prilogi - Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije
INFORMATIVNI BILTEN 2015 VSEBINA / CONTENTS Vodstvo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča ..................... 2 Management of the University Rehabilitation Institute, Ljubljana, Slovenia Programi Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča .................. 3 Rehabilitation Programs of the University Rehabilitation Institute, Ljubljana, Slovenia Razpored ambulant Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča ............................................................................................................. 13 Schedule of the Outpatient Clinics of the University Rehabilitation Institute, Ljubljana, Slovenia Kriteriji za hospitalno obravnavo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča ............................................................................................................ 22 Criteria for Inpatient Rehabilitation at the University Rehabilitation Institute, Ljubljana, Slovenia Program strokovnih prireditev ....................................................................................................... 34 Scientific Events Raziskovalni projekti ....................................................................................................................... 43 Research Projects Strokovni projekti ............................................................................................................................ 46 Development project Interni projekti .................................................................................................................................. 48 Internal projects Sodelovanje z Univerzo v Ljubljani in z drugimi univerzami ...................................................... 53 Collaboration with the University of Ljubljana and other universities • Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino University Department for Physical and Rehabilitation Medicine • Izobraževalni program Educational Programme Publikacije ........................................................................................................................................ 56 Publications Mednarodno sodelovanje ............................................................................................................... 65 International Co-operation Strokovna združenja ........................................................................................................................ 67 Professional Societies Priznanja ........................................................................................................................................... 70 Awards Izdal: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana, Linhartova 51 Za izdajatelja: Robert Cugelj Uredniški odbor: Helena Burger, Hermina Damjan, Melita Dolenšek, Nika Goljar, Klemen Grabljevec, Helena Jamnik, Ksenija Karan, Zlatko Matjačić, Maja Mlakar, Metka Moharić, Primož Novak, Metka Prešern Štrukelj, Rajmond Šavrin, Zdenka Pihlar, Aleksandra Tabaj, Metka Zalar, Anton Zupan, Nada Žemva Tisk: Birografika BORI Izšlo v nakladi 500 izvodov, Ljubljana, december 2014 1 INFORMATIVNI BILTEN 2015 UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA (URI – Soča) Linhartova 51, 1000 Ljubljana Telefon: 01/4758-100 n.c. Faks: 01/4372-070 Vodstvo inštituta: Generalni direktor: mag. ROBERT CUGELJ Telefon:01/4758-101 Faks: 01/4372-070 E-mail:[email protected] Strokovna direktorica: prof. dr. HELENA BURGER, dr. med. Telefon : 01/4758-442 Faks: 01/4376-589 E-mail:[email protected] 2 INFORMATIVNI BILTEN 2015 PROGRAMI UNIVERZITETNEGA REHABILITACIJSKEGA INŠTITUTA REPUBLIKE SLOVENIJE - SOČA Na šestih oddelkih ter v številnih ambulantah in laboratorijih URI – Soča izvajamo celovito hospitalno in ambulantno rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi, s kronično bolečino in rakom. Opravljamo specialistične preglede, ocenjevanje in diagnostiko gibanja (kineziološka diagnostika – meritve hoje, drže in ravnotežja, izokinetična dinamometrija, meritve stopalnih pritiskov v čevljih), nevrofiziološko (EMG, EEG, SEP, MEP) in internistično funkcionalno diagnostiko (opredeljevanje periferne žilne bolezni ali venskih motenj, obremenitveno testiranje, ergospirometrijo in testiranje respiratornih funkcij, diagnostiko križničnih funkcij), testiranje in predpisovanje specifičnih tehničnih in rehabilitacijskih pripomočkov, diagnostiko in zdravljenje spastičnosti in bolečine (senzorimetrija), UZ, test vožnje osebnega avtomobila, psihološko testiranje. Prepoznavamo razvoj neželenih sekundarnih okvar (kontrakture, preležanine, skolioza, nezadostna predihanost, itd.) in ustrezno ukrepamo. Pri svojem delu uporabljamo zahtevne metode s področja fizikalne terapije, delovne terapije, psihološke, logopedske in socialno terapevtske obravnave vključno s svetovanjem za prilagoditve posameznikovega življenjskega okolja in njegovega avtomobila. Bolnike z mišičnimi in živčnomišičnimi boleznimi in njihove družinske člane “vodimo” skozi bolezen. Sledimo razvoju bolezni, bolnikom in sorodnikom svetujemo o reševanju določenih težav v različnih življenjskih obdobjih in različnih fazah bolezni. Opravljamo pedagoško delo za potrebe rednega izobraževanja s širšega področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, specialistično in podiplomsko izobraževanje ter študijsko prakso zdravstvenih in drugih strokovnjakov na področju rehabilitacije. Na vseh omenjenih področjih izvajamo tudi raziskovalno delo. Podporo klinično strokovnemu delu nudijo ostale enote URI – Soča. Lekarno Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča sestavljata dve samostojni enoti. To sta bolnišnična in lekarna za zunanje uporabnike. Bolnišnična lekarna oskrbuje paciente, hospitalizirane na oddelkih URI – Soča, z zdravili in medicinskim materialom. V lekarni za zunanje uporabnike izdajamo zdravila na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe imamo široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske pripomočke v Sloveniji. Lekarna je organizirana tako, da ima poseben prostor, ki zagotavlja diskretnost pri svetovanju, izdaji in aplikaciji medicinskih pripomočkov. Za strokovnost skrbijo diplomirani inženirji ortotike in protetike ter diplomirani delovni terapevti. Lekarna je brez arhitekturnih ovir, ima posebej prilagojeno izdajno mesto za osebe s težavami pri gibanju, možna je tudi postrežba uporabnika neposredno v avtomobilu »drive in», ima pa tudi lastno parkirišče. 3 INFORMATIVNI BILTEN 2015 V Centru za ortotiko in protetiko diplomirani inženirji ortotike in protetike izdelujejo proteze in ortoze za spodnje in zgornje ude, spinalne ortoze, ortopedsko obutev in proteze za obraz - epiteze. Izdelovanje pripomočka je individualno in je del timske obravnave. Diplomirani inženirji ortotike in protetike sodelujejo s pacientom, zdravniki, terapevti in vsemi ostalimi člani rehabilitacijskega tima. Pripomočke izdelujejo iz različnih tudi najnovejših materialov in vgrajujemo različne tudi najmodernejše na tržišču dostopne sestavne dele. Za izdelovanje pripomočkov uporabljamo različne vrste uveljavljenih tehnologij tudi najmodernejših. Iščemo in preverjamo pa tudi nove in jih vpeljujemo v postopke izdelovanja, če se izkažejo kot boljši in naprednejši. Pri razvojnem delu sodelujemo z domačimi in tujimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami. Center je učna baza Zdravstvene fakultete, smer ortotika in protetika. Na področju protetike in ortotike izvajamo specialistično in podiplomsko izobraževanje zdravstvenih in drugih strokovnjakov. Rehabilitacijski inženiring seznanja in oskrbuje paciente z različnimi podpornimi tehnologijami (tehnični pripomočki in tehnološke rešitve), ki izboljšujejo delovanje človeka in povečujejo vključenost v socialno okolje. Pacientom demonstriramo uporabo podpornih tehnologij, omogočimo jim testiranje, rešitve po potrebi prilagodimo ali jih individualno izdelamo, jih naučimo uporabe ter preverjamo njihovo delovanje. – V Domu IRIS – demonstracijskem stanovanju so na ogled in preizkus različne podporne tehnologije, ki so pacientom v pomoč pri samostojnem in varnem življenju v domačem okolju. Dom IRIS je opremljen tudi z najsodobnejšo tehnologijo za sporazumevanje ter pripadajočimi podpornimi tehnologijami za delo z računalnikom, prirejeno različnim vrstam in stopnjam okvar. Ocenjujemo in izvajamo potrebne individualne prilagoditve zunanjih enot računalnika in nekatere programske opreme ter nastavitve za osebe z najtežjimi okvarami; na ta način jih usposabljamo za sodobne oblike sporazumevanja, izobraževanja, dela, oskrbe na daljavo in drugih storitev ob uporabi elektronskih medijev. Svetujemo tudi ustrezne prilagoditve stanovanj in uporabo potrebne opreme – sodobne tehnologije v pacientovem domačem okolju. – V testirnici vozičkov imamo vse v Sloveniji dostopne zahtevnejše invalidske vozičke, zainteresirani jih lahko preizkusijo in dobijo potrebne informacije. Zahtevnejše vozičke predpisujemo in testiramo timsko. – V ambulantah za voznike s posebnimi potrebami in predelave vozil ocenjujemo sposobnosti oseb s telesnimi okvarami za vožnjo avtomobila in pripravimo načrt prilagoditve oziroma predelave avtomobilov za zagotovitev zanesljive in varne vožnje. – Na oddelku sedežne tehnologije izdelujemo, adaptiramo in prilagajamo sedežne enote invalidskih vozičkov za osebe z najtežjimi telesnimi deformacijami. Izdelava je podprta z računalniško tehnologijo (CAD-CAM sistem, merjenje pritiskov pri sedenju). V Centru za poklicno rehabilitacijo izvajamo timsko načrtovane, izvedene in ocenjene programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, ki so sestavni del programov celostne rehabilitacije. S svojo dejavnostjo zadovoljujemo potrebe oseb na področju zdravstvenega varstva, zaposlovanja in pokojninskega in invalidskega varstva. Programi temeljijo na sodobni rehabilitacijski doktrini in upoštevajo zahteve po timskem delu, aktivni vlogi uporabnikov in povezovanju virov v okolju. Izhodišče je celostna ocena funkcijske zmožnosti posameznika, delovne vzdržljivosti in učinkovitosti, 4 INFORMATIVNI BILTEN 2015 sposobnosti učenja, delovnega vedenja, potrebnih prilagoditev dela in njegovega delovnega okolja. Temeljni programi so: – Specializirani diagnostično ocenjevalni programi pri zahtevnejših obolenjih ali stanjih za pripravo razširjene ocene rehabilitacijskih funkcionalnih sposobnosti posameznika in oblikovanje individualnega programa rehabilitacije. – Celostni, individualizirani programi rehabilitacije za obvladovanje težav in izboljšanja funkcioniranja posameznikov na kognitivnem, vedenjskem in funkcijskem področju (izboljšanje delovanja njegovih telesnih in duševnih funkcij in priprava na varno vrnitev le-tega v delovno okolje). – Programi poklicnega usmerjanja mladostnikov z razvojnimi motnjami oziroma pacientov, ki se po bolezni ali poškodbi vračajo v učni proces. Cilj je posamezniku z okvarami omogočiti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in v njej napreduje. Programe izvajamo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Izvajajo jih strokovni timi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Z Razvojnim centrom za zaposlitveno rehabilitacijo sodelujemo pri razvoju strokovnega znanja in izkušenj na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Vodimo razvojne projekte na nacionalni in mednarodni ravni in pri njih sodelujemo. V Službi za raziskave in razvoj pripravljamo, vodimo in izvajamo raziskovalne projekte s področja rehabilitacijskega inženiringa, nudimo podporo pri pripravah, vodenju in izvajanju raziskovalnih projektov s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine ter izvajamo laboratorijske preiskave s področja kineziologije in biomehanske dinamometrije. V okviru izvajanja raziskovalnega programa URI – Soča v Službi za raziskave kontinuirano razvijamo merilne, diagnostične in terapevtske tehnike, metode in naprave, jih ocenjujemo in vrednotimo ter vpeljujemo v rehabilitacijo oseb z okvarami gibanja. Služba za raziskave tudi aktivno sodeluje pri usposabljanju mladih raziskovalcev s področja tehnike in medicine. Pri laboratorijskih preiskavah v Službi za raziskave izvajamo meritve gibanja (zlasti hoje), meritve izometričnih in izokinetičnih jakosti posameznih mišičnih skupin, izvajamo terapevtsko gibanje v posameznih sklepih z izokinetičnim dinamometrom ter biomehanske analize kinematike in kinetike hoje za posamezne klinične primere. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je bil ustanovljen zato, da bi uresničevali zakonske naloge po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki v okviru javnih pooblastil obsegajo: – usklajevanje in koordinacijo strokovnega razvoja na tem področju, – pripravo standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije ter – pripravo standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene rehabilitacije in skrb za njihovo izvajanje, – pripravo standardov kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije, – obvezno strokovno mnenje v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, – opravljanje raziskovalnega dela in – opravljanje drugih nalog, povezanih z izvajanjem tega zakona, po vsakoletnem programu dela. 5 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije je v letu 2011 začel opravljati tudi naloge na podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). V Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri svojem delu sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter z izvajalci zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. V delovne skupine vključujemo tudi predstavnike delodajalcev ter drugih strokovnih ustanov. Delo poteka predvsem skupinsko ter s sodelovanjem različnih strokovnjakov z namenom, da bi razvoj temeljil na že doseženi stopnji strokovnega znanja in izkušenj. Pomembna naloga je vzpostavljanje mreže povezanosti zaposlitvene rehabilitacije na vseh ravneh: lokalni, regionalni in mednarodni. V INDOK službi in knjižnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča organiziramo in opravljamo informacijsko dokumentacijsko dejavnost in naloge kot edina urejena javna specialna knjižnica za področje fizikalne in rehabilitacijske medicine v Sloveniji. V knjižnici izbiramo, nabavljamo, strokovno obdelujemo, hranimo, izposojamo ter varujemo knjižnično gradivo. Uporabnikom posredujemo elektronske in tiskane informacijske vire, jim svetujemo pri izbiri ustrezne literature ter opravljamo nalogo informacijskega opismenjevanja uporabnikov. Gradimo lastno specializirano bazo podatkov in se vključujemo v nacionalni knjižnični informacijski in raziskovalni sistem COBISS. Informacije o gradivu, ki ga nudimo v knjižnici, so na voljo na spletni strani http://www.cobiss.si/, kjer nas najdete na seznamu specialnih knjižnic iz področja zdravstva. V čitalnici lahko brskate po strokovnih revijah, priročnikih, enciklopedijah, slovarjih in ostalem knjižničnem gradivu ter dostopate do svetovnega spleta. Informacije in vso gradivo knjižnice so na voljo zaposlenim v URI – Soča ter vsem ostalim, ki jih to področje zanima. Aktivno sodelujemo v procesu znanstvenega informiranja, saj zbiramo, obdelujemo in hranimo podatke o objavah naših raziskovalcev v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah, zbornikih, knjigah s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine. Ob koncu leta 2014 smo imeli v okviru bibliografiji zaposlenih blizu 4000 dokumentov. To so publikacije, ki jih izdaja inštitut, raziskovalna poročila, diplomske, magistrske, doktorske in specialistične naloge, članki ter prispevki na konferencah od leta 1954 dalje. Knjižnični fond obsega 7538 enot monografij. Prejemamo 42 naslovov tujih in 29 naslovov slovenskih revij, do večine lahko dostopate tudi v elektronski obliki. Prav tako zagotavljamo preko različnih ponudnikov elektronskih virov dostop do revij v elektronski obliki. 