1. No category

Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Vkljuèenost raèunovodskih informacij v integralni informacijski sistem podjetja
Celota poslovnega procesa se v podjetniški enoti kontinuirano transformira v informacijski
proces, ki vkljuèuje tudi celotno raèunovodsko funkcijo. Naèin organizacijske vkljuèenosti
raèunovodske informacije je v predstavljenem vsebinskem smislu vkljuèen z naslednjo
izhodišèno grafièno shemo:
INFORMACIJA
KVALITATIVNA
INFORMACIJA
STROŠKOVNO
RAÈUNOVODSTVO
KVANTITATIVNA
INFORMACIJA
RAÈUNOVODSKA
INFORMACIJA
NERAÈUNOVODSKA
INFORMACIJA
FINANÈNO
RAÈUNOVODSTVO
UPRAVLJALNO ali VODSTVENO
RAÈUNOVODSTVO
Iz predstavljene sheme izhaja, da je raèunovodska informacija eden izmed tipov kvantitativnih
informacij, vendar pa jo od njih odvaja dejstvo, da je prvenstveno izražena vrednostno. v
konkretni praksi posameznih raèunovodskih segmentov pa je veèkrat priporoèljivo ali pa celo
nujno, da množico vrednostnih podatkov in informacij dopolnimo s potrebnimi množicami
razliènih operativnih podatkov pri katerih merske enote niso izražene v denarju ampak v
razliènih npr. fizikalnih merskih enotah. Take dopolnitve osnovno raèunovodsko informacijo
veèkrat informacijsko bistveno okrepijo, v doloèenih primerih pa so take dopolnitve tudi
nujne, kakor npr. doloèene stroškovne vrednosti na posamezno fizikalno enoto, ki se
pojavljajo npr. v primeru izraèuna lastnih cen v doloèeni proizvodnji ali pa v njenih doloèenih
fazah.
Tudi za stroškovno raèunovodstvo, kot del celovite raèunovodske funkcije je treba ugotoviti,
da tudi za to raèunovodsko podroèje velja format osnovnega raèunovodskega zapisa. Za naše
stroškovne potrebe ga bomo predstavili na naèin, ki je v skladu s predstavitvijo omenjenih
segmentov stroškovnega raèunovodstva, ki jo bomo izvedli v prihodnosti. V takem
vsebinskem in metodološkem kontekstu osnovni format raèunovodskega zapisa predstavimo z
naslednjo shemo:
RAÈUNOVODSTVO (KNJIGOVODSTVO) - OSNOVNI FORMAT ZAPISA
KONTI
TEMELJNICE
DNEVNIKI
KNJIGE
DVOJNI
VKNJIŽNI
VHOD
1
ZAPIS
V BREME V DOBRO
ZAKLJUÈNE
VKNJIŽBE
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
KONTI
? kontni razredi (ena pozicija) 0,1, … , 9
? skupine kontov (dve poziciji) npr. v razredu 0 ; 00, 01, 02, 03, …
? sintetièni konti (tri pozicije) 040, 041, …
? analitièni konti (veè kot tri pozicije) 040001, …
TEMELJNICE, DNEVNIKI, KNJIGE
Listina kot temeljnica za knjiženje vkljuèuje najmanj naslednje podatke oziroma atribute:
1. naziv listine
2. naziv podjetja in organizacijske enote, ki je listino kot temeljnico izdala
3. opredelitev vsebine poslovne spremembe
4. kvantifikacija poslovne spremembe
5. naziv organizacijskega dela na katerega se poslovna sprememba nanaša
6. datum spremembe
7. podpisi pooblašèenih oseb
Revizijska veriga:
TEMELJNICE=>DNEVNIKI=>KNJIGE=>KONÈNA RAÈUNOVODSKA POROÈILA
REVIZIJSKA SLED
Shema osnovnega formata raèunovodskega zapisa vkljuèuje tudi sklop kot DVOJNI
KNJIŽNI VHOD in naj vezan ZAPIS VBREME – V DOBRO ali debet – kredit.ta
metodološki sklop vežemo na osnovno raèunovodsko ali bilanèno enaèbo, ki jo predstavimo v
naslednjem osnovnem zapisu:
SREDSTVA = OBVEZNOSTI + LASTNI VIRI
Za osnovno raèunovodsko enaèbo v prikazanem zapisu je znaèilno, da na njeno vsakokratno
stanje vplivajo poslovni dogodki ali transakcije in zato jo glede na èasovni interval npr.
raèunovodskega obraèunskega obdobja zapišemo tudi na naslednji naèin:
(? ) SREDSTVA = (? ) OBVEZNOSTI + (? ) LASTNI VIRI
Za osnovno raèunovodsko ali bilanèno enaèbo moramo med drugim tudi ugotoviti, da ta
predstavlja raèunovodski model podjetja kot poslovnega sistema.
Osnovna raèunovodska enaèba v svojem najširšem kontekstu vkljuèuje tudi celotno množico
kontov kot njeno listo, ki se izraža npr. v kontnem planu, ki v raèunovodski praksi naših
podjetij vkljuèuje posamezne razrede, skupine kontov, ITD.
2
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Z ozirom na èlene osnovne bilanène enaèbe je tako listo kontov možno predstaviti na
naslednji naèin:
SREDSTVA
OBVEZNOSTI
LASTNIŠKO
PREMOŽENJE
gotovina
terjatve – kupci
zaloge
avansi najemnine
oprema
dolgovi – dobaviteljem
osebni dohodki – obraèunani
plaèljive dividende (priznane)
osnovna glavnica
zadržani dobièek
prihodki (prodaja)
odhodki (prodaja)
osebni dohodki (plaèani)
dividende (obraèunane)
Osnovna raèunovodska enaèba torej na predstavljeni naèin vkljuèuje metodološki pristop
dvojnega knjižnega vhoda kot zapisa v breme-v dobro oziroma debet-kredit. Za vsak poslovni
dogodek ali transakcijo torej velja, da jo raèunovodski delavec mora obravnavati z vidika
dvojnega uèinka na osnovno raèunovodsko enaèbo.
Kot primer takega raèunovodskega pristopa v ilustrativnem smislu prikažemo primer
transakcije, ki poveèuje sredstva in hkrati tudi njihove vire.
Podjetnik A mora zaèeti s pridobivanjem sredstev, ki so potrebna za opravljanje njegove
poslovne dejavnosti. Pridobitev sredstev je v osnovi možna na naslednje naèine:
? pridobitev sredstev, ki jih prispevajo lastniki
? pridobitev sredstev z izposojo pri posojilodajalcu
? pridobitev sredstev skozi aktivnosti realizacije
Za izbrani ilustrativen primer izberemo varianto, da potrebna poslovna sredstva zagotovijo
delnièarji
Na dan 1.1. je ustanovljena delniška družba z izdajo 1000 navadnih delnic po ceni 20 denarnih
enot.
dvojni uèinek na raèunovodsko enaèbo
ANALIZA
konto sredstev »gotovina« je konto delnièarske glavnice
poveèan
»navadne delnice« je poveèan
PRAVILO
debetna
sredstva
KNJIŽBA - VPIS
debet konta »gotovina« za kredit
konta
»navadne
20000 denarnih enot
delnice« za 20000 denarnih
enot
knjižba
3
poveèa Kreditna vknjižba
delnièarsko glavnico
poveèa
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
zapis na T kontu:
Gotovina
Navadne delnice
20000 (1)
(1) 20000
Osnovna raèunovodska enaèba se ponavlja v svojem osnovnem zapisu, kakor tudi v svojem
razširjenem zapisu, ki v smislu naših predhodnih predstavitev vkljuèuje tudi uèinkovanje
kategorije prihodkov in odhodkov na èlen, ki predstavlja lastno premoženje ali lastne vire
podjetniške enote, kot poslovnega sistema. Celoto osnovnega in razširjenega zapisa
raèunovodske ali bilanène enaèbe potemtakem prikažemo z naslednjo grafiko:
Sredstva
+
=
-
Obveznosti
-
+
+
Saldo +
Lastni viri
-
Saldo +
Odhodki
+
-
+
Saldo +
Prihodki
+
Funkcija celotnih stroškov z ekonomskega in raèunovodskega vidika
Za predstavitev funkcije celotnih stroškov velja ugotovitev, da jo v ekonomskem smislu
predstavljamo s krivuljo nelinearnega tipa, medtem ko za raèunovodsko predstavitev velja, da
jo predstavimo z linearno funkcijo. Obe predstavitvi v takem kontekstu izvedemo z
naslednjima grafoma:
a) ekonomski model stroškovne funkcije
celotni stroški
relevantni obseg
dejavnosti
variabilni
stroški
celotni
stroški
fiksni
stroški
0
obseg dejavnosti
Zgoraj je prikazan kratkoroèni model stroškovne funkcije. Dolgoroèni model ne vkljuèuje
fiksnih stroškov in zato variabilni stroški potekajo iz koordinatnega izhodišèa.
4
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
b) raèunovodski model stroškovne funkcije
celotni stroški
variabilni
stroški
celotni
stroški
fiksni
stroški
0
obseg dejavnosti
VAJA 1: Vedenjske karakteristike posameznih stroškov, kot stroškovnih vrst
Spodnji diagrami grafièno kažejo vedenjske karakteristike nekaterih stroškovnih vrst, ki so
povezane z dejavnostjo npr.: gradbene podjetniške enote, ki se ukvarja z izgradnjo
stanovanjskih enot.
strošek (stroškovna vrsta)
(a)
obseg
dejavnosti
(b)
(c)
V zvezi s predstavljenimi grafiènimi interpretacijami izvedemo naslednje aktivnosti:
a) Opis posameznega diagrama na naèin, da o njem izrazimo tip stroška, ki ga ta predstavlja.
b) Iz spiska stroškovnih vrst izberemo tiste stroške, ki jih posamezen diagram predstavlja.
Omenjeni spisek stroškov vkljuèuje naslednje postavke:
? Plaèe oziroma osebni dohodki, kot stroški dela (slika b):
Gradbeni nadzornik ima konstanten osebni dohodek in hkrati nadzoruje veèje število
gradbenih projektov. Število gradbenih delavcev se poveèuje v odvisnosti od števila
prevzetih gradenj stanovanjskih enot.
? Amortizacija strojev in delovnih priprav (slika a – pozor ta rešitev velja samo, èe je
amortizacija obraèunana po linearni metodi, pri kateri ima amortizacija stalno naravo).
? Stroški gradbenega materiala potrebnega za izgotavljanje posameznih stanovanjskih
enot (slika c).
5
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
VAJA 2: Vedenjske karakteristike stroškov
Na spodnji grafièni prezentaciji relacije stroški–obseg proizvodnje opiši vsako izmed
vkljuèenih numeriranih postavk.
stroški
?y
1
?x
4
5
3
obseg dejavnosti
2
(1) izmera celotnih stroškov obraèunskega raèunovodskega obdobja na ordinatni osi
(2) izmera celotnega obsega dejavnosti poslovnega sistema v zadevnem obraèunskem
obdobju na abscisni osi
(3) komponenta celotnih stroškov obraèunskega obdobja, ki jo podimenujemo kot stalni
stroški obdobja
(4) sprememba variabilnih oziroma celotnih stroškov v odvisnosti od spremembe obsega
dejavnosti
y = kx + n ; ? y/? x = k
vrsta stroška/enoto
y = kx ; y' = (kx)' = k
je enako
y = xn ; y' = (xn)' = nxn-1
y = x ; y' = (x)' = 1x1-1 = 1x0 =1
y = kx ; y' = (kx)' = 1kx1-1 = 1kx0 =1k1 = k
konstanta
obseg dejavnosti
(5) funkcija spremenljivih oziroma celotnih stroškov poslovnega sistema v izbranem
obraèunskem obdobju
Poznamo dva vidika raèunovodstva:
a) obdobni vidik
b) obraèun stroškov na proizvedeno enoto
6
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
VAJA 3: Stroškovna krivulja
Na spodnji grafièni prezentaciji relacije stroški–obseg proizvodnje opiši vsako izmed
vkljuèenih numeriranih postavk.
Pozor: upoštevamo vidik obraèuna stroškov na enoto obsega dejavnosti; to je ena
najpomembnejših informacij stroškovnega obsega.
stroški
1
3
obseg dejavnosti
2
(1) izraèun stroškov kot stroškovne bremenitve na enoto obsega poslovne dejavnosti, ki je
prikazan na ordinatni osi
(2) predstavitev obsega dejavnosti poslovnega sistema na abscisni osi
(3) funkcija, ki ponazarja gibanje celotnih oziroma stalnih stroškov na enoto obsega
poslovanja pri razliènih toèkah zaposlenosti proizvodnih oziroma poslovnih kapacitet.
VAJA 4: Kompletiranje stroškovnih podatkov – dopolnitev manjkajoèih postavk
V spodnji tabeli so predstavljeni podatki, ki se nanašajo na izbrane stroškovne kategorije v
štirih podjetniških enotah.
(n)
(k)
Podjetniška Celotni
fiksni Variabilni stroški
enota
stroški (d.e.)
na enoto (d.e.)
A
60.000
6
B
?
3
C
10.000
20
È
40.000
?
(x)
Obseg
proizvodnje (f.e.)
2.000
100
?
2.000
(y)
Celotni
(d.e.)
?
1.500
14.000
55.000
Na osnovi danih podatkov v prezentirani tabeli dopolni manjkajoèe postavke.
Pozor: izhodišèe nam predstavlja linearna funkcija stroškov (raèunovodski vidik)
y = kx + n
7
stroški
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
VAJA 5: Identifikacija posameznih stroškovnih postavk
Proizvodni stroški podjetniške enote A so ob treh obsegih proizvodnje izkazani v spodnjem
pregledu:
OBSEG (f.e.)
STROŠKI V OBDOBJU (d.e.)
? izdelavni material
? osebni dohodki (obratovotstvo)
? vzdrževanje
? amortizacija
? osebni dohodki (administracija)
? neposredno delo
2.000
3.000
4.000
30.000
44.000
25.000
20.000
34.500
25.000
45.000
44.000
30.000
20.000
40.500
37.500
60.000
44.000
35.000
20.000
46.500
50.000
Ob uporabi danih podatkov izvedi naslednje aktivnosti:
a) za vsako stroškovno postavko izraèunaj stroške na enoto pri vsakem izmed navedenih
obsegov proizvodnje.
b) dvig proizvodnje pod 2.000 do 4.000 enot znaša 100%. Za vsako stroškovno postavko
izraèunaj spremembo v odstotkih ob dvigu proizvodnje od 2.000 do 4.000 enot.
c) vsako stroškovno postavko klasificiraj kot spremenljivo, kot stalno ali kot vmesno, kar
pomeni, da je deloma stalna, deloma pa spremenljive narave.
y = kx + n / (1/x)
y/x = (kx/x) + (n/x)
y/x = k + (n/x)
Stroški izdelka in stroški obraèunskega obdobja kot rezultat raèunovodskega
razmejevanja celotnih stroškov
Kot pomembnost raèunovodskega razmejevanja celotnih stroškov na stroške izdelka in
stroške obraèunskega obdobja, opredelimo predvsem iz vidika proizvodnega podjetja.
Stroški izdelka tako vkljuèujejo vse stroške povezane s proizvodnim procesom. že na tem
mestu izpostavimo, da njihovi tokovi potekajo skozi konto proizvodnje v teku, dalje skozi
konto konèni izdelki, ter konèno preidejo v odhodke skozi konto stroški ali odhodki
prodanega blaga.
Za stroške obdobja pa nasprotno ugotavljamo, da niso neposredno povezani s celoto
proizvodnega procesa in jih tako v tem smislu tretiramo kot stroške obraèunskega obdobja, v
katerem so nastali. Kot znaèilen primer takih stroškov lahko omenimo stroške uprave in
prodaje.
8
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Stroški izdelka – stroški obdobja
(a) Stroški izdelka; bremenitev (vrednotenje) proizvodnje v teku s proizvodnimi stroški;
(neposredni izdelavni materiali, neposredno delo, neposredne storitve, posredni stroški
proizvodnje in sicer tako njihov spremenljivi, kakor tudi stalni del).
