1. No category

1.Prikažite in pojasnite: plastične deformacije pri preoblikovanju; postopke striženja;
postopke deljenja (odprti rez; zaprti rez - izrezovanje, luknjanje).
PLASTIČNE DEFORMACIJE: Plastična deformacija se prične, ko so v materialu zaradi vpliva zunanjih
vplivov izpolnjeni določeni pogoji, ki omogočajo trajne premike v materialu. Translacija pomeni, da
pri obremenitvi v področju plastičnosti pride do premikov atomov na drsnih ravninah, ne da bi
zaradi tega prenehala vez v materialu (kohezija). Plastično stanje omogoča trajen medsebojni
premik delcev v materialu, ne da bi pri tem prenehala medsebojna povezava. Pri plastični
deformaciji telo po prenehanju delovanja sil obdrži spremenjeno obliko. Plastična deformacija je
vedno povezana tudi z elastično, vendar je slednja v primerjavi s plastično zelo majhna. Plastične
deformacije pri preoblikovanju so običajno zelo velike, zato elastične deformacije običajno
zanemarimo.
Diagram prikazuje napetostno deformacijsko stanje za jeklo z značilno mejo plastičnosti, ko je viden
prehod v plastično področje.
POSTOPEK STRIŽENJA (rezanje) : Rezanje sicer ne spada med postopke preoblikovanja, vendar je
povezan z lokalno plastično deformacijo materiala, ki ob koncu preide v porušitev: Namen rezanja je
torej ločiti en del izhodnega materiala, ki je predviden za preoblikovanje (palica, profili, trak,
pločevina), od drugega zaradi priprave za nadaljno tehnološko obdelavo ali za doseganje končne
oblike.
ODPRTI REZ: Pri odprtem rezu (rezanju na škarjah) lahko razdelimo proces striženja v tri faze: V prvi
fazi elastičnih deformacij prodirata rezili v material do določene globine; napetosti v materialu ne
presegajo meje plastičnosti, druga- plastična faza rezanja 20-50% globine materiala (odvisno od
trdnosti materiala); v materialu nastanejo makrorazpoke, ki imajo svoj začetek na rezilnih robovih
nožev. Tretja faza nastopi, ko rezalna sila prekorači strižno trdnost, material se pretrga. Strižna
trdnost je odvisna od materiala.
ZAPRTI REZ: V serijski proizvodnji uporabljamo za rezanje in izrezovanje namesto škarij rezalne
orodje, ki tvorijo t. i. Zaprti rez. Orodje sestoji i rezalnega pestiča in rezalne ploščice (matrice).
Projekcija rezalnih robov na površino pločevine tvori zaključeno krivuljo, ki je lahko okrogla ali ima
poljubno drugo geometrijsko obliko.
LUKNJANJE: Je rezanje v sebi zaključene rezalne linije za izdelavo določenih notranjih oblik
obdelovanca. Mera pestiča=mera luknje. Rezalna plošča ima dvojno zračnost večjo odprtino.
2.Prikažite in pojasnite: upogibno preoblikovanje (prosto upogibanje, upogibanje v utope,
vlečno in uklonsko preoblikovanje); upogibanje z vrtečimi se orodji (krivljenje z valji,
navijanje vzmeti, ravnanje).
Upogibanje je preoblikovanje pri katerem nastopajo v preoblikovalni coni pretežno upogibne
obremenitve. To lahko dosežemo z orodji s premočrtnim medsebojni gibanjem ali z vrtečimi se
orodji. To je eden glavnih postopkov za nadaljnjo preoblikovanje pločevine.
PROSTO UPOGIBANJE: Pri prostem upogibanju se upognjeni del pločevine ali profila oblikuje prosto
med upogibnim pestičem in matrico. Tako lahko izdelamo različne profile( L, U, Z...)
Matrice so izdelane iz ogljikovih jekel, legiranih jekel, karbidnih trdin in diamanta.
Jeklene matrice so običajno trdo kromane, s tem se bistveno poveča njihova življenjska doba.
Za vlečenje tankih žic so matrice iz diamanta.