6 INFORMATIVNI BILTEN 2015 KLINIČNI ODDELKI IN AMBULANTE URI – SOČA Poslovni vodja: Jurij ŠVAJGER, dipl. org., spec. posl. ekon. Tajništvo: telefon 01 475 8253 Sprejemna pisarna: telefon 01 475 8174 Strokovna koordinatorka za nevrološko področje: doc. dr. Nika GOLJAR, dr. med. Strokovni koordinator za ortopedsko-travmatološko področje: doc. dr. Primož NOVAK, dr. med. Pomočnica direktorja – zdravstvena nega: Ksenija KARAN, dipl. med. sestra Glavna fizioterapevtka: Metka ZALAR, dipl. fizioterapetka Glavna delovna terapevtka: Zdenka PIHLAR, dipl. delovna terapevtka Vodja psihosocialne obravnave: mag. Nada ŽEMVA, spec. klin. logoped. Glavna diplomirana inženirka protetike in ortotike: Maja MLAKAR, dipl. inž. ortot. in prot. Oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji* predstojnica: prim. dr. Metka PREŠERN-ŠTRUKELJ, dr. med. namestnica: asist. Urška ZUPANC, dr. med. Oddelek za (re)habilitacijo otrok* predstojnica: prim. Hermina DAMJAN, dr. med. namestnica: asist. mag. Katja GROLEGER SRŠEN, dr. med. Oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji* predstojnik: doc. dr. Primož NOVAK, dr. med. namestnica: asist. mag. Duša MARN VUKADINOVIĆ, dr. med. 7 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji* predstojnik: mag. Klemen GRABLJEVEC, dr. med. namestnica: asist. Anja UDOVČIĆ PERTOT, dr. med. Oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi* predstojnica: doc. dr. Nika GOLJAR, dr. med. namestnik: Daniel GLOBOKAR, dr. med. Oddelek za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače* predstojnik: prim. mag. Rajmond ŠAVRIN, dr. med. namestnica: asist. Nataša PUZIĆ, dr. med. Ambulantno rehabilitacijska služba predstojnica: asist. Helena JAMNIK, dr. med. namestnica: doc. dr. Metka MOHARIĆ, dr. med. ___________________________________________________ * Akreditacija UEMS Clinical Affairs Committee Accreditation Funkcionalna diagnostika Nevrofiziološka diagnostika • Elektromiografija (EMG): mag. Karmen PETERLIN POTISK, dr. med. dr. Milica KLOPČIČ SPEVAK, dr. med. asist. Helena JAMNIK, dr. med. doc. dr. Metka MOHARIĆ, dr. med. • Elektroencefalografija (EEG): mag. Karmen PETERLIN POTISK, dr. med. • Evocirani potenciali (EP): mag. Karmen PETERLIN POTISK, dr. med. Senzorimetrija doc. dr. Metka MOHARIĆ, dr. med. Urodinamika doc. dr. Metka MOHARIĆ, dr. med. 8 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Ultrazvočna diagnostika mišično-skeletnega sistema doc. dr. Primož NOVAK, dr. med. Daniel GLOBOKAR, dr. med. mag. Klemen GRABLJEVEC, dr. med. asist. Helena JAMNIK, dr. med. asist. dr. Katarina TONIN, dr. med. Kineziološka diagnostika prof. dr. Helena BURGER, dr. med. asist. mag. Duša MARN VUKADINOVIĆ, dr. med. asist. dr. Katarina TONIN, dr. med. prim. Hermina DAMJAN, dr. med. • Dinamometrija – izokinetična, izometrična • Analiza hoje podprta z optokinetičnim sistemom (VICON), polielektromiografijo • Stabilometrija • Meritve pritiskov v čevljih med hojo Specializirani programi Center za zdravljenje spastičnosti mag. Klemen GRABLJEVEC, dr. med. asist. mag. Katja GROLEGER SRŠEN, dr. med. doc. dr. Nika GOLJAR, dr. med. prim. Hermina DAMJAN, dr. med. asist. Nataša PUZIĆ, dr. med. Klinična prehrana asist. Nataša PUZIĆ, dr. med. Internistična služba prim. Tatjana ERJAVEC, dr. med. Marijana ŽEN JURANČIČ, dr. med. • Internistični pregledi • Obremenitvena testiranja • Ergospirometrija • Spirometrija • Ultrazvočna diagnostika srca in ožilja • 24-urno merjenje krvnega tlaka • Merjenje perfuzijskih tlakov • Skozikožna oksimetrija • Ohladitveni test • Merjenje telesne mase 9 INFORMATIVNI BILTEN 2015 LEKARNA Vodja lekarne: Melita DOLENŠEK, mag. farm. Telefon: 01 475 8418, 01 475 8417 E-naslov: [email protected] Delovni čas: vsak delovni dan od 7.30 do 19.30 ure ob sobotah, nedeljah in praznikih je lekarna zaprta CENTER ZA ORTOTIKO IN PROTETIKO Poslovni vodja: Katja MIKELJ, dipl. ekon. Tajništvo: telefon 01 475 8423 E-pošta: [email protected] Glavna inženirka: Maja MLAKAR, dipl. inž. ort. in prot. Enota Centra za ortotiko in protetiko v Mariboru: Telefon 02 480 5887 Informacije o pripomočkih v delu: Telefon 01 475 8404 Faks 01 437 4320 ponedeljek – četrtek 13.30 – 15.00; petek 11.30 – 13.30 REHABILITACIJSKI INŽENIRING Vodja: doc. dr. Metka MOHARIĆ, dr. med. Tajništvo: telefon: 01 475 8150 Faks: 01 437 2070 Elektronski naslov: [email protected] 10 INFORMATIVNI BILTEN 2015 CENTER ZA POKLICNO REHABILITACIJO Predstojnica: Telefon: Metka TERŽAN, dr. med. 01 4758 208 Poslovni vodja: Telefon: Jasmina TKALČIČ, univ. dipl. pravnik 02 480 58 52 Tajništvo: 01 475 8177 Služba Ljubljana Vodja službe: Telefon: Tajništvo: mag. Andreja ŠVAJGER, dipl. del. terap. 01 475 8187 01 475 8177 Sprejemna pisarna: telefon 01 475 8178 Faks 01 437 2070 Služba Maribor Vodja službe: Telefon: Jasmina TKALČIČ, univ. dipl. pravnik 02 480 5852 Sprejemna pisarna: Telefon 02 480 5853 Faks 02 471 6806 Enota Murska Sobota Koordinatorica: Mira NEMEC, univ. dipl. ing. Telefon: 02 521 3840 Enota Ptuj Koordinatorica: Telefon: Andreja Hunjet, dipl. soc. delavka 02 620 5690 SLUŽBA ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ Predstojnik: prof. dr. Zlatko MATJAČIĆ, univ. dipl. inž. el. Tajništvo: Faks telefon 01 475 8150 01 437 2070 11 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Kineziološki center prof. dr. Imre CIKAJLO, univ. dipl. inž. el. znan. sod. dr. Andrej OLENŠEK, univ. dipl. inž. el. Igor TOMŠIČ, dipl. org. – manag. • analiza hoje • stabilometrija • kineziološke meritve z dinamičnim EMG Biomehanski laboratorij Igor TOMŠIČ, dipl. org. – manag. • izokinetične in izometrične meritve • dinamometrija, meritve spastičnosti RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO Vodja: Telefon: dr. Aleksandra TABAJ, univ. dipl. sociolog 01 475 8275 Tajništvo: telefon 01 4758 271 faks 01 4372 070 INDOK SLUŽBA-KNJIŽNICA Vodja INDOK službe: Polonca MEKICAR, univ. dipl. bibl., prof. soc. Namestnica: Marjeta VODEN, univ. dipl. bibl. Telefon: Faks: E-pošta: 01 475 8447 01 437 2070 [email protected] Delovni čas izposoje v knjižnici: – ponedeljek, torek in četrtek 11.30 – 15.30 – sreda 11.30 – 16.30 – petek 08.00 – 12.30 (Na dan pred praznikom velja tak urnik kot ob petkih.) Čitalnica je odprta vsak delovni dan od 8.00 do konca delovnega časa izposoje. 12 INFORMATIVNI BILTEN 2015 AMBULANTE URI – Soča AMBULANTE ODDELKOV Subspecialistične ambulante (Sub. A.) Triažne ambulante (T. A.) PONEDELJEK 09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE Z OKVARO HRBTENJAČE asist. Nataša Puzić, dr. med. prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med * Testiranje in prevzemi vozičkov terciarnega nivoja od 11.30 do 12.30 TOREK 09.30–12.30 Sub. A. ZA (RE)HABILITACIJO OTROK prim. Hermina Damjan, dr. med. asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. * Testiranje in prevzemi vozičkov terciarnega nivoja, stojk in koles vsak drugi in četrti torek v mesecu od 13.15 do 15.15 Testiranje in prevzemi ortoz prvi in tretji torek v mesecu od 13.15 do 15.00 09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE PO NEZGODNI POŠKODBI MOŽGANOV mag. Klemen Grabljevec, dr. med. asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med. 09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE Z OKVARO HRBTENJAČE prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. asist. Nataša Puzić, dr. med. * Testiranje in prevzemi vozičkov terciarnega nivoja od 11.30 do 12.30 09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE PO MOŽGANSKI KAPI doc. dr. Nika Goljar, dr. med. Daniel Globokar, dr. med. asist. dr. Nataša Bizovičar, dr. med. 09.00–12.30 Sub. A. ZA BOLNIKE Z ŽIVČNO-MIŠIČNIMI BOLEZNIMI (2 krat mesečno) doc. dr. Metka Moharić, dr. med. prof. dr. Anton Zupan, dr. med. asist. Anja Udovčić Pertot, dr med. asist. Nataša Puzić, dr. med. 13 INFORMATIVNI BILTEN 2015 11.15–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE PO AMPUTACIJI prim. dr. Metka Prešern-Štrukelj, dr. med. asist. Urška Zupanc, dr. med. SREDA 09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE PO POŠKODBI, S PERIFERNIMI ŽIVČNIMI OKVARAMI IN REVMATSKIMI OBOLENJI doc. dr. Primož Novak, dr. med. asist. mag. Duša Marn Vukadinović, dr. med. 10.00–12.00 T. A. ZA (RE)HABILITACIJO OTROK prim. Hermina Damjan, dr. med. asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. ČETRTEK 09.00–12.30 T.A. ZA PACIENTE PO MOŽGANSKI KAPI doc. dr. Nika Goljar, dr. med. Daniel Globokar, dr. med. asist. dr. Nataša Bizovičar, dr. med. 09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE Z MULTIPLO SKLEROZO IN DRUGIMI NEVROLOŠKIMI OBOLENJI asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med. mag. Klemen Grabljevec, dr. med. * Testiranje in prevzemi vozičkov terciarnega nivoja ob četrtkih od 13.00 do 15.00 Razpored ambulant se tekom leta lahko spreminja. Paciente naročamo na pregled pisno na podlagi napotnice in ostale ustrezne medicinske dokumentacije. Za hospitalizacijo pacientov je praviloma potreben predhoden specialistični pregled, izjemoma pa paciente obveščamo o sprejemu na podlagi dostavljene ustrezne medicinske dokumentacije. Naročanje od ponedeljka do četrtka od 13.15 do 15.15, v petek od 11.30 do 13.30 na tel. 01 475 8174. 14 INFORMATIVNI BILTEN 2015 AMBULANTE AMBULANTNO REHABILITACIJSKE SLUŽBE Specialistične ambulante (Sp. A.) Subspecialistične ambulante (Sub. A.) PONEDELJEK 08.15–11.00 Sub. A. ZA REHABILITACIJO OTROK PO AMPUTACIJI (2 krat mesečno) ZGORNJIH UDOV prof. dr. Helena Burger, dr. med. 08.15–11.00 Sub. A. ZAHTEVNE DEFORMACIJE STOPAL asist. Helena Jamnik, dr. med. asist. Zala Kuret, dr. med. Daniel Globokar, dr. med. 11.30–12.30 Sub. A. ZAHTEVNE DEFORMACIJE STOPAL asist. dr. Katarina Tonin, dr. med. prof. dr. Helena Burger, dr. med. asist. Helena Jamnik, dr. med. 08.00–12.30 Sp. A. ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO dr. Milica Klopčič Spevak, dr. med. asist. Zala Kuret, dr. med. TOREK 8.30–10.30 Sub. A. ZA REHABILITACIJO OSEB S KRONIČNO NERAKAVO (2 krat mesečno) BOLEČINO asist. Helena Jamnik, dr. med. asist. Zala Kuret, dr. med. 08.30–10.45 Sub. A. ZA PROTETIKO SPODNJEGA UDA (1. in 3. v mesecu) prim. dr. Metka Prešern Štrukelj, dr. med. (2. in 4. v mesecu) asist. Urška Zupanc, dr. med. 08.30–12.30 Sp. A. ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO dr. Milica Klopčič Spevak, dr. med. asist. dr. Katarina Tonin, dr. med. asist. Zala Kuret, dr. med. 15 INFORMATIVNI BILTEN 2015 09.00–12.20 Sp. A. ZA REHABILITACIJO PO ŠPORTNIH POŠKODBAH (2 krat mesečno) asist. dr. Katarina Tonin, dr. med. 12.20-13.00 Sub. A. ZA ŠPORTNIKE INVALIDE asist. dr. Katarina Tonin, dr.med. prof. dr. Helena Burger, dr. med. 09.00–11.00 Sub. A. INTERNISTIČNA AMBULANTA ZA GIBALNO OVIRANE Marijana Žen Jurančič, dr. med. prim. Tatjana Erjavec, dr. med. 09.00–12.30 Sub. A. ZA VOZNIKE S POSEBNIMI POTREBAMI mag. Franjo Velikanje, dr. med. Metka Teržan, dr. med. prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. 13.00–15.00 Sub. A. ZA NEVROREHABILITACIJSKO DIAGNOSTIKO (2 krat mesečno) mag. Karmen Peterlin Potisk, dr. med. SREDA 08.15–12.30 Sub. A. ZA SPINALNO ORTOTIKO asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med. prof. dr. Helena Burger, dr. med. 08.30–10.30 Sub. INTERNISTIČNA AMBULANTA ZA GIBALNO OVIRANE prim. Tatjana Erjavec, dr. med. Marijana Žen Jurančič, dr. med. 08.30–11.00 Sub. A. ZA PACIENTE S PARKINSONIZMOM mag. Karmen Peterlin Potisk, dr. med. 8.30–12.30 Sub. A. ZA REHABILITACIJO OSEB S KRONIČNO (2 krat mesečno) NERAKAVO BOLEČINO asist. Zala Kuret, dr. med. asist. Helena Jamnik, dr. med. 9:00–11.30 Sp. A. ZA REHABILITACIJO OSEB S SKLEPNIMI IN OBSKLEPNIMI BOLEZNIMI IN OKVARAMI mag. Klemen Grabljevec, dr. med. asist. Helena Jamnik, dr. med. 16 INFORMATIVNI BILTEN 2015 15.30–18.00 Sp. A. ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med. asist. dr. Nataša Bizovičar, dr. med. 16.00–18.00 Sp. A. ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO dr. Milica Klopčič Spevak, dr. med. asist. Helena Jamnik, dr. med. ČETRTEK 08.15–10.45 Sub. A. ZA ORTOTIKO prof. dr. Helena Burger, dr.med. asist. Zala Kuret, dr. med. 08.15–10.45 Sub. A. ZA BOLNIKE PO PREBOLELI OTROŠKI PARALIZI (1 krat mesečno)(POLIOMYELITISU) prof. dr. Helena Burger, dr. med. asist. Zala Kuret, dr. med. 08.30–10.00 Sub. INTERNISTIČNA AMBULANTA ZA GIBALNO OVIRANE Marijana Žen Jurančič, dr. med. prim. Tatjana Erjavec, dr. med. 08.30–14.00 Sub. A. ZA ZDRAVLJENJE SPASTIČNOSTI IN BOLEČINE mag. Klemen Grabljevec, dr. med. asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. asist. Nataša Puzić, dr. med. 15.30–17.00 Sp. A. ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO asist. dr. Katarina Tonin, dr. med. asist. Zala Kuret, dr. med. dr. Milica Klopčič Spevak, dr. med. 09.00–12.00 Sp. A. ZA REHABILITACIJO BOLNIKOV S SKLEPNIMI IN OBSKLEPNIMI BOLEZNIMI IN OKVARAMI doc. dr. Primož Novak, dr. med. asist. dr. Katarina Tonin, dr. med. asist. Helena Jamnik, dr. med. 09.00–12.30 Sub. A. ZA REHABILITACIJO POŠKODOVANCEV asist. mag. Duša Marn Vukadinović, dr. med. doc. dr. Primož Novak, dr. med. 17 INFORMATIVNI BILTEN 2015 09.00–12.30 Sub. A. ZA PREDELAVE VOZIL prof. dr. Anton Zupan, dr. med. prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. doc. dr. Metka Moharić, dr .med. Daniel Globokar, dr. med. 11.15–13.00 Sub. A. ZA PROTETIKO IN ORTOTIKO ZGORNJEGA UDA prof. dr. Helena Burger, dr. med. asist. Zala Kuret, dr. med. 13.00–16.30 Sub. A. ZA PODPORNO TEHNOLOGIJO doc. dr. Metka Moharić, dr. med. prof. dr. Anton Zupan, dr. med. asist. Nataša Puzić, dr. med. PETEK 09.00–12.30 Sub. A. ZA PROTETIKO SPODNJIH UDOV (1 krat mesečno) prof. dr. Helena Burger, dr. med. 09.00–12.30 Sub. A. ZA ZAHTEVNE DEFORMACIJE STOPAL IN (3 krat mesečno) FUNKCIONALNO MERJENJE PRITISKOV STOPALA asist. Zala Kuret, dr. med. asist. dr. Katarina Tonin, dr. med. Danil Globokar, dr. med. 09.00–11.00 Sub. A. INTERNISTIČNA AMBULANTA ZA GIBALNO OVIRANE prim. Tatjana Erjavec, dr. med. Marijana Žen Jurančič, dr. med. 09.00–12.30 Sub. A. ZA ZAHTEVNEJŠE TEHNIČNE PRIPOMOČKE doc. dr. Metka Moharić, dr. med. prof. dr. Anton Zupan, dr. med. asist. Nataša Puzić, dr. med. 18 INFORMATIVNI BILTEN 2015 FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA Klinična kineziologija Izokinetična in izometrična dinamometrija Ocenjevanje vozniških sposobnosti Urodinamika Ocenjevanje občutljivosti Nevrofiziološka diagnostika – EMG – klinične nevrološke preiskave – intratekalna aplikacija zdravil (baklofenska črpalka) – terapija z botulinom – EEG – evocirani potenciali – SKO (simpatični kožni odziv) UZ diagnostika mišično-skeletnega sistema UZ diagnostika srca in ožilja Ocenjevanje respiratornih funkcij – spirometrija – diagnostika TOS Internistična diagnostika – internistični pregledi – obremenitveno testiranje – oksimetrija – ohladitveni test – ocenjevanje perifernih žilnih motenj – merjenje segmentnih tlakov – 24-urno merjenje tlaka – urgentni internistični pregledi Ocena telesne sestave z bioimpedančno analizo Merjenje pritiskov v čevljih Merjenje pritiskov v ležišču proteze Merjene in ocenjevanje drže 19 INFORMATIVNI BILTEN 2015 AMBULANTE CENTRA ZA POKLICNO REHABILITACIJO Triažne ambulante (T. A.) Subspecialistične ambulante (Sub. A.) PONEDELJEK 08.00–10.