katalog programov usposabljanja za leto 2015
SOCIALNA ZBORNICA SLOVENIJE KATALOG PROGRAMOV USPOSABLJANJA ZA LETO 2015 November 2014 Izdajateljica: Socialna zbornica Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Spletna stran: http://www.szslo.si Priprava in ureditev kataloga: mag. Anton Kustec, mag. Urša Borišek Grošelj, dr. Bojan Regvar Oblikovanje naslovnice: Premiere d.o.o. Grafična priprava in tisk: Premiere d.o.o. Naklada: 1 200 izvodov Katalog programov usposabljanja za leto 2015 je 16. 10. 2014 na 3. redni seji potrdil Strokovni svet Socialne zbornice Slovenije in 6. 11. 2014 na 3. redni seji Upravni odbor Socialne zbornice Slovenije. 2 KAZALO PROGRAMOV USPOSABLJANJA Posttravmatska stresna motnja in izgorelost pri ljudeh v pomagajočih poklicih ........................ 7 Sodelovanje s svojci v varstveno delovnem centru in domu za starejše .................................. 8 Pogovor z otrokom – praktično usposabljanje ........................................................................... 9 Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva ....................................................... 10 Izziv del in nalog centra za socialno delo na področju preživnin ............................................. 12 Delo v splošno korist – pregled zakonodaje, vloga CSD pri delu v splošno korist, pregled zanimivih primerov ...................................................................................................... 13 Komunikacijski trening za izboljšanje veščin nastopanja v javnosti ........................................ 14 Skrbništvo kot ukrep varstva osebe in njenega premoženja ................................................... 16 Nasilje v družini in samomor .................................................................................................... 17 Zasvojenost z internetom pri otrocih in mladostnikih............................................................... 18 Osebnostne motnje in prikaz najučinkovitejših pristopov zdravljenja ...................................... 19 Reševanje stisk otrok na CSD, kadar odpove matična družina .............................................. 21 Priprava mnenja za sodišče v okviru varstva otrok in družine................................................. 22 Učinkovito vodenje vsakdanjih razgovorov v domu za starejše .............................................. 23 Kako reagirati v različnih problemskih situacijah v odnosih s strankami in drugimi? .............. 24 Motivacijski intervju ali kako motivirati nemotivirane ............................................................... 26 Anksiozne motnje .................................................................................................................... 27 Vodenje ustnih obravnav na CSD ........................................................................................... 28 Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva ....................................................... 29 Čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov .............................................................. 31 Soočanje s smrtjo in žalovanjem pri izvajanju socialne oskrbe na domu ................................ 32 Vrstniško nasilje ....................................................................................................................... 34 Psihosomatske motnje in pridružene telesne in duševne motnje ........................................... 35 Vloga in naloge socialnega delavca znotraj več disciplinarnega tima paliativne oskrbe ........ 36 Razvojne stopnje otroka in mladostnika in uspešno premagovanje vzgojnih težav ............... 38 Načrtovanje, vodenje in ocenjevanje delovnih procesov v javnem zavodu ............................ 39 Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva ....................................................... 40 Razumevanje samomorilnega procesa in prepoznavanje potencialno samomorilnih oseb................................................................................................................... 42 Izgorelost zaposlenih v domu za starejše lahko prepreči sprotno reševanje konfliktov .......... 43 Dan Socialne zbornice Slovenije ............................................................................................. 44 Gluhi in naglušni ...................................................................................................................... 46 Spolnost oseb z motnjami v duševnem razvoju ...................................................................... 47 3 Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, veseli me, da vas lahko že deveto leto zapored uvedem v Katalog programov usposabljanja Izobraževalnega centra SZS. Katalog po svoji zasnovi sledi prejšnjim. Njegova vsebina je pripravljena na temeljih izkušenj iz preteklih let, dopolnjen pa je s temami, ki so še posebej aktualne v sedanjem obdobju. Kot osrednje strokovno združenje na področju socialnega varstva si bomo še naprej prizadevali za ohranjanje in razvoj strokovnih znanj in veščin, ki so kljub novim grožnjam z varčevalnimi ukrepi nujne za zagotavljanje kvalitetnih storitev ljudem s socialnimi stiskami in težavami. Ne dvomim v to, da bo katalog vzbudil vaše zanimanje in pozornost. V Izobraževalnem centru želimo ponuditi le najboljše in verjamemo, da boste v prihodnjem letu znova delili del tega z nami tudi vi. Veselimo se novih srečanj z vami. Dr. Bojan Regvar Generalni sekretar SZS 4 Lokacija Izobraževalnega centra SZS 1 Dostop z AC (avtoceste) Izobraževalni center se nahaja ob t.i. južni ljubljanski obvoznici oz. v samem nakupovalnem središču na Rudniku, tik ob hipermarketu E. Leclerc in v bližini trgovskega centra Supernova. a) dostop s štajerskega oz. dolenjskega AC kraka Pri vožnji po AC iz smeri Maribora oz. Novega mesta proti Kopru bodite pozorni na izvoz Lj – jug (izvoz št. 32). Ko zapustite AC, sledite označbi nakupovalno središče Rudnik (naravnost čez semaforizirano križišče) mimo podjetja Viator – Vektor. V krožišču, tik pred nakupovalnim centrom E. Leclerc, zavijete prvi izvoz desno ter nato v naslednjem križišču levo in takoj nato desno na parkirišče pred stavbo C, v kateri se v drugem nadstropju nahajajo prostori Izobraževalnega centra. b) dostop s primorskega oz. gorenjskega AC kraka Pri vožnji po AC iz smeri Kopra oz. Kranja proti Novemu mestu bodite pozorni na izvoz Lj – Rudnik, Industrijska cona (izvoz št. 33). Ko zapustite AC, sledite označbi nakupovalno središče Rudnik, kjer v križišču zavijete desno čez AC nadvoz. V naslednjem križišču zavijete zopet desno na Peruzzijevo ulico, se držite smeri skrajno desno cca. 1,7 km (na levi strani mimo Mc Donaldsa, Agipa, Obija…), naravnost skozi krožišče in nato v križišču, za trgovskim centrom E. Leclerc, zavijete levo in takoj zatem na desno na parkirišče pred stavbo C, v kateri se v drugem nadstropju nahajajo prostori Izobraževalnega centra. 2 Dostop iz centra Ljubljane Iz centra Ljubljane je najenostavnejši dostop do Izobraževalnega centra po Dolenjski cesti, torej v smeri proti Škofljici. Na Dolenjski cesti, v križišču pred trgovino Hofer, zavijete desno, peljete čez železniške tire in nato v prvem križišču zavijete levo. V naslednjem križišču zavijete desno, peljete ob Supernovi in za trgovino E. Leclerc do konca ulice in zavijete levo na parkirišče pred stavbo C, v kateri se v drugem nadstropju nahajajo prostori Izobraževalnega centra. Kontaktni naslov: Izobraževalni center Ukmarjeva ulica 2 (prej Jurčkova cesta 233), 1000 Ljubljana Telefon: 01/292 73 17 Fax: 01/292 73 18 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.szslo.si 5 Januar DAN 1 ČE 2 PE 3 SO 4 NE 5 PO 6 TO 7 SR 8 ČE 9 PE 10 SO 11 NE 12 PO 13 TO 14 SR 15 ČE 16 PE 17 SO 18 NE 19 PO 20 TO 21 SR 22 ČE 23 PE 24 SO 25 NE 26 PO 27 TO 28 SR 29 ČE 30 PE 31 SO NASLOV SEMINARJA POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA IN IZGORELOST PRI LJUDEH V POMAGAJOČIH POKLICIH SODELOVANJE S SVOJCI V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU IN DOMU ZA STAREJŠE POGOVOR Z OTROKOM – PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA 6 Posttravmatska stresna motnja in izgorelost pri ljudeh v pomagajočih poklicih Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim na področju socialnega varstva, pa tudi zdravstva in šolstva. Izvajalca Prof. dr. Mojca Zvezdana DERNOVŠEK (Psihiatrična klinika Ljubljana in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani), Adil HUSELJA (Ministrstvo za notranje zadeve – Policija in Sindikat policistov Slovenije) Vsebina Dolgotrajen, pretiran stres, na katerega posameznik v hitenju vsakdana nima niti časa za premišljen odziv, v nekaj