Vlečne matrice
Kvaliteta vlečenja in življenjska doba vlečnega orodja je odvisna od materiala vlečne matrice,
kvalitete površine orodja, od mazanja in drugih parametrov.
UPOGIBANJE V UTOPE: je zelo razširjen postopek, kjer upognjeni del ob koncu upogibanja sede v
matrico. Če silo povečamo moramo na koncu še kalibrirati.
VLEČNO UPOGIBANJE: Je upogibanje trakov ali pločevinastih pasov v profile, tako da jih vlečemo
skozi vlečeno matrico z ustreznim izrezom.
UKLONSKO UPOGIBANJE: Se obdelovanec na določenem mestu ukloni pravokotno na smer
delovanja sile.
Pri upogibanju z rotacijskimi orodji poteka proces upogibanja med orodji ki se vrtijo. Okrogljenje je
upogibanje ravne pločevine v valjasta ali konična votla telesa med valji, katerih osi so pravokotne ali
poševne k ravnini pločevine.
Ravnanje pločevine, žice in profilov se izvaja med najmanj sedmimi in največ enaindvajsetimi valji,
gnani so običajno spodnji valji, zgornji pa so nastavljivi.
Pri manjšem premeru valjev je proces učinkovitejši.
3.Prikažite in pojasnite: tlačno preoblikovanje (valjanje navojev, valjanje zobnikov in
zobatih profilov, iztiskovanje); potisno oblikovanje.
Pri tlačnem preoblikovanju nastajajo plastične deformacije materiala pod vplivom zunanje tlačne
sile (obremenitve) med dvema orodjema, ki se gibljeta drug proti drugemu. Povzroča eno ali večosno napetostno stanje.
VALJANJE NAVOJEV: Je postopek prečnega valjanja, kjer se dvoje ali več profilnih orodij odkotali po
obodu surovca in svojo obliko prenese na steblo. Pri valjanju z ravnimi čeljustmi imata obe čeljusti
ustrezen profil navoja in se premikata vzporedno ena ob drugi. Vijak se samo vrti, se aksialno ne
premika, navoj pa lahko napravimo do glave. Navoje večjih premerov valjamo s kolutnimi valji, ko
dva ali trije vrteči se koluti z vrezanim profilom vtisnejo profil navoja. .
Pri valjanju na segmentnih orodjih je en del profila na navojnem bobnu, drugi del pa na enem ali
več zunanjih konkavnih segmentih, ki obdajajo navojni valj.
Postopek poteka brez prekinitve in je uporaben v masovni proizvodnji.
Prednosti valjanih navojev so nepretrgan potek vlaken, povečana trdnost (do 70 %), ni zareznih
učinkov, povečana trdota površine navoja, hitrost izdelave in prihranek materiala.
Postopki valjanja navojev so primerni za vse vrste navojev v množinski in serijski proizvodnji.
Koluti imajo profil v obliki vijačnice in vzporedne osi, lahko pa
imajo samo profil brez vijačnice in sta osi med delom nagnjeni
POTISNO OBLIKOVANJE: Potisno oblikovanje je natezno – tlačno preoblikovanje ravnih
pločevinastih surovcev v votla rotacijska telesa ali preoblikovanje le-teh v drugačne oblike.
POSTOPKI VLAJANJA ZOBNIKOV:
Hladno valjanje utornih gredi in ozobij se izvaja s profilnimi koluti.
Valjajo se ravna,poševna ozobja, več utorne gredi( primer
avtomobilska pol osovina, kjer z istimi čeljustmi valjamo hkrati
utore več utorne zveze in navoj v eni fazi).
Valjanje profilov z 2 kolutoma
Postopki valjanja zobnikov imajo celo vrsto prednosti v primerjavi z rezkanimi zobmi:




večja trdnost in trdota profila,
ni zareznih učinkov,
prihranek časa in materiala in
velika natančnost in dobra površina bokov.
Prečno valjamo kolesne in ležajne obroče, poševno pa utore v vijačnih svedrih.
Prečno valjanje kolutov
Valjanje vijačnih svedrov
4. Prikažite in pojasnite: zapogibanje robu - robljenje; zoževanje; vlečenje vratu; lokalno
uklanjanje; hladno preoblikovanje; izsekovanje, robljenje, prepogibanje; klepanje.
