1. No category

SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
VPRAŠANJA GOZDARSKI GOJITELJ/GOZDARSKA GOJITELJICA –
USTNI DEL I
1. Vrste gozdnih sestojev glede na njihov nastanek?
2. Kaj je grmišče?
3. Obrazloži prebiralno zgradbo sestoja gozda!
4. Obrazloži skupinsko raznodobno zgradbo sestoja gozda!
5. Obrazloži enomirno zgradbo sestoja gozda!
6. Opiši enodobno zgradbo sestoja gozda!
7. Opiši značilnosti bukve!
8. Opiši značilnosti jelke!
9. Opiši značilnosti smreke!
10. Opiši značilnosti gorskega javorja!
11. Opiši značilnosti hrastov (dob in graden)!
12. Naštej nekatere svetloljubne in sencoljubne (sencovzdržne) drevesne vrste!
13. Naštej razvojne faze gozda!
14. Obrazloži nego mladja!
15. Obrazloži nego gošče!
16. Obrazloži nego letvenjaka in drogovnjaka!
17. Kakšne lastnosti naj ima izbranec?
18. Katere vrste zaščite gozdnega mladja pred divjadjo poznaš?
19. Zakaj obvejujemo gozdno drevje?
20. Naštej splošna načela nege mladega gozda!
1
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
VPRAŠANJA IN ODGOVORI GOZDARSKI GOJITELJ/GOZDARSKA
GOJITELJICA – USTNI DEL I
1. Vrste gozdnih sestojev glede na njihov nastanek?
Pretežni del gozdnih sestojev v Sloveniji je nastal po naravni poti, to je iz semena, ki
ga obraslo drevje razdaja v svojo bližnjo in daljno okolico. Gozdno drevje v naravi
pogosto in bogato rodi. V gozdu narava razmetava s semenom, milijoni semen dozore
in dospejo do tal, toda le nekaj sto dreves na hektar učaka starost. Tako osnovani so
naravni sestoji. Sestoj pa lahko nastane udi po umetni poti, tako da ga človek osnuje s
sadnjo sadik ali sestvijo semena. Tako dobimo umetne sestoje. Mnoge drevesne vrste
uspešno poganjajo tudi iz panja posekana drevesa (domači kostanj npr., pa tudi bukev,
naša najpogostejša drevesna vrsta). Tako nastali sestoj imenujemo panjevec.
2. Kaj je grmišče?
Med grmišča uvrščamo opuščena kmetijska zemljišča, ki se pretežno zaraščajo z
grmovno vegetacijo, ali s pionirskimi drevesnimi vrstami s skrajno slabo sestojno
zasnovo.
3. Obrazloži prebiralno zgradbo sestoja gozda!
Prebiralna zgradba gozda. Zanjo je značilna stopničasta zgradba gozda, na relativno
majhni gozdni površini srečamo drevje različnih starosti, položajev, višin in debelin. V
senci odraslega sestoja čakajo na ugodnejše svetlobne pogoje čakalci, ko dobijo
prostor, prično običajno silovito rasti in postopno dosežejo zgornji položaj.
4. Obrazloži skupinsko raznodobno zgradbo sestoja gozda!
Skupinsko raznodobna zgradba sestoja. Zanjo je značilno, da so različne razvojne
stopnje sestojev (mladje, gošča, letvenjak, drogovnjak, debeljak, sestoj v obnovi)
prostorsko med seboj ločene. Poznamo malopovršinsko razgibano zgradbo in
velikopovršinsko raznodobno zgradbo sestojev.
5. Obrazloži enomerno zgradbo sestoja gozda!
Enomerna zgradba sestoja. Pretežni del biomase tvorijo osebki iz zgornjega sestojnega
položaja, spodaj pa so posamezni zaostali in izločeni osebki. Vendar imajo tudi osebki
iz spodnjega položaja (polnilni sloj) v sestoju pomembno vlogo, saj pomagajo pri
hitrejšem odmiranju vej na deblih izbrancev in preprečujejo prezgodnje pomlajevanje,
ki bi ga lahko sprožili pri redčenjih, ko s sečnjo posegamo v zgornji položaj.
6. Opiši enodobno zgradbo sestoja gozda!
Sestoji, ki običajno nastanejo na večjih površinah po umetni poti s sadnjo ali sestvijo,
pa imajo enodobno zgradbo. Tu praviloma razlika v starosti posameznih dreves ne
2
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
presega 20 let, zgradba pa je izredno enakomerna, monotona in pusta. V Sloveniji v to
kategorijo sodijo predvsem obširni po umetni poti nastali smrekovi sestoji.
