Razgledi Glasilo Občine Šmarješke Toplice, leto VIII., št. 4., december 2014 2 uvod / o delu občine Spoštovane občanke in občani! Letošnje leto je bilo med drugim zaznamovano tudi z lokalnimi volitvami, zato naj se v prvi vrsti zahvalim vsem vam, ki ste mi ponovno izkazali zaupanje. Vsi skupaj si lahko priznamo, da smo delali dobro in tako ustvarili veliko, vse to z namenom izboljšanja kakovosti življenja v naši občini. V preteklih letih smo izvedli kar nekaj projektov, od izgrajenih in obnovljenih vodovodov, kanalizacij, cestnih odsekov, izboljšali smo zdravstveno in socialno varstvo, uredili področje prostorskega načrtovanja ter izvajali obvezne zakonske naloge občine. Uspešno smo se prijavljali na razpise ter pridobivali nepovratna evropska sredstva. Tu gre zahvala tudi članici in članom občinskega sveta prejšnjih dveh mandatov in seveda delavnim sodelavkam in sodelavcem občinske uprave. Kljub težkim razmeram v državi smo optimistični in v prihodnost zremo z dobrimi željami in velikimi načrti. Leto 2015 bo v naši občini zaznamovano s še večjimi projekti, ki bodo doprinesli pozitivne učinke, največ k razvoju gospodarstva. Z odprtjem Hiše žive dediščine »Iz narave in preteklosti za prihodnost« v Beli Cerkvi, junija 2015, se obeta resničen preporod na področju turizma, saj bo Hiša postala osrednji medgeneracijski interpretativni center dediščine, ki bo privabljal številne domače in tuje turiste, med drugim pa tudi osnovnošolske skupine, predšolske otroke, upokojence ter ostalo zainteresirano javnost. Poudarek bomo dali predstavitvi bogatega arheološkega območja Bele Cerkve, Šmarjete in Vinjega Vrha. Ponosno pa bomo predstavljali tudi tradicionalne posebnosti našega območja (kulinarika, vinogradništvo, kletarstvo, salamarstvo, čebelarstvo, mlinarstvo, legende, godba). Projekt je zastavljen tako, da bo omogočal sodelovanje številnim domačim društvom, ponudnikom turističnih storitev in občanom. K povečanju števila turistov in pospeševanju gospodarstva v občini bo pripomogla tudi Turistično storitvena gospodarska cona Dolenje Kronovo, za katero je v pripravi občinski podrobni prostorski načrt. Obeta se vzpostavitev logističnega centra za avto prevozništvo, počivališče za avtodome, storitvene dejavnosti (vulkanizerska delavnica, avtopralnica, bencinska črpalka), proizvodnja in obrt ter s turizmom povezane storitve. Prav tako je v pripravi podrobni občinski prostorski načrt za center Šmarjeških Toplic, ki bo omogočal celostno in arhitekturno ureditev samega turističnega centra in omogočal dodaten razvoj novih turističnih vsebin. Z namenom, da zagotovimo kakovostno varstvo naših najmlajših, bomo v naslednjem letu zaključili tudi investicijo gradnje novega 6-oddelčnega vrtca v Šmarjeti in rekonstrukcijo obstoječega. V letu, ki se izteka, pa smo že opravili energetsko sanacijo OŠ Šmarjeta. Naš cilj je, da zagotovimo kvalitetne pogoje za izobraževanje rodov, ki bodo v prihodnje soustvarjali domači kraj. Vesela sem pozitivne energije novoizvoljenih občinskih svetnikov, med katerimi je kar nekaj predstavnikov mlajše generacije, in verjamem, da bomo lepo sodelovali in skupaj ustvarjali nove zgodbe o uspehu Občine Šmarješke Toplice. V letu 2015 in v naslednjih letih novega mandata si želim tudi dobrega sodelovanja skupaj z vami, drage občanke in dragi občani. Ob koncu vsem voščim prijetne praznike, naj bodo prežeti s toplino in čari medsebojnega razumevanja. Srečno v letu 2015! Vaša županja Bernardka Krnc P red nami so dnevi, prežeti s toplino in posebnim čarom, ki ljudi zbližuje in vzbuja pozitivne misli. Želim vam, drage občanke, dragi občani, da bi toplina teh čarobnih dni objela vaša srca in vaše domove, da bi bili zdravi in srečni in da bi v novem letu dosegli čim več zastavljenih ciljev. Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2015! mag. Bernardka Krnc, županja Občine Šmarješke Toplice Razgledi, glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Šmarješke Toplice. Razgledi so vpisani pod zaporedno št. 1510 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Naklada: 1200 izvodov. Odgovorna urednica: Katja Kuhelj Gorjanec Lektorica: Kristina Ščuka. Uredniški odbor: Milan Pajk, Danijela Jakše, Milena Činkole, Aleksandra Barič Vovk, Jože Perše, Jože Novak, Mateja Bobič; razgledi@smarjeske-toplice. si. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Avtor fotografije na naslovnici: Andrej Golčnik. Odgovornost za prispevke prevzema avtor. Prispevki izražajo stališča avtorja in ne nujno celega uredništva. Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedil. Fotografija na naslovnici: Cerkev sv. Marjete v Šmarjeti 3 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 45/08 in 83/12) je Občinska volilna komisija Občine Šmarješke Toplice na 7. seji, dne 8. 10. 2014, sestavila naslednje POROČILO O IZIDU VOLITEV ŽUPANJE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Občinska volilna komisija Občine Šmarješke Toplice je na podlagi zapisnikov volilnih odborov o izidu glasovanja na volišču za volitve županje in članov občinskega sveta za lokalne volitve, ki so bile dne 5. 10. 2014 ugotovila VOLITVE ŽUPANJE I. 1. Na volitvah, dne 5. 10. 2014, je imelo pravico voliti skupaj 2637 volivcev, od tega: a)2637 volivcev, vpisanih v volilne imenike, b)0 volivcev, ki so glasovali s potrdili. 2. Glasovalo je skupaj 968 volivcev ali 36,71 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti, od tega: a) je 965 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku, b) 3 volivci so glasovali po pošti. II. Za volitve županje je bilo oddanih 967 glasovnic, od tega: NEVELJAVNIH: 180 VELJAVNIH: 787 Kandidatka je dobila naslednje število glasov: 1. mag. Bernardka Krnc 787 glasov (29,84 %). Izvoljena kandidatka za županjo je: Ime in priimek: mag. Bernardka Krnc Datum rojstva: 22. 4. 1971 Naslov stalnega prebivališča: Brezovica 4 g, 8220 Šmarješke Toplice VOLITVE OBČINSKI SVET I. 1. Na volitvah, dne 5. 10. 2014, je imelo pravico voliti skupaj 2637 volivcev, od tega: a) 2637 volivcev, vpisanih v volilne imenike, b) 0 volivcev, ki so glasovali s potrdili. 2. Glasovalo je skupaj 968 volivcev ali 36,71 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti, od tega: a) je 965 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku, b) 3 volivci so glasovali po pošti. II. Za volitve članov občinskega sveta je bilo oddanih 968 glasovnic, od tega: NEVELJAVNIH: 20 VELJAVNIH: 948 1. VOLILNA ENOTA Na območju 1. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 679 volivcev: a) 679 volivcev, vpisanih v volilni imenik, b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote. SKUPAJ GLASOVALO: 275 ODDANIH GLASOVNIC: 275 od tega NEVELJAVNIH: VELJAVNIH: 2 273 Posamezni kandidati v 1. volilni enoti so dobili naslednje število glasov: 1. Marko Škoda 112 glasov 2. Barbara Pirh 48 glasov 3. Tone Bobič 116 glasov 4. Milan Pajk 173 glasov 5. Janez Kermc 50 glasov 6. Stojan Gorenc 83 glasov Izvoljeni kandidati iz 1. volilne enote so: 1. Ime in priimek: Milan Pajk Datum rojstva: 11. 12. 1965 Naslov stalnega prebivališča: Gorenja vas pri Šmarjeti 23, 8220 Šmarješke Toplice 2. Ime in priimek: Tone Bobič Datum rojstva: 24. 4. 1982 Naslov stalnega prebivališča: Šmarjeta 17, 8220 Šmarješke Toplice 3. Ime in priimek: Marko Škoda Datum rojstva: 22. 3. 1986 Naslov stalnega prebivališča: Vinica pri Šmarjeti 5, 8220 Šmarješke Toplice 2. VOLILNA ENOTA Na območju 2. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 511 volivcev: a) 511 volivcev, vpisanih v volilni imenik, b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote. SKUPAJ GLASOVALO: 196 ODDANIH GLASOVNIC: 196 od tega NEVELJAVNIH: 4 VELJAVNIH: 192 Posamezni kandidati v 2. volilni enoti so dobili naslednje število glasov: 1. Marko Besal 47 glasov 2. Ladislav Prešeren 55 glasov 3. Dušan Bregant 114 glasov 4. Stane Pirkovič 24 glasov Izvoljena kandidata iz 2. volilne enote sta: 1. Ime in priimek: Dušan Bregant Datum rojstva: 2. 3.1988 Naslov stalnega prebivališča: Žaloviče 32, 8220 Šmarješke Toplice 2. Ime in priimek: Ladislav Prešeren Datum rojstva: 24. 3. 1963 Naslov stalnega prebivališča: Brezovica 60, 8220 Šmarješke Toplice 3. VOLILNA ENOTA Na območju 3. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 521 volivcev: a) 521 volivcev, vpisanih v volilni imenik, b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote. SKUPAJ GLASOVALO: 128 ODDANIH GLASOVNIC: 128 od tega NEVELJAVNIH: 5 4 o delu občine VELJAVNIH: 123 Posamezna kandidata v 3. volilni enoti sta dobila naslednje število glasov: 1. Aleksander Durič 90 glasov 2. Danijela Jakše 98 glasov Izvoljena kandidata iz 3. volilne enote sta: 1. Ime in priimek: Danijela Jakše Datum rojstva: 1. 1. 1979 Naslov stalnega prebivališča: Družinska vas 45 a, 8220 Šmarješke Toplice 2. Ime in priimek: Aleksander Durič Datum rojstva: 17. 6. 1955 Naslov stalnega prebivališča: Šmarješke Toplice 150, 8220 Šmarješke Toplice 4. VOLILNA ENOTA Na območju 4. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 473 volivcev: a) 473 volivcev, vpisanih v volilni imenik, b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote. SKUPAJ GLASOVALO: 147 ODDANIH GLASOVNIC: 147 od tega NEVELJAVNIH: 3 VELJAVNIH: 144 Posamezni kandidati v 4. volilni enoti so dobili naslednje število glasov: 1. Aleksander Pavlič 68 glasov 2. Majda Kušer Ambrožič 51 glasov 3. Jože Vidic 59 glasov 4. Metka Kovačič 56 glasov Izvoljena kandidata iz 4. volilne enote sta: 1. Ime in priimek: Aleksander Pavlič Datum rojstva: 26. 2. 1959 Naslov stalnega prebivališča: Dolenje Kronovo 11 a, 8220 Šmarješke Toplice 2. Ime in priimek: Jože Vidic Datum rojstva: 17. 3. 1956 Naslov stalnega prebivališča: Bela Cerkev 14, 8220 Šmarješke Toplice 5. VOLILNA ENOTA Na območju 5. volilne enote je imelo pravico voliti skupaj 453 volivcev: a) 453 volivcev, vpisanih v volilni imenik, b) 0 volivcev s potrdilom upravne enote. SKUPAJ GLASOVALO: 222 ODDANIH GLASOVNIC: 222 od tega NEVELJAVNIH: 6 VELJAVNIH: 216 Posamezni kandidati v 5. volilni enoti so dobili naslednje število glasov: 1. Branko Zoran 118 glasov 2. Franc Anderlič 128 glasov 3. Franc Perše 89 glasov Izvoljena kandidata iz 5. volilne enote sta: 1. Ime in priimek: Franc Anderlič Datum rojstva: 2. 12. 1956 Naslov stalnega prebivališča: Zbure 47, 8220 Šmarješke Toplice 2. Ime in priimek: Branko Zoran Datum rojstva: 8. 12. 1964 Naslov stalnega prebivališča: Grič pri Klevevžu 15, 8220 Šmarješke Toplice III. Občinska volilna komisija ni ugotovila nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja. Na podlagi ugotovljenega števila glasov so v občinski svet izvoljeni naslednji kandidati: Ime in priimek: Milan Pajk Datum rojstva: 11. 12. 1965 Naslov stalnega prebivališča: Gorenja vas pri Šmarjeti 23, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Tone Bobič Datum rojstva: 24. 4. 1982 Naslov stalnega prebivališča: Šmarjeta 17, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Marko Škoda Datum rojstva: 22. 3. 1986 Naslov stalnega prebivališča: Vinica pri Šmarjeti 5, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Dušan Bregant Datum rojstva: 2. 3. 1988 Naslov stalnega prebivališča: Žaloviče 32, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Ladislav Prešeren Datum rojstva: 24. 3. 1963 Naslov stalnega prebivališča: Brezovica 60, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Danijela Jakše Datum rojstva: 1. 1. 1979 Naslov stalnega prebivališča: Družinska vas 45 a, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Aleksander Durič Datum rojstva: 17. 6. 1955 Naslov stalnega prebivališča: Šmarješke Toplice 150, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Aleksander Pavlič Datum rojstva: 26. 2. 1959 Naslov stalnega prebivališča: Dolenje Kronovo 11 a, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Jože Vidic Datum rojstva: 17. 3. 1956 Naslov stalnega prebivališča: Bela Cerkev 14, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Franc Anderlič Datum rojstva: 2. 12. 1956 Naslov stalnega prebivališča: Zbure 47, 8220 Šmarješke Toplice Ime in priimek: Branko Zoran Datum rojstva: 8. 12. 1964 Naslov stalnega prebivališča: Grič pri Klevevžu 15, 8220 Šmarješke Toplice Številka: 040-0001/2014; Datum: 8.10.2014 Občinska volilna komisija Občine Šmarješke Toplice Ksenija Mihovar Globokar l. r. Predsednica 5 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Poročilo konstitutivne seje in 2. redne seje Občinski svet Občine Šmarješke Toplice se je konstituiral na prvi seji dne 23. 10. 2014, na kateri je bil s strani predsednice Občinske volilne komisije Občine Šmarješke Toplice, gospe Ksenije Mihovar Globokar, seznanjen s poročilom o izidu volitev za župana in člane občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na rednih volitvah, dne 5. 10. 2014. Mandatna komisija v sestavi Franc Anderlič, predsednik, Milan Pajk, član, in Marko Škoda, član, je po pregledu poročila in potrdil predlagala občinskemu svetu potrditev mandatov članov občinskega sveta, ki je slednje tudi potrdil, v naslednji sestavi: 1. Milan Pajk 2. Tone Bobič 3. Marko Škoda 4. Dušan Bregant 5. Ladislav Prešeren 6. Aleksander Durič 7. Danijela Jakše 8. Jože Vidic 9. Aleksander Pavlič 10. Franc Anderlič 11. Branko Zoran Komisija je pregledala tudi poročilo o izvolitvi župana ter predlagala sklep o potrditvi mandata županje Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardke Krnc. Po potrditvi mandatov je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice izmed članov občinskega sveta imenoval člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v naslednji sestavi: NADZORNI ODBOR: 1. Jakob Vovko 2. Mirjam Hribar 3. Sabina Jakše Hren Komisija za statut občine in poslovnik občinskega sveta: 1. Aleksander Durič, predsednik, član občinskega sveta 2. Jože Vidic, član občinskega sveta 3. Franc Anderlič, član občinskega sveta 4. Ladislav Prešeren, član občinskega sveta 5. Danijela Jakše, članica občinskega sveta ODBOR ZA RAZVOJ: 1. Franc Anderlič, predsednik, član občinskega sveta 2. Aleksander Pavlič, član občinskega sveta 3. Drago Košak, član 4. Milan Pajk, član občinskega sveta 5. Danijela Jakše, članica občinskega sveta 6. Stojan Gorenc, član 7. Ladislav Prešeren, član občinskega sveta ODBOR ZA PRORAČUN IN FINANCE: 1. Aleksander Durič, predsednik, član občinskega sveta 2. Jože Vidic, član občinskega sveta 3. Tone Bobič, član občinskega sveta 4. Majda Lah, članica 5. Alojz Hribar, član ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI: 1. Aleksander Pavlič, predsednik 2. Danijela Jakše, članica 3. Tone Bobič, član 4. Dušan Bregant, član 5. Branko Zoran, član 1. Branko Zoran, predsednik, član občinskega sveta 2. Metka Kovačič, članica 3. Marko Škoda, član občinskega sveta 4. Jelka Petrovič, članica 5. Dušan Bregant, član občinskega sveta Na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice, ki je bila 25. 11. 2014, so člani in članica poleg potrditve predloga dnevnega reda tekoče seje in zapisnika konstitutivne seje ter določitvi overovateljev zapisnika 33. redne seje občinskega sveta obravnavali še naslednje točke dnevnega reda: KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE: 1. Imenovanje članov Nadzornega odbora Občine Šmarješke Toplice, delovnih teles občinskega sveta in članov uredniškega odbora občinskega glasila Razgledi; 2. Rebalans (II) proračuna Občine Šmarješke Toplice za leto 2014 (predlog); 3. Predlog Proračuna Občine Šmarješke Toplice za leto 2015; 4. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta; 5. Razno. Člani občinskega sveta so na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdili naslednje predloge: 1. Aleksander Pavlič, predsednik, član občinskega sveta 2. Branko Zoran, član občinskega sveta 3. Aleksander Durič, član občinskega sveta Imenovanje dveh članov predstavnikov občinskega sveta v uredniški odbor občinskega glasila Razgledi: 1. Danijela Jakše, članica občinskega sveta 2. Milan Pajk, član občinskega sveta Vsi imenovani člani so neodvisni kandidati, izbrani po teritorialnem načelu, upoštevana je tudi ženska kvota. Vsem članom Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice, članom Nadzornega odbora in ostalih delovnih teles občinskega sveta želimo uspešno delo. Andrej Božič, občinska uprava 6 o delu občine Občinski svetniki mandata 2014–2018, 1. del predstavitve 23. 10. 2014 se je konstituiral občinski svet tretjega mandata Občine Šmarješke Toplice. Med občinskimi svetniki je kar sedem novih obrazov, štirje pa so to vlogo opravljali že v prejšnjem mandatu. Povprašali smo jih po njihovih motivih za kandidaturo, delovnih izkušnjah in po razvojnih ciljih, ki se jim zdijo pomembni v tem mandatu. Zagotovo bomo vsi skupaj, občinski svetniki, člani delovnih teles občinskega sveta, člani nadzornega odbora, občinska uprava in občani delali dobro, se usmerili v prave cilje in nadaljevali z uspešnim razvojem občine. V naslednji izdaji glasila pa sledi še 2. del predstavitve preostalih svetnikov. ALEKSANDER PAVLIČ Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem svetu Občine Šmarješke Toplice? Zaposlen sem v Merkurju in opravljam delo komercialista. S tem področjem se ukvarjam 35 let in sem v tem času pridobil izkušnje na veliko področjih (v gradbeništvu, javnem sektorju, proizvodnem procesu …), saj se dnevno srečujem z njimi in skupaj s strankami ter sodelavci rešujemo probleme, ki nastajajo. Menim, da lahko znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil na teh področjih, koristno uporabim za uspešen razvoj občine. Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega? Moje mnenje je, da potrebujemo takšne občine, kot smo mi. Če se ozremo naokoli, vidimo, kaj vse se je naredilo v tem času, ko imamo svojo občino in kakšni projekti so v realizaciji. Kdo bi nam to zgradil, če bi še zmeraj bili pod Mestno občino Novo mesto? Država je pač mačehovska do malih občin, nalaga pa nam take obveznosti, da vzame 60 % proračuna zakonsko določenih obveznosti. S tem povečuje administracijo, število zaposlenih v občinski upravi in zato nekateri pravijo, da je občin preveč. Vendar ne, z manjšim številom ljudi bi oslabili moč na vseh področjih, ki jih moramo obvladovati (sociala, cestno omrežje, stavbna zemljišča, javni razpisi itd.). Kljub temu da država reže na vseh področjih, pa smo mi uspešni, vsak svetnik na svojem področju točno ve, kaj želi doseči, in poskuša realizirati cilje ter rešiti probleme, ki pestijo občane. Usklajevanje med nami svetniki glede prioritetnih del pa je zgledno in samo tako je razvoj celotne občine lahko uspešen. Moje mnenje je, da majhne občine potrebujemo, saj so le-te uspešne in racionalne. Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika? Prevladalo je mnenje širše skupnosti, da moram sodelovati v svetu, posebej sedaj, ko se „borimo“ za dokončno ureditev kanalizacijskih vodov, menjave dotrajanih in še vedno azbestnih vodovodnih cevi vodovoda na Vinjem Vrhu (visoka cona) ter ureditev Bele Cerkve s parkiriščem. Ta podpora in projekti so me spodbudili, da nadaljujem svoje delo v občinskem svetu. Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti največ pozornosti? Največ pozornosti bi morali posvetiti kanalizacijskemu sistemu v celi občini. Vemo, da je to dolgotrajen projekt, vendar čas nas preganja zaradi rokov Evropske unije in to bi morala biti prioriteta vseh nas. Prav tako so pomembni projekti, ki se nanašajo na vrtec, centralno igrišče v osnovni šoli, kanalizacijo v Gorenji vasi itd., ki so že v teku. Predvsem bo potrebno vztrajati na kohezijskih sredstvih, ki nam bodo odprla veliko novih možnosti za začrtane projekte. Prav tako pomemben projekt je tudi zadnji del oskrbe s pitno vodo za gospodinjstva, ki je še nimajo. Končuje se namreč leto 2014 in je že prav zaskrbljujoče, da to še ni urejeno. Pomembno je tudi področje urejanja gradbenih dovoljenj za gradnjo cest in pločnikov, saj moramo biti dobro pripravljeni in bomo le tako lahko konkurirali na razpisih. Seveda pa bom pobudnik za spremembo OPPN, saj je kar nekaj pobud za spremembo le-tega. Pri OPN-ju se ugotavlja kar nekaj nerazumnih popravkov ministrstev v našem osnovnem osnutku, ki so v škodo naših občanov. Kot primer bi izpostavil Dolenje Kronovo, ki je v celoti razglašeno za poplavno območje. Verjamem, da bi bila odločitev drugačna, če bi bili pristojni, ki so naredili spremembe v opn-ju, v času poplav na terenu in videli celostno področje, kako deluje. In takih primerov je kar nekaj. Seveda je to le del vsega, kar je treba postoriti, in veliko stvari se pokaže tudi sproti ali pa ob naravnih nesrečah in takrat se pokaže tudi del, ki ga ne predvidevaš. Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi? Na prvem mestu je moj cilj zadovoljiti potrebe vseh občanov. Vsi imamo svoje potrebe in tu je treba pomagati tako, da pridemo do skupnih ciljev, ki so najpomembnejši. Deloval bom na vseh področjih, kajti vsa področja so pomembna, tako na enem koncu občine kot na drugem. Trenutno se posvečam projektom, ki so v teku: ureditev vodovoda, ki je v sklepni fazi, pospešiti projekte kanalizacije in ureditev središča Bele Cerkve s parkiriščem. Veliko napora pa vlagam in bom vložil v združitev društvenega življenja na področju celotne občine, saj je moje mnenje, da je skrajni čas, da določene prireditve in dogajanja društva povežemo med sabo, ne pa da smo vsak na svoji strani hriba. Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu novega mandata delovanja Občine? Hvala vsem občankam in občanom za njihovo podporo in zaupanje. Tudi v tem mandatu bom deloval po najboljših močeh in se trudil zadovoljiti njihove potrebe ter skušal prispevati k hitrejšemu in boljšemu razvoju občine. Deloval bom na celem področju občine in se zavzemal tudi za majhne stvari, ki so nam pomembne. DANIJELA JAKŠE Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem svetu Občine Šmarješke Toplice? Trenutno sem zaposlena v projektantskem podjetju biro Klemenčič 7 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 s. p. v Novem mestu. Moje delovne izkušnje so pretežno priprava projektne dokumentacije visoke gradnje (od zasnove pa do pridobitve uporabnega dovoljenja). Ker je to zame še sveže, mislim, da mi bodo moje delovne izkušnje pomagale pri odločanju glede kakšnega projekta, ki se bo pripravljal. Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega? Moje mnenje je, da je število občin res preveliko. Glede občin, ki imajo premajhno število prebivalcev, pa menim, da če bi se le-te morale ukiniti, naj bi ostale tiste, ki so se v času obstoja zelo razvile ali pa bi se več manjših občin združilo med seboj. Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika? Zaradi spodbude sovaščanov in da se uredijo stvari, ki še niso dokončane. Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti največ pozornosti? Dokončanju začetih projektov in komunalni ter cestni infrastrukturi. Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi? Komunalni in cestni infrastrukturi. Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu novega mandata delovanja Občine? Da bi delovali v okviru trenutnih realnih možnosti in predvsem za dobro občanov, da bi delovali ne samo za danes, ampak tudi za jutri in medsebojno povezovanje in dogovarjanje v smislu iskanja sinergije z namenom doseči čim več. MILAN PAJK Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem svetu Občine Šmarješke Toplice? Ukvarjam se z gradbeništvom na individualnih gradnjah kot samostojni podjetnik, gre predvsem za dela na izvajanju fasad, sanaciji objektov proti vlagi, vzdrževanju objektov ipd. Ker večino del opravljamo na področju domače občine, so mi poznane potrebe ljudi in okolice na terenu. S temi informacijami lahko pomagam k možnim boljšim rešitvam v določenih projektih. Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega? Občine kot take lahko ostanejo, saj le na tak način najbolje porabimo sredstva, ki jih ustvarja to okolje. Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti največ pozornosti? Ureditev vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja in malih čistilnih naprav … DUŠAN BREGANT Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem svetu Občine Šmarješke Toplice? Takoj po tem, ko sem zaključil izobraževanje na univerzi za strojništvo v Ljubljani, sem se v aprilu 2013 zaposlil v podjetju I.H.S. v Krškem kot konstrukter na oddelku za razvoj. Svoje delo opravljam na področju razvoja, konstruiranja ter snovanja novih naprav. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem z raznimi problemi, za katere je potrebno hitro najti skoraj nemogoče rešitve, zato moram biti vztrajen, iznajdljiv in tudi vedoželjen. Kar pa mi pride prav tudi na drugih področjih, tudi pri delovanju v občinskem svetu. Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega? Iz izkušenj v preteklosti je razvidno, da v velikih občinah določeni predeli, predvsem podeželje, niso deležni enake obravnave in so pogosto izpuščeni iz razvoja. Poleg tega lokalno prebivalstvo najbolje pozna probleme in potrebe, ki jih je potrebno urediti na občinski ravni, prav tako pa tudi rešitve za le-te. Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika? Za kandidaturo za občinskega svetnika sem se odločil zaradi potrebe tukajšnjih prebivalcev, ki so izrazili željo, da bi imeli svojega zastopnika in svoj glas v občinskem svetu. Do sedaj namreč niso imeli svetnika, ki bi se aktivno zavzemal za reševanje perečih problemov. Prav tako pa sem se odločil za kandidaturo tudi zaradi večje informiranosti vaščanov, saj so le-ti večkrat dejali, da ne vedo, kaj se v občini sploh dogaja. H kandidiranju pa me je nagovoril vaščan Žalovič Jože Strupih, ki me je tudi predlagal. Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti največ pozornosti? Razvoj telekomunikacijskih omrežij, (obnova) ceste, javna razsvetljava po vaseh, ureditev meteornih voda, izgradnja športnih objektov (igrišč), kjer bi se mladi lahko družili, se rekreirali in predvsem aktivno preživljali prosti čas. Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi? Posvetil se bom predvsem ureditvi komunalne infrastrukture in ureditvi meteornih voda. Prav tako pa bom vaščanom Žalovič nudil pomoč pri izgradnji športnega igrišča v vasi Žaloviče. Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu novega mandata delovanja Občine? Potrebno je stopiti skupaj, saj bomo le tako naredili čim več. TONE BOBIČ Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem svetu Občine Šmarješke Toplice? Že več kot sedem let sem zaposlen v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo elektroenergetske opreme. Zaposlen sem na delovnem mestu vodje projektov, kjer skrbim za uspešno izvedbo projektov kot tudi za zagon same opreme. Moje izkušnje z delovnega okolja mi pomagajo pri odločitvah o 8 o delu občine smotrnosti in upravičenosti projektov, ki se jih bo občina lotila v prihodnje. Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega? Glede na trenutno manjšanje sredstev občinam s strani države, je morda v prihodnje smiselno razmišljati v tej smeri. Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika? Menim, da lahko pozitivno vplivam na delovanje same občine, kar na koncu prinese zadovoljstvo vseh občanov. Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti največ pozornosti? To so področja, ki se nekaterim zdijo samoumevna, kot na primer vodovod, kanalizacija, urejene prometne povezave, spodbujanje gospodarstva ipd. Tudi področja kot so kultura, šport, zgodovina, itd. so za sodobno družbo pomembni, vendar moramo najprej zagotoviti osnovne dobrine vsem občanom. Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi? Področju infrastrukture, gospodarstva, požarni zaščiti, športu ... Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu novega mandata delovanja Občine? V mandatu si želim, predvsem pozitivne energije in idej, tako med občinskim svetom, občino kot tudi občani, ker lahko le tako naredimo občino napredno, uspešno in prijazno do vseh občanov in občank. JOŽE VIDIC Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje. Na kakšen način vam delovne izkušnje pomagajo pri delovanju v Občinskem svetu Občine Šmarješke Toplice? Trenutno sem na zavodu za zaposlovanje. Imam 40 let izkušenj v gospodarskih panogah, kjer sem si pridobil določena znanja, ki mi bodo prišla prav pri delovanju v Občinskem svetu. Javnost se že kar nekaj časa ukvarja s splošno polemiko o prevelikem številu občin in o tistih občinah, ki imajo premajhno število prebivalcev. Na kratko, kakšno je vaše mnenje glede tega? Moje mnenje glede števila občin je pozitivno, saj se manjše občine bolje razvijajo. Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinskega svetnika? Za kandidaturo sem se odločil, ker bi rad nekaj doprinesel k razvoju naše občine. Katera so po vašem mnenju tista področja, ki bi jim morali v Občini Šmarješke Toplice v naslednjih štirih letih posvetiti največ pozornosti? Največ pozornosti bi morali v naslednjih štirih letih posvetiti izgradnji kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, urediti pločnike in sprehajalne poti, pričeti intenzivno z deli na industrijski coni, da privabimo čim več investitorjev in izboljšamo zaposlitvene pogoje. Morali pa bi se zavzemati tudi proti izgradnji nadzemnega električnega daljnovoda in se boriti za vkop le-tega v zemljo. Katerim področjem se boste v največji meri posvetili vi? V največji meri se bom posveti gospodarskemu razvoju občine in pravilni razdelitvi finančnih sredstev. Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob nastopu novega mandata delovanja Občine? Občanom in občankam bi sporočil, da naj podajo čim več predlogov za ureditev našega kraja, ki bi jih lahko nadalje zagovarjal in poskusil uresničiti na sejah Občinskega sveta. Zaželel bi jim srečno in uspešno novo leto. Mateja Bobič, občinska uprava Predlog proračuna Občine Šmarješke Toplice za leto 2015 Na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice so člani občinskega sveta obravnavali predlog proračuna za leto 2015, in sicer v prvi obravnavi. Člani občinskega sveta so sprejeli sklep, da se o predlogu proračuna za leto 2015 opravi javna razprava. V času javne razprave, ki je potekala od 26. 11. 2014 do vključno 10. 12. 