KONJUNKTURNA GIBANJA
Številka 1, letnik XXIII, marec 2015 KONJUNKTURNA GIBANJA CELOVITE OCENE IN ANALIZE TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJ Posegi centralnih bank krojijo pogoje poslovanja Gospodarska rast v vseh državah EU stran 7 Izvozniki uspešni na ključnih evropskih trgih stran 19 Gradbeni obeti slabši od lanskih stran 27 KONJUNKTURNA GIBANJA UVODNIK Strokovna revija Številka 1, letnik XXIII, marec 2015 Izdajatelj in urednik: SKEP – Analitska skupina GZS GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Dimičeva 13, 1504 Ljubljana telefon: 01/5898-170 faks: 01/5898-100 e-mail: [email protected] http://skep.gzs.si Uredniški odbor: Bojan Ivanc, CFA, CAIA, Alenka Avberšek, Darja Močnik, mag. posl. ved Avtorji: SKEP – Analitska skupina GZS in ostali sodelavci GZS: Bojan Ivanc, CFA, CAIA; Darja Močnik, mag. poslovnih ved; Alenka Avberšek Zunanji strokovnjaki: mag. Irena Roštan, mag. Marjan Širaj, dr. Gorazd Justinek Oblikovanje: Samo Grčman Tisk: Tiskarna Pleško d. o. o. Naklada: 500 izvodov Cena: 90 EUR (3 številke v letu 2015, 8,5 % DDV ni vključen), člani GZS imajo 30% popust SKEP je član evropskega združenja konjunkturnih inštitutov AIECE - Association d’Instituts Européens de Conjoncture Economique SKEP In Konjunkturna gibanja sta zaščiteni blagovni znamki GZS. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1408-1806 Strokovna revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 518. Domači in tuji viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije, UMAR, AJPES, Ministrstvo za finance, Uradni list RS, GZS, ECB, EBF-EURIBOR, Eurostat, OECD, Evropska komisija, Consensus Economics, AIECE, IMF, EBRD, Markit Economics, Societe Generale @ SKEP, 2015. Uporaba podatkov in ugotovitev iz publikacije je zaželena, vendar le z navedbo vira. Kopiranje ni dovoljeno. Alenka Avberšek Skrajni čas za razum, ne za podivjane apetite Optimizem zaradi 2,6-odstotne rasti BDP v lanskem letu je dobrodošel, ker nam optimizma primanjkuje. Nedopustno pa bi bilo statistično izkazano rast enega samega leta zlorabiti za uveljavljanje interesov, celo legitimnih, ker so zapisani v zakonih in dogovorih, a so skregani z zdravo kmečko pametjo. Pameten kmet ne bi pojedel semenskega krompirja in pozabil na to, kako skrbeti za njivo, za plug in pametnega orača, da ne bo preoral že posajenega semena. Še posebej, če lahko pričakuje vreme, ki mu ne gre na roko, in ga skrbi, komu in po koliko bo letino prodal, če znata kmet v soseščini in tisti za mejo krompir pridelovati hitreje kot on in ga znata tudi dražje prodati. Če to prevedemo na gospodarsko sedanjost, bi rekli malo drugače. Rast v letu 2014 nad magično mejo 2 %, ki bi sprostila zavore za omejevanje prevelike javne porabe, je bila sredi leta 2014 zagotovo posledica evforije predvolilnih komunalnih projektov za črpanje EU sredstev, ki jih je treba porabiti v zadnjem hipu. Obstajajo resni pomisleki, zakaj trajnejših učinkov porabe tega denarja na bodočo rast ni mogoče pričakovati. Nobenega jamstva niti pogojev ni, da se bo lanska rast nadaljevala, prej obratno. Svetovno gospodarstvo še vedno rahlo