izid glasovanja.
Na podlagi ugotovljenega števila glasov so v občinski svet izvoljeni naslednji kandidati:
Ime in priimek: Milan Pajk
Datum rojstva: 11. 12. 1965
Naslov stalnega prebivališča: Gorenja vas pri Šmarjeti 23,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Tone Bobič
Datum rojstva: 24. 4. 1982
Naslov stalnega prebivališča: Šmarjeta 17,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Marko Škoda
Datum rojstva: 22. 3. 1986
Naslov stalnega prebivališča: Vinica pri Šmarjeti 5,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Dušan Bregant
Datum rojstva: 2. 3. 1988
Naslov stalnega prebivališča: Žaloviče 32,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Ladislav Prešeren
Datum rojstva: 24. 3. 1963
Naslov stalnega prebivališča: Brezovica 60,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Danijela Jakše
Datum rojstva: 1. 1. 1979
Naslov stalnega prebivališča: Družinska vas 45 a,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Aleksander Durič
Datum rojstva: 17. 6. 1955
Naslov stalnega prebivališča: Šmarješke Toplice 150,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Aleksander Pavlič
Datum rojstva: 26. 2. 1959
Naslov stalnega prebivališča: Dolenje Kronovo 11 a,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Jože Vidic
Datum rojstva: 17. 3. 1956
Naslov stalnega prebivališča: Bela Cerkev 14,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Franc Anderlič
Datum rojstva: 2. 12. 1956
Naslov stalnega prebivališča: Zbure 47,
8220 Šmarješke Toplice
Ime in priimek: Branko Zoran
Datum rojstva: 8. 12. 1964
Naslov stalnega prebivališča: Grič pri Klevevžu 15,
8220 Šmarješke Toplice
Številka: 040-0001/2014; Datum: 8.10.2014
Občinska volilna komisija Občine Šmarješke Toplice
Ksenija Mihovar Globokar l. r.
Predsednica
5
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Poročilo konstitutivne seje in 2. redne seje
Občinski svet Občine Šmarješke Toplice se je konstituiral na
prvi seji dne 23. 10. 2014, na kateri je bil s strani predsednice Občinske volilne komisije Občine Šmarješke Toplice, gospe
Ksenije Mihovar Globokar, seznanjen s poročilom o izidu volitev za župana in člane občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na
rednih volitvah, dne 5. 10. 2014.
Mandatna komisija v sestavi Franc Anderlič, predsednik, Milan
Pajk, član, in Marko Škoda, član, je po pregledu poročila in potrdil predlagala občinskemu svetu potrditev mandatov članov
občinskega sveta, ki je slednje tudi potrdil, v naslednji sestavi:
1. Milan Pajk
2. Tone Bobič
3. Marko Škoda
4. Dušan Bregant
5. Ladislav Prešeren
6. Aleksander Durič
7. Danijela Jakše
8. Jože Vidic
9. Aleksander Pavlič
10. Franc Anderlič
11. Branko Zoran
Komisija je pregledala tudi poročilo o izvolitvi župana ter predlagala sklep o potrditvi mandata županje Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardke Krnc.
Po potrditvi mandatov je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice izmed članov občinskega sveta imenoval člane Komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v naslednji sestavi:
NADZORNI ODBOR:
1. Jakob Vovko
2. Mirjam Hribar
3. Sabina Jakše Hren
Komisija za statut občine in poslovnik občinskega sveta:
1. Aleksander Durič, predsednik, član občinskega sveta
2. Jože Vidic, član občinskega sveta
3. Franc Anderlič, član občinskega sveta
4. Ladislav Prešeren, član občinskega sveta
5. Danijela Jakše, članica občinskega sveta
ODBOR ZA RAZVOJ:
1. Franc Anderlič, predsednik, član občinskega sveta
2. Aleksander Pavlič, član občinskega sveta
3. Drago Košak, član
4. Milan Pajk, član občinskega sveta
5. Danijela Jakše, članica občinskega sveta
6. Stojan Gorenc, član
7. Ladislav Prešeren, član občinskega sveta
ODBOR ZA PRORAČUN IN FINANCE:
1. Aleksander Durič, predsednik, član občinskega sveta
2. Jože Vidic, član občinskega sveta
3. Tone Bobič, član občinskega sveta
4. Majda Lah, članica
5. Alojz Hribar, član
ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI:
1. Aleksander Pavlič, predsednik
2. Danijela Jakše, članica
3. Tone Bobič, član
4. Dušan Bregant, član
5. Branko Zoran, član
1. Branko Zoran, predsednik, član občinskega sveta
2. Metka Kovačič, članica
3. Marko Škoda, član občinskega sveta
4. Jelka Petrovič, članica
5. Dušan Bregant, član občinskega sveta
Na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice,
ki je bila 25. 11. 2014, so člani in članica poleg potrditve predloga dnevnega reda tekoče seje in zapisnika konstitutivne seje
ter določitvi overovateljev zapisnika 33. redne seje občinskega
sveta obravnavali še naslednje točke dnevnega reda:
KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE:
1. Imenovanje članov Nadzornega odbora Občine Šmarješke
Toplice, delovnih teles občinskega sveta in članov uredniškega odbora občinskega glasila Razgledi;
2. Rebalans (II) proračuna Občine Šmarješke Toplice za leto
2014 (predlog);
3. Predlog Proračuna Občine Šmarješke Toplice za leto 2015;
4. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta;
5. Razno.
Člani občinskega sveta so na predlog Komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja potrdili naslednje predloge:
1. Aleksander Pavlič, predsednik, član občinskega sveta
2. Branko Zoran, član občinskega sveta
3. Aleksander Durič, član občinskega sveta
Imenovanje dveh članov predstavnikov občinskega sveta v uredniški odbor občinskega glasila Razgledi:
1. Danijela Jakše, članica občinskega sveta
2. Milan Pajk, član občinskega sveta
Vsi imenovani člani so neodvisni kandidati, izbrani po teritorialnem načelu, upoštevana je tudi ženska kvota.
Vsem članom Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice, članom Nadzornega odbora in ostalih delovnih teles občinskega
sveta želimo uspešno delo.
Andrej Božič, občinska uprava
6
o delu občine
Občinski svetniki mandata 2014–2018, 1. del predstavitve
23. 10. 2014 se je konstituiral občinski svet tretjega mandata
Občine Šmarješke Toplice. Med občinskimi svetniki je kar sedem
novih obrazov, štirje pa so to vlogo opravljali že v prejšnjem
mandatu. Povprašali smo jih po njihovih motivih za kandidaturo,
delovnih izkušnjah in po razvojnih ciljih, ki se jim zdijo pomembni
v tem mandatu.
Zagotovo bomo vsi skupaj, občinski svetniki, člani delovnih teles
občinskega sveta, člani nadzornega odbora, občinska uprava
in občani delali dobro, se usmerili v prave cilje in nadaljevali z
uspešnim razvojem občine. V naslednji izdaji glasila pa sledi še
2. del predstavitve preostalih svetnikov.
ALEKSANDER PAVLIČ
Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način
vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem
svetu Občine Šmarješke Toplice?
Zaposlen sem v Merkurju in opravljam delo komercialista. S tem
področjem se ukvarjam 35 let in sem v tem času pridobil izkušnje na veliko področjih (v gradbeništvu, javnem sektorju, proizvodnem procesu …), saj se dnevno srečujem z njimi in skupaj s
strankami ter sodelavci rešujemo probleme, ki nastajajo. Menim,
da lahko znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil na teh področjih,
koristno uporabim za uspešen razvoj občine.
Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o
prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega?
Moje mnenje je, da potrebujemo takšne občine, kot smo mi. Če
se ozremo naokoli, vidimo, kaj vse se je naredilo v tem času, ko
imamo svojo občino in kakšni projekti so v realizaciji. Kdo bi nam
to zgradil, če bi še zmeraj bili pod Mestno občino Novo mesto?
Država je pač mačehovska do malih občin, nalaga pa nam take
obveznosti, da vzame 60 % proračuna zakonsko določenih obveznosti. S tem povečuje administracijo, število zaposlenih v občinski upravi in zato nekateri pravijo, da je občin preveč. Vendar
ne, z manjšim številom ljudi bi oslabili moč na vseh področjih, ki
jih moramo obvladovati (sociala, cestno omrežje, stavbna zemljišča, javni razpisi itd.). Kljub temu da država reže na vseh področjih, pa smo mi uspešni, vsak svetnik na svojem področju točno
ve, kaj želi doseči, in poskuša realizirati cilje ter rešiti probleme, ki
pestijo občane. Usklajevanje med nami svetniki glede prioritetnih del pa je zgledno in samo tako je razvoj celotne občine lahko
uspešen. Moje mnenje je, da majhne občine potrebujemo, saj so
le-te uspešne in racionalne.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika?
Prevladalo je mnenje širše skupnosti, da moram sodelovati v
svetu, posebej sedaj, ko se „borimo“ za dokončno ureditev kanalizacijskih vodov, menjave dotrajanih in še vedno azbestnih
vodovodnih cevi vodovoda na Vinjem Vrhu (visoka cona) ter ureditev Bele Cerkve s parkiriščem. Ta podpora in projekti so me
spodbudili, da nadaljujem svoje delo v občinskem svetu.
Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali
v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti
največ pozornosti?
Največ pozornosti bi morali posvetiti kanalizacijskemu sistemu
v celi občini. Vemo, da je to dolgotrajen projekt, vendar čas nas
preganja zaradi rokov Evropske unije in to bi morala biti prioriteta vseh nas. Prav tako so pomembni projekti, ki se nanašajo
na vrtec, centralno igrišče v osnovni šoli, kanalizacijo v Gorenji
vasi itd., ki so že v teku. Predvsem bo potrebno vztrajati na kohezijskih sredstvih, ki nam bodo odprla veliko novih možnosti za
začrtane projekte. Prav tako pomemben projekt je tudi zadnji del
oskrbe s pitno vodo za gospodinjstva, ki je še nimajo. Končuje
se namreč leto 2014 in je že prav zaskrbljujoče, da to še ni urejeno. Pomembno je tudi področje urejanja gradbenih dovoljenj
za gradnjo cest in pločnikov, saj moramo biti dobro pripravljeni
in bomo le tako lahko konkurirali na razpisih. Seveda pa bom
pobudnik za spremembo OPPN, saj je kar nekaj pobud za spremembo le-tega. Pri OPN-ju se ugotavlja kar nekaj nerazumnih
popravkov ministrstev v našem osnovnem osnutku, ki so v škodo
naših občanov. Kot primer bi izpostavil Dolenje Kronovo, ki je v
celoti razglašeno za poplavno območje. Verjamem, da bi bila odločitev drugačna, če bi bili pristojni, ki so naredili spremembe v
opn-ju, v času poplav na terenu in videli celostno področje, kako
deluje. In takih primerov je kar nekaj.
Seveda je to le del vsega, kar je treba postoriti, in veliko stvari se
pokaže tudi sproti ali pa ob naravnih nesrečah in takrat se pokaže
tudi del, ki ga ne predvidevaš.
Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi?
Na prvem mestu je moj cilj zadovoljiti potrebe vseh občanov. Vsi
imamo svoje potrebe in tu je treba pomagati tako, da pridemo
do skupnih ciljev, ki so najpomembnejši. Deloval bom na vseh
področjih, kajti vsa področja so pomembna, tako na enem koncu
občine kot na drugem. Trenutno se posvečam projektom, ki so
v teku: ureditev vodovoda, ki je v sklepni fazi, pospešiti projekte
kanalizacije in ureditev središča Bele Cerkve s parkiriščem. Veliko
napora pa vlagam in bom vložil v združitev društvenega življenja
na področju celotne občine, saj je moje mnenje, da je skrajni
čas, da določene prireditve in dogajanja društva povežemo med
sabo, ne pa da smo vsak na svoji strani hriba.
Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu
novega mandata delovanja Občine?
Hvala vsem občankam in občanom za njihovo podporo in zaupanje. Tudi v tem mandatu bom deloval po najboljših močeh
in se trudil zadovoljiti njihove potrebe ter skušal prispevati k
hitrejšemu in boljšemu razvoju občine. Deloval bom na celem
področju občine in se zavzemal tudi za majhne stvari, ki so nam
pomembne.
DANIJELA JAKŠE
Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način
vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem
svetu Občine Šmarješke Toplice?
Trenutno sem zaposlena v projektantskem podjetju biro Klemenčič
7
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
s. p. v Novem mestu. Moje delovne izkušnje so pretežno priprava projektne dokumentacije visoke gradnje (od zasnove pa do
pridobitve uporabnega dovoljenja). Ker je to zame še sveže, mislim, da mi bodo moje delovne izkušnje pomagale pri odločanju
glede kakšnega projekta, ki se bo pripravljal.
Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o
prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega?
Moje mnenje je, da je število občin res preveliko. Glede občin, ki
imajo premajhno število prebivalcev, pa menim, da če bi se le-te
morale ukiniti, naj bi ostale tiste, ki so se v času obstoja zelo razvile ali pa bi se več manjših občin združilo med seboj.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika?
Zaradi spodbude sovaščanov in da se uredijo stvari, ki še niso
dokončane.
Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali
v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti
največ pozornosti?
Dokončanju začetih projektov in komunalni ter cestni infrastrukturi.
Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi?
Komunalni in cestni infrastrukturi.
Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu
novega mandata delovanja Občine?
Da bi delovali v okviru trenutnih realnih možnosti in predvsem za
dobro občanov, da bi delovali ne samo za danes, ampak tudi za
jutri in medsebojno povezovanje in dogovarjanje v smislu iskanja sinergije z namenom doseči čim več.
MILAN PAJK
Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način
vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem
svetu Občine Šmarješke Toplice?
Ukvarjam se z gradbeništvom na individualnih gradnjah kot samostojni podjetnik, gre predvsem za dela na izvajanju fasad,
sanaciji objektov proti vlagi, vzdrževanju objektov ipd. Ker večino del opravljamo na področju domače občine, so mi poznane
potrebe ljudi in okolice na terenu. S temi informacijami lahko
pomagam k možnim boljšim rešitvam v določenih projektih.
Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o
prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega?
Občine kot take lahko ostanejo, saj le na tak način najbolje porabimo sredstva, ki jih ustvarja to okolje.
Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali
v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti
največ pozornosti?
Ureditev vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja in malih čistilnih naprav …
DUŠAN BREGANT
Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način
vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem
svetu Občine Šmarješke Toplice?
Takoj po tem, ko sem zaključil izobraževanje na univerzi za
strojništvo v Ljubljani, sem se v aprilu 2013 zaposlil v podjetju
I.H.S. v Krškem kot konstrukter na oddelku za razvoj. Svoje delo
opravljam na področju razvoja, konstruiranja ter snovanja novih
naprav. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem z raznimi problemi, za katere je potrebno hitro najti skoraj nemogoče rešitve,
zato moram biti vztrajen, iznajdljiv in tudi vedoželjen. Kar pa mi
pride prav tudi na drugih področjih, tudi pri delovanju v občinskem svetu.
Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o
prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega?
Iz izkušenj v preteklosti je razvidno, da v velikih občinah določeni
predeli, predvsem podeželje, niso deležni enake obravnave in
so pogosto izpuščeni iz razvoja. Poleg tega lokalno prebivalstvo
najbolje pozna probleme in potrebe, ki jih je potrebno urediti na
občinski ravni, prav tako pa tudi rešitve za le-te.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika?
Za kandidaturo za občinskega svetnika sem se odločil zaradi potrebe tukajšnjih prebivalcev, ki so izrazili željo, da bi imeli svojega
zastopnika in svoj glas v občinskem svetu. Do sedaj namreč niso
imeli svetnika, ki bi se aktivno zavzemal za reševanje perečih
problemov. Prav tako pa sem se odločil za kandidaturo tudi zaradi večje informiranosti vaščanov, saj so le-ti večkrat dejali, da
ne vedo, kaj se v občini sploh dogaja. H kandidiranju pa me je
nagovoril vaščan Žalovič Jože Strupih, ki me je tudi predlagal.
Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali
v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti
največ pozornosti?
Razvoj telekomunikacijskih omrežij, (obnova) ceste, javna razsvetljava po vaseh, ureditev meteornih voda, izgradnja športnih
objektov (igrišč), kjer bi se mladi lahko družili, se rekreirali in
predvsem aktivno preživljali prosti čas.
Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi?
Posvetil se bom predvsem ureditvi komunalne infrastrukture in
ureditvi meteornih voda. Prav tako pa bom vaščanom Žalovič
nudil pomoč pri izgradnji športnega igrišča v vasi Žaloviče.
Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu
novega mandata delovanja Občine?
Potrebno je stopiti skupaj, saj bomo le tako naredili čim več.