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Ljubljani Metka Teržan, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa 08.00–10.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Mariboru Ksenja Šterman, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa TOREK 08.00–10.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Ljubljani Alenka Lestan, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa SREDA 08.00–11.30 T. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Ljubljani 12.00–13.30 Metka Teržan, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa 08.00-09.00 T. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Mariboru mag. Franjo Velikanje, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa 08.00-9.00 Sub.A.ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Murski Soboti Ksenija Šterman, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa ČETRTEK 08.00–09.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Mariboru Ksenija Šterman, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa 09.00-10.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Ljubljani Metka Teržan, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa PETEK 08.00–10.00 T. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Murski Soboti Ksenija Šterman, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa 20 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Vse informacije dobite po telefonu: 01 475 8178 (služba Ljubljana) 02 480 5853 (služba Maribor) 02 521 3840 (enota Murska Sobota). Paciente naročamo na pregled pisno, po telefonu in osebno na podlagi napotnice. Časovni razpored ambulant se med letom lahko spreminja. 21 INFORMATIVNI BILTEN 2015 KRITERIJI ZA HOSPITALNO OBRAVNAVO V UNIVERZITETNEM REHABILITACIJSKEM INŠTITUTU REPUBLIKE SLOVENIJE - SOČA I. Rehabilitacija pacientov po amputaciji udov Kriteriji za sprejem po prednosti obravnave: 1. prva rehabilitacijska obravnava pacientov po amputaciji enega ali več udov, ki so sposobni sodelovanja v rehabilitacijskem programu: – imajo ohranjenih še toliko zmožnosti, da se bodo ob pravočasnem in ustreznem rehabilitacijskem programu usposobili za vrnitev v domače okolje, samostojno življenje in delo; – kognitivne sposobnosti, ki omogočajo učenje; 2.pacienti, kjer je splošna fizična kondicija slaba, tako da namestitev proteze ne bo možna, pa so nesamostojni v izvajanju dnevnih aktivnosti. Vključeni so v program učenja samostojnosti in testiranje pripomočkov za lažje bivanje v domačem okolju; 3.pacienti s hudo fantomsko bolečino; 4.pacienti z amputacijo spodnjega uda, ki so že opremljeni s protezo, pa so zaradi komorbidnosti postali nepokretni – v smislu obnovitvene rehabilitacije; 5.pacienti, ki že imajo protezo ter ambulantno ni možno namestiti novega ležišča; sprejeti so na krajšo rehabilitacijo zaradi namestitve novega ležišča ali cele proteze in krajši preizkus in vadbo hoje. Odgovorna zdravnica: prim. dr. Metka Prešeren Štrukelj, dr. med. II. (Re)habilitacija otrok (zdravstvena stanja so razvrščena glede na prednost pri obravnavi) 1. skupina: stanje po sveži nezgodni možganski poškodbi; stanje po sveži poškodbi hrbtenjače; stanje po svežem vnetnem obolenju možganov in hrbtenjače; stanje po sveži hipoksičnoishemični okvari in žilni bolezni osrednjega živčevja; stanja po operaciji benignih in malignih tumorjev osrednjega in perifernega živčevja, stanje po sveži amputaciji spodnjega ali zgornjega uda; stanje po politravmi s spremljajočo okvaro živčevja; 2.skupina: okvara brahialnega pleteža v obdobju novorojenčka prvo leto po rojstvu in po operativnem zdravljenju; hude oblike zgodnje okvare možganov z motnjo v razvoju gibanja in hranjenja; 3.skupina: a) cerebralna paraliza s prevladujočo gibalno motnjo – zdravljenje spastičnosti z botulinum toksinom, baklofensko črpalko, oprema z zahtevnimi individualno prilagojenimi pripomočki, intenzivna strnjena obravnava z redresijskim mavčenjem, pred in po operativnih posegih; b) omejitvena terapija pri hemiparezah, uvajanje funkcionalne električne stimulacije; c) mielomeningokela in druge motnje zapiranja spinalnega kanala zaradi opreme s pripomočki (prva napotitev na ambulantni pregled potrebna najkasneje do 6. meseca starosti); d) prirojene anomalije udov za opremo s pripomočki (prva napotitev na ambulantni pregled potrebna najkasneje do 3. meseca starosti); 4.skupina: motorična afazija zaradi nevroloških okvar – uvajanje nadomestnega sporazumevanja; 22 INFORMATIVNI BILTEN 2015 5.skupina: stanje po sveži poškodbi perifernega živčevja, druge nevrološke okvare s prevladujočo motnjo gibanja, bolezni in poškodbe mišično-skeletnega sistema s prevladujočo hujšo motnjo gibanja, težje opekline s prevladujočimi težavami pri gibanju, politravma in stanja po težjih operacijah na mišično-skeletnem sistemu s težjo motnjo gibanja; 6.skupina: nadaljevalni in obnovitveni programi za otroke po hudih poškodbah in boleznih osrednjega in perifernega živčevja (tudi za vključevanje v šolske programe); motorična afazija zaradi nevroloških okvar – nadaljevanje programa nadomestnega sporazumevanja; 7. skupina: otroci z diagnosticirano živčno mišično boleznijo (ŽMB) zaradi celostne ocene, opreme z zahtevnimi pripomočki in priprave prilagoditev za vključevanje v izobraževanje in vzgojno varstvene ustanove; 8.skupina: nadaljevalni programi za otroke po hudih poškodbah ali boleznih osrednjega in perifernega živčevja (tudi zaradi vključevanja v izobraževalne programe). Kriteriji za sledenje: Vse otroke, ki potrebujejo zahtevne individualno prilagojene pripomočke redno sledimo (za proteze za spodnje ude na 6 mesecev, za različne ortoze na 8 – 10 mesecev). Presoja glede ponovnega sprejema ali obravnave otroka s kronično okvaro in motnjo v razvoju je v domeni zdravnika specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine. O ponovni obravnavi se odloča glede na funkcijsko stanje otroka in možne cilje (re)habilitacije, ki jih lahko načrtujemo/dosežemo s strnjeno obravnavo v terciarni ustanovi. Odgovorna zdravnica: prim. Hermina Damjan, dr. med. III. Rehabilitacija pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji A. Kriteriji za sprejem na rehabilitacijo bolnikov po poškodbi 1. premestitev bolnikov s travmatološkega oddelka zaradi nadaljevanja zgodnje rehabilitacije; 2.stabilno splošno zdravstveno stanje; 3.zadovoljive kognitivne funkcije bolnikov, njihova motiviranost in sposobnost za aktivno sodelovanje oziroma nadzorovana depresija; 4.hude okvare telesnih funkcij in zgradb: a)mladi bolniki s politravmo po visokoenergetskih poškodbah na več mestih ali obsežnih opeklinah in/ali s sočasno okvaro mehkih tkiv in perifernih živcev; b)bolniki po poškodbi hrbtenice s sočasno radikularno okvaro na več nivojih in brez okvare hrbtenjače; c)starostniki z osteoporoznim zlomom v kolku in – z več hudimi sistemskimi spremljajočimi boleznimi, ki jih že same po sebi ogrožajo in zaradi katerih slabše funkcionirajo ali – z dodatnimi okvarami gibalnega sistema zaradi poškodbe, obrabe in vnetja sklepov s posledično deformacijo in nestabilnostjo spodnjih udov, ali 23 INFORMATIVNI BILTEN 2015 – s hudimi svežimi okvarami perifernega živčevja ali urejeno kronično psihiatrično boleznijo. Starostnike s hudo, običajno kronično okvaro osrednjega živčnega sistema in brez kognitivnih motenj je smiselno vključiti v program celostne rehabilitacije po zlomu kolka le, če/ko je dovoljeno polno obremenjevanje obeh spodnjih udov. Zaradi motenj koordinacije, ravnotežja in telesne sheme se namreč niso sposobni naučiti hoje z razbremenjevanjem tudi takrat, ko ni izrazite okvare zgornjih udov; 5.ponoven sprejem zaradi nedokončane primarne rehabilitacije, premestitve ali nezaraščenega zloma. B. Kriteriji za sprejem bolnikov z okvaro perifernega živčevja 1. akutna in huda okvara perifernega živčevja s prevladujočimi težavami pri gibanju in nesamostojnostjo (klinična slika parapareze – plegije ali tetrapareze - plegije) takoj po stabilizaciji zdravstvenega stanja in zaključenem zdravljenju osnovne bolezni; 2.potreba po kontrolnem testiranju, spremljanju in nadaljevanju rehabilitacije nekaj mesecev do enega leta po akutni obravnavi – ponovni sprejem; 3.hude omejitve dejavnosti in sodelovanja zaradi kronične okvare perifernega živčevja s težavami pri gibanju in nesamostojnostjo, ki zahteva opremljanje in vadbo uporabe zahtevnejših pripomočkov; 4.motiviranost in sposobnost za aktivno sodelovanje v programih rehabilitacije. C. Kriteriji za sprejem bolnikov z revmatskim obolenjem 1. stabilno zdravstveno stanje, ohranjene zmožnosti za rehabilitacijo, motiviranost in sposobnost za aktivno sodelovanje v programih rehabilitacije; 2.napredovala bolezen ali akutno poslabšanje stanja z izrazito zmanjšanimi funkcijskimi sposobnostmi, ki otežujejo hojo in opravljanje vsakodnevnih opravil; 3.stanja po sveži operaciji zaradi revmatskega obolenja, ki zahtevajo prilagoditev na nove razmere in/ali opremljanje z zahtevnejšimi pripomočki; 4.stanja, ki zahtevajo zahtevnejše postopke rehabilitacijske medicine. Odgovorni zdravnik : doc. dr. Primož Novak, dr. med. IV. Rehabilitacija pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji A. Nezgodna in hipoksična okvara možganov Bolniki, po zaključenem akutnem obdobju zdravljenja nezgodne ali hipoksične okvare možganov in: – imajo pomembne težave pri gibanju in na kognitivnem področju in pri katerih je očitno, da bi intenziven rehabilitacijski program izboljšal funkcijsko stanje; 24 INFORMATIVNI BILTEN 2015 – imajo stabilne vitalne funkcije in ne potrebujejo več ukrepov in postopkov intenzivne nege oziroma stalnega nadzora vitalnih funkcij; – njihovo zdravstveno stanje dovoljuje prekinitev fizikalne terapije in respiratorne fizioterapije ob koncu tedna; – imajo ohranjeno pozornost / so lahko zbrani, kar jim omogoča razumevanje in hoteno izvajanje navodil osebja ter so sposobni izraziti svoje potrebe (kakršne koli); – njihovo funkcijsko stanje dovoljuje, da lahko začnejo s programi intenzivne aktivne rehabilitacije; – so njihovi svojci pripravljeni na aktivno sodelovanje v rehabilitacijskih programih; – imajo urejeno nastanitev po zaključku obravnave na oddelku. Če bolnik izpolnjuje kriterije, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine po oceni njegovega stanja opredeli časovne okvire sprejema (takoj, s kratkim zamikom, z daljšim zamikom) in vpiše bolnika na čakalno listo. Specialist poda navodila za nadaljnjo obravnavo in spremljanje bolnikovega funkcijskega / kliničnega stanja do sprejema na oddelek. Če bolnik trenutno ali dokončno ne izpolnjuje kriterijev za sprejem iz kakršnih koli razlogov specialist o tem obvesti zdravnika, ki je bolnika na rehabilitacijo napotil, in razloži razloge za tako mnenje. Specialist poda navodila oziroma priporočila o nadaljnji obravnavi oziroma namestitvi bolnika. Bolniki, ki ne izpolnjujejo kriterijev za sprejem na oddelek: – bolniki v kroničnem obdobju po možganski poškodbi; – bolniki v trajnem vegetativnem stanju; – otroci in mladostniki, za katere je primernejša namestitev na otroškem oddelku; – bolniki, katerih splošno zdravstveno in duševno (kognitivno) stanje onemogoča ustrezno sodelovanje v programih rehabilitacije; – bolniki, ki imajo vedenjske motnje, ki niso obvladljive na rehabilitacijskem oddelku in je za njih ustreznejše zdravljenje na oddelku za psihiatrijo. B. Multipla skleroza Kriterij I: Bolniki, kjer je utemeljen »prvi sprejem v program rehabilitacije«: – z novo ugotovljeno boleznijo po zaključenem zdravljenju na nevrološkem oddelku in v kliničnem ali funkcijskem stanju, pri katerem lahko utemeljeno pričakujemo izboljšanje v programih rehabilitacije. Kriterij II: Bolniki, kjer je utemeljen »ponovni sprejem v program rehabilitacije«: – po zdravljenju zagona bolezni na nevrološkem oddelku in kjer je izvid oz. predlog za sprejem podprt s strani specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine. Kriterij III: Bolniki, kjer je utemeljen t.i. »program obnovitvene rehabilitacije«, kar pomeni, da bolnik zaradi: – novega kliničnega ali funkcijskega stanja ali 25 INFORMATIVNI BILTEN 2015 – evidentnega poslabšanja že predhodno prisotnega kliničnega ali funkcijskega stanja potrebuje eno od intervencij storitve terciarne ravni kot so navedene v »odpustnem formularju«. Kriterij IV: – Bolnik je sprejet na oddelek primarno zaradi aplikacije Botulinum Toksina. C. Hospitalno obravnava bolnikov z živčno mišičnimi boleznimi (ŽMB) 1. Obdobje po postavitvi diagnoze V tem obdobju je kompleksna rehabilitacijska obravnava najbolj potrebna, smiselna in uspešna. Bolnika je potrebno naučiti sprejeti bolezen in se ustrezno boriti proti posledicam bolezni, potrebno ga je naučiti načinov in postopkov vzdrževanja mišične moči in preprečevanja razvoja oziroma poslabšanja posledic bolezni kot so kontrakture, skolioza, motnje govora, požiranja, dihanja, itd. 2. Akutno poslabšanje osnovne bolezni V obdobju po akutnem poslabšanju stanja osnovne bolezni je potrebno rehabilitacijsko obravnavo intenzivirati, da povrnemo vsaj del v obdobju akutnega poslabšanja bolezni izgubljenih funkcij. 3. Stanja po poškodbah (zlomi kosti, poškodbe sklepov – vezi in mišic, največkrat kot posledica padcev) S fizikalno terapevtskimi metodami je potrebno pospešiti postopke regeneracije, bolnika je potrebno kar se da hitro aktivirati, da ponovno pridobimo oziroma čim bolj zadržimo funkcijske sposobnosti, ki jih je bolnik imel pred poškodbo. 4. Stanja po operacijah Če so bolniku opravili operacijo na gibalih, ga je potrebno naučiti novih načinov gibanja oziroma izvajanja aktivnosti in na ta način izboljšati funkcijske sposobnosti. Če je imel operacijo na drugih organskih sistemih pa je rehabilitacijska obravnava potrebna, da čim bolj zmanjšamo obdobje neaktivnosti in z intenzivno vadbo poskušamo povrniti funkcijske sposobnosti. 