Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in
Poročilo o vplivih na okolje
za posege, dejavnosti in ravnanja
na območju Rudnega polja na
Pokljuki – strokovna študija
Faza: osnutek
Naročnik:
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana
Domžale, november 2014, dopolnitvi december 2014 in
februar 2015
Projekt:
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na
območju Rudnega polja na Pokljuki - strokovna študija
Naročnik:
Ministrstvo okolje in prostor
Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana
Predstavnik naročnika:
mag. Vesna Kolar Planinšič, u.d.i.k.a.
Pogodba št.:
Izdelovalec poročila:
2330-14-000110 z dne 24.3.2014
(PILOT EU 1308/10)
ICRO – Institut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Savska cesta 5
1230 Domžale
Direktor:
Matej Vahtar, univ.dipl.ing.el.
Vodja projekta:
mag. arh. Marta Vahtar, u.d.i.k.a.
Sodelavci:
Sodelavci:
mag.arh. Marta Vahtar, univ.dipl.kraj.arh.
mag. Natalija Vrhunc, univ.dipl.geog.
Miloš Kosec, univ.dipl.ing.arh.
Tatjana Gregorc, univ. dipl. biol., LUTRA
Igor Nekrep, univ. dipl. biol., LUTRA
Tomaž Berce, univ. dipl. biol., LUTRA
Petra Hladnik, univ. dipl. biol., LUTRA
Marjana Hönigsfeld Adamič, univ. dipl. biol., LUTRA
Žig:
Konzultanti:
dr. Nataša Atanasov, uni.dipl.ing.gradb., FGG Inštitut za zdravstveno
hidrotehniko
Andrej Mohar, univ. dipl. fiz. , Društvo temno nebo
Jernej Jenko, dipl. var. ing., Zavod za varstvo pri delu d.d. Ljubljana
Številni udeleženci delavnic in drugi, ki so z informacijami, s svojimi idejami in
sugestijami sooblikovali vsebino okoljskega poročila so podani v tekstualni prilogi
A na koncu tega poročila. Posebej naj omenimo gospoda Petra Zupana, ki nam
je podal izčrpne informacije o zgodovini, gradnji in delovanju Športnega Centra
Triglav Pokljuka in z njim povezanimi tematikami.
Številka projekta:
235/2014
Faza projekta:
Osnutek
Datum izvedbe:
november 2014, december 2014, februar 2015
Ključne besede:
Rudno polje, presoja vplivov na okolje, presoja sprejemljivosti na varovana
območja, sanacija kršitve evropskega pravnega reda;
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
KAZALO VSEBINE
1
UVOD .................................................................................................................................................................... 8
1.1
Ozadje .......................................................................................................... 8
1.2
Projektna naloga.......................................................................................... 10
2 PODATKI O NOSILCIH POSEGOV, DEJAVNOSTI IN RAVNANJ TER PODATKI
O PREDLOŽENEM POROČILU ...................................................................................................................... 13
2.1
Osnovni podatki o posegih, dejavnostih in ravnanjih ter njihovih nosilcih .......... 13
2.2
Osnovni podatki o predloženem poročilu ........................................................ 16
2.2.1
Namen in vsebina poročila ..................................................................... 16
2.2.2
Metodološki pristop ............................................................................... 18
2.2.3
Metodologija vrednotenja....................................................................... 19
3 OPREDELITEV KLJUČNIH VSEBIN IN OBSEGA STROKOVNE OCENE O
VPLIVIH NA OKOLJE ......................................................................................................................................... 21
4 VRSTA IN ZNAČILNOSTI POSEGOV, DEJAVNOSTI IN RAVNANJ, KI SO
PREDMET PRESOJE ............................................................................................................................................ 33
4.1 Opis in značilnosti lokacije ...................................................................... 33
4.1.1 Značilnosti lokacije.................................................................................... 33
4.1.2
Opis predvidenih ureditev v okolici .......................................................... 35
4.1.3
Analiza upoštevanja prostorskih pogojev ................................................. 35
4.1.4
Analiza upoštevanja smernic .................................................................. 39
4.2 Osnovni podatki o posegih, dejavnostih in ravnanjih ............................ 41
4.2.1
Športni center Triglav Pokljuka (ŠCTP) .................................................... 44
HOTEL CENTER POKLJUKA ...................................................................... 46
BIATLONSKI STADION S TRIBUNAMI IN STRELIŠČEM .............................. 48
BIATLONSKO-TEKAŠKE IN ROLKARSKE PROGE ........................................ 51
SISTEM UMETNEGA ZASNEŽEVANJA ........................................................ 53
AKUMULACIJSKI BAZEN .......................................................................... 54
MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA CENTER POKLJUKA ..................... 55
BIFE JURČEK .......................................................................................... 57
OBJEKTI PLANINSKE ZVEZE (SKI SERVIS POZIMI) ................................... 58
4.2.2
Vojaški objekt Rudolfa Badjure - Vadbeni center Pokljuka ......................... 58
4.2.3
4.2.4
4.2.5
4.2.6
4.2.7
4.2.8
4.2.9
4.2.10
Parkirišča .............................................................................................. 64
Smučišče Viševnik ................................................................................. 65
Oskrba z vodo na Rudnem polju ............................................................. 68
Helikopterski in drugi zračni promet ........................................................ 68
Vrhunski šport in organizacija tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu ..... 75
Tekaške proge po trasah gozdnih cest .................................................... 80
Turizem ................................................................................................ 81
Druge dejavnosti ................................................................................... 87
4.3
OBJEKT A: Vojaški objekt Rudolfa Badjure ............................................... 60
OBJEKT B ............................................................................................... 61
OBJEKT C ............................................................................................... 62
OBJEKT D: DEPANDANSA........................................................................ 62
OBJEKTI E: POMOŽNI OBJEKTI ............................................................. 63
GOZDARSTVO ........................................................................................ 87
KMETIJSTVO .......................................................................................... 87
NABIRALNIŠTVO GOZDNIH DOBRIN ........................................................ 88
CESTNI PROMET .................................................................................... 88
Okoljske značilnosti posega .......................................................................... 89
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 3 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
4.3.1
Raba oz. poraba naravnih virov in surovin ............................................... 89
4.3.2
Vrste in količine emisij ter odpadkov ....................................................... 90
4.3.3
Tveganje pred okoljskimi in drugimi nesrečami ........................................ 90
5 ALTERNATIVNE REŠITVE, KI SO BILE V ZVEZI S POSEGOM, DEJAVNOSTMI
IN RAVNANJI PROUČENE.............................................................................................................................. 91
6 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA, VPLIVOV, UKREPOV IN MONITORINGA PO
POSAMEZNIH SEGMENTIH OKOLJA ...................................................................................................... 92
6.1 Površinske in podzemne vode ................................................................. 93
6.1.1
Zakonske zahteve.................................................................................. 93
6.1.2
Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja površinskih in podzemnih
voda
94
6.1.3
Opis izhodiščnega stanja ........................................................................ 96
6.1.3.1
Značilnosti območja pred izgradnjo ŠCTP .......................................... 96
6.1.3.2
Obstoječe značilnosti območja ......................................................... 96
6.1.3.3
Podatki o varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih
območjih s posebnim pravnim statusom .......................................................... 104
6.1.4
Opredelitev in vrednotenje obstoječih in potencialnih vplivov .................. 105
6.1.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev ........................................................ 105
6.1.4.2
Vplivi potencialnih bodočih obremenitev ......................................... 107
6.1.5
Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posegov,
dejavnosti ali ravnanj........................................................................................ 108
6.1.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo stanja z vidika voda ............................ 108
6.1.5.2
Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj z vidika voda ........................... 111
6.1.6
Monitoring z vidika voda ...................................................................... 112
6.1.7
Sklepna ocena vplivov na vode s povzetkom omilitvenih ukrepov ............ 113
6.2 Kulturna dediščina, krajina in vidna kakovost okolja .......................... 114
6.2.1
Zakonske zahteve................................................................................ 114
6.2.2
Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja kulturne krajine............ 115
6.2.3
Opis izhodiščnega stanja ...................................................................... 116
6.2.3.1
Značilnosti območja pred izgradnjo ŠCTP ........................................ 117
6.2.3.2
Obstoječe značilnosti območja ....................................................... 117
6.2.3.3
Podatki o varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih
območjih s posebnim pravnim statusom .......................................................... 124
6.2.4
Opredelitev in vrednotenje obstoječih in potencialnih vplivov na krajino,
kulturno dediščino in vidne kakovosti okolja........................................................ 124
6.2.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev ........................................................ 124
6.2.5
Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posegov,
dejavnosti ali ravnanj........................................................................................ 128
6.2.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja z vidika krajine,
kulturne dediščine in vidnih kakovosti prostora ................................................ 128
6.2.5.2
Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika krajine in kulturne
dediščine 135
6.2.6
Monitoring .......................................................................................... 138
6.2.7
Sklepna ocena vplivov na krajino, kulturno dediščino in vidne kakovosti
okolja s povzetkom omilitvenih ukrepov ............................................................. 139
6.3 Narava .................................................................................................... 141
6.3.1
Zakonske zahteve................................................................................ 141
6.3.2
Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja ................................... 143
6.3.3
Opis izhodiščnega stanja ...................................................................... 147
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 4 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
6.3.3.1
Značilnosti območja pred izgradnjo Biatlonskega centra ................... 147
6.3.3.2
Obstoječe značilnosti območja ....................................................... 147
6.3.3.2.1 Rastlinstvo .............................................................................................. 147
6.3.3.2.2 Habitatni tipi (HT) .................................................................................... 148
6.3.3.2.3 Živalstvo ................................................................................................. 150
6.3.3.3
Pregled posebnih varstvenih območij, potencialnih ohranitvenih območij,
zavarovanih območij in drugih območij, na katerih je zaradi varstva okolja,
ohranjanja narave ali varstva naravnih virov predpisan drugačen režim ............. 156
6.3.3.3.1 Zavarovana območja (ZO) in območja, predlagana za zavarovanje ............. 156
6.3.3.3.2 Območja Natura 2000 .............................................................................. 157
6.3.3.3.3 Naravne vrednote (NV) ............................................................................ 159
6.3.3.3.4 Območja pričakovanih naravnih vrednot .................................................... 161
6.3.3.3.5 Ekološko pomembna območja (EPO) ......................................................... 161
6.3.3.3.6 Ekološko pomembna območja (EPO) ......................................................... 161
6.3.4
Opredelitev in vrednotenje obstoječih in potencialnih vplivov .................. 163
6.3.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev ........................................................ 163
6.3.4.1.1 Ocena vplivov na rastlinstvo ..................................................................... 163
6.3.4.1.2 Ocena vplivov na živalstvo........................................................................ 164
6.3.4.1.3 Ocena vplivov na Habitatne tipe (HT)........................................................ 165
6.3.4.1.4 Ocena vplivov na SPA Julijci ..................................................................... 166
6.3.4.1.5 Ocena vplivov na SAC Julijske Alpe ........................................................... 172
6.3.4.1.6 Ocena vplivov na SAC Pokljuška Barja ....................................................... 173
6.3.4.1.7 Ocena vplivov na ZO TNP ......................................................................... 173
6.3.4.1.8 Ocena vplivov na EPO Julijske Alpe ........................................................... 173
6.3.4.1.9 Ocena vplivov na naravne vrednote .......................................................... 173
6.3.4.1.10 Ocena vplivov na območje pričakovanih naravnih vrednot ......................... 174
6.3.4.2
Kumulativni vplivi.......................................................................... 174
6.3.4.3
Vplivi potencialnih bodočih obremenitev ......................................... 175
6.3.5
Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posegov,
dejavnosti ali ravnanj........................................................................................ 175
6.3.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja z vidika narave ....... 175
6.3.5.2
Omilitveni ukrepi in priporočila za nadaljnji razvoj območja z vidika
narave
186
6.3.6
Monitoring izvedbe omilitvenih ukrepov (med izvedbo in obratovanjem) .. 188
6.3.7
Sklepna ocena vplivov na naravo s povzetkom omilitvenih ukrepov ......... 189
6.4 Svetlobno onesnaženje .......................................................................... 193
6.4.1
Zakonske zahteve................................................................................ 193
6.4.2
Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja ................................... 194
6.4.3
Opis izhodiščnega stanja ...................................................................... 195
Značilnosti območja pred izgradnjo ŠCTP ........................................................ 195
6.4.3.1
Obstoječe značilnosti območja ....................................................... 195
6.4.3.2
Prihodnje značilnosti območja glede na razvojne težnje ................... 199
6.4.3.3
Podatki o varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih
območjih s posebnim pravnim statusom .......................................................... 200
6.4.4
Opredelitev in vrednotenje obstoječih in potencialnih vplivov .................. 200
6.4.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev ........................................................ 200
6.4.5
Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posegov,
dejavnosti ali ravnanj........................................................................................ 202
6.4.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega svetlobnega onesnaženja .. 202
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 5 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
6.4.5.2
Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika svetlobnega
onesnaženja ................................................................................................. 205
6.4.6
Monitoring .......................................................................................... 206
6.4.7
Sklepna ocena vplivov svetlobnega onesnaženja s povzetkom ukrepov .... 206
6.5 Hrup ........................................................................................................ 208
6.5.1
Zakonske zahteve................................................................................ 208
6.5.2
Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja ................................... 210
6.5.3
Opis izhodiščnega stanja ...................................................................... 214
6.5.3.1
Značilnosti območja pred izgradnjo Športnega centra ..................... 214
6.5.3.2
Obstoječe značilnosti območja ....................................................... 215
6.5.3.3
Podatki o varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih
območjih s posebnim pravnim statusom .......................................................... 219
6.5.4
Opredelitev in vrednotenje obstoječih in potencialnih vplivov .................. 220
6.5.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev ........................................................ 220
6.5.4.2
Vplivi planiranih bodočih obremenitev ............................................. 225
6.5.5
Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posegov,
dejavnosti ali ravnanj........................................................................................ 225
6.5.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja ............................. 225
6.5.5.2
Omilitveni ukrepi glede hrupa za nadaljnji razvoj območja ................ 229
6.5.6
Monitoring .......................................................................................... 230
6.5.7
Sklepna ocena vplivov hrupa na okolje s povzetkom omilitvenih ukrepov . 230
6.6 Zdravje ljudi (dostop do zdrave pitne vode)......................................... 232
6.6.1
Zakonske zahteve................................................................................ 232
6.6.2
Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja ................................... 232
6.6.3
Opis izhodiščnega stanja ...................................................................... 233
6.6.3.1
Značilnosti oskrbe z vodo pred izgradnjo ŠCTP ................................ 233
6.6.3.2
Obstoječe značilnosti oskrbe z vodo ............................................... 234
6.6.3.3
Podatki o varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih
območjih s posebnim pravnim statusom z vidika varovanja zdravja ljudi ............ 236
6.6.4
Opredelitev in vrednotenje obstoječih in potencialnih vplivov ................. 236
6.6.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev ........................................................ 236
6.6.4.2
Vplivi potencialnih bodočih obremenitev ......................................... 238
6.6.5
Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posegov,
dejavnosti ali ravnanj........................................................................................ 238
6.6.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo stanja z vidika zdravja ljudi ................. 238
6.6.5.2
Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika zdravja ljudi.... 240
6.6.6
Monitoring z vidika zdravja ljudi ............................................................ 242
6.6.7
Sklepna ocena vplivov na zdravje ljudi s povzetkom omilitvenih ukrepov .. 243
7 VPLIVNO OBMOČJE NA KATEREM OBREMENITVE VPLIVAJO NA ZDRAVJE IN
PREMOŽENJE LJUDI ........................................................................................................................................ 244
8 OPOZORILO O CELOVITOSTI .......................................................................................................... 245
9 POVZETEK POROČILA ........................................................................................................................... 247
10 SKLEPNA OCENA ...................................................................................................................................... 260
11 UPORABLJENI VIRI................................................................................................................................ 263
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 6 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
GRAFIČNE PRILOGE ........................................................................................................................................ 273
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
1: Širše območje obravnave – današnje stanje
2.1: Stanje pred posegom (2008) na ortofoto posnetku
2.2: Ožje območje pred posegom (2008)
3.1: Današnje stanje na ortofoto posnetku
3.2: Današnje stanje ožjega območja
3.3: Smučišče Viševnik - današnje stanje
4: Območje Vadbenega centra Pokljuka – predvideno stanje
5.1: Planska namenska raba (veljavni plan)
5.2: Planirana planska namenska raba (predlog OPN Bohinj)
6.1: Natura 2000 območja
6.2: Zavarovana območja – TNP
6.3: Naravne vrednote in ekološko pomembna območja
7: Mirna območjain vplivna območja narave
8.1: Karta omilitvenih ukrepov – ožje območje 1
8.2: Karta omilitvenih ukrepov – ožje območje 2
8.3: Karta omilitvenih ukrepov – širše območje
TEKSTUALNE PRILOGE .................................................................................................................................. 274
Priloga A: Seznam udeležencev delavnic in drugih, ki so z informacijami, s svojimi
idejami in sugestijami sooblikovali vsebino okoljskega poročila ............................. 275
Priloga B: Prostorski pogoji za sanacijo Biatlonskega centra Pokljuka na podlagi študije
Presoja vplivov na okolje za Biatlonski center Pokljuka, ki se jih integrira v predlog
OPN Bohinj - odlok ........................................................................................... 277
Priloga C: Ukrepi varstva narave »obnovitve« skladno z 52. členom ZON in ukrepa
varstva narave »odprave škodljivih posledic« skladno s 103. členom ZON ............. 289
Priloga D: Realizacija 74. člena Zakona o Triglavskem parku glede DPN ................ 293
Priloga E: Predstavitev rezultatov naloge ............................................................ 294
Priloga F: Časovni pregled postopkov izdaje soglasij in upravnih dovoljenj (2006 –
2014) za Športno rekreacijski center Pokljuka na Rudnem polju ........................... 300
DODATEK 1:
Presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja za posege, dejavnosti in
ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki, Dodatek k poročilu o vplivih
na okolje
DODATEK 2:
Dopolnitev okoljskega poročila v zvezi s spremembami in dopolnitvami
dopolnjenega osnutka OPN po 1. javni razgrnitvi
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 7 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
1 UVOD
1.1 Ozadje
Na območju Rudnega polja na Pokljuki je bil v letih od 2008 – 2010 zgrajen Športni Center Triglav
Pokljuka, ki je prvenstveno namenjen vrhunskim športnim tekmovanjem v biatlonu in
smučarskemu teku ter pripravam tekmovalcem. Cilj je bilo zgraditi center, ki bo lahko pridobil
licenco A organizatorja, ki je potrebna za organizacijo svetovnega pokala v biatlonu. To je bilo tudi
izvedeno in center si je pridobil licenco A organizatorja za dobo 8 let, to je do konca sezone
2016/2017. Na Rudnem polju se odvijajo tudi dejavnosti Slovenske vojske (v okviru vadbenega
centra in smučišča Viševnik) ter različne druge dejavnosti, zlasti rekreacijske aktivnosti in javne
prireditve.
S to nalogo Republika Slovenija pristopa k pridobivanju podatkov glede stanja v naravi in vplivov
tega stanja na vse okoljske vidike. Projekt predstavlja sanacijski ukrep Republike Slovenije zaradi
ugotovljenih kršitev Evropske komisije v okviru EU pilotnega postopka. Presoja vplivov na okolje za
izgradnjo Biatlonskega centra na Pokljuki (1308/10 ENVI): Direktive 42/2001 o presoji planov in
programov na okolje, Direktive 1985/33/EGS in členom 6(3) habitatne direktive 43/1992 v
povezavi z izgradnjo Športno-rekreacijskega centra Pokljuka na Rudnem polju.
Pri dosedanjih aktivnostih, ki so bile izvedene zaradi poizvedovalnega postopka Evropske komisije
v zvezi s Športno-rekreacijskim centrom Pokljuka na Rudnem polju (Športnim Centrom Triglav
Pokljuka), so bile Sloveniji očitane številne kršitve zlasti v povezavi s postopki okoljskih presoj na
planski in izvedbeni ravni. Preverjala se je tudi skladnost izvedenih del z izdanimi
naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem. Evropska komisija je kot ukrep
predlagala študijo za preveritev vplivov, ki jo je Slovenija sprejela.
Izvedene gradnje objektov in naprav ter ureditev Športnega Centra Triglav Pokljuka so na območju
Rudnega polja, ki je uvrščeno v tretje varstveno območje Triglavskega narodnega parka, ki se
glede na kategorizacijo IUCN – narodni park uvršča v tako imenovano »robno območje«. Območje
urejanja leži v ekološko pomembnem območju Julijske Alpe, v posebnih varstvenih območjih
(območjih Nature 2000) in na območju naravne vrednote državnega pomena – planote Pokljuka.
Območje Rudnega polja posega v območje gozdov s posebnim namenom ter je v območju
nacionalne prepoznavnosti Bohinj. Posegi so izvedeni tudi na območju registrirane enote kulturne
dediščine Julijske Alpe – Triglavski narodni park. Z naravovarstvenega vidika je to območje še
posebej občutljivo, saj gre za »robno območje« Triglavskega narodnega parka, za območje Natura
2000, naravno vrednoto državnega pomena, rastišče divjega petelina, vodovarstveno območje in
območje pomembnih habitatnih tipov (ruševje s sleči, barjanska smrekovja, montanski in
subalpinski smrekovi gozdovi).
Infrastruktura Športnega Centra Triglav Pokljuka povečuje dostopnost javnosti in s tem generira in
multiplicira vplive različnih dejavnikov na območju Pokljuke. Analiza stanja, ki je bila pripravljena v
okviru priprave načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka (predlog, september 2013), je
pokazala, da nekatere dejavnosti, ki se odvijajo na območju Rudnega polja, kot so na primer zlasti
cestni in zračni promet, vojaško usposabljanje, turizem in obiskovanje, javne prireditve in
nabiralništvo, pomembno in moteče vplivajo na naravo in naravne procese, ki so bili spoznani za
posebej pomembne in zaradi tega tudi ustrezno pravno varovane. Do naraščajočih obremenitev
obstoječih dejavnosti prihaja primeroma zlasti na Rudnem polju, Goreljku, Mrzlem studencu, v
Kranjski dolini in na Zatrniku.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 8 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
Osnutek poročila o vplivih na okolje
V letu 2008 je Smučarska zveza Slovenija naročila izdelavo »Celovitega poročila o vplivih na okolje
za Športno rekreacijski center Pokljuka – zunanja ureditev«, ki jo je izdelalo podjetje Marbo, d.o.o.
iz Bleda (št. nal.152/07) v februarju 2008, ki je bilo julija 2008 dopolnjeno, po reviziji pa še drugič
dopolnjeno in sicer avgusta 2008 (v nadaljnjem besedilu: osnutek poročila). Za poročilo pa ni bila
izvedena presoja vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolje, ki prenaša določila PVO
direktive v slovenski pravni red, saj je investitor najprej podal vlogo na Agencijo Republike
Slovenija za okolje, potem pa to vlogo umaknil. Posledica je, da investitor zato nikoli ni pridobil
okoljskega soglasja na podlagi tega PVO. Kot razlog za umik vloge je g. Peter Zupan, ki je takrat
vodil investicijo s stani SZS navedel, »da je ARSO ugotovil, da vplivi niso takšni, da bi bilo potrebno
izdati okoljevarstveno soglasje temveč le naravovarstveno soglasje«.
Predmet osnutka poročila je bila gradnja infrastrukture oziroma zunanja ureditev Športno
rekreacijskega centra Pokljuka na Rudnem polju. Predviden poseg v okolje, za katerega je bil
pripravljen osnutek poročila, je obsegal ureditev in povečanje parkirnih površin, ureditev
obstoječega biatlonskega stadiona s prehodi, podhodi in tribunami (930 obiskovalcev), prostor za
servisiranje smuči, ureditev in povečanje obstoječega strelišča, izvedba dodatnega parkirišča za 71
parkirnih mest, izvedbo asfaltiranih tekaško-rolkarskih prog in njihova osvetlitev, izgradnja
transformatorske postaje, akumulacijski bazen s sistemom umetnega zasneževanja in biološke
čistilne naprave.
Od leta 2008 dalje so bile v času gradnje stavb in ostalih prostorskih ureditev izvedene spremembe
objektov in naprav ter načina izvajanja dejavnosti na območju Rudnega polja, ki se z osnutkom
poročila niso presojale, in sicer:
ob gozdnem robu za tribunami je postavljena pribl. 30 m visoka kovinska konstrukcija
(stolp) z nameščenimi reflektorji,
večnamenski objekt, ki se trži in deluje kot hotel s 65 ležišči (Hotel Center) in s parkiriščem
(77 parkirnih mest),
število obiskovalcev presega prag 1000,
površine za zasneževanje presegajo prag 10 ha,
urejene so tekaške proge s potekom po trasah gozdnih cest.
Poleg tega se na širšem območju Rudnega polja in Pokljuke izvajajo oz. so načrtovane še
naslednje ureditve, dejavnosti in rabe, ki tudi niso bile del osnutka poročila, in sicer:
vojaške dejavnosti (usposabljanja);
turizem: gostinsko nastanitveni ter počitniški objekti (Rudno polje, Goreljek, Mrzli Studenec
– Kranjska dolina, Zatrnik; skupno število postelj: cca 1000, kar generira promet, hrup,
neustrezen standard infrastrukture – še posebej je izpostavljena problematika ravnanja z
odpadnimi vodami);
gospodarjenje z gozdovi (gosta mreža prometnic, intenziteta sečnje, povečevanje etata,
strojna sečnja, daljše časovno obdobje izvajanja sečnje in spravilnih del);
upravljanje voda: vodovarstveno območje (obremenjevanje pomembnega območja za
oskrbo s pitno vodo);
cestni promet (prevladuje individualni motorni promet: ustavljanje in parkiranje, spravilo
lesa - treba bi bilo določiti prometni režim);
javna gospodarska infrastruktura (oskrba s pitno vodo, elektroenergetsko omrežje sta na
zgornji meji obremenjenosti);
zračni - helikopterski promet (utrjen plato oz. helidrom za izvenletališko pristajanje za
potrebe oskrbovanja planinskih koč, reševanje in usposabljanje, koridorji preletov),
obiskovanje in prostočasne aktivnosti (naraščajoč trend obiskovanja tako v zimskem kakor
letnem obdobju - potrebno je določiti nosilnost območja);
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 9 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
planinstvo (Rudno polje je izhodišče za visokogorje Julijcev, tu so tudi oskrbni objekti
planinskih društev za oskrbo planinskih koč);
javne prireditve (tekmovanja, shodi na Rudnem polju in planini Goreljek, ki generirajo
promet, hrup, obisk dosega tudi do 1.000 ljudi (v času biatlonskih tekem za svetovni pokal
tudi do 15.000 ljudi v štirih dneh);
planinska paša (večina planin na pokljuški planoti je aktivnih);
nabiranje gozdnih dobrin (predvsem nabiranje gob v jesenskem obdobju in nabiranje
borovnic).
Pravne možnosti
V primeru ugotovitve kumulativnih vplivov na okolje, ki povzročajo porušenje naravnega
ravnovesja in poslabšanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov ter poškodovanje naravnih
vrednot, zlasti z vidika zmanjševanja življenjskega prostora gozdnih kur in habitatov nekaterih vrst
divjadi ter vznemirjanja in motenja v območju migracijskih poti, prehranjevanja in
reprodukcijskega ciklusa prostoživečih živali na širšem območju, in ugotovitve, da se za ublažitev
teh vplivov lahko izvedejo ustrezni omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na posege, dejavnosti in
ravnanja, ki te škodljive vplive povzročajo, se lahko skladno s 52. členom v zvezi z drugim
odstavkom 33. člena Zakona o ohranjanju narave (v nadaljnjem besedilu: ZON) uporabi pravni
institut obnovitve in v zvezi z 103. členom ZON pravni institut odprave škodljivih posledic. Za
namene ugotovitve dejanskega stanja v naravi in njegovih povzročiteljev ter pridobitve ustreznih
strokovnih podlag za sprejem ustreznega ukrepa varstva narave na podlagi 52. in 103. člena v
zvezi z drugim odstavkom 33. člena ZON se skladno s 45. členom Zakona o varstvu okolja in
Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list
RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13), izdela strokovna naloga v obsegu presoje vplivov na
okolje na območju Rudnega polja že prisotnih objektov in naprav, dejavnosti in ravnanj ter njihovih
kumulativnih vplivov na varovana območja na podlagi predpisov s področja ohranjanja
narave za območje Rudnega polja.
Ključni deležniki pri pripravi strokovne naloge Presoje vplivov na okolje so: Ministrstvo za obrambo,
Slovenska vojska, Smučarska zveza Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove
Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za
promet, energetiko in prostor, Občina Bohinj, Občina Gorje, Občina Bled, Javni zavod Triglavski
narodni park, Planinska zveza Slovenije, planinska društva, ki z Rudnega polja oskrbujejo planinske
koče, ter lastniki zemljišč in stavb na območju presoje.
1.2 Projektna naloga
Predmet projektne naloge je izdelava strokovne naloge v obsegu poročila o vplivih na okolje
skladno z Zakonom o varstvu okolja, Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13) in Uredbo o
vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave ( Uradni list
RS, št. 36/2009) ter v okviru omilitvenih ukrepov možnost uporabe ukrepa varstva narave skladno
z 52. in 103. členom ZON.
Potrebna je izvedba naslednjih aktivnosti:
a) Analiza stanja okolja in analiza stanja in vplivov posegov z grafičnim prikazom vseh
investicij, nosilcev investicij in letnice izgradnje ter analizo stanja dejavnosti in ravnanj na
območju; presoja sprejemljivosti vplivov obstoječih objektov in naprav, dejavnosti in
ravnanj ter tudi vseh načrtovanih, za katere so bili že izdani naravovovarstveni pogoji in
naravovovarstvena soglasja. Pri tem je treba ugotoviti kumulativne vplive vseh objektov in
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 10 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
naprav, dejavnosti in ravnanj na okolje, na varovana območja narave in izdelati dodatek k
poročilu o vplivih na okolje, ki mora biti skladen s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti
vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja za širše območje
Rudnega polja (priloga F).
Opredelitev pogojev, usmeritev in ukrepov, ki se navezujejo na enoto urejanja prostora
Rudno polje, ki jih bo občina Bohinj povzela v novem prostorskem planu (opredeljena je v
predlogu Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj; priloga 2) v posebnem poglavju.
Predlog ukrepov s katerimi bi se omililo morebiti ugotovljeno porušeno naravno ravnovesje
in poslabšano ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter okrnitev naravnih vrednot in ocena
možnosti uporabe ukrepa varstva narave »obnovitve« skladno z 52. členom ZON in ukrepa
varstva narave »odprave škodljivih posledic« skladno s 103. členom ZON.
Ugotovitev potrebe po realizaciji 74. člena Zakona o Triglavskem parku (Uradni list RS, št.
52/1; v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1) glede izdelave državnega prostorskega načrta za
rekreacijska območja Rudno polje in Pokljuke.
Predstavitev rezultatov naloge vsem morebitnim soglasodajalcem ob prisotnosti naročnika.
Predstavitev rezultatov naloge vsem deležnikom.
Predstavitev rezultatov naloge širši javnosti.
Javna objava rezultatov naloge v preverjeni strokovni reviji.
Na podlagi analize stanja okolja, posegov, dejavnosti in ravnanj se lahko območje Rudnega polja,
ki je kot območje obdelave določeno kot izhodišče naloge, tudi spremeni, saj je pomembno, da se
vsebinsko natančno in smiselno ugotovijo vsi kumulativni in sinergijski vplivi.
VSEBINA PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE
Izvajalec izdela strokovno nalogo v obsegu poročila, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo
vplivi obstoječih objektov in naprav, dejavnosti in ravnanj ter tudi vseh načrtovanih, za katere so
bili že izdani naravovovarstveni pogoji in naravovovarstvena soglasja in njihovih kumulativnih
vplivov na okolje, ohranjanje narave in varstvo človekovega zdravja, kulturno dediščino, krajino,
vode, klimatske faktorje itd. in na doseganje ciljev Triglavskega narodnega parka za območje
Rudnega polja. Presoja sprejemljivosti mora upoštevati aktivnosti v zimski in letni sezoni, ker so
obremenitve časovno in vsebinsko zelo različne.
Presoja sprejemljivosti mora podati predloge smiselnih ukrepov in rešitev za:
vzpostavitev oziroma zagotavljanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov ter ohranitev
naravnih vrednot,
sanacijske in omilitvene/izravnalne ukrepe za posamezna razvrednotena območja ter
varstvene in razvojne usmeritve in ukrepe oziroma režime za obratovanje objektov in
naprav ter opravljanje posameznih dejavnosti (npr. opredelitev časovnih obdobij z
omejitvami dejavnosti glede izvajanja, osvetljevanja, ozvočenja na določenih območjih,
umirjanje prometa).
V poročilu se je treba opredeliti do uporabe ukrepa obnovitve in odprave škodljivih posledic za
naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti v skladu z ZON in do potrebe po izdelavi
državnega prostorskega načrta za Rudno polje oziroma za rekreacijska središča na Pokljuki ter
podati pogoje, usmeritve in ukrepe za enoto urejanja prostora Rudno polje v OPN občine Bohinj.
Sestavni del poročila je:
vsebina, ki je določena v 5. točki 54. člena ZVO, podrobneje pa navedena v uredbi;
dodatek s presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe programa na varovana območja narave
skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo
na varovana območja, in ob upoštevanju 25. a člena tega pravilnika (v nadaljnjem
besedilu: Pravilnik);
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 11 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki - študija
predlog ukrepov, s katerimi bi se omililo porušeno naravno ravnovesje in poslabšanje
ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov ter poškodovanje naravnih vrednot in ocena
možnosti uporabe ukrepa obnovitve in odprave škodljivih posledic za naravne vrednote in
območja biotske raznovrstnosti v skladu z ZON;
predlog pogojev, usmeritev in ukrepov za enoto urejanja prostora Rudno polje v OPN
Občine Bohinj;
ugotovitev potrebe po realizaciji 74. člena ZTNP-1 glede izdelave državnega prostorskega
načrta za Rudno polje oziroma za rekreacijska središča na Pokljuki.
Pri izdelavi presoje vplivov na okolje in naravo je treba izbrati taka merila vrednotenja in take
metode ugotavljanja ter vrednotenja vplivov, da bodo v čim večji meri lahko ugotovljeni vsi
pomembni vplivi obstoječih objektov in naprav, dejavnosti in ravnanj ter tudi vseh načrtovanih, za
katere so bili že izdani naravovovarstveni pogoji in naravovovarstvena soglasja in njihovi
kumulativni vplivi na območju Rudnega polja na okolje, na zagotavljanje ugodnega stanja ciljnih
vrst in habitatnih tipov ter naravnih vrednot kot tudi za doseganje ciljev Triglavskega narodnega
parka.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 12 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
2 PODATKI
O NOSILCIH POSEGOV, DEJAVNOSTI IN
RAVNANJ
TER
PODATKI
O
PREDLOŽENEM
POROČILU
2.1 Osnovni podatki o posegih, dejavnostih in
ravnanjih ter njihovih nosilcih
Naziv posega:
Izgradnja in obratovanje Športnega Centra Triglav Pokljuka
(ŠCTP)
Namen posegov:
Osnovni namen je bila izgradnja Športnega Centra Triglav
Pokljuka z namenom, da izpolnjuje vse zahteve za organizacijo
tekem svetovnega pokala v biatlonu.
To pa vključuje sledeče posege1 (investitor Smučarska zveza Slovenije):
Izgradnjo novega večnamenskega objekta (Hotel Center Pokljuka)
s 65 posteljami (zazidana površina 942,39 m2, neto tlorisna
površine 2.773,01 m2);
Izgradnjo male komunalne čistilne naprave Center Pokljuka s
kapaciteto 500 PE;
Izgradnjo akumulacijskega bazena za potrebe zasneževanja in
požarne varnosti kapacitete 5.478 m3 (gradbeno dovoljenje 1.400
m3);
Ureditev in razširitev 5 km urejenih in s strani IBU (International
Biathlon Union) že od leta 1999 homologiranih biatlonsko-tekaških
prog (razširitev iz 5,5 na 6 m širine v skladu z novimi IBU
standardi);
Izgradnjo cca 1,25 km asfaltiranih rolkarsko-tekaških prog širine
2,5 m, ki so tudi osvetljene, namenjenih celoletnim treningom v
skupni površini 1,235 ha;
Prenovo in razširitev obstoječega biatlonskega stadiona s prehodi,
podhodi in z izgradnjo tribun za 999 gledalcev ter razširitvijo
strelišča (ki je nastal na delu nekoč vojaških poligonov JLA) s 25
na 30 mest (skupna površina 5.000 m2);
Izgradnjo sistema umetnega zasneževanja z visokotlačnim
razvodom vode iz akumulacije v dolžini 1150 m z 10 hidranti na
trasi asfaltirane rolkarsko-tekaške proge ter 6 snežnimi topovi
(prej en hidrant in en snežni top) ter črpalno postajo;
Povečanje parkirnih površin z izvedbo dodatnih parkirišča ob
večnamenskem objektu za 77 parkirnih mest (40 PM na
asfaltiranem parkirišču in 37 PM na makedamskem parkirišču)
Izgradnjo nove transformatorske postaje 20/0,4 kV;
Postavitev pribl. 30 m visoke kovinske konstrukcije (stolp) z
nameščenimi reflektorji, ki je bil zgrajen kot pogoj za pridobitev
licence A organizatorja tekmovanj svetovnega pokala (ni v
1
Kapacitete in količine se nanašajo na stanje v prostoru. Kjer ni skladno z izdanimi dovoljenji je posebej označeno.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 13 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
gradbenem dovoljenju);
Izgradnjo novega (prenovljenega) helidroma za helikopterske
prevoze za oskrbo planinaskih koč ter za potrebe reševanja in
intervencije;
Ureditev parkirišča ob cesti RT-906/1100 Mrzli studenec – Rudno
Polje za 71PM;
Obnova obstoječega vodovoda v dolžini 654 m.
Poleg gornjih je še en poseg, ki so ga investirala planinska društva na
pobudo TNP:
Postavitev 5 manjših brunaric za potrebe skladiščenja blaga za
planinske koče neposredno poleg helidroma.
Nosilec izvedenih
posegov:
Smučarska zveza Slovenije
Sedež: Podutiška cesta 146, 1000 Ljubljana; http://www.sloski.si/
Brunarice so investirala in zgradila lokalna planinska društva:
Planinsko društvo Javornik Koroška bela
Planinsko društvo RADEČE
Planinsko društvo Ljubljana - Matica
Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju
Planinsko društvo Gorje
Dejavnosti
(preverba
kumulativnih
vplivov):
1. Obratovanje Športnega Centra Triglav Pokljuka
2. Obratovanje helidroma in helikopterski prevozi za oskrbo
planinaskih koč ter za potrebe reševanja in intervencije
3. Obratovanje Vojaškega objekta Rudolfa Badjure – Vadbenega
centra Pokljuka
4. Obratovanje smučišča Viševnik
5. Obratovanje komunalne čistilne naprave Pokljuka
6. Tekme svetovnega pokala v biatlonu
7. Razne nacionalne in mednarodne tekme v biatlonu
8. Javne prireditve (športne in druge)
9. Rekreativne dejavnosti (tek na smučeh, pohodništvo, kolesarjenje,
planinarjenje…)
10. Gozdarstvo
11. Kmetijstvo
12. Nabiralništvo gozdnih dobrin
13. Cestni promet
14. Turistični in drugi zračni promet
Nosilci dejavnosti:
1. Športni Center Triglav Pokljuka (Smučarska zveza Slovenije)
2. Ministrstvo za obrambo RS in Slovenska vojska ter Planinska
Zveza Slovenije
3. Ministrstvo za obrambo RS in Slovenska vojska
4. Ministrstvo za obrambo RS in Slovenska vojska
5. Smučarska zveza Slovenije
6. Športni Center Triglav Pokljuka (Smučarska zveza Slovenije),
Organizacijski odbor Pokljuka in ŠD Pokljuka
7. Smučarska zveza Slovenije, Komisija za biatlon
8. Smučarska zveza Slovenije/ Športni Center Triglav Pokljuka, in
drugi
9. Različna športna društva, splošna javnost
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 14 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
10. lastniki gozdnih zemljišč
11. lastniki kmetijskih zemljišč
12. splošna javnost
13. Republika Slovenija/Družba RS za ceste na regionalni cesti, Občina
Bohinj na lokalnih cestah,
14. Letališči Lesce in Bovec
Naziv prostorskega
akta in osnovne
določbe:
Odlok o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za Triglavski
narodni park (TNP) v Občini Bohinj za območje U-R6/7 Rudno
polje (Uradni vesnik Občine Bohinj, 6.1.2006 in tehnični
popravek Uradni vesnik Občine Bohinj, 2.2.2007) določa
podrobnejša merila za območje vadbenega centra, smučišča Viševnik in
območja biatlonskega centra.
Na območju vadbenega centra (člen 61a) se dopuščajo prenove objektov
in nadomestne gradnje za potrebe obstoječe dejavnosti ali prilagoditvi
novi funkciji v primeru spremembe namembnosti za potrebe turizma.
Na območju smučišča (člen 61b) se na obstoječem smučišču dovoljuje
prenovo žičnic, izgradnja sistema umetnega zasneževanja in ureditev
okrepčevalnice v obstoječem objektu.
Na območju biatlonskega centra (člen 61c), ki je »namenjen celoletni
uporabi območja tako za priprave kot tekmovanja biatloncev in tekačev,
kot tudi za potrebe rekreacije in bivanja v narava tako šolske mladine kot
tudi drugih ljubiteljev Pokljuke«, se uredi »obstoječe površine ter proge z
ustrezno prilagoditvijo tehničnim zahtevam«. Predvidene so sledeče
ureditve:
- Stadion: preureditev z izgradnjo osvetlitve, asfaltiranje tekaških prog,
ureditev platoja za montažne tribune;
- Tekaške proge: vzdrževanje širine 6m, osvetlitev asfaltiranih tekaških
prog;
- Infrastruktura: umetno zasneževanje tekaških in smučarskih prog za
hkratno delovanje 5 snežnih topov; akumulacijski bazen volumna do
20.000 m3 za zasneževanje in požarno vodo, ki se napaja iz viškov
vode zajetij pitne vode Konjščica in Zlate vode; heliport; parkirišča;
izgradnja vodovodnega sistema in ČN;
- Objekti: večnamenski centralni objekt ob stadionu - klet neposredno
navezana na stadion; v pritličju gostinski prostor in večnamenski
prostor (v času IBU prireditev Press center, VIP prostor…); v
nadstropju in mansardi sobe (v času IBU prireditev komentatorska
mesta, prostori IBU, telekomunikacije…)
- Začasni objekti: možna izgradnja platoja za posatvitev začasnih
pomožnih objektov J od centralnega objekta ter izvedba platoja za
postavitev šotora V od centralnega objekta (sicer parkirišče);
- Drugi objekti (objekt Jurček): preureditev.
Podatki o
izvedenem
postopku CPVO:
Postopek CPVO za izvedene posege ni bil izveden, ker občina Bohinj ni
podala obvestila o nameri po 40.členu ZVO na ministrstvo, pristojnem na
okolje.
Postopek CPVO za bodoči razvoj območja obravnave bo izveden v okviru
postopka CPVO za Občinski prostorski načrt za občino Bohinj, ki je v teku
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 15 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
in kamor se bodo relevantne vsebine iz tega poročila tudi integrirale. Za
to bosta poskrbela:
- Občina Bohinj, ki bo vsebine ustrezno vključila v plan in
- Ministrstvo za okolje in prostor v okviru izdaje mnenja o
sprejemljivosti plana na okolje po določbah Zakona o varstvu
okolja.
2.2 Osnovni podatki o predloženem poročilu
2.2.1
Namen in vsebina poročila
Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO1-UPB1, Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08) in Uredbo o vsebini
poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l. RS, št. 36/09)
je namen strokovna ocena o vplivih na okolje, potrebnih za presojo vplivov posegov, dejavnosti in
ravnanj na območju Rudnega polja na Pokljuki na okolje, tako glede na vrsto in lastnosti posegov,
dejavnosti in ravnanj kot glede na lastnosti in značilnosti okolja oziroma njegovih delov, ki bi lahko
bili zaradi vplivov posega prizadeti.
Analiza stanja, ki je bila pripravljena v okviru priprave načrta upravljanja Triglavskega narodnega
parka (Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2014-2023 – osnutek predloga,
posredovan MKO (2. september 2013). Bled. Javni zavod Triglavski narodni park.), je pokazala, da
nekatere dejavnosti, ki se odvijajo na območju Rudnega polja kot primeroma zlasti cestni in zračni
promet, vojaško usposabljanje, turizem in obiskovanje, javne prireditve in nabiralništvo,
pomembno in moteče vplivajo na naravo in naravne procese, ki so bili spoznani za posebej
pomembne in zaradi tega tudi ustrezno pravno varovani. Do naraščajočih obremenitev obstoječih
dejavnosti prihaja primeroma zlasti na Rudnem polju.
Osnovni namen strokovna ocena o vplivih na okolje je ovrednotiti in predvideti vplive na okolje ter
na podlagi ugotovljenega stanja podati oceno o ustreznosti že izvedenih ureditev, ter uveljavljenih
dejavnosti in ravnanj. Hkrati je cilj podati predloge za izboljšavo stanja in odpravo morebitnih
napak oziroma neprimenrnih ureditev ali dejavnosti ter ravnanj, ki škodljivo vplivajo na okolje
(omejitve sedanjih dejavnosti, sanacijske ukrepe itd.). Gre torej predvsem za celovito obravnavo
vseh posegov, dejavnosti in ravnanj na obravnavanem območju z namenom ugotovitve
kumulativnih vplivov.
V času izvedbe posegov je bila v veljavi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. L. RS 78/06, 72/07, 32/09, 20/13). Uredba v prilogi II določa,
da je obvezna presoja vplivov na okolje potrebna zaradi kapacitet prenočitvenih zmogljivosti
območja, ki presega prag 125 ležišč (C.1) in števila obiskovalcev športnih dogodkov, ki presega
prag 1000 obiskovalcev dnevno (e).
Preglednica 1a: Obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje glede na prilogo II Uredbe o
vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. L. RS 78/06,
72/07, 32/09, 20/13), ki je bila v veljavi v času posega.
Vrsta posega
10. Infrastrukturni posegi
Urbanistični projekti:
b
B2: parkirišče za osebna vozila
Prag posega (* če gre
za varovana območja)
Ali skupna velikost
dosega prag: DA/NE
Zmogljivost 1000 osebnih
motornih vozil
NE
(300 PM za Vojaški
objekt Rudolfa Badjure
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 16 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Vrsta posega
Jez ali drug objekt namenjen dolgoročnemu
zadrževanju ali zagotavljanju rezerv vode
g
g.1 suh ali moker zadrževalnik ali objekt za
zadrževanje proda
g.2. vodno zajetje ali črpališče vode
11. Drugi posegi
Čistilna naprava za odpadne vode
c
12. Turizem in prosti čas
Objekti in naprave za rekreativne in
tekmovalne dejavnosti na snegu ter z njimi
povezani posegi:
a
a.1 vzpenjača, žičnica, razen začasno
postavljene vlečnice (montažna vlečnica z
nizko vodeno vrvjo)
a.3 smučarska proga s spremembami
zemljišča
a.4 umetno zasneževanje in dosneževanje
Prag posega (* če gre
za varovana območja)
Ali skupna velikost
dosega prag: DA/NE
in 158 PM za Športni
center Triglav Pokljuka
– skupaj 458 PM).
Površina 15 ha ali
prostornina 250.000 m3,
zmogljivost črpanja 100
l/s
NE
(akumulacija za
zasneževanje
prostornine 5.478 m3)
* Skupna ČN z
zmogljivostjo 15.000 PE
NE (KČN za 500PE)
Dolžina 1.250 m
NE
(ena 500 m in druga
450 m dolžine)
* smučarska proga 5 ha,
če se spreminja
morfologija tal smučišča
* površina 10 ha
c.1 počitniška vas zunaj območja naselja
c
e
* 125 ležišč
Tematski park, vključno s športnimi parki in
igrišči
* zmogljivost za 1.000
obiskovalcev
* površina parka ali
igrišča 30 ha
NE
(ni se spreminjalo
morfologije tal
smučišča)
NE
(površina za
zasneževanje 5,5 ha)
DA
(65 ležišč v Hotelu
Center Pokljuka in 206
ležišč v Vojaškem
objektu Rudolfa
Badjure - Vadbeni
center Pokljuka –
skupaj 271 ležišč)
DA
(število obiskovalcev
svetovnega pokala do
4000 dnevno)
Ker je sedaj v veljavi nova Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
okolje (Ur. L. RS 51/14), smo obveznost presoje vplivov na okolje glede na prilogo 1 te Uredbe
preverili v okviru spodnje tabele.
Preglednica 2b: Obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje glede na prilogo 1 Uredbe o
posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. L. RS 51/14).
Vrsta posega
Ali skupna velikost dosega prag: DA/NE
G. Urbanizem in gradbeništvo
Posegi, ki so namenjeni trgovski, športni,
DA PVO obvezen
rekreativni, zabaviščni, kulturni, izobraževalni,
(Območje posegov ureditve novega ŠCTP obsega
E.I.2
zdravstveni dejavnosti (urbanistični projekti),
okvirno 6 ha skupaj z območjem, kjer se je
če presegajo 10 ha
urejalo tekaške poti pa cca 20ha).
Parkirišče, garažna hiša ali avtobusna postaja
DA PVO pogojno*
za najmanj 100 vozil ali neto tlorisne površine
(300 PM za Vojaški objekt Rudolfa Badjure in 158
g
najmanj 10.000 m2
PM za Športni center Triglav Pokljuka – skupaj
458 PM)
H.1
Smučišče, ki zahteva krčitev gozda ali drugo
DA PVO obvezen
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 17 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
H.8
Vrsta posega
trajno spremembo rabe zemljišča, izvedbo
gradbenih del ali drugačno preoblikovanje
morfologije zemljišča, ali s smučarsko progo
dolžine nad 5 km, na površini 50 ha ali na
nadmorski višini nad 1500 m (zgornja točka)
Športna dvorana ali igrišče, ki lahko sprejme
najmanj 1000 obiskovalcev
Ali skupna velikost dosega prag: DA/NE
Tekaških prog je cca 5 km, na površini cca 20 ha
in na nadmorski višini 1350 m
DA PVO pogojno*
(število obiskovalcev svetovnega pokala do 4000
dnevno)
*Vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da
bi lahko imeli pomembne vplive na okolje.
Poročilo je izdelano skladno s predpisano metodologijo v Uredbi o vsebini poročila o vplivih
nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l. RS, 3/2009). Osnovo za
določitev obsega in vsebine poročila predstavljajo izhodišča, ki temeljijo na relevantnih zakonskih
določilih. Predlog vsebine in obsega poročila je bil določen na podlagi ustaljenih postopkov in
dogovora z naročnikom in je predstavljen v poglavju 3 - Opredelitev ključnih vsebin in obsega
poročila o vplivih na okolje.
V poročilu so uporabljeni javno dostopni podatki o stanju okolja na območju posega in podatki iz
terenskih ogledov območja posega, kakor tudi podatki monitoringov narave, hrupa in odpadnih
voda pridobljeni od nosilcev posegov, dejavnosti in ravnanj.
2.2.2
Metodološki pristop
Z namenom, da bi nalogo čim bolj kvalitetno izvedli, smo se odločili, da nalogo speljemo s pomočjo
delavnic z vključevanjem ključnih deležnikov v sam proces izdelave poročila. Tako sta dne 7.5.
2014 in 24. 6. 2014 na Pokljuki potekali dve delavnici z deležniki. Prva delavnica je bila izvedena
na temo ugotavljanja stanja posegov, dejavnosti in ravnanj na območju Rudnega polja ter
opredelitvijo ključnih vsebin poročila z definiranjem ciljev in kazalcev vrednotenja po izbranih
vsebinah. Druga delavnica je bila namenjena opredelitvi omilitvenih ukrepov. Obe delavnici sta bili
zelo uspešni, saj smo pridobili dodatne informacije o ključnih deležnikih, o posegih, dejavnostih in
ravnanjih ter o smiselnosti in izvedljivosti posameznih ukrepov. S posameznimi deležniki smo si
tekom izdelave naloge večkrat izmenjali informacije tudi preko elektronske pošte in telefona in
tako dopolnili manjkajoče informacije. Delo v obliki delavnic se je izkazalo kot izredno koristno, saj
smo tako lahko takoj soočili različna, včasih med seboj si zelo nasprotujoča mnenja, in skupaj prišli
do rešitev, ki so širše sprejemljive.
Gradivo smo pripravili izključno strokovno z vidika vplivov na okolje, kar pomeni, da se nismo
ozirali na to, ali je poseg črna gradnja ali ne, oziroma ali so bili v postopkih priprave in izvedbe
posegov izvedene kakšne koli pravno-formalne napake. V pripravljenem gradivu nas dejansko
zanimajo samo vplivi na okolje in posledice teh vplivov. Glede na to, da mora biti poročilo
predloženo Evropski komisiji, problematiko v zvezi s sanacijo črne gradnje v fazi strokovne priprave
poročila ne bomo komentirali.
Ko bo strokovno gradivo končano in potrjeno s strani naročnika, se ga bo najprej vsebinsko
preučilo v posvetovanju z ministrstvi, pristojnimi za posamezne vsebine varstva okolja, kot to
določa Zakon o varstvu okolja, potem pa bo določen 30 dnevni rok za javno objavo. V tem
obdobju bo celotno gradivo javno dostopno in na voljo za podajo pripomb. Za udeležence delavnic
s ključnimi deležniki pa bo še posebej organizirana predstavitev rezultatov študije.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 18 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
2.2.3
Metodologija vrednotenja
Skladno z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove
priprave (Ur. l. RS, št. 36/09) se na podlagi izhodiščnega stanja že izvedenih in predvidenih
ureditev predvidijo, opredelijo in ovrednotijo vplivi na posamezen segment okolja.
Pri vrednotenju in ocenjevanju vplivov se glede na značilnosti segmenta obravnave uporabijo:
Modelni izračuni,
GIS analize in modelni prikazi (krajina, kulturna dediščina, kmetijska zemljišča, narava…),
Meritve in vzorčenja ter prognoze razvoja dogodkov,
Ekspertna ocena na podlagi izkušenj in znanja presojevalca (primerjava s podobnimi
primeri, podatki iz raziskav in literature itd.).
Ocenjevanje vplivov na okolje izhaja iz temeljnih ciljev in načel varstva okolja, ohranjanja narave,
varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine. Upoštevani so predpisi, ki določajo mejne
vrednosti emisije, stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja in s tem povezane ukrepe, pravila
ravnanja z odpadki in druga pravila ravnanja za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanje
okolja, druge predpisane vrednosti in ravnanja povezana z dopustno obremenitvijo okolja ali
dovoljenim obsegom njegovih sprememb ter posebni pravni režimi na varstvenih, varovanih,
zavarovanih, degradiranih ali drugih območjih.
V skladu z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove
priprave (Ur. l. RS, 3/2009) se pri opisu in oceni možnih vplivov posega upošteva:
značaj in vrsta vplivov, ki so lahko: neposredni, posredni, kumulativni, sinergijski, začasni,
trajni, pozitivni ali negativni;
verjetnost vpliva in pojava njegovih posledic;
trajanje in pogostost vpliva in njegovih posledic ter njihovo reverzibilnost;
vrsta, stopnja ali intenzivnost sprememb okolja/njegovega dela, ki so lahko posledica
vpliva;
obseg vpliva;
medsebojno učinkovanje posameznih vplivov in njihovih posledic.
Preglednica 3: Značaj in vrsta vpliva
Vrsta vpliva ali
Opis
značaj
Neposredni vpliv
Se ugotavlja, če je bil izveden oziroma se načrtuje poseg v okolje, ki na območju
posega neposredno vpliva na kakovost posameznega elementa okolja.
Ugotovljeno območje neposrednega vpliva izhaja iz ugotovitev na terenu,
podrobnejših podatkov o izvedbi posega v okolje in iz drugih dejanskih okoliščin
Daljinski vpliv
Se ugotavlja, če je bil izveden oziroma se načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so
posledica izvedbe posega in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje
Kumulativni vpliv
Se ugotavlja, če je bil izveden oziroma se načrtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo
vpliva na kakovost okolja, ima pa skupaj z obstoječimi posegi v okolje ali s posegi,
ki so načrtovani ali se izvajajo na podlagi drugih načrtov, velik vpliv na kakovost
segmenta okolja, ali kadar ima več posameznih za okolje zanemarljivih vplivov
istega posega, katerega učinki na kakovost segmenta okolja niso zanemarljiv
Sinergijski vpliv
Se ugotavlja, če je bil izveden oziroma se načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so v
celoti večji od vsote posameznih vplivov
Trajanje vpliva
Začasni vpliv: predstavlja vpliv začasne narave in je lahko:
Kratkoročni vpliv: je vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v
petih (5) letih od začetka vplivanja.
Srednjeročni vpliv: je vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja
med petimi (5) in desetimi (10) leti od začetka vplivanja.
Dolgoročni vpliv: je vpliv, ki ne preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v
desetih (10) letih od začetka vplivanja.
Trajni vpliv: predstavlja vpliv, ki pusti trajne posledice.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 19 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Vplive na okolje za posamezne segmente okolja smo ocenili brez upoštevanja omiiltvenih ukrepov
in glede na upoštevanje podanih omilitvenih ukrepov, ki so navedeni v 6. poglavju. V skladu z
načelom preventive, je potrebno pri načrtovanju in izvedbi posega upoštevati vse v poročilu
navedene omilitvene ukrepe. Kjer je ocena vpliva kljub omilitvenim ukrepom nespremenjena to
pomeni, da tudi omilitveni ukrepi, kjub temu, da se jih upošteva, ne zmanjšajo bistveno
opredeljene stopnje vpliva.
Ocena pomena posameznega vpliva je odvisna od stanja sestavine okolja pred posegom, velikosti
in kakovosti spremembe ter odnosa družbe in presojevalca do te sestavine oz. njene spremembe.
Za oceno pričakovane spremembe posameznih sestavin je bila uporabljena šest stopenjska lestvica
obremenitve sestavine okolja v razponu od A do D ter oceno (+) za pozitiven vpliv na okolje.
Priložena lestvica je že več krat uspešno uporabljena pri izdelavi PVO. Ocena vplivov temelji na
zakonskih predpisih in/ali izkušnjah posameznih izdelovalcev. Za vse obravnavane segmente okolja
so ocenjeni vplivi v času pripravljalnih del in gradnje ter med obratovanjem.
Preglednica 4: Splošen opis meril ocenjevanja vplivov
Vpliv (ocena)
Opis meril
vpliv je pozitiven (+)
Poseg je/bo pozitivno vplival na sestavino okolja.
vpliva ni (A)
Sprememba sestavine okolja je neugotovljivo majhna oz. je ne bo.
vpliv je nebistven (B)
Fizična sprememba in kakovost prizadete sestavine je neznatna in
zanemarljiva.
vpliv je nebistven ob izvedbi
Vpliv na sestavino je znaten, vendar bodisi zaradi obsega bodisi
omilitvenih ukrepov (C)
zaradi kakovosti fizične spremembe ali drugih omilitvenih ukrepov ni
ocenjen kot bistven.
vpliv je bistven (D)
Vpliv je ocenjen kot velik, vendar ni uničujoč, kljub temu da so
dopustne meje lahko že presežene. Vpliv ni sprejemljiv.
vpliv je uničujoč (E)
Vpliv je za sestavino uničujoč, intenziteta vpliva presega z zakonom
predpisane meje, poseg ni dopusten.
V skladu z določili Uredbe so se pri oceni in opisu možnih vplivov posega, glede na značaj in vrsto
vpliva upoštevali neposredni, posredni, kumulativni, sinergijski, začasni in trajni vplivi.
Čezmejnih vplivov zaradi oddaljenosti od meje Slovenije z drugimi državami in značaja vplivov ni
pričakovati, zato smo jih pri vrednotenju izpustili.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 20 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
3 OPREDELITEV
KLJUČNIH
VSEBIN
IN
OBSEGA
STROKOVNE OCENE O VPLIVIH NA OKOLJE
V strokovni oceni o vplivih na okolje se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi
izvedenih posegov in njihovega obratovanja na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega
zdravja in kulturne dediščine. Običajno se obravnavajo elementi okolja kot so zrak in podnebne
spremembe, tla, voda, gozd, kmetijske površine, hrup in vibracije, narava (rastlinstvo in živalstvo,
zavarovana območja in območja Nature 2000, naravne vrednote in ekološko pomembna območja),
človek (družbeno okolje, zdravje ljudi), krajina in vidna kakovost okolja ter kulturna dediščina.
V začetni fazi priprave strokovne ocene o vplivih na okolje smo na podlagi izvedenega pregleda
značilnosti izvedbe posega, pravnih izhodišč, usmeritev nosilcev urejanja prostora, terenskega
ogleda in osnovne analize stanja okolja na obravnavanem območju ter rezultatov delavnice 1 z
deležniki z dne 7. maja 2014, opredelili ključne vsebine in okviren obseg poročila o vplivih na
okolje, kar nam je služilo kot izhodišče za pripravo poročila.
V okviru strokovne ocene o vplivih na okolje podrobneje obravnavamo samo segmente okolja, za
katere se pričakuje da imajo posegi, dejavnosti in ravnanja na njih bistven/pomemben vpliv.
Utemeljitve oziroma razlogi za obravnavo posameznih sklopov v okoljskem poročilu so podrobneje
predstavljeni v spodnji tabeli.
Preglednica 5: Pregled utemeljitev za obravnavo posameznih segmentov okolja
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
Ocenjevanje in upravljanje kakovosti zraka na ozemlju Republike
Slovenije se po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, 9/11)
izvaja z razvrstitvijo posameznega območja in aglomeracije v I. ali II.
stopnjo onesnaženosti zraka (slika spodaj):
I. stopnja onesnaženosti zraka se določi, če raven onesnaževala
presega mejne ali ciljne vrednosti ali če obstaja tveganje, da bo
raven onesnaževala presegla alarmno vrednost
II. stopnja onesnaženosti zraka se določi, če raven onesnaževala ne
presega mejne ali ciljne vrednosti.
Zrak in
podnebne
spremembe
NE
Slika: Karta območij in aglomeracij
Določitev območij in njihova razvrstitev glede na onesnaženost
zunanjega zraka je v uredbi. Območje Rudnega polja spadaj v območje
SI3 (Alpsko in Dinarsko območje). Ocena ravni onesnaženosti zunanjega
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 21 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
zraka za obravnavano območje onesnaženosti glede na mejne ali ciljne
vrednosti oziroma na spodnji in zgornji ocenjevalni prag je prikazana v
naslednji tabeli.
Tabela: Ocena ravni koncentracij onesnaževal za območje SI3 - AlpskoDinarsko območje
SO2
1
P
C
benze As C
b
O
n
d
1
1
3
3
1
1
1
1
1
4: nad mejno ali ciljno vrednostjo
3: nad zgornjim ocenjevalnim pragom
2: med spodnjim in zgornjim ocenjevalnim pragom
1: pod spodnjim ocenjevalnim pragom
NO2
NOx
O
PM1
3
0
Ni
1
b(a)
p
1
Zgornja ocena kaže, da je onesnaženost zunanjega zraka na
obravnavanem območju nepomembna glede koncentracij žveplovega
dioksida, dušikovega dioksida, skupnih dušikovih oksidov, niklja,
ogljikovega
monoksida,
benzena
in
policikličnih
aromatskih
ogljikovodikov (benzo(a)piren b(a)p), arzena in kadmija, ki ne presegajo
mejnih ali ciljnih vrednosti oziroma celo ne dosegajo njihovega
spodnjega ocenjevalnega praga. Delci PM10 in koncentracije ozona
presegajo zgornji ocenjevalni prag in mejno vrednost, tako da za
območje SI3 odredba določa II. stopnjo onesnaženosti zraka. Viri delcev
so predvsem promet, kurišča, industrija, najbolj v urbanih območjih.
Ozon, ki je proizvod fotokemičnih reakcij med predhodniki ozona
(najpomembnejši so dušikovi oksidi in ogljikovodiki, katerih glavni vir sta
promet in kemična industrija), del pa prispevajo tudi naravni viri, nastaja
ob sončni svetlobi. Meritve ozona so pokazale preseganje ciljne
vrednosti na vseh merilnih mestih na območju Slovenije, razen tistih, ki
so izpostavljena emisijam NOx iz prometa, ki ozon razgradijo v običajne
molekule kisika.
Na območju se ne nahaja merilno mesto v sklopu državne merilne mreže
kakovosti zraka.
Obravnavano območje se nahaja na večjem sklenjenem gozdnem
območju, kjer so stalno prisotni viri onesnaževanja zraka le posamezni
točkovni viri oz. objekti - kurišča (hotelsko-gostinski objekti, objekti v
sklopu športno vadbenega biatlonskega centra, vikendi) ki so z vidika
onesnaževanja zraka zaradi majhne številčnosti virov, obsega emisij in
velike samočistilne sposobnosti okolja nepomembni. Hotel Center
Pokljuka se ogreva z lesno biomaso (sekanci), medtem ko se Vojaški
objekt Rudolfa Badjure - Vadbeni center Pokljuka ogreva z oljem. Imajo
pa že pripravljene načrte za prehod na ogrevanje z lesno biomaso.
Glede energetske učinkovitosti in s tem povezanimi izpusti toplogrednih
plinov lahko ugotovimo naslednje: Hotel Center Pokljuka je v celoti
izoliran (debelina izolacije 12 cm glede na ustni vir), medtem ko vojaški
objekti niso zadostno toplotno izolirani, za njihovo sanacijo pa obstajajo
idejni projekti, ki vključujejo tudi energetsko sanacijo stavb. V kolikor so
podatki o debelini izolacije Hotela Center Pokljuka točni, bi bilo verjetno
smiselno stavbo dodatno izolirati. Priporočilo v zvezi s tem smo vključili v
segment kulturna dediščina.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 22 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
Promet, ki je drugi vir onesnaževanja zraka na območju je občasen vir
ter močno niha, od nič do največjih emisij povezanih z njim v času
množičnih športnih in družabnih prireditev. Prometni podatki (PLDP) na
obravnavanem območju niso bili na razpolago.
Z omilitvenim ukrepom, tj. reguliranim prometnim režimom, v obliki
občasnih cestnih zapor in organizacije javnega prevoza v viških poletne
nabiralniške sezone in v času največjih množičnih prireditev
(opredeljenih v okviru protihrupnih ukrepov), se bo število prevozov z
osebnimi avtomobili zmanjšalo, kar bo pozitivno vplivalo na kakovost
zraka.
Zaradi izvajanja dejavnosti se ne pričakuje bistvenih vplivov na zrak in
podnebne dejavnike, zato tega segmenta v nadaljevanju ne
obravnavamo.
Tla
Glede na podatke Pedološke karte Slovenije (1:250.000) so tla na
območju biatlonskega centra in dobršnega dela smučišča rendzina na
moreni in pobočnem grušču, v zgornjem delu smučišča pa gre za
rendzino na apnencu in dolomitu.
NE
Na območju obravnave se izvajajo zimske športno-rekreativne dejavnosti
(smučanje, tek na smučeh), kjer se proge za pripravo mednarodne ali
svetovne tekme umetno zasnežuje z vodo iz akumulacije, kamor se
stekata meteorna voda. Sneg se dela brez dodatkov kemikalij, kar
pomeni, da je vpliv na sama tla zanemarljiv.
Priprava in raba prog (predvsem smučišča, ki je v naravi pašnik ter vseh
travnatih tekaških prog v gozdu), še posebej kadar je debelina snežne
odeje tanka, mehansko poškoduje tla. Zbita snežna odeja bolje prevaja
toploto, zato so tla pod takšno snežno odejo bolj podvržena zmrzali.
Hkrati zbita snežna odeja preprečuje izmenjavo zraka pod snežno odejo,
zato se pod njo povečuje koncentracija CO2. To pa povzroči nastanek
anaerobnih procesov. Ob tem nastajajo strupene snovi, razvijajo se
plesni in gnilobni procesi. Po izkušnjah pomeni umetno zasneževanje
tudi zakasnitev okopnitve terena, s čimer se skrajša vegetacijska sezona.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 23 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
Glede na to, da so tekaške proge speljane po posebej za ta namen
zgrajenih poteh (asfaltirane ali travnate) ali pa po obstoječih gozdnih
poteh, je vpliv poškodb tal zaradi priprave prog in umetnega
zasneževanja izražen zgolj na območju smučišča, ki pa je majhno in
primerno za nezahtevne smučarje (družinsko rekreativno smučanje).
Zato ni pričakovati pomembnih vplivov na tla zaradi priprave prog in
smučišča. Še največji vpliv ima takšno ravnanje na naravo, zato bo ta
segment obravnavan tam.
Uporaba soli za utrjevanje prog (uporablja se običajno sol za soljenje
cest) se uporablja zgolj v času svetovnega pokala in še to v primeru
visokih temperatur, kar v decembrskem terminu, ko so običajno nizke
temperature, to ni potrebno. Zato je ta vpliv na tla zanemarljiv. Več se
soli uporabi za soljenje cest in parkirišč.
S posegi pri izgradnji novega večnamenskega objekta in prenovi zunanje
ureditve Športnega centra Triglav Pokljuka je prišlo do trajnih sprememb
tal: dodatno se je asfaltiralo cca 2,8 ha površin in cca 1,1 ha površin se
je na novo pozidalo.
Kmetijska
zemljišča
Ker posegi, dejavnosti in ravnanja nimajo pomembnih vplivov na tla,
tega segmenta okolja v nadaljevanju kot posebnega poglavja ne
obravnavamo.
Območje obravnave se ne nahaja na območju kmetijskih zemljišč, zato
tega segmenta ne obravnavamo.
NE
Najbližji površinski vodotok je potok Ribnica (I. razred – naravni vodotok
glede na kategorizacijo vodotokov), ki je od smučišča oddaljen več kot
0,5 km, od območja biatlonskega centra pa več kot 1,1 km. Na vodotok
ne pričakujemo pomembnega vpliva, zato ta segment področja
površinskih voda nadalje ne obravnavamo.
Vode:
površinske
vode
Na območju obravnave se nahaja akumulacija za zasneževanje
površine cca 2.500 m2 in kapacitete cca 6.000 m3, kjer se zbira
meteorna voda iz parkirišč biatlonskega centra in streh
večnamenskega objekta. Rob akumulacije je tehnično urejen
brez vegetacije (folija na površini, strma brežina) tako, da je
samočistilna sposobnost akumulacije zelo majhna. Akumulacija
ima izvedeno aeracijo vode s katero se preprečuje eventuelno
zagnitje vode v akumulaciji. Voda iz akumulacije se uporablja
za zasneževanje v zimskem času. Višek vode iz akumulacije se
ponika.
DA
Pričakovati je, da voda v akumulaciji lahko predstavlja okoljski
problem, zato je za ta segment potrebno obravnavati
neposredne, daljinske, kratkoročne, dolgoročne in kumulativne
vplive.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 24 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
Najbližje vodovarstveno območje je cca 2 km zračne linije oddaljeno od
območja obravnave. Poleg tega območje Rudnega polja oz. območje
obravnave ni v prispevnem območju omenjenega vodnega vira. Zato
vpliva posegov, dejavnosti in ravnanj na območju obravnave na
kemijsko stanje zavarovanega vodnega vira ne obravnavamo.
Vode:
vodovarstvena
območja,
podzemne
vode
Glede na to, da so vodni viri, iz katerih se z vodo oskrbujejo
objekti na Rudnem polju občasno onesnaženi (mikrobiološko
onesnaženje), občasno prihaja do pomanjkanja vode. Zato je
potrebno preveriti vpliv posegov, dejavnosti in ravnanj na
območju obravnave na kakovostno in količinsko stanje vodnih
virov iz katerih se oskrbujejo. Ta vidik se obravnava v okviru
segmenta zdravje.
DA
Celotno območje Pokljuke je pomemben strateški vir pitne
vode, zato ga je kot takega tudi potrebno obravnavati v okviru
tega poročila. Odpadne vode z območja Rudnega polja se
zbirajo in čistijo v čistilni napravi, od tod pa se očiščene
ponikajo v ponikovalnici. Meteorne vode pa se zbirajo v
akumulaciji. Vodo iz akumulacije se uporablja za zasneževanje
smučišča in smučarskih prog, višek vode pa ponika. Ker so tla
na območju obravnave pretežno zelo porozna (morenski in
pobočni grušč, apnenec in dolomit), obstaja možnost
onesnaženja podzemne vode. Ker je stopnja potencialnega
onesnaženja odvisna od učinkovitosti čiščenja v čistilni napravi
in stanja vode v akumulaciji, je treba težiti k temu, da je
učinkovitost čiščenja čim boljša in da je takšna tudi voda v
akumulaciji. Ta tematika bo obravnavana v segmentu
površinskih voda
Problem predstavlja tudi samo zasneževanje, saj v kolikor se
vodi iz akumulacije dodaja še dodatke za zviševanje ledišča, to
predstavlja pomemben vpliv onesnaženja podzemne vode, saj
so tla zelo propustna.
Potencialni vir onesnaženja je tudi parkiranje osebnih,
transportnih in drugih prevoznih sredstev ter mehanizacije za
urejanje smučišča in tekaških prog ter incidentna onesnaženja.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 25 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
Gre torej pretežno za potencialno razpršeno onesnaženje z
motornimi olji iz prevoznih sredstev in mehanizacije.
Pričakovati je, da imajo predvsem zaradi zasneževanja in
parkiranja motornih vozil posegi, dejavnosti in ravnanja lahko
potencialno pomemben vpliv na podzemne vode, zato je za ta
segment
potrebno
obravnavati
neposredne,
daljinske,
kratkoročne, dolgoročne in kumulativne vplive.
Vode:
ogrožena
območja
(poplavna,
erozijska,
plazljiva,
plazovita)
Območje obravnave sodi v območje običajnih zaščitnih ukrepov pred
erozijo tal glede na Opozorilno karto erozije. Na območju obravnave ni
nevarnosti snežnih plazov, prav tako ni nevarnosti poplav. Zato tega
segmenta ne obravnavamo, delno pa je erozija tal vključena v segment
krajina in vidna kakovost okolja.
NE
Na Rudnem polju se odvijajo različne športne prireditve, med
katerimi je največje in najbolj obiskano svetovno prvenstvo v
biatlonu (število udeležencev cca 250, število obiskovalcev do
18.000), ki traja tri dni.
Do Rudnega polja vodi državna cesta (ID ceste: 10133) Mrzli
studenc – Rudno polje katerega povprečni letni dnevni promet
se je od leta 2005, iz 85 povečal na 504 v letu 2006, in na 587 v
letu 2008 - to je še vse pred izgradnjo novega biatlonskega
centra, ki se je gradil v letih 2008 in 2009. Promet je večinoma
skoncentriran ob večjih prireditvah ter ob vikendih predvsem
poleti in pozimi.
Z Rudnega polja se s helikopterskim dostopom oskrbujejo
gorske postojanke in koče, hkrati pa helidrom služi tudi za
intervencije ob nesrečah.
Hrup
Obravnavani poseg leži v širšem območju TNP (tretje varstveno
območje), za katerega veljajo določila Zakona o Triglavskem
narodnem parku (TNP), ki omejuje posege, dejavnosti in
ravnanja, ki lahko povzročajo onesnaženje s hrupom. Mejne
ravni hrupa so glede na namensko rabo v skladu z Uredbo o
DA
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 34/08,
109/09, 62/10) uvršča v območje III. stopnje varstva pred
hrupom, medtem ko so predlagana mirna območja (varovanje
rastišč divjega petelina) uvrščena v območje I. stopnje varstva
pred hrupom. Med obema območjema je cca 300 m, zato nujno
lahko pride do konfliktov.
Območje je predvsem zaradi vplivov na naravo (divji petelin)
zelo občutljivo na hrup, je pa hrup v tem okolju moteč tudi za
človeka. Zato je hrup eden pomembnejših vidikov okolja, ki ga
je potrebno obravnavati.
Ker imajo obstoječi objekti vsa dovoljenja za obratovanje
predpostavljamo, da vpliv hrupa na človeka znotraj objektov ni
problematičen, zato tega vidika v nadaljevanju ne
obravnavamo. Prenovljeni in novi objekti pa bodo zakonodajo s
področja hrupa morali upoštevati, ko bo predvideni poseg
aktualen.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 26 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Elektromagnetno
sevanje
Vibracije
Svetlobno
onesnaženje
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Zaradi posegov, dejavnosti in ravnanj na območju obravnave ne
pričakujemo pomembnejšega vpliva elektromagnetnega sevanja na
okolje in človeka, zato tega segmenta ne obravnavamo.
Zaradi posegov, dejavnosti in ravnanj na območju obravnave ne
pričakujemo pomembnejšega stalnega vira vibracij, zato tega segmenta
ne obravnavamo.
Glede na to, da imajo vsi objekti pridobljeno uporabno dovoljenje
smatramo, da ni negativnih vplivov svetlobe na varovane prostore
(hotelsko namestitvene ali podobne dejavnosti, ki so namenjeni
pretežno počitku ali okrevanju in v katerih se ljudje zadržujejo pogosto
ali daljši čas). Zato se nismo ukvarjali z vplivom svetlobe na človeka,
temveč zgolj z vplivom svetlobe na živali.
Območje obravnave ima razsvetljen stadion in tekaške proge do
20. ure in le v izrednih primerih dlje časa, razsvetljene so
površine parkirišč in drugih nepokritih površin Rekreacijskega
centra Triglav Pokljuka ter površine ob objektih Vadbenega
centra Pokljuka.
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
NE
NE
DA
Območje je zelo občutljivo za svetlobno onesnaženje (Natura
2000, počitek v naravi).
Toplotno
onesnaženje
Zaradi možnih negativnih vplivov bomo presojali neposredne,
daljinske, kratkoročne, dolgoročne in kumulativne vplive na
naravo in človeka.
Na območju ni emisij toplote.
NE
Na obravnavanem območju je organiziran odvoz mešanih komunalnih
odpadkov v okviru javne službe zbiranja in odvažanja mešanih
komunalnih odpadkov.
V času tekmovanja za svetovni pokal, ki traja tri dni, znaša dnevna
količina mešanih komunalnih odpadkov cca 7 m3 na dan. V času, ko ni
tekmovanj pa znaša količina mešanih komunalnih odpadkov do cca 7 m3
na mesec. Za odvoz mešanih komunalnih odpadkov turistov in
biatloncev skrbi upravljavec Rekreacijskega Centra Triglav Pokljuka.
Odpadki
V času izgradnje Rekreacijskega Centra Triglav Pokljuka oziroma
tekaških prog neposredno ob parkiriščih (parcela 1003/127 - bližina
stare čistilne naprave OVOJO), se je naletelo na staro smetišče vojašnice
JLA, ki so ga pred leti uporabljali za odmet bioloških odpadkov, ostankov
hrane in oporečnih suhih obrokov. Zaradi nevarnosti, da se okužijo ali
poškodujejo uporabniki tega dela prog, je SZS naročila ekološko sanacijo
terena (odstranitev kosti, odprtih in neodprtih konzerv, plastike).
Odkopalo in odstranilo se je 280 m3 odpadkov in jih predalo na deponijo
na Mežaklji. Drugo oporečno zemljino v količinah do 780 m3 se je
vgradilo pod asfaltirane tekaške proge in pred vgradnjo izvedlo
laboratorijski pregled njene onesnaženosti. (Vir podatkov g. Peter
Zupan, dokazila so v arhivu SZS).
NE
Glede na izvedeno ekološko sanacijo območja, ki je močno izboljšala
stanje okolja z vidika odpadkov, ter glede na predvidene posege,
dejavnosti in ravnanja na tem območju, ne predvidevamo bistvenih
vplivov odpadkov na okolje, ki bi stanje poslabšali, zato tega segmenta
posebej ne obravnavamo.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 27 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
Na območju Rudnega polja je kartirana gozdna združba Subalpinski
smrekov gozd (Piceetum subalpinum). Čisti smrekovi gozdovi in bogata
zarast acidofilnih in piceatalnih vrst, med katerimi prevladujejo mahovi.
Po podatkih (ZGS OE Bled, poslano po e-pošti 20.6.2014, Šemrl I.) se na
ožjem obravnavanem območju varovalni gozdovi ne nahajajo; se pa
nahajajo na SZ delu širšega območja. Tekaške proge niso speljane po
območju varovalnih gozdov. Tudi mirna območjase na ožjem območju
ne nahajajo; nahajajo se na širšem območju, vendar tekaške proge niso
speljane po tem območju.
Gozd
NE
Slika: Mirna območjain varovalni gozdovi
Na spodnjih slikah so prikazani sklopi gozdnih funkcij (ekoloških,
socialnih in proizvodnih na obravnavanem širšem in ožjem območju) z
mesti poudarjenosti. Na ožjem obravnavanem območju je sklop
ekoloških funkcij na 2. mestu poudarjenosti; sklop socialnih funkcij je na
1. mestu poudarjenosti; sklop proizvodnih funkcij je na 1. oz. na 3.
mestu poudarjenosti. Na širšem območju obravnave prevladuje sklop
proizvodnih funkcije na 1. mestu poudarjenosti; sklop ekoloških in
socialnih funkcij je na 2. mestu poudarjenosti.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 28 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
Slika: Sklopi ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 29 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
Obravnavani posegi in aktivnosti v gozd ne bodo posegali; do poseka
gozda ne bo prišlo – ni vpliva. Potencialni vpliv na gozd je izražen z
gaženjem podrasti ob množičnih prireditvah, vendar je možno to z
naravovarstvenim nadzorom dokaj učinkovito preprečiti.
Pri terenskem delu se opaža, da se sušijo posamezna drevesa ob cesti,
vendar se analize tal (ki bi potrdile, da je to posledica soljenja) ne
izvajajo. (Vir: Gartner A., ZGS OE Bled, e-pošta, 20.6.2014)
Z nabiralništvom, še posebno z množičnim obiskom v višku sezone
(avgust, september) se izvaja pretirano izkoriščanje gozdnih dobrin. Z
vidika omejevanja pretiranega nabiranja gozdnih dobrin se izvaja
poostren nadzor s strani nadzornikov TNP. Omilitveni ukrepi navedeni v
sklopu poglavja narava, kot so reguliran promet, s ciljem zmanjšanja
množičnega obiska z osebnimi avtomobili v viških nabiralniške sezone in
množičnih prireditev (določene kvote osebnih avtomobilov), bo posredno
vplival tudi na zmanjšanje obiska in nabiralništva.
Narava:
rastlinstvo,
živalstvo
Narava:
habitatni tipi
Narava:
varovana
območja
(Natura 200 in
zavarovana
območja)
Narava:
naravne
vrednote
Glede na to, da se v gozd ne posega, se presoja vpliva na gozd posebej
ne izvede. Zaradi posega v gozdni rob, pa smo obravnavali gozd kot del
narave in kot krajinski element v poglavjih narava in krajina ter
predvideli omilitvene ukrepe.
Na območju obravnave in v bližini je pričakovano in potrjeno
pojavljanje
ogroženih/zavarovanih
živalskih
(predvsem
vretenčarji: ptice, dvoživke, a tudi nevretenčarji) in rastlinskih
vrst. Nekatere dejavnosti in umestitve (osvetljevanje, vodni
zadrževalnik idr.) imajo pričakovano negativne vplive na
populacije vrst.
Zaradi negativnih vplivov bomo presojali neposredne, daljinske,
kratkoročne in dolgoročne vplive na vrste.
Na območju obravnave in v bližini je pričakovano in potrjeno
pojavljanje varovanih habitatnih tipov (HT). Nekatere
dejavnosti in umestitve imajo pričakovano negativne vplive na
HT.
DA
DA
Zaradi negativnih vplivov bomo presojali neposredne, daljinske,
kratkoročne in dolgoročne vplive na HT.
Območje obravnave se nahaja (vsaj deloma) znotraj dveh
Natura 2000 območij (SPA Julijci in SAC Julijske Alpe) kot tudi
znotraj zavarovanega območja (Triglavski narodni park).
Nekatere dejavnosti in umestitve imajo pričakovano negativne
vplivale na stanje populacij varovanih vrst/habitatnih tipov kot
na zavarovano območje oz. cilje zavarovanega območja.
Zaradi negativnih vplivov bomo presojali neposredne, daljinske,
kratkoročne, dolgoročne in kumulativne vplive na varovana
območja.
Območje obravnave se nahaja znotraj naravne vrednote (NV
Pokljuka - planota). Nekatere dejavnosti in umestitve imajo
pričakovano negativne vplive na navedeno NV.
DA
DA
Zaradi možnih negativnih vplivov bomo presojali neposredne,
daljinske, kratkoročne, dolgoročne in kumulativne vplive na NV.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 30 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
Območje obravnave se nahaja znotraj EPO (Julijske Alpe).
Nekatere dejavnosti in umestitve imajo pričakovano negativne
vpliv na EPO.
Narava: EPO
Krajina in
vidna
kakovost
okolja
Kulturna
dediščina
DA
Zaradi možnih negativnih vplivov bomo presojali neposredne,
daljinske, kratkoročne, dolgoročne in kumulativne vplive na
EPO.
Gre za nacionalni park, kjer ljudje pričakujemo visoko stopnjo
ohranjene narave ter izvedbo posegov na način, ki ne degradira
krajinske slike temveč jo kvečjemu še izboljša.
Nove ureditve na obravnavanem območju v marsičem niso
takšne, saj so dostikrat izvedene preveč togo in tehnično. Da bi
se omililo vpliv na krajino in vidne kakovosti okolja, je navedeni
segment nujno potrebno obravnavati v poročilu.
Območje obravnave se nahaja na sledečih območjih kulturne
dediščine:
Julijske Alpe – Triglavski narodni park (EŠD 7593) v katerem se
varuje kulturna krajina, naselbinska dediščina, stavbna
dediščina.
Glede na značaj kulturne dediščine ter na vrsto posegov,
dejavnosti in ravnanj na območju Rudnega polja smo tematiko
kulturne krajine združiti s segmentom krajine in vidne
kakovosti okolja.
Hrup:
DA
DA
(skupaj s
krajino in
vidno
kakovostjo
okolja)
Na območju Rudnega polja se odvija veliko hrupnih aktivnosti (predvsem
velike športne in turistično-rekreativne prireditve), ter oskrba gorskih koč
s helikopterjem, kar je sicer za človeka lahko moteče, ne ogroža pa
njegovega zdravja. Ker takšen občasen hrup bolj kot na ljudi, negativno
vpliva na živali, tega segmenta v kontekstu zdravja ljudi ne
obravnavamo
Zrak:
Vpliv posegov, dejavnosti in ravnanj je zanemarljiv v smislu vpliva na
zdravje ljudi, zato tega segmenta ne obravnavamo.
Bivalno okolje
in zdravstvena
varnost ljudi
Oskrba s pitno vodo:
Za obiskovalce Rudnega polja je potrebno zagotoviti varno
oskrbo s pitno vodo v zadostnih količinah. Po ustnih
informacijah, naj bi objekti na Rudnem polju imeli občasno
probleme s pomanjkanjem vode. Območje tudi sodi v
vododeficitarno območje. Zato je problematika vodooskrbe
pomemben segment, ki ga je potrebno v okviru poročila
obdelati. Obdelati je treba tako vidik količinskega stanja vodnih
virov iz katerih se oskrbujejo objekti Rudnega polja, kakor tudi
vplive na oskrbo z vodo vseh drugih odjemalcev (druge
planinske koče, stanovi itd.).
DA
(samo z
vidika
vodooskrbe)
Požarna varnost:
V skladu s predpisi je potrebno zagotoviti požarno varnost. Objekti in
naprave so pridobile gradbena in na podlagi teh uporabna dovoljenja, s
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 31 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Segment okolja
Utemeljitev obsega poročila o vplivih na okolje na osnovi značilnosti
posega, preliminarne analize stanja okolja in potencialnih negativnih
vplivov posega na okolje, pravnih izhodišč in usmeritev nosilcev
urejanja prostora
Vključitev
segmenta v
poročilo
(DA / NE)
čimer lahko sklepamo, da so objekti in zunanje ureditve požarno varni.
Predpise s področja požarne varnosti je potrebno upoštevati pri pripravi
omilitvenih ukrepov v okviru segmenta krajina in vidna kakovost okolja,
s čimer bo zagotovljena zadostna vključenost te tematike v projekt.
Vonjave:
V akumulacijskem bazenu se lahko razvijejo neželeni procesi katerih
posledica je lahko smrad. V akumulacijskem bazenu se zbira čista
meteorna voda. Poleg tega se voda v akumulacijskem bazenu
prezračuje, kar še dodatno preprečuje pomanjkanje kisika v tej vodi in s
tem posledično tudi neprijetne vonjave, ki bi eventuelno lahko nastajali
pri zastarani stoječi vode, ki vsebuje premalo kisika.
Emisije vonjav so možne tudi iz biološke čistilne naprave, ki je zaradi
minimiziranja možnega vpliva vonjav na okolje v celoti vkopana in redno
vzdrževana.
V času obratovanja po izgradnji čistilne naprave in akumulacije ni bilo
zabeleženih pritožb zaradi neprijetnih vonjav, niti to ni bilo opaženo s
strani upravljavca.
S tem problemom se posredno ukvarjamo v okviru segmenta površinskih
in podzemnih voda, zato tega segmenta tu posebej ne obravnavamo.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 32 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
4 VRSTA IN ZNAČILNOSTI POSEGOV, DEJAVNOSTI
INRAVNANJ, KI SO PREDMET PRESOJE
4.1 Opis in značilnosti lokacije
4.1.1
Značilnostilokacije
Območje izvedenih posegov ter uveljavljenih dejavnosti in ravnanj obsega Območje Vadbenega
centra Pokljuka, Smučišče Viševnik in Športni center Triglav Pokljuka ter večjega dela urejenih
rekreacijskih tekaških poti po Pokljuki. Prikazano je na spodnjih slikah 1, 2 in 3 ter na grafičnih
prilogah 1 do 4 na koncu poročila.
Slika 1: Širše območje obravnave
Na obravnavanem območju so bili že pred letom 2009, to je pred izgradnjo sodobnega
Rekreacijskega centra Triglav Pokljuka, locirani obstoječi objekti Slovenske vojske in naprave
namenjene potrebam organizacije treningov in tekmovanj v biatlonu, ki pa so služile tudi potrebam
vojske in drugih športnih prireditev
Zemljišča obravnavanih posegov, dejavnosti in ravnanj se v skladu z določili Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za Triglavski narodni park v občini Radovljica (Ur. l. RS, št. 16/91, 72/98,
Uradni vestnik občine Bohinj 3/99, 2/00, 6/00, 3/03, 27/03, 5/05, 3/06 (UPB1) nahajajo v robnem
območju Triglavskega narodnega parka, v enoti U-R6/7 Rudno polje (območje za obrambo).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 33 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 2: Območja za obrambo
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 34 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
4.1.2
Opis predvidenih ureditev v okolici
V okolici ni predvidenih drugih ureditev.
4.1.3
Analiza upoštevanja prostorskih pogojev
ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (TNP) – U.L.RS. 52/2010
Območje obravnave se nahaja v širšem območju TNP (tretje varstveno območje). V skladu z
Zakonom o TNP (U.l.RS. 52/2010) veljajo omejitve posegov, dejavnosti in ravnanj. Splošni
varstveni režim v narodnem parku (13. člen) med drugim določa, da je na območju narodnega
parka prepovedano »28. graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje
živine«.
Glede na točko 28 (13. člen) Zakona o TNP, sedanja akumulacija - površinski vodni zbiralnik
namenjen predvsem zasneževanju in požarni varnosti, ni v skladu z zakonom. Toda, akumulacijski
bazen v okviru urejanja Športnega Centra Triglav Pokljuka je bil zgrajen leta 2009, torej v času
veljavnosti predhodnega ZTNP (Uradni list SRS, št. 17 /81, 18/81 in 42/86 ter Uradni list RS, št.
8/90 in 35/01). S tem zakonom je bila dopustna tudi gradnja vodnih zbiralnikov - do velikosti
100.000 m3 (določbe 15 točke 12. člena). Akumulacijski bazen je bil projektiran v okviru dovoljene
prostornine in za to prostornino je bilo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Investitor je akumulacijski bazen, ki je načrtovano prostornino presegel, zgradil v neskladju z
izdanim gradbenim dovoljenjem, a v skladu s takrat veljavnim Zakonom o TNP. Investitor bi lahko
pristopil k legalizaciji povečane prostornine v času veljavnosti starega zakona, vendar to ni storil.
Vlogo je oddal 11.8.2010, to je po preteku starega Zakona o TNP). Po juniju 2010 je začel veljati
nov Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki skladno z varstvenim režimom (določbe 28. točke
prvega odstavka 13. člena ZTNP-1) na območju narodnega parka ne dopušča graditi površinskih
vodnih zbiralnikov, razen zbiralnikov za napajanje živine.
Glede na to, da je bil akumulacijski bazen zgrajen že pred uveljavitvijo novega zakona je naše
mnenje, da gre za zatečeno stanje v prostoru narodnega parka. Akumulacija je bila zgrajena v
skladu s prvotnim gradbenim dovoljenjem (št. 351-375/2008-15), kjer je določilo, da je »za
zagotovitev zadostnih količin vode potrebno zgraditi večnamenski akumulacijski bazen kapacitete
do 20.000 m3 vode, ki bo služil oskrbi širšega območja s požarno vodo ter istočasno v zimskem
času zagotavljal potrebne količine vode za potrebe zasneževanja«, a v neskladju s projektom za
pridobitev gradbenega dovoljenja, kjer je bila določena velikost 1.400 m3, kar je 4x manj kot je
bilo realizirano. Akumulacija je s pravnega vidika nelegalna.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 35 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 3: Fotografija gradbišča iz katere se vidi, da se je akumulacija v dimenzijah kot so v
današnjem stanju zgradila sočasno z ostalimi deli ŠRC Triglav Pokljuka. (Vir: Arhiv TNP)
DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT
Državni prostorski nčart ni bil izveden, niti Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ni pripravilo
sklepa o njegovem pričetku.
VELJAVNI DOLGOROČNI PROSTORSKI PLAN ZA OBČINO BOHINJ
Izsek iz namenske rabe veljavnega dolgoročnega prostorskega plana občine Bohinj je prikazan na
grafični prilogi 5.1. Prostorski pogoji iz namenske rabe so bili upoštevani.
OSNUTEK OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) BOHINJ
Osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) Bohinj (feb. 2014) določa območja in objekte za
potrebe obrambe (člen 50):
- Območja izključne rabe (Rudno polje – območje vojašnice) so namenjena izključno za
obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in
delovanje vojske.
- Območja možne izključne rabe (Rudno polje - območje smučišča in biatlonskih prog) so
območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se jih v primeru izrednega stanja,
vojnega stanja ali krize lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.
Na območjih izključne rabe so dovoljene prostorske ureditve, gradnja objektov (gradnja novih
objektov, rekonstrukcije objektov, odstranitev objektov ter vzdrževalna dela na obstoječi
infrastrukturi) in ostale infrastrukture za obrambne potrebe.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 36 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe posegi v prostor ne smejo onemogočati
uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter
za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne potrebe v
zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe
je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
Na območju možne izključne rabe Rudno polje se nahaja obstoječa infrastruktura (komunalni vodi
in objekti), ki je namenjena za potrebe obrambe. Na tem območju je dovoljeno vzdrževanje
obstoječe infrastrukture ter odstranitev in gradnja nove infrastrukture za potrebe obrambe. Na
celotnem območju možne izključne rabe je dovoljena gradnja gospodarske javne infrastrukture.
Legenda:
BC – športni centri
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij
G – gozdna zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
PC – površine cest
Slika 4: Osnutek OPN Bohinj, februar 2014 - Enoti urejanja prostora Rudno polje RP-1 in RP-2
PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI
Odlok o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za Triglavski narodni park (TNP) v
Občini Bohinj za območje U-R6/7 Rudno polje (Uradni vesnik Občine Bohinj, 6.1.2006
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 37 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
in tehnični popravek Uradni vesnik Občine Bohinj, 2.2.2007) določa podrobnejša merila za
območje vadbenega centra, smučišča Viševnik in območja biatlonskega centra.
Na območju vadbenega centra (člen 61a) se dopuščajo prenove objektov in nadomestne gradnje
za potrebe obstoječe dejavnosti ali prilagoditvi novi funkciji v primeru spremembe namembnosti za
potrebe turizma.
Na območju smučišča (člen 61b) se na obstoječem smučišču dovoljuje prenovo žičnic, izgradnja
sistema umetnega zasneževanja in ureditev okrepčevalnice v obstoječem objektu.
Na območju biatlonskega centra (člen 61c), ki je »namenjen celoletni uporabi območja tako za
priprave kot tekmovanja biatloncev in tekačev, kot tudi za potrebe rekreacije in bivanja v narava
tako šolske mladine kot tudi drugih ljubiteljev Pokljuke«, se uredi »obstoječe površine ter proge z
ustrezno prilagoditvijo tehničnim zahtevam«. Predvidene so sledeče ureditve:
-
-
-
-
Stadion: preureditev z izgradnjo osvetlitve, asfaltiranje tekaških prog, ureditev platoja za
montažne tribune;
Tekaške proge: vzdrževanje širine 6m, osvetlitev asfaltiranih tekaških prog;
Infrastruktura: umetno zasneževanje tekaških in smučarskih prog za hkratno delovanje 5
snežnih topov; akumulacijski bazen volumna do 20.000 m3 za zasneževanje in požarno vodo,
ki se napaja iz viškov vode zajetij pitne vode Konjščica in Zlate vode; heliport; parkirišča;
izgradnja vodovodnega sistema in ČN;
Objekti: večnamenski centralni objekt ob stadionu - klet neposredno navezana na stadion; v
pritličju gostinski prostor in večnamenski prostor (v času IBU prireditev Press center, VIP
prostor…); v nadstropju in mansardi sobe (v času IBU prireditev komentatorska mesta, prostori
IBU, telekomunikacije…)
Začasni objekti: možna izgradnja platoja za posatvitev začasnih pomožnih objektov J od
centralnega objekta ter izvedba platoja za postavitev šotora V od centralnega objekta (sicer
parkirišče);
Drugi objekti (objekt Jurček): preureditev.
Prostorski pogoji so bili upoštevani.
PRIDOBLJENA GRADBENA IN UPORABNA DOVOLJENJA
Za izvedbo izgradnje ŠCTP je investitor SZS, v izvedbeni vlogi pa Zbor za biatlon oblikoval in
sprejel Zasnove IP in investicijski program ter na podlagi sklepov IO SZS v letu 2008 kandidiral na
razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje projekta ter pridobitev sredstev evropskih
strukturnih skladov za regionalni razvoj (pogodba o sofinanciranju št. 3311-08-640001 v okviru
Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov v obdobju 2007-2013 med MŠŠ
in SZS).
Za izvedbo projekta je investitor pridobil sledeči gradbeni dovoljenji:
gradbeno dovoljenje UE Radovljica, št. 351-299/2007-11 z dne 24.10.2007 za gradnjo
centralnega objekta ŠRC;
gradbeno dovoljenje UE Radovljica, št. 351-375/2008-15 z dne 22.9.2008 za gradnjo in
dograditev objektov in naprav zunanje ureditve ŠRC.
Investitor je za izgrajene zmogljivosti ŠCTP pridobil:
uporabno dovoljenje za večnamenski centralni objekt ŠRC št. 351-359/2009-16 z dne
19.10.2009, UE Radovljica, ki je postalo pravnomočno, dne 20.10.2009;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 38 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
uporabno dovoljenje za objekte in naprave zunanje ureditve ŠRC št. 351-446/2011-14 z
dne 30.03.2012, UE Radovljica, ki je postalo pravnomočno istega dne;
okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje MKČN Center Pokljuka za ponikanje očiščene
odpadne vode in ČN, ARSO, št. 35441-18/2013-5 z dne 08.05.2013.
dovoljenje za poseg v naravo za zasip vodnega telesa – dela akumulacije v
Športnorekreacijskem centru Pokljuka, št.356-2/2014-11 z dne 20.8.2014, UE Radovljica.
Za akumulacijski bazen uporabno dovoljenje ni bilo izdano, ker je v procesu gradnje ŠCTP prišlo do
nekaterih bistvenih sprememb oziroma neskladij s PGD projektom (PGD - Akumulacija za
zasneževanje Pokljuka, št.3007/07, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., december 2007 in
dopolnjen julij 2008), na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Kapaciteta
akumulacijskega bazena se je pri izvedbi povečala iz 1.400 m3 v PGD na 5.478 m3, brežine so
veliko strmejše.
V postopkih pridobivanja naravovarstvenega soglasja za spremembo gradbenega dovoljenja za
povečan akumulacijski bazen je bila podana zavrnitev izdaje naravovarstvenega soglasja (Odločba
ARSO št. 35620-2766/2010-16 z dne 20.4.2011). Dne 29.9.2014 je investitor UE Radovljica dobil
dovoljenje za poseg v naravo za zasip vodnega telesa – dela akumulacije v Športnorekreacijskem
centru Pokljuka.
Celotna kronologija postopkov je podana v posebni prilogi (Priloga F: Časovni pregled postopkov
izdaje soglasij in upravnih dovoljenj (2006 – 2014) za Športno rekreacijski center Pokljuka na
Rudnem polju) na koncu tega poročila.
Na osnovi teh dejstev in že izvedenih upravnih postopkov, je stanje na dan 20.07.2014 sledeče:
zgrajena akumulacija ima kapaciteto 5.478 m3 in mnogo prestrme brežine, urejene
povsem tehnično;
investitor ima izdelan veljavni PGD - Akumulacija za zasneževanje Pokljuka, potrjen z
odločbo UE Radovljica z dne 22.09.2008 ter v PGD določeno kapaciteto akumulacije
1.400 m3;
pravnomočno gradbeno dovoljenje UE Radovljica, št. 351-375/2008-15 z dne 22.9.2008
za gradnjo in dograditev objektov in naprav zunanje ureditve ŠRC;
v zvezi z neskladno gradnjo je bilo izdanih tudi nekaj inšpekcijskih ukrepov: (1) odločbo
št. 06122-3145/2008 z dne 8.06.2012 o ustavitvi nadaljnje gradnje (že izgrajene)
akumulacije, ki velja dokler investitor ne pridobi spremembe gradbenega dovoljenja; (2)
odločbo št. 0612-227/2012-2-06421136 z dne 29.11.2012 s katero je prepovedana
uporaba vodne akumulacije kar uporabniku onemogoča črpanje meteornih voda v
zbiralnik in mu je zagrožena večja denarna kazen; (3) odločba št. 06122-3145/2008 z dne
30.01.2013 s katero naloži investitorju zasutje vodne akumulacije do dne 15.09.2013 z
avtohtonim materialom v obsegu, ki ga določa veljavno gradbeno dovoljenje in potrjeni
PGD;
dovoljenje za poseg v naravo za zasip vodnega telesa – dela akumulacije v
Športnorekreacijskem centru Pokljuka, št.356-2/2014-11 z dne 20.8.2014, UE Radovljica.
4.1.4
Analiza upoštevanja smernic
PODATKI O PRIDOBITVI SMERNIC, MNENJ, SOGLASIJ IN POGOJEV
V nadaljevanju je seznam izbranih smernic in mnenj, ki se nanašajo tudi na območje urejanja
Rudnega polja. Spodaj navedene naravovarstvene usmeritve so v celoti priložene v Prilogi 11
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 39 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Dodatka k poročilu o vplivih na okolje, Presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja
za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki.
- Naravovarstvene smernice ZRSVN k spremembam in dopolnitvam sestavin prostorskega plana
Občine Bohinj in k spremembam in dopolnitvam prostorsko ureditvenih pogojev za območje
Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj območje U-R6/7 (št. 2-III-168/5-O-03/AO, MB;
10.9.2003),
- Naravovarstvene smernice TNP: Spremembe in dopolnitve sestavin prostorskega plana Občine
Bohinj in Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje Triglavskega
narodnega parka v Občini Radovljica območje U-R6/7 (območje urejanja Rudno polje) (št.
1/101/6-03-MŠ, IZ; 11.9.2003),
- Naravovarstveno mnenje ZRSVN k odloku o Spremembah in dopolnitvah sestavin prostorskega
plana Občine Bohinj in k spremembam in dopolnitvam prostorsko ureditvenih pogojev za
območje Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj območje U-R6/7 (št. 2-III-168/11-O03/ MB, AO; 23.12.2003),
- Mnenje upravljavca zavarovanega območja (TNP) k predlogu obeh prostorskih aktov:
Spremembe in dopolnitve sestavin prostorskega plana Občine Bohinj in Spremembe in
dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje Triglavskega narodnega parka v Občini
Radovljica območje U-R6/7 (območje urejanja Rudno polje) (št. 1/101/8-03-IZ; 12.12.2003),
- Ponovno mnenje ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – večnamenski
centralni objekt športno rekreacijskega centra Pokljuka, na zemljišču, parc. št. 1003/127 k.o.
Bohinjska Srednja vas v občini Bohinj (št. 2-III-569/22-O-07/ MB; 13.6.2007).
