Koncno porocilo o delu v letu 2014
CENTER ZA SOCIALNO DELO RAVNE NA KOROŠKEM Gozdarska pot 17 2390 Ravne na Koroškem Ravne na Koroškem, februar 2015 Vsebina 1. UMESTITEV CENTRA ZA SOCIALNO DELO V SISTEM SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE _______ 6 1.1 USMERITVE PO RESOLUCIJI O NACIONALNEM PROGRAMU SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 2013-2020 _____________________________________________________________________ 6 2. PREDSTAVITEV CENTRA ZA SOCIALNO DELO RAVNE NA KOROROŠKEM ____________________ 7 2.1 KADROVSKA STRUKTURA ______________________________________________________ 7 2.1.1 Posebnosti pri delu zaposlenih v letu 2014 _____________________________________ 7 2.1.2 Bolniške odsotnosti delavcev v letu 2014 ______________________________________ 8 2.2 DELOVNI ČAS ________________________________________________________________ 9 2.3 FINANCIRANJE DEJAVNOSTI ____________________________________________________ 9 2.4 PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU ______________________________________ 9 2.5 IZOBRAŽEVANJE ____________________________________________________________ 11 2.6 DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN SINDIKATA _____________________________________ 12 2.6.1 Delo Sveta Centra za socialno delo Ravne na Koroškem __________________________ 12 2.6.2 Delo Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Centra za socialno delo Ravne na Koroškem __________________________________________________________________ 13 3. CILJI , OBLIKE IN METODE DELA ___________________________________________________ 14 3.1 CILJI ______________________________________________________________________ 14 3.2 METODE DELA ______________________________________________________________ 14 3.2.1 Sodelovanje v dobrodelnih in humanitarnih akcijah za pomoč uporabnikom__________ 15 3.2.2 Sodelovanje z drugimi službami, zavodi in društvi_______________________________ 17 3.2.3 Sodelovanje v stanovskih združenjih, sekcijah, lokalnih komisijah, nevladnih organizacijah in društvih __________________________________________________________________ 17 4. IZVAJANJE SOCIALNOVARSTVENIH STORITEV IN JAVNIH POOBLASTIL ____________________ 18 4.1 IZVAJANJE JAVNIH POOBLASTIL_________________________________________________ 19 4.1.1 Odločanje o pravicah iz javnih sredstev_______________________________________ 19 4.1.1.1 Opis posameznih pravic _______________________________________________ 19 4.1.1.2 Obrazložitve sprememb zakonodaje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev _________________________________________________________________ 31 4.1.1.3 Primerjava skupnega števila rešenih odločb v letu 2013 in 2014 _______________ 32 4.1.1.4 Primerjava števila rešenih vlog v letu 2013 in 2014__________________________ 33 4.1.1.5 Število prejetih strank in telefonskih klicev v obdobju od 01.02.2014-31.12.2014__ 35 4.1.1.5 Težave pri delu in opažanja strokovnih delavk s področja uveljavljenja pravic iz javnih sredstev _________________________________________________________________ 37 4.1.2 Določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev _____________________ 39 4.1.3 Pravice iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov ___________________ 41 4.1.3.1 Opis posameznih pravic _______________________________________________ 42 4.1.4 Področje varstva otrok in družine ___________________________________________ 47 4.1.4.1 Urejanje razmerij med starši in otroki ob razpadu družinske skupnosti __________ 47 4.1.4.2 Preživninske zadeve __________________________________________________ 48 4.1.4.3 Naloge za preprečevanje nasilja v družini _________________________________ 48 4.1.5 Ukrepi centra za socialno delo za varstvo otrok ________________________________ 50 4.1.5.1 Rejništvo___________________________________________________________ 50 4.1.5.2 Posvojitve __________________________________________________________ 52 1|Stran 4.1.5.3 Skrbništvo nad mladoletnimi ___________________________________________ 4.1.6 Obravnava otrok in mladostnikov ___________________________________________ 4.1.7 Varstvo odraslih _________________________________________________________ 4.1.7.1 Izvrševanje nalog v zvezi z nadomestno kaznijo in uklonilnim zaporom __________ 4.1.7.2 Obravnava obsojenih med in po prestajanju zaporne kazni ___________________ 4.1.7.3 Pogojna obsodba z varstvenim nadzorom _________________________________ 4.1.7.4 Obravnava polnoletnih oseb v sodnem postopku ___________________________ 4.1.7.5 Imenovanje skrbnikov za odrasle osebe __________________________________ 4.1.7.6 Začasno skrbništvo ___________________________________________________ 4.1.7.7 Imenovanje skrbnika za posebni primer __________________________________ 4.1.7.8 Predlog za odvzem poslovne sposobnosti _________________________________ 4.1.7.9 Delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju ______________________________ 4.1.8 Varstvo invalidov ________________________________________________________ 4.2 SOCIALNO VARSTVENE STORITVE _______________________________________________ 4.2.1 Vrste socialno varstvenih storitev ___________________________________________ 53 54 56 56 57 57 57 58 58 58 59 59 59 62 62 5. UPRAVNO POSLOVANJE – ROKOVANJE Z DOKUMENTARNIM GRADIVOM V CSD RAVNE NA KOROŠKEM _____________________________________________________________________ 66 5.1 OSNOVNI PREDPISI IN NAČELA _________________________________________________ 5.2 PRAVILA UPRAVNEGA POSLOVANJA _____________________________________________ 5.3 OSNOVNI POJMI ____________________________________________________________ 5.4 DELOVNI POSTOPKI IN RAVNANJE PRI OBDELAVI DOKUMENTARNEGA GRADIVA __________ 5.5 KNJIŽENJE VLOG V GLAVNI PISARNI______________________________________________ 5.5.1 Knjižene enotne vloge za uveljavljenje pravic iz javnih sredstev ____________________ 5.5.2 Knjižene vloge za izredno denarno socialno pomoč _____________________________ 5.5.3 Knjižene vloge po ZUPJS po mesecih in njihova primerjav_________________________ 5.5.4 Podatki o številu vnosov knjiženja posameznih zadev____________________________ 66 66 67 68 68 68 69 70 73 6. DODATNI PROGRAMI CSD RAVNE NA KOROŠKEM V LETU 2014 _________________________ 76 6.1 ZAPOSLITVE SODELAVCEV V PROGRAMIH ________________________________________ 6.2 MENTORSTVO ŠTUDENTOM IN DIJAKOM NA PRAKSI ________________________________ 6.3 PROSTOVOLJSKO DELO _______________________________________________________ 6.4 POMOČ DRUŽINI NA DOMU KOT SOCIALNA OSKRBA NA DOMU _______________________ 6.5 PROGRAM »POMOČ DRUŽINAM«_______________________________________________ 6.6 POČITNIŠKI PROGRAM ZA OTROKE IZ MEŽIŠKE DOLINE »11. ŠOLA-ŠALA«________________ 6.7 SKUPINA ZA SAMOPOMOČ STARŠEV KLASJE_______________________________________ 6.8.1 Skupina za pomoč brezposelnim ____________________________________________ 6.8.2 Skupina za starše ________________________________________________________ 76 77 77 78 82 90 95 97 98 7. MERJENJE ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH, UPORABNIKOV IN POSLOVNIH PARTNERJEV VSISTEMU E-QALIN/D V LETU 2014 – INDIVIDUALNA ANALIZA __________________________ 100 7.1 ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH _________________________________________________ 7.2 ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV _______________________________________________ 7.3 ZADOVOLJSTVO POSLOVNIH PARTNERJEV _______________________________________ 7.4 LETNA PRIMERJALNA ANALIZA O ZADOVOLJSTVU ZAPOSLENIH MED CSD V SLOVENIJI_____ 7.5 LETNA PRIMERJALNA ANALIZA O ZADOVOLJSTVU UPORABNIKOV MED CSD V SLOVENIJI __ 7.6 PRIMERJALNA ANALIZA O ZADOVOLJSTVU POSLOVNIH PARTNERJEV MED CSD V SLOVENIJI 100 102 104 105 106 107 8. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV, UPOŠTEVAJE KAZALCE, DOLOČENE V OBRAZLOŽITVI FINANČNEGA NAČRTA IN LETNEM PROGRAMU DELA _____________________ 109 9. PRILOGE __________________________________________________________________ 111 2|Stran Kazalo tabel: Tabela 1: Bolniške odsotnosti delavcev v letu 2014 po posameznih mesecih ___________________ 8 Tabela 2: Primerjava bolniških odsotnosti v letu 2013 in 2014 ______________________________ 9 Tabela 3: Primerjava stroškov izobraževanj v letih 2013 in 2014 ____________________________ 11 Tabela 4: Primerjava števila dni izobraževanj v letih 2013 in 2014___________________________ 11 Tabela 5: Višina državne štipendije glede na povprečni mesečni dohodek neto povprečne plače __ 22 Tabela 6: Primerjava števila prejetih vlog v letu 2013 in 2014 po posameznih občinah __________ 33 Tabela 7: Število rešenih zadev v letu 2014 po posamezni pravici po posamezni občini __________ 34 Tabela 8: Število prejetih strank in telefonskih klicev v obdobju od 01.02.2014-31.12.2014 ______ 35 Tabela 9: Število izdanih odločb po posameznih storitvah _________________________________ 40 Tabela 10: Primerjava posameznih pravic v letu 2013 in 2014______________________________ 44 Tabela 11: Pravice po posamezni občini _______________________________________________ 46 Tabela 12: Število zadev v letu 2014 v primerjavi z letom _________________________________ 47 Tabela 13: Število primerov na področju nalog za preprečevanje nasilja v letu 2014 ____________ 49 Tabela 14: Starost žrtev in povzročiteljev nasilja ________________________________________ 49 Tabela 15: Razmerje povzročiteljev nasilja do žrtev ______________________________________ 50 Tabela 16: Vrste nasilja ____________________________________________________________ 50 Tabela 17: Vzgojni ukrepi po kazenskem zakoniku _______________________________________ 55 Tabela 18: Število zaključenih zadev v zvezi z izvajanjem nadomestne kazni___________________ 56 Tabela 19: Struktura izvajalskih organizacij_____________________________________________ 57 Tabela 20: Število socialno varstvenih storitev v letih 2013 in 2014 _________________________ 63 Tabela 21: Knjižene enotne vloge za uveljavitev pravic iz javnih sredstev po posameznih občinah v letih od 2012- 2014___________________________________________________________ 68 Tabela 22: Knjižene vloge za izredno denarno socialno pomoč po posameznih občinah v letih od 2012 do 2014 ____________________________________________________________________ 69 Tabela 23: Knjižene enotne vloge ZUPJS v letu 2014 po mesecih____________________________ 70 Tabela 24: Knjižene IDP vloge v letu 2014 po mesecih ____________________________________ 72 Tabela 25: Število vnosov knjiženja v program sprejemna pisarna __________________________ 73 Tabela 26: Odprema pošiljk v glavni pisarni v letu 2013 in 2014 ____________________________ 75 Tabela 27: Število uporabnikov v letu 2013 in 2014 po posameznih občinah __________________ 79 Tabela 28: Število sklenjenih dogovorov po posamezni občini v letu 2013 in 2014______________ 81 Tabela 29: Prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2014 po mesecih in po krajih __________________________________________________________ 84 Tabela 30: Prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2012, leto 2013 in leto 2014 po krajih_____________________________________________________ 85 Tabela 31: Prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2012, leto 2013 in leto 2014 po mesecih___________________________________________________ 86 Tabela 32:Število uporabnikov programa "Počitniški program 11 Šola šala" ___________________ 87 Tabela 33: : Število otrok, ki so bili vključeni v 11. šolo-šalo po krajih ________________________ 91 Tabela 34: Prikaz pogostosti obiskov otrok v počitniškem programu ________________________ 91 Tabela 35: Prikaz povprečnega števila obiskov 11. Šole - šale enega otroka ___________________ 91 3|Stran Kazalo grafov: Graf 1: Bolniške odsotnosti po mesecih v letu 2014 _______________________________________ 8 Graf 2: Primerjava stroškov izobraževanj v letih 2013 in 2014 ______________________________ 11 Graf 3: Primerjava skupnega števila rešenih odločb vseh strokovnih delavk v letu 2013 in 2014 ___ 32 Graf 4. Primerjava števila prejetih vlog v letu 2013 in 2014 po posameznih občinah ____________ 33 Graf 5: Skupno število rešenih zadev po posameznih pravicah v letu 2014 po občinah __________ 34 Graf 6: Število prejetih strank in telefonskih klicev v obdobju od 01.02.2014 31.12.2014 ________ 36 Graf 7: Število rešenih zadev v letu 2014 po posameznih pravicah __________________________ 36 Graf 8: Primerjava števila rešenih zadev po posameznih pravicah v letih 2014 in 2014 __________ 45 Graf 9: Skupno število rešenih zadev o posameznih pravicah v letu 2014 po občinah ___________ 46 Graf 10: Struktura po preživninskih upravičencih ________________________________________ 48 Graf 11: Primerjava števila imenovanj skrbnikov za posebni primer mladoletnim osebam v letih 2013 in 2014 ____________________________________________________________________ 53 Graf 12: Starostna struktura mladoletnikov ali polnoletnih oseb____________________________ 55 Graf 13: Primerjav števila imenovanj skrbnikov za posebni primer __________________________ 58 Graf 14: Število oseb s statusom invalida po posamezni občini _____________________________ 60 Graf 15: Število oseb z DPP po posamezni občini ________________________________________ 60 Graf 16: Število vključenih v VDC po posamezni občini ___________________________________ 61 Graf 17: Število gluhih oseb po posamezni občini _______________________________________ 61 Graf 18: Število družinskih pomočnikov po posamezni občini ______________________________ 62 Graf 19. Število napovedanih deložacij po posamezni občini _______________________________ 63 Graf 20: Število priporočil za stanovanje po posamezni občini _____________________________ 65 Graf 21: Primerjava knjiženih vlog po posameznih občinah v letih 2012-2014 _________________ 69 Graf 22: Primerjava knjiženih vlog IDP po posameznih občinah v letih 2012-2014 ______________ 70 Graf 23: Število prejetih vlog v letu 2014 po posameznih mesecih __________________________ 71 Graf 24: Mesečni trend prejetih vlog v posameznih mesecih v letih 2012-2014 ________________ 71 Graf 25: Število prejetih vlog v letu 2014 po posameznih mesecih __________________________ 72 Graf 26: Mesečni trend prejetih vlog v posameznih mesecih IDP v letih 2012-2014 _____________ 73 Graf 27: Primerjava števila vnosov v sistem glavna pisarna po letih 2012,2013 in 2014 __________ 74 Graf 28. Vse prejete in knjižene vloge po letih __________________________________________ 74 Graf 29: Število oddanih pošiljk - primerjava 2013-2014 __________________________________ 75 Graf 30: Povprečno število uporabnikov v letih 2013 in 2014 po posamezni občini _____________ 80 Graf 31. Število opravljenih efektivnih ur 2014/2013 _____________________________________ 80 Graf 32: Starostna struktura uporabnikov v letu 2014 ____________________________________ 81 Graf 33: Grafični prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2014 po posameznih občinah _______________________________________________________ 84 Graf 34: Prikaz števila vseh uporabnikov vključenih v program Pomoč družinam po krajih za leto 2014 __________________________________________________________________________ 85 Graf 35: Prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2012, leto 2013 in leto 2014 po mesecih _______________________________________________________ 86 Graf 36: Prikaz števila vseh vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« po letih _____ 87 4|Stran Kazalo slik: Slika 1: Veseli otroci v Občini Mežica _________________________________________________ 15 Slika 2: Otroci iz Občine Črna na Koroškem skupaj z božičkom _____________________________ 16 Slika 3: Ogled smučarskih poletov v Planici_____________________________________________ 16 Slika 4 in Slika 5: Število rešenih zadev na področju ZUPJS_________________________________ 39 Slika 6: Delavnice Punk rock božično novoletne delavnice _________________________________ 52 Slika 7 in slika 8: Na obisku v Vzgojnem zavodu Veržej____________________________________ 54 Slika 9: Vestno opravljanje dela enega izmed prostovoljcev _______________________________ 78 Slika 10: Foto utrinki programa "Pomoč družinam" v letu 2014_____________________________ 89 Slika 11: Foto utrinki »11. šole-šale« 2014 _____________________________________________ 94 Slika 12: Skupina za samopomoč staršev odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju Klasje ____ 97 Slika 13: E-QALIN skupina za vodstvo ________________________________________________ 108 5|Stran 1. UMESTITEV CENTRA ZA SOCIALNO DELO V SISTEM SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE 1.1 USMERITVE PO RESOLUCIJI O NACIONALNEM PROGRAMU SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 2013-2020 Osnovna načela za izvajanje sistema socialnega varstva v RS so zagotavljanje človekovega dostojanstva, socialne pravičnosti, spodbujanje prostovoljstva in solidarnosti (ob hkratnem prizadevanju posameznika za lastno socialno varnost in socialno varnost njegovih družinskih članov), opolnomočenje skupnosti z namenom preprečevanja in blaženja socialnih stisk, medgeneracijske povezanosti, enake dostopnosti, proste izbire in individualizirane obravnave. V zadnjih letih se je v Sloveniji socialna problematika zaostrila, predvsem kot posledica že nekaj let trajajoče gospodarske krize, visoke brezposelnosti in majhnih možnosti novega zaposlovanja ter na splošno nižjih dohodkov v populaciji. Povečuje se število oseb ki živijo pod nacionalno mejo tveganja revščine, povečala se je dohodkovna neenakost. Vse te okoliščine se odražajo v povečanju stisk in problematik, s katerimi se soočajo posamezniki in družine. Glavni, splošni cilj, ki se želi doseči z Nacionalnim programom socialnega varstva za obdobje 2013–2020, je na eni strani izboljšanje kvalitete življenja posameznikov in družin, na drugi strani pa povečanje družbene povezanosti (kohezije) ter socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva. Država s svojim programom zasleduje tri ključne cilje: 1. zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti socialno ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva; 2. izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov; 3. izboljševanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči s povečanjem učinkovitosti upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij, povečanjem njihove avtonomije ter upravljanjem kakovosti in zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in predstavnikov uporabnikov na načrtovanje in izvajanje storitev. Centri za socialno delo predstavljajo pomemben del socialnovarstvenih storitev, ki uporabnikom zagotavljajo: mreže javne službe na področju storitve informiranja, svetovanja in podpore, storitve podpore in pomoči za socialno vključevanje in samostojno življenje v skupnosti, storitve nastanitve, varstva in vzgoje otrok in mladostnikov (rejništvo) izvedbo javnih pooblastil, nalog in ukrepov po različnih zakonih. 6|Stran 2. PREDSTAVITEV CENTRA ZA SOCIALNO DELO RAVNE NA KOROROŠKEM 2.1 KADROVSKA STRUKTURA V Centru je bilo na dan 31.12. 2014 zaposlenih 27,5 javnih uslužbencev : 16,12 javnih uslužbenk za opravljanje javne službe MDDSZ , 7, 5 javnih uslužbencev za izvajanje pomoči na domu kot socialna oskrba na domu, 1 javna delavka v programu Pomoč ranljivim skupinam, 1 javna delavka v programu Pomoč starejšim, 1 strokovna delavka v programu Informator v CSD, 1 strokovna delavka v programu Pomoč družinam. 14 strokovnih delavk je izvajalo javna pooblastila in socialno varstvene storitve (4 delavke za polovični delovni čas). Strokovne delavke imajo višjo in visoko izobrazbo socialne, psihološke, pravne, socialno pedagoške in upravne smeri. 3,5 delavke so za dejavnost CSD opravljale vodilne, upravno administrativne, računovodske naloge in čiščenje zavoda. Program »Pomoč na domu kot socialna oskrba na domu« je, pod vodstvom koordinatorke, izvajalo šest socialnih oskrbovalk, en moški oskrbovalec in ena javna delavka. Vsi socialni oskrbovalci so imeli zaključeno srednjo šolo, ki usposablja za poklic bolničarja ali zdravstvenega tehnika ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za socialnega oskrbovalca. Program pomoč družinam je vodila ena strokovna delavka ob pomoči javne delavke. 2.1.1 Posebnosti pri delu zaposlenih v letu 2014 Pet zaposlenih je imelo status invalida. Dve uslužbenki sta zaradi invalidnosti opravljali delo s polovičnim delovnim časom, ena invalidka je zaradi bolezni opravljala delo v polovičnem delovnem času 11. mesecev (pomoč na domu), ena strokovna delavka za javna pooblastila je bila zaradi bolezni odsotna celo leto, ena strokovna delavka za javna pooblastila je bila zaradi bolezni z dela odsotna 60 delovnih dni. Daljše odsotnosti delavk smo nadomeščali, krajše pa urejali s prerazporejanjem delavk in notranjim nadomeščanjem sodelavk. 7|Stran 2.1.2 Bolniške odsotnosti delavcev v letu 2014 Tabela 1: Bolniške odsotnosti delavcev v letu 2014 po posameznih mesecih V BREME CSD/v urah 184 208 204 80 32 48 112 80 4 74 216 136 1378 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER SKUPAJ REFUNDACIJE/ v urah 136 200 168 292 264 260 276 280 284 292 312 351 3115 SKUPAJ PO MESECIH 320 408 372 372 296 308 388 360 288 366 528 487 4493 Največ bolniških odsotnosti smo beležili v mesecu novembru 2014, najmanj pa v mesecu septembru 2014. Skupaj smo beležili 4.493 ur bolniških odsotnosti skupaj, kar je 7% vseh delovnih ur v letu 2014. Vseh delovnih ur v letu 2014 je bilo 63.368 ur. V breme CSD smo beležili 1.378 ur oz. 31% vseh ur, v breme ZZZS pa 69% vseh ur. Bolniške odsotnosti po mesecih 2014 600 528 500 Ure 400 300 288 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Meseci Graf 1: Bolniške odsotnosti po mesecih v letu 2014 8|Stran Primerjava s preteklim letom: Tabela 2: Primerjava bolniških odsotnosti v letu 2013 in 2014 bolniške odsotnosti 2014 4493 2013 2604 indeks 173 V primerjavi z letom 2013 je bilo za 73% več bolniških odsotnosti oz. za 1.889 ur več. Odstopanje je nastalo zaradi bolniške odsotnosti ene delavke na redni dejavnosti čez celo leto 2014 za polni delovni čas. To pomeni, da je imela v letu 2014 2.088 ur bolniških odsotnosti oz. vse delovne dni v letu. Te ure bolniške odsotnosti niso bremenile CSD, saj so zaradi dolgotrajnega bolniškega staleža refundirane od ZZZS. 2.2 DELOVNI ČAS Redna dejavnost centra za socialno delo se je opravljala 40 ur na teden: v ponedeljek, torek in četrtek po osem ur, v sredo deset ur in v petek šest ur. Uporabniki so lahko storitve prve socialne pomoči uveljavljali ves poslovni čas centra pri strokovnih delavkah, ki vodijo posamezno področje, storitve z drugih upravnih področij pa v času uradnih ur v ponedeljek, sredo in petek. Informatorka je ves poslovni čas uporabnikom podajala informacije, povezane z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev ter nudila pomoč pri izpolnjevanju vlog. Socialni oskrbovalci so delo pri uporabnikih opravljali vse dni v letu, v dopoldanskem, popoldanskem in večernem času. 2.3 FINANCIRANJE DEJAVNOSTI Financiranje dejavnosti CSD za izvajanje javnih pooblastil in socialno varstvenih storitev je zagotavljalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sofinanciranje dopolnilnih programov pa smo zagotavljali s prijavami na razpise: Zavoda RS za zaposlovanje, Socialne zbornice Slovenije, Skupnosti CSD Slovenije, z donacijami in sofinanciranjem vseh štirih občin. Ministrstvo, občine in drugi pogodbeni zavezanci so finančne obveznosti redno izpolnjevali. Sredstva so zadoščala za pokritje vseh nastalih stroškov in poslovali smo pozitivno. 2.4 PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V CSD Ravne na Koroškem se zavedamo pomena zdravega načina življenja in pomena preventivnih ukrepov za preprečevanje slabega počutja, odsotnosti z dela in bolezni. Ohranjanje in krepitev zdravja na delovnem mestu smo zagotavljali preko naslednjih ukrepov, ki predstavljajo stalno odgovornost delodajalca in zaposlenih: 9|Stran 1. Ergonomska urejenost delovna mesta - urejeni poslovni prostori. Zamenjava dotrajanih pripomočkov, pohištva, orodij in naprav in nadomestitev z novimi, ustreznejšimi. 