5. Oskrba z zelo zahtevnimi medicinskimi in tehničnimi pripomočki Da je takšna oskrba ustrezna, uspešna in odgovorna, je potrebno dolgotrajnejše testiranje, preizkušanje in učenje uporabe pripomočkov. D. Ekstrapiramidna obolenja – napredovala bolezen z izrazito zmanjšanimi funkcijskimi sposobnostmi za opravljanje aktivnosti vsakdanjega življenja in gibanja; – kadar so potrebni zahtevnejši postopki rehabilitacijske medicine (funkcijsko testiranje, oprema s tehničnimi pripomočki, specifični program nevroterapevtske obravnave, delovne terapije in logopedske obravnave). Odgovorni zdravnik: mag. Klemen Grabljevec, dr. med. 26 INFORMATIVNI BILTEN 2015 V. Rehabilitacija pacientov po možganski kapi Najpomembnejši dejavniki pri uvrščanju bolnikov po možganski kapi v rehabilitacijski program so vrsta in težavnost okvar ter omejitev dejavnosti in sodelovanja, sposobnost učenja in telesna vzdržljivost. Kriteriji za sprejem na rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi – so zdravstveno stabilni; – so možgansko kap doživeli pred manj kot enim letom in imajo možnosti za doseganje stvarnih rehabilitacijskih ciljev (opredeljeno spodaj); – so možgansko kap doživeli pred več kot enim letom in imajo možnosti za doseganje stvarnih rehabilitacijskih ciljev in/ali izboljšanje svoje neodvisnosti ali rehabilitacijske terapevtske programe potrebujejo zaradi preprečevanja ponovnih hospitalizacij v akutni bolnišnici; – imajo težave na vsaj dveh področjih funkcioniranja bolnika, npr. pri gibanju, opravljanju osnovnih dnevnih aktivnosti, sporazumevanju, požiranju, spoznavnih sposobnosti ip.(ocena FIM 40-80); – imajo zadostno vzdržljivost za sodelovanje v rehabilitacijskih programih (fizična zmogljivost, ki omogoča sedenje v vozičku vsaj tri ure); – lahko sledijo enosmernim navodilom; – imajo zadostno pozornost, kratkoročni spomin in vpogled v rehabilitacijski proces, da lahko aktivno sodelujejo pri terapevtskih programih; – kažejo znake izboljšanja, ki bi jih lahko izkoristili za izboljšanje njihovega funkcijskega stanja; – pri katerih se lahko oblikuje stvarne rehabilitacijske cilje, ki so merljivi in časovno primerni; – so motivirani za sodelovanje v rehabilitacijskih programih; – imajo urejeno in veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje; Izključitveni kriteriji – Huda kognitivna okvara, ki pacientu onemogoča oziroma preprečuje učenje in sodelovanje v terapevtskih programih. – Osebnostno-vedenjske motnje, zaradi katerih je pacient lahko ogrožen ali bi lahko ogrožal ostale paciente-(npr. agresivnost, begavost). – Kadar se pričakuje le kratko preživetje pacienta. – Pacient ne želi sodelovati pri rehabilitaciji. Odgovorna zdravnica: doc. dr. Nika Goljar, dr.med. VI. Rehabilitacija pacientov z okvaro hrbtenjače Kriteriji za sprejem 1. okvara hrbtenjače zaradi poškodbe hrbtenice od višine C1 do L2; 2.okvara hrbtenjače zaradi posledic bolezni segmentov C1 do L2; 3.hemodinamsko, respiratorno, ortostatsko in nevrološko stabilno stanje; 4.sposobnost sodelovanja v programih rehabilitacije; 5.primerna psihofizična zmogljivost; 27 INFORMATIVNI BILTEN 2015 6.stabilna hrbtenica z dovoljenim obremenjevanjem; 7. zaključeno zdravljenje obolenja, ki je povzročilo okvaro hrbtenjače, 8.sprejem je možen le, če pacienti prej pošljejo zadovoljivo medicinsko dokumentacijo ali če opravimo triažni pregled v subspecialistični ambulanti. Prednostne skupine za sprejem 1. skupina: poškodbe hrbtenice od višine C1 do višine L2 s sočasno nevrološko okvaro hrbtenjače in z oceno mišične moči ključnih mišic po ASIA lestvici z manj kot 4; bolniki po poškodbi hrbtenjače z diskretno motorično okvaro in motnjami sakralnih funkcij; začasno premeščeni bolniki v druge zdravstvene ustanove, ki nadaljujejo program rehabilitacije; 2.skupina: obolenje hrbtenjače (vnetna obolenja, ishemične okvare, stenoze spinalnega kanala, primarni tumorji, triažirani bolniki s sekundarnim tumorjem in drugi) od višine C1 do L2 z oceno mišične moči ključnih mišic po ASIA lestvici z manj kot 4; bolniki z obolenji hrbtenjače z diskretno motorično okvaro in motnjami sakralnih funkcij: 3.skupina: funkcionalna testiranja, predpisovanje in usposobitev bolnikov za uporabo pripomočkov na terciarni ravni, ki zahtevajo timsko obravnavo; diagnostika in terapija akutnega poslabšanja nevrološke okvare, ki zahteva hiter sprejem; dopolnilni program rehabilitacije ob zmanjšanju nevrološke okvare; kandidati za vstavitev baklofenske in morfinske črpalke; 4.skupina: pozne posledice okvare hrbtenjače (kronična bolečina, spastičnost, kontrakture, preležanine, kronična degenerativna obolenja), obnovitveni program rehabilitacije po zahtevnejših operativnih posegih ali boleznih, socialne indikacije, ki ne zahtevajo takojšnje medicinske intervencije; 5.skupina: kronični bolniki z okvaro hrbtenjače, ki potrebujejo program obnovitvene rehabilitacije, da bi izboljšali ali ohranili splošno telesno zmogljivost posameznika in preprečili nastanek sekundarnih okvar in zapletov. Odgovorni zdravnik: prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. VII. Poklicna rehabilitacija Ciljne skupine: so osebe, pri katerih je prišlo zaradi bolezni ali poškodb do bistvene spremembe oziroma zmanjšanja zmožnosti in delovanja, ocenjujemo pa, da so zmožni izboljšanja delovanja ali zaposlitve. Prednostno obravnavamo: 1. osebe, pri katerih mora biti obravnava izvedena v določenem časovnem roku, da ne izgubijo oziroma, da lahko pridobijo pravice s področja socialne varnosti; 2.osebe, pri katerih je potrebno zagotoviti kontinuiran proces v okviru izvajanja programa medicinske rehabilitacije; 3.mladostnike, takrat, ko nimajo pouka. Odgovorni zdravnici: Metka Teržan, dr.med., spec. med. dela in športa; Ksenja Šterman, dr.med., spec. med. dela in športa 28 INFORMATIVNI BILTEN 2015 KRITERIJI ZA AMBULANTNO OBRAVNAVO V UNIVERZITETNEM REHABILITACIJSKEM INŠTITUTU REPUBLIKE SLOVENIJE - SOČA I. Ambulante Ambulantno rehabilitacijske službe Prednosti vrstni red po nujnosti obravnave: hitra obravnava •kronični bolečinski sindromi s slabše pojasnjeno etiologijo (npr. nespecifična bolečina v hrbtenici, sindrom kronične razširjene bolečine) s posledično nastalimi težavami na področju funkcijskega stanja in delazmožnosti; •subakutna (4 – 6 tednov) lumbalgija/lumboishialgija z nevrološkimi izpadi ali brez njih, s srednje hudo do hudo bolečino in z dejavniki tveganja, da se bo razvila kronična bolečina; •kompleksni regionalni bolečinski sindrom KRBS1 in 2 (Mb. Sudeck); •nevropatske oblike bolečine (diabetična polinevropatija, st. po okvarah in poškodbah perifernega živčevja, postherpetična nevralgija); •stanja po operativnih posegih na hrbtenici do 6 mesecev po operaciji, po kirurgovem predlogu; •zdravstvena stanja pri bolnikih z rakom, ki so posledica bolezni (n. pr. limfedem, okvare perifernega živčevja, stanja po amputacijah, splošna oslabelost, kombinacije več vrst okvar ipd.); •zlomi hrbtenice, velikih kosti do 4 mesecev po poškodbi ali v primeru, da je od poškodbe minilo več kot 4 mesece, vendar rehabilitacija po mnenju specialista (travmatolog, ortoped) ni zaključena; •stanja po vstavitvah sklepnih endoprotez s slabšim funkcijskim izidom (motnje hoje, omejen pasivni obseg gibljivosti), prva obravnava; •okvare ramenskega sklepa (tendinopatije, okvare ligamentov, osteoartroza, kapsulitisi, burzitisi, utesnitveni sindromi, stanja po operativnih posegih), prva obravnava; •druge tendinopatije, entezopatije v primeru neuspešne obravnave na primarni zdravstveni ravni; •prva obravnava; •klinično pojasnjene okvare več sklepov v sklopu katerekoli vnetne revmatične bolezni, ki omejuje posameznikovo samostojnost pri vsakodnevnih opravilih ali vključevanje le-tega v poklicno življenje; prva obravnava; •akutne poškodbe mehkih tkiv ali rehabilitacija po operativnem zdravljenju akutnih poškodb mehkih tkiv pri športniku, za katerega je potrebno konzervativno zdravljenje; •akutna preobremenitvena stanja (entezitisi, tendinitisi), akutni zagoni kroničnih preobremenitvenih stanj (tendinopatije, entezopatije) pri športniku; •mišična nesorazmerja, ki so posledice specifičnega režima treninga in statične in dinamične spremembe delovanja sklepov (diskinezija lopatice, nepravilno gibanje pogačice, spremenjena biomehanika gleno- humeralnega sklepa ipd.) pri športniku; •obravnava športnika mladostnika in obravnava športnika s posebnimi potrebami; •prošnja za posamezen ukrep/poseg (infiltracije, igelna desenzibilizacija prožilnih točk oziroma nevromioterapija, oskrba s tehničnimi pripomočki ipd.) ali zgolj mnenje specialista; •osebe, ki prihajajo na pregled prvič, da bi jim predpisali medicinsko tehnični pripomoček (MTP)ali po amputaciji; 29 INFORMATIVNI BILTEN 2015 •osebe, pri katerih naš pregled in predpisovanje pripomočkov vpliva na odpust le-teh iz druge bolnišnice ali na njihovo nadaljnje zdravljenje; •če so pripomočki poškodovani ali ima uporabnik z njimi težave; Prednosti vrstni red po nujnosti obravnave: redna obravnava •ponovne obravnave s prošnjo za vključitev v program obnovitvene fizioterapije; •nespecifična bolečina v področju hrbtenice s širjenjem ali brez njega v zgornji ali spodnji ud (vrat, križ, torakalna hrbtenica) - kronična ali ponavljajoča se bolečina, z manjšimi težavami na področju funkcionalnega stanja delovno aktivne osebe ali obravnave delovno neaktivnih oseb. Obravnava na primarni ravni ne zadošča; •osteoartroza: hkratna klinično pojasnjena okvara vsaj treh perifernih sklepov, ne glede na starost osebe ali njeno delovno aktivnost. Hkratne okvare vsaj dveh sklepov, ki pri ljudeh nosijo težo, posledica česar so težave pri hoji, ne glede na starost osebe ali njeno delovno aktivnost. Okvara enega sklepa, z omejenim pasivnim obsegom gibljivosti in moteno funkcijo. Velja za prve obravnave, ostale primere obravnavajo na primarni zdravstveni ravni; •kronična popoškodbena stanja: prva obravnava je indicirana, če gre za pešanje funkcijskega stanja osebe (npr.: zmanjšane delovne zmožnosti ali samostojnosti pri dnevnih aktivnostih). Možen je posvet, dodatna diagnostika in/ali obnovitvena terapija; •prirojene ali pridobljene deformacije hrbtenice, vključno z deformacijami zaradi starih osteoporotičnih zlomov; •simptomatska, klinično izražena stenoza spinalnega kanala s skrajšano klavdikacijsko razdaljo; •kronični idiopatski ali sekundarni limfedem; •ponoven predpis MTP. Odgovorna zdravnica: asist. Helena Jamnik, dr. med. Kriteriji za obravnavo v Subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino: Obravnava v Subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino je primerna za vse osebe s kronično razširjeno bolečino in osebe z bolj lokaliziranimi oblikami kronične nerakave bolečine, ki imajo težave na področju kakovosti življenja, pri katerih gre za neučinkovitost farmakoloških in interventnih metod zdravljenja bolečine oz. so te metode zdravljenja izčrpane, diagnostika glede osnovnih obolenj pa je zaključena, ter za paciente s težavami na področju vključevanja v poklicno življenje. V interdisciplinarne programe rehabilitacije vključimo paciente po opravljenem ocenjevalno triažnem postopku, ki ga pacient opravi pri timu zdravstvenih strokovnjakov (zdravnik, klinični psiholog, socialni delavec in fizioterapevt), ki odločijo o primerni obliki obravnave: 1. Interdisciplinarni program funkcionalne obnove (najmanj 120 ur programa), ki poteka v skupinah: glavni cilj je učinkovitejše vračanje na obstoječe delovno mesto oziroma v poklicno življenje. Program poteka v okviru vedenjsko kognitivnega urjenja. V ta program so vključeni primerno motivirani posamezniki s kronično nerakavo bolečino za vračanje na obstoječe delovno mesto ali za dejavno vključevanje v proces poklicne rehabilitacije. 30 INFORMATIVNI BILTEN 2015 2.Interdisciplinarni prilagojeni rehabilitacijski program (najmanj 70 ur programa), ki poteka v skupinah: glavni cilj obravnave je povečati zmožnost obvladovanja bolečine, splošno toleranco do gibanja, izboljšati kakovost življenja povezano z zdravjem ter zmanjšati porabo analgetikov in drugih zdravstvenih storitev. V ta program so vključene osebe s sindromom kronične razširjene bolečine z opredeljenimi ovirami za uspešnejše vračanje na obstoječe delovno mesto kot so postopek pred invalidsko komisijo v teku, stopnja obvladovanja bolečine izraziteje usmerjena na zunanje dejavnike, slaba motivacija, nezmožnost sodelovanja bližnjih in kognitivni upad, ki terja prilagojeno obravnavo. 3.Individualna interdisciplinarna obravnava v timu (zdravnik, fizioterapevt, psiholog): takšna obravnava je primerna za bolnike, ki še ne morejo biti vključeni v skupinsko obliko obarvane ali kot nadaljevanje skupinske obravnave. 4.Program edukacije o kronični bolečini: v dvodnevni program edukacije, ki ga izvajajo vsi člani tima in je primeren za večino pacientov s kronično nerakavo bolečino. Odgovorna zdravnica: asist. Helena Jamnik, dr. med. Indikacije za vadbo hoje z robotsko napravo Lokomat – Bolniki po preboleli možganski kapi s hudo nevrološko okvaro v subakutni fazi bolezni, ki niso sposobni samostojno hoditi. – Bolniki po sveži nezgodni možganski poškodbi vsaj tri mesece po poškodbi. – Osebe z multiplo sklerozo po zaključenem obdobju zagona bolezni za ohranitev ali ponovno pridobitev možnosti hoje. – Stanja po kirurških posegih na skeletu ali mehkih tkivih spodnjih udov pri otrocih in odraslih osebah s cerebralno paralizo. – Otroci in mladostniki po sveži okvari živčevja z možnostjo ponovne vzpostavitve hoje, ki so dosegli dober nadzor glave in vsaj delni nadzor trupa. – Otroci s kronično nevrološko okvaro (cerebralna paraliza) z možnostjo izboljšanja vzorca hoje in grobega gibanja. – Sveže okvare hrbtenjače: •vadba hoje pri svežih nepopolnih okvarah hrbtenjače v višini vratne ali prsne hrbtenice, izjemoma ledvene (ASIA B, C); •vadba hoje pri osebah s svežo nepopolno okvaro hrbtenjače in dovoljenim le delnim obremenjevanjem spodnjih udov; •vadba hoje pri osebah z nepopolno okvaro hrbtenjače in motnjami ravnotežja. – Kronične okvare hrbtenjače: •povrnitev sheme hoje pri osebah z nepopolno okvaro hrbtenjače po daljšem ležanju zaradi bolezni, poškodb ali operativnih posegov; •izboljšanje sheme hoje pri kroničnih nepopolnih okvarah hrbtenjače. – Okvare perifernega živčevja s posledično hujšo paraparezo in/ali hujšimi okvarami občutljivosti in hudo ataksijo. 