TONE BOBIČ
Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način
vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem
svetu Občine Šmarješke Toplice?
Že več kot sedem let sem zaposlen v mednarodnem podjetju, ki
se ukvarja s proizvodnjo in prodajo elektroenergetske opreme.
Zaposlen sem na delovnem mestu vodje projektov, kjer skrbim
za uspešno izvedbo projektov kot tudi za zagon same opreme.
Moje izkušnje z delovnega okolja mi pomagajo pri odločitvah o
8
o delu občine
smotrnosti in upravičenosti projektov, ki se jih bo občina lotila v
prihodnje.
Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o
prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega?
Glede na trenutno manjšanje sredstev občinam s strani države,
je morda v prihodnje smiselno razmišljati v tej smeri.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika?
Menim, da lahko pozitivno vplivam na delovanje same občine,
kar na koncu prinese zadovoljstvo vseh občanov.
Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali
v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti
največ pozornosti?
To so področja, ki se nekaterim zdijo samoumevna, kot na primer
vodovod, kanalizacija, urejene prometne povezave, spodbujanje
gospodarstva ipd. Tudi področja kot so kultura, šport, zgodovina,
itd. so za sodobno družbo pomembni, vendar moramo najprej
zagotoviti osnovne dobrine vsem občanom.
Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi?
Področju infrastrukture, gospodarstva, požarni zaščiti, športu ...
Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu
novega mandata delovanja Občine?
V mandatu si želim, predvsem pozitivne energije in idej, tako
med občinskim svetom, občino kot tudi občani, ker lahko le tako
naredimo občino napredno, uspešno in prijazno do vseh občanov
in občank.
JOŽE VIDIC
Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način
vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem
svetu Občine Šmarješke Toplice?
Trenutno sem na zavodu za zaposlovanje. Imam 40 let izkušenj
v gospodarskih panogah, kjer sem si pridobil določena znanja, ki
mi bodo prišla prav pri delovanju v Občinskem svetu.
Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o
prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega?
Moje mnenje glede števila občin je pozitivno, saj se manjše občine bolje razvijajo.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika?
Za kandidaturo sem se odločil, ker bi rad nekaj doprinesel k razvoju naše občine.
Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali
v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti
največ pozornosti?
Največ pozornosti bi morali v naslednjih štirih letih posvetiti izgradnji kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, urediti pločnike in sprehajalne poti, pričeti intenzivno z deli na industrijski coni,
da privabimo čim več investitorjev in izboljšamo zaposlitvene
pogoje. Morali pa bi se zavzemati tudi proti izgradnji nadzemnega električnega daljnovoda in se boriti za vkop le-tega v zemljo.
Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi?
V največji meri se bom posveti gospodarskemu razvoju občine in
pravilni razdelitvi finančnih sredstev.
Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu
novega mandata delovanja Občine?
Občanom in občankam bi sporočil, da naj podajo čim več predlogov za ureditev našega kraja, ki bi jih lahko nadalje zagovarjal in
poskusil uresničiti na sejah Občinskega sveta. Zaželel bi jim srečno in uspešno novo leto.
Mateja Bobič, občinska uprava
Predlog proračuna Občine Šmarješke Toplice za leto 2015
Na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice so
člani občinskega sveta obravnavali predlog proračuna za leto
2015, in sicer v prvi obravnavi. Člani občinskega sveta so sprejeli sklep, da se o predlogu proračuna za leto 2015 opravi javna
razprava. V času javne razprave, ki je potekala od 26. 11. 2014
do vključno 10. 12. 2014, je bil predlog proračuna objavljen na
spletni strani občine in na vpogled v prostorih občinske uprave.
Predlog proračuna sta v času javne razprave obravnavala tudi
Odbor za proračun in finance ter Nadzorni odbor. Na decembrski
seji občinskega sveta bodo člani obravnavali predlog proračuna
za leto 2015 v drugi obravnavi.
Proračun predvideva prihodke v višini 6.190.907 EUR in odhodke
v višini 6.693.698 EUR. Razlika se pokriva s sredstvi preteklih let
(sredstva na računu in sredstva, vezana pri poslovni banki oziroma hranilnici).
Občina ima za črpanje nepovratnih sredstev evropskega proračuna podpisane pogodbe za izvedbo investicij, ki se bosta aktivno
izvajali v letu 2015, in sicer Rekonstrukcija obstoječega in gradnja
novega vrtca v Šmarjeti (1.959.437 €) ter Kanalizacija v naselju
Gorenja vas pri Šmarjeti (557.672 €). Prav tako bo Občina v skladu s pogodbo črpala sredstva za investicijo Fekalna kanalizacija
Brezovica – Strelac in vodovod Strelac I. faza, ki je bila zaključena
v letu 2014 (281.652 €) ter za investicijo Hiša žive dediščine »Iz
narave in preteklosti za prihodnost«, ki se bo zaključila v mesecu
marcu 2015 (536.541 €).
Občina skoraj 1.600.000 € nameni za kritje obveznih, z zakonom
določenih nalog občine: šolstvo, predšolska vzgoja, sociala, materialni stroški občinske uprave, zdravstvo, knjižnica, civilna zaščita, področje gasilstva, prevoz vode, tekoče vzdrževanje in zavarovanje cestnega omrežja, javne razsvetljave, kanalizacijskega
omrežja in omrežja na področju vodooskrbe ter vzdrževanje objektov, ki so v lasti Občine. Občina bo nadaljevala z izvajanjem že
začetih projektov in investicij iz leta 2014, pričela pa z investicijo
Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti
ter Kanalizacijo v naselju Gorenja vas pri Šmarjeti.
Damjana Stopar, občinska uprava
9
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Plaz na Vinjem Vrhu
Radovlja
Poplave v septembru 2014
Občino Šmarješke Toplice je meseca septembra 2014 ponovno
prizadela naravna nesreča v obliki poplav, predvsem ob reki
Krki v Dolenjem Kronovem in Dragi, kjer so bili poplavljeni
predvsem gospodarski, v manjši meri pa tudi stanovanjski objekti. Poplavljala sta tudi potoka Radulja in Bečuj v Šmarjeti,
kjer je bila povzročena škoda na stanovanjskih in poslovnih
objektih in potok Toplica v Družinski vasi, ki je poplavil poslovni objekt.
Močno in dolgotrajno deževno obdobje je povzročilo proženje
večjega števila zemeljskih plazov, ki so povzročili večjo gmotno škodo na območju celotne občine, in sicer predvsem na
prometni infrastrukturi ter privatnih zemljiščih.
Na območju občine Šmarješke Toplice je bilo tako poplavljenih 11 stanovanjskih in 13 gospodarskih objektov ter občinske
ceste v dolžini cca 6 kilometrov. Sproženih je bilo 33 plazov, v
večji meri na privatnih zemljiščih, pet plazov pa je povzročilo
škodo na prometni infrastrukturi, in sicer na treh lokalnih cestah in dveh javnih poteh.
Vsem, v naravni nesreči prizadetim občanom, je pomoč nudilo
68 gasilcev iz štirih gasilskih enot in štirje predstavniki civilne
zaščite. Pri tem je bilo uporabljenih 195 vreč peska, vodo so
črpali z 8 črpalkami.
Občina Šmarješke Toplice je v najkrajšem možnem času zagotovila prevoznost občinskega cestnega omrežja, neprevozen
je še del lokalne ceste od Gorenje vasi proti naselju Koglo in
Žalovičam, sanacija je predvidena v prvi polovici leta 2015.
Sredstva za financiranje izvedbe sanacije škode na občinski
prometni infrastrukturi se zagotavljajo v občinskem proračunu.
Za izvedbo sanacije škode, nastale na prometni infrastrukturi,
smo pridobili elaborate, ki so bili pripravljeni v skladu z geološkim poročilom pristojnih strokovnih služb.
Finančna sredstva za odpravo škode zaradi proženja zemeljskih plazov, nastale na privatnih zemljiščih, zagotovi lastnik
zemljišča. Občina bo v proračunu za leto 2015 zagotovila sredstva za pripravo geološkega mnenja s strokovnimi izhodišči in
usmeritvami, kako izvesti ustrezno sanacijo zemeljskih plazov
in preprečiti nadaljnje plazenje.
V skladu z navodili Ministrstva za obrambo, Uprave za zaščito
in reševanje je občina pristopila k ocenjevanju škode zaradi
plazov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter oceni škode na
delno uničenih (poplavljenih, delno porušenih) objektih.
Imenovana Komisija je opravila popis nastale škode ter v skladu z navodili pristojnih služb pripravila in posredovala poročilo o oceni škode Regijski komisiji za ocenjevanje škode. Le-ta
bo posredovala nadaljnja navodila glede aktivnosti, ki jih bo
potrebno izvesti, da bo postopek zaključen, prijavitelji nastale
škode pa bodo prejeli sklepe o upravičenosti oz. neupravičenosti do finančnih sredstev.
Oceno neposredne materialne škode kot posledico naravne
nesreče izdela Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije,
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V skladu z
Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št.
114/05 - UPB, 90/07, 102/07, 40/12 - ZUJF in 17/14) mora škoda preseči 0,3 promile prihodkov državnega proračuna (cca.
2,5 mio €) in 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem
gospodarstvu.
Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih
nesrečah je 13. novembra 2014 potrdila, da skupna ocenjena
škoda znaša 153,9 milijona evrov, kar pomeni, da škoda, nastala v poplavah, presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov
državnega proračuna za leto 2014, kar znaša nekaj več kot 2,5
milijona evrov, tako da je dosežen predpisan limit za pomoč
države.
Na podlagi sklepa vlade bodo pristojna ministrstva pripravila program odprave posledic neposredne škode na stvareh,
gradbenoinženirskih objektih, v gospodarstvu, kulturni dediščini, državnih cestah in vodotokih, ki bo podlaga za nadaljnje
aktivnosti.
Občina Šmarješke Toplice bo v skladu z navodili pristojnih ministrstev poskušala v čim krajšem možnem času zagotoviti
dokončno odpravo posledic škode, nastale ob zadnji naravni
nesreči.
Klaudija Povše, občinska uprava
10
o delu občine
Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje
Projekt se je začel izvajati v letu 2013 in
se je zaključil v letošnjem letu 2014. Za
objekt smo v mesecu oktobru pridobili
uporabno dovoljenje, ki je osnova za izvedbo vseh aktivnosti za pričetek priključevanja na vodovod in kanalizacijo.
Investicija je obsegala izgradnjo/obnovo
4.706 m vodovoda in izgradnjo 1.025 m
kanalizacije oziroma natančneje:
− izgradnja vodovoda na odseku Mlada
Vina, v dolžini 509 m,
− izgradnja vodovoda na odseku Vinji
Vrh, v dolžini 1.874 m,
− izgradnja/obnova vodovoda na odseku Gradenje, v dolžini 1.113 m,
− izgradnja 1.210 m raznih priključnih
vodovodnih vodov in
− izgradnja 1.025 m gravitacijskega ka-
nalizacijskega sistema.
V sklopu izvedbe investicije smo na območju izgradnje kanalizacije in vodovoda
obnovili občinsko cestno omrežje:
- javna pot z oznako JP 797-912 (Mlada
Vina–Orešje), v celotni dolžini 575 m;
- del javne poti z oznako JP 797-11
(Zgornja Družinska vas), v dolžini cca
1663 m;
- javna pot z oznako JP 797-141
(Gradenje–Štrumbelj), v celotni dolžini
211 m;
- javna pot z oznako JP 797-901
(Gradenje), v celotni dolžini 389 m;
- del javne poti z oznako JP 797-891
(Gradenje), v dolžini cca 231 m;
- javna pot z oznako JP 793-331
(Gradenje–Dežman), v celotni dolžini
Fekalna kanalizacija
Brezovica–Strelac in
vodovod Strelac – I. faza
Investicija se je začela izvajati v mesecu juniju, zaradi slabih vremenskih razmer se je podaljšal pogodbeni rok za
izgradnjo.
Cilj operacije je izgradnja javne kanalizacije (1.929 m) in
čistilne naprave ter obnova vodovoda (689 m). Za to bo
potrebna:
− izgradnja 610 m javne kanalizacije v naselju Strelac,
− izgradnja 1.319 m javne kanalizacije v naselju
Brezovica,
− izgradnja čistilne naprave v Šmarjeti,
− izgradnja mostička na kanalu A (Strelac) za prečkanje
potoka Prinovec in
− obnova 689 m vodovoda v naselju Strelac.
Trenutno smo v zaključni fazi investicije.
V sklopu izvedbe investicije smo obnovili občinsko cestno
omrežje na tem območju:
- javna pot z oznako JP 797-861 (Strelac), v celotni dolžini
280 m;
- javna pot z oznako JP 797-861 (Strelac), v celotni dolžini
58 m;
- javna pot z oznako JP 797-801 (Brezovica), v dolžini cca
700 m;
- v sklopu gradnje so se sanirale in obnovile tudi vse
ostale poškodovane poti in cestni priključki.
Po zaključku investicije bomo uveljavljali nepovratna finančna sredstva, zagotovljena z odločbo.
Vsem občanom se zahvaljujemo za potrpežljivost in sodelovanje v času gradnje.
Tomaž Ramovš, občinska uprava
307 m;
- del javne poti z oznako JP 797-921
(Kaplan–Bevc), v dolžini cca141 m;
- del javne poti z oznako JP 797-931
(Športni park–Bevc), v dolžini cca 159 m;
- javna pot z oznako JP 798-611
(Ravnica–Nebesa), v dolžini 211 m)
- ter vse ostale poškodovane poti in
cestni priključki na območju gradnje.
Na območju zgrajene kanalizacije in vodovoda se že izvajajo priklopi na javno
kanalizacijo in vodovod, skladno s pozivi upravljavca komunalne infrastrukture
javnega podjetja Komunale Novo mesto
d. o. o.
Vsem občanom se zahvaljujemo za potrpežljivost in sodelovanje v času gradnje.
Tomaž Ramovš, občinska uprava
Obnova vodovoda Grič pri
Klevevžu
Občina je obnovila del vodovoda, kjer se trenutno pojavlja največ vodnih izgub.
Na obstoječem vodovodu se zaradi dotrajanosti pogosto pojavljajo okvare, katerih posledica so pogoste prekinitve dobave pitne vode, vodovod ima velike vodne izgube, zaradi poddimenzioniranosti pa vodovodno omrežje tudi ne zagotavlja zadostnih
količin sanitarne in požarne vode. Zaradi pogostih vodovodnih
okvar pa nastajajo na področju vodovoda stroški vzdrževanja.
Občina Šmarješke Toplice izvaja obnovo vodovodnega omrežja v severnem delu občine, in sicer na območju naselja Grič
pri Klevevžu in v delu naselja Radovlja, da bo to tamkajšnjim
prebivalcem zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter obenem omogočalo vodovodno oskrbo novim zazidalnim površinam, ki so opredeljene v Odloku o občinskem
prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št.
91/2012), ter ustrezen razvoj turističnega območja.
Projekt je zajemal izgradnjo vodovoda v skupni dolžini cevovodov 3036 m.
V sklopu investicije smo obnovili najbolj dotrajane cestne odseke:
- javno pot z oznako JP 796-541 (Grič pri Klevevžu), v dolžini
cca 860 m;
- javno pot z oznako JP 795-161 (Slape–Klevevž), v dolžini cca
480 m;
- ter vse ostale poškodovane poti in cestne priključke na območju gradnje.
Dela so se pričela izvajati v začetku meseca julija, trenutno smo
v zaključni fazi investicije.
Vsem občanom se zahvaljujemo za potrpežljivost in sodelovanje v času gradnje.
Tomaž Ramovš, občinska uprava
11
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Investicijsko in redno vzdrževanje občinskih cest in sanacija v
poplavah poškodovanih cest
V mesecu septembru 2014 je občino zajelo obilno deževje, kar
je povzročilo ogromno škodo tako na občinskih kot na privatnih zemljiščih. Deževje je povzročilo obširno plazenje zemljine, zaradi česar je bilo močno poškodovano občinsko cestno
omrežje.
Za zagotovitev prevoznosti cest smo izvedli interventne ukrepe
in v nadaljevanju delno sanacijo plazov in cestnih usadov za zagotovitev prevoznosti cest in zmanjšanja vzrokov za nastanek
plazov na občinskih cestah z oznakami LC 295-411 (Šmarjeta–
Vinica), LC 295-421 (Žaloviče–Koglo–Šmarjeta) in JP 798-041
(Mevce).
Najbolj poškodovan odsek cestnega omrežja je na občinski lokalni cesti z oznako LC 295-324 (Žaloviče–Gorenja vas–Šmarjeta),
ki še ni bil saniran, saj je sanacija tehnično izredno zahtevna
in finančno visoka. Sanacija je predvidena v prvi polovici leta
2015. Za čas pred sanacijo smo izvedli delno zavarovanje dela
ceste.
V začetku letošnjega leta je prišlo do plazenja v območju občinske ceste z oznako JP 797-911 (Zgornja Družinska vas), za kar
smo izvedli kamnito zložbo.
Občina Šmarješke Toplice je v letošnjem letu izvajala investicijska-vzdrževalna dela na občinskih cestah, in sicer na JP
794-721 (Hrib-Sv. Helena), LC 295-371, JP 796-562 (Orešje),
LC 295-411 (Šmarjeta–Vinica), JP 798-861, JP 798-842, LC 295324 (Žaloviče–Koglo–Šmarjeta), LC 295-421 (Žaloviče–Koglo–
Šmarjeta), JP 797-691 (Šmarješke Toplice), JP 798-871 (Lakote),
JP 798-881 (Žaloviče), JP 798-161 (Slape–Klevevž) in LC 295-392
(Orešje–Vinji Vrh–Dob. vas).
Navedeni deli lokalnih cest in javnih poti so bili do sedaj dotrajani, na številnih mestih zelo poškodovani in nekateri so bili
še v makadamski izvedbi.
Na občinskem cestnem omrežju smo izvedli naslednja dela:
− asfaltiranje in ureditev bankin na 125 m dolgem odseku JP
794-721 (Hrib–Sv. Helena),
− sanacija vozišča ter ureditev odvodnjavanja in bankin na 184
m dolgem odseku LC 295-371 (Šmarješke Toplice–Družinska
vas),
− ureditev odvodnjavanja in sanacija vozišča na 80 m dolgem
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
odseku JP 796-562 (Orešje),
izgradnja kamnite zložbe na 62 m dolgem odseku LC 295411 (Šmarjeta–Vinica),
asfaltiranje in ureditev bankin na 209 m dolgem odseku JP
798-861 (Čelevec),
asfaltiranje in ureditev bankin na 170 m dolgem odseku JP
798-842 (Mala Strmica),
razširitev 36 m dolgega odseka LC 295-324 (Žaloviče–Gorenja
vas–Šmarjeta),
ureditev odvodnjavanja na 164 m dolgem odseku LC 295421 (Žaloviče–Koglo–Šmarjeta),
asfaltiranje in ureditev bankin na 122 m dolgem odseku JP
797-691 (Šmarješke Toplice),
asfaltiranje in ureditev bankin na 60 m dolgem odseku JP
798-871 (Lakote),
asfaltiranje in ureditev bankin na 46 m dolgem odseku JP
798-881 (Žaloviče),
priprava na izgradnjo pločnika na 100 m dolgem odseku JP
798-161 (Slape–Klevevž),
sanacija vozišča ter ureditev bankin na 125 m dolgem odseku LC 295-392 (Orešje–Vinji vrh–Dobruška vas).
Za izvajanje zgoraj navedenih del bomo črpali sredstva na
osnovi 23. člena Zakona o financiranju občin, za kar smo na
pristojno ministrstvo v začetku decembra oddali zahtevek za
izplačilo finančnih sredstev.
V okviru rednega vzdrževanja smo izvedli več manjših popravil
in ostalih vzdrževanj na občinskem cestnem omrežju in prav
tako v času poplav izvedli interventne ukrepe za zagotovitev
prevoznosti občinskih cest, seveda, kjer je bilo to mogoče.
Občina Šmarješke Toplice je v okviru investicij, ki so se izvajale v lanskem in letošnjem letu, ustrezno uredila občinsko
cestno omrežje na področju gradnje vodovoda Vinji vrh nizka
cona in kanalizacije Gradenje, vodovoda Grič pri Klevevžu in
na področju izvajanja investicije obnove vodovoda v naselju
Strelac ter izgradnje kanalizacije v naselju Strelac in delu naselja Brezovica.
Tomaž Ramovš, občinska uprava
Poziv podjetnikom in obrtnikom ter ostalim investitorjem
Občina Šmarješke Toplice za Turistično storitveno gospodarsko cono Dolenje Kronovo pripravlja Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
Območje OPPN je velikosti približno 10,3 ha in obsega zemljišča, ki so v OPN označena kot DOK-OPPNa, po namenski
rabi pa sodijo v območje centralnih dejavnosti (CD; severni
del) in v območje proizvodnih dejavnosti (IG; osrednji in južni del).
Ker si želimo pri pripravi tega pomembnega prostorskega
dokumenta upoštevati želje in potrebe domačih podjetnikov
in obrtnikov ter ostalih investitorjev, vas vabimo, da se ogla-
site na Občini Šmarješke Toplice ter
podate vaše predloge, ki bodo pripomogli k uspešni izvedbi cone.
Vaše predloge sprejemamo najkasneje do 10. januarja 2015.
Predloge nam lahko posredujete
tudi po elektronski pošti, in sicer na naslov [email protected] ali [email protected] ali osebno
pri županji.
Stane Bajuk, občinska uprava
12
o delu občine
Občina
Šmarješke Toplice
Podpis pogodb in pričetek
del za projekt rekonstrukcija
obstoječega in gradnja novega
vrtca v Šmarjeti
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v mesecu
maju 2014 objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega
programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013
za obdobje 2013–2015. V okviru tega razpisa bo moč pridobiti
nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Občina se je prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranje investicij:
toviti s standardi in normativi skladne prostore za dolgoročno
kakovostno izvajanje predšolske vzgoje na enem mestu v občini Šmarješke Toplice.
Sedaj VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta deluje v namensko grajenem
vrtcu ob osnovni šoli (4 oddelki), v prostorih šole (5 oddelkov)
ter v stavbi župnišča (1 oddelek). Oddelki v osnovni šoli ter
oddelek v župnišču sedaj ne izpolnjujejo vseh določil pravilnika, ki ureja prostor in opremo vrtca, prav tako pa OŠ Šmarjeta
zaradi povečanega števila učencev potrebuje prostore, ki jih
sedaj uporablja vrtec. Demografski podatki kažejo na porast
predšolskih otrok v občini, prav tako pa se je delež v vrtec
vključenih otrok v občini v zadnjih letih močno povečal (v letu
2012/2013 je znašal 84,5 %).
 »KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI«
in
 »REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA
VRTCA V ŠMARJETI«.
Da bi občina glede na pogoje razpisa pridobila finančna sredstva, smo glede na pogoje razpisa oddali prijavo projekta
»REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V
ŠMARJETI« na ministrstvo ob 00.04 uri, dne 5. 5. 2014, in s tem
časovno uspeli prehiteti kar nekaj sosednjih in ostalih občin
(vložitev projektov je bila mogoča od dne 5. 5. 2014, od 00:00
ure naprej, do zaprtja razpisa).
11. 9. 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pridobitvi
nepovratnih finančnih sredstev za rekonstrukcijo obstoječega in
gradnjo novega vrtca v Šmarjeti.
Občina Šmarješke Toplice namerava z rekonstrukcijo nekaterih
prostorov obstoječega vrtca in izgradnjo novega vrtca zago-
Glavne tehnične značilnosti investicije so:
− rekonstrukcija nekaterih prostorov obstoječega vrtca (349,15 m²),
− izgradnja novega 6-oddelčnega objekta vrtca (1.331,85 m˛)
ob SV in JV stranici obstoječega vrtca z vso opremo,
− prenova komunalnih vodov (kanalizacija, vodovod, elektrika),
− izgradnja nove kotlovnice na lesno biomaso,
− izgradnja novega parkirišča,
− izgradnja novega otroškega igrišča.
HIŠA ŽIVE DEDIŠČINE –
nabor predmetov za pripravo razstave o zgodovini stare šole
V Hiši žive dediščine želimo ob njenem odprtju predstaviti tudi zgodovino stare šole. V ta namen zbiramo različne predmete, ki so jih učenci in učitelji uporabljali v stari šoli (pisala, tablice, knjige, igrače, oblačila, obutev …). Zato naprošamo
vse bivše učence, učitelje in druge, ki hranijo kakšne predmete iz stare šole, če lahko kontaktirajo Martino Fekonja
na 051 648 212 ali [email protected]. Predmete zbiramo do 10. januarja 2015. Lahko jih prinesete tudi v TIC
Šmarješke Toplice, in sicer od ponedeljka do petka med 14.30 in 15.30 ter v soboto med 9.00 in 11.00. Po zaključku razstave bodo predmeti vrnjeni lastnikom.
Občinska uprava
13
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Vira financiranja
Občina Šmarješke Toplice
MGRT (ESRR)
Skupaj
Vsi stroški investicije v
EUR
Delež
Upravičeni stroški
investicije v EUR
Delež
872.584,89
30,81%
345.782,96
15,00%
1.959.436,75
69,19%
1.959.436,75
85,00%
2.832.021,64
100,00%
2.305.219,71
100,00%
Občina Šmarješke Toplice je za obravnavano investicijo pridobila gradbeno dovoljenje, ki je 30. julija 2013 postalo pravnomočno.
 izvajalec koordinacije varnosti pri delu je podjetje LERO
LEŠNJAK VARSTVO PRI DELU d. o. o., Šmarje 7a,
8310 Šentjernej.
Vira financiranja vseh stroškov investicije in upravičenih stroškov investicije v stalnih in tekočih cenah:
(glej preglednico zgoraj)
V projekt smo na občini vložili veliko truda (priprava projekta,
pridobitev gradbenega dovoljenja, izbor izvajalca gradbenih
del, nadzora, priprava in oddaja vloge na javni poziv), zato je
celotni trud poplačan s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev in pričetkom izvajanja projekta. Konec izgradnje je predviden v poletnih mesecih leta 2015.
V mesecu novembru smo podpisovali pogodbe:
 V ponedeljek,17. 11. 2014, smo z ministrstvom podpisali pogodbo o sofinanciranju, kar je bila osnova za podpis pogodbe
z izvajalcem in pričetek gradbenih del.
 V četrtek, 20. 11. 2014, smo podpisali pogodbi z izvajalcem
gradbenih del in z izvajalcem gradbenega nadzora.
Dela bodo izvajali naslednji izvajalci:
 izvajalec gradbenih del je podjetje Malkom Novo mesto d. o.
o., Košenice 86, 8000 Novo mesto;
 izvajalec nadzora je podjetje NAPRO BIRO d. o. o., Ljubljanska
cesta 8a, 8000 Novo mesto;
SOFINANCIRANJE:
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za
regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa
krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi ter javnega poziva za izbor operacij javni poziv za predložitev vlog
za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni
razvojni programi“ razvojne prioritete »Razvoj regij« operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje
2013–2015.
Tomaž Ramovš, občinska uprava
Gradnja kulturnega doma Bela
Cerkev – Hiša žive dediščine
»IZ NARAVE IN PRETEKLOSTI ZA
PRIHODNOST«
Gradnja se je pričela izvajati v letu 2014 in bo zaključena v spomladanskih mesecih leta 2015.
Odstranili smo stari objekt, izvedene so bile arheološke raziskave, opravljena je bila zaščita pokopališča. Gradnja poteka
skladno s terminskim planom, izvedena je celotna konstrukcija
objekta, zunanji ovoj stavbe (okna, fasada), večji del strojnih in
elektro inštalacij, večji del keramičarskih del … V kratkem bomo
pričeli z opremljanjem objekta.
Občina uspešno črpa pridobljena nepovratna sredstva. Opravljene so bile tudi že kontrole s strani ministrstva in inšpekcijskih
služb. Gradnja se izvaja skladno s projektom oz. pridobljenim
gradbenim dovoljenjem.
Po pogodbi z ministrstvom imamo za večji del investicije oz.
do določenega zneska 100 % sofinanciranje tako gradnje kot
DDV-ja.
Tomaž Ramovš, občinska uprava
14
o delu občine
Občina
Šmarješke Toplice
Podpis pogodb in pričetek del
po projektu »KANALIZACIJA
V NASELJU GORENJA VAS PRI
ŠMARJETI«
11. 9. 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pridobitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo po projektu
»KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI«.
Z investicijo bo zgrajeno 2.703 m dolgo kanalizacijsko omrežje, od tega 2.499,27 m gravitacijske kanalizacije, 203,73 m
dolg tlačni vod ter črpališče.
Po zaključku del se bo na nov kanalizacijski sistem priključilo
predvidoma 51 gospodinjstev naselja, oziroma bo lahko odpadne vode v kanalizacijo odvajalo približno 143 prebivalcev
Gorenje vasi pri Šmarjeti.
Vira financiranja vseh stroškov investicije po letih v stalnih in
tekočih cenah (v EUR):
Vir
financiranja
2014
2015
Skupaj
Delež
Občina
Šmarješke
Toplice
3.073,77
95.338,95
98.412,72
15,00%
MGRT (ESRR)
17.418,03
540.254,05
557.672,08
85,00%
20.491,80
635.593,00
656.084,80
100,00%
Skupaj
V mesecu novembru smo podpisovali pogodbe:
 V ponedeljek, 17. 11. 2014, smo z ministrstvom podpisali
pogodbo o sofinanciranju, kar je bila osnova za podpis pogodbe z izvajalcem in pričetek gradbenih del.
 V petek, 21. 11. 2014, smo podpisali pogodbi z izvajalcem
gradbenih del in z izvajalcem gradbenega nadzora.
Izvajalec gradbenih del je že izbran na javnem razpisu, na
katerem je bila izbrana najugodnejša ponudba, ponudnik
GRADNJE d. o. o. Boštanj, Dolenji Boštanj 66A, 8294 Boštanj.
Izvajalec je bil v mesecu novembru že uveden v delo, zaključek investicije je predviden v letu 2015, skladno s sprejetim
terminskim planom.
SOFINANCIRANJE:
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013,
razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni
razvojni programi ter javnega poziva za izbor operacij javni poziv za
predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete »Razvoj regij«
operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov
2007–2013 za obdobje 2013–2015.
Tomaž Ramovš, občinska uprava
Prijava podaljšanega
obratovalnega časa
gostinskega obrata/kmetije
Občina Šmarješke Toplice poziva vse gostince, katerih gostinski obrati poslujejo v podaljšanem obratovalnem
času oz. bodo z novim letom spremenili redni obratovalni čas gostinskega obrata ali je prišlo do spremembe
osnovnih podatkov o gostinskem obratu, da podajo vlogo
za prijavo oz. spremembo obratovalnega časa.
Vloga za prijavo rednega in podaljšanega obratovalnega
časa gostinskega lokala se odda na predpisanem obrazcu,
ki je dostopen na spletni strani www.smarjeske-toplice.si
ali na sedežu Občine Šmarješke Toplice.
Gostinec MORA razpored obratovalnega časa za svoj
gostinski obrat prijaviti 15 dni pred:
- začetkom novega koledarskega leta (v primeru, da gostinec posluje v podaljšanem obratovalnem času),
- začetkom obratovanja,
- spremembo obratovalnega časa.
Na podlagi prejete vloge gostinca izda občinska uprava odločbo o podaljšanem obratovalnem času, ki velja za tekoče
koledarsko leto in ki se jo lahko ob neizpolnitvi zahtevanih
pogojev oz. kršitvah občinskega pravilnika tudi prekliče.
Gostincem, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje ob koncu koledarskega leta, NI potrebno ponovno prijavljati
obratovalnega časa, in sicer v kolikor izpolnjujejo vse
spodaj naštete pogoje:
- ne spreminja rednega obratovalnega časa,
- ne obratuje v podaljšanem obratovalnem času,
- ni prišlo do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem
obratu in matični firmi gostinskega obrata.
Enodnevno izjemno podaljšanje obratovalnega časa
Gostinec oz. kmet lahko poda vlogo za izjemno enodnevno
podaljšanje obratovalnega časa ob drugih priložnostih, pod
pogojem, da v preteklem letu ni prišlo do kršitev, in sicer
najdlje do 4.00 ure naslednjega dne. Gostinec mora za izdajo odločbe o izjemnem podaljšanju obratovalnega časa
gostinskega obrata zaprositi vsaj 5 dni pred prireditvijo.
Gostinec oziroma kmet lahko brez soglasja občinske uprave
obratuje dlje, kot traja njegov obratovalni čas, vsakič le po
enkrat ob naslednjih priložnostih:
- na dan pred prazniki, določenimi z zakonom (1. januar, 8.
februar, 27. april, 1. in 2. maj, 8. junij, 25. junij, 17. avgust,
15. september, 1. november, 23. november, 26. december),
- ob pustovanju in
- ob martinovanju.