490 – Prenos stroškov v zaloge
80.000..(1)
Proizvodnja v teku
600 – Nedokonèana proizvodnja
(1) 80.000
60.000 (2)
Proizvajalni stroški
70 – poslovnih uèinkov
630 – Proizvodi v lastnem skladišèu
60.000..(2)
(opomba: Zaloge obraèunane po dejanskih cenah)
(b) Stroški obdobja; (npr. že navedeni stroški uprave in prodaje; lahko pa je vkljuèen tudi
stalni del proizvodne režije kot posredni stroški proizvodnje).
Prenos stroškov neposredno
491 – v breme prihodkov
72, 73 – Stroški uprave in prodaje
15.000 (3)
(3) 15.000
Stroški obdobja – odhodek obraèunskega obdobja, v katerem so nastali.
9
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Klasifikacija stroškov v stroške proizvodov in stroške raèunovodskega obraèunskega
obdobja
STROŠKI POSLOVNEGA PROCESA
P R O I Z V O D I
STROŠKI PROIZVODOV
STROŠKI OBDOBJA (najemnina za poslovne prostore)
OBRAÈUNSKO OBDOBJE
10
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
VAJA 6: Tokovi neposrednih in posrednih stroškov
Izdelani material
S 4.000 *
9.000
10.000
PROIZVODNJA V TEKU
Osebni dohodki (plaèe) – PROIZVODNJA
8.000
S 2.000
9.000
8.000
6.000
neposredno delo
Proizvodna režija – SINTETIÈNI KONTO
1.000
proizvodna režija
6.000
5.000
neposredno na
proizvodni oddelek
Stroji in oprema
1.000
Energija
5.000
posredno
na proizvodni
oddelek
* - predpostavljeno zaèetno stanje
11
21.000
Prenos stroškov
konènih izdelkov
na konto zalog
konènih izdelkov
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Sumarni dnevniški zapisi stroškovnih tokov v proizvodnem oddelku
Izdelavni material
Dobavitelji
Proizvodnja v teku
Izdelavni material
Proizvodnja v teku
Izdelavni osebni dohodki
Proizvodna režija (sintet.)
Stroji in oprema
Energija
Proizvodnja v teku
Proizvodna režija (sintet.)
Konèni izdelki
Proizvodnja v teku
10.000
10.000
9.000
9.000
8.000
8.000
6.000
1.000
5.000
6.000
6.000
21.000
21.000
12
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
VAJA 7: Tokovi posrednih in neposrednih stroškov organizacijskih enot poslovnega sistema
PROIZVODNI ODDELEK
Izdelavni material
S
4.000*
nabava 10.000+
9.000
neposredno
PROIZVODNJA V TEKU
neposredno
S 2.000
9.000
8.000
1.000
5.000
Odhodki – Izdelava
8.000
21.000
neposredno
Proizvodni oddelek
Stroji in oprema
1.000
Stroški, ki so alocirani
na proizvodni oddelek,
so klasificirani kot
posredni stroški.
ENERGIJSKI ODDELEK
Energent – zaloga
S
1.000
3.000
nabava: 2.500+
neposredno
ENERGIJA
Osebni dohodki – energija
neposredno
1.500
Energijski oddelek
stroji in oprema
neposredno
500
* - predpostavljeno zaèetno stanje
+ - nakup
13
3.000
1.500
500
5.000
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Predstavljene raèunovodske sheme, ki vkljuèujejo vezanost stroškovnih kategorij v okviru
zunanjega stroškovnega sistema kot stroškovne vrste, stroškovna mesta in stroškovni nosilci,
nakazujejo tudi potrebnost nadaljnjega opredeljevanja in razmejevanja stroškovnih agregatov,
ki so neobhodno potrebni za poslovno odloèanje na posameznih izbranih nivojih piramide
odgovornosti in odloèanja. Stroškovno raèunovodstvo se torej v potrebni informacijski obseg
vkljuèuje tudi skozi naslednjo shemo.
Relacije stroškov do izdelkov in oddelkov (stroškovna mesta)
ZVEZA S PROIZVODNIMI
PROIZVODNI ODDELEK
ODDELKI
(STROŠKOVNO MESTO)
klasifikacija stroškov oz. (STROŠKOVNIMI MESTI)
stroškovnih mest
(IZVORNI) ? Neposredni materiali
? Neposredno delo
NEPOSREDNA
? Osebni dohodki vodje
STROŠKI ? Amortizacija zgradb in
opreme
ZVEZA Z IZDELKI
PRIMARNI
STROŠKI
POSREDNI
(REŽIJA)
?
?
?
Energija
Vzdrževanje
Kadri-strokovne službe
POSREDNA
Na osnovi predstavljene sheme za naše prihodnje strokovne potrebe prikažemo tudi naslednjo
shemo, ki vkljuèuje povezave med stroškovnimi kategorijami.
PRIMARNI
STROŠKI
(IZVORNI)
?
NEPOSREDNI
MATERIALI
?
?
NEPOSREDNO DELO
POSREDNI
STROŠKI
(REŽIJA)
STROŠKI PREDELAVE
VAJA 8: Razmerja med posameznimi kategorijami stroškovnih komponent
Zaèetno in konèno stanje konta proizvodnje v teku je enako. V obraèunskem obdobju so
izkazani primarni stroški v višini 5 300 d.e., stroški predelave v višini 4 600 d.e., celotni
proizvodni stroški pa v višini 6 800 d.e.. Kolikšni so stroški neposrednega dela, neposrednega
materiala in proizvodne režije?
14
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Organizacija izraèuna:
Dano množico stroškovnih podatkov uporabimo za izraèun na osnovi naslednje sheme.
NEPOSREDNI MATERIAL (M)
PRIMARNI STROŠKI (P)
NEPOSREDNO DELO (L)
PROIZVODNI STROŠKI (S)
STROŠKI PREDELAVE (C)
POSREDNI STROŠKI (R)
? Proizvodna
režija
–
spremenljiva
? Proizvodna režija – stalna
S prikazanimi simboli uvedemo naslednji sistem enaèb:
S = M+L+R
C = L+R
P = M+L
Naslednja faza: vstavitev danih vhodnih podatkov:
(1) M+L = 5 300
(2) R+L = 4 600
(3) M+L+R = 6 800
---------------------------L,M,R = ?
Izraèun:
M+L+R = 6 800
5 300+R = 6 800
R = 1500
L+R = 4 600
L+1 500 = 4 600
L = 3 100
M+3 100 = 5 300
M = 2 200
15
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Medsebojne povezave in medsebojne odnose med posameznimi komponentami proizvodnih
stroškov izdelka nam predstavlja tudi naslednji prikaz:
NEPOSREDNI
MATERIALI
MATERIALI
PRIMARNI
STROŠKI
POSREDNI
MATERIALI
NEPOSREDNO
DELO
DELO
STROŠKI
IZDELKA
A? B
STROŠKI
POSREDNO
DELO
PREDELAVE
PROIZVODNA
REŽIJA
STORITVE
Tokovi stroškov kot njihovi informacijski tokovi so prisotni v vsaki poslovni dejavnosti,
èeprav je njihova struktura na podroèju proizvodnje najbolj kompleksna. Prisotnost
stroškovnega podatka in informacije na vsakem podroèju poslovne dejavnosti je predstavljena
z naslednjim prikazom, kjer je vkljuèena transformacija poslovnega vložka v vsakokratni
poslovni uèinek.
VHOD
? Trgovsko blago
? Delo
? režija
PROCESI a)
IZHOD
Prodaja blaga
Prodani artikli
PROIZVODNJA
?
?
?
Materiali
Delo
režija
Transformacija
materiala v konène
izdelke
Prodani izdelki
SERVIS
?
?
Delo
režija
Nudenje storitev
Prodane
storitve
TRGOVINA
a) Proces naj bi oznaèeval osnovno aktivnost podjetniške enote kot poslovnega sistema.
Proizvodne in storitvene poslovne enote imajo npr. funkcijo raziskave trga vkljuèeno kot
dodatek svoji osnovni dejavnosti .
16
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Proizvajalna podjetniška enota v takem smislu vkljuèuje tudi zaloge, ki jih za naše potrebe
opredelimo z naslednjimi konti:
a) proizvodnja v teku: izkazuje vrednostni obseg delovnih predmetov, ki so v proizvodni
proces sicer že vstopili, vendar pa še niso dokonèani
b) izdelavni material: material, ki je pripravljen za uporabo, vendar pa v proizvodni proces še
ni vstopil
c) konèni izdelki: izdelki, ki so v proizvodnem procesu v celoti dokonèani in kot taki tudi
prevzeti v skladišèe konènih izdelkov.
Navedeni osnovni konti zalog proizvajalne podjetniške enote so seveda na taka naèin prisotni
tudi v izraèunu stroškov in prodanih proizvodov. Za stroške prodanih proizvodov tako
ugotavljamo, da so vsota naslednjih stroškovnih agregatov:
a) stroški izdelavnega materiala
b) stroški neposrednega dela
c) proizvodna režija kot posredni stroški proizvodnje
Materiali in surovine so tisti izdelavni in pomožni materiali, ki jih uporabljamo neposredno v
proizvodnji izdelkov. Stroški izdelavnega materiala so torej spremenljivka v relaciji z
obsegom proizvodnje. Èe se torej npr. obseg proizvodnje poveèuje, se poveèujejo tudi stroški
neposrednega materiala. Stroški neposrednega izdelavnega dela so prav tako povezani s
proizvodnjo izdelkov. Primer za tako vrsto stroškov so npr. osebni dohodki ali plaèe delavcev
na montažnih linijah. Stroški neposrednega dela so torej prav tako spremenljivega znaèaja. È e
namreè podjetniška enota razširja svoj proizvodni obseg s proizvodnjo dodatne enote, se
poveèuje tudi obseg neposrednega proizvodnega dela.
Za proizvodno režijo kot posredne stroške proizvodnje pa v tem smislu ugotavljamo, da
vkljuèuje vse tiste stroškovne postavke, ki jih ne moremo uvrstiti niti med stroške izdelavnega
materiala niti med stroške izdelavnega dela. Za proizvodno režijo je nadalje znaèilno, da je
lahko stalne ali pa tudi spremenljive narave. Kot primer spremenljive proizvodne režije lahko
navedemo porabo pomožnega materiala. Kot primer proizvodne režije, ki je stalnega znaèaja,
pa so npr. osebni dohodki ali plaèe nadzornega osebja npr. v posameznem obratu. Doloèene
postavke proizvodne režije pa so znaèilne pa tem, da so deloma stalne, deloma pa
spremenljive narave. Kot tak primer lahko navedemo strošek energije, porabljene v
proizvodnem obratu.
Navedene osnovne stroškovne kategorije lahko prikažemo na razliène naèine, in kot enega
izmed njih omenjamo osnovni stroškovni trikotnik v naslednjem prikazu.
17
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
PRIMARNI
STROŠKI
(M) IZDELAVNI MATERIAL
(L) IZDELAVNO DELO
STROŠKI PREDELAVE
(R) REŽIJA
18
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Celoto kategorij in njihovih informacijskih tokov pa nam predstavlja naslednja tabela:
IZD. MATERIAL
NAKUPI
PROIZVODNJA V TEKU
PROIZVODNJA
KOMPLETIRANJE
KONÈNA DELA
PRIHODKI/
ODHODKI
PRODAJA
IZDELAVNIKI OS.
DOH. (PLAÈE)
OPREMA, STROJI
ZGRADBE
ENERGIJA
DRUGO
Predstavljena shema informacijskih tokov, ki hkrati predstavlja tudi celoto stroškovnega
raèunovodstva kot informacijskega sistema, seveda vkljuèuje tudi obe konèni raèunovodski
poroèili kot sta npr. BS sredstev in obveznosti ter bilanca oz. izkaz poslovnega rezultata za
doloèeno raèunovodsko obraèunsko obdobje. Ob tem opozorimo še na vkljuèitev osnovne
raèunovodske oz. bilanène enaèbe, ki jo v tem kontekstu sreèujemo v njeni razširjeni varianti,
ki vsebuje tudi odhodke doloèenega obraèunskega obdobja in na kategorijo odhodkov vezane
tudi prihodke, ki jih je podjetniška enota kot poslovni sistem dosegla v zadevnem
19
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
obraèunskem obdobju. Vkljuèitev konènih raèunovodskih poroèil, to je BS in bilance oz.
izkaza poslovnega rezultata izvedemo na osnovi naslednje grafiène sheme:
IZD. MAT. Zaèetni
saldo (S )
Nakupi
izdelavnega
mat.
Konèni saldo
(S)
ZALOGA
Poraba
izdelavnega
materiala
PROIZ. V
Zaèetni
saldo (S )
Poraba
izdelavnega
mat.
Stroški
neposredneg
a dela
Posredni
proiz.
stroški
Konèni
saldo (S )
TEKU
Stroški
alocirani
na
proizvede
ne konène
izdelke v
obraèunsk
em
obdobju
KONÈNI
Zaèetni saldo
(S )
Stroški enot
konènega
izdelka v
obraèunskem
raè. obdobju
IZDELKI
Stroški
prodanih
izdelkov v
obraèunske
m obdobju
STR. PROD. PROIZ.
Stroški
prodanih
izdelkov
v
obraèunskem
obdobju
Konèni saldo
(S )
KONTO POSL.
REZULTATA
KONTI V BILANCI STANJA
STR.UPRAVE
IN PRODAJE
Str.uprave
Str.prodaje
Tudi predstavljeni prikaz nam neposredno prikaže kompleksnost pri delu stroškovnega
raèunovodstva na podroèju proizvodnje. Kljub manjši kompleksnosti pa imajo stroškovne
informacije npr. tudi na podroèju trgovine enak vsebinski in poslovni pomen, kakor smo
ugotavljali že pri naših predhodnih prikazih.
Za podroèje trgovine tako vkljuèitev BS in bilance oz. izkaza poslovnega uspeha prikažemo z
ozirom na tokove stroškovnih podatkov in informacij z naslednjo sliko.
ZALOGA TRG. BLAGA
Zaèetni saldo (S ) Stroški prodanih
Nakupi a)
enot blaga v
tekoèem obdobju
Konèni saldo (S )
KONTO BS
STR. PRODANEGA BLAGA
Stroški prodanih
Enot blaga v
tekoèem obdobju
KONTO POSL. REZULTATA
STROŠKI UPRAVE IN PRODAJE
Stroški uprave in
prodaje v tekoèem
letu
KONTO POSL. REZULTATA
20
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Raèunovodstvo osnovnih oz. delovnih sredstev
Med kategorijama osnovna in delovna sredstva obstaja ozka vsebinska povezanost, vendar pa
med njima zasledimo tudi doloèene razlike. Tako za kategorijo osnovnih sredstev
ugotavljamo, da je to premoženjska postavka v BS podjetja in je kot taka kategorija
doloèenega èasovnega preseka. Za kategorijo delovnih sredstev pa ugotavljamo, da je to
kategorija proizvodnega procesa in kot taka kategorija doloèenega èasovnega intervala.
Za raèunovodstvo osnovnih sredstev v pogledu naše sheme osnovnega formata zapisa raè.
informacije, nadalje ugotavljamo, da je v našem uradnem kontnem planu za osnovna sredstva
namenjen razred 0. Uradni naziv tega razreda je dolgoroèna sredstva in popravek kapitala.
Glede na predhodno omenjeno shemo tudi razred 0 vsebuje skupine in tako v takem smislu
sreèujemo skupine kot so neopredmetena dolgoroèna sredstva s pripadajoèim popravkom
vrednosti. Dalje skupina, ki predstavlja opremo in druga opredmetena osnovna sredstva, s
pripadajoèim popravkom vrednosti...
