Besedilo - FIŠ - Fakulteta za informacijske študije
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE Jozica Luzar Digitally signed by Jozica Luzar DN: c=SI, o=ACNLB, o=NLB, ou=Fizicne osebe, serialNumber=1134880100, cn=Jozica Luzar Date: 2015.02.25 19:49:13 +01'00' JOŽICA LUZAR FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA, VARNOST IN ZASEBNOST MLADOSTNIKOV Mentor: doc. dr. Igor Bernik Novo mesto, marec 2015 Jožica Luzar IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Jožica Luzar, študentka FIŠ Novo mesto, v skladu z določili statuta FIŠ izjavljam: da sem magistrsko nalogo pripravljala samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v magistrski nalogi; da dovoljujem objavo magistrske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici FIŠ; da je magistrska naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji; da je magistrska naloga lektorirana. V Novem mestu, dne_________________Podpis avtorice______________________ POVZETEK Obravnavana je tematika spletnih socialnih omrežij, zasebnosti in mladih uporabnikov v sodobni družbi. Popularnost uporabe spletnih socialnih omrežij je med mladostniki velika. Socialne mreže se ravno tako kot v realnem svetu gradijo v spletnih socialnih omrežjih, prek katerih se sklepajo socialni odnosi in vezi. Storitve, ki jih mladostniki uporabljajo v spletnih socialnih omrežjih, so izpostavljene določenim tveganjem, kot so nevarnost vdora in nadzora brez naše vednosti, spletno nadlegovanje ali celo prevzem identitete. Varnost in zasebnost uporabnika sta še posebno ogroženi v obdobju mladostništva, ko se osebnost šele izoblikuje, hkrati pa se mladostniki vrednotijo po tem, kako jih vrstniki sprejemajo. Opravljena raziskava na primeru ciljne skupine pripomore k razumevanju, kako mladostniki uporabljajo spletna socialna omrežja ter na kakšen način skrbijo za varnost in zasebnost na spletnih socialnih omrežjih. Razumevanje uporabe je pomembno pri ozaveščanju mladostnikov o varni rabi spletnih socialnih omrežij. KLJUČNE BESEDE: spletna socialna omrežja, varnost, zasebnost, zaščita, mladostniki, komuniciranje, medosebni odnosi. ABSTRACT In this thesis we are discussing about online social networking, security, privacy and adolescent users in modern society. Use of internet social networks is widely spread. Internet social networking is just like in the real life based on creating new social relationships and ties between users. Adolescents use services which are exposed to certain risks, such as a threat of breaking into computer systems and controlling it without your knowledge, cyber-bullying, or even identity theft. Safety and privacy of user is especially threatened during period of adolescence, when users personality is still being developed and young people are evaluated according by how they are accepted by their peers. Qualitative research based on focus group contributes to understanding of adolescent use of social networks. This is important especially for raising awareness of safe use of internet social networks. KEY WORDS: Online social networks, security, privacy, protection, adolescents, communication, interpersonal relationships. KAZALO 1 2 UVOD................................................................................................................................. 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................................................ 2 1.2 Namen, cilj dela in raziskovalno vprašanje ................................................................. 2 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................. 3 1.4 Metode raziskovanja .................................................................................................... 3 ZASEBNOST IN VARNOST ............................................................................................ 5 2.1 2.1.1 Opredelitev zasebnosti .......................................................................................... 6 2.1.2 Zasebnost in varnost mladostnikov....................................................................... 7 2.2 Zaščita uporabnikove zasebnosti ................................................................................. 9 2.2.1 Tehnologije zaščite identitete. ............................................................................ 10 2.2.2 Tehnologija zaščite z neizsledljivostjo................................................................ 11 2.2.3 Zaščita s privolitvijo ........................................................................................... 12 2.3 Informacijska varnost ................................................................................................ 14 2.3.1 Varnostne grožnje ............................................................................................... 15 2.3.2 Institucije v Sloveniji, ki so povezane z internetno varnostjo ............................. 20 2.4 3 Pravica do zasebnosti ................................................................................................... 5 Pravna ureditev in zakonodaja ................................................................................... 23 2.4.1 Ustavna ureditev v Republiki Sloveniji............................................................... 24 2.4.2 Zakonodajna ureditev v Republiki Sloveniji ....................................................... 26 SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA ................................................................................ 30 3.1 Komuniciranje na spletnih omrežjih .......................................................................... 31 3.1.1 Medosebni odnosi ............................................................................................... 33 3.1.2 Razlika med virtualnimi in neposrednimi odnosi ............................................... 34 3.2 Prednosti in slabosti socialnih omrežij ...................................................................... 35 3.3 4 5 3.3.1 Facebook ključne značilnosti.............................................................................. 39 3.3.2 Facebook nastavitve in politika zasebnosti ........................................................ 41 METODA RAZISKOVANJA.......................................................................................... 45 4.1 Opredelitev ciljne skupine ......................................................................................... 46 4.2 Postopek izvedbe raziskave s ciljno skupino ............................................................. 47 4.3 Potek raziskovanja ..................................................................................................... 48 RAZISKAVA ................................................................................................................... 49 5.1 6 Vrste spletnih socialnih omrežij................................................................................. 37 Analiza pridobljenih rezultatov raziskave ................................................................. 50 5.1.1 Prisotnost udeležencev ciljne skupine na spletnih socialnih omrežjih ............... 51 5.1.2 Razlog uporabe, prednosti uporabe in uporaba spletnega socialnega omrežja.51 5.1.3 Odnosi na spletnih socialnih omrežjih ............................................................... 52 5.1.4 Nevarnosti in slabosti spletnih socialnih omrežij ............................................... 53 5.1.5 Pravila spletnega obnašanja .............................................................................. 54 5.1.6 Oblike pomoči mladostnikom v težavah ............................................................. 55 5.1.7 Premišljena uporaba .......................................................................................... 55 5.1.8 Nastavitve na spletnih socialnih omrežjih .......................................................... 56 5.1.9 Zasebnost na spletnih socialnih omrežjih........................................................... 57 RAZPRAVA..................................................................................................................... 59 6.1 Interpretacija pridobljenih podatkov .......................................................................... 61 6.2 Ugotovitve ................................................................................................................. 62 7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 65 8 LITERATURA IN VIRI................................................................................................... 69 PRILOGI KAZALO SLIK Slika 2.1: Norme zasebnosti se razlikujejo med različnimi platformami ........................................ 8 Slika 2.2: Povezava med zaupnostjo, celovitostjo in razpoložljivostjo......................................... 14 Slika 2.3:. Vrste incidentov v obdobju zadnjih petih let ............................................................... 17 Slika 2.4: Kako poteka prijava na SPLETNO OKO ..................................................................... 21 Slika 2.5: Statistika prijav za oktober 2014 ................................................................................... 22 Slika 3.1: Vodilna spletna socialna omrežja po svetu ................................................................... 32 Slika 3.2: Facebook aktivnosti....................................................................................................... 41 Slika 4.1: Doseg kvantitativnih in kvalitativnih tehnik ................................................................. 45 KAZALO TABEL Tabela 5.1: Razlog uporabe, uporaba in prednosti ........................................................................ 51 Tabela 5.2: Nevarnosti in slabosti ................................................................................................. 53 Tabela 5.3: Premišljena uporaba ................................................................................................... 56 Tabela 5.4: Nastavitve ................................................................................................................... 57 Tabela 5.5: Zasebnost .................................................................................................................... 58 1 UVOD Razvoj interneta je omogočil različne storitve, kot so uporaba svetovnega spleta, predvajanje medijskih vsebin in elektronska pošta. Prispeval je k razvoju računalniško posredovane komunikacije, s katero se presega prostorsko in časovno razsežnost, ki jo internet omogoča. Na internetu so poleg različnih drugih aktivnosti priljubljena spletna socialna omrežja in prek njih potekajo različne oblike računalniških interakcij komuniciranja, na podlagi katerih se ta spletna socialna omrežja razvijajo. Spletna socialna omrežja so namenjena širjenju družbenih povezav ter izražanju uporabnikove individualnosti, žal pa je to povezano z razkrivanjem osebnih podatkov. Z razkrivanjem osebnih podatkov pa prihaja do zlorab zasebnosti. Pravica do zasebnosti je vrednota in tudi ustavna pravica posameznika, njegova zasebnost pa je družbeno ščitena. Ker je Slovenija članica Evropske unije, se slovenska zakonodaja podreja njenim direktivam. To so med drugim Evropska komisija, ki je s predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko predstavila strategijo evropske varnosti (ta predstavlja osnovo za preprečevanje in odzivanje na kibernetske napade) ter konvencijo o kibernetski kriminaliteti. Te določajo osnove zakonodaje na obravnavanem področju. Pri uporabi informacijske tehnologije se lahko vrši identifikacija in preverjanja uporabnikov, s tem pa se uporabnik izpostavlja varnostnim grožnjam. A uporabnik se lahko varnostnim grožnjam in posegom v zasebnost v določeni meri s premišljeno uporabo, poznavanjem in uporabo zaščitnih tehnologij izogne. Mladostniki so ranljiva uporabniška skupina, ker se vrednotijo po tem, kako jih odrasli in sovrstniki sprejemajo. Psihološko je faza mladostništva obdobje močno povečanega kognitivnega in čustvenega razvoja. Mladostniki šele oblikujejo svojo osebnost in vrednote. Njihove težnje temeljijo na stalni povezanosti in dostopnosti do informacij in komunikacij, nevarnosti in ogrožanje zasebnosti pa se počasi povečujejo tudi prek tablic in pametnih mobilnih telefonov. Pomembno je, da mladostniki poznajo nevarnosti pri uporabi spletnih socialnih omrežij, ker se potem bolje zavedajo, kako se nevarnostim izogniti ter kakšne so posledice nepremišljene uporabe. 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema V spletnih socialnih omrežjih se gradijo virtualni socialni odnosi in vezi prav tako kot v vsakodnevnih neposrednih odnosih. Vendar pa je med virtualnimi in vsakodnevnimi osebnimi odnosi velika razlika. Frönlich (2013) meni, da je vpliv interneta na družbo evolucijski, saj vpliva na delo in učenje, poleg pozitivnih stvari pa je prinesel tudi odvisnost ter spremenil naše pojmovanje zasebnosti. Protalinski (2013) ugotavlja, da je tematika socialnih omrežij, varnosti in zasebnosti mladih uporabnikov v današnjih časih aktualna, kakor je tudi popularnost uporabe spletnih omrežij velika. V virtualnih skupnostih je poleg tega prisotno izgubljanje zasebnosti in tradicionalnih vrednot, skupnost pa ima različen pomen za različne posameznike (Lenarčič 2010, str. 75). Mladostniki, uporabniki spletnih socialnih omrežij zaradi nepremišljenosti in nezavedanja posledic iščejo sprejetost z objavljanjem neprimernih komentarjev in kočljivih fotografij v svojih profilih, tako pa lahko postanejo zanimivi za različne spletne nadlegovalce. Dostop do njihovih profilov imajo lahko ob neprimerni zaščiti tudi profesorji in bodoči delodajalci ali nekdo, ki lahko izkoristi njihovo mladostniško naivnost in nepremišljenost. Mladostniki kot uporabniki spletnega socialnega omrežja bi se morali bolj zavedati problematike nepremišljenega vedenja na spletu ter zlorab v smislu varnosti in zasebnosti. 1.2 Namen, cilj dela in raziskovalno vprašanje Mladostniki so zaradi iskanja svoje identitete in po sprejetosti med vrstniki tvegana starostna skupina glede uporabe spletnih socialnih omrežij. Namen magistrske naloge je na podlagi kvalitativne analize preveriti, kako mladostniki skrbijo za varnost in zasebnost na spletnih socialnih omrežjih, s poudarkom na Facebooku. Cilj naloge je obravnavanje problematike zasebnosti in varnosti, ki sta tesno povezani z vidika mladostnika kot uporabnika socialnega omrežja. Posnetek zatečenega stanja bo pokazal, kako mladostniki uporabljajo spletna socialna omrežja, kako skrbijo za svojo varnost in v kakšni meri poznajo načine za zaščito. Analiza uporabnikovih interakcij bo pokazala tudi, kako ravnajo s svojo zasebnostjo in zasebnostjo drugih uporabnikov. Uporabniki se še vedno ne zavedajo, kako hitro lahko interaktivnosti, ki jih spletno omrežje omogoča, pomenijo tveganje ter posledično ogrožanje varnosti in zasebnosti. Izvedena raziskava bo pokazala zatečeno 2 stanje načina uporabe spletnih socilanih omrežij ter tako pripomogla k bolj ozaveščeni uporabi spletnih socialnih omrežij. Glavno raziskovalno vprašanje je, kako mladostniki uporabljajo spletna socialna omrežja s stališča zasebnosti in varnosti. Pri nadaljevanju osnovnega raziskovalnega vprašanja bodo pridobljeni odgovori še na naslednja podvprašanja: • ali uporabniki poznajo spletna pravila vedenja; • ali poznajo nevarnosti objavljanja zasebnih objav; • ali poznajo varnostne nastavitve in zaščito na spletnem socialnem omrežju. Rezultati raziskave prikažejo, kako obravnavana ciljna skupina uporablja spletna socialna omrežja, in s tem odgovorijo na obravnavano problematiko. Pomembno je, da se mladostnikom prikaže spletno zgrajenost odnosov, problematiko zasebnosti in s tem varnosti ter ovrednoti uporabo spletnega socialnega omrežja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Družbeno je faza mladostništva faza, ko se mladostnik začne osamosvajati in začne pospešeno iskati stike z ljudmi izven svoje družine. Medtem ko se zdi, da se v glavnem ukvarjajo sami s seboj, iščejo svojo identiteto, individualnost in neodvisnost, so hkrati družabna bitja z močno potrebo, da jih odrasli sprejmejo. Mnogokrat še ne razumejo posledic svojih dejanj. Pri določanju spodnje ali zgornje meje starostne opredelitve mladostnikov je stroka neenotna. Faze odraščanja se pri mladostnikih delijo na tri faze: zgodnja adolescenca (12–14 let), srednja adoloscenca (15–17 let) in pozna adoloscenca (18 let in več). Glede na zadnje raziskave v Veliki Britaniji so psihologi podali nove smernice: zgornja meja je 25 let (Wallis, 2013). Omejitve pri raziskavi so bile pri udeležencih ciljne skupine, ki so stari več kot osemnajst let, saj je sicer za mladostnike, ki še niso polnoletni, treba pridobiti soglasje staršev. Udeležencem je pri tem zagotovljena anonimnost. 1.4 Metode raziskovanja Na podlagi virov z obravnavanega področja je izdelan teoretični del. Z uporabljeno metodo deskripcije in kompilacije so opredeljeni ključni pojmi, ki so potrebni za razumevanje 3 obravnavane problematike. V empiričnem delu je uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja analize vsebine, ker tako v interakcijah v ciljni skupini, kot navaja Morgan (1998), raziskujemo okoliščine obravnavane tematike ter kakšne so podobnosti in razlike med udeleženci. Analiza daje odgovore, kako so se posamezni procesi razvili, zakaj so taki, kakršni so in kakšna je njihova dinamika. V ciljnih skupinah pridemo tudi do odgovorov, kako udeleženci subjektivno dojemajo obravnavano področje in kako na njih vplivajo izkušnje. Pogovor je usmerjen po vnaprej pripravljenem načrtu s pripravljenimi okvirnimi vprašanji, vnaprej znano temo in z vsemi potrebnimi usmerjenimi aktivnostmi do oblikovanja končne teoretične formulacije. Delo na raziskavi je tako vsebovalo več obravnavanih sklopov. • Predpriprava na raziskavo je vsebovala zbiranje gradiv. Preverjene so dosedanje raziskave in članki ter elektronski viri s tega področja. Glede na to, da področje raziskave obsega tudi varnost in zasebnost, je navajana tudi veljavna zakonodaja s tega področja. Na podlagi zbrane literature, kot osnove za nadaljnjo delo, je oblikovan teoretični del. • Priprava na raziskavo je obsegala raziskavo kvalitativne metode, oblikovanje relavantnih raziskovalnih vprašanj in izbor udeležencev ciljne skupine. • Po izbiri lokacije in zapisnikarja je bila izvedena raziskava v ciljnih skupinah na področju raziskovanja in izdelava transkripta ter ovrednotenje rezultatov. • Predzadnja faza je analiziranje zbranih rezultatov raziskave. • Zaključek vsebuje interpretacijo ter ugotovitve rezultatov raziskave. Za odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja je bila izvedena raziskava, v kateri je sodelovalo šest mladostnikov. Zanimalo nas je, kako mladostniki spletna socialna omrežja uporabljajo, kako se na spletu obnašajo in tudi, kako so seznanjeni z zaščito in nastavitvami na spletnih socialnih omrežjih. Na podlagi analize transkripta, kodiranja in kategoriziranje zbranega gradiva so pridobljeni odgovori na zastavljeno raziskovalno vprašanje, kako mladostniki s stališča varnosti in zasebnosti uporabljajo spletna socialna omrežja, in tudi odgovori na podvprašanja v povezavi z obravnavano tematiko. 4 2 ZASEBNOST IN VARNOST Storitve, ki jih uporabljamo na internetu, so izpostavljene določenemu tveganju in skozi ta se izvaja nadzor, omogoča pa tudi vdore. Uporabniki imajo z različnimi storitvami in servisi možnost, da na spletu objavljajo svoje osebne podatke, puščajo za sabo elektronske sledi, pri tem pa se jih večina ne zaveda, da sodobna informacijska tehnologija omogoča avtomatsko zbiranje na internetu objavljenih podatkov. Lampe (2004) navaja, da sta varnost in pravica do zasebnosti neločljivo povezani, uporabniki informacijskih sistemov pa podcenjujejo tveganje s stališča zasebnosti in se izpostavljajo ter sprejemajo tveganje zaradi lagodnejšega življenja. Prav tako uporabniki še vedno niso dovolj izobraženi glede računalniške tehnologije, imajo pomanjkljivo računalniško znanje in ne uporabljajo ustrezne zaščite svoje zasebnosti. Zasebnost in tudi varnost pridobivata na svojem pomenu. Pri tem je varnost pomembna v smislu varovanja podatkov, pred odkritjem in razkritjem. Podatki so manj izpostavljeni, ko imamo nad njimi nadzor. Treba se je zavedati, da varna in odgovorna uporaba informacijske tehnologije učinkovito preprečuje ogrožanje premoženja, ugleda ter osebnih podatkov. 2.1 Pravica do zasebnosti Prav tako kot so svoboda druženja in svoboda govora osnova človekovega dostojanstva, je tudi zasebnost osnovna človekova pravica. Za ohranjanje informacijske zasebnosti je pomemben nadzor nad podatki, kar zakonodaja tudi ščiti. Pravica do zasebnosti je v Sloveniji ustavna kategorija, saj slovenska ustava zagotavlja varstvo različnih vidikov zasebnosti. Pravica do zasebnosti je ena najpomembnejših človekovih pravic. Posameznika varuje tako pred posegi drugih posameznikov kakor tudi pred posegi države. Kovačič (2006, str. 40) ugotavlja, da je »definiranje pravice do zasebnosti oziroma njenega obsega lahko precej arbitrarno. Pravzaprav gre bolj za regulacijo posegov v zasebnost, kot pa za določitev neke absolutne meje, ki je ni dovoljeno prestopiti«. Dostop do podatkov na spletu od oseb, ki za to niso pooblaščene, bi moral biti onemogočen. Glede zagotavljanja zasebnosti na spletu Lampe (2010) pravi, da bi vsak posameznik moral imeti nadzor nad svojimi podatki. Nad podatki, ki se o njem zbirajo, bi posameznik moral imeti pregled: kateri so ti podatki, kdo jih zbira in s kakšnim namenom jih zbira. Če so podatki pridobljeni protizakonito ali pa niso pravilni, bi 5 moral imeti oškodovanec možnost do popravka ali izbrisa teh podatkov. Zasebnost na spletu je odvisna tudi od pogostosti in premišljene uporabe. Je čedalje pogostejša tema razprav in raziskav. Christofides in drugi (2012) menijo, da kljub temu da uporabnike spleta skrbi za svojo zasebnost, se po drugi strani obnašajo v popolnem neskladju z varstvom osebnih podatkov in s tem razkritjem svoje zasebnosti. Uporabo sodobne tehnologije uporabniki jemljejo kot nekaj samoumevnega in vsakdanjega, pri tem pa zanemarjajo ukrepe za varovanje svoje zasebnosti in varnosti. 2.1.1 Opredelitev zasebnosti Zasebnosti ni mogoče natančno določiti, zato se mora ob njeni kršitvi vsak primer obravnavati posebej. Tudi različni avtorji jo navajajo različno. Vidiki zasebnosti so po Kovačiču (2003, str. 79−84): • prostorska zasebnost, • komunikacijska zasebnost in • informacijska zasebnost. Pod komunikacijsko zasebnost je zajeta tajnost pisem in ostalih občil, to pa je z informacijsko zasebnostjo povezano v smislu varstva osebnih podatkov. Ustava določa okvirno zasebnost in uveljavljanje pravic iz tega naslova, bolj podrobno pa je to opredeljeno v zakonih in sodni praksi. Lampe (2004, str. 49) na osnovi 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je krovni dokument za določitev minimalnih človekovih pravic v Evropi, zasebnost deli na: • zasebno in družinsko življenje, • dom in • dopisovanje. Pri zasebnem in družinskem življenju gre za duševno oziroma čustveno zasebnost, dom predstavlja prostorsko zasebnost, dopisovanje pa informacijsko zasebnost. Medsebojno komuniciranje je s pomočjo informacijske tehnologije dobilo novo razsežnost. Razširila se je uporaba elektronske komunikacije. Že tako je mogoče neopazno nadzorovanje elektronskih komunikacij. Na spletnih socialnih omrežjih pa je informacijska zasebnost še posebej ogrožena zaradi izpostavljanja z objavami in komuniciranja z neznanci. Pri mednarodnih 6 pogodbah je pomembna tudi Konvencija Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, države članice Sveta Evropa, podpisnice te konvencije, se zavezujejo, da bodo upoštevale pravice in temeljne svoboščine ter s tem pravico do zasebnosti oziroma zaščite osebnih podatkov. Baghai (2012) pravi, da je pravica nekoga pustiti pri miru osnova za pojmovanje zasebnosti. Z omejitvijo informacij pravica do zasebnosti po eni strani zmanjšuje kompleksnost komunikacije v družbenih sistemih. Pravica do zasebnosti je načelo izbire, pravica do selektivne samopredstavitve, za nadzor kako, kdaj in koliko informacij bo razkritih o posamezniku. Razpolaganje z osebnimi informacijami je zelo občutljiva in aktualna tema, še posebno zato, ker naletimo na dve nasprotji: na eni strani imamo potrebo po povečevanju uporabnikove zasebnosti, na drugi strani pa potekata identifikacija in preverjanje uporabnikov. Navedeni avtorji zasebnost definirajo različno. Pojem zasebnosti je res kompleksen in ima toliko nasprotujočih si različnih pomenov, da se zasebnosti ne da posplošiti in se je treba pri problemu zasebnosti osredotočiti na reševanje posameznega primera. 2.1.2 Zasebnost in varnost mladostnikov Največja privlačnost za mladostnike na internetu je možnost druženja s prijatelji, znanci in tudi neznanci. Mladostniki čedalje več časa preživijo na spletu zaradi druženja, učenja, iskanja informacij in igranja spletnih iger. Sodelujejo v spletnih klepetalnicah in se družijo na socialnih omrežjih. Odrasli se premalokrat zavedajo, kako so lahko te aktivnosti na spletnih socialnih omrežjih tvegane za mlade. Mladi uporabniki spleta so še neizkušeni. Ule (2008) prehod v odraslost definira kot fenomen »mladih odraslih«. Zasebnost in varnost teh je na spletu zaradi nepremišljene uporabe ogrožena, aktivnosti mladih posledično pogosto vodijo do razkrivanja osebnih podatkov, ta pa imajo v današnjih časih tržno vrednost. Premišljene objave pa so pomembne zato, ker veliko kadrovskih služb preveri informacije o kandidatih za zaposlitev prav na spletu. Mladostnike je treba podučiti, da imajo nepremišljene objave lahko velike posledice, ki se lahko kažejo kot spolne zlorabe ali izsiljevanje ter nadlegovanje. Ko nekaj objavimo, je to dokončno. Tudi če se premislimo, so podatki že na spletu in tam tudi ostanejo. Iz posameznih 7 podatkov, ki so bili o nas zapisani na različnih straneh, nekdo lahko dobi vpogled v uporabnikovo zasebnost in jo ogrozi (Safe.si, 25. april 2014). Z navajanjem svojih osebnih podatkov se mladostniki izpostavljajo. Pa naj bo to z aktivnostmi na spletu (izpolnjevanje obrazcev, obisk spletnih strani), kot uporabniki določene programske opreme ali pa z uporabo elektronske pošte, klepetalnic, sodelovanja v spletnih omrežjih, kjer svoje podatke delijo z drugimi uporabniki. Ker mladostniki še nimajo izkušenj, niso sposobni preceniti, komu posredujejo svoje osebne podatke, zato prihaja do zlorab. To še posebno velja pri ustvarjanju profila spletnih socialnih omrežij, kjer posredujejo svoje osebne podatke, kot so ime, priimek, naslov in telefonska številka. K varovanju zasebnosti še posebno pripomorejo nastavitve zasebnosti, ki pa se med različnimi platformami razlikujejo. Navedene nastavitve zasebnosti mladostnikov kaže primerjava med Facebookom in Twitterjem, ki so bile objavljene decembra 2014 (Slika 2.1) in so rezultat raziskave PEW Research Centra (Lenhart, 2013). Slika 2.1: Norme zasebnosti se razlikujejo med različnimi platformami. Vir: Safe.si (26. marec 2014a) 8 Mladostniki imajo na Facebooku zasebnih objav v višini 60 %, na Twiterju pa prevladujejo javna sporočila (angl. tweet), dolga 140 znakov, poslana s pomočjo storitve Twitter. Teh je 64 %. Običajno socialna omrežja nudijo možnost, da se profil zaščiti pred popolnimi neznanci in v tem primeru zasebno življenje mladih ni izpostavljeno širši javnosti. Mladi so izpostavljeni otroški pornografiji in kraji identitete. Christofides in drugi (2012) menijo, da imajo razvojno mladostniki drugačno percepcijo zasebnosti kot odrasli, ker pri njih ta občutek še ni razvit v celoti. Raziskave so pokazale, da mladostniki pri različnih starostnih obdobjih različno razumejo pojem zasebnosti, ker se ta percepcija šele razvija. Poleg tega so največji uporabniki spletnih socialnih omrežij, tako da so na podlagi teh dejstev tvegani uporabniki glede zasebnosti na spletu. Varovanje in zasebnost osebnih podatkov je treba mladostnikom prikazati na pravi način in jih naučiti, kako naj s svojimi podatki na spletu ravnajo. 