2. Organizacijski ukrepi – omogočanje gibljivega delovnega časa, delavci sodelujejo pri ocenjevanju delovnih razmer in povabljeni k dajanju predlogov in izboljšav (sistem merjenja kakovosti E-Qalin), spodbujanje zdravega prehranjevanja. 3. Preprečevanje in obvladovanje stresa – uravnotežena porazdelitev dela med zaposlenimi, da ne prihaja do preobremenitev posameznikov, pomoč pri reševanju težav, timsko sodelovanje, izobraževanja in usposabljanja s tega področja. 4. Preprečevanje nadlegovanja in trpinčenja - skrb za korekten odnos uporabnikov do zaposlenih in za dobro medsebojno komunikacijo zaposlenih, zaščita zaposlenih pred agresivnostjo uporabnikov. 5. Omejitve zlorab alkohola in drugih opojnih substanc – prepoved vnosa pijač in zloraba drog na delovnem mestu. 6. Spodbujanje zdravega življenjskega sloga - pogovori na to temo, vključevanje v aktivnosti v kraju, zgled in dobra praksa . 7. Spodbujanje pozitivnih družbeno socialnih stikov - zaposleni imajo možnost za neformalna srečanja in medsebojno izmenjavo. Dodatne večje aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu v preteklem letu pa so bile: usposabljanje iz varstva pri delu, 24.02.2014 (obvezna udeležba, vsi zaposleni), obdobni preventivni zdravstveni pregledi v letu 2014 (obvezna udeležba za delavke, kjer je preteklo 5 let od preteklega pregleda - 14 delavk), predavanje iz prve pomoči 14.10.2014 (obvezna udeležba , 20 zaposlenih), pohod zaposlenih preko Pohorja – iz Kop do Ribniške koče 22.05.2014 (prostovoljna udeležba, 10 zaposlenih), izlet v Budimpešto 25., 26.10. 2014 (prostovoljna udeležba, 9 zaposlenih), 25.11.2014 izkustvena sprostitvena delavnica za vse zaposlene (smejalna terapija in gong zvočna terapija) - 23 delavk vključenih, družabno srečanje ob postavitvi likovne razstave v CSD Ravne 2.12. 2015, 10 zaposlenih, 18.12. 2014 družabno srečanje vseh zaposlenih ob zaključku leta, z ogledom komedije in skupno večerjo (gostišče pri Korošcu v Mežici)- odsotni dve delavki. 10 | S t r a n 2.5 IZOBRAŽEVANJE 2014 2013 indeks kotizacije dnevnice nočnine potni stroški 3.568 630 268 769 4.121 311 252 1.087 87 203 106 71 Skupaj: 21 zaposlenih 5.235 249,29 5.771 274,81 91 91 Tabela 3: Primerjava stroškov izobraževanj v letih 2013 in 2014 Za potrebe usposabljanja zaposlenih v letu 2014 je bilo porabljenih 5.235 EUR, kar je 9% manj kot v preteklem letu. Na zaposlenega je bilo porabljenih 249 EUR, kar je 9% manj kot leta 2013. Število delovnih ur namenjenih za izobraževanje: št. dni št. ur 2014 149 1192 2013 131 1048 indeks 114 114 Tabela 4: Primerjava števila dni izobraževanj v letih 2013 in 2014 V letu 2014 so se zaposleni izobraževali skupaj 149 dni ali 1.192 ur, kar je za 14% več kot v letu 2014. Vseh delovnih ur v letu 2014 je bilo 63.368 UR, kar pomeni, da smo za izobraževanje namenili 2% vseh ur v letu 2014. Stroški so bili v primerjavi s preteklim letom nižji za 9%, kljub temu, da smo se izobraževali več dni v letu. To je posledica izbire brezplačnih usposabljanj, ki jih je na voljo več kot v preteklih letih. Struktura stroškov izobraževanja 4.500 vrednsot v EUR 4.000 3.500 3.000 2.500 2014 2.000 2013 1.500 1.000 500 kotizacije dnevnice nočnine potni stroški vrsta stroškov Graf 2: Primerjava stroškov izobraževanj v letih 2013 in 2014 11 | S t r a n 2.6 DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN SINDIKATA 2.6.1 Delo Sveta Centra za socialno delo Ravne na Koroškem Svet Centra za socialno delo kot organ upravljanja Centra je kolegijski organ in dela v skladu z določili Statuta CSD Ravne na Koroškem in Poslovnika o delu sveta CSD Ravne na Koroškem. Sestavlja ga sedem članov: 4 predstavniki ustanovitelja – države: Marjeta Vaupot, Violeta Potočnik Krajnc, Marija Podržavnik, Milan Škafar, 1 predstavnik lokalne skupnosti: Marjana Kamnika (od novembra novo imenovana predstavnica lokalne skupnosti za čas trajanja mandatnega obdobja v Občinskem svetu, prej Marjan Rupreht), 2 predstavnika zaposlenih: Rolanda Završnik, Leonida Kadiš. Mandat traja štiri leta od 10.1.2012 do 10.1.2016. Predsednica Sveta je Leonida Kadiš, podpredsednica Sveta CSD pa je Marija Podržavnik. V letu 2014 se je Svet sestal štirikrat na dveh rednih sejah in dveh korespondenčnih sejah. Obravnaval je: 25.02.2014 redna seja: Obravnava in sprejem poslovnega poročila za leto 2013 Obravnava in sprejem programa dela za leto 2014 Finančni načrt za leto 2014 28.03.2014 korespondenčna seja: Obravnava in sprejem kadrovskega načrta Seznanjen je bil z urejanjem medsebojnih razmerij z upravljavcem stavbe glede poslovnih prostorov CSD 24.11.2014 korespondenčna seja: obravnava kadrovskega načrta začetek oz. objava razpisa za delovno mesto direktorja/direktorice CSD Ravne 11.12.2014 izredna seja: odpiranje prispelih prijav na razpis za delovno mesto direktorja/direktorice CSD Ravne in izbira kandidata 12 | S t r a n 2.6.2 Delo Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Centra za socialno delo Ravne na Koroškem Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je na podlagi Zakona o reprezentativnosti sindikatov z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve postal reprezentativni panožni sindikat za območje države v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter obveznega socialnega zavarovanja. Poslanstvo sindikata je, da kot reprezentativen sindikat soodloča o pravicah zaposlenih v teh dejavnostih in tudi širše – o delovnih in življenjskih pogojih nasploh. V okviru tega sindikat: izvaja aktivnosti za zagotovitev čim boljšega gmotnega in socialnega položaja zaposlenih, sklepa in nadzoruje izvajanje kolektivnih pogodb, sporazumov in dogovorov v dejavnosti in na državni ravni, vpliva na oblikovanje zakonodaje s sodelovanjem v procesu usklajevanj zakonov in podzakonskih aktov, razvija vzajemnost in solidarnost med člani in zaposlenimi, izvaja obveščanje svojih članov in javnosti, zagotavlja varstvo pravic in zaščito svojih članov, izvaja druge programske usmeritve. Vsak član sindikata prejme člansko izkaznico, na podlagi katere tudi uveljavlja nekatere pravice in ugodnosti: varovanje pravic iz kolektivne pogodbe, brezplačno pravno pomoč in varstvo pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja, solidarnostno pomoč iz solidarnostnih sredstev sindikata, najemanje sindikalnih počitniških kapacitet, najemanje kreditov v Delavski hranilnici, informacije preko sindikalnega glasila Obtok, različne popuste (na kopalne, smučarske karte, rekreativne storitve, izbrane prodajne programe, ...) druge ugodnosti, ki izhajajo iz statuta. Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije Centra za socialno delo Ravne na Koroškem, v katerega je bilo vključenih 14 zaposlenih, je med drugim poskrbel tudi za sprotno obveščanje o ponudbah ugodnosti, akcijah, za neformalna druženja in organiziral dvodnevni izlet, na katerega so bili povabljeni tudi nečlani sindikata. 13 | S t r a n 3. CILJI , OBLIKE IN METODE DELA 3.1 CILJI V CSD smo vsi zaposleni strmeli k uresničevanju naslednjih ciljev : zagotavljanje kakovostnih storitev za uporabnike, hitro in učinkovito vodenje postopkov za uporabnike, širjenje strokovnih znanj, novih metod in pristopov pri delu z in za ljudi, zadovoljstvo uporabnikov, zaposlenih in poslovnih partnerjev, dobro sodelovanje in povezanost izvajalcev pomoči v lokalnem okolju, kvalitetna izvedba zastavljenih dopolnilnih programov, racionalna poraba virov in sredstev ter pozitivno finančno poslovanje. Pri vsakodnevnem delu z uporabniki smo bili uresničevanje naslednjih vrednot : zaposleni usmerjeni v spoštovanje in naravnanost na uporabnika (spoštljivost, dostojanstvo, strpnost, poštenost, empatija, svoboda in samostojnost odločanja uporabnika), medsebojno sodelovanje, pripravljenost na dialog, permanentno učenje in sprotno reševanje težav. 3.2 METODE DELA 1. Individualno delo s posameznikom in družino Pogovor in vzpostavljanje delovnega odnosa z uporabnikom, je temeljno orodje socialnega dela. Strokovne delavke so skupaj z uporabniki oblikovale individualne načrte obravnave in pomoči in za storitve osebne pomoči in pomoči družini za dom in na domu, sklepale dogovore o medsebojnih pravicah in obveznostih uporabnikov in izvajalcev storitev. V proces svetovanja so usposobljene strokovne delavke vnašale metode in tehnike posameznih terapevtskih pristopov (teorije izbire, integrativne terapije, izkustvene družinske terapije, mediacije in nevrolingvističnega programiranja). 2. Timsko strokovno delo je potekalo znotraj CSD (delo v paru, intervizija, strokovni svet, strokovne komisije pred ustno obravnavo) in v obliki med institucionalnega sodelovanja pri reševanju težav uporabnikov. 3. Supervizija kot pomoč, podpora in zunanji vpogled strokovnjaka v strokovno delo je potekala enkrat mesečno v skupini in po potrebi individualno, za strokovne delavce redne dejavnosti, od maja do decembra preteklega leta . 4. Skupinsko delo je potekalo v dopolnilnih programih z rejniki, brezposelnimi osebami . starši, otroci, 5. Predstavitev dela v medijih, z objavami v slovenskih časopisih in lokalnih glasilih (uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, starševsko varstvo, predstavitev dejavnosti CSD, pomoč na domu), na Koroškem radiu (počitniški program, uveljavljanje pravic 14 | S t r a n iz javnih sredstev, težave s prostori ) in v lokalni skupnosti (predstavitev pravic iz javnih sredstev). 6. Informiranje uporabnikov o storitvah preko spletne strani www.csd-ravne.si, kabelske televizije, zloženk s predstavitvijo dejavnosti in plakatov pomoči na domu. 3.2.1 Sodelovanje v dobrodelnih in humanitarnih akcijah za pomoč uporabnikom Izbor otrok in družin ter posredovanje podatkov službam, izročitev daril: Zavarovalnica Maribor – izročitev prehrambnih izdelkov in potrebščin za gospodinjstvo za 20 družin in posameznikov, Rotary klub - šolske potrebščine za 254 otrok iz Mežiške doline, drogerija DM - 10 paketov prehrane in potrebščin za gospodinjstvo; akcija »Božiček za en dan« - darila za 174 otrok; Slika 1: Veseli otroci v Občini Mežica 15 | S t r a n Slika 2: Otroci iz Občine Črna na Koroškem skupaj z božičkom Spremstvo in vodenje izleta: zavarovalnica Triglav- ogled smučarskih poletov v Planici - 30 otrok; Slika 3: Ogled smučarskih poletov v Planici 16 | S t r a n 3.2.2 Sodelovanje z drugimi službami, zavodi in društvi Pri izvajanju javnih pooblastil in dopolnilnih programov smo dobro sodelovali z drugimi zavodi in službami v ožjem lokalnem in širšem slovenskem prostoru, pa tudi preko meje (preseljevanje uporabnikov v Avstrijo). Najpogosteje smo sodelovali z drugimi CSD, občinami, osnovnimi in srednjimi šolami, vrtci, zdravstvenimi službami, s policijo, sodišči, javnim tožilstvom, socialnimi in vzgojnimi zavodi, domovi za starejše, zapori, stanovanjskim podjetjem, Zavodom za zaposlovanje OE Velenje ter Uradi za delo, upravno enoto, zavodom za zdravstveno zavarovanje, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, davčno upravo, univerzitetnim kliničnim centrom, psihiatrijo in pedopsihiatrijo, rehabilitacijskim inštitutom, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, varuhom človekovih pravic, javnim zavodom MOcis in Ruj, Koroškim medgeneracijskim društvom ter nevladnimi humanitarnimi ter dobrodelnimi organizacijami: Aktiva, Zveza prijateljev mladine, društvo Ozara, Rdeči križ, invalidska društva, Karitas, društvo Altra, društvo Sožitje, Medgeneracijskim društvom Lučka, društvi upokojencev s področja Mežiške doline. 3.2.3 Sodelovanje v stanovskih združenjih, sekcijah, lokalnih komisijah, nevladnih organizacijah in društvih Center za socialno delo Ravne na Koroškem sodeluje: Skupnost Centrov za socialno delo Slovenije, kolektivno članstvo, Socialna zbornica Slovenije, individualno članstvo: 5 delavk, Združenje za socialno gerontologijo in gerontogogiko Slovenije, 2 delavki, Sožitje - Društvo za pomoč duševno prizadetim Mežiške doline, ena delavka, Medgeneracijsko društvo Lučka Koroška Mežiška dolina, izvršni odbor, dve delavki Društvo invalidov – ena delavka, komisija pri Zavodu RS za zaposlovanje, dve delavki občina Ravne na Koroškem: o komisija za denarne pomoči, ena delavka, o projekt invalidom prijazna občina, ena delavka o projekt starim prijazna občina, ena delavka o odbor za socialna vprašanja, ena delavka 17 | S t r a n 4. IZVAJANJE SOCIALNOVARSTVENIH STORITEV POOBLASTIL IN JAVNIH Naloge in pooblastila ter vodenje postopkov centrom za socialno delo določajo naslednji zakoni in predpisi : Zakon o socialnem varstvu Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Zakon o splošnem upravnem postopku Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev , ki jih izvajajo CSD Zakon o preprečevanju nasilja v družini Zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Zakon za uravnoteženje javnih financ Zakon o socialno varstvenih prejemkih Zakon o kazenskem postopku Zakon o tujcih Uredba o merilih za določanje oprostitev socialno varstvenih storitev Pravilnik za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij Zakon o duševnem zdravju Zakon o šolski prehrani Zakon o državnih štipendijah Stanovanjski zakon Kazenski zakon Drugi zakoni s področij, ki neposredno ali posredno urejajo področje delovanja zavodov Javna pooblastila in storitve se ves čas prepletajo, ločnica med njimi ni jasna in ostra. Uporabniki lahko socialno varstvene storitve uveljavljajo v vseh CSD po Sloveniji, ne glede na kraj svojega bivanja. Izvajanje javnih pooblastil pa je vezano na stalno bivališče uporabnikov in na krajevno pristojnost CSD. Področje javnih pooblastil CSD opredeljujejo različni zakoni, standardi in normativi opravljanja storitev pa so opredeljeni v Katalogu javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo CSD. Za izvajanje javnih pooblastil se uporabljajo pravila upravnega postopka. Izvajanje storitev pa je opredeljeno s Pravilnikom o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Vse storitve v CSD, razen pomoči na domu kot socialna oskrba na domu, so bile za uporabnike brezplačne. Iz letnih statistik o upravnih zahtevah izhaja, da je CSD iz leta 2013 prenesel 3.963 upravnih zadev, v letu 2014 uvedel 14.293 postopkov odločanj o zadevah in skupaj v letu 2014 odločal o 18.256 upravnih zadevah. 171 zahtev uporabnikov je CSD zavrgel, 3 zadeve ustavil, 2002 zahtev uporabnikov je zavrnil in 14.051 zahtevam ugodil. Na izdane odločbe smo prejeli 105 pritožb uporabnikov 18 | S t r a n (uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, dodatek za nego otroka, štipendije), od katerih smo 68 pritožb rešili sami, 1 zavrgli, ostale pa odstopili MDDSZ. 4.1 IZVAJANJE JAVNIH POOBLASTIL Javna pooblastila so temeljno področje dela, ki centru za socialno delo dajejo pristojnost za odločanje o pravicah posameznikov in družin. Strokovno zelo zahtevne in občutljive so naloge s področja varstva otrok in družine ter preprečevanje nasilja v družini, najštevilčnejše pa naloge, ki jih izvajamo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. 4.1.1 Odločanje o pravicah iz javnih sredstev 4.1.1.1 Opis posameznih pravic DENARNI PREJEMKI Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju: 1. 2. 3. 4. otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija. Otroški dodatek Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Dodatni pogoj, določen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, je dejansko bivanje v Sloveniji. Rok za uveljavitev pravice in trajanje Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta. Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji. Novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka je treba vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, kar je razvidno iz izreka odločbe o pravici do otroškega dodatka. 19 | S t r a n Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred ( do 64% neto povprečne plače – 638,08 € na družinskega člana) Denarna socialna pomoč Namenjena je zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogočajo preživetje. Denarno socialno pomoč lahko posameznik pridobi, če biva v Republiki Sloveniji in je: državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, oseba, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, hkrati pa nima dovolj sredstev za preživetje, nima premoženja in prihrankov, ki bi mu omogočali preživetje, in aktivno rešuje svojo socialno problematiko. Upravičenec do denarne socialne pomoči je tako: kdor si ne more preživetja zagotovit sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon, kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS. VIŠINA denarne socialne pomoči je odvisna je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja in prihrankov. Cenzus za odraslo osebo je 269,20 €. Prihranki v višini 807,60 € za samsko osebo in prihranki v višini 2500,00 € za družino se ne upoštevajo. TRAJANJE PRAVICE pri denarni socialni pomoči: od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič, od 1 do 6 mesecev: v primeru ponovne vloge, za 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške. 20 | S t r a n Varstveni dodatek Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Upravičenci: državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, osebe, ki lahko varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in so: trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso delovno aktivni (niso zaposleni) in so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči ali če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek. Kot trajno nezmožna za delo se šteje oseba, ki: ima status invalida I. kategorije je invalidsko upokojena ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadeti oseb ali ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o trajni nezmožnosti za delo – invalidska komisija izda mnenje na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka in ki plača to mnenje invalidski komisiji. Kot trajno nezaposljiva oseba se šteje oseba, ki: razpolaga z odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov. Višina varstvenega dodatka Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 465,71 evrov, če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 465,71 evrov in lastnim dohodkom, za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine, za pridobitev varstvenega dodatka se ne upoštevajo denarna sredstva (prihranki) samske osebe v višini do 2500 evrov oziroma do 3500 evrov pri družini. 21 | S t r a n Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin Vlagatelj za denarno pomoč oziroma varstveni dodatek, ki je lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v kateri živi in je v zadnjih 24 mesecih več kot 18 krat prejel denarno pomoč, je upravičen do denarne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva. Prav tako velja prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine pri varstvenem dodatku, kjer se zaznamba naredi takoj o prvem prejemu varstvenega dodatka. Premoženje zapustnika, ki je prejemal socialne pomoči, se omeji do višine 2/3 prejete pomoči iz naslova varstvenega dodatka, oprostitve plačila prispevka socialnovarstvenih storitev in doplačila pravic družinskega pomočnika. Za prejeto denarno socialno pomoč se premoženje zapustnika omeji tako, da se višina dane pomoči zmanjša za 12 najvišjih mesečnih zneskov prejete pomoči, nato pa zmanjša še za 1/3 dane pomoči. Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za 12 ali manj mesecev, se terjatev do zapuščine ne uveljavlja. Državna štipendija Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki: so državljani Republike Slovenije zadostijo drugim splošnim pogojem za pridobitev štipendije (starostni pogoj ter pogoj, da upravičenec ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, da ni vpisan v evidenco brezposelnih osebe in da ni poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda), izpolnjujejo pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, Višina državne štipendije Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v naslednje dohodkovne razrede: Tabela 5: Višina državne štipendije glede na povprečni mesečni dohodek neto povprečne plače dohodkovni razredi povprečni mesečni osnovni znesek državne osnovni znesek za dohodek na osebo v % od štipendije v evrih za mladoletnega dijaka polnoletne neto povprečne plače 1 do 30 % 190 95 2 nad 30 % do 36 % 160 80 3 nad 36 % do 42 % 130 65 4 nad 42 % do 53 % 100 50 5 nad 53 % do 64 %* 70 35 * Zadnji razred se ne upošteva do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda. 22 | S t r a n DODATKI k državni štipendiji: za vrsto in področje izobraževanja za učni ali študijski uspeh za izobraževanje zunaj kraja bivanja za štipendiste s posebnimi potrebami Sprememba zakonodaje Od 1. 1. 2014 se lahko hkrati z državno štipendijo prejema tudi drugo štipendijo (npr. občinsko, s strani države nesofinancirano kadrovsko štipendijo) z začetkom šolskega/študijskega leta 2014/2015 je državne štipendije mogoče kombinirati s: sofinancirano kadrovsko štipendijo, štipendijo za deficitarne poklice, štipendijami Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja. SUBVENCIJE IN ZNIŽANA PLAČILA Posameznik lahko uveljavlja naslednje pravice:. znižano plačilo vrtca, subvencija malice za učence in dijake, subvencija kosila za učence, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pogrebnina in posmrtnina - od 1. januarja 2014 sta pogrebnina in posmrtnina obliki izredne denarne socialne pomoči oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, prispevek k plačilu družinskega pomočnika, Znižano plačilo vrtca UPRAVIČENCI - starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, podeli pa se za obdobje 23 | S t r a n enega koledarskega leta ali do spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na priznanje pravice. VIŠINA PLAČILA vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo. Starši, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok, z uveljavitvijo ZUJF plačajo 30 % plačila za drugega otroka, ki jim je določeno kot znižano plačila vrtca, za vsakega nadaljnjega otroka pa so oproščeni plačila vrtca. Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji), vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %). REJENCI so v celoti oproščeni plačila vrtca, ceno programa, v katerega je vključen otrok, krije občina, v kateri ima rejenec stalno prebivališče. Vlogo za oprostitev plačila vrtca za rejenca odda rejnik. Starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok. Subvencija malice za učence in dijake UPRAVIČENCI so učenci in dijaki, ki se redno izobražujejo. Do polne subvencije oziroma brezplačne malice so upravičeni: UČENCI, v družinah, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku ne presega 53 % neto povprečne plače v RS DIJAKI, v družinah katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku ne presega 42 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Do delne subvencije malice so upravičeni dijaki v družinah, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku znaša: nad 42 do 53 % neto povprečne plače v RS, in sicer v višini 70 % cene malice nad 53 do 64 % neto povprečne plače v RS, in sicer v višini 40 % cene malice Subvencija kosila za učence Subvencija kosila pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 18 % neto povprečne plače (tj. brez upoštevanja otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije kot dohodek). Subvencija se dodeli v višini cene kosila (zanje je kosilo torej brezplačno) in velja za obdobje enega šolskega leta. Učenci imajo pravico do subvencije za kosilo za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem. 24 | S t r a n Subvencija najemnine Do subvencioniranja najemnine je upravičen najemnik: v neprofitnem stanovanju, v bivalni enoti (namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb), v namenskem najemnem stanovanju (stanovanja za starejše, oskrbovana stanovanja, stanovanja za invalide,...), v tržnem stanovanju, v hišniškem stanovanju. Meje dohodka Meja dohodkov je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih Subvencija neprofitne najemnine: lahko znaša največ 80 % neprofitne najemnine. Najemnik plača znižano najemnino, subvencionirani del pa se nakaže neposredno lastniku stanovanja. Subvencija tržne najemnine: je dodeljena najemnikom tržnih stanovanj, ki izpolnjujejo dohodkovni cenzus za pridobitev neprofitnega najemniškega stanovanja in so se prijavili na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega bivališča, razen, če razpisa v občini ni bilo že več kot eno leto. Subvencija v hišniškem stanovanju: se dodeli hišnikom, ki so sklenili najemno pogodbo za hišniško stanovanje pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona – pred 19. 