POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika - Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Elektro Ljubljana, d.d. DE Elektro Trbovlje Čas opravljanja od 16.3. 2015 do 20.5.2015 Mentor David Arh Študent Miha Medved Vpisna številka E1053180 E pošta [email protected] Telefon 068 163 951 Podpis mentorja: David Arh Miha Medved E1053180 1 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje POGODBA O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU Miha Medved E1053180 2 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje 1. člen Skladno z 36. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 - UPB3, 64/08, 86/09, 34/11, v nadaljevanju ZViS) traja izobraževanje po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe od tri do štiri leta. Na podlagi 33. člena ZViS je obvezen sestavni del teh programov tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju. Ta pogodba ureja medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pogodbenih strank pri izvajanju praktičnega izobraževanja v okviru tri letnega visokošolskega strokovnega študijskega programa UNIVERZE v Mariboru na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Smetanova 17, 2000 Maribor - v nadaljevanju FERI. 2. člen Dolžnosti gospodarske družbe so: svetovati in izobraževati študenta/študentko v skladu s programom izvajanja praktičnega izobraževanja, ki je dostopen na FERI, študenta/študentko pred začetkom praktičnega izobraževanja seznaniti s predpisi o varstvu pri delu in mu/ji zagotoviti varen potek dela, pregledati poročilo praktičnega izobraževanja in ga oceniti, omogočiti učitelju veščin oz. koordinatorju prakse na FERI opravljanje svetovanja in nadzora nad izvajanjem praktičnega izobraževanja. 3. člen Dolžnosti študenta/študentke so: da z vso resnostjo in prizadevnostjo izkoristi možnosti praktičnega izobraževanja v delovnem okolju, da se drži predpisanega delovnega časa, ki je v veljavi v gospodarski družbi, upoštevati navodila in naloge mentorja strokovnega izobraževanja, izdelati poročilo o praktičnem izobraževanju po merilih in zahtevah FERI in ga predložiti mentorju, pravočasno javiti izostanke (bolezen, študijske obveznosti). 4. člen Gospodarski družbi ne pripadajo iz naslova te pogodbe nobena plačila, razen plačila, ki so posledice kazenske odgovornosti študenta/študentke. Študentu/študentki lahko pripada nagrada v skladu s pripadajočo kolektivno pogodbo gospodarske družbe. 5. člen Študent/študentka med izvajanjem praktičnega izobraževanja ohranja status študenta in je obvezno zdravstveno zavarovan/a. Če študent/študentka pri opravljanju praktičnega izobraževanja več nima statusa študenta, ga s tem ne pridobi. 6. člen Pogodba se lahko prekine: brez odpovednega roka, zaradi pomembnega vzroka, z odpovednim rokom 4 tedne, če program izobraževanja močno odstopa od zastavljenih ciljev opredeljenih v programih praktičnega izobraževanja dostopnih na FERI. 7. člen Pogodba je sklenjena v treh izvodih, od katerega prejme en izvod FERI, en izvod gospodarska družba in en izvod študent na praktičnem izobraževanja. Miha Medved E1053180 3 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje KAZALO 1 2 3 UVOD ............................................................................................................................ 5 1.1 ELEKTRO LJUBLJANA .............................................................................................. 5 1.2 OPIS 1.3 OPIS DE TRBOVLJE ................................................................................................. 6 GOSPODARSKE DRUŽBE .................................................................................. 5 1.3.1 Služba za dokumentacijo in investicije .......................................................... 7 1.3.2 Služba za distribucijsko operativo ................................................................. 8 1.3.3 Služba za izgradnjo ........................................................................................ 8 1.3.4 Služba za zaščito, meritve in kakovost ........................................................... 