7. Opiši značilnosti bukve!
Bukev je razširjena v zahodni in srednji Evropi. Pri nas je to najbolj razširjena
drevesna vrsta, glede na potencialno-naravno rastlinstvo obsegajo bukova rastišča
približno 70% celotne površine Slovenije. Da je bukev horizontalno in vertikalno tako
razprostranjena, kaže pripisati nekaterim njenim lastnostim, zlasti izredni ekološki
prilagodljivosti, obilni rodovitnosti, veliki vzdržnosti pri rasti v senci in plastičnosti
pri oblikovanju košnje. Glede tal je precej zahtevna, rabi globlja, razvita tla, z dobro
prehranjevanja plastjo humusa. Med dobre biološke lastnosti sodi tudi njena obilna
rodovitnost. Bukev ima zelo gosto krošnjo, kar ji omogoča, da se dobro uveljavlja v
zgornjem drevesnem sloju. Je zelo plastična, sleherno vrzel v svoji bližini skuša
čimprej zapolniti. Bukovi sestoji dajejo ob pravilni negi kvaliteten in visokovreden les.
8. Opiši značilnosti jelke!
Jelka je v primerjavi z bukvijo razširjena na precej manjšem delu evropske celine.
Gradi gozdne sestoje v srednji in v delu južne Evrope. Jelka se razprostira skoraj po
celotnem gorskem in visokogorskem svetu Slovenije. Rada ima vlažna tla in visoko
zračno vlago, ne prenese pa visokih poletnih in nizkih zimskih temperatur. Vlaga je
zelo pomemben ekološki dejavnik, ki odločilno vpliva na ohranitev jelke v sestojih.
Jelka nima posebnih zahtev glede tal, zlasti pa ne glede njihove mineralne sestave.
Jelka je v mladosti naša najbolj sencoljubna drevesna vrsta, zdrži tudi do 150 let
životarjenja, da bi v ugodnejših razmerah, ko se nad njo odpre sklep v zgornjem sloju
gozda, ponovno zaživela. Obrod semena pri jelki je bogat, povprečno obrodi vsaka 3
do 4 leta. Jelovo mladje je za rastlinojedo divjad eno od najbolj priljubljenih hranil in
je zaradi izredno počasne rasti v višino v mladosti, relativno dolgo pod udarom
objedanja rastlinojede divjadi. Jelka se v glavnem druži z bukvijo, na bolj kislih tleh in
hladnejših legah pa se jima pridruži še smreka.
9. Opiši značilnosti smreke!
Smreka pokriva velik del Evrazije in je zato upravičeno imenujemo evrazijsko
rastlinsko vrsto. V Sloveniji je gospodarsko splošno razširjena drevesna vrsta, vendar
je njenih prvobitnih rastišč zelo mlado. Za geološko podlago je razmeroma
neobčutljiva in jo najdemo tako na izredno velikih kislih, kot na nevtralnih in bazičnih
tleh. Smreki odgovarja kontinentalno podnebje in na splošno zahteva manj toplote.
Prenaša tudi krajšo vegetacijsko dobo kot jelka in bukev. Smreka je polsencoljubna
drevesna vrsta in se zato v senci slabše počuti kot jelka ali bukev. V mladosti laže
prestaja zastor odraslih dreves, na dobrih tleh pa tudi dalj časa prenaša zasenčenje.
Smreka je na mehanske poškodbe slabo odporna, rane na deblu se zelo počasi
zaraščajo. Napadajo je številni škodljivci iz skupine žuželk in gliv. Med žuželkami
3
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
naj omenimo samo številne podlubnike, ki sicer napadajo življenjsko oslabela drevesa,
če se zelo namnožijo, pa napadajo tudi vitalna drevesa in povzročajo njihov propad.
Od gliv je pomembna rdeča gniloba, ki na drevesih povzroča veliko škodo, ker napada
del debla od spodaj navzgor.
10. Opiši značilnosti gorskega javorja!
Gorski javor v Sloveniji najpogosteje raste v gorskih in visokogorskih gozdnih
predelih. Sam praviloma ne gradi gozdnih sestojev, razen na rastiščih, ki so izrazito
primerna za plemenite listavce. Drugače pa se pojavlja posamično v sestojih bukve,
bukve z jelko, ali pa v sestojih jelke in smreke. Gorski javor obrodi skoraj vsako leto.
V mladosti nekoliko bolje prenaša senco, kasneje zahteva več svetlobe in toplote.
Rastlinojeda divjad množično objeda popje gorskega javorja in drugih plemenitih
listavcev, kar dodatno ovira razvoj teh drevesnih vrst. Kvaliteten les gorskega javorja
je zelo cenjen.