10. 1991 in v stanovanju še prebivajo, ter še opravljajo hišniška dela, ali del ne opravljajo več zaradi upokojitve ali razlogov, ki niso nastali po njihovi krivdi in za uporabo stanovanja plačujejo tržno najemnino. Po smrti najemnika hišniškega stanovanja se pravica prizna tudi njegovemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju. Subvencija za hišniško stanovanje se izračuna na enak način kot subvencija za tržno stanovanje Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev UPRAVIČENCI so zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani, ki so upravičeni do DSP oz. izpolnjujejo pogoje za pridobitev DSP pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Do pravice niso upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev varstvenega dodatka. Center za socialno delo odloča o pravici ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč, razen, če vlagatelj izrecno izjavi, da te pravice ne želi. Obdobje upravičenosti pa je enako kor obdobje za denarno socialno pomoč. 25 | S t r a n Pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje UPRAVIČENCI so: Državljani RS s stalnim prebivališčem v RS, Tujci z dovoljenjem za stalno bivanje in s stalnim prebivališčem v RS, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč in niso zavarovanci iz drugega naslova določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje. Center za socialno delo odloča o pravici ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč, razen, če vlagatelj izrecno izjavi, da te pravice ne želi. Obdobje upravičenosti pa je enako kor obdobje za denarno socialno pomoč. Izredna denarna socialna pomoč Izredna denarna socialna pomoč je namenjena za kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev. VIŠINA na mesec: 269,20 evrov za samsko osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 834,52 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve), V koledarskem letu: največ 538,40 evrov za samsko osebo ali največ 1.669,04 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve) Višina treh cenzusov v enem koledarskem letu se dodeli le za namen potresa, poplave, ujme, drugih naravnih nesreč, itd., DOLŽNOSTI IN SANKCIJE upravičenca: pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema, po prejetju IDSP ste dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju IDSP oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za IDP, če novo vlogo vložite pred potekom roka 30 dni. Če upravičenec ne predloži dokazila o namenski porabi v postavljenem roku, ne more uveljaviti nove pomoči 14 mesecev po mesecu prejema. Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora ostanek sredstev vrniti v proračun v roku 15 dni po porabi sredstev. Izredna denarna socialna pomoč se ne vrača. 26 | S t r a n Pogrebnina in posmrtnina POSMRTNINA - namenjena finančni pomoči svojcem umrlega, ki so upravičeni do DSP ali VD, in sicer z enkratnim nakazilom v višini 265,22 evrov. POGREBNINA - namenjena finančni pomoči pri kritju stroškov pogreba in znaša 530,44 evrov. UPRAVIČENCI so: državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in stalno prebivališče v Sloveniji. Družinski član lahko za pokojno osebo vlogo vloži pri katerem koli CSD. Obe pravici se lahko uveljavljata v roku enega leta po smrti svojca, upravičenost pa se ugotavlja na dan smrti svojca. Pogrebnina in posmrtnina se ne vračata. Posebni pogoji za uveljavljanje posmrtnine: pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec, otroci, starši), vlagatelj je na dan smrti pokojnika upravičen do DSP ali do VD ali dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (dohodek premoženja se ne ugotavlja) ne presega zakonsko določenega cenzusa (odvisen od števila družinskih članov vlagatelja ter od višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša za samsko osebo 458,83 €) Posebni pogoji za uveljavljanje pogrebnine: pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe, vlagatelj je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji in je in je na dan smrti pokojnika upravičen do DSP ali do VD, dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne presega višine 606 evrov za samsko osebo oziroma 909 evrov za družino (zneska sta fiksna). 27 | S t r a n Oprostitev plačila socialno varstvenih storitev Postopek ugotavljanja in odločanja o oprostitvi plačila storitve vodi center za socialno delo. V postopku mora ugotoviti kakšen je finančni položaj uporabnika in njegovih ožjih družinskih članov. Kadar upravičenec sam ni plačilno sposoben, so zavezanci k plačilu: njegovi družinski člani, fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o ZZDR, druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel, občina, kjer ima uporabnik stalno prebivališče oziroma Republika Slovenija, glede na pogoje navedene v zakonu (če sam ali zavezanci niso sposobni plačevati). Merila za določanje oprostitev so odvisna od: vrednosti storitve - pomeni znesek, ki ga po veljavni ceni za dogovorjeni obseg storitev zaračunava izvajalec višine ugotovljenega dohodka meje socialne varnosti - pomeni znesek, ki mora upravičencu in njegovim družinskim članom ostati za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev plačilne sposobnosti - pomeni znesek, ki ga je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitve prispevka k plačilu - pomeni znesek, ki ga je plačilno sposoben upravičenec oziroma zavezanec dolžan plačati izvajalcu storitve na podlagi računa. Center za socialno delo bo o oprostitvi plačila odločal le, če storitev uporabnik ne zmore plačati, in če se tudi svojci ali drugi zavezanci ne dogovorijo, da bodo storitev plačali. Če bo storitev plačala občina, pa morate vedeti, da bo s tem obremenjena morebitna nepremičnina (hiša, zemlja), ki jo imate v lasti. Zaznamba se vpiše v zemljiško knjigo. Višina oprostitve, se usklajuje ob vsakokratni spremembi cene storitve, tako da se oprostitev poveča za višino povečanja vrednosti storitve. O usklajeni višini oprostitve obvesti izvajalec storitve upravičenca, morebitnega zavezanca oz. plačnika storitve ter center za socialno delo. Center za socialno delo vsako leto v začetku leta, po uradni dolžnosti preveri, ali upravičenci oz. zavezanci, ki jim je bila priznana oprostitev, še izpolnjujejo pogoje, in za obdobje od 1. marca dalje na novo odloči o višini oprostitve na podlagi ugotovitve dejanskega stanja. 28 | S t r a n Družinski pomočnik Invalidu nudi pomoč, ki jo potrebuje (osebna, zdravstvena in socialna oskrba ter organiziranje prostočasnih aktivnosti, gospodinjska pomoč). To je lahko: eden od družinskih članov (oče, mati, sin, hči, brat, sestra, stric, teta, dedek, babica), in ima isto stalno prebivališče. UPRAVIČENEC je lahko: polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Za invalidno osebo se šteje oseba: za katero skrbi eden od staršev in za to prejema delno plačilo za izgubljen dohodek, oseba, ki je invalid po ZDVDTPO, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, oseba za katero invalidska komisija pri ZPIZ ugotovi, da ima težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranost in potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Družinski pomočnik se: odjavi iz evidence brezposelnih oseb, zapusti trg delovne sile, je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega. Ta oseba PREJEMA delno plačilo za izgubljen dohodek v višini minimalne plače 734,15 €. je obvezno pokojninsko zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Družinski pomočnik mora skrbeti za invalidno osebo v domačem okolju in najmanj enkrat letno: poročati CSD o izvajanju pomoči in se udeleževati programov usposabljanja, financiranje zagotavlja občina, pravica časovno ni omejena, sredstva se ne vračajo. Invalidna oseba in njegovi zavezanci morajo prispevati k stroškom plačila družinskega pomočnika. 29 | S t r a n Podlago za odločanje o pravicah iz javnih sredstev dajejo: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kateri je bil sprejet v Uradnem listu RS, štev. 62/10, dne 15.07.2010 (ta zakon je doživel v teh letih že 6 sprememb), Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, štev. 61/10 z dne 13.07.2010 (tudi ta zakon je bil že 3 krat spremenjen), Zakon o štipendiranju in Zakon o štipendiranju – ZŠtip-1 (Uradni list RS, štev. 56/2013). Ti trije zakoni posegajo tudi v: Zakon za uravnoteženje javnih financ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, Zakon o varstvenem dodatku, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o štipendiranju – ZŠtip-1, Stanovanjski zakon, Zakon o vrtcih, Zakon o visokem šolstvu, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin, Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti RS iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Na podlagi teh treh zakonov, so bili izdani še drugi akti in predpisi, ki jih je potrebno pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev poznati: Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev Pravilnik o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine, Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz Centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev, Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegova vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, Pravilnik o obrazcih vloge za dodelitev denarnih socialnih pomoči in vrstah dokazov, 30 | S t r a n Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice denarne socialne pomoči, Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice denarne socialne pomoči, Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelite denarne socialne pomoči, Pravilnik o premoženju, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka, Pravilni o zbirki podatkov o denarnih socialnih pomočeh. S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, RAIS-a in COMLAND-a je bilo posredovanih tudi veliko navodil in odgovorov na vprašanja. O pravicah iz javnih sredstev je v letu 2014 odločalo 5,5 strokovnih delavk, za sprejem vlog in podajanje informacij pa je skrbela informatorka. 4.1.1.2 Obrazložitve sprememb zakonodaje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev Po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih sprejetem v letu 2010 je bil znesek minimalnega dohodka določen na 288,81 evra, vendar je bil decembra 2011 (tik pred začetkom izvajanja zakona) z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 20121 znižan na 260 evrov. Po Zakonu za uravnoteženje javnih financ2 (v nadaljevanju: ZUJF), je znesek minimalnega dohodka ostal 260 evrov do konca leta 2014.3 Poleg dviga višine minimalnega dohodka in s tem osnovnega zneska denarne socialne pomoči (dejansko z 230,61 evra na 260 evrov) je zakon uvedel dva dodatka: varstveni dodatek (na osnovni znesek denarne socialne pomoči) za trajno nezaposljive prejemnike denarne socialne pomoči in dodatek za aktivnost (na osnovni znesek denarne socialne pomoči; v dveh višinah, glede na obseg aktivnosti) za upravičence do denarne socialne pomoči, ki sodelujejo v aktivnostih ali programih, katerih cilj je njihova zaposlitev. Višina je odvisna od tega, ali je upravičenec delovno aktiven v obsegu od 60 do 128 ur na mesec (0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka) ali v obsegu več kot 128 ur na mesec (0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Namen varstvenega dodatka za trajno nezaposljive prejemnike denarne socialne pomoči je izboljšati materialni položaj tistih, ki morajo dolgoročno (pre)živeti z denarno socialno pomočjo. S tem naj bi se izboljšal položaj nekaterih skupin z najvišjo stopnjo tveganja revščine (na primer starejše osebe, ki živijo same). Ključni namen dodatka za aktivnost pa je spodbujanje aktivnosti, ki vodijo v zaposlitev oziroma opravljanje različnih oblik dela, s čimer želimo preprečiti pasivizacijo prejemnikov DSP, ki so zaposljivi, in hkrati uveljaviti načelo, da se delo »splača«. '' 1 ZDIU12, 4. člen 2 ZUJF, 152. člen 3 Od 01.08. 2014 znaša na podlagi Sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014 minimalni dohodek 269,20 eur (Uradni list RS, št. 55/2014) 31 | S t r a n V ZSVarPre najdemo tudi zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je v lasti prejemnika trajne DSP, dolgotrajnega upravičenca do DSP in upravičenca do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije. V letu 2013 sprejeta sprememba zakonodaje (ZUPJS-C, ZSVarPre, ZŠtip-1) je na področje uveljavljanja pravic zopet prinesla nekaj sprememb; nekatere so pričele veljati s 01.01. 2014, nekatere pa s 01.09.2014. ZUPJS-C: nakazila subvencij najemnin lastnikom tržnih stanovanj, nova definicija – sprememba vrste periodičnih dohodkov, sprememba upoštevanja višine otroškega dodatka, sprememba upoštevanja višine prihrankov, nova lestvica za otroške dodatke-za mladoletne dijake, ki so upravičeni do OD, prenehanje odločanja o pravici do subvencije malice in kosila, v kolikor ima družina veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji, uvaja brezplačno kosilo za učence nameščene v rejniško družino, priznanje pravice do osnovnega zavarovanja tudi tujcem s stalnim bivanjem, črtana je možnost uveljavljanja posebnih okoliščin zaradi novega načina ugotavljanja upravičenosti do MU in KU in povečan dodatek za enostarševsko družino. ZSVarPre: spremenjena merila za določitev minimalnega dohodka, uvedba prostega preudarka CSD v primeru lastništva nepremičnine med vrednostmi 13.780 eur in 50.000 eur, uvedba dveh posebnih oblik izredne denarne pomoči – pogrebnine in posmrtnine, sprememba upoštevanja priložnostnih in občasnih dohodkov. ZŠtip-1: pravico pridobili tudi dijaki pod 18 let, omogočena je sprememba izobraževalnega programa na podlagi pisnega soglasja CSD tudi za študente, obvezen zaključek izobraževalnega programa-opravljena matura oz. diploma, spremenjeni pogoji dodelitve dodatka za bivanje. 4.1.1.3 Primerjava skupnega števila rešenih odločb v letu 2013 in 2014 Od 01.01.2014 do 31.12.2014 je bilo izdanih 12.925 odločb ,kar v primerjavi z letom 2013 pomeni, da se je število izdanih odločb povečalo za 1068 izdanih odločb. V odstotkih to pomeni, da se je obseg dela, po številu izdanih odločb, povečal za 9 %. Graf 3: Primerjava skupnega števila rešenih odločb vseh strokovnih delavk v letu 2013 in 2014 32 | S t r a n 4.1.1.4 Primerjava števila rešenih vlog v letu 2013 in 2014 Glede na število rešenih vlog se je število zmanjšalo iz 8950 na 8803 vlog, kar predstavlja 1,66 % zmanjšanje. Število rešenih vlog je v letu 2014 sicer dejansko manjše, vendar se je na podlagi sprememb zakona in na podlagi sprememb, ki so jih upravičenci javili večkrat letno, odločalo o eni vlogi, kar posledično privede do povečanja števila izdanih odločb. Tabela 6: Primerjava števila prejetih vlog v letu 2013 in 2014 po posameznih občinah Občina Vloge 2013 v letu Vloge 2014 Občina Črna na Koroškem Občina Mežica Občina Ravne na Koroškem Občina Prevalje 1.076 1.271 4.239 2.364 1.057 1.247 4.389 2.110 Skupaj: 8.950 8.803 v letu Sledi grafični prikaz rešenih vlog po posamezni občini in primerjava števila rešenih vlog v letu 2013 in 2014: Graf 4. Primerjava števila prejetih vlog v letu 2013 in 2014 po posameznih občinah V letu 2014 je bil obseg dela na področju uveljavljenja pravic iz javnih sredstev nekoliko večji kot v letu 2013. Zaradi spremenjene zakonodaje o subvenciji malice in kosila od septembra dalje več nismo odločali, po novem pa začeli odločati o pravici do pogrebnine in posmrtnine. 33 | S t r a n Graf 5: Skupno število rešenih zadev po posameznih pravicah v letu 2014 po občinah Število rešenih zadev po posameznih občinah se razlikuje in je odvisno predvsem od števila prebivalcev v občini. Od 01.01.2014 do 31.12.2014 se je skupno odločilo o 16.680 pravicah. Število rešenih zadev in odločanje o posameznih pravicah nenehno narašča, k temu pripomorejo številne spremembe zakonodaje in vedno težje socialne razmere posameznikov in družin. Spodnja tabela prikazuje rešene zadeve po posameznih pravicah v posamezni občini: Vrsta pravice Otroški dodatek Denarna socialna pomoč Varstveni dodatek Državna štipendija Subvencija vrtca Subvencija malice Subvencija kosila Subvencija najemnine Pravica do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev Pravica do kritja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Izredna denarna socialna pomoč Pogrebnina Posmrtnina Skupaj 878 499 67 405 332 212 48 100 Občina Ravne na Koroškem 1.563 1.156 118 717 662 407 92 264 353 513 1.176 263 175 12 12 360 187 6 6 536 393 24 22 1.192 912 32 31 1.905 2.424 4.029 8.322 Občina Črna na Koroškem 390 253 13 194 146 107 24 57 Občina Mežica 483 347 33 204 217 132 23 73 259 Občina Prevalje Tabela 7: Število rešenih zadev v letu 2014 po posamezni pravici po posamezni občini 34 | S t r a n Trend naraščanja vlog je bilo opaziti predvsem pri pravici do izredne denarne socialne pomoči, predvsem v tistih družinah, kjer sta vlagatelj in njegov zakonec zaposlena oziroma je zaposlen eden od družinskih članov, vendar plača ne zadošča za pokritje osnovnih življenjskih stroškov in starejši ljudje, ki prejemajo nizko pokojnino, ali so se le ti odpovedali pravici do varstvenega dodatka zaradi dolžnosti preživljanja otrok in drugih vzrokov in se morajo preživljati s pokojnino, ki v povprečju znaša 200 - 400 €. Ti ljudje so bili v težki materialni stiski in ker zakon določa, da izredna denarna pomoč trenutno ni vračljiva, se je več ljudi odločilo, da zaprosi za to vrsto pomoči. Na podlagi pravnomočnih odločb smo za 37 prejemnikov denarnih pomoč, opravili zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v zemljiški knjigi, 13 zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin pa je bilo neuspešnih, saj so se pojavile težave pri neusklajenosti podatkov Geodetske uprave RS in Zemljiške knjige. 4.1.1.5 Število prejetih strank in telefonskih klicev v obdobju od 01.02.201431.12.2014 Center za socialno delo Ravne na Koroškem dnevno sprejema stranke in telefonske klice na področju uveljavljenja pravic iz javnih sredstev, dnevno v povprečju sprejme 30 strank, tudi v času neuradnih ur. V letu 2014 je informatorka beležila število sprejetih ljudi, ki so oddali vlogo pri njej in iskali informacije preko telefona v obdobju od 01.02.2014 do 31.12.2014 . Tabela 8: Število prejetih strank in telefonskih klicev v obdobju od 01.02.2014-31.12.2014 Mesec Osebno Telefon Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 0 590 559 504 513 565 271 627 918 628 527 743 0 391 318 280 253 286 198 123 272 211 230 152 SKUPAJ 6445 2714 Sledi še grafični prikaz sprejetih strank in telefonskih klicev po posameznih mesecih, iz katerega je razvidno, da je bilo največ strank v mesecu septembru in decembru 2014. 35 | S t r a n Graf 6: Število prejetih strank in telefonskih klicev v obdobju od 01.02.2014 31.12.2014 Graf 7: Število rešenih zadev v letu 2014 po posameznih pravicah 36 | S t r a n Kvalitativna analiza podatkov: Menimo, da je informacijski sistem za obdelavo podatkov in izdajo odločb dober, saj daje hiter vpogled v dohodke in premoženje ljudi, ki so podlaga za odločanje o pravicah. odločamo. Informacijski sistem pa še vedno ne daje podatkov, iz katerih bi lahko sklepali na socialno ekonomski položaj uporabnikov in prejemnikov socialnih transferjev (na primer število družin, ki so uvrščene v posamezni dohodkovni razred za dodelitev denarne pomoči ali otroškega dodatka). Iz seznamov mesečni nakazil socialnih transferjev, imamo podatke, da je bilo v mesecu decembru 2014 : 1.652 družin prejemnikov OTROŠKEGA DODATKA, ki so skupaj mesečno prejeli 189.1076,41€ dodatka za otroke, 655 prejemnikov denarnih socialnih pomoči, ki so skupaj mesečno prejeli 164.450, 35€ pomoči, 118 prejemnikov izrednih denarnih socialnih pomoči, ki so skupaj mesečno prejeli 27.862,77€ pomoči, 122 prejemnikov varstvenega dodatka, 19.194,57€ pomoči, ki so skupaj mesečno prejeli 1.291 otrok upravičenih do brezplačne malice v šoli, 127 otrok upravičenih do brezplačnega kosila, 343 dijakov in 212 študentov upravičenih do državne štipendije. Omenjeni podatki prikazujejo izrazito nesorazmerje med širino in velikim obsegom dela zaposlenih z obravnavo vlog med letom (upoštevanje vseh medletnih sprememb) in mesečnim številom prejemnikov pomoči. Menimo tudi , da število prejemnikov socialnih transferjev ne pove veliko o stiskah ljudi in iz števila prejemnikov ne moremo sklepati na soc. ogroženost ljudi v Mežiški dolini. Številke bolj odražajo ukrep in naravnanost države, da omeji krog upravičenih z nizko postavljenimi vstopnimi dohodkovnimi cenzusi, ki jih večina ljudi kljub nizkim prihodki že presega. 4.1.1.5 Težave pri delu in opažanja strokovnih delavk s področja uveljavljenja pravic iz javnih sredstev - pri novih postopkih ugotavljamo, da moramo zadeve popravljati za nazaj, zaradi česar prihaja do zakasnitev in poračunov (upravičenci so zato mnogokrat nevoljni in se zgražajo); - pisno odgovarjamo na poizvedbe drugih organov javnega sektorja (UE, sodišča, policija, RTV zavod,…), kar se nam nikamor ne beleži, kljub vsemu, da nam priprava odgovorov vzame dosti časa; - posebej zahtevno področje predstavljajo državne štipendije: zaradi spremembe zakonodaje (v letu 2014 sprememba s 01.01. 2014-ZŠtip-1 in novela ZUPJS-C, ob zaključkih in začetku šolskega leta moramo spremljati štipendiste (ukinjati pravico, 37 | S t r a n narediti mirovanja); - štipendiste vodimo po dveh zakonih (ZŠtip in ZŠtip-1), ki opredeljujeta različne pogoje; tako se zgodi, da dva otroka na isti ravni izobraževanja in iz iste družine prejemata državno štipendijo v različni višini, zaradi dodatkov, do katerih so štipendisti lahko upravičeni (en štipendist je voden po ''starem'' zakonu in eden po ''novem''); - s študenti, starimi nad 26 let sklepamo dogovore o aktivnem reševanju socialne problematike in dogovorjeno tudi spremljamo; - odgovori s strani MDDSZ v zadevi državnih štipendij so obsežni; centrom pa so bili posredovani šele, ko je bila večina vlog za pravico do državne štipendije že rešena; - še vedno ne uspemo prebrati in predelati vseh navodil, popravkov, dopolnitev, dopisov, odgovorov na vprašanja, nadgradenj in sprememb zakonodaje, ker se tako hitro vse menja. Če pogledamo samo letošnji januar smo prejele že več sto strani gradiva, ki ga ob povečanem obsegu vlog iz decembra enostavno ne uspemo temeljito pregledati. Tempo s katerim delamo že vse od decembra 2011 je neusmiljen. Ko že meniš, da si prišel do konca, se začne nov val vlog, spet kakšna sprememba zakonodaje in nova vprašanja; - zaradi diskrecij, ki jih dovoljuje socialna zakonodaja, razpršenih navodil in številnih sprememb zakonodaje opažamo neenotno prakso CSD-jev; na CSD-jih Koroške regije to poskušamo reševati z regijskimi intervizijami, ki se jih redno udeležujemo; - prenekatere vloge so še vedno nepopolne, kar nas pa ne čudi, saj namesto, da bi jih poenostavili, so jih v tem času še dopolnili; - premalo je strokovnih usposabljanj, v kolikor pa so, niso pravočasna, vedno z zamikom, ko so zadeve že zatečene in moramo same preučiti zakonodajo v smislu, le kaj je zakonodajalec mislil, ko je to napisal; - da s svojimi težavami, ki jih predstavljamo nismo osamljen primer, dokazuje pismo varuhinji človekovih pravic s strani skupnosti CSD; - zaradi velikega obsega dela premalo sodelujemo s sodelavkami z drugih področij dela in se s težavami uporabnikov ne uspemo poglobljeno ukvarjati 38 | S t r a n Slika 4 in Slika 5: Število rešenih zadev na področju ZUPJS 4.1.2 Določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev Podlago za izvajanje predstavlja Zakon o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 36/04 in spremembe) in Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Ur.l. RS, št. 110/2004, 124/2004, 114/2006-ZUTPG, 62/2010-ZUPJS, 99/2013ZUPJS-C). Storitev institucionalnega varstva (domovi za starejše), nadomestne oblike bivanja in oskrbe zunaj mreže javne službe za upravičence do institucionalnega varstva ter storitev pomoči na domu plačujejo uporabniki glede na socialni položaj posameznika. Občina financira stroške storitev, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila, določi pa lahko tudi dodatne oprostitve. Postopek ugotavljanja in odločanja o oprostitvi plačila storitve vodi center za socialno delo. V postopku mora ugotoviti kakšen je finančni položaj uporabnika in njegovih ožjih družinskih članov, ki so ga po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžni preživljati. Kadar upravičenec sam ni plačilno sposoben, se ugotavlja, ali so plačilno sposobni njegovi družinski člani, saj so oni zavezani k doplačilu storitve. Kadar uporabnik (sam ali skupaj z družinskimi člani) ni plačilno sposoben, storitev v celoti ali deloma plačuje občina, kjer ima uporabnik stalno prebivališče. Če je uporabnik lastnik nepremičnine, se mu z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v korist občine, ki prevzame zanj plačilo te storitve, prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino. Zaznamba se vpiše v zemljiško knjigo. 