1. stopnja - Turistica
Študijski vodnik 2014/2015 NOVEMBER 2014 1 KAZALO Poslanstvo ………………………………………………………………………………………………………… 3 Zgodovina ………………………………………………………………………………………………………… 3 Lokacije študija ………………………………………………………………………………………………… 4 Organiziranost ………………………………………………………………………………………………… 5 ŠTUDIJSKI PROGRAMI …………………………………………………………………………………… 11 Turizem (UN) - 1.stopnja ……………………………………………………………………………… 12 Management turističnih destinacij (VS) – 1. stopnja …………………………………… 19 Mediacija v turizmu (VS) – 1. stopnja …………………………………………………………… 27 Management turističnih podjetij (Poslovni sistemi v turizmu) (VS) – 1. stopnja 34 Turizem - 2. stopnja ……………………………………………………………………………………… 42 Dediščinski turizem - 2. stopnja ……………………………………………………………………… 48 Inovativni turizem - 3. stopnja ……………………………………………………………………… 55 ORGANIZACIJA ŠTUDIJA ………………………………………………………………………………… 64 OPRAVLJANJE ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI ……………………………………………………… 65 DODATNE MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA ………………………………………………………… 68 PRAVILNIKI IN NAVODILA ……………………………………………………………………………… 70 Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem … 71 Pravilnik o pripravi in zagovoru zaključnega projekta na študijskih programih 1.stopnje ………………………………………..…………………………………………………………… 84 Pravilnik o pripravi in zagovoru magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje …………………………………………………………………………………………………………… 94 Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na 3. stopnji Univerze na Primorskem …………………………………………………………………………………………………… Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem … 97 97 Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze na Primorskem …… 97 Pravilnik o priznavanju formalno in neformalno pridobljenih znanj in spretnosti………………………………………………………….……………………………………………….. 97 Pravilnik o priznanjih in nagradah študentom ………………………………………………… 100 UPORABNO…bivanje, prehrana, prevozi …………………………………………………………. 103 2 Poslanstvo UP FTŠ Turistica je visokošolska izobraževalna ustanova, katere osnovni namen je ustvarjanje, ohranjanje, zagotavljanje in posredovanje znanja, izkušenj ter informacij, potrebnih za kakovosten razvoj turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. V okviru in za potrebe svojega poslanstva razvija turistično stroko in znanstvene discipline, povezane s turizmom. Zgodovina 1994 Slovensko turistično gospodarstvo ustanovi Visoko šolo za hotelirstvo in turizem v Portorožu (VŠHT), kot del evropskega projekta PHARE TEMPUS. Predhodnica TURISTICE tako postane prva zasebna visokošolska ustanova v Sloveniji. Za prvega dekana je imenovan mag. Marjan Tkalčič. 1995 Na takratno VŠHT se vpiše prva generacija študentov, ki posluša študijski program z nazivom Hotelirstvo in turizem. Mednarodno primerljivost programa zagotavlja okrilje evropskega projekta TEMPUS, pod katerim je VŠHT povezana z univerzami v Italiji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Študij se v prvih letih izvaja na prestižni lokaciji v Portorožu - v najetih prostorih Vile Marije. 2000 VŠHT se preimenuje v TURISTICO - Visoko šolo za turizem Portorož (Istituto universitario di studi turistici di Portorose, College of Tourism Portorož - Portorose). Glede na potrebe turističnega gospodarstva Slovenije začne s snovanjem prve vsebinske posodobitve študijskega programa, ki se dve leti kasneje razvije v tri smeri: Hotelirstvo, Igralništvo in Turizem. Redni študij se izvaja v Portorožu, izredni pa tudi v Radencih, Sežani in Ljubljani. 2003 TURISTICA postane ustanovna članica nove slovenske univerze - Univerze na Primorskem. Iz zasebnega se preoblikuje v javni visokošolski zavod. Za izgradnjo novih, lastnih prostorov se ji dodeli zemljišče ob študentskem domu v Portorožu. 2006 Študijski program se ponovno aktualizira, tokrat v skladu z bolonjskimi procesi prenove visokega šolstva v državah EU. V Portorožu in v Ljubljani se začne izvajati tudi podiplomski (magistrski) študijski program 2. stopnje Turizem. 2008 Državni zbor Republike Slovenije potrdi status UP TURISTICE kot Fakultete za turistične študije. Knjižnica pridobi status depozitorne knjižnice UNWTO. Na fakulteti zaživijo založba, center za vseživljenjsko izobraževanje, raziskovalni inštitut, skupina Animacija Turistica ter Klub partnerjev Turistice. 2009 UNWTO podeli nagrado za inovativnost Banki turističnih priložnosti Slovenije (BTPS), projektu, ki so ga skupaj razvili Slovenska turistična organizacija, UP FTŠ TURISTICA in Ministrstvo za gospodarstvo RS. 3 2010 UP FTŠ TURISTICA začne izvajati nov podiplomski (magistrski) študijski program 2. stopnje Dediščinski turizem, izda mednarodno znanstveno revijo o inovacijah in turizmu, s strani Univerze na primorskem pa je sprožen postopek akreditacije doktorskega študijskega programa Inovativni turizem. 2012 Aprila 2012 Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu poda soglasje k akreditaciji novega podiplomskega (doktorskega) študijskega programa 3. stopnje -INOVATIVNI TURIZEM. UP FTŠ TURISTICA prične z izvedbo programa v študijskem letu 2012/2013. 2014 Oktobra 2014 Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu poda soglasje k akreditaciji novega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje -KULTURNI TURIZEM. Izvedba programa bo pričela v študijskem letu 2015/2016. Lokacije študija Portorož Obala 11a, 6320 Portorož tel.: 00386 5 617-70-00 fax: 00386 5 617-70-20 E-NASLOV: info (a) turistica.upr.si SPLETNA STRAN: www.turistica.upr.si (Redni in izredni študij) Ljubljana Biotehniška fakulteta Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana Tel.: + 386 1 423 11 61 (int. 310) E-naslov:turistica.ljubljana(a)turistica.upr.si - Oddelek za živilstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana -Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana (Izredni študij) 4 Organiziranost VODSTVO DEKAN: prof. dr. Anton Gosar E-naslov: anton.gosar (a) fts.upr.si PRODEKANJA ZA ŠTUDIJSKO DEJAVNOST: izr. prof. dr. Gordana Ivankovič E-naslov: gordana.ivankovic (a) fts.upr.si PRODEKANJA ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE: izr. prof. dr. Ksenija Vodeb E-naslov: ksenija.vodeb (a) fts.upr.si PRODEKAN ZA ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO DEJAVNOST: izr. prof. dr. Igor Jurinčič E-naslov: igor.jurincic (a) fts.upr.si TAJNIK FAKULTETE: Ingrid Kocjančič E-naslov: ingrid.kocjancic (a) fts.upr.si KATEDRE KATEDRA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TURISTIČNIH DESTINACIJ Predstojnica katedre: izr. prof. dr. Ksenija Vodeb E-naslov: ksenija.vodeb (a) fts.upr.si KATEDRA ZA HOTELIRSTVO IN GOSTINSTVO Predstojnik katedre: izr. prof. dr. Gorazd Sedmak E-naslov: gorazd.sedmak (a) fts.upr.si KATEDRA ZA RAZVOJ IN TRŽENJE TURISTIČNIH STORITEV Predstojnica katedre: izr. prof. dr. Helena Nemec Rudež E-naslov: helena.nemec (a) fts.upr.si KATEDRA ZA MANAGEMENT IN PODJETNIŠTVO V TURIZMU Predstojnik katedre: izr. prof. dr. Janez Mekinc E-naslov: janez.mekinc (a) fts.upr.si KATEDRA ZA KULTURNI TURIZEM IN KULTURNO DEDIŠČINO Predstojnik katedre: doc. dr. Aleš Gačnik E-naslov: ales.gacnik (a) fts.upr.si 5 KOORDINATORJI ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV MANAGEMENT TURISTIČNIH PODJETIJ, 1. ST. VS: Marko Kukanja, mag. turiz., pred., marko.kukanja (a) fts.upr.si MEDIACIJA V TURIZMU, 1. ST. VS: Ljudmila Sinkovič, pred., milka.sinkovic (a) fts.upr.si MANAGEMENT TURISTIČNIH DESTINACIJ, 1.ST. VS: mag. Tomi Brezovec, viš. pred., tomi.brezovec (a) fts.upr.si TURIZEM, 1. ST. UNI: dr. Metod Šuligoj, doc., metod.suligoj (a) fts.upr.si TURIZEM, 2. ST.: dr. Maja Uran Maravić, izr. prof., maja.uran (a) fts.upr.si DEDIŠČINSKI TURIZEM, 2. ST.: dr. Aleš Gačnik, doc., ales.gacnik (a) fts.upr.si INOVATIVNI TURIZEM, 3.ST.: dr. Gorazd Sedmak, izr. prof., gorazd.sedmak (a) fts.upr.si STROKOVNE SLUŽBE TAJNIŠTVO Mariana Rodela, samostojna strokovna delavka VII/2 E-naslov: dekanat (a) fts.upr.si; mariana.rodela (a) fts.upr.si Danijela Morato, strokovna delavka V E-naslov: danijela.morato (a) fts.upr.si KADROVSKO - PRAVNA SLUŽBA Mag. Klara Dodič Pegan, pomočnica tajnika članice VII/2 E-naslov: klara.pegan (a) fts.upr.si Martina Trunkl, samostojna strokovna delavka VII/2 E-naslov: martina.trunkl (a) fts.upr.si Nada Jakomin, samostojna svetovalka VII/2 6 E-naslov: nada.jakomin (a) fts.upr.si FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA Nevenka Bahor, strokovna delavka V E-naslov: nevenka.bahor (a) fts.upr.si Zinka Bon, strokovna delavka V E-naslov: zinka.bon (a) fts.upr.si SLUŽBA ZA ŠTUDIJSKE ZADEVE Julija Švagelj Mežnar, vodja področja II E-naslov: julija.meznar (a) fts.upr.si mag. Elsa Bratkovič Veselko, samostojna strokovna delavka VII/2 E-naslov: elsa.bratkovic (a) fts.upr.si Peter Kopič, samostojni strokovni delavec VII/2 E-naslov: peter.kopic (a) fts.upr.si REFERAT ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE Tamara Borse, mag.turiz., samostojna strokovna delavka VII/2 (III) E-naslov: tamara.borse (a) fts.upr.si Valter Fonovič, samostojni strokovni delavec VII/1 E-naslov: valter.fonovic (a) fts.upr.si Mita Lazar, spec., samostojna strokovna delavka VII/2 E-naslov: mita.lazar (a) fts.upr.si Milica Tokalić, spec., samostojna strokovna delavka VII/2 E-naslov: milica.tokalic (a) fts.upr.si Tatjana Žerovnik, strokovna delavka V (pisarna v Ljubljani) E-naslov: tatjana.zerovnik (a) fts.upr.si KNJIŽNICA Lidija Seljak, vodja področja II E-naslov: lidija.seljak (a) fts.upr.si mag. Barbara Bradaš Premrl, samostojna strokovna delavka VII/2 (III) E-naslov: barbara.bradas (a) fts.upr.si SLUŽBA ZA MEDNARODNO DEJAVNOST mag. Nataša Gržinić, samostojna strokovna delavka VII/2 (III) E-naslov: natasa.grzinic (a) fts.upr.si Mitja Petelin, samostojni strokovni delavec VII/1 E-naslov: mitja.petelin (a) fts.upr.si STROKOVNA PRAKSA mag. Marija Rok, visokošolska učiteljica predavateljica – višja predavateljica 7 E-naslov: marija.rok (a) fts.upr.si MIRT – MEDITERANSKI INŠTITUT ZA RAZISKAVE V TURIZMU Ana Allegra, samostojna strokovna delavka VII/2 E-naslov: ana.allegra (a) fts.upr.si Asta Domijan, strokovna delavka VI E-naslov: asta.domijan (a) fts.upr.si SLUŽBA ZA INFORMACIJSKO –KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO Saša Planinc, višji predavatelj E-naslov: sasa.planinc (a) fts.upr.si SLUŽBA ZA VZDRŽEVANJE Romeo Debernardi, tehnični delavec V (II) E-naslov: romeo.debernardi (a) fts.upr.si Rizah Palamar, tehnični delavec III E-naslov: rizah.palamar (a) fts.upr.si Ema Palamar, čistilka II E-naslov: ema.palamar (a) fts.upr.si VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN SODELAVCI TER RAZISKOVALCI (PO VISOKOŠOLSKIH NAZIVIH) V nadaljevanju so navedeni visokošolski učitelji in sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju študijskih programov v študijskem letu 2014/2015. 1. ZAPOSLENI VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN SODELAVCI TER RAZISKOVALCI REDNI PROFESORJI 1. dr. Anton Gosar (anton.gosar (a) fts.upr.si) IZREDNI PROFESORJI 1. dr. Aleksandra Brezovec (aleksandra.brezovec (a) fts.upr.si) 2. dr. Gordana Ivankovič (gordana.ivankovic (a) fts.upr.si) 3. dr. Tadeja Jere Jakulin (tadeja.jerejakulin (a) upr.si) 4. dr. Igor Jurinčič (igor.jurincic (a) fts.upr.si) 5. dr. Helena Nemec Rudež (helena.nemec (a) fts.upr.si) 6. dr. Gorazd Sedmak (gorazd.sedmak (a) fts.upr.si) 7. dr. Maja Uran Maravić (maja.uran (a) fts.upr.si) 8. dr. Ksenija Vodeb (ksenija.vodeb (a) fts.upr.si) 9. dr. Janez Mekinc (janez.mekinc (a) fts.upr.si) 8 DOCENTI 1. dr. Janja Gabruč (janja.gabruc (a) fts.upr.si) 2. dr. Aleš Gačnik (ales.gacnik (a) fts.upr.si) 3. dr. Mojca Kompara (mojca.kompara (a) fts.upr.si) 4. dr. Dejan Križaj (dejan.krizaj (a) fts.upr.si) 5. dr. Eva Podovšovnik Axelsson (eva.podovsovnik (a) fts.upr.si) 6. dr. Metod Šuligoj (metod.suligoj (a) fts.upr.si) 7. dr. Irena Weber (irena.weber (a) fts.upr.si) VIŠJI PREDAVATELJI 1. mag. Tomi Brezovec (tomi.brezovec (a) fts.upr.si) 2. mag. Daša Fabjan (dasa.fabjan (a) fts.upr.si) 3. mag. Šarolta Godnič Vičič (sarolta.godnic (a) fts.upr.si) – angleški jezik v turizmu 4. Simon Kerma (simon.kerma (a) fts.upr.si) 5. mag. Tina Kociper (tina.kociper (a) fts.upr.si) 6. mag. Zvonko Kribel (zvonko.kribel (a) fts.upr.si) 7. mag. Zorana Medarić (zorana.medaric (a) fts.upr.si) 8. mag. Igor Novel (igor.novel (a) fts.upr.si) 9. Saša Planinc (sasa.planinc (a) fts.upr.si) 10. mag. Marija Rok (marija.rok (a) fts.upr.si) 11. mag. Marijana Sikošek (marijana.sikošek (a) fts.upr.si) 12. mag. Marija Trdan Lavrenčič (marija.trdan (a) fts.upr.si) – nemški jezik v turizmu 13. Petra Zabukovec Baruca, mag. (petra.zabukovec (a) fts.upr.si) PREDAVATELJI 1. Suzana Brecelj (suzana.brecelj (a) fts.upr.si) – italijanski jezik v turizmu 2. mag. Emil Juvan (emil.juvan (a) fts.upr.si) 3. Marko Kukanja, mag. turiz. (marko.kukanja (a) fts.upr.si) 4. mag. Tanja Planinc (tanja.planinc (a) fts.upr.si) 5. Ljudmila Sinkovič (milka.sinkovic (a) fts.upr.si) – nemški jezik v turizmu LEKTORJI 1. Nina Lovec (nina.lovec (a) fts.upr.si) – italijanski jezik v turizmu ASISTENTI 1. Gregor Balažič (gregor.balazic (a) fts.upr.si) 2. mag. Žana Čivre (zana.civre (a) fts.upr.si) 3. Miha Lesjak, mag. turiz.(miha.lesjak (a) fts.upr.si) 4. Katarina Mušič (katarina.music (a) fts.upr.si) 5. mag. Tina Orel Frank (tina.orel (a) fts.upr.si) – angleški jezik v turizmu 9 2. DRUGI SODELUJOČI VISOKOŠOLSKI UČITELJI, SODELAVCI TER RAZISKOVALCI REDNI PROFESORJI 1. dr. Štefan Bojnec (stefan.bojnec (a) fm-kp.si) 2. ddr. Mitja Guštin (Mitja.Gustin (a) zrs.upr.si) IZREDNI PROFESORJI 1. dr. Irena Lazar (irena.lazar (a) fhs.upr.si) 2. dr. Aleksander Panjek (aleksander panjek (a) zrs.upr.si) 3. dr. Doris Gomezelj Omerzel (doris.gomezelj (a) fm-kp.si) 4. dr. Damjana Jerman (damjanajermann (a) gmail.com) 5. dr. Mateja Sedmak (mateja.sedmak (a) zrs.upr.si) DOCENTI 1. dr. Katja Hrobat Virloget (katja.hrobat (a) zrs.upr.si) 2. dr. Elena Varljen Bužan (elena.buzan (a) fhs.upr.si) 3. dr. Miha Koderman (miha.koderman (a) fhs.upr.si) 4. dr. Elizabeta Zirnstein (elizabeta.zirnstein (a) gmail.com) ASISTENTI 1. Zrinka Mileusnič (zrinka.mileusnic (a) zrs.upr.si) 2. Petra Kavrečič (petra.kavrečič (a) zrs.upr.si) 3. Primož Žižek (pzizek (a) gmail.com) 10 ŠTUDIJSKI PROGRAMI DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI (1.stopnja) TURIZEM, UNIVERZITETNI MANAGEMENT TURISTIČNIH DESTINACIJ, VISOKOŠOLSKI STROKOVNI MEDIACIJA V TURIZMU, VISOKOŠOLSKI STROKOVNI MANAGEMENT TURISTIČNIH PODJETIJ (POSLOVNI SISTEMI V TURIZMU), VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI (2.stopnja) TURIZEM DEDIŠČINSKI TURIZEM PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI (3.stopnja) INOVATIVNI TURIZEM 11 TURIZEM (UNI) - 1.stopnja VRSTA PROGRAMA : dodiplomski univerzitetni študijski program KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk TRAJANJE PROGRAMA : tri leta STROKOVNI NASLOV: diplomirani/diplomirana organizator/ka turizma (UN), okrajšava: dipl. org. tur. (UN) KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA : redni študij TEMELJNI CILJI PROGRAMA : Temeljni cilji programa so, poleg posredovanja ustreznih znanj, tudi razvijanje sposobnosti diplomantov za samostojno metodološko delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov s področja turizma in razumevanju dinamike domačega in mednarodnega turističnega gospodarstva. Diplomanti univerzitetnega programa Turizem bodo skozi študij teoretičnih in metodoloških konceptov pridobili strokovno znanje in se usposobili za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših raziskovalnih procesov na področju razvoja turizma in njenih storitev oziroma dejavnosti. Pri tem bodo upoštevali pridobljena (spo)znanja glede zahtev strokovne kritičnosti in odgovornosti. S povezanostjo znanstvenega raziskovanja, poučevanja in študija se uresničujejo pričakovanja slušateljev, zaposlenih, bodočih zaposlovalcev in družbe nasploh. Z izobraževanjem in raziskovanjem v okviru programa se razvija turizem kot posebna interdisciplinarna gospodarsko/ekonomsko-okoljsko-družbena veda. PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE, KI SE PRIDOBIJO S PROGRAMOM: Predmetne kompetence razumemo kot vedenje, ki se razvije do te mere, da posamezniku omogoči učinkovito opraviti aktivnost v delovnem procesu, na katero se nanaša. Predmetna kompetentnost pomeni neposredno uporabo specialističnega znanja in se razvijajo pri simulacijah, študijih primerov in pri neposredni uporabi znanja pri reševanju problemov. Diplomant univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Turizem, bo strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje turističnih organizacij, vodenje zahtevnih procesov s področja turizma, z metodološko raziskovalnim znanjem, s katerim lahko samostojno izvede znanstveno raziskovalne in razvojno strokovne raziskave ter je usposobljen za vodenje in izvajanje strokovnih opravil, ki spadajo v področje turističnih storitev. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri raziskovanju, analiziranju, načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju procesov v turistični dejavnosti, tako na nivoju gospodarskih kot tudi javnih turističnih organizacij. Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »učni cilji predmeta in kompetence«, glavne predmetno specifične kompetence, ki jih razvija univerzitetni program turizma pa lahko strnemo v naslednjih točkah: 12 - - - - razumevanje delovanja turističnih sistemov v konkretni globalni družbeni situaciji in sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev in posledic pojavov na področju turizma; izvajanje akcijskih raziskav in aplikativnega raziskovanja na področju raziskovanja turističnih pojavov, tako na lokalnem, regionalnem kot tudi v mednarodnem kontekstu; poznavanje in razumevanje utemeljitve turističnih, humanističnih, družboslovnih in poslovnih ved tako v časovni (zgodovinski), kot tudi konkretni družbeni situaciji; sposobnost za aplikativnost teoretičnih spoznanj na področju turizma v konkretno okolje ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njegova uporaba v domačem in mednarodnem poslovnem okolju; upravljanje komunikacijskega procesa s pomočjo sodobne tehnologije ter z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnik med različnimi dejavniki v situaciji soodvisnosti za zagotavljanje kvalitetnih turističnih storitev, tako v lokalnem kot tudi v mednarodnem okolju; razumevanje splošne strukture in interpretacij temeljnih turističnih disciplin ter povezanosti med njenimi pod disciplinami. POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA: V 1. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno opravili maturo ali poklicno maturo in izpit iz izbirnega maturitetnega predmeta Sociologija oziroma Zgodovina oziroma Geografije oziroma kateregakoli drugega maturitetnega predmeta, v kolikor je omenjeni predmet že opravil v okviru poklicne mature. V program se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so pred 01.06.1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program. V PRIMERU OMEJITVE VPISA se pri izbiri kandidatov upošteva splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu po starem programu (70 % točk) in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30 % točk), pri poklicni maturi (40 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30 % točk) in uspeh pri izbirnem maturitetnem predmetu (30 % točk). PREDMETNIK: Študenti morajo v času študija opraviti skupaj 31 predmetov od tega v 1. letniku 10 (8 obveznih, 1 notranje izbirni, 1 zunanje izbirni) v 2. letniku 9 (8 obveznih, 1 zunanje izbirni) ter v 3. letniku 12 (7 obveznih, 4 izbirne iz dveh izbirnih modulov, 1 zunanje izbirni). Študent študij uspešno zaključi z uspešnim zagovorom zaključnega projekta, ki ga opravi v sklopu predmeta Diplomski seminar. IZBIRNI PREDMETI: Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj študijskega programa. Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v študijskih programih akreditiranih visokošolskih zavodov, ki imajo uveljavljen kreditni sistem ECTS. Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov. Pri oblikovanju izbirnega dela predmetnika je študentu za svetovanje na voljo predstojnik študijskega programa. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU Obveznosti študentov pri posameznem predmetu so opredeljene v učnih načrtih in ovrednotene v ECTS, kjer 1 KT predstavlja približno 30 ur dela študenta. Študent lahko napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 48 KT, in sicer iz vseh predmetov 1. letnika. V 3. letnik lahko napreduje, če opravi vse obveznosti 1. letnika in zbere 54 KT iz vseh predmetov 2. letnika. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih 13 strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Komisija za študentske zadeve UP FTŠ Turistice. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če zbere 30 KT aktualnega letnika. Ponavljanje letnika je možno tudi v primeru, da študent ne doseže 30 KT, če ima za to utemeljene razloge; o prošnji študenta odloča Komisija za študentske zadeve UP FTŠ Turistice. Z napredovanjem, ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto. Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo na Center za načrtovanje kariere na UP FTŠ Turistici, znotraj katerega je organizirano svetovanje in usmerjanje študentov med študijem. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM Pri univerzitetnem študijskem programu Turizem se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljena v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali programov za izpopolnjevanje in neformalnega izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS. Individualne vloge za priznanje neformalnih znanj in spretnosti obravnava Komisija za priznanje znanj in spretnosti. Študentu visokošolskega študijskega programa se na osnovi ustreznih let delovnih izkušenj na posameznem strokovnem področju in strokovnih referencah, ki jih izkazuje s portfeljem, lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti iz obveznih predmetov strokovnega področja. Priznavanje formalnih znanj je v pristojnosti Komisije za študijske zadeve. Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu, če je znanja pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem. MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega študent prehaja. Prehodi so možni med študijskimi programi: 1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in 2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. 14 Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Pri prehodu se lahko priznavajo: 1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; 2. neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP FTŠ Turistici. V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa. TABELA 1: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015 KRAJ IZVEDBE Portorož 1. LETNIK redni 2. LETNIK 3. LETNIK redni redni TABELA 2: PREDMETNIK 1. LETNIKA ŠT . ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU P SV LV TV KU SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC OBVEZNI PREDMETI (SKUPNI) 1. Turistični sistemi 6 30 30 - - 60 1. Jere Jakulin / Kribel 2. Upravljanje poslovnih sistemov 6 30 30 - - 60 1. Mekinc, Križaj / Mušič 3. Metodološka izhodišča 6 30 - 15 15 60 1. Podovšovnik Axelsson, Weber / Planinc S. 4. Paradigme turizma 6 30 30 - - 60 1. Weber/ Kerma 5. Človeški viri v turizmu 6 30 30 - - 60 1. Gabruč / Čivre 6. Angleški jezik v turizmu I 6 30 30 - - 60 2. Kompara / Orel Frank 7. Upravljanje s prostorom in trajnostni turizem 6 30 15 - 15 60 2. Jurinčič / Balažič 15 8. Komunikologija v turizmu 6 30 30 - - 60 2. Brezovec A./ Juvan, Žižek 9. Informacijski sistemi v turizmu 6 15 15 30 - 60 2. Križaj / Kribel IZBIRNI PREDMETI 10. Zunanje izbirni predmet: študent izbere predmet s področja družboslovnih ali humanističnih znanosti* 6 SKUPAJ 60 2. *Študent lahko predmete izbere tudi iz nabora notranje izbirnih predmetov 1. letnika. TABELA 3: NOTRANJE IZBIRNI PREDMETI (1. LETNIK) ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU P SV 1. Kulturna dediščina in razvoj turistične kulture 3 15 15 2. Turistična geografija 3 15 15 LV TV 15 KU SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC 30 2. Gačnik 45 2. Jurinčič / Balažič TABELA 4: PREDMETNIK 2. LETNIKA ŠT . ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU P SV LV TV KU SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC OBVEZNI PREDMETI (SKUPNI) 1. E-turizem in globalne mreže 9 45 45 - - 90 1./2. Podovšovnik Axelsson / Planinc S. 2. Vedenje potrošnikov v turizmu 6 30 15 - 15 60 1. Gabruč / Čivre 3. Analiza in kvantitativne ter kvalitativne metode 9 60 - 30 - 90 1./2. Weber, Podovšovnik Axelsson/ Fabjan, Medarič 16 4. Hotelirstvo in gostinstvo 6 30 30 - - 60 1. Sedmak G., Šuligoj / Kukanja 5. Potovalne dejavnosti 6 30 15 15 - 60 1. Nemec Rudež / Juvan 6. Tematski turizem 6 30 15 - 15 60 1./2. Šuligoj / Kerma 7. Osnove trženja v turizmu 6 30 15 15 - 60 1./2. Nemec Rudež/ Čivre 8. Mikroekonomija 6 30 15 15 - 60 2. Ivankovič / Planinc T. Zunanje izbirni predmet: študent izbere enega od svetovnih jezikov na nižji ravni* 6 - - - - 2. učitelji in asistenti tujih jezikov SKUPAJ 60 IZBIRNI PREDMETI 9. * Študent lahko izbere predmet tudi iz nabora notranje izbirnih predmetov, in sicer predmete: Nemščina, Italijanščina in Ruščina. TABELA 5: PREDMETNIK 3. LETNIKA ŠT . ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU P SV LV TV KV KU SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC OBVEZNI PREDMETI (SKUPNI) 1. Projektno vodenje 6 30 30 - - - 60 1. Mekinc, Križaj / Mušič 2. Varnost in turizem 6 30 30 - - - 60 1. Mekinc / Kociper 3. Destinacijski management 9 45 45 - - - 90 1. Nemec Rudež, Vodeb / Juvan 4. Strategija in kakovost v turizmu 9 45 45 - - - 90 1. Uran Maravić / Mušič 5. Turistične prireditve 3 15 15 - - - 30 1./2. Jere Jakulin / Lesjak 6. Turistične atrakcije 3 15 15 - - - 30 1./2. Vodeb / Lesjak IZBIRNI MODUL 1 17 7. Avtentičnost v turizmu 3 15 15 - - - 30 2. Sedmak G. / Gačnik 8. Trženjske raziskave v turizmu 3 15 15 - - - 30 2. Sedmak G. / Čivre IZBIRNI MODUL 2 7. Računovodstvo za managerje 3 15 15 - - - 30 2. Ivankovič / Planinc T. 8. Pravo 3 15 15 - - - 30 2. Zirenstein IZBIRNI PREDMETI 9. Zunanje izbirni predmet: študent izbere predmet s področja podjetništva* 6 45 15 - - - 60 1./2. Bratkovič Kregar / Kociper 10. DIPLOMSKI 6 - 15 - - 45 - 1. Sedmak G./ mentorji SEMINAR** SKUPAJ 60 * Študent lahko izbere predmet tudi iz nabora ponujenih notranje izbirnih predmetov, in sicer predmet Podjetništvo. Predmet se izvaja na UP FM v okviru Izbirnosti med članicami UP. ** Študent v sklopu predmeta Diplomski seminar izdela tudi zaključni projekt, pri katerem sodelujejo mentorji. LEGENDA: ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU SEM. = SEMESTER IZVEDBE J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S) KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, LV = LABORATORIJSKE VAJE, TV = TERENSKE VAJE) URNIK: Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2014/2015 je dostopen na spletni strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK ZAKLJUČEK ŠTUDIJA Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti ter izdela in uspešno zagovarja zaključni projekt. ZAPOSLITEV Turizem je ena najhitreje rastočih vej gospodarstva. Temu primerno raste tudi potreba po visoko izobraženih kadrih v malih, srednjih in velikih turističnih podjetjih. Študentje dodiplomskega univerzitetnega programa Turizem bodo pokrili povpraševanje po vodstvenih in vodilnih kadrih v turističnem gospodarstvu in dejavnostih, povezanih s turizmom v zasebnem in javnem sektorju. Diplomanti se bodo lahko zaposlili v turističnih in s turizmom povezanih organizacijah, ki delujejo na domačem in mednarodnem turističnem trgu: potovalne agencije, gostinska podjetja, hoteli in drugi nastanitveni obrati, organizatorji potovanj, itd. V javnem sektorju pa se bodo diplomanti zaposlovali v turistično-informacijskih pisarnah, lokalnih in regijskih 18 turističnih organizacijah, razvojnih agencijah, Slovenski turistični organizaciji ter v drugih državnih organih in organizacijah, ki pokrivajo področje turizma in njegovega razvoja. UČNI NAČRTI V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za študenta/študijski program«. MANAGEMENT TURISTIČNIH DESTINACIJ (VS) – 1. stopnja VRSTA PROGRAMA : dodiplomski visokošolski strokovni študijski program STOPNJA PROGRAMA: 1. stopnja KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk TRAJANJE PROGRAMA : tri leta STROKOVNI NASLOV: diplomirani/diplomirana organizator/ka turizma (VS), okrajšava: dipl. org. turiz. ( VS) KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož, Ljubljana NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij, izredni študij TEMELJNI CILJI PROGRAMA Temeljni cilj visokošolskega študijskega programa Management turističnih destinacij je izobraziti in usposobiti študente za: vodenje in usmerjanje odnosov posameznikov in poslovnih subjektov na turistični destinaciji (turistično gospodarstvo, lokalno prebivalstvo, turisti), usposabljanje za mentorsko vlogo pri razvoju turističnih produktov ob racionalnem ravnanju z razpoložljivimi viri turistične destinacije, poseganje v okolje z razvojem turistične infrastrukture in super strukture na okolju prijazen način, usmerjanje razvoja ustreznih človeških virov za trženje nastalih turističnih produktov, njihovo kakovostno realizacijo, kakor tudi za usmerjanje in pospeševanje turističnega povpraševanja, strateške usmerjevalce plasmaja turistične ponudbe v tokove potovalne industrije. SPLOŠNE KOMPETENCE - razvoj komunikacijskih spretnosti s poudarkom na mednarodnem okolju, etična refleksija in zavezanost k profesionalni etiki, sposobnost sodelovanja, dela v skupini, dela na projektih in dela v lokalnem in mednarodnem okolju, sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z že obstoječim znanjem, avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju poslovnih odločitev. 19 POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA Pogoj za vpis v 1. letnik je opravljena matura, poklicna matura ali zaključni izpit po kateremkoli srednješolskem programu. V PRIMERU OMEJITVE VPISA se pri izbiri kandidatov upošteva splošni uspeh pri zaključnem izpitu, pri poklicni maturi ali pri maturi (60 % točk) in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk). PREDMETNIK: Študenti morajo v času študija opraviti skupaj 27 predmetov (20 skupnih obveznih predmetov in 7 predmetov v okviru izbranih modulov), strokovno prakso v 3. letniku ter pripraviti in zagovarjati zaključni projekt. IZBIRNI PREDMETI: Študijski program omogoča izbirnost znotraj petih modulov študijskega programa, za katere se študent odloča v vsakem letniku študija. Poleg notranje izbirnosti novi, »bolonjski« študijski programi omogočajo tudi t. i. zunanjo izbirnost, ki študentu omogoča, da nekaj predmetov izbira izven študijskega programa, na univerzah v Sloveniji in v tujini. Tako lahko študent v 1. letniku študija nabere 12, v drugem pa 9 kreditnih točk na ekonomsko-poslovnih področjih ali na področjih regionalnega planiranja in urejanja prostora. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU Obveznosti študentov pri posameznem predmetu so opredeljene v učnih načrtih in ovrednotene v ECTS, kjer 1 KT predstavlja cca. 30 ur dela študenta. Študent rednega študija lahko napreduje v višji letnik, če zbere 45 KT( študent izrednega študija 40 KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če zbere 30 KT aktualnega letnika. Z napredovanjem, ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto. Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo na Center za načrtovanje kariere na UP Turistici, znotraj katerega je organizirano svetovanje in usmerjanje študentov med študijem. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOV V PROGRAM Pri dodiplomskem visokošolskem študijskem programu Management turističnih destinacij v turizmu se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali programov za izpopolnjevanje in neformalnega izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS. Na osnovi 3 let delovnih izkušenj v turizmu ali na vodstvenih delovnih mestih se študentom visokošolskega strokovnega programa prizna 10 KT iz naslova praktičnega usposabljanja – strokovna praksa v organizaciji. Študentu visokošolskega strokovnega programa se na osnovi izkazanih listin neformalnega izobraževanja oziroma portfelja (projekt, elaborat, izum, patent, objava idr. avtorskih del) lahko prizna do 30 KT izbirnih predmetov študijskega programa in do 10 KT praktičnega usposabljanja I., II., III.. Na takšen način se pri visokošolskem strokovnem študijskem programu lahko skupaj prizna do 50 KT (27,8% študijskega programa). 20 Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom na UP FTŠ Turistico obravnava in sprejme UP FTŠ Turistica, v skladu z merili za priznanje, ki jih sprejme Univerza na Primorskem. Študentu visokošolskega študijskega programa se na osnovi ustreznih let delovnih izkušenj na posameznem strokovnem področju in strokovnih referencah, ki jih izkazuje s portfeljem, lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti iz obveznih predmetov strokovnega področja. Priznavanje študijskih obveznosti je v pristojnosti komisije za študijske zadeve. Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu, če je znanja pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem. MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega študent prehaja. Prehodi so možni med študijskimi programi: 1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in 2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Pri prehodu se lahko priznavajo: 1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; 2. neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP FTŠ Turistici. V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa. TABELA 6: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015 KRAJ IZVEDBE 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK Portorož / redni redni 21 Ljubljana izredni izredni izredni TABELA 7: PREDMETNIK 1. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU P SV LV SEM. TV KU NOSILEC / SOIZVAJALEC IZBIRNI MODUL (študent izbere en modul) DRUŽBOSLOVNI MODUL 1. Psihologija in etika v turizmu 6 30 30 - - 60 2. 2. Družboslovni vidiki v turizmu 3 30 15 - - 45 2. MODUL E-TURIZEM 1. Osnove informacijskokomunikacijskih tehnologij 6 30 - 30 - 60 2. Križaj 2. Upravljanje turističnih informacijskih sistemov 3 30 - 15 - 45 2. Križaj JEZIKOVNI MODUL 1. Poslovni angleški jezik v turizmu (obvezni predmet) 6 30 30 - - 2. Medkulturna komunikacija v turizmu v nemškem jeziku (izbirni predmet) 3 30 15 - - 45 2. 2. Medkulturna komunikacija v turizmu v italijanskem jeziku (izbirni predmet) 3 30 15 - - 45 2. ZUNANJE IZBIRNI MODUL Študent izbere predmete na drugih programih v višini 9 ECTS 9 22 2. OBVEZNI PREDMETI 3. Upravljanje poslovnih sistemov 6 30 30 - - 60 1. Mekinc 4. Uvod v turizem 6 30 15 - 15 60 1. Brezovec T. 5. Osnove metodologije in statistike 6 30 - 30 - 60 1. Fabjan 6. Destinacija kot sistem 6 30 30 - - 60 1. Vodeb 7. Angleški jezik v turizmu 6 30 30 - - 60 1. Godnič Vičič 8. Ekonomika turističnih podjetij 6 30 15 15 - 60 2. Sedmak G. 9. Turistični produkt Slovenije 6 15 - 15 30 60 2. Sikošek 10. Osnove računovodstva v turizmu 6 30 30 - - 60 2. Ivankovič 11. 2. tuji jezik v turizmu I – nemški ali italijanski jezik 3 15 30 - - 60 2. Brecelj (ita),Trdan Lavrenčič (nem) SKUPAJ 60 SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC TABELA 8: PREDMETNIK 2. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU P SV LV TV KV KU IZBIRNA MODULA (študent izbere en modul) MODUL A: RAZVOJNI MODUL 1. Management kakovosti 6 45 15 - - - 60 1./2. Uran Maravić, Šuligoj / Mušič 2. Projektni management 6 45 15 - - - 60 1./2. Kociper, Planinc T., Mekinc / Mušič 3., 4. MODUL B: MODUL E-TURIZEM - - 60 1./2. Dva izbirna predmeta po izbiri študenta: Načrtovanje podatkovnih baz3 6 30 - 30 23 5. E-poslovanje3 6 30 15 15 - - 60 1./2. Računalniška omrežja3 6 30 30 - - - 60 1./2. 3 30 15 - - - 45 1. Ivankovič / Planinc T. OBVEZNI PREDMETI Poslovne finance 6. Destinacijski management 6 30 - 15 15 - 60 1. Nemec Rudež, Vodeb, Juvan / Juvan 7. Trajnostni turizem 6 30 15 - 15 - 60 1. Kerma, Koderman 8. Osnove potovalne dejavnosti 6 30 - 15 15 - 60 1. Novel / Lesjak 9. 2. tuji jezik II – nemški, italijanski jezik v turizmu1 3 30 30 - - - 60 1. učitelji in asistenti tujih jezikov 10. Človeški viri v turizmu 6 30 15 - 15 - 60 2. Gabruč / Čivre 11. Tematski turizem 6 30 15 - 15 - 60 2. Sikošek, Šuligoj / Kerma 12. Organizacija in procesi v hotelirstvu 6 30 15 - - 15 60 2. Brezovec T. / Kukanja 13. Načrtovanje in urejanje prostora2 6 30 30 - - - 60 2. Jurinčič, Koderman / Balažič SKUPAJ 60 SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC OPOMBE: 1 ŠTUDENT NADALJUJE Z JEZIKOM, KI GA JE IZBRAL V 1. LETNIKU ŠTUDIJA. 2 ZUNANJE IZBIRNI PREDMET. 3 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. ŠT . PREDMETI TABELA 9: PREDMETNIK 3. LETNIKA EC OBLIKA IZVEDBE KU TS P KU SV LV TV IZBIRNI MODULI (študent izbere en modul) MODUL A: MARKETINŠKI MODUL 1. Marketing turističnih destinacij 6 30 15 15 - 60 1. Brezovec A., Nemec Rudež 2. Marketing v turizmu 6 30 15 15 - 60 1. Nemec Rudež / Čivre 24 3. Vedenje potrošnikov v turizmu 6 30 15 - 15 60 1. Gabruč / Čivre MODUL B: TEMATSKI MODUL 1. Management prireditev 6 30 15 - 15 60 1. Lesjak 2. Kongresna dejavnost 6 30 15 15 - 60 1. Sikošek 3. Igralništvo 6 30 15 15 - 60 1. Sikošek MODUL C: MODUL E-TURIZEM1 1. Informacijskokomunikacijske aplikacije v turizmu1 6 30 - 30 - 60 1. 2. Management informacijskih tehnologij1 6 45 - 15 - 60 1. 3. Inteligentni sistemi in podatkovno rudarjenje1 6 30 - 30 - 60 1. OBVEZNI PREDMETI 4. Strateški management v turizmu 6 30 30 - - 60 1. Uran Maravić / Lesjak 5. Trendi servisiranja v potovalni dejavnosti 6 30 - 30 - 60 1. Novel 6. Pravno upravne vsebine v turizmu 3 30 15 - - 45 2. Zirenstein 7. STROKOVNA 17 - - - - - 2. Rok ZAKLJUČNI PROJEKT 10 - - - - - 2. mentorji SKUPAJ 60 PRAKSA 8. OPOMBE: 1 PREDMET OZ. MODUL SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. LEGENDA: ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU SEM. = SEMESTER IZVEDBE J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S) KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, LV = LABORATORIJSKE VAJE, TV = TERENSKE VAJE) 25 URNIK: Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2014/2015 je dostopen na spletni strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK STROKOVNA PRAKSA: Strokovna praksa se izvaja v 3.letniku v organizacijah turistične ali s turizmom povezane dejavnosti v obsegu 17 ECTS (14 ECTS za delo v organizaciji, 3 ECTS za field researchspoznavanje destinacije). V 2. letniku so spoznavanju turistične prakse v tujini namenjene terenske vaje v okviru predmeta Osnove potovalne dejavnosti. DODATNE MOŽNOSTI ZA ECTS PRI STROKOVNI PRAKSI SE OPREDELIJO V LETNEM PROGRAMU STROKOVNE PRAKSE. ZAKLJUČEK ŠTUDIJA Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti (pozitivna ocena iz vseh predmetov, opravljene seminarske naloge, uspešno opravljena strokovna praksa ter izdela in uspešno zagovarja zaključni projekt). Zaključni projekt je vsebinsko usmerjen v konkretno reševanje izbranega strokovnega problema (npr.: razvoj novega produkta, predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja organizacije, novi model organiziranosti in podobno, izjemoma je lahko tudi teoretična obravnava nekega strokovnega problema). Študent pripravi zaključni projekt na podlagi opravljene strokovne prakse oziroma lastnih delovnih izkušenj. ZAPOSLITEV Diplomanti študijskega programa Management turističnih destinacij se bodo lahko zaposlili v turističnih in potovalnih agencijah, turistično-informacijskih pisarnah, lokalnih in regijske ter državnih turističnih organizacijah, v razvojnih agencijah, predstavništvih v tujini, oglaševalskih agencijah, kulturnih ustanovah, pri organizatorjih prireditev, festivalov, sejmov, itd. ) UČNI NAČRTI V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za študenta/študijski program«. 26 MEDIACIJA V TURIZMU (VS) – 1. stopnja VRSTA PROGRAMA : dodiplomski visokošolski strokovni študijski program STOPNJA PROGRAMA: 1. stopnja KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk TRAJANJE PROGRAMA : tri leta STROKOVNI NASLOV: diplomirani/diplomirana mediator/mediatorka v turizmu (VS), okrajšava: dipl. med. v turiz. (VS) KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij TEMELJNI CILJI PROGRAMA: posredovati interdisciplinarna znanja, potrebna za razumevanje turistične stroke in dinamike domačega in mednarodnega turističnega gospodarstva, posredovati temeljna družboslovna in humanistična znanja, potrebna za razumevanje, prepoznavanje, analizo in kritično oceno kulturnih, geografskih in družbenih značilnosti držav, ki predstavljajo možne emitivne trge slovenskega turističnega gospodarstva, posredovati temeljna znanja in spretnosti s področja marketinga, potrebnih za razumevanje procesov trženja, uporabo orodij za trženjske raziskave turističnih trgov, oblikovanje turističnih produktov in njihovo mednarodno trženje, posredovati temeljna znanja o medkulturnih odnosih, ki so potrebna za njihovo razumevanje, analizo, kritično oceno in za osveščen, odgovoren ter strokovni odnos do drugačnih kultur ter samokritičen odnos do lastne kulture, posredovati jezikovna znanja in spretnosti, potrebna za uspešno komunikacijo v medkulturnem okolju. SPLOŠNE KOMPETENCE: obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje, sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z že obstoječim znanjem, razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem in medkulturnem okolju (v maternem jeziku in dveh tujih jezikih na visoki ravni ter enega na srednji), razvijanje etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki, razvijanje kooperativnosti, zmožnosti za delo v skupini v mednarodnem in medkulturnem okolju, sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov. 27 POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA Pogoj za vpis v 1. letnik je opravljena matura, poklicna matura ali zaključni izpit po kateremkoli srednješolskem programu. V PRIMERU OMEJITVE VPISA se pri izbiri kandidatov upošteva splošni uspeh pri zaključnem izpitu, pri poklicni maturi ali pri maturi (60 % točk) in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%točk) PREDMETNIK: Študenti morajo v času študija opraviti skupaj 27 predmetov (23 skupnih obveznih in 4 izbirne predmete), strokovno prakso v vsakem letniku ter zaključni projekt. IZBIRNI PREDMETI: Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki so ponujeni v okviru študijskega programa. Poleg notranje izbirnosti novi, »bolonjski« študijski programi omogočajo tudi t. i. zunanjo izbirnost, ki študentu omogoča, da nekaj predmetov izbira izven študijskega programa, na univerzah v Sloveniji in v tujini. Tako lahko študent nabere v 1. letniku 9, v drugem in 3. letniku pa po 6 kreditnih točk s področja humanističnih in družboslovnih znanosti. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU Obveznosti študentov pri posameznem predmetu so opredeljene v učnih načrtih in ovrednotene v ECTS, kjer 1 KT predstavlja cca. 30 ur dela študenta. Študent rednega študija lahko napreduje v višji letnik, če zbere 45 KT ( študent izrednega študija 40 KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če zbere 30 KT aktualnega letnika. Z napredovanjem, ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto. Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo na Center za načrtovanje kariere na UP FTŠ Turistici, znotraj katerega je organizirano svetovanje in usmerjanje študentov med študijem. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOV V PROGRAM Pri dodiplomskem visokošolskem študijskem programu Mediacija v turizmu se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali programov za izpopolnjevanje in neformalnega izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS. Na osnovi 3 let delovnih izkušenj v turizmu ali na vodstvenih delovnih mestih se študentom visokošolskega strokovnega programa prizna 10 ECTS iz naslova praktičnega usposabljanja – strokovna praksa v organizaciji. Študentu visokošolskega strokovnega programa se na osnovi izkazanih listin neformalnega izobraževanja oziroma portfelja (projekt, elaborat, izum, patent, objava idr. avtorskih del) lahko prizna do 30 ECTS izbirnih predmetov študijskega programa in do 10 ECTS praktičnega usposabljanja I., II., III. Na takšen način se pri visokošolskem strokovnem študijskem programu lahko skupaj prizna do 50 ECTS (27,8% študijskega programa). Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom na UP FTŠ Turistico obravnava in sprejme UP FTŠ Turistica, v skladu z merili za priznanje, ki jih sprejme Univerza na Primorskem. 28 Študentu visokošolskega študijskega programa se na osnovi ustreznih let delovnih izkušenj na posameznem strokovnem področju in strokovnih referencah, ki jih izkazuje s portfeljem, lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti iz obveznih predmetov strokovnega področja. Priznavanje študijskih obveznosti je v pristojnosti komisije za študijske zadeve. Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu, če je znanja pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem. MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega študent prehaja. Prehodi so možni med študijskimi programi: 1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in 2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Pri prehodu se lahko priznavajo: 1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; 2. neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP FTŠ Turistici. V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa. TABELA 10: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015 KRAJ IZVEDBE 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK Portorož redni redni redni TABELA 11: PREDMETNIK 1. LETNIKA ŠT . PREDMETI OBLIKA IZVEDBE KU 29 SEM. EC TS P SV LV TV KU NOSILEC / SOIZVAJALEC OBVEZNI PREDMETI 1 Turistično vodenje 3 30 - - 15 45 1. Gosar / Juvan 2. Uvod v turizem 6 30 15 - 15 60 1. Brezovec T. / Kukanja 3. Upravljanje poslovnih sistemov 6 30 30 - - 60 1. Mekinc / Mušič 4. Angleški jezik v turizmu I 6 30 30 - - 60 1. Godnič Vičič 5. 2. tuji jezik v turizmu I – nemščina ali italijanščina (nadaljevalna raven) 6 30 30 - - 60 1./2. učitelji in asistenti tujih jezikov 6. 3. tuji jezik v turizmu I – nemščina ali italijanščina (začetna raven) 6 30 60 - - 90 1./2. učitelji in asistenti tujih jezikov 7. Ekonomika turističnih podjetij 6 30 15 15 - 60 2. Sedmak G. / Kociper 8. Kulturna dediščina in razvoj turistične kulture 6 30 15 - 15 60 2. Gačnik 9. Turistična geografija 6 30 15 - 15 60 2. Jurinčič / Balažič IZBIRNI PREDMETI 10. 11. IZBIRNI PREDMET 1 (ŠTUDENT IZBERE EN PREDMET): Osnove metodologije in statistike 3 30 - 15 - 45 1. Fabjan / Planinc S. Osnove informatike 3 30 - 15 - 60 1. Kribel 60 2. Vodeb / Medarić IZBIRNI PREDMET 2 (ŠTUDENT IZBERE EN PREDMET): Družboslovni vidiki turizma 6 30 30 - 30 - 12. Psihologija in etika v turizmu1 6 30 30 - - 60 2. ZUNANJE IZBIRNI 6 1,2 3 1,2 PREDMET 12. ZUNANJE IZBIRNI PREDMET 12. STROKOVNA PRAKSA I 3 - SKUPAJ 60 - - - - Rok OPOMBE: 1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. TABELA 12: PREDMETNIK 2. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU SEM. TV KU NOSILEC / SOIZVAJALEC P SV LV OBVEZNI PREDMETI 1. Trajnostni turizem 6 30 15 - 15 60 1. Kerma 2. Marketing v turizmu 6 30 15 15 - 60 1. Nemec Rudež / Čivre 3. Angleški jezik v turizmu II 9 60 60 - - 120 1./2. Godnič 4. 2. tuji jezik v turizmu II – nemščina ali italijanščina (nadaljevalna raven)1 9 60 60 - - 120 1./2. učitelji in asistenti tujih jezikov 5. 3. tuji jezik v turizmu II – nemščina ali italijanščina (začetna raven)1 9 60 60 - - 120 1./2. učitelji in asistenti tujih jezikov 6. Tematski turizem 6 30 15 - 15 60 2. Sikošek / Kerma 7. Etnologija in kulturna antropologija turizma 6 30 30 - - 60 2. Weber / Kerma 45 2. Lesjak IZBIRNI PREDMETI (študent izbere en predmet) 8 Management prireditev 3 15 15 - 31 15 9. Človeški viri v turizmu 3 30 - - 15 45 2. Gabruč / Čivre Pravno upravne vsebine v turizmu 3 30 15 - - 45 2. Zirnstein STROKOVNA PRAKSA II 6 2. Rok SKUPAJ 60 OPOMBE: 1 ŠTUDENT NADALJUJE Z JEZIKOM, KI GA JE IZBRAL V 1. LETNIKU ŠTUDIJA. TABELA 13: PREDMETNIK 3. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU SEM. TV KU NOSILEC / SOIZVAJALEC P SV LV OBVEZNI PREDMETI 1 Destinacija kot sistem 6 30 30 - - 60 1. Vodeb / Medarić 2. Interpretacija turističnih resursov 6 30 15 - 15 60 1. Jurinčič, Brezovec A. / Balažič 3. Tržno komuniciranje2 6 30 15 15 - 60 1. Brezovec A. / Juvan 4. Angleški jezik v turizmu III 3 15 30 - - 45 1. Godnič Vičič 5. Trženje kulturne dediščine v turizmu 3 30 15 - - 45 1. Gačnik 6. 2. tuji jezik v turizmu III – nemščina ali italijanščina (nadaljevalna raven)1 3 15 30 - - 45 1. učitelji in asistenti tujih jezikov 7. 3. tuji jezik v turizmu III – nemščina ali italijanščina (začetna raven)1 3 15 30 - - 45 1. učitelji in asistenti tujih jezikov 8. Komunikologija v turizmu2 6 30 15 15 - 60 2. Brezovec A. / Zabukovec Baruca IZBIRNI PREDMETI (študent izbere en predmet) 32 9. Trženjske raziskave v turizmu 3 30 - - 15 45 2. Sedmak G. / Čivre Management turističnega vodenja3 3 30 - - 15 45 2. Management kakovosti v turizmu 3 30 15 - - 45 2. Uran Maravić / Mušič 10. STROKOVNA PRAKSA III 11 - - - - - 2. Rok 11. ZAKLJUČNI PROJEKT 10 - - - - - 2. SKUPAJ 60 OPOMBE: 1 ŠTUDENT NADALJUJE Z JEZIKOM, KI GA JE IZBRAL V 1. LETNIKU ŠTUDIJA. 