1. No category

Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
POSLOVNO POROČILO
Center Janeza Levca Ljubljana
Ljubljana, januar-februar 2015
1
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Kazalo vsebine
1. 1 PREDSTAVITEV CENTRA JANEZA LEVCA LJUBLJANA ...................................................................... 3
1. 1. 1
1. 1. 2
1. 1. 3
1. 1. 4
1. 1. 5
KRATKA ZGODOVINA ORGANIZACIJE .......................................................................................................... 3
POSLANSTVO ORGANIZACIJE........................................................................................................................ 3
OSNOVNI CILJI DELA Z MLADIMI .................................................................................................................. 3
CILJNA SKUPINA MLADIH, KI SO JIM PROGRAMI NAMENJENI...................................................................... 4
NEKAJ RAZVOJNIH DEJAVNOSTI, KI SMO JIH VPELJALI V PRETEKLIH LETIH IN V LETU 2014 ................... 4
1.1.5.1 Izobraževalni center za strokovne delavce v Mestni občini Ljubljana ........................................... 4
s poudarkom na usposabljanju za poučevanje otrok s posebnimi potrebami in sodelovanju z
njihovimi družinami. ........................................................................................................................................... 4
1. 1. 6 IZVEDENI MLADINSKI PROJEKTI................................................................................................................... 8
1. 1. 7 SODELOVANJE Z DRUGIMI AKTERJI NA PODROČJU MLADINSKEGA DELA ................................................... 9
1. 2 ORGANIZIRANOST IN PREDSTAVITEV ODGOVORNIH OSEB ........................................................... 9
1. 3 SWOT ANALIZA .............................................................................................................................................. 10
1. 4 ORGANIZACIJSKO IN VSEBINSKO PREOBLIKOVANJE CJL ............................................................ 14
1. 4. 1 ŽE OBSTOJEČI PROGRAMI IN STORITVENE DEJAVNOSTI ........................................................................... 14
1. 4. 2 NEKATERE NOVE FUNKCIJE CJL ................................................................................................................ 15
2. 1 OSNOVA ZA PRIPRAVO LETNEGA POROČILA ..................................................................................... 15
2. 2/3
DOLGOROČNI CILJI (GLEJ TUDI TOČKO 1.4 ) /LETNI CILJI ....................................................... 15
2. 2. 1 INVESTICIJSKA IN VZDRŽEVALNA DELA V VREDNOSTI 121.075,09 EUR .................................................. 16
2. 2. 2 INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE OPREME ..................................................................................................... 17
2. 2. 3 IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV ....................................................................................................................... 18
Interna izobraževanja v CJL ..................................................................................................................... 18
Izobraževanje po Katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja MIZŠ in druga
ponujena izobraževanja............................................................................................................................. 19
Hospitacije vodij enot in ravnatelja ...................................................................................................... 19
Druga izobraževanja ................................................................................................................................... 19
Izobraževanje zunaj meja Slovenije ..................................................................................................... 20
Izobraževanje administrativnih in tehničnih delavcev .................................................................. 20
Študijske skupine ......................................................................................................................................... 20
2. 2. 4 REDNI IN NADSTANDARDNI PROGRAMI DELA.............................................................................................. 20
DEJAVNOSTI NADSTANDARDNEGA/DODATNO PONUJENEGA PROGRAMA, POLEG TEKOČIH MLADINSKIH
PROJEKTOV – 1.1.5: ................................................................................................................................................ 21
Projektne naloge in novosti, ki so potekale v okviru celotnega Centra: .................................. 21
Sodelovanje v dejavnostih Zveze prijateljev mladine .................................................................... 21
Projekti in nove vsebine dela na OŠPP Dečkova ul. ........................................................................ 21
Projekti in nove vsebine dela na OŠPP Levstikov trg ..................................................................... 22
Projekti in nove vsebine dela v OVI Jarše .......................................................................................... 22
Projekti in nove vsebine dela v DE Dom ............................................................................................. 23
2. 4 IZVEDBA DOLGOROČNEGA PLANA ....................................................................................................... 26
2. 5 OPIS NEDOPUSTNIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA ....................................................... 26
2. 6/7 OCENA USPEHA IN GOSPODARNOSTI ................................................................................................... 27
2. 9
POJASNILA NA PODROČJIH, KJER CILJI NISO DOSEŽENI ............................................................ 28
2. 10 OCENA POSLOVANJA NA DRUGIH PODROČJIH ............................................................................... 28
2. 11
KADROVANJE ............................................................................................................................................. 29
2
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
1 Splošni del
1. 1 Predstavitev Centra Janeza Levca Ljubljana
1. 1. 1 Kratka zgodovina organizacije
Prvi oddelek Centra Janeza Levca Ljubljana (CJL) je bil ustanovljen 2. septembra 1911,
ko je cesarsko-kraljevi deželni šolski svet takratne avstro-ogrske monarhije z odlokom
št. 5908 dovolil ustanovitev pomožnega razreda na takratni IV. deški osnovni šoli na
Prulah. Iz takratnega »pomožnega razreda« se je CJL skozi več kot devet desetletij
razvil v največjo tovrstno organizacijo v Sloveniji. Danes jo sestavljajo štiri delovne
enote: dve osnovni šoli s prilagojenim programom, oddelki vzgoje in izobraževanja,
dom–internat ter enota v sestavi - mobilna specialno-pedagoška služba, ki deluje na
večinskih osnovnih šolah. V ustanoviteljstvu CJL je tudi Delovni in zaposlitveni center
Janeza Levca – Varstveno delovni center.
1. 1. 2 Poslanstvo organizacije
CJL spodbuja in opravlja temeljno vzgojno-izobraževalno delo, pri čemer si prizadeva
dosegati odličnost in čim višjo kakovost na vseh ravneh delovanja. Na osnovi lastnega
znanja, strokovne avtoritete, z upoštevanjem bogatega pedagoškega izročila in
tradicije ter s spoštovanjem temeljnih človekovih in otrokovih pravic si prizadeva za
kakovostno, strokovno in profesionalno načrtovanje, usmerjanje in udejanjanje
procesov vzgoje in izobraževanja otrok ter mladostnikov in mladostnic s posebnimi
potrebami. CJL je socialno omrežje učencev in učenk, njihovih staršev in vseh
zaposlenih - tako pedagoginj in pedagogov kot tudi tehničnega osebja. Svoje vzgojnoizobraževalno delo povezuje in prepleta z različnimi vladnimi in nevladnimi
organizacijami šolskega in socialnega značaja ter z drugimi ustanovami civilne družbe.
Tako CJL prispeva svoj pomemben delež v skupno zakladnico blagostanja, temeljnih
družbenih vrednot in znanja. Njegovo delovanje je v odnosu do politike, kapitala in
cerkva avtonomno in nepristransko. Razmerja med posamezniki in posameznicami
znotraj in zunaj organizacije so osnovana na sodobnih načelih partnerstva,
izenačevanja možnosti, enakosti, avtonomije, solidarnosti in subsidiarnosti. CJL s
takšnim odnosom do podobnosti in drugačnosti otrok s posebnimi potrebami vpliva na
temeljne skupne kulturne predpostavke in vrednote sodobne slovenske družbene
realnosti.
1. 1. 3 Osnovni cilji dela z mladimi
Vpeljevati specializirane vzgojno-izobraževalne programe in dejavnosti, ki temeljijo na
prepoznavanju in utrjevanju otrokovih danosti in pozitivne samopodobe ter
omogočanju samo-udejanjanja in razvijanja samostojnosti; vpeljevati nove vzgojne
programe za otroke s posebnimi potrebami, ki so jih dramatične družinske razmere
izvrgle na socialni rob družbe; se vztrajno in bliskovito odzivati na vse vrste zlorab in
stigmatiziranja otrok, mladostnikov in mladostnic s posebnimi potrebami; razviti in
ohrabriti podporni sistem za omogočanje vključevanja otrok v tiste programe vzgoje
in izobraževanja, ki v največji meri razvijajo otrokove psihološke in fiziološke
3
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
zmogljivosti; podpirati uvajanje novih programov nižjega strokovnega izobraževanja
za absolvente osnovnih šol s prilagojenim programom in njihovo spremljanje do prve
zaposlitve.
1. 1. 4 Ciljna skupina mladih, ki so jim programi namenjeni
Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami: večinoma z motnjami v duševnem
razvoju, motnjami avtističnega spektra in otroci z več motnjami.
1. 1. 5 Nekaj razvojnih dejavnosti, ki smo jih vpeljali v preteklih letih in v
letu 2014
1.1.5.1 Izobraževalni center za strokovne delavce v Mestni občini Ljubljana
s poudarkom na usposabljanju za poučevanje otrok s posebnimi potrebami in sodelovanju
z njihovimi družinami.
V letu 2014 smo odprli prenovljene prostore, ki so oblikovani prav za namen izvajanja
dejavnosti Izobraževalnega centra.
Potreba po ustanovitvi Izobraževalnega centra za strokovne delavce je povezana s
potrebami, ki jih zaznavamo na področju vzgoje in izobraževanje otrok s posebnimi
potrebami. V zadnjih 15 letih se je to zaradi sprememb v pojmovanju otrok s posebnimi
potrebami (OPP) in zakonodaje, korenito spremenila. Spremembe se odražajo tako v sami
obliki (novi vzgojno izobraževalni programi, vse več učencev s posebnimi potrebami, ki so
vključeni v večinske oblike vzgoje in izobraževanja …) kot tudi po zahtevnosti populacije
otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kar terja drugačno znanje strokovnih
delavcev, tako tistih, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v vrtcih in večinskih
šolah, kot tudi tistih, ki poučujejo v specializiranih ustanovah. Gre predvsem za znanja o
oblikah poučevanja, metodiki in didaktiki poučevanja, ki je naravnana na posebne potrebe
posameznega otroka ter za veščine komuniciranja s starši in drugimi učitelji, katerih učinek
je znanstveno dokazan in strokovno preizkušen. Vsakodnevne izkušnje iz prakse kažejo,
da učitelji pa tudi specialni pedagogi teh znanj nimajo, kar pogosto vodi v nezmožnost
uspešnega poučevanja, ta pa v veriženje problemov, sprva na ravni otroka nato na ravni
učitelja in otroka vse do konfliktov s starši in strokovnjaki izven šole. Izobraževalni center
bo nudil module praktičnega usposabljanja, ki bo trajalo 2 leti, v vsako dve-letje pa bo
neposredno vključenih 20 strokovnih delavcev, večinoma specialnih in rehabilitacijskih
pedagogov, posredno pa, kar bo opisano spodaj tudi učitelji in vzgojitelji vseh vrtcev in
osnovnih šol Mestne občine Ljubljana . Koncept kontinuiranega in daljšega praktičnega
spopolnjevanje strokovnjakov je posledica ugotovitve , da so kratkotrajna izobraževanja
informativne narave, ki jih vrtci in šole organiziramo za celotne kolektive, brez zadostnih
učinkov. Že med samim spopolnjevanjem bodo neposredno udeleženi strokovni delavci že
lahko izvajali svetovanja in podporo strokovnim delavcem in staršem v vrtcih in šolah,
delovati pa bi začela tudi posvetovalnica za starše in učitelje, predvsem posvetovalnica za
zgodnjo obravnavo. Na ta način oblikovana praktična izobraževanja strokovnjakov
(opazovanje dela z otrokom in neposredna vaja dela z otrokom in starši) , ki bodo izvajali
4
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
spopolnjevanje, podporo in svetovanje strokovnim delavcem, ki že delujejo v praksi in
poučujejo otroke s posebnimi potrebami, v Sloveniji še niso vpeljana.