2.2 Zaščita uporabnikove zasebnosti Za zaščito uporabnika in njegovih osebnih podatkov je treba poiskat rešitev, ki zagotavlja uporabnikovo nevidnost in skrito identiteto. Ta rešitev sloni na sklopu zahtevkov po varstvu uporabnikove zasebnosti, ki temelji na tem, da se zaščiti pred vsiljivci, pred spamom, da si zagotovi varnost pri razkritju minimalnih osebnih informacij in se zaščiti pred vohunskimi programi, saj le tako lahko ščiti svojo zasebnost. Pri zaščiti uporabnikove zasebnosti Žagar (2011) definira pojem zasebnosti kot poznavanje identitete, s tem da se ne pozna vsebine, anonimnost pa pomeni nepoznavanje identitete. Anonimnost se doseže tako, da se ne odkrije, kje se uporabnik nahaja in od kje dostopa, zasebnost pa s tem, da se zavaruje zasebne informacije. Internetni kriminalci uporabljajo za zakritje svoje identitete javno informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter krajo identitete, ker tako najlažje zabrišejo svoje sledi. S pametno uporabo in nevidnostjo uporabnika se kraji identitete lahko izognemo. To se lahko doseže z rabo aplikacij, storitev ter preostalih oblik komunikacij. Tako se pri komunikaciji naj ne bi vedelo, kdo je informacijo podal in kdo jo je prejel. Pri zaščiti osebnih podatkov pred izgubo, uničenjem, zlorabo in nedovoljenim dostopom je treba upoštevati kar nekaj pravil. 9 Eno najosnovnejših pravil je povezano z uporabniškim geslom. Redno je treba menjavati gesla, kombinirati velike, majhne črke ter številke. Zelo je priporočljivo, da ni enakega gesla pri vseh računih, saj se v primeru vdora v račun pridobi dostop in gesla še za vse naslednje račune. Previdnost je potrebna tudi pri klikanju na povezave ter pri elektronski pošti, poslani od neznanega pošiljatelja. To izrabljajo ljudje za krajo identitete ali lažne spletne strani. Namestiti je treba antivirusno zaščito ter izvajati posodobitve. Onemogočiti je treba dostop do datotek s t.i. USB ključki. Veliko verjetnost okužbe predstavlja tudi okužba s to obliko vdora (Varniinternet, 25. november 2013a). A kljub vsemu znanju in tehniki popolne zaščite na žalost še ni. Zaščita uporabnika je še vedno najbolj odvisna od samega uporabnika in njegove ozaveščenosti. Na osebni ravni uporabnik zasebnost zaščiti s kriptografijo, steganografijo in ustreznim upravljanjem spletnih piškotkov. 2.2.1 Tehnologije zaščite identitete Tehnologija zaščite identitete ni, kot je sicer splošno uveljavljeno mnenje, v celoti odvisna samo od uporabnika, ampak sem sodijo tudi (Koželj in Pećanac, 2013): • zaupni centri, • vnovično pošiljanje, • slepi digitalni podpis in • anonimni strežniki. Zaupni centri delujejo kot samostojna tretja stranka, ki zagotavlja varen servis znotraj celotne informacijske strukture. Njihova naloga je izdaja digitalnega ključa in pripis psevdonima, ki mora ustrezati pričakovanju in željam udeleženih strank. Uporabnik zaradi psevdonima ne odkrije svoje identitete. Vnovični pošiljatelj je način, ko se lahko preko spletne strani, ki sprejema elektronska sporočila, pošlje sporočilo. Tam se sporočila preoblikujejo in plasirajo prejemnikom. Identiteta avtorja je opremljena s psevdonimom. Enak sistem je tudi pri prejemu informacije. Vse skupaj pa temelji na zakritosti prvotne informacije (Rouse, 2005). 10 Slepi digitalni podpis je v bistvu digitalni podpis, ki omogoča podpis dokumenta pristojne osebe o avtentičnosti dokumenta, s tem da ta oseba ne pozna celotne vsebine dokumenta. Pri tem identiteta uporabnika ni izsledljiva. Anonimni strežniki omogočajo anonimen dostop do spletne strani. Delujejo na način, da zameglijo izvor uporabnika, zato njegov naslov ni viden. Obstaja pa tudi zaščita znotraj sistema, ki je potrebna povsod, kjer se uporabljajo osebni podatki. Razdeljena je na dva segmenta: dejansko in psevdo identiteto, ki je nepoznana in nedostopna, ta ščiti uporabnikovo anonimnost (Koželj in Pećanac, 2013). Digitalne sledi, ki jih uporabnik pušča na spletu, se na tak način dokaj dobro prikrijejo. 2.2.2 Tehnologija zaščite z neizsledljivostjo Na internetu uporabnik ne more biti popolnoma neizsledljiv, imamo pa možnost zaščite uporabnikove zasebnosti, ki otežuje sledljivost. A vse pa je odvisno od motivacije in vztrajnosti sledilca. Pri zaščiti z neizsledljivostjo (Freenet, sistem Crowds) gre za skrivanje. Posameznik se skriva in njegova indentiteta ni vidna in je tudi ni možno izslediti (Koželj in Pećanac, 2013). Freenet je zasebni informacijski sistem, v katerem uporabniki oblikujejo virtualni datotečni sistem. Nastane želena anonimnost, decentralizacija mrežnih funkcij, omogočena je hramba informacij, onemogočen dostop nepovabljenim. Način pošiljanja informacij omogoča anonimnost med originalno informacijo in kopijo. Pomembnejša lastnost Freeneta je šifriranje njegove vsebine. Gostitelj tako ne more vedeti za njegovo vsebino, ker imajo omejitev in dekripcijo. Freenet je osnova za distribucijo vsebin, zgrajen okoli tehnologije VPN. Ker dokumentov, ki se distribuirajo, spletni iskalnik ne indeksira, se to definira kot del globokega spleta (Kodelja in Banovič, 2012). Takih vsebin iskalniki ne dosežejo, ker nimajo mehanizmov za vpogled v zakodirane seje. Problem Freeneta je v zaščiti pravic in intelektualne lastnine. Anonimnost je v sodobni informacijski tehnologiji zelo težko zagotoviti, še bolj težko jo je ohraniti. Crowds ščiti uporabnikovo zasebnost med brskanjem po svetovnem spletu. Tukaj ni možno zaznati naslova, s katerega je izvršen dostop, in ni možno ugotoviti izvora. Ima pa Crowds tudi slabost, ki se kaže pri razkritju osebnih podatkov pri registraciji. 11 Uporabnik se lahko zaščiti tudi z brezplačno programsko opremo THOR. Ta omogoča spletno anonimnost z začetnim kodiranjem in z nenehnim preusmerjanjem prometa podatkov preko strežnikov in usmerjevalnika, zaradi česar je ovirano sledenje pretoka podatkov. Od afere Snowden so sistemi za kodiranje elektronske komunikacije aktualni in te storitve se še širijo. Za program za shranjevanje storitev v oblaku Dropbox se je po začetni priljubljenosti ugotovilo, da navkljub šifriranim podatkom z 256 algoritmom AES ta vendarle ne zagotavlja dovolj varnosti znotraj svojega sistema. Boljšo varnost glede šifriranja zagotavlja SpiderOak. Podobno kot Dropbox tudi ta omogoča enostavno sinhronizacijo datotek prek računalnika, prenosnika, tablic in mobilnih telefonov. Za registracijo računa se uporabi naključno aktivacijsko kodo, račun pa se zaklene z geslom (Yadron in MacMillan, 2014). Virtru je ena izmed zadnjih storitev, ki omogoča poštne storitve v oblaku, omogoča pa sledenje, šifriranje in izbris sporočila. Cilj je, da se (kolikor je le mogoče) zaščiti uporabnikovo identifikacijo, pri tem pa se posledično ne morejo povezati osebni podatki z uporabnikom. Omenjena zaščita ščiti mladostnika pri uporabi spleta, ker se njegova aktivnost porazgubi v množici drugih aktivnosti, pri tem pa ni možno ugotoviti v množici aktivnosti drugih uporabnikov, s katerim računalnikom na splet dostopajo. Seveda pa je to brez pomena, če sami prostovoljno svojo identiteto razkrijejo. Na žalost pa je tehnologija zaščite v primeru mladostnikov bolj usmerjena proti njihovi varnosti kot zaščiti. Z anonimizacijo spletnega prometa se okoriščajo storilci s trgovanjem, nagovarjanjem, spolnimi zlorabami in fotografijami otrok. Njihova identifikacija je problem, saj omrežja tudi Tor uporabljajo za stvari, ki niso zakonite. 2.2.3 Zaščita s privolitvijo Poznamo dve obliki: način P3P (Platform forPrivacyPreferences) ter način upravljanja piškotkov. P3P predstavlja standard za zbiranje osebnih informacij ob obisku spletne strani. S pomočjo tega imajo uporabniki zmožnost vpogleda v zbiranje informacij na obiskani strani. Specifikacijo P3P je razvil WorldWideWebConsortium (W3C), ki omogoča nastavljanje zasebnosti, pri tem pa na spletnih mestih natančno določa način uporabe naših piškotkov (Mikrosoft Pomoč & Podpora, 3. oktober 2013). Piškotki predstavljajo majhne datoteke, ki se shranjujejo v uporabnikovem sistemu največkrat brez uporabnikove vednosti. Gre za vsebino, ki vrši identifikacijo uporabnika, naslov računalnika, uporabniško ime in gesla. Ti piškotki 12 tako vsebujejo grožnjo za zasebnost in varnost. Poznamo več vrst piškotkov, ti pa so lahko trajni ali začasni. Mnoge internetne strani od uporabnikov zahtevajo zasebne podatke, najnovejša tehnologija pa omogoča zbiranje podatkov s pomočjo piškotov. Te uporabniku pošlje strežnik strani, ki jo uporabnik obiskuje. Uporabnik se niti ne zaveda, da na ta način nekdo pride do njegovih podatkov. Obstaja zmožnost, da se te piškote onemogoči, vendar se s tem onemogoči tudi nekatere druge funkcije. Zbiranje naših podatkov v namene ciljnega oglaševanja zaenkrat še ne ogroža neposredno naše zasebnosti. Z uporabo informacijske tehnologije se moramo sprijazniti tudi s tem, da praktično vsi živimo dve življenji; eno je fizično, drugo pa virtualno. Pokazatelji identitete se vršijo prek piškotkov. Anonimnost na internetu je čedalje bolj iluzija. Zaenkrat je ločnica med t.i. virtualo in realo še ločena, je pa to le še vprašanje časa. Sodobna informacijska tehnologija teh podatkov še ne prepozna tako, da bi jih združila in personalizirala, uporabnik pa s tolikšno količino podatkov ne zmore upravljati. Umetna inteligenca se zelo hitro razvija, vsi podatki in sledi, ki jih uporabnik pušča za sabo, pa se shranjujejo. Slej kot prej se bo ločnica med virtualnim in realnim zabrisala. Samo en klik je potreben na kakršno koli spletno stran, da se naši podatki o gledani strani prenesejo na različne oglaševalske odjemalce, vključno z Googlom. Dobimo reklamo prilagojeno našemu oglasu, v naši spletni osebni mapi pa bo še en podatek o tem, kaj, kdo smo, kaj nas zanima in kaj delamo. Do sedaj oglaševalski odjemalci še nimajo možnosti, da bi podatke povezali z osebo, ki pa jo Google, Microsoft in Facebook že imajo. Nikoli prej ni bilo zbranih toliko podatkov o osebi na osnovi tega, da nam je posredovana reklama. Pojavlja se vprašanje, koliko časa bo to še tako. V trenutku, ko kdo razbere oziroma ima vpogled v digitalni jaz, ga projicira v osebo v realnem svetu in takrat se virtualna ter realna resničnost združita (Pavlović, 2013). Piškotki omogočajo nezavedno spremljanje delovanje na spletu. Za ponujanje prilagojenih zadetkov iskanj, ki so kar najbolj pisani na kožo profilu uporabnika, ter za zbiranje informacij o pogostnosti in vrsti uporab spletnih mest spletna mesta ponujajo uporabo piškotkov. Spletna mesta uporabljajo piškotke za shranjevanje informacij. Po eni strani piškotki omogočijo, da si spletno mesto zapomni določene nastavitve, kar poenostavi prijavo, tako da se uporabniku ni treba vsakič na novo prijaviti. Po drugi strani pa lahko piškotki ogrozijo uporabnikovo zasebnost in varnost. Slovenski uporabnik ima možnost, da se z uporabo piškotkov na spletni 13 strani seznani in potem uporabo odobri ali zavrne. Zlonamerne kode ali računalniških virusov piškotki ne morejo vsebovati, z uporabo bolj deviantnih vsebin pa lahko dobimo invazivne piškotke, ki zelo aktivno pridobivajo informacije iz naprave (RTV Slovenija, 15. junij 2013). Pri zaščiti uporabnikove zasebnosti je treba upoštevati pravila in priporočila, prav tako mora biti uporabnik osveščen, kako se lahko zaščiti in kako sistem deluje. Tako si zagotovi varnost in zasebnost na spletnih socialnih omrežjih ter tudi nasploh pri uporabi sodobne informacijske tehnologije. Piškotkov je več vrst; lahko so začasni, lahko so trajni in lahko so piškotki, klasificirani kot drugi piškotki, ki omogočajo tudi delovanje vtičnika Facebook in imajo večji poseg v zasebnost. 2.3 Informacijska varnost Informacijska varnost se nanaša tako na zaščito informacijskih sistemov kot na zaščito informacij. Informacijska varnost tako ni le zaščita elektronskih podatkov pred zlorabo, temveč se nanaša tudi na omrežno varnost. Elementi varnega informacijskega sistema so prikazani na Sliki 2.2. Slika 2.2: Povezava med zaupnostjo, celovitostjo in razpoložljivostjo Vir: Pfleeger in Lawrence (2006, str. 26) 14 Celovitost podatka ali informacije predstavlja natančno, konsistentno in nespremenjeno informacijo. Če je že spremenjena, mora to storiti pooblaščena oseba na sprejemljiv način. Zaupnost vsebuje iste značilnosti kot v realnem svetu, s tem da imajo dostop do informacijskega sistema samo pooblaščene osebe. Tudi pri razpoložljivosti morajo imeti dostop samo osebe, ki imajo pooblastilo, dostop ne sme biti onemogočen, nanaša pa se tako na informacije kot na njihovo obdelavo. Varnost računalnika ni odvisna samo od varne uporabe, pač pa tudi od zaščite, ki se jo uporablja. Pred nepooblaščenimi vdori v računalnik se uporablja požarni zid, pred virusi in drugo škodljivo programsko opremo pa antivirusne programe. Pri tem je pomembno, da se programsko opremo posodablja in varnostno kopira podatke. Omeniti je treba še odgovornost za sledenje sprememb v sistemu in varovanju podatkov, kar pa se ne nanaša samo na varnost, temveč tudi na zasebnost. Celovitost, zaupnost, razpoložljivost in odgovornost pa dosežejo svoj pomen v primeru, če so zagotovljeni tudi administrativni, logični in tehnični elementi s fizično zaščito. Skupek vsega predstavlja informacijsko varnost (Dennedy in drugi, 2014). Informacijska varnost je obsežno področje, ki ga je treba nadzorovati, upoštevati je treba standarde in smernice v obliki napisane politike informacijske varnosti. Izvajati je treba tehnični nadzor nad sistemom in kontrolo dostopa. To varovanje informacij mora biti zagotovljeno čez ves njen življenjski cikel: od nastanka in obdelave pa vse do njenega umika. Najlažje varnost lahko obvladujemo, če poznamo varnostne grožnje. Ko varnostne grožnje poznamo, se lahko s previdnostjo, z nezaupanjem in s preverjanjem marsikateri nevarnosti izognemo. 2.3.1 Varnostne grožnje Prekrški, storjeni s pomočjo interneta in tudi mobilnih omrežij, se označujejo kot kibernetska kriminaliteta. Tu gre za izvajanje protizakonite aktivnosti s pomočjo računalnika in omrežja. Podrobno je primere kibernetsko kriminaliteto razdelal in razčlenil Bernik (2014, str. 15–16). • Politični vdori Politični vdori vključujejo industrijsko kibernetsko špijonažo in oderuštvo, kibernetski terorizem in informacijsko bojevanje. • Virtualno piratstvo 15 Nedovoljene avtorske pravice za programsko opremo, glasbene in video posnetke. • Kibernetske goljufije Kibernetske goljufije vključujejo veliko elementov: od kraje identitete, bančnih goljufij in goljufij, povezanih s spletnim plačevanjem, do ponaredkov antivirusov in drugih. • Nelegalna, škodljiva, žaljiva internetna vsebina To je na spletnih socialnih omrežjih pogosto uporabljena otroška pornografija ter sovražni govor. • Viktimizacija posameznikov na internetu Ta vključuje nadlegovanje in zalezovanje posameznikov ter izsiljevanje ter pedofilijo na internetu. Mladostniki so v fazi čustvenega razvoja in iskanju svoje identitete še ranljivejši, nimajo še izdelanega sistema vrednot, ne zavedajo se posledic, zato grožnje naredijo še večjo škodo kot pri drugih uporabnikih. Objavljajo veliko količino podatkov, z večjo količino objavljenih podatkov pa prihaja do večjega tveganja vdora v uporabnikovo zasebnost, saj se uporabnik z objavami tudi izpostavlja. Najpogostejše varnostne grožnje po navedbah (SI-CERT, 1. december 2013a): • lažne spletne strani (ang. phising), • kraja identitete, • spletne goljufije, • vdori, • okužbe in • neželena pošta (angl. spam). Lažne spletne strani (angl. phising) je t.i. spletno ribarjenje, ki je sinonim za socialni inženiring. Družabna omrežja so omogočila širjenje nevarnosti in razvoj tehnik socialnega inženiringa prek računalnikov, tablic in mobilnih telefonov. Na ta način poskušajo pod pretvezo pridobiti osebne podatke, kot so gesla, številke o računih in drugi osebni podatki, ki so pomembni za napadalce. Napadi izvajajo s pomočjo povezav na spletne strani, ki so lahko v obliki elektronskih sporočil, pojavnih oken ali aplikacij, te pa so okužene z namenom, da si napadalci pridobijo podatke, ki jih potem zlorabijo. Zaščitimo se lahko s programsko opremo Toolbar, PhishNet in podobnim. 16 Kraja identitete poteka prek vdora v računalnik, ki je klasična oblika nepooblaščenega dostopa v sistem, z okužbo s trojanskim konjem ali pa zaradi uporabnikove nepazljivosti. Na osnovi osebnih podatkov storilec okrni ugled in si pridobi dostop do uporabnikovih podatkov. Kraja identitete izkorišča ranljivost programa ali slabo geslo. Neznanec uporabnikovo identiteto prevzame na podlagi njegove neprevidnosti z lažnimi spletnimi stranmi ali pa z okužbo z zlonamerno kodo (Varni na internetu, 3. januar 2014). Najboljša zaščita je izogibanje takim omrežjem, uporaba antivirusnih programov, požarni zid in redno posodabljanje. Spletne goljufije potekajo tako, da napadalci navežejo stik z osebo prek elektronske pošte ali spletnega socialnega omrežja. Goljufije potekajo na podoben način – torej tako, da spletni goljufi poskušajo s pomočjo pretveze pridobiti zaupanje uporabnika, da nakaže denar. Spletni goljufi se poslužujejo vedno novih prijemov, da pridobijo zaupanje. Na spletnih socialnih omrežjih so pogosti tudi vdori, ko napadalci vdrejo v uporabniške račune ter ukradejo in izrabijo identiteto uporabnika.Vdori v sisteme se konstantno povečujejo, tako kot tudi ostali incidenti. Slika 2.3 prikazuje vrste incidentov v obdobju od 2008 do 2012. Slika 2.3: Vrste incidentov v obdobju zadnjih petih let Vir: SI-CERT (25. marec 2014) 17 V letu 2012 se je zloraba storitve ali vdor v sistem preimenovala v razobličenje in napad na aplikacijo, kot incident pa je dodana še postavka novinarsko vprašanje. V tem letu je bilo obravnavanih več incidentov kot v letih 2010 in 2011 skupaj (SI-CERT, 25. marec 2014a). Zaradi vsestranske uporabe je večja izpostavljenost varnostnemu tveganju pri uporabi svetovnega spleta. Tujci lahko pridobijo nadzor nad uporabniškimi podatki in opremo tako, da izkoristijo ranljivost programske opreme, izkoristijo varnostne luknje ali profilirajo vedenjski vzorec. Mladostniki so pri tem izpostavljeni tudi grožnjam socialne in seksualne narave, ki imajo lahko težke, predvsem pa realne posledice. S poznavanjem oblik in pogostosti primerov kibernetske kriminalitete bi se to lahko omejilo. Zato je pomembno ozaveščanje mladostnikov na tem področju. Na osnovi računalniških virusov se vršijo tudi okužbe, ki pa se jim lahko uporabnik deloma izogne s protivirusnimi zaščito. Uporabljati je treba antivirusni program, ki se redno osvežuje glede na nabor virusov na spletu, ter poskrbeti za redno odstranjevanje parazitskih programov (SI-CERT, 8. december 2013b). Okužbe se na spletnih socialnih omrežjih prejme s prejeto vsebino (s škodljivo kodo, ki pripelje do okužbe računalnika). Vsako sporočilo, ki je posredovano večjim naslovnikom z namenom vsiljevanja sporočil, lahko definiramo kot nezaželeno elektronsko pošto (angl. spam). Največkrat to metodo uporabljajo oglaševalci, ko oglašujejo plačljive izdelke in storitve. Pri tem ne gre samo za oglaševanje izdelkov dvomljive kakovosti, temveč se lahko za nezaželeno elektronsko pošto skrivajo prevare. Nezaželena elektronska pošta je moteča, ker uporabnika zasuje z neželenimi informacijami. Ukrepi za omejitev nezaželene elektronske pošte temeljijo na preventivi. Pozornost je treba usmeriti na mesta, kjer so objavljeni uporabnikovi elektronski naslovi, ter na programe nejasnega izvora in odstranjevanje spletnih piškotkov v navezi z uporabniškim elektronskim naslovom (ARNES, 2013). V največjem obsegu se neželena elektronska pošta širi prek elektronskih sporočil, a širi se tudi po blogih, klepetalnicah in spletnih socialnih omrežjih. Za uporabnika so še posebej nevarni napadi na inženiring naslovov spletnih strani (angl. pharming), ker je to tehnični napad in ga je težko prepoznati. Pri napadih na inženiring 18 spletnih naslovov strani gre za napad DNS strežnike ali točno določeno datoteko. Uporabnik želi pravi spletni naslov, v resnici pa se znajde na preusmerjeni oziroma lažni strani, kjer pa vnese svoje osebne podatke (Informacijski pooblaščenec, 30. november 2013). Navkljub zakonodaji in pametni uporabi informacijskih tehnologij je nujno, da uporabnik pozna varnostne grožnje in zaščito pred njimi, med drugim tudi uporabo kriptologije, ki služi za zaščito vsebine podatkov. Spletno nadlegovanje je vedno obstajalo, tako nadlegovanje med vrstniki kot tudi nadlegovanje neznancev. Najbolje je, da mladi res dobro ocenijo, komu bodo posredovali svoje osebne podatke. Ne smejo verjeti vsemu, kar na socialnih omrežjih in internetu preberejo. Henson in dugi (2011) ugotavljajo, da je še vedno zelo malo študij, ki preučujejo povezavo med zasebnostjo in varnostjo na spletu in viktimizacijo. Če bi bila ta povezava bolj raziskana, bi bili napotki za varno rabo spleta uspešnejši. Kot spletno nadlegovanje se označuje ponavljajoče se sovražno vedenje posameznika ali skupine, ki s pomočjo informacijske tehnologije načrtno škoduje določeni osebi. Uporaba spleta ima pozitivne, na žalost pa tudi negativne posledice, ker nekateri izrabljajo splet za norčevanje, mladostnik pa se proti temu ne more braniti. Vsako nadlegovanje je kaznivo, krinka anonimnosti prek spleta pa je lažna. Tako nadlegovanje ima lahko še hujše posledice kot fizično nadlegovanje. Posledice so hude, saj gre pri tem za psihično nadlegovanje. Največ spletnega nadlegovanja poteka na spletnem socialnem omrežju Facebook, ker je najbolj razširjen. Vsake toliko časa je priporočljivo, da uporabnik preveri, kaj je v spletu povezano z njegovim imenom. Če se ugotovi kršitev, je treba od administratorja spletne strani najprej zahtevati, da umakne sporno vsebino, lahko pa uporabnik poišče pomoč pri informacijskem pooblaščencu. Ne nazadnje pa je treba odkriti krivca za spletno nadlegovanje, ker je treba vsak primer spletnega nadlegovanja omejiti in preprečiti njegovo ponovitev (Kodelja in Banovič, 2010). Mladostniki bi se s premišljeno uporabo izognili marsikateri težavi. Uporabljati bi morali spletni bonton in ne posredovati sovražnih sporočil, kadar so slabe volje. Napake je največkrat težko popraviti in izbrisati. Načeloma sporočil, ki jih pošiljajo popolni neznanci, ne bi smeli odpirati in nikoli odgovarjati na nadlegovanja spletnih nadlegovalcev. Mlade je treba naučiti, kako naj pravilno uporabljajo zasebno zaščito. Na Facebooku lahko uporabnik dnevno napiše neomejeno število objav, žrtve sovražnega govora se prepoznajo, avtor pa ostane anonimen. Anonimne in tudi neanonimne objave imajo posledice v realnem življenju. Res da ni mogoče tekoče spremljati objav, nujno bi pa bilo, da bi v sprejemljivem reakcijskem času moderatorji 19 na Facebooku odreagirali na prijavo sovražnega govora. Zelo je pomembno, da kot uporabniki poznamo storitve in načine uporabe storitev, ki jih mladi uporabljajo, in se z njimi o tem tudi odkrito pogovorimo. Najstniki in otroci morajo biti pazljivi pri svojih aktivnostih na spletu. Pred vsako objavo kakršne koli vsebine ali fotografije bi morali premisliti, kaj bi se zgodilo, če bi ta vsebina prišla v javnost. Primer kanadske najstnice, ki se je prek spletne kamere pokazala v kočljivem položaju, je eno izmed svaril, kaj se lahko zgodi, če si na spletu nepremišljen. Sledilo je spletno nadlegovanje. Moški je fotografije, ki jih je posnel prek kamere, kasneje tudi javno objavil. Vrstniki so jo izločili iz družbe ter jo zasmehovali. Kasneje je zapadla še pod vpliv alkohola in drog. Na koncu je pritiskom podlegla in naredila samomor (Varniinternet, 25. november 2013). Podobnih primerov je vse več. Mladostnike je treba nenehno opozarjati, naj varujejo svoje osebne podatke, in jim dati osnovne smernice, kako naj se na spletu obnašajo. Opozoriti jih je treba, da kar ni dovoljeno v realnem svetu, tudi v virtualnem ni. Zavedati se morajo, da je treba v primeru nadlegovanja vsakega pošiljatelja blokirati. Če se to dogaja na spletu, je nadlegovanje treba prijaviti upravitelju spletne strani. Če je nadlegovanje resno, je treba obvestiti policijo. 2.3.2 Institucije v Sloveniji, ki so povezane z internetno varnostjo Javne in zasebne organizacije z mednarodnim povezovanjem omogočajo zbiranje kibernetskih zlorab, s tem pa posledično ozaveščajo uporabnike na področju zaščite. Celovito in strukturirano sta ustanove, ki so povezane z internetno varnostjo, prikazala Ilijevski in Bernik (2013, str. 323−324). Iz mednarodne organizacija CERT se je razvil leta 1995 slovenski CERT (SI-CERT) − Nacionalni center za obravnavo varnostnih incidentov na internetu, ki deluje v okviru javnega zavoda ARNES, kar je kratica za Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije. Ko sprejmejo obvestilo o incidentu, ga kategorizirajo ter analizirajo. Sodelujejo tudi v evropski delovni skupini TF-CSIRT. SI-CERT izvaja tudi projekt, ki se imenuje »Varni na internetu« in katerega namen je dvigovanje zavedanja o različnih nevarnostih, o varni uporabi ter ozaveščanju o tem, kako se na spletu zavarovati. Drugi projekt je Safe.si, ki ozavešča o varni rabi interneta, na voljo je telefonska linija za pomoč otrokom in staršem ter Spletno oko. 20 V Sloveniji organizacija Safe.si otrokom, mladim in staršem nudi informacije o varni rabi spleta in socialnih omrežij, medtem ko je Spletno-oko.si prijavna točka, kjer lahko ohranijo anonimnost pri primeru otroške pornografije ali sovražnega govora. Na sliki (Slika 2.4) je prikazan potek prijave. Slika 2.4: Potek prijave na Spletno oko Vir: Safe.si (2. marec 2014b) 21 Spletno oko deluje v okviru Varnejši internet plus ter Inhope organizacije. Vsaka taka prijavna točka oziroma vsako tako spletno gibanje je dobrodošlo, saj se s tem omeji spletne zlorabe (Informacijski pooblaščenec, 30. november 2013a). Če pogledamo statistiko prijav v Sloveniji, vidimo, da se število prijav spreminja. Na spodnjem prikazu (Slika 2.5) je bilo v oktobru za 17 % manj prijav domnevno nezakonitih vsebin kot v septembru. Slika 2.5: Statistika prijav za oktober 2014 Vir: Safe.si (13. november 2014c) Prijave se glede na vsebino in število spreminjajo vsak mesec, po evidencah arhiva pa je opazno, da število prijav, poslanih na policijo, raste. Na področju varnosti na internetu pri nas deluje kot samostojen državni organ informacijski pooblaščenec. Ta deluje kot drugostopenjski, pritožbeni organ, ki veliko pozornost namenja nadzoru nad osebnimi podatki. 22 Mladostniki se danes srečujejo z odvisnostjo od spletnih iger in tudi spleta nasploh. Na spletnih socialnih omrežjih nekateri objavljajo neželene fotografije, srečujejo se z žaljivimi komentarji. Veliko je tudi kraj gesel za spletna družabna omrežja. Mladostnike je treba poleg ozaveščanja o nevarnostih in poučevanja o previdnosti na spletu poučiti tudi o tem, kam se lahko obrnejo na pomoč, če jo potrebujejo. 2.4 Pravna ureditev in zakonodaja Zakonodaja Republike Slovenije ureja področje varnosti in zasebnosti z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o varstvu osebnih podatkov, Zakonom o varstvu elektronskih komunikacij, Kazenskim zakonikom, Obligacijskim zakonikom ter Zakonom o pravdnem postopku. Informacijska zasebnost je zaradi ekspotencialnega porasta komunikacij in informacijskih tehnologij večdimenzionalni pojem. Zaradi vsesplošne uporabe informacijske tehnologije je postalo nujno, da se zaščiti varnost in zasebnost s pravnimi akti z namenom, da bi se pri uporabi osebnih podatkov z večjo transparentnostjo zmanjšala ogroženost informacijske zasebnosti (Lampe, 2010). Varstvo osebnih podatkov v smislu ureditve zasebnosti in nadzora nad osebnimi podatki med drugimi v okviru Evropske unije ureja direktiva 95/64/ES. Ta direktiva se nanaša na varstvo osebnih podatkov ne glede na tehnologijo. Namen direktive je določanje načel, kakšna kakovost in pod kakšnimi zakonitostmi se podatki obdelujejo, nanaša se na omejitve, na pravico posameznika do ugovora, če ugotovi nepravilnost podatkov. Nanaša se še na zaupnost in varnost obdelave, pri tem pa imajo osebe, ki ugotovijo kršenje pravic, pravico do pravnega sredstva, lahko pa zahteva tudi odškodnino. Pomembna je tudi direktiva, ki je bila sprejeta kot posledica razvoja komunikacijskih omrežij, to je 2002/58/ES. Ta določa specifične posebnosti ter varstvo osebnih podatkov na ravni elektronskih komunikacij. Uporabnike seznanja z možnimi tveganji, nanaša se pa tudi na zaupnost elektronske pošte. Namen direktive je zmanjšati obdelavo osebnih podatkov in definira njihovo varstvo v okviru elektronskih komunikacij (Europa, 29. junij 2014). V Evropski uniji je temeljna pravica vsakega posameznika pravica do varstva osebnih podatkov. Če je ta kršena, ima posameznik pravico vložiti pritožbo pri organih za varstvo podatkov v državah članicah. 