raste, tudi nemško. Pa vendarle se avstrijsko, po katerem bi se radi zgledovali, vrti na mestu. Hitreje rastejo Slovaška, Češka, Poljska, tudi Madžarska, ki so odprle vrata kapitalu ter tako izkoristile konkurenčno prednost nižjih stroškov. Rast vseh pa je tvegana zaradi počasnejše rasti Kitajske in rusko-ukrajinske krize. Nizka cena nafte in ostalih surovin slabita kupno moč držav v razvoju, zato bosta ameriški in evropski potrošnik na kratek ter morda na srednji rok primernejši trženjski tarči. In če se kljub vsemu socialni partnerji in stranke pripravljajo na pogajanja, kako statistično pridelano v letu 2014 porabiti za potrošnjo v 2015 in 2016, je to neodgovorno. To bi pomenilo ponavljati napako iz leta 2008, ko se je javna poraba zaradi političnih apetitov povečala za skoraj 700 milijonov evrov letno, čeprav se je z malo znanja videlo, da se trendi obračajo navzdol. Takrat je rezerve bilo veliko, danes pa ni denarja ne za armado 123.000 brezposelnih, ne za mlade, ki jih je četrtina brezposelnih, denarja ni za ceste in mostove. Ocenjena škoda na državnih cestah se letno povečuje za 100 milijonov evrov, ker ni mogoče vsaj tretjine davščin, ki jih prinašajo ceste, vrniti za njihovo vzdrževanje in razvoj. Škoda na cestah pa najeda proračun in škodi ugledu podjetij in države. Zahteve za odmrznitev vseh socialnih izdatkov se ne ozirajo niti na razmerje 1,37 aktivnega zavarovanca na enega upokojenega, ki se slabša. Cilj socialnih partnerjev bi morale biti reforme, jasne smeri razvoja, za vzdržno rast, za delovna mesta. Kje pa smo z reformami in načrtovanjem prihodnosti, iskanja konsenza o prioritetah razvoja, ni težko odgovoriti. Žal smo prepozni, ker da za to Slovenija še ima čas tudi pri dokumentih za dostop do evropskih sredstev v naslednjih petih letih. Pa to ne drži. Je morda večina podjetij, državne uprave in javnega sektorja pripravljena na nemški projekt Industrija 4.0? Po njem bi se morala produktivnost slehernega podjetja (tudi dobaviteljev) v nekaj letih povečati za najmanj četrtino, podjetja bi morala biti štirikrat bolj odzivna na potrebe trga kot so to sposobna biti danes? Ta izziv nas čaka prej kot preštevanje statističnih informacij za leto nazaj in kalkulacij, kako in komu najprej deliti, ne da bi pomislili, kaj to pomeni za blagajno v prihodnje. VSEBINA 1 Uvodnik 13 Podjetja krepijo kapitalsko bazo Skrajni čas za razum, ne podivjane apetite 3 SVETOVNA GIBANJA 4 Padec cen nafte pomeni nizko inflacijo ter nadaljevanje politike ničelnih obresti 25 Rast industrije nižja od izvoza 27 14 Preobrat na trgu dela 5 Za evro šestino manj dolarjev v enem letu 6 ZDA krepijo svojo pozicijo, ostali svet raste nekoliko počasneje 7 Gospodarska rast v vseh državah EU 9 SLOVENSKA GIBANJA 10 Rast iz 2014 prehodne narave 11 Gradbeni obeti slabši od lanskih 29 17 Rast prodaje vozil rešilo trgovino 19 Več severnih sosedov rešilo sezono Plače zopet višje Izvozniki uspešni na ključnih evropskih trgih 20 Neposredne tuje investicije v porastu 21 Boljša likvidnost 23 Kakovost posojil se vendarle izboljšuje 31 32 Peščica storitvenih dejavnosti ustvarja rast 34 DOKUMENTACIJA 35 Analitske in statistične tabele 24 PANOŽNA GIBANJA Surovine končno prizemljile cene 2 Konjunkturna gibanja marec 2015 »Junckerjev plan bi lahko ustvaril nova 2 milijona delovnih mest.