Za potrebe raèunovodskega prikazovanja osnovnih sredstev pa sreèujemo tudi drugaène
klasifikacije kot npr.:
a) zemljišèa
b) gradbeni objekti
c) stroji in oprema
Za podroèje raèunovodstva osnovnih sredstev v pogledu drugega bloka sheme osnovnega raè.
formata ugotavljamo, da se sreèujemo z listinami kot temeljnicami, ki izprièujejo preskrbo
delovnih sredstev in se pojavljajo kot
? Prejemnica osnovnega sredstva
? Razloèni raèuni za kupljena osnovna sredstva
? Notranji raèuni za pridobljena osnovna sredstva
? Situacije za izgradnjo osnovnega sredstva
? Razliène carinske deklaracije za uvožena OS
? Razni tovorni listi za potrebni dovoz OS
? Raèun za montažo OS
? Notranji raèun za montažo OS
Vse okvirno predstavljene temeljnice torej izprièujejo pridobitev OS iz naslova nakupa,
izgradnje, izdelave, lahko tudi iz naslova brezplaènega prejema, ipd.
Pri prenosu OS v uporabo pa lahko podjetje uporabi kot temeljnico tudi prenosnico OS v
uporabo. Fazo izloèitve osnovnega ali delovnega sredstva iz uporabe pa izkazujejo temeljnice
kot npr.:
? Izloènica OS
? Predajnica OS v najem ipd.
Odsvojitev delovnega sredstva pa je izkazana s temeljnicami kot so npr.:
? Odpravnica OS
? Raèun za prodana OS
? Izniènica OS
? Raèun za prodani material v zvezi z izloèenim posl. sredstvom.
21
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Glede osnovnih poslovnih knjig na podroèju raè. osnovnih sredstev ugotavljamo, da moramo
omeniti predvsem:
? Register OS
? Dnevnik OS in
? Kartoteko oz. datoteko vseh analitiènih kontov OS
Raèunovodstvo osnovnih oz. delovnih sredstev je kot del celotne raè. funkcije treba ustrezno
organizacijsko povezati na eni strani s sintetiènim finanènim raè., na drugi strani pa z
analitiènim raè. proizvodnje, ki je stroškovno raè. v ožjem smislu.
Pri tej povezavi je treba zagotoviti vse potrebne informacijske poti, ki bodo omogoèale
bremenitev z vsemi stroški, ki so povezani z OS tako str. mest, kakor tudi str. nosilcev kot
uèinkov proizvodnega oz. poslovnega procesa.
Tudi za raèunovodstvo osnovnih oz. delovnih sredstev moramo vsekakor ugotoviti, da je med
drugim njegova primarna naloga priprava vseh tistih podatkov in informacij, ki jih v zvezi s to
kategorijo poslovnega procesa potrebuje vodstvo podjetniške enote za potrebe pri svojem
poslovnem odloèanju. Med te informacije pa moramo šteti vse tiste, ki se nanašajo na celoten
obseg stroškovnih postavk , ki se pojavljajo v zvezi z vkljuèevanjem delovnih sredstev v
celoto poslovnega procesa. V okviru teh stroškovnih postavk pa moramo vsekakor še posebej
izpostaviti pomen amortiziranja delovnih sredstev, ki se kaže skozi njihovo uporabo v
proizvodnem poslovnem procesu. Pomen informacij o amortiziranju delovnih sredstev torej ni
samo raèunalniški, ampak je amortizacija na tak naèin aktualna tudi v ekonomskem,
finanènem, tehnološkem in drugih pogledih. Za sam proces amortiziranja delovnega oz.
osnovnega sredstva nadalje ugotavljamo, da v obraèunskem smislu pomeni alokacijo nabavne
vrednosti osnovnega sredstva na veèje število prihodnjih raèunovodskih obdobij. Glede na to
obraèunsko znaèilnost pri obraèunu amortiziranja delovnih sredstev sreèujemo razliène
raèunske pristope s katerimi realiziramo politiko odpisovanja osnovnih sredstev kot je:
? linearno ali enakomerno odpisovanje,
? degresivno odpisovanje,
? progresivno odpisovanje,
? odloèitev za uporabo doloèenih kombinacij pri odpisovanju in podobno.
È eprav je amortizacija pri osnovnih sredstvih osnovna stroškovna kategorija pa se poleg nje
pojavljajo tudi druge stroškovne postavke. Tako se npr. pri delovnih sredstvih s stroški
njihovega tekoèega vzdrževanja, s stroški, ki predstavljajo doloèene rezervne dele in podobno.
VAJA: Informacijski okvir raèunske metode linearnega amortiziranja osnovnega oz.
delovnega sredstva
V smislu opredelitve stroškovnega raèunovodstva, kot informacijskega podsistema, za vsako
njegovo podroèje v samem izhodišèu opredelimo množico vhodnih podatkov in množico
pridobljenih izhodnih informacij. Tako za primer uporabe metode linearnega amortiziranja
osnovnih sredstev opredelimo naslednjo množico vhodnih podatkov, kot množico
spremenljivk in vhodnih parametrov:
v
knjižna vrednost osnovnega sredstva, kot njegova vrednost na zaèetku prvega
raèunovodskega obraèunskega obdobja
22
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
ki
k
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
knjižna vrednost osnovnega sredstva ob zakljuèku obraèunskega obdobja i
preostanek vrednosti kot knjižna vrednost delovnega sredstva po n obraèunskih
obdobjih
produktivno funkcioniranje osnovnega sredstva v obraèunskih obdobjih
stopnja amortiziranja delovnega sredstva
n
r
Pri uporabi metode linearnega amortiziranja delovnega sredstva je vrednostna razlika (v-k)
enakomerno razmejena na celotno število obraèunskih obdobij v ciklusu celotnega
produktivnega funkcioniranja delovnega sredstva. V takem smislu je fiksni vrednostni znesek,
ki zmanjšuje nabavno vrednost zadevnega delovnega sredstva dan z raèunskim izrazom:
v? k
n
PRIMER:
Obdelovalni agregat ima izkazano svojo nabavno vrednost v višini 300 d.e. Preostanek
njegove vrednosti po petih letih kot obraèunskih obdobjih je ocenjen v višini 40 d.e. Izraèunaj
knjižno oz. neodpisano vrednost agregata, ob zakljuèku vsakega leta kot obraèunskega
obdobja. odpisana vrednost agregata ob zakljuèku vsakega poslovnega leta kot obraèunskega
300 ? 40
obdobja, je dan z izrazom
= 52 d.e.
5
Nadaljnji izraèun organiziramo v skladu s pogoji primera na naslednji naèin:
obraèunsko obdobje
(leto)
1
2
3
4
5
knjižna vrednost ob
zaèetku obraèunskega
obdobja
300
248
196
144
92
znesek amortizacije
52
52
52
52
52
knjižna vrednost ob
zakljuèku
obraèunskega obdobja
248
196
144
92
40
Podatke in informacije, ki se nanašajo na knjižno vrednost osnovnega sredstva, prikažemo z
naslednjim grafom:
300
250
sredstva
knjižna vrednost delovnega
350
200
300
248
196
150
144
100
92
50
40
0
obraèunsko obdobje (leto)
23
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
24
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Raèunovodstvo osnovnih sredstev – knjiženje amortizacije
popravek vrednosti opreme – 050
52 (1)
52 (2)
52 (3)
52 (4)
52 (5)
Amortizacija opr. OS - 430
52 (1)
52 (2)
52 (3)
52 (4)
52 (5)
Po dokonènem odpisu osnovnega ali delovnega sredstva pa za to premoženjsko postavko
izvedemo tudi knjigovodsko likvidacijo, ki jo v okvirnem smislu, npr za opremo prikažemo
takole:
040 – oprema
050 - popravek vrednosti opreme
(a)
(a)
z ozirom na dejstvo, da so informacije, ki se nanašajo na amortiziranje delovnih sredstev,
informacije o osnovni stroškovni kategoriji, ki je povezana z osnovnimi sredstvi, pa
podjetniška enota v posameznih poslovnih okolišèinah nujno potrebuje tudi informacije, ki
izhajajo iz drugaènih raèunskih naèinov pri obraèunavanju amortizacije delovnih sredstev v
posameznih raèunovodskih obraèunskih obdobjih. Tako npr. doloèena poslovna situacija
narekuje, da podjetniška enota za obraèun ne uporabi linearnega amortiziranja, ampak se
denimo odloèi za degresivno amortiziranje svojih osnovnih sredstev. Lahko pa se pojavi tudi
doloèena poslovna situacija, ki kaže na utemeljenost uporabe progresivnega amortiziranja
delovnih sredstev. V zvezi s tem pa dodajamo, da je uporaba progresivnega amortiziranja
delovnih sredstev v ekonomskem pogledu utemeljena v manjšem številu primerov, kakor pa
uporaba degresivnega amortiziranja (vedno gledamo kumulativno).
v smislu politike degresivnega amortiziranja osnovnih sredstev se podjetniška enota lahko
odloèi za uporabo doloèene raèunske metode, ki omogoèa, da podjetje v zaèetnih
funkcionalnih obdobjih z delovna sredstva naèrtuje višje amortizacijske zneske, kakor pa v
njegovih kasnejših obraèunskih obdobjih. Med take nakazane možnosti sodi tudi odloèitev, da
podjetje izvede amortizacijo osnovnih sredstev na tak naèin, da delovno sredstvo ob zakljuèku
vsakega obraèunskega obdobja amortizira s konstantnim faktorjem knjižne vrednosti sredstva
ob zaèetku poslovnega obdobja kot obraèunskega obdobja. Na tak naèin faktor ostaja
konstanten, amortizacijski znesek upada, knjižna vrednost osnovnega sredstva pa se oži
oziroma zmanjšuje.
Osnovno formulo tega raèunskega pristopa zaradi njegove aktualnosti in organizacijske
specifike predstavljamo z naslednjim tabelariènim prikazom:
obraèunsko obdobje
(leto)
1
2
3
…
knjižna vrednost ob
zaèetku obraèunskega
obdobja
v
v (1 – r)
v (1 – r) 2
…
znesek amortizacije
r?v?
r ? v (1 – r)?
r ? v (1 – r)2 ?
…
25
knjižna vrednost ob
zakljuèku
obraèunskega obdobja
v (1 – r)
v (1 – r) 2
v (1 – r) 3
…
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
n
v (1 – r) n - 1
v (1 – r) n
r ? v (1 – r) n - 1 ?
Knjižna vrednost ob zakljuèku obdobja n je likvidacijska vrednost k, ki je dana z enaèbo:
k = v (1 – r) n
Iz predstavljenega izraza je možno neposredno izraziti parameter r na naèin kot sledi:
k = v (1 – r) n /
1 1
v v
k
= (1 – r) n
v 1
?k?n
? ? =1–r
? v?
1
? k ?n
r = 1 - ?? v ??
PRIMER:
Nabavna vrednost doloèene postavke iz okvira osnovnih sredstev je izkazana v višini
v
= 1600 d.e. Likvidacijska vrednost k = 100, število obraèunskih obdobij n = 4. Izraèunaj
stopnjo amortiziranja delovnega sredstva r.
1
1
? 100 ? 4
? k ?n
1
?
?
?
?
= 50 %
r = 1 - ? v ? = 1 - ? 1600 ? = 12
Tudi raèunovodstvo delovnih oziroma osnovnih sredstev v smislu naše predstavitve vkljuèuje
poleg predstavljenih elementov tudi ustrezne dnevnike in knjige, kot je že predhodno
omenjena kartoteka ali datoteka analitiènih kontov osnovnih sredstev, ki jih podjetje ima
izkazana v knjigi kot je register osnovnih sredstev.
Vkljuèitev dnevnika na podroèju raèunovodstva osnovnih sredstev lahko prikažemo z
naslednjim zgledom:
Knjiženje – DNEVNIK (generalni)
DATUM
xxx
R. K.
referenca
knjiženja
KONTO
ŠIFRA OPIS
430
Amortizacija agregata v
obdobju
050
Popravek vrednosti
26
V BREME
V DOBRO
52
52
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Knjižba
amortizacije
agregata kot postavke iz
okvira osnovnih sredstev
Prikazana knjižba je izvedena v podjetju, kjer je knjiženje organizirano za vsako postavko
osnovnih sredstev posebej. To je primer predvsem v tistih podjetjih, kjer je število postavk za
osnovna sredstva relativno manjše. Èe pa ima podjetje svoja osnovna sredstva izkazana v
velikem številu postavk pa so knjiženja za obremenitve iz naslova amortizacije lahko
organizirana sumarno v posameznih spremljajoèih zapisih in tako je v generalnem dnevniku
izvedena ena knjižba za vsako posamezno vrsto sredstev.
Uporaba razliènih raèunskih metod za obraèun amortizacije posreduje razliène amortizacijske
zneske za potrebe alokacije nabavne vrednosti osnovnega sredstva na posamezna
raèunovodska obraèunska obdobja. Primerjavo raèunskih rezultatov pridobljenih z uporabo
posamezne metode prikazujemo za izbrane metode amortiziranja delovnih sredstev po
naslednji tabelarièni in grafièni prezentaciji:
1. vrednost osnovnega sredstva : 1000 d.e.
2. vrednost ob likvidaciji : 100 d.e.
3. trajanje (ocenjeno) : 5 let (obraèunskih obdobij)
obr.
obdobje
(leto)
0
1
2
3
4
5
LINIJSKA
AMORTIZACIJA
ZOŽEVANJE SALDA
40 % = 100/5 *2 = 40
am. odh.
am. odh.
amortizacija, strošek, odhodek
180
180
180
180
180
knj. vred.
1000
820
640
460
280
100
400,00
240,00
144,00
86,40
51,84
knj. vred.
1000
600,00
360,00
216,00
129,60
77,76
450
400
350
300
250
200
150
100
50
0
VSOTA
ŠTEVILK
n(n ? 1)
2
am. odh.
300 (5/15)
240 (4/15)
180 (3/15)
120 (2/15)
60 (1/15)
LETNIH
knj. vred.
1000
700
460
280
160
100
linijska amortizacija
manjšanje
(zoževanje) salda
vsota letnih številk
1
2
3
4
obraèunsko obdobje (leto)
27
5
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
VAJA: Amortizacija osnovnega sredstva – uporaba aritmetiènega zaporedja
Nabavna vrednost agregata znaša 42000 d.e. Amortizacija oz. popravek vrednosti je izražen v
višini 6,3 % letno od nabavne vrednosti agregata z linearnim odpisom. Kolikšna je vrednost
agregata po prvem in drugem letu kot obraèunskem obdobju, te kolikšna po dvanajstem letu
uporabe agregata?
IZRAÈUN:
Stopnja amortizacije oz. odpisa je konstantna in zaradi tega posamezne èasovne vrednosti
tvorijo aritmetièno zaporedje s prvim èlenom a 0 = 42000 d.e. kot nabavna in s konstantno
razliko d = - 2646 d.e.
a) vrednost agregata po enem letu uporabe
a 1 = 39354 d.e.
b) vrednost agregata po dveh letih uporabe
a 2 = 36708 d.e.
c) z uporabo obrazca a n = a 1 + (n-1) d ugotovimo, da je vrednost agregata po 12 letih
njegove uporabe enaka vrednosti:
a 12 = 42000 + 12 * (-2646) = 10248 d.e.
Uporabo obrazca a n = a 1 + (n-1) d pri izraèunavanju knjižne vrednosti osnovnega
sredstva je treba povezati z ugotovitvijo, da je zakljuèek doloèenega obraèunskega
obdobja hkrati zaèetek naslednjega obdobja. Prav tako je v takem smislu konèni saldo
obraèunskega obdobja tudi zaèetni saldo naslednjega obdobja. Tako dejstvo ponazorimo s
kontom proizvodnje v teku:
1. OBR. OBD.
2. OBR. OBD.
3. OBR. OBD.
proizvodnja v teku
proizvodnja v teku
proizvodnja v teku
Podroèje raèunovodstva osnovnih sredstev je glede števila postavk, ki izkazujejo posamezna
delovna sredstva vsekakor znaèilno tudi po svoji stopnji ponovljivosti obdelavnih ciklusov. V
ekonomskem pogledu je to nedvomno ena od tistih karakteristik, ki prispeva k odloèitvi za
vkljuèevanje raèunalniškega oz. elektronskega procesiranja podatkov in informacij. V smislu
priprave vsebine, ki predstavlja osnovo za izdelavo raèunovodske programske opreme v
naslednjem predstavljamo zgled za vkljuèitev obraèuna amortizacije v omenjeno elektronsko
obdelavo podatkov in informacij.