Izobraževalni center torej vnaša novost - novo vlogo specializiranih ustanov, ki jo doslej
v Sloveniji še ne poznamo, v državah z dobro razvitim šolskim sistemom, kot so na primer
skandinavske dežele, Nova Zelandija, idr., pa so te oblike izobraževanj že uveljavljene od
šolskih reform v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Poleg navedenega bo Izobraževalni
center izdajal tudi publikacije in strokovna gradiva/ učbenike, ki so namenjena
izobraževanju strokovnih delavcev, staršev in ozaveščanju širše javnosti o OPP.
Analiza stanja in utemeljitev razlogov za ustanovitev Izobraževalnega centra
Razvoj specialne pedagogike, zlasti z večjim vključevanjem OPP v inkluzivne oblike šolanja
in večjim vključevanjem staršev v vzgojo in izobraževanje (VIZ) OPP, postavlja pred
strokovne delavce nove naloge, ki zahtevajo drugačna znanja, kompetence in védenja.
Pri tem se oslanjamo na dve analizi stanja, ki so bile opravljene v zadnjih dveh letih – Bela
knjiga o vzgoji in izobraževanju (Krek, Metljak, 2011) ter Analiza vzgoje in izobraževanja
otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji (Opara s sodelavci, 2010, str. 147). Posledica
izzivov, ki jih izpostavljajo navedene analize, je v drugačnem pojmovanju VIZ OPP, ki se
odražajo tudi v tistih programih, ki se trenutno še izvajajo v ločenih oblikah izobraževanja.
Skladno z večjim vključevanjem OPP v večinske osnovne šole (OŠ) se je spreminjal tudi
Center Janeza Levca Ljubljana, edina šola, ki izvaja prilagojen program z nižjim
izobrazbenim standardom in posebni program na območju občine Ljubljana. Oba
programa sta namenjena otrokom in mladostnikom z motnjo v duševnem razvoju ob
pogosti sopojavnosti drugih motenj (gibalna oviranost, čustvene in vedenjske motnje,
motnje v duševnem zdravju). Center Janeza Levca Ljubljana je skupaj z MOL in Zavodom
RS za šolstvo že leta 1994 oblikoval tudi svojo mobilno službo specialnih pedagogov.
Prvotna naloga te službe je bila predvsem v izvajanju dodatne strokovne pomoči, ki jo je
šola zagotavljala iz normativa 0,5 ure na oddelek, deloma pa tudi za svetovanje staršem
OPP. Ta naloga je bila vsekakor novost in strokovni delavci niso imeli ustreznega
strokovnega izobraževanja niti za izvajanje same pomoči, še manj pa znanja za svetovanje
in sodelovanje z učitelji, ki so izvajali VIZ program. Tovrstna znanja, ki bi jih morali
posredovati specialni pedagogi drugim učiteljem, se pomembno razlikujejo od znanja, ki
ga specialni pedagogi potrebujejo za samostojno in neposredno delo z OPP, zlasti kadar
je to delo predvsem individualno, z otroki. Posredovanje znanja staršem in drugim
strokovnim delavcem obsega drugačne oblike dela, ki zahtevajo tudi obsežno
konceptualno znanje in zmožnost posredovanja tega, v skladu s posebnimi potrebami
posameznega otroka. Za tovrstno delo večina strokovnih delavcev ni imela niti temeljnih
pogojev (čas, ki bi bil namenjen takemu sodelovanju, podpora, znanje), teh veščin pa si
v času začetkov mobilne službe, niso pridobili niti na dodiplomskem izobraževanju, zato
je bilo to sodelovanje prepuščeno pripravljenosti posameznikov in njihovi iznajdljivosti.
Uvajanje mobilne službe je sicer obogatilo delovanje Centra, hkrati pa se je strokovni
razvoj specialne pedagogike, zanimanje stroke, politike in laične javnosti za OPP, usmeril
predvsem v tisto skupino otrok, ki je vključena v program s prilagojenim izvajanjem in
dodatno strokovno pomočjo, ki ga določa Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi
5
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
potrebami iz leta 2000. Omenjeni program izvajajo vse večinske osnovne šole, mobilna
specialna služba pa skrbi za izvajanje dodatne strokovne pomoči (DSP), ki je del tega
programa. Skrb za kakovost izvajanja programov, pa je bila predvsem prepuščena
posameznim šolam, čeprav učitelji niso imeli dovolj strokovnega znanja za delo z OPP v
večinskem razredu. Programi, ki jih izvaja Center (posebni program in prilagojeni program
z nižjim izobrazbenim standardom) niso bili deležni tolikšne strokovne skrbi in prenove.
Dejavnosti Izobraževalnega centra:
1. Pomemben prispevek je v načinu izvajanja izpopolnjevanja oziroma izobraževanja,
s katerim smo pričeli v letu 2014 je individualizirano svetovanje – skupaj starši
in učitelji otroka s posebnimi potrebami – opis spodaj. Cilj teh svetovanj je učenje
z izkušnjo individualnega svetovanja, kjer so upoštevane potrebe učiteljev oziroma
vzgojiteljev ter družin in otrok s posebnimi potrebami (OPP). Cilj je, da bodo
udeleženke po zaključku izobraževanja opravile 300 ur takega svetovanja (torej
do 300 družin OPP, skupaj z učitelji in vzgojitelji, ki z njimi delajo).
2. Pripravili bomo krajše seminarje oziroma predavanja (od 2 do 8 ur) o
poučevanju OPP in sodelovanju z družinami OPP – v te programe izpopolnjevanja
bomo povabili 1500 učiteljev/vzgojiteljev v MOL (iz rednih šol, vrtcev,
specializiranih šol, šol iz konzorcija ljubljanskih občin).
3. Izvajali bomo šole za starše OPP v MOL (v te šole bomo povabili približno 700
staršev otrok iz MOL).
4. Omogočili bomo specializirano svetovanja za OPP po spletu in/ali telefonu.
Opravili bomo 80 ur letno tovrstnega svetovanja in odgovorili na konkretna
vprašanja staršev, učiteljev in vzgojiteljev o poučevanju OPP in tudi o vprašanjih s
katerimi se srečujejo starši v vsakodnevnem življenju.
1.1.5.2 Vpeljali smo oddelek, ki ga poleg otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju
obiskujejo tudi otroci z motnjo v avtističnem spektru v OVI Jarše in 1. razredu OŠPP
Levstikov trg, s tem pa tudi razširili aktiv za avtizem z novimi člani iz Levstikovega trga,
Doma in mobilne specialno pedagoške službe.
Cilj: Povečati učinkovitost poučevanja otrok z avtizmom z dodatnim strokovnim
izpopolnjevanjem ter intenzivnim sodelovanjem s starši.
1.1.5.3 Skupaj z Društvom Downov sindrom Slovenija smo v novembru 2014 organizirali
posvet na nacionalni ravni »Pozitivna podpora vedenju« in izdali zbornik prispevkov.
Posvet je bil izveden v Ljubljani in Mariboru.
Prav tako smo skupaj z omenjenim društvom soudeleženi pri izvajanju izobraževanja za
zgodnjo obravnavo in izvajanju same zgodnje obravnave v letu 2014 in 2015.
6
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
1.1.5.4 Povečali smo vsebine za večje učenčeve socialno, delovne in praktične veščine v
vsakdanjem življenju in delu v petih skupinah OVI oddelkov na vseh treh delovnih
enotah/šolah.
Za dosego tega cilja smo vnesli nove vsebine, vezane na socialne, delovne in praktične
veščine v vsakdanjem življenju. Vsekakor pa moramo to dejavnost še bolj korenito
umestiti v naše zavedanje in vsakdanjo prakso. Za ta namen organiziramo vrsto šol za
življenje, ki potekajo izven samih šolskih objektov.
Cilj: v program za učence, starejše od 21. let smo vpeljati nekatere vsebine iz zadnjega
dela Posebnega programa, to je Program usposabljanja za življenje in delo (UŽD).
1.1.5.5 V Skladu z Zakonom v osnovni šoli smo v letu 2010 pripravili, v letu 2012 pa
revidirali vzgojni načrt. Strokovno skupino za pripravo vzgojnega načrta so sestavljali ga.
Irena Nose, njeni člani pa so bili Andreja Četina, Tina Turšič, Olga Zelenič, Maja Šenekar
in Helena Može. Osnutek je bil pripravljen do maja 2009, v juniju 2009 pa ga je sprejel
svet centra. Svet je prav tako sprejel Pravila šolskega reda, ločeno za vsako enoto centra.
V preteklem letu smo poskrbeti za implementacijo nekaterih vzgojnih dejavnosti, zapisanih
v vzgojnem načrtu, vendar nas ta naloga čaka tudi v naslednjih letih.
Cilj: Vzgojni načrt smo v letu 2013/14 revidirali in dodali nekatere nove vsebine, predvsem
nove vzgojne dejavnosti v DE Dom.
1.1.5.6 Na šolah omogočamo kar največje prehajanje naših učencev v razširjen program
ljubljanskih osnovnih šol. Takšno druženje smo leta 2014 omogočili z vsemi tremi dogodki
Festivala »Igraj se z mano« (nogometni turnir, Festival, mednarodni likovni natečaj), s
skupnim Taborom za otroke z MAS v Fiesi in projektom Iz narave v naravo.
Cilj: Z navedenimi dejavnostmi smo povečali priložnosti za vzajemno inkluzijo naših
učencev in učencev z značilnim razvojem iz večinskih šol.
1.1.5.7 V šol. Letu 2009/10 smo pričeli z ločenim zbiranjem odpadkov. Ločevali smo papir,
embalažo (plastika…), kartuše in baterije. Poleg osnovnih ekoloških ciljev, to je ohranjanje
narave, je cilj te uvedbe tudi ekološko ozaveščanje učencev in delavcev šole.