9 POROČILO PRAKSE............................................................................................... 10 2.1 MERITEV PREBOJNE TRDNOSTI IZOLACIJE NN KABLOVODA .................................. 10 2.2 MERITEV PREBOJNE TRDNOSTI IZOLACIJE SN KABLOVODA .................................. 11 2.3 MERITEV KVALITETE ELEKTRIČNE ENERGIJE ........................................................ 13 2.4 STANDARD SIST EN 50160 .................................................................................. 13 2.5 NAPETOSTNI STABILIZATOR .................................................................................. 14 2.6 IZGRADNJA SN VODA ............................................................................................ 18 2.7 PREGLED OBSTOJEČEGA OMREŽJA IN TP V IZGRADNJI .......................................... 20 2.8 INTERNI TEHNIČNI PREGLED .................................................................................. 22 PROJEKT OBNOVE NNO ...................................................................................... 22 3.1 OPIS STANJA ......................................................................................................... 22 3.2 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME .................................... 23 3.3 UGOTOVITVE IN TEHNIČNA REŠITEV. .................................................................... 23 4 SKLEP ........................................................................................................................ 24 5 PRILOGE ................................................................................................................... 24 Miha Medved E1053180 4 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje 1 1.1 UVOD Elektro Ljubljana Elektro Ljubljana d.d. je s svojo več kot 115-letno tradicijo, kot del elektroenergetskega sistema RS, največje slovensko podjetje za distribucijo električne energije. Lokacijsko svoje dejavnosti opravlja na sedežu uprave v Ljubljani in na petih distribucijskih enotah (DE) v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Te enote so: DE Kočevje, DE Novo Mesto, DE Trbovlje, DE Ljubljana okolica in DE Ljubljana mesto. Slika 1: Distribucijsko omrežje Elektra Ljubljane 1.2 Opis gospodarske družbe Temeljne dejavnosti družbe so organizirane v okviru organizacijskih enot (OE): Obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja, Storitve za uporabnike, Storitve na distribucijskem omrežju ter Nakup in prodaja električne energije. V letu 2009 so se začele Miha Medved E1053180 5 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje aktivnosti za prestrukturiranje družbe z namenom ločitve omrežne in tržne dejavnosti oz. ustanovitve hčerinske družbe za nakup in prodajo električne energije (Elektro energija d.o.o.). Elektro Ljubljana d.d. upravlja z razdelilnimi transformatorskimi postajami (RTP) različnih napetostnih nivojev in prestavnih razmerij: s tremi RTP 110/35 kV, triindvajsetimi RTP 110/20/10 kV in dvema RTP 35/20/10 kV. Za zanesljivo razdeljevanje uporabnikom služi tudi 25 razdelilnih postaj (RP). Skupaj upravljajo 18.532 km vodov na 6.166 km2 in 5.224 transformatorskih postaj (TP) SN/0,42 kV. Slika 2: Gibanje obsega omrežja po napetostnih nivojih v obdobju od 1980 do 2013. 1.3 Opis DE Trbovlje Distribucijska Enota Trbovlje se deli na službo za dokumentacijo in investicije, službo za distribucijsko operativo, službo za izgradnjo, oddelek za splošne zadeve in oddelek za uporabnike. Pole navedenih služb se na DE nahajata oddelka službe za zaščito meritve in kakovost (oddelek za kakovost EE, oddelek za zaščito in obratovalne meritve) ter oddelek za vzdrževanje HW (služba za informacijske storitve). Miha Medved E1053180 6 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje 1.3.1 Služba za dokumentacijo in investicije Vodja službe za dokumentacijo in investicije na DE Trbovlje je g. David Arh. Število zaposlenih v službi je 11. Povedal mi je glavne naloge službe za dokumentacijo in investicije ki so: - izdelava letnega, kvartalnega plana investicij DE Trbovlje ter usklajevanje le tega, - izdelava načrta razvoja