12. Sprejem osnutka Odloka o ustanovitvi režijskega

PREDLAGATELJ:
PREDSTAVNIK PREDLAGATELJA:
Župan Janez Fajfar
direktor občinske uprave Matjaž Berčon
PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Bled sprejme osnutek Odloka o ustanovitvi
režijskega obrata Občine Bled.
Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list
RS, št.76/09–UPB, 87/12) in 5. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske
uprave Občine Bled (Uradni listRS, št. 16/13) je Občinski svet Občine Bled na __. redni seji __.
___________ 2015 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi režijskega obrata Občine Bled
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ustanovitelj režijskega obrata je Občina Bled (v nadaljevanju: občina).
2. člen
Ta odlok določa vprašanja povezana s statusom, delovnim področjem ter pooblastili režijskega
obrata v občini.
3. člen
(1) Režijski obrat deluje na območju občine.
(2) Režijski obrat je organiziran kot nesamostojna notranja organizacijska enota v okviru
občinske uprave in ni pravna oseba.
II. DELOVNO PODROČJE REŽIJSKEGA OBRATA
4. člen
(1) Režijski obrat deluje na naslednjih področjih:
1. upravljanje s parkirišči;
2. upravljanje s pristanišči in vstopno-izstopnimi mesti na celinskih vodah;
3. upravljanje s celinskimi vodami, naravnimi vrednotami, objekti kulturne dediščine in
spomeniki ter drugimi zavarovanimi območji;
4. izvajanje javnih prevozov v cestnem in vodnem prometu;
5. vzdrževanje stanovanj, poslovnih prostorov in objektov v lasti občine;
6. vzdrževanje in urejanje druge infrastrukture, javnih površin ter zemljišč;
7. zagotavljanje javnega reda in varnosti.
(2) Režijski obrat lahko opravlja tudi druge dejavnosti, ki so opredeljene v odloku o lokalnih
gospodarskih javnih službah in zakonu.
(3) Režijski obrat skladno s Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD 2008) lahko izvaja
naslednje dejavnosti:
47.890
Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
49.310
Mestni in primestni kopenski potniški promet
50.300
Potniški promet po celinskih vodah
52.210
Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu
52.220
Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu
68.200
Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
77.340
77.390
81.100
81.300
84.240
90.040
91.030
91.040
93.110
(1)
(2)
(3)
(4)
(5)
Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup
Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
Dejavnosti za javni red in varnost
Obratovanje objektov za kulturne prireditve
Varstvo kulturne dediščine
Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
Obratovanje športnih objektov
III. ORGANIZACIJA REŽIJSKEGA OBRATA
5. člen
Režijski obrat vodi neposredno direktor občinske uprave.
V okviru režijskega obrata lahko delujejo zaposleni kot redno zaposleni, zaposleni po
pogodbah ali zaposleni preko ustreznih programov javnih del.
Zaposlovanje v režijskem obratu se izvaja v skladu s kadrovskim načrtom občine in aktom o
sistemizaciji delovnih mest ter predpisih, ki urejajo položaj javnih uslužbencev.
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge za režijski obrat na področju
gospodarskih javnih služb opravlja občinska uprava.
Za izvajanje posameznih opravil v okviru svojih dejavnosti lahko režijski obrat odda javno
naročilo za oddajo del zunanjemu izvajalcu.
IV. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI REŽIJSKEGA OBRATA
6. člen
(1) Sredstva za delo režijskega obrata se zagotovijo v proračunu občine.
(2) Režijski obrat se kot oblika izvajanja lokalne gospodarske javne službe financira:
s ceno javnih dobrin,
iz proračuna občine,
iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
7. člen
Za režijski obrat kot obliko izvajanja lokalne gospodarske javne službe vodi občinska uprava
ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča obračun odhodkov in prihodkov v skladu s 4. členom
tega odloka po načelih, ki veljajo za gospodarske službe.
8. člen
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se smiselno uporabljajo določila Odloka o
organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Bled, Odloka o gospodarskih lokalnih
javnih službah v Občini Bled ter določbe predpisov, ki urejajo gospodarske javne službe.
V. KONČNA DOLOČBA
9. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Župan Občine Bled
Janez Fajfar
Razlogi za sprejem:
Tržni inšpektor Tržnega inšpektorata RS, Območne enote Kranj, je Občini Bled dne 10. 6.2015
izdal odločbo, s katero je inšpekcijskemu zavezancu odredil odpravo nepravilnosti na način, da z
odlokom uskladi opravljanje dejavnosti obratovanja parkirnih prostorov po Standardni
klasifikaciji dejavnosti 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu (kar
obsega tudi dejavnost parkirišč) v roku 90 dni po prejemu odločbe. Identične odločbe je v
zadnjem letu dobilo že več občin.
Režijski obrat se torej prvenstveno ustanovi iz tega razloga, saj je na podlagi primerjave variant
bila izdelana ocena, da je to za občino najugodnejše, saj po vsebini in organizacijsko ostaja vse
enako, le pravno-formalni status se prilagaja. Alternativne variante so še izvajanje te dejavnosti
v okviru javnega podjetja, javnega zavoda ali s podelitvijo koncesije. V vseh primerih je to
povezano s formiranjem noveorganizacijske in kadrovske struktur, s tem pa tudi novimi stroški.
S sprejemom tega odloka se predvidevajo tudi nadaljnje možnosti za delovanje režijskega obrata
na različnih področjih, med katerimi je najbolj aktualna verjetno že v letu 2016 še dejavnost
52.220 Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu (kar obsega upravljanje s
pristanišči in vstopno-izstopnimi mesti). Prav tako je odprtih še nekaj drugih možnosti, ki pa so
vse povezane z natančnejšo organizacijo dela znotraj občinske uprave.
Finančne posledice:
Sama ustanovitev režijskega obrata nima neposrednih finančnih posledic. Prav tako ne na
področju upravljanja s parkirišči, saj že v tem trenutku to dejavnost občina izvaja v sistemu
poračunavanja DDV. Verjetno so sicer možne še dodatne davčne optimizacije, večji izziv pa so
morebitne nove dejavnosti. To pa je odvisno od koncepta urejanja teh področij (zlasti režimi na
jezeru), kar se bo urejalo s področnimi odloki.
Pripravil:
Matjaž Berčon