39 | S t r a n O višini oprostitve plačila SVS se je v letu 2014 odločalo za 78 upravičencev do storitve institucionalnega varstva (41 Ravne, 11 Prevalje, 10 Mežica, 16 Črna). 5 upravičencev ima stalno prebivališče na naslovu izvajalca storitve, plačnik je občina prejšnjega stalnega bivališča. Tabela 9: Število izdanih odločb po posameznih storitvah Izvajalec storitve Štev. upravičencev (Do)plačilo občin na podlagi do oprostitve izdanih odločb Dom starejših Na Fari, Prevalje 31 29 Koroški dom starostnikov Črneče 15 13 CUDV Črna na Koroškem 17 17 SVZ Hrastovec 6 6 DSO Radlje ob Dravi 3 3 DVO Velenje 2 2 1 1 Dom Sv. Eme, Šentjanž 1 1 DUC Tabor-Poljane, Ljubljana 1 1 SVZ Dutovlje 1 1 78 74 Dom Danijela Polana SKUPAJ Halasa, Velika Za 78 upravičencev (v l. 2013: 50) je bilo izdanih 103 pravnih aktov (v l. 2013: 81) (100 odločb (46 Ravne, 20 Prevalje, 10 Mežica, 24 Črna, 5 upravičencev druga občina), 1. rešena pritožba(1. Ravne), 2. sklepa o ustavitvi postopka zaradi umika vloge (2. Ravne)). Število postopkov se je povečalo tudi zaradi odločanja centra po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 28 čl. ZUPJS novele C. S soglasjem občin je CSD za določeno obdobje določil oprostitev v višjem znesku kot bi šla po merilih Uredbe 5. zavezancem (3 Ravne, 2 Črna). CSD je brez soglasja (do)plačnika storitve za določeno obdobje določil oprostitev v višjem znesku, ker so to narekovale posebne socialne razmere 2. upravičencema (1 Ravne, 1 Prevalje) in 1. zavezancu (Prevalje). Pri 2. upravičencih, ki sta uveljavljala oprostitev plačila institucionalnega varstva je bilo z odločbo o oprostitvi plačila odločeno tudi o prepovedi odtujitve in obremenitve njunih nepremičnin v korist občin, ki zanje financirajo storitev (2 Ravne). Zoper odločbe CSD Ravne o oprostitvi plačila SVS ni bilo vložene nobene pritožbe. Organ II. stopnje je rešil 6. pritožbenih zadev iz prejšnjih let. Razen ene je vse pritožbe z odločbo zavrnil. Ena zadeva je od l. 2012 še vedno v reševanju na Upravnem sodišču. 40 | S t r a n 4.1.3 Pravice iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov Konec meseca aprila je pričel veljati nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki je uvedel nekaj sprememb: porodniški dopust se je preimenoval v materinski dopust , dopust za nego in varstvo otroka pa v starševski dopust, pravico do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom, zaradi starševstva, je v primeru, da starša varujeta dva otroka, možno koristiti dokler drugi najmlajši otrok ne zaključi prvega razreda, vendar tako, da je eno leto neprenosljivo na drugega starša, se pravi, da mora eno leto koristiti drugi starš, pravico do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok, je možno koristiti do zaključka prvega razreda najmlajšega otroka, pod pogojem, da ostali otroci niso starejši od 18 let, do dodatka za nego in starševskega dodatka so bili prej upravičeni samo državljani RS, po novem pa so upravičeni tudi tujci, ki imajo v Sloveniji stalno bivališče, starševski dodatek se prizna z rojstvom otroka in traja eno leto, po novem pa je pri starševskem dodatku možno uveljavljati ista podaljšanja kot pri starševskem dopustu (zaradi rojstva dvojčkov, nedonošenčka,…). Pravice iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov lahko bodoči starši pričnejo urejat 60 dni pred predvidenim datumom poroda, urediti pa si jih morajo do nastopa dopusta, če želijo pravico koristiti v roku, določenim z zakonom. Informacije lahko dobe na spletu, v šoli za starše, po telefonu in osebno na centru za socialno delo. Vedno pogosteje prihajajo bodoči starši na center z napačnimi informacijami. Veliko časa porabimo za to, da jim pojasnimo obstoječo zakonodajo in da preverimo katere pravice bodo lahko uveljavljali. Kljub temu, da so pravice enake za vse, je potrebno vsakega bodočega starša pozorno izprašati in preveriti njihove zaposlitve v zadnjem letu oz. zadnjih treh letih. Včasih šele, ko vnašamo vlogo, ugotovimo, da je starš imel prej zaposlitev pri drugem delodajalcu ali nadomestilo na ZRSZ ali na ZZZS, kar pomeni, da bi lahko koristil pravice, ki so zanj ugodnejše. V teh primerih jih pozovemo, da prinesejo plačilne liste, saj jim to zviša osnovo ali pa pridobimo podatke iz uradnih evidenc, saj jim to zviša starševsko nadomestilo. Strokovna delavka sodeluje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, Zavodom RS za zaposlovanje, DURS-om, zdravstvenimi domovi in delodajalci. Vsak drugi mesec delavka CSD sodeluje v šoli za starše, ki jo organizira Zdravstveni dom Ravne na Koroškem in izvede predavanje za bodoče starše. Namen predavanja je seznanitev staršev s pravicami in posredovanje vlog in obrazcev za uveljavitev pravic. S sprejetjem novega zakona se pred rojstvom otroka lahko odda le vloga mame, ki koristi materinski dopust in nadomestilo, ostale vloge pa se oddajo po rojstvu otroka. Ker se očetovstvo lahko podpiše pred rojstvom otroka, jih pozivamo, da naj takrat, ko prinesejo svoje vloge, pride z njimi tudi otrokov oče, da podpišeta očetovstvo (seveda če nista poročena). 41 | S t r a n Že v letu 2013 smo imeli veliko družin, kjer je eden od staršev (ali celo oba) zaposlen v Avstriji. Uredba EU določa kako in kje se pravice urejajo. Ljudje se na nas obračajo po pomoč, saj jih različne informacije, ki jih dobijo v svoji okolici zmedejo. V letu 2014 je bilo teh družin še več. Poznavanje Uredbe EU je zelo pomembno, saj le ta določa katera država je primarno pristojna za izplačevanje družinskih prejemkov. Pri določanju primarnosti je pomembna zaposlitev drugega starša, če je drugi starš zaposlen v RS, se pravice urejajo pri nas, nato pa v EU; če pa drugi starš ni zaposlen ali ni zaposlen v RS, se morajo pri nas pravicam odpovedati. Veliko informacij posredujemo po telefonu. Včasih bodoče mamice pokličejo še preden zanosijo. Zanima jih kakšno porodniško bodo imele, če bodo zaposlene ali če bodo izgubile službo ali je za njih bolje, da zanosijo sedaj, čeprav ne vedo ali bodo službo obdržale ali je bolje da počakajo… veliko vprašanj, na katere želijo odgovore, vendar je na ta vprašanja nemogoče odgovoriti. 4.1.3.1 Opis posameznih pravic S področja družinskih prejemkov izhajajo naslednje pravice: Starševski dodatek, ki znaša 252,04 Eur; pravica se prizna od rojstva otroka in praviloma traja eno let (možnost je podaljšanja), pravico imajo mame, ki imajo v RS stalno bivališče (pod določenimi pogoju tudi očetje ali druge osebe) in niso zavarovanke za starševsko varstvo (dijakinje, študentke, brezposelne…) Pomoč ob rojstvu otroka, enkratni znesek, znaša 280 Eur; upravičeni so starši, ki imajo stalno bivališče v RS in njihov dohodek na družinskega člana ne presega 64% povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana (kar trenutno znaša. 638,09 eura na družinskega člana) Dodatek za veliko družino, je letni prejemek, pravico imajo družine s tremi ali več otroki, pod pogojem, da ima eden od staršev in otroci skupno stalno bivališče v RS in da ne presegajo cenzusa 64% povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana (kar trenutno znaša. 638,09 eura na družinskega člana). DVD za družino s tremi otroki je v letu 2014 znašal 395 eur, za družino s štirimi ali več pa 480 eur. Dodatek za nego otroka, je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba, ki skrbi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. O upravičenosti odloča posebna zdravniška komisija, kamor se pošlje zaprosilo. Delno plačilo za izgubljen dohodek, je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Eden od staršev prejema nadomestilo plače v višini 734,15 € mesečno (bruto), če dela s krajšim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del plačila za izgubljen dohodek. S področja starševskega varstva izhajajo naslednje pravice: 42 | S t r a n Materinski dopust in nadomestilo; pravica, ki jo lahko uveljavljajo zaposlene mame; nastopi se 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni, pod določenimi pogoji ga lahko koristi otrokov oče; osnova za nadomestilo je povprečna osnova od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, kot zadnji mesec se šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Očetovski dopust in nadomestilo; namenjen očetom ali drugim osebam, ki varujejo in negujejo otroka, 15 dni plačanega dopusta se koristi do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti (izjemoma do dvanajstega meseca otrokove starosti), drugih 75 dni pa lahko izrabi najdlje do tretjega leta starosti otroka. Osnova za nadomestilo je povprečna osnova od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, kot zadnji mesec se šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Starševski dopust in nadomestilo; je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka po poteku materinskega dopusta. O koriščenju pravice se starša dogovorita. Praviloma traja 260 dni, lahko se pa podaljša (rojstvo dvojčkov, nedonošenčka, ob rojstvu dojenčka že imajo doma dva ali več otrok, ki še niso zaključili prvi razred…). Osnova za nadomestilo je osnova, ki je bila izračunana za prvo koriščenje dopusta. Pravica do nadomestila brez dopusta; pravico imajo tisti starši, pred nastopom posameznega dopusta niso zavarovanci za starševsko varstvo, so pa bili v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila zaposleni vsaj 12 mesecev. Je poseben preračun, glede na število mesecev zaposlitve starša. Pravica do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, ki jo lahko uveljavlja : eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka, eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka na osnovi mnenja zdravstvene komisije), eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, kjer najmlajši otrok še ni zaključil prvega razreda osnovne šole, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva v primeru štirih ali več otrok, pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Eden od staršev, ki se za to odloči, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pod pogojem, da starejši otrok še ni dopolnil 18 let, pod pogojem, da ima z otroki skupno stalno bivališče. 43 | S t r a n Pravica do nadomestila v času odmora za dojenje imajo starši do devetega meseca starosti otroka, z nadomestilom v višini 1/8 vrednosti minimalne plače po ZUTPG,od 9-18 meseca starosti otroka, s plačilom prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela vrednosti minimalne plače brez nadomestila po ZUTPG. Tabela 10: Primerjava posameznih pravic v letu 2013 in 2014 Vrsta pravice porodniški/materinski dopust in nadomestilo porodniško/materinsko nadomestilo dopust in nad. za nego in varstvo/starševski nadomestilo za nego in varstvo/starševski očetovski dopust in nadomestilo očetovsko nadomestilo plačilo prispevkov zaradi starševstva plačilo prispevkov zaradi starševstva za 2 otroka plačilo prispevkov v primeru štirih otrok delno plačilo za izgubljen dohodek pomoč bo rojstvu otroka starševski dodatek dodatek za veliko družino dodatek za nego zapisnik o priznanju očetovstva Leto 2013 Leto 2014 Indeks 163 16 189 18 198 1 67 181 18 222 16 224 5 89 1,11 1,13 1,17 0,89 1,13 5,00 1,33 62 5 1 179 35 253 45 127 60 5 5 208 44 256 52 163 0,97 1,00 5,00 1,16 1,26 1,01 1,16 1,28 44 | S t r a n Graf 8: Primerjava števila rešenih zadev po posameznih pravicah v letih 2014 in 2014 V letu 2014 je v primerjavi z letom 2013 videna tako rast rojstev kot tudi večje koriščenje pravic iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov. 45 | S t r a n Tabela 11: Pravice po posamezni občini Črna na Koroškem Mežica Prevalje Vrsta pravice Porodniški/materinski dopust in nadomestilo Porodniško/materinsko nadomestilo Dopust in nad. za nego in varstvo /starševski Nadomestilo za nego in varstvo /starševsko Očetovski dopust in nadomestilo Očetovsko nadomestilo Plačilo prispevkov zaradi starševstva Plačilo prispevkov zaradi starševstva za 2 otroka Plačilo prispevkov v primeru štirih otok Delno plačilo za izgubljen dohodek Starševski dodatek Pomoč ob rojstvu otroka Dodatek za nego Dodatek za veliko družino Zapisniki o priznanju očetovstva Skupaj Ravne na Koroškem Drug Skupa kraj j 18 23 52 88 181 3 2 6 7 18 25 26 64 107 3 2 5 6 21 20 57 95 1 3 0 1 5 7 16 27 39 89 4 6 22 28 60 1 1 2 2 6 0 0 1 4 5 0 0 0 32 0 0 0 28 0 0 0 87 0 0 0 109 17 17 50 70 12 166 132 144 373 556 43 1.205 222 16 31 224 44 208 52 256 Star sistem ISCSD ne omogoča izpisa po občinah, zato za starševski dodatek, pomoč ob rojstvu in dodatek za nego ni podatkov po občinah. Graf 9: Skupno število rešenih zadev o posameznih pravicah v letu 2014 po občinah Skupno število rešenih zadev o posameznih pravicah v letu 2014 po občinah Občina Ravne na Koroškem 556 373 Občina Prevalje 144 Občina Mežica Občina Črna na Koroškem 132 Število rešenih zadev 0 100 200 300 400 500 600 46 | S t r a n 4.1.4 Področje varstva otrok in družine 4.1.4.1 Urejanje razmerij med starši in otroki ob razpadu družinske skupnosti Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ima CSD nalogo, da izvede storitve s področja urejanja razmerij med starši in otroki ob razpadu družinske skupnosti, med katere sodijo : družinsko in partnersko svetovanje svetovalni pogovori ob prenehanju zakonske zveze predhodno družinsko posredovanje ob razpadih izvenzakonskih skupnosti in pomoč pri sklenitvi sporazumov o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, ter urejanju stikov pomoč pri varstvu otrokove koristi v sodnih postopkih , mnenja sodišču glede preživljanja otrok, sporazuma o varstvu otrok in oblikovanje mnenj o otrokovi koristi glede stikov Večina bivših partnerjev se ob razpadu izvenzakonske skupnosti uspe sporazumno dogovoriti glede varstva otrok, preživljanja in stikov in so napoteni da podajo predlog na pristojno sodišče. Tabela 12: Število zadev v letu 2014 v primerjavi z letom Naloge Svetovalni razgovori ob razvezi Predhodno družinsko posredovanje - stiki Predhodno družinsko posredovanje - vzgoja Predhodno druž. posredovanje - preživljanje Pomoč pri varstvu otrokovih koristi v sodnih postopkih stiki, varstvo otrok, preživljanje 2013 24 19 14 9 10 2014 18 34 36 18 7 Pri delu na tem področju ugotavljamo, da odrasli ne poiščejo pomoči in se odločijo za vključitev v družinsko in partnersko svetovanje, ko nastopijo težave in ko so težave še rešljive, temveč je prvi njihov stik s CSD, ko se odločijo za razvezo oz. razpad skupnosti. Tudi ko jim predstavimo možnost vključitve, se za svetovanje ne odločijo in niso pripravljeni vložiti svojega časa in truda v spreminjanje svojih neprimernih načinov komunikacije in vzorcev vedenja. Odločitev za razpad skupnosti je v večini primerov najhitrejši način za rešitev trenutnih težav, kar pa dolgoročno za človeka ne pomeni resnične rešitve. Kar nekaj ljudi, ki so že imeli izkušnjo z razvezo ali razpadom skupnosti, se vračajo ponovno ob ponovnem razpadu skupnosti, zaradi podobnih težav v drugi skupnosti. Najpogostejši razlogi za razpade skupnosti so nasilje v družini, alkoholizem in finančne težave zaradi brezposelnosti. Predlog sprememb in izboljšav: 47 | S t r a n več pozornosti bo potrebno nameniti osveščanju in obveščanju zakoncev, izvenzakonskih partnerjev o možnem vključevanju v družinsko in partnersko svetovanje, s poudarkom na prepoznavanju svojih načinov komunikacije, vzorcev vedenja, ki vodijo v konflikt, delo na učenju novih, boljših strategij pri vzpostavljanju in vzdrževanju dobrih odnosov znotraj družine, v partnerskem odnosu, odnosu do otrok, pri reševanju težav in konfliktov na konstruktiven način, ter kako poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje. povezovanje med CSD v obliki srečevanj v intervizijskih skupinah, kjer bi predstavili primere dobre prakse, poenotili metodologijo dela in protokole. Strokovni delavci bi dobili podporo in oporo pri težavnejših primerih, seznanjeni bi bili z izkušnjami drugih, kar bi doprineslo h kvaliteti dela. Privolitev odtujitve ali obremenitve otrokovega premoženja, odobritev pravnih poslov otroka - CSD je za mladoletne otroke podal soglasje v 6 zadevah. 4.1.4.2 Preživninske zadeve Center za socialno delo Ravne na Koroškem vodi skupaj 596 preživninskih zadev. V letu 2014 je bilo 69 novih preživninskih zadev. Struktura po preživninskih upravičencih je naslednja: 25 20 starost do 6 let starost do 14 let starost do 18 let starost nad 18 let 15 10 5 0 Število upravičencev Graf 10: Struktura po preživninskih upravičencih Stranke se na CSD v preživninskih zadevah obračajo predvsem s težavami zaradi neplačevanja preživnine, ko so napotene na pristojno sodišče zaradi vložitve predloga za izvršbo ter zaradi svetovanja ob zvišanju ali znižanju preživnine. 4.1.4.3 Naloge za preprečevanje nasilja v družini Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini naloge CSD obsegajo : naloge za preprečevanja nasilja v družini, kjer so žrtve nasilja odrasle osebe naloge za preprečevanje nasilja v družini, kjer so žrtve nasilja otroci 48 | S t r a n prva socialna pomoč in delo s povzročitelji nasilja V posamezni družini žrtev in povzročitelja nasilja, obravnavata dve strokovni delavki ločeno. Delo z žrtvami nasilja obsega pogovor, osveščanje žrtev kaj nasilje je, kako poteka krog nasilja in kakšne možne oblike pomoči lahko ponudimo v okviru Centra. Večinoma se žrtve nasilja ne odločijo za nadaljevanje obravnav in za vključitev v osebno pomoč, kakor tudi ne za podaljšanje prepovedi približevanja v 60 dni. Žrtve nasilja v starostni skupini do 45 let se najpogosteje odločajo za razpad skupnosti in odklonijo ponujene oblike pomoči. V lanskem letu je sodišče na zahtevo žrtve podaljšalo prepoved v 60 dni 3 krat. Posebna kategorija žrtev nasilja so osebe, v starostni skupini nad 60 let, kjer se ne zmorejo odločiti za razpad skupnosti, se bojijo večjih sprememb, so finančno odvisne, čutijo odgovornost in skrb do partnerja in kljub nasilju ostajajo s povzročiteljem. Večjo težavo predstavlja v določenih primerih namestitev žrtve v varno okolje. V lanskem letu se je za namestitev v Varno hišo odločila ena oseba. Žrtve navajajo kot najpogostejši razlog, za odklonitev namestitve, službo in šolanje otrok. Problematika , ki je odprta na področju nasilja je , da ob razpadu skupnosti , povzročitelji poskušajo nadaljevati nadzor in kontrolo nad žrtvijo preko stikov z otrokom. Sklicujejo se na svoje starševske pravice in na skrb za otroke. Dokler sodni postopki glede dodelitve otroka v vzgojo in varstvo, z ureditvijo stikov in preživnine niso končani, obstaja s strani storilca prostor za nadaljnjo manipulacijo, povzročanje konfliktnih situacij, ko se sklicujejo na interese otrok in pritiskajo na žrtev v obliki čustvenega in psihičnega nasilja. Posebno zahtevne so tudi situacije, ko nasilje izvajajo mld. otroci nad starši. Starši ne zmorejo postaviti mej svojim otrokom, prepletajo se občutki starševske ljubezni in odgovornosti do otrok, zato nasilna dejanja otrok tudi ne prijavljajo. Pri delu s storilci opažamo, da storilci ne sprejemajo ponujenih oblik pomoči in napotitev Centra. V Trening socialnih veščin, pri Društvu za nenasilno komunikacijo se najpogosteje vključijo le tisti, ki so napoteni s strani sodišča. Center nima možnosti prisile, česar se povzročitelji nasilja zavedajo. Naše napotitve so sprejele 3 osebe , vendar so se udeležile največ treh srečanj. Tabela 13: Število primerov na področju nalog za preprečevanje nasilja v letu 2014 34 41 33 Število nalog Število žrtev Število povzročiteljev Tabela 14: Starost žrtev in povzročiteljev nasilja Starost do 6 let do 14 let do 18 let do 21 let do 26 let do 45 let Do 60 let Do 75 let in več Žrtev 0 2 1 2 1 15 4 1 Povzročitelj 0 0 1 0 3 15 2 0 49 | S t r a n Tabela 15: Razmerje povzročiteljev nasilja do žrtev Razmerje Partner Bivši partner Oče/mati otrok Brat/sestra Nečak/nečakinja Število 20 4 2 5 1 1 Tabela 16: Vrste nasilja Vrsta Fizično Psihično Spolno Zanemarjanje Število 30 31 3 1 Na tem področju predlagamo naslednje izboljšave: skrajšanje sodnih postopkov na področju obravnave družin, možnost omejitve ali prepovedi stikov, kjer gre za navidezno skrb za otroke, resna obravnava in prepoznava psihičnega nasilja, ki se običajno nadaljuje, tudi ko fizičnega nasilja ni več. 4.1.5 Ukrepi centra za socialno delo za varstvo otrok Pri delu z otroki in starši se pogosto srečujemo z vzgojno nemočjo staršev. Z družinami se srečamo v obdobju, ko so odnosi v družini že zelo načeti in imajo otroci vedenjske težave, starši pa svoje odgovornosti za težave v družini ne prevzamejo. Odrasli kot »grešnega kozla« izpostavijo otroka in pričakujejo od služb, da ga popravijo in spremenijo, sami pa na spreminjanje sebe niso pripravljeni. To je tudi razlog, da se strokovne službe ukvarjamo z otroki in kdaj tudi iz družine »izvzamemo« otroka in ga učimo, kako naj se vede, kaj naj počne, da bo odziv staršev drugačen, oz. ga kaznujemo z različnimi ukrepi. Seveda pa je tudi res, da bi starši mnogokrat ravnali drugače, če bi znali. 4.1.5.1 Rejništvo V slovenskem pravnem prostoru je rejništvo opredeljeno kot posebna oblika začasnega družbenega varstva otrok, ki nimajo svoje družine, in otrok, katerih biološka družina ne zna ali ne zmore (začasno ali morda celo trajno) izpolnjevati svojih roditeljskih pravic in dolžnosti na način, ki otroka ne bi prizadeval ali ogrožal. CSD kot javni zavodi s pooblastilom za izvajanje rejništva so tisti, ki imajo nalogo vzpostavljanja in vzdrževanja rejniških sistemov. 