omrežja (NRO) DE Trbovlje, - izdelava plana izdelave projektne dokumentacije, - izdelava poročil (kazalniki, upravičenost investicij, plan dela…). Služba se deli na tri oddelke in sicer: - oddelek za soglasja in analize (3 zaposleni), - oddelek za dokumentacijo in projektivo (4 zaposlenih), - oddelek za investicije (3 zaposleni). Naloge oddelka za soglasja in analize so sprejemanje vlog in izdaja soglasij za priključitev na distribucijsko omrežje, projektnih pogojev, soglasij na projektne rešitve, pogodbe o priključitvi ter smernic k prostorskim aktom. Izvajajo se analize o možnost vključitve obnovljivih virov energije, študije Redos (Gredos), prehoda na 20kV nivo ter vris distribucijskega omrežja v PISELJ. Naloge oddelka za dokumentacijo in projektivo so izdelava projektne dokumentacije (idejna zasnova-IDZ, projekt za gradbeno dovoljenje-PGD, projekt za izvedbo-PZI, projekt izvedenih del-PID), geodetskih posnetkov za lastne in tuje investicije, vodenje postopka do pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja ter sklepanje služnostnih pogodb z lastniki zemljišč. Prenos zgrajenih elektroenergetskih objektov v osnovna sredstva družbe. Naloge oddelka za investicije so priprava investicije (naročilo materiala, izbira gradbenih izvajalcev, priprava izvajalskih pogodb) in vodenje lastnih investicij (prijave del in uvedbe, usklajevanje med projektanti in izvajalci, zbiranje in predaja dokumentacije, nadzor nad gradnjo). Izzivi službe so predvsem v iskanju optimalnih tehničnih rešitev umeščanja novih objektov v prostor ter obnov distribucijskega omrežja. Predvsem je izziv tudi zadovoljstvo uporabnikov v postopku izdaje soglasij za priključitev ter neprekinjene dobave električne energije in zagotavljanje kakovosti napetosti. Miha Medved E1053180 7 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje 1.3.2 Služba za distribucijsko operativo Vodja službe za distribucijsko operativo na DE Trbovlje je g. Alojz Primon. Povedal mi je kako se deli njegova služba ter, kaj vse je potrebno pripraviti preden začnemo z deli na električnih napravah, ki so potrebne obnove oz. so te v okvari. Služba se deli na pet nadzorništev in sicer Trbovlje, Zagorje, Radeče, Hrastnik ter Litija. Nadzorništva opravljajo redne preglede distribucijskega omrežja. Pri tem vrši preglede visoko napetostnih vodov dvakrat letno, v enem letu se naj bi pregledalo 20% nizko napetostnega omrežja (NNO) tako, da bi v petih letih pregledali celotno NNO, transformatorske postaje (TP) pa se pregledujejo vsaj enkrat letno. Vsako pritožbo o slabih napetostnih razmerah mora odjemnik podati pisno. Na to pritožbo pa smo dolžni mi, oziroma konkretno Alojz, odgovoriti najmanj v osmih dneh. Pri opravljanju rednih pregledov dobi tisti, ki vrši pregled v roke pregledni list, ki ga je dolžan izpolniti. V primeru primanjkljaja delavcev enega nadzorništva, pri opravljanju del, lahko priskočijo na pomoč delavci drugega nadzorništva. Pri večjih okvarah pa lahko na pomoč priskočijo tudi delavci sosednje DE. 1.3.2.1 Nadzorništvo Trbovlje Obiskal sem nadzorništvo Trbovlje katerega vodja je Abdič Robert. Nadzorništvo sestavlja: konzum (popis, zamenjava števca, kontrola), redno vzdrževanje( odprava defektov, obhodi in redni pregledi, revizija), dežurna služba. Po razgovoru z gospodom Abdičem me je pomočnik nadzorništva Trbovlje, Boris Žibert odpeljal na ogled nadzorništva in pokazal kakšno je njegovo delo. 1.3.3 Služba za izgradnjo Vodja službe je g. Zoran Artnak. Povedal mi kako je sestavljena njegova služba in sicer iz gradbene skupine Trbovlje, Trbovlje 1 ter Litija. Glavne naloge službe so: • izgradnja in rekonstrukcija NN in SN omrežij, • polaganje NN in SN kabelskih vodov, • novogradnja in rekonstrukcij transformatorskih postaj, • odprava havarijskih stanj, • izvajanje optičnih povezav, Miha Medved E1053180 8 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Po predstavitvi službe me je g. Artnak odpeljal na ogled objekta v izgradnji na lokaciji Vrhnika. 