23 2.4.1 Ustavna ureditev v Republiki Sloveniji Razpoložljiva tehnologija omogoča različne zlorabe in omejitve svobode posameznikov. Uporabniki se tega vedno bolj zavedajo, zato je čedalje večji poudarek tudi na zakonodajni zaščiti uporabnikovih pravic. Ustava Republike Slovenije je najvišji pravni splošni akt, ki v drugem poglavju obravnava pravico do zasebnosti. Zasebnost tako ščiti pred posegi države in tudi pred ostalimi posegi v zasebnost s strani posameznikov. Če se omejimo na ustavno pravico do zasebnosti na spletnih socialnih omrežjih in spletu nasploh, ta varuje zasebnost posameznika pred posegi drugih posameznikov. Ustava predstavlja osnovo za varovanje pravic, kar bolj natančno definirajo zakoni in sodna praksa. Primere kršenja pravice do zasebnosti je treba obravnavati ločeno, ker obravnavanega področja ni mogoče natančno definirati in posplošiti. Zasebnost v smislu svobode do komuniciranja Ustava Republike Slovenije varuje tudi v 35. členu, v katerem navaja splošno pravilo. »Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.« (Ustava Republike Slovenije, 1991) Člen govori o varstvu zasebnosti in osebnostnih pravic. Pokriva sicer vse vidike zasebnosti, ki s posebnimi členi niso določeni. Zasebnostno in osebnostno pravico varuje v smislu najožje zasebne sfere. Pri tem je smiselno omeniti, da država sicer po eni strani varuje posameznike glede zasebnosti in s tem svobode pred vplivi družbe, po drugi strani pa sama posega v njihovo zasebnost (Kovačič 2006, str. 11). Člen se nanaša na pravico in spoštovanje zasebnosti v širšem smislu. Če se na to pravico osredotočimo z vidika zasebnosti in varnosti na spletu ter obravnavanih spletnih socialnih omrežij, ugotovimo, da je s prihodom novih tegnologij postalo to področje še bolj občutljivo. Podatki se lahko hitro znajdejo v javnosti in se nad njimi izgubi nadzor, škoda pa je pri tem lahko nepopravljiva. Pogosto se splet med drugim izrablja tudi v namene spolnih zlorab otrok in mladostnikov. Pravica do spoštovanja zasebnega življenja je zaradi sodobne tehnologije pogosto kršena zaradi snemanja, objavljanja fotografij, izvabljanja informacij ter drugega. Pravica posameznika je, da sam razpolaga in odloča o osebnih podatkih. S komuniciranjem prek elektronske pošte in z uporabo spletnih socialnih omrežij se podatki shranjujejo, a jih nekateri 24 tudi zlorabljajo. O svobodi komuniciranja govori tudi 37. člen Ustave Republike Slovenije, ki se nanaša predvsem na vsebino posredovanega sporočila. »Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.« (Ustava Republike Slovenije, 1991) Člen govori o varstvu tajnosti pisem in drugih občil. Bogataj in drugi (2007) menijo, da je to pravica posameznikovega interesa, da se nihče nepovabljen ne seznani z vsebino sporočila, kot tudi, da ima posameznik nadzor nad sporočilom. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic v 8. členu tudi obravnava to pravico, prav tako kot 17. člen mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Pri razvoju in vseprisotnosti informacijske tehnologije je komunikacijska zasebnost ogrožena in izpostavljena. V bistvu je to nov komunikacijski prostor, kjer je težko potegniti ločnico med zasebnostjo in javnostjo. Pri tem zaradi lažnega občutkom varnosti, ker se komunikacija na spletnih socialnih omrežjih odvija pod okriljem doma, marsikdo nepremišljeno in tvegano objavlja svoje osebne podatke. Pri tem pa varstvo komunikacijske zasebnosti ne zajema samo vsebine sporočila, temveč tudi ostale podatke, kot so relacije med katerimi osebami je ta komunikacija potekala. Poseg v vsebino sporočanja je dovoljen samo določenim državnim organom pod določenimi pogoji, je pa varstvo tajnosti pisem in drugih občil iz vidika ustave eno od bolj varovanih temeljnih pravic. Področje varovanja pravic v zvezi zbiranja in obdelovanja podakov ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije. Člen govori o varstvu osebnih podatkov, ki se nanaša tudi na komunikacijsko zasebnost. Pri tem člen določa, da mora biti zakonsko definiran namen podatkov, ki se zbirajo. V primeru kršenja zasebnosti pri zbiranju in obdelavi osebnih podatkov lahko oškodovanec zahteva sodno varstvo. Najpoglavitnejši dejavnik varovanja osebnih podatkov na spletu je osveščenost uporabnikov. O tem govori tudi 38. člen Ustave Republike Slovenije. »Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi 25 osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.« (Ustava Republike Slovenije, 1991) Spletna socialna omrežja imajo značilnost, da uporabnik ob izdelavi profila posreduje svoje osebne podatke. Na svoji strani objavljajo svoje zapiske, razmišljanja, prepričanja, fotografije. Vsak uporabnik spletnih socialnih omrežij ima tudi svoje stike z drugimi uporabniki. Uporabniku mora biti omogočen izbris svojega uporabniškega računa, če se za to odloči, s tem pa morajo biti zbrisani vsi podatki, ki so bili pridobljeni na podlagi računa. Z uporabo sodobne informacijske tehnologije je uporabnik vsakodnevno izpostavljen zlorabi osebnih podatkov. Pri uporabi se brez vednosti uporabnika shranjujejo piškotki (ang. cookies). Piškotek zazna identifikacijsko številko uporabnika in sledi gibanju uporabnika, možno pa jih je povezovati z identiteto uporabnika. Piškotke je sicer možno zbrisati, a se lahko ob vnovičnem obisku strani obnovijo. Največ se uporabijo za oglaševanje. Ob uporabi spletnih socialnih omrežij se uporabnik strinja s politiko zasebnosti. Nevarnost glede kraje osebnih podatkov pri uporabnikih spleta in spletnih socialnih omrežij je tudi ribarjenje podatkov (ang. phissing). To spada v tako imenovano kategorijo prevar. Pogosta nevarnost glede zlorabe osebnih podatkov je na spletnih socialnih omrežjih kraja identitete, še posebej, ker uporabniki sami objavljajo svoje osebne podatke. Zloraba teh pa pomeni nepovraten in hud poseg v informacijsko zasebnost, kjer so prizadete osebnostne pravice in dostojanstvo. 2.4.2 Zakonodajna ureditev v Republiki Sloveniji S članstvom v Evropski uniji se slovenska zakonodaja podreja njenim direktivam, ki določajo osnove za urejanje naše zakonodaje. Na podlagi teh direktiv smo sprejeli tudi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1, 2013) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP1-UPB1, 2007). 15. januarja 2013 je v veljavo stopil novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1, 2013), ki prinaša spremembe na področju elektronskih komunikacij. Prejšnji zakon je bil sprejet leta 2004, leta 2006 pa je bil sicer prenovljen, tako da je bil nov zakon nujno potreben. Za zasebnost in varnost je zelo pomembno XII. poglavje, ki govori o obdelavi osebnih 26 podatkov in varstvu zasebnosti elektronskih komunikacij. Pomembno je tudi poglavje XIII, ki obravnava hrambo podatkov (ZEKom-1, 2013). Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1, 2007) je v veljavi od leta 2007. Pomemben je v drugem delu, kjer glede varnosti in zasebnostiv 8. členu določa: »Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.« (ZVOP-1-UPB1, 2007) Problematika varstva zasebnosti v smislu obdelovanja in zbiranja osebnih podatkov je aktualna, saj se podatki na spletu in spletnih socialnih omrežjih zbirajo za namene trženja. V primeru dostopa nepooblaščenih oseb do teh podatkov pa sta zasebnost in varnost uporabnika ogroženi. Nadalje ta člen obravnava tudi obdelavo osebnih podatkov v smislu namena obdelave in predhodnega obveščanja posameznika. Zagotovljeno bi moralo biti, da bi bila uporaba podatkov dovoljena samo za namene, za katere so bili zbrani. V Kazenskem zakoniku (KZ-1-UPB2, 2012) se na zasebnost nanašajo členi 139, 140 in 143, 221. in 237. člen pa se nanašata na varnost. 139. člen Kazenskegazakonika opredeljuje kazensko odgovornost varstva tajnosti občil, ki je teoretično zapisana v 37. členu Ustave Republike Slovenije. Vsebinsko ni obravnavana samo vsebina sporočila, temveč tudi relacije, med katerimi se ta sporočila posreduje. Komuniciranje na spletnih socialnih omrežjih z upoštevanjem varnostnih nastavitev ter premišljeno uporabo lahko občutno zmanjša možnost zlorabe. 139. člen Kazenskega zakonika opredeljuje naslednjo kazensko odgovornost: »Kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.« (KZ-1-UPB2, 2012) Z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta se kaznuje: »Kdor se z uporabo tehničnih ali kemičnih sredstev, ne da bi odprl tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tujo zaprto pošiljko, neupravičeno seznani z njihovo vsebino.« (KZ-1-UPB2, 2012) 27 Kazenska odgovornost se nanaša na neopravičeno seznanitev s sporočilom, posredovanim v kakršni koli obliki, in tudi z omogočanjem seznanitve sporočila drugim osebam. Če kaznivo dejanje stori oseba z zlorabo uradnega položaja, je kršitev še strožje kaznovana. 140. člen Kazenskega zakonika obravnava nedovoljeno objavo zasebnih pisanj, pregon pa se začne z zasebno tožbo. Do nedovoljenih objav oziroma objav, ki rušijo ugled in žalijo, prihaja pogosto na spletnih socialnih omrežjih, še posebno tam, kjer uporabniki pod krinko anonimnosti predvidevajo, da so neizsledljivi. Pregon se začne z zasebno tožbo. »Kdor brez dovoljenja pooblaščene osebe, kadar je tako dovoljenje potrebno, objavi dnevnik, pismo ali kakšno drugo zasebno pisanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« (KZ-1-UPB2, 2012) Če je storilec mladoleten in znan, je smiselno, da se o kršitvi pogovori tudi s starši in se poskuša doseči sporazum ter umakniti objavo. 143. člen Kazenskega zakonika obravnava zlorabo in objavo osebnih podatkov na spletu in spletnih socialnih omrežjih, obtožujočo objavo samo kot tudi omogočanje drugim, da objavijo osebne podatke uporabnikov. Ustava Republike Slovenije v 38. členu podaja smernice varovanja osebnih podatkov, ta člen Kazenskega zakonika pa podaja ukrepe, če pride do zlorabe osebnih podatkov. »Kdor brez podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, posreduje v javno objavo ali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« »Enako se kaznuje, kdor vdre ali nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšen osebni podatek.« »Kdor na svetovnem medmrežju ali drugače javno objavi ali omogoči drugemu objavo osebnih podatkov žrtev kaznivih dejanj, žrtev kršitev pravic ali svoboščin, zaščitenih prič, ki se nahajajo v sodnih spisih sodnih postopkov, kjer po zakonu ali po odločitvi sodišča ni dovoljena prisotnost javnosti ali identifikacija žrtev ali zaščitenih prič ter osebnih zapisov o 28 njih v zvezi s sodnim postopkom, na podlagi katerih se te osebe lahko določi ali so določljive, se kaznuje z zaporom do treh let.« »Kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.« (KZ-1-UPB2, 2012) V četrtem odstavku ta člen posebej obravnava krajo identitete, za kaznivo dejanje se šteje tako tudi ustvarjanja lažnega profila na spletnih socialnih omrežjih. Osebnih podatkov ni dovoljeno objavljati brez osebne privolitve posameznika, pa najsi bodo podatki pridobljeni iz baze podatkov, ki se obdelujejo na podlagi zakona, ali pa z vdorom ter nepooblaščenim dostopom. Na medmrežju in v javnih občilih je kaznivo objavljanje podatkov oseb, kjer po zakonu ali po odločitvi sodišča ni dovoljena javna prisotnost ali identifikacija. V četrtem odstavku je definirana kazen za prevzem osebne identitete. Osebna identiteta je ena izmed najbolj osebnih stvari, ki jo posamezniku lahko odtujijo. Kraja identitete je poseg v informacijsko zasebnost in kršitev varstva osebnih podatkov, ki se lahko uporabi za kriminalna dejanja na več načinov. Lahko se izvede tako iz stališča osebne (neupravičen dostop do podatkov, prostorov) kot tudi premoženjske koristi. Z ukradenim imenom ali geslom se objavljajo podatki, ki lahko posamezniku zelo omajejo ugled. To se pogosto dogaja na spletnih socialnih omrežjih. S prilastitvijo bančnega računa pa se lahko povzroči tudi premoženjsko škodo, če na primer osameznik najame posojilo ali pa kupi večje količine blaga. Za varovanje digitalne zasebnosti na spletnih socialnih omrežjih lahko največ naredi posameznik sam s premišljenim ravnanjem in komunikacijo na spletu. Do neupravičenega dostopa do osebnih podatkov pa pride tudi pri napadu na informacijski sistem, kar obravnava 221. člen Kazenskega zakonika. »Kdor vdre v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega, se kaznuje z zaporom do enega leta.« (KZ-1UPB2, 2012) Kot vdor je mišljeno nasilno dejanje, vstop, ko se namensko zaobide varnostne omejitve. Pri tem bi bilo treba upoštevati storilčev naklep, vdor namreč ne more biti naključen. Pri tem se kršitelji poleg tega, da zaobidejo varnostne omejitve, poslužujejo tudi vdora prek drugega informacijskega sistema, s tem pa pridejo do želenih podatkov. 29 »Kdor podatke v informacijskem sistemu neupravičeno uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem neupravičeno vnese kakšen podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema, se kaznuje za zaporom do dveh let.« (KZ-1-UPB2, 2012) Bernik in Meško (2011) poudarjata, da se kazenska zakonodaja sicer spreminja vsakih nekaj let, določena kazniva dejanja pa so postala sprejemljiva kot primer piratstva in se ljudem zdijo samoumevna. Vdor in neupravičen dostop je kibernetski kriminal, pod katerega pa se za kaznivo uvršča že samo posedovanje ali posredovanje pripomočkov za namen uporabe za storitev tega kaznivega dejanja. Hiter razvoj tehnologije obstoječe varnostne ukrepe zaobide, zato bi se ti morali vseskozi obnavljati. 237. člen Kazenskega zakonika obravnava vdor v poslovni informacijski sistem, ki ga sicer obravnava že drugi odstavek 221. člena, vendar se tu nanaša na področje gospodarskega poslovanja. Nanaša se na gospodarski kriminal v okviru pridobitve protipravne premoženjske koristi in povzročitve škode. Pravica do zasebnosti in pravica do varnosti informacijskih sistemov se med seboj prepletata in sta nerazdružljivi. Pri zlorabah internetnega omrežja kazniva dejanja določa kazenski zakonik, pri tem pa je treba za vsak posamezni primer preučiti okoliščine, vključno s posledicami, ki jih zloraba povzroči. Uporabnik spletnih socialnih omrežij se lahko sooča tudi z različnimi oblikami groženj, prevar in vdorov. Pri zlorabah na spletnih socialnih omrežjih uporabnik lahko prijavo poda z zasebno tožbo. Pri vseh zlorabah pa je treba vse pomembne dokaze dokumentirati in shraniti. 3 SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA Spletna socialna omrežja povezujejo mladostnike v skupnosti. Socialne mreže se ravno tako kot v realnem svetu gradijo v virtualnih spletnih socialnih omrežjih, pri katerih se sklepajo socialni odnosi in vezi. So pa odnosi in komunikacija na spletnih socialnih omrežjih nekoliko drugačni kot v vsakodnevnih realnih odnosih. Sodobna oblika povezovanja prek spleta omogoča mladostnikom, da zgradijo javne osebne profile znotraj sistema, da se povežejo z 30 drugimi uporabniki socialnega omrežja ter si ustvarijo seznam prijateljev oziroma oseb, s katerimi imajo stike. Spletna socialna omrežja so namenjena druženju uporabnikov, ki imajo podobne interese in omogočajo vzdrževanje stikov, spoznavanje novih ljudi ter izmenjavo mnenj. Edinstvenost spletnih socialnih omrežij je omogočanje izmenjave mnenj in svoje socialno omrežje narediti vidno (Ellison in Boyd, 2007). Socialna omrežja omogočajo, da se mladostnik predstavi širšemu krogu in v svojem profilu deli različne vsebine ter vzpostavi stik z drugimi uporabniki. Kovačič in drugi (2010) ugotavljajo, da so motivi, zakaj se posamezniki družijo v socialne mreže, različni. Lahko so samo socialne narave v smislu ohranjanja in iskanja prijateljstva, lahko pa so vzroki tudi poslovne narave. Živimo v družbi, za katero ni značilen samo hiter razvoj tehnologije, temveč posledično vse to prinaša spremenjene medosebne odnose, naše razumevanje družbe, skupaj s spremembami delovanja kazenskopravnih sistemov in usmeritev. V svojem spletnem profilu mladostniki objavljajo svoje splošne podatke in tudi podatke bolj zasebne narave. Pogosto so neprevidni in nepremišljeni, s tem pa se izpostavijo negativnim posledicam objav. Problem nastane tudi takrat, ko objavljajo informacije o posameznikih, ki teh podatkov, slik niso pripravljeni deliti z javnostjo. Miller (2012) navaja, da bonton uporabe v veliki meri odraža obstoječe norme družbenega vedenja. Povezovanje prek spletnih omrežij vzpostavlja novo virtualno prostorsko dimenzijo. Tvori se nov virtualni prostor, kjer se ustvarjajo virtualne interakcije akterjev. Te virtualne skupnosti pa so prav tako kot udeleženci v realnem svetu zmožni empatije in dajanja moralne in družbene podpore. Zelo velika prednost pri uporabi spletnih socialnih omrežij je, da ni treba zapustiti udobja doma, ohranja pa se stik z osebami. A po drugi strani se ravno zaradi tega uporabnik počuti varno in ni pozoren na nevarnosti na spletu. 3.1 Komuniciranje na spletnih omrežjih Komuniciranje na spletnih socialnih omrežjih ima drugačno specifiko kot v vsakodnevnih medosebnih odnosih. Komunikacija, ki jo mladostniki uporabljajo, je lahko besedna ali nebesedna. Večinoma mladi uporabniki na socialnih omrežjih komunicirajo z aplikacijo 31 klepet (chat) ali s pisanjem na zid (Facebook). Prisotni so znaki (like – všeč mi je, unlike – ni mi všeč), označevanje na slikah ter deljenje priljubljenih povezav. Nebesedna komunikacija postaja tako čedalje bolj vizualna, komuniciranje na spletnih socialnih omrežjih pa narašča. To prikazuje število aktivnih uporabnikov na vodilnih spletnih socialnih omrežjih (Slika 3.1, kjer je razvrstitev po številu aktivnih uporabnikov v milijonih) v novembru 2014. Slika 3.1: Vodilna spletna socialna omrežja po svetu Vir: Statista (13. november 2014) Komuniciranje v spletnih socialnih omrežjih je lahko včasih tudi žaljivo, provokativno, mladostniki se z izjavami izpostavljajo in pogosto nepremišljeno razkrivajo svoje osebne podatke. Merini (2011) to utemeljuje s tem, da je faza mladostništva faza povečanega čustvenega razvoja, ko se mladostniki posvečajo iskanju svoje identitete in iščejo potrditve pri odraslih. Na spletnih socialnih omrežjih komunikacija lahko poteka tudi sočasno. Sočasno odzivanje je klepet v realnem času in je značilno za socialna omrežja, kjer se uporablja klepet. Pri sočasni komunikaciji ni veliko časa za razmislek, zato se mladostniki s svojimi komentarji pogosto preveč izpostavljajo. Kadar pa mladostniki niso sočasno prisotni, se uporablja odložena komunikacija. To je klepetanje prek zasebnih sporočil. Tako ločimo enosmerno komunikacijo, pri kateri sporočanje poteka le v eni smeri, in dvosmerno komunikacijo, pri kateri gre za dialog. Komunikacija lahko poteka zasebno, pri čemer sodelujeta v pogovoru dve osebi, ali javno, pri čemer pogovor vidijo vsi v spletu in se ga tudi udeležijo lahko vsi, ki so tam prisotni. 32 3.1.1 Medosebni odnosi Internet je družbeni prostor v komuniciranju, kjer se raven komuniciranja neprenehoma spreminja in nadgrajuje. Na splošno lahko medosebne odnose definiramo kot interakcijo med dvema ali več osebami, kjer ta interakcija nekaj časa traja. Vsak komunikacijski proces poteka na podlagi socialnih odnosov, kjer mladostniki predstavljajo sebe, svoje poglede na svet, svoja razmišljanja. Šterk (2009) ugotavlja, da se v spletnih socialnih omrežjih ustvarjajo namišljene identitete, namišljeni odnosi in namišljeni prostori. Pri tem je storilnostno komuniciranje prikrajšano za vlogo, čustveno toplino in prijaznost neposrednega komuniciranja. Navidezna realnost, ki je prisotna v socialnih omrežjih in poteka pri fizično ločenih in anonimnih osebah, presega kulturne meje in dobiva nove meje razsežnosti. Na spletnih socialnih omrežjih prijatelj nima enakega pomena kot v realnem življenju, v virtualnem svetu se za prijatelje označuje osebe, s katerimi smo v stiku, največkrat pa te osebe sploh ne poznamo. Med resničnimi medosebnimi odnosi je prijateljstvo vrlina, to so osebe, s katerimi se mladostniki družijo, jih imajo radi, imajo podobna prepričanja in razmišljanja in jih čustveno podpirajo. Pri oblikovanju prijateljstva je potrebnih več dejavnikov, kot so bližina, dostopnost pogostosti stikov, podobne vrednote, interesi. Na spletnih socialnih omrežjih pa ta interakcija poteka drugače. »Nekatere raziskave so potrdile, da so interakcije v računalniško posredovani komunikaciji veliko bolj površne in plitke kot v resničnih medsebojnih odnosih, nekateri pa premore med komuniciranjem izrabljajo za igranje namišljene vloge« (Praprotnik 2003, str. 106). Pomemben dejavnik pri prijateljstvu mladostnikov je tudi pripravljenost ponuditi pomoč, nasvet in vzbuditi občutek sprejetosti, opogumljanja in izražanja obojestranske hvaležnosti. Ne nazadnje je zelo pomemben dejavnik tudi zaupanje, da si mladostnik s prijatelji deli svoje težave in slabosti in tudi težke situacije v življenju. Na spletu je ta pomen prijateljstva razvrednoten, število prijateljev na spletu med mladostniki pa se nenehno spreminja. Prostorska razdalja pri socialnih omrežjih ne igra nobene vloge več. Poleg prednosti to velikokrat pripelje do zlorab. Bernik in Prislan (2012) definirata, da internet zagotavlja uporabnikom anonimnost, ki je skupaj s psevdonimnostjo pravica do zasebnosti, istočasno pa prihaja zaradi tega do nasprotij med interesi posameznikov in interesi družbe. Možnost 33 zakrivanja identitete pripelje do deindividuacije, kar posledično vodi do porasta antisocialnega vedenja in s tem do hujših zlorab v kibernetskem prostoru. V navidezni realnosti spletnih socialnih omrežij se ustvarjajo namišljene identitete, namišljeni odnosi, kar se posledično kaže v večji nekritičnosti uporabe in izpostavljanju nevarnostim. 3.1.2 Razlika med virtualnimi in neposrednimi odnosi Nekoč ni bilo možno druženje z ljudmi, ki so bili prostorsko bolj oddaljeni, informacijska tehnologija pa je te ovire presegla. So pa včasih obstajali tesnejši in bolj globoki odnosi kot danes. Prek spleta traja manj časa, da si mladostnik dopusti določeno stopnjo zaupnosti do nekoga. Neposredni odnosi so veliko bolj poglobljeni in spontani kot pa odnosi preko spleta. Med neposrednimi odnosi v komunikaciji sogovorniku mladostniki težko kaj prikrijejo, medtem ko se prek spleta ne morejo izdati z neverbalnimi znaki. Kovačič in drugi (2010, str. 30) ugotavljajo, da »računalniki predstavljajo novo razvojno fazo v razvoju kulture, ki se je ločila od »resničnega« in proizvedla alternativo in ne kopijo resničnega«. Mladostnik kot uporabnik spleta se sam odloči, kakšne in koliko osebnih podatkov bo izdal. Je pa večja verjetnost, da pri virtualnih komunikacijah pride do nesporazuma zaradi pomanjkanja neverbalnih znakov, kot so telesna govorica, mimika in čustveni elementi, ki se na nas odražajo. Na spletu se je treba obnašati kot v resničnem življenju. Kljub krinki anonimnosti so kazniva dejanja na spletu enaka kot v realnem življenju. Je pa identiteta v spletnih socialnih omrežjih vseeno nekoliko drugačna kot v resničnem življenju. Wessels (2012) opozarja, da je identiteta posameznika večdimenzionalna in da je odvisna od posameznih osebnih odnosov, identiteta v službi je drugačna od identitete v družini ali družbi. Največja razlika med neposrednimi in virtualnimi odnosi mladostnikov je ta, da v realnem življenju ne bi mladi nikoli dovolili tujcem tako celovitega vpogleda v njihovo življenje kot v virtualnem okolju. Miller (2012) pa ugotavlja, da je Facebook zelo preoblikoval posameznikov odnos do zasebnosti v iskanju ravnovesja med biti socialno bitje in pripravljenosti, katere podatke deliti javno. V resničnem življenju morajo mladostniki človeka najprej dobro spoznati, da mu zaupajo osebne stvari, na spletu pa to poteka popolnoma na drugačen način. S tem so mladostniki bolj izpostavljenim spletnim zalezovalcem in kriminalcem. Sploh lažen občutek anonimnosti 34 mladostnike opogumi in pod to krinko povedo veliko več, kot bi lahko. Odnosi, ki se spletejo na socialnih omrežjih, se prenašajo tudi na neposredne odnose kljub začetni anonimnosti. 3.2 Prednosti in slabosti socialnih omrežij Med mladostniki so spletna omrežja popularna v komunikacijskem smislu, prek socialnih omrežij se povezujejo in družijo. Na socialnih omrežjih si ustvarijo svoj profil s podatki in na ta način vzdržujejo stike ter delijo razmišljanja in dogodke iz realnega življenja s prijatelji. Dandanes se ne družijo več le na igriščih, temveč za druženje uporabljajo spletno tehnologijo. Spletne socialne mreže so močno spremenile način komuniciranja in oblikovanja odnosov. Ule (2008), ki proučuje raziskovanje povezav med družbenimi procesi, obravnava tudi mladostnike. Ugotavlja, da spletna socialna omrežja mladim pomenijo vir zabave, pa tudi znanja in pridobivanje novih izkušenj. Družijo se s prijatelji, ki jih poznajo iz fizičnega stika, hkrati pa si na ta način pridobivajo novo mrežo prijateljev in širijo svoj krog poznanstev. Spletna socialna omrežja so mladostnikom odprla nov način komunikacije in stikov z drugimi osebami, ki tvorijo socialno mrežo sklepanja novih poznanstev. Ta presegajo časovne in prostorske razsežnosti. Le klik loči mladostnike od prijateljev, znancev in sorodnikov. Socialna omrežja so tako postala okno v svet in prostor za druženje, zabavo pa tudi za izobraževanje in iskanje informacij. Pogoj za to je dejavnost uporabnika, ki z vsebinami izpopolnjuje svoj profil in ga naredi zanimivega za ciljno občinstvo. Stik imajo lahko z ljudmi iz celega sveta na način, ki jih nič ne stane. S prijatelji si lahko delijo filme, video vsebine, glasbo, informacije, razmišljanja, komentarje na zelo hiter in preprost način. Ne nazadnje so socialna omrežja zelo preverjen način za sklepanje in iskanje poslovnih stikov in izobraževanje na daljavo. Pozitivno je lahko tudi to, da se ohranjajo stiki med mladostniki in starši, ki so lahko zaradi službe na prostorsko drugi lokaciji. Spletna socialna omrežja pa imajo tudi svoje slabosti. Negativni vplivi spletnih socialnih omrežij so sestavljeni iz več sklopov, imajo pa lahko dolgoročne posledice na uporabnika. Če pogledamo negativne vplive s širšega vidika, vidimo, da to niso samo zlorabe in vprašanje zasebnosti. Negativni vplivi spletnih socialnih omrežij po Frazier (2014) 35 • Ljudje kot proizvodi Storitve na spletnih socialnih omrežjih so res brezplačne, vendar na njih uporabnik označuje svoje interese ter ostale osebne informacije, ki se izrabijo za ciljno oglaševanje. • Izpostavljanje osebnih podatkov Na spletnih socialnih omrežjih uporabnik vzdržuje svoje stike s prijatelji, ima naveden kraj bivanja, stopnjo izobrazbe, prepričanja in drugo. Spletna socialna omrežja svoje nastavitve nenehno posodabljajo, s tem pa nekateri od teh osebnih podatkov lahko postanejo javni. Pri tem velja omeniti, da je označevanje na fotografijah in udeležbah na dogodkih tudi vdor v zasebnost. • Negativne zdravstvene posledice Spletna socialna omrežja lahko povežemo z depresijo, zasvojenostjo in nespečnostjo. Imajo tudi negativen vpliv na učenje. Poleg teh treh glavnih sklopov Frazier (2014) navaja kot negativne plati tudi zanemarjanje slovnice in pravopisa, širjenje dezinformacij, izpostavljanje otrok spletnim plenilcem, ustvarjanje kulture, kjer ena napaka naredi nepopravljive posledice za ugled, kraja identitete ter ustvarjanje platforme za kibernetsko kriminaliteto. Mladostniki kot uporabniki spletnih socialnih omrežij pogosto objavljajo neprimerne komentarje, tako pa lahko postanejo zanimivi za razne spletne nadlegovalce. Običajno objavljajo provokativne informacije ali fotografije z namenom, da bi zbudili pozornost med vrstniki. Christofides in drugi (2012) menijo, da se sicer mladostniki zavedajo nevarnosti na spletnih socialnih omrežjih, vendar jih podcenjujejo. Ker se starostna struktura mladostnikov uporabe spletnih socialnih omrežij čedalje bolj niža, je tvegana uporaba spleta pogostejša. Zaradi potrebe po priljubljenosti pogosto nekritično dodajajo za prijatelje osebe, ki jih ne poznajo, s čimer se še bolj izpostavljajo. Zaradi tvegane uporabe spletnih socialnih omrežij prihaja do različnih zlorab. Raziskave, ki so bile narejene na tem področju, so pokazale, da so določeni uporabniki bolj izpostavljeni viktimizaciji kot drugi. Henson in drugi (2012) ugotavljajo, da so opravljene študije pripeljale do zaključkov, da obstaja viktimizacija v povezavi s spolom, ženske so namreč dvakrat bolj ogrožene kot moški uporabniki. Nadalje ugotavljajo, da je povezava odvisna še od števila računov na socialnih omrežjih, števila posodobitev in v dodajanju neznancev za prijatelje ter profilih s sledilci. Slabost spletnih socialnih omrežij je tudi neosebnost, ki vodi do odtujenosti in pomanjkanja stikov v realnem svetu. To lahko vodi do osamljenosti, saj je vprašljiva kakovost spletnih 36 odnosov. Le osebni stik je tisti, ki lahko človeka močno zbliža. Pri spletnih socialnih omrežjih je tudi nevarnost, da mladi izgubijo stik z realnostjo. Lažen občutek anonimnosti, ker ni neposrednega fizičnega stika, mlade zavede in povedo več, kot bi smeli. So torej bolj odkriti. Splet ni samo vir informacij, temveč prostor družbenega udejstvovanja, na njem se tudi rešujejo konflikti. Mladostniki lahko postanejo žrtve posameznikov, ki jih potem izkoriščajo, prizadenejo njihovo dostojanstvo, lahko pa jih tudi ogrozijo tako v fizičnem kot tudi v psihičnem smislu (Naavi.org, 12. november 2013). Pri spletnih socialnih omrežjih so mladostniki poleg pozitivnih dejavnikov izpostavljeni tako nadlegovanju kot psihološki manipulaciji. Dejavnosti, ki se odvijajo na spletnih socialnih omrežjih, imajo na mladostnike močan vpliv, saj je to obdobje, ko si gradijo svojo identiteto in se hočejo v družbi uveljaviti. 