28
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
IZPIS TABELE ZA AMORTIZACIJO
AGREGATA
IZPIS GLAVE
TABELE
POSTAVITEV
ZAÈ ETNIH
VREDNOSTI
INICIALIZACIJA
KUMULATIVE
AMORTIZACIJE
NA 0
DOLOÈ ITEV
VARIABEL
AGREGATA
IZRAÈUN
AMORTIZACIJSKE
VREDNOSTI IN
AMORTIZACIJSKIH
OBREMENITEV
IZPIS TABELE
VREDNOSTI
IZPIS
ZAÈETNI
H
VREDNOS
IZRAÈUN
PERIODIÈNIH
VREDNOSTI,
AKUMULIRANA
AMORTIZACIJA,
IZPIS
PERIODIÈNIH
VREDNOSTI
KNJIŽNA
VREDNOST
ISKANJE
STAVKA
AGREGATA
PRIREDITEV ŠIFRE
AGREGATA, OPIS,
NABAVNA
VREDNOST,
OBDOBJA
Za potrebe poslovnega odloèanja v zvezi z delovnimi oz. osnovnimi sredstvi so informacije s
tega raèunovodskega podroèja primarnega pomena. Kot enega izmed znaèilnih primerov
analize osnovnih sredstev lahko omenimo analizo njihove odpisanosti. Izraèun tega
indikatorja presega potrebe raèunovodske funkcije, saj je ta kazalec izjemnega pomena, npr.
tudi za naèrtovanje investiranja v osnovna sredstva, za potrebe predraèuna, možne proizvodne
uèinkovitosti delovnih sredstev, ipd. Kazalec odpisanosti delovnih sredstev, ki ga vkljuèujemo
kot ilustrativni primer raèunovodske analize na zadevnem raèunovodskem podroèju je v
osnovi opredeljen z izrazom:
ko = odpisana vrednost/nabavna vrednost
Iz predstavljenega kazalca pa kot nasprotna vrednost kazalec neodpisanosti osnovnih sredstev,
ki je opredeljen z izrazom:
kn = neodpisana vrednost/nabavna vrednost
Nima medsebojna zveza pa je v takem kontekstu dana npr. z izrazom:
ko = odpisana vrednost/nabavna vrednost =
= (nabavna vrednost – neodpisana vrednost )/nabavna vrednost =
= 1 – (neodpisana vrednost/nabavna vrednost)
Osnovne vhodne podatke in parametre za izvedbo prikazane analize nam nudijo zadevni konti
v raèunovodstvu osnovnih sredstev, kot npr. v smislu naših predhodnih pogovorov za nabavno
vrednost opreme npr. sintetièni konto:
? 040 za popravek vrednosti opreme
? 050, ipd.
29
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Za raèunovodstvo osnovnih oz. delovnih sredstev moramo med drugim tudi ugotoviti, da je
predmet njegove raèunovodske obdelave praviloma za vsako podjetniško enoto, kot poslovni
sistem, praviloma tudi znaèilen po svoji premoženjski vrednosti. Zato je tudi to dejstvo
pomembno glede odloèanja, ki se nanaša na vkljuèevanje revizije na tem raèunovodskem
podroèju. Z ozirom na omenjeno aktualnost vkljuèevanja revizije na podroèju raèunovodstva
osnovnih sredstev v naslednjem podajamo nekatera znaèilna izhodišèa, ki opredeljujejo
revizijo na tem raèunovodskem podroèju. Nekatera taka izhodišèa so:
1) Ali obstaja kartoteka oz. datoteka vseh postavk, ki izkazujejo stroje in delovne priprave?
2) Ali obstaja kartoteka oz. datoteka vseh drugih postavk, ki se nanašajo na delovna
sredstva?
3) Kako je organizirana evidenca internih uèinkov v zvezi z osnovnimi sredstvi? (npr. raèun
za interno montažo)
4) Kako je izvedeno kontiranje poveèanja in zmanjšanja osnovnih sredstev in kako se to
odraža na eni strani v finanènem raèunovodstvu in na drugi strani v raèunovodstvu
proizvodnje, kot stroškovnem raèunovodstvu v ožjem smislu.
5) Ali je kartoteka oz. datoteka osnovnih sredstev numerièno razmejena po skupinah v
kontnem naèrtu in èe je iz nje možno dobiti podatke npr. o nabavni vrednosti objekta, o
stopnji amortizacije, o odpisani in neodpisani vrednosti, ipd.
6) Ali je kartoteke oz. datoteke gradbenih objektov mogoèe dobiti podatke npr. o njihovi
razpoložljivi površini, gradbenih spremembah in s tem povezanih stroških, ipd.
7) Kakšna je preciznost obraèuna stroškov vzdrževanja in nadzora proizvodne opreme v
zvezi z nabavljanjem rezervnih delov in kontrole ekonomiènosti?
8) Ali inventura in z njo povezane evidence vkljuèujejo rezervne dele za celotno strojno
opremo in za vsa potrebna orodja?
9) Ali inventurne evidence vkljuèujejo tudi obratni in poslovni inventar?
10) Ali je evidentirana izdaja orodij in priprav po posameznih osebah in tudi vrstah teh
delovnih sredstev?
11) Kako je v fiziènem in vrednostnem pogledu organizirana evidenca transportnih sredstev,
njihove kapacitete in izkorišèenosti? Kdo je zanje odgovoren, kako je z njihovim
vzdrževanjem, z njihovo funkcionalno dobo, ipd.?
12) Ali je organizacija raèunovodstva osnovnih oz. delovnih sredstev v celoti usklajena z
obstojeèimi predpisi, kot je npr. vodenje dnevnika osnovnih sredstev, knjige inventarja,
ipd?
13) Ali je zagotovljeno pravilno knjiženje amortizacije oz. popravkov vrednosti osnovnih
sredstev?
14) Kako je obravnavana vrednost neamortiziranega likvidiranega osnovnega sredstva, èe taki
primeri v podjetju obstajajo?
15) Kako poteka plaèilo obresti v zvezi s krediti za osnovna sredstva in kako poteka plaèilo
zadevnih anuitet?
16) Ali je zagotovljeno urejeno zavarovanje delovnih sredstev?
17) Ali se tekoèe odpravljajo in sanirajo škode na osnovnih sredstvih?
18) Ali v zvezi z osnovnimi sredstvi v bilanci stanja podjetja morda obstajajo prikrite rezerve?
30
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Raèunovodstvo materiala
Tudi za kategoriji material in delovni predmeti ugotavljamo njuno medsebojno vsebinsko
ekvivalentnost, vendar tudi v tem primeru med tema dvema kategorijama obstajajo doloèene
razlike. Tako za kategorijo delovnih predmetov ugotavljamo, da je to element produkcijskega
procesa in v tem smislu je to vedno intervalna kategorija. Nasprotno pa za material, kot
postavko v bilanci stanja podjetja ugotavljamo, da je to vedno kategorija doloèenega
èasovnega preseka.
V smislu naše predhodno navedene sheme osnovnega formata raèunovodskega zapisa za
kategorijo materiala, ugotavljamo da ji je npr. v našem kontnem planu v osnovi namenjen
razred 3, ob oddaji materiala v proizvodnjo pa tudi razred 4.
Glede bloka v omenjeni shemi, ki se nanaša na temeljnice kot osnovne listine, v primeru
materiala ugotavljamo, da so v fazi njegovega prejema prisotne temeljnice, kot so:
? prejemnica materiala
? prejemnica materiala iz lastne proizvodnje
? prejemnica materiala iz obdelave in dodelave
? prejemnica odpadkov, itd.
V fazi oddaje materiala pa se pojavljajo temeljnice, kot so:
? oddajnica
? povratnica materiala
? odpisnica materiala, èe ves material ni porabljen
? odpravnica materiala
? medskladišène prenosnice materiala, ipd.
V omenjenem bloku naše sheme so vkljuèene tudi poslovne knjige in za material v tem smislu
omenjamo predvsem:
? dnevnik materiala in
? kartoteko oz datoteko vseh analitiènih kontov materiala.
Glede organizacijske vkljuèitve raèunovodstva materiala tudi v tem primeru velja, da to
raèunovodsko podroèje moramo prav tako ustrezno organizacijsko in informacijsko
povezovati z vsemi drugimi deli raèunovodske funkcije v podjetju.
Ob tem izstopa aktualnost povezave na eni strani s sintetiènim finanènim raèunovodstvom in
na drugi strani z analitiènim raèunovodstvom proizvodnje. Ta povezava tudi v tem primeru
mora ugotoviti ustrezne in precizne bremenitve s stroški materiala, tako stroškovnega mesta,
kakor tudi stroškovnega nosilca. Obe navedeni komponenti sta vkljuèeni v celoto zunanjega
stroškovnega sistema.
Glede informacijske pomembnosti podatkov in informacij, ki jih posreduje raèunovodstvo
materiala, moramo v tem primeru opozoriti predvsem na podatke in informacije, ki se
nanašajo na stroške materiala v njegovih posameznih poslovnih fazah. V fazi oskrbe s
potrebnimi materiali tako lahko opozorimo na neposredne stroške nakupa materiala, ki so
izkazani s postavkami:
? stroški uvoza,
? stroški dostave,
? transportni stroški,
? stroški natovarjanja, razkladanja, itn.
? stroški obdelave in dodelave,
? stroški porabe materiala v proizvodnem procesu ipd.
31
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Med navedenimi postavkami stroškov v zvezi z materialom, moramo opozoriti na stroškovno
postavko, ki izkazuje stroške materiala, kot njegovo porabo v proizvodnem procesu.
VAJA: Vidik izhodišène predstavitve stroškov materiala
Stroški neposrednega izdelavnega materiala vedno predstavljajo delež dokonèanega proizvoda
namenjenega doloèenemu tržnemu segmentu. Nakup izdelavnega materiala oz. surovin
povzroèi poveèanje materialnih zalog, ki se nato v naslednjih èasovnih obdobjih ali trenutkih
zmanjšujejo za oddaje v proizvodni proces.
Stroški porabljenih surovin oz. izdelavnega materiala terjajo v 1. fazi ugotovitev
razpoložljivega obsega surovin oz. izdelavnega materiala, ki izhaja iz vsote zaèetnega stanja
in vseh nakupov, ki so se pojavili v teku raèunovodskega obraèunskega obdobja. Od tega
množinskega okvira je doloèen delež izkazan kot poraba v zadevnem obraèunskem obdobju.
Doloèen delež pa je ob zakljuèku obraèunskega obdobja izkazan kot zaloga, ki jo vselej lahko
preverimo tudi s štetjem fiziènih enot.
Pri stroških materiala in njihovem obraèunu je v smislu prehodne navedbe treba upoštevati, da
njihove strukturne komponente predstavljajo znesek raèuna dobavitelja, razliène transportne
stroške, vsa zavarovanje, ipd
Velikost tega vrednostnega zneska pa zmanjšujejo razni rabati in popusti, èe jih prodajalec
odobri. V takem kontekstu so npr. v raèunovodstvu materiala na ustreznih materialnih kontih
izkazani naslednji raèunovodski zapisi:
Zaloga materiala
310
Sa 1.1
20000
So
31.12.
23.000
Nabava materiala
300
75500
Transportni stroški
301
5000
Popusti pri nabavi
309
5000
Na osnovi podatkov prezentiranih kontov izvedemo izraèun stroškov porabljenega materiala v
zadevnem obraèunskem obdobju na naèin, kot sledi:
Zaèetno stanje materiala
+ 20.000
nabava materiala v obraèunskem obdobju
- popusti in rabati
75.500
5.000 =
transportni stroški
material razpoložljiv za uporabo
konèno stanje materiala
stroški porabljenega materiala v obdobju
+ 70.500
+ 5.000
= 95.500
- 23.000
= 72.500
Sa + B = D + So
B – vse vknjižbe v breme
D – vse vknjižbe v dobro
32
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
VAJA: Osnovni podatkovni in informacijski nosilci v okviru materialnega raèunovodstva
Vzpostavitev uèinkovitega raèunovodskega podsistema po gibanju materiala v podjetniški
enoti terja množico ustrezno opredeljenih listin, kot podatkovnih in informacijskih nosilcev,
ki s tem opredeljujejo tudi vse potrebne podatkovne podmnožice. Kreiranje množice
potrebnih podatkovnih nosilcev je v osnovi neposredno odvisno od temeljne naravnanosti
informacijskega sistema v podjetniški enoti, ki pa mora v zadostni meri upoštevati kljuèno
pomembnost materiala kot proizvodnega faktorja vkljuèenega v proizvodni proces, kot
delovni predmet.
Iz navedenega izhaja, da množica podatkov in listin mora biti zasnovana tako, da v celoti
odraža kompleksno množico stanj, ki jih zavzemajo materialne spremenljivke od iniciative za
nabavo materiala do njegove oddaje v proizvodnjo. Ob tem opozorimo še na upoštevanje
naèina obravnavanja teh podatkovnih množic, ki je sicer v svoji osnovi lahko klasièno ali pa
strojno vendar pa je pri zadnjem naèinu treba upoštevati, da ta v svojih organizacijskih
modelih lahko zavzame veèje število stopenj pri èemer v sedanjem smislu govorimo npr. o
raèunalniški oz. elektronski podpori, pri obdelavi podatkov in informacij.
V okvirnem prikazu listin in s tem tudi vhodnih podatkov na podroèju materialnega
raèunovodstva se v naslednjem omejimo predvsem na listino, ki smo jo kot temeljnico
imenovali oddajnica materiala oz. se pojavlja tudi pod nazivom zahtevnica (oddajnica) za
material.
Nakazana usmeritev je pogojena predvsem z dejstvom, da smo v predhodnem razgovoru
izrecno opozorili na osnovno stroškovno kategorijo, ki je vezana na raèunovodstvo materiala,
to je strošek porabljenega materiala, ki nastane ob oddaji materiala v proizvodni proces.
Upoštevajoè nakazano usmeritev in informacijsko pomembnost stroška materiala je okvirna in
s tem tudi nujna podatkovna množica v zahtevnici (oz. oddajnici) materiala predstavljena z
naslednjo sliko:
ZAHTEVNICA (ODDAJNICA) MATERIALA
štev. oddajnice:
datum:
CENA/ENOTA
vrednost:
številka (šifra) oddelka
OPIS MATERIALA
(stroškovnega mesta)
štev. proizvodnega oz. delovnega
naloga
nemen uporabe
štev. naroèila oddelka
štev. skladišène pozicije
šifra elementa, izdelka, sklopa ali
podsklopa
odobritev zahtevnice
izdal:
prevzel:
vknjižil:
skladišèni konto:
KOLIÈ INA
mersko
merska
enota
število
Tudi predstavljena temeljnica s podroèja materialnega raèunovodstva odraža poleg svoje
informacijske vsebine tudi osnovne parametre organiziranosti podjetniške enote kot
poslovnega sistema. V takem organizacijskem kontekstu se izraža tudi razliènost
organizacijske zasnove posameznih listin, kot raèunovodskih temeljnic. V takem smislu se na
podroèju materialnega raèunovodstva lahko sreèamo tudi s tako zahtevnico oz. oddajnico
materiala, kot jo predstavlja naslednja slika:
33
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
ZAHTEVNICA (ODDAJNICA)
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
št. tehniène
risbe
KOLIÈ INA
merska
mersko
enota
število
OPIS
TEHNOLOŠKA
OPRACIJA
Serija
DELOVNA NAVODILA, ORODJA,
MODELI
Dobavljena kolièina Skladišènik
Cena
Vrednost
VAJA: Vidiki vrednotenja oddaje materiala v proizvodnjo
Nabava materiala se v teku raèunovodskih obraèunskih obdobij skoraj praviloma sreèuje tudi
z nihanji oz. variacijami nabavnih cen. Tako dejstvo narekuje, da na primeren naèin
odmerimo stroškovni delež, ki bremeni tisti fizièni obseg materiala, ki je prešel v proizvodnjo
in vrednostni delež, ki bremeni fizièni obseg materiala, ki je v skladišèu še ostal na zalogi. S
tem vkljuèujemo koncept celovitega vrednostnega toka materiala od njegovega nakupa, do
prodaje konènih izdelkov. Oèitno ima bremenitev zalog, z veèjim ali manjšim vrednostim
deležem, neposreden vpliv na višino poslovnega rezultata tekoèega, kakor kot tudi sledeèega
raèunovodskega obraèunskega obdobja. Na tak naèin definicijo metode za obraèun
stroškovnih tokov moramo neposredno povezovati z metodami definiranja obsega poslovnega
rezultata.