« »Večina indikatorjev kaže, da evropsko gospodarstvo okreva. Raste zaupanje med podjetji in potrošniki.« ILO, 28.1.2015 Mario Draghi, predsednik ECB, 16.3.2015 SVETOVNA GIBANJA Gospodarske napovedi za evroobmočje 2015 Gospodarske napovedi za svet 2015 1,3 % ↑ Euro Inflacija -0,1 % ↓ Brezposelnost 11,2 % ↓ BDP Gospodarske napovedi za svet 2015 BDP svet Inflacija v razvitih gospodarstvih Svetovna trgovina 1,10 USD ↓ Nafta (brent) 60 USD ↓ Energetske surovine - cene -40,5 % ↓ Gospodarske napovedi cen surovin 2015 3,5 % ↑ Hrana -4,3 % ↓ 1% ↓ Kovine in minerali -5,3 % ↓ 3,8 % ↑ Žlahtne surovine -2,9 % ↓ Največji slovenski izvozni trgi Veliki in perspektivni trgi Nemčija: blizu 1,5-odstotna rast BDP, večja domača potrošnja, ugoden vpliv nizkih cen surovin, zunanje-trgovinski primanjkljaj Rusija: nizke cene nafte, posledice gospodarskih sankcij in resne strukturne težave vplivajo na krčenje gospodarstva Italija: postopno oživljanje rasti (0,6 %) in krepitev izvoza Avstrija: gospodarstvo raste počasneje od pričakovanj (0,8 %), mednarodna menjava zadržana, nizka brezposelnost Hrvaška: v 2015 konec 6-letne recesije, šibek trg dela, investicije financirane pretežno s sredstvi EU Francija: 1-odstotno okrevanje spodbujeno z domačim povpraševanjem, vprašanje učinkovitosti strukturnih reform Srbija: znižanje plač v javnem sektorju in pokojnin bosta prizemljila domače povpraševanje, izvozniki ne znajo izkoristiti šibkega dinarja Konjunkturna gibanja marec 2015 Indija: ponovna rast nad 6 %, primanjkljaj tekočega računa visok, nizke cene nafte znižujejo inflacijo Kitajska: upad gospodarske rasti pod 7 %, investicije se znižujejo, visoka stopnja zadolženosti, negotovost nepremičninskega sektorja Turčija: ponovno višja rast (3,4 %), ugoden vpliv nizke cene nafte, skromno zunanje povpraševanje Poljska: zmerna 3,2-odstotna rast, domače povpraševanje nižje zaradi počasnejše rasti investicij, močan vpliv porabe EU sredstev Brazilija: sentiment nabavnih managerjev napoveduje krčenje gospodarstva, brazilski real najšibkejši v zadnjih 11-ih letih 3 Nevarnost Priložnost Nizke obrestne mere lahko predstavljajo ugodne pogoje za napihovanje novih finančnih balonov. Nizka inflacija in nižanje stroškov energentov lahko spodbudita hitrejšo gospodarsko rast in zasebne naložbe. SVETOVNA GIBANJA GLOBALNI KAZALNIKI Gospodarska rast - vse države EU naj bi beležile gospodarsko rast, ob visoki brezposelnosti in šibkemu naložbenemu okolju, a z napovedanim ambicioznim zagonom investicij, nizkih cenah nafte, evra in obresti. Inflacija - v evroobmočju se bo gibala na zelo nizki ravni, za leto 2015 je napovedana celo 0,1-odstotna deflacija, zaradi česar bo ECB ohranila bianco karto za nizke obrestne mere in konkurenčno nizek tečaj evra. Trg surovin - nižje cene surovin naj bi še vsaj nekaj časa bile ugoden spremljevalec predelovalne industrije. Vseeno je nakup out of the money call opcij, ki ščitijo pred nenadnim porastom cen