3.3 Vrste spletnih socialnih omrežij Povprečen mladostnik preživlja svoje dneve pred računalnikom, kjer ima odprta pogovorna okna storitev, kot so MSN, Facebook, Twitter, Gmail, Instagram, sproti pa je aktiven še na različnih forumih. Socialne medije je težko natančno definirati, ker se nekatere storitve med seboj prepletajo. Facebook ima vlogo mikro bloga v funkciji označitve stanja uporabnika. Schrader (2010) navaja naslednjo porazdelitev. • Forum Delitev svojega znanja in druženje z uporabniki, ki imajo podobne interese. • Blog To je spletni dnevnik. • Mikro blog Ima podobno funkcijo kot blog, s tem da se deli informacije o trenutnih dogajanjih (Twitter). • Deljenje fotografij Spletnim socialnim omrežjim je skupno deljenje informacij, v tem primeru gre za deljenje fotografij ( Flickr, Picaso). • Deljenje videov Deljenje videoposnetkov na spletu. Lahko se dodaja pripombe. Omogoča osebni vpogled v uporabnikov okus (You Tube). • Profesionalno mreženje 37 Omogoča povezavo z ljudmi, ki imajo podoben strokovni profil, ter povezovanje s strokovnjaki na podobnih področjih (Linkedin). • Socialno mreženje To je druženje s prijatelji, znanci in uporabniki s podobnimi interesi (Facebook). • Zaznamki Namen teh je izmenjava informacij z označevanjem vsebine, ki jo posameznik priporoča drugim uporabnikom (Digg, Stuple Upon). • Druge oblike Obstajajo še druge oblike, vse pa imajo lastnost druženja oziroma izmenjave informacij. Sodobna tehnologija ima to prednost, da zbližuje ljudi, hkrati pa je to druženje postalo zelo neosebno. Če omenimo najpogostejša spletna omrežja, je Instagram aplikacija, ki se jo lahko uporablja tudi na pametnem telefonu in omogoča deljenje fotografij z vsemi souporabniki, ki jih ima uporabnik v svojem naboru. Če uporabnik sledi prek Instagrama neki osebi, lahko označuje ali komentira fotografije. Facebook je družbena spletna stran, ki je še vedno ena od najbolj priljubljenih spletnih strani za nalaganje fotografij. Mladostniki si na njem ustvarijo svoje profile, ki poleg fotografij odkrivajo tudi njihove interese, prijatelje, vključujejo se pa tudi v posamezne skupine prijateljev. Twitter je bolj mikroblogna storitev in spletno družbeno omrežje, ki omogoča izmenjavo kratkih sporočil. Pred kratkim je bila narejena raziskava na 416 socialnih medijih, aplikacijah in orodjih. Na spletu je zelo veliko socialnih omrežij, res pa je, da je marsikatero spletno omrežje le različica drugega, prilagojena določeni državi (Smith, 2014a). Za angleški izraz »social networking« v slovenskem slovarju knjižnega jezika še nimamo opredeljenega prevoda, v vsakodnevnem življenju pa srečujemo veliko različic in izpeljank, kot so socialno omrežje, socialna spletna skupnost in tudi družabne spletne strani. Spletna omrežja so postala fenomen, ki je spremenil pravila do sedaj običajne komunikacije in odnosov. Kordiš (2013) je septembra raziskal in objavil podatke, da uporabniki Facebooka na tem spletnem socialnem omrežju mesečno preživijo več kot 12 milijard ur, na spletni servis Flickers uporabniki v minuti naložijo več kot 3.000 fotografij, na Instagramu pa jih dnevno objavijo več kot 5 milijonov. 38 Spletna socialna omrežja služijo povezovanju in ustvarjajo neko obliko virtualne skupnosti. Te skupnosti sestavljajo njeni uporabniki, ki s pomočjo računalnika vzpostavljajo stike z drugimi uporabniki in se med seboj povezujejo. Smith (2014) je 29. 1. 2014 objavil podatek ki pove, da je trenutno še vedno od vseh spletnih socialnih omrežij najbolj priljubljen Facebook z zastopanimi 1.23 bilijona mesečno aktivnih uporabnikov. Mladostniki spletna socialna omrežja uporabljajo zaradi radovednosti in zaradi stikov s svojimi prijatelji. Danes njihovo druženje s pomočjo sodobne tehnologije prevladuje v virtualnem svetu. To je zelo spremenilo način druženja in način komuniciranja med njimi. Mladostniki prek spletnih socialnih omrežij in svojega osebnega profila sporočajo in delijo svoje izkušnje in si izmenjujejo različne informacije. To je nastal prevladujoč način komuniciranja. Postavlja se vprašanje, če je ta novi model komuniciranja med mladostniki sploh primerljiv s fizičnim stikom, kako tak virtualni način komuniciranja in virtualna prijateljstva vplivajo in posegajo v njihovo življenje, kakšno je njihovo izražanje prek spletnih socialnih omrežij in tudi, kakšna je izpostavljenost tveganjem, ki so s tem povezana. Osveščena uporaba interneta je proces, ki ga morajo mladostniki nenehno nadgrajevati in spremljati, saj nezavedno in nepremišljeno uporabljanje socialnih omrežij prinese zlorabe in nevarnosti. 3.3.1 Ključne značilnosti Facebooka Uporabniki Facebooka se prijavijo v spletno omrežje. To jim pomaga, da se povežejo z uporabniki, ki imajo iste interese, so iz iste regije, družbene skupine, imajo isti profil ali izobrazbo. Tako kot druge starostne skupine si mladostnik ustvari svoj »profil«, ki je prilagojen temu, kako bi mladostnik rad videl, da ga vidijo drugi. Pri tem pa prihaja ponekod do primerov narcisoidnosti in neprimernega razkazovanja in izzivanja. Facebook trži in svoj izdelek prilagaja tržnim razmeram (Monitor Pro, 20. november 2013). Je zelo priljubljeno spletno socialno omrežje. Februarja 2013 je bilo po podatkih portala Socialbakers v Sloveniji 748.200 uporabnikov Facebooka, kar je 37,3 % slovenske populacije. Po zbranih objavljenih podatkih prevladuje med našimi uporabniki starostna skupina od 25 do 34 let (RIS, 26. februar 2013). 39 Mladostniki na Facebooku redno preverjajo dnevna dogajanja. Nobena druga spletna stran na svetu nima toliko obiska, povprečen uporabnik ja na Facebooku kar 55 minut na dan. Spletna socialna omrežja so ogromen medij posameznikov, vsem pa je dana možnost, da so slišani in si lahko izmenjujejo izkušnje. Posledično je ogrožena zasebnost, od vsakega posameznika pa je odvisno, kakšno omejitev si bo postavil, kaj in koliko bo uporabnik delil, kaj je zasebno življenje in kaj javno (Špehar, 2014). Na Facebooku je lažen profil kazniv. Profil vsebuje osebne podatke, kot so spol, starost, izobrazba, zaposlitev in status. Vsi uporabniški profili tega spletnega socialnega omrežja imajo isto zasnovo, ker so snovalci Facebooka onemogočili prilagajanje profila. Pojem virtualnega prijateljstva se na Facebooku močno razlikuje od realnega sklepanja prijateljstva. Da mladostnik pridobi prijatelja, je potrebnih samo nekaj klikov. Mnogi mladostniki se vrednotijo po doseženem številu zbranih prijateljstev. Pravzaprav je bolj udobno imeti virtualne prijatelje, ker je vedno nekdo dosegljiv, ko ga rabiš. Če te družba ne zadovoljuje več, pa se enostavno odjaviš. Poleg tega je spletno omrežje brezplačno. Mladostniki kot uporabniki Facebooka objavljajo sporočila, status, fotografije in glasbo na delu profila, ki se imenuje "zid". S tem obveščajo prijatelje o svojem početju. Facebook je omogočil tudi urejanje komentarjev, če hoče uporabnik komentar spremeniti, klikne na možnost urejanje in komentar popravi, kar je bilo pri uporabnikih lepo sprejeto. Zgodovina urejanja objav se beleži, to pomeni, da si uporabnik lahko prikliče zgodovino pogovora. Na zidu se objavlja nedavno sklenjena prijateljstva, fotografije, ki so bile naložene, ali je bil uporabnik na njih označen. V bistvu "zid" beleži tekoče dogajanje (Računalniške novice, 28. september 2013). Podatki za Facebook aktivnosti, navedeni na spodnji sliki, so bili zbrani za leto 2013 (do konca meseca oktobra). Iz objavljenih podatkov so razvidne aktivnosti uporabnikov. Aplikacija slike je ena od najbolj priljubljenih platform na Facebooku, veliko uporabnikov, ki drugače niso aktivni na tem socialnem omrežju, uporablja to platformo kot nekakšen virtualni album, kjer sam določaš stopnjo zasebnosti. Iz zbranih podatkov (Slika 3.2) je razvidno, da je imel Facebook na omrežju naloženih več kot dvesto devetnajst milijard fotografij. 40 Slika 3.2: Facebook aktivnosti Vir: Inside Facebook (27. marec 2014) Prednost Facebooka je, da omogoča brezplačno oglaševanje, in sicer z aplikacijo »Marketplace«. Facebook platforma omogoča tudi dodajanje spletnih aplikacij za igranje iger, slabost tega je, da je spletno socialno omrežje izrabljalo igranje in pošiljalo spam prijateljem v naboru, da bi si namestili aplikacijo. 3.3.2 Facebook nastavitve in politika zasebnosti Splet in zasebnost sta nasprotujoča si pojma. Spletno socialno omrežje Facebook ni pristaš zasebnosti, saj njegov način delovanja temelji na zbiranju podatkov. Zaradi informacijskih pooblaščencev ter zakonodaje so morali poskrbeti za nastavitve, ki vsaj deloma omogočajo občutek zasebnosti. Te nastavitve nenehno spreminjajo, tako da če hoče biti mladostnik zavarovan z nastavitvami, jih mora tekoče spremljati in posodabljati. 41 Veer (2011, str. 215−233) pravi, da se lahko zasebnost na Facebooku, pa tudi drugih socialnih omrežjih, deloma zavaruje, če se zavestno ne deli občutljivih osebnih informacij ter če se prilagodi nastavitve zasebnosti. Če kljub vsemu pride do ogrožanja, je treba takoj odreagirati, osebo blokirati ali pa prijaviti administratorjem. Pomembno je, da v varnostnih nastavitvah uporabnik določi, kdo lahko njegov profil vidi, kdo lahko stopi z njim v stik ter do katerih podatkov lahko dostopajo prijatelji, ki so v naboru. Razen če se možnosti izrecno ne nastavi v nastavitvah, bo Facebookov profil viden v zadetkih iskanj, zato je priporočljiva tudi ta nastavitev. Na spletnih socialnih omrežjih, kot je Facebook, mladostniki prostovoljno razkrivajo svoje osebne podatke. Obiskovanje spletnih strani za sabo pušča elektronske sledi, vsaka dejavnost pa ostane zabeležena. Vsakdo, ki je prisoten na spletu, bi moral biti zaskrbljen zaradi svoje zasebnosti in varnosti. Whitson (2013) opozarja, da je uspešna rešitev za omejitev informacij ta, da se uporabnik osredotoči na to, kaj objavlja, in omeji objavo informacij o sebi. Mladostniki bi morali prvi korak pri urejanju profila Facebook storiti pri manjšanju števila prijateljev. Ključna nastavitev zasebnosti, s katero lahko omogočijo dostop do osebnih podatkov, je ta, da dovolijo, da jih lahko pod njihovim imenom in priimkom uporabniki najdejo. Ena od možnosti nastavitev je, da mladostniki za prijatelje dodajajo samo prijatelje svojih prijateljev, kar je ene vrste selekcija. Omejuje se lahko tudi, kdo lahko komunicira na naši časovnici in vidi vsebino, ki jo tam objavljajo. Pri tem obstaja možnost popolnega blokiranja objavljanja na časovnici. Problem Facebooka so oglasi, ki jih ne dovolijo izklopiti, ter pri pooblastilih za obdelavo naših podatkov, je pa podana možnost omejevanja vidljivosti, katerim blagovnim znamka se aje prednost. Facebook da vpogled aplikacijam v podatke, za katere smo dovolili, da jih lahko uporabljajo. Pri nastavitvah obstaja tudi možnost izklopa personalizacije, kar pomeni, da se vsebina prilagodi mladostnikovemu profilu. Ponastavijo lahko tudi vidljivost za omejen sklop uporabnikov. Kot je že omenjeno, Facebook nima možnosti, da bi se oglase izključilo, saj je to pravzaprav bistvo njegovega delovanja. Dopuščena pa je možnost, da se prepove objavljanje mladostnikovega profila v povezavi z oglasi. Za nastavitve zasebnosti je treba pregledati šest strani (Privacy, Timeline and Tagging, Blocking, Followers, Apps in Ads), da lahko nastavite vse potrebno za zasebnost. V 42 nastavitvah mladostnik lahko še izbira, kateri prijatelji bodo lahko videli njegove objave, s čimer omejijo vpogled v njihov polni profil. Možnost, da blokirajo in odblokirajo določene aplikacije in prijatelje, je tudi na voljo, prav tako kot tudi možnost, da tistim uporabnikom, ki niso v njihovem naboru prijateljev, onemogočijo komentiranje svojih javnih objav in vidnost objav prek spletnih iskalnikov naključnim uporabnikom (McCarthy in drugi, 2011). Facebook neprestano spreminja politiko zasebnosti pri uporabi svojega spletnega socialnega omrežja. Zato izgublja čedalje več svojih aktivnih uporabnikov. Podatke, ki jih pridobi pri svojih uporabnikih, posreduje oglaševalcem. Oglaševalci izkoristijo te podatke in na podlagi profiliranja stopijo v stik z uporabniki prek telefona ali elektronskega naslova. S tem profiliranjem uporabnike omejujejo, ker se jim prikazujejo samo tisti oglasi, za katere predpostavljajo, da jih zanimajo, po drugi strani pa uporabnike zasujejo s podatki in oglasi, katerim se ti težko uprejo. Pavlović (2013) opozarja, da so podatki, ki se o uporabnikih zbirajo, v bistvu neprecenljiva moč. O uporabnikih je zabeleženo, kako se obnašajo, kako se spreminjajo, prek pridobljenih podatkov pozornost preusmerjajo na svoje izdelke. Lahko se zgodi, da bodo uporabnike sčasoma usmerjali tudi glede tega, kako naj bi se obnašali. Dejansko to profiliranje pomeni, da spletno družabno omrežje Facebook izrablja svoje uporabnike, istočasno pa jih omejuje. Mladostniki se vse bolj zavedajo problematike elektronske zasebnosti. Morali bi vedeti, kateri podatki se o njih zbirajo in za kaj se uporabljajo. Facebook bi moral pred spremembo politike zasebnosti pridobiti soglasje uporabnika. Neodvisna agencija vlade Združenih držav Amerike FederalTradeCommission, ki varuje pravico in zasebnost potrošnikov, je ugotovila, da Facebook podaja zavajajoče in napačne izjave glede varovanja zasebnosti ter da krši ameriško zakonodajo. Kršitev je bila ugotovljena na več področjih. Čeprav so uporabniki Facebooka omejili podatke glede posredovanja samo svojim prijateljem, so lahko ti prek zunanjih aplikacij še vedno dostopali do deljene vsebine. Prav tako so imeli oglaševalci prek zunanjih aplikacij dostop do osebnih podatkov uporabnikov socialnega omrežja Facebook. Tisti uporabniki, ki so ukinili svoj profil na tem socialnem omrežju, so zasledili, da so bile njihove fotografije še vedno na spletu navkljub zagotovilom, da je njihov uporabniški račun ukinjen. Zaradi naštetega je moral Facebook 43 skleniti dogovor za naslednjih dvajset let v smislu izvajanja nadzora glede varovanja zasebnosti prek zunanjih revizorjev. Facebook je konec lanskega leta napovedal spremembo politike zasebnosti v tem, da ne bo več možno v nastavitvah izbrati možnosti, da ostali uporabniki profila Facebook ne najdejo našega profila. Še vedno pa bo na voljo zasebnost naših objav (Aphaia, 2. december 2011). Facebook je z zbiranjem osebnih podatkov in preprodajanjem teh oglaševalcem zaslužil zelo velike vsote demografsko usmerjenega denarja od oglaševalcev. A mladostniki se kljub temu pri uporabi tega spletnega socialnega omrežja strinjajo s pogoji uporabe. Facebook tudi sam omogoča možnost prijave zlorabe osebnih podatkov ter neprimerne vsebine. Na dnu uporabniškega profila se nahaja povezava, prek katere lahko uporabnik anonimno prijavi oziroma zablokira osebo, skrbniki omrežja pa potem preverijo prijavo. Če zlorabo uporabnik prijavi na elektronski naslov [email protected], taka prijava ni anonimna. Skrbniki omrežja prijavo preverijo, odstranijo vsebino, ki je sporna, ob hujših kršitvah pa lahko tudi zablokirajo profil kršilca. Facebook zelo pogosto spreminja nastavitve zasebnosti, možnosti je več kot 150, zato je priporočljivo, da se prek spletnega orodja ReclaimPrivacy olajša pregled nad posodobitvami zasebnosti. Ob vsaki prijavi v spletno socialno omrežje Facebook kliknemo na naslov tega spletnega orodja, ki ga je treba shraniti med zaznamke, pri tem pa se sproži ta spletna aplikacija, ki preveri nastavitve in opozori na morebitno nevarnost (DNE Tehno, 19. maj 2010). Pravica do zasebnosti je zapisana v ustavi. Če kdo grobo poseže v to pravico, ima posameznik pravico da zahteve, da se dejanje prepreči in odstrani njegove posledice, lahko pa posameznik zahteva tudi odškodnino. Najboljša zaščita pred zlorabami je premišljena uporaba in ažuriranje nastavitev zasebnosti. 44 4 METODA RAZISKOVANJA V empiričnem delu je uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja ciljne skupine. V ciljni skupini so sodelovali udeleženci, ki so polnoletni, tako ni bilo potrebno pridobiti soglasja njihovih staršev. Članom je bila zagotovljena anonimnost, razložen jim je bil namen raziskave, udeleženci pa so privolili v zvočni posnetek razprave. Kvalitativna metoda je bila uporabljena zaradi raziksovanja mladostnikovih subjektivnih izkušenj, mnenj in stališč na področju varnosti in zasebnosti (Slika 4.1). Pri tem opomba 1 predstavlja doseg kvantitativnih tehnik, opomba 2 pa doseg kvalitativnih tehnik zbiranja podatkov. Primerjava in izmenjava mnenj dajeta drugačno poglobljen vpogled v obravnavano tematiko kot kvalitativne raziskave. Slika 4.1: Doseg kvantitativnih in kvalitativnih tehnik Vir: Centerstat (25. marec 2014) Pri vzorčenju je bila uporabljena subjektivna tehnika vzorčenja, kar je subjektivna tehnika neverjetnostnega vzorca. Iz obravnavane populacije polnoletnih mladostnikov je bilo izbranih šest rednih uporabnikov spletnih socialnih omrežij. V ciljni skupini so sodelovali štirje fantje in dve dekleti. Obe dekleti sta dijakinji. Dijakinja, stara 18 let, zaključuje četrti letnik splošne gimnazije, dijakinja, stara 19 let, pa srednjo zdravstveno šolo. Starost fantov je bila 21, 22, 23 in 24 let. 21-letnik je študent drugega letnika medicinske fakultete, 22-letnik je študent 45 drugega letnika strojne fakultete, 23-letnik je študent tretjega letnika kemijske fakultete, 24letnik je absolvent na fakulteti za elektrotehniko. Kvalitativna raziskava s ciljno skupino je bila uporabljena, ker je problematika varnosti in zasebnosti zelo aktualna. Podatki o uporabi spleta mladostnikov pa prispevajo k večjemu osveščanju in posledično k večji varnosti na obravnavanem področju varnosti in zasebnosti na spletnih socialnih omrežjih. Ciljna skupina poda odgovore na določen družbeni pojav, ki jih kvantitativne raziskave ne morejo dati. Raziskava je vir pomembnih informacij, interakcij, kako so te nastajale in zakaj so te take, kot so, v povezavi na temo, na katero so udeleženci osredotočeni. Predpriprava na raziskavo je vsebovala zbiranje raziskav in člankov ter elektronskih virov na temo spletnih socialnih omrežij, mladostništva, varnosti, zasebnosti, zakonodaje in ne nazadnje tudi tehnike kvalitativne metode. Na podlagi naštetega so bila oblikovana okvirna usmeritvena vprašanja za namene ciljne skupine. Naključno izbrani udeleženci, uporabniki spletnih socialnih omrežij, so bili pred srečanjem seznanjeni s temo pogovora in so se strinjali s sodelovanjem. Po izbiri lokacije in zapisnikarja je bila izvedena raziskava. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, udeleženci so se aktivno vključevali v razpravo, opaziti pa je bilo precej poenotena stališča glede uporabniških izkušenj. Po zvočnem zapisu je bil narejen transkript, ki ga je bilo treba še kodirati in kategorizirati. Podatki, pridobljeni z raziskavo, so bili analizirani in ovrednoteni. V sklepnem delu je bila izvedena interpretacija in podane ugotovitve rezultatov raziskave. 4.1 Opredelitev ciljne skupine Skupinske diskusije so postale zelo priljubljen način raziskav, saj nekateri ciljne skupine poimenujejo tudi skupinski poglobljeni intervju. Namen ciljne skupine je (Klemenčič in Hlebec 2007, str. 3): • odkrivati nove teme ter poglobljeno presojati (raziskovati, analizirati), • odkrivati okoliščine nekaterih pojavov, • interpretirati pojave, stališča. Izmenjava in primerjava mnenj med udeleženci daje dober vpogled v obravnavano problematiko. Transkript, ki se ga napiše, je treba potem obdelati, na podlagi kodiranja ter izoblikovanja relavantnih kategorij pa obrazložiti rezultati raziskave. 46 Saldana (2012, str. 3) navaja, da so »podatki za kodiranje lahko sestavljeni iz transkriptov intervjujev, terenskih zapiskov udeležencev, revij, dokumentov, literature, artifaktov, fotografij, posnetkov, spletnih strani, dopisovanja v elektronski pošti in tako naprej. Del podatkov, ki se šifrira v prvem ciklu kodirnega, lahko obsega velikost od ene besede do celega stavka. Za uspeh ciljne skupine je zelo pomembno, da je jasna definicija, kakšen namen skušamo doseči, kaj želimo izvedeti, pa tudi to, če je ta metoda res najprimernejša za raziskavo, ki jo bomo izvedli. 4.2 Postopek izvedbe raziskave s ciljno skupino Raziskovalni proces je v konceptualni fazi potekal v določitvi osnovnih kazateljev raziskave ter pregledovanju virov ter literature na temo ciljnih skupin ter načinu evalvacije dosedanjih opravljenih raziskav. Zasnova vprašanj se je začela že z zbiranjem literature in gradiv ter oblikovanjem teoretičnega dela. Definiranje ključnih vprašanj pa je potekalo na osnovi raziskovalnega vprašanja in zastavljenih podvprašanj. Sama izvedba ciljne skupine skupine je potekala po ključnih aktivnostih (Klemenčič in Hlebec 2007, str. 9): • načrtovanje, • pridobivanje udeležencev, • izpeljava srečanj ciljne skupine in • analiza in poročanje. V pripravljalni fazi izvedbe je bilo načrtovanje pridobivanja udeležencev in izbira prostora oziroma kraja in časa. Udeleženci so bili izbrani po predhodni analizi, pogoj je bil, da so udeleženci aktivni uporabniki spletnih socialih omrežij. Izbrana je bila različna starostna struktura, v raziskavi sta sodelovali dve dijakinji ter študentje z različnih področij izobraževanja. Časovno usklajevanje srečanja je zahtevalo kar nekaj časa, treba se je bilo uskladiti z udeleženci ciljne skupine, ki so bili iz različnih krajev. Srečanje se je začelo z uvodno predstavitvijo, udeleženci so privolili v snemanje pogovorov, na osnovi posnetega gradiva pa je bil narejen transkript, ki je bil predmet analize. 47 Transkript kot kvalitativna analiza zbranih podatkov se obravnava po šestih korakih (Mesec 1998, str. 3): • določitev enot kodiranja, • odprto kodiranje, • izbor in definiranje relevantnih pojmov in kategorij, • odnosno kodiranje in • oblikovanje končne teoretične formulacije. Pri analizi je bil upoštevan zapis v pogovornem jeziku, kot je to za ciljne skupine predpisano. Saldana (2012, str. 55) opredeljuje, da se »slovnične kodirne metode ne nanašajo na slovnico jezika, temveč na osnovna slovnična načela posamezne tehnike. Lastnost kodiranja uporabi bistvene informacije o podatkih in demografskih značilnostih udeležencev za prihodnje upravljanje in uporabo«. Zvočni zapis posnetka je trajal petinštirideset minut. Posnetek je bil natipkan in analiziran, definirane so bile kode in kategorije, ki so dale odgovore na zastavljena vprašanja, dobili smo tudi druge uporabne podatke obravnavane tematike. 4.3 Potek raziskovanja Raziskava o varnosti in zasebnosti mladostnikov na spletnih socialnih omrežjih je bila izvedena marca 2014 v počitniški hiši na Potovem Vrhu. Po raziskavi je bil mladostnikom zagotovljen prostor za igranje spletnih iger. Pred samo izvedbo raziskave je bilo udeležencem vabilo posredovano ustno, prek mladostnika, ki je tudi sodeloval v raziskavi. Udeležencem je obrazložil namen raziskave, jih seznanil s tem, da je anonimnost zagotovljena in da bo zaradi pisanja transkripta izveden zvočni zapis. Mladostnik, ki je vzpostavil prvi stik z udeleženci ciljne skupine, jim je tudi razložil, da bo tema pogovora varnost in zasebnost na spletnih socialnih omrežjih, vprašanja pa udeležencem niso bila posredovana vnaprej zaradi spontanosti odgovorov. Za točen termin izvedbe ciljne skupine je bilo potrebno usklajevanje zaradi študijskih obveznosti. Skupina se je srečala v soboto, 15. 3. 2014, ob 18. uri. Majhna skupina je opredeljena s številom oseb, ki se ukvarjajo v interakciji drug z drugim že z enim samim srečanjem ali nizom podobnih medosebnih srečanj. Ob takih srečanjih vsak član skupine, glede na pogovor, prejme nekakšne osebne vtise ali percepcije drugih udeležencev in poda svoje poglede na obravnavano tematiko. 48 Slednji vtisi se lahko zaznajo tako globoko, da lahko ob novih vprašanjih pod tem vtisom, bodisi takrat bodisi kdaj kasneje, podajo odgovor, ki bi bil bolj značilen za odgovor druge prisotne osebe (Krippendorff in drugi 2009, str. 75). Pogovor je potekal v sproščenem vzdušju, udeleženci so se aktivno vključevali v razpravo, opaziti pa je bilo dokaj poenotena stališča glede uporabe spletnih socialnih omrežij. V pogovoru je bilo udeležencem postavljenih sedemnajst okvirnih vprašanj,na temo njihove uporabe spletnih socialnih omrežij, ki so priložena v prilogi. Udeleženci so posredovali svoje izkušnje in poglede glede uporabe, varnosti in zasebnosti na spletnih socialnih omrežjih, ocenili pa so tudi obnašanje svojih prijateljev v naboru. Diskusija v ciljni skupini je bila izvedena v skladu z načrtovanjem. 5 RAZISKAVA Raziskovalni rezultati pripomorejo k razumevanju specifičnih interakcij mladostnikov v smislu njihovega delovanja na spletnih socialnih omrežjih. Proučevanje problema je opravljeno na ciljni skupini, ki je izhodišče za pridobitev zastavljenih raziskovalnih vprašanj, pri tem pa smo prišli še do drugih ugotovitev in predlogov za nova raziskovalna vprašanja. Idiografski pristop ima poudarek na mladostnikovih interakcijah na spletnih socialnih omrežjih s poudarkom na zasebnosti in varnosti. Vse več raziskovalcev zanima, na kakšen način in zakaj se nekaj dogaja. Z raziskavo študije primera so ugotovljeni potek in značilnosti delovanja ter kako mladostniki doživljajo spletna socialna omrežja. Opis in analiza primera dajeta odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Pri kvalitativnem oziroma fenomenološkem pristopu raziskave smo se oprli na tri osnovne elemente: kodo, kategorijo in trditev. Edina tehnika, ki je vodilo čez celotno analizo, je zastavljanje vprašanj, s kakšnimi pojavi imamo opravka, kako so povezani, kakšne so značilnosti pojava, kako pojave imenovati in kako jih pojasniti (Mesec 1998, str. 102). Ciljni skupini je bilo posredovano sedemnajst okvirnih vprašanj (glej prilogo 1). Odgovori so premet analize na glavno raziskovalno vprašanje, kako mladostniki uporabljajo spletna 49 socialna omrežja s stališča varnosti in zasebnosti. Analizirani so tudi odgovori na zastavljena podvprašanja, in sicer: • pravila spletnega vedenja, • posledice nevarnosti objav in • varnostne nastavitve. Vprašanja pa niso bila osredotočena samo na zasebnost in varnost, temveč so bila širše zastavljena. Udeleženci raziskave so podali tudi svoj pogled na naslednje teme: • vpliv socialnih omrežij na medosebne odnose, • slabosti spletnih socialnih omrežij, • najpogostejše objave in • razlika med virtualnimi in neposrednimi odnosi. V interpretaciji so se s prepoznavanjem celote pridobljenega gradiva izločili pojavi, delci celote, ki so pojasnili relavantna dogajanja predmeta raziskave. Ugotovitve, ki smo jih pridobili z raziskavo, nam podajo določeno usmeritev, da razumemo, kako mladostniki uporabljajo splet. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo raziskave, bodo pripomogli k boljšemu razumevanju načina uporabe spletnih socialnih omrežij, posledično pa tudi ozavestili uporabnike, na katerih področjih bi lahko pripomogli k večji varnosti in zasebnosti. 5.1 Analiza pridobljenih rezultatov raziskave V prilogi je priložen seznam relavantnih kategorij in kod (glej prilogo 2). Iz analize ni bila izločena nobena kategorija, ker so bile vse ustrezne glede na obravnavano problematiko. Analiza naj bi pripeljala do oblikovanja hipotez, to je do teoretičnih formulacij. Analiza pomeni interpretirati pridobljene podatke. V pridobljenem gradivu so bili obravnavani pojmi, ki smo jih kodirali, kode smo razvrstili v relavantne kategorije in na podlagi analize dobili odgovore na obravnavano tematiko. V nadaljevanju je analiziranih devet kategorij, ki so bile oblikovane po izdelanem transkriptu srečanja udeležencev ciljne skupine. 50 5.1.1 Prisotnost udeležencev ciljne skupine na spletnih socialnih omrežjih Člani ciljne skupine so se spletnemu socialnemu omrežju Facebook pridružili večinoma pred petimi leti. Zanimivo je, da so na tem spletnem socialnem omrežju prisotni oziroma dosegljivi vseskozi. Na vprašanje, katera spletna socialna omrežja uporabljajo, je na prvem mestu uporabe Facebook, sledi Twitter. Netlog in Myspace nista popularna med udeleženci ciljne skupine, to je uporabljal samo en uporabnik. Za Instagram so že slišali, a ga nihče iz ciljne skupine ne uporablja. Vsi člani so si bili enotni glede dosegljivosti čez dan, saj preverjajo sporočila prek mobilnikov v povprečju petih minut na uro. Ugotavljajo, da so od tega odvisni in jim to povzroča motnje pri učenju. Njihova odvisnost se kaže tudi v tem, da celotno vsebino preberejo zjutraj in zvečer in tudi vmes, ko se dolgočasijo. 5.1.2 Razlog uporabe, prednosti uporabe in uporaba spletnega socialnega omrežja Podatki, ki smo jih pridobili z diskusijo, so pokazali, da imata mladostnika, ki občasno uporabljata Twiter, račun odprt samo zaradi spremljave medijskih osebnosti. Glavni strnjeni podatki glede razloga uporabe so prikazani v preglednici (glej tabelo 5.1), prikazane pa so tudi prednosti, kot jih vidijo udeleženci razprave. Tabela 5.1: Razlog uporabe, uporaba in prednosti Uporaba zaradi dogajanj v družbi, novic po svetu. Uporaba zaradi interakcij med prijatelji. Je zastonj. Uporaba zaradi popularnosti. Ohranjanja stikov, ni geografskih omejitev. Druženje ljudi s skupnimi zanimanji. Komentiranje dogajanj. Nalaganje fotografij. Lažje navezovanje stikov. Širši krog prijateljev. Vir: Luzar, lastna raziskava (2014) 51 Udeleženci ciljne skupine uporabljajo spletno socialno omrežje Facebook ne samo zaradi popularnosti, pač pa tudi zaradi praktičnosti. Spremljajo dogajanje, nalagajo fotografije, največjo prednost pa vidijo v komuniciranju, ki ni plačljivo. Vsi so bili enotni, da je spletno socialno omrežje način ohranjanja stikov s prijatelji, ki ne bivajo v istem kraju, ali z bivšimi sošolci. Poleg neplačljivega komuniciranja jim veliko pomeni pridobivanje širšega kroga prijateljev. Ta dva vidika sta bila ugotovljena kot najbolj pozitivna lastnost uporabe spletnih socialnih omrežij. Pridobivanje širšega kroga prijateljev pa ni pogojeno samo z dostopnostjo prek profilov oziroma razbijanja geografskih omejitev, pač pa tudi s tem, da lažje navežejo stike prek spleta kot pa v vsakdanjih medosebnih odnosih. Ugotovitev pri analizi odgovorov razprave glede lažjega navezovanja stikov je bila, da to ni samo zaradi večjega zaupanja in spontanosti, ker se poteka dogajanje na spletu. Mladostniki si ogledajo predstavitveno stran posameznika ter se povežejo z osebami, ki imajo podobne interese in hobije. Ugotovljena je sprememba pri uporabi, in sicer v zmanjšanju števila objav in všečkov. Občasno sodelujejo tudi v pogovorih na aktualno temo, ko si izmenjujejo komentarje. Ugotavljeno je tudi, da si na drugih spletnih socialnih omrežjih, kjer se ne dostopa s polnim imenom in priimkom, dovolijo več, slabost tega pa je, da ni možno zakleniti objav. Na spletnih socialnih omrežjih se potem pokaže »alter ego«, ko se večinoma hočejo pokazati v drugi luči kot so v resnici. Mladostniki so izrazili zaskrbljenost glede pomanjkanja druženja v vsakodnevnih osebnih odnosih na račun druženja na spletnih socialnih omrežjih, po drugi strani pa bi odsotnost na spletnih socialnih omrežjih pomenila prikrajšanost informacij in neke vrste izobčenost. 5.1.3 Odnosi na spletnih socialnih omrežjih Že pri spremembi uporabe spletnih socialnih omrežij je bil nakazan trend ožanja nabora prijateljev. Udeleženci ciljne skupine so povedali, da so kot mlajši tekmovali v tem, kdo ima več prijateljev. Sedaj tega tekmovanja ni več. Postali so bolj zreli, odgovornejši. Mladostniki se sedaj bolj zavedajo, da so odnosi na spletnih socialnih omrežjih drugačni kot v vsakodnevnih osebnih odnosih. Opaziti je dvom v samo virtualno prijateljstvo, saj odnosi na spletu ne morejo nadomestiti pravih medosebnih odnosov. Ugotovitev glede nabora prijateljev je, da dodajajo večinoma znance, občasno pa ožajo nabor. Spletno nadlegovanje podcenjujejo, mnenja so, da takih medijsko odmevnih primerov, kot so v tujini, pri nas še ni. Opazna je bila kritika glede tistih, ki preveč objavljajo in so moteči. S pretiranimi objavami dosežejo ravno nasprotni učinek in dajejo vtis premajhne samozavesti. Zanimivo je mnenje, ki ga imajo glede spletnih socialnih omrežij, kjer se dostopa pod namišljenimi imeni. Ta spletna socialna 52 omrežja imajo za sproščanje, zato jih tudi anonimni žaljivi komentarji ne prizadenejo. Zaskrbljujoče je kritično mnenje, ki ga imajo mladostniki do odnosov na spletu. Poznajo veliko primerov, ko so si uporabniki ustvarili namišljeno osebnost na spletu. Na ta način pobegnejo pred realnim svetom, pristne človeške odnose pa zanemarijo. Pri tem se ne sme zanemariti dejstva, da realni vsakodnevni medosebni odnosi ne vplivajo na virtualne, problem pa je, da virtualni odnosi vplivajo tudi na vsakodnevne osebne odnose. Na koncu diskusije je bil zaključek udeležencev, da sporočila, ki jih prejemajo, povzročijo zadovoljstvo, pri katerem se posledično čutijo zaželene. 5.1.4 Nevarnosti in slabosti spletnih socialnih omrežij Diskusija, ki se je razvila na to vprašanje, je pokazala, da je slabost in posledično tudi nevarnost spletnih socialnih omrežij v večji in bolj nekritični pripravljenosti deljenja informacij kot v realnem življenju. Prisotno je tudi mnenje, da se zaradi druženja na spletu posledično manj družijo v realnosti. Pri tem trpijo pristni človeški odnosi. Ni več čara odkrivanja, ker v profilu izvedo vse o določeni osebi. Glavne strnjene zbrane ugotovitve (glej tabelo 5.2) so prikazane po navedbah udeležencev zbrane ciljne skupine. Tabela 5.2: Nevarnosti in slabosti Večja pripravljenost deljenja informacij. Informacije na spletu ostanejo. Velika količina časa, preživetega na spletu. Nevarnosti spletnih objav so zloraba podatkov. Vdor v račun, zloraba identitete, maščevanje. Spremljajo te različni ljudje. Spolno nadlegovanje. Nadlegovanje med vrstniki. Finančna zloraba. Distrakcije. Odvisnost. Vir: Luzar, lastna raziskava (2014) 53 Na spletu si lahko vsak ustvari določeno sliko o vsakem, pri tem pa lahko izgubi stik z realnostjo. Mladostniki se zavedajo dejstva, da informacije na spletu ostanejo. Prisotno je zavedanje, da so največja nevarnost izpostavljanje in nepremišljene objave. Mladostniki so seznanjeni z zlorabo podatkov, kjer posledično pride do zlorabe identitete, lahko pride do vdora v račun in razkritja gesla ter profiliranja, ki ga razumejo kot omejevanje. Udeleženci ciljne skupine poznajo zlorabe na spletu, in sicer nadlegovanje med vrstniki, spolno nadlegovanje, izsiljevanje, finančno zlorabo in tudi zlorabe glede deljenja podatkov. V primeru zlorabe bi se počutili nemočno, ker je kljub prijavi škoda že narejena. Do anonimnih forumov so kritični in se jih izogibajo. Priznavajo, da imajo tam izrazito spremenjeno virtualno obnašanje pod krinko anonimnosti. Na spletnih socialnih omrežjih v svojih starostnih skupinah niso zaznali takih ekstremnih primerov nadlegovanja kot v tujini. So pa opazili nadlegovanje pri uporabnikih spletnih socialnih omrežij v osnovnih šolah in na začetku srednje šole. Ugotovitev je bila, da pride do nadlegovanja največkrat zaradi revščine in zaradi neurejenih domačih razmer, pri tem se sovrstnike žali, izloči ter nadleguje. Ta problematika nastaja zato, ker se starostna meja uporabnikov spletnih socialnih omrežij niža in se otroci zaradi nezrelosti in tudi zaradi pomanjkanja izkušenj ne zavedajo nevarnosti na spletu. Diskusija na temo nevarnosti in slabosti se je zaključila z ugotovitvijo, da Facebook povzroča distrakcije pri učenju, pa tudi če so v družbi. Priznavajo odvisnost, ker vsakič, ko prejmejo sporočilo, takoj ko je možno, preverijo vsebino. Priznali so nepravilen odnos do uporabe in posledično odvisnost. 5.1.5 Pravila spletnega obnašanja Čeprav se udeleženci ciljne skupine zavedajo, da pri medosebnih vsakodnevnih odnosih izrečeno ostane med dvema osebama, na spletu pa nepremišljena objava ali izjava lahko naredi veliko škode, spletna socialna omrežja uporabljajo spontano. Udeleženci ciljne skupine niso zavestno analizirali pravil spletnega obnašanja. Komunikacija prek interneta ima svoje posebnosti, pri odsotnosti telesnega stika se lahko nehote prizadane ali pa tudi napačno razlaga prejete informacije. Včasih je na spletu težko obdržati spor pod nadzorom in spoštovati zasebnost. Prehod v digitalno dobo je s sabo prinesel določene digitalne posebnosti 54 oziroma zakonitosti, ki jih je treba spoštovati. Mladostniki se niti niso pozanimali, kakšna so ta pravila, ali obstajajo in jim to tudi ni bilo pomembno. Priporočljivih pravil obnašanja oziroma spletnega bontona ne poznajo. Asociacijo so imeli na pisavo z velikimi tiskanimi črkami v smislu, da je to neprimerno vedenje. Bili so v dilemi, če sleng vključuje bonton. Ne razmišljajo niti na način, da je bonton isti kot v vsakodnevnih medosebnih odnosih, s to razliko, da so objave na spletu še bolj občutljive, ker jih zazna veliko ljudi. Spletni bonton so sicer le smernice, kako naj bi se na spletu obnašali, pravno veljavo pa imajo zakoni. 5.1.6 Oblike pomoči mladostnikom v težavah Pri vprašanju, če poznajo oblike pomoči v primeru težav, so mladostniki izrazili nemoč ob taki situaciji, ker je škoda že narejena. O oblikah pomoči niso razmišljali in jih ne poznajo dobro. Dva mladostnika sta navedla kot pomoč pri težavah klicni center Tom, drugače pa bi kršitev prijavili policiji. Vsi so bili enotnega mnenja, da policiji zaupajo, v lažjih oblikah pa bi kršitve prijavili adnministratorju. Vedo, da se dokaz mora shraniti, da potem lahko prijavo argumentirajo. Smiselno bi bilo, da bi na spletu bila spletna stran za primer problemov oziroma da bi obstajala taka spletna stran izključno za pomoč pri težavah uporabe določenega socialnega omrežja. Ugotovitev je bila, da bi tak račun moral biti anonimen in neviden drugim, ker v primeru, da drugi uporabniki vedo za identiteto uporabnika v težavah, lahko pride do še večjih zlorab. 5.1.7 Premišljena uporaba Udeleženci ciljne skupine spletna socialna omrežja uporabljajo bolj premišljeno. Še posebno so pazljivi pri objavah slik. Opaziti je bilo neodobravanje do tistih uporabnikov, ki vsakodnevno objavljajo zasebne fotografije. Na svoje objave mledostniki bolj pazijo, ker vedo, da jih spremljajo tudi kadrovske službe. Zato brišejo svoje objave za nazaj, objavljajo manj in reducirajo nabore prijateljev. Za varnost poskrbijo tako, da pazijo na zaščito pri geslih in jih menjavajo, na različnih spletnih socialnih omrežjih pa uporabljajo različna gesla. Glede tveganega vedenja je bilo opaziti, da smatrajo to kot del osebnosti in tudi zrelosti, pri tem pa sorazmerno s številom objav narašča nevarnost zlorab. Kako pazijo na uporabo, je prikazano v spodnji preglednici (glej tabelo 5.3). Ugotovitev navedb, ki so jih izpostavili, pa je bila, da s starostjo pada število objav, še posebno tveganih. 55 Tabela 5.3: Premišljena uporaba Pazijo na objave. Prej so objavili povprečno eno objavo na dan, sedaj eno na mesec. Z več objavami se bolj izpostaviš. Pametna uporaba je vse, kar preostane, ali pa neuporaba. Varnost je odvisna od objav posameznika. Paziti moraš na obnašanje. Zaščita pri geslih, menjavanje gesel. Mora biti kritičen pristop do lastnih objav. Vir: Luzar, lastna raziskava (2014) Pri tej temi so mladostniki izpostavili tvegano vedenje mlajših mladostnikov v osnovnih šolah, ki so neosveščeni in neinformirani o uporabi spletnih socialnih omrežij. Iz lastnih izkušenj vedo, da so bolj cenjene informacije od tretjih oseb in da so starši praviloma v nemočnem položaju. Osredotočiti se je treba na otroke, pri predmetu informatika bi morali že v najnižjih razredih poučevati tudi o varnosti in zasebnosti, obnašanju na spletu in nastavitvah, ne pa samo o tehničnih zadevah. Pogoj za uporabo spletnih socialnih omrežij bi morala biti izobrazba, tako kot na varni vožnji, ko dobiš potrdilo, da si opravil tečaj ter s tem obvladaš varno vožnjo. Zanimiv je bil njihov zaključek glede uporabe spletnih socialnih omrežij. Dejali so, da če se počutiš v virtualnem svetu veliko bolje kot v realnem, je čas za spremembe v realnem svetu. 5.1.8 Nastavitve na spletnih socialnih omrežjih Glede nastavitev na spletnem socialnem omrežju Facebook so mladostniki izrazili nemoč nad nadzorom svojih podatkov. Nasprotno od mnenja, da mladostniki obvladajo nastavitve, pa se je pri odgovorih izkazalo, da to ni res. Udeleženci so obrazložili, da se nastavitve in varnostna politika pogosto spreminjajo, pa tudi vsebinsko je tega veliko. Nastavitve največkrat pregledajo na začetku in jih ponastavijo, da veljajo dalj časa. Odgovori na zastavljeno vprašanje (glej tabelo 5.4) so pokazali, da posodobitev ne spreminjajo pogosto. 56 Tabela 5.4: Nastavitve Zavedanje, da Facebook spreminja nastavitve zasebnosti in politiko o zasebnosti. Zavedanje, da Facebook trži osebne podatke, ki jih pridobi. Nastavitve pregledajo na začetku in jih ponastavijo, da veljajo dalj časa. Preveč je nastavitev in pravil, večinoma tega ne berejo. Varnostnih nastavitev običajno ne spreminjajo, vsi prijatelji lahko vidijo objave. Včasih omejevanje pri nastavitvah – omejiš oziroma zbereš svoj krog ljudi. Uporabljajo funkcijo ignoriranje. Včasih imajo nastavljeno možnost, da objave vidijo samo prijatelji v naboru. Varnostna politika in nastavitve se preveč hitro spreminjajo, količinsko jih je preveč. Vir: Luzar, lastna raziskava (2014) Po drugi strani pa se mladostniki zavedajo, da Facebook trži osebne podatke, zato so se načeloma s pogoji uporabe sprijaznili, saj hočejo biti prisotni na tem spletnem socialnem omrežju. Ugotovitev je, da s tem dajejo temu spletnemu omrežju še večjo moč. Ta se kaže tudi v tem, da je bilo prej, ko je uporabnik sam upravljal z nastavitvami, več maneverskega prostora. Kot največjo varovalko smatrajo pazljivost pri objavah, največ pa uporabljajo omejevanje vidnosti svojih objav, ki jih delijo z ožjim krogom prijateljev. Mladostniki obravnavane ciljne skupine se dobro zavedajo digitalnih sledi, ki jih puščajo ob uporabi spleta. 5.1.9 Zasebnost na spletnih socialnih omrežjih Udeleženci ciljne skupine se zavedajo, da za sabo puščajo digitalne sledi, ki se shranjujejo, in da zasebnost na spletu dejansko ne obstaja. Opaziti je sprijaznjenost s tem dejstvom in to dojemajo kot ceno, ki jo morajo za to plačati, da lahko uporabljajo tehnologijo. Z večjo uporabo je tudi možnosti za ogrožanje zasebnosti več. V prikazani tabeli (glej tabelo 5.5) je prikaz mnenj ciljne skupine o zasebnosti. 57 Tabela 5.5: Zasebnost Z večjo prisotnostjo se zanemari zasebnost. Neznancev praviloma ne sprejemajo med prijatelje. Brisanje prijateljev, če ni z njimi stika tudi v realnem svetu. Sprijaznjenost, da ni nadzora nad zasebnostjo. Manj so previdni glede ostalih podatkov, kot so telefonska številka, letnica rojstva ... Če si na spletu, zasebnosti ni in se strinjaš s pogoji uporabe. Ni varnosti na spletu. Kljub varnostnim nastavitvam te lahko preverja prijatelj od prijatelja, ki ga imaš dodanega. Vse sledi ostanejo tudi, če jih zbrišeš. Vir: Luzar, lastna raziskava (2014) V razpravi se je izoblikovalo mnenje, da zbiranje podatkov z uporabo informacijske tehnologije ni problematično. Zavestno so se zasebnosti odpovedali z uporabo spleta, sploh pa z uporabo spletnega socialnega omrežja Facebook, ki deluje na osnovi zbiranja podatkov. Čeprav je zbiranje podatkov kršitev zasebnosti, do kršitve dejansko pride takrat, ko se ti podatki zlorabijo in do njih pridejo osebe, ki za to niso pooblaščene. Da do tega ne bi prihajalo, bi morale biti v to usmerjene določene aktivnosti, ki bi to preprečevale. Udeleženci ciljne skupine se problematike zasebnosti zavedajo, spremljajo članke na to tematiko, menijo pa, da imajo vseeno nekaj vpliva na varovanje zasebnosti s svojim obnašanjem na spletu. Menijo, da če se uporabnik ne izpostavlja preveč in ne objavlja veliko zasebnih podatkov, njegova zasebnost ni toliko ogrožena. V razpravi je bilo opaziti nelagodje, da lahko oseba, ki ni v naboru prijateljev, ali oseba, ki je blokirana, kljub vsemu najde način, da si ogleda profil prek druge osebe. So pa udeleženci že občutili strah in nelagodje ob objavah slik, ki so jih o njih objavili drugih, in tudi ob objavi kakšnega komentarja. Sklepna misel pa je bila enotna, da zasebnosti na spletu ni. 58 6 RAZPRAVA Ugotovitve raziskave glede mladostnikov kot uporabnikov spletnih socialnih omrežij z vidika varnosti in zasebnosti so podale odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje in tudi zastavljena podvprašanja. Če razčlenimo rezultate po posameznih spremenljivkah, lahko razberemo, da se mladostniki zavedajo problematike zasebnosti na spletnih socialnih omrežjih. V poročilu PewResearch Internet Project (Lenhart, 2013) o mladostnikih, socialnih omrežjih in zasebnosti, ki združuje več raziskav (od telefonskih anket do ciljnih skupin), so raziskovalci prišli do zaključkov (Madden in drugi,2013), da ima malo mladostnikov javni pristop do spletnih socialnih omrežij. Naredijo niz korakov pri varnostnih nastavitvah profila. V opravljeni raziskavi ciljne skupine so udeleženci glede zasebnosti dali poudarek obnašanju na spletu. Skrb za zasebnost je pri njih bolj izražena, a ne toliko zaradi varnosti kot zavedanja, da imajo objave vpliv na kasnejše zaposlovanje. V raziskani ciljni skupini je bilo to toliko bolj izraženo, ker so udeleženci polnoletni dijaki oziroma študentje, ki se bolj zavedajo posledic nepremišljenih objav. (Madden in drugi, 2013) ugotavljajo, da skupinske diskusije fokusnih skupin privedejo da ugotovitev, da je navdušenje za spletno socialno omrežje Facebook močno v upadu, še posebno zaradi večje prisotnosti odraslih oseb, ki imajo možnost dostopa do njihovih objav. Kljub temu spletno socialno omrežje še vedno uporabljajo zaradi druženja. Tudi pri obravnavani ciljni skupini so udeleženci enakega mnenja in priznavajo, da na tem spletnem socialnem omrežju objavijo veliko manj objav kot včasih in da jih moti, če imajo vpogled v njihov profil osebe, ki jih niso dodali med prijatelje. Curtis (2013) navaja, da Jason Mandler, vodja trendov na GlobalWebIndex, v svojem poročilu, ki temelji na 170.000 pogovorih, ugotavlja, da najstniki manj uporabljajo spletna socaialna omrežja, kot sta Facebook in Twitter, na račun mobilnih sporočilnih aplikacij. Zaznati je porast novih spletnih socialnih omrežij, kot so Instagram, Pinterest ter Snapchat, ki ima največjo rast na mobilnih aplikacijah pri mladostnikih. To je za najstnike zanimivo, ker je bolj zasebno kot običajna spletna socialna omrežja, saj se zavedajo digitalnih sledi. Želijo si namreč bolj zasebno obliko komunikacije. Današnji najstniki so imeli dostop do interneta že v otroštvu, zato se zavedajo, da so na spletu bolj vidni kot recimo ljudje v tridesetih letih in več. Christofides in drugi (2012) pa ugotavljajo, da te nevarnosti podcenjujejo. Ker se starostna struktura mladostnikov uporabe spletnih socialnih omrežij čedalje bolj niža, je tvegana uporaba spleta pogostejša. 59 Kljub zmanjšanju svojih objav pa na spletnih socialnih omrežjih vztrajajo, ker bi se drugače počutili izločene in izključene iz dogajanja. Prav tako se izsledki ciljnih skupin PewResearch Internet Project kot povzema Lenhart (2013) ujemajo v ugotovitvi mladostnikov, ki so sodelovali v raziskavi, da največ za svojo zasebnost in varnost naredi uporabnik sam s premišljeno in odgovorno uporabo spletnih socialnih omrežij. Obravnavani udeleženci v naši ciljni skupini niso imeli negativnih izkušenj z uporabo spletnih socialnih omrežij, so pa navedli primera, ko sta se njihova vrstnika srečala s težavami. Tudi v raziskavi iz poročila (Madden in drugi, 2013) je razvidno, da je odstotek z negativnimi posledicami v okviru mladostnikove družine majhen (4 %), prav tolikšen pa je tudi delež objav, zaradih katerih so imeli težave v šoli. Nepričakovano spoznanje raziskave je, da mladostniki pri spletnem vedenju ne enačijo, da so pravila in vedenje v neposrednih odnosih enaki kot pri spletnem vedenju. Opažajo, da so tudi predstavitve profilov pogosto razlikujejo od prave osebnosti uporabnika spletnega socialnega omrežja. Priznani strokovnjak za bonton Weaver (2014) opozarja, da je malo razlik med povezavanjem ljudi na spletu ali v medosebnih vsakodnevnih odnosih. Uporabniki bi se morali zavedati, da veljajo enaka temeljna načela. Najvišje na seznamu bi morala biti verodostojnost in zaupanje. Ugotovitve raziskave so, da uporaba spletnih socialnih omrežij na druženje in medosebne odnose poleg pozitivnih dejavnikov prinese tudi negativne, kar se kaže predvsem v pomanjkanju neposrednega druženja in manj pristnih neposrednih odnosih. Frönlich (2013) ugotavlja, da udejstvovanje na internetu evolucijsko glede vpliva na delo in učenje ter vpliva na odvisnost. V ciljni skupini menijo, da je pri njihovem učenju največ motenj zaradi sporočil na mobilnikih, saj jih pregledujejo takoj, ko jih prejemejo. Ob tem priznavajo, da so od tega odvisni in da jim večja količina sporočil daje večji občutek sprejetosti. V raziskavi so sodelovali dijaki in študentje. Omejitve raziskave se kažejo v udeležencih ciljne skupine. Raziskava bi dala boljše rezultate glede posploševanja, če bi bila skupina bolj različna po starostnem razponu in ne bi bila omejena na polnoletnost. V raziskavi ugotovljena priporočila za boljšo zasebnost in varnost so, da se poleg premišljenega obnašanja na spletnih socialnih omrežjih pozornost usmeri tudi na izobraževanje otrok. Starost uporabnikov socialnih omrežij se je močno znižala. V sistem izobraževanja je treba že v najnižjih razredih vključiti predmet informatika, ki bi otroke poučil o varni uporabi ter varnostnih nastavitvah in bi ozavestil o nevarnostih o spletu. 60 6.1 Interpretacija pridobljenih podatkov Udeleženci ciljne skupine so uporabniki spletnih socialnih omrežij od štiri do pet let. Prek mobilnih aparatov preverjajo sporočila večkrat dnevno. Spletna socialna omrežja uporabljajo zaradi druženja, ohranjanja stikov in tudi zaradi spremljanja aktualnih dogajanj po svetu. Mladostniki na spletnih socialnih omrežjih poiščejo stik z osebami, ki imajo podobne interese, in se z njimi povežejo. Na spletu se veliko ljudi poizkuša prikazati v drugačni luči – kot nekaj, kar si želijo, a to ne morejo biti. Mladostniki, ki so bili udeleženci ciljne skupine, so povedali, da se sedaj, ko komunicirajo na spletnih socialnih omrežjih, manj družijo pri vsakodnevnih osebnih odnosih. Zavedajo se, da so odnosi na spletnih socialnih omrežjih drugačni kot v vsakodnevnih osebnih odnosih. Menijo tudi, da samo virtualno prijateljstvo ne more obstati. Nevarnost spletnih socialnih omrežij je tudi ta, da uporabnik pozabi na pristne človeške odnose in jih zanemari. Staršev uporabniki ciljne skupine nimajo dodanih za prijatelje, izogibajo se komunikaciji z njimi. Počutijo se nelagodno, če njihovo komuniciranje na spletu spremljajo starejši. Interakcije, ki jih imajo na spletu, ter sporočila, ki jih dobivajo, pri udeležencih vzbujajo ugodje in občutek zaželenosti. Na spletu so bolj pripravljeni deliti informacije, kot so jih pripravljeni deliti v vsakodnevnih osebnih odnosih. Menijo, da je to ena največjih slabosti in nevarnosti spleta. Zavedajo se, da informacije ter sledi, ki jih uporabnik pušča za sabo z uporabo spleta, tam ostanejo za vedno. Na spletu spremljajo objave različni ljudje, vendar pa se jim to ne zdi edina nevarnost, nevarnost spletnih objav je tudi zloraba podatkov v namene reklamiranja. Na spletnih socialnih omrežjih je veliko nadlegovanja in izsiljevanja, vendar ne v takšni količini, kolikor je tega v tujini. Pri nas menijo, da so bolj pogoste finančne zlorabe ali pa zlorabe v smislu izločanja sovrstnikov zaradi socialnih razmer. To se dogaja pri nižjih starostnih skupinah. V vsakršnem primeru zlorabe se oseba počuti nemočno, škoda pa je narejena kljub prijavi. Mladostniki priznavajo, da spletna socialna omrežja povzročajo odvisnost in izgubo časa, motnje pa so zelo opazne pri učenju. Udeleženci niso nikoli razmišljali o pravilih spletnega obnašanja, vedo pa, da pri vsakodnevnim medosebnih odnosih izrečene besede ostanejo med dvema osebama, medtem ko zapisane besede na spletu vidi vsak, ki je za to zainteresiran. O oblikah pomoči v primeru zlorab tudi niso veliko razmišljali. V lažjih primerih bi se obrnili na administratorja, v težjih pa na klicni center Tom ali na policijo. Priznavajo nemoč v primeru zlorabe, ker je v vsakem primeru škoda že narejena. Udeleženci ciljne skupine spletna socialna omrežja uporabljajo premišljeno, saj se zavedajo, da splet pregledujejo tudi kadrovske službe. Ne objavljajo več toliko objav kot včasih, bolj skrbno izbirajo svoje prijatelje, na objave pa bolj pazijo. Mnenja 61 so, da se s količino objav premosorazmerno bolj izpostavljajo ter nase obračajo pozornost. O tveganem vedenju na spletu menijo, da je to odvisno od posameznika in njegove osebnosti. Mlajši mladostniki se več izpostavljajo, starši pa so v nemočnem položaju. Morali bi uvesti izobraževanje v osnovnih šolah, ker mladostniki bolj cenijo mnenje tretjih oseb. Že starejši mladostniki ne obvladajo nastavitev, saj je možnosti veliko, izobraževali se na tem področju niso, varnostna politika ter nastavitve pa se nenehno posodabljajo. Mladostniki nastavitve redko posodabljajo; ko jih nastavijo, jih uporabljajo dalj časa. Kot najpomembnejšo varovalko glede varnosti in zasebnosti izpostavljajo pametno uporabo spleta. Udeleženci ciljne skupine so enotni, da zasebnosti in varnosti na spletu ni. Menijo, da je velika vrrjetnost zlorabe, če bi prišli do podatkov, ki se zbirajo za namene oglaševanja nepooblaščene osebe. Zloraba zasebnosti je odvisna od tega, koliko se izpostavljaš in koliko si zanimiv. Načeloma se strinjajo z zbiranjem svojih podatkov, ker so obveščeni, da se pri uporabi spletnega socialnega omrežja morajo strinjati s pogoji uporabe, če hočejo uporabljati določeno spletno omrežje. 