50 | S t r a n V okviru rejniškega sistema se oblikuje projekt za vsakega posameznega otroka, v katerem se načrtuje, izvaja in spremlja njegovo pot od odločitve za namestitev v rejništvo do odločitve o prenehanju rejništva. Načrt vsebuje podrobne strateške korake vključitve otroka v rejniško družino, pomoči in podpore pri premagovanju žalosti zaradi (začasne) izgube biološke družine, načrtovanja in spremljanja njegovega psihofizičnega in osebnostnega razvoja, šolskega dela, obiskovanja staršev, poklicne poti idr. Rejništvo je področje, ki od strokovnega delavca zahteva zelo veliko strokovnega in osebnega angažmaja. V preteklem letu smo spremljali 15 mld. otrok v rejniških družinah, novih namestitev ni bilo. Kljub majhnemu številu otrok v rejniški oskrbi pa bi glede na zahteve tega strokovnega področja, ki se nikoli ne ozira na delovni čas, lahko bilo to število tudi maksimalno. Z željo zagotoviti otroku najboljše možne pogoje za zdravo odraščanje, je potrebno usposobiti in permanentno izobraževati rejnike, delati z biološkimi družinami, da bi bile nekega dne spet sposobne same poskrbeti za otroka, vzpostavljati sodelovanje med rejniškimi in biološkimi družinami, sodelovati s šolami, vrtci, zdravstvenimi službami, pedopsihiatričnimi ambulantami idr. Otrokom nudimo pomoč pri učenju, jih vključujemo v preventivne programe, kjer veliko delamo na oblikovanju pozitivne samopodobe, samozavedanju, jih učimo socialnih veščin, vzpodbujamo njihovo ustvarjalnost. Vsi otroci v rejniških družinah so bili dobro oskrbovani in razvojno dobro napredujejo, večje težave pa se kažejo pri dveh otrocih, ki letos zaključujeta osnovno šolo. Zaradi nezmožnosti staršev za spreminjanje svojega življenja, žal obstaja le malo možnosti za vračanje teh otrok v matične družine in bodo najverjetneje v odraslo dobo prešli iz svojih nadomestnih družin. Rejništvo je odplačno razmerje. Rejniki prejemajo za oskrbo otroka 405,58 EUR, za svoje delo pa 123,51 EUR mesečno. V primeru posebnih izdatkov, ki jih ima rejnik z oskrbo otroka, se materialni stroški za otroka lahko zvišajo, prav tako tudi plačilo dela, če gre za povišano zahtevnost pri oskrbi, o čemer odloča posebna komisija. V preteklosti nismo imeli posebnih težav pri pridobivanju novih rejniških družin, zdaj pa je teh zaradi velike zahtevnosti in odgovornosti rejniškega dela, vse manj. Imamo 10 rejnic, od tega le eno poklicno, kar pomeni, da se zanjo plačujejo socialno varstveni prispevki. Že dolga leta imamo, z namenom nudenja pomoči rejniškim družinam, pri čim boljši in kakovostni vzgoji otrok, skupino rejnic in rejnikov, ki se srečuje vsake 3 tedne za dve uri. Na srečanjih se rejniki seznanjajo z novostmi na področju rejništva, se učijo novih znanj, spretnosti in veščin pri vzgoji otrok, igrajo vloge, delajo v parih in manjših skupinah, se družijo, si nudijo podporo in pomoč. Nekaj iz dejavnosti skupine : ogled razstave o železarski dediščini v Štauhariji v okviru Koroškega pokrajinskega muzeja seznanitev s programom Pomoč družinam, ustvarjalno božična novoletna delavnica in gledališka predstava, udeležba okrogle mize, ki ga je na temo Otrok v rejništvu - otrok med dvema družinama pripravilo Rejniško društvo Slovenije, predavanja pedagoginje Špele Rus »Moč neizgovorjenega«. 51 | S t r a n Nekaj utrinkov s Punk rock božično novoletne delavnice: »Naše prikupne punk rockerice« »Ustvarjalni nered pri izdelavi oblačil za modno revijo« »Korajžno po modni pisti« »Gospa Božičkova« Slika 6: Delavnice Punk rock božično novoletne delavnice 4.1.5.2 Posvojitve Tudi področje posvojitev spada med posebno družbeno in družinsko varstvo otrok, od rejništva se razlikuje predvsem po tem, da gre pri posvojitvi za »trajno« namestitev v družino, da otrokovi posvojitelji s pravnomočno posvojitvijo pridobijo status otrokovih staršev. V Sloveniji zadnja leta ni veliko posvojitev, kar pa jih je, gre večinoma za posvojitev otrok iz tujine. Družinski zakonik dovoljuje enostranske in dvostranske posvojitve. V prvem primeru gre za to, da zakonec posvoji otroka svojega zakonca, v drugem pa zakonca skupaj posvojita »tujega« otroka. V letu 2014 smo prejeli le eno vlogo za enostransko posvojitev, kjer je bilo kasneje ugotovljeno, da je avstrijski socialni urad oziroma sodišče, pristojno za reševanje zadeve. Poleg navedenega smo obravnavali še dve vlogi za posvojitev otroka. V enem primeru je zakonski par, mož je bil makedonski državljan, želel posvojiti otroka iz Makedonije, zaradi česar je bila po končanem postopku ugotavljanja primernosti za prevzem posvojiteljske vloge prošnja za posvojitev poslana na naše ministrstvo in naprej v obravnavo Republiki 52 | S t r a n Makedoniji. Večmesečni postopek priprave kandidatov na posvojitev in ugotavljanja njihove primernosti za prevzem posvojiteljske vloge sta vodili dve strokovni delavki CSD. Zaključili smo tudi eno obojestransko posvojitev. Vodenje posvojitvenega postopka je bilo zelo zahtevno, ker je bil novorojeni otrok hudo bolan in se je boril za življenje. Potrebno je bilo veliko medinstitucionalnega sodelovanja, koordiniranja idr. Kot skrbniki otroka smo sprejemali najtežje življenjske odločitve, saj je bil otrok nekajkrat operiran. Po enem letu se je lani, s čudovito svečano posvojitvijo, zadeva zaključila na najboljši možni način. Še posebej veliko nam pomeni dejstvo, da se otrokovo zdravstveno stanje iz dneva v dan izboljšuje. Predlogi za izboljšave: Menimo, da bi za kandidate za posvojitev bila koristna skupinska predhodna obravnava, saj prihajajo s težavami, ki se jih sami niti ne zavedajo. Nezmožnost imeti lastnega otroka je še vedno velika travma za ljudi. Travma, s katero se ne znajo soočiti, jo predelati. Še zmeraj se prepogosto dogaja, da se za posvojitev odločajo pari v zrelih letih, ko je za njimi že dolga preteklost neizpolnjenih pričakovanj, utrujenost v partnerskem odnosu ipd. Varno okolje skupine bi jim pomagalo, da bi prepoznali svoja prava pričakovanja, želje, morda odvrgli premnoge psihične zavore, se lahko sprostili ob spoznanju, da niso edini, ki imajo to težavo, stisko. 4.1.5.3 Skrbništvo nad mladoletnimi CSD vodi 7 zadev skrbništva nad mladoletnimi osebami. V letu 2014 sta bila stalna skrbnika postavljena dvema mladoletnima osebama. 12 mladoletnim osebam smo postavili skrbnika za posebni primer za postopke na sodišču. V letu 2014 smo postavili skrbnika za posebni primer tudi 6 mladoletnim tujcem (Afganistancem), ki so bili prijeti na področju pristojnosti CSD Ravne na Koroškem in kasneje nameščeni v Center za tujce Postojna ali Azilni dom Ljubljana. 12 10 8 6 število imenovanj skrbnikov za posebni primer 4 2 0 2013 2014 Graf 11: Primerjava števila imenovanj skrbnikov za posebni primer mladoletnim osebam v letih 2013 in 2014 53 | S t r a n 4.1.6 Obravnava otrok in mladostnikov Pri obravnavanih otrocih in mladostnikov opažamo, da so starši slabo opremljeni z znanjem, kako vzgajati, da bodo njihovi otroci odgovorni, samostojni in opremljeni za življenje. Za otroke bi starši sicer naredili »vse« - ne le vse zanje, ampak vse namesto njih. V tem vidimo bistvo težav, ker če vse delamo namesto njih, otroci ne morejo razviti zdrave samopodobe, samozavesti in samospoštovanja. S tem, ko jih »zavijamo v vato« in jih preveč priklenemo nase, jih delamo čustvene invalide oz. postanejo čustveno zanemarjeni. Taki otroci ne znajo živeti in v življenju ne vidijo smisla. Večina obravnavanih mladostnikov na CSD pove, da jim je vseeno, kaj se bo zgodilo z njimi, da itak nima smisla se učiti, da jim je dolgčas, ne vedo zakaj bi se trudili, imajo želje po hitrem zaslužku in po veliko denarja,… Taka razmišljanja lahko vodijo v zasvojenosti. Pri delu opažamo, da poleg kemične zasvojenosti ( alkohol, mamila, tablete ), je prav tako zelo škodljiva ne kemična zasvojenost ( gre za zasvojenost z računalnikom; z igricami, ki vzpodbujajo nasilje; z igrami – stavami za denar; facebook-om,… ), ki pa je starši sprva ne prepoznajo. Zasvojenosti pri mladostnikih, s katerimi se srečujem na CSD, je pogosta in narašča. Pogosto se problem zasvojenosti poglablja in nadaljuje v odraslo dobo in je vzrok za kasnejšo ne zaposljivost oseb. Obravnavamo več polnoletnih oseb, ki so še vedno nastanjeni pri starših, imajo težave z zasvojenostjo in so prejemniki denarne socialne pomoči.. Težave v odnosih med otroci in starši nastajajo tudi zaradi slabih partnerskih odnosov, obrnjenih vlog v družini – otroci postavljajo pogoje, starši pa zaradi izgube svoje prvenstvene vloge, biti vzgojitelj, pretirano izpolnjujejo le še materialne dobrine otrokom, kar ima za posledico, da jih lastni otroci ne spoštujejo, jih ne jemljejo resno in v določenem momentu prihaja v takih družinah celo do nasilja s strani mladostnikov do staršev. Primerjava števila obravnavanih med leti, ne kažejo večjih odstopanj, so pa obravnavani primeri bolj kompleksni in stranke bolj zahtevne. Več obravnavanih družin je iz občine Ravne na Koroškem, Črne na Koroškem in Prevalj, manj iz Mežice. Slika 7 in slika 8: Na obisku v Vzgojnem zavodu Veržej 54 | S t r a n V lanskem letu smo v vzgojne zavode namestili z odločbo, 2 osnovnošolska otroka in 2 mladostnici v Mladinski dom v Maribor. 1 mladostnik pa je bil s sodnim sklepom premeščen iz VZ v prevzgojni dom . 4 mame so se vključile v skupino staršev pri CSD z namenom izboljšanja komunikacije v družini, kjer so se udeležile vseh 10 zaporednih srečanj. Predlogi izboljšav : Pri obravnavi otrok in mladostnikov bi potrebovali več podpore in usklajenega sodelovanja s šolami, zdravstvom (osebnimi zdravniki), kar je ključnega pomena za izboljšanje problematike, reševanja osebnih težav,… s katerimi se srečujejo naši uporabniki. Vzgojni zavod Nadzorstvo CSD Vodeni ukrepi Ukrepi, zaključeni letu 2014 0 v 1 12 2 Navodila prepovedi 2 1 in Skupaj 14 4 Tabela 17: Vzgojni ukrepi po kazenskem zakoniku Pri izrečenih vzgojnih ukrepih, izrečenih mladoletnim storilcem kaznivih dejanj, prednjači ukrep nadzorstva organa socialnega varstva. Pri večini mladoletnikov gre za blažjo stopnjo kriminalitete in sicer za enkratno storitev kaznivega dejanja situacijske narave brez ponavljanja kaznivih dejanj. Za vse mladoletnike, razen enega, je bil to prvi izrečen vzgojni ukrep. Eden od mladoletnikov je bil obsojen v dveh zadevah. Starostna struktura mladoletnikov ali polnoletnih oseb, ki so storili kaznivo dejanje kot mladoletniki in za katere CSD izvršuje izrečen vzgojni ukrep je sledeča (ob začetku izvajanja vzgojnega ukrepa): mlajši mladoletni 14-16 let starejši mladoletni 16-18 let mlajši polnoletni 18-21 let Graf 12: Starostna struktura mladoletnikov ali polnoletnih oseb Torej je v 58 % primerov ukrep izrečen starejšim mladoletnik (16 ali 17 let), medtem ko je v 42 % primer ukrep izrečen že polnoletnim osebam, ki so storili kaznivo dejanje kot mladoletni. Izvrševanje vzgojnih ukrepov lahko ocenimo za uspešno. V letu 2014 smo zaključili z izvajanjem treh ukrepov, od tega enega zavodskega, saj je mlajši polnoletnik v zavodu uspešno zaključil šolanje in se zaposlil v domačem okolju. V okviru izvrševanja ukrepov 55 | S t r a n nadzorstva organa socialnega varstva sta bila zaključena dva ukrepa, od tega eden na predlog CSD, saj je mladostnik uspešno zaključil šolanje in se zaposlil, v drugem primeru pa se je ukrep zaključil zaradi poteka časa izvrševanja, mladostnik pa se še šola. Uspešnost izvrševanja ukrepov bi lahko bistveno izboljšali z večjo intenziteto dela z družinami, morebitno vključitvijo dodatnih strokovnih delavcev, ki bi sodelovali pri izvrševanju ukrepa in ne zgolj z dajanjem nasvetov. 4.1.7 Varstvo odraslih 4.1.7.1 Izvrševanje nalog v zvezi z nadomestno kaznijo in uklonilnim zaporom Pri napotitvah na opravljanje družbeno koristnega dela odraslih oseb se pojavljajo težave, kadar je oseba v rednem delovnem razmerju in zaradi težjih materialnih razmer na sodišče poda predlog za nadomestitev globe z delom. Take osebe fizično ne zmorejo opravljati še dodatnih del v popoldanskem času in zato prihaja do fizične in psihične izčrpanosti, časovno se jim delo razpotegne na daljše obdobje, kar pomeni tudi več stroškov za državo ( potrebno jih je nezgodno zavarovati, jim nadomestiti stroške za malico, včasih tudi za prevoz ). Kot neustrezno ocenjujemo tudi odločitve sodišča, ko izrekajo nadomestne kazni zasvojenim osebam. Praviloma imajo te osebe zelo veliko število ur dela, ki pa ga v praksi niso sposobne opraviti zadovoljivo, so nezanesljive, potrebne stalnega nadzora, kar odvrača organizacije od tega, da bi jih sprejemali in jim omogočali dela. Menimo, da ti ljudje potrebujejo najprej zdravljenje zasvojenosti, šele nato vključitev v zaposlitev. Sodišče bi zato kot ukrep moralo izrekati obvezno zdravljenje zasvojenosti. Tabela 18: Število zaključenih zadev v zvezi z izvajanjem nadomestne kazni Število Zaključene zadeve 44 Pri izvrševanju nalog z zvezi z nadomestno kaznijo in uklonilnim zaporom opažamo velike stroške, ki nastanejo z izvrševanjem dela. Stroški so očitno večji pri nadomestitvah relativno nizkih glob (od 40,00 EUR do 200,00 EUR), kjer sami stroški dela presegajo višino globe. Vsak prekrškar mora namreč pred delom opraviti zdravniški pregled, izpit iz varstva pri delu, povrnejo se mu stroški za malico oziroma omogoči malica ter morebitni potni stroški. S tem državi nastajajo precejšnji stroški, ki bi se jih z drugačno ureditvijo dalo znižati, na kar je bilo opozorjeno tudi že v Državnem svetu. 56 | S t r a n Struktura izvajalskih organizacij, kjer osebe opravljajo družbeno koristno delo je sledeča: IZVAJALSKA ORGANIZACIJA Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Dom starejših na Fari Prevalje CUDV Črna na Koroškem OŠ Franja Goloba Prevalje OŠ Prežihovega Voranca Ravne Občina črna na Koroškem OŠ Mežica Komunala Mežica PGD Ravne PGD Kotlje OŠ Juričevega Drejčka ŠT. NAPOTENIH OSEB 15 8 5 5 4 2 1 1 1 1 1 Tabela 19: Struktura izvajalskih organizacij Pri izvrševanju nalog v zvezi z nadomestitvijo zaporne kazni z družbeno koristnim delom gre v skoraj vseh primerih za večje število ur. Pri izvrševanju pogrešamo predhodno zaprosilo sodišča za mnenje CSD ali bo obsojenec sploh lahko opravil takšno število ur in pri kateri organizaciji. Navedeno bi olajšalo iskanje primerne organizacije. 4.1.7.2 Obravnava obsojenih med in po prestajanju zaporne kazni CSD je obveščen o nastopu zaporne kazni le za tiste obsojence, ki dovolijo, da se o tem obvesti matični CSD. Ko obiskujem obsojence v zaporih, ugotavljam, da je pri njih več naših občanov, kot jih imamo evidentiranih na CSD. Z zapori v Sloveniji dobro sodelujemo. Dober je tudi odziv s strani obsojenih dokler so v zaporu, po prihodu iz zapora pa nas ne potrebujejo več. Njihove najpogostejše zahteve se nanašajo na urejanje denarne pomoči in predčasnem odpustu. 4.1.7.3 Pogojna obsodba z varstvenim nadzorom Vodili smo dve zadevi varstvenega nadzora. Ob obsojenca sta s CSD redno sodelovala in se udeleževala razgovorov. 4.1.7.4 Obravnava polnoletnih oseb v sodnem postopku Obravnavali smo 34 polnoletnih oseb v sodnem postopku. V okviru obravnave se je z osebo opravil razgovor ali na podlagi razpoložljivih podatkov iz evidenc CSD , pripravilo poročilo sodišču o socialnih in premoženjskih razmerah. 57 | S t r a n 4.1.7.5 Imenovanje skrbnikov za odrasle osebe Center za socialno delo Ravne na Koroškem vodi 29 zadev skrbništev nad polnoletnimi osebami, ko so jim po odvzemu poslovne sposobnosti (delno ali v celoti) postavljeni stalni skrbniki. V okviru nadzorstva nad delom skrbnikov zahteva dostavo letnih poročil, jih potrjuje ter opravlja morebitni poostreni nadzor nad delom skrbnikov. V letu 2014 so bili stalni skrbniki postavljeni 4 polnoletnim osebam. Center za socialno delo neposredno izvaja skrbniške naloge za 2 osebi. 4.1.7.6 Začasno skrbništvo CSD vrši nadzor nad delom začasnega skrbnika v 3 zadevah, kjer je postavljen skrbnik premoženja (v postopku denacionalizacije in v postopkih odloženega dedovanja). 4.1.7.7 Imenovanje skrbnika za posebni primer V letu 2014 je bil opazen velik porast pobud za postavitve skrbnikov za posebni primer, tako mladoletnim, kot tudi polnoletnim osebam. Vodili smo 46 postopkov (preteklo leto 38), zaključili 38 postopkov , na novo je bilo začetih 20 postopkov. 26 osebam je bil postavljen skrbnik za posebni primer 30 25 20 število imenovanj skrbnikov za posebni primer 15 10 5 0 2013 2014 Graf 13: Primerjav števila imenovanj skrbnikov za posebni primer Največ pobud je vloženih za namestitev domsko varstvo in podpis dogovora, zato se mi poraja vprašanje ali je to mogoče urediti na kakšen drug način. Stranke sicer seznanjamo z možnostjo urejanja zadev preko pooblastil – da se pooblastilo uredi v času, ko je bil varovanec še razsoden. Eden od razlogov, da se število skrbništev za posebni primer veča, je zaradi vse pogostejših zahtev po postavitvi skrbnikov s strani drugih institucij (domovi starostnikov, ZPIZ, banke, notarji, odvetniki…). V nekem smislu lahko govorimo že o »zlorabi« inštituta skrbništva za posebni primer, saj se dajejo pobude tudi ko gre za namestitev osebe v institucionalno varstvo proti njeni volji ali ko se tega inštituta poslužuje namesto odvzema poslovne sposobnosti, saj o slednjem lahko odloči le sodišče (upravljanje s premoženjem dementne osebe). V takšnih primerih gre za skrb za osebo kot celoto in njeno premoženje, kar je naloga stalnega skrbnika. 58 | S t r a n Menimo, da bi bilo potrebno podrobneje opredeliti razmejitev med posameznimi instituti skrbništva. Tako bi bilo delo v praksi precej lažje in tudi razumevanje samega instituta skrbništva za posebni primer strank, ki podajajo pobude, in institucij, ki jih napotujejo, boljše. 4.1.7.8 Predlog za odvzem poslovne sposobnosti V letu 2014 je CSD na pristojno sodišče vložil 1 predlog za odvzem poslovne sposobnosti. Pri podaji predlogov za odvzem poslovne sposobnosti so težave s kritjem stroškov postopka. V postopku je namreč obvezen dokaz z izvedencem in stroške tega, ki niso majhni, mora kriti predlagatelj postopka, zato je predlagatelj največkrat CSD, ki naknadno lahko od ministrstva zahteva refundacijo stroškov. 4.1.7.9 Delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju V nekaterih primerih je CSD sam zelo aktivno sodeloval z ljudmi, v drugih pa smo sodelovali s koordinatorko za duševno zdravje in bili vključeni v medinstitucionalni tim.V 1 primeru smo podali predlog za uvedbo postopka za sprejem na zdravljenje brez privolitve in v tem istem primeru umik predloga. Za 5 ljudi smo tudi predlagali sprejem v stanovanjsko skupino. Z nekaterimi uporabniki se srečujemo skozi celo leto. Prihajajo po moč, pogum, podporo, po pomoč pri urejanju osnovnih življenjskih vprašanj, namestitve v stanovanjske skupine, vključitve v šole, prosijo za pomoč pri urejanju odnosov v družini, pri iskanju zaposlitve, vključitve v rehabilitacijo idr. Vedno več jih je, nekateri zelo radi prihajajo, prihajajo s spoštovanjem, da v naši službi prepoznavajo pomoč in podporo, vero v njih. Skozi leto smo se srečevali z nekaj več kot 20 uporabniki s težavami v duševnem zdravju. Dobro smo sodelovali s koordinatorko za duševno zdravje, Ozaro Ravne, Altro Prevalje, SS iz Kopra idr. Težje je bilo sodelovanje s psihiatričnimi bolnicami, čeprav bolj zaradi njihove organizacije in načina dela kot nepripravljenosti za sodelovanje. Ugotavljam, da so psihiatri vedno bolj pripravljeni sodelovati na skupnih timih in da tudi sami vedno bolj spoznavajo, da je za človeka zelo pomembno, kako bo imel urejene razmere po odhodu iz bolnice v domačem okolju. 4.1.8 Varstvo invalidov Uveljavljanje pravic po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb V letu 2014 je bil evidenten manjši porast uveljavljanja pravic po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTPO). Skupno število vodenih oseb po ZDVDTPO je naslednje: Status invalida po ZDVDTPO ima 113 oseb (22 Črna, 21 Mežica, 20 Prevalje, 50 Ravne na Koroškem). V letu 2014 je status pridobilo 5 oseb (2 Črna, 2 Mežica, 1 Ravne). 59 | S t r a n 50 40 Ravne Prevalje Mežica Črna 30 20 10 0 Število oseb s statusom invalida Graf 14: Število oseb s statusom invalida po posamezni občini Dodatek za pomoč in postrežbo po ZDVDTPO prejema 79 invalidnih oseb (Ravne 35, Prevalje 15, Mežica 14, Črna 15). V letu 2014 je DPP pridobilo 6 oseb (2 Črna, 2 Mežica, 2 Ravne). 35 30 25 Ravne Prevalje Mežica Črna 20 15 10 5 0 Število oseb z DPP Graf 15: Število oseb z DPP po posamezni občini Vse osebe s statusom invalida v informacijski sistem CSD niso zajete, saj so pravice po Zakonu pridobile pred uvedbo ISCSD, večina leta 1984 in če CSD zanje ni kaj urejal, uporabnik ni evidentiran bazo podatkov. V varstveno delovni center je vključenih 61 oseb (Črna 10, Mežica 12, Prevalje 10, Ravne 29). V letu 2014 se je vključilo v vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji 7 oseb (3 Črna, 1 Mežica, 3 Ravne). 60 | S t r a n 30 25 20 Ravne 15 Prevalje Mežica 10 Črna 5 0 Število vključenih v VDC Graf 16: Število vključenih v VDC po posamezni občini Pravica gluhih oseb do plačila tolmačenja 10 gluhih oseb (Prevalje 1, Ravne 9) ima pravico do plačila tolmačenja, 1 oseba iz Mežice je v postopku pridobivanja te pravice. 10 9 8 Ravne 6 Prevalje 4 2 Mežica 1 0 0 Črna 0 Število gluhih oseb Graf 17: Število gluhih oseb po posamezni občini Pravica do družinskega pomočnika Pravico do družinskega pomočnika imajo 3 invalidne osebe (Črna 2, Mežica 1). Za eno invalidno osebo iz Prevalj, ki je imela pravico do družinskega pomočnika, se je pravica ustavila zaradi selitve v Avstrijo. V letu 2014 se je za uveljavljanje pravice do družinskega pomočnika zanimalo 10 oseb, vendar se po predstavitvi pravice, pogojev, načina in postopka, v nadaljevanju nihče ni odločil za podajo zahteve. 61 | S t r a n 2 1,5 Ravne Prevalje 1 Mežica Črna 0,5 0 Število družinskih pomočnikov Graf 18: Število družinskih pomočnikov po posamezni občini 4.2 SOCIALNO VARSTVENE STORITVE 4.2.1 Vrste socialno varstvenih storitev CSD izvajamo storitve informiranja, svetovanja in podpore v naslednji obliki: - storitve prve socialne pomoči (v obsegu en strokovni delavec na 25.000 prebivalcev), ki so namenjene prvemu stiku z uporabnikom, da svojo težavo izrazi, jo v razgovoru s strokovnim delavcem prepozna in opredeli, ter pridobi vse potrebne informacije o vrstah in oblikah socialno varstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko uveljavi na CSD in drugje. - storitve osebne pomoči (v obsegu en strokovni delavec na 30.000 prebivalcev), ki predstavljajo proces daljšega svetovalnega dela , ki lahko poteka v obliki svetovanja, urejanja, ali vodenja uporabnika v stiski oziroma težavi. - storitve pomoči družini za dom (v obsegu en strokovni delavec na 5000 družin z otroki), ki so usmerjene v urejanje odnosov med družinskimi člani. Obsega svetovanje staršem, pomoč pri skrbi za otroke in usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju. Ljudje se težko odločajo za vključitev v proces daljšega svetovanja (osebna pomoč, pomoč družini za dom) zato najpogosteje del svetovalnega dela opravimo v okviru storitve prve socialne pomoči. Z osebami, ki so se vključile v storitve osebne pomoči in podpisale dogovor, je mogoče delati svetovalno in terapevtsko, saj je izhodišče njihova odločitev, volja in interes, za spremembo. Hitro je viden napredek osebe, s čemer pa je povezano tudi naše zadovoljstvo in strokovna potrditev. Večina družin , ki je z nami sklenila dogovor o vključitvi v storitev pomoč družini za dom je bila vključena v program Pomoč družinam. 62 | S t r a n Št. evidentiranih storitev iz baze podatkov: Prva socialna pomoč Osebna pomoč Pomoč družini za dom Pomoč družini na domu 2013 433 25 42 9 2014 388 31 34 18 Tabela 20: Število socialno varstvenih storitev v letih 2013 in 2014 Stanovanjska problematika V preteklem letu se je večje število storitev prve socialne pomoči in osebne pomoči vezalo na reševanje stanovanjskih problemov uporabnikov CSD je bil s strani sodnega izvršitelja pisno obveščen o 50 napovedanih deložacijah za 46 uporabnikov (Ravne 27, Prevalje 8, Mežica 6, Črna 5), kar je ponazorjeno v naslednjem grafu. 30 25 20 Ravne 15 Prevalje Mežica 10 Črna 5 0 Število napovedanih deložacij Graf 19. Število napovedanih deložacij po posamezni občini CSD Ravne na Koroškem je vse imenovane dolžnike pisno povabil na pogovor in jim ponudil možne oblike pomoči in storitev pri urejanju stanovanjske problematike. Reševanje in konkretna pomoč je bila odvisna od odziva in odločitve uporabnika za sodelovanje oz. aktivno reševanje nastale situacije. V večini primerov smo pristojne institucije prosili za odlog deložacije in obročno plačilo dolga, dolžnikom pomagali z dodelitvijo izredne denarne socialne pomoči in tako največkrat, v sodelovanju z drugimi službami, dosegli, da do deložacije ni prišlo. Ugotavljamo, da ljudje zaradi slabe materialne situacije težko plačujejo funkcionalne stroške bivanja, nabirajo se jim dolgovi, obresti in stroški izterjave, ki jih realno ne morejo poplačati. Večinoma pasivno čakajo, se ne odzivajo na opomine in sodne postopke, ter upajo da do deložacije ne bo prišlo. Pri reševanju težav uporabniki potrebujejo oporo, krepitev, vzpodbude, aktivacijo, usmeritve, svetovanje, informiranje, pomoč pri navezovanju stikov z institucijami (stanovanjsko podjetje, občina, sklad…). 