Premogovnik ŠEGA
Prve podatke o premogovniku Šega zasledimo v Napoleonovih časih, ko so tukaj
premog kopali Francozi. Premog je bil znan kot dober kovaški premog z visoko
kalorično vrednostjo. V času od leta 1912 do 1918 je bilo zaposlenih od štiri do
šest rudarjev. V času stare Jugoslavije od leta 1924 do 1934 je bilo v rudniku zaposlenih 10 rudarjev, leta 1934 pa
so rudnik začasno zaprli. Bil je v zasebni lasti kmeta Antona Žnidarja. Med drugo svetovno vojno so ga izkoriščali
Nemci. Leta 1954 je rudnik znova oživel pod imenom Rudnik črnega premoga Makole s sedežem podjetja v Makolah.
Podjetje se je ukvarjalo s pridobivanjem in prodajo črnega premoga, kamenja, gramoza, peska in apna. Premogovnik v Makolah je zajemal sektorja Šega in Hrastovec-Kleče.
Za raziskave rudnika niso namenjali časa in denarja, zato je rudnik v 60. letih preteklega stoletja deloval s prenizko
prodajo in so ga leta 1963 zaprli. Nahajališči premoga v Šegi in Hrastovcu-Klečah sodita v dravinjski premogovni
pas. V tem pasu je veliko majhnih nahajališč. Premog najdemo v srednjemiocenskih plasteh (20 milijonov let) blizu
stika s permskim apnencem (280 milijonov let). Sklepajo, da je premog oligocenske starosti (28 milijonov let). Premog, ki so ga kopali, so imenovali črni, čeprav je bil rjavi. Zagotavljal je kalorično vrednost kar 7.000 kalorij, zato so
ga v metalurgiji uporabljali za koksanje in kovaštvo.
Delovni čas je trajal osem ur od vstopa v rov ali jašek in do izhoda na površje. Če so delavci delali v jami z več kot 30 stopinjami ali če je bilo delovno okolje zelo mokro, so imeli 6-urni delovni čas. Delali so v treh izmenah. Med delom jim je pripadal 15-minutni odmor. Imeli so tudi letni dopust, ki so ga smeli
koristiti šele po 11 mesecih neprekinjenega dela. Rudarji so imeli dela prost dan 4. decembra. Takrat goduje Sveta Barbara, zavetnica rudarjev in vseh, ki
delajo pod zemljo. V kapelici Sveta Barbare je vsako leto 4. 12. maša posvečena klečkim rudarjem.
1
V premogovniku Šega je bilo leta 1954 zaposlenih približno 40 rudarjev, pozneje pa se je njihovo število še zviševalo. V
premogovniku so se lahko zaposlile osebe, ki so dopolnile 18 let. Nanovo zaposleni so morali opraviti poskusno dobo,
pripravništvo pa je trajalo največ tri leta. Po tem času so opravljali strokovni izpit, s katerim so se usposobili za samostojno delo. Po treh letih dela so delavci lahko opravljali izpit za pomožnega kopača, po petih letih za kopača in po 10 letih
izpit za strelca. V premogovniku so bil zaposleni tudi kovači, ki so skrbeli za popravilo orodja in koles. Premog so skladiščili pri vhodu v glavni rudnik. Tam so bile postavljene lesene barake. Zunaj rudnika so bile zaposlene tudi ženske, ki so
sejale premog.
2
3
4
5
6
7
Po izjavah nekdanjih delavcev rekonstruirana skica jamskih prostorov rudnika v Makolah (vir: Zgodovinski arhiv na Ptuju, 54, št. 8); 2 Rudar Simon Stojšek v
premogovniku (vir: izvirnik fotografije hrani Anica Žnidar); 3 Prvi direktor, obratovodja in predsednik delovnega sveta rudnika Šega (Joža Kitak, Viktor Žnidar,
g. Sahelšek); 4 Ob dnevu rudarskega praznika leta 1955; 5 Na fotografiji je rudar Anton Žnidar, oblečen v rudarsko obleko; 6 Delavci kolektiva rudnika Šega 3.
julija, tj. ob rudarskem prazniku; 7 Jamski voziček za prevoz premoga
1