Žlebljenje in robljenje pločevine se izvaja s prehodom pločevine med dvema profiliranima valjema,
lahko z enkratnim ali večkratnim prehodom.
Uporablja se za ojačitev pločevinastih robov, za ojačitev sten posod, za spajanje pločevin idr..
5. Prikažite in pojasnite: različne postopke globokega vlečenja (brez zadrževala; z
zadrževalo); vlečenje v več vlekih (vlečno razmerje); vlečenje nepravilnih oblik;
hidromehansko globoko vlečenje.
GLOBOKO VLEČENJE: je natezno tlačno preoblikovanje ravnih tankih surovcev v votla telesa z dnom
ali preoblikovanje že obstoječih votlih polizdelkov v podobne oblike z manjšim obsegom brez
namernega spreminjanja prvotne debeline izhodnega materiala. Na ta način izdelujemo posode,
pokrove, konzervne doze, škatle ipd.
BREZ DRŽALA- zaradi prevelikih tangencialnih napetosti se v prirobnici pločevine začne gubati, zato
uporabljam držala nad matrico in s tem preprečimo gubanje pločevine. Z držalom uravnavamo
pretok materiala v steno vlečenca.
VLEČNO RAZMERJE: Za vlečenje globljih posod je praviloma potrebno več zaporednih vlekov, več
orodij, v katerih se deformacije primerno porazdelijo. Po vrstnem redu razlikujemo: prvi vlek,
nadaljnje vleke, ter zadnji vlek.
Pri globokem vleku pa je deformacija intenzivna zaradi prehoda materiala iz večjega premera
rondele v manjši premer stene izdelka.
Prihaja do utrjevanja materiala.
Za izdelavo globokih in kompliciranih oblik je zato potrebno večje število vlekov.
Razmerje med premerom rondele in premerom votlega izdelka imenujemo vlečno razmerje.
Z enim vlekom lahko izdelamo izdelek, če je to razmerje manjše od dopustnega vlečnega razmerja,
ki je odvisno od vrste in od debeline materiala.
Pri večjih razmerjih, je potrebno postopek izvesti v dveh ali več fazah.
Vsako naslednje vlečno razmerje je zaradi utrditve materiala manjše od predhodnega.
Skupno vlečno razmerje je produkt posameznih vlečnih razmerij.
HIDRODINAMSKO GLOBOKO VLEČENJE: Pri tem postopku rabimo razmeroma tanko membrano ki
se opira na hidravlično blazino(olje, voda). Tako se preoblikovalni pritisk bolj enakomerno porazdeli
po površini obdelovanca. Postopek je primeren za vlečenje bolj globljih in kompliciranih vlečencev.
Mogoče je doseči globine, ki so drugače pri običajnih postopkih potrebne v več zaporednih vlekih.
6. Prikažite in pojasnite: preoblikovalne stroje: vretenske (ročne in strojne stiskalnice),
ročične, ekscentrske, kolenaste in hidravlične stiskalnice.
Značilnost stiskalnic je, da povzročajo sile, ki so potrebne za preoblikovanje, enako velike reakcije v
okvirju oz. stojalu. Zaradi tega so stiskalnice dražje, pa tudi natančnejše in mirnejše v obratovanju.
Po izvedbi razlikujemo hidravlične in mehanske stiskalnice. Mehanske stiskalnice uporabljamo
predvsem za striženje, hidravlične stiskalnice pa se uporabljajo za upogibanje in globoko vlečenje.
Hidravlične stiskalnice uporabljajo kot pogonsko olje. Princip delovanja je zasnovan na Pascalovem
zakonu, ki pravi, da se tlak enakomerno širi na vse strani. Ker je sila produkt med tlakom in površino
bata, povzroči majhna sila, ki deluje na mali bat, veliko silo na velikem – delovnem batu. Ker je
volumen izpodrinjene tekočine enak v obeh valjih, je pot manjšega bata večja kot pot večjega bata.
Mehanske stiskalnice so lahko vretenske, ekscentrske in ročične.