letih pripelje do sindroma izgorevanja pri še tako močnem, trdnem in stabilnem človeku. Duševna travma je postala prav tako nekaj, kar srečujemo tako pri svojih uporabnikih kot tudi pri sebi in je žal premalo prepoznana in razumljena. Na enodnevnem seminarju bomo pregledali teoretične osnove stresa, sindroma izgorevanja, duševne travme in posttravmatske stresne motnje. Udeleženci bodo na sebi preskusili nekatere metode za blaženje stresnega odziva in se seznanili s široko paleto možnih načinov pomoči pri iskanju čustvenega ravnovesja in vzdrževanja učinkovitega funkcioniranja. Znanje bo udeležencem seminarja koristilo pri obvladovanju lastnih stresnih odzivov in morebitnih odzivov na duševno travmo, lažje pa bodo pomagali in razumeli svoje stranke oz. uporabnike, ki preživljajo sindrom izgorevanja in posttravmatsko stresno motnjo. Stres je namreč sestavni del življenja in le ustrezno odzivanje nanj nam omogoča, da nam ne greni življenja in da smo v življenju zadovoljni, uspešni, zdravi in srečni. Datum izvedbe 8. januar 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 7 Sodelovanje s svojci v varstveno delovnem centru in domu za starejše Udeleženci Seminar je bil zelo dobro sprejet že leta 2013 in je namenjen zaposlenim v varstveno delovnih centrih in domovih za starejše. Izvajalka Damjana ŠMID (Zavod Modrin) Vsebina Sodelovanje s svojci je osnova in hkrati nadgradnja dela v domovih ter varstveno delovnih centrih. Predvsem zato, ker so uporabniki še vedno del svojih družin in prinašajo izkušnje iz njih s seboj kamorkoli gredo. Srečevanje s stiskami svojcev in z njihovimi odnosi (do odraslih otrok s posebnimi potrebami ali do staršev) zahteva od zaposlenih veliko razumevanja, potrpežljivosti in znanja, zlasti zato, ker odnosi s svojci določajo nadaljnje odnose z uporabniki, kar pa vpliva na kvaliteto bivanja in delovanja v zavodih ter v veliki meri tudi na naše delo. Z namenom, da bi ohranjali ali vzpostavili kvalitetne medsebojne odnose in sodelovanje, bomo na seminarju skupaj iskali rešitve kako priti do tega, da bodo vsi vpleteni čim bolj zadovoljni. Kljub težjim delovnim razmeram in slabemu vrednotenju dela ne smemo pristati na to, da bi postale te razmere naš izgovor za slabo sodelovanje. Problem sodelovanja bomo pogledali iz vseh zornih kotov – s strani svojcev, uporabnika in zaposlenega. Končni cilj bo dosežen, če bomo ugotovili na kaj vse lahko vplivamo (in kako to naredimo) in s čim se moramo pri svojem delu sprijazniti. Poleg tega se bomo lotili informacijskih tabel in obvestil za svojce, ki sicer ne morejo nadomestiti osebne komunikacije, lahko pa so nam v podporo. Seminar bo nudil možnost, da udeleženci poiščejo svoje rezerve, talente, kreativnost in nas spomnil, da imamo veliko različnih izbir, ko se odločamo kako bomo delovali in sodelovali. Datum izvedbe 14. januar 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 8 Pogovor z otrokom – praktično usposabljanje Udeleženci Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo, ki v okviru izvajanja javnih pooblastil na področju družine ali v okviru socialno varstvenih storitev izvajajo pogovore z otroki in mladostniki. Primeren je tudi za strokovne delavce iz kriznih centrov za mlade in iz sorodnih delovnih področij. Izvajalka Mag. Metoda MAJ, univ. dipl. psih., spec. psih. svet. Vsebina Pri pogovorih z otroki in mladostniki lahko uporabljamo različne tehnike in pripomočke, s katerimi izboljšamo delovni odnos z otrokom in na otroku prilagojen način pridobimo dragocena otrokova nebesedna in besedna sporočila. Hkrati imajo te tehnike razbremenilno in terapevtsko vrednost. Seminar je praktične narave; spoznali in preizkusili bomo nekaj preprostih tehnik, ki bi jih lahko pri svojem delu z otroki v večji meri uporabljali socialni delavci, pedagogi in psihologi na različnih področjih dela v socialnem varstvu, podobno kot se uporabljajo v šolstvu, zdravstvu in psihoterapiji. Preizkusili bomo razne delovne liste, izrazne tehnike, karte, tehniko za soočenje s preteklostjo in prihodnostjo »Otrokovo potovanje«, pogovorno tehniko »Plusi in minusi« za spodbujanje razmišljanja v situacijah izbire, in druge, ter pri vsaki tehniki opredelili, na katerih področjih, kdaj in kako jo lahko uporabimo v praksi. Seminar je praktično nadaljevanje seminarjev »Pogovor z otrokom« in »Otrokovo mnenje«, vendar je primeren tudi za nove udeležence. Datum izvedbe 20. januar 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 9 Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim in drugim delavcem na področju socialnega varstva, ki so se usposobili za strokovno delo, dokazujejo vsaj leto dni delovnih izkušenj na tem področju in imajo doseženo izobrazbo v skladu z 69. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 – UPB2, s spremembami) in tudi tistim delavcem, ki želijo dokazovati znanja, kot zahteva 56. člen ZSV. Izvajalci Damijana PETERLIN (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), Andreja RIHTER (CSD Ljubljana Vič-Rudnik), Tanja KALAN (CSD Ljubljana Center), dr. Janez POGORELEC (Služba Vlade RS za zakonodajo), mag. Irena PRAŽNIKAR (zunanja sodelavka SZS), mag. Danica HROVATIČ (zunanja sodelavka SZS), dr. Monika BENKOVIČ KRAŠOVEC (Informacijski pooblaščenec), dr. Suzana OREŠKI (Društvo ALTRA) in drugi strokovnjaki. Vsebina Strokovni izpit na področju socialnega varstva je predpisan za strokovne delavce, zato ga morajo opraviti za samostojno izvajanje strokovnega dela v socialnovarstvenih organizacijah. Udeleženci bodo seznanjeni s temeljnimi vsebinami s področja zakonodaje, ki jo morajo poznati za opravljanje strokovnega izpita. Seznam literature je objavljen na spletni strani www.szslo.si, prav tako tudi prijavnica in ostala ustrezna pojasnila. Priporočamo udeležbo na seminarju, saj so med predavatelji tudi člani izpitnih komisij, ki bodo predstavili številne praktične in teoretične probleme socialnega varstva. Udeležencem dvodnevnega seminarja bodo predstavljene vsebine: Ustava in državna ureditev ter organizacija javne uprave, Izbrane teme iz Zakona o socialnem varstvu in Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Ureditev institucij Evropske unije, Varovanje osebnih podatkov in informacije javnega značaja, Kazensko procesno in materialno pravo ter izvrševanje kazenskih sankcij, Pravna ureditev zakonske zveze in družinskih razmerij, Invalidsko varstvo. Udeleženci bodo prejeli obsežno gradivo. Datum izvedbe 27. in 28. januar 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 16 pedagoških ur 10 Februar DAN 1 NE 2 PO 3 TO 4 SR 5 ČE 6 PE 7 SO 8 NE 9 PO 10 TO 11 SR 12 ČE NASLOV SEMINARJA IZZIV DEL IN NALOG CENTRA ZA SOCIALNO DELO NA PODROČJU PREŽIVNIN DELO V SPLOŠNO KORIST – PREGLED ZAKONODAJE, VLOGA CSD PRI DELU V SPLOŠNO KORIST, PREGLED ZANIMIVIH PRIMEROV KOMUNIKACIJSKI TRENING ZA IZBOLJŠANJE VEŠČIN NASTOPANJA V JAVNOSTI 13 PE 14 SO 15 NE 16 PO 17 TO 18 SR 19 ČE 20 PE 21 SO 22 NE 23 PO 24 TO 25 SR 26 ČE 27 PE 28 SO 11 Izziv del in nalog centra za socialno delo na področju preživnin Udeleženci Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo, ki delajo na področju preživnin, predhodnega družinskega posredovanja in svetovalnih pogovorov pred razvezo. Namenjen je tako tistim, ki še na novo spoznavajo področje dela, kot tudi tistim, ki že imajo praktične izkušnje in lahko prispevajo k usklajeni praksi dela centrov za socialno delo. Izvajalci Mag. Maja BREZNIK (CSD Kranj), (predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), Irma KIRIN in mag. Nadja MAROLT(Okrožno sodišče v Ljubljani), Jaka BIZJAK (Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije) Vsebina Eno od javnih pooblastil, ki jih izvajajo centri za socialno delo, je evidentiranje in usklajevanje preživnin, določenih z izvršilnim naslovom, tako za mladoletne kot za polnoletne osebe. CSD s strokovno pomočjo tudi pomaga staršem pri sporazumevanju glede preživljanja otrok ob razvezi ali ob razpadu izven-zakonske skupnosti. Zaposleni na CSD se z vprašanjem preživnin srečujejo skoraj na vseh področjih dela, posredno ali neposredno. Kljub temu se vprašanju preživnin na področju socialnega varstva v Sloveniji prevečkrat posveča premalo pozornosti glede na to, kako pomembno vplivajo rešitve tega vprašanja na življenje ljudi, njihovo materialno varnost in predvsem medosebne odnose. Zato je potrebno strokovno znanje o tem širiti od ozko opredeljenih del in nalog, na širok spekter znanja in informacij, ki bo uporabnikom zagotavljal rešitve, s katerimi bodo bolj zadovoljni, in bo prispeval k stabilnejšim odnosom med upravičenci, zavezanci in zakonitimi zastopniki. Namen seminarja je spodbuditi strokovni pristop od administrativnega k svetovalnemu ter izmenjati