- Mnenje TNP: »Zunanja« ureditev Športno rekreacijskega centra Pokljuka (1/179/52-06-IZ;
12.3.2008),
- Mnenje ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – gradnja objektov in naprav
v sklopu ŠRC Rudno polje na Pokljuki, na zemljišču, parc. št. 1003/127 k.o. Bohinjska Srednja
vas v občini Bohinj (št. 2-III-129/8-O-08/MB, SRB; 13.6.2008),
- Mnenje TNP: Ureditev Športno rekreacijskega centra Rudno polje na Pokljuki (1/179/59-06-IZ;
17.6.2008),
- Naravovarstveni pogoji Agencije RS za okolje, št. 35620-1044/2008-11 z dne 27.6.2008
- Naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje, št. 35621-341/2008-12 z dne 22.8.2008
- Mnenje TNP: Ureditev na območju smučišča pod Viševnikom na Pokljuki (št. 1/144/7-09-IZ,
8.1.2010),
- Izdaja mnenja ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – rekonstrukcija,
nadomestna gradnja in dozidava vadbenega centra Pokljuka ter rekonstrukcija z delno
spremembo namembnosti objekta na smučišču, novogradnja dvosedežnice, postavitev mobilne
otroške vlečnice in postavitev novega antenskega droga (št. 2-II-591/6-O-09/ ; 26.1.2010),
- Dopolnitev mnenja ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – rekonstrukcija,
nadomestna gradnja in dozidava vadbenega centra Pokljuka (št. 2-II-591/7-O-09/ ;
22.4.2010),
- Ponovno mnenje ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – povečanje
akumulacijskega jezera za zasneževanje na Rudnem polju (št. 2-II-362/10-O-10/SR;
23.12.2010),
- Mnenje ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo za povečanje akumulacijskega
bazena za zasneževanje na Rudnem polju (št. 2-II-362/20-O-10/SR; 26.9.2011).
UPOŠTEVANJE USMERITEV
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 40 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Naravovarstvene smernice so bile le delno upoštevane.
4.2 Osnovni podatki o posegih, dejavnostih in
ravnanjih
Izhodiščno stanje, ki ga želimo v nadaljevanju predstaviti, je stanje pred začetkom izgradnje
prenovljenega biatlonskega centra (imenovanega Športni Center Triglav Pokljuka ali ŠCTP), to je
stanje pred letom 2008. Ker za leto 2008 nimamo ortofoto posnetka, je stanje prikazano na
ortofoto posnetku iz leta 2006, ki naj bi bilo enako stanju leta 2008. Današnje stanje je prikazano
na ortofoto posnetku iz leta 2011, ki je identično današnjemu stanju. Zaradi prikaza dologoročnih
posledic nekaterih posegov, dejavnosti in ravnanj, smo v grobem orisali tudi stanje dejavnosti pred
letom 1991, ko so se na tem območju začele odvijati tekme svetovnega pokala v biatlonu.
STANJE PRED LETOM 1991
Pred letom 1991 je območje Rudnega polja pripadalo vojašnici JLA, kjer so se odvijala različna
vojaška urjenja. Na območju obravnave so se odvijale sledeče dejavnosti in ravnanja:
1. območje vojašnice JLA, ki je bil na tej lokaciji že od leta 1953;
2. vadbeni poligon JLA s streliščem (za 25 strelnih mest):
3. smučišče Viševnik je bil del vadbenih poligonov JLA;
4. parkirišča vojašnice;
5. helidrom namenjen za oskrbovanje postojank PD v visokogorju, za reševanje, vaje in
delovanje JLA ter za potrebe TNP;
6. oskrba z vodo iz lokalnega vodovoda v upravljanju JLA;
7. vojaške vaje v širši okolici;
8. gozdarstvo s proizvodnim gozdom in z močno socialno funkcijo gozda;
9. kmetijstvo z aktivnimi planinami in planinsko pašo;
10. nabiranje gozdnih dobrin (predvsem gobe konec avgusta)
11. in cestni promet.
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Izhodiščno stanje za vrednotenje je stanje okolja pred letom 2008, to je pred začetkom izgradnje
prenovljenega biatlonskega centra imenovanega Športni Center Triglav Pokljuka (ŠCTP).
Na območju obravnave so se odvijale sledeče dejavnosti in ravnanja:
12. biatlonski center:
a. z montažnim večnamenskim objektom (začani montažni objekt v dveh etažah brez
sanitarij, ki je dobil dovoljenje za eno leto, potem pa je ostal v uporabi več let),
b. s cca 5 km urejenih in s strani IBU že od leta 1999 homologiranih biatlonsko-tekaških
prog širine 5,5m ter
c. z biatlonskim stadionom in streliščem (za 25 strelnih mest), ki je nastal na delu nekoč
vojaških poligonov JLA;
13. mala čistilna naprava SV (zastarela in slabo delujoča);
14. parkirišča vojašnice;
15. helidrom namenjen za oskrbovanje postojank PD v visokogorju, za reševanje, vaje in
delovanje SV ter za potrebe TNP;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 41 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
16. oskrba z vodo iz lokalnega vodovoda, ki je v upravljanju MORS in SV;
17. organizacija tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu že od leta 1991;
18. izvedba in vzdrževanje več kot 30 km tekaških prog po trasah gozdnih cest na območju
Pokljuke;
19. rekreativni in športni turizem s turističnimi nastanitvami na širšem območju, najrazličnejše
turistične atrakcije in organizacija turističnih ter drugih dogodkov in javnih prireditev na
območju Rudnega polja;
20. območje vojašnice oziroma Vojaškega objekta Rudolfa Badjure - Vadbenega centra
Pokljuka, ki je na tej lokaciji že od leta 1953 (prej vojašnica JLA) z vojaškim in počitniškim
delom;
21. smučišče Viševnik, ki je del vadbenih poligonov SV in je namenjeno tudi splošni javnosti;
22. gozdarstvo s proizvodnim gozdom in z močno socialno funkcijo gozda;
23. kmetijstvo z aktivnimi planinami in planinsko pašo;
24. nabiranje gozdnih dobrin (predvsem gobe konec avgusta)
25. in cestni promet.
Slika 5: Stanje na območju Biatlonskega centra Pokljuka pred letom 2008 (na ortofoto
posnetku iz leta 2006)
STANJE DANES (2014)
Na območju obravnave so se po letu 2008 odvijali sledeči posegi vezani na izgradnjo
prenovljenega biatlonskega centra:, in se sedaj odvijajo sledeče dejavnosti in ravnanja:
1. območje v letih 2008 in 2009 prenovljenega Športnega Centra Triglav Pokljuka (ŠCTP) z
novim večnamenskim objektom (Hotel Center Pokljuka), čistilno napravo, akumulacijskim
bazenom, s cca 5 km urejenih in s strani IBU že od leta 1999 homologiranih biatlonskotekaških prog ter z biatlonskim stadionom in streliščem, ki je nastal na delu nekoč vojaških
poligonov JLA;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 42 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
2. parkirišča, katerih del pripada vojašnici, del pa ŠCTP;
3. helidrom namenjen za oskrbovanje postojank PD v visokogorju, za reševanje, vaje in
delovanje SV ter za potrebe TNP;
4. oskrba z vodo iz lokalnega vodovoda, ki je v upravljanju MORS in SV;
5. organizacija tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu že od leta 1991;
6. izvedba in vzdrževanje več kot 30 km tekaških prog po trasah gozdnih cest na območju
Pokljuke;
7. rekreativni in športni turizem s turističnimi nastanitvami na širšem območju, najrazličnejše
turistične atrakcije in organizacija turističnih ter drugih dogodkov in javnih prireditev na
območju Rudnega polja;
8. območje vojašnice oziroma Vojaškega objekta Rudolfa Badjure - Vadbenega centra
Pokljuka, ki je na tej lokaciji že od leta 1953 (prej vojašnica JLA) z vojaškim in počitniškim
delom;
9. smučišče Viševnik, ki je del vadbenih poligonov SV in je namenjeno tudi splošni javnosti;
10. gozdarstvo s proizvodnim gozdom in z močno socialno funkcijo gozda;
11. kmetijstvo z aktivnimi planinami in planinsko pašo;
12. nabiranje gozdnih dobrin (predvsem gobe konec avgusta)
13. in cestni promet.
Slika 6: Današnje stanje na območju Biatlonskega centra Pokljuka (na ortofoto posnetku iz leta
2011)
PREDVIDENO STANJE
Na območju obravnave se bodo še naprej odvijale iste dejavnosti in ravnanja kot sedaj. Edina
predvidena razlika je prenova objektov območja vojašnice oziroma Vojaškega objekta Rudolfa
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 43 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Badjure - Vadbenega centra Pokljuka, ki vključuje prenovo in delno novogradnjo vseh objektov
območja vojašnice vključno z objektom na smučišču Viševnik.
Podrobno so prostorsko lokacije posameznih posegov, dejavnosti in ravnanj prikazani grafično na
treh sklopih grafičnih prilog. Na prilogah 2.1, 2.2. in 2.3. je prikazano stanje v letu 2006, to je
pred izgradnjo sodobnega Športnega centra Triglav Pokljuka. Na prilogah 3.1, 3.2. in 3.3. je
prikazano stanje v letu 2011, to je po izgradnji sodobnega Športnega centra Triglav Pokljuka. To
stanje je identično današnjemu stanju. Na prilogi 4 pa je prikazano predvideno stanje območja
Vadbenega centra Pokljuka, kot je zamišljeno v idejnih projektih.
Slika 7: Ožje območje obravnave
4.2.1
Športni center Triglav Pokljuka (ŠCTP)
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Pred letom 2008 sodobnega Športnega centra Triglav Pokljuka (ŠCTP) sicer še ni bilo, so se pa na
tem mestu že odvijala tekmovanja svetovnega pokala v biatlonu in druga velika tekmovanja že vse
od prvega tekmovanja v letu 1991. Takratni Športno rekreativni center Pokljuka (ŠCTP) je za
tekmovanja uporabljal nekdanji poligon za vojaško urjenje JLA, gozdne poti v neposredni okolici
ter dele objektov vojašnice. Kasneje, po letu 2000, je bil za potrebe organizacije tekmovanj
zgrajen začasni montažni objekt površin sličnih sedanjemu objektu in z uporabnostjo pritličja in
nadstropja. Objekt ni imel vode in kanalizacije, imel pa je elektriko in telefonski priključek. Začasni
montažni objekt, ki je bil legalno postavljen, se po zaključku prireditve ni podrl temveč je ostal v
uporabi vse do leta 2008, ko so ga nadomestili z novim večnamenskim objektom.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 44 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 8: Športno rekreativni center Pokljuka pred letom 2008 – ob biatlonskem stadionu s
streliščem za 25 tarč stoji začasni montažni objekt zgrajen v dveh nivojih (Vir: Arhiv TNP).
STANJE DANES (2014)
Slika 9: Športni center Triglav Pokljuka danes.
Danes Športni center Triglav Pokljuka sestavljajo: večnamenski centralni objekt ali Hotel Center
Pokljuka, strelišče z nadstrešnico, biatlonski stadion, plato za videoscreen in semafor, tribuna,
podzemni prehodi, biološka čistilna naprava, akumulacija za zasneževanje, sistem za razsvetljavo
tekaških prog, črpalna postaja, asfaltirani sistem rolkarskih prog, transformatorska postaja in
parkirišče ob cesti RT-906/1100 Mrzli Studenec-Rudno Polje (iz gradbenega dovoljenja UE
Radovljica št. 351-375/2008-15 z dne 22.9.2008 in št. 351-299/2007-11 z dne 24.10.2007).
Parcele, na katerih so grajeni objekti ŠRC, so po pogodbi o stavbni pravici med MORS in SZS št.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 45 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
478-282/2006-10 z dne 22.6.2007. Parcele so od 1003/128 do 1003/156 k.o. Bohinjska Srednja
vas.
Celotna parcela št. 1003/127 je v izmeri 91.044 m2 in je v lasti MORS, od katere je Vlada RS s
pogodbo o Ustanovitvi stavbne pravice št. 478-282/2006-10 z dne 22.06.2007 prenesla pravico za
zemljišča v skupni izmeri 3.499 m2 v last SZS za dobo 30 let. Le na teh površinah so grajeni objekti
ŠCTP. Vse druge površine na tej parceli pa SZS uporablja na osnovi Sporazuma o skupnih vlaganjih
in gradnji komunalne in druge infrastrukture pri izgradnji ŠCTP št. 478-282/2006-18 z dne
28.1.2008 med MORS in SZS.
ŠCTP razpolaga s tekaškimi progami sledečih dolžin: 4 km; 3,5 km; 3,3 km; 2,5 km in 2 km. Le-te
se v nekaterih delih prekrivajo, tako da je dejanska dolžina prog veliko krajša (cca 5 km) od
seštevka naštetih dolžin.
Kompleks centra je po osnovni funkciji namenjen pripravam športnikov različnih športnih disciplin v
poletnih in zimskih pogojih, izvedbi programov Fakultete za šport, počitku in aktivni rekreaciji,
delovanju šole biatlona in šol v naravi, aktivnim vikend paketom vrtcev in osnovnih šol ter šele
nato organiziranju športnih tekmovanj (smučarski teki, biatlon). Na tem kompleksu pa se zaradi
splošnih družbenih interesov izvajajo tudi oskrbovanja postojank v visokogorju, ki so v upravljanju
planinskih društev, za kar so si le-ta zgradila 5 lesenih objektov za namene skladiščenja in
helidrom, ki je v funkciji zagotavljanja helikopterskih prevozov za oskrbovanje, gašenje v
visokogorju in reševanje ponesrečenih ter delovanje Slovenske vojske. Območje predstavlja tudi
pomembno izhodišče mnogih planinskih poti Julijskih Alp.
Ker se na območju že od leta 1991 odvijajo tekmovanja svetovnega pokala v biatlonu, je bil
celoten kompleks izveden tako, da so na tem prostoru tudi sedaj možna tekmovanja svetovnega
pokala v biatlonu, kljub temu, da so se v vseh teh letih standardi in pogoji za organizacijo takšnih
tekmovanj spremenili in so postali zahtevnejši. Za potrebe izvedbe biatlonskih tekmovanj
svetovnega pokala je bila z izgradnjo kompleksa pridobljena licenca A organizatorja tovrstnih
tekmovanj, ki velja za dobo 8 let, če se stanje zahtevane infrastrukture in drugih pogojev vmes ne
spremeni – glej http://www.biathlonworld.
1. HOTEL CENTER POKLJUKA
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Na lokaciji sedanjega večnamenskega prostora se je v zimi 1992 za potrebe organizacije prvega
svetovnega pokala postavilo 6 kontejnerjev. Kasneje, po letu 2000, je bil za potrebe organizacije
tekmovanj legalno zgrajen začasni montažni objekt površin sličnih sedanjemu objektu in z
uporabnostjo pritličja in nadstropja. Objekt ni imel vode in kanalizacije, imel pa je elektriko in
telefonski priključek. Objekt se po obdobju veljavnosti dovoljenja posatvitve ni odstranilo, temveč
se ga je še naprej uporabljalo ne le za izvedbo svetovnega pokala temveč tudi za izvedbo drugih
tekmovanj, razglasitve rezultatov in prireditev organizatorja (prehrana, občni zbor, podelitve
priznanj, zaščita otrok ob slabem vremenu). Ker ni bil funkcionalno urejen, brez kuhinje in
sanitarij, ni bil uporabljan za druge namene.
STANJE DANES (2014)
Sedanji večnamenski centralni objekt je bil zgrajen v letu 2009. Poimenovanje večnamenskega
objekta v hotel je bilo izvedeno zaradi trženja prostih kapacitet, ki jih ne zasedajo športno-učni
programi. Vse funkcije centra so v osnovni dejavnosti namenjene športu in rekreaciji ter izvajanju
usposabljanj. Hotel je uvrščen v kategorijo s tremi zvezdicami. Zmogljivosti centralnega objekta so:
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 46 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
restavracija s kapaciteto 80 sedežev, 32 sobami s 65 posteljami, v to zmogljivost sta vključeni tudi
2 sobi z dnevnim prostorom. Centralni objekt ima teraso, ki po funkciji sodi v sklop restavracije. Za
delovanje centra je v sklopu njegovih zmogljivosti še: fitnes z napravami, savna in dve manjši
predavalnici. Center nima telovadnice, temveč je del garaže prirejen za izvajanje vadbe z utežmi.
Centralni objekt je odprtega tipa in deluje enajst mesecev na leto. Centralni objekt je zaprt vsako
leto v mesecu aprilu (vzdrževanje itd.).
ŠC Triglav Pokljuka je bil pri svoji gradnji sofinanciran s sredstvi Evropskih strukturnih skladov za
regionalni razvoj, ki so bila pridobljena na razpisu takratnega MŠŠ v višini 6,5 mio EURO, kar je
omogočilo-pogojevalo 10 novih delovnih mest, zaposlitev do 30 pogodbenih sodelavcev in izvedbo
mnogih prireditev (pogoj je bil, da prejemnik sredstev zagotovi z objektom organiziranje 25
prireditev na leto). Tako je bilo organizirano in izvajano v letu 2009 skupaj 14 prireditev, v letu
2010 skupaj 30 prireditev, v letu 2011 skupaj 37 prireditev, v letu 2012 skupaj 38 prireditev in v
letu 2013 skupaj 37 prireditev. V spodnji preglednici so prikazane prireditve, ki so bile organizirane
v Športnem centru Triglav Pokljuka v zimi 2013/2014, ko je bil svetovni pokal v biatlonu izjemoma
marca.
Preglednica 6: Realizacija prireditev zima 2013/2014 v Športnem centru Triglav Pokljuka
Datum
Dan
Prireditev
Organizator
4. jan.
sobota
GEOPLIN tekaška tekma
ŠC Triglav Pokljuka + drugi
11. jan.
sobota
Po poteh partizanske Jelovice (Dražgoše)
ŠC Triglav Pokljuka + drugi
Patruljni tek
18. jan.
sobota
Pokljuški šolski maraton
ŠC Triglav Pokljuka + drugi
25. jan.
25. jan.
sobota
sobota
1. feb.
15. feb.
22. feb.
sobota
sobota
sobota
SLO pokal šprint
22. Smučarski tek politikov, diplomatov in
gospodarstvenikov
DP biatlon - posamično
SLO pokal tekaška tekma – skupinski štart
EUROSANK 2014
23. feb.
nedelja
POKAL GEOPLIN teki (ŠD Kokrica)
6. mar.
9. mar.
četrtek
četrtek
sobota
sobota
nedelja
14. mar.
15. mar.
petek
sobota
Svetovni pokal v biatlonu: 12.30 šprint moški
15.30 šprint ženske
11.15 zasledovalno moški
13.15 zasledovalno ženske
11.15. skupinski štart moški
13.15. skupinski štart ženske
GEOPLIN ekipni šprintni teki
24. Pokljuški maraton Adriatic Slovenica
16. mar.
nedelja
OVIRATLON
****
ŠC Triglav Pokljuka,
Organizacijski odbor
Pokljuka, ŠD Pokljuka
ŠC Triglav Pokljuka + drugi
21.
22.
23.
29.
mar.
mar.
mar.
mar.
petek
sobota
nedelja
sobota
Alpski pokal v biatlonu
Komisija za biatlon
****
30. mar.
5. apr.
nedelja
sobota
Nordijska kombinacija državno prvenstvo člani in
mladinci do 20 let
DP – Skupinski štart – šprint
DP Super šprint
8. mar.
Komisija za biatlon
ŠC Triglav Pokljuka + drugi
Komisija za biatlon
Komisija za biatlon
ŠC Triglav Pokljuka,
Organizacijski odbor
Pokljuka, ŠD Pokljuka
ŠC Triglav Pokljuka + drugi
ŠC Triglav Pokljuka,
Organizacijski odbor
Pokljuka, ŠD Pokljuka
Komisija za biatlon
Komisija za biatlon
****zaradi pomanjkanja snega je bila planirana prireditev organizirana drugje
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 47 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izkoriščenost kapacitet centralnega objekta kažejo sledeči podatki: v letu 2010 je bilo realizirano
6.428 nočitev, v letu 2011 je bilo 9.015 nočitev, v letu 2012 je bilo 10.574 nočitev in v letu 2013
realizirano 12.058 nočitev. Največ gostov hotela je športnikov na zimskih ali letnih pripravah.
Število športnikov je skozi leta približno enako, medtem ko se je število drugih gostov, ki
zapolnjujejo proste kapacitete, iz leta v leto povečevalo, tako da jih je v zadnjem letu skoraj pol,
kar je razvidno iz spodnje tabele.
V času zimske sezone dnevno potekajo treningi biatloncev, velik je tudi obisk rekreativcev. Delno
se treningi biatloncev odvijajo tudi v poletnem času na asfaltiranih progah na območju. V
večnamenskem objektu se dejavnost in bazični treningi odvijajo skozi celo leto.
Preglednica 7: Število gostov (nočitev) in struktura gostov po mesecih za leto 2013
meseci
Število
Športniki*
Družine**
Drugo***
nočitev
1
1.635
620
65
957
2
1.619
765
125
729
3
1.272
835
45
392
4
89
46
4
39
5
494
56
25
413
6
1.419
957
30
432
7
809
512
42
255
8
1.287
812
65
410
9
850
250
25
575
10
639
425
20
194
11
847
625
12
210
12
1.098
423
136
539
LETO
12.058
6.326
594
5.163
*športniki na pripravah, tekmah skupaj s trenerji in spremljevalnim osebjem
**družine na preživljanju prostega časa, počitnicah itd.
***izobraževanja itd.
2. BIATLONSKI STADION S TRIBUNAMI IN STRELIŠČEM
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Stadion s streliščem je kot del vojaškega poligona na območju obstajal že pred letom 1990 v času
JLA, vendar brez betonske zaščitne stene. Za izvedbo svetovnega prvenstva 2001 je bila zgrajena
zaščitna stena, ki je bila z gradnjo ŠRC povečana na kapaciteto 30 mest za tarče.
STANJE DANES (2014)
S posegom v letih 2009 se je uredilo štartni prostor za štafete in skupinski štart, razširilo strelišče
za 6 strelnih mest, uredilo fiksne tribune za gledalce, uredilo plato za semafor in video zaslon,
uredilo podzemne prehode od objekta do prostora za trenerje in novinarje ter vzdolž stadiona za
prehod na start.
BIATLONSKI STADION je namenjen izvajanju treningov biatloncev in drugih športnikov ter
organiziranju tekmovanj (biatlonskih, tekaških, športno-rekreativnih in prireditev drugega tipa).
Prehodi in podhodi na biatlonskem stadionu so namenjeni izključno uporabi tekmovalcev, trenerjev
in osebja organizatorja zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev in v izogib križanja
komunikacijskih poti tekmovalcev in obiskovalcev. V ta namen se te komunikacije zavarujejo tudi z
zaščitnimi ograjami. Vsi podhodi so armirano betonske izvedbe in osvetljeni, vhodi pa so zaščiteni z
dvižnimi pokrovi. Asfaltna ploščad v izmeri več kot 1500 kvadratnih metrov poleti služi tudi igranju
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 48 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
malega nogometa in drugih skupinskih športov. Urejena je tudi osvetlitev stadiona in sicer največ
do 20. ure, razen v izjemnih primerih (kot so nujni primeri pri pripravi prog za tekmovanja).
Slika 10in 11: Plato z LED prikazovalnikom (višine cca 7m) levo in strelišče desno.
Slika 12: Stadion, v sredini prostor za fotografe in medije, zadaj strelišče.
Slika 13: Tribune med svetovnim pokalom (spredaj fiksne, zadaj montažne), v ospredju prostor
za kamero.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 49 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 14: Tribune preko poletja, desno asfaltirana ploščad z igrišči (košarka, mali nogomet,
rokomet).
Slika 15: Prostor za fotografe in medije, v ospredju pokrit vhod v podzemni dostopni hodnik.
Slika 16: Pokrit vhod v podzemni dostopni hodnik na stadion za tekmovalce.
TRIBUNE: Za izvedbo tekmovanj BWC IBU (svetovni pokal) se izvede namestitev montažnih tribun,
ki se uporabljajo od 3-4 dni za 2.500 do 3.000 gledalcev. Za vsa druga tekmovanja in prireditve
zadoščajo zmogljivosti fiksnih tribun s cca 749 mesti na glavni tribuni in 250 mesti na VIP tribuni
pred objektom Hotela Center Pokljuka.
STRELIŠČE: Ob prireditvenem prostoru je biatlonsko strelišče s 30 elektronskimi tarčami sistema
HORA za malokalibrske puške in tarčami za streljanje z zračnimi puškami. Strelišče je opremljeno s
platojem za semafor in video zaslon.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 50 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
STOLP Z REFLEKTORJI za osvetljevanje stadiona (kovinska konstrukcija višine cca 30 m) je bil
grajen v sklopu ŠCTP zaradi zahtev IBU in pridobivanja A licence organizatorja tekmovanj
svetovnega pokala. V dobi obratovanja od oktobra 2009 je bil v funkciji samo štiri krat.
SPREMLJAJOČI PROGRAMI: Prostor za servisiranje in test smuči, prostor za kabine za tekmovalne
ekipe, prostori za dopinške kontrole in ostali tehnični podporni programi.
OZVOČENJE: Stalne opreme za ozvočenje stadiona ni. Vsak organizator prireditve ima svojo, tudi
sam si pridobi dovoljenje za ozvočenje v okviru dovoljenja o izvedbi prireditve, kadar je to
potrebno.
3. BIATLONSKO-TEKAŠKE IN ROLKARSKE PROGE
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Osnovne proge so bile urejene že pred letom 1990 v travnati obliki ali pa kot gozdne ceste ali
vlake, ki so bile v zimskem času zasnežene in urejene v snežne proge.
Večina prog je bila grajena s prilagajanjem konfiguraciji že desetletja uporabljanih vlak za
gospodarjenje v gozdu. Trase prog so bile za potrebe tekmovanj pred letom 1999 razširjene (širina
5,5 m) skladno s soglasji upravljavcev gozdov. Takrat so bile tekaške proge homologirane s strani
IBU in kot take so morale biti vzdrževane za izvedbo vseh biatlonskih tekmovanj v Sloveniji skladno
s pravili IBU.
STANJE DANES (2014)
V letu 2009 se je proge zaradi novih standardov za organizacijo tekmovanj svetovnega pokala v
biatlonu razširilo na 6m širine (prej 5,5 m), mestoma korigiralo in del teh prog uredilo tako, da se
jih je asfaltiralo in s tem omogočilo poleg zimskih treningov tudi poletne treninge za športnike ter
rekreativce na rolkah. Biatlonske-tekaške proge so vse grajene na parceli št. 1003/127 k.o.
Bohinjska Srednja vas, ostale proge so rekreativne, niso tekmovalne in zato niso homologirane in
vzdrževane.
Slika 17: Biatlonsko – tekaška in rolkarska proga utrjena v širini 6 m, asfaltirana v širini 2,5 m
in zatravljena v širini 3,5 m ter osvetljena.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 51 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Tekaške proge ŠCTP, ki niso asfaltirane, so utrjene in uravnane v širini 6 m in so urejene z
zemljino ter zatravljene. Asfaltirane so rolkarske proge v širini 2,5 m, ki pa se na nekaterih delih
podvajajo (gibanje v dveh smereh), zato so na tistih delih širine 6m, del rolkarskih prog je tudi
asfaltirana gozdna cesta proti Uskovnici. Površine so v gradbeni dokumentaciji skladne z
izvedenimi posegi v naravi. Skupna dolžina IBU in FIS homologiranih biatlonsko-tekaških prog (v
zimskem času) je cca 5 km in omogočajo organizacijo tekmovalnih prog različnih dolžin (2 km; 2,5
km; 3,3 km; 3,5 km; 4 km – glej sliko spodaj; ali več, saj se za potrebe tekem teče več krogov).
Skupna dolžina asfaltiranih biatlonsko-tekaških in rolkarskih prog je cca 1,25 km. Asfaltirane proge
so v celotni dolžini osvetljene. Osvetlitev prog je razen v izjemnih primerih dovoljena največ do 20.
ure. Izjemni primeri so priprava prog za izvedbo tekmovanj. Na treh mestih te poti so izvedeni tudi
priključki za snežne topove in izvedeno je hidrantno omrežje za dovod vode do snežnih topov iz
akumulacije.
Biatlonsko-tekaške proge so za rekreativne namene povezane s preko 30 km dolgimi planinskimi in
tekaškimi potmi na širšem območju.
Slika 18: Biatlonsko-tekaške proge Športnega centra Triglav Pokljuka
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 52 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
4. SISTEM UMETNEGA ZASNEŽEVANJA
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Pred letom 2009 oziroma pred izgradnjo akumulacijskega bazena je umetno zasneževanje potekalo
z enim snežnim topom z vodo iz vojaškega zajetja pitne vode. Vodo se je iz vodovoda akumuliralo
v bazen, ki je pred letom 1990 služil za skladiščenje mazuta, ki so ga uporabljali za ogrevanje
vojašnice. Po letu 1990 se je ta bazen očistilo in saniralo tako, da od tedaj občasno služi za
akumulacijo vode. Bazen drži cca 250 m3. Iz tega bazena vodi vodovodna cev do hidranta na
makadamskem parkirišču, kjer je možno priključiti snežni top. Ponoči so tako lahko iz 150 m3 vode
izdelali sneg, preko celega dne pa se je v bazen nateklo cca 100 m3 vode, če je bilo te vode dovolj.
V kolikor vode v vodovodu ni bilo dovolj (novembra so običajno viški, decembra pa nič več), so
vodo za zasneževanje vozili s cisternami s pomočjo vojske in gasilcev iz vodovoda iz Zg. Gorja (cca
10 do 15 cistern po 10 m3 dnevno) ter sneg nabirali po celi Pokljuki ter ga vozili na lokacijo
tekmovalnih tekaških prog. Zasneževanje prog je tako potekalo nekaj tednov. Sistem je uspešno
obratoval v obdobju od leta 1998 do 2009 in je tehnološko še v funkciji.
STANJE DANES (2014)
Po letu 2009 je bil v sklopu vzdrževanih tekaških prog, ki se uporabljajo za izvedbo biatlonskih
treningov in tekmovanj, zgrajen sodoben sistem umetnega zasneževanja. Sistem je funkcionalen,
saj je sestavljen iz:
- visokotlačnega vodovodnega omrežja dolžine 1.300 m,
- 10 hidrantov-stolpov za priključitev snežnih topov,
- 5 snežnih topov proizvajalca Techno Alpin tip Piano,
- črpališča s črpalkami in
- akumulacijskega bazena z maksimalno kapaciteto 5.478 m3 vode.
Sistem zasneževanja omogoča sočasno obratovanje 5 snežnih topov (če je na razpolago dovolj
vode) in se uporablja samo v zgodnjem začetku zime ob slabih snežnih pogojih. Uporaba snežnih
topov je možna samo toliko časa, da se porabi vsa voda iz akumulacijskega bazena. Le-ta se
napaja z meteornimi vodami s streh in parkirišč. Sistem omogoča, da se ob ugodnih vremenskih
razmerah lahko v zelo kratkem času (tednu dni) pripravi dovolj snega za zasnežitev celotne
tekmovalne infrastrukture, kar je v današnjih nestabilnih vremenskih razmerah (pogosto
sorazmerno visoke temperature še vse do začetka decembra) pomembno, če se na lokaciji hoče
obdržati tekme svetovnega pokala tudi še v prihodnosti.
Slika 19: Začetek zasneževanja v novembru.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 53 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Od starega sistema zasneževanja je ostal bazen v sklopu območja MORS in hidrant, kamor se
lahko namesti snežni top. Hidrant je blizu akumulacije tako, da se vodo iz hidranta po cevi lahko
enostavno spelje v akumulacijo (tudi zahteva požarne varnosti za napajanje akumulacije z vodo v
primeru intervencije - gašenjem s helikopterjem). Je pa razpoložljive vode iz vodovoda sedaj manj,
saj je poraba pitne vode dosti večja (poleg vojašnice je sedaj porabnik še Hotel Center Pokljuka).
Izdelovanje umetnega snega se izvaja zaradi zaščite okolja na stadionu in treh lokacijah, ki
omogočajo nato razvoz snega še na del tekaških prog, ki jih sistem zasneževanja ne doseže.
Zaloge vode v akumulacijskem bazenu omogočajo izdelavo do 10.000 m3 snega, katerega del cca
3.500 m3 se na proge razvozi s traktorji in tovornjaki. 60 % prog, na katere se sneg vozi s
tovornjaki, je neposredno ob komunikaciji Rudno Polje - odcep gozdne poti proti Uskovnici in
minimalno posega v rob gozda. Dovoz snega s tovornimi vozili se v sezoni lahko opravi le enkrat,
to je na začetku sezone, potem pa ni več možen, ker je na progah že sneg in dovoz novega
umetnega snega s tovornimi vozili ni več mogoč.
Umetno zasneževanje se pozno jeseni izvaja na 30 do 40 ha površin (kar je 3 do 4 km prog in
stadion), to je pred glavno zimsko sezono takoj po 1. novembru in nekje do začetka decembra, če
so vremenski pogoji za to ustrezni. Umetno se torej zasnežuje intenzivno deset dni.
V letošnjem letu so sneg poskusno skladiščili v gozdu ob rolkarsko-tekaški progi. V poskusnem
skladišču je 2.000 - 3 .000 m3 snega prekritega s 20 do 30 cm debelo plastjo sekancev.
ŠCTP ima za vzdrževanje svojih tekaških prog v lasti dva snežna teptalca in tri snežne sani. Ostale
zmogljivosti (snežni teptalec, 4-kolesnik in 3-5 snežnih sani) so v lasti Slovenske vojske na Rudnem
polju.
5. AKUMULACIJSKI BAZEN
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Pred letom 2008 akumulacijskega bazena ni bilo.
STANJE DANES (2014)
Za zagotovitev zadostnih količin vode za zasneževanje je bil v letu 2009 v okviru Športnega Centra
Triglav Pokljuka zgrajen akumulacijski bazen kapacitete maksimalno 5.478 m3 vode. Akumulacijski
bazen se polni izključno z meteornimi vodami, ki se s sistemom zbiralnika in črpališčem napaja z
vodo zajeto na ostrešju centralnega objekta, asfaltiranih parkirišč ob objektu in makadamskega
parkirišča ob bazenu. Vsa zajetja imajo urejene lovilce olj in grobo filtracijo. Viški meteorne vode
se kontrolirano odvajajo v ponikovalnico. Gre za isto ponikovalnico s katero se ponika očiščena
odpadna voda iz ČN, kar zagotavlja dodatno splakovanje in kontroliran odvod vode v podzemlje, za
kar ima investitor ustrezno dovoljenje ARSO od leta 2013.
Akumulacijski bazen ima vgrajen sistem prezračevanja, ki omogoča vpihovanja zraka in s tem
preprečuje rast alg in drugega rastlinja. Sistem obratuje občasno, skladno z načrtom uporabe in
vzdrževanja objekta.
Akumulacijski bazen ima zaščitno ograjo (leseno in žično) visoko 1,4 m, katera onemogoča
neposreden dostop do brežin bazena. Zaščita je izvedena zaradi varnosti obiskovalcev in živine.
Ker se ob bazenu pojavljajo dvoživke, je bazen zaščiten tudi s PVC preprekami za dostop do strmih
brežin bazena, v bazenu so nameščeni splavi za počitek živali, izvaja se tudi vsakodnevna kontrola
površine bazena.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 54 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Uporaba vode iz bazena je večnamenska: poleg umetnega zasneževanja je možnost uporabe
protipožarne vode za gašenje objektov na Rudnem polju, za gašenje na področju naselij in
vikendov na planoti ter v visokogorju (kot je opredeljeno v gradbenem dovoljenju). Investitor želi v
letu 2014 pridobiti dovoljenje, da bi se vodo iz akumulacije uporabljalo tudi za napajanje živine na
paši. Na območju Pokljuke je v poletnih mesecih (julij - avgust) pogosto pomanjkanje vode za
oskrbo živali za napajanje. Zato naj bi se iz akumulacije v sušnih mesecih omogočilo tudi črpanje
vode v prevozne cisterne z napajalniki za dele planin (Praprotnica, smučišče na Rudnem polju,
Goreljek) oziroma pašnikov, na katere se voda ob pomanjkanju vozi iz vasi Koprivnik, Gorjuše in
Srednja vas (dopis Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj z dne 10.6.2014).
V primeru, da ne pade nič naravnega snega in so vremenski pogoji za izdelavo umetnega snega
neugodni, ja za potrebe zasneževanja vode v akumulaciji premalo, saj v takem primeru izdelava
umetnega snega poteka v zelo kratkem času (tednu dni) pred glavno prireditvijo v sezoni (svetovni
pokal). Če pa so vremenski pogoji ugodni in je zasneževanje možno speljati v daljšem obdobju
takoj po 1. novembru in nekje do sredine decembra (vse skupaj v 10 do 14 dneh), je akumulacija
ustrezne velikosti, saj se vanjo lahko v tem času dodatno natečejo še viški vode iz vodovoda.
Slika 20: Akumulacijski bazen
6. MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA CENTER POKLJUKA
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Vojašnica SV je imela svojo ČN, ki pa je bila zastarela in slabo delujoča. Na ČN so bili priključeni
samo objekti SV. Montažni večnamenski objekt biatlonskega centra ni imel sanitarij. Te so v času
tekmovanj in drugih prireditev uporabljali v vojašnici oz. so postavili montažne enote. Objekti na
smučišču Viševnik niso imeli urejenega čiščenja odplak (razen montažne enote WC).
STANJE DANES (2014)
Biološka čistilna naprava (BČN) ali mala komunalna čistilna naprava Center Pokljuka (MKČN
Pokljuka) je grajena za potrebe delovanja ŠCTP s kapaciteto 500 PE. Zaradi zagotavljanja
kvalitetnega čiščenja odplak na celotnem področju Rudnega polja je investitor (SZS) omogočil
priklop objektov vojašnice SV na MKČN, ki je imela v uporabi zastarelo in slabo delujočo ČN. Na
biološko ČN so priključeni samo ti objekti. Objekti na smučišču Viševnik še nimajo urejenega
čiščenja odplak (razen montažne enote WC).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 55 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Na MKČN Center Pokljuka se čistijo komunalne odpadne vode iz Hotela Center Pokljuka (65 ležišč)
in objektov Slovenske vojske – vojašnica (206 ležišč). Komunalne odpadne vode nastajajo tudi
zaradi obiskovalcev Športnega centra Triglav Pokljuka.
Za obratovanje MKČN Center Pokljuka je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje za odpadne vode,
št. 35441-18/2013-5 z dne 08.05.2013. Upravljavec je Smučarska zveza Slovenije, za obratovanje
in vzdrževanje pa je odgovorno podjetje Regeneracija group d.o.o. Nazivno ime čistilne naprave pa
je SBR REG 500 PE Pokljuka.
Slika 21: Čistilna naprava (pokrovi v ospredju) in ponikovalnica z akumulacijo v ozadju
Slika 22: Čistilna naprava in ponikovalnica – iz projekta, januar 2013. (ponikovalnica se je
izvedla S od mehanskega dela, kamor je speljan tudi višek meteornih voda iz akumulacije)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 56 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Po podatkih Poslovnika za malo komunalno čistilno napravo Center Pokljuka, je MKČN sestavljena
iz dveh delov: mehanske stopnje in biološke stopnje, ki je SBR (sequencing batch reactor sekvenčni šaržni reaktor):
Mehanska stopnja: Odpadna komunalna voda priteka v mehanski del naprave, kjer se večji
delci usedejo. Voda se s črpalkami prečrpa v biološko stopnjo.
Biološka stopnja: V biološkem delu MKČN se v fazi zračenja odvija pospešeno naravno
samočiščenje, saj se raztopljene in neusedljive snovi pretvorijo v usedljivo obliko. To
omogočajo mikroorganizmi, ki tvorijo razpršeno biomaso - aktivno blato. Da pride do rasti
mikroorganizmov, mora odpadna voda vsebovati hranilne snovi, ustrezno količino zraka oz.
kisika, stalno gibanje, da imajo mikroorganizmi čim boljši kontakt s hrano in kisikom, in
ustrezno temperaturo. Mikroorganizmi v aktivnem blatu prevzamejo organsko in delno
mineralno snov iz odpadne vode in jo spremenijo v nove organizme, ki tvorijo kosme aktivnega
blata, ki se v fazi mirovanja usedejo. Ta proces se imenuje biološko kosmičenje in postane
možno šele, ko intenzivnost rasti bakterij in drugih mikroorganizmov prične upadati in ko se
začno izločati naravni polimeri, ki premostijo razdalje med mikroorganizmi. V fazi mirovanja se
aktivno blato potopi na dno SBR, očiščena voda ostane na vrhu SBR. V fazi mirovanja se voda
zbistri do te mere, da jo je možno ponikati v tla. Viški blata iz biološke stopnje se prečrpavajo v
zalogovnik blata, ki se nahaja v delu MKČN za mehansko čiščenje odpadne vode. Ko se
očiščeno vodo iz MKČN prečrpa v ponikovalnico, se v SBR prečrpa nova količina odpadne vode
za čiščenje. Pri čiščenju komunalne odpadne vode se vodi ne dodajajo nobene kemikalije.
Očiščena odpadna voda iz MKČN se kontrolirano odvajajo v ponikovalnico oziroma posredno v
podzemne vode. Po prvotnih načrtih naj bi se čiščena odpadna voda iz BČN še dodatno čistila z UV
napravo in vodilo v akumulacijo za potrebe umetnega zasneževanja, vendar se zaradi varnosti in
varovanja zdravja tega v izvedbeni fazi ni realiziralo.
Pri čiščenju odpadne vode nastajajo viški blata. Viški blata iz biološke stopnje se prečrpavajo v
zalogovnik blata. Viški blata iz zalogovnika blata se prečrpavajo v posebno vozilo in odvažajo na
ustrezno komunalno čistilno napravo, ki je opremljena za prevzem blata iz MKČN – v obravnavnem
primeru je to lahko CČN Bled ali CČN Radovljica.
7. BIFE JURČEK
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Objekt Bife Jurček, lociran v gozdičku med vojašnico in Hotelom Center Pokljuka, je na podlagi
vsakoletnega naravovarstvenega soglasja ARSO za postavitev začasnega lesenega objekta za
gostinsko ponudbo in sezonskega gostinskega vrta (npr. št.35620-835/2008-7 z dne 20.5.2008)
obratoval vsaj 10 let pod vodstvom lastnika Primoža Miklja. Vodo in sanitarije mu je zagotavljala
vojašnica SV, najem prostora pa je bil zagotovljen s strani GG Bled. Objekt je dolga leta služil
svojemu namenu in predvsem planincem, ki gredo ali se vračajo iz planinskih tur in dajal možnost
počivanja pohodnikov.
STANJE DANES (2014)
Zaradi vzpostavitve enotnega reda (cene, odpadki, gostinski red...) je SZS objekt kupila in sklenila
pogodbo z GG Bled ter pričela z njegovo uporabo v letu 2009 na podlagi naravovarstvenega
soglasja za postavitev začasnega lesenega objekta za gostinsko ponudbo in sezonskega
gostinskega vrta (ARSO, št.35620-1249/2009-10 z dne 6.7.2009) za dobo od 1.6.2009 do
31.5.2010. Dne 15.10.2010 je ARSO z odločbo (št.35620-1625/2010-20) zavrnil izdajo
okoljevarstvenega soglasja, saj z vidika povečevanja kumulativnih vplivov (nemir, prisotnost ljudi)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 57 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
obstaja velika verjetnost ogrozitve stanja populacije vseh vrst koconogih kur, še posebej divjega
petelina in odredil zaprtje tega objekta.
Objekti še stojijo a trenutno niso v uporabi, obiskovalci pa prostor ob lesenih objektih
nekontrolirano uporabljajo.
Slika 23: Bife Jurček
8. OBJEKTI PLANINSKE ZVEZE (SKI SERVIS POZIMI)
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Ob akumulacijskem zajetju je postavljenih pet manjših lesenih koč – objektov Planinske zveze
Slovenije in planinskih društev, ki so namenjeni hrambi društvene opreme, hkrati pa tam začasno
skladiščijo tovor za planinske koče. Pozimi je v teh hišicah servis smučarske opreme.
Slika 24: Objekti Planinske zveze Slovenije
4.2.2 Vojaški objekt Rudolfa Badjure - Vadbeni
center Pokljuka
Od leta 1953 dalje je na tej lokaciji vojašnica v istih dimenzijah kot je danes. Do leta 1991 oziroma
do osamosvojitvene vojne jo je uporabljala JLA. Uporabljala se je predvsem za urjenje enot v
veščinah gorskega bojevanja, smučanja itd. Izvajala so se tudi streljanja s pehotnim orožjem. Na
oddih so v vojašnico hodili tudi aktivni pripadniki JLA s svojimi družinami. V vojašnici z okolico so
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 58 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
se dolga leta odvijala tudi usposabljanja mladine v vojaških veščinah (tiste mladine, ki so šolanje
zaključili po osnovni šoli). JLA se z okoljevarstvom ni preveč ukvarjala in je okoliške vrtače
velikokrat uporabljala tudi za odlaganje odpadkov. Po osamosvojitveni vojni so objekti prešli v last
Slovenske vojske.
STANJE DANES (2014)
Danes Vojaški objekt Rudolfa Badjure - Vadbeni center Pokljuka sestavljajo objekti namenjeni
usposabljanju Slovenske vojske in počitnikovanju zaposlenih v ministrstvu za obrambo. V vojaškem
delu je 116 ležišč, v apartmajskem delu pa 90 ležišč – skupaj 206 ležišč. Del prostih kapacitet se
oddaja tudi za potrebe šole v naravi in športnim ter drugim društvom. V ograjenem delu ima
vadbeni center 50 parkirnih mest na asfaltirani površini in cca 50 parkirnih mest na peščeni
površini. Izven objekta je še dodatnih cca 70 parkirnih mest na peščenih površinah. Skupaj je torej
cca 170 parkirnih mest.
Vadbeni center Pokljuka je v lasti Slovenske vojske in vključuje tudi smučišče Viševnik na Pokljuki,
za katerega pa imajo koncesijo z občino Bohinj. Del dejavnosti vadbenega centra (športne
aktivnosti) se odvija tudi na vadbenih objektih Biatlonskega centra (tekaške proge v dolžini 2,5 km,
5 km in 10 km, biatlonski stadion). Vadbeni center Pokljuka za svoje vojaške potrebe uporablja
tudi helidrom.
Vadbeni center se s pitno vodo napaja iz lastnega vira (dva vodohrana na smučišču Viševnik).
Odpadne vode so se do leta 2009 čistile v lastni čistilni napravi, danes pa se odvajajo v novo
čistilno napravo, ki je bila zgrajena v sklopu Športne centra Triglav Pokljuka.
Slika 25: Območja Vadbenega centra Pokljuka
PREDVIDENO STANJE
V prihodnosti imata SV in MORS namen adaptirati vojašnico. S prenovo ogrevalnega sistema naj bi
prešli iz kurilnega olja na sekance. V ta namen je tudi že izdelan idejni projekt, vendar trenutno ni
sredstev za realizacijo. Sicer pa je iz Idejnega projekta za Vadbeni center Pokljuka: rekonstrukcija,
nadomestna gradnja in dozidava (Area LINE d.o.o., Cerknica, proj.15/2009, februar 2010)
razvidno, da je cilj prenove predvsem sanacija dotrajanih stavb ter zvišanje bivalne kakovosti v
objektih. Same kapacitete nočitev se bistveno ne bodo spremenile.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 59 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
OBJEKT A: Vojaški objekt Rudolfa Badjure
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Slika 26: Vojaški objekt Rudolfa Badjure
Gre za starejši objekt, zgrajen še v času Avstro-Ogrske, ki je bil zadnjič prenovljen leta 1992.
Objekt je delno podkleten, enonadstropen, z izkoriščeno mansardo. V kleti se nahajajo servisni in
skladiščni prostori. Visoko pritličje je namenjeno kuhinji, jedilnici in pisarnam. V nadstropju so
družabni večnamenski prostori (vojaški klub, učilnica) in skupinske spalnice s pogradi. Mansarda z
apartmaji je dostopna samostojno po ločenem stopnišču. Ob objektu je urejeno ekološko zbiranje
odpadkov in otroško igrišče.
PREDVIDENO STANJE
Zunanji gabariti se razen na zadnji, SZ stranici, kjer je v pritličju predviden prizidek, ne spreminja.
Klet se s podzemnim hodnikom poveže z objektoma B in C. V kleti se uredi prostor za servis smuči.
Pritličje se poveča za površino prizidane jedilnice in kuhinjskih prostorov, ki omogočata kapaciteto
350 obrokov. Namesto pisarniških prostorov v pritličju je predvidena preureditev sprejemnih in
družabnih površin ter dodatno dva apartmaja za invalidne osebe. Namesto zunanjega stopnišča je
predviden jašek z osebnim dvigalo za vse etaže. V nadstropju je namesto skupnih ležišč
predvidenih 7 apartmajev za vojaške osebe (5x dvoposteljne sobe s kopalnico in 2x enoposteljni
sobi s kopalnico) ter 5 apartmajev za družine (2 štiriposteljna, 2 dvoposteljna in en sedemposteljni
apartma, vsi z lastno kopalnico). V mansardi so ohranjeni obstoječi apartmaji vendar se število
ležišč zmanjša na cca 55 ležišč.
Slika 27: Vojaški objekt Rudolfa Badjure (Idejni projekt Area LINE d.o.o., 2010)
Omejeni konstrukcijski posegi v obstoječi objekt so na stiku z novimi dozidanimi programi v kleti in
pritličju izvedeni z betonskimi in jeklenimi pregradami. Objekt je grajen klasično, iz opeke in
betona. Obnovljene fasade obstoječega objekta se razen na dozidani SZ stranici ne spreminjajo.
Stene prizidka so izolirane z 20 cm toplotne izolacije in oblečene v materiale, ki se zgledujejo po
obstoječih fasadah. Zunanje stavbno pohištvo se bo menjalo le na območju prezidav. Notranje
stavbno pohištvo bo zamenjano povsod.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 60 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
OBJEKT B
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Objekt je enonadstropen, delno podkleten. Trenutno je zapuščen, okrog objekta se ugreza teren.
Sredinsko stopnišče povezuje med sabo klet, visoko pritličje, nadstropje in podstrešje. Konstrukcija
ostrešja je za enkrat še zdrava, kritina je dotrajana.
Sliki 28 in 29: Objekt B
PREDVIDENO STANJE
Etažnost ostane nespremenjena, podstrešje se preuredi v mansardo. Ohrani se osnovni ustroj
objekta s centralnimi vhodi in stopniščem. V kleti se doda podzemna povezava z objektoma A in C
ter dvigalo ob osrednjih stopnicah. V klet bodo umeščeni servisni programi in skladišča. V pritličje
bodo umeščeni pisarniški in upravni programi s sprejemnico in avlo ter zdravniška in psihološka
ambulanta. V nadstropju so predvidene sobe za vojake s skupnimi sanitarijami in kopalnicami (8
petposteljnih, ena štiriposteljna in ena triposteljna soba). V mansardi je predvidenih 14
dvoposteljnih sob z lastnimi kopalnicami ter skupni družabni prostori. Predviden program mansarde
pogojuje zamenjavo obstoječe lesene strešne konstrukcije z jekleno. V okolici objekta je predviden
športno-rekreacijski prostor s plezalno steno.
Slika 30: Objekt B (Idejni projekt Area LINE d.o.o., 2010)
Za realizacijo predvidenega programa so potrebni konstrukcijski posegi v vseh etažah objekta.
Predvideno je odpiranje nosilnih zidov z betonskimi in jeklenimi prekladami in nosilci. Stabilnost
konstrukcije bo potrebno preveriti. Objekt je grajen klasično, v kombinaciji betona in opeke.
Fasada je potrebna obnove in toplotne izolacije v debelini 20 cm. Stavbno pohištvo je potrebno
zamenjati z novim izolativnim. V ostrešje je potrebna vstavitev novih trikotnih frčad, ki bodo
osvetljevale nove programe mansarde. Notranje stavbno pohištvo se bo menjalo glede na
predvidene posege. Predvideni so spuščeni stropi z razvodi horizontalnih instalacij.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 61 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
OBJEKT C
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Objekt je pritličen, z delno izrabljenim podstrešjem. V objektu so servisne dejavnosti (delavnice,
skladišča, kotlovnica, garaža ) za potrebe objekta A. Objekt je dotrajan, konstrukcijsko vprašljiv in
nefunkcionalen za nadaljnje potrebe. Predvidena je rušitev in na njegovem mestu novogradnja.
Sliki 31in 32: Objekt C
PREDVIDENO STANJE
Predvidena novogradnja je delno podkletena, enonadstropna, z delno izkoriščeno mansardo. V
kleti so servisni in skladiščni prostori, savna ter podzemna povezava z objektoma A in B. V pritličju
so na eni strani športno-rekreativni prostori (telovadnica), na drugi pa servisni prostori za objekta
A in B (pralnica, sušilnica in likalnica, mehanična delavnica, elektro in mizarska delavnica ter
kotlovnica). Ob delavnicah so predvidene garaže za vozila za potrebe vzdrževanja smučišč (4
vozila) s pripadajočimi servisnimi površinami, podzemni rezervoar goriva in nadkrito parkirišče za
službena vozila. V prvem nadstropju so garderobe in sanitarije uporabnikov športnih prostorov na
eni ter pisarne in ostali prostori za zaposlene na drugi strani. Podstrešje je deloma izkoriščeno s
fitnesom nad telovadnico.
Slika 33: Objekt C (Idejni projekt Area LINE d.o.o., 2010)
Predvidena je skeletna gradnja – betonski in delno kovinski stebri. V bivalnih oziroma delovnih
prostorih so predvidene pozidave fasadnih zidov v opeki, na njo pa izvedba izolativne fasade
debeline 15 cm. Stropne plošče bodo armiranobetonske. Finalna fasada bo prilagojena lokalnim
značilnostim. Strešna konstrukcija večjih razponov bo kovinska, naklona 30°, manjših razponov pa
klasična lesena. Zunanje stavbno pohištvo bo kovinsko.
OBJEKT D: DEPANDANSA
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Objekt je pritličen, z izkoriščeno mansardo. V objektu so nastanitvene kapacitete – apartmaji.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 62 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Sliki 34 in 35: Objekt D
PREDVIDENO STANJE
Pritličje je razdeljeno na apartmajski del in na skupni prostor za vse apartmaje v depandansi. S
preureditvami je v pritličju predviden dodaten apartma (4 ležišča) na račun dela skupnih prostorov.
Mansarda se ne spreminja. Večji konstrukcijski posegi niso predvideni. Vse spremembe bodo
izvedene s predelnimi stenami, tlaki v pritličju se bodo obnovili.
OBJEKTI E: POMOŽNI OBJEKTI
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
To so lesene lope za mehanizacijo in skladiščenje, ki se jih bo ali prenovilo ali pa odstranilo.
Sliki 36 in 37: Pomožni objekti
Preglednica 8: Tabelaričen prikaz kapacitet Vadbenega centra Pokljuka glede na današnje
stanje (april 2014) in glede na prihodnje stanje (Idejni projekt za Vadbeni center Pokljuka:
rekonstrukcija, nadomestna gradnja in dozidava, Area LINE d.o.o., Cerknica, proj.15/2009,
marec 2010.)
Objekt:
Današnje stanje
Predvideno*
A
Površina objekta
2657 m2
2682 m2
Etažnost
K+P+1N+M
K+P+1N+M
Bruto-etažna površina
924 m2
1179 m2
Program
Vojaški vadbeni in
Vojaški vadbeni in
počitniški
počitniški nastanitveni
nastanitveni objekt
objekt
Kuhinja kapaciteta
150 obrokov
350 obrokov
Apartmaji za 2 osebi
/
21
Apartmaji za 3 osebe
1
1
Apartmaji za 4 osebe
6
3
Apartmaji za 5 oseb
6
6
Apartmaji za 6 oseb
2
1
Skupna ležišča
116
/
Ležišča skupaj
185
93
Zasedenost (%/leto)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 63 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Objekt:
B
C
D
VSI
Površina objekta
Etažnost
Bruto-etažna površina
Program
Apartmaji za 2 osebi
Apartmaji za 3 osebe
Apartmaji za 4 osebe
Apartmaji za 5 oseb
Ležišča skupaj
Površina objekta
Etažnost
Bruto-etažna površina
Program
Površina objekta
Etažnost
Bruto-etažna površina
Program
Apartmaji za 4 osebe
Apartmaji za 5 oseb
Apartmaji za 7oseb
Ležišča skupaj
Zasedenost
Pozidana površina
Ležišča skupaj
Današnje stanje
1526 m2
K+P+1N
872 m2
Zapuščen objekt
ni
ni
ni
ni
ni
795 m2
P+M
700 m2
Delavnice, skladišča,
kotlovnica,
garderobe
170 m2
K+P+1N+M
74 m2
Apartmajski
počitniški objekt
1
2
1
21
Predvideno*
2521 m2
K+P+1N+M
872 m2
Nastanitev za vojake
14
1
1
8
75
2010 m2
K+P+1N+M
1193 m2
Športni, skladiščni in
servisni objekt za
celoten kompleks
170 m2
K+P+1N+M
74 m2
Apartmajski počitniški
objekt
2
2
7
25
5148
206
7383
193
*Idejni projekt za Vadbeni center Pokljuka: rekonstrukcija, nadomestna gradnja in dozidava, Area LINE d.o.o., Cerknica,
proj.15/2009, marec 2010.
4.2.3
Parkirišča
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Pred izgradnjo Športnega centra Triglav Pokljuka so bila parkirišča v asfaltni in makadamski izvedbi
zgrajena pred objekti Vadbenega centra Pokljuka. Del parkirišč pa je bil v makadamski obliki
izveden tudi na drugi strani ceste. V času svetovnega pokala v biatlonu je bil organiziran prevoz
obiskovalcev iz doline z avtobusi, ki so parkirali pri Šport hotelu na Pokljuki. Istočasno je na
Pokljuki ob cesti do Rudnega polja parkiralo do 500 osebnih vozil.
STANJE DANES (2014)
Danes so parkirišča na Rudnem polju v pristojnosti dveh upravljalcev. Parkirišča ob centralnem
objektu so v upravljanju SZS, parkirišča ob akumulacijskem bazenu pa so ločena na dva dela. Ene
površine parkirišč so v upravljanju Slovenske vojske (cca 70 PM), druge površine parkirišč bliže
akumulacijskemu bazenu s kapaciteto 71 vozil pa vzdržuje in zanje skrbi SZS. Parkirišča v
ograjenem delu vojašnice so kapacitet: 50 parkirnih mest na asfaltirani površini in cca 50 parkirnih
mest na peščeni površini. Prikaz lokacije parkirišč in prometna shem je v grafičnih prilogah.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 64 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Ob centralnem objektu oz. Hotelu Center Pokljuka sta zgrajeni dve parkirišči: asfaltirano parkirišče
omogoča parkiranje (označena parkirišča) 40 vozilom (od teh 2+1 parkirišče za invalide in 2
parkirišča za avtobuse) in parkirišče v makadamu, ki omogoča parkiranje 37 osebnih vozil. Vsa
parkirišča v poletnih mesecih, še bolj pa v zimi, ureja ŠCTP z angažiranjem redarjev, pluženjem in
odstranjevanjem odpadkov. Uporabniki parkirišč so v veliki meri obiskovalci in ne gosti ŠCTP.
Skupaj je torej na območju obravnave cca 320 parkirnih mest.
V času svetovnega pokala v biatlonu se režim uporabe parkirišč izvaja po posebnih načrtih, saj se
obiskovalcem in ekipam omogoči tudi uporaba parkirišč v vojašnici SV in izvaja drugačen-nadziran
režim parkiranja. Dovoz gledalcev z avtobusi je v režimu bolj tekočega krožnega prometa, ki manj
obremenjuje okolje, avtobusi pa se večinoma vračajo na izhodišče to je na Bled. Režim parkiranja
obiskovalcev ob cesti Rudno Polje-Mrzli Studenec je omogočeno z dovoljenjem pristojnih organov
in je vodeno s strani redarjev in policije.
Za pretočnost prometa na območju v času svetovnega pokala in drugih prireditev, ki jih organizira
ŠCTP, poskrbi ŠCTP z angažiranjem redarjev. Pri organizaciji drugih dogodkov za pretočnost
prometa poskrbi organizator, če je to potrebno.
Nadzorovan režim parkiranja pa se ne izvaja v času gobarske sezone, množičnih pohodov na
Triglav in ob drugih prireditvah, v katerih ne sodeluje ali ni organizator ŠCTP.
4.2.4
Smučišče Viševnik
SMUČIŠČE
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Smučišče Viševnik leži severozahodno od kompleksa Vadbenega centra Pokljuka. Sestavljata ga
smučišči Viševnik I in II z dvema vlečnicama in površino cca 8,7 ha. Dolžina smučišča je 900 m. S
smučiščem Viševnik upravlja Vadbeni center Pokljuka na podlagi koncesije z Občino Bohinj. V
povprečju smučišče obratuje med 60 in 90 obratovalnih dni (dec. – mar.). Smučišče je v javni
rabi. Smučišče obratuje med 9. in 16. uro. Na njem se ne izvaja nočne smuke, zato ni osvetljeno.
Umetno se ne zasnežuje.
Smučišče letno obišče med 5.000 in 8.000 obiskovalcev. Uporabljajo ga predvsem enote SV za
usposabljanje iz smučarskih veščin, družine z majhnimi otroci in udeleženci šol v naravi. Po
obratovalnem dovoljenju je kapaciteta smučišča 400 oseb dnevno.
Za pripravo in vzdrževanje smučišča sta na razpolago dva snežna teptalca s snežno frezo za
urejanje smučarskih in tekaških prog ter štiri motorne delovne sani. Stroji se uporabljajo izključno
za potrebe urejanja snežnih poligonov in obratovanje smučišča.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 65 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Sliki 38 in 39: Smučišče Viševnik poleti – pašnik.
Sliki 40 in 41: Smučišče Viševnik pozimi.
PREDVIDENO STANJE
Predvideva se posodobitve in nadgradnje smučišča v naslednjih 10 letih. Načrtuje se prenova
žičniških naprav.
Preglednica 9: Tabelaričen prikaz lastnosti in kapacitet smučišča Viševnik glede na današnje
stanje in predvideno prihodnje stanje:
Današnje stanje Predvideno
Površina smučišča
8,7 ha
Dolžina smučišča
900 m
Zasneževanje (m2)
ni
dosneževanje
Število snežnih topov
ni
2
Število vlečnic/žičnic
2
2
Dolžina vlečnic
500m, 450m
Osvetljenost (št. svetilk)
Ni
Ni
Kapaciteta (št. smučarjev)
400 dnevno
400 dnevno
Število prodanih dnevnih kart letno (obiskovalci) 5000 – 8000
5000 – 8000
Meseci obratovanja
Dec –mar
Dec –mar
OBJEKT NA SMUČIŠČU
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Ob smučišču obratuje okrepčevalnica, kjer je ob slabem vremenu tudi soba za otroke. Objekt je
pritličen in podkleten. V objektu se nahajajo prostori za počitek na toplem med smučanjem. Kletni
prostori so delno uporabljeni za servisne prostore.
Sliki 42 in 43: Objekt na smučišču.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 66 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
PREDVIDENO STANJE
Glede na Idejni projekt za Vadbeni center Pokljuka: rekonstrukcija, nadomestna gradnja in
dozidava (Area LINE d.o.o., Cerknica, proj. 15/2009, marec 2010), se predvideva prenova objekta.
Klet bo preurejena za potrebe garaže strojev za urejanje smučišč in za sanitarije obiskovalcev
smučišča. V pritličju bodo preurejeni gostinski in družabni prostori. Sedaj neuporabno podstrešje
bo preurejeno v družabni prostor za zaključene družbe. Posebna pozornost bo namenjena prostoru
za otroke. Pri prenovi spremembe nosilne konstrukcije niso predvidene. Obnovljeno ali zamenjano
bo vse stavbno pohištvo in tlaki, na ometanem delu pa se bo objekt toplotno izoliral. V objektu je
predvidena tudi soba za reševanje na smučišču, ki se bo lahko uporabljala tudi za potrebe
koordinacije reševanja poškodovanih v visokogorju.
Preglednica 10: Tabelaričen prikaz kapacitet Smučarskega servisnega objekta na smučišču
Viševnik glede na današnje stanje (april 2014) in glede na prihodnje stanje (Idejni projekt za
Vadbeni center Pokljuka: rekonstrukcija, nadomestna gradnja in dozidava, Area LINE d.o.o.,
Cerknica, proj. 15/2009, marec 2010.)
Objekt:
Današnje stanje
Predvideno*
F
Površina objekta
290 m2
300 m2 (Prenova opreme)
Etažnost
K+P
K+P+M
Bruto-etažna površina
149 m2
149 m2
Program
Smučarsko-servisni
Smučarsko-gostinsko servisni objekt
objekt
*Idejni projekt za Vadbeni center Pokljuka: rekonstrukcija, nadomestna gradnja in dozidava, Area LINE d.o.o., Cerknica,
proj.15/2009, marec 2010.
TABORJENJE
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Na parceli št. 1816/1, k.o. Studor se nahaja tudi taborni prostor, kjer se vsako leto poleti utaborijo
taborniki na svojih poletnih taborih, za svoje potrebe pa ga uporabi tudi SV. Tabor je običajno
postavljen v bližini objekta na smučišču, od koder dobijo vodo. Uporabljajo pa kemična stranišča.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 67 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
4.2.5
Oskrba z vodo na Rudnem polju
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Lokalni vodovod z zajetji Zlate vode in Konjščica je zgradila že JLA. MORS in SV sta bila kot pravna
naslednika JLA po osamosvojitveni vojni upravljavca lokalnega vodovoda na Pokljuki, s katerega se
je s pitno vodo napajal Vadbeni center Pokljuka, po potrebi pa še Uskovnica in planina Zajavornik v
času pašne sezone. Vodovod dimenzije 80 mm, v dolžini 4.524 m, je bil zaradi specifičnih terenskih
pogojev in vplivov zimskih nizkih temperatur večkrat poškodovan. Obstajala sta dva vodohrana
kapacitet 50 in 600 m3.
STANJE DANES (2014)
MORS in SV sta še vedno upravljavca vodovoda na Pokljuki. Vodovod se s pitno vodo napaja iz
dveh vodohranov na smučišču Viševnik kapacitet 1300 m3 in 80 m3, ki se napajata iz vodnih virov
zajetij Konjščica (ki napajajo potok Ribnica) in zajetij Zlate vode. Iz vseh zajetij se dnevno pridobi
cca. 80 m3 vode (količina niha glede letnih časov in vremenskih razmer od 0 do 100 %). V času
pašne sezone je voda zaradi paše živine in drobnice iz obeh zajetij oporečna. Pristojne službe vodo
redno analizirajo. Iz vodovoda se oskrbuje Vadbeni center Pokljuka, ŠCTP, Uskovnica (po potrebi)
in planina Zajavornik v času pašne sezone. Vodo čistijo z UV filtri. Višek vode iz vodohranov
odteče. Del te vode se občasno preusmeri v bazen na območju vojašnice, ki se je pred letom 1991
uporabljal za skladiščenje mazuta, sedaj pa očiščen kapacitete 250 m3 služi za občasno
shranjevanje nepitne vode - pred zimo za potrebe zasneževanja, sicer za gašenje. Bazen je
povezan s hidrantom pri makadamskem parkirišču blizu akumulacije.
Obstoječi vodohrani so namenjeni tudi za gašenje požarov preko hidrantnega omrežja. V poletni in
zimski sezoni voda v vodohranih pade pod 20 % kapacitet. S tem je ogrožena požarna varnost
tako objektov kot naravnega okolja.
Več o vodovodnem sistemu je opisanega v poglavju 6.6.3.
4.2.6
Helikopterski in drugi zračni promet
HELIDROM
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Helidrom je za potrebe v tem delu visokogorja v prvi fazi priprave in nato gradnje organiziral TNP.
Zgrajen je bil že pred letom 1991 s strani TNP in takratne Teritorialne obrambe. Makrolokacija
helidroma je bila določena na podlagi preučitve različnih opcij preletnih koridorjev. Takrat je bil
sklenjen dogovor za skupno oskrbovanje osmih koč iz Rudnega polja na Pokljuki, saj se je izkazalo,
da je oskrba koč iz Rudnega polja za okolje najbolj sprejemljiva.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 68 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
HELIODROM
HIŠKE SKLADIŠČA
Sliki 42a in 42b: Levo - Karta zračnega prometa na območju TNP iz strokovnih podlag za
pripravo programa TNP iz l. 1992.(Vir. Arhiv TNP); Desno - Idejni projekt helidroma iz leta 2009
STANJE DANES (2014)
Ureditev novega helidroma (nadomestna rešitev za že prej obstoječi helidrom na tej lokaciji) izhaja
iz občinskih prostorskih aktov (prostorski plan Občine Bohinj – Uradni vestnik Občine Bohinj, št.
5/2004 in prostorski ureditveni pogoji za Triglavski narodni park v Občini Bohinj – Uradni vestnik
Občine Bohinj, št. 1/2006) ter sporazuma Ministrstva za obrambo in Smučarske zveze Slovenije o
skupnih vlaganjih in gradnje komunalne in druge infrastrukture pri izgradnji športno rekreacijskega
centra Pokljuka – štev. 1/2008-2B z dne 28.01.2008):
v planskem aktu (peti odstavek 5. člena – Usmeritve glede prometnega urejanja) kot tudi v
izvedbenem aktu (61.c. člen – podpoglavje Infrastruktura) je navedeno: »V okviru
»Biatlonskega centra je potrebno zagotoviti površine za izvenletališko pristajanje helikopterjev
za potrebe oskrbe planinskih koč in potrebe kmetijstva. Helidrom mora biti povezan z
vodovodno povezavo z akumulacijskim bazenom in urejen tako, da je možna polnitev požarne
vode.«;
v sporazumu (VIII. točka) je navedeno: »Zveza mora urediti tudi heliport na obstoječi ali drugi
z načrtom določeni lokaciji, ki se ga lahko uporablja tako za potrebe Športno rekreacijskega
centra Pokljuka kot Vadbenega centra Slovenske vojske Pokljuka«.
Danes je helidrom zgrajen blizu akumulacijskega bazena, kjer je urejena utrjena ploščad za
izvenletališko pristajanje helikopterjev. Poleg so lesene hišice za potrebe skladiščenja.
Helidrom se uporablja za izvenletališko vzletanje in pristajanje helikopterjev za potrebe oskrbe in
vzdrževanja objektov v visokogorju (planinske koče, nedostopne planine, objekti upravljavca
narodnega parka), zaščite in reševanja, pomoči ob naravnih nesrečah (npr. požari) in drugih izjem,
ki jih dopušča ZTNP-1 (40. točka prvega odstavka 13. člena).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 69 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 44: Koridorji preletov čez območje obravnave (Vir: TNP)
OSKRBA PLANINSKIH KOČ
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Dolgoletna tradicija in množičnost planinarjenja v Sloveniji zahteva tudi dobro oskrbo planinskih
koč. Nekoč je oskrba planinskih koč potekala s konji. Danes pa planinska društva oskrbujejo svoje
koče in visokogorske postojanke s helikopterji.
STANJE DANES (2014)
Na Rudnem polju je urejen helidrom za izvenletališko pristajanje, pri posameznih planinskih
postojankah pa so zasilna vzletišča oz. pristajališča. Koridorji preletov so označeni na sliki zgoraj.
Helikopterska dostava in oskrba koč poteka v posameznih dogovorjenih terminih od julija do
septembra. Za posamezen termin (helikopterski dan) je potrebno pripraviti blaga za minimalno 10
ton. Blago se zbira v lesenih hišicah poleg helidroma. Ob akumulaciji, neposredno pri platoju
helidroma, je na podlagi predloga TNP in s sredstvi PD postavljenih 5 lesenih hišic - brunaric, v
katerih društva hranijo opremo, hkrati pa tam začasno skladiščijo tovor za planinske koče. Pozimi
je v teh hišicah servis smučarske opreme.
Največ terminov oz. dni, ko s helikopterjem oskrbujejo koče, je julija ob odprtju koč (običajno so
2-3 termini), avgusta in septembra pa sta običajno po 2 termina (termin=dan). Na termin oz. dan
mora biti pripravljenega blaga minimalno 10t/termin=dan.
Iz Rudnega polja se oskrbujejo naslednje koče:
- Dom Valentina Staniča pod Triglavom, PD Javornik - Koroška Bela
- Koča pod Bogatinom in Vodnikov dom na Velem polju, PD Srednja vas v Bohinju
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 70 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
- Dom Planika pod Triglavom in Koča na Dolič, PD Gorje
- Zasavska koča na Prehodavcih, PD Radeče
- Triglavski dom na Kredarici in Koča pri Triglavskih jezerih, PD Ljubljana-Matica.
V nadaljevanju so navedeni podatki o količini prevozov, številu terminov letov in številu letov za
vsako kočo, ki se oskrbuje iz Rudnega polja ter skupno.
a) Planinsko društvo JAVORNIK KOROŠKA BELA
Podatki o prenesenem tovoru in obsegu helikopterskih letov za Dom Valentina Staniča pod
Triglavom:
Leto
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Količina prevozov
(t)
gor
dol
Število terminov letov po mesecih (št. dni)
julij
Skupno:
gor/dol
9,090
8,070
9,450
11,757
7,950
11,720
avgust
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
sept.
2
2
2
2
2
2
Število
letov
skupaj
6
6
6
6
6
6
12
11
13
16
11
14
b) Planinsko društvo RADEČE
Podatki o prenesenem tovoru in obsegu helikopterskih letov za Zasavsko kočo na Prehodavcih:
Leto
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Količina prevozov (t)
gor
dol
15,510
1,740
26,056
1,889
10,201
1,210
12,490
2,510
15,520
2,510
18,990
4,050
Število terminov letov po mesecih (št. dni)
julij
avgust
sept.
skupaj
4
2
1
7
4
2
2
8
3
2
1
6
4
3
2
9
3
4
2
9
4
3
2
9
Število
letov
23
41
13
23
26
33
c) Planinsko društvo Ljubljana - Matica
Podatki o prenesenem tovoru in obsegu helikopterskih letov za Kočo pri Triglavskih jezerih:
Leto
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Količina
prevozov (t)
gor
dol
27,2
4,9
28
3,5
43,2
11,2
3,7
2,9
9,1
4,5
17,9
6,5
Število terminov letov po mesecih (št. dni)
junij
1
1
1
2
1
1
julij
3
2
2
0
2
2
avgust
2
2
3
0
2
3
sept.
2
2
2
2
1
3
skupaj
8
7
8
4
6
9
Število
letov
34
35
54
7
12
26
d)
Planinsko društvo Ljubljana - Matica
Podatki o prenesenem tovoru in obsegu helikopterskih letov za Triglavski dom na Kredarici:
Leto
2008
2009
2010
2011
2012
Količina
prevozov (t)
gor
dol
41,6
4,1
36,8
3
51,2
6,8
39,0
3,8
37,6
9,8
Število terminov letov po mesecih (št. dni)
junij
1
1
1
2
2
julij
3
2
2
2
2
avgust
2
2
3
2
4
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
sept.
2
2
2
2
1
skupaj
8
7
8
8
9
Število
letov
53
45
64
52
50
Stran 71 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
2013
35,4
6,3
1
2
3
1
7
49
e) Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju
Podatki o prenesenem tovoru in obsegu helikopterskih letov za Vodnikov dom na Velem polju:
Leto
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Količina prevozov (t)
gor
dol
16
1
23
1
14
2
14
0,7
13
0,6
Nosili s
konji
5
4
4
5
4
Število terminov letov po mesecih (št. dni)
julij
avgust
sept.
skupaj
2
2
9
6
2
12
2
2
8
5
2
12
4
4
12
Število
letov
18
30
23
21
20
f)
Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju
Podatki o prenesenem tovoru in obsegu helikopterskih letov za Kočo Pod Bogatinom:
Leto
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Količina prevozov (t)
gor
dol
11
8
7,8
9,2
-
Število terminov letov po mesecih (št. dni)
julij
avgust
sept.
skupaj
3
3
3
2
2
2
2
3
2
2
1
2
7
7
6
7
Število
letov
15
12
11
12
g)
Planinsko društvo Gorje
Podatki o prenesenem tovoru in obsegu helikopterskih letov za Dom Planika pod Triglavom in
Koča na Doliču (skupaj):
Leto
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Količina
prevozov (t)
gor
dol
42
6
55
11
51
10
40
8
43
8
38
9
Število terminov letov po mesecih (št. dni)
junij
1
2
1
1
1
2
julij
2
4
3
2
2
2
avgust
3
5
4
3
3
3
sept.
3
4
3
3
3
2
okt.
1
2
2
1
1
1
skupaj
10
17
13
10
10
10
Število
letov
56
73
68
53
56
48
Oskrba vseh koč skupaj:
Glede količine je največ prevoza za oskrbo Kredarice, ki se v zadnjih letih giblje med 35 in 40
ton tovora, ki se prepelje v kočo, kar pomeni okoli 50 letov letno. Tudi oskrba koč Dolič in
Planika zahteva skupno dobrih 50 letov letno.
Oskrba Vodnikovega doma in Koče pod Bogatinom (PD Srednja vas) je lani potekala s konji;
sicer pa je število letov v prejšnjih letih znašalo dobrih 20 za Vodnikov dom in dobrih 10 za
Kočo pod Bogatinom.
Oskrba Koče pri Triglavskih jezerih je v letu 2013 za 3x poskočila glede na leto 2011.
Trend števila letov v letih 2008-2013 je stabilen, s posameznimi odkloni zaradi večjega števila
letov na račun obnove koč v posameznih letih; opaznejši porast v količini tovora in številu letov
je opaziti le v kočah pri Triglavskih jezerih in na Prehodavcih.
Glavnina skupne letne količine za vse koče skupaj je cca 150 ton in cca 200 letov v cca 12
letalnih dneh v treh poletnih mesecih (julij, avgust, september), kar je razvidno iz preglednice
12.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 72 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Sliki 45 in 46: Oskrba koč s helikopterjem na helidromu Rudno polje nekoč in danes
Načeloma velja, da helikopter leti v enem letu na eno kočo, saj bi bilo premeščanje tovorov
prezamudno in tudi vprašanje eventualnih poškodb. Seveda pa helikopter v enem terminu (dnevu)
lahko oskrbi več koč, saj je ravno v tem smisel koncentracije oskrbnih mest s priročnimi skladišči
na Pokljuki. Seveda je delež letov v okviru enega termina različen za posamezno kočo in je odvisen
od potreb posamezne koče.
Smučarska zveza Slovenije na recepciji Hotela Center Pokljuka opravlja evidenco helikopterskih
poletov od leta 2009 dalje. Iz evidence je razviden tudi tip helikopterja, ki je bil uporabljen za
posamezen let. Iz evidence je razvidno, da velik del poletov opravijo tudi vojska, policija in drugi.
Preglednica 11: Oskrba planinskih koč in drugih letov iz Rudnega polja v letih 2009 do 2013
glede na evidenco letov, ki ga opravlja SZS oz. recepcija Hotela Center Pokljuka (Vir: arhiv g. P.
Zupana). V zimskih mesecih (november do april) ni evidentiranih letov.
Leto /
Število letov
Število letalnih terminov (letalnih dni)
mesec MAJ JUN. JUL. AVG. SEP. OKT. Leto MAJ JUN. JUL. AVG. SEP. OKT. Leto
2009
10
17
16
>28
35
n.p.
106
1
1
2
2
3
n.p.
9
2010
n.p.
37
>37
18
n.p.
n.p.
81
n.p.
4
5
2
n.p.
n.p.
11
2011
21
55
53
34
44
>20
227
5
7
8
6
9
2
37
2012
18
22
55
31
8
134
2
5
5
8
4
22
2013
2
49
63
35
21
2
172
2
9
7
3
3
1
26
n.p. – ni podatka
Slika 47: Novi helidrom ob izvedbi.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 73 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
V nadaljevanju so navedeni podatki o količini prevozov, številu terminov letov in številu letov za
vse koče, ki se jih oskrbuje iz Rudnega polja skupaj.
Preglednica 12: Oskrba planinskih koč iz Rudnega polja v letih 2008 do 2013 v primerjavi s
podatki iz evidence letov, ki ga opravlja SZS oz. recepcija Hotela Center Pokljuka (Vir: arhiv g.
P. Zupana).
Leto
Oskrba koč skupaj*
Vsi leti z Rudnega
Razlika v
polja**
št. letov
Količina
Št.
Min.št. letalnih
Št. letov
Št. let. dni
Št. letov
Št. let. dni
(tone)
letov***
terminov****
2008
196
10
n.p.
n.p.
n.p.
n.p.
151
2009
250
17
n.p. (106)
n.p. (9)
n.p.
n.p.
188
2010
247
13
n.p.
(81)
n.p.
(11)
n.p.
n.p.
187
2011
183
12
227
37
44
n.p.
129
2012
187
12
134
22
-53
n.p.
135
2013
170
10
172
26
2
n.p.
122
n.p. – ni podatka ali niso relevantni podatki, ker niso bili zajeti vsi podatki
*Oskrba koč po podatkih PZS in njihovih društev poteka od junija do oktobra (Vir podatki zbrani iz evidenc društev).
** Evidenca letov (celo leto), ki jo vodi SZS na recepciji Hotela Center Pokljuka (Vir arhiv g. P. Zupana)
***Skupno število letov je lahko tudi manjše, saj helikopter lahko leti tudi enkrat iz Rudnega polja in dostavi tovor na
več koč.
****Ker nikoli ni letalni termin organiziran samo za eno kočo temveč za vse, smo kot minimalno skupno število letalnih
dni vzeli največje število letalnih dni za posamezno kočo.
Planinska zveza Slovenije ima v okviru dogovora s SV na razpolago določeno kvoto ur leta
helikopterja na leto za potrebe tehnične ekipe Komisije za planinska pota, in sicer za prevoz
opreme in ljudi na zahtevna delovišča pri obnovi poti ter za sanacijo izrednih dogodkov.
VOJAŠKI HELIKOPTERSKI PROMET
Slovenska vojska helidrom uporablja redko in sicer predvsem za potrebe reševanja in občasno
kakšnega prevoza.
REŠEVANJE PONESREČENCEV S HELIKOPTERJEM
Reševanje ponesrečencev v gorah s helikopterjem iz Pokljuke po podatkih Gorske reševalne zveze
iz Radovljice poteka še 5-8 x letno. Sicer pa reševanje poteka direktno iz letališča Brnik.
GAŠENJE POŽAROV V GORAH
Za potrebe gašenja požarov v gorah se vodo zajema iz Bohinjskega jezera. Voda iz akumulacije se
lahko uporablja za potrebe gašenja okoliških objektov.
TURISTIČNI IN DRUGI ZRAČNI PROMET
Poleg helikopterskega prometa se v zračnem prostoru odvijajo tudi turistični panoramski (aerotaxi)
preleti, saj sta v neposredni bližini meje narodnega parka letalska kluba z letališčem Lesce in
Bovec. Poleg tega se izvajajo aerosnemanja, promet z jadralnimi in ultralahkimi motornimi letali,
baloni, zmaji in jadralnimi padali.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 74 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Glede na podatke Zavoda TNP se število preletov motornih vozil nad območjem TNP ne beleži
sistematično, zato je dejansko stanje zelo težko ugotoviti.
4.2.7 Vrhunski šport in organizacija
svetovnega pokala v biatlonu
tekmovanj
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Biatlon je ena zanimivejših zimskih športnih panog, ki vključuje tek na smučeh v prosti tehniki in
streljanje. Na Rudnem polju ima organiziranje tekmovanja svetovnega pokala v biatlonu
(BWC – Biathlon World Cup) že dolgoletno tradicijo, kar je razvidno iz spodnje preglednice. Tu se
BWC odvija že več kot 20 let, to je od leta 1992, kar je praktično vse od osamosvojitvene vojne, ko
je JLA zapustila vojašnico in je SZS v dogovoru s Slovensko vojsko vojaški poligon začela
uporabljati za tekmovanja v biatlonu. Poleg biatlonskih so se na tem prostoru v tem obdobju
začela odvijatu tudi druga tekaška tekmovanja.
STANJE DANES (2014)
Glede na uspehe naših biatloncev v svetovnem merilu, je tudi zanimanje za tovrstne prireditve
veliko in privabi številne obiskovalce. V času tekme za svetovni pokal se pričakuje 1.000 do 4.000
obiskovalcev dnevno, prireditev pa poteka običajno sedem dni. Na zadnjih tekmah ocenjujejo, da
je bilo cca 18.000 obiskovalcev. To pa so veliki dogodki, ki so zanimivi tudi s finančnega vidika.
Slika 48: Svetovni pokal v biatlonu - štart.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 75 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 49: Tekmovanje v biatlonu
Poleg svetovnega pokala v biatlonu se na tem prostoru odvijajo tudi druge biatlonske prireditve
(Alpski pokal v biatlonu, tekme državnega prvenstva v biatlonu in druge).
Zaradi nezmožnosti izdelave umetnega snega in slabih snežnih razmer so bila na Rudnem polju
odpovedana tekmovanja BWC v sezonah: sezona 1994/1995, ko jih je slovenski organizator
organiziral v Avstriji; sezona 2000/2001, ko jih je organiziral v Italiji; sezona 2003/2004, ko jih je
organiziral v Estersundu na Švedskem in dokončno odpovedana tekmovanje v zimi 2008/2009 brez
možnosti slovenskega organizatorja sodelovati pri organizaciji teh tekmovanj.
Ker ima območje dolgoletno tradicijo organiziranja tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu, je bil
celoten kompleks izveden tako, da so na tem prostoru tudi sedaj možna tekmovanja svetovnega
pokala v biatlonu, saj je bila za potrebe izvedbe biatlonskih tekmovanj svetovnega pokala z
izgradnjo kompleksa pridobljena licenca A organizatorja tovrstnih tekmovanj.
Licenciranje prizorišč IBU se izvaja vsako leto za tiste, ki jim licenca poteče in se jo v načelu dodeli
za obdobje 4 let. Ker je bila na Pokljuki izvedena popolna obnova zmogljivosti z izgradnjo delov
novih prog, stadiona in centralnega objekta, je IBU organizatorju SZS izjemoma dodelil licenco A
organizatorja IBU tekmovanj, ki poteče 31. oktobra 2017. V koledarju tekmovanj svetovnih
pokalov, ki se sprejema za dobo 4 let, se načeloma določijo organizatorji tekmovanj, katerim pa
IBU lahko odvzame organizacijo, če ga izrazito polomijo (npr. slabo izvedene tekme, slabe snežne
razmere na stadionu in progah, malo gledalcev,…). V koledarju tekmovanj ima SZS zagotovljena
tekmovanja v letu 2015 in decembra 2016. V zimi 2017 tekmovanj ni napovedanih, tako da bo SZS
morala vložiti vse napore, da dobi podaljšanje licence A organizatorja ter da bo ponovno v
koledarju biatlonskih tekmovanj.
'A' licenco organizatorja svetovnih pokalov lahko dobi prizorišče, kjer so izpolnjeni pogoji za
pridobitev statusa takšnega prizorišča. Ti vključujejo tako prostorsko zasnovo, opremljenost,
kadrovske zmogljivosti in drugo. Podelitev licence se izvaja vsaka 4 leta. Pridobitev licenca A
organizatorja je vsako leto težja, saj so pogoji iz leta v leto zahtevnejši (glej IBU Biathlon
Competition
Venue
License,
A
License
Document
Instructions
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 76 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
http://www.biathlon.com.pl/_files/public/img/userfiles/all/Komunikaty/przepisy%20IBU%20%20licencje%20obiekt%C3%B3w.pdf). Hkrati pa pridobitev licence A še ne pomeni tudi pridobitev
organizacije tekme. Licenca A organizatorja je šele pogoj za kandidiranje za organizacijo tekem
svetovnega pokala. Gospod Peter Zupan, ki je v vseh teh letih sodeloval pri aktivnostih
pridobivanja licence, pravi, da se: »nove licence SZS ne bo pridobilo, če ne bodo izpolnjeni sledeči
pogoji:
(1) stabilni viri vode za izdelavo umetnega snega (ustrezna kapaciteta akumulacije ali
drugega vira vode), ki omogoča izdelavo umetnega snega za vse proge, ki se uporabijo na
tekmi;
(2) povečan obisk gledalcev (toliko kot na BWC v marcu 2014 – 18.000), kar je že
doseženo, vendar bo morala SZS delati na tem, da se število ne bo radikalno zmanjšalo;
(3) povečane zmogljivosti za TV produkcijo in delo press centra (postavitev montažnih
zmogljivosti za press center in fotografe, ker je sedanja garaža premajhnih kapacitet in tudi
za delo manj primerna);
(4) urejena parkirišča;
(5) stabilna oskrba z energijo in telekomunikacijami; Pokljuka ima samo eno linijo
električnega voda smer Bohinj-Rudno polje, za stabilno oskrbo mora organizator imeti dve
liniji ali agregat zadostnih kapacitet (ŠRC to že ima). Z dograditvijo telekomunikacijskih
zmogljivosti (montažne za posamezno tekmovanje) se mora zagotavljati stabilne zveze za
novinarje in tehnično izvedbo tekmovanj. V večji meri ŠRC to ima ali zagotavlja s
postavitvijo začasnih zmogljivosti. Ti elementi morajo biti zagotovljeni: fiksni z gradnjo,
montažni z načrti izvedbe in sklenjenimi dogovori s tistim, ki bo to zagotovil (npr.
Telekom,...);
(6) vzdrževane in skladno z normativi široke tekaške proge, kar vključuje vzdrževanost
tekaških prog-brežin in odstranitev velikih smrek, ki bi se lahko porušile na proge (že
izvajano s strani upravljavca, ki seka smreke, ki so godne za posek);
(7) in nenazadnje popravilo ceste Mrzli studenec - Zatrnik v dolžini 1,8 km (luknje v
asfaltu).«
Na Rudnem polju so se organizirala tudi vsa tekmovanja svetovnega nivoja v lokostrelskem
biatlonu-archery do leta 2004, ko se je v sezoni 2003/2004 organiziralo zadnje svetovno
prvenstvo. V letih do 2007 so tekmovali na Pokljuki samo slovenski tekmovalci, potem tudi oni nič
več. Archery je bil v preteklosti šport pod okriljem IBU, ker pa ni bilo interesa pri velikih biatlonskih
državah za razvoj te panoge, je panoga povsem zamrla. Tekmovanja so samo še v Ruski federaciji.
V Sloveniji so vsi tekmovalci prenehali z aktivnim udejstvovanjem, ni organizacije in ni interesa
sponzorjev in Olimpijskega komiteja ali športnih vez. Tako so bila vsa tekmovanja še pred
pričetkom gradnje novega centra odpovedana.
Preglednica 13: Pretekla svetovna tekmovanja v biatlonu na Pokljuki od leta 1991 do 2013 (Vir:
http://www.center-pokljuka.si/)
2012/2013
Svetovni pokal v biatlonu
2010/2011
Svetovni pokal v biatlonu
2009/2010
Svetovni pokal v biatlonu
2007/2008
Svetovni pokal v biatlonu
2006/2007
Svetovni pokal v biatlonu
2005/2006
Svetovni pokal v biatlonu
Svetovno prvenstvo mešanih štafet
2004/2005
Svetovni pokal v biatlonu
2003/2004
Svetovni pokal v biatlonu
Svetovni pokal v lokostrelskem biatlonu
2002/2003
Svetovni pokal v biatlonu (Östersund, Švedska)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 77 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
EYOF – Olimpijski festival evropske mladine
Finale svetovnega pokala v lokostrelskem biatlonu
2001/2002
Svetovni pokal v biatlonu
Mednarodne carinske zimsko športne igre
Svetovno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu
Svetovno vojaško prvenstvo v smučanju (CISM)
2000/2001
Svetovni pokal v biatlonu (Antholz/Anterselva, Italija)
37. Svetovno prvenstvo v biatlonu
1999/2000
Svetovni pokal v biatlonu
1998/1999
Mladinsko svetovno prvenstvo v biatlonu
1997/1998
Svetovni pokal v biatlonu (Svetovno prvenstvo v zasledovanju)
1996/1997
Evropski pokal v biatlonu
1995/1996
Svetovni pokal v biatlonu
1994/1995
Svetovni pokal v biatlonu (Badgastein, Avstrija)
1993/1994
Svetovni pokal v biatlonu
1992/1993
Svetovni pokal v biatlonu
1991/1992
Evropski pokal v biatlonu
ORGANIZACIJA PROSTORA ZA NAMENE SVETOVNEGA POKALA
Kako je potekala organizacija prostora za namene organizacije svetovnega pokala pred izgradnjo
Športnega centra Triglav Pokljuka v letu 2009 je povedal g. Peter Zupan sledeče: »V zimi
1992 je bilo na Rudnem polju postavljeno 6 kontejnerjev, ki so bili namenjeni vodenju tekmovanj.
Kontejnerji so bili postavljeni na istem mestu, kjer stoji sedaj centralni objekt. Kontejnerji so še
sedaj v uporabi in so last ŠD Pokljuka. Ko je SZS pridobila organizacijo svetovnega prvenstva, je v
pogodbi za izvedbo tekmovanj prevzela obveznost izgradnje objekta, ki je zagotavljal delovanje
posameznih organov za izvedbo tekmovanj in press center. Ker nismo dobili soglasij od pristojnih
organov (UE Radovljica in drugi), ni bilo možno graditi fiksnega objekta temveč montažni objekt
površin sličnih sedanjemu objektu in z uporabnostjo pritličja in nadstropja. Objekt je imel
provizorično ogrevanje z vpihavanjem zraka, ki so ga proizvajali kaloriferji, ki jih je poganjal
agregat na kurilno olje. V objektu je bila napeljana elektrika in telefonski priključki. Objekt sanitarij
ni imel, prav tako tudi ni bilo WC zmogljivosti na celotnem prizorišču razen dveh baterij kemičnih
stranišč z dvema kabinama (ki so še sedaj v uporabi-ob bifeju Jurček in vhodu k tribunam). Za
mazanje smuči je bilo pred začetkom zime pripeljanih do 60 zabojnikov iz MORS-RUZR, katere smo
odstranili v maju naslednjega leta. Vse sanitarne zmogljivosti so bile nameščene pred pričetkom
tekmovanj in odstranjene po njih. Montažni objekt se je uporabljal za izvedbo drugih tekmovanj,
razglasitve rezultatov in prireditve organizatorja (prehrana, občni zbor, podelitve priznanj, zaščita
otrok ob slabem vremenu). Ker ni bil funkcionalno urejen, brez kuhinje in sanitarij, ni bil
uporabljan za druge namene. Pred postavitvijo tega objekta se je večina nalog organizacije
tekmovanj (ki pa je bila izrazito manj zahtevna) pripravljala v vojašnici, kjer so bili vsi objekti
uporabljani za potrebe organizatorja. Depandansa je bila za potrebe kontrole dopinga in sanitetne
oskrbe ter VIP, jedilnica v A objektu za prehranjevanje članov OO Pokljuka, objekt B pa za
mazanje smuči, res veliko se je improviziralo.«
Danes je organizacija prireditvenega prostora veliko lažja, saj je več fiksnih elementov in manj
improvizacije. Shema organizacije prostora Športnega centra Triglav Pokljuka v času svetovnega
pokala v biatlonu je prikazana na spodnji shemi.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 78 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 50: Shema organizacije prostora Športnega centra Triglav Pokljuka v času svetovnega
pokala v biatlonu (Vir: http://www.center-pokljuka.si/)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 79 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
4.2.8
Tekaške proge po trasah gozdnih cest
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
V zimskem času se po trasah gozdnih cest urejujejo proge za tek na smučeh za potrebe rekreacije
in za treninge tekaških klubov. Sistem vključuje več kot 30 km vzdrževanih smučarsko-tekaških
prog, ki obratujejo od prvega zapadlega snega do konca marca. Tekaške proge so narejene po
gozdnih cestah, vlakah, gozdnih jasah in planini. Razprostirajo se po Rudnem polju, Javorniku,
Kranjski dolini, Mrzlem studencu in planini Goreljek. Poti Športnega centra Triglav Pokljuka se z
njimi povezujejo v enoten sistem.
Slika 51: Sistem zimskih tekaških prog na širšem območju planote Pokljuka
Vzdrževane tekaške proge na planoti so interes mnogih v slovenskem prostoru. Leta 1999 je MORS
v soglasju z SZS in TNP izvedlo usklajevanje in oblikovanje skupnih interesov vseh zainteresiranih
strani za vzdrževanje tekaških prog na planoti v smislu skupnih odgovornosti in tudi pokrivanja
stroškov. Tako je leta 1999 nastal Memorandum med vsemi deležniki, ki uporabljajo zmogljivosti te
planote.
Podpisniki Memoranduma o sodelovanju, medsebojnih obveznostih, pravicah in dolžnostih pri
sočasni rabi planote Pokljuka za športne, turistične in rekreacijske namene so Min. za šolstvo in
šport – sektor za šport, Min. za obrambo – Generalštab SV, JZ TNP, Zavod za gozdove RS – OE
Bled, Občina Bled, Občina Bohinj, Smučarska zveza Slovenije (SZS), KS Koprivnikar – Gorjuše,
Šport Commerce Kranj (ŠC) in Direkcija za turizem Bled.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 80 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
V letu 2009 je SZS podala iniciativo za ureditev in novo oblikovanje odgovornosti za vzdrževanje in
red na celotnem področju Pokljuke. Ker ni bilo pravega interesa in volje, se v tej smeri ni naredilo
nič novega. Zato še vedno velja dogovor iz preteklosti, čeprav je v nekaterih delih morda že
zastarel. Dogovor določa razmerja med vsemi uporabniki zmogljivosti na planoti, določa pa tudi
področja urejanja tekaško-rekreacijskih prog.
Iz memoranduma je razvidno sledeče:
Za ureditev vseh tekaških poligonov na tem prostoru skrbi SZS, v njenem imenu pa Športno društvo
Gorje in Tekaški smučarski klub Bled.
Redno urejanje tekaških smučarskih prog se izvaja od 1.decembra do 30. marca.
SZS in ŠC sta lastnikom dolžna plačati nadomestilo za namestitev premičnih ograj na sečiščih prog in
parcel.
SZS in ŠC sta dolžna namestiti opozorilne table, ki pa morajo biti izdelane v skladu z interesi varovanja
narave in po idejnih rešitvah TNP za njihove table.
Po končani zimski sezoni SZS, ŠC in občina Bled organizirajo in izvedejo čiščenje po vseh progah na
Pokljuki.
Uporaba motornih sani je prepovedana razen v urgentnih razmerah.
V memorandumu je naštetih pet teptalnih strojev lastnikov MORS, občine Bled (upravljavec Športno
društvo Gorje), ŠC in TSK Bled. Uporaba drugih teptalnih strojev je prepovedana.
Za vzdrževanje prog so zadolženi OGP Bled, Hotel Šport, SV in samo na biatlonskih progah ŠCTP.
Stroški teh del se pokrivajo s prispevki Občine Bled in Bohinj ter sponzorji, ki jih v imenu SZS
pridobi ŠCTP.
4.2.9
Turizem
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Glede stanja turizma pred izgradnjo sodobnega ŠCTP nimamo zanesljivih podatkov. Dejstvo pa je,
da je bila Pokljuka že pred letom 2008 močno obiskana tako s strani dnevnih izletnikov in
rekreativcev kot tudi gostov, ki so na Pokljuki preživeli več dni (različne nastanitvene možnosti), saj
je Pokljuka zaradi odlične prometne povezave do vojašnice na Rudnem Polju (regionalna cesta)
zelo lahko dostopna. Obsežnejši turistični razvoj na območju Rudnega Polja se je začel po
osamosvojitveni vojni leta 1991, saj se je območje odprlo tudi za splošno javnost. Pred tem je v
turističnem smislu delovalo zgolj za potrebe JLA (letovanja družin zaposlenih v JLA).
Organizacija prvih tekem svetovnega pokala v biatlonu (1992) je pomenila tudi intenzivnejši razvoj
športnega in rekreativnega turizma na tem območju. Z izgradnjo sodobne športne infrastrukture, ki
omogoča organizacijo tekem svetovnega formata in večnamenskega objekta, ki proste kapacitete
(sobe) v času izven velikih tekmovanj lahko tudi trži (v času tekem so sobe komentatorska mesta,
mesta za postavitev kamer, prostori IBU itd.), pa se je začel na tem prostoru nov turistični razvoj.
STANJE DANES (2014)
Na Rudnem polju se v zadnjih letih izvajajo programi treningov biatlonskih, tekaških, alpskih in
kajakaških reprezentanc, klubska in državna tekmovanja v smučarskih tekih in biatlonu, športno
rekreativne prireditve (maratoni in teki v naravi), ki v svoji osnovni naravnanosti težijo k varovanju
zdravja in tudi varovanju okolja.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 81 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
TURISTIČNE ATRAKCIJE
Na območju se razvija predvsem rekreativni in športni turizem. Glavni turistični magneti območja
so: (1) odlično urejene tekaške proge, stadion za biatlon in številne atraktivne športne prireditve
pozimi; (2) smučišče Viševnik, ki pritegne predvsem družine z mlajšimi otroci ter šole in poleti
tabornike, ki imajo tu taborjenja; ter (3) najrazličnejše rekreativne dejavnosti kot so pohodništvo,
kolesarjenje, nabiranje gob in gorništvo poleti. Na planoti Pokljuka je najbolj obiskano ravno
območje Rudnega polja, kjer je v času visoke poletne sezone, ob zimskih vikendih ter v času
prireditev tudi do 2.000 obiskovalcev dnevno.
NASTANITVENE KAPACITETE
Tako ožje območje Rudnega polja s Hotelom Center Pokljuka in počitniško nastanitvenimi
kapacitetami v sklopu objektov vojašnice, kot tudi širše območje planote Pokljuka (Goreljek, Mrzli
Studenec – Kranjska dolina, Zatrnik) premore precejšen gostinsko-nastanitveni potencial. Skupno
število postelj je ocenjeno na okrog 1000 (od tega Hotel Center Pokljuka 65 postelj), kar generira
promet, hrup, neustrezen standard infrastrukture (še posebej je izpostavljena problematika
ravnanja z odpadnimi vodami na širšem območju Pokljuke) ter promet (s parkiranjem) tako v času
prireditev kot v času posameznih vikendov v času gobarske sezone.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 82 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
REKREATIVNE DEJAVNOSTI
V zimskem obdobju gre predvsem za:
tek na smučeh - več kot 30 km vzdrževanih smučarsko-tekaških prog od prvo zapadlega
snega do konca marca;
smučanje za družine z manjšimi otroci na smučišču Viševnik;
turno smuko z Viševnika;
Poletno obdobje nudi:
planinarjenje, pohodništvo, gorsko kolesarjenje (okrog 80 km prepletajočih se gozdnih
poti); Rudno polje je izhodišče za mnogo planinskih tur;
rekreacijsko nabiranje gob in borovnic: višek nabiralništva je konec avgusta in začetek
septembra, katerega višek običajno traja 7-14 dni.
ŠPORTNE IN DRUGE PRIREDITVE
Javne prireditve vključujejo razna tekmovanja in shode na Rudnem polju in planini Goreljek, kar
generira promet in hrup. Obisk dosega tudi do 4.000 ljudi dnevno (v času biatlonskih tekem za
svetovni pokal). Skupaj se na leto odvija na tem prostoru okrog 15 večjih prireditev oziroma več
kot 25 prireditev, ki jih organizira Športni center Triglav Pokljuka sam in z drugimi organizatorji ter
vrsta drugih.
Prireditve na Rudnem polju namreč organizirajo tudi drugi organizatorji, na katere Športni center
Triglav Pokljuka nima vpliva. Lahko da soglasje in določi pogoje rabe, če se uporablja stadion ali
oprema centra. Mnogi organizatorji pridejo na Pokljuko in organizirajo prireditve, pa zanje nimajo
nobenega soglasja (npr. gozdni teki, klubska srečanja, pohodi v gore itd.).
Svetovni pokal v biatlonu in druge biatlonske prireditve: Poleg svetovnega pokala v
biatlonu, ki poteka od leta 1992 dalje, se na tem prostoru odvijajo tudi druge zimske in poletne
biatlonske prireditve (Alpski pokal v biatlonu, tekme državnega prvenstva v biatlonu in druge).
Sliki 52in 53: Poletni biatlon.
Druge tekaške prireditve: Vsakoletno se na Pokljuki odvijajo tudi druge zimsko smučarske
tekaške prireditve od sredine decembra do konca meseca marca:
Pokljuški maraton (organizator je ŠD Pokljuka); za leto 2011 je organizator v vlogi za TNP
pričakoval 400 udeležencev, leta 2013 pa 250 udeležencev.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 83 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Sliki 54 in 55: Pokljuški maraton
Tekmovanje Slovenske vojske, Policije in Civilne zaščite v patruljnem teku na smučeh:
Razdeljeni v različne kategorije, tekmovalci merijo moči na naslednjih delovnih točkah: met
šolske ročne bombe v cilj, streljanje z malokalibrsko puško, premagovanje ovir s plazenjem,
premagovanje neurejenega terena peš in s smučmi, nošenje ranjenca na nosilih itd.
Slika 56, 57, 58: Fotografije s 43. tekmovanja Slovenske vojske, Policije in Civilne zaščite v
patruljnem teku na smučeh 11. januarja 2014.
Prireditve klubov: če so drugje slabe snežne razmere, so najrazličnejša klubska tekmovanja
skoraj vsak vikend v zimski sezoni.
Alpski (2010, 2013) in Celinski pokal (2010) v nordijski kombinaciji: kombinacija skokov v
Planici in teka na Pokljuki. Organizator je pričakoval 60 do 70 obiskovalcev; prireditev se odvija
januarja ali februarja.