Manjše vretenske stiskalnice imajo na vrhu vretena kolo za ročni pogon. Večje stiskalnice imajo na
vrhu torni kolut, katerega poganjata dva torna koluta, vsak v drugo smer. Zaradi drsenja se te
sliskalnice zelo malo uporabljajo.
Ekscentrske stiskalnice imajo na glavni gredi ekscenter, ki preko ojnice poganja pehalo.
Ročične stiskalnice imajo glavno gred izdelano kot ročično (kolenasto) gred, ki preko ene ali več
ojnic poganja pehalo stiskalnice.
7.Prikažite in pojasnite: brizganje plastičnih mas in ekstruzijsko pihanje.
BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS: brizganje je najbolj razširjen postopek, pri katerem s plastificiranim
cilindrom in polžem stalimo in plastificiramo maso za večkratni vbrizg. Maso vbrizgamo v orodje
skozi dolivne kanale z vzdolžnim pomikom polža. Med ohlajanjem mase le-to dodano doziramo za
kompenzacijo skrčkov z manjšim naknadnim pritiskom polža. Ko se izdelek strdi, polž z obračanjem
in pomikanjem nazaj dozira cilinder novo količino za en brizg. Orodje ki je za termoplaste ohlajeno,
za duroplaste pa ogrevno, medtem odpremo, izbijemo izdelke in ponovno zapremo.
EKSTRUZIJSKO PIHANJE: ekstruderji so stroji, ki prevzemajo iz lijaka trdne do tekoče materiale, nato
jih zgostijo, premešajo, stalijo, homogenizirajo, kemijsko spremenijo, jim odvzamejo ali dodajajo
pline itd. Iztiskamo preko oblikovalnih šob in naknadno priključenih ali kalibrirnih, hladnih in
odrezovalnih ali navijalnih naprav. Enojne pihalne folije proizvajamo z obročno šobo z napihnjenem
do neskončne cevi.
8. Prikažite in pojasnite: rotacijsko litje plastičnih in termoformiranje plastičnih mas.
Rotacijsko litje ali rotacijska obdelava (angl. rotomolding, rotational molding) polimerov je
tehnologija izdelave votlih plastičnih izdelkov . Pri rotacijskem postopku v zaprte kalupe odmerimo
ustrezno količino paste ali prahu, nakar z zrakom od zunaj ali z oljem ogrevane kalupe rotiramo v
dveh oseh v rotacijskem stroju z nizkimi obrati, ki ne povzročajo centrifugalne sile.
Termoformiranje je proces, pri katerem plošče iz umetnega materiala najprej segrejemo, nato pa jih
oblikujemo v želeno obliko z različnimi tehnikami vlečenja, raztegovanja in krivljenja. Ta tehnologija
se uporablja predvsem za izdelovanje cenenih izdelkov kot so pladnji, embalaža, plastične posode
itd.
9. Prikažite in pojasnite: Osnovni principi slojevitih tehnologij so: CAD model, sloj debeline
lista papirja, tiskalnik, razrez in lepljenje.
10. Prikažite in pojasnite: nastajanje odrezka; geometrija rezila in vpliv kotov; rezalna
hitrost.
Nastajanje odrezka: odrezek nastane zaradi trenja med orodjem in obdelovancem. Vsako rezilo ima
svojo geometrijo,ki je odvisna od kotov.
Poznamo kote kot so- alfa,beta in gama-alfa: prosti kot, beta: kot klina, gama: cepilni kot. Koti igrajo
pomembno vlogo pri obliki odrezka.
Rezalna hitrost: oznaka za rezalno hitrost je Vc, nastavimo jo glede na debelino odrezka, glede na
rezalno orodje…
Hitrosti pri struženju
1. REZALNA HITROST (vc) - hitrost opravljanja poti iz začetne točke rezanja v smeri rezanja
2. PODJALNA HITROST (vf) - hitrost orodja ali obdelovanca v smeri podajanja
3. EFEKTIVNA HITROST (ve) - hitrost v delovni smeri
11. Prikažite in pojasnite: rezalne sile in moč pri odrezavanju; merjenje rezalnih sil;
materiali za rezalna orodja; toplota pri odrezavanju; hlajenje in mazanje pri odrezavanju.
