1. No category

Trasa daljnovoda Beričevo–Krško poteka preko 3060 parcel
v lasti 1715 lastnikov iz 35 katastrskih občin v devetih
občinah. Izhodišče dobrih 80 km dolgega daljnovoda je v
RTP Beričevo v občini Dol pri Ljubljani (2,3 km), nakar trasa
poteka skozi Mestno občino Ljubljana (9,5 km), Šmartno
pri Litiji (17,1km), Litijo (8,5 km), Šentrupert (10,2 km),
Mokronog–Trebelno (0,5 km), Sevnico (12,6 km), Škocjan
(6 km) in se zaključi v RTP Krško v občini Krško (13,2 km).
V občini Ivančna Gorica poteka le dostopna pot do stojnega
mesta daljnovodnega stebra.
Ključni podatki o daljnovodu
Napetost
2X400 kV
Dolžina trase
80,43 km
Število stebrov
227
Koridor daljnovoda
2x25 metrov od osi
daljnovoda; zaradi
tehničnih zahtev na
posameznih odsekih tudi
izven teh meja do 2x40 m
Višina stebrov
od 59,8 m do 63,7 m
Predračunska
vrednost DV in
DV polj v obeh RTP
63,5 milijonov evrov
Izvajalec gradnje
Konzorcij Dalekovod in
Elektroservisi
Investitor in
nadzor gradnje
Elektro-Slovenija, d.o.o.
(Eles, d.o.o.)
Dodatne informacije
Več informacij o poteku gradnje in
reševanju odškodninske problematike
lahko dobite pri nadzornikih Elesa na
terenu daljnovodne trase ali na:
• spletnem mestu www.eles.si,
• emailu [email protected],
• telefonu 01/ 474 2431.
Elektro-Slovenija, d.o.o.
Hajdrihova ul. 2
1000 Ljubljana
t: 01 474 30 00
www.eles.si
daljnovod 2x400 kV
Beričevo–Krško
Izdal: ELES, d.o.o. / Zasnova in tekst: Minka Skubic / Oblikovanje: AV STUDIO, d.o.o. / Oktober 2011
Potek trase
Za zanesljivejšo preskrbo porabnikov z električno energijo
Pomen daljnovoda
Predviden potek gradnje daljnovoda
Nova daljnovodna povezava 2x400 kV Beričevo–Krško bo
omogočila prenos električne energije po najkrajši prenosni
poti iz vzhodnega dela države, kjer je večja proizvodnja električne energije predvsem zaradi jedrske elektrarne Krško,
v osrednji in zahodni del Slovenije z večjo porabo te dobrine.
Z izgradnjo novega daljnovoda bodo vsi večji centri proizvodnje in porabe električne energije povezani v optimalno prenosno električno omrežje. Prenos električne energije z več
smeri bo povečal varnost in zanesljivost delovanja celotnega
slovenskega elektroenergetskega omrežja. Zaradi krajših prenosnih poti se bodo bistveno zmanjšale tudi izgube prenosa
električne energije.
Leto 2010 in 2011
• opravljeni gozdni poseki daljnovodne trase,
• preureditve križanj z ostalimi infrastrukturnimi objekti na trasi (plinovodi, elektro in TK vodi, železnice, ceste),
• priprava dostopnih poti, organizacija gradbišč, temeljenje
posameznih stojnih mest;
Leto 2012
• nadaljevanje urejanja dostopnih poti,
• nadaljevanje temeljenja preostalih stojnih mest daljnovoda,
• postopna dobava in montaža jeklenih konstrukcij daljnovodnih stebrov,
• elektromontažna dela na gradbeno in montažno zaključenih
odsekih daljnovoda;
Leto 2013
• nadaljevanje in zaključek vseh gradbenih in montažnih del;
Leto 2014
• zagonski in funkcionalni preizkusi daljnovoda,
• pridobitev uporabnega dovoljenja,
• dokončna ureditev terena na trasi daljnovoda.
Sodelovanje z občani med gradnjo
V Elesu se zavedamo, da z gradnjo neobhodno potrebnih daljnovodov posegamo v okolje, zato si prizadevamo vplive maksimalno omejiti. S tem namenom smo vzpostavili dialog z
vsemi desetimi občinami in lastniki parcel na daljnovodni trasi
ter na sporazumen način usklajujemo dostopne poti in ceste
do trase daljnovoda. Prav tako skladno z dogovori in pogodbami sproti poravnavamo morebitno povzročeno škodo.
Umeščanje daljnovoda v prostor
2011
Septembra sklenjena pogodba
z izvajalcem gradnje
2010
Eles sklene z 10 občinami na terasi daljnovoda
sporazum o ureditvi medsebojnih odnosov
pri gradnji daljnovoda
2009
Ministrstvo za okolje izida gradbeno
dovoljenje, dopolnitev leta 2011
2008
Agencija za okolje izda okoljevarstveno
soglasje
2006
Vlada RS sprejme državni lokacijski načrt
(DLN)
Na osnovi številnih študij, izvedenih s strani pooblaščenih
strokovnih inštitucij, je bila izbrana najustreznejša varianta
umeščenosti trase daljnovoda v prostor. Pri optimizaciji trase je bilo upoštevano strokovno načelo o čim večjem odmiku daljnovoda od bivalnih objektov oziroma naselij.
Po koncu gradnje
Že v času gradnje daljnovoda in po koncu bodo naše ekipe
naredile vse, da s skupnimi močmi ublažimo vpliv trase na
prebivalce, infrastrukturo in okolje. Povsod, kjer bo to mogoče, bo vzpostavljeno prejšnje stanje terena. Zemljišča pod
daljnovodnimi stebri bodo obsejana s prvotno vegetacijo.
Tako kot na drugih sorodnih daljnovodih bomo spremljali
strogo predpisane vrednosti elektromagnetnih sevanj, izvajali periodičen meritve in tako zagotavljali, varno bivalno okolje prebivalcem v neposredni soseščini daljnovoda.