63 | S t r a n V situacijah, ko v občini ni možnosti za dodelitev stanovanja uporabnikom in ker ni zavetišč za brezdomce, je CSD skupaj z uporabnikom nemočen (usmerja in vzpodbuja uporabnika v aktivno reševanje problema, piše priporočila, odobri IDSP, uredi subvencijo za najemnino). Zato menimo, da so tudi v našem okolju nujne bivalne enote in zavetišča za brezdomce, kamor bi lahko začasno namestili posameznike in družine, ki v prihodnje same ali ob pomoči CSD, ne bodo zmogle rešiti stanovanjskega problema. Izid obravnave napovedanih deložacij po posameznih občinah: Ravne na Koroškem CSD je 14 uporabnikom intenzivno pomagal pri reševanju stanovanjskega problema tako, da ni prišlo do deložacije, 8 uporabnikov se na naša pisna povabila ni odzvalo, v 3 primerih, ko je bila izvedena deložacija smo uporabnikom pomagali pri iskanju nadomestnega bivališča v samskem domu, 2 uporabnika sta se sama preselila. Prevalje CSD je 5 uporabnikom pomagal pri odlogu deložacije in dogovoru o dinamiki plačevanja dolga, 2 uporabnika na pogovor nista prišla, 1 uporabnik je med postopkom umrl. Mežica CSD je 2 uporabnikoma pomagal pri odlogu deložacije, 1 uporabnik se na naša vabila ni odzval, 1 uporabnik je bil deložiran, nastanil se je pri prijateljici, 2 uporabnika sta se sama preselila. Črna na Koroškem CSD je 3 uporabnikom aktivno pomagal pri reševanju stanovanjske problematike, 2 uporabnika se nista odzvala na naša povabila. Zaradi varstva interesov mladoletnih otrok je CSD Ravne na Koroškem pomagal družinam z izdajo priporočila za izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, v skladu z drugo točko 29. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj, ki pravi, da se na podlagi odločitve župana oz. direktorja javnega stanovanjskega sklada lahko po poprejšnjem mnenju Centra za socialno delo dodeli neprofitno stanovanje za določen čas družini, kjer je začasno preselitev potrebna. CSD pred izdajo priporočila preveri dejansko situacijo in razmere prosilca ter ugotavlja ali uporabnik lahko sam oz. s pomočjo svoje socialne mreže reši stanovanjsko stisko. 64 | S t r a n Za tiste, ki so se znašli v nerešljivi stanovanjski situaciji smo izdali priporočila in teh je bilo skupaj 8 (Ravne 6, Prevalje 1, Mežica 1). 6 5 Ravne 4 Prevalje 3 Mežica Črna 2 1 0 Št. Priporočil za stanovanje Graf 20: Število priporočil za stanovanje po posamezni občini 65 | S t r a n 5. UPRAVNO POSLOVANJE – ROKOVANJE Z DOKUMENTARNIM GRADIVOM V CSD RAVNE NA KOROŠKEM 5.1 OSNOVNI PREDPISI IN NAČELA Pri strokovnem delu je pomembno vodenje dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri vodenju upravnih postopkov in storitev. Osnovni predpisi: Uredba o upravnem poslovanju Zakon o arhivskem gradivu in arhivih Pravilnik o strokovni usposobljenosti delavcev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradivom Drugi predpisi: Pravilnik o izločanju dokumentarnega gradiva Pravilnik o materialnem varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva Pravilni o odbiranju in izločanju javnega arhivskega gradiva arhivu Pravilnik o ravnanju z zasebnim arhivom Pravilni o strokovni obdelavi in evidencah arhivskega gradiva Zakon o splošnem upravnem poslovanju Zakon o dostopu do informacij javnega značaja Zakon o tajnih podatkih Zakon o varstvu osebnih podatkov NAČELA: Selektivnost Urejenost in preglednost dokumentarnega gradiva Dostopnost gradiva Zanesljivost Zamenljivost Preprostost Ekspeditivnost Ekonomičnost Varnost dokumentarnega gradiva 5.2 PRAVILA UPRAVNEGA POSLOVANJA Zadeve, ki nastajajo pri delu upravnih organov, morajo biti vselej popolne. Iz zadeve ni dovoljeno vzeti nobenega dokumenta in ga komurkoli izročiti. Posamezne dokumente je dovoljeno kopirati in kopije izročati upravičenim osebam. Kopije je potrebno s štampiljko označiti kot kopije, da se izvirnik in kopija ne zamenjata. Na kopije ni mogoče veljavno zapisovati rešitev zadeve, sporočila sporočil strankam, razen v izjemnih primerih. Če se iz posameznih dokumentov izdela več kopij, je treba v zadevi zapisati, kdaj in koliko kopij je bilo izdelanih ter komu so bile kopije poslane ali vročene. 66 | S t r a n 5.3 OSNOVNI POJMI Dokumentarno gradivo so vse zadeve, dosjeji, dokumenti ter evidence o njih, vse evidence, ki jih vodi organ in druga gradiva, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu Dokument je izviren ali reproduciran zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje Dokument v fizični obliki je vsak dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij Dokument v elektronski obliki je vsak dokument, ki je zapisan v elektronski (digitalni ali analogni) obliki in je prejet po elektronski poti ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov oz. je izdelan pri organu v elektronski obliki. Priloga je zapis ali predmet, ki je priložen dokumentu kot dopolnitev, pojasnilo ali dokaz vsebine dokumenta Zadeva je celota vseh dokumentov in prilog, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje ali nalogo Klasifikacijski znak je številčni znak, vzet iz načrta klasifikacijskih znakov, s katerim se razvrščajo zadeve po vsebini Šifra zadeve: je evidenčna oznaka zadeve, sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in vseh štirih številk letnice leta, v katerem je zadeva nastala; za šifro zadeve se lahko v oklepaju nahaja signirni znak. Šifra dokumenta je evidenčna oznaka dokumenta, ki je sestavljena iz šifre zadeve in zaporedne številke vhodnega, izhodnega ali lastnega dokumenta v okviru zadeve Signirni (dodeljevalni) znak je številčna oznaka notranje organizacijske enote organa ali delovnega mesta javnega uslužbenca, ki zadevo rešuje Arhivsko gradivo je izvirno ali reproducirano dokumentarno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu pravnih ali fizičnih oseb in ima trajen pomen za znanost in kulturo Dosje je celota več dokumentov ali zadev različne vsebine, ki zadevajo isto fizični ali pravno osebo, oz. dokumentov ali zadev enake vsebine, ki zadevajo različne fizične ali pravne osebe Rokovnik je evidenca ali zbirka zadev, ki jih glede na vsebino ni mogoče neprekinjeno reševati Zbirka nerešenih zadev je zbirka, v kateri se hranijo zadeve do rešitve Tekoča zbirka dokumentarnega gradiva je zbirka v kateri se hranijo zadeve najmanj dve leti po dokončni rešitvi. 67 | S t r a n Stalna zbirka dokumentarnega gradiva je zbirka dokončno rešenih zadev in zaključenih evidenc ali delov evidenc, ki jih organ mora hraniti skladno s predpisi več kot dve leti. Trajno gradivo je lastno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu organa in je določeno z veljavnimi predpisi ali aktom ministra ali predstojnika organa kot gradivo, ki je trajno pomembno za organ in ga je potrebno trajno hraniti pri organu, kadar nima značaja arhivskega gradiva in ga ni potrebno izročiti pristojnemu arhivu. 5.4 DELOVNI POSTOPKI IN DOKUMENTARNEGA GRADIVA RAVNANJE PRI OBDELAVI Vhodna obdelava dokumentarnega gradiva; o Sprejemanje, odpiranje, pregledovanje pošte, vključno z elektronsko pošto o Datiranje, signiranje (dodeljevanje) in klasificiranje (razvrščanje) zadev o Odtis in vstavljanje podatkov v prejemno štampiljko o Evidentiranje zadev in dokumentov – vpisovanje v računalniške evidence o Dodeljevanje zadev in dokumentov v reševanje o Vodenje javnih oz. uradnih evidenc Pisarniško tehnična obdelava dokumentarnega gradiva; o Vsebinska obdelava o Kopiranje, skeniranje o Izpisovanje zadev Izhodna obdelava dokumentarnega gradiva; o Kuvertiranje o Adresiranje o Odprava dokumentov Urejanje zbirk rešenega dokumentarnega gradiva (arhiviranja gradiva v tekočo in stalno zbirko (arhiv) ustanove 5.5 KNJIŽENJE VLOG V GLAVNI PISARNI 5.5.1 Knjižene enotne vloge za uveljavljenje pravic iz javnih sredstev Občina Vloge v letu 2012 970 1044 1922 Občina Črna na Koroškem Občina Mežica Občina Prevalje Občina Ravne na Koroškem 3243 Skupaj: 7179 Vloge v letu 2013 857 1030 1746 Vloge v letu 2014 586 694 1269 3037 2311 6670 4860 Tabela 21: Knjižene enotne vloge za uveljavitev pravic iz javnih sredstev po posameznih občinah v letih od 2012- 2014 68 | S t r a n Graf 21: Primerjava knjiženih vlog po posameznih občinah v letih 2012-2014 5.5.2 Knjižene vloge za izredno denarno socialno pomoč Občina Občina Črna na Koroškem Občina Mežica Občina Prevalje Občina Ravne na Koroškem Skupaj: Vloge v letu 2012 150 175 314 621 1260 Vloge v letu 2013 279 230 429 442 1380 Vloge v letu 2014 185 184 403 887 1659 Tabela 22: Knjižene vloge za izredno denarno socialno pomoč po posameznih občinah v letih od 2012 do 2014 69 | S t r a n Graf 22: Primerjava knjiženih vlog IDP po posameznih občinah v letih 2012-2014 5.5.3 Knjižene vloge po ZUPJS po mesecih in njihova primerjav JAN ČRNA 52 MEŽICA 65 PREVALJE 100 RAVNE 205 SKUPAJ 422 KNJIŽENE ENOTNE VLOGE PO ZUPJS V LETU 2014 PO MESECIH FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC SKUPAJ 25 29 36 32 41 34 96 88 40 30 83 586 48 28 39 30 45 25 120 93 42 34 125 694 81 68 73 48 71 51 222 173 97 63 222 1269 126 121 135 182 114 100 385 272 157 149 365 2311 280 246 283 292 271 210 823 626 336 276 795 4860 Tabela 23: Knjižene enotne vloge ZUPJS v letu 2014 po mesecih 70 | S t r a n Sledi grafični prikaz prejetih vlog v letu 2014 po posameznih mesecih in primerjava prejetih vlog v obdobju od 2012-2014 Graf 23: Število prejetih vlog v letu 2014 po posameznih mesecih Graf 24: Mesečni trend prejetih vlog v posameznih mesecih v letih 2012-2014 JAN ČRNA MEŽICA PREVALJE RAVNE SKUPAJ KNJIŽENE IDP VLOGE V LETU 2014 PO MESECIH MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP FEB OKT NOV DEC SKUPAJ 11 15 34 87 13 16 35 65 14 14 37 83 15 16 35 67 9 18 35 89 18 13 31 69 12 11 36 49 7 10 19 61 23 24 30 79 22 16 35 60 23 19 36 101 18 12 40 77 185 184 403 887 147 129 148 133 151 131 108 97 156 133 179 147 1659 Tabela 24: Knjižene IDP vloge v letu 2014 po mesecih Sledi grafični prikaz prejetih vlog IDP v letu 2014 po posameznih mesecih in primerjava prejetih vlog v obdobju od 2012-2014 Graf 25: Število prejetih vlog v letu 2014 po posameznih mesecih 72 | S t r a n Graf 26: Mesečni trend prejetih vlog v posameznih mesecih IDP v letih 2012-2014 5.5.4 Podatki o številu vnosov knjiženja posameznih zadev Zanimivi podatki glede števila vnosov knjiženja v program sprejemna pisarna Tabela 25: Število vnosov knjiženja v program sprejemna pisarna Vrsta vnosa Arhivirane zadeve Vsi vnosi Vse knjižene vloge Dokazila Dopolnitve k vlogi Spremembe in obvestila 2012 2.130 22.853 9.054 920 437 945 2013 6.445 24.216 9.382 827 452 893 2014 3.101 18.366 8.121 1.220 627 983 73 | S t r a n V tej tabeli je številčno prikazanih samo nekaj najpogostejših vnosov v program sprejemna pisarna. V program se vnaša samo prejeta pošta izhodne pošte na vnašamo, čeprav bi jo morali. Iz grafa je razvidno, je bilo v letu 2013 arhiviranih največ zadev in sicer kar 6.445. Vzrok, da smo bili pri urejanju arhiva oz. dokumentacije tako uspešni je, da smo imeli celo leto pomoč s strani javne delavke. Graf 27: Primerjava števila vnosov v sistem glavna pisarna po letih 2012,2013 in 2014 Graf 28. Vse prejete in knjižene vloge po letih 74 | S t r a n V tabeli je prikazano število vseh prejetih in knjiženih vlog po letih. To pomeni tudi vloge za uveljavljanje pravic starševskega varstva in družinskih prejemkov. Tabela 26: Odprema pošiljk v glavni pisarni v letu 2013 in 2014 Vrsta pošiljke 2013 2014 Navadno standardno pismo Priporočene pošiljke Sodno upravne pošiljke ZUP Tujina Skupaj 13.182 571 2.353 3 16.109 14.159 758 1.618 10 16.545 Graf 29: Število oddanih pošiljk - primerjava 2013-2014 75 | S t r a n 6. DODATNI PROGRAMI CSD RAVNE NA KOROŠKEM V LETU 2014 Socialno varstveni programi so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva in so dopolnitev javnih pooblastil CSD , SV storitev in ukrepov. Z izvedenimi programi smo povečali kakovost dela in tudi število zaposlenih v soc. varstvu, saj Slovenija po deležu zaposlenih v socialnem varstvu močno zaostaja za povprečjem EU. Izvajali smo naslednje programe : Zaposlitev strokovnih delavcev – informatorjev na centrih za socialno delo Javno delo in pripravništvo Mentorstvo študentom in dijakom na praksi Prostovoljsko delo Skupina za samopomoč staršev »Klasje« Pomoč družinam na domu kot socialna oskrba na domu Pomoč družinam Počitniški program 11. šola – šala Prostovoljsko delo Skupina za vključevanje in aktiviranje brezposelnih oseb Finančna sredstva za izvedbo programov smo zagotovili : s sofinanciranjem iz proračunov občin: Ravne na Kor., Prevalje, Mežica in Črna na Kor., preko razpisa Zavoda RS za zaposlovanje (javna dela) , z razpisom Socialne zbornice Slovenije (pripravništvo), z razpisom Skupnosti CSD Slovenije (informator), z donatorskimi sredstvi in sredstvi uporabnikov (počitniški program)8. 6.1 ZAPOSLITVE SODELAVCEV V PROGRAMIH Izvajali smo tri programe javnih del: Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin - 1 udeleženka javnih del (invalidka, peta stopnja izobrazbe) , v program vključena celo leto. Sodelovala v počitniškem programu za otroke in se vključevala v delo z otroki in družinami. Pomoč starejšim - 1 udeleženka javnih del (IV. stopnja izobrazbe), v program oskrbe starih in invalidnih oseb na domu vključena od aprila do decembra. Pomoč pri izvajanju programov za občane«, za obdobje od 20.01.2014 do 19.07.2014, pomoč pri urejanju evidenc, računalniških baz podatkov in arhivskega gradiva ter informiranje občanov - 1 udeleženka javnih del (peta stopnja izobrazbe). Vključena je bila v urejanje dokumentarnega gradiva v CSD Ravne. Vsi javni delavci so imeli mentorja, ki jih je spremljal in vodil pri delu. Preko razpisa Socialne zbornice Slovenije z nazivom : »Spodbujanje prve zaposlitve na področju socialnega varstva – Pripravniki« sta bili od 1.1. 2014 do 30.8.2014 zaposleni dve pripravnici (psihologinja in socialna delavka). Stroške zaposlitve je centru v celoti refundirala Socialna zbornica iz sredstev Evropskega socialnega sklada. 76 | S t r a n Z razpisom Skupnosti CSD smo za obdobje od 01.07.2014 do 30.06.2015, z namenom izvedbe projekta »Opolnomočenje ranljivih ciljnih skupin preko informatorjev na centrih za socialno delo«, pridobili eno delavko (pretekli projekt zaposlitve informatorja se je zaključil v februarju 2014). Stroške zaposlitve je v celoti refundirala Skupnosti CSD iz sredstev Evropskega socialnega sklada. 6.2 MENTORSTVO ŠTUDENTOM IN DIJAKOM NA PRAKSI Štirim študentkam (ena Višja strokovna šola za ekonomijo SG, ena Filozofska fakulteta, dve Fakulteta za socialno delo) in eni dijakinji Srednje ekonomske šole, smo z opravljanjem obvezne študijske prakse omogočili prvi kontakt in vpogled v delo, ki ga izvaja center za socialno delo. Vsi praktikanti so imeli mentorice v CSD, ki so jih seznanile z dejavnostjo CSD, kodeksi dela in z zakonodajo ter jih vključile v aktivnosti CSD (urejanje dokumentarnega gradiva, spremljanje merjenje zadovoljstva v dopolnilnih programih, hospitiranje pri delu strokovnih delavk, izvedba delavnic za otroke…). 6.3 PROSTOVOLJSKO DELO CSD Ravne je vključen med prostovoljske organizacije in organizira prostovoljsko delo s področja dela centra za socialno delo. Prostovoljsko delo predstavlja dopolnitev in nadgradnjo javnih pooblastil in socialno varstvenih storitev, ki jih kot javna služba zagotavljamo posameznikom in skupinam. Prostovoljsko delo se lahko izvaja kot pomoč posameznikom različnih starostnih skupin (otroci, mladostniki, odrasli, stari ljudje) in ali kot pomoč skupinam in družinam. Delo prostovoljcev organiziramo na podlagi izraženih potreb uporabnikov in presoje strokovnega delavca, da bi pomoč prostovoljca predstavljala koristno pomoč uporabnikom. Prostovoljce sami pridobivamo in jih usposabljamo za njihovo delo. Pravice in dolžnosti prostovoljcev in izvajalske organizacije smo določili z internim pravilnikom. Pred sklepanjem dogovora s prostovoljcem, CSD Ravne prostovoljca seznani z vsemi dolžnostmi, odgovornostmi in pravicami ter še posebej s kazensko odgovornostjo varovanja osebnih podatkov uporabnikov. CSD prostovoljcu določi mentorja, ki ga uvede in seznani z njegovimi nalogami ter ga spremlja in usmerja ter vodi pri njegovem delu. V preteklem letu smo sklenili dogovor z 10 prostovoljci, ki so skupaj opravili 637 ur dela. V izvedbo počitniškega programa za otroke Mežiške doline, je bilo vključenih 9 prostovoljcev , ki so skupaj v treh mesecih opravili 518 ur prostovoljskega dela. En prostovoljec je od oktobra do decembra urejal okolico CSD in opravljal manjša hišniška dela v poslovnih prostorih in opravil skupaj 119 ur dela. 77 | S t r a n Vsem prostovoljcem smo povrnili potne stroške in stroške malice. Od 01.09. 2014 pa zakon omogoča, da prejemniki denarnih pomoči, za opravljanje prostovoljskega dela prejmejo tudi dodatek za aktivnost v višini 75, 38 Eur, kar smo upoštevali pri enem našem prostovoljcu. Slika 9: Vestno opravljanje dela enega izmed prostovoljcev 6.4 POMOČ DRUŽINI NA DOMU KOT SOCIALNA OSKRBA NA DOMU Socialnovarstvene storitve, med katerimi je tudi Pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu, so namenjene preprečevanju in reševanju socialnih stisk in težav posameznih ranljivih skupin prebivalstva. Ranljiva skupina so tudi starejši, ki jih zna poleg bolezni pestiti še invalidnost in telesna izčrpanost. Ne potrebujejo samo več zdravstvenih storitev, ampak tudi določene storitve z zvezi s pomočjo pri vzdrževanju osebne higiene oz. temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjskih opravilih in ohranjanju, negovanju socialnih stikov, ki so zelo pomemben vir socialne opore. Pomoči na domu pa ne potrebujejo le starostniki, ampak tudi invalidi, osebe z dolgotrajnimi okvarami v zdravju in poškodovanci. Zakon o socialnem varstvu določa, da organizacija pomoči na domu spada v pristojnost občin, saj mora le ta zagotoviti mrežo javne službe na tem področju. Pomoč na domu lahko izvajajo javni zavodi ali pa zasebni izvajalci na podlagi podeljene koncesije. Socialna oskrba na domu je v skladu s Pravilnikom o standardih in normativih socialno varstvenih storitev namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in uporabnikom omogoča, da z organizirano pomočjo socialnih oskrbovalcev ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko 78 | S t r a n funkcionirajo v znanem bivalnem okolju. Storitev jim zagotavlja pomoč, večjo avtonomnost, varnost, manjšo izolacijo, individualnost in možnost za samoorganizacijo. Center za socialno delo Ravne na Koroškem je izvajal socialnovarstveno storitev Pomoč družini na domu kot socialno oskrbo na domu od l. 1991 do 31.12.2014 v občinah: Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem. Storitev je izvajal v okviru mreže javne službe, zato del celotnih stroškov storitve (najmanj 50 %) financirajo občine, del pa uporabniki. V letu 2014 so navedene občine financirale 63,12% cene storitve. Cena ure pomoči, ki so jo plačevali uporabniki v Mežiški dolini, je bila med najcenejšimi v državi. Celotni strošek storitve neposredne socialne oskrbe na domu je znašal 14,94 €. Cena ene ure storitve za uporabnike 3,53€, za občino 9,43€, javno delo s subvencijo invalidov pa 1,98 €. V celoti je bilo plačila storitve oproščenih 6. uporabnikov (5. prejemnikov nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno prizadetih oseb (ZDVDTPO), 1. prejemnik trajne DSP). Socialno oskrbo smo izvajali od ponedeljka do petka v dopoldanskem času in tudi v večernem času. Prav tako smo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih izvajali tudi za vikende in dela prostih dnevih. Pomoč je tudi v večernem času potrebovalo 6 uporabnikov (5 Ravne, 1 Prevalje), povprečno mesečno 3,67 uporabnikov. Čez vikende in praznike se je pomoč zagotavljala 12. uporabnikom (6 Ravne, 2 Prevalje, 3 Mežica, 1 Črna), povprečno mesečno 8,92 uporabnikom. V primerjavi z l. 2013 je beležen porast potreb po pomoči v večernem času (1,34 več), prav tako pa tudi za vikende in praznike (2,67 več). Tabela 27: Število uporabnikov v letu 2013 in 2014 po posameznih občinah OBČINE Ravne na Koroškem Prevalje Mežica Črna na Koroškem SKUPAJ LETO 2013 32 13 12 5 62 LETO 2014 30 12 12 5 59 Povprečno mesečno se je storitev izvajala pri 39,67 uporabnikih. V primerjavi z letom 2013 pri 1,83 uporabnikih več. Povprečno mesečno število uporabnikov je bilo manjše le v občinah Mežica in Črna. 79 | S t r a n Graf 30: Povprečno število uporabnikov v letih 2013 in 2014 po posamezni občini Opravljenih je bilo 9456,50 efektivnih ur, kar je 322,50 ur več kot v l. 2013. Graf 31. Število opravljenih efektivnih ur 2014/2013 Na novo smo sklenili 21 dogovorov o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve. 80 | S t r a n Tabela 28: Število sklenjenih dogovorov po posamezni občini v letu 2013 in 2014 OBČINE Ravne na Koroškem Prevalje Mežica Črna na Koroškem SKUPAJ LETO 2013 16 4 4 1 25 LETO 2014 10 5 5 1 21 Zanimivost: najstarejši uporabnik je v l. 2014 dopolnil 96 let. Graf 32: Starostna struktura uporabnikov v letu 2014 Vrsta in obseg storitev: Skladno s Pravilnikom o standardih in normativih SVS, ki opredeljuje sklope opravil (pomoč pri temeljih dnevnih opravilih, gospodinjska pomoč in pomoč pri ohranjanju soc. stikov, so osebe upravičene do pomoči na domu, če potrebujejo najmanj dve opravili iz različnih sklopov opravil. Oblike pomoči po sklopih opravil glede na opravljene efektivne ure: pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih(pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov): 34 ali 58% (16 Ravne, 9 Prevalje, 5 Mežica, 4 Črna) gospodinjska pomoč(prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje 81 | S t r a n bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora): 25 ali 42% (14 Ravne, 3 Prevalje, 7 Mežica, 1 Črna) pomoč pri ohranjanju socialnih stikov(vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo): je prisotna pri vsaki storitvi v smislu preprečevanja osamljenosti v obliki pogovorov, družabništva… Zanimivost: kar 13 uporabnikov koristi storitve pomoči na domu več kot 6 let, eden od njih več kot 15 let. Socialni oskrbovalci-neposredni izvajalci storitve: Socialni oskrbovalci na domu so ljudje z izrazitim občutkom za dela s starimi, bolnimi in invalidi. Imajo verificiran program usposabljanja in izobraževanja oziroma poklicno izobrazbo bolničar/negovalec, medicinska sestra. Odlikuje jih pozitiven odnos do ljudi, znajo prisluhniti njihovim željam, težavam in potrebam, sposobnost empatije in fleksibilnosti, sprejemajo drugačnost in pri delu z ljudmi upoštevajo kodeks etičnih načel. Storitve socialne oskrbe na domu je v letu 2014 izvajalo 7 socialnih oskrbovalcev in 1 javna delavka. Učinkovita mobilnost je pomemben pogoj za izvajanje pomoči na terenu, zato so socialni oskrbovalci poleg lastnih vozil uporabljali tudi tri službena vozila. Informiranje o storitvi: Center za socialno delo Ravne na Koroškem je redno skrbel za dobro ozaveščenost občanov o storitvi pomoči na domu. Z informacijskimi zloženkami in plakati smo oskrbovali zdravstvene domove vključno s patronažnimi službami, društva upokojencev, občine, Rdeč križ, Karitas, nevladne organizacije kot so Altra in Ozara ter bližnje bolnišnice. Informacije o izvajanju storitve so bile dostopne tudi na spletni strani CSD Ravne in na kabelski televiziji. Storitev je bila predstavljena tudi medijih (Večer, Ravenski razgledi). 6.5 PROGRAM »POMOČ DRUŽINAM« V letu 2014 je bilo v program »Pomoč družinam« vključenih 35 družin oz. 45 uporabnikov iz cele Mežiške doline. V program so bile vključene družine, ki so z našo službo sklenile dogovor o sodelovanju. Program Pomoč družinam se je v času šolskega pouka od januarja do junija 2014 izvajal na Ravnah ob ponedeljkih od 12. do 15. ure, ob sredah od 12.30 do 16. ure in ob četrtkih od 14. do 15. ure. V Mežici se je program izvajal ob torkih od 13. do 15.30 ure. Udeleženci iz Črne so bili obravnavani individualno ali so se vključili v katero od skupin v Mežici oziroma na Ravnah. V času šolskih počitnic (julija in avgusta) je za vse otroke iz Mežiške doline, ki obiskujejo osnovno šolo potekal počitniški program. Izvajal od ponedeljka do četrtka, od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih na Ravnah, ob torkih na Prevaljah, ob sredah v Mežici in ob četrtkih v Črni. 82 | S t r a n Od meseca septembra 2014 dalje se je program Pomoč družinam izvajal ob ponedeljkih od 13. do 16. ure na Prevaljah, ob torkih od 13. do 16. ure v Mežici, ob sredah od 13. do 16. ure na Ravnah in ob četrtkih od 12. do 15. ure v Črni. Delo z otroki je potekalo individualno ali v skupini (velikost skupin od 5 do 20 otrok). Individualno in skupinsko delo z otroki – pogovori v skupini, individualni pogovori, učenje, priprava na šolske obveznosti, spoznavne in socialne igre, ustvarjalne delavnice, tematske delavnice, športne aktivnosti. Projektno delo z družino je potekalo po principu dela z malo skupino. Pogovori s starši – pogovor o odnosih v družini in o potrebah otroka, o negi in skrbi za otroka, o vzgojnih metodah. Sodelovanje s šolo otroka – pogovor s svetovalno delavko, pogovor o otroku in o družini skupaj z družino, pridobivanje usmeritev za delo z otrokom, medsebojno obveščanje. Program Pomoč družinam sta v letu 2014 od januarja do septembra pod mentorstvom vodili pripravnici (psihologinja in soc. delavka) ter javna delavka, od septembra do decembra pa strokovna delavka in javna delavka. V počitniškem programu je sodelovalo tudi 9 mladih prostovoljcev. Uporabniki programa so družine z osnovnošolskimi in s srednješolskimi otroki in mladostniki iz cele Mežiške doline: družine z otroki in mladostniki, pri katerih so že zaznane težave v odraščanju, ki se izražajo v slabem učnem uspehu otrok ali/in v deviantnem vedenju otrok v okolju; družine, kjer starši opuščajo skrb za otroke zaradi lastnih težav – težave v duševnem zdravju, težave zaradi odvisnosti, hude zdravstvene težave; družine, kjer so starši slabše opremljeni za vzgojo otrok in otroku ne zmorejo pomagati pri izpolnjevanju obveznosti do šole (slabe materialne razmere, nižji intelektualni nivo staršev, priseljenci iz bivših republik Jugoslavije); otroci in mladostniki, ki želijo aktivno preživeti čas počitnic in se vključijo v počitniški program za otroke Mežiške doline »11. šola – šala«; 83 | S t r a n Tabela 29: Prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2014 po mesecih in po krajih Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December SKUPAJ Ravne na Koroškem Prevalje 11 12 13 14 14 14 40 34 0 4 6 6 168 5 5 5 5 5 5 44 32 0 4 4 4 118 Mežica Črna na Koroškem Skupaj vsi uporabniki Povprečno št. ur aktivne vključ. 1 up. na mes. 8 9 9 9 9 9 54 41 0 11 12 12 183 2 2 2 2 2 2 16 11 0 7 10 10 66 26 28 29 30 30 30 154 118 0 26 32 32 535 12 12 12 12 12 12 16 16 0 12 12 12 12 Graf 33: Grafični prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2014 po posameznih občinah Najvišje število vključenih uporabnikov v letu 2014 v programu Pomoč družinam je bilo v času počitnic, ko je potekal počitniški program. Najvišje število uporabnikov v počitniškem programu je bilo iz Mežice (julij 54, avgust 41), sledijo Prevalje (julij 44, avgust 32), nato Ravne (julij 40, avgust 34), najmanj vključenih uporabnikov je bilo iz Črne (julij 16, avgust 11). 84 | S t r a n V času šolskega pouka od januarja do junija 2014 je bilo najvišje število uporabnikov iz Raven (14), najnižje iz Črne (2). Od septembra do decembra 2014 je bilo največ vključenih uporabnikov iz Mežice (12) in najmanj s Prevalj (4). Graf 34: Prikaz števila vseh uporabnikov vključenih v program Pomoč družinam po krajih za leto 2014 V program Pomoč družinam je bilo glede na celo leto 2014 vključenih največ uporabnikov iz Mežice (183 oz. 35%), sledijo Ravne (168 oz. 31%), Prevalje (118 oz. 22% ), najmanj vključenih uporabnikov je bilo iz Črne (66 oz. 12% ). Tabela 30: Prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2012, leto 2013 in leto 2014 po krajih Kraj RAVNE PREVALJE MEŽICA ĆRNA SKUPAJ Število vseh Število vseh Število vseh vključenih vključenih vključenih uporabnikov 2012 uporabnikov uporabnikov 2013 2014 26 D – 35 UP 18 D – 19 UP 14 D – 16 UP 3 D – 4 UP 6 D – 7 UP 4 D – 5 UP 17 D – 17 UP 17 D – 18 UP 10 D – 14 UP 19 D – 22 UP 12 D – 15 UP 7 D – 10 UP 65 D – 78 UP 53 D – 59 UP 35 D – 45 UP D – DRUŽINA, UP - UPORABNIK 85 | S t r a n Tabela 31: Prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2012, leto 2013 in leto 2014 po mesecih Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December SKUPAJ Število vseh vključenih uporabnikov 2012 32 50 49 51 53 53 194 216 30 43 49 51 871 Število vseh vključenih uporabnikov 2013 45 41 42 38 38 31 168 114 3 12 26 27 585 Število vseh vključenih uporabnikov 2014 26 28 29 30 30 30 154 118 0 26 32 32 535 Graf 35: Prikaz števila vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« za leto 2012, leto 2013 in leto 2014 po mesecih 86 | S t r a n Glede na leto 2012 je število uporabnikov v programu Pomoč družinam v letu 2014 upadlo. Glede na leto 2013 pa je število vključenih uporabnikov od januarja do oktobra 2014 upadalo, od oktobra do decembra 2014 pa se je število vključenih uporabnikov glede na leto 2013 povečalo. Graf 36: Prikaz števila vseh vključenih uporabnikov v programu »Pomoč družinam« po letih Število vključenih uporabnikov v program Pomoč družinam preko celega leta 2014 je bilo 535, kar je 50 uporabnikov manj kot v letu 2013 in 336 uporabnikov manj kot v letu 2012. Število vključenih otrok v podprogram V času poletnih počitnic smo v okviru programa »Pomoč družinam« izvedli počitniški program »11. šola šala« za otroke Mežiške doline. Tabela 32:Število uporabnikov programa "Počitniški program 11 Šola šala" Program Število različnih Število različnih Povprečno število ur uporabnikov v uporabnikov v vključenosti enega letu 2013 letu 2014 uporabnika na mesec Počitniški program 11. 170 otrok Šola šala (julij in avgust) 166 otrok 16 ur 87 | S t r a n Cilji programa so bili usmerjeni v izboljšanje funkcioniranja posameznika okolju in v izboljšanje medsebojnih odnosov z vrstniki. Načrtovani učinki programa so usmerjeni v: izgrajevanje otrokove pozitivne samopodobe in samozavesti; prevzemanje delovnih in učnih navad; premagovanje odporov do šole; zagotavljanje strpnosti in dobrih medsebojnih odnosov v družini, v šoli in med vrstniki; konstruktivno preživljanje prostega časa otrok in družine; odsotnost nasilja v odnosih med vrstniki in v družini. Rezultate ugotavljamo in vrednotimo sproti, in sicer preko razgovorov z uporabniki programa, s spremljanjem uspeha in dosežkov otrok na šolskem in izvenšolskem področju. Rezultate ugotavljamo z beleženjem zadovoljstva uporabnikov. Izvajalci programa po vsakem srečanju z uporabniki opravijo dnevno evalvacijo (zabeležijo dnevna opažanja in posebnosti ter rezultate) in o svojem delu poročajo na tedenskih intervizijah s strokovno delavko. Izvajalci rezultate dela obdobno mesečno ali na tri mesece evalvirajo skupaj s strokovno delavko CSD in družino. Kadar so težave v družini izrazitejše, se z družino srečujemo pogosteje in skupaj načrtujemo reševanje težav, če pa teče delo nemoteno po zastavljenih ciljih, srečanja niso tako pogosta. Uporabniki - starši in otroci ob zaključku šolskega leta izpolnijo vprašalnik o zadovoljstvu s programom. Doseženi cilji programa: izboljšanje medsebojnih odnosov (z vrstniki, starši, učitelji); izboljšanje klime v družini; izboljšanje posameznikovega splošnega zadovoljstva; izboljšanje posameznikovega funkcioniranja v socialnem okolju; izboljšanje učnega uspeha, delovnih in učnih navad; izboljšanje samopodobe. Rezultati dosegajo zastavljene cilje. Z rezultati programa smo zadovoljni tako strokovni delavci Centra kot tudi uporabniki sami, zato bomo z njim nadaljevali tudi v letu 2015. 88 | S t r a n Slika 10: Foto utrinki programa "Pomoč družinam" v letu 2014 Tematska delavnica "Učim se sreče" "Pust" Ob zaključku šolskega leta Ustvarjalna delavnica »Valentinovo« "Veseli tobogan" "Sladko darilo iz kozarca" 89 | S t r a n 6.6 POČITNIŠKI PROGRAM ZA OTROKE IZ MEŽIŠKE DOLINE »11. ŠOLA-ŠALA« Center za socialno delo Ravne na Koroškem je za vse otroke iz Mežiške doline, v starosti od šest let naprej v tem poletju pripravil in izvajal počitniški program, ki so ga otroci lahko obiskovali na Ravnah, na Prevaljah, v Mežici in v Črni na Koroškem. Aktivnosti za otroke so potekale štirikrat na teden, med 9. in 13. uro, po naslednjem razporedu: ob ponedeljkih na Ravnah na Koroškem, ob torkih na Prevaljah, v sredo v Mežici in v četrtek v Črni na Koroškem. Otroci in mladostniki so lahko ustvarjali in sodelovali v različnih tematsko-kreativnih delavnicah, se igrali v športnih in družabnih igrah, sklepali nova poznanstva, se družili in si tako popestrili počitniške dni. Vsebine »11. ŠOLA-ŠALA« se je pričela v ponedeljek 30.6.2014 in se zaključila 20. 8. 2014. Preko poletja so otroci v programu srečali zanimive goste, spoznali nove prijatelje in se preizkusili v aktivnostih, ki so se tedensko spreminjale. Vsebina dogajanj je bila po tednih enaka v vseh krajih doline in smo jo poimenovali: 1.teden (30.6. - 3.7.2014): SKUPAJ V POLETJE 2.teden (7.7. - 10.7. 2014): SVET MALIH ŽIVALI 3.teden (14.7. - 17.7.2014): SKRIVNOST STAREGA GRADU 4.teden (21.7. - 24.7. 2014): ŠPORT ZA VSE 5.teden (28.7. – 31.7.2014): Z GASILCI POGASIMO VROČINO 6.teden (4.8. - 7.8.2014): VIKING VIKI 7.teden (12.8. - 16.8. 2013): GOZDNA POTEPANJA 8.teden (18.8. - 21.8.2014): DOGODIVŠČINE V PARKU KRALJA MATJAŽA Izvajanje programa je glede na vsebino programa in vremenske razmere, potekalo zunaj in v prostorih lokalnih OŠ, knjižnic, gasilskih in lovskih domov, na Ravnah pa v prostorih centra za socialno delo in Mladinskega hotela Punkl. Načrtovani program smo v celoti izvedli. Zaradi dežja smo posamezne aktivnosti premestili v notranje prostore, skrajšali aktivnosti v naravi, največ sprememb pa je bilo pri zaključnem izletu, ko smo prvotno načrtovali za vse otroke aktiven dan v naravi, nato pa smo zaradi dežja, mlajšo skupino otrok peljali v Slovenj Gradec na bowling in ogled risanega filma. Udeleženci V tem poletju smo, v osmih tednih počitniških aktivnosti, v 11. šoli- šali prešteli 566 udeležencev oz. 166 različnih otrok, ki so se aktivnosti udeležili vsaj enkrat, 4 otroci pa so se udeležili prav vseh srečanj v svojem kraju. Udeležba projekta je bila dobra preko celega poletja. Tedensko se je v delavnice, v vseh krajih doline, vključevalo od 73 do 92 otrok. Največ jih je bilo v drugem in v zadnjem tednu programa. 90 | S t r a n Tabela 33: : Število otrok, ki so bili vključeni v 11. šolo-šalo po krajih KRAJI Deklice Fantje SKUPAJ % Ravne 33 13 46 28% Prevalje 30 17 47 28% Mežica 27 30 57 34% Črna 10 6 16 10% SKUPAJ 100 66 166 100% % 60% 40% 100% V počitniški program je bilo vključenih več deklic kot fantov. Število otrok je bilo v primerjavi z lanskim letom nižje za 13,4%. V letošnjem letu je največ otrok prihajalo v Mežici, najmanj pa že drugo leto v Črni na Koroškem. Tabela 34: Prikaz pogostosti obiskov otrok v počitniškem programu OBISKI PROGRAMA 1x - 3x 4x - 8x SKUPAJ 72 94 166 Program 11. šole-šale je trajal 8 tednov. 72 udeležencev se je »11. šole-šale« udeležilo od enkrat do trikrat, medtem ko se je 94 otrok udeležilo programa od štiri do osemkrat. Tabela 35: Prikaz povprečnega števila obiskov 11. Šole - šale enega otroka KRAJ Ravne na Koroškem Prevalje Mežica Črna na Koroškem SKUPAJ POVPREČNO ŠTEVILO OBISKOV ENEGA OTROKA 3,7 4,5 3,7 4,1 4,0 88 otrok je bilo starih od 5. do 10. let , od 10. do 15. leta pa 78 otrok. Prevladovali so otroci v starosti med 10-im in 12-im letom starosti (68%), v manjšini pa so bili otroci v starosti od 13. do 15. leta starosti (11%). Opažamo, da se v projektu povečuje število mlajših otrok in zmanjšuje število mladostnikov nad 13 letom starosti. 91 | S t r a n Zadovoljstvo otrok Ob zaključku počitniškega programa smo, med otroki, ki so se udeležili zaključnega izleta, izvedli anketo, s katero smo jih povprašali kako so se počutili v programu preko poletja, kaj jim je bilo všeč in kaj ne ter česa bi si še želeli. Od skupno 166 otrok, ki so obiskovali program, je na anketo odgovorilo 92 otrok (61 punc in 31 fantov). 66% otrok je navedlo, da so se v počitniškem programu odlično počutili, 28% otrok je svoje počutje ocenilo kot zelo dobro in le 5% dobro. Slabo pa se v programu ni počutil nihče. Deklice so se rade udeleževale vseh delavnic, najbolj všeč pa jim je bil izlet, šport in športne igre, živali, ustvarjalne delavnice in vikinški teden, všeč so jim bili tudi gasilci. Fantje so se radi udeleževali delavnic, najbolj pa so uživali na izletu in pri športnih igrah. Na vprašanje, česa niso marale v 11. šoli-šali, so punce odgovarjale, da jim je bilo vse všeč (54%). Druge punce pa so odgovorile, da niso marale nesramnosti sovrstnikov, slabega vremena, dejavnosti na soncu in nekaterim ni bila všeč hoja. 52% fantom so bile vse aktivnosti v programu všeč oziroma niso imeli pripomb. Tudi zanje je bilo moteče slabo vreme (16%). Izvajalci programa Za izvedbo delavnic in dobro počutje udeležencev, so skrbele štiri zaposlene delavke CSD Ravne. V delo z otroki smo vključili tudi devet mladih prostovoljcev. Zelo uspešno je bilo sodelovanje z lokalnimi izvajalci: koroški rejci malih živali, Koroška osrednja knjižnica, vsa lovska in gasilska društva v dolini, Lokostrelsko društvo Koroška, konjeniški klub Krofla, ki so darovali svoj čas, znanje in izkušnje in brezplačno otrokom na zanimiv način predstavili svoje dejavnosti. Financiranje programa Udeležba programa je bila za otroke preko celega poletja brezplačna. Za pijačo in sadje je bilo dnevno poskrbljeno, malico so otroci prinesli s seboj, k stroškom zaključnega izleta pa so prispevali 2 Eur. Financiranje zaposlitev izvajalcev programa in pokritje materialnih stroškov programa so zagotovili: Občina Ravne na Koroškem, občina Prevalje, občina Mežica, občina Črna na Koroškem, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropski socialni sklad ter Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. V materialno pomoč in obogatitev pa so nam bile tudi manjše donacije lokalnih donatorjev, ki so omogočile, da je vsak otrok na srečelovu prejel uporabno darilce in fotografije, ki ga bodo spominjale na preteklo, ne preveč sočno, pa vendar lepo poletje. Donatorji so bili : Mercator d.d., KWON d.o.o, Interdiskont d.o.o., Koroška lekarna, Lekarna Dren, Pekarna Rednak d.o.o, Koroške pekarne, d.d, Sefidin d.o.o., VABO, Vzor d.o.o.(kitajska restavracija), Pizzerija Lipa Bernarda Čebular, Slaščičarna Škufca, Frizerski salon Mojca, Avtopralnica Trobas, Zorko Lečnik s.p., Papirnica Aladin, Gostilna Krebs Nataša Pratnekar s.p., Rešer d.o.o., Frizerstvo Janja Verhnjak s.p., Športni zavod Ravne na Koroškem, Frizerski salon IN, Frizerski studio C & M Milan Kozlar S.P., Slaščičarna in kavarna Poljanšek, ČABI FATBI QERIMI s.p., Frizerstvo Nataša Plaz, Papirnica Ostržek, 92 | S t r a n Prodajalna Nika, Vida Jurač s.p., Frizerski salon Biserka, ZdVeMa d.o.o., PE Prijatelj, Kozmetični in frizerski salon, pedikura Simona Horvat s.p., Artifex - Jaka Pokorn s.p. Evalvacija programa Iz evalvacije programa zaključujemo, da je bil izbor vsebin za otroke zanimiv, da je bila kakovost izvedenih vsebin dobra in da je bila udeležba otrok dovolj visoka, da lahko z zadovoljstvom zaključimo, da smo izvedli dober program in dosegli zastavljene cilje. Tako kot v preteklih letih, še vedno ugotavljamo, da je interes otrok in staršev za vključitev v počitniški program dober in da je s projektom v podobni obliki potrebno nadaljevati tudi v prihodnje. Zaradi opaženih nekaterih sprememb pri udeležencih programa (starostno heterogene skupine, več mlajših otrok), pa bo v prihodnje morda potrebno pripraviti bolj raznolike vsebine za različne starostne skupine in ob tem zagotoviti še več animatorjev za delo z otroki. 93 | S t r a n Slika 11: Foto utrinki »11. šole-šale« 2014 »Spoznavni teden« »Vikinški teden – runska abeceda« »Zaključni izlet – Mitnek« »Druženje z malimi živalmi« »Športne igre« »Zaključni izlet – Slovenj Gradec« 94 | S t r a n 6.7 SKUPINA ZA SAMOPOMOČ STARŠEV KLASJE Samopomoč je naravni socialni vzgib v človeku, ki obsega: Osebni spopad z lastno stisko, ko skuša posameznik sam opraviti s svojimi težavami Skupno odpravljanje stisk in urejanje težav, kjer zaradi temeljne človeške povezanosti posameznik krepi socialno klenost za kljubovanje težavam. Je medsebojna pomoč v podobni stiski ali situaciji, kjer reševanje težave enega od članov hkrati daje možnost reševanja skupne stiske. Kot pravi Tone Kladnik so skupine za samopomoč odlično dopolnilo strokovnemu delu in javni družbeni organiziranosti pri zadovoljevanju človekovih potreb po reševanju težav in stisk. V njih se stketa vsakdanja človeška izkušnja in življenjska iznajdljivost s strokovnim znanjem. S svojimi raznovrstnimi dejavnostmi veliko prispevajo k človekovemu zadovoljstvu, zdravju in kvaliteti življenja nasploh. Skupina za samopomoč staršev odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju KLASJE šteje 11 članov, starih od 60 do 85 let, ki se že dvajset let sestajajo vsak drugi torek od 15.00 do 17.00 ure v prostorih Centra za socialno delo Ravne na Koroškem pod vodstvom socialne delavke Jelke Kovač. Na srečanjih preko različnih dejavnosti: pogovor socialne igre ustvarjalne delavnice strokovna predavanja okrogle mize družabna srečanja rekreativne dejavnosti glasbene in kulturne animacije povezovanje s sorodnimi skupinami in društvi lahko vsak spregovori o svoji stiski, težavi, dilemi, podeli osebne izkušnje in doživetja, se ob prijateljski podpori in razumevanju sprosti, prežene osamljenost, skrbi, duševno pobitost ter skupaj z drugimi stopi na pot iskanja novih možnosti polnovrednega življenja, osebne in duhovne rasti. Poleg rednih tedenskih srečanj so člani skupine izvedli še: obisk bivše članice Martine v Domu starejših občanov Na Fari Prevalje, praznovanje 60. letnice članice Elice, strokovno razprava o skrbništvu, počastitev dneva žena in 40. mučenikov, ogled diapozitivov s popotovanja po Tajski, Laosu, Kambodži, strokovno predavanje in razpravo o mediaciji, štiri dnevni izlet v Francijo (Provansa in Azurna obala), kostanjev piknik, praznovanje 70. letnice članice Rezke, delavnico z joga smeha, počastitev 20. letnice delovanja SSS Klasje 95 | S t r a n Starši v skupini za samopomoč Klasje: dobijo oporo, pomoč in razumevanje, navezujejo in poglabljajo prijateljske odnose, imajo izkušnje, da je mogoče razvijati zmožnost ljudi za samopomoč, z družabno in sproščeno aktivnostjo izboljšujejo svoje počutje in krepijo energijo za lažje spoprijemanje s težavami, so strpni, dinamični in pozitivno življenjsko naravnani, s posredovanjem in izmenjavo bogatih življenjskih izkušenj ter znanj večajo zmožnost uresničevanja svojih želja in pričakovanj, imajo večji občutek lastne vrednosti in osebnega zadovoljstva, ohranjajo svoje spretnosti in psihofizično zdravje, dobijo informacije, se povezujejo s sorodnimi skupinami ... V skupini je veliko sončnih žarkov, ki naznanjajo jasnino jeseni, kot pravi članica Rezka v svoji pesmi: JASNINA V moj tih in turoben dan je posijalo sonce. Zagledala sem ga v očeh ljudi, s katerimi sem sedla v krog, ki bolest in trpljenje jim nista tuja, a njih dobra volja prežene tudi moje skrbi. Združeni kot zrna v KLASJU, lažje premagujemo ovire, naredimo kaj lepega zame, zate, za vse. V naših srcih kljub težavam veliko je prostora, življenje naše več ni mora, veselje in radost nas peljeta na lažjo pot. 96 | S t r a n Slika 12: Skupina za samopomoč staršev odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju Klasje 6.8 SODELOVANJE V PROGRAMU ZA PREPREČEVANJE NASILJA V DRUŽINI V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM V centru smo predlagali , da bi se načrtovani program, ki ga je financirala občina Ravne, izvedel za prejemnike denarnih pomoči in starše, ki imajo težave pri vzgoji otrok. V sodelovanju s predsednico Društva za realitetno terapijo Slovenije kot izvajalko programa, smo izbrali uporabnike, jih obvestili o možnosti vključitve v program , sodelovali pri organizaciji in izvedbi vsebin, ki jih je v obliki izkustvenih delavnic V CSD Ravne izvajala Irena Pudgar (upokojena delavka CSD). Ciljna skupina: - Brezposelne osebe, iskalci zaposlitve, prejemniki denarnih socialnih pomoči. - Starši, ki se pri vzgoji otrok srečujejo hudimi težavami (so v konfliktu z otroki in je evidentirano nasilje s strani otrok do staršev). Metode dela: Uvodne socialne igre, predavanja, delavnice, igra vlog, pogovor, samopresoja in evalvacija. Program je bil izveden v dveh vsebinskih sklopih z dvema različnima skupinama: 6.8.1 Skupina za pomoč brezposelnim Prvo skupino so sestavljale brezposelne osebe, iskalci zaposlitve, ki so tudi prejemniki denarnih socialnih pomoči. 97 | S t r a n V skupini je bilo 11 (enajst udeležencev). Srečanja skupine so potekala enkrat tedensko, vsak torek, po dve polni uri, od 10. 00 do 12.00 ure . Skupno je bilo 10 (deset) srečanj. Vsa srečanja so bila tematsko usmerjena. Prva srečanja so bila namenjena medsebojnemu spoznavanju, utrjevanju skupine in zaupanja, spoznavanju programa in pravil, namena in pogovoru o pričakovanjih udeležencev, vključevanju njihovih želja in potreb v program in tako zagotoviti priložnost za soustvarjanje programa in posledično dvig motivacije in lastne odgovornosti za učeje in osebnostno rast. Vsa naslednja srečanja so bila vsebinsko oblikovana. Vsak udeleženec je imel priložnost aktivno sodelovati in preverjati lastna prepričanja. S pomočjo samopresoje ugotavljati učinkovitost in odkrivati nove priložnosti in svoje skrite potenciale. Evalvacija srečanj, narejena s pomočjo vprašalnika je pokazala: Vse udeleženke so bile ženskega spola Na srečanjih so se počutile od dobro, zelo dobro do odlično Kot razlog za dobro počutje na skupini navajajo možnost druženja, pogovore o življenjskih temah, sproščeno vzdušje, možnost pridobiti nove in vzpodbudne informacije. Z izbranimi vsebinami so bile zadovoljne in ne bi ničesar spremenile. Razlog za to navajajo: »ker izvemo nekaj novega,...ker se po pogovoru počutim bolje,...ker me to zanima,...ker se o tem na splošno premalo pogovarjamo,...ker to kar delamo pomaga pri oblikovanju samopodobe in odkrivanju še neodkritih potencialov....« Z metodami dela so bile večinoma zadovoljne in ne bi ničesar spremenile. Le časa sem jim je zdelo premalo, da bi »nekaterim temam namenile več pozornosti in globino pogovora...« Vse udeleženke so tudi ocenjevale lastno aktivnost na srečanjih in so se na lestvici od ena do pet, ocenile med štiri in pet. Svoje počutje na skupini pa so opisale kot »varno...pomirjeno...koristno...sproščeno... prijetno...« Vprašalnik je v prilogi. Izpolnjeni vprašalniki se hranijo v arhivu. Zaključna ocena: Skupina je oblikovana na podlagi skupnega interesa, ki se kaže v povečani potrebi po pripadnosti in pomembnosti, neizmerni želji po zaposlitvi in krepitvi lastnih potencialov in samopodobe. Glede na povezanost in učinkovitost skupine so podane vse možnosti, da bi skupina lahko nadaljevala s srečanji kot skupina za samopomoč. Med udeleženkami sta dve kandidatki za vodenje skupine v paru. V skupini je sodelovala tudi mlada nezaposlena sociologinja, ki je o srečanjih skupine pisala dnevniške zapise in izdelala podrobno poročilo. 6.8.2 Skupina za starše Drugo skupino so sestavljali starši, ki se pri vzgoji otrok srečujejo hudimi težavami (so v konfliktu z otroki in je evidentirano tudi nasilje s strani otrok do staršev). 98 | S t r a n V skupini je bilo 7 (sedem) staršev, en oče in šest mamic. Tudi v tej skupini so srečanja potekala enkrat tedensko, vsak četrtek, po dve polni uri, od 10. 00 do 12.00 ure . Skupno je bilo 10 (deset) srečanj. Prva srečanja so bila namenjena medsebojnemu spoznavanju, utrjevanju skupine in gradnji zaupanja med udeleženci, spoznavanju programa in pravil, namena in pogovoru o pričakovanjih udeležencev, vključevanju njihovih želja in potreb v program in tako zagotoviti priložnost za soustvarjanje programa in posledično dvig motivacije in lastne odgovornosti za učenje in osebnostno rast. Vsa naslednja srečanja so bila delovna srečanja, ki so bila za razliko od prve skupine drugače strukturirana. Gradivo na katerem smo delali so bile njihove življenjske izkušnje. Naloga vodenja skupine je bila, da iz predstavljene izkušnje poišče vsebine, ki lastnika zgodbe ne ogrožajo, ima značilnosti medsebojnega odnosa in prepričanj in odpira možnosti za pogovor in učenje. Evalvacija srečanj s pomočjo vprašalnika je pokazala: Da pričakujejo »..da bo moj otrok končal srednjo šolo...da mi v šoli in vrtcu pomagajo pri odraščanju otroka in vzgoji in, da mu dajo dovolj znanja na nadaljnje življenje,...da me v šoli poslušajo in mi dajo iskren nasvet,...sodelovanje s šolo in vrtec...« Samo ena mamica je napisala, da so ji v šoli v podporo in, da jo dobro razumejo. Na skupini so želele pridobiti: »..da postanem močna oseba in, da se bova s hčerko zopet razumeli, kot sva se včasih...naučiti pogovora, da me spoštujejo,....še več zaupanja v sebe....vzpostaviti boljši odnos s svojo starejšo hčerko...pravilno vedenje v trenutni situaciji...« Tisto kar pogrešajo pri drugem staršu: » razumevanje in zaupanje...spoštovanje in sodelovanje...podpora, spoštovanje, ljubezen,...« Na lestvici od 1 do deset so svoje počutje v odnosu do otroka ocenile razmeroma nizko: 2x 4, 5, 6 in le ena 9. Na skupini so se počutile dobro. Kot razlog so navedle: »ko vidiš, da nisi edini s težavami ti je lažje...dobila sem veliko podpore, da delam dobro,....tudi če ne morem sprejeti to kar dela hčerka, ste mi pomagale in me podprle,...lažje mi je....po pogovoru se počutim bolje...« Vprašalnik je v prilogi, izpolnjeni vprašalniki so v arhivu. Zaključna ocena: Skupina je bila tipična fokusna skupina s skupnim interesom, dobiti pomoč in podporo pri izvajanju starševske vloge. Skupina se je v času srečevanj dobro povezala in želijo nadaljevati v skupini za samopomoč, enkrat mesečno. Med njimi ni primernega kandidata za vodenje skupine. Potrebujejo še veliko podpore, razumevanja in pomoči pri učenju starševstva. 99 | S t r a n 7. MERJENJE ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH, UPORABNIKOV IN POSLOVNIH PARTNERJEV VSISTEMU E-QALIN/D V LETU 2014 – INDIVIDUALNA ANALIZA V okviru pilotnega projekta E-Qalin/D smo v letu 2014 ponovno izvedli anketiranje o zadovoljstvu zaposlenih, uporabnikov in poslovnih sodelavcev. Skupina za kakovost in vodstvo je v drugem ocenjevalnem obdobju obdelala 21 kriterijev. 7.1 ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V raziskavi je sodelovalo 18 zaposlenih. Model raziskave merjenja zadovoljstva je osnovan na merjenju dveh dimenzij: zadovoljstvo s storitvijo in pomembnost določene storitve za zaposlenega. Namen takšnega načina merjenja je poleg ugotovitve stanja zadovoljstva še ugotovitev stopnje izpolnjenih pričakovanj, ki se vežejo na vrednote zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih je namreč odvisno tudi od delovnega okolja in ponudbe in bolj kot je ponudba v skladu s potrebami zaposlenih, večje je zadovoljstvo. Dimenzija pomembnosti nam tako omogoča merjenje kvalitete obstoječe storitve in potreb posameznika. Izračunan indeks zadovoljstva izraža v eni številki obe dimenziji modela, zadovoljstvo in pomembnost kot ocene na pet stopenjski lestvici, kjer pomeni 1 najslabši in 5 najboljši možni izid na ocenjevanem področju. Rezultati, predstavljeni v nadaljevanju, nam povedo s katerimi področji so zaposleni zadovoljni in kako lahko delovno okolje še izboljšamo. Pri skupini zaposlenih spremljamo 10 kazalnikov oziroma 10 različnih področij delovanja. Vsi kazalniki se po poslovniku E-Qalin nanašajo na: zadovoljstvo delavcev in kakovost delovnih pogojev ter na delne rezultate: vključevanje delavcev, delovna klima, razvojne možnosti, varnost na delovnem mestu in zdravje/bolezni. Kazalniki so naslednji: 1. Zadovoljstvo delavcev z vključevanjem. 2. Zadovoljstvo s sodelovanjem med delavci. 3. Zadovoljstvo delavcev z usklajevanjem delovnika. 4. Zadovoljstvo z delovno klimo. 5. Zadovoljstvo z vzdušjem na delovnem mestu. 6. Zadovoljstvo s strokovnim in osebnim razvojem. 7. Dodatna usposabljanja. 8. Omogočenost samoiniciativnosti. 9. Zadovoljstvo z varnostjo na delovnem mestu. 10. Subjektivno občutenje obremenjenosti. Najnižja ocena pri vseh kazalnikih je 3,95 pri kazalniku zadovoljstvo z vzdušjem na delovnem mestu, vendar sta trend in stopnja zadovoljstva pozitivna. Najvišje zadovoljstvo, pa smo delavci izrazili pri kazalniku zadovoljstvo z usklajevanjem delovnika, in sicer z oceno 4,68. 100 | S t r a n V primerjavi z rezultati raziskave v letu 2013, so nižje ocenjene naslednje postavke: v našem kolektivu imamo dobre medosebne odnose -0,22 v organizaciji dobro rešujemo konflikte -0,33 delovno mesto mi nudi dobre možnosti za stalno usposabljanje in nadgrajevanje mojega znanja -0,38 nadrejeni enakopravno obravnavajo vse zaposlene -0,49 organizacija nam nudi dovolj možnosti za neformalna srečanja s sodelavci -0,62 V primerjavi z rezultati raziskave v letu 2013, so boljše ocenjene naslednje postavke: organizacija omogoča fleksibilen delovni čas 0,39 direktor je na voljo, ko ga potrebujem 0,34 s sodelavci si med seboj pomagamo 0,34 z direktorjem se dobro razumem 0,28 s sodelavci dobro sodelujem 0,26 Raziskava je pokazala, da so naši kritični elementi naslednji: Zadovoljstvo delavcev z vključevanjem: Moje delovne zadolžitve niso natančno opredeljene Nadrejeni neenakopravno obravnava vse zaposlene Zadovoljstvo z delovno klimo: V našem kolektivu nimamo dobrih medosebnih odnosov Strokovni in osebni razvoj: O dodatnih zadolžitvah nisem dovolj zgodaj obveščena Varnost na delovnem mestu ter občutek obremenjenosti: Količina dela, ki ga opravljam je prevelika Zadovoljstvo zaposlenih je na vseh raziskovanih področjih v pozitivnem trendu, a so tudi pričakovanja zaposlenih višja. Splošna ocena zadovoljstvo znaša 4,11 in je višja od lanske, ki je znašala 3,59. Analiza vzorca kaže, da je v raziskavi sodelovalo 18 zaposlenih od tega: 14 strokovne službe (78%) 4 skupne službe (22%) Distribucijska ocena zadovoljstva zaposlenih: 44% zelo zadovoljni 44% zadovoljni 11% niti zadovoljni, niti nezadovoljni 0% nezadovoljni 0% zelo nezadovoljni Ali si želita spremembe delovnega mesta: 73% NE (je že to dovolj raznovrstno, moje delo mi ustreza) 101 | S t r a n 27% DA (to bi pomenilo nov izziv, pridobitev novih znanj, želim spoznati druga področja, želim si nekaj novega, spremembe) Ali ste ponosni, da ste zaposleni v CSD: 93% DA (ker delam z ljudmi in za ljudi, ker ohranjam človeški odnos do strank in sodelavk, ker je dobra organiziranost del in nalog, ker dobro strokovno delamo, je naše poslanstvo pomembno, koristno in potrebno, me veseli delo z ljudmi, opravljam zelo zahtevno delo v pomoč ljudem) 7% NE (uporabniki ne cenijo dovolj našega dela) Pri odprtih odgovorih so zaposleni pohvalili: dobro sodelovanje pripravljenost sodelavk za dobro opravljanje dela strokovnost težnja h kakovosti 7.2 ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV V raziskavi je sodelovalo 143 uporabnikov. Raziskava zajema tista področja delovanja centra, ki pomembno prispevajo k višjemu zadovoljstvu uporabnikov s storitvami in odnosom zaposlenih. Anketni vprašalnik, s katerim merimo zadovoljstvo uporabnikov, je rezultat dolgoletnih izkušenj z merjenjem zadovoljstva v CSD in predstavlja tretjo različico vprašalnika. Vprašalnik zajema dve dimenziji merjenja in sicer zadovoljstvo ter pomembnost. S prvim želimo ugotoviti kakšno je dejansko stanje v centru, medtem ko nam dimenzija pomembnosti pove, katere storitve in dejavniki so uporabnikom pomembni bolj in kateri manj, kar omogoča usmerjeno delo na izboljšavah. Pri indeksu zadovoljstva je potrebno razumeti predvsem to, da je kompleksnejša mera in da bo nanjo vplivala tudi izmerjena pomembnost, kar pomeni, da se lahko trend spremeni navzdol, četudi se je recimo dejansko zadovoljstvo povišalo, a se je po drugi strani zvišala tudi ocena pomembnosti, kar je skupaj izraženo v eni številki. Indeks zadovoljstva je večdimenzionalen in zato predstavlja realnejšo sliko. Uporabniki so ocenjevali z ocenami od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 predstavljala najmanjše zadovoljstvo in ocena 5 največje zadovoljstvo. Ker je bil vprašalnik spremenjen, je potrebno to upoštevati pri primerjavi in interpretaciji rezultatov prejšnjih let. Kazalniki so naslednji: 1. Zadovoljstvo z dostopnostjo 2. Dosegljivost strokovnega delavca 3. Prostorski pogoji 4. Seznanitev s storitvami 5. Obseg podanih informacij 6. Zadovoljstvo z izvedeno storitvijo 7. Izpolnjena pričakovanja 8. Hitrost urejanja 9. Odnos strokovnega delavca 102 | S t r a n 10. Zavzetost strokovnega delavca 11. Zadovoljstvo z vključevanjem uporabnikov Tudi pri uporabnikih je raziskava pokazala, da so uporabniki dajali višje ocene pri pomembnosti kot pa pri stanju kot ga doživljajo. To pomeni, da so tudi pričakovanja uporabnikov na vseh področjih višja. Najnižji oceni pri kazalniku sta 3,55 prostorski pogoji in 3,68 zadovoljstvo z dostopnostjo. Najvišji oceni, pa sta pri kazalnikih odnos strokovnega delavca 4,60 in obseg podanih informacij 4,44. Dodatno pozornost pri upravljanju s kakovostjo je potrebno usmeriti v področja, ki so ocenjena nižje od 3 in so potrebni ukrepi za izboljšanje. Naša najnižja ocena je 3,55 lokacija centra. Kritični elementi, ki potrebujejo izboljšave: Potek, pogoji in dostopnost: zaposleni niso na voljo ko jih potrebujem Manj pomembne izboljšave: lokacija CSD ni ustrezna prostori CSD so neurejeni Sumarna ocena splošnega zadovoljstva je 4,34 in je višja od lanske (4,27). Distribucijska ocena zadovoljstva uporabnikov je pokazala: 1% zelo nezadovoljnih 1% 1% nezadovoljnih 6% niti zadovoljnih niti nezadovoljnih 25% zadovoljnih 68% zelo zadovoljnih Segmentacijska analiza kaže, da so uporabniki urejali na CSD naslednje storitve: 49% materialne pravice 45% svetovanje in informiranje 1% drugo 5 % brez odgovora Uporabniki so opredelili, da pridobivajo informacije o naših storitvah: 63% na CSD 36% na internetu 19% pri prijateljih in znancih 12% nisem iskal informacij 1% drugje Uporabniki so navedli, da so čakali pred pisarno: 58% takoj sem bila na vrsti 103 | S t r a n - 24% do 5 minut 7% od 11 do 15 minut 5% od 6 do 8 minut 3% brez odgovora 2% več kot 20 minut 1% od 16 do 20 minut Analiza odprtih odgovorov: 1. Pohvale (57%) Osebju želim še naprej tako uspešno delo Pohvala za osebo iz sobe 26 Strokovna delavka je strokovna, prijazna, zavzeta So prijazni ljudje in malemu človeku prisluhnejo 2. Pripombe (43%) Lahko bi bili bližje centru Premalo parkirnih prostorov Srednje zadovoljna 7.3 ZADOVOLJSTVO POSLOVNIH PARTNERJEV V raziskavi je sodelovalo 24 poslovnih partnerjev. Pri skupini poslovnih partnerjev spremljamo 4 kazalnike oziroma 4 različna področja delovanja. Vsi kazalniki se po poslovniku E-Qalin nanašajo na vidik: DRUŽBENI VPLIV, na rezultate: zadovoljstvo in ugled ter na delne rezultate: zadovoljstvo partnerjev in prisotnost v medijih in delo z javnostmi. Kazalniki so naslednji: 1. Zadovoljstvo izvajalcev drugih javnih služb v mreži. 2. Zadovoljstvo drugih izvajalcev v mreži. 3. Zadovoljstvo zunanjih sodelavcev. 4. Prepoznavnost dejavnosti CSD. Vsak kazalnik je sestavljen iz posameznih vprašanj oziroma elementov. Tudi pri poslovnih partnerjih merimo dve dimenziji: stopnjo zadovoljstva in pomembnost. Poslovni partnerji so ocenjevali z ocenami od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 predstavljala najmanjše zadovoljstvo in ocena 5 največje zadovoljstvo. Zadovoljstvo izvajalcev drugih javnih služb v mreži ima oceno 4,09 Zadovoljstvo drugih izvajalcev v mreži je ocenjeno z 4,58 Zadovoljstvo zunanjih sodelavcev – v vzorec niso bili zajeti Prepoznavnost dejavnosti CSD ima oceno 4,26. Pri vseh kazalnih je v primerjavi s preteklimi leti pozitiven trend. 104 | S t r a n Kritičnih elementov ni. Manj pomembne izboljšave bi bile potrebne: Bolj jasna in natančna pričakovanja glede sodelovanja Večja odzivnost pri odgovarjanju na pobude ali ponudbe Večje upoštevanje predlogov in idej zunanjih sodelavcev Distribucija ocen zadovoljstva poslovnih partnerjev kaže: 50% je zadovoljnih 46% je zelo zadovoljnih 8% niti zadovoljni niti nezadovoljni 0% nezadovoljnih 0% zelo nezadovoljni 7.4 LETNA PRIMERJALNA ANALIZA ZAPOSLENIH MED CSD V SLOVENIJI O ZADOVOLJSTVU V letu 2014 je bilo v raziskavo merjenja zadovoljstva po modelu E-Qalin vključenih 13 CSD. V letu 2014 je v raziskavi sodelovalo 262 zaposlenih. Naš center se v primerjavi z ostalimi centri po sumarnemu indeksu zadovoljstva nahaja na 2. mestu. Indeks našega centra znaša 4,11. Od povprečnega indeksa centrov odstopa za 0,80 kar pomeni, da se nahaja nad skupnim povprečjem vseh vključenih centrov. Naš center se nahaja nad skupnim povprečjem vseh vključenih centrov na vseh področjih: 1. Zadovoljstvo z vključevanjem delavcev – 2. mesto, ocena 4,19 2. Zadovoljstvo s sodelovanjem med delavci – 1. mesto, ocena 4,39 3. Zadovoljstvo delavcev z usklajevanjem delovnika – 2. mesto, ocena 4,68 4. Zadovoljstvo z delovno klimo – 2. mesto, ocena 4,11 5. Zadovoljstvo z vzdušjem na delovnem mestu – 4. mesto, ocena 3,95 6. Zadovoljstvo s strokovnim in osebnim razvojem – 2. mesto, ocena 4,02 7. Dodatna usposabljanja – 2. mesto, ocena 4,08 8. Omogočenost samoiniciativnosti – 3. mesto 4,12 9. Zadovoljstvo z varnostjo na delovnem mestu – 1. mesto 4,04 10. Subjektivno občutenje obremenjenosti – 2. mesto, ocena 4,15 Kritični elementi, ki potrebujejo izboljšave: Nadrejeni naj enakovredno obravnavajo vse zaposlene Elementi, ki potrebujejo manjše izboljšave: Organizacija ne nudi dovolj možnosti za neformalno srečanje s sodelavci Najvišja pozitivna odstopanja ocen elementov od povprečja: Količina dela, ki ga opravlja je ravno pravšnja Dodatna izobraževanja, ki se jih udeležujem so koristna in uporabna Organizacija omogoča fleksibilen delovni čas S sodelavci dobro sodelujemo Čutim, da mi je na delovnem mestu omogočena osebnostna rast 105 | S t r a n Ali ste ponosni, da ste zaposleni v CSD: 65% da 19% ne 16% brez odgovora Ali želite spremembe delovnega mesta: 70% ne 15% da 15% brez odgovora 7.5 LETNA PRIMERJALNA ANALIZA UPORABNIKOV MED CSD V SLOVENIJI O ZADOVOLJSTVU V letu 2014 je v raziskavi sodelovalo 1782 uporabnikov. Naš center se v primerjavi z ostalimi centri po sumarnem indeksu zadovoljstva nahaja na 6. mestu, indeks znaša 4,34. Od povprečnega indeksa centrov odstopa za 0,11 kar pomeni, da se nahaja nad skupnim povprečjem vseh 13 vključenih centrov. Naš center se nahaja nad skupnim povprečjem vseh vključenih centrov na naslednjih področjih: 1. Seznanitev s storitvami – 5. mesto, ocena 4,42 2. Obseg podanih informacij – 3. mesto, ocena 4,44 3. Zadovoljstvo z izvedeno storitvijo – 3. mesto, ocena 4,26 4. Izpolnjena pričakovanja – 5. mesto, ocena 4,37 5. Hitrost urejanja – 3. mesto, ocena 4,04 6. Odnos strokovnega delavca – 2. mesto, ocena 4,60 7. Zavzetost strokovnega delavca – 4. mesto, ocena 4,29 8. Zadovoljstvo z vključevanjem uporabnikov - 4. mesto, ocena 4,35 Pod skupnim povprečjem vseh vključenih centrov se nahajamo na naslednjih področjih: 9. Zadovoljstvo z dostopnostjo – 13 mesto, ocena 3,68 10. Dosegljivost strokovnega delavca – 8. mesto, ocena 3,95 11. Prostorski pogoji – 13. mesto, ocena 3,55 Kritični elementi, ki potrebujejo izboljšave: - Zaposleni niso na voljo, ko jih potrebujem Elementi, ki zahtevajo manjše izboljšave: - Lokacija centra ni ustrezna - Prostori centra niso urejeni Najvišja pozitivna odstopanja ocen elementov od povprečja: - Zaposleni so se individualno zavzeli zame - Hitrost reševanja postopkov je ustrezna - Zaposleni vzbujajo zaupanje - Delavec pri katerem sem urejala določeno zadevo je strokoven 106 | S t r a n Preverjali smo ali obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah zadovoljstva med uporabniki, ki so na center prišli urejat različne zadeve. Ugotavljamo, da vrsta storitve na splošno nima pomembnega vpliva na ocene zadovoljstva, saj so le te med seboj podobne. Najvišjo oceno so podali uporabniki, ki so prišli urejat »druge« zadeve 4,55, medtem ko so uporabniki, ki so na centru urejali materialne pravice ali svetovanje in informiranje podali podobno oceno zadovoljstva in sicer 4,40 in 4,41. Preverjali smo tudi ali obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah zadovoljstva med uporabniki, ki so različno dolgo čakali pred pisarno, da bi uredili svoje zadeve. Razlike v ocenah zadovoljstva , ko tudi pomembnosti, so statistično pomembne, kar pomeni, da dolžina čakanja vpliva na zadovoljstvo uporabnikov. Najbolj zadovoljni se uporabniki, ki so prišli takoj na vrsto, ki splošno zadovoljstvo z delom ocenjujejo z visoko oceno 4,59. Ocena zadovoljstva pada z dolžino čakanja, tako so najmanj zadovoljni uporabniki, ki so čakali več kot 15. oz. več kot 20 minut. 7.6 PRIMERJALNA ANALIZA O ZADOVOLJSTVU POSLOVNIH PARTNERJEV MED CSD V SLOVENIJI V letu 2014 je v raziskavi sodelovalo 305 poslovnih partnerjev. Pri analizi kazalnikov in podkazalnikov se pokaže, da se naš center nahaja na 6. mestu z indeksom 4,09 kar pomeni da odstopa za 0,13 od povprečnega indeksa vseh centrov. Ocenjena so naslednja področja delovanja: 1. Zadovoljstvo izvajalcev drugih javnih služb v mreži - 6. mesto, indeks 4,09 (nad povprečjem) 2. Zadovoljstvo drugih izvajalcev v mreži – 3. mesto, indeks 4,58 (nad povprečjem) 3. Zadovoljstvo zunanjih sodelavcev – v vzorec niso bili vključeni zunanji sodelavci 4. Prepoznavnost dejavnosti CSD – 3. mesto, indeks 4,26 (nad povprečjem) Ni kritičnih elementov, ki potrebujejo izboljšave. Elementi, ki zahtevajo manjše izboljšave: Bolj jasna in natančna pričakovanja glede sodelovanja Večja odzivnost pri odgovarjanju na pobude in ponudbe zunanjih sodelavcev Večje upoštevanje predlogov in idej zunanjih sodelavcev Vloga institucije do centra: 64% javne službe 24% zunanji sodelavci 6% partnerji 6% brez odgovora Pogostost stika s centrom: 53% mesečno 27% tedensko 14% letno 107 | S t r a n 6% brez odgovor Na podlagi analize rezultatov raziskave in ocenjenih kriterijev sta je skupini za kakovost oblikovali predloge za spremembe in izboljšave po posameznih področjih, ki jih bo v prihodnje uvajala v prakso, za primer: pr. informacije na spletni strani CSD se pregledajo, ažurirajo in poenostavijo ; zaposleni naj se enkrat mesečno v jutranjih urah dobijo na kolegiju, kjer si izmenjajo informacije o tekočih zadevah, ki so potrebne pri delu; baza socialnih podatkov naj se poenostavi, posodobi in poenoti; potrebno več izmenjave znanj in izkušenj med centri za socialno delo v regiji in širše; predlog MDDSZ naj izda enotne zloženke za vsa področja dela na centrih; Slika 13: E-QALIN skupina za vodstvo 108 | S t r a n 8. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV, UPOŠTEVAJE KAZALCE, DOLOČENE V OBRAZLOŽITVI FINANČNEGA NAČRTA IN LETNEM PROGRAMU DELA Po različnih zakonih (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o socialno varstvenih prejemkih, starševskem varstvu in družinskih prejemkih in drugih …) smo v preteklem letu uvedli 18.256 upravnih zadev in odločili o 16.846 pravicah uporabnikov (v letu 2013 - 16.408 pravic, v letu 2012 - 17.859 pravic). Na področju javnih pooblastil s področja obravnave posameznikov in družin ter socialno varstvenih storitev je bilo vodenih 2.985 zadev oz. 190 več kot v preteklem letu. Na izdane odločbe smo prejeli 105 pritožb uporabnikov (uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, dodatek za nego otroka, štipendije), od katerih smo 68 pritožb rešili sami, 1 zavrgli, ostale pa odstopili MDDSZ. Za objektivno merjenje rezultatov dela in zadovoljstva zaposlenih, uporabnikov in poslovnih partnerjev, smo kakovost merili s sistemom merjenja E- Qalin/D, katerega rezultati kažejo na nadpovprečno stopnjo zadovoljstva in kritične elemente, do katerih smo se zaposleni opredelili in predlagali ukrepe in ravnanja za izboljšanje. Uspešno smo ob koncu leta 2014 izvedli tudi prenos programa Pomoč na domu kot socialna oskrba na domu v Dom starejših na Fari, Prevalje in Koroški dom starostnikov Črneče in uredili prenos in prevzem 7 zaposlenih delavcev v tem programu. Uspešno smo razrešili težavo s plačevanjem stroškov uporabe poslovnih prostorov (CSD plačuje le stroške porabe prostorov, ne pa najemnine in investicijskega vzdrževanja) in ob skrbni rabi finančnih sredstev, izvrševanju pogodbenih obveznosti s strani plačnikov in doseženim dogovorom z upravljavcem poslovnih prostorov, poslovno leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Pregled opravljenih del in nalog kaže, da smo opravili načrtovano in upravičili svoje poslanstvo pri odpravljanju in preprečevanju stisk in težav posameznikov in ranljivih skupin. Vsi zaposleni v CSD Ravne smo si prizadevali za kakovostno delo. Uporabnike smo podpirali v njihovih aktivnostih za reševanje težav. Uveljavljali smo timski pristop reševanja ter uporabnikom ponudili možnost izbire storitev in izvajalcev pomoči. Pogosto smo, za navidez nerešljive situacije, iskali nove rešitve, se pogajali dogovarjali in iskali kompromise. V situacijah, ko sodelovanje z uporabniki ni bilo doseženo ali so bile kršene pravice šibkejših ali opaženo ogrožanje sebe ali drugih, pa smo poleg besed, ki so naše temeljno orodje delovanja, posegali tudi po ukrepih, katerih uporabo nam kot možnost in obvezo narekuje zakonodaja. Pri reševanju strokovnih dilem, povezanimi s težavami uporabnikov, smo se povezovali z drugimi institucijami ter si v lokalnih skupnostih Mežiške doline prizadevali za uveljavljanje strpnosti, sprejemanja drugačnosti ter uveljavljanja načel socialne pravičnosti ter medsebojne vzajemne pomoči. Ugotavljamo, da v CSD prevladujejo upravne naloge in da država preko CSD s socialnimi transferji skuša preprečevati in odpravljati materialne stiske ljudi, zmanjkuje pa časa in kadra za intenzivno socialno delo z družinami in posamezniki. 109 | S t r a n V obravnavah na CSD prevladujejo »neprostovoljni uporabniki«, to so ti, ki jih na naša vrata napoti zakonodaja in druge službe, v manjšini pa so posamezniki, ki se zavedajo lastne odgovornosti in se vključijo v svetovanje, da bi izboljšali razmere in odnose v družini. Za izvajanje dopolnilnih dejavnosti (pomoč na domu kot socialna oskrba na domu, program pomoč družinam, javna dela, pripravništvo) smo dodatno zaposlovali šestnajst uslužbencev. V svoje delo smo vključevali dijake in študente na praksi in prostovoljce ter z njihovo pomočjo uspešno izvedli počitniški program za otroke in urejali obsežno dokumentarno gradivo. Z vključitvijo oseb, ki so po nalogu sodišča morali opraviti družbeno koristno delo, smo urejali poslovne prostore in okolico CSD. Z razširitvijo obsega naše redne dejavnosti smo tako prispevali k nižji stopnji brezposelnosti v lokalni skupnosti, ohranjanju vitalnosti iskalcev zaposlitve, širjenju pozitivne naravnanosti, podpore in sočutja do ljudi v stiski. Opažanja uporabnikov, zaposlenih in raziskave zadovoljstva odražajo, da smo v CSD Ravne zaposleni odgovorni, zanesljivi ljudje, ki nam dobro opravljeno delo veliko pomeni in smo za zagotavljanje kvalitetnih storitev uporabnikom, pripravljeni iskati dodatna znanja, se povezovati in iskati netipične rešitve, ki pa so po meri naših uporabnikov. Z raznolikimi dejavnostmi smo bili vpeti v lokalna dogajanja ter se vključevali v življenja ljudi, ki so se znašli v stiski, so jo izrazili in sodelovali z nami pri reševanju. Za dosego zadanih ciljev je bilo potrebno opraviti veliko majhnih dejanj, ki v končnih rezultatih vedno niso opažena, so pa bila potrebna in pomembna za dosego postavljenih ciljev… Za vztrajnost, prizadevnost in dobro sodelovanje, se zato zahvaljujem vsem sodelavcem izrekam priznanje in pohvalo za dobro opravljeno delo. Sonja Tiršek, direktorica 110 | S t r a n 9. PRILOGE 1. Analiza zadovoljstva po sistemu merjenja kakovosti E-Qalin/D v letu 2014 za zaposlene 2. Analiza zadovoljstva po sistemu merjenja kakovosti E-Qalin/D v letu 2014 za uporabnike 3. Analiza zadovoljstva po sistemu merjenja kakovosti E-Qalin/D v letu 2014 za zunanje poslovne partnerje 4. Skupna letna primerjalna analiza merjenja kakovosti E-Qalin/D v letu 2014 za zaposlene 5. Skupna letna primerjalna analiza merjenja kakovosti E-Qalin/D v letu 2014 za uporabnike 6. Skupna letna primerjalna analiza merjenja kakovosti E-Qalin/D v letu 2014 za zunanje poslovne partnerje 7. Statistika o številu vodenih zadev in opravljenih nalogah po področjih, za leto 2014 8. Analiza vprašalnika - ocena lastnega dela in obremenjenosti zaposlenih v letih 2012, 2013 in 2014 111 | S t r a n
© Copyright 2024