Rezalne sile in moč pri odrezavanju: rezalna sila nastaja kot vzrok pri odrezavanju, poznamo neto
in bruto moči, ki se razlikujejo po tem, da ena upošteva izgube v stroju, druga pa ne.
Rezalno silo F, ki nastopa kot vzrok za odrezavanje, moramo zato pri teoretični obravnavi razstaviti
na komponente, ki so odvisne od izbranega koordinatnega sistema.
Rezalno silo F razstavimo na tri komponente:

glavno silo Fc v smeri rezalne hitrosti,

odrivno ali pasivno silo FP pravokotno na obdelano ploskev,

podajalno silo Ft v smeri podajalne hitrosti oziroma pravokotno na obe prejšnji sili.

Najvažnejša je glavna sila Fc, ki je navadno tudi največja in je odločilna za porabo moči pri
odrezavanju. Dokaj pomembna je tudi odrivna sila ali pasivna sila Fp, ker pri večini
postopkov povzroča največje deformacije obdelovanca in stroja in je zato odločilna za
natančnost obdelave; ne povzroča pa nobene porabe moči. Manj pomembna je podajalna
sila Ft, ker je navadno najmanjša in zelo malo vpliva na porabo moči.
Za teoretično računanje glavne sile Fc še vedno najpogosteje uporabljamo starejši način izračuna s
pomočjo specifične rezalne sile Fc. Le ta je matematično vzeto glavna sila pri prerezu odrezka 1 mm.
Moč, ki je potrebna za tvorbo odrezka, je mogoče izračunati zelo preprosto, ker je glavna sila Fc v isti
smeri kot rezalna hitrost vc.
Izračunana neto moč Pn upošteva moč, ki se izključno porabi za tvorbo odrezka, ne upošteva pa
izgub v stroju.
Izgube v pogonskih delih stroja upoštevamo v enačbi za bruto moč Pb.
Izkoristki stroja se gibljejo med 70 in 90 %.
Rezalni materiali: Za rezalne materiale uporabljamo orodna in hitrorezna jekla, karbidne trdine,
posebne rezalne materiale, rezalno keramiko in polkristalne rezalne materiale.
Splošne lastnosti rezalnih materialov: Velika trdota, žilavost in trdnost, odpornost proti obrabi in
povišani temperaturi.
Uporabnost:
Orodna jekla so primerna za orodja za ročno obdelavo kovin, lesa in kamna (pile, dleta, sekači).
Hitrorezna jekla uporabljamo za več rezilna orodja (svedre, grezila, povrtala, frezala) ter eno rezilna
orodja za struženje, skobljanje in pehanje. Uporabnost jim močno poveča trda prevleka, običajno iz
TiN.
Karbidne trdine imajo zelo širok spekter uporabe. Orodja iz skupine P se uporabljajo za obdelavo
jekel in jeklene litine, orodja iz skupine M za obdelavo različnih težko obdelovalnih jekel in litin,
orodja skupine K pa za obdelavo sive litine, neželeznih in nekovinskih materialov. Pri tem velja, da
manjša številka (npr. P01) pomeni največjo trdoto, odpornost proti obrabi in s tem tudi rezalno
hitrost. Obratno pa največja številka karbidne trdine (npr. P50) pomeni največjo žilavost in s tem
največje podajanje.
Hitrorezna jekla prekrivamo z TiN, TiC in TiAlN. Tako prevlečena imajo večjo obrabno in
temperaturno obstojnost.
Prevlečene karbidne trdine se uporabljajo pri visoko hitrostni obdelavi. Prevleke so iz kombinacij
slojev TiN, TiC, Al2O3, TiCN....
Rezalna keramika je primerna za obdelavo sive litine, vse bolj pa tudi struženje trdih litin, kaljenih
jekel ter jekel za cementiranje in poboljšanje. Uporablja se tudi za brusilna sredstva.
Umetni diamant (PKD) je primeren za obdelavo vseh vrst materialov razen za jekla in druge
materiale na osnovi železa.
Kubični borov nitrid (CBN) je primeren za obdelavo hitroreznih, močno legiranih jekel in težko
obdelovalnih zlitin.