Osnovne metode, ki jih poznamo za obraèunsko formiranje stroškovnih tokov materiala so
naslednje:
a) metoda zaporednih cen
b) metoda povratnih cen
c) tehtana sredina.
È e povzamemo vsebino in funkcionalno operativni pomen navedenih obraèunskih metod,
ugotovimo, da se te ukvarjajo s temeljno vrednostno oz. stroškovno tematiko materiala, ki
obstaja v presoji kombinacije vrednostnega deleža, ki bremeni zaloge in vrednostnega oz.
stroškovnega deleža, ki naj bremeni izdelke, ki zapušèajo proizvodnjo oz. skladišèe konènih
izdelkov. Navedene metode pa v razmerah in pogojih njihove praktiène uporabe zahtevajo v
stroškovnem raèunovodstvu oz. z vidika temeljnih principov opredeljevanja njegovih
informacij, še dodatne sistemske opredelitve in sicer v naslednjem organizacijskem smislu:
a) periodièni sistem zalog
b) permanentni ali perpertualni sistem zalog.
Pri periodiènemu sistemu zalog se odvija sprotno formiranje podatkovnih tokov za materialne
nakupe, za vraèila materialov in podobno. Vendar pa ta sistem organizacijsko ne vkljuèuje
sprotnih izraèunov stroškov v proizvodnjo oddanega materiala. Ob zakljuèku vsake
obraèunske periode izvedemo fizièno štetje enot materiala, ki je v skladišèu na zalogi in
formiramo tudi vrednost vsakokratnega fiziènega obsega materialne zaloge. Ob tem dodajamo
še ugotovitev, da je na tak naèin organizacijsko vkljuèena tudi sprotna inventura obstojeèih
materialnih zalog. Stroški materiala, ki je prešel v proizvodni proces, izhajajo iz vsote stanja
na zaèetku obraèunske periode in vseh materialnih nakupov v obdobju, zmanjšane za stanje
34
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
ob zakljuèku obraèunske periode (operacionalizacija tega izraèuna poteka na osnovi že
predhodno omejene osnovne transakcijske enaèbe). Po opravljenem fiziènem štetju enot
materiala v zalogi ob zakljuèku obraèunskega obdobja, se odloèimo za uporabo ene izmed
predhodno navedenih obraèunskih metod, ki jo bomo uporabili za izraèun vrednosti v
zalogah, ki se nanaša na dani fizièni obseg zalog. Glede na osnovne komponente notranjega
stroškovnega sistema, ob tem dodajamo še ugotovitve, da v tem primeru izvajamo izraèun
dejanskih stroškov oz. dejanske vrednosti zalog in materiala, ki je prešel v proizvodni proces.
Izbor posamezne obraèunske metode v razmerah spreminjanja nabavnih cen za posamezne
materialne postavke ima nedvomno posledice tudi v pogledu izraèuna, višine poslovnega
rezultata, ki so tem bolj izrazite, èim veèja je intenzivnost spreminjanja materialnih cen. Naèin
uporabe predhodno navedenih metod z vidika naših strokovnih potreb, v naslednjem
prikažemo na primeru izbranega podroèja materialnega poslovanja.
Podjetniška enota A uporablja periodièni sistem vrednotenja materialnih zalog. 30.6. je v
skladišèu materiala za materialno postavko d izkazano naslednje inventurno stanje:
1.000 fiziènih enot po 2'28 d.e./enoto
V obraèunskem obdobju meseca julija pa o nakupih za to materialno postavko obstajajo
naslednji zapisi v raèunovodstvu materiala:
1.7.
14.000 enot po nabavni ceni 2'30 d.e./e.
7.7.
10.000 enot po nabavni ceni 2'32 d.e./e.
9.7.
20.000 enot po nabavni ceni 2'33 d.e./e.
25.7.
5.000 enot po nabavni ceni
2'35 d.e./e.
V podjetniški enoti 31.7. izvedejo inventuro s fiziènim štetjem enot materiala in ugotovijo, da
fizièni obseg zalog znaša 10.000 enot.
a.) OBRAÈ UNSKA METODA ZAPOREDNIH CEN
25.7.
9.7.
Vsota
5.000 enot
5.000 enot
10.000 enot
po fakturni ceni
po fakturni ceni
2'35 d.e./e. = 11.750 d.e.
2'33 d.e./e. = 11.650 d.e.
23.400 d.e.
b.) POVRATNE CENE
30.6.
1.7.
Vsota
1.000 enot
9.000 enot
10.000 enot
po fakturni ceni
po fakturni ceni
2'28 d.e./e. = 2.280 d.e.
2'30 d.e./e. = 20.700 d.e.
22.980 d.e.
c.) TEHTANA SREDINA
30.6.
1.7.
7.7.
9.7.
25.7.
Vsota
1.000 enot
14.000 enot
10.000
20.000
5.000
50.000 enot
po fakturni ceni
po fakturni ceni
po fakturni ceni
po fakturni ceni
po fakturni ceni
2'28 d.e./e.
2'30 d.e./e.
2'32 d.e./e.
2'33 d.e./e.
2'35 d.e./e.
116.030/50.000 = 2'3206
35
= 2.280 d.e.
= 32.200 d.e.
= 23.2000 d.e.
= 46.600 d.e.
= 11.750 d.e.
116.030 d.e.
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
31.7.
10.000 enot
po fakturni ceni
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
2'3206 d.e./e.
36
= 23.206 d.e.
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
ZAPOREDNE CENE
R (3)
(1)
(2)
(3)
(4)
C1
C2
C3
C4
(5)
C5
C1
C2
C3
C4
KONÈNA ZALOGA
MATERIALNE POSTAVKE * C5
POVRATNE CENE
R (3)
(1)
(2)
(3)
(4)
C1
C2
C3
C4
(5)
C5
C1
C2
C3
C4
KONÈNA ZALOGA MATERIALNE
POSTAVKE * C1
Primer zniževanja nabavnih cen v obraèunskem obdobju
VREDNOST
(y)
FIZIÈNEGA OBSEGA
MATERIALA ZALOG
0
C1
C2
POVRATNE
CENE
C3
C4
C5
ZAPOREDNE
CENE
ENAK FIZIÈNI OBSEG MATERIALNE ZALOGE
37
t
(x)
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
VAJA: Uporaba posamezne obraèunske metode
Za materialno postavko B, so v skladišèni evidenci izkazani naslednji zapisi:
1.1.
16.2.
4.3.
15.10
inventura kot zaèetno stanje
nakup materiala
nakup materiala
nakup materiala
12 enot po fakturni ceni
8 enot po fakturni ceni
15 enot po fakturni ceni
10 enot po fakturni ceni
15 d.e.
16 d.e.
18 d.e.
20 d.e.
Ko v podjetju opravijo pri inventuri fizièno štetje enot materiala, ugotovijo,da fizièni obseg
zaloge znaša 14 enot. Obraèunaj vrednosti danega fiziènega obsega zalog, po metodi:
a) zaporedne cene
b) povratne cene
c) tehtana srednja cena.
a.) Zaporedne cene
Zadnja nabava
Predzadnja nabava
Vsota
(15.10.)
(4.3.)
10 enot po fakturni ceni
4 enote po fakturni ceni
14 enot
= 200 d.e.
= 72 d.e.
272 d.e.
Komentar: Oddaja vrednostno izraèunana po prvih cenah. Zaloga pa je vrednostno
obraèunana po zadnjih cenah.
b) Povratne cene
Najzgodnejša nabava ( v našem primeru INVENTURA): 12 enot a 15 d.e. = 180 d.e.
Prva kasnejša nabava ( 16.2.):
2 enoti a 16 d.e. = 32 d.e.
14 enot
212 d.e.
Komentar: Oddaja vrednotena po zadnjih cenah v obdobju, zaloga pa je vrednotena po prvih
cenah v obdobju.
c) Tehtana srednja cena
1.1
12 enot a 15 d.e. = 180 d.e.
16.2. 8 enot a 16 d.e. = 128 d.e.
4.3. 15 enot a 18 d.e. = 270 d.e.
15.10 10 enot a 20 d.e. = 200 d.e.
_______________________________
45 enot
778 d.e.
C =778d.e./ 45 enot = 17' 28 d.e./ e
VREDNOST ZALOGE NA 14 enot: 241'92 d.e.
38
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
VAJA: Uporaba posamezne obraèunske metode
Za materialno postavko D imamo v skladišèni evidenci izkazane naslednje zapise:
1.1. INVENTURA enot zaèetno stanje:
6.1. NAKUP materiala:
15.1. NAKUP materiala:
22.1. NAKUP materiala:
30.1. NAKUP materiala:
SKUPAJ:
2.000 enot v vrednosti = 5.000 d.e.
1.000 enot v vrednosti = 3.000 d.e.
500 enot v vrednosti = 1.550 d.e.
1.000 enot v vrednosti = 3.500 d.e.
1.000 enot v vrednosti = 4.000 d.e.
5.500 enot
17.050 d.e.
Analiza:
V obraèunskem obdobju meseca januarja je celotna razpoložljiva kolièina znašala 5.500
fiziènih enot materiala. Ob zakljuèku obraèunskega meseca januarja, podjetje izvede
inventuro s štetjem fiziènih enot materiala in pri tem ugotovi, da zaloga obsega še 1.500
fiziènih enot. To pa pomeni, da smo iz skladišèa materiala oddali v proizvodnjo 4.000 fiziènih
enot, ki se nanašajo na zadevno materialno postavko.
5. Zaporedne cene
Datum
1.1
6.1.
15.1.
22.1.
SKUPAJ:
Kolièina
2.000
1.000
500
500
4.000
Vrednost
5.000 d.e.
3.000 d.e.
1.550 d.e.
1.750 d.e.
11.300 d.e.
R (3)
_______________
xx
xx
6. Povratne cene
Datum
Kolièina
Vrednost
__________________________________________________
30.1.
1.000
4.000 d.e.
22.1.
1.000
3.500 d.e.
15.1.
500
1.550 d.e
6.1.
1.000
3.000 d.e.
1.1
500
1.250 d.e.
__________________________________________________
39
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
SKUPAJ:
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
4.000
13.300 d.e.
7. Tehtana srednja cena
17.050d.e/ 5.500 e = 3'10 d.e./e
4000* 3'10 d.e./e = 12.400 d.e.
Povzetek:
VAJA: Zaloge izdelavnega materiala podjetniške enote AB
Podjetniška enota AB je s svojim rednim poslovanjem zaèela 1.1. 199A. Èe njene materialne
zaloge ob zakljuèku leta prvih treh poslovnih let njenega delovanja, vrednostno obraèunamo
po razlièno izbranih metodah, dobimo vrednostna stanja materialnih zalog, kakor jih kaže
naslednja predstavljena tabela:
metoda obraè. Zaporedne cene
povpreèje
Povratne cene
Obraè. obdobje
31.12.1991
16.000
15.400
15.000
31.12.199B
13.000
13.260
13.100
31.12.199C
17.000
18.000
19.000
SKUPAJ
46.000
46.600
47.100
Na osnovi prikazane tabele med danimi variantami odgovorov, izberi tiste, ki so pravilni!
1) Podjetniška enota bi dosegla najugodnejši poslovni rezultat v letu 199A na osnovi metode:
a) zaporedne cene
b) povpreèje
c) povratne cene
Odgovor: a
Metoda zaporednih cen- veèje kot so zaloge, manjši so stroški v proizvodnji
40
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
R(3)
___________________
R(3)
____________________
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
R(4)
______________________
R(4)
_______________________
2) Podjetniška enota bi dosegla najugodnejši poslovni rezultat v poslovnem letu 199C na
osnovi metode:
a) zaporedne cene
b) povpreèje
c) povratne cene
3) Podjetniška enota bi dosegla najugodnejši poslovni rezultat v vseh treh poslovnih letih na
osnovi metode:
a) zaporedne cene
b) povpreèje
c) povratne cene
4) Cene enote v materialni zalogi se na splošno v okvirnem smislu gibljejo:
a) znižujejo se leta 199A in narašèajo leta 199C
b) narašèajo leta 199A in se znižujejo leta 199C
c) narašèajo leta 199A in leta 199C
d) znižujejo se leta 199A in leta 199C
5) È isti poslovni rezultat v poslovnem letu 199B bi bil ob upoštevanju metode povratnih cen
razlièen od èistega poslovnega rezultata ob upoštevanju metode povpreèja:
a) nižji za veè kot 200 d.e.
b) nižji za manj kot 200 d.e.
c) višji za veè kot 200 d.e.
d) višji za manj kot 200 d.e.
41
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
REVIZIJA
Tudi za podroèje materialnega poslovanja je predvsem za podjetniške enote na podroèju
proizvodnje znaèilno, da njihovi razlièni materiali v BS predstavljajo zelo pomemben delež
njihovega celotnega premoženja.
Nedvomno je tudi to dejstvo eden izmed kriterijev, ki tudi na podroèju raèunovodstva
materiala nujno zahteva vkljuèitev revizije in njene celovite presoje. Nekatera izhodišèa za
vkljuèitev revizije na podroèju raèunovodstva materiala predstavljamo v naslednjih toèkah:
1. Ali so zahtevnice oddajnice materiala, neposredno po opravljeni oddaji materiala
dostavljene stroškovnemu raèunovodstvu?
2. Ali je pravilno izvedeno vrednotenje nabavljenega in porabljenega materiala?
3. Ali obstaja obraèun po nabavnih planskih ali kakšnih drugaènih cenah?
4. Kako je organiziran obraèun stroškov nabave, carine zavarovanja, embalaže, izposoje in
skladišèenja materiala?
5. Ali na kontih materiala in v finanènem raèunovodstvu obstaja pravilno kontiranje?
6. Ali so zagotovljeni vsi potrebni pogoji, da bo materialna poraba pravilno obraèunana, tako
po stroškovnih mestih, kakor tudi po stroškovnih nosilcih?
7. Ali so dane možnosti, da se obraèun porabe izdelavnega materiala izvede po standardno
doloèenih cenah z ozirom na normative in tudi potrebno stalnost nabavnih cen?
8. Ali je za presežek materiala, tisto stroškovno mesto, ki je zanj zadolženo, tudi ustrezno
odobreno, oz. razbremenjeno?
9. Ali je zagotovljeno in omogoèeno, da raèunovodstvo proizvodnje knjiži zadevni material
natanèno na tisto stroškovno mesto, ki ga je tudi dejansko porabilo?
10. Kako organi interne kontrole nadzirajo obraèun stroškov materiala?
11. Kako je organizirana inventura zalog materiala med poslovnim letom in kako bo
njegovem zakljuèku?
12. Kako je izveden obraèun primanjkljajev in presežkov materiala?
13. Kako poteka obraèun materiala, danega na predelavo in kako obraèun porabe materiala za
interne uèinke?
14. Ali je vsaka zahtevnica oddajnica materiala knjižena posebej ali skupinsko za doloèeno
raèunovodsko obraèunsko obdobje?
15. Kako je organizirana evidenca odpadkov s posebnim ozirom na tiste z višjo vrednostjo?
16. Kakšen je odstotek izrabe materiala z oziroma na enoto izdelka?
17. Ali obstajajo možnosti substitucije(zamenjave) materialov?
18. Ali so taki materialni substituti ekvivalentni in kako vplivajo na kvaliteto izdelka?
19. Ali obstajajo standardi oz. normativi za materialno porabo?
20. Kakšna je stopnja njihove ustreznosti in kako poteka njihova kontrola?
42
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
RAÈ UNOVODSTVO STROŠKOV DELA
Za produkcijski faktor delo ugotavljamo, da je to v vsakem primeru kategorija doloèenega
èasovnega obdobja in da je kot taka to vedno intervalna kategorija. Njena vkljuèitev v
raèunovodski informacijski podsistem se kaže v vkljuèevanju stroškov dela kot kategorije
osebnih dohodkov ali tudi plaèe. Glede vkljuèitve kategorije osebnih dohodkov v
raèunovodstvo podjetja ugotavljamo, da se v pogledu našega veljavnega kontnega plana v
okvirnem smislu sreèujemo s konti v razredu 2 in seveda tudi v razredu 4. Z ozirom na našo
shemo osnovnega formata raè. zapisa v pogledu osnovnih temeljnic ugotavljamo, da je
osnovna listina v zvezi z obraèunom osebnih dohodkov ali plaè delovni list kot temeljna
listina o opravljenem delu v okviru doloèenega raè. obraèunskega obdobja.
Z ozirom na naravo in organizacijo dela v podjetju se sreèujemo tudi z veè vrstami te osnovne
temeljnice. Tako npr. obstoja delovni list za redno delo, delovni list za nadurno delo, delovni
list za noèno delo ipd.. Glede samega naèina te osnovne temeljnice pa seveda v razliènih
podjetniških okoljih lahko sreèujemo tudi drugaèna poimenovanja. Tako je ta temeljnica
lahko poimenovana npr. tudi kot obraèunski list, ki se nanaša na doloèeno obraèunsko
obdobje, dalje npr. kartica prisotnosti itd.. Poleg teh osnovnih temeljnic pa v okviru
raèunovodstva osebnih dohodkov kot stroškov dela še npr. listine o nadomestilih osebnega
dohodka ali plaèe, dalje listine o odtegljajih od osebnega dohodka, izplaèilne sezname ipd..
Pri poslovnih knjigah, ki smo jih ravno tako vkljuèili v našo shemo osnovnega formata raè.
zapisa, pa na podroèju raè. stroškov dela omenjamo predvsem dnevnik in pa kartoteko oz.
datoteko vseh analitiènih kontov v zvezi z osebnimi dohodki ali plaèami. Pri datoteki
analitiènih kontov, ki seveda izkazuje raèunalniško oz. elektronsko podporo na tem
raèunovodskem podroèju, seveda ob tem upoštevamo, da so prisotne tudi vse druge datoteke,
ki jih zahteva tako organiziranost obdelave raèunovodskih podatkov na tem podroèju.
Glede organizacijske vkljuèenosti raè. stroškov dela v celoto raè. funkcije podjetja pa tudi na
tem mestu izpostavljamo predvsem povezanost s sintetiènim finanènim raèunovodstvom na
eni strani in povezanost z analitiènim raèunovodstvom na drugi strani. V smislu zunanjega
stroškovnega sistema ta povezava pomeni, da moramo tudi pri osebnih dohodkih ali plaèah
kot stroških dela zagotoviti ustrezno bremenitev s to stroškovno kategorijo kot agregatno str.
vrsto tako str. mest kakor tudi poslovnih uèinkov kot stroškovnih nosilcev.
Sama organizacija obraèuna stroškov dela izhaja v osnovi iz naslednjih 2 izhodišè:
a) merjenje porabljene kolièine delovnega èasa kot fiziènega potroška
b) dogovorjena cena enote delovnega èasa
?
Merjenje kolièine porabljenega delovnega èasa kot fiziènega potroška je v
organizacijskem smislu lahko relativno vedno uèinkovito, saj v pretežnem številu
primerov za zaposlene delavce obstajajo osnovne temeljnice, ki smo jih predhodno že
ilustrativno navedli in ki se pojavljajo kot delovni list, kartica prisotnosti itd.. Tako je v
takem smislu na taki osnovni listini vedno izkazan tudi èas, ki ga delavec porabi npr. za
doloèeno proizvodno naroèilo, za doloèen delovni nalog, za doloèeno tehnološko
operacijo ipd.. V taki osnovni listini je tako vedno vkljuèen tudi podatek o stroškovnem
mestu in o izdelku kot stroškovnem nosilcu. Ob tem pa lahko omenimo tudi možnost, da
je proizvodno naroèilo ali pa npr. delovni nalog tudi lahko stroškovni nosilec, èeprav
samo zaèasne narave. Kot konèni stroškovni nosilec se namreè vedno pojavlja izdelek ali
storitev kot poslovni uèinek namenjen tržnemu okolju podjetja. Veè organizacijskih in
vsebinskih zahtev pa smemo prièakovati v zvezi z odloèitvijo, ki se nanaša na opredelitev
najustreznejše cene za delovni èas oz. za fizièno enoto njegovega potroška. V zvezi s to
43
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
tematiko na tem mestu samo omenjamo, da se sreèujemo med drugim tudi z razliènimi
politikami opredeljevanja cene za enoto porabljenega delovnega èasa.
Vaja: Izhodišèna predstavitev podatkov in listin kot temeljnic v okviru raèunovodstva osebnih
dohodkov kot stroškov dela.
Pri obraèunu osebnih dohodkov ali plaè se sreèujemo z veèjim številom njihovih vrst. Ob tem
lahko omenimo npr. izdelavne osebne dohodke kot stroške neposrednega dela in posredne
osebne dohodke, ki so vezani na posredno delo. V takem smislu ugotavlajmo, da so
neposredni izdelavni osebni dohodki tisti njihov del, ki jim je možno vzpostaviti neposredno
identifikacijo s posameznim str. nosilcem v širšem smislu. V informacijski praksi
stroškovnega raèunovodstva to pomeni, da je s takimi osebnimi dohodki ali plaèami možno
neposredno bremeniti npr. posamezne proizvodne naloge, posamezne delovne uèinke,
posamezne procesne stopnje ipd.. V nasprotju s tem strukturnim deležem osebnih dohodkov
ali plaè pa je njihov preostali delež vsaj z vidika ekonomike pridobivanja informacij tako
rekoè nemogoèe identificirati s posameznim str. nosilcem. Tako obremenitve npr. posameznih
proizvodnih ali delovnih nalog izvedemo na posreden naèin z uporabo razliènih koeficientov.
V smislu predhodne predstavitve osnovnih listin kot temeljnic na podroèju raèunovodstva
plaè, lahko primer podatkovne in informacijske predstavitve take temeljnice izvedemo z
naslednjim prikazom:
ÈASOVNA DELOVNA KARTICA
ŠTEV. DELAVCA:
IME IN PRIIMEK:
ZAÈETEK:
DATUM:
IZMENA:
ZAKLJUÈEK:
ŠTEV. OPRAVILA(NAROÈILA):
DEL. URE:
TEHNOLOŠKA OPERACIJA:
TARIFA:
STR. MESTO(PROIZ. ODDELEK):
ZASLUŽEK
ODGOVORNA OSEBA(DELOVODJA):
Predhodno omenjena razliènost osnovnih temeljnic na podroèju raèunovodstva osebnih
dohodkov ali plaè se kaže tudi v njihovi organiziranosti z ozirom na vkljuèevanje in prikaz
osnovnih podatkov in informacij, ki so predvidene za nadaljnje potrebe pri dokonèno izvedbi
obraèuna osebnih dohodkov kot stroškov dela na zadevnem raè. podroèju. Tako primer take
osnovne temeljnice kaže tudi naslednji prikaz:
DELOVNI LIST
ŠT. DELAVCA
OPIS
TEHNOLOŠKA
OPERACIJA
DELOVNA
ORODJA,
ZAÈETA
KOLIÈ INA:
Merska enota, št
ZAÈETEK DELA
NAVODILA
PRIPRAVE
DOKONÈANA
KOLIÈ INA:
merska enota, št.
44
ZAKLJUÈEK
DELA
ŠT.
TEHNIÈNE
RISBE
SERIJA
KOLIÈ INA
KONTROLA DEL. FAZA
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Predhodno omenjeno vkljuèitev raèunovodstva osebnih dohodkov kot stroškov dela v okviru
obstojeèega kontnega plana prikažemo v povsem okvirnem smisli z naslednjo shemo:
OBVEZNOSTI IZ NASLOVA
VRAÈUNANIH IN NEOBRAÈUNANIH PLAÈ-250
PLAÈE ZAPOSLENIH-470
X (a)
(a) X
NADOMESTILA PLAÈ ZAP.-471
OBVEZNOSTI ZA BRUTO PLAÈE
Tudi za podroèje raèunovodstva osebnih dohodkov kot stroškov dela moramo vsekakor
ugotoviti, da je že pri vseh fazah njegovega naèrtovanja in organiziranja treba upoštevati tudi
zahteve revizije, ki mora biti vkljuèena v celotno procesiranje podatkov in informacij na tem
raèunovodskem podroèju. Nekateri primeri izhodišè vkljuèevanja revizije na tem podroèju so
predstavljeni v naslednjem okvirnem prikazu:
1. Ali so temeljnice za obraèun osebnih dohodkov ali plaè za vsako plaèilno obdobje na
ustrezen naèin vkljuèene tudi v obraèun stroškovnih vrst in seveda tudi v obraèun
stroškovnih nosilcev? Ali so te osnove usklajene tudi s plaèilno listo?
2. Kako je organizirano kreiranje podatkov o osebnih dohodkih ali plaèah in kako poteka
njihovo knjiženje? Ali to poteka posamezno ali v celoti za delovno mesto oz. za izdelek
kot konèni stroškovni nosilec ali pa za proizvodni oz. delovni nalog kot zaèasni stroškovni
nosilec?
3. Ali so temeljnice, ki služijo kot osnova za obraèun osebnih dohodkov zasnovane enolièno
in sicer tako po èasovnem kriteriju, kakor tudi po stroškovnih nosilcih? Kakšen je naèin
njihovega arhiviranja in kolikšen je potreben èas v primeru, ko je doloèeno temeljnico
treba poiskati?
4. Kako je organiziran obraèun osebnih dohodkov npr. po akordu in kako je organiziran
obraèun npr. odbitkov (odtegljajev)?
5. Kako je organiziran in izveden obraèun nadurnega dela?
6. Ali obstaja statistièni prikaz osebnih dohodkov npr. v dvodimenzionalni tabeli po
obraèunskih oz. plaèilnih obdobjih ter po vrstah in str. nosilcih?
7. Ali za posamezne obrate kot proizvodne enote obstajajo posebni obraèunski listi? Ali ti
ustrezajo potrebam teh enot? Ali sta v njih prisotna obraèun in razmejitev osebnih
dohodkov na posamezna podroèja kot so to proizvodnja, investicije, režija in podobno?
8. Kakšen je tretma osebnih dohodkov zaposlenih delavcev iz zgornjih tarifnih razredov pri
raznih obraèunih povpreènega osebnega dohodka ali plaèe v podjetju?
9. Kako poteka obraèun drugih vrst osebnega dohodka kot npr. za èas obveznega poèitka,
dalje naèin vkljuèitve v obraèune raznih specifiènih primerov kot so to npr. razlièni
èakalni èasi, dalje primeri dela prostih praznikov itd.?
10. Katere vrste premij obstajajo in kako poteka njihov obraèun?
11. Kako je organiziran npr. obraèun akordnega dela v okviru obraèuna zaslužka po èasu?
12. Kako so v obraèun osebnih dohodkov v podjetju vkljuèeni obstojeèi predpisi in vsi drugi
akti na zadevnem podroèju kot so npr. razlièni tarifni pravilniki?
45
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Tudi za podroèje raèunovodstva stroškov dela z ozirom na naèin obdelave podatkov in
pridobivanje informacij ugotovimo, da je tudi to podroèje raèunovodske funkcije z ozirom na
svoje osnovne karakteristike, eno od tistih podroèij, ki je tudi v eko. smislu primerno za
vkljuèevanje raèunalniške oz. elektronske podpore za potrebe procesiranja podatkov in
informacij. Med temi znaèilnimi karakteristikami tako lahko med drugim navedemo tudi
visoko stopnjo repetitivnosti ali ponovljivosti obdelavnih ciklusov. Ponovljivost obdelavnih
ciklusov na podroèju raèunovodstva osebnih dohodkov je namreè med drugim pogojena tudi s
številom stavkov (zapisov) v predhodno omenjeni datoteki analitiènih kontov na tem
raèunovodskem podroèju.
Za namene in potrebe vkljuèevanja raèunalniške oz. elektronske podpore pa je seveda tudi za
to raèunovodsko podroèje potrebna ustrezna programska oprema, ki mora vkljuèevati vse
potrebne programe oz. vse potrebne programske sklope, podsklope itd.. Kot enega izmed
možnih segmentov programske opreme na obravnavanem podroèju predstavlja tudi naslednji
prikaz, ki vkljuèuje doloèen del programskega blok diagrama ali organigrama:
ZAÈETEK
VHOD: ŠTEVILKA (ŠIFRA),
DEL. URE, TARIFA
POGOJNA
ZANKA
N
E
URE<4
0
URE*TARIFA + (URE
– 40)*1,5* TARIFA
D
URE*TARIFA
BRUTO
DOHODEK
BRUTO DOHODEK
– ODBITKI = NETO
DOHODEK
BREZPOGOJNA
(NEPOGOJN)
ZANKA
IZHODI: OSEBNA
ŠT., DELOVNE URE,
TARIFE, NETO
DOHODEK
46
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Vaja: Tokovi stroškov
Raèunovodstvo proizvodnje podjetniške enote AB izkazuje za obraèunsko obdobje
poslovnega leta 19XZ po posameznih letih tudi naslednje raèunovodske podatke in
informacije:
izdelavni material
stroški
materiala
15.000
nabava
12.000
proizvodnja v teku
Sa
inventurno
stanje 1.1.
5.000
Sa
inventurno
stanje 1.1.
5.000
inventurno
stanje
31.12.
2.000
stroški
gotovih
izdelkov
35.000
15.000*
konèni izdelki
Sa
inventurno
stanje 1.1.
15.000
stroški
gotovih
izdelkov
35.000
os. dohodki
20.000
stroški
(odhodki)
prodanih
izdelkov
40.000
inventurno
stanje
31.12.
10.000
amortizacija
5.000
drugi str.
5.000
inventurno
stanje
31.12.
15.000
* Stroški izdelavnega materiala predstavljajo 1/3 obsega celotnih proizvodnih stroškov
obravnavanega raèunovodskega obraèunskega obdobja.
Dane raèunovodske podatke in informacije uporabi za naslednje namene:
1. Višina nabavljenega izdelavnega materiala v obraèunskem obdobju poslovnega leta 19XZ
2. Inventurno stanje na dan 1.1. na kontu proizvodnja v teku
3. Stroški porabljenega izdelavnega materiala v zadevnem obraèunskem obdobju
4. Inventurno stanje na dan 31. 12. na kontu konènih izdelkov
Sa + B (breme oz. debet) = D + Sa
4.
OSNOVNA TRANSAKCIJSKA ENAÈ BA
1500 + 3000 = 40000 + X
X = 10000
2. + 3. X + (M + 30000) = 35000 + 15000
2/3 Y = 30000
=> Y= 45000
X + 45000 = 50000 => X= 5000
1.