Eurosank (organizator Tone Fornezzi-Tof): Tekmovanje atraktivnih, doma izdelanih drsečih vozil,
ki zmorejo na zmerni strmini prevoziti štiri slalomska vratca brez dodatne tehnične pomoči, zgolj s
pomočjo gravitacije in sile prostega pada ter človeškega dejavnika. Na podlagi vloge za TNP, ki je
bila vložena samo za leto 2011 (prireditev je bila 26.2.2011), je bilo pričakovanih 400 udeležencev.
Slika 59, 60, 61, 62: Fotografije z Evrosanka.
Oviratlon: Poletni oviratlon je konec junija, zimski je bil organiziran samo 1x in to sredi marca
2014. Število pričakovanih udeležencev raste od 350 tekmovalcev leta 2012 do 1500 leta 2014, na
zimskem so jih pričakovali 300.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 84 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 63, 64, 65: Zimski Oviratlon
Slika 66, 67, 68, 69, 70, 71: Poletni Oviratlon
Šolske prireditve: šola v naravi itd.
Kolesarske prireditve:
Juretov vzpon na Pokljuko: kolesarska prireditev konec septembra, na trasi Bohinjska
Bistrica, Jereka, Podjelje, Goreljek, mimo Šport hotela, Rudno polje. Na Rudnem polju je samo
razglasitev rezultatov. Traja od 10. do 13. ure. Pričakuje se okoli 350 udeležencev.
Vsako leto se priložnostno organizira tudi kakšna enkratna kolesarska tekma s Krnice ali z
Bohinja na Pokljuko.
Slika 72 in 73: Juretov vzpon na Pokljuko
Spominske prireditve:
- Obletnica III. Bataljona Prešernove brigade: na Goreljku pri spomeniku, decembra;
- Zaključna prireditev spominskega pohoda veteranskih organizacij na Triglav: julija v ŠCTP
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 85 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
- Srečanje upokojencev: konec junija, začetek julija ali septembra v ŠCTP, do zdaj je bilo
organizirano 2010, 2011, 2012.
Sliki 74 in 75: Zaključna prireditev spominskega pohoda veteranskih organizacij na Triglav pred
letom 2009. V ozadju montažni večnamenski objekt.
Preglednica 14: Pregled večjih prireditev, ki se tradicionalno odvijajo na območju Rudnega
polja
PRIREDITEV
OBDOBJE
ČAS TRAJANJA
ŠT.
ŠT.
UDELEŽENCEV
OBISKOVALCEV
Svetovni pokal v
december
7 dni
255
15.000 – 18.000
biatlonu (od leta 1992
(izjemoma
(v letu 2014)
dalje)
marec)
Alpski in celinski pokal v marec
3 dni
NP
70*
nordijski kombinaciji
Tekme državnega
december 1 dan
prvenstva v biatlonu
april
Pokljuški maraton
marec
1 dan med
maks 400*
NP
9.00-12.00
Šolski pokljuški
običajno
1 dan med
1.000 iz 50
maraton; poleg teka še začetek
9.00-14.30
osnovnih šol
alpsko smučanje,
februarja,
planinski pohod, pohod
s krpljami
Smučarski tek
januar
gospodarstvenikov,
diplomatov in politikov
Eurosank
februar
1 dan med
maks 400*
NP
11.00-16.00
Oviratlon
junija in
1 dan
od 300 pozimi do NP
marca
1500 poleti
Tekmovanje SV, Policije januar
1 dan
cca 50 ekip po 4
in Civilne zaščite v
udeležencev
patruljnem teku na
(cca 200
smučeh
udeležencev)
* ocena na podlagi vloge za prireditev z napovedanim številom udeležencev; za dejansko število ni podatka
NP – ni podatka
Spremljevalne dejavnosti: K prireditvam sodijo tudi spremljevalne dejavnosti (glasba itd.), kar
generira dodaten hrup in promet.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 86 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
4.2.10 Druge dejavnosti
GOZDARSTVO
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Gozdovi na Pokljuki so v državni lasti in v lasti Nadškofije Ljubljana. Za oblastnika izvaja dela v
gozdovih Gozdno gospodarstvo Bled. Gospodarjenje z gozdovi se izvaja na podlagi sprejetega
gozdnogospodarskega načrta (Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote
Pokljuka 2006-2015, Ur. l. RS št. 60/07).
Na gozdnem prostoru Pokljuke se močno prepletajo proizvodne, ekološke in socialne funkcije
gozda, ki jih je potrebno vedno znova usklajevati. Najbolj poudarjen cilj je proizvodnja lesa po
količini in kakovosti, sledi biotska pestrost in zavarovana narava (TNP, visoka barja...).
Intenzivnost sečnje je 13 % od lesne zaloge in 67,4 % od prirastka. V letu 2013 je bilo npr. s
strojno sečnjo v celotnem območju OE Bled posekano cca. 40.000 bto m3 od skupaj 200.000 bto
m3. S strojno sečnjo se izvaja manjši del poseka. Za izvajanje strojne sečnje se sicer uporablja
'harvester' (posek) in 'forvarder' (izvoz lesa) ter žičnica s procesorsko glavo 'syncrofalke'.
Glede na veljavni gozdnogospodarski načrt je na Pokljuki možno posekati letno 30.500 bto m3 lesa.
Sečnja se načeloma izvaja preko celega leta, razen ob zelo neugodnih vremenskih razmerah in
zaradi upoštevanja časovnih omejitev, ki so za posamezna območja predpisane z
gozdnogospodarskim načrtom (npr. na rastiščih divjega petelina od 1. marca do konca junija in na
zimovališčih divjadi od 1. decembra do 15. aprila).
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) načrtuje, spremlja in nadzira vzdrževanje gozdnih cest.
Vzdrževanje gozdnih cest izvajajo izvajalci, ki so izbrani na občinskih razpisih.
Na Pokljuki so zelo pomembne socialne funkcije gozda (estetska, rekreacijska, ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, poučna, obrambna, raziskovalna). Gozdovi so prosto
dostopni vsem, na usmerjanje obiskovalcev Pokljuke ZGS sam nima vpliva.
Med ključnimi problemi v pokljuških gozdovih je tudi še vedno neurejena paša.
KMETIJSTVO
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Kmetijstvo vključuje planinsko pašo (večina planin na pokljuški planoti je aktivnih). Poleti se paša
živine izvaja tudi na območju smučišča Viševnik, nekontrolirano pa tudi na ožjem območju
Rudnega polja, ko jim zmanjka paše drugod. Goveda pridejo na Rudno polje iz vseh planin na
Pokljuki.
V preteklosti so se živali napajale na koritu ob cesti pod bifejem Jurček in ob depandansi. Korito je
bilo priključeno na vodovod za oskrbo vojašnice na Rudnem polju. Zaradi pomanjkanja pitne vode
v poletnih mesecih (julij - avgust) to korito že več let ni v uporabi, tako da na celotni lokaciji
Rudnega polja ni več možno napajati živine. Na Rudnem polju se planira v letu 2014 ponovno
urediti korito za napajanje živine, ki se bo polnilo z vodo iz akumulacije. Če bo odobrena izgradnja
napajališča za živino ob bazenu, bo mogoče urediti tudi pašo v tem okolju (če bo za to interes
pašnih skupnosti, TNP in drugih organov).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 87 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Ker na območju Pokljuke v poletnih mesecih (julij avgust) primanjkuje vode za oskrbo živali, so
pastirji v preteklih dveh letih zajemali vodo iz akumulacijskega bazena in jo ob suši vozili na
planine. To se sedaj skuša tudi formalno urediti in omogočiti črpanje vode iz akumulacije v
prevozne cisterne z napajalniki za dele planin (Praprotnica, smučišče na Rudnem polju, Goreljek)
oziroma pašnikov, na katere se sedaj voda ob pomanjkanju vozi iz vasi Koprivnik, Gorjuše in
Srednja vas (iz dopisa Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj z dne 10.6.2014).
NABIRALNIŠTVO GOZDNIH DOBRIN
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008) = STANJE DANES (2014)
Nabiralništvo gozdnih dobrin obsega predvsem nabiranje gob in nabiranje borovnic v poletnem in
zgodnjem jesenskem obdobju. Med gobami se največ nabirajo jesenski gobani, poleg tega pa vsaj
še 30 vrst gob, ki se odvzemajo iz narave na Pokljuški planoti. Med divjimi sadeži se nabere največ
borovnic, sledijo pa gozdne jagode in brusnice ter "1001 zelišče" za domačo lekarno.
Podatkov o komercialnem in rekreacijskem nabiranju gob in borovnic ni, opremo se lahko le na
ocene Gobarskega društva Gorje.
Višek nabiralne sezone je v avgustu, predvsem za gobe. Ostale divje sadeže oziroma rastlinje pa se
nabira že od začetka maja pa vse do sredine oktobra, odvisno tudi od vremenskih pogojev, z viški
cca 14 dni / mesec.
Za viške se ocenjuje cca 800 nabiralcev / dan, kar v najboljšem primeru pomeni nabranih 1,6 t
gob. Leta 2013, ki se ocenjuje za boljše leto glede donosa, se ocenjuje, da je bilo v absolutnem
višku nabiralništva, to je konec avgusta in začetek septembra, v obdobju 7-14 dni na Pokljuki toliko
obiskovalcev, da lahko trdimo, da je bilo nabranih cca 6 t gob na dan (če bi vsak nabral samo 2
kg); ob vikendih je bilo namreč prisotnih tudi do 3000 nabiralcev gob dnevno, ki se vse povprek
sprehajajo po gozdovih opremljeni z GPS brez strahu, da bi se v obsežnih gozdovih izgubili.
Po opazovanjih članov gobarskega društva se nabiralništvo, vključno s parkiranjem, izvaja tudi v 2.
coni TNP, kjer je prepovedano.
Ob vrhuncu sezone se na Pokljuki gnete več tisoč nabiralcev, turistov, planincev in rekreativnih
športnikov. Več kot 50 % turistov, planincev in rekreativnih športnikov se v času ugodne rasti
prelevi v nabiralce gob in gozdnih sadežev. Na začetku sezone je samih gobarjev (torej tistih, ki so
prišli na Pokljuko samo zaradi gob) manj kot 10 % od celotnega števila obiskovalcev. Ko se stvar
razve v širši javnosti, pa ta odstotek naraste.
CESTNI PROMET
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Pokljuka je bila zaradi odlične prometne povezave do vojašnice na Rudnem Polju, kamor vodi
dobro vzdrževana regionalna cesta, že pred letom 2008 zelo lahko dostopna in zato množično
obiskana. Prevladoval je individualni motorni promet dnevnih obiskovalcev. Parkirne površine so
bile nasproti vojaškega objekta (cca 70 PM), vzdolž ceste Mrzli Studenec-Rudno polje, na planini
Goreljek (ob hotelu Jelka in Šport hotelu), na Mrzlem Studencu, ob planinah Kranjska dolina in
Zajavornik. Ob večjih prireditvah so se številni avtobusi in osebni avtomobili razporedili po širšem
območju. V času večjih prireditev in v času gobarske sezone na Pokljuki je ob cesti do Rudnega
polja parkiralo do 500 osebnih vozil. V času večjih prireditev je bil organiziran prevoz obiskovalcev
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 88 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
iz doline (Bled, Gorje, Bohinj, Bohinjska Bistrica) z avtobusi. Promet ni bil reguliran, zato je
prihajalo ob viških sezone, predvsem konec avgusta, ko je gobarska sezona, ter ob lepih vikendih
tako pozimi kot poleti, do velikih prometnih zastojev.
STANJE DANES (2014)
Stanje danes je skoraj identično stanju pred izgradnjo ŠCTP. Bistvena razlika je v tem, da so na
območju ŠCTP sedaj večje površine namenjene javnim parkiriščem (148 dodatnih PM). V letu 2014
je bil poleti ob vikendih poskusno organiziran tudi redni avtobusni prevoz iz Bleda in Bohinja na
Pokljuko trikrat dnevno, ki je bil zelo dobro sprejet.
Promet še vedno ni reguliran, zato pride ob viških sezone, predvsem konec avgusta, ko je
gobarska sezona, ter ob lepih vikendih tako pozimi kot poleti, ter ob večjih prireditvah do velikih
prometnih zastojev. Pri tem velja poudariti, da je v času svetovnega pokala v biatlonu promet
reguliran s strani organizatorja prvenstva, zato v tem času kljub veliki obremenitvi poteka
sorazmerno gladko.
4.3 Okoljske značilnosti posega
4.3.1
Raba oz. poraba naravnih virov in surovin
Območje Športnega centra Triglav Pokljuka se je z izgradnjo sodobnega večnamenskega objekta in
prenovljenih zunanjih površin povečalo. Znotraj ožjega območja obravnave se je skrčilo cca 3 ha
gozda. Več o bilanci površin znotraj ožjega območja obravnave je razvidno iz spodnje tabele. Izven
ožjega območja se bilanca površin zaradi posegov, dejavnosti in ravnanj na Rudnem polju ni
spreminjala.
Preglednica 15: Bilanca površin ožjega območja obravnave pred in po izgradnji Biatlonskega
centra na podlagi analize ortofoto posnetkov iz let 2006 in 2011
Izhodiščno stanje
% Stanje danes
% Načrtovano
(2008)*
(2014)**
Gozdne površine
81.812 m2 ~ 8,18 ha
50,3 53.331 m2 ~ 5,33 ha
32,8
2
Travnate površine
54.605 m ~ 5,46 ha
33,7 56.390 m2 ~ 5,64 ha
34,7
10.939 m2 ~ 1,09 ha
Makadamske
6,7 5.887 m2 ~ 0,59 ha
3,6
površine (parkirišča
itd.)
10.602 m2 ~ 1,06 ha
Asfaltirane
6,5 37,495 m2 ~ 3,85 ha
23,6
površine
Pozidano (stavbe)
4.616 m2 ~ 0,46 ha
2,8 6.271 m2 ~ 0,63 ha
3,9 7.019 m2 ~ 0,7 ha
2
Vodne površine
0m
0 2.200 m2 ~ 0,22 ha
1,4
Celotno območje 162.574 m2 ~
100 162.574 m2 ~
100
16,25 ha
16,25 ha
*Izhodiščno stanje v letu 2008 ni bistveno drugačno od stanja na ortofoto posnetku iz leta 2006, ki je bil
osnova prostorske analize.
**Današnje stanje ni bistveno drugačno od stanja na ortofoto posnetku iz leta 2011, ki je bil osnova
prostorske analize.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
%
32,8
34,7
3,6
23,6
4,3
1,4
100
Stran 89 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
4.3.2
Vrste in količine emisij ter odpadkov
IZHODIŠČNO STANJE (PRED LETOM 2008)
Izhodiščno stanje vrste in količin emisij ter odpadkov je podobno današnjemu, zmanjšano za
emisije in odpadke, ki jih generira ŠCTP. Večje podrobnosti nam niso znane.
STANJE DANES (2014)
Pri obratovanju Športnega centra Triglav Pokljuka se generira cca 7 m3 komunalnih odpadkov na
dan v času tekme svetovnega pokala, sicer pa cca 7 m3 na mesec. Približno toliko nastane
komunalnih odpadkov tudi v vojaških objektih. Vse dejavnosti na Rudnem polju ustvarijo cca 7.630
m3 komunalnih odpadnih voda in blato iz čistilne naprave. Nastajajo še emisije v zrak iz kurilnih
naprav, a ne razpolagamo s podatki o načinih ogrevanja, da bi lahko podali bolj točne informacije.
Preglednica 16: Vrsta in količine emisij in odpadkov, ki se generirajo na območju Rudnega polja
Emisija ali odpadek
Količina na leto
Mešani komunalni odpadki
190 m3
Komunalne odpadne vode
7.630 m3
4.3.3
Tveganje pred okoljskimi in drugimi nesrečami
Posegi, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja ne predstavljajo nobenega tveganja pred
okoljskimi in drugimi nesrečami.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 90 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
5 ALTERNATIVNE REŠITVE, KI
POSEGOM,
DEJAVNOSTMI
SO BILE V ZVEZI S
IN
RAVNANJI
PROUČENE
Kolikor nam je znano, različne alternative rešitve za dosedanje posege, dejavnosti in ravnanja niso
bile sistematično proučene. Ocenjujemo, da obstajajo najmanj 4 možne alternative nadaljnega
razvoja v tem prostoru, nekatere so (najverjetneje) nerealne, kljub temu jih naštevamo spodaj.
Kažejo pa se različne alternativne rešitve trenutnih problemov in različne možnosti nadaljnjega
razvoja območja.
Alternativa 1: Športni center Triglav Pokljuka v celoti preneha z dejavnostjo, zaradi katere je bil
sezidan, obstoječa infrastruktura se sanira v skladu z zaključki pričujoče študije in se uporablja
zgolj za t.i. trajnostne vrste turizma in rekreacije, ki ne povzročajo prekomernega hrupa in
splošnega nemira na območju.
Alternativa 2: S prostorskimi in časovnimi omejitvami izvajanja aktivnosti ter sanacijo obstoječega
stanja v skladu z ugotovitvami te študije, se dejavnosti omejijo na tak način, da zaradi rabe
obstoječe infrastrukture ne bo vplivov na divjega petelina na tem območju, Športni center Triglav
Pokljuka v skladu s tem nadaljuje s svojo dejavnostjo.
Alternativa 3: Območje se vrne v prvotno stanje.
Alternativa 4: Stanje kljub ugotovitvam poročila ostane enako oz. se še poslabša.
Iz vidika ohranjanja narave je najboljša alternativa 3, sledi alternativa 1. Najslabša alternativa je 4.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 91 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6 OPIS
OBSTOJEČEGA STANJA, VPLIVOV, UKREPOV
IN MONITORINGA PO POSAMEZNIH SEGMENTIH
OKOLJA
Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO1-UPB1, Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08) in Uredbo o vsebini
poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l. RS, št. 36/09)
v poročilu o vplivih na okolje obravnavamo naslednje segmente:
Površinske in podzemne vode
Kulturna dediščina, krajina in vidna kakovost okolja
Narava
o Rastlinstvo in živalstvo
o Varovana in zavarovana območja
Svetlobno onesnaženje
Hrup
Zdravje ljudi (dostop do zdrave pitne vode)
Za vsako posamezno vsebino v nadaljevanju obravnavamo sledeče:
Zakonske zahteve
Opis izhodiščnega stanja
Opredelitev in vrednotenje potencialnih vplivov
o Vrste možnih vplivov (vir vplivov in predvidene posledice)
o Značaj vpliva (neposredni, začasni, trajni, daljinski, kumulativni)
o Lastnosti vpliva (pomembnost, verjetnost, pogostost)
o Opredelimo škodo takega vpliva
o Ocenjevanje vpliva skladno z lestvico
Omilitveni ukrepi in priporočila
Monitoring
Navedene vsebine posameznega segmenta so oblikovane na podlagi navodil iz Uredbe o vsebini
poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l. RS, št. 36/09).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 92 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.1 Površinske in podzemne vode
6.1.1
Zakonske zahteve
Vsebina je izdelana ob upoštevanju naslednjih zakonskih predpisov in njihovih zahtev:
Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12)
Direktiva o vodi 2000/60/EC
Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)
Uredba o stanju površinskih voda (UL RS, št. 14/09, 98/10, 96/13)
Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur. l. RS, št. 46/02,
41/04)
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.
l. RS, št. 64/12)
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l.
RS, št. 98/07, 30/10)
Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 10/09, 81/11)
Uredba o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/09, 68/12)
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l.
RS, št. 98/07, 30/10)
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. L. RS, št. 31/09)
Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 49/06,
114/09)
Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinske vode (Ur. l. RS št.
105/02, 50/04, 109/07)
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS št. 47/05)
Ključne zahteve, ki jih mora poseg upoštevati:
Zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP) – U.l.RS. 52/2010
Območje obravnave se nahaja v širšem območju TNP (tretje varstveno območje). V skladu za
Zakonom o TNP (U.l.RS. 52/2010) veljajo omejitve posegov, dejavnosti in ravnanj. Splošni
varstveni režim v narodnem parku (13. člen) določa, da je na območju narodnega parka
prepovedano:
12. uporabljati fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih kmetijskih zemljišč;
13. z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov umetno zasneževati ali utrjevati smučišča in
tekaške proge;
28. graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine;
34. izvajati ukrepe ali gradnje, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali kakor koli vplivali
na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo ali zaradi
varstva pred škodljivim delovanjem voda;
Glede na točko 28 (13. člen) Zakona o TNP je sedanja akumulacija - površinski vodni zbiralnik
namenjen predvsem zasneževanju in požarni varnosti, nedopusten. Toda, akumulacijski bazen v
okviru urejanja Športnega Centra Triglav Pokljuka je bil zgrajen leta 2009, torej v času veljavnosti
predhodnega ZTNP (Uradni list SRS, št. 17 /81, 18/81 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 8/90 in
35/01). S tem zakonom je bila dopustna tudi gradnja vodnih zbiralnikov - do velikosti 100.000 m3
(določbe 15 točke 12. člena). Akumulacijski bazen je bil projektiran za 1.400 m3, kar je v okviru
dovoljene prostornine in za to prostornino je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Investitor je
akumulacijski bazen, ki je načrtovano prostornino presegel, zgradil v neskladju z izdanim
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 93 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
gradbenim dovoljenjem, a v skladu s takrat veljavnim Zakonom o TNP in PUP. Investitor bi lahko
pristopil k legalizaciji povečane prostornine v času veljavnosti starega zakona (in tudi je oddal
vlogo 11.8.2010). Po juniju 2010 je začel veljati nov Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki
skladno z varstvenim režimom (določbe 28. točke prvega odstavka 13. člena ZTNP-1) na območju
narodnega parka ne dopušča graditi površinskih vodnih zbiralnikov, razen zbiralnikov za napajanje
živine. Akumulacijski bazen, ki je zgrajen že pred uveljavitvijo novega zakona je tako ostal
nelegalen.
Odlok o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za Triglavski narodni park (TNP) v Občini Bohinj
za območje U-R6/7 Rudno polje (Uradni vesnik Občine Bohinj, 6.1.2006)
Odlok v členu 61.h, v usmeritvah glede varstva območja pred požarom določa, da se »na
obravnavanem območju zgradi večnamenski odprt vodni zbiralnik kapacitete 20.000 m3, ki bo služil
za potrebe zalog požarne vode. Akumulacijski bazen se bo napajal z viški vode iz zajetij v Konjščici
in Zlatih vodah speljanih v obstoječa vodohrama.«
Zahteve za pridobitev licence A organizatorja – predpogoj za organizacijo svetovnega pokala v
Biatlonu (IBU - BIATHLON COMPETITION VENUE LICENSE, A License Document Instructions,
2014).
Potreben je sistem za umetno zasneževanje: Potrebne so zagotovljene količine vode za izvedbo
zasneževanja tekmovalnih prog (višina snega min. 30 cm, širina proge min. 6m).
6.1.2 Okoljski
cilji,
kazalci
in
metodologija
vrednotenja površinskih in podzemnih voda
Okoljski cilji, kazalci in metodologija so predstavljeni v spodnjih tabelah. Mejne vrednosti za
posamezne vrste vplivov so podane v zakonodaji in deloma povzete v okviru opisa izhodiščnega
stanja.
Preglednica 17: Okoljski cilji, kazalci, metodologija vrednotenja in ocenjevanja vplivov na
površinske vode
Okoljski cilji
Kazalci
Metodologija
Zagotavljanje dobrega Kakovost
+ – vpliv je pozitiven:
stanja površinskih voda
vode v
Zaradi izvedbe posegov, dejavnosti in ravnanj je/bo
(kemijsko in ekološko
akumulaciji
kemijsko stanje in ekološki potencial akumulacije
stanje)
(kemijsko in
dobra oziroma se bo stanje še izboljšalo.
ekološko
A – vpliva ni:
stanje)
Zaradi izvedbe posegov, dejavnosti in ravnanj je/bo
kemijsko stanje in ekološki potencial akumulacije
Samočistilne
ostalo dobro.
sposobnosti
vodnega
sistema v
akumulaciji
B – vpliv je nebistven:
Izvedba posegov, dejavnosti in ravnanj zagotavlja
dobro kemijsko stanje in ekološki potencial
akumulacije in ima nebistven vpliv na morebitno
poslabšanje kemijskega stanja in ekološkega
potenciala akumulacije.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov:
Izvedba posegov, dejavnosti in ravnanj zagotavljajo
dobro kemijsko stanje in ekološki potencial
akumulacije. Z ustreznimi omilitvenimi ukrepi
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 94 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Okoljski cilji
Kazalci
Metodologija
imajo/bodo imeli nebistven vpliv na morebitno
poslabšanje kemijskega stanja in ekološkega
potenciala akumulacije.
D – vpliv je bistven:
Izvedba posegov, dejavnosti in ravnanj je/bo
poslabšala kemijsko stanje in ekološki potencial
akumulacije in je/bo bistveno vplivala na kemijsko
stanje in ekološki potencial akumulacije kljub izvedbi
omilitvenih ukrepov. Poseg ni sprejemljiv.
E – uničujoč vpliv:
Izvedba posegov, dejavnosti in ravnanj je/bo močno
poslabšala kemijsko stanje in ekološki potencial
akumulacije. Poseg je uničujoč.
Preglednica 18: Okoljski cilji, kazalci, metodologija vrednotenja in ocenjevanja vplivov –
podzemne vode
Okoljski cilji
Kazalci
Ohranjanje dobrega
Način
stanja podzemnih voda
odvajanja
odpadne
vode v tla
Metodologija
+ – vpliv je pozitiven:
Zaradi izvedbe posegov, dejavnosti in ravnanj
sta/bosta kemijsko in količinsko stanje podzemnih
voda ostala nespremenjena ali pa se bosta izboljšala.
A – vpliva ni:
Zaradi izvedbe posegov, dejavnosti in ravnanj
sta/bosta kemijsko in količinsko stanje podzemnih
voda ostala nespremenjena ali pa se bosta izboljšala.
B – vpliv je nebistven:
Izvedba posegov, dejavnosti in ravnanj je/bo
nebistveno vplivala na kemijsko in količinsko stanje
podzemnih voda; vrednosti parametrov onesnaženja za
vodo, ki se ponika, so v okviru predpisanih mejnih
vrednosti.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov:
Zaradi izvedbe posegov, dejavnosti in ravnanj je/bi
lahko prišlo do negativnega vpliva na kemijsko ali
količinsko stanje podzemnih voda. Mejne vrednosti
parametrov onesnaženja za vodo, ki se ponika, so/bi
lahko bile presežene, vendar jih je moč z ustreznimi
omilitvenimi ukrepi zmanjšati na dovoljene vrednosti.
D – vpliv je bistven:
Zaradi izvedbe posegov, dejavnosti in ravnanj se je/bo
bistveno poslabšalo kemijsko ali količinsko stanje
podzemne vode. Mejne vrednosti parametrov
onesnaženja za vodo, ki se ponika, so presežene kljub
izvedbi omilitvenih ukrepov.
E – uničujoč vpliv:
Zaradi izvedbe posegov, dejavnosti in ravnanj se je/bo
močno poslabšalo kemijsko ali količinsko stanje
podzemne vode. Mejne vrednosti parametrov
onesnaženja za vodo, ki se ponika, so občutno
presežene.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 95 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.1.3
Opis izhodiščnega stanja
Obravnavano območje gradi apnenec, ki je v južnem delu zelo čist in ne kaže znakov
dolomitizacije, medtem ko je apnenec južno od Lipance rahlo dolomitiziran. V jugozahodnem delu
Pokljuke prevladuje zgornje triasni masivni apnenec. Ta del ozemlja je močno zakrasel, prekriva pa
ga le tanka preperinska plast.
Na Pokljuki kot geološka podlaga prevladuje apnenec, ki je kemično zelo topen, zato stalnih
vodotokov skorajda ni. Z ozirom na velike količine padavin na obravnavanem območju, ki se
gibljejo običajno med 1300 do 1600 mm na leto, se v notranjosti pretakajo velike količine vode.
Majhen delež teh vod pride na površje na krpah karbonatnih kamnin v obliki izvirov kot so Mrzli
studenec, studenci v bližini visokogorskega barja Šijec, večina vode pa se steka v najbližje reke
Savo Bohinjko in Radovno. Podzemna razvodnica med obema vodotokoma poteka po meji med
nepropustnimi laporji, skrilavci in apnenci od Mrzlega studenca proti Rudni dolini.
6.1.3.1
Značilnosti območja pred izgradnjo ŠCTP
POVRŠINSKE VODE: Pred izgradnjo Športnega centra Triglav Pokljuka na območju obravnave ni
bilo nobenih površinskih voda in tudi ne akumulacije vode. Že takrat se je območje vojašnice
napajalo iz vodnih virov Zlate vode in Konjščica. Vodni viri Konjščica so zajeti izviri, ki napajajo
potok Ribnica.
ODPADNE VODE: Pred izgradnjo Biatlonskega centra je bilo na območju obravnave stalno
nastanjenih cca 200 oseb – pretežno vojakov. Slovenska vojska je za potrebe komunalnih
odpadnih voda obstoječih objektov Slovenske vojske upravljala biološko čistilno napravo
(zmogljivosti do 250 PE), za katero pa nimamo na razpolago podatkov o delovanju in učinkovitosti
čiščenja odpadne vode. Na ostalih območjih Pokljuke čiščenje odpadnih vod ni bilo ustrezno
urejeno.
Za potrebe biatlonskih tekmovanj in drugih prireditev na Pokljuki ter za obiskovalce Pokljuke so
bila pred izgradnjo Športnega centra Triglav Pokljuka postavljena kemična stranišča, ki jih je
praznilo pooblaščeno podjetje.
6.1.3.2
Obstoječe značilnosti območja
POVRŠINSKE VODE
Najbližji vodotok Ribnica je oddaljena od območja posega 1,1 km v smeri zahod. Dejavnosti,
posegi in ravnanja nanj ne bodo imeli bistvenega vpliva razen odvzemov vode za vodooskrbo, ki
pa so enaki, kot so bili pred letom 1991.
Zajetja vode za vodooskrbo so na enem od povirnih krakov vodotoka. Gre za nestalen vodotok
(ARSO, Atlas okolja, sloj Hidrografija, nov.2014), ki poleg izvirske vode odvaja predvsem površinski
odtok s planine. Do tam, kjer vodotok oblikuje stalno strugo z vodo, vodotk od zajetja teče še
skoraj 3 km po pretežno suhi strugi. Sicer pa je vodotok premajhen, da bi zanj obstajali kakršni
koli podatki rednega monitoringa stanja voda.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 96 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 76: Izvedba akumulacije (iz projekta izvedenih del – Arhiv TNP)
Na samem območju obravnave se nahaja umetno vodno telo – akumulacija, zgrajena za
potrebe zasneževanja, ki pa lahko služi tudi za potrebe gašenja. (Akumulacija je bila zgrajena pred
uveljavitvijo novega zakona o TNP, kjer je prepoved gradnje površinskih vodnih zbiralnikov.)
Akumulacija ima površino cca 2.200 m2 in kapaciteto maksimalno 5.478 m3 vode in globino cca 3
m. V akumulaciji se zbira meteorna voda iz utrjenih površin biatlonskega stadiona in streh
objektov. Rob akumulacije je tehnično urejen brez vegetacije (folija na površini, strma brežina)
tako, da je samočistilna sposobnost akumulacije zelo majhna. Akumulacija ima izvedeno aeracijo
vode s katero se preprečuje eventuelno zagnitje vode v akumulaciji. Voda iz akumulacije se
uporablja za pripravo umetnega snega v zimskem času. Višek vode iz akumulacije se ponika.
Za potrebe zasneževanja se konec jeseni oz. na začetku zime iz akumulacije porabi vso vodo, saj
izdelava umetnega snega poteka pred glavno zimsko sezono, to je takoj po 1. novembru in nekje
do 5 decembra, če so vremenski pogoji za to ustrezni. Umetno se torej zasnežuje intenzivno 10 dni
v mesecu novembru/decembru. Takrat se za to potrebuje od cca 4.000 do 8.000 m3 vode. Ob
neugodni sezoni z malo padavin in visokimi temperaturami, je za potrebe zasneževanja vode v
akumulaciji premalo. Iz spodnje tabele je razvidno koliko vode je moč pridobiti s streh Hotela
center Pokljuka in parkirišč Biatlonskega centra. Ob upoštevanju evaporacije in drugih izgub ta
voda več kot zadošča, da se akumulacija napolni. Toda, ker se voda iz akumulacije v celoti porabi
v manj kot enem mesecu, je obstoječi mesečni dotok premajhen, da bi se zopet napolnila.
Akumulacija se zopet do konca napolni do konca zime, ko se sneg stopi.
Preglednica 19: Letna količina nabora padavinske vode, ki se vodi v akumulacijo
Območja
Površina
Količina vode*
parkirišče pri objektu Hotel centra Pokljuka
3.490 m2
9.074 m3
površina streh Hotel centra Pokljuka
1.747 m2
4.542 m3
površina parkirišča Biatlonskega centra
710 m2
1.846 m3
SKUPAJ
5.947 m2
15.462 m3
*povprečna letna višina koregiranih padavin za dolgoletno obdobje (1971-2000) znaša za območje Rudnega
polja 2600 do 3200 mm/leto (ARSO Atlas okolja) – za preračun smo vzeli 2600 mm/leto; evaporacijo iz
površine akumulacije smo pri tem izračunu zanemarili, saj je kapaciteta akumulacije manjša od dotoka.
Ob povprečnih vremenskih razmerah količina vode v akumulaciji za potrebe zasneževanja zadošča.
Ob upoštevanju, da pade vsaj 25 cm naravnega snega, dodatni viri vode (iz vodovoda MORS)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 97 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
zadoščajo za vse potrebe. Ob neugodni zimi brez padavin, pa je vode za izdelavo snega premalo. V
tem primeru se da problem rešiti z bolj racionalno postavitvijo tekmovalnih prog (da se teče
večkrat po isti trasi – dolžina proge min 2,5 km), morebiti še manjkajočo vodo pa se pripelje s
cisterno iz Zg. Gorij (ena cisterna cca 10 m3 vode). Glede na dejstvo, da je bila tekma od leta 1992
do 2009 (18 let), ko je bil zgrajen nov Športni center Triglav Pokljuka z akumulacijo in sistemom za
zasneževanje, to je v 18 letih, odpovedana 4x (1x na 4,5 let), po letu 2009 (to je v obdobju 6 let)
pa nikoli, kljub slabšim zimam dokazuje, da obstoječa velikost akumulacije z dodatnim virom iz
vodovoda in eventuelnimi drugimi viri kolikor toliko zadošča.
Preglednica 20: Količina vode, ki se jo potrebuje za potrebe zasneževanja iz drugih virov
Količina vode Vsa voda v akumulaciji
5.478 m3
Minimalna količina vode, ki mora ostati v akumulaciji
-200 m3
Novemberski dotok meteorne vode*
330 m3
Zaloga vode iz bazena MORS
250 m3
3
450 m3
Sprotni dotok pitne vode v 10-tih dneh (višek cca 45m
dnevno)
Potrebe po vodi za zasneževanje
-8.000 m3
Razlika
-1.592 m3
*za preračun smo vzeli povprečno mesečno količino preračunano na 10 dni
Obravnavanemu območju najbližja meteorološka postaja za meritve temperature je v Bohinjski
Češnjici (višinska razlika približno 700 m). V preglednici spodaj smo zbrali nekaj povprečnih
mesečnih podatkov za padavine in temperature v meteorološki postaji Bohinjska Češnjica v letih
2003 do 2009 iz Meteoroloških letopisov (ARSO). Iz tabele je razvidno, da povprečne mesečne
padavine za november in december precej nihajo, medtem ko temperatura za isti mesec ne niha
tako veliko.
Preglednica 21: Povprečne količine padavin in povprečne dnevne temperature na merilni
postaji Bohinjska Češnjica, ki je na nadmorski višini 630 m v letih 2003 do 2009.
Padavine Temperatura povprečna Leto
Nov
Dec
Leto
Mesečno povp.
Nov
Dec
2003
283
181
1.538
128
5,5
-0,7
2004
148
161
2.138
178
3,3
-0,5
2005
212
158
1.506
126
3,2
-3,0
2006
59
135
1.443
120
5,1
1,6
2007
26
29
1.582
132
3,3
-1,3
2008
253
407
2.390
199
4,2
-1,3
2009
149
502
2.465
205
1.130
1.573
13.062
1.089
4,6
29,2
0,0
-5,2
161
225
1.866
156
4,2
-0,7
Skupaj
Povprečno
Iz primerjave različnih klimatskih parametrov med Bohinjsko Češnjico in Rudnim poljem je
razvidno, da sta tako povprečna januarska kot tudi povprečna letna temperatura med obema
lokacijama različni za cca dve stopinji. Iz tega lahko sklepamo, da je povprečna novembrska
temperatura na Pokljuki cca 2°C, povprečna decembrska pa je cca -3°C. Glede na izkušnje,
začetek decembra lahko še preseneti dež. Sicer pa je snežna odeja na Pokljuki običajno debela,
pokritost s snegom pa je najmanj 5 mesecev.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 98 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Preglednica 22: Primerjava različnih klimatskih parametrov med Bohinjsko Češnjico in Rudnim
poljem glede na podatke ARSO (Atlas Okolja. http://gis.arso.gov.si/atlasokolja)
Parameter
Bohinjska
Rudno polje
Češnjica
Nadmorska višina
650 m n.m.
1.345 m n.m.
Povprečna januarska temperatura zraka 1971-2000
-2-0 °C
-4--2 °C
Povprečna letna temperatura zraka 1971 – 2000
6-8 °C
4-6 °C
Povprečna letna višina merjenih padavin 1961-1990
2000-2500 mm
2000-2500 mm
Povprečna letna višina korigiranih padavin 1971-2000
2000-2600 mm
2600-3200 mm
Povprečna skupna višina novozapadlega snega v sezoni
140-200 cm
420-1000 cm
1971/72–2000/01
Povprečno število dni s snežno odejo v sezoni 1971/72–2000/01 75 dni
150 dni
(spodnja meja)
KEMIJSKO STANJE IN EKOLOŠKI POTENCIAL POVRŠINSKIH VODA
Opravljene so bile samo terenske meritve vode v akumulacijskem bazenu iz katerega se črpa voda
za zasneževanje tekaških prog (meritev 4.10.2010 opravila Regeneracija d.o.o., pH vrednost 8,71;
Temperatura 11,8 °C).
V letu 2009 (27.11.2009, izvajalec Zavod za zdravstveno varstvo Kranj) je bil vzet tudi vzorec vode
za mikrobiološko preiskavo, kjer se je preiskalo skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije
fekalnega izvora in streptokoke fekalnega izvora. Vsi vzorci so bili ustrezni. Drugih meritev in analiz
se ni opravilo.
Preglednica 23: Meritve vsebnosti snovi v vodi v akumulaciji v letu 2009 (Vir. Arhiv P. Zupan,
laboratorijske analize opravil Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Laboratorij za sanitarno
mikrobiologijo)
Parameter
Enota
Kriterij*
Rezultati
Skupne koliformne bakterije
Koliformne bakterije fekalnega izvora
Streptokoki fekalnega izvora
MPN/100ml
MPN/100ml
MPN/100ml
10.000**
2.000
400
<20
<20
<20
*Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (U.L.RS 45/2007)
**tudi kriteri za namakanje rastlin, katerih deli se uživajo surovi ali kuhani (Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih
snovi in gnojil v tla, U.L. RS 84/2005).
Akumulacija je umetno vodno telo. Kljub temu, bi bila lahko izvedena bolj sonaravno, a ni, in je
izvedba povsem tehnična. Folija, s katero je zatesnjena akumulacija, je povsem odprta, brez
kakršnega koli zaščitnega sloja. Poleg tega je brežina akumulacije zelo strma in enotna z naklonom
cca 1:1. Ker je brežina gladka, akumulacija za živali deluje kot ekološka past. Živali, ki slučajno
zaidejo vanjo se ujamejo, saj po gladki površini ne morejo zlesti ven. V ta namen so na robu po
brežini mestoma postavljene lestve, sama akumulacija pa je ograjena z ograjo tako, da preprečuje
dostop živalim in predvsem dvoživkam.
Glede na dejstvo, da se v akumulacijo stekajo le meteorne vode, da so te vode aerirane ter da
gredo vode iz parkirišč v akumulacijo preko lovilcev olj, ki so vzdrževani, lahko predvidevamo, da
kemijsko stanje vode v akumulaciji dobro. Ekološki potencial pa je nedvomno slab zaradi slabega
hidromorfološkega stanja, klub temu, da za vrednotenje hidromorfološkega stanja še ni razvitih
enotnih kriterijev na nivoju države.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 99 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Sliki 77 in 75a: Pogled na akumulacijo.
Slika 78: Pogled na brežino akumulacije.
PODZEMNE VODE
V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih vod (Ur.l.RS, št. 63/05, 26/06), se
obravnavano območje nahaja na območju vodnega telesa podzemnih vod z oznako VTPodV _1
004, Julijske Alpe v porečju Save, ki je vodonosnik s prevladujočo kraško poroznostjo. V tabeli 8 je
opis vodnega telesa podzemnih vod VTPodV _1 004.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 100 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Preglednica 24: Opis vodnega telesa podzemnih vod VTPodV_1004
KEMIJSKO STANJE PODZEMNE VODE
V skladu s podatki iz poročila Ocena kemijskega stanja podzemnih voda v Sloveniji v letu 2012
(ARSO 2013) za vodonosnik z oznako 1004 - Julijske Alpe v porečju Save, je kemijsko stanje
podzemne vode ocenjeno kot dobro na vseh merilnih mestih. Tudi količinsko stanje
pripovršinskega vodonosnika vodnega telesa podzemnih voda je dobro glede na podatke iz Načrta
upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (2010).
Očiščena odpadna voda iz MKČN Center Pokljuka se odvaja posredno v podzemne vode – se
ponika. Iztok iz čistilne naprave je urejen v ponikovalnico na zemljišču s parcelno št. 1003/127,
k.o. Bohinjska Srednja vas, z Gauss-Krugerjevimi koordinatami X=134064, Y=417552.
ODPADNE VODE
Na širšem območju obravnave oz. na Pokljuki odvajanje odpadnih (fekalnih) vod ni ustrezno
rešeno, medtem ko je odvajanje odpadnih vod na območju Rudnega polja v splošnem dobro
rešeno.
Na obravnavanem območju nastajajo sledeče odpadne vode:
- onesnažene padavinske vode s parkirnih površin in cest,
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 101 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
-
čiste padavinske vode s streh objektov in drugih tlakovanih površin,
očiščene odpadne vode iz čistilne naprave,
odpadne vode zaradi taljenja umetno narejenega snega
ter višek zbranih vod iz akumulacije.
ONESNAŽENE PADAVINSKE VODE S PARKIRNIH POVRŠIN IN CEST
Padavinske vode s parkirnih površin (asfaltiranih in makedamskih) so preko lovilca olj speljane v
akumulacijski bazen. Višek vode iz akumulacijskega bazena je speljan v ponikovalnico. Točnih
podatkov o dejanski izvedbi nimamo.
Glede na podatke CPVO Marbo, se padavinske odpadne vode s parkirišč čistijo v lovilcih olj s
koalescentnim filtrom in so nazivne velikosti 30 l/sek, kar hidravlično ustreza velikosti parkirinih
površin glede na zahteve standarda SIST EN 858-2.
Lovilci olj služijo svojemu namenu le ob rednem pregledovanju in čiščenju. Za lovilce olj je treba v
skladu z 31. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07) voditi obratovalni dnevnik in določiti odgovorno osebo za
obratovanje in vzdrževanje lovilca olj. V dnevnik je treba vpisovati vsa opravljena dela pri
obratovanju in vzdrževanju ter vse izredne dogodke, ki nastanejo med obratovanjem zaradi okvar
ali drugih prekinitev obratovanja in podobnih razlogov. Predvidevamo, da vse to poteka v skladu z
zakonodajo.
Regionalna cesta, ki vodi do Rudnega polja se pozimi redno soli z navadno soljo za soljenje cest
(NaCl). Količine porabljene soli za soljenje cest na območju obravnave na sezono nam niso znane.
PADAVINSKE VODE S STREH OBJEKTOV IN DRUGIH TLAKOVANIH POVRŠIN
Padavinske vode s streh objekta Športnega Centra Triglav Pokljuka, se odvajajo v poseben
rezervoar od koder se vodo uporablja za splakovanje stranišč, višek te vode pa se skupaj z vodo iz
parkirišč dovaja v akumulacijo. Iz ostalih tlakovanih površin meteorne vode ponikajo v tla ob
robovih teh površin ali z večjih površin preko ponikovalnic v tla. Točnih podatkov o tem nimamo.
Odvodnjavanje objektov vojašnice mestoma ni ustrezno urejeno, še posebej ne z objektov B in C,
saj pri zlivanju meteorne vode v zemljo prihaja do močne erozije tal - nastajajo ponori, ki
posledično pomenijo ogroženost uporabnikov (ne ve se, koliko prikritih prostorov-lukenj je naredila
voda v podzemlju).
OČIŠČENE ODPADNE VODE IZ ČISTILNE NAPRAVE
Na območju obratuje biološka čistilna naprava zmogljivosti 500 PE tipa SBR, v kateri se zbirajo in
čistijo komunalne odpadne vode iz Športnega centra Triglav Pokljuka in iz Vojaškega objekta
Rudolfa Badjure - Vadbeni center Pokljuka.
Glede na zimske vremenske razmere na Pokljuki je linija za odstranjevanje trdih odpadkov iz
odpadne vode nameščena v kleti Športnega centra Triglav Pokljuka. Voda očiščena večjih
mehanskih delcev odteka v črpališče, ki je prav tako vgrajeno v kleti, od tam pa po tlačnem vodu v
zadrževalni bazen čistilne naprave, kjer se preostali trdi delci usedejo na dno. V zadrževalnem
bazenu se poleg surove odpadne vode zbira tudi voda odcejena iz zalogovnika blata, s katero v
zadrževalni bazen deloma vstopa tudi aktivno blato, kar omogoča hitrejše čiščenje. Iz
zadrževalnega dela se odpadna voda črpa v biološki del, kjer se komunalna odpadna voda čisti po
principu biološkega čiščenja z lebdečo biomaso.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 102 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
V objektih Slovenske vojske je 206 ležišč, v Športnega centra Triglav Pokljuka pa 65 ležišč, kar
skupaj predstavlja 267 PE. V času večjih tekem so za obiskovalce dodatno postavljena še kemična
stranišča, ki jih praznijo pooblaščeni izvajalci. Zaradi navedenega količina komunalnih odpadnih
vod v času tekem ni bistveno večja glede na količino komunalnih odpadnih vod iz objekta v času,
ko tekem ni. Pri upoštevanju 60 % zasedenosti zmogljivosti prenočitvenih kapacitete znaša količina
odpadnih voda 7.630 m3 na leto (130 l/dan na PE – EU in tudi slovensko povprečje porabe vode na
osebo na dan).
Preglednica 25: Meritve vsebnosti snovi v dotočni vodi v BČN Športnega centra Triglav Pokljuka
in vojašnice Pokljuka za leti 2010 in 2011 (Vir. Regeneracija Aktiva d.o.o. – terenske analize
opravila Regeneracija Aktiva d.o.o., laboratorijske analize opravil Zavod za zdravstveno varstvo
Kranj, Laboratorij za sanitarno kemijo)
Parameter
Enota
Normativ* Rezultati
2010**
2011***
Kemijska potreba po kisiku (KPK)
mg/l O2
572
727
Biokemijska potreba po kisiku (BPK5)
mg/l O2
280
380
Neraztopljene snovi
mg/l
280
Amonijev dušik
mg/l N
50,2
pH
6,5 – 9,5
7,2
Temperatura
°C
40
13,4
*Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07, 30/10) in
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12)
**vzorčenje in terenske meritve 4.10.2010
***vzorčenje 2.6.2011
Preglednica 26: Meritve vsebnosti snovi v iztočni vodi iz BČN Športnega centra Triglav Pokljuka
in vojašnice Pokljuka za leti 2010 in 2011 (Vir. Regeneracija Aktiva d.o.o. – terenske analize
opravila Regeneracija Aktiva d.o.o., laboratorijske analize opravil Zavod za zdravstveno varstvo
Kranj, Laboratorij za sanitarno kemijo)
Parameter
Enota
Normativ* Rezultati
2010**
2011***
Kemijska potreba po kisiku (KPK)
mg/l O2
150
<30
53
Biokemijska potreba po kisiku (BPK5)
mg/l O2
30
<5
5
Neraztopljene snovi
mg/l
<5
Amonijev dušik
mg/l N
<0,5
pH
6,5 – 9,0
7,5
Temperatura
°C
30
15,5
*Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07, 30/10) in
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12)
**vzorčenje in terenske meritve 4.10.2010
***vzorčenje 2.6.2011
Glede na Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav
(Ur. l. RS, št. 98/07, 30/10) BČN odlično deluje, saj iztočna voda več kot ustreza vsem
normativom, učinek čiščenja pa je najmanj 95% za KPK in največ za amonijev dušik 99%.
Očiščena voda iz BČN se steka v ponikovalnico, kjer ponika v tla.
ODPADNE VODE ZARADI TALJENJA UMETNEGA SNEGA
Umetni sneg pretežno proizvajajo pred začetkom sezone in sicer od začetka novembra do sredine
decembra. Sneg se proizvede na osrednjem platoju Športno-rekreacijskega centra Triglav Pokljuka,
ki se ga potem razvozi po tekaških poteh, ki potekajo po asfaltnih poteh in gozdnih cestah.
Smučišče Viševnik se umetno ne zasnežuje.
Pri izdelavi snega v skladu z Zakonom o TNP ne uporabljajo kemičnih in bioloških dodatkov (to so
npr. drobni mineralni delci, srebrov jodid in beljakovinski bakterijski delci), ki pospešujejo
nastajanje kristalizacijskih jeder. Umetni sneg proizvajajo z nizkotlačnimi snežnimi topovi
(italijanski Tehnoalpin model Piano), kar pomeni da je potrebna temperatura zraka -3°C za
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 103 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
izdelavo umetnega snega. Za 1 m3 snega se potrebuje cca 500 l vode, če pa so ugodni pogoji
(nizke temperature cca -10) pa tudi samo 400 l vode, kar pa je pred začetkom sezone redkokdaj.
Namreč, zasneževati se začne takoj novembra, čim so ugodni pogoji, saj mora biti snega do
začetka decembra (14 dni pred predvideno tekmo) dovolj, da se delegat Mednarodne biatlonske
zveze odloči ali decembrski Svetovni pokal v Biatlonu na Pokljuki bo ali ne. Zasnežuje se običajno
10 dni. Tekma je običajno sredi decembra. Po podatkih Športno-rekreacijskega centra Triglav
Pokljuka, vsako leto za potrebe zasneževanja v začetku sezone za pripravo svetovnega pokala
potrebuje od 4.000 do 8.000 m3 vode, kar pomeni od cca 8.000 do 16.000 m3 umetnega snega,
pač odvisno od naravnih snežnih razmer.
Umetno se zasnežuje tolikšno območje, kot je potrebno za organizacijo svetovnega prvenstva. To
pomeni celoten stadion ter še 2,5 do 5 km tekaških prog, tako da se lahko organizira nastope v
vseh kategorijah (pri krajših progah se tekmovalno progo naredi tako, da se gre po nekaterih
odsekih večkrat). Končna urejena proga mora biti široka 6 m. Da se lahko izdela kvalitetno progo
je potrebno, da je na progi minimalno 40 cm snega (optimalno 50 cm, pred tekmo ga mora biti na
progi min. 30 cm). Običajno ga v drugi polovici novembra zapade že 10 do 20 cm.
Preglednica 27: Površina ki se umetno zasnežuje za potrebe priprave svetovnega prvenstva (po
podatkih pridobljenih s strani vzdrževalca prog)
Območje
Površina (m2)
Količina snega (m3)
Količina vode (m3)
h= 0,4m
500 l vode /m3 snega
Stadion
5.000
2.000
1.000
Tekaške poti* (5 km)
35.000
14.000
7.000
Skupaj
40.000
16.000
8.000
*računali smo končno širino 6m z 0,5 m na vsako stran torej skupno 7m širine.
Gostota umetnega snega je večja od naravnega (185 kg/m3) saj znaša na začetku sezone cca 500
kg/m3, konec sezone pa cca 700 kg/m3. Zaradi tako velike gostote se umetni sneg obdrži dlje časa
kot naraven.
Za izboljšanje kakovosti snega in utrditev smučarskih prog v času smučarskih tekem se uporabljajo
razne soli. Podoben učinek kot ga ima sol v zimskem času na cestah, ga ima tudi na smučarski
progi, saj stopi zgornjo plast snega na progi, ki se nato utrdi in tako spremeni kakovost smučarske
proge. Glede na vreme se uporabljajo različne vrste soli. Najbolj pogoste so: amonijev nitrat
(NH4NO3), amonijev sulfat ((NH4)2SO4), kalijev klorid (KCl) in natrijev klorid (NaCl). Na Rudnem
polju se po potrebi uporabljaja za pripravo tekem svetovnega pokala zgolj navadna sol za soljenje
cest (NaCl) in sicer do 100 kg na tekmo na območju stadiona, ki je izpostavljen soncu. Uporaba
soli je odvisna predvsem od vremenskih razmer (višje kot so temperature, več se je potrebuje),
zato ima tekma svetovnega pokala v decembru s tega vidika običajno manj vplivov na okolje, saj
so običajno povprečne temperature decembra znatno nižje kot na primer marca.
6.1.3.3
Podatki
degradiranih
statusom
o
in
varstvenih,
varovanih,
zavarovanih,
drugih območjih s posebnim pravnim
Obravnavano območje ne leži na z odlokom opredeljenem vodovarstvenem območju z
opredeljenimi režimi varstva za katerikoli vodni vir preskrbe s pitno vodo. Vodovarstvena območja
za vodne vire iz katerih se območje obravnave napaja s pitno vodo, pa niso opredeljena in zato
tudi ustrezno varovanje vodnih virov in s tem režim varovanja vodnih virov ni vzpostavljen.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 104 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Območje leži v širšem območju TNP (tretje varstveno območje), kjer je prepovedano z dodajanjem
kemikalij ali mikroorganizmov umetno zasneževati ali utrjevati smučišča in tekaške proge ali
graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine.
Območje ne sodi v prispevne površine območij občutljivih za evtrofikacijo.
6.1.4 Opredelitev in vrednotenje
potencialnih vplivov
6.1.4.1
obstoječih
in
Vplivi obstoječih obremenitev
POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE
Vplive na kemijsko stanje površinskih in podzemnih voda lahko pričakujemo pri: lovilcih olj,
parkirnih površinah, na KČN in dovodni fekalni kanalizaciji, transformatorski postaji in ploščadi z
dizelskim agregatom, obratovanju snežnih teptalcev, pretakanju goriv v snežni teptalec in drugo
mehanizacijo, umetnemu zasneževanju površin in soljenju prometnih površin. Vsi ti vplivi so lahko
neposredni ali posredni, to je gredo direktno v tla in podzemne vode ali pa v akumulacijo in od tod
v podzemne vode. So kumulativni in začasni. Izognemo se jim lahko z ustreznim ravnanjem z
mehanizacijo kot so snežni teptalci in druga mehanizacija pri umetnem zasneževanju površin,
pretakanje goriv v mehanizacijo in njenim vzdrževanjem ter z ustreznim vzdrževanjem lovilcev olj
in kanalizacijskega sistema.
Glede na to, da se v akumulacijo stekajo meteorne vode s streh in parkirišč ter ob predpostavki, da
vsi oljni filtri na parkiriščih dobro delujejo in so pravilno vzdrževani, ne pričakujemo kemijskega
onesnaženja površinskih voda (ocena C). Prav tako predpostavljamo, da novo zgrajen
kanalizacijski sistem s KČN Pokljuka deluje brezhibno in je dobro vzdrževan, zato ne pričakujemo
kemijskega onesnaženja podzemnih voda (ocena C).
Iz akumulacije se zbrana meteorna voda uporablja za pripravo umetnega snega. Pri pripravi snega
se dodatki, ki pospešujejo nastajanje kristalizacijskih jeder, ne uporabljajo. Občasno, ob izvedbi
svetovnega pokala v biatlonu, se pred tekmo za utrjevanje proge na stadionu uporabi sol. Gre za
običajno sol (NaCl), ki se jo uporablja v zimski službi.
Iz Učbenika za soljenje cest (Jani Zore, Zimska služba – učbenik Varstva okolja in komunale,
Konzorcij višjih strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM, Zavod IRC, Ljubljana 2011.) citiram
sledeče podatke o soli in zasoljevanju:
»Soli, ki se uporabljajo v zimski službi, so nevtralne in ne sodijo med nevarne snovi. Delo z njimi
ne ogroža zdravja ljudi. Te soli so v vodi dobro topne in se s padavinami spirajo v površinske vode,
pronicajo v podtalje ali se odvajajo v kanalizacijo. Pri smotrni uporabi teh sredstev ne prihaja do
povečanih vplivov na okolje (dopustna koncentracija NaCl v pitni vodi je 500 mg/l, CaCl2 400
mg/l). Zaradi uporabe soli v zimski službi lahko računamo z neznatnim povečanjem trdote vode.
Primeri zasoljevanja manjših lokalnih vodnih virov zaradi uporabe soli v zimski službi so zelo
redki.«
Po podatkih vzdrževalne službe Športnega centra Triglav Pokljuka (g.Gomilar), se na Rudnem polju
sol uporabi le izjemoma in sicer za tekme svetovnega pokala v biatlonu. Porabi se je do 100 kg na
tekmo (1x na leto), večinoma za stadion, ki je izpostavljen soncu. Pri upoštevanju površine
stadiona (5.000 m2) in minimalne količine umetnega snega na stadionu, na kateri se uporabi sol
brez upoštevanja dosneževanja (50 cm), nekoliko večje gostote snega na stadionu (600l/m3) ter
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 105 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
dejstev, da je običajno na svetovnem prvenstvu 5 do 6 tekem, je koncentracija soli v vodi, ki se
spere s stadiona, ko sneg skopni, 400 mg/l. To pa pomeni, da so količine sorazmerno majhne.
Kljub temu je to v navzkrižju z varstvenim režimom TNP, ki prepoveduje uporabo soli.
Za razliko od stadiona, pa se regionalno cesto, to je dostopno cesto do Rudnega polja (in verjetno
nekatere parkirne površine) pozimi redno soli, kar pomeni, da je vpliv uporabe soli zaradi zimske
službe verjetno precej večji kot zaradi rabe pri utrjevanju tekaških prog in stadiona. Namesto soli
naj se na cesti in parkiriščih uporablja pesek. Uporaba soli je v nasprotju z varstvenim režimom
TNP.
Pri uporabi soli gre za neposredne, posredne, trajne in začasne ter kumulativne vplive. Začasni
vplivi so vplivi na vodo in tla, trajni pa so pri prekomerni obremenjenosti lahko vplivi na tla in
vegetacijo. Kumulativni vpliv je predvsem vpliv na podzemno vodo, pa tudi na organizme v prsti.
Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov pri rabi soli za utrjevanje prog in vzdrževanje cest pozimi, so
vplivi rabe soli na površinske in podzemne vode nebistveni (ocena C).
Učbenik za soljenje cest (Jani Zore, 2011) o rabi soli nadalje pravi da:
»Zaradi vse ostrejših zahtev okoljevarstvenikov v nekaterih okoljih v Evropski uniji opuščajo
soljenje s klasično soljo in prehajajo na posipavanje s kalcijevim kloridom, obenem pa potekajo
intenzivne raziskave o pozitivnih vplivih sledenja. Kalcij se že dolgo časa uporablja kot gnojilo,
rahlja tla, torej razkosmiči zemljo in s tem dopušča tudi kloridnim ionom premik navzdol izven
področja rastlinskih korenin. Kalcij torej ohranja oziroma ponovno vzpostavlja ravnovesje med
elementi v zemlji, poleg tega pa se obnaša do natrija kot antagonist. Ker ga v zemlji izpodriva,
rastline ne prevzemajo več škodljivega natrija, temveč hranilni kalcij. Poleg tega je za enak učinek
potrebno posuti mnogo manj kalcijevega kot natrijevega klorida. Kot sestavina v vodi kalcijev
klorid zmanjšuje strupenost kalija, svinca, borovih spojin, fenolov, bakrovih spojin, mlečne kisline,
živega srebra, vanadijevih in cinkovih soli in tako dalje.
Ovrednotenje dosedanjih raziskav vpliva kalcijevega klorida na okolje nam kaže, da bo zaradi
varovanja okolja v prihodnje narekovalo večjo uporabo kalcijevega klorida v zimski cestni službi.
Natrijev klorid po mehanizmih ionske menjave odvzema zemlji kalij in kalcij. Zemlja zaradi tega
postane manj sipka in humusni del zadržuje manj vlage in hranljivih snovi. Takšni vplivi pa so
opazni šele pri koncentracijah natrijevega klorida večjih soli od 0,5 g/l. Kalcijev klorid tega učinka
nima in zaradi hidroskopičnosti zadržuje vlago v zemljini. Kalcijeve spojine so tudi sicer naravna
sestavina tal.«
Ključni vpliv na ekološko stanje/potencial površinskih voda je bil izveden z nepravilno
izgradnjo akumulacijskega bazena, saj je brežina akumulacije povsem tehnično izvedena in ne
dopušča razvoja biote na robovih. Vpliv je neposreden, negativen in trajen. Z ustrezno
preureditvijo roba akumulacije tako, da se izvede polico za vodno in obvodno vegetacijo, ki bo
ustrezno sprojektirana tako, da bo kompenzirala občasno pomanjkanje vode v akumulaciji oziroma
njeno izpraznitev tako, da se bo rob akumulacije posebej napajal z vodo (glej tehnične predloge
rešitev v nadaljevanju), se da vpliv ustrezno omiliti in akumulaciji, kot umetnemu vodnemu telesu,
vzpostaviti dober ekološki potencial. Z izvedbo omilitvenih ukrepov pričakujemo bistveno
izboljšanje obstoječega stanja, kar pomeni da bo vpliv izvedbe akumulacije s sanacijo roba
sanacije zagotavljal dober ekološki potencial vodnega telesa (ocena C).
Bistvenih vplivov na količinsko stanje podzemnih voda zaradi dejavnosti na Rudnem polju ne
pričakujemo (ocena B).
Vpliv na količinsko stanje površinskih voda je neposreden, dolgotrajen, cikličen in trajen. Gre
predvsem za velika nihanja v akumulaciji za zasneževanje, ki je umetno vodno telo zgrajeno za
potrebe rabe. Kljub temu je z omilitvenimi ukrepi možno izboljšati ekološki potencial akumulacije.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 106 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Glede na to, da so za akumulacijo značilna velika nihanja vodne gladine (predvsem pozimi, ko se
akumulacijo skoraj povsem izprazni), mora biti rob akumulacije zgrajen na takšen način, da ima
rob s katerega se napajajo rastline določeno akumulacijo vode, ki se posebej oziroma prednostno
napaja z vodo. Ob upoštevanju omilitvenih pogojev bo vpliv količinskega nihanja površinskih voda
na količinsko stanje in ohranjanje dobrega ekološkega potenciala roba akumulacije nebistven
(ocena C).
Slika 79: Pozimi izpraznjena akumulacija.
Vpliv na količinsko stanje površinskih voda pa je lahko tudi posreden in daljinski. Gre predvsem za
vpliv na potok Ribnica s planine Konjščica in na njegovo količinsko stanje. Preveliki odvzemi vode iz
zajetij Konjščica imajo namreč lahko negativen vpliv na živelj v potoku. Če se za potrebe
zasneževanja dejansko nabira viške vode v mesecih oktober in november, ko je vode dovolj in do
mere, ki ne ogroža življa v vodotoku, je vpliv odvzemov vode iz vodovoda oz. posredno iz zajetja
Konjščica na količinsko stanje vode v vodotoku Ribnica nebistven (ocena C).
Kumulativni vplivi odvzemov vode za vodooskrbo ljudi in za oskrbo živali ter za druga rabe
(zasneževanje, požarna voda itd.) iz sistema vodotoka Ribnica je nebistven ob upoštevanju
ključnega omilitvenega ukrepa, to je da se iz vodotoka oziroma iz izvirov, ki napajajo potok Ribnico
ne povečujejo obstoječi odvzemi vode za vodooskrbo. Nosilnost prostora za potencialne nadaljne
obremenitve z vidika odvzemov vode iz zajetij Konjščica je že dosežena in bi vsako nadaljno
povečevanje odvzemov bilo iz vidika narave za vodotok Ribnica nesprejemljivo (ocena D). Je pa
tudi v sistemu vodovoda Rudno polje še kar nekaj notranjih rezerv, s katerimi se da kompenzirati
eventuelne večje potrebe po vodi v kritičnih mesecih, kot so na primer dodatni rezervoarji in stalno
polnjenje vseh obstoječih rezervoarjev, kjer se lahko zajame in shrani vodo, ki bi sicer ponikala v
tla.
6.1.4.2
Vplivi potencialnih bodočih obremenitev
KOMUNALNE VODE
S prenovo območja MORS se kapacitete nočitev ne bodo povečale – ostale bodo na istem nivoju ali
se celo zmanjšale. Izboljšal pa se bo standard bivanja, kar bistveno ne vpliva na obremenitve
voda. Kapacitete ostalih območij se ne bodo povečevale. Zato bodo vsi vplivi komunalnih voda,
neposredni, posredni, kumulativni, sinergijski, začasni, trajni, pozitivni ali negativni, ostali na istem
nivoju kot pred predvideno prenovo območja.
DRUGE OBREMENITVE
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 107 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Glede na predviden nadaljnji razvoj območja ne pričakujemo drugih obremenitev, ki bi vplivali na
stanje voda.
Ocenjujemo, da bo stanje površinskih in podzemnih voda kljub vplivom potencialnih bodočih
obremenitev in brez uvedbe novih omilitvenih ukrepov nespremenjeno (ocena C) ali celo boljše
predvsem zaradi količinskega stanja vode v akumulaciji.
6.1.5 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo
negativnih vplivov posegov, dejavnosti ali ravnanj
6.1.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo stanja z vidika voda
PODZEMNE IN POVRŠINSKE VODE
Ključni ukrepi, ki se nanašajo na preprečitev, zmanjšanje ali odpravo obstoječih negativnih vplivov
posegov, dejavnosti in ravnanj na površinske in podzemne vode so dobro vzdrževanje oljnih filtrov
na parkiriščih, komunalne čistilne naprave, aeracijske naprave v akumulaciji ter ustrezno
vzdrževanje delovnih strojev in voznega parka.
AKUMULACIJA IN ZASNEŽEVANJE
Izboljšanje hidromorfološkega stanja in s tem ekološkega stanja akumulacije se ob
predpostavki, da se bo akumulacijo zmanjšalo (inšpekcijska odločba) doseže lahko na sledeči
način:
Slika 80: Predlog preoblikovanja roba akumulacije z delnim zasutjem akumulacije (z gruščem)
tako, da nastane položna polica širine 2 do 3 m za vodno in obvodno avtohtono vegetacijo, ki je
izvedena tako, da se na polici (prekriti s peskom in mivko) voda zadrži (obe plasti loči folija).
Predlagamo zmanjšanje akumulacije tako, da se vanjo nasuje grušč in tako ublaži nagib brežin. Na
robu se oblikuje polico širine 2 do 3 m za vodno in obvodno avtohtono vegetacijo. Da bi bil rob
ustrezno omočen (tudi kadar v akumulaciji ni vode), se rob izvede tako, da se na polico najprej
položi folijo, nanjo pa nasuje ustrezen rastni substrat. Zato, da voda v akumulaciji, ki je zgrajena
za potrebe zasneževanja, ostane čista, naj se kot rastni substrat uporabi mivko in pesek.
Podrobnejše je sanacija roba akumulacije predstavljena v poglavju »Kulturna dediščina, krajina in
vidna kakovost okolja«.
Naslednji problem je pomanjkanje vode za robni (z rastlinami obraščen) del akumulacije.
Ker je akumulacija namenjena zasneževanju, to pomeni, da se vso vodo porabi v zelo kratkem
času in tako rastline na robu ostanejo lahko brez vode. Preverili smo sledeče variante
kompenziranja tega problema:
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 108 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Varianta 1: če bi v akumulacijo v najbolj kritičnem obdobju spuščali tudi očiščeno vodo iz čistilne
naprave. Te bi se v mesecu novembru ob 60% zasedenosti nočitvenih kapacitet nabralo cca 630
m3. V tem primeru, bi bilo potrebno prečiščeno odpadno vodo iz KČN pred spuščanjem v
akumulacijski bazen dezinficirati. Naprava za dezinfekcijo morajo zagotavljati 100 % učinek
čiščenja za patogene miokroorganizme ter 90 % učinek dezinfekcije za ostale bakterije in število
skupnih koliformnih bakterij MPN/l v dezinficirani vodi ne sme presegati mejne vrednosti 1 000
koliformnih bakterij MPN/l. Na iztoku iz KČN po napravi za dezinfekcijo bi moralo biti urejeno
ustrezno merilno mesto za vzorčenje odpadne vode z avtomatskimi vzorčevalnimi napravami.
Varianta 2: deževnica iz streh vojašnice. Deževnico iz streh vojašnice, to je iz glavnega objekta –
objekt A (965 m2), depandanse – objekt D (275 m2), objekta C (105 m2) in objekta B (870 m2), se
lahko napelje v akumulacijo. V najbolj kritičnem obdobju, to je v novembru, bi se v akumulaciji iz
tega vira lahko nabralo cca 680 m3 čiste meteorne vode s streh. Še boljša varianta pa bi bila, da se
to vodo zadrži v podzemnih rezervoarjih, od koder se potem po potrebi bogati akumulacijo.
Varianta 3: zajame se višek vode, ki priteče do vodohramov. Iz obeh vodnih virov priteče dnevno
cca 80 m3 oziroma cca 2400 m3 mesečno. Ob upoštevanju dnevne porabe (130 l/dan/PE) in
teoretično 100 % zasedenosti nastanitvenih kapacitet v novembru (dejansko cca 60% zasedenost
v novembru) je poraba cca 1040 m3 na mesec, kar pomeni, da je cca 1350 m3 vode viška. Od tega
se je 450 m3 sproti dotoči v bazen MORS v obdobju zasneževanja, kar pomeni, da ostane še cca
900 m3 viškov zajete vode, ki priteče do vodohranov in potem ponika v tla, ki bi se jo v novembru
dalo zajeti. V decembru te vode ni več na razpolago, saj je dotok dosti manjši zaradi nizkih
temperatur in kopičenja snežne odeje.
Preglednica 28: Alternativni viri vode za potrebe zasneževanja ohranjanja dobrega količinskega
stanja akumulacije v mesecu novembru
Vodni vir:
Razpoložljiva količina vode
Vsa voda v akumulaciji
Zasutje akumulacije do kapacitete 1400 m3 (inšpekcijska odločba)
Razpoložljiva voda shranjena v zasutju (cca 20% volumna)
Minimalna količina vode, ki mora ostati v akumulaciji
5.478 m3
-4.078 m3
816 m3
-100 m3
Novemberski dotok meteorne vode*
330 m3
Zaloga vode iz bazena MORS
300 m3
Sprotni dotok pitne vode 10-tih dneh (višek cca 45m3 dnevno)
SKUPAJ RAZPOLOŽLJIVA VODA
Potrebe po vodi za zasneževanje
PRIMANKLJAJ
ALTERNATIVNI VIRI:
Var. 1: očiščena odpadna voda iz KČN**
450
3.196
-8.000
-4.804
m3
m3
m3
m3
630 m3
Var. 2: meteorna voda s streh objektov vojašnice*
680 m3
Var. 3: višek vode iz zajetih izvirov
900 m3
*za preračun smo vzeli povprečno mesečno količino preračunano na 10 dni;
**manj primeren vir naj se raje izloči;
Iz vseh dodatnih alternativnih virov vode bi se nabralo v novembru cca 2000 m3 vode za kritje
potreb po vodi za zasneževanje. Ker novembra zaradi aktivnosti dvoživk ni pričakovati negativnih
vplivov na živali, bi zadoščalo, da v akumulaciji ostane zgolj 100 m3 vode (cca 10 – 15 cm višine
vode). To pa pomeni, da se krije cca polovico vse potreb po vodi za zasneževanje v primeru
neugodnih vremenskih razmer.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 109 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Preglednica 29: Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja z vidika voda
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način spremljanja
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustre-znost
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
UREDITEV IN VZDRŽEVANJE AKUMULACIJE
Ustrezno vzdrževanje akumulacije (predvsem
delovanje aeracijske naprave) ter preverjanje
kakovosti vode (predvsem videz in smrad ter po
potrebi kemijske in biološke analize). (O)
Stalno
Ustrezno vzdrževanje in preverjanje oljnih filtrov na
parkiriščih Športnega Centra Triglav Pokljuka. (Z)
SZS – že v okviru obstoječega obratovanja
Brežina je izvedena povsem tehnično in je prestrma
(naklon 1:1). Sanacija naj se izvedbe tako, da se po
obodu akumulacije izvede 2 do 3 m širok pas z vodno
in obvodno avtohtono vegetacijo, s čimer naj se
preoblikuje brežino tako, da bo na zgornjem delu
brežine akumulacije nastal položen breg in nekakšna
široka položna polička s peščenim substratom za
rastlinje, hkrati pa akumulacija ne bo več delovala kot
ekološka past. (O)
Do marca
2016
Redno
vzdrževanje
Upravljavec
območja: SZS
in MORS s SV
Zagotavljanje
dobrega
kemijskega in
biološkega
stanja
površinskih
voda
(akumulacije)
Izvedba
sanacije oz.
renaturacije
Investitor in
upravljavec
akumula-cije
Smučarska
zveza
Slovenije
Izboljšanje
hidromorfološke
ga in s tem
ekološkega
stanja
površinskih
voda
(akumulacije)
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Ukrep je
ustrezen
Akumulacija naj se deloma obsadi z drevjem tako, da
se vodno površino deloma zasenči, s čimer se bo
zmanjšalo evaporacijo in s tem izgube vode. (O)
OPN Bohinj, SZS
VAROVANJE PODZEMNE VODE
Ustrezno vzdrževanje in preverjanje oljnih filtrov na
vseh parkiriščih. (Z)
Ustrezno vzdrževanje in preverjanje kompletnega
sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda
(kanalizacija, čistilna naprava). (Z)
Stalno
Redno
vzdrževanje
Upravljavec
območja: SZS
in MORS s SV
Zagotavljanje
dobrega
kemijskega
stanja
podzemnih voda
2017
Vključitev v
OPN Bohinj
Upravljalci
Zagotavljanje
dobrega stanja
voda
Ustrezno ravnanje s stroji in napravami ter ustrezno
vzdrževanje strojev in naprav, ki se jih uporablja pri
urejanju in vzdrževanju območja. (Z)
SZS – že v okviru obstoječega obratovanja
Ustrezna ureditev čiščenja odpadnih voda na vseh
območjih (vikendi, planine, koče itd.) (Z)
OPN Bohinj
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj;
SZS – omilitveni ukrep mora izvesti/izvajati upravljalec Športnega Centra Triglav Pokljuka;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 110 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.1.5.2
Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj z vidika voda
PODZEMNE IN POVRŠINSKE VODE
Ključni ukrepi, ki se nanašajo na preprečitev bodočih negativnih vplivov posegov, dejavnosti in
ravnanj na površinske in podzemne vode so ustrezno ravnanje s stroji in napravami ter ustrezno
vzdrževanje strojev in naprav, ki se jih uporablja pri prenovi območja, kakor tudi dobro
vzdrževanje oljnih filtrov na parkiriščih, komunalne čistilne naprave, aeracijske naprave v
akumulaciji ter ustrezno vzdrževanje delovnih strojev in voznega parka.
POVEČANJE DOTOKA VODE V AKUMULACIJO
Pri prenovi objektov Vojaškega objekta Rudolfa Badjure - Vadbeni center Pokljuka, se bodo strešne
površine nekoliko povečale, s čimer se poveča tudi dodatna količina meteorne vode, ki se jo lahko
vodi v akumulacijo, kar bo ugodno tako glede količin kot kakovosti vode, saj bo večji pretok skozi
akumulacijo. Gre za cca dodatnih 150 m3 čiste meteorne vode mesečno. Boljša varianta je zajem
te vode v rezervoarjih, ki so povezani z akumulacijo. Ti lahko bogatijo akumulacijo po potrebi. Ista
voda se lahko uporablja tudi v druge namene in s tem razbremenimo vodne vire.
Pri prenovi Vadbenega centra Pokljuka je možno pri novogradnjah in prenovah (objekt B) ločiti sive
odpadne vode (tuš, umivalniki, pralni stroji, pomivalni stroji) od črnih odpadnih voda (WC in
kuhinje). Siva voda je možen dodatni vir vode za zasneževanje in kompenziranje nihanja gladine
vode v akumulaciji pozimi ali pa dodaten vir vode za splakovanje stranišč, kar bo še najbolj
koristno v času, ko vodna vira iz katerih se napaja lokalni vodovod občasno presahneta ali pa sta
prekomerno onesnažena.
Preglednica 30: Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika voda
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način spremljanja
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustre-znost
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Izboljšanje
ekološkega
stanja
površinskih voda
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
POVEČANJE DOTOKA VODE V AKUMULACIJO
Dodatni potencialni vir vode za izdelavo snega je
lahko deževnica iz streh Vadbenega centra Pokljuka.
Predlagamo zajem te vode v rezervoarjih, ki so
povezani z akumulacijo. Ti lahko bogatijo akumulacijo
po potrebi. Ista voda se lahko uporablja tudi v druge
namene (splakovanje stranišč itd.) in s tem
razbremenimo vodne vire. To bo ugodno delovalo na
akumulacijo, saj bo večji pretok skozi akumulacijo
V letu
ugoden tako glede količin kot kakovosti vode, hkrati
Vključitev v
2016
pa bodo manjša nihanja gladine (kontrolirano
OPN Bohinj
oziroma
dovajanje vode v akumulacijo) in več vode za izdelavo ob izvedbi in razvojne
projekte
prenove
snega v kritičnih mesecih. (P)
Pri prenovi Vadbenega centra Pokljuka predlagamo za
vse novogradnje ločitev sivih odpadnih voda (tuš,
umivalniki, pralni stroji, pomivalni stroji) in črnih
odpadnih voda (WC in kuhinje). Siva voda je možen
dodatni vir vode za zasneževanje in kompenziranje
nihanja gladine vode v akumulaciji. Ocenjujemo: za
100 PE ob porabi 130l/PE dan, 7,8 m3/dan, oz. cca
2847 m3/leto. Za to je potrebno minimalno čiščenje,
vojaških
objektov
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
MORS
Občina
Bohinj,
MORS in SV
Stran 111 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način spremljanja
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustre-znost
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
ki poteka lahko z MBR (membranska ČN), ali poceni
varianta z grajenim močvirjem (0.8m2/PE za sivo
vodo, torej cca 200 m2 za 200 PE). (P)
OPN Bohinj
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj.
6.1.6
Monitoring z vidika voda
Gradbena dela s prenovo ali novogradnjo objektov bodo potekala le krajše obdobje in ne v velikem
obsegu, zato ocenjujemo, da imisijski monitoring stanja okolja v času gradnje ni potrebno izvajati.
Direkten vpliv na podzemne vode v času obratovanja ne bo nastajal, zato imisijski monitoring
površinskih voda ni potreben.
Preglednica 31: Monitoring z vidika voda
Vrsta monitoringa
Način izvedbe in osnovne zahteve
Monitoring delovanja KČN
Kako se spremlja: vizuelni pregled naprave, redno jemanje vzorcev
za laboratorijsko analizo vtočne in iztočne vode, letno poročilo o
delovanju naprave;
Vir podatkov: terenski ogled, laboratorijska analiza;
Nosilec izvajanja: SZS oz. vzdrževalec KČN Pokljuka, Regeneracija
d.o.o.
Obdobje spremljanja: Stalno v skladu z zakonodajo in Programom
monitoringa.
Monitoring stanja lovilcev
Kako se spremlja: vizuelni pregled lovilcev olj, dnevnik čiščenja
olj na parkiriščih
lovilcev olj
Vir podatkov: terenski ogled
Nosilec izvajanja: SZS oz. vzdrževalec zunanjih površin Športnega
centra Triglav Polkjuka; SV oz. vzdrževalec zunanjih površin
Vadbenega centra Pokljuka
Obdobje spremljanja: Stalno v skladu z zakonodajo.
Monitoring kemijskega in
Kako se spremlja: izvedba bakteriološke in kemijske analize stanja
bakteriološkega stanja
vode
vode v akumulaciji
Vir podatkov: laboratorijska analiza vzorca
Nosilec izvajanja: SZS oz. izvajalec umetnega zasneževanja izbere
ustreznega zunanjega izvajalca (akreditiran laboratorij);
Obdobje spremljanja: Pred uporabo vode za zasneževanje v letu
2014, če je vzorec ustrezen na tri leta oziroma po potrebi.
Monitoring morfološkega
Kako se spremlja: nadzor ustreznosti izvedbe oboda, ustreznosti
stanja obrežja akumulacije
zasaditve in pregled izpada posajenega rastlinja.
(ustrezna izvedba oboda
Vir podatkov: terenski ogled.
akumulacije)
Nosilec izvajanja: SZS oz. upravljavec akumulacije določi nadzor
(odgovorni projektant krajinske arhitekture in biolog – strokovnjak
za vodno in obvodno rastlinje)
Obdobje spremljanja: Med izvajanjem del in eno leto po končanju
del, potem pa občasno, po potrebi
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 112 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.1.7 Sklepna ocena vplivov na vode s povzetkom
omilitvenih ukrepov
Ključni vpliv na vode je vpliv na ekološko stanje/potencial površinskih voda je bil izveden z
nepravilno izgradnjo akumulacijskega bazena, saj je brežina akumulacije povsem tehnično
izvedena in ne dopušča razvoja biote na robovih. Potencialni vpliv na vode je še vpliv na kemijsko
stanje voda zaradi potencialnega slabega vzdrževanja infrastrukture (lovilci olj, kanalizacijski
sistem, pretakanje goriv v mehanizacijo itd.)
Pri upoštevanju omilitvenih ukrepov, bodo vplivi na površinske in podzemne vode
nebistveni (ocena C).
Vpliv je nebistven ob upoštevanju naslednjih omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na preprečitev,
zmanjšanje ali odpravo obstoječih negativnih vplivov posegov, dejavnosti in ravnanj na površinske
in podzemne vode so:
(1) Ekološka sanacija akumulacije (vzpostavitev 2 do 3 m širokega vegetacijskega pasu s
položnejšo brežino in polico za vodno in obvodno vegetacijo po obodu akumulacije; nosilec
ukrepa je Smučarska zveza Slovenije (SZS).
(2) Dobro vzdrževanje oljnih filtrov na parkiriščih, komunalne čistilne naprave, aeracijske
naprave v akumulaciji ter ustrezno vzdrževanje delovnih strojev in voznega parka; nosilec
ukrepa je SZS.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 113 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.2 Kulturna dediščina, krajina in vidna
kakovost okolja
6.2.1
Zakonske zahteve
Vsebina je izdelana ob upoštevanju naslednjih zakonskih predpisov in njihovih zahtev:
Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12)
Evropska konvencija o krajini, Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (Ur. l. RS, št.
74/03)
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04)
Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04)
Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 90/12)
Evropska konvencije o varstvu arheološke dediščine (Ur. l. RS, št. 7/99)
Ključne zahteve, ki jih mora poseg upoštevati:
Zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP) – U.l.RS. 52/2010
Območje obravnave se nahaja v širšem območju TNP (tretje varstveno območje). V skladu z
Zakonom o TNP (U.l.RS. 52/2010) veljajo omejitve posegov, dejavnosti in ravnanj. Splošni
varstveni režim v narodnem parku (13. člen) določa, da je na območju narodnega parka
prepovedano:
1. izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na območju narodnega
parka in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih
habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti;
2. izvajati posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali
bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto,
oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote;
3. izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za narodni park značilne krajinske
gradnike ter značilne krajinske ali poselitvene vzorce;
5. naseljevati ali gojiti rastline ali živali tujerodnih prostoživečih vrst;
6. v komercialne namene odvzemati iz narave rastline prostoživečih vrst, vključno z glivami,
razen drevja, brez soglasja upravljavca narodnega parka;
8. postavljati obore, ribogojnice in urejati komercialne ribnike;
9. delati z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, jih sproščati v okolje in
uporabljati;
10. odvzemati iz narave minerale ali fosile, razen za znanstvenoraziskovalne ali izobraževalne
namene in s soglasjem upravljavca narodnega parka;
11. izravnavati grbinaste travnike;
12. uporabljati fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih kmetijskih zemljišč;
15. ograjevati zemljišča v naravnem okolju, razen kadar je ograditev namenjena preprečitvi
škode ali zadrževanju pašne živine na kmetijskih zemljiščih, če to bistveno ne otežuje migracije
živali prostoživečih vrst;
16. postavljati znake in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje v naravnem okolju, razen znakov za označevanje planinskih in drugih poti s soglasjem
upravljavca narodnega parka;
26. graditi odlagališča odpadkov in odlagati odpadke v naravno okolje;
28. graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine;
29. širiti obstoječa smučišča ali graditi nova;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 114 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
30. graditi objekte na obstoječih smučiščih, razen smučarskih prog, žičniških naprav in stavb
žičniških naprav ter izvajanja vzdrževalnih del;
34. izvajati ukrepe ali gradnje, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali kakor koli vplivali
na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo ali zaradi
varstva pred škodljivim delovanjem voda;
35. odvzemati mivko, pesek in prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč, razen
za potrebe v narodnem parku s soglasjem upravljavca narodnega parka;
36. odpirati nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin;
37. odvzemati grušč z melišč;
45. kuriti ogenj zunaj za to urejenih mest, razen za namene kmetijske dejavnosti in varstva
gozdov;
46. šotoriti ali taboriti zunaj za to določenih mest, razen na mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža
ciljev narodnega parka in s soglasjem upravljavca narodnega parka;
49. jezditi konje zunaj za to določenih poti;
6.2.2 Okoljski
cilji,
kazalci
vrednotenja kulturne krajine
in
metodologija
Preglednica 32: Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja in ocenjevanja vplivov –
segment kulturne dediščine, krajine in vidne kakovosti okolja
Okoljski cilji
Ohranjanje celovitosti
območij kulturne
dediščine
Ohranjanje krajine in
vidne kakovosti okolja
Kazalci
Kakovost
krajinske
slike
Metodologija
+ – vpliv je pozitiven:
Izvedba posegov, dejavnosti in ravnanj vpliva pozitivno
na krajino, saj se obstoječa prostorska razmerja
izboljšujejo. Izvedba posegov, dejavnosti in ravnanj bo
Prvine
prispevala k poudarjanju značilnih krajinskih elementov
prepoznavali oblikovanju novih krajinskih kakovosti v prostoru ob
nosti krajine
hkratnem varovanju varovanih prvin kulturne krajine.
Prvine
naselbinske,
krajinske in
arhitekturne
tipologije in
morfologije
A – vpliva ni:
Izvedba posegov, dejavnosti in ravnanj ne vpliva na
krajino, saj se obstoječa prostorska razmerja ne
spreminjajo. Posegi, dejavnosti in ravnanja so dobro
vpete v prostor in ne vplivajo na prvine pomembne za
prepoznavnost kulturne krajine.
B – vpliv je nebistven:
Obstoječa prostorska razmerja se ne spreminjajo
oziroma so te spremembe zelo majhne. Posegi,
dejavnosti in ravnanja v majhnem obsegu prizadenejo
posamezne krajinske prvine, krajinskih prvin pomembnih
za prepoznavnost krajine ne prizadene. Vidni so le iz
manj frekventnih stojišč.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov:
Obstoječa prostorska razmerja se spremenijo v manjšem
obsegu. Posegi, dejavnosti in ravnanja v majhnem
obsegu prizadenejo posamezne krajinske prvine ali
krajinske prvine pomembne za prepoznavnost krajine.
Ob izvedbi vseh predvidenih ukrepov bodo posegi,
dejavnosti in ravnanja dobro vpeti v prostor, spremembe
krajinske slike bodo komaj opazne.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 115 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Okoljski cilji
Kazalci
Metodologija
D – vpliv je bistven:
Obstoječa prostorska razmerja se spremenijo v večjem
obsegu. Posegi, dejavnosti in ravnanja v prostor vnašajo
elemente, ki bodo porušili obstoječa razmerja in zgradbo
prostora. Spremembe značilnosti in kakovosti krajinske
slike bodo vidne iz posameznih frekventnejših stojišč.
Vpliv ni sprejemljiv.
E – uničujoč vpliv:
Obstoječa prostorska razmerja se spremenijo v zelo
velikem obsegu. Posegi, dejavnosti in ravnanja v prostor
vnašajo elemente, ki bodo povsem porušili obstoječa
razmerja in zgradbo prostora. Krajinska slika bo
popolnoma spremenjena. Sprememba značilnosti in
kakovosti krajinske slike bo dobro vidna iz frekventnejših
stojišč.
6.2.3
Opis izhodiščnega stanja
Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Leži na vzhodni strani Julijskih
Alp med dolinami Mojstrice, Voj, Save Dolinke, Radovno in Krmo. Je največja zaokrožena gozdna
površina v Triglavskem narodnem parku. Planota je dolga 20 km in skoraj toliko tudi široka, na
nadmorski višini v razponu od 1000 do 1400 m je okoli 6300 ha gozda, v katerem prevladuje
smreka.
Razgibano površje skritih brezen, zaraščenih kont, vrtač in dolinic je ostanek delovanja pokljuškega
ledenika. Za njim so ostala pokljuška barja in zamočvirjene, težko prehodne gozdne površine.
Pokljuška barja spadajo med najjužnejša visoka barja v Evropi. Barja so se ohranila le na nekaterih
krajih, predvsem v najnižjem območju široke planine Goreljek in pod Grajsko planino. Naravna
barja Šijec, Veliko Blejsko barje, Goreljek in Mlake pod Javorjevim vrhom so največja, poleg njih pa
je na Pokljuki še vsaj ducat manjših. Nekatera so dobro ohranjena, nekaterim pa grozi skorajšnje
uničenje. Visoka barja na Pokljuki predstavljajo izjemno naravno vrednoto.
Najbolj značilna vegetacija na Pokljuki so bukovi in smrekovi gozdovi, alpsko ruševje ob gozdni
meji in v mraziščnih kontah visokogorska barjanska vegetacija. Na Pokljuki je več predelov, kjer
rastejo šotni mahovi, značilna rastlina šotnih barij. Med drevesnimi vrstami prevladuje smreka s 97
odstotnim deležem, jelka, macesen in listavci pa enakovredno zavzemajo le preostale tri odstotke.
Smrekovi gozdovi dajejo kvaliteten-resonančni les, ki nastane zaradi počasne rasti. Gozd se na
Pokljuki pomlajuje povsem naravno. V zaostrenih ekoloških razmerah pomlajevanje ovira kratka
vegetacijska doba, nizke temperature, slabi talni pogoji, veliko število rastlinojede divjadi in gozdna
paša.
Pokljuko je izoblikovalo zakrasevanje, čeprav na prvi pogled ni kraška. Se pa kraška osnova kaže v
pomanjkanju vode. Njen podzemni kraški labirint je zakladnica pitne vode, ki odteka v bohinjsko in
gornjesavsko stran. Planoto so zelo preoblikovali tudi ledeniki, ki so na več področjih zajezili vodni
odtok, da so nastala jezerca, iz katerih so se kasneje razvila barja.
Pokljuka ni naseljena in naselja ob njenem robu so redka. Na obrobju Pokljuke so naselja Zatrnik,
Gorjuše, Koprivnik in Podjelje in manjši zaselki, ki so večinoma na pobočjih vzhodnega in južnega
roba planote. Med zaselke štejemo tudi nekdanjo planino Goreljek, kjer stalnih prebivalcev skoraj
ni, je pa največje počitniško naselje v Triglavskem narodnem parku.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 116 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Območje ima visoko stopnjo naravne ohranjenosti.
6.2.3.1
Značilnosti območja pred izgradnjo ŠCTP
Pred izgradnjo Športnega Centra Triglav Pokljuka je bil na območju sedanjega Hotela Center
Pokljuka postavljen dvonadstropni montažni objekt podobnih tlorisnih gabaritov, kot je sedanji
objekt. Biatlonski stadion s streliščem je bil nekoliko manjši. Vodne akumulacije ni bilo. Vojaški
objekti in smučišče Viševnik sta bila enaka kot sedaj.
Slika 81: Športni center Triglav Pokljuka pred letom 2008 (Vir: Arhiv TNP).
6.2.3.2
Obstoječe značilnosti območja
ZASNOVA CELOTNEGA OBMOČJA
Novi Športni Center Triglav Pokljuka je večji od prvotnega. Montažni objekt je zamenjal
večnamenski centralni objekt Hotel Center Pokljuka. Biatlonski stadion in strelišče sta se povečala,
asfaltiranih je več prog. Med posameznimi objekti vodijo podzemni hodniki, ki omogočajo nemoten
dostop na stadion ter v medijski prostor. Podzemni hodniki so v celoti zasuti, nad njimi je urejena
večinoma trata. Zaradi novih intervencij v prostor, se je teren lokalno izravnal, med posameznimi
ravninami pa so večinoma travnate in bolj tehnično urejene brežine ali pa kamnite škarpe
(suhozid).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 117 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 82: Strelišče v ozadju, asfaltirana ploščad spredaj, LED prikazovalnik v ozadju.
Slika 83: Strelišče v ozadju, asfaltirana ploščad spredaj, večnamenski objekt desno.
VEČNAMENSKI OBJEKT
Večnamenski objekt je zgrajen v štirih etažah (klet, pritličje, nadstropje in mansarda). Objekt se
oblikovno nekoliko zgleduje po Vojaškem objektu Rudolfa Badjure (stolpič, stavbna masa,
poudarjene okenske odprtine z obrobami) in deloma po arhitekturi planinskih koč v okolici
(kombinacija lesene in zidane fasade, strešna okna), medtem ko so barve fasade povsem
samosvoje. Zidani del fasade je svetlo rumen, medtem ko sta leseni del fasade - opaž in ograje na
fasadi modrikasto sive. Strešna kritina je temna. Takšna kombinacija barv ni v duhu tradicije, kar
bi pričakovali v narodnem parku, temveč deluje sodobno in bi lahko stala kjerkoli.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 118 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 84: Hotel Center Pokljuka – severna fasada na parkirišča
Slika 85: Hotel Center Pokljuka – južna fasada na stadion in strelišče s tribunami
Slika 86: Vojaški objekt Rudolfa Badjure (levo) in Koča na Uskovnici (desno)
POMOŽNI IN ZAČASNI OBJEKTI
Med pomožnimi objekti so predvsem lesene hišice pri helidromu, bivalni kontejnerji in kontejnerji –
sanitarije. Enotno oblikovane lesene hišice so objekti Planinske zveze namenjene za skladiščenje
materiala, ki se ga potem s helikopterjem prepelje na planinske koče. Bivalni kontejnerji so začasni
objekti, ki se jih uporablja za čas tekem, saj med večjimi tekmami služijo ekipam za mazanje
smuči. Nekaj jih je tudi v lasti Planinske zveze Slovenije (6 kom). Začasni objekti, ki se jih
potrebuje pri pripravi velikih tekmovanj, se jih za ta namen najame in po tekmah odstrani z
območja. Dlje časa ostajajo le kontejnerji PZS.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 119 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 87: Objekti Planinske zveze za skladiščenje – lesene hišice in kontejnerji – začasni objekti
za čas tekem so še vedno na lokaciji (posnetek maj 2014).
Enotno oblikovane lesene hišice so objekti Planinske zveze namenjene za skladiščenje materiala, ki
se ga potem s helikopterjem prepelje na planinske koče. Kontejnerji so začasni objekti, ki se jih
uporablja za čas tekem in sicer v njih posamezne tekmovalne ekipe mažejo smuči. Nekaj
kontejnerjev je tudi v lasti Planinske zveze (6 kom) in so še vedno v uporabi.
INFRASTRUKTURNI OBJEKTI
Nov transformator ob makedamskem parkirišču severno od Hotela Center Pokljuka in električni
priključki na različnih mestih po območju obravnave so izvedeni povsem tehnično. Enako je
obravnavana tudi osvetlitev območja.
Slika 88: Nov transformator (levo) in električni priključki s svetilko (desno) izvedeni povsem
tehnično.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 120 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 89: Betonski pokrovi nad vkopano CČN Pokljuka in z leseno zgradbo zavarovan nadzemni
del naprave (levo) in električni priključki, zračnik s svetilko in vhod v podzemni hodnik (desno)
izvedeni povsem tehnično.
AKUMULACIJA
Akumulacija oziroma vodni zbiralnik namenjen zbiranju vode za zasneževanje ter požarno varnost
pomeni krajinsko popestritev in novo vizuelno atraktivnst območja. Rob akumulacije je povsem
tehničen in nedokončan – vidna je črna folija brez vegetacijskega vodnega in obvodnega pasu. Ker
gladina v akumulaciji niha, je vidno območje črne folije občasno tudi veliko večje – tudi meter in
več.
Slika 90: Pogled na vodno akumulacijo z objekti vojaškega kompleksa v ozadju.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 121 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 91: Pogled na vodno akumulacijo z ograjo, zaščito pred prehodom žab (kovinska mrežica
in spodaj bela plastična pregrada) in povsem tehničnim robom vodne akumulacije (vidi se črna
folija).
GOZDNI ROB, ZASADITEV, ZATRAVITEV
Sanacija novonastalega gozdnega roba pri projektu izgradnje zunanje ureditve biatlonskega centra
je bila vključena v projektno dokumentacijo (projekt izgradnje ŠCTP, Razvojni center Radovljica
d.o.o.). V načrtu nadaljnjega urejanja zunanje infrastrukture Športnega centra Triglav Pokljuka, je
bila na osnovi načrta in zahtev odprave vplivov na degradiranih področjih parcele št.1003/127 k.o.
Bohinjska Srednja vas v Bohinju, izvedena saditev gozdnega roba na področju celotne parcele.
Zasaditev je bila izvedena v več fazah. Prvič, že pred začetkom obratovanja, je bila izvedena delna
posaditev s predlaganimi drevesnimi vrstami in grmičevjem (smreke, mecesna, ruševja, jerebike,
siva jelše in vrbe). Zaradi časovnih in drugih omejitev sajenja posameznih drevesnih vrst, je bila
glavnina posegov načrtovana za izvedbo v spomladanskih in jesenskih dneh leta 2010.
Večina sajenih smrek v oktobru 2009 je v poletnih mesecih 2010 odmrla.
V načrtu sajenja gozdnega roba parcele, so bile načrtovane zasaditve:
Salix purpurea-rdeča vrba
71 kom
Alnus incana-siva jelša
35 kom
Sorbus aucuparia-jerebika
23 kom
Picea abies-smreka
70 kom
Pinus mungo-ruševje
brez količin
Investitor, je na osnovi poznavanja parcele in vrtnarsko-gozdarskih nasvetov, povečal načrtovane
količine ter ob že do sedaj izvedenih posaditvah ter urejanju brežin na področja ŠCTP, zagotovil
dodatno saditev drevesnih vrst v oktobru 2010 in jo izvedel v naslednjem obsegu:
Picea abies-smreka
386 kom
Sorbus aucuparia-jerebika
75 kom
Macesen
35 kom
Alnus incana-siva jelša
40 kom
Grmičevje, ruševje
56 kom
Investitor, je izvedel pogozdovanje-saditev smrek tudi izven parcele v gozdni rob drugih gozdnih
parcel. Zelo velik delež sadik posajenih v letu 2010 je tudi odmrl, kar pa je ostalo, raste izredno
počasi. Verjetno so poleg klimatskih razmer, kjer drevje tako ali tako raste zelo počasi, kriva za
počasno rast predvsem ravnanja s snegom (odlaganje snega pri pluženju ceste in parkirnih
površin).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 122 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Sliki 92 in 93: Okrnjen gozdni rob ob parkirišču (levo), zasaditev gozdnega roba leta 2010
(desno)
OBLIKOVANJE RELIEFA
Pri ureditvi okolice je bil relief mestoma zelo tehnično in togo urejen (plato helidroma, izravnave
terena in naprava teras).
VIZUALNE KOMUNIKACIJE
Na območju Športnega Centra Triglav Pokljuka se pojavljajo vizualne komunikacije z oznakami
prog in usmeritvami na lesenih nosilcih, ki so diskretne in nemoteče. Pojavljajo pa se tudi druge
reklame in logotipi sponzorjev na različnih mestih (predvsem ograja okoli stadiona, ograja
mostička). Te delujejo moteče in niso v skladu z Zakonom o TNP, kjer velja prepoved oglaševanja
v naravnem prostoru.
Slika 94: Obstoječe vizualne komunikacije
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 123 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 95: Reklamiranje sponzorjev velikih športnih dogodkov: reklame so ostale v prostoru tudi
v času, ko ni dogodkov.
6.2.3.3
Podatki
degradiranih
statusom
o
in
varstvenih,
varovanih,
zavarovanih,
drugih območjih s posebnim pravnim
Območje obravnavanega posega leži na območju, ki je pomembno za ohranjanje kulturne
dediščine, in sicer obravnavani poseg leži:
na območju nepremične kulturne dediščine, ki je vpisana v register nepremične kulturne
dediščine, in sicer gre za Julijske Alpe - Triglavski narodni park z EŠD št. 7593
Območje kompleksnega varstva Bohinj -OKV št. 2.
Nepremična kulturna dediščina Julijske Alpe - Triglavski narodni park spada med integralno
dediščino oziroma gre za t.i. kulturno krajino. Gre za osrčje Julijskih Alp z najvišjimi vrhovi,
kraškimi planotami, gozdnimi površinami, planinami in dotoki je zavarovano kot park, razširjen iz
doline Triglavskih jezer.
Kulturna krajina je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine spomeniško območje, katerega
strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti v prostoru. Usmeritve
za varovanje kulturne krajine so naslednje:
varuje se zlasti krajinsko zgradbo, to je naravno krajinsko zgradbo kot kulturno prvino;
varuje se ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini;
tipologijo krajinskih prvin;
povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino.
6.2.4 Opredelitev in vrednotenje obstoječih in
potencialnih vplivov na krajino, kulturno dediščino
in vidne kakovosti okolja
6.2.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev
S krajinskega vidika je območje vpliva posega območje, do koder sega vidna izpostavljenost
območja s spremljajočimi objekti in ureditvami. Vplivi so neposredni (različni posegi, ravnanja in
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 124 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
dejavnosti), kumulativni (vse vidne značilnosti se seštevajo in doprinesejo k večji degradaciji),
začasni (sezonske ureditve, ravnanja in dejavnosti) in trajni (tajne ureditve).
VPLIVI NA ARHITEKTURNO IDENTITETO OBMOČJA
Glede na to, da je območje obravnave del Triglavskega nacionalnega parka, je pričakovati, da
arhitektura sodobnih objektov oblikovno izhaja iz tradicije lokalnega stavbarstva in se z njo
povezuje. Novi večnamenski objekt, Hotel Center Pokljuka, se slabo navezuje na tradicionalno
arhitekturo območja. Najbolj problematičen je barvni kolorit fasad. Zidani del fasade je svetlo
rumen, medtem ko sta leseni del fasade - opaž in ograje na fasadi modrikasto sive, kar v prostoru
deluje tuje. Takšna kombinacija barv ni v duhu tradicije, kar bi pričakovali v nacionalnem parku.
Deluje sodobno in bi objekt lahko stal kjerkoli. Kolorit tradicionalne arhitekture tega območja je
topla, ubito bela barva do rahlo okrasto bela barva zidanega dela s temno obarvanim lesenim
delom opaža in lesenih ograj, to je temno-siva do črna barva barvanega lesa ali temno rjavo-siva
barva naravnega lesa.
Predlagamo, da se ob rednih vzdrževalnih delih na objektu zidani del fasade prebarva v toplo,
ubito belo barvo, lesene dele in ograjo balkonov pa obarva v temno rjavo-sivo barvo, da se zgubi
modrikast nadih in barvo približa tradicionalnemu koloritu. Že samo s spremembo kolorita fasade
bo objekt dosti manj izstopal.
Bivalni kontejnerji in sanitarne enote se potrebujejo le v času večjih tekem. Zato je potrebno te
kontejnerje po koncu tekem odstraniti, saj kvarijo naraven izgled območja. V kolikor se jih
potrebuje daljši čas preko leta, naj se v ta neme raje postavi še kakšno dodatno leseno hišico,
kakršne so lesene hišice Planinske zveze ali pa kak bivalni kontejner obleče v leseno fasado, da se
ga skrije pred pogledi.
VPLIVI NA KRAJINSKO SLIKO OBMOČJA
Krajinsko sliko območja sooblikujejo splošno oblikovanje prostora, tlaki, travnate površine,
oblikovanje reliefa, oprema, vizualne komunikacije, vodne površine, vegetacija itd.
Oblikovanje reliefa: zaradi novih intervencij v prostor, se je teren lokalno izravnal, med
posameznimi ravninami pa so večinoma travnate in bolj tehnično urejene brežine ali pa kamnite
škarpe (suhozid). Najbolj moteče so tehnično urejene travnate brežine, ki pa bi se jih dalo sanirati
tako, da bi se mestoma dodatno pripeljal zemeljski material, tako da bi se brežine bolj mehko in
zvezno speljale iz ene ravnine v drugo (npr. brežina platoja s helidromom). Nekatere druge brežine
bi se dalo zasaditi z gosto grmovno vegetacijo (rušje) tako, da bi se strma in tehnično urejena
brežina z vegetacijo zakrila.