1.3.4 Služba za zaščito, meritve in kakovost 1.3.4.1 Oddelek za kakovost EE V tem oddelku sem obiskal g. Škrinjar Jureta. Jure me je seznanil z meritvami, ki vsebujejo podatke: nihanje omrežne napetosti kratki in dolgi izpadi napetosti dogodki (hitre spremembe napetosti in padci napetosti) harmonske in medharmonske komponente utripanje(fliker) asimetrija napajalne napetosti signalne in napajalne napetosti frekvenca 1.3.4.2 Oddelek za zaščito in obratovalne meritve V tem oddelku sem obiskal g. Andreja Novak, ki se ukvarja z zaščito in meritvami. Služba se deli v dve smeri: vzdrževanje zaščite parametriranje zaščite Sledil je ogled zaščit po posameznih RTP-jih in RP-jih. Ogledala sva si: RTP Trbovlje RP Izlake RP Podvine RTP Potoška vas RTP Zidani most RTP Hrastnik RTP TET Andrej mi je pokazal kaj vse se nahaja v RTP-jih. Poleg omenjenega se Andrej ukvarja še z meritvami prebojne trdosti izolacije, kateri postopek je opisan v nadaljevanju. Miha Medved E1053180 9 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje 2 POROČILO PRAKSE Na začetku praktičnega izobraževanja so me najprej seznanili z mojim delom, ki sem ga v nadaljevanju opravljal. Dobil sem svoje delovno mesto in računalnik. Seznanili so me z ostalimi službami v distribucijski enoti Trbovlje. Predstavili so še področje njihovega delovanja. Na intranetu Elektro Ljubljana sem pregledal podatke o podjetju, njihov sistem vodenja kakovosti in ostale uporabne dokumente in obrazce. V področju novic sem našel zapisnike različnih sej, načrt delovnega časa, javne razpise… Opraviti sem moral teoretični preizkusa usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti ter varovanja okolja. Dobil sem teorijo iz tega področja, ki sem se jo naučil in na koncu prvega dne, sem pisal preizkus znanja. 2.1 Meritev prebojne trdnosti izolacije NN kablovoda Pred prvo priključitvijo novega kablovoda na omrežje, je potrebno izmeriti prebojno trdnost izolacije. To velja tako za SN kot tudi za NN kablovode. Meritev se izvaja na terenu, ko se kablovod že položi v izkopan rov ali pa pred položitvijo. Med izvajanjem same meritve se mora upoštevati navodila merilca saj se meri pri zelo visoki napetosti. Za meritev smo uporabili instrument Metriso 5000A (Slika 3). To je analogni visokonapetostni merilec prebojne trdnosti izolacije. Meri lahko na različnih napetostih: 100, 250, 500, 1000, 1500, 2000, 2500 in 5000V. Z njim lahko merimo od 10kΩ do 1TΩ. Meri pa lahko tudi napetosti do 2000V. Uporablja se za meritve prebojne trdnosti izolacije kablovodov, elektromotorjev, transformatorjev in ostalih naprav. Z meritvijo same naprave oz. kablovoda ne poškodujemo. Meri se izolacija med žilo in opletom kablovoda. V našem primeru je bil to NN kabel z oznako Na2XY-J. Miha Medved E1053180 10 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Slika 3: Instrument Metriso 5000A Nepriključenemu kablovodu se na eni strani odstrani izolacija, da lahko merilnik priključimo na žilo in oplet kablovoda. Za priključitev se uporablja krokodilje sponke. Nato se zavrti ročica na strani merilnika, ki dvigne napetost do nastavljene vrednosti 2500 V, ki je določena v predpisih. Na skali odčitamo ohmsko upornost med žilama v kablovodu v našem primeru je bila ta vrednost 5G Ω. Enako se ponovi za vse žile in sicer tako, da se izmeri prebojna trdnost izolacije med vsemi žilami. Po opravljeni meritvi se kablovod razelektri tako, da se sponke ozemlji. Po opravljenih meritvah smo lahko sklepali, da kablovod nikjer ni poškodovan, saj so bile izmerjene vrednosti znotraj predpisanih. 2.2 Meritev prebojne trdnosti izolacije SN kablovoda Pri meritvi SN kablovoda je postopek podoben, kot pri NN kablovodu. Za meritev smo uporabili merilni inštrument Baur PGK 50 (Slika 4). Generira napetost do 50 kV in je narejen za testiranje na terenu. Napetost se generira z visokonapetostnim transformatorjem in množilnikom napetosti. Merilnik je majhnih dimenzij, ker znotraj deluje na 20kHz. Za svoje delovanje potrebuje mrežno napetost 230V, zato smo pri bolj odročnih lokacijah uporabili prenosni generator. Miha Medved E1053180 11 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Napetost se dviguje postopno, 2 kV na sekundo in sicer do 30 kV. Upoštevati je potrebno varstvo pri delu