Tako PKD kot CBN se uporabljata tudi za bruse.
Toplota pri odrezavanju: toplota pri odrezavanju se razvije iz mehanske energije, toplota nastaja
zaradi trenja med orodjem in obdelovancem, ki se na orodju kaže v treh conah.
področje 1 – strižna cona
področje 2 – področje vzdolž cepilne ploskve
področje 3 – področje vzdolž proste ploskve
Hlajenje in mazanje pri odrezavanju: za hlajenje in mazanje pri odrezavanju imamo za to
pripravljena posebna hladila in mazila. S hlajenjem in mazanjem pri odrezavanju skušamo povečati
obstojnost in kvaliteto obdelane površine. S hlajenjem skušamo zmanjšati temperaturo orodja in s
tem povečati njegovo obstojnost. Z mazanjem pa skušamo zmanjšati trenje na površini med orodjem
in obdelovancem. Mazanje naj bi preprečevalo lepljenje odrezka na cepilno ploskev orodja in tvorbo
nalepka na rezalnem robu, s tem pa se tudi izboljša kvaliteta obdelane površine.
12. Prikažite in pojasnite: vrste gibanj na obdelovalnem stroju; območja: hitrosti,
premerov in vrtljajev; vrste stopnjevanj (aritmetično - geometrično).
Vrste gibanj na obdelovalnem stroju: poznamo podajalno in glavno gibanje, ki se razlikujeta po tem
da glavno gibanje opravlja obdelovanec, podajalno pa orodje.
Območje: hitrosti, vrtljajev in premerov: za regulacijo vrtilne hitrosti je nujno poznavanje število
vrtljajev pogonske gredi, vrtljaje lahko poljubno tudi nastavljamo, vedeti pa moramo tudi premer
obdelovanca.
Vrste stopnjevanj (aritmetično-geometrično) ?
13. Prikažite in pojasnite: standardna števila vrtljajev; razdelilna mreža vrtljajev zobniških
gonil.
Standardna števila vrtljajev: izberemo jih iz priročnikov in nam pridejo v pomoč pri računanju
rezalne hitrosti.
Razdelilna mreža vrtljajev zobniških gonil:?
14. Prikažite in pojasnite: pogonski motorji; servomotorji, mehanični prenosniki za krožna
gibanja.
Pogonski motorji: pogonski motor igra glavno vlogo pri samem pogonu stroja, število vrtljajev…
Servomotorji:?
Mehanični prenosniki krožnega gibanja


Kardanski prenos
Homokinetični prenos
Kinematične razlike:
Kardanski zglob kotne hitrosti ne prenaša enolično (spreminjanje le-te je odvisno od kota med
gredema)
Homokinetični zglob pa kotno hitrost prenaša enolično, neodvisno od kota med gredema.
Konstrukcijske razlike:
Kardanski zglob povezuje gredi s pomočjo križnega elementa
Homokinetični zglob uporablja pesto in obroč z žlebovi, v katerih se gibljejo kroglice, ki prenašajo
moment.
Homokinetični zglob
Kardanski zglob
15. Prikažite in pojasnite: menjalnik z natičnimi zobniki; stopenjski prenosnik z menjalnimi
zobniki; Norton gonilo; meadersko gonilo.
Menjalnik z natičnimi zobniki: ta menjalnik spada med sestavljene menjalnike, najdemo ga v
stružnicah, povežemo jih lahko zaporedno ali vzporedno.
Norton gonilo:
Nortonov menjalnik
Nortonov menjalnik je gonilo, katerega predležni zobnik se prisloni k pogonskim zobnikom; ti imajo
razl. število zob, ki se vrtijo na gredi; uporablja se v obdelovalnih strojih, npr. v stružnici.
Podajalni menjalnik, naloga podajalnega menjalnika je pogon sani s suporti v vzdolžni in prečni
smeri. Na sodobnih stružnicah so podajalni menjalniki sestavljeni iz menjalnikov s pomičnimi zobniki,
nortonovega in meanderskega menjalnika.