Cilj: To dejavnost smo v letu 2013 okrepiti, oziroma jo širili z novimi ukrepi.
1.1.5.8 V Domu Centra Janeza Levca so učenci nadaljevali s samostojno pripravo večerij,
kasneje pa še z drugimi hišnimi opravili, kot so pospravljanje sob, kuhinje in drugih ožjih
bivalnih prostorov.
7
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
1. 1. 6 Izvedeni mladinski projekti
Mladinski-Šolski projekti MOL
NOSILEC
PROJEKTA
NAZIV PROGRAMA IN PROJEKTA
Ciljani udeleženci
Preprečevanje zasvojenosti - Sklop B Programi za otroke in mladostnike s težavami
psihosoc. prilagajanja in/ali s težavami v
odnosu do psihoaktivnih snovi ter drugih oblik
zasvojenosti
2.1
Iz narave v naravo
Boštjan Kotnik
Preprečevanje zasvojenosti - Sklop C Programi za izobraževanje in usposabljanje
pedagoških in drugih delavcev v vrtcih in šolah
Inkluzija kot varovalni
dejavnik za otroke v šoli in
3.10
vrtcu (Izobraževalnica 2)
Boštjan Kotnik
3.10
Iz narave v naravo
Podporne storitve v vzgoji in izobraževanju ter
prostem času otrok
Vsebinsko
področje A
Raziskovalni tabor za
otroke s težavami v
komunikaciji in socializaciji
Narava nas živi, skrbimo
zanjo
Vsebinsko
področje C
Počitniško varstvo »Čez
hribe in doline« - POLETJE
Počitniško varstvo »Čez
hribe in doline« - ZIMA
Vsebinsko
področje E
ProjekInkluzija
Medkulturno sodelovanje Cankarjev dom 2013
8
Vse enote+ redne
šole
Boštjan Kotnik
Vse enote+redne šole
in vrtci MOL
Vse enote+ redne
šole
Boštjan Kotnik
Vse enote-oddelek za
avtizem
Barbara Rode
DE Jarše
Matej Rovšek
Vse enote
Matej Rovšek
Vse enote
Boštjan Kotnik
Vse enote + NVO
Vse enote + druge
šole
Boštjan Kotnik
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Vsebinsko
področje F
-
Rišemo in razstavljamo, se
igramo in predstavimo
Medvrstniška pomoč
Likovni vikend »Ljubljana
skozi moje oči«
101% prostovoljec
Praznovanje 50. Obletnice
OVI Jarše
Boštjan Kotnik
Andreja Vouk
Vse enote
DE Levstikov trg
Danijela Kolenc
Andreja Turk
DE Dom
Vse enote
Nataša Blaj
Skozi ustvarjanje se učimo
Boštjan Kotnik
DE Jarše
DE Dom + tujina
(Novi Sad)
Mednarodno festivalsko
leto - Igraj se z mano
Boštjan Kotnik
Vse enote + druge
ustanove
1. 1. 7 Sodelovanje z drugimi akterji na področju mladinskega dela
Center sodeluje z vsemi pomembnejšimi akterji na področju mladinskega dela ter na
področju oseb z motnjami v duševnem razvoju. Odprt je za sodelovanje povsod tam,
kjer rezultati povezovanja tvorijo novo ponudbo za večjo kakovost življenja oseb z
motnjami v duševnem razvoju. Pri tem so naši partnerji zlasti:
Mestna občina Ljubljana, Urad za preprečevanje zasvojenosti, Urad za mladino, Urad
MŠŠ za razvoj šolstva, Izobraževalni center Cene Štupar, Centri za socialno delo, druge
socialno–varstvene organizacije, Krizni center, Varna hiša, Zveza Sožitje in Sožitje
Ljubljana, Zveza Sonček, Forum invalidov Slovenije, Društvo Down sindrom Slovenija,
Specialna olimpijada Slovenije, Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov
Slovenije, Pedagoška in filozofska fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo,
Zveza prijateljev mladine, Društvo Ključ, Inštitut za avtizem in sorodne motnje, NA
MOVIT, Gasilska zveza Ljubljana.
1. 2 Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb
Zavod je sestavljen iz 5 organizacijskih enot, Oddelka za izvajanje dodatne strokovne
pomoči (mobilne specialno pedagoške službe) in Oddelka za projektne dejavnosti:
1. Osnovna šola s prilagojenim programom Levstikov trg 1. Šolo vodi vodja delovne
enote Josip Šerbetar, dipl. psiholog;
2. Osnovna šola s prilagojenim programom Dečkova ul. 1b. Šolo vodi vodja delovne
enote Janja Seles, specialna pedagoginja;
3. Oddelki vzgoje in izobraževanja, Šmartinska c. 96. Šolo vodi vodja delovne enote
Nataša Blaj, specialna pedagoginja;
4. Dom, Karlovška c. 18, vodi ga Irena Nose, dipl. socialna pedagoginja in specialna
pedagoginja.
5. Izobraževalni center, Karlovška c. 18, vodi ga dr. Branka D. Jurišić, specialna
pedagoginja
9
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
6. Oddelek za izvajanje dodatne strokovne pomoči, Karlovška c. 18, vodi ga Olga Duh,
profesorica defektologije
7. Oddelek za projektne dejavnosti, Karlovška c. 18, vodi ga Boštjan Kotnik, dipl.
pedagog in andragog.
CJL in Kolegij CJL ter Kolegij v IC vodi ravnatelj dr. Matej Rovšek. Kolegij je pedagoški in
upravni organ CJL in je sestavljen iz vodij organizacijskih enot šol in Doma ter ravnatelja.
Organ nadzora v zavodu je bil 11-članski Svet CJL, sestavljen iz 5 predstavnikov CJL, 3
predstavnikov Mestne občine Ljubljana – ustanovitelja ter 3 predstavnikov staršev oz.
zakonitih zastopnikov učencev. Predsednik sveta je mag. Bojan Hajdinjak, njegov
namestnik pa Igor Šilc.
1. 3 SWOT analiza
Slabosti:
1. Kot slabost CJL bi lahko šteli njegovo velikost, s tem pa tudi relativno nepreglednost.
Ta povzroča ovire pri komunikaciji in še vedno nezadosten prenos medsebojnih izkušenj.
V preteklih letih je opaziti, da je nekonstruktivne tekmovalnosti med enotami vse manj –
namesto tega se je v veliki meri izboljšalo sodelovanje na upravni, pedagoški in projektni
ravni organiziranju večjih športnih dogodkov.
Center je organiziran v skladu z Odlokom o ustanovitvi Mestne občine Ljubljana, kot javni
zavod sestavljen iz organizacijskih enot, ki jih vodijo vodje enot, brez zakonskih določenih
upravnih in strokovnih kompetenc. Slednje v celoti nosi ravnatelj CJL. Taka organiziranost
CJL je njegova pomembna slabost, saj vzpostavlja strmo piramidno hierarhično strukturo,
čeprav smo v letu 2013 iz delovnih enot na organizacijske enote, kar je bolj skladno z
Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
2. Druga pomembna slabost je vsebinske narave. Prenova, ki jo prinaša 9-letna osnovna
šola in novi prilagojeni vzgojno-izobraževalni programi, še zdaleč ni zadostna, da bi se
zavod organiziral v sodobno vzgojno-izobraževalno organizacijo. Pomembne strukturne in
vsebinske spremembe bi morale biti vezane na nove inkluzijske procese, saj je mnogo
otrok z motnjami v duševnem razvoju v večinskih oblikah izobraževanja, tam pa so brez
prave specialno-pedagoške pomoči in v prezahtevnem programu. V letu 2009 je minister
sprožil tudi procese za oblikovanje nove Bele knjige na področju vzgoje in izobraževanja.
Bela knjiga pri kateri je sodeloval tudi ravnatelj CJL, je izšla v junija, 2011. V njej je
predvideno je, da naj bi ti centri podpore vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi
potrebami nastali iz obstoječih specializiranih šol, torej tudi CJL. Kljub novemu Zakonu o
usmerjanju otrok s posebnimi potrebami v letu 2013, se to še ni zgodilo.
3. Na vsebinski ravni je še vedno slabost tudi, da naši učenci nimajo priročnikov za
posebni program vzgoje in izobraževanja. MIZŠ je v zadnjih treh letih sicer odobrilo
sredstva za pripravo učbenikov, kar je botrovalo izdaji 14 novih učbenikov za učence v
prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Avtorji mnogih izmed njih so
strokovni delavci CJL.
4. Šibka točka, ki je ni mogoče zanemariti, je negotovost zaposlenih delavcev pred
nemirnim okoljem specializiranega šolstva in negotovost, ki jo povzroča napovedovanje
10
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
sprememb. Ena večjih sprememb v letu 2008 je bila uvedba novega plačnega sistema, ki
prinaša vrsto nerazumljivih sprememb na področju ocenjevanja redne delovne uspešnosti
in ocenjevanja delavcev za napredovanje v plačni razred. V letu 2009 pa je bila redna
delovna uspešnost delavcev v celoti odpravljena, zato vodstvo nima več mehanizma za
nagrajevanje posebej uspešnih zaposlenih. Prav tako je bilo v letih 2013 in 2014
zamrznjeno napredovanje v nazive in plačne razrede. Opozoriti je potrebno na restrikcije
MIZŠ pri zaposlovanju delavcev, ki so se začele drastično odvijati ob koncu leta 2013. Če
bodo take restrikcije ostale tudi v prihodnje ne bomo mogli upoštevati standardov in
normativov, predpisanih s strani istega ministrstva.
5. Druga pomembna sprememba je tudi drugačna struktura psihofizičnih lastnosti
učencev, ki so tako s strokovnega kot tudi humanega gledišča čedalje zahtevnejši. Skoraj
polovica učencev ima čustvene, vedenjske ali psihične motnje. Prilagajanje takim učencem
pa seveda zahteva dodatno izobraževanje strokovnih delavcev, vlaganje v materialno
stanje, pogosto pa tudi nove človeške vire.
6. Glede na to bi v Sloveniji potrebovali več kakovostnih specializiranih izobraževanj, na
katerih bi se udeleženci seznanjali s teorijo in prakso dela z bolj zahtevno in specifično
populacijo učencev (težave z duševnim zdravjem, avtizem …) ter ozaveščanje za večjo
senzibilizacijo učiteljev. Deloma in na dolgi rok smo tu rešili z novim Izobraževalnim
centrom, opisanim zgoraj.
7. Za kakovostno sodelovanje s starši še vedno nimamo dovolj poguma in znanja čeprav
se pozitivni trendi približevanja potrebam družin že kažejo. Tudi na tem področju bomo v
naslednjih letih organizirali nekaj izobraževanj in treningov učinkovite komunikacije s
starši.