in navodila merilca. Sama meritev se je izvajala 5 minut, v tem času ni bilo nobenih znakov poškodbe kablovoda (naraščanje toka, ki ga prikazuje inštrument ali zaznavanje pokanja zaradi preboja izolacije). Slika 4: Instrument Baur PGK 50 med meritvijo. Slika 5: Meritev treh SN kablov. Miha Medved E1053180 12 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje 2.3 Meritev kvalitete električne energije Jure mi je najprej razkazal merilne inštrumente, ki jih uporablja pri svojem delu. Sledil je prikaz prenašanja podatkov iz inštrumentov v namizni računalnik. Za meritve uporablja merilne inštrumente MEMOBOX 602, 603, 686. Na osebnem računalniku pa uporablja programski paket CODAM 602, 603, 686, ki izračuna in pokaže kvaliteto električne energije. Slika 6: Namestitev meritvenih zank Slika 7: Merilna naprava (MEMOBOX) Opravljala sva redne meritve, ki se opravijo vsakih 5 let. Te meritve sva izvajala na območju Boltije. Jure namesti merilni inštrument v električno priključno omarico objekta (slika 6). Za popolnejšo analizo je potrebno inštrumente namestiti na več odjemnih mestih in v transformatorski postaji. Kakovost električne napetosti je bila znotraj predpisanih vrednosti, ki so opisana v nadaljevanju. 2.4 Standard SIST EN 50160 Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se uporablja slovenski standard SIST EN 50160. Podaja glavne značilnosti električne napetosti na predajnih mestih električne energije ob normalnih obratovalnih pogojih in meje oziroma vrednosti, znotraj katerih lahko odjemalec pričakuje značilnosti napetosti in se ne uporablja za nenormalna obratovalna Miha Medved E1053180 13 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje stanja. Namen tega standarda je določiti in opisati značilnosti napajalne napetosti, ki se navezujejo na: • odklone napajalne napetosti, • odstopanje omrežne frekvence, • jakost flikerja (migetanje), • harmonske napetosti, Te značilnosti se v normalnem obratovanju napajalnega sistema spreminjajo zaradi sprememb obremenitev motenj ki jih pošiljajo v omrežje nekatere naprave in okvar, ki jih večinoma povzročijo zunanji dogodki. Ob normalnih obratovalnih pogojih, razen v razmerah, ki nastopijo zaradi okvar in prekinitev napajanja, • mora biti v kateremkoli tednu 95 % 10-minutnih srednjih efektivnih vrednosti napajalne napetosti v mejah Un ± 10 %. • morajo biti vse 10-minutne periode srednjih vrednosti napajalne napetosti v mejah Un+10%/-15% 2.5 Napetostni stabilizator Z vodjo službe za dokumentacijo in investicije Davidom Arhom sva odšla na ogled napetostnega stabilizatorja za nizkonapetostna (NN) omrežja. Ob tem sva še opravila razgovor z odjemalci, katerim je bil ta stabilizator namenjen. Elektrodistribucijska omrežja se srečujejo s trendom naraščajoče poseljenosti in novogradenj izven urbanih središč, kar vodi k porastu odjema in konične moči v točkah, ki so zelo oddaljene od obstoječih TP (~800m in več). Posledica so velika nihanja obremenitev in posledično neustrezen dinamični napetostni profil vzdolž teh vodov do mere ko statični in dinamični kriteriji ne izpolnjujejo minimalnih kriterijev o kakovosti dobavljene električne energije. Dolgoročna rešitev je podaljšanje srednjenapetostnega (SN) daljnovoda in izgradnja novih TP. Vendar pa nam različni dejavniki kot so negotovo predvidevanje porasta odjema, nedorečeni urbanistični načrti, dolgotrajni postopki za pridobitev dovoljenj in zahtevnost tovrstnih investicij, to onemogočajo. Miha Medved E1053180 14 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Do sedaj se je k temu problemu pristopalo na kar nekaj načinov; s povečanjem preseka NN voda, s premostitvijo daljše razdalje s transformacijo 0,4/0,9/0,4 kV. Te rešitve so mnogokrat načrtovane kot začasne in ostanejo v uporabi do izgradnje nove TP oz. dokler uspejo izpolnjevati svoj namen. Alternativa tem rešitvam je MVB (Magtech Voltage Booster) oziroma trifazni napetostni stabilizator, ki zagotavlja: a) Dinamično vzdrževanje prednastavljene izhodne napetosti ne glede na vhodno napetost in spremembe bremena. b) Izenačenje faznih napetosti v trofaznem sistemu. c) Povečano