6.2 Ugotovitve Raziskovalno vprašanje, ki je bilo zastavljeno, se je glasilo: Kako mladostniki uporabljajo spletna socialna omrežja s stališča zasebnosti in varnosti? Ugotovljeno je bilo, da udeleženci ciljne skupine splet uporabljajo bolj odgovorno kot na začetku uporabe. Mnenja so, da vsakodnevni osebni odnosi vplivajo na virtualne odnose, prav tako kot tudi virtualni odnosi vplivajo na vsakodnevne medosebne odnose. Velikokrat uporabniki podcenjujejo virtualne odnose. Čeprav si nekateri ustvarijo virtualno osebnost, ločnice ne more biti. Nevarnost spleta je, da je tam uporabnik lahko nekaj, kar v resnici ni, kar pa si želi, da bi postal. A potem nastopi zasvojenost. Ne sme se zanemariti vsakodnevnih medosebnih odnosov na račun spleta. Mladostniki se zavedajo, da sta varnost in zasebnost s pogostimi in tveganimi objavami ogroženi. Zavedajo se tudi, da so spletna socialna omrežja odvisnost, saj prepogosto preverjajo sporočila, ko jih pa dobijo, čutijo ugodje in se počutijo zaželene. Sporočila preverjajo tudi v družbi in med učenjem, to pa odvrača njihovo pozornost in moti koncentracijo pri učenju. Pri nadaljevanju osnovnega raziskovalnega vprašanja so bila postavljena še tri podvprašanja. • Ali uporabniki poznajo spletna pravila vedenja? • Ali poznajo nevarnosti objavljanja zasebnih objav? • Ali poznajo varnostne nastavitve in zaščito na socialnem omrežju? 62 Uporabniki spletnih pravil glede vedenja ne poznajo. Vedo, da se ne sme žaliti in da ni primerna pisava z velikimi začetnicami. Na spletu je o tem veliko napisanega, celo veliko več kot pa o oblikah spletne pomoči. Nasveti in priporočila o spletnem vedenju se nahajajo na internetnih straneh, kot sta Varniinternet.si in Safe.si. O tem so napisane celo knjige. Na spletu je objavljenih nekaj glavnih napotkov in navodil avtorice Virginie Shea »Neiquette«. To naj bi bil bonton internetne komunikacije in pravila obnašanja nove kulture, kar internet tudi je. Mladostniki na tem področju še sedaj niso izobraženi in tudi ne čutijo tovrstne potrebe. Spletno komunikacijo smatrajo za samoumevno, zato je ne analizirajo. Priznavajo, da so bili na tem področju prepuščeni sami sebi. Kot problem izpostavljajo osnovnošolske mladostnike ter otroke. Pri učenju osnov iz informatike bi jim morale biti posredovane tudi osnove oziroma pravila obnašanja pri spletni komunikaciji. Udeleženci ciljne skupine se zavedajo, da se na spletu delijo informacije, ki jih drugače v vsakodnevnih medosebnih odnosih ne bi delili tako spontano. Veliko bolj se razkrije njihova osebnost. Pravijo, da ni več odkrivanja. Na spletu si potem ustvarijo svoje mišljenje o nekom, ki pa ni nujno, da je pravilno. Z veliko količino objav je tudi nevarnost zlorabe večja. Povedo več podatkov o sebi, izpostavljanje pa je privlačno zato, ker s tem postanejo bolj zanimivi. Poznajo primere nadlegovanja na spletih, znajo jih našteti, največ jih je takih, ki so bili medijsko izpostavljeni in iz tujine. Mnenja so, da takih primerov pri nas ni. Tukaj so udeleženci ciljne skupine spet opozorili na mlajše uporabnike, ki se ne zavedajo posledic svojih objav in kjer se dogajajo oblike medvrstniškega nasilja in izločanja iz družbe, največ zaradi socialnih razmer. Udeleženci ciljne skupine se še vsi (razen enega, ki je študij že zaključil) izobražujejo in se zavedajo, da objave spremljajo tudi kadrovske službe, zato so že zaradi tega bolj previdni. Glede varnostnih nastavitev so udeleženci povedali, da se varnostna politika in nastavitve preveč hitro spreminjajo, poleg tega pa je to preveč obsežno, da bi posodobitve spremljali. Nastavitev, ko jih nastavijo, več ne posodabljajo, razen če so na to posebej opozorjeni. Ko so spremembe javno objavljene, pa večina informacij že odteče. Menijo, da se zaradi spremenjene politike Facebooka tega pač ne preneha uporabljati. Zavedajo se, da spletna omrežja tržijo podatke, ki jih pridobijo na podlagi svojih uporabnikov, in da socialna omrežja pač tako delujejo. Kot največjo zaščito smatrajo to, da pazijo na svoje objave in s kom jih delijo. V nastavitvah imajo svoje kroge prijateljev znotraj nabora prijateljev, s katerimi delijo bolj osebne zadeve. Večinoma objave delijo z vsemi prijatelji v naboru. Če imajo težave z 63 določeno osebo, se zaščitijo tako, da jo blokirajo, na drugih spletnih omrežjih pa naredijo prijavo pri administratorju. 64 7 ZAKLJUČEK Mladostniki so na spletnih socialnih omrežjih ranljiva uporabniška skupina, saj se nahajajo v obdobju čustvenega razvoja. Zaradi želje po sprejetosti in priljubljenosti med sovrstniki je želja po izpostavljanju pri njih večja kot pri ostalih uporabnikih. Tudi zato je tematika o varnosti in zasebnosti na spletnih socialnih omrežij aktualna. Tako kot ima posameznik pravico do zasebnosti v realnih vsakodnevnih medosebnih odnosih, ima pravico do nje tudi na spletnih socialnih omrežjih, internet pa je globalno omrežje, ki omogoča temu primerno večje možnosti za vdor in nadzdor zasebnosti posameznika. V teoretičnem delu so predstavljenne informacijska zasebnost, zaščita zasebnosti, informacijska varnost ter pravna in zakonodajna ureditev v Republiki Sloveniji, ki se nanaša na področje varnosti in zasebnosti. Drugo poglavje je osredotočeno na spletna socialna omrežja – od opredelitve ključnih značilnosti, komuniciranja in medosebnih odnosov do njihovih prednosti in slabosti ter nastavitev in politike zasebnosti. Uporabljen pristop empiričnega raziskovanja je kvalitativen oziroma fenomenološki pristop na primeru izbrane ciljne skupine. Opravljena kvalitativna raziskava ciljne skupine mladostnikov prispeva k razumevanju specifičnih interakcij delovanja mladostnikov na spletnih socialnih omrežjih. Mladostniki, vključeni v raziskavo, so na začetku uporabe spletnih socialnih omrežij objavljali več in bolj nepremišljeno. Niso se zavedali posledic objav in nihče jih ni na to opozoril. Kasneje so začeli svoje objave odstranjevati in uporabljati varnostne nastavitve. Začeli so spremljati članke o varnosti in zasebnosti ter uporabljati nastavitve zasebnosti. Zavedajo se, da navkljub vsej previdnosti, znanju in tehniki popolne tovrstne zaščite ni, zato je še najboljši način premišljena uporaba spleta. Zasebnost je večdimenzionalen pojem, ena od dimenzij je informacijska zasebnost, ki je nastala ob združitvi komunikacij in računalništva. Internet je tako postal nov družbeni prostor v komuniciranju, vsak komunikacijski proces pa poteka na podlagi socialnih odnosov. Udeleženci ciljne skupine ugotavljajo, da kot uporabniki spletnih socialnih omrežij delijo več informacij z drugimi uporabniki, kot bi jih delili v neposrednih odnosih. Prav tako interakcije v virtualnem svetu čedalje bolj prevladujejo, to pa posledično vodi k zmanjševanju komunikacijskih odnosov in druženja v realnem življenju. Navidezna realnost v spletnih 65 socialnih omrežjih poteka pri fizično ločenih in včasih tudi anonimnih osebah, ki presega kulturne meje in dobiva nove razsežnosti, ker se lahko ustvarjajo namišljene identitete, namišljeni odnosi in namišljeni prostori. Odnosi predstavljajo alternativo in ne kopijo resničnega. Mladostniki ugotavljajo, da si uporabniki na spletu dostikrat priredijo identiteto, poleg tega pa ni več spontanega spoznavanja, ker je v profilu uporabnika že vse navedeno. Poleg prednosti, ki jih prinašajo spletna socialna omrežja, prinaša druženje prek spleta tudi nevarnosti in slabosti. Mladostniki dajo veliko na svojo identiteto ter sprejetost, lahko so izpostavljeni nadlegovanju in psihološki manipulaciji, prek spleta pa je zelo lahko nekoga užaliti. Mnenja so, da se medijsko odmevni primeri iz tujine pri naš še ne dogajajo, izpostavili pa so, da je pri mlajših mladostnikih in otrocih veliko nadlegovanja, manipulacij in socialne osamitve, saj jim je za posledice vseeno, pa tudi ne zavedajo se jih. Udeleženci raziskave so skozi diskusijo posredovali izkušnje in poglede glede uporabe, varnosti in zasebnosti na spletnih socialnih omrežjih. Poleg osnovnega vprašanja, kako mladostniki spletna socialna omrežja uporabljajo, so bila postavljena še tri podvprašanja (ali poznajo pravila spletnega vedenja, ali poznajo nevarnosti objavljanja spletnih objav in kako so seznanjeni z varnostnimi nastavitvami in zaščito na spletnih socialnih omrežjih). Rezultati raziskave so pokazali, da mladostniki nevarnosti objavljanja spletnih objav dobro poznajo, veliko tudi zato, ker se vsi (razen enega udeleženca, ki je ravno zaključil študij) še izobražujejo. Zavedajo se, da spletna socialna omrežja spremljajo predstavniki kadrovskih služb, zato so svoje objave omejili, reducirajo tudi nabor prijateljev. Poznajo osnove zaščite in varnostne nastavitve, priznavajo pa, da je veliko sprememb varnostne politike, nastavitev pa ne posodabljajo redno. Najbolj nepripravljeni so bili na vprašanje o spletnem bontonu in vrsti pomoči uporabnikom v težavah. Na spletu je o spletnem obnašanju veliko napisanega, vendar tovrstnih informacij niso iskali. O oblikah pomoči pri težavah pri uporabi spleta je na spletu napisanega zelo malo, večinoma se prispevki nanašajo na preventivo. V raziskavi smo želeli na primeru ciljne skupine z analizo njihovih interakcij prikazati, kako mladostniki uporabljajo spletna socialna omrežja, kako skrbijo za svojo varnost in v kakšni meri poznajo načine za zaščito. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo izvedli raziskavo in jo primerjali s teorijo in tudi drugimi raziskavami. Čeprav je magistrska naloga temeljila le na eni ciljni skupini, je podan vpogled na obravnavano problematiko. Pri tem izsledkov ciljne skupine ne moremo posploševati na celotno populacijo, lahko pa je v pomoč nadaljnjim raziskavam na to obsežno temo. 66 Iz opravljene raziskave izhajajo ugotovitve in ukrepi, ki lahko pripomorejo k izboljšanju zasebnosti in varnosti. • Kaže se potreba po forumu, na katerem bi si mladostniki izmenjavali svoje izkušnje glede obravnavane problematike, na voljo pa bi morala biti tudi aktivna pomoč strokovnjakov za nasvet mladostnikom v stiski. TOM, telefon za otroke in mladostnike, je omejen s časom in tudi s svetovalci, mladostnikom pa je veliko bližja komunikacija prek računalnika. • Najbolj tvegana skupina so osnovnošolski uporabniki. Nujno je treba narediti nekaj za osveščanje mladoletnih uporabnikov na področju varnosti in zasebnosti ter glede premišljene uporabe spletnih socialnih omrežij. • Izobraževanje o varni uporabi in posledicah nepremišljene uporabe bi moralo potekati v sklopu šol že v najnižjih razredih pri predmetu informatike. Našteti ukrepi in priporočila bi mladostnikom prihranili ali vsaj ublažili marsikatero neprijetno izkušnjo in bi bistveno pripomogli k varnosti in ohranjanju zasebnosti. Opravljena raziskava s svojimi izsledki lahko pripomore k bolj osveščeni uporabi spletnih omrežij med mladimi. Izsledki raziskave kažejo, da mladostniki kljub prepričanju, da obvladajo nastavitve, teh ne spremljajo redno in jih tudi ne posodabljajo. Ugotovitev je, da so sprijaznjeni, da zasebnosti ni, in izražajo nemoč pri pomoči, ko pride do zlorab, ker je škoda že narejena in so še bolj ranljivi ter izpostavljeni zlorabam in nevarnostim. Ugotovitve, zbrane na primeru ciljne skupine, so lahko v pomoč tudi nadaljnjim raziskavam na obravnavanem področju. Predlog za nadaljne raziskovanje se nanaša na raziskave o oblikah izobraževanja in učinkovitega osveščanja otrok in mlajših mladostnikov ter o možnostih še bolj aktivnega vključevanje staršev, učiteljev in organizacij pri tem procesu. Ne nazadnje bodo z zgodnjim in učinkovitim izobraževanjem, osveščanjem pravilne uporabe in z izoblikovanjem vrednot ti otroci in mladostniki postali nekoč odgovorni odrasli uporabniki in tudi starši, ki bodo znali svoje mladostnike pravilno usmerjati. 67 8 LITERATURA IN VIRI 1. APHAIA (2011) Facebook je pri varstvu zasebnosti "zavajal potrošnike". Weblog [Online] 2. december. Dostopno prek: http://aphaia.si/2011/12/02/facebook-je-pri-varstvuzasebnosti-zavajal-potrosnike/ (15. 3. 2014). 2. ARNES (2013) Neželena elektronska pošta (spam). Dostopno prek: http://www.arnes.si/ pomoc-uporabnikom/varnostna-priporocila/nezelena-elektronska-posta-spam.html (24. 12. 2013). 3. BAGHAI, KATAYOUN (2012) Privacy as a Human Right: A SociologicalTheory. Sociology, 46 (5), str. 951−965. 4. BERNIK, IGOR in MEŠKO, GORAZD (2011) Internetna študija poznavanja kibernetskih groženj in strahu pred kibernetsko kriminaliteto. Revija za kriminalistiko in kriminologijo (3). Dostopno prek: http://www.policija.si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2011/03/ RKK2011-03_Bernik_Mesko_KibernetskeGroznje.pdf (9. 12. 2013). 5. BERNIK, IGOR in PRISLAN, KATJA (2012) Kibernetska kriminaliteta, informacijsko bojevanje in kibernetski terorizem. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. 6. BERNIK, IGOR (2014) Cybercrime and Cyberwaefare. London: ISTE; Hoboken: Wiley. 7. BOGATAJ JANČIČ, MAJA, KLEMENČIČ, GORAN, MAKAROVIČ, BOŠTJAN, TIČAR, KLEMEN in TOPLIŠEK, JANEZ (2007) Pravni vodnik po internetu. Ljubljana: GV Založba. 8. CENTERSTAT (2014) Kvantitativne in/ali kvalitativne raziskave. Dostopno prek: http://centerstat.eu/manoilov/metodologija-druzboslovnega-raziskovanja/kvalitativna-inkvantitativna-metoda/ (25. 3. 2014). 9. CHRISTOFIDES, EMILY, MUISE, AMY in DESMARAIS, SERGE (2012) Hey Mom, What's on Your Facebook? Comparing Facebook Dislousure and Privacy in Adolescents and Adults. Social Psychological and Personality Science, 3 (1), str. 48−54. 10. CURTIS, SOPHIE (2014) Teens drift away from 'traditional' social networks. Dostopno prek: http://www.telegraph.co.uk/technology/social-media/10787276/Teens-drift-awayfrom-traditional-social-networks.html (17. 11. 2014). 11. ČEBULJ, JANEZ (1992) Varstvo informacijske zasebnosti v Evropi in Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. 68 12. DENNEDY, MICHELLE , FOX, JONATHAN in FINNERAN, THOMAS (2014) What Everyone Should Know about Privacy, Security and Confidentiality. Dostopno prek: http://security-today.com/articles/2014/05/23/what-everyone-should-know-aboutprivacy-security-and-confidentiality.aspx (30. 7. 2014). 13. DNE. Tehno Facebook nastavitve zasebnosti - kako preveriti, kje preži nevarnost? Dostopno prek: http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Facebook-nastavitvezasebnosti-kako-preveriti-kje-prezi-nevarnost.html (15. 3. 2014). 14. ELLISON, NICOLE B. in BOYD, DANAH. M (2007) Social network sides: Definition, History and Scholarship. Journal of Computer – Mediated Comunication, 13 (1). Dostopno prek: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1083-6101.2007.00393.x/pdf (7. 9. 2014). 15. EUROPA. Povzetki zakonodaje EU. Dostopno prek: http://europa.eu/legislation_ summaries/information_society/data_protection/l14012_sl.htm (29. 7. 2014). 16. FRAZIER, KAREN (2014) Negative Impact Of Social Netwoking Sites. Dostopno prek: http://socialnetworking.lovetoknow.com/Negative_Impact_of_Social_Networking_Sites (26. 12. 2014). 17. FRÖHLICH, HUBERT (2013) Internet Tehnologija, ki spreminja svet. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 18. HENSON, BILLY, REYNS, W. BRADFORD in FISHER, S. BONNIE (2011) Security in the 21 st Century: Examining the Link Berween Online Social Network Activity, Privacy, and Interpersonal Victimization. Criminal Justice Review, 36 (3), str. 253−268. 19. ILIEVSKI, ALEKSANDAR in BERNIK, IGOR (2013) Boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji: organiziranost, način, pravna podlaga in njeno izpolnjevanje. Revija za teorijo in prakso zagotavljanja varnosti (3). Dostopno prek: http://www.fvv.unimb.si/rV/arhiv/2013-3/02_CombatingCybercrimeInSlovenia_2013_3.html (9. 12. 2013). 20. INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC (2013) Varstvo osebnih podatkov na internetu. Dostopno prek: https://www.ip-rs.si/Varstvo-osebnih-podatkov/Informacijsketehnologije-in-osebni-podatki/Varstvo-osebnih-podatkov-na-internetu/ (30. 11. 2013). 21. INSIDE FACEBOOK (2014) Infographic 10 years of facebook. Dostopno prek: http://www.insidefacebook.com/2014/01/16/infographic-10-years-of-facebook/ (27. 3. 2013). 69 22. JOY, WEAVER (2014) Etiquette Rules for Social Networking. Dostopno prek: http://www.affluentmagazine.com/articles/article/44488 (16. 11. 2014). 23. Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2). Uradni list Republike Slovenije, 50/2012. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/1/content?id=109161 (8. 5. 2014). 24. KLEMENČIČ, SONJA in HLEBEC, VALENTINA (2007) Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. 25. KODELJA, MARJAN in BANOVIČ, ZORAN (2012) Miti globokega spleta. Dostopno prek: http://www.mojmikro.si/v_srediscu/razkritje/miti_globokega_spleta (1. 12. 2013). 26. KODELJA, MARJAN in BANOVIČ, ZORAN (2010) Kdo je žrtev spletnega nadlegovanja? Dostopno prek: http://www.mojmikro.si/v_srediscu/razkritje/kdo_je_ zrtev_spletnega_nadlegovanja (31. 3. 2014). 27. KORDIŠ, RONI (2013) Družbena omrežja in število njihovih uporabnikov.Tehnik. Dostopno prek: http://tehnik.telekom.si/kolumne/druzbena-omrezja-in-stevilo-njihovihuporabnikov (8. 12. 2013). 28. KOVAČIČ, MATEJ (2006) Nadzor in zasebnost v informacijski družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 29. KOVAČIČ, MATEJ (2003) Zasebnost na internetu: Ljubljana, Mirovni inštitut. 30. KOVAČIČ, MATEJ, MODIC, DAVID , RUSJAN, MARKO,SELINŠEK, LILJANA, ŠAVNIK, JANKO in ZAVRŠNIK, ALEŠ (2010) Kriminaliteta in tehnologija: Kako računalniki spreminjajo nadzor in zasebnost ter kriminaliteto in kazenski pregon? Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. 31. KOVAČIČ, MATEJ, ŽVAB, ALENKA, DOLENC, TOMI, BOŽIČ, GORAZD, ZUPANČIČ, TINA,ŠTERK, TANJA in JERMAN KUŽELIČKI, AJDA (2008) Deskanje po varnih vodah. Ljubljana: Kočevski tisk. 32. KOŽELJ, MELITA in PEĆANAC, DEJAN (2013) Zaščita informacijske zasebnosti. Dostopno prek: http://prezi.com/0ncndie3yqxo/zascita-informacijske-zasebnosti/ (31. 3. 2014). 33. KRIPPENDORFF, KLAUS in BOCK MARY ANGELA (2009) The Content Analysis Reader. California: SAGE Publications Inc. 34. LAMPE, ROK (2010) Pravo človekovih pravic. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. 70 35. LAMPE, ROK (2004) Sistem pravice do zasebnosti. Ljubljana: BONEX ZALOŽBA. 36. LENARČIČ, BLAŽ (2010) Socialni kapital v virtualnih skupnostih. Ljubljana: Grafistrade, d. o. o. 37. LENHART, AMANDA (2013) 9 Things You Need To Know About Teens, Technology & Online Privacy. Pew Research Internet Project. Dostopno prek: http://www.pewinternet.org/2013/11/07/9-things-you-need-to-know-about-teenstechnology-online-privacy/ (18. 11. 2014). 38. MADDEN, MARY,LENHART, AMANDA, CORTESI, SANDRA, GASSER, URS, DUGGAN MAEVE, SMITH, ARON in BEATON, MEREDITH (2013) Teens, Social Media, and Privacy. Dostopno prek: http://www.pewinternet.org/2013/05/21/teens-socialmedia-and-privacy/ (6. 9. 2014). 39. MC CARTHY, LINDA,WATSON, KEITH in WELDON SIVIY, DENISE. A Guide to Facebook Security, For Young Adults, Parents, and Educators. Dostopno prek: http://issuu.com/bbbsnelson/docs/safe-facebook/1 (14. 5. 2014). 40. MERINI, NOEL (2011) Teens and Privacy. Detroit: Green haven Press. 41. MESEC, BLAŽ (1998) Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. 42. MILLER, DANIEL (2012) Tales from Facebook. International Sociology, 27 (5), str. 677−682. 43. MIKROSOFT POMOČ & PODPORA. Upravljanje piškotkov v Internet Explorerju 6. Dostopno prek: http://support.microsoft.com/kb/283185/sl (31. 3. 2013). 44. MONITOR PRO (2013) Facebook: Kaj se je zgodilo? Dostopno prek: http://www.monitorpro.si/146619/trendi/facebook-kaj-se-je-zgodilo/ (20. 11. 2013). 45. MORGAN, D. L. (1998) Focus group kit. London, New Delhi:Sage. 46. NAAVI.ORG (2013) Total Information Assurance Framework For Modular Implementation. Dostopno prek: http://www.naavi.org/cl_editorial_12/edit_nov_19_TIA.html (8. 12. 2013). 47. PAVLOVIĆ, SONJA (2013) Anonimnost na internetu je iluzija. Dostopno prek: http://www.akuzativ.com/teme/394-anonimnost-na-internetu-je-iluzijahttp:// www.akuzativ.com/teme/394-anonimnost-na-internetu-je-iluzija (30.11.2013). 48. PFLEEGER, CHARLES P. in LAVRENCE PFLEEGER, SHARI (2006) Security in Computing. Fourth Edition. New Jersey: Prentice Hall. 71 49. PRAPROTNIK, TADEJ (2003) Skupnost, identiteta in komunikacija v virtualni skupnostih. Ljubljana: Littera Picta. 50. PROTALINSKI, EMIL (2013) World map of top social networks shows just five left, Facebook dominates 127 outof 137 countries. Dostopno prek: http://thenextweb.com/ facebook/2013/01/02/world-map-of-top-social-networks-shows-just-five-left-facebookdominates-127-out-of-137-countries/ (18. 12. 2013). 51. RAČUNALNIŠKE NOVICE (2013) Facebook z možnostjo urejanja vseh objav. Dostopno prek: http://www.racunalniske-novice.com/triki/facebook-z-moznostjourejanja-vseh-objav.html (20. 11. 2013). 52. READ, PAM, SHAH, CHIRAG, S O'BRIEN, LUPITA in WOOLCOTT, JAQUELINE (2012) " Story of one's life and a tree of friends"- understanding millennials' information behaviour in social networks. Journal of information Science, 38 (5), str. 489−497. 53. RIS. Na Facebooku skoraj 750.000 slovenskih uporabnikov. Dostopno prek: http://www.ris.org/db/27/12535/Raziskave/Na_Facebooku_skoraj_750000_slovenskih_u porabnikov/?&p1=276&p2=285&p3=1318&p4=1319 (24. 11. 2013). 54. ROUSE, MARGARET (2005) What Is.com. Definition remailer. Dostopno prek: http://whatis.techtarget.com/definition/remailer (31. 3. 2014). 55. RTV SLO. Kaj so spletni piškotki? Dostopno prek: http://www.rtvslo.si/znanost-intehnologija/kaj-so-spletni-piskotki/311002 (31. 3. 2013). 56. SAFE.SI. Varno spletno klepetanje. Dostopno prek: http://otroci.safe.si/varno-spletnoklepetanje (25. 4. 2014). 57. SAFE.SI. Najstniki veliko časa in ugleda posvečajo svojemu spletnemu ugledu. Dostopno prek: http://safe.si/novice/najstniki-veliko-casa-in-energije-posvecajo-svojemuspletnemu-ugledu (26. 3. 2014a). 58. SAFE.SI. Ste na spletu naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita? Dostopno prek: http://www.safe.si/spletno-oko/domov (2. 3. 2014b). 59. SAFE.SI. Statistika prijav po mesecih. Dostopno prek: http://www.safe.si/spletno-oko/ statistika-prijav-po-mesecih (13. 11. 2014c). 60. SALDANA, JOHNNY (2012) The Coding Manua lfor Qualitative Researchers. London: SAGE Publications Ltd. 61. SCHRADER, MJ (2014) Types of Social Networking Sites. Dostopno prek: http://ezinearticles.com/?Types-of-Social-Networking-Sites&id=4019476 (1. 1. 2015). 72 62. SI-CERT. Nevarnost je odvisna od naše varnosti. Dostopno prek: https://www.cert.si/ fileadmin/slike/si-cert/fokus/2013/SI-CERT_porocilo_2012.pdf (25. 3. 2014). 63. SI-CERT. Varnostne grožnje. Dostopno prek: https://www.cert.si/si/varnostne-groznje/ (1. 12. 2013a). 64. SI-CERT. Zaščita računalnika. Dostopno prek: https://www.cert.si/si/zascita/ (8. 12. 2013b). 65. SMITH, CRAIG (2014) By the Numbers: 105 Amazing Facebook User Statistics (Updated April 2014) Dostopno prek: http://expandedramblings.com/index.php/by-thenumbers-17-amazing-facebook-stats#.UyYN084Tf6M (16. 5. 2014). 66. SMITH, CRAIG (2014) How Many People Use 416 of the Top Social Media, Apps and Tools? Dostopno prek: http://expandedramblings.com/index.php/resource-how-manypeople-use-the-top-social-media/#.U3uzj3Z_RHx (16. 5. 2014a). 67. STATISTA. The Statistics Portal. Dostopno prek: http://www.statista.com/statistics/ 272014/global-social-networks-ranked-by-number-of-users/ (13. 11. 2014). 68. ŠPEHAR, MATEJ (2014) Na internetu ni nič zastonj. Dostopno prek: http://www.domzalske-novice.si/default.asp?mID=sl&pID=novice_ notranja&novicaID=6716 (21. 2. 2014). 69. ŠTERK, TANJA (2009) Varno spletno deskanje in klepetanje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 70. ULE, MARJANA (2008) Za vedno mladi? Ljubljana: LitteraPicta. 71. Ustava Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06, 47/13, 47/13 Dostopno prek: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 (3. 5. 2013). 72. VARNIINTERNET. Spletno nadlegovanje vodilo najstnico v samomor. Dostopno prek: https://www.varniinternet.si/novice/485-spletno-nadlegovanje-vodilonajstnico-v-samomor (25. 11. 2013). 73. VARNIINTERNET. Šest preprostih korakov za zaščito na spletu. Dostopno prek: https://www.varniinternet.si/nasveti-za-najstnike-mladostnike/631-sestpreprostih-korakov-za-zascito-na-spletu (25. 11. 2013a). 74. VARNI NA INTERNETU. Kraja identitete. Dostopno prek: https://www.varninainternetu.si/article/kraja-identitete-2/ (3. 1. 2014). 73 75. VEER, E.A. VANDER (2011) Facebook: The Missing Manual. Sebastopol. O'Reilly Media. 76. YADRON, DANNY in MACMILLAN, DOUGLAS (2014) Snowden Says Drop Dropbox, Use Spider Oak 2014. Dostopno prek: http://blogs.wsj.com/digits/2014/07/17/ snowden-says-drop-dropbox-use-spideroak/?mod=WSJBlog (31. 7. 2014). 77. WALLIS, LUCY (2013) Is 25 the new cut-off point for adulthood? Dostopno prek: http://www.bbc.com/news/magazine-24173194 (2. 9. 2014). 78. WESSELS, BRIDGETTE (2012) Identification and the practices of identity and privacy in every day digital communication. New Media&Society, 14 (8), str. 1254−1268. 79. WHITSON, GORDON (2013) Reminder: Facebook Is Making Everyone Searchable, Check Your Privacy. Dostopno prek: http://lifehacker.com/reminder-facebook-is-makingeveryone-searchable-check-1443876249 (8. 12. 2013). 80. Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Uradni list Republike Slovenije 109/12 in 110/13. Dostopno prek: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6405 (3. 5. 2014). 81. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1). Uradni list Republike Slovenije 94/2007. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/1/content?id=82668 (8. 5. 2014). 82. ŽAGAR, GORAZD (2011) Anonimnost v informacijsko-komunikacijskih sistemih. Dostopno prek: http://infosec.si/?p=196 (1. 1. 2014). 74 PRILOGI Priloga 1: Okvirna vprašanja v fokusni skupini Priloga 2: Transkript in kodiranje Priloga 1: Okvirna vprašanja v ciljni skupini 1. Kakšna spletna socialna omrežja poznate in na katerih ste prisotni? 2. Zakaj ste postali uporabniki socialnega omrežja? Kaj vas je pritegnilo? 3. Katere aplikacije najpogosteje dodajate na omrežju, ali igrate kakšne igre prek Facebooka? 4. Ali povezovanje prek spletnih socialnih omrežij vpliva na medosebne odnose med vrstniki? 5. Ali medosebni odnosi prek spletnih socialnih omrežij nadomestijo neposredne medosebne odnose? 6. Ali poznate pravila spletnega vedenja? 7. V čem vidite slabosti spletnih omrežij? 8. Veste, kakšna je politika zasebnosti na Facebooku? Spremljate spremembe politike zasebnosti? 9. Poznate varnostne nastavitve, kako izvajate to praksi? 10. Ali poznate nevarnost spletnih objav? 11. Kakšno je vaše mnenje o spletnem nadlegovanju? 12. Kakšne podatke vi oziroma vaši prijatelji najpogosteje na Facebooku ali na drugih spletnih socialnih omrežjih objavljate? 13. Kaj pa kot uporabniki; se zavedate relacije varnost – zasebnost? 14. Kaj pa menite o virtualnih in neposrednih odnosih, kakšna razlika je? 15. Kaj menite o ozaveščanju o zasebnosti in varnosti na spletnih socialnih omrežjih? 16. Mislite, da ekonomska kriza vpliva na obnašanje na spletu? 