izkušnje in informacije, pomembne na področju preživnin. Spregovorili bomo o načinih in kriterijih ter postopkih določanja ustrezne višine preživnine (izziv – sostarševstvo), spreminjanja višine in ukinjanja preživnine, o pravicah in možnostih v primeru neplačevanja preživnine, se seznanili z zakonskimi predpisi ter vlogo in pristojnostjo CSD, sodišča, notarjev, Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS, predvsem pa bomo izmenjali informacije in izkušnje o konkretnih vprašanjih, s katerimi se strokovni delavci pri delu na področju preživnin srečujemo. Datum izvedbe 3. februar 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 12 Delo v splošno korist – pregled zakonodaje, vloga CSD pri delu v splošno korist, pregled zanimivih primerov Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim na centrih za socialno delo, ki delajo na področju nadomestnih kazni in ostalih ukrepov v splošno korist. Izvajalki Karin PEZ (CSD Koper), Stanka TUTTA, univ. dipl. sociologinja Vsebina Nadomestna kazen in nadomestilo uklonilnega zapora z opravo dela v splošno korist se na CSD knjižita in evidentirata kot istovrstni nalogi, na nekaterih CSD pa tudi izvajata pretežno enako, pa to nista. Nadomestna kazen je namreč način izvršitve kazni zapora, medtem ko lahko sodišče z opravo dela v splošno korist nadomesti tudi uklonilni zapor tistemu, ki v določenem roku ni plačal izrečene globe v postopku o prekrških. V prvem primeru gre torej za storilce kaznivih dejanj, ki so praviloma zahtevne stranke CSD in poleg organiziranja dela potrebujejo še drugo pomoč CSD (tudi obseg dela v splošno korist je precej večji), v drugem primeru pa gre za prekrškarje, ki niso plačali globe in v večini primerov sicer sploh ne bi bili stranke CSD. ZIKS določa, da za izvedbo konkretnega splošno koristnega dela sodišče s sklepom določi CSD, ki je zadolžen za njegovo izvedbo in sicer na predlog pristojnega CSD. Zato pristojni CSD za organizacijo in nadzor izvajanja tega instituta ni nujno CSD po stalnem bivališču obsojenca ali kršitelja, v določenih primerih pa ni dobro, da je ali je to celo v nasprotju z namenom splošno koristnega dela. Splošno koristno delo se tudi ne more izvajati kot pravna pomoč med CSD, kar je sedaj pogosta praksa. Je pa CSD po stalnem bivališču obsojenca ali kršitelja vedno pristojen za pripravo predloga sodišču. Splošno koristno delo bi moralo biti opravljeno v javno korist in bi v vsakem konkretnem primeru moralo biti načrtovano v skladu z namenom, zaradi katerega je bila obsojencu izrečena kazen oziroma kršitelju globa za prekršek, ki ju nadomešča s splošnim koristnim delom, vendar v praksi temu ni vedno tako. Praviloma se namreč splošno koristno delo izvaja v skladu z željami obsojenca ali kršitelja in razpoložljivostjo ter možnostmi izvajalskih organizacij. Tudi mrežo izvajalskih organizacij so večinoma postavili koordinatorji in dejansko ne izhajala iz potreb posameznega CSD, ki izvaja splošno koristno delo. Še posebej je to problem pri zagotavljanju ustreznega splošno koristnega dela za specifične skupine kršiteljev ali obsojencev, ker taka mreža izvajalcev ni postavljena, potrebe po njej pa so v nekaterih okoljih velike. To je le nekaj težav in dilem, na katera bomo na seminarju skupaj, tudi ob obravnavi posameznih primerov, skušali iskati odgovore. Datum izvedbe 10. februar 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 13 Komunikacijski trening za izboljšanje veščin nastopanja v javnosti Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim na področju socialnega varstva, ki želijo izboljšati veščine komunikacije, javnega nastopanja in retorike. Izvajalec Leon MAGDALENC, direktor in partner Nastop plus d.o.o. Vsebina Nihče ni rojen govorec, se pa lahko vsak v govorca spremeni. Za to mora imeti željo, da javnostim nekaj sporoči. V prvi vrsti medijem. Na seminarju se bomo ukvarjali na kar se da praktičen način z naslednjimi temami: - kako sovraštvo medijev spremeniti v naklonjenost, kako z novinarji, kako z obrambne drže stopiti v proaktivno komunikacijo, zakaj so priprave najpomembnejši del nastopa, verbalna in neverbalna govorica, kako pripravimo ključna sporočila in poudarke, kaj vse moramo vedeti, preden stopimo pred kamero ali mikrofon, ključne posebnosti TV medija, zakaj je Radio še vedno tako močan medij, kako se pripravimo na nepričakovana vprašanja, kako reagiramo v kriznih situacijah, katere taktike uporabimo, ko smo napadeni, od novinarske konference do nastopa v živo, kako pustimo dober vtis, kako premagamo tremo, zakaj se ne ukvarjamo s strahovi, kaj ostane po nastopu. V praktičnem delu bodo udeleženci skozi tri faze – priprava, izvedba, vtis – pred TV kamero naredili preizkus konkretnih komunikacijskih situacij: samopredstavitev, kratka predstavitev dela, izjava za televizijo, intervju za mozaično oddajo, negativna vprašanja, nagovor. Analiza posnetkov bo imela en sam cilj: najti najboljše rešitve in udeležence pripraviti za morebitne ključne situacije zaznane kot priložnosti. Datum izvedbe 12. februar 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 14 Marec DAN 1 NE 2 PO 3 TO 4 SR 5 ČE 6 PE 7 SO 8 NE 9 PO 10 TO 11 SR 12 ČE 13 PE 14 SO 15 NE 16 PO 17 TO 18 SR 19 ČE 20 PE 21 SO 22 NE 23 PO 24 TO NASLOV SEMINARJA SKRBNIŠTVO KOT UKREP VARSTVA OSEBE IN NJENEGA PREMOŽENJA NASILJE V DRUŽINI IN SAMOMOR ZASVOJENOST Z INTERNETOM PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH OSEBNOSTNE MOTNJE IN PRIKAZ NAJUČINKOVITEJŠIH PRISTOPOV ZDRAVLJENJA 25 SR 26 ČE 27 PE 28 SO 29 NE 30 PO 31 TO 15 Skrbništvo kot ukrep varstva osebe in njenega premoženja Udeleženci Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo, ki izvajajo javno pooblastilo skrbništva. Izvajalka Mag. Nada CAHARIJAZ FERME (CSD Celje) Vsebina Ukrep skrbništva, ki je namenjen otrokom in odraslim osebam, je eno najzahtevnejših področij, ki jih je država zaupala centrom za socialno delo. Je ukrep, ki močno posega v osebne pravice oseb, ki se jim postavlja skrbnika, zato je potrebno postopek izpeljati tako, da se prvenstveno dosledno upoštevajo pravice osebe, ki se ji postavlja skrbnika, vendar pa ne smemo zanemariti tudi določenih upravičenj njenih sorodnikov. V dopoldanskem delu seminarja bodo najprej predstavljeni: institut skrbništva, namen, vrste skrbništva, ter naloge skrbnika, s poudarkom na odobritvah pravnih poslov za varovanca. Popoldanski del pa bo namenjen delavnicam in reševanju aktualnih dilem na področju skrbništva, pri čemer bodo udeleženci imeli možnost izpostaviti svoje dileme oz. postavljati vprašanja. Datum izvedbe 3. marec 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 16 Nasilje v družini in samomor Udeleženci Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo in strokovnim delavcem iz nevladnih organizacij ter vsem ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo z družinskim nasiljem. Izvajalec Doc. dr. Robert ORAVECZ (Psihiatrična bolnišnica Ormož) Vsebina V zadnjem obdobju se je v Sloveniji zgodila serija umorov in posledičnih samomorov storilca, ki je vznemirila javnost – tudi strokovno. Čeprav so se v medijih oglašali strokovnjaki s svojimi predstavami o vzrokih teh dejanj, bo predavatelj celoten pojav razširjenega samomora predstavil v širšem socio-kulturnem kontekstu. Pri družinskem nasilju, ki se konča z umorom in nato samomorom storilca, je enako pomembno vedenje storilca in žrtve, še bolj pomembno pa je razumevanje njunega medsebojnega odnosa. Seminar bo naravnan izrazito preventivno, z namenom posredovanja znanja v interakciji z udeleženci, ki se soočajo pri svojem vsakdanjem delu s problematiko prepletanja samomora in nasilnih kaznivih dejanj. Datum izvedbe 10. marec 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 17 Zasvojenost z internetom pri otrocih in mladostnikih Udeleženci Seminar je namenjen strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem na centrih za socialno delo in strokovnim delavcem iz nevladnih organizacij ter vsem ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo s to problematiko. Izvajalec Peter TOPIĆ (Inštitut za zasvojenosti in travme) Vsebina Internet je ob pravilni rabi zelo uporabno orodje. Če pa ga zlorabljamo, lahko postanemo zasvojeni skoraj z vsem, kar je povezano z njim. Ne le z igranjem računalniških igric, ljudje lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, branjem novic na spletu ali s seksualnimi vsebinami. Ne glede na to, kako nenevarna se nam zdi določena aktivnost na prvi pogled, ima lahko, če preraste v zasvojenost, prav tako uničujoče posledice kot droge ali alkohol. Najbolj ranljiva populacija za razvoj zasvojenosti so otroci in mladostniki, v starosti med 8 in 18 let. Razumevanje vpliva interneta in