POHORSKO SRCE - Občina Zreče
Poštnina plačana pri SRCE pošti 3214 Zreče POHORSKO POHORSKO SRCE JAVNO GLASILO OBČINE ZREČE 11 2014 LETNIK VI LETO 2014 ŠTEVILKA 11 1 POHORSKO SRCE VSEBINA UVODNIK 3 URADNE OBJAVE OBČINSKE UPRAVE 4 Lokalne volitve v Občini Zreče mandat 2014–2018 4 UVODNIK POHORSKO SRCE BESEDA UREDNICE Cenjene bralke in cenjeni bralci! Kotiček za ponovno uporabo 6 v Zbirnem centru Zreče Nov obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki 7 Znotraj utripa POHORSKO SRCE Prodna pregrada na Sopočnici v Boharini 8 Avtomatski eksterni defibrilatorji v naši občini 8 Varne točke Unicefa v Zrečah 9 Odprtje poslovilne vežice na Gorenju 10 Prejeli smo zlati kamen 10 Planetu Zemlja prijazna občina 11 Na obisku pri županu 12 Občinski redarji merijo hitrost 12 AKTUALNO 13 JAVNI ZAVODI 14 POHORSKO SRCE VABI 18 Urška Firer Rogla je pripravljena na novo smučarsko sezono 20 PODJETNIŠKI UTRIP Podeljenih že 121 znakov kakovosti Okusi Rogle 22 INTERVJU David Burbidge – večni popotnik in prijatelj Zreč ZANIMIVOSTI 25 REŠI ME 29 IZ ZGODOVINE 30 Smo v prazničnem decembru, mesecu, ko se ozremo nazaj in razmislimo, kaj vse smo doživeli, naredili, spremenili in dosegli v preteklem letu. Naj vas ob razmisleku spremlja javno občinsko glasilo Pohorsko srce. Pred vami je že enajsta številka. Tokratna izdaja je bogata z zanimivimi zgodbami, ki so zaznamovale drugo polovico leta. Gre za uspešne zgodbe, saj je naša izbrana tema prav uspeh. In kdo je lahko uspešen? Verjetno tisti, ki ve, kam je namenjen. Uspeh je že sama pot, ki nas pripelje do cilja. Zato je dobro, da si ob koncu letošnje poti zastavimo nove cilje. Z vami bomo delili uspešne zgodbe naših občanov. Začeli bomo pri najmlajših v vrtcu, kjer se je zaključila energetska sanacija objekta. Obiskali smo tudi osnovno šolo, ki se je odela v žive barve, in srednjo šolo, ki se lahko pohvali z novim programom gastronomsko-turistični tehnik. Da je življenje v naši občini kakovostno, kažeta pridobljena dosežka, in sicer certifikat zlati kamen in naziv Planetu Zemlja prijazna občina. V rubriki Podjetniški utrip boste prebrali, kdo so dobitniki znaka kakovosti Okusi Rogle. In prav Rogla je pravi raj za ljubitelje zimskih športov in prostor, kjer se bodo v zimskem času odvijali številni dogodki. Podrobneje o zimskih radostih na Rogli v rubriki Pohorsko srce vabi. Tudi tokrat nismo izpustili zgodb naših prostovoljcev, ki smo jim namenili celo več strani. Veseli smo njihovega odziva in prispevkov. Če želite sodelovati z nami in deliti svoje zgodbe z bralci javnega občinskega glasila Pohorsko srce, lahko svoj prispevek pošljete na elektronski naslov: urska. [email protected]. Za konec še nekaj besed o jubilejih. Letos obeležujemo 100. obletnico zaprtja rudnika in rudniške proge v Radani vasi. Od septembra potekajo številni dogodki, povezani s šolstvom v naših krajih, saj bomo v naslednjem letu praznovali 200-letnico šolstva na zreškem. Več o tem si lahko preberete na zadnji strani. V prihajajočem letu bomo praznovali 20-letnico občine Zreče in 10-letnico pobratenja z mestom Sedberghom na severu Anglije. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z večnim popotnikom in s prijateljem Zreč, Davidom Burbidgem. Nikar ne pozabite nagradne križanke. Če ste morebiti bili izžrebani in ste prejemnik nagrade, lahko preverite na strani Reši me. Vse od naštetega in še veliko več vas čaka v tokratnem glasilu. Preživite praznične dni čim lepše in v dobri družbi. Vabljeni, da se udeležite dogodkov Veselega decembra na ploščadi pred Termami Zreče, kjer je že odprto drsališče. V novem letu pa vam želim veliko zdravja, sreče in uspehov! Urška Firer, odgovorna urednica Ob 100-letnici zaprtja rudnika in rudniške proge v Radani vasi 32 SPORED PRIREDITEV 2015 naslovna – Dedek Mraz; spodaj od leve proti desni – Predstavniki Via Sancti Martini, Prostovoljci RK Zreče, 200 let šolstva, Zasaditev jablane prijateljstva POHORSKO SRCE – JAVNO GLASILO OBČINE ZREČE: BREZPLAČNI IZVOD Izdajatelj: Občina Zreče UREDNIŠKI ODBOR: Urška Firer – odgovorna urednica, člani: Martin Mrzdovnik, Aleksandra Godec Mavhar, Jolanda Laubič, Danijel Leva Bukovnik LEKTORIRANJE: NemšKOREKT, Andreas Weiss, s.p. GRAFIČNO OBLIKOVANJE: Novice d. o. o., Slovenske Konjice TISK: Grafika Gracer, d. o. o., Celje 2 FOTO: Zdravko Ivačič, Jure Mernik, Urška Firer, Arhiv Občina Zreče, Arhiv Vrtec, OŠ, SPSŠ Zreče, Martin Mrzdovnik, Unior, d. d., Program Turizem, David Burbidge, Barbara Grm, Andreja Tomašić, OK Swatycomet Zreče, Tatjana Kotnik, Jože Gumzej, Danijel Leva Bukovnik. NAKLADA: 2100 izvodov LETO: 2014 11 2014 11 2014 3 POHORSKO SRCE LOKALNE POHORSKO SRCE OBČINSKE UPRAVE LOKALNE VOLITVE V OBČINI ZREČE MANDAT 2014–2018 Lokalne volitve za župana, člane občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti v zreški občini so potekale v nedeljo, 5. 10. 2014. Poročilo Občinske volilne komisije Občine Zreče o izidu volitev so pred prvo konstitutivno sejo Občinskega sveta Občine Zreče prejela vsa gospodinjstva. Volilna opravila za izvedbo lokalnih volitev so se začela 21. 7. 2014 in končala 9. 10. 2014, to je z dnem, ko je Občinska volilna komisija Občine Zreče sprejela končna poročila o izidu volitev za župana, člane občinskega sveta in člane svetov krajevnih skupnosti. Vključenih je bilo 193 kandidatov, 20 predstavnikov kandidatur in 93 članov volilnih organov. Veliko volivcev je sodelovalo pri določanju kandidatur. Na letošnjih lokalnih volitvah je imelo pravico glasovati 5.300 upravičencev, udeležilo pa se jih je 2.447 ali 46,17 %, kar je manj kot leta 2006, ko je volilna udeležba bila 46,29 %. Tokratna udeležba je bila veliko manjša v primerjavi z letom 2002, ko je le-ta znašala 74,85 %. Rezultati volitev po krajevnih skupnostih Krajevna skupnost Zreče Stranice Gorenje Dobrovlje Skomarje Resnik Število upravičencev 3166 980 593 305 147 109 Volivci so na volitvah izmed treh predlaganih kandidatov za župana z 62,88 % znova izvolili mag. Borisa Podvršnika. Za župansko mesto sta se potegovala še Špela Sovič, ki jo je podprlo 25,76 % volilnih upravičencev, in Zdenko Kovačec z 11,36 % podpore volilnih upravičencev. Za volitve članov v Občinski svet Občine Zreče je bilo vloženih šest list, na katerih je bilo skupaj 84 kandidatov, od tega 40 žensk (48 %). Mandate v občinski svet je dobilo pet list kandidatov. Lista NSi Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, po d‘Hondtovem količniku, ki se v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah uporablja za deV občinski svet je izvoljenih 8 moških in 8 žensk. Leta 2002 je bilo v omenjeni organ izvoljenih 14 moških in 2 ženski, leta 2006 12 moških in 4 ženske, leta 2010 pa 12 moških in 4 ženske. Razlog za večjo zastopanost žensk je bilo tudi dejstvo, da so bile letošnje kvote zastopanosti po spolu povečane na 40 %. V sedanji občinski svet so bili izvoljeni svetniki, ki so zastopali interese občanov že v preteklih obdobjih: Emilijan Fijavž, Marija Jevšenak, Aleksandra Kosevski Kolar, Jožef Košir, Jolanda Potočnik, Mateja Pučnik, Drago Šešerko, Domen Vogelsang in župan mag. Boris Podvršnik. Sedem svetnikov, ki po vedenju občinske volilne komisije do sedaj funkcije svetnika v zreški občini še niso opravljali, je bilo imenovanih z list: SDS Carmen Merčnik, ki je tudi najmlajša svetnica v sedanji sestavi občinskega sveta; SMC Špela Sovič, Matej Kokol, Saša Kotnik Hren in Žiga Obrovnik; z liste SLS pa Ervin Gričnik in Tina Jerše Lužnik. Povprečna starost članov, ki so delo svetnika že opravljali, je 54 let, novoizvoljenih, ki dela svetnika še niso opravljali, pa 38 let. Magister Boris Podvršnik je kandidiral za občinskega svetnika in župana ter se po potrditvi mandatov odločil, da bo znova vodil Občino Zreče. Iz razloga nezdružljivosti funkcij mu je prenehal 4 Udeležba v % 46,24 37,76 51,10 53,12 56,46 59,63 Foto: Jure Mernik, Novice litev mandatov v občinski svet, ni uspela dobiti nobenega mandata. Mandati po listah Lista kandidatov Število mandatov SDS 6 SMC 4 DeSUS 2 SD 2 SLS 2 Novoizvoljeni člani Občinskega sveta Občine Zreče v mandatnem obdobju 2014–2018: (stojijo od leve prosti desni: Drago Šešerko, Ervin Gričnik, Jožef Košir, Jolanda Potočnik, Emilijan Fijavž, Saša Kotnik Hren, Domen Vogelsang, Matej Kokol, Žiga Obrovnik; sedijo od leve proti desni: Tina Jerše Lužnik, Aleksandra Kosevski Kolar, Marija Jevšenak, mag. Boris Podvršnik – župan, Mateja Pučnik, Carmen Merčnik, Špela Sovič). Od 20. 10. 2014 do 24. 10. 2014 so potekale konstitutivne seje svetov krajevnih skupnosti, na katerih so bili izvoljeni predsedniki Svetov krajevnih skupnosti Dobrovlje, Gorenje, Resnik, Skomarje, Stra- Novoizvoljeni predsedniki in podpredsedniki po krajevnih skupnostih mandat za člana Občinskega sveta Občine Zreče: ta bo najverjetneje prešel na naslednjega kandidata z liste SDS Štefana Kronekerja. Interese zreških občank in občanov bodo v mandatnem obdobju 2010–2014 zastopali naslednji svetniki: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Jožef Košir Marija Jevšenak Boris Podvršnik Mateja Pučnik Drago Šešerko Aleksandra Kosevski Kolar Emilijan Fijavž Carmen Merčnik Špela Sovič Matej Kokol Saša Kotnik Hren Žiga Obrovnik Ervin Gričnik Tina Jerše Lužnik Domen Vogelsang Jolanda Potočnik nice in Zreče. Trije člani Občinskega sveta Občine Zreče so bili hkrati izvoljeni tudi v svete krajevnih skupnosti. Predsednik KS Stranice, Emilijan Fijavž, je tudi svetnik Občinskega sveta Občine Zreče. DeSUS DeSUS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SMC SMC SMC SMC SLS SLS SD SD 11 2014 KS DOBROVLJE Predsednik: Podpredsednik: Bojan Napotnik Ivan Hrovat KS SKOMARJE Predsednica: Podpredsednik: Marija Magda Drozg Mirko Beškovnik KS GORENJE Predsednik: Podpredsednica: Marjan Hren Ema Šloser KS STRANICE Predsednik: Podpredsednik: Emilijan Fijavž Drago Rošer KS RESNIK Predsednik: Podpredsednik: Borut Pačnik Janez Kovše KS ZREČE Predsednik: Podpredsednik: Slavko Kejžar Marijan Jelenko Na odločitve Občinske volilne komisije Občine Zreče v postopku potrjevanja kandidatur ni bilo vloženih pritožb. Na odločitev občinske volilne komisije je bil od kandidata na listi NSi -Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka gospoda Franca Štavbeta vložen ugovor na delo volilnih organov med izvedbo glasovanja. Ugovor je bil vložen prepozno, po izteku zakonskega roka, zato ga je komisija kot prepoznega zavrgla. nedoločeno število mandatov. Po preučitvi pritožbe in posvetovanju z občinsko volilno komisijo je Občinski svet Občine Zreče odločil, da je pritožba neutemeljena, saj ni bila podprta z niti eno konkretno navedbo oziroma dokazom o morebitnih kršitvah. Do prve konstitutivne seje občinskega sveta je novoizvoljeni Občinski svet Občine Zreče prejel pritožbo gospoda Franca Štavbeta zoper odločitev občinske volilne komisije o potrditvi mandatov v Občinski svet Občine Zreče, in sicer zaradi utemeljenega suma o točnosti volilnih rezultatov. Pritožba je bila vložena na Občinska volilna komisija Občine Zreče novoizvoljenim članom iskreno čestita k izvolitvi v najpomembnejše organe Občine Zreče. 11 2014 Prepričani smo, da so bile lokalne volitve izpeljane korektno in v skladu z veljavno zakonodajo. Občinska volilna komisija Občine Zreče 5 POHORSKO SRCE URADNE OBJAVE Kotiček za ponovno uporabo v Zbirnem centru Zreče POHORSKO SRCE OBČINSKE UPRAVE Nov obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki Oblikovanje cen ravnanja s komunalnimi odpadki določa republiška Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na podlagi katere je Občinski svet Občine Zreče na 24. redni seji dne, 3. 9. 2014, sprejel Elaborat o oblikovanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Zreče. S sprejemom elaborata se spreminjajo način obračuna in cene rav- nanja s komunalnimi odpadki pri fizičnih osebah (pri pravnih osebah se spreminjajo samo cene). Nov obračun temelji na podlagi volumna zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostosti odvoza. Nove cene za individualna gospodinjstva pri pogostosti odvoza na tri tedne Odpadki lahko postanejo surovine, če jih pravilno ločujemo in z njimi gospodarno ravnamo. Septembra 2014 smo v Zrečah odprli sodobni zbirni center. Gre za občinsko infrastrukturo, opremljeno za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih, pa tudi nevarnih odpadkov. Nahaja se na območju bivšega kamnoloma (Trunkl), kjer je tudi namenski prostor za zbiranje pohištva, oblačil in tekstila in podobno. Na evropski ravni so zahtevani visoki cilji za recikliranje odpadkov za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo. Le-to nudi nova delovna mesta in krepi razvoj lokalnega okolja. Komisija (EU) je sprejela predloge, s katerimi želi pospešiti krožno gospodarstvo in recikliranje odpadkov, s čimer se bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov. V skladu z načrtovanimi ukrepi bo treba do leta 2030 reciklirati 70 % komunalnih odpadkov in 80 % odpadne embalaže, od leta 2025 pa bo odpadke, ki se lahko reciklirajo, prepovedano odlagati na odlagališčih. Razlog za vzpostavitev kotička ponovne uporabe v Zbirnem centru Zreče Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih določa obvezno izvajanje ponovne uporabe in uporabo odpadkov kot virov. Upoštevati moramo prednostni vrstni red zakonodaje in politike preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njim: • • • • preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava le-teh za ponovno uporabo, recikliranje, druga predelava odpadkov, npr. energetska predelava, • odstranjevanje odpadkov. V direktivi o odpadkih je nakazano, da se bo tudi Slovenija morala približati »družbi recikliranja«, tako da se bo izogibala nastajanju odpadkov in jih uporabljala kot vire. Zato je nujna opredelitev vloge Zbirnega centra za zagotavljanje priprave odpadkov za ponovno uporabo. Kotiček za ponovno uporabo deluje v sodelovanju s podjetjem Saubermacher Slovenija in Centrom ponovne uporabe na obstoječi lokaciji Zbirnega centra Zreče. V namenskem kontejnerju so nameščeni in označeni tipski zabojniki za zbiranje izdelkov, ki bodo prepoznani za nadaljnjo uporabo, kar bo prispevalo k zmanjšanju odpadkov. Na vidnem mestu so slikovno prikazane skupine izdelkov, ki so primerni za ponovno uporabo. Tip in volumen Cena Minimalna osnova Vrečka 40 l 3,8911 EUR/mesec Gospodinjstvo z 1 članom Vrečka 80 l 7,7821 EUR/mesec Gospodinjstvo z 2 članoma Zabojnik 120 l 11,6732 EUR/mesec Gospodinjstvo s 3 ali z več člani Zabojnik 240 l 23,3464 EUR/mesec Nov obračun se uporablja od 1. 