11. Opiši značilnosti hrastov (dob in graden)!
V Sloveniji sta pomembni predvsem dve vrsti:
a.) Dob, ki uspeva predvsem v nižavju in zahteva globoka in vlažna tla. Dobro uspeva
na težkih ilovnatih in glinenih, z minerali bogatih tleh. Je svetloljubna drevesna
vrsta. Dob daje najvrednejši tehnični les, seveda ob ustrezni negi in najmanj 120
let dolgi proizvodni dobi.
b.) Graden uspeva na toplejših gričevnatih legah. Po večini kriterijev (svetloba,
vlaga, mineralno bogastvo tal) je manj zahteven od doba. Zahteva pa bolj rahla tla,
manj zbita tla. Čeprav dosega nekaj manjše dimenzije kot dob, daje tudi graden
zelo kakovosten les.
12. Naštej nekatere svetloljubne in sencoljubne (sencovzdržne) drevesne vrste!
a.) Svetloljubne drevesne vrste so:
 macesen,
 bor,
 hrast,
 robinja,
 trepetlika,
 breza.
b.) Sencoljubne (sencovzdržne) drevesne vrste so:
 jelka,
 smreka,
 duglazija,
 bukev,
 lipa,
4
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA




jesen,
javor,
jelša,
brest.
13. Naštej razvojne faze gozda!
 Vznik je prva stopnja v razvoju gozda, kadar ga obnavljamo po naravni poti ali
pa s setvijo.
 Mladje. Prvi stopnji sledi druga, ko se posamezni osebki razvijajo v zeliščnem
in delno grmovnem sloju. Krošnje mladja na pretežnem delu površine še niso
sklenjene med seboj. Tako tudi še ne prihaja do medsebojne konkurence.
 Gošča. Ko mladje raste, prihaja do medsebojnega dotikanja osebkov in do
medsebojne borbe. Nastaja socialna tvorba, imenovana gošča, v kateri
zmagujejo življenjsko močnejši, šibkejši pa se v njej utapljajo. Za to obdobje je
značilno naglo priraščanje v višino in razslojevanje v zgodnji, srednji ter
spodnji sloj.
 Letvenjak. Ko spodnje veje zaradi pomanjkanja svetlobe odmrejo do višine
odraslega človeka, najvišji osebki pa presežejo tri metre, govorimo o razvojni
stopnji letvenjaka. V letvenjaku je že jasno izvedena socialna razslojitev na
zgornji (vladajoči položaj, ki ga tvorijo drevesa, ki s krošnjo tvorijo streho
sestoja) srednji, ki se vriva v zgornjega in spodnji položaj, ki ga tvori
obvladano drevje z zelo skromno krošnjo. Po domači klasifikaciji sodijo v
razvojno stopnjo letvenjaka sestoji, kjer osebki zgornjega položaja v povprečju
še niso presegli premera 10 cm v prsni višini.
 Drogovnjak. Podobno zgradbo kot letvenjak ima tudi drogovnjak. Med
drogovnjake sodijo sestoji s srednjim premerom med 10 in 31 cm v prsni
višini.
 Debeljak. K debeljakom sodijo sestoji s srednjim premerom nad 30 cm v prsni
višini. Tako kot v letvenjakih in drogovnjakih, je tudi tu glavni negovalni
ukrep redčenje.
14. Obrazloži nego mladja!
Mladje lahko negujemo po indirektni, naravni poti (s pomočjo starega sestoja) in z
direktnimi ukrepi (s škarjami, vejnikom, sekiro ali motorno žago).
a.) Nega s pomočjo starega sestoja
Glavni naravni pripomoček za snovanje in oblikovanje mladja so stari sestoji, v
čigar varstvu mladje nastaja in se razvija. Tako si prihranimo nepotrebne stroške.
Z oblikovanjem odraslega sestoja zavestno oblikujemo takšno okolje, ki mladje
varuje pred zunanjimi negativnimi vplivi (sneg, veter, toča, insolacija).
Oblikovanje okolje starega sestoja deluje selektivno, ohranja nam najvitalnejši del
populacije, ga množično vzgaja in pripravlja za uspešno rast v bodočnosti.
5
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
b.) Direktni negovalni ukrepi
c.) V mladju poznamo naslednje pomembnejše negovalne ukrepe: varovanje pred
plevelom, rahljanje, čiščenje, uravnavanje zmesi, obžetev, spopolnjevanje in
varstvo pred divjadjo.
 Rahljanje
Z rahljanjem gostega mladja ustvarjamo boljši rastni prostor kakovostnim
osebkom. Pri tem ukrepu ne gre le za razpored osebkov, mladje, ki ostaja,
mora biti tudi primerne kvalitete.
