1. No category

Številka: 4/15-13
Datum: 1. 10. 2015
Sodni svet
v prepričanju, da mora izbira najbolj ustreznega kandidata za zasedbo prostega sodniškega
mesta temeljiti izključno na presoji izpolnjevanja z zakonom vnaprej predpisanih kriterijev,
zavedajoč se potrebe po podrobnejši ureditvi postopka za izbiro kandidatov za prosta
sodniška mesta zaradi povečanja enotnosti, predvidljivosti in preglednosti teh postopkov,
upoštevajoč priporočila GRECO v Poročilu o Republiki Sloveniji v zvezi s preprečevanjem
korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih, ki ga je sprejel na 57. plenarnem zasedanju v
Strasbourgu, 15. do 19. oktobra 2012 (četrti krog ocenjevanja),
na podlagi devete alineje prvega odstavka 28. člene Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št.
94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 –
ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15), po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje,
št. 007-922/2012 z dne 29. 9. 2015, na 59. seji dne 1. 10. 2015, sprejme naslednja
MERILA
ZA IZBIRO KANDIDATOV ZA SODNIŠKO MESTO
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto (v nadaljevanju: Merila za izbiro) podrobneje
opredeljujejo kriterije iz prvega odstavka 28. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 –
ZUPPJS15 in 17/15) in urejajo postopek izbire kandidatov.
1
2. člen
Z Merili za izbiro se zagotavlja dostopnost razpisanih prostih sodniških mest pod enakimi
pogoji za vse kandidate z namenom, da se zagotovi izbira kandidata, ki najbolje izpolnjuje
zakonsko določene kriterije.
II. KRITERIJI ZA IZBIRO
3. člen
Kriteriji za izbiro kandidatov za sodniško mesto so opredeljeni v prvem odstavku 28. člena
Zakona o sodniški službi, in sicer so to:
1. delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost
pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost
strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika,
2. osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in
preudarnost,
3. socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in
spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij,
4. sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je kandidat, ki je že sodnik,
do sedaj opravljal naloge vodstvenega mesta.
4. člen
Kriterij delovnih sposobnosti in strokovnega znanja izkazujejo zlasti naslednji pokazatelji:
1. strokovno znanje, ki se primeroma kaže kot
širok obseg in ustrezen nivo strokovnega znanja na pravnem področju, za katerega je
razpisano sodniško mesto,
sposobnost povezovanja znanja z različnih pravnih področij,
poznavanje sodobne računalniške, informacijske in komunikacijske tehnologije,
2. učinkovitost, ki se primeroma kaže kot
sposobnost prepoznavanja prednostnih nalog,
sposobnost strukturiranega dela,
sposobnost načrtovanja in racionalne organizacije dela,
sposobnost obvladovanja delovnih obremenitev,
količina opravljenega dela,
3. sposobnost analitičnega razmišljanja in ustvarjalnega pravnega sklepanja, ki se
primeroma kaže kot
sposobnost hitrega prepoznavanja bistvenih pravnih in dejanskih vprašanj,
sposobnost logičnega sklepanja,
sposobnost celovitega, razumljivega, strnjenega, strukturiranega in prepričljivega
izražanja,
sposobnost razumevanja posledic odločitve,
2
4. sposobnost pisnega in ustnega izražanja, ki se primeroma kaže kot
raba lepe in pravilne slovenščine,
natančno in jasno izražanje,
uporaba ustrezne pravne terminologije.
Izpolnjevanje kriterija delovnih sposobnosti in strokovnega znanja se ugotavlja zlasti ob
upoštevanju kandidatovih:
delovnih izkušenj in dosedanjega dela po opravljenem pravniškem državnem izpitu,
področja dela,
aktivnosti na strokovnem in znanstvenem področju, ki se izkazuje s pridobitvijo
strokovnega ali znanstvenega naziva ter strokovno publicistično dejavnostjo in
uspešno akademsko kariero, s poudarkom na dosežkih s predvidenega področja dela,
sodelovanja v zakonodajnih postopkih in v drugih delovnih skupinah,
mednarodnega sodelovanja,
rednega strokovnega izpopolnjevanja,
pedagoške dejavnosti in mentorstva.
5. člen
Kriterij osebnostnih lastnosti izkazujejo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost,
poleg tega pa primeroma tudi naslednje lastnosti:
sposobnost samostojnega odločanja,
predanost poklicu,
poštenost in pravičnost,
pravni in moralni pogum,
kritična in samokritična presoja,
nepristranskost,
prizadevnost, vztrajnost in natančnost.
6. člen
Kriterij socialnih veščin izkazujejo zlasti naslednji pokazatelji:
1. komunikacijske spretnosti, ki se primeroma kažejo kot
sposobnost prisluhniti različnim stališčem,
sposobnost posredovanja znanja in izmenjave izkušenj,
sposobnost poravnavanja,
jasna, razumljiva in spoštljiva komunikacija,
2. spretnost obvladovanja konfliktnih situacij, ki se primeroma kaže kot
ohranjanje mirnosti in zadržanosti,
obzirno ravnanje,
3. spoštljiv odnos do udeležencev postopka, sodelavcev in drugih ter varovanje
njihovega osebnega dostojanstva.
3
III. POSTOPEK
7. člen
V izbirnem postopku se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje del in nalog na
razpisanem sodniškem mestu.