kratkostično moč. Slika 8: Topologija enofaznega transformatorja Vezje je sestavljeno iz avtotransformatorja A s serijskim navitjem S vezanim med vhodno točko Lvh ter izhodno točko Lizh, ter paralelnim navitjem P, ki je vzporedno serijskemu. V prečni veji je nameščena dušilka LMCI (MCI=Magtech Controllable Inductance), kateri lahko spreminjamo induktanco. Sestavni del naprave je tudi regulacijsko vezje, ki na tej shemi ni prikazano. Za lažjo predstavo delovanja stabilizatorja je na Sliki 9 poenostavljeno nadomestno vezje, na osnovi katerega lahko izpeljemo osnovne enačbe. Uvh =UMCI +Up (1) Uizh=UMCI +Up +Us + =Uvh +Us (2) Miha Medved E1053180 15 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Slika 9: Poenostavljeno nadomestno vezje Prestavno razmerje avtotransformatorja je fiksno in izračunano na podlagi pričakovanih obratovalnih parametrov stabilizatorja. Za prikaz privzamemo, da je le ta 1/3. Nadalje privzamemo, da je želena vzdrževana izhodna napetost stabilizatorja Uizh vedno enaka 230V. Najprej predpostavimo, da ob zmerni obremenitvi padec napetosti zaradi impendance voda med TP in MVB znaša 15V. Da bi na izhodu MVB dosegli napetost 230V, mora znašati napetost na Us na avtotransformatorju: Us =Uizh– Uvh = 230 V – 215 V = 15 V Na podlagi fiksnega prestavnega (1/3) ter s pomočjo enačb (1) in (2) dobimo: UMCI =Uvh –Up = 215 V – 45 V = 170 V To doseže naprava tako, da z ustreznim krmilnim tokom v krmilnem navitju MCI spremeni reaktanco glavnega navitja dušilke MCI. Blok shema posamezne faze stabilizatorja vključno z regulacijsko zanko je prikazana na Sliki 10. Kontaktorji K1 do K3 so namenjeni preklopu v pasivno stanje; v aktivnem stanju sta K2 in K3 sklenjena, K1 pa je odprt. V pasivnem stanju je stabilizator premoščen – bypass. Miha Medved E1053180 16 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Slika 10: Blok shema stabilizatorja Napetostni stabilizator se veže serijsko v NN vod. Na primarni del se priključi omrežje do stojne točke stabilizatorja, na sekundarni del pa omrežje od stojne točke naprej do zadnjega porabnika. Pri porabnikih pred stabilizatorjem je opazen manjši upad napetosti, kar je poleg glasnega delovanja (brnenja) ena izmed slabosti. Porabniki za stabilizatorjem pa poročajo izboljšanje v kakovosti dobavljene električne energije. Luči ne utripajo več ob povečani porabi. Slika 11: Trifazni napetostni stabilizator MVB v kraju Bršlenovica Miha Medved E1053180 17 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje 2.6 Izgradnja SN voda Veliko področij v Sloveniji je vsako leto brez električne energije, zaradi izpadov, ki jih povzročijo vremenske razmere. Sneg, žled ali veter podirajo drevje na SN in NN daljnovode in povzročajo izpade. Problem je, ker drevje povzroča stik med klasičnimi neizoliranimi in pol izoliranimi vodi, ali celo podira stebre vodov. Zato se na teh ogroženih področjih išče druge, bolj zanesljive rešitve. Ena od teh rešitev so Ericssonovi univerzalni samonosilni kabli EXCEL 3×10/10 mm2, FXCEL 3x16/10 mm2, AXCES 3×70/25 mm2 in AXCES 3×95/25 mm2. Kabli so konstruirani tako, da se jih lahko uporabi v zemlji, v vodi in zraku ter, da se jih lahko kombinira z drugimi kabli. Univerzalni kabli ponujajo popolnoma novo možnost planiranja in polaganja električnih omrežij, saj lahko isti kabel uporabimo kot nadzemni samonosni, zemeljski ali podvodni kabel. Samonosni kabel naj ne bi bil samo zamenjava za viseči kabel, izkoristiti moramo možnost prilagoditev, ki jih univerzalni kabel ponuja, in zmanjšati celotne stroške projekta. EXCEL 3×10/10 mm2 in FXCEL 3x16/10 mm2 se uporabljata za manjše moči. AXCES 3×95/25 mm2 je konstruiran za večje moči in zaščito pred kratkimi stiki. Kot samonosni zračni kabel je zaradi svoje močne konstrukcije zelo odporen na padce dreves. V našem primeru smo uporabili kabel AXCES, ker smo gradili 20 kV daljnovod. Slika 12: AXCES 3x95/25 mm2, 24 kV. Pri sami montaži je potrebno upoštevati navodila proizvajalca kabla. Pri polaganju v zemljo uporabljamo običajne metode, kot so klasično polaganje v zemljo ali oranje. Seveda moramo biti s kablom pazljivi, tako kot z vsakim