 Čiščenje
S čiščenjem iz mladja odstranjujemo osebke nezaželjenih lastnosti in s tem
dvigamo kvaliteto mladja. Čiščenje je negativna ali množična izbira. V
mladju osebki že kažejo svoje negativne lastnosti, tako že izstopajo slabo
razviti osebki, predrasli razvejani osebki, večvrhi osebki. Pojavljajo pa se
tudi razne grmovne vrste (npr. leska) in ovijalke (gozdni srobot). Osebke
nezaželjenih lastnosti (če gre za proizvodnjo kvalitetnega lesa so to silaki,
predrastki, večvrhi osebki) iz mladja odstranjujemo, prav tako pa tudi
grmovne in druge vrste, ki ovirajo normalni razvoj gozdnega mladja.
Odstranimo tudi nosilce ali prenašalce bolezni.
 Uravnavanje zmesi
Za uspešno uravnavanje zmesi moramo vedeti marsikaj:
 Mladje naj sestavljajo drevesne vrste s približno enako zrelostno
dobo.
 Za uspešno ukrepanje pri uravnavanju zmesi moramo poznati
dinamiko višinske rasti posameznih drevesnih vrst.
 Težavam medsebojne konkurence zaradi različnih dinamih višinske
rasti različnih drevesnih vrst se najlažje in najuspešnejše izognemo,
če gradimo skupinsko mešane sestoje.
 Obžetev
Najrazličnejši »pleveli« (visoke trave in zelišča, praproti, malina, robida)
ovirajo rast drevesnih sadik. Če jih ne bomo odstranili, bo zaustavljena rast
drevesnih sadik, slabotne sadike bo jeseni polegla obilica plevelov, tako
pokrite pa bo pozimi prizadel še sneg. Primerna čas za obžetev je v
glavnem julij, to je čas, ko je večina plevelov v fazi doraščanja. Pri
prezgodnji obžetvi pleveli ponovno zrastejo in potrebna je še druga. Pri
prepozni pa sadike v vegetacijski dobi zaradi konkurence plevelov močno
zastanejo v rati, in stroški nege se močno povečajo.
15. Obrazloži nego gošče!
Cilj nege v gošči je čvrst, zdrav letvenjak vnaprej določene zmesi drevesnih vrst (vrsta
in oblika zmesi ter delež zmesi) s čim večjim številom odličnih osebkov. Ta cilj
dosežemo z nego gošče. Kot mladje, lahko tudi gošča (čeprav v manjši meri kot
6
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
mladje) negujemo s pomočjo starega sestoja. Poleg naravne poti pa moramo v gošči
opravljati tudi direktne negovalne ukrepe: rahljanje, čiščenje (negativna izbira9),
redčenje (pozitivna izbira), uravnavanje zmesi, ravnanje ostrih robov in varstveni
ukrepi.
 Rahljanje
Rahljanje tako v mladju kot v gošči opravljamo zaradi stabilnosti in
odpornosti prosti zunanjim vremenskim vplivom. Velja pravilo: stojnost
sestojev (tršatost osebkov) ne sme iti na škodo kakovosti sestojev,
pospeševanje kakovosti pa ne na škodo stojnosti. Pri rahljanju skrbimo, da
so osebki iz zgornjega sloja enakomerno razporejeni in da imajo dovolj
prostora za rast in razvoj.
 Čiščenje
Čiščenje je negovalni ukrep, ki sloni na načelih negativne izbire. To
pomeni, da odstranjujemo iz zgornjega sloja gošče osebke z nezaželjenimi
lastnostmi. V gošči so to predvsem izraziti silaki, predrastki, večvrhi in
drugače nekvalitetni osebki in pa grmovne vrste ter ovijalke (gozdni
srobot), ki ovirajo rast in razvoj gošče. Gozdni srobot moramo povleči iz
krošenj dreves in ga zvitega pustiti na tleh. Če ga le porežemo in pustimo
na drevesih, obstaja nevarnost, da pozimi take osebke ali skupine povije ali
polomi sneg, ki se nabere in zadržuje na krošnjah , ovitih s srobotom. Le
izjemoma, ko srobota ne moremo odstraniti iz dreves, se zadovoljimo s
tem, da pri tleh odrežemo vse izmed zelo številnih poganjkov.
 Redčenje
Pozitivna izbira oziroma redčenje si z novejšimi strokovnimi načeli vse
bolj utira pot v goščo. Opazovanja in proučevanja gošč so pokazal, da se
nekatere drevesne vrste zelo zgodaj razsloje in tudi zelo zgodaj pokažejo
svoje gospodarsko zanimive ali nazaželjene lastnosti. K takim drevesnim
vrstam sodijo: veliki jesen, črna jelša, gorski javor in tudi macesen. V
takšnih primerih poteka že v gošči pozitivna izbira: izberemo osebek s
pozitivnimi lastnostmi (izbranec) in mu pomagamo tako, da odstranimo
njihovega konkurenta.