elektronskih medijev na razvoj mladostnikov in njihovih možganov je ključno za dobro vzgojo, še pomembnejše pa za strokovne delavce, ki se srečujejo s to populacijo. Datum izvedbe 17. marec 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 18 Osebnostne motnje in prikaz najučinkovitejših pristopov zdravljenja Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim v varstveno delovnih centrih, posebnih socialno varstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje, delo in varstvo. Izvajalka Prof. dr. Mojca Zvezdana DERNOVŠEK (Psihiatrična klinika Ljubljana in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani) Vsebina Osebnostne motnje so tako zelo pogoste, da je samo vprašanje časa, kdaj bomo v svojem osebnem ali poklicnem življenju naleteli na posameznike s temi težavami. Ljudje, ki imajo osebnostne motnje, namreč niso bolni v medicinskem smislu besede, ampak imajo določene osebnostne lastnosti zelo poudarjene do to mere, da imajo zaradi tega težave oni sami in tudi okolica. Poleg tega so ljudje z osebnostnimi motnjami izjemno rigidni v svojem odzivanju in zato venomer pričakujejo, da se jim bo podrejala okolica. Zlasti pomagajoči poklici spadajo med tiste, kjer je skoraj pravilo, da se srečamo s posamezniki z osebnostnimi motnjami. To pomeni, da je potrebno zelo dobro poznati pristope za učinkovito delo in prilagoditi naša pričakovanja. Mnogokrat se namreč zgodi, da strokovnjaki nadvse korektno izvajajo svoje delo, a jih zraven preganja občutek, da niso storili vsega, kar bi se dalo oziroma kar se od njih pričakuje. Zgodi pa se tudi, da strokovnjaki v dobri veri, da pomagajo, samo še poglabljajo težave. Tekom seminarja bomo pregledali posamezne osebnostne motnje in definirali najboljše pristope in prilagoditve pričakovanj. Udeleženci se bodo naučili konceptualizirati posameznika tudi z vidikov osebnostne motnje in opredeliti cilje ter načine za dosego teh ciljev. V prvem delu seminarja bodo na svojih delovnih listih izvajali posamezne naloge (opredelili na primer klienta, ki ima določene značilnosti osebnostne motnje) in nato v drugem delu opredelili svoja odzivanja – kot dobre strategije, kot strategije, ki jih je mogoče izboljšati in dopolniti. Opredelili bodo realne cilje, ki jih je mogoče doseči. Datum izvedbe 24. marec 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 19 April DAN 1 SR 2 ČE 3 PE 4 SO 5 NE 6 PO 7 TO 8 SR 9 ČE 10 PE 11 SO 12 NE 13 PO 14 TO 15 SR 16 ČE 17 PE 18 SO 19 NE 20 PO 21 TO NASLOV SEMINARJA REŠEVANJE STISK OTROK NA CSD, KADAR ODPOVE MATIČNA DRUŽINA PRIPRAVA MNENJA ZA SODIŠČE V OKVIRU VARSTVA OTROK IN DRUŽINE UČINKOVITO VODENJE VSAKDANJIH RAZGOVOROV V DOMU ZA STAREJŠE KAKO REAGIRATI V RAZLIČNIH PROBLEMSKIH SITUACIJAH V ODNOSIH S STRANKAMI IN DRUGIMI? 22 SR 23 ČE 24 PE 25 SO 26 NE 27 PO 28 TO 29 SR 30 ČE 20 Reševanje stisk otrok na CSD, kadar odpove matična družina Udeleženci Seminar je namenjen strokovnim delavcem na centrih za socialno delo, ki izvajajo javno pooblastilo "varstvo družine". Izvajalka Stanka TUTTA, univ. dipl. sociologinja Vsebina Za celovit in skladen razvoj osebnosti bi morali vsi otroci odraščati v krogu svojih družin, obdani s srečo, ljubeznijo in razumevanjem (18. točka uvoda Načrta ukrepov za izvajanje svetovne deklaracije o obstanku, zaščiti in razvoju otrok iz devetdesetih let, ki naj bi se realiziral do leta 2000), pa vemo, da nikoli ne bo tako. Ni takega sveta, da bi vsi otroci dobili tisto, kar potrebujejo, v družini. Mnoge družine svojih stisk ne morejo, ne zmorejo, ne znajo ali nočejo rešiti same, zato ima CSD dolžnost in pravico sodelovati pri urejanju družinskih razmerij vselej, kadar je potrebno poskrbeti, da se uveljavijo ali zaščitijo koristi otrok. Zmotno je razmišljanje, da je poseg CSD v družino nujen le v primerih, ko gre za krivdno ravnanje staršev in je kazen za starše. Nasprotno, nujen je vselej, kadar je v družini ogrožen zdrav razvoj otrok ali to zahtevajo druge koristi otrok (6. člen ZZZDR), torej tudi, ali še pogosteje takrat, ko starši brez krivde zatajijo. Živeti z mamo in očetom je za otroka vedno največja korist, zato lahko CSD poseže v družino z ukrepi vedno šele takrat, kadar bi vse druge rešitve (morda tudi samo prehitre) otroku lahko povzročile še večjo škodo. Sprejemanje ukrepov CSD s posegi v družino torej nikakor ni edina mogoča in pogosto za otroke tudi ne najboljša pomoč. S kvalitetnim nudenjem storitev, pravilnim prepoznavanjem stisk družine, celostno obravnavo družine v stiski in ustreznim načrtovanjem pomoči skupaj z družino, lahko CSD pomembno vpliva na zmanjševanje števila potrebnih ukrepov in posegov v družine. Kadar pa na podlagi ocene situacije družine CSD ugotovi, da je zdrav razvoj otrok v družini tako ogrožen, je dolžan pravočasno sprejeti ukrep, ki je glede na potrebe otrok iz konkretne družine najmilejši in najboljši. Vendar brez strokovne ocene situacije za otroka najbolj ustreznega ukrepa ni mogoče sprejeti, saj za razrešitev specifičnih stisk družin ne more biti enakih odgovorov, ampak morajo biti odgovori vedno prilagojeni specifičnim potrebam družine v stiski. Prednost pri tem morajo zato imeti ukrepi s katerimi v življenje (socialno mrežo) otroka z ukrepom CSD vstopa nadomestna družina ali druga podporna ali nadomestna služba, ki lahko v vsakem trenutku otroku ali mladostniku v krizi pomaga in mu nudi to, kar mu njegova družina ni zmogla, se pa potem, ko je stiska, pogosto predvsem staršev, na razreševanju katere je CSD dolžan delati, premagana, lahko umakne in pusti družino samostojno. Datum izvedbe 2. april 2014 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 21 Priprava mnenja za sodišče v okviru varstva otrok in družine Udeleženci Seminar je bil zelo dobro sprejet že leta 2013 in je namenjen strokovnim delavcem, ki delajo na področju varstva otrok in družine. Izvajalki Irma KIRIN (Okrožno sodišče v Ljubljani), Lili ROPRET ČERVEK (CSD Ljubljana Moste – Polje) Vsebina Največ primerov, s katerimi se srečujemo na oddelku za družinsko sodstvo, je urejanje družin po razpadu zakonske ali izven zakonske skupnosti. Sodišče mora dobiti odgovore na najpomembnejša vprašanja, in sicer glede otrokovega nadaljnjega varstva in vzgoje ter preživljanja in stikov s tistim staršem, ki mu otrok ne bo zaupan v varstvo in vzgojo. S temi vprašanji oziroma z vprašanjem, kaj je v največjo korist otroka, se na sodišču srečujemo tako v pravdnem kot nepravdnem postopku. V prvem delu seminarja bo predstavljeno sodelovanje sodišča s centri za socialno delo v primerih, ki jih na sodišču obravnavamo in v katerih potrebujemo mnenja oziroma poročila CSD. Obravnavani bodo posamezni postopki in mnenja, ki jih sodišče pridobi od pristojnih CSD. Sodišče do vseh odgovorov pride po izvedenem dokaznem postopku, z zaslišanjem pravdnih strank, na podlagi ugotovitev CSD, z mnenji izvedencev, na podlagi razgovora z otrokom. S svojo svetovalno in strokovno funkcijo imajo CSD pri tem pomembno vlogo. Sodelovanje CSD in sodišča je tako zelo pomembno, poročila in mnenja CSD, ki so celovita, jedrnata in obsegajo pomembne ugotovitve in dejstva, pa imajo lahko pomembno vlogo pri odločanju sodišča. Če je mnenje CSD tako, potem lahko sodišče že na podlagi tega mnenja pride do končne odločitve in ni potrebno angažirati še sodnega izvedenca. Tega bi se morali posluževati le v najtežjih primerih, v primerih, ko je poleg kliničnega psihologa potrebno še sodelovanje specialista psihiatra. Predstavljenih bo tudi nekaj mnenj CSD, govor pa bo tudi o tem, kakšna so pričakovanja sodišč glede mnenj, kakšna naj bodo mnenja CSD in kaj morda pogrešamo na sodiščih v poročilih in mnenjih CSD. Datum izvedbe 9. april 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 22 Učinkovito vodenje vsakdanjih razgovorov v domu za starejše Udeleženci Seminar je namenjen strokovnim delavcem v domovih za starejše. Izvajalka Karin ELENA SÁNCHEZ (Kaetrida – Poslovno svetovanje, izobraževanje in moderiranje) Vsebina »Prava komunikacija poteka tedaj, kadar poslušamo in razumemo. Kaj to pomeni? To pomeni, da vidimo izraženo idejo in odnos do nje z vidika druge osebe, in čutimo, kako jo ona doživlja; z namenom doseči njen referenčni okvir v zvezi s stvarjo, o kateri govori.