srednje napetostnim kablom. Na vlečenje Miha Medved E1053180 18 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje nadzemnega voda vpliva več okoliščin, kot so dostopnost terena, kot vleke… Ker je lažje vleči navzdol kot navzgor, če je le možno postavimo boben z kablom na najvišjo točko. Če je zelo velika razlika v višini je boben težko ustaviti, zato se uporabi stajalo bobna z zavorami. Kabel moramo spremljati po trasi in opazovati če lepo teče. Večja možnost napak je na delih kjer kabel spreminja smer. V primeru nenadnega prenehanja vleke kabla, moramo vrtenje bobna hitro zavreti, da se kabel ne zvije pod boben in se poškoduje. Slika 13: Odvijanje kabla iz koluta. Na začetni drog namestimo zatezno spiralo, ki je ena izmed prednosti Ericsson-ovega univerzalnega kabla saj pri prehodu iz zraka v zemljo ne potrebujemo nobenih drugih elementov, kar zmanjšuje stroške. Spirala je narejena tako, da se v primeru povečanja sile, na primer zaradi padca drevesa, raztegne zato je potrebno narediti dovolj velik lok kabla. Če pustimo premalo dolžino kabla, se lahko zgodi, da bo natezna sila delovala na kabelske končnike ali odvodnike prenapetosti, če so ti prisotni. Slika 14: Prehod univerzalnega kabla iz zraka v zemljo v kraju Obrežje pri Radečah. Miha Medved E1053180 19 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Pregled obstoječega omrežja in TP v izgradnji 2.7 Z Davidom Arhom sva opravila pregled obstoječega omrežja. Pregledala sva SN omrežje in elemente omrežja. Pregledala sva ločilnike, odklopnike in kompaktno TP v izgradnji. Ločilnik je naprava namenjena za vidno ločitev delov postroja ali voda, ni pa namenjen za izklop obremenjenega tokokroga. Ločimo jih na: • ločilno stikalo (stari naziv je odklopni ločilnik) je naprava, ki lahko vklopi, prevaja in izklopi nazivni tok. Poleg tega lahko vklopi tudi tok kratkega stika, ne more pa ga izklopiti, • ločilno stikalo z plinsko gasilno komoro je ločilno stikalo, ki uporablja za gašenje obloka nožaste kontakte z posebno plinsko gasilno komoro, ki je znotraj prevlečena s hitro samo uplinjajočo snovjo. S tem stikalom ne smemo izklapljati kratkostičnih tokov, ampak izklapljamo in vklapljamo tokokroge pod obremenitvijo do nazivnih vrednosti, v odprtem položaju pa ustreza izolacijskim zahtevam, določenim za ločilnik, • progovni ločilnik ali progovno ločilno stikalo je ločilnik ali ločilno stikalo nameščeno na drogu, ki je postavljen v nadzemnem vodu. Progovne ločilnike in progovna ločilna stikala označujemo na sledeč način: primer označevanja: PLH/L 24/630 S K /700 1 2 3 4 5 6 7 OZ 8 Kar pomeni: 1 PL – progovni ločilnik, PLS – progovno ločilno stikalo 2 Položaj stikala: H – horizontalni ali V – vertikalni 3 Tip droga: L, B, J : L – leseni, B – betonski, J – jekleni oz jamborski 4 Nazivna napetost v kV in nazivni tok v A: 24/630 5 Silikonski izolator: S 6 Način gašenja obloka: brez, K – gasilna komora 7 Tip medfazne razdalje: 500, 700, 1000mm 8 Dodatna oprema: OZ – ozemljitveni noži VV – varovalke OP – odvodniki prenapetosti Miha Medved E1053180 20 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Primer označbe ločilnika: PLH/L 24/630 S / 500, kar pomeni: Progovni ločilnik, horizontalni, na lesenem drogu, za 24 kV napetost s silikonskimi izolatorji, medfazna razdalja je 500 mm (Slika 13). Slika 15: Progovni ločilnik na drogu. Slika 16: Kompaktna pločevinasta TP Rasberg Miha Medved E1053180 21 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Kompaktne TP (Slika 16) se uporablja za napajanje uporabnikov v mestih in tudi na podeželju in sicer za napajanje gospodinjstev kot tudi manjše obrtne delavnice, trgovine itd. Postajo je zaradi predvideno vgrajenega SN postroja mogoče vzankati v SN omrežje, lahko pa se uporabi kot končna postaja. Pri sami izbiri TP se nanašamo na Tehnično smernico za kompaktne transformatorske postaje 20/0,4 kV. Namen tehnične smernice je zagotoviti potrebne informacije, karakteristike in pogoje glede izbire načrtovanja in projektiranja kompaktnih transformatorskih postaj. Namenjena je projektantom, vzdrževalcem, njihovim nadrejenim v procesu in nabavni službi, ki se ukvarja z naročanjem teh postaj. Interni tehnični pregled 2.8 Po izvedenih delih ko je objekt zaključen se opravi interni tehnični pregled. To opravijo odgovorni znotraj DE Trbovlje: - Vodja službe za distribucijsko operativo - Vodja službe za dokumentacijo in investicije - Vodja službe za izgradnjo - Vodja nadzorništva kjer je lociran objekt - Vodja oddelka za investicije Opravili smo pregled opravljenih del zgrajenega SN 10 kV daljnovoda (stojne točke, ozemljitve, meritve…) Ugotovili smo, da so bila dela opravljena pravilno in po navodilih. 