surovin, smiseln. Optimizem - indeksi nabavnih menedžerjev (PMI) za evrsko območje so pozitivno presenetili in so z izjemo Francije krepko nad vrednostjo 50, ki zagotavlja gospodarsko rast, ki jo bo vse bolj podpiral tudi storitveni sektor. CENE SUROVIN SPODBUDNE ZA GOSPODARSKO RAST EVROPE Padec cen nafte pomeni nizko inflacijo ter nadaljevanje politike ničelnih obresti Globalna rast je v letih 2015-2016 ocenjena na 3,5 do 3,7 % letno, le rahlo bolje kot v letih 2013-14. Obseg svetovne trgovine naj bi se povečeval razmeroma počasi, v letu 2015 za 3,8 % in v 2016 za 5,3 %. Svetovno gospodarstvo je v preteklih dveh letih uspelo izboljšati razmere na finančnih trgih in povečati zaupanje vlagateljev ter izpeljati nekatere strukturne premike, v letu 2014 pa se je »zgodila nafta«. Hiter padec cen nafte in močan dolar bosta sicer nekoliko okrepila globalno gospodarsko rast. Po desetletju zaostanka bodo razvite države, med njimi izpostavljamo ZDA, beležile zdravo gospodarsko rast. Države v razvoju bodo na drugi strani beležile manj investicij in pritiske na menjalne tečaje domačih valut. Finančni tokovi od držav v razvoju k razvitim naj ne bi vplivali na oblikovanje nove finančne krize, saj so devizne rezerve ključnih držav višje, te pa so vodile odgovornejše ekonomske politike kot v letih pred azijsko ali latinsko krizo. Nižje cene nafte koristijo predvsem državam uvoznicam, med njimi tudi državam centralne in jugovzhodne Evrope. To bi lahko imelo ugoden vpliv na povpraševanje v evroobmočju, vendar različno po državah, odvisno tudi od intenzivnosti uporabe goriv, ki bazirajo na nafti, davčne politike in številnih drugih dejavnikov. Simulacije IMF kažejo, da bi nižje cene nafte lahko pozitivno vplivale na letošnjo gospodarsko rast ZDA med 0,2 4 in 0,5 odstotne točke, na Kitajskem pa med 0,4 in 0,7 odstotne točke (Arezki in Blanchard (2014), Seven Questions about the Recent Oil Price Slump). Nizke cene nafte vplivajo na nizko inflacijo, ki se je v nekaterih državah, predvsem v evroobmočju, že spustila na negativne vrednosti. Hkrati centralne banke s ciljem, da bi okrepile investicije, znižujejo obrestne mere. Nekateri depoziti pri centralnih bankah prinašajo celo negativne obresti, kot denimo v Švici. Kljub temu, da so cene nizke, denar poceni, energija pa bolj dostopna, pravega gospodarskega preboja še ni. Edina izjema v zadnjem obdobju so ZDA, kjer je močno domače povpraševanje nekoliko bolj vplivalo na povečanje rasti. Letošnja cena nafte pri okoli 60 dolarjih za sod Cena nafte brent se je v letu 2014 do avgusta gibala v okviru razponov zadnjih treh let, med 107 in 110 dolarji za sodček, v zadnjih petih mesecih pa je strmo padla. Decembra je dosegla 62 dolarjev za sod, januarja 2015 48, medtem ko se je februarja okrepila na 58. Tako nizke vrednosti je dosegala le še v letih 2005 in 2009. Napovedi za prihodnje gibanje cen nafte kažejo na to, da je bila ta v zadnjem obdobju precenjena, zato naj bi sod nafte v letu 2015 dosegel ceno okrog 60 dolarjev za sod. Je bila nafta v zadnjih letih precenjena? Nižanje cen nafte je predvsem posledica presežne ponudbe na trgu in v manjši meri posledica nižjega povpraševanja in krepitve dolarja. OPEC za razliko od preteklih obdobij tokrat ni več ciljal na cene nafte, ampak na to, da je zadržal raven proizvodnje kljub večji ponudbi držav izven OPEC (predvsem v ZDA). Tu odločilno vlogo igra Saudska Arabija, ki velike količine Konjunkturna gibanja marec 2015 »Vodilo pri iskanju prioritet sta rast BDP in zaposlenosti.