2014, je bil predlog proračuna objavljen na spletni strani občine in na vpogled v prostorih občinske uprave. Predlog proračuna sta v času javne razprave obravnavala tudi Odbor za proračun in finance ter Nadzorni odbor. Na decembrski seji občinskega sveta bodo člani obravnavali predlog proračuna za leto 2015 v drugi obravnavi. Proračun predvideva prihodke v višini 6.190.907 EUR in odhodke v višini 6.693.698 EUR. Razlika se pokriva s sredstvi preteklih let (sredstva na računu in sredstva, vezana pri poslovni banki oziroma hranilnici). Občina ima za črpanje nepovratnih sredstev evropskega proračuna podpisane pogodbe za izvedbo investicij, ki se bosta aktivno izvajali v letu 2015, in sicer Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti (1.959.437 €) ter Kanalizacija v naselju Gorenja vas pri Šmarjeti (557.672 €). Prav tako bo Občina v skladu s pogodbo črpala sredstva za investicijo Fekalna kanalizacija Brezovica – Strelac in vodovod Strelac I. faza, ki je bila zaključena v letu 2014 (281.652 €) ter za investicijo Hiša žive dediščine »Iz narave in preteklosti za prihodnost«, ki se bo zaključila v mesecu marcu 2015 (536.541 €). Občina skoraj 1.600.000 € nameni za kritje obveznih, z zakonom določenih nalog občine: šolstvo, predšolska vzgoja, sociala, materialni stroški občinske uprave, zdravstvo, knjižnica, civilna zaščita, področje gasilstva, prevoz vode, tekoče vzdrževanje in zavarovanje cestnega omrežja, javne razsvetljave, kanalizacijskega omrežja in omrežja na področju vodooskrbe ter vzdrževanje objektov, ki so v lasti Občine. Občina bo nadaljevala z izvajanjem že začetih projektov in investicij iz leta 2014, pričela pa z investicijo Rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti ter Kanalizacijo v naselju Gorenja vas pri Šmarjeti. Damjana Stopar, občinska uprava 9 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Plaz na Vinjem Vrhu Radovlja Poplave v septembru 2014 Občino Šmarješke Toplice je meseca septembra 2014 ponovno prizadela naravna nesreča v obliki poplav, predvsem ob reki Krki v Dolenjem Kronovem in Dragi, kjer so bili poplavljeni predvsem gospodarski, v manjši meri pa tudi stanovanjski objekti. Poplavljala sta tudi potoka Radulja in Bečuj v Šmarjeti, kjer je bila povzročena škoda na stanovanjskih in poslovnih objektih in potok Toplica v Družinski vasi, ki je poplavil poslovni objekt. Močno in dolgotrajno deževno obdobje je povzročilo proženje večjega števila zemeljskih plazov, ki so povzročili večjo gmotno škodo na območju celotne občine, in sicer predvsem na prometni infrastrukturi ter privatnih zemljiščih. Na območju občine Šmarješke Toplice je bilo tako poplavljenih 11 stanovanjskih in 13 gospodarskih objektov ter občinske ceste v dolžini cca 6 kilometrov. Sproženih je bilo 33 plazov, v večji meri na privatnih zemljiščih, pet plazov pa je povzročilo škodo na prometni infrastrukturi, in sicer na treh lokalnih cestah in dveh javnih poteh. Vsem, v naravni nesreči prizadetim občanom, je pomoč nudilo 68 gasilcev iz štirih gasilskih enot in štirje predstavniki civilne zaščite. Pri tem je bilo uporabljenih 195 vreč peska, vodo so črpali z 8 črpalkami. Občina Šmarješke Toplice je v najkrajšem možnem času zagotovila prevoznost občinskega cestnega omrežja, neprevozen je še del lokalne ceste od Gorenje vasi proti naselju Koglo in Žalovičam, sanacija je predvidena v prvi polovici leta 2015. Sredstva za financiranje izvedbe sanacije škode na občinski prometni infrastrukturi se zagotavljajo v občinskem proračunu. Za izvedbo sanacije škode, nastale na prometni infrastrukturi, smo pridobili elaborate, ki so bili pripravljeni v skladu z geološkim poročilom pristojnih strokovnih služb. Finančna sredstva za odpravo škode zaradi proženja zemeljskih plazov, nastale na privatnih zemljiščih, zagotovi lastnik zemljišča. Občina bo v proračunu za leto 2015 zagotovila sredstva za pripravo geološkega mnenja s strokovnimi izhodišči in usmeritvami, kako izvesti ustrezno sanacijo zemeljskih plazov in preprečiti nadaljnje plazenje. V skladu z navodili Ministrstva za obrambo, Uprave za zaščito in reševanje je občina pristopila k ocenjevanju škode zaradi plazov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter oceni škode na delno uničenih (poplavljenih, delno porušenih) objektih. Imenovana Komisija je opravila popis nastale škode ter v skladu z navodili pristojnih služb pripravila in posredovala poročilo o oceni škode Regijski komisiji za ocenjevanje škode. Le-ta bo posredovala nadaljnja navodila glede aktivnosti, ki jih bo potrebno izvesti, da bo postopek zaključen, prijavitelji nastale škode pa bodo prejeli sklepe o upravičenosti oz. neupravičenosti do finančnih sredstev. Oceno neposredne materialne škode kot posledico naravne nesreče izdela Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 - UPB, 90/07, 102/07, 40/12 - ZUJF in 17/14) mora škoda preseči 0,3 promile prihodkov državnega proračuna (cca. 2,5 mio €) in 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah je 13. novembra 2014 potrdila, da skupna ocenjena škoda znaša 153,9 milijona evrov, kar pomeni, da škoda, nastala v poplavah, presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2014, kar znaša nekaj več kot 2,5 milijona evrov, tako da je dosežen predpisan limit za pomoč države. Na podlagi sklepa vlade bodo pristojna ministrstva pripravila program odprave posledic neposredne škode na stvareh, gradbenoinženirskih objektih, v gospodarstvu, kulturni dediščini, državnih cestah in vodotokih, ki bo podlaga za nadaljnje aktivnosti. Občina Šmarješke Toplice bo v skladu z navodili pristojnih ministrstev poskušala v čim krajšem možnem času zagotoviti dokončno odpravo posledic škode, nastale ob zadnji naravni nesreči. Klaudija Povše, občinska uprava 10 o delu občine Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje Projekt se je začel izvajati v letu 2013 in se je zaključil v letošnjem letu 2014. Za objekt smo v mesecu oktobru pridobili uporabno dovoljenje, ki je osnova za izvedbo vseh aktivnosti za pričetek priključevanja na vodovod in kanalizacijo. Investicija je obsegala izgradnjo/obnovo 4.706 m vodovoda in izgradnjo 1.025 m kanalizacije oziroma natančneje: − izgradnja vodovoda na odseku Mlada Vina, v dolžini 509 m, − izgradnja vodovoda na odseku Vinji Vrh, v dolžini 1.874 m, − izgradnja/obnova vodovoda na odseku Gradenje, v dolžini 1.113 m, − izgradnja 1.210 m raznih priključnih vodovodnih vodov in − izgradnja 1.025 m gravitacijskega ka- nalizacijskega sistema. V sklopu izvedbe investicije smo na območju izgradnje kanalizacije in vodovoda obnovili občinsko cestno omrežje: - javna pot z oznako JP 797-912 (Mlada Vina–Orešje), v celotni dolžini 575 m; - del javne poti z oznako JP 797-11 (Zgornja Družinska vas), v dolžini cca 1663 m; - javna pot z oznako JP 797-141 (Gradenje–Štrumbelj), v celotni dolžini 211 m; - javna pot z oznako JP 797-901 (Gradenje), v celotni dolžini 389 m; - del javne poti z oznako JP 797-891 (Gradenje), v dolžini cca 231 m; - javna pot z oznako JP 793-331 (Gradenje–Dežman), v celotni dolžini Fekalna kanalizacija Brezovica–Strelac in vodovod Strelac – I. faza Investicija se je začela izvajati v mesecu juniju, zaradi slabih vremenskih razmer se je podaljšal pogodbeni rok za izgradnjo. Cilj operacije je izgradnja javne kanalizacije (1.929 m) in čistilne naprave ter obnova vodovoda (689 m). Za to bo potrebna: − izgradnja 610 m javne kanalizacije v naselju Strelac, − izgradnja 1.319 m javne kanalizacije v naselju Brezovica, − izgradnja čistilne naprave v Šmarjeti, − izgradnja mostička na kanalu A (Strelac) za prečkanje potoka Prinovec in − obnova 689 m vodovoda v naselju Strelac. Trenutno smo v zaključni fazi investicije. V sklopu izvedbe investicije smo obnovili občinsko cestno omrežje na tem območju: - javna pot z oznako JP 797-861 (Strelac), v celotni dolžini 280 m; - javna pot z oznako JP 797-861 (Strelac), v celotni dolžini 58 m; - javna pot z oznako JP 797-801 (Brezovica), v dolžini cca 700 m; - v sklopu gradnje so se sanirale in obnovile tudi vse ostale poškodovane poti in cestni priključki. Po zaključku investicije bomo uveljavljali nepovratna finančna sredstva, zagotovljena z odločbo. Vsem občanom se zahvaljujemo za potrpežljivost in sodelovanje v času gradnje. Tomaž Ramovš, občinska uprava 307 m; - del javne poti z oznako JP 797-921 (Kaplan–Bevc), v dolžini cca141 m; - del javne poti z oznako JP 797-931 (Športni park–Bevc), v dolžini cca 159 m; - javna pot z oznako JP 798-611 (Ravnica–Nebesa), v dolžini 211 m) - ter vse ostale poškodovane poti in cestni priključki na območju gradnje. Na območju zgrajene kanalizacije in vodovoda se že izvajajo priklopi na javno kanalizacijo in vodovod, skladno s pozivi upravljavca komunalne infrastrukture javnega podjetja Komunale Novo mesto d. o. o. Vsem občanom se zahvaljujemo za potrpežljivost in sodelovanje v času gradnje. Tomaž Ramovš, občinska uprava Obnova vodovoda Grič pri Klevevžu Občina je obnovila del vodovoda, kjer se trenutno pojavlja največ vodnih izgub. Na obstoječem vodovodu se zaradi dotrajanosti pogosto pojavljajo okvare, katerih posledica so pogoste prekinitve dobave pitne vode, vodovod ima velike vodne izgube, zaradi poddimenzioniranosti pa vodovodno omrežje tudi ne zagotavlja zadostnih količin sanitarne in požarne vode. Zaradi pogostih vodovodnih okvar pa nastajajo na področju vodovoda stroški vzdrževanja. Občina Šmarješke Toplice izvaja obnovo vodovodnega omrežja v severnem delu občine, in sicer na območju naselja Grič pri Klevevžu in v delu naselja Radovlja, da bo to tamkajšnjim prebivalcem zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter obenem omogočalo vodovodno oskrbo novim zazidalnim površinam, ki so opredeljene v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 91/2012), ter ustrezen razvoj turističnega območja. Projekt je zajemal izgradnjo vodovoda v skupni dolžini cevovodov 3036 m. V sklopu investicije smo obnovili najbolj dotrajane cestne odseke: - javno pot z oznako JP 796-541 (Grič pri Klevevžu), v dolžini cca 860 m; - javno pot z oznako JP 795-161 (Slape–Klevevž), v dolžini cca 480 m; - ter vse ostale poškodovane poti in cestne priključke na območju gradnje. Dela so se pričela izvajati v začetku meseca julija, trenutno smo v zaključni fazi investicije. Vsem občanom se zahvaljujemo za potrpežljivost in sodelovanje v času gradnje. Tomaž Ramovš, občinska uprava 11 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Investicijsko in redno vzdrževanje občinskih cest in sanacija v poplavah poškodovanih cest V mesecu septembru 2014 je občino zajelo obilno deževje, kar je povzročilo ogromno škodo tako na občinskih kot na privatnih zemljiščih. Deževje je povzročilo obširno plazenje zemljine, zaradi česar je bilo močno poškodovano občinsko cestno omrežje. Za zagotovitev prevoznosti cest smo izvedli interventne ukrepe in v nadaljevanju delno sanacijo plazov in cestnih usadov za zagotovitev prevoznosti cest in zmanjšanja vzrokov za nastanek plazov na občinskih cestah z oznakami LC 295-411 (Šmarjeta– Vinica), LC 295-421 (Žaloviče–Koglo–Šmarjeta) in JP 798-041 (Mevce). Najbolj poškodovan odsek cestnega omrežja je na občinski lokalni cesti z oznako LC 295-324 (Žaloviče–Gorenja vas–Šmarjeta), ki še ni bil saniran, saj je sanacija tehnično izredno zahtevna in finančno visoka. Sanacija je predvidena v prvi polovici leta 2015. Za čas pred sanacijo smo izvedli delno zavarovanje dela ceste. V začetku letošnjega leta je prišlo do plazenja v območju občinske ceste z oznako JP 797-911 (Zgornja Družinska vas), za kar smo izvedli kamnito zložbo. Občina Šmarješke Toplice je v letošnjem letu izvajala investicijska-vzdrževalna dela na občinskih cestah, in sicer na JP 794-721 (Hrib-Sv. Helena), LC 295-371, JP 796-562 (Orešje), LC 295-411 (Šmarjeta–Vinica), JP 798-861, JP 798-842, LC 295324 (Žaloviče–Koglo–Šmarjeta), LC 295-421 (Žaloviče–Koglo– Šmarjeta), JP 797-691 (Šmarješke Toplice), JP 798-871 (Lakote), JP 798-881 (Žaloviče), JP 798-161 (Slape–Klevevž) in LC 295-392 (Orešje–Vinji Vrh–Dob. vas). Navedeni deli lokalnih cest in javnih poti so bili do sedaj dotrajani, na številnih mestih zelo poškodovani in nekateri so bili še v makadamski izvedbi. Na občinskem cestnem omrežju smo izvedli naslednja dela: − asfaltiranje in ureditev bankin na 125 m dolgem odseku JP 794-721 (Hrib–Sv. Helena), − sanacija vozišča ter ureditev odvodnjavanja in bankin na 184 m dolgem odseku LC 295-371 (Šmarješke Toplice–Družinska vas), − ureditev odvodnjavanja in sanacija vozišča na 80 m dolgem − − − − − − − − − − odseku JP 796-562 (Orešje), izgradnja kamnite zložbe na 62 m dolgem odseku LC 295411 (Šmarjeta–Vinica), asfaltiranje in ureditev bankin na 209 m dolgem odseku JP 798-861 (Čelevec), asfaltiranje in ureditev bankin na 170 m dolgem odseku JP 798-842 (Mala Strmica), razširitev 36 m dolgega odseka LC 295-324 (Žaloviče–Gorenja vas–Šmarjeta), ureditev odvodnjavanja na 164 m dolgem odseku LC 295421 (Žaloviče–Koglo–Šmarjeta), asfaltiranje in ureditev bankin na 122 m dolgem odseku JP 797-691 (Šmarješke Toplice), asfaltiranje in ureditev bankin na 60 m dolgem odseku JP 798-871 (Lakote), asfaltiranje in ureditev bankin na 46 m dolgem odseku JP 798-881 (Žaloviče), priprava na izgradnjo pločnika na 100 m dolgem odseku JP 798-161 (Slape–Klevevž), sanacija vozišča ter ureditev bankin na 125 m dolgem odseku LC 295-392 (Orešje–Vinji vrh–Dobruška vas). Za izvajanje zgoraj navedenih del bomo črpali sredstva na osnovi 23. člena Zakona o financiranju občin, za kar smo na pristojno ministrstvo v začetku decembra oddali zahtevek za izplačilo finančnih sredstev. V okviru rednega vzdrževanja smo izvedli več manjših popravil in ostalih vzdrževanj na občinskem cestnem omrežju in prav tako v času poplav izvedli interventne ukrepe za zagotovitev prevoznosti občinskih cest, seveda, kjer je bilo to mogoče. Občina Šmarješke Toplice je v okviru investicij, ki so se izvajale v lanskem in letošnjem letu, ustrezno uredila občinsko cestno omrežje na področju gradnje vodovoda Vinji vrh nizka cona in kanalizacije Gradenje, vodovoda Grič pri Klevevžu in na področju izvajanja investicije obnove vodovoda v naselju Strelac ter izgradnje kanalizacije v naselju Strelac in delu naselja Brezovica. Tomaž Ramovš, občinska uprava Poziv podjetnikom in obrtnikom ter ostalim investitorjem Občina Šmarješke Toplice za Turistično storitveno gospodarsko cono Dolenje Kronovo pripravlja Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Območje OPPN je velikosti približno 10,3 ha in obsega zemljišča, ki so v OPN označena kot DOK-OPPNa, po namenski rabi pa sodijo v območje centralnih dejavnosti (CD; severni del) in v območje proizvodnih dejavnosti (IG; osrednji in južni del). Ker si želimo pri pripravi tega pomembnega prostorskega dokumenta upoštevati želje in potrebe domačih podjetnikov in obrtnikov ter ostalih investitorjev, vas vabimo, da se ogla- site na Občini Šmarješke Toplice ter podate vaše predloge, ki bodo pripomogli k uspešni izvedbi cone. Vaše predloge sprejemamo najkasneje do 10. januarja 2015. Predloge nam lahko posredujete tudi po elektronski pošti, in sicer na naslov [email protected] ali [email protected] ali osebno pri županji. Stane Bajuk, občinska uprava 12 o delu občine Občina Šmarješke Toplice Podpis pogodb in pričetek del za projekt rekonstrukcija obstoječega in gradnja novega vrtca v Šmarjeti Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v mesecu maju 2014 objavilo Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2013–2015. V okviru tega razpisa bo moč pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina se je prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranje investicij: toviti s standardi in normativi skladne prostore za dolgoročno kakovostno izvajanje predšolske vzgoje na enem mestu v občini Šmarješke Toplice. Sedaj VVE Sonček pri OŠ Šmarjeta deluje v namensko grajenem vrtcu ob osnovni šoli (4 oddelki), v prostorih šole (5 oddelkov) ter v stavbi župnišča (1 oddelek). Oddelki v osnovni šoli ter oddelek v župnišču sedaj ne izpolnjujejo vseh določil pravilnika, ki ureja prostor in opremo vrtca, prav tako pa OŠ Šmarjeta zaradi povečanega števila učencev potrebuje prostore, ki jih sedaj uporablja vrtec. Demografski podatki kažejo na porast predšolskih otrok v občini, prav tako pa se je delež v vrtec vključenih otrok v občini v zadnjih letih močno povečal (v letu 2012/2013 je znašal 84,5 %). »KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI« in »REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V ŠMARJETI«. Da bi občina glede na pogoje razpisa pridobila finančna sredstva, smo glede na pogoje razpisa oddali prijavo projekta »REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA VRTCA V ŠMARJETI« na ministrstvo ob 00.04 uri, dne 5. 