2 ZUNANJE IZBIRNI PREDMET 3 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. LEGENDA: ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU SEM. = SEMESTER IZVEDBE J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S); K = KONTINGENČO IZVAJANJE (PREDMET SE IZVEDE V KVARTALU); KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, LV = LABORATORIJSKE VAJE, TV = TERENSKE VAJE) Urnik: Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2013/2014 je dostopen na spletni strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK STROKOVNA PRAKSA V 1. letniku študija študent v okviru študijske prakse v obsegu 3 ECTS opravi študijsko turo po Sloveniji in pripravi pisno nalogo, v 2. letniku (6 ECTS) pa študijsko turo po Evropi in pisno nalogo. Strokovno prakso v 3. letniku (11 ECTS) študenti opravijo v turistični organizaciji s področja mednarodnega poslovanja ali na tuji univerzi. DODATNE MOŽNOSTI ZA ECTS PRI STROKOVNI PRAKSI SE OPREDELIJO V LETNEM PROGRAMU STROKOVNE PRAKSE. ZAKLJUČEK ŠTUDIJA Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti (pozitivna ocena iz vseh predmetov, opravljene seminarske naloge, uspešno opravljena strokovna praksa ter izdela in uspešno zagovarja zaključni projekt). Zaključni projekt je vsebinsko usmerjen v konkretno reševanje izbranega strokovnega problema (npr.: razvoj novega produkta, predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja organizacije, novi model organiziranosti in podobno, izjemoma je lahko tudi teoretična obravnava nekega strokovnega problema). Študent pripravi zaključni projekt na podlagi opravljene strokovne prakse oziroma lastnih delovnih izkušenj. ZAPOSLITEV Diplomanti tega programa se bodo lahko zaposlili v turističnih organizacijah, ki delujejo na mednarodnem turističnem trgu: potovalne agencije, organizatorji potovanj, turističnoinformacijske pisarne, nacionalne turistične organizacije, lokalne in regijske turistične organizacije, predstavništva v tujini, veleposlaništva, oglaševalske agencije, kulturne ustanove, festivali. 33 UČNI NAČRTI V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za študenta/študijski program«. MANAGEMENT TURISTIČNIH PODJETIJ (POSLOVNI SISTEMI V TURIZMU) (VS) – 1. stopnja VRSTA PROGRAMA : dodiplomski visokošolski strokovni študijski program STOPNJA PROGRAMA: 1. stopnja KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk TRAJANJE PROGRAMA : tri leta STROKOVNI NASLOV: diplomirani/diplomirana organizator/ka turizma (VS), okrajšava: dipl. org. turiz. (VS) KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij TEMELJNI CILJI PROGRAMA: posredovati interdisciplinarna znanja, potrebna za razumevanje turistične stroke in dinamike domačega in mednarodnega turističnega gospodarstva, posredovanje temeljnih znanj za vodenje poslovnih sistemov v turizmu oz. njihovih sestavnih delov, posredovanje interdisciplinarnega in multidisciplinarnega znanja za potrebe razumevanja hotelske, gostinske, turistične in igralniške stroke, posredovanje poglobljenega strokovnega znanja s področja poslovanja prehrambenih in nastanitvenih gostinskih obratov, turističnih agencij in organizatorjev turističnih potovanj ter dopolnilnih turističnih dejavnosti, posredovati temeljna znanja in spretnosti s področja marketinga, potrebnih za razumevanje procesov trženja, uporabo orodij za trženjske raziskave turističnih trgov, oblikovanje turističnih produktov in njihovo mednarodno trženje, usposabljanje študentov za samostojna strokovna in vodstvena dela v turističnem gospodarstvu in v dejavnostih povezanih s turizmom, posredovati jezikovna znanja in spretnosti, potrebna za uspešno komunikacijo v medkulturnem okolju. SPLOŠNE KOMPETENCE: obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje, sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z že obstoječim znanjem, avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju poslovnih odločitev, razvijanje etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki, 34 razvijanje kooperativnosti, zmožnosti za delo v skupini tako v domačem kot tudi v mednarodnem in medkulturnem okolju; POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA: Pogoj za vpis v 1. letnik je opravljena matura, poklicna matura ali zaključni izpit po kateremkoli srednješolskem programu. V PRIMERU OMEJITVE VPISA se pri izbiri kandidatov upošteva splošni uspeh pri zaključnem izpitu, pri poklicni maturi ali pri maturi (60 % točk) in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk). PREDMETNIK: Študenti morajo v času študija opraviti skupaj 28 predmetov (21 obveznih skupnih in 7 izbirnih), strokovno prakso v vsakem letniku in zaključni projekt. IZBIRNI PREDMETI: Študijski program omogoča izbirnost znotraj izbirnih modulov v 2. in 3. letniku študija in izbirnih predmetov, za katere se študent odloča v vsakem letniku študija. Poleg notranje izbirnosti novi, »bolonjski« študijski programi omogočajo tudi t. i. zunanjo izbirnost, ki študentu omogoča, da nekaj predmetov izbira izven študijskega programa, na univerzah v Sloveniji in v tujini. Tako lahko študent nabere 18 kreditnih točk v 1. letniku, in sicer s področja informatike, statistike in financ. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU: Obveznosti študentov pri posameznem predmetu so opredeljene v učnih načrtih in ovrednotene v ECTS, kjer 1 ECTS šteje za cca. 30 ur dela študenta. Študent rednega študija lahko napreduje v višji letnik, če zbere 45 ECTS ( študent izrednega študija 40 ECTS) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če zbere 30 ECTS aktualnega letnika. Z napredovanjem, ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto. Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo na Center za načrtovanje kariere na UP FTŠ Turistici, znotraj katerega je organizirano svetovanje in usmerjanje študentov med študijem. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOV V PROGRAM: Pri dodiplomskem visokošolskem študijskem programu Management turističnih podjetij se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali programov za izpopolnjevanje in neformalnega izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS. Na osnovi 3 let delovnih izkušenj v turizmu ali na vodstvenih delovnih mestih se študentom visokošolskega strokovnega programa prizna 10 KT iz naslova praktičnega usposabljanja – strokovna praksa v organizaciji. Študentu visokošolskega strokovnega programa se na osnovi izkazanih listin neformalnega izobraževanja oziroma portfelja (projekt, elaborat, izum, patent, objava idr. avtorskih del) lahko prizna do 30 KT izbirnih predmetov študijskega programa in do 10 KT praktičnega usposabljanja I., II., III. Na takšen način se pri visokošolskem strokovnem študijskem programu lahko skupaj prizna do 50 KT (27,8% študijskega programa). 35 Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom na UP FTŠ Turistico obravnava in sprejme UP FTŠ Turistica, v skladu z merili za priznanje, ki jih sprejme Univerza na Primorskem. Študentu visokošolskega študijskega programa se na osnovi ustreznih let delovnih izkušenj na posameznem strokovnem področju in strokovnih referencah, ki jih izkazuje s portfeljem, lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti iz obveznih predmetov strokovnega področja. Priznavanje študijskih obveznosti je v pristojnosti komisije za študijske zadeve. Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu, če je znanja pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem. MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega študent prehaja. Prehodi so možni med študijskimi programi: 1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in 2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Pri prehodu se lahko priznavajo: 1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; 2. neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP FTŠ Turistici. V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa. TABELA 14: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015 KRAJ IZVEDBE 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK Portorož redni redni redni 36 TABELA 15: PREDMETNIK 1. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU P SV LV SEM. TV KU NOSILEC / SOIZVAJALEC IZBIRNI MODUL (študent izbere en modul) DRUŽBOSLOVNI MODUL1 1. Psihologija in etika v turizmu1 3 30 15 - - 45 2. 2. Družboslovni vidiki v turizmu1 6 30 30 - - 60 2. MODUL E-TURIZEM 1. Osnove informacijskokomunikacijskih tehnologij 6 30 - 30 - 60 2. Planinc S. 2. Upravljanje turističnih informacijskih sistemov 3 30 - 15 - 45 2. Križaj / Kribel JEZIKOVNI MODUL1 1. Poslovni angleški jezik v turizmu (obvezni predmet)1 6 30 30 - - 60 2. 2. Medkulturna komunikacija v turizmu v nemškem jeziku (izbirni predmet)1 3 30 15 - - 60 2. 2. Medkulturna komunikacija v turizmu v italijanskem jeziku (izbirni predmet)1 3 30 15 - - 60 2. ZUNANJE IZBIRNI MODUL Študent izbere predmete na drugih programih v višini 9 ECTS 9 37 OBVEZNI PREDMETI 1 Uvod v turizem 6 30 15 - 15 60 1. Brezovec T. 2. Osnove metodologije in statistike 6 30 - 30 - 60 1. Fabjan 3. Upravljanje poslovnih sistemov 6 30 30 - - 60 1. Mekinc, Križaj / Mušič 4. Vedenje potrošnikov v turizmu 6 30 15 - 15 60 1. Gabruč / Čivre 5. Osnove informatike 6 30 15 15 - 60 1. Kribel 6. Ekonomika turističnih podjetij 6 30 15 15 - 60 2. Sedmak G. / Kociper 7. Osnove računovodstva v turizmu 6 30 30 - - 60 2. Ivankovič, Planinc T. / Planinc T. 8. Angleški jezik v turizmu 6 30 30 - - 60 2. Godnič 9. 2. tuji jezik v turizmu I – nemški ali italijanski 3 15 30 - - 45 2. učitelji in asistenti tujih jezikov SKUPAJ 60 OPOMBA: 1 PREDMET/MODUL SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA TABELA 16: PREDMETNIK 2. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU P SV LV TV KV KU SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC OBVEZNI PREDMETI 1. Marketing v turizmu 6 30 15 15 - - 60 1. Nemec Rudež / Čivre 2. Osnove potovalne dejavnosti 6 30 - 15 15 - 60 1. Novel / Lesjak 3. Trajnostni turizem 6 30 15 - 15 - 60 1. Kerma 4. 2. tuji jezik II – nemški, italijanski ali angleški jezik v turizmu1 3 30 30 - - - 60 1. učitelji in asistenti tujih jezikov 38 5. Organizacija in procesi v hotelirstvu 6 30 15 - - 15 60 2. Brezovec T. / Kukanja 6. Organizacija in procesi v prehrambenih obratih 6 30 - 15 - 15 60 2. Kukanja 7. Človeški viri v turizmu 6 30 15 - 15 - 60 2. Gabruč, / Čivre POSLOVNI MODUL 8. Poslovne finance 6 30 30 - - - 60 1. Ivankovič, Planinc T. / Planinc T. 9. Projektni management 6 45 15 - - - 60 2. Kociper / Planinc T. 10. STROKOVNA PRAKSA I 9 - - - - - - 1./2. Rok SKUPAJ 60 OPOMBA: 1 ŠTUDENT NADALJUJE Z JEZIKOM, KI GA JE IZBRAL V 1. LETNIKU ŠTUDIJA. TABELA 17: PREDMETNIK 3. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU SEM. TV LV2 KU NOSILEC / SOIZVAJALEC P SV LV OBVEZNI PREDMETI 1. Komunikologija v turizmu 6 30 15 15 - - 60 2. Brezovec A. / Zabukovec Baruca 2. Management kakovosti v turizmu 3 30 15 - - - 45 2. Uran Maravić / Mušič 3. Računovodske informacije za poslovno odločanje v turizmu 3 30 - 15 - - 45 2. Ivankovič / Planinc T. - 60 1. Brezovec T. / Kukanja IZBIRNI MODULI (študent izbere en modul) MODUL A: HOTELIRSTVO 4. Management nastanitvenih obratov 6 30 15 15 39 - 5. Management prehrambenih obratov 6 30 15 15 - - 60 1. Kukanja MODUL B: GOSTINSTVO2 4. Management prehrambenih obratov2 6 30 15 15 - - 60 1. 5. Gastronomija2 6 30 15 15 - - 60 1. MODUL C: POTOVALNE AGENCIJE 4. Management potovalne dejavnosti 6 30 15 15 - - 60 1. Novel 5. Destinacijski management 6 30 - 15 15 - 60 1. Vodeb, Nemec Rudež / Juvan MODUL D: MODUL E-TURIZEM2 (študent izbere dva od štirih predmetov): 4., 5. Spletne aplikacije2 6 15 - 45 - - 60 1. 4., 5. Informacijski sistemi2 6 45 - 15 - - 60 1. 4., 5. E-poslovanje2 6 30 15 15 - - 60 1. 4., 5. Načrtovanje podatkovnih baz2 6 30 - 30 - - 60 1. IZBIRNI PREDMETI 6. 7., 8. Izbirni predmet 1 (študent izbere en predmet): Kongresna dejavnost 6 30 15 15 - - 60 1. Sikošek Igralništvo 6 30 15 15 - - 60 1. Sikošek Management prireditev 6 30 15 - 15 - 60 1. Lesjak Izbirni predmet 2 in 3 (študent izbere dva predmeta): Management informacijskih tehnologij2 6 45 - 15 - - 60 1. Inteligentni sistemi in podatkovno rudarjenje2 6 30 - 30 - - 60 1. 40 Trženjske raziskave v turizmu 6 30 15 - 15 - 60 1. Sedmak G. / Čivre Varnost in turizem 6 30 30 - - - 60 1. Mekinc / Kociper Management potovalne dejavnosti 6 30 15 15 - - 60 1. Novel Destinacijski management1 6 30 - 15 15 - 60 1. Vodeb, Nemec Rudež / Juvan Management nastanitvenih obratov1 6 30 15 15 - - 60 1. Brezovec T. / Kukanja Management prehrambenih obratov 6 30 15 15 - - 60 1. Kukanja 9. STROKOVNA PRAKSA II 8 - - - - - - 2. Rok 10. ZAKLJUČNI PROJEKT 10 - - - - - - 2. SKUPAJ 60 OPOMBE: 1 ŠTUDENT NE MORE IZBRATI PREDMETA, ČE JE LE-TEGA IZBRAL ŽE V OKVIRU IZBIRNIH MODULOV. 2 PREDMET OZ. MODUL SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. LEGENDA: ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU SEM. = SEMESTER IZVEDBE J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S) KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, LV = LABORATORIJSKE VAJE, TV = TERENSKE VAJE, KV = KLINIČNE VAJE) Urnik: Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2014/2015 je dostopen na spletni strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK STROKOVNA PRAKSA: Strokovna praksa se izvaja v 2. letniku na izbrani turistični destinaciji (turistična agencija, touroperator, gostinska organizacija, lokalna turistična organizacija, turistično informacijski center, lokalna ali regionalna razvojna agencija, lokalna skupnost itd,) v obsegu 180 ur, 3 ECTS pa pridobijo z obdelavo destinacije (pisna naloga) in v 3. letniku v organizacijah turistične ali s turizmom povezane dejavnosti v obsegu 240 ur. Praksa se izvaja tudi v 3. letniku pri izbranem modulu pri laboratorijskih vajah (30 kontaktnih ur oziroma 3 ECTS). 41 DODATNE MOŽNOSTI ZA ECTS PRI STROKOVNI PRAKSI SE OPREDELIJO V LETNEM PROGRAMU STROKOVNE PRAKSE. ZAKLJUČEK ŠTUDIJA: Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti (pozitivna ocena iz vseh predmetov, opravljene seminarske naloge, uspešno opravljena strokovna praksa ter izdela in uspešno zagovarja zaključni projekt). Zaključni projekt je vsebinsko usmerjen v konkretno reševanje izbranega strokovnega problema (npr.: razvoj novega produkta, predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja organizacije, novi model organiziranosti in podobno, izjemoma je lahko tudi teoretična obravnava nekega strokovnega problema). Študent pripravi zaključni projekt na podlagi opravljene strokovne prakse oziroma lastnih delovnih izkušenj. ZAPOSLITEV: Diplomanti študijskega programa Management turističnih podjetij se bodo lahko zaposlili v katerikoli dejavnosti znotraj turističnega sektorja - nastanitveni in prehrambeni gostinski obrati, potovalne in turistične agencije, dopolnilne turistične dejavnosti in v drugih s turizmom povezanih dejavnostih. UČNI NAČRTI: V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za študenta/študijski program«. TURIZEM - 2. STOPNJA VRSTA PROGRAMA : podiplomski magistrski študijski program STOPNJA PROGRAMA: 2. stopnja KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 120 kreditnih točk TRAJANJE PROGRAMA : Dve leti STROKOVNI NASLOV: magister/magistrica turizma, okrajšava: mag. turiz. KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij TEMELJNI CILJI PODIPLOMSKEGA MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA TURIZEM: - posredovati metodološka znanja in orodja, potrebna za temeljno in aplikativno znanstveno raziskovalno delo na področju turizma, posredovati poglobljena specifična ekonomska in managerska znanja, potrebna za vodenje poslovnih sistemov v turizmu, posredovati družboslovna znanja, potrebna za razumevanje, prepoznavanje, analizo in kritično oceno družbe in družbenih značilnosti držav, ki predstavljajo potencialne ali dejanske emitivne trge za slovensko turistično gospodarstvo ter etično in reflektivno delovanje v okolju v odnosu do različnih akterjev v turizmu, 42 - - posredovati teoretična znanja s področja okoljskega načrtovanja, sonaravnega trajnostnega razvoja, destinacijskega managementa in mreženja v turizmu in usposobiti študenta za implementacijo teh znanj na konkretnih turističnih destinacijah, usposobiti študenta za vodenje projektov in sodelovanje pri projektnem delu v turizmu, s poudarkom na poznavanju in oblikovanju organizacijske kulture, ustvarjalnem vodenju, motivaciji in upravljanju s človeškimi viri. SPLOŠNE KOMPETENCE: Z doseganjem temeljnih ciljev podiplomskega magistrskega študijskega programa Turizem, bodo študenti sposobni: obvladovati raziskovalne metode, postopke in procese; analize, sinteze, predvidevanja rešitev in posledic; aplikacije teoretičnih dosežkov v prakso; razvijanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti še posebej v mednarodnem okolju; etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki; timskega dela in kooperativnosti znotraj skupine; POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA: V 1. letnik se lahko vpiše kandidat, ki je: diplomiral na študijskih programih 1. stopnje z naslednjih študijskih področij: turizem, osebne storitve, družbene vede, poslovne in organizacijske vede, pravo, humanistične vede, novinarstvo in informiranje, zdravstvo, socialno delo, transportne storitve, varstvo okolja; ali diplomiral na študijskih programih 1. stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil izpite iz predmetov Uvod v turizem in Upravljanje poslovnih sistemov. V PRIMERU OMEJITVE VPISA bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija (70 % točk) in oceno diplomskega dela (30 % točk). V primeru, da dodiplomski študijski program, ki ga je opravil kandidat, ni imel diplomskega dela (naloge) ali zaključnega projekta, se upošteva povprečna ocena študija za vse možne točke. Neposredno v drugi letnik (po merilih za prehode) se lahko vpišejo diplomanti štiriletnih univerzitetnih študijskih programov, in sicer: a) diplomanti smeri Turizem, ki so kumulativno zbrali 240 KT. b) v Poslovno organizacijsko smer: diplomanti ekonomsko poslovne in organizacijske usmeritve. Med študijem študent opravi še diferencialne izpite iz naslednjih predmetov: Prostorski učinki turizma, Družbene in individualne dimenzije turizma, Metodologija in raziskovanje v turizmu ter Strategije v turizmu; c) v Družbeno prostorsko smer: diplomanti družboslovnih, humanističnih usmeritev ter naravoslovnih in tehničnih usmeritev. Med študijem študent opravi še naslednje diferencialne izpite: Ekonomika turizma, Organizacija in upravljanje turističnih struktur, Destinacijski management ter Metodologija in raziskovanje v turizmu. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU: Obveznosti študentov so opredeljene v učnih načrtih posameznih predmetov in ovrednotene v ECTS, pri čemer predstavlja 1 KT približno 30 ur dela študenta. Študent napreduje v 2. letnik z izpolnitvijo študijskih in raziskovalnih obveznosti 1. letnika oz., če nabere najmanj 42 KT kumulativno pod pogojem, da je opravil študijske in raziskovalne obveznosti pri predmetu Metodologija in raziskovanje v turizmu ter pri dveh obveznih 43 predmetih, ki predstavljata osnovo za nadaljevanje študija na izbrani smeri (Poslovno – organizacijska smer: Ekonomika turizma ter Organizacija in upravljanje turističnih struktur; Družboslovno - prostorska smer: Prostorski učinki turizma ter Družbene in individualne dimenzije turizma).V okviru zgoraj omenjenih 42 KT lahko mentor študentu prizna tudi do 15 KT iz opravljenega raziskovalnega dela za pripravo magistrske naloge (od skupnih 30 KT, ki so namenjene za izdelavo magistrske naloge). MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOV V PROGRAM: Na podiplomskem magistrskem študijskem programu Turizem se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe na podiplomski ravni. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS (študent lahko tako nabere do 15 KT). Individualne vloge za priznanje znanj pridobljenih pred vpisom obravnava senat UP FTŠ Turistice. Študentu visokošolskega študijskega programa se na osnovi ustreznih let delovnih izkušenj na posameznem strokovnem področju in strokovnih referencah, ki jih izkazuje s portfeljem, lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti iz obveznih izbirnih predmetov (2. semester – do 15 KT) in izbirnih predmetov strokovnega področja (3. semester – do 15 KT). Priznavanje študijskih obveznosti je v pristojnosti nosilca predmeta. Na podlagi določil teh meril lahko študent nabere največ do 30 KT. Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu, če je znanja pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem. MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega študent prehaja. Prehodi so možni med študijskimi programi: 1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in 2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. Pri prehodu se lahko priznavajo: 1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; 2. neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP FTŠ Turistici. 44 V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa. Povezanost z drugimi programi: V okviru študija po podiplomskem študijskem programu Turizem (2. stopnja) študent lahko nabere 12 – 15 kreditnih točk na drugih podiplomskih študijskih programih znotraj Univerze na Primorskem ali zunaj nje. TABELA 18: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015 KRAJ IZVEDBE 1. LETNIK 2. LETNIK Portorož redni redni TABELA 19: STRUKTURA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA LETNIK ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI ŠT . ŠTEVILO PREDMETOV KREDITNIH TOČK 1. 2. Obvezni predmeti (skupni) 5 30 Obvezni predmeti izbrane smeri 5 30 Izbirni predmeti – notranje izbirni 5 30 Izbirni predmeti – zunanje izbirni 0-2 Magistrska naloga - 30 SKUPAJ 15 120 (ECTS) 60 60 PREDMET: Študent mora v času študija opraviti skupaj pet skupnih obveznih predmetov, pet obveznih predmetov izbrane smeri ter notranje in zunanje izbirne predmete v skupnem obsegu 30 ECTS. Študent zaključi študij, ko uspešno zagovarja magistrsko nalogo. IZBIRNI PREDMETI: Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki so ponujeni v okviru študijskega programa, zunanje izbirni predmeti pa predmeti, ki jih lahko študent izbira v podiplomskih študijskih programih drugih članic Univerze na Primorskem oziroma, v dogovoru z mentorjem, tudi zunaj Univerze na Primorskem, v okviru podiplomskih študijskih programov slovenskih in tujih univerz. TABELA 20: PREDMETNIK 1. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE KU 45 KU SEM. NOSILEC/ SOIZVAJALEC P SV OBVEZNI PREDMETI (SKUPNI) 1. Ekonomika turizma 6 30 30 60 1. Nemec Rudež 2. Družbene in individualne dimenzije turizma 6 30 30 60 1. Weber, Sedmak M. 3. Prostorski učinki turizma 6 30 30 60 1. Jurinčič / Balažič 4. Organizacija in upravljanje turističnih struktur 6 30 30 60 1. Mekinc, Ivankovič / Mušič 5. Metodologija in raziskovanje v turizmu 6 30 30 60 1. Podovšovnik Axelsson, Bojnec / Križaj OBVEZNI PREDMETI POSLOVNO-ORGANIZACIJSKE SMERI 6. Oblikovanje globalnih turističnih mrež 6 30 30 60 2. Sedmak M, Nemec Rudež / Kribel 7. Računovodstvo za odločanje v turizmu 6 30 30 60 2. Ivankovič / Planinc T. 8. Organizacijska kultura in vodenje 6 30 30 60 2. Šuligoj, Jerman / Mušič 9. Podjetništvo v turizmu 6 30 30 60 2. Jerman / Kociper 10. Razvoj človeških potencialov 6 30 30 60 2. Gabruč, Jerman OBVEZNI PREDMETI DRUŽBENO-PROSTORSKE SMERI 6. Sociologija mobilnih kultur 6 30 30 60 2. Weber / Medarič 7. Socialne mreže v turizmu 6 30 30 60 2. Podovšovnik Axelsson, Sedmak M. / Kribel 8. Turizem in prosti čas 6 30 30 60 2. Vodeb, Sedmak M. 9. Sonaravna paradigma trajnostnega družbenega razvoja 9 30 30 60 2. Gosar / Balažič 10. Destinacijski management 9 30 30 60 2. Sedmak G. / Juvan SKUPAJ 60 46 TABELA 21: IZBIRNI PREDMETI 2. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS OBLIKA IZVEDBE P KU KU SEM. NOSILEC/ SOIZVAJALEC SV IZBIRNI PREDMETI, KI SE IZVAJAJO V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 1. Regionalno planiranje 6 30 30 60 1. Jurinčič / Balažič 2. Strategije v turizmu1 6 30 30 60 1. 3. Metodologije kadrovanja v turizmu1 6 30 30 60 1. 4. Korporativno upravljanje1 6 30 30 60 1. 