M= 15000
5000 + X = 15000 + 2000
X= 12000
47
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Vaja: Strukturne postavke stroškov konta proizvodnje v teku
Podjetniška enota CF proizvaja izdelek X kot nosilnega v svojem proizvodnem programu; ob
zakljuèku poslovnega leta 31. 12. so v raèunovodskih poslovnih knjigah oziroma datotekah
izkazane tudi naslednje informacije:
a) v teku obraèunskega obdobja poslovnega leta 19BC je bila proizvodnja obremenjena s
celotnimi stroški v višini 1 mio d.e.
b) stroški proizvedenih izdelkov v letu 19BC so izkazani v višini 970.000 d.e.
c) celotni režijski stroški, ki obremenjujejo proizvodnjo v teku, predstavljajo v tem
obraèunskem obdobju 75 % stroškov neposrednega izdelavnega dela oziroma 27 %
celotnih stroškov proizvodnje
d) zaèetno stanje konta proizvodnje v teku na dan 1.1. je predstavljalo 80 % konènega stanja
na dan 31. 12. 19BC
Prikaži strukturo enostavnih postavk konta proizvodnje v teku!
a) nastavitev izhodišè:
proizvodnja v teku
0,8 So
1 000 000 970 000
a
S
konèni izdelki
970 000
b) izraèun režijskih stroškov
1 000 000 *
27
= 270 000
100
c) izraèun neposrednih osebnih dohodkov oziroma plaè:
0,75 * X = 270 000
X= 360 000
d) izraèun neposrednih materialnih stroškov:
X + 360 000 + 270 000 = 1 000 000
X= 370 000
M
L
R
e) izraèun konènega in zaèetnega stanja konta proizvodnje v teku:
0,8 So + 1 000 000 = 970 000 + So
So = 150 000
48
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
f) struktura stroškov proizvodnje v teku:
a
S
neposredni materialni stroški
neposredni osebni dohodki ali plaèe
proizvodna režija
So
proizvodnja v teku
120 000
370 000 970 000
360 000
270 000
150 000
Vaja: Proizvodni stroški in zaloge
Iz raèunovodskih zapisov podjetniške enote N za preteklo poslovno leto kot obraèunsko
obdobje povzamemo naslednje informacije (v 103 d.e.):
zaloge
?
?
?
zaèetno stanje
75
80
90
izdelavni material
proizvodnja v teku
konèni izdelki
druge informacije:
? poraba izdelavnega materiala
? celotni stroški v obraèunskem obdobju (vkljuèen izdelavni
material, neposredno delo in proizvodna režija, ki je vkalkulirana
s stopnjo 60 % na neposredno delo)
? stroški v konènih izdelkih razpoložljivih v obdobju za prodajo
konèno stanje
85
30
110
326
686
826
Na osnovi danih podatkov in informacij izvedi naslednje izraèune:
a)
b)
c)
d)
vrednost nabavljenega izdelavnega materiala v obraèunskem obdobju
obremenitev proizvodnje s stroški neposrednega dela
stroški konènih izdelkov v obdobju poslovnega leta kot obraèunskega obdobja
stroški prodanih izdelkov v zadevnem obraèunskem obdobju
Uporaba kontov in algebrskih relacij:
izdelavni material
Sa 75 826 (1)
nabava 336
So 85
proizvodnja v teku
Sa 80 736 (2)
(1) 326
(1a) 225
(1b) 135
686
So 30
49
konèni izdelki
Sa 90 716 (3)
(2) 736 poslovni
rezultat
826
So 110
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
1. izdelavni material:
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
75 + X = 85 + 326
X= 336
2. proizvodnja v teku: (D) 326 + X + 0,6 X = 686
X= 225
3. proizvodnja v teku: (K) 80 + 686 = 30 + X
X= 736
4. konèni izdelki:
90 + 736 = 110 + X
110 + X = 826
X= 716
Sa + B = D + Sa
Tabela stroškov prodanega blaga:
obraèunsko obdobje: XXX
zaèetno stanje »proizvodnja v teku«
proizvodni stroški v obdobju
? poraba izdelavnega materiala
Sa zaèetno stanje izdelavni material
B nabava izdelavnega materiala
izdelavni material, pripravljen na porabo
So konèno stanje izdelavni material
D izdelavni material poraba v proizvodnji
? stroški neposrednega dela
? proizvodna režija
celotni stroški obraèunskega obdobja
zaèetno stanje »proizvodnja v teku« +
proizvodni stroški obraèunskega obdobja
- konèno stanje proizvodnja v teku
stroški proizvedenih izdelkov v obraèunskem obdobju
zaèetno stanje »konèni izdelki«
izdelki pripravljeni v obdobju za prodajo
- konèno stanje »konèni izdelki«
stroški prodanih izdelkov v obraèunskem obdobju
50
80
75
336
411
85
326
225
135
636
766
30
736
90
826
110
716
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Vaja: stroški v proizvedenih izdelkih
Podjetniška enota D proizvaja eno vrsto proizvoda. V njenih poslovnih knjigah oziroma
datotekah ob zakljuèku obraèunskega obdobja meseca januarja, poslovnega leta 19Y5
najdemo tudi naslednjo množico raèunovodskih podatkov in informacij:
1. neposredni izdelavni osebni dohodki: 180 000 d.e.
2. posredni osebi dohodki: 65 000 d.e.
3. najemnina za proizvodne prostore: 11 000 d.e.
4. energija in razsvetljava: 3 500 d.e.
5. razlièna proizvodna režija: 16 500 d.e.
6. izdatki iz naslova obresti: 4 500 d.e.
7. najemnina poslovnih prostorov in skladišè: 11 000 d.e.
8. provizija: 4 000 d.e.
9. popusti in rabati: 5 000 d.e.
10. dohodnine: 5 500 d.e.
Dano množico vhodnih podatkov dopolnimo še z naslednjimi postavkami:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
nakupi izdelavnega materiala : 16 000 enot po 3 d.e. in 10 000 enot po 2,50 d.e
obseg proizvodnje v obraèunskem obdobju: 25 000 enot
prodaja v obdobju: 20 000 enot po 12 d.e.
zaloga izdelavnega materiala na dan 1.1.: 2 000 enot po 3,50 d.e. Vrednostni izraèun
zaloge izdelavnega materiala poteka na osnovi metode zaporednih cen. vsaka enota
dokonèane proizvodnje zahteva eno enoto izdelavnega materiala kot proizvodnega vložka.
stanje konta »proizvodnja v teku« 1.1.: 3 000 enot v vrednosti 12 000 d.e.; 31.12.: 5 000
enot v vrednosti 17 000 d.e.
stanje konta »konèni izdelki« 1.1.: 5 000 enot po 9 d.e.
vrednost delovne opreme znaša 36 000 d.e.; amortizacija 10 % letno
Vrednost poslovnih prostorov 10 000 d.e.; amortizacija 8 % letno
Na osnovi danih vhodnih podatkov in informacij izvedi izraèun stroškov dokonèanih
proizvodov za obraèunsko obdobje meseca januarja poslovnega leta 19Y5.
IZRAÈUN:
?
?
?
?
?
izdelavni material
? stanje 1.1.
? nabava ( v obraèunskem obdobju)
? razpoložljivi material
? stanje 31. 1. ***
stroški porabljenega izdelavnega materiala
stroški izdelavnih osebnih dohodkov
proizvodna režija
? posredni osebni dohodki
? najemnina za proizvodne prostore
? energija in razsvetljava
? amortizacija strojev
? razna režija
celotni stroški proizvodnje
51
7 000 d.e.
73 000 d.e.
80 000 d.e.
- 7 500 d.e.
72 500 d.e.
180 000 d.e.
65 000 d.e.
11 000 d.e.
3 500 d.e.
3 000 d.e.
16 500 d.e.
351 500 d.e.
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
?
?
?
?
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
+ stanje proizvodnje v teku 1.1.
konèno stanje
- proizvodnja v teku 31. 1.
STROŠKI DOKONÈ ANIH IZDELKOV
+ 12 000 d.e.
363 500 d.e.
- 17 000 d.e.
346 500 d.e.
proizvodnja v teku
XXX (a)
konèni izdelki
KOMPLETIRANJE
(a) XXX
*** OBRAÈUN VREDNOSTI PORABLJENEGA IZDELAVNEGA MATERIALA
1. 2.000 enot materiala iz stanja 1.1. (Sa) 3,50 d.e. / enoto
2.000 enot * 3,50 d.e. / enoto =
2. 16.000 enot materiala iz prvega nakupa v mesecu po 3,00 d.e. / enoto
16.000 enot * 3,00 d.e. / enoto =
3. 7.000 enot materiala iz drugega nakupa v mesecu po 2,50 d.e. / enoto
7.000 enot * 2,50 d.e. / enoto =
7.000 d.e.
48.000 d.e.
17.500 d.e.
VSOTA MATERIALNIH STROŠKOV IZDELAVNEGA MATERIALA = 72.500 d.e.
R3
XXX (a)
npr 310
R4
materialne izdajnice
52
(a) XXX
400
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Informacijska specifika kalkulacij v procesnem stroškovnem sistemu
Informacijska specifika kalkulacij kot izraèuna oziroma obraèuna stroškov na enoto
stroškovnega nosilca v procesnem stroškovnem sistemu je razvidna iz naslednje izhodišène
sheme procesnega stroškovnega sistema:
PROCESNA STROPNJA - A
izdelavni prenos v
material procesno stopnjo
XXX B
izdelavno delo XXXX
XXX
proizvodna režija
XXX
(? ) XXXX
KONÈNI IZDELKI
prenos iz prenos na konto
procesne stopnje stroški (odhodki)
B prodanih
XXXX izdelkov
XXXX
PROCESNA STROPNJA - B
R 7 - STROŠKI OZ. ODHODKI
V PRODANIH IZDELKIH
prenos s konta
konènih izdelkov
XXXX
prenos iz prenos na konto
procesne stopnje konènih izdelkov
A XXXX
XXXX
izdelavni
material
XXX
izdelavno delo
XXX
proizvodna režija
XXX
(? ) XXXX
53
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Ekvivalentne enote
V procesnem stroškovnem sistemu kot temeljno kategorijo navajamo ekvivalentne enote. Te
predstavljajo temeljno izhodišèno osnovo za izvedbo obraèuna stroškov na enoto
stroškovnega nosilca v procesnem stroškovnem sistemu. Ekvivalentne enote vkljuèujemo in
uporabljamo za merjenje popravljenega dela v proizvodnji. Število celih enot v delu, v
proizvodnem obratu v okviru obraèunskega obdobja imenujemo ekvivalentne enote v
proizvodnem procesu. pri ugotavljanju in izraèunavanju števila ekvivalentnih enot moramo
razmejiti ekvivalentne enote, ki so vsebovane v izdelavnem materialu, in ekvivalentne enote,
ki so vsebovane v stroških predelave.
Nakazana razmestitev je potrebna zaradi dejstva, ker izdelavni material in stroške predelave
izdelku v proizvodnem procesu zelo redko dodajamo z enako stopnjo intenzivnosti. Zelo
pogosti si namreè primeri, da ves izdelavni material izdelku dodamo že na samem zaèetku
proizvodnega procesa, medtem ko se stroški predelave pojavljajo v trajanju celotnega
proizvodnega procesa.
izdelavni material
ekvivalentne enote
predelava (L + R)
ekvivalentne enote
Naèin izraèunavanja in ugotavljanja ekvivalentnih enot z ozirom na privzete stroškovne
kategorije predstavljamo z naslednjim praktiènim primerom:
Podjetniška enota AB je na zaèetku dolgoroènega raèunovodskega obraèunskega obdobja
zaèela z redno proizvodnjo novega izdelka. od zaèetih 1100 enot je dokonèanih 900 enot
izdelka. Ves izdelavni material se kot materialni vložek pojavi na zaèetku proizvodnega
procesa in zato so tudi preostale enote skomplentirane z vidika izdelavnega materiala, ki pa so
z vidika stroškov predelave na 3/4 predelavnega procesa. koliko ekvivalentnih enot je v
obraèunskem obdobju proizvedenih?
?
?
?
dokonèane enote
ekvivalentne enote v
konènem stanju
ekvivalentne enote –
dokonèane
IZDELAVNI MATERIAL
900
PREDELAVA (L+R)
900
200
150 (200* 3 )
1100
1050
V predstavljenem primeru 900 dokonèanih enot vsebuje 900 ekvivalentnih enot: tako v
stroških izdelavnega materiala, kakor tudi stroških predelave. vendar pa celotno število enot,
ki so vstopile v proizvodni proces še ni dokonèanih. V konèni zalogi imamo tako še 200 enot,
ki pa so ekvivalentne samo 150 polnim oziroma celim enotam, saj so komplentirane samo do
3/4. Ugotavljanje in izraèunavanje ekvivalentnih enot vsebuje tudi zelo pomembno operacijo
ocenjevanja dokonèanosti izdelkov v konèni zalogi konta proizvodnje v teku. Te ocene v
najveèjem številu primerov izhajajo iz ugotovitev tehniènega oziroma proizvodnega kadra.
Kot poenostavljen primer predpostavimo montažno linijo, kjer ves izdelavni material
vkljuèimo na samem zaèetku proizvodnega procesa, medtem ko se stroški predelave
pojavljajo enakomerno v celotnem procesu. Èe je taka montažna linija v operativnem pogledu
54
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
povsem nemotena so vse enote z vidika izdelavnega materiala v celoti dokonèane, z vidika
predelave pa so v povpreèju dokonèane do 1/2.
Vaja: Stroški na ekvivalentno enoto
Po konèanem izraèunu ekvivalentnih enot v izdelavnem materialu in predelavi sledi faza
izraèuna stroškov na proizvedeno ekvivalentno enoto. tej fazi izraèuna pa nato sledi faza
obraèuna prenesenih stroškov in obraèuna stroškov v konèni zalogi konta proizvodnje v teku.
V tem smislu vkljuèujemo obravnavo naslednjega primera:
Celotni stroški , ki so vstopili v proizvodnjo so izkazani v višini 38.300 d.e. in so vsota
stroškov izdelavnega materiala v višini 22.550 d.e. in stroškov predelave v višini 15.750 d.e.
Za izraèun stroškov na ekvivalentno enoto uporabimo število ekvivalentnih enot iz
predhodnega primera.
Za dokonèanje obeh fiziènih enot je potreben vložek še 50 %.
ORGANIZACIJA IZRAÈUNA:
?
?
?
tekoèi stroški obraèunskega
obdobja
proizvedene ekvivalentne enote
stroški na ekvivalentno enoto
IZDELAVNI
MATERIAL
22.500
PREDELAVA
(L+R)
15.750
1.100
20,50
1.050
15,00
VSOTA
38.300
35,50
Stroški na ekvivalentno enoto v višini 35,50 d.e. so rezultanta stroškov 20,50 d.e. na
ekvivalentno enoto v izdelavnem materialu in stroškov 15,15 d.e. na ekvivalentno enoto v
stroških predelave.
Vaja: Stroškovni tokovi v T prikazu
izdelavni material
predelava (L+R)
Sa
proizvodnja v teku
22.500 kompletirano
15.750 31.950
6.350
Na predstavljene raèunovodske zapise kot knjižebe na kontu proizvodnje v teku navežemo
naslednji izraèun:
1. Prenos iz dokonèane proizvodnje (900 * 35,50)
2. Konèno stanje proizvodnje v teku
? izdelavni material (200 * 20,50)
? predelava (150 * 15,00)
3. Celotni stroški
55
31.950
4.100
2.250
6.350
38.300
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Presoja predstavljenega konta proizvodnje v teku pokaže, da v tem primeru ni vkljuèeno
zaèetno stanje. V praksi raèunovodske funkcije pa konto proizvodnje v teku praviloma vedno
vkljuèuje tudi postavko zaèetnega stanja. Zato v naslednjem našo predstavitev dopolnjujemo
tudi z vkljuèitvijo zaèetnega stanja na kontu proizvodnje v teku.