 Uravnavanje zmesi
Pred nego gošče si zamislimo tudi zaželjeno zmes drevesnih vrst v
naslednji razvojni stopnji gozda, to je v letvenjaku (v odstotnih deležih).
Tako lahko pri negi gošče, sledimo temu cilju. Brez jasno postavljenega
cilja ni mogoče negovati gozda. Lastnik gozda bo s ciljem seznanjen pri
pripravi gozdnogojitvenega načrta, vsa potrebna navodila in nasvete za
negovanje pa bo dobil od področnega revirnega gozdarja.
 Ravnanje ostrih robov
Da bi negativne vplive robnih osebkov preprečili, jih prirežemo. Težiti
moramo, da so prehodi iz ene razvojne faze v drugo postopni in ne ostri.
7
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
16. Obrazloži nego letvenjaka in drogovnjaka!
V letvenjaku in drogovnjaku je že jasno izvedena socialna razslojitev sestoja na
zgornji, srednji in spodnji položaj. V zgornjem, to je vladajočem položaju so drevesa,
ki s krošnjo tvorijo streho sestoja. Drevje srednjega položaja se vriva v zgornjega in
tvori nekakšno rezervo. V spodnjem položaju pa je obvladano drevje z zelo skromno
razvito krošnjo. Vse tri vrste drevja imajo svoj pomen in vlogo v gozdnem sestoju. V
zgornjem položaju so v pretežni meri nosilci sestoja. Srednji položaj tvori nekakšno
rezervo, saj drevje iz tega položaja lahko nadomesti drevje v zgornjem. Pri drevju v
razvojnih fazah letvenjaka in drogovnjaka že kažejo kakovostne,pozitivne lastnosti.
Glavno gozdnogojitveno opravilo, ki ga v teh dveh razvojnih fazah sestoja
opravljamo, je pozitivna izbira ali redčenje. Redčenje sloni na načelu, da najprej
izberemo osebke z zaželjenimi lastnostmi (izbranec) in jim pomagamo pri njihovem
nadaljnjem razvoju tako, da odstranimo njihove konkurente. Paziti moramo, da so
izbranci razporejeni enakomerno po vsej površini. S starostjo (debelino in višino)
sestoja se število izbrancev zmanjšuje, v sestoju ostajajo praviloma vse kvalitetnejši
osebki. V razvojni stopnji letvenjaka je še precej več kot 1000 izbrancev, od teh pa jih
dočaka zrelost 200-400.
17. Kakšne lastnosti naj ima izbranec?
Izbranec naj ima naslednje značilnosti:
 ni napadalen od bolezni ali škodljivcev,
 je brez grč ali z zelo malo grčavostjo,
 je brez razpok ali drugih nezaželjenih lastnosti,
 ima pravilno zgradbo branik,
 lesna vlakna potekajo ravno,
 ima dobro ojedritev, oziroma ni črnjave (jedra) pri tistih drevesnih vrstah, kjer
je to napaka,
 ima dobre barve lastnosti.
18. Katere vrste zaščite gozdnega mladja pred divjadjo poznaš?
Pred divjadjo smo prisiljeni varovati povsod tam, kjer zaradi porušenih odnosov v
gozdnem ekosistemu preštevilni rastlinojedci povzročajo na mladju tolikšno škodo, da
je ogroženo doseganje postavljenih gozdnogojitvenih ciljev.
Ločimo dve vrsti zaščite:
a.) površinsko, pri kateri mladje zavarujemo z žično ograjo in
b.) posamično – individualno, pri kateri zavarujemo posamezne osebke mladja.
Ograja mora biti dovolj visoka (pri nas, kjer se srečujemo tako z jelenjadjo, kot s
srnjadjo, vsaj dva metra) in dobro zatesnjena tudi iz spodnje strani. Ogrevanje je
drago, ograja mora stati relativno dolgo obdobje, da vse, tudi počasneje rastoče
drevesne vrste, prerastejo kritično višino. Pri individualni zaščiti varujemo mladje
8
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
pred objedanjem praviloma tako, da zavarujemo terminalne poganjke s kemičnimi ali
mehaničnimi sredstvi. Mehanična zaščita sredstva (plastične kapice, prediva, ipd) V
glavnem opuščamo, v večini primerov uporabljamo kemična sredstva, ki živalim niso
škodljiva. Zaščito opravljamo ob koncu vegetacije, ko je rast zaključena in so v vrhnji
poganjki oleseneli. Ščitimo predvsem umetno osnovane nasade. Če ščitimo sadike
pred drgnjenjem (najbolj ogrožen je macesen), pa moramo divjadi preprečiti dostop z
rogovjem do debelca sadike. To lahko storimo s količki, ki jih zabijemo ob sadiki, ali
pa z mrežastimi tulci.