« »Tuje naložbe prinašajo nova delovna mesta in nova znanja. A da bi zadržali dobre inženirje, potrebujemo socialno kapico.« dr. Miro Cerar, 21.1.2015 Hubert Kosler, Yaskawa SLOVENSKA GIBANJA Tekoča ocena stanja slovenskega gospodarstva Gospodarska rast. V 2014 je znašala 2,6 %, ob večji izvozni dinamiki, ki že presega predkrizno leto ter rasti investicij, financiranih z EU sredstvi. Visok dolg in pritiski razdolževanja in prestrukturiranja imajo negativne posledice na naložbe in rast. Konec leta 2014 je domača medletna dinamika rasti začela prehitevati evropsko. Inflacija. Rekordno nizka, 0,2-odstotna v 2014. Storitve so se podražile, pocenilo pa blago. Izvoz. Trajnejše gonilo gospodarske rasti se je okrepilo tudi v zadnjem četrtletju 2014. Pozitiven saldo blagovne menjave v 2014 je presegel 1 % BDP. Hitrejša rast izvoza v primerjavi z uvozom. Napoved Evropske komisije, 2015 Javne finance. Ostaja visok dolg države (82,2 % BDP), obresti bremenijo proračun za več kot milijardo evrov, stroški staranja prebivalstva niso omejeni. Primanjkljaj pod 3 % BDP za 2015 je izvedljiv, a tvegan. Trg dela. Stopnja brezposelnosti ostaja pod povprečjem EU. Razmere na trgu dela kažejo znake izboljšanja, a strukturni izzivi glede dolgoročne brezposelnosti in nizke stopnje zaposlenosti starejših ostajajo nerešeni. Plače so ob višji gospodarski rasti tudi realno višje. Likvidnost. Število plačilno nesposobnih subjektov in povprečni znesek neporavnanih sredstev se zmanjšujeta. Zmanjšuje se tudi večstranski pobot, verjetno zaradi velikega porasta stečajev. Napoved SKEP, 2015 BDP 1,8 % BDP 1,5 % Inflacija (HICP) 0,3 % Inflacija (ICŽP) 0,0 % Izvoz (blaga in storitev) 4,2 % Izvoz (blaga in storitev) 3,5 % Stopnja brezposelnosti (ILO) 9,5 % Stopnja brezposelnosti (ILO) 9,6 % Javni dolg v BDP-ju 83 % Javni dolg v BDP-ju 86 % ILO STOPNJA BREZPOSELNOSTI, v % DOLG DRŽAVE, v % BDP 14 100 90 12 80 70 10 60 50 8 40 30 Evroobmočje Slovenija 6 20 10 4 0 2 Evroobmočje Vir: Surs in Eurostat Konjunkturna gibanja marec 2015 SKEP GZS Vir: Eurostat 2014 2014 2013 2013 2012 2012 2011 2011 2010 Slovenija 2010 2009 2009 2008 2008 2007 2007 SKEP GZS 9 Nevarnost Priložnost Doseženo rast v letu 2014 ne izkoristiti za ukrepe za krepitev rasti in produktivne naložbe, ampak za večanje dohodkov prebivalstva. Nizke obrestne mere, nizke cene surovin, nizka inflacija, šibak evro, rast aktivnosti in trgovine v svetu, so priložnost za krepitev globalne konkurenčne ponudbe in trajnejšo rast gospodarstva. SLOVENSKA GIBANJA Gospodarska rast - naj bi se v letošnjem letu nadaljevala, spodbudni so trendi na evropskih trgih. Rast zasebne potrošnje naj bi se okrepila, dinamika pri investicijah naj bi se umirila. Tako bi slovenska gospodarska