Prednosti:
1. Največjo prednost CJL predstavljajo naslednji viri: strokovni potencial (152 strokovnih
delavcev), 103-letne izkušnje, velikost CJL in lokacija v glavnem mestu.
2. Posledica številčnosti strokovnega potenciala je intenzivno sodelovanje naših strokovnih
delavcev pri pripravi javnoveljavnih vzgojno-izobraževalnih programov in učnih načrtov.
3. Poleg tega je prednost CJL izvajanje štirih različnih javnoveljavnih programov in v
številnih vsebinsko razvejanih nadstandardnih programih, ki smo jih navedli zgoraj.
4. Prednost CJL je tudi, da ima dokaj razvejane finančne vire, s katerimi si lahko zagotavlja
minimalne standarde dela in (še vedno) dokaj veliko izobraževanja delavcev.
5. V zadnjih nekaj letih zavod ponuja široko paleto nadstandardnih dejavnosti – različne
domače in mednarodne projekte in na ta način izboljšuje pogoje za razvoj
najpomembnejših funkcij za čim večjo afirmacijo v delovno in socialno okolje učencev.
6. Zaradi izrednih kapacitet človeških virov so omogočene organizacije večjih državnih
(tudi evropskih) športnih tekmovanj in projektov.
6. Ena večjih prednosti CJL je ustanoviteljstvo Delovnega in zaposlitvenega centra Janeza
Levca, s katerim si zavod posredno odpira pot v socialno-varstvene storitve. V letu 2009
smo od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejeli koncesijo za izvajanje
socialno varstvene storitve za novih 20 odraslih oseb.
11
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Nevarnosti okolja:
1. Največja vsebinska nevarnost okolice je napačna predstava o poslanstvu in
kompetencah CJL, ki se pojavlja v nekaterih segmentih strokovne in laične javnosti. Te
predstave izhajajo predvsem iz ideologije inkluzije oz. vključevanja otrok z motnjami v
duševnem razvoju v redne in ne specializirane oblike izobraževanja; nekateri strokovnjaki
zagovarjajo t. im. totalno inkluzijo, ko naj bi vsi učenci obiskovali redne šole, kar bi
pomenilo zaprtje specializiranih ustanov, kakršna je CJL. Praksa danes sicer kaže v
nasprotno smer. Inkluzija učencev z motnjami v duševnem razvoju zaenkrat še ni mogoča,
vprašanje pa je, kakšni so robni pogoji inkluzije v slovenskem sistemu vzgoje in
izobraževanja. To bo pokazala praksa v naslednjih nekaj letih, če se bomo premikov v
smer inkluzivnega izobraževanja lotili vsi akterji (MIZŠ, ZRSŠ, specializirane in večinske
šole) na tem področju z jasno zasnovanimi cilji.
2. Čedalje bolj opažamo zapostavljenost področja od države; neodzivnost države na
predloge prakse, v zadnjih letih pa zaznavamo tudi motnje v financiranju osnovne
dejavnosti. Vire za financiranje dejavnosti za razvoj dodatno ponujenih programov si
moramo zagotoviti sami. Veliko si obetamo od (zaenkrat le zakonske) pobude MIZŠ o
ustanavljanju strokovnih centrov; o preoblikovanju našega CJL v strokovni center smo se
z MIZŠ v letu sicer 2010 že dogovarjali, vendar so kasneje dogovori zamrli.
3. Opazna je tudi čedalje večja birokratizacija dela in posledično premik iz strokovnega
dela v instrumentalizacijo delovanja, kar ni v prid razvoju prvinskega specialnopedagoškega dela. To je še posebej aktualno z uvedbo novega sistema plač. Za šole je
nevarna tudi zakonodaja, ki določa delovanje Šolskega inšpektorata, saj nadzoruje
predvsem dokumentacijo, pedagoško delo samo pa le redko. Zato je nevarnost
redukcionizma, ko bodo šole zgolj urejale dokumentacijo, temeljno poslanstvo –
kakovostno pedagoško delo z učenci pa začele zanemarjati. Potrebno pa je zapisati, da se
šolski inšpektorji trudijo razumeti delovanje Centra in delovanje v največjo korist naših
učencev.
4. CJL je edina osnovna šola v RS, ki je sestavljena iz treh lokacijsko ločenih šol,
Izobraževalnega centra in Doma. Zato struktura šole ni primerljiva z ostalimi tovrstnimi
ustanovami in ni predvidena v Pravilniku o standardih in normativih. Tako za posamezne
enote ni predvidenih razdeljevalk prehrane niti za vsako enoto po en hišnik vzdrževalec.
Teh nam MIZŠ v šolskem letu 2013/14 ni vseh sistemiziralo. Spričo državne zahteve za
izvajanje sistema HACCP ter druge zakonodaje na tehničnem področju (zdravstvenem,
požarnem …) opozarjamo na resnost posledic, ki jih prinaša neupoštevanje specifike tako
organiziranega CJL. O teh težavah smo obvestili tudi ustanoviteljico – Mestno občino
Ljubljana, ki nam je sistemizirala dve delovni mesti hišnika vzdrževalca.
5. Natančno in korektno oblikovanje organizacije CJL ovira predvsem dejstvo, da se učenci
vpisujejo vse leto, največ pa ob koncu avgusta, torej tik pred začetkom šolskega leta.
Dogaja se, da naj bi se učenec vpisal, vendar na vpis ne pride. Šola glede na podatke, ki
jih dobi od ZRSŠ, pripravi organizacijo oddelkov s strokovnimi delavci, tako da se pouk
lahko začne 1. septembra. Če učencev na vpis ni ali pa pridejo tudi ne-evidentirani,
struktura oddelkov ne ustreza realnemu in predpisanemu številu učencev. Čeprav je za
12
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
upravno in strokovno usmerjanje otrok s posebnimi potrebami zadolžena država,
odstopanja od normativov, ki se zgodijo zaradi neučinkovitega usmerjanja in
pomanjkljivosti v sistemu, ne tolerira več.
Podobno je z urami dodatne strokovne pomoči mobilne specialno-pedagoške službe. Če
je učenec med šolskim leto ponovno usmerjen in ne dobi več strokovne pomoči v
prejšnjem obsegu, to pomeni, da delovna obveznost mobilnega pedagoga lahko pade tudi
pod polno zaposlitev ali obratno. Večinske šole prijavljajo nove ure dodatne strokovne
pomoči, vendar jih zaradi zapore zaposlovanja mobilnih pedagogov med letom ne smemo
izvajati. V letu 2008 smo z dopisom predlagali Centru za usmerjanje otrok s posebnimi
potrebami ZRSŠ, da naj uredi veljavnost odločb za dodatno strokovno pomoč tako, da se
ta prične s 1. 9. in 1. 2., torej dvakrat letno, vendar se vse do danes stanje na tem
segmentu ni spremenilo. Na ta način bi namreč zagotovili dovolj mobilnih specialnih
pedagogov, da se realizacija ur prične takoj po veljavnosti odločbe.
6. Dijaki s posebnimi potrebami, ki so zaključili nižje poklicno izobraževanje z vpisom v
poklicno izobraževanje izgubijo status učenca, ki ima možnost bivanja v domu CJL;
komisije za usmerjanje, kljub zakonski določbi, da se v domove za učence usmerjajo
(katerikoli) učenci s posebnimi potrebami v odločbo ne določijo bivanja v domu, vendar
le VIZ program. Kljub temu, da je takih učencev v letu 2013/14 približno 15, MŠŠ redno
plačuje oskrbo tudi zanje. Iz tega lahko sklepamo, da MIZŠ upošteva 15. člen zakona,
Komisije za usmerjanje pa ne (niso dobile teh navodil). V letu 2013 so komisije za
usmerjanje prenehale v Dom usmerjati otroke iz Ljubljane, čeprav bi domsko podporo
potrebovali tako otroci, kot tudi njihove družine.
7. Nevarnost predstavlja tudi zmanjšanje sredstev za materialne stroške ter za stroške
izobraževanja strokovnih delavcev. Od leta 2011 do leta 2014 beležimo 10 % zmanjšanje
nakazil MIZŠ za kritje tekočih programskih stroškov. V letu 2011 je MIZŠ ukinila sredstva
za izobraževanje, od začetka leta 2012 do 2014 pa je materialne stroške znižala za 28 %.
Če temu prištejemo še inflacijo, se zmanjšanje poveča še za 7 %.
8. V letu 2014/2015 imamo v CJL dva šolska in dva domska oddelka, kjer število učencev
v skupini presega normativ. V teh skupinah je tudi po več učencev z več motnjami, tudi
psihiatričnimi. MIZŠ smo na to opozorili in podali vlogo za delitev oddelkov, vendar je bila
vloga zavrnjena. Tako stanje predstavlja nevarnost za nižanje kakovosti pedagoškega dela
ter hkrati znižuje varnost učencev.
Priložnosti:
1. V CJL se zavedamo situacije, ki jo oblikuje nova zakonodaja in stihijska praksa. Prav
zato je njegova največja priložnost v vsebinskem in organizacijskem preoblikovanju.
Seveda pa je uspeh preoblikovanja odvisen od mnogih akterjev, pri čemer je na prvem
mestu Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Prav zato, ker si želimo, da bi center
deloval povsod tam, kjer so učenci z motnjami v duševnem razvoju, je v letu 2005 podal
predlog ustanoviteljici – Mestni občini Ljubljana, da se preimenuje v Center za vzgojo,
izobraževanje in usposabljanje Janeza Levca Ljubljana, ker je bilo v letu 2013 tudi
sprejeto.
Vseeno naj naštejemo nekaj priložnosti, kjer vidimo našo prihodnjo vlogo:
13
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
- večji poudarek aktivnim, k učencem usmerjenim pristopom, kot so
sodelovalno, projektno, ustvarjalno, dialoško učenje ⇒ težiti k poglobljenemu
pedagoškemu delu v skladu z načeli specialne didaktike in metodike,
- intenzivirati sodelovanje z večinskimi šolami na vseh ravneh razširjenega kurikula
ter z več različnimi projekti,
- sodelovanje pri oblikovanju politike šolstva za OPP,
- sodelovati pri vzgoji in izobraževanju OPP izven naše ustanove – sodelovati
v procesih inkluzije, kjer je to upravičeno in smiselno,
- izobraževati osnovnošolske učitelje in svetovati osnovnim šolam, v ta namen
ustanoviti Izobraževalni center (realizirano v letu 2013).