Tlakovane površine: Z novimi ureditvami območja je nastalo veliko novih tlakovanih površin.
Povečala se je tako kvadratura nepropustnih (asfalt), kot propustnih tlakovanih površin
(makedam). Ker je makedamskih površin veliko (parkirišča, manipulativni plato pri helidromu in
plato helidroma) predlagamo, da se vse te površine ustrezno zatravi in utrdi s travnimi ploščami.
Tako bi dobili ustrezno utrjeno funkcionalno površino in hkrati lepo ozelenjeno območje, ki bi se
lepo integriralo v naravno ohranjeno krajino. S tem bi bil poseg v prostor bistveno manj viden,
predvsem pa bi območje izgledalo urejeno in ne tako kot danes, ko daje vtis nedokončanosti in
degradacije naravnega prostora.
Infrastrukturni in drugi objekti: Nov transformator in električni priključki ter nekateri drugi
objekti so izvedeni povsem tehnično, brez občutka, da gre za nacionalni naravni park, kjer takšni
objekti vizuelno motijo skladnost naravno ohranjenega okolja. Predlagamo, da se takšne objekte
skrije pred pogledi. To bi bilo možno narediti na primer: z lesenimi paravani v kombinaciji z
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 125 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
vegetacijo, z integracijo novega transformatorja v leseno hiško itd. Na takšen način, to je z lesenim
paravanom, bi lahko tudi deloma zaščitili strelišče v času, ko le-ta ni v uporabi.
Svetilke: Izbor svetilk je povsem tehničen – »cestarski« brez odnosa do občutljivega naravnega
okolja, kjer je svetloba sicer zaželena, vidnost vira svetlobe pa ne. Smiselno bi bilo osvetlitev
rolkarsko-tekaške proge načrtovati z bolj diskretno z nizkimi svetili s katerimi bi osvetljevali progo,
sama svetila pa bi bila čim manj vidna.
Vizualne komunikacije: Oznake prog in usmeritve so na lesenih nosilcih, kar deluje diskretno,
nemoteče in učinkovito. Reklame in logotipi sponzorjev, ki se pojavljajo na ograji okoli stadiona in
drugod po osrednjem prireditvenem prostoru, so povsem sprejemljivi v času večjih prireditev. V
obdobju izven prireditev pa ti delujejo moteče in niso v skladu z Zakonom o TNP, kjer velja
prepoved oglaševanja v naravnem prostoru. Zato bi se morali sponzorski napisi po vsaki prireditvi
odstraniti. Enako velja za obvestila na velikem LCD zaslonu.
Ograja okoli akumulacije in rob akumulacije: Vizualno je zelo moteč rob akumulacije - črna
folija brez vegetacijskega vodnega in obvodnega pasu. Ker gladina v akumulaciji niha, je vidno
območje črne folije občasno zelo veliko – tudi meter in več. Z ustreznim preoblikovanjem robu
akumulacije (glej omilitvene ukrepe) se ta problem lahko povsem ustrezno omili tako, da črna
folija kljub nihanjem gladine nebi bila več vidna (razen občasno pozimi, ko nebi bilo dovolj snega).
Enako vizuelno moteča je zaščita pred dvoživkami na ograji okoli akumulacije. V primeru sanacije
robu akumulacije, le-ta nebi bila več potrebna, saj akumulacija za dvoživke nebi več predstavljala
ekološke pasti.
Akumulacija: S krajinskega vidika akumulacija pomeni zelo dobrodošlo krajinsko popestritev in
novo vizuelno atraktivnst območja – večja kot je, bolj je zanimiva. Močno moteč pa je rob
akumulacije: črna folija brez vegetacijskega vodnega in obvodnega pasu, ki je zaradi nihanja
vodne gladine v akumulaciji še toliko bolj moteč. Z ustreznim preoblikovanjem in zasaditvijo robu
akumulacije (glej omilitvene ukrepe v nadaljevanju), se da ta problem ustrezno rešiti.
GOZDNI ROB IN VEGETACIJSKI POKROV
Sanacija novo-nastalega gozdnega roba je bila izvedena v spomladanskih in jesenskih dneh
leta 2010, ki pa ni bila najbolj uspešna. Zelo velik delež sadik je odmrl, kar pa je ostalo, raste
izredno počasi. Poleg klimatskih razmer, saj na Pokljuki drevje tako ali tako raste zelo počasi, je za
počasno rast in odmiranje verjetno v veliki meri krivo predvsem ravnanje s snegom. Na območje
najbolj izpostavljenega gozdnega roba (pri parkiriščih pri hotelu) gre verjetno za odlaganje večjih
količin snega pri pluženju ceste in parkirnih površin, ki imajo tudi visoko vsebnost soli (soljenje cest
in parkirišč). V prvi vrsti gre za direktni mehanski vpliv tlačenja, ki mlada drevesa in grmovnice
poškoduje. Hkrati zbita snežna odeja preprečuje izmenjavo zraka pod snežno odejo, zato se pod
njo povečuje koncentracija CO2. To pa povzroči nastanek anaerobnih procesov. Ob tem nastajajo
strupene snovi, razvijajo se plesni in gnilobni procesi. Hkrati pa veliki kupi odloženega snega
pomenijo tudi zakasnitev okopnitve terena, s čimer se skrajša vegetacijska sezona in se zmanjša
rastlinska proizvodnja.
Da bi se preprečilo neuspešnost saditve je potrebno ustrezno zavarovati sadike oziroma nov gozdni
rob. Preprečiti je potrebno, da bi se na ta mesta odlagal sneg, saj mora na teh mestih ostati
snežna odeja povsem naravna. Zato je potrebno sneg s parkirišč in cest odlagati oziroma odpeljati
drugam. Le tako, bodo sadike mladega drevja imele dovolj dobre možnosti za svojo rast in razvoj.
Sanirati je treba odprt gozdni rob na celotnem območju biatlonskega centra, vključno z območjem
urejenih tekaških prog. Vzpostaviti in vzdrževati je treba ustrezno strukturiran gozdni rob, ki bo
dovolj gost, da bo manj prehoden, hkrati pa bo pozimi predstavljal tudi vizuelno bariero (ovejanost
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 126 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
do tal). Na tem območju je prisoten habitatni tip HT 9410 - Kisloljubni smrekovi gozdovi od
montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea). Za sanacijo poškodovanega gozdnega roba
je zato od drevesnih vrst najprimernejša smreka (Picea abies), za popestritev pa sledeče drevesne
in grmovne vrste: macesen (Larix decidua), bukev (Fagus sylvatica), gorski javor (Acer
pseudoplatanus), vrba (Salix sp.), planinsko kosteničevje (Lonicera alpigena), jerebika (Sorbus
aucoparia) in mokovec (Sorbus aria).
Parkirišča in zelenice med posameznimi deli biatlonskega centra in ob objektu se zasadi z
avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo v obliki drevesnih in grmovnih otokov.
Z grmovno avtohtono vegetacijo se obsadi nekatere tehnično izvedene brežine med posameznimi
deli biatlonskega centra, kjer zaradi helidroma ni možno zasaditi višje drevnine (npr. ruševje Pinus mugo, dlakavi sleč - Rhododendron hirsutum in vrbe – Salix sp.)
Mestoma je potrebna tudi sanacija travnatih površin na mestih, kjer so potekale tekaške
proge. Zbit ali umeten sneg ima namreč večjo toplotno prevodnost kot naraven nepotlačen sneg,
zato pod zbito snežno odejo prihaja do zmrzovanja tal. Ta učinek se še poveča v primeru tvorbe
ledenih plasti. V primeru tanjše snežne odeje so tla bolj podvržena zmrzovanju, kot če je na
smučišču dovolj debela plast snega. Zbita snežna odeja preprečuje izmenjavo zraka pod snežno
odejo, zato se pod njo povečuje koncentracija CO2. To pa povzroči nastanek anaerobnih procesov.
Ob tem nastajajo strupene snovi, razvijajo se plesni in gnilobni procesi. Po izkušnjah pomeni
umetno zasneževanje tudi zakasnitev okopnitve terena, s čimer se skrajša vegetacijska sezona in
do 3% se zmanjša rastlinska proizvodnja.
Na smučarskih progah je prisoten tudi direktni mehanski vpliv tlačenja, ki povzroči zbitost tal,
porušenje teksture in poškodbe tal, ki nastajajo zaradi gosenic teptalnih strojev in eventualno
robnikov smuči, posebej v primeru, ko je snežna odeja tanjša.
Večini teh učinkov dodatnega zasneževanja se prav zaradi narave delovanja celotnega sistema ne
da popolnoma ogniti, da pa se te vplive omiliti z upoštevanjem omilitvenih ukrepov, kot so ustrezni
režimi priprave in rabe snežnih površin ter sanacije travnatih površin po končani zimski smučarski
sezoni.
Za zatravitev je treba uporabiti semensko mešanico trav in zeli, ki so prisotne na okoliških pašnih
površinah (HT 6230 Vrstno bogata travišča (glej str 25 priloge) in HT 6520 Gorski ekstenzivno
gojeni travniki). Travno mešanico (seneni drobir) se pridobi tako, da se pokosi okoliška travišča in
prenese seno s teh površin na nove travnate površine oziroma s transplantacijo manjših zaplat.
Uporaba komercialnih travnih mešanic ni dovoljena. Ozeleniti je potrebno vse površine z
odstranjeno oziroma poškodovano travno rušo.
Podrobne informacije o posameznih habitatnih tipih so na voljo v prilogi 10 Dodatka k poročilu o
vplivih na okolje »Presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja za posege, dejavnosti in
ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki« (Lutra, 2014).
Pri upoštevanju zgornjih omilitvenih ukrepov bodo vplivi na krajino, kulturno dediščino in vidne
kakovosti okolja nebistvene (ocena C).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 127 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.2.5 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo
negativnih vplivov posegov, dejavnosti ali ravnanj
6.2.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja z vidika
krajine, kulturne dediščine in vidnih kakovosti prostora
Ključni ukrepi, ki se nanašajo na preprečitev, zmanjšanje ali odpravo obstoječih negativnih vplivov
posegov, dejavnosti in ravnanj na krajino, kulturno dediščino in vidne kakovosti prostora so:
(1) sanacija roba akumulacije, ki mora biti izvedena sonaravno z bogatim vodnim in obvodnim
vegetacijskim pasom;
(2) sanacija gozdnega roba, ki do sedaj ni bila uspešna in jo je potrebno izvesti ponovno ter pri
tem upoštevati vrsto omilitvenih ukrepov, ki bodo preprečili ravnanja, ki negativno vplivajo
na rastne pogoje rastlin;
(3) sanacija motečih vidnih značilnosti nedavnih posegov (manjši pomožni infrastrukturni
objekti, tehnično izvedene reliefne spremembe) z ustreznimi ukrepi v smeri boljše
integracije teh posegov v naravno hranjeno območje tako, da se bo dosegel bolj sonaraven
izgled območja.
Vsi izbrani in predlagani omilitveni ukrepi so finančno izvedljivi in nebi smeli predstavljati
problemov.
SANACIJA AKUMULACIJE
Posebej bi izpostavili sanacijo izgleda akumulacije. S preoblikovanjem roba akumulacije in njegovo
zasaditvijo bi dosegli, da zaščita za dvoživke nebi bila več potrebna (bela plastična folija in
kovinska mrežica), pa tudi črna folija akumulacije se nebi več videla.
Slika 96: Predlog preoblikovanja roba akumulacije z delnim zasutjem akumulacije (z gruščem)
tako, da nastane položna polica širine 2 do 3 m za vodno in obvodno avtohtono vegetacijo, ki je
izvedena tako, da se na polici (prekriti s peskom in mivko) voda zadrži (obe plasti loči folija).
Predlagamo zmanjšanje akumulacije tako, da se vanjo nasuje grušč in tako ublaži nagib brežin. Na
robu se oblikuje polico širine 2 do 3 m za vodno in obvodno avtohtono vegetacijo. Da bi bil rob
ustrezno omočen (tudi kadar v akumulaciji ni vode), se rob izvede tako, da se na polico najprej
položi folijo, nanjo pa nasuje ustrezen rastni substrat. Polica mora biti izvedena tako, da na
notranjem robu police nastane nekakšen zob (vsaj 20 cm globine), ki drži rastni substrat (droben
pesek), hkrati pa kljub nihanju gladine zadrži del vode potrebne za rast obvodnih rastlin. Rob
akumulacije se tudi prednostno napaja z novo vodo, tako, da je vode za vodne in obvodne rastline
vedno dovolj. Takšna varianta izvedba roba akumulacije je dobra v smislu ohranjanja stabilnejših
rastnih pogojev za obvodno vegetacijo, saj omogoča dobro kompenziranje nihanj vodostaja.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 128 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
S tako preoblikovano brežino nastane položen breg, ki bo hkrati služil živalim za izhod iz
akumulacije. Zatu razne ureditve, kot so zaščitna mreža pred dvoživkami ter lestve za izhod iz
akumulacije niso več potrebni.
Ker je akumulacija zgrajena za potrebe zasneževanja, mora voda ostati čista. Zato se kot rastni
substrat uporabi zgolj mivko in pesek. Pri zasaditvah okrog akumulacije se uporabijo šaši, vrbe
in visoko steblikovje oziroma vrste HT 6520 Srednjeevropski gorski gojeni travniki (38.31) z
vrstami zlati ovsenec (Trisetum flavescens), navadni dežen (Heracleum sphondylium), veliki zali
kobulček (Astrantia major), navadna kumina (Carum carvi), kačja dresen (Polygonum bistorta),
rdeči slizek (Silene dioica), pokalica (Silene vulgaris), klobčasta zvončica (Campanula glomerata),
dišeča boljka (Anthoxanthum odoratum), rjavordeča krvomočnica (Geranium phaeum), gozdna
krvomočnica (Geranium sylvaticum), navadna pogačica (Trollius europaeus), veliki bedrenec
(Pimpinella major), glavičasti repuš (Phyteuma orbiculare), visoki jeglič (Primula elatior), dlakavo
trebelje (Chaerophyllum hirsutum), predalpski vrbovec (Epilobium alpestre) idr. Pred zasaditvami
ne-lesnih vrst je treba preveriti, če so rastišča primerna (pripravi se načrt zasaditev in zatravitev).
Preglednica 33: Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja z vidika krajine
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustrez-nost
in verjetnost
uspešno-sti
ukrepa
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanj
a
Nosilec
izvedbe
Do leta
2020
Izvedba
sanacije
Hotela
Centra
Pokljuka
Smučarska
zveza
Slovenije oz.
Hotel Center
Pokljuka
Izboljšanje
vključevanja
objekta v
značilno
arhitekturno
identiteto
območja
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Do leta
2030
Izvedba
sanacije
Hotela
Centra
Pokljuka
Smučarska
zveza
Slovenije oz.
Hotel Center
Pokljuka
Izboljšanje
vključevanja
objekta v
značilno
arhitekturno
identiteto
območja
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
ZGRADBE
Objekt Hotela Center Pokljuka se slabo navezuje na
tradicionalno arhitekturo območja. Najbolj
problematičen je barvni kolorit fasad (svetlo rumene
stene in modrikasto siv opaž in ograje), ki v prostoru
deluje tuje. Ob rednih vzdrževalnih delih naj se na
objektu zidani del fasade prebarva v toplo, ubito belo
barvo, lesene dele in ograjo balkonov pa v temno
rjavo-sivo barvo (barva naravnega lesa), da se izgubi
modrikast nadih in barvo približa tradicionalnemu
koloritu. Že samo s spremembo kolorita fasade bo
objekt dosti manj izstopal. (O)
Bivalni kontejnerji in sanitarne enote, ki se
potrebujejo daljši čas preko leta in ne le v času večjih
tekem, in se jih zaradi pogoste rabe ne odstrani,
kvarijo naraven izgled območja. V kolikor se jih
potrebuje daljši čas preko leta, naj se v te nemene
raje postavi še kakšno dodatno leseno hišico, kakršne
so lesene hišice Planinske zveze ali pa kak bivalni
kontejner oblečen v leseno fasado, da se ga skrije
pred pogledi. (P)
OPN Bohinj, SZS
Hotel Center Pokljuka je v celoti izoliran (debelina
izolacije 12 cm glede na ustni vir), kar je verjetno na
meji energetske učinkovitosti. Preveri naj se
energetska učinkovitost fasade in strehe in v primeru
da se izkaže, da objekt ni energetsko učinkovit, hkrati
s prenovo fasade izvede energetsko sanacijo stavbe.
V tem primeru se lahko preveri tudi druge možnosti
prenove fasade (npr. lesena fasada itd.) (O)
OPN Bohinj, SZS
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 129 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustrez-nost
in verjetnost
uspešno-sti
ukrepa
Izboljšanje
naravnega
izgleda
območja
Ukrep bo
ob izvedbi
uspešen.
SZS in ŠCTP
Izboljšanje
naravnega
izgleda
območja
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
SZS, ŠCTP,
SV, MORS,
PZS
Izboljšanje
naravnega
izgleda
območja
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanj
a
Nosilec
izvedbe
POMOŽNI, INFRASTRUKTURNI IN ZAČASNI OBJEKTI
Vse začasne objekte (bivalni kontejnerji, sanitarne
enote, začasne tribune, semaforji, diesel agregat ipd.)
in začasne ureditve, ki so izvedena v času
organiziranih tekmovanj in prireditev, je treba po
zaključku prireditev takoj odstraniti. (O)
Stalno
Kjer so zaradi varnosti potrebne ograje, jih je
potrebno oblikovati enotno v tipologiji pašniških les in
v leseni izvedbi. (O)
SZS
Predlagamo, da se nov transformator in električne
priključke skrije pred pogledi na primer: z lesenimi
paravani v kombinaciji z vegetacijo, z integracijo
novega transformatorja v leseno hiško itd. (O)
do 2017
Program
vzdrževanja
Izvedba
sanacije
območja
ŠCTP
ŠCTP
OPN Bohinj, SZS
Osvetlitev rolkarsko-tekaške proge naj se sanira z bolj
diskretno osvetlitvijo z nizkimi svetili s katerimi bi
osvetljevali progo, sama svetila pa bi bila čim manj
vidna. (P)
Predlagamo, da se makedamske površine (parkirišča,
manipulativni plato pri helidromu in plato helidroma)
ustrezno zatravi in utrdi s kovinskimi travnimi
ploščami. Tako bi dobili ustrezno utrjeno funkcionalno
površino in hkrati lepo ozelenjeno območje, ki bi se
lepo integriralo v naravno ohranjeno krajino. (P)
do 2020
Izvedba
sanacije
območja
ŠCTP
OPN Bohinj, SZS, NU TNP,
ZASADITEV IN PREOBLIKOVANJE RELIEFA
Parkirišča naj se v kar največji meri zasadi z
avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo v obliki
drevesnih in grmovnih otokov. (O)
Z drevesno in grmovno vegetacijo v obliki grmovnih
površin ali grmovnih in drevesnih otokov naj se zasadi
v čim večji možni meri zelenice med posameznimi deli
Športnega Centra Triglav Pokljuka. (O)
V letu
2015 in
2016
Z grmovno avtohtono vegetacijo (npr. ruševje - Pinus
mugo, dlakavi sleč - Rhododendron hirsutum in vrbe –
Salix sp.)naj se obsadi nekatere tehnično izvedene
brežine med posameznimi deli Športnega Centra
Triglav Pokljuka, kjer zaradi helidroma ni možno
zasaditi višje drevnine. S tem se bo omilila povsem
tehnična izvedba reliefa. (O)
Vključitev v
OPN Bohinj
in razvojne
projekte
MORS;
Izvedba
sanacije
območja
Športnega
Centra
Triglav
Pokljuka;
Redno
vzdrževanje
Izboljšanje
krajinske slike
območja
Občina
Bohinj; MORS
in SV;
Smučarska
zveza
Slovenije
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Sanira naj se odprt gozdni rob na celotnem območju
obravnave (Športni Center Triglav Pokljuka in
smučišče Viševnik). (O)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 130 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Izbor lesne vegetacije primerne za sanacijo območja
se določi v skladu z usmeritvami gozdarjev. Za
sanacijo poškodovanega gozdnega roba je od
drevesnih vrst najprimernejša smreka (Picea abies),
za popestritev pa sledeče drevesne in grmovne vrste:
macesen (Larix decidua), bukev (Fagus sylvatica),
gorski javor (Acer pseudoplatanus), vrba (Salix sp.),
planinsko kosteničevje (Lonicera alpigena), jerebika
(Sorbus aucoparia) in mokovec (Sorbus aria). (O)
Da bi se preprečilo neuspešnost saditve je potrebno
ustrezno zavarovati sadike oziroma nov gozdni rob.
Preprečiti je potrebno, da bi se na ta mesta odlagal
sneg, da se prepreči mehanske poškodbe sadik,
krajšanje rastne sezone zaradi dolgega ležanja snega
in akumulacijo soli s cest na rastišču. Sneg, posebno
še sneg s parkirišč in cest, je treba odpeljati drugam.
Le tako, bodo sadike mladega drevja imele dovolj
dobre možnosti za svojo rast in razvoj. (O)
V letu
2015 in
2016
Način
spremljanj
a
Vključitev v
OPN Bohinj
in razvojne
projekte
MORS;
Izvedba
sanacije
območja
Športnega
Centra
Triglav
Pokljuka;
Redno
vzdrževanje
Nosilec
izvedbe
Občina
Bohinj; MORS
in SV;
Smučarska
zveza
Slovenije
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustrez-nost
in verjetnost
uspešno-sti
ukrepa
Izboljšanje
krajinske slike
območja
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Preprečevanje
negativnih
vplivov na tla,
rastline in
vidne kakovosti
prostora
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Zemeljski material (rodovitno prst in drugo zemljino)
za preoblikovanje reliefa je prepovedano dovažati od
drugod oziroma iz nepreverjenih virov, da se na
območje ne prenaša tujerodnih rastlin. (O)
Za zatravitev je treba uporabiti semensko mešanico
trav in zeli, ki so prisotne na okoliških pašnih
površinah (HT 6230 Vrstno bogata travišča (glej str 25
priloge) in HT 6520 Gorski ekstenzivno gojeni
travniki). Travno mešanico (seneni drobir) se pridobi
tako, da se pokosi okoliška travišča in prenese seno s
teh površin na nove travnate površine. Uporaba
komercialnih travnih mešanic ni dovoljena. Ozeleniti je
potrebno vse površine z odstranjeno oziroma
poškodovano travno rušo. (O)
Glede izbora vrst in drugih usmeritev se pošteva trudi
omilitvene ukrepe navedena v poglavju NARAVA. (O)
OPN Bohinj, SZS, NU TNP
KRAJINSKA SANACIJA IN UREDITEV OBMOČJA
Pred izvedbo krajinske sanacije območja naj se
pripravi celovit načrt krajinske ureditve, ki bo vse
potrebne omilitvene ukrepe (protihrupni ukrepi,
sanacija akumulacije itd.) integriral v celovito
ureditev. (O)
V času izvajanja gradbenih del na območju:
Pred izvajanjem gradbenih del naj se rodovitna
zemlja (živica in mrtvica odstrani iz območji
posega ter deponira za potrebe končne ureditve
območja. Drevje naj se ustrezno zavaruje pred
poškodbami z gradbeno mehanizacijo. (O)
Po zaključku gradbenih del je treba vso
poškodovano drevnino ustrezno obrezati in
V letu
2014 in
2015
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Vključitev v
načrt
prenove
območja;
Redno
vzdrževanje
Smučarska
zveza
Slovenije;
MORS in SV
Stran 131 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanj
a
V letu
2014 in
2015
Vključitev v
OPN Bohinj
in načrte
sanacije
območja;
Redno
vzdrževanje
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustrez-nost
in verjetnost
uspešno-sti
ukrepa
Preprečevanje
negativnih
vplivov na
vode,
rastlinsko in
vidne kakovosti
prostora
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Preprečevanje
negativnih
vplivov na
vidne kakovosti
prostora;
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
primerni
postavitvi
uspešen.
Preprečevanje
negativnih
vplivov na
vidne kakovosti
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
primerni
oskrbeti, zbito zemljino razrahljati, ter območje
gradbišča sanirati. (O)
Urejanje zelenih površin:
Pri urejanju zelenih površin je prepovedana raba
kakršnih koli gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(Z)
Za urejanje in vzdrževanje makedamskih površin
naj se uporablja avtohtoni pesek. (O)
Za krajinsko oz. parkovno ureditev območja naj
se uporablja zgolj avtohtono rastlinje in drevnino.
(O)
Za vzdrževanje in ozelenjevanje zelenih površin je
prepovedano dovažati zemljo od drugod oziroma
iz nepreverjenih virov, da se na območje ne
prenaša tujerodnih rastlin. (O)
Prepovedano je izvajati posege in dejavnosti, ki bi
lahko spremenili za narodni park značilne krajinske
gradnike ter značilne krajinske ali poselitvene vzorce.
(Z)
Občina
Bohinj, MORS
in SV, SZS
Prepovedano je ograjevati zemljišča v naravnem
okolju, razen kadar je ograditev namenjena
preprečitvi škode ali zadrževanju pašne živine na
kmetijskih zemljiščih, če to bistveno ne otežuje
migracije živali prostoživečih vrst. (Z)
OPN Bohinj, SZS, NU TNP
VIZUALNE KOMUNIKACIJE
Območje naj se opremi z učinkovitimi vizualnimi
komunikacijami namenjenimi ozaveščanju
obiskovalcev o pomenu varstvenih con in zaščite
divjega petelina:
Razvije naj se celostno podobo za vse oblike
vizualnih komunikacij (table, na Internetu,
Upravljavec
tiskane brošure…);
območja
Zasnuje naj se učinkovit način komunikacije, ki
(TNP) v
Postavitev
bodo vključevale različne sodobne elektronske
sodelova-nju
vizualnih
2015,
komunikacijske sisteme tako, da bo fizično v
komunikacij s Smučarsko
stalno
prostoru kar najmanj tabel, le-te pa bodo čim bolj nadgraje- v prostor in
zvezo
racionalno pripravljene (majhne) in opremljene s
Slovenije in
druge
vanje
QR kodami tako, da bodo hkrati takoj omogočale
drugimi
medije
neomejen in atraktiven dostop do želenih
zainteresirani
mi deležniki
informacij. (O)
Z ustreznimi vizuelnimi komunikacijami naj se
preprečuje fizični prehod na mirna območja; (O)
Vizualne komunikacije morajo biti usklajene s
celostno podobo TNP. (O)
OPN Bohinj, SZS, NU TNP
Prepovedano je postavljati znake in druge objekte ali
naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje v naravnem okolju, razen znakov za
označevanje planinskih in drugih poti s soglasjem
Stalno
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Ustrezen
naravovarst
ven (TNP)
oz.
Upravljavec
območja
(TNP)
Stran 132 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
upravljavca narodnega parka in na način, kot je
določen s celostno grafično podobo Triglavskega
narodnega parka. (Z)
Način
spremljanj
a
inšpekcij-ski
nadzor
Nosilec
izvedbe
Izvajalci
dejavnosti
(SZS, ŠCTP)
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
prostora;
Ustrez-nost
in verjetnost
uspešno-sti
ukrepa
postavitvi
uspešen.
Oglaševanje je dovoljeno samo v času večjih tekem
na za to določenih mestih (na stadionu) in sicer samo
v času tekem (tisti dan). Po tekmi je treba reklame in
logotipe sponzorjev odstraniti. (O)
Oglaševanje in obveščanje o dogodkih na velikem LCD
zaslonu je dovoljeno samo v času prireditev ter uro
pred in uro po prireditvi. Sicer mora biti veliki LCD
zaslon ugasnjen. (O)
OPN Bohinj, SZS, NU TNP
PROTIHRUPNE OGRAJE IN DRUGE UREDITVE
Protihrupne ograje in ureditve ter druge zaščitne in
varovalne ograje (varovalne ograje za dvoživke…) naj
se oblikujejo in umestijo v prostor ter uredijo oziroma
obsadijo tako, da bodo v prostoru kar najmanj vidne
in bodo dobro integrirane v celotno zasnovo območja.
2014 in
2015
Vključitev v
OPN Bohinj
in načrte
sanacije
območja;
Redno
vzdrževanje
V letu
2014 in
2015
Vključitev v
OPN Bohinj
in načrte
sanacije
območja;
Redno
vzdrževanje
OPN Bohinj
Občina
Bohinj;
Upravljavec
Športnorekreacijskeg
a centra
Triglav
Pokljuka: SZS
Preprečevanje
negativnih
vplivov na
naravo in vidne
kakovosti
prostora
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
primerni
postavitvi
uspešen.
SANACIJA TEHNIČNO IZVEDENE BREŽINE
AKUMULACIJE
Brežina je izvedena povsem tehnično in je prestrma.
Sanacija naj se izvedbe tako, da se po obodu
akumulacije izvede 2 do 3 m širok pas z vodno in
obvodno avtohtono vegetacijo, s čimer naj se
preoblikuje brežino tako, da bo na zgornjem delu
brežine akumulacije nastal položen breg in nekakšna
široka položna polica s peščenim substratom za
rastlinje – glej podrobnosti v obrazložitvi ukrepov.
Rastni substrat naj bo peščen in na vrhu zaščiten s
prodom, da voda ostane kar najbolj čista. (O)
Akumulacija naj se deloma obsadi z avtohtonim
drevjem in grmovjem tako, da se vodno površino
deloma zasenči, s čimer se bo zmanjšalo evaporacijo
in s tem izgube vode. (O)
Občina
Bohinj, SZS
Preprečevanje
negativnih
vplivov na
vode, živali in
vidne kakovosti
prostora
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Varovanje tal
pred
poškodbami in
erozijo
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
OPN Bohinj, SZS
VAROVANJE TRAVNATIH POVRŠIN PRED
POŠKODBAMI IN EROZIJO
Teptalci snega ne smejo delovati, dokler ni na
površine nanesena dovolj debela snežna odeja, ki
zagotavlja varstvo tal pred mehanskimi poškodbami.
(O)
stalno
Na prisojnejših in prej okopnelih pobočjih je treba
prepovedati smučarske teke, preden je sneg predrt.
Takšna območja je potrebno izvzeti iz rabe ter
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Redno
vzdrževanje
Vzdrževalci
tekaških prog
in smučišča
Viševnik
(Smučarska
zveza
Slovenije in
MORS s SV)
Stran 133 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanj
a
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustrez-nost
in verjetnost
uspešno-sti
ukrepa
ustrezno označiti in ograditi. (O)
Po končani smučarski sezoni in po okopnitvi je treba
celoten teren pregledati in sanirati vse poškodovane
površine in površine, na kateri se je razvila plesen, s
sejanjem avtohtonih travnih mešanic, z uporabo
mehanskih postopkov in brez uporabe kemične
obdelave (pesticidi). (O)
SZS, PU smučišča Viševnik, NU TNP
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
NU TNP – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Načrt upravljanja TNP,
SZS – omilitveni ukrep mora izvesti/izvajati upravljalec Športnega Centra Triglav Pokljuka; ;
PU smučišča Viševnik – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v program upravljanja smučišča Viševnik;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 134 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.2.5.2
Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika
krajine in kulturne dediščine
Pri nadaljnjem razvoju območja z vidika krajine in kulturne dediščine ne pričakujemo bistvenih
vplivov, zato podajamo nekaj splošnih omilitvenih ukrepov.
Preglednica 34: Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika krajine
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjet-nost
uspešnosti ukrepa
KRAJINSKA UREDITEV OBMOČJA
V času izvajanja gradbenih del na območju:
Pred izvajanjem gradbenih del naj se rodovitna
zemlja (živica in mrtvica odstrani iz območja
posega ter deponira za potrebe končne
ureditve območja. Drevje naj se ustrezno
zavaruje pred poškodbami z gradbeno
V letu
mehanizacijo. (O)
2014
Po zaključku gradbenih del je treba vso
poškodovano drevnino ustrezno obrezati in
oskrbeti, zbito zemljino razrahljati, območje
gradbišča sanirati ter ponovno zasaditi
poškodovan gozdni rob. (O)
Urejanje zelenih površin:
Pri urejanju zelenih površin je prepovedana
raba kakršnih koli gnojil in fitofarmacevtskih
sredstev. (Z)
Za urejanje makedamskih površin naj se
uporablja avtohtoni pesek. (O)
Za krajinsko oz. parkovno ureditev območja
naj se uporablja zgolj avtohtono rastlinje in
drevnino. (O)
Za vzdrževanje in ozelenjevanje zelenih površin
je prepovedano dovažati zemljo od drugod
oziroma iz nepreverjenih virov, da se na
območje ne prenaša tujerodnih rastlin. (O)
Da bi se preprečilo neuspešnost saditve je
V letu
potrebno ustrezno zavarovati sadike ali nov
2014 (ob
gozdni rob. Preprečiti je potrebno, da bi se na
posegu)
ta mesta odlagal sneg, da se prepreči
mehanske poškodbe sadik, krajšanje rastne
sezone zaradi dolgega ležanja snega in
akumulacijo soli s cest na rastišču. Sneg,
posebno še sneg s parkirišč in cest, je treba
odpeljati drugam. Le tako, bodo sadike
mladega drevja imele dovolj dobre možnosti za
svojo rast in razvoj. (O)
Za zatravitev je treba uporabiti semensko
mešanico trav in zeli, ki so prisotne na
okoliških pašnih površinah ter zastirko s
senenim drobirjem. (O)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Vključitev
v razvojne
načrte
Vključitev
v OPN
Bohinj in
razvojne
načrte
Občina
Bohinj,
MORS in
SV, SZS
Ukrep je
Preprečevanje
ustrezen
negativnih
in bo ob
vplivov na tla,
ustrezne
rastline in
m
vidne
nadzoru
kakovosti
in izvedbi
prostora
uspešen.
Občina
Bohinj,
MORS in
SV, SZS
Ukrep je
Preprečevanje
ustrezen
negativnih
in bo ob
vplivov na
ustrezne
vode, rastline
m
in vidne
nadzoru
kakovosti
in izvedbi
prostora
uspešen.
Stran 135 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjet-nost
uspešnosti ukrepa
Izboljšanje
naravnega
izgleda
območja
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
ustrezne
m
nadzoru
in izvedbi
uspešen.
Prepovedano je izvajati posege in dejavnosti, ki bi
lahko spremenili za narodni park značilne krajinske
gradnike ter značilne krajinske ali poselitvene
vzorce. (Z)
Prepovedano je ograjevati zemljišča v naravnem
okolju, razen kadar je ograditev namenjena
preprečitvi škode ali zadrževanju pašne živine na
kmetijskih zemljiščih, če to bistveno ne otežuje
migracije živali prostoživečih vrst. (Z)
Kjer so zaradi varnosti potrebne ograje, jih je
potrebno oblikovati enotno v tipologiji pašniških les
in v leseni izvedbi. (O)
Vidne dele grajenih prvin v odprtem prostor (npr.
zidce, koritnice itd.) je treba obložiti ali izvesti z
naravnim kamnom. (O)
OPN Bohinj, SZS, NU TNP
Osvetlitev rolkarsko-tekaške proge naj se sanira z
bolj diskretno osvetlitvijo z nizkimi svetili s katerimi
bi osvetljevali progo, sama svetila pa bi bila čim
manj vidna. (P)
Predlagamo, da se makedamske površine
(parkirišča, manipulativni plato pri helidromu in
plato helidroma) ustrezno zatravi in utrdi s
kovinskimi travnimi ploščami. Tako bi dobili
ustrezno utrjeno funkcionalno površino in hkrati
lepo ozelenjeno območje, ki bi se lepo integriralo v
naravno ohranjeno krajino. (P)
do 2020
Vključitev
v OPN
Bohinj;
Izvedba
sanacije
območja
ŠCTP
Občina
Bohinj,
SZS in
ŠCTP
OPN Bohinj
ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
Oblikovanje prenovljenih objektov in novogradenj
naj sledi arhitekturnim značilnostim območja. (O)
Prenovjleni objekti naj bodo energetsko učinkoviti.
(O)
Pomožne infrastrukturne objekte (električne
priključke, jaške, transformatorje izd.) naj se skrije
pred pogledi. Manjše na primer z lesenimi paravani
v kombinaciji z vegetacijo, večje z integracijo
novega infrastrukturnega objekta v leseno hiško
itd. (O)
V letu
2014
(ob
posegu)
Vključitev
v OPN
Bohinj in
razvojne
načrte
Občina
Bohinj,
MORS in
SV, SZS
Preprečevanje Ukrep je
negativnih
ustrezen
vplivov na
in bo ob
kulturno
ustrezne
dediščino in
m
vidne
nadzoru
kakovosti
in izvedbi
prostora
uspešen.
OPN Bohinj
RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA ZA ČIŠČENJE
SIVE ODPADNE VODE
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 136 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
V kolikor se pri prenovi Vojaškega objekta Rudolfa
Badjure - Vadbeni center Pokljuka ločijo sive
odpadne vode (tuš, umivalniki, pralni stroji,
pomivalni stroji) od črnih odpadnih voda (WC in
kuhinje), je sivo vodo možno uporabiti za spiranje
stranišča ali za zasneževanje. Za ta namen naj se
ob akumulaciji (ali kje drugje, odvisno od tega za
kaj se bo vodo uporabilo) zgradi rastlinska čistilna
naprava (zgrajeno močvirje) za sivo vodo
(0.8m2/PE za sivo vodo; potrebujemo cca 200 m2
za 200 PE), ki je v primeru rabe vode za
zasneževanje lahko izvedena kot del preurejene
brežine akumulacijskega bazena oziroma se
neposredno navezuje nanjo tako, da bo integrirana
v krajinsko zasnovo celote in povsem nevidna. (P)
V letu
2014 (ob
posegu)
Način
spremljanja
Vključitev
v OPN
Bohinj
Nosilec
izvedbe
Občina
Bohinj
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjet-nost
uspešnosti ukrepa
Preprečevanje Ukrep je
povečanja
ustrezen
nemira in
in bo ob
drugih
ustrezne
negativnih
m
vplivov na
nadzoru
širšem
in izvedbi
območju
uspešen.
OPN Bohinj
VIZUALNE KOMUNIKACIJE
Območje naj se opremi z učinkovitimi vizualnimi
komunikacijami namenjenimi ozaveščanju
obiskovalcev o pomenu varstvenih con in zaščite
divjega petelina:
Razvije naj se celostno podobo za vse oblike
Občina
vizualnih komunikacij (table, na Internetu,
Bohinj;
tiskane brošure…);
Upravljave
Vključitev
Zasnuje naj se učinkovit način komunikacije, ki
c območja
v OPN
Preprečevanje
Ukrep je
bodo vključevale različne sodobne elektronske
(TNP) v
Bohinj;
negativnih
ustrezen
komunikacijske sisteme tako, da bo fizično v
2015,
sodelovanPostavitev
vplivov na
in bo ob
prostoru kar najmanj tabel, le-te pa bodo čim
stalno
ju s
vizualnih
vidne
primerni
bolj racionalno pripravljene (majhne) in
nadgrajeSmučarsko
komunikac
kakovosti
postavitvi
opremljene s QR kodami tako, da bodo hkrati
vanje
zvezo
prostora;
ij v prostor
uspešen.
takoj omogočale neomejen in atraktiven
Slovenije
in druge
dostop do želenih informacij. (O)
in drugimi
medije
Z ustreznimi vizuelnimi komunikacijami naj se
zainteresir
preprečuje fizični prehod na mirna območja;
animi
(O)
deležniki
Vizualne komunikacije morajo biti usklajene s
celostno podobo TNP. (O)
OPN Bohinj, SZS, NU TNP
Prepovedano je postavljati znake in druge objekte
ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje v naravnem okolju, razen znakov za
označevanje planinskih in drugih poti s soglasjem
upravljavca narodnega parka in na način, kot je
določen s celostno grafično podobo Triglavskega
narodnega parka. (Z)
Oglaševanje je dovoljeno samo v času večjih tekem
na za to določenih mestih (na stadionu) in sicer
samo v času tekem (tisti dan). Po tekmi je treba
reklame in logotipe sponzorjev odstraniti. (O)
Stalno
Oglaševanje in obveščanje o dogodkih na velikem
LCD zaslonu je dovoljeno samo v času prireditev ter
uro pred in uro po prireditvi. Sicer mora biti veliki
LCD zaslon ugasnjen. (O)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Vključitev
v OPN
Bohinj;
Občina
Ustrezen
Bohinj;
naravovars Upravljave
tven (TNP) c območja
oz.
(TNP)
inšpekcijsk
i nadzor
Preprečevanje
Ukrep je
negativnih
ustrezen
vplivov na
in bo ob
vidne
primerni
kakovosti
postavitvi
prostora;
uspešen.
Stran 137 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjet-nost
uspešnosti ukrepa
OPN Bohinj, SZS
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
NU TNP – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Načrt upravljanja TNP,
SZS – omilitveni ukrep mora izvesti/izvajati upravljalec Športnega Centra Triglav Pokljuka; ;
NU smučišča Viševnik – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Načrt upravljanja smučišča Viševnik;
6.2.6
Monitoring
Vrsta monitoringa
Nadzor v času sanacije
akumulacije (oblikovanje
reliefa, zasaditev rastlinja),
da je sanacija v skladu s
krajinskim načrtom oziroma
opredeljenimi omilitvenimi
ukrepi.
Nadzor v času krajinske
sanacije ali ureditve
območja (oblikovanje
reliefa, zasaditev rastlinja,
gozdni rob), da je
sanacija/ureditev v skladu s
krajinskim načrtom oziroma
opredeljenimi omilitvenimi
ukrepi.
Nadzor v času načrtovanja,
gradnje ali sanacije
objektov, da je
sanacija/ureditev v skladu z
opredeljenimi omilitvenimi
ukrepi.
Nadzor izvajanja prepovedi
oglaševanja
Način izvedbe in osnovne zahteve
Kako se spremlja: nadzor ustreznosti izvedbe oboda akumulacije –
zemeljska dela, ustreznosti zasaditve in pregled izpada posajenega
rastlinja.
Vir podatkov: terenski ogled.
Nosilec izvajanja: SZS oz. upravljavec akumulacije določi nadzor
(odgovorni projektant krajinske arhitekture in biolog – strokovnjak
za vodno in obvodno rastlinje)
Obdobje spremljanja: Med izvajanjem del in eno leto po končanju
del, potem pa občasno, po potrebi.
Eno leto po opravljenih zasaditvenih delih je potreben pregled izpada
posajenega rastlinja. Po potrebi naj projektant krajinske arhitekture
predpiše zamenjavo oz. dosaditev. Po potrebi se monitoring zasaditve
opravi še enkrat in sicer dve leti po opravljenih zasaditvenih delih.
Kako se spremlja: nadzor ustreznosti izvedbe oblikovanja reliefa in
zasaditve ter pregled izpada posajenega rastlinja.
Vir podatkov: terenski ogled.
Nosilec izvajanja: SZS oz. upravljavec akumulacije določi nadzor
(odgovorni projektant krajinske arhitekture in gozdar – strokovnjak
za gozdno vegetacijo)
Obdobje spremljanja: Med izvajanjem del in eno leto po končanju
del, potem pa občasno, po potrebi.
Eno leto po opravljenih zasaditvenih delih je potreben pregled izpada
posajenega rastlinja. Po potrebi naj projektant krajinske arhitekture
predpiše zamenjavo oz. dosaditev. Po potrebi se monitoring zasaditve
opravi še enkrat in sicer dve leti po opravljenih zasaditvenih delih.
Kako se spremlja: nadzor ustreznosti načrtovanja, izvedbe gradnje
in sanacije objektov (posebna pozornost na koloritu fasad).
Vir podatkov: terenski ogled.
Nosilec izvajanja: strokovnjak na TNP, nadzornik TNP
Obdobje spremljanja: Med pripravo projektov, med izvajanjem del.
Kako se spremlja: občasno preko celega leta se izvaja pregled
upoštevanja prepovedi in omejitev;
Vir podatkov: terenski ogled.
Nosilec izvajanja: nadzornik TNP
Obdobje spremljanja: stalno – vsaj 10 x letno v času po
prireditvah;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 138 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.2.7 Sklepna ocena vplivov na krajino, kulturno
dediščino in vidne kakovosti okolja s povzetkom
omilitvenih ukrepov
Bistveni vplivi na krajino, kulturno dediščino in vidne kakovosti okolja na območju so:
(1) novi večnamenski objekt, Hotel Center Pokljuka, se slabo navezuje na tradicionalno
arhitekturo območja;
(2) prisotnost bivalnih kontejnerjev in sanitarnih enot tudi v času, ko ni tekem ter drugih
objektov, ki v nacionalnem naravnem parku vizuelno motijo skladnost naravno
ohranjenega okolja (transformatorska postaja, električne omarice);
(3) povsem tehnično urejene brežine akumulacije;
(4) z novimi ureditvami območja je nastalo veliko novih tlakovanih površin;
(5) izbor svetilk je povsem tehničen – »cestarski« brez odnosa do občutljivega naravnega
okolja;
(6) reklame in logotipi sponzorjev ter obvestila na velikem LCD zaslonu so v časi izven
tekem moteči in niso v skladi z Zakonom o TNP;
(7) vizualno je zelo moteč rob akumulacije - črna folija brez vegetacijskega vodnega in
obvodnega pasu,
(8) ter neuspešna sanacija novo nastalega gozdnega roba.
Pri upoštevanju omilitvenih ukrepov, bodo vplivi na krajino, kulturno dediščino in
vidne kakovosti okolja nebistveni (ocena C).
Vpliv je nebistven ob upoštevanju naslednjih omilitvenih ukrepov:
(3) Sanacija fasade Hotela Center Pokljuka (hkrati naj se preveri energetsko učinkovitost
fasade in v primeru, da le-ta ni dovolj učinkovita izvede tudi energetsko sanacijo
stavbe); predlagan nosilec ukrepa je Smučarska zveza Slovenije (SZS).
(4) Vse začasne objekte (bivalne in sanitarne kontejnerje itd.) se takoj po rabi pospravi; v
kolikor se katere od objektov potrebuje stalno, naj se jih kot take tudi obravnava in
najde ustrezno rešitev s stalno postavitvijo skladno s smernicami za arhitekturno
oblikovanje; predlagan nosilec ukrepa je SZS.
(5) Sanacija roba akumulacije, ki mora biti izvedena sonaravno z bogatim vodnim in
obvodnim vegetacijskim pasom; predlagan nosilec ukrepa je SZS.
(6) Sanacija gozdnega roba, ki do sedaj ni bila uspešna in jo je potrebno izvesti ponovno ter
pri tem upoštevati vrsto omilitvenih ukrepov, ki bodo preprečili ravnanja, ki negativno
vplivajo na rastne pogoje rastlin (zaščita sadik pred mehanskimi poškodbami zaradi
nalaganja in teptanja snega itd.); predlagan nosilec ukrepa je SZS.
(7) Sanacija motečih vidnih značilnosti nedavnih posegov (manjši pomožni infrastrukturni
objekti kot so npr. električni priključki, tehnično izvedene reliefne spremembe) z
ustreznimi ukrepi v smeri boljše integracije teh posegov v naravno ohranjeno območje
tako, da se bo dosegel bolj sonaraven izgled območja (prevsem dodatne zasaditve s
tipično alpsko grmovno vegetacijo in preoblikovanja brežin v povezavi s protihrupnimi
ukrepi, leseni paravani itd.); predlagan nosilec ukrepa je SZS.
(8) Območje se opremi z učinkovitimi vizualnimi komunikacijami namenjenimi ozaveščanju
obiskovalcev o zaščiti divjega petelina, dosledno se upošteva prepoved slikovnega ali
zvočnega obveščanja in oglaševanja v naravnem okolju izven za to predvidenih
prostorskih in časovnih omejitev; predlagan nosilec ukrepa je SZS.
Za izboljšanje stanja pa predlagamo še sledeče omilitvene ukrepe:
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 139 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
(1) Sanacija rolkarsko-tekaške proge z bolj diskretno osvetlitvijo z nizkimi svetili s katerimi bi
osvetljevali progo, sama svetila pa bi bila čim manj vidna; predlagan nosilec ukrepa je
Smučarska zveza Slovenije (SZS).
(2) Makedamske površine (parkirišča, manipulativni plato pri helidromu in plato helidroma)
naj se ustrezno zatravi in utrdi s kovinskimi travnimi ploščami; predlagana nosilca
ukrepa za parkirišča sta Smučarska zveza Slovenije (SZS) in MORS s Slovensko vojsko,
za helidrom in manipulativni plato pa MORS s Slovensko vojsko in Planinska zveza
Slovenije.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 140 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3 Narava
6.3.1
Zakonske zahteve
Vsebina je izdelana ob upoštevanju naslednjih zakonskih predpisov in njihovih
zahtev:
- Nacionalni program varstva okolja (Ur. l. RS, št. 83/99) oz.
- Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št.
02/06),
- Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade, dne 20.
12. 2001),
- Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) (Ur. l. RS, št. 76/04),
- Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04),
- Zakon o ohranjanju narave – ZON (Ur. l. RS, št. 96/04 – UPB2, 46/14),
- Zakon o urejanju prostora – ZUreP (Ur. l. RS, št. 110/02, 8/03),
- Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12),
- Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) - ZVO-1-UPB1 (Ur. l. RS, št. 39/06,
70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13),
- Zakon o gozdovih – ZG (Ur. l. RS, št. 30/93, 13/98, 67/02, 115/06, 110/07, 106/10,
63/13),
- Zakon o vodah - ZV-1 (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13),
- Zakon o varstvu podzemnih jam – ZVPJ (Ur. l. RS, št. 2/04, 61/06),
- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09,
93/10),
- Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11),
- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št.
82/02, 42/10),
- Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13),
- Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/03, 36/09, 33/13),
- Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Ur. l. RS, št. 58/11),
- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 110/04,
115/07, 36/09, 15/14),
- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05,
115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14),
- Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03),
- Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04,
110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 3/14),
- Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013
(sprejet na 141. seji Vlade, dne 11.10.2007),
- Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07,
109/07, 62/10, 46/13),
- Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 16/95, 28/95, 35/01),
- Pravilnik o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode (Ur. l. RS, št. 46/09),
- Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe
planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05),
- Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št.
91/10),
- Zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. l. RS, št. 61/06),
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 141 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
- Pravilnik o načrtovanju in poročanju v ribištvu (Ur. l. RS, št. 18/08),
- Načrt upravljanja voda (NUV) za vodni območji Donave in Jadranskega morja (2009-2015)
(Ur. l. RS, št. 61/11),
- Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Ur. l.
RS, 61/11, 49/12),
- Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.
l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13)
- Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) (Ur.l. RS, št. 52/10).
Ključne zahteve, ki jih mora poseg upoštevati:
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 02/06)
Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti:
ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov,
ohranitev oz doseganje ugodnega stanja (obsega in kvalitete) habitatov vrst in
raznovrstnosti,
učinkovito in usklajeno ohranjanje narave v zavarovanih območjih z upravljavskimi načrti in
drugimi ukrepi,
celovita obravnava voda kot sistema, v katerem podzemne in površinske vode ter
pripadajoči habitatni tipi sestavljajo enovito celoto in prilagajanje rabe prostora naravnim
zakonitostim voda.
Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002)
Ohranjanje biotske raznovrstnosti:
ohranjanje ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov,
ohranjanje tradicionalne ekstenzivne rabe prostora, ki ohranja visoko biotsko raznovrstnost,
krajinsko pestrost in kulturno identiteto krajine,
ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst (in njihovih
habitatov) ter genomov (in genov), s posebnim poudarkom na kvalifikacijskih vrstah,
preprečitev drobljenja populacij in povezovanje nekoč povezanih populacij za ohranjanje
pretoka genov,
trajnostna raba sestavin biotske raznovrstnosti.
Vseevropska strategija biotske in krajinske raznovrstnosti (Pan – European Biological and
Landscape Diversity Strategy (PEBLDS)), 1995
ohranitev, razširitev in obnova ključnih ekosistemov, habitatov, vrst in krajinskih prvin,
vzpostavitev in razširitev panevropske ekološke mreže,
zmanjšanje ali odstranitev groženj evropski biotski in krajinski raznovrstnosti skozi trajnostni
razvoj,
vključevanje najširše javnosti v ohranjanje biotske in krajinske raznovrstnosti na vseh
ravneh.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 142 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.2 Okoljski
vrednotenja
cilji,
kazalci
in
metodologija
Merila za ugotavljanje in vrednotenje vplivov izhajajo iz okoljskih ciljev ter prisotnosti rastlinskih
vrst, živalskih vrst in habitatnih tipov ter območij z naravovarstvenim statusom (Natura 2000
območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, zavarovana območja in območja
pričakovanih naravnih vrednot). Ocenjevanje vpliva se vrednoti s kazalci, ki so navedeni v
nadaljevanju, ob upoštevanju doseganja okoljskih ciljev, obstoječega stanja okolja ter
kumulativnih in sinergijskih vplivov.
Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljske cilje smo upoštevali:
- prisotnost rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, varovanih območij narave,
predlaganih območij za zavarovanje, evidentiranih, predlaganih in pričakovanih naravnih
vrednot ter ekološko pomembnih območij,
- vpliv na možnosti uničenja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, varovanih
območij narave, predlaganih območij za zavarovanje, evidentiranih, predlaganih in
pričakovanih naravnih vrednot ter ekološko pomembnih območij.
Terenske oglede smo opravili v oktobru 2010 in maju ter juniju 2014.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 143 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Preglednica 35: Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja ter ocenjevanja vplivov –
segment rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi.
Okoljski cilji2
Kazalci
Preprečevanje
Kvalitativno in
zmanjševanja biotske
kvantitativno
raznovrstnosti na ravni
stanje
ekosistemov, habitatnih
(populacij)
tipov, vrst (in njihovih
redkih,
habitatov) ter genomov
ogroženih ter
(in genov) (NPVO)
zavarovanih
rastlinskih in
Ohranitev oz. doseganje
živalskih vrst
ugodnega stanja
Ohranjenost
ogroženih vrst in
evropsko
habitatnih tipov (NPVO)
pomembnih
vrst in
Ohranitev oz. doseganje
habitatnih
ugodnega stanja
tipov
(obsega in kvalitete)
habitatov vrst in
Sprememba
raznovrstnosti (NPVO)
površin in
ohranjenost
Preprečitev drobljenja
struktur
populacij in povezovanje
pomembnejši
nekoč povezanih
h habitatnih
populacij za ohranjanje
tipov
pretoka genov (SOBR)
Odpravljanje posledic
obremenjevanja okolja,
izboljšanje porušenega
naravnega ravnovesja in
ponovno vzpostavljanje
njegovih regeneracijskih
sposobnosti (ZVO)
Trajnostna raba sestavin
biotske raznovrstnosti
(SOBR).
2
Povezanost
oz.
razdrobljenos
t habitatov
rastlinskih in
živalskih vrst
Prisotnost in
razširjenost
tujerodnih
vrst
Metodologija
A – vpliva ni / vpliv je pozitiven:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj
bodo ohranjali obstoječe stanje ali povečali biološko
raznovrstnost, ohranjali ali povečali obseg ogroženih,
redkih in prednostnih habitatnih tipov in habitatov
vrst, ohranjali ali izboljšali naravno ravnovesje.
B – vpliv je nebistven:
Občasna prisotnost manjšega števila ogroženih,
redkih in zavarovanih vrst ter nebistven vpliv nanje,
ni uničenja ali fragmentacije redkih, ogroženih in
prednostnih habitatnih tipov in habitatov vrst,
minimalno porušenje naravnega ravnovesja. Pri
pripravi posegov, dejavnosti in ravnanj je potrebno
upoštevati standardne in zakonsko predpisane
ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov:
Stalna prisotnost ogroženih, redkih ali zavarovanih
vrst, katerih populacije se ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov bistveno ne zmanjšajo.
Fragmentacija ali delno uničenje redkih, ogroženih in
prednostnih habitatnih tipov in habitatov vrst ter
porušenje naravnega ravnovesja je ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov nebistveno.
D – vpliv je bistven:
Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in
zavarovanih vrst, katerih populacije se zaradi posega
bistveno zmanjšajo, bistveno uničenje redkih,
ogroženih in prednostnih habitatnih tipov in
habitatov vrst, bistveno porušenje naravnega
ravnovesja.
E – vpliv je uničujoč:
Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in
zavarovanih vrst ter kritično zmanjšanje ali popolno
uničenje njihovih populacij, kritično uničenje redkih,
prednostnih in ogroženih habitatnih tipov in habitatov
vrst, kritično porušenje naravnega ravnovesja. Velika
verjetnost lokalnega izumrtja ali celo izumrtja katere
Uporabljene kratice:
-
-
HD - »Habitatna direktiva« (Direktiva o habitatih); Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in
rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora),
NPVO - Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 02/06),
OdSPRS - Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04),
PD – »Ptičja direktiva« (Direktiva o pticah); Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic (Council Directive 79/409/EEC on the
Conservation of Wild Birds, Directive 2009/147/EC of the European Parliament and of the Council of 30 November 2009 on
the conservation of wild birds),
PDVNV - Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10),
PEBLDS - Pan – European Biological and Landscape Diversity Strategy, Sofija 1995,
SOBR - Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade, dne 20. 12. 2001),
ZTNP - Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) (Ur. l. RS, št. 52/10),
UZNV - Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03),
ZON - Zakon o ohranjanju narave /ZON-UPB2/ (Ur. l. RS, št. 96/04),
ZVO - Zakon o varstvu okolja /ZVO-1-UPB1/ (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 144 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
izmed naravovarstveno pomembnih vrst.
Preglednica 36: Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja in ocenjevanja vplivov –
segment varovana območja narave
Okoljski cilji
Kazalci
Preprečevanje
Stanje in
zmanjševanja biotske
razširjenost
raznovrstnosti na ravni
kvalifikacijski
ekosistemov in vrst
h vrst in
(PEBLDS)
habitatnih
tipov
Odpravljanje posledic
obremenjevanja okolja, Ohranjenost
površin
izboljšanje porušenega
kvalifikacijski
naravnega ravnovesja in
h habitatnih
ponovno vzpostavljanje
tipov, njihovih
njegovih regeneracijskih
sposobnosti (ZVO)
struktur in
funkcij
Ohranitev ugodnega
stanja vseh domorodnih Upoštevanje
varstvenih
živalskih in rastlinskih
vrst (in njihovih
režimov
habitatov) ter genomov
(in genov), s posebnim Ohranjanje
poudarkom na
lastnosti,
kvalifikacijskih vrstah
procesov in
(SOBR, HD in PD)
struktur,
zaradi katerih
Zagotavljanje ustrezne
je del narave
vključitve biotske
opredeljen za
raznovrstnosti v
varovano
gospodarjenje z
območje
naravnimi viri in
prostorom (OdSPRS)
Metodologija
A – vpliva ni / vpliv je pozitiven:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj
bodo ohranjali obstoječe stanje ali celo izboljšali
stanje varovanih območij.
B – vpliv je nebistven:
Vplivi posegov, dejavnosti in ravnanj na varstvene
cilje posameznih varovanih območij in njihovo
celovitost ter na povezanost bodo nebistveni. Pri
pripravi posegov, dejavnosti in ravnanj je potrebno
upoštevati standardne in zakonsko predpisane
ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov:
Vpliv posegov, dejavnosti in ravnanj na varstvene
cilje posameznih varovanih območij in njihovo
celovitost ter na povezanost ne bodo bistveni ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov.
D - vpliv je bistven:
Vplivi posegov, dejavnosti in ravnanj na varstvene
cilje posameznih varovanih območij in njihovo
celovitost ter na povezanost bodo bistveni in jih ni
mogoče omiliti.
E – vpliv je uničujoč:
Vplivi posegov, dejavnosti in ravnanj na varstvene
cilje posameznih varovanih območij in njihovo
celovitost ter na povezanost bodo uničujoči.
Prednostno ohranjanje
narave z ohranjenimi
ekosistemi in naravnimi
procesi, biotske
raznovrstnosti, skupaj s
kakovostjo in pestrostjo
krajin (ZTNP3)
3
Podrobnejši cilji ZTNP so:
-da se ohrani izjemnost naravnih, kulturnih, krajinskih in duhovnih vrednot;
- da se prednostno ohrani narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, biotska raznovrstnost skupaj s kakovostjo in
pestrostjo krajin;
- da se ohranjajo kulturna dediščina in kulturni spomeniki ter naravni viri v osrednjem delu Julijskih Alp;
- da se ohrani zgodovinski in simbolni pomen območja narodnega parka;
- da se omogoča z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in z vrednotami usklajen razvoj (trajnostni razvoj) na območju narodnega
parka;
- da se omogoča ohranjanje poseljenosti in omogočanje ustrezne kakovosti življenja prebivalcem narodnega parka z razvojem
družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja;
- da se omogoča raziskovanje, ozaveščanje, obiskovanje in doživljanje narodnega parka.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 145 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Preglednica 37: Okoljski cilji, merila in metodologija vrednotenja in ocenjevanja vplivov –
segment naravne vrednote
Okoljski cilji
Preprečevanje uničenja
naravnih vrednot
Ohranitev lastnosti,
zaradi katerih so deli
narave opredeljeni za
naravno vrednoto
določene zvrsti ter v
največji možni meri tudi
vseh drugih lastnosti
(NPVO)
Kazalci
Prisotnost in
zvrsti
naravnih
vrednot
Stanje
naravnih
vrednot
Ohranjanje
lastnosti,
procesov in
Obnovitev poškodovanih
struktur,
oz. uničenih naravnih
zaradi
vrednot (NPVO)
katerih je del
narave
Zagotovitev rabe
opredeljen
za naravno
naravnih vrednot na
način, ki jih ne ogroža
vrednoto
(NPVO)
Metodologija
A – vpliva ni / vpliv je pozitiven:
Vpliva na naravne vrednote ne bo ali bo pozitiven.
B – vpliv je nebistven:
Naravne vrednote ne bodo prizadete oz. bo vpliv
nebistven. Pri pripravi posegov, dejavnosti in ravnanj
je potrebno upoštevati standardne in zakonsko
predpisane ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov:
Vplivi posegov, dejavnosti in ravnanj na naravne
vrednote in njihov varstveni režim bodo ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni.
D – vpliv je bistven:
Vplivi posegov, dejavnosti in ravnanj na naravne
vrednote in njihov varstveni režim bodo bistveni in
jih ni mogoče omiliti.
E – uničujoč vpliv:
Vplivi posegov, dejavnosti in ravnanj na naravne
vrednote in njihov varstveni režim bodo uničujoči.
Zagotavljanje ustrezne
vključitve naravnih
vrednot v gospodarjenje
z naravnimi viri in
prostorom (OdSPRS)
Preglednica 38: Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja in ocenjevanja vplivov –
segment ekološko pomembna območja (EPO)
Okoljski cilji
Preprečevanje
zmanjševanja biotske
raznovrstnosti
Kazalci
Metodologija
Prisotnost in
A – vpliva ni / vpliv je pozitiven:
Vpliva na ekološko pomembno območje ne bo ali bo
razširjenost
pozitiven.
naravovarstv
eno
B – vpliv je nebistven:
Ohranjanje ekosistemov
pomembnih
Ekološko pomembno območje ne bo prizadeto oz. bo
vrst in HT v
skozi ohranjanje
vpliv nebistven. Pri pripravi posegov, dejavnosti in
EPO.
ugodnega stanja
ravnanj je potrebno upoštevati standardne in
habitatnih tipov (SOBR)
zakonsko predpisane ukrepe, specifični ukrepi niso
Ohranjenost
predvideni.
Ohranitev, razširitev in
celovitosti in
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
obnova ključnih
biotske
omilitvenih ukrepov:
raznovrstnos
ekosistemov, habitatov,
Vplivi posegov, dejavnosti in ravnanj na ekološko
ti na EPO.
vrst in krajinskih prvin
bodo
ob
upoštevanju
pomembno
območje
(PEBLDS)
omilitvenih ukrepov nebistveni.
Ohranjenost
Zmanjšanje ali
lastnosti,
D – vpliv je bistven:
odstranitev groženj
procesov in
Vplivi posegov, dejavnosti in ravnanj na ekološko
biološki in pokrajinski
struktur,
pomembno območje bodo bistveni in jih ni mogoče
zaradi
raznovrstnosti skozi
omiliti.
katerih je del
trajnostni razvoj
E – uničujoč vpliv:
narave
(PEBLDS)
Vplivi posegov, dejavnosti in ravnanj na ekološko
opredeljen
pomembno območje bodo uničujoči.
kot EPO.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 146 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.3
Opis izhodiščnega stanja
Priprava PVO kot strokovnega gradiva temelji predvsem na podatkih, ki so javno dostopni. Na
širšem območju Rudnega polja je bilo izvedeno kartiranje habitatnih tipov, poteka pa tudi
monitoring divjega petelina (ZGS), drugi podatki so bolj naključni. V nadaljevanju podajamo
podatke o obstoječem stanju na podlagi javno dostopnih podatkov in terenskega ogleda
območja.
Kratice v nadaljevanju imajo naslednji pomen:
- RS (Rdeči seznam Republike Slovenije) glede na Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in
živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10),
- UZRV: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04,
110/04, 115/07, 36/09, 15/14),
- UZŽV: Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04,
109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14).
6.3.3.1
Značilnosti območja pred izgradnjo Biatlonskega centra
Območje Športnega centra Triglav Pokljuka je na površini cca 2,7 ha poraščal smrekov gozd. Na
račun gozdnih površin so se povečale pozidane površine, asfaltirane in utrjene površine
(tekaške proge in parkirišča), nasute površine in travniške površine (zelenice).
6.3.3.2
Obstoječe značilnosti območja
6.3.3.2.1
Rastlinstvo
Rudno polje je v skrajnem delu florističnega kvadranta 9649/4, vendar del širšega območja
(smučišče Viševnik, tekaške proge idr.) sega tudi v sosednje kvadrante (9649/1, 9649/2,
9649/3). V kvadrantu 9649/4 so nekatera botanično naravovarstveno pomembna območja (npr.
barje Šijec, barje Goreljek, barje Golenbrca/Golemberca, Veliko blejsko barje, druga manjša
barja), ki so od Rudnega polja relativno oddaljena. Do leta 1999 je bilo za območje Julijskih Alp
zabeleženih 1722 avtohtonih višjih rastlinskih vrst (Martinčič in sod. 1999). Pokljuka se nahaja
tudi znotraj IPA Julijske Alpe (Important plant area; Botanično pomembno območje). Površina
IPA Julijske Alpe meri 143.953,31 ha; na tem območju je bilo do leta 2005 zabeleženih 1636
rastlinskih vrst, med njimi 216 vrst z Rdečega seznama RS (Jogan 2005). Glede na dostopne
podatke popisi rastlinskih vrst na območju Rudnega polja v preteklosti niso bili izvedeni.
Na območju Športnega centra Triglav Pokljuka se pojavljajo travniške rastline, značilne za
travišča in pašnike alpskih planin (gorskih gojenih travnikov), poleg njih tam rastejo tudi
nekatere vrste suhih travnikov in ruderalne vrste, ki so se na območju verjetno pojavile zaradi
gradbenih del oz. zaradi prenosa semen/vegetativnih delov z gradbeno mehanizacijo od drugod.
Na posameznih zaplatah se pojavljajo tudi visoke steblike, nekaj je tudi zasajene lesne
vegetacije. V okoliških smrekovih gozdovih se v podrasti pojavljajo vrste, značilne za ta habitat.
Naravovarstveno pomembnih vrst na območju nismo zabeležili; izjema je zavarovana vrsta črni
teloh, ki pa je v Sloveniji in (verjetno) na širšem obravnavanem območju splošno razširjena.
Popisa rastlin nismo izvedli (neustrezen letni čas), ne izključujemo pa možnosti pojavljanja
kakšne od naravovarstveno pomembnih vrst; mogoče je tudi, da se bo kakšna od teh vrst na
območju pojavila šele čez čas. V l. 2013 je bilo v bližini Rudnega polja na območju s površino
2×2 km (N46º21’06“, E13º56’05“) najdeno 11 sporofitov naravovarstveno pomembne vrste
mahu Buxbaumia viridis (Skudnik in sod. 2013).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 147 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Na območju Rudnega polja je med tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami znano
pojavljanje japonskega dresnika (Fallopia japonica) (JZ TNP 2013), ki pa je bil po podatkih
ZRSVN (november 2014, osebna komunikacija) že odstranjen.
V spodnji tabeli so navedene potrjene in pričakovane naravovarstveno pomembne rastlinske
vrste (do zdaj zabeležene na širšem obravnavanem območju).
Preglednica 39: Naravovarstveno pomembne in druge rastlinske vrste na širšem
obravnavanem območju
Slovensko
Latinsko ime
lokacija; opombe
UZRV RS Vir
ime
N2k
ZRSVN 2011
navadna
Arnica montana
9649/4
C, O
/
arnika
ZRSVN 2011
Zoisova
Campanula zoysii
Rudno polje (Mrežice)
H
O
zvončica
(9649/4)
N2k
ZRSVN 2011
sploščeni
Diphasiastrum
9649/4
O
/
dvorednik
complanatum
ZRSVN 2011
Isslerjev
Diphasiastrum
Podjelje (Krniško brdo med
O
R
dvorednik
issleri
Lemovci in Konjsko Dolino)
(9649/4)
lastni terenski podatki
O⁰
črni teloh
Helleborus niger
območje (gozd) okrog
/
2014
Športnega centra Triglav
Pokljuka (9649/4)
ZRSVN 2011
brezklaso
Huperzia selago
9649/4
O
/
lisičje
ZRSVN 2011
brinolistni
Lycopodium
9649/4
O
/
lisičjak
annotinum
rjasti sleč
Rhododendron
9649/4
/
O1 Jogan in sod. 2001
tisa
ferrugineum
Taxus baccata
9649/4
+
O1
H
N2k
/
Jogan in sod. 2001
Mahovi
Buxbaumia viridis
Philonotis seriata
Plagiothecium succulentum
Rhizomnium pseudopunctatum
Pokljuka, bližina Rudnega
polja (9649/4) (l.2013)
Pokljuka (9649/4) (l. 1910)
Pokljuka - Mesnovec
(9649/4) (l. 1970)
Pokljuka - Mesnovec (l.
1970), Mrzli studenec (l.
1967),
(oboje 9649/4)
Skudnik in sod. 2013
/
/
V
R
Martinčič 1992
Martinčič 1992
/
V
Martinčič 1992
Legenda in opombe:
N2k = t.i. Natura 2000 vrsta.
UZRV: + (zavarovana vrsta), C (dovoljen odvzem iz narave in izkoriščanje), H (ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja
habitata rastlinske vrste), O (rastlinske vrste, pri katerih je za osebne namene dovoljen odvzem iz narave in zbiranje
nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov), Oº (rastlinske vrste, pri katerih ni prepovedi za nadzemne dele
rastlin, razen semen oziroma plodov).
RS: O - vrsta zunaj nevarnosti; O1 - podkategorija kategorije O (vrsta, za katero obstaja potencialna možnost
ponovne ogroženosti).
6.3.3.2.2
Habitatni tipi (HT)
Habitatni tip je rastlinska in živalska združba, značilni živi del ekosistema, povezana z neživimi
dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe itd.) na prostorsko opredeljenem
območju. Osnova za opredelitev in poimenovanje habitatnih tipov so Habitatni tipi Slovenije -
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 148 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
tipologija (v nadaljevanju HTS 2004) ter drugi viri (npr. Dakskobler in sod. 2010b). Izbor
habitatnih tipov Slovenije je narejen po palearktični klasifikaciji (Physis).
V spodnji tabeli je seznam zabeleženih habitatnih tipov na širšem obravnavnem območju
Rudnega polja in njihova naravovarstvena vrednost glede na popis HT v TNP (vir: JZ TNP 2013)
v obdobju 2009-2011 ter lastnih terenskih popisov. Ocenjena naravovarstvena vrednost za
macesnovja je visoka glede na oceno v članku Dakskobler in sod. (2010b).
Preglednica 40: Habitatni tipi na širšem območju ter njihova naravovarstvena vrednost
Physis
koda HT+
22.2
24.1
24.16
31.8
31.8C
31.8D
31.8F
31.8G
31.87
31.872
35.1*
37.8
37.821
37.88
38.11
38.31
41.1C
42.212
42.254
42.3
42.34
54.1
65
84.2
85.4
86.2
86.43
87.2
89.23
MCP
KP
C
Ime HT
Občasne stoječe vode
Reke in potoki
Presihajoče reke, potoki in hudourniki
Grmišča pred zaraščanjem v gozd
Leščevje
Zgodnje stopnje listnatih gozdov
Zgodnje stopnje mešanih gozdov
Zgodnje stopnje iglastih gozdov
Gozdne čistine
Gozdne čistine z grmovno vegetacijo
Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo
Subalpinska in alpinska visoka steblikovja
Sestoji s šašulicami
Nitrofilno subalpinsko in alpinsko visoko steblikovje
Intenzivni mezofilni pašniki
Srednjeevropski gorski gojeni travniki
Subalpinska ilirska bukovja
Subalpinska in altimontanska smrekovja z visokimi steblikami
Montanska smrekovja v območju bukovja
Macesnovje
Sekundarna alpska macesnovja
Izviri
Jame
Mejice in manjše skupine dreves in grmov
Zelene površine med bloki in skupinami hiš
Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe
Železniški nasipi, postaje, premikališča in ostale odprte površine
Ruderalne združbe
Industrijska jezera, bazeni in okrasni ribniki
Makadamske ceste in parkirišča
Kolovozi in poti
Asfaltirane površine (ceste idr.)
NV
vrednost1
4
4-5
3-4
3
2
3
3
2
3
3
5
4
5
3
3-4
5
5
5
5
4
5
4
5
3
1
0
0
2
1
2
1
0
Legenda: Na terenu se pogosto pojavljajo površine, ki jih težko opredelimo na osnovi vegetacije in na podlagi
tipologije habitatnih tipov (HTS, 2004). Za tovrstne površine smo uporabili opisne oznake (MAKADAMSKE CESTE,
KOLOVOZI in POTI, ASFALTIRANE POVRŠINE), brez uvrstitve v sistem HT;
+
Physis koda HT je koda po tipologiji Habitatni tipi Slovenije (Jogan s sod., 2004) in je usklajena s tipologijo
klasifikacije palearktičnih habitatov.
1
Naravovarstvena vrednost HT je določena na podlagi obstoječe zakonodaje (Uredba o habitatnih tipih, Ur.l. RS, št.
112/03) in stanja HT (ter njihove pomembnosti predvsem za ogrožene/zavarovane živalske in rastlinske vrste),
opredeljenega ob terenskem ogledu ter njihov pomen na regionalni/lokalni ravni.
1 – nepomembno za naravo
2 – majhna naravovarstvena vrednost
3 – srednja naravovarstvena vrednost
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 149 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
4 – velika naravovarstvena vrednost (med drugim vključuje HT, ki se prednostno ohranjajo)
5 – velika naravovarstvena vrednost (vključuje predvsem prednostne HT)
*prednostni habitatni tip
Kot je razvidno iz spodnje slike, prevladujejo na širšem območju smrekovja, in sicer subalpinska
altimontanska smrekovja z visokimi steblikami (42.212) in Montanska smrekovja v območju
bukovja (42.254).
Slika 97: Habitatni tipi na širšem območju obravnave (vir podatkov TNP)
6.3.3.2.3
Živalstvo
Hrošči (Coleoptera)
Med splošno razširjenimi vrstami kozličkov (Cerambycidae) so bile na Pokljuki v preteklosti
najdene tudi izjemno redke, kot je Pachyta lamed (iz Slovenije znana le dva primerka, v
recentnem času le z južne strani Pokljuke), vrsta ima na RS status R; najdene pa so bile tudi
redke vrste ali vrste, ki postajajo vse redkejše kot so Callidium aeneum (Mrzli studenec), Clytus
lama (Pokljuka), Leptura quadrifasciata (Mrzli studenec) in Pogonocherus ovatus (Pokljuka)
(Brelih in sod. 2006).
Med jamskimi hrošči se na širšem območju pojavljajo naslednji: iz družine Cholevidae vrsta
Aphaobius kaplai (Viševnik), ki je bila opisana šele l. 2010 in je zato še ni na RS (Bognolo &
Vailati 2010) ter Pretneria droveniki (V) (Etonti 2001), ki naj bi bila Oryotus micklitzi (R) (Kofler
2005) in jo najdemo tudi na Pokljuki (Drovenik 2003). Iz družine krešičev (Carabidae) je znana
vrsta Anophthalmus egonis (V) (Pokljuka-Planina Konjščica, Viševnik) (Daffner 1998).
Metulji (Lepidoptera)
V Julijskih Alpah najdemo 18 izključno alpinskih vrst dnevnih metuljev (Verovnik 2004). Glede
na podatke Atlasa metuljev je s širšega območja Pokljuke znano pojavljanje kakšnih 45 vrst
dnevnih metuljev (Verovnik in sod. 2012). V spodnji tabeli so navedene ogrožene (in druge
naravovarstveno pomembne) vrste metuljev, ki so bile evidentirane na širšem območju
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 150 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Pokljuke. Z Viševnika obstajajo tudi starejši podatki o pojavljanju gozdnega postavneža
(Euphydryas maturna) (ZRSVN 2011), ki pa v Atlasu dnevnih metuljev niso prikazani (Verovnik
in sod. 2012).
Preglednica 41: Naravovarstveno pomembne vrste metuljev na območju Pokljuke
Slovensko
ime
veliki
mravljiščar
močvirski
pisanček
Latinsko ime
lokacija; opombe
RS
Vir
Phengaris
(=Maculinea)
arion
Melitaea
diamina
UZŽV
N2k
VM23
N2k
1A, 2A
V
Verovnik in sod.
2012
VM13, VM23
/
V
Verovnik in sod.
2012
Ribe
Ribe se na območju ne pojavljajo, saj ni vodotokov; izjema je Ribnica, v kateri se pojavlja
naravovarstveno pomembna vrsta kapelj (Cottus gobio) (Bertok in sod. 2003). Drugih dostopnih
podatkov o vrstah rib v vodotoku Ribnica nismo zasledili.
Dvoživke
V vzhodnem delu TNP-ja je bilo doslej registriranih 9 vrst dvoživk (Lešnik in Cipot 2007). Na
območju Pokljuke so bile zabeležene naslednje vrste: navadni močerad (Salamandra
salamandra), planinski močerad (Salamandra atra), planinski pupek (Mesotriton (Triturus)
alpestris), navadni pupek (Lissotriton (Triturus) vulgaris), veliki pupek (Triturus carnifex),
navadna krastača (Bufo bufo), hribski urh (Bombina variegata) in sekulja (Rana temporaria).
Med temi so bile na širšem območju Rudnega polja zabeležene planinski pupek, veliki pupek,
navadna krastača, hribski urh in sekulja (Lešnik in Cipot 2007). Nekatere med naštetimi vrstami
uporabljajo vodni zadrževalnik na Rudnem polju za mrestišče. Podatkov o povozih dvoživk na
območju Rudnega polja nimamo. Ključni habitati za dvoživke so predvsem stoječa vodna telesa
in tekoče vode (poleti) ter gozd in ekstenzivni vlažni travniki. Življenjski prostor dvoživk
predstavlja sistem mrestišč, poletnih bivališč (kopenski ali vodni habitati), prezimovališč
(navadno kopenski habitati) in selitvenih območij med omenjenimi elementi habitata. Glavni
vzroki za upadanje populacij dvoživk so lokalna uničenja habitatov (zasipavanje in izsuševanje
mokrišč, regulacije vodotokov, fragmentacija), sledijo onesnaženje, globalne klimatske
spremembe, invazivne tujerodne vrste (vključuje plenilce in neavtohtone dvoživke kot
kompetitorje in prenašalce bolezni), bolezni in patogeni organizmi, lovljenje za hrano. Pri več
kot polovici evropskih vrst dvoživk je zabeležen upad populacij (Poboljšaj 2000; Temple & Cox
2009).
Plazilci
Od 22 v Sloveniji živečih vrst plazilcev je s širšega območja Pokljuke znanih 7; glede na podatke
v Krofel in sod. (2009) in glede na ekološke zahteve bi se potencialno lahko pojavljali na
območju še dve vrsti . Znane vrste so slepec (Anguis fragilis), pozidna kuščarica (Podarcis
muralis), Horvatova kuščarica (Iberolacerta horvathi), živorodna kuščarica (Zootoca vivipara),
belouška (Natrix natrix), modras (Vipera ammodytes) in navadni gad (Vipera berus) (Krofel in
sod. 2009, ZRSVN 2011). Ena od prilagoditev na življenje visoko v gorah je živorodnost, ki je
značilna za navadnega gada in živorodno kuščarico. Medtem pa modras poseljuje predvsem
nižine in sončna rebra do nadmorske višine okoli 1000 m. V gorah lahko naletimo še na
belouško in smokuljo, prav tako je na višje predele vezana Horvatova kuščarica, medtem ko je
pozidna kuščarica bolj splošno razširjena (Gregori 2004). Natančnejših podatkov o pojavljanju
plazilcev z obravnavanega območja nismo zasledili. Plazilce na območju (kot tudi drugod v
Sloveniji) ogrožajo promet, izguba habitata (intenzifikacija kmetijstva, urbanizacija,
infrastrukturni razvoj, izguba mozaika zaraščenih in odprtih delov v krajini,
plantažno/monokulturno pogozdovanje), fragmentacija obstoječih habitatov ter opuščanje
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 151 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
tradicionalnih kmetijskih praks, degradacija, poleg teh pa tudi način košnje, namerno pobijanje
(kače) in onesnaženje. Ti dejavniki vodijo v zmanjšanje populacij in celo do lokalnih izumrtij vrst
(Cox & Temple 2009; Žagar 2009).
Ptiči
Na širšem območju Rudnega polja DOPPS redno opravlja popise in monitoringe ptičev . V
zadnjih dveh desetletjih so bili opravljeni popisi v okviru Ornitološkega atlasa gnezdilk TNP
(Jančar 1994) in Zimskega ornitološkega atlasa TNP (Kmecl) ter raziskave v okviru
Ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije (Geister 1995). Dodatni popisi ciljnih vrst (divji petelin,
triprsti detel, mali skovik, kozača) so bili opravljeni v sodelovanju uprave TNP in DOPPS in se še
izvajajo. Opravljajo se tudi popisi v okviru Novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije.
Na širšem območju Rudnega polja pričakujemo predvsem gozdne vrste, vezane na gorske
gozdove. Poleg najpogostejših vrst gnezdilk, kot so taščica (Erithacus rubecula), črnoglavka
(Sylvia atricapila) in vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) najdemo tudi redkejše značilne vrste
gorskih gozdov. Mednje sodijo krekovt (Nucifraga caryocatactes), divji petelin (Tetrao
urogallus), gozdni jereb (Bonasa bonasia), triprsti detel (Picoides tridactylus), črna žolna
(Dryocopus martius), krivokljun (Loxia curvirostra) in sove: mali skovik (Glaucidium
passerinum), koconogi čuk (Aegolius funereus) ter kozača (Strix uralensis), ki je za TNP še
posebej pomembna, saj ima njena južna podvrsta Strix uralensis macroura tu svojo zahodno
mejo areala (Polak 2000). Območje je pomembno predvsem z vidika ohranjanja divjega
petelina v Sloveniji, saj tu živi najbolj številčna in stabilna populacija pri nas.
Precej je tudi vrst, ki so vezane na skalnate stene, kjer si poiščejo primerna gnezdišča. Med
ujedami tako najdemo 3 vrste: planinski orel (Aquila chrysaetos) in sokol selec (Falco
peregrinus) sta redkejša gnezdilca, številčnejša pa je postovka (Falco tinnunculus). Planinski
orel ima v TNP približno tretjino slovenske populacije (Božič 2003). Te vrste pričakujemo
predvsem na širšem obravnavanem območju.
Pomemben habitat so tudi predeli ruševja in macesnovi gozdovi na zgornji gozdni meji. Značilni
gnezdilci tega pasu so mlinarček (Sylvia curruca), komatar (Turdus torquatus) in siva pevka
(Prunella modularis). Ob gozdni meji je življenjski prostor ruševca (Tetrao tetrix). Kamnita
pobočja z redkejšim grmovjem so habitat hribske listnice (Phylloscopus bonelli), vrste, ki jo v
Sloveniji dejansko najdemo samo v Julijskih Alpah. Te vrste pričakujemo na širšem območju
Rudnega polja.
Na širšem obravnavanem območju pričakujemo okrog 70 vrst, ki so navedene v spodnji tabeli.
Preglednica 42: Seznam potrjenih in pričakovanih ptic na širšem obravnavanem območju.
Slovensko ime
Latinsko ime
RS
Opombe
kanja
Buteo buteo
O1
sršenar
Pernis apivorus
V
beloglavi jastreb
Gyps fulvus
Ex
planinski orel
Aquila chrysaetos
V
skobec
Accipiter nisus
V
kragulj
Accipiter gentilis
V
postovka
Falco tinnunculus
V1
sokol selec
Falco peregrinus
E2
gozdni jereb
Bonasa bonasia
E2
belka
Lagopus mutus
V
kotorna
Alectoris graeca
E2
kosec
Crex crex
E2
ruševec
Tetrao tetrix
V
divji petelin
Tetrao urogallus
E2
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 152 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slovensko ime
grivar
kukavica
mali skovik
lesna sova
kozača
koconogi čuk
planinski hudournik
zelena žolna
pivka
črna žolna
veliki detel
mali detel
triprsti detel
kmečka lastovka
mestna lastovka
skalna lastovka
drevesna cipa
bela pastirica
rjavi srakoper
kobilar
planinska kavka
krokar
šoja
krekovt
stržek
siva pevka
planinska pevka
mlinarček
črnoglavka
hribska listnica
grmovščica
vrbji kovaček
severni kovaček
rumenoglavi
kraljiček
rdečeglavi kraljiček
mali muhar
šmarnica
pogorelček
kupčar
taščica
repaljščica
komatar
kos
cikovt
carar
slegur
dolgorepka
močvirska sinica
gorska sinica
čopasta sinica
menišček
plavček
velika sinica
brglez
Latinsko ime
RS
O1
O1
V1
O1
V
V1
O1
E2
V1
O1
O1
V
V
O1
O1
O1
O1
O1
V1
O1
O1
O1
Columba palumbus
Cuculus canorus
Glaucidium passerinum
Strix aluco
Strix uralensis
Aegolius funereus
Tachymarptis melba
Picus viridis
Picus canus
Dryocopus martius
Dendrocopos major
Dendrocopos minor
Picoides tridactylus
Hirundo rustica
Delichon urbica
Hirundo rupestris
Anthus trivialis
Motacilla alba
Lanius collurio
Oriolus oriolus
Pyrrhocorax graculus
Corvus corax
Garrulus glandarius
Nucifraga caryocatactes
Troglodytes troglodytes
Prunella modularis
Prunella collaris
Sylvia curruca
Sylvia atricapilla
Phylloscopus bonelli
Phylloscopus sibilatrix
Phylloscopus collybita
Phylloscopus trochilus
Regulus regulus
O1
O1
O1
O1
O1
O1
O1
O1
O1
O1*
O1
Regulus ignicapillus
Ficedula parva
Phoenicurus ochruros
Phoenicurus phoenicurus
Oenanthe oenanthe
Erithacus rubecula
Saxicola rubetra
Turdus torquatus
Turdus merula
Turdus philomelos
Turdus viscivorus
Monticola saxatilis
Aegithalos caudatus
Parus palustris
Poecile montanus
Parus cristatus
Parus ater
Cyanistes caeruleus
Parus major
Sitta europaea
O1
E2
O1
E2
O1
O1
E2
O1
O1
O1
O1
V
O1
O1
O1
O1
O1
O1
O1
O1
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Opombe
preletnik
Stran 153 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slovensko ime
dolgoprsti plezalček
kratkoprsti plezalček
planinski vrabec
ščinkavec
zelenec
čižek
krivokljun
kalin
dlesk
skalni strnad
Latinsko ime
Certhia familiaris
Certhia brachydactyla
Montifringilla nivalis
Fringilla coelebs
Carduelis chloris
Carduelis spinus
Loxia curvirostra
Pyrrhula pyrrhula
Coccothraustes
coccothraustes
Emberiza cia
RS
O1
O1
O1
O1
O1
O1
O1
O1
O1
Opombe
O1
Opombe: preletnik – vrsta, ki se na območju zadržuje v času selitve (pomlad in jesen).
Legenda:
E - prizadeta vrsta, V - ranljiva vrsta, O – vrsta zunaj nevarnosti, E2 - močno ogrožene vrste, V1 - vrste,
za katere je verjetno, da bodo v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadete vrste, O1 - vrste, ki so
zavarovane in niso več ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti.
Sesalci
Z izjemo severnega netopirja (Eptesicus nilssonii), katerega pojavljanje je znano z Zg. Gorjuš,
podatkov o pojavljanju netopirjev s Pokljuke (glede na objavljene podatke v Atlasu netopirjev
Slovenije (Presetnik in sod. 2009)) ni. Na območju se sicer lahko pojavlja mali netopir
(Pipistrellus pipistrellus). Netopirje ogrožajo predvsem naslednji dejavniki (navajamo grožnje, ki
so relevantne za obravnavano območje):
- neprimeren čas obnove stavb (obnove v času od konca aprila do začetka septembra, ko
se na podstrehah zbirajo breje in doječe samice z mladiči);
- neprimerne obnove opuščenih stavb in menjave streh;
- svetlobno onesnaževanje;
- fragmentacija.
Poleg malega in severnega netopirja najdemo v gozdovih zgornjega montanskega pasu (13001600 m) malo (Sorex minutus) in gorsko rovko (Sorex alpinus), medtem ko je povodna rovka
(Neomys fodiens) vezana na vodotoke, zato je na območju ne pričakujemo. Poleg omenjenih
žužkojedov živijo v tem pasu še drevesni polh (Dryomys nitendula) in kuna zlatica (Martes
martes) (Janžekovič 2004, ZGS OE Bled 2007). Splošno razširjene vrste na območju so še srna
(Capreolus capreolus), poljski zajec (Lepus europeus), lisica (Vulpes vulpes), divja mačka (Felis
sylvestris), velika (Mustela erminea) in mala podlasica (Mustela nivalis) ter dihur (Mustela
putorius), medtem ko je divji prašič (Sus scrofa) zaradi pomanjkanja življenjskega prostora
redek (ZGS OE Bled 2007). Na območju Julijskih Alp, tudi na območju Pokljuke se pojavljajo vse
tri velike zveri, najpogosteje medved (Ursus arctos), manj pogosto pa ris (Lynx lynx) in volk
(Canis lupus) (Adamič & Koren 1998, Janžekovič 2004, ZGS OE Bled 2007). Rjavi medved in ris
sta kvalifikacijski vrsti za Natura 2000 območje Julijske Alpe. Na območju Pokljuke lahko
pričakujemo pojavljanje približno 30 vrst sesalcev (spodnja tabela).
Preglednica 43: Seznam potrjenih in pričakovanih vrst sesalcev na širšem obravnavanem
območju (seznam je narejen po abecednem vrstnem redu glede na slovensko ime) z
navedbo varstvenega statusa.
Vrsta
Varstveni status
Slovensko ime
Latinsko ime
RD RS
FFH
UZŽV
Bern
dihur
Mustela putorius
O1
V
1A
III
divja mačka
Felis sylvestris
V
IV
1A, 2A
II
divji prašič
Sus scrofa
drevesni polh
Dryomys nitedula
V
IV
1A, 2A
III
gorska rovka
Sorex alpinus
O1
2A
III
gozdna rovka
Sorex araneus
O1
2A
III
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 154 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slovensko ime
gozdna voluharica
ilirska voluharica
jazbec
krt
kuna belica
kuna zlatica
lisica
mala podlasica
mala rovka
mali netopir
navadna belonoga miš
navadna veverica
navadni jelen
navadni polh
podlesek
poljski zajec
ris
rjavi medved
rumenogrla miš
severni netopir
srna
travniška voluharica
velika podlasica
veliki voluhar
volk
vrtna rovka
Vrsta
Latinsko ime
Clethrionomys glareolus
Microtus liechtensteini
Meles meles
Talpa europaea
Martes foina
Martes martes
Vulpes vulpes
Mustela nivalis
Sorex minutus
Pipistrellus pipistrellus
Apodemus sylvaticus
Sciurus vulgaris
Cervus elaphus
Glis glis
Muscardinus avellanarius
Lepus europaeus
Lynx lynx
Ursus arctos
Apodemus flavicollis
Eptesicus nilssonii
Capreolus capreolus
Microtus agrestis
Mustela erminea
Arvicola terrestris
Canis lupus
Crocidura suaveolens
RD RS
Varstveni status
FFH
UZŽV
Bern
III
O1
III
III
V
O1
O1
O1
IV
O1
1A, 2A
2A
1A, 2A
III
III
III
1A
III
III
III
III
III
III
II
O1
IV
1A, 2A
Ex/E
E
II, IV
II, IV
1A, 2A
1A, 2A*
V
IV
1A, 2A
II
III
2A
III
1A, 2A*
2A
II
III
O1
E
O1
II, IV, V
Legenda:
RS: Rdeči seznam – Ex – izumrla vrsta, E – prizadeta vrsta, V – ranljiva vrsta, O – vrsta zunaj nevarnosti, O1 –
podkategorija kategorije O, za katero obstaja potencialna možnost ponovne ogroženosti .
FFH –Habitatna direktiva (II – priloga II: živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, za ohranjanje katerih je
treba določiti posebna ohranitvena območja, IV – priloga IV: živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, ki jih je
treba strogo varovati, *prednostna vrsta.)
UZŽV – Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (1A – priloga 1, poglavje A: živalske vrste, za katere je
določen varstven režim za varstvo živali in populacij, 2A – priloga 2, poglavje A: živalske vrste, za katere so določeni
ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov, 2A' – Priloga 2, poglavje A:
prednostne živalske vrste, za ohranitev katerih je Evropska unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega
naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije.
Bern –Bernska konvencija ( II – dodatek II: strogo zavarovane živalske vrste, III – dodatek III: zavarovane
živalske vrste).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 155 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.3.3
Pregled posebnih varstvenih območij, potencialnih
ohranitvenih območij, zavarovanih območij in drugih
območij, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja
narave ali varstva naravnih virov predpisan drugačen režim
Med varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in
posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06) uvrščamo zavarovana
območja, posebna varstvena območja (SPA – Special protected Areas) in posebna
ohranitvena območja (SCI – Sites of Community Interest).
6.3.3.3.1
Zavarovana območja (ZO) in območja, predlagana za zavarovanje
Območje obravnave se v celoti nahaja znotraj ZO Triglavski narodni park (Zakon o
Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) (Ur. l. RS, št. 52/10)). Na območju obravnave ni drugih
zavarovanih območij oziroma območij predlaganih za zavarovanje. Na spodnji sliki je prikazana
conacija ZO.
Slika 98: Zavarovano območje Triglavski narodni park in njegovi varstveni režimi na širšem
območju Pokljuke
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 156 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.3.3.2
Območja Natura 2000
Na širšem območju so 3 Natura 2000 območja, in sicer SPA območje Julijci in 2 SAC območji
(Julijske Alpe in Pokljuška barja).
Slika 99: Natura 2000 območja
Preglednica 44: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi SAC Natura 2000 območij
Ime
IME VRSTE
EU
Habitatni tipi
EU
območja (slovensko)
koda
koda
(latinsko)
travniški
postavnež
Euphydryas
aurinia
1065
Lorkovičev
rjavček
Erebia calcaria
1072
Osmoderma
eremita
1084
SAC
Julijske
eremit,
Alpe
puščavnik*
SI3000253
alpski
kozliček*
Rosalia alpina
1087
Trde oligo-mezotrofne vode z
bentoškimi združbami
parožnic (Chara spp.)
Alpske reke in zelnata
vegetacija vzdolž njihovih
bregov
Alpske reke in lesnata
vegetacija z vrbami in
nemškim strojevcem
(Myricaria germanica) vzdolž
njihovih bregov
Alpske reke in lesna
vegetacija s sivo vrbo (Salix
eleagnos) vzdolž njihovih
bregov
Alpske in borealne resave
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Physis
3140
22.44
3220
24.221
24.222
3230
44.11
3240
24.224
4060
31.4
Stran 157 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Ime
območja
IME VRSTE
(slovensko)
(latinsko)
EU
koda
bukov
kozliček
Morimus
funereus
navadni
koščak*
Austropotamobi
1093
us torrentium
soška postrv
Salmo
marmoratus
1107
kapelj
Cottus gobio
1163
veliki pupek
Triturus
carnifex
1167
hribski urh
Bombina
variegata
1193
širokouhi
netopir
Barbastella
barbastellus
1308
rjavi medved* Ursus arctos
1354
navadni ris
Lynx lynx
1089
1361
Dicranum viride 1381
enostavna
Botrychium
mladomesečin
simplex
a
Aquilegia
bertolonii
Eryngium
alpska možina
alpinum
Cypripedium
lepi čeveljc
calceolus
zrnasti
Stephanopachy
kapucar
s substriatus
Zoisova
Campanula
zvončica
zoysii
Bertolonijeva
orlica
kratkodlakava Moehringia
popkoresa
villosa
1419
1474
Habitatni tipi
Ruševje z vrstama Pinus
mugo in Rhododendron
hirsutum (MugoRhododendretum hirsuti)**
Skalna travišča na bazičnih
tleh Alysso-Sedion albi**
Alpska in borealna travišča na
silikatnih tleh
Alpinska in subalpinska
travišča na karbonatnih tleh
Polnaravna suha travišča in
grmiščne faze na karbonatnih
tleh (Festuco-Brometalia)
(pomembna rastišča
kukavičevk)**
Vrstno bogata travišča s
prevladujočim navadnim
volkom (Nardus stricta) na
silikatnih tleh v montanskem
pasu (in submontanskem
pasu v celinskem delu
Evrope)**
Nižinske in montanske do
alpinske hidrofilne robne
združbe z visokim
steblikovjem
Nižinski ekstenzivno gojeni
travniki (Alopecurus pratensis,
Sanguisorba officinalis)
Gorski ekstenzivno gojeni
travniki
Prehodna barja
Karbonatna melišča od
montanskega do alpinskega
pasu (Thlaspietea rotundifolii)
Srednjeevropska karbonatna
melišča v submontanskem in
montanskem pasu**
Karbonatna skalnata pobočja
z vegetacijo skalnih razpok
Silikatna skalnata pobočja z
vegetacijo skalnih razpok
EU
koda
Physis
4070
31.5
6110
34.11
6150
6170
36.11,
36.34
36.41,
36.43
6210
34.32
6230
35.1,
36.31
6430
37.1,
37.7,
37.8
6510
38.2
6520
38.31
7140
54.5
8120
61.2
8160
61.31
8210
62.1
8220
62.2
1604
Apnenčasti podi**
8240
62.3
1902
Jame, ki niso odprte za
javnost
8310
65
1927
Stalni ledeniki
8340
63.2
91KO
41.1C
9410
42.22
4071
4078
Ilirski bukovi gozdovi (Fagus
sylvatica (Aremonio-Fagion))
Kisloljubni smrekovi gozdovi
od montanskega do
alpinskega pasu (VaccinioPiceetea)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 158 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Ime
območja
IME VRSTE
(slovensko)
(latinsko)
močvirski
meček
SAC
Pokljuška
/
barja
SI3000278
Gladiolus
palustris
Drepanocladus
vernicosus
EU
koda
4096
1393
Habitatni tipi
Physis
(Sub-)mediteranski gozdovi
črnega bora**
Aktivna visoka barja**
Prehodna barja
9530
42.61
7110
7140
51.1
54.5
Bazična nizka barja
7230
54.2
Preglednica 45: Kvalifikacijske vrste ptic SPA Natura 2000 območja Julijci
IME VRSTE
Ime območja
(slovensko ime)
(latinsko ime)
beloglavi jastreb
Gyps fulvus
planinski orel
Aquila chrysaetos
sokol selec
Falco peregrinus
gozdni jereb
Bonasa bonasia
divji petelin
Tetrao urogallus
kotorna
Alectoris graeca
kosec
Crex crex
mali skovik
Glaucidium passerinum
kozača
Strix uralensis
koconogi čuk
Aegolius funereus
pivka
Picus canus
SPA Julijci SI5000019
črna žolna
Dryocopus martius
triprsti detel
Picoides tridactylus
pogorelček
Phoenicurus phoenicurus
repaljščica
Saxicola rubetra
kupčar
Oenanthe oenanthe
slegur
Monticola saxatilis
hribska listnica
Phylloscopus bonelli
mali muhar
Ficedula parva
rjavi srakoper
Lanius collurio
ruševec
Tetrao tetrix tetrix
belka
Lagopus muta (Lagopus mutus helveticus)
*prednostna vrsta
**prednostni habitatni tip
6.3.3.3.3
EU
koda
EU koda
A078
A091
A103
A104
A108
A109
A122
A217
A220
A223
A234
A236
A241
A274
A275
A277
A280
A313
A320
A338
A409
A408
Naravne vrednote (NV)
Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug
vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega
območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi,
minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame,
soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri,
slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste,
njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (4.
člen ZON).
Naravne vrednote so lahko državnega (NVDP) ali lokalnega pomena (NVLP). Zvrsti naravnih
vrednot se določajo na podlagi naravnih vrednot, pri čemer se upoštevajo zlasti značilnosti
naravnih pojavov in naravnih oblik. Zvrsti naravnih vrednot so: geomorf - geomorfološka
površinska naravna vrednota, geomorfp - geomorfološka podzemeljska naravna vrednota,
geol - geološka naravna vrednota, hidr - hidrološka naravna vrednota, bot - botanična
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 159 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
naravna vrednota, zool - zoološka naravna vrednota, ekos - ekosistemska naravna vrednota,
drev - drevesna naravna vrednota, onv - oblikovana naravna vrednota.
Na širšem obravnavanem območju je več evidentiranih naravnih vrednot državnega pomena, od
tega 5 jam. Seznam naravnih vrednot na območju je podan v spodnji tabeli in prikazan na
spodnji sliki.
Preglednica 46: Naravne vrednote na širšem obravnavanem območju
Evid.
Ime
Zvrst
Pomen Opis
št.
232 Šijec
bot, geol, zool, hidr
državni Visoko barje zahodno od ceste
Koprivnik - Pokljuka severozahodno
od Golega vrha na Pokljuki
572 Veliko Blejsko geol, geomorf, bot, hidr,
državni Visoko barje na Pokljuki južno od
barje
ekos
Mrzlega Studenca
573 Goreljek
bot, hidr, ekos
državni Visoko barje pri Goreljku na Pokljuki
588 Ribnica
geomorf, hidr
državni Soteska s koriti in slapovoma pod
soteska
Uskovnico v Bohinju, levi pritok
Mostnice
1597 Mrzli
bot
državni Nizko barje na Pokljuki
studenec
1598 Ribšica –
hidr, bot
državni Povirno močvirje Ribšica na Pokljuki
povirno
jugovzhodno od Mrzlega Studenca
močvirje
1599 Malo Blejsko
geomorf, bot
državni Visoko barje na Pokljuki južno od
barje
Mrzlega Studenca
5430 Pokljuka geomorf, (geomorfp)
državni Visoka kraška planota z značilnimi
planota
kraškimi pojavi
5433 Medvedova
geomorf
državni Udornica velikih dimenzij na Pokljuki
konta
44340 Rudniški rov
geomorfp
državni Vodoravna jama
44819 Brezno 1 na
geomorfp
državni Poševno ali stopnjasto brezno
Mesnovcu
46112 Brezno na
geomorfp
državni Brezno/jama
Mesnovcu
46113 Brezno na
geomorfp
državni Brezno
Jerebikovcu
46114 Brezno pri
geomorfp
državni Brezno
Jerebikovcu
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 160 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 100: Naravne vrednote (ploskovne, točkovne in jame) na ožjem območju Rudnega
polja (širše območje je prikazano na Prilogi 3 Dodatka k temu poročilu)
6.3.3.3.4
Območja pričakovanih naravnih vrednot
Širše območje obravnavanega posega se v celoti nahaja znotraj podzemnih geoloških
pričakovanih vrednotah Karbonati.
6.3.3.3.5
Ekološko pomembna območja (EPO)
Območje v celoti leži v EPO Julijske Alpe.
6.3.3.3.6
Ekološko pomembna območja (EPO)
Območje v celoti leži v EPO Julijske Alpe.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 161 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Preglednica 47: Ekološko pomembna območja na obravnavanem območju.
Površina
Koda
Ime
[ha]
Kratka oznaka
Opis
21100 Julijske
116119,63 Del gorovja na zahodu
Najvišji predeli visokogorja v Sloveniji z
Alpe
Slovenije z veliko
značilnimi ohranjenimi visokogorskimi
raznolikostjo habitatnih
habitatnimi tipi (travišča, skalne stene,
tipov (travišča, skalne
melišča). Občutljiva in ogrožena visokogorska
stene, melišča, alpski
jezera ledeniškega nastanka. Večji kompleksi
bukovi in smrekovi
gorskih gozdov, predvsem alpskih bukovih in
gozdovi z visokimi barji
smrekovih z visokimi barji. Velika pestrost
nad in pod gozdno
rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov
mejo); življenjski prostor ter veliko število zavarovanih, redkih in
redkih in ogroženih
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter
alpskih rastlinskih in
pomembnih habitatnih tipov.