17. Komunicirate, imate dodane starše na spletnih socialnih omrežjih? Priloga 2: Transkript in kodiranje TEKST KODE KATEGORIJE M: Kakšna spletna socialna omrežja poznate in na katerih ste prisotni? A: Ok, emm… Mam fejzbuk, twiter. Prisoten sem pa sam na fejzbuku, na twiterju nisem. B: Ja, a, prisoten sem na fejzbuku. Aa…, Prisotnost na poznam pa še twiter, ahmm, kaj so še kej.. Facebooku Twitter M: Instagram. PRISOTNOST B: Istagram,ja, sej poznam jih no, sam zdej no, tku, M: Jih ne uporabljaš. B: ja, …sam ne morem se spomnt M: Kuk časa si pa že uporabnik, to tud Vsi uporabniki Facebooka štiri do pet let. lahko vsak pove. B: Fejzbuka, pfuu.. od leta 2000… M. Tku ene tri leta, štir, tku.. B: Ja, ene štir leta M: štir leta C: Ja, jst sm tud uporabnik fejzbuka, Khm. Uporabniki socialnih RAZLOG E, Sicer ne vem, ene 2009, mislm, tega leta. omrežij twitter zaradi UPORABE Polej, tud. Letos sem si pa tud naredu. Eee športnikov in zvezd akaunt na twieterju. Lučovnik, hehe… ampak, v bistvu sem si ga pa naredu, zatu ker sem hotu neki glasvt za… Gorana Dragiča, da bo pršu na old star, taku da zdej v bistvu sploh ne uporabljam več, k tkrat sm ga nehu… M: Poštenu, hehhehe Č: Am, prjavljena sem na fejzbuk, od leta.., a.. mislm štiri leta. Drgač pa mam še netlog, twiter, ja.. Uporabniki D: Sem uporabnica fejzbuka pa twiterja… haha aa.. Drgač pa poznam instagram pa Instagrama, Netloga PRISOTNOST netlog, Ja…Na fejzburku sem pa že pet let. E: No, jst sm pa tud v bistvu uporabljam fejzbuk, čeprav mam tur račun na twiterju in na instagramu. Poznam pa še myspase pa netlog, to pa v bistvu že dlje cajta pač ne Od vseh spletnih uporabljam, ker niso sploh več aktualni. socialni omrežij, se Am, drugač pa sem uporabnik fejzbuka že najbolj ene pet let. uporablja Facebook. M: Zakaj ste postali uporabniki socialnega omrežja? Kaj vas je pritegnilo? A: Mhm… Zatu k pač tam so…….aa neke gor zadeve, k so se dogajale zdej v družbi in.. tam dejansku lahku zvezš iz prve roke, Uporaba zaradi pa izveš odzive na aktualne reči, k se dogajanj v družbi, dogajajo pač v svetu, trenutno, najbolj novic po svetu moče. M: Pa tud med prjatli interakcijo. recimo, RAZLOG kam to gre… UPORABE Uporaba zaradi A: Ja, itak ja. interakcij M: Kaj se dogaja.. medppprijatelji B: Khm… ja, jst konkretno vem, da je bil nek izlet al neka taka zadeva,a na kateri smo se seveda veselo slikal in potem a na koncu je tist, k je biu dežurni fotograf takrat reku, da bo dal slike na fejzbuk in da pač, ha Uporaba da na tekočem o tem, kaj se dogaja. ha, si pač hočeš nočeš moraš odprt račun, če Uporabniki hočeš dobit slike dol, si zaradi nalaganja fotografij M: V bistvu je to kar potreba za tem… B: Ja! Tku, da v bistvu sm jst zatu pršu gor, a, ampak dons ga pa v bistvu uporabljam bolj iz teh komunikacijskih vidikov, pač mi je tku dost praktičen, recimo Uporabniki zaradi praktičnosti M: pa zastonj.. komunikacije B: Pa zastonj.. to je to. C: Ja za twiter sem že povedal zakaj . drgač RAZLOG Ker je zastonj UPORABE pa za fejzbuk pa ne vem no, prej je biu msm pol k smo pa v srednjo šolo pršli, ne, pa tist msm sploh ni več pa vsi so govorl sm Zaradi popularnosti fejzbuk, fejzbuk, pol sm si ga pa še jst naredu, ne, da smo se lahk še komuniciral naprej. Hehhe. Č: Am, jst sm si ustvarla račun zarad prjatlou, k so pač usi ga mel, amm drgač pa ga tud uporabljam, ne sam za pogovarjanje s prjatlou, ampak tud za ohranjanje stikov. Ammm pač pa iz osnovne šole s prijatelji, Uporabniki zaradi ohranjanja stikov pa neki tud iz drugih držav, k sm kam šli, pa smo koga spoznal, pa tud zarad šole, amm, Ohranjanje stikov, se kej dogovarjamo na fejzbuku. D: Am, jst sm si tud račun nardila na tudi z prijatelji iz tujine fejzbuku zarad tega ker, pač zarad prjatlou, ker pač sem hotla vedt, kaj delajo, to itak vsi objavjo slikce pa tu, aa.. twiter pa zarad tega ker pač sem hotla vedt kaj zvezdniki delajo. Uporaba, da spremljaš prijatelje, kaj se jim E: No, fejzbuk mam pa jst tud v glavnm zarad pač oblike komunikacije, k se zdi, da dogaja je zdej pač glavna, čeprav mamo zdej te mmse.kdr ti jih zmanjka maš fejzbuk še zmerej zastonj, pač ne kurš jih tulk, pa lažje je, po moje, konc koncev maš zdej tud Je zastonj, lažji dostop RAZLOG in praktičnost UPORABE mobitel pa internet, pa tu, čist okomot prideš gor M: Katere aplikacije pa najpogosteje dodajate na omrežju in če igrate kakšne igre preko fejzbuka? A: Jst ne vem, jst osebno men se zdi da nism pač nikul preko fejzbuka igrce igrou, pa tud pač ne vem, ni mi blu glih ušeč, k Ne zaradi iger smo druge igrce igral.. hehhehe M: Se prav, so une bulše, se ti zdi A: Pač une so take, ne, tko ja.. pač, niso nam ble tuk zanimive, ne, čeprav tud aplikacijo ne vem, če sem mu kakšno gor, ne čeprav pa ne nazaj po moje še no. Pač konc Tudi koncev, te aplikacije, če se šteje, recimo, mi aplikaciji, smo mel tist sport treker, za tečt, pač uporabljajo. informacijo kukr si teku, pa zemljevid kje si teku, smo dal gor, kao, da smo se mau zaradi RAZLOG ne UPORABE pohvalil.. hahahha B: Ja, ja. E: hahahah A: Pač tu je ta aplikacija, drgač pa ne vem, kej druzga pa mi nismo, vsaj jst nism tuk uporabljal. M: Ali povezovanje preko spletnih socialnih omrežij vpliva na medosebne odnose med vrstniki ? B: Ja, po moje, ne smo, dost bul, mislm, čeprav je tu neka virtualna resničnost, smo vseeno mčkn bul povezan in smo dost več v Je večja povezanost, RAZLOG stiku med sabo, ne. Čeprav ne gremo stik. Ni geografskih UPORABE recimo, ku so ble, recmo petdeset let nazaj omejitev, širši krog hodil fantje skupej skuz ven, ne, recimo na prijateljev. vasi. Recimo in zdej so bli pobje full težko v kontaktu recimo z Anžetom, konc koncev tud z Matjažem al pa . Čeprav sedaj manj druženja, kot včasih. Sploh prej ku še Jest al spit al pa kej.. smo dost bul več v stiku, pa pač pomagaš si s tem, ne. M: Kaj pa vi mislte? »Pravo« druženje nadomesti druženje na spletnih socialnih omrežjih C: Spoznaš njegove aktivnosti, spoznaš pač nezga človeka, veš kaj dela, veš kaj mu je všeč, lahku se z njim lažje povežeš, pač, da nekam, pač, mislm se začneš ukvarjat z neko stvarjo k se on ukvarja, pa se full spoznata, pač še lažje je s človekom stik vzpostavt, če ga taku spoznaš, prek omrežij. Na spletnih socialnih omrežjih spoznaš človekove aktivnosti, RAZLOG se na osnovi tega lažje UPORABE povežeš. Imaš skupna zanimanja. D: mhm Bolj se spoznaš z M: Amm.. Ali medosebni odnosi preko spletnih socialnih omrežij nadomestijo drugimi in hitreje in lažje navežeš stike. neposredne medosebne odnose? Kaj pravte, al sam pomagajo, lahko nadomestijo? Se mogoče zarad tega mau manj družte v živo kot bi se.. Bi rada mnenje, ne? D: Ja. Tu k sta v bistvu prej Jože pa Anže govorla, vse lepu in prav in tku, se strinjam, ampak načeloma pa pol obstaja ena taka nevarnost, ja, d… pa mau se zanemar te pristne, osebne odnose pa tko, amm, ne vem Nevarnost zanemarjanja pristnih ODNOSI človeških odnosov. no. Dobr, sej po eni strani mogoče nevem, Nevarnost večje kakšno informacijo lažje delimo, tku prek pripravljenosti spleta, ne vem tku,. Mam tak občutek,.. M: Še lažje, kot v resničnem svetu, ne? D:ja, prednost, zarad tega lažje deliš, ja. informacij, NEVARNOSTI, deljenja kot bi jih delil v SLABOSTI realnem življenju. Nekateri pojmujejo lažje M: Ja.. D: ne vem. Po drugi strani, se pa ne zavedaš hkrati, kuk je v bistvu to mogoče še hujš, deljenje informacij RAZLOG UPORABE kot prednost. ne, ker zavedno ostane recimo zapisano, Nezavedanje posledic lahku taku, ne. In v bistvu to lahko kdo tud takega druženja, ker zlorab, ne, sej. Ti računi tud niso taku imajo prednosti zaščiteni, kot mogoče kdo misli, oz. da so al drugi strani slabost pa ne tku. C:Ampak konckonceu nimamo pravga odnosa ne,če si recimo skus na iternetu, ne. Pač tko. Č: V bistvu zanemariš tisto zasebnost kukr po veliko glede zasebnosti. SLABOSTI Informacije o tebi na spletu ostanejo za vedno. Priznavanje, NEVARNOSTI, da ni bi jo recimo C: Zgubiš neko mejo med tistim kar se zares dogaja in tistim kar se virtualno dogaja pravega odnosa. Velika količina časa preživetega na spletu. In to je velik krog. M: Hm, kaj pa vem, no. Č: Jaz mislim, da neka pravo prijateljstvo ne more temeljit na socialnih omrežjih. Moraš Z večjo prisotnostjo se zanemariš zasebnost. ZASEBNOST Ker je prevelik obseg. met tud take stike, pač.. Ne vem. Pač, da nisi samo na internetu in odgovarjaš. Lahko jih ohraniš, pa ohraniš stik, da bi pa npr. samo spoznal nezga človeka na fejzbuku, pa da bi bil z njim fejst taprav prjatu, pa mislim, da tega ne moreš. A: Zanč sm slišou eno zanimivo definicijo, Odnosi na spletu brez stikov ne nadomestijo Je pa za ohranjanje RAZLOG stikov. UPORABE v bistvu, bi lahku mau po tem ocenjeval kuk od teh k jih maš, jih lahko pokličeš ob polnoči al pa ob enih zjutrej… Dvom v samo virtualno prijateljstvo. M: .. taku. A: Pa pol računaš recimo, na nek odziv na to, ne vem. M: ja, taku je… Kritičnost, zavedanje, da virtualni prijatelji A: Pa pol najbrž številko lahko precej niso zmanjšaš, ne… hehehe. M: ja… pravi razpolago, in ko na jih potrebuješ. B: Te bom na fejs poklical, pol pa.. heheeh. A: hahah E: No, jst jih mam neki čez 500, če se ne ODNOSI pravih odnosov. Odzivnost prijateljev motm. Če jih pokličem pa ob polnoči, pa ne v naboru je majhna. vem no.. Po moje kar dost manj. Sej res, da bi se mi zihr javl, vsaj taku da bi se javl, pa bi me poslal nekam, ne, tud to bi blo že neki. Vsak se mi neb, bi pač prekinu, ne.. Po moje, precej nižja številka,no. Pač ja, večinoma so to itak tisti znanci, k ga enkrat, al pa dvakrat vidš, ga kje srečaš, pa ga pol dodaš in se konc koncev redkokdaj še pogovarjaš z njim, se pa recimo pozdraviš z njim na cesti. ODNOSI Večinoma so prijatelje med dodani znanci s katerimi se redko pogovarjaš na M: Pa jih dodate to, tud kej tekmujete med spletu, pa tudi v reali sabo, kdo jih ima več, recimo, da je to tud se samo pozdraviš, ko en vidik priljubljenosti…. se vidiš. Č: Mislm, da smo to prerastl… Mogoče .. ampak sčasoma sirurno ne. M: Kdaj pol reducirate te prjatle? Č: Tud ja. Nič več tekmovanja (priljubljenost)glede števila prijateljev, ki jih imaš. Č: Jst mam recimo tku. Pač tistga k res nisem se nku spregovoru sploh besede z njim ne, pač ga pol ne sprejmem niti ne, če že glih tud pros. M: Kaj pa ve? Neznancev, praviloma ne sprejemajo med prijatelje. D: Ja jst jih mam okrog 200, ampak to so bolj znanci. Pač tisti pravi prjatli so tko, okrog 20, ampak jih tud brišem, ne,če se ne vidm z njimi full velik.. hehe Č: Ja, jst ne vem točno kuk jih mam, sam pač niso to vsi pač pravi prjatlli. Drgač pa Brisanje prijateljev, če ni z njimi stika tudi v reali. ZASEBNOST mi je blu v 9. razredu glih mau več, npr. so sošolci govorl kdo jih ima več, ampak zdej pa tud ni tku, se mi zdi, da je dost ljudi začelo brisat.. pač Prej tekmovanje priljubljenosti števila v glede prijateljev, M: Kaku mate pa te varnostne nastavitve, sedaj ne. mate to da vsi prijatli v naboru vidjo, al ODNOSI dajete v skupine tistih ožjih prjatlou, da kakšne informacije z njimi delite….. Č: Ja jst mam na primer objavljene tiste pač prjatlje k mam dodane, na tiste ljudi k pač niso dodani, pa ne vidjo mojih objav. D: Ja, jst mam tud taku. M: Maš tuk tku. Varnostne nastavitve ne spreminjajo, vsi prijatelji lahko vidijo objave. NASTAVITVE C: Jst mam tud s parimi izjemami, da tud tisti, k so moji prjatli ne vidjo.. hehehe. M: S parimi izjemami, hahha. Kaj pa vi? Včasih, redko naredijo izjemo. A.Jst bom, jst mam vidnu za vse, pač vse uporanike, nimam nobenih blokad. M: Za vse. B: Jst mam tud zavarovano, taku da vidjo sam prjatli. Nimajo blokiranih ljudi, glede varnosti so samozavestni. Č: Ti k maš najbrž vidno za vse, v bistvu pa mogoče mau bul izbiraš objave al si vseeno.. A: Ne, pazm objave, če ciljanje.. hehehe M: OK! Pravjo, da fejzbuk čedalje bolj zgublja popularnost, ne samo zarad varnosti Raje pazijo na objave. PREMIŠLJENA UPORABA pa zasebnosti, so, da ste mladostniki, Zato ker vse več staršev je na fejzbuku in enostavno ne čutjo več tiste zase…mislm, sproščenosti in se seljo rajš na kakšne Starši niso prijatelji na ODNOSI twiterje al pa instagrame, ste, tud vi imate to Facebooku. izkušnjo, al,… al še ne čutite tega Č: hehehe E: No, ti zame veš, ne? Č, D: hahahah E: Tku, da pač ne spremljam, zarad tega, k glih nimam te svobode na twiterju. Se mi zdi pa pač nesmiselno hodit pač tam k je dost bolj svobodno, k tam pa sploh ne moreš svojih objav pač zaklent, ne. In pol nima smisla, če pride starš gor in itak vse vid, ne. M: ehh. Na drugih spletnih socialnih omrežjih preveč svobode. Dovoliš si več. Ne moreš zakleniti objav. A: Ja, jst v bistvu sploh ne objavljam tuk velik, no. Jst v bistvu rabim bul za Starši vidijo več. komunikacijo tako v smislu pač teh privat pogovorov, ne. Ammm, tko de.. Ampak se mi zdi, da opažam, da je mogoče mau manj objav, ne. Ker od začetka, k je to pršlo ven, RAZLOG Ni več toliko objav kot včasih. Uporaba za komunikacijo. k je bil to tist bum, k je vsak mogu svojo Včasih so objavljali objavo dat na dan ne.. Men se zdi, da tud te več objav na dan. Bila prjatle k jih imam jst, zase govorim, da zdej je precej,… pou manj, evo sigurno, ne. Ne vem, pa če to pomen, da pač pada večja popularnost omrežja.. priljubljenost, oz. uporaba fejzbuka. Jst sm, Sedaj reducirajo kot sem reku, ne, ga še zmeraj full prijatelje, vendar uporabljam za… UPORABE tem ne s pada PREMIŠLJENA M: Druge stvari. priljubljenost UPORABA Facebooka. A: Ja tku. E: Ja tud men. Jst sm gledal pr svojih objavah za nazaj, pa sem pač enkrat vse Še vedno je velika zbrisal, ne, ampak pač prej sem mu tud po uporaba, glede eno objavo na dan, tku ku je David reku spremljanja. zdej je pa pač ena na mesec… Brisanje objav RAZLOG UPORABE za B: Pač smo tuk bul odrasli, pa ne pišeš nazaj. Prej vsaj eno vsako bedarijo več gor… pa ne objaviš na objavo na dan, sedaj fejzbuku. Če bi šu gledat nek fejzbuk eno na mesec. recmo, nevem 16 letnika al pa 15, 14, pa objavljaš take stvari, pa bi po moje več objav mel kot ti. Ti ne objavš take So bolj odrasli, da ne M: Kaj pa recimo, ko imate v naboru ne vem, 200, 300, 500 prjatlu, ste opazil, da kakšen od vaših prjatlov pa še zmerej se tako obnaša, pa Mlajši PREMIŠLJENA objavljajo. brezvezne stvari.. izzivalno vede, kaj mladostniki so rizična UPORABA skupina. Več objavljajo, se več izpostavljajo. mislite..ste opazili … Č: Obstaja ena taka dobra funkcija, k ga Uporabljajo funkcijo ignoriraš mau tku v bistvu, pa je še zmeri ignoriranje, ko tvoj prjatu, On ne vid recimo, da si ga želijo odstranu …hahha M: Aha…Kaj pa, ko bi mu kdo povedal, informacij Č: Eh, sej kdu mu kej reče, da je pač mau pač neumen, da .. ne samo da take stvari določenih deliti z določenimi ljudmi. recimo, ti posluš, to pa res.. a..Recimo… Tvegano kakšna neprimerna slika.., to pa ne da bi… ne NASTAVITVE objavljanje je stvar posameznika, tako glede tega kaj in koliko objavlja. objavlja, ampak pač, tud količinsko tuk Osebna objavlja, mislm, pač, kaj ma on od tega, če nepremišljenost je sam od njega bereš.. M: Pa v bistvu, če več objavljaš, recimo tud ne izbiraš recimo… Č: Ja, pač ja, sej kakšnemu se pove, recimo pač enmu vem, da smo povedal, pa vem, ni kej dost pomagalo. To je odvisno tud mau kriva za razkrite preveč podatke. Kritičnost do tistih, ki preveč objavljajo. Več objaviš, več se PREMIŠLJENA UPORABA izpostavljaš. od karakterja. Nekomu pač čut potrebe po Povejo, opozorijo, če tem da da tisto svojo objavo kaj je počel tist opazijo, da se kdo dan. C: Ja, najbrž. neprimerno, ali preveč izpostavlja. Vendar to ne pomaga. Objave so M: To se prav, da s tega stališča mislite, da odvisne od osebnosti. tku kukr se, kakršna, kukr je v resničnem življenju osebnost, tako se obnaša tud na fejzbuku, oziroma, če se tvegano bolj vedeš.. Nekateri imajo preveliko potrebo po deljenju informacij E: Pač odvisno, njegov alter ego je konc koncev ejzbuk, pač po moje..Hoče pokazat Alter ego se projicira kuk je fajn… Tu je tku, lohk je v resničnem na spletnih socialnih življenju tak, lohk je pa neki tazga, kar bi on omrežjih. Marsikdo se rad bil, pa ne more bit v resnic. M: Ja… Ali poznate kakšna so pravila spletnega vedenja? Kaj pravte, obstaja kakšen bonton? A: ne, jaz ne poznam. hoče pokazati v pozitivni luči. Kar ne moreš biti v reali si lahko v virtuali. Rad bi nekaj bil, kar nisi. Ne poznajo spletnega B: Pač.. po moje obstaja, sam da bi pa kdo bontona. zdej se s tem ukvarjal pač preden se bo šel na splet prjavt, pač to pa ne. M: Nisi o tem.. Se niso pozanimali, jim ni bilo RAZLOG UPORABE C: Ne vem kaj a.. Velke tiskane črke, da se pomembno. ne piše.. kao za kričanje, mislm, sam to mi PRAVILA pride na pamet.. ne vem.. M: To, to, tud. Spletni bonton enačijo z veliko pisavo. SPLETNEGA OBNAŠANJA D: Mmm, ne poznam. Po moje obstaja, da ne smeš, ne vem… kletvic pisat, al pa da moraš.. ampak ja, to itak večinoma objavjo pač v slengu, al pa ne vem, pač.. ni napisano književno, ampak, da bi kdo koga kej zmerjal al pa kej… tega pa ne vem, ponavad na fejzbuku ni ne… Ne ločijo, da je bonton isti kot v reali. Sleng ni bonton. M: Kar povej. Č: Jst ne poznam.. D: Jst tud ne. Na Facebooku se ne žalijo. M: Kaj pa recimo to, da nekdo kar objavi tvojo sliko brez tvojega dovoljenja? Al pa… Č: Označ.. D: Označ, ja… al pa kakšne nardi, recimo to, spletno vedenje je tud to, da svoje osebne podatke razkrivaš, ne? C: Zdej to mau lahko omejiš, ne. Da si pač nastaviš tisto, recimo, da moraš ti v bistvu prej dovolt preden te lahko označ, potem omejiš tist svoj krog ljudi. Recimo vsaj, Omejevanje pri čeprav še zmeri, slika je gor, ne, tako da nastavitvah, omejiš, njegovi prjatlji še zmeri lahko vidjo, pa oziroma zbereš svoj verjetno še kakšen, k je tvoj prjatu. krog ljudi in jim daš dovoljenje, da te lahko NASTAVITVE M: Ja, tvoj prjatu.. označijo. C: Ja. M: Emmm. Prednosti uporabe fejzbuka smo že povedali C: Ja. M: V čem vidite pa slabosti spletnih omrežij? A: Ja, glih tu, da smo konc koncev mau med sabo skup, ne. Pač kukr smo mi več pač gor na internetu smo konc koncev manjkrat skupaj zunaj da gremo skupaj ven, da se dobimo zunaj, da gremo popoldne na pijačo.. Ker se pač kar zmenmo na internetu kar pač ni potrebe po tem. Pač trpijo ti tapravi človeški odnosi. To je glavna slabost. Slabosti so, da so manj skupaj, manj je druženja. Ni za to potrebe, ker se pogovarjajo po spletu. Trpijo človeški odnosi. M: Kaj pa ti meniš o slabostih? B: Ja, po moje pa predvsem ti uporabniki, k smo, o katerih smo prej govorili, k majo vsak dan neko objavo, pa take stvari, dejansko preveč razkrivajo svojo osebnost, ne. Pač ti dejansko potem, k ga ti vidiš v živo pač dejansko ne moreš na njemu nč odkrit, kar bi te več zanimalo. Ker on dejansko je pokazal sebe tam in to je to, ne. To se mi.. to se mi ne zdi preveč dobr, ne. Pa sej. To je pač vse posledica te uporabe. Preveč razkriješ svojo osebnost. Veliko bolj kot v realnem svetu. Spoznaš takoj vse o neki osebi. Ni več odkrivanja. Pač ta omrežja niso zato namenjena, da ti Na spletu si vsak vse pokažeš gor kar si, ampak za neko ustvari neko sliko o komunikacijo in pač pride lahko tud do sebi. Pride do zlorabe. NEVARNOSTI, SLABOSTI zlorabe teh podatkov katere si pač ti gor Omrežje bi moralo biti RAZLOG objavljal, sploh če to delaš precej samo neprevidno, ne. za UPORABE komunikacijo. C: Mogoče tud ne pokaže prave slike pač o Če si nepreviden, eni osebi, če on neki objavlja pa pol ne pride do zlorab. vem, če ga mogoče tako vidiš, pa se ti ne zdi mogoče taku slab al pa kej.. B: Napačna predstava. NEVARNOSTI, SLABOSTI Slika, vtis, ki ga dobiš o nekom, ni vedno prava. Vtis je napačen. ZASEBNOST C: Ja. M: Ja taku ko smo v resničnem življenju se en čist drugače obnaša ko recimo na spletu pa bolj sproščen, ne. C: Mhm. V resničnem življenju je obnašanje drugačno. ODNOSI M: Ne? A: Pol druga stvar recimo, potrata časa, tega se mogoče sploh ne zavedamo kuk velik je tu,ne, ampak recimo sej. Zanč je en kolega, sej boste verjetno vedl o katermu govorim Izguba časa na spletu. ne, je dal gor eee, kuk se je recimo pred Distrakcije. izpitom efektivno učil, aaa tku efektivno, taku da res maš knjigo, pa da se učiš, pa tku in kuk časa naj pač.. aa ga je zanimal recimo kuk časa ga razni ti elementi kot je fejzbuk Ni efektivnega učenja, ker preverjaš sporočila. al pa kakšne take diktrakcije al pa razna socialna omrežja, pač ostala, kuk časa mu NEVARNOSTI, vzame. Kuk ga dejansko motjo in je pač SLABOSTI pršu do take zanimive cifre, ne vem, da recimo, pač tku, sej recimo, dve uri, pa je mislu, da se je dost učil, pa je recimo samo ene dve ure efektivnega učenja, ne. Full je tistih ja, ja, pač teh takih malih … zadev. Č: No, ni tud to en od dejavnikov da recimo, amm v družbi ne, gledaš kaj drug objavljajo, v bistvu. Teh distrakcij je veliko, tudi ko si v družbi preverjaš sporočila. M: Veste kakšna je politika zasebnosti na fejzbuku pa če spremljate spremembe politike zasebnosti? B: Hm, v bistvu jih spreminja sam fejzbuk kar dost pogosto, ampak itak gre njim vse na roko, ne, zato ker pač vem, k smo v dobi informacije, v bistvu vsaka informacija neki stane, v bistvu lahku on za dobr dnar prodaja, ne. In v bistvu glih zarad tega neke Zavedanje, Facebook da spreminja nastavitve zasebnosti in politiko o zasebnosti. zasebnosti glih taprave več ni. Tud tistu, k ti Zavedanje o tem, da zbrišeš ostane gor pa je na voljo njim, da Facebook trži osebne podajo naprej komurkol, pač kdorkol že podatke, ponud največ za informacije. ki jih NASTAVITVE, POLITIKA pridobi. M: Na kakšen način pa mislte, da se te Prave zasebnosti več informacije zlorabljajo? ZASEBNOSTI ZASEBNOST ni. E: Ja, odvisn kuk si zanimiv za te stranke, Kar se zbriše ostane pač konc koncev so že informacije kaj ti za vedno na spletu. klikaš pa gledaš in pač ti oni reklame ponujajo. Tistu je najbolj enostavno, ne, pač da ti oni dajo tisto tapravo reklamo k bi tem Zloraba zasebnosti je mogoče clu ugodila, da jo boš kliknu. Drgač odvisna od tega, kako ZASEBNOST pa si še bolj zanimiva stranka za recimo si ti za koga zanimiv. kakšno tajno agencijo, pač pa bodo itak dobil vse podatke gor, ne. Tu je pač odvisno od tega kuk si ti pa komu si zanimiv, pa kuk je ta za to informacijo prpravljen plačat. Zasebnost je odvisna NASTAVITVE, od tega, koliko se POLITIKA ZASEBNOSTI izpostavljaš. Ša najmanj je B: Pa ne sam za tajno agencijo, tud recimo problematično, da na tku za kakšne telele firme,.. recimo, če iščeš osnovi tvojih podatkov kakšno zaposlitev… E: Al pa to ja, to smo tud mel eno debato, recimo da pregledajo tvoj račun, ne… dobivaš oglase, ki sledijo tvojim zanimanjem. Morala bi biti neka B: Ja… varnost, da do tvojih E: To je v bistvu konc koncev in vidjo.. podatkov ne pridejo M: Ampak to je ogromen informacij, si predstavljate, da v bistvu oni vejo, vas bul poznajo recimo kot se sami, ne.. K klikaš.. neke tretje osebe, ki tvoje izkoristijo. Kaj mislš, kaj čutš, kaj te.. kakš.. kaj mislte Zavedanje, vi o tem? da zaposlovalci E: Ja, ni to fajn, sm kej dost izbire nimaš. PREMIŠLJENA preverjajo spletna Sprijaznjenost, B: Ja. nimaš C: Tku, v bistvu si sam… izbire da nad ZASEBNOST zasebnostjo. A: Ja, dejansko sam s pametno uporabo do NASTAVITVE, neke mere preprečš, to je pa vse kar ti POLITIKA preostane, če pa tega ne uporabljaš pa dejansku.. pač ceuga spleta nasploh al pa Edina varovalka glede socialnih omrežij UPORABA socialna omrežja. Pač moraš merkat kaj objavš in to je to. sploh ZASEBNOST podatke pa tega ZASEBNOSTI ne zasebnosti je, da paziš uporabljaš, se mi zdi, da si pa kr za dost kaj objavljaš.Pametna informacij prkrajšan. M: Ja. uporaba je vse kar preostane, ali PREMIŠLJENA UPORABA pa neuporaba. E: Tku, da mislim, sej pač, ko dobiš vsakič nou pravilnik, kaj zdej pa zarad enga člena, ne boš kar naenkrat nahou uporabljat fejzbuka. Boš se pa začel pa mogoče bul Če pa nebi uporabljal RAZLOG socialnih omrežij, bi UPORABE bil prikrajšan informacije, za izven religiozno obnašat, ne. dogajanja. Itak je pa tu zmeri tku, ne, dobiš ceu paket, Zaradi spremenjene NASTAVITVE, zapakiran, kdu bo šu pa tistu brat no… Ne politike vem… M: Ja. E: Pol ku pride ena stvar ven, je že prepozno. K že neki začnejo kao odtekat Facebboka POLITIKA pač ne prenehaš z ZASEBNOSTI uporabo. Začneš PREMIŠLJENA se bolj UPORABA religiozno obnašat. ene informacije pol se pa recimo neka Preveč je nastavitev in medijska hajka začne. A: Jaa.. E: Pol pa pač paziš, klasika. pravil, večinoma tega NASTAVITVE, ne berejo. Ko so spremembe javno objavljene, je že POLITIKA ZASEBNOSTI M: Koliko pa poznate varnostne nastavitve, prepozno, informacije kako izvajate to praksi? Jih pregledate, te že odtečejo.. varnostne nastavitve se tud spreminjajo, jih ažurirate.. kakšn mate ta.. kuku mate nastavljenu? E: Jst kr dobr pregledam tiste nastavitve, glih zarad tega pač k se sprot spreminjajo, ampak načeloma pol vse ponastavš in PREMIŠLJENA UPORABA Zato bolj paziš. Nastavitve pregledajo na začetku, jih ponastavijo, da veljajo dalj časa. recimo za vse objave si mogu enkrat posebej nastaut, da jih ne vidjo vsi, ne. Pol za kakšne slike al pa kej so rekl ne glede kaj je na slikah pač prej je blo to.. mislm, prej si mu tle več nezga maneverskega prostora, k Prej je bilo več NASTAVITVE, manevrskega prostora, POLITIKA vse si sam odobril. ZASEBNOSTI je blu avtomatsko vse tvoje ne, k si mogu ti pač tp odobrit, pol je pa kar naenrkat to zginlu.. Pač ja no, morš kar sam pogledat, PREMIŠLJENA ampak jst po moje sem kr pregledal, vsaj zdi se mi, no. Če ne druzga— UPORABA Sam moraš poskrbeti Č: Ka, jst mam recimo nastavljenu kukr sm da se zavaruješ z že prej rekla, da ne vidjo vsi vseh mojih nastavitvami. prjatlu. Pač, samu moji prjatli vidjo moje objave. Drugu pa, pač nč osebnga. Vsi imajo nastavljeno, da objave vidijo samo M: Kuku mislš prjatli, določeni, ožji krog prijatelji v naboru. prjatlu,… Č: Vsi k mam, k so dodani. M: Vsi k so dodani. Č: Ja. D: Ja, jstm mam istu, samu pač ne morjo Objav ne vidijo tisti, ki niso v naboru prijateljev. vidt drugi k niso moji prjatli.. M: Aha…To se prau, več al manj mate nastavitve… poznate.. Dejte mi pa par nastavitev povedat, kašne so. E: Da vidjo samo moji prjatli z izjemo parih tistih prjatlou k res nočem, da vidjo. Pol Odobritev recimo tam, da ne morjo vsak tegar recimo komentarjev. da moram jst odobrit tisto tegenje? To, da Omejitev, da te ne me ne more vsak dodat, konc koncev me dodajo med prijatelje, lahko dodajo samo prjatli od mojih prjatlou, ti o tem odločaš. ne kar ena tretja oseba, pa še to bi v bistvu skor blu bolj pametno, da bi si dal sam tisto nastavitev, k lohk sam jst koga dodam, maš tu to opcijo recimor, da te sploh ne more dodat, če ti ne pošlje prej sporočila, pol pa ti odločš, čeprav je že men mau tku, konc konceu maš ti že zadnji vidik, če ga boš sprejel al ne. B: Ja. NASTAVITVE, POLITIKA ZASEBNOSTI E: Tku, da pač. M: Ali.. poznate nevarnost spletnih objav? Kakšne mislte, da so ? Nevarnosti A: Po moje poznamo v bistvu, ne. Pač objav so spletnih zloraba zloraba podatkov je najbolj pogosta, sam podatkov. pazt moraš kaj gor dat. Mislm, zloraba, ok, ne vem kaj, pač da ti zlorabjo podatke, če preveč vse skriješ, to je pa po moje tud največja nevarnost M: Ja. NEVARNOSTI, SLABOSTI Največja nevarnost je, da preveč razkriješ. Vdor v račun, odkritje gesla. B: Da ti kakšno geslo vidš, kriza pol, recimo, al pa pržgem fejzbuk. hehehehe Zloraba identitete C: Zloraba indentitete. Č: hahahha. M: Kaj pa vi mislte? Še kej druzga? Č: Men se zdi, da je v bistvu varnost, da je v Varnost je odvisna od PREMIŠLJENA bistvu odvisna sam od posameznika, pač.. objav posameznika. UPORABA Pač kar bo on objavu, pač D: Ja, sej to je pač odvisno od njega kaj bo objavu, pač on mora pazit. Č: Ja, se pa na različnih spletnih omrežjih, amm, ti podatki, ki jih ti objaviš na fejzbuku Na različnih spletnih so poveš kuk si star, recimo na drugmu kje omrežjih, poveš si, recimo Dolenjska in nekater lahko tu različne podatke., če skonzumira skupaj in potem na podlagi tega jih aa..am pride do osebnih podatkov od tebe. M:Kaj pa gesla. Mate zaščitena. Uporabljate združiš, celoto. dobiš ZASEBNOST ista gesla za različna socialna omrežja… E: Jst mam različna. D: Različna ja. Č: Jst tud. ker pa če en udre recimo v gmail, Zaščita pri geslih, menjavajo gesla . lahko potem povsod. PREMIŠLJENA Imajo različna gesla UPORABA M: In menate jih vedno? na različnih socialnih omrežjih. M: Kakšno imate mnenje o spletnem nadlegovanju?Emm…spletno nadlegovanje. Neprijetna izkušnja, mogoče, če vi jih niste imel sigurno je kakšn že mu, da je kakšno sliko objavu, pa da ni bil zadovoljen z njo, ampak vsaj izkušnje prjatlu, recimo k jih Nadlegovanja ne jemljejo resno. poznate. Emm, kaj pravte o tem. E: Ja, no, smo se že tud med sabo nadlegoval, hahah C: hahahhaha ODNOSI M: Pa ste se tud kregal, al… C: Ne, pač recimo kakšne take banalne stvari so ble, k smo zanalašč objavl eno tako Šalijo se na račun drugega. sramotno sliko v narekovajih, od kakšnga od ns cimra, ampak smo pol nastavl namenoma tko, da