31 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Pogoji za vadbo hoje z robotsko napravo Lokomat – Odsotnost splošnih kontraindikacij za vadbo na napravi Lokomat (stanje srca, ožilja in dihalnih funkcij, kontrakture v sklepih in deformacije kosti, ki preprečujejo varno vadbo, nestabilni sklepi, huda spastičnost, prepoved obremenjevanja skeleta, stalna uporaba trotočkovnega steznika, poškodba kože na mestih namestitve trakov, pomembna prikrajšava spodnjega uda, primerna velikost in telesna teža, ipd.). – Zmožnost razumevanja navodil in sodelovanje pri vadbi. – Pozitiven test hoje na napravi Lokomat. II. Funkcionalna diagnostika Kriteriji za ambulantne preglede: Na klinične in laboratorijske preglede v laboratorije za funkcionalno diagnostiko sprejemamo le bolnike, ki so vključeni v rehabilitacijske programe URI – Soča. Prednost imajo (poleg hospitalnih bolnikov) tudi: 1.ambulantni bolniki, ki so napoteni z oznako »hitro« in potrebujejo pregled zaradi usmerjanja predvidenih terapevtskih postopkov ali takih, ki že potekajo (funkcionalna električna stimulacija, terapija z botulinskim toksinom, predpisovanje rehabilitacijskih pripomočkov, zdravil in drugo); 2.pred morebitnimi kirurškimi posegi (dekompresija in nevroliza živcev, operacije hernije diskusa in drugo); 3.zaradi ocene delazmožnosti; 4.pacienti z novimi težavami (napadi nezavesti, krčev, mišične oslabelosti, ohromelosti in drugo) ali poslabšanjem med rehabilitacijo, ki terja novo in dopolnilno diagnostiko; 5.ambulantni bolniki za internistično ambulanto z motnjami srčno-žilne in respiratorne funkcije, ki lahko omeji rehabilitacijo gibalnih funkcij. Odgovorne zdravnice: asist. Helena Jamnik, dr. med., prim. Tatjana Erjavec, dr. med., mag. Karmen Peterlin Potisk, dr. med., 32 INFORMATIVNI BILTEN 2015 KRITERIJI ZA ZAKLJUČEK PRIMARNEGA REHABILITACIJSKEGA PROGRAMA Zaključek rehabilitacijskega programa določimo timsko: •ko so doseženi zadani (sprejemljivi/stvarni) rehabilitacijski cilji; •kadar se pacientovo funkcijsko stanje v času med dvema zaporednima timskima vizitama bistveno ne izboljša; •kadar bolnik ni sposoben ali pripravljen aktivno sodelovati v rehabilitacijskih programih; •kadar zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja le-ta ni več sposoben sodelovati v programih rehabilitacije; •kadar pacient kljub opozorilom, večkrat hujše krši bolnišnični red. 33 INFORMATIVNI BILTEN 2015 PROGRAM STROKOVNIH PRIREDITEV V UNIVERZITETNEM REHABILITACIJSKEM INŠTITUTU REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA V 2015 27. in 28. marec V sodelovanju s Katedro za fizikalno in rehabilitacijsko medicino 26. dnevi rehabilitacijske medicine: MOŽNOSTI IN DILEME V FIZIKALNI IN REHABILITACIJSKI MEDICINI TER CELOSTNI REHABILITACIJI V SLOVENII Srečanje je namenjeno zdravnikom specialistom in specializantom družinske medicine, fizikalne in rehabilitacijske medicine, ortopedije, travmatologije, nevrologije, nevrokirurgije in drugim zdravstvenim delavcem (vsem članom rehabilitacijskih timov) ter ostalim strokovnjakom, ki delajo v rehabilitaciji. Vabljeni predavatelj iz tujine: Prof. Sven-Uno Marnetoft (Švedska) Strokovni vodji: prof. dr. Helena Burger, dr. med., doc. dr. Nika Goljar, dr. med. 28. marec V okviru 26. dnevov rehabilitacijske medicine ob organizirana DELAVNICA »CASE MANAGEMENT« Vodja: Prof. Sven-Uno Marnetoft (Švedska) Koordinator: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Seminarji: 6. februar PREMEŠČANJE PACIENTA Enodnevni seminar oziroma delavnica je namenjena osebju zdravstvene nege in ostalim zdravstvenim delavcem. Organizator: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti Vodja: Veronika Vidmar dipl. m. s. januar, februar TEČAJ PLAVANJA PO METODI HALLIWICK – ZAČETNI Izvajalka in vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. januar – december IZOBRAŽEVANJE ZA STROKOVNE DELAVCE NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV Enodnevni seminarji so namenjeni izobraževanju strokovnih delavcev na področju zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov. Organizator: ZIZRS v sodelovanju z URI – Soča Koordinatorji: dr. Aleksandra Tabaj, mag. Valentina Brecelj in mag. Zdenka Wltavsky 34 INFORMATIVNI BILTEN 2015 6. marec PSIHOLOGIJA V REHABILITACIJI Izvajalci: psihologi URI – Soča Vodja: Svetlana Logar, spec. klin. psih. 21. in 22. marec GMI – GRADED MOTOR IMAGERY – učna delavnica Izvajalec: Tim Beames MSc BSc (Hons), London Organizator: Zbornica delovnih terapevtov Slovenije – strokovno združenje v sodelovanju z URI – Soča Koordinator: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. marec (prva polovica) VZPODBUJANJE ZGODNJEGA RAZVOJA KOMUNIKACIJE, GOVORA IN JEZIKA Seminar z delavnico bo organiziran za vse, ki se srečajo z otroki s posebnimi potrebami v zgodnjem obdobju razvoja. Namenjen je različnim skupinam: logopedom, terapevtom v razvojih ambulantah in vrtcih, vzgojiteljem v vrtcih in razvojnih vrtcih, izvajalcem dodatne strokovne pomoči v vrtcih, spremljevalcem otrok s posebnimi potrebami in drugim. Vodji: Mihaela Vovk, univ. dipl. def. – log., Valerija Marot, univ. dipl. def. – log. 3. april ANALIZA AKTIVNOSTI PO SPRETNOSTIH – OCENJEVALNI INŠTRUMENT – učna delavnica Izvajalci: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. s sodelavci Organizator: Zbornica delovnih terapevtov Slovenije – strokovno združenje v sodelovanju z URI – Soča Koordinator: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. 16. april PRVO STROKOVNO SREČANJE ISPO SLOVENIJA: PRIMERI DOBRE IN SLABE PRAKSE IN DELAVNICE S PRAKTIČNIM PRIKAZOM PRILAGAJANJA IN NAMEŠČANJA SEKUNDARNIH PRIPOMOČKOV Vodja: prof. dr. Helena Burger, dr. med. 17. in 18. april VKLJUČEVANJE OTROK S PREVLADUJOČO MOTNJO GIBANJA V ŠOLO IN VRTEC Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med. 35 INFORMATIVNI BILTEN 2015 maj (2 dni) NADOMESTNA IN DOPOLNILNA KOMUNIKACIJA - osnovni tečaj Tečaj bo organiziran v obliki delavnice s praktičnim delom, zato bo število udeležencev omejeno na 15 do 20. Namenjen je različnim strokovnjakom in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z osebo, ki uporablja katerega od sistemov nadomestne in dopolnilne komunikacije: logopedom, specialnim pedagogom, defektologom, učiteljem, spremljevalcem, staršem ... Vodji: Mihaela Vovk, univ. dipl. def. – log., Barbara Korošec, spec. klin. log. maj SEMINAR ZA DELODAJALCE: RAVNANJE Z INVALIDNOSTJO NA DELOVNEM MESTU Vodja: Tanja Korošec, univ. dipl. soc. del., Aleksandra Denša, univ. dipl. soc. del. maj OBRAVNAVA OSEB PO BLAGI MOŽGANSKI POŠKODBI Vodja: mag. Klemen Grabljevec, dr. med. maj ali oktober MOTNJE POŽIRANJA PRI ODRASLIH IN ZAPLETI Vodja: Maja Ogrin, spec. klin. log. 5. in 6. junij ABC TEST GIBANJA II. IN OTROK Z RAZVOJNO MOTNJO KOORDINACIJE Vabljena predavateljica: Betty Hutchon (London) Koordinator: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. pomlad OCENJEVANJE FUNKCIJSKIH ZMOŽNOSTI, FUNKCIONALNO USPOSABLJANJE IN OPREMA S PRIPOMOČKI ZA OTROKE Z NEVROLOŠKO OKVARO Seminar je namenjen vsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo otrok z nevrološko okvaro. Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med. v sodelovanju s celotnim timom Oddelka za (re)habilitacijo otrok pomlad OSNOVE FASCIALNE IN MIOFASCIALNE RELAKSACIJE PRI NEVROLOŠKEM, ORTOPEDSKEM IN TRAVMATOLOŠKEM BOLNIKU Delavnica je namenjena fizioterapevtom, ki delujejo na omenjenih področjih. Vodja delavnice: strokovna sodelavka Branka Slakan Jakovljevič, univ. dipl. org.,viš. fiziot., manualni terapevt Koordinator: Metka Zalar, dipl. fiziot. 36 INFORMATIVNI BILTEN 2015 pomlad KOMPLEKSNA REHABILITACIJSKA OBRAVNAVA OSEB PO AMPUTACIJI SPODNJIH UDOV Vodja: prim. dr. Metka Prešern Štrukelj, dr .med. pomlad DELAVNICA O MEDNARODNI KLASIFIKACIJI FUNKCIONIRANJA, ZMANJŠANE ZMOŽNOSTI IN ZDRAVJA (MKF) Srečanje je namenjeno specializantom in specialistom fizikalne in rehabilitacijske medicine ter vsem članom rehabilitacijskega tima. Vodja: prof. dr. Helena Burger, dr. med. pomlad UPRAVLJANJE PROTEZ ZA ZGORNJE UDE S PREPOZNAVANJEM VZORCEV Delavnica je namenjena članom tima za rehabilitacijo oseb po amputaciji zgornjega uda. Vodji: prof. dr. Helena Burger, dr. med., Maja Mlakar, dipl. inž. ort. prot. pomlad in jesen MODUL ZA SPECIALIZANTE FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE MEDICINE Vodja: prof. dr. Helena Burger, dr. med. pomlad in jesen MODUL ZA SPECIALIZANTE DRUŽINSKE MEDICINE Koordinator: doc. dr. Primož Novak, dr. med. pomlad ali jesen REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA NEGA NEVROLOŠKEGA BOLNIKA - tečaj Vodja: Ksenija Karan dipl. m. s. 17. september STROKOVNO SREČANJE S ŠOLAMI, KI V 1. RAZRED VKLJUČUJEJO OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI, OBRAVNAVANE V URI – SOČA Vodja: Svetlana Logar, spec. klin. psih. september REHA DNEVI 2015 Organizatorji: MDDSZ, ZPIZ, ZIZRS, ZRSZ in URI-Soča Dvodnevni seminar za strokovne delavce v zaposlitveni rehabilitaciji, invalidskih podjetjih, zaposlitvenih centrih in izvajalce socialne vključenosti. Koordinatorici: dr. Aleksandra Tabaj in mag. Valentina Brecelj september SEMINAR ZA DELODAJALCE: VKLJUČEVANJE INVALIDOV NA TRG DELA IN SODELOVANJE Z DELODAJALCI Vodja: Jasmina Tkalčič, univ. dipl. pravnik 37 INFORMATIVNI BILTEN 2015 15. oktober NUJNA STANJA V REHABILITACIJSKI ZDRAVSTVENI NEGI Enodnevni seminar oziroma delavnica je namenjena osebju zdravstvene nege in ostalim zdravstvenim delavcem. Organizator: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti Vodja: Veronika Vidmar dipl. m. s. oktober (prvi teden) REHABILITACIJA IN VODENJE BOLNIKA S KRONIČNO BOLEČINO – redna letna učna delavnica Vodji: asist. Helena Jamnik, dr. med. oktober INTERNISTIČNI BOLNIK V REHABILITACIJI Vodja: prim. Tatjana Erjavec, dr. med. oktober POMEN UČENJA V REHABILITACIJI PO MOŽGANSKI KAPI Vodja: doc. dr. Nika Goljar, dr. med., dr. Barbara Starovasnik Žagavec, univ. dipl. psih. november SKRB ZA MLADOSTNIKE IN ODRASLE S CEREBRALNO PARALIZO V SLOVENIJI Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med. jesen OCENJEVANJE SPONTANEGA CELOSTNEGA GIBANJA ZA NOVOROJENČKE IN DOJENČKE Vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. jesen TEČAJ PLAVANJA PO METODI HALLIWICK – NADALJEVALNI Izvajalka in vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. jesen HEMIPARETIČNA ROKA IN UPORABA TESTA AHA Izvajalka: Lena Krumlinde (Švedska) Koordinator: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. jesen SENZOMOTORNA INTEGRACIJA, STIMULACIJA IN SNOEZELEN PRI ODRASLIH Z OKVARO CENTRALNEGA ŽIVČNEGA SISTEMA Vodja: Maja Povše, viš. fiziot., univ. dipl. ped. Koordinator: Metka Zalar, dipl. fiziot. 38 INFORMATIVNI BILTEN 2015 jesen OSNOVE PLEZANJA V TERAPEVTSKE NAMENE Učna delavnica je namenjena fizioterapevtom, delovnim terapevtom in drugim zdravstvenim delavcem. Vodji: Primož Hostnik, dipl. fizioter., Matej Kovač, dipl. fizioter. Koordinator: Slavica Bajuk, dipl. fizioter. jesen DELAVNICA S PODROČJA ORTOTIKE Delavnica je namenjena vsem članom rehabilitacijskih timov in tehnikom Centra za ortotiko in protetiko, ki sodelujejo pri izdelovanju ortoz. Vodja: Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot. jesen DELAVNICA ZA ORTOPEDSKE TEHNIKE Delavnica je namenjena ortopedskim tehnikom COP. Predstavljene bodo osnove s področja ortotike in protetike. Vodja: Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot. jesen TESTIRANJE ZAHTEVNEJŠIH INVALIDSKIH VOZIČKOV Vodja: prof. dr. Anton Zupan, dr. med. jesen OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE Z LESTVICO FUNKCIJSKE NEODVISNOSTI (FIM) Vodja: mag. Klemen Grabljevec, dr. med. jesen REHABILITACIJA KRITIČNO BOLNIH. Vodja: doc. dr. Primož Novak, dr. med. jesen DRUGO SREČANJE DRUŠTVA ZA ORTOTIKO IN PROTETIKO - ISPO SLOVENIJA: Z DOKAZI PODRPTA PRAKSA Vodja: prof. dr. Helena Burger, dr. med. 39 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Interna izobraževanja januar – december INTERVIZIJSKA SREČANJA STROKOVNIH DELAVCEV V ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI Srečanja potekajo celo leto v Ljubljani. Za datume se dogovarjamo sproti med letom. Organizator: Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Vodja: dr. Aleksandra Tabaj Modul I september, oktober PROCES DELOVNE TERAPIJE – PRIMERI DOBRE IN SLABE PRAKSE Izvajalke: delovne terapevtke URI – Soča Koordinator: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. Modul II november, december ODPUSTNO POROČILO PO MEDNARODNI KLASIFIKACIJI FUNKCIONIRANJA (MKF) Izvajalke: delovne terapevtke URI – Soča Koordinator: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. preko celega leta UČNA DELAVNICA O ZDRAVSTVENI NEGI DIHALNIH POTI Vodja: Bojana Hočevar Posavec, dipl. m. s. preko celega leta POSTOPKI OŽIVLJANJA V URI – SOČA Vodji: prim. Tatjana Erjavec, Marijana Žen Jurančič, dr. med. jesen V DRUŽINO USMERJENA OBRAVNAVA OTROK V REHABILITACIJI Vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. Redna strokovna predavanja v URI – Soča so: – ob ponedeljkih od 13.00 do 14.00 ure v predavalnici, v 4. nadstropju (koordinatorici: asist. dr. Katarina Tonin, dr. med., prof.dr. Helena Burger, dr. med.) – ob petkih od 8.15 do 9.00 za zdravnike v sejni sobi, v kleti Vrtnice (koordinatorici: asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med.) 40 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Pomembnejše mednarodne strokovne prireditve 12. – 13. marec Technically assisted rehabilitation – TAR 2015 Berlin, Nemčija www.tar-conference.de/ 1. – 4. maj WCPT World Physical Therapy Congress 2015 Singapur www.wcpt.org/congress 8. – 9. maj European CPLOL Congress Firence, Italija www.cplolcongress2015.eu 6. – 9. maj EFRR 2015 Helsinki, Finska www.efrr2015.org 7. – 9. maj SOSORT - International Conference on Conservative Management of Spinal Deformities Katowice, Poljska www.sosort2015.com/page/16/ 14. – 16. maj The 4th ISCoS and ASIA Joint Scientific Meeting Montreal, Kanada www.iscosmeetings.org/ 27. – 29. maj 12th EUSE Conference Lisbona, Portugal www.euselisbon2015.com/welcome/ 19. – 23. junij World Congress of ISPRM Berlin, Nemčija www.isprm2015.org 22. – 25. junij 15th ISPO World Congress Lyon, Francija www.ispo2015.org 41 INFORMATIVNI BILTEN 2015 11. – 14. avgust IEEE/RAS-EMBS International Conference on Rehabilitation Robotics (ICORR 2015) Singapur www.icorr2015.enabling-technology-festival.org/ 25. – 29. avgust 37th Annual International Conference of the IEEE Engineering in Medicine and Biology Society – IEEE EMBC 2015 Milano, Italija www.ieee.org/conferences_events/conferences/conferencedetails/index. html?Conf_ID=18176 26. – 29. avgust 20th International Society of Hypnosis Congress Paris, Francija www.ishhypnosis.org/triennial-congress/invitation-to-congress/ 31. avgust – 3. september 45th Annual EABCT Congress Jerusalem, Israel www.isas.co.il/eabct2015/ 2. – 5. september 9th Congress of the European Pain Federation, EFIC® (EFIC 2015) Dunaj, Avstrija www.efic.org/index.asp?sub=PFIY4RWIb074C4 http://efic.kenes.com/ 10. – 13. september AAATE 2015 Budapest, Hungary www.aaate.net/conference september ISPO Hrvaška Kraj še ni določen 1. – 3. oktober European Society for Swallowing Disorders (ESSD) Barcelona, Španija www.myessd.org 1. – 4. oktober 14th Mediterranean Congress of PRM Alexandria, Egipt www.prmcongress2015alex.org 42 INFORMATIVNI BILTEN 2015 RAZISKOVALNI PROGRAMI IN PROJEKTI Raziskovanje na področju javnega zdravja ARRS P3-0339 Vodja: prof. dr. Igor Švab, dr. med. Koordinator v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi strani pa imajo raziskave javnega zdravja pomemben doprinos k znanosti s svojimi specifičnimi metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Raziskovalni program vsebuje štiri programske sklope: – družinsko medicino, – epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, – genomiko in javno zdravje, – rehabilitacijsko medicino. Celoten programski sklop se ukvarja z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na področju rehabilitacije je ključnega pomena merjenje zdravja posameznika in populacije na enoten način. Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju ARRS P2-0228 Nosilna ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča Nosilec: prof. dr. Marko Munih Nosilec na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić Raziskovalne vsebine šestletnega raziskovalnega programa z nacionalne liste raziskovalnih programov zajemajo celoten spekter proučevanja gibanja, razvoja ustreznih tehnologij, klinično evalviranje ter razvoj novih diagnostičnih, terapevtskih in merilnih metod na področjih evalvacije in urjenja gibanja zgornjega uda, vodenja kompleksnih rehabilitacijskih naprav, urjenja vzdrževanja ravnotežja in izvajanja funkcionalnih gibov med stojo, vstajanjem in vsedanjem ter hojo. Inteligentni robot za trening hoje ARRS L2-5471 Nosilna ustanova: URI – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić) Sodelujoča ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani (prof. dr. Igor Škrjanc) Sofinancer projekta: Medica Medizintechnik GmbH, Nemčija Predlog projekta je usmerjen v razvoj inteligentnega vodenja obstoječe avtonomne naprave za vadbo hoje po ravni podlagi, ki omogoča urjenje dinamičnega ravnotežja in različnih manevrov gibanja kot so spreminjanje hitrosti, zavijanje med hojo in obračanje na mestu. Natančneje, naši cilji se bodo nanašali na razvoj in implementacijo sestavnih modulov kognitivnega okvira vodenja. Modul za identifikacijo hoje človeka bo implementiral robusten algoritem za ocenjevanje, procesiranje in percepcijo kinematičnih podatkov, pridobljenih s podpornega mehanizma za medenico, z na kamerah temelječega senzornega sistema in s pospeškometrov in žiroskopov, ki jih 43 INFORMATIVNI BILTEN 2015 bomo namestili na različne dele telesa hodeče osebe. Nadalje, razvili bomo robotsko nadzorovan način hoje, ki bo temeljil na rezultatih identifikacije hoje pri uporabniku prilagojenih vadbenih trajektorijah hoje, in ki bo adaptivno spreminjal hitrost hoje ter hitrost zavijanja glede na uspešnost izvajanja hoje. Nazadnje bomo razvili uporabniško nadzorovan način hoje, ki bo zanesljivo zaznaval namero uporabnika v smislu želene hitrosti in smeri hoje, kar bo omogočilo mobilni platformi sledenje hodeči osebi. Tukaj bo tudi vzpostavljen inteligentni algoritem, ki bo glede na evalvacijo uspešnosti izvajanja hoje vsakega posameznika adaptivno spreminjal celostno kognitivno vedenje robota z namenom izboljšati i) točnost prepoznavanja uporabnikovih namer med hojo in ii) mehkost skupnega gibanja hodeče osebe in vozeče se robotske mobilne platforme. Sočasno bomo ocenjevali dinamično ravnotežje in rezultate uporabili pri določanju zgornjih meja linearne in kotne hitrosti. Poleg znanstvenega in tehnološkega razvoja bo velik del predlagane raziskave namenjen kliničnemu testiranju že med tehnološkim razvojem. Na koncu bomo izvedli še klinično ocenjevanje v izbranih kliničnih primerih. Telerehabilitacija ARRS L3-5513 Nosilna ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča Nosilec: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Evropska unija in z njo Slovenija se spopadata z vse večjim problemom zagotavljanja kakovostne in cenovno znosne rehabilitacije. Naraščajo potrebe starajoče populacije ter pričakovanja, ki so posledica vse večjih možnosti zaradi hitrega tehnološkega razvoja. Kriza vzdržnosti zdravstvenih blagajn kliče k spremembam modelov zagotavljanja rehabilitacije. Ena od rešitev tako za Evropo kot slovenski zdravstveni sistem so telerehabilitacijske storitve za zgodnjo oz. podaljšano rehabilitacijo, ki se lahko izvajajo v bližnji zdravstveni ustanovi ali na pacientovem domu. V prvi fazi bomo razvili in validirali prenosni sistem za merjenje gibanja (Wearable Mobility Measurement System, WMMS), ki bo deloval na pametnem telefonu in bo spremljal gibanje doma in/ali v bolnikovem bivanjskem okolju. V drugi fazi bomo uvedli inovativen pristop za izvajanje individualnih programov telerehabilitacije v domačem okolju ob spremljanju napredka in svetovanju na daljavo iz terciarnega centra za rehabilitacijo. Ta pristop bi moral skrajšati čas trajanja hospitalizacije bolnikov v rehabilitacijski ustanovi na račun intenzivne vadbe v domačem okolju pred in po hospitalizaciji. Pacientu, ki izvaja program rehabilitacije v domačem okolju bomo nudili podporo i in spremljanju napredek z uporabo videokonferenčne povezave (Skype). V tretji fazi predlaganega projekta bomo kombinirali telerehabilitacijo z uporabo prenosnega sistema za merjenje gibanja WMMS ter spremljali gibanje preiskovanca na njegovem domu. Cognitive Control Framework for Robotic Systems (CORBYS) EU 7FP ICT-2009-6 – Large Scale Integrated Project (sodeluje 11 partnerjev) Koordinator: Universitet Bremen, Nemčija (prof. dr. Axel Graser) Partner iz Slovenije: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić) Projekt CORBYS se osredotoča na robotske sisteme, ki imajo simbiotično povezavo s človekom. Takšni robotski sistemi morajo biti sposobni avtonomno delovati v dinamičnih okoljih, ki vključujejo 44 INFORMATIVNI BILTEN 2015 interakcijo s človekom. Glavni namen projekta je razvoj okvira vodenja omenjenih robotskih sistemov, ki bo vključeval multi-senzorne sisteme za percepcijo dinamičnega okolja ter bo omogočal določeno mero kognitivnih sposobnosti. Na ta način bo možno adaptivno spreminjati robotovo obnašanje. Poseben poudarek bo na medsebojnem izmenjevanju kognitivne percepcije med človekom in robotom. Pomemben del projekta predstavljata razvoj in evalvacija demonstracijskega mobilnega robotskega sistema, ki bo omogočal rehabilitacijo hoje. URI-Soča je nosilni partner delovnega sklopa, ki se nanaša na eksperimentalno in klinično evalvacijo omenjenega demonstracijskega robotskega sistema. Balance Augmentation in Locomotion, through Anticipative, Natural and Cooperative control of Exoskeletons (BALANCE) EU 7FP ICT-2011.2.1 – STREP project (sodeluje 8 partnerjev) Koordinator: TECNALIA (dr. Jan Veneman) Partner iz Slovenije: URI – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić) Projekt BALANCE se osredotoča na razvoj eksoskeletnega robotskega mehanizma ter sistema vodenja za podporo hoje, ki bo omogočal simbiotično sodelovanje človeka in stroja v smislu zagotavljanja dinamičnega ravnotežja. Specifični cilji projekta so: Raziskati nevrofiziološke in biomehanske mehanizme vzdrževanja dinamičnega ravnotežja tako pri ljudeh kot tudi pri ljudeh brez kot tudi pri ljudeh z različnimi nevrološkimi motnjami med stojo in hojo (proaktivni in reaktivni vidik) skozi eksperimentalno delo in študij ustreznih modelov Razviti strategijo vodenja bipedalne biomehanske strukture s podobnimi zmožnostmi kot jih ima človek, katere bomo preizkusili na obstoječih bipedalnih mehanizmih Razviti strategijo vodenja podpore vzdrževanja dinamičnega ravnotežja človeka, ki je opremljen z ustreznim eksoskeletnim mehanizmom Implementacijo razvitega sistema vodenja Evalvacija delovanja razvitih sistemov vodenja in eksoskeletnega mehanizma pri osebah z različnimi nevrološkimi motnjami EASY-IMP Collaborative Development of Intelligent Wearable Meta-Products in the Cloud NMP2-LA-2013-609078 Nosilna ustanova: Deutsches Forschungszentrum fuer Kuenstliche Intelligenz GmbH Sodelujoča ustanova: URI – Soča (prof. dr. Helena Burger, dr. med.) Namen projekta EASY-IMP je razviti metode, orodje in uporabne sestavne dele za oblikovanje in izdelavo inteligentnih produktov, ki jih bo uporabnik nosil v obliki obleke, obutve ali pripomočkov. Rezultate tega razvoja bomo nato preizkusili v rehabilitaciji in športu. Senzorji bodo pacientom nudili povratno informacijo o pravilnosti izvedbe različnih nalog, zdravstvenemu osebju pa o zahtevnosti in aktivnosti pacientov. 45 INFORMATIVNI BILTEN 2015 STROKOVNI PROJEKTI CHARISM – Case management for unemployed youth URI – Soča je partner pri multilateralnem mednarodnem projektu Charism - projektu programa vseživljenjskega učenja za področje razvoja poklicnih kvalifikacij glede na potrebe trga dela - »Nove veščine za nova delovna mesta«. Koordinator projekta je BFI Tirol iz Avstrije. V projektu sodeluje šest partnerjev iz petih evropskih držav. Ekonomska kriza vpliva na večjo brezposelnost, predvsem mladih, ki se v takšnih razmerah še posebej soočajo s težavo pri pridobitvi in zadržanju zaposlitve. V teh razmerah tudi izobrazba ni zagotovilo za zaposlitev. Posebej mladi z učnimi težavami in invalidi se težje znajdejo v takšnem okolju in potrebujejo dodatno podporo. Osrednji cilj projekta CHARISM je najti evropsko rešitev, kako zmanjšati brezposelnost mladih težje zaposljivih in povečati njihovo zaposljivost ter pripraviti strategijo za promocijo reintegracije te ciljne skupine, ki bo vključevala metodološki pristop »Case managementa« ter izboljšala ECVET (European Credit system for Vocational Education and Training – Evropski kreditni sistem v poklicnem in strokovnem izobraževanju) in EQUAVET (European Quality Strategies in Vocational Education and training). Projekt bo trajal od 2012 do 2015. Koordinatorica projekta: mag. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Leonardo da Vinci MY STRENGHT-MY POSSIBILITIES! Ekonomska kriza vpliva na večjo brezposelnost, predvsem ranljivih skupin, ki se v takšnih razmerah še posebej soočajo s težavami pri pridobitvi in zadržanju zaposlitve. Posebej mladi z učnimi težavami in invalidi se težje znajdejo v takšnem okolju in potrebujejo dodatno podporo. Projekt je osredotočen na promocijo transparentnosti in prepoznavnosti kompetenc ter kvalifikacij ranljivih skupin, v URI Soča predvsem invalidov. V projektu bomo skupaj s projektnimi partnerji iz Avstrije, Španije, Turčije in Slovenije razvili koncept poklicnega svetovanja v okviru kariernega centra, posebej namenjenega ranljivim skupinam brezposelnih. Tako imenovan on-line »diagnostični« center bo posebej prilagojen ciljnim skupinam v projektnem partnerstvu. Projekt bo trajal od 2013 do 2015. Koordinatorica projekta: mag. Zdenka Wltavsky INOVATELL - INOVAtive Touchless tEchnologies in Lifelong Learning of People with disabilities Projektna ideja je razviti in implementirati tehnološko rešitev, ki bo pomagala ljudem z omejenimi gibalnimi sposobnostmi rok v procesu vseživljenjskega učenja, da bodo zgolj z kretnjami glave ali rok lahko upravljali posebno programsko opremo na mobilnih in stacionarnih računalniških napravah. Tehnološka rešitev za mobilne naprave bo sestavljena iz standardne iPad strojne opreme, TLV Play SDK za brezročno in na kretnjah osnovanim uporabniškim vmesnikom za upravljanje in specializirane aplikacije z učnimi vsebinami za razvoj veščin s pomočjo uporabe računalnika. Ta rešitev bo delovala na način podoben Kinect-atu, s pomočjo kamere iPad, ki bo zaznavala premikanje glave ali rok uporabnika, v skladu s čimer pa se bodo potem tudi izvajali ustrezni ukazi. Uporabnik bo lahko oddaljen od naprave, ne da bi moral fizično pritiskati na majhne ikone in izvajal 46 INFORMATIVNI BILTEN 2015 kretnje, s čimer bo naprava za učenje bolj uporabna za ljudi z omejenimi gibalnimi sposobnostmi, ki ne morejo izvajati natančnih gibov, ki so potrebni za nadzor standardnega tabličnega računalnika oziroma navadnega stacionarnega računalnika. Projekt do trajal od 2013 do 2015. Koordinatorici projekta: mag. Zdenka Wltavsky in Julija Ocepek COST Action IS1211: Cancer and Work Network (CANWON) COST pokriva 9 znanstvenih področij, eno od njih je tudi Individuals, Societies, Cultures and Health (ISCH), med raziskovalnimi temami s področja zdravja je bil sprejet mednarodni projekt Cancer and Work Network. V obrazložitvi so navedli, da v Evropi za rakom zboli letno 3,2 milijona ljudi na leto, 1,6 milijona jih je v aktivni dobi. Povečuje se število preživelih, ki pa so izpostavljeni riziku brezposelnosti, kar močno vpliva na kakovost njihovega življenja. Raziskave na tem področju so zato zelo pomembne, a so nepovezane znotraj Evrope in jih ne poznamo dovolj. Potrebno bi bilo tudi razvijati intervencije za podporo zaposlovanja. Znotraj te aktivnosti naj bi se te pomanjkljivosti odpravile. Pričakujejo, da bi se na ta način izvršila hitra izmenjava znanja v Evropi, standardizirale metode in tehnike, razvile intervencije, pripravile smernice za vračanje na delo in izboljšala kakovost bolnikov z rakom. V tem projektu smo vključeni v delovno skupino za pripravo intervencij. Projekt omogoča sodelovanje v mednarodnih raziskavah, študijske obiske za mlade vključene v doktorski študij, vključevanje v kratka izobraževanja v tujini in udeležbo na konferencah. Projekt bo potekal 4 leta. Članica vodstvenega odbora je Metka Teržan, dr.med. 47 INFORMATIVNI BILTEN 2015 INTERNI PROJEKTI PROJEKTI SPREJETI V IZVAJANJE V LETU 2013: Kontrolirana klinična študija evalvacije učinkov treninga z napravo za urjenje vzdrževanja dinamičnega ravnotežja med hojo oseb po preboleli možganski kapi Vodja: asist. Nataša Bizovičar, dr. med. Vpliv uporabe ortoze SWASH na sedenje, funkcijo rok in migracijski indeks glave stegnenice Vodja: Monika Dolinar, dipl. fizioter. Aerobni trening v subakutnem obdobju po možganski kapi Vodja: prim. Tatjana Erjavec, dr. med. Ocena težav pri hranjenju, ocena prehranjenosti in telesne zgradbe z bioelektrično analizo impedance pri otrocih s cerebralno paralizo glede na stopnjo GMFCS Vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. Posredovanje novih znanj pacientom po amputaciji spodnjega uda Vodja: Romana Petkovšek Gregorin, dipl. med. sestra Hortikulturna terapija – Horticultural Therapy ( HT) Vodja: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. Učinek kinesio® trakov na bolečinski prag mišice levator scapule in na gibljivost vratne hrbtenice pri zdravih preiskovancih Vodja: Tea Piškur, dipl. fizioter. Sistematično ocenjevanje sposobnosti za vožnjo po možganski kapi Vodja: dr. Barbara Starovasnik Žagavec, spec. klin. psih. Vpliv vadbe na sistemu Lokomat v kombinaciji z ostalimi fizioterapevtskimi postopki na različne vidike hoje, izid rehabilitacije In telesno zmogljivost pacientov z nepopolno okvaro hrbtenjače Vodja: Janež Špoljar, dipl. fizioter. Ocena izida usmerjene rehabilitacijske obravnave športnikov s patelofemoralnim bolečinskim sindromom Vodja: asist. Katarina Tonin, dr. med. 48 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Primerjava treninga propriocepcije in moči mišic trupa na napravi 3D Newton z interdisciplinarnim programom rehabilitacije oseb s kronično razširjeno bolečino Vodja: Irena Zabukovec, dipl. fizioter. Izvajanje in vrednotenje brezšivne skrbi z zdravili ob odpustu z Oddelka po možganski kapi Vodja: Demetrij Petrica Priprava protokola za izbiro primernih kandidatov za zdravljenje kronične nevropatske bolečine z metodo draženja zadnjih stebričkov hrbtenjače Vodja: asist. Helena Jamnik, dr. med. Ugotavljanje uporabnosti lestvice FGA za ocenjevanje funkcionalnosti hoje in dinamičnega ravnotežja pri pacientih po možganski kapi Vodja: Maruša Kržišnik, dipl. fizioter. Ugotavljanje občutljivosti vprašalnika SF-36 po športni poškodbi mehkih kolenskih struktur Vodja: asist. mag. Duša Marn Vukadinovič, dr. med. Določitev ustrezne polovice telesa za meritev sestave telesa z bioimpedančno analizo pri osebah po možganski kapi Vodja: asist. Nataša Puzić, dr. med. Učinek treninga hoje na robotski napravi Lokomat na telesno zmogljivost pri otrocih in mladostnikih s cerebralno paralizo Vodja: Marijana Žen Jurančič, dr. med. Primerjava zanesljivosti ocenjevanja motnje hranjenja s testom za oceno disfagije (Disphagia Disorder Survey) z in brez videoposnetka pri otrocih z motnjo v razvoju Vodja: Barbara Korošec, prof. def. log. Ugotavljanje primernosti krajše različice Testa za oceno sistemov ravnotežja pri pacientih po možganski kapi (mini – BESTest) Vodja: Marko Rudolf, dipl. fizioter. 