10. 2014. Nove cene za gospodinjstva v večstanovanjskih objektih Tip in volumen Skupine izdelkov, primernih za ponovno uporabo Cena Odvoz na teden Odvoz na dva tedna Odvoz na tri tedne Zabojnik 660 l 196,3841 EUR/mesec 98,1921 EUR/mesec 64,2025 EUR/mesec Zabojnik 770 l 229,1148 EUR/mesec 114,5574 EUR/mesec 74,9029 EUR/mesec Zabojnik 1100 l 327,3070 EUR/mesec 163,6535 EUR/mesec 107,0042 EUR/mesec Vse cene so brez DDV. Manjše večstanovanjske stavbe (Mladinska ulica 1, 2, 3 in 4, Loška Gora pri Zrečah 5) se obravnavajo kot individualna gospodinjstva. Z zbiranjem tovrstnih izdelkov podpiramo nastanek novih delovnih mest v lokalnem okolju in socialno podjetništvo, saj Center ponovne uporabe v ta namen zaposluje težje zaposljive osebe in jim omogoča poklicno rehabilitacijo. Zaradi slabega ločevanja komunalnih odpadkov je pri večstanovanjskih objektih postavljenih preveč zabojnikov za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, kar ob tedenskih odvozih predstavlja precej višji strošek na gospodinjstvo, kot je sedaj. Ker si v družbi Saubermacher Slovenija prizadevamo, da ne bi prišlo do nepotrebnih obremenitev naših uporabnikov, bomo med 1. 10. 2014 in 31. 12. 2014 v večstanovanjskih stavbah obračunavali cene, ki so oblikovane za 17 odvozov na leto (tritedenski ritem odvozov), čeprav bomo zagotavljali sprotno odvažanje mešanih komunalnih odpadkov na podlagi tedenskih odvozov. Zaradi navedenega ZIMSKI DELOVNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA sreda: 12.00-16.00 sobota: 8.00-12.00 Režijski obrat Občine Zreče 6 11 2014 11 2014 vsa gospodinjstva pozivamo, da svoje odpadke ločujejo v skladu z našimi navodili in tako zmanjšajo volumen zabojnikov za mešane komunalne odpadke ter prispevajo k znižanju stroškov ravnanja z odpadki. Od 1. 1. 2015 bomo stroške obračunavali na podlagi števila postavljenih zabojnikov za mešane komunalne odpadke, njihovih volumnov in števila odvozov. K tem stroškom bomo prišteli še stroške ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki. Kako pravilno odlagati odpadke v pravilne zabojnike? Navodilo za pravilno ločevanje odpadkov najdete na spletni strani www.saubermacher.si Pri pobiranju mešanih komunalnih odpadkov ugotavljamo, da so v zabojnikih tudi biološko razgradljivi odpadki, deli pohištva, elektronske naprave, kartonske škatle, plastenke ipd. To so odpadki, ki sodijo v druge zabojnike ali v zbirni center. Naprošamo vas, da pri odlaganju bioloških odpadkov le-te iztresete v rjavi zabojnik, PVC vrečko pa odložite med mešane komunalne odpadke. Kartonske škatle raztrgajte in jih odložite v zabojnik za zbiranje papirja. Plastenke in pločevinke izpraznite, stisnite in odložite med mešano embalažo. Za dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo na telefonski številki 02/620 23 00. z a ži v l j e nj a vr e d n o oko l j e Sl o v eni j a 7 POHORSKO SRCE OBČINSKE UPRAVE Prodna pregrada na Sopočnici v Boharini Varne točke Unicefa v Zrečah Potok Sopočnica je levi pritok Dravinje, ki izvira na nadmorski višini 1200 m in se izliva v Loški Gori na nadmorski višini 443 m v Dravinjo. Sopočnica je hudournik, ki nosi večje količine plavljenega materiala, ki se na izlivnem območju, kjer se vzdolžni padci nivelete dna in hitrosti vodnega toka zmanjšajo, odlagajo in zapirajo pretočni profil struge. Varne točke so različni javni prostori, kot so knjižnice, zavarovalnice, lekarne, cvetličarne, mladinski centri, trgovine, vulkanizerski servisi in podobno. V njih so prisotni ljudje, ki otrokom nudijo trenutno zaščito, pomoč, ali zgolj nasvet v stiski. Usposobljeni so pomagati otrokom, saj so se udeležili posebnega izobraževanja, ki ga zanje organiziramo v Unicefu Slovenija. Zaradi tega se je pojavila potreba po gradnji prodne pregrade, ki bo preprečevala odlaganje naplavin na celotnem izlivnem odseku in jih bo zadržala na enem mestu, kjer bo njihovo čiščenje olajšano. Varne točke se nahajajo ob šolskih poteh, saj se medvrstniško nasilje največkrat dogaja okoli šole in na poti v šolo, ko je nadzor odraslih manjši. Otroci lahko Varne točke prepoznajo po posebni nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu na vidnem mestu. Nanje jih opominjajo tudi šolski urniki, informativne zloženke z zemljevidi in s plakati. Do realizacije projekta je prišlo v letošnjem letu, ko je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje dne, 4. 8. 2014, objavilo obvestilo o oddaji javnega naročila za izvedbo projekta. Med tem časom je Občina Zreče pridobila PGD dokumentacijo. Prav tako je naročila parcelacijo na zemljišču, potrebnem za izgradnjo prodne pregrade. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je nato odkupilo potrebne parcele. Varne točke pomagajo otrokom, če so žrtve nasilja med vrstniki, če imajo težave v družinskem okolju, če potrebujejo pomoč pri domači nalogi, morebiten obliž na rano, če ne morejo priti domov, če so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši, ali pa potrebujejo zgolj pozornost in prijazen pogovor. Izvajalec del, kot ponudnik z najnižjo ceno, je podjetje Gradnje Marguč iz Slovenskih Konjic. Vrednost investicije znaša 80.500,00 EUR. Andrej Furman 1. 1. Kea, d. o. o, poslovna enota Zreče, Kovaška cesta 37, Zreče 17 2. Župnijski urad Zreče, Šolska cesta 1, Zreče 3. Osnovna šola Zreče, Šolska cesta 3, Zreče 19 20 21 22 4. TIC Zreče, Cesta na Roglo 13 b, Zreče blja Lju c. nsk ka rig eb 2. 5. Splošna Knjižnica Slovenske Konjice, enota Zreče, Cesta na Roglo 11 i, Zreče C. ovš 13 e c. 1 12 15 ka c. Podutiš 5 Der dn iko va c. čeva Vo 8 ška 4. lov ul. 9 c. 4 13 Drenik ova c. 5. 3 va 2 vedo Med c. . c ška lov Ce 2014 Kava bar DAMA, Ulica bratov Babnik 10 OVS KIDS , Cesta Ljubljanske brigade 33 Okaidi, Cesta Ljubljanske brigade 33 MODIANA ŠIŠKA, Cesta Ljubljanske brigade 33 PARFUMERIJA BEAOTIQUE, Cesta Ljubljanske brigade 33 6 14 11 Ce 7 a c. ikov 11 MKL, Knjižnica Šentvid, Prušnikova 106 7.Frizerski Pekarna d. o.Selanov o., Cesta salonTežak, Anamarija, trg 3 na Roglo 4, Zreče ŠIŠKA 10 Vodn Alja Otavnik, vodja projekta pri Unicefu 6.ŠENTVID Lekarna Zreče, Cesta na Roglo 9, Zreče ad 3. 18 6. Dorijan Zabukovšek in Štefan Posilovič 2014 ŠIŠKA Adriatic Slovenica poslovna enota, Celovška cesta 206 Patrick Sport , Celovška 34 Cvetličarna Klivija, Milana Majcna 17 M Hotel, Derčeva 4 UNICEF Slovenija, Pavšičeva 1 CSD Šiška, Celovška 150 Policija Šiška , Podutiška 88 Lekarna Sanofarm, Celovška 142 Cvetličarna Gardenia, Celovška 117 Trgovina Skokica, Vodnikova 187 ČMC Šiška, Tugomerjeva 2 MKL, Knjižnica Šiška, Trg Komandanta Staneta 8 Gibko bar, Drenikova 32 dm drogerie markt, Celovška c. 150 dm drogerie markt, Trg komandanta Staneta 8 ZREČE 16 Cel V Sloveniji je 581 Varnih točk. V dvanajstih letih so zaživele že v 31 krajih po Sloveniji: Celju, Cerknem, Cerkvenjaku, Domžalah, Idriji, Izoli, Kamniku, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Medvodah, Mengšu, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Piranu, Rušah, Sežani, Slovenski Bistrici, Radljah ob Dravi, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Trbovljah, Trzinu, Velenju, Vojniku, Vrhniki, Zagorju, Zrečah in Žalcu. Vedeti moramo, da so AED enote le pomoč lokalni skupnosti in NMP Slovenske Konjice. Osnovne naloge in pristojnosti ostajajo NMP Slovenske Konjice, ki se bo odzvala na vsak klic občanov za potrebno nujno zdravstveno pomoč in poslala svojo ekipo na kraj dogodka. 11 Želimo, da bi bilo stisk mladih in obiskov Varnih točk čim manj. Petra Bračič V UNICEF-OVI VARNI TOČKI TI BOMO PRISLUHNILI IN POMAGALI. stro Koliko je Varnih točk v Sloveniji in kje so? Projekt bomo operativno začeli izvajati v začetku leta 2015. V primeru klica na operativno komunikacijski center (112) ob nenadnem srčnem zastoju, ali sumu nanj, se bo ob NMP Slovenske Konjice aktivirala tudi najbližja AED enota prostovoljnega gasilskega društva. Naloga AED ekipe je, da z ustrezno opremo in intervencijskim vozilom prispe na kraj dogodka, poroča o stanju bolnika enoti NMP Slovenske Konjice, nemudoma začne izvajati ukrepe in postopke po navodilu NMP Slovenske Konjice. 8 v javnih prostorih ob šolskih poteh. Tam je prisotno osebje, ki je prostovoljno pripravljeno otroke za nekaj časa zaščititi, jim svetovati in nuditi pomoč. SI V STISKI? TI KDO TEŽI? POIŠČI TA ZNAK. POIŠČI POMOČ. a c. Izobraževanja za izvajanje pomoči ob nenadnem srčnem zastoju so potekala 4. 11. in 6. 11. 2014 za PGD Zreče (12 članov) in PGD Stranice (6 članov) ter 8. 11. 2014 za PGD Gorenje (6 članov) in zaposlene v CŠOD Gorenje (5 članov). nsk Projekt AED enot daje večjo možnost preživetja ob srčnem zastoju do prihoda nujne medicinske pomoči (NMP) Slovenske Konjice. AED ekipa je še posebej pomembna v oddaljenih krajih naše občine, do katerih potrebuje NMP Slovenske Konjice najdaljši dostopni čas, pa tudi v času, ko je ekipa NMP že na nujni intervenciji. Varne točke pripomorejo k ustvarjanju večje varnosti za otroke in mladostnike v mestu, kjer primanjkuje prostorov, kamor bi se otroci lahko zatekli po pomoč in se počutili varne. Šiše V občini Zreče se že nekaj časa pripravljamo na uporabo AED enot. Naši občini je en AED prispeval Zdravstveni dom Slovenske Konjice, drugega Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Gorenje za potrebe na Gorenju; nabava tretjega se načrtuje do kon- Na skupnem sestanku s konjiškim centrom za socialno delo in policijo ter zreško osnovno šolo so se udeleženci strinjali, da bi tudi v Zrečah vzpostavili Varne točke. Varne točke se nahajajo Občina Zreče se je že marca 2014 povezala z vodjo projekta pri Unicefu, Aljo Otavnik. V osnovni šoli je bila opravljena anketa, iz katere je bilo moč razbrati, da se otroci največkrat znajdejo v neprijetni situaciji, ul. ca leta 2014. V projektu sodelujejo vsa prostovoljna gasilska društva (PGD) v občini Zreče in CŠOD Gorenje. ko potrebujejo pomoč na poti domov. Zakaj je pomembno vzpostavljati Varne točke? Avtomatski eksterni defibrilatorji v naši občini Ob nenadnem srčnem zastoju sta nujna čimprejšnja prepoznava odsotnosti dihanja in začetek temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo avtomatskega defibrilatorja (AED). Zavedati se moramo, da se mnogi nenadni srčni zastoji zgodijo tam, kjer ni blizu zdravstvenih ustanov ali strokovnega osebja, ki bi začelo oživljanje. Za preživetje ponesrečenca je potrebno takojšnje oživljanje na kraju dogodka. Izobraževanje prostovoljcev v Zrečah K projektu pristopila tudi Občina Zreče rska Na desnem bregu ob zidu je predvidena manjša ploščad, namenjena razgledu na objekt ali počitku ob slapišču. Predvidena je tudi informativna tabla s podatki o potoku, pregradi in namenu objekta. Ker se pregrada nahaja na pestrem petrografskem območju, bodo v rob zidu vzidani različni kamni – vzorci kamenin s Pohorja. Razporeditev kamnov bo podana na spremljajoči tabli. Kako lahko Varne točke pomagajo otrokom? Leda Občina Zreče je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor v letu 2004 naročila izdelavo idejnega projekta prodne pregrade, ki je locirana na mestu, kjer dolina preide iz izrazito ozkega dela v nekoliko širši del, to je 170 m gorvodno od mostu na regionalni cesti R3 701/1430. Prodna pregrada je zasnovana drugače od dosedanje prakse, in sicer kot dinamično oblikovano stopničasto slapišče z zemeljskimi nasutji ob bregovih, kar omogoča manj ovirane prehode vodnemu življu, zato je prijaznejša okolju. Volumen zadrževanja znaša 415 m3, kar je sicer malo, vendar dokaj lahek pristop omogoča pogosto praznjenje. jska URADNE OBJAVE Lito POHORSKO SRCE 7. VEDNO LAHKO POKLIČEŠ TUDI … • TOM anonimni telefon otrok in mladostnikov 116 111 • Anonimni telefon policije 080 12 00 • Društvo za nenasilno komunikacijo tel: 01 4344 822 • Krizni center za mlade tel: 01 436 92 47 gsm: 041 419 121 • Peter Klepec – brezplačni telefon za otroke in mladostnike z izkušnjo nasilja 080 15 52 9 POHORSKO SRCE URADNE OBJAVE POHORSKO SRCE OBČINSKE UPRAVE Odprtje poslovilne vežice na Gorenju Poslovilna vežica, večletni projekt Krajevne skupnosti Gorenje in Občine Zreče, je bila v nedeljo, 19. oktobra 2014, predana svojemu namenu. Že v letu 2009 smo začeli z iskanjem najugodnejše zasnove izgradnje poslovilne vežice na Gorenju. V letu 2010 smo izbrali idejno zasnovo arhitekta Marjana Čebele, Studio list, d. o. o., Celje. Strošek celotne projektne dokumentacije IDZ, PGD, PZI je bil 10.800,00 EUR. Projektantska vrednost investicije je bila ocenjena na 290.000,00 EUR. Zaradi previsokih stroškov smo pristopili k pocenitvi investicije, in sicer tako, da smo izvedli javno naročilo le za gradbena dela, za obrtniška dela, ki so se izvajala v nadaljevanju, pa smo iskali najugodnejše izvajalce. Krajevna skupnost Gorenje, kot investitor gradnje mrliške vežice na Gorenju, je dne, 24. avgusta 2011, na podlagi predhodno izvedenega javnega naročila podpisala gradbeno pogodbo z najugodnejšim izvajalcem Kongrad, d. d., Slovenske Konjice. Vrednost pogodbenih del je znašala 98.665,96 EUR z DDV in je zajemala samo gradbena dela (zemeljska, tesarska, betonska in zidarska). Omenjena faza je bila zaključena oktobra 2011. Do konca leta 2011 smo objekt pokrili s streho. Obrtniška dela so izvajali domači obrtniki, nekaj dela pa je bilo opravljenega tudi z domačini. KS Gorenje je kupila material, izvedbo pa je uredila s pomočjo krajanov. Dokončana je bila streha z ostrešjem, s prekritjem in potrebnimi kleparskimi deli. Celoten objekt se je zaprl (stavbno pohištvo – vrata in okna). Postavljene so bile predelne stene in položene mavčne plošče. Do prve polovice 2014 je bilo za obrtniška dela (izvedbo in material) porabljenih nekaj več kot 50.000,00 EUR. Obrtniška dela še potekajo in se bodo do konca leta zaključila. Vrednost elektroinštalacijskih del znaša 10.400,00 EUR. Za zaključek del se ocenjuje, da bo treba zagotoviti še sredstva v višini cca. 60.000,00 EUR, kar bo mogoče v letu 2014 in manjši del v letu 2015. Način izvedbe investicije preko KS Gorenje s pomočjo domačinov je omogočil, da je končna vrednost investicije 220.00,00 EUR. Krajevna skupnost Gorenje je zagotovila 85.000,00 EUR, ostalo je bilo zagotovljeno iz proračuna Občine Zreče v zadnjih štirih letih. Štefan Posilovič Planetu Zemlja prijazna občina Društvo Planet Zemlja je letos že peto leto zapored organiziralo vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna občina, ki postaja iz leta v leto kvalitetnejši tako s strani sodelujočih strokovnjakov kot tudi vsebin, ki jih raziskuje. Projekt pomembno prispeva k osveščanju ustanov in posameznikov, ki odločajo o tem, s čim in kako se lokalne skupnosti prilagajajo spremembam na ekonomskem in ekološkem področju. Obe področji pomembno vplivata na kvaliteto bivanja občank in občanov. V natečaju sodelujejo slovenske občine v petih kategorijah: • • • • • Prejeli smo zlati kamen Če se določena občina ponaša s certifikatom zlati kamen, potem je znano, da se v tej občini dobro živi. Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave. Meri tisto, čemur so lokalne skupnosti namenjene – zagotavljanje pogojev za dobro življenje. Vključuje tri med seboj povezana področja aktivnosti: ISSO – Informacijski sistem slovenskih občin – gre za bazo podatkov z vsemi ključnimi razvojnimi kazalniki za slovenske občine in jo nadgrajuje z vrsto analitičnih orodij. Medijski splet zlati kamen je namenjen prenosu dobrih praks in glavnih informacij, pomembnih za razvoj na lokalni ravni. Vključuje konferenco, spletni portal, revijo in elektronski bilten. Nagrada zlati kamen je glavno orodje za spodbujanje dobrega razvoja. Enkrat letno se podeli razvojno najboljši občini in poteka na konferenci zlati kamen. Občina Zreče se lahko letos poleg občin Cerkelj na Gorenjskem, Prebolda, Radovljice in Straže pohvali z dvojnim certifikatom, prvega je prejela že v lanskem in drugega v letošnjem letu. Omenjeni certifikat je prejelo 17 občin (lani 20 ob- 10 čin). Certifikat ISSO zlati kamen lahko pridobijo občine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja, torej jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Izhodišča so konkretni in merljivi podatki, združeni v Indeks 2014. Pridobijo ga tiste občine, ki sodijo po skupni vrednosti sestavljenega indeksa v zgornjo tretjino med vsemi občinami v Sloveniji. Indeks ISSO 2014 tvori 54 različnih kazalnikov (kar je 11 več kot lani) z osmih različnih področij, in sicer: demografska slika, proračunska učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobrazba, življenjski standard, socialna kohezija in okolje. Nekaj kazalnikov za zreško občino: Občina Zreče je bila uvrščena na 27. mesto z indeksom 47,65. Najbolje se je uvrstila na področju okolja in trga dela. Na področju okolja, kjer je Občina Zreče zasedla 13. mesto, so upoštevani: • odhodki za varstvo okolja v petih letih na prebivalca, • odhodki za učinkovito rabo energije v petih letih na prebivalca, • zbrani odpadki v zadnjem letu na prebivalca in • rast količine odpadkov (sprememba v petih letih). Na področju trga dela, kjer je Občina Zreče uvrščena na 18. mesto, so se upoštevali naslednje kriterije: • delež zaposlenih, • število delovnih mest na tisoč prebivalcev, • stopnjo brezposelnosti, • strukturo delovnih mest, • indeks delovnih migracij (stopnja uravnoteženosti zadnje leto), • aktivno politiko zaposlovanja (pet let na prebivalca), • spremembo števila delovnih mest v petih letih in • spremembo gibanja brezposelnosti v petih letih. v kategoriji do 3.000 prebivalcev, v kategoriji med 3.000 in 5.000 prebivalcev, v kategoriji med 5.000 in 10.000 prebivalcev, v kategoriji nad 10.000 prebivalcev, v kategoriji mestnih občin. Naša občina je na natečaju sodelovala v kategoriji med 5.000 in 10.000 prebivalci, in sicer s svojim delovanjem na področju va- Zavidljivo visoka sta tudi količnika s področja gospodarstva: • dodana vrednost (osnovni ekonomski indikator, ki kaže ustvarjeno vrednost gospodarskih družb v obdobju, in sicer kosmati donos iz poslovanja, zmanjšan za vrednost stroškov, vrednost zalog in drugih poslovnih odhodkov, preračunano na prebivalca), kjer je bilo doseženo 10. mesto in • bruto investicije v gospodarstvu, ki nas uvrščajo na 7. mesto. Več na: http://www.zlatikamen.si/ Sandra Godec Mavhar 11 2014 rovanja gozdov, lokalne samooskrbe, onesnaževanja s hrupom, trajnostnega turizma, sejemske dejavnosti, ravnanja z odpadki, energetike in okoljskega komuniciranja. Komisijo vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2014 so sestavljali strokovnjaki z Zavoda za gozdove RS, Direktorata za lokalno samooskrbo Ministrstva za kmetijstvo, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zavoda Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Gospodarskega razstavišča Ljubljana, Okoljsko raziskovalnega zavoda, Gradbenega inštituta ZRMK, iz društva za ENO glasbo in društva Planet Zemlja. Občina Zreče je v svoji kategoriji prejela naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2014. Uradna podelitev naziva je potekala 13. 11. 2014 v okviru slavnostnega odprtja 45. sejma Narava-Zdravje na Gospodarskem razstavišču Ljubljana. Katjuša Črešnar, svetovalka za okolje in prostor Prejemniki nagrad in priznanj Planetu Zemlja prijazna občina 11 2014 11 POHORSKO SRCE URADNE OBJAVE Na obisku pri županu Septembra in oktobra 2014 je župan mag. Boris Podvršnik sprejel mlade občane, ki so se s svojim znanjem in z uspehi dokazali na različnih področjih. Vse je pohvalil in jim čestital za dosežke ter med drugim dejal, da v občini resnično računajo na takšne kadre in člane društev, ki so lahko mladim vzor in motivacija za nadaljnje šolanje kakor tudi za delo v društvih oziroma lokalni skupnosti. Taborniki najboljši v mnogoboju u Rod zelena V zreškem taborniškem društv Rogla Zreče je okoli 80 članov. Taborniki so na letošnjem državnem tekmovanju v mnogoboju osvojili dve prvi mesti in eno drugo mesto. Povedali so, da so na tekmovanju morali pokazati različne spretnosti in znanja – od postavljanja šotora, premagovanja ovir do streljanja z lokom. Izkazali so se tudi v orientaciji. Taborništvo ima v Zrečah že več desetletno tradicijo, je povedal starešina zreškega rodu Emil Mumel. Srečujejo se enkrat na teden, pred tekmovanji tudi večkrat. Najpomembneje je, da mlade s pravilnim vodenjem, z vzgledom in odnosi naučimo odgovornosti, odnosa do dela in narave. Klementina Mirnik – zlata maturantka Klementina Mirnik iz Zreč je zaključila izobr aževanje na Gimnaziji Celje – Center in na splošni matu ri dosegla 30 točk. Priznala je, da tako odličnega rezultata ni pričakovala. Maturo je opravljala iz obveznih predmetov in iz dveh izbirnih naravoslovnih predmetov, in sicer iz biologije in kemije. Vse predmete je zaključila na višji ravni . Zanima jo predvsem družinska medicina, zato je bila izredno vesela, ko je izvedela, da je sprejeta na medicinsko fakulteto v Mariboru. Ima tri mlajše sestre. Zaupala nam je, da se ena od njih tudi zanima za medicinske vede, in sicer za študij fizioterapije. serja Pohvala za avtopriseharvi ik pa s Padeškega ja s Stranic, Jan Verdn r- Tomaž Grm ževala za avtose teklih treh letih izobra Vrha. Oba sta se v pre izpitom s pohvalo na ljučila z zaključnim viserja in šolanje zak v Celju. Trenutist dejavnosti in log iko e en ritv sto za i šol ji Sredn niškem programu. isti šoli v poklicno-teh no se izobražujeta na v prihodnosti vidi za vnaprej? Tomaž se In kakšne cilje imata si želi imeti svojo pa nem podjetju, Jan ort nsp tra m ske žin v dru še poročali. ehih bomo zagotovo delavnico. O njunih usp O svetem Martinu, Martinovi stopinji in veliki evropski kulturni poti svetega Martina O svetem Martinu, enem najbolj znanih evropskih svetnikov, ste že lahko brali v Pohorskem srcu konec leta 2011. Ker so vse številke dostopne na spletu, ni potrebe, da podatke ponavljamo. Vsekakor se je v tem času svetega Martina in vse, kar je povezano z njim, močno populariziralo, zato vam nekaj pomembnih dogodkov predstavljam v tokratni številki Pohorskega srca. Sveti Martin je bil najprej rimski vojak. Srečanje s prezeblim beračem pred mestnimi vrati ga je tako prevzelo, da mu je podaril polovico svojega vojaškega plašča. V sanjah je nato doživel še srečanje z Jezusom, ki ga je videl oblečenega v prav ta del plašča. To je dogodek, ki je spremenil življenje vojaka Martina in na katerem temelji leta 2005 ustanovljena velika evropska kulturna pot svetega Martina Tourskega. Združena Evropa stoji in pada na temelju, ki se mu reče solidarnost. Prav sveti Martin in njegova pot od rojstnega Sombotela do Toursa, kjer je pokopan, ima namen utrjevati in spodbujati duh solidarnosti ali vzajemne delitve, kakor so to imenovali snovalci njegove poti. Velika evropska kulturna pot svetega Martina Tourskega Urška Firer POHORSKO SRCE AKTUALNO Pot svetega Martina, ki temelji na njegovi osebnosti in je dolga 2500 kilometrov, želi omogočiti kulturno izmenjavo in obogatiti naše sobivanje z narodi Evrope. Namen poti je narediti Evropo bolj človeško in prijaznejšo, predvsem v zavedanju solidarnosti in blagostanja vseh Evropejcev. Pot vodi od Sombotela na Madžarskem, kjer je bil sveti Martin rojen, preko Slovenije do Pavie v Italiji, se nadaljuje vse do Toursa, kjer je sveti Martin pokopan, in do kraja Candes – Saint Martin v Franciji, kjer je umrl. Pot svetega Martina v Sloveniji Velik del te Martinove poti (približno 550 kilometrov) vodi po Sloveniji in povezuje kraje, ki so ali po imenu ali po cerkvah povezani z njim. Prvi del poti od Domanjševcev do Zreč (približno 256 kilometrov) je bil odprt v začetku leta 2013, drugi del od Zreč do Logatca pa v soboto, 20. 9. 2014, v Zrečah. Odprtje drugega dela Martinove poti Vse od začetka je občina Zreče aktivno sodelovala pri uresničevanju izpeljave Martinove poti po Sloveniji. S pridobitvijo Martinove stopinje, ki je vzidana na cerkev svetega Martina v Zlakovi, je bila pot trasirana tudi v občini Zreče. Prav zaradi Občinski redarji merijo hitrost Večina občin ustanoviteljic medobčinskega inšpektorata in redarstva je tako kot v preteklih letih tudi v proračunu za leto 2015 načrtovala najem samodejne merilne naprave. Tako bodo občinski redarji tudi v prihodnje izvajali meritve prekoračitve dovoljene hitrosti na odsekih občinskih in državnih cest v naseljih občin ustanoviteljic. Meritve se bodo opravljale vse leto, predvsem na odsekih cest ob javnih objektih, v 12 bližini šol in vrtcev ter na drugih odsekih, kjer bi lahko zaradi prekoračene hitrosti bila ogrožena varnost udeležencev v cestnem prometu. Občinski redarji bodo kršiteljem, ki bodo prekoračili dovoljeno hitrost med izvajanjem nadzora in jih bo samodejna merilna naprava zabeležila, po pošti vročili plačilni nalog. S plačilnim nalogom bo izrečena globa za storjeni prekršek. Prav tako bodo v njem določene kazenske točke, ki so odvis- ne od višine prekoračitve hitrosti. Prehitra vožnja je poleg vožnje pod vplivom alkohola najpogostejši vzrok za številne prometne nesreče tudi v naseljih. Na ta način bo redarstvo skupaj s policijo skušalo zagotavljati dodatno varnost prometnih udeležencev. Mag. Nataša Kos, medobčinski inšpektorat in redarstvo 11 2014 Spominsko listino o odprtju drugega dela poti sv. Martina so podpisali: Tine Jenko, direktor Evropskega Kulturnega centra sv. Martin Tourski – Slovenija, Antoine Selosse in župan Občine Zreče mag. Boris Podvršnik. 11 2014 Tik pred odprtjem Martinove poti še skupinska fotografija pri cerkvi sv. Martina v Zlakovi. velikega potenciala, ki se skriva v njej, smo si prizadevali za odprtje v Zrečah. Že dan prej se je v Pokrajinskem muzeju Maribor odvijal mednarodni simpozij o svetem Martinu. Zaključek večdnevnega srečanja se je prevesil v odprtje drugega dela poti v občini Zreče. Povabljene goste, visoke predstavnike državnih združenj svetega Martina iz devetih držav, smo najprej sprejeli na domačiji Ivana Podgrajška v Zlakovi. Tam so jim domačini pripravili prijetno dobrodošlico s kulinaričnimi specialitetami Pohorja. Nato je ob sončnem vremenu sledil pohod k cerkvi svetega Martina in po verskem obredu še ogled cerkve. V kulturnem domu pri Termah Zreče je sledilo še slovesno odprtje drugega dela poti s pomembnimi govorniki in kulturnim programom ter podpisom svečane listine o odprtju poti. In kakšen je pomen poti za naš turizem? Glede na to, da je Martinova pot šele v nastajanju in naj bi bila končana leta 2016, ob 1700-letnici rojstva svetnika, ima pred sabo leta uvajanja in rasti. Ne moremo že v naslednjem letu pričakovati takšnega obiska kot na Jakobovi poti v Santiago de Compostella. Po Martinovi poti so že šli nekateri popotniki, ki smo jih lepo sprejeli. V svet so ponesli vest o naših krajih, predvsem pa o prijaznih ljudeh. Naj bo tako tudi v prihodnje. Prav je, da vsi občani veste za to pot in pohodnikom pokažete gostoljubnost in naše lepote. Verjemite, da bodo za njimi prišli še drugi. Hkrati je to priložnost za turizem, saj so vodniki po Martinovi poti izdani v več jezikih. V njih so navedene turistične zmogljivosti, ponudba naših hotelov, gostišč ipd. Martin Mrzdovnik 13 POHORSKO SRCE JAVNI Polni veselja Junija 2013 se je začela energetska sanacija Vrtca Zreče s podpisom pogodbe med investitorjem in izvajalcem del. Polni veselja in radovednosti smo otroci, zaposleni in starši med počitnicami dve leti spremljali obnovitvena dela na vrtcu – energetsko sanacijo vrtca. In tako smo dočakali dan, ko so se dela končala. Spoznali smo veliko mojstrov in njihovih poklicev. Nikoli ne veš, morda pa bo nekoč nekdo od naših otrok zidar, pleskar, mizar … Spremljali smo njihovo delo, ugotavljali, kaj delajo, kaj pri svojem delu uporabljajo, kako so mojstri oblečeni … Občudovali smo vsakodnevne spremembe, ki so se pojavljale na zunanjosti vrtca. Vrtec so oblekli v bele, sive in rumene tople plošče in ga prebarvali. Zamenjali so okna in vrata: »Oh, kako so lepa, ne piha.« Čakali smo, da se je iz našega dimnika prvič pokadilo, ko smo prižgali novo peč. Tako smo doživljali spremembe vrtca. Nihče od mojstrov nas ni motil, vsi so bili dobrodošli, da nam naredijo vrtec udobnejši, varčnejši in toplejši. Zato imamo danes topel, svetel in zelo lep vrtec v barvah sonca, mlade trave in oranžnih buč. POHORSKO SRCE ZAVODI Zrečanke podprvakinje na mivki Nacionalni UNESCO projekt – UNESCO VRTIČKI V torek, 30. septembra, je naša šola gostila finalni turnir v odbojki na mivki za osnovnošolke. Nastopile so štiri ekipe, in sicer OŠ Lucija, OŠ Rodica, OŠ Brinje in domačinke. Vsaka ekipa je igrala z vsako. Zrečanke in igralke OŠ Rodica so premagale igralke OŠ Lucija in OŠ Brinje, zato je tekma med OŠ Zreče in OŠ Rodica odločala o zmagovalcu turnirja, zmagovalna ekipa v tekmi med OŠ Brinje in OŠ Lucija pa je osvojila tretje mesto. V tekmi za tretje mesto so igralke OŠ Brinje premagale igralke OŠ Lucija z rezultatom 2 : 1. Zrečanke so finale začele odlično in brez večjih težav dobile prvi niz, nato pa so gostje dobile drugega, ki je bil sicer zelo izenačen, zmaga bi se lahko prevesila na eno ali drugo stran. Domačinke so po porazu v drugem nizu nekoliko popustile in izgubile tudi tretjega. Končni rezultat je bil tako 2 : 1 za OŠ Rodica, Zrečanke pa so postale državne podprvakinje. Gledalci so lahko uživali v atraktivnih potezah igralk, vse ekipe so bile dokaj izenačene, kar je bilo pred pričetkom tekmovanja tudi pričakovati, saj je šlo za štiri najboljše ekipe prejšnjih turnirjev. Zreške barve so odlično zastopale Tonka Pučnik, Lena Pučnik, Tjaša Hrustelj in Neža Pec; Daša Gaber in Vesna Slatinek pa tokrat nista dobili priložnosti za igro. Vse tekmovalke so sicer članice OK Swatycomet Zreče, tokrat pa so igrale pod strokovnim vodstvom Nine Upendo. Naša šola se z raznimi projekti povezuje z UNESCO šolami, v letošnjem šolskem letu pa smo k sodelovanju povabili tudi ostale. Med sabo bomo izmenjevali izkušnje o dejavnostih, ki spodbujajo mlade k skrbi za zdrav način življenja. Otroci danes vse več časa preživijo v virtualnih svetovih, neposrednega stika z naravo in s pridelavo hrane pa imajo vse manj. S projektom želimo otroke navdušiti za sobivanje z naravo, za spremljanje rasti in razvoja rastlin, hkrati pa želimo mlade generacije ozaveščati o pomenu samooskrbe, saj hrana spet postaja pomembna in draga dobrina; povpraševanje po kakovostnih, ekoloških izdelkih pa narašča. V okolici vrtca ali šole smo si uredili vrt, na katerem gojimo rastline. Vrtičke občasno uredimo tudi v učilnicah (v lončkih ali koritih). Sadike otroci odnesejo tudi domov in tako spodbudijo starše k vzgajanju rastlin. Ob tem izvajamo dejavnosti, ki so povezane z odgovornim ravnanjem do zdravja (priprava zdravih obrokov, gibalne dejavnosti …). Hišnik nam je v okolici šole naredil manjši vrtiček, učenci pa so z navdušenjem prevzeli skrb za njegovo urejenost. Na vrtu smo pridelali kar nekaj redkvic, rukole, kolerabe, paradižnika, jagod, koruze … Seveda pa na našem vrtu ne manjka okrasnih rastlin. V zimskem času smo nekaj rastlin posejali v korita v učilnici, nato pa smo s sadikami obogatili tudi domače vrtove. Za doživeto in narejeno bi se radi zahvalili vsem, ki so omogočili prenovo s pridobljenimi sredstvi za sanacijo. Veseli smo, da nam je zdaj lepo in toplo. Tako razmišljamo in pripovedujemo otroci iz Vrtca Zreče. Uspehi zreških osnovnošolcev Za tokratno številko občinskega javnega glasila smo izbrali nekaj aktualnih zgodb naših osnovnošolcev. Udeležili smo se tekmovanja iz logike, naredili UNESCO vrtičke, uspešno igrali odbojko in uredili zgodovinsko učilnico v jubilejnem letu, ko praznujemo 200 let šolstva na zreškem. Zgodovinska učilnica V sklopu celoletnega programa ob 200-letnici šolstva na zreškem smo pripravili ogled učilnice iz prvega desetletja 20. stoletja. V Šolskem muzeju v Ljubljani smo si izposodili šolske klopi in kateder ter z njimi opremili eno izmed naših učilnic. Veliko dela je bilo vloženega v to, da se je sodobna učilnica spremenila v strogo učilnico iz začetka 20. stoletja. V njej je urejena razstava starih učnih pripomočkov, starih učbenikov, zapisnikov konferenc, šolske kronike, zlate knjige… Učilnico so si z veseljem ogledali vsi učenci naše šole, veliko zanimanja pa so pokazali tudi njihovi starši. Državno tekmovanje iz logike Naša šola dobiva pomlajeno in prijazno podobo. Živahne barve fasade delujejo toplo in se lepo vključujejo v naravno okolje pod zelenim Pohorjem. Tudi odzivi mnogih staršev in učencev na spremenjeno podobo šolske zgradbe so izjemno pozitivni. Še zlasti smo veseli, ker se podoba šole spreminja in pomlajuje v letu, ko se pripravljamo na praznovanje 200-letnice šolstva na zreškem. V soboto, 18. oktobra, je na 22 osnovnih šolah po Sloveniji potekalo državno tekmovanje iz logike. Trije naši učenci in ena učenka so svoje logične sposobnosti ter znanje preizkušali na Osnovni šoli Dobje. Med 96 devetošolci iz vse Slovenije, ki so dosegli srebrno priznanje, je tudi naša učenka Ajda Kangler iz 9. b razreda. Da je Ajda naloge reševala zares uspešno, dokazuje tudi dejstvo, da so ji do zlatega priznanja zmanjkale le tri točke in pol. Pohvala pa velja tudi ostalim trem fantom naše šole, ki so se prav tako vneto in z veseljem pripravljali na logične izzive, a jim je za priznanje zmanjkalo nekaj točk. Ti učenci so: Alex Hren, Gašper Krajnc in Anže Ostruh. Čestitke za trud in uspeh veljajo tudi njim. 14 Še boljša in lepša Energetska sanacija šole se je začela izvajati v letu 2013, ko smo po pred11 2014 11 2014 hodnih raziskavah in študijah ugotovili, da je izguba toplote ogromna, saj obstoječa zgradba, ki je bila zgrajena leta 1965, in tudi mlajši del iz leta 1979 ter šolska telovadnica iz leta 1974 nikakor niso zadostovali kriterijem energetske ustreznosti. V prvi fazi energetske sanacije smo zamenjali okna na novejšem delu šolske zgradbe in na stari telovadnici. V drugi fazi pa je sledila izolacija sten in podstrešja, menjava vrat, strešnih oken in kupol v knjižnici, rušitev obstoječega dimnika in postavitev novega. V teku je obnova kotlovnice na biomaso. Poleg boljših bivalnih pogojev in počutja učencev je ta investicija ogromno prispevala k zmanjšanju uporabe energentov in stroškov energentov; hkrati izjemno ugodno vpliva na okolje, saj smo zmanjšali nepotrebno onesnaževanje našega največjega bogastva – naravnega okolja. Ivan Olup, ravnatelj Osnovne šole Zreče 15 POHORSKO SRCE JAVNI POHORSKO SRCE ZAVODI Za svoj obstoj se nenehno borimo Skoraj 40-letno tradicijo zreške srednje šole bi lahko povezali z Zlobčevim verzom: »Zmag ne slavim, poražen se ne vdam.« Naš obstoj je povezan s številnimi vzponi in padci. A pohorska trdoživost in kljubovanje času, ki šoli ni bil vedno naklonjen, nam omogočata, da premagujemo sleherne ovire. Pred leti zaskrbljujoče vpisne številke smo letos znatno povečali in vrata odprli tudi dijakom novega programa gastronomsko-turistični tehnik. Naša srednja šola s programi: gastronomsko-turistični tehnik, strojni tehnik, oblikovalec kovin – orodjar in inštalater strojnih inštalacij nenehno sledi razvojnim izobraževalnim in lokalnim gospodarskim smernicam. Bogati jo sodobna oprema v šolski delavnici, specializiranih kabinetih in laboratorijih za strokovne predmete ter prostorih za gastronomijo in turizem. Šola je aktivno vključena v več mednarodnih projektov. Omogoča prilagoditve izobraževanja perspektivnim športnikom. Dijaki lahko praktično usposabljanje pri delodajalcu opravljajo v uspešnih lokalnih podjetjih ali tudi v tujini. Dijaki dosegajo »zlato« na tekmovanjih, zaključnem izpitu ali poklicni maturi. Strojni tehniki se učijo dveh tujih jezikov, gastronomsko-turistični tehniki celo treh. Pridobljena znanja in kompetence ter inovativne metode poučevanja so odlično izhodišče za delo in študij. Peti predmet na ravni splošne mature – do sedaj zavidljiv uspeh – dijakom omogoča vpis na univerzitetni študij. Dijake, ki uspešno končajo šolanje, čakajo atraktivna delovna mesta v uspešnih lokalnih podjetjih ali samostojna podjetniška pot. O uspehu smo povprašali tudi naše dijake. Gašper Črnec, 1. a Uspeh je kot zmaga, za katero se moraš zelo potruditi. Zame je uspešen tisti, ki je začel iz nič in dosegel veliko. Žan Esih, 1. a Uroš Podgoršek je s sladkostmi razveselil Mileno Zupančič. Prve korake v šolski kuhinji so naredili gastronomsko-turistični tehniki. Že s prvimi izdelkom v okviru projekta Živimo dediščino Žičke kartuzije, kartuzijanskim namazom, so se predstavili širši javnosti. Nima vsak gastronomsko-turistični tehnik priložnosti na začetku svoje poklicne poti postreči sladkosti cenjeni igralki Mileni Zupančič. Naši dijaki so jo imeli. Morda je tudi njeno srečanje spodbudilo delček njihove ustvarjalnosti in pozitivizma, ki jim ga ne manjka. Od oktobra se urijo v pripravi obrokov na šoli in tudi v lokalnih podjetjih. Z barvno svežino delovnih oblačil, ki je simbolično povezana z zelenim Pohorjem, pritegnejo sleherni pogled. Zame je uspeh doseči cilj, ki si ga postavim. Lahko so to dobre ocene, strpnost in spoštljiv odnos do sebe in drugih. Sergej Gorenak, 1. Sa Uspeh je kot iskanje štiriperesne deteljice, zelo težko jo je najti, ampak ko jo zagledaš, je občutek odličen. Matej Verhovšek, 1. Sa Letos sem bil uspešen, saj sem zaključil osnovno šolo in bil sprejet na srednjo šolo v Zreče. Dejan Rančan, 1. Sa Dijaki so v tednu inovativnosti spoznavali delovanje električnega avtomobila. Zame je uspeh biti dober nogometaš in imeti odlične ocene v šoli. Dijaki za strojništvo navdušujejo dekleta. Sandi Hrovat, 1. Sa Uspeh je, ko nekomu pomagaš, a se pomembnosti dejanja sploh ne zavedaš; ta oseba pa tega ne bo nikoli pozabila. V preteklem letu je šola doživela številne spremembe, za katere smo zaslužni zaposleni, lokalna podjetja in institucije, dijaki in njihovi starši. Dobro sodelovanje vseh omenjenih je dokaz, da lahko dosežemo, kar se na prvi pogled zdi nemogoče. Prenove učilnic in specialnih kabinetov ter drugih prostorov smo organizirali sami. Delovne pripomočke smo si izmenjavali zaposleni, dijaki in njihovi starši, s katerimi smo v šoli preživljali tudi počitniške dni. Z donacijami podjetij smo uspeli opremiti strokovne kabinete. Z novimi pridobitvami se lahko pohvali tudi šolska delavnica. Dijaki se usposabljajo na opremi, ki je v industriji nepogrešljiva za doseganje kupčevih zahtev in standardov avtomobilske industrije. S tem razlogom smo ustrezno pripravili in opremili novo merilnico, ki je obenem tehnološko preskuševališče na področju raziskav materialov z nateznim in tlačnim preizkušanjem. Tako s ponosom ugotavljamo, da je primer dobre industrijske prakse v lokalnem okolju neposredno prenesen v šolo na praktično izobraževanje dijakov. 16 Veronika Rupnik, 1. Gta Pri praktičnem pouku v šolski kuhinji. Dominik Hohler in Marko Vuherer sta strokovno znanje pridobivala na TIC-u. Naši dijaki vseh smeri so nepogrešljivi na kulturnih dogodkih v lokalnem okolju. Skoraj ni prireditve, ki je ne bi soustvarjali. Glasbenim vsebinam smo dodali še kulinarične. Za kulturni utrip smo poskrbeli ob prazniku mesta Zreče, na martinovanju, srečanju članov AMZS, na zaključku likovne akademije na Rogli … V čarobnem decembru pa so dijaki svoj glasbeni talent izrazili na dobrodelnem koncertu Vesele note za praznične dni. Barvitost dogajanja na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče se iz dneva v dan spreminja. Uspehe beležimo na vsakem koraku, poraženi se ne vdamo. Zavedamo se, da je naš največji uspeh zadovoljen dijak. In teh si želimo naslednje leto še več. Odprtje merilnice v šolski delavnici. Marjana Cenc Weiss 11 2014 11 2014 Zame je uspeh končati šolanje in potem voditi hotel, restavracijo, ali smučišče brez dolgov. Nejc Marinšek, 3. Sa Uspeh je zame, če dobim dobro oceno. Je nagrada za moj trud. Anže Žgank, 3. Sa Mislim, da je uspeh v življenju imeti družino in službo. Tomo Kotnik, 4. Sa Uspeh je, ko je punca bolj nora nate, kot ti na njo. 17 POHORSKO SRCE POHORSKO SRCE VABI Rogla je pripravljena na novo smučarsko sezono POHORSKO SRCE VABI POHORSKO SRCE Rogla in Terme Zreče uspešna na Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Portorožu Na Rogli se zaključujejo večmesečne priprave na prihajajočo zimsko sezono. Posebna pozornost je tudi tokrat namenjena vsebini in kakovosti ponudbe za smučarje, deskarje, tekače in druge obiskovalce. Številni dogodki in animacijske dejavnosti, ki bodo popestrili zimsko športne aktivnosti, bodo omogočili nova, drugačna doživetja. Na tekmovanjih v okviru letošnjega 61. gostinsko turističnega zbora se je odlično odrezala tudi ekipa Unior Turizma, ki so jo sestavljali vodja ekipe Kristjan Klančnik, kuharja Aleš Bornšek in Damijan Strmšek, natakarja Damjan Idvorjan in Metod Borovnik ter rezervna člana – slaščičarka Alberta Borovnik in kuhar Domen Hren. Združena ekipa Rogle in Term Zreče je pod mentorstvom Gorazda Haliča v skupnem seštevku prejela srebrno medaljo v pripravi in postrežbi slavnostnega menija. V novem hotelu Natura**** na Rogli, ki je obiskovalcem svoja vrata odprl na prvi poletni dan letošnjega leta, bo kmalu zaživel še nov dobrih 400 m2 velik wellness center. Le-ta bo ponujal zgodbo neponovljivih Lovrenških jezer. Njegovi gostje in obiskovalci bodo sprostitev našli v masažnem bazenu ter topli in hladni kopeli za regeneracijo in odpravo bolečin v mišicah, parni savni s pohorskimi zelišči, finski savni, infrardeči savni in savni s solnimi kristali. Obenem se bodo razvajali v panoramski savni in masažnem bazenu na terasi s čudovitim pogledom na oddaljene Kamniško-Savinjske Alpe. Na voljo bo tudi prostor z ledenimi kosmiči, pester izbor masaž in počivališče s kaminom. Najbolj nore smučarske zabave »Apres ski« se bodo od četrtka do sobote po 14. uri odvijale pri smučarskem baru Uniorček. Smučarje in obiskovalce čakajo »pancer« plesi z didžeji in animatorkami, vesele urice (happy hour) s hostesami in z barmani, posebna kulinarična ponudba za vesele družbe in še marsikaj. Pomembna pridobitev je tudi odprtje zadnjih skoraj dveh kilometrov ceste Mislinja–Rogla, ki je dokončno povezala Mislinjo in Roglo, s čimer se je potovalni čas med njima skrajšal kar za polovico. Kljub znanju in izkušnjam iz preteklih let potekajo intenzivne priprave na FIS svetovni pokal v deskanju na snegu v paralelnem veleslalomu, ki se bo na Rogli odvijal 31. 1. 2015, in kontinentalni pokal v teku na smučeh (28. 2.–1. 3. 2015) in evropski pokal v deskanja na snegu v prostem slogu (15. 3.–16. 3. 2015). Med večjimi dogodki so tu še Rogla Ski Opening (13. 12.–14. 12. 2014), svetovni dan snega (18. 1. 2015), zimski nordijski vikend za vse generacije (9. 1.–11. 1. 2015, 6. 2.–8. 2. 2015) in FreeStyle Week (19. 3.–22. 3. 2015), družinski dan na snegu (21. 2. 2015, 14. 3. 2015) in zabavni zaključek sezone (28. 3.–29. 3. 2015). Edinstvena kombinacija smučarskega centra in termalnega zdravilišča predstavlja neponovljivo doživetje ob vseh letnih časih in priložnostih. Gostom in obiskovalcem omogoča dopolnjevanje športnih užitkov na snegu z razvajanjem v toplih termalni vrelcih, Savna vasi ali Idili, Wellness & Spa centru v Termah Zreče. Obiščite Roglo in Terme Zreče. Stopite na smuči, se poženite po sveže steptani belini in doživite katerega od zimsko športnih dni, ki jih Rogla nameni ljubiteljem snežnih športov od pozne jeseni do zgodnje pomladi, ter se sproščajte v Termah Zreče, kjer termalna voda in toplota savn preženeta utrujenost in »napolnita baterije«. (www.rogla.eu, www.terme-zrece.eu) Ekipa Unior Turizma si je srebrno medaljo »prikuhala« z menijem: Aperitiv: metoda, Goriška brda, V. Sirk ična klas o, Penina Bjana, suh postrvjo, jurčki in mlado Domač raviol, polnjen z dimljeno s poširanim prepeličjim ne zele e oljn blitvo, na omaki gom jajcem in tempuro vrtnice Ščurek, Goriška brda Stara brajda bela, 2011, suho, Vina *** tehnikah (tatar, pečen file in treh v cina bran ga nske File pira jem iz graha in limone, s ) polnjen holip v wonton testu pire ine pena rdeče pese in popečene slan va ZARIA, 2011, suho, Vina Batić, Vipa *** em olju s solnim cvePopečeni pehtranovi štruklji na oljčn čokolade, flambirane bele iz tom, čokoladni crumble s peno iz črnega ribeza ko oma z in i mel fige z grapo na kara Verduc, 2012, sladko, Klet Goriška brda, Goriška brda Digestiv: v hrastovih sodih (Okusi Rogle), ena zorj vka, slivo Domača ladi z bučnim oljem s suho slivo v domači topljeni čoko a Vieux Reynac Pineau des Charentes Extr jurke ntom gala z jeno z domačo pralino, poln 18 11 2014 11 2014 19 POHORSKO SRCE Podeljenih že 121 znakov kakovosti Okusi Rogle PODJETNIŠKI UTRIP 1 2 3 4 5 6 7 Blagovna znamka Okusi Rogle Blagovno znamko Okusi Rogle smo več let razvijali skozi projekt, ki je bil sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja. Z različnimi projektnimi aktivnostmi, s praktičnimi delavnicami in z izobraževanji smo partnerji Unior, d. d., Program Turizem, LTO Rogla-Zreče, GIZ in Društvo kmetic Zarja s pomočjo strokovnjakov in lokalnih gostinskih in turističnih ponudnikov postavili kulinarično piramido jedi območja turistične destinacije Rogla-Pohorje, oblikovali kulinarične poti ter razvili znak kakovosti Okusi Rogle. 8 9 10 10 11 12 Pomen znaka kakovosti S pomočjo znaka kakovosti želimo povečati prepoznavnost kakovostnih lokalnih pridelkov in kulinaričnih izdelkov, jedi in pijač, kulinaričnih prireditev in oblikovati prepoznavno kulinarično ponudbo na območju turistične destinacije Rogla-Pohorje. Prav tako želimo povezati lokalne ponudnike in pridelovalce ter proizvajalce v tržno verigo, da bomo lahko našim prebivalcem, obiskovalcem in gostom skozi vse leto ponujali lokalne in tradicionalne pridelke, izdelke in jedi. Lastnik pravice za podelitev znaka kakovosti Okusi Rogle je Unior, d. d., Program Turizem, Zreče. Lastnik znaka je imenoval Kulinarični tim Okusi Rogle, ki ga sestavljajo predstavniki različnih področij: kmetijstva, gostinstva in turizma. Kulinarični tim sprejema pravila podeljevanja znaka Okusi Rogle. Med projektom se je redno sestajal in sodeloval pri nastajanju blagovne znamke. Skrbnik podeljevanja, ocenjevanja in evidentiranja znaka Okusi Rogle pa je Lokalna turistična organizacija (LTO) Rogla-Zreče, GIZ. Ta kot pristojni organ opravlja naloge skrbnika, ki v sodelovanju z imenovano komisijo oblikuje dokumentacijo za podeljevanje znaka kakovosti Okusi Rogle, vodi postopke prijave, ocenjevanja, podelitve, kontrolnega pregleda in odvzema znaka ter skrbi za register prejemnikov znaka in celoten arhiv podeljevanja znaka kakovosti Okusi Rogle. 13 1 2 3 4 5 6 7 8 9 20 KATEGORIJA: PRIDELKI, IZDELKI, PIJAČE OCENJEVANJE V LETU 2013 ZNAK KAKOVOSTI JE PRIDOBILO 39 IZDELKOV ČEBELARSTVO KAMENIK DRAGO MARIJA, Božje 1 a, 2317 Oplotnica MEDENI LIKER Z DODATKI MEDICA KMETIJA GRIČNIK, Planina na Pohorju 36, 3214 Zreče MALINOVA MARMELADA JAGODNI DŽEM MAGDA KOVŠE, Koroška vas na Pohorju 23, 3214 Zreče ČESEN DOMAČIJA BREČKO, Bukovlje 28, 3206 Stranice BISTRI JABOLČNI SOK JABOLKA MOTNI JABOLČNI SOK MARTA OČKO, Cesta na Roglo 17 c, 3214 Zreče ČESEN MARVITA, Marjana Acman – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Lipoglav 22, 3215 Loče PIRINI KUŠTRAVCI TESTENINE S SVEŽIM ČESNOM IZLETNIŠKA KMETIJA KUKOVIČ, Klokočovnik 47 a, 3215 Loče SLIVOVA MARMELADA DOMAČI OREHI SUHO SADJE ČEBELARSTVO ŽVIKART, Mizarska cesta 21, 3210 Slovenske Konjice GOZDNI MED KREMNI MED S CIMETOM BOROVNIČEV MEDENI ELIKSIR TURISTIČNA KMETIJA ARBAJTER, Skomarje 46, 3214 Zreče POHORSKA SUHA JELENJA SALAMA POHORSKA ZASEKA JELENJA PAŠTETA POHORSKI JABOLČNI MOŠT IZLETNIŠKA KMETIJA ANČKA, Bork 6, 3214 Zreče POHORSKA BUNKA SLIVOVA MARMELADA FRESHJABKA Bojan Frešer, Preloge 6, 2316 Zgornja Ložnica GROZDNI SOK JABOLČNI SOK ZLATI GRIČ, d. o. o. Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice NARAVNI BOROVNIČEVEC EKOLOŠKA KMETIJA MEGLIČ, Bezina 6 c, 3210 Slovenske Konjice EKOLOŠKA SLIVOVKA EKOLOŠKO SADNO ŽGANJE EKOLOŠKI HRUŠKOV MOŠT MEGLIČEV (KARTUZIJANSKI) LIKER MEGLIČEVA GRENČINA DOMAČA ČAJNA MEŠANICA EKOLOŠKA MEŠANA MARMELADA EKOLOŠKA PIRINA POLNOVREDNA MOKA EKOLOŠKA PŠENIČNA POLNOVREDNA MOKA SOK IZ ČRNEGA BEZGA BEZGOVO VINO KUD JURIJ VODOVNIK SKOMARJE Andrej Arbajter, Skomarje 32, 3214 Zreče POHORSKI MOŠT PODJETNIŠKI UTRIP ZAP. ŠT. 1 2 3 4 5 11 2014 IZLETNIŠKA KMETIJA ANČKA, Bork 6, 3214 Zreče POHORSKI LONEC PEČENI SLADKI ŠTRUKLJI ZAP. ŠT. 1 2 OCENJEVANJE V LETU 2014 ZNAK KAKOVOSTI JE PRIDOBILO 30 IZDELKOV PLETARSTVO KALŠEK Žiče 62 a, 3215 Loče SLIVOVA MARMELADA SLIVOVO ŽGANJE – STARANO V HRASTOVEM SODU HRUŠKOVO ŽGANJE – TEPKOVEC SLIVOVO ŽGANJE TURISTIČNA KMETIJA URŠKA, Križevec 11 a, 3206 Stranice GROZDNA MARMELADA SUHA SALAMA POHORSKA BUNKA JULIJANA KEJŽAR KMETIJSTVO, Tovarniška cesta 14, 3214 Zreče BOROVNIČEVEC VILJAMOVKA SLIVOVKA SADJEVEC MEDENO ŽGANJE VILJAMOVKA S HRUŠKO MARVITA, Marjana Acman – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Lipoglav 22, 3215 Loče ZELIŠČNA TRILOGIJA VEGI PIRINI KUŠTRAVCI ŽAN TEŽAK, s. p., Cesta na Roglo 4 c, 3214 Zreče POHORSKO ŽGANJE »ŽANSAN« SANCTUM, Lipoglav 71, 3215 Loče ROSE 2013 SIVI PINOT PRESTIGE 2012 CHARDONNAY PRESTIGE 2011 MODRI PINOT PRESTIGE 2011 MY RED 2011 LAŠKI RIZLING LEDENO VINO 2009 VINOGRADNIŠTVO ANDREJC, Vojko Korošec s.p., Ilirska pot 1, 3214 Zreče VODOVNIKOVO VINO – STEKLENIČENO CHARDONNAY – STEKLENIČENO EN DREJC CUVE – STEKLENIČENO ČEBELARSTVO KAMENIK DRAGO MARIJA, Božje 1 a, 2317 Oplotnica MEDENA PENINA MEDENI OREHOV LIKER KMETIJA GRIČNIK, Planina na Pohorju 36, 3214 Zreče JAGODE MALINE ČEŠNJE KATEGORIJA: ROKODELSKI IZDELKI ZNAK KAKOVOSTI JE PRIDOBILO 29 IZDELKOV PONUDNIK ROČNO DELO JUR ANDREJ KOPRIVNIK, s. p. Kovaška cesta 7 a, 3214 Zreče PTIČJA HIŠICA I PTIČJA HIŠICA II PTIČJA VALILNICA HOTEL ZA KORISTNE ŽUŽELKE LESENA SKLEDA – LIST LESENA SKLEDA – »POHORSKO SRCE« MOJCA POTNIK ŠONC, Kovaška cesta 12, 3214 Zreče POLSTENA KOLEKCIJA »POHORSKO SRCE«: POLSTENO MILO POLSTENA KOLEKCIJA »POHORSKO SRCE«: POLSTENO PISALO POLSTENA KOLEKCIJA »POHORSKO SRCE«: POLSTENA SMREČICA POLSTENA KOLEKCIJA »POHORSKO SRCE«: POLSTENA POHORSKA VILA ROJENICA 3 TATJANA MILOSAVLJEVIČ, Ulica Janeza Koprivnika 9, 3214 Zreče SKOMARSKA HIŠA – SLIKA NA PLATNU, AKRIL 4 EKOLOŠKA KMETIJA MEGLIČ Gregor Iršič, Bezina 6 c, 3210 Slovenske Konjice SET NALIVNIK IN KEMIČNI SVINČNIK KEMIČNI SVINČNIK (HRUŠKOV LES) KEMIČNI SVINČNIK (SLIVOV LES) VRTAVKA PIŠČALKA 5 IVAN FALNOGA, Dobrava 39, 3214 Zreče KOŠARA PLETENA KOŠARA JOŽE ONIČ, Stari trg 36, 3210 Slovenske Konjice ŽLIČKA MEDENKA MALI KOMPLET ZA SERVIRANJE MEDU PODSTAVEK ZA VROČO POSODO PIŠČALKA »ZANJO« IN »ZANJ« PIŠČALKA PTIČJA HIŠICA VEPER PTIČEK ZA ZOBOTREBCE KOMPLET MINIATURNIH ZAJEMALK VRTAVKA GRAFIKA »SKOMARSKA HIŠA« V LESENEM OKVIRJU MARTIN MUMELJ, Breg 14, 3214 Zreče POHORSKE COKLE 6 7 ZAP. ŠT. 1 11 KATEGORIJA: JEDI ZNAK KAKOVOSTI JE PRIDOBILO 22 JEDI PONUDNIK KAROLINA ČREŠNAR, Boharina 17, 3214 Zreče SADNI KRUH IZ KRUŠNE PEČI KRUH »POHORC« IZ KRUŠNE PEČI OREHOV KRUH IZ KRUŠNE PEČI TURISTIČNA KMETIJA ARBAJTER, Skomarje 46, 3214 Zreče POHORSKI JELENJI GOLAŽ JELENJI KROŽNIK MAME MARICE POHORSKI VLIT ŠTRUDL GOSTIŠČE SMOGAVC, Gorenje pri Zrečah 27, 3214 Zreče GOBOVA JUHA Z AJDOVIMI ŽGANCI BEEFSTEAK SV. KUNIGUNDE SRNIN FILE Z AJDOVIMI ŠTRUKLJI HOTEL SMOGAVC, Slomškova ulica 4, 3214 Zreče JURČKOVA JUHA POHORSKI JUNEČJI BEEFSTEAK S POPEČENIMI JURČKI UNIOR, d. d., PROGRAM TURIZEM, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče POHORSKA BUNKA GOBOVA JUHA POHORSKI LONEC KUHANA GOVEDINA S PRAŽENIM KROMPIRJEM POHORSKI FUREŽ PEČENA POHORSKA JAGNJETINA SRNIN GOLAŽ JELENOV FILE Z BRUSNICAMI POHORSKI PEČENI ŠTRUKLJI 6 2014 POHORSKO SRCE KATEGORIJA: PRIREDITVE PONUDNIK UNIOR, d. d., PROGRAM TURIZEM, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče PRIREDITEV PRAZNIK POHORSKEGA LONCA NA ROGLI Ocenjevanje izdelkov. Kdo sestavlja strokovno komisijo? Strokovno komisijo, ki je opravila ocenjevanje v vseh kategorijah, sestavljajo priznani slovenski strokovnjaki iz turizma, gostinstva in etnologije. To so dr. Janez Bogataj, priznani slovenski etnolog, dr. Tanja Lešnik Štuhec, ki aktivno sodeluje na več projektih na območju destinacije Rogla-Pohorje, celotnega Pohorja in celotne Slovenije, ter Mojca Polak, predavateljica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Prva ocenjevanja izvedli že v letu 2013 V prvem sklopu ocenjevanj, ki so se odvijala v jesenskih mesecih leta 2013, je bilo v različnih kategorijah (pridelki, izdelki, jedi in pijače, rokodelski izdelki in kulinarične prireditve) podeljenih kar 91 znakov kakovosti, ki jih je v ocenjevanje prineslo 24 različnih ponudnikov. Temu ocenjevanju je sledila zaključna prireditev, ki je bila 15. januarja 2014. Tam so ponudniki, pridelovalci in izdelovalci prejeli sklepe in diplome za pridobitev znaka kakovosti. V drugem sklopu ocenjevanja v juliju 2014, kjer smo ocenjevanje izvedli v kategoriji pridelkov, izdelkov in pijač, pa je znak kakovosti prejelo 9 ponudnikov s 30 izdelki. V obeh sklopih ocenjevanj je komisija podelila zelo dobre ocene in bila zadovoljna s številom ponudnikov in pestrostjo njihovih izdelkov, prinesenih v ocenjevanje. Pogrešali so zelenjavne, mlečne in pekovske izdelke, zato želijo spodbuditi ponudnike in pridelovalce, da v prihodnje sodelujejo tudi s temi. Ponudnike še nagovarjajo, naj poskrbijo za boljšo celostno grafično podobo izdelkov in oblikujejo zgodbe k izdelkom, saj bodo tako še bolj poudarili njihovo kakovost, kar bo pripomoglo k boljši prodaji. Ocenjevanja v različnih kategorijah se bodo izvajala tudi v prihodnje in večkrat letno, zato vabimo vse pridelovalce, gostinske ponudnike in izdelovalce rokodelskih izdelkov k sodelovanju. Ker želimo poskrbeti za promocijo blagovne znamke, lahko rokodelske izdelke z znakom kakovosti Okusi Rogle kupite tudi v Turistično-informacijskem centru Zreče. Podrobnejši seznam ponudnikov, pravilnik blagovne znamke, recepture tradicionalnih jedi in vse informacije v zvezi z blagovno znamko Okusi Rogle najdete na spletni strani turistične destinacije Rogla-Pohorje www.destinacija-rogla.si Tadeja Waldhuber, LTO Rogla-Zreče, GIZ, koordinatorka ocenjevanja za podelitev znaka kakovosti Okusi Rogle 21 POHORSKO SRCE INTERVJU POHORSKO SRCE INTERVJU David Burbidge – večni popotnik in prijatelj Zreč Le kdo ga ne pozna? Verjetno v Zrečah vsi vemo, kdo je David Burbidge. Vedno nasmejan in dobre volje, odličen interpret in predvsem velik poznavalec različnih svetov. Sama sem ga spoznala pred devetimi leti, maja 2005, ko so se Zreče pobratile s Sedberghom, mestom na severu Anglije. David rad potuje, spoznava ljudi in povezuje različne kulture. Plavanje v Blejskem jezeru ob zori v poletnih mesecih ga še posebej navdušuje, kakor tudi hoja po snegu na Skomarju na božični večer; pitje borovničevca v gozdu. Petje starejših žensk ga gane do solz, najraje pa nazdravi z domačim vinom Franca Podgrajška … Pred nekaj leti je v Zrečah in tudi v Sedberghu posadil drevo prijateljstva. Ob njem pa je napis: »Naj naše prijateljstvo vedno obrodi sadove.« Kdaj in kje si se rodil? Rodil sem se kot tretji otrok (bili smo štirje bratje) v začetku petdesetih let v majhnem industrijskem mestu na severu Anglije. Ravno v noči mojega rojstva je divjal velik vihar, ki je odpihnil nek čoln, ki je pristal na našem vrtu. Skozi okno je v sobo priletela sova. Tisto noč so v bližini naše ulice ubili nekega moškega. Skratka se je kar dogajalo. Kako se spominjaš svojega otroštva? Moja prva leta sem preživel na severu Anglije. Veliko smo se selili. Skoraj nikjer nismo ostali več kot leto dni. Moja otroška želja je bila, da se ne bi tako pogosto selili, zato ni čudno, da živim tukaj ob reki Clough blizu Sedbergha že pol svojega življenja, torej trideset let. Kje vse ste z družino živeli? Moja mama je bila Škotinja, sicer rojena na Jamajki, moj oče pa je bil Anglež, rojen v Torontu v Kanadi. Bil je inženir, najbolj ga je zanimala predelovalna industrija. Kasneje se je ukvarjal tudi z načrtovanjem. Izumil je sistem, ki je bil znan na Japonskem in se imenuje »just in time« (ravno ob pravem času). Delal je za Združene narode v njihovem mednarodnem uradu za delo. Tako sem ves čas svojega otroštva živel v različnih državah, kot so Poljska, Egipt in Ciper. Moj oče je tekoče govoril šest jezikov, no, ta talent je podedoval tudi eden od mojih bratov. Spominjam se, kako so na obisk prihajali ljudje iz različnih držav. Včasih smo kaj zapeli in tudi zaplesali. Moji mami so bili bolj všeč gorski kraji kot pa velika mesta, v katerih je delal oče. Tako smo živeli na Tatrah (Poljska), Kyrenijskem gorovju na severu Cipra in v Lake Districktu na severu Anglije. Z brati smo veliko časa preživeli skupaj v naravi. Radi smo plavali v jezerih – to strast obožujem še danes. Zelo sem ponosen, da sem osvojil Triglav, prehodil Pireneje in področje od najbolj oddaljene jugozahodne točke, Land‘s End, do najbolj oddaljene severovzhodne točke Škotske, ki se imenuje John O‘Groats – 2000 kilometrov. Kaj si želel postati v življenju? Otroška želja je bila, da bi postal pisatelj. Ravno pred kratkih sem našel neke Davidova družina, sam stoji na levi strani. šolske časopise s svojim zgodbami in risbami, ko sem bil star devet let. Ko sem odrastel, sem delal kot novinar, najprej kot svobodni potopisec in kasneje kot novinar dnevnega časopisa na severu Anglije. Še vedno veliko pišem, največkrat za naš lokalni časopis. Od nekdaj pa sem rad prepeval. V šoli so mi pravili »pesem pohvale«, saj sem hodil naokrog in pel, kar še vedno počnem. Nekoč me je nekdo vprašal: »Ali poješ, ker si vesel, ali si vesel, ker poješ?« Imaš kakšne hobije? Delujem po načelu, če imaš rad to, kar počneš, ne boš nikoli delal v svojem življenju! Tako veliko mojega dela vključuje prepevanje in potovanje, ki sta moja največja hobija. Rad kolesarim in objavljam svoja doživetja na Facebooku ter fotografiram, kar se pogosto tudi združuje. Moj hobiji so tudi Slovenija, učenje jezika, organiziranje izmenjav, srečanja z vašimi prebivalci. Ker od vsega naštetega še nisem uspel zaslužiti, ostajajo to moji hobiji. Še vedno nisem spoznal vseh v Sloveniji, ampak delam na tem. Tudi pevske skupine, ki jih pripeljem v Zreče, želijo obiskati še druge kraje po Sloveniji. Zame je največja radost, da lahko spoznam lokalne prebivalce, se z njimi pogovarjam in na koncu z njimi zapojem. Za božič doma v kiltu. Katere so po tvojem mnenju podobnosti in razlike med Sedberghom in Zrečami? Gre za dve majhni mesti, v katerem živijo družine že več generacij. Ljudje, ki živimo v obeh mestih, imamo radi svoje kraje, radi sprehajamo pse, se srečujemo s prijatelji in se poveselimo ob dobri glasbi oziroma na posebnih dogodkih. Ko sem prišel prvič v Zreče, sem imel občutek, da je vse drugače, ampak danes vidim več podobnosti kot razlik. Menim, da sta glavni razliki gospodar- Nastop naših zborov na Škotskem. 22 11 2014 11 2014 stvo in zgodovina. Zaradi zreškega gospodarstva, torej večjih podjetij, mladi lažje dobijo delo. Pri vas živijo vse starostne skupine, medtem ko je pri nas zelo malo priložnosti za delo, zato tukaj živijo pretežno starejši ljudje, ali pa se sem preselijo na stara leta. Ko sem prvič slišal kladivo v Uniorju, se mi je zazdelo, kot da slišim utrip srca vašega mesta. Druga večja razlika je zgodovina. Pri nas in v nekaterih drugih evropskih državah smo imeli cesarstvo. Zdaj se nas mnogo sramuje tega imperija, ki je bil v resnici nič drugega kot organizirana kraja sredstev drugim narodom ter pogosto zasužnjevanje in manipulacija naših ljudi. Razlika je opazna tudi v nacionalnih čustvih. Nam je nerodno, ko se opravičimo, pa tudi poslavljati se znamo pol ure. Imamo tudi svoj značilen angleški humor, ki nam nekako pomaga pri stresu, ko spoznavamo druge ljudi. Vaša čustva so po mojem mnenju bolj nostalgična. Radi se spominjate preteklosti, ko so na sploh stvari bolje delovale. To opažam tudi pri vaših pesmih, zlasti ljudskih, ki so zelo dolge in žalostne. Velika Britanija je seveda večja in bolj poseljena kot Slovenija, zato mislim, da smo kot narod tudi zaradi tega bolj zadržani. Potovanja so tvoj način življenja. Kje vse si že bil? Prepotoval sem skoraj vso Evropo, severno Afriko in Severno Ameriko. V najstniških letih me je zanimala vzhodna mistika – zlasti joga in meditacija. Ko sem zapustil šolo, sem »štopal« do Indije in najprej živel s skupino vračev. Kasneje sem živel v Ashramu, ki izgleda kot nekakšen vzhodni samostan. Zdaj me navdušujejo vzhodne religije. Tudi za potovanja me je nekoč navdušil roman Angleška jablana je prispela v Zreče 14. 12. 2009 in že rodi sadove. David, Anika in Lucia pred Smity Cottage. Koledniki na obisku. 23 POHORSKO SRCE Hermanna Hesseja, Siddharta. Njegov glavni junak na koncu živi v počitniški hiši v lasti drugega človeka in gleda reko, ki teče mimo. Pride do zaključka, da je za vsako resnico nasprotno enako res. Pogosto se zdi, ko gledaš svojo preteklost, da je dejansko kot rečni tok. Edina stvar, ki mi je najbolj všeč pri potovanjih, je ta, da ne padem nazaj v stare rutine in navade, ampak iščem v sebi neko jedro, ki je v meni, in še vedno raziskujem, kdo sem. Vsekakor je bolje to, kot da si odvisen od zunanjega sveta. Potovanja ti dajo ravno to, da vidiš sebe skozi oči drugih in spoznaš, kaj si podedoval od svoje domovine in narodnosti. Stvari postanejo resnične, ko jih primerjaš z drugačnimi, neznanimi doživetji. Obstaja kakšna pesem, s katero se lahko poistovetiš? Nisem ravno prepričan, če obstaja kakšna pesem, ki bi me opisala, čeprav sem vedno oboževal Imagine od Johna Lennona. V začetku sedemdesetih sem sedel v avtobusu in se vozil skozi nek neposeljen predel v Iranu. Vsi so spali razen šoferja in mene. Poslušala sva Imagine in še zdaj se spominjam, kako je sonce vzhajalo za oddaljenimi gorami, ko je John pel o velikem upanju za ta svet v verzu: »Predstavljaj si, da vsi ljudje živijo za danes.« V Zreče si pripeljal že veliko pevskih skupin. Mogoče veš, kolikokrat si že bil pri nas, odkar smo pobrateni? V Slovenijo prihajam že skoraj deset let, približno trikrat letno. Verjetno sem prišel že tridesetkrat. Kot študent pa sem obiskal Jugoslavijo, ko sem potoval iz Anglije do Grčije. Že takrat sem spoznal, kako čudovita je ta dežela. Na Brinjevi gori imaš majhno kočo, bo nekoč zrasla v hišo? To imam že nekaj let in tudi dovoljenje za gradnjo. Imel sem načrte, vendar jih iz številnih razlogov ne bom uresničil. Po vsej verjetnosti bom vse skupaj prodal. Je kdo zainteresiran? Koliko pevskih skupin poučuješ? Tukaj vodim štiri zbore in vsakdo je zmeraj dobrodošel, da se nam pridruži in to brez avdicije. Dejansko smo v skupinah pevci, ki radi pojemo in se družimo. Poučujem Lakeland Voices v Kendallu, skupino v Penrithu, gre za majhno mesto blizu škotske meje, tretjo skupino imam v Sedberghu in še eno manjšo skupino z imenom CancerCare (skupino obolelih za rakom). Večinoma pojemo naše ljudske pesmi in tudi slovenske ljudske pesmi, zlasti v Sedberghu. Všeč so mi neformalni nastopi. Pri nas pojemo na primer v pubih. To je nekaj najboljšega, ko vsi, ki smo tam, pojemo. Najlepše je seveda v decembru, ko se pojejo stare božične 24 INTERVJU POHORSKO SRCE ZANIMIVOSTI Humanitarna akcija Medicinsko humanitarna akcija študentov medicine NANGOMA 2015 pod okriljem Sekcije za tropsko in po tovalno medicino Kdaj? April - junij 2015 Kje? Delo v v Nangomi v POŠLJI SMS številko 1919 Zambiji z besedo NANGOMA15 Bratje Burbidge bolnišnici in prispevaj na 1€ za uporabnike Telekoma Slovenije, Izimobila, Debitela in Simobila pesmi. Zdaj prepevamo tudi slovenske »Glej, zvezdice božje« in »Božji nam je rojen sin«. nastanejo kakšne hudomušne situacije zaradi podobnosti v jeziku, ki pa imajo čisto drug pomen. Se še vedno učiš slovenščine? Da, vendar je malce težko, ker tukaj pri nas ni Slovencev, ki bi me lahko učili. Mogoče tudi iz tega razloga prihajam pogosto v Slovenijo, saj mi le pri vas lahko pomagate. Ljudje me pogosto sprašujejo, zakaj se ne učim nemščine, saj je moja žena Lucia iz Nemčije. Povem jim, da nemško govori na milijone ljudi, samo dva milijona pa slovensko. Rad govorim slovensko, ko se družim z vami, seveda pa kaj takega ne velja za nekatere druge evropske države. Slovenci vedno pravite, da razumete, da se je težko naučiti slovensko. Vem, da uporabljate dvojino in da je še nekaj slovničnih komplikacij, vendar ste kot poslušalci zelo potrpežljivi in znate spodbujati sogovornika, kar me še dodatno motivira za učenje. Včasih Ko sem spoznala tvojo hčer Aniko je bila še dojenček, zdaj pa ima že sedem let. Kaj počne? Uči se igrati violino in klarinet, prav tako tudi poje pri otroškem zboru. Trenutno se v šoli učijo o antični Grčiji, zato je postala prava boginja Atena z lovorovim vencem na glavi in belo obleko. Ob posebnih priložnostih se namreč oblečejo v obleke določenega časa, da lažje razumejo bistvo učne snovi. Ker smo ravno v prazničnem decembru, me zanima, če imaš kakšne posebne želje za prihodnje leto? Želim si, da bi vsi prijatelji, ki jih imam pri vas, prišli v Sedbergh, saj vas že nestrpno pričakujemo. Spraševala in prevedla: Urška Firer Mesto, ki je našlo brata dvojčka. 11 2014 http://nangoma2015.splet.arnes.si Spr Spremljaj nas na: https://www.facebook.com/nangoma2015 https: piši na: [email protected] https://twitter.com/Zambija2015 Hvala za vašo podporo! Ekipa Nangoma 2015: Urša Bencina, Barbara Grm, Anja Kovac, Matjaz Vrbinc Kljub svojim (relativno) mladim letom lahko trdim, da je moja življenjska pot zelo razgibana. Odraščala sem na Stranicah, na veliki kmetiji, kjer mi je bila dana možnost resnično vzljubiti našo pohorsko lepoto, ki nas obdaja s svojo veličino. Ko sem bila stara deset let, smo se preselili v Zreče, kjer sem končala osnovno šolo in nato nadaljevala izobraževanje na škofijski gimnaziji v Mariboru. Izhajam iz velike družine (pri nas je pet otrok, imam 33 bratrancev in sestričen) in odkar pomnim, so bili v naši družini otroci različnih velikosti, starosti in oblik, potrebni soigralca v igri, tolažnika, oskrbnika manjših ran, učitelja branja ali preprostega poslušalca. Ljubezen do lepot narave in otrok ter želja po vzgajanju in pomoči pri posredovanju dobrega sta v meni vzbudili željo postati učiteljica. Izkušnje, ki bi mi lahko pri tem pomagale, sem si pridobivala pri delu v župniji kot animatorka na duhovnih vajah, oratorijih in na različnih izobraževanjih v sred11 2014 nji šoli. Pravijo, da so božja pota skrivnostna. Ko sem bila v 3. letniku gimnazije, je mlajša sestra hudo zbolela. Hvala bogu se je zgodba srečno končala, vendar je resnično pretresla in spremenila naš pogled na (notranje) življenje, odnose, minljivost in vero. To me je navdihnilo, da sem se odločila za študij medicine v Ljubljani in za poklic pediatrinja. Ker je moje srce preveč nemirno, če se ukvarja samo z eno stvarjo, sem med študijem počela marsikaj. Organiziranje in vodenje različnih dogodkov ali delavnic za starejše, izobraževalne akcije za dijake in osnovnošolce o srčno-žilnih boleznih, delo za promocijo zdravja (program Svit) ter obiskovanje in delo z umirajočimi v hiši Hospica v Ljubljani so me dodatno izpolnjevali. Šesttedensko prostovoljno delo v Peruju, v misijonu pri sestri Andreji Godnič leta 2010, kjer smo kot ekipa devetih mladih nadobudnih prostovoljcev delovali v lokalni skupnosti v Andih na višini 3200 metrov, kjer ti izkušnja z višinsko boleznijo ne uide, je v meni pustilo močan pečat. A hrepenenje po delu v misijonih, ki se je rodilo, ko sem kot osemletna deklica poslušala predavanje misijonarja ob vrnitvi v našo ljubo domovino, še vedno tli v mojem srcu. Sveti Avguštin je nekoč zapisal: »Svet je knjiga. Tisti, ki ne potuje, prebere samo prvo stran.« Tukaj ne gre samo za potovanja, saj z okoljem, kjer si, deliš hrano, prostor pod streho in delo. Le tako lahko resnično doživiš, začutiš in spoznaš dušo nekega naroda. To je tisto, kar te notranje obogati, s čimer razširiš obzorja in poglobiš že pridobljena spoznanja ali dodaš kakšna nova. Na ta način oplemenitiš tudi svoje okolje, v katerega se vračaš … To so vzgibi, zaradi katerih smo se s kolegi odločili, da bomo aprila 2015 odpotovali na trimesečno medicinsko-humanitarno odpravo v Zambijo, v bolnišnico v vasi Nangoma. V Afriko se tako odpravljamo Anja, Matjaž, Urša, Urban in moja malenkost. Nudili bomo osnovno zdravstveno pomoč v lokalni bolnišnici, oskrbovali podhranjene otroke, skrbeli za preventivo (malarije, tuberkuloze in HIV-a) in na ta način prispevali k izboljšanju zdravja lokalnega prebivalstva. Delujemo v sklopu Sekcije za tropsko medicino, ki je prostovoljna, neprofitna in nevladna organizacija in deluje pod okriljem medicinske fakultete v Ljubljani. Sredstva za izvedbo odprave si krijemo popolnoma sami. Ves zbran denar gre za nakup zdravil, sanitetnega materiala, kritje letalskih kart, cepljenja in vize. Podprete nas lahko z SMS besedo NANGOMA15 na 1919 in prispevate 1 evro ali donacijo (Več na naši spletni strani http://nangoma2015.splet.arnes. si/ FB: https://www.facebook. com/nangoma2015 ali https:// twitter.com/Zambija2015, kjer nas lahko spremljate). Zahvaljujemo se vam za vsak vaš dar, podporo, dobro misel in molitev! Več o delu in odpravi pa ob vrnitvi. Mir in dobro! Barbara Grm Tehnični pripomočki za gluhe, naglušne in gluhoslepe Po večletnih usklajevanjih in pogajanjih je 13. 10. 2014 začel veljati Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Prvič doslej v Sloveniji so tehnični pripomočki, ki so za vsakdanje življenje gluhih, naglušnih in gluhoslepih oseb zelo pomembni, sofinancirani s strani države. Doslej so si morali te pripomočke uporabniki plačati sami. Gre za pripomočke, kot so elektronska varuška, svetlobni hišni zvonec z alarmom, videofon, indukcijska zanka, vibracijska zapestna ročna ura, telefonski aparat z ojačevalnikom, različni programski vmesniki za računalnike, tablični in prenosni računalnik in številni drugi. Do pripomočkov so upravičene osebe, ki imajo okvaro sluha nad 80 % po Fowlerju, do tabličnega ali prenosnega računalnika ali mobilnega telefona pa osebe, katerih izguba sluha znaša nad 95 % po Fowlerju in imajo priznano pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika. Sofinanciranje s strani države znaša 85 % s pravilnikom določene vrednosti pripomočka, uporabnik pa prispeva 15 %. Podrobnejše informacije o tem, za katere pripomočke gre, kdo je do njih upravičen in na koliko časa so vam na voljo v Pravilniku o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila, lahko pa jih dobite tudi v našem društvu (Mestni trg 17, 3210 Slovenske Konjice) osebno ali po telefonu 03 575 62 61. Vanja Marinšek, sekretarka – strokovna delavka MDGN občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče 25 POHORSKO SRCE ZANIMIVOSTI Svetlobni zvonec že deluje Intervju: mag. Mojca Koban Dobnik V iskanju Lepega in Dobrega Andreja Tomašić je občanka Zreč, ki je gluha, poleg tega pa ima tudi okvaro vida. Zaradi svoje invalidnosti je v stanovanju nujno potrebovala prilagojen zvonec, primeren za gluhoslepe osebe. Ker Andreja navadnega svetlobnega indikatorja za zvonjenje, ki ga uporabljajo gluhe osebe, ne vidi, je potrebovala zvonec, ki na prihod obiskovalca opozarja z utripanjem luči v stanovanju. Po trenutno veljavni zakonodaji lastnik stanovanja gluhoslepi osebi ni dolžen zagotoviti ustreznega zvonca, zato je Občina Zreče velikodušno ponudila pomoč. Me- V začetku oktobra so člani Kulturno umetniškega društva Jurij Vodovnik Zreče pripravili jubilejni slavnostni koncert ob 30. obletnici svojega delovanja. Že šestnajst let nad zborom bdi zborovodkinja mag. Mojca Koban Dobnik, s katero sva se pogovarjali predvsem o njenem delu in prispevku v društvu. Nastop na svečani seji v Zrečah leta 2012 Jubileji pevskih zborov so priložnost, ko se ozremo po prehojeni poti. Kako bi jo označili? Razmišljanje o mojih šestnajstih letih z MEPZ Jurija Vodovnika je večplastno. Z glasbenega vidika lahko povem, da je to delo z visoko motiviranimi pevci z zelo profesionalnim odnosom do dela. Šestnajstletno življenje z glasbo in s petjem, z novimi sporedi, neštetimi vajami in napori, s koncerti, pevskimi tekmovanji, turnejami, snemanji, potovanji, in ne nazadnje tudi s človeškimi usodami mi pušča najgloblje vtise in sledi. S kakovostnim delom je »Jurij Vodovnik« na področju ljubiteljske kulture prišel do zavidljivih glasbenih dosežkov. Kako jih vidite? Iskanje nikoli dokončno doseženega skupnega glasbeno lepega je bilo delo skupine in posameznika. S posluhom za poznavanje optimalnih izvedbenih možnosti zbora ter z medsebojno predanostjo in zaupanjem smo ob odličnih organizacijskih rešitvah naše predsednice gospe Marije Kovačič in obeh njenih predhodnic na optimalni način odgovarjali na najrazličnejše glasbene izzive doma in v tujini. Program jubilejnega koncerta odraža velik poudarek na slovenski ljudski pesmi, prav tako vaš siceršnji repertoar. Je to poslanstvo in vizija zbora? Vsekakor. Ljudska pesem je eden pomembnejših kulturnih in 26 civilizacijskih stebrov, kajti najbolj pristno uveljavlja identiteto naroda. Globalizacija nas sili, da svojo glasbeno ustvarjalnost jasno identificiramo in se za njo borimo. Prevzeti moramo odgovornost do naše kulturne dediščine, s tem pa izpolniti svoj moralni dolg do prihodnjih generacij. Zvestoba kulturnemu poslanstvu je vaš zbor ponesla na številna gostovanja k Slovencem po svetu – v Kanado, Združene države Amerike, Avstralijo, Skandinavijo … Kakšne so bile izkušnje? Številne izkušnje med našimi izseljenci iz različnih držav, ki kljub dejstvu, da so četrta ali peta generacija izseljencev in ne obvladajo slovenskega jezika, kažejo, da še vedno ohranjajo stik s kulturo svojih prednikov. Povsod smo bili izjemno toplo sprejeti, naši koncerti pa so mnogokrat sproščali zadrževana čustva teh ljudi … Pestremu mozaiku koncertnega delovanja doma in v tujini pa je vaš zbor dodajal tudi tekmovalne izkušnje v mednarodni konkurenci. Zakaj ste se odločili za ta korak? Z obžalovanjem se spominjam situacij, ko je delovanje in vrednotenje našega dela namesto moči argumenta določal argument moči. A brez te neprijetne izkušnje se najbrž ne bi podali v tujino. Tako smo se leta 2008 udeležili mednarodnega zborovskega festivala v Bratislavi, vendar še ne v tekmovalni kategoriji. Odzivi na samostojnem nastopu, ki smo ga izvedli na glavnem trgu Bratislave, so bili našim pevcem spodbuda za odločitev, da se v prihodnje preizkusimo tudi v tekmovalnem delu festivala. Naslednje leto smo nastopili na 19th International Competition Festival of Advent and Christmas Music with Petr Eben Prize v Pragi. V konkurenci petdesetih zborov iz osemnajstih držav Evropske unije in Kanade smo osvojili bronasto plaketo. Uspeh na tem tekmovanju nam je potrdil dotedanje usmeritve in nam dal nov ustvarjalni zagon. Leta 2010 je v Bratislavi na Slovaškem potekalo V. mednarodno tekmovanje International Competition of Advent and Christmas Music. Znova smo si prislužili bronasto plaketo. Letos aprila smo se v Veroni udeležili mednarodnega zborovskega tekmovanja CONCORSO INTERNAZIONALE CANTO CORALE 2014. Tekmovanje sodi v okvir številnih mednarodnih pevskih tekmovanj, ki jih od leta 1988 prireja mednarodna organizacija INTERKULTUR s sedežem v Nemčiji. Tekmovalnim programom v kategoriji C3 smo odpeli brez večjih napak in po oceni šestčlanske mednarodne žirije zanj prejeli srebrno plaketo. Dirigiranje pomeni tudi delo z ljudmi. Ste prijazna dirigentka? Moja želja je, da bi imela imidž zelo prijateljske osebe. Če pa vidim, da pevci izrabljajo mojo pri- POHORSKO SRCE ZANIMIVOSTI dobčinsko društvo gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče je Andreji pomagalo pri pridobitvi vseh soglasij za izvedbo del in pri iskanju izvajalca ter pri komunikaciji med njimi, Občina Zreče pa je poravnala vse nastale stroške. Andreja je novega zvonca zelo vesela, zato se vsem, ki so ji pri tem projektu kakor koli pomagali, iskreno zahvaljuje. Vanja Marinšek, MDGN občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče V novo sezono v novi preobleki jaznost za to, da ne dajo iz sebe najboljšega, ima manj prijaznosti zadovoljiv učinek. Tisto boljše pač moram potegniti iz njih. Z zborovsko glasbo se srečujete pri delu z otroki v osnovni šoli in na gimnaziji. Ali je delo v MEPZ Jurija Vodovnika na nek način nadaljevanje oziroma nadgradnja tega dela? Ne. Klasična zborovska glasba ni center glasbe mladih. Center glasbe mladih je zabavna glasba. Niti v šolah danes ni več jasnih kulturnih podlag. O vsem, posredno in neposredno, odločata medijsko zmanipulirana javnost in kapital industrije zabave. Šole bi morali iztrgati iz objema nevtralnosti, vseenosti – brez umetniških, etičnih, moralnih, nacionalnih in socialnih vrednot. Družba mora biti sposobna, da tovrstne vrednote vsaj okvirno opredeli, kar pomeni, da se ne prepušča kulturnemu relativizmu in prilagajanju otrokovemu okusu populistično dopadljivega. Kaj pa prihodnost zbora? Prihodnost bo med pevci stkala nove vezi, glasbene in pevske izkušnje bodo še bogatejše, novi izzivi bodo zbor kalili še naprej. Iskanje lepšega in boljšega, neposreden in pošten pristop h glasbi, osebno izžarevanje – vse to bo ob koreninah preteklosti tudi za prihodnost nepogrešljiv sestavni del podobe našega MEPZ-ja. Spraševala: Urška Firer 11 2014 Več kot dve desetletji je sooblikovanje zreškega športa tesno povezano z razvojem in uspehi v Odbojkarskem klubu Zreče. Dolga leta je bil le-ta prepoznaven kot Comet Zreče, zadnja leta pa plemenitimo že tako uveljavljeno in uspešno blagovno znamko Swatycomet. Najmlajše odbojkarice ponosno zastopajo barve Čebelic Zreče, ki ponazarjajo marljivega in vztrajnega športnika. Rodovi športnic vračamo hvaležnost za vlaganja in dolgoletno zvestobo generalnega sponzorja ter podporo ostalega lokalnega gospodarstva predvsem z domačimi in mednarodnimi uspehi ter s prigaranim slovesom konstantnega spoštovanega drugoligaškega kluba. Kot največji klub v občini in eden najpomemb- nejših v Dravinjski dolini pridobivamo zaupanje lokalne skupnosti s strokovno vodenimi programi za mladino, ki ima možnost, da se vključuje v zdravo in aktivno življenje. Mednarodno povezujemo športnike predvsem preko tradicionalnega mednarodnega turnirja in mednarodnega srečanja sodnikov odbojke. Izpostavljena dejstva so odgovorne privedla do spoznanja, da je treba to veliko športno družino narediti še bolj prepoznavno in jo poenotiti pred očmi javnosti. Tako smo v novo sezono vstopili v unikatnem dresu kluba za vse selekcije, ki mu bo sledil še preostali unikaten tekstil, ki bo prav kmalu dostopen tudi vsem občanom, podpornikom, navijačem in simpatizerjem OK Swatycomet Zreče. OK Swatycomet Zreče Članice OK Swatycomet Zreče: stojijo od leve proti desni: Mitja Bremec (pomočnik trenerja), Patricija Napotnik, Nina Pavlič, Maja Baumhakl, Ines Hirkič, Doroteja Podkrajšek, Urška Hren, Patricija Podkrajšek, Carmen Kotnik (kapetan) in Boris Klokočovnik (prvi trener). Klečijo od leve proti desni: Anemari Kovač, Veronika Pučnik, Tonka Pučnik, Lena Pučnik, Tanja Podvršnik in Janja Jakob. 11 2014 Finale mini odbojke LŽM – Šoštanj, 15. 11. 2014 Liga žoga miga tudi v Zrečah Liga žoga miga (LŽM) je ime za serijo odbojkarskih turnirjev v kategoriji mini in male odbojke za dekleta do vključno 7. razreda. Turnirji se odigrajo do decembra, ko se pričnejo ligaška tekmovanja. V turnir se vključujejo najboljši klubi iz vzhodnega dela Slovenije. Po lanskem spoznavanju tekmovanja in vodstva lige se je v letu 2014 Odbojkarski klub Swatycomet Zreče uspel dogovoriti za tesnejše sodelovanje v ligi tudi v organizacijskem in tehničnem smislu. Povezava je že v prvem letu obrodila sadove. V Zrečah sta se odigrala kar dva od štirih turnirjev mini odbojke, kjer se je izmenično lahko predstavilo tudi vseh 27 deklic, ki trenirajo v tej starostni skupini. Zrečani so lahko videli kar 42 tekem. Zreče so gostile tudi tri od osmih turnirjev male odbojke. Prvi v skupini B je bil že odigran v začetku oktobra. Velik uspeh je, da smo uspeli s kandidaturo finalnega turnirja v A in B skupini male odbojke. Finalni turnir je bil 21. 11. 2014 ob 9.30. V športni dvorani in v telovadnici se je na štirih igriščih odigralo kar 18 tekem. Sledila je zaključna prireditev in podelitev nagrad. Zaupanje in razvojno sodelovanje LŽM z Zrečani ni le uspeh za zreško odbojko, temveč tudi potrditev, da delamo na zelo kakovostnem in organizacijsko visokem nivoju. OK Swatycomet Zreče ima jasen cilj, in sicer organizacijsko-tehnično znanje in uspehe nadgraditi z organizacijo odmevnih mednarodnih tekem in turnirjev, a je treba počakati še na ustrezno športno infrastrukturo. 27 POHORSKO SRCE ZANIMIVOSTI POHORSKO SRCE REŠI ME Evropski program NET-AGE v prid starejšim Vse pogosteje se srečujemo z različnimi programi, ki nam posredujejo informacije za pomoč pri oskrbi starejših krajanov. Eden takih je tudi NET-AGE, katerega cilj je povečati razvojne možnosti jadranskih regij in uveljavitev inovativnih načinov socialne in zdravstvene oskrbe, ki bi omogočali aktivno staranje in samostojno življenje starostnikov. Za uresničitev teh ciljev se zavzema trinajst partnerjev iz šestih držav. Občine in socialne službe v posameznih državah so močno povezane. Program, predavanja in inovacije so predstavljene v posameznih državah, ki so vključene v projekt. Tokrat je bila gostiteljica Italija, in sicer z ustanovami v Bologni in Ravenni. Srečanje je potekalo maja letos. Italija ima 20 pokrajin, od katerih je najbolj organizirana in najbolj finančno sposobna prav pokrajina Emilia Romagna z omenjenima mestoma. Slovenija je v tem projektu predstavljena s strani Občine Kanal z vsemi socialnimi službami in tudi Zveza društev upokojencev Slovenije iz Ljubljane s svojimi prostovoljci. Prostovoljstvo je bilo zastopano poleg omenjene občine še s strani društev upokojencev Hoče, Nova Gorica in Zreče. Navzoči so bili tudi predstavniki socialnih služb iz Albanije, Črne gore in Hrvaške. Italijani so predstavili domove za starejše, v katerih je kar veliko oskrbovancev z demenco, ki je vse pogostejši vzrok za odhod v dom. Poseben način terapij in pomoč osebja sta pri oskrbi zelo pomembna. Starejše osebe dnevno urijo s posebnimi terapijami. Osebje je oblečeno v barvne uniforme oziroma majice, sobe označujejo čim bolj pisano, da si oskrbovanci lažje zapomnijo, v kateri sobi spijo. Za njihovo dobro voljo organizirajo glasbene delavnice. Starostniki si sami pripravljajo dnevne obroke, seveda kolikor pač lahko, saj jih je veliko na vozičkih. Pokrajina in občina dobro skrbita za starostnike, obstaja pa tudi veliko sponzorjev in donatorjev, ki svoje premoženje zapustijo oziroma prispevajo tovrstnim ustanovam, da se lažje preživljajo. Menim, da se pri nas še premalo ukvarjamo s problemom oskrbe starostnikov, ki postaja vedno večji, kakor je posledično tudi Združili piknik in izlet Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice so se v soboto, 20. septembra, odpravili na zeleno Pohorje na tradicionalni jesenski piknik. Na Mariborsko Pohorje jih je popeljal njihov predsednik Ivan Pavlič, ki se je že večkrat uspešno preizkusil v vlogi vodnika. Na Andrejevem domu - Pajk so jih razvajali z obilnim zajtrkom, nato pa so se odpravili na dopoldanski izlet. Pot jih je vodila do etnološke Križeče vasi pri Poljčanah, kjer so si ogledali mlin na veter in 28 ostale zanimivosti. Kupovali so domače rezance in kekse. Zelo zanimiv je bil ogled samostana Studenice, kjer so nekoč prebivale sestre dominikanke. Ogledali so si čudovito cerkev, štiri izvire vode in nunsko pokopališče. Še najbolj jih je pritegnil izvir pitne vode, ki ji pripisujejo večno mladost. Veterani so jo pili, kot bi prišli iz puščave. Fizičnega učinka ni bilo, postali so le malce otročji. Popoldne so se vrnili na Pohorje in uživali v dobrotah z žara. Jože Gumzej KEMIČNI SIMBOL ZA URAN ZNAČILNOST SVOJEVOLJNEGA ČLOVEKA ALKOHOLNA PIJAČA POPOLNO UJEMANJE VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA USTANOVA NIKO GRAFENAUER VZVIŠENA LIRSKA PESEM KRAJ PRI LJUBLJANI KISIK MESTO V VESTFALIJI ZEMLJIŠČE Z VINSKO TRTO plačilo takšnih ustanov. Izrednega pomena je povezovanje med ustanovami, občino in prostovoljci, ki so pogosto pomoč starejšim, ki so doma. Veliko le-teh najraje ostaja doma, a potrebujejo pomoč sosedov, znancev in prostovoljcev. Pri delu moramo pridobiti tudi mednarodne izkuš- nje, da se bodo dobre ideje lahko prenesle v naše kraje. Dogodka sem se udeležila predvsem zato, da bomo tudi v Zrečah lahko organizirali predavanja in predstavitve omenjenih projektov, ki jih je na področju Sredozemlja kar trinajst. Tatjana Kotnik Drobtinica za tople obroke naših otrok Že tretje leto smo na dveh lokacijah v Zrečah, in sicer pri marketu TUŠ in pri Mercatorju, organizirali dobrodelno akcijo Drobtinica. Šest prostovoljcev Krajevne organizacije RK Zreče je sodelovalo pri izvedbi. Letos so se izredno potrudili otroci, saj so s svojo mentorico Polono Župevc pripravili veliko privlačnih izdelkov. Pridružili so se nam tudi dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Zreče, programa gastronomsko-turistični tehnik, z barvitimi rezanci. Odziv je bil dober. Zanimivo je, da je bilo največ povpraševanja po domačih rezancih in pecivu. Manj je bilo tistih, ki so potrebovali kruh, a kljub temu smo vsega prodali. Veliko mimoidočih je darovalo prispevke. Miran Krajnc, prostovoljec KORK Zreče, je obiskal Skomarje in Resnik ter nagovoril domačine, da so darovali za to akcijo. Denar, ki smo ga skupaj prišteli k denarju, nabranem na VELIKA VIOLINA KDOR SE RAD JOKA KRAVICA, TELIČKA ELEKTRARNA NA DRAVI VOLUMEN REKA V GRČIJI ŽELEZO 16. ČRKA ABECEDE SIMBOL ZA TOK ČASOVNI TERMIN KRAJ NA CRESU LETO HRIBAR IVAN ITALIJANSKI SKLADATELJ GIUSEPPE STROKOVNJAK ZA NARAVOSLOVJE tržnici, je bil namenjen otrokom za tople obroke v šoli v Zrečah. Pohvaliti moram tudi prostovoljke KORK Gorenje, ki so za tržnico prispevale kar nekaj doma pripravljenih dobrot, ki so jih mimoidoči v trenutku pokupili. Kljub stiski in pomanjkanju denarja opažam, da so ljudje še vedno pripravljeni pomagati. Žal sem tudi žalostna, ker ni več zanimanja staršev, ki bi v dobrodelnost vključili svoje otroke. Posebno pogrešam tiste, ki ne vedo kam z energijo, tiste, ki jim nudimo brezplačno letovanje in prav ti zelo malo vedo o teh akcijah. Ponosna sem pa na tiste, ki so zapustili našo osnovno šolo in so že v srednji šoli, a z veseljem pridejo pomagat. Hvala, da ostajate še vedno naklonjeni akciji, ki bo naslednje leto že petnajsta. Takrat bom še posebej vesela tistih, ki so se doslej akciji izognili. Tatjana Kotnik, predsednica KORK Zreče 11 MESTO V AVSTRIJI KROŽNIK OVALNE OBLIKE 2014 VELETOK V SIBIRIJI PREVZETNOST, OŠABNOST SAPA, VETRC CMERAV OTROK ODPRTA TELESNA POŠKODBA ORANJE (ZAST.) OGLJIK SUMLJIVO ZNAMENJE JUNIOR ELEKTRIČNI ELEMENTARNI NABOJ ADENOZIN SLOVENSKI TEOLOG IVAN SVETOZAR ILEŠIČ ITALIJANSKA IGRALKA SOPHIA KRAJ PRI OPATIJI ELEKTRIČNA POLJSKA JAKOST KONICA 1 100 m2 TARA REDKA MEHKA KOVINA BELE BARVE POVRTNINA, ZEL ZA JUHE SREBRO DRAGO IBLER NOMEN NESCIO, NEZNAN LIJAKU PODOBNA PRIPRAVA OKRAJŠAVA ZA PIANO MODNA UMETNOST REŠITEV KRIŽANKE Geslo križanke z ostalimi podatki napišite na kupon. Pošljite ga v zaprti kuverti do 1. 2. 