živalskih vrst
Slika 101: ekološko pomembna območja.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 162 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.4 Opredelitev in vrednotenje
potencialnih vplivov
6.3.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev
6.3.4.1.1
Ocena vplivov na rastlinstvo
obstoječih
in
Na območju Športnega centra Triglav Pokljuka je bil na površini okrog 2,7 ha izsekan gozd.
Območje poseke je v obstoječem stanju pozidano, betonirano, asfaltirano ali drugače utrjeno
(peščena parkirišča). Neutrjeni deli sicer deloma omogočajo nove rastiščne razmere, v večji
meri pa prevladujejo zelenice (zasejane travne mešanice), ki se redno vzdržujejo oziroma so tla
dodatno degradirana zaradi teptanja. Zaradi same poseke kot tudi zaradi neustrezno
vzpostavljenega gozdnega roba se negativni vpliv poseke širi v okoliške gozdove. Nekateri viri
navajajo (glej npr. Murcia, 1995) da je vpliv robnega efekta še vsaj 150 m v notranjost gozda.
Ravnanja in posegi z negativnim vplivom na rastlinstvo, so npr. zasneževanje, teptanje,
uničevanje travne ruše zaradi izvajanja športnih aktivnosti, uporaba kemikalij in soli zaradi
umetnega zasneževanja, prepogosto košenje oziroma vzdrževanje zelenic. Z umetnim snegom
se vegetacijska sezona ne skrajša. V raziskavah so ugotovili, da se na smučiščih z umetnim
snegom pojavlja nekaj manj vrst kot na primerjalno podobnih travniških površinah, vendar so
razlike minimalne (od ene do nekaj vrst rastlin), zato je tudi vpliv na biodiverziteto rastlinstva
majhen. Vpliv smučišč (in zasneževanja) na biotsko pestrost rastlin ostaja delno raziskan. Tudi
rezultati raziskav so si pogosto nasprotujoči. V Rixen in sod. (2003) je zapisano, da je na
smučiščih zmanjšana biodiverziteta rastlin, vendar ne navajajo nobenega vira ali podatka. Kjer
se uporablja umetno zasneževanje, so bile opazne spremembe v sestavi vegetacije (favorizirane
so vrste vezane na povečano vlago v prsti in na vsebnost hranil) (Roux-Fouillet in sod. 2011),
do podobnih rezultatov (zmanjšana biotska pestrost in spremenjena floristična sestava) na
površinah z umetnim zasneževanjem v Švici je prišel tudi Kammer (2002) ter Wipf in sod.
(2002). Wipf in sod. (2005) so v raziskavi (švicarske Alpe) na smučiščih zabeležili v povprečju
34,3 rastlinske vrste, na primerljivih površinah (travniki) pa v povprečju štiri vrste več (38,5).
Število vrst je bilo manjše na smučiščih s strojno izravnanimi površinami (povprečno 31,7 vrst),
na neizravnanih progah pa je bilo povprečno število vrst podobno številu vrst na primerjalnih
površinah (36,5 vrst). V ponovitvi raziskave 8 let po prvih meritvah na istem območju in
površinah so Roux-Fouillet in sod. (2011) ugotovili, da umetno zasneževanje nima vpliva na
biodiverziteto rastlin, prav tako so bile razlike v diverziteti med strojno izravnanimi smučišči in
primerjalnimi ploskvami (travniki) zanemarljive (približno tri vrste manj na smučišču). Z
raziskavo v ZDA sta Burt & Rice (2009) ugotovila, da imajo smučišča na neizravnanih progah
večjo pestrost vrst kot okoliški gozdovi, ti pa večjo kot strojno izravnana smučišča. V Sloveniji je
Kavnikova (2004) med primerjavo rastlinskih vrst na smučiščih in primerljivimi travniki na
Pohorju (Kope) ugotovila, da je bila na smučišču (50 vrst) pestrost večja za 10 vrst kot na
travniku. Tekaške smučarske proge so po naši oceni težje primerljive s klasičnimi smučišči z
naklonom (med drugim zaradi vpliva erozije, drugačnega vodnega režima idr.). Raziskav, ki bi
se ukvarjale z območji tekaških prog in njihovimi vplivi (tudi umetnim zasneževanjem), med
dostopno literaturo nismo zasledili.
Na obravnavanem območju so umetno zasnežene površine omejene (območje ŠCP in nekaj
prog v okolici, ki so tudi sicer večinoma asfaltirane in neporasle ali pa so to gozdne ceste in
vlake), zato ocenjujemo, da umetno zasneževanje nima bistvenih vplivov na rastlinstvo na
območju. Zaradi zemeljskih del (obnova zgradb, prenove linijskih podzemnih vodov,
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 163 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
renaturacija vodnega zadrževalnika, gradnja vlečnice, prenova obstoječe vlečnice idr.) se lahko
pojavijo tujerodne invazivne rastlinske vrste. Te vrste imajo velik negativen vpliv na naravno
biotsko raznovrstnost. Neasfaltirane površine na območju Športnega centra Triglav Pokljuka so
se večinoma sicer že dobro zarasle s travinjem, posamezne površine pa so še degradirane.
Negativen vpliv na ožjem območju posameznega zemeljskega posega je tudi na rastline, ki
bodo zaradi del odstranjene ali poškodovane, vendar ocenjujemo, da vplivi ne bodo bistveni, saj
gre za vrste, ki so na območju splošno razširjene. Med naravovarstveno pomembnimi vrstami
mahov, odkritimi v recentnem času, je z območja znano pojavljanje vrste Buxbaumia viridis.
Glede na to, da je bila vrsta leta 2013 najdena na več lokalitetah na območju, ocenjujemo, da
dosedanji posegi, dejavnosti in ravnanja na vrsto ne bodo imeli bistvenega negativnega vpliva.
Podatkov o najdbi te vrste na območju pred letom 2013 nismo zasledili.
Ocenjujemo, da posegi, dejavnosti in ravnanja na območju ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov nimajo bistvenih vplivov na rastlinstvo (ocena C).
6.3.4.1.2
Ocena vplivov na živalstvo
Z izkrčenim gozdom so habitat izgubile predvsem gozdne vrste, vendar glede na splošno
razširjenost večine teh vrst na ožjem in širšem območju ocenjujemo, da vpliv zaradi krčitve
gozda nanje ni bistven. V tem smislu je poseg najbolj problematičen za vrste, ki potrebujejo
velike sklenjene gozdne površine. Območje je bilo delno degradirano že pred gradnjo športnega
centra (območje vojašnice Slovenske vojske, parkirne površine, nekatere površine so bile že
prej travniške, smučišče Viševnik idr.).
Zaradi različnih dejavnosti in ravnanj, ki potekajo na območju (različne prireditve, tekmovanja,
zasneževanje, športno-rekreacijske dejavnosti, treningi, različne oblike smučanja, športno
streljanje oz. biatlon, gorsko kolesarjenje, taborjenje, povečano število obiskovalcev in
planincev, nabiranje gozdnih sadežev predvsem v poznopoletnem in jesenskem času,
helikopterski preleti za oskrbo visokogorskih koč in potrebe vojske, cestni promet,
gospodarjenje z gozdom, idr.), se raven hrupa povečuje, povečuje se vznemirjanje živali in
splošen nemir. Vplivi so moteči predvsem za ptice, vendar ne za vse vrste oz. skupine enako.
Najbolj so občutljive gozdne kure (divji petelin, gozdni jereb, ruševec). Vplivi zaradi teh motenj
so podrobneje obdelani pri vplivu na SAC Julijske Alpe v nadaljevanju.
Povečano svetlobno onesnaževanje (neustrezno osvetljevanje površin z zunanjo razsvetljavo) že
neposredno in daljinsko negativno vpliva na nočne metulje, druge nočno aktivne žuželke in
netopirje. Vpliv na nekatere žuželke (dvokrilci, nočni metulji) je verjeten tudi v zimskem času.
Svetloba žuželke privlači, saj so pozitivno fototaktične (Sivec 1973). Negativni vplivi se kažejo v
zmanjšani aktivnosti parjenja, vplivu na odlaganje jajčec, raznih poškodbah osebkov na svetilih,
vplivih na orientacijo osebkov ter večji izpostavljenosti plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in
lahko vpliva na lokalne populacije vrst (Frank 2005). Umetno osvetljevanje vpliva tudi na druge
živalske skupine (za pregled glej Longcore & Rich 2004): dvoživke (Baker & Richardson 2006,
Buchanan 2006, Wise 2007), kopenske sesalce (Beier 2006), ptiče (Longcore 2010, Kempenaers
in sod. 2010), čeprav so ti vplivi (še) slabše raziskani.
Odvzem vode iz vodotoka Ribnica lahko privede do spremembe hidrološkega režima. Predvsem
ob kritično nizkih vodostajih se lahko življenjski prostor zmanjša. Zaradi zmanjšane količine
vode v glavni strugi se lahko spremeni hidrologija, posledično tudi ribji habitati in habitati
vodnih nevretenčarjev. Vplivi teh dejavnikov so obdelani pri vplivu na SAC Julijske Alpe za
koščaka in kaplja. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bodo izboljšane tudi življenjske razmere
za druge vodne nevretenčarje.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 164 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Pri nadaljnjem razvoju območja je predvidena nova vlečnica na smučišču Viševnik. Posek gozda
in vzpostavitev vlečnice bi hkrati povzročila delno uničenje habitata divjega petelina (mirno
območje oz. rastišče Krašca) pa tudi habitata gozdnega jereba in drugih gozdnih ptičev.
Življenjski prostor teh vrst bi bil zaradi motenj v času posegov in v času obratovanja uničen,
poseg pa bi povzročil tudi fragmentacijo pomembnega območja. Poseg bi imel prevelik vpliv,
zato je nesprejemljiv.
Za dvoživke na območju je problematična predvsem vodna akumulacija, ki je bila do pred
kratkim brez primerne ograje za dvoživke in ki je delovala kot ekološka past (živali v
zadrževalnik lahko pridejo, iz zadrževalnika pa ne, mresteče dvoživke in njihov zarod poginejo).
Stanje je bilo v času ogleda leta 2014 nekoliko boljše (izvedba vsaj delno primerne ograje),
vendar še vedno ne zadovoljivo. Kumulativne vplive na območju povečuje avtomobilski promet;
povozi dvoživk zmanjšujejo njihove populacije. Ocenjujemo, da posegi, dejavnosti in ravnanja
na obravnavanem območju imajo, vključno s kumulativnimi vplivi, bistvene vplive, vendar ob
izvedbi omilitvenih ukrepov ne bodo imeli bistvenih vplivov na dvoživke (ocena C).
Vplivi na nekatere vrste ptičev so podrobneje opredeljeni pri vplivu na SPA Julijci. Ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov za SPA Julijci bo dosežen ugoden vpliv tudi za druge ptičje
vrste (ocena C).
Ocenjujemo, da posegi, dejavnosti in ravnanja na obravnavanem območju, vključno
s kumulativnimi vplivi, nimajo in v predpisanih okvirih ter ob izvedbi omilitvenih
ukrepov ne bodo imeli bistvenih vplivov na živalstvo (ocena C).
6.3.4.1.3
Ocena vplivov na Habitatne tipe (HT)
Vpliv na HT jame, ki niso odprte za javnost bi se lahko pojavil kot vpliv na jamo Brezno na
Mesnovcu, ki se nahaja znotraj površin s predvideno namensko rabo »območja za potrebe
obrambe zunaj naselij«. Ta površina stavbnih zemljišč leži na vzhodni strani ceste in je
nepozidana. Da ne bi prišlo do uničenja jame, so potrebni omilitveni ukrepi (prepoved posegov
v neposredni okolici jame). Vplivov na druge znane jame na območju ne pričakujemo. Ob
zemeljskih delih se lahko odkrijejo nove jame in se ob tem poškodujejo, zato so potrebi
omilitveni ukrepi. Ocenjujemo, da posegi, dejavnosti in ravnanja na obravnavanem območju,
vključno s kumulativnimi vplivi (soljenje cest, onesnaževanje zaradi prometa), v predpisanih
okvirih nimajo in ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bodo imeli bistvenih vplivov na HT (ocena
C).
HT kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu je bil v
preteklosti na območju Rudnega polja na površini okrog 2,7 ha že izkrčen. Glede na široko
zastopanost tega HT na ožjem in širšem območju izkrčena površina ne predstavlja
pomembnega vpliva za ta HT. Po literaturi (Murcia, 1995) je vpliv robnega efekta še vsaj 150 m
v notranjost gozda. Zaradi odpiranja sestoja je prišlo do vpliva na dele ohranjenega gozda v
robnem delu. Ocenjujemo, da imajo posegi, dejavnosti in ravnanja na obravnavanem območju,
vključno s kumulativnimi vplivi, bistvene vplive in bi ob nadaljnjih načrtih lahko imele še
dodatne negativne vplive, vendar ob dosledni izvedbi omilitvenih ukrepov bistvenih vplivov na ta
HT ne bo (ocena C).
Vplivi na nekatere druge naravovarstveno pomembne HT so ovrednoteni pri vplivu na SAC
Julijske Alpe in SAC Pokljuška barja. Prav tako ocenjujemo, da za naravovarstveno pomembne
HT zunaj teh dveh območij vplivi ne bodo bistveni oz. vplivov nanje ni/ne bo.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 165 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Ocenjujemo, da posegi, dejavnosti in ravnanja na obravnavanem območju, vključno
s kumulativnimi vplivi, nimajo in v predpisanih okvirih ter ob izvedbi omilitvenih
ukrepov ne bodo imeli bistvenih vplivov na habitatne tipe (ocena C).
6.3.4.1.4
Ocena vplivov na SPA Julijci
Ocenjujemo, da posegi, dejavnosti in ravnanja ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo
bistveno vplivali na stanje populacij kvalifikacijskih vrst ptic na obravnavanem območju znotraj
SPA Julijci (skupna ocena C). Podrobnejše ocene za posamezno kvalifikacijsko vrsto in
opredelitve negativnih vplivov so v t.i. Dodatku (Presoji sprejemljivosti vplivov na varovana
območja za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki), ki je
sestavni del tega poročila.
Kljub temu, zaradi izjemne pomembnosti, ranljivosti vrste in razumevanja nujnosti opredelejenih
omilitvenih ukrepov, v nadaljevanju iz t.i. Dodatka povzemamo predvsem stanje in negativne
vplive na vrsto divji petelin.
Julijske Alpe so z vidika habitatov za ptice zelo raznoliko območje. Nad drevesno mejo prebivajo
vrste, ki jim ustrezajo strmi skalni previsi, visokogorska travišča in kamnišča. Na meji med
visokogorskim biomom in gozdom je območje ruševja ter macesnovih sestojev, ki predstavljajo
vrh gozdne meje. Velik del območja Julijcev porašča gozd, zato tu živi veliko tipičnih gozdnih
vrst ptic. Ogroženost ptic na območju izhaja predvsem iz dejavnosti, ki se izvajajo v gozdovih. V
veliki meri gre za posledice intenzivnega gospodarjenja z gozdom, zaradi katerega so ogrožene
predvsem gozdne kure in vrste, ki so vezane na odmrlo lesno maso v gozdu (Božič 2003). Drugi
pomemben dejavnik ogrožanja stabilnosti ptičjih populacij na območju je vznemirjanje ptic
zaradi gozdarskih pa tudi drugih (predvsem športno-rekreacijskih) aktivnosti na območju. Zaradi
mreže gozdnih cest kot posledice gozdarjenja je velika dostopnost odmaknjenih območij (Božič
2003). Na vznemirjanje so občutljive predvsem gozdne kure.
Poleg že navedenih vplivov so na območju tudi drugi (manjši), a prav tako pomembni vplivi na
populacije ptic. Ptice visokogorskih travnikov so ogrožene zaradi opuščanja ekstenzivnega
pašništva, zaradi česar se travniške površine zaraščajo z gozdom. Na višje ležečih predelih je
pomembno tudi množično gorništvo, katerega vpliv v Julijskih Alpah še ni raziskan. Od športnih
aktivnosti na območju izpostavljamo tudi vse oblike zračnih športov (jadralna padala, jadralni
zmaji, jadralna letala), ki vplivajo predvsem na gnezdeče ujede v stenah (Mihelič 1997, Božič
2003).
V splošnem velja, da je vznemirjanje najbolj moteče v času razmnoževanja, gnezdenja (vzgoja
mladičev) in prezimovanja. Zgoraj opisani dejavniki so predvsem prisotni v času gnezdenja in
razmnoževanja, medtem ko zimski športi ogrožajo obstoj nekaterih vrst v času prezimovanja in
v začetku razmnoževanja (začetek pomladi).
V nadaljevanju se osredotočamo na opredelitev negativnih vplivov na divjega petelina.
Divji petelin (Tetrao urogallus) je uvrščen med t.i. krovne vrste, saj z varovanjem te vrste
zagotavljamo tudi ugodnejše stanje drugih redkih in habitatno zahtevnejših vrst, ki prebivajo v
habitatu divjega petelina. Suter in sod. (2002) so v raziskavi ugotovili povezanost divjega
petelina s prisotnostjo nekaterih alpskih in gozdnih vrst. Predvsem redkejši ne-pevci, kot so
triprsti detel (Picoides trydactylus), sloka (Scolopax rusticola) in mali skovik (Glaucidium
passerinum) so se pogosteje pojavljali v habitatih divjega petelina. Z ohranjanjem in
izboljšanjem habitata divjega petelina tako ohranjamo ustrezno stanje populacij gozdnega
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 166 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
jereba, koconogega čuka, malega skovika, črne žolne in drugih vrst, ki so vezane predvsem na
starejše iglaste gozdove in gozdove z velikim deležem odmrle lesne mase (Suter in sod. 2002).
Divji petelin je največja koconoga kura v Sloveniji. Prebiva v starih (tudi sekundarnih) iglastih in
mešanih gozdovih, mlajših in gostejših sestojev pa se izogiba, saj v njih težko leta (Storch 2007,
Bevk & Trontelj 2008). Pozimi prebiva večinoma v iglastih gozdovih, kjer se hrani na drevju. V
spomladanskem in poletnem času je vezan predvsem na gozdove z bogato podrastjo in s
številnimi do tal ovejenimi drevesi (Bevk & Trontelj 2008). Ohranjanje starih gozdov je
pomembno tudi z vidika vpliva plenilcev, saj imajo stari gozdovi manj plenilcev kot mlajše
sukcesijske faze (po Ličina 2012).
V sedemdesetih letih so gostote populacij divjega petelina začele pospešeno upadati v večini
evropskih in zahodoazijskih področjih, hkrati pa so zaznavali tudi prostorsko krčenje
poselitvenega prostora (Adamič 1987). Podobne trende so opažali tudi v Sloveniji, izraziteje po
letu 1970. Populacije divjega petelina upadajo predvsem v zahodni in srednji Evropi, kjer se
pojavlja tudi do lokalno izumiranje (Storch 2007). Ogroženost vrste izhaja iz različnih
dejavnikov, ki vplivajo na številčnost lokalnih populacij in njihovo povezanost. Pogost vzrok za
izginjanje vrste je krčenje primernega habitata, pri čemer je najpomembnejši dejavnik
zmanjševanje deleža starega gozda (Bevk & Trontelj 2008). Krčenje habitata poveča
razdrobljenost območja in izoliranost populacij, ki so zato na negativne vplive še bolj občutljive.
V razdrobljenem habitatu se poveča tudi negativen vpliv plenilcev, ki je največji na območju
gozdnega roba in se proti notranjosti gozdnih sestojev manjša (Storch 2007). S fragmentacijo
velikih habitatnih krp starih gozdov, z vse bolj raznoliko rabo gozdnega prostora (predvsem s
sečnjo, ki se v zadnjem času legalno in nelegalno povečuje) in z razvojem za živali nevarnih
infrastruktur (ceste, smrtonosne žične ovire) se še vedno krči primeren habitat in daljša gozdni
rob, ki pa še dodatno povečuje negativen vpliv povečanih populacijskih gostot naravnih
plenilcev na številčnost gozdnih kur (Čas 2008: 247). Pomemben dejavnik ogrožanja je tudi
nemir (Čas 1999, Storch 2007, Thiel 2007, Bevk & Trontelj 2008), ki ga povzročajo različne
človekove aktivnosti na območju divjega petelina. Najpogostejše so sečnja, različne oblike
turizma in rekreacije ter nabiralništvo. Poleg naštetih dejavnikov se pojavljajo še nekateri manj
pogosti, a ne zanemarljivi vplivi, kot so trki živali z žičnimi ograjami in žičnicami na smučiščih,
paša v gozdu (ki je sicer z Zakonom o gozdovih prepovedana) in podnebne spremembe (Bevk &
Trontelj 2008). Po drugi strani so gozdne ceste, porasle z zelišči in jagodičevjem, s
prehranskega vidika, tako kot gozdne jase, ugodne za ohranjanje vitalnih populacij gozdnih kur,
seveda, če bi bile namenjene samo za občasno rabo gospodarjenja z gozdovi in zaprte za druge
obiskovalce (Čas 2008: 246).
Dolgo je veljalo, da ima izsekavanje starega gozda negativen vpliv na velikost populacij odraslih
osebkov divjega petelina. V raziskavi, ki je bila objavljena leta 2011 in je rezultat 30- letnega
raziskovanja, so Wegge & Rolstad (2011, povzeto po Ličina 2012) prišli do presenetljivih
ugotovitev. Ugotovili so, da je število odraslih osebkov divjega petelina kljub izsekavanju
starega gozda ostalo enako, kar pomeni, da so divji petelini bolj fleksibilni pri izbiri življenjskega
prostora, kot se je do tedaj predvidevalo. Hkrati so v raziskavi ugotovili, da se je reproduktivni
uspeh divjega petelina zaradi manjše številčnosti lisic, ki na Norveškem veljajo za glavnega
plenilca gnezd, povišal. Ugotovili so, da ima pri regulaciji velikosti populacije pomembnejšo
vlogo plenjenje kot pa spremembe v starostni strukturi dreves. Za ohranitev divjega petelina
avtorji priporočajo predvsem ohranjanje njegovega življenjskega prostora, kjer je
najpomembnejše ohranjanje borovničevja. Na splošno za povečanje reproduktivnega uspeha
ptic priporočajo povečanje vegetacijske pokrovnosti in povečanje površine fragmenta, na primer
s ponovno povezavo fragmentov (po Ličina 2012).
Kot je razvidno iz spodnje tabele, sta bili rastišči Pri Rupah in Plaz Viševnik – vlečnica v letih
1998-2000 neaktivni, od leta 2009 naprej pa so bili na obeh rastiščih zabeleženi aktivni divji
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 167 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
petelini. Rastišče Miščovec je v vseh letih, za katera so na voljo podatki, neaktivno. Podatkov o
tem, kaj se je dogajalo v letih od 2001-2008, ni na voljo. Na ostalih rastiščih je opaziti trend
povečanja števila osebkov. Opozarjamo, da spodnji podatki ne pomenijo, da se stanje
populacije divjega petelina izboljšuje, saj zaradi dolgoživosti vrste na podlagi podatkov zbranih v
nekaj letih to ni možno trditi. Opozarjamo, da dejstvo, da so na rastišču zabeleženi pojoči samci
ne pove veliko o uspešnosti razmnoževanje, številu (preživelih) mladičev in dejanskem stanju
populacije. Potrebno je upoštevati tudi metodološke razlike popisov (čas popisov, različni
popisovalci, število obiskov, vremenske razmere ipd.). Iz tega vidika so lahko podatki,
predstavljeni v spodnji tabeli pri odločanju o vplivih na vrsto zavajajoči.
Tabela 1: Število aktivnih divjih petelinov na rastiščih v posameznih letih v radiju 2
km od Športnega centra Triglav Pokljuka na Rudnem polju. Navedeni podatki so
rezultati monitoringa ZGS in DOPPS (2012).
OBMOČJE
Pri Rupah
Miščovec
Plaz Viševnik - vlečnica
Lemovce
Mesnovec-Visoko
Jerebikovec
SKUPAJ
1
2
19982000
neaktivno1
neaktivno1
neaktivno1
22
2-32
1
5-6
2009
2010
2011
2012
DOPPS 2012
2013
3
01
01
2
112
1
17
1
0
0
1
10
1
13
52
01
1
4
15
1
26
42
01
01
4
72
1
16
6
0
/
7
16
2
31
62
01
1
52
62
1
19
vrsta je na območju prisotna, vendar ni bila zabeležena na rastišču v času parjenja.
na rastišču so bili poleg pojočih petelinov prisotni tudi mladi/neaktivni petelini.
30
25
v
o
in
l 20
e
t
e
p
ih
jv
i 15
d
h
i
n
vi
tk
a. 10
tš
Pri Rupah
Miščovec
Plaz Viševnik ‐ vlečnica
Lemovce
Mesnovec‐Visoko
Jerebikovec
skupaj
5
0
1998 ‐ 2000
2009
2010
2011
2012
2013
leto
Graf 1: Število aktivnih divjih petelinov na rastiščih v posameznih letih v radiju 2
km od Športnega centra Triglav Pokljuka glede na zgornje rezultate monitoringa
ZGS (brez podatkov DOPPS, ki odstopajo).
V primeru Športnega centra Triglav Pokljuka na Rudnem polju ocenjujemo, da nemir, ki ga
povzročajo obiskovalci in uporabniki tega centra, predstavlja največji vpliv na populacijo
divjega petelina, zato ta dejavnik v nadaljevanju podrobneje obravnavamo.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 168 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Vpliv nemira v habitatu divjega petelina se je izraziteje pokazal v kombinaciji s pojavom
intenzivnega gozdarstva v 30. letih 20. stoletja, kar se je nadaljevalo tudi po 2. svetovni
vojni. Intenzivna sečnja je pomenila pogostejšo prisotnost človeka v gozdu, povzročanje
hrupa in gradnjo gozdnih cest, ki omogočajo dostop v habitat divjega petelina. Posledica
intenzivnega gozdarstva je bilo krčenje habitata in umikanje petelina z območij, ki so bila
močneje izkoriščana (Bevk & Trontelj 2008). K povzročanju nemira prispevajo tudi različne
oblike rekreacije (pohodništvo, smučanje, gorsko kolesarjenje) in turizma ter nabiralništvo
(nabiranje gob in gozdnih sadežev). Vse pogostejše so prav aktivnosti, ki potekajo zunaj
ustaljenih prog (turno smučanje, krpljanje, vožnja s motornimi sanmi, fotografiranje in
prepogosto opazovanje divjih petelinov v neposredni bližini rastišč).
Nemir negativno vpliva na divjega petelina na različne načine: prekine paritvene aktivnosti,
živali na begu hitreje opazijo plenilci, zmanjša se tudi pozornost živali na morebitne plenilce.
Pri begu so najbolj izpostavljeni mladiči, ki sledijo vodeči samici.
S fiziološkega vidika so zelo veliki vplivi motenj predvsem v zimskem času. Zimska prehrana
divjega petelina je omejena na nizko-kalorično in težko prebavljivo hrano, na katero pa je ta
vrsta dobro prilagojena. Zaradi nizkih temperatur in dolgih noči živali varčujejo z energijo z
omejenim gibanjem in počivanjem na prehranjevalnih drevesih (Bevk & Trontelj 2008).
Nemir v zimskem času povzroči pogostejše gibanje in beg živali, kar pomeni, da žival
porablja dragoceno energijo. V primeru pogostih in dlje trajajočih motenj lahko živali
zmanjka energije in pogine pred pomladjo.
Posledice vplivov rekreativnih dejavnosti ljudi na populacije divjega petelina, predvsem
aktivnosti v petelinovem ožjem življenjskem območju pozimi in zgodaj spomladi, so
predvsem upad lokalnih populacij in zapuščanje rastišč. Najhujše so motnje, ki jih živali
doživljajo zaradi bližnjih srečanj z ljudmi. Pri merjenju razdalje, pri kateri človekova
navzočnost izzove beg divjega petelina, je bilo ugotovljeno, da se ubežna razdalja povečuje
z vidljivostjo (najmanjša je razdalja v gostih sestojih gozda, največja pa na odprtih
površinah). V kar 90 % so osebki divjih petelinov zbežali pri razdalji, manjši od 50 metrov
(Thiel 2007). Razlogov za občutljivost divjega petelina na antropogene motnje je več: (1)
Divji petelin spada med velike ptiče. Dokazano je bilo, da se razdalja pri begu med ptičem in
motečim dejavnikom povečuje z velikostjo ptiča. (2) Divji petelin je plen različnih zveri in
plenilskih ptičev, kar povečuje njegovo občutljivost na bližino potencialnih plenilcev. (3)
Številne zimske aktivnosti se v gozdovih izvajajo nenadzorovano in na neurejenih poteh, kar
povečuje verjetnost srečanja rekreativcev z živalmi, te motnje pa so za živali nepričakovane
in se zato nanje ne morejo privaditi (Thiel 2007).
Vpliv motenj na divjega petelina sta ugotavljala tudi Jenni-Eiermann & Arlettaz (2008). V
raziskavi so primerjali koncentracije stresnih hormonov v iztrebkih na območjih z nizko ter
srednjo do visoko intenziteto športnih aktivnosti. Dokazano je bilo, da je koncentracija
stresnih hormonov v iztrebkih na območjih s srednjo do visoko intenziteto aktivnosti
bistveno višja, kar v primeru dolgotrajnih in pogostih motenj divjim petelinom povečuje
stres, zmanjšuje njihovo fizično kondicijo in možnosti preživetja zime (Thiel 2007, JenniEiermann & Arlettaz 2008).
Thiel (2007) na podlagi lastnih študij predlaga 3 strategije, s katerimi je mogoče
omiliti negativne vplive zimskih športov na populacije divjega petelina:
Da bi se izognili potencialnim motnjam nenadzorovanih aktivnosti zunaj predvidenih poti v
območju divjega petelina, so potrebne učinkovite regulacije, ki rekreativce in turiste vodijo
proč od pomembnih območij in jih s tem nadzorujejo. Bistveno je, da rekreacija poteka na
določenih območjih, na katerih so motnje pričakovane in omejene.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 169 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Za zmanjšanje vidljivosti med divjim petelinom in rekreativci je potrebno zasaditi goste
sestoje zimzelenih iglavcev. Tako se zmanjša vpliv vizualnih motenj predvsem na kritičnih
območjih (v bližini primernih prehranjevališč in počivališč) v bližini smučarskih prog.
Za zagotavljanje dovolj velikih območij brez motenj je potrebno omejiti število smučarskih
prog, ki potekajo na območjih, kjer živi divji petelin. Predvsem je pomembno, da proge ne
potekajo na območjih rastišč ali v njihovi bližini.
Tudi rezultati študije, ki sta jo opravila Bevk & Trontelj (2008), kažejo, da je nemir eden
pomembnejših dejavnikov ogrožanja populacij divjega petelina v Sloveniji. Avtorja navajata,
da je divji petelin najbolj občutljiv v času prezimovanja, rastitve (parjenja), valjenja in
vodenja mladičev, kar zajema vsaj obdobje med januarjem in julijem. Navajata, da bi
bilo potrebno na širšem območju rastišč vzpostaviti mirne cone, kar pomeni, da se na teh
območjih ne bi izvajale turistične, rekreacijske, gozdarske in druge dejavnosti, ki pomenijo
človekovo navzočnost v bližini rastišč. Avtorja predlagata uvedbo učinkovite zapore gozdnih
cest. Upoštevati je potrebno, da domači okoliš divjega petelina meri tudi do 170 ha (Suter in
sod. 2002), zato varovanje ozkega območja v bližini rastišč ne zadostuje. Mirna cona mora
zajeti gozdno območje s polmerom 1000 m okoli rastišča. Podobno navajata tudi Ruddock &
Whitfield (2007): da je potrebno zagotoviti mirna območjabrez človeških dejavnosti v radiju
1 km od znanih rastišč v obdobju rastitve (marec-maj), gnezdenja (april-junij) in vzreje
mladičev (maj-avgust). Ob ugotovitvi novih potencialnih rastišč je potrebno ustaviti vse
dejavnosti v radiju 500 metrov in obstoj aktivnega rastišča preveriti v zgodnjih jutranjih
urah. V primeru potrditve novega rastišča je potrebno prekiniti vse dejavnosti v radiju 1 km.
Obdobja največje občutljivosti divjega petelina je odvsno od več dejavnikov, med njimi so
temperatura, dostopnost hrane, dolžina dneva in snežna odeja. Glede na snežne razmere
lahko to obdobje na Pokljuki nastopi že v mesecu novembru ali decembru (T. Mihelič,
ustno).
Natančnejše in konkretnejše ukrepe, ki se nanašajo na območje Triglavskega narodnega
parka, navajata Čas (2010) in Marenče (2013). Med naštetimi ukrepi so tudi:
Na ustrezno karto je potrebno vrisati meje rastišč. Pri tem je pomembno upoštevanje
velikosti (površine) rastišča, vplivnega območja ter združevanja rastišč v mirna območja;
Upoštevati je potrebno stroge varstvene ukrepe za ohranjanje divjega petelina, in sicer v
radiju 500 m okoli centra rastišča ter gnezditvenega habitata, najmanj pa v radiu 1500
m (do 3000 m) od centra rastišča;
Na dostopnih in atraktivnih rastiščih je potrebno preprečiti prepogosto prisotnost ljudi v
času rastitve ne glede na namen prisotnosti (štetje, opazovanje, fotografiranje, itd.).
Prav tako je potrebno omejiti oz. izključiti vse rekreativne dejavnosti.
Vsakoletni popis (monitoring) izvajati koordinirano oziroma z dogovorom med
interesnimi stranmi, pri čemer je potrebno soglasje upravljavca LPN Triglav. Velja naj,
da se letni popis v času rastitve opravi z največ tremi obiski posameznega rastišča.
Vpeljati enotni monitoring za divjega petelina v TNP v koordinaciji Javnega zavoda TNP.
Čas (2008: 248) predlaga še dodaten ukrep na območjih, kjer se pojavlja divji petelin, in
sicer:nad 1200 m n. m. popoln mir s popolno zaporo cest in brez paše živine. Pri gradnji
gozdnih cest in vlak moramo upoštevati ugotovitve, da morajo biti poti vsaj 100 do 150
m vsaksebi.
Ocenjujemo, da imajo med vsemi že izvedenimi posegi in dejavnostmi, ki potekajo na
obravnavanem območju, največji negativen vpliv na divjega petelina množičen obisk ljudi v
času organiziranih prireditev, nabiralništvo v jesenskem času, motnje na rastiščih divjega
petelina (neposreden pristop na rastišča) in splošen nemir (hrup). Glede na znana območja
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 170 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
rastišč in topografijo ocenjujemo, da sta umestitev in raba tekaških prog predvsem v
zimskem času (času parjenja divjega petelina) povzročili fragmentacijo rastiščnih območij in
s tem pomemben negativen vpliv na populacijo, saj je zaradi antropogenih motenj (hrupa)
vsaj delno ovirana migracija osebkov divjega petelina med nekaterimi rastišči.
Hrup otežuje komunikacijo med ptiči (Rheindt 2003), kar povzroča spremembe v
teritorialnem vedenju, nižjo paritveno uspešnost (Mead 1997), slabšo uspešnost pri vzreji
mladičev in večjo izpostavljenost plenilcem (Forman in sod. 2002). Vpliv hrupa na različne
vrste ptičev je različen; za motnje so manj dovzetne vrste, ki se oglašajo v frekvencah, višjih
od frekvenc hrupa (Rheindt 2003).
Slika 1: Shematski prikaz vpliva hrupa na gnezditvene populacije ptičev. Pri
hrupu med 40-50 dB(A) lahko gostote ptičev bistveno upadejo. Občutljivost na
hrup je različna med vrstami in variira tudi glede na vrsto habitata (gozd, odprt
habitat). Vir: Reijnen in sod. 1995, povzeto po Seiler 2001 (legenda: Relative
density = relativna gostota, all woodland birds = vsi gozdni ptiči, all grassland
birds = vsi travniški ptiči, noise load = jakost hrupa).
Pomemben vir negativnih vplivov na vrsto na širšem območju tudi druge dejavnosti, ki so
kot dejavnosti z negativnimi vplivi prepoznane že vrsto let, nekatere pa so se zaradi
povečane dostopnosti območja (večja kapaciteta parkirnih površin, več organiziranih
dogodkov) z izgradnjo Športnega centra Triglav Pokljuka še okrepile, njihov vpliv pa se je
povečal.
Z vidika ohranjanja ugodnega stanja populacij kvalifikacijskih vrst na območju Julijcev in
predvsem Pokljuke so najpomembnejše gozdne kure divji petelin (Tetrao urogallus),
gozdni jereb (Bonasa bonasia) in ruševec (Tetrao tetrix). Vse tri vrste ogroža več
različnih dejavnikov, zato je omejitev le-teh ključnega pomena za ohranjanje populacij
gozdnih kur. Vplivi na vrste se nekoliko razlikujejo, saj ruševec živi na višini gozdne meje ali
tik nad njo, divji petelin in gozdni jereb pa nekoliko nižje oz. pod gozdno mejo. Za divjega
petelina in gozdnega jereba je pomemben dejavnik ogrožanja gozdarstvo, bodisi z vidika
neposrednega vznemirjanja z gozdarskimi dejavnostmi bodisi kot posledica večje
dostopnosti sicer odmaknjenih predelov gozda zaradi gozdnih cest (Božič 2003). Nemir v
gozdovih povzročajo različne oblike rekreacije (pohodništvo, kolesarjenje) in nabiranje
gozdnih sadežev. Poseben dejavnik ogrožanja so zimski športi, ki posredno (žičnice) ali
neposredno (smučišča in smučanje zunaj urejenih smučišč) vplivajo na stanje populacije
gozdnih kur na območju. Gozdne kure se na vznemirjanje ne privadijo, temveč se nemiru
neprestano izogibajo in s tem zapuščajo svoje teritorije. Pri divjem petelinu je razlag za vpliv
nemira več: nemir pomeni prekinitev paritvenih aktivnosti; preplašena žival postane lahek
plen za plenilce, kar posebej velja za kuro, ki vodi piščance (kebčke); pozimi so divji petelini
na meji fizioloških (energetskih) zmožnosti, zato jim lahko ob nenehnem gibanju in
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 171 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
preganjanju zmanjka energije in poginejo pred pomladjo (Bevk & Trontelj 2008). Podobno
velja tudi za gozdnega jereba, saj gre tudi v tem primeru za vrsto, ki se prehranjuje z
nizkokalorično in težko prebavljivo hrano, ki je pozimi težko dostopna. Nemir povzročajo tudi
helikopterski preleti, še posebej v neprimernem času (zima, pomlad), manj pa so ti vplivi
pomembni v poletnem času.
Smučišča v splošnem pomenijo veliko grožnjo za gozdne kure, saj so vir motenj, ki izvirajo
iz hrupa, večje obiskanosti območja in obratovanja žičnic. Posledice prvih dveh so
predstavljene v prejšnjem odstavku, posledice postavitve žičnic pa so v Sloveniji slabo
poznane. Problem žičnic kot fizične ovire v življenjskem prostoru ptičev je znan po večjem
delu Evrope (Bech in sod. 2012). Nekateri avtorji navajajo, da so trki z žičnicami glavni
razlog za smrt gozdnih kur v bližini smučišč (Bevanger 1995). Bech in sod. (2012) so v
raziskavi ugotovili, da je vpliv žičnic na populacije gozdnih kur težko oceniti, saj je
poškodovane in poginule ptice po trku težko odkriti. Ptice, ki po trku z žičnico ne poginejo
takoj, odletijo tudi do nekaj sto metrov stran in tam poginejo, nekatere poginule ptice pa
odstranijo plenilci. Avtorji so dokazali, da je vpliv žičnic na populacije gozdnih kur zelo velik,
vprašanje pa je, ali je vpliv žičnic na smučiščih podcenjen. V Sloveniji je podatkov o
smrtnosti kur zaradi trka z žičnicami malo predvsem zaradi pomanjkanja tovrstnih raziskav.
Bevk in Trontelj (2008) navajata primer mrtve samice divjega petelina, ki so jo pozimi leta
2005 našli v smučarskem centru na Cerknem. Avtorja navajata, da bi bilo tovrstne negativne
vplive mogoče zmanjšati z večjo vidljivostjo žičnice. Tudi nadaljnji razvoj smučarske
infrastrukture na območju Rudnega polja (posek gozda zaradi postavitve nove vlečnice na
območju smučišča Viševnik) bi lahko negativno vplival predvsem na divjega petelina (in
gozdnega jereba). Krčenje gozda za ta namen bi pomenil tudi poseg v rastišče Plaz Viševnik
- vlečnica (oz. Krašca). Poleg posega v habitat vrste bi lahko prihajalo tudi do izgub osebkov
zaradi trkov v žice vlečnice, zato je tovrstni poseg nesprejemljiv.
Ocenjujemo, da ima na divjega petelina in na gozdnega jereba na širšem območju velik
vpliv tudi gozdna paša. Pasoče se govedo zmanjša količino podrasti (borovnice idr.), ki je
pomembna kot neposredna (plodovi) in kot posredna hrana za obe gozdni kuri; s podrastjo
se namreč hranijo ličinke številnih vrst žuželk, ki so pomembna (ali v določenem obdobju
celo ključna) hrana za kure in zarod. Zakon o gozdovih (Ur.l. RS 30/1993) v 32. členu
prepoveduje gozdno pašo.
Glede na trend upadanja populacij divjega petelina v zadnjih desetletjih ter
glede na določila Direktive o pticah ocenjujemo, da je vsako dodatno slabšanje
razmer za divjega petelina, predvsem v času največje občutljivosti (v času
parjenja), nesprejemljivo.
Ocenjujemo, da posegi, dejavnosti in ravnanja na obravnavanem območju,
vključno s kumulativnimi vplivi, ob izvedbi strogih omilitvenih ukrepov nimajo in
v obstoječih okvirih ne bodo imeli dodatnih bistvenih vplivov na navedene vrste
(ocena C).
6.3.4.1.5
Ocena vplivov na SAC Julijske Alpe
Ocenjujemo, da posegi, dejavnosti in ravnanja ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo
bistveno vplivali na stanje populacij kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na obravnavanem
območju znotraj SAC Julijske Alpe (skupna ocena C). Podrobnejše ocene za posamezno
kvalifikacijsko vrsto in opredelitve negativnih vplivov so v t.i. Dodatku (Presoji sprejemljivosti
vplivov na varovana območja za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na
Pokljuki), ki je sestavni del tega poročila.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 172 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.4.1.6
Ocena vplivov na SAC Pokljuška Barja
Ocenjujemo, da posegi, dejavnosti in ravnanja ne bodo bistveno vplivali na stanje populacij
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na obravnavanem območju znotraj SAC Pokljuška Barja
(skupna ocena B). Podrobnejše ocene za posamezno kvalifikacijsko vrsto in opredelitve
negativnih vplivov so v t.i. Dodatku.
6.3.4.1.7
Ocena vplivov na ZO TNP
Ocenjujemo, da ob upoštevanju omilitvenih ukrepov za navedene vrste in HT ter ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov za segment živalstvo, habitatne tipe in naravne vrednote vplivi
na zavarovano območje Triglavski narodni park ne bodo bistveni (ocena C). Negativni vplivi so
podrobnje opredeljeni v t.i. Dodatku.
6.3.4.1.8
Ocena vplivov na EPO Julijske Alpe
Ocenjujemo, da ob upoštevanju omilitvenih ukrepov za navedene vrste in HT ter ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov za segment živalstvo, habitatne tipe in naravne vrednote vplivi
na EPO Julijske Alpe ne bodo bistveni (ocena C).
6.3.4.1.9
Ocena vplivov na naravne vrednote
Zaradi odvzema vode na vodotoku Ribnica bi lahko prišlo tudi do vpliva na NV Ribnica soteska
oz. na njene hidrološke in geomorfološke značilnosti. Potrebni so omilitveni ukrepi (ocena C).
Vpliv na NV Brezno na Mesnovcu je opredeljen pri poglavju habitatni tipi. Potrebni so
omilitveni ukrepi zaradi možnosti poškodovanja/uničenja jame (ocena C). Vplivov na druge
jame na širšem območju ne bo (ocena A).
Na NV Pokljuka - planota bodo negativno vplivala predvsem zemeljska dela. Pri naturalizaciji
vodnega zadrževalnika lahko pride do uničenja, poškodb, zasutja ali drugačne degradacije
vrtače ob zadrževalniku. Relief območja je bil deloma že spremenjen pred izgradnjo
biatlonskega centra (proge, parkirišče in hotel), deloma pa je bil relief še naraven (npr. na
območju sedanjega parkirišča V od hotela). Ne glede na to, da je do posegov v gemorfološke
značilnosti naravne vrednote prišlo ocenjujemo, da na območju niso bile uničene bistvene
geomorfološke značilnosti naravne vrednote oziroma se je v naravno vrednoto posegalo v zelo
majhnem obsegu. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov za HT jame ocenjujemo, da ne bo
prihajalo do vpliva na podzemne geomorfološke lastnosti naravne vrednote Pokljuka - planota.
Ocenjujemo, da vplivi na NV Pokljuka planota, ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bodo bistveni
(ocena C).
Na druge naravne vrednote vplivov ne bo, oziroma bodo ti nebistveni.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 173 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.4.1.10 Ocena vplivov na območje pričakovanih naravnih vrednot
Območje opNV Karbonati pokriva celotno površino obravnavanega območja. Ob raznih
zemeljskih delih na območju je možnost odkritja ter poškodovanja in uničenja fosilov, mineralov
in/ali jam. Ocenjujemo, da vplivi ne bodo bistveni ob upoštevanju omilitvenih ukrepov (ocena
C).
6.3.4.2
Kumulativni vplivi
Kumulativni vplivi so navedeni in ocenjeni pri posamezni skupini oz. območju zgoraj (predvsem
glej vpliv na SPA Julijci).
Neglede na to, da je sam poseg (izgradnja centra in pripadajoče infrastrukture) relativno
neproblematičen iz vidika varstva narave, so problematični predvsem negativni vplivi, do katerih
prihaja zaradi rabe obstoječe infrastrukture. Širši prostor obravnavanega območja uporabljajo:
-
-
-
-
Organizatorji in udeleženci večjih množičnih prireditev (javne prireditve in shodi v
skladu z Zakonom o javnih zbiranjih – uradno prečiščeno besedilo – ZJZ-UPB5 (Uradni list
RS, št. 64/11 z dne 12. 8. 2011), (v nadaljevanju množične prireditve);
Udeleženci drugih manjših organiziranih in/ali spontanih prireditev in dogodkov,
za katere v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih ni potrebno dovoljenje (v
nadaljevanju manjše prireditve);
Posamezni obiskovalci in skupine (planinci, izletniki, taborniki, gobarji in nabiralci
drugih gozdnih sadežev, sprehajalci (tudi z psi), smučarji, kolesarji, fotografi in drugi
obiskovalci, ki širši prostor uporabljajo za športne in/ali druge namene) (v nadaljevanju
drugi obiskovalci);
Vojska;
Planinska društva (oskrba koč s helikopterji iz helidroma, ki je v sklopu Smučarskega
centra;
Ostali (lastniki in upravljalci zemljišč, gozdarji, lovci, znanstveniki in raziskovalci, upravljalci
in vzdrževalci javne infrastrukture).
Same prireditve so občasni in največji vir hrupa in motenj (predvsem množične prireditve). V
času priprav na, ob izvedbi in neposredno po koncu množičnih prireditev je širše območje
obremenjeno s hrupom (ozvočenje, glasna glasba, navijači, splošen hrup zaradi večjega števila
ljudi, povečan promet, idr.) in splošnim nemirom zaradi prisotnosti ljudi. To negativno vpliva
predvsem na vrsto divji petelin, ki velja tudi za krovno in indikatorsko vrsto. Hrup ima
neposreden in daljinski vpliv na vrsto, ki je najbolj občutljiva v času parjenja med 1. marcem in
1. julijem.
Zaradi dobre cestne povezave in večjih javno dostopnih brezplačnih parkirišč, je območje
priljubljena izhodiščna točka za celo vrsto obiskovalcev, ki širše območje Pokljuke obiskujejo
zaradi različnih interesov. To povzroča povečan hrup, splošni nemir na območju in prisotnost
ljudi v okolju izven obstoječe infrastrukture (ožjega območja športnega centra, parkirišč,
tekaških prog, drugih obstoječih objektov, cest in obstoječih planinskih poti).
Glede na upad populacij divjega petelina v Sloveniji (in širše) ocenjujemo, da
so že obstoječi vplivi v prostoru tako veliki, da dodatno slabšanje razmer ni
sprejemljivo. Glede na določbe Direktive o pticah (4. člen), mora država
članica z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se habitati vrst znotraj varstvenih
območij ne slabšajo (upoštevajoč vse motnje).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 174 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.4.3
Vplivi potencialnih bodočih obremenitev
Med bodočimi načrtovanimi obremenitvami območja izpostavljamo predvsem pobudo za novo
vlečnico na območju gozda (del smučišča Viševnik). Žičnica bi potekala čez rastišče divjega
petelina. Poseg je nesprejemljiv.
Prenova obstoječega smučišča je sprejemljiva, v kolikor smučišče ostane v obstoječem obsegu
in se v gozd in gozdni rob ne posega. Sprejemljiva je tudi prenova obstoječe žičnice, v primeru,
da se ne posega v gozd in gozdni rob in se upoštevajo ostali omilitveni ukrepi.
Prenova obstoječih objektov je sprejemljiva, če se s prenovo ne zagotavlja dodatnih
nastanitvenih kapacitet in ob upoštevanju ostalih omilitvenih ukrepov.
6.3.5 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo
negativnih vplivov posegov, dejavnosti ali
ravnanj
6.3.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja z
vidika narave
Omilitvene ukrepe podajamo glede na vrste posegov, dejavnosti oziroma vrste ravnanj. Za
izvedbo vseh omilitvenih ukrepov so v stolpcu napisani nosilci izvedbe. Nadzor
upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov naj izvaja pristojni inšpektor oz.
naravovarstveni nadzornik ter Občina Bohinj oziroma upravna enota (pri izdaji
dovoljenj).
Poudarjamo, da je za celovito rešitev negativnih vplivov na širšem območju Pokljuke potrebno
sodelovanje različnih deležnikov (Občina Bohinj, Občina Gorje, Občina Bled, Smučarska zveza
Slovenije, MORS, Planinska društva, ZRSVN, ZGS, TNP, MOP, DRSC, drugi lastniki in uporabniki
zemljišč, drugi organizatorji prireditev…).
Omilitveni ukrepi prostorsko ali časovno omejujejo aktivnosti, ki povzročajo negativne vplive in
ki izhajajo iz obstoječe infrastrukture na območju Športnega centra Pokljuka. Večina omilitvenih
ukrepov, ki se nanaša na zmanjševanje negativnega vpliva na vrsto divji petelin, je kot primer
dobrih praks in priporočil povzetih iz strokovne literature, pri tem izpostavljamo predvsem
sledeče vire:
- Bevk, D. & Trontelj, P. 2008. Upadanje populacije in možni vzroki za ogroženost divjega
petelina Tetrao urogallus v Škofjeloškem, Cerkljanskem in Polhograjskem hribovju.
Acrocephalus, 29 (136): 13-22.
- Čas, M. 2008. Spreminjanje gozdov in vzroki za nezadržno zmanjševanje številčnosti divjega
petelina. Lovec, 91(5): 242- 248.
- Čas, M. 2010. Disturbances and predation on capercaillie at leks in Alps and Dinaric
mountains. Šumarski list CXXXIV, 9-10: 487-495.
- Marenče, M. 2013. Divji petelin (Tetrao urogallus L.) v Triglavskem narodnem parku, v
lovišču s posebnim namenom (LPN) Triglav. Acta triglavensia II/ 2: 5-41. Triglavski narodni
park, Bled.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 175 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
-
Ruddock, M. & Whitfield, D. P. 2007. A Review of Disturbance Distances in Selected Bird
Species. A report from Natural Research (Projects) Ltd to Scottish Natural Heritage. 181 str.
Suchant, R., Braunisch, V. (2005): Grouse and tourism in Natura 2000 areas - guidelines for
an integration of nature conservation and nature use. FVA / EU-LIFE-Nature Fonds, 32 S.
Thiel, D. K. 2007. Behavioral and physiological effects in Capercaillie (Tetrao urogallus)
caused by human disturbance. Dissertation. Mathematisch-naturwissenschaftlichen Fakultät,
Universität Zürich. 115 str.
Investitor omilitvenih ukrepov na območju Rudnega polja je praviloma Smučarska zveza
Slovenije (v kolikor v spodnji tabeli v stolpcu »nosilec izvedbe« ni drugače določeno. Investitor
omilitvenih ukrepov na območju smučišča Viševnik in območjih za potrebe obrambe je MORS.
Preglednica 48: Omilitveni ukrepi in presoja pozitivnih učinkov posameznega omilitvenega
ukrepa, pregled časovne izvedbe ukrepov in nadzor nad izvajanjem.
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni okvir
izvedbe
Način
spremljanja
uspešnosti
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
HRUP
Med 1. marcem in 1. julijem (obdobje
razmnoževanja divjega petelina) se na
širšem območju Športnega centra Pokljuka,
na smučišču Viševnik, ter na območjih drugih
stavbnih zemljišč, ne izvajajo nobene
prireditve, tekmovanja, in shodi. (O)
Vse prireditve (tekmovanja, shodi in druge
organizirane aktivnosti) na širšem območju
Športnega centra Pokljuka, na smučišču
Viševnik ter na območjih drugih stavbnih
zemljišč, se med 1. julijem in 1. marcem
naslednjega leta izvajajo le v času dnevne
svetlobe (od sončnega vzhoda do sončnega
zahoda), pri tem pa hrup na meji mirnih
območij naj ne presega presega 50 dB(A).
(O, Z)
Prireditve na širšem območju Športnega
centra Pokljuka, na smučišču Viševnik ter na
območjih drugih stavbnih zemljišč od
sončnega zahoda do sončnega vzhoda niso
dovoljene zaradi varstva živali (ptice,
sesalci); izjema so nočne vadbene aktivnosti
za potrebe usposabljanja Slovenske vojske in
sil za zaščito in reševanje, ki se ne odvijajo
na oziroma v neposredni bližini predlaganih
mirnih območij za divjega petelina. (O)
Stalno. Zaradi
varstva divjega
petelina se
mora ukrep
upoštevati
takoj (marec
2015).
Reden in
poostren
inšpekcijski
nadzor;
reden
naravovarstv
eni nadzor
(TNP);
reden
monitoring
hrupa.
Smučarska
zveza
Slovenije,
MORS,
vsi
organizatorji
prireditev
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Smučarska
zveza
Slovenije
Ukrep je
Izogibanje
ustrezen in
negativnega
bo ob
vpliva na
ustreznem
kvalifikacijske
(in druge) vrste nadzoru ter
zaradi hrupa in natančnem
splošnega
upoštevanju
nemira zaradi
uspešen.
prisotnosti
ljudi, predvsem
v času
razmnoževanja
divjega
petelina.
monitoring
hrupa:
pooblaščena
inštitucija
O vsaki organizirani prireditvi mora
organizator prireditve vsaj 7 dni pred
prireditvijo obvestiti tudi upravljavca območja
(TNP) in vsaj 3 oz. 5 dni pred prireditvijo
pristojno upravno enoto. (O, Z)
Med vsako prireditvijo (in med pripravami na
prireditev) mora organizator prireditve glede
na število obiskovalcev zagotoviti primerno
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 176 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni okvir
izvedbe
Način
spremljanja
uspešnosti
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
število redarjev. (O, Z)
Organizator prireditve mora zagotoviti reden
monitoring hrupa (v času priprav na
prireditev in med prireditvami), to je
spremljati jakost hrupa na viru hrupa in na
robovih stavbnih zemljišč, vzdolž tekaških
prog in na območjih predlaganih mirnih
območij za divjega petelina, ki so najbližje
viru hrupa (v študiji hrupa je potrebno
določiti stalna merilna mesta). Monitoring
mora biti zagotovljen za obdobje najmanj
dveh let, po tem času se glede na rezultate
po potrebi predpiše novo obdobje (in
metodologijo) monitoringa.
Če se v času monitoringa ugotovi
prekomerna obremenjenost s hrupom, je
potrebno takoj ustrezno ukrepati v skladu z
navodili strokovnjaka za hrup (dopolnitev in
takojšnja izvedba že obstoječih omilitvenih
ukrepov). Meritve hrupa lahko izvaja le
pooblaščena institucija. Izvajalec meritev
hrupa mora poročilo o izvedenem
monitoringu oddati pristojnim inštitucijam
(TNP; ZRSVN; inšpektor) najkasneje 7 dni po
izvedenih meritvah.
Stalno. Zaradi
varstva divjega
petelina se
mora ukrep
upoštevati
takoj (marec
2015).
Reden in
poostren
inšpekcijski
nadzor;
reden
naravovarstv
eni nadzor
(TNP);
reden
monitoring
hrupa.
Za namene zmanjšanja hrupa na minimum
naj se uporabi več zvočnikov nižjih jakosti, ki
so ustrezno nameščeni in usmerjeni (v
skladu z navodili strokovnjaka za hrup).
Ozvočenje je dovoljeno le na ožjem območju
Športnega centra Triglav Pokljuka (na
območjih stavbnih zemljišč), ne pa tudi
vzdolž tekaških prog. (O)
Smučarska
zveza
Slovenije,
MORS,
vsi
organizatorji
prireditev
Izogibanje
negativnega
vpliva na
kvalifikacijske
(in druge) vrste
zaradi hrupa in
splošnega
nemira zaradi
prisotnosti
ljudi.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru ter
natančnem
upoštevanju
uspešen.
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Smučarska
zveza
Slovenije
monitoring
hrupa:
pooblaščena
inštitucija
Za zagotavljanje zmanjševanja hrupa je
potrebno odstraniti zvočnike s fasade hotela.
(O)
Organizator prireditve mora zagotoviti reden
javni 24 urni monitoring hrupa (v času
priprav na prireditev in med prireditvami), ki
ga lahko izvaja le pooblaščena institucija, ter
spremljati jakost hrupa na viru hrupa in na
robovih mirnih območij, ki so najbližje viru
hrupa (v skladu s izsledki Študije modela
hrupa za biatlonski center Pokljuka, s katero
se določiti stalna merilna mesta). (O).
OPN Bohinj
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 177 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
V času od 1. januarja do 1. julija
helikopterski vzleti in pristanki iz helidroma
na območju Športnega centra niso dovoljeni
(izjema so intervencije in reševanje), prav
tako niso dovoljeni preleti čez območja
predlaganih mirnih con za divjega petelina.
(O)
Gradbena dela se ne smejo izvajati med 1.
januarjem in 1 marcem, oziroma izven tega
obdobja, v kolikor je območje zasneženo (ne
glede na debelino snežne odeje).Izjemoma
so dovoljena nujna sanacijska dela v primeru
izrednih dogodkov (naravne nesreče, okvare
vodovodnega, elektro- in
telekomunikacijskega omrežja ipd.). (O)
OPN Bohinj
Strelišče, tribune za novinarje in trenerje ter
morebitna druga kritična mesta je potrebno
opremiti s primernimi protihrupnimi
ograjami, ki bodo blažile prekomerni hrup
proti predlaganim mirnim območjem za
divjega petelina (npr. z namestitvijo
absorpcijskih materialov ob tribuni za
trenerje in novinarje, cca 8 m od strelca).
Višino in natančnejšo lego protihrupnih ograj
je potrebno določiti na podlagi natančnejše
študije in modela hrupa na območju (v
skladu z navodili strokovnjaka za hrup).
Protihrupne ograje ne smejo biti prozorne
(zaradi preprečevanja trkov ptic). (O)
Časovni okvir
izvedbe
Stalno. Zaradi
varstva divjega
petelina se
mora ukrep
upoštevati
takoj (marec
2015).
Način
spremljanja
uspešnosti
Reden in
poostren
inšpekcijski
nadzor;
reden
naravovarstv
eni nadzor
(TNP);
reden
monitoring
hrupa.
Stalno. Ukrep
vstopi v
veljavo takoj.
Do konca leta
2015
Reden
inšpekcijski
nadzor;
reden
naravovarstv
eni nadzor
(TNP)
Naravovarstv
eni oz.
inšpekcijski
nadzor
Nosilec
izvedbe
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Planinska
zveza
Slovenije
monitoring
hrupa:
pooblaščena
inštitucija
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Izogibanje
Ukrep je
negativnega
ustrezen in
vpliva na
bo ob
kvalifikacijske
(in druge) vrste ustreznem
zaradi hrupa in nadzoru ter
natančnem
splošnega
nemira zaradi upoštevanju
uspešen.
prisotnosti
ljudi.
Smučarska
zveza
Slovenije,
MORS
Izogibanje
negativnega
vpliva na
kvalifikacijske
vrste zaradi
hrupa v času
prezimovanja
in
razmnoževanja
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru ter
natančnem
upoštevanju
uspešen
Smučarska
zveza
Slovenije
Izogibanje
negativnega
vpliva na
kvalifikacijske
vrste zaradi
hrupa.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru ter
natančnem
upoštevanju
uspešen.
Izogib
negativnim
vplivov na
divjega
petelina zaradi
motenj v času
prezimovanja,
parjenja in
vzreje
mladičev.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru ter
natančnem
upoštevanju
uspešen.
OPN Bohinj
Taborjenje znotraj določenega območja za
taborjenje je prepovedano med 1.
januarjem in 1. julijem. (O)
Tabori se lahko izključno na prostoru,
namenjenem organiziranemu taborjenju.
Taborjenje je dovoljeno le za vzgojnoizobraževalne namene (za tabornike,
planince, raziskovalce) in organiziranemu
taborjenju Slovenske vojske, ne pa tudi
drugim turistom oz. obiskovalcem. (O)
Stalno, ukrep
prične veljati s
1. marcem
2015.
Naravovarstv
eni oz.
inšpekcijski
nadzor
Določiti je potrebno zmogljivost prostora
(kvota uporabnikov) in pogoje za izvedbo
tabora (režim idr.). (O)
Organizator
taborjenja,
lastnik
zemljišča in
soglasodajalec
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Občina Bohinj
OPN Bohinj
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 178 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Tekaških prog ni dovoljeno dodatno utrjevati
(asfaltirati, betonirati, utrjevati s kamnom
ipd.). (O)
Strojno urejanje tekaških prog se izvaja v
nujnem obsegu z napravami in delovnimi
stroji, ki glede na stanje tehnike povzročajo
najmanjše hrupne obremenitve. Strojno
urejanje prog je dovoljeno le od sončnega
vzhoda do sončnega zahoda (z izjemo
urejanja prog za tekme svetovnega pokala).
(O)
Časovni okvir
izvedbe
Stalno
Način
spremljanja
uspešnosti
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor
Nove smučarske poti se lahko uredijo le po
predhodni preveritvi območja in stanja
kvalifikacijskih vrst ter v soglasju z TNP in
ZRSVN. (O)
OPN Bohinj
Snežni topovi se lahko uporabljajo le na
območjih stavbnih zemljišč. Hrup snežnih
topov izven območij stavbnih zemljišč v
nočnem času ne sme presegati 40 dB(A)
oziroma 50 dB(A) v dnevnem času.(O, Z)
Snežne topove se osvetljuje le v času, ko je
ob snežnem topu prisoten delavec, sicer naj
snežni topovi ne bodo osvetljeni. (O)
Stalno
reden
monitoring
hrupa
OPN Bohinj
Na območje Pokljuke se ne umešča novih
dejavnosti, ki bi še povečale obremenjenost
območja zaradi obiska ljudi. (O)
Območje se opremi z učinkovitimi vizualnimi
komunikacijami namenjenimi ozaveščanju
obiskovalcev o pomenu varstvenih območij in
zaščiti divjega petelina. Z ustreznimi
vizualnimi komunikacijami se preprečuje
fizični prehod na mirna območja. Vizualne
komunikacije morajo biti usklajene s celostno
podobo TNP.
(O)
OPN Bohinj
Stalno.
Vizuelne
komunikacije
je potrebno
zagotoviti
čimprej,
najpozneje do
01.01.2016
Ustrezen
nadzor nad
pripravo
strateških in
izvedbenih
dokumentov,
izdajo
soglasij in
dovoljenj ter
ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor na
terenu
Nosilec
izvedbe
Smučarska
zveza
Slovenije,
lastniki
zemljišč, drugi
upravljavci
tekaških prog
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Smučarska
zveza
Slovenije
Smučarska
zveza
Slovenije v
sodelovanju z
pooblaščeno
inštitucijo za
monitoring
hrupa
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Smučarska
zveza
Slovenije
Nosilci
urejanja
prostora,
lastniki
zemljišč,
upravljavec
območja,
občina Bohinj
in upravna
enota
Odgovorni
nosilec
izvedbe in
investitor na
območju
Rudnega
polja:
Smučarska
zveza
Slovenije
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Zagotavljanje
miru na
rastišču divjega
petelina in
varstvo drugih
občutljivih vrst
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru
uspešen.
Zagotavljanje
miru na
rastišču divjega
petelina in
varstvo drugih
občutljivih vrst
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Preprečevanje
povečanja
nemira in
drugih
negativnih
vplivov
(predvsem na
divjega
petelina) na
širšem območju
Preprečeva
nje
povečanja
nemira in
drugih
negativnih
vplivov
Odgovorni
nosilec
izvedbe na
širšem
območju
Pokljuke: TNP
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 179 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni okvir
izvedbe
Način
spremljanja
uspešnosti
Nosilec
izvedbe
Reden
inšpekcijski
nadzor;
Nosilci
urejanja
prostora,
lastniki
zemljišč,
upravljavec
območja,
občina Bohinj
in upravna
enota
FIZIČNO VAROVANJE RASTIŠČ
DIVJEGA PETELINA IN OMEJEVANJE
VIZUALNIH MOTENJ, VZNEMIRJANJ
TER HRUPA IN VAROVANJA
NJEGOVEGA HABITATA
Gradnja in ureditev dodatnih nastanitvenih
kapacitet in drugih objektov ni dovoljena;
izjema so le objekti za izboljšanje stanja
okolja (čistilne naprave, protihrupne ograje
ipd.). (O)
Stavbna zemljišča naj se ustrezno prilagodijo
dejanskemu stanju v naravi, novi posegi v
gozd in gozdni rob z namenom umestitve
novih objektov niso sprejemljivi. (O)
Iz grafike je razvidno, da sta parcelacija in
namenska raba prostora zamaknjeni. Vsa
obstoječa drevesna in grmovna vegetacija se
ohranja, dovoljena je le sanitarna sečnja.
Krčenje drevesne in grmovne vegetacije za
namene parkirišč in druge infrastrukture ni
dovoljeno. (O)
Stalno.
Prilagoditve
stavbnih
zemljišč se
opravijo ob
pripravi OPN
Bohinj.
reden
naravovarstv
eni nadzor
(TNP)
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Preprečevanje
povečanja
nemira in
drugih
negativnih
vplivov
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru ter
natančnem
upoštevanju
uspešen
Zagotovitev
zmanjšanja
negativnega
vpliva zaradi
vizualnih
motenj in
hrupa ter
zmanjšanje
negativnih
vplivo na gozd.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru ter
natančnem
upoštevanju
uspešen.
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Občina Bohinj
OPN Bohinj
V celotnem območju (območje stavbnih
zemljišč in območje tekaških prog) je
potrebno, kjer je gozdni rob degradiran ali ni
vzpostavljen, zasaditi oz. vzpostaviti in
vzdrževati ustrezen strukturiran gozdni rob z
zasaditvijo primernih drevesnih vrst in
njihovo primerno količino (v skladu z
podrobnejšimi usmeritvami strokovnjaka za
gozdarstvo) brez dodatnega poseganja
(krčenja) v obstoječi gozd. (O)
Zasaditev v
roku 2 let od
sprejema
dokumenta.
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor,
monitoring
uspešnosti
vzpostavitve
gozdnega
robu
OPN Bohinj
Smučarska
zveza
Slovenije v
skladu z
usmeritvami in
navodili
strokovnjaka
za gozdove.
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Smučarska
zveza
Slovenije
Na robu gozda okoli smučišča Viševnik je
potrebno vzpostaviti ustrezno strukturiran
gozdni rob vsaj v smeri mirnega območja
Krašca v skladu z podrobnejšimi usmeritvami
Lastnik
Stalno.
strokovnjaka za gozdarstvo) brez dodatnega
zemljišča,
Zasaditev v
MORS
roku 2 let od
poseganja (krčenja) v obstoječi gozd. Gozdni
Ukrep je
v skladu z
sprejema
rob bo deloval kot vizualna bariera in deloma
ustrezen in
usmeritvami
in
Ustrezen
dokumenta.
preprečeval tudi dostop na rastišče. Prav
bo ob
Preprečevanje
navodili
naravovarstv
Fizične
tako je potrebno smučišče v času smučarske
ustreznem
dostopa na
strokovnjaka
en (TNP) oz.
prepreke na
rastišče divjega nadzoru ter
sezone (obratovanja smučišča) ograditi s
za gozdove.
inšpekcijski
poteh je
natančnem
petelina
primerno varovalno ograjo, da se prepreči
nadzor
potrebno
upoštevanju
vstop na rastišča divjega petelina (v
Odgovorin
zagotoviti čim
uspešen.
celotnem JZ in J robu smučišča proti rastišču
nosilec
prej,
izvedbe:
najpozneje pa
Krašca). Ograja mora biti lesena, tip ograje
MORS
pa značilen za ograjevanje planin in pašnikov do 01.01.2016.
na Pokljuki (primerne tudi prekrižane lesene
palice z opozorili ipd.). Ograja lahko tudi
izven smučarske sezone služi kot opozorilo za
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 180 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni okvir
izvedbe
Način
spremljanja
uspešnosti
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
planince in druge obiskovalce. (O)
Morebitne poti, ki vodijo v predlagana mirna
območja je potrebno narediti manj prehodne
za ljudi, npr. z nameščanjem podrtih dreves
oz. njihovih delov čez poti. (O)
OPN Bohinj
Tekaška proga (na sliki spodaj v rumeni
barvi), ki poteka tik pod mirnim območjem
Pri Rupah (na sliki spodaj območje oranžne
barve v zgornjem delu), naj se ne uporablja
(namestiti je potrebno ustrezne zapore,
proga se ne sme zasneževati niti urejati s
teptalniki snega).
Stalno.
Namestitev
ustreznih zapor
je potrebno
zagotoviti
najpozneje do
01.01.2016.
Na vseh gozdnih cestah, ki potekajo skozi
predlagana mirna območja Mesnovec in Pri
Rupah oziroma tik ob njih (v razdalji manj
kot 100m od roba predlaganega mirnega
območja), je potrebno namestiti učinkovite
cestne zapore (zapornice) skupaj z obvestili o
mirnem območju, ki naj bodo v skladu s CGP
TNP. Na območju predlaganih mirnih območij
se prepove tudi kolesarjenje, urejanje
tekaških prog in nabiralništvo ter vse druge
dejavnosti (razen izjem po ZTNP-1 in NU
TNP).
Stalno,
vzpostavitev
cestnih zapor
do konca leta
2015
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor
Potrebna je vzpostavitev učinkovitega,
rednega in poostrenega naravovarstvenega
nadzora. (O)
OPN Bohinj, NU TNP, PUN 2000
Med progo, ki poteka vzporedno s
predlaganim mirnim območjem Mesnovec in
gozdnim robom, je potrebno v zimskem času
Ustrezen
Začetek zimske
namestiti t.i. snežne ovire oziroma na drug
naravovarstv
sezone
en (TNP) oz.
ustrezen način preprečiti dostop obiskovalcev
(november
inšpekcijski
na predlagana mirna območja. V primeru
2015)
nadzor
postavitve ograje mora biti le-ta lesena, tip
ograje pa značilen za ograjevanje planin in
pašnikov na Pokljuki (primerne so tudi
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Smučarska
zveza
Slovenije
oziroma
upravljavec
tekaških prog
Odgovoren
nosilec
izvedbe:
Smučarska
zveza
Slovenije
Upravljavec
zav. območja
(TNP) in ZGS
v sodelovanju
z lastniki
zemljišč
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
TNP
Smučarska
zveza
Slovenije
oziroma
upravljavec
tekaških prog
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Ukrep je
ustrezen in
Zagotavljanje
bo ob
miru na
ustreznem
rastišču divjega
nadzoru ter
petelina Pri
natančnem
Rupah
upoštevanju
uspešen.
Preprečevanje
dostopa vozil,
zmanjšanje
obiskanosti
obiskovalcev
(predvsem v
spomladanske
m, poletnem in
jesenskem
času,
zagotavljanje
miru na
rastiščih in
celoletnih
habitatih
divjega
petelina (in
drugih vrst).
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru ter
natančnem
upoštevanju
uspešen.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
Zagotavljanje
ustreznem
miru na
rastišču divjega nadzoru ter
natančnem
petelina
upoštevanju
uspešen.
Stran 181 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni okvir
izvedbe
Način
spremljanja
uspešnosti
prekrižane lesene palice z opozorili, ipd.).
Ograja lahko tudi izven smučarske sezone
služi kot opozorilo za planince in druge
obiskovalce. Vkolikor naravovarstveni oz.
inšpekcijski nadzor pokaže, da je ograja
neučinkovita, je potrebno predpisati nove
omilitvene ukrepe. (O)
OPN Bohinj
Potrebno je urediti in omejiti dostop
obiskovalcev na Pokljuko predvsem v
obdobju od:
- 1. januarja do 1. julija,
- v času snežne odeje (ne glede na količino
snega),
- v jesenskem času (nabiralništvo)
- in v času množičnih prireditev s strategijo
umirjanja prometa. (O)
Dostop se lahko uredi npr. s postavitvijo
učinkovitih cestnih zapor, uvedbo javnega
prevoza v višku nabiralne sezone in ob večjih
prireditvah, prodajo dovolilnic za
nabiralništvo, omejitvijo števila dnevnih
dovolilnic, z določitvijo dnevne dopustne
kvote (števila) uporabnikov prostora, rednim
in strogim nadzorom nad parkiranjem zunaj
za to določenih območij, plačilom parkirnine,
plačilom vstopnine v TNP ipd. Za namen
vsega navedenega naj se izvede raziskava (v
sodelovanju s TNP) in na podlagi le-te v
dogovoru z vsemi deležniki izvedejo potrebni
ukrepi. Ukrep se vpiše v Program
upravljanja Triglavskega narodnega
parka.(O)
Do konca leta
2017
Na podlagi
sprejetih
dogovorov
oz. določil
spremljanje
števila
obiskovalcev
in števila
kršitev
Pristojno
ministrstvo
(MKO) v
sodelovanju z
upravljavcem
območja
(TNP) skupaj z
lastniki
Preprečevanje
zemljišč in
povečanja
drugimi
nemira in
pristojnimi
drugih
nosilci
negativnih
urejanja
vplivov na
prostora
širšem
(DRSC idr.) ter
območju,
drugimi
preprečevanje
deležniki v
dostopa do
prostoru (npr.
najbolj ranljivih
prevozniki,
delov narave
organizatorji
prireditev,
gobarska
društva itd.)
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Odgovorni
nosilec
izvedbe: TNP
Za parkiranje se uporabljajo zgolj obstoječa
parkirišča ob že obstoječi infrastrukturi
(hoteli, ipd.). S prometno študijo se določi
dnevno dovoljeno število motornih vozil
(kvoto) na Pokljuki. (O)
NU TNP, PUN 2000
Umestitev nove žičniške povezave v gozd na
območju smučišča Viševnik ni sprejemljiva
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Smučarska
zveza
Slovenije
Z raziskavo je potrebno ugotoviti in določiti
območja, kjer nabiralništvo ni dovoljeno. (O)
NU TNP, PUN 2000
Obiskovalce in turistične delavce, ki izvajajo
dejavnosti se z ustreznim informiranjem
usmerja na območja zunaj predlaganih
mirnih območij in njihovih vplivnih območij,
kjer so zimsko športne dejavnosti, kot so
krpljanje, tek na smučeh in druge podobne
dejavnisti. V predlaganih mirnih območjih za
divjega petelina se prepove izvajanje vse
prostočasnih aktivnosti in turističnih
dejavnosti. (O)
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Stalno. Z
aktivnostmi je
potrebno
pričeti takoj,
ustrezno
informativno
gradivo je
potrebno
zagotoviti do
01.09.2015.
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor
Upravljavec
območja
(TNP)
Priprava in
izvedba OPN
Preverjanje
načrtov in
Občina Bohinj,
lastnik
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Ukrep je
ustrezen in
Zagotavljanje
bo ob
miru na
rastišču divjega ustreznem
nadzoru ter
petelina in
varstvo drugih natančnem
občutljivih vrst upoštevanju
uspešen.
Preprečevanje
negativnega
Ukrep je
ustrezen in
Stran 182 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni okvir
izvedbe
zaradi rastišča divjega petelina in območja,
pomembnega za triprstega detla. Kjer se
pojavlja kvalifikacijski HT kisloljubni smrekovi
gozdovi, krčenje gozdnih površin ni
dopustno. (O)
OPN Bohinj
OZAVEŠČANJE OBISKOVALCEV
Na širšem območje Rudnega polja je
potrebno zagotoviti ustrezno informiranje o
pomembnosti območja za divjega petelina,
njegovi ranljivosti, pravilih vedenja, ipd.
(opozorilne table, brošure, info točke, igrala,
druge didaktične vsebine, delavnice,
aplikacije za pametne telefone, drugi ustrezni
komunikacijski prijemi po vzoru dobrih praks
iz tujine). Pomembne informacije in omejitve
naj se vključijo tudi na spletne strani
ponudnikov storitev. (O)
NU TNP, PUN 2000
Predvsem v času največje občutljivosti
divjega petelina (med 1. januarjem in 1.
julijem in izven tega obdobja v času snežne
odeje, ne glede na količino snega) ter v času
prireditev in v času množičnega obiska je
nad obiskovalci potrebno vzpostaviti še
posebno poostren nadzor (informiranje,
preprečevanje vstopa v mirna območja ipd.).
(O)
Način
spremljanja
uspešnosti
stanja na
terenu.
Stalno. Z
aktivnostmi je
potrebno
pričeti takoj.
Poglavitne
informacije na
informacijskih
tablah, na
spletnih
straneh in v
brošurah je
potrebno
zagotoviti do
01.09.2015.
Izvedba
javnomnenjs
ke raziskave
Stalno.
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor
Do konca leta
2015
oziroma
upravljavec
zemljišča.
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Občina Bohinj
(OPN)
Upravljavec
območja
(TNP) v
sodelovanju s
Smučarsko
zvezo
Slovenije,
MORS, in
drugimi
zainteresirani
mi deležniki
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Smučarska
zveza
Slovenije
NU TNP, PUN 2000
PREPREČEVANJE SMRTNOSTI
GOZDNIH KUR ZARADI TRKOV V ŽICE
Vse obstoječe vlečnice (žičnice) ter druge
žičnate strukture na območju je potrebno
opremiti z vizualnimi markerji, da bodo za
gozdne kure vidne in bodo preprečevale trke
teh ptičev v žice. Pri nameščanju in
podrobnejšem načrtovanju mora biti prisoten
strokovnjak za ptice. (O)
Pri nameščanju markerjev se upošteva:
markerji naj bodo čim večji, tako da
se debelina vodnika optično poveča
vsaj za 20 cm, na dolžini najmanj
10–20 cm,
razdalja med markerji naj ne bo
večja kot 10 m,
markerji naj bodo čim bolj
kontrastni z ozadjem; kontrast je
bolj pomemben kot sama barva
oznake,
markerji naj bodo gibljivi (gibanje v
vetru),
Nosilec
izvedbe
Ustrezen
naravovarstv
en nadzor
(TNP,
ZRSVN)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Upravljavec
območja
(TNP),
organizator
prireditev
(velja za vse
prireditve)
Upravljavec/
lastnik naprav
v sodelovanju
s
strokovnjakom
za ptice)
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
MORS
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
vpliva na
kvalifikacijske
vrste in HT ter
na zavarovane
vrste in HT, ki
se prednostno
ohranjajo na
območju RS.
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
bo ob
ustreznem
nadzoru
uspešen.
Ukrep je
ustrezen in
Zagotavljanje
bo ob
miru na
primerni
rastišču divjega
vzpostavitvi
petelina in
varstvo drugih informiranja
vsaj delno
občutljivih vrst
uspešen.
Zagotavljanje
miru na
rastišču divjega
petelina in
varstvo drugih
občutljivih vrst
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
strogem
nadzoru
uspešen.
Preprečevanje
negativnega
vpliva zaradi
trkov na
kvalifikacijske
vrste (gozdne
kure)
Ukrep je
ustrezen in
bo uspešen
ob
ustreznem
nadzoru.
Stran 183 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni okvir
izvedbe
Način
spremljanja
uspešnosti
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Preprečevanje
negativnega
vpliva na
fototaktične
vrste in druge
vrste
organizmov, ki
so občutljivi na
svetlobo
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru
uspešen.
Preprečevanje
poslabšanja
stanja
populacije
dvoživk na
širšem
območju.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
markerji naj vertikalno čim bolj
izstopajo iz linije vodnika,
markerji naj bodo vidni tudi v temi
oziroma mraku.
OPN Bohinj
OMEJEVANJE OSVETLITVE
Na celotnem območju je dovoljena osvetlitev
izključno s sijalkami, ki ne svetijo v UV
spektru in čim manj svetijo v modrem delu
spektra (primerne so visokotlačne natrijeve
sijalke, LED svetilke v rumenem spektru z
maksimalno temperaturo 3000K, ne pa
živosrebrove). Vse svetilke morajo biti
takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico,
prav tako morajo biti pravilno nameščene (da
ni
sevanja
nad
vodoravnico).
Za
osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma
zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in
nepredušnim steklom. (O)
Razsvetljava naj se omeji na čim manjšo
mero:
-med 20 h zvečer in 07 h zjutraj se tekaških
prog
ne
osvetljuje
(skladno
z
naravovarstvenimi
pogoji
ARSO,
27.06.2008),
-proge naj se osvetljujejo le, kadar je to
potrebno zaradi tekaških aktivnosti,
-parkirnih površin naj se ne osvetljuje (v
skladu z naravovarstvenimi pogoji ARSO
27.06.2008), obstoječa svetila naj se
odstrani;.
- snežnih topov se ne osvetljuje, svetilka je
lahko prižgana le, ko je ob snežnem topu
prisoten delavec. (O)
Do konca leta
2015
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor
Smučarska
zveza
Slovenije,
MORS
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
Smučarska
zveza
Slovenije
Zunanja osvetlitev objektov naj se odstrani.
(O)
Osvetlitev smučišča Viševnik ni dovoljena.
(O)
Za zagotovitev varstva vrst so ustrezni tudi
vsi omilitveni ukrepi, ki so navedeni v
poglavju svetlobno onesnaževanje. (O)
OPN Bohinj
VODNI ZADRŽEVALNIK
Vodni zadrževalnik ne sme delovati kot Do marca 2015
(ustrezna
ekološka past (glej ukrepe v okviru poglavja
ograja)
krajina, ki so zadostni in usklajeni).
Časovni okvir
Do naslednjega paritvenega obdobja dvoživk
izvedbe: do
je potrebno zagotoviti vsaj namestitev
roka,
ustrezne ograje, ki dvoživkam onemogoča določenega za
dostop do akumulacije in ustrezne rampe, ki
sanacijo
omogočajo, da dvoživke akumulacijo tudi akumulacije.
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Smučarska
zveza
Slovenije
Stran 184 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni okvir
izvedbe
Način
spremljanja
uspešnosti
Nosilec
izvedbe
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor ter
nadzor
biologa
Smučarska
zveza
Slovenije v
skladu z
podrobnejšimi
usmeritvami
biologa
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Ohranjanje
biotske
pestrosti
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Preprečitev
razraščanja
tujerodnih
invazivnih vrst
in ohranjanje
biotske
pestrosti
območja
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Preprečevanje
uničevanje
podrasti v
gozdu
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
zapustijo.
Da se prepreči vstop vsem vrstam dvoživk do
akumulaccije, mora biti ograja primernega
naklona in materiala mora biti vkopana v tla
najmanj 10 cm in visoka najmanj 50 cm, od
tega zgornjih 10 cm previsnih vstran od
vodnega zadrževalnika. Ograja mora biti iz
polnega materiala in neprozorna, brez
odprtin in gladka (kovinska). Takšne ograje
zagotavljajo učinkovito zaščito objektov pred
vstopom dvoživk, uspešne so tudi za druge
vrste. PVC ograje se strgajo, poškodujejo
(tudi zaradi vegetacije in živali) in potrebno
jih je pogosteje vzdrževati. V obstoječem
stanju je ograja sicer postavljena, vendar ni
v celoti sklenjena in je prehajanje dvoživk še
vedno možno (npr. pri vratih). (O)
Vodni zadrževalnik mora biti opremljen z
ustreznimi rampami, ki omogočajo izhod
živalim iz bazena oziroma mora biti brežina
preoblikovana na tak način, da bo izhod
dvoživk možen. (O)
OPN Bohinj
TRAVNATE POVRŠINE
Za zatravitev površin okrog obstoječe
infrastrukture je potrebno uporabiti mešanico
avtohtonih rastlinskih vrst. Travno mešanico
(seneni drobir) se pridobi tako, da se pokosi
okoliška travišča in prenese seno s teh
površin na nove travnate površine. Uporaba
komercialnih travnih mešanic ni dovoljena.
Ozeleniti je potrebno vse površine z Do septembra
2015,
odstranjeno oziroma poškodovano travno
vzdrževanje je
rušo. (O)
potrebno
Travnate površine se kosi le enkrat letno
(pozno v poletju), na tak način se bogati
semensko banko v tleh, ohranja travniške
vrste, ki so značilne za to območje in
zagotavlja ustrezen habitat za žuželke. (O)
stalno
OPN Bohinj
Na območju se dosledno in redno evidentira
prisotnost
in
odstranjujejo
tujerodne
invazivne rastlinske vrste. (O)
Stalno
OPN Bohinj
V skladu z Zakonom o TNP je na območju
narodnega parka prepovedano z dodajanjem
kemikalij ali mikroorganizmov umetno
zasneževati ali utrjevati smučišča in tekaške
proge. (Z)
Stalno
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor
Ustrezen
naravovarstv
en (TNP) oz.
inšpekcijski
nadzor
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Lastniki
zemljišč in
upravljavec
območja
(TNP)
Odgovorni
nosilec
izvedbe:
TNP
Smučarska
zveza
Slovenije na
tekaških
progah,
Stran 185 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni okvir
izvedbe
Način
spremljanja
uspešnosti
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
izvedbi
uspešen.
MORS na
smučišču
Viševnik
VODOTOKI
Zaradi odvzemov vode na vodotoku Ribnica
je potrebno določiti ekološko sprejemljiv
pretok (Qes) in ga upoštevati pri odvzemu
vode (vodno zajetje za potrebe obstoječih
objektov). (O)
Do konca leta
2015
ARSO oz.
inšpekcijski
nadzor
Uporabniki
vode iz zajetij
vodotoka
(SZS; SV)
OPN Bohinj
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Zagotavljanje
ustrezne
količine vode v
vodotoku za
vodne
organizme
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
NU TNP – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Načrt upravljanja TNP,
PUN 2000 – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Program upravljanja območij Natura 2000.
6.3.5.2
Omilitveni ukrepi in priporočila za nadaljnji razvoj
območja z vidika narave
Preglednica 49: Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
JAME
Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva,
da ima lastnosti jame ali dela jame, je dolžan o
tem obvestiti ZRSVN, OE Kranj. Posegi, ki so
povezani z zemeljskimi deli: po predhodnem
dogovoru z ZRSVN, OE Kranj se omogoči
spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi
deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in
podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
Če izvajalec odkrije potencialno naravno
vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti ZRSVN,
OE Kranj. (Z)
OPN Bohinj
Na območju zazidalnih površin Slovenske vojske,
ki se nahajajo na vzhodni strani od ceste BledRudno polje pozidava ni dopustna zaradi
varovanja Brezna na Macesnovcu. (O)
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru
uspešen.
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
uspešnosti
stalno
Naravovarstve
ni nadzor
(ZRSVN) v
času
zemeljskih del
investitor
Preprečevanje
uničenja in
ohranjanje
ugodnega
stanja HT
jame
Stalno
Naravovarstve
ni nadzor
(ZRSVN) v
času sprejema
in veljave OPN
ter spremljanje
na terenu
Občina
Bohinj in
pripravlja
vec OPN
ter SV
Preprečevanje
uničenja in
ohranjanje
ugodnega
stanja NV
Brezno na
Macesnovcu
Ukrep je
ustrezen in
bo
uspešen.
Stalno
Naravovarstve
ni nadzor
(ZRSVN)
investitor
Preprečevanje
uničenja
fosilov in
mineralov
Ukrep je
ustrezen in
bo delno
uspešen.
OPN Bohinj
OBMOČJE PRIČAKOVANIH NARAVNIH
VREDNOT in NV POKLJUKA
V primeru najdbe mineralov ali fosilov (predvsem
velja za zemeljska dela) se mora najditelj ravnati
po 74. členu ZON-a. (Z)
Razlaga
izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
OPN Bohinj
GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Nosilec
izvedbe
Stran 186 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvajanje ukrepa
Omilitveni ukrep
Vsaj v državnih gozdovih na območju GGE
Pokljuka naj se pušča minimalno 18 m3/ha
odmrlega lesa oz. vsaj 14 odmrlih dreves na ha z
min. premerom 21 cm v višini prsi (odmrlih naj bo
vsaj 5 % stoječih dreves v gozdovih). Mrtva in
odmirajoča drevesa naj bodo po gozdu razširjena
enakomerno in ne gručasto (v ekocelicah). (O)
Časovni
okvir
izvedbe
V času
sprejemanja GGN
Način
spremljanja
uspešnosti
Nosilec
izvedbe
ZRSVN
(preko mnenja
o ustreznosti
GGN)
ZGS, OE
Bled
GGN Pokljuka (2016-2025)
KMETIJSTVO
Izvede naj se raziskava, delavnica in nato
dogovor z vsemi potrebnimi ukrepi kako omejiti
pašo v gozdu (ograditev planin na primeren
način). Cilj je nična paša na območju gozdov,
predvsem na širšem območju predlaganih mirnih
con. (O)
NU TNP, PUN 2000
TURIZEM
Izvede se monitoring obiskovalcev Pokljuke
(povezano s prometno študijo), ki naj služi kot
izhodišče za upravljanje z obiskovalci. Glede na
izveden monitoring se določi podrobnejše časovne
in prostorske omejitve za rabo obstoječe
infrastrukture na Pokljuki. V študiji naj se določi
tudi nosilna kapaciteta Pokljuke ter ustrezni
ukrepi za upravljanje z obiskovalci. (O)
Do konca
leta 2017
Do konca
leta 2017
NU TNP, PUN 2000
Razlaga
izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Zagotavljanje
ugodnega
habitata za
vrste triprsti
detelj, mali
muhar, zrnasti
kapucar,
kozača,
koconogi čuk,
mali skovik,
hribska
listnica, pivka,
črna žolna
Ocena
ustreznosti
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
vključitvi v
GGN in
izvedbi
uspešen.
pristojno
ministrstvo
(MOP) /TNP/
ZRSVN
pristojno
ministrstv
o (MOP) v
sodelovan
ju z vsemi
deležniki
(pašne
skupnosti,
TNP,
gozdarji
oz. ZGS,
ZRSVN,
Kmetijsko
gozdarski
zavod
idr.)
Doseg
minimalne ali
nične paše na
območju
gozdov in s
tem
izboljšanje
habitata za
gozdne kure
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
vztrajnem
dogovarjan
ju vsaj
delno
uspešen
pristojno
ministrstvo
(MOP) /TNP
Zmanjšanje
negativnih
vplivov
MOP /
(predvsem na
TNP
divjega
petelina)
Odgovorni
zaradi
nosilec
obremenjenos
izvedbe:
ti prostora z
TNP
obiskovalci in
aktivnostmi, ki
jih izvajajo.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
učinkoviti
implement
aciji
predlagani
h
ugotovitev
in rešitev
študije
uspešen
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
NU TNP – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Načrt upravljanja TNP,
PUN 2000 – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Program upravljanja območij Natura 2000.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 187 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.6 Monitoring izvedbe omilitvenih
(med izvedbo in obratovanjem)
ukrepov
Preglednica 50: Monitoring izvedbe omilitvenih ukrepov
Vrsta monitoringa
Način izvedbe in osnovne zahteve
Reden monitoring hrupa (v Spremlja se jakost hrupa na viru hrupa in na robovih predlaganih
času priprav na prireditev
mirnih območij, ki so najbližje viru hrupa (poprej se v študiji hrupa
in med prireditvami)
definira stalna merilna mesta).
Vir podatkov: terenske meritve.
Nosilec izvajanja: pooblaščena institucija. Izvajalca meritev z
razpisom izbere organizator prireditve ob nadzoru TNP.
Obdobje spremljanja:
Monitoring mora biti zagotovljen za celotno obdobje delovanja
Smučarskega centra. Natančno metodologijo moitoringa hrupa naj
predpiše strokovnjak za hrup, meritve pa je potrebno opraviti tako v
predlaganih mirnih območjih, v različnih letnih časih in ob različnih
obremenjenostih prostora (večje prireditve, manjše prireditve, vikendi,
mirna obdobja, zasneževanje, nočne in dnevne meritve itd.). Če se v
času monitoringa ugotovi prekomerna obremenjenost s hrupom, je
potrebno takoj ustrezno ukrepati v skladu z navodili strokovnjaka za
hrup (dopolnitev in takojšnja izvedba dodatnih omilitvenih ukrepov).
Izvajalec meritev hrupa mora poročilo o izvedenem monitoringu oddati
pristojnim inštitucijam (TNP; ZRSVN; inšpektor) najkasneje 7 dni po
izvedenih meritvah.
Monitoring divjega petelina Zagotoviti je potrebno reden monitoring divjega petelina na rastiščih v
radiju najmanj 3 km od roba stavbnih zemljišč Športnega centra Triglav
Pokljuka in v oddaljenosti najmanj 500 m od tekaških prog.
Vir podatkov: terenski popisi.
Nosilec izvajanja: strokovnjak za ptiče z ustreznimi referencami
(izvedeni popisi divjega petelina)
Obdobje spremljanja:
Monitoring mora biti zagotovljen za obdobje najmanj petih let. Glede
na ugotovitve strokovnjaka za ptiče se v času monitoringa predpišejo
novi omilitveni ukrepi. Izvajalec monitoringa mora letna poročila o
izvedenem monitoringu oddati pristojnim inštitucijam (TNP; ZRSVN;
inšpektor).
Monitoring izvedbe ostalih
Zagotoviti je potrebno monitoring izvajanja drugih omilitvenih ukrepov,
omilitvenih ukrepov na
ki so vezani na območje stavbnih zemljišč (in vplivnega območja)
območju Športnega centra
Športno rekreacijskega centra Pokljuka (vključno z tekaškimi progami),
Pokljuka
območje stavbnih zemljišč Slovenske vojske in smučišča Viševnik.
Vir podatkov: terenski ogledi v času izvajanja del in v času
obratovanja.
Nosilec izvajanja: strokovnjak biolog in strokovnjak gozdar (za
monitoring vzpostavitve gozdnega roba).
Obdobje spremljanja:
Monitoring mora biti zagotovljen za obdobje najmanj dveh let. , Če
predpisani omilitveni ukrepi niso upoštevani, je o ugotovitvah potrebno
sproti opozoriti pristojne inštitucije (TNP; ZRSVN; inšpektor).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 188 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.3.7 Sklepna ocena vplivov na
povzetkom omilitvenih ukrepov
naravo
s
Same prireditve in so občasni in največji vir hrupa in motenj (predvsem množične prireditve).
V času priprav na, ob izvedbi in neposredno po koncu množičnih prireditev je širše območje
obremenjeno s hrupom (ozvočenje, glasna glasba, navijači, splošen hrup zaradi večjega
števila ljudi, povečan promet, idr.) in splošnim nemirom zaradi prisotnosti ljudi. To negativno
vpliva predvsem na vrsto divji petelin, ki velja tudi za krovno in indikatorsko vrsto. Hrup ima
neposreden in daljinski vpliv na vrsto, ki je najbolj občutljiva v času parjenja med 1. marcem
in 1. julijem.
Zaradi dobre cestne povezave in večjih javno dostopnih brezplačnih parkirišč, je območje
priljubljena izhodiščna točka za celo vrsto obiskovalcev, ki širše območje Pokljuke obiskujejo
zaradi različnih interesov. To povzroča povečan hrup, splošni nemir na območju in prisotnost
ljudi v okolju izven obstoječe infrastrukture (ožjega območja športnega centra, parkirišč,
tekaških prog, drugih obstoječih objektov, cest in obstoječih planinskih poti).
Glede na upad populacij divjega petelina v Sloveniji (in širše) ocenjujemo,
da so že obstoječi vplivi v prostoru tako veliki, da dodatno slabšanje
razmer ni sprejemljivo. Glede na določbe Direktive o pticah (4. člen), mora
država članica z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se habitati vrst znotraj
varstvenih območij ne slabšajo (upoštevajoč vse motnje).
Bistveni vplivi na naravo na območju so:
(1) posek gozda in vzpostavitev nove vlečnice na smučišču Viševnik bi uničila rastišča
divjega petelina Krašca ter dodatno fragmntirala gozdni prostor;
(2) prekomerni hrup in motnje (nemir, vizuelne motnje) zaradi prisotnosti ljudi (izletniki,
planinci, smučarji, gobarji in drugi nabiralci, obiskovalci tekem, in vsi drugi
uporabniki);
(3) degradirane in neustrezno renaturirane površine na območju Športnega centra
Pokljuka;
(4) fragmentacija velike sklenjene gozdne površine zaradi umestitve in rabe
infrastrukture (tekaške proge, ceste in ostala infrastruktura);
(5) neustrezno osvetljevanje površin z zunanjo razsvetljavo negativno vpliva na živalstvo;
(6) s stališča varstva narave neustrezna ureditev vodne akumulacija, ki deluje kot
ekološka past;
(7) negativni vplivi na gemorfologijo naravne vrednote Pokljuka zaradi posegov v relief;
(8) možnost (ponovnega) pojava tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst;
(9) odvzem vode iz vodotoka Ribnica in sprememba hidrološkega režima;
(10) dodatne širitve, poškodbe in neustrezna sanacija gozdnega robu negativno vplivajo
na gozd (robni efekt) ter povečujejo negativni vplivi vizuelnih motenj (velik negativni
vpliv na divjega petelina).
Vse bistvene vplive, razen vplivov umestitve vlečnice na smučišču Viševnik, je mogoče omiliti
z ukrepi. Vplive umestitve vlečnice na smučišču Viševnik ocenjujemo z oceno D – vpliv je
bistven. V primeru opustitve načrta predvidene vlečnice na smučišču Viševnik skupen vpliv
obravnavanih posegov ocenjujemo z oceno C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 189 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
V skladu 103. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno
prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14) mora nosilec posega v primeru
okrnitve narave nemudoma odpraviti škodljive posledice svojega delovanja ter kriti vse
stroške za njihovo odpravo. V kolikor se škodljivih posledic ne da odpraviti mu ministrstvo
odredi izravnalni ukrep.
Iz pričujoče študije izhaja, da je bil ob izvedbi posega zmanjšan habitat varovanih vrst in
habitatnih tipov ter obseg območij ohranjanja narave z varovanimi lastnostmi. Ocenjujemo,
da površina in obseg območij sicer nista bila bistveno zmanjšana, zaradi posega pa je prišlo
do drugih negativnih vplivov, pomenijo okrnitev narave v skladu z ZON. V skladu z ZON je
okrnitev narave stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi
tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote. Prvi odstavek
tretjega člena ZON določa, da je naravno ravnovesje stanje medsebojno uravnoteženih
odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati. Drugi odstavek istega člena
določa, da je naravno ravnovesje porušeno, ko poseg uniči številčno ali kakovostno strukturo
življenjske združbe rastlinskih ali živalskih vrst, okrni ali uniči njihove habitate, uniči ali
spremeni sposobnosti delovanja ekosistemov, prekine medsebojno povezanost posameznih
ekosistemov ali povzroči precejšnjo osamitev posameznih populacij.
V skladu s 103. Členom ZON mora mora nosilec posega ali dejavnosti v primeru okrnitve
narave nemudoma odpraviti škodljive posledice svojega delovanja ter kriti vse stroške za
njihovo odpravo. Če nosilec posega v naravo ne more odpraviti škodljivih posledic svojega
delovanja in je prišlo do okrnitve narave na ekološko pomembnih območjih in posebnih
varstvenih območjih, na naravnih vrednotah ali na zavarovanih območjih, mu ministrstvo
odredi izravnalni ukrep.
Pokljuka je znotraj TNP območje, kjer je bilo v preteklosti in je še danes največ rastišč divjega
petelina (Marenče 2013). Po podatkih TNP in ZGS je na Pokljuki največ rastišč divjega
petelina prav na območju Mesnovca (glej priloge 4,5 in 6 v Presoji sprejemljivosti na varovana
območja za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki (Strokovna
študija), ki je sestavni del tega dokumenta). Glede na:
določila ZON,
aktivnosti, ki se na območju izvajajo (predvsem zaradi rabe obstoječe infrastrukture),
opravljene meritve hrupa na območju,
ekološke zahteve in biološke značilnosti vrste divji petelin (v tem primeru uporabljene
kot krovna vrsta),
pomembnosti Pokljuke za vrsto divji petelin,
neposredne bližine biatlonskega centra in enega najpomembnejših območij za divjega
petelina na Pokljuki (območje Mesnovca),
ocenjujemo, da so zaradi posegov in aktivnosti, ki jih poseg omogoča, okrnjeni bistveni deli
habitata divjega petelina, saj poseg in aktivnosti, ki jih omogoča, bistveno vplivajo na
številčno in kakovostno strukturo divjega petelina, ter da zaradi negativnih vplivov prihaja do
slabšanja (okrnitve) habitata vrste.
Največji negativni vpliv predstavljata fragmentacija sklenjenega gozdnega prostora in vnos
dodatnih motenj v prostor (hrup, prisotnost ljudi, splošni nemir) kar negativno vpliva
predvsem na vrsto divji petelin. V okviru pričujočega dokumenta so predvideni omilitveni
ukrepi, ki bodo omilili škodljive posledice posega. Ocenjujemo, da bodo omilitveni ukrepi
(npr. časovna in prostorska omejitev dejavnosti, omejitev hrupa, ureditev prostorov za
obiskovalce, ograditev smučišča Viševnik, zaprtje tekaške proge pod mirnim območjem Pri
Rupah, zapora gozdnih cest, ki vodijo do/skozi mirna območja, umirjanje
prometa,usmerjanje obiskovalcev in drugi) zmanjšali negativne vplive na naravo.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 190 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Kot izhaja iz poglavja »Hrup« karta obstoječega hrupa za območje obravnave do sedaj ni bila
izdelana. Dosedanje študije navajajo kazalce hrupa z upoštevanjem vpliva na človeka
(frekvenčno uteženje A) in pri tem ne upoštevajo avdiogramov obravnavanih živali ali
podobnih živalskih vrst. Te so namreč tako frekvenčno kot tudi amplitudno občutljive
popolnoma drugače kot človek. Zato je potrebno izdelati temu prilagojene meritve in
modelne izračune, ki bodo pomagali dimenzionirati vse predvidene ukrepe za zmanjševanja
vpliva hrupa na območje divjega petelina. Za ustrezno oblikovanje omilitvenih ukrepov za
področje hrupa je torej treba najprej določiti stopnje varstva pred hrupom (karta hrupa) v
skladu z obstoječim stanjem in varstvenimi zahtevami rastišč divjega petelina. Treba je
izvesti meritve ob delovanju virov hrupa in brez delovanja virov hrupa (ob različnih
obremenitvah in v različnih sezonah). Za ustrezno oblikovanje protihrupnih ukrepov je treba
izdelati modele hrupa (koncentracija vozil ob prireditvah in ob koncih tedna, simulacijo velikih
prireditev in ostalih aktivnosti, simulacijo urejanja tekaških prog, umetnega zasneževanja
idr.).
Pokljuka je prekomerno obremenjena s hrupom predvsem zaradi hrupa ob raznih prireditvah
ter zaradi izvajanja raznih aktivnosti, prometnih obremenitev in splošnega nemira zaradi
prisotnosti obiskovalcev, ki na Pokljuki izvajajo različne aktivnosti. Eden ključnih strateških
ciljev mora tako biti zmanjšanje hrupa zaradi prireditev, povečanega obiska ob vikendih v
času nabiranja gob, v sezoni planinarjenja, v smučarski sezoni itd.), kar bo učinkovito v
kombinaciji vseh predpisanih ukrepov. S prometno ureditvijo Pokljuke se bo vsaj delno
zmanjšala tudi splošna obremenjenost Pokljuke z obiskovalci (planinci, izletniki, nabiralci in
drugi).
Pomembnejši predvideni omilitveni ukrepi so:Časovna in prostorska omejitev prireditev,
gradbenih del in drugih aktivnosti.
Zmanjšanje oz. omejitev hrupa na 40 dB(A) oz. 50 dB(A) ter monitoring hrupa.
Namestitev protihrupnih ograj na strelišče, tribune za novinarje in trenerje ter morebitna
druga kritična mesta, ki bodo blažile prekomerni hrup proti predlaganim mirnim
območjem za divjega petelina.
Časovna omejitev poletov in pristankov na helidromu in prepoved preletov čez
predlagana mirna območja za divjega petelina.
Zadrževanje obiskovalcev z ustreznimi ureditvami na območjih obstoječe infrastrukture.
Omejitev gradnje novih in ureditve obstoječih objektov.
