Šolsko glasilo - prvi del

Vse naši šoli
GLASILO UČENCEV OSNOVNE ŠOLE BRANIK
JUNIJ 2015
UVODNIK
Drage bralke in bralci šolskega časopisa!
Začne se z A in konča z Ž. Vmes je 23 črk. Vse to je abeceda. Vsaka beseda se
začne z eno od črk abecede. Naj se poigramo samo s tremi črkami.
N: naloga, nova snov, nagajivost …
P: počitnice, pisalo, pisati, preval …
Z: znanje, zvonjenje, zvezek …
Začne se 1. septembra in konča 24. junija. Vmes se zvrsti veliko trenutkov in
dogodkov, pridobi se veliko znanja in opravi veliko dejavnosti. Vse to je šolsko leto.
Vsaka od prej omenjenih stvari ne bi bila to, kar je, brez sodelovanja učencev in
učenk, učiteljev in učiteljic, drugih delavcev šole in tudi staršev.
Besede na določene črke bi gotovo lahko izgovarjali ali pisali precej časa. Tudi tisto,
kar se je zgodilo v letošnjem šolskem letu, bi, če bi bilo napisano na papirju, zavzelo
kar precej prostora.
V šolskem glasilu, ki je pred vami, zato nismo mogli povedati in prikazati vsega o naši
šoli. Mogoče so se vam v letošnjem šolskem letu dogajale zanimivejše stvari, kot so
te, ki so predstavljene v glasilu. Mogoče se vaše mnenje razlikuje od mnenj, ki jih
boste brali. Mogoče ste vi napisali drugačno pesem in narisali drugačno sliko.
1
UVODNIK
Izbrali smo le določene stvari – te naj bodo dokaz, da se je na naši šoli v letošnjem
šolskem letu resnično marsikaj dogajalo. In ker se je toliko dogajalo, si sedaj
zaslužimo počitnice.
V imenu članic uredniškega odbora šolskega glasila vam želim prijetne počitnice.
Bodite tudi med počitnicami ustvarjalni in če se boste dolgočasili ali se vam bo kdaj
stožilo po šoli, posezite po šolskem časopisu – berite ga, spominjajte se lepih
dogodkov iz letošnjega šolskega leta, nizajte besede na določene črke ali pa rešite
križanko na koncu časopisa.
Irena Rustja, mentorica interesne dejavnosti Šolsko glasilo
2
IZBRALI SMO IME ČASOPISA
V začetku oktobra se je pri interesni dejavnosti Šolsko glasilo prvič sestal
uredniški odbor našega časopisa. Dogovorili smo se, da bomo organizirali
natečaj za naslov šolskega časopisa. K sodelovanju smo povabili vse učence
od 6. do 9. razreda. Potem ko smo pregledali vse prispele predloge, smo se
odločili za naslov Vse o naši šoli. Ta naslov je predlagala Anita Rožanec iz 8.
razreda. Predlagani naslov se nam je zdel dober, saj smo hkrati dobili tudi idejo
za vsebino časopisa. Menili smo namreč, da je v šolskem časopisu smiselno
pisati o šoli, ki pomembno zaznamuje vsakdan vsakega šolarja.
Vse o naši šoli
3
IZBRALI SMO IME ČASOPISA
Intervju z Anito Rožanec
Anita, kako si se domislila naslova časopisa (Vse o naši šoli)?
Imela sem več zamisli, ampak ta se mi je zdela najprimernejša, zato sem jo napisala
na listek.
Se še spomniš, kako je potekalo glasovanje za ime časopisa?
Dobili smo listke, vsak enega, potem smo si izmislili naslov in ga napisali na listek.
Listek si potem vrgel v škatlo, ki je bila v knjižnici.
Kaj ti pomeni to, da smo tvoj predlog izbrali za naslov šolskega časopisa?
Zelo sem vesela.
Kakšno vlogo ima šola v tvojem življenju?
Ne vem, šola mi nudi določeno izobrazbo, šola je tudi druženje s prijatelji …
Kako se počutiš na naši šoli?
Na naši šoli se zelo dobro počutim, čeprav pouka ne maram preveč. Ne boste verjeli,
ampak moj najljubši »predmet« je odmor.
Z Anito so se pogovarjale Tjaša Pegan, Neža Sever in Nina Birsa.
4
RAZMIŠLJALI SMO O ŠOLI
V začetku oktobra smo se v uredniškem odboru dogovorili, da bomo v šolskem
glasilu pisali o naši šoli in življenju na njej. Članice uredniškega odbora smo
zato nekatere učence povprašale, kako se počutijo na šoli.
Na šoli je fajn. Naš razred je res fajn. Na hodnikih pogrešam ure. V
razredih je pretoplo. Premalo je tudi žog za učence predmetne stopnje.
Nina Ličen, 7. razred
Dolgočasno je, ko ni kaj delati. Učitelji so preveč strogi. Pozitivno je, ker
se kaj naučimo.
Kevin Šuligoj, 6. razred
Na šoli je fajn. Včasih je malo žalostno, včasih veselo, vedno pa pestro.
Staša Vodopivec, 6. razred
5
RAZMIŠLJALI SMO O ŠOLI
Na šoli se počutim v redu. Dobro je opremljena. Pogrešam več žog
za učence od 6. do 9. razreda. V šoli se kaj naučimo. Imamo dobre
krožke.
Matevž Bizjak, 6. razred
Na šoli se počutim lepo, ker imamo razne krožke.
Ela Čebron, 2. razred
Na šoli se počutim lepo. Všeč mi je matematika. Rad imam odmor.
Enej Mislej, 1. razred
Na šoli mi je v redu. Všeč mi je učenje, najbolj matematika.
Maša Ličen, 1. razred
6
RAZMIŠLJALI SMO O POMENU ŠOLANJA IN OBUJALI SPOMINE NANJ
Nobene šole ne bi bilo brez »učencev z najdaljšim stažem« – devetošolcev.
Letošnji so bili nekaj posebnega, saj so bili prva generacija 21. stoletja. To
pomeni, da so se rodili leta 2000. Zaupali so nam, kaj jim pomeni šola in kaj jim
bo od devetih let šolanja najbolj ostalo v spominu.
Kaj mi pomeni šola?
Šola je izobrazba, dobra družba, včasih dolgčas.
Sara Birsa
Šola so prijatelji, (m)učenje in druženje.
Klara Topič
Šola so prijatelji, druženje. Je pogoj za vpis v srednjo šolo, kjer si bom
pridobila poklic, ki me najbolj veseli.
Petra Batič
Šola prinaša dobro izobrazbo, možnost zaposlitve. Šola je učenje.
Taja Colja
7
RAZMIŠLJALI SMO O POMENU ŠOLANJA IN OBUJALI SPOMINE NANJ
Šola mi ne pomeni veliko, saj trenutno še ne vem, kako mi lahko
šolanje pomaga. V zadnjih devetih letih sem se v šoli zelo trudil.
Upam, da mi bo to v veliko korist.
Nik Pečenko
Šola mi omogoča prihodnost, izobrazbo in kariero.
Matevž Zgonik
Šola mi ne pomeni kaj posebno prijetnega, saj je treba vanjo vlagati
veliko dela in truda in še stalno se je treba vznemirjati zaradi ocen.
Jan Kastrin
Šola omogoča boljšo izobrazbo in zaposlitev.
Lara Čotar
Šola so učenje, prijateljstvo in žuriranje.
Luka Furlan
Šola so prijateljstvo, dolgčas in učenje.
Tina Hočevar
8
RAZMIŠLJALI SMO O POMENU ŠOLANJA IN OBUJALI SPOMINE NANJ
Kaj mi bo od devetih let šolanja najbolj ostalo v spominu?
Ko sta Sara in Mihela mislili na končnem izletu, da sta dobili zastonj
vrtnico.
Petra Batič
Dobra družba.
Sara Birsa
Naslov regijskih zmagovalcev v čistih zobeh in Čuki.
Tina Hočevar
Sošolci in sošolke.
Luka Furlan
V spominu mi ni ostalo nič.
Jan Kastrin
Vsi heci in vse, kar se je zabavnega zgodilo v družbi mojih prijateljev.
Matevž Zgonik
9
RAZMIŠLJALI SMO O POMENU ŠOLANJA IN OBUJALI SPOMINE NANJ
Vsi lepi trenutki, učenje, vse dobre in nekatere slabe ocene, šola v
naravi in vsi izleti.
Kaja Skrt
Prijatelji.
Klara Topič
Šola v naravi, smučanje.
Ivana Velikanje
Vsi lepi trenutki in vsaka minuta učenja.