rast lahko dosegla med 1 in 2 % BDP. Reforme - brez resnih sprememb pokojninskega in zdravstvenega sistema in trga dela. Veliko povečanje javnega dolga ustvarja dodatne pritiske na javne finance tudi zaradi zastoja v prilagoditvah stroškov staranja prebivalstva in slabšanja razmerja 1:1,37 med upokojenimi in aktivnimi zavarovanci. Evropska komisija - Slovenija je skupaj z Irsko, Španijo in Madžarsko v skupini držav, ki se še vedno soočajo z neravnovesji, ki terjajo odločno ukrepanje in podroben nadzor. Opozarja na šibko korporativno upravljanje, velik delež državnega lastništva v podjetjih, visoko zadolženost podjetij in rastoč javni dolg. Inflacija - naj bi letos ostala na zgodovinsko nizkih ravneh, blizu 0 %. Nanjo bodo imele vpliv nižje cene energetskih in drugih surovin. RAST IZ 2014 PREHODNE NARAVE Prva ocena gospodarske rasti za 2014 obetajoča: 2,6 % BDP se je v letu 2014 po prvi oceni Statističnega urada realno zvišal za 2,6 %. V tekočih cenah je njegova vrednost znašala 37.246 milijonov evrov. To je za odstotno točko več od predhodnih pričakovanj GZS, saj so hitreje od napovedi rasle investicije ter zunanja trgovina, manj pa je svojo porabo krčila država. Na tak razplet so vplivali tudi nepričakovan padec cen energentov, nizke obrestne mere in nizka inflacija. Četrtletna dinamika gospodarskih gibanj v letu 2014 je bila posebej ugodna v tretjem četrtletju, ki ji je sledilo statistično precej bolj umirjeno zadnje trimesečje. Med četrtletji so najbolj nihale investicije, financirane z EU sredstvi, katerih dinamiko je v drugem in tretjem četrtletju med ostalim krojilo tudi obdobje pred lokalnimi volitvami. Te investicije namreč večinoma predstavljajo projekte na lokalni ravni, ki pa nimajo izrazitih multiplikativnih učinkov in vzvodov za vzdržnejšo dolgoročno rast. Mnogokrat namreč ne ustvarjajo rasti in donosov v prihodnje, ampak le dodatne stroške in bremena. PRIMERJAVA GIBANJA NAPOVEDI ZA RAST BDP V % V LETU 2014, PO ČASU NAPOVEDI 3,0 PRIMERJAVA MAKROEKONOMSKIH KAZALCEV ZA 2014 NAPOVED GZS IN PRVA OCENA SURS Realne stopnje rasti v % Gospodarska rast - BDP Zasebna potrošnja Državna potrošnja Investicijska potrošnja Izvoz blaga in storitev Uvoz blaga in storitev Vir: SKEP - Analitska skupina GZS 10 SURS Februar 2015 2,6 0,3 -0,5 4,8 6,3 4,1 GZS November 2014 1,6 0,5 -1,6 3,5 4,2 3,2 razlika 2,5 2,0 1,5 1,0 1,0 -0,2 -0,9 1,3 2,1 0,9 0,5 0,0 EK UMAR BS GZS -0,5 -1,0 jesen 13 pomlad 14 jesen 14 -1,5 SKEP GZS Konjunkturna gibanja marec 2015 3-odstotna rast industrijske proizvodnje v 2015 Okrog 5-odstoten upad dolarskih cen kovin v 2015 Eastern Europe Consensus, feb. 2015 Svetovna banka, jan. 2015 PANOŽNA GIBANJA Trendi v panogah Storitvene dejavnosti. Beležijo rast prihodka, a le na račun dejavnosti prometa in skladiščenja ter zaposlitvenih dejavnosti. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Tudi v 2014 še beležijo upad prihodkov – najslabše v drugih strokovnih tehničnih dejavnostih (v katerih so pretežno registrirana projektantska podjetja) in oglaševanju. Še velik zaostanek za ravnjo prihodka iz 2008. Promet. Prihodki v tej panogi, tesno povezani z izvozniki, so že nekaj let v porastu, samo v 2014 so zrasli za 5,8 %. Dejavnost, ki je že presegla raven 2008 za 10 %. Prihodki najbolj naraščajo v panogi skladiščenja. Poslovne tendence: KAZALNIK ZAUPANJA Računalniško programiranje in svetovanje. Prihodke v 2014 so povečali za 4,6 %, sicer glede na 2008 zaostajajo za 1,2 %. Usmerjajo se vse bolj na tuji trg in povezujejo z multinacionalkami. Gostinstvo. V gostinstvu 2014 so prihodki porasli za 2,2 % in zaostajajo za 2,3 % glede na 2008. Zaposlovalna dejavnost. Iz leta v leto povečuje ustvarjene prihodke, saj ti zaposlujejo vse več agencijskih delavcev, ki sicer delo opravljajo v drugih dejavnostih. V 2014 so prihodki zaposlitvenih dejavnosti porasli za 12,4 % glede na 2013, glede na 2008 pa kar za 28,4 %. Mesečna sprememba (v odstotnih točkah), februar 2015 Letna sprememba (v odstotnih točkah), februar 2015 1,2 ↑ 1↑ 4↓ 4↑ 2↑ 13 ↑ 5↑ 19 ↑ 23 ↑ 8↑ 3↓ 15 ↑ Gospodarska klima skupaj - v predelovalnih dejavnostih - v trgovini na drobno - v storitvenih dejavnostih - v gradbeništvu Kazalnik zaupanja potrošnikov Ključni kazalniki v industriji Ključni kazalniki v trgovini Industrijska proizvodnja 1,6 % ↑ Realni prihodki v trgovini Izkoriščenost kapacitet +2 o.t. ↑ Trgovina z živili, pijač., tobak. Poraba elek. energije v industriji -4,4 % ↓ Trgovina z motornimi vozili 24 2% ↑ -1,6 % ↑ 6,9 % ↑ Konjunkturna gibanja marec 2015 Nevarnost Priložnost Pomembnost Revoza in Renault-ovih vozil za trende v industriji in zaposlovanju ostaja visoko. Rast evropskega storitvenega sektorja bo omogočal tudi večjo rast izvoza intelektualnih storitev. PANOŽNA GIBANJA Industrija. Z 1,6 % višjo rastjo proizvodnje, višjimi prihodki ter zaposlenimi. Boljša pričakovanja glede izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti podjetij in izkoriščenosti kapacitet. Turizem. Povečan prihod avstrijskih gostov je ublažil izpad ruskih ter slabo vreme v poletnih mesecih. Prihodnji izzivi so povezani s spremembo lastništva v sektorju. Trgovina. Skupni prihodki trgovine so v 2014 porasli za 2 % - najbolj so prispevali prihodki trgovine z motornimi vozili, prihodki na drobno ostajajo na ravni predhodnega leta. Zasebna potrošnja se postopno popravlja. Gradbeništvo. Zelo uspešna 19,4-odstotna rast v 2014, ki sicer izvira iz zelo nizke ravni preteklega leta. Napovedana nižja rast, saj bo manj projektov iz nove evropske perspektive. RAST INDUSTRIJE NIŽJA OD IZVOZA Rast zgolj v predelovalni industriji Vpliv višjega povpraševanja na mednarodnih trgih se odraža tudi pri slovenskih proizvajalcih. Tudi izvozna dinamika se je lani močno povečala, na izboljšanje konkurenčnosti je vplival še oslabljeni evro. Proizvodnja se je sicer v zadnjem četrtletju 2014 umirila, a kljub temu dosegla solidno 1,6-odstotno rast v primerjavi z letom 2013. Proizvodnjo so sicer povečale le predelovalne dejavnosti (3,6 %), medtem ko oskrba z električno energijo beleži upad (-3,8 %) kot tudi rudarstvo (-4,2 %). Neobičajno znižanje je rudarstvo beležilo v decembru 2014, ko se je medletno skrčilo kar za polovico. Proizvodnja v 2014 tako za ravnjo v letu 2008 zaostaja za