Pisanje diplomske naloge: Namen, cilji, raziskovalna vprašanja in hipoteze doc. dr. Petra Povalej E-mail: [email protected] Dispozicija in diplomsko delo Pisanje dispozicije je ena izmed najpomembnejših faz pri diplomski nalogi. Predloga za dispozicijo: http://www.fzv.um.si/page/images/stories/File/obrazci/2 014/Predloga_za_izdelavo_dispozicije_1_st_FZV_UM(6).d ocx Predloga za diplomsko delo: http://www.fzv.um.si/page/images/stories/File/obrazci/201 3/izr/1.st/Predloga_za_izdelavo_diplomskega_dela_1_st_FZ V_UM.docx Raziskovalni proces Opazovanje -> Ideja Definiranje problema (pomembno: poznavanje področja!) 3. Definiranje namena in ciljev raziskave 4. Postavljanje raziskovalnih vprašanja in/ali hipotez 5. Definiranje metodologij 1. 2. za odgovor na raziskovalna vprašanja za preverjanje hipotez (vzorčenje, metode (vprašalniki, študije,…), viri) Izvajanje eksperimentov, merjenje in zbiranje podatkov 7. Analiza podatkov (odgovori na raziskovalna vprašanja / potrjevanje ali zavračanje hipotez) 8. Razprava in zaključki 6. 1 Opazovanje Poznavanje področja Prebiranje literature Sledenje raziskavam Poznavanje aktualnih tem Ideja !!! Vir: http://uniwink.com/uniblog/beautiful-eureka-moment/ 2 Definiranje problema Definirajte problem, ki ga boste obravnavali v diplomski nalogi in je relevanten za raziskovalno vprašanje ter argumentirajte zakaj je aktualen. Pregled obstoječih raziskav (študij literature) Študija obstoječih rešitev Definiranje nove možnosti reševanja problema oz. izboljšave Vir: http://feltpresence.com/articles/20 3 Namen, cilji in raziskovalna vprašanja/hipoteze diplomskega dela 3.1 Definiranje namena naloge Diplomska naloga ima en sam namen, ki se nanaša na rešitev raziskovalnega vprašanja. Primer: Namen diplomske naloge je proučiti poznavanje, stališča in uporabo antibiotikov na področju dveh držav EU: Slovenije in Hrvaške Namen diplomske naloge je predstaviti dejavnike tveganja, patogenezo, diagnostiko in zdravljenje raka mod ter preventivno vlogo medicinske sestre. S kvantitativno raziskavo želimo ugotoviti osveščenost moških o raku na modih in njihovo poučenost o samopregledovanju mod. 3.2 Definiranje ciljev naloge Diplomska naloga ima več ciljev z namenom realizacije namena diplomske naloge. Cilji diplomske naloge prav tako dajejo odgovor na raziskovalno vprašanje. Primer: Cilji v teoretičnem delu: - pregled relevantne literature: znanstvenih člankov, ki se ukvarjajo z isto temo, - pregled raziskovalnih metod uporabljenih v ključnih raziskavah Cilji empirične raziskave: - ugotoviti, znanje in odnos anketirancev s področja Slovenije in Hrvaške do antibiotikov, - na osnovi sorodnih raziskav ugotoviti, kako dobro Slovenci in Hrvati poznajo antibiotike, v primerjavi z ostalimi državami Evrope in sveta (Kitajska, Malezija, Grčija in ostale države), - ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike v poznavanju uporabe in odnosu do uporabe antibiotikov glede na nacionalnost, spol, starost in izobrazbo anketirancev. 3.3 Raziskovalna vprašanja Primer: Predvidena raziskovalna vprašanja, ki so postavljena v raziskavi, so usmerjena k ugotavljanju znanja in odnosa hrvaške in slovenske populacije do antibiotikov. 1. Ali prebivalci Slovenije in Hrvaške generalno poznajo namen antibiotikov in na katere mikroorganizme antibiotiki delujejo? 2. Ali prebivalci Slovenije in Hrvaške poznajo pravilno uporabo antibiotikov, in ali jih zlorabljajo brez nadzora zdravnika? 3. V kolikšni meri so prebivalci Slovenije in Hrvaške seznanjeni z odpornostjo bakterij proti antibiotikom? 4. Ali obstaja razlika v poznavanju in pravilni uporabi antibiotikov med prebivalci Slovenije in Hrvaške? 3.4 Postavljanje hipotez(e) Hipoteza je naša domneva, ki jo z raziskavo preverjamo Bistveni del priprave na raziskavo Postavitev eksperimentalne hipoteze in ničelne hipoteze Primer: Eksperimentalna hipoteza: “Kadilci pogosteje zbolijo za pljučnim rakom v primerjavi z nekadilci.” Ničelna hipoteza: “Kajenje nima vpliva na pojav pljučnega raka.” (NI EFEKTA) Hipoteze: H1. Starejše osebe so manj pogosto seznanjene z odpornostjo na antibiotike. H2. Samozdravljenje z antibiotiki je pogostejše pri osebah z nižjo izobrazbo. H3. Osebe, ki imajo otroke bolj pogosteje hranijo doma antibiotike za nujno uporabo. H4. Osebe, katerih področje delovanja je povezano z medicino in zdravstvom, imajo večje znanje o uporabi antibiotikov. H5. Osebe, katerih področje delovanja je povezano z medicino in zdravstvom pogosteje uporabljajo antibiotike, brez da bi jih predpisal zdravnik. H6. Znanje o uporabi antibiotikov med hrvaškim in slovenskim prebivalstvom se ne razlikuje statistično značilno. H7. Odnos do antibiotikov med hrvaškim in slovenskim prebivalstvom se ne razlikuje statistično značilno. Hvala za vašo pozornost!
© Copyright 2024