- širiti dejavnosti (ponudbo) v ustanovi (gibalno ovirani učenci, avtistični oddelki,
stanovanjske skupnosti, podaljševanje podaljšanega bivanja,…),
- se intenzivno vključevati v zunanjo okolico, sodelovanje z drugimi šolami,
publiciranje, izražanje navzven,
- pritegniti starše k njihovemu lastnemu izobraževanju, poglobiti delo s starši,
družino, vzpostaviti še več skupin staršev za samopomoč, sodelovati pri izobraževanju
staršev v predšolskem obdobju,
- širiti socialno-varstvene storitve v okviru Delovnega in zaposlitvenega centra
Janeza Levca ter ustanoviti Zaposlitveni center za absolvente programov nižjega
poklicnega izobraževanja (realizirano 2014)
1. 4 Organizacijsko in vsebinsko preoblikovanje CJL
1. 4. 1 Že obstoječi programi in storitvene dejavnosti
- Programi in dejavnosti, ki jih že izvaja
1. Prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom (ter dodatni nadstandardni
programi, na primer: elementi pedagogike Montessori, avtistični oddelek, tuji jezik)
2. Posebni program vzgoje in izobraževanja (ter dodatni nadstandardni programi, na
primer: šola za življenje, funkcionalno učenje, specialna olimpijada, abilimpijada)
3. Domska vzgoja (preventivne delavnice za mladostnike, počitniške dejavnosti, delavnice
CAP)
4. Mobilna specialnopedagoška pomoč –Izvajanje dodatne strokovne pomoči
5. Poučevanje otrok z motnjo avtističnega spektra
6. Zdravstvene storitve (fizioterapija, logopedija, psihiatrične obravnave)
7. Krepitev socialne integracije – Festivalsko leto »Igraj se z mano«
8. Izobraževalni center za strokovne delavce
9. Projektne dejavnosti: Znotraj naštetih programov se že izvajajo različni nadstandardni
programi, ki povečujejo kakovost vzgojno-izobraževalnega dela na določeni šoli in so odziv
na konkretne potrebe učencev in staršev. Ti programi so bodisi prostovoljni bodisi
finančno napajani preko odobrenih projektov lokalne skupnosti ter EU, MIZŠ, ZRSŠ in
drugo.
14
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
1. 4. 2 Nekatere nove funkcije CJL
Glede na potrebe inkluzije pa bo potrebno polje dejavnosti še naprej tudi na druge, t. im.
storitvene dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja. S temi dejavnostmi bodo centri
postali izvajalci specializiranih strokovnih storitev in vstopili povsod tja, kjer je učenec s
posebnimi potrebami, ne glede na vzgojno-izobraževalni program in lokacijo. Te funkcije
so:
- Izobraževanje in svetovanje staršem (opisano tudi zgoraj):
- predavanja in delavnice (notranji in zunanji predavatelji),
- izobraževanje staršev otrok v poporodnem in predšolskem obdobju,
- supervizijske delavnice za starše,
- dnevno svetovanje staršem (na primer na brezplačnem telefonu).
- Izobraževanje strokovnih delavcev CJL in delavcev rednih šol
- interno izobraževanje (zunanji in notranji predavatelji),
- izobraževanje po programih centra za izobraževanje CJL
- supervizija,
- izobraževanje v tujini skozi evropske projekte,
- vzajemne hospitacije.
- Ustanovitev zaposlitvenega centra in širitev programa varstva in vodenje ter
zaposlitve
2 Posebni del
2. 1 Osnova za pripravo letnega poročila





Zakon o javnih financah (Ur. list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 38/2010-ZUKN,
107/2010)
Zakon o računovodstvu (Ur. list RS št. 23/99, 30/2002)
Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in
posrednih uporabnikov proračuna (Ur. list RS št. 12/01, 102/2010)
Zakon o zavodih (Ur. list RS št. 12/91, 8/96, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP)
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 12/96,
23/96, 64/01, 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008, 22/2009 Odl.US: U-I205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.),
16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31)
2. 2/3
Dolgoročni cilji (glej tudi točko 1.4 ) /letni cilji
Zaradi odsotnosti nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi
potrebami ter negotovosti pri načrtovanju investicij (te so v domeni Mestne občine
15
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Ljubljana) je dolgoročne in letne cilje težko načrtovati. Osredotočili se bomo predvsem na
investicije, vzdrževanja in izobraževanje zaposlenih.
V skladu z vizijo, ki smo jo posodobili v letu 2009 poslanstvom in ustanovitvenim aktom
vsako leto načrtujemo v letnem delovnem načrtu šole obvezni program šole,
nadstandardne programe dela, dodatno ponujene dejavnosti in projekte, plan
investicijsko-vzdrževalnih del, nakup opreme, izobraževanje delavcev in drugo. Prav tako
so v letnem delovnem načrtu zajeta temeljna načela delovanja organizacije.
Posebno skrb namenjamo varnosti otrok in zaposlenih. Tudi v letu 2014 smo izvedli vaje
evakuacije na vseh enotah CJL. Izvedli smo tudi preventivne ukrepe proti legioneli. Redno
nadzorujemo opremo za varnost ter izobražujemo delavce CJL glede varnosti pri delu.
Pravilniki in notranji akti so vsem delavcem dosegljivi na spletni strani CJL. O vsebini aktov
ravnatelj seznanja delavce na zaključni in začetni konferenci, podrobno pa se z njimi
seznanijo na spletnih straneh CJL.
2. 2. 1 Investicijska in vzdrževalna dela v vrednosti 121.075,09 EUR
Prioriteta pri vzdrževalnih delih bo odprava pomanjkljivosti, zaradi katerih nastaja še
dodatna škoda na šolski imovini, in ki predstavljajo neposredno nevarnost za učence in
zaposlene v Centru. Seveda je prioriteta tudi realizacija ukrepov iz odločb zdravstvene
inšpekcije, ki so večinoma vezane na večjo varnost uporabnikov. Žal MOL, kljub
inšpekcijski odločbi ni uspel realizirati 1. faze zamenjave oken na Levstikovem trgu.
V letu 2014 smo s sredstvi MOL realizirali investicijska dela v višini EUR 90.906,79:
Zap.št.
zadeve*
NAMEN
(izberite v legendi
spodaj)
LOKACIJA IZVEDBE
(naziv enote+naslov)
1.
inšpekcijska odločba
2.
3.
4.
5.
6.
7.
preureditev prostorov KARLOVŠKA 18
8.
preureditev prostorov KARLOVŠKA 19
9.
10.
Izvajalec
Znesek prejetih
sredstev po
zahtevku v EUR
Datum
prejema
sredstev
DEČKOVA ULICA
KOMONT D.O.O.
19.089,62
20.01.2015
NADZOR
DEČKOVA ULICA
KAIVEST D.O.O.
967,20
20.01.2015
obnova tlakov 2014
DEČKOVA ULICA
JURLES D.O.O.
48.295,92
20.01.2015
DOKUMENTACIJA
DEČKOVA ULICA
JOŽICA CURK S.P.
1.450,92
20.01.2015
NADZOR
DEČKOVA ULICA
KAINEST D.O.O.
1.981,96
20.01.2015
ULTRALES D.O.O.
MARIN MARINKO
S.P.
VITA CENTER
D.O.O.
6.214,26
19.06.2014
6.849,59
19.06.2014
863,58
29.12.2014
5.193,74
22.09.2014
preureditev prostorov KARLOVŠKA 18
popravilo strehe
SREDSTVA MOL
LEVSTIKOV TRG 1
KRMILNA OMARA
DEČKOVA ULICA
MMG-KROVSTVO
D.O.O.
90.906,79
KOLEŠA BOJAN
S.P.
16
1.366,17
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
11.
ZAMENJAVA VENTILOV
KARLOVŠKA 18
VOLAVŠEK D.O.O.
1.819,44
12.
POPRAVILO
NADSTREŠKA
KARLOVŠKA 18
STEKLARSTVO
BROLIH
564,97
ZAMENJAVA
TAL.OBLOG
KARLOVŠKA 18
SREČKO SOJER
S.P.
2.766,00
POP.PLIN.GORILNIKA
KARLOVŠKA 18
KRŠTINC D.O.O.
1.094,15
OBNOVA STANOVANJA
KRPANOVA 7
MATJAŽ NAGODE
S.P.
300,44
LEVSTIKOV TRG 1
PETER KOCMUR
S.P.
7.114,04
1.431,72
362,70
13.
14.
15.
16.
OBNOVA PARKETA
17.
OBNOVA PARKETA
LEVSTIKOV TRG 1
PETER KOCMUR
S.P.
18.
ZAMENJAVA KRITINE
LEVSTIKOV TRG 1
VIKTOR BARATAČ
S.P.
19.
LAMELNE ZAVESE
LEVSTIKOV TRG 1
20.
BRUŠENJE PARKETA
LEVSTIKOV TRG 1
21.
BRUŠENJE PARKETA
LEVSTIKOV TRG 1
22.
OBNOVA BOJLERJA
LEVSTIKOV TRG 1
23.
PORAVILO EL.JAŠKOV
ŠMARTINSKA 96
ROHR-BLITZ D.O.O.
343,43
24.
ŠMARTINSKA 96
ŠMARTINSKA 96
ROHR-BLITZ D.O.O.
EFCOM GROUP
D.O.O.
1.067,70
25.
PORAVILO EL.JAŠKOV
ZAMENJAVA
TAL.OBLOG
26.
ZAMENJAVA KRITINE
ŠMARTINSKA 96
JOŽE STRNAD S.P.
1.753,05
27.
OBNOVA GAR.VRAT
ŠMARTINSKA 96
MR & R. D.O.O.
1.020,91
28.
OBNOVA WC
ŠMARTINSKA 96
VOLAVŠEK D.O.O.
395,95
29.
KLJUČ.SISTEM
ŠMARTINSKA 96
RGLASS
1.672,83
30.
ZAMENJAVA IN
OBNOVA KOTLA
ŠMARTINSKA 96
VARIL D.O.O.
2.466,95
DEKOR SENČILA
D.O.O.
PETER KOCMUR
S.P.
PETER KOCMUR
S.P.
JANČAR PETER
S.P.
LASTNA
SREDSTVA
496,76
1.090,39
1.378,41
558,86
1.103,43
30.168,30
SKUPAJ
121.075,09
V letu 2014 je bilo z lastnimi sredstvi financirano za 30.168,30 EUR tekočih vzdrževalnih
del na stavbah Centra.