5. Varnost in turizem 6 30 30 60 1. Mekinc / Kociper 6. Prihodkovni management in poslovno odločanje v turističnih podjetjih 6 30 30 60 1. Ivankovič / Planinc T. 7. Projektno vodenje 6 30 30 60 1. Mekinc / Kociper 8. Management kakovosti v turizmu 6 30 30 60 1. Uran Maravić 9. Mednarodni turistični marketing 6 30 30 60 1. Brezovec A. / Brezovec T. 10. Culture and communication in tourism1 6 30 30 60 1. OPOMBE: 1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. LEGENDA: ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU SEM. = SEMESTER IZVEDBE J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S) KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE) URNIK: Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2014/2015 je dostopen na spletni strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK ZAKLJUČEK ŠTUDIJA: V drugem semestru Senat UP FTŠ Turistice, na podlagi študentove prošnje in v soglasju s predlaganim mentorjem, določi mentorja za pripravo in izdelavo magistrske naloge. Temo magistrske naloge predlagata študent in mentor. Mentor svetuje študentu pri oblikovanju predloga teme magistrske naloge, pri izbiri metodologije raziskovanja in ga usmerja pri izdelavi magistrske naloge. Prav tako mentor 47 omogoča povezavo študenta z raziskovalci, ki lahko, po oceni študenta in mentorja, prispevajo k uspešni izdelavi magistrske naloge. V povezavi s predlagano temo magistrske naloge mentor svetuje študentu glede primernosti izbirnih predmetov, še posebej tistih, ki jih študent želi izbrati zunaj UP. ZAPOSLITEV: Diplomanti podiplomskega magistrskega programa Turizem bodo pokrili povpraševanje po vodstvenih in vodilnih kadrih v turističnem gospodarstvu in dejavnostih, povezanih s turizmom v zasebnem in javnem sektorju. Diplomanti se bodo lahko zaposlili v turističnih in s turizmom povezanih organizacijah, ki delujejo na domačem in mednarodnem turističnem trgu: potovalne agencije, gostinska podjetja, hoteli in drugi nastanitveni obrati, organizatorji potovanj, turistično-informacijske pisarne, lokalne in regijske turistične organizacije, razvojne agencije itd. UČNI NAČRTI: V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za študenta/študijski program«. DEDIŠČINSKI TURIZEM - 2. STOPNJA VRSTA PROGRAMA : podiplomski magistrski študijski program STOPNJA PROGRAMA: 2. stopnja KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 120 kreditnih točk TRAJANJE PROGRAMA : Dve leti STROKOVNI NASLOV: magister/magistrica dediščinskega turizma, okrajšava: mag. ded. tur. KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij TEMELJNI CILJI PODIPLOMSKEGA MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DEDIŠČINSKI TURIZEM: Cilj študijskega programa Dediščinski turizem 2. stopnje je izoblikovati profil magistranta za potrebe turistične dejavnosti. Magistrant bo osvojil strokovno poglobljen uvid v vsebine turistične stroke ter izobrazbo s področja dediščine slovenskega, mediteranskega in evropskega prostora v funkciji in za potrebe vkjučevanja dediščinskih vsebin v turistične storitve. Specifična znanja in kompetence s področja vključevanja vsebin dediščine v turistične storitve bodo pomembno prispevala k dvigu konkurenčnosti turističnih storitev na slovenskem in mednarodnem turističnem trgu. 48 Med pomembnimi cilji študijskega programa Dediščinski turizem je omogočanje multidisciplinarnega študija turizma in dediščine ter spodbujanje študentov k interdisciplinarnemu pristopu pri delu na področju, ki mora integrirati znanja in kompetence s področja turizma in dediščine. SPLOŠNE KOMPETENCE: Po opravljenih študijskih obveznostih študijskega programa Dediščinski turizem in uspešnem zagovoru magistrskega dela študent pridobi: - sposobnost za uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemov v spremenjenih okoliščinah; - usposobljenost za samostojen študij, za razvijanje kritične refleksije, za pridobitev socialnih in komunikacijskih spretnosti, za presojo aktualnih dogodkov, razlaganje in vrednotenje družbenih fenomenov; - sposobnost poglabljanja znanja na določenih strokovnih področij; - sposobnost vodenja skupine in timskega dela; - uporabna interdisciplinarna znanja za delo na področju gospodarstva in kulture, kakršna odlikujejo nacionalne in mednarodne kadre v visoko konkurenčnem in hkrati identitetno občutljivem globaliziranem okolju; - zavezanost profesionalni etiki in sposobnost etične refleksije. POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA: POGOJI ZA VPIS V 1. LETNIK: - diploma študijskega programa 1. stopnje s študijskih področij: turizem, humanistika in družboslovje, naravoslovje; - diploma študijskega programa 1. stopnje z drugih študijskih področij, če je kandidat pred vpisom opravil diferencialne izpite iz vsebin, ki so bistvene za nadaljevanje študija (osnove humanistike ali družboslovja ali turizma ali naravoslovja) v obsegu najmanj 10 KT in največ 60 KT; - število in nabor diferencialnih izpitov se kandidatom iz druge alineje določi glede na smer predhodnega študija; o številu in vsebini obveznosti odločata pristojni komisiji UP FHŠ in UP FTŠ Turistica. Diferencialne izpite oziroma dodatne študijske obveznosti opredeljene pod drugo alinejo morajo kandidati za vpis opraviti pred vpisom v študijski program, pri čemer se lahko omenjene obveznosti opravljajo kot izbirni predmeti v okviru študija prve stopnje, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Število diferencialnih izpitov se lahko ustrezno spremeni v primeru, da se študentu na njegovo prošnjo priznajo določeni izpiti, opravljeni po predhodnem študiju, kot opravljeni diferencialni izpiti. Pogoji za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali primerljiv študijski program v tujini, ki jim je, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu. V PRIMERU OMEJITVE VPISA bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija (70% točk) in oceno diplomskega dela (30% točk). V primeru, da dodiplomski študijski program, ki ga je opravil kandidat, ni imel diplomskega dela (naloge) ali 49 zaključnega projekta, se v primeru omejitve vpisa kandidatu upošteva povprečna ocena študija za vse možne točke. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU: Izpolnitev vseh predpisanih obveznosti v letniku (60 ECTS) zagotavlja napredovanje študentov v višji letnik. Obveznosti študentov pri posameznih predmetih so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Študent se lahko vpiše v 2. letnik z doseženimi 54 ECTS od 60 ECTS študijskega programa, pri čemer manjkajočih 6 ECTS ne sme pripadati obveznim predmetom, lahko pa predmetom iz izbranega modula. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo se vpis v naslednji letnik dovoli tudi z 48 doseženimi ECTS. Vlogo študenta obravnavata pristojna organa UP FHŠ in UP FTŠ Turistica. Manjkajoče obveznosti morajo študentje opraviti do zagovora magistrske naloge. Če študent ne opravi vseh obveznosti, lahko letnik ponavlja. Status ponavljalca študent lahko izkoristi le enkrat. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOV V PROGRAM: Na študijskem programu se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom, in sicer znanja, pridobljena v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe, v programih za izpopolnjevanje ter v različnih oblikah neformalnega izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS. Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom obravnavata in o tem sklepata pristojna organa UP FHŠ in UP FTŠ Turistica, v skladu z merili za priznanje, ki jih sprejme Univerza na Primorskem. Določila o priznanju znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se smiselno upoštevajo tudi pri priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih med študijem, v kolikor je to v obliki učnega sporazuma dogovorjeno vnaprej. MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega študent prehaja. Prehodi so možni med študijskimi programi: 1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in 2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. 50 Pri prehodu se lahko priznavajo: 1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; 2. neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP FTŠ Turistici. V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa. TABELA 22: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015 KRAJ IZVEDBE 1. LETNIK 2. LETNIK Portorož redni redni TABELA 23: STRUKTURA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA LETNIK 1. 2. VRSTE UČNIH ENOT ŠTEVILO UČNIH ENOT ŠTEVILO KREDITNIH TOČK (ECTS) PO UČNIH ENOTAH SKUPAJ 60 Obvezni predmeti 7 42 Notranje izbirni predmeti 3 18 Obvezni predmeti 2 12 Izbirni predmeti: 5 30 - notranje izbirni predmeti 3 18 - zunanje izbirni predmeti 2 12 Magistrsko delo 1 18 SKUPAJ 60 120 PREDMETNIK: V času študija opravi študent 9 obveznih predmetov, 6 izbirnih predmetov iz treh modulov, 2 zunanje izbirna predmeta ter magistrsko delo. V času študija mora študent izbrati vsaj en predmet s področja tujega jezika iz modula »Jezik in komuniciranje v turizmu«. Vsi predmeti so ovrednoteni s 6 ECTS. Izbirne predmete študent izbira v dogovoru s tutorjem in predstojnikom študijskega programa. V prvem letniku študenti/ke praviloma izberejo obvezne izbirne predmete s področij, ki jih niso poslušali na dodiplomskem študiju. 51 ZUNANJE IZBIRNE PREDMETE lahko študent izbira v okviru študijskih programov UP FTŠ Turistica in UP FHŠ, v okviru drugih študijskih programov UP ali iz drugih programov v Sloveniji in v tujini (znotraj in zunaj stroke). TABELA 24: OBVEZNI PREDMETI 1. LETNIKA OBLIKE IZVEDBE KU ŠT . TEMELJNI PREDMETI EC TS UDŠ 1. Kulturna dediščina in njeno varstvo 6 2. Metodologija raziskovanja v turizmu 3. S TV SEM NOSILEC / SOIZVAJALEC P SV 180 30 30 60 1. Guštin / Hrobat Virloget 6 180 30 30 60 1. Podovšovnik Axelsson / Planinc S. Kulturni spomeniki Slovenije 6 180 30 30 60 1. Lazar / Mileusnič 4. Zgodovina turizma 6 180 30 15 60 1. Panjek / Kavrečič 5. Turistični sistemi 6 180 45 15 60 2. Jere Jakulin / Lesjak 6. Naravne vrednote in njihovo varovanje 6 180 30 30 60 2. Varljen Bužan 7. Strateški management turističnih podjetij 6 180 30 30 60 2. Sedmak G. / Kociper 8. Notranje izbirni predmeti – 3 predmeti* 18 SKU PAJ 15 1/2 *V sklopu notranje izbirnih predmetov mora študent v času študija izbrati vsaj en predmet s področja tujega jezika iz modula »Jezik in komuniciranje v turizmu«. TABELA 25: OBVEZNI PREDMETI 2. LETNIKA OBLIKE IZVEDBE KU ŠT . 1. TEMELJNI PREDMETI Projektno vodenje EC TS 6 SEM NOSILEC / SOIZVAJAL EC 1. Mekinc / Kociper UD Š 180 P SV 30 30 52 S TV SKU PAJ 60 2. Marketing dediščine v turizmu 6 3. Notranje izbirni predmeti – 3 predmeti* 18 4. Zunanje izbirni predmeti – 2 predmeta** 12 5. Magistrsko delo 18 180 30 15 15 60 1. Sedmak G. 1./2. 180 1./2. *V sklopu notranje izbirnih predmetov mora študent v času študija izbrati vsaj en predmet s področja tujega jezika iz modula »Jezik in komuniciranje v turizmu«. ** Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru študijskih programov UP FTŠ Turistice in UP FHŠ, v okviru drugih študijskih programov UP ali iz drugih študijskih programov iste stopnje v Sloveniji in v tujini (znotraj in izven stroke). Študent lahko izbere predmet tudi iz nabora notranje izbirnih predmetov na tem študijskem programu. TABELA 26: NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI, MODUL »TURIZEM« ŠT. IZBIRNI PREDMETI EC TS UDŠ OBLIKE IZVEDBE KU P SV T V SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC SKUP AJ 1 Ekonomika turizma 6 180 30 30 60 1/2 Nemec Rudež 2 Prostorski učinki turizma 6 180 30 30 60 1/2 Jurinčič / Balažič 3 Sociologija mobilnih kultur 6 180 30 30 60 1/2 Weber / Medarič 4 Valorizacija avtentičnosti v turizmu 6 180 30 30 60 1/2 Sedmak G. / Gačnik 5 Interpretacija turističnih resursov1 6 180 30 30 60 1/2 6 Destinacijski management 6 180 30 30 60 1/2 7 Management kulturnih prireditev1 6 180 30 30 60 1/2 2 Kulinarična kultura 6 180 30 30 60 1./2. OPOMBE:1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. 53 Sedmak G. / Juvan Gačnik TABELA 27: NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI, MODUL »DEDIŠČINA« OBLIKE IZVEDBE KU ŠT . IZBIRNI PREDMETI EC TS UDŠ 1. Dediščina v muzejih in muzeologija 6 2. Praktikum dediščine 3. S TV SEM NOSILEC / SOIZVAJALEC P SV 180 30 15 60 1./2. Lazar / Mileusnič 6 180 30 15 60 1./2. Hrobat Virloget Pomorska antropologija1 6 180 30 15 60 1./2. 4. Nesnovna dediščina 6 180 30 30 60 1./2. 5. Trajnostno kmetijstvo in krajina1 6 180 30 15 60 1./2. 15 SK UP AJ Hrobat Virloget / Kavrečič OPOMBE:1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. TABELA 28: NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI, MODUL »JEZIK IN KOMUNICIRANJE V TURIZMU« OBLIKE IZVEDBE KU ŠT . IZBIRNI PREDMETI EC TS UDŠ 1. Angleščina v turizmu 6 2. Italijanščina v turizmu1 3. S LV SEM NOSILEC / SOIZVAJALEC Kompara P SV 180 30 30 60 1./2. 6 180 30 30 60 1./2. Nemščina v turizmu1 6 180 30 30 60 1./2. 4. Turistični diskurz1 6 180 30 15 60 1./2. 5. Komunikologija v turizmu1 6 180 30 60 1./2. 15 15 15 SK UP AJ OPOMBE:1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. LEGENDA: UDŠ = URE DELA ŠTUDENTA; OCENA POTREBNEGA ŠTEVILA UR ŠTUDIJA, DA ŠTUDENT USPEŠNO OPRAVI VSE ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI (UDŠ JE SEŠTEVEK KONTAKTNIH UR – KU IN UR, KI JIH ŠTUDENT OPRAVI S SAMOSTOJNIM DELOM OZIROMA ŠTUDIJEM) ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU SEM. = SEMESTER IZVEDBE J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S) KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, S = SEMINARJI, LV = LABORATORIJSKE VAJE) 54 ZAKLJUČEK ŠTUDIJA: Pogoj za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, ki jih predvideva program (doseženih 120 ECTS). Ko študent opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe (zbere 102 ECTS z opravljanjem izpitov in 18 ECTS z izdelavo magistrskega dela), zaključi študij z zagovorom magistrskega dela. Študentje izbirajo do konca zimskega semestra prvega letnika temo diplomskega magistrskega dela in mentorja (med habilitiranimi nosilci vseh obveznih ali izbirnih zgodovinskih predmetov). URNIK: Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2013/2014 je dostopen na spletni strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK ZAPOSLITEV: Diplomanti študijskega programa Dediščinski turizem se bodo lahko zaposlili kot upravljalci, tržniki, oblikovalci in izvajalci turistični storitev v: a) turističnih organizacijah (slovenskih in mednarodnih), kot so: potovalne agencije, organizatorji potovanj, turistično-informacijske pisarne, nacionalne turistične organizacije, lokalne in regijske turistične organizacije, turistična predstavništva v tujini, hotelska in gostinsko-turistična podjetja, b) naravovarstvenih organizacijah (npr. regionalni in nacionalni parki) ter kulturnih ustanovah (npr. muzeji, galerije, organizatorji prireditev), c) javnem in civilnem sektorju (npr. uradi in službe lokalnih samoupravnih skupnosti, zadolžene za razvoj turizma, lokalne in regijske organizacije, zadolžene za razvoj turizma; turistična društva, kulturna društva). Diplomanti II. stopnje študija Dediščinski turizem bodo na eni strani specializirani, na drugi strani pa interdisciplinarno široki kadri za preučevanje različnih predmetno-specifičnih področij turizma in dediščine. UČNI NAČRTI: V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za študenta/študijski program«. INOVATIVNI TURIZEM - 3. STOPNJA VRSTA PROGRAMA : podiplomski doktorski študijski program STOPNJA PROGRAMA: 3. stopnja KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk TRAJANJE PROGRAMA : Tri leta STROKOVNI OZ. ZNANSTVENI NASLOV: doktor/doktorica znanosti, okrajšava: dr. KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: izredni študij 55 TEMELJNI CILJI PODIPLOMSKEGA DOKTORSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA INOVATIVNI TURIZEM: Cilj študijskega programa Inovativni turizem 3. stopnje na UP je izoblikovati profil doktoranta za potrebe turistične dejavnosti, ki bo usposobljen tako za raziskovalno kot tudi aplikativno delo v turizmu ter ima specifična znanja in kompetence s področja inovativnega turizma, ki bodo lahko ob upoštevanju vseh interesnih skupin in okolja odgovorno prispevala k dvigu konkurenčnosti turističnih storitev in produktov na slovenskem in mednarodnem turističnem trgu. Cilj programa je doktorantom podati strokovno poglobljen uvid v splošne/klasične, predvsem pa specifične/trendovske vsebine turizma ter metodološka in raziskovalna znanja s pomočjo katerih bodo usposobljeni za samostojno raziskovalno delo, za samostojno razvijanje inovativnih rešitev, kreacijo novih znanj ter njihovo aplikacijo v praksi, za vodenje najzahtevnejših gospodarskih in negospodarskih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in za razvijanje kritične refleksije. Med pomembnimi cilji študijskega programa Inovativni turizem je tudi spodbujanje študentov h kontinuiranemu študiju od 1. do 3. stopnje študija. Splošnemu študiju I. stopnje, sledi specialistično usmerjeni študijski program II. stopnje Turizem, katerima sledi ozko specializirani program III. stopnje Inovativni turizem. Doktorandi III. stopnje bodo usposobljeni za samostojno raziskovalno delo, ki bo z zaključnim delom predstavljalo nov prispevek k znanosti, po zaključku študija pa omogočalo plodno zaposlitev in dvig kakovostne ravni turizma SPLOŠNE KOMPETENCE: • sposobnost za izbiro in uporabo primernih znanstveno-raziskovalnih metod, postopkov in procesov v širšem spektru problemov v spremenljivih okoliščinah ter kreacija novih znanj in rešitev; • • • • • usposobljenost za samostojen študij, za razvijanje kritične refleksije, za pridobitev socialnih in komunikacijskih spretnosti, za presojo aktualnih dogodkov in njihovo umestitev v širši kontekst, razlaganje in vrednotenje družbenih fenomenov; sposobnost prenosa pridobljenih znanj v prakso - na konkretna področja turizma ter sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov sposobnost vodenja skupine, kooperativnosti in timskega dela; zavezanost profesionalni etiki in sposobnost etične refleksije. zmožnost kritičnega razumevanja konceptov in znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k analiziranju in reševanju izzivov in problemov v turizmu POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA: Pogoji za vpis v 1. letnik V doktorski študijski program 3. stopnje Inovativni turizem na Univerzi na Primorskem Fakulteti za Turistične študije – Turistica se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) diploma na študijskem programu 2. stopnje; ali b) diploma na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program, 56 sprejet pred 11. 6. 2004); ali c) diploma na enovitem magistrskem študijskem programu 2. stopnje, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let. Neposredno v 2. letnik študija (PO MERILIH ZA PREHODE) se lahko vpišejo: a) diplomanti študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti (sprejet pred 11. 6. 2004) ali b) diplomanti študijskih programov za pridobitev specializacije, če je kandidat pred tem končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Z vsemi kandidati bo opravljen ustni razgovor, v katerem bo kandidat predstavil svoje videnje študija, ambicije in področja zanimanja. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno predhodnega študija in na osnovi ustnega razgovora v okviru katerega bodo ovrednoteni: kandidatov/kandidatkin življenjepis, morebitne dosedanje objave in izkušnje ter idejna zasnova doktorske dispozicije. Merila za prehode med programi Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje. Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja na prvem študijskem programu, iz katerega študent prehaja, in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu, v katerega študent prehaja. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v prvem študijskem programu. V 2. oziroma 3. letnik doktorskega študijskega programa Inovativni turizem se po merilih za prehode vpiše študent sorodnega doktorskega študijskega programa 3. stopnje in magistrskega študijskega programa za pridobitev magisterija znanosti (študijski programi, sprejeti pred 11.6.2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji: - študent izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program Inovativni turizem, - študijski program, iz katerega študent prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot doktorski študijski program Inovativni turizem in - so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti študenta). V 2. letnik doktorskega študijskega programa Inovativni turizem se po merilih za prehode lahko vpiše tudi a) diplomanti študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti (sprejet pred 11. 6. 2004) ali b) diplomanti študijskih programov za pridobitev specializacije, če je kandidat pred tem končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske zadeve 2. in 3. stopnje UP FTŠ Turistice, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite. 57 Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi študent sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v doktorskem študijskem programu Inovativni turizem. V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU: Študent se lahko vpiše v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Inovativni turizem z doseženimi 54 KT od 60 KT študijskega programa, pri čemer manjkajočih 6 KT ne sme pripadati obveznim predmetom, lahko pa izbirnim predmetom. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo se vpis v naslednji letnik dovoli tudi z doseženimi 48 KT. Vlogo študenta obravnava Komisija za študijske zadeve UP FTŠ Turistice. Manjkajoče obveznosti iz prvega letnika mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik. Pogoj za vpis v 3. letnik so opravljene vse obveznosti iz prvega letnika ter vsaj doseženih 54 KT od 60 KT 2. letnika študija ter potrjena tema doktorske disertacije. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študijske zadeve UP FTŠ Turistica, se vpis v 3. letnik omogoči tudi z doseženimi 48 KT. Vse manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora doktorske disertacije. Pred zagovorom doktorske disertacije mora študent opraviti tudi obveznost objave prispevka v znanstvenih revijah. Če študent ne opravi vseh obveznosti, lahko letnik ponavlja. Status ponavljavca študent lahko izkoristi le enkrat. Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 24 KT tega letnika. Z napredovanjem, ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta in s tem pravice, obveznosti in ugodnosti, določene z zakonom. Študijski program je individualno zasnovan in ne predvideva tutorskega svetovanja in usmerjanja. Na področju svetovanja in usmerjanja med študijem bo študent sodeloval z mentorjem. Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM: Na študijskem programu 3. stopnje Inovativni turizem se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom, in sicer znanja, pridobljena v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe, v programih za izpopolnjevanje, v različnih oblikah neformalnega izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS. Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom obravnava in sklepa pristojni organ UP FTŠ Turistice, v skladu z merili za priznanje Univerze na Primorskem. Določila o priznanju znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se smiselno upoštevajo tudi pri priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih med študijem, v kolikor je to v obliki učnega sporazuma dogovorjeno vnaprej. 58 TABELA 29: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015 KRAJ IZVEDBE Portorož 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK izredni izredni izredni TABELA 30: STRUKTURA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA LETNIK ŠTUDIJA 1. 2. 3. VRSTE UČNIH ENOT ŠTEVILO UČNIH ENOT ŠTEVILO ECTS KREDITNIH TOČK PO UČNIH ENOTAH SKUPAJ Obvezni predmet Izbirni predmet Samostojno delo na dispoziciji Obvezni predmet Izbirni predmet Samostojno raziskovalno delo, priprava in predstavitev doktorske dispozicije Samostojno raziskovalno delo, priprava ter zagovor doktorske disertacije 5 2 1 3 2 1 30 12 18 15 12 33 1 60 15 180 Skupaj 60 60 60 TABELA 31: OBVEZNI PREDMETI 1. LETNIKA ŠT. PREDMETI ECTS UDŠ OBLIKE IZVEDBE KU ∑ KU* SEM. P SV M NOSILEC / SOIZVAJALEC Obvezni predmeti 1. Praktikum za pripravo dispozicije 6 180 30 30 - 60 1. Nemec Rudež 2. Organizacijskoposlovni vidiki v turizmu 6 180 30 30 - 60 1. Ivankovič 3. Družboslovnohumanistični vidiki v turizmu 6 180 30 30 - 60 1. Vodeb, Sedmak M., Weber, Brezovec A. 4. Prostorsko-okoljski vidiki v turizmu 6 180 30 30 - 60 1. Gosar 5. Metodologija raziskovanja v turizmu* 6 180 30 30 - 60 2. Podovšovnik Axelsson, Sedmak M., Bojnec 6. Samostojno delo na dispoziciji 18 540 10 10 2. Mentor 59 Izbirni predmeti 7. Izbirni predmet** 6 180 30 30 - 60 2. Nosilci 8. Izbirni predmet** 6 180 30 30 - 60 2. Nosilci Skupaj 60 1800 195 225 10 430 *Metodološka znanja pridobijo študentje tudi v okviru predmetov: Praktikum za pripravo dispozicije, Pisanje in objavljanje znanstvenih besedil ter ob pripravi in objavi znanstvenega članka v sodelovanju z mentorjem. **Izbirni predmet študent/-ka načeloma izbere v dogovoru z mentor-jem/ico iz nabora izbirnih predmetov, lahko pa izbere tudi zunanje izbirne predmete v okviru drugih doktorskih študijskih programov slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. TABELA 32: OBVEZNI PREDMETI 2. LETNIKA ŠT . PREDMETI EC TS UDŠ OBLIKE IZVEDBE KU P SV ∑ KU* SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC M Obvezni predmeti 1. Pisanje in objavljanje znanstvenih besedil 3 90 20 10 - 30 1. Sedmak G. 2. Management inoviranja 6 180 30 30 - 60 1. Šuligoj 3. Inovativnost v turizmu 6 180 30 30 - 60 1. Križaj 4. Izbirni predmet** 6 180 30 30 - 60 2. Nosilci 5. Izbirni predmet** 6 180 30 30 - 60 2. Nosilci 6. Samostojno raziskovalno delo, priprava in javna predstavitev doktorske dispozicije 33 990 - - 30 30 1. in 2. Mentor Skupaj 60 1800 140 130 30 300 * KU na posameznega kandidata **Izbirni predmet študent/-ka načeloma izbere v dogovoru z mentor-jem/ico iz nabora izbirnih predmetov v Tabeli 16, lahko pa izbere tudi zunanje izbirne predmete v okviru drugih doktorskih študijskih programov slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. TABELA 33: PREDMETNIK 3. LETNIKA ŠT. PREDMETI EC TS UDŠ OBLIKE IZVEDBE KU 60 SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC ∑ KU * P SE M Obvezno delo 1. Samostojno raziskovalno delo, priprava in zagovor doktorske disertacije 60 1800 - - 45 45 Skupaj 60 1800 - - 45 45 1. in 2. Mentor *KU na posameznega kandidata TABELA 34: NOTRANJE IZBIRNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA ŠT. PREDMETI KT UDŠ OBLIKE IZVEDBE KU P SV ∑ KU * SEM. NOSILEC / SOIZVAJALEC 1. Intelektualni kapital v turizmu1 6 180 30 30 60 2. 2. Prostorsko planiranje turizma1 6 180 30 30 60 2. 3. Čezmejno sodelovanje v turizmu 6 180 30 30 60 2. Vodeb 4. Avtentičnost v turizmu 6 180 30 30 60 2. Sedmak G. 5. Turizem in varnost1 6 180 30 30 60 2. 6. Vpliv kulturnih razlik na komunikacijo v turizmu/Communicati on and cultural difference1 6 180 30 30 60 2. 7. Sistemi in sistemska dinamika 6 180 30 30 60 2. Jere Lazanski 8. Marketinške inovacije v turizmu 6 180 30 30 60 2. Brezovec A. 9. Novi pristopi k merjenju uspešnosti v turizmu 6 180 30 30 60 2. Ivankovič 61 10 . Človeški viri v turizmu – sodobni pristopi 6 180 30 30 60 2. 11 . Raziskovanje podjetništva1 6 180 30 30 60 2. 12 . Management znanja v turističnih podjetjih1 6 180 30 30 60 2. 13 . Strateški razvoj in konkurenčnost turizma1 6 180 30 30 60 2. 14 . Kakovost v turizmu 6 180 30 30 60 2. 15 . Dediščina, potencial razvoja turizma1 6 180 30 30 60 2. 16 . Kulturna dediščinaizhodišče turističnih inovacij1 6 180 30 30 60 2. 17 . Literarni in filmski turizem1 6 180 30 30 60 2. 18 . Turizem in potovalne kulture Azije1 6 180 30 30 60 2. 19 . Kultura hrane in kulinarični turizem1 6 180 30 30 60 2. 20 . Potenciali športnega turizma1 6 180 30 30 60 2. 21 . Okoljska etika in filozofija trajnostnega turizma1 6 180 30 30 60 2. 22 . Psihološki vidiki komuniciranja1 6 180 30 30 60 2. 23 . Ekonomska zgodovina inovacij v turizmu1 6 180 30 30 60 2. 24 . Kreativno reševanje problemov1 6 180 30 30 60 2. 25 . Mrežna analiza destinacije1 6 180 30 30 60 2. OPOMBE:1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA. Legenda: 62 Gabruč Uran Maravić KU - kontaktne ure; M – mentorstvo; P - predavanja, SV – seminarske vaje UDŠ - ure dela študenta; ocena potrebnega števila ur študija in dela, da študent uspešno opravi vse študijske obveznosti; KT - kreditne točke. ZAKLJUČEK ŠTUDIJA: Pogoj za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, ki jih predvideva program (doseženih 180 KT), tj. opravljeni vsi izpiti, s programom predpisano individualno raziskovalno delo, opravljene obveznosti pri posameznih predmetih in uspešen zagovor doktorske disertacije. S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora doktorand zaključi študij. V izjemnih primerih je mogoče študij zaključiti tudi, če doktorand ne opravi obveznosti objave znanstvenega članka, če je le-ta sprejet v objavo. V tem primeru se promocija v doktorski naziv izvede po objavi. Priprava in zagovor doktorske disertacije Priprava disertacije je povezana predvsem z individualnimi konzultacijami študenta z mentorjem. Disertacija je avtorsko znanstveno-raziskovalno delo, s katerim študent doktorskega študija dokaže, da poglobljeno obvlada teoretske in metodološke koncepte, da je usposobljen za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev. Izdelano doktorsko disertacijo pregleda komisija, ki jo imenuje fakulteta. Celoten postopek ureja Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem. Pred zagovorom doktorske disertacije mora študent objaviti vsaj en izvirni znanstveni članek v indeksiranih revijah. Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije doktorand prejme diplomo, ki je javna listina. URNIK: Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2013/2014 je dostopen na spletni strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK ZAPOSLITEV: Doktorandi študijskega programa tretje stopnje Inovativni turizem se bodo lahko zaposlili na naslednjih področjih: raziskovanje: samostojno vodenje in znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo v znanstvenih in visokošolskih institucijah; gospodarstvo: vodstvene funkcije v domačih in tujih turističnih organizacijah, raziskovalno/razvojni oddelki turističnih podjetij; javni sektor: najzahtevnejša strokovna in vodstvena dela v državnih (regionalnih, lokalnih) organizacijah (LTO, RTO, STO, ministrstva, državne službe – za regionalni razvoj, itd. ). UČNI NAČRTI: V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za študenta/študijski program«. 63 ORGANIZACIJA ŠTUDIJA Študijski koledar za študijsko leto 2014/2015: http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=3&vsb=V_STUD_KOLEDAR Cenik za študijsko leto 2014/2015: http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=2&l2=10&vsb=V_CENIKI Splošni pogoji izvedbe študija na UP FTŠ Turistici Portorož v študijskem letu 2014/2015: http://www.turistica.si/downloads/spl.pogoji1415.pdf Urniki 2014/2015: http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK Tutorstvo 2014/2015: http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=2&vsb=V_TUTORSTVO Študentski svet: http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=12&vsb=V_STUDENTSKI_SVET Alumni klub: http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=1&l2=14&vsb=V_ALUMNI 64 OPRAVLJANJE ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI Izpiti, izpitni roki in ocenjevanje Govorilne ure Priznavanja znanj in spretnosti Dokončanje po starih programih Povzetek pogojev in pravil pri vpisu v višji letnik – visokošolski strokovni, univerzitetni, podiplomski študij 65 Izpiti, izpitni roki in ocenjevanje Znanje študentov preverja in ocenjuje visokošolski učitelj ves čas trajanja predmeta na različne načine (krajši ali daljši pisni izdelki, aktivno sodelovanje pri izvedbi, nastopi, ustni ali pisni izpiti ob koncu izvedbe predmeta). Struktura končne ocene se med predmeti razlikuje (glej opis predmetov). Znanje študentov se oceni z ocenami od 1 (nezadostno) do 10 (odlično) oziroma z »opravil « ali »ni opravil« (npr. seminarji, strokovna praksa). Vsaka študijska obveznost je ovrednotena s kreditnimi točkami (ECTS). ECTS so merska enota za vrednotenje časa študija, ki ga študenti v povprečju porabijo, da uspešno opravijo študijske dejavnosti in obveznosti. Povprečen študent mora za povprečno oceno prav dobro (8) za 1 ECTS vložiti od 25 do 30 ur dela (študija). Te ure vključujejo sodelovanje na kontaktnih urah, študij literature, pripravo skupinskih in individualnih nalog, pripravo na izpit, opravljanje izpita idr. Za en letnik študija, ki je ovrednoten s 60 ECTS, študenti v povprečju namenijo od 1.500 do 1.800 ur študija. V tekočem študijskem letu lahko študenti pristopijo k izpitom v treh izpitnih obdobjih (zimskem, poletnem in jesenskem). Na izpitni rok se študenti prijavijo prek ŠIS (elektronska prijava) najmanj pet dni pred izpitom. Več o tem lahko preberete v pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja, ki ureja to področje. Študenti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do fakultete, se ne morejo prijaviti na razpisane izpitne roke. Študenti se na izpitne roke lahko prijavijo tri dni po izvršenem plačilu – toliko časa traja izvedba vknjižbe. Govorilne ure Govorilne ure so namenjene komunikaciji študentov z visokošolskimi učitelji, pomoči in svetovanju pri študiju, dodatnim razlagam snovi, dogovarjanju za mentorstvo pri zaključnem delu, reševanju nesporazumov ipd. Praviloma se izvajajo na sedežu UP FTŠ Turistice v Portorožu. Vsi visokošolski učitelji in sodelavci so študentom dostopni tudi prek e-pošte. Urnik govorilnih ur in elektronski naslov posameznega visokošolskega učitelja je objavljen na spletni strani UP FTŠ Turistice v rubriki Študenti »Govorilne ure«. Priznavanje znanja in spretnosti Študenti ali kandidati za vpis lahko, v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, zaprosijo za priznavanje znanja in spretnosti, ki so jih pred vpisom v študijski program oz. med študijem pridobili v neformalnem izobraževanju (tečaji, delavnice, seminarji in podobno) in/ali s priložnostnim učenjem (na delovnem mestu, doma in v vsakdanjem okolju). Postopek priznavanja vsebuje: kandidatovo vlogo izpolnjeno v ŠIS-u ter priprava portfolia z vsemi dokazili, vrednotenje, ki ga opravi pristojna komisija na visokošolskem zavodu in priznavanje znanja v vpisanem študijskem programu. Postopek priznavanja znanj in spretnosti poteka v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti. Dokončanje študija po starih programih Z reformo visokega šolstva (bolonjska deklaracija, ZViS 2004) se prehodno obdobje, v katerem so se razpisovali stari in novi študijski programi, izteka. Visokošolski zavodi so lahko razpisovali stare študijske programe le še v študijskem letu 2008/2009. Študenti morajo študij po programu VS 1995- 2001 končati do 30. 9. 2016. Predmeti za stari študijski program se ne izvajajo več, študenti pa lahko izpite iz predmetov opravljajo 66 v skladu s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. Študenti, ki so se odločili za prekinitev študija po tem študijskem programu, oddajo vlogo preko ŠIS-a za določitev pogojev za nadaljevanje študija Komisiji za študijske zadeve, ki jim določi dodatne pogoje za nadaljevanje študija (diferencialne izpite). Študenti, ki pavzirajo več kot dve leti zapored, morajo za nadaljevanje študija oz. za prijavo naloge oddati prošnjo za nadaljevanje študija na Komisijo za študijske zadeve. Vloga se plača po veljavnem Ceniku za tekoče študijsko leto. Povzetek pogojev in pravil pri vpisu v višji letnik – visokošolski strokovni, univerzitetni, podiplomski študij http://www.turistica.si/downloads/vpisvvisjiletnik1415-2.pdf Pravice in dolžnosti študentov http://www.turistica.si/downloads/PRAVICEDOLZNOSTISTUDENTOV.pdf 67 DODATNE MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA Izbirnost predmetov in notranja izbirnost med članicami UP Izbirnost predmetov Na fakulteti se vsako študijsko leto oblikuje okvirni seznam izbirnih predmetov za prihodnje študijsko leto. Pri tem se upošteva materialne in kadrovske zmožnosti fakultete. Predmeti iz okvirnega seznama, za katere študenti pokažejo največ interesa so uvrščeni v končni seznam izbirnih predmetov, ki so študentom ponujeni ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Interes študentov fakulteta preveri na podlagi informativne izbire izbranih predmetov. Seznam ponujenih izbirnih predmetov za tekoče študijsko leto je objavljen na (na dnu strani): http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=2&l2=1&vsb=V_IZB_PRED. Notranja izbirnost med članicami UP Članice Univerze na Primorskem so skladno z načeli bolonjske reforme in v prizadevanju za dvig kakovosti študija, za večjo izbirnost v programih in za povečevanje sinergije na področju izobraževanja in raziskovanja, omogočile pri njih vpisanim študentom, da izbirajo predmete na drugih članicah, tam opravljajo študijske in izpitne obveznosti ter nabirajo kreditne točke, ki bodo priznane kot del opravljene študijske obveznosti na matični članici. Več o notranji izbirnosti: http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=2&l2=7&vsb=V_IZBIRNOST Mednarodni programi mobilnosti in mednarodni projekti UP FTŠ Turistica ima v skladu z mednarodnim značajem turizma tudi bogato mednarodno dejavnost. Odzivi študentov UP FTŠ Turistice kažejo, da je zanimanje za pridobivanja dodatnih mednarodnih znanj s področja turizma vsako leto večje, saj se vse več študentov odloča za študijsko izmenjavo in praktično usposabljanje v tujini ter tako opravijo del rednih študijskih obveznosti na partnerski instituciji v tujini (študijska izmenjava) ali prakso v podjetju v tujini (praktično usposabljanje). 68 UP FTŠ Turistica trenutno deluje v naslednjih shemah mobilnosti: Erasmus+, Ceepus in program Slovenskega štipendijskega sklad EGP in NFM. Univerza na Primorskem v okviru medinstitucionalnih krovnih sporazumov študentom omogočajo tudi mobilnost izven EU, kot na primer s San Diego State University (ZDA), Ball State University, Indiana (ZDA) in druge (več na spletni strani Univerze na Primorskem). UP FTŠ Turistica študentom ponuja tudi možnost udeležbe na t. i. intenzivnih programih (poletnih šolah), ki jih organizira v sodelovanju s partnerskimi institucijami v Evropi. Tovrstni mednarodni intenzivni programi so lahko organizirani na UP FTŠ Turistici oz. na drugih tujih partnerskih institucijah in trajajo dva do tri tedne. Z udeležbo študentje poslušajo predavanja mednarodnih strokovnjakov, prejmejo nova znanja s področja mednarodnega turizma, širijo lastna obzorja ter mrežo svojih poznanstev. Študenti lahko z udeležbo na mednarodnih intenzivnih programih opravijo tudi del svojih študijskih obveznosti. Več o programih mobilnosti ter mednarodnih projektih lahko preberete na spletni strani UP FTŠ Turistice pod Mednarodno sodelovanje ter na blogu mednarodne pisarne (UP FTŠ Turistica student mobility), ki je dostopen na povezavi http://turisticaerasmus.blogspot.com. Več informacij tudi na [email protected] oz. [email protected]. 69 PRAVILNIKI IN NAVODILA Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja Pravilnik o pripravi in zagovoru zaključnega projekta na študijskih programih 1. stopnje Pravilnik o pripravi in zagovoru magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje UP FTŠ TURISTICA Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na 3. stopnji UP FTŠ TURISTICE Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem Pravilnik o disciplinski Univerze na Primorskem odgovornosti študentov Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti Pravilnik o priznanjih in nagradah študentom UP FTŠ TURISTICE 70 Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) S tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja udeležencev v različnih programih izobraževanja na Univerzi na Primorskem (v nadaljevanju: univerza), in sicer: - študentov univerze, vpisanih na rednem in izrednem dodiplomskem in podiplomskem študiju, - študentov drugih univerz, ki se vključujejo v študijske programe univerze na podlagi programov mobilnosti in drugih oblik med univerzitetnega sodelovanja, - posameznikov, ki so izgubili status študenta univerze, ter - udeležencev v programih za izpopolnjevanje in v drugih programih izobraževanja na univerzi. 2. člen (izvedba postopkov v primeru podiplomske šole univerze) (1) V primeru, da študijski program izvaja in/ali organizira skupna podiplomska šola univerze, se preverjanje in ocenjevanje znanja študentov izvaja v okviru podiplomske šole. (2) Sprejemanje odločitev, za katere je po tem pravilniku pristojen senat oziroma komisije senata članice univerze, je v primeru podiplomske šole v pristojnosti programskega sveta. Sprejemanje odločitev, za katere je po tem pravilniku pristojen dekan članice univerze, je v primeru podiplomske šole v pristojnosti predstojnika podiplomske šole. 3. člen (uporaba izrazov) (1) Za vse skupine udeležencev izobraževanja iz 1. člena tega pravilnika je v nadaljevanju tega pravilnika uporabljen izraz študent, razen v primerih, ko se določba nanaša oziroma uporablja le za določeno skupino udeležencev. (2) Za vse programe izobraževanja iz 1. člena tega pravilnika (dodiplomski in podiplomski študij, programi za izpopolnjevanje in drugi programi izobraževanja) je v nadaljevanju tega pravilnika uporabljen izraz študijski program, razen v primerih, ko se določba nanaša oziroma uporablja le za določen program izobraževanja. 4. člen (nevtralna slovnična oblika) V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. Preverjanje in ocenjevanje znanja Namen, načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja 5. člen (namen preverjanja in ocenjevanja znanja) (1) S preverjanjem in ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov pri izpolnjevanju študijskih obveznosti ter usvojene splošne in predmetno-specifične kompetence. Preverjanje in ocenjevanje znanja predstavlja podlago za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah, t. j. predmetih, praktičnem usposabljanju, strokovni praksi, modulih, zaključnem delu ipd. (v nadaljevanju: učne enote). 71 (2) Znanje študentov se preverja in ocenjuje na izpitih in s sprotnim preverjanjem znanja ves čas trajanja študijskega procesa in skozi vse študijsko leto. Takšen način preverjanja in ocenjevanja znanja spodbuja sproten študij ter zagotavlja celovit pregled nad obvladovanjem študijskih vsebin, hkrati pa daje študentu povratno informacijo o njegovem znanju, s čimer se spodbuja aktivno in odgovorno sodelovanje študentov v učnem procesu ter študenta usmerja v nadaljnji študij. 6. člen (študijske obveznosti) Študijske obveznosti študenta so določene s študijskim programom in z učnim načrtom posamezne učne enote. 7. člen (načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja) (1) Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno ali s preverjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oziroma nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem posebnega nastopa. (2) Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so določene s študijskim programom in z učnimi načrti posameznih učnih enot in so naslednje: pisni izpit, ustni izpit, pisni in ustni izpit, kolokvij ali druge oblike pisnega preizkusa znanja, nastop, 'aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah, poročilo s strokovne prakse, seminarska naloga, diplomsko delo in druga zaključna dela oziroma naloge ter druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, določene s študijskim programom oziroma z učnimi načrti posameznih učnih enot. Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja 8. člen (javnost preverjanja in ocenjevanja znanja) (1) Preverjanje in ocenjevanje znanja je javno. (2) Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja se zagotavlja zlasti z javno objavo izpitnih rokov in rezultatov preverjanja in ocenjevanja znanja, z omogočanjem vpogleda v ocenjene pisne izdelke v skladu z določili tega pravilnika, ter s pravico študentov in drugih oseb, da prisostvujejo preverjanju in ocenjevanju znanja pri ustnem izpitu. (3) Rezultate preverjanja in ocenjevanja znanja se objavi v Študentskem informacijskem sistemu univerze (v nadaljevanju: ŠIS), ob upoštevanju predpisov o varovanju osebnih podatkov in v skladu z določili tega pravilnika. Za posameznega študenta se objavi vpisna številka in dosežena ocena, pri rezultatih izpitnih rokov pa tudi splošne podatke o izpitnem roku, in sicer: število študentov, ki so uspešno opravili izpit, število študentov, ki izpita niso opravili, ter povprečno oceno izpitnega roka s standardnim odklonom, ob upoštevanju pozitivnih ocen izpitnega roka. Seznanjanje študentov 9. člen (seznanjanje študentov s študijskimi obveznostmi ter z namenom, načini in oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja) (1) Študenti morajo biti seznanjeni s študijskimi obveznostmi, z namenom, načini in oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja pri učnih enotah, s kriteriji za ocenjevanje znanja ter z načinom določanja končne ocene pri posameznih učnih enotah. (2) Študijske obveznosti iz študijskega programa predstavi prvič vpisan im študentom na začetku študijskega leta dekan oziroma prodekan, zadolžen za področje izobraževanja oziroma druga oseba, zaposlena na članici univerze, ki jo za to pooblasti dekan. 72 (3) Nosilec učne enote na uvodnem predavanju seznani študente: 1. z vsebino, s cilji in z načrtom izvedbe učne enote, 2. s predvidenimi študijskimi rezultati oziroma kompetencami, ki naj bi jih študent pridobil pri učni enoti, 3. s temeljnimi študijskimi viri, 4. z načinom in elementi preverjanja znanja ter s kriteriji za ocenjevanje, 5. s študijskimi obveznostmi in z deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja in ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni študenta pri učni enoti, 6. s pogoji za pristop k posamezni obliki preverjanja in ocenjevanja znanja pri učni enoti, 7. z obliko opravljanja komisijskega izpita pri učni enoti. 10. člen (javna dostopnost informacij o študijskih programih) Članica univerze zagotovi javno dostopnost ažurnih informacij o študijskih programih in učnih načrtih posameznih učnih enot z objavo opisa študijskih programov na spletnih straneh članice. Splošna pravila za opravljanje študijskih obveznosti 11. člen (opravljanje študijskih obveznosti) (1) Študent lahko opravlja študijske obveznosti za učne enote vpisanega letnika in manjkajoče študijske obveznosti iz predhodnih letnikov. Izjemoma, v primerih, določenih s statutom univerze in s tem pravilnikom, pa lahko opravlja tudi študijske obveznosti višjega letnika. (2) Kolokviji in drugi pisni preizkusi znanja, seminarske naloge, nastopi ter aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah so sprotne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih učnih enotah in se izvajajo v času študijskega procesa pri posamezni učni enoti. (3) Izpite lahko študent opravlja po zaključenem študijskem procesu pri posamezni učni enoti in v skladu s tem pravilnikom. V primerih, določenih s tem pravilnikom, lahko študent opravlja izpite tudi predčasno, t. j. preden so izvedena predavanja in vaje pri učni enoti. 12. člen (predčasno opravljanje izpitov vpisanega letnika) (1) Študent lahko izjemoma opravlja izpite tudi predčasno, to je preden so izvedena predavanja in vaje ter druge z učnim načrtom določene študijske obveznosti pri posamezni učni enoti. (2) Študent, ki želi predčasno opravljati izpit oziroma izpite letnika, v katerega je vpisan, naslovi pisno prošnjo na dekana članice univerze, ki prošnji ugodi, če obstajajo upravičeni razlogi in je nosilec predmeta podal pisno soglasje za predčasno opravljanje izpita. Za upravičene razloge štejejo odhod na študij ali strokovno prakso v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod ter udeležba na vrhunskem športnem tekmovanju oziroma vrhunskem kulturnem dogodku ipd. 13. člen (opravljanje študijskih obveznosti višjega letnika) (1) Študent, ki je ponovno vpisan v letnik, lahko izjemoma opravlja študijske obveznosti višjega letnika; posameznik, ki je izgubil status študenta, pa študijske obveznosti letnika, v katerega se namerava vpisati ob naslednjem vpisu v študijski program. (2) Študent oziroma posameznik iz prvega odstavka tega člena naslovi pisno prošnjo na dekana članice univerze, ki prošnji praviloma ugodi, če je študent opravil vse predpisane študijske obveznosti za zadnji vpisani letnik in predhodne letnike. Članica univerze lahko z 73 internim pravilnikom določi še druge pogoje za opravljanje študijskih obveznosti višjega letnika. 14. člen (hitrejše napredovanje po študijskem programu) (1) Študent lahko zaprosi za hitrejše napredovanje po študijskem programu. (2) Hitrejše napredovanje se lahko omogoči študentu, ki v krajšem času od enega študijskega leta doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik. (3) Sklep o hitrejšem napredovanju sprejme senat članice univerze na podlagi prošnje študenta in obrazloženega mnenja komisije za študijske zadeve ali drugega organa, določenega s pravili članice univerze. S sklepom senat članice univerze določi tudi način hitrejšega napredovanja. 