Za dneve pred dela prostimi dnevi v Republiki Sloveniji je za
podaljšanje obratovalnega časa potrebno pridobiti soglasje
v naslednjih primerih: velikonočna nedelja in ponedeljek,
velika noč, binkoštna nedelja, binkošti, 15. avgust, 31. oktober, 25. december.
Klaudija Povše, občinska uprava
15
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Zmagovalci vaških iger (Ličkarji – vaščani Družinske vasi in Dolenjega Kronovega).
Prejemniki naziva najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke
Toplice v letu 2014 – Dolenje Kronovo.
Dnevi turizma in zabave 2014
Sobota, 27. 9. 2014, Vaške igre v Športnem parku
Šmarješke Toplice
V zabavnih vaških igrah so se letos pomerile štiri domače
ekipe (Ličkarji, Kovači, Lotosi in Škratje). Preizkusili so se v
prenašanju korenja med nogami, metanju balinčkov, prenašanju sporočila s slamico, pretakanju in pomarančnem plesu.
Najbolj uspešna je bila ekipa Ličkarjev (naselje Družinska vas
s Kronovim). Zmaga je bila toliko slajša, ker so slavili že v
lanskem letu. Ob koncu pa so vaščani Dolenjega Kronovega
prejeli še naziv za najlepše urejeno naselje v občini Šmarješke Toplice v letu 2014. Naselje leži ob glavni vpadnici v
Šmarješke Toplice in vaščani prav lepo skrbijo, da obiskovalci
Šmarjeških Toplic že ob prvem stiku s Šmarješkimi Toplicami
dobijo vtis o urejenosti kraja. V osrčju vasi imajo tudi prostor
za druženje z baliniščem in igrali za otroke. Za nagrado za
vloženi trud jih je županja povabila na brezplačni izlet. Prav
tako bo šla na brezplačni izlet tudi zmagovalna ekipa vaških
iger. Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo vaške igre izpeljali, posebej pa zahvala in spodbudna beseda za
vaščane Žalovič, ki so bili letos soorganizatorji dogodka in pa
seveda Dragu Duriču, Dunji Gartner in Brigiti Zajc za pomoč pri
izvedbi iger. Zahvaljujemo se tudi sponzorju – Termam Krka d.
o. o., PE Šmarješke Toplice.
Ob zaključku prireditve je sledila še razglasitev najboljših
športnikov občine Šmarješke Toplice. Priznanja z nagradami
so prejeli: atletinja Anja Jerele, plesalke Tea Eržen, Lana Livk,
Enja Peterlin in Neja Perše, kolesarja David in Gorazd Per ter
namizni tenisač Peter Hribar.
Nedelja, 28. 9. 2014, Šmarješka tržnica
Na zadnjo septembrsko nedeljo je bilo pestro tudi na šmarješki tržnici. Organizatorka dogodka, Barbara Pirh, je poskrbela,
da je bila tržnica zaznamovana s podjetnostjo, ustvarjalnostjo
in načinom zdravega življenja. Ponudniki so namreč ne samo
prodajali svoje izdelke, temveč z obiskovalci tudi delili svoje dosedanje izkušnje in podelili marsikateri praktični nasvet
Ansambel Aufbiks z Barbaro Pirh
za zdravo življenje. Za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel
Aufbiks. Tržnica je bila dobro obiskana, tako da v pomladanskem času s takšno prakso nadaljujemo.
Mateja Bobič, občinska uprava
Lepo vabljeni na obisk decembrskega dogodka na tržnici, 27. 12. 2014, ko bomo v sodelovanju s Termami Krka
pripravili zanimivo družabno in glasbeno popoldne na
lokaciji tržnice in proti hotelskem parku. Občani se boste
lahko na dogodek pripeljali s turističnim vlakcem, ki bo
vozil po naslednjem voznem redu:
Zbure (15.00 Pri Pavletu) – Slape (15.15 avtobusna postaja) – Šmarjeta (15.30 avtobusna postaja) – Šmarješke
Toplice (15.45 tržnica)
Dolenje Kronovo (16.00 gostilna Prešeren) – Bela Cerkev (16.15 avtobusna postaja) – Družinska vas (16.20 Pri
Amerikancu) – Šmarješke Toplice (16.30)
19.00 vračanje vlakca po trasi Šmarješke Toplice – Bela
Cerkev – Šmarješke Toplice
20.00 vračanje vlakca po trasi Šmarješke Toplice – Zbure
16
o delu občine
Srečanje krvodajalcev
jubilantov
Srečanje malčkov, rojenih v
letu 2014
Županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc, je
tudi letos malčke, rojene v letu 2014, povabila na tradicionalno novoletno srečanje ter obdaritev, ki je potekalo v
dislocirani enoti Vrtca Sonček v Domu svete Marjete. Povabljenih je bilo kar 35 otrok in njihovih staršev.
V uvodu sta zbrane pozdravili ravnateljica Osnovne šole
Šmarjeta, gospa Nevenka Lahne, ter županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc, in jim zaželeli prijetno
druženje in vse dobro v prihajajočih prazničnih dneh.
Zaposleni v Osnovni šoli Šmarjeta – Vrtcu Sonček, Katja Peterlin in Ksenija Progar, sta pripravili krajšo lutkovno predstavo o prijazni babici zimi, ki je gozdnim živalim spletla topla
oblačila za mrzle zimske dni.
Ob zaključku druženja je županja, mag. Bernardka Krnc,
zbranim malčkom podarila majhno darilce, labirint, s katerim bodo krepili ročne spretnosti.
Druženje se je zaključilo ob prijetnem klepetu, izmenjavi
izkušenj in pridobivanju raznih informacij o vpisu, delu in
bivanju otrok v vrtcu.
Klaudija Povše, občinska uprava
Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je v sodelovanju z Občino Šmarješke Toplice pripravilo vsakoletno
podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom. Na podelitev
je bilo povabljenih 38 krvodajalcev, ki so kri darovali pet,
deset, petnajst, dvajset, pa vse do devetdesetkrat. Največkrat, kar 100-krat, je kri darovala gospa Marija Zalokar iz
Brezovice, ki je druga ženska na Dolenjskem, ki se lahko
pohvali s tako lepim dosežkom.
Uvodoma so povabljene nagovorile županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc, sekretarka Območnega
združenja Rdečega križa Novo mesto, gospa Barbara Ozimek, ter predstavnica Centra za transfuzijsko dejavnost
Novo mesto, gospa Marjeta Martinčič. V nagovoru so poudarile, kako pomembno poslanstvo je biti krvodajalec ter
darovati delček sebe sočloveku, ki mu lahko ravno ta delček
nas reši življenje.
Z veseljem ugotavljamo, da je krvodajalstvo na Dolenjskem
močno razširjeno, zanj se odloča vse več mladih, kar je potrditev dobrega dela predstavnikov Območnega združenja
Rdečega križa ter njenih aktivnih članov.
V zaključku nagovora so se govornice, vsaka v svojem imenu ter v imenu prejemnikov darovane krvi, iskreno zahvalile
ter jim zaželele vesele praznike, predvsem pa zdravja v prihajajočem novem letu.
Za prijetno vzdušje so s pesmijo in recitacijo poskrbeli otroci Osnovne šole Šmarjeta pod vodstvom mentorice, gospe
Irene Zupančič.
Klaudija Povše, občinska uprava
Gradiva za januarske Razglede pošljite do
ponedeljka, 2. marca 2015
na elektronski naslov
[email protected]
17
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
90-letnica Marije Tramte
Marija Tramte, Minka z Vinjega Vrha, je 23. novembra 2014
praznovala 90-letnico življenja. Rodila se je leta 1924, v Ruhni
vasi, ki sedaj leži v občini Škocjan, v skromni kmečki družini. Zemlje je bilo premalo, da bi nahranila številno družino,
zato je oče Gašper izdeloval strešno opeko, mama Urška pa
je pridno šivala. Minka je imela dve sestri, Faniko in Pavlo,
ter štiri brate: Jožeta, Franceta, Lojzeta in Marjana. Vse, razen
Marjana, je že pokopala.
Osnovno šolo je obiskovala v Beli Cerkvi. Še ne polnoletna je
odšla služit v Ljubljano k premožni sodniški družini, kjer se je
kot sad kratkotrajne ljubezni rodila hčerka Lidija. Z njo se je
vrnila v Ruhno vas in se zaposlila v Iskri, v Šentjerneju, kjer je
delala do upokojitve leta 1980.
V letu 2001 se je preselila na Vinji Vrh, potem ko je zaradi
gradnje avtoceste morala prodati staro domačijo.
Skozi življenje so jo vodile skromnost, poštenost, samostojnost in enostavno dojemanje sveta. Je ena izmed zadnjih
predstavnikov generacije, ki ve, kakšno je življenje brez vode,
elektrike, telefona in televizije. Še vedno je samostojna in
najraje sama. Vesela je vsakega obiska, še posebej hčerke,
vnuka in dveh pravnukov.
Ob njeni 90-letnici so jo obiskale županja Šmarjeških Toplic,
mag. Bernardka Krnc, predsednica KORK Bela Cerkev, Milena
Činkole, in poverjenica KORK Bela Cerkev, Ada Udovč. Sprejela
jih je vedra, čila in bistrega duha. Želimo ji še mnoga leta in
da se kmalu zopet vidimo.
sorodniki
Blagoslov kapelice na
Vinjem Vrhu
80-letnica Stanke Gregorčič
Leta 1934 se je mami Jožefi in očetu Franciju Peršetu v Družinski vasi rodila mala Stanka. Kasneje se je družina povečala še za brata Ivana in sestro Jožefo. Stanka je v otroških
letih pomagala mami in očetu pri delu v opekarni, počitnice
pa je najraje preživljala pri stari mami v Gorenji vasi, kjer
ji je pomagala obirati jabolka in pasti krave. Osnovno šolo
je obiskovala v Beli Cerkvi, pri petnajstih pa se je zaposlila
v zadrugi na Strugi, vendar je morala po smrti očeta delo
pustiti in pomagati mami ter bratu in sestri na domačiji.
Kasneje se je zaposlila kot sobarica v Termah Krka in tam
ostala do upokojitve. Prišlo je čarobno leto 1956, ko je izmenjala prstana s svojo veliko ljubeznijo, Slavkom Gregorčičem. V zakonu sta se jima rodili hčerki, Stanka in Tatjana,
ter sin Robert. Z možem sta si zgradila dom v Družinski
vasi, kjer živi še sedaj. Jesen življenja ji krajšajo skrb za domače živali, druženje s sestro in bratom, z otroki in seveda
z vnuki in pravnuki.
Mirjam Hribar
V nedeljo, 23. novembra 2014, je belocerkovški župnik, gospod
Jože Nemanič, blagoslovil obnovljeno kapelico Žalostne Matere
božje na Vinjem Vrhu.
Postavljena je med vinogradi na križpotju. O
zgodovini kapelice je
nekaj besed povedala Katarina Dežman. Prvotno je stala na robu Bobičeve domačije. Ker se je podrla do tal in je ostalo samo še nekaj
kamenja, jo je leta 1954 Jože Grm starejši ponovno sezidal.
Najprej je obnovil in povečal vodnjak. Pri obnovi so sodelovali vsi sosedje in okoliški vinogradniki, ker so potrebovali
vodo za vsakdanjo uporabo in za škropljenje vinogradov. Studenec menda ni nikoli presahnil. Na pobudo družine Lindič
iz Gradenj, ki so odstopili tudi kos svoje zemlje, je zrasla pri
vodnjaku nova kapelica. Jože Grm je bil zelo poznan in cenjen
zidar. Kljub pomanjkanju gradbenega materiala je sezidal kapelico, ki jo je prav posebno umetniško oblikoval. Zob časa
pa jo je močno načel, zato sta se Jože in Slavka Lusavec odločila, da bosta kapelico obnovila. Pri obnovi so sodelovali še
Ajdnikovi, Dežmanovi ter vaščani Vinjega Vrha in Gradenj. V
prenovo je bilo vloženega veliko dela in truda, zato so hvaležni vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri njeni obnovi. Blagoslova se je udeležilo okoli 100 ljudi. Slovesnost so polepšali
pevci mešanega zbora iz župnije Bela Cerkev. Po blagoslovu
so vse zbrane povabili v Ajdnikovo zidanico na pogostitev.
Jože Lusavec
18
o delu občine / intervju
Božično drevo
Ga. Liselotte Witta
Božič je praznik, ki ga v katoliških, protestantskih in večini
pravoslavnih cerkva praznujemo 25. decembra kot spomin na
rojstvo Jezusa Kristusa. Praznovanje božiča v tem času ima
korenine še iz predkrščanskih časov, ko so ljudje častili nastop
zimskega solsticija. Takrat se začne dan ponovno daljšati in
simbolizira zmago dobrega nad zlim.
Praznični december spremljajo tudi različno okrašena božična
drevesca. Z raziskovanjem božičnega drevesa so se ukvarjali
že konec 19. stoletja, osredotočeni pa so bili predvsem na
nemško in nordijsko območje. Zimzelena drevesa so bila predmet čaščenja v času zimskega solsticija že pred več kot 3000
leti. Raziskave so pokazale dve različni obliki drevesa, in sicer
zgolj zimzeleno drevo brez okrasja ter okrašeno drevo s svečkami.
Prvi pisni viri o okrašenem božičnem drevesu so iz Alzacije
(Francija) in datirajo v 16. stoletje. Omenjeno drevo je bilo
okrašeno s hostijami in jabolki. Takšna drevesa so ob božiču
krasila meščanska stanovanja in cehovske izbe. Naslednje poročilo o zimzelenem drevesu, s svečkami okrašeno pušpanovo
steblo, sega v drugo polovico 17. stol. in prihaja z dvora v
Hannovru (Nemčija). Z okrasjem, darovi in svečami okrašeno
drevo se nato omenja v 18. stol. po raznih pokrajinah Nemčije, na Švedskem in v Švici.
Pri nas se je krašenje dreves najprej pojavilo v mestih, na
kmetih šele po prvi svetovni vojni. V večjem delu Slovenije je
bilo značilno, da je v času božiča morala viseti v bogkovem
kotu smreka. Smrečica se obeša različno – včasih na vrhu,
včasih spodaj, včasih je bila okrašena, včasih ne. Niko Kuret
v Prazničnem letu Slovencev omenja tudi naše kraje, in sicer
pravi, da se je na območju Šmarjete smrekice obešalo z vrhom navzdol in krasilo s papirnatim okrasjem.
Krašenje dreves je postalo del božiča skoraj vsakega gospodinjstva, tako tistega, kjer se praznuje rojstvo Jezusa Kristusa, kot tistega, kjer tega praznika ne praznujejo, različni novi
materiali pa nam omogočajo, da smo pri okraševanju lahko
vedno bolj kreativni.
Martina Fekonja, občinska uprava
V prvih dneh novembra je na povabilo županje, mag.
Bernardke Krnc, Šmarješke Toplice obiskala gospa Liselotte Wita (imenovana Puci) z Dunaja, ki je danes z bratom
Antonom Dietrom (Pubi) zadnja še živeča potomka plemiške družine Ulm, ki je živela na gradu Klevež. Z gospo
Liselotte smo obujali spomine na njena zgodnja leta.
Ob iztekajočem letu
in pričakovanju novega je čas,
ko drug drugemu zaželimo dobro leto.
Lepe božične praznike,
leto 2015 naj bo pot dobre volje,
srčnosti, povezovanja, iskrenosti,
ljubezni, zdravja, osebne sreče,
prijateljstva, smeha
in radosti.
Srečno!!!
Ljudske pevke Šmarjetke
Gospa Liselotte, kako se spominjate vaših otroških
let na gradu Klevevž?
Na otroška leta me vežejo lepi spomini. Rada sem se
igrala z Zajčevimi otroki in tudi z drugimi otroki delavcev,
ki so bili zaposleni pri nas. Zajčevi so živeli na našem posestvu, njihov oče je upravljal grajski mlin. Imeli so 15
otrok. Še posebej rada sem se igrala z eno izmed mlinarjevih hčera. Spomnim se, kako se je mama nekoč jezila
name, ko sem pozimi dobila kapo, ki pa je nisem hotela
nositi, dokler je ni dobila tudi moja prijateljica. V našem
hlevu je bilo ogromno svinj, Zajčev hlev pa je bil majhen,
v njem je bilo le nekaj svinj. So pa imeli lepo »packo«, ki
sem jo vedno hodila gledat. Rada sem kidala njen gnoj,
to je bilo tako zabavno. V zahvalo sem od Zajčeve mame
vedno dobila črn kruh z mastjo in čebulo, ki je bil bolj
okusen kot naš bel. Ko sem prišla domov, sem seveda
»dišala«po hlevu, zato me je mama vedno poslala na vrt,
dokler vonj po hlevu z mojih oblačil ni izginil. Spomnim
se tudi, da sem imela svoj lasten mali vrt, kjer sem pridelovala zelenjavo.