smo samo mi cimri vidl, ker pač un, tist cimr k je biu tarča ni vedu ne, in pol sevede ves slabe volje in živčen,če so vsi vidl… heheheh. Ampak mi smo namenoma tu naredl, ampak konck oncev je to nadlegovanje. Na tak način, da Občutili so strah in negotovost zaradi objave. ZASEBNOST bi pa tku zdej druzga, pa ne vem no… M: Izkušnje recimo, sej mate konc koncu ogromno prjatlu, pa da je kakšn se pogovarjau, al pa da ste vidl, da je v tej situaciji. E: Ja, pač .. čm povedat unu za… B: Za? E: Mauriča? B: Dej povej. E: Ja pač… Zloraba gesla NEVARNOSTI, M: Naj on pove. SLABOSTI B: Ne, nevem kaj misl on točno… Aja, pač, Maščevanje en naš kolega je, ne, meu punco, pa sta šla narazen. Hahaha Pa je pač punca znorela in je pa poslala, pač ona je vedla njegovo geslo Nevarno je, če geslo za fejzbuk in udrla, pač udrla v njegov ni tajno. fejzbuk, dala na fejzbuk eno kočljivo sliko od njega, ne in pol je sam spremenila geslo, tako da on ni mogu tistu tud dol zbrisat ne. No, tu je pač primer spletnega nadlegovanja, k sm mu biu jst priča, kej druzga pa ne znam povedat, ne. M: A druzga pa ne, tu k berete skor vsak teden v družbenih občilih, a k recimo se vrstniki spravjo na enga a… E: Ne, pr ns tega ni… A: Je tu, da se spravjo na enga, mogoče tud oblika nadlegovanja, sam se mi zdi tu na Pri nas ni ekstremnih primerov glede nadlegovanja, tako kot nižji starostni stopnji, kukr smo zdej mi. v tujini. NEVARNOSTI, B: Ja, konc osnovne Nadlegovanje je na SLABOSTI nižji starostni skupini. M: Se prau B: al pa začetek srednje tam pa zna bit tu. Sploh, rečmo primer, da nekdu ne vem so V osnovnih šolah, doma v stiski, pa hod, ne vem v slabših začetek srednje. oblačilih, ne, ste že slišal, da so taka nadlegovanja začela prek fejzbuka na primer. Da se pojav tu. Ampak precej mislm Največ nadlegovanja, zaradi no, da na nižji starostni stopnji. M: Da se izloč enga vrstnika recimo.. domačih razmer, revščine. B: Tako ja. Izločanje sovrstnikov. M: zarad enih stvari. B: Tako. Č: Ja, jst ne, pač od mojih prjatlou nism opazila, da bi blo kakšno nadlegovanje, razen tu k se včasih kej pohecaš, ampak ni, ne pride do neke take stopnje… Pri polnoletnih mladostnikih tega ni. M: Emm. Kakšne podatke pa vi, oziroma vaši prijatli najpogosteje na fejzbuku al pa recimo socialnem omrežju objavljate? Recimo? A: Skor vsak ma, ne vem, letnico rojstva prikazano, pa kje živi, eni majo tud telefonske zraven. Ne vem. Marskej. Tud kje so pač in zaposleni, ma vse... So pa manj previdni glede podatkov, telefonska, ostalih kot so letnica M: Kaj pa tu, recimo iz vsakodnevnega rojstva.. življenja kakšne, kam boste šli, na kakšno ZASEBNOST prireditev… B: No, mi rečmo, pr ns sm zasledu tu, da pač, če gremo na nek skupen dogodek, da je kakšna zabava al pa kej tazga, se mi zdi, da tu tu objavmo, da gremo, al pa tu, ja. Objavljajo podatke, ker počneš, kam greš. C: Bomo se pol slikal, pa bomo objavl, hehehe A: heheheh E: Jst sm opazu, da prej nazaj sm mu svašta Ni več toliko objav objav, zdej pa čedalje manj, ku ponavad. kot včasih. Večinoma Največ računam za kakšno sliko, k smo kje objavijo s prjatli sliko s PREMIŠLJENA UPORABA prijatelji. B: Ja, E: Drgač pa da bi kej objavljal, pa.. Mamo pa tud primere ku kakšn objav kaj je, kaj je jedu, kaj bo jedu… Takšni, ki objavljajo vse, so deležni kritike. A: Kdaj je… in kdaj pride domu – vse. E: Ja. Pač maš tud take. B: Kdaj se pa tud kakšna dobra debata razvije, če ne druzga, če da kdu kakšen dobr člank al pa kej, da se pol… Včasih se razvije pogovor na aktualno temo. C: Al pa komentar…kakšno dogajanje. E: Pol se pa razvije… Komentirajo kakšno RAZLOG E: To so ti pač izredni primeri, ni to vsak dogajanje. dan, ne. M: Pa če bi bli anonimni, mislte, da bi jih velik več objavljalu? Ni pa to tako pogosto. UPORABE B: Ja, A: Ja, po moje ja. »anonimnost« pripomogla Č: Ja. bi k večji količini objav, pa tudi C: Še več bedarij. NEVARNOSTI, bolj nepremišljenih. SLABOSTI M: Ja. E: Čeprav pol, recimo odvisno kakšen si, To je spet odvisno od recimo men pol že ne bi več zanimalu. osebnosti, ne zanima to vseh. C: Ja, ja. PREMIŠLJENA UPORABA B: Tu je pol čist navaden forum… Forum ne smatrajo za C: Ja. spletno E: Pač. socialno omrežje C: Sej forum je itak, ja.. forum je itak za pač bedarije mislt, he. Mislm ja. Tm govorijo z imeni neki brezveznimi.. Mišljenja so, da so na pod NEVARNOSTI, forumih M: Se ne upaš… psevdonimi anonimni. SLABOSTI C: Sej mogoče, ok, sej kdaj se razvije kakšna debata, samu u 90 % kakšni športni forumi, al pa kakšnu tu piše, sam bedarije za Anonimni komentarji, jih ne zanimajo. brat, no, saj zame. M: Eni pač se taku sproščajo na ta način, ne. Tisti, C: Ja. sodelujejo ki imajo tam te forume za sproščanje. Č: Em, ali vam je znano, da FB, fejzbuk nadzoruje podatkovno rudarjenje pridobiva informacije o svojih uporabnikih. ki ODNOSI dostopajo na druge spletne strani ali bloge. A: Ja, po moje, slišal sem ,da shranjuje tudi Dvom o tem, da se dostope na drugih omrežjih jst.. podatki tudi M: Shrenjeval.. shranjujejo iz drugih socialnih omrežjih. A: Ja, pa iz netloga ne? M: Ja, tud drugje. B: Iz drugih omrežij. M: Ja. Presenečeni, da E: Tega nism vedu, da bi on počel. Čeprav namenoma shranjujejo kadar ti da on ponudbo, k si se prjavu, naj bi in zbirajo podatke. ZASEBNOST blu tu, ne, če si hotu uvozt svoje podatke iz druzga omrežja. B: Ja, tu tu te vpraša na začetku, ja. E: Da bi pa on pač neki namenoma, pa ni se mi zdelu, da kej. B: Mhm. Č: Da bi blu objavljenu, ne. Niso bili obveščeni, ni B: PravicA fejzbuka je da prodaja zbrane podatke zasebnim podjetjem.. bilo objavljeno. bistvu fejzbuk se na ta način hrani, ne. Em, je to kršitev zasebnosti… Zbiranje podatkov PREMIŠLJENA smatrajo kot kršitev UPORABA C: Ja… bistvu fejzbuk se na ta način hrani, zasebnosti. ne. Em, je pa to kršitev zasebnosti… M: Je to mogoče omejitev? Da nimaš tiste širine, da sam, da si tarča.. Profiliranje omejitev, je tudi dobiš C: Tu je ta marketing. omejene podatke. SLABOSTI E: Ti daje točno tisto kar rabš. M: Ja, ja. B: Ja, mislm, po moje ni zloraba, no. Zarad tega, kr po eni strani si sam dovolu, mislm, Zavedanje o tem, če si na netu, da se strinjaš s pogoji uporabe. dovolu. A: ja, sej si mogu dovolt, ne? B: S tem že ku si šu u tu, si pač lahku že NEVARNOSTI, ZASEBNOST Si bil primoran, da se strinjaš. vedu, da reklame pa bojo, k dejansku res.. A: Ja pač reklame so zmerej, ne pa če še so Sprijaznjenost s tem, take k te zanimajo.. kot dejstvo. B: Mogoče mau bul tku no, recimo. C: Men se ne zdi nč kej spornga. E: Sploh konc koncev so oni zavarovani s Sprejemanja dejstva tistim, ne vem k je tristo strani tistih pač da so na Facebooku pogojev uporabe ne, in tistu si ti pač kliknu C: Taku. ZASEBNOST zavarovani s pogoji, ter da to pač moraš sprejeti. E: Pa če si prebrau al ne pač tu zdej tvoja stvar, pač nimaš kej. M: Kaj pa ve pravte recimo, sam en recimo profilirate te pa pol sam en, ene določene reklame dobivaš, drugih pa ne. Ni tud tu ZASEBNOST mau kršitev osebnosti pa… Č: Je kršitev, sam brez tega fejzbuk ne bi mogu delat. D: Ja, ne bi mogu zaslužt… Je to kršitev, brez tega pa Facebook ne bi mogel obstajati, ker služi s podatki. Č: Pač brez tega ne bi blu fejzbuka. M: Ja. Pa… Zasebnost na spletu. Pa je pol sploh zasebnost, kaj mislte? C: Kej dost je ni no. Zasebnosti na spletu ni. A: Ja, sej. ZASEBNOST E: Ja sej, sm tud jst reku, da pač, da mam Kljub varnostnim itak sam, da moji prjatli, da me ne more nastavitvam, te lahko noben kar tku dodat, ampak kon koncev jst preverja prijatelj od vem za pač, od strica žena čekira kaj mi prijatelja, ki ga imaš počnemo zarad tega ker pač ma dodano eno dodanega. kolegico in pač ona dovoljuje, da prek nje naše profile pregleduje… pregleduje… Č: Ja. B: Ja, res ja. A: Pač neke hude zasebnosti ni, ampk… Ni neke zasebnosti ZASEBNOST B: Ja dejansku, tvoj prjatu lahku njej odobri, da vid tvoje objave, ne. E: Ne,ne, ne. Ona pač.. ona ma v bistvu v Preko profilu, da ona ma pač taku dodanu,da se prijatelja, točno ve katera je ta kolegica njena, ne. B: Aha. spremljajo tvojega te lahko tudi starejši. E: Je tuk stara ku mi. Pač men se zdi, da zdej že vem, pa sm jo hotu, da b vidu une dve skp ne. B: Aha. E: Pač une, una pač, mislm, teta konc koncev, se pač zanima kva počnemo, je NEVARNOSTI mislm ta k je zdej v žlahti s Kastelcem Počutijo, B: Aha. E: Tu v bistvu ni nč kej tku problematičnega, sam včasih mi pa rukne kakšno ven, kaj kaj pa mislš s tistm se nelagodno, spremlja če kdo jih izven kroga prijateljev. B: Ja, mau trapastu se ti zdi. E: Ja, pač. M: Ja. E: Tku da neke zlu zasebnosti ni več. B: Al te pa doda prek ene tretje osebe. Lahko te pa kdo doda tudi preko tretje osebe. C: Je pa res da, dejansku je tu.. B: Kar povej. C: Ja. Je ena kolegica, khm, k sm jo hotu, Tudi prijatelj, ki ga recimo temu odstrant iz svojga življenja, ne, zablokiraš, te lahko je pač dodala me potem prek ene druge prek druge osebe še prjatlce, v bistvu pač ena oseba k jo naprej spremlja. ZASEBNOST poznam, pa tku, sm jo sprejeu, pa sem pol zvedu recimo no, da so tku skp čekirale vse tku skenirale tku d… Pač tku ja, no sej ja.. Misliš, Mislš, da si zavarvan, pa v bistvu.. da se zavaruješ, pa se ne. NASTAVITVE, POLITIKA M: Pa nisi. ZASEBNOSTI C: Nisi. M: Kaj pa tu veste, da obstaja na fejzbuku ena obcija, da vidš vse pogovore, k si jih, čet, v bistvu si se pogovarjal, ne, aaa, tud če si zbrisal. Da je tu v bistvu vse shranjenu. In tud ti lahku do tega dostopaš. Zavedanje, da se vse shranjuje, tudi slike in da to ostane na netu. E: Pač sem vedu, da je vse shranjenu, ne. Tud tiste slike k jih ti daješ gor, ne vem, pa nism mu nikdar te potrebe, drgač pa vem, da tu vse ostane gor ja. Vse sledi, ki jih piščaš za sabo ostanejo, tudi, če jih zbrišeš. ZASEBNOST M: Ne, tud tistu kr se pogovarjaš. E: Vse vem, ja pač vsi dodatki ostanejo gor. Č: Recimo googl tu istu, mislm, da dve leti najmn hranjo podatke tud, če jih zbrišeš. M: Am, kaj pa kot uporabniki se zavedate te varnosti – zasebnosti, naredite kej v tej smeri, da sebe kukr tuk zaščitite, veste kakšna so tveganja, da druge ne izpostavte, recimo, mate to varovalko? Se poskušaš zavarovati, vendar se B: Sej probaš nardit, sm se mi zdi, d te informacije tku hitr potujejo, pa glih smo se o tem pogovarjal o teh spremembah, oni pač te varnostne nastavitve, oziroma nastavitve, pač skus spreminjajo glih zarad tega po moje, da pride do čimveč tega, teh zmešnjav varnostna politika in nastavitve preveč hitro NASTAVITVE, spreminjajo, količinsko jih je POLITIKA preveč. ZASEBNOSTI in težku je spremljat tuk informacij, da bi pa skus vedu, s pa 100 % zaščiten, k pridejo spremembe in unu tretju in se mi zdi, da informacije taku hitru tečejo in zatu zasebnost zlu zlu težko spremljaš, če bi res hotu, da bi bil zaščiten, pa da bi biu skus prepričan, da si zaščiten. Glih prej smo se pogovarjal, da skus prhajajo, ne vem nove spremembe za nastavitve in unu tretje in ne vem, včasih se mi zdi, da je tuk teh da jih kr težku spremljam, sploh če uporabljaš več teh omrežij, je pol tega res tuk, da ti vzame Zasebnost glede nastavitev, je težko sledljiva in preveč časa. vzame najmanj 5 ur na dan. M: Ja. E: Ja, ne vem no, pač sej, zavarovan smo Splet moraš uporabljati po pameti. kukr smo bli po najboljši pameti konc koncev B: Ja. A: Morš vedt kaj boš objavu. Moraš biti kritičen, do svojih objav. M: Ja, po moje mislte, tud ve mislte taku? Č: Ja, sej smo že prej rekl, od vsazga posameznika je odvisnu kaj boš dal gor. M: V bistvu tud kaku se obnašaš, ne? Paziti moraš na obnašanje. PREMIŠLJENA UPORABA Č: Ja. C: Taku je. B: Sej lohk, več kej tazga objavš, recimo Z objavami se take rizične vsebine, pol si tud bul zanimiv, izpostavljaš. v bistvu sploh. A: Ja. B: Tud še bul spremljajo, tku de. Spremljajo te različni NEVARNOSTI M: Am. Kaj pa mente o virtualnih pa ljudje. neposrednih odnosih, kakšna razlika je? Je kakšna razlika, se obnašate drugač? D: Pač naprimer eni k so bul sramežljivi, ne, pač se iz oči v oči glih ne morjo pogovarjat, Največja razlika je, da k so pa na fejzbuku, se pa lahku. Pač tu je si na spletu veliko bolj največja razlika se men zdi. C: Sproščen si, mislm sproščen, pa sej sproščen. nekaterim ni problema, nekateri pa so precej Nekateri so še bolj PREMIŠLJENA bul zadržani po mojem na stiku kukr pa tam, zadržani, ker se UPORABA tud če nardiš neki napačnga, pa neki narobe, zavedajo, da napake se mi zdi d se tuk ne sekiraš pa še moraš ne moreš popravit. popravt, brišeš enostavnu pa napišeš na novo, ne. Na stik pa ni tega. A: Mogoče lahk napišeš tud tiste stvari k se jih v obraz neb upal povedat. Poveš veliko več, kot NEVARNOSTI bi si upal v resnici. C: Taku ja. E: Pa konc koncev recimo, če se pogovarjata dva na štiri oči ne, pač tistu k Premisliš, kaj boš PREMIŠLJENA rečeš takrt je konc, tle pa vsaj ene dvakrat napisal. UPORABA premislš predn boš neki napisal, C: Tako. E: Tud v zasebno sporočilo, ne. Premisliš tudi v zasebnih sporočilih. C: Sej pa če govorimo o forumu govoriš za nekim virtualnim imenom, je pa sploh tu še trikrat bul izrazitu. M: Tu ni da ni. C: Ni da ni, točnu tu. Če govoriš z virtualno NEVARNOSTI spremenjenim imenom je izrazito spremenjeno obnašanje. M: Ja… Emm. E. Poznate kakšni primeri nadlegovanja obstajajo? Em, tu kar ste prebral recimo. E: Ja v kakšnem smislu? Anonimnost, ti da navidezno zasebnost. M: Preko spleta, ja. Kaj vse se ti lahku zgodi? E: Ja, pač maš to, da se vrstniki nate Nadlegovanje med NEVARNOSTI spravljajo, en pol konc koncev bi blu vrstniki. aktualno recimo spolno nadlegovanje, se kdu sprav na kakšne fanta al pa punco, al pa Spolno nadlegovanje. kej. A: Kakšnu izsiljevanje. Izsiljevanje. E: Izsiljevanje… C: Finančne zadeve kakšne koda kartica al Finančna zloraba. pa kej tazga. E: Lohk tud, če je kakšna takšna recimo kočljiva slika, da ma on tebe na kakšni sliki, tud, če je še ni dal gor, ne... Zloraba glede deljenja podatkov. C: Mhm. E: recimo reče, da bo jo dal, če ne boš naredu.. pač. C: Mhm. M: Pa veste kje v takem primeru pomoč Nepoznavanje oblik pomoči. POMOČ TEŽAVAH poiščeš. C: Ne. Sam ne moreš veliko narediti. E: Bul ku ne tud ne moreš kej dost sam nardit, ne. Pač tku se ponavad počut oseba nemočno. C: Za kakšno sliko lahku neki prjavš.. Oseba se počuti nemočno. E: Lahk prjavš, sm tu je tku ne, pač ne Kljub prijavi je škoda, NEVARNOSTI vem… On jo bo v vsakem primeru prej dau že narejena. gor, bo vsaj pou ure gor, predn boš ti tistu C: Sej ja. Prijava policiji. V E: Ti ga lahk kon koncev policiji prjavš. C: Še največja možnost k jo maš. Zaupanje v policijo. E: Sm moraš met nek dokaz, da.. C: Ja. Imeti moraš dokaz. POMOČ E: Ampk.. TEŽAVAH M: Kaj bi pa recimo ve naredle, da bi ble v taki situaciji kočljivi? Nemoč, prijava Č: Ja, sam po moje ne moreš kej dost nardit. administratorju. Bulš, da ne vem, če kakšne slike, pač tam prjavš. M: Administratorju prjavš. Prijava policiji. Č: Ja, ja. Č: Drgač pa ne vem, če je kej finančnga pa tku pa policiji. M: Kaj pa blokirate, d blokirate, a..al pa prjaute na..Recimo poznate.. Zaščita z blokiranjem. Č: Ga blokiraš, ne, al pa če bi ne vem ti skus NASTAVITVE, brskal po profilu, ne, ga tud blokiraš, POLITIKA enostavno. ZASEBNOSTI M: Kaj menite o ozaveščanju ozasebnosti in varnosti?.. amm, kaj mente o recimo varni internet k zdej predava o varnosti na varnostnih nastavitvah…ammm zdej v bistvu je blu tu, fokusiral so se na starše bul po srednjih šolah recimo. Kaj mislte? E: Tu je bla napaka, če so se sam na starše fokusiral, to bi mogl fokusirat recimo na Fokusirati se je potrebno na otroke. Pri predmetu V otroke v času osnovne šole pri predmetu informatika, ne samo informatika, ne. Konc koncev so tam v tehnične stvari, tudi stiku, da se ne uporabljajo recimo sam ozaveščanje. tipkovnico uporabljat ne, k jo že itak znajo… C: Ja. E: ampak, da bi se enostavno pač… A: Ja. Ozaveščanje o nevarnostih in PREMIŠLJENA UPORABA E: Naučil tud neki o zasebnosti kuku se nastavitvah. recimo čist banalno nastav zasebnost na fejzbuku recimo.. Ozaveščanje A: Za varnost o varnosti. E: K otroc so v bistvu bul problematični recimo, tud starši recimo, če vejo neki o tem ne, pač konc koncev ma tistu otrok svoj Otroci so najbolj fejzbuk. Pa v bistvu, starš mu lahku kukr problematični. hoče govori,da ne tega… takih bedarij objavljat, pa bo otrok vseeno objavu, k bo PREMIŠLJENA pač milsu, da ni tu nč kej tazga, ne. Po moje Starši so bi blu tu bul na otrokih izvajat že v času ozaveščanju nemočnem osnovne šole. A: Ja, po moje dost bul tud zaleže, če pride informacija tud tku iz ene tretje osebe, ne pri v položaju. Vzgajanje in ozaveščanje otrok v osnovnih šolah. sam od staršev. M: Recimo zdej, ne vem, že v četrtem razredu, tu pa, tu je pa zdej tuk nouga, da še zdej se o tem v bistvu sploh Bolj se cenijo informacije od tretjih oseb. ne pogovarjamo. Č: Ja, sej po mojem bi mogl že u petm Že starejši mladostniki ne obvladajo dovolj UPORABA razredu. Prej ku u devetem pa osmem, nastavitev. zarad, k zdej majo že u petmu razredu. Novosti se NASTAVITVE, B: V bistvu bi mogu met fejzbuk, v bistvu posodabljajo in težko POLITIKA bi mogu met že fejzbuk pogoj, ne. slediš. A: Ja, ja. Starostna Že Facebook bi moral Č: Sej ma. Ali meja uporabnikov se niža. B: K si ustvarš račun… B: ZASEBNOSTI imeti pogoj. ste opravili pogovor NEVARNOSTI, SLABOSTI s strokovnjakom, neki tazga. Č: Sej maš pogoj, če si starejši od 13. Let. B: Samu tu moraš bit že prou izobražen. Pač tku, da si prou izobrazu se. Č: Ja tku, ku je varna vožnja, ne? Da dobiš izpit za avto. Ni dovolj, da je pogoj starost. Pogoj, bi morala biti izobrazba. Kot pri varni vožnji, dobiš potrdilo, B: Ja. obvladaš E: Pač recimo. vožnjo. da varno PREMIŠLJENA UPORABA B: Ja. Neku elektronsko potrdilu, da bi dubu. A: Recimo. B: Ja. PREMIŠLJENA Izobraževanje naj se izvaja v šoli. E: V šolo bi jim dau, pa nej majo, zarad tega. A: Sploh zdej k že majo ne vem, res u Otroci se ne zavedajo petmu razredu že fejzbuk,ne, pa sploh ne nevarnosti. vejo..kaj lahku sploh… UPORABA B: Ja. A: Iz svojih podatku nardijo. Čeprau Mlajšim takrat… B: te briga. mladostnikom varnost in zasebnost ni pomembna. C: Ja, lej sej zdej se tist word učijo, pa vse. NEVARNOSTI Da bi pa tu k je zdej res vse na spletu, pa kaj vse najdeš, pa kva je nevarnu, tu pa po moje V šolah jih učijo ne zanjo dost povezat, ne. Ne vejo pravih word, o nevarnostih posledic. na spletu pa ne. Č: Kaj pa mislte, da bi se organizirala, recimo na fejzbuku ena neodvisna skupina ee, za pogovor s takimi ljudmi, da bi.. k zaidejo v težave, da recimo, tud mogoče Mlajši ne poznajo pri težavah POMOČ posledic. osebne težave? E: Sej tu mogoče že obstaja k ne, pač v okviru teh bar… pač k so bli uni telefoni, pač tom. Pomoč V TEŽAVAH Tom. B: Tom E: Pač Tom, k so bli telefoni, k se spomnm, k so nam vsem v šoli predstavl, da če maš doma težave, da lahku ke pokličeš pa se vse pomenš. Po moje, da majo že oni na internetu kej, no. Ne vem, če je glih na Smiselno, bi bilo da bi POMOČ imeli svojo stran za spletno TEŽAVAH primer problemov. fejzbuku ampk je smislnu, če že majo svojo spletno stran, d. Ni fajn klicat. B: Bi mogl bul oglašvt, sigurnu. E: Ja, bi mogl bul oglašvt. PREMIŠLJENA Moralo bi osveščati, informirati. B: Ja. se bolj bolj UPORABA V M: Da bi blu bul na… E: Ja. Pač tku, ne. B: Blu b fajn. E: Ja, ampak po svoje te pač tku ne, pač v narekovajih varno, ker konc koncev si lahku Spletni račun za pomoč, bi moral biti neviden drugim. POMOČ TEŽAVAH svoj spletni račun Tom na fejzbuku vsak vid. B: Vsak vid, ne. Drugače so lahko zlorabe še večje. E: Pa sploh ne bo od tiste agencije, pa se bo en izživljal pač nad unimi otroci, pa jih še bul zlorabljal… B: Ja. E: Tu je tku, pač ni glih neka varnost po Ni varnosti na spletu. ZASEBNOST moje. M: Mislite, da ekonomska kriza vpliva na obnašanje na spletu? E: Ekonomska kriza? Ne vem. Po moje, da nima glih tuh tega vpliva no, zarad tega, ker pač je v bistvu vse stvar zrelosti ne pa pač Ekonomska kriza ne vpliva na obnašanje. PREMIŠLJENA UPORABA tuk tega… B: Ja. E: Čeprav ne vem, če se glih tuk na nas Obnašanje je stvar osebnosti, zrelosti. pozna recimo ta ekonomska kriza, pa tud, ti Kriza ne vpliva na ostali recimo, da bi se začel sam zarad tega objave. drugač obnašat na fejzbuku, da bi neki druzga objavlja, k drgač niso mogl. A: Tu po moje ne.. Vsaj ne na študente. PREMIŠLJENA UPORABA V B: Mogoče so več časa na fejzbuku, pa nimajo več dnarja, da bi šli na kavico… A: Ja, sej tu. Nezaposleni, pa so RAZLOG potem več na netu. UPORABE M: Če verjamete, da je nastala osebnost z izrazito možnostjo dualnosti recimo, da člouk ni več.. E: Lahku še enkrat ponoviš, da slišmo.. Č: Tu pomen, da je virtualna in realna resničnost, v bistvu, se združ na nek način in da tistu kar je v reali vpliva na virtualo ampk, tistu kar si dovolš u virtuali vpliva pa tud tku d se spremeniš. Realnost virtualo, E: Jst mislm, da ja. tistu kar je v reali vpliva vpliva na virtuala vpliva na realo. na virtualo ampk, tistu kar si dovolš u virtuali vpliva pa tud tku d se spremeniš. B: Pač vsak ma neke ideale katermu hoče bit čimbolj podoben in u virtualnem svetu tu glih ni nek problem, ne. Se temu čim bolj trudš in se mi zdi te usmeritve k jih maš u virtualnem svetu da bi bli svojmu idolu čim V virtuali ni problem spremembe osebnosti, ODNOSI rešitev je, da ideal preneseš v realni svet. bolj podobni probaš prenest v realen svet in bit tistmu čim bul podobni. A: Hm, pač tu je tku. B: Pač je od vsazga posameznika odvisnu, sam tu se mi zdi na sploh pa tu.. A: Zdej je odvisnu kaj maš vrednote, recimo da maš pol, recimo k si reku, da se full trudš u virtualnem svetu neki dobit, pa si pol deležen tm full nekih pohval pa tega, ne. Pol NEVARNOSTI Nevarnost virtuale je v tem, da se prenehaš ukvarjati z realnostjo. posledično se pa mogoče glih zarad tega sploh mnj z realnostjo ukvarjat, ne. K si tam vidš, aha, na spletu sm pa nekomu tku všeč, PREMIŠLJENA pa B: Ja, po moje se zavedaš, če u virtualnosti Če se pač nisi čist istu kar si res pa da si nekomu počutiš v virtuali bolje, UPORABA to všeč, se moraš zavedat, da ne morš popravi v reali. osebnosti kr neki popravt. A: Ja, če tku ne prjavš. C: AAA, mislm, tku ku bi reku.. Je razlika, realnost je težja. B: Razlika je, ne. Razlika je. A: Odvisnu kuk si že obupan recimo nad Pobegneš pred realo. realnostjo, pa mislš, ehh…sej v realnosti ne bo nkul nč.. B: Ja, ja. Virtualne karakterje si A: ne vem. ODNOSI ustvarjajo z igranjem C: Mi si zdej bul predstavljamo ne vem, igric. igračarje, ku pa 24 ur na internetu pa igrajo na igrce… Virtualni karakterji, ne, pa tku. A: Ja, ja. C: Glih za fejzbuk zdej ne vem. M: Ja, ja sej socialno omrežje. Ali C: Sej unu je tud v bistvu socialno omrežje. Pa tud un, kaj je že sekond lajf al kaj. A: Ja, ja. C: K si pač prava oseba in si kr hočš. pa drugi z ustvarjanjem osebnosti, kjer lahko kar hočeš. si ODNOSI C: Tu maš pa vse, nakupovalna središča pa ne vem kaj… M: Tu bi blu use. Edin mogoče, da bi komuniciral s starši preko spleta, tu kej prakticirate? C: Ne. Hehe. Č: Ne. Staršev v socialnih spletnih omrežjih nebi imeli dodanih. A: Če greš kam daleč al pa v tujino mogoče pa ja.. C: Ja, ajdi. B: Skajp. E: Skajp, ja. Komunicirali bi preko skaypa, če bi ODNOSI bili ločeni. B: Skajp glih ni neko omrežje ne. E: Da bi bli v isti hiš, pod isto streho, pa vsak … Pač jst sm se tud ene dvakrat trikrat z vami preko spleta slišal, ne. Pač fajn je sam zarad tega…ne vem, pršparaš… B: Cenejš. S starši bi opravljali samo komunikacijo preko skaypa, ker je ceneje. E: Cenejš. Recimo tlele u Sloveniji, ne, zdej ni problema, ne. Recimo k so bli pa kolegi ne, recimo u Beogradu, pa sm se jst z njimi prek skajpa slišou, zarad tega k je blu pač zastonj, ne. Hee. ODNOSI M: Ja, ja. E: Pač te rešitve so bul na daljavo uporabne, drgač ne. M: Kaj pa ti, mate kakšno tako vprašanje, Uporabno samo če so ločeni. recimo tud uporabno, kej mogoče, k nism zajela, da sem kej spustila… Č: Ne vem mogoče, kuk časa preživiš na fejzbuku? M: Ja, recimo. Č: Recimo. M: Al pa na spletnem omrežju. Prisotnost na spletnih socialnih omrežij, na vsako uro po pet minut. Č: Ja, ne vem, jst nisem bla še več ku eno uro skus gor, al pa ne vem… na vsako uro greš za pet minut. Pogledaš kaj je kej nouga. Prisotnost oziroma D: Ja, jst istu pač. Tuk da se pogovarjam dosegljivost je vedno. pač eno uro, al pa pogledam sam kaj je nouga. Č: Ja, jst sm pač konc koncev pač u narekovajih skos gor. B: Ja. Preko mobitela odgovarjaš PRISOTNOST in preverjaš. Č: Mislm, odkar mam računalnik mam jst fejzbuk skus odprt ne, na mobitelu ti ga itak skus zazna, recimor da maš pržganga, ne… in pač pol ku kdu klikne pač odgovorim nazaj. Pač recimo z smsom. B: Ja. E: Drgač pa, da bi res pregledvou vsebine gor, pa niti ne. Pa enkrat zrolaš dol, pa zvečer preden greš spat, pa ne vem zjutrej ku se zbudiš, ku čakaš, da boš šu recimo v šolo, ne, takrat tu pogledaš al pa recimo, če ti je res full dolgčas in kej ne, pač greš gor, Vsebina se pa ne bere tako. zvečer. Zjutraj, pa Včasih mogoče če ti je zelo PRISOTNOST dolgčas. načeloma pa ne, da bi biu pa, da bi pa reku, da sm pa dve uri u eno gor pa da grem vsak klik u eno kliknt, tu pa ne. M: Kaj pa ušečkate kej, puščate sledi? RAZLOG Recimo slike, pa… UPORABE B: Jst ja. Všečkajo veliko. E: V bistvu kr. M: Pa se fajn zdi, d mate velik všečku kukr recimo .. B: Ha,ha. A: Ja, tu je odvisnu, k eni so pač, tu je odvisnu tud od karakterja, kukr je David že parkrat pač že ponovu, ne. Emm, dost Vse je odvisno od karakterja. PREMIŠLJENA UPORABA mamo tega recimo,dobr pr ns mogoče nimamo pač tuk tega, mamo pa recimo kakšnga prjatla al pa prjatlco taku, da vidm, da v bistvu ta angleški izraz, da so fišing for Vsak ima kakega kompliments, ne. Recimo neki pač dajo gor prijatelja v naboru, ki pa v bistvu hočjo čim več lajku, pa hočjo, da so lačni se jim še mau tku bul zasmilš, da jih boš komplimentov. lajkou, ne, pač glih zarad tega ne. Mogoče Hočejo čimveč mau mnj samozavesti al pa kej in pol nam je všečkov. na.. So nesamozavestni. In pol se mčkn bul počutjo, ne, ampk konc koncev, ne vem no. Neke full škode ne nardi no, čeprav men se tu zlu trapastu zdi, ODNOSI če ma recimo ena oseba po 20 objav na dan, v bistvu so vse skor iste ampak pač.. se da kon koncev ga lahko tud utišaš, ne. Pač. Velika količina objav je moteča. M: Zablokiraš, ja. A: Ste mogoče ne vem zasledil en člank v Take lahko blokiraš NASTAVITVE, Življenju in tehnika glede fejzbuka? Ste POLITIKA slučajno kej zasledil? ZASEBNOSTI M: Sm,.. sm ne vem. . A: Tm je tku ena dobra stvar bla enkrat ZASEBNOST amm, glede tega ali fejzbuk povzroča lahko odvisnost al ne. Tku, kr zanimivo kr, emmm, so ugotovil, emm kuk je recimo tku, Sledijo člankom. ku sm prej govoru o efektivnem učenju, ne, pa o distrakciji, k jo fejzbuk povzroča ne, kuk se tega v bistvu ne zavedamo in kuk je recimo tist zvok, ko dobiš sporočilone, k Facebook povzroča nardi: tii du veš unu neki k zacinglja, ne, da odvisnost, povzroča se dejansko na ta zvok taku navadš, ne, da distrakcije, navadišš tud da k maš to uklučenu na telefonu, boš se, da ko NEVARNOSTI dobiš takoj šu, kr koli boš delau in tu je tku full sporočilo, greš takoj mmmm slabu recimo za za .. in to je v pogledat. bistvu odvisnost ne Baje, da to rata podoben efekt, ku tistu ku ma kuži k uma zvonček, ne .. ja pa se To je odvisnost. začnejo slint, pa tu. ODNOSI Ja in tuki je tu istu, istu se sprož nek takhormon in ta in tku zadovoljstvo in to je že pač neka odvisnost, pač tku pač rata. B: Sej tu je v bistvu res ja. C: Lahk bi pa vzel podobno ku telefon k ti blokira.., te vpraša. Pač, ku da bi odgovoru na sms, pa ti na telefonu zazvoni ne, pa Sporočila povzročajo zadovoljstvo. ti odgovoriš. A: Aha. Se čut družbeno koristnga .. C: Ne družbeno koristnga, Sej ti ne zazvoni Počutiš se ODNOSI zaželjenega. za neko novičko, pač te kdu klikne.. al pa če te kej rab. E: Vem, sm takoj zmerej pogledaš, recimo on je tud takoj, odgovoriš, vidš, da je bedarije.. pogledaš pa zmerej takoj, v bistvu konc koncev, ja… A: Ja, načeloma odvisnost je tu Tudi, če veš, da je neumnost preveriš sporočilo. In to je odvisnost. NEVARNOSTI
© Copyright 2024