desetino, raven iz 2009 pa presega za 8,7 %. Prihodki industrije so zrasli za 4,6 %, zaloge industrijskih proizvodov so se po 3,7-odstotnem zmanjšanju v 2013 tudi v 2014 zmanjšale za 1,9 %, predvsem v predelovalnih dejavnostih, v rudarstvu pa povečale kar več kot četrtino. INDUSTRIJA Letne stopnje rasti, v % Industrija zaposluje in postaja fleksibilnejša Boljši mednarodni pogoji poslovanja, višji izvoz in višja proizvodnja so se odrazili tudi na večji potrebi po delavcih. Zaposlenost v industriji se je tako v 2014 zvišala za 0,3 % in tako prekinila dolgoročni upad zaposlenih. Vse več proizvodnih podjetij se poslužuje agencijskega dela, ki se je lani več kot podvojilo, vendar ni podatkov, koliko od teh odpade na industrijo. Rast produktivnosti v industriji (kot razmerje med indeksom industrijske proizvodnje in indeksom števila zaposlenih) je bila tako v letu 2014 1,3-odstotna. PODATKI O INDUSTRIJI, RAST V % 2013 Proizvodnja Zaposlenost Vir: Statistični urad RS, februar 2015 Konjunkturna gibanja marec 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 Produktivnost 2005 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 -18 -20 -22 Delež predelovalnih dejavnosti se v strukturi slovenskega gospodarstva po dodani vrednosti (DV) zmanjšuje, povečuje se delež storitvenih dejavnostih. Delež DV predelovalnih dejavnosti je v 2014 predstavljal 22,8 % in leta 2000 24,9 %. Zaradi sodobne strukture gospodarstva je težko ločevati med storitvenim in industrijskim izvozom, saj sta vse bolj povezana. Izvoz pomembnega kosa oprema običajno spremlja še poprodajna storitev montaže, transporta ipd. SKEP GZS 2014 Obseg proizvodnje* -0,7 1,6 - Rudarstvo (B) - Predelovalne dejavnosti (C) - Oskrba z elektriko, plinom in paro (D) 3,4 -1,3 3,0 -3,7 -2,8 -1,4 -4,2 3,6 -13,8 -1,9 0,3 4,6 Zaloge Zaposlenost v industriji (B+C+D) Prihodek od prodaje Viir: SURS, baza SI-STAT, *podatki prilagojeni številu delovnih dni Pospešena proizvodnja vozil Znotraj predelovalna panoge so največjo rast beležili v dejavnosti proizvodnje motornih vozil, prikolic (12,5 %), kjer je bila 25 DOKUMENTACIJA ANALITSKE IN STATISTIČNE TABELE TABELA 1: DEVIZNI TEČAJI V RAZMERJU DO EVRA, 1999 – 2015, LETNA IN MESEČNA POVPREČJA 35 TABELA 2: GIBANJE CEN 1997 – 2015, LETNA IN MESEČNA POVPREČJA36 TABELA 3: OBRESTNE MERE BANK – NOVA POSOJILA PODJETJEM V DOMAČI VALUTI 37 TABELA 4: OBRESTNE MERE BANK – NOVE VLOGE V DOMAČI VALUTI38 TABELA 5: SPREMEMBA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, PRIHODKA IN ZAPOSLENIH OSEB PO DEJAVNOSTIH 39 TABELA 6: TURISTIČNI OBISK IZ NAJPOMEMBNEJŠIH IZVORNIH TURISTIČNIH DRŽAV, 201440 TABELA 7: TURISTIČNI OBISK PO VRSTAH NASTANITVENIH OBJEKTOV, 201441 TABELA 8: POVPREČNA PLAČA NA ZAPOSLENEGA V SLOVENIJI, 2002 – 201441 TABELA 9: POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA PO DEJAVNOSTIH, 201442 TABELA 10: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTIH, 201443 TABELA 11: NAJVEČJE DRŽAVE IZVOZNICE BLAGA44 TABELA 12: NAJVEČJE DRŽAVE UVOZNICE BLAGA 44 TABELA 13: KAZALCI KONJUNKTURE ZA IZBRANE DRŽAVE V LETIH 2012-201545 34 Konjunkturna gibanja marec 2015
© Copyright 2024