Se morda še spomnite, kako so bile opremljene grajske sobane?
Imela sem svojo sobo, ki je bila ogromna. Še vedno se
dobro spomnim freske, ki je krasila strop moje sobe. Zgoraj beli oblaki, zahajajoče sonce, postaven rimski vojak s
konjem in baklo. Tudi v mamini sobi je bila poleg ogromnega lestenca freska z motivom Rimljana in speče Rimljanke. Imeli smo tudi štiri sobe za goste. Kopalnice nismo
imeli, umivali smo se v lavorju. Centralnega ogrevanja
takrat še nismo poznali, prostore smo ogrevali s pomočjo
peči, ki so bile postavljene na hodniku, v sobah pa je bil
kamin. Peči so zakurili ob štirih zjutraj, ko smo vstali, so
bile sobe že tople.
Ste se vedno vozili s kočijo?
S kočijo se nisem marala voziti, vendar sem bila v to primorana. Nekoč se mi je na poti v šolo zgodil neljub dogodek, ko me je nadlegoval neznan moški. Od takrat so
straši vztrajali, da me v šolo peljejo s kočijo, meni pa je
bilo pred otroki nerodno in sem se večkrat skrila za blazinami, da ne bi videli, kdo sedi v kočiji. Imela sem tudi
kolo, včasih sva z mamico obiskali babico, ki je imela vinograd v bližini Krškega. Pot do tam je bila zelo naporna,
spomnim se strmega klanca, ki je vodil do babičinega
doma. Mama je pogosto le pozdravila babico in že na-
19
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Gospa Liselotte s prijateljicama Lojzko in Štefi Zajc ter bratom.
slednjo minuto obrnila kolo ter se peljala nazaj v Krško, v kino.
Bila je velika oboževalka filmov.
Se spomnite kakšnih posebnih običajev med prazniki?
Za veliko noč smo vedno jedli potico, v jedilnici je bila ogromna miza, obložena s poticami, pirhi, šunko, hrenom … Vedno
nas je obiskal tudi šmarješki župnik, ki je vse dobrote blagoslovil.
Spomnim se tudi običaja ob tepežnem dnevu, ko so k nam
prišli okoliški otroci s palicami in peli pesmico: »Frisch und
g′sund, frisch und g′sund, langes Leben, Potize geben.« (Svež
in zdrav, svež in zdrav, če hočete dolgo živeti, nam dajte potico.) Pesmico so vedno zapeli v nemščini, od nas pa so dobili
potico.
Se spominjate kakšne pesmice, ki ste jo peli v družini?
Seveda. Rada sem pela Sijaj, sijaj, sončece (Opomba avtorice:
Liselotte glasno zapoje pesmico). To pesmico je rada prepevala tudi moja varuška Ančka. Želim si spet slišati Lepa si, lepa si
roža Marija (Opomba avtorice: Liselotte zapoje tudi to pesem.
Na njeno veliko željo jo je zapel tudi cerkveni zbor, ko se je
udeležila nedeljske maše).
Se morda spomnite kakšne molitve?
Tega se žal ne spomnim več, vem pa, da smo pred obroki
sklenili roke in molili. Vera nam je vedno pomagala, tudi takrat, ko je bilo najtežje, smo v veri našli moč. V življenju je
pomembno, da si pošten, da drugemu ne storiš nič žalega in
da ne obžaluješ ničesar, kar si storil.
Kakšen je vaš odnos z mlajšim bratom Antonom?
Ne vem, če me ima tako rad, kot imam rada jaz njega. Nikoli
se nisva skregala. Žal mi je, da se sedaj srečava redko, kajti z
družino živi v Großtaxnu.
Kako se spominjate očetove smrti?
Oče se je smrtno ponesrečil pri komaj 38 letih. Nesreča se je
zgodila pri delu na domači žagi. Hude poškodbe so bile zanj
žal usodne. Odrezalo mu je nogo, druga noga je bila dvakrat
zlomljena in zmečkalo mu je prsni koš. V bolnico ga je s konjskim vozom peljal Nace, ki je bil pri nas odgovoren za konjske
hleve in kočije. Že med potjo je oče čutil, da nesreče ne bo
preživel. Brata, ki ga je spremljal, je prijel za roko in ga prosil,
naj pazi na njegova otroka. Takrat sem bila v Šmihelu v šoli.
Nace me je prišel iskat. Ničesar mi ni povedal o nesreči, ampak ko sem videla, da je na vozu krsta, sem slutila, da je nekaj hudo narobe. Da je oče umrl, mi je povedala šele mama.
Mama je celo prvo noč prebedela ob krsti. Ležal je v sobi v
gradu, zraven so stali štirje fantje. Položili smo ga v družinsko
grobnico, na pogrebu je bilo ogromno ljudi. Mama je po očetovi smrti veliko prejokala, vsak dan je obiskala njegov grob,
kjer mu je brala ljubezenska pisma, ki ji jih je nekoč pisal on.
Mama se je kasneje poročila z očetovim bratom Antonom.
Vedno je rekla, da je bil njun zakon dober in da je bil on tisti,
ki je iz nje napravil pravo žensko. Anton je bil starejši in bolj
izkušen. Otrok nista imela, mama je rekla da iz spoštovanja
do naju z bratom.
Večkrat omenite čudovit in spoštljiv odnos z vašim možem Rudijem, ki je letos maja preminil v 100. letu starosti. Kako sta se spoznala?
Rudija sem spoznala na Dunaju, zanimivo je, da sem bila jaz
tista, ki sem ga zaprosila za roko. Vedela sem, da me ima
rad, bila pa sem tudi prepričana, da si me ne bo nikoli upal
zaprositi za roko, kajti star je bil že 39 let, jaz pa 21. Med sprehodom sem ga vprašala, kaj si želi za rojstni dan. Odgovoril mi
je, da nima nobene želje in da mi bo on kupil darilo. Povedala
sem mu, da mu bo mogoče žal, ker nekaj odklanja in začel
je razmišljati. Jaz pa sem ga vprašala: »Kaj praviš na to, da bi
se zaročila?« Od veselja me je pozabil objeti, tekal je v krogu,
se držal za glavo in se naglas spraševal: »Joj, kaj bom sedaj,
moram kupiti zaročni prstan in vprašati za dovoljenje tvojega očeta!«. Prepričana sem bila, da oče ne bo imel nič proti
najini zaroki, za očeta je bil prepričljiv znak že to, da je imel
Rudi »dobre oči«. Za nama je 60 čudovitih let in če gledam
nazaj, sem zadovoljna in hvaležna, da sem z njim lahko delila
tolikšen del svojega življenja. Otrok nisva imela, morda je tako
boljše. Bog mi je podaril še vero in to je vse. Tega se moram
držati in nič se mi ne more zgoditi.
Gospa Liselotte, imate za naše bralce kakšno sporočilo?
V življenju sem okusila, kako je biti bogat in tudi kako je, ko
ostaneš brez vsega. Pomembno je, da je v družini vedno vladala ljubezen. Tudi danes razmišljam tako. Sedaj, ko sem stara, sem zadovoljna. Nič mi ne manjka. Nekoč smo imeli vse,
pa smo tudi vse izgubili. Zakaj bi se razburjala? Dokler sem
zdrava in imam kaj jesti, je vse v redu. To bi želela sporočiti
vsakomur. Naj bo zadovoljen s tem, kar ima. Ko bom umrla,
ne bom potrebovala ničesar vzeti s seboj. In še nekaj vam
želim položiti na srce: ne dovolite nepomembnim stvarem,
da postanejo pomembne. Treba se je pogovarjati in življenje
bo lepo.
Metka Ban
20
društva
Jesenski utrinki Društva
upokojencev Šmarjeta
V mesecu septembru smo v Društvu upokojencev Šmarjeta
tako kot že vrsto let doslej organizirali meddruštveno športno
tekmovanje. Tekmovanje je potekalo 3. septembra v dopoldanskem času. Udeležili so se ga tekmovalci iz DU Škocjan, DU
Bela Cerkev, DU Otočec in DU Uršna sela. Tekmovalci so se pomerili v streljanju z zračno puško in pa v pikadu, tekmovalke
pa samo v pikadu. Vsa društva so se dobro odrezala, tako da
je vsako društvo prejelo nekaj pokalov in medalj. Seveda pa
moramo posebej pohvaliti naše tekmovalke in tekmovalce, ki
so prejeli 3 pokale in 4 medalje, pa tudi posamično so bile pri
pikadu prve tri naše tekmovalke.
Na podelitvi priznanj je sodelovala tudi naša županja, mag.
Bernardka Krnc.
Naše tekmovalke so se tudi letos potrudile in za tekmovanje
pripravile sladke dobrote in prigrizke, tekmovalci vinogradniki
pa so prispevali svoje pridelke.
Na jesenski izlet smo se odpravili v začetku oktobra. Tokrat
smo izbrali Šaleško dolino.
Naš prvi postanek je bil v Velenju, kjer smo obiskali muzej
premogovništva.
Pred vstopom v jamo smo se oblekli v rudarska oblačila, si
glavo zaščitili s čeladami, v žepe pa stisnili rudarsko malico,
ki so nam jo pripravili. Ogled je bil zelo zanimiv, na trenutke
celo malo strašljiv, vendar so nas prevzele zelo nazorne predstavitve posameznih opravil rudarjev pred mnogimi leti, ko je
bilo delo v jami pretežno ročno.
V Nazarjah smo si v graščini Vrbovec ogledali Muzej gozdarstva in lesarstva, ki nas je vrnil v čas nekdanjih gozdnih in
lesnih delavcev Zgornje Savinjske doline.
Pot smo nadaljevali proti Ponikvi, kjer smo si najprej ogledali
rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška. Hiša je spremenjena v spominsko hišo s stalno razstavo, skozi katero nas
je vodil prijazni gospod župnik iz bližnje župnijske cerkve, ki
smo si jo v nadaljevanju naše poti tudi ogledali. Cerkev je zelo
lepa in vredna ogleda, saj je v arhitekturnem in umetnostnem
smislu biser visokega baroka na naših tleh.
Med potjo smo se krepčali z dobrotami, ki so jih pripravile
naše članice. Seveda pa nas je po končanih ogledih čakalo
tudi pozno kosilo, ki so nam ga pripravili na turistični kmetiji
Medvedov graben.
Seveda pa smo morali počastiti tudi sv. Martina, ki vsako leto
poskrbi, da se mošt spremeni v vino. Tako smo se 12. novembra odpravili na martinovanje v zidanico Jaklič na Homu nad
Šentrupertom. Tam smo v vinski kleti ob degustaciji doživeli
pravi krst vina, nato pa ob dobri »Martinovi pojedini« in žlahtni kapljici preživeli lep in zabaven večer v družbi veselega in
zabavnega »muzikanta«.
Franc Nadu, predsednik DU Šmarjeta
Pripravila: Jožica Perme
Srečanje članic Društva podeželskih
žensk Šmarjeta v Orešju
Društvo podeželskih žensk Šmarjeta vsako leto izvede srečanje članic po koordinatorskih območjih. Namen tovrstnega druženja je boljše medsebojno spoznavanje članic in krajev, saj članice prihajamo iz različnih krajev širom občine
Šmarješke Toplice. Za izvedbo letošnjega srečanja je bilo odgovorno koordinatorsko območje iz vasi Vinica, Orešje, Strelac in Vinji Vrh.
Drugo soboto v oktobru smo se zbrale pred gasilskim domom v Orešju. Čeprav
je bilo čudovito jesensko vreme kot nalašč za druženje, igro in zabavo, pa si je
15 članic iz omenjenih krajev drugače zamislilo to srečanje.
Čeravno je bilo letošnje leto vse prej kot obsijano s toplim soncem, se lahko
kmetje pohvalijo z dobro letino koruze. Vaščankam – članicam na kmetijah, je
zmanjkalo časa pri spravilu tega pridelka. Prijazno so nas prosile, da jim poma-
21
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Na sliki (od leve proti desni) predsednik Zveze Slovencev, Jože
Hirnok, povezovalec prireditve, Maks Starc, urednica časopisa
Porabje, Marijana Sukič, predsednik LKD Mavrica NM, Janez Pezelj in generalni konzul RS, Dušan Snoj.
LKD Mavrica iz Novega
mesta v Cankovi in
Monoštru
Likovno kulturno društvo Mavrica iz Novega mesta z Zvezo Slovencev na Madžarskem sodeluje že pet let. Članom in članicam
je slovensko Porabje priraslo k srcu. Razstavljali so že v Budimpešti in v Monoštru. V začetku oktobra se je petnajst likovnikov
odpravilo na dvodnevno gostovanje v Monošter. V Prekmurju,
v Cankovi, se jim je pridružila slikarka Jožica Benko, članica likovnega društva Mavrica Murska Sobota. Mavričarji so si v vili
Voglar ogledali razstavo slikarjev, članov njihove likovne sekcije
Ludvig Vrečič, ki deluje pri KUD Cankova. Pri sproščenem klepetu ob kavici se jim je pridružil predsednik sekcije Peter Obal, ki
je predstavil delovanje sekcije in njihove slikarje. Za kratek čas
je prijetnemu druženju prisostvoval tudi župan Drago Vogrinčič.
Poudaril je pomen in vrednost likovnega ustvarjanja, predstavil
občinsko finančno podporo njihovim slikarjem in izrekel pohvalo
slikarki Jožefi Benko in novomeškim Mavričarjem. Mavričarji so v
Občina Cankova je pobratena z občino Šmarješke Toplice. Na sliki
župan občine Cankova Drago Vogrinčič in slikarka Metoda Turk,
članica LKD Mavrica in občanka občine Šmarješke Toplice.
monoštrskem Slovenskem domu v hotelu Lipa postavili razstavo
z naslovom Novo mesto - Porabje - Rezija. Razstavili so 23 slikarskih del na temo Porabje v očeh Dolenjcev.
Razstavo je v petek, 3. oktobra 2014, odprl generalni konzul RS
Dušan Snoj. Pozdravil je to vrsto sodelovanja. Dogajanje so popestrile odlične ljudske pevke iz Števanovcev. Predsednik zveze Slovencev Jože Hirnok je v svojem nagovoru na otvoritvi poudaril,
da je LKD Mavrica eno redkih društev iz Slovenije, ki za porabske
Slovence pripravi kakovostno razstavo. Predsednik LKD Mavrica
Janez Pezelj, ki je v pozdravnem nagovoru predstavil prizadevanja članic in članov LKD Mavrica, je v imenu društva Zvezi Slovencev podaril slikarsko platno. Razstavo si je v slabih dveh mesecih
ogledalo okoli 800 domačinov in gostov slovenskega centra.
Članice in člani LKD Mavrica Novo mesto smo se vrnili iz Porabja
izredno zadovoljni. Bilo je prijetno, deležni smo bili velike pozornosti, poučili smo se o zgodovinskih kulturnih znamenitostih
Porabcev in o njihovem povezovanju z matično domovino. Zahvala za to gre urednici revije Porabja Marijani Sukič (kandidatka
za Slovenko leta 2014), ki je naša vodnica po Porabju. O sebi
skromno pravi, da je le od tistih, ki nenehno opozarjajo, da tudi
tam, na vzhodnem robu, živijo kleni Slovenci. Veseli smo, da smo
bili za kratek čas tudi mi del njenega vsakdana.
Metoda Turk, članica LKD Mavrica
gamo pri ličkanju koruze. V kupu nametanih strokov običajne koruze je
bilo nekaj drugačnih. Tista ličkarica, ki je našla bel ali rdeč strok, je bila
nagrajena s simbolično nagrado. Zličkane stroke koruze smo povezale
v pare in jih razobesile po ograji plesišča. Članice so nam popestrile
dogajanje še z ocenjevanjem mer nekaterih pridelkov, ki so jih pridelale pridne podeželske ženske. Ocenjevale smo težo največje pese,
dolžino najdaljšega korenja in obseg največje jedilne buče. Na račun
podanih ugotovitev so padali zanimivi komentarji, ob katerih smo se
nasmejale iz srca.
Prečudovito in toplo jesensko vreme, gostoljubnost domačink in sproščen klepet ob zasluženem »likofu« nam je dal zagon za izvedbo naslednjih nalog, ki smo si jih za letos zadale v Društvu podeželskih
žensk Šmarjeta. Naslednje leto pa se bomo odpravile spoznavat kraje
okoli Šmarjeških Toplic.
Nela Papež / Foto Zlatka Poglajen
22
društva
Jesen v Družinski vasi
Ličkanje
Leto se bliža koncu, po dolgem, deževnem poletju smo le dočakali nekaj toplih jesenskih dni, spet je posijalo sonce, ki vse
poletje kar ni in ni moglo prodreti skozi težke deževne oblake.
Jesen zlata in bogata nam je dala spet nove moči in veselje. V
teh sončnih jesenskih dneh smo hoteli nadoknaditi zamujeno
in jih izkoristiti kar najbolje, jih preživeti v naravi, za druženja
s prijatelji, vaščani.
Jesen nas je obdarila z mnogimi darovi, dala nam je tudi obilen pridelek koruze. Tako smo letos zopet pripravili ličkanje
koruze pod stoletnim kozolcem na Dežmanovi domačiji. Po
zelo uspešnem lanskem ličkanju, ko je kozolec obeležil svojo
stoletnico, nadaljujemo z ohranjanjem starih ljudskih običajev,
ki že postajajo tradicija. Sončno in vroče nedeljsko popoldne
je bilo 19. oktobra, ko smo Družinčani spet stopili skupaj in ob
pomoči še mnogih znancev in prijateljev združili prijetno s koristnim. Zličkali in pospravili smo prav vso koruzo. Bilo nas je
točno 48, med njimi tudi otroci. Trije koruznjaki in en »štant«
v kozolcu od tal do vrha poln zvezane koruze, česa takega pa
pri Dežmanovih še ne pomnijo.
Po končanem delu pa seveda pride še »povečerk«. Ta izraz se
je ohranil še iz starih časov, ko se je ličkanje koruze dogajalo
zvečer. Podnevi do noči so bili kmetje zaposleni z delom na
polju, krhali so koruzo in jo vozili domov. Potem so morali še
vse postoriti pri živini, po večerji pa so se zbirali ob kupih koruze, vsakokrat pri drugi hiši. Ličkanje je trajalo pozno v noč,
tudi do polnoči in še čez, dokler ni bila vsa koruza slečena in
zvezana. Obešali v late in cofe so jo pa naslednji dan podnevi. Ličkarji so bili včasih že čisto prezebli, kajti večeri so bili že
hladni, saj je pihala mrzla burja, a so vztrajali. Vedno jih je bilo
veliko, pripovedovali so si razne zgodbe in šale, smejali so se
in tudi zapeli, da je čas še prehitro minil. Ko pa so končali, so
šli vedno na povečerk v toplo kmečko hišo, kjer je bila zakurjena krušna peč. Posedli so okoli velike mize in gospodinja jih
je postregla z raznimi dobrotami, kar so pač pri hiši imeli. To
so bili orehi, ki so jih trli sproti, pa kostanj, v krompir oblicah in
črna redkev, med in vedno sveže pečen kruh, pa tudi kakšna
ocvirkovka ali potanca se je znašla na mizi in mošt je že bil
tedaj. Takole na toplem in ob obloženi mizi se nikomur ni mudilo domov, veselo je bilo včasih skoraj do jutranjih ur.
Kaj je lepšega, kot po končanem delu sesti skupaj za veliko
mizo in se poveseliti. Tako je bilo tudi to nedeljsko popoldne.
Ličkarji so bili pridni in vztrajni, niso odnehali, dokler ni bila
zadnja koruza zličkana, ravno ob sončnem zahodu je bilo delo
končano. Nato pa se je druženje nadaljevalo, peli in veselili
so se še dolgo, tako kot je prav, da se dobre stare navade
ohranijo in prenašajo naprej iz roda v rod!
Ličkarji smo zmagali.
Ličkarji je ime tekmovalne ekipe, ki jo sestavljamo Družinčani skupaj z naseljem Kronovo. Letos smo na Dnevu turizma
in zabave v tekmovanju med naselji Ličkarji zopet zmagali.
Koruza je pri nas ena od najpomembnejših poljščin, veliko jo
sejemo, ker tako na družinskih njivah kot na kronovškem polju
zelo dobro uspeva. Pod imenom Ličkarji tekmujemo že sedmo
leto, od prvih iger naprej. Vsako leto se iger udeležimo in letos
smo zopet zmagali, tako branimo naslov prvaka med naselji
že iz preteklega leta. Bili smo že trikrat prvi, pa drugi, tretji
in četrti ... še nikoli pa zadnji. Seveda, pomembno je sodelovati, a zmagati je še lepše. Zmagovalno desetčlansko ekipo so
sestavljali: Franci Perše, vodja ekipe, Milena in Zvone Činkole
ter njuna vnukinja Anja, Sandi Pavlič, Aljaž Novak, Zdenka in
Gustelj Kočman ter Damjana in Boštjan Cugelj.
Marjana Dežman
Izdelovanje adventnih venčkov
V letnem planu dela Društva podeželskih žensk Šmarjeta je kot ena izmed dejavnosti navedena tudi organizacija raznih spretnostnih delavnic, v katerih se članice izobražujemo in
izpopolnjujemo. Tako smo 30. novembra, na prvo adventno soboto, v domu Svete Marjete
v Šmarjeti izvedle delavnico izdelovanja adventnih venčkov.
Pod vodstvom naše članice gospe Anice Selan in s pomočjo iznajdljivosti udeleženk je bilo
izdelanih preko 50 različnih venčkov. Izdelani so bili iz raznih naravnih materialov (iz vejic
smreke in ciprese, listov bršljana, ploda trdoleske, bodike, storžev, žira, cimetovih palčk,
pomarančnih krhljev …), iz umetnih materialov (pentelj, bunkic, svečk ipd), na raznih podlagah (deske, okrasni krožniki, polena …) in tudi iz testa.
Venčke smo razstavile pred glavnim in stranskim oltarjem v cerkvi Svete Marjete v Šmarjeti. Bili so na voljo za ogled obiskovalcem nedeljskih svetih maš.
Nela Papež
23
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Nastop članov DU v Beli
Cerkvi
Na Martinovo soboto sta Literarna sekcija Snovanja, ki jo
vodi Milan Markelj, in mešani pevski zbor DU Novo mesto, pod vodstvom Mateja Burgerja, priredila večer poezije,
petja in glasbe. Večer je bil namenjen prazniku vina, kar
je bilo čutiti v prispevkih nastopajočih. Posebne pozornosti
so bili deležni mladi harmonikar Matej Kastelic, najstarejša pesnica 91-letna Tončka Ivanež, ki je zaigrala tudi na
orglice, in domačin Ivan Kaplan, ki je zapel tudi pesem o
Beli Cerkvi. Program je uspešno vodila predsednica snovanjcev Tereza Balažević. Sonja Košak, predsednica Društva
podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, se je nastopajočim
zahvalila za sodelovanje in najzaslužnejše obdarila. Gostiteljice so vse goste pogostile z domačimi dobrotami in
cvičkom. Tudi županja občine Šmarješke Toplice Bernardka
Krnc je bila navdušena nad nastopom novomeških upokojencev.
Rezka Povše
Še en lep večer v Šmarjeti
Še en lep večer se je zgodil 25. 10. 2014 v dvorani večnamenskega doma Šmarjeta.
Skupina pevk ljudskih pesmi Šmarjetke, ki delujejo pod
okriljem DPŽ Šmarjeta, je že devetič zapored pripravila in
organizirala prireditev Zahvala jeseni, kajti s povabljenimi
skupinami so tudi letos napolnile dvorano z gledalci oziroma
poslušalci oziroma ljubitelji tovrstnega plesa in muziciranja.
Na prireditvi je sodelovalo osem različnih gostujočih skupin,
prepletalo se je ljudsko, zborovsko petje, celo malo smo šli
v Dalmacijo. Občudovali smo lahko igranje na poznane in
nenavadne glasbene instrumente ter ples folklorne skupine. Vse to je navdušilo obiskovalce prireditve.
Vzdušje v dvorani se je od nastopa do nastopa stopnjevalo,
vse do zaključne skupne pesmi nastopajočih in obiskovalcev – Marija skoz življenje.
Pozitivno nas je s svojim simpatičnim vodenjem prireditve
presenetila šmarjetka Vesna Durič, sicer ne da se opisati
vseh lepih občutkov, to preprosto moraš videti, slišati oziroma doživeti.
Prireditev se je zaključila s tradicionalno pogostitvijo društva vinogradnikov Šmarjeta ter članic društva podeželskih
žensk Šmarjeta, ki so se tudi tokrat izkazale in potrudile s
peko dobrot, ki so jih pripravile in pogostile tako nastopajoče kot obiskovalce. In še enkrat iskrena hvala vsem, ki nam
na kakršenkoli način pomagate in nas podpirate, kajti le s
pomočjo in podporo nam vse to lažje uspe.
Šmarjetke pa že razmišljamo o naslednji 10. prireditvi, ki
bo jubilejna in še posebno zanimiva, zato vidimo se ob letu
osorej.
Anica Gomizelj
Nisem sama
Kjerkoli sem, povsod si TI z menoj.
Bereš moje misli,
vidiš mi v srce,
vse mi lažje je s teboj.
Vsako jutro me v nov dan zbudiš,
vsak večer pa mirno noč mi podariš.
Na steze moje si med trnje tisoč biserov
natrosil.
Vodiš me,
kako naj iščem jih,
da trnje me preveč ne rani,
oporo najdem le ob tvoji rami.
Čutim, vse bolj čutim,
da res nikdar nisem sama.
Prosim Te,
naj še trdnejša bo vez med nama.
Veronika Perše
24
društva
Vaški praznik
in praznovanje
šestdesetletnikov
Pod vaško lipo pri vodnjaku so se porodile že mnoge dobre
ideje. Že od nekdaj je bilo tako, ko se zberejo Družinčani pod
lipo, beseda da besedo in iz tega vedno nastane kaj dobrega.
Tako se je prav na tem kraju že sredi lanskega leta porodila dobra zamisel, kako bi Družinčani, ki so rojeni 1954 leta,
skupaj praznovali svoj bližajoči se 60. jubilej. Ko so se začeli
preštevati, so ugotovili, da jih je natanko deset, generacija
1954 je gotovo najštevilčnejša v vasi. Vsi so bili soglasni, da
bodo praznovali svoj jubilej skupaj na vasi med vaščani, za
kar si res zaslužijo vse pohvale. Bilo je veliko priprav, ničkoliko
sestankov je bilo potrebnih, kjer so se dogovarjali in načrtovali
vse podrobnosti. Ob tem je treba vedeti, da je bilo že vsako
od teh zborovanj prav vesele narave.
Letos smo tradicionalno letno srečanje Družinčanov in vaški praznik preložili v jesenski čas. Po končani dolgi deževni
dobi so prišle trgatve in vse, kar je povezano z njimi. Ko smo
končno le dočakali nekaj lepega vremena, smo določili zadnjo
nedeljo v oktobru, 26. 10. Dogajanje okrog tega smo povezali s praznovanjem 60-letnice naših desetih Družinčanov in
Družinčank, ki je bilo tudi glavna tema in rdeča nit letošnjega
vaškega praznika.
Družinčani – generacija 1954 , kdo so to? Jože Rudman, Damjana Brajer, Vida Vodopivec, Betka Verščaj, Stane Pavlin, Betka
Pavlin, Lojze Perše, Mile Grgič, Lojze Ivanič in Jože Dežman.
Kaj je botrovalo temu, da je bilo tistega davnega leta 1954
tako rodno leto, lahko le ugibamo. Kakorkoli že, otroci so prišli na svet, rojevali so se kar doma. Skoraj pri vsaki hiši je bil
srečni dogodek in otroški jok se je razlegal po vsej vasi. Bili
so borci že od prvega diha, rasli so in se učili. Ko so se naučili plezati po štirih in potem še zares hoditi po dveh, so se
podali malo pogledat v svet. Zanimalo jih je, kaj neki je tam
naprej od domačega plota. Tako so se otroci spoznali in ko
so se naučili še za silo govoriti, so se začele že prve otroške
igre. Otroški jok je zamenjalo kričanje in vpitje, mame pa so
zvečer vsepovprek klicale otroke domov. Mladi Družinčani so
bili složni že od malih nog. Ko je prišel čas za v šolo, je šla
cela četa proti Beli Cerkvi, spet se je bilo treba boriti, če je bilo
treba, so se tudi stepli. Menda so se prav bali Družinčanov, ker
jih je bilo veliko in ker so vedno držali skupaj. Ko so odrasli,
so povečini ostali doma, za vedno zvesti in pripadni rodnemu
domačemu kraju.
Rodno leto 1954 pa ni bilo samo tukaj v naši vasi, povsod po
širni Sloveniji in preko meja je bilo tako. Zato je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prišlo v našo vas veliko število
novih vaščanov. Danes šteje generacija 1954 deset Družinčanov in Družinčank.
Na veliko praznovanje desetih jubilantov so bili vabljeni vsi
vaščani in njihovi svojci ter prijatelji.
Na začetku programa smo jih oblekli v rdeče majice z napisom: 1954 – vrhunska kakovost – izjemen letnik. Vsak je
najprej poslušal zanj izbrano pesem, sledila je predstavitev
vsakega posebej. Po zdravici je bil še otvoritveni ples jubilantov, za glasbo sta poskrbela Aljaž in Klemen, zaigrala pa jim je
tudi domača godba na pihala.
V nadaljevanju so naši šestdesetletniki morali sesti tudi v šolske klopi. Zazvonil je šolski zvonec in prednje je stopil strogi
učitelj Marjan. Zastavil jim je težke matematične uganke, nato
še vprašanja iz zemljepisa. Po uri glasbene vzgoje, ko so vsi
skupaj lepo zapeli »stoji učilna zidana«, pa je prišla še ura
športne vzgoje. Učenci so se morali preizkusiti v teku, razgibalnih vajah in na koncu še v modernem plesu. Zelo so se
potrudili, za izjemne dosežke pri športu, posebno še v plesu,
so prejeli medalje. Jubilantom je prva voščila naša županja,
mag. Bernardka Krnc, ki jim je tudi podelila medalje.
Prišlo je največje presenečenje, podelitev diplom za uspešno končano 60-letno šolanje na vseživljenjski univerzi. Katera
šola je vredna več kot življenjska šola! Nikoli ni prepozno, da
diplomiraš, pa četudi je to pri šestdesetih. Diplomanti so dobili
navodila in priporočila za takojšnji vpis na podiplomski študij,
kajti študij na vseživljenjski univerzi se nikoli ne konča. Morda
pri sedemdesetih prideš do magisterija, pri osemdesetih napraviš že doktorat ... vredno je poskusiti.
Kot se za vsako praznovanje spodobi, je na koncu prišla še
velika torta, v katero so slavljenci skupaj zarezali. To pa je bil
dogodek, ki ga v vasi še ni bilo. Praznovanja se je udeležilo
kar lepo število vaščanov. Kljub mrzlemu dnevu je bila to prava jesenska idila, razpoloženje je bilo na višku in zabava enkratna. Našim šestdesetletnikom smo zaželeli, da polni dobre
volje in veselja do življenja zakorakajo naprej v novo desetletje. In spet bo vse, kot je prej bilo ... saj se nič ni spremenilo, le
številka spredaj se je obrnila!
Marjana Dežman
25
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Radost aktivnega življenja
Abraham!? Komaj dojameš, da se to dogaja tebi.
Ko te upokojijo, želiš čutiti, da te še kdo potrebuje in verjameš,
da boš naredil vse, za kar prej ni bilo časa. Počasi, glede na
okoliščine, oblikuješ nove navade. Včasih ti godi, da lahko malo
poležiš, ko drugi hitijo v službo. A vse pogosteje zjutraj ugotavljaš, da na sebi občutiš manjše ali večje spremembe. Bolečine
začutiš na mestih, kjer jih prej ni bilo ali jih nisi opazil zaradi
vsakodnevnega hitenja. Potolažiš se, kot so nas učili: »Še sem
živ!« Vendar takoj za tem, ko se vlečeš kot megla do prve kavice, znova začutiš, da ni v tebi več tiste energije, ki ti je dajala
vsakodnevni polet, da si opravil vse naloge, ki so bile pred teboj. EMŠO? Je še čas, da kaj narediš zase? Prepustiš se pozitivni
rešitvi in se odločiš: »Grem na jutranjo telovadbo, na zrak,
med znance in neznance, med ljudi.«
Topla postelja, vnuki, delo v hlevu, na vrtu, v vinogradu, gospodinjska opravila – nešteto obveznosti si nalagaš. Vendar, ko
spoznaš, da se po telovadbi počutiš boljše, znova prideš. Dobro
voljo, sveže ideje za novi dan prinašaš domov in vse to podeliš
s svojimi, s sosedi, z mlajšimi in starejšimi.
Ob boljšem počutju uro odsotnosti hitro nadoknadiš. To ti zagotavlja naša skupina
Šola zdravja iz Šmarjeških Toplic, ki čaka nate.