16. Prikažite in pojasnite: ročični mehanizmi; mehanizmi z nihajočo kuliso; vijačni
pretvorniki vrtilnega v premočrtno gibanje; zobniški pretvorniki vrtilnega v premočrtno
gibanje.
-mehanizem je skupina pomično in nepomično povezanih teles za izvajanje nekega gibanja
-vijačni pretvornik je kadar uporabim kolo navojno palico ter nek element na saneh ter ga s
vrtenjem premikamo (vodila na stružnicah)
-zobniška gonila za premočrtne podobna vijačnim le da uporabimo zobnik in zobato letev
17. Prikažite in pojasnite: prednosti (dobre lastnosti) hidravličnih pogonov,
pomanjkljivosti (slabosti) hidravličnih pogonov; kaj je hidrostatika; simbole v hidravličnih
shemah.
-Hidravliko uporabljamo na številnih področjih tehnike, delimo jo na mobilno, stabilno in težko
hidravliko
-prednosti: visoka koncentracija energije, možnost dosega velikega prestavnega razmerja, dobra
krmilnost, možnost enakomerne spremembe hitrosti/rotacije
-slabosti H: onesnaževanje okolja, občutljivost na nečistoče, stisljivost olja in s tem nenatančnost pri
pozicioniranju, visoka cena
-hidrostatika je veda o sistemih ki za pogon uporabljajo tekočino pod tlakom
18. Prikažite in pojasnite: odprti in zaprti obtočni sistemi; hidravlični sistemi za
premočrtno gibanje; uporaba regulacijske (variabilne) črpalke.
-vsaki jeben bat ti je premočrtni pomik jeboga boug -.-''
-variabilne črpalke se uporabljajo za spreminjanje pretoka hidravlične tekočine
19. Prikažite in pojasnite: hidravlični valji; hidravlični menjalniki (prenosniki).
-hidravlični valji se uporabljajo za premočrtna gibanja (preše, pomike,......)
20. Prikažite in pojasnite: sklopke v obdelovalnih strojih; lamelne torne sklopke;
induktivne elektromagnetne sklopke; hidravlične sklopke.
-Sklopka je strojni element za povezavo dveh gredi, prek katerih se prenaša navor oz. (vrtilna) moč
- Pri torni sklopki si nasproti stojita dve vzporedni torni kolesi. Med njima je nameščena lamelna
plošča (enoploščna suha sklopka), prekrita s torno oblogo; povečuje trenje, obenem pa varuje kolesi
pred obrabo. Močna vzmet z veliko silo pritiska kolesi ob lamelno ploščo in pri tem ustvarja dovolj
veliko trenje, da plošča ne spodrsava.
- Pri elektromagnetni lamelni sklopki silo trenja ustvari močan elektromagnet; silo je mogoče
regulirati z jakostjo toka, ki teče skozi tuljave magneta.
- Hidravlična sklopka ima dve turbinski kolesi z lopaticami; kolesi sta v hermetičnem ohišju,
napolnjenem s hidravlično tekočino. Eno kolo je pritrjeno na pogonsko gred in ustvarja močan tok
tekočine. Ta zadeva v lopatice drugega kolesa in poganja gnano gred.
21. Prikažite in pojasnite: vodilni deli odrezovalnih strojev; vrste vležajenj glavnih vreten;
drsno vležajenje glavnega vretena; hidrostatično vležajenje glavnih vreten.
22. Prikažite in pojasnite: kotalno vležajenje glavnega vretena.
23. Prikažite in pojasnite: vodila za premočrtno gibanje; konstrukcijske izvedbe drsnih
vodil na obdelovalnih strojih.
Vodila za premočrtna gibanja
Vodila za premočrtna gibanja so poseben element odrezovalnih strojev, od katerih je precej odvisna
kvaliteta dela. Vodila predpisujejo smer pri glavnih, podajalnih in nastavitvenih gibanjih. Največkrat
so drsna, pri nekaterih strojih so kotalna in v posebno zahtevnih primerih so hidrostatična. Najbolj
toga so drsna vodila. Kotalna vodila uporabljamo tam, kjer želimo imeti majhno trenje. Če želimo
imeti gibanje skoraj brez trenja, uporabljamo hidrostatična vodila.