5. 2014, in s tem časovno uspeli prehiteti kar nekaj sosednjih in ostalih občin (vložitev projektov je bila mogoča od dne 5. 5. 2014, od 00:00 ure naprej, do zaprtja razpisa). 11. 9. 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pridobitvi nepovratnih finančnih sredstev za rekonstrukcijo obstoječega in gradnjo novega vrtca v Šmarjeti. Občina Šmarješke Toplice namerava z rekonstrukcijo nekaterih prostorov obstoječega vrtca in izgradnjo novega vrtca zago- Glavne tehnične značilnosti investicije so: − rekonstrukcija nekaterih prostorov obstoječega vrtca (349,15 m²), − izgradnja novega 6-oddelčnega objekta vrtca (1.331,85 m˛) ob SV in JV stranici obstoječega vrtca z vso opremo, − prenova komunalnih vodov (kanalizacija, vodovod, elektrika), − izgradnja nove kotlovnice na lesno biomaso, − izgradnja novega parkirišča, − izgradnja novega otroškega igrišča. HIŠA ŽIVE DEDIŠČINE – nabor predmetov za pripravo razstave o zgodovini stare šole V Hiši žive dediščine želimo ob njenem odprtju predstaviti tudi zgodovino stare šole. V ta namen zbiramo različne predmete, ki so jih učenci in učitelji uporabljali v stari šoli (pisala, tablice, knjige, igrače, oblačila, obutev …). Zato naprošamo vse bivše učence, učitelje in druge, ki hranijo kakšne predmete iz stare šole, če lahko kontaktirajo Martino Fekonja na 051 648 212 ali [email protected]. Predmete zbiramo do 10. januarja 2015. Lahko jih prinesete tudi v TIC Šmarješke Toplice, in sicer od ponedeljka do petka med 14.30 in 15.30 ter v soboto med 9.00 in 11.00. Po zaključku razstave bodo predmeti vrnjeni lastnikom. Občinska uprava 13 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Vira financiranja Občina Šmarješke Toplice MGRT (ESRR) Skupaj Vsi stroški investicije v EUR Delež Upravičeni stroški investicije v EUR Delež 872.584,89 30,81% 345.782,96 15,00% 1.959.436,75 69,19% 1.959.436,75 85,00% 2.832.021,64 100,00% 2.305.219,71 100,00% Občina Šmarješke Toplice je za obravnavano investicijo pridobila gradbeno dovoljenje, ki je 30. julija 2013 postalo pravnomočno. izvajalec koordinacije varnosti pri delu je podjetje LERO LEŠNJAK VARSTVO PRI DELU d. o. o., Šmarje 7a, 8310 Šentjernej. Vira financiranja vseh stroškov investicije in upravičenih stroškov investicije v stalnih in tekočih cenah: (glej preglednico zgoraj) V projekt smo na občini vložili veliko truda (priprava projekta, pridobitev gradbenega dovoljenja, izbor izvajalca gradbenih del, nadzora, priprava in oddaja vloge na javni poziv), zato je celotni trud poplačan s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev in pričetkom izvajanja projekta. Konec izgradnje je predviden v poletnih mesecih leta 2015. V mesecu novembru smo podpisovali pogodbe: V ponedeljek,17. 11. 2014, smo z ministrstvom podpisali pogodbo o sofinanciranju, kar je bila osnova za podpis pogodbe z izvajalcem in pričetek gradbenih del. V četrtek, 20. 11. 2014, smo podpisali pogodbi z izvajalcem gradbenih del in z izvajalcem gradbenega nadzora. Dela bodo izvajali naslednji izvajalci: izvajalec gradbenih del je podjetje Malkom Novo mesto d. o. o., Košenice 86, 8000 Novo mesto; izvajalec nadzora je podjetje NAPRO BIRO d. o. o., Ljubljanska cesta 8a, 8000 Novo mesto; SOFINANCIRANJE: Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi ter javnega poziva za izbor operacij javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete »Razvoj regij« operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2013–2015. Tomaž Ramovš, občinska uprava Gradnja kulturnega doma Bela Cerkev – Hiša žive dediščine »IZ NARAVE IN PRETEKLOSTI ZA PRIHODNOST« Gradnja se je pričela izvajati v letu 2014 in bo zaključena v spomladanskih mesecih leta 2015. Odstranili smo stari objekt, izvedene so bile arheološke raziskave, opravljena je bila zaščita pokopališča. Gradnja poteka skladno s terminskim planom, izvedena je celotna konstrukcija objekta, zunanji ovoj stavbe (okna, fasada), večji del strojnih in elektro inštalacij, večji del keramičarskih del … V kratkem bomo pričeli z opremljanjem objekta. Občina uspešno črpa pridobljena nepovratna sredstva. Opravljene so bile tudi že kontrole s strani ministrstva in inšpekcijskih služb. Gradnja se izvaja skladno s projektom oz. pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Po pogodbi z ministrstvom imamo za večji del investicije oz. do določenega zneska 100 % sofinanciranje tako gradnje kot DDV-ja. Tomaž Ramovš, občinska uprava 14 o delu občine Občina Šmarješke Toplice Podpis pogodb in pričetek del po projektu »KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI« 11. 9. 2014 smo pridobili pozitivni sklep ministrstva o pridobitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo po projektu »KANALIZACIJA V NASELJU GORENJA VAS PRI ŠMARJETI«. Z investicijo bo zgrajeno 2.703 m dolgo kanalizacijsko omrežje, od tega 2.499,27 m gravitacijske kanalizacije, 203,73 m dolg tlačni vod ter črpališče. Po zaključku del se bo na nov kanalizacijski sistem priključilo predvidoma 51 gospodinjstev naselja, oziroma bo lahko odpadne vode v kanalizacijo odvajalo približno 143 prebivalcev Gorenje vasi pri Šmarjeti. Vira financiranja vseh stroškov investicije po letih v stalnih in tekočih cenah (v EUR): Vir financiranja 2014 2015 Skupaj Delež Občina Šmarješke Toplice 3.073,77 95.338,95 98.412,72 15,00% MGRT (ESRR) 17.418,03 540.254,05 557.672,08 85,00% 20.491,80 635.593,00 656.084,80 100,00% Skupaj V mesecu novembru smo podpisovali pogodbe: V ponedeljek, 17. 11. 2014, smo z ministrstvom podpisali pogodbo o sofinanciranju, kar je bila osnova za podpis pogodbe z izvajalcem in pričetek gradbenih del. V petek, 21. 11. 2014, smo podpisali pogodbi z izvajalcem gradbenih del in z izvajalcem gradbenega nadzora. Izvajalec gradbenih del je že izbran na javnem razpisu, na katerem je bila izbrana najugodnejša ponudba, ponudnik GRADNJE d. o. o. Boštanj, Dolenji Boštanj 66A, 8294 Boštanj. Izvajalec je bil v mesecu novembru že uveden v delo, zaključek investicije je predviden v letu 2015, skladno s sprejetim terminskim planom. SOFINANCIRANJE: Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi ter javnega poziva za izbor operacij javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete »Razvoj regij« operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2013–2015. Tomaž Ramovš, občinska uprava Prijava podaljšanega obratovalnega časa gostinskega obrata/kmetije Občina Šmarješke Toplice poziva vse gostince, katerih gostinski obrati poslujejo v podaljšanem obratovalnem času oz. bodo z novim letom spremenili redni obratovalni čas gostinskega obrata ali je prišlo do spremembe osnovnih podatkov o gostinskem obratu, da podajo vlogo za prijavo oz. spremembo obratovalnega časa. Vloga za prijavo rednega in podaljšanega obratovalnega časa gostinskega lokala se odda na predpisanem obrazcu, ki je dostopen na spletni strani www.smarjeske-toplice.si ali na sedežu Občine Šmarješke Toplice. Gostinec MORA razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti 15 dni pred: - začetkom novega koledarskega leta (v primeru, da gostinec posluje v podaljšanem obratovalnem času), - začetkom obratovanja, - spremembo obratovalnega časa. Na podlagi prejete vloge gostinca izda občinska uprava odločbo o podaljšanem obratovalnem času, ki velja za tekoče koledarsko leto in ki se jo lahko ob neizpolnitvi zahtevanih pogojev oz. kršitvah občinskega pravilnika tudi prekliče. Gostincem, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje ob koncu koledarskega leta, NI potrebno ponovno prijavljati obratovalnega časa, in sicer v kolikor izpolnjujejo vse spodaj naštete pogoje: - ne spreminja rednega obratovalnega časa, - ne obratuje v podaljšanem obratovalnem času, - ni prišlo do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu in matični firmi gostinskega obrata. Enodnevno izjemno podaljšanje obratovalnega časa Gostinec oz. kmet lahko poda vlogo za izjemno enodnevno podaljšanje obratovalnega časa ob drugih priložnostih, pod pogojem, da v preteklem letu ni prišlo do kršitev, in sicer najdlje do 4.00 ure naslednjega dne. Gostinec mora za izdajo odločbe o izjemnem podaljšanju obratovalnega časa gostinskega obrata zaprositi vsaj 5 dni pred prireditvijo. Gostinec oziroma kmet lahko brez soglasja občinske uprave obratuje dlje, kot traja njegov obratovalni čas, vsakič le po enkrat ob naslednjih priložnostih: - na dan pred prazniki, določenimi z zakonom (1. januar, 8. februar, 27. april, 1. in 2. maj, 8. junij, 25. junij, 17. avgust, 15. september, 1. november, 23. november, 26. december), - ob pustovanju in - ob martinovanju. Za dneve pred dela prostimi dnevi v Republiki Sloveniji je za podaljšanje obratovalnega časa potrebno pridobiti soglasje v naslednjih primerih: velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč, binkoštna nedelja, binkošti, 15. avgust, 31. oktober, 25. december. Klaudija Povše, občinska uprava 15 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Zmagovalci vaških iger (Ličkarji – vaščani Družinske vasi in Dolenjega Kronovega). Prejemniki naziva najlepše urejenega naselja v Občini Šmarješke Toplice v letu 2014 – Dolenje Kronovo. Dnevi turizma in zabave 2014 Sobota, 27. 9. 2014, Vaške igre v Športnem parku Šmarješke Toplice V zabavnih vaških igrah so se letos pomerile štiri domače ekipe (Ličkarji, Kovači, Lotosi in Škratje). Preizkusili so se v prenašanju korenja med nogami, metanju balinčkov, prenašanju sporočila s slamico, pretakanju in pomarančnem plesu. Najbolj uspešna je bila ekipa Ličkarjev (naselje Družinska vas s Kronovim). Zmaga je bila toliko slajša, ker so slavili že v lanskem letu. Ob koncu pa so vaščani Dolenjega Kronovega prejeli še naziv za najlepše urejeno naselje v občini Šmarješke Toplice v letu 2014. Naselje leži ob glavni vpadnici v Šmarješke Toplice in vaščani prav lepo skrbijo, da obiskovalci Šmarjeških Toplic že ob prvem stiku s Šmarješkimi Toplicami dobijo vtis o urejenosti kraja. V osrčju vasi imajo tudi prostor za druženje z baliniščem in igrali za otroke. Za nagrado za vloženi trud jih je županja povabila na brezplačni izlet. Prav tako bo šla na brezplačni izlet tudi zmagovalna ekipa vaških iger. Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo vaške igre izpeljali, posebej pa zahvala in spodbudna beseda za vaščane Žalovič, ki so bili letos soorganizatorji dogodka in pa seveda Dragu Duriču, Dunji Gartner in Brigiti Zajc za pomoč pri izvedbi iger. Zahvaljujemo se tudi sponzorju – Termam Krka d. o. o., PE Šmarješke Toplice. Ob zaključku prireditve je sledila še razglasitev najboljših športnikov občine Šmarješke Toplice. Priznanja z nagradami so prejeli: atletinja Anja Jerele, plesalke Tea Eržen, Lana Livk, Enja Peterlin in Neja Perše, kolesarja David in Gorazd Per ter namizni tenisač Peter Hribar. Nedelja, 28. 9. 2014, Šmarješka tržnica Na zadnjo septembrsko nedeljo je bilo pestro tudi na šmarješki tržnici. Organizatorka dogodka, Barbara Pirh, je poskrbela, da je bila tržnica zaznamovana s podjetnostjo, ustvarjalnostjo in načinom zdravega življenja. Ponudniki so namreč ne samo prodajali svoje izdelke, temveč z obiskovalci tudi delili svoje dosedanje izkušnje in podelili marsikateri praktični nasvet Ansambel Aufbiks z Barbaro Pirh za zdravo življenje. Za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel Aufbiks. Tržnica je bila dobro obiskana, tako da v pomladanskem času s takšno prakso nadaljujemo. Mateja Bobič, občinska uprava Lepo vabljeni na obisk decembrskega dogodka na tržnici, 27. 12. 2014, ko bomo v sodelovanju s Termami Krka pripravili zanimivo družabno in glasbeno popoldne na lokaciji tržnice in proti hotelskem parku. Občani se boste lahko na dogodek pripeljali s turističnim vlakcem, ki bo vozil po naslednjem voznem redu: Zbure (15.00 Pri Pavletu) – Slape (15.15 avtobusna postaja) – Šmarjeta (15.30 avtobusna postaja) – Šmarješke Toplice (15.45 tržnica) Dolenje Kronovo (16.00 gostilna Prešeren) – Bela Cerkev (16.15 avtobusna postaja) – Družinska vas (16.20 Pri Amerikancu) – Šmarješke Toplice (16.30) 19.00 vračanje vlakca po trasi Šmarješke Toplice – Bela Cerkev – Šmarješke Toplice 20.00 vračanje vlakca po trasi Šmarješke Toplice – Zbure 16 o delu občine Srečanje krvodajalcev jubilantov Srečanje malčkov, rojenih v letu 2014 Županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc, je tudi letos malčke, rojene v letu 2014, povabila na tradicionalno novoletno srečanje ter obdaritev, ki je potekalo v dislocirani enoti Vrtca Sonček v Domu svete Marjete. Povabljenih je bilo kar 35 otrok in njihovih staršev. V uvodu sta zbrane pozdravili ravnateljica Osnovne šole Šmarjeta, gospa Nevenka Lahne, ter županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc, in jim zaželeli prijetno druženje in vse dobro v prihajajočih prazničnih dneh. Zaposleni v Osnovni šoli Šmarjeta – Vrtcu Sonček, Katja Peterlin in Ksenija Progar, sta pripravili krajšo lutkovno predstavo o prijazni babici zimi, ki je gozdnim živalim spletla topla oblačila za mrzle zimske dni. Ob zaključku druženja je županja, mag. Bernardka Krnc, zbranim malčkom podarila majhno darilce, labirint, s katerim bodo krepili ročne spretnosti. Druženje se je zaključilo ob prijetnem klepetu, izmenjavi izkušenj in pridobivanju raznih informacij o vpisu, delu in bivanju otrok v vrtcu. Klaudija Povše, občinska uprava Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je v sodelovanju z Občino Šmarješke Toplice pripravilo vsakoletno podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom. Na podelitev je bilo povabljenih 38 krvodajalcev, ki so kri darovali pet, deset, petnajst, dvajset, pa vse do devetdesetkrat. Največkrat, kar 100-krat, je kri darovala gospa Marija Zalokar iz Brezovice, ki je druga ženska na Dolenjskem, ki se lahko pohvali s tako lepim dosežkom. Uvodoma so povabljene nagovorile županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto, gospa Barbara Ozimek, ter predstavnica Centra za transfuzijsko dejavnost Novo mesto, gospa Marjeta Martinčič. V nagovoru so poudarile, kako pomembno poslanstvo je biti krvodajalec ter darovati delček sebe sočloveku, ki mu lahko ravno ta delček nas reši življenje. Z veseljem ugotavljamo, da je krvodajalstvo na Dolenjskem močno razširjeno, zanj se odloča vse več mladih, kar je potrditev dobrega dela predstavnikov Območnega združenja Rdečega križa ter njenih aktivnih članov. V zaključku nagovora so se govornice, vsaka v svojem imenu ter v imenu prejemnikov darovane krvi, iskreno zahvalile ter jim zaželele vesele praznike, predvsem pa zdravja v prihajajočem novem letu. Za prijetno vzdušje so s pesmijo in recitacijo poskrbeli otroci Osnovne šole Šmarjeta pod vodstvom mentorice, gospe Irene Zupančič. Klaudija Povše, občinska uprava Gradiva za januarske Razglede pošljite do ponedeljka, 2. marca 2015 na elektronski naslov [email protected] 17 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 90-letnica Marije Tramte Marija Tramte, Minka z Vinjega Vrha, je 23. novembra 2014 praznovala 90-letnico življenja. Rodila se je leta 1924, v Ruhni vasi, ki sedaj leži v občini Škocjan, v skromni kmečki družini. Zemlje je bilo premalo, da bi nahranila številno družino, zato je oče Gašper izdeloval strešno opeko, mama Urška pa je pridno šivala. Minka je imela dve sestri, Faniko in Pavlo, ter štiri