15. člen (opravljanje študijskih obveznosti po prekinitvi študija) Posameznik, ki je izgubil status študenta univerze, obdrži pravico do opravljanja manjkajočih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražuje, skladno z določili statuta univerze. Ocenjevanje znanja 16. člen (ocene) (1) Uspešnost študenta pri opravljanju študijskih obveznosti ocenjuje nosilec učne enote z ocenami od 1 do 10. Posamezne ocene pomenijo: 10 (odlično) - izjemno znanje z zanemarljivimi napakami, 9 (prav dobro) - nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami, 8 (prav dobro) - solidno znanje, 7 (dobro) - dobro znanje, vendar z večjimi napakami, 6 (zadostno) - znanje ustreza minimalnim kriterijem, od 5 do 1 (nezadostno) - znanje ne ustreza minimalnim kriterijem. (2) Študijska obveznost se lahko ocenjuje tudi z opisno oceno »opravil-a« oziroma »ni opravil-a« ter "priznan-a« oziroma »ni priznan-a«, če je tako določeno s študijskim programom. (3) Pozitivne ocene označujejo uspešno opravljene študijske obveznosti. Pozitivne so ocene od 1O do vključno 6 ter opisni oceni »opravil-a« in »priznan-a«. (4) Negativne ocene označujejo neuspešno opravljene študijske obveznosti. Negativne so ocene od 5 do 1 ter opisni oceni »ni opravil-a« in »ni priznan-a«. III. Izpiti 17. člen (oblika in načini opravljanja izpita) (1) Izpiti so ustni, pisni ali pisni in ustni. (2) Pri izpitu se preverja znanje snovi in kompetence, ki jih za posamezno učno enoto določa učni načrt. (3) Izpit se opravlja za posamezno učno enoto. Oblika in način opravljanja izpita se določita z učnim načrtom posamezne učne enote. Če je tako določeno z učnim načrtom: se lahko pri učni enoti, ki združuje vsebinsko različna področja, ki jih izvajajo različni nosilci, za vsako področje opravlja delni izpit. Vsak delni izpit se oceni s samostojno oceno, na podlagi delnih ocen pa se oblikuje skupna ocena za učno enoto. Način oblikovanja 74 skupne ocene je opredeljen v učnem načrtu učne enote; se lahko ocene, dosežene v različnih oblikah sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja (kolokviji in drugi pisni preizkusi znanja, nastopi, aktivno sodelovanje pri predavanjih in vajah ipd.), upoštevajo pri končni oceni iz te učne enote, in sicer na način, določen z učnim načrtom te učne enote; se lahko izpit opravi tudi z uspešno opravljenimi kolokviji, seminarsko nalogo ali projektom; ima lahko izpit tudi praktični del. 18. člen (komisijski izpit) (1) Četrto opravljanje in nadaljnja opravljanja izpita pri isti učni enoti so komisijska, če tako zahteva študent ali nosilec učne enote. (2) Izpitna komisija je tričlanska; predsednika in dva člana imenuje izmed visokošolskih učiteljev dekan članice univerze. Nosilec učne enote, pri katerem se opravlja komisijski izpit, je član izpitne komisije, ne more pa biti njen predsednik. Sestava izpitne komisije mora omogočati ustrezno presojo o rezultatih preverjanja in ocenjevanja znanja študenta. (3) Komisijski izpit je lahko ustni, pisni ali pisni in ustni. (4) Če se komisijski izpit izvaja ustno, so vsi člani komisije prisotni na izpitu. Študentu postavlja vprašanja visokošolski učitelj, ki je izvoljen v naziv za strokovno področje učne enote, pri kateri se opravlja komisijski izpit. PO končanem ustnem izpitu se člani izpitne komisije posvetujejo in ocenijo znanje študenta z večino glasov ter študenta takoj seznanijo z doseženo oceno. (5) Če se komisijski izpit izvaja pisno, člani izpitne komisije preverijo študentove odgovore in oblikujejo oceno z večino glasov. Rezultati pisnega izpita se objavijo najkasneje sedem dni po zaključenem pisnem izpitu. Študent lahko v petih dneh po objavi rezultata pisnega izpita pisno zaprosi komisijo za ustni zagovor. (6) O komisijskem izpitu se sestavi zapisnik, v katerem predsednik izpitne komisije evidentira prijavo k izpitu, izpitna vprašanja in doseženo oceno. Zapisnik podpišejo vsi člani izpitne komisije in ga posredujejo v referat, kjer se hrani v osebni mapi študenta. IV. Izpitna pravila Pogoji za pristop k izpitu in ponavljanje izpita 19. člen (pogoji za pristop k izpitu) (1) Študent lahko pristopi k izpitu za učno enoto, pri kateri je izpolnil vse z učnim načrtom predpisane pogoje za pristop k izpitu, k delnemu izpitu pa, ko je izveden tisti del učne enote, ki ga obsega delni izpit. Izjeme od tega pravila so določene v 12. členu tega pravilnika. (2) Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, k izpitom ne more pristopiti študent, ki ni poravnal finančnih obveznosti do članice univerze ali mu je bila izrečena prepoved opravljanja izpitov na podlagi določil tega pravilnika. 20. člen (ponavljanje izpita) (1) Med neuspešnim opravljanjem izpita in njegovim ponovnim opravljanjem mora miniti najmanj štirinajst dni; študent, ki je pri zadnjem opravljanju izpita dosegel oceno nezadostno (4) ali manj, pa lahko pristopi k naslednjemu izpitnemu roku šele po preteku tridesetih dni. 75 (2) K izpitu pri posamezni učni enoti lahko študent pristopi največ štirikrat v istem študijskem letu. Pristopi lahko na katerikoli rok skladno s tem pravilnikom, razen v primeru prepovedi, izrečenih na podlagi določil tega pravilnika. (3) Za ponavljanje izpita se ne šteje ponovno opravljanje izpita na podlagi uspešno rešenega ugovora v skladu z določili tega pravilnika. (4) Če je študent ponovno vpisan v letnik, se šteje, da izpit pri posamezni učni enoti letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil. Izpitna obdobja in izpitni roki 21. člen (izpitna obdobja) (1) Glavna izpitna obdobja so januarsko, junijsko in septembrsko. Za študijski proces, ki je organiziran v kvartalih, univerza določi še dve izpitni obdobji, in sicer po zaključku posameznega kvartala. (2) Izpitna obdobja za posamezno študijsko leto so določena s študijskim koledarjem univerze, ki ga sprejme senat univerze. 22. člen (redni in izredni izpitni roki) (1) Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih. Izpitni roki so redni in izredni. (2) Redni izpitni roki so izpitni roki izpitnih obdobjih. (3) Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Razpisani so praviloma po zaključku učnega procesa pri posamezni učni enoti ali delu učne enote (delni predmet) na izrednem študiju; v okviru podiplomskega študija in v primerih, ki jih določa 12. člen tega pravilnika, pa lahko tudi na dan, ki ga sporazumno določita nosilec učne enote in študent. (4) Izjemoma, v primeru, da zaradi posebnosti izvedbe študijskega programa v izpitnih obdobjih potekajo nekatere organizirane oblike študija (npr. klinične vaje), se lahko izredne izpitne roke razpiše tudi na rednem študiju. 23. člen (pravica do opravljanja izpitov na izpitnih rokih) (1) Na rednih izpitnih rokih lahko opravljajo izpite vsi študenti. (2) Na izrednih izpitnih rokih lahko opravljajo izpite absolventi, študenti izrednega in podiplomskega študija, posamezniki, ki so izgubili status študenta, ter udeleženci v programih za izpopolnjevanje in drugih programih izobraževanja na univerzi. (3) Izjemoma lahko na izrednem izpitnem roku opravlja izpit tudi študent rednega študija, če je izpolnil vse pogoje za pristop k izpitu in izpolnjuje morebitne dodatne pogoje, določene z izpitnim pravilnikom članice univerze. 24. člen (število izpitnih rokov) (1) Redni izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsako učno enoto, ki se izvaja v tekočem študijskem letu oziroma se je izvajala v preteklem študijskem letu, predvideni vsaj štirje izpitni roki v študijskem letu, od tega najmanj po en izpitni rok v glavnih izpitnih obdobjih. 76 (2) Izpitni roki se razpisujejo na sedežu članice univerze in na dislociranih enotah, in sicer na način, ki vsem študentom članice univerze zagotavlja enake pogoje za opravljanje izpitov. 25. člen (izpitni roki za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo) Za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo, se: - v prvem letu po prenehanju izvajanja določi tri redne izpitne roke, in sicer v vsakem glavnem izpitnem obdobju en izpitni rok; - v drugem letu po prenehanju izvajanja določi vsaj en izpitni rok v študijskem letu; - v tretjem letu in v naslednjih letih po prenehanju izvajanja izpitni rok določi na pisno prošnjo enega ali več študentov; prošnjo študent naslovi na referat, pristojen za študente (v nadaljevanju: referat). 26. člen (razpored in razpisovanje izpitnih rokov) (1) Razpored izpitnih rokov za posamezne učne enote pripravi referat na podlagi dogovora z nosilci učnih enot. (2) Med posameznimi izpitnimi roki pri posamezni učni enoti mora preteči vsaj štirinajst dni. (3) Seznam rednih izpitnih rokov za vsa tri izpitna obdobja se objavi v SIS-u najkasneje dva meseca pred prvim izpitnim obdobjem za obvezne učne enote, za izbirne učne enote pa najkasneje ob pričetku izvajanja učne enote. Seznam mora Vključevati naslednje podatke o izpitnem roku: ime predmeta, izvajalca izpita, datum in uro izpita, če se študijski program izvaja tudi na dislociranih enotah, pa še kraj izvedbe izpita. Seznam rednih izpitnih rokov vsebuje tudi roke za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo. Redni izpitni roki za posamezen študijski program morajo biti razporejeni tako, da se prvi izpitni rok za posamezno obvezno učno enoto ne prekriva z izpitnimi roki za druge učne enote v letniku. Isto načelo se poskuša zagotoviti tudi pri izpitnih rokih za izbirne učne enote. (4) Izredni izpitni roki morajo biti objavljeni najmanj petnajst dni pred datumom izpita. Prvi izredni izpitni rok za učno enoto, izvedeno na način izrednega študija, je praviloma trideset dni po zaključenem učnem procesu pri učni enoti. Članica univerze lahko z internim pravilnikom podrobneje uredi razpisovanje izrednih izpitnih rokov. (5) Razpored izpitnih rokov je obvezen za študente in nosilce učnih enot. Datum izpitnega roka je mogoče spremeniti le v upravičenih primerih, med katere sodi odsotnost nosilca zaradi bolezni ali drugih nepremostljivih okoliščin. Referat seznani študente s spremembo datuma izpitnega roka najkasneje pet dni pred izpitnim rokom; če predmetna okoliščina nastopi kasneje, pa v najkrajšem možnem času. Prijava k izpitu in umik prijave, seznam prijavljenih 27. člen (prijava k izpitu) (1) K izpitu se študent prijavi prek ŠlS. (2) Študent mora oddati prijavo najkasneje peti dan pred razpisanim izpitnim rokom. (3) Študent odgovarja za pravilno in popolno prijavo. 28. člen (umik prijave k izpitu - odjava) (1) Če študent ne namerava pristopiti k izpitu, h kateremu se je prijavil, mora svojo prijavo umakniti. Odjavi se prek ŠlS, in sicer najkasneje tretji dan pred razpisanim izpitnim rokom. 77 (2) Če študent ne umakne prijave v skladu z določili tega člena, se šteje, da ni umaknil prijave in je s tem izkoristil en izpitni rok, razen v primeru, ko študent ni mogel umakniti prijave zaradi nepremostljivih okoliščin (bolezen ali druge nepremostijive okoliščine), ki so nastopile po preteku roka iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru se šteje, da je študent pravočasno umaknil prijavo k izpitu, če naknadno, vendar najkasneje v sedmih dneh od dneva izvedbe izpita, dostavi ustrezna dokazila. 29. člen (priprava in objava seznama študentov, prijavljenih na izpit) (1) Dva dni pred izpitnim rokom je v SIS-u dostopen seznam študentov, prijavljenih na izpitni rok. Seznam je na vpogled izvajalcu izpita in prijavljenim študentom. Na seznamu je naveden tudi prostor opravljanja izpita. (2) Na seznam so uvrščeni le študenti, ki so izpolnili vse pogoje za pristop k izpitu. Izpolnjevanje pogojev preverita na podlagi ustreznih evidenc nosilec učne enote in referat. Izvedba izpitov, objava izpitnih rezultatov ter vpogled v izpitne naloge 30. člen (izvajalec izpita in odgovornost za izvedbo izpita) (1) Za pravilno izvedbo izpita je odgovoren nosilec učne enote oziroma predsednik izpitne komisije v primeru, da se izpit opravlja pred izpitno komisijo. Odgovorni v sodelovanju z referatom zagotovi vse potrebno za izvedbo izpita. (2) Znanje študenta na izpitu preverja in ocenjuje visokošolski učitelj, ki je nosilec učne enote, po dogovoru in s soglasjem nosilca te učne enote pa lahko tudi drug visokošolski učitelj, ki je izvoljen v naziv za strokovno področje učne enote, pri kateri se opravlja izpit. (3) Znanje lahko preverja in ocenjuje tudi izpitna komisija, in sicer v primerih, ki jih določa ta pravilnik. (4) Izvajalec pisnega izpita je lahko, po dogovoru in s soglasjem nosilca te učne enote, tudi drug visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec, ki je praviloma izvoljen v naziv za strokovno področje učne enote, pri kateri se opravlja izpit. 31. člen (preverjanje navzočnosti in istovetnosti študentov) (1) Študent mora imeti na izpitu dokument za identifikacijo. Ustrezna dokumenta sta študentska izkaznica ali indeks, za udeležence v programih izpopolnjevanja in drugih programih izobraževanja na univerzi pa osebna izkaznica ali potni list. (2) Izvajalec izpita pred začetkom izpita preveri, ali so študenti na seznamu prijavljenih na izpit, hkrati pa preveri tudi istovetnost študentov. (3) Izvajalec izpita sme k izpitu sprejeti samo študente, ki so na seznamu prijavljenih na izpit. Formalnih zahtev v zvezi s prijavo študentov na izpit oziroma z umikom prijave izvajalec izpita ne more urejati neposredno s študenti, temveč le v sodelovanju z referatom. (4) Študent, ki ni pristopil k izpitu, ni ocenjen. Izvajalec izpita v tem primeru na seznam prijavljenih zapiše »ni pristopil-a«. 32. člen (izvedba pisnega izpita in objava rezultatov) (1) Pisni izpit se opravlja v obliki pisne naloge. Pri pisnem izpitu se študentom izpitna vprašanja oziroma izpitni testi posredujejo v pisni obliki. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure. 78 (2) Izvajalec izpita je pred začetkom izpita dolžan seznaniti prisotne študente z dovoljenimi pripomočki pri izpitu. (3) Študent se med opravljanjem izpita, brez odobritve izvajalca izpita, ne sme oddaljiti iz prostora, v katerem opravlja izpit. (4) Na zahtevo izvajalca izpita mora študent pisna izpitna vprašanja vrniti skupaj z izpolnjen in pisnim testom. (5) Seznam študentov nosilec učne enote opremi z ocenami in s podpisom ter ga odda v referat. Na seznam vpiše tudi morebitne prepovedi opravljanja izpitov in praviloma tudi datum, ko je možen vpogled v ocenjen pisni izdelek. (6) Rezultate pisnega izpita objavi referat v ŠIS-u najkasneje štirinajsti dan po izpitu. Članica univerze lahko v svojem pravilniku določi krajši rok za objavo izpitnih rezultatov. (7) Daljši rok je dopusten le izjemoma, zaradi opravičene odsotnosti nosilca učne enote (sodelovanje na mednarodnih simpozijih, bolezen, študijski dopust ipd.), vendar mora leta o tem in o razlogih pravočasno obvestiti referat, ki nato seznani študente in prodekana, pristojnega za področje izobraževanja. (8) Študenta, ki je pristopil k pisnemu izpitu, pa ni oddal izpitne naloge, se oceni z oceno negativno (1) ter se šteje, da je izkoristil en izpitni rok. 33. člen (izvedba ustnega izpita in objava rezultatov) (1) Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora visokošolskega učitelja s študentom. Ustni izpit lahko poteka posamično ali s skupino študentov in lahko traja največ eno šolsko uro. Način postavljanja vprašanj (pisno/ustno) določi visokošolski učitelj, ki izvaja ustni izpit. (2) Ocena ustnega izpita se sporoči študentu na dan opravljanja izpita. 34. člen (izvedba pisnega in ustnega izpita ter objava rezultatov) (1) Če je izpit pri učni enoti sestavljen iz ustnega in pisnega dela, je uspešno opravljen pisni del izpita pogoj za pristop k ustnemu delu izpita, razen če je z učnim načrtom učne enote drugače določeno. Ustni in pisni del izpita tvorita celoto, ki se oceni z eno oceno. (2) Pri izvedbi ter posredovanju in objavi rezultatov pisnega dela izpita se uporablja določila 32. člena tega pravilnika. Pri tem se hkrati z objavo rezultatov pisnega dela izpita objavi tudi razpored ustnih izpitov. (3) Ustni del izpita se mora začeti najkasneje sedmi delovni dan po objavi rezultatov pisnega dela izpita. Daljši rok je dopusten le izjemoma, zaradi opravičene odsotnosti izvajalca izpita (bolezen ali druge nepremostljive okoliščine), vendar mora le-ta o tem in o razlogih pravočasno obvestiti referat, ki nato seznani študente in prodekana, pristojnega za področje izobraževanja. (4) Izvajalec izpita in študent lahko sporazumno določita opravljanje ustnega dela izpita, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. Morebitne posebnosti glede veljavnosti pisnega izpita se določijo z učnim načrtom posamezne učne enote. 35. člen (vpogled v ocenjen pisni izdelek in pojasnila glede dosežene ocene) Študent ima pravico do vpogleda v svoj popravljen in ocenjen pisni izdelek ter do pojasnil glede dosežene ocene v tridesetih dneh od objave izpitnih rezultatov. Iz popravljenega in ocenjenega pisnega izdelka mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja. 79 36. člen (vnos rezultatov izpita) Za vnos rezultatov izpita v ŠIS je odgovoren nosilec učne enote, ki mora pri vnosu podatkov upoštevati roke za objavo izpitnih rezultatov. Izboljševanje izpitne ocene 37. člen (izboljševanje izpitne ocene) (1) Študent, ki je že uspešno opravil izpit pri učni enoti, pa želi izboljšati doseženo oceno, se lahko v času (do zaključka) študija prijavi k ponovnemu preverjanju znanja pri učni enoti, in sicer le enkrat za posamezno učno enoto. Izpit lahko opravlja do zaključka naslednjega študijskega leta. (2) Pri ponovnem preverjanju znanja zaradi izboljšanja ocene se pri vpisu v evidenco upošteva višja izmed dobljenih ocen. Ugovor zoper oceno oziroma potek izpita 38. člen (razlogi in roki za ugovor) (1) Zoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu, lahko študent ugovarja. Ugovor se lahko nanaša tudi na potek izpita. Kadar je izpit pisni in ustni, lahko kandidat poda ugovor tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita. (2) Obrazložen pisni ugovor naslovi študent na dekana članice univerze, in sicer najpozneje v treh delovnih dneh po objavi rezultata ustnega izpita oziroma vpogledu v ocenjeni pisni izdelek. 39. člen (imenovanje komisije) (1) Dekan članice univerze najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu ugovora imenuje izpitno komisijo. Pri imenovanju komisije se upošteva drugi odstavek 18. člena tega pravilnika. (2) Predsednik komisije vodi delo komisije in zagotovi izdelavo zapisnika, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Izvod zapisnika se vroči študentu, drugi izvod pa se posreduje v referat, kjer se shrani v osebni mapi študenta. 40. člen (delo komisije v zvezi z ugovorom) (1) Komisija preuči ugovor v petih delovnih dneh po imenovanju in na podlagi mnenja večine članov oblikuje predlog razrešitve ugovora. Predlog posreduje dekanu članice univerze. (2) Pri postopku razreševanja ugovora komisija najprej preveri, ali se ugovor nanaša na izpitno oceno ali na potek izpita. (3) Če se ugovor nanaša na izpitno oceno, komisija preveri razpoložljivo dokumentacijo o izpitu ter odloči o morebitnem vnovičnem preverjanju znanja študenta. V primeru, da je študent sporni izpit opravljal ustno, komisija opravi ustno preverjanje znanja študenta; če pa je študent sporni izpit opravljal pisno, komisija oceni pisni izdelek. (4) Če se ugovor nanaša na potek izpita, komisija izpitne ocene ne more spremeniti, lahko pa odloči, da študent ponovno opravlja izpit. 80 (5) Komisija sprejme odločitev z večino članov. Morebitno nestrinjanje enega od članov z odločitvijo komisije, se zabeleži v zapisniku, skupaj z razlogi za nestrinjanje. 41. člen (odločanje o ugovoru) (1) O ugovoru odloči dekan članice univerze s sklepom, na podlagi predloga komisije iz 39. člena tega pravilnika. (2) Zoper sklep dekana se lahko študent v osmih dneh pritoži na senat članice univerze. Odločitev senata članice univerze je dokončna. (3) Če je bilo študentu odobreno ponovno opravljanje izpita, se ne šteje, da je študent izpit ponavljal. (4) Pri ponovnem preverjanju znanja na podlagi ugovora študenta se pri vpisu v evidenco upošteva višja izmed dobljenih ocen. Uporaba izpitnih pravil 42. člen (uporaba izpitnih pravil) Za ostale oblike preverjanja in ocenjevanja znanja se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika, ki se nanašajo na izpite. Članica univerze lahko z internim pravilnikom natančneje opredeli uporabo izpitnih pravil pri ostalih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja. V. Kršitve v postopku preverjanja znanja 43. člen (kršitve) (1) Študent krši postopek preverjanja znanja, če med potekom izpita na nedovoljen način sodeluje z drugimi prisotnimi študenti, če pri reševanju ali pisanju izpitne naloge prepisuje od drugih navzočih študentov oziroma uporablja nedovoljene pripomočke ali če kakorkoli drugače moti potek izpita. (2) Postopek preverjanja znanja krši tudi študent, ki opravlja oziroma poskusi opravljati izpit namesto prijavljenega študenta, in študent, namesto katerega opravi ali poskusi opraviti izpit kdo drug. (3) Kot kršitev se upošteva tudi plagiatorstvo pri zaključnih delih oziroma nalogah ter pri seminarskih nalogah in drugih pisnih izdelkih. Za kršitev se šteje, če študent prepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delno ter jih uporabi kot svoja lastna oziroma če pri posameznih delih besedil, ki jih prepiše, ne navaja avtorja. 44. člen (sankcije) (1) Sankcija v primeru kršitve iz prvega in drugega odstavka 43. člena tega pravilnika je takojšnja - študent ne sme nadaljevati izpita, njegov izdelek pa se oceni z oceno nezadostno (1). Sankcijo izvede izvajalec izpita in na seznamu evidentira kršitev v postopku preverjanja znanja. Referat s kršitvijo seznani dekana članice univerze, ki nato ukrepa v skladu s pravilnikom, ki določa disciplinsko odgovornost študentov univerze. (2) Študent po prvi kršitvi iz prvega in drugega odstavka 43. člena tega pravilnika ne sme opravljati izpita iz učne enote, pri kateri je bila ugotovljena kršitev, v naslednjih šestih mesecih. Po drugi kršitvi ne sme opravljati izpita iz katerekoli učne enote v naslednjih dvanajstih mesecih. 81 (3) Navedene sankcije se smiselno uporablja tudi za sankcioniranje kršitev iz tretjega odstavka 43. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na plagiatorstvo pri seminarskih nalogah in drugih pisnih izdelkih, za plagiatorstvo pri zaključnih delih oziroma nalogah pa študent po ugotovljeni prvi kršitvi ne sme prijaviti iste teme zaključnega dela oziroma naloge. Novo temo lahko prijavi po preteku šestih mesecev. 45. člen (ugotavljanje disciplinske odgovornosti študenta) (1) Sankcije, navedene v 44. členu tega pravilnika, ne izključujejo ugotavljanja disciplinske odgovornosti študenta v skladu s pravilnikom, ki določa disciplinsko odgovornost študentov univerze. (2) Kršitve iz prvega odstavka 43. člena tega pravilnika sodijo med lažje kršitve, kršitve iz drugega in tretjega odstavka 43. člena pa med težje kršitve disciplinske odgovornosti študenta. VI. Evidentiranje opravljenih študijskih obveznosti 46. člen (uradna evidenca referata) (1) Rezultati izpitov se vpisujejo v uradno evidenco, ki jo vodi referat. (2) Kot datum opravljanja izpita se v uradno evidenco vpiše datum vpisa ocene v ŠIS. (3) Izpitne ocene iz uradne evidence lahko vnašajo in popravljajo uradne osebe v referatu, za posamezno učno enoto pa tudi nosilec le-te. (4) Izpolnjen in s strani nosilca učne enote podpisan seznam študentov iz 29. člena tega pravilnika hrani referat trajno. 47. člen (indeks študenta) Indeks študenta je uradna evidenca o uspešno opravljenih učnih enotah. Indeks je študentu dostopen v elektronski obliki, članica univerze pa ga lahko izda tudi v tiskani obliki. 48. člen (evidenca nosilca predmeta) (1) Nosilec učne enote je dolžan voditi lastno evidenco rezultatov preverjanja in ocenjevanja znanja študenta pri učni enoti, ki vključuje tudi evidenco o izpolnjevanju pogojev za pristop študenta k izpitu. Evidenco vodi najmanj za tekoče in preteklo študijsko leto. (2) Izpitne naloge pisnega izpita in seminarske naloge oziroma druge izdelke študentov pri Učni enoti hrani nosilec učne enote še vsaj devetdeset dni po vpisu končnih ocen v seznam, po preteku tega roka pa jih lahko uniči, razen če študent v navedenem roku ni zahteval drugače. (3) Pri hrambi podatkov o rezultatih preverjanja in ocenjevanja znanja je nosilec učne enote dolžan upoštevati predpise o varovanju osebnih in zaupnih podatkov. 49. člen (potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih študentov drugih visokošolskih zavodov) Študentu drugega visokošolskega zavoda, ki opravlja del študijskih obveznosti na univerzi, članica univerze izda potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih [Transcript of Records], 82 ki ga podpiše dekan članice univerze oziroma s strani dekana članice univerze pooblaščena oseba. VII. Študenti s posebnimi potrebami 50. člen (študenti s posebnimi potrebami) Podrobnosti opravljanja študijskih obveznosti za študente s posebnimi potrebami določa poseben pravilnik, ki ga sprejme senat univerze. VIII. Prehodne in končne določbe 51. člen (pravilniki članic univerze) (1) Članica univerze oziroma podiplomska šola univerze lahko z internim pravilnikom podrobneje uredi posamezne postopke, za katere ta pravilnik predvideva podrobnejšo ureditev na ravni članice univerze. (2) Določbe pravilnika iz prejšnjega odstavka tega člena ne smejo biti v nasprotju s tem pravilnikom. (3) Pravilnik iz prvega odstavka tega člena sprejme senat članice univerze. 52. člen (črtan) 53. člen (črtan) 54. člen (prispevki za študij v postopkih preverjanja in ocenjevanja znanja) Posamezne storitve v postopku preverjanja in ocenjevanja znanja, za katere je skladno z veljavno visokošolsko zakonodajo predvideno plačilo prispevkov za študij, se študentom obračunajo po veljavnem ceniku univerze. 55. člen (varovanje osebnih in zaupnih podatkov) (1) Osebni podatki študentov se zbirajo in obdelujejo za potrebe postopkov preverjanja in ocenjevanja znanja po tem pravilniku, v skladu z načeli in določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. 1. RS, št. 86/04) in Pravilnika o zavarovanju osebnih in zaupnih podatkov univerze. (2) Vse osebe, ki so vključene v postopek preverjanja in ocenjevanja znanja, so dolžne ravnati v skladu z načeli in določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov in Pravilnika o zavarovanju osebnih in zaupnih podatkov univerze. 56. člen (spremembe in dopolnitve pravilnika) Spremembe in dopolnitve tega pravilnika in prilog k pravilniku se sprejemajo po postopku in na način, kot je določeno za njegov sprejem. 57. člen (veljavnost pravilnika) (1) Ta pravilnik začne veljati s 1. 10.2007. 83 (2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe internih pravnih aktov članic univerze, ki urejajo področje preverjanja in ocenjevanja znanja in so v neskladju s tem pravilnikom. Članice univerze uskladijo svoje interne akte najkasneje do začetka veljavnosti tega pravilnika. (3) Pravilnik se objavi na spletnih straneh univerze. 58. člen (veljavnost sprememb in dopolnitev pravilnika) (1) Spremembe in dopolnitve pravilnika, sprejete na 9. redni seji senata univerze, začnejo veljati naslednji dan po sprejetju na senatu univerze. (2) Čistopis pravilnika, sprejet na 9. redni seji senata univerze, se objavi na spletnih straneh univerze. Objava na spletni strani: 3.07.2013. Pravilnik o pripravi in zagovoru zaključnega projekta na študijskih programih 1. stopnje Splošne določbe 1.člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik ureja postopek izbire in prijave teme zaključnega projekta, njegovo okvirno vsebinsko in formalno prijavo, postopek zagovora in podelitve diplom na študijskih programih prve (bolonjske) stopnje na UP FTŠ Turistici. 2.člen (jezik v postopkih in dokumentaciji) (1) Postopki in dokumentacija, opredeljena v tem pravilniku, se vodi oziroma pripravlja v slovenskem jeziku. (2) Zaključni projekt je napisan v slovenščini. (3) Študenti, ki želijo prijaviti zaključni projekt v tujem jeziku (v angleškem, italijanskem ali nemškem) naslovijo prošnjo za odobritev izbire tujega jezika na senat UP FTŠ Turistice. Če je zaključni projekt napisan v tujem jeziku, vsebuje razširjen povzetek v slovenščini, ki obsega najmanj desetino celotnega besedila zaključnega projekta. 3.člen (nevtralna slovnična oblika) V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. I. Zaključni projekt 4.člen (vsebina zaključnega projekta) 84 (1) Zaključni projekt je zaključno delo študentov na študijskih programih prve bolonjske stopnje. Zaključni projekt je študentova individualna intelektualna stvaritev, ki je pisno izražena. Zaključni projekt je rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. s katerim dokaže, da zna kritično analizirati in presojati izbrano problematiko s področja študijskega programa. (2) Zaključi projekt je praktična aplikacija znanja študentov, ki so ga pridobili na študijskih programih prve stopnje UP FTŠ Turistice. Usmerjen je v konkretno reševanje strokovnega problema v turizmu ali s turizmom povezano dejavnostjo oziroma v reševanje konkretnega raziskovalnega problema na ravni strokovnega ali znanstvenega članka. Vsebinska zasnova zaključnega projekta izhaja iz načel in usmeritev določenega študijskega programa oziroma predmeta. (3) Zaključni projekt je lahko izjemoma skupinski raziskovalni projekt, v katerem sodeluje več študentov, pri čemer naj bo iz prijave teme in zaključnega projekta jasno razviden raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega študenta. (4) Zaključni projekt lahko temelji tudi na izdelavi didaktičnega gradiva ali drugega izdelka, povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa. 5.člen (priznanje strokovnega članka) (1) Študentu, ki je kot prvi in/ali edini avtor objavil članek v priznani strokovni ali znanstveni reviji se članek lahko prizna namesto zaključnega projekta. O študentovi pisni vlogi odloči dekan. (2) Članek zagovarja po istem postopku kot je določen za zagovor zaključnega projekta. 6.člen (pridobitev strokovnega naslova) Na podlagi uspešnega zagovora zaključnega projekta pridobi študent strokovni naslov v skladu s predpisi. II. Mentor in somentor 7.člen (pogoji za imenovanje mentorja/somentorja) (1) Študent sam izbere in predlaga mentorja, na pisno prošnjo pa mu lahko mentorja določi tudi dekan. (2) Mentor na dodiplomskih visokošolskih strokovnih študijskih programih je lahko habilitiran visokošolski učitelj UP FTŠ Turistice z nazivom redni profesor, izredni profesor, docent, višji predavatelj, predavatelj ali visokošolski sodelavec - asistent z najmanj 2. stopnjo izobrazbe). (3) Mentor na univerzitetnih študijskih programih je lahko docent, izredni profesor ter redni profesor. (4) Somentorja lahko izbere študent, predlaga mentor ali pa ga določi Senat UP FTŠ Turistice. Ta je lahko habilitirani visokošolski učitelj ali sodelavec oziroma strokovnjak iz prakse, ki ima enako stopnjo izobrazbe, kot jo bo imel študent po zaključku študija 1. stopnje. 8.člen (pogoji za imenovanje somentorja) Študent lahko izbere tudi somentorja. Ta je lahko habilitirani visokošolski učitelj ali sodelavec UP FTŠ Turistice oziroma strokovnjak iz prakse, ki ima najmanj enako stopnjo izobrazbe, kot jo bo imel študent po zaključku študija. 9.člen (naloge in pristojnosti mentorja/somentorja) 85 (1) Mentor v rednih stikih s študentom skrbi za ustrezno strokovno raven zaključnega projekta, ga usmerja in mu svetuje pri izbiri virov, ga opozarja na morebitne pomanjkljivosti ali neustrezne standarde pri njegovem delu ter presodi, kdaj je zaključni projekt primeren za zagovor. (2) Mentor spremlja delo študenta in je študentu dostopen za konzultacije, s študentom sodeluje pri izmenjavi informacij in mnenj, ki se nanašajo na temo zaključnega projekta. (3) Mentor lahko študenta pozove, da mu posreduje občasna ustna ali pisna poročila o poteku in rezultatih dela v okviru zaključnega projekta. Študent se z mentorjem posvetuje o vsebini, načinu in standardih dela. (4) Mentor o poteku dela na zaključnem projektu poroča pristojnim organom in komisijam, če le-ti izrazijo takšno zahtevo. (5) V tem členu navedene naloge, pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti mentorja, se smiselno uporabljajo tudi za somentorja. 10.člen (imenovanje novega mentorja/somentorja) (1) Če študent med izdelovanjem zaključnega projekta ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi za zamenjavo mentorja. (2) Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče in o tem pisno obvesti dekana članice. (3) Vlogo obravnava dekan in v roku 15 dni odloči o upravičenosti prošnje. Če odloči, da so razlogi za zamenjavo mentorja utemeljeni, predlaga Senatu v imenovanje novega mentorja, in sicer po postopku, ki je s tem pravilnikom predviden za imenovanje mentorja. Študent lahko pravico do zamenjave mentorja uveljavi le enkrat. (4) Ista določila veljajo tudi za razrešitev in imenovanje novega somentorja. III. Izbira in prijava teme zaključnega projekta 11.člen (izbira teme zaključnega projekta) (1) Študent izbere temo zaključnega projekta med razpisanimi temami ali temo predlaga sam. V obeh primerih si študent pred prijavo teme pridobi soglasje predvidenega mentorja. (2) Mentorji lahko razpišejo tudi teoretično obravnavo strokovnega problema ali t. i. študentske projekte. Študentski projekt se nanaša na problematiko študentov UP FTŠ Turistice. Mentor lahko razpiše tudi skupinski zaključni projekt, ki vsebuje več projektov, združenih v smiselno celoto. K takšnemu zaključnemu projektu lahko pristopi več študentov, pri čemer se njegov obseg ustrezno poveča, iz oddanega gradiva pa naj bo jasno razviden prispevek vsakega soavtorja. (3) Teme zaključnih projektov s potencialnimi mentorji se objavijo v začetku študijskega leta v Študentskem informacijskem sistemu (ŠIS) ali na spletni strani UP FTŠ Turistice. 12.člen (prijava teme zaključnega projekta) (1) Študent praviloma prijavi temo zaključnega projekta po izvedbi "Praktikuma za zaključni projekt" (VŠ študijski programi) oziroma predmeta "Diplomski seminar" (UNI program). 86 (2) Študent prijavi temo zaključnega projekta na posebnem obrazcu, ki ga podpišeta študent in mentor ter somentor v kolikor je imenovan. (3) Študent odda izpolnjen obrazec prijave v tajništvo fakultete. (4) K obrazcu prijave študent priloži kratko vsebino zaključnega projekta v obsegu od 200 do 500 besed. Besedilo prijave vsebuje: - delovni naslov zaključnega projekta, - opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč, - namen in cilje zaključnega projekta, - predvidene metode za doseganje ciljev zaključnega projekta, - predvidena struktura poglavij in členjenost vsebine (kazalo), - seznam ključnih virov in literature. (5) Oddana najava velja 12 mesecev, po tem roku je potrebno postopek najave ponoviti. IV. Potrditev teme zaključnega projekta in mentorja/somentorja 13.člen (potrditev teme zaključnega projekta) (1) Referat za študentske zadeve preveri, ali je obrazec prijave pravilno izpolnjen. Če ima prijava formalne pomanjkljivosti, Referat za študentske zadeve pozove študenta, da v primernem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. (2) V primeru izpolnjevanja pogojev in formalne popolnosti prijave Referat za študentske zadeve posreduje prijavo teme zaključnega projekta v potrditev Senatu UP FTŠ Turistice. (3) Najkasneje v roku sedmih dni pošlje Referat za študentske zadeve potrjen sklep Senata o prijavi teme zaključnega projekta študentu, mentorju in morebitnemu somentorju. (4) Če Senat UP FTŠ Turistice ugotovi, da prijava zaključnega projekta ni popolna oziroma je neustrezna, jo študentu zavrne v celoti ali predlaga dopolnitev v določenem roku. V kolikor senat zavrne potrditev prijave teme, ali če študent ne dopolni prijave v določenem roku, se postopek prične znova. 14.člen (potrditev vloge za izdelavo zaključnega projekta in zagovora v tujem jeziku) Če je prijavi teme priložena prošnja za najavo zaključnega projekta v tujem jeziku, jo senat obravnava sočasno s prijavljeno temo. 15.člen (odstop od potrjene teme) (1) Če študent med pripravo zaključnega projekta ugotovi, da dela ne more izdelati, lahko zaprosi za odstop od teme. (2) Utemeljeno prošnjo z mnenjem mentorja oz. somentorja posreduje študent Senatu UP FTŠ Turistice. Če Senat UP FTŠ Turistice prošnji ugodi, lahko študent prijavi novo temo zaključnega projekta. V tem primeru se celoten postopek prijave teme ponovi. (3) Za odstop od odobrene teme zaključnega projekta in pridobitev nove teme lahko študent zaprosi le enkrat. V. Izdelava in oddaja zaključnega projekta 87 16.člen (izdelava zaključnega projekta) (1) Na podlagi potrjene teme zaključnega projekta študent začne pisati zaključni projekt. (2) Pri izdelavi zaključnega projekta študent upošteva določila "Priročnika za pisanje in oblikovanje pisnih izdelkov". (3) Zaključni projekt sestavlja varianta vsebuje: - uvod s kratkim opisom ideje projekta, seznanitve s problematiko, umestitve v strokovno področje, navedbo ciljev projekta in napovedjo strukture naloge, - osrednji del z analizo problema in snovanjem predlaganih ukrepov, ter - zaključek s povzetkom in glavnimi ugotovitvami, vidikom praktične uporabe ter sklepno mislijo (sintezo). (5) Študent prijavi zagovor zaključnega projekta v slovenskem jeziku s povzetkom v angleškem in po lastni izbiri še v drugem tujem jeziku. (6) Pri pisanju študent upošteva načelo akademske poštenosti, ki ga potrdi s podpisom na ustreznem obrazcu in se ga trajno veže z vsebino zaključnega projekta. (7) Veljavnost teme je omejena na največ eno leto po vročitvi sklepa Senata, s katerim je potrdil prijavo teme zaključnega projekta. Če študent v tem roku ne odda zaključnega projekta, se postopek najave ponoviti. V tem primeru se lahko ista tema, razen v odobrenih izjemah, dodeli drugemu študentu. (8) Senat UP FTŠ Turistice lahko iz utemeljenih razlogov, ki so razvidni iz vloge kandidata, in presoje aktualnosti teme, s sklepom podaljša veljavnost teme. 17.člen (oddaja zaključnega projekta) (1) Študent po odobritvi mentorja odda v tajništvo fakultete: - prijavo zagovora zaključnega projekta, - izpolnjeno izjavo o avtorstvu, - ustrezno izpolnjen ocenjevalni list, - ustrezno izpolnjeno izjavo o lektoriranju - en izvod mehko vezanega zaključnega projekta, - vsebino zaključnega projekta na elektronskem mediju v ustreznem formatu ter poljubno še - dovoljenje za objavo zaključnega projekta. (2) Referat za študentske zadeve zaključni projekt evidentira in ga najkasneje v petnajstih dneh po prejemu tehnično pregleda. O svojih ugotovitvah obvesti študenta, ki morebitne nepravilnosti odpravi v predvidenem roku in Referatu za študentske zadeve predložiti za predstavitev predvideno število popravljenih izvodov. (3) Referat za študentske zadeve posreduje potrebno število izvodov visokošolskemu učitelju oz. komisiji, imenovanemu/ni za izvedbo zagovora na predstavitvi zaključnega projekta. (4) Po zagovoru zaključnega projekta odda študent v knjižnico UP FTŠ Turistice en izvod toplotno vezanega zaključnega projekta in njeno elektronsko verzijo na primernem elektronskem mediju v PDF formatu. 18.člen (ocena vsebine zaključnega projekta) (1) Mentor predhodno pripravi oceno pisnega dela naloge na ocenjevalnem listu. 88 (2) Referat za študentske zadeve posreduje mentorjevo oceno skupaj z zaključnim projektom visokošolske- mu učitelju, ki bo izvedel zagovor oziroma komisiji za zagovor, če je bila imenovana. (3) V kolikor mentor pisne ocene ne odda oziroma je negativna, se študentu ne omogoči zagovora. 19.člen (razpis zagovora) V kolikor je bil zaključni projekt študentu pozitivno ocenjen in ima študent poravnane vse (npr. študijske, finančne, knjižnične in druge) obveznosti do UP FTŠ Turistice, referat razpiše zagovor zaključnega projekta. VI. Zagovor zaključnega projekta 20.člen (izvedba zagovora) Za zagovor zaključnega projekta na dodiplomskih visokošolskih strokovnih programih in univerzitetnem študijskem programu glede oblike zagovora, sestave komisije in poteka zagovora, veljajo enaka pravila. 21.člen (skupinski zagovor zaključnega projekta) (1) Zagovor zaključnega projekta se izvede praviloma v skupini vsaj petih kandidatov. (2) Študent izvede javno predstavitev na seminarju pred drugimi kandidati-študenti in vsaj enim visokošolskim učiteljem/sodelavcem z ustreznim nazivom, ki ga imenuje dekan UP FTŠ Turistice. 22.člen (individualni zagovor zaključnega projekta) (1) V primeru individualnega zagovora zaključnega projekta dekan imenuje tričlansko komisijo, v katero so imenovani visokošolski učitelji ali sodelavci z ustreznim nazivom. Mentor je praviloma član komisije. (2) Eden od članov komisije za zagovor, ki ni študentov mentor ali somentor, je predsednik in koordinira delo Komisije za zagovor. 23.člen (oseba in komisija za zagovor) V Komisijo za zagovor zaključnega projekta na študijskih programih 1. (bolonjske) stopnje so lahko imenovani visokošolski učitelji, ki izpolnjujejo pogoje za mentorje/somentorje, določene v 7. členu tega Pravilnika. 24.člen (jezik zagovora) Zagovor zaključnega projekta poteka v slovenskem jeziku, lahko pa poteka v tistem tujem jeziku, v katerem je bil zaključni projekt napisan, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: - zaključni projekt zagovarja tuj študent, ki študira na Univerzi na Primorskem v okviru izmenjave študentov ali po skupnih študijskih programih (joint degree programme), - mentor oziroma somentor pri pripravi zaključnega projekta je učitelj iz tujine, - pri pripravi zaključnega projekta sodeluje gostujoči visokošolski učitelj ali visokošolski učitelj iz tujine, - zaključni projekt se opravlja pri predmetih iz tujih jezikov. 25.člen (postopek zagovora) 89 (1) Zagovor zaključnega projekta je javen. (2) Visokošolski učitelj, pred katerim se izvaja zagovor oz. predsednik komisije, najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zaključnega projekta in študentu pojasni postopek zagovora. 3) Študent predstavi v največ desetih minutah svoj zaključni projekt, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela. (4) V primeru skupinskega zagovora visokošolski učitelj oz. sodelavec postavi študentu še do 3 vprašanja in spodbudi skupinsko razpravo. V primeru individualnega zagovora svoja vprašanja postavijo in pojasnijo tudi preostali člani komisije; (5) Po zaključku zagovora oziroma skupinske predstavitve visokošolski učitelj oziroma sodelavec oziroma predsednik komisije vpiše oceno ustnega dela zagovora in končno oceno v zapisnik zaključnega projekta. (6) Zapisnik podpiše visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. vsi člani komisije, v kolikor gre za individualni zagovor. Zapisnik zagovora zaključnega projekta visokošolski učitelj oz. sodelavec odda v Referat za študentske zadeve. (7) Referat za študentske zadeve izračuna zaključno oceno študija kandidata in mu izstavi začasno potrdilo o zaključku študija. Zapisnik zagovora zaključnega projekta z vso dokumentacijo Referat za študentske zadeve vloži v osebni karton študenta; (8) Zapisnik o zagovoru zaključnega projekta je temeljni dokument, ki omogoča promocijo študenta v doseženi strokovni naslov in podelitev diplome; 26.člen (ocena zaključne projektne naloge) (1) Zaključni projekt je lahko ocenjen z eno od naslednjih ocen: 10 (odlično), 9 (prav dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 (nezadostno). Študent, ki prejme pozitivno oceno (od 6 – 10) je zagovor uspešno opravil; študent, ki prejme oceno 5 (nezadostno), pa zagovora ni opravil. (2) Pri ocenjevanju se upošteva: kakovost zaključnega projekta, kakovost predstavitve zaključnega projekta in kakovost odgovorov na vprašanja, zastavljena na zagovoru. 27.člen (nesoglasje Komisije za zagovor glede ocene) (1) Če člani Komisije za zagovor ne dosežejo soglasja o oceni, v zapisniku zagovora navedejo vzroke za nesoglasja in z navedenim dejstvom najkasneje v treh delovnih dneh seznanijo dekana članice. (2) Če je nesoglasje vezano le na višino pozitivne ocene, predsednik Komisije za zagovor sporoči študentu, da je uspešno opravil zagovor ter da bo o oceni obveščen najkasneje v petnajstih dneh po zagovoru. Nadaljnji postopek vodi Komisija za študijske zadeve programov 1. stopnje, ki skupaj s predsednikom Komisije za zagovor odloča o postopkih za uskladitev višine ocene. (3) Če se člani Komisije za zagovor razhajajo v stališču, ali je študent uspešno opravil zagovor, predsednik o tem takoj obvesti študenta. Komisija za študijske zadeve programov 1. stopnje na podlagi presoje dokumentacije in po posvetovanju s člani Komisije za zagovor odloči, ali lahko študent zaključno projektno nalogo dopolni oziroma popravi, ali prijavi novo temo zaključnega projekta. 90 28.člen (postopek v primeru negativne ocene) V primeru, da visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. Komisija za zagovor oceni, da študent ni opravil zagovora, o tem obvesti študenta, mentorja in dekana. V tem primeru študent prijavi novo temo zaključnega projekta. 29.člen (popravki zaključnega projekta) (1) Če visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. Komisija za zagovor ugotovi tehnične napake v zaključnem projektu, lahko od študenta zahteva, da po uspešno opravljenem zagovoru odpravi ugotovljene napake. Ugotovitve ter zahtevane popravke navede v zapisniku zagovora. (2) Popravljen zaključni projekt odda študent v Referat za študentske zadeve najkasneje v tridesetih dneh po zagovoru, sicer se zagovor razveljavi. (3) Mentor oz. predsednik Komisije za zagovor v sedmih dneh po prejetju popravljenega zaključnega projekta le-to pregleda in dopolni zapisnik o zagovoru. Dopolnjen zapisnik o zagovoru posreduje Referatu za študentske zadeve. 30.člen (zapisnik zagovora) (1) O zagovoru se vodi zapisnik. Za pripravo zapisnika je odgovoren visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. predsednik Komisije za zagovor. (2) V zapisnik skupinskega zagovora se zapiše vprašanja visokošolskih učiteljev oz. sodelavcev, pri individualnem zagovoru pa posameznih članov Komisije za zagovor. (3) Zapisnik zagovora podpiše visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. vsi člani Komisije za zagovor. 31.člen (začasno potrdilo o zaključku študija) (1) Referat za študentske zadeve po uspešno zaključenem zagovoru in po oddaji potrebnih knjižničnih izvodov zaključnega projekta študentu izda začasno potrdilo o zaključku študija, ki velja do izdaje diplomske listine. (2) V primeru, da je visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. Komisija za zagovor zahtevala od študenta popravke oziroma dopolnitve zaključnega projekta, se študentu izda začasno potrdilo o diplomiranju najkasneje petnajst dni po prejemu ustrezno popravljenega oziroma dopolnjenega zaključnega projekta. VII. Ugovor 32.člen (ugovor na mnenje mentorja o ustreznosti zaključnega projekta za zagovor) (1) Če se študent ne strinja z mentorjevim negativnim mnenjem o primernosti zaključnega projekta za zagovor, lahko poda ugovor. Pisni ugovor z obrazložitvijo posreduje dekanu članice. (2) Komisija Senata FTŠ Turistice, pristojna za (dodiplomski) študij na 1. (bolonjski) stopnji odloči o primernosti zaključnega projekta za zagovor. Sklep posreduje študentu, mentorju in somentorju, če je ta imenovan. (3) Zoper sklep komisije senata iz prejšnjega odstavka se v osmih dneh študent lahko pritoži na Senat UP FTŠ Turistice. Odločitev Senata je dokončna. 91 33.člen (pritožba na oceno zaključne projektne naloge) (1) Če se študent ne strinja z oceno zaključnega projekta, lahko poda ugovor najkasneje v osmih dneh po zagovoru. Pisni ugovor z obrazložitvijo posreduje dekanu UP FTŠ Turistice. (2) Ugovor se rešuje v skladu z določbami Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem. VIII. Kršitve 34.člen (kršitve in sankcije) (1) Kot kršitev v postopku priprave zaključnega projekta se upošteva plagiatorstvo pri zaključnem projektu, t. j., če študent prepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delno brez odobritve avtorja, ali če pri posameznih delih besedil, ki jih prepiše, ne navaja avtorja. (2) Obstoj kršitve in študentovo odgovornost za opisana dejanja iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja ter sankcionira v skladu s Pravilnikom, ki določa disciplinsko odgovornost študentov UP in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UP. IX. Odvzem strokovnega naslova 35.člen (odvzem strokovnega naslova) Strokovni naslov se lahko odvzame v primerih in po postopku, ki je določen v pravilniku o odvzemu strokovnega naslova na UP. X. Evidenca 36.člen (evidenca postopkov) (1) Referat za študentske zadeve vodi evidenco vseh začetih postopkov prijav tem zaključnih projektov ter evidenco potrjenih tem zaključnih projektov. (2) Evidenca vsebuje podatke, določene predpisih in v pravilniku univerze, ki opredeljuje vodenje evidenc o izdanih javnih listinah, podatke o sestavi in članstvu komisije za zagovor ter zapisnik o zagovoru. (3) Zapisnik o zagovoru zaključnega projekta skupaj z vsemi drugimi dokumenti osebnega kartona se izloči iz evidence študentov ter se prenese in hrani v arhivu v skladu z določili internih predpisov. XI. Podelitev diplom 37.člen (termini za podelitev diplom) V študijskem koledarju se za akademsko leto določi vsaj en termin za podelitev diplom. 38.člen (obveščanje kandidatov o podelitvi diplom) 92 (1) Pristojni Referat za študentske zadeve obvesti kandidate o slavnostni podelitvi diplom na posebnem vabilu, ki ga podpiše dekan. (2) Dekan z vabilom na slovesno podelitev povabi tudi ožje svojce kandidata, po potrebi pa tudi strokovnjake iz prakse, ki so povezani z izdelavo zaključnega projekta. (3) Vabilu je priložen protokol o podelitvi diplom. (4) Vabilo s protokolom se kandidatom pošlje najmanj deset dni pred podelitvijo. XII. Prehodne in končne določbe 39.člen (tolmačenje določb pravilnika) Za tolmačenje določb tega pravilnika je pristojen Senat UP FTŠ Turistice. 40.člen (izdelava in objava obrazcev) Za izvajanje določil tega pravilnika izdelajo strokovne službe UP FTŠ Turistice ustrezne obrazce in jih objavijo na spletni strani ŠIS. 41.člen (veljavnost in objava pravilnika) (1) Z dnem začetka veljave tega pravilnika prenehajo veljati določbe Pravilnika o pripravi in zagovoru zaključne projektne naloge, ki ga je sprejel senat UP FTŠ Turistice 14.7.2010 in njegove kasnejše spremembe. (2) Pravilnik stopi v veljavo osmi dan po sprejemu na Senatu UP FTŠ Turistice in se ga objavi na intranetni strani UP FTŠ Turistice in internetni strani ŠIS. Številka:13/38-030/2012 93 Pravilnik o pripravi in zagovoru magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje UP FTŠ TURISTICE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik ureja postopek izbire in prijave teme magistrskega dela, njegovo okvirno vsebinsko in formalno prijavo, okvirni postopek zagovora magistrskega dela in postopek podelitve diplom na drugi stopnji študija (magistrski študijski program) na UP FTŠ Turistici. Za zadeve glede priprave in zagovora magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje, ki niso urejene v tem pravilniku, se uporabljajo določbe Pravilnika o pripravi in zagovoru magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje na UP, sprejetega na senatu UP 11.3.2009. 2. člen (uporaba izraza strokovna organizacijska enota) Strokovna organizacijska enota UP FTŠ Turistice (v nadaljevanju OE) se nanaša na katedro. II. Izbira in prijava teme magistrskega dela 3. člen (izbira teme magistrskega dela) Organizacijska enota razpiše teme magistrskih del enkrat letno. Pri vsaki temi navede tudi potencialne mentorje za temo ter razpis objavi v Študentskem informacijskem sistemu (ŠIS). 4. člen (prijava teme magistrskega dela) Študent odda obrazec prijave teme magistrske naloge v tajništvo UP FTŠ Turistice ter priloži še 6 izvodov dispozicije magistrskega dela. III. Potrditev teme magistrskega dela in mentorja/somentorja 5. člen (potrditev teme magistrskega dela) Ko referat UP FTŠ Turistice prejme podpisano prijavo teme magistrskega dela s strani predlaganega mentorja oz. predlaganega somentorja, preveri, ali študent izpolnjuje predpisane pogoje za prijavo teme. V primeru izpolnjevanja pogojev in formalni popolnosti prijave, posreduje referat prijavo teme Komisiji za študijske zadeve 2. stopnje UP FTŠ Turistice z vsemi prilogami in obrazci. V primeru formalnih pomanjkljivosti referat pozove študenta in mu določi razumen/primeren rok, odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Komisija za študijske zadeve 2. stopnje UP FTŠ Turistice potrdi izbiro teme, mentorja in morebitnega somentorja, lahko pa predlaga spremembo naslova ali vsebine magistrskega dela, oziroma lahko predlaga drugega mentorja in/ali somentorja. Kadar ima Komisija za študijske zadeve 2. stopnje pripombe na dispozicijo ali imenovanje mentorja, o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezne dopolnitve prijave teme. Tuji in domači študenti, ki želijo prijaviti magistrsko delo v tujem jeziku (praviloma v angleškem ali italijanskem) s povzetkom v slovenščini, naslovijo prošnjo za odobritev izbire 94 tujega jezika magistrskega dela na Komisijo za študijske zadeve 2. stopnje UP FTŠ Turistice. Predlagano temo magistrskega dela s potrjenim mentorjem oziroma somentorjem, dokončno potrdi Senat UP FTŠ Turistice, ki lahko prijavo zavrne, če se z njeno vsebino ne strinja. Če nima pripomb, jo s sklepom o magistrskem delu, dokončno potrdi. IV. Izdelava in oddaja magistrskega dela 6. člen (podaljšanje veljavnosti teme) Na podlagi utemeljenih razlogov, ki so razvidni iz vloge kandidata in presoje aktualnosti teme ter mnenja Komisije za študijske zadeve 2. stopnje, lahko senat Senat UP FTŠ Turistice s sklepom podaljša veljavnost teme. 7. člen (oddaja magistrskega dela) Študent odda tri mehko vezane izvode magistrskega dela v referat UP FTŠ Turistice oziroma štiri mehko vezane izvode, če pri magistrskem delu sodeluje tudi somentor. Po uspešnem zagovoru magistrskega dela, referat UP FTŠ Turistice pozove študenta, da v naslednjih petnajstih dneh odda tri trdo vezane izvode magistrskega dela oziroma štiri, če pri nalogi sodeloval tudi somentor, hkrati pa odda magistrsko delo tudi v elektronski obliki v PDF zapisu. Referat UP FTŠ Turistice pošlje dva vezana izvoda magistrskega dela v knjižnico FTŠ Turistice. V. Zagovor magistrskega dela 8. člen (imenovanje komisije za zagovor magistrskega dela) Komisijo za zagovor magistrskega dela imenuje dekan UP FTŠ Turistica na predlog mentorja. 9. člen (ocena magistrskega dela) Pri ocenjevanju Komisija za zagovor upošteva: kakovost magistrskega dela ob upoštevanju 8. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje na UP in kriterijev za ocenjevanje, opredeljenih v prilogi I tega pravilnika, kakovost predstavitve magistrskega dela in kakovost odgovorov na vprašanja, zastavljena na zagovoru. - 10.člen (nesoglasje komisije za zagovor glede ocene) Če člani Komisije za zagovor ne dosežejo soglasja o oceni, v zapisniku zagovora navedejo vzroke za nesoglasja in z navedenim dejstvom najkasneje v treh delovnih dneh seznanijo dekana UP FTŠ Turistice. Če je nesoglasje vezano le na višino pozitivne ocene, predsednik Komisije za zagovor sporoči študentu, da je uspešno opravil zagovor, ter da bo o oceni obveščen najkasneje v petnajstih dneh po zagovoru. Nadaljnji postopek vodi dekana UP FTŠ Turistice, ki skupaj s predsednikom Komisije za zagovor odloča o postopkih za uskladitev višine ocene. 95 Če se člani Komisije za zagovor razhajajo v stališču, ali je študent uspešno opravil zagovor, predsednik o tem takoj obvesti študenta. Dekan UP FTŠ Turistice na podlagi presoje dokumentacije in po posvetovanju s člani Komisije za zagovor odloči, ali lahko študent magistrsko delo dopolni oziroma popravi ali mora prijaviti novo temo magistrskega dela. 11.člen (postopek v primeru negativne ocene) V primeru, da Komisija za zagovor oceni, da študent ni opravil zagovora, o tem obvesti študenta, dekana UP FTŠ Turistice in senat UP FTŠ Turistice. V tem primeru mora študent prijaviti novo temo magistrskega dela. VI. Ugovor 12.člen (ugovor na mnenje mentorja o ustreznosti magistrskega dela za zagovor) Če se študent ne strinja z mentorjevim negativnim mnenjem o primernosti magistrskega dela za zagovor, lahko poda ugovor. Pisni ugovor z obrazložitvijo posreduje dekanu UP FTŠ Turistice. Dekan UP FTŠ Turistice po posvetovanju s predstojnikom pristojne OE odloči o primernosti magistrskega dela za zagovor. Sklep posreduje študentu, mentorju in somentorju, če je ta imenovan. Zoper sklep dekana UP FTŠ Turistice se lahko študent v osmih dneh pritoži na senat UP FTŠ Turistice Odločitev senata UP FTŠ Turistice je dokončna. VII. Prehodne in končne določbe 13.člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem začetka veljave tega pravilnika prenehajo veljati določbe Pravilnika o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje, sprejetega 15.6.2007 na senatu UP FTŠ Turistica ter njegovih kasnejših sprememb in dopolnitev. 14.člen (veljavnost pravilnika) Ta pravilnik začne veljati s 1.10.2009 in se ga objavi na spletnih straneh UP FTŠ Turistica. 96 Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na 3. stopnji Univerze na Primorskem Pravilnik je dosegljiv na naslednji povezavi Univerze na Primorskem: http://www.upr.si/libs/download.php?file=/1873ed7250868e7d4be83f7361f293a9 Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem Pravilnik je dosegljiv na naslednji povezavi Univerze na Primorskem: http://www.upr.si/libs/download.php?file=/02b7d1599ef18014379891e1b9c60154 Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze na Primorskem Pravilnik je dosegljiv na naslednji povezavi Univerze na Primorskem: http://www.upr.si/libs/download.php?file=/d114f92f010f61d3fe0f586ab8000bc0 Pravilnik O priznavanju formalno in neformalno pridobljenih znanj in spretnosti 1. Splošne določbe 1. člen (1) Ta pravilnik ureja postopek ugotavljanja, preverjanja, potrjevanja in priznavanja formalnega in neformalnega znanja ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim izobraževanjem (nadalje: formalno izobraževanje) in neformalnim izobraževanjem, priložnostnim in aformalnim učenjem (nadalje: neformalno izobraževanje) pred vpisom in med študijem na UP FTŠ Turistici. 97 (2) Za zadeve, ki niso urejene v tem pravilniku se uporabljajo določbe Pravilnika o postopku in merilih za priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, ki ga je sprejel Senat Univerze na Primorskem na 8. redni seji dne 16. 5. 2012. 2. člen V tem pravilniku uporabljeni in zapisani izrazi v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 2. Organi, pristojni za odločanje 3. člen (1) Za izvedbo postopkov ugotavljanja, preverjanja, potrjevanja in priznavanja formalno pridobljenega znanja sta pristojni komisiji senata za študijske zadeve 1. in 2. in 3. stopnje (KŠZ1. stopnje in KŠZ 2. in 3. stopnje). (2) Za izvedbo postopkov ugotavljanja, preverjanja, potrjevanja in priznavanja neformalno pridobljenega znanja je pristojna komisija senata za preverjanje znanj in spretnosti (KPZS). (3) Pristojnosti KPZS določajo Pravila UP FTŠ Turistice. 3. Postopek priznavanja 4. člen (1) Postopek priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti se začne na zahtevo kandidata, ki v pristojni službi UP FTŠ Turistice vloži lastnoročno podpisano vlogo z dokazili za priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Študentsko informacijskega sistema (ŠIS). (2) Pred oddajo vloge kandidat lahko opravi razgovor s svetovalcem, ki mu pomaga pri izdelavi portfolia. Svetovalec ima uradne ure, med katerimi je na voljo kandidatom za pomoč pri izdelavi portfolia. (3) Uradne ure svetovalca so objavljene na spletni strani UP FTŠ Turistice. (1) (2) 5. člen Kot podlaga za priznavanje neformalnih znanj in spretnosti, pridobljenih z neformalnim izobraževanjem ter priložnostnim in aformalnim učenjem, se upoštevajo poleg dokazil, navedenih v 15. členu Pravilnika UP, tudi certifikati in druga potrdila. Pristojni organi lahko od kandidata zahtevajo, da ji predložijo na vpogled izvirnik vseh dokazil. Za priznanje kreditnih točk (KT) pri predmetih, vezanih na strokovno prakso, kandidat priloži naslednja dokazila: a) če je ali je bil kandidat v delovnem razmerju: - fotokopijo delovne knjižice ali izpise zaposlitev pristojnih institucij (ZZZS, ZPIZ), - izvirnik potrdila o zaposlitvi z opisom delovnih/ega mest/a in trajanjem opravljanja dela, ki ga izda/jo delodajalec/lci, b) izvirnik potrdila o opravljenem študentskem delu z opisom dela, o skupno opravljenih urah oziroma trajanju študentskega dela, ki ga izda/jo študentski servis/i, c) dokazila o samozaposlitvi. 98 (3) Če kandidat uveljavlja potrdila ali druge listine, iz katerih je mogoče nesporno ugotoviti, da neformalno pridobljeno znanje in spretnosti s področja strokovne prakse po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa UP FTŠ Turistice, mu KPZS lahko prizna do 20 KT in sicer: a) 10 KT za tri leta dela na področju turizma in gostinstva oziroma za tri leta dela na vodilnih oz. vodstvenih delih izven turizma, b) do 10 KT točk za: - ostale delovne izkušnje, - za znanja in spretnosti, pridobljene z neformalnim učenjem, - za licence in - za druge listine, ki dokazujejo strokovno usposobljenost kandidata. 6. člen (1) Če kandidat uveljavlja javne listine, potrdila ali druge listine, iz katerih je mogoče ugotoviti, da so bile izdane kot potrdilo za znanja, pridobljena pred več kot petimi leti, KPZS v skladu s presojo aktualnosti znanja določi dodatno preverjanje znanja (v celoti ali delno) samo če meni, da znanje, ki se izkazuje s tako listino, ni več aktualno oziroma se je vsebinsko toliko spremenilo, da se ga lahko šteje kot nezadostno oziroma nepopolno. (2) Če ima potrdilo ali druga listina rok veljavnosti (npr. licenca), se upošteva ta rok. Če je rok veljavnosti potrdila ali druge listine potekel, KPZS določi dodatno preverjanje (v celoti ali deloma), ki ga opravi imenovani visokošolski učitelj ali KO. (3) Kandidat mora biti o datumu dodatnega preverjanja obveščen najpozneje štirinajst dni pred preverjanjem. 7. člen (1) V primeru priznavanja formalno pridobljenih znanj in spretnosti iz drugih programov terciarnega izobraževanja referat za študentske zadeve na podlagi izdane odločbe pristojne komisije kandidatu vpiše priznano študijsko obveznost s številom ECTS kreditnih točk in oceno v njegov indeks. (2) V primeru priznavanja neformalno pridobljenih znanj in spretnosti se ob upoštevanju drugega odstavka 3. člena uvodoma navedenega pravilnika UP, kandidatu na podlagi izdane odločbe pristojne komisije, vpiše v evidenco opravljenih obveznosti priznano študijsko obveznost s številom KT. (3) Kandidatu, ki je oddal vlogo za priznavanje neformalnih znanj in spretnosti pred vpisom na UP FTŠ Turistico, se priznane študijske obveznosti (število kreditnih točk) na podlagi pravnomočnega sklepa ob vpisu na UP FTŠ turistico vpišejo v evidenco opravljenih obveznosti. 8. člen Zoper odločbo pristojnega organa se lahko študent v roku 15 po po prejemu odločbe oziroma seznanitvi v sistemu ŠIS pritoži na senat UP FTŠ Turistice na obrazcu pritožbe, ki se nahaja v ŠIS-u. 9. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti, sprejet na senatu UP FTŠ Turistice dne 29.9.2010. 10.člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema senat UP FTŠ Turistice. 99 11.člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejemu na senatu UP FTŠ Turistice ter se ga objavi na oglasni deski in spletni strani ŠIS UP FTŠ TURISTICE. Pravilnik o priznanjih in nagradah študentom UP FTŠ TURISTICE L SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Ta pravilnik določa vrsto, pogoje in postopek za podeljevanje priznanj in nagrad študentom UP FTŠ Turistice. 2. člen V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. PRIZNANJA 3. člen UP FTŠ Turistica podeljuje praviloma za preteklo študijsko leto, "Priznanja UP FTŠ Turistice" za uspehe študentom: a. na študijskem področju programov I. in II. stopnje, b. na raziskovalnem področju, c. na področju obštudijskih dejavnosti, d. pri izdelavi nadpovprečno kvalitetnega pisnega strokovnega dela. 4. člen UP FTŠ Turistica podeljuje priznanja najboljšim študentom na študijskih programih I. in II. stopnje (3. člen, točka a.), ki so v preteklem študijskem letu bili prvič vpisani v letnik in so izpolnili vse s študijskim programom predvidene študijske obveznosti ter so pri vseh tekočih študijskih obveznostih (razen pri končni nalogi), dosegli povprečno oceno najmanj 9,0. UP FTŠ Turistica lahko podeljuje priznanja študentom na raziskovalnem področju (3. člen točka b.), če objavijo rezultate svoje raziskave v strokovno-znanstveni publikaciji. UP FTŠ Turistica lahko podeljuje priznanja študentom na področju obštudijskih dejavnosti (3. člen točka c), če izkažejo izjemen prispevek na kulturnem, umetniškem ali športnem področju, na katerem predstavljajo fakulteto. UP FTŠ Turistica lahko podeljuje priznanja študentom za pisna strokovna dela (3. člen točka d.), ki so rezultat izjemno uspešno opravljene strokovne prakse v realnem turističnem okolju ali na projektih fakultete. 5. člen Prejemniki Priznanja UP FTŠ Turistice prejmejo pisno listino (spominsko plaketo). III.NAGRADE 100 6. člen UP FTŠ Turistica podeljuje "Nagrado UP FTŠ Turistice" diplomantom, praviloma iz preteklega študijskega leta za najboljša individualna ali skupinska zaključna dela na študijskih programih I. in II. stopnje. 7. člen Višino in obliko nagrad, navedenih v prejšnjem členu, določi upravni odbor UP FTŠ Turistice na predlog dekana za vsako študijsko leto posebej praviloma ob sprejemu letnega programa dela. IV.POSTOPEK 8. člen Senat UP FTŠ Turistice, praviloma ob začetku novega študijskega leta, sprejme sklep o razpisu priznanj in nagrad, v katerem določi obdobje (študijsko leto) za katero se bodo podelila priznanja in nagrade ter rok do katerega lahko upravičeni predlagatelji oddajo predloge kandidatov za dodelitev priznanj oz. nagrad v skladu z določili tega pravilnika. Popolnost vlog preveri služba za študijske zadeve. V primeru, da je kandidatura pomanjkljiva ali nepopolna, pozove predlagatelja, da jo v roku 8 dni dopolni. V kolikor predlagatelj vloge v roku ne dopolni, se vloga zavrže. Po pregledu popolnosti in po izteku roka za morebitno dopolnitev vlog, se vse kandidature preda tričlanski komisiji, ki jo imenuje dekan. Komisija oceni popolne vloge, oblikuje predlog za podelitev priznanj oz. nagrad in ga posreduje senatu UP FTŠ. Sklep senata o dodelitvi priznanj oziroma nagrad je dokončen in se objavi na spletnih straneh ter oglasni deski. 9. člen Predlog za dodelitev priznanj oziroma nagrad UP FTŠ Turistice lahko vložjjo: • visokošolski učitelji, praviloma nosilci predmetov za področji, navedeni v točkah a. in b. v 3. členu tega pravilnika, • visokošolski učitelji za področji navedeni v točkah c. in d. v 3. členu tega pravilnika, • mentor zaključne naloge na študijskih programih I. ali II. stopnje (6. člen). • študent sam za področja iz 3. člena tega pravilnika. 10.člen Dela, ki jih predlagatelji predložijo komisiji, morajo biti rezultat samostojnega ustvarjalnega dela študentov. 11.člen Predlog za dodelitev priznanja mora vsebovati: a) za uspehe na študijskem področju (3. člen, točka a.) • ime in priimek, vpisna številka študenta, • izpisek študentovih opravljenih obveznosti, ki ga izda referat za študentske zadeve, iz katerega mora biti razvidno: - da študent ni pavziral ali ponavljal letnika, - da je v letniku, ki ga je obiskoval v preteklem študijskem letu, izpolnil vse študijske obveznosti, 101 - povprečna ocena študenta. • utemeljitev predlagatelja o študentovih uspehih; b) za uspehe (dosežke) na raziskovalnem področju (3. člen, točka b.) • ime in priimek, vpisna številka študenta, • naslov in povzetek vsebine raziskave, • izvod objave, • ocena odmevnosti objave raziskave v nacionalnem in mednarodnem prostoru in • utemeljitev predloga za priznanje (prispevek znanosti in stroki, inovativni metodološki pristopi). c) za uspehe (dosežke) na področju obštudiiskih dejavnosti (3. člen, točka c.) • ime in priimek, vpisna številka študenta, • utemeljitev predlagatelja o študentovih uspehih (dosežkih) na področju obštudijskih dejavnosti, • ocena odmevnosti uspehov (dosežkov) študenta v nacionalnem prostoru, • dokazila o uspehih (dosežkih) na področju obštudijskih dejavnosti. ..,r..,^;.. d) za nadpovprečno kvalitetno pisno strokovno delo (3. člen, točka d.) • ime in priimek, vpisna številka študenta, • utemeljitev predlagatelja o uspešno opravljeni strokovni praksi študenta in na tej osnovi pripravljeni strokovni nalogi (prispevek k promociji: fakultete, turistične ponudbe ali turistične destinacije) • izvod strokovne naloge • potrdilo in ocena delodajalca/cev, pri katerem/rih je opravljal strokovno prakso. 12.člen Predlog za podelitev nagrad za najboljša individualna ali skupinska zaključna dela na študijskih programih I. In II. stopnje mora vsebovati: • • • ime in priimek, vpisna številka študenta, izvod zaključne naloge, kratek povzetek vsebinske usmeritve zaključnega dela glede na njegovo strokovno in znanstveno aktualnost, • predlagateljeva utemeljitev dodelitve nagrade, pri čemer mora utemeljiti ali predlagano delo izpolnjuje vsaj naslednje kriterije: širino in poglobljenost teoretske podlage ter metodološka zahtevnost, samostojnost, prodornost, inovativnost in trajnostno naravnanost raziskave, razčlenjevalno temeljitost, ali delo študenta promovira ugled šole, aplikativnost, oblikovanje besedila in jezikovno kulturo, uporaba relevantne domače in tuje literature. 13.člen Študent lahko prejme v času študija po eno priznanje iz posameznih področij, navedenih v točkah a) do d) 3. člena tega pravilnika. Dodelitev nagrade istemu študentu za zaključno delo na študijskih programih I. stopnje ne izključuje kasnejše dodelitve nagrade za zaključno delo na študijskih programih II. stopnje. 102 14. člen Priznanje UP FTŠ TURISTICE se sestoji iz listine (spominske plakete), nagrada pa iz listine (spominske plakete) in materialne nagrade, v skladu s sklepom Upravnega odbora FTŠ Turistice. 15.člen Nagrade in priznanja študentom šole podeli dekan UP FTŠ Turistice enkrat letno, praviloma na dnevih UP FTŠ TURISTICE oz. podelitvi diplom. 16.člen V referatu za študentske zadeve se vodi evidenca o podeljenih priznanjih in nagradah. V. KONČNI DOLOČBI 17.člen Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o nagradah in priznanjih študentom Turistice, ki je bil sprejet 3.4.2002. 18.člen Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi na oglasni deski UP FTŠ TURISTICE. 103 UPORABNO …bivanje, prehrana, prevozi NOVI IZRAZI NA FAKULTETI Bruc je študent prvega letnika Indeks: je dokument, s katerim izkazujete status. Veliko fakultet pa uporablja elektronski indeks. Študentska izkaznica: je dokument, s katerim izkazujete status. Referat: Je delovno mesto, kjer boste prejeli vse informacije v zvezi s študijem. Kolokvij: Je manjši preizkus znanj. Ponekod je kolokvij predpogoj za opravljanje izpita, drugje pa lahko z kolokviji opraviš izpit. Vaje: so na fakulteti obvezne in potekajo skozi cel semester. Na vajah se preverja prisotnost študentov. Izpit: je preizkus znanja. Nekateri izpiti potekajo v pisni obliki, drugi v ustni, ali pa oboje. Pavzirati: Pomeni biti vpisan na fakulteto , ampak brez statusa študenta, kar pomeni, da nimaš pravic, ki jih imaš kot študent s statusom. Ne moreš delat preko študentskega servisa, nisi upravičen do subvencioniranega bivanja, ne moreš kupiti bonov, zdravstveno zavarovanje si moraš urediti sam. Govorilne ure: So namenjene študentom, kjer se lahko s profesorjem pogovorite o morebitnih težavah pri študiju. Študentski boni: Subvencionirana študentska prehrana, ali boni, je način podpore, ki ga daje država študentom. Z boni država subvencionira del obroka v restavracijah. Število bonov, ki jih lahko kupiš je torej omejeno na število delovnih dni v mesecu. Tutorstvo: je dejavnost pri kateri študentje svoje kolege usmerjajo in jim svetujejo pri študiju. Študentski svet: ima vsaka fakulteta, člani se volijo na začetku študijskega leta, ki skrbijo za študentsko problematiko- ( šolnine, študijski sistemi, stanovanjski problem, zakonodaje...) Študentska organizacija: je organizacija, ki skrbi za izboljšanje študijskih programov, socialni položaj študentov in ponuja izven šolske dejavnosti. V Sloveniji imamo 3 organizacije. ( Maribor, Ljubljana in Koper) Študentski klubi: so organizirani kot društva, kamor se lahko včlanijo osebe s statusom študenta. Klubi organizirajo različne dogodke v kraju. Mednarodne izmenjave: Poleg študentskih obveznosti in zabavi se lahko odpravite v tujino, kjer boste spoznali novo kulturo, se naučili novega jezika, spoznali nov način študija in nove prijatelje. Študentsko delo: je najboljši način kako priti do zaslužka. Za vpis potrebujete osebni dokument, potrdilo o študentskem statusu. Državna štipendija: ( republiška) je namenjena socialno šibkejšim študentom. Kadrovska štipendija: jo dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po Zakonu o štipendiranju. Zoisove štipendije: so namenjene nadarjenim in nadpovprečno uspešnim dijakom in študentom. 104 BIVANJE Študentje lahko med študijem prebivajo v študentskih in dijaških domovih in pri zasebnih stanodajalcih. Na podlagi razpisa, ki ga vsako leto konec junija objavi ministrstvo za šolstvo in šport oddajo študentje prošnjo za sprejem oz. podaljšanje bivanja. Prošnja se odda v pisarno za študentske domove v Kopru, in sicer na posebnem obrazcu, ki je na voljo v knjigarnah. Študenti, ki prvič prosijo za bivanje morajo vlogo oddati do 10. avgusta, medtem ko tisti, ki bivanje podaljšujejo oddajo vlogo do 20. avgusta. Žal za vse študente ni prostora v študentskem domu, zato lahko študentje zaprosijo za subvencijo pri zasebnikih, ki se prav tako odda v pisarni za študentske domove. Več informacij na : http://www.sd.upr.si http://www.soup.si/ http://www.mojcimer.si/si/aktualno PREHANA...ŠTUDENTSKI BONI Študenti imajo subvencionirano prehrano. Država subvencionira del prehrane v restavracijah. Število bonov je omejeno glede na število delovnih dni v mesecu. Študentske bone lahko kupite: v Kopru : študentska organizacija Univerze na Primorskem Več informacij o študentskih bonih najdete na spletni strani: http://soup.si/sl/prehrana. PREVOZI - Avtobusni prevozi http://www.ap-ljubljana.si/ (Avtobusni prevozi Murska Sobota, vozi vsak dan) http://www.apms.si/voznired - Železniška postaja Koper (vozni red in cenik si lahko ogledat na spletni strani : www.slo-zeleznice.si) - Ponujeni prevozi https://prevoz.org/ 105
© Copyright 2024