Presoja usposobljenosti kandidata za opravljanje del in nalog na razpisanem sodniškem
mestu se ugotavlja z vpogledom v listinsko dokumentacijo, lahko pa tudi s preizkusi
strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za
opravljanje sodniške službe, psihološkimi preizkusi ter z razgovorom.
Izbirni postopek se lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo.
Za vodenje posamezne faze izbirnega postopka lahko Sodni svet imenuje strokovno
komisijo.
8. člen
Kandidati za sodniško mesto lahko vložijo prijavo na obrazcu za prijavo, katerega del je
samoocenjevalni vprašalnik, ki je priloga Meril za izbiro in je objavljen na spletni strani
Sodnega sveta. Prijavi morajo kandidati priložiti življenjepis z dokazili o izpolnjevanju
splošnih in posebnih pogojev za izvolitev oziroma imenovanje na razpisano sodniško mesto,
lahko pa tudi en primer svojega strokovnega pisnega dela ter druga dokazila, ki izkazujejo
izpolnjevanje predpisanih kriterijev.
Za kandidate, ki že opravljajo sodniško službo, Sodni svet pridobi ocene sodniške službe in
podatke iz centralne kadrovske evidence, navedene v tretjem odstavku 78. člena Zakona o
sodiščih.
9. člen
Sodni svet v prvi fazi izbirnega postopka ugotovi, ali so vsi prijavljeni kandidati vložili
pravočasne in popolne prijave ter ali izpolnjujejo pogoje za izvolitev oziroma imenovanje na
razpisano sodniško mesto.
10. člen
V drugi fazi Sodni svet na podlagi vpogleda v listinsko dokumentacijo ugotavlja, kateri od
prijavljenih kandidatov najbolje izpolnjujejo kriterije za izbiro.
Pri kandidatih, ki so že izvoljeni v sodniško funkcijo, se izpolnjevanje vseh kriterijev za
izbiro ugotavlja zlasti na podlagi dejstev in ugotovitev, ki izhajajo iz ocen sodniške službe
ter ob upoštevanju doseženega sodniškega naziva.
Pri kandidatih, ki še niso bili izvoljeni v sodniško funkcijo, se izpolnjevanje vseh kriterijev
za izbiro ugotavlja zlasti na podlagi navedb in dejstev, ki izhajajo iz prijave z izpolnjenim
samoocenjevalnim vprašalnikom ter prilog.
4
11. člen
Sodni svet lahko za ugotovitev, kateri od prijavljenih kandidatov najbolje izpolnjujejo
kriterije za izbiro, v vsaki fazi postopka opravi preizkuse strokovnega znanja, osebnostnih
lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebne za opravljanje sodniške službe ter psihološke
preizkuse.
Odločitev o opravljanju preizkusov iz prejšnjega odstavka sprejme Sodni svet s sklepom, v
katerem določi:
vrsto preizkusa, ki se bo opravljal,
način preizkusa,
vsebino preizkusa,
imenuje člane strokovne komisije oziroma določi izvajalca preizkusov.
Sodelujoči v preizkusnem postopku so dolžni varovati izpitno tajnost.
12. člen
S kandidati, ki jih Sodni svet uvrsti v ožji izbor ter kandidati, ki jih kot najustreznejše
navede predsednik sodišča (peti odstavek 16. člena Zakona o sodniški službi), Sodni svet v
naslednji fazi postopka lahko opravi ustni razgovor, na katerem je lahko navzoč predsednik
sodišča, na katerem je razpisano prosto sodniško mesto.
Sodni svet s kandidati lahko opravi strukturirani razgovor, na katerem kandidat odgovarja na
vprašanja s predvidenega področja dela, vprašanja s področja etike in integritete ter
splošnega poznavanja delovanja sodstva.
Vprašanja iz teh treh sklopov pripravi predsednik Sodnega sveta in so enaka za vse
kandidate. Glede na predloženo pisno gradivo ter potek razgovora lahko predsednik in člani
Sodnega sveta ter predsednik sodišča, na katerem je razpisano prosto sodniško mesto,
kandidatom zastavijo še druga vprašanja.
13. člen
V zadnji fazi postopka vsak član Sodnega sveta med kandidati, ki so se uvrstili v ožji izbor,
podpre največ tri, ki jih šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega sodniškega mesta in
svoj izbor ustno obrazloži.
14. člen
Člani Sodnega sveta glasujejo o treh kandidatih, ki so prejeli največje število podpor, začeto
s kandidatom, ki je dobil največje število podpor.
Če nobeden od teh kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine (8 glasov), se opravi
novo glasovanje. V nov krog glasovanja se uvrstita kandidata, ki sta dobila največje število
glasov.
5
Izbran je kandidat, ki je v zadnjem krogu glasovanja dobil potrebno število glasov.
15. člen
O poteku izbirnega postopka za izbiro kandidata za sodniško mesto Sodni svet pripravi
poročilo.
16. člen
Če v Merilih za izbiro ni drugače določeno, se v postopku za izbiro kandidatov za sodniško
mesto uporabljajo določbe Poslovnika Sodnega sveta.
VI. KONČNA DOLOČBA
17. člen
Merila za izbiro se objavijo na spletni strani Sodnega sveta in začnejo veljati z dnem objave.
Predsednica Sodnega sveta
dr. Mateja Končina Peternel, l. r.
6