brate: Jožeta, Franceta, Lojzeta in Marjana. Vse, razen Marjana, je že pokopala. Osnovno šolo je obiskovala v Beli Cerkvi. Še ne polnoletna je odšla služit v Ljubljano k premožni sodniški družini, kjer se je kot sad kratkotrajne ljubezni rodila hčerka Lidija. Z njo se je vrnila v Ruhno vas in se zaposlila v Iskri, v Šentjerneju, kjer je delala do upokojitve leta 1980. V letu 2001 se je preselila na Vinji Vrh, potem ko je zaradi gradnje avtoceste morala prodati staro domačijo. Skozi življenje so jo vodile skromnost, poštenost, samostojnost in enostavno dojemanje sveta. Je ena izmed zadnjih predstavnikov generacije, ki ve, kakšno je življenje brez vode, elektrike, telefona in televizije. Še vedno je samostojna in najraje sama. Vesela je vsakega obiska, še posebej hčerke, vnuka in dveh pravnukov. Ob njeni 90-letnici so jo obiskale županja Šmarjeških Toplic, mag. Bernardka Krnc, predsednica KORK Bela Cerkev, Milena Činkole, in poverjenica KORK Bela Cerkev, Ada Udovč. Sprejela jih je vedra, čila in bistrega duha. Želimo ji še mnoga leta in da se kmalu zopet vidimo. sorodniki Blagoslov kapelice na Vinjem Vrhu 80-letnica Stanke Gregorčič Leta 1934 se je mami Jožefi in očetu Franciju Peršetu v Družinski vasi rodila mala Stanka. Kasneje se je družina povečala še za brata Ivana in sestro Jožefo. Stanka je v otroških letih pomagala mami in očetu pri delu v opekarni, počitnice pa je najraje preživljala pri stari mami v Gorenji vasi, kjer ji je pomagala obirati jabolka in pasti krave. Osnovno šolo je obiskovala v Beli Cerkvi, pri petnajstih pa se je zaposlila v zadrugi na Strugi, vendar je morala po smrti očeta delo pustiti in pomagati mami ter bratu in sestri na domačiji. Kasneje se je zaposlila kot sobarica v Termah Krka in tam ostala do upokojitve. Prišlo je čarobno leto 1956, ko je izmenjala prstana s svojo veliko ljubeznijo, Slavkom Gregorčičem. V zakonu sta se jima rodili hčerki, Stanka in Tatjana, ter sin Robert. Z možem sta si zgradila dom v Družinski vasi, kjer živi še sedaj. Jesen življenja ji krajšajo skrb za domače živali, druženje s sestro in bratom, z otroki in seveda z vnuki in pravnuki. Mirjam Hribar V nedeljo, 23. novembra 2014, je belocerkovški župnik, gospod Jože Nemanič, blagoslovil obnovljeno kapelico Žalostne Matere božje na Vinjem Vrhu. Postavljena je med vinogradi na križpotju. O zgodovini kapelice je nekaj besed povedala Katarina Dežman. Prvotno je stala na robu Bobičeve domačije. Ker se je podrla do tal in je ostalo samo še nekaj kamenja, jo je leta 1954 Jože Grm starejši ponovno sezidal. Najprej je obnovil in povečal vodnjak. Pri obnovi so sodelovali vsi sosedje in okoliški vinogradniki, ker so potrebovali vodo za vsakdanjo uporabo in za škropljenje vinogradov. Studenec menda ni nikoli presahnil. Na pobudo družine Lindič iz Gradenj, ki so odstopili tudi kos svoje zemlje, je zrasla pri vodnjaku nova kapelica. Jože Grm je bil zelo poznan in cenjen zidar. Kljub pomanjkanju gradbenega materiala je sezidal kapelico, ki jo je prav posebno umetniško oblikoval. Zob časa pa jo je močno načel, zato sta se Jože in Slavka Lusavec odločila, da bosta kapelico obnovila. Pri obnovi so sodelovali še Ajdnikovi, Dežmanovi ter vaščani Vinjega Vrha in Gradenj. V prenovo je bilo vloženega veliko dela in truda, zato so hvaležni vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri njeni obnovi. Blagoslova se je udeležilo okoli 100 ljudi. Slovesnost so polepšali pevci mešanega zbora iz župnije Bela Cerkev. Po blagoslovu so vse zbrane povabili v Ajdnikovo zidanico na pogostitev. Jože Lusavec 18 o delu občine / intervju Božično drevo Ga. Liselotte Witta Božič je praznik, ki ga v katoliških, protestantskih in večini pravoslavnih cerkva praznujemo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Praznovanje božiča v tem času ima korenine še iz predkrščanskih časov, ko so ljudje častili nastop zimskega solsticija. Takrat se začne dan ponovno daljšati in simbolizira zmago dobrega nad zlim. Praznični december spremljajo tudi različno okrašena božična drevesca. Z raziskovanjem božičnega drevesa so se ukvarjali že konec 19. stoletja, osredotočeni pa so bili predvsem na nemško in nordijsko območje. Zimzelena drevesa so bila predmet čaščenja v času zimskega solsticija že pred več kot 3000 leti. Raziskave so pokazale dve različni obliki drevesa, in sicer zgolj zimzeleno drevo brez okrasja ter okrašeno drevo s svečkami. Prvi pisni viri o okrašenem božičnem drevesu so iz Alzacije (Francija) in datirajo v 16. stoletje. Omenjeno drevo je bilo okrašeno s hostijami in jabolki. Takšna drevesa so ob božiču krasila meščanska stanovanja in cehovske izbe. Naslednje poročilo o zimzelenem drevesu, s svečkami okrašeno pušpanovo steblo, sega v drugo polovico 17. stol. in prihaja z dvora v Hannovru (Nemčija). Z okrasjem, darovi in svečami okrašeno drevo se nato omenja v 18. stol. po raznih pokrajinah Nemčije, na Švedskem in v Švici. Pri nas se je krašenje dreves najprej pojavilo v mestih, na kmetih šele po prvi svetovni vojni. V večjem delu Slovenije je bilo značilno, da je v času božiča morala viseti v bogkovem kotu smreka. Smrečica se obeša različno – včasih na vrhu, včasih spodaj, včasih je bila okrašena, včasih ne. Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev omenja tudi naše kraje, in sicer pravi, da se je na območju Šmarjete smrekice obešalo z vrhom navzdol in krasilo s papirnatim okrasjem. Krašenje dreves je postalo del božiča skoraj vsakega gospodinjstva, tako tistega, kjer se praznuje rojstvo Jezusa Kristusa, kot tistega, kjer tega praznika ne praznujejo, različni novi materiali pa nam omogočajo, da smo pri okraševanju lahko vedno bolj kreativni. Martina Fekonja, občinska uprava V prvih dneh novembra je na povabilo županje, mag. Bernardke Krnc, Šmarješke Toplice obiskala gospa Liselotte Wita (imenovana Puci) z Dunaja, ki je danes z bratom Antonom Dietrom (Pubi) zadnja še živeča potomka plemiške družine Ulm, ki je živela na gradu Klevež. Z gospo Liselotte smo obujali spomine na njena zgodnja leta. Ob iztekajočem letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Lepe božične praznike, leto 2015 naj bo pot dobre volje, srčnosti, povezovanja, iskrenosti, ljubezni, zdravja, osebne sreče, prijateljstva, smeha in radosti. Srečno!!! Ljudske pevke Šmarjetke Gospa Liselotte, kako se spominjate vaših otroških let na gradu Klevevž? Na otroška leta me vežejo lepi spomini. Rada sem se igrala z Zajčevimi otroki in tudi z drugimi otroki delavcev, ki so bili zaposleni pri nas. Zajčevi so živeli na našem posestvu, njihov oče je upravljal grajski mlin. Imeli so 15 otrok. Še posebej rada sem se igrala z eno izmed mlinarjevih hčera. Spomnim se, kako se je mama nekoč jezila name, ko sem pozimi dobila kapo, ki pa je nisem hotela nositi, dokler je ni dobila tudi moja prijateljica. V našem hlevu je bilo ogromno svinj, Zajčev hlev pa je bil majhen, v njem je bilo le nekaj svinj. So pa imeli lepo »packo«, ki sem jo vedno hodila gledat. Rada sem kidala njen gnoj, to je bilo tako zabavno. V zahvalo sem od Zajčeve mame vedno dobila črn kruh z mastjo in čebulo, ki je bil bolj okusen kot naš bel. Ko sem prišla domov, sem seveda »dišala«po hlevu, zato me je mama vedno poslala na vrt, dokler vonj po hlevu z mojih oblačil ni izginil. Spomnim se tudi, da sem imela svoj lasten mali vrt, kjer sem pridelovala zelenjavo. Se morda še spomnite, kako so bile opremljene grajske sobane? Imela sem svojo sobo, ki je bila ogromna. Še vedno se dobro spomnim freske, ki je krasila strop moje sobe. Zgoraj beli oblaki, zahajajoče sonce, postaven rimski vojak s konjem in baklo. Tudi v mamini sobi je bila poleg ogromnega lestenca freska z motivom Rimljana in speče Rimljanke. Imeli smo tudi štiri sobe za goste. Kopalnice nismo imeli, umivali smo se v lavorju. Centralnega ogrevanja takrat še nismo poznali, prostore smo ogrevali s pomočjo peči, ki so bile postavljene na hodniku, v sobah pa je bil kamin. Peči so zakurili ob štirih zjutraj, ko smo vstali, so bile sobe že tople. Ste se vedno vozili s kočijo? S kočijo se nisem marala voziti, vendar sem bila v to primorana. Nekoč se mi je na poti v šolo zgodil neljub dogodek, ko me je nadlegoval neznan moški. Od takrat so straši vztrajali, da me v šolo peljejo s kočijo, meni pa je bilo pred otroki nerodno in sem se večkrat skrila za blazinami, da ne bi videli, kdo sedi v kočiji. Imela sem tudi kolo, včasih sva z mamico obiskali babico, ki je imela vinograd v bližini Krškega. Pot do tam je bila zelo naporna, spomnim se strmega klanca, ki je vodil do babičinega doma. Mama je pogosto le pozdravila babico in že na- 19 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Gospa Liselotte s prijateljicama Lojzko in Štefi Zajc ter bratom. slednjo minuto obrnila kolo ter se peljala nazaj v Krško, v kino. Bila je velika oboževalka filmov. Se spomnite kakšnih posebnih običajev med prazniki? Za veliko noč smo vedno jedli potico, v jedilnici je bila ogromna miza, obložena s poticami, pirhi, šunko, hrenom … Vedno nas je obiskal tudi šmarješki župnik, ki je vse dobrote blagoslovil. Spomnim se tudi običaja ob tepežnem dnevu, ko so k nam prišli okoliški otroci s palicami in peli pesmico: »Frisch und g′sund, frisch und g′sund, langes Leben, Potize geben.« (Svež in zdrav, svež in zdrav, če hočete dolgo živeti, nam dajte potico.) Pesmico so vedno zapeli v nemščini, od nas pa so dobili potico. Se spominjate kakšne pesmice, ki ste jo peli v družini? Seveda. Rada sem pela Sijaj, sijaj, sončece (Opomba avtorice: Liselotte glasno zapoje pesmico). To pesmico je rada prepevala tudi moja varuška Ančka. Želim si spet slišati Lepa si, lepa si roža Marija (Opomba avtorice: Liselotte zapoje tudi to pesem. Na njeno veliko željo jo je zapel tudi cerkveni zbor, ko se je udeležila nedeljske maše). Se morda spomnite kakšne molitve? Tega se žal ne spomnim več, vem pa, da smo pred obroki sklenili roke in molili. Vera nam je vedno pomagala, tudi takrat, ko je bilo najtežje, smo v veri našli moč. V življenju je pomembno, da si pošten, da drugemu ne storiš nič žalega in da ne obžaluješ ničesar, kar si storil. Kakšen je vaš odnos z mlajšim bratom Antonom? Ne vem, če me ima tako rad, kot imam rada jaz njega. Nikoli se nisva skregala. Žal mi je, da se sedaj srečava redko, kajti z družino živi v Großtaxnu. Kako se spominjate očetove smrti? Oče se je smrtno ponesrečil pri komaj 38 letih. Nesreča se je zgodila pri delu na domači žagi. Hude poškodbe so bile zanj žal usodne. Odrezalo mu je nogo, druga noga je bila dvakrat zlomljena in zmečkalo mu je prsni koš. V bolnico ga je s konjskim vozom peljal Nace, ki je bil pri nas odgovoren za konjske hleve in kočije. Že med potjo je oče čutil, da nesreče ne bo preživel. Brata, ki ga je spremljal, je prijel za roko in ga prosil, naj pazi na njegova otroka. Takrat sem bila v Šmihelu v šoli. Nace me je prišel iskat. Ničesar mi ni povedal o nesreči, ampak ko sem videla, da je na vozu krsta, sem slutila, da je nekaj hudo narobe. Da je oče umrl, mi je povedala šele mama. Mama je celo prvo noč prebedela ob krsti. Ležal je v sobi v gradu, zraven so stali štirje fantje. Položili smo ga v družinsko grobnico, na pogrebu je bilo ogromno ljudi. Mama je po očetovi smrti veliko prejokala, vsak dan je obiskala njegov grob, kjer mu je brala ljubezenska pisma, ki ji jih je nekoč pisal on. Mama se je kasneje poročila z očetovim bratom Antonom. Vedno je rekla, da je bil njun zakon dober in da je bil on tisti, ki je iz nje napravil pravo žensko. Anton je bil starejši in bolj izkušen. Otrok nista imela, mama je rekla da iz spoštovanja do naju z bratom. Večkrat omenite čudovit in spoštljiv odnos z vašim možem Rudijem, ki je letos maja preminil v 100. letu starosti. Kako sta se spoznala? Rudija sem spoznala na Dunaju, zanimivo je, da sem bila jaz tista, ki sem ga zaprosila za roko. Vedela sem, da me ima rad, bila pa sem tudi prepričana, da si me ne bo nikoli upal zaprositi za roko, kajti star je bil že 39 let, jaz pa 21. Med sprehodom sem ga vprašala, kaj si želi za rojstni dan. Odgovoril mi je, da nima nobene želje in da mi bo on kupil darilo. Povedala sem mu, da mu bo mogoče žal, ker nekaj odklanja in začel je razmišljati. Jaz pa sem ga vprašala: »Kaj praviš na to, da bi se zaročila?« Od veselja me je pozabil objeti, tekal je v krogu, se držal za glavo in se naglas spraševal: »Joj, kaj bom sedaj, moram kupiti zaročni prstan in vprašati za dovoljenje tvojega očeta!«. Prepričana sem bila, da oče ne bo imel nič proti najini zaroki, za očeta je bil prepričljiv znak že to, da je imel Rudi »dobre oči«. Za nama je 60 čudovitih let in če gledam nazaj, sem zadovoljna in hvaležna, da sem z njim lahko delila tolikšen del svojega življenja. Otrok nisva imela, morda je tako boljše. Bog mi je podaril še vero in to je vse. Tega se moram držati in nič se mi ne more zgoditi. Gospa Liselotte, imate za naše bralce kakšno sporočilo? V življenju sem okusila, kako je biti bogat in tudi kako je, ko ostaneš brez vsega. Pomembno je, da je v družini vedno vladala ljubezen. Tudi danes razmišljam tako. Sedaj, ko sem stara, sem zadovoljna. Nič mi ne manjka. Nekoč smo imeli vse, pa smo tudi vse izgubili. Zakaj bi se razburjala? Dokler sem zdrava in imam kaj jesti, je vse v redu. To bi želela sporočiti vsakomur. Naj bo zadovoljen s tem, kar ima. Ko bom umrla, ne bom potrebovala ničesar vzeti s seboj. In še nekaj vam želim položiti na srce: ne dovolite nepomembnim stvarem, da postanejo pomembne. Treba se je pogovarjati in življenje bo lepo. Metka Ban 20 društva Jesenski utrinki Društva upokojencev Šmarjeta V mesecu septembru smo v Društvu upokojencev Šmarjeta tako kot že vrsto let doslej organizirali meddruštveno športno tekmovanje. Tekmovanje je potekalo 3. septembra v dopoldanskem času. Udeležili so se ga tekmovalci iz DU Škocjan, DU Bela Cerkev, DU Otočec in DU Uršna sela. Tekmovalci so se pomerili v streljanju z zračno puško in pa v pikadu, tekmovalke pa samo v pikadu. Vsa društva so se dobro odrezala, tako da je vsako društvo prejelo nekaj pokalov in medalj. Seveda pa moramo posebej pohvaliti naše tekmovalke in tekmovalce, ki so prejeli 3 pokale in 4 medalje, pa tudi posamično so bile pri pikadu prve tri naše tekmovalke. Na podelitvi priznanj je sodelovala tudi naša županja, mag. Bernardka Krnc. Naše tekmovalke so se tudi letos potrudile in za tekmovanje pripravile sladke dobrote in prigrizke, tekmovalci vinogradniki pa so prispevali svoje pridelke. Na jesenski izlet smo se odpravili v začetku oktobra. Tokrat smo izbrali Šaleško dolino. Naš prvi postanek je bil v Velenju, kjer smo obiskali muzej premogovništva. Pred vstopom v jamo smo se oblekli v rudarska oblačila, si glavo zaščitili s čeladami, v žepe pa stisnili rudarsko malico, ki so nam jo pripravili. Ogled je bil zelo zanimiv, na trenutke celo malo strašljiv, vendar so nas prevzele zelo nazorne predstavitve posameznih opravil rudarjev pred mnogimi leti, ko je bilo delo v jami pretežno ročno. V Nazarjah smo si v graščini Vrbovec ogledali Muzej gozdarstva in lesarstva, ki nas je vrnil v čas nekdanjih gozdnih in lesnih delavcev Zgornje Savinjske doline. Pot smo nadaljevali proti Ponikvi, kjer smo si najprej ogledali rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška. Hiša je spremenjena v spominsko hišo s stalno razstavo, skozi katero nas je vodil prijazni gospod župnik iz bližnje župnijske cerkve, ki smo si jo v nadaljevanju naše poti tudi ogledali. Cerkev je zelo lepa in vredna ogleda, saj je v arhitekturnem in umetnostnem smislu biser visokega baroka na naših tleh. Med potjo smo se