Drsna vodila
Drsna vodila so sestavljena iz drsnika (gibajoči del) in podstavka (del, po katerem se giblje drsnik).
Glede na geometrijsko obliko delimo drsna vodila na klinasta, valjasta, ploščata in prizmatična.
Te osnovne oblike le redkokdaj uporabljamo samostojno, temveč jih kombiniramo med seboj. Na
spodnji sliki je nekaj najbolj pogosto uporabljenih kombinacij.
Teoretično naj bi bila ta kombinacija primer dobrega vodila, saj je lega drsnika vedno določena
enosmiselno. Tudi obraba se avtomatično kompenzira, saj se drsnik zaradi obrabe le nekoliko zniža.
Problemi nastanejo, če se drsnik pri obdelavi nekoliko zvije. Takrat lahko prenaša obremenitve samo
leva ali pa samo desna steza.
Teoretično je ta izvedba nepravilna, saj je predoločena. Če je izdelava zelo natančna, je pri tej izvedbi
naleganje na vseh štirih ploskvah enakomerno, kar pa je le malo verjetno. Kljub temu najdemo to
kombinacijo tudi na modernih strojih.
Ta kombinacija se imenuje vodilo v obliki lastovičjega repa. Pri obrabi se drsnik tu spusti navzdol. Na
boku pa vendarle potrebujemo manjšo ohlapnost, sicer se drsnik ne more gibati. Za nastavitev bočne
ohlapnosti potrebujemo dodatno letvico.
Letve za nastavljanje ohlapnosti poznamo pri vodilih v obliki lastovičjega repa in pri ploščatih vodilih.
Na sliki je viden način nastavljanja ohlapnosti. Letve imajo po celi dolžini enak prerez, nastavljamo jih
pa s celo vrsto vijakov.
Slika nam prikazuje izvedbo vodil, ki imajo varnostni letvi za preprečevanje privzdigovanja drsnika.
Pri stružnici je vodilo kombinacija nesimetričnega-prizmatičnega in ploščatega vodila. Varnostni letvi
sta pritrjeni z vijaki. Na zgornji strani postelje so tudi vodila za konjiček, ki pa tu ni narisan. Ta vodila
so kombinacija ploščatega in simetrično-ploščatega vodila.
Pri nezaščitenih vodilih obstaja nevarnost, da bi med drsnikom in vodilo zašli trdi delci in tako
povzročili okvaro, zato je priporočeno, da je vstopni rob vodil opremljen s posnemalnim elementom,
ki odriva nevarne delce.
25. Prikažite in pojasnite: hidrostatična vodila za premočrtno gibanje; kotalna vodila za
premočrtno gibanje.
Hidrostatična vodila
Hidrostatična vodila se uporabljajo tam, kjer želimo imeti gibanje drsnika brez trenja in s tem brez
obrabe. V drsnik so vgrajeni bazeni, v katere dovaja črpalka olje pod velikim tlakom, tako da se drsnik
dvigne in olje izteka ven. Ker je med drsnikom in podstavkom vedno olje, ni kovinskega dotika in
nobene obrabe.
Hidrostatična vodila so draga, so pa zato najboljša. Kljub temu, da je mogoče doseči izredno
natančno pozicioniranje in je togost vodil velika, se jih zaradi visoke cene v praksi redko uporablja.
Kotalna vodila
Vodila s kotalnimi elementi uporabljamo tam, kjer je potrebno trenje zmanjšati na minimum, pri tem
pa obremenitve niso prevelike. Togost kotalnih vodil je znatno manjša od togosti drsnih vodil, zato v
praksi dajemo prednost drsnim vodilom.
Za kotalne elemente lahko uporabljamo kroglice, valjčke ali iglice.
Poseben problem je zaostajanje kotalnih elementov za drsnikom, saj se kotalni elementi gibljejo le s
polovično hitrostjo drsnika. Zaostajanje lahko rešimo tako, da izberemo pravilno dolžino drsnika, ali
pa da se elementi vračajo po vzporednem žlebu na začetek vodil.
Obstaja tudi nevarnost, da prednji rob drsnika odrine kotalni element, zato je potrebno kotalne
elemente povezati s kletkami.