19. Zakaj obvejujemo gozdno drevje?
Pri iglavcih, pa tudi nekaterih listavcih, se je izkazalo obvejevanje kot učinkovit ukrep
za dvig kakovosti. Brezvejanost je ena od najpomembnejših lastnosti lesa, določa
njegovo uporabnosti in vrednost. Mrtvi del veje pri iglavcih potem, ko se je vrasel ni v
nikakršni organski povezavi z deblom. Ko les razžagamo, se mrtve vraščene veje
pokažejo kot izpadajoče grče. Da bi povečali kakovost lesa, se na najboljših rastiščih
lahko lotimo tudi obvejevanja. Ker je to delo zamudno in seveda drago, obvejujemo le
300 do 500 dreves na hektar in to tisto drevje, ki naj bi ostalo v sestoju do njegove
zrelosti. Prsni premer obvejevanih osebkov naj bi znašal od 10 pa do 15 cm. Ker
stroški močno naraščajo z višino obvejitve in ker je najvrednejši les v spodnjih osmih
do dvanajstih metrih debla, je v večini primerov smotrno, da iz gospodarskih razlogov
obvejujemo vsaj 8 m oziroma največ do 12 m v višino debla.
20. Naštej splošna načela nege mladega gozda!
Začnimo spodaj – pregledujmo pogosto!
Ne vrtnarimo – pustimo vse, kar ne ovira ali ne škoduje!
Izogibajmo se pretiranih posegov – vrnimo se rajši pogosteje!
Ne delajmo nikdar po nekem splošnem receptu (šabloni)!
Ukrepe prilagodimo okoliščinam, ki se pogosto menjajo na vsakem koraku! Kljub
temu pa ne smemo izgubiti izpred oči gospodarskega smotra.
Ne delajmo nikdar s topim in slabim orodjem. Samo ostro in pravilno vzdrževano
orodje omogoča dober in zadovoljiv učinek pri gojitvenih delih!
9
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
VPRAŠANJA IN ODGOVORI GOZDARSKI GOJITELJ/GOZDARSKA
GOJITELJICA – USTNI DEL II
21. Naštej opravila, ki jih je potrebno opraviti pri dnevnem vzdrževanju motorne žage.
22. Naštej opravila, ki jih je potrebno opraviti pri tedenskem vzdrževanju motorne žage.
23. Predstavi debeline pil glede na korak in tip verige motorne žage.
24. Naštej postopke temeljitega brušenja verige motorne žage, podrobno predstavi
postopek nižanja globinskega zoba.
25. Naštej osebna varovalna sredstva gozdarja gojitelja in naštej priključke, ki se lahko
uporablja
na motorni kosi?
26. Naštej dnevni pregled na motorni kosi ter opiši glavna pravila, ki jih moramo
upoštevati pri
brušenju krožnega rezila?
27. Opiši osnovna pravila pri delu z motorno koso?
28. Opiši tehniko dela pri motorni kosi s krožnim rezilom!
29. Naštej osnovna pravila pri delu z višinskih obvejevalnikom?
30. Naštej in pojasni namen uporabe ročnega orodja, ki ga uporablja gozdar gojitelj pri
svojem
delu?
VPRAŠANJA IN ODGOVORI GOZDARSKI GOJITELJ/GOZDARSKA
GOJITELJICA – USTNI DEL II
21. Naštej opravila, ki jih je potrebno opraviti pri dnevnem vzdrževanju motorne žage.
Opravila, ki jih je potrebno opraviti pri dnevnem vzdrževanju motorne žage, so:
-
Kontrola varnostnih elementov na motorni žagi:
- zavora,
- stop stikalo,
- varovalo za plin,
10
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
- lovilec verige.
Čiščenje zračnega filtra ali zamenjava.
Brušenje verige.
Obračanje letve, čiščenje mazalne odprtine in utora letve ter mazanje vodilnega
kolesca
Preverjanje mazanja drsnih površin na letvi ter napetosti verige.
Čiščenje površine (reber) za dovod zraka.
-
22. Naštej opravila, ki jih je potrebno opraviti pri tedenskem vzdrževanju motorne žage.
Opravila, ki jih je potrebno opraviti pri tedenskem vzdrževanju motorne žage, so:
Očistimo hladilna rebra na valju motorja.
Očistimo telo uplinjača in zračno komoro.
Kontrola svečke.
Kontrola zaganjalne naprave (vrvice) in povratne vzmeti.
Po potrebi odstranimo iglo na drsnih površinah letve/meča.
Namažemo iglični ležaj na sklopki.
Kontrola blažilcev vibracij.