Vzpostavitev in strukturiranega gozdnega roba brez novih poseganj v obstoječi gozd.
Ograditev smučišča Viševnik v času smučarske sezone s primerno varovalno ograjo na
način, da se prepreči dostop na rastišča divjega petelina.
Tekaška proga, ki poteka tik pod mirnim območjem Pri Rupah se ne uporablja.
Na vseh gozdnih cestah, ki potekajo skozi predlagana mirna območja Mesnovec in Pri
Rupah oziroma tik ob njih, se namestiti cestne zapore (zapornice) z obvestili o mirnem
območju. Na območju predlaganih mirnih območij se prepove tudi kolesarjenje in
nabiralništvo ter vse druge dejavnosti (razen izjem po ZTNP-1 in NU TNP).
Namestitev t.i. snežnih ovir med progo, ki poteka vzporedno s predlaganim mirnim
območjem Mesnovec in gozdnim robom, oz. preprečitev dostopa obiskovalcev na
predlagana mirna območja na drug ustrezen način.
Nova žičniška povezava v gozd na območju smučišča Viševnik se ne umešča.
Informiranje in usmerjanje obiskovalcev izven predlaganih mirnih območij in njihovih
vplivnih območij.
Ozaveščanje in informiranje obiskovalcev o pomembnosti območja za divjega petelina.
Obstoječe vlečnice (žičnice) ter druge žičnate strukture na območju se opremi z
vizualnimi markerji za divje kure.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 191 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Tehnične prilagoditve in časovna omejitev oziroma odstranitev razsvetljave.
Renaturacija degradiranih travniških površin v okolici posegov z lokalno avtohtono
vegetacijo ter njihova košnja enkrat letno pozno poleti.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 192 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.4 Svetlobno onesnaženje
Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe. Svetlobno
onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri
ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega
sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža
naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko
opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo.
V tem poglavju se nismo ukvarjali z vplivom svetlobe na človeka, temveč zgolj z vplivom
svetlobe na živali, saj imajo vsi objekti pridobljeno uporabno dovoljenje. Zato smatramo, da
ni negativnih vplivov svetlobe na varovane prostore.
6.4.1
Zakonske zahteve
Vsebina je izdelana ob upoštevanju naslednjih zakonskih predpisov in njihovih
zahtev:
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07,
109/07, 62/10, 46/13)
Ključne zahteve, ki jih morajo posegi, dejavnosti in ravnanja upoštevati:
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Ur. l. Št. 81/07, 109/07,
62/10, 46/13
Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je
enak 0% (4. člen).
Površine športnih igrišč morajo biti osvetljene s svetilkami, kot so asimetrični reflektorji
(14. člen) tako, da delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0% (4. člen).
Razsvetljavo športnih igrišč je treba izklopiti najpozneje do 22:00 ali najpozneje eno uro
po koncu športne ali druge prireditve (4.člen).
Upravljavec razsvetljave fasade mora zagotoviti, da svetlost osvetljenega dela fasade,
izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne
presega 1 cd/m2 (10. člen).
Upravljavec razsvetljave mora zagotoviti, da je v dnevnem času od jutra do večera
razsvetljava ugasnjena, razen v primeru zelo slabih vremenskih razmerah (npr. v gosti
megli, močnem dežju ali sneženju) (16. člen, točki 1 in 2).
Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali
premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu
(16. člen, točka 3).
Zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP) – U.l.RS. 52/2010
Območje obravnave se nahaja v širšem območju TNP (tretje varstveno območje). V skladu z
Zakonom o TNP (U.l.RS. 52/2010) veljajo omejitve posegov, dejavnosti in ravnanj. Splošni
varstveni režim v narodnem parku (13. člen) določa, da je na območju narodnega parka
prepovedano:
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 193 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
1. izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na območju
narodnega parka in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih
vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske
raznovrstnosti;
2. izvajati posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo,
poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za
naravno vrednoto, oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne
vrednote;
3. izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za narodni park značilne krajinske
gradnike ter značilne krajinske ali poselitvene vzorce;
14. postavitev ali uporabljanje virov svetlobe za usmerjeno osvetljevanje naravnega
okolja;
16. postavljati znake in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje v naravnem okolju, razen znakov za označevanje planinskih in drugih poti s
soglasjem upravljavca narodnega parka;
Zahteve za pridobitev licence A organizatorja – predpogoj za organizacijo svetovnega pokala
v Biatlonu (IBU - BIATHLON COMPETITION VENUE LICENSE, A License Document
Instructions, 2014).
Umetna osvetlitev stadiona in prog ni zahtevana za pridobitev licence A, je pa
priporočljiva. Potrebna je predvsem zaradi TV prenosov. V tem primeru mora imeti
umetna svetloba kapaciteto vsaj 800 Lux, pri čemer se priporoča 1000 Lux.
Elektronska tabla z rezultati je obvezna na vseh večjih IBU dogodkih. Imeti mora
možnost kazanja rezultatov vsaj v 6 vrsticah.
Video zaslon ni nujen za pridobitev licence A, je pa standard na vseh velikih IBU
dogodkih.
6.4.2 Okoljski cilji,
vrednotenja
kazalci
in
metodologija
Za izdelavo lestvice vrednotenja so uporabljene zakonsko predpisane mejne vrednosti in
ciljne vrednosti za obremenitev z umetno svetlobo, ki jih določa Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) ob smiselnem
upoštevanju določb Zakona o Triglavskem narodnem parku (U.l.RS. 52/2010).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 194 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Preglednica 51: Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja in ocenjevanja vplivov
svetlobnega onesnaženja
Okoljski cilji
Zmanjševanje
svetlobnega
onesnaženja na za
naravo in človeka
sprejemljivo raven.
Kazalci
Način
osvetlitve
zunanjih
površin
Časovni
režim
osvetljevanja
Metodologija
+ – vpliv je pozitiven:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj v
povezavi s svetlobnim onesnaženjem so/bodo pozitivni.
A – vpliva ni:
Vplivov oziroma učinkov posegov, dejavnosti in ravnanj
v povezavi s svetlobnim onesnaženjem ni / ne bo ali pa
bodo pozitivni.
B – vpliv je nebistven:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj v
povezavi s svetlobnim onesnaženjem so/bodo
nebistveni. Pri pripravi posegov, dejavnosti in ravnanj
je potrebno upoštevati standardne in zakonsko
predpisane ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj v
povezavi s svetlobnim onesnaženjem so/bodo
nebistveni ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
D – vpliv je bistven:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj v
povezavi s svetlobnim onesnaženjem so/bodo bistveni
in jih ni mogoče omiliti.
E – uničujoč vpliv:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj v
povezavi s svetlobnim onesnaženjem so/bodo uničujoči.
6.4.3
Opis izhodiščnega stanja
Značilnosti območja pred izgradnjo ŠCTP
Pred izgradnjo Športnega centra Triglav Pokljuka obravnavano območje ni bilo osvetljeno z
javno razsvetljavo. Določena zunanja osvetlitev je bila izvedena le v okolici objektov A in B,
ki sta v lasti Slovenske vojske. Drugje je bila izvedena le minimalna osvetlitev na samih
objektih (koča na smučišču Viševnik, montažni objekt zgrajen za potrebe izvedbe biatlonskih
tekmovanj, ki je stal na mestu sedanjega hotela oz. večnamenskega prostora).
6.4.3.1
Obstoječe značilnosti območja
Pokljuka je svetlobno znatno onesnažena. Svetlobno onesnaženje se meri s sijem neba, kar
je razsvetljenost nočnega neba zaradi sipanja svetlobe iz umetnih virov svetlobe na
sestavinah atmosfere. Sij neba se meri v magnitudah na kvadratno ločno sekundo. Iz
spodnjega posnetka posnetega 22. novembra 2009 na planini Javornik ob 2. uri zjutraj (Vir.
Društvo Temno nebo) je razvidno, da je svetlobno onesnaženje približno 80 %. To pomeni,
da je svetlost neba 80% višja od svetlosti naravnega neba. Za enak delež je povečana
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 195 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
svetlost naravnega okolja. Iz posnetka nočnega neba na Rudnem polju se vidi kako rdeča luč
na stolpu ponoči dominira na zvezdnem nebu.
Slika 102: Posnetek neba na planini Javornik 22. novembra 2009 ob 2. uri zjutraj. (Vir.
Društvo temno nebo)
Slika 103: Posnetek neba na Rudnem polju. (Vir. Društvo temno nebo)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 196 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Z izgradnjo Športnega centra Triglav Pokljuka je bila izvedena osvetlitev novega objekta,
osvetlitev biatlonskega stadiona, parkirišč pri večnamenskem objektu in rolkarsko-tekaške
proge. Podatki o obstoječem stanju osvetlitve temeljijo na podatkih iz izvedbenega projekta
osvetlitve (projektant Zvonko Arčon, Arelsi d.o.o.) in terenskih ogledov izvedenih v maju in
juniju 2014.
Tekaško-rolkarska proga na Pokljuki v dolžini cca 1,25 km ima 39 svetilk po 70 W
opremljenih s kovinsko-halogenidno sijalko 3000K (CDM-TD 70W/830). Osvetlitev je omejena
do maksimalno 20. ure. Po informacijah Društva Temno nebo, je pri projektiranju prišlo do
napake. Projektant (g. Zvonko Arčon, Arelsi d.o.o.) je sprojektiral razsvetljavo za črn asfalt,
saj je tekaško – rolkarska proga asfaltirana. Projektna naloga ni bila dovolj precizirana.
Projektant ni vedel, da športni center nima naravovarstvenega dovoljenja za uporabo
razsvetljave po 20 uri. Pred 20. uro v pomladanskem, letnem in jesenskem času ni potrebno
prižigati razsvetljave. Torej je razsvetljava lahko prižgana zgolj pred 20. uro, kar pomeni, da
je lahko prižgana tedaj, ko je na Pokljuki sneg, to pa je pozimi. Rezultat napačne projektne
naloge je ta, da je razsvetljava pretirana ker je projektirana za črn asfalt, uporablja pa se
lahko zgolj in samo ob belem snegu. Črn asfalt ima refleksijski koeficient od 10 % do 15 %,
sneg pa celo 90 %. Rezultat so pretirane osvetljene površine in sicer za razmerje 90 % / 15
% = 6-krat. Osvetljenost je torej 6x večja od načrtovane, kar pomeni predvsem veliko večjo
jakost osvetlitve in večjo razliko med osvetljenim in neosvetljenim delom, kar je zelo velik
vpliv tako na človeka (bolj neprijetno, ker je izven osvetljenega dela popolna črnina) kot tudi
za živali, saj jih prehod skozi osvetljeno območje povsem oslepi.
Parkirišče pred Športnim centrom Triglav Pokljuka ima 7 svetilk po 70 W opremljenih s
kovinsko-halogenidno sijalko 3000K (CDM-TD 70W/830). Osvetljenost pod svetilkami dosega
celo 60 lx.
Razsvetljava napisa na Športnem centru je izvedena kot temne črke na veliki beli
podlagi. Svetlobni napis je preveč svetel in blešči.
Razsvetljava fasade Hotela center Pokljuka: Na fasadi objekta je nekaj deset svetilk v
obliki krogle, ki svetijo na vse strani enako. Svetilke niso v skladu z Uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Enako velja za svetilke na ograji tribune. Na
fasadi hotela sta pritrjena tudi dva reflektorja, ki osvetljujeta stadion in tribuno pred
hotelom, ki sta pogosto prižgana tudi v času, ko ni tekem in ko se ne potrebujejo.
Slika 104: Fasada Hotela center Pokljuka, ki je obrnjena v smeri stadiona.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 197 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 105: Razsvetljava stadiona ob 2. uri zjutraj.
Slika 106: Kamera v živo z dne 28. marec 2014 ob 21 uri.
Razsvetljava biatlonskega stadiona: Stadion je osvetljen s svetilkama na fasadi Hotela
center Pokljuka in s svetilkami na visokem stolpu. Svetilke na visokem stolpu se uporablja
samo za tekmovanja. Svetilke niso poravnane z vodoravnico. Na stolpu gori rdeča luč. V
bližini vhoda v podzemni hodnik (v neposredni bližini hotela) je postavljen asimetrični
reflektor, ki sveti okoli 80 % svetlobe v nebo. Montiran je na platoju, kjer je sicer TV center
(prostor za kamero). Osvetljene so tudi tarče na strelišču. Nad stadionom je postavljen LED
prikazovalnik, visok cca 6,5 do 7 m.
Slika 107: Biatlonski stadion ponoči, ko nihče ne uporablja stadiona. Prižgana je
razsvetljava na fasadi Hotela center Pokljuka.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 198 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 108: Asimetrični reflektor montiran nizko nad tlemi, ki sveti 80 % v nebo. V ozadju
stolp z reflektorji za osvetlitev stadiona.
Slika 109: Razsvetljava snežnih topov na Rudnem polju sredi noči.
Razsvetljava snežnega topa: Ponoči je žaromet usmerjen v snežni top, tako da se na
daleč vidi oblak snega, ki z odbijanjem svetlobe deluje kot močno svetilo.
6.4.3.2
Prihodnje značilnosti območja glede na razvojne
težnje
Glede na razvojne cilje glavnih deležnikov v tem prostoru, se svetlobne razmere s prihodnjimi
razvojnimi cilji ne bodo bistveno spremenile, saj gre predvsem za prenovo obstoječih
objektov MORS.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 199 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.4.3.3
Podatki o varstvenih, varovanih, zavarovanih,
degradiranih in drugih območjih s posebnim pravnim
statusom
Z vidika osvetlitve ni opredeljenih območij s posebnim pravnim statusom. Je pa območje
obravnave v Triglavskem narodnem parku, kjer je hkrati prisotnih vrsta različnih varstvenih,
varovanih in zavarovanih območij s področja narave, kjer je svetlobno onesnaženje z vidika
varovanja narave problematično. Prav tako je problematično vizuelno onesnaženje
naravnega območja s svetilkami, kar je posebej obravnavano v poglavju krajina in kulturna
dediščina. Zato bi morali v okviru narodnega parka veljati strožji kriteriji glede osvetljevanja.
Pri tem se lahko zgledujemo po nekaterih tujih narodnih parkih.
6.4.4 Opredelitev in vrednotenje obstoječih in
potencialnih vplivov
6.4.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev
Glede na določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (U.L. RS,
št.81/07, 109/07, 62/10, 46/13), je na območju obravnave vir svetlobnega onesnaževanja
razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob večnamenskem
objektu in objektih MORS.
TIP SVETILK
Glede na Uredbo, se pri osvetljevanju lahko uporabljajo le svetilke, pri kateri delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, znaša 0%. Svetilke, ki niso v skladu s tem določilom
(svetilke na večnamenskem objektu oz. Hotelu center Pokljuka, svetilke na stolpu za
osvetlitev stadiona in svetilka na stadionu pri vhodu v podzemni hodnik) imajo lahko
neposreden, začasen in kumulativen negativen vpliv na naravo, saj po nepotrebnem s
svetenjem v nebo motijo živali. Z odstranitvijo oz. zamenjavo z Uredbo neskladnih svetilk z
ustreznimi, ter z zagotovitvijo, da so v funkciji samo, ko je to nujno potrebno, je vpliv svetilk
nebistven (ocena C).
JAKOST OSVETLITVE
Najbolj kritična je premočna osvetlitev tekaško-rolkarske proge, ki deloma vodi po gozdu.
Vpliv je negativen, neposreden, začasen in kumulativen tako na živali kot tudi na človeka.
Zaradi časovne omejitve osvetlitve je ta vpliv omejen predvsem na zimski čas, ko je aktivnih
manj živali (predvsem nekatere ptice in sesalci, pa tudi nekateri insekti). Kljub temu je vpliv
premočne osvetlitve bistven in nesprejemljiv tako za živali kot tudi za človeka. Premočna
osvetlitev povzroča prevelik kontrast med osvetljeno progo in okolico, kar je lahko tudi za
človeka neprijetno. V svetilkah se lahko zamenja sijalke in predspojne naprave tako, da je
moč omejena zgolj na 20 W. Lahko se uporabi tudi LED svetilke z močjo 15 W, pri čemer
mora biti maksimalna vrednost barvne temperature 3000 K. S tako izvedenimi omilitvenimi
ukrepi je vpliv osvetlitve rolkarsko-tekaške proge nebistven (ocena C).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 200 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Premočno je osvetljeno tudi parkirišče pred večnamenskim objektom. Ker je bil
projektant hkrati tudi dobavitelj razsvetljave je bil njegov zaslužek povezan s tem, da proda
čim več svetilk. Projektantsko delo na področju razsvetljave je v Sloveniji slabo plačano, zato
je projektiranje in dobava svetilk dokaj pogosta praksa. Zato bi takšno količino svetilk planiral
vsak dobavitelj svetilk.
Poleg tega v standardih za projektiranje razsvetljave za parkirišča ni razlike med parkiriščem,
kjer je promet 1000 vozil na uro ali enim vozilom na noč. Standard je enak za vse. Standard
ni obvezen v Sloveniji, ni pa navzgor omejen. Zato bi teoretično gledano, projektant lahko
planiral tudi več svetilk in tudi dosti močnejše svetilke, kot potrebno.
Rezultat je parkirišče, ki je osvetljeno bolj intenzivno kot najbolj prometno nevarno parkirišče
v Ljubljani pred Hipermarketom Mercator (izmerjeno je manj kot 10 lx). Tam je ponoči na
tisoče avtomobilov, pešcev in kolesarjev in je zato potrebno intenzivno osvetliti parkirišče. Na
Pokljuki je nekaj avtomobilov na dan, lahko rečemo da je frekvenca prometa za 1000-krat
manjša kot na najbolj prometnem parkirišču v Ljubljani. Glede prometne varnosti parkirišča
na Pokljuki ni potrebno osvetljevati. Glede morebitnega ropa ali vloma v avtomobile pa
razsvetljava ne igra pomembne vloge, vsaj glede na statistike in tudi glede lastnih osebnih
izkušenj soavtorja tega dokumenta (vlom v avto pod svetilko v Bruslju, kraja avta v Ljubljani
pod najmočnejšo svetilko).
V parkih v Kanadi so tipične osvetlitve 1 lux za območja, kjer pogosto hodijo pešci (recimo
vhod v informacijski center v parku (Robert Dick, Royal Astronomical Society of Canada, Dark
Sky Preserve Program).
Parkirišče pred Športnim centrom ima 7 svetilk po 70 W opremljenih s kovinsko-halogenidno
sijalko 3000K (CDM-TD 70W/830). Osvetljenost pod svetilkam dosega celo 60 lx. Tako
močna osvetljenost pomeni negativen, neposreden, začasen in kumulativen na naravo.
Predlagani omilitveni ukrep je, da se vso razsvetljavo parkirišča ugasne, svetilke pa odstrani.
Pred vhodom se pusti največ eno svetilko, moči do 20 W, ki mora biti 100 % zasenčena in ki
se prižge na IR senzor ob prisotnosti človeka. Barvna temperatura naj bo manj kot 3000K.
Predlagamo, da se svetilke povsem odstrani oz. se jih nadomesti z nizkimi svetili majhne
jakosti, ki imajo snop usmerjen v tla.
V narodnih parkih v Avstriji parkirišč ne osvetljujejo. V parku Grossglockner (Veliki Klek) je
več parkirišč ogromnih dimenzij (tudi za več kot 10 avtobusov), pa nobeno od teh parkirišč ni
osvetljeno.
Premočna se zdi tudi razsvetljava na visokem stolpu. Na stolpu namreč gori rdeča luč, ki
je potrebna zaradi varnosti letenja zračnih plovil. Jakost rdeče luči se, v kolikor to dovoljujejo
standardi, zmanjša. S helikoptersko enoto se preveri, ali je smiselna in potrebna rdeča luč na
stolpu. V kolikor ni, se jo ugasne.
S tako izvedenimi omilitvenimi ukrepi je vpliv osvetlitve parkirišč in športnih
površin nebistven (ocena C).
RABA OSVETLITVE
Ker je ponoči žaromet usmerjen v snežni top, tako da osvetljuje oblak nastajajočega snega,
le ta deluje kot svetlobni snop oziroma veliko svetlobno telo, ki osvetljuje okoliško krajino. Ta
razsvetljava naj bi osvetlila delovno mesto, kadar se dela ponoči. Ustrezno naj se zmanjša
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 201 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
jakost svetilk ter upošteva strog režim rabe – samo takrat, ko se dejansko pri snežnem topu
vršijo dela.
Svetlobni napis z imenom Hotela center Pokljuka je preveč svetel. Temne črke so na beli
podlagi. To podnevi deluje v redu, ponoči pa je ta napis preveč svetel. Predlagamo
zamenjavo svetlobnega napisa z napisom, ki ne sveti ali pa naj bo svetlobni napis oblikovan
bolj diskretno. Uporabiti je potrebno nizke nivoje osvetlitve in preprečiti bleščanje. Učinek
znaka bi bil veliko boljši, če bi izdelovalci znaka v konstrukcijo vgradili kovinsko ploščo
(masko) v kateri je z laserjem izrezan napis. Napis bi bil podnevi še vedno na beli podlagi,
ponoči pa bi svetil samo napis - logotip na črni podlagi. Takšen napis bi bil primernejši in
bolj opazen, saj bi opazili napis in ne velike bele površine, ki blešči.
Slika 110: Izdelava svetlobnega napisa z masko, ki preprečuje prehajanje svetlobi skozi
belo podlago.
LED prikazovalnik, ki se ga uporablja med tekmami (prikazovanje rezultatov…), mora imeti
strog režim rabe. Uporablja se ga lahko le med tekmami in drugimi prireditvami ter uro pred
prireditvijo in uro po prireditvi. Za potrebe splošnega oglaševanja se ga ne sme uporabljati
razen v času, ko se ga uporablja za potrebe prireditev (uro pred, med in uro po prereditvi).
Ker LED prikazovalnik ni velikokrat uporabljan, njegova cena pa je visoka, bi bilo dosti bolj
smiselno, da bi bil prikazovalnik montiran na kamionu, ki bi lahko prikazovalnik prepeljal na
10, 20, 30 tekem po vsej Sloveniji, na Pokljuko pa bi ga pripeljali zgolj za tekmo. Na ta način
bi bil prikazovalnik bolj racionalno uporabljen, hkrati pa ne bi kazil krajine na Pokljuki.
S tako izvedenimi omilitvenimi ukrepi pri rabi snežnega topa, preoblikovanju svetlobnega
napisa in rabi LED prikazovalnika je vpliv osvetlitve na naravo in okolje nebistven (ocena C).
Na podlagi opredeljenih vplivov svetlobnega onesnaženja in predlaganih
omilitvenih ukrepov glede jakosti in rabe osvetlitve ocenjujemo, da bodo tako
posamezni vplivi kot tudi kumulativni vpliv svetlobe na okolje nebistven ob
izvedbi omilitvenih ukrepov (C).
6.4.5 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali
odpravo negativnih vplivov posegov, dejavnosti
ali ravnanj
6.4.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega svetlobnega
onesnaženja
Ključni ukrepi, ki se nanašajo na preprečitev, zmanjšanje ali odpravo obstoječih negativnih
vplivov posegov, dejavnosti in ravnanj na okolje z vidika svetlobnega onesnaženja lahko
strnemo v tri ključne sklope: (1) odstranitev ali zamenjava neprimernih svetilk; (2)
zmanjšanje jakosti osvetlitve; in (3) nadzor režima rabe svetlobe.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 202 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Vsi izbrani in predlagani omilitveni ukrepi so finančno izvedljivi in ne bi smeli predstavljati
problemov za izvedbo.
Preglednica 52: Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja z vidika svetlobnega
onesnaženja
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
Sanacija
območja,
vključitev
v načrt
upravljanja
športnega
centra
Občina
Bohinj;
Pooblaščeni
izvajalec in
vzdrževalec
(Smučarska
zveza
Slovenije)
Preprečiti
negativne
vplive svetlobe
na živali
Ukrep bo
ob ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Vključitev
v načrt
upravljanja
športnega
centra
Upravljalec
(Smučarska zveza
Slovenije)
Preprečiti
negativne
vplive svetlobe
na živali
Ukrep bo
ob ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Sanacija
območja
Upravljalec
(Smučarska
zveza
Slovenije)
SANACIJA OSVETLITVE TEKAŠKE PROGE IN
STADIONA
Tekaška proga je premočno osvetljena. V svetilkah
se zamenja sijalke in predspojne naprave tako, da
je moč omejena na minimalno potrebno osvetlitev
proge in stadiona, ki jih dovoljujejo standardi za
osvetlitev proge in stadiona pri organizaciji tekem
svetovnega pokala (20 W). Lahko se uporabi LED
svetilke z močjo 15 W. Maksimalna barvna
V letu
2014 in
temperatura naj bo 3000 K. (O)
2015
Osvetlitev prog v zimskem času se izvaja do 19
ure ob velikem številu udeležencev na treningih ali
tekmovanjih. Sicer se zaradi racionalizacije
stroškov osvetlitve svetilke ugasne že prej. (O)
OPN Bohinj, SZS
Reflektorje na stolpu se uporablja izjemoma ob
večjih prireditvah za osvetlitev stadiona.
Reflektorje je treba poravnati z vodoravnico. (Z)
Zaradi varnosti letenja zračnih plovil se zadrži
osvetlitev stolpa z rdečo lučjo, vendar se, v kolikor
to dovoljujejo standardi, zmanjša njena jakost. (O)
stalno
S helikoptersko enoto se preveri, ali je rdeča luč
na stolpu nujna. Če ni se jo ugasne. (P)
SZS
V Bližini Hotela Center Pokljuka (ob vhodu v podzemni hodnik) je postavljen asimetrični reflektor, ki
sveti okoli 80 % v nebo. Uredba tega ne dovoljuje.
Ta reflektor je potrebno odstraniti.(Z)
Razsvetljava snežnih topov se izvaja zgolj za
potrebe varstva pri delu. Jakost svetilk je potrebno
zmanjšati in osvetlitev uporabiti zgolj takrat, ko je
nujno potrebno – kadar ob snežnem topu
dejansko poteka delo. Poleg tega je treba
osvetlitev delovnega mesta usmeriti tako, da ni
osvetljen snop snega, ki deluje kot svetlobni snop,
ki svetlobo odbija proti nebu. (Z)
OPN Bohinj, SZS
LED prikazovalnik se uporablja samo v času
tekmovanj in prireditev podnevi. V nočnem času
ga je prepovedano uporabljati. Za reklamiranje in
druge dejavnosti se ga lahko uporablja le v času
V letu
2014 in
2015
stalno
Vključitev
v načrt
upravljanja
športnega
centra
Upravljalec
(Smučarska
zveza
Slovenije)
stalno
Vključitev
v načrt
upravljanja
športnega
Upravljalec
(Smučarska
zveza
Slovenije)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Preprečiti
negativne
vplive svetlobe
na živali
Preprečiti
negativne
vplive svetlobe
na živali
Preprečiti
negativne
vplive svetlobe
na živali
Ukrep bo
ob izvedbi
uspešen.
Ukrep bo
ob ustreznem
nadzoru
uspešen.
Ukrep je
ustrezen
Stran 203 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
prireditev, uro pred prireditvijo in uro po prireditvi
in to maksimalno do 19. ure zvečer. (Z, O).
Način
spremljanja
centra
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Preprečiti
negativne
vplive svetlobe
na živali
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Preprečiti
negativne
vplive svetlobe
na živali
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Ker se LED prikazovalnik uporablja le v času tekem
predlagamo, da se ga montira na kamion in
uporablja tudi pri drugih športnih dogodkih drugje
– se ga trži. (P)
SZS
RAZSVETLJAVA PARKIRIŠČ IN OBJEKTOV
Vso razsvetljavo parkirišča se naj ugasne, oz.
regulira s senzorji in se jim zmanjša jakost; pred
vhodom na parkirišče pa pusti goreti največ eno
svetilko moči do 20 W, ki mora biti 100 %
zasenčena in ki se prižge na IR senzor ob
prisotnosti človeka. Barvna temperatura naj bo
manj kot 3000K. (O)
Do 31.12.
2015
Sanacija
območja,
vključitev
v načrt
upravljanja
športnega
centra
Pooblaščeni
izvajalec in
vzdrževa-lec
(Smučarska
zveza
Slovenije)
Do 31.12.
2015
Sanacija
območja,
vključitev
v načrt
upravljanja
športnega
centra
Pooblaščeni
izvajalec in
vzdrževa-lec
(Smučarska
zveza
Slovenije)
V kolikor je mogoče se svetilke odstrani oz. se jih
nadomesti z nizkimi svetili majhne jakosti, ki imajo
snop usmerjen v tla. (P)
OPN Bohinj, SZS
Na fasadi Športnega centra so svetilke, ki niso v
skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. Vse z Uredbo neskladne
svetilke je treba odstraniti ali nadomestiti z
ustreznimi ter zagotoviti, da so v funkciji samo, ko
je to nujno potrebno. (Z)
Svetlobni napis na Hotelu Center Pokljuka je
preveč svetel in obiskovalcem preveč blešči v oči
(črn napis na veliki beli podlagi). Naj se ga
zamenja z bolj diskretnim (bel/svetel napis na
črni/temni podlagi). (O,Z)
SZS
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
SZS – omilitveni ukrep mora izvesti/izvajati upravljalec Športnega Centra Triglav Pokljuka;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 204 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.4.5.2
Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika
svetlobnega onesnaženja
Pri nadaljnjem razvoju območja bi morali predvsem paziti, da se svetlobno onesnaženje
območja ne bi povečevalo.
Preglednica 53: Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika svetlobnega
onesnaženja
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
V letu
2014
Vključiti v
OPN
Bohinj
Občina
Bohinj
Preprečiti
negativne
vplive svetlobe
na širšem
območju
Ukrep bo
ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
Vključiti
ukrep v
OPN
Bohinj in
Zakon o
TNP
Občina
Bohinj,
Zavod TNP,
MKOV
Preprečiti
negativen vpliv
svetlobe na
živali
Ukrep bo
ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
Vsa nova ali prenovljena osvetlitev območja
Rudnega polja mora biti izvedena v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Ur. l. št. 81/07, 109/07,
62/10, 46/13). (Z)
Dekorativnega razsvetljevanja fasade
objektov in razsvetljave objektov za
oglaševanje ne sme biti. (Z)
Pri osvetljevanju območja se lahko
uporabljajo le svetilke, pri kateri delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, znaša 0%.
Pri osvetljevanju je prepovedana uporaba
svetlobnih snopov kakšne koli oblike,
mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni
proti nebu ali površinam, ki bi se odbijale
proti nebu. (Z)
OPN Bohinj, SZS
Predlagamo, da se izven naselij znotraj
območja TNP omeji osvetlitev prometnih
površin in parkirišč razen minimalno na
križiščih in na vhodih na parkirišča razen tam,
kjer je zaradi prometne varnosti potrebna
drugačna ureditev. (O)
Pred vhodom parkirišča lahko gori največ ena
svetilka moči do 20 W, ki mora biti 100 %
zasenčena in ki se prižge na IR senzor ob
prisotnosti človeka. Barvna temperatura naj
bo manj kot 3000K. (O)
OPN Bohinj, SZS, NU TNP
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
NU TNP – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Načrt upravljanja TNP,
SZS – omilitveni ukrep mora izvesti/izvajati upravljalec Športnega Centra Triglav Pokljuka; ;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 205 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.4.6
Monitoring
Glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, Športni center Triglav
Pokljuka kot upravljavec vira svetlobe, pri katerem vsota električne moči svetilk ne presega
10 kW, ni zavezan k opravljanju obveznega monitoringa.
Vrsta monitoringa
Nadzor v času sanacije oz.
po sanaciji (zamenjava in
odstranitev svetil…).
Nadzor v času obratovanja
Način izvedbe in osnovne zahteve
Kako se spremlja: Nadzor v času sanacije, da je sanacija v skladu v
skladu z opredeljenimi omilitvenimi ukrepi.
Vir podatkov: terenski ogled.
Nosilec izvajanja: strokovnjak za razsvetljavo.
Obdobje spremljanja: v obdobju sanacije (po izvedbi sanacije oz.
pred zaključkom in po potrebi še enkrat)
Potreben je nadzor strokovnjaka za razsvetljavo glede izvajanja del v
zvezi s sanacijo razsvetljave. Izvajalec monitoringa mora izvajati:
nadzor ustreznosti sanacijskih del (predviden 1 terenski dan pred
zaključkom del, po potrebi še en terensko ogled pri zaključku vseh
del);
Kako se spremlja: večkrat letno ob različnih situacijah preveritev
osvetljevanja, če je skladno z načrtom upravljanja oz.
opredeljenimi omilitvenimi ukrepi
Vir podatkov: terenski ogled, načrt upravljanja;
Nosilec izvajanja: nadzornik TNP
Obdobje spremljanja: večkrat letno, stalno
6.4.7 Sklepna
ocena
vplivov
svetlobnega
onesnaženja s povzetkom omilitvenih ukrepov
Pomembnejši konflikti v povezavi s svetlobnim onesnaženjem so: pretirane osvetljene
rolkersko-tekaške proge; pretirano osvetljeno parkirišče pred Športnim centrom Triglav
Pokljuka; svetlobni napisna Hotelu Center Pokljuka je preveč svetel in blešči; svetilke na
fasadi Hotela in na ograji tribune niso v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja; svetilke na visokem stolpu niso poravnane z vodoravnico.
Na podlagi opredeljenih vplivov svetlobnega onesnaženja in pri upoštevanju
predlaganih omilitvenih ukrepov ocenjujemo, da bodo tako posamezni vplivi kot
tudi kumulativni vpliv svetlobe na okolje nebistveni (ocena C).
Ključni ukrepi, ki se nanašajo na preprečitev, zmanjšanje ali odpravo obstoječih negativnih
vplivov posegov, dejavnosti in ravnanj na okolje z vidika svetlobnega onesnaženja lahko
strnemo v tri ključne sklope: (1) odstranitev ali zamenjava neprimernih svetilk, (2)
zmanjšanje jakosti osvetlitve in (3) nadzor režima rabe svetlobe:
(1) Zamenja se sijalke in predspojne naprave v svetilkah na tekaško rolkarski progi
(zmanjšanje jakosti svetilk); predlagan nosilec ukrepa je Smučarska zveza Slovenije
(SZS).
(2) Reflektorje na stolpu se uporablja izjemoma ob večjih prireditvah; predlagan nosilec
ukrepa je SZS.
(3) Razsvetljava snežnih topov se izvaja zgolj za potrebe varstva pri delu in prilagojeno
potrebam (nikakor se ne sme osvetljevati snopa snega); predlagan nosilec ukrepa je
SZS.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 206 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
(4) LED prikazovalnik se uporablja samo v času tekmovanj in prireditev podnevi. V
nočnem času ga je prepovedano uporabljati; predlagan nosilec ukrepa je SZS.
(5) Razsvetljavo parkirišča se deloma ugasne, oz. regulira s senzorji, da se jim zmanjša
jakost; Barvna temperatura sijalk naj bo manj kot 3000K, predlagan nosilec ukrepa je
SZS.
(6) Vse z Uredbo neskladne svetilke (na fasadi objekta, reflektor v bližini vhoda v
podzemni hodnik pri Hotelu Center Pokljuka) ali svetlobne napise je treba odstraniti
ali nadomestiti z ustreznimi ter zagotoviti, da so v funkciji samo, ko je to nujno
potrebno; predlagan nosilec ukrepa je SZS.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 207 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.5 Hrup
V tem poglavju obravnavamo samo vpliv hrupa na okolje (na favno) in ne na varovane
prostore. Vso objekti imajo uporabno dovoljenje zato smatramo, da je bil vpliv na človeka oz.
na varovane prostore že predhodno ustrezno obravnavan.
6.5.1
Zakonske zahteve
Vsebina je izdelana ob upoštevanju naslednjih zakonskih predpisov in njihovih
zahtev:
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09,
62/10)
Uredba o ocenjevanju hrupa in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 121/04)
Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08)
Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. l. RS, št. 106/02,
50/05, 49/06, 17/11)
Zakon o cestah /ZCes-1/ (Ur.l. RS št. 109/10, 48/12)
Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup
(Ur. 1. RS, št. 118/05)
Ključne zahteve, ki jih morajo posegi, dejavnosti in ravnanja upoštevati:
Zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP) – U.l.RS. 52/2010
Območje obravnave se nahaja v širšem varstvenem območju TNP. V skladu za Zakonom o
TNP (U.l.RS. 52/2010, člen 13) veljajo sledeče omejitve posegov, dejavnosti in ravnanj:
39. uporabljati motorne sani in druga vozila na motorni pogon za vožnjo po snegu in
ledu, razen za oskrbo planinskih koč in smučišč ter za urejanje smučarskih tekaških prog s
soglasjem upravljavca narodnega parka in za reševanje;
40. leteti z zrakoplovi pod 1000 čevlji (304,8 metri) nad najvišjo trenutno točko oziroma
oviro med letenjem, razen za potrebe vzdrževanja in oskrbovanja objektov pod pogoji,
določenimi v načrtu upravljanja, zaradi zagotavljanja obrambe države, zaščite, reševanja in
pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, izvajanja policijskih nalog, znanstvenoraziskovalne
dejavnosti in meteorološke službe ter s soglasjem upravljavca narodnega parka izvajati
geodetsko, filmsko, video in dokumentarno snemanje narodnega parka;
41. vzletati in pristajati z jadralnimi padali, zmaji ali z baloni, razen na za to določenih
mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka, s soglasjem upravljavca
narodnega parka;
43. voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili in s kolesi v
naravnem okolju, razen za službene vožnje javne gozdarske, naravovarstvene, zdravstvene,
reševalne in veterinarske službe, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in
državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, policije, gorskih in jamskih reševalcev ter
gasilcev, za vožnje pri opravljanju lovsko čuvajske in ribiško čuvajske ter kmetijskosvetovalne službe, gospodarjenja z gozdovi in divjadjo, opravljanja kmetijskih, geodetskih,
geoloških del in urejanja voda;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 208 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
44. voziti z motornimi vozili na državnih, občinskih, gozdnih in kmetijskih cestah ter
javnih poteh za namene organiziranih športnih, testnih, kros in podobnih voženj ter v
reklamne, tekmovalne in podobne namene;
51. izvajati vojaške vaje in usposabljanja zunaj območij za potrebe obrambe, razen
usposabljanja v gorništvu ter za zaščito in reševanje oziroma v primeru poslabšanja
varnostnih razmer ter vojne nevarnosti;
52. uporabljati pirotehnična sredstva v naravnem okolju, razen za potrebe obrambe,
zaščite in reševanja, ter eksplozivna sredstva, razen za dovoljene namene.
Urejanje prometa v parku (27. člen):
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo javne ceste, in predpise, ki urejajo varnost cestnega
prometa, lahko državni organ ali parkovna lokalna skupnost, ki skrbi za upravljanje državnih
ali občinskih cest in promet na njih, v soglasju ali na predlog upravljavca narodnega parka,
zaradi ogroženosti ali prevelike obremenjenosti narodnega parka omeji uporabo državnih ali
občinskih cest za motorna vozila v območju narodnega parka. Zavod za gozdove Slovenije v
soglasju ali na predlog
upravljavca narodnega parka zaradi ogroženosti ali prevelike obremenjenosti narodnega
parka omeji uporabo gozdnih cest v narodnem parku za motorna vozila.
(2) Ne glede na omejitve, določene na podlagi prejšnjega odstavka, se izjeme od omejitev
lahko skladno z načrtom upravljanja določijo za:
– lastnike, upravljavce ali najemnike objektov in zemljišč v narodnem parku za dostop do
njihovih objektov in zemljišč;
– prebivalce v narodnem parku, stalno in začasno prebivajoče, in njihove goste, za dostop do
njihovih prebivališč;
– turiste, ki so nastanjeni v narodnem parku, za dostop do objektov, v katerih so nastanjeni;
– skupinske prevoze ali drugo trajnostno obliko mobilnosti za potrebe turizma;
– izvajanje upravnih nalog, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in
državnih tožilcev, izvajanju nalog upravljavca narodnega parka, strokovne organizacije,
organizacije,
pristojne za varstvo kulturne dediščine, policije, gasilcev, vojske, gorske in jamarske
reševalne službe, zaščite in reševanja, lovsko čuvajske in ribiško čuvajske službe,
zdravstvene in veterinarske službe, kmetijsko-gozdarske službe, izvajanju geodetskih del,
izvajanju geoloških del, izvajanju planinskega usposabljanja, obvezne državne gospodarske
službe urejanja voda, pomoči pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter gospodarskih
prevozov (prevoz potnikov v cestnem prometu, dostava blaga, opravljanje storitev, prevoza
uplenjene divjadi in podobno).
(3) Če je v primerih iz prvega odstavka tega člena zaradi velike obremenjenosti narodnega
parka s prometom treba promet usmerjati in urejati ali nadstandardno vzdrževati prometno
infrastrukturo, vključno s parkirišči, lahko ministrstvo, pristojno za državne ceste, in
ministrstvo, pristojno za gozdne ceste, ter parkovna lokalna skupnost za občinske ceste
določijo obveznost plačila cestnin, parkirnin ali drugih pristojbin in njihovo višino ter obenem
določijo tudi način in deleže porabe tako pridobljenih sredstev.
(4) Cestnine, parkirnine ali druge pristojbine, pridobljene na podlagi prejšnjega odstavka, so
lastni prihodek upravljavcev ali koncesionarjev cest in parkirišč skladno s predpisi.
Pridobljena sredstva morajo porabiti namensko, v parkovnih lokalnih skupnostih, kjer so bila
sredstva zbrana, pri čemer se prednostno namenijo za zagotavljanje narodnemu parku
ustreznega prometnega režima, vzdrževanje cest in parkirišč ter za izgradnjo parkovne
infrastrukture skladno z načrtom upravljanja.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 209 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.5.2 Okoljski cilji,
vrednotenja
kazalci
in
metodologija
Območje obravnave se nahaja v širšem območju TNP (tretje varstveno območje), kjer v
skladu z Zakonom o TNP (U.l.RS. 52/2010) veljajo omejitve posegov, dejavnosti in ravnanj.
Zakonsko predpisane mejne in kritične vrednosti za obremenitev s hrupom določa Uredba o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), ki
predvideva štiri območja oz. stopnje varovanja pred hrupom, kjer se za vsako območje
določa dopustne posege v okolje. Uredba na ta način določa različne dopustne ravni hrupa v
okolju glede na rabo območij.
Legenda:
BC – športni centri
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij
G – gozdna zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
PC – površine cest
Slika 111: OPN Bohinj (predlog) - Enota urejanja prostora Rudno polje (EUP RP-1, RP-2)
V skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa (Ur.l. RS, št. 105/05, 34/08,
109/09, 62/10) v okolju so stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom glede na
občutljivost za škodljive učinke hrupa opredeljene z namensko rabo prostora. Glede na
dejstvo, da je na Zgornjem platoju Pokljuke opredeljenih veliko mirnih območij varovanja
kvalifikacijskih vrst živali (Natura 2000), prihaja do konfliktov med opredeljeno stopnjo
varstva pred hrupom in varstvenimi cilji. Zato smo za najbolj kritične namenske rabe (gozdna
zemljišča, površine cest) opredelili strožje kriterije glede varstva pred hrupom kot okoljski
cilj. Tako smo kot cilj za posamezno namensko rabo opredelili naslednje stopnje varstva pred
hrupom (*z zvezdico so označene tiste stopnje, ki smo jih zaradi varstva ptic spremenili):
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 210 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
BC – športni centri: III. območje varstva pred hrupom;
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij: III. območje varstva pred hrupom, ker so
na območju tudi stavbe z varovanimi prostori;
G – gozdna zemljišča: I.* območje varstva pred hrupom na območju varovanih mirnih
con (rastišča divjega petelina) razen na območju gozdov na površinah za izvajanje
gozdarskih dejavnosti, kjer velja III.* območje varstva pred hrupom na območju
zgornjega platoja Pokljuke zaradi varovanja ptic;
K2 – druga kmetijska zemljišča: III. območje varstva pred hrupom ker gre za mirno
območje na prostem;
PC – površine cest: III.* območje varstva pred hrupom na območju zgornjega platoja
Pokljuke zaradi varovanja ptic;.
V nadaljevanju so podane mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za različna območja za
dnevni in nočni čas. Podane so tudi vrednosti kazalcev hrupa za ceste in helikoptersko
vzletišče. Pri tem naj poudarimo, da se hrup, ki ga za potrebe obrambe izvaja SV, GRS in
ostale reševalne službe, ne ocenjuje po uredbi.
Preglednica 54: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldvn za posamezna območja
varstva pred hrupom
območje varstva pred hrupom
Lnoč[dB(A)]
Ldvn[dB(A)]
IV. območje
65
75
III. območje
50
60
II. območje
45
55
I. območje
40
50
Preglednica 55: Kritične vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldvn za posamezna območja
varstva pred hrupom
območje varstva pred hrupom
Lnoč[dB(A)]
Ldvn[dB(A)]
IV. območje
80
80
III. območje
59
69
II. območje
53
63
I. območje
47
57
Preglednica 56: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lnoč, Lvečer in Ldvn, ki ga
povzroča uporaba ceste ali železniške proge in obratovanje večjega letališča
območje varstva pred hrupom
Ldan[dB(A)]
Lvečer[dB(A)]
Lnoč[dB(A)]
Ldvn[dB(A)]
IV. območje
70
65
60
70
III. območje
65
60
55
65
II. območje
60
55
50
60
I. območje
55
50
45
55
Preglednica 57: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lnoč, Lvečer in Ldvn, ki ga
povzroča naprava, obrat, letališča, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za
pretovor blaga in odprto parkirišče
območje varstva pred hrupom
Ldan[dB(A)]
Lvečer[dB(A)]
Lnoč[dB(A)]
Ldvn[dB(A)]
IV. območje
73
68
63
73
III. območje
58
53
48
58
II. območje
52
47
42
52
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 211 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
I. območje
47
42
37
47
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09,
62/10) določa, da mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom območje,
ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na
katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III.
območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko
manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom
ali zaradi drugih razlogov na I. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne
vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
Upoštevaje gornjo uredbo prihaja na območju obravnave lahko do velikih konfliktov rabe
prostora. Karta hrupa, ki bi določila stopnje varstva pred hrupom, za to območje še ni bila
izdelana.
Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni
list RS, št. 118/05) določa mejne vrednosti za obremenitve okolja iz zvočnikov, ki so podane
v spodnji preglednici.
Preglednica 58: Kritične obremenitve okolja zaradi občasne emisije hrupa v okolje za
obdobje dneva, večera in noči (Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav… U.l.RS, št.
118/05, Priloga 1)
Po naši (in EU) zakonodaji rekreativna in športna dejavnost sama po sebi brez uporabe
naprav za reprodukcijo zvoka (zvočnikov in ojačevalcev zvoka) ne povzroča pomembnih
obremenitev. Večinoma se obremenitev s hrupom omeji na promet (prihod in odhod)
rekreativnih tekačev in gledalcev. Ker gre v tem primeru za morebiten prekomeren »hrup
množice ljudi« kot ekološke obremenitve na varovane kvalifikacijske vrste v Natura 2000
območjih, smo za potrebe te študije kot hrup opredelili tudi hrup množice gledalcev ali pa
rekreativcev.
Glede na dejstvo, da so bila zaradi varstva narave osnovana mirna območja, kjer naj bi se
omogočalo takšne življenske pogoje, da bi tudi najbolj občutljive vrste živali ohranili v
ugodnem stanju, bo potrebno na območju uvesti strožja merila glede stopnje varstva pred
hrupom. Z vidika ohranjanja ugodnega stanja populacij kvalifikacijskih vrst na območju
Julijcev in predvsem Pokljuke so najpomembnejše gozdne kure divji petelin (Tetrao
urogallus), gozdni jereb (Bonasa bonasia) in ruševec (Tetrao tetrix). Več o vplivih in
posledicah prekomernega hrupa na divjega petelina je opisano v poglavju Narava,
podpoglavju 6.3.4.1.4. »Ocena vplivov na SPA Julijci«.
Dejstvo je, da prekomeren hrup otežuje komunikacijo med ptiči (Rheindt 2003), kar povzroča
spremembe v teritorialnem vedenju, nižjo paritveno uspešnost (Mead 1997), slabšo
uspešnost pri vzreji mladičev in večjo izpostavljenost plenilcem (Forman in sod. 2002), kar
nenazadnje privede do upada populacije. Pri hrupu med 40-50 dB(A) lahko gostote ptičev
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 212 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
bistveno upadejo. (Reijnen in sod. 1995). Zato je pomembno, da za potrebe varstva narave
in ohranjanja ptic in drugih živali v ugodnem stanju dejavnosti omejimo tako, da na robovih
mirnih con raven hrupa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda ne presega 40
dB(A) ter da od sončnega vzhoda do sončnega zahoda hrup ne presega 50 dB(A).
Več o utemeljitvi mejne vrednosti hrupa je podanega v poglavju narava.
Dosedanje študije navajajo kazalce hrupa z upoštevanjem vpliva na človeka (frekvenčno
uteženje A) in pri tem ne upoštevajo avdiogramov obravnavanih živali ali podobnih živalskih
vrst. Te so namreč tako frekvenčno kot tudi amplitudno občutljive popolnoma drugače kot
človek. Zato je potrebno izvajati meritve tako, da bodo pomagali dimenzionirati vse
predvidene ukrepe za zmanjševanja vpliva hrupa na območje divjega petelina in ostalih
živalskih vrst. Trenutno je zelo malo raziskav, ki bi upoštevale dejanski vpliv zvoka in
posameznih frekvenc na različne vrste živali. Zato ne razpolagamo z vsemi avdiogrami
različnih vrst ptic in ostalih živali. Pri meritvah je zato poleg zahtev, ki jih postavlja Uredba o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju smisleno izvajati še meritve brez frekvenčnega
uteženaj rezultatov, ki jih lahko v postprecesiranju rezultatov še nadaljnjo obdelamo glede
na bodoče študije vpliva hrupa na posamezne živalske vrste.
Kazalci za določanje obremenitve s hrupom
Skladno z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. list RS št. 105/2005,
34/2008, 109/2009 in 62/2010) se za pripravo strateških kart hrupa uporabljajo vrednosti
kazalcev hrupa Ldvn in Lnoč , pri čemer je Ldvn kazalec hrupa za celodnevno izpostavljenost
hrupu, Lnoč pa kazalec nočnega hrupa. Kazalec hrupa Ldvn je definiran kot:
Pri tem je Ldan s filtrom A ocenjena ekvivalentna raven hrupa, ki se nanaša na celoletno
povprečje, merjeno v vseh dnevih leta v dnevnem času med 6.00 in 18.00 uro, Lvečer s
filtrom A ocenjena ekvivalentna raven hrupa, ki se nanaša na celoletno povprečje, merjeno v
vseh dnevih leta v večernem času med 18.00 in 22.00 uro in Lnoč s filtrom A ocenjena
ekvivalentna raven hrupa, ki se nanaša na celoletno povprečje, merjeno v vseh dnevih leta v
nočnem času med 22.00 in 6.00 uro.
Višina mesta ocenjevanja
Za strateško kartiranje hrupa je predpisana višina mesta ocenjevanja na 4±0.2 m nad tlemi.
Ker je Ldvn kombinirani kazalec hrupa, izračunan iz Ldan, Lvečer, Lnoč, velja ta višina prav tako za
te kazalce hrupa.
Meteorološki popravki
Določitev povprečnih vremenskih razmer zahteva dolgotrajne meritve in analize. Zato se,
kadar ni na voljo zadostnih podatkov, predlaga uporaba poenostavljene oblike obrazca za
vremenske podatke sorazmerno s pogostostjo sprememb vremenskih razmer.
V nadaljevanju podajamo okoljske cilje, kazalce in metodologijo vrednotenja in ocenjevanja.
Preglednica 59: Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja in ocenjevanja vplivov
– segment hrup
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 213 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Okoljski cilji
Kazalci
Obremenjenost s
Skladnost z
hrupom pod mejnimi
mejnimi
vrednostmi hrupa, ki še
vrednostmi
omogoča ugodno
hrupa.
stanje divjega petelina
(40 dB(A) za nočni čas Način
in 50 dB(A) za dnevni
ozvočenja
čas)
zunanjih
površin.
Metodologija
+ – vpliv je pozitiven:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj
zmanjšujejo hrup v naravnem okolju. Hrup v mirnih
območjih je daleč pod mejnimi vrednostmi.
A – vpliva ni / vpliv je pozitiven:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj ne
spreminjajo hrupa v naravnem okolju. Hrup v mirnih
območjih je pod mejnimi vrednostmi.
B – vpliv je nebistven:
Vplivi oziroma učinki posegov, dejavnosti in ravnanj
bistveno ne spreminjajo hrupa v naravnem okolju.
Hrup v mirnih območjih je pod mejnimi vrednostmi.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov:
Spremembe hrupa zaradi vplivov oziroma učinkov
posegov, dejavnosti in ravnanj so/bodo ob izvedbi
omilitvenih ukrepov zmerni in obremenitve ne
presegajo maksimalno dovoljenih vrednosti v mirnih
območjih.
D – vpliv je bistven:
Spremembe hrupa zaradi vplivov oziroma učinkov
posegov, dejavnosti in ravnanj so/bodo kljub izvedbi
omilitvenih ukrepov velike in obremenitve presegajo /
bodo presegale maksimalno dovoljenih vrednosti v
mirnih območjih.
E – uničujoč vpliv:
Spremembe hrupa zaradi vplivov oziroma učinkov
posegov, dejavnosti in ravnanj močno presegajo / bodo
presegale maksimalno dovoljene vrednosti v mirnih
območjih in se jih z omilitvenimi ukrepi ne da ustrezno
zmanjšati.
6.5.3
Opis izhodiščnega stanja
Hrup v okolju je vsak nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove
aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem prometu ter
naprave (npr. snežni topovi). Hrup je eden od najbolj motečih negativnih pojavov v okolju,
kar je še posebej poudarjeno v povsem naravnem okolju, in zaradi njega nadzorne službe
dobivajo največ pritožb.
6.5.3.1
Značilnosti območja pred izgradnjo Športnega centra
Triglav Pokljuka
Meritve hrupa pred izgradnjo novega ŠCTP niso bile izvedene. So se pa na tem mestu že
odvijale tekme svetovnega pokala v biatlonu in druge manjše tekme. Razlika je v tem, da je
bilo strelišče za 5 strelnih mest manjše (namesto 30 mest, je bilo 25 mest). Razlika je tudi v
tem, da je bilo zasneževanje izvedeno z enim samim snežnim topom, zasneževalo pa se je
cel mesec. Ko je zapadel sneg, se je sneg iz drugih delov Pokljuke tudi vozilo na območje
tekmovalnih tekaških prog, vodo za zasneževanje, če te ni bilo dovolj, pa se je po potrebi
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 214 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
vozilo iz doline oziroma iz Gorij. Prav tako se je na območju že odvijal helikopterski promet
za oskrbo planinskih koč in intervencijo.
6.5.3.2
Obstoječe značilnosti območja
Za območje ni bilo izdelane karte obremenjenosti s hrupom, je pa bilo v preteklih letih na
območju Rudnega polja izvedenih nekaj meritev hrupa, ki jih je opravilo podjetje Marbo
d.o.o. Bled. Sedaj pa je v teku izdelava modelov obrememnenosti prostora s hrupom glede
na različne dejavnosti. Izvedena je bila prva faza študije Strokovna ocena obremenjenosti
okolja s hrupom prireditev, priprav tekaških prog, zasneževanja in prometa za območje
Športnega centra Pokljuka (J. Jenko, ZVD Ljubljana, 2015, št. LFIZ-20140070-JJ/M), ki je
podala rezultate glede na meritve v času Svetovnega pokala v biatlonu decembra 2014.
HRUP DELOVANJA BIATLONSKEGA CENTRA
Razmere so se v povezavi s hrupom po izgradnji novega ŠCTP spremenile predvsem v
sledečih segmentih: Prej enemu snežnemu topu je bilo dodanih pet novih, ki lahko hkrati
delujejo. Na tekaško-rolkarski progi je bilo izvedenih 10 priključkov za snežne topove, kjer se
sedaj dela umetni sneg. Od tod se ga razvozi po ostalih tekmovalnih tekaških progah.
Priprava prog sedaj običajno traja en teden in sicer zadnji teden v novembru. Potem se
umetni sneg običajno ne dela več.
Razlika pa je tudi v tem, da je oglaševanje najbolj množičnega dogodka na Rudnem polju, to
je tekme svetovnega pokala, postalo v zadnjih letih bolj izrazito, zato zadnja leta vsako leto
beležijo porast obiskovalcev. Do sedaj največ jih je bilo ocenjeno na 6.000 na dan oziroma
cca 18.000 obiskovalcev v času dogodka.
Rekreativna dejavnost športnega centra brez uporabe naprav za reprodukcijo zvoka
(zvočnikov in ojačevalcev zvoka) ne povzroča pomembnih obremenitev. Večinoma se
obremenitev s hrupom omeji na promet (prihod in odhod) rekreativnih tekačev in gledalcev
ter udeležencev drugih prireditev.
Viri hrupa na območju Rudnega polja so:
Mednarodne in državna tekmovanja v Biatlonu in smučarskih tekih.
Rekreativna tekmovanja v smučarskih tekih.
Razna rekreativna tekmovanja v letnem času.
Delovanje smučišča.
Treningi biatloncev in tekačev v zimskem in letnem obdobju.
Priprava snega pred večjimi prireditvami (nočni čas).
Strojna priprava tekaških prog (teptanje snega in oblikovanje prog) in biatlonskega
stadiona.
Helikopterski vzleti in pristanki za oskrbovanje bližnjih gorskih koč.
Cestni promet do parkirišča Slovenske Vojske in parkirišča Športnega centra.
Naključni obiskovalci Rudnega polja.
Vsi viri hrupa se izvajajo v dnevnem času ne pred zoro in ne po zahodu sonca, ker je
izvajanje prireditev po 19:00 uri prepovedana. Edina in pomembna izjema je zasneževanje,
ki pa mora biti izvedeno tako, da so doseženi določeni parametri okolja (temperatura in
vlaga) v tistem času, ko to okolje omogoča. To pa je pogosto tudi v prvi polovici noči.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 215 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
HRUP PRIREDITEV
Na Rudnem polju se odvijajo različne športne in druge prireditve, med katerimi je največje in
najbolj obiskano svetovno prvenstvo v biatlonu (število udeležencev cca 250, število
obiskovalcev do 6.000 dnevno oz. cca 18.000 v času celotnega dogodka). Prireditev traja 5
dni (prvi dan je uradni trening, čemur sledi 4 dni tekem). V tem času se zvrstijo vse
predvidene discipline (šprint, skupinski štart in zasledovalna tekma) Biatlona svetovnega
pokala za moške in ženske. Prireditev se vsak dan začne približno ob 10:00 uri (9:00 ure
med vikendom), ko se tudi prične predvajanje glasbe iz zvočnikov vendar v zmanjšani
jakosti. in zaključi nekje do 15:30 ure. Največja obremenitev, ki je bila tudi ocenjena, pa ne
traja več kot 3 ure vsak dan, to je čas malo pred startom, ko se prvič sliši navijače in poveča
jakost reprodukcije glasbe in oglasi napovedovalec do cilja in podelitve nagrad za prva tri
mesta, ki se izvaja na štadionu.
Prireditev poteka v sredini decembra in je glede na naravna možnosti izvajana na naravnem
ali umetnem snegu. Obiskovalci se nahajajo predvsem na območju okoli štadiona in strelišča.
Za obiskovalce je poskrbljeno s prevozom z avtobusi na območje Rudnega polja izpred
Športne dvorane na Bledu. Vendar se kljub temu na območje prireditve pripelje še približno
100 vozil/uro (vrednost je ocenjena) Hitrost na tem odseku ni posebej omejena zato velja
splošna omejitev hitrosti 90 km/h. Na začetku prireditvenega prostora (tik ob parkiriščih) se
postavi prireditveni prostor s šotorom v katerem se v času prireditve streže hrana za
obiskovalce in igra glasba, ki pa nima posebnega vpliva na hrup v okolju.
Naprej od prireditvenega šotora je prostor za spremljevalna vozila tekmovalnih ekip, kjer se
izvaja priprava tekmovalcev in vzdrževanje tekmovalne opreme (smuči). Ekipe se na tem
območju lahko ogrevajo, poskrbljeno je za prostor opremljevalcev in servisnih ekip. Različnih
televizijskih ekip, shranjevanje opreme in podobno. Prostor je zaprt in dostopen samo
obiskovalcem s prepustnico, tekmovalnim ekipam in njihovim spremljevalcem in tehničnem
osebju ter osebju prireditelja.
Slika 111A: Prireditveni šotor in prostor za spremljevalna vozila Svetovni pokal v biatlonu
2014
Prireditveni prostor se nahaja ob hotelu Športnega centra in je sestavljen s streliščem,
tekaško progo s kazenskim krogom in prihodom ter izhodom iz strelišča vse v okviru
štadiona. Ob Hotelu se na območju proti Viševniku nahajajo kontejnerji za tehnično osebje
prireditelja in IBU in Prireditveni šotor namenjen povabljencem. V šotoru je predviden samo
catering brez glasbenih prireditev.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 216 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Na parkirišču Hotela se nahaja območje, kjer so parkirana tovorna vozila televizijskih ekip,
vozila prve pomoči in podobna tehnična vozila, ki pa v času prireditve ne pomenijo
dodatnega vira hrupa.
Tribune obiskovalcev se nahajajo med streliščem in hotelom (Vip tribuna) in nasproti
strelišča proti Mesnovcu kjer je glavna tribuna za obiskovalce.
Vir hrupa tako predstavljajo zvočniške naprave, ki so bile v času prireditve v decembru 2015e
nastavljene na 90 dB(A) izmerjeno 1m od zvočnika na treh pozicijah pod tribunami, na dveh
pozicijah spodnjega roba tribun za VIP goste pod hotelom in na eni poziciji na vrhu vhoda za
gledalce ob helikopterskem vzletišču. Takšna raven zvoka je bila dosežena samo med
prireditvijo in sicer maksimalno tri ure. Pred in po prireditvi pa je bila raven zvoka vsaj 15
dB(A) nižja, ko se je iz zvočnikov predvajala glasba.
Na strelišču se je izvajalo merjenje hrupa streljanja preko na oddaljenosti cca. 15 m in
določili, da je hrup na viru zaradi izvajanja streljanja med 98 in 102 dB(A). Od leta 1978 se
za biatlon uporabljajo malokalibrske puške (.22), težke od 3,5 do šest kilogramov.
Avtomatsko in polavtomatsko orožje ni dovoljeno. Strelivo je kalibra 5,62 milimetra, izhodna
hitrost streliva ne sme presegati 380 metrov na sekundo – podzvočna hitrost.
Izmerilo se je tudi tribuno, kjer je hrup med najbolj glasnim navijanjem so dosegli 85 d(A) v
povprečju na oddaljenosti cca. 10m. Ker je dejansko jakost navijanja težko določiti in močno
variira smo to jakost predvidevali kot vpliv hrupa v trajanju vsaj 3 ure in kot površinsko
zvočno moč Lw'= 92 dB(A)/m2. Ker se je v primerjavi z rezultati vpliva skupnega hrupa (na
mestih okoli prireditvenega prostora to pokazalo kot dejansko pretiran vpliv hrupa smo
površinski vir hrupa zmanjšali na 89 dB(A)/m2. V času merjenja so bile tribune polne,
navijači pa so poleg vzklikov uporabljali tudi različne navijaške pripomočke (raglje, piščalke,
trobila in tleske z napihnjenimi baloni).
Slika 111B: Obremenitev območja za dnevni čas Ldan (v času največje obremenitve) Vir:
Jenko, 2015.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 217 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika modelnega izračuna prikazuje širjenje hrupa ob maksimalni obremenitvi, ki traja največ
tri ure glede na podobno prireditev kot je Svetovni pokal v Biatlonu.
HRUP PROMETA
Do Rudnega polja vodi državna cesta (ID ceste: 10133) Mrzli studenc – Rudno polje katerega
povprečni letni dnevni promet se je od leta 2005, iz 85 povečal na 504 v letu 2006, in na 587
v letu 2008 - to je še vse pred izgradnjo novega biatlonskega centra, ki se je gradil v letih
2008 in 2009. Promet je večinoma skoncentriran ob večjih prireditvah ter ob vikendih
predvsem poleti in pozimi.
Preglednica 60: Podatki o prometnih obremenitvah na glavnih prometnicah v občini
Bohinj za leto 2012
Šifra odseka
RT-906 1100
Ime odseka
Mrzli Studenec - Rudno
polje
Števno mesto
Vsa vozila (PLDP*)
Mrzli Studenec 3
590
(P) - Privzeti promet (na prometnem odseku se ne izvaja štetje promet je ocenjen)
* PLDP – Povprečni letni dnevni promet vseh motornih vozil
(Vir: Podatki Direkcije za ceste Republike Slovenije, http://www.dc.gov.si/, 2013)
Mreža lokalnih cest je sicer na tem območju gosta, vendar so hrupne obremenitve na teh
cestah glede na regionalno cesto zanemarljive. Glede na opazovanja je bil promet med
prireditvijo nekje med 90 in 120 vozili/uro, od tega približno 20% težjih vozil (avtobusi) in
80% osebnih vozil. Hitrosti prometa, na podlagi opazovanja (večkratna vožnja za različnimi
vozili po cesti med odcepom proti Goreljku in parkiriščem na Rudnem Polju), je med 70 in 90
km/h. Vožnja za avtobusom je pri dveh poskusih potekala okoli 70 km/h, vožnja za različnimi
osebnimi vozili pa 80 ali 90 km/h.
ZRAČNI PROMET
Pomemben vidik hrupa na Rudnem polju je zračni promet. Najbolj obremenjujoč je
helikopterski promet, posebej še zaradi helidroma, ki je lociran na Rudnem polju.
Zračni promet zaradi letenja nad terenom območja TNP, predvsem pa hrupa, obremenjujoče
vpliva na doživljanje obiskovalcev (letno na Zavodu TNP zabeležijo več pritožb). Še posebej
negativno (celo ogrožujoče) pa hrup vpliva na nekatere prostoživeče živalske vrste (ptice,
zlasti ujede, ter gamsa in kozoroga). Najbolj problematični so preleti turističnih letal nad
območji naravnih rezervatov, območji redkih, ogroženih in varovanih vrst – letnih stanišč,
zimovališč, gnezdišč …) – tudi mirnimi območji, nad zaprtimi dolinami in njihovimi zatrepi,
grebeni, vrhovi in sedli ter v prostoru nad gozdno mejo. Za živali ni problem samo hrup
motorjev, temveč tudi nenadna in nepričakovana pojavnost plovil brez motorjev.
Glede na podatke Zavoda TNP, se število preletev motornih vozil nad območjem TNP ne
beleži sistematično, zato je dejansko stanje zelo težko ugotoviti.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 218 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Preglednica 61: Pregled hrupa, ki ga povzročajo različni tipi helikopterjev, ki letijo na tem
območju po podatkih zbranih s strani SZS - recepcije Hotela center Pokljuka merjeno cca
90 m od helikopterja. (Vir: Arhiv Zupan Petra)
Vrsta helikopterja:
Hrup ob vzletu:
Hrup ob preletu:
Hrup ob pristanku:
Bell 412
92,8 dB
93,4 dB
95,6 dB
Bell 206 B3
88,6 dB
85,4 dB
90,6 dB
Coguar
94,8 dB
93,4 dB
96,1 dB
Agusta 109
91,7 dB
89,1 dB
91,1 dB
EC 120
92,8 dB
78,8 dB
80,1 dB
ŠCTP oziroma recepcija Hotela Triglav Pokljuka od leta 2010 spremlja in beleži helikopterske
prelete, katerih glavnina je za potrebe oskrbe planinskih koč. Helikopterski prevozi se izvajajo
za te potrebe v obdobju od začetka meseca maja do konca oktobra, kar je razvidno iz
evidenc prevozov v preglednicah v podpoglavju »Oskrba planinskih koč« v poglavju »Osnovni
podatki o posegih, dejavnostih in ravnanjih«.
Z dokončanjem gradnje objektov zunanje infrastrukture ŠCTP v oktobru 2009, helidroma in v
letu 2010 še lesenih skladiščnih objektov, ki so last PD, so bili vzpostavljeni pogoji za
oskrbovanje planinskih postojank in tudi nekaterih objektov TNP v visokogorju Julijskih Alp. V
nadzoru helikopterskih poletov in oskrbovanja, ki so ga izvajali delavci ŠCTP je bilo
evidentirano 11 dni zračnih transportov s skupno 81 poleti. V evidenci niso upoštevani dnevi
transportov v septembru in oktobru ob zapiranju planinskih postojank.
Porast števila dni, ko se izvajajo helikopterski poleti za oskrbovanje planinskih postojank,
reševanje v gorah in urjenje, se vsako leto povečuje. V letu 2011 je bilo helikoptersko
oskrbovanje izvajano v 37 dneh. Številu dni oskrbovanja, je sorazmerno tudi pri povečanju
števila dnevnih poletov. Kot posledica je izvedenih 227 helikopterskih transportov na Rudnem
polju.
V letu 2012 je bilo helikoptersko oskrbovanje izvajano v 22 dneh s skupno 134 evidentiranimi
poleti. Dnevni obseg se je sicer zmanjšal, povečalo se pa je število poletov v enem dnevu. Po
besedah g. Zupana je zaskrbljujoče dejstvo, da piloti letijo vse bolj agresivno zaradi
zmanjšanja časa enega transporta in vedno ne upoštevajo določenih koridorjev leta.
V letu 2013 je bilo za oskrbovanje planinskih koč, gradnjo-adaptacije objektov v Julijskih
Alpah in oskrbo objektov TNP letenje helikopterjev izvajano 26 dni, obremenitev okolja na
dan transportov je trajala več ur. Skupno je bilo po evidenci ŠCTR izvedeno 172 poletov. Iz
teh podatkov je razvidno, da je bilo več dni in več poletov, kot predhodno leto, kar evidentno
kaže na porast te dejavnosti.
6.5.3.3
Podatki o varstvenih, varovanih, zavarovanih,
degradiranih in drugih območjih s posebnim pravnim
statusom
Območje obravnave se nahaja v širšem območju TNP (tretje varstveno območje). V skladu z
Zakonom o TNP (U.l.RS. 52/2010) veljajo v zvezi s hrupom v parku prepovedi posegov,
dejavnosti in ravnanj, ki so določene v 13. in 27. členu. Sicer pa so v skladu z varstvom
narave predlagana mirna območja, kjer naj bi glede na izhodišča opredeljena v poglavju
narava, stopnja hrupa na meja mirnih območjih divjega petelina med 1. marcem in 1. julijem
(obdobje razmnoževanja divjega petelina) raven hrup na robu mirnih območij in na mirnih
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 219 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
območjih od sončnega zahoda do sončnega vzhoda ne presega 40 dB(A) ter da od sončnega
vzhoda do sončnega zahoda hrup ne presega 50 dB(A).. Namreč, med 40-50 dBA začnejo
gostote primerljivih ptic upadati.
Slika 112: Predlagane mirna območjadivjega petelina
6.5.4 Opredelitev in vrednotenje obstoječih in
potencialnih vplivov
6.5.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev
Hrup posegov, dejavnosti in ravnanj na območju Rudnega polja ima neposredne, posredne,
kumulativne, sinergijske, začasne, trajne in predvsem negativne posledice na okolje in
predvsem na favno. Ti vplivi so podrobno opisani v poglavju narava.
STOPNJE VARSTVA PRED HRUPOM (KARTA HRUPA)
Najbližje rastišče divjega petelina (I. območje stopnje varstva pred hrupom v naravnem in
življenjskem okolju) je od ožjega območja obravnave (območje BC – športni centri – III.
območje stopnje varstva pred hrupom v naravnem in življenjskem okolju) oddaljeno cca 150
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 220 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
m zračne linije, kar pomeni, da so med posameznimi območji majhne razdalje, kar
potencialno lahko pomeni velike konflikte.
Za ustrezno oblikovanje omilitvenih ukrepov za področje hrupa je treba najprej določiti
stopnje varstva pred hrupom (karta hrupa) v skladu z obstoječim stanjem in varstvenimi
zahtevami rastišč divjega petelina. Karta obstoječega hrupa za območje obravnave do sedaj
ni bila izdelana, se pa izdeluje v okviru posebne študije. V okviru študije je treba izvesti
meritve ob delovanju virov hrupa in brez delovanja virov hrupa. Za ustrezno oblikovanje
protihrupnih ukrepov je treba izdelati modele hrupa (koncentracija vozil ob prireditvah in ob
koncih tedna, simulacijo velikih prireditev, simulacijo urejanja tekaških prog itd.).
Slika 111C: Predlog območja omejevanja dejavnosti in drugih ureditev zaradi zaščite
narave in ohranitve mirnih območij (gornji plato Pokljuke)
REKREATIVNE DEJAVNOSTI IN PRIREDITVE
Rekreativne dejavnosti na območju TNP so:
Pozimi:
-Tek na smučeh
- Krpljanje
- Smučanje (smučišče in izven urejenih prog)
Poleti:
- Planinarjenje, pohodništvo
- Gobarjenje
- Kolesarjenje (gorsko)
Kar se tiče hrupa vse te rekreativne dejavnosti niso neposredno povezane s povzročanjem
dodatnega hrupa. Vendar se rekreativci do mesta izvajanja dejavnosti navadno pripeljejo z
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 221 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
vozili. Velik vpliv predstavljajo predvsem večje prireditve, kar je razvidno iz opisa stanja, kjer
so predstavljeni rezultati meritev in modela svetovnega pokala v biatlonu 2015.
Slika 111D: Obremenitev območja za dnevni čas Lvečer (maksimalna obremenitev
upoštevana kot letno povprečje delovanja obravnavanega vira hrupa) Vir: Jenko, 2015.
Slika prikazuje širjenje hrupa ob maksimalni obremenitvi, ki traja največ tri ure glede na
podobno prireditev kot je Svetovni pokal v Biatlonu. Te maksimalne ravni (izofona 50 dB(A)
smo primerjali z mirnimi območji. Območje, ki zajema tudi rastišče in mirno območje
Mesnovec, je ob maksimalnem hrupu prekrito do prvega roba hrupa, ki se dviguje nad
prizoriščem. Vendar se takoj za tem robom hrup dejansko zmanjša na raven 40 dB(A) ali
manj. To je bilo poleg modelnega izračuna dokazano tudi z merjenjem hrupa na tem
območju v različnih točkah.
Glede na izmerjene ravni hrupa in modelni izračun na območju Rudnega polja v času trajanje
prireditve, ki je bila ocenjena kot najbolj hrupna prireditev na tem območju smo predvideli
naslednje ukrepe, ki bi ravni hrupa zadržale vsaj v obsegu te prireditve ali pa jih še zmanjšali
na najnižjo še sprejemljivo raven tako s stališča varovanja narave kot tudi s stališča zahtev
organizatorja.
Zvočniške naprave na prizorišču naj bodo nastavljen tako, da v celotnem trajanju prireditve
hrup 1 m pred zvočnikom v smeri usmerjenosti zvočnika ne bo presegel 90 dB(A).
Predlagamo tudi, da je v času pred uradnim delom prireditve glasba iz teh zvočnikov
zmanjšana vsaj na 85 dB(A) merjeno 1m pred zvočnikom z nastavitvijo merilnika A
(frekvenčno uteženje) in F(dinamično uteženje). Zvočniki naj bodo usmerjeni k poslušalcem
in postavljeni s svoji najvišjo točko največ 4 m od tal.
Preveriti je treba tudi možnost, da se glasba po zaključku prireditve (podelitvi priznanj) ne bi
več predvajala na zvočnikih na prireditvenem prostoru in se dogajanja premesti v šotore in
notranje prostore.
Za še večje zmanjševanje vpliva hrupa bi bilo smiselno preučiti možnost, da se na območju
sedanjih tribun izvede naravna tribuna v obliki hriba, ki bi kot umetno postavljena tribuna
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 222 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
tudi v poletnem času in času treninga služila za zaščito pred širjenjem hrupa iz strelišča in
prireditvenega prostora.
Na strelišču bi bilo (kljub sorazmerno nizkim ravnem hrupa glede na klasična strelišča)
povečati absorpcijo vseh betonskih konstrukcij (na območju tarč) predvsem na delu nad
tarčami. Absorpcija se lahko izvede tako z modernimi materiali
kot tudi lesenimi
perforiranimi ploščami oz. podobnimi materiali.
Za povečanje ozaveščenosti bi bilo smiselno opozarjanje obiskovalcev v kakšnem območju se
nahajajo in kakšne posledice prinašajo visoke hrupne obremenitve s tablami na območju
vhoda na Rudno polje, parkiriščih in na prikazovalnikih lociranih na prireditvenem prostoru.
Obiskovalce je potrebno opozoriti na hrup, ki se izvaja pred in po prireditvi, na hrup vozil na
smiselnost prihoda na prizorišče z organiziranim avtobusnim prevozom iz doline ipd.
Povečanje gostote gozdnega roba ima sicer omejene akustične učinke v danem primeru, ko
se okoli prireditvenega prostora teren strmo dviguje. Vendar povečana absorpcija vseeno
nekoliko pomaga. Tako, da je v povezavi z ostalimi razlogi tudi s stališča zmanjševanja hrupa
to pozitiven ukrep.
Obiskovalce je torej potrebno z izobraževanjem in obveščanjem osveščati glede primernega
izvajanja rekreativnih dejavnosti na področju TNP. Glasno govorjenje, lajež psov in podobni
viri zvoka ne morejo biti okarakterizirani kot viri hrupa. Vendar motijo naravno okolje in je
zato potrebno izdatno opozarjanje obiskovalcev glede negativnih posledic takšnega ravnanja
na naravno okolje TNP.
PROMETNA OBREMENITEV POKLJUKE
Eden ključnih strateških ciljev mora biti prometna razbremenitev Pokljuke, saj bo zmanjšanje
hrupa zaradi prometa ob prometnih konicah v sezoni (velike prireditve, vikendi v času
nabiranja gob itd.) učinkovito samo s prometnimi ukrepi, ki vključujejo tudi omejitev
osebnega motornega prometa na Pokljuki. Dolgoročno lahko ob doslednem uveljavljanju t.i.
koncepta umirjanja in urejanja prometa, s katerim se omejuje osebni motorni promet,
spodbuja uporabo javnega prometa (avtobus) in ureja mirujoči promet, pričakujemo
zmanjševanje povprečnega dnevnega letnega prometa (PDLP) na območju Rudnega polja
predvsem med vikendi, ki so prometno najbolj obremenjeni. Za ustrezno rešitev prometa je
potrebno pripraviti celovito prometno študijo in na podlagi te uvesti ustrezne prometne
režime in druge ukrepe.
Poseben problem predstavlja dejstvo, da je dostop na Pokljuko z individualnimi prevoznimi
sredstvi mogoč vsaj iz treh strani. Dva od teh sta na državnih cestah. Glede na navedbe
DRSC zapiranje ceste in zaračunavanje cestnine na glavnih in regionalnih cestah ni možno.
Torej – ureditve in ukrepi morajo biti načrtovani v taki obliki in obsegu, da bodo izvedljivi. To
pa lahko pomeni prekategorizacijo ceste v lokalno in podobno kar presega obseg te študije.
Sicer pa je zaradi posledic hrupa in zmanjševanja ekološke obremenitve na varovane
kvalifikacijske vrste v Natura 2000 smiselno omejiti hitrost na vseh cestah na območju
gornjega platoja Pokljuke na 50 km/h, na makadamskih poteh, ki se najbolj približajo mirnim
območjem pa na 30 km/h. Redno kvalitetno vzdrževanje asfaltne prevleke in zasipanje
udarnih jam tudi vpliva na zmanjševanje hrupne obremenitve.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 223 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 111E : Primerjava hrupa prometa pri hitrosti 90 km/h (levo) in 50 km/h (desno) na
cesti med odcepom Goreljek in parkiriščem. Vir: Jenko, 2015.
Cestni promet predstavlja pomemben vir hrupa, ki obremenitev razpotegne po velikem
območju naravnega parka. Omejitev hitrosti na vsaj 50 km/h bi pomembno prispevala k
zmanjševanju celotnega vpliva hrupa na tem območju ne samo v času prireditev ampak tudi
v času vikendov, ko je na tem območju največ obiskovalcev. Ravni hrupa se bodo tako v
okolici cest zmanjšale tudi do 8 dB(A).
Vpliv takšnega ukrepa bo imel pozitivne posledice tako za dejansko obremenitev okolja s
hrupom, kot tudi izobraževalni učinek, saj bo s primernimi oznakami (poleg table omejitve
hitrosti naj bo zapisano, da je to zaradi zmanjševanja hrupa) obiskovalca spominjalo na to,
da se približuje oz. nahaja na območju, ki je za hrup občutljiv.
V prihodnosti bi bilo tudi smiselno razmišljati o uporabi vozil z motorji na notranje
izgorevanje v korist vozil na električni in hibridni pogon (za potrebe vzdrževanja tekaških
prog). Parkirišča bi morala biti urejena stran od mirnih con, tistim v bližini mirnih con pa bi
bilo potrebno uvesti omejitve rabe. Prav tako bi bilo dobro tudi javni promet izvajati z vozili z
manj hrupnimi plinskimi ali električnimi/hibridnimi motorji.
HELIKOPTERSKI PROMET
V študijah, ki zajemajo potrebe po izvajanju helikopterskega prometa za oskrbovanje gorskih
koč (komercialna dejavnost, ki ne zajema dejavnosti za obrambo in reševanje) je upoštevati
poleg porabe goriva tudi vplive hrupa na območju pristanka in vzleta helikopterjev ter preleta
na ekološke obremenitve varovanih vrst. Kaj takšen hrup pomeni, nam bo pokazala posebna
študija modela hrupa za biatlonki center Pokljuka, ki je v teku.
Za natančno oceno vpliva hrupa na okolje in predvsem na favno, je potrebno
izvesti ustrezne meritve hrupa in pripraviti model hrupa ter simulirati predlagane
omilitvene ukrepe. Model hrupa se bo na podlagi meritev različnih dogodkov v
različnih letnih časih ustrezno koregiralo. Brez končane študije ni mogoče z
gotovostjo trditi, da so predlagani omilitveni ukrepi ustrezni in zadostni in lahko
po načelu previdnosti trdimo, da je hrup ob velikih dogodkih presežen (ocena D).
Ko pa bodo izvedene ustrezne terenske meritve hrupa in izdelan model hrupa s
simulacijo različnih situacija, bodo znani rezultati študije in se bo tako omilitvene
ukrepe kot oceno ustrezno koregiralo tako, da bodo vplivi nebistveni (ocena C).
Zato je do takrat skupna ocena C – D.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 224 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.5.4.2
Vplivi planiranih bodočih obremenitev
Predvidevamo, da se zaradi prenove območja MORS in eventuelnih drugih razvojnih
programov, vplivi hrupa na območju ne bodo bistveno spremenili in bodo ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov nebistveni (ocena C).
6.5.5 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali
odpravo negativnih vplivov posegov, dejavnosti
ali ravnanj
Ključni ukrepi, ki se nanašajo na preprečitev, zmanjšanje ali odpravo obstoječih negativnih
vplivov posegov, dejavnosti in ravnanj na okolje so izvedba meritev hrupa ob večjih
prireditvah, izdelava modelov hrupa z določitvijo stopenj varstva pred hrupom ter preveritev
in eventuelna korekcija opredeljenih omilitvenih ukrepov. Le tako se bo zagotovo vedelo
kakšno je dejansko stanje ter kako učinkoviti so lahko predlagani omilitveni ukrepi.
6.5.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja
Preglednica 62: Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja z vidika hrupa
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva
ali njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Občina
Bohinj
Preprečevanje
škodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Ukrep je
ustrezen
Ukrep je
ustrezen
Ukrep je
ustrezen
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
Določitev območij stopenj varstva pred hrupom s
strožjim varstvenim režimom na celotnem območju
gornjega patoja Pokljuke predvsem za prometne
površine in gozdne površine. (O)
V letu
2014 in
2015
Vključitev
v OPN
Bohinj
OPN Bohinj
Za zagotavljanje ustrezne stopenje varstva pred
hrupom se gozdna zemljišča na zgornjem platoju
Pokljuke opredeli kot III. stopenjo varstva pred
hrupom. Temu se mora prilagoditi tudi delo v
gozdu. (O)
V letu
2014 in
2015
Vključitev
v OPN
Bohinj, UN
TNP in
GGN
Občina
Bohinj
Preprečevanje
škodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
V letu
2014 in
2015
Vključitev
v OPN
Bohinj, UN
TNP in
GGN
Občina
Bohinj
Preprečevanje
škodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Nosilec
izvedbe
OMEJEVANJE DEJAVNOSTI
OPN Bohinj, UN TNP, Gozdno gos. načrt
Za zagotavljanje ustrezne stopenje varstva pred
hrupom se prometne površine na zgornjem platoju
Pokljuke opredeli kot III. stopenjo varstva pred
hrupom. Temu se mora prilagoditi tudi promet
(npr. maksimalna hitrost 50 km/h, zapore cest,
omejevanje dostopa itd.). (O)
OPN Bohinj, UN TNP, Gozdno gos. načrt
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 225 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva
ali njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
V letu
2015 in
2016
Izvedba
trajnih
protihrupnih
ukrepov
SZS kot
upravljavec
območja
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Izvajanje
ukrepov
na terenu
SZS, MORS
in SV kot
organizatorji
prireditev in
kot
upravljavci
območja;
Zavod TNP
kot
upravljalec
TNP
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Nosilec
izvedbe
MNOŽIČNE JAVNE PRIREDITVE
Smiselno bi bilo preučiti možnost, da se na
območju sedanjih tribun izvede naravna tribuna v
obliki hriba, ki bi kot umetno postavljena tribuna
tudi v poletnem času in času treninga služila za
zaščito pred širjenjem hrupa iz strelišča in
prireditvenega prostora. (O)
Na strelišču bi bilo (kljub sorazmerno nizkim
ravnem hrupa glede na klasična strelišča) povečati
absorpcijo vseh betonskih konstrukcij (na območju
tarč) predvsem na delu nad tarčami. Absorpcija se
lahko izvede tako z modernimi materiali kot tudi
lesenimi perforiranimi ploščami oz. podobnimi
materiali. (P)
Povečanje gostote gozdnega roba ima sicer
omejene akustične učinke v danem primeru, ko se
okoli prireditvenega prostora teren strmo dviguje.
Vendar povečana absorpcija vseeno nekoliko
pomaga. Tako, da je v povezavi z ostalimi razlogi
tudi s stališča zmanjševanja hrupa to pozitiven
ukrep. (O)
SZS, OPN Bohinj
Zvočniške naprave na prizorišču naj bodo
nastavljen tako, da v celotnem trajanju prireditve
hrup 1 m pred zvočnikom v smeri usmerjenosti
zvočnika ne bo presegel 90 dB(A). Predlagamo
tudi, da je v času pred uradnim delom prireditve
glasba iz teh zvočnikov zmanjšana vsaj na 85
dB(A) merjeno 1m pred zvočnikom z nastavitvijo
merilnika A (frekvenčno uteženje) in F(dinamično
uteženje). (O)
Zvočniki naj bodo usmerjeni k poslušalcem in
postavljeni s svojo najvišjo točko največ 4 m od
tal. (O)
Priporočamo, da se glasba pol ure po zaključku
prireditve (podelitvi priznanj) ne predvaja več na
zvočnikih na prireditvenem prostoru in se
dogajanja premesti v šotore in notranje prostore.
(P)
stalno
Obvezen je monitoring hrupa vseh prireditev oz. v
skladu z izsledki Študije modela hrupa za biatlonski
center. (O)
Druge omejitve pri pripravi množičnih javnih
prireditev v skladu z izsledki strokovne podlage za
hrup. (O)
SZS, OPN Bohinj
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 226 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva
ali njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
stalno
Ustrezna
praksa
izvajanja
del:
notranji
nadzor
SZS,
oziroma
vzdrževalec
prog
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
Ob
menjavi
voznega
parka.
Notranji
nadzor
SZS,
oziroma
vzdrževalec
prog
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
stalno
Vključitev
v OPN
Bohinj, in
UN TNP
DRSC
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Ukrep je
ustrezen in
bo
uspešen.
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
VZDRŽEVANJE SMUČARSKIH PROG
Pridelava snega v najbolj oddaljenih conah, glede
na nahajališča divjega petelina. Območje pridelave
snega se obkroži (tri strani) z 1,5 m visokimi nasipi
(lahko tudi narejen sneg). Proti četrti strani pa se
izvaja zaslanjanje z narejenim snegom. (O)
Druge omejitve dejavnosti vzdrževanja in priprave
smučarskih prog v skladu z izsledki strokovne
podlage za hrup. (O)
SZS, OPN Bohinj
Razvoz snega naj se izvaja s plinskimi ali
električnimi vozili. Ob menjavi voznega parka, se
zamenja obstoječa vozila za razvoz snega z
ustreznejšimi. Tako se ratraki uporabljajo samo še
za izdelavo prog. (P)
OPN Bohinj, SZS
CESTNI PROMET, PARKIRIŠČA
Umirjanje prometa z omejitvijo hitrosti vožnje na
50 km/h na celotnem območju gornjega platoja
Pokljuke, na makadamskih poteh pa 30 km/h.
Redno kvalitetno vzdrževanje asfaltne prevleke in
zasipanje udarnih jam tudi vpliva na zmanjševanje
hrupne obremenitve.
NU TNP, OPN Bohinj
Izvede naj se analiza prometa (štetje, analiza
obiskovalcev, ankete potreb po parkiriščih) ob
različnih dogodkih, kar bo osnova za pripravo
prometne študije, ki bo določila ustrezne ukrepe v
zvezi z ureditvijo prometa. (O)
NU TNP
Prometna študija za prometno ureditev Pokljuke v
času organizacije velikih športnih in drugih
dogodkov, ki vključuje uvedbo javnega prevoza in
organizacijo centralnih (začasnih) parkirišč v smeri
proti Zatrniku. (O)
V letu
2015 in
2016
Štetje
prometa
MKO
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina in
ureditev
prometa
V letu
2014 in
2015
Vključitev
v OPN
Bohinj,
izdelava
študije
MKO v
sodelovanju z
občinama
Bohinj in
Gorje
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina in
ureditev
prometa
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
stalno
Vzpostavit
ev sistema
monitoring
a in
spremljanj
Zavod TNP
v
sodelovanju
z letališči,
javnostjo in
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
izvedbi
NU TNP, OPN Bohinj
LETALSKI PROMET
Na nivoju TNP naj se vzpostavi monitoring
zračnega prometa nad območjem TNP
(helikopterski promet za potrebe oskrbe in
vzdrževanja visokogorskih planinskih postojank,
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 227 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
zaščite in reševanja, turistični panoramski preleti,
promet z jadralnimi in ultralahkimi motornimi letali,
baloni, zmaji in jadralnimi padali. Poda naj se
podatke o tipu zračnega plovila, število letov,
linijah in višini letov ter času letov. (O)
Zavod TNP naj uvede sistem monitoringa
zračnega prometa (helikopter, panoramski
preleti, jadralna in ultralahka letala) nad
območjem TNP v sodelovanju z letališčem
Brnik in obema letališčema letalskih klubov.
Zavod TNP naj uvede sistem monitoringa
preletov z baloni, zmaji, jadralnimi padali v
sodelovanju z javnostjo preko planinskih koč.
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
e stanja
planinskimi
kočami
NU TNP
Z letali in helikopterji se ne sme preletavati
območij nahajališča divjega petelina. Koridorje
letov se določi oz, koregira tako, da so ti od znanih
področij nahajanja divjega petelina čim bolj
oddaljeni. (O)
Za pristajanje na helidromu Rudno polje, ki je od
rastišč divjega petelina oddaljen manj kot 500 m,
veljajo od 1.marca do 1. julija omejitve letov za
vse razen za potrebe intervencije ter reševanja.(O)
NU TNP, OPN Bohinj
Na nivoju TNP naj se uvede enoten sistem
spremljanja pritožb obiskovalcev gora zaradi
hrupa. Takšen monitoring bo osnova za nadalje
ukrepanje (prostorska in časovna omejitev
dejavnosti itd.). Zavod ZNP naj uvede takšen
sistem v sodelovanju z javnostjo preko planinskih
koč. (O)
stalno
Notranja
kontrola
stalno
Vzpostavit
ev sistema
monitoring
a in
spremljanj
e stanja
Letališče
Brnik,
MORS in
SV, letalsko
društvo
Lesce
Zavod TNP
v
sodelovanju
z javnostjo
in
planinskimi
kočami
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva
ali njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
uspešen.
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
Preprečevanje
skodljivih
vplivov hrupa
na divjega
petelina
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustrezni
izvedbi
uspešen.
NU TNP
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
NU TNP – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Načrt upravljanja TNP,
SZS – omilitveni ukrep mora izvesti/izvajati upravljalec Športnega Centra Triglav Pokljuka; ;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 228 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.5.5.2
Omilitveni ukrepi glede hrupa za nadaljnji razvoj območja
Preglednica 63: Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika hrupa
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
Nosilec
spremljanja izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva
ali njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost
in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
UMEŠČANJE NOVIH DEJAVNOSTI
Na območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti,
ki ne povzročajo prekomernega hrupa v mirnih
območjih in na meji z mirnimi območji (varovanje
divjega petelina) in ne presežejo vrednosti 40
dB(A) od sončnega zahoda in vzhoda in 50 dB(A
od sončnega vzhoda do zahoda. (O)
V letu
2014
Vključitev
v OPN
Bohinj
Upravna
enota
Radovljica
Vključitev
v OPN
Bohinj in
OPN
Gorje,
Država,
upravljavec
območja
(TNP),
občine
skupaj z
lastniki
zemljišč in
drugimi
pristojnimi
nosilci
urejanja
prostora
OPN Bohinj
Ukrep je
Preprečevanje
ustrezen in
povečanja
bo ob
nemira in
ustreznem
drugih
nadzoru in
negativnih
izvedbi
vplivov na
širšem območju uspešen.
CESTNI PROMET, PARKIRIŠČA
Potrebno je na območju Pokljuke urediti in omejiti
motorni promet tako z Blejske kot z Bohinjske
smeri predvsem v jesenskem času (nabiralništvo)
in v času množičnih prireditev.
Pripravi se prometno študijo, ki bo vključevala
postavitev učinkovitih cestnih zapor in uvedbo
javnega prevoza predvsem ob večjih prometnih
obremenitvah (množične prireditve, čas nabiranja
gob itd.). Preveri se obstoječe kapacitete
parkiranja na območju Pokljuke ob že obstoječi
infrastrukturi (hoteli, ipd.). Nova stalna in občasna
parkirišča naj se ureja izven območja Pokljuke
(npr. v Bohinjski Bistrici, na Zatrniku itd.). (O)
V letu
2014 in
2015
Preprečevanje
povečanja
nemira in
drugih
negativnih
vplivov na
širšem
območju,
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
OPN Bohinj
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 229 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.5.6
Monitoring
Glede monitoringa hrupa na območju Rudnega polja se upošteva že obstoječa zakonodaja. Stalni viri
hrupa (hotel, parkirišče, cesta, helodrom in ostali viri, ki so stalno inštalirani ali fiksni spadajo po
Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Ur.list RA št. 105/2005, 4/2008,109/2009,62/2010
in Pravilnika o prvem ocenjevanju in monitoringu hrupa v naravnem in življenjskem okolju Ur.list RS
št. 105/2008, kjer je zapisano, da je treba (razen za primere, ko je z meritvami izkazano in s strani
ARSA odločeno, da ne) izvajati prve meritve in monitoring na vsake tri koledarska leta. Monitoring se
ob specifičnih primerih lahko nadomesti tudi z modelnim izračunom.
Za prireditve velja Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo
hrup (Ur.list RS št. 118/2005). Po tej uredbi se mora za vsako prireditev izvesti modelni izračun ali
meritev za čas trajanja prireditve. Zakonodaja je sicer prilagojena na bivalno okolje, kar pa ni
nikakršen problem prilagoditi tudi na naravno okolje. Ker je v primeru Rudnega polja od kvalifikacijskih
vrst najbolj občutljiv divji petelin, so mejne vrednosti prilagojene tem zahtevam. Določijo se merilna
mesta, ki se jih nato spremlja v času trajanja prireditev, kjer se uporabljajo naprave za reprodukcijo
zvoka.
Vrsta monitoringa
Monitoring in meritve
hrupa prireditev.
Monitoring in meritve
stalnih virov hrupa (hotel,
parkirišče, cesta,
helidrom).
Način izvedbe in osnovne zahteve
Kako se spremlja: Nadzor in meritve v času prireditev.
Vir podatkov: meritve na robu mirnih območij, znotraj mirnih
območij in na viru hrupa oziroma v skladu z rezultati Študije
modela hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana,
2014/2015), ki bo določila tudi stalna merilna mesta.
Nosilec izvajanja: Pooblaščeni izvajalec prvega ocenjevanja in
monitoringa hrupa.
Obdobje spremljanja: ob vsaki prireditvi oziroma v skladu z
rezultati Študije modela hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD
Ljubljana, 2014/2015).
Kako se spremlja: Nadzor in meritve v času različnih dogajanj
(zasneževanje, redne rekreativne aktivnosti, helikopterski transport
itd.).
Vir podatkov: meritve na robu mirnih območij, znotraj mirnih
območij in na viru hrupa, oziroma v skladu z rezultati Študije
modela hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana,
2014/2015), ki bo določila tudi stalna merilna mesta.
Nosilec izvajanja: Pooblaščeni izvajalec prvega ocenjevanja in
monitoringa hrupa.
Obdobje spremljanja: najprej se izvedejo prve meritve, potem pa
na tri leta oziroma v skladu z rezultati Študije modela hrupa za
biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana, 2014/2015).
6.5.7 Sklepna ocena vplivov hrupa na okolje s
povzetkom omilitvenih ukrepov
Ključni vplivi hrupa na okolje so: helikopterski promet (največ v poletnih mesecih), množične
prireditve, ki so glede številčnosti obiskovalcev v porastu (največja prireditev je svetovni
pokal v biatlonu običajno v decembru) priprava smučarskih prog, ki poteka v novembru in
začetku decembra. Glede na poznavanje tekem z 18.000 obiskovalci obstaja velika
verjetnost, da je hrup prekoračen, saj ni ustreznih ukrepov za zmanjšanje hrupa. Da pa bi te
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 230 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
ukrepe lahko ustrezno dimenzionirali, so potrebne dodatne meritve in monitoring za
natančno določitev oziroma preveritev.
Pri upoštevanju omilitvenih ukrepov, bodo vplivi hrupa na naravo in okolje
nebistveni šele takrat, ko se bodo izvedle ustrezne meritve in model hrupa, s
čimer se bo preverilo in natančno dimenzioniralo predlagane omilitvene ukrepe.
Šele takrat bo moč z gotovostjo trditi, da so predlagani omilitveni ukrepi ustrezni
in zadostni (ocena C-D ).
Predlagani so sledeči omilitveni ukrepi:
(1) Določitev območij varstva pred hrupom v skladu z obstoječim stanjem in varstvenimi
zahtevami rastišč divjega petelina (izvedba meritev, priprava modela, preveritev in
dimenzioniranje protihrupnih ukrepov); nosilec ukrepa je Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje (MKO).
(2) Izvedba protihrupnih ograj (predvsem ozelenjenih nasipov) in drugih barier za
zmanjšanje hrupa z osrednjega dela območja v smeri proti mirnim območjemin
rastiščem divjega petelina; predlagan nosilec ukrepa je Smučarska zveza Slovenije
(SZS).
(3) Omejitve pri uporabi zvočniških naprav (zvočnike se mora montirati na višini pod 4
metre z usmerjenostjo v tla) in druge omejitve (prostorke omejitve, prepovedi
uporabe rekvizitov); predlagan nosilec ukrepa je SZS.
(4) Pridelava snega v najbolj oddaljenih conah, glede na nahajališča divjega petelina.
Območje pridelave snega se obkroži z 1,5 m visokimi nasipi narejenega snega, ki
absorbirajo zvok); predlagan nosilec ukrepa je SZS.
(5) Uskladitev prometne ureditve Pokljuke z namenom omejevanja in umirjanja prometa
(uvedba javnega prevoza, organizacija centralnih (začasnih) parkirišč izven gornjega
platoja Pokljuke itd.) predlagan nosilec ukrepa je občina Bohinj v sodelovanju z
občinama Bled in Gorje ter Javnim zavodom TNP.
(6) Omejitve zračnega prometa (določeni koridorji, časovne omejitve, režim); predlagani
nosilci ukrepa Letališče Brnik, Ministrstvo za obrambo RS in Slovenska vojska, letalsko
društvo Lesce.
Za izboljšanje stanja predlagamo še sledeče omilitvene ukrepe:
(1) Ob menjavi voznega parka za urejanje smučišča naj se obstoječa vozila zamenja s
tišjimi na električni ali plinski pogon; predlagan nosilec ukrepa je Smučarska zveza
Slovenije (SZS).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 231 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.6 Zdravje ljudi (dostop do zdrave pitne
vode)
6.6.1
Zakonske zahteve
Vsebina je izdelana ob upoštevanju naslednjih zakonskih predpisov in njihovih
zahtev:
Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12)
Direktiva o vodi 2000/60/EC
Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/06, 41/08, 28/11, 88/12)
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04 , 5/06,
58/11)
Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v
prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. l. RS, št. 25/09)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvu virov pitne vode (Ur. l. RS, št.
20/91)
6.6.2 Okoljski cilji,
vrednotenja
kazalci
in
metodologija
Preglednica 64: Okoljski cilji, kazalci in metodologija vrednotenja in ocenjevanja vplivov – segment
oskrba s pitno vodo
Okoljski cilji
Kazalci
Metodologija
Zagotavljanje ustrezne Število dni s
+ – vpliv je pozitiven:
oskrbe s pitno vodo
pomanjkan- .
Z izvedbo posegov, dejavnosti in ravnanj zagotovitev
(kakovostno in
jem vode
ustrezne oskrbe s pitno vodo ni/ne bo ogrožena oz. se
količinsko)
bo še izboljšala.
Kakovost
A – vpliva ni:
pitne vode
.
Z izvedbo posegov, dejavnosti in ravnanj zagotovitev
na vodnem
ustrezne
oskrbe s pitno vodo ni/ne bo ogrožena.
viru
B – vpliv je nebistven:
Z izvedbo posegov, dejavnosti in ravnanj zagotovitev
ustrezne oskrbe s pitno vodo ni/ne bo bistveno
ogrožena.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov:
.
Z izvedbo posegov, dejavnosti in ravnanj zagotovitev
ustrezne oskrbe s pitno vodo ni/ne bo bistveno
ogrožena ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
.
D – vpliv je bistven:
Z izvedbo posegov, dejavnosti in ravnanj je/bo
zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo ogrožena.
Občasno bo prihajalo do pomanjkanja pitne vode.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 232 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Okoljski cilji
6.6.3
Kazalci
Metodologija
E – uničujoč vpliv:
Z izvedbo posegov, dejavnosti in ravnanj je/bo
zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo močno
ogrožena. Zaradi prevelikega števila obiskovalcev bo
pogosto prihajalo do pomanjkanja pitne vode, kar bo
oviralo normalno, zdravstveno ustrezno oskrbo.
Opis izhodiščnega stanja
Na količino vodnih zalog Pokljuke vpliva njena kraška osnova, ki se odraža v pomanjkanju
pitne vode. Podzemni labirinti propustnih kamenin, omogočajo hitro ponikanje meteornih in
izvirnih voda tako, da vodooskrba celotnega področja Rudnega polja temelji samo na
manjših vodnih izvirih, ki se nahajajo na pobočjih planine Konjšica, na Viševniku in Zlatih
vodah.
Na kakovost pitne vode Pokljuke pa vpliva predvsem večinoma še vedno neustrezno urejeno
čiščenje odpadne vode marsikje na Pokljuki (vikendi, planine, koče) ter paša živine poleti.
6.6.3.1
Značilnosti oskrbe z vodo pred izgradnjo ŠCTP
MORS in SV sta bila upravljavca lokalnega vodovoda na Pokljuki, s katerega se je s pitno
vodo napajal Vadbeni center Pokljuka, po potrebi pa še Uskovnica in planina Zajavornik v
času pašne sezone. Izveden je bil vodovod dimenzije 80 mm, v dolžini 4.524 m, ki je zaradi
specifičnih terenskih pogojev in vplivov zimskih nizkih temperatur večkrat poškodovan.
Obstajala sta dva vodohrana kapacitet 50 in 600 m3.
Slika 113: Vodovod Rudno polje pred letom 1991 (Projekti iz leta 1971, Arhiv MORS).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 233 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.6.3.2
Obstoječe značilnosti oskrbe z vodo
Zagotavljanje vode na kraškem svetu Pokljuke, je odvisno od omejenih izvirov vode, ki
gravitirajo na Rudno polje in jih je možno uporabiti za potrebe tega področja. Zmogljivosti
obstoječih vodnih zajetij in evidence vodnih virov so prikazane v spodnji tabeli.