Vsak delovnik se od 7.30 do osme ure v parku Terme »KRKA«
srečujemo že več kot štiri leta. To ni obveznost, prideš kadar
moreš, delaš kolikor zmoreš. Imamo osem vaditeljev – prostovoljcev, ki vodijo vaje po metodi »1000 gibov« dr. Nikolaja
Grishina. Skrbno izbrane vaje in pravilno dihanje ob izvajanju
vaj pospešujejo dovajanje kisika v mišice in notranje organe. To
nam zagotavlja boljšo gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, preciznost, večjo moč, vzdržljivost, prijetno počutje, skratka več
zdravja. Druženje je poseben čar, vsak prinaša nekaj svojega.
Veselimo se drug drugega, saj se zavedamo, da nas vse, kar
počnemo, dokončno osrečuje šele takrat, ko to srečo podelimo
med seboj. Tudi mladi so med nami, v Društvu šola zdravja ni
omejitve starosti.
Skupinska fotografija, november 2014
Brez upoštevanja gostov iz hotela Terme«KRKA«, v okviru katerih smo nastali in delujemo, ter drugih turistov, ki se nam
pridružijo občasno, prihaja 46 telovadcev, dokaj redno pa se
udejstvuje 20 do 30 domačinov. Udeležujemo se različnih predavanj in se srečujemo z drugimi skupinami Šole zdravja, zlasti
ob obletnicah ustanovitve. V zadnjih dveh letih je na območju
Bele krajine in Dolenjske nastalo osem novih skupin. Glede na
interes naše skupine sodelujemo in organiziramo tudi druge
dejavnosti: vsak zadnji torek v mesecu imamo pohod, priložnostno nordijsko hojo, izlete, praznovanja in vse, kar nas povezuje s časom in krajem, v katerem živimo. Trenutno smo v
Sloveniji ena od več kot 70 zabeleženih skupin, ki štejejo preko
2000 članov. Društvo šola zdravja z upravo v Domžalah sodeluje z občinami, izobraževalnimi, zdravstvenimi in kulturnimi
ustanovami, s Termami, z Društvom upokojencev itd. Vadbo kot
preventivo priznava in podpira Ministrstvo za zdravje, kot rekreativno dejavnost Športna unija Slovenije in zaradi vaditeljev
–prostovoljcev spadamo med humanitarne organizacije.
Dr. Nikolaj Grishin, manualni terapevt in idejni vodja »1000 gibov«, je v tem letu od Ministrstva za zdravje prejel licenco, od
Slovenske športne unije znak za športne zasluge in bil izbran za
osebnost leta revije »Naša žena«.
Naglo naraščanje vadečih nam pove, da je stvar dobra. Zato
DOBRODOŠLI MED NAMI !
Dunja Gartner, pedag. za šport, vodja skupine
Foto: Dunja in Jernej Gartner
NK Plastoform Šmarjeta v
zimski ligi za pokal občine
Škocjan 2014/15
Lige v Šmarjeti letos nismo organizirali zaradi premajhnega
števila prijavljenih ekip. Trenutno nastopamo v zimski ligi za
pokal občine Škocjan. Prvo tekmo smo igrali proti Dobravi in
gladko zmagali brez prejetega gola s štirimi zadetki v nasprotnikovi mreži. Drugi krog nismo imeli prave športne sreče,
tako da smo kljub veliko več priložnostim izgubili s trenutno
vodečo ekipo Yugo&EL-DI1. V tretjem krogu smo brez večjih
težav vknjižili zmago z rezultatom 8:0. V četrtem krogu smo
se pomerili z ekipo Izkušeni iz Bele Cerkve in tesno zmagali
3:2. Trenutno smo po štirih odigranih krogih na odličnem drugem mestu z najmanj prejetimi zadetki (5) in najboljšo gol
razliko (+10).
Vabljeni na zanimive tekme ob nedeljah dopoldne.
Športni pozdrav.
ŠD Šmarjeta
26
društva / oš / vrtec
Podelitev pokalov je potekala v piceriji Prinovec.
V naši občini se igra dobra košarka.
Zaključek 6. Topliške lige v košarki
V nedeljo, 30. novembra, je v telovadnici OŠ Šmarjeta potekal zaključni turnir že 6. Topliške lige v košarki. V ligi je tudi letos
nastopalo 8 ekip, večina iz prve novomeške rekreacijske lige.
Branilci naslova, domačin ŠD Šmarješke Toplice, so se tokrat morali zadovoljiti s 3. mestom, za katerega so v malem finalu
premagali ekipo Keragrad z rezultatom 43:36.
V velikem finalu pa so letos neporažena in z naskokom najboljša ekipa Žoltasti Troti iz Novega mesta rutinirano premagali ekipo
Matisa iz Šentjerneja z rezultatom 58:48. Za najboljšega igralca lige je bil izbran center zmagovalne ekipe Nejc Okleščen.
Vse ljubitelje košarke pa vabimo na ogled tradicionalnega Božičnega turnirja, ki bo v telovadnici OŠ Šmarjeta, 26. 12., v
dopoldanskih urah.
Miha Gorenc
Tekaška vadba v Šmarjeških Toplicah
Končana je druga sezona tekaške vadbe v Šmarjeških Toplicah. Vse od aprila do konca novembra smo se ob torkih zbirali na
makadamskem parkirišču pri zunanjih bazenih v Šmarjeških Toplicah. Skupaj smo izvedli 37 vadb, na katerih je bilo prisotnih
482 vadečih. V mesecu septembru in oktobru smo se pospešeno pripravljali na največji tekaški dogodek pri nas, Ljubljanski
maraton, zato smo vadbo izvajali tudi ob četrtkih. Z nami so tekli tako otroci kot tudi upokojenci. Namen vadbe ostaja izpolnjevanje lastnih ciljev, ki niso in ne smejo biti samo tekmovalne narave. Redna vadba in druženje, sprostitev po stresnih situacijah
v službi ali doma, gibanje v naravi … Veliko vadečih se je udeležilo tudi zadnjega tekaškega izleta v Crikvenico, ko smo vikend
29.–30.11. preživeli ob morju, kjer so se v nedeljo nekateri pomerili na tekaških preizkušnjah, nekateri pa so vikend preživeli v
odlični družbi in so bili zraven za spodbudo. Preko zime se letos nismo odločili za redno vadbo, čeprav interes in volja ostajata.
Nekateri člani se bodo udeleževali Zimske tekaške lige na Gorjance (teki iz Gabrja do Gospodične), spet drugi si najdejo različne vrste aktivnosti po športnih dvoranah, studiih, fitnesih … V naslednjem letu bomo zagotovo vadbo organizirali ponovno,
obstaja verjetnost, da redno, 2x tedensko, s primerno zahtevnostjo za popolne začetnike, ki iščejo predvsem voljo in za prave
tekače s ciljem in zagnanostjo. Nemalokrat je tekaška skupina s svojo pojavnostjo v kraju vzbudila občudovanje in spodbudila
marsikoga v razmišljanje o pomenu gibanja za vse v domačem okolju. Vse tekaške in ostale rekreativne novosti, ki potekajo v
društvu Marathon, lahko spremljate na spletni strani www.drustvo-marathon.si ali na Facebook strani (Teki Dolenjske). Načrti
za naslednje leto se že kujejo, za skomine pa sliki s tekaškega izleta v Crikvenici.
Aleš Lindič
27
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Utrinek z intenzivnih vaj godbe.
Peti rojstni dan godbe na
pihala
Hitro se obrača čas in Godba na pihala Šmarješke Toplice je
praznovala že peti rojstni dan.
29. novembra 2009 se je zbrala skupina »prvopristopnikov« z
idejo in voljo, predvsem pa željo po zagonu domače godbe na
pihala v naši občini. Spodbujeni s sliko prednikov, ki so v Beli
Cerkvi imeli pravo, delujočo godbo med svetovnima vojnama,
smo se zavedali, da je napočil trenutek, ko je bila ustanovitev
godbe izvedljiva. Kljub vsemu je v današnjih časih lažje priti
do not, instrumentov in nenazadnje tudi glasbenega znanja.
Tako se je začelo, prvi instrumenti so bili ceneni, bolj za enkratno uporabo, pa vendar, zvok je bil. Pridno smo delali, ves
ta čas se držimo ustaljenega urnika dveh vaj na teden, vsakič
po dve šolski uri, seveda se pred nastopi urnik in program
prilagodi.
Ena značilnost povezuje to skupino, in sicer skupna rast znanja
iz tedna v teden, z vsako novo skladbo se tudi česa novega
naučimo. Seveda so za to potrebni jekleni živci dirigenta, ko
vsakemu posebej popravlja napake in uči, kako zaigrati posamezne dele skladbe, da na koncu v skupni igri skladba zazveni.
Prvenstveno se trudimo za pridobitev čim boljše opreme, saj
so instrumenti osnovni pogoj za igranje. V tem času nam je
uspelo kar lepo pokriti klarinete, saksofone in trobente, nabavili smo instrumente, ki za še sprejemljivo ceno zagotavljajo
sprejemljiv zvok in zdržljivost. Naslednja etapa, nabava nizkih
in veliko dražjih instrumentov, bo težja, a še bolj pomembna
za dober zvok.
Kljub vsemu pa je za delovanje godbe na pihala najpomembnejše članstvo in ravno zato smo najbolj veseli vsakega novega člana. Trenutno imamo 27 aktivnih članov, od katerih ima
vsak svojo vlogo. Na videz velika skupina sicer komaj pokriva
vsa potrebna glasbila v običajnih aranžmajih godb. To pomeni, da smo zelo občutljivi na vsako odsotnost članov orkestra
in imamo veliko željo po novih članih, s katerimi bi končno
prišli do podvojitev in lažjega nadomeščanja glasbenika, ki se
ne more udeležiti vaj ali nastopa.
Se pa zelo veselimo, da smo lahko prisotni na vseh pomembnih dogodkih in proslavah v občini, da smo se lepo vklopili v
Zvezo godb Dolenjske in Bele krajine in da smo kot najmlajša
godba v regiji zelo dobro sprejeti.
Ravno zato bomo dopolnjeni peti rojstni dan zares praznovali
na začetku poletja, 13. junija 2015 bomo namreč ob otvoritvi
Hiše žive dediščine v Belo Cerkev povabili na srečanje vse
pihalne orkestre iz regije, obeta se prava glasbena poslastica
ob povorki pihalnih orkestrov z Dolenjske in Bele krajine, ki se
bo na koncu zaključila s skupnim nastopom 400 godbenikov
naenkrat.
Lepo vabljeni že sedaj!
Gregor Zorko
Oddelki podaljšanega
bivanja na OŠ Šmarjeta
obeležili teden otroka
Že mnogo let je prvi teden v oktobru namenjen otrokom. Letošnji teden otroka je bil namenjen otroški igri in ustvarjalnosti.
Otroci se morajo igrati in igrati še več, kot to počnejo danes.
Če se veliko igraš, ko si majhen, odneseš v odraslost zaklade,
ki te bogatijo vse življenje. Te misli pisateljice Astrid Lindgren
so nadvse vzpodbudne, še posebej pa so vzpodbudne danes,
v tem včasih malce krutem času.
Otrok se ob igri sprošča. Igra vpliva na telesno rast, razvoj njegove inteligence in na pridobivanje izkušenj in znanja. Skozi
igri spoznava fizično okolje in pravila, ki vladajo v njem. In
prav zato je bil letošnji moto celotedenskega TEDNA OTROKA:
Izdelali so družabno igro človek ne jezi se. Foto: Irena Strazberger
ZA RAZIGRANO IN USTVARJALNO OTROŠTVO.
V mednarodnih dokumentih, še posebej v Konvenciji o otrokovih pravicah, je zapisano, da imajo otroci pravico do počitka in prostega časa, do igre in razvedrila. Otroštvo je polno
nenehnega raziskovanja in preizkušanja lastnih sposobnosti.
28
oš / vrtec / aktualno
Zaključek pohoda v Šmarjeških Toplicah. Foto: Mojca Gorenc Ban
Kostanjev piknik s starši. Foto: Kristina Hribar
Otroci napredujejo, se učijo in razvijajo svoje zmožnosti v šoli.
Zelo pomembne pa so tudi sposobnosti, ki jih razvijajo med
igro, in izkušnje, ki jih pridobimo pri druženju s sovrstniki. Tudi
socialne veščine, ki jih dobimo na ta način, so neprecenljive: naučimo se pogovarjati, poslušati, upoštevati, sodelovati
in ceniti prijatelja – človeka. Naučimo se postaviti zase in za
druge, kadar je to potrebno. Naučimo se sodelovanja. Če smo
ves dan le pred računalnikom ali gledamo televizijo, lahko za-
Pecivo za
praznične dni
PUJSKI ZA SREČO
TESTO
0,50 kg moke
0,03 kg kvasa
0,06 kg sladkorja
0,25 l mleka
0,06 kg masla
1 jajce
ščepec soli
naribana limonina lupinica
1 zavitek vanilin sladkorja
Pripravimo kvasec (kvas, 1 žlico sladkorja, 1 žlico moke, 0,10
l mleka). Moko presejemo. Penasto umešamo maslo, sladkor
in jajce. Umešanje, kvasec in
mleko primešamo moki. Vgnetemo bolj gosto testo, pustimo,
da vzhaja.
Vzhajano kvašeno testo razvaljamo cm debelo, izrežemo iz
njega 10 krogov s premerom 8
cm in 10 krogov s premerom
4 cm. Iz ostankov testa oblikujemo ušesa. Velike kroge testa
premažemo z beljakom in položimo nanj rilčke z nosnicami,
narejene iz manjših krogov, in
ušesa. Pujske položimo na pekač, obložen s peki papirjem in
vzhajamo 15 min. Vse premažemo z razžvrkljanim jajcem.
Pečico segrejemo na 200 stopinj C in pečemo okoli 15 min,
pustimo da se ohladijo. Zmešamo beli led (sladkorna moka,
voda, limonin sok) in nabrizga-
Učenci so uživali v igri. Foto: Irena Strazberger
mudimo bogat svet igre, toplino in bližino prijateljev.
Tudi naša šola je obeležila teden otroka z dejavnostmi, pri
katerih so lahko učenci začutili razigranost in ustvarjalnost.
Vsaka skupina podaljšanega bivanja si je pripravila svoj načrt
dejavnosti po dnevih. Učenci so tekmovali v različnih športnih
igrah, se rolali, se vozili s skiroji, pekli piškote, eksperimentirali
in se udeleževali škratovih pohodov, ki so potekali v popoldanskih urah. V jutranjih urah so učenci četrtih in petih razredov pridno brali pravljice mlajšim.
Skozi ves teden pa smo izdelovali najrazličnejše družabne igre,
s katerimi se bodo lahko igrali v podaljšanem bivanju. Izbirali
smo igre, ki so se učencem zdele zanimive in se z njimi želijo
igrati. Za izdelavo smo uporabili predvsem odpadni material.
V petem razredu so učenci od doma prinesli čisto, še uporabno igračo, s katero se ne igrajo več, in si priredili srečelov.
V četrtek smo organizirali pohod do Šmarjeških Toplic in iskali
skriti zaklad.
Brezskrben, bogat, z nagajivimi, razigranimi in ustvarjalnimi
igrami prepleten teden smo zaključili s kostanjevim piknikom,
na katerega smo povabili tudi starše.
Škoda, da je prijetnega tako hitro konec.
Irena Strazberger, dipl. vzg.
mo oči, na sredo pa naredimo
iz čokoladne glazure zenice.
1 žlico ruma
malo vroče vode
BOŽIČNI ROZINOV KOLAČ
Iz sestavin za testo naredimo
kvašeno testo. Vgneteno testo
pustimo vzhajati, nato ga razvaljamo (40X50 cm) in namažemo z 0,05kg mehkega masla
ter potresemo z nadevom. Zavijemo kot potico in zvitek narežemo na približno 15 kosov
po 4 cm, te pa naložimo na
pomaščen model za torte (premer 28 cm). Premažemo jih z
mlekom, nato kolač pustimo
še enkrat vzhajati. Pečemo v
pečici na 175 stopinj C, 30 do
40 minut. Pečen, še vroč kolač,
prelijemo s prelivom.
TESTO
0,50 kg moke
0,03 kg kvasa
0,10 kg sladkorja
sol
1 jajce
0,25 l mleka
0,12 kg masla
NADEV
0,15 kg rozin
0,10 kg mandljev ali orehov
(sesekljani)
0,05 kg sladkorja
1 zavitek vanilin sladkorja
PRELIV
0,05 kg sladkorja v prahu
Elizabeta Verščaj
29
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Teden otroka v vrtcu Sonček
V vrtcu Sonček pri OŠ Šmarjeta smo v Tednu otroka uresničevali prednostno nalogo s področja gibanja. Zato smo aktivnosti posvetili različnim športom. Koordinatorki Renata in Silva
sta se povezali z različnimi profesionalnimi športniki, ki so nas
obiskovali ves teden. Vsak športnik ali skupina je poleg prikaza gibalnih veščin, ki so potrebne za določen šport, prinesla
s seboj tudi opremo.