« (Carl Rogers). Na temelju nevrolingvističnega programiranja bodo udeleženci seminarja razumeli, kako poteka komunikacija in kaj se pri komunikaciji dogaja. Spoznali bodo temeljna načela komunikacije ter znali razlikovati ter v komunikaciji preiti iz ciljnega v problemski okvir. Poudarek bo na moči besed in pomenu pozitivnega jezika v komunikaciji ter iskanju možnosti za njegovo uporabo v vsakdanjih razgovorih v domovih za starejše. Kot orodje za komunikacijo s starostniki bomo uporabili meta model jezika, ki omogoča razumevanje prevajanja misli iz globinske strukture v besede. Z meta vprašanji lahko ugotovimo kakšne specifične misli je imela oseba, ko je nekaj povedala in tako bolj razumemo njihov pomen. Uporaba novih znanj bo izboljšala medosebne odnose s starostniki in sodelavci v domovih za starejše ter dvignila komunikacijo na višjo in bolj pozitivno raven. Naučili se bomo, kako s pomočjo navedenega v pogovoru upoštevati starostnikove potrebe in interese ter se s ciljno komunikacijo ter uporabo pozitivnega jezika približati njihovemu čustvenemu in miselnemu svetu, z namenom, da spodbudimo njihovo samorefleksijo, postavljanje ciljev, prioritet in meja. Datum izvedbe 14. april 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 23 Kako reagirati v različnih problemskih situacijah v odnosih s strankami in drugimi? Udeleženci Seminar je namenjen predvsem zaposlenim na centrih za socialno delo in v nevladnih organizacijah. Izvajalka Mag. Metoda MAJ, univ. dipl. psih., spec. psih. svet. Vsebina Neprestano komuniciranje je sestavni del poklicev na področju socialnega varstva. Interakcije z uporabniki, sodelavci in institucijami so pogosto občutljive in zahtevne, zato je koristno, da smo nanje čim bolj pripravljeni, podobno kot se v obliki praktičnega usposabljanja pripravimo na šoferski izpit in kasneje na vožnjo v zahtevnih razmerah. Kako reagirati, da ohranimo profesionalnost in etičnost? Katere besede izbrati? Kako postaviti meje? Kaj narediti v konkretnih situacijah, ki nam zaradi svoje zahtevnosti ali pa subjektivnih dejavnikov predstavljajo problem? Seminar je praktične narave; udeležencem preko delavnic in vaj ponuja izmenjavo izkušenj na področju komunikacije in trening komunikacijskih veščin v konkretnih problemskih situacijah, v katerih se pogosto znajdejo v svojem delovnem okolju. Datum izvedbe 21. april 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 24 Maj DAN 1 PE 2 SO 3 NE 4 PO 5 TO 6 SR 7 ČE 8 PE 9 SO 10 NE 11 PO 12 TO 13 SR 14 ČE 15 PE 16 SO 17 NE 18 PO 19 TO 20 SR 21 ČE 22 PR 23 SO 24 NE 25 PO 26 TO 27 SR 28 ČE 29 PE 30 SO 31 NE NASLOV SEMINARJA MOTIVACIJSKI INTERVJU ALI KAKO MOTIVIRATI NEMOTIVIRANE ANKSIOZNE MOTNJE VODENJE USTNIH OBRAVNAV NA CSD PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA 25 Motivacijski intervju ali kako motivirati nemotivirane Udeleženci Seminar je namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s strankami oz. uporabniki, ki imajo težave z odvisnostjo. Izvajalca Doc. dr. Maja RUS MAKOVEC (Psihiatrična klinika Ljubljana), prof. dr. Rok TAVČAR (Psihiatrična klinika Ljubljana) Vsebina Motivacijski intervju je način komunikacije s pacientom/klientom/uporabnikom, ki izvira iz področja odvisnosti, vendar se je uporaba tega pristopa razširila na vsa področja škodljivega življenjskega stila. Motivacijski intervju je uporaben pristop pri vseh klientih, ki iz kakršnega koli razloga ne sodelujejo v zdravljenju, obravnavi, reševanju težav. Z uporabo motivacijskega intervjuja strokovni delavec preide iz pasivnega ocenjevanja motiviranosti klienta za spremembo v aktivno vlogo in skuša motivacijo za spremembo spodbuditi in jo ves čas podpirati. Prvi sklop bo naslovil tematiko vnosa spremembe v način razmišljanja in vedenja. Ljudje se nagibamo k temu, da ponavljamo tisti kognitivni in vedenjski stil, ki smo ga začeli uporabljati na začetku spoprijemanja s problemi. Ta stil je do neke mere pogojen z normami in stilom okolja, v katerem živimo, pa tudi z osebnostnimi in genskimi lastnostmi (temperamentom npr.). Ponavljanje določenega kognitivnega/vedenjskega stila zaradi ponavljanja oblikuje tudi nevrobiološko utrjeno pot, ki za preseganje potrebuje vnos energije-motivacijo. Strokovnjaki utegnemo podcenjevati moč utrjenega vedenja in energije, ki je potrebna za vnos spremembe v ljudi, ali pa spregledamo pozitivne aspekte (»dobiček«), ki ga ljudje doživljajo ob škodljivem vedenju. V popoldanskem delu bo predstavljena praktična uporabnost Motivacijskega intervjuja pri ljudeh, ki se težko spreminjajo oziroma veljajo za nedostopne spremembi vedenja oziroma življenjskega stila. Datum izvedbe 5. maj 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 26 Anksiozne motnje Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim v varstveno delovnih centrih, posebnih socialno varstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje, delo in varstvo. Izvajalka Prof. dr. Mojca Zvezdana DERNOVŠEK (Psihiatrična klinika Ljubljana in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani) Vsebina Anksiozne motnje so skupina motenj, v katero spadajo panična motnja z ali brez agorafobije, enostavne fobije, socialna fobija, generalizirana anksiozna motnja in obsesivno kompulzivna motnja. Vsem naštetim motnjam je skupno, da posameznik doživlja neobvladljivo tesnobo, ki namesto, da bi varovala, prične ovirati. Dandanes so anksiozne motnje še vedno premalo prepoznane, zato ljudje nimajo možnosti, da bi prišli do prave pomoči. Mnogi se zatekajo v osamljenost, zlorabo alkohola in tablet. Okolica velikokrat priskoči na pomoč tako, da nevede težave še poveča. Pogosto jih srečamo tudi pri otrocih in mladostnikih, zlasti če imajo posebne potrebe, pa tudi med aktivnim prebivalstvom in v starosti. Zdravljenje obsega predvsem razumevanje narave težav, soočanje, spreminjanje vzorcev mišljenja, vedenja in čustvovanja in pri nekaterih uporabo zdravil. Udeleženci bodo na seminarju spoznali različne anskiozne motnje in se naučili, kakšen je najboljši pristop do posameznika, ki trpi zaradi teh težav. Datum izvedbe 12. maj 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 27 Vodenje ustnih obravnav na CSD Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim na centrih za socialno delo. Izvajalec Mag. Boštjan J. Turk (Inštitut za civilno in gospodarsko pravo) Vsebina Centri za socialno delo že vrsto let izvajajo zahtevno nalogo vodenja ustnih obravnav z namenom rešitve najbolj perečih težav, nesoglasij in konfliktov v občutljivih socialnih primerih. Izkazalo se je, da je prav vodenje ustnih obravnav ena izmed najzahtevnejših nalog CSD. Če namreč želijo te obravnave voditi zakonito in uspešno, morajo poskrbeti, da bodo njihovo vodenje zaupali posameznikom, ki niso le vešči zakonov, ampak posedujejo obenem ravno pravšnjo mero avtoritarnosti in tudi empatičnosti do "uporabnikov" ustnih obravnav. To pomeni, da se od njih pričakuje tudi to, da imajo ustrezne človeške vrline in diplomatske spretnosti. V praksi se je izkazalo, da številni voditelji ustnih obravnav poznajo predpise, a zaradi njihove pogoste dvoumnosti in nedorečenosti niso prepričani, če sploh ravnajo prav. Poleg tega številnim strokovnjakom navkljub ravnanju po "črki zakona" precej primanjkuje taktičnosti, pa tudi strpnosti in razumevanja do udeležencev ustnih obravnav. Na seminarju bomo med drugim spregovorili tudi o pomenu mnenj izvedencev in strokovnih komisij, o pristopih k vodenju ustnih obravnav ter o tem, ali bi morali skrbneje izbirati osebe, ki vodijo ustne obravnave. Govorili bomo o metodah zagotavljanja zakonitih, a obenem učinkovitih, uspešnih in humano vodenih ustnih obravnav. Jasno in nedvoumno bomo morali odgovoriti tudi na vprašanje kaj sploh želimo doseči z ustnimi obravnavami. Dotaknili pa se bomo tudi vprašanja pomanjkljivosti zakonodaje na določenih področjih. Datum izvedbe 19. maj 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 28 Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim in drugim delavcem na področju socialnega varstva, ki so se usposobili za strokovno delo, dokazujejo vsaj leto dni delovnih izkušenj na tem področju in imajo doseženo izobrazbo v skladu z 69. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 – UPB2, s spremembami) in tudi tistim delavcem, ki želijo dokazovati znanja, kot zahteva 56. člen ZSV. Izvajalci Damijana PETERLIN (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), Andreja RIHTER (CSD Ljubljana Vič-Rudnik), Tanja KALAN (CSD Ljubljana Center), dr. Janez POGORELEC (Služba Vlade RS za zakonodajo), mag. Irena PRAŽNIKAR (zunanja sodelavka SZS), mag. Danica HROVATIČ (zunanja sodelavka SZS), dr. Monika BENKOVIČ KRAŠOVEC (Informacijski pooblaščenec), dr. Suzana OREŠKI (Društvo ALTRA) in drugi strokovnjaki. Vsebina Strokovni izpit na področju socialnega varstva je predpisan za strokovne delavce, zato ga morajo opraviti za samostojno izvajanje strokovnega dela v socialnovarstvenih organizacijah. Udeleženci bodo seznanjeni s temeljnimi vsebinami s področja zakonodaje, ki jo morajo poznati za opravljanje strokovnega izpita. Seznam literature je objavljen na spletni strani www.szslo.si, prav tako tudi prijavnica in ostala ustrezna pojasnila. Priporočamo udeležbo na seminarju, saj so med predavatelji tudi člani izpitnih komisij, ki bodo predstavili številne praktične in teoretične probleme socialnega varstva. Udeležencem dvodnevnega seminarja bodo predstavljene vsebine: Ustava in državna ureditev ter organizacija javne uprave, Izbrane teme iz Zakona o socialnem varstvu in Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Ureditev institucij Evropske unije, Varovanje osebnih podatkov in informacije javnega značaja, Kazensko procesno in materialno pravo ter izvrševanje kazenskih sankcij, Pravna ureditev zakonske zveze in družinskih razmerij, Invalidsko varstvo. Udeleženci bodo prejeli obsežno gradivo. Datum izvedbe 26. in 27. maj 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 16 pedagoških ur 29 Junij DAN 1 PO 2 TO 3 SR 4 ČE 5 PE 6 SO 7 NE 8 PO 9 TO 10 SR NASLOV SEMINARJA ČUSTVENE IN VEDENJSKE MOTNJE OTROK IN MLADOSTNIKOV SOOČANJE S SMRTJO IN ŽALOVANJEM PRI IZVAJANJU SOCIALNE OSKRBE NA DOMU 11 ČE 12 PE 13 SO 14 NE 15 PO 16 TO 17 SR 18 ČE 19 PE 20 SO 21 NE 22 PO 23 TO 24 SR 25 ČE 26 PE 27 SO 28 NE 29 PO 30 TO 30 Čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov Udeleženci Seminar je namenjen strokovnim delavcem in sodelavcem na področju socialnega varstva in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z otroci in mladostniki. Izvajalka Marija ANDERLUH (Pediatrična klinika Ljubljana) Vsebina Čustvene in vedenjske motnje so najpogostejše duševne motnje v obdobju odraščanja, ki prizadenejo več kot 10% otrok in mladostnikov. Pogostejše so pri otrocih, ki odraščajo v družinah z večjimi stresnimi obremenitvami in v manj ugodnih psihosocialnih razmerah. S temi družinami se pogosto srečujejo strokovni delavci na področju socialnega varstva. Na seminarju bodo predstavljene čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov, prepoznavanje le-teh ter razumevanje njihovega nastanka. Seminar bo vključeval prikaze praktičnih primerov, ki zahtevajo sodelovanje različnih strokovnih služb. Z namenom praktične uporabnosti bo tekom seminarja omogočena tudi predstavitev posameznih lastnih primerov udeležencev, razprava pa bo usmerjena v iskanje najboljših možnosti ukrepanja in obravnave. Datum izvedbe 4. junij 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 31 Soočanje s smrtjo in žalovanjem pri izvajanju socialne oskrbe na domu Udeleženci Seminar je namenjen socialnim oskrbovalkam in socialnim oskrbovalcem na domu. Izvajalke Petra MIKLOŠA in Judita SLAK (Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik), Tatjana HORVAT in Mojca PAVŠIČ (Slovensko društvo hospic) Vsebina Socialne oskrbovalke se pri svojem delu srečujejo z uporabniki, ki postopoma pešajo v zdravju in sposobnostih, ne tako redko pa se srečajo tudi s primeri smrti uporabnika v domačem okolju. Tovrstne situacije lahko za njih pomenijo stresno situacijo, ki izčrpava in povzroča izgorelost. K temu pripomore tudi naravnanost današnje družbe, v kateri sta smrt in žalovanje težko sprejeti in se ju želi skriti ali čim prej premagati. Na seminarju bodo udeleženke spoznavale svoj odnos do smrti in minevanja. Osnova dobrih strategij predelave omenjenih dogodkov namreč pogosto temelji na lastnih izkušnjah, prepričanjih, stališčih in vrednotah posameznika do izgub in minevanja. Nadalje bodo spoznale značilne prvine potreb ob izgubi ter načine ravnanja in komuniciranja z umirajočim in z njegovimi bližnjimi. Predstavljene bodo tudi oblike sodelovanja s svojci, kot so osnovno informiranje o različnih oblikah pomoči po izgubi svojca. Seminar bo interdisciplinaren, kar pomeni, da bodo obravnavani primeri, ki jih bodo izpostavile udeleženke seminarja. Datum izvedbe 10. junij 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 32 September DAN 1 TO 2 SR 3 ČE 4 PE 5 SO 6 NE 7 PO 8 TO 9 SR 10 ČE 11 PE 12 SO 13 NE 14 PO 15 TO 16 SR 17 ČE 18 PE 19 SO 20 NE 21 PO 22 TO 23 SR NASLOV SEMINARJA VRSTNIŠKO NASILJE PSIHOSOMATSKE MOTNJE IN PRIDRUŽENE TELESNE IN DUŠEVNE MOTNJE VLOGA IN NALOGE SOCIALNEGA DELAVCA V DOMU ZA STAREJŠE ZNOTRAJ VEČ DISCIPLINARNEGA TIMA PALIATIVNE OSKRBE 24 ČE 25 PE 26 SO 27 NE 28 PO 29 TO 30 SR 33 Vrstniško nasilje Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim na centrih za socialno delo in vsem ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo z otroci in mladostniki. Izvajalec Marko JUHANT (Čmrlj – komuniciranje in ustvarjalnost) Vsebina Oblike nasilja se spreminjajo, enih je več, drugih manj. Vse bolj se kaže strahopetnost nasilnežev, če se le da, delujejo na daljavo. V primerjavi s fizičnim nasiljem ali osebnimi izjavami gre za različne potrebe, ki jih zadovoljujejo. Hkrati se težava seli v mlajša starostna obdobja. Sicer so se že pred leti vrtčevski otroci spontano lotili mobinga, a odkrito, kot danes, pač ne. Posebno poglavje so mali nasilneži v prvem in drugem razredu OŠ, ko bi jih morda še najlažje ustavili, vendar pogosto manjka aktivnosti pri večini odraslih akterjev v tej zgodbi. Kaj je vendarle možno storiti v različnih starostnih obdobjih, kako ravnati, da smo uspešni v tako pomembnih prizadevanjih, kljub temu, da recimo starši nočejo ali ne morejo sodelovati? Obravnavali bomo 4 primere. Skladno z etiko in hkrati iz resničnega življenja. Na kratko in na splošno o obnašanju otrok in mladih: 1. razred: vpije, moti pouk, porine, udari. 5. razred: izziva, napada sošolce, laže. 8. razred: vodi prikrite akcije, spušča moteče glasove (ki ne smrdijo), izmika se obveznostim, manipulira med šolo, domom in sošolci. Vedno zraven, nič kriv, starše zna vedno pridobiti na svojo stran. 2. letnik: kratka vžigalna vrvica, učno neuspešen, agresiven do vseh, športnik. Datum izvedbe 10. september 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 34 Psihosomatske motnje in pridružene telesne in duševne motnje Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim v varstveno delovnih centrih, posebnih socialno varstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje, delo in varstvo. Izvajalka Prof. dr. Mojca Zvezdana DERNOVŠEK (Psihiatrična klinika Ljubljana in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani) Vsebina Psihosomatske motnje spadajo med manj znane, a žal precej pogoste zdravstvene težave. Ljudje, ki imajo aleksitimijo, to je zmanjšano zmožnost izražanja čustev, bodo s telesom povedali, da so zdrknili v nepredstavljivo čustveno stisko zaradi različnih psihosocialnih ali ekonomskih ali drugih razlogov. Med psihosomatske motnje v širšem smislu spada tudi manj prilagojen odziv na stres in sindrom izgorevanja. Sem spadajo tudi resna obolenja kot je astma, neurodermitis, sindrom razdraženega črevesja, kronična bolečina, tenzijski glavobol, rana na želodcu itd. Najpomembnejše je razumevanje teh stanj, saj skupaj s posameznikom tudi strokovnjaki radi pademo v past, ko pravzaprav postane bolezen in njene posledice izgovor za nedejavnost v spreminjanju življenjskega sloga. Če k temu pridružimo še dodatne telesne in duševne težave, je posameznik v nevarnosti, da postane kronični bolnik z vsemi negativnimi in pozitivnimi posledicami. Na seminarju bodo udeleženci spoznali posamezne vrste psihosomatskih bolezni – predvsem z vidika njihove podobnosti glede odzivanja posameznika in družbe nanje. Nato bodo spoznali katera obolenja se rada pridružijo tem motnjam in kako dodatno ovirajo posameznika. Podrobno bomo pogledali pasti, v katere se ujamemo in načine za aktiviranje posameznika in bližnje okolice za izboljšanje stanja. Datum izvedbe 17. september 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 35 Vloga in naloge socialnega delavca znotraj več disciplinarnega tima paliativne oskrbe Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim v domovih za starejše. Izvajalki Urška LUNDER (Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik), Katarina ZAJEC (Dom starejših občanov Fužine) Vsebina Stanovalci domov za starejše imajo do zadnjega dne življenja pravico do najboljše paliativne oskrbe. Celostna, organizirana paliativna oskrba temelji na osebnem odnosu, sočutnem spremljanju in spoštovanju dostojanstva ter vrednot stanovalca in njegovih najbližjih. Socialni delavec je tisti, ki skrbi, da so stanovalec in njegova družina skozi celoten proces vključeni v soodločanje in jim je na ta način omogočeno, da jih podpiramo in skupaj sledimo njihovim potrebam in njihovi volji. Na seminarju se bodo udeleženci seznanili s potekom dobro organizirane paliativne oskrbe v domu starejših občanov in z vlogo socialnega delavca znotraj več disciplinarnega tima. Spoznali bodo spretnosti v komuniciranju za podporo stanovalcu in njegovi družini, pomen družinskih sestankov ter veščine komunikacije z družino, v kateri je težko doseči soglasja. Spregovorili