Preglednica 65: Vodni viri in njihova kapaciteta (vir. Zupan, 2012).
vodni vir:
lokacija vodnega vira:
kapaciteta izvira - pretok:
izvir Konjščica 1*
pobočje planine Konjščica
4,7 l/s, ugodne razmere
izvir Konjščica 2
pobočje planine Konjščica
1,3 l/s, ugodne razmere
drenaža Konjščica
ob objektih na Konjščici
3-5 l/s odvisno od razmer**
izvir Viševnik 1
Zlate vode-pobočje Viševnika
0,9 l/s vse leto
izvir Viševnik 2
Zlate vode-pobočje Viševnika
0,7 l/s vse leto
izvir na dan:
407,80 m3
112,30 m3
77,70 m3
60,40 m3
*Ta izvir je v upravljanju Pašne skupnosti Konjščica. Manjši delež zajetega vira se dovaja v vodovod MORS in SV.
**izvir je pogosto onesnažen in se ga pogosto ne uporablja.
Zagotavljanje zadostnih količin neoporečne vode v objektih na Rudnem polju je v veliki meri
odvisno od količine padavin v celotnem letnem ciklusu, od onesnaženj na pašnikih na planini
Konjščica in skrbnega ravnanja z razpoložljivimi vodnimi zalogami.
MORS in SV sta upravljavca lokalnega vodovoda na Pokljuki. Vodovod se s pitno vodo napaja
iz dveh vodnih virov: zajetja Konjščica (drenažno) in zajetji Zlate vode (zajetje izvirov). Po
podatkih upravljavca, je pritok iz zajetij Konjščica do 100 m3/dan, iz Zlatih vod pa približno
30 m3/dan. Voda iz Zlatih vod priteka direktno v vodohrane na smučišču. Voda iz zajetja
Konjščica pa po vodovodu ob cesti priteka do Rudnega polja, kjer se direktno porablja za
ŠCTP in naprej v vojašnici. Višek vode gre v vodohrane na smučišču, kjer se zmeša z vodo iz
Zlatih vod. Vodohrana sta bila povečana in sta sedaj kapacitet 1300 m3 in 80 m3. Iz
vodohranov gre voda na planino Zajavornik (v času pašne sezone), v primeru suše (poleti ali
pozimi) gre voda iz vodohranov po isti cevi nazaj do vojašnice in ŠCTP. Takšen »krožni«
sistem ob nizki porabi vode viške shranjuje v rezervoar, z zbrano vodo pa potem krije špice
porabe. S tem je že izvedena optimizirana preskrbe z vodo z dano izdatnostjo obstoječih
virov.
Iz obeh zajetij se dnevno pridobi v povprečju cca. 80 m3 vode (količina niha glede letnih
časov in vremenskih razmer od 0 do 100%, oziroma od 0 do max. 130 m3/dan). V času
pašne sezone je voda zaradi paše živine in drobnice iz obeh zajetij občasno oporečna. Na
Konjščici in na dovodu iz Zlatih vod je avtomatika, ki v primeru motnosti vode le to spusti v
naravo. Ta siva voda je neizkoriščena. Vodo čistijo z UV filtri. Čiščenje je učinkovito.
Pristojne službe vodo redno analizirajo. Monitoring vode izvajata vojaški in civilni inšpektorat.
Količina vode se nadzira preko svetovnega spleta in po potrebi vizualno. Redno se opravlja
vizualni nadzor nad območji sistema.
Iz lokalnega vodovoda se torej oskrbuje Vadbeni center Pokljuka, ŠCTP, Uskovnica (po
potrebi) in planina Zajavornik v času pašne sezone. V poletni sezoni zaradi suše in v zimski
sezoni zaradi zamrznjene vode (sneg), to je v času največje turistične sezone, voda v
vodohranih pade tudi pod 20 % kapacitet. Skratka, vodovodni sistem je v obliki kot je, že
danes na robu svoje nosilnosti.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 234 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 114: Shema vodovodnega sistema Rudno polje upravljavca MORS in SV (Arhiv P.
Zupana)
Slika 115: Shema oskrbe s pitno vodo. Lega zajetij pitne vode (rdeče oznake): zajetje
Konjščica in zajetje Zlate vode; Okvirno območje ožjega območja obravnave, ki se napaja
s pitno vodo iz označenih vodnih virov (rumena oznaka); Lega vodohranov (zelena
oznaka); Trase vodovodov (rdeče črtkane črte); Razdalja med kvadrati je 1km;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 235 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Da bi zmanjšali potrebe po izvirski vodi, Športni center Triglav Pokljuka uporablja deževnico
za sanitarno vodo (rezervoar 30 m3), vojska pa tega sistema še nima. Da bi preprečili
morebitno onesnaženje pitne vode, ima Športni center Triglav Pokljuka pred vstopom vode v
notranji razvod še dodatno čiščenje vode in sicer s tremi membranskimi filtri (granulacij 30,
20 in 10 mikronov) ter UV filtrom ter dodatno cisterno za pitno vodo prostornine 13 m3 za
kritje konic.
Višek vode iz vodohranov odteče in ponikne. Del te vode se že sedaj zajame in uporablja za
zasneževanje (napolni se stari bazen kapacitete 300 m3 znotraj območja Vadbenega centra
Pokljuka. To vodo bi želeli zajeti in povezati z akumulacijo tako, da bi bilo v akumulaciji pri
ŠCTP vedno dovolj vode. Obstoječi vodohrani so namenjeni tudi za gašenje požarov preko
hidrantnega omrežja. V poletni sezoni zaradi suše in v zimski sezoni zaradi zamrznjene vode
(sneg) voda v vodohranih pade pod 20 % kapacitet in s tem je ogrožena požarna varnost
tako objektov, kot naravnega okolja in zaradi tega je vodni zbiralnik ŠCTP pomemben
dejavnik za zmanjšanje ogroženosti pred požari, ki pa so predvsem ogrožujoči v poletni
sezoni.
6.6.3.3
Podatki o varstvenih, varovanih, zavarovanih,
degradiranih in drugih območjih s posebnim pravnim
statusom z vidika varovanja zdravja ljudi
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju za katerikoli vodni vir preskrbe s
pitno vodo. Vodovarstvena območja za vodne vire iz katerih se območje obravnave napaja s
pitno vodo, pa niso opredeljena in zato tudi ustrezno varvanje teh vodnih virov ni
vzpostavljeno. Obravnavano območje se napaja iz zajetij Konjščica in Zlate vode, ki se
uporabljajo za lokalno oskrbo s pitno vodo. Ta zajetja nimajo opredeljenih vodovarstvenih
pasov in vzpostavljenih režimov varovanja. Sicer pa je celotno območje Triglavskega
narodnega parka, ter še zlasti Pokljuka s svojim bogatim vodnim zaledjem in velikimi
zalogami pitne vode, strateškega pomena za napajanje velikega dela države, kar je potrebno
posebej izpostaviti.
6.6.4 Opredelitev in vrednotenje obstoječih in
potencialnih vplivov z vidika zdravja ljudi
6.6.4.1
Vplivi obstoječih obremenitev
Vplivi obsoječih obremenitev na zdravje ljudi pri oskrbi s pitno vodo so lahko negativni tako
iz količinskega vidika (pomanjkanje vode zaradi prevelike porabe) kot kakovostnega vidika
(onesnaženje vode zaradi obremenitev z odpadnimi vodami). Gre predvsem za neposredne
vplive, saj velika poraba vode lahko pomeni pomanjkanje vode v kritičnih obdobjih (zlasti
poleti zaradi suše in pozimi zato ker je voda zamrznjena), neurejeno ali neustrezno urejeno
čiščenje odpadne vode pa lahko pomeni neposredno grožnjo na kakovost pitne vode. Vsi ti
vplivi so začasi (dokler traja prekomeren vpliv) in kumulativni.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 236 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Za obiskovalce Rudnega polja je potrebno zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo v zadostnih
količinah. Objekti na Rudnem polju imajo občasno probleme s pomanjkanjem vode predvsem
zaradi neustrezne kakovosti vode v poletni, to je pašni, sezoni.
Vpliv na kakovost pitne vode je predvsem paša živine na planini Konjščica oziroma
natančneje na pašnikih pod Viševnikom (Plesišče…). V vodi so občasno prisotne bakterije
fekalnega izvora. Po podatkih upravljalca se pitna voda čisti z UV filtri, ki odlično delujejo.
Stalno se kontrolira njena kakovost ter v primeru slabih rezultatov takoj ukrepa. Z
natančnejšimi podatki o problematiki kakovosti vode ne razpolagamo.
Vodni viri so v pristojnosti države. Glede na stanje urejenosti tega področja v državi
(sistematično vzpostavljanje varstvenih režimov po novi enotni metodologiji za vse vodne
vire v državi, ki je v teku že skoraj celo desetletje), ni pričakovati, da bi država kaj kmalu za
tako majhen vodni vir uredila vse potrebno za zaščito vodnega vira (izdelava strokovne
podlage za vzpostavitev vodovarstvenih območij in varstvenih režimov, ter dejanska
vzpostavitev varstvenih režimov). Strokovne podlage za določitev vodovarstvenih območij bi
lahko predhodno naročil upravljavec vodovoda ob sodelovanju občine Bohinj in SZS. Kar pa
je še pomembneje, upravljavec vodovoda ob sodelovanju občine Bohinj in SZS bi lahko z
uporabniki pašnikov sklenil dogovor o zaščiti vodnega vira, kar bi vključevalo tudi določitev in
izplačevanje kompenzacije za omejitev rabe pašnikov na tem območju. Tako bi dejansko že
vzpostavili izvajanje varstvenih ukrepov, kljub temu da formalno varstveni režim še ne bi bil
vzpostavljen. Na ta način bi lahko takšen dogovor kasneje zgolj formalizirali v obliki formalne
vzpostavitve pravnega varstvenega režima.
Glede na to, da je Planina Konjščica zelo aktivna in živa planina, ki jo je kot takšno potrebno
ohranjati, bo omejevanje paše na vodovarstvenih območjih lahko za razvoj planine zelo
omejujoč faktor, ki pa bi se ga dalo z ustreznimi dogovori kompenzirati. To lahko vključuje
dogovore med upravljalcem vodovoda (MORS in SV) ter planino Konjščica glede rabe
pašnikov v lasti MORS in SV in pašnikov, ki so v upravljanju ŠCTP ter zagotavljanju pitne
vode za živali. To lahko vključuje tudi dogovore o morebitnih posebnih turističnih programih
med Športnim centrom Triglav Pokljuka in Planino Konjščica, ki bi planini Konjšcica lahko
prinesla zagotovljen zaslužek.
Za potrebe kompenziranja občasnega pomanjkanja vode je bil zgrajen dodatni rezervoar
1.300 m3, ki ima zalogo pitne vode za vse uporabnike za več kot mesec dni (mesečna poraba
ob polni zasedenosti nočitvenih kapacitet je 1.045 m3 ob upoštevanju 130 l/dan na PE). Zato
pomanjkanje pitne vode ne bi smel biti problem. Ker pa se s to vodo napaja tudi hidratantno
omrežje za potrebe požarne varnosti, je to lahko problem sredi poletnega obdobja, ko v
rezervoarjih nivo vode pade pod 20% svoje kapacitete. V tem času je akumulacija, ki je
namenjena zasneževanju običajno polna. Zato bi bilo potrebno za potrebe požarne varnosti
uporabljati predvsem vodo iz akumulacije. Možni pa so še drugi viri pitne in nepitne vode, saj
je vode oziroma alternativnih vodnih virov na Pokljuki dovolj.
Ocenjujemo, da bo vpliv na zdravje ljudi oz. dostop do zdrave pitne vode z uvedbo
omilitvenih ukrepov nebistven (ocena C), brez uvedbe omilitvenih ukrepov pa bo dolgoročno
zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo lahko ogrožena (ocena D).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 237 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.6.4.2
Vplivi potencialnih bodočih obremenitev
Ker se na območju obravnave ne bo širilo nastanitvenih kapacitet, ni pričakovati povečanja
vpliva potencialnih bodočih obremenitev na zdravje ljudi. Z dodatnimi omilitvenimi ukrepi pa
se stanje lahko še izboljša.
Zato ocenjujemo, da bo vpliv na zdravje ljudi oz. dostop do zdrave pitne vode kljub vplivom
potencialnih bodočih obremenitev, ob upoštevanju vseh omilitvenih ukrepov nebistveno
spremenjen (ocena C), z izvedbo dodatnih omilitvenih ukrepov pa lahko celo boljše tako v
količinskem kot kakovostnem smislu.
6.6.5 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali
odpravo negativnih vplivov posegov, dejavnosti
ali ravnanj
6.6.5.1
Omilitveni ukrepi za sanacijo stanja z vidika zdravja
ljudi
Ključen ukrep za zagotavljanje ustrezne kvalitete pitne vode je, da se zajetjem vode za
oskrbo s pitno vodo (zajetje Zlate vode in zajetja Konjščica) določi vodovarstvena območja in
varstvene režime, ter te režime dejansko vzpostavi ter vzdržuje.
Za zagotavljanje zadostne količine neoporečne pitne vode v času pomanjkanja vode je vrsta
različnih ukrepov, saj je vode na Pokljuki dovolj:
1. izgradnja dodatnega rezervoarja; Vsak mesec se v povprečju iz zajetij nateče cca.
1.300 m3 več vode kot pa se je porabi. Višek odteče in ponikne v tla.
2. deževnica iz streh vojaških objektov; Če se zajame vsa deževnica je možna količina
8.000 m3/leto. Ob minimalnem čiščenju je to ustrezna pitna voda, lahko pa se to
vodo direktno uporabi za splakovanje stranišč in drugo ne-pitno rabo.
Preglednica 66: Omilitveni ukrepi za sanacijo obstoječega stanja z vidika zdravja ljudi
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
V letu
2014
Naloga
MKO,
vključitev
v OPN
Bohinj
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Preprečiti
negativne
vplive na
zdravje ljudi
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
VAROVANJE VODNIH VIROV
Potrebna je izdelava strokovne podlage za
vzpostavitev vodovarstvenih območij in varstvenih
režimov lokalnih zajetij Zlate vode in Konjščica, ki
se uporabljata za oskrbo s pitno vodo območja
Rudnega polja, Uskovnice (po potrebi) in planine
Zajavornik v času pašne sezone. (Z)
Vsem lokalnim zajetjem (zajetje Zlate vode in
zajetja Konjščica), ki se uporabljajo za oskrbo s
pitno vodo, je potrebno določiti in vzpostaviti
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
MKO
Stran 238 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Preprečiti
negativne
vplive na
zdravje ljudi
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Preprečiti
negativne
vplive na
zdravje ljudi
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Preprečevanje
negativnih
vplivov na
zdravje ljudi
Ukrep je
ustrezen
in je ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
vodovarstvena območja ter varstvene režime. (Z)
Zaradi zaščite vodnih virov Pokljuke je potrebno
izdelati celovito študijo oskrbe s pitno vodo na
celotni Pokljuki, ter vzpostaviti ustrezne režime
varovanja vodnih virov. (Z)
OPN Bohinj
Vključitev opozoril glede varovanja virov pitne
vode zajetij Zlate vode in Konjščica na prispevnem
območju nezavarovanih virov, ki vključujejo
predvsem prostorske in časovne omejitve paše
živine na planinah nad zajetji v OPN Bohinj. Paša
živine se omejuje na planini nad zajetji. (O)
OPN Bohinj
Predlagamo neformalno vzpostavitev
vodovarstvenih območij in varstvenih režimov v
dogovoru s kmeti glede režima paše živine na
planinah nad zajetji Zlate vode in Konjščica, ki
vključuje tako prostorsko kot časovno omejitev
paše. Predlagamo, da se kot kompenzacija
omejitev rabe na planini Konjščica sklenejo
določeni dogovori: (1) med upravljavcem vodnega
vira (MORS in SV) ter planino Konjščica glede rabe
pašnikov v lasti MORS in SV; (2) med Športnim
centrom Triglav Pokljuka in Planino Konjščica
glede morebitnih turističnih programov, ki bi
povezali oba oziroma vse partnerje na Rudnem
polju, tudi SV; (3) med SV, Športnim centrom
Triglav Pokljuka in Planino Konjščica v zvezi z
zagotavljanjem pitne vode za živino (ureditev
napajalnikov za živino). (P)
Vključitev
v OPN
Bohinj
Občina
Bohinj
V letu
2015
Neformalna vzpostavitev
vodovarstvenih
območij in
varstvenih
režimov
Upravljavec
vodovoda
MORS in SV
z uporabniki
planine
Konjščica
(kmeti) v
sodelovanju
z Občino
Bohinj in
SZS
Stalno
Redna
kontrola in
vzdrževalna dela na
sistemu;
V letu
2014
PU vodovod Rudno polje
ZAGOTAVLJANJE PITNE VODE USTREZNE
KAKOVOSTI
Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je
potrebno na obstoječih vodovodnih sistemih, zlasti
kjer se pojavljajo neskladni vzorci, zagotoviti
skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode,
kar mora zagotavljati upravljavec v okviru
izvajanja notranjega nadzora za preprečevanje
nihanja mikrobiološke kvalitete pitne vode na čim
manjšo možno mero. Hkrati je potrebno
zagotavljati tudi potrebna redna vzdrževalna dela,
pregledovanje in čiščenje okolice objektov za
zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode, kakor
tudi skrbeti za dobro vzdrževanje celotnega
distribucijskega sistema. (O)
Upravljavec
sistema
MORS in
SV;
PU vodovod Rudno polje
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 239 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Upravljalec vodovoda mora prebivalce in
obiskovalce območjih, kjer se zagotavlja
vodooskrba iz lokalnega vodovoda (iz zajetij Zlate
vode in Konjščica), poučiti o možnih ukrepih za
varovanje zdravja pred škodljivimi učinki zaradi
onesnaževanja vode, ki se uporablja kot pitna
voda ali pomanjkanja vode zaradi dolgotrajne
suše. Hkrati mora upravljavec v primeru
utemeljenega suma, da voda iz lokalnega sistema
vodooskrbe predstavlja potencialno nevarnost za
zdravje ljudi, prebivalcem in obiskovalcem takoj
posredovati priporočila za ravnanje, ki jih pripravi
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
(O)
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
Stalno
Obveščanje
prebivalcev in
obiskovalcev
Upravljavec
sistema
MORS in SV
v
sodelovanju z upravljavcem
Športnega
centra
Triglav
Pokljuka
Preprečevanje
negativnih
vplivov na
zdravje ljudi
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Stalno
Obveščaje
in nadzor
nad izvajanjem
Upravljavec
vodovoda
(MORS in
SV)
Zagotavljanje
zadostne
količine pitne
vode
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
izvedbi in
nadzoru
uspešen.
Izgradnja
dodatnega
rezervoarja
Upravljavec
vodovoda
(MORS in
SV)
Zagotavljanje
zadostne
količine pitne
vode
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
izvedbi
uspešen.
MORS in SV
Zagotavljanje
zadostne
količine pitne
vode
Ukrep je
ustrezen
in bo ob
izvedbi
uspešen.
PU vodovod Rudno polje
ALTERNATIVNI VIRI PITNE ALI NEPITNE VODE ZA
KOMPENZIRANJE OBČASNEGA POMANJKANJA
KVALITETNE PITNE VODE
Kot požarno vodo naj se uporablja v prvi vrsti vodo
iz akumulacije, kar je še posebej kritično v
poletnem času, ko je pomanjkanje pitne vode
največje. (O)
SZS
V rezervoarja se preko leta nateče več vode kot pa
se je dejansko porabi. Višek te vode teče skozi
rezervoar in se potem ponika. Možno je zgraditi
dodatni rezervoar pitne vode za kritje nihanj za čas
dolgotrajne suše, ali dodatni rezervoar nepitne
vode za druge rabe (požarna voda, zasneževanje
itd.), hkrati pa višek vode voditi v akumulacijo
tako, da bo pretežno ves čas polna, ter da se
skoznjo poveča pretok. (P)
PU vodovod Rudno polje
Dodatni vir pitne vode je lahko deževnica iz streh
vojaških objektov; če se zajame vsa deževnica iz
objektov, je možno zajeti cca 8 000 m3 vode na
leto, pri čemer je potrebno minimalno čiščenje in
se jo lahko uporabi kot pitno vodo, sicer pa kot
nepitno za splakovanje stranišč ali druge rabe
(pranje, zalivanje itd.). (P)
Izgradnja
rezervoarja za
zajem
meteorne
vode
OPN Bohinj
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
SZS – omilitveni ukrep mora izvesti/izvajati upravljalec Športnega Centra Triglav Pokljuka; ,
PU vodovod Rudno polje – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Program upravljanja z vodovodom Rudno polje;
6.6.5.2
Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika
zdravja ljudi
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 240 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Pri prenovi Vadbenega centra Pokljuka je možno pri novogradnjah in prenovah (objekt B)
ločiti sive odpadne vode (tuš, umivalniki, pralni stroji, pomivalni stroji) od črnih odpadnih
voda (WC in kuhinje). Siva voda je možen dodatni vir vode za zasneževanje in
kompenziranje nihanja gladine vode v akumulaciji pozimi in poleti ali pa dodaten vir vode za
splakovanje stranišč poleti in pozimi, ko vodna vira iz katerih se napaja lokalni vodovod
občasno presahneta ali pa sta prekomerno onesnažena.
Ocenjujemo, da ob predpostavki 60% zasedenosti centra, to je 75 PE, ter ob porabi 130l/PE
dan (od tega je 60% sivih voda), lahko pričakujemo cca 105 m3/mesec sivih voda. Za to je
potrebno minimalno čiščenje, ki poteka lahko z MBR (membranska ČN), ali poceni varianta z
grajenim močvirjem (0.8m2/PE za sivo vodo, torej cca 60 m2 za 75 PE), ki je lahko izvedena
tudi kot del zunanje ureditve. Toda glede na stroške (dodatno čiščenje, črpalka, ločen
kanalizacijski in vodovodni sistem) in v primerjavi z drugimi dodatnimi viri pitne vode
ločevanje sive vode verjetno še ni potrebno/racionalno.
Preglednica 67: Omilitveni ukrepi za nadaljnji razvoj območja z vidika zdravja ljudi
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
Občina
Bohinj
Preprečevanje
negativnih
vplivov na
zdravje ljudi
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Občina
Bohinj,
MORS in SV
Zagotavljanja
zadostne
količine pitne
vode
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Zagotavljanja
zadostne
količine pitne
vode
Ukrep je
ustrezen in
bo ob
ustreznem
nadzoru in
izvedbi
uspešen.
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
Ob
prenovi
objektov
Vključitev
v OPN
Bohinj v
PPIP za
enoti RP-2
TNP in RP1 TNP
Ob
prenovi
objektov
Vključitev
v OPN
Bohinj in
razvojne
projekte
MORS
Ob
prenovi
objektov
Vključitev
v OPN
Bohinj in
razvojne
projekte
MORS
Nosilec
izvedbe
VAROVANJE VODNIH VIROV
Pri prenovi Vojaškega objekta Rudolfa Badjure Vadbenega centra Pokljuka in pri eventuelnih
širitvah dejavnosti Športnega centra Triglav
Pokljuka in Smučišča Viševnik, se kapacitete
nočitev na območju ne smejo povečevati. (O)
OPN Bohinj
DODATNI IN ALTERNATIVNI VIRI PITNE VODE
Dodatni vir pitne vode je lahko deževnica iz streh
vojaških objektov; če se zajame vsa deževnica iz
objektov (predvidenih za prenovo in novogradnjo
na mestu obstoječih objektov, ki so predvideni za
rušenje), je možno zajeti cca 10 000 m3 vode na
leto, pri čemer je potrebno minimalno čiščenje in
se jo lahko uporabi kot pitno vodo ali pa brez
čiščenja za splakovanje stranišč, pranje, zalivanje
itd.. (P)
OPN Bohinj
DODATNI IN ALTERNATIVNI VIRI NEPITNE VODE
Pri prenovi Vojaškega objekta Rudolfa Badjure Vadbeni center Pokljuka predlagamo za vse
novogradnje ločitev sivih odpadnih voda (tuš,
umivalniki, pralni stroji, pomivalni stroji) in črnih
odpadnih voda (WC in kuhinje). Siva voda je
možen dodatni vir nepitne vode. Ocenjujemo: za
100 PE ob porabi 130l/PE dan, 7,8m3/dan, oz. cca
2847 m3/leto. Ob minimalnem (poceni) čiščenju se
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Občina
Bohinj,
MORS in SV
Stran 241 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Izvedljivost ukrepa
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Način
spremljanja
Nosilec
izvedbe
Razlaga izogiba
škodljivega
vpliva ali
njegovega
zmanjšanja z
omilitvenim
ukrepom
Ustreznost in
verjetnost
uspešnosti
ukrepa
jo lahko uporabi za: splakovanje stranišč,
zalivanje, pranje. Čiščenje je lahko z MBR
(membranska ČN), ali poceni varianta z grajenim
močvirjem (0.8m2/PE za sivo vodo, torej cca 100
m2 za 100 PE). (P)
OPN Bohinj
(Z) Iz zakonodaje izhajajoč ukrep; (O) Obvezen omilitveni ukrep; (P) Priporočilo;
OPN Bohinj – omilitveni ukrep je potrebno vključiti v Odlok OPN Bohinj,
6.6.6
Monitoring z vidika zdravja ljudi
Direkten vpliv na podzemne vode v času obratovanja ne bo nastajal, zato imisijski monitoring
površinskih voda ni potreben.
Kakovost pitne vode je potrebno spremljati redno. V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni
list RS, št. 19/04 z dne 1. 3. 2004), je potrebno za dano distribucijo vode na Rudnem polju
(< 100 m3/dan) pogostost spremljanja letno določiti v programu monitoringa. Ker teh
podatkov nimamo, predlagamo v času pašnje 1x mesečno, sicer pa do 3 vzorce v zimski
sezoni. Vzorčevati je potrebno na virih ter v distribucijskem omrežju. Parametri, ki jih je
potrebno spremljati so podani v Pravilniku.
Vrsta monitoringa
Monitoring kakovosti pitne
vode na viru
Način izvedbe in osnovne zahteve
Kako se spremlja: vizuelna ocena, dnevnik monitoringa
Vir podatkov: terenski ogled, laboratorijska analiza
MORS in SV oz. vzdrževalec lokalnega vodovodnega sistema
Pokljuka v skladu s programom monitoringa
Obdobje spremljanja: Stalno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi
(Uradni list RS, št. 19/04 z dne 1. 3. 2004) in Programom
monitoringa
Monitoring stanja in
delovanja UV filtrov ter
brezhibnosti celotnega
vodovodnega sistema
Kako se spremlja: vizuelni pregled UV filtrov, dnevnik vzdrževalnih
del
Vir podatkov: terenski ogled
Nosilec izvajanja: MORS in SV oz. vzdrževalec lokalnega
vodovodnega sistema Pokljuka
Obdobje spremljanja: Stalno v skladu z zakonodajo.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 242 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
6.6.7 Sklepna ocena vplivov na zdravje ljudi s
povzetkom omilitvenih ukrepov
Ključni vpliv na zdravje je vpliv potencialno neustrezne oskrbe s pitno vodo. Vplivi obstoječih
obremenitev na zdravje ljudi pri oskrbi s pitno vodo so lahko negativni tako iz količinskega
vidika (pomanjkanje vode zaradi prevelike porabe) kot kakovostnega vidika (onesnaženje
vode zaradi obremenitev z odpadnimi vodami).
Ocenjujemo, da bo vpliv na zdravje ljudi oz. dostop do zdrave pitne vode z
uvedbo omilitvenih ukrepov nebistven (ocena C), brez uvedbe omilitvenih
ukrepov pa bo dolgoročno zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo lahko
ogrožena.
Vpliv je nebistven ob upoštevanju naslednjih omilitvenih ukrepov:
(1) Določitev in vzpostavitev vodovarstvenih območij in varstvenih režimov za lokalne
vodne vire pitne vode (zajetje Zlate vode in zajetje Konjščica); nosilec ukrepa je
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO).
(2) Zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo na obstoječih vodovodnih sistemih in
zagotoviti zdravstveno ustreznost pitne vode; nocilec ukrepa je upravljavec sistema
MORS in SV.
(3) Kot požarno vodo naj se uporablja v prvi vrsti vodo iz akumulacije, kar je še posebej
kritično v poletnem času, ko je pomanjkanje pitne vode največje; nocilec ukrepa je
upravljavec sistema MORS in SV.
(4) Alternativni oz. dodatni viri pitne in nepitne vode so lahko viški vode, ki v času viškov
vode tečejo skozi rezervoar ter dodaten zajem deževnice s čimer se lahko polni
dodatne rezervoarje ali akumulacijo (da bi bila ves čas polna); nocilec ukrepa je
upravljavec sistema MORS in SV v sodelovanju s SZS.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 243 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
7 VPLIVNO
OBREMENITVE
OBMOČJE
VPLIVAJO
NA
NA
KATEREM
ZDRAVJE
IN
PREMOŽENJE LJUDI
Določitev vplivnega območja v obravnavanem poročilu upošteva vse zgoraj naštete vplive,
skladno z vrednotenjem vplivov v 6. poglavju.
Definicija vplivnega območja je navedena v »Zakonu o varstvu okolja«, ki navaja (54. člen,
2. odstavek, 6. točka), da vplivno območje vsebuje »opredelitev območja, na katerem
nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje
ljudi«. V 5. odstavku 54. člena ZVO-1 je dalje navedeno, da bo Vlada RS predpisala
metodologijo za opredelitev območja na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve
okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. V času izdelave predmetnega
poročila predpis še ni bil sprejet.
Za določitev območja na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko
vplivajo na zdravje in premoženje ljudi se upošteva:
- emisije snovi v zrak, vključno z vonjavami,
- emisije snovi v vode,
- obremenjevanje bivalnega okolja s hrupom,
- obremenjevanje bivalnega okolja s svetlobo,
- zasedba kmetijskih zemljišč in gozdnih površin,
- vizuelne obremenitve krajine.
a)
Vplivi na zdravje ljudi
Vplivno območje na zdravje ljudi je ožje območje obravnave skupaj z območjem Uskovnice in
planine Zajavornik, ki se napajajo z lokalnim vodovodom iz zajetij Zlate vode in Konjščica. V
vplivnem območju zaradi posegov, dejavnosti ali ravnanj na območju Rudnega polja s
stališča vonjav, zraka, hrupa, svetlobe in vode ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne
pričakujemo prekomernih vplivov na zdravje ljudi.
b)
Vplivi na premoženje ljudi
Z vidika vplivov na premoženje lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč je vplivno območje
območje Gornjega platoja Pokljuke in dela Severnih Bohinjskih planin (glej sliko spodaj)
zaradi omejevanja dejavnosti (predvsem v obdobju od 1. marca do 1. julija) zaradi
zagotavljanja ugodnih pogojev za razvoj kvalifikacijskih vrst živali v mirnih območjih, s
poudarkom na najbolj občutljivi vrsti, divjem petelinu.
V vplivnem območju zaradi vplivov na premoženje ljudi pričakujemo največ vplivov z vidikov
omejevanja emisij hrupa (omejevanje množičnosti, glasnosti prireditev, omejitev gibanja po
gozdovih itd.). Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in prilagoditvi dejavnosti in turističnih
programov potrebam varstva narave ne pričakujemo bistvenih vplivov na premoženje ljudi.
Omejitveni dejavniki so lahko tudi prednost pri zagotavljanju kakovostnejše turistične
ponudbe vezane na naravo in dejstvo, da je lokacija sredi narodnega parka.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 244 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
8 OPOZORILO O CELOVITOSTI
Za pripravo PVO smo uporabili vse splošne javno dostopne podatke zbrane v različnih bazah
podatkov, kakor tudi vse druge specifične javno dostopne podatke. Gre za sistematično
zbrane podatke (kartiranje HT na območju Rudnega polja, monitoring divjega petelina (ZGS)
itd.) in nesistematično zbrane podatke (o pojavljanju naravovarstveno pomembnih rastlinskih
in živalskih vrst na širšem območju Rudnega polja, o vodnih virih, o meritvah hrupa, o
kakovosti iztočne vode iz CČN Pohorje in vodi v akumulaciji, o helikopterskih letih in
dejavnostih na Rudnem polju). Pri pripravi poročila smo uporabili tudi podatke pridobljene na
terenskem ogledu območja v oktobru 2010 in maju ter juniju 2014 ter na delavnicah z
deležniki, ki so podani v prilogi A. Precej podatkov, predvsem o nekaterih dejavnostih
(prireditve na območju Rudnega polja), pa smo pridobili iz različnih objav na Internetu.
V začetku smo imeli velike težave pri identificiranju dejavnosti in njihovega obsega predvsem
zaradi nesodelovanja nekaterih ključnih deležnikov pri podajanju informacij, kar je povzročilo
tudi velike zamude pri zbiranju relevantnih izhodiščnih podatkov o stanju tako, da je ta faza
potekala praktično ves čas. Menimo pa, da so sedaj podatki o dejavnostih na Rudnem polju
kolikor toliko celoviti.
Želimo opozoriti, da smo pri pregledu stanja projektov izdelanih za potrebe izgradnje
biatlonskega centra opazili, da se je projekt drobilo na manjše dele. Pojasnilo g. Zupana, ki
je vodil realizacijo investicije, je bila razlog za delitev projekta pogodba z MŠŠ, ki je določala
začetek gradnje centra. SZS je pridobila vsa soglasja samo za centralni objekt, za
infrastrukturo pa je bil zaradi izdaje soglasij ARSO postopek še v teku. To je bil ključni razlog,
da se je projekt razdelilo in pridobilo dve gradbeni dovoljenji tako, da se je z gradnjo objekta
začelo bistveno prej kot z ostalim delom investicije.
Pri opredelitvi stanja okolja in iz tega izhajajoče vrednotenje vplivov in potrebni ukrepi za
zaščito okolja, največji problem predstavljata področji hrupa in voda.
Pri vodah gre predvsem za oskrbo s pitno vodo in aktivno zaščito vodnih virov.
Vodovarstvena območja namreč nikoli niso bila opredeljena, zato vodni viri tudi niso ustrezno
zaščiteni in stalno prihaja do problemov. To ne velja le za območje Rudnega polja temveč za
celotno Pokljuko. Zato bi bilo treba to področje skupaj s problematiko odvajanja in čiščenja
odpadnih voda celostno obdelati za celotno Pokljuko. To je razvidno tudi iz omilitvenih
ukrepov.
Na področju hrupa pa smo naleteli na vrsto težav povezanih z natančno opredelitvijo vplivov
hrupa na območju Rudnega polja na divjega petelina in druge živali. Za področje hrupa so
bile namreč izdelane različne meritve, ki jih je za Smučarsko zvezo Slovenije opravilo
podjetje Marbo d.o.o.. Nekatere teh meritev smo uspeli pridobiti iz arhiva Zavoda TNP. Naš
konzultant za hrup, g. Jernej Jenko iz Zavoda za varstvo pri delu d.d. iz Ljubljane, je
pridobljeno dokumentacijo pregledal in ugotovil sledeče:
»dosedanje študije navajajo kazalce hrupa z upoštevanjem vpliva na človeka
(frekvenčno uteženje A) in pri tem ne upoštevajo avdiogramov obravnavanih živali ali
podobnih živalskih vrst. Te so namreč tako frekvenčno kot tudi amplitudno občutljive
popolnoma drugače kot človek. Zato je potrebno izdelati temu prilagojene meritve in
modelne izračune, ki bodo pomagali dimenzionirati vse predvidene ukrepe za
zmanjševanja vpliva hrupa na območje divjega petelina.«
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 245 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Da bi lahko v poročilu predvidene protihrupne ukrepe, ki bodo zagotavljali ugodno stanje
divjega petelina na rastiščih na območju Rudnega polja, ustrezno dimenzionirali, je potrebno
izdelati model hrupa ter pripraviti enoletni monitoring hrupa večjih prireditev. Model hrupa, ki
se že pripravlja in je predmet posebne študije, bo pomagal zelo natančno definirati potrebne
protihrupne ukrepe, medtem ko bo monitoring še dodatno preveril ustreznost v presoji
vplivov podanih omilitvenih ukrepov ter jih po potrebi ustrezno korigiral in optimiziral.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 246 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
9 POVZETEK POROČILA
Na območju Rudnega polja na Pokljuki je bil v letih od 2008 – 2010 zgrajen Športni Center
Triglav Pokljuka (nosilec posega Smučarska zveza Slovenija), ki je prvenstveno namenjen
vrhunskim športnim tekmovanjem v biatlonu in smučarskem teku ter pripravam
tekmovalcem. Na Rudnem polju se odvijajo tudi dejavnosti Slovenske vojske (v okviru
vadbenega centra in smučišča Viševnik) ter različne druge dejavnosti, zlasti rekreacijske
aktivnosti in prireditve.
Na območju obravnavesmo ocenjevali vplive, predvsem kumulativne:
v letih 2008 in 2009 prenovljenega Športnega Centra Triglav Pokljuka (ŠCTP):
a. z novim večnamenskim objektom (Hotel Center Pokljuka) s 65 posteljami,
b. z malo komunalno čistilno napravo Center Pokljuka s kapaciteto 500 PE,
c. z akumulacijskim bazenom kapacitete 5.478 m3
d. s cca 5 km urejenih (6 m širokih) in s strani IBU že od leta 1999 homologiranih
biatlonsko-tekaških prog,
e. s cca 1,25 km asfaltiranih rolkarsko-tekaških prog širine 2,5 m, ki so osvetljene;
f. z biatlonskim stadionom s tribunami za 999 gledalcev in streliščem s 30 mest, ki
je nastal na delu nekoč vojaških poligonov JLA;
g. s sistemom umetnega zasneževanja z visokotlačnim razvodom vode iz
akumulacije v dolžini 1300 m z 10 hidranti na trasi asfaltirane rolkarsko-tekaške
proge ter 6 snežnimi topovi;
h. izgradnjo nove transformatorske postaje 20/0,4 kV;
i. postavitvijo cca 30 m visokega stolpa z nameščenimi reflektorji;
j. obnova obstoječega vodovoda v dolžini 654 m;
k. z izgradnjo dodatnih parkirišč
l. in bifejem Jurček.
parkirišča, katerih del pripada vojašnici (170 PM), del pa ŠCTP (148 PM);
helidroma namenjenega za oskrbovanje postojank PD v visokogorju, za reševanje,
vaje in delovanje SV ter za potrebe TNP; Ob helidromu je več manjših lesenih
objektov Planinske zveze Slovenije in planinskih društev namenjenih hrambi
društvene opreme začasnemu skladiščenju tovora za planinske koče.
oskrbe z vodo iz lokalnega vodovoda, ki je v upravljanju MORS in SV – občasno
prihaja do problemov z oskrbo predvsem zaradi kakovosti vode, pa tudi količin v
poletnem in zimskem času (voda iz rezervoarjev služi tudi za požarne namene);
organizacije tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu že od leta 1991 –
Športni Center Triglav Pokljuka ima licenco A organizatorja mednarodnih tekem v
biatlonu do leta 2017, kar je pogoj za kandidiranje za organizacijo tekem svetovnega
pokala;
izvedbe in vzdrževanjem več kot 30 km tekaških prog po trasah gozdnih cest
na območju Pokljuke, ki jih na podlagi memoranduma vzdržujejo Športni Center
Triglav Pokljuka in lokalna športna društva;
rekreativnega in športnega turizma s turističnimi nastanitvami na širšem
območju (skupaj je ocenjeno cca 1000 postelj), najrazličnejše turistične atrakcije in
organizacija turističnih ter drugih dogodkov in javnih prireditev na območju Rudnega
polja, npr. Eurosank, poletni in zimski Oviratlon, razne tekaške prireditve, pokljuški
maraton, razne kolesarske prireditve, tekmovanja policije in vojske, spominske
prireditve, šolske;
območje vojašnice oziroma Vojaškega objekta Rudolfa Badjure - Vadbenega
centra Pokljuka, ki je na tej lokaciji že od leta 1953 (prej vojašnica JLA) z vojaškim
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 247 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
in počitniškim delom (skupaj kapaciteta 206 postelj), ki ima pripravljene načrte za
prenovo stavbnega fonda;
smučišče Viševnik, ki je del vadbenih poligonov SV in je namenjeno tudi splošni
javnosti in ki ga nameravajo obnoviti in posodobiti; poleti so na tej lokaciji urejeni
taborni prostori;
območje prireditve, prireditve podjetij itd.;
gozdarstvo s proizvodnim gozdom in z močno socialno funkcijo gozda;
kmetijstvo z aktivnimi planinami in planinsko pašo;
nabiranje gozdnih dobrin - predvsem gob konec avgusta, ko je na območju
Pokljuke tudi do 3000 nabiralcev gob dnevno;
in cestni promet, kjer prevladuje individualni motorni promet dnevnih obiskovalcev.
POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE
Okoljski cilj za površinske vode je zagotavljanje dobrega stanja površinskih voda (kemijsko in
ekološko stanje), katerega doseganje se v posegu na Rudnem polju ugotavlja s kazalcema
kakovost vode v akumulaciji (kemijsko in ekološko stanje) in samočistilne sposobnosti
vodnega sistema v akumulaciji. Okoljski cilj za podzemne vode je Ohranjanje dobrega stanja
podzemnih voda, katerega doseganje se v posegu na Rudnem polju ugotavlja z načinom
odvajanja odpadne vode v tla.
Obravnavano območje ne leži na z odlokom opredeljenem vodovarstvenem območju z
opredeljenimi režimi varstva za katerikoli vodni vir preskrbe s pitno vodo. Vodovarstvena
območja za vodne vire iz katerih se območje obravnave napaja s pitno vodo, pa niso
opredeljena in zato tudi ustrezno varovanje vodnih virov in s tem režim varovanja vodnih
virov ni ustrezno vzpostavljen.
Na Pokljuki kot geološka podlaga prevladuje apnenec, ki je kemično zelo topen, zato stalnih
vodotokov skorajda ni. Najbližji vodotok Ribnica je oddaljena od območja posega 1,1 km v
smeri zahod. Dejavnosti, posegi in ravnanja nanj ne bodo imeli bistvenega vpliva razen
odvzemov vode za vodooskrbo, ki pa so boljka ali manj enaki, kot so bili pred posegom.
Na obravnavanem območju nastajajo sledeče odpadne vode: onesnažene padavinske vode s
parkirnih površin in cest, čiste padavinske vode s streh objektov in drugih tlakovanih površin,
očiščene odpadne vode iz čistilne naprave, odpadne vode zaradi taljenja umetno narejenega
snega ter višek zbranih vod iz akumulacije. Na območju obratuje biološka čistilna naprava
zmogljivosti 500 PE tipa SBR, v kateri se zbirajo in čistijo komunalne odpadne vode iz
Športnega centra Triglav Pokljuka in iz Vojaškega objekta Rudolfa Badjure - Vadbeni center
Pokljuka.
Vplive na kemijsko stanje površinskih in podzemnih voda lahko pričakujemo pri: lovilcih olj,
parkirnih površinah, na KČN in dovodni fekalni kanalizaciji, transformatorski postaji in
ploščadi z dizelskim agregatom, obratovanju snežnih teptalcev, pretakanju goriv v snežni
teptalec in drugo mehanizacijo ter umetnemu zasneževanju površin. Glede na to, da se v
akumulacijo stekajo meteorne vode s streh in parkirišč ter ob predpostavki, da vsi oljni filtri
na parkiriščih dobro delujejo in so pravilno vzdrževani, ne pričakujemo kemijskega
onesnaženja površinskih voda (ocena C). Prav tako predpostavljamo, da novo zgrajen
kanalizacijski sistem s KČN Pokljuka deluje brezhibno in je dobro vzdrževan, zato ne
pričakujemo kemijskega onesnaženja podzemnih voda (ocena C).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 248 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Ključni vpliv na ekološko stanje/potencial površinskih voda je bil izveden z nepravilno
izgradnjo akumulacijskega bazena, saj je brežina akumulacije povsem tehnično izvedena in
ne dopušča razvoja biote na robovih. Vpliv je neposreden, negativen in trajen. Z ustrezno
preureditvijo roba akumulacije tako, da se izvede polico za vodno in obvodno vegetacijo, ki
bo ustrezno sprojektirana tako, da bo kompenzirala občasno pomanjkanje vode v akumulaciji
oziroma njeno izpraznitev tako, da se bo rob akumulacije posebej napajal z vodo (podani so
tehnični predlogi rešitev), se da vpliv ustrezno omiliti in akumulaciji, kot umetnemu vodnemu
telesu, vzpostaviti dober ekološki potencial. Z izvedbo omilitvenih ukrepov pričakujemo
bistveno izboljšanje obstoječega stanja, kar pomeni da bo vpliv izvedbe sanacije roba
akumulacije zagotavljal dober ekološki potencial vodnega telesa (ocena C).
Iz akumulacije se zbrana meteorna voda uporablja za pripravo umetnega snega. Pri pripravi
snega se dodatki, ki pospešujejo nastajanje kristalizacijskih jeder, ne uporabljajo.
Vpliv je nebistven ob upoštevanju naslednjih omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na
preprečitev, zmanjšanje ali odpravo obstoječih negativnih vplivov posegov, dejavnosti in
ravnanj na površinske in podzemne vode so:
Ekološka sanacija akumulacije (vzpostavitev 2 do 3 m širokega vegetacijskega pasu s
položnejšo brežino in polico za vodno in obvodno vegetacijo; nosilec ukrepa je
Smučarska zveza Slovenije (SZS).
Dobro vzdrževanje oljnih filtrov na parkiriščih, komunalne čistilne naprave, aeracijske
naprave v akumulaciji ter ustrezno vzdrževanje delovnih strojev in voznega parka; nosilec
ukrepa je SZS.
KULTURNA DEDIŠČINA, KRAJINA IN VIDNA KAKOVOST OKOLJA
Okoljska cilja za obravnavano območje sta ohranjanje celovitosti območij kulturne dediščine
in ohranjanje krajine in vidne kakovosti okolja, katerih doseganje se ugotavlja s kazalci
kakovost krajinske slike, prvine prepoznavnosti krajine, prvine naselbinske, krajinske in
arhitekturne tipologije in morfologije.
Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Leži na vzhodni strani
Julijskih Alp med dolinami Mojstrice, Voj, Save Dolinke, Radovno in Krmo. Je največja
zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Planoto so zelo preoblikovali
tudi ledeniki, ki so na več področjih zajezili vodni odtok, da so nastala jezerca, iz katerih so
se kasneje razvila barja. Pokljuška barja spadajo med najjužnejša visoka barja v Evropi.
Najbolj značilna vegetacija na Pokljuki so bukovi in smrekovi gozdovi, alpsko ruševje ob
gozdni meji in v mraziščnih kontah visokogorska barjanska vegetacija. Območje ima visoko
stopnjo naravne ohranjenosti. Območje obravnavanega posega leži na območju, ki je
pomembno za ohranjanje kulturne dediščine, in sicer obravnavani poseg leži na območju
nepremične kulturne dediščine, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine, in
sicer gre za Julijske Alpe - Triglavski narodni park z EŠD št. 7593 in na območju
kompleksnega varstva Bohinj -OKV št. 2.
Bistveni konflikti na območju so: novi večnamenski objekt, Hotel Center Pokljuka, se slabo
navezuje na tradicionalno arhitekturo območja; prisotnost bivalnih kontejnerjev in sanitarnih
enot tudi v času, ko ni tekem ter drugih objektov, ki v nacionalnem naravnem parku vizuelno
motijo skladnost naravno ohranjenega okolja (TP, električne omarice); tehnično urejene
brežine; z novimi ureditvami območja je nastalo veliko novih tlakovanih površin; izbor svetilk
je povsem tehničen brez odnosa do občutljivega naravnega okolja; reklame in logotipi
sponzorjev ter obvestila na velikem LCD zaslonu so v časi izven tekem moteči in niso v skladi
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 249 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
z Zakonom o TNP; vizualno je zelo moteč rob akumulacije - črna folija brez vegetacijskega
vodnega in obvodnega pasu, neuspešna sanacija novo nastalega gozdnega roba.
Ključni ukrepi, ki se nanašajo na preprečitev, zmanjšanje ali odpravo obstoječih negativnih
vplivov posegov, dejavnosti in ravnanj na krajino, kulturno dediščino in vidne kakovosti
prostora so:
Sanacija fasade Hotela Center Pokljuka (hkrati naj se preveri energetsko učinkovitost
fasade in v primeru, da le-ta ni dovolj učinkovita izvede tudi energetsko sanacijo stavbe);
predlagan nosilec ukrepa je Smučarska zveza Slovenije (SZS).
Vse začasne objekte (bivalne in sanitarne kontejnerje itd.) se takoj po rabi pospravi; v
kolikor se katere od objektov potrebuje stalno, naj se jih kot take tudi obravnava in najde
ustrezno rešitev s stalno postavitvijo skladno s smernicami za arhitekturno oblikovanje;
predlagan nosilec ukrepa je SZS.
Sanacija roba akumulacije, ki mora biti izvedena sonaravno z bogatim vodnim in
obvodnim vegetacijskim pasom; predlagan nosilec ukrepa je SZS.
Sanacija gozdnega roba, ki do sedaj ni bila uspešna in jo je potrebno izvesti ponovno ter
pri tem upoštevati vrsto omilitvenih ukrepov, ki bodo preprečili ravnanja, ki negativno
vplivajo na rastne pogoje rastlin (zaščita sadik pred mehanskimi poškodbami zaradi
nalaganja in teptanja snega itd.); predlagan nosilec ukrepa je SZS.
Sanacija motečih vidnih značilnosti nedavnih posegov (manjši pomožni infrastrukturni
objekti kot so npr. električni priključki, tehnično izvedene reliefne spremembe) z
ustreznimi ukrepi v smeri boljše integracije teh posegov v naravno ohranjeno območje
tako, da se bo dosegel bolj sonaraven izgled območja (prevsem dodatne zasaditve s
tipično alpsko grmovno vegetacijo in preoblikovanja brežin v povezavi s protihrupnimi
ukrepi, leseni paravani itd.); predlagan nosilec ukrepa je SZS.
Območje se opremi z učinkovitimi vizualnimi komunikacijami namenjenimi ozaveščanju
obiskovalcev o zaščiti divjega petelina, dosledno se upošteva prepoved slikovnega ali
zvočnega obveščanja in oglaševanja v naravnem okolju izven za to predvidenih
prostorskih in časovnih omejitev; predlagan nosilec ukrepa je SZS.
Za izboljšanje stanja pa predlagamo še sledeče omilitvene ukrepe:
Sanacija rolkarsko-tekaške proge z bolj diskretno osvetlitvijo z nizkimi svetili s katerimi bi
osvetljevali progo, sama svetila pa bi bila čim manj vidna; predlagan nosilec ukrepa je
SZS.
Makedamske površine (parkirišča, manipulativni plato pri helidromu in plato helidroma)
naj se ustrezno zatravi in utrdi s travnimi ploščami; predlagana nosilca ukrepa za
parkirišča sta SZS in MORS s Slovensko vojsko, za helidrom in manipulativni plato pa
MORS s Slovensko vojsko in Planinska zveza Slovenije.
Pri upoštevanju zgornjih omilitvenih ukrepov bodo vplivi na krajino, kulturno dediščino in
vidne kakovosti okolja nebistvene (ocena C).
NARAVA
Obravnavano območje obsega Območje vadbenega centra Pokljuka, Smučišče Viševnik in
Športni center Triglav Pokljuka in se nahaja v zavarovanem območju Triglavski narodni park.
Na širšem območju obravnave so 3 Natura 2000 območja, 14 naravnih vrednot in ekološko
pomembno območje. V (vplivnem) območju posega je bila potrjena prisotnost habitatnih
tipov (HT), ki se na območju Slovenije prednostno ohranjajo, ter številnih
zavarovanih/ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 250 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Same prireditve so občasni in največji vir hrupa in motenj (predvsem množične prireditve). V
času priprav na, ob izvedbi in neposredno po koncu množičnih prireditev je širše območje
obremenjeno s hrupom (ozvočenje, glasna glasba, navijači, splošen hrup zaradi večjega
števila ljudi, povečan promet, idr.) in splošnim nemirom zaradi prisotnosti ljudi. To negativno
vpliva predvsem na vrsto divji petelin, ki velja tudi za krovno in indikatorsko vrsto. Hrup ima
neposreden in daljinski vpliv na vrsto, ki je znotraj območij rastišč najbolj občutljiva v času
parjenja med 1. marcem in 1. julijem. Prisotnost človeka in njegove aktivnosti negativno
vplivajo na divjega petelina tudi izven tega obdobja in izven teh območij, zato nekateri ukrepi
niso vezani le na bmočje športnega centra Pokljuka, ampak širše, upoštevajoč tudi dejstvo,
da obstoječa infrastruktura na Pokljuko privablja večje število ljudi.
Zaradi dobre cestne povezave in večjih javno dostopnih brezplačnih parkirišč, je območje
priljubljena izhodiščna točka za celo vrsto obiskovalcev, ki širše območje Pokljuke obiskujejo
zaradi različnih interesov. To povzroča povečan hrup, splošni nemir na območju in prisotnost
ljudi v okolju izven obstoječe infrastrukture (ožjega območja športnega centra, parkirišč,
tekaških prog, drugih obstoječih objektov, cest in obstoječih planinskih poti).
Glede na upad populacij divjega petelina v Sloveniji (in širše) ocenjujemo, da so
že obstoječi vplivi v prostoru tako veliki, da dodatno slabšanje razmer ni
sprejemljivo. Glede na določbe Direktive o pticah (4. člen), mora država članica z
ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se habitati vrst znotraj varstvenih območij ne
slabšajo (upoštevajoč vse motnje).
Ocenjujemo, da obravnavani posegi in dejavnosti in njihove posledice niso skladni z
naslednjimi okoljskimi cilji:
Ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja (obsega in kvalitete) habitatov vrst in njihove
raznovrstnosti;
Preprečitev drobljenja populacij in povezovanje nekoč povezanih populacij za ohranjanje
pretoka genov;
Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst (in njihovih
habitatov) ter genomov (in genov), s posebnim poudarkom na kvalifikacijskih vrstah;
Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti v gospodarjenje z naravnimi viri
in prostorom;
Prednostno ohranjanje narave z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, biotske
raznovrstnosti, skupaj s kakovostjo in pestrostjo krajin;
Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto,
določene zvrsti ter v največji možni meri tudi vseh drugih lastnosti naravnih vrednot;
Zagotovitev rabe naravnih vrednot na način, ki jih ne ogroža;
Preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti;
Ohranitev, razširitev in obnova ključnih ekosistemov, habitatov, vrst in krajinskih prvin;
Zmanjšanje ali odstranitev groženj biološki in pokrajinski raznovrstnosti skozi trajnostni
razvoj.
Odstopanja od okoljskih ciljev so posledica izvajanja različnih aktivnosti (prireditve,
zasneževanje, športno-rekreacijske dejavnosti vključno s treningi, različne oblike smučanja,
športno streljanje, gorsko kolesarjenje, povečano število planincev, izletništvo, nabiralništvo,
helikopterski preleti za oskrbo visokogorskih koč in potrebe vojske, cestni promet,
gospodarjenje z gozdom, ipd.), ki negativno vplivajo na rastlinske in živalske vrste ter
njihove habitate. Prisotnost ljudi in povečane ravni hrupa ima velik negativni vpliv predvsem
na divjega petelina. Opisani vplivi so ocenjeni z oceno C – nebistven vpliv zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov. Omilitveni ukrepi, predpisani za varstvo divjega petelina so
ustrezni tudi za druge vrste ptic in za sesalce.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 251 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Zaradi ugotovljenih bistvenih vplivov na okoljske cilje je bila umestitev nove žičniške
povezave v gozd na območju smučišča Viševnik ocenjena kot nesprejemljiva (ocena D –
bistveni vpliv) zaradi negativnih vplivov na rastišča divjega petelina in območja
pomembnega za triprstega detla.
V primeru opustitve načrta predvidene vlečnice na smučišču Viševnik skupen vpliv
obravnavanih posegov in ravnanj ocenjujemo z oceno C – vpliv bo nebistven zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov, pri čemer je za sprejemljivost vplivov na segment narava
potrebno prilagoditi nekatere dejavnosti in ravnanja in izvesti omilitvene ukrepe.
Za zmanjšanje negativnih vplivov so predvideni omilitveni ukrepi, in sicer predvsem
omejevanje hrupa, omejevanje dostopa obiskovalcev na rastišča divjega petelina, zasaditve
gozdnega roba, časovne in prostorske omejitve izvajanja aktivnosti, omejevanje svetlobnega
onesnaževanja in drugi. Omilitveni ukrepi so razdeljeni na ukrepe za sanacijo obstoječega
stanja in ukrepe za nadaljnji razvoj območja z vidika narave. Ključni omilitveni ukrepi
(povzetki) in nosilci njihove izvedbe so:
Časovna omejitev prireditev in gradbenih del. Nosilci izvedbe so Smučarska zveza
Slovenije, MORS, vsi organizatorji prireditev in pooblaščena inštitucija za izvajanje
monitoring hrupa.
Zmanjšanje oz. omejitev hrupa na 40 dB(A) oz. 50 dB(A) ter monitoring hrupa. Nosilci
izvedbe so Smučarska zveza Slovenije, MORS, vsi organizatorji prireditev in pooblaščena
inštitucija za izvajanje monitoring hrupa.
Namestitev protihrupnih ograj na strelišče, tribune za novinarje in trenerje ter morebitna
druga kritična mesta, ki bodo blažile prekomerni hrup proti predlaganim mirnim
območjem za divjega petelina. Nosilec izvedbe je Smučarska zveza Slovenije.
Časovna omejitev poletov iz helidroma in prepoved preletov čez predlagana mirna
območja za divjega petelina. Nosilci izvedbe so uporabniki helidroma.
Zadrževanje obiskovalcev z ustreznimi ureditvami na območjih obstoječe infrastrukture.
Nosilci izvedbe ukrepa so nosilci urejanja prostora, lastniki zemljišč, upravljavec območja,
občina Bohinj in upravna enota.
Omejitev gradnje novih in ureditve obstoječih objektov. Nosilci izvedbe ukrepa so nosilci
urejanja prostora, lastniki zemljišč, upravljavec območja, občina Bohinj in upravna enota.
Vzpostavitev in strukturiranega gozdnega roba brez novih poseganj v obstoječi gozd.
Nosilec izvedbe je Smučarska zveza Slovenije.
Ograditev smučišča Viševnik v času smučarske sezone s primerno varovalno ograjo na
način, da se prepreči dostop na rastišča divjega petelina. Nosilca izvedbe sta lastnik
zemljišča in MORS.
Tekaška proga, ki poteka tik pod mirnim območjem Pri Rupah se ne uporablja. Nosilca
izvedbe sta Smučarska zveza Slovenije oz. upravljavec tekaških prog.
Na vseh gozdnih cestah, ki potekajo skozi predlagana mirna območja Mesnovec in Pri
Rupah oziroma tik ob njih, se namestiti cestne zapore (zapornice) z obvestili o mirnem
območju. Na območju predlaganih mirnih območij se prepove tudi kolesarjenje in
nabiralništvo ter vse druge dejavnosti (razen izjem po ZTNP-1 in NU TNP). Izvaja se
poostren naravovarstveni nadzor. Nosilci izvedbe so upravljavec zavarovanega območja
(TNP) in ZGS v sodelovanju z lastniki zemljišč.
Namestitev t.i. snežnih ovir med progo, ki poteka vzporedno s predlaganim mirnim
območjem Mesnovec in gozdnim robom, oz. preprečitev dostopa obiskovalcev na
predlagana mirna območja na drug ustrezen način. Nosilca izvedbe sta Smučarska zveza
Slovenije oz. upravljavec tekaških prog.
Nova žičniška povezava v gozd na območju smučišča Viševnik se ne umešča. Nosilci
ukrepa so občina Bohinj, lastnik oziroma upravljavec zemljišča.
Informiranje in usmerjanje obiskovalcev izven predlaganih mirnih območij in njihovih
vplivnih območij. Nosilec ukrepa je TNP.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 252 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Ozaveščanje in informiranje obiskovalcev o pomembnosti območja za divjega petelina.
Nosilci izvedbe so: TNP, Smučarska zveza Slovenije, MORS in drugi zainteresirani
deležniki.
V sodelovanju s strokovnjakom za ptice se vse obstoječe vlečnice (žičnice) ter druge
žičnate strukture na območju opremi z vizualnimi markerji za divje kure. Nosilec izvedbe
je upravljavec/lastnik naprav.
Tehnična prilagoditev in časovna omejitev oziroma odstranitev razsvetljave. Nosilca
ukrepa sta Smučarska zveza Slovenije in MORS.
Renaturacija degradiranih travniških površin v okolici posegov z lokalno avtohtono
vegetacijo ter njihova košnja enkrat letno pozno poleti. Nosilec izvedbe je Smučarska
zveza Slovenije v skladu z podrobnejšimi usmeritvami biologa.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE
Izbran okoljski cilj za obravnavano območje je bil Zmanjševanje svetlobnega onesnaženja na
za naravo in človeka sprejemljivo raven, katerega doseganje se ugotavlja s kazalcema Način
osvetlitve zunanjih površin in časovni režim osvetljevanja
Pred izgradnjo Športnega centra Triglav Pokljuka obravnavano območje ni bilo osvetljeno z
javno razsvetljavo. Določena zunanja osvetlitev je bila izvedena le v okolici objektov A in B,
ki sta v lasti Slovenske vojske. Drugje je bila izvedena le minimalna osvetlitev na samih
objektih (koča na smučišču Viševnik, montažni objekt zgrajen za potrebe izvedbe biatlonskih
tekmovanj, ki je stal na mestu sedanjega hotela oz. večnamenskega prostora). Z izgradnjo
Športnega centra Triglav Pokljuka je bila izvedena osvetlitev novega objekta, osvetlitev
biatlonskega stadiona, parkirišč pri večnamenskem objektu in rolkarsko-tekaške proge.
Pokljuka je svetlobno znatno onesnažena. Pomembnejši konflikti v povezavi s svetlobnim
onesnaženjem so: pretirane osvetljene rolkersko-tekaške proge; pretirano osvetljeno
parkirišče pred Športnim centrom Triglav Pokljuka; svetlobni napisna Hotelu Center Pokljuka
je preveč svetel in blešči; svetilke na fasadi Hotela in na ograji tribune niso v skladu z Uredbo
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja; svetilke na visokem stolpu niso
poravnane z vodoravnico.
Ključni ukrepi, ki se nanašajo na preprečitev, zmanjšanje ali odpravo obstoječih negativnih
vplivov posegov, dejavnosti in ravnanj na okolje z vidika svetlobnega onesnaženja lahko
strnemo v tri ključne sklope: (1) odstranitev ali zamenjava neprimernih svetilk, (2)
zmanjšanje jakosti osvetlitve in (3) nadzor režima rabe svetlobe:
Zamenja se sijalke in predspojne naprave v svetilkah na tekaško rolkarski progi
(zmanjšanje jakosti svetilk); predlagan nosilec ukrepa je Smučarska zveza Slovenije
(SZS).
Reflektorje na stolpu se uporablja izjemoma ob večjih prireditvah; predlagan nosilec
ukrepa je SZS.
Razsvetljava snežnih topov se izvaja zgolj za potrebe varstva pri delu in prilagojeno
potrebam (nikakor se ne sme osvetljevati snopa snega); predlagan nosilec ukrepa je SZS.
LED prikazovalnik se uporablja samo v času tekmovanj in prireditev podnevi. V nočnem
času ga je prepovedano uporabljati; predlagan nosilec ukrepa je SZS.
Razsvetljavo parkirišča se deloma odstrani, deloma regulira s senzorji, da se jim zmanjša
jakost; Barvna temperatura sijalk naj bo manj kot 3000K, predlagan nosilec ukrepa je
SZS.
Vse z Uredbo neskladne svetilke (na fasadi objekta, reflektor v bližini vhoda v podzemni
hodnik pri Hotelu Center Pokljuka) ali svetlobne napise je treba odstraniti ali nadomestiti
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 253 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
z ustreznimi ter zagotoviti, da so v funkciji samo, ko je to nujno potrebno; predlagan
nosilec ukrepa je SZS.
Na podlagi opredeljenih vplivov svetlobnega onesnaženja in predlaganih omilitvenih ukrepov
ocenjujemo, da bodo tako posamezni vplivi kot tudi kumulativni vpliv svetlobe na okolje
nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (C).
HRUP
Izbran okoljski cilj za obravnavano območje je bil obremenjenost s hrupom pod mejnimi
dovoljenimi vrednostmi, katerega doseganje se ugotavlja s kazalcema skladnost z mejnimi
vrednostmi hrupa in ozvočenje zunanjih površin.
Za območje ni izdelane karte obremenjenosti s hrupom, je pa bilo v preteklih letih na
območju Rudnega polja izvedenih nekaj meritev hrupa, ki jih je opravilo podjetje Marbo
d.o.o. Bled. Razmere v povezavi s hrupom so se po izgradnji novega ŠCTP spremenile
predvsem v sledečih segmentih. Prej enemu snežnemu topu je bilo dodanih pet novih, ki
lahko hkrati delujejo. Na tekaško-rolkarski progi je bilo izvedenih 10 priključkov za snežne
topove, kjer se sedaj dela umetni sneg. Od tod se ga razvozi po ostalih tekmovalnih tekaških
progah. Priprava prog sedaj običajno traja en teden in sicer zadnji teden v novembru. Potem
se umetni sneg običajno ne dela več. Razlika pa je tudi v tem, da se vsako leto beleži porast
obiskovalcev tekem svetovnega pokala in drugih množičnih prireditev, kar je povezano s
povečanjem prometa (še v času pred izgradnjo ŠCTP). Pomemben vidik hrupa na Rudnem
polju je helikopterski promet, iz helidroma, ki je lociran na Rudnem polju.
Ključni vplivi hrupa na okolje so: helikopterski promet (največ v poletnih mesecih), množične
prireditve, ki so glede številčnosti obiskovalcev v porastu (največja prireditev je svetovni
pokal v biatlonu običajno v decembru) in priprava smučarskih prog, ki poteka v novembru in
začetku decembra. Glede na poznavanje tekem z 18.000 obiskovalci obstaja velika
verjetnost, da je hrup prekoračen, saj ni ustreznih ukrepov za zmanjšanje hrupa. Da pa bi te
ukrepe lahko ustrezno dimenzionirali, so potrebne dodatne meritve in monitoring za
natančno določitev oziroma preveritev.
Karta obstoječega hrupa za območje obravnave do sedaj ni bila izdelana. Dosedanje študije
navajajo kazalce hrupa z upoštevanjem vpliva na človeka (frekvenčno uteženje A) in pri tem
ne upoštevajo avdiogramov obravnavanih živali ali podobnih živalskih vrst. Te so namreč
tako frekvenčno kot tudi amplitudno občutljive popolnoma drugače kot človek. Zato se v
okviru posebne študije izdeluje temu prilagojene meritve in modelne izračune, ki bodo
pomagali dimenzionirati vse predvidene ukrepe za zmanjševanja vpliva hrupa na območje
divjega petelina
Za ustrezno oblikovanje omilitvenih ukrepov za področje hrupa je treba najprej določiti
stopnje varstva pred hrupom (karta hrupa) v skladu z obstoječim stanjem in varstvenimi
zahtevami rastišč divjega petelina. Treba je izvesti meritve ob delovanju virov hrupa in brez
delovanja virov hrupa. Za ustrezno oblikovanje protihrupnih ukrepov je treba izdelati modele
hrupa (koncentracija vozil ob prireditvah in ob koncih tedna, simulacijo velikih prireditev,
simulacijo urejanja tekaških prog. Model hrupa se bo na podlagi meritev različnih dogodkov v
različnih letnih časih ustrezno koregirali. Brez tega pa ni mogoče z gotovostjo trditi, da so
predlagani omilitveni ukrepi ustrezni in zadostni.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 254 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Eden ključnih strateških ciljev mora biti tudi umirjanje prometa in prometna razbremenitev
Pokljuke, saj bo zmanjšanje hrupa zaradi prometa ob prometnih konicah v sezoni (velike
prireditve, vikendi v času nabiranja gob itd.) učinkovito samo s prometnimi ukrepi, ki
vključujejo tudi omejitev osebnega motornega prometa na Pokljuki. Za ustrezno rešitev
prometa je potrebno pripraviti celovito prometno ureditev v sodelovanju z občinami Bohinj,
Bled in Gorje, ter na podlagi te uvesti ustrezne prometne režime in druge ukrepe.
Predlagani so sledeči omilitveni ukrepi:
Določitev območij stopenj varstva pred hrupom s strožjim varstvenim režimom na
celotnem območju gornjega patoja Pokljuke predvsem za prometne površine in gozdne
površine z uvedbo ustreznih ukrepov umirjanja prometa in tišjega dela v gozdu;
predlagan nosilec ukrepa Občina Bohinj (vključitev v OPN Bohinj).
Izvedba protihrupnih ograj (predvsem ozelenjenih nasipov) in drugih barier za
zmanjšanje hrupa z osrednjega dela območja v smeri proti mirnim območjemin rastiščem
divjega petelina; predlagan nosilec ukrepa je Smučarska zveza Slovenije (SZS).
Omejitve pri uporabi zvočniških naprav (zvočnike se mora montirati na višini pod 4 metre
z usmerjenostjo v tla) in druge omejitve (prostorke omejitve, prepovedi uporabe
rekvizitov); predlagan nosilec ukrepa je SZS.
Pridelava snega v najbolj oddaljenih conah, glede na nahajališča divjega petelina.
Območje pridelave snega se obkroži z 1,5 m visokimi nasipi narejenega snega, ki
absorbirajo zvok); predlagan nosilec ukrepa je SZS.
Prometna študija za prometno ureditev Pokljuke v času organizacije velikih športnih in
drugih dogodkov (uvedba javnega prevoza, organizacija centralnih (začasnih) parkirišč v
smeri proti Zatrniku itd.) predlagan nosilec ukrepa je MKO v sodelovanju z občinama
Bohinj in Gorje.
Vzpostavitev monitoringa zračnega prometa nad območjem TNP; predlagan nosilec
ukrepa je MKO v sodelovanju z Zavodom Triglavski narodni park (TNP) in planinskih koč.
Omejitve zračnega prometa (določeni koridorji, časovne omejitve, režim); predlagani
nosilci ukrepa Letališče Brnik, Ministrstvo za obrambo RS in Slovenska vojska, letalsko
društvo Lesce
Ob menjavi voznega parka za urejanje smučišča naj se obstoječa vozila zamenja s tišjimi
na električni ali plinski pogon; predlagan nosilec ukrepa je Smučarska zveza Slovenije
(SZS).
Pri upoštevanju omilitvenih ukrepov, bodo vplivi hrupa na naravo in okolje nebistveni
šele takrat, ko se bodo znani rezultati izvedenega modela hrupa z upoštevanjem
ustreznih meritev, s čimer se bo preverilo in natančno dimenzioniralo predlagane
omilitvene ukrepe. Šele takrat bo moč z gotovostjo trditi, da so predlagani
omilitveni ukrepi ustrezni in zadostni (ocena C-D ).
ZDRAVJE LJUDI (DOSTOP DO ZDRAVE PITNE VODE)
Izbrani okoljski cilj za obravnavano območje je zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo
(kakovostno in količinsko), katerega doseganje se je ugotavljalo s kazalcema število dni s
pomanjkanjem vode in kakovost pitne vode na vodnem viru.
Na količino vodnih zalog Pokljuke vpliva njena kraška osnova, ki se odraža v pomanjkanju
pitne vode. Podzemni labirinti propustnih kamenin, omogočajo hitro ponikanje meteornih in
izvirnih voda tako, da vodooskrba celotnega področja Rudnega polja temelji samo na
manjših vodnih izvirih, ki se nahajajo na pobočjih planine Konjšica, na Viševniku in Zlatih
vodah. Na kakovost pitne vode Pokljuke pa vpliva predvsem večinoma še vedno neustrezno
urejeno čiščenje odpadne vode marsikje na Pokljuki (vikendi, planine, koče) ter paša živine
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 255 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
poleti. Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju za katerikoli vodni vir
preskrbe s pitno vodo. Vodovarstvena območja za vodne vire iz katerih se območje
obravnave napaja s pitno vodo, pa niso opredeljena in zato tudi ustrezno varvanje teh
vodnih virov ni vzpostavljeno. Sicer pa je celotno območje Triglavskega narodnega parka, ter
še zlasti Pokljuka s svojim bogatim vodnim zaledjem in velikimi zalogami pitne vode,
strateškega pomena za napajanje velikega dela države, kar je potrebno posebej izpostaviti.
MORS in SV sta upravljavca lokalnega vodovoda na Pokljuki. Vodovod se s pitno vodo napaja
iz dveh vodnih virov: zajetja Konjščica (drenažno) in zajetji Zlate vode (zajetje izvirov). Po
podatkih upravljavca, je pritok iz zajetij Konjščica do 100 m3/dan, iz Zlatih vod pa približno
30 m3/dan. Iz lokalnega vodovoda se torej oskrbuje Vadbeni center Pokljuka, ŠCTP,
Uskovnica (po potrebi) in planina Zajavornik v času pašne sezone. V poletni sezoni zaradi
suše in v zimski sezoni zaradi zamrznjene vode (sneg), to je v času največje turistične
sezone, voda v vodohranih pade tudi pod 20 % kapacitet. Skratka, vodovodni sistem je v
obliki kot je, že danes na robu svoje nosilnosti.
Vplivi obstoječih obremenitev na zdravje ljudi pri oskrbi s pitno vodo so lahko negativni tako
iz količinskega vidika (pomanjkanje vode zaradi prevelike porabe) kot kakovostnega vidika
(onesnaženje vode zaradi obremenitev z odpadnimi vodami). Ključen ukrep za zagotavljanje
ustrezne kvalitete pitne vode je, da se zajetjem vode za oskrbo s pitno vodo (zajetje Zlate
vode in zajetja Konjščica) določi vodovarstvena območja in varstvene režime, ter te režime
dejansko vzpostavi ter vzdržuje. Za zagotavljanje zadostne količine neoporečne pitne vode v
času pomanjkanja vode je vrsta različnih ukrepov, saj je vode na Pokljuki dovolj: (1)
izgradnja dodatnega rezervoarja; Vsak mesec v obdobju viškov vode se v povprečju iz zajetij
nateče cca. 1.300 m3 več vode kot pa se je porabi. Višek odteče in ponikne v tla. (2)
deževnica iz streh vojaških objektov, saj je s streh Hotela Center Pokljuka že zajeta in se z
njo polni akumulacija; Če se zajame vsa deževnica je možna količina 8.000 m3/leto. Ob
minimalnem čiščenju je to ustrezna pitna voda, lahko pa se to vodo direktno uporabi za
splakovanje stranišč in drugo ne-pitno rabo.
Vpliv je nebistven ob upoštevanju naslednjih omilitvenih ukrepov:
Določitev in vzpostavitev vodovarstvenih območij in varstvenih režimov za lokalne vodne
vire pitne vode (zajetje Zlate vode in zajetje Konjščica); nosilec ukrepa je Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje (MKO).
Zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo na obstoječih vodovodnih sistemih in
zagotoviti zdravstveno ustreznost pitne vode; nocilec ukrepa je upravljavec sistema
MORS in SV.
Kot požarno vodo naj se uporablja v prvi vrsti vodo iz akumulacije, kar je še posebej
kritično v poletnem času, ko je pomanjkanje pitne vode največje; nocilec ukrepa je
upravljavec sistema MORS in SV.
Alternativni oz. dodatni viri pitne in nepitne vode so lahko viški vode, ki v času viškov
vode tečejo skozi rezervoar ter dodaten zajem deževnice s čimer se lahko polni dodatne
rezervoarje ali akumulacijo (da bi bila ves čas polna); nocilec ukrepa je upravljavec
sistema MORS in SV v sodelovanju s SZS.
Ocenjujemo, da bo vpliv na zdravje ljudi oz. dostop do zdrave pitne vode z uvedbo
omilitvenih ukrepov nebistven (ocena C), brez uvedbe omilitvenih ukrepov pa bo
dolgoročno zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo lahko ogrožena (ocena D).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 256 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
UKREPI VARSTVA NARAVE »OBNOVITVE« SKLADNO Z 52. ČLENOM ZON IN UKREPA
VARSTVA NARAVE »ODPRAVE ŠKODLJIVIH POSLEDIC« SKLADNO S 103. ČLENOM ZON
52. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo,
61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14) predvideva možnost obnovitve poškodovane ali
uničene naravne vrednote.
Obravnavano območje se nahaja v naravni vrednoti Pokljuka - planota (evid. 5430), v
območju daljinskega vpliva sta prisotni tudi 2 jami: Brezno na Mesnovcu (id. 46112) in
Rudniški rov (44340).
Ocenjujemo, da so in bodo na NV Pokljuka - planota negativno vplivala predvsem zaradi
izravnavanj terena, umestitve tekaških prog, gradnje objektov, gradnje parkirišč itd. Pri
posegih na območju vodnega zadrževalnika lahko pride do uničenja, poškodb, zasutja ali
drugačne degradacije vrtače ob zadrževalniku.
Ob upoštevanju območij dejanskega posega in vplivnega območja (upoštevali smo vplivno
območje, kot ga določa Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivo plana na varovana
območja)predstavlja poseg v naravno vrednoto 1,23 % njene celotne površine. Slednje
pomeni, da NV ne bo uničena, umestitev biatlonskega centra in povezanih posegov ima
negativen vpliv na naravno vrednoto, vendar ocenjujemo, da je poseg v rahlo razgiban teren
imel nebistven vpliv na varovane lastnosti, torej značilne kraške pojave. S predvideno
sanacijo vodnega zadrževalnika so predvideni ukrepi, ki bodo preprečili negativne vplive na
vrtačo ob zadrževalniku .
Omilitveni ukrepi ne bodo vplivali na obnovitev naravne vrednote v skladu z 52. Členom ZON.
V skladu 103. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno
prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14) mora nosilec posega v primeru
okrnitve narave na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, na
naravnih vrednotah ali na zavarovanih območjih nemudoma odpraviti škodljive posledice
svojega delovanja ter kriti vse stroške za njihovo odpravo. V kolikor se škodljivih posledic ne
da odpraviti mu ministrstvo odredi izravnalni ukrep.
Iz pričujoče študije izhaja, da je bil ob izvedbi posega zmanjšan habitat varovanih vrst in
habitatnih tipov ter obseg območij ohranjanja narave z varovanimi lastnostmi. Ocenjujemo,
da površina in obseg območij sicer nista bila bistveno zmanjšana, zaradi posega pa je prišlo
do drugih negativnih vplivov, ki pomenijo okrnitev narave v skladu z ZON. V skladu z ZON je
okrnitev narave stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi
tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote. Prvi odstavek
tretjega člena ZON določa, da je naravno ravnovesje stanje medsebojno uravnoteženih
odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati. Drugi odstavek istega člena
določa, da je naravno ravnovesje porušeno, ko poseg uniči številčno ali kakovostno strukturo
življenjske združbe rastlinskih ali živalskih vrst, okrni ali uniči njihove habitate, uniči ali
spremeni sposobnosti delovanja ekosistemov, prekine medsebojno povezanost posameznih
ekosistemov ali povzroči precejšnjo osamitev posameznih populacij.
V skladu s 103. Členom ZON mora mora nosilec posega ali dejavnosti v primeru okrnitve
narave nemudoma odpraviti škodljive posledice svojega delovanja ter kriti vse stroške za
njihovo odpravo. Če nosilec posega v naravo ne more odpraviti škodljivih posledic svojega
delovanja in je prišlo do okrnitve narave na ekološko pomembnih območjih in posebnih
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 257 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
varstvenih območjih, na naravnih vrednotah ali na zavarovanih območjih, mu ministrstvo
odredi izravnalni ukrep.
Pokljuka je na območju TNP območje, kjer je bilo v preteklosti in je še danes največ rastišč
divjega petelina (Marenče 2013). Po podatkih TNP in ZGS je na Pokljuki največ rastišč divjega
petelina prav na območju Mesnovca (glej priloge 4,5 in 6 v Presoji sprejemljivosti na varovana
območja za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki (Strokovna
študija), ki je sestavni del tega dokumenta). Glede na:
določila ZON,
aktivnosti, ki se na območju izvajajo (predvsem zaradi rabe obstoječe infrastrukture),
opravljene meritve hrupa na območju,
ekološke zahteve in biološke značilnosti vrste divji petelin (v tem primeru uporabljene
kot krovna vrsta),
pomembnosti Pokljuke za vrsto divji petelin,
neposredne bližine biatlonskega centra in enega najpomembnejših območij za divjega
petelina na Pokljuki (območje Mesnovca),
ocenjujemo, da so zaradi posega in aktivnosti, ki jih poseg omogoča, okrnjeni bistveni deli
habitata divjega petelina, saj poseg in aktivnosti, ki jih omogoča, bistveno vplivajo na
številčno in kakovostno strukturo divjega petelina, ter da zaradi negativnih vplivov prihaja do
slabšanja (okrnitve) habitata vrste.
Največji negativni vpliv predstavljata fragmentacija sklenjenega gozdnega prostora in vnos
dodatnih motenj v prostor (hrup, prisotnost ljudi, splošni nemir, umetna svetloba) kar
negativno vpliva predvsem na vrsto divji petelin. V okviru presoje so predvideni omilitveni
ukrepi, ki bodo omilili škodljive posledice posega. Ocenjujemo, da bodo omilitveni oziroma
izravnalni ukrepi (npr. časovna in prostorska omejitev dejavnosti, omejitev hrupa, ureditev
prostorov za obiskovalce, ograditev smučišča Viševnik, zaprtje tekaške proge pod mirnim
območjem Pri Rupah, zapora gozdnih cest, ki vodijo do/skozi mirna območja, umirjanje
prometa,usmerjanje obiskovalcev in drugi ukrepi) zmanjšali negativni vplivi na naravo.
Kot izhaja iz poglavja »Hrup« karta obstoječega hrupa za območje obravnave do sedaj ni bila
izdelana. Dosedanje študije navajajo kazalce hrupa z upoštevanjem vpliva na človeka
(frekvenčno uteženje A) in pri tem ne upoštevajo avdiogramov obravnavanih živali ali
podobnih živalskih vrst. Te so namreč tako frekvenčno kot tudi amplitudno občutljive
popolnoma drugače kot človek. Zato je potrebno izdelati temu prilagojene meritve in
modelne izračune, ki bodo pomagali dimenzionirati vse predvidene ukrepe za zmanjševanja
vpliva hrupa na območje divjega petelina. Za ustrezno oblikovanje omilitvenih ukrepov za
področje hrupa je torej treba najprej določiti stopnje varstva pred hrupom (karta hrupa) v
skladu z obstoječim stanjem in varstvenimi zahtevami rastišč divjega petelina. Treba je
izvesti meritve ob delovanju virov hrupa in brez delovanja virov hrupa (ob različnih
obremenitvah in v različnih sezonah). Za ustrezno oblikovanje protihrupnih ukrepov je treba
izdelati modele hrupa (koncentracija vozil ob prireditvah in ob koncih tedna, simulacijo velikih
prireditev in ostalih aktivnosti, simulacijo urejanja tekaških prog, umetnega zasneževanja
idr.).
Pokljuka je prekomerno obremenjena s hrupom predvsem zaradi hrupa ob raznih prireditvah
ter zaradi izvajanja raznih aktivnosti, prometnih obremenitev in splošnega nemira zaradi
prisotnosti obiskovalcev, ki na Pokljuki izvajajo različne aktivnosti. Eden ključnih strateških
ciljev mora tako biti zmanjšanje hrupa zaradi prireditev, povečanega obiska ob vikendih v
času nabiranja gob, v sezoni planinarjenja, v smučarski sezoni itd.), kar bo učinkovito v
kombinaciji vseh predpisanih ukrepov. S prometno ureditvijo Pokljuke pa se bo vsaj delno
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 258 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
zmanjšala tudi splošna obremenjenost Pokljuke z obiskovalci (planinci, izletniki, nabiralci in
drugi).
REALIZACIJA 74. ČLENA ZAKONA O TRIGLAVSKEM PARKU GLEDE DPN
Ključni problemi so povezani z množičnim obiskom, nereguliranim nabiralništvom,
pohajanjem in množičnimi prireditvami, povezanimi s hrupom - vse brez prave teže in pečata
TNP, v katerem je obravnavano območje. Zato bi bilo idealno obisk območja združiti s
poslanstvom TNP, to je ozaveščanjem o naravi, divjem petelinu, pravilnem obnašanju v
gozdu itd. Bistven ukrep, ki bi pomagal pri celostnem reševanju problematike pa je regulacija
prometnega režima in v tej smeri bi morali delati naprej.
Izdelava DPN bi bila za prostorske ureditve koristen, ne pa nujno potreben instrument
urejanja prostora, saj se da najti ustrezne rešitve s kombinacijo OPN (to je PPIP–i) in
Načrtom upravljanja Triglavskega narodnega parka. Omilitveni ukrepi, ki pa so vezani na
dejavnost, se vključijo v ustrezne programe delovanja.
Zato predlagamo sledeče:
(1) izdelavo celovite prometne študije, ki bo natančno definirala potrebne ukrepe za
regulacijo prometa (uvedba javnega prometa, omejitve prometa na območju Pokljuke, nova
parkirišča izven zgornjega platoja Pokljuke itd.); in
(2) celosten pristop k povezovanju deležnikov in skupni izdelavi oz. dodelavi
potrebnih ukrepov, z bistvenim poudarkom na vključevanju deležnikov in izgradnji
zavezništva ter osebnega odnosa do problematike in območja.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 259 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
10 SKLEPNA OCENA
V spodnji tabeli so predstavljene ocene vplivov posegov, dejavnosti in ravnanj na območju
Rudnega polja. Pomembnejši vplive predstavljajo hrup in svetlobno onesnaženje ter drugi
vplivi na naravo, na površinske in podzemne vode, na kulturno dediščino, krajino in vidne
kakovosti okolja ter na zdravje ljudi. Zanemarljivega vpliva na okolje od naštetih vplivov
oziroma na opredeljene segmente okolja, brez upoštevanja omilitvenih ukrepov ni. Največji
vpliv posegov, dejavnosti in ravnanj je na naravo, ta pa je najmočneje izražen z emisijami
hrupa, ki pa se jih da s skrbno načrtovanimi ter dosledno izvajanimi omilitvenimi ukrepi
ustrezno omiliti. Glede na poznavanje tekem z 18.000 obiskovalci obstaja velika verjetnost,
da je hrup prekoračen, saj ni ustreznih ukrepov za zmanjšanje hrupa. Da pa bi te ukrepe
lahko ustrezno dimenzionirali, so potrebne dodatne meritve, izdelava modela hrupa s
simulacijo različnih dogodkov in situacij ter monitoring za natančno določitev oziroma
preveritev ustreznosti izbranih omilitvenih ukrepov.
Preglednica 68: Povzetek ocen vplivov na okolje zaradi posegov, dejavnosti in ravnanj na
Rudnem polju z omilitvenimi ukrepi
Segment
okolja/vplivi
Površinske in
podzemne vode
Ocen Povzetek omilitvenih ukrepov
a
Ekološka sanacija akumulacije (vzpostavitev 2 do 3 m širokega
C
Kulturna dediščina,
krajina in vidna
kakovost okolja
C
vegetacijskega pasu s položnejšo brežino in polico za vodno in
obvodno vegetacijo; nosilec ukrepa je Smučarska zveza Slovenije
(SZS).
Dobro vzdrževanje oljnih filtrov na parkiriščih, komunalne čistilne
naprave, aeracijske naprave v akumulaciji ter ustrezno vzdrževanje
delovnih strojev in voznega parka; nosilec ukrepa je Smučarska
zveza Slovenije (SZS).
Sanacija fasade Hotela Center Pokljuka (hkrati naj se preveri
energetsko učinkovitost fasade in v primeru, da le-ta ni dovolj
učinkovita izvede tudi energetsko sanacijo stavbe);
Vse začasne objekte (bivalne in sanitarne kontejnerje itd.) se takoj
po rabi pospravi; v kolikor se katere od objektov potrebuje stalno,
naj se jih kot take tudi obravnava in najde ustrezno rešitev s stalno
postavitvijo skladno s smernicami za arhitekturno oblikovanje;
Sanacija roba akumulacije, ki mora biti izvedena sonaravno z
bogatim vodnim in obvodnim vegetacijskim pasom; Sanacija
gozdnega roba, ki do sedaj ni bila uspešna in jo je potrebno izvesti
ponovno ter pri tem upoštevati vrsto omilitvenih ukrepov, ki bodo
preprečili ravnanja, ki negativno vplivajo na rastne pogoje rastlin
(zaščita sadik pred mehanskimi poškodbami zaradi nalaganja in
teptanja snega itd.);
Sanacija motečih vidnih značilnosti nedavnih posegov (manjši
pomožni infrastrukturni objekti kot so npr. električni priključki,
tehnično izvedene reliefne spremembe) z ustreznimi ukrepi v smeri
boljše integracije teh posegov v naravno ohranjeno območje tako,
da se bo dosegel bolj sonaraven izgled območja (prevsem dodatne
zasaditve s tipično alpsko grmovno vegetacijo in preoblikovanja
brežin v povezavi s protihrupnimi ukrepi, leseni paravani itd.);
Območje se opremi z učinkovitimi vizualnimi komunikacijami
namenjenimi ozaveščanju obiskovalcev o zaščiti divjega petelina,
dosledno se upošteva prepoved slikovnega ali zvočnega obveščanja
in oglaševanja v naravnem okolju izven za to predvidenih
prostorskih in časovnih omejitev;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 260 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Narava
C
Svetlobno
onesnaženje
C
Sanacija rolkarsko-tekaške proge z bolj diskretno osvetlitvijo z
nizkimi svetili s katerimi bi osvetljevali progo, sama svetila pa bi bila
čim manj vidna;
Makedamske površine (parkirišča, manipulativni plato pri helidromu
in plato helidroma) naj se ustrezno utrdi s travnimi ploščami in
zatravi;
Časovna in prostorska omejitev prireditev, gradbenih del in drugih
aktivnosti.
Zmanjšanje oz. omejitev hrupa na 40 dB(A) oz. 50 dB(A) ter
monitoring hrupa.
Namestitev protihrupnih ograj na strelišče, tribune za novinarje in
trenerje ter morebitna druga kritična mesta, ki bodo blažile
prekomerni hrup proti predlaganim mirnim območjem za divjega
petelina.
Časovna omejitev poletov iz helidroma in prepoved preletov čez
predlagana mirna območja za divjega petelina.
Zadrževanje obiskovalcev z ustreznimi ureditvami na območjih
obstoječe infrastrukture.
Omejitev gradnje novih in ureditve obstoječih objektov.
Vzpostavitev in strukturiranega gozdnega roba brez novih poseganj
v obstoječi gozd.
Ograditev smučišča Viševnik v času smučarske sezone s primerno
varovalno ograjo na način, da se prepreči dostop na rastišča divjega
petelina.
Tekaška proga, ki poteka tik pod mirnim območjem Pri Rupah se ne
uporablja.
Na vseh gozdnih cestah, ki potekajo skozi predlagana mirna
območja Mesnovec in Pri Rupah oziroma tik ob njih, se namestiti
cestne zapore (zapornice) z obvestili o mirnem območju. Na
območju predlaganih mirnih območij se prepove tudi kolesarjenje in
nabiralništvo ter vse druge dejavnosti (razen izjem po ZTNP-1 in NU
TNP).
Namestitev t.i. snežnih ovir med progo, ki poteka vzporedno s
predlaganim mirnim območjem Mesnovec in gozdnim robom, oz.
preprečitev dostopa obiskovalcev na predlagana mirna območja na
drug ustrezen način.
Nova žičniška povezava v gozd na območju smučišča Viševnik se ne
umešča.
Informiranje in usmerjanje obiskovalcev izven predlaganih mirnih
območij in njihovih vplivnih območij.
Ozaveščanje in informiranje obiskovalcev o pomembnosti območja
za divjega petelina.
V sodelovanju s strokovnjakom za ptice se vse obstoječe vlečnice
(žičnice) ter druge žičnate strukture na območju opremi z vizualnimi
markerji za divje kure.
Tehnična prilagoditev in časovna omejitev oziroma odstranitev
razsvetljave.
Renaturacija degradiranih travniških površin v okolici posegov z
lokalno avtohtono vegetacijo ter njihova košnja enkrat letno pozno
poleti.
Zamenja se sijalke in predspojne naprave v svetilkah na tekaško
rolkarski progi (zmanjšanje jakosti svetilk);
Reflektorje na stolpu se uporablja izjemoma ob večjih prireditvah;
Razsvetljava snežnih topov se izvaja zgolj za potrebe varstva pri
delu in prilagojeno potrebam (nikakor se ne sme osvetljevati snopa
snega);
LED prikazovalnik se uporablja samo v času tekmovanj in prireditev
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 261 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
podnevi. V nočnem času ga je prepovedano uporabljati;
Razsvetljavo parkirišča se deloma odstrani, deloma regulira s
senzorji, da se jim zmanjša jakost; Barvna temperatura sijalk naj bo
manj kot 3000K;
Vse z Uredbo neskladne svetilke (na fasadi objekta, reflektor v
bližini vhoda v podzemni hodnik pri Hotelu Center Pokljuka) ali
svetlobne napise je treba odstraniti ali nadomestiti z ustreznimi ter
zagotoviti, da so v funkciji samo, ko je to nujno potrebno;
Določitev območij stopenj varstva pred hrupom s strožjim
varstvenim režimom na celotnem območju gornjega patoja Pokljuke
predvsem za prometne površine in gozdne površine.
Izvedba protihrupnih ograj (predvsem ozelenjenih nasipov) in
drugih barier za zmanjšanje hrupa z osrednjega dela območja v
smeri proti mirnim območjem (rastiščem divjega petelina);
Omejitve pri uporabi zvočniških naprav (zvočnike se mora montirati
na višini pod 4 metre z usmerjenostjo v tla) in druge omejitve
(prostorke in časovne omejitve, prepovedi uporabe rekvizitov);
Pridelava snega v najbolj oddaljenih conah, glede na nahajališča
divjega petelina. Območje pridelave snega se obkroži z 1,5 m
visokimi nasipi narejenega snega, ki absorbirajo zvok);
Prometna študija za prometno ureditev Pokljuke v času organizacije
velikih športnih in drugih dogodkov (uvedba javnega prevoza,
organizacija centralnih (začasnih) parkirišč v smeri proti Zatrniku
itd.)
Vzpostavitev monitoringa zračnega prometa nad območjem TNP;
Omejitve zračnega prometa (določeni koridorji, časovne omejitve,
režim);
Dodatna priporočila:
Ob menjavi voznega parka za urejanje smučišča naj se obstoječa
vozila zamenja s tišjimi na električni ali plinski pogon;
Določitev in vzpostavitev vodovarstvenih območij in varstvenih
režimov za lokalne vodne vire pitne vode (zajetje Zlate vode in
zajetje Konjščica);
Zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo na obstoječih
vodovodnih sistemih in zagotoviti zdravstveno ustreznost pitne
vode;
Kot požarno vodo naj se uporablja v prvi vrsti vodo iz akumulacije,
kar je še posebej kritično v poletnem času, ko je pomanjkanje pitne
vode največje;
Alternativni oz. dodatni viri pitne in nepitne vode so lahko viški
vode, ki v času viškov vode tečejo skozi rezervoar ter dodaten
zajem deževnice s čimer se lahko polni dodatne rezervoarje ali
akumulacijo (da bi bila ves čas polna);
Hrup
C-D
Zdravje ljudi (dostop
do zdrave pitne vode)
C
Ocenjujemo, da so posegi, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja ob
izvedbi omilitvenih ukrepov sprejemljivi oziroma je vpliv nebistven ob izvedbi
omilitvenih ukrepov (ocena C) za vse segmente okolja razen za hrup, kjer bi bilo
potrebno najprej izvesti ustrezne meritve in pripraviti ustrezen model hrupa, da
bi bilo moč z gotovostjo trditi, da so predlagani omilitveni ukrepi ustrezni in
zadostni (ocena C-D ).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 262 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
11 UPORABLJENI VIRI
OPIS DEJAVNOSTI:
Arhiv Zavoda Triglavski narodni park.
Dopis Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj z dne 10.6.2014.
Evidenca spremljanja helikopterskih prevozov za potrebe Planinskih društev in drugih uporabnikov na
območju Rudnega polja z dne 1.12.2013 (arhiv g. Petra Zupana)
Evidence spremljanja helikopterskih prevozov planinskih društev.
Gradbeno dovoljenje UE Radovljica, št. 351-299/2007-11 z dne 24.10.2007 za gradnjo centralnega objekta
ŠRC.
Gradbeno dovoljenje UE Radovljica, št. 351-375/2008-15 z dne 22.9.2008 za gradnjo in dograditev objektov
in naprav zunanje ureditve ŠRC.
http://www.biathlon-pokljuka.com/
http://www.center-pokljuka.si/
http://www.siol.net/sportal/zimski_sporti/biatlon/2014/03/na_pokljuki_ta_konec_tedna_padel_rekord_biatlon
ska_elita_se_vraca_decembra.aspx
http://www.tnp.si/news/more/poletni_avtobus_z_bleda_in_iz_bohinja_na_pokljuko_in_vodeni_izleti_tnp/
http://www5.biathlonworld.com/en/downloads.html
IBU - BIATHLON COMPETITION VENUE LICENSE, A License Document Instructions, Annex
10B_TC44_Prague_05.2014.
(http://www5.biathlonworld.com/media/files/downloads/Annex_10B_TC442014_Prague_A_License_Document_Instructions_vFINAL_May2014.pdf)
IBU - BIATHLON COMPETITION VENUE LICENSE, A License Inspection Document, Annex
10A_TC44_Prague_05.2014.
(http://www5.biathlonworld.com/media/files/downloads/Annex_10A_TC442014_Prague_IBU_A_License_vFINAL_May2014.pdf)
IBU Rules – Adopted by the 2012 10th regular IBU congress. WADA CODE compliant, IBU 2012.
(http://www.biathlonworld.com/media/files/downloads/IBU_Rules_2012_cap1.pdf)
Informacije o delovanju KČN Pokljuka pridobljene od Regeneracija group d.o.o.
Informacije o helikopterski oskrbi gorskih koč so podali predstavniki planinskih društev.
Informacije o Športnem centru Triglav Pokljuka in organizaciji svetovnega pokala v biatlonu je podal g. Peter
Zupan.
Informacije o Vojaškem objektu Rudolfa Badjure - Vadbenem centru Pokljuka, smučišču Viševnik in lokalnem
vodovodu je podal stotnik Boštjan Sušnik.
Informacije podane na delavnicah 7.5.2014 in 24.7.2014 v Vojaškem objektu Rudolfa Badjure na Rudnem
polju s strani udeležencev delavnic (Zapisniki z delavnic, Arhiv ICRO).
Prenovljen biatlonski center na Pokljuki je prestal ognjeni krst; licenca do 2017, DNEVNIK, 21. December
2009.
Prihodnost biatlona na Pokljuki pod velikim vprašajem, Delo.si, torek 19.11.2013.
Rules for IBU Licenses
(http://www.biathlonworld.com/media/download/media_0713920.pdf)
Zasebni arhiv g. Petra Zupana.
POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE:
Anžič Miha, Umetno zasneževanje smučišč in posledice v kmetijstvu - diplomski projekt, UL BTF, Oddelek za
agronomijo, Ljubljana 2010.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 263 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Atlas okolja, ARSO, maj 2014. URL:
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso
Celovito poročilo o vplivih na okolje za športno rekreacijski center Pokljuka – zunanja ureditev, Marbo d.o.o.
Bled, 2008.
Geoportal ARSO, maj 2014; URL:
http://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/tematske/tematske.page
Jani Zore, Zimska služba – učbenik Varstva okolja in komunale, Konzorcij višjih strokovnih šol za izvedbo
projekta IMPLETUM, Zacod IRC, Ljubljana 2011.
Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji, Poročilo o monitoringu v letu 2011, ARSO, 2012.
Meteorološki letopisi 2003-2009, ARSO.
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009-2015, MOP, 2010.
Obratovalni dnevnik čistilne naprave Pokljuka, 500 PE
Ocena kemijskega stanja podzemnih voda v Sloveniji v letu 2012, ARSO, 2013.
Okoljevarstveno dovoljenje, št. 35441-18/2013-5 z dne 08.05.2013 za ponikanje odpadne vode iz MKČN
Center Pokljuka
Peter Zupan, Rudno polje in oskrba z vodo za umetno zasneževanje, 28.2.2012. Arhiv g. Zupana
Podatki pridobljeni s strani upravljalca BČN Regeneracija Aktiva d.o.o.
Podatki pridobljeni s strani vzdrževalca Biatlonskega centra, gospoda Gomilar Branka.
Poslovnik za malo komunalno čistilno napravo Center Pokljuka, Smučarska zveza Slovenije – Združenje
smučarskih panog, Ljubljana, 2013.
KULTURNA DEDIŠČINA, KRAJINA IN VIDNA KAKOVOST OKOLJA:
Fister P. in sod., 1993. Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Arhitekturna identiteta, zvezek 1 in zvezek 2,
MOP, Zavod RS za prostorsko planiranje.
Marušič I. in sod., 1998. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Metodološke osnove, Ministrstvo za
okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.
Marušič I. in sod., 1998. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, 3 – Krajine subpanonske regije,
Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.
MOP
ARSO,
Atlas
okolja.
avgust
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso)
Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor
v območjih kulturne dediščine, MK, 2008.
Terenski ogled
2010
(URL
NARAVA:
Accetto, M. 2001. Opis pomembnejših gozdnih združb v Sloveniji. Biotehniška fakulteta, Oddelek za
gozdarstvo in obnovljive vire. Ljubljana. 64 str.
Adamič, M. & Koren, I. 1998. Možnost povratka velikih zveri v Alpe. V: Diaci, J. (ur.), Gorski gozd: Zbornik
referatov. 19. gozdarski študijski dnevi (Logarska dolina, 26.-27. marec 1998). Ljubljana, Biotehniška
fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 53-64.
Adamič, M. 1987. Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. (strokovna in znanstvena dela,
93). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, IGLG: 93 str.
Arih, A., Kralj, T., Lukan Klavžer, T., Menegalija, T., Sackl, P., T., Zdešar, A., Zakotnik, I. 2011. Okoljski
podatki o zavarovanem območju z oceno stanja. V: J. Kus Veenvliet (Ur), Izhodišča za Načrt upravljanja
Triglavskega narodnega parka 2012‐2022. Bled: Javni zavod Triglavski narodni park. Dostopno na:
http://www.tnp.si/images/uploads/okoljski_podatki.pdf
ARSO, Interaktivni atlas okolja, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 264 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
ARSO, 2005. Kazalci okolja 2005. Ur.: Brancelj, I. R., Kušar U. MOP, ARSO.
ARSO, 2008: Naravovarstveni pogoji Agencije RS za okolje, št. 35620-1044/2008-11 z dne 27.6.2008
ARSO, 2008: Naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje, št. 35621-341/2008-12 z dne 22.8.2008
Atlas Slovenije, četrta izdaja 2005. Založba mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije.
Baker, B. J. & Richardson, J. M. L. 2006. The effect of artificial light on male breeding-season behaviour in
green frogs, Rana clamitans melanota. Canadian Journal of Zoology, 84:1528-1532.
Bech, N., Beltran, S., Boissier, J., Allienne, J. F., Resseguier, J., Novoa, C. 2012. Bird mortality related to
collisions with ski-lift cables: do we estimate just the tip of the iceberg? Animal biodiversity and Conservation,
35 (1): 95-98.
Beier, P. 2006. Effects of artificial night lighting on terrestrial mammals. V: Rich, C.& Longcore, T. (ur.);
Ecological consequences of artificial night lighting. Island Press, Covelo, California: 19-42.
Bertok, M., Budihna N., Povž, M., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000, Ribe
(Pisces), Piškurji (Cyclostomata), Raki deseteronožci (Decapoda). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Zavod
za ribištvo Slovenije. 371 str. + digitalne priloge.
Bevanger, K. 1995. Estimates and population consequences of tetraonid mortality caused by collisions with
high tension power lines in Norway. Journal of applied ecology, 32: 745–753.
Bevk, D. & Trontelj, P. 2008. Upadanje populacije in možni vzroki za ogroženost divjega petelina Tetrao
urogallus v Škofjeloškem, Cerkljanskem in Polhograjskem hribovju. Acrocephalus, 29 (136): 13-22.
Bevk, D. & Trontelj, P. 2008. Upadanje populacije in možni vzroki za ogroženost divjega petelina Tetrao
urogallus v Škofjeloškem, Cerkljanskem in Polhograjskem hribovju. Acrocephalus, 29 (136): 13-22.
Bognolo, M. & Vailati, D. 2010. Revision of the genus Aphaobius Abeille de Perrin, 1878 (Coleoptera,
Cholevidae, Leptodirinae). Scopolia, 68: 1-75.
Božič, L., 2003. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi posebnih zaščitenih območij
(SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana.
Brelih, S. 2001. Hrošči (Coleoptera). V: Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji. Končno
poročilo. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, str. 250-280.
Brelih, S., Drovenik, B., Pirnat, A. 2006. Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije. 2. prispevek,
Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae. Scopolia, 58: 1- 442.
Brelih, S., Kajzer, A., Pirnat, A. 2010. Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije. 4. prispevek.
Polyphaga: Scarabaeoidea (=Lamellicornia). Scopolia, 70: 1- 386.
Brendel, U. M., Eberhardt, R., Wiesmann, K. 2002. Conservation of the Golden Eagle (Aquila chrysaetos) in
the European Alps - a combination of education, cooperation, and modern techniques. Journal of Raptor
Research, 36: 20-24.
Brzeziecki B., Drozdowski S., Zawadzka D., Zawadzki J. 2012: Quantification of ecological preferences of the
capercaillie Tetrao urogallus by means of the habitat suitability index: a case study in the Augustow forest
(NE
Poland).