2. 2. 2 Investicije in vzdrževanje opreme
– Strojno in programsko računalniško opremo je potrebno ves čas dograjevati in
dopolnjevati. Za posodobitev računalniške učilnice smo se v preteklih letih javili na
javni razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je projekt sofinanciralo,
17
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
preostali del pa je sofinancirala Mestna občina Ljubljana. Razpis v tudi v letu 2013
MIZŠ ni izvedlo. Kljub temu smo z lastnih sredstev kupili 6 prenosnih računalnikov;
Pleskanje po vse enotah
Obnova prostorov za IC, OŠ Poljane
Nakup bele tehnike - Dom
Obnova stolov – Karlovška
Obnova zbornice (omare, video projekcija)
Obnova dveh pisarn na upravi (Mobilna, soc. delavka)
Popravilo in zamenjava strešnikov ter strelovoda -poškodovano v neurju avgusta 2013OVI Jarše
Predelava trokadera v toaletni prostor za učence 1. skupine – OVI Jarše
Dvig nadstreška- garaže za kombi in predelava garažnih vrat – OVI Jarše
Popravilo vhodnih vrat – OVI Jarše
Omarica, razdelilni pult - Levstikov trg
Hladilnik in zamrzovalnik za kuhinjo – Levstikov trg
Šolsko pohištvo za tri učilnice - Levstikov trg
Popravilo ostrešja in zamenjava strešnikov – Levstikov trg
Obnova tekaške steze in doskočišča za skok v daljino - Dečkova
Vrtna uta – Dečkova
Obnova parketa v telovadnici ter obnova tušev in stranišč ob telovadnici
Nabava šolskih miz in stolov- Dečkova
Obnova svetil v telovadnici - Dečkova
Obnova prometnega kabineta – Dečkova
2. 2. 3 Izobraževanje delavcev
V CJL skušamo vnašati v delo dognanja sodobnih pedagoških znanosti, metod in principov
specialno pedagoškega dela, specialne pedagogike, logopedije, psihologije, fizioterapije,
kot tudi ostalih vedenj, ki pripomorejo k uspešnemu učenju, vzgoji, k čim večji
samostojnosti in vključevanju učencev v družbeno skupnost. Prizadevali si bomo, da bomo
nadaljevali s temi dejavnostmi; posebno mlajšim sodelavcem je potrebno nuditi podporo,
da bodo lahko dopolnjevali teoretična znanja s praktičnim delom ter, da bodo imeli svoja
strokovna znanja možnost dopolnjevati in razširjati po potrebi tudi v tujini.
Prizadevali si bomo, da bomo nadaljevali z izobraževalnimi dejavnostmi, ki smo jih
organizirali v preteklih letih.
Velika pridobitev je v Izobraževalnem centru, vendar se zaenkrat tu lahko usposablja le
9 strokovnih delavcev CJL.
Interna izobraževanja v CJL
(a) Za izvedbo internih izobraževanj vabimo notranje in zunanje strokovne sodelavce –
specialiste za posamezna področja specialne pedagogike in drugih področij pa tudi
sodelavce, ki delujejo v CJL.
18
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Supervizija je trajala do junija, 2011, v šolskem letu 2014/15 pa zaradi pomanjkanja
sredstev z njo nismo nadaljevali.
Izobraževanje po Katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja MIZŠ in
druga ponujena izobraževanja
Vsak strokovni delavec si lahko izbere seminar, glede na prioritete, ki jih je določil
Kolegij CJL na sestanku dne 26. 9. 2007, in sicer:
(1) nove vsebine in metode v 9–letni OŠ in Posebnem programu VIZ
(2) šola za sodelovanje s starši
(3) tečaji plavanja
(4) obvladovanje stresa, preprečevanje poklicne izgorelosti
(5) elementi pedagogike Montessori, funkcionalno učenje
(6) ročne spretnosti – seminar znotraj ZUJL
(7) avtizem
(8) težave v mentalnem zdravju
(9) varnost v cestnem prometu
(10) preventiva pred zlorabami
(11) supervizija
(12) druga izobraževanja, vezana na neposredno pedagoško delo strokovnega
delavca
Hospitacije vodij enot in ravnatelja
Poleg spremljanja učiteljevega dela, kot je načrtovanje, izvajanje in evalvacija pedagoške
ure, je namen hospitacij tudi pedagoška podpora učitelju. Hospitacija poteka v obliki
spremljanja pedagoške ure ter skupnega vrednotenja ure neposredno ali posredno po
zaključku ure.
Vsak izmed vodij enot in ravnatelja je v letu 2014 opravil najmanj 8 hospitacij (skupaj
torej 48 hospitacij) v različnih oddelkih in vzgojno-izobraževalnih programih šole.
Med hospitacije štejemo tudi spremljanje učiteljevega dela tudi skozi evalvacijo
individualiziranih programov, na timskih sestankih in pogovorih s starši. Na ta način so
ravnatelj in vodje enot opravili skupinske in individualne razgovore z nekaterimi
strokovnimi delavci CJL.
Druga izobraževanja
Strokovni delavci so se izobraževali tudi na simpozijih, festivalih, sejmih in drugih
strokovnih srečanjih, ki jih organizira ZRSŠ, Društvo specialnih in rehabilitacijskih
pedagogov in druge ustanove. Prav tako bomo nadaljevali z dvema izobraževanjema za
nadaljevanje uvajanja nadzora prehrane po sistemu HACCP – 17 zaposlenih, in sicer vsi
delavci kuhinje, vodje delovnih enot, vodje prehrane po šolah, učitelji gospodinjstva in
ravnatelj.
19
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Izobraževanje zunaj meja Slovenije
(a) Namen tovrstnih ekskurzij je spoznavanje šolskih sistemov in funkcioniranja šol,
domov in delavnic za osebe s posebnimi potrebami. Izobraževanje financirajo zaposleni
sami ob pomoči CJL (plačilo strokovnega ogleda) in sindikata CJL. V letu 2011 smo obiskati
ureditev VZ otrok s posebnimi potrebami na Sardiniji v letu 2013, sorodno šolo v Sarajevu,
v letu 2014 pa šolo v Makedoniji. CJL je sofinanciral potovanje v višini stroška strokovnih
ogledov šol/ustanov. O ogledu šol poroča ravnatelj na zaključni pedagoški konferenci. V
letu 2012 zaradi praznovanja 100 letnice nismo izvedli strokovne ekskurzijo v tujino.
(b) Individualno izobraževanje strokovnih delavcev v tujini v okviru EU izobraževanj.
Izobraževanje administrativnih in tehničnih delavcev
Zakonodaja in načela dobrega poslovanja se stalno spreminjajo, zato je neizbežno tudi
dodatno strokovno spopolnjevanje administrativnih delavcev. Predvsem je pomembno
izobraževanje na področju novosti, ki jih prinaša nov sistem obračunavanja plač oziroma
nova plačna zakonodaja.
Podobno je na tehničnem področju, zato bomo po potrebi omogočili tudi izobraževanja
tehničnih delavcev, predvsem iz varstva pri delu in HACCP.
Študijske skupine
Jeseni v letu 2014 je potekalo po eno srečanje študijske skupine. Vodje študijskih skupin
so za posebni program VIZ Vanda Kočar Junkar, Klavdija Raspor Josipovič. Likovno
vzgojo in podaljšano bivanje vodi Ela Leskovšek, angleški jezik pa Tina Verbič.
2. 2. 4 Redni in nadstandardni programi dela
V celoti smo realizirali cilje, zastavljene v letnem delovnem načrtu šole, tako redne kot
načrtovane nadstandardne programe dela. Redno delo je potekalo natančno po
predpisanem programu.
Redno izvajanje je v letu 2014 potekalo v skladu s štirimi javnoveljavnimi programi, in
sicer po:
1. prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom,
2. posebnem programu vzgoje in izobraževanja,
3. vzgojni program domske vzgoje (sprejet v letu 2011),
4. programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (izvajanje
dodatne strokovne pomoči).
Uspešno in v popolni realizaciji (med 94-100 %, odvisno od predmeta oziroma področja)
smo izvedli tudi razširjen del programa, torej interesne dejavnosti, podaljšano bivanje,
dodatni in dopolnilni pouk, dneve dejavnosti, tehniške dneve, poletno in zimsko šolo v
naravi kot tudi Šolo za življenje v Oddelkih vzgoje in izobraževanja Jarše, v OŠ Levstikov
trg in OŠ Dečkova ulica ter tabor v Domu CJL (v šolskem letu 2011/12 skupaj 18 letovanj).
Udeležili so se je vsi učenci iz načrtovanih razredov, zahvaljujoč pomoči MŠŠ, Centrov za
socialno delo in šolskega sklada CJL socialno šibkim družinam.
20
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Dejavnosti nadstandardnega/dodatno ponujenega programa, poleg tekočih
mladinskih projektov – 1.1.5:
Projektne naloge in novosti, ki so potekale v okviru celotnega Centra:
1. Delavnice CAP
2. Počitniške dejavnosti
3. Stalna razstava izdelkov na upravi
4. Otroški parlament (OŠPP):
5. Računalniško opismenjevanje učencev v šol. letu 2013/2014
6. Aktivnosti z živalmi.
7. Festival “Igraj se z mano”
8. Evropska prostovoljna služba (EVS)
9. Sodelovanje v operacijah Evropskega strukturnega sklada – če bodo razpisi
10. Projekt - Zdrav življenjski slog za obdobje 2013-2016.
11. Projekt Iz narave v narave (od 30. 9. – 4. 10. 2013) – vse enote
12. Mednarodni projekt Mirno morje (OŠPP Levstikov trg, Dom)
13. Sodelovanje s podjetjem McDonalds
14. Posamezni učenci in učitelji iz OVI oddelkov so bili prostovoljci na Eurobasketu.
15. Kulturni dan v CD, nastop učencev v Štihovi dvorani.
16. Sodelovali smo na muzikalu Narobe noč v sodelovanju učencev iz treh OE in
OŠ Prule.
17. Dva dni smo imeli v šolski telovadnici Dečkova Planetarij, donator podjetje Krka,
obiskalo
ga je 250 učencev.
18. Deset učencev je sodelovalo na Ljubljanskem maratonu.
Sodelovanje v dejavnostih Zveze prijateljev mladine
1. Bralna značka – s knjigo v svet
2. Aktivnosti EVROPA V ŠOLI
Projekti in nove vsebine dela na OŠPP Dečkova ul.
1. Pedagogika Marie Montessori
2. Socialne igre oziroma delavnice za razvijanje čustvenih in socialnih spretnosti
3. Šola za življenje
4. Šolski ples oddelkov vzgoje in izobraževanja 0E Dečkova, OE Levstik,
OE OVI Jarše in VDC.
6. Šola bere
7. Projekt Rastem s knjigo
8. Zimska šola za življenje
9. Učenje plavanja po metodi Halliwick
10. Mladinske preventivne delavnice LJUBEZEN, PARTNERSTVO, SPOLNOST
11. Planinska skupina – Mladi planinec
12. Vrtičkarji
13. Dobrodelni rock koncert na šoli. Zbrana sredstva so namenjena za letovanje
21
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
14.
15.
16.
17.
socialno šibkim učencem.
Šolske radijske oddaje.
Bralne urice v šolski knjižnici.