2015 na naslov: Občina Zreče, Cesta na Roglo 13 b, 3214 Zreče, s pripisom »POHORSKO SRCE – NAGRADNA KRIŽANKA«. PREGON NAGRADNI KUPON KUPON št. 3 december 2014 Ime: ________________________________________________ Priimek: ______________________________________________ Nagrajenec druge nagradne križanke: Naslov: ______________________________________________ Avgust Hrovat Cesta na Roglo 11 d, 3214 Zreče Pošta: ___________________________________________ Knjižno nagrado podarja Občina Zreče. Geslo: __________________________________ 11 2014 29 POHORSKO SRCE IZ POHORSKO SRCE ZGODOVINE Ob 100-letnici zaprtja rudnika in rudniške proge v Radani vasi Radana vas je naselje z bogato zgodovino, s kulturno in tehniško dediščino. Nekako bi lahko trdili, da svoj rojstni dan praznuje skupaj z naseljem Zreče, saj se v isti listini, ki danes velja za prvo omembo Zreč, omenja tudi domino Otthone de Radisdorf (Oton Radanski). Tako lahko to pogodbo iz leta 1206 enakovredno štejemo tudi za prvo pisno omembo Radane vasi, Radisdorf pa kot prvo obliko zapisa krajevnega imena. Kasneje v srednjem veku se vas imenuje Radmansdorf, v času avstro-ogrske monarhije in druge svetovne vojne pa Radldorf ali tudi Radeldorf. Skupni koren vseh poimenovanj bi lahko bila nemška beseda Rad, po slovensko kolo, in morda sploh ni napačno domnevati, da je tukaj nekoč vodno kolo poganjalo nekakšen mlin ali podobno napravo. Pionir v izkopavanju premoga v okolici Zreč je bil Zoisov nečak Anton Bonazza (1785– 1853). Bonazza je leta 1823 postal lastnik mislinjske železarne. Koncesijo za obratovanje z novimi stroji je dobil pod pogojem, da bo uporabljal v njih izključno premog. Rudarske pravice za premogovnik v Radani vasi, ki se je nahajal pod kmetijo Bukovnik, so mu bile 30 podeljene leta 1846. Po njegovi smrti je lastnica tega največjega premogovnika v okolici Zreč postala Francozinja Anna Sagnier. Družina Sagnier je bila trideset let lastnica rudnika, vse do tedaj, ko se je 12. junija 1876 v Radani vasi pripetila velika rudarska nesreča. Lastnika rudnika iz francoske družine Sagnier sta prišla iz Ljubnice pogledat delavce, se spustila v jamo in se zaradi strupenih plinov v jami oba zadušila, za njima pa še trije delavci, ki so ju hoteli rešiti. Dva rudarja so pokopali v Zrečah, enega v Slovenskih Konjicah, medtem ko so oba gospoda Sagnierja odpeljali v Trst. Katoliški cerkveni list Danica je takrat zapisal: »Posestnika premogovih jam v Zrečah bila sta zadušena in sta tako storila naglo, nesrečno smrt. Eden teh gospodov je letos v Zrečah srečal duhovnika, ko so nesli sv. Rešnje Telo nekemu boleniku, pa gospod ni poklenil, se ni odkril, da bi Bogu dolžno čast skazal. Žalostno! Boga očitno ni spoznaval, pa je tudi brez Boga moral zapustiti svet in iti pred Boga sodnika!« Po nesreči družine Sagnier se je znašel premogovnik na dražbi, na kateri sta ga leta 1878 kupila Edo Candolini in Gustav Sparowitz. Pod njunim lastništvom je aprila leta 1891 prišlo v rudniku do velikega požara. Pogorela sta strojarna in pet metrov visok leseni stolp, ki je zgrmel v jašek, ob tem pa se je odkrhal 23 kilogramov težek zvonec, ki je visel na njem. Dela so bila za več mesecev ustavljena. Strojarno so popravili in na obnovljeni stolp ponovno obesili zvonec, s pomočjo katerega je strojnik rudarjem v jami naznanjal začetek in konec službe. Candolini in Sparowitz sta 24. maja 1899 radanski premogovnik prodala Južnoželezniški družbi (Südbahngesellschaft), ki je rudnik poimenovala Germania. Rudnik Germania v Radani vasi (lokacija pod kmetijo Bukovnik) Leto kasneje so v Germanii našli zelo kvaliteten črni premog s kalorično vrednostjo 6600 kalorij, ki se je kosal celo z najboljšimi češkimi in angleškimi premogi. Ravno zaradi tega odkritja se je Južnoželezniška družba najbolj posvetila prav premogovniku v Radani vasi. Sedem let pred tem, torej leta 1892, je ista družba že zgradila železnico iz Poljčan v Konjice, ki je bila kot naročena za transport premoga, še vedno pa je bilo potrebno radanski premog nekako spraviti iz Radane vasi do konjiške železniške postaje. Na začetku je transport potekal s kmečkimi vozovi, toda zaradi nerentabilnosti takšnega prevoza se je kmalu pojavila potreba po izgradnji rudniške železnice Konjice–Radana vas (Gonobitz–Radldorf), na kateri je bila v smeri Radane vasi predvidena konjska vleka praznih vagonov. S premogom napolnjeni vagoni pa so se zaradi padca sami spuščali proti Konjicam. Načrti za rudniško železnico so bili izdelani maja 1902. Gradnja, ki se je začela 15. avgusta 1902, je bila zaupana Ludwigu Migliču, inženirju iz Rogaške Slatine, in Franzu Posseku, lastniku gradu Pogled, ki sta predhodno že gradila železnico iz Poljčan do Konjic. Skupna dolžina proge od konjiške železniške postaje do nakladalne rampe v Radani vasi je bila 4,1 kilometrov. Start proge (ŽP Konjice) je bil na nadmorski višini 319 metrov, medtem ko je bila nakladalna rampa v Radani vasi 65 metrov višje, na nadmorski višini 384 metrov. Transport premoga je potekal v železniških vagonih, ki so se lahko kasneje direktno pripeljali iz Konjic v Poljčane. Tako so se izognili prekladanju premoga v Konjicah. Rudniška proga Konjice–Radana vas je potekala skozi štiri katastrske občine, in sicer: od začetka do 0.9/1.0 km v k. o. Konjice, od 0.9/1.0 do 3.3/4 km v k. o. Škalce, od 3.3/4 do 4.0/1 km v k. o. Radana vas ter ostanek z največjim nagibom do sortirnice v k. o. Zreče. Na km 2.0 do 2.2 (danes vas Gabrovlje) je bilo zgrajeno 106 metrov dolgo izogibališče. Obsegalo je glavni in stranski tir, ki sta bila med seboj oddaljena štiri metre. Največji nagib proge je bil kar 34 promil, vendar je bil ta le na dolžini 262 metrov, neposredno v bližini nakladalne rampe v Radani vasi. Nakladalna rampa se je že nahajala v k. o. Zreče, danes cca. 250 metrov od križišča Radana vas v smeri Gračiča. Tukaj na rampi je bil levo od glavnega tira speljan še postavljalni tir, ki je hkrati služil kot lovilni tir za vagone, ki bi sami speljali in je v ta namen projektiran s protinagibom. Za dodatno varnost je bila na glavnem tiru ob začetku naklona postavljena zapornica. Celoten izgled in situacijo začetka proge v Radani vasi nam še bolje prikaže naslednja slika. 11 2014 Nakladalna rampa in sortirnica premoga pod rudnikom v Radani vasi, v ozadju zgoraj cerkev sv. Neže (nekoč in danes). Leta 1907 so se pojavile težnje po znatni povečavi premogovnika v Radani vasi. Oktobra istega leta je bilo v ta namen odobrenih tri milijone kron. Marca 1908 so pričeli dela na Novem jašku (Neuer Schacht), ki je bil lociran nekoliko višje od nakladalne rampe v smeri Zreč. Danes je ta predel poznan po imenu Šterc (nem. Sterz – žganec). Sklepati je mogoče, da je struktura zemlje, ki so jo rudarji takrat izkopavali in nasipovali na tem mestu, spominjala na žgance ali polento – in od tod izvor imena Šterc. globokega izkopavanja je v zimi 1908/09 usahnil glavni studenec na Gračiču, ki je dolga leta dajal vodo ljudem in živini. Niti najstarejši ljudje niso pomnili, da bi ta vodnjak kdaj presahnil. Tudi ob največji suši, ko so bili ostali studenci brez vode, tukaj vode ni manjkalo. Leta 1913 je povprečna dnevna plača rudarja – kopača (nem. Hauer) in rudarja – vozača (nem. Forderer) na našem območju znašala 3 avstrijske krone in 22 vinarjev, s čimer si je lahko rudar takrat kupil Novi jašek (lokacija Šterc) Pri izkopavanju Novega jaška je delalo po osem rudarjev v treh izmenah, torej je delo potekalo neprekinjeno. Do 25. marca 1908 so predrli v globino 45 metrov, 1. januarja 1909 do globine 76 metrov, do začetka leta 1910 v globino 173 metrov, na koncu je bil Novi jašek globok 220 metrov. Sodil je med najgloblje rudarske jaške v alpskih deželah. Zaradi 11 2014 5 kilogramov sladkorja ali 2 kilograma svinjskega mesa ali pa plačal celoletno naročnino na tedenski časopis Štajerc. Za vožnjo s parnikom iz Trsta v Ameriko, ki je trajala 14 dni, je moral rudar odšteti dve mesečni plači. Vozovnica je stala od 28 dolarjev (od 150 avstrijskih kron). Lahko bi rekli, da imajo prav tisti, ki pravijo, da se zgodovina ponavlja, saj je imel naš takratni denar kar nekaj skupnih lastnosti z današnjim evrov. Vrednost bankovca je bila napisana v vseh devetih uradnih jezikih takratne avstro-ogrske monarhije, tudi v slovenskem. V obtoku so bili dvojni bankovci in kovanci (avstrijski in ogrski), ki so bili enakovredno plačilno sredstvo v celotni monarhiji, podobno kot so danes različni evrski kovanci v vseh državah evroobmočja. Nekaj mesecev po začetku prve svetovne vojne so rudnik v Radani vasi začeli zapirati. 19. oktober 1914 je bil zadnji dan, ki ga je oddelal ves kolektiv rudnika Germania. Dva dni kasneje so pričeli z zasipavanjem rovov. Do popolne ukinitve je v rudniku ostalo samo še pet rudarjev in dva kontrolorja. Le-ti so nasploh svojo zadnjo izmeno za družbo južnih železnic oddelali 21. decembra 1914. Rudniška železnica, ki jo je družba južnih železnic zgradila za potrebe rudnika, je po enajstih letih prenehala obratovati. Ta mesec mineva od zaprtja rudnika natančno sto let. V naravi praktično ni več nobenih sledi o obstoju nekoč mogočnega radanskega premogovnika. Železnici Konjice–Radana vas so leta 1916 pričeli graditi podaljšek do kasnejše zreške železniške postaje. Podaljšek proge se je od rudniške proge odcepil že nekoliko nižje od sedanje ceste, ki zavija proti Radani vasi, tako da za kasnejšo železni- co niso uporabili celotnega dela rudniške železnice. Radana vas je z izgradnjo podaljška do Zreč dobila tudi svoje postajališče in mali peron, ki je bil na današnji parceli št. 744/2 k. o. Radana vas. Podaljšek proge do Zreč so gradili vojni ujetniki, ki jih je vojska avstro-ogrske monarhije zajela med prvo svetovno vojno. Največ je bilo Rusov in Ukrajincev, malo manj Romunov, kasneje so se jim pridružili tudi italijanski ujetniki. Nastanjeni so bili v barakah pri Germanii in Novem jašku, ki so bile prej v lasti rudnika. Skrb za dnevne obroke delavcem je prevzel Janez Orož, p. d. Miheljak, ki je imel v Radani vasi gostilno, ki je bila rudarjem dobro poznana kot Mihelakov štant. Uradno odprtje podaljška železnice do Zreč je bilo leta 1921, vendar to je že naslednje poglavje lokalne zgodovine. Poznavanje lokalne zgodovine je dragoceno, saj preteklost povezuje s trenutkom, v katerem živimo in nas hkrati uči, kako živeti v prihodnosti. Vendar ne smemo pozabiti najpomembnejšega: zgodovinski izsledki morajo temeljiti na dokumentih, zgodovinskih dejstvih in ne na interpretaciji. Saj vsi poznamo tisto: vsake oči imajo svojega malarja, vsaka oblast svojo resnico, vsak lastnik zemljišča svojo zgodbo, zgodovino pišejo zmagovalci. Ne, tega ne smemo dovoliti, zgodovina (history) bo tako postala hi-story; ena sama štorija ali zgodba za nedeljsko popoldne. Danijel Leva Bukovnik 31 POHORSKO SRCE SPORED PRIREDITEV 2015 Le kje se jaz učim 200 LET ŠOLSTVA NA ZREŠKEM Pred nami je jubilejno leto, ko bomo praznovali 200-letnico šolstva v Zrečah. Poskušali bomo osvetliti bogato in razgibano dogajanje na tem izjemno pomembnem področju za ljudi in za državo. Spomnili se bomo oblik in načinov izobraževanja pred začetkom delovanja prve šole, časov, ko je bila dan šola ko še lesena zgradba,ura so bila igrišča prašne ceste ali četrtek 4.zelenice, september 2014 10.00 travniške ko sta bila glavna učna pripomočka kapetek, 5. september 2014 19.00 menček in tablica, ko so učenci v sobota, šolo hodili peš 2014 več kot eno 6. september 19.00 uro v vsakem vremenu, ko je 10.00 bila nedelja, palica7.vseptember rokah 2014 učitelja pomemben vzgojni pripomoček. 200 let šolstva na zreškem – spored prireditev nedelja, 14. september 2014 10.00 krajdogajanja prireditev Terme Zreče Tiskovna konferenca – predstavitev dogodkov, logotipa, mape … Veroučna učilnica Predavanje o vzgoji nekoč, danes, jutri – dr. Silvo Šinkovec Veroučna učilnica Šolski redovi – Uršulinke se predstavijo Župnijska cerkev Egidijevo – župnijski dan, gost dr. Anton Jamnik ljubljanski pomožni škof Župnijska cerkev Katehetska nedelja ob začetku novega veroučnega leta Vpetek, obsežnem zbor3. oktoberšolskem 2014 19.00 Kulturni dom Mesto Zreče – »Kak je bilo zapuščeno v naših krajih svoje dni, niku, ki ga bomo izdali v letu ko še ljudstvo podučeno v šolskih naukih bilo ni« 2015, bosta podrobneje opisana zgodovina in šolsko dosreda, 5.nanovember 17.00 Tiskovna Osnovna šola Zreče dne,Predavanje o zgodovini šolstva v naši državi – mag. Stane Okoliš, Slovenski šolski muzej konferenca 4. 9. 2014 gajanje vseh 2014 podružničnih četrtek, šolah,4. december tudi na2014 nekdanjih na Srednji in koncert ditve, ki osnovne smo šole, jih kipripravili zane izobraževanjem in s 17.00 ku, ter Osnovna šola Zreče,poklicni Novoletni učencev obiskujejo glasbeno šolo zin novoletna tržnica šolah na Skomarju in Resni- strokovni šoli Zreče. Prire- za jubilejno leto, bodo pove- šolstvom. Spored 2015 ponedeljek, 8. prireditev december 2014 19.00 športna dvorana Veroučna učilnica Predstavitev Montessori pedagogike, šole in vrtca ponedeljek, 26. januar 2015 19.00 Veroučna učilnica Predavanje o vlogi Cerkve in domačih duhovnikov pri opismenjevanju ljudi petek, 6. februar 2015 18.00 Kulturni dom Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku – Prešernov dan nedelja, 22. marec 2015 17.00 Kulturni dom Gledališka predstava otroške gledališke skupine – po predstavi pogovor z Vilijem Ravnjakom nedelja, 26. april 2015 17.00 Taborniški dom Spomini na nekdanjo šolo v Skomarju – Jurijeva nedelja na Skomarju petek, 10. april 2015 18.00 Resnik – Dom krajanov Spomini na nekdanjo šolo na Resniku sreda, 22. april 2015 8.00–12.00 Osnovna šola Zreče Naravoslovni dan – Dan zemlje četrtek, 21. maj 2015 8.00–12.00 Osnovna šola Zreče Kulturni dan v OŠ Zreče – Kako nekoč, tako danes nedelja, 31. maj 2015 18.00 Kulturni dom Praznik petja – Zreče pojo četrtek, 11. junij 2015 18.00 Osnovna šola Zreče, Slovesen zaključek šolskega leta in praznovanja 200-letnice šolstva Športna dvorana 8.–12. julij 2015 8.00–16.00 Veroučna učilnica Oratorij sreda, 19. avgust 2015 9.00–15.00 Terme Zreče Vesele počitnice četrtek, 17. september 2015 9.00–16.00 Osnovna šola Zreče Ustvarjalne delavnice – DPM Zreče petek, 13. november 2015 18.00 Slovesna prireditev ob zaključku praznovanja in predstavitev zbornika Kulturni dom Izdala Občina Zreče v sodelovanju z Osnovno šolo Zreče; fotografija: Martin Mrzdovnik – stara učilnica, Slovenski šolski muzej; risba: Milan Lamovec Didi in Marjan Skumavc; grafično oblikovanje in izvedba: Blaž Prapótnik – Epigraf; šolsko leto 2014/15 32 11 2014
© Copyright 2024