Blaž Škrbec
10
RAZMIŠLJALI SMO O POMENU ŠOLANJA IN OBUJALI SPOMINE NANJ
Spomini na prvi šolski dan
Zgodilo se je septembra pred petimi leti. Večer pred prvim šolskim dnem sva se z
mamo pogovarjali, kako je v šoli.
3. septembra me je zjutraj mama odpeljala v šolo. Pred šolo smo se zbrali vsi učenci
šole. Ker smo bili prvošolci najpomembnejši, smo sedeli v prvi vrsti.
Najprej nas je pozdravil podžupan, njegovemu pozdravu so se pridružile ravnateljica
in naši učiteljici Zvonka in Simona. Po pozdravih smo s starši odšli v učilnico, kjer
smo se bolje spoznali.
Vsak prvošolec je moral napisati svoje ime na tablo. Vsi so hiteli pisati svoje ime, le
jaz sem kar sedela. Učiteljica me je zaskrbljeno vprašala: ''Ali ti mogoče ne znaš
napisati svojega imena?'' Odgovorila sem ji: ''Znam, znam, samo počakam, ker je
tam prevelika gužva.''
Kar naenkrat učiteljice Zvonke ni bilo nikjer. Potem pa nekdo potrka na vrata,
učiteljica Simona gre odpret in zagledamo učiteljico Zvonko, ki drži veliko torto na
Miki Miško. Z veseljem smo jo pojedli.
11
RAZMIŠLJALI SMO O POMENU ŠOLANJA IN OBUJALI SPOMINE NANJ
Igrali smo se iskanje Šviga zajčka. Moj Šviga zajček je bil na polici, zato sem ga kar
hitro našla. Prvi šolski dan smo zaključili s sladoledom.
Ta dan mi je bil zelo všeč in ga ne bom nikoli pozabila. Komaj sem čakala naslednji
šolski dan.
Melanie Mihelj, 5. razred
12
BILI SMO IGRALCI
Učenci, ki so letos obiskovali dejavnosti Umetnost besede in Ansambelska
igra, so uprizorili igro Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi. Najprej so nastopili v
domačem kraju pred učenci in učitelji razredne in predmetne stopnje ter starši
in sokrajani.
Igro pa so nekajkrat odigrali tudi izven domačega kraja in tudi tam navdušili
gledalce.
Članici uredniškega odbora sta intervjuvali igralko Tjašo Pegan. Osmošolci pa
so po ogledu predstave izrazili svoje mnenje o njej.
(Vir: spletna stran OŠ Branik)
13
BILI SMO IGRALCI
Intervju s Tjašo Pegan
Tjaša, povej nam, kako so potekale vaje za predstavo.
Učiteljica slovenščine in knjižničarka Marina Troha nas je povabila, da bi igrali. Vadili
smo enkrat na teden, pred prvim nastopom celo dvakrat na teden. Na začetku smo
besedilo samo brali, nato pa smo začeli igrati.
Katero vlogo si imela v predstavi?
Bila sem Jerica, županova hči.
Na kratko nam opiši Jerico.
Jerica je 18-letno navihano dekle, ki … No, saj ste igro videli.
Ali se nameravaš v prihodnosti še ukvarjati z gledališčem?
Da.
Zakaj?
Ker mi je igranje všeč.
S Tjašo sta se pogovarjali Neža Sever in Nina Birsa.
14
BILI SMO IGRALCI
Mnenje osmošolcev o predstavi
Zelo dobra igra, odlična, smešna.
Zabavna, smešna, v redu, igrali so naši sošolci. Igralci in pevci so se izkazali in
potrudili.
Predstava mi je bila všeč, ker je bila smešna.
Predstava mi je bila zelo všeč, ker so se tudi igralci zelo dobro vživeli v svoje vloge.
Predstava je bila zelo v redu, učenci so se izkazali, super je bilo.
Predstava je bila zabavna, zelo sem se nasmejala. Všeč mi je bilo, ker sem se lahko
malo sprostila in se smejala ter mi ni bilo treba misliti na to, da bi bilo vsega čim prej
konec. Glasba je bila dobro prirejena.
Bila je dobra in na trenutke smešna. Pogrešal sem več parodije.
Predstava je bila smešna, ker je bilo besedilo smešno in obleke zanimive. Vsi igralci
so se izkazali.
15
BILI SMO IGRALCI
OK. Še kar dobro.
Predstava mi je bila všeč, ker so igralci znali besedilo na pamet in se jim ni zatikalo.