Glede na naèin vkljuèevanja te postavke bomo obravnavali dva raèunska pristopa:
a) metoda tehtane sredine
b) modificirana uporaba metode zaporednih cen
a) metoda tehtane sredine
Vaja: Stroški na ekvivalentno enoto – zaèetne zaloge – metoda tehtanega povpreèja
Podjetniška enota AB ima v zaèetnem stanju izkazanih 400 enot, ki so dokonèane z vidika
neposrednega izdelavnega materiala in polovièno dokonèane z vidika predelave. Stroški, ki se
nanašajo na ti dve postavki znašajo 12.000 d.e. in 4.000 d.e. V teku obraèunskega obdobja
vstopi v proizvodnjo 1.100 enot, medtem ko je dokonèanih 1.300 enot. V konènem stanju je
200 enot, ki so dokonèane z vidika neposrednega izdelavnega materiala in 3/4 dokonèane z
vidika stroškov predelave. Tekoèi stroški obraèunskega obdobja vkljuèujejo materialne
stroške v višini 22.55. d.e. in stroške predelave v višini 15.750 d.e.
Izvedi izraèun stroškov na izbrano ekvivalentno enoto v procesu in obraèun celotnih stroškov
v proizvodnji z uporabo metode tehtanega povpreèja.
A) IZRAÈUN EKVIVALENTNIH ENOT
ekvivalentne enote v zaèetnem stanju
potrebno za kompletiranje zaèetnega stanja
1.100 novih enot vstopi v proces od tega:
? kompletirano
? konèno stanje
ekvivalentne enote v proizvodnji
IZDELAVNI
MATERIAL
400
0
PREDELAVA
(L+R)
200*
200
900
200
1.500
900
150**
1.450
* 400 enot, 1/2 kompletirano
** 200 enot, 3/4 kompletirano
B) IZRAÈUN STROŠKOV EKVIVALENTNE ENOTE IN CELOTNIH STROŠKOV
kompletirane enote
ekvivalentne enote v konèni zalogi
ekvivalentne enote v procesu
Sa zaèetno stanje proizvodnje v
teku
B tekoèi stroški obraèunskega
obdobja
IZDELAVNI
MATERIAL
1.300
200
1.500
PREDELAVA
(L+R)
1.300
150***
1.450
VSOTA
12.000
4.000
16.000
22.550
15.750
38.300
56
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
celotni stroški procesa
ekvivalentne enote v procesu
stroški na ekvivalentno enoto v
procesu
D Prenos (1.300 * 36,654)
Sa Proizvodnja v teku - konèno
stanje
? material (200 * 23,033)
? predelava (150 * 13,621)
Celotni obraèunani stroški
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
34.550
1.500
19.750
1.450
54.300
23,033
13,621
36,654
47.650,20
4.606,60
2.043,20
6.649,80
54.300,00
*** 200 enot, 3/4 dokonèanih
b) modificirana uporaba metode zaporednih cen
Vaja: Stroški na ekvivalentno enoto – zaèetne zaloge – modificirana metoda zaporednih cen
na osnovi vhodnih podatkov predhodne vaje izvedemo izraèun stroškov na proizvedeno
ekvivalentno enoto in obraèun celotnih stroškov tekoèe proizvodnje v zadevnem
raèunovodskem obraèunskem obdobju.
kompletirane enote
ekvivalentne enote v konèni zalogi
- ekvivalentne enote v zaèetni
zalogi
proizvedene ekvivalentne enote
Sa zaèetno stanje proizvodnje v
teku
B tekoèi stroški obraèunskega
obdobja
celotni stroški procesa
ekvivalentne enote (proizvedene)
stroški na proizvedeno ekvivalentno
enoto
Prenos
prva stopnja
stroški za dokonèanje
? predelava (200 * 12,60)
druga stopnja
zaèetno in kompletirano
(900 * 33,10)
Sa Proizvodnja v teku - konèno
stanje
IZDELAVNI
MATERIAL
1.300
200
1.500
PREDELAVA
(L+R)
1.300
150*
1.450
400
1.100
200**
1.250
ne
vkljuèujemo ***
ne
vkljuèujemo ***
22.550
ne
vkljuèujemo ***
1.100
15.750
ne
vkljuèujemo ***
1.250
38.300
54.300
20,50
12,60
33,10
2.520
18.520
29.790
57
VSOTA
16.000
48.310
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
? material (200 * 20,50)
? predelava (150 * 12,60)
Celotni obraèunani stroški
4.100
1.890
5.990
54.300,00
Sa + B = D + So
54.300 = 54.300
*
200 enot, 3/4 kompletirane
**
400 enot, 1/2 kompletirane
*** stroški na ekvivalentno enoto (proizvedeno) izhajali smo iz tekoèih stroškov
obraèunskega obdobja
Vkljuèeni numerièni primeri iz okvira informacijske specifike kalkulacij kot elementov
notranjega stroškovnega sistema na podroèju procesne proizvodnje so izpostavili znaèilne
metodološke karakteristike pri metodah, ki smo jih za izraèun uporabili. Tako v pogledu
uporabe metode tehtanega povpreèja ugotavljamo, da celotne stroške proizvodnega procesa
delimo s številom ekvivalentih enot v procesu z namenom, da ugotovimo stroške na
ekvivalentno enoto v procesu. Celotni stroški v procesu izhajajo kot vsota tekoèih stroškov v
obraèunskem obdobju in stroškov v zaèetnih zalogah konta proizvodnje v teku. Ekvivalentne
enote v procesu izraèunamo kot vsoto v celoti kompletiranih oz. dokonèanih enot, ki so
sestavljene iz ekvivalentnih enot v zaèetni zalogi, ekvivalentnih enot v delu, ki so potrebne za
kompletiranje zaèetnih zalog in ekvivalentih enot, ki so vstopile v proizvodnjo v
obravnavanem obraèunskem obdobju in so v nem tudi dokonèane.
Temu obsegu ekvivalentnih enot pa prištejemo še ekvivalentne enote v konèanem stanju.
Glede na izvedbo numeriènih primerov torej ugotavljanje in izraèunavanje, organiziramo v
naslednjih stopnjah:
1) Ugotavljanje ekvivalentnih enot v procesu
2) Ugotavljanje stroškov v procesu
3) Izraèun stroškov na ekvivalentno enoto v procesu
4) Obraèun celotnih stroškov obravnavanega obraèunskega obdobja
Glede uporabe metodološkega pristopa na osnovi kriterija zaporednih cen v procesnih
stroškovnih sistemih ugotavljamo, da je to pravzaprav modifikacija same teoretiène vsebine
metode zaporednih cen.
È e odmislimo frekvenco spreminjanja tekoèih cen v obraèunskem obdobju, uporabljamo
naèeloma samo dve vrsti osnovnih kategorij v pogledu cenovnih opredelitev in sicer eno za
vrednotenje zaèetnih zalog in eno za vrednotenje tekoèe proizvodnje.
Kot dodatno pojasnilo naj navedemo še ugotovitev, da v tem delu, ki je potreben za dokonèno
kompletiranje enot v zaèetni zalogi, prihaja do prepletanja tekoèih proizvodnih stroškov s
tistim stroškovnim deležem, ki je vezan v zaèetnih zalogah konta proizvodnje v teku.
Pri metodi tehtanega povpreèja smo ugotovili, da smo pri raèunanju ekvivalentnih enot,
medsebojno povezovali zaèetne zaloge s tekoèo proizvodnjo. Prav tako smo povezovali
stroške v zaèetnih zalogah s stroški tekoèe proizvodnje z namenom ugotovitve celotnih
stroškov proizvodnje.
58
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Nasprotno pa pri metodi zaporednih cen te postavke razmejimo in tako stroške tekoèe
proizvodnje delimo z ekvivalentnimi enotami, ki so proizvedene v tekoèem obraèunskem
obdobju. Na tak naèin pridobimo informacijo o stroških na ekvivalentno enoto, ki smo jo
proizvedli v tekoèem obraèunskem obdobju. V zvezi s tem opozorimo še na rabo specifiènih
izrazov, ki jih uporabljamo pri posamezni metodi.
? Pri metodi tehtanega povpreèja se sreèujemo s termini, kot so:
? Celotni stroški procesa
? Ekvivalentne enote v procesu
? Stroški na ekvivalentno enoto v procesu
Iz navedenega izrazoslovja prav tako izhaja, da so vse proizvodne in stroškovne postavke
medsebojno združene.
? Pri uporabi modificirane metode zaporednih cen, pa sreèujemo izraze kot so:
? Tekoèi proizvodni stroški
? Proizvedene ekvivalentne enote
? Stroški na proizvedeno ekvivalentno enoto
Zaèetne zaloge konta proizvodnje v teku in stroški, ki so v njih vezani, so torej na tak naèin
oddvojene od tekoèe proizvodnje in nanjo vezanih stroškov tega obraèunskega obdobja.
Medsebojna informacijska povezava zunanjega in notranjega stroškovnega sistema
Stroškovno raèunovodstvo kot informacijski podsistem, je v osnovi opredeljeno z dvema
osnovnima okviroma, ki sta opredeljena kot zunanji in notranji stroškovni sistem. Njuno
medsebojno povezavo lahko predstavimo z ozirom na procesiranje raèunovodskih podatkov in
informacij tudi z naslednjo grafièno shemo:
A1
A2
Y3
A3
X1
X2
Y5
I
III
II
Y1 Y2
X3
V predstavljeni shemi imajo vkljuèeni simboli naslednje vsebinske pomene:
X – VHODI
1 – poraba po stroškovnih mestih
59
Y4
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
2 – obraèun èasovnih razmejitev
3 – spremembe v stanjih nedokonèanih proizvodov in delov
Y – IZHODI
1 – stvarne razmejitve
2 – èasovne razmejitve
3 – dodatki stroškov proizvodne režije
4 – zvišanje stanja nedokonèanih proizvodov in delov
5 – stroški proizvodov in storitev
I – raèun stroškovnih vrst
II – raèun stroškovnih mest
III – raèun stroškovnih nosilcev
A – AKTIVNOST
1 – stvarna in èasovna razmejitev stroškov po stroškovnih vrstah
Opredeljevanje skupin stroškov z ozirom na pozicijo, ki jo ti imajo v procesu nastajanja
vrednosti izdelka.
2 – izraèun in zapis stroškov po lokaciji njihovega nastanka
Nadzor nad stroški z vidika njihove primerjave z uèinki stroškovnega mesta ter izraèunavanje
in izkazovanje nastalih odmikov.
3 – izraèun stroškov po stroškovnih nosilcih, ki se v poslovnem procesu pojavljajo kot
izdelki ali storitve v smislu predmeta kupoprodajnih odnosov, ki se pojavljajo v tržnem okolju
podjetniške enote.
Za zunanji stroškovni sistem kot organizacijsko in informacijsko celoto stroškovnih vrst,
stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev, naslednjem vkljuèimo še doloèene izbrane prikaze,
ki izpostavljajo njihovo osnovno funkcionalno vsebino v okviru informacijske vsebine, ki jo
poslovnemu vodstvu podjetja nudi strokovna služba v okviru stroškovnega raèunovodstva kot
sestavnega dela celotne raèunovodske funkcije podjetja.
Za blok stroškovnih vrst v takem smislu vkljuèimo naslednjo predstavitev:
Raèun stroškovnih vrst
Stroškovne vrste izražajo nastanek stroškov po njihovih vrstah
SKUPINE STROŠKOVNIH VRST
1. Material
2. Osebni dohodki (plaèe)
3. Delovna sredstva (amortizacija)
4. Drugi stroški
KRITERIJI OPREDELJEVANJA AGREGACIJE
STROŠKOVNIH VRST
1. Zahteve kontrole v proizvodnem obratu
2. Možnosti pridobivanja merskih podatkov
o stroških
3. Ekonomiènost obraèuna
Organizacijski blok zunanjega stroškovnega sistema, ki ga poimenujemo kot stroškovna
mesta z vidika naših strokovnih usmeritev, predstavimo z naslednjo tabelo:
60
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
Stroškovna mesta kot funkcijska podroèja nastajanja stroškov
SKUPINE STROŠKOVNIH MEST
OPREDELITVENI KRITERIJI SEGMENTACIJE
STROŠKOVNIH MEST
1. Zahteve kalkulacij; Opredeljevanje in
1. Stroškovna mesta dejavnosti skupnega
vzpostavljanje posameznih kompleksov
pomena; PRIMER:Stroškovno mesto
stroškovnih mest v okviru podjetniške
''vodenje podjetniške enote''
enote kot poslovnega sistema
2. Stroškovna mesta osnovne dejavnosti;
2. Zahteve z vidika kontrole stroškov in nad
proizvodna mesta osnovnih izdelkov
stroški na posameznih organizacijskih
3. Stroškovna mesta pomožne dejavnosti; V
segmentih
proizvodnji so udeležena posredno
4. Stroškovna mesta materialnega
poslovanja; Mesta nabave, skladišèenja in
izdaje materiala
5. Stroškovna mesta uprave in prodaje
Sestavni del zunanjega stroškovnega sistema so tudi stroškovni nosilci , ki se kažejo kot
izdelki oz. storitve. Ob tem ponovno opozorimo tudi na možnosti pojavljanja zaèasnih
stroškovnih nosilcev, ki smo jih predhodno navedli kot proizvodne oz. delovne naloge v
proizvodnem procesu. Predstavitev tega bloka zunanjega stroškovnega sistema izvedemo na
naslednji naèin:
Stroškovni nosilci – izdelki (storitve), namenjeni konèni prodaji ali pa kot medobratni
uèinki
SKUPINE STROŠKOVNIH NOSILCEV
1. Izdelki namenjeni trgu
2. Medobratni uèinki
KRITERIJI OPREDELJEVANJA STROŠKOVNIH
NOSILCEV
Zahteve kalkulacije;
Stroškovne nosilce je potrebno razmejiti na
tak naèin, da jih je v procesu kalkulacij
storitev kot izraèuna stroškov na enoto
stroškovnega nosilca možno obravnavati kot
samostojen informacijski predmet in sicer v
smislu informacijske enote, na katero je
vezan tako stroškovni predraèun kakor tudi
stroškovni obraèun.
V prikazanem okviru zunanjega stroškovnega sistema tako poteka tudi celota raèunovodskega
procesiranja podatkov in informacij, ki je vezano tako na stroškovne vrste, stroškovna mesta
in na stroškovne nosilce.
Tako v pogledu bremenitve stroškovnih mest s posameznimi stroškovnimi vrstami, morajo
biti izpeljani vsi kriteriji na naèin, kakor smo potrebo obravnavali v naših predhodnih
predstavitvah. Tako na primer za bremenitev s stroški dela oz. z izdelavnimi osebnimi
dohodki izvedemo neposredno na stroškovne nosilce na osnovi delovnih listov ali pa na
osnovi obraèunskih seznamov. Za potrebe bremenitve stroški izdelavnega materiala
ugotavljamo, da to izvedemo na osnovi materialnih zahtevnic oz. oddajnic neposredno na
stroškovne nosilce ali pa tudi na stroškovna mesta.
Za potrebe bremenitve stroški pomožnega materiala ugotavljamo, da to izvedemo na osnovi
materialnih zahtevnic oz. oddajnic na zadevna stroškovna mesta. Prav tako za izvedbo
61
Stroškovno raèunovodstvo – zapiski predavanj
WWW.IZPITI.COM (avtor: Metod))
bremenitve stroški posrednih osebnih dohodkov ali plaè ugotavljamo, da to izvedemo na
osnovi delovnih listov na posamezna stroškovna mesta.
V tem kontekstu je torej v okviru stroškovnega raèunovodstva treba zagotoviti popolno in
precizno informacijsko povezavo med posameznimi bloki, ki jih vkljuèujejo tako zunanji,
kakor tudi notranji stroškovni sistemi.
Na tak naèin se oba stroškovna sistema informacijsko interaktivno povezujeta in poslovnemu
vodstvu podjetja na vseh njegovih nivojih nudita informacije o poslovnih stroških podjetja, ki
s tako opredelitvijo predstavljajo zanesljivo osnovo za vse osnovne odloèitve, ki jih od
poslovnega vodstva podjetja terja priprava, organizacija in izvedba poslovnega procesa. Tako
v njegovi celoti, kakor tudi v njegovih posameznih fazah.
62