Vesela šola.
Izvedli smo evakuacijo šole v primeru požara. V akciji so sodelovala 3
prostovoljna gasilska društva.
Projekti in nove vsebine dela na OŠPP Levstikov trg
1. Delavnice reševanja problemov
2. Šola za življenje – šola za zdravje
3. Mednarodni projekt Mirno morje (Opis projekta glej zgoraj)
4. Pedagogika Marie Montessori
5. Sodelovanje z vrtci in šolami
6. Učenje plavanja po metodi Halliwick
7. Doživljajski tabor za učence 1. – 4. razreda
8. Zimska šola za življenje
10. Pohodništvo ob sobotah
11. Medvrstniška pomoč - Pomagajmo si
12. Spolna vzgoja v oddelkih posebnega programa
13. Udeležba na specialni olimpijadi v Sarajevu
14. Projekt Prostovoljstvo mladih z MDR na Evropskem prvenstvu v košarki 2013
15. 1. sodelovanje mladih z MDR na Ljubljanskem maratonu
16. Narobe noč sodelovanje vseh enot in OŠ Prule
17. Projekti (splošno)
Projekti in nove vsebine dela v OVI Jarše
1. Knjižnica-sodelovanje s knjižničarko A. Klančar iz knjižnice Jarše
2. PECS (Pictures Exchange Communication System)
3. Učenje plavanja po metodi Halliwick v Atlantisu
4. Šola v naravi in šola za življenje.
5. Funkcionalno učenje
6. Delavnice za starše
7. Zeliščni, zimski in zelenjavni vrt
8. Akcija prostovoljcev v sodelovanju s Slovensko filantropijo
9. Pokukajmo za vrata zelene šole
10. Delavnice z razredom OŠ Alojzija Šuštarja in skupino vrtca Jarše
11. Nastop v dvorani Sončka v okviru društva Sožitje, na glasbeni reviji Zapojmo,
zaigrajmo, zaplešimo v Murski Soboti, na festivalu F=M v Zagrebu
12. Sodelovanje mladih z MDR na Ljubljanskem maratonu
13. Delavnice Igriva arhitektura
14. Gledališka predstava Narobe noč v sodelovanju z OŠ Prule
15. Jadranje »Na valovih vetra«
16. Skupina za samopomoč staršev
17. Intervizija
22
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Projekti in nove vsebine dela v DE Dom
1. Vključevanje prostovoljcev (Človek za druge)
2. Delovne skupine vzgojiteljev.
3. Likovna terapija.
4. Knjižnica.
5. Jadranje - Mirno morje (Glej opis projekta zgoraj)
6. Športni krožek
7. Razširjen program učenja vsakdanjih aktivnosti
8. Joga
9. Ljubljana skozi moje oči – likovni vikend
10. Otrokove pravice – moje pravice.
11. Eko vrt
12. »Zelen in rdeč smeško«
13. Gledališki in medijski krožek
14. Mednarodni projekt »Naredimo to« - srečanje na Reki
15. Mednarodna izmenjava (Special skills of special people)
16. Meddomsko tekmovanje dijaških domov v malem nogometu in namiznem tenisu.
17. Hostel pri Janezu
Vse naštete dejavnosti so bile uspešno izpeljane, nekatere izmed njih pa segajo tudi v leto
2015. Tudi načrtovana tekmovanja, razstave, prireditve, predstavitve dela izvajamo po
načrtu, pogosto pa izvedemo tudi dogodke, ki jih nismo načrtovali. Organizacija je živ
organizem in potrebno se je odzivati tudi na pobude v tekočem letu, zato vedno
presegamo obseg načrtovanih dejavnosti v Letnem delovnem načrtu. Poleg tega ni
mogoče napovedati, katere vsebine bodo med letom razpisane, niti, ali bomo na teh
razpisih uspeli.
Uspehi učencev in učenk na natečajih in tekmovanjih:
Učenci in učenke šol CJL so v letu 2014 na državnih in mednarodnih športnih
tekmovanjih osvojili naslednja odličja:
OŠPP Levstikov trg
Mednarodna tekmovanja:
1. mesto plavanje 100m prosto, Evropske igre Specialne olimpijade, Antwerpen, Belgija
9. - 20. 9. 2014
1. mesto v disciplini 200m prosto, Evropske igre Specialne olimpijade, Antwerpen,
Belgija 9. - 20. 9. 2014
3. mesto v štafeti 4x25m prosto, Evropske igre Specialne olimpijade, Antwerpen, Belgija
9. - 20. 9. 2014
2. mesto namizni tenis, Državne igre SO Sarajevo 25. - 28. 9. 2014
3. mesto elementi namiznega tenisa, Državne igre SO Sarajevo 25. - 28. 9. 2014
23
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Državna tekmovanja:
2. mesto smučanje Specialna olimpijada Slovenije, Areh 12.2.2014
2. mesto SOS smučanje Specialna olimpijada Slovenije, Areh 12.2.2014
4. mesto ekipa OŠpp LT, Finale državno prvenstvo v košarki, Ljubljana 28. 3. 2014
1. mesto na državnem tekmovanju Računanje je igra 12.4.2014
2. mesto Državno prvenstvo Med dvema ognjema, Celje 15.1. 2014
1. mesto 2x (borba kleče), Državni judo turnir SOS, Ljubljana 30. 9. 2014
2. mesto (borba sede), Državni judo turnir SOS, Ljubljana 30. 9. 2014
2. mesto štafetna ekipa, Državno prvenstvo v plavanju OŠPP, Kranj 20. 11. 2014
OŠPP Dečkova
MEDNARODNA TEKMOVANJA
1. mesto Košarkaški turnir specialne olimpiade v Trstu
DRŽAVNA TEKMOVANJA
2. mesto SOS državno tekmovanje v alpskem smučanju
3. mesto SOS državno tekmovanje v alpskem smučanju
2. mesto Državno prvenstvo v košarki za OŠPP
2. mesto DRŽAVNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ZA OŠPP.
DP V ATLETIKI ZA OŠPP
2. mesto tek na 60m deklice
3. mesto met vortexa dečki
3. mesto Štafeta 4 x 100m
LETNE IGRE SPECIALNE OLIMPIJADE SLOVENIJE
1. mesto namizni tenis moški
3. mesto namizni tenis ženske
3. mesto tek na 100m dekleta do 16 let
3. mesto Skok v daljino dekleta do 16 let
1. mesto tek na 100m
ženske
2. mesto skok v daljino ženske
2. mesto suvanje krogle moški
2. mesto Štafeta 4x100m
SOS DRŽAVNI TURNIR V JUDU
1 x 1.mesto, 2 x 2mesto, 1 x 3.mesto
Državno prvenstvo v badmintonu za OŠPP
2. mesto posamično
2. mesto ekipno
24
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
REGIJSKA TEKMOVANJA
1. mesto POLFINALNI TURNIR DRŽAVNEGA PRVENSTVA V MALEM
Regijske igre specialne olimpiade
DEKLETA
2. mesto tek na 50m
1. mesto tek na 50m
1. mesto met žogice
2 x 1. mesto tek na 100m
FANTJE
3. mesto tek na 100m
2 x 2. mesto tek na 100m
1. mesto tek na 100m
3. mesto tek na 400m
1. mesto suvanje krogle
3. mesto elementi košarke
2. mesto elementi košarke
3. mesto namizni tenis
2. mesto namizni tenis
1.mesto Štafeta 4x100m
Drugi dosežki
- Državno tekmovanje v matematiki » Računanje je igra« so učenci dosegli zlato,
dve srebrni in bronasto priznanje.
- Državni prvaki v Veseli šoli
- Odličja iz tekmovanja MATP
- Razstava Stolov v Galeriji Kresija
- Prireditev ob otvoritvi tekaške steze
- 10 učencev je osvojilo zlato bralno značko.
- Naravne in druge nesreče, posebno likovno priznanje
OVI Jarše
Mednarodna tekmovanja:
1. mesto plavanje 50m prosto, Evropske igre Specialne olimpijade, Antwerpen, Belgija 9.
- 20. 9. 2014
2. mesto v disciplini 200m prosto, Evropske igre Specialne olimpijade, Antwerpen,
Belgija 9. - 20. 9. 2014
3. mesto v disciplini 100m prosto, Evropske igre Specialne olimpijade, Antwerpen,
Belgija 9. - 20. 9. 2014
4. mesto ekipno v štafeti 4x25m prosto, Evropske igre Specialne olimpijade, Antwerpen,
Belgija 9. - 20. 9. 2014
3. mesto v teku na 100m na Državnih igrah SO BIH
25
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
Državna tekmovanja:
1. Nagrada za leseno ročno uro na natečaju MIZŠ Prihodnost je v tvojih rokah-priložnost
je v rabi lesa
1. Nagrada za fotografijo na natečaju Moja Ljubljana
1. nagrada na literarnem natečaju Emona 2000
1.mesto,2x 2. mesto in 2x 3.mesto na alpskem turnirju SOS, februarja na Arehu
4x 1. mesto,2x 3. Mesto na Poletnih igrah SOS junija v Mariboru
1. mesto, 2x2. mesto in 2x3. mesto na turnirju v judu novembra v Ljubljani
3x3. mesto na kolesarskem turnirju oktobra v Slovenj Gradcu
2.mesto v državnem turnirju – ekipni elementi košarke, decembra v Žalcu
2. 4 Izvedba dolgoročnega plana
Poskrbeti moramo za čim bolj kvalitetno in specializirano, visoko strokovno delo, čim boljšo
skrb za zaupane učence in jim v čim večji meri omogočiti življenje in delo v primernih
pogojih, po meri sodobnih izobraževalnih in bivalnih standardov v naši ustanovi kot tudi v
večinski OŠ.
Glede na nov predlog zakonodaje, ki vpeljuje vključevanje otrok s posebnimi potrebami v
redne oblike izobraževanja, bi bilo potrebno center še naprej organizacijsko in vsebinsko
preoblikovati. V ta namen smo že predlagali nekatere rešitve, ki so v skladu z novo vizijo
in poslanstvom CJL, ki smo jih opisali zgoraj.
Posebno skrb bo potrebno nameniti vzdrževanju in tistim investicijskim delom, ki bodo
pripomogla h gospodarnemu ravnanju in preprečevanju škode, ki bi lahko nastala spričo
dotrajanosti materialov na objektu šole.
Za realizacijo zastavljenih programskih ciljev upamo na sredstva Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport, za investicijsko vzdrževanje in opremo pa na namenska
sredstva Mestne občine Ljubljana.