Polish
Journal
of
Ecology
year: 2012, vol: 60, number: 4, pages: 805-814.
Buchanan, B. W. 2006. Observed and potential effects of artificial night lighting on anuran amphibians. V:
Rich, C. & Longcore, T. (ur.), Ecological Consequences of Artificial Night Lighting. Island Press. Str. 192-220.
Burt, J. W. & Rice, K. J. 2009. Not all ski slopes are created equal: disturbance intensity affects ecosystem
properties. Ecological Applications, 19(8): 2242–2253.
Cafuta, V. & Planinc, G. 2004. Poročilo o delu skupine za plazilce. V: Planinc, G. (ur.), Raziskovalni tabor
študentov biologije, Žirovnica 2003. Ljubljana, Društvo študentov biologije: 55-60.
Cipot, M., Govedič, M., Lešnik, A., Poboljšaj, K., Skaberne, B., Sopotnik, M., Stankovič, D. 2011. Vzpostavitev
monitoring velikega pupka (Triturus vulgaris). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 56 str.
Cox, N.A. & Temple, H.J. 2009. European Red List of Reptiles. IUCN/EU. Luxembourg: Office for Official
Publications of the European Communities. 44 str.
Čelik, T., Verovnik R., Gomboc S., Lasan M. 2005. Natura 2000 v Sloveniji: Metulji (Lepidoptera). Založba
ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 288 str.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 265 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Čas, M. 1999. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus) v Sloveniji leta 1998.
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 60: 5-52.
Čas, M. 1999. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus) v Sloveniji leta 1998.
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 60: 5-52.
Čas, M. 2008. Spreminjanje gozdov in vzroki za nezadržno zmanjševanje številčnosti divjega petelina. Lovec,
91(5): 242- 248.
Čas, M. 2010. Disturbances and predation on capercaillie at leks in Alps and Dinaric mountains. Šumarski list
CXXXIV, 9-10: 487-495.
Čušin B. (ur.), Babij, V., Bačič, T., Dakskobler, I., Frajman, B., Jogan, N., Kaligarič, M., Praprotnik, N.,
Seliškar, A., Skoberne, P., Surina, B., Škornik, S., Vreš, B. 2004. Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Ljubljana:
Založba ZRC, ZRC SAZU, 172 str.
Daffner, H. 1998. Die Arten und Rassen der Anophthalmus schmidti und mariae Gruppe (Coleoptera:
Carabidae: Trechinae). Acta Entomologica Slovenica. 6(2): 99-128.
Dakskobler, I., Leban, F., Rozman, A., Seliškar, A. 2010b. Distribution of the association RhodothamnoLaricetum in Slovenia. (Razširjenost asociacije Rhodothamno-Laricetum v Sloveniji). Folia biologica et
geologica, 51(4). 165-175.
Dakskobler, I., Zupan, B., Dakskobler, V. 2011. Mala mladomesečina v Julijskih Alpah – po 52 letih. Proteus,
74(2): 69-73.
Denac, K., Božič, L., Mihelič, T., Denac, D., Kmecl, P., Figelj, J., Bordjan, D. 2013. Monitoring populacij
izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2012 in 2013. DOPPS – BirdLife, Ljubljana. 230 str.
Denac, K., Mihelič, T., Božič, L., Kmecl, P., Jančar, T., Figelj, J., Rubinič, B. 2011. Strokovni predlog za
revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno
pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in
prostor. DOPPS – BirdLife, Ljubljana. 360 str.
DOPPS 2010. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic – zimsko štetje vodnih ptic.
Drovenik, B. 2003. Hrošči - Coleoptera. V: Sket, B., Gogala, M., Kuštor, V. (ur.): Živalstvo Slovenije.
Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 370-400.
Etonti, M. 2001. Pretneria droveniki sp. n. della Slovenia occ. (Coleoptera: Cholevidae: Leptodirinae). Acta
Entomologica Slovenica. 9(1): 21-25.
Frank K. D., 2005. Effects of Artificial Night Lighting on Moths. V: Rich C. & Longcore T. (ur.), Ecological
Consequences of Artificial Night Lighting. Island Press.
orman, R. T. T., B. Reineking and A. M. Hersperger. 2002. Road traffic and nearby grassland bird patterns in
a suburbanizing landscape. Environmental Management 29: 782-800.
Geister, I. 1995. Ornitološki atlas Slovenije. Razširjenost gnezdilk. DZS, Ljubljana. 287 str.
Golob, A. & Skudnik, M. 2007. Priročnik o vrstah Natura 2000, ki so povezane z gozdom. Ljubljana, Gozdarski
inštitut Slovenije.
Golob, A., 2004. Pregled habitatnih tipov gozdov v Sloveniji, ki v grobem ustrezajo merilom iz habitatnega
priročnika EU in njihove značilnosti v predlaganih območjih Natura 2000. MOPE, ARSO, Ljubljana.
Gooders, J. 1998. Ptiči Slovenije in Evrope: priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Govedič, M., Bedjanič, M., Grobelnik, V., Kapla, A., Kus Veenvliet, J., Šalamun, A., Veenvliet, P., Vrezec, A.
2007. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 s predlogom spremljanja stanja – raki (končno
poročilo). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
Govedič, M., Bedjanič, M., Vrezec, A., Šalamun, A. 2011. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000
ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (končno poročilo). Naročnik:
Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
87 str.
Gregori, J. 2004. Plazilci naših Alp. V: Trilar, T., Gogala, A., Jeršek, M. (ur.), 2004. Narava Slovenije. Alpe.
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 121-124.
Grubb, T. G., Delaney, D. K., Bowerman, W. W., Wierda, M. R. 2010. Golden Eagle Indifference to Heli-Skiing
and Military Helicopters in Northern Utah. Journal of Wildlife Management, 74(6): 1275-1285.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 266 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Jančar, T. 1994. Ornitološki atlas gnezdilk Triglavskega narodnega parka - poročilo o poteku popisovanja.
Acrocephalus 15 (62): 3-7.
Janžekovič, F. 2004. Sesalci Alp. V: Trilar, T., Gogala, A., Jeršek, M. (ur.), 2004. Narava Slovenije. Alpe.
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 135-138.
Javni zavod Triglavski narodni park 2013. Javni zavod Triglavski narodni park. Posredovanje podatkov iz
evidenc javnega značaja. Bled, 18.12.2013, št. dopisa: 091-1/2011-3. CD s shp. podatki.
Javni zavod Triglavski narodni park 2013. Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2014–2023. Bled:
Javni zavod Triglavski narodni park.
Jenni-Eiermann, S & Arlettaz, R. 2008. Does ski tourism affect alpine bird fauna? Chimia, 62 (1/2).
Jogan, N. 2005. Botanično pomembna območja Slovenije – Important Plant Areas of Slovenia (IPA).
Botanično društvo Slovenije/Center za kartografijo favne in flore. 8 str. + priloga (zbirka podatkov) 85 str.
Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc-Krajšek, S.,
Trčak, B., 2001. Gradivo za Atlas flore Slovenije = Materials for the Atlas of flora of Slovenia. Miklavž na
Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 443 str.
Jogan in sod., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS: tipologija. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje,
prostor in energijo – Agencija Republike Slovenije za okolje.
Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik (ur.), 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih
habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst (2. delno poročilo). Naročnik MOPE, ARSO,
Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 337 str., digitalne priloge.
Kalajžič, Ž. 2008. Razvoj gozdih sestojev na raziskovalnih ploskvah v subalpskem smrekovem gozdu na
Pokljuki. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire,
Kammer, P. M. 2002. Floristic changes in subalpine grasslands after 22 years of artificial snowing. Journal for
Nature Conservation, 10(2): 109–123.
Kavnik, A. 2004. Primerjava floristične sestave navadnega travnika in obrasti na smučiščih na Pohorju ter
njihova mikoriznost. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 62
str. + priloge.
Kempenaers, B., Borgström, P., Loës, P., Schlicht, E., Valcu, M. 2010. Artificial night lighting affects dawn
song, extra-pair siring success, and lay date in songbirds. Current Biology 20 (19), 1735-1739.
Kim, S. Y., Lee, S. H., Freeman, C., Fenner, N., Kang, H. 2008. Comparative analysis of soil microbial
communities and their responses to the short-term drought in bog, fen, and riparian wetlands. Soil Biology
and Biochemistry, 40(11): 2874-2880.
Kmecl, P. 1997. Zimski ornitološki atlas Triglavskega narodnega parka. Projektno poročilo. DOPPS, Ljubljana.
Koce, U., Božič, L., Jančar T. & T. Mihelič. 2012. Vpliv visokonapetostnih daljnovodov na ogrožene in druge
vrste ptic v Sloveniji. DOPPS, Ljubljana. Naročnik: Elektro-Slovenija, d.o.o., Ljubljana. 205 str.
Kocjan, J. M. 2011. Prispevek k poznavanju razširjenosti ogroženih rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji I. Folia biologica et geologica, 53(1/2): 45-78.
Kocjan, J. M. 2013. Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih, ogroženih ali drugače zanimivih
taksonov v flori Slovenije. Hladnikia, 32: 23-52.
Kofler, B. 2005. Nova nahajališča podvrste Pretneria latitarsis soriscensis Perreau, 2003 (Coleptera:
Cholevidae: Leptodirinae). Acta Entomologica Slovenica. 13(2): 167-170.
Kofler, B. 2010. Anophthalmus bognoloi sp. n. iz Slovenije (Coleoptera: Carabidae: Trechinae). Acta
Entomologica Slovenica. 18(1): 19-30.
Kos, I. 2005. Spremljanje gibanja, vzorcev aktivnosti in značilnosti plenjenja risov (Lynx lynx) na območjih
pSCI Snežnik-Pivka in pSCI Krimsko hribovje - Menišija. Poročilo o opravljeni projektni nalogi. Naročnik:
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. 16 str.
Kos, I., Koren, I., Potočnik, H., Krofel, M. 2012. Status and distribution of Eurasian lynx (Lynx lynx) in
Slovenia from 2005 to 2009. Acta biologica Slovenica, 55 (2): 49-63.
Kos, I., Potočnik, H., Skrbinšek, T., Majić Skrbinšek, A., Jonozovič, M., Krofel, M. 2005. Ris v Sloveniji:
strokovna izhodišča za varstvo in upravljanje. 2., dopolnjena izdaja. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek
za biologijo. 270 str.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 267 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Krofel, M., Cafuta, V., Planinc, G., Sopotnik, M., Šalamun, A., Tome, S., Vamberger, M., Žagar, A. 2009.
Razširjenost plazilcev Slovenije: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae 11(2): 61-99.
Kos, I. 2005. Spremljanje gibanja, vzorcev aktivnosti in značilnosti plenjenja risov (Lynx lynx) na območjih
pSCI Snežnik-Pivka in pSCI Krimsko hribovje - Menišija. Poročilo o opravljeni projektni nalogi. Naročnik:
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. 16 str.
Kos, I., Koren, I., Potočnik, H., Krofel, M. 2012. Status and distribution of Eurasian lynx (Lynx lynx) in
Slovenia from 2005 to 2009. Acta biologica Slovenica, 55 (2): 49-63.
Kryštufek, B. (nosilec) 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji (končno poročilo).
Naročnik Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Prirodoslovni muzej
Slovenije,.683 str.
Kryštufek, B., Presetnik, P., Šalamun, A., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000:
Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO, Ljubljana.
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge.
Lešnik, A. & Cipot, M. 2007. Dvoživke Triglavskega narodnega parka: razširjenost, ekologija, varstvo.
Življenje okoli nas. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 32 str.
Ličina, T. 2012. Plenjenje jajc v simuliranih talnih gnezdih ptic v gozdu na območju Menine planine.
Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 62 str. + priloge.
Longcore, T. 2010. Sensory ecology: night lights alter reproductive behavior of blue tits. Current Biology 20
(20): 893-895.
Longcore, T. & Rich, C. 2004. Ecological light pollution. Frontiers in Ecology and Environment 2(4): 191–198.
Marenče, M. 1998. Gams (Rupicapra rupicapra L. 1758) v lovsko upravnem območju Triglav. V: Bizjak, J.,
Hrovat, S., Marenče, M., Šolar, M. (ur.), Gams (Rupicapra rupicapra, L. 1758) varstvo in upravljanje na
zavarovanih območjih Alp in Slovenije. Razprave in raziskave 7. Triglavski narodni park, Bled. 49-56.
Marenče, M. 1999. Rjavi medved (Ursus arctos Linnaeus, 1758) v Triglavskem narodnem parku. Razprave in
raziskave 9. Triglavski narodni park, Bled. 80 str.
Marenče, M. 2009. Ptice v Triglavskem narodnem parku. V: Svet pod Triglavom: Triglavski narodni park za
prebivalce, obiskovalce, prijatelje in podpornike, 8: 6.
Marenče, M. 2009. Alpski svizec (Marmota marmota). V: Svet pod Triglavom: Triglavski narodni park za
prebivalce, obiskovalce, prijatelje in podpornike, 13: 6.
Marenče, M. 2013. Divji petelin (Tetrao urogallus L.) v Triglavskem narodnem parku, v lovišču s posebnim
namenom (LPN) Triglav. Acta triglavensia II/ 2: 5-41. Triglavski narodni park, Bled.
Martinčič, A. 1992. Rdeči seznam ogroženih listnatih mahov (Musci) v Sloveniji. Varstvo narave, 18: 7-166.
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, J., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc-Krajšek,
S., Trčak, B., Bačič, M., Fischer, M. A., Eler, K., Surina, B. 2007. Mala flora Slovenije: ključ za določanje
praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 str.
Mead, C. 1997. Birds and Roads -Wilderness and Wildlife at Risk. Lecture to the British Association for the
Advancement of Science (Within the John Mason Conference of the British Ecological Society).
Miettinen, J., Helle, P., Nikula, A. & Niemelä, P. 2008: Large-scale landscape composition and capercaillie
(Tetrao urogallus) density in Finland. — Ann. Zool. Fennici 45: 161–173.
Mihelič, T. 1997. Planinski orel Aquila chrysaetos v Triglavskem narodnem parku. Zaključno poročilo o
raziskavi. DOPPS, Ljubljana. V: Božič, L. 2003. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2.
Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, monografija št. 2, Ljubljana.
Mihelič, T. 2012. Monitoring divjega petelina na vplivnem območju ŠCTP na Rudnem polju – Popis rastišč
2012. Vmesno poročilo. DOPPS, 11 str.
Mihelič, T., Genero, F. 2005. Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to
2005. Acrocephalus, 26 (125): 73-79.
Molinari-Jobin, A., Wolfl, S., Marboutin, E., Molinari, P., Wolfl, M., Kos, I., Fasel, M., Koren, I., Fuxjager, C.,
Breitenmoser, C., Huber, T., Blažič, M., Breitenmoser, U. 2012. Monitoring the Lynx in the Alps. Hystrix, the
Italian Journal of Mammalogy, 23(1): 49-53.
Moss, R., Leckie F., Biggins, A., Poole, T., Baines, D., and Kortland, K. (2014): Impacts of Human
Disturbance on Capercaillie Tetrao urogallus Distribution and Demography in Scottish Woodland. Wildlife
Biology: March 2014, Vol. 20, No. 1, pp. 1-18.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 268 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Mrak, T., Mayrhofer, H., Batič, F. 2004. Contributions to the lichen flora of Slovenia XI. Lichens from the
vicinity of Lake Bohinj (Julian Alps). Herzogia 17: 107-127.
Muhar, A., Arnberger, A., Brandenburg, Ch. 2002: Methods for Visitor Monitoring in Recreational and
Protected Areas: An Overview.Monitoring and Management of Visitor Flows in Recreational and Protected
Areas. Conference Proceedings ed. by A. Arnberger, C. Brandenburg, A. Muhar, 2002, pp. 73,
Murphy, M., Laiho, R., Moore, T. R. 2009. Effects of Water Table Drawdown on Root Production and
Aboveground Biomass in a Boreal Bog. Ecosystems, 12 (8): 1268-1282.
Murcia C. 1995. Edge effects in fragmented forests: implications for conservation. Elsevier Science. TREE, vol
10, no. 2: 58-62
Poboljšaj, K. 2000. Pomen gozda za ohranjanje biodiverzitete dvoživk (Amphibia) na območju načrtovanega
regijskega parka Kočevsko-Kolpa. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 63: 119-136.
Poboljšaj, K. 2004. Planinski pupek. V: Trilar, T., Gogala, A., Jeršek, M. (ur.), 2004. Narava Slovenije. Alpe.
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 117-118.
Poboljšaj, K. & Lešnik, A. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Dvoživke
(Amphibia) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž
na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge.
Podobnik, A., Surina, B., Dakskobler, I. 2013. Zgodba o bertolonijevi orlici v Sloveniji. Proteus, 75 (7): 295302.
Polak, S. (ur.) 2000. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji; Important Bird Areas (IBA) in
Slovenia. DOPPS, Monografija DOPPS št. 1, Ljubljana. 227 str.
Povž, M. 1997. Ribe v vodah Triglavskega narodnega parka. Ichthyos 14: 40-44.
Povž, M., 2001. Analiza stanja biotske raznovrstnosti za področje sladkovodne ribe in piškurji, 2001 (v ARSO,
2001, Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji).
Povž, M., Sket, B. 1990. Naše sladkovodne ribe. Založba mladinska knjiga, Ljubljana. 369 str.
Presetnik, P., Koselj, K., Zagmajster, M. (ur.) 2009. Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije (Atlas of bats
(Chiroptera) of Slovenia). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 152 str.
Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik, A. Šalamun 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst
netopirjev (Zaključno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 251 str.; digitalne priloge.
Rheindt, F. E. 2003. The impact of roads on birds: does song frequency play a role in determining
susceptibility to noise pollution? Journal of Ornithology 144: 295-306.
Reijnen, R., Foppen. R. 1995. The effects of car traffic on breeding bird populations in woodland. IV.
Influence of population size on the reduction of density close to the highway. Journal of Applied Ecology 32:
481-491.
Reijnen, R., R. Foppen 2006. Impact of road traffic on breeding bird populations (V The Ecology of
Transportation: Managing Mobility for the Environment (Environmental Pollution) J. Davenport (Ur.), J. L.
Davenport (Ur.)), Springerlink. Str. 266-274.
Rixen, C., Stoeckli, V., Ammann, W. 2003. Does artificial show production affect soil and vegetation of ski
pistes? A review. Perspectives in Plant Ecology, Evolution and Systematics, 5(4): 219-230.
Roby, D. D., Murphy, S. M., Ritchie, R. J., Smith, M. D., Palmer, A. G. 2002. The Effects of Noise on Birds of
Prey: A Study of Peregrine Falcons (Falco peregrinus) in Alaska. Final report Jan 1994-Sep 1998. 252 str.
Roux-Fouillet, P., Wipf, S., Rixen, C. 2011. Long-term impacts of ski piste management on alpine vegetation
and soils. Journal of Applied Ecology, 48(4): 906-915.
Ruddock, M. & Whitfield, D. P. 2007. A Review of Disturbance Distances in Selected Bird Species. A report
from Natural Research (Projects) Ltd to Scottish Natural Heritage. 181 str.
Seiler A., 2001. Ecological Effects of Roads. A review. Introductory research Essay, Department fo
Conservation Biology, SLU, Uppsala.
Sivec I. 1973. Enoletni ulov insektov na svetlobno past v Ljubljani. Diplomska naloga.
Skudnik, M., Sabovljević, A., Batič, F, Sabovljević, M. 2013. Notes on some rare and interesting bryophytes
of Slovenia. Botanica Serbica, 37(2): 141-146.
Spletna stran Zavoda za gozdove Slovenije: www.zgs.gov.si/ (obiskano 23.10.2013).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 269 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Staniša, C., Koren, I., Adamič, M. 2001. Situation and distribution of the lynx (Lynx lynx L.) in Slovenia from
1995-1999. Hystrix, the Italian Journal of Mammalogy, 12 (2): 43-51.
Storch, I. (ed.) 2007. Grouse: Status Survey and Conservation Action Plan 2006-2010. Gland, Switzerland:
IUCN and Fordingbridge, UK: World Pheasant Association. 114 str.
Strgar, P., Strgar, P., Zupan, B. 2014. Najvišje doslej znano nahajališče lepega čeveljca (Cypripedium
calceolus) v Triglavskem pogorju in v Sloveniji sploh. Proteus, 76(8): 374-375.
Suchant, R., Braunisch, V. (2005): Grouse and tourism in Natura 2000 areas - guidelines for an integration of
nature conservation and nature use. FVA / EU-LIFE-Nature Fonds, 32 S.
Suter, W., Graf, R. F., Hess, R. 2002. Capercaillie (Tetrao urogallus) and Avian Biodiversity: Testing the
Umbrella-Species Concept. Conservation Biology, 16 (3): 778-788.
Thiel, D. K. 2007. Behavioral and physiological effects in Capercaillie (Tetrao urogallus) caused by human
disturbance. Dissertation. Mathematisch-naturwissenschaftlichen Fakultät, Universität Zürich. 115 str.
Thiel, D., Jenni-Eiermann, S., Braunisch, V., Palme, R. and Jenni, L. (2008), Ski tourism affects habitat use
and evokes a physiological stress response in capercaillie Tetrao urogallus: a new methodological approach.
Journal of Applied Ecology, 45: 845–853.
Temple, H.J. & Cox, N.A. 2009. European Red List of Amphibians. IUCN/EU. Luxembourg: Office for Official
Publications of the European Communities. 32 str.
TNP 2009. Strokovne podlage upravljalca za pripravo naravovarstvenih smernic za Občinski prostorski načrt
Občine Bohinj (osnutek). Št.: 1/143/2-09-IZ, 21.12.2009. 23 str.
TNP, 2003. Šotna barja v Triglavskem narodnem parku. Načrt upravljanja. TNP Bled, 92 str.
TNP, 2003a. Naravovarstvene smernice TNP: Spremembe in dopolnitve sestavin prostorskega plana Občine
Bohinj in Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje Triglavskega narodnega
parka v Občini Radovljica območje U-R6/7 (območje urejanja Rudno polje) (št. 1/101/6-03-MŠ, IZ;
11.9.2003).
TNP, 2003b. Mnenje upravljavca zavarovanega območja (TNP) k predlogu obeh prostorskih aktov:
Spremembe in dopolnitve sestavin prostorskega plana Občine Bohinj in Spremembe in dopolnitve prostorsko
ureditvenih pogojev za območje Triglavskega narodnega parka v Občini Radovljica območje U-R6/7 (območje
urejanja Rudno polje) (št. 1/101/8-03-IZ; 12.12.2003).
TNP, 2008. Mnenje TNP: »Zunanja« ureditev Športno rekreacijskega centra Pokljuka (1/179/52-06-IZ;
12.3.2008).
TNP, 2008a. Mnenje TNP: Ureditev Športno rekreacijskega centra Rudno polje na Pokljuki (1/179/59-06-IZ;
17.6.2008),
TNP, 2010. Mnenje TNP: Ureditev na območju smučišča pod Viševnikom na Pokljuki (št. 1/144/7-09-IZ,
8.1.2010),
UK Moths, 2008. (http://ukmoths.org.uk/show.php?bf=2067), februar 2008.
Veenvliet, P., Kus Veenvliet, J. 2006. Ribe slovenskih celinskih voda: priročnik za določanje. Grahovo: Zavod
Symbiosis.
Verovnik, R. 2004. Dnevni metulji slovenskih Alp. V: Trilar, T., Gogala, A., Jeršek, M. (ur.), Narava Slovenije.
Alpe. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. 111-113.
Vidic, J. 1994. Alpski svizec (Marmota marmota L. 1758) v Triglavskem narodnem parku in drugod po
Sloveniji. Raziskave in razprave 3. Triglavski narodni park, Bled. 94 str.
Vrezec, A., Ambrožič, Š., Kapla, A. 2012. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanje
spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012: Carabus variolosus, Lucanus cervus,
Rosalia alpina, Morimus funereus, Graphoderus bilineatus. Končno poročilo. – Nacionalni inštitut za biologijo,
Ljubljana.
Vrezec, A., Polak, S., Kapla, A. 2011. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanje
spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2010 in 2011. Carabus variolosus, Lucanus
cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Cucujus cinnaberinus, Cerambyx cerdo, Graphoderus bilineatus.
Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 86 str.
Vrezec, A., Polak, S., Kapla, A. Grobelnik, V. & Šalamun, A. 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst
hroščev - Carabus variolosus, Leptodirus hochenwartii, Lucanus cervus in Morinus funereus, Rosalia alpina.
Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 145 str., 7 prilog.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 270 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Wipf, S., Rixen, C., Freppaz, M., Stoeckli, V. 2002. Ski piste vegetation under artificial and natural snow:
patterns in multivariate analysis. V: Interdisciplinary Mountain Research (ur. Bottarin, R. & Tappeiner, U.).
Blackwell, Stelvio National Park, Italy: 170-179.
Wipf, S., Rixen, C., Fischer, M., Schmid, B., Stoeckli, V. 2005. Effects of ski piste preparation on alpine
vegetation. Journal of Applied Ecology, 42(2): 306-316.
Wise, S. 2007. Studying the ecological impacts of light pollution on wildlife: amphibians as models. V: Marín,
C. & Jafari, J. (ur.), StarLight: a Common Heritage, (Canary Islands, Spain: StarLight Initiative La Palma
Biosphere Reserve, Instituto De Astrofı´sica De Canarias, Government of The Canary Islands, Spanish
Ministry of The Environment, UNESCO - MaB.): 107–116.
ZGS, OE Bled 2007. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Pokljuka 2006-2015. ZGS. 162 str.
ZGS. 2009. Monitoring divjega petelina (Tetrao urogallus) na vplivnem območju Biatlonskega centra na
Pokljuki – 2009 (poročilo). Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled. 12 str.
ZGS. 2010. Monitoring divjega petelina (Tetrao urogallus) na vplivnem območju Biatlonskega centra na
Pokljuki – 2010 (poročilo). Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled. 6 str.
ZGS. 2012. Monitoring divjega petelina (Tetrao urogallus) na vplivnem območju Biatlonskega centra na
Pokljuki 2012 in primerjava z rezultati monitoringa preteklih let. Poročilo. Zavod za gozdove Slovenije, OE
Bled. 8 str.
ZGS. 2013. Monitoring divjega petelina (Tetrao urogallus) na vplivnem območju Biatlonskega centra na
Pokljuki 2013 in primerjava z rezultati monitoringa preteklih let. Poročilo. Zavod za gozdove Slovenije, OE
Bled. 12 str.
ZRSVN 2003a. Naravovarstveno mnenje ZRSVN k odloku o Spremembah in dopolnitvah sestavin
prostorskega plana Občine Bohinj in k spremembam in dopolnitvam prostorsko ureditvenih pogojev za
območje Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj območje U-R6/7 (št. 2-III-168/11-O-03/ MB, AO;
23.12.2003).
ZRSVN, 2003. Naravovarstvene smernice ZRSVN k spremembam in dopolnitvam sestavin prostorskega plana
Občine Bohinj in k spremembam in dopolnitvam prostorsko ureditvenih pogojev za območje Triglavskega
narodnega parka v Občini Bohinj območje U-R6/7 (št. 2-III-168/5-O-03/AO, MB; 10.9.2003).
ZRSVN 2006. Naravovarstvene smernice za strategijo prostorskega razvoja občine Bohinj. Št. naloge: 2-III422/5-O-06/MB, Kranj in Bled, oktober 2006.
ZRSVN, 2007. Ponovno mnenje ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – večnamenski
centralni objekt športno rekreacijskega centra Pokljuka, na zemljišču, parc. št. 1003/127 k.o. Bohinjska
Srednja vas v občini Bohinj (št. 2-III-569/22-O-07/ MB; 13.6.2007).
ZRSVN, 2008. Mnenje ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – gradnja objektov in naprav
v sklopu ŠRC Rudno polje na Pokljuki, na zemljišču, parc. št. 1003/127 k.o. Bohinjska Srednja vas v občini
Bohinj (št. 2-III-129/8-O-08/MB, SRB; 13.6.2008).
ZRSVN, OE Kranj 2009. Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt občine Bohinj. 23.12.2009, št.
2-III-581/9-O-09/TŠ. 15 str.
ZRSVN, 2010a. Izdaja mnenja ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – rekonstrukcija,
nadomestna gradnja in dozidava vadbenega centra Pokljuka ter rekonstrukcija z delno spremembo
namembnosti objekta na smučišču, novogradnja dvosedežnice, postavitev mobilne otroške vlečnice in
postavitev novega antenskega droga (št. 2-II-591/6-O-09/ ; 26.1.2010).
ZRSVN, 2010b. Dopolnitev mnenja ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – rekonstrukcija,
nadomestna gradnja in dozidava vadbenega centra Pokljuka (št. 2-II-591/7-O-09/ ; 22.4.2010).
ZRSVN, 2010c. Ponovno mnenje ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo – povečanje
akumulacijskega jezera za zasneževanje na Rudnem polju (št. 2-II-362/10-O-10/SR; 23.12.2010).
ZRSVN, 2011. Mnenje ZRSVN v zvezi s presojo sprejemljivosti posega v naravo za povečanje akumulacijskega
bazena za zasneževanje na Rudnem polju (št. 2-II-362/20-O-10/SR; 26.9.2011).
ZRSVN, Daneu, G., (nosilec naloge), 2007. PODROBNEJŠI NAČRT UPRAVLJANJA ZA PROJEKTNO OBMOČJE
JELOVICA v sklopu akcije A3 projekta LIFE III – Narava: LIFE04NAT/SI/000240 z naslovom Natura 2000 v
Sloveniji – Upravljavski modeli in informacijski sistem (NATURA 2000 in Slovenia – Management Models and
Information System). ZRSVN, OE Kranj, 102 str.
ZRSVN: Interaktivni naravovarstveni atlas, http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 271 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
ZZRS 2010. Načrt za izvajanje ribiškega upravljanja v gornjesavskem ribiškem območju za obdobje 20112016, osnutek. Spodnje Gameljne, december 2010. 79 str.
Žagar, A., Krofel, M., Govedič, M., Mebert, K. 2011. Distribution and habitat use of dice snake (Natrix
tessellata) in Slovenia. Mertensiella, 18: 207-216.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE:
Andrej Mohar, Predlog sanacije razsvetljave Športnega centra na Rudnem polju na Pokljuki – osnutek
14.6.2014, Društvo temno nebo.
Izvedbeni projekt za razsvetljavo - izsek v dwg obliki, (Vir: projektant Zvonko Arčon, Arelsi d.o.o.)
Osvetljevanje objektov za oglaševanje, Društvo Temno nebo Slovenije, september 2011.
http://www.temnonebo.si/images/pdf/brosura%20osvetljevanje%20objektov%20za%20oglasevanje_splet.p
df
Terenski ogled
HRUP:
Celovito poročilo o vplivih na okolje za športno rekreacijski center Pokljuka – zunanja ureditev, Marbo d.o.o.
Bled, 2008.
Strokovna ocena meritev hrupa v okolju: IBU Svetovni pokal v Biatlonu – Pokljuka 2010, Marbo d.o.o., Lesce,
december 2010.
Jernej Jenko, Strokovna ocena obremenjenosti okolja s hrupom prireditev, priprav tekaških prog,
zasneževanja in prometa za območje Športnega centra Pokljuka – faza 1, Zavod za varstvo pri delu (ZVD),
Ljubljana, 2015, (št. proj. LFIZ-20140070-JJ/M).
ZDRAVJE LJUDI (DOSTOP DO ZDRAVE PITNE VODE):
NVatlas - Interaktivni naravovarstveni atlas, Agencija RS za okolje, http://kremen.arso.gov.si/NVatlas
http://ksh.fgg.uni-lj.si/ewnsi/
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009-2015, MOP, 2010.
Geoportal
ARSO,
ARSO
maj
http://gis.arso.gov.si/apigis/povrsinskevode/
Peter Zupan, Rudno polje in oskrba z vodo za umetno zasneževanje, 28.2.2012. Arhiv g. Zupana
Dokumenti gradnje vodovodov iz leta 1972 iz arhiva MORS.
2014.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
http://gis.arso.gov.si/apigis/podzemnevode/
Stran 272 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
GRAFIČNE PRILOGE
Priloga 1: Širše območje obravnave – današnje stanje
Priloga 2.1: Stanje pred posegom (2008) na ortofoto posnetku
Priloga 2.2: Ožje območje pred posegom (2008)
Priloga 3.1: Današnje stanje na ortofoto posnetku
Priloga 3.2: Današnje stanje ožjega območja
Priloga 3.3: Smučišče Viševnik - današnje stanje
Priloga 4: Območje Vadbenega centra Pokljuka – predvideno stanje
Priloga 5.1: Planska namenska raba (veljavni plan)
Priloga 5.2: Planirana planska namenska raba (predlog OPN Bohinj)
Priloga 6.1: Natura 2000 območja
Priloga 6.2: Zavarovana območja – TNP
Priloga 6.3: Naravne vrednote in ekološko pomembna območja
Priloga 7: Mirna območjain vplivna območja narave
Priloga 8.1: Karta omilitvenih ukrepov – ožje območje 1
Priloga 8.2: Karta omilitvenih ukrepov – ožje območje 2
Priloga 8.3: Karta omilitvenih ukrepov – širše območje
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 273 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
TEKSTUALNE PRILOGE
Priloga A: Seznam udeležencev delavnic in drugih, ki so z informacijami, s svojimi
idejami in sugestijami sooblikovali vsebino okoljskega poročila
Priloga B: Prostorski pogoji za sanacijo Biatlonskega centra Pokljuka na podlagi
študije Presoja vplivov na okolje za Biatlonski center Pokljuka, ki se jih integrira v
predlog OPN Bohinj - odlok
Priloga C: Ukrepi varstva narave »obnovitve« skladno z 52. členom ZON in ukrepa
varstva narave »odprave škodljivih posledic« skladno s 103. členom ZON
Priloga D: Realizacija 74. člena Zakona o Triglavskem parku glede DPN
Priloga E: Predstavitev rezultatov naloge
Priloga F: Časovni pregled postopkov izdaje soglasij in upravnih dovoljenj (2006 –
2014) za Športno rekreacijski center Pokljuka na Rudnem polju
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 274 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Priloga A: Seznam udeležencev delavnic in drugih, ki
so z informacijami, s svojimi idejami in sugestijami
sooblikovali vsebino okoljskega poročila
V izdelavo Poročila o vplivih na okolje za dejavnosti in posege na Rudnem polju so bili
deležniki vključeni na različne načine:
(1) z izvedbo dveh delavnic (za vsebinjenje in v zvezi z omilitvenimi ukrepi) – zapisa
se nahajata v prilogi E;
(2) z osebnim kontaktiranjem preko e-pošte in telefonskih razgovorov z namenom
pridobitve informacij.
Tekom izdelave poročila so bile vključene naslednje organizacije (določene organizacije, ki so
bile vabljene na delavnico oz. je bilo ocenjeno, da bi bila njihova udeležba pomembna, se na
vabilo niso odzvale):
INSTITUCIJA
Alpe Adria Green*
DOPPS
Društvo Temno nebo
Gobarsko društvo Gorje
MKO
MKO - Inšpektorat za kmetijstvo in okolje
MORS
MORS - SV
Občina Bohinj
PD Gorje
PD Javornik-Koroška Bela
PD Lj-Matica
PD Radeče
PD Srednja vas
PZS
Smučarska zveza Slovenije oz. Športni center
Triglav Pokljuka
Smučarsko društvo Bohinj
TNP
ZGS OE Bled
ZRSVN OE Kranj
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
OSEBA
Vojko Bernard*
Tomaž Jančar
Andrej Mohar
Bojan Arzenšek
Vesna Kolar Planinšič
Jelka Habjan
Metka Černelč
Jelena Hladnik
Simon Pleško
Marjana Trontelj
Rade Rot
Marko Bregar
Boris Hren
Boštjan Sušnik
Sandi Beguš
Brane Rozman
Marica Okršlar
Anton Dremelj
Olga Oven
Aleš Jenko
Danica Dornik
Jože Šušteršič
Majda Korošec
Miro Eržen
Mitja Valič
Peter Zupan
Gomilar Branko
Jana Pekovec
Andrej Arih
Igor Zakotnik
Andrej Gartner
Sonja Rozman
Stran 275 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Metod Rogelj
*delavnic se niso udeležili, a so na prejeto gradivo za posamezno delavnico podali pisno mnenje;
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 276 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Priloga B: Prostorski pogoji za sanacijo Biatlonskega
centra Pokljuka na podlagi študije Presoja vplivov na
okolje za Biatlonski center Pokljuka, ki se jih
integrira v predlog OPN Bohinj - odlok
Pomen kratic
ZTNP-1 – Zakon o Triglavskem narodnem parku
ZRSVN - Zavod RS za varstvo narave
JZ TNP – Javni zavod Triglavski narodni park
NU TNP - Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka
TNP - Triglavski narodni park
B.1 GRAFIČNI DEL:
V OPN Bohinj je treba vnesti mirna območja (NU TNP) tako, da se potem lahko v odloku sklicuje
nanje.
B.2 STRATEŠKI DEL:
4. člen
(pomen izrazov)
Mirna območja so območja izjemnega pomena za varstvo in ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst
ter habitatnih tipov v ugodnem stanju (na posebnem območju varstva SI5000019 Julijci in drugih
varovanih in zavarovanih območjih). Strokovno izhodišče za določitev mirnih območij je načrt
upravljanja TNP. Na mirnih območjih so obiskovanje (hoja zunaj utrjenih in označenih poti, planinstvo)
in različne dejavnosti (zračni promet, turno smučanje, jadralno padalstvo, fotolov, kolesarstvo,
gozdarstvo, kmetijstvo) časovno in prostorsko prilagojene tako, da so motnje čim manjše.
2.2 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
14. člen
(infrastrukturne prioritete)
Skupaj s TNP ter občinama Bled in Gorje se pripravi celovito ureditev prometa, ki bo na podlagi analize
prometa določila ustrezne ukrepe v zvezi z omejitvijo in ureditvijo prometa na Pokljuki tako z vidika
prometa kot tudi z vidika zmanjševanja ekološke obremenitve na varovane kvalifikacijske vrste v
Natura 2000 in ohranjanja mirnih območij, določenih v 4. členu tega odloka. Omejitev prometa na
območju Pokljuke vključuje postavitev učinkovitih cestnih zapor, zaračunavanje prihodov z avtom na
Pokljuko, uvedbo javnega prevoza in ureditev parkiranja tako znotraj območja Pokljuke kot tudi stalna
in občasna parkirišča izven območja Pokljuke.
B.3 SPLOŠNE USMERITVE:
VARSTVO VODA:
- Ustrezna ureditev čiščenja odpadnih voda na vseh območjih (počitniški objekti, planine, planinske
koče, gostinsko-turistični objekti itd.)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 277 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Vsem lokalnim zajetjem (zajetje Zlate vode in zajetja Konjščica), ki se uporabljajo za
oskrbo s pitno vodo območja Rudnega polja, Uskovnice (po potrebi) in planine Zajavornik
v času pašne sezone, je potrebno določiti in vzpostaviti vodovarstvena območja ter
varstvene režime. Ker je Pokljuka zaradi svojih hidrogeoloških lastnosti (tip poroznosti,
obsežnosti in izdatnosti vodonosnika) pomemben strateški vir pitne vode, je potrebno
določiti prostorske in časovne omejitve paše živine na planinah nad zajetji virov pitne vode Zlate
vode in Konjščica. 3.11
Prometna infrastruktura
103. člen
(gradnja prometne infrastrukture)
Splošne usmeritve:
Na območju Pokljuke se izven stalnih naselij (Gorjuše, Koprivnik, Podjelje) ne osvetljuje prometnih
površin in parkirišč.
Promet na območju Pokljuke se zaradi zmanjševanja ekološke obremenitve na kvalifikacijske vrste v
Natura 2000 območjih umirja na sledeče načine:
- z uvedbo javnega prevoza,
- z ureditvijo parkirišč izven območja Pokljuke,
- z zaračunavanjem dostopa v posamezna območja Triglavskega narodnega parka za
individualna prevozna sredstva oziroma z zaračunavanjem parkirnine na urejenih perkiriščih,
- in z ukrepi za umirjanje prometa na gornjem platoju Pokljuke opredeljenih v 138. členu.
3.13 Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in
naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.13.2 Ohranjanje narave
138. člen
(omejevanje dejavnosti in druge ureditve zaradi zaščite narave in ohranitve mirnih območij
na gornjem platoju Pokljuke)
Zaradi zaščite narave in ohranitve mirnih območij se omejuje dejavnosti na gornjem platoju Pokljuke
in delu Severnih Bohinjskih planin (EUP ali del EUP BP-1, GO-1, GO-2, GO-3, GO-4, GO-5, PD-1, PD-3,
PL-1, PL-3, PL-4, PL-5, PL-6, PL-7, PL-12, RP-1, RP-2 in RP-3). Območje omejevanja dejavnosti in
drugih ureditev zaradi zaščite narave in ohranitve mirnih območij je prikazano v Prikazu stanja
prostora.
Območje se opremi z učinkovitimi vizualnimi komunikacijami namenjenimi ozaveščanju obiskovalcev o
pomenu mirnih območij in zaščiti prostoživečih vrst. Z ustreznimi vizualnimi komunikacijami in fizičnimi
preprekami naj se preprečuje fizični prehod na mirna območja. Vizualne komunikacije morajo biti
usklajene s celostno podobo TNP.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 278 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika: Predlog območja omejevanja dejavnosti in drugih ureditev zaradi zaščite narave in ohranitve
mirnih območij (gornji plato Pokljuke)
PRIREDITVE, TEKMOVANJA IN DRUGE ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI
Prireditve, tekmovanja in druge organizirane aktivnosti se lahko izvajajo pod sledečimi pogoji:
- Med 1. marcem in 1. julijem se na območju ne izvajajo javne prireditve, tekmovanja in/ali druge
organizirane aktivnosti ali shodi razen rednih treningov in z njimi povezanih manjših tekmovanj
tekačev in biatloncev.
- Za vse dovoljene aktivnosti veljajo omejitve hrupa tako, da raven hrupa na mirnih območjih od
sončnega zahoda do sončnega vzhoda ne presega 40 dB(A) ter da od sončnega vzhoda do
sončnega zahoda hrup ne presega 50 dB(A). Dovoljena je maksimalna jakost zvočnih naprav na
viru, ki ne sme presegati 90 dB(A) merjeno en meter od zvočne naprave v smeri usmerjenosti
zvočnika.
- Prireditve od sončnega zahoda do sončnega vzhoda niso dovoljene zaradi varstva kvalifikacijskih
vrst Natura 2000 območij (ptice, sesalci); izjema so nočne vadbene aktivnosti za potrebe
usposabljanja Slovenske vojske in sil za zaščito in reševanje, ki se ne odvijajo na oziroma v
neposredni bližini predlaganih mirnih območij.
Uporaba ozvočenja na območju ni dovoljeno, razen na ožjem območju biatlonskega centra (na
stadionu).
UREDITEV TEKAŠKIH PROG IN OMEJITEV REKREATIVNIH DEJAVNOSTI
Na vseh gozdnih cestah, ki potekajo skozi mirna območja (kot npr. Mesnovec in Pri Rupah) ter tik ob
njih (v oddaljenosti manj kot 100 m od roba mirnega območja), je potrebno namestiti učinkovite
cestne zapore (zapornice) skupaj z obvestili o mirnem območju, slednje naj bodo v skladu s celostno
grafično podobo TNP. Na navedenih gozdnih cestah se prepove tudi kolesarjenje in urejanje tekaških
prog, na mirnih območjih pa nabiralništvo, pohodništvo, krpljanje ter vse druge dejavnosti (razen
izjem po ZTNP-1 in Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka).
V skladu z ZTNP-1 je na območju narodnega parka prepovedano z dodajanjem kemikalij ali
mikroorganizmov umetno zasneževati ali utrjevati smučišča in tekaške proge.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 279 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Nove smučarske poti se lahko uredijo le po predhodni preveritvi območja in stanja kvalifikacijskih vrst
ter v soglasju z TNP in ZRSVN.
PROMET
Zaradi zmanjševanja ekološke obremenitve na varovane kvalifikacijske vrste v Natura 2000 in
ohranjanja mirnih območij ter zagotavljanja ustrezne stopnje varstva pred hrupom se prometne
površine na zgornjem platoju Pokljuke opredeli kot III. stopnjo varstva pred hrupom. V skladu s tem
se promet na gornjem platoju Pokljuke umirja na sledeče načine:
z
omejitvijo hitrosti na maksimalno hitrost 50 km/h,
s
postavitvijo učinkovitih cestnih zapor na gozdnih prometnicah in
z
ustreznimi prostorskimi, časovnimi in kvantitativnimi omejitvami parkiranja.
ZRAČNI PROMET
-
-
Zaradi zmanjševanja ekološke obremenitve na varovane kvalifikacijske vrste v Natura 2000 in
ohranjanja mirnih območij ter zagotavljanja ustrezne stopnje varstva pred hrupom se na
področju zračnega prometa izvaja sledeče ukrepe: Z letali in helikopterji ni dovoljeno
preletavati mirnih območij.
Koridorje letov se skupaj s pristojno Kontrolo zračnega prometa Slovenije določi oz. prilagodi
tako, da ti potekajo v zadostni oddaljenosti od mirnih območij in potekajo po območjih, kjer je
prostor zaradi hrupa že tako degradiran (ceste).
Od pilotov (vojske in policije) se zahteva uporaba koridorjev zaradi hrupnih obremenitev
naravnega okolja.
Zahteva se zapiše tudi v procedure in sporočila AIP Kontrole zračnega prometa Slovenije, kjer
se posebej poudari zahteva po izvajanju preletov, ki najmanj obremenjujejo okolico s hrupom
(obveščanje komercialnih izvajalcev letalskih prevozov).
Uvede se učinkovit nadzor nad turističnimi (panoramskimi) preleti, ki ga izvaja Alpski letalski
center Lesce.
Oskrbo planinskih koč naj se organizira na čim bolj racionalen način tako, da se zmanjša
količina potrebnih helikopterskih letov.
Od 1. marca do 1. julija ni dovoljeno pristajanje na helidromu Rudno polje ter preletati
območja zgornjega platoja, razen za potrebe intervencije in reševanja
GOZDARSKA DEJAVNOST
Zaradi zmanjševanja ekološke obremenitve na varovane kvalifikacijske vrste v Natura 2000 in
ohranjanja mirnih območij ter zagotavljanja ustrezne stopnje varstva pred hrupom. se gozdna
zemljišča na zgornjem platoju Pokljuke opredeli kot III. stopnjo varstva pred hrupom. Temu se mora
prilagoditi tudi delo v gozdu (npr. prilagojena sečnja in spravilo lesa zaradi varstva vrst in habitatnih
tipov).
UMEŠČANJE NOVIH DEJAVNOSTI IN IZVAJANJE GRADBENIH DEL
Nove dejavnosti se v prostor umeščajo pod sledečimi pogoji:
- Na območje se lahko umeščajo le tisti posegi in dejavnosti, ki ob upoštevanju kumulativnih vplivov
hrupa na mirnih območjih ne presežejo ravni hrupa 40 dB(A) od sončnega vzhoda do sončnega
zahoda in 50 dB(A) od sončnega zahoda do sončnega vzhoda.
- Na območje se ne umešča novih posegov in dejavnosti, ki bi še povečale obremenjenost območja
zaradi obiska ljudi (različne množične športne aktivnosti in druge prireditve).
- Gradnja in ureditev dodatnih nastanitvenih kapacitet ter sekundarnih bivališč ni dovoljena.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 280 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
-
Gradnja, prenova in ureditev objektov za izboljšanje stanja okolja (npr.: ukrepi za izboljšanje
energetske učinkovitosti, čistilne naprave, protihrupne bariere ipd.) je dovoljena.
Povečevanje standarda (enake, torej že sedaj prisotne) ponudbe posameznih dejavnosti,
zmogljivosti objektov in naprav ali spremembe namembnosti, katerih posledica bi bili lahko
bistveni negativni vplivi na okolje, niso dovoljeni (npr. večanje obsega gostinske ponudbe v
planinskih kočah).
Gradbena dela se lahko izvajajo med 1. julijem tekočega leta in 1. januarjem naslednjega leta.
Izjemoma so dovoljena nujna sanacijska dela v primeru izrednih dogodkov (naravne nesreče, okvare
vodovodnega, elektro- in telekomunikacijskega omrežja ipd.).
B.4 PODROBNI IZVEDBENI POGOJI (PIP) ZA IZBRANE ENOTE UREJANJA
Slika: Predlog razmejitve EUP RP-1 iz dopolnjenega osnutka OPN v dve EUP glede na zgornje PPIP
zaradi sanacijskih ukrepov ter zaščite narave in ohranitve mirnih območij.
RP-1
Rudno polje –
vadbeni in
biatlonski
center ter
tekaške proge
Na celotnem območju EUP so dopustni dozidava, rekonstrukcija, vzdrževanje in
odstranitve obstoječih objektov in naprav, v območju vadbenega centra Pokljuka
(območje s podrobno namensko rabo f), tudi gradnja novih stavb na mestu poprej
odstranjenih, pri čemer so nove stavbe praviloma usklajene z gabariti odstranjenih.
Kapacitet oz. zmogljivosti se ne sme povečevati.
Za vsak poseg v območju je treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za ohranjanje
narave in gozdarstvo. Ministrstvo, pristojno za obrambo, na obravnavanem območju
ureja lastno telekomunikacijsko infrastrukturo, zato je treba za vsak poseg pridobiti tudi
njihovo soglasje.
Vsa obstoječa drevesna in grmovna vegetacija se ohranja, dovoljena je le sanitarna
sečnja. Krčenje drevesne in grmovne vegetacije za namene parkirišč in druge
infrastrukture ni dovoljeno.
Zaradi ohranjanja narave in mirnih območij veljajo tudi določila 138. člena za omejitev
dejavnosti in drugih ureditev na gornjem platoju Pokljuke
01 BIATLONSKI CENTER IN TEKAŠKE PROGE – DEJAVNOSTI IN UREDITVE:
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 281 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Zaradi ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot, mirnih območij in
značilne krajine narodnega parka se na območju biatlonskega centra omejuje dejavnosti
in opredeljuje potrebne ukrepe za ustrezno sanacijo območja.
VIZUALNE KOMUNIKACIJE:
Območje se opremi z učinkovitimi vizualnimi komunikacijami, namenjenimi ozaveščanju
obiskovalcev o pomenu narodnega parka in mirnih območij. Z ustreznimi vizualnimi
komunikacijami se preprečuje fizični prehod na mirna območja. Vizualne komunikacije
morajo biti usklajene s celostno grafično podobo TNP.
Oglaševanje v območju biatlonskega centra:
- Prepovedano je postavljati nove objekte ali naprave za slikovno ali zvočno
obveščanje in oglaševanje v naravnem okolju.
- Oglaševanje je dovoljeno samo na stadionu na dan tekem. Po tekmi je treba
reklame in logotipe sponzorjev odstraniti.
- Oglaševanje in obveščanje o dogodkih na velikem LCD zaslonu je dovoljeno samo v
času prireditev ter uro pred in uro po prireditvi. Sicer mora biti veliki LCD zaslon
ugasnjen.
PRIREDITVE:
V času prireditev je na območju biatlonskega centra (BC) dopustna postavitev naslednjih
enostavnih začasnih objektov, ki jih je potrebno po zaključku prireditev (v največ dveh
dneh) odstraniti:
- pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor,
- oder z nadstreškom,
- pokriti prireditveni prostor,
- začasna tribuna in
- drugi montažni objekti za potrebe organizatorja (npr. bivalni kontejnerji, kemična
stranišča itd.).
Omejitve pri uporabi zvočnih naprav:
- Ozvočenje je dovoljeno le na ožjem območju biatlonskega centra (na stadionu), ne
pa tudi vzdolž tekaških prog.
- Dovoljena je maksimalna raven hrupa zvočnih naprav na viru, ki ne sme presegati
90 dB(A) merjeno en meter od zvočne naprave v smeri usmerjenosti zvočnika (v
skladu s izsledki Študije modela hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana,
2014/2015);
- Za namene zmanjšanja hrupa na minimum se uporabi več zvočnikov nižjih jakosti, ki
so ustrezno nameščeni (na višini pod 4 m) in usmerjeni k poslušalcem(v skladu z
izsledki Študije modela hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana,
2014/2015)
- Glasba naj se pol ure po zaključku prireditve (podelitvi priznanj) ne predvaja več na zvočnikih
na prireditvenem prostoru in naj se dogajanja premesti v šotore in notranje prostore.
Lastnik oz. upravljavec prostora in infrastrukture (ali organizator javne prireditve) mora
zagotoviti 24 urni monitoring hrupa (v času priprav na prireditev in med prireditvami), ki
ga lahko izvaja le pooblaščena institucija, ter spremljati raven hrupa na viru hrupa in na
robovih ter v mirnih območjih, ki so najbližje viru hrupa v skladu s izsledki Študije
modela hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana, 2014/2015). Merilna mesta
določi ZRSVN v sodelovanju s strokovnjakom za hrup in v skladu z izsledki Študije
modela hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana, 2014/2015).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 282 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
OSVETLJEVANJE:
Za osvetljevanje območja veljajo sledeče omejitve:
- Osvetlitev stadiona, štartnega prostora za štafete in prog za tek na smučeh/rolkanje
na območju biatlonskega centra (BC) je razen v času priprave in izvedbe tekem
svetovnega pokala v biatlonu dovoljena do 19. ure.
- Proge se osvetljujejo le, kadar je to potrebno zaradi tekaških in biatlonskih
aktivnosti.
- Parkirnih površin se ne osvetljuje. Dovoljena je le osvetlitev z nevpadljivimi nizkimi
svetili in označitev vhodov in prehodov, ki mora biti opremljena s senzorji za vklop in
izklop.
- Uporabljajo se izključno sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v
modrem delu spektra (primerne so visokotlačne natrijeve sijalke; lahko se uporabi
LED svetilkez maksimalno vrednostjo barvne temperature do 3000K; živosrebrove
sijalke so prepovedane.
- Vse svetilke morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako
morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za osvetljevanje se
uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.
HELIKOPTERSKI PROMET:
Potrebno je upoštevati splošne določbe glede letalskega prometa iz 138 člena tega
odloka.
Koridorje priletov in zletov s helidroma Rudno polje se skupaj s pristojno Kontrolo
zračnega prometa Slovenije določi oz. prilagodi tako, da ti potekajo v zadostni
oddaljenosti od mirnih območij in potekajo po območjih, kjer je prostor zaradi hrupa že
tako degradiran (ceste).
Upravljavec helidroma zagotovi monitoring hrupa v skladu z izsledki Študije modela
hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana, 2014/2015) in skladno z zahtevami
Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št. 105/2005,
34/2008,109/2009, 62/2010). Monitoring se izvaja na robovih in v mirnih območjih.
Merilna mesta določi ZRSVN v sodelovanju s pooblaščencem za izvajanje prvih meritev in
monitoringa hrupa. Poročila mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje,
ZRSVN in JZ TNP.
UREJANJE TEKAŠKIH POTI:
Urejanje tekaških poti na območju biatlonskega centra naj upošteva sledeče usmeritve:
- Snežni topovi se lahko uporabljajo le na območjih stavbnih zemljišč, razen tam, od
koder je hrup snežnih topov v mirnih območjih večji od 40 dB(A). Lahko se
uporabljajo le na način in na območjih, določenih v skladu z izsledki Študije modela
hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana, 2014/2015).
- Strojno urejanje tekaških prog se izvaja v nujnem obsegu z napravami in delovnimi
stroji, ki glede na stanje tehnike povzročajo najmanjše hrupne obremenitve. Strojno
urejanje prog je dovoljeno le od sončnega vzhoda do sončnega zahoda (z izjemo
urejanja prog za tekme svetovnega pokala).
- Snežnih topov se ne osvetljuje razen z namenom in v obsegu določil varstva pri delu
v času prisotnosti delavcev.
- V celotnem območju biatlonskega centra, vključno z območjem urejenih tekaških
prog, je potrebno vzdrževati ustrezno strukturiran gozdni rob (v skladu s sanacijskim
načrtom oz. s podrobnejšimi usmeritvami pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 283 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
-
Med progo, ki poteka vzporedno z mirnim območjem Mesnovec in gozdnim robom,
je potrebno v zimskem času namestiti t.i. snežne ovire oziroma na drug ustrezen
način preprečiti dostop obiskovalcev na mirna območja območja (npr. z namenoma
puščenimi podrtimi drevesi). V primeru postavitve ograje mora biti le-ta lesena, tip
ograje pa značilen za ograjevanje planin in pašnikov na Pokljuki (primerne so tudi
prekrižane lesene palice z opozorili, ipd.). Ograja lahko tudi izven smučarske sezone
služi kot opozorilo za planince in druge obiskovalce. Tekaških prog ni dovoljeno
dodatno utrjevati (asfaltirati, betonirati, utrjevati s kamnom ipd.).Nove smučarske
poti se lahko uredijo le po predhodni preveritvi območja in stanja kvalifikacijskih vrst
ter v soglasju z TNP in ZRSVN.
Lastnik oz. upravljavec biatlonskega centra zagotovi monitoring hrupa v skladu z izsledki
Študije modela hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana, 2014/2015) in
skladno z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št.
105/2005, 34/2008,109/2009, 62/2010). Monitoring se izvaja na robovih stavbnih
zemljišč, vzdolž tekaških prog, ki mejijo na mirno območje, na robovih mirnih območij in
v mirnih območjih. Merilna mesta določi ZRSVN v sodelovanju s pooblaščencem za
izvajanje prvih meritev in monitoringa hrupa in v skladu z izsledki Študije modela hrupa
za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana, 2014/2015).
USMERITVE ZA OBLIKOVANJE KRAJINE:
Oblikovanje in vzdrževanje značilne krajine naj sledi sledečim usmeritvam:
- Vidne dele grajenih prvin v odprtem prostoru (npr. zidce, koritnice itd.) je treba
obložiti ali izvesti z lokalnim kamnom (lomljencem), lesom ali drugim naravnim
materialom.
- Travnate površine se kosi le enkrat letno (pozno v poletju), na tak način se bogati
semensko banko v tleh, ohranja travniške vrste, ki so značilne za to območje in
zagotavlja ustrezen habitat za žuželke.
- Na območju se dosledno in redno evidentira prisotnost in odstranjujejo tujerodne
invazivne rastlinske vrste.
MONITORING HRUPA:
Lastnik oz. upravljavec biatlonskega centra je dolžan v skladu z izsledki Študije modela
hrupa za biatlonski center Pokljuka (ZVD Ljubljana, 2014/2015) in vsakoletnih sinteznih
poročil monitoringa izvajati monitoring v predpisanih časovnih intervalih in za
opredeljene aktivnosti ves čas delovanja biatlonskega centra na Pokljuki preko
pooblaščenega izvajalca prvega ocenjevanja in monitoringa hrupa
Lastnik oz. upravljavec biatlonskega centra (Smučarska zveza Slovenije) mora zagotoviti
sintezna letna poročila monitoringov hrupa, ki se izvajajo redno zaradi različnih aktivnosti
(prireditve poleti in pozimi, obratovanje z zasneževanjem, prometom itd.). Rezultate
monitoringa hrupa je treba strokovno pojasniti v povezavi z vplivom na naslednje
populacije: divji petelin (Tetrao urogallus) in gozdni jereb (Bonasa bonasia) po Pravilniku
o presoji sprejemljivosti na varovana območja. Za omenjeni vrsti je potrebno izvajati tudi
reden monitoring, saj izkazujeta dolgoročni negativni trend. Monitoring divjega petelina
naj vključuje merjenje stresnih hormonov v iztrebkih, v kolikor izvajalec monitoringa
oceni, da je to potrebno. Letna poročila mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za
okolje, ZRSVN in JZ TNP.
02 SANACIJA BIATLONSKAGA CENTRA
Zaradi zmanjševanja ekološke obremenitve na varovane kvalifikacijske vrste v Natura
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 284 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
2000 in ohranjanja mirnih območij ter zmanjševanja vizualnih in drugih krajinskih
obremenitev na zavarovano območje Triglavskega narodnega parka, se kot del sanacije
biatlonskega centra izvede celovit načrt sanacije (projektna dokumentacija), ki ga
pripravi Ministrstvo za okolje in prostor, izvede pa Smučarska zveza Slovenije.
Z vidika kulturne krajine veljajo sledeče usmeritve:
- Izvede se zmanjšanje in sanacija akumulacijskega bazena (preoblikovanje strme
brežine, da ne bo delovala kot ekološka past; sonaravna ureditev brežine s položnim
bregom; zasaditev zgornjega roba akumulacije z avtohtonimi grmovnicami in
visokimi steblikami) v skladu z usmeritvami strokovne študije »Poročilo o vplivih na
okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki«
(ICRO Domžale, 2014).
- Makadamske površine, predvsem parkirišča, manipulativni plato pri helidromu in
plato helidroma, se ustrezno zatravi oz. utrdi s travnimi rešetkami).
- Vidno moteče infrastrukturne objektne (npr. nov transformator in električne
priključke) se sanira s tipološko značilnimi elementi lokalnega stavbarstva in kulturne
krajine (npr. z lesenimi paravani v kombinaciji z vegetacijo).
Z vidika osvetlitve veljajo sledeče usmeritve:
- Osvetlitev rolkarsko-tekaške proge se nadomesti z nevpadljivimi nizkimi svetili. Moč
sijalk je omejena na minimalno potrebno osvetlitev proge in stadiona, ki jih
dovoljujejo standardi pri organizaciji tekem svetovnega pokala (20 W). Lahko se
uporabi LED svetilke z močjo 15 W. Maksimalna barvna temperatura je 3000 K.
- Obstoječa osvetlitev parkirišč se odstrani. Dovoljena je le nevpadljiva, nizka
osvetlitev in označitev vhodov in prehodov, ki se prižge na IR senzor ob prisotnosti
človeka. Barvna temperatura naj bo manj kot 3000K.
Z vidika hrupa se upošteva sledeče usmeritve:
- Preuči se možnost, da se na območju sedanjih tribun izvede naravna tribuna v obliki
hriba, ki bi kot umetno postavljena tribuna tudi v poletnem času in času treninga
služila za zaščito pred širjenjem hrupa iz strelišča in prireditvenega prostora.
- Na strelišču bi bilo (kljub sorazmerno nizkim ravnem hrupa glede na klasična
strelišča) povečati absorpcijo vseh betonskih konstrukcij (na območju tarč)
predvsem na delu nad tarčami. Absorpcija se lahko izvede tako z modernimi
materiali kot tudi lesenimi perforiranimi ploščami oz. podobnimi materiali. (P)
- Povečanje gostote gozdnega roba ima sicer omejene akustične učinke v danem
primeru, ko se okoli prireditvenega prostora teren strmo dviguje. Vendar povečana
absorpcija vseeno nekoliko pomaga. Tako, da je v povezavi z ostalimi razlogi tudi s
stališča zmanjševanja hrupa to pozitiven ukrep.Zagotoviti je treba izvedbo tudi
drugih protihrupnih ukrepov/ureditev na podlagi izsledkov »Študije modela hrupa za
biatlonski center Pokljuka« (ZVD Ljubljana, 2014).
- Protihrupne ureditve ter druge zaščitne ukrepe se oblikuje in umesti v prostor ter
uredi oziroma obsadio tako, da bodo v prostoru kar najmanj vidne in bodo dobro
integrirane v celotno zasnovo območja.
- Odstrani se vse fiksne zvočnike s fasade objekta.
Kot del sanacije biatlonskega centra se izvede dodatno zasaditev:
- Sanira se odprt gozdni rob na celotnem območju biatlonskega centra, vključno z
območjem urejenih tekaških prog. Vzpostaviti in vzdrževati je treba ustrezno
strukturiran gozdni rob, ki bo dovolj gost, da bo manj prehoden, hkrati pa bo pozimi
predstavljal tudi vizuelno bariero (ovejanost do tal). Na tem območju je prisoten
habitatni tip HT 9410 - Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega
pasu (Vaccinio-Piceetea). Za sanacijo poškodovanega gozdnega roba je zato od
drevesnih vrst najprimernejša smreka (Picea abies), za popestritev pa sledeče
drevesne in grmovne vrste: macesen (Larix decidua), bukev (Fagus sylvatica), gorski
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 285 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
-
-
-
-
-
javor (Acer pseudoplatanus), vrba (Salix sp.), planinsko kosteničevje (Lonicera
alpigena), jerebika (Sorbus aucoparia) in mokovec (Sorbus aria).
Parkirišča in zelenice med posameznimi deli biatlonskega centra in ob objektu se
zasadi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo v obliki drevesnih in grmovnih
otokov.
Z grmovno avtohtono vegetacijo se obsadi nekatere tehnično izvedene brežine med
posameznimi deli biatlonskega centra, kjer zaradi helidroma ni možno zasaditi višje
drevnine (npr. ruševje - Pinus mugo, dlakavi sleč - Rhododendron hirsutum in vrbe –
Salix sp.)
Pri zasaditvah okrog akumulacije se uporabijo šaši, vrbe in visoko steblikovje iz vrst
HT 6520 Srednjeevropski gorski gojeni travniki (38.31). Pred zasaditvami ne-lesnih
vrst je treba preveriti, če so rastišča primerna (pripravi se načrt zasaditev in
zatravitev).
Zemeljski material (rodovitno prst in drugo zemljino) za preoblikovanje reliefa je
dovoljeno dovažati iz širšega lokalnega območja, a le iz preverjenih virov, da se na
območje ne prenaša tujerodnih rastlin. Pri zemeljskih delih se dodatno izvajajo
ukrepi za preprečitev razvoja invazivnih tujerodnih vrst. Redno se spremlja
morebiten pojav teh vrst in se jih v primeru pojava nemudoma odstrani, ostanke pa
sežge.
Za zatravitev je treba uporabiti semensko mešanico trav in zeli iz okoliških pašnih
površin (HT 6230 Vrstno bogata travišča in HT 6520 Gorski ekstenzivno gojeni
travniki). Travno mešanico (seneni drobir) se pridobi tako, da se pokosi okoliška
travišča in prenese seno s teh površin na nove travnate površine oziroma s
transplantacijo manjših zaplat. Uporaba komercialnih travnih mešanic ni dovoljena.
Ozeleniti je potrebno vse površine z odstranjeno oziroma poškodovano travno rušo.
Pripraviti je treba celovit načrt zasaditve z izborom drevesnih in grmovnih vrst za
zasaditev brežin, obnovo gozdnega roba ter semenske mešanice trav in zeli za
zatravljanje na območju ureditvenih posegov, vključno s preventivnim ravnanjem
glede vnosa in razvoja tujerodni9h invazivnih rastlinskih vrst.
Večnamenski centralni objekt biatlonskega centra se ob prenovi sanira v skladu z
varstvenimi zahtevami:
- Ob rednem vzdrževanju fasade se zamenja obstoječi barvni kolorit fasade (svetlo
rumene stene in modrikasto siv opaž in ograje), ki v prostoru deluje tuje. Zidani del
fasade se prebarva v toplo, ubito belo barvo, lesene dele in ograjo balkonov pa v
temno rjavo-sivo barvo (barva naravnega macesnovega lesa), da se izgubi
modrikast nadih in barvo približa tradicionalnemu koloritu.
- Ob večji prenovi fasade se izvede energetska sanacija stavbe, samo fasado stavbe
pa preoblikuje na način, da se približa tipološko značilnemu stavbarstvu tega
območja z uporabo naravnih lokalnih materialov. Ustreznost načina prenove fasade
potrdi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi ukrepi, ki ne potrebujejo posebnih prilagoditev ali ne zahtevajo investicij (kot npr.
neuporaba svetilk), stopijo v veljavo takoj ob uveljavitvi tega prostorskega akta. Drugi
sanacijski ukrepi, razen prenove večnamenskega objekta, vključno z njegovo
arhitekturno in energetsko sanacijo, morajo biti izpolnjeni najkasneje dve leti po
uveljavitvi tega akta, če v predhodnih točkah ni drugače določeno. Prenova
večnamenskega objekta, vključno z arhitekturno in energetsko sanacijo stavbe se izvede
najkasneje v dvajsetih letih.
03 VADBENI CENTER POKLJUKA:
Pri prenovi vojaškega kompleksa se praviloma pri novogradnjah zagotovi ločitev sivih
odpadnih voda (tuš, umivalniki, pralni stroji, pomivalni stroji) in črnih odpadnih voda
(WC in kuhinje), pri čemer se sive vode lahko ponovno uporabi za splakovanje stranišč.
Čiste meteorne vode s streh se vodi v akumulacijo za povečanje pretoka vode v
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 286 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
akumulaciji.
Na območju zazidalnih površin Slovenske vojske, ki se nahajajo na zahodni strani od
državne ceste Mrzli Studenec-Rudno polje pozidava ni dopustna zaradi varovanja Brezna
na Mesnovcu.
RP-2
Rudno polje –
smučišče
Viševnik
Na celotnem območju EUP so dopustni dozidava, rekonstrukcija, vzdrževanje in
odstranitve obstoječih objektov in naprav. Obstoječe objekte je treba komunalno urediti
(odvajanje in čiščenje odpadnih vod).
Na smučišču pod Viševnikom je obstoječo žičniško napravo dopustno vzdrževati in
rekonstruirati ali jo odstraniti in postaviti novo. Umestitev nove žičniške povezave v gozd
na območju smučišča ni dopustna zaradi varstva ogroženih vrst ptic. Krčenje gozdnih
površin ni dopustno. Osvetlitev smučišča ni dovoljena.
Zaradi varovanja narave in ohranjanja mirnih območij mora upravljavec smučišča:
- na robu gozda okoli smučišča Viševnik v smislu vizualne in fizične prepreke
vzpostaviti ustrezno strukturiran gozdni rob vsaj v smeri mirnega območja Krašca;
- smučišče v času smučarske sezone (obratovanja smučišča) ograditi s primerno
varovalno ograjo, da se prepreči vstop na mirna območja (v celotnem JZ in J robu
smučišča proti mirnemu območju Krašca); Ograja mora biti lesena, tip ograje pa
značilen za ograjevanje planin in pašnikov na Pokljuki (primerne tudi prekrižane
lesene palice z opozorili ipd.). Ograja lahko tudi izven smučarske sezone služi kot
opozorilo za planince in druge obiskovalce.
- morebitne poti, ki vodijo v mirna območja, narediti manj prehodne za ljudi, npr. z
nameščanjem podrtih dreves oz. njihovih delov čez poti.
- vse obstoječe vlečnice (žičnice) ter druge žičnate strukture na območju opremiti z
vizualnimi markerji, da bodo za ptice vidne in bodo preprečevale trke ptičev v žice.
Pri nameščanju in podrobnejšem načrtovanju se mora sodelovati in upoštevati
navodila Zavoda RS za varstvo narave. Pri nameščanju markerjev se upošteva:
markerji naj bodo čim večji, tako da se debelina vodnika optično poveča vsaj za
20 cm, na dolžini najmanj 10–20 cm,
razdalja med markerji naj ne bo večja kot 10 m,
markerji naj bodo čim bolj kontrastni z ozadjem; kontrast je bolj pomemben kot
sama barva oznake,
markerji naj bodo gibljivi (gibanje v vetru),
markerji naj vertikalno čim bolj izstopajo iz linije vodnika,
markerji naj bodo vidni tudi v temi oziroma mraku.
Za vsak poseg v območju je treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za ohranjanje
narave. Ministrstvo, pristojno za obrambo, na obravnavanem območju ureja lastno
telekomunikacijsko infrastrukturo, zato je treba za vsak poseg pridobiti tudi njihovo
soglasje.
Vsa obstoječa drevesna in grmovna vegetacija se ohranja, dovoljena je le sanitarna
sečnja. Krčenje drevesne in grmovne vegetacije za namene parkirišč in druge
infrastrukture ni dovoljeno.
Zaradi zaščite narave in ohranitve mirnih območij veljajo tudi določila 138. člena za
omejitev dejavnosti in drugih ureditev na gornjem platoju Pokljuke
RP-3
Rudno polje –
šotorišče
Območje je v skladu z občinskim predpisom, ki ureja taborjenje v občini, namenjeno
taborjenju in ureditvi tabornega prostora.
Taborjenje znotraj določenega območja za taborjenje je prepovedano med 1. januarjem
i in 1. julijem.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 287 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Vse odpadke, tudi organske, se redno odstranjuje v za to namenjene zabojnike in se jih
ne odlaga v naravo (preprečevanje privabljanja živali).
Tabori se lahko izključno na prostoru, namenjenem organiziranemu taborjenju.
Taborjenje je dovoljeno le za vzgojno-izobraževalne namene (za tabornike, planince,
raziskovalce) in organiziranemu taborjenju Slovenske vojske, ne pa tudi drugim turistom
oz. obiskovalcem.
Zaradi ohranjanja narave in mirnih območij veljajo tudi določila 138. člena za omejitev
dejavnosti in drugih ureditev na gornjem platoju Pokljuke.
BP-1, GO-1,
GO-2, GO-3,
GO-4, GO-5,
PD-1, PD-3,
PL-1, PL-3, PL4, PL-5, PL-6,
PL-7 in PL-12
Zaradi ohranjanja narave in mirnih območij veljajo tudi določila 138. člena za omejitev
dejavnosti in drugih ureditev na gornjem platoju Pokljuke
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 288 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Priloga C: Ukrepi varstva narave »obnovitve«
skladno z 52. členom ZON in ukrepa varstva narave
»odprave škodljivih posledic« skladno s 103. členom
ZON
Ta priloga obravnava ukrepe, s katerimi se lahko omili ugotovljeno porušeno naravno
ravnovesje in poslabšano ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter okrnitev naravnih
vrednot. Ocenjujemo tudi možnost uporabe ukrepa varstva narave »obnovitve« skladno z 52.
členom ZON in ukrepa varstva narave »odprave škodljivih posledic« skladno s 103. členom
ZON.
52. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo,
61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14) predvideva možnost obnovitve poškodovane ali
uničene naravne vrednote.
Obravnavano območje se nahaja v naravni vrednoti Pokljuka - planota (evid. 5430). Pokljuka
- planota je geomorfološka naravna planota državnega pomena, kjer se varuje visoka kraška
planota z značilnimi kraškimi pojavi. Območje naravne vrednote je prikazano na sliki v
nadaljevanju.
V okviru PVO je bilo ugotovljeno, da se ob vodnem zadrževalniku nahaja vrtača, v območju
daljinskega vpliva sta prisotni tudi 2 jami: Brezno na Mesnovcu (id. 46112) in Rudniški rov
(44340).
Ocenjujemo, da so in bodo na NV Pokljuka - planota negativno vplivala predvsem zaradi
izravnavanj terena, umestitve tekaških prog, gradnje objektov, gradnje parkirišč itd. Pri
posegih na območju vodnega zadrževalnika lahko pride do uničenja, poškodb, zasutja ali
drugačne degradacije vrtače ob zadrževalniku.
Ob upoštevanju območij dejanskega posega in vplivnega območja (upoštevali smo vplivno
območje, kot ga določa Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivo plana na varovana
območja)predstavlja poseg v naravno vrednoto 1,23 % njene celotne površine. Slednje
pomeni, da NV ne bo uničena, umestitev biatlonskega centra in povezanih posegov ima
negativen vpliv na naravno vrednoto, vendar ocenjujemo, da je poseg v rahlo razgiban teren
imel nebistven vpliv na varovane lastnosti, torej značilne kraške pojave. S predvideno
sanacijo vodnega zadrževalnika so predvideni ukrepi, ki bodo preprečili negativne vplive na
vrtačo ob zadrževalniku .
Omilitveni ukrepi ne bodo vplivali na obnovitev naravne vrednote v skladu z 52. Členom ZON.
V skladu 103. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno
prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14) mora nosilec posega v primeru
okrnitve narave na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, na
naravnih vrednotah ali na zavarovanih območjih nemudoma odpraviti škodljive posledice
svojega delovanja ter kriti vse stroške za njihovo odpravo. V kolikor se škodljivih posledic ne
da odpraviti mu ministrstvo odredi izravnalni ukrep.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 289 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Iz pričujoče študije izhaja, da je bil ob izvedbi posega zmanjšan habitat varovanih vrst in
habitatnih tipov ter obseg območij ohranjanja narave z varovanimi lastnostmi. Ocenjujemo,
da površina in obseg območij sicer nista bila bistveno zmanjšana, zaradi posega pa je prišlo
do drugih negativnih vplivov, ki pomenijo okrnitev narave v skladu z ZON. V skladu z ZON je
okrnitev narave stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi
tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote. Prvi odstavek
tretjega člena ZON določa, da je naravno ravnovesje stanje medsebojno uravnoteženih
odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati. Drugi odstavek istega člena
določa, da je naravno ravnovesje porušeno, ko poseg uniči številčno ali kakovostno strukturo
življenjske združbe rastlinskih ali živalskih vrst, okrni ali uniči njihove habitate, uniči ali
spremeni sposobnosti delovanja ekosistemov, prekine medsebojno povezanost posameznih
ekosistemov ali povzroči precejšnjo osamitev posameznih populacij.
V skladu s 103. Členom ZON mora mora nosilec posega ali dejavnosti v primeru okrnitve
narave nemudoma odpraviti škodljive posledice svojega delovanja ter kriti vse stroške za
njihovo odpravo. Če nosilec posega v naravo ne more odpraviti škodljivih posledic svojega
delovanja in je prišlo do okrnitve narave na ekološko pomembnih območjih in posebnih
varstvenih območjih, na naravnih vrednotah ali na zavarovanih območjih, mu ministrstvo
odredi izravnalni ukrep.
Pokljuka je na območju TNP območje, kjer je bilo v preteklosti in je še danes največ rastišč
divjega petelina (Marenče 2013). Po podatkih TNP in ZGS je na Pokljuki največ rastišč divjega
petelina prav na območju Mesnovca (glej priloge 4,5 in 6 v Presoji sprejemljivosti na varovana
območja za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki (Strokovna
študija), ki je sestavni del tega dokumenta). Glede na:
določila ZON,
aktivnosti, ki se na območju izvajajo (predvsem zaradi rabe obstoječe infrastrukture),
opravljene meritve hrupa na območju,
ekološke zahteve in biološke značilnosti vrste divji petelin (v tem primeru uporabljene
kot krovna vrsta),
pomembnosti Pokljuke za vrsto divji petelin,
neposredne bližine biatlonskega centra in enega najpomembnejših območij za divjega
petelina na Pokljuki (območje Mesnovca),
ocenjujemo, da so zaradi posega in aktivnosti, ki jih poseg omogoča, okrnjeni bistveni deli
habitata divjega petelina, saj poseg in aktivnosti, ki jih omogoča, bistveno vplivajo na
številčno in kakovostno strukturo divjega petelina, ter da zaradi negativnih vplivov prihaja do
slabšanja (okrnitve) habitata vrste.
Največji negativni vpliv predstavljata fragmentacija sklenjenega gozdnega prostora in vnos
dodatnih motenj v prostor (hrup, prisotnost ljudi, splošni nemir, umetna svetloba) kar
negativno vpliva predvsem na vrsto divji petelin. V okviru presoje so predvideni omilitveni
ukrepi, ki bodo omilili škodljive posledice posega. Ocenjujemo, da bodo omilitveni oziroma
izravnalni ukrepi (npr. časovna in prostorska omejitev dejavnosti, omejitev hrupa, ureditev
prostorov za obiskovalce, ograditev smučišča Viševnik, zaprtje tekaške proge pod mirnim
območjem Pri Rupah, zapora gozdnih cest, ki vodijo do/skozi mirna območja, umirjanje
prometa,usmerjanje obiskovalcev in drugi ukrepi) zmanjšali negativni vplivi na naravo.
Kot izhaja iz poglavja »Hrup« karta obstoječega hrupa za območje obravnave do sedaj ni bila
izdelana. Dosedanje študije navajajo kazalce hrupa z upoštevanjem vpliva na človeka
(frekvenčno uteženje A) in pri tem ne upoštevajo avdiogramov obravnavanih živali ali
podobnih živalskih vrst. Te so namreč tako frekvenčno kot tudi amplitudno občutljive
popolnoma drugače kot človek. Zato je potrebno izdelati temu prilagojene meritve in
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 290 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
modelne izračune, ki bodo pomagali dimenzionirati vse predvidene ukrepe za zmanjševanja
vpliva hrupa na območje divjega petelina. Za ustrezno oblikovanje omilitvenih ukrepov za
področje hrupa je torej treba najprej določiti stopnje varstva pred hrupom (karta hrupa) v
skladu z obstoječim stanjem in varstvenimi zahtevami rastišč divjega petelina. Treba je
izvesti meritve ob delovanju virov hrupa in brez delovanja virov hrupa (ob različnih
obremenitvah in v različnih sezonah). Za ustrezno oblikovanje protihrupnih ukrepov je treba
izdelati modele hrupa (koncentracija vozil ob prireditvah in ob koncih tedna, simulacijo velikih
prireditev in ostalih aktivnosti, simulacijo urejanja tekaških prog, umetnega zasneževanja
idr.).
Pokljuka je prekomerno obremenjena s hrupom predvsem zaradi hrupa ob raznih prireditvah
ter zaradi izvajanja raznih aktivnosti, prometnih obremenitev in splošnega nemira zaradi
prisotnosti obiskovalcev, ki na Pokljuki izvajajo različne aktivnosti. Eden ključnih strateških
ciljev mora tako biti zmanjšanje hrupa zaradi prireditev, povečanega obiska ob vikendih v
času nabiranja gob, v sezoni planinarjenja, v smučarski sezoni itd.), kar bo učinkovito v
kombinaciji vseh predpisanih ukrepov. S prometno ureditvijo Pokljuke pa se bo vsaj delno
zmanjšala tudi splošna obremenjenost Pokljuke z obiskovalci (planinci, izletniki, nabiralci in
drugi).
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 291 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Slika 2: Prikaz naravne vrednote Pokljuka – plato in vplivnega območja posega v skladu s
Pravilnikom
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 292 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Priloga D: Realizacija 74.
Triglavskem parku glede DPN
člena
Zakona
o
Poglavje obravnava ugotovitve v zvezi s potrebo po realizaciji 74. člena Zakona o
Triglavskem parku (Uradni list RS, št. 52/1) glede izdelave državnega prostorskega načrta za
rekreacijska območja Rudno polje in Pokljuke.
DPN je po svoje potreben (saj ne vidimo druge rešitve, kot da probleme na območju celostno
rešuje država), vprašanje pa je, če je tovrsten načrt najbolj primeren za reševanje
tovrstnega stanja oz. problematike na območju.
Ključni problemi so povezani z množičnim obiskom, nereguliranim nabiralništvom,
pohajanjem in množičnimi prireditvami, povezanimi s hrupom - vse brez prave teže in pečata
TNP, v katerem je obravnavano območje. Zato bi bilo idealno obisk območja združiti s
poslanstvom TNP, to je ozaveščanjem o naravi, divjem petelinu, pravilnem obnašanju v
gozdu itd. Bistven ukrep, ki bi pomagal pri celostnem reševanju problematike pa je regulacija
prometnega režima in v tej smeri bi morali delati naprej. Zato predlagamo sledeče:
- izdelavo DPN za območje Pokljuke, ki bo celostno rešila problematiko z vidika prometa,
hrupa, zagotavljanja pitne vode in varovanja vodnih virov ter krajine (študija hrupa,
prometna študija, študija varovanja vodnih virov ter različni regulativni ukrepi, ki se
prenesejo v ZTNP in NU TNP);
ali
- zagotovitev sredstev za: (1) celovito prometno študijo, ki bo natančno definirala potrebne
ukrepe za regulacijo prometa (uvedba javnega prometa, omejitve prometana območju
Pokljuke, nova parkirišča izven zgornjega platoja Pokljuke itd.); (2) študijo oskrbe z vodo in
varovanja vodnih virov kot osnova za uvedbo ukrepov zaščite vodnih virov, oskrbe z vodo ter
ustreznega odvodom in čiščenja odpadnih voda; in (3) celosten pristop k povezovanju
deležnikov in skupni izdelavi načrta upravljanja z Rudnim poljem in Pokljuko, z bistvenim
poudarkom na vključevanju deležnikov in izgradnji zavezništva ter osebnega odnosa do
problematike in območja.
Na podlagi zgornjega ugotavljamo, da bi bila izdelava DPN za prostorske ureditve koristen,
ne pa nujno potreben instrument urejanja prostora, saj bi se dalo najti ustrezne rešitve s
kombinacijo OPN (to je PPIP–i) in Načrtom upravljanja Triglavskega narodnega parka.
Omilitveni ukrepi, ki pa so vezani na dejavnost, se vključijo v ustrezne programe delovanja.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 293 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Priloga E: Predstavitev rezultatov naloge
Naloga je bila od vsega začetka vodena s participacijo ključnih deležnikov v obliki dveh
delavnic (za vsebinjenje in v zvezi z omilitvenimi ukrepi) – zapisa se nahajata v nadaljevanju
v posebnih prilogah te priloge (prilogi E.1 in E.2). Tako so bila izhodišča in delni rezultati
posredovani ključnim deležnikom že v zgodnjih fazah priprave poročila.
Slika 116: Udeleženci delavnice 1 na skupnem terenskem ogledu.
V oktobru in novembru so potekala usklajevanja v okviru MOP s predstavniki TNP in ZVRSN.
Javna obravnava bo predvidoma januarja 2015. Takrat bo tudi delavnica s predstavitvojo
rezultatov študije vsem ključnim deležnikom.
Po končani javni obravnavi bo pripravljen strokovni članek, ki bo predstavil ključne aspekte
problematike strokovni javnosti.
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 294 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
PRILOGA E.1:
Zapis z delavnice »Vsebinjenje ('scoping') za strokovna
ocena o vplivih na okolje za dejavnosti in posege na
Rudnem polju«
Vojašnica R. Badjure, Pokljuka, sreda, 7. maj 2014
Prisotni: gl. listo prisotnosti
a)
Program
9.30: predstavitev namena delavnice in programa
do 11h: izhodišča, vsebina naloge, mejniki, okoljski cilji in kazalci
do 13.30: delavnica: interesi na območju Pokljuke
13.30: teren
b)
c)
-
Pričakovanja udeležencev
definirati probleme/obremenitve okolja, uporabnike prostora in nosilce ukrepov
rešiti ti. socialne pritiske na Pokljuki (nabiralništvo, turizem, rekreacija,…)
urediti prometni režim
nadaljevanje z izvajanjem obstoječih dejavnosti PD – oskrba koč
identifikacija vseh problemov
konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov
uskladitev z OPN Bohinj
realizacija zaključkov poročila
opravljanje dejavnosti še naprej (SV)
uspešno zaključiti sodni postopek EK v zvezi z nalogo proti Sloveniji
odstranitev nepotrebne razsvetljav
Dopolnitev vsebine poročila
obravnavati hrup zaradi zasneževanje (celo noč, do 2km se sliši)
vplivi na gozd: soljenje – vpliv na vegetacijo/gozd; neurejena paša; nabiralništvo,
rekreacija
naravne vrednote obravnavati ločeno od EPO; habitatno direktivo obravnavati
ločeno
pridobiti strukturo podatkov za nočitve in goste hotela
predvideti realizacijo ukrepov, ki ne bodo del OPN
upoštevati finančno izvedljivost ukrepov
vključiti podnebne spremembe, na podlagi novih navodil EK za presojo športnih
aktivnosti
vključiti spremembo rabe tal – iz trajnostne v netrajnostno rabo (npr. v parkirišča)
obravnavati vpliv soljenja biatlonskih prog (utrjevanje)na tla in gozd
obravnavati vode skladno z vodno direktivo
d)
Razvojni interesi - dejavnosti na Rudnem polju
1.
-
Biatlonski center
biatlonska prireditev: max 200 udeležencev in 18.000 obiskovalcev
druge prireditve čez celo leto: pohod na Triglav, oviratlon; svetovni biatlonski pokal
traja 7 dni; spremljevalne dejavnosti (glasba, hrup, promet…)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 295 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
-
ponujajo tudi širšo ponudbo: kolesarjenje, treking, bazične priprave
hotel Center ima nastanitvene kapacitete za športnike
tekaške proge; v zvezi s tekaškimi progami je bil podpisan 'memorandum' med TNP,
ZGS, biatlonskim centrom…
2. Slovenska vojska
-
3.
4.
-
usposabljanje (ne vojaško, temveč kondicijsko)
počitniška dejavnost za zaposlene MORS
nekaj tudi šole v naravi
200 ležišč (110 ležišč v vojaškem delu, 90 ležišč v apartmajskem delu)
Upravljajo s smučiščem Viševnik,k i je odprto za vsakogar; koncesija z občino
Bohinj; ca 60 dni na sezono
namen imajo adaptirati vojašnico s prenovo ogrevalnega sistema iz kurilnega olja
na sekance; za to izdelani IDP vendar ni sredstev
MORS in SV sta upravljavec vodovoda na Pokljuki
2 vodohrana na smučišču (1200m3 in 300m3): eden od njih je zajetje na planini
Konjščica, ki ima oporočno vodo, zaradi spiranja fekalij živine, vodo čistijo z UV
filtrom
višek vode iz vodohranov odteče – radi bi to zajeli
Planinska društva
dolgoletna tradicija planinarjenja, oskrba s konji
danes oskrba visokogorskih postojank s helikopterji, dogovor za skupno oskrbovanje
6 koč (Planika, Kredarica, Staničeva, Dolič, …največ prevoza za Kredarico)
10 t na prenos
ob akumulaciji je postavljenih 5 lesenih hišic, v katerih se hrani oprema – začasno
skladiščenje; pozimi je v njih ski servis
julija, ob odprtju koč: 2-3 termini, avgusta 2 termina, septembra 2 termina
(termin=dan); 10t/termin=dan; max 750 kg/let ca 60 letov / leto s helikopterjem
2012: 23t gor, 7t dol; 2013: 38t gor; 9t dol
z gradnjo ČN v kočah se tovor povečuje (odvoz fekalij)
reševanje s helikopterjem iz Pokljuke ni več aktualno
Gozdarstvo
na izkoriščanje socialnih funkcij v gozdu (nabiralništvo, rekreacija idr.) ZGS nima
vpliva
najpomembnejše gozdne funkcije na Pokljuki so proizvodne
poleg gozdarstva se ZGS OE Bled ukvarja tudi s pašo
Največji neposredni vpliv:
promet; možni OU je zapora
Posredni vplivi:
nabiralništvo: razpršenost ljudi, ki povzroča nemir in vznemirjanje živali,
uničevanje podrasti, odpadki,
višek nabiralništva je konec avgusta in začetek septembra, ki traja 7-14 dni
6t gob na dan (če bi vsak nabral samo 2kg), za borovnice ni podatka
e)
Varstveni interesi na Pokljuki
Osvetljevanje
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 296 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
-
47 svetilk na biatlonski progi – Zakaj je proga osvetljena, saj so tekme podnevi? Odg.
– v primeru megle, oblačnosti
odbojnost na snegu je 6-kratna
stolp z žarometi in rdeča lučka na vrhu (zakaj? Saj helikopterji vzletajo podnevi)
svetilke na zunanji strani fasade predstavljajo kršitev zakonodaje
osvetlitev parkirišč – zakaj, saj ponoči ni prireditev
nočna osvetlitev biatlonskega centra
Estetski vpliv
- LED display, ki je v uporabi samo za tekme in prireditve – bolj primerno bi bilo imeti
mobilni display
- stolp z žarometi
Zasneževanje
- povzroča hrup, ali obstajajo možni OU?
- v uporabi so topovi, ne žirafe, ki so tišje
TNP
-
Pokljuka je pomembna kraška planotapostaviti je potrebno jasne usmeritve za
dejavnosti in določiti nosilce ukrepov in nadzora
pridobiva podatke rastišč divjega petelina na Pokljuki (ca 17)
ZRSVN
- Pokljuka je geomorfološka NV, ohranjati tudi vizualno podobo in podzemlje (kamnine
in podzemno vodo
- Pri varstvu potrebno upoštevati cilje Nature 2000 za kvalifikacijske vrste, vendar
varovati tudi druge vrste; upoštevati tudi cilje TNP
- trend upadanja rastišč divjega petelina je prisoten v celi Sloveniji (npr. Jelovica); na
Pokljuki se je število rastišč divjega petelina zmanjšalo za polovico, populacija pa
številčno ostaja ista; kar pomeni, da se lahko populacija hitro sesuje
- za OU za divjega petelina se lahko zgledujemo po smučiščih v Avstriji
DOPPS
- Pokljuka je zelo obremenjena in daleč stran od standardov za narodni park
- divji petelin je zelo ranljiva vrsta in zanj so Julijci najbolj pomembno območje
- objekti za zimsko športne dejavnosti še posebej obremenjujejo in imajo vpliv na
divjega petelina
- potencialni omilitveni ukrep: mirna območja(ki so definirane v GGN) za divjega
petelina + prvenstveno ohranjanje rastišča in ostalih habitatov pomembnih za njega
- poleg rekreacije imajo vpliv na divjega petelina tudi druge živali, ki ga plenijo – kune,
divji prašiči
Moderirala in zapisala Natalija Vrhunc
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 297 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
PRILOGA E.2:
Zapis z delavnice za »Omilitvene ukrepe v okviru izdelavo
presoje vplivov na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja
na območju Rudnega polja na Pokljuki«
Vojašnica Rudolfa Badjure na Rudnem polju, torek, 24. junij 2014
Prisotni: gl. listo prisotnosti
Akumulacija:
o SZS mora na Pokljuki odkopati 4500 m3 avtohtonega materiala in z njim zasuti
akumulacijo (do kapacitet v gradbenem dovoljenju); rok: do 1.10.
o Problem: na Rudnem polju ni več aktivnega peskokopa, zadnji je bil pred leti
saniran – težava dobiti avtohtoni material
o SZS je vložila vlogo za naravovarstveno soglasje na ARSO – da bi akumulacija ostala
v sedanjih kapacitetah za potrebe zasneževanja, požarne vode in napajanja živine
o Krajinska ureditev akumulacije je že predvidena, vendar ni izvedena
ŠCP mora izvesti 23-25 prireditev /leto a ca 100 udeležencev; kar je pogoj ministrstva za
šport
Svetovni pokal v biatlonu se praviloma izvede 3. teden v decembru; marca je bila tekma
organizirana samo letos (izjema)
Uporaba helidroma za potrebe SV je ca 4x/letno
V PVO je potrebno prikazati kako obstoječe stanje predstavlja izboljšanje stanja, glede na
preteklost (tudi v vidiku hrupa)
Pozimi je uporaba helidroma za Kredarico (meteorološka menjava) zanemarljiva
Med TNP, PZS in MORS je vzpostavljen dogovor o uporabi helidroma – zavestna izbira
helidroma na Rudnem polju
Omilitveni ukrepi:
določiti časovni okvir; leto 2014 je utopija
določiti za katero območje (ožje/širše) OU veljajo
omejitev letov za oskrbo planinskih koč do 15.6., ko se začne sezona in ne 1.7.
Nadzor hrupa na prireditvi: za kratkotrajno prekoračitev hrupa se zaprosi UE in občino; v
kolikor organizator nima dovoljenja lahko policija prireditev ustavi;
Vse prireditve v TNP se prijavi na UE, ta obvesti policijo; za prireditve v 3. varstvenem
režimu TNP ni potrebno zaprositi za soglasje na TNP
Problem: kako meriti hrup na prireditvah? Naravovarstveni nadzorniki niso usposobljeni; pa
tudi sicer jih je premalo za učinkovit nadzor
OU, ki prepoveduje gradbena dela čez poletje se izloči, ker je za večje posege,
rekonstrukcije ipd. potrebno gradbeno dovoljenje, kjer se podrobneje določijo pogoji
varstva okolja (spremljanje obremenitev); sicer se izvajajo manjša dela po potrebi
OU za prepoved turne smuke, hrpljanja: z Zakonom o TNP turno smučanje ni prepovedano,
zato se ga ne more preganjati; predlaga se, da se turno smučanje regulira oz. usmerja na
določena območja; da se ne smuča povsod;
SZS se obveže, da bo vse svoje večje javne prireditve izvedla z organizacijo javnega
prevoza iz Bleda oz. Gorij do Rudnega polja; v dolini se uredi parkirišča (s čiščenjem in
redarsko službo); javni prevoz je tudi pogoj za licenco
Predlog: uvede se 'vinjeta TNP' in regulacija prometa
Na območju TNP je na različnih območjih zapora ceste z namenom regulacije prometa
uspela (kajti sicer zapora državen ceste ni možna), vendar je potrebno veliko inovativnosti
(npr. razglasiti cesto za cesto nacionalnega turističnega pomena)
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 298 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
-
ZGS OE Bled: zapore cest se izvajajo (v mirnih conah), vendar za nove zapore, ki so
predlagane v OU ni financ
Sanacija gozdnega roba: sanacijski načrt je ŠCP (Športni center Triglav Pokljuka) izdelal,
vendar zasaditev ni bila uspešna; ne poznajo razlogov
Poleg omejevanja hrupa je za divjega petelina potrebno izvajati tudi druge OU: vzdrževanje
habitatov, reguliranje plenilcev in dovolj hrane
Osvetlitev snežnega topa je nujna zaradi varstva pri delu
Osvetljenost je skladna z načrtom osvetlitve (ki je napačen)
Stolp z žarometi je bil pogoj za pridobitev licence; redko se uporablja; namesto njega se
uporabljata 2 reflektorja
Tekaške proge so osvetljene za tekme svetovnega pokala in ca 10-15x/leto tudi zvečer (do
19h)
OU za varstvo narave: prepoved prireditev od 1.1. do 1.3. se ne izvaja, namesto tega se
zapiše, da je potrebno hrup omejiti na 40 dBA na robu mirne cone
OU, ki so vezani na prepovedi za nočni čas se predefinira po zahodu do vzhoda
Omejitve se postavi zgolj v kritičnem obdobju, da bodo OU življenjski oz. izvedljivi
Splošna usmeritev: potrebno ozaveščati z informiranje obiskovalcev Pokljuke o pomenu
narave, načinu varovanja divjega petelina; zloženke v hotele, penzione na območju
Pokljuke, vključiti te vsebine v turistične vsebine ipd.
Moderirala in zapisala: Natalija Vrhunc
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
Stran 299 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
Priloga F: Časovni pregled postopkov izdaje soglasij in
upravnih dovoljenj (2006 – 2014) za Športno
rekreacijski center Pokljuka na Rudnem polju
Časovni pregled postopkov izdaje soglasij in upravnih dovoljenj (2006 – 2014) skupaj s pregledom
začetka veljavnosti relevantnih prostorskih aktov in za obravnavano problematiko relevantnih
sprememb zakonov:
datum
vsebina
nosilec
06.06.1981
06.01.2006
18.12.2006
02.02.2007
19.06.2007
06.07.2007
21.08.2007
27.09.2007
24.10.2007
07.11.2007
06.12.2007
21.12.2007
11.03.2008
08.04.2008
16.04.2008
25.04.2008
???
12.05.2008
Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP - Uradni list SRS, št. 17/81,
18/81 - popr., 42/86, Uradni list RS, št. 8/90, 35/01, 110/02 - ZGO-1 in
52/10 - ZTNP-1)
ODLOK o dopolnitvi prostorsko ureditvenih pogojev za Triglavski narodni
park v Občini Radovljica za območje U – R6/7 Rudno polje (Uradni vestnik
Občine Bohinj, št.1/06)
Vloga za izdajo naravovarstvenih pogojev za gradnjo večnamenskega
centralnega objekta
OBVEZNA RAZLAGA grafičnega dela (8) Odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za Triglavski narodni park (PUPTNP – uradni vestnik Občine Bohinj, št.5/05) – TEHNIČNI POPRAVKI
Naravovarstveno soglasje za gradnjo večnamenskega centralnega objekta
(brez pogojev)
Pritožba zoper izdano naravovarstveno soglasje ARSO za gradnjo
večnamenskega centralnega objekta brez pogojev
Odločba: Zavrnitev pritožbe JZ TNP zoper izdano naravovarstveno soglasje
ARSO za gradnjo večnamenskega centralnega objekta brez pogojev
Tožba zoper odločbo MOP, s katero je bila zavrnjena pritožba JZ TNP zoper
izdano naravovarstveno soglasje za gradnjo večnamenskega centralnega
objekta brez pogojev
Gradbeno dovoljenje za novogradnjo večnamenskega centralnega
objekta*
Vloga za izdajo naravovarstvenih pogojev za izvedbo zunanje ureditve v
sklopu športno rekreacijskega centra Pokljuka
Sodba: Razveljavitev naravovarstvenega soglasja za gradnjo
večnamenskega centralnega objekta
Zahtevek za razveljavitev gradbenega dovoljenja za gradnjo
večnamenskega centralnega objekta (razveljavljeno naravovarstveno
soglasje)
Združitev vlog (večnamenski centralni objekt in zunanja ureditev) za
gradnjo objektov in naprav ter ureditve v sklopu športno rekreacijskega
centra Pokljuka in sprememba postopka – prekvalificiranje vloge za izdajo
naravovarstvenega soglasja v vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja
Prošnja za spremembo postopka z utemeljitvijo, da za načrtovane posege
presoja ni potrebna
Odgovor glede neskladnosti ali manjkajočih podatkov, ki bi omogočali
ugotovitev, ali posamezni posegi presegajo kapacitete, za katere je treba
izvesti PVO
Dopolnitev vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja (s pojasnili, da glede
na načrtovane kapacitete posameznih posegov, PVO ni potrebna)
??? v tem obdobju je verjetno investitor umaknil vlogo za izdajo
okoljevarstvenega soglasja ???
Vloga za izdajo naravovarstvenega soglasja za gradnjo objektov in naprav
ter ureditve v sklopu športno rekreacijskega centra Pokljuka
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
RS
Občina
Bohinj
SZS
Občina
Bohinj
UE Radovljica
JZ TNP
MOP
(2. stopnja)
JZ TNP
UE
Radovljica
SZS
Upravno
sodišče RS
JZ TNP
ARSO
(narava)
SZS
ARSO
(okolje)
SZS
???
SZS
Stran 300 od 301
Poročilo o vplivih na okolje za posege, dejavnosti in ravnanja na območju Rudnega polja na Pokljuki – strokovna študija
16.05.2008
Sklep, da se zahtevek JZ TNP za razveljavitev odločbe (gradbenega
dovoljenja) UE Radovljica zavrže
20.06.2008
Tožba zoper sklep MOP, ki je zahtevek JZ TNP za razveljavitev odločbe
(gradbenega dovoljenja) UE Radovljica zavrgel
27.06.2008
Naravovarstveni pogoji za gradnjo objektov in naprav ter ureditve v sklopu
športno rekreacijskega centra Pokljuka
04.07.2008
Vloga za izdajo naravovarstvenega soglasja za gradnjo objektov in naprav
ter ureditve v sklopu športno rekreacijskega centra Pokljuka
22.08.2008
Naravovarstveno soglasje za gradnjo objektov in naprav ter ureditve v
sklopu športno rekreacijskega centra Pokljuka (brez pogojev)
22.09.2008 Gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav zunanje
ureditve Športno rekreacijskega centra Pokljuka*
09.04.2009
Sodba: Zavrnitev tožbe JZ TNP zoper sklep MOP, ki je zavrgel zahtevek JZ
TNP za razveljavitev odločbe (gradbenega dovoljenja) UE Radovljica
30.06.2010
Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)
06.08.2010
Vloga za izdajo naravovarstvenih pogojev za povečanje akumulacijskega
bazena za zasneževanje
20.04.2011
Odločba: Zavrnitev izdaje naravovarstvenega soglasja za povečanje
akumulacijskega bazena za zasneževanje
06.05.2011
Pritožba zoper odločbo ARSO, s katero je bila izdaja naravovarstvenih
pogojev za povečanje akumulacijskega bazena za zasneževanje zavrnjena
06.07.2011
Odločba: Odprava odločbe ARSO (zavrnitev izdaje naravovarstvenih
pogojev za povečanje akumulacijskega bazena za zasneževanje) in vrnitev
zadeve v ponovno odločanje
11.08.2011
Ponovna vloga za izdajo naravovarstvenega soglasja za povečanje
akumulacijskega bazena za zasneževanje
09.02.2012
Odločba: Zavrnitev izdaje naravovarstvenega soglasja za povečanje
akumulacijskega bazena za zasneževanje
21.03.2013
Ponovna vloga za izdajo naravovarstvenega soglasja za povečanje
akumulacijskega bazena za zasneževanje
03.04.2013
Sklep: Zavržba vloge izdaje naravovarstvenega soglasja za povečanje
akumulacijskega bazena za zasneževanje (odločanje o isti zadevi)
06.05.2014
Vloga za izdajo naravovarstvenega soglasja za povečanje večnamenskega
akumulacijskega bazena za zasneževanje
03.07.2014
Vloga za izdajo dovoljenja za poseg v naravo za zasip vodnega telesa – dela
akumulacije v Športnorekreacijskem centru Pokljuka
20.08.2014 Dovoljenje za poseg v naravo za zasip vodnega telesa – dela
akumulacije v Športnorekreacijskem centru Pokljuka*
29.09.2014
Odločba: Zavrnitev izdaje naravovarstvenega soglasja za povečanje
večnamenskega akumulacijskega bazena za zasneževanje
*Veljavna in pravnomočna dovoljenja
- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
MOP
(2. stopnja)
JZ TNP
ARSO
SZS
ARSO
UE
Radovljica
Upravno
sodišče
RS
SZS
ARSO
SZS
MOP
(2. stopnja)
SZS
ARSO
SZS
ARSO
SZS
SZS
UE
Radovljica
ARSO
Stran 301 od 301
© Copyright 2024