bomo tudi o veščinah in spretnostih, ki so poleg strokovnega znanja pomembne pri delu socialnega delavca. Datum izvedbe 23. september 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 36 Oktober DAN 1 ČE 2 PE 3 SO 4 NE 5 PO 6 TO 7 SR 8 ČE 9 PE 10 SO 11 NE 12 PO 13 TO 14 SR 15 ČE 16 PE 17 SO 18 NE 19 PO 20 TO 21 SR 22 ČE 23 PE 24 SO 25 NE 26 PO 27 TO 28 SR 29 ČE 30 PE 31 SO NASLOV SEMINARJA RAZVOJNE STOPNJE OTROKA IN MLADOSTNIKA IN USPEŠNO PREMAGOVANJE VZGOJNIH TEŽAV NAČRTOVANJE, VODENJE IN OCENJEVANJE DELOVNIH PROCESOV V JAVNEM ZAVODU PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA 37 Razvojne stopnje otroka in mladostnika in uspešno premagovanje vzgojnih težav Udeleženci Seminar je namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z odraščajočo mladino. Izvajalca Dr. Albert MRGOLE in Leonida MRGOLE (Vezal – umetnost kreacije odnosov) Vsebina Odzivnost pomembnih bližnjih oblikuje otrokove izkušnje na razvojni poti. Vsako razvojno obdobje ima svoje značilnosti, z značilnimi potrebami, ki morajo biti zadovoljene, in veščinami, ki jih mora otrok ali mladostnik razviti za zdrav razvoj. Najnovejša dognanja v nevroznanosti podpirajo pomen stika, prek katerega lahko pomembni drugi (starši, učitelji, vzgojitelji, trenerji…) opravljajo vzgojne naloge. Stik je motivacijski dejavnik z največjim vplivom. Pri oblikovanju stika je odločilno kakšne vrste so odzivi staršev/ odraslih: varni, vsiljivi, prepovedovalni, ignorantski, kaotični. Tip odzivnosti oblikuje otrokov karakter in strategije v odnosih z ljudmi, prav tako tudi otrokov odziv v odnosu. Težave v odnosih nastajajo zaradi vplivov, ki se jih odrasli ne zavedamo. Avtorja bosta predstavila vse razvojne faze in tipične situacije iz vsakdanjega življenja, v katerih se odvijajo odnosi z otroki, na konkretnih primerih, z demonstracijami v živo in z možnostjo, da udeleženci sami doživijo izkušnjo različnih tipov odzivnosti. Datum izvedbe 6. oktober 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 38 Načrtovanje, vodenje in ocenjevanje delovnih procesov v javnem zavodu Udeleženci Seminar je namenjen vodstvenim delavcem v javnih socialno varstvenih zavodih. Izvajalka Mag. Špela REŽUN (VDC Zagorje ob Savi) Vsebina Zahteve po racionalnem, a hkrati kakovostnem in k uporabniku naravnanem delovanju javnih zavodov je mogoče uresničiti le s postavitvijo jasnih razvojnih usmeritev – ciljev, ki so merljivi in jih lahko periodično spremljamo ter ocenjujemo uspešnost njihovega uresničevanja. Pomembno je, da so že v načrtovanje delovnih procesov vključeni tako uporabniki kot zaposleni, saj se s tem poveča njihova motiviranost za uspešno uresničevanje načrta. V slovenskih javnih zavodih je zaradi relativne varnosti zaposlitev, nizke fluktuacije zaposlenih in nestimulativnega sistema plač težko doseči motivacijo, delovno zagnanost, kreativnost in pripadnost zaposlenih. Toda z večjo vključenostjo, rednimi povratnimi informacijami o doseženih ciljih, samoevalvacijo uspešnosti, učinkovitimi letnimi razvojnimi pogovori, izobraževanji, skupinami za kakovost in razvoj, je možno vsaj delno kompenzirati anomalije nevzpodbudne in toge zakonodaje. Udeleženci seminarja bodo spoznali kako v praksi pripraviti dober strateški in letni načrt; dobili bodo orodja za planiranje; spoznali bodo kako postaviti kazalnike uspešnosti njihove organizacije in posameznih zaposlenih; naučili se bodo voditi učinkovit letni razgovor z zaposlenim in dobili konkretne obrazce v ta namen; spoznali bodo na kakšen način se lahko izognejo tipičnim slabostim pri načrtovanju, vodenju in ocenjevanju delovnih procesov v slovenskih javnih zavodih in si s tem ustvarijo konkurenčno prednost ter postanejo bolj usmerjeni v uresničevanje potreb njihovih uporabnikov; dobili bodo standardizirane vprašalnike za merjenje in izboljševanje organizacijske kulture. Datum izvedbe 14. oktober 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 39 Priprava na strokovni izpit s področja socialnega varstva Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim in drugim delavcem na področju socialnega varstva, ki so se usposobili za strokovno delo, dokazujejo vsaj leto dni delovnih izkušenj na tem področju in imajo doseženo izobrazbo v skladu z 69. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 – UPB2, s spremembami) in tudi tistim delavcem, ki želijo dokazovati znanja, kot zahteva 56. člen ZSV. Izvajalci Damijana PETERLIN (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), Andreja RIHTER (CSD Ljubljana Vič-Rudnik), Tanja KALAN (CSD Ljubljana Center), dr. Janez POGORELEC (Služba Vlade RS za zakonodajo), mag. Irena PRAŽNIKAR (zunanja sodelavka SZS), mag. Danica HROVATIČ (zunanja sodelavka SZS), dr. Monika BENKOVIČ KRAŠOVEC (Informacijski pooblaščenec), dr. Suzana OREŠKI (Društvo ALTRA) in drugi strokovnjaki. Vsebina Strokovni izpit na področju socialnega varstva je predpisan za strokovne delavce, zato ga morajo opraviti za samostojno izvajanje strokovnega dela v socialnovarstvenih organizacijah. Udeleženci bodo seznanjeni s temeljnimi vsebinami s področja zakonodaje, ki jo morajo poznati za opravljanje strokovnega izpita. Seznam literature je objavljen na spletni strani www.szslo.si, prav tako tudi prijavnica in ostala ustrezna pojasnila. Priporočamo udeležbo na seminarju, saj so med predavatelji tudi člani izpitnih komisij, ki bodo predstavili številne praktične in teoretične probleme socialnega varstva. Udeležencem dvodnevnega seminarja bodo predstavljene vsebine: Ustava in državna ureditev ter organizacija javne uprave, Izbrane teme iz Zakona o socialnem varstvu in Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Ureditev institucij Evropske unije, Varovanje osebnih podatkov in informacije javnega značaja, Kazensko procesno in materialno pravo ter izvrševanje kazenskih sankcij, Pravna ureditev zakonske zveze in družinskih razmerij, Invalidsko varstvo. Udeleženci bodo prejeli obsežno gradivo. Datum izvedbe 20. in 21. oktober 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 16 pedagoških ur 40 November DAN 1 NE 2 PO 3 TO 4 SR 5 ČE 6 PE 7 SO 8 NE 9 PO 10 TO 11 SR 12 ČE 13 PE 14 SO 15 NE 16 PO 17 TO 18 SR 19 ČE 20 PE 21 SO 22 NE 23 PO 24 TO 25 SR 26 ČE 27 PE 28 SO 29 NE 30 PO NASLOV SEMINARJA RAZUMEVANJE SAMOMORILNEGA PROCESA IN PREPOZNAVANJE POTENCIALNO SAMOMORILNIH OSEB IZGORELOST ZAPOSLENIH V DOMU ZA STAREJŠE LAHKO PREPREČI SPROTNO REŠEVANJE KONFLIKTOV DAN SOCIALNE ZBORNICE SLOVENIJE 41 Razumevanje samomorilnega procesa in prepoznavanje potencialno samomorilnih oseb Udeleženci Seminar je bil zelo dobro sprejet že leta 2011, namenjen pa je strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem na centrih za socialno delo in strokovnim delavcem iz nevladnih organizacij ter vsem ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo s potencialno samomorilnimi osebami Izvajalec Doc. dr. Robert ORAVECZ (Psihiatrična bolnišnica Ormož) Vsebina Samomor je tragično človeško dejanje, motivirano s hudo, neznosno duševno bolečino in se odvija na dokaj skrivnosten način. Čeprav se zdi, da je samomor impulzivno dejanje, ki se zgodi v trenutku, večinoma temu ni tako. Od začetnih misli na samomor do dokončanega samomora pelje pot, ki je zaznamovana z dokaj značilnimi elementi. Znanstvena dognanja na področju suicidologije, diskurzivnih znanosti in nevrobiologije ponujajo veliko informacij o tem, kako se ta proces odvija in kateri so ključni elementi, ki pospešijo ali upočasnijo pot, ki pripelje do samomora. Pri tem je še posebej pomembno prepoznavanje tistih dogajanj, ki temeljijo na medosebni komunikaciji posameznika s socio-kulturnim okoljem. Predavatelj bo plastično na posameznih primerih predstavil elemente samomorilnega procesa, ob tem pa ponudil razumevanje samomorilnosti na način, ki bo udeležencem seminarja pomagal prepoznati ta pojav in jih usposobil za ustrezno interveniranje v smislu preprečevanja samomora. Datum izvedbe 5. november 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 42 Izgorelost zaposlenih v domu za starejše lahko prepreči sprotno reševanje konfliktov Udeleženci Seminar je namenjen zaposlenim v domskem varstvu. Izvajalka Mag. Franka BERTONCELJ (Egoforma) Vsebina Delo v domskem varstvu zahteva od zaposlenih strokovno znanje, timsko sodelovanje vseh služb in veliko mero empatije do stanovalcev ter njihovih svojcev. Vedno večje zahteve in standardi kakovosti ter delovne obremenitve brez dodatne pomoči povzročajo doživljanje zaskrbljenosti in strahu. Pritiski hitro pripeljejo do poslabšanja medosebnih odnosov in konfliktov med zaposlenimi. Ko nas delo, družina in vsakdanjik izčrpavajo, postane sindrom izgorelosti težava, ki danes pesti čedalje več ljudi. Kot kažejo