krepčali z dobrotami, ki so jih pripravile naše članice. Seveda pa nas je po končanih ogledih čakalo tudi pozno kosilo, ki so nam ga pripravili na turistični kmetiji Medvedov graben. Seveda pa smo morali počastiti tudi sv. Martina, ki vsako leto poskrbi, da se mošt spremeni v vino. Tako smo se 12. novembra odpravili na martinovanje v zidanico Jaklič na Homu nad Šentrupertom. Tam smo v vinski kleti ob degustaciji doživeli pravi krst vina, nato pa ob dobri »Martinovi pojedini« in žlahtni kapljici preživeli lep in zabaven večer v družbi veselega in zabavnega »muzikanta«. Franc Nadu, predsednik DU Šmarjeta Pripravila: Jožica Perme Srečanje članic Društva podeželskih žensk Šmarjeta v Orešju Društvo podeželskih žensk Šmarjeta vsako leto izvede srečanje članic po koordinatorskih območjih. Namen tovrstnega druženja je boljše medsebojno spoznavanje članic in krajev, saj članice prihajamo iz različnih krajev širom občine Šmarješke Toplice. Za izvedbo letošnjega srečanja je bilo odgovorno koordinatorsko območje iz vasi Vinica, Orešje, Strelac in Vinji Vrh. Drugo soboto v oktobru smo se zbrale pred gasilskim domom v Orešju. Čeprav je bilo čudovito jesensko vreme kot nalašč za druženje, igro in zabavo, pa si je 15 članic iz omenjenih krajev drugače zamislilo to srečanje. Čeravno je bilo letošnje leto vse prej kot obsijano s toplim soncem, se lahko kmetje pohvalijo z dobro letino koruze. Vaščankam – članicam na kmetijah, je zmanjkalo časa pri spravilu tega pridelka. Prijazno so nas prosile, da jim poma- 21 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Na sliki (od leve proti desni) predsednik Zveze Slovencev, Jože Hirnok, povezovalec prireditve, Maks Starc, urednica časopisa Porabje, Marijana Sukič, predsednik LKD Mavrica NM, Janez Pezelj in generalni konzul RS, Dušan Snoj. LKD Mavrica iz Novega mesta v Cankovi in Monoštru Likovno kulturno društvo Mavrica iz Novega mesta z Zvezo Slovencev na Madžarskem sodeluje že pet let. Članom in članicam je slovensko Porabje priraslo k srcu. Razstavljali so že v Budimpešti in v Monoštru. V začetku oktobra se je petnajst likovnikov odpravilo na dvodnevno gostovanje v Monošter. V Prekmurju, v Cankovi, se jim je pridružila slikarka Jožica Benko, članica likovnega društva Mavrica Murska Sobota. Mavričarji so si v vili Voglar ogledali razstavo slikarjev, članov njihove likovne sekcije Ludvig Vrečič, ki deluje pri KUD Cankova. Pri sproščenem klepetu ob kavici se jim je pridružil predsednik sekcije Peter Obal, ki je predstavil delovanje sekcije in njihove slikarje. Za kratek čas je prijetnemu druženju prisostvoval tudi župan Drago Vogrinčič. Poudaril je pomen in vrednost likovnega ustvarjanja, predstavil občinsko finančno podporo njihovim slikarjem in izrekel pohvalo slikarki Jožefi Benko in novomeškim Mavričarjem. Mavričarji so v Občina Cankova je pobratena z občino Šmarješke Toplice. Na sliki župan občine Cankova Drago Vogrinčič in slikarka Metoda Turk, članica LKD Mavrica in občanka občine Šmarješke Toplice. monoštrskem Slovenskem domu v hotelu Lipa postavili razstavo z naslovom Novo mesto - Porabje - Rezija. Razstavili so 23 slikarskih del na temo Porabje v očeh Dolenjcev. Razstavo je v petek, 3. oktobra 2014, odprl generalni konzul RS Dušan Snoj. Pozdravil je to vrsto sodelovanja. Dogajanje so popestrile odlične ljudske pevke iz Števanovcev. Predsednik zveze Slovencev Jože Hirnok je v svojem nagovoru na otvoritvi poudaril, da je LKD Mavrica eno redkih društev iz Slovenije, ki za porabske Slovence pripravi kakovostno razstavo. Predsednik LKD Mavrica Janez Pezelj, ki je v pozdravnem nagovoru predstavil prizadevanja članic in članov LKD Mavrica, je v imenu društva Zvezi Slovencev podaril slikarsko platno. Razstavo si je v slabih dveh mesecih ogledalo okoli 800 domačinov in gostov slovenskega centra. Članice in člani LKD Mavrica Novo mesto smo se vrnili iz Porabja izredno zadovoljni. Bilo je prijetno, deležni smo bili velike pozornosti, poučili smo se o zgodovinskih kulturnih znamenitostih Porabcev in o njihovem povezovanju z matično domovino. Zahvala za to gre urednici revije Porabja Marijani Sukič (kandidatka za Slovenko leta 2014), ki je naša vodnica po Porabju. O sebi skromno pravi, da je le od tistih, ki nenehno opozarjajo, da tudi tam, na vzhodnem robu, živijo kleni Slovenci. Veseli smo, da smo bili za kratek čas tudi mi del njenega vsakdana. Metoda Turk, članica LKD Mavrica gamo pri ličkanju koruze. V kupu nametanih strokov običajne koruze je bilo nekaj drugačnih. Tista ličkarica, ki je našla bel ali rdeč strok, je bila nagrajena s simbolično nagrado. Zličkane stroke koruze smo povezale v pare in jih razobesile po ograji plesišča. Članice so nam popestrile dogajanje še z ocenjevanjem mer nekaterih pridelkov, ki so jih pridelale pridne podeželske ženske. Ocenjevale smo težo največje pese, dolžino najdaljšega korenja in obseg največje jedilne buče. Na račun podanih ugotovitev so padali zanimivi komentarji, ob katerih smo se nasmejale iz srca. Prečudovito in toplo jesensko vreme, gostoljubnost domačink in sproščen klepet ob zasluženem »likofu« nam je dal zagon za izvedbo naslednjih nalog, ki smo si jih za letos zadale v Društvu podeželskih žensk Šmarjeta. Naslednje leto pa se bomo odpravile spoznavat kraje okoli Šmarjeških Toplic. Nela Papež / Foto Zlatka Poglajen 22 društva Jesen v Družinski vasi Ličkanje Leto se bliža koncu, po dolgem, deževnem poletju smo le dočakali nekaj toplih jesenskih dni, spet je posijalo sonce, ki vse poletje kar ni in ni moglo prodreti skozi težke deževne oblake. Jesen zlata in bogata nam je dala spet nove moči in veselje. V teh sončnih jesenskih dneh smo hoteli nadoknaditi zamujeno in jih izkoristiti kar najbolje, jih preživeti v naravi, za druženja s prijatelji, vaščani. Jesen nas je obdarila z mnogimi darovi, dala nam je tudi obilen pridelek koruze. Tako smo letos zopet pripravili ličkanje koruze pod stoletnim kozolcem na Dežmanovi domačiji. Po zelo uspešnem lanskem ličkanju, ko je kozolec obeležil svojo stoletnico, nadaljujemo z ohranjanjem starih ljudskih običajev, ki že postajajo tradicija. Sončno in vroče nedeljsko popoldne je bilo 19. oktobra, ko smo Družinčani spet stopili skupaj in ob pomoči še mnogih znancev in prijateljev združili prijetno s koristnim. Zličkali in pospravili smo prav vso koruzo. Bilo nas je točno 48, med njimi tudi otroci. Trije koruznjaki in en »štant« v kozolcu od tal do vrha poln zvezane koruze, česa takega pa pri Dežmanovih še ne pomnijo. Po končanem delu pa seveda pride še »povečerk«. Ta izraz se je ohranil še iz starih časov, ko se je ličkanje koruze dogajalo zvečer. Podnevi do noči so bili kmetje zaposleni z delom na polju, krhali so koruzo in jo vozili domov. Potem so morali še vse postoriti pri živini, po večerji pa so se zbirali ob kupih koruze, vsakokrat pri drugi hiši. Ličkanje je trajalo pozno v noč, tudi do polnoči in še čez, dokler ni bila vsa koruza slečena in zvezana. Obešali v late in cofe so jo pa naslednji dan podnevi. Ličkarji so bili včasih že čisto prezebli, kajti večeri so bili že hladni, saj je pihala mrzla burja, a so vztrajali. Vedno jih je bilo veliko, pripovedovali so si razne zgodbe in šale, smejali so se in tudi zapeli, da je čas še prehitro minil. Ko pa so končali, so šli vedno na povečerk v toplo kmečko hišo, kjer je bila zakurjena krušna peč. Posedli so okoli velike mize in gospodinja jih je postregla z raznimi dobrotami, kar so pač pri hiši imeli. To so bili orehi, ki so jih trli sproti, pa kostanj, v krompir oblicah in črna redkev, med in vedno sveže pečen kruh, pa tudi kakšna ocvirkovka ali potanca se je znašla na mizi in mošt je že bil tedaj. Takole na toplem in ob obloženi mizi se nikomur ni mudilo domov, veselo je bilo včasih skoraj do jutranjih ur. Kaj je lepšega, kot po končanem delu sesti skupaj za veliko mizo in se poveseliti. Tako je bilo tudi to nedeljsko popoldne. Ličkarji so bili pridni in vztrajni, niso odnehali, dokler ni bila zadnja koruza zličkana, ravno ob sončnem zahodu je bilo delo končano. Nato pa se je druženje nadaljevalo, peli in veselili so se še dolgo, tako kot je prav, da se dobre stare navade ohranijo in prenašajo naprej iz roda v rod! Ličkarji smo zmagali. Ličkarji je ime tekmovalne ekipe, ki jo sestavljamo Družinčani skupaj z naseljem Kronovo. Letos smo na Dnevu turizma in zabave v tekmovanju med naselji Ličkarji zopet zmagali. Koruza je pri nas ena od najpomembnejših poljščin, veliko jo sejemo, ker tako na družinskih njivah kot na kronovškem polju zelo dobro uspeva. Pod imenom Ličkarji tekmujemo že sedmo leto, od prvih iger naprej. Vsako leto se iger udeležimo in letos smo zopet zmagali, tako branimo naslov prvaka med naselji že iz preteklega leta. Bili smo že trikrat prvi, pa drugi, tretji in četrti ... še nikoli pa zadnji. Seveda, pomembno je sodelovati, a zmagati je še lepše. Zmagovalno desetčlansko ekipo so sestavljali: Franci Perše, vodja ekipe, Milena in Zvone Činkole ter njuna vnukinja Anja, Sandi Pavlič, Aljaž Novak, Zdenka in Gustelj Kočman ter Damjana in Boštjan Cugelj. Marjana Dežman Izdelovanje adventnih venčkov V letnem planu dela Društva podeželskih žensk Šmarjeta je kot ena izmed dejavnosti navedena tudi organizacija raznih spretnostnih delavnic, v katerih se članice izobražujemo in izpopolnjujemo. Tako smo 30. novembra, na prvo adventno soboto, v domu Svete Marjete v Šmarjeti izvedle delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Pod vodstvom naše članice gospe Anice Selan in s pomočjo iznajdljivosti udeleženk je bilo izdelanih preko 50 različnih venčkov. Izdelani so bili iz raznih naravnih materialov (iz vejic smreke in ciprese, listov bršljana, ploda trdoleske, bodike, storžev, žira, cimetovih palčk, pomarančnih krhljev …), iz umetnih materialov (pentelj, bunkic, svečk ipd), na raznih podlagah (deske, okrasni krožniki, polena …) in tudi iz testa. Venčke smo razstavile pred glavnim in stranskim oltarjem v cerkvi Svete Marjete v Šmarjeti. Bili so na voljo za ogled obiskovalcem nedeljskih svetih maš. Nela Papež 23 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Nastop članov DU v Beli Cerkvi Na Martinovo soboto sta Literarna sekcija Snovanja, ki jo vodi Milan Markelj, in mešani pevski zbor DU Novo mesto, pod vodstvom Mateja Burgerja, priredila večer poezije, petja in glasbe. Večer je bil namenjen prazniku vina, kar je bilo čutiti v prispevkih nastopajočih. Posebne pozornosti so bili deležni mladi harmonikar Matej Kastelic, najstarejša pesnica 91-letna Tončka Ivanež, ki je zaigrala tudi na orglice, in domačin Ivan Kaplan, ki je zapel tudi pesem o Beli Cerkvi. Program je uspešno vodila predsednica snovanjcev Tereza Balažević. Sonja Košak, predsednica Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, se je nastopajočim zahvalila za sodelovanje in najzaslužnejše obdarila. Gostiteljice so vse goste pogostile z domačimi dobrotami in cvičkom. Tudi županja občine Šmarješke Toplice Bernardka Krnc je bila navdušena nad nastopom novomeških upokojencev. Rezka Povše Še en lep večer v Šmarjeti Še en lep večer se je zgodil 25. 10. 2014 v dvorani večnamenskega doma Šmarjeta. Skupina pevk ljudskih pesmi Šmarjetke, ki delujejo pod okriljem DPŽ Šmarjeta, je že devetič zapored pripravila in organizirala prireditev Zahvala jeseni, kajti s povabljenimi skupinami so tudi letos napolnile dvorano z gledalci oziroma poslušalci oziroma ljubitelji tovrstnega plesa in muziciranja. Na prireditvi je sodelovalo osem različnih gostujočih skupin, prepletalo se je ljudsko, zborovsko petje, celo malo smo šli v Dalmacijo. Občudovali smo lahko igranje na poznane in nenavadne glasbene instrumente ter ples folklorne skupine. Vse to je navdušilo obiskovalce prireditve. Vzdušje v dvorani se je od nastopa do nastopa stopnjevalo, vse do zaključne skupne pesmi nastopajočih in obiskovalcev – Marija skoz življenje. Pozitivno nas je s svojim simpatičnim vodenjem prireditve presenetila šmarjetka Vesna Durič, sicer ne da se opisati vseh lepih občutkov, to preprosto moraš videti, slišati oziroma doživeti. Prireditev se je zaključila s tradicionalno pogostitvijo društva vinogradnikov Šmarjeta ter članic društva podeželskih žensk Šmarjeta, ki so se tudi tokrat izkazale in potrudile s peko dobrot, ki so jih pripravile in pogostile tako nastopajoče kot obiskovalce. In še enkrat iskrena hvala vsem, ki nam na kakršenkoli način pomagate in nas podpirate, kajti le s pomočjo in podporo nam vse to lažje uspe. Šmarjetke pa že razmišljamo o naslednji 10. prireditvi, ki bo jubilejna in še posebno zanimiva, zato vidimo se ob letu osorej. Anica Gomizelj Nisem sama Kjerkoli sem, povsod si TI z menoj. Bereš moje misli, vidiš mi v srce, vse mi lažje je s teboj. Vsako jutro me v nov dan zbudiš, vsak večer pa mirno noč mi podariš. Na steze moje si med trnje tisoč biserov natrosil. Vodiš me, kako naj iščem jih, da trnje me preveč ne rani, oporo najdem le ob tvoji rami. Čutim, vse bolj čutim, da res nikdar nisem sama. Prosim Te, naj še trdnejša bo vez med nama. Veronika Perše 24 društva Vaški praznik in praznovanje šestdesetletnikov Pod vaško lipo pri vodnjaku so se porodile že mnoge dobre ideje. Že od nekdaj je bilo tako, ko se zberejo Družinčani pod lipo, beseda da besedo in iz tega vedno nastane kaj dobrega. Tako se je prav na tem kraju že sredi lanskega leta porodila dobra zamisel, kako bi Družinčani, ki so rojeni 1954 leta, skupaj praznovali svoj bližajoči se 60. jubilej. Ko so se začeli preštevati, so ugotovili, da jih je natanko deset, generacija 1954 je gotovo najštevilčnejša v vasi. Vsi so bili soglasni, da bodo praznovali svoj jubilej skupaj na vasi med vaščani, za kar si res zaslužijo vse pohvale. Bilo je veliko priprav, ničkoliko sestankov je bilo potrebnih, kjer so se dogovarjali in načrtovali vse podrobnosti. Ob tem je treba vedeti, da je bilo že vsako od teh zborovanj prav vesele narave. Letos smo tradicionalno letno srečanje Družinčanov in vaški praznik preložili v jesenski čas. Po končani dolgi deževni dobi so prišle trgatve in vse, kar je povezano z njimi. Ko smo končno le dočakali nekaj lepega vremena, smo določili zadnjo nedeljo v oktobru, 26. 10. Dogajanje okrog tega smo povezali s praznovanjem 60-letnice naših desetih Družinčanov in Družinčank, ki je bilo tudi glavna tema in rdeča nit letošnjega vaškega praznika. Družinčani – generacija 1954 , kdo so to? Jože Rudman, Damjana Brajer, Vida Vodopivec, Betka Verščaj, Stane Pavlin, Betka Pavlin, Lojze Perše, Mile Grgič, Lojze Ivanič in Jože Dežman. Kaj je botrovalo temu, da je bilo tistega davnega leta 1954 tako rodno leto, lahko le ugibamo. Kakorkoli že, otroci so prišli na svet, rojevali so se kar doma. Skoraj pri vsaki hiši je bil srečni dogodek in otroški jok se je razlegal po vsej vasi. Bili so borci že od prvega diha, rasli so in se učili. Ko so se naučili plezati po štirih in potem še zares hoditi po dveh, so se podali malo pogledat v svet. Zanimalo jih je, kaj neki je tam naprej od domačega plota. Tako so se otroci spoznali in ko so se naučili še za silo govoriti, so se začele že prve otroške igre. Otroški jok je zamenjalo kričanje in vpitje, mame pa so zvečer vsepovprek klicale otroke domov. Mladi Družinčani so bili složni že od malih nog. Ko je prišel čas za v šolo, je šla cela četa proti Beli Cerkvi, spet se je bilo treba boriti, če je bilo treba, so se tudi stepli. Menda so se prav bali Družinčanov, ker jih je bilo veliko in ker so vedno držali skupaj. Ko so odrasli, so povečini ostali doma, za vedno zvesti in pripadni rodnemu domačemu kraju. Rodno leto 1954 pa ni bilo samo tukaj v naši vasi, povsod po širni Sloveniji in preko meja je bilo tako. Zato je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prišlo v našo vas veliko število novih vaščanov. Danes šteje generacija 1954 deset Družinčanov in Družinčank. Na veliko praznovanje desetih jubilantov so bili vabljeni vsi vaščani in njihovi svojci ter prijatelji. Na začetku programa smo jih oblekli v rdeče majice z napisom: 1954 – vrhunska kakovost – izjemen letnik. Vsak je najprej poslušal zanj izbrano pesem, sledila je predstavitev vsakega posebej. Po zdravici je bil še otvoritveni ples jubilantov, za glasbo sta poskrbela Aljaž in Klemen, zaigrala pa jim je tudi domača godba na pihala. V nadaljevanju so naši šestdesetletniki morali sesti tudi v šolske klopi. Zazvonil je šolski zvonec in prednje je stopil strogi učitelj Marjan. Zastavil jim je težke matematične uganke, nato še vprašanja iz zemljepisa. Po uri glasbene vzgoje, ko so vsi skupaj lepo zapeli »stoji učilna zidana«, pa je prišla še ura športne vzgoje. Učenci so se morali preizkusiti v teku, razgibalnih vajah in na koncu še v modernem plesu. Zelo so se potrudili, za izjemne dosežke pri športu, posebno še v plesu, so prejeli medalje. Jubilantom je prva voščila naša županja, mag. Bernardka Krnc, ki jim je tudi podelila medalje. Prišlo je največje presenečenje, podelitev diplom za uspešno končano 60-letno šolanje na vseživljenjski univerzi. Katera šola je vredna več kot življenjska šola! Nikoli ni prepozno, da diplomiraš, pa četudi je to pri šestdesetih. Diplomanti so dobili navodila in priporočila za takojšnji vpis na podiplomski študij, kajti študij na vseživljenjski univerzi se nikoli ne konča. Morda pri sedemdesetih prideš do magisterija, pri osemdesetih napraviš že doktorat ... vredno je poskusiti. Kot se za vsako praznovanje spodobi, je na koncu prišla še velika torta, v katero so slavljenci skupaj zarezali. To pa je bil dogodek, ki ga v vasi še ni bilo. Praznovanja se je udeležilo kar lepo število vaščanov. Kljub mrzlemu dnevu je bila to prava jesenska idila, razpoloženje je bilo na višku in zabava enkratna. Našim šestdesetletnikom smo zaželeli, da polni dobre volje in veselja do življenja zakorakajo naprej v novo desetletje. In spet bo vse, kot je prej bilo ... saj se nič ni spremenilo, le številka spredaj se je obrnila! Marjana Dežman 25 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Radost aktivnega življenja Abraham!? Komaj dojameš, da se to dogaja tebi. Ko te upokojijo, želiš čutiti, da te še kdo potrebuje in verjameš, da boš naredil vse, za kar prej ni bilo časa. Počasi, glede na okoliščine, oblikuješ nove navade. Včasih ti godi, da lahko malo poležiš, ko drugi hitijo v službo. A vse pogosteje zjutraj ugotavljaš, da na sebi občutiš manjše ali večje spremembe. Bolečine začutiš na mestih, kjer jih prej ni bilo ali jih nisi opazil zaradi vsakodnevnega hitenja. Potolažiš se, kot so nas učili: »Še sem živ!« Vendar takoj za tem, ko se vlečeš kot megla do prve kavice, znova začutiš, da ni v tebi več tiste energije, ki ti je dajala vsakodnevni polet, da si opravil vse naloge, ki so bile pred teboj. EMŠO? Je še čas, da kaj narediš zase? Prepustiš se pozitivni rešitvi in se odločiš: »Grem na jutranjo telovadbo, na zrak, med znance in neznance, med ljudi.« Topla postelja, vnuki, delo v hlevu, na vrtu, v vinogradu, gospodinjska opravila – nešteto obveznosti si nalagaš. Vendar, ko spoznaš, da se po telovadbi počutiš boljše, znova prideš. Dobro voljo, sveže ideje za novi dan prinašaš domov in vse to podeliš s svojimi, s sosedi, z mlajšimi in starejšimi. Ob boljšem počutju uro odsotnosti hitro nadoknadiš. To ti zagotavlja naša skupina Šola zdravja iz Šmarjeških Toplic, ki čaka nate. Vsak delovnik se od 7.30 do osme ure v parku Terme »KRKA« srečujemo že več kot štiri leta. To ni obveznost, prideš kadar moreš, delaš kolikor zmoreš. Imamo osem vaditeljev – prostovoljcev, ki vodijo vaje po metodi »1000 gibov« dr. Nikolaja Grishina. Skrbno izbrane vaje in pravilno dihanje ob izvajanju vaj pospešujejo dovajanje kisika v mišice in notranje organe. To nam zagotavlja boljšo gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, preciznost, večjo moč, vzdržljivost, prijetno počutje, skratka več zdravja. Druženje je poseben čar, vsak prinaša nekaj svojega. Veselimo se drug drugega, saj se zavedamo, da nas vse, kar počnemo, dokončno osrečuje šele takrat, ko to srečo podelimo med seboj. Tudi mladi so med nami, v Društvu šola zdravja ni omejitve starosti. Skupinska fotografija, november 2014 Brez upoštevanja gostov iz hotela Terme«KRKA«, v okviru katerih smo nastali in delujemo, ter drugih turistov, ki se nam pridružijo občasno, prihaja 46 telovadcev, dokaj redno pa se udejstvuje 20 do 30 domačinov. Udeležujemo se različnih predavanj in se srečujemo z drugimi skupinami Šole zdravja, zlasti ob obletnicah ustanovitve. V zadnjih dveh letih je na območju Bele krajine in Dolenjske nastalo osem novih skupin. Glede na interes naše skupine sodelujemo in organiziramo tudi druge dejavnosti: vsak zadnji torek v mesecu imamo pohod, priložnostno nordijsko hojo, izlete, praznovanja in vse, kar nas povezuje s časom in krajem, v katerem živimo. Trenutno smo v Sloveniji ena od več kot 70 zabeleženih skupin, ki štejejo preko 2000 članov. Društvo šola zdravja z upravo v Domžalah sodeluje z občinami, izobraževalnimi, zdravstvenimi in kulturnimi ustanovami, s Termami, z Društvom upokojencev itd. Vadbo kot preventivo priznava in podpira Ministrstvo za zdravje, kot rekreativno dejavnost Športna unija Slovenije in zaradi vaditeljev –prostovoljcev spadamo med humanitarne organizacije. Dr. Nikolaj Grishin, manualni terapevt in idejni vodja »1000 gibov«, je v tem letu od Ministrstva za zdravje prejel licenco, od Slovenske športne unije znak za športne zasluge in bil izbran za osebnost leta revije »Naša žena«. Naglo naraščanje vadečih nam pove, da je stvar dobra. Zato DOBRODOŠLI MED NAMI ! Dunja Gartner, pedag. za šport, vodja skupine Foto: Dunja in Jernej Gartner NK Plastoform Šmarjeta v zimski ligi za pokal občine Škocjan 2014/15 Lige v Šmarjeti letos nismo organizirali zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip. Trenutno nastopamo v zimski ligi za pokal občine Škocjan. Prvo tekmo smo igrali proti Dobravi in gladko zmagali brez prejetega gola s štirimi zadetki v nasprotnikovi mreži. Drugi krog nismo imeli prave športne sreče, tako da smo kljub veliko več priložnostim izgubili s trenutno vodečo ekipo Yugo&EL-DI1. V tretjem krogu smo brez večjih težav vknjižili zmago z rezultatom 8:0. V četrtem krogu smo se pomerili z ekipo Izkušeni iz Bele Cerkve in tesno zmagali 3:2. Trenutno smo po štirih odigranih krogih na odličnem drugem mestu z najmanj prejetimi zadetki (5) in najboljšo gol razliko (+10). Vabljeni na zanimive tekme ob nedeljah dopoldne. Športni pozdrav. ŠD Šmarjeta 26 društva / oš / vrtec Podelitev pokalov je potekala v piceriji Prinovec. V naši občini se igra dobra košarka. Zaključek 6. Topliške lige v košarki V nedeljo, 30. novembra, je v telovadnici OŠ Šmarjeta potekal zaključni turnir že 6. Topliške lige v košarki. V ligi je tudi letos nastopalo 8 ekip, večina iz prve novomeške rekreacijske lige. Branilci naslova, domačin ŠD Šmarješke Toplice, so se tokrat morali zadovoljiti s 3. mestom, za katerega so v malem finalu premagali ekipo Keragrad z rezultatom 43:36. V velikem finalu pa so letos neporažena in z naskokom najboljša ekipa Žoltasti Troti iz Novega mesta rutinirano premagali ekipo Matisa iz Šentjerneja z rezultatom 58:48. Za najboljšega igralca lige je bil izbran center zmagovalne ekipe Nejc Okleščen. Vse ljubitelje košarke pa vabimo na ogled tradicionalnega Božičnega turnirja, ki bo v telovadnici OŠ Šmarjeta, 26. 12., v dopoldanskih urah. Miha Gorenc Tekaška vadba v Šmarjeških Toplicah Končana je druga sezona tekaške vadbe v Šmarjeških Toplicah. Vse od aprila do konca novembra smo se ob torkih zbirali na makadamskem parkirišču pri zunanjih bazenih v Šmarjeških Toplicah. Skupaj smo izvedli 37 vadb, na katerih je bilo prisotnih 482 vadečih. V mesecu septembru in oktobru smo se pospešeno pripravljali na največji tekaški dogodek pri nas, Ljubljanski maraton, zato smo vadbo izvajali tudi ob četrtkih. Z nami so tekli tako otroci kot tudi upokojenci. Namen vadbe ostaja izpolnjevanje lastnih ciljev, ki niso in ne smejo biti samo tekmovalne narave. Redna vadba in druženje, sprostitev po stresnih situacijah v službi ali doma, gibanje v naravi … Veliko vadečih se je udeležilo tudi zadnjega tekaškega izleta v Crikvenico, ko smo vikend 29.–30.11. preživeli ob morju, kjer so se v nedeljo nekateri pomerili na tekaških preizkušnjah, nekateri pa so vikend preživeli v odlični družbi in so bili zraven za spodbudo. Preko zime se letos nismo odločili za redno vadbo, čeprav interes in volja ostajata. Nekateri člani se bodo udeleževali Zimske tekaške lige na Gorjance (teki iz Gabrja do Gospodične), spet drugi si najdejo različne vrste aktivnosti po športnih dvoranah, studiih, fitnesih … V naslednjem letu bomo zagotovo vadbo organizirali ponovno, obstaja verjetnost, da redno, 2x tedensko, s primerno zahtevnostjo za popolne začetnike, ki iščejo predvsem voljo in za prave tekače s ciljem in zagnanostjo. Nemalokrat je tekaška skupina s svojo pojavnostjo v kraju vzbudila občudovanje in spodbudila marsikoga v razmišljanje o pomenu gibanja za vse v domačem okolju. Vse tekaške in ostale rekreativne novosti, ki potekajo v društvu Marathon, lahko spremljate na spletni strani www.drustvo-marathon.si ali na Facebook strani (Teki Dolenjske). Načrti za naslednje leto se že kujejo, za skomine pa sliki s tekaškega izleta v Crikvenici. Aleš Lindič 27 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Utrinek z intenzivnih vaj godbe. Peti rojstni dan godbe na pihala Hitro se obrača čas in Godba na pihala Šmarješke Toplice je praznovala že peti rojstni dan. 29. novembra 2009 se je zbrala skupina »prvopristopnikov« z idejo in voljo, predvsem pa željo po zagonu domače godbe na pihala v naši občini. Spodbujeni s sliko prednikov, ki so v Beli Cerkvi imeli pravo, delujočo godbo med svetovnima vojnama, smo se zavedali, da je napočil trenutek, ko je bila ustanovitev godbe izvedljiva. Kljub vsemu je v današnjih časih lažje priti do not, instrumentov in nenazadnje tudi glasbenega znanja. Tako se je začelo, prvi instrumenti so bili ceneni, bolj za enkratno uporabo, pa vendar, zvok je bil. Pridno smo delali, ves ta čas se držimo ustaljenega urnika dveh vaj na teden, vsakič po dve šolski uri, seveda se pred nastopi urnik in program prilagodi. Ena značilnost povezuje to skupino, in sicer skupna rast znanja iz tedna v teden, z vsako novo skladbo se tudi česa novega naučimo. Seveda so za to potrebni jekleni živci dirigenta, ko vsakemu posebej popravlja napake in uči, kako zaigrati posamezne dele skladbe, da na koncu v skupni igri skladba zazveni. Prvenstveno se trudimo za pridobitev čim boljše opreme, saj so instrumenti osnovni pogoj za igranje. V tem času nam je uspelo kar lepo pokriti klarinete, saksofone in trobente, nabavili smo instrumente, ki za še sprejemljivo ceno zagotavljajo sprejemljiv zvok in zdržljivost. Naslednja etapa, nabava nizkih in veliko dražjih instrumentov, bo težja, a še bolj pomembna za dober zvok. Kljub vsemu pa je za delovanje godbe na pihala najpomembnejše članstvo in ravno zato smo najbolj veseli vsakega novega člana. Trenutno imamo 27 aktivnih članov, od katerih ima vsak svojo vlogo. Na videz velika skupina sicer komaj pokriva vsa potrebna glasbila v običajnih aranžmajih godb. To pomeni, da smo zelo občutljivi na vsako odsotnost članov orkestra in imamo veliko željo po novih članih, s katerimi bi končno prišli do podvojitev in lažjega nadomeščanja glasbenika, ki se ne more udeležiti vaj ali nastopa. Se pa zelo veselimo, da smo lahko prisotni na vseh pomembnih dogodkih in proslavah v občini, da smo se lepo vklopili v Zvezo godb Dolenjske in Bele krajine in da smo kot najmlajša godba v regiji zelo dobro sprejeti. Ravno zato bomo dopolnjeni peti rojstni dan zares praznovali na začetku poletja, 13. junija 2015 bomo namreč ob otvoritvi Hiše žive dediščine v Belo Cerkev povabili na srečanje vse pihalne orkestre iz regije, obeta se prava glasbena poslastica ob povorki pihalnih orkestrov z Dolenjske in Bele krajine, ki se bo na koncu zaključila s skupnim nastopom 400 godbenikov naenkrat. Lepo vabljeni že sedaj! Gregor Zorko Oddelki podaljšanega bivanja na OŠ Šmarjeta obeležili teden otroka Že mnogo let je prvi teden v oktobru namenjen otrokom. Letošnji teden otroka je bil namenjen otroški igri in ustvarjalnosti. Otroci se morajo igrati in igrati še več, kot to počnejo danes. Če se veliko igraš, ko si majhen, odneseš v odraslost zaklade, ki te bogatijo vse življenje. Te misli pisateljice Astrid Lindgren so nadvse vzpodbudne, še posebej pa so vzpodbudne danes, v tem včasih malce krutem času. Otrok se ob igri sprošča. Igra vpliva na telesno rast, razvoj njegove inteligence in na pridobivanje izkušenj in znanja. Skozi igri spoznava fizično okolje in pravila, ki vladajo v njem. In prav zato je bil letošnji moto celotedenskega TEDNA OTROKA: Izdelali so družabno igro človek ne jezi se. Foto: Irena Strazberger ZA RAZIGRANO IN USTVARJALNO OTROŠTVO. V mednarodnih dokumentih, še posebej v Konvenciji o otrokovih pravicah, je zapisano, da imajo otroci pravico do počitka in prostega časa, do igre in razvedrila. Otroštvo je polno nenehnega raziskovanja in preizkušanja lastnih sposobnosti. 28 oš / vrtec / aktualno Zaključek pohoda v Šmarjeških Toplicah. Foto: Mojca Gorenc Ban Kostanjev piknik s starši. Foto: Kristina Hribar Otroci napredujejo, se učijo in razvijajo svoje zmožnosti v šoli. Zelo pomembne pa so tudi sposobnosti, ki jih razvijajo med igro, in izkušnje, ki jih pridobimo pri druženju s sovrstniki. Tudi socialne veščine, ki jih dobimo na ta način, so neprecenljive: naučimo se pogovarjati, poslušati, upoštevati, sodelovati in ceniti prijatelja – človeka. Naučimo se postaviti zase in za druge, kadar je to potrebno. Naučimo se sodelovanja. Če smo ves dan le pred računalnikom ali gledamo televizijo, lahko za- Pecivo za praznične dni PUJSKI ZA SREČO TESTO 0,50 kg moke 0,03 kg kvasa 0,06 kg sladkorja 0,25 l mleka 0,06 kg masla 1 jajce ščepec soli naribana limonina lupinica 1 zavitek vanilin sladkorja Pripravimo kvasec (kvas, 1 žlico sladkorja, 1 žlico moke, 0,10 l mleka). Moko presejemo. Penasto umešamo maslo, sladkor in jajce. Umešanje, kvasec in mleko primešamo moki. Vgnetemo bolj gosto testo, pustimo, da vzhaja. Vzhajano kvašeno testo razvaljamo cm debelo, izrežemo iz njega 10 krogov s premerom 8 cm in 10 krogov s premerom 4 cm. Iz ostankov testa oblikujemo ušesa. Velike kroge testa premažemo z beljakom in položimo nanj rilčke z nosnicami, narejene iz manjših krogov, in ušesa. Pujske položimo na pekač, obložen s peki papirjem in vzhajamo 15 min. Vse premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečico segrejemo na 200 stopinj C in pečemo okoli 15 min, pustimo da se ohladijo. Zmešamo beli led (sladkorna moka, voda, limonin sok) in nabrizga- Učenci so uživali v igri. Foto: Irena Strazberger mudimo bogat svet igre, toplino in bližino prijateljev. Tudi naša šola je obeležila teden otroka z dejavnostmi, pri katerih so lahko učenci začutili razigranost in ustvarjalnost. Vsaka skupina podaljšanega bivanja si je pripravila svoj načrt dejavnosti po dnevih. Učenci so tekmovali v različnih športnih igrah, se rolali, se vozili s skiroji, pekli piškote, eksperimentirali in se udeleževali škratovih pohodov, ki so potekali v popoldanskih urah. V jutranjih urah so učenci četrtih in petih razredov pridno brali pravljice mlajšim. Skozi ves teden pa smo izdelovali najrazličnejše družabne igre, s katerimi se bodo lahko igrali v podaljšanem bivanju. Izbirali smo igre, ki so se učencem zdele zanimive in se z njimi želijo igrati. Za izdelavo smo uporabili predvsem odpadni material. V petem razredu so učenci od doma prinesli čisto, še uporabno igračo, s katero se ne igrajo več, in si priredili srečelov. V četrtek smo organizirali pohod do Šmarjeških Toplic in iskali skriti zaklad. Brezskrben, bogat, z nagajivimi, razigranimi in ustvarjalnimi igrami prepleten teden smo zaključili s kostanjevim piknikom, na katerega smo povabili tudi starše. Škoda, da je prijetnega tako hitro konec. Irena Strazberger, dipl. vzg. mo oči, na sredo pa naredimo iz čokoladne glazure zenice. 