Predstava je bila dobra. Kar v redu so bile priredbe pevskega zbora. Lahko bi bila
bolj smešna.
Predstava mi je bila všeč, ker nismo imeli pouka.
Bilo je v redu, ker je nastopal moj sošolec Jakob.
Bil sem presenečen, saj sem mislil, da bo vse bolj smešno. Sicer pa predstavo
ocenjujem kot dobro, odlično. Igralci so se lepo vživeli v svoje vloge.
16
BILI SMO PESNIKI
Naši učenci tudi pesnijo. Nekateri pesem zapišejo v kakšen skriti kotiček
papirja, zvezka ali srca. Drugi pesnijo po navodilih učiteljice, nekateri pa s
svojimi pesmimi sodelujejo na literarnih natečajih.
KNJIGE
Radi beremo knjige,
so kot zakladi, ki jih imamo radi.
Knjiga resna je stvar,
vsem bralcem zanjo je mar.
Na policah spijo in mižijo
ter čakajo, da otroci prihite ter jih odpre.
Knjige so lahko poučne
in te kaj naučijo,
zato le brž,
takoj po nje,
da postanemo dobri ljudje.
Žan Vodopivec, 5. razred
17
BILI SMO PESNIKI
KNJIGA
Knjiga me vedno ne briga,
a kadar me – se hitro odpre.
Preletujem črke, ki so mrke,
besede pa so kot iz zasede
in to me velikokrat zmede.
Tu so povedi,
ki so jih napisali štirje medvedi.
Res bo ta pesmica čudna,
ker je zamudna,
a bo vzpodbudna.
Ko pa bo pesnik zadnjo
pesem napisal,
se ne bo nič več kisal.
Tako kot Prešeren,
ko himno napisal je
in z njo zavzel je cel svet,
zato je sladka kot med.
A med je sladkosned,
medved Ed pa knjigo,
18
BILI SMO PESNIKI
eno po eno ima za jed,
a za medveda je knjiga trda kot led.
Zato gre brez nje na Bled.
Ko gre na potep,
je za knjigo to
velik pohlep.
Zato knjiga miga in
se premika še
pred ali po tem,
ko se luna svetlika.
Polona Furlan, 5. razred
19
BILI SMO PESNIKI
KNJIGE
Pri meni doma knjiga
vedno miga.
Miga navzgor, navzdol,
levo in desno,
in to mislim čisto resno.
Pri meni doma,
se knjige požira.
Mogoče deset
ali pa pet.
Ko pojem jih,
si skuham še čaj,
potem pa grem vesela v maj.
Brez knjige pri nas
res več ne gre,
berem navzgor, navzdol,
levo in desno,
in to mislim čisto resno.
Ema Čehovin, 5. razred
20
BILI SMO PESNIKI
NAŠE JAME
Najlepša moja je dežela,
prepolna lepih je gora.
Se reke zlivajo do morja,
v podzemlju rib'ca je doma.
Postojnska jama, naš okras,
poznana celemu je svetu.
V njej kapnik raste zelo počas'
kot v tišini mirnega cvetja.
Tudi Škocjan z jamo se baha,
skrito doli v globočini,
skoz' njega rečica miglja,
to moji lepi so spomini.
Te naše kraške jame sploh
so lepe in skrivnostne,
odkril jih človek je skoz' čas,
da bi spoznal demone.
Mihela Janežič, 9. razred
21
BILI SMO PESNIKI
JAMA
Temno je in nič ne vidiš;
strah te je, a ne priznaš;
ko po stezi stopaš vanjo,
mrzel veter te obda.
Tiho in prav počasi stopaš;
upaš, da te nič ne sliši,
ko svetle oči zagledaš v daljavi.
Pošast približuje se počasi,
senca je vedno večja,
a ko do svetlobe pride,
le majhen netopir sfrči.
Ivana Velikanje, 9. razred
22
BILI SMO PESNIKI
JAMA
Ker je apnenec prepustna kamnina,
na Krasu hitro nastane udrtina.
Ker voda kamen razjeda naprej,
imamo v Sloveniji jam kar precej.
Ko turist jamo obišče,
se res načudi
in že prvikrat se v njo tudi zaljubi.
A ljudje hodijo raje v gorski in morski svet,
namesto da bi šli v jamski svet.
Zakaj?
Ker imajo raje gorske vile in morske kite
kot jamske stalaktite.
Matevž Zgonik, 9. razred
23