-
23. Predstavi debeline pil glede na korak in tip verige motorne žage.
OREGON,HUSQVARNA
KORAK
VERIGE
NOV
POLOVIČNO
OBRABLJEN
REZILEC
REZILEC
3/8
5,5 mm
5,0 mm
0,325
4,8 mm
4,5 mm
STIHL
11
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
KORAK
VERIGE
NOV
POLOVIČNO
OBRABLJEN
REZILEC
REZILEC
3/8
5,2 mm
4,8 mm
0,325
4,8 mm
4,5 mm
24. Naštej postopke temeljitega brušenja verige motorne žage, podrobno predstavi postopek
nižanja globinskega zoba.
Temeljito brušenje verige izvajamo v delavnici. Najpomembnejši postopki temeljitega
brušenja verige so:
-
Očistimo verigo
Utrdimo motorno žago
Poiščemo najkrajši oziroma najbolj poškodovan rezilec
Izberemo pravilno debelino pile
Upoštevamo navodila proizvajalcev glede kotov na rezilcih
Rezilce brusimo iz notranje strani navzven
Levi in desni rezilci morajo ostati enako dolgi in brušeni pod enakimi koti
Globinski zob znižamo po navodilih za brušenje verige
Globinske zobe je potrebno preverjati po vsakem temeljitem brušenju rezilcev. Za nižanje
globinskega zoba uporabljamo šablono, katero postavimo na rezilce tako, da skozi reže na
šabloni pogleda globinski zob. Ta šablona nam določi, koliko bo globinski zob nižji od
rezilca. Ta razlika je odvisna od trdote lesa. Zato je ta razlika za trši les 0,65 mm, za mehkejši
les pa 0,85 mm. Za nižanje globinskega zoba uporabljamo ploščato pilo, ki je obojestransko
nasekana, ob straneh je brez nasekov. S tem je preprečeno, da bi poškodovali pravkar
nabrušen rezilec. Za nižanje globinskega zoba uporabljajmo fino pilo, to je minimalno 24
nasekov na 1 centimeter. Ko je globinski zob dovolj znižan, ga je potrebno še zaoblit oziroma
zbrusit v prvotno obliko (zgornja tretjina ravna, spodnji dve tretjini pa zaobljeni). Z šablono
12
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
je potrebno meriti vsak globinski zob posebej, brušenje pa izvajamo v enaki smeri kot pri
rezilcih verige. Brusimo jih od znotraj navzven.
Pomembno je, da globinskega zoba ne zbrusimo preveč. V tem primeru skrajšamo življenjsko
dobo verige, povečamo nevarnost povratnega udarca, veriga se v rezu ustavlja, spoljne
ploščice se prekomerno obrabljajo na zadnji strani.
25. Naštej osebna varovalna sredstva gozdarja gojitelja in naštej priključke, ki se
uporabljamo pri delu z motorno koso?
Osebna varovalna sredstva pri delu z motorno žago, motorno koso in
višinskim obvejevalnikom je:
-
varovalna čelada z glušniki in mrežico(SIST EN 397, 352, 1731) ali varovalni
vizir pri obžetvi,
varovalno obleko (SIST EN 343),
varovalne hlače (SIST EN 381-5),
varovalne čevlje (SIST EN 345/2),
varovalne rokavice (SIST EN388),
komplet sanitetnega materiala za nudenje prve pomoči
V primeru sadnje, uporabe ročnega gojitvenega orodja in drugih gojitvenih del je potrebno
uporabljati ustrezen kombinezon ali delovne hlače in jakno, rokavice in primerno obutev.
Pri motorni kosi se uporablja naslednje priključke:
-
nitni kolut (za obžetev- samo trava)
noži – tri in štirikraki (za obžetev- vse neolesenele vrste)
krožno rezilo (za rezanje in podiranje tanke drevnine- do 7 cm)
26. Naštej dnevni pregled na motorni kosi ter opiši glavna pravila, ki jih moramo
upoštevati pri brušenju krožnega rezila?
-
kontrola varnostnih elementov na kosi (zaščite za rezilo, varovalo za plin, električno
stikalo)
čiščenje zračnega filtra
kontrola privitosti priključka na glavi kose
13
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
Osnovna pravila pri brušenju krožnega rezila:
-
uporabljamo pilo debeline 5,5 mm
kot brušenja je 15 stopinj
leve rezilce brusimo iz leve strani, desne iz desne strani
vsi rezilni zobje morajo biti enako dolgi - enakomeren pritisk na vse rezilne zobe,
drža pile je pod kotom 90 stopinj, glede na list rezila
27. Opiši osnovna pravila pri delu z motorno koso?
-
pred uporabo preveri privitost priključka (nastavka), poškodovanost rezila ali nožev
ter nastavka za usmerjanja žagovine ali trave,
koso vžigamo vedno na tleh, pri tem pa moramo biti pozorni, da okrog rezila ni
nobene ovire,
pravilna višina višina kose je takrat, ko je glava kose v vzporedna s tlemi in približno
10 cm od tal,
izogibaj se rezanja močno napetih letnih vlaken (napeta veja) - možnost odboja veje,
vedno drži obešeno koso na desni strani telesa in pri delu drži koso z obema rokama,
prepovedano je premikanje pri vrtečem se rezilu,
nikoli ne položimo vrtečega rezilo na tla,
izogibaj se dela v zelo strmem in kamnitem terenu,
pri delu vedno uporabljamo polni plin,
pri podiranju tanjših dreves upoštevaj smer umika kose in telesa.
28. Opiši tehniko dela pri motorni kosi s krožnim rezilom!
Tehnika dela z nastavkom - noži ali nitni kolut:
-
nitni kolut naj se ne dotika tal in v košnji ga držimo pod kotom 10 stopinj,
dolžina reza naj bo 10-12 centimetrov,
pri košnji se izogibaj pričeti s košnjo na sredini ampak začneš vedno iz strani v
pasovih proti sredini,
pri košnji okrog sadik ali dreves, naj zaščita vedno obrnjena proti sadiki in glava kose
naj bo pod kotom obrnjena stran od sadike,
travo kosimo od zunaj navznoter, kosimo iz desne proti levi (delavni gib) – iz leve
proti desni je prazni hod kose,
delavni kot leve roke je med 8 in 12 uro po urinem kazalcu,
izogibaj se dotikanja tal pri praznem hodu trave,
14
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
-
delamo ritmično in pri delu sodeluje celotno telo (ne samo roke).
Tehnika dela z nastavkom – krožno rezilo:
-
-
-
-
-
izogibamo se rezov med 12 in 3 uro po urinem kazalcu (povratni udarec),
delovni pas je med 4 in 5 metrov,
v strmini je lažje delati vzporedno z naklonom kot delo po strmini gor ali dol,
če pričnemo rezati sadiko (do 3 cm) iz leve proti desni (kot rezanja je 15-30 stopinj
navzdol) bo sadika padla na levo stran, rezalni kot je med 3 in 5 uro po urinem
kazalcu,
ko če pričnemo rezati sadiko (do 3 cm) iz leve proti desni (kot rezanja je 15-30 stopinj
navzgor) bo sadika padla na desno stran, rezalni kot je med 3 in 5 uro po urinem
kazalcu,
režemo iz ene strani proti drugi strani sadike je rezalni kot vedno navzgor ali navzdol
med 15-30 stopinj,
če želiš, da sadika pade naprej (do 3cm premera) režemo od spredaj nazaj in ko sadiko
odrežemo rezilo rahlo pomaknemo nazaj (rezalni kot je med 7 in 9 uro po urinem
kazalcu,
pri rezanju debelejših sadik (premer med 3 in 8 centimetrov) je potrebno narediti v
smeri padanja drevesa zarezo (1/3 premera sadike). To izvedemo z levo stranjo rezila
nato pa podžagujemo 1 centimeter višje z desno stranjo krožnega rezila,
pri rezanju grmovja si najprej očistimo okolico grma in tanjše veje okrog grma, nato
pa pričnemo z rezanjem iz sredine navzven in s tem preprečimo stiskanje rezila.
29. Naštej osnovna pravila pri delu z višinskih obvejevalnikom?
-
-
vedno žagamo z polnim plinom,
prepovedano je delati rez z konico letvije,
daljše veje (nad 5m) je potrebno prežagati na polovici,
debelejše veje je potrebno zarezati najprej iz spodnje strani (reza ne smeta biti
vzporedna- spodnji rez naj bo 5cm pomaknjen bolj proti koncu veje), nato pa
prežagujemo iz zgornje strani),
nikoli ne stojimo pod vejo, ki jo želimo prerezati,
višinski obvejevalnik uporabljamo samo za obvejevanje vej nad višino 1,5 metra,
dolžina strclja pri iglavcih naj bo dolga 2 cm, pri listavcih 5 cm.
15
SGLŠ POSTOJNA
Tržaška 36
6230 Postojna
NPK – VPRAŠANJA ZA USTNI DEL PREVERJANJA
30. Naštej in pojasni namen uporabe ročnega orodja, ki ga uporablja gozdar gojitelj pri
svojem delu?
-
eno in dvoročne škarje,
enoročna gojitvena sekira,
vejnik-enoročni, dvoročni in nasadilni vejnik
eno in dvoročni srp,
jiry žaga,
enoročna žaga- lisičji rep in stercikova žaga (ste žaga)
enoročni obvejevalniki
gojitvena motorna žaga,
ponjava za sproščanje obviselih dreves in za privlačevanje in oblikovanje tovora,
opiši katere priključke lahko uporabljamo za delo z motorno koso?
navadna in križna rovnica,
sadilna cev,
kramp.
16