raziskave, je najbolj pogost v službah pomoči, zanj pa so dovzetne predvsem ženske. Poleg števila obveznosti, ki jim nikoli ni konca in s tem povezane telesne izčrpanosti, je glavni razlog izgorelosti naš pristop do dela, naše osebnostne značilnosti, miselna naravnanost in pomanjkanje podpore v medosebnih odnosih. Sodelovanje, spoštovanje, zaupanje, timsko delo in sprotno reševanje konfliktov so ključni pri preprečevanju nezadovoljstva in izgorelosti na delovnem mestu. Socialne veščine konstruktivnega reševanja konfliktov so tisti psihosocialni dejavnik, s katerim lahko močno pripomoremo k odpravljanju stresa in izgorelosti med sodelavci. Naučimo se kako! Datum izvedbe 12. november 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 43 Dan Socialne zbornice Slovenije Institucije Evropske unije so odločile, da bo leto 2015 Evropsko leto za razvoj. Potekalo bo pod geslom "Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost" s tremi glavnimi cilji. Prvi cilj bo obveščati državljane o razvojnem sodelovanju EU in držav članic ter poudariti rezultate, ki jih je Unija skupaj z državami članicami dosegla kot svetovni akter in jih bo v skladu z nedavnimi razpravami o splošnem okviru za obdobje po letu 2015 dosegala tudi v prihodnje. Prav tako bo leto namenjeno spodbujanju neposrednega sodelovanja, kritičnega razmišljanja in dejavnega interesa državljanov Unije in zainteresiranih strani pri razvojnem sodelovanju, tudi z oblikovanjem politik in njihovim izvajanjem. Tretji cilj je ozaveščati o koristih razvojnega sodelovanja Unije ne le za prejemnike razvojne pomoči Unije, ampak tudi za njene državljane, in doseči širše razumevanje skladnosti politik za razvoj ter med državljani v Evropi in v državah v razvoju spodbujati občutek skupne odgovornosti, solidarnosti in priložnosti v spreminjajočem se in vse bolj soodvisnem svetu. Svoj delež bo k temu dodala tudi Socialna zbornica Slovenije, ki bo na dnevu Socialne zbornice Slovenije, ki bo potekal predvidoma tretji teden v novembru, obravnavala omenjeno tematiko. Skupaj z različnimi izvajalci iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja bomo zlasti preverili, v kolikšni meri je v Sloveniji dosežen razvoj socialnega varstva in kako stroka vidi pot naprej. Datum izvedbe 19. november 2015 Kraj izvedbe Grand Hotel Bernardin, Kongresni center Bernardin Trajanje 7 pedagoških ur 44 December DAN 1 TO 2 SR 3 ČE 4 PE 5 SO 6 NE 7 PO 8 TO 9 SR 10 ČE 11 PE 12 SO 13 NE 14 PO 15 TO 16 SR 17 ČE 18 PE 19 SO 20 NE 21 PO 22 TO 23 SR 24 ČE 25 PE 26 SO 27 NE 28 PO 29 TO 30 SR 31 ČE NASLOV SEMINARJA GLUHI IN NAGLUŠNI SPOLNOST OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU 45 Gluhi in naglušni Udeleženci Seminar je namenjen strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem v varstveno delovnih centrih, posebnih socialno varstvenih zavodih, centrih za socialno delo, izobraževalnih ustanovah in zavodih, društvih in invalidskih organizacijah. Izvajalec Matjaž JUHART (Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije) Vsebina Gluhota je nevidna invalidnost, ki je ljudje ne opazijo, dokler ne pridejo v stik z gluho oz. naglušno osebo. Faze razvoja gluhe oz. naglušne osebe potekajo po enakih razvojnih principih kot pri slišečih osebah, razlike pa se pokažejo predvsem pri časovnem zamiku posameznih faz. Drugačnost pri razvoju izgube sluha ni posledica zgolj gluhote, slabših sposobnosti ali prizadetosti. Ker je razvoj jezika slabši v primerjavi s slišečimi, so ob tem velike ovire tudi pri sporazumevanju in dostopnosti do informacij in komunikacij, posledice pa se kažejo na različnih področjih življenja in dela. Kažejo se predvsem pri pridobivanju akademskih znanj (proces izobraževanja in vseživljenjskega učenja), na področju pridobivanja socialnih in emocionalnih izkušenj (integracija in socialna vključenost), pri kognitivnem razvoju (razvoj jezika in kulture) ter na področju mišljenja (identiteta gluhih in naglušnih oseb). Narejena je bila raziskava na vzorcu 800 gluhih, iz katere razberemo socialno strukturo gluhih v Sloveniji. Na seminarju bodo predstavljene prilagojene tehnike in načini sporazumevanja z gluho ali naglušno osebo. Človek je socialno bitje in za zadovoljevanje svojih potreb potrebuje sočloveka s katerim je v odnosu. Ne more pa uresničevati svojih potreb v odnosu s sočlovekom, če ne govorita skupnega jezika. Jezik gluhih je znakovni jezik. Slovenščina je gluhim osebam tuj jezik. Udeleženci seminarja se bodo seznanili tudi z različnimi pogledi na gluhoto, od tradicionalnega, medicinskega do danes sprejetega socialnega vidika. Teoretična znanja in izkušnje se lahko navezujejo na osebni in profesionalni razvoj posameznika v zasebnem, intimnem in javnem življenju. S praktičnimi primeri bomo vstopili v svet gluhote in ga ob tem primerjali s svojim svetom in osebnim/profesionalnim življenjem. Datum izvedbe 1. december 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 46 Spolnost oseb z motnjami v duševnem razvoju Udeleženci Seminar je bil zelo dobro sprejet že leta 2011, namenjen pa je zaposlenim v varstveno delovnih centrih, centrih za usposabljanje, delo in varstvo ter posebnih socialno varstvenih zavodih. Izvajalka Vojka LIPOVŠEK POLC (CUDV Črna na Koroškem) Vsebina Spolnost je najlepši in najobčutljivejši del človekovega življenja, plod naših osebnih izkušenj in osebnostih lastnosti. Za mnoge je spolnost občutljiva tema o kateri se ne govori. Še posebej občutljiva pa postane takrat, ko govorimo o osebah z motnjami v duševnem razvoju. Toda pri njih ni spolnost nič drugačna od spolnosti pri ostalih ljudeh. Tako kot mi si želijo bližino nekoga s katerim bi delili trenutke intimnosti. Na seminarju bomo spregovorili o spolni vzgoji oseb z motnjami v duševnem razvoju, kot življenjskem procesu od obdobja mladostništva do pozne starosti in poskusili umestiti pomen spolnosti za njihov zdrav osebnostni razvoj in vsakodnevno kvalitetno življenje. Predstavljene bodo oblike vedenja na področju spolnosti, prepoznavanje spolnih potreb pri osebah z različnimi stopnjami motenj v duševnem razvoju ter ravnanja ob tem. Spregovorili bomo o osveščanju in ravnanju v posebnih primerih, kot so istospolna partnerstva, o primerih partnerstev ob večjem razlikovanju v dojemanju obeh partnerjev ter o delu s svojci, ki morda niso pripravljeni na tovrstne potrebe in ravnanja pri svojih otrocih. V različnih oblikah skupinskega dela bomo obravnavali konkretne primere ter se pogovarjali o ustreznih načinih našega reagiranja na izraženo potrebo oz. vedenje. Seminar priporočamo strokovnim delavcem in sodelavcem, ki delajo z mladostniki in odraslimi osebami z motnjami v duševnem razvoju v posebnih socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in centrih za usposabljanje delo in varstvo. Datum izvedbe 8. december 2015 Kraj izvedbe Izobraževalni center SZS Trajanje 7 pedagoških ur 47 SOCIALNA ZBORNICA SLOVENIJE PRIJAVNICA (naslov seminarja) Ime in priimek udeleženca/ke: ………………………………………………………………………………………… Članstvo v Socialni zbornici Slovenije (označite): individualni/a član/ica kolektivni/a član/ica nečlan/ica Organizacija: …………………………………………………………………………………………………………………. Naslov: …………………………………………………………………………………………………………………………. tel.: …………………………………………… fax: ………………………………………………………………………. E-pošta: ……………………………………………………………………………………………………………………….. Datum: …………………………………….. Podpis prijavitelja: …………………………………………………… Naziv plačnika: ……………………………………………………………………………………………………………… Naslov plačnika: ……………………………………………………………………………………………………………. Davčni zavezanec za DDV (obkrožite): Datum: ……………………………….. DA ID številka za DDV: …………………………. NE Davčna številka: …………………………….. Podpis plačnika: ………………………………………….... S podpisom te prijavnice izrecno dovoljujem, da Socialna zbornica Slovenije moje osebne podatke uporablja v skladu in na način, določen v 72. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP – 1, Ur. l. RS št. 86/04 in 113/05) ter v skladu z določbami svojega Pravilnika o varovanju osebnih podatkov z dne 7.6.2007, to je za namene neposrednega trženja (zlasti za informiranje o organiziranih izobraževanjih, posvetih in drugih oblikah srečevanj in dejavnosti, ki jih opravlja in organizira zbornica z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev). Posameznik lahko pisno kadarkoli zahteva, da zbornica trajno ali začasno preneha uporabljati njegove podatke za namen neposrednega trženja. Prijavnico nam lahko pošljete po faksu ali pošti! Ukmarjeva ulica 2, 1000 LJUBLJANA +386 (0)1 292 73 17; +386 (0)1 292 73 18 Koseška cesta 8, 1000 LJUBLJANA ID za DDV: SI54713960, matična številka: 5823757, IBAN: SI56 0201 0001 8187 078 http://www.szslo.si e-pošta: [email protected] 48
© Copyright 2024