V veselem pričakovanju smo se že v ponedeljek srečali s kolesarjem Davidom Perom. S seboj je pripeljal pravo dirkalno
kolo, primerno obutev in oblačila in nam razložil, kaj vse mora
početi, da je tako uspešen. Pokazal nam je tudi svojo zbirko
medalj in pokalov. Nato se nam je pridružila še Tamara Strnad, ki trenira judo. Tamara pa je za vsako skupino pripravila
primerno vajo in jo skupaj z nami izvedla, da smo vsi začutili
nekaj osnovnih prijemov te borilne veščine.
V torek je bila na vrsti gimnastika. Že ob prihodu v telovadnico
smo ugotovili, da se bo dogajalo nekaj zanimivega. Pozdravila
sta nas priznani trener Slovenije Aleksander Šajn in orodni
telovadec iz Šmarjete Luka Ilovar. Z gimnastičarjem Aleksandrom smo se dobro ogreli. Luka pa nam je pokazal nekaj izvrstnih elementov na parterju. Sledile so vaje na blazinah in
trampolinu in ob pomoči vodij smo prav vsi izvedli nekaj zanimivih in lažjih gimnastičnih elementov.
Sredo je zaznamoval zeeelo visok košarkar Matjaž Smodiš.
Prinesel je čisto prave košarkarske žoge in prav vsi smo sku-
paj z njim poskušali zadeti koš. Naučil nas je tudi sestavljati
piramide iz žog. Moramo povedati, da smo mu segali komaj
do kolen.
Plesni studio iz Novega mesta nas je razveseljeval v četrtek. Plesalke Teja, Nina, Enja in Karin, ki obiskujejo tudi našo
šolo, so nam pripravile krasno plesno točko, s katero se zelo
uspešno predstavljajo tudi v evropskem merilu. Nato smo se
še skupaj z učiteljicama plesa naučili koreografiji dveh pesmic
in veselo rajali.
V petek so nas v telovadnici pričakale mažoretke iz Trebnjega.
V zelo lepih uniformah in s palicami, ki niso nič pri miru, so se
nam najprej predstavile z njihovim plesom. Vsi smo z vzgojiteljicami že v igralnicah izdelali »mažoretne palice« iz papirja
in mažoretke so vsako skupino posebej poskušale naučiti nekaj osnovnih gibov s telesom in palico. Po nekaj minutah smo
že vsi »znali« metati palice v zrak. V zelo prijetnem vzdušju in
veselju smo si ogledali še eno predstavitev mažoretk in tako
zaključili naš teden – Teden otroka.
Teden je minil v hipu in ob zaključku spoznavamo, da smo
spoznali veliko novega in zanimivega. Prav vsi športniki so se
potrudili in pripravili nekaj za enoletnike in vse do predšolske
skupine.
Zahvaljujemo se vsem povabljenim športnikom, da so si vzeli
dragocen čas in z nami delili radosti športa in gibanja.
Vesna Vizlar in Renata Cujnik
OŠ Šmarjeta - Vrtec Sonček
30
oš / vrtec / pisma bralcev
Tradicionalni slovenski zajtrk v našem vrtcu
»No,« je rekel Pu, »kar imam najraje, je pa …« nato je utihnil
in pomislil. Čeprav je bilo jesti MED res čudovito, je trenutek
pred tem, tik preden ga začneš jesti, še boljši trenutek, ko ga
dejansko ješ … Ampak ni se mogel domisliti, kako bi ta trenutek poimenoval. (A. A. Frost Milne, Medvedek Pu)
In če dobro pomislimo, ima ljubek ljubitelj medu medvedek
Pu še kako prav. Njegovemu razmišljanju bi se zagotovo pridružili tudi otroci in zaposleni v našem vrtcu, ki smo v petek, 21. 11. 2014, v okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka
okušali dobrote domačega porekla: mleko, maslo, med, kruh
in jabolka.
Med zajtrkom nas je obiskal čisto pravi čebelar, g. Globevnik,
ki nam je ob spremstvu ga. ravnateljice Nevenke Lahne in ga.
županje Bernardke Krnc zaželel dober tek.
Po obilnem, slastnem in predvsem zdravem zajtrku je sledilo
še okušanje medu, ki nam ga je podaril g. Globevnik. Tako
smo se seznanili s tem, da lahko medu dodamo nekatere
zdravilne sestavine, kot so materina dušica ali melisa, ki blagodejno in zdravilno vplivata na naše zdravje.
Ksenija Krmc, dipl. vzg. predšolskih otrok
Še o »pešpoti« med Šmarjeto in
Šmarješkimi Toplicami
Zakaj, ko pa se bi dalo z malo sredstvi preprojektirati načrt in
še z manj sredstvi narediti ljudem prijazno pešpot in kolesarsko stezo in to po zemljišču, ki je že občinsko. Če to ni dovolj
močan argument, ne vem, kaj bi to lahko bil.
3. In še nekaj je vredno posebej izpostaviti. S takimi pešpotmi ima občina že bogate izkušnje, saj jih nič koliko že krasi
občino. Tudi do nič kaj posebej pomembnih krajevnih znamenitosti kot je neka »škrbina od gradu«, ki je po moji oceni zavajajoče opredeljena kot »grad Štrlek«. In ne nepomembno:
vse te pešpoti je urejal domač izvajalec, jih odlično izpeljal,
domnevam, da ne po kaki »židovski« ceni, pri odkupu zemljišč ob cesti Šmarjeta–Šmarješke Toplice pa se že pojavlja
nek »neznan posrednik« in ne občina direktno, kar vsakemu
malo razmišljajočemu človeku avtomatsko sproža »nelagodje« in srčno upam, da bo nova svetniška skupina tudi malo
»zastrigla z ušesi« in dala to reč v ponovno v obravnavo.
Zanesljivo vem, da so bili v prejšnji sestavi občinskega sveta
tudi že svetniki, ki se z aktualno rešitvijo tega cestnega odseka niso strinjali in prepričan sem, da bi nekaj podobnega sporočil tudi kak referendum o tem. In če bo občinska garnitura
samo odmahovala z roko, češ, to je za njih obrobna zadeva
ali zadeva nekaj nergačev, se ljudska iniciativa preprosto bo
zgodila. Ne iz »žlehnobe«, ampak zaradi prepričanosti v smiselnost te pobude.
Marjan Grahut
Od zadnjega oglašanja na to temo se je »nagomililo« kar
nekaj novih, zanimivih in za poziv k ponovnemu premisleku o »dotični zadevi« zelo tehtnih informacij oziroma novih
dejstev.
1. Na moj septembrski članek o tem se je pozitivno odzvalo
nezanemarljivo veliko krajanov, tudi takih, ki jih ta problematika direktno ne zadeva.
2. Bolj pomenljiva je informacija, da se je na tak potek trase obnovljene ceste, pločnika in kolesarske steze negativno
odzvalo deset lastnikov zemljišča ob tej cesti, pri čemer niti
ne štejem nekaterih (recimo Pirkovič, Vovk, Pajk) na začetku
trase, ki se tudi bolj nagibajo k drugačni (ne nujno taki kot
jo predlagam jaz) rešitvi. Med temi lastniki je zagotovo kak
tak kot ob obvoznici, ki bo naredil prav vse, da bo oviral izvedbo z vsemi sredstvi in iz zelo, zelo neprijetne izkušnje ob
obvoznici (za občino sramoten transparent je še vedno turistična atrakcija v kraju, ki tudi kliče po drugih provokativnih
transparentih tipa »naredite kaj zame, saj sem taka kot pred
60. leti … kot golobica je čepela vas Šmarjeta in v 60. letih ni
znesla ničesar«), bi se res lahko kaj naučili. In ob novi trasi ne
bosta samo dva nezadovoljneža, število se bo podeseterilo.
31
Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4
Izjemno topla in deževna
jesen 2014
Letošnje leto je pa res nekaj posebnega. Žled, dež, plazovi,
poplave … Vsak dan poslušamo novice o težavah po Sloveniji
in po svetu.
Zelo spremenljivo in precej deževno vreme se je iz avgusta
preselilo v september. V noči iz 31. avgusta na 1. september
nas je prešla hladna fronta, nad severnim Jadranom je nastalo
ciklonsko območje, ki se je le počasi pomikalo čez Balkan.
Seveda smo bili vseskozi pod vplivom vlažnih vetrov in pogosto
je deževalo. Največ padavin je bilo ob samem prehodu fronte,
ko je ob močnih nalivih padlo 53,2 mm padavin. V naslednjih
dneh je v obliki dežja in ploh padlo še 42,6 mm. 8. septembra
nas je dosegla nova hladna fronta in nas prešla v noči na 9.
september. Nastalo je novo območje nizkega zračnega pritiska
in ponovno je obilno deževalo. Pojavljali so se močnejši in
dolgotrajnejši nalivi. Najhuje pa je bilo v noči iz 12. na 13.
september. V višinah je pihal JV veter, ki je nosil padavine s
Hrvaške čez Gorjance, proti nam. V dveh urah je padlo 35 mm
in nato še v osmih 59 mm. Vsa padavinska voda je s hribov
pritekla v struge in potoke, ki so močno poplavljali. Najhuje
je bilo ob potoku Toplica in njenih pritokih ter ob Radulji.
Poplavljene so bile ceste, objekti, ki jih prej ujme niso nikoli
prizadele. Poplavilo je gostilno Domen, proizvodne prostore v
mlinu Košak, gostilno pri Dediju v Šmarjeti … Z nespametnimi
posegi smo zmanjšali razlivno območje potokov in voda se ni
mogla razliti na običajnih površinah, zato se je razlivala, kjer
se je mogla. Je že res, da so ti dogodki v preteklosti bili precej
redki, a z zviševanjem temperature se zvišuje tudi količina
padavin. Zato ne smemo biti presenečeni, če se bodo naravne
katastrofe ponavljale. Sprožilo se je večje število manjših in
večjih plazov. Precej pestro je bilo tudi pod Gorjanci, kjer so
hudourniki poplavili nekaj naselij. Količina padavin, ki je padla
med 14. avgustom in 15. septembrom, je bila res ekstremna!
V omenjenem obdobju je padlo kar 383 l/m2. Druga polovica
septembra je bila bolj umirjena, več je bilo sonca, a brez dežja
vseeno ni šlo. Oktobra je nad nami vztrajalo območje visokega
zračnega pritiska, nad Atlantikom pa so bila pogosta ciklonska
območja. V višinah je pihal JZ veter. Končno je posijalo sonce.
Malo prepozno, saj smo tudi grozdje že potrgali. Temperature
so bile v prvih dveh dekadah oktobra močno nad povprečjem.
Najvišje temperature so bile do 27 °C. Zelo topla so bila jutra,
najtoplejše je bilo 17. oktobra, ko je bil minimum 14,8 °C.
Običajno se v sredini meseca prvič pojavi slana. Odklon
povprečne temperature zraka je bil 5,6 °C! Toplo vreme je za
krajši čas prekinil prehod s hladno fronto. Za njo je v višinah
dotekal hladnejši zrak. Dnevne temperature so padle na 10
°C. Jutranje so se približale ničli. A hladnega dneva kljub temu
nismo dosegli. Odklon od povprečne temperature se je znižal
na 3 °C. Kljub temu je bil to eden najtoplejših oktobrov v zadnjih
desetletjih. Močno pretoplo vreme se je nadaljevalo tudi v
novembru. Pogosto so nad nami pihali JZ vetrovi. V hribovitem
svetu zahodne in južne Slovenije so se pojavljali močni in
dolgotrajni nalivi. Spet so
si po kraških poljih sledile
obsežne poplave. Pri
nas je bilo spremenljivo
vreme
z
daljšimi
sončnimi obdobji, a tudi
z dežjem. 5. novembra
smo z 22 °C dosegli eno
izmed petih najvišjih
novembrskih temperatur
v zadnjih 50-ih letih. Ob
JZ vetru so bila zelo topla
tudi jutra. Maksimalni
odklon od povprečne
temperature
je
5.
novembra dosegel 10 °C!
Podobno kot v oktobru je
bilo toplo vreme v prvih
dveh dekadah meseca.
V zadnji pa se je ob
prehodu fronte in ob
dotoku hladnega zraka iz
SV ohladilo. Vseskozi smo
bili pod nizko oblačnostjo,
sonca ni bilo. Megla se
je pojavljala med 250
in 500 m. Občasno je
rahlo deževalo in rosilo. Temperature so se gibale med 2
in 6° C. Pogosto pa je bil dnevni hod temperature manj kot
1° C. Izrazit odklon temperature se je nekoliko zmanjšal. A
kljub temu je bil november 2014 drugi najtoplejši mesec v
zgodovini meritev (povprečje za daljše obdobje je iz ARSO
postaje Novo mesto). Letošnje leto bo zagotovo rekordno po
povprečni letni temperaturi zraka. Letna količina padavin bo
ena največjih v zadnjih 50-ih letih. Rekordno malo bo število
hladnih dni (minimum ≤ 0 °C). Do 30. novembra le borih 17
dni (običajno 70). V drugi polovici leta smo še brez hladnega
dneva, kar pa se ni še nikoli zgodilo. Nekaj več hladnih dni
je bilo le v mrazišču Žaloviče. Upajmo, da nam bo december
postregel s hladnimi dnevi in s snegom, da si bo narava
končno odpočila.
Pa še praznike bo polepšala.
Blaž Košak
Odprtje slikarske razstave v
Termah Šmarješke Toplice
Terme Šmarješke Toplice
vabijo na dan odprtih vrat
V Termah Šmarješke
Toplice so konec novembra odprli novo
slikarsko razstavo.
Tokrat prostore hotelske avle krasijo
dela slikarke Ljerke
Kovač, ki navdušuje
z izrazito barvnimi
slikami, v katerih je
moč občutiti veselje,
lahkotnost, igrivost
ter upanje in vero v
življenje.
Pri otvoritvi sta sodelovala
literarni
kritik Dejan Mehmedovič, violinistka
Ana Novljan in animatorka šmarjeških term Sabina Pance
(na fotografiji).
V letošnjem juniju je vodenje Krkinih term v Šmarjeških Toplicah prevzela Vesna
Jankovič (na fotografiji). Po
dveh letih vodenja Term Dolenjske Toplice se Jankovičeva, sicer že nekaj let stanujoča v Šmarjeških Toplicah,
vrača v šmarješke terme,
kjer je pred časom vodila
sprostitveni center Vitarium.
Da delovanje Krkinih term
še bolj približajo kraju in občanom naše občine, pripravljajo v šmarjeških termah
Vodja Term Šmarješke Toplice dan odprtih vrat v soboto,
17. januarja 2015. ObiskoVesna Janković.
valci si boste lahko ogledali
hotel in sprostitveni center, prenovljene prostore restavracij
in ponudbo term, še zlasti namenjeno domačinom.
K ogledu razstave prijazno vabljeni tudi občani Šmarjeških
Toplic.
Maja Bele
Vabljeni k obisku, svoja morebitna mnenja in pobude pa
lahko vodji term Vesni Janković posredujete tudi na elektronski naslov [email protected].
Maja Bele
Terme
Šmarješke Toplice
Za zdravje in dobro počutje:
vabijo
• Popestrite si večere ob koncu tedna - romantično nočno
kopanje ob soju sveč vsak petek in soboto do 23. ure.
• Začnite leto v zdravem duhu: mesečni program
Hujšajmo doma - 190 EUR
Za okusne in vesele trenutke:
• Novoletna potrjenka v petek, 2. 1. 2015: Plesni večer
z odličnim ansamblom Utrazvok in svečano večerjo 25 EUR/ os. Rezervacije na tel. št 07/ 38 43 599.
Spoznajte kuharske stvaritve naših mojstrov:
• Dnevna kosila: 4-hodni meniji po promocijski ceni 12 EUR.
• Družinska praznovanja: poročna slavja, pogostitve ob krstu in
birmah … Možnost priprave hrane tudi za na dom ali zidanico.
• Domače dobrote: hišna marmelada z bučo in jabolki, pravi
pekmez iz dolenjske češplje po receptih naših babic.
Vabljeni na dan odprtih vrat v soboto, 17. 1. 2015.
Predstavili vam bomo naše prenovljene prostore in ponudbo.
Sodelavci Term Šmarješke Toplice vam želimo
zdravo in zadovoljno 2015.
T: 07/ 38 43 599, www.terme-krka.si