Financiranje projekta Vrednost celotnega projekta Zgornja Drava znaša dobrih 37 milijonov evrov in ga delno financira Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno Republika Slovenija. Od tega posamezne občine prispevajo sredstva v višini: • Občina Radlje ob Dravi ca 8.400.000 evrov, • Občina Selnica ob Dravi ca 7.500.000 evrov, • Občina Muta in Občina Vuzenica ca 7.938.000 evrov in • Občina Dravograd ca 8.400.000 evrov. Vrednosti so brez DDVja, ki se ne obračunava in ga občine ne plačujejo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 • 33.612 metrov nove kanalizacije • Tri čistilne naprave v skupni kapaciteti 18.000 PE • 23 črpališč • 9 zadrževalnih bazenov Kontakti Nosilna občina Skupni koordinator projekta Občina Radlje ob Dravi Daro, d.o.o. Mariborska cesta 7 Cesta ob potoku 48 2360 Radlje ob Dravi 2366 Muta T (02) 88 79 630 F (02) 88 79 640 Darko Sahornik E [email protected] T (02) 87 61 616 F (02) 87 69 231 E [email protected] Operacijo delno financira Republika Slovenija Varovanje okolja in narave je danes priori- Glavna izvajalca del na operaciji sta bila teta vsake družbe. Tudi s tega vidika je ope- Riko, d. o. o. in Pomgrad, d. d. Gradbena racija Odvajanje in čiščenje odpadne vode dela je izvajalo podjetje Pomgrad, d. d., osta- v porečju Drave ne samo največja, ampak le operativne aktivnosti in montažna dela pa tudi ena najpomembnejših v regiji. Ope- Riko, d. o. o. Izvajalec je dela opravil kakovo- racija se počasi zaključuje, saj so gradbena stno in v skladu z evropskimi kakovostnimi dela na vseh sklopih v glavnem zaključena, standardi. Uporabljala se je moderna tehno- v kratkem se pričakuje še nekaj uporabnih logija, ki bo omogočala kakovostno uporabo dovoljenj. Celotna operacija se je začela no- celotnega kanalizacijskega sistema še mnoga vembra 2005, ko so občine Radlje ob Dravi, leta. Projekt je gradbeno v glavnem zaklju- Selnica ob Dravi, Muta, Vuzenica in Dravo- čen. V Dravogradu je popolnoma zaključen, grad podpisale pismo o nameri o skupnem saj so pridobljena vsa uporabna dovoljenja, sodelovanju v projektu. Nadaljevalo se je s v Selnici ob Dravi pričakujejo še uporabno pripravo vseh potrebnih študij izvedljivosti, dovoljenje za kanalizacijo, v Vuzenici je po- projektiranjem in prijavami za pridobitev trebno asfaltirati še določene cestne odseke, kohezijskih sredstev, ki so jih občine prido- v Radljah ob Dravi pa pričakujejo uporab- bile leta 2009. Celotna operacija Zgornja no dovoljenje za kanalizacijski del in čistilno Drava je razdeljena na štiri sklope, in sicer: napravo, na Muti pa je potrebno izgraditi še en kanal. Vse tri centralne čistilne naprave • Sklop 1: Izgradnja kanalizacije v občini Muta in Vuzenica in izgradnja čistilne naprave wMuta-Vuzenica, poskusno obratujejo in imajo vse tri glavne parametre pozitivne, v najkrajšem času pa se • Sklop 2: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Selnica ob Dravi, pričakuje pridobitev uporabnih dovoljenj. • Sklop 3: Izgradnja kanalizacije v občini Dravograd in Pomembno je poudariti, da občine s to ope- • Sklop 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Radlje ob Dravi. racijo pridobivajo kanalizacijski sistem, ki si ga same ne bi mogle privoščiti. Ves čas pro- V okviru celotne operacije se je tako do da- jekta so občine delovale povezovalno in so- nes skupno izgradilo približno 33 kilome- delovale na najvišjem nivoju, prav tako pa je trov kanalizacijskih vodov, 23 črpališč, 9 pomembno odlično sodelovanje z različnimi zadrževalnih bazenov ter tri centralne či- službami Vlade Republike Slovenije. Pred- stilne naprave, in sicer v Selnici ob Dravi vsem pa so pomembni socialno-ekonomski (5.000 PE), Radljah ob Dravi (6.600 PE) vidiki operacije, saj se bodo sanirali viri one- in skupna čistilna naprava Muta-Vuzenica snaževanja v naseljih, operacija pa bo vpli- (6.400 PE). vala na izboljšanje zdravja in življenjskega standarda prebivalcev, izboljšanje gospodarske infrastrukture ter pospešitev industrijskega in drugega gospodarskega razvoja v celotni regiji.