2. 5 Opis nedopustnih posledic pri izvajanju programa
1. Pri tem naj omenimo neregulirano in stihijsko vključevanje naših učencev v redne oblike
programov, ki jim niso prilagojeni, oziroma obiskujejo prezahteven program. Šole
večinoma niso pripravljene na sprejetje takega otroka, zato se praviloma, po nekaj letih,
vključijo v našo ustanovo z dodatnimi psihiatričnimi in vedenjskimi motnjami. To
posledično pomeni, da se morajo naši strokovni delavci dodatno izobraževati tudi v smeri
socialne pedagogike. Take posledice nedorečenega sistema vključevanja so tako z
gledišča otroka kot tudi družbenega gledišča moralno in profesionalno nedopustne.
Nedopustno je tudi, da MIZŠ ni pripravljeno na spremembo Pravilnika o normativih in
standardih na način, da bi bilo tudi število oddelkov mobilne službe osnova za sistemizacijo
bodisi pomočnika ravnatelja bodisi ravnatelja (sedaj je samo ravnatelj). Tako je namreč
26
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
onemogočena zaposlitev deleža vodje mobilne službe, katerega delovno mesto je, glede
na število mobilnih specialnih pedagoginj (42), vse bolj nujno.
2. Nedopustna je opustitev izobraževanja strokovnih delavcev.
3. Nedopustno je površno in nestrokovno sodelovanje s starši.
4. Nedopustno je vsakršno vedenje, ki je v nasprotju z etičnim kodeksom Društva
specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije oz. splošno civilizacijskimi normami.
Prav tako je nedopusten prestiž, ki bi lahko izhajal iz bonitet na katerem koli delovnem
mestu v ustanovi ter pristransko vodenje tako v vsebinskem kot tudi v upravnem smislu.
5. Še posebej moramo biti pozorni na varnost učencev.
6. Glede nadaljnjega razvoja CJL bi bila nedopustna izločitev Varstveno-delovnega centra
(VDC) Knjigoveznica. Zato je CJL ustanovil Delovni in zaposlitveni center (DZC) Janeza
Levca, kamor je premestil dejavnost VDC – to se je zgodilo z dnem podpisa koncesijske
pogodbe z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. DZC Janeza Levca bo za CJL
pomemben temelj za opravljanje socialno-varstvenih dejavnosti, ki se je s koncesijo v letu
2009 razširil v letu 2011 pa je pridobil nove prostore na Tržaški 79.
7. Nedopustno je tudi stanje zgoraj navedenih materialnih pomanjkljivosti, ki lahko
ogrozijo življenje učencem, delavcem in drugim.
8. Nedopustno je, ob čedalje večjem vpisu učencev reduciranje strokovnih delavcev, saj
ne bomo mogli zadovoljiti predpisanih standardov in normativov s tem pa je ogroženo
kakovostno vzgojno izobraževalno delo in varnost učencev.
2. 6/7 Ocena uspeha in gospodarnosti
Lahko zapišemo, da po letu 2000 bolj poslujemo skladno z načeli dobrega gospodarjenja,
saj nam je uspel nakup več nujnih pripomočkov in opreme, ves čas pa je zavod ostal
finančno likviden. Prav tako pa je iz zaključnih računov CJL od leta 2000 dalje razviden
presežek prihodkov nad odhodki. Tudi bilanca za leto 2014 izkazuje več kot 0,88 %
presežka prihodkov nad odhodki, 1,25 % vseh prihodkov (82.756 €) smo pridobili iz
razpisov in donacij. Podpisali smo tudi pogodbo s CMEPIUS, ki nam zagotavlja za 99.782
€ sredstev za izvedbo mednarodnih projektov v letu 2015.
Sredstva so gospodarno porabljena, vlagamo jih v razvijanje novih pristopov k delu z
otroki, učenci in mladostniki s posebnimi potrebami, pa tudi v nakup prilagojenih
pripomočkov za delo. Marsikatero aktivnost, izboljšavo pri delu izvedemo s pomočjo
sredstev, pridobljenih z donacijami.
Sredstva postopno vlagamo v posodabljanje programov, izobraževanje delavcev, nakup
učnih pripomočkov, materialov za delo in obnovo šole.2. 8 Notranja kontrola
V zadnjih petih letih smo občutno zmanjšali sistemske stroške, kot so stroški za
nepotrebne revije, kabelsko televizijo, strošek telefonskih storitev, ki ostaja kljub vpeljavi
vzporednega GSM sistema enak že nekaj let. Redno se izvajajo postopki tako naročil malih
vrednosti kot javnih naročil za taksi prevoze, prehrano in čistila (v letu 2011 smo zamenjali
dobavitelja). Vpeljali smo nadzor nad prihajajočimi računi in njihovo skladnost s postopki
naročil malih vrednosti. Občutno smo zmanjšali tudi sredstva za dnevnice in kilometrine,
saj v največji možni meri uporabljamo službena prevozna sredstva. Sredstva, porabljena
27
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
za izobraževanje, smo uskladili z za to namenjenimi prihodki, ter k temu dodali še nekaj
sredstev iz tržne dejavnosti. Skupaj z MOL smo v letu 2012 zamenjali ponudnika za vsa
komunikacijska sredstva (internet, telefon, GSM), ker je cena ugodnejša, v letu 2013/14
pa smo zamenjali podjetje za pregled dvigal.
Notranje vsebinsko (kolegij, hospitacije …) in finančno upravljanje izvaja ravnatelj,
kontrolo pa Svet CJL in računovodstvo.
Vsako leto imamo tudi revizijo poslovanja s strani zunanjega revizorja. Priporočila so in
realizacija so bila obravnavana na septembrskem Svetu CJL – podrobno v nadaljevanju.
V juniju 2011 smo izdelali v maju 2013 pa smo dopolnili Načrt integritete, kjer smo
opredelili tveganja za zlorabe ter ga oddali Komisiji za preprečevanje korupcije.
2. 9
Pojasnila na področjih, kjer cilji niso doseženi
Če ne prištevamo vsebinske prenove v poglavju 1.4 – ta je odvisna predvsem od odziva
pristojnega ministrstva, so drugi, predvsem pedagoški oziroma vzgojno-izobraževalni
vsebinski cilji doseženi.
Nujno bo potrebno zagotoviti še več kakovostnega izobraževanja strokovnih in drugih
delavcev.
Nujno bo potrebno tudi več investicij in vzdrževanja, ki so predvidena v letnem delovnem
načrtu, saj so bile v letu 2014 investicije dokaj skromne - to pa je odvisno od zmogljivosti
mestnega proračuna. Predvsem nismo dosegli zamenjave oken na OŠ Levstikov trg, ki so
dotrajana in nevarna.
2. 10 Ocena poslovanja na drugih področjih
Šola s svojo dejavnostjo zavzema pomembno mesto na področju skrbi za otroke in
mladostnike s posebnimi potrebami - z motnjami v duševnem razvoju in motnje
avtističnega spektra. Izobraževanje učencev za nadaljnje šolanje ali neposredno
zaposlitev po končanem šolanju, pomoč pri iskanju zaposlitve, navajanje na čim bolj
samostojno življenje, skrb zase, po potrebi vključevanje učencev v varstveno-delovne
centre, so pomembne družbene dejavnosti.
Mnenja smo, da tako na strokovnem kot tudi na finančnem področju poslujemo v skladu
z doktrino vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, etičnim kodeksom
Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije ter zakonodajo. Poslovanje teži
k načelom sodobnega pedagoškega in menedžerskega pristopa.
Poleg dodatnih znanj se trudimo pridobiti dodatna finančna sredstva (projekti, najemnine,
donacije), ki jih vlagamo v sredstva za izvajanje osnovne dejavnosti, nadstandardnih
dejavnosti ter nakupe opreme, s tem pa hkrati bogatimo vrednost pedagoškega dela in
ne-nazadnje višino osnovnih sredstev ustanoviteljice Mestne občine Ljubljana.
28
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
2. 11
Kadrovanje
Kadrovanje poteka v skladu z veljavno splošno in posebno zakonodajo. Za potrebe
izvajanja programov šole števila zaposlenih, smo v letu 2014 (september) bili prisiljeni
povečati število delavcev za 3 osebe – predvsem zaradi povečanja 33 novincev, ki so se
vpisovali med šolskim letom 2013/2014 in so bili zaradi tega posledično oddelki glede na
veljavne normative in standarde na skrajni meji dopustnosti. V mobilni službi smo
zmanjšali število zaposlenih za 3 delavce. Razvojne potrebe Izobraževalnega centra v
povezavi za Mol-om pa so pogojevale novi dve zaposlitvi. V letu 2014 so se upokojili 3
zaposleni. Med letom 2014 smo zaposlili tudi 3 delavce preko javnih del. Ker v šolskem
letu 2014/15 beležimo velik medletni vpis učencev v letu 2015 predvidevamo dva oddelka
več, kar pomeni zaposlitev treh novih strokovnih delavcev. Število zaposlenih je namreč
odvisno predvsem od števila oddelkov v naslednjem šolskem letu; tega pa sedaj z
gotovostjo še ne moremo napovedati. Z Mestno občino Ljubljana smo v letu 2009 uspešno
rešili dve delovni mesti hišnikov vzdrževalcev, ki so po mnenju MIZŠ postali presežni zaradi
neupoštevanja specifik CJL (štiri zgradbe).
Še manj kot napoved števila oddelkov je znano število dodatne strokovne pomoči. Število
teh ur je odvisno od regulative države oziroma morebitnih sprememb zakonodaje.
Poleg tega imamo zaposlena še dva športna pedagoga preko projekta »Zdrav življenjski
slog« v okviru MŠŠ oziroma Zavoda Planica, v pomoč pa so nam tudi osebe, ki opravljajo
družbeno koristno delo.
Potrebno je povedati, da 16 delavcev nima ustrezne strokovne izobrazbe; čeprav ima
večina njih ustrezno izobrazbeno smer, nimajo diplome oziroma strokovnega izpita. Na
razpise za nove delavce, ki so bili izvedeni v skladu z zakonodajo, se niso prijavili delavci
z zahtevano vrsto in stopnjo izobrazbe (specialni pedagog je deficitaren poklic), zato smo,
skladno z zakonodajo in potrebo po nemotenem izvajanjem programa za določen čas
zaposlili delavce z neustrezno ali nedokončano izobrazbo.
Načrtovanje kadra je še toliko bolj ovirano, ker se večina otrok v programe CJL vpisujejo
šele junija in avgusta, nekateri pa se na vpisu pojavijo šele v septembru; tudi zato je
število oddelkov in pripadajoče strokovne delavce negotovo napovedovati.
3
Zaključni del
Letno poročilo bo obravnavano na redni seji Sveta CJL, dne 17. 2. 2015.
Nastajalo je v januarju in februarju 2015.
Poročilo pripravil:
dr. Matej Rovšek, ravnatelj
29
Poslovno poročilo Centra Janeza Levca Ljubljana
30