1 žlico ruma malo vroče vode BOŽIČNI ROZINOV KOLAČ Iz sestavin za testo naredimo kvašeno testo. Vgneteno testo pustimo vzhajati, nato ga razvaljamo (40X50 cm) in namažemo z 0,05kg mehkega masla ter potresemo z nadevom. Zavijemo kot potico in zvitek narežemo na približno 15 kosov po 4 cm, te pa naložimo na pomaščen model za torte (premer 28 cm). Premažemo jih z mlekom, nato kolač pustimo še enkrat vzhajati. Pečemo v pečici na 175 stopinj C, 30 do 40 minut. Pečen, še vroč kolač, prelijemo s prelivom. TESTO 0,50 kg moke 0,03 kg kvasa 0,10 kg sladkorja sol 1 jajce 0,25 l mleka 0,12 kg masla NADEV 0,15 kg rozin 0,10 kg mandljev ali orehov (sesekljani) 0,05 kg sladkorja 1 zavitek vanilin sladkorja PRELIV 0,05 kg sladkorja v prahu Elizabeta Verščaj 29 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Teden otroka v vrtcu Sonček V vrtcu Sonček pri OŠ Šmarjeta smo v Tednu otroka uresničevali prednostno nalogo s področja gibanja. Zato smo aktivnosti posvetili različnim športom. Koordinatorki Renata in Silva sta se povezali z različnimi profesionalnimi športniki, ki so nas obiskovali ves teden. Vsak športnik ali skupina je poleg prikaza gibalnih veščin, ki so potrebne za določen šport, prinesla s seboj tudi opremo. V veselem pričakovanju smo se že v ponedeljek srečali s kolesarjem Davidom Perom. S seboj je pripeljal pravo dirkalno kolo, primerno obutev in oblačila in nam razložil, kaj vse mora početi, da je tako uspešen. Pokazal nam je tudi svojo zbirko medalj in pokalov. Nato se nam je pridružila še Tamara Strnad, ki trenira judo. Tamara pa je za vsako skupino pripravila primerno vajo in jo skupaj z nami izvedla, da smo vsi začutili nekaj osnovnih prijemov te borilne veščine. V torek je bila na vrsti gimnastika. Že ob prihodu v telovadnico smo ugotovili, da se bo dogajalo nekaj zanimivega. Pozdravila sta nas priznani trener Slovenije Aleksander Šajn in orodni telovadec iz Šmarjete Luka Ilovar. Z gimnastičarjem Aleksandrom smo se dobro ogreli. Luka pa nam je pokazal nekaj izvrstnih elementov na parterju. Sledile so vaje na blazinah in trampolinu in ob pomoči vodij smo prav vsi izvedli nekaj zanimivih in lažjih gimnastičnih elementov. Sredo je zaznamoval zeeelo visok košarkar Matjaž Smodiš. Prinesel je čisto prave košarkarske žoge in prav vsi smo sku- paj z njim poskušali zadeti koš. Naučil nas je tudi sestavljati piramide iz žog. Moramo povedati, da smo mu segali komaj do kolen. Plesni studio iz Novega mesta nas je razveseljeval v četrtek. Plesalke Teja, Nina, Enja in Karin, ki obiskujejo tudi našo šolo, so nam pripravile krasno plesno točko, s katero se zelo uspešno predstavljajo tudi v evropskem merilu. Nato smo se še skupaj z učiteljicama plesa naučili koreografiji dveh pesmic in veselo rajali. V petek so nas v telovadnici pričakale mažoretke iz Trebnjega. V zelo lepih uniformah in s palicami, ki niso nič pri miru, so se nam najprej predstavile z njihovim plesom. Vsi smo z vzgojiteljicami že v igralnicah izdelali »mažoretne palice« iz papirja in mažoretke so vsako skupino posebej poskušale naučiti nekaj osnovnih gibov s telesom in palico. Po nekaj minutah smo že vsi »znali« metati palice v zrak. V zelo prijetnem vzdušju in veselju smo si ogledali še eno predstavitev mažoretk in tako zaključili naš teden – Teden otroka. Teden je minil v hipu in ob zaključku spoznavamo, da smo spoznali veliko novega in zanimivega. Prav vsi športniki so se potrudili in pripravili nekaj za enoletnike in vse do predšolske skupine. Zahvaljujemo se vsem povabljenim športnikom, da so si vzeli dragocen čas in z nami delili radosti športa in gibanja. Vesna Vizlar in Renata Cujnik OŠ Šmarjeta - Vrtec Sonček 30 oš / vrtec / pisma bralcev Tradicionalni slovenski zajtrk v našem vrtcu »No,« je rekel Pu, »kar imam najraje, je pa …« nato je utihnil in pomislil. Čeprav je bilo jesti MED res čudovito, je trenutek pred tem, tik preden ga začneš jesti, še boljši trenutek, ko ga dejansko ješ … Ampak ni se mogel domisliti, kako bi ta trenutek poimenoval. (A. A. Frost Milne, Medvedek Pu) In če dobro pomislimo, ima ljubek ljubitelj medu medvedek Pu še kako prav. Njegovemu razmišljanju bi se zagotovo pridružili tudi otroci in zaposleni v našem vrtcu, ki smo v petek, 21. 11. 2014, v okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka okušali dobrote domačega porekla: mleko, maslo, med, kruh in jabolka. Med zajtrkom nas je obiskal čisto pravi čebelar, g. Globevnik, ki nam je ob spremstvu ga. ravnateljice Nevenke Lahne in ga. županje Bernardke Krnc zaželel dober tek. Po obilnem, slastnem in predvsem zdravem zajtrku je sledilo še okušanje medu, ki nam ga je podaril g. Globevnik. Tako smo se seznanili s tem, da lahko medu dodamo nekatere zdravilne sestavine, kot so materina dušica ali melisa, ki blagodejno in zdravilno vplivata na naše zdravje. Ksenija Krmc, dipl. vzg. predšolskih otrok Še o »pešpoti« med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami Zakaj, ko pa se bi dalo z malo sredstvi preprojektirati načrt in še z manj sredstvi narediti ljudem prijazno pešpot in kolesarsko stezo in to po zemljišču, ki je že občinsko. Če to ni dovolj močan argument, ne vem, kaj bi to lahko bil. 3. In še nekaj je vredno posebej izpostaviti. S takimi pešpotmi ima občina že bogate izkušnje, saj jih nič koliko že krasi občino. Tudi do nič kaj posebej pomembnih krajevnih znamenitosti kot je neka »škrbina od gradu«, ki je po moji oceni zavajajoče opredeljena kot »grad Štrlek«. In ne nepomembno: vse te pešpoti je urejal domač izvajalec, jih odlično izpeljal, domnevam, da ne po kaki »židovski« ceni, pri odkupu zemljišč ob cesti Šmarjeta–Šmarješke Toplice pa se že pojavlja nek »neznan posrednik« in ne občina direktno, kar vsakemu malo razmišljajočemu človeku avtomatsko sproža »nelagodje« in srčno upam, da bo nova svetniška skupina tudi malo »zastrigla z ušesi« in dala to reč v ponovno v obravnavo. Zanesljivo vem, da so bili v prejšnji sestavi občinskega sveta tudi že svetniki, ki se z aktualno rešitvijo tega cestnega odseka niso strinjali in prepričan sem, da bi nekaj podobnega sporočil tudi kak referendum o tem. In če bo občinska garnitura samo odmahovala z roko, češ, to je za njih obrobna zadeva ali zadeva nekaj nergačev, se ljudska iniciativa preprosto bo zgodila. Ne iz »žlehnobe«, ampak zaradi prepričanosti v smiselnost te pobude. Marjan Grahut Od zadnjega oglašanja na to temo se je »nagomililo« kar nekaj novih, zanimivih in za poziv k ponovnemu premisleku o »dotični zadevi« zelo tehtnih informacij oziroma novih dejstev. 1. Na moj septembrski članek o tem se je pozitivno odzvalo nezanemarljivo veliko krajanov, tudi takih, ki jih ta problematika direktno ne zadeva. 2. Bolj pomenljiva je informacija, da se je na tak potek trase obnovljene ceste, pločnika in kolesarske steze negativno odzvalo deset lastnikov zemljišča ob tej cesti, pri čemer niti ne štejem nekaterih (recimo Pirkovič, Vovk, Pajk) na začetku trase, ki se tudi bolj nagibajo k drugačni (ne nujno taki kot jo predlagam jaz) rešitvi. Med temi lastniki je zagotovo kak tak kot ob obvoznici, ki bo naredil prav vse, da bo oviral izvedbo z vsemi sredstvi in iz zelo, zelo neprijetne izkušnje ob obvoznici (za občino sramoten transparent je še vedno turistična atrakcija v kraju, ki tudi kliče po drugih provokativnih transparentih tipa »naredite kaj zame, saj sem taka kot pred 60. leti … kot golobica je čepela vas Šmarjeta in v 60. letih ni znesla ničesar«), bi se res lahko kaj naučili. In ob novi trasi ne bosta samo dva nezadovoljneža, število se bo podeseterilo. 31 Občina Šmarješke Toplice / Razgledi / december 2014 / leto VIII. / številka 4 Izjemno topla in deževna jesen 2014 Letošnje leto je pa res nekaj posebnega. Žled, dež, plazovi, poplave … Vsak dan poslušamo novice o težavah po Sloveniji in po svetu. Zelo spremenljivo in precej deževno vreme se je iz avgusta preselilo v september. V noči iz 31. avgusta na 1. september nas je prešla hladna fronta, nad severnim Jadranom je nastalo ciklonsko območje, ki se je le počasi pomikalo čez Balkan. Seveda smo bili vseskozi pod vplivom vlažnih vetrov in pogosto je deževalo. Največ padavin je bilo ob samem prehodu fronte, ko je ob močnih nalivih padlo 53,2 mm padavin. V naslednjih dneh je v obliki dežja in ploh padlo še 42,6 mm. 8. septembra nas je dosegla nova hladna fronta in nas prešla v noči na 9. september. Nastalo je novo območje nizkega zračnega pritiska in ponovno je obilno deževalo. Pojavljali so se močnejši in dolgotrajnejši nalivi. Najhuje pa je bilo v noči iz 12. na 13. september. V višinah je pihal JV veter, ki je nosil padavine s Hrvaške čez Gorjance, proti nam. V dveh urah je padlo 35 mm in nato še v osmih 59 mm. Vsa padavinska voda je s hribov pritekla v struge in potoke, ki so močno poplavljali. Najhuje je bilo ob potoku Toplica in njenih pritokih ter ob Radulji. Poplavljene so bile ceste, objekti, ki jih prej ujme niso nikoli prizadele. Poplavilo je gostilno Domen, proizvodne prostore v mlinu Košak, gostilno pri Dediju v Šmarjeti … Z nespametnimi posegi smo zmanjšali razlivno območje potokov in voda se ni mogla razliti na običajnih površinah, zato se je razlivala, kjer se je mogla. Je že res, da so ti dogodki v preteklosti bili precej redki, a z zviševanjem temperature se zvišuje tudi količina padavin. Zato ne smemo biti presenečeni, če se bodo naravne katastrofe ponavljale. Sprožilo se je večje število manjših in večjih plazov. Precej pestro je bilo tudi pod Gorjanci, kjer so hudourniki poplavili nekaj naselij. Količina padavin, ki je padla med 14. avgustom in 15. septembrom, je bila res ekstremna! V omenjenem obdobju je padlo kar 383 l/m2. Druga polovica septembra je bila bolj umirjena, več je bilo sonca, a brez dežja vseeno ni šlo. Oktobra je nad nami vztrajalo območje visokega zračnega pritiska, nad Atlantikom pa so bila pogosta ciklonska območja. V višinah je pihal JZ veter. Končno je posijalo sonce. Malo prepozno, saj smo tudi grozdje že potrgali. Temperature so bile v prvih dveh dekadah oktobra močno nad povprečjem. Najvišje temperature so bile do 27 °C. Zelo topla so bila jutra, najtoplejše je bilo 17. oktobra, ko je bil minimum 14,8 °C. Običajno se v sredini meseca prvič pojavi slana. Odklon povprečne temperature zraka je bil 5,6 °C! Toplo vreme je za krajši čas prekinil prehod s hladno fronto. Za njo je v višinah dotekal hladnejši zrak. Dnevne temperature so padle na 10 °C. Jutranje so se približale ničli. A hladnega dneva kljub temu nismo dosegli. Odklon od povprečne temperature se je znižal na 3 °C. Kljub temu je bil to eden najtoplejših oktobrov v zadnjih desetletjih. Močno pretoplo vreme se je nadaljevalo tudi v novembru. Pogosto so nad nami pihali JZ vetrovi. V hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije so se pojavljali močni in dolgotrajni nalivi. Spet so si po kraških poljih sledile obsežne poplave. Pri nas je bilo spremenljivo vreme z daljšimi sončnimi obdobji, a tudi z dežjem. 5. novembra smo z 22 °C dosegli eno izmed petih najvišjih novembrskih temperatur v zadnjih 50-ih letih. Ob JZ vetru so bila zelo topla tudi jutra. Maksimalni odklon od povprečne temperature je 5. novembra dosegel 10 °C! Podobno kot v oktobru je bilo toplo vreme v prvih dveh dekadah meseca. V zadnji pa se je ob prehodu fronte in ob dotoku hladnega zraka iz SV ohladilo. Vseskozi smo bili pod nizko oblačnostjo, sonca ni bilo. Megla se je pojavljala med 250 in 500 m. Občasno je rahlo deževalo in rosilo. Temperature so se gibale med 2 in 6° C. Pogosto pa je bil dnevni hod temperature manj kot 1° C. Izrazit odklon temperature se je nekoliko zmanjšal. A kljub temu je bil november 2014 drugi najtoplejši mesec v zgodovini meritev (povprečje za daljše obdobje je iz ARSO postaje Novo mesto). Letošnje leto bo zagotovo rekordno po povprečni letni temperaturi zraka. Letna količina padavin bo ena največjih v zadnjih 50-ih letih. Rekordno malo bo število hladnih dni (minimum ≤ 0 °C). Do 30. novembra le borih 17 dni (običajno 70). V drugi polovici leta smo še brez hladnega dneva, kar pa se ni še nikoli zgodilo. Nekaj več hladnih dni je bilo le v mrazišču Žaloviče. Upajmo, da nam bo december postregel s hladnimi dnevi in s snegom, da si bo narava končno odpočila. Pa še praznike bo polepšala. Blaž Košak Odprtje slikarske razstave v Termah Šmarješke Toplice Terme Šmarješke Toplice vabijo na dan odprtih vrat V Termah Šmarješke Toplice so konec novembra odprli novo slikarsko razstavo. Tokrat prostore hotelske avle krasijo dela slikarke Ljerke Kovač, ki navdušuje z izrazito barvnimi slikami, v katerih je moč občutiti veselje, lahkotnost, igrivost ter upanje in vero v življenje. Pri otvoritvi sta sodelovala literarni kritik Dejan Mehmedovič, violinistka Ana Novljan in animatorka šmarjeških term Sabina Pance (na fotografiji). V letošnjem juniju je vodenje Krkinih term v Šmarjeških Toplicah prevzela Vesna Jankovič (na fotografiji). Po dveh letih vodenja Term Dolenjske Toplice se Jankovičeva, sicer že nekaj let stanujoča v Šmarjeških Toplicah, vrača v šmarješke terme, kjer je pred časom vodila sprostitveni center Vitarium. Da delovanje Krkinih term še bolj približajo kraju in občanom naše občine, pripravljajo v šmarjeških termah Vodja Term Šmarješke Toplice dan odprtih vrat v soboto, 17. januarja 2015. ObiskoVesna Janković. valci si boste lahko ogledali hotel in sprostitveni center, prenovljene prostore restavracij in ponudbo term, še zlasti namenjeno domačinom. K ogledu razstave prijazno vabljeni tudi občani Šmarjeških Toplic. Maja Bele Vabljeni k obisku, svoja morebitna mnenja in pobude pa lahko vodji term Vesni Janković posredujete tudi na elektronski naslov [email protected]. Maja Bele Terme Šmarješke Toplice Za zdravje in dobro počutje: vabijo • Popestrite si večere ob koncu tedna - romantično nočno kopanje ob soju sveč vsak petek in soboto do 23. ure. • Začnite leto v zdravem duhu: mesečni program Hujšajmo doma - 190 EUR Za okusne in vesele trenutke: • Novoletna potrjenka v petek, 2. 1. 2015: Plesni večer z odličnim ansamblom Utrazvok in svečano večerjo 25 EUR/ os. Rezervacije na tel. št 07/ 38 43 599. Spoznajte kuharske stvaritve naših mojstrov: • Dnevna kosila: 4-hodni meniji po promocijski ceni 12 EUR. • Družinska praznovanja: poročna slavja, pogostitve ob krstu in birmah … Možnost priprave hrane tudi za na dom ali zidanico. • Domače dobrote: hišna marmelada z bučo in jabolki, pravi pekmez iz dolenjske češplje po receptih naših babic. Vabljeni na dan odprtih vrat v soboto, 17. 1. 2015. Predstavili vam bomo naše prenovljene prostore in ponudbo. Sodelavci Term Šmarješke Toplice vam želimo zdravo in zadovoljno 2015. T: 07/ 38 43 599, www.terme-krka.si
© Copyright 2024