3 PROJEKT OBNOVE NNO Zadnje dni pripravništva sem se ukvarjal z izdelovanjem projektne dokumentacije obnove NNO TP Zavrstnik izvod Zavrstnik 2, ki se nahaja v okolici Šmartnega pri Litiji. 3.1 Opis stanja Med rednimi pregledi omrežij, je bilo ugotovljeno, da je na obravnavanem območju dotrajan del NN mreže ter zahteva po povečavi odjema električne energije. S projektantom in vodjo oddelka smo odšli na ogled obstoječega stanja. Popisali smo vse elemente od TP do porabnikov, ki jih napaja ta NN vod. Pri tem se še ogleda teren in odloči za najboljšo rešitev. Miha Medved E1053180 22 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje Načrt električnih inštalacij in električne opreme 3.2 Projekt za obnovo NNO vsebuje: TEHNIČNO POROČILO SPLOŠNI DEL Z UTEMELJITVIJO ENERGETSKE OSNOVE NIZKONAPETOSTNA MREŽA o Argumentacija za predvidena dela o Način vključitve rekonstruiranega omrežja o Določitev konične moči o Izračun NN mreže o Izvedba omrežja s samonosilnim kabelskim snopom o Izvedba omrežja z zemeljskimi kabli OZEMLJITVE o Obratovalna ozemljitev NN mreže o Izvedba ozemljitev NAVODILA ZA DELO Z GRADBENIMI ODPADKI PRI IZVAJANJU INVESTICIJ 3.3 FINANČNI PREDRAČUN TABELE IN RISBE Ugotovitve in tehnična rešitev. Potrebna bo zamenjava nekaterih stojnih mest (lesenih drogov). Namesto aluminijastih vodov smo se odločili za kabel SKS (Samonosilni kabelski snop) premera 70 mm2. SKS kabel nam omogoča večjo varnost v primeru, da kabel pade na tla, saj je izoliran in ni nevarnosti kratkega stika. Opravil sem izračun kakovosti električne energije za obstoječe stanje. Iz rezultatov smo sklepali, da je potrebna obnova celotnega izvoda. Najprej sem poizkusil izračun z kablom SKS z večjim presekom. Rezultati so pokazali izboljšanje, vendar še vedno ne dovolj. Zato sem izvod razdelil na dva, pri čemer sem en izvod napeljal do porabnikov manjših moči (stanovanjske hiše, manjše kmetije), drugi izvod pa do večjega porabnika (žagarstvo), in sosednjih hiš. Ta rešitev se je izkazala za najboljšo saj se je padec napetosti na koncu voda bistveno zmanjšal. Miha Medved E1053180 23 DE Elektro Trbovlje Gimnazijska 25 1420 Trbovlje 4 SKLEP Praktičnega delo v podjetju Elektro Ljubljana je bilo zelo dobro organizirano saj sem spoznal vse službe in jih lahko tudi povezal kako delujejo med sabo. Pridobil sem veliko praktičnega znanja iz področja projektive, ki me tudi zelo zanima. Spoznal sem delovanje samega distribucijskega podjetja kot tudi vseh služb znotraj podjetja. Dobil sem občutek o razvrstitvi delavcev in poteku dela. Zelo me veseli, da sem lahko povezal znanje pridobljeno na fakulteti z delom, ki sem ga opravljal na praksi. Teorijo, ki sem jo pridobil sem lahko prvič uporabil in videl v živo na elektroenergetskih elementih kot so skoznjiki, ločilniki, transformatorji… Rad bi poudaril, da sem zelo zadovoljen s sodelavci v podjetju, saj so mi vedno nudili veliko informacij in odgovorili na vsa vprašanja. Posebej bi se zahvalil mentorju Davidu Arhu, ki mi je bil vedno na voljo in v pomoč med samo prakso in ob izdelavi projekta. 5 PRILOGE 5.1 Izvedba vertikalnega ločilnika s kabelskim odcepom na A-drogu. 5.2 Polaganje elektroenergetskih kablov v kabelsko kanalizacijo 5.3 Odziv napetostnega stabilizatorja na preklop Y-D. 5.4 Hermetični distribucijski transformator za moči 20 in 35 kV za montažo na steber 5.5 Razbremenilna oprema za EXCEL 3x10/10 mm2 in FXCEL 3x16/10 mm2, 12/24 kV 5.6 Izračun padca napetosti (izvod 1). 5.7 Izračun padca napetosti (izvod 2). 5.8 Projektna situacija. Miha Medved E1053180 24
© Copyright 2024