49 INFORMATIVNI BILTEN 2015 PROJEKTI SPREJETI V IZVAJANJE V LETU 2014: Izdelava ležišča za osebe po transradialni amputaciji po metodi z odprtim ležiščem (»open fitting«) Vodja: Matej Burgar, dipl. inž. ort. in prot. EMG nadzor navidezne resničnosti za zmanjševanje fantomske bolečine Vodja: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Ocena učinkovitosti programa kognitivne rehabilitacije »Na cilj usmerjena pozornostna samoregulacija« Vodja: Urša Čižman Štaba, spec. klin. psih. Objektivno vrednotenje časa uporabe pripomočkov s pomočjo vgrajenih senzorjev (»orthotimer«) Vodja: Josip Horvat, dipl. inž. ort. in prot. Izdelava funkcionalne mehanske proteze po amputaciji prstov s pomočjo 3D tiskanja Vodja: Tomaž Maver, dipl. inž. ort. in prot. Primerjava hoje in porabe energije s prečno ožjim in m.a.s. ležiščem pri osebi po transfemoralni amputaciji Vodja: Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot. Vpliv učinkov električne stimulacije in mišične aktivnosti na imunski sistem Vodja: doc. dr. Primož Novak, dr. med. Kontrolirana klinična študija ocene učinkov transkranialne stimulacije z direktnim električnim tokom na funkcijo zgornjega uda Vodja: asist. Nataša Bizovičar, dr. med. 50 INFORMATIVNI BILTEN 2015 NOVI PROGRAMI Izdelava M.A.S. ležišča za osebe po transfemoralni amputaciji Marlo anatomsko ležišče (Marlo Anatomic Socket – M.A.S.) je novejša oblika ležišča za osebe po transfemoralni amputaciji. Ležišče omogoča udobnejše sedenje, ne zmanjša gibljivost v kolčnem sklepu, hoja z njim je bolj naravna, ker uporabnik bolje in lažje nadzoruje protezo v različnih fazah hoje. Drugače oblikovani robovi ležišča omogočajo uporabnikom nošenje ožjih oblačil. Odvzem mere in izdelava mavčnega modela za M.A.S. ležišče sta v primerjavi z ostalimi oblikami ležišč za osebe po transfemoralni amputaciji bolj zahtevna. Izdela ga lahko le diplomiran inženir ortotike in protetike, ki je opravil posebno dodatno izobraževanje. Po delavnici v letu 2014, ki jo je vodil avtor ležišča, smo začeli s postopnim uvajanjem v vsakdanjo prakso. Odgovorna oseba: Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot. Zdravljenje kronične bolečine z draženjem zadnjih stebričkov hrbtenjače V sodelovanju z Nevrokirurško kliniko UKC Ljubljana uvajamo v obravnavo bolnikov s kronično ne-rakavo bolečino zdravljenje z nevromodulacijsko metodo zdravljenja – draženje zadnjih stebričkov hrbtenjače. Metoda je uveljavljena predvsem za bolnike po neuspelih operacijah na ledveni hrbtenici in bolnike s kompleksnim regionalnim bolečinskim sindromom tipa 1, potencialno učinkovita pa je tudi za bolnike z drugimi oblikami nevropatske bolečine. Uspeh zdravljenja je odvisen od kakovostnega postopka izbire pacientov za tovrstno zdravljenje, kar poteka skozi timsko obravnavo v Subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino. Izbrani pacienti opravijo pred dokončno vstavitvijo stimulatorja vsaj 4 tedensko poskusno stimulacijo s pomočjo zunanjega stimulatorja. Po dokončni vstavitvi stimulatorja je predvidena tudi obravnava v rehabilitacijskem programu. Odgovorna oseba: asist. Helena Jamnik, dr. med. Tehnike stopnjevane motorične predstave (angl. Graded Motor Imagery – GMI) GMI (Graded Motor Imagery) v slovenskem prevodu Stopnjevana Motorična Predstava v nadaljevanju (SMP), je kombiniran terapevtski pristop vadbe predstav, prepoznavanja lateralnosti in vadbe z ogledalom. Natančna motorična predstava je v osnovi razmišljanje o gibih oziroma vizualizacija gibov, ki jih uporabimo pri izvedbi namenskih aktivnosti. Z natančno motorično predstavo v mislih z vizualizacijo izvajamo posamezne gibe, ki so odgovorni za izvedbo aktivnosti. Terapija z ogledalom uporablja za spodbujanje okrevanja gibanja okvarjenega uda gibanje neokvarjenega uda. S pomočjo ogledala ustvarja vidno predstavo normalnega gibanja okvarjenega uda, ki nadomešča manjkajoči priliv senzoričnih in motoričnih informacij iz okvarjenega dela telesa. Na odsevno stran postavi okvarjeni ud, na neodsevno stran pa neokvarjeni ud. Na URI – Soča smo SMP pričeli uvajati v programe delovne terapije za potrebe oseb po amputaciji zgornjega uda s fantomsko bolečino, oseb po možganski kapi in po poškodbi možganov. Letos je bil dodelan protokol vadbe. Cilj vadbe je usmerjen v bolj kakovostno izvedbo namenskih aktivnosti. Odgovorna oseba: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. 51 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Doktorsko usposabljanje Urša Čižman, univ. dipl. psih. (UL, FF) Mentor: prof. dr. Marko Polič, univ. dipl. psih. Somentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Naslov doktorske naloge: Ocenjevanje vozniških zmožnosti pri bolnikih z nevrološko okvaro asist. Zala Kuret, dr. med. (UL, MF) Mentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Naslov doktorske naloge: Vpliv estetskih protez za delno amputacijo roke iz silikona na telesne funkcije, aktivnosti in kakovost življenja Janez Pavčič, univ. dipl. inž. el. (UL, FE) Mentor: prof. dr. Zlatko Matjačić Naslov doktorske naloge: Razvoj in vodenje naprave za urjenje spreminjanja smeri hoje (P2-0228) Andrej Krpič, univ. dipl. inž. el. (UL, FE) Mentor: prof. dr. Imre Cikajlo Naslov doktorske naloge: Ocena posturalnih zmožnosti iz haptične informacije pri telerehabilitaciji (P2-0228) asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. (UL, MF) Mentor: prof. dr. Anton Zupan, dr. med. Naslov doktorske naloge: Ocena postopkov oskrbe v programu rehabilitacije otrok z omejenimi zmožnostmi in ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo nanjo mag. Zdenka Wltavsky (Univerza v Mariboru) Mentor: prof. dr. Sonja Treven Naslov doktorske naloge: Vrednotenje kompetenc na področju zaposlitvene rehabilitacije in njihov vpliv na zaposlitev invalidov Neža Majdič, dr. med. (UL, MF) Mentor: doc. dr. Gaj Vidmar Področje dela mlade raziskovalke se nanaša na statistiko v zdravstvu. Vpisani na doktorski študij: – Ana Tolar, dr. med. (UL, MF) 52 INFORMATIVNI BILTEN 2015 SODELOVANJE Z UNIVERZO V LJUBLJANI KATEDRA ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO (http://www.mf.uni-lj.si/katedra/77) Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino je bila ustanovljena 1. aprila 1997. Njena glavna naloga je organizacija dodiplomskega in podiplomskega pouka zdravnikov ter programa specializacije iz fizikalne in rehabilitacijske medicine in tistih strok, ki vključujejo fizikalno in rehabilitacijsko medicino, kot so ortopedija, splošna kirurgija, nevrologija, revmatologija, medicina dela, pediatrija in družinska medicina. Katedra vzdržuje stike z osrednjim strokovnim evropskim odborom »UEMS European Board for Physical and Rehabilitation Medicine«, ki v okviru Evropske skupnosti usklajuje podiplomski študij in organizira evropski izpit vsako leto zadnjo soboto v novembru. Prof. dr. Helena Burger, dr. med. je v uredniških odborih mednarodnih znanstvenih revij s faktorjem vpliva (Journal of Rehabilitation Medicine, Disability and Rehabilitation, International Journal of Rehabilitation Research, Prosthetics and Orthotics International). Člani katedre: – doc. dr. Metka Moharić, dr. med., predstojnica – prof. dr. Helena Burger, dr. med. – doc. dr. Nika Goljar, dr. med. – doc. dr. Primož Novak, dr. med. – znan. svet. dr. Duška Meh, dr. med. – Ela Loparič, tajnica (tel.: 01 4758 441, e-pošta: [email protected]) 53 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Habilitirani sodelavci katedre: – izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med. – asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. – asist. Nataša Puzić, dr. med. – asist. dr. Nataša Kos, dr. med. – asist. Lidija Plaskan, dr. med. – asist. Helena Jamnik, dr. med. – asist. dr. Katarina Tonin, dr. med. – asist. Nataša Bizovičar, dr. med. – asist. Zala Kuret, dr. med. – asist. Ana Ščavničar, dr. med. – asist. Urška Zupanc, dr. med. – asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med. – asist. mag. Duša Marn Vukadinovič, dr. med. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino: – Stik z bolnikom / predavanja in vaje – Gibala / predavanja in vaje – Magistrski študij Biomedicine, predmet Rehabilitacijska medicina /seminarji Katedra za javno zdravje: – Medicina dela / specializacija Katedra za pediatrijo: – Podiplomski tečaj »Javno zdravje otrok, mladostnic in mladostnikov« Katedra za otorinolaringologijo: – Klinična logopedija / specializacija Pedagoška fakulteta – Surdopedagogika – logopedija / vaje Zdravstvena fakulteta: – Fizioterapija / predavanja, klinične vaje in klinična praksa – Delovna terapija / klinične vaje in klinična praksa – Ortotika in protetika / predavanja, klinične vaje in klinična praksa – Zdravstvena nega / klinične vaje – Medicinska psihologija / vaje – Uporabna statistika (II. stopnja): Znanstvena in strokovna komunikacija / konzultacije 54 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za psihologijo – Klinična psihologija / vaje Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT), Koper Smer Biopsihologija, I. stopnja: Raziskovalna metodologija / predavanja Smer Biopsihologija, II. stopnja: Napredne raziskovalne in statistične metode v psihologiji / predavanja, vaje Fakulteta za vede o zdravju (FVZ) Smer Zdravstvena in smer Dietetika, II. stopnja: Raziskovanje v dietetiki in Raziskovanje v zdravstveni negi / predavanja Inštitut Andrej Marušič – Javno duševno zdravje / raziskave Zdravniška zbornica Slovenije Specializacije iz: – fizikalne in rehabilitacijske medicine – ortopedije – splošne kirurgije – nevrologije – nevrokirurgije – pediatrije – otroške nevrologije – revmatologije – plastične in rekonstrukcijske kirurgije Nacionalni koordinator za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in za evropski izpit UEMS: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Tajnica: Ela Loparič 55 INFORMATIVNI BILTEN 2015 PUBLIKACIJE UNIVERZITETNEGA REHABILITACIJSKEGA INŠTITUTA REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA (izdane v zadnjih petih letih) Izdajatelj URI-Soča: Božič J., Švajger A., Fatur Videtič A., Uršič C., Vidmar J. (ur.) Poklicna rehabilitacija v Sloveniji: 25 let Centra za poklicno rehabilitacijo Lj., 2009, 164 str.* Brejc T. Rehabilitacijski besednjak Lj., 2009, 250 str. Hunter J.A.A. in sodelavci (ur.) Handbook of disabled driver assessment Belfast, Forum of Mobility Centres; Lj., Institute for rehabilitation, 2009, 456 str.* Zupan A., Plevnik A. Plavanje in druge oblike gibanja distrofikov v vodi Lj., Društvo distrofikov Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2009, 94 str.* Božič J. (ur.) Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih: izbor primerov dobre prakse v domačih in tujih podjetjih Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 89 str.* Leitgeb W. in sodelavci (ur.) Poklicna integracija - dostopnejša!: program podpornih storitev za mala in srednje velika podjetja = Berufliche Integration - leicht gemacht!: Unterstützung für Klein- und Mittelunternehmen Kapfenberg, BBRZ Österreich; Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča; Maribor, OZARA storitveno in invalidsko podjetje, 2011, 24 str.* Uršič C., Kroflič M. (ur.) Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu: tripartitno strokovno srečanje o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu, ponatis Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča : Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2011, 39 str.* Uršič C., Zupan A., Kroflič M. (ur.) Invalidi in staranje: zbornik predavanj, (posvet, 3. december 1999), ponatis Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča : Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2011, 153 str.* 56 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Zupan A. Pripomočki in načini pomoči za mišično obolele – distrofike Lj., Društvo distrofikov Slovenije, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2011, 100 str.* Božič J. (ur.) Kako do boljšega počutja na delovnem mestu: nekaj napotkov zaposlenim za prepoznavanje in lažje obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2012, 36 str.* Božič J. (ur.) Poti do izboljšanja delovnega okolja: izbrana poglavja za vodstva malih in srednje velikih podjetij Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2012, 53 str.* Božič J. (ur.) Psihosocialna tveganja na delovnih mestih: gradivo za strokovne delavce v malih in srednje velikih podjetjih Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2012, 58 str.* Erjavec T. (ur.) Internistični bolnik v rehabilitaciji 2012, zbornik prispevkov seminarja, Ljubljana, 3. 3. 2012 Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2012, 97 str.* Zupan A. (ur.) Plavanje invalidov, zbornik predavanj, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS-Soča 11. maj 2012 Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite, Fakulteta za šport, 2012, 57 str.* Kralj A., vodja raziskovalne skupine Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih: skrajšana verzija študije Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2012, 66 str.* Kitek A. (ur.) Učni model za invalide: zaključna publikacija Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2013, 99 str.* Starovasnik Žagavec B., Goljar N. (ur.) Možganska kap - kaj pa zdaj?: priročnik za bolnike in njihove svojce Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2013, 63 str.* Marn-Vukadinović D. (ur.) Kronična nerakava bolečina v vratu: učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2013, 120 str. 57 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Korošec B., Marot V. (ur.) Sodobna logopedija med teorijo in prakso: zbornik prispevkov = Contemporary logopedy between theory and practice: conference proceedings, 4. kongres logopedov Slovenije, Portorož, 13.-15. 11. 2014 Mb., Društvo logopedov Slovenije; Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2014* Jamnik H., Moharić M. (ur.) Vodenje in rehabilitacija bolnikov s kronično bolečino: izbrane teme s področja vodenja in rehabilitacije bolnikov s kronično nerakavo bolečino: redna letna učna delavnica: zbornik predavanj Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2014, 105 str. Erjavec T., Karan K. (ur.) Rehabilitacijska zdravstvena nega Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2014, 223 str. Erjavec T. (ur.) Zapleti in nujna stanja pri rehabilitaciji gibalno oviranih: zbornik prispevkov Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, 2014, 129 str. Hočevar F. (ur.) Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča: 60 let Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, 2014, 438 str. Prešern-Štrukelj M. (ur.) Ostal sem brez noge, kaj pa zdaj?: priročnik za paciente in njihove svojce Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, 2014, 42 str. Zupan A., Bilban M. (ur.) Ocenjevanje sposobnosti za vožnjo avtomobila: zbornik predavanj, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča 14. in 15. februar 2014 Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, 2014, 328 str. 58 INFORMATIVNI BILTEN 2015 REVIJA REHABILITACIJA (ISSN 1580-9315) 2002; Letn. 1: št. 1-2 (julij)* 2002; Letn. 1: št. 3-4 (dec.) 2003; Letn. 2: št. 1-2 (junij) 2003; Letn. 2: št. 3-4 (dec.) 2004; Letn. 3: št. 1-2 (marec)* 2004; Letn. 3: št. 3-4 (dec.)* 2005; Letn. 4: št. 1-2 (maj) 2005; Letn. 4: št. 3-4 (nov.) 2006; Letn. 5: št. 1-2 (feb.): Bolečina v rehabilitacijski medicini. 17. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 17. in 18. marec 2006, 222 str. 2006; Letn. 5: št. 3-4 (sept.): 3. Slovenski kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, Kranjska gora, 5.-7. oktober 2006, 164 str. 2007; Letn. 6: supl. 1 (marec): Rehabilitacijski inženiring in tehnologija. 18. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 16. in 17. marec 2007, 109 str. +[25 str. pril.] 2007; Letn. 6: št. 1 (sept.) 2007; Letn. 6: št. 2 (dec.) 2008; Letn. 7: supl. 1 (jan.): Bela knjiga o fizikalni in rehabilitacijski medicini v Evropi, slov. prevod, 76 str. 2008; Letn. 7: supl. 2 (marec): Rehabilitacija bolnikov z rakom. 19. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 28. in 29. marec 2008, 122 str. 2008; Letn. 7: št. 1 (junij) 2008; Letn. 7: supl. 3 (sept.): 5th Regional Central European ISPO Conference: Proceedings, Portorose, Slovenia, 19-21 September 2008, 234 str. 2008; Letn. 7: supl. 4 (sept.): Symposium on amyotrophic lateral sclerosis with the 24th Dr. Janez Faganel memorial lectures: abstracts, Ljubljana, 19-20 September 2008, 42 str. 2008; Letn. 7: št. 1 (dec.) 2009; Letn. 8: supl. 1 (april): Rehabilitacija v prihodnosti. 20. jubilejni dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 3. in 4. april 2009, 123 str. 2009; Letn. 8: št. 1 (junij) 2009; Letn. 8: št. 2 (dec.) 2010; Letn. 9: supl. 1 (marec): Z dokazi podprta rehabilitacijska medicina. 21. dnevi rehabilitacijske medicin: zbornik predavanj, 26. in 27. marec 2010, 160 str. 2010; Letn. 9: št. 1 (junij) 2010; Letn. 9: supl. 2 (september): Učna delavnica: kronična mešana nerakava bolečina, 17. september 2010, 59 str. 2010; Letn. 9: supl. 3 (oktober): 4. slovenski kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine, 14. – 16. oktober 2010, 62 str. 2010; Letn. 9: št. 2 (dec.) 59 INFORMATIVNI BILTEN 2015 2011; Letn. 10: supl. 1 (marec): Z dokazi podprta rehabilitacijska medicina - II. 22. dnevi rehabilitacijske medicin: zbornik predavanj, 25. in 26. marec 2011, 130 str. 2011; Letn. 10: št. 1 (junij) 2011; Letn. 10: št. 2 (dec.) 2012; Letn. 11: št. 1 (junij) 2012; Letn. 11: supl. 1 (marec): Pomen zaznavnih in prepoznavnih sposobnosti v rehabilitacijski medicini. 23. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 23. in 24. marec 2012, 122 str. 2012, Letn. 11: št. 2 (dec.) 2013; Letn. 12: št. 1 (april) 2013; Letn. 12: supl. 1 (marec): Novejše diagnostične in terapevtske metode v celostni rehabilitaciji. 24. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 22. in 23. marec 2013, 139 str. 2013; Letn. 12: št. 2 (avgust) 2013; Letn. 12: št. 3 (december) 2014; Letn. 13: supl. 1 (marec): Klinične smernice v fizikalni in rehabilitacijski medicini. 25. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 14. in 15. marec 2014, 174 str. 2014; Letn. 13: št. 1 (maj) 2014; Letn. 13: št. 2 (oktober) 2014; Letn. 13: št. 3 (december) Drugi izdajatelji: Fazekas G., Burger H., Harth A., Vilks A. (ur.) Proceedings of the 10th Congress of the European Federation for Research in Rehabilitation, Riga, Latvia, 09-12 September 2009 Int J Rehabil Res 2009; 32(Suppl. 1), 132 str.* Hazl V., Fatur-Videtič A. in sodelavci (ur.) Priročnik za upravljanje projektov na področju zaposlovanja invalidov in drugih funkcionalno oviranih oseb Lj., Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2009, 64 str.* Hočevar T., Tomič Z., Fatur-Videtič A. in sodelavci Občina po meri invalidov - izziv za lokalno skupnost : (primeri dobre prakse v Sloveniji) Lj., Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2009, 157 str.* Javh M., Ačimovič Janežič R. Izpad polovice vidnega polja ali hemianopsija Lj., Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, 2009, 12 str.* 60 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Petkovšek-Gregorin R. (ur.) Rehabilitacijska zdravstvena nega pacientov s problemi zadrževanja urina : zbornik predavanj, Ljubljana, 26. november 2009 Lj., Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2009, 81 str.* Petkovšek-Gregorin R. (ur.) Rehabilitacijska zdravstvena nega starostnika z žilno problematiko : zbornik predavanj, Ljubljana, 16. april 2009 Lj., Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2009, 110 str.* Radonjič Miholič V. Trenutek, ki spremeni življenje : spremembe duševnosti po možganski kapi Lj., Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, 2009, 52 str. Tabaj A., Vidmar J. (ur.) Kaj mora o zaposlovanju invalidov vedeti vsak delodajalec? Od davčnih olajšav za delodajalce do smernic po zakonodaji Evropske unije Lj., Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2009, 21 str.* Tabaj A., Vidmar J. (ur.) Spodbujanje zaposlovanja invalidov : temeljni mednarodni in nacionalni predpisi ter programi Lj., Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2009, 97 str.* Zupanc A. (ur.) 13. kongres fizioterapevtov Slovenije, Ljubljana, 15. in 16. maj 2009, Zbornik predavanj Lj., Društvo fizioterapevtov Slovenije, 2009, 160 str.* Petkovšek-Gregorin R. (ur.) Varnost in rehabilitacijska zdravstvena nega : zbornik predavanj, Ljubljana, 15. april 2010 Lj., Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2010, 99 str.* Bahr R., Burger H., Reeser J.C. (ur.) FIVB Volleyball Medicine Congress 2011, Book of abstracts, 13th - 15th January 2011, Bled, Slovenia Lj., Faculty of Sport, Institute of Sports Medicine, 2011, 76 str.* 61 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Ippavitz S., Wltavsky Z., Harb D., Vuser B. Metodološki priročnik za mentorje in tutorje Ptuj, Šolski center, 2011, 100 str.* Petkovšek Gregorin R. (ur.) Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata, zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 29. september 2011 Lj., Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2011, 74 str.* Puh U. in sodelavci 14. kongres fizioterapevtov Slovenije, Laško, 13. in 14. maj 2011, Zbornik predavanj Lj., Društvo fizioterapevtov Slovenije, 2011, 186 str. Vpliv bolečine na družbo, zbornik prispevkov, 21. - 22. oktober 2011 Mb., Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, 2011, 132 str.* Burger H., Mlakar M. (ur.) Prvo strokovno srečanje ISPO Slovenija 2012, Raziskovanje v protetiki in ortotiki, zbornik povzetkov, 20. april 2012 Lj., Društvo za protetiko in ortotiko - ISPO Slovenija, 2012, 28 str.* Petkovšek-Gregorin R. (ur.) Motnje požiranja in načini hranjenja, zbornik predavanj, Laško, 22. marec 2012 Lj., Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2012, 87 str.* Zupan A., Plevnik M. Plivanje i drugi oblici kretanja distrofičara u vodi Zagreb, Savez društva distrofičara Hrvatske - SDDH, 2012, 94 str.* S tehniko do zdravja [katalog razstave] = Health through technology: prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine = contribution of Slovene science to the development of medicine: Tehniški muzej Slovenije, 7. maj - 3. dec. 2013, May 7th - Dec. 3rd 2013 Lj., Tehniški muzej Slovenije, 2013, 35 str.* 62 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Petkovšek-Gregorin R., Vidmar V. (ur.) Premeščanje pacienta, zbornik predavanj, Ljubljana, 6. marec 2014 Lj., Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2014, VI, 65 str.* Pihlar Z. (ur.) Z delovno terapijo do aktivnega življenja, 7. kongres delovnih terapevtov Slovenije, Ptuj, 24. - 25. oktober 2014 Lj., Zbornica delovnih terapevtov Slovenije - Strokovno Združenje, 2014, 344 str.* Zloženke: Grabner P., Miklič U. Pravilna in varna uporaba medicinskih pripomočkov Lj., Zveza paraplegikov Slovenije, URI-Soča, 2010, 19 str. Rudolf M., Kržišnik M., Božič M. Navodila za domačo uporabo električnega stimulatorja FEPA-PO-10 R : informacija za paciente po možganski kapi in njihove svojce Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 19 str. Rudolf M., Kržišnik M., Božič M. Navodila za domačo uporabo električnega stimulatorja HEMIFES : informacija za paciente po možganski kapi in njihove svojce Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 15 str. Zupančič Knavs I., Skrbinšek M., Kic N., Vidmar V. Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri moškem Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 6 str. Zupančič Knavs I., Skrbinšek M., Kic N., Vidmar V. Navodilo za odvzem urina po metodi čistega uriniranja Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 6 str. Zupančič Knavs I., Skrbinšek M., Kic N., Vidmar V. Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri ženski Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 6 str. 63 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Zupančič Knavs I. Higiena rok v bolnišnici : namenjeno bolnikom in njihovim svojcem Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2012, 6 str. Zupančič Knavs I., Skrbinšek M., Kic N., Vidmar V. Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri ženski Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2013, 6 str. Zupančič Knavs I., Skrbinšek M., Kic N., Vidmar V. Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri moškem Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2013, 6 str. Mlakar M., Burger H. Navodila za uporabo in vzdrževanje protez za spodnje ude Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2013, 6 str. Z * označene publikacije so v INDOK službi in knjižnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča na voljo samo za izposojo. Ostale publikacije lahko kupite in naročite pisno na naslov: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (vložišče), Linhartova 51, Ljubljana, tel. 01 4758 8108, faks 01 437 2070. 64 INFORMATIVNI BILTEN 2015 MEDNARODNO SODELOVANJE Aalborg University, Center for Sensory-Motor Interaction, Aalborg, Danska http://www.smi.hst.aau.dk/ Serv. Fisiatria Occupazionale e Ergonomia, Fondazione Salvatore Maugeri, Istituto Scientifico di Riabilitazione, Veruno, Italija University Hospital Gent, Belgium International Society for Prosthetics and Orthotics (ISPO), Copenhagen, Danska http://www.ispo.ws/ Association for the Advancement of Assistive Technology in Europe (AAATE) http://www.aaate.net European Federation for Research in Rehabilitation (EFRR) http://www.efrr.org/ Physical and Rehabilitation Medicine Section and Board of the European Union of Medical Specialists (UEMS) http://www.euro-prm.org/ European Academy of Rehabilitation Medicine http://www.aemr.eu Mediterranean Forum for Physical and Rehabilitation Medicine http://www.mfprm.org International Society for Physical and Rehabilitation Medicine (ISPRM) http://www.isprm.org/ World Federation of Occupational Therapists (WFOT) http://www.wfot.org European Platform for Rehabilitation http://www.epr.eu/ European Academy of Childhood Disability (EACD) http://www.eacd.org/ The International Halliwick Association http://d5254448.u82.surftown.se/ 65 INFORMATIVNI BILTEN 2015 University of Jönköping, School of Health Sciences http://hj.se/hhj/en.html The University Hospital Balgrist, Švica http://www.university-directory.eu/Switzerland/The-University-Hospital- Balgrist.html Rehabilitationszentrum Affoltern am Albis, Švica http://www.kispi.uzh.ch/Rehabilitationszentrum_en.html Rehabilitation Clinic Zihlschlacht, Humaine http://www.humaine.ch/en/team/research/ »EUGENIO MEDEA« Scientific Institute for Research, Hospitalization and Health Care, Conegliano, Italija http://www.emedea.it/english_medea/index.php Department of Orthopaedics, Graz University Hospital http://www.meduni-graz.at/orthopaedie/index_en.html Royal Free Hospital, London , Velika Britanija http://www.royalfree.nhs.uk/ Columbia University, EACD, New York, ZDA http://new.aacpdm.org/publications/newsletter/2009_summer.pdf Delft University of Technology, Department of BioMechanical Engineering, BioMechatronics and BioRobotics Laboratory, Delft, The Netherlands http://tudelft.nl/en/research/health/themes/cure-and-care/biomechatronics-and-biorobotics/ Ospedale »S. Maria di Ca' Foncello«, Oddelek za rehabilitacijsko medicino, Treviso, Italija Univerzitetna bolnišnica Celovec, Oddelek za anesteziologijo in terapijo bolečine, Avstrija Birmingham City University, Velika Britanija http://www.bcu.ac.uk/ The Ottawa Hospital Rehabilitation Centre, Centre for Rehabilitation Research and Development, U. Ottawa, Faculty of Medicine http://www.ohri.ca/ Adelante, Hoensbroek, Nizozemska http://www.adelante-zorggroep.nl/ Mid Sweden University, Department of Health Sciences, Östersund, Sweden 66 INFORMATIVNI BILTEN 2015 STROKOVNA ZDRUŽENJA V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča ima sedež: Združenje SZD za fizikalno in rehabilitacijsko medicino: Predsednica združenja: asist. dr. Nataš Kos, dr. med. (Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, UKC Ljubljana) Društvo fizioterapevtov Slovenije (DFS) – strokovno združenje Predsednik: Srečko Plešnik, VFT (Velenje) Podpredsednik: Alen Ilić, dipl. fiziot. (Ilirska Bistrica) Zbornica delovnih terapevtov Slovenije – strokovno združenje Predsednica: Zdenka Pihlar, dipl. del. terap. Namestnica predsednice: Julija Ocepek, dipl. del. terap. Tajnica: Slavica Kotnik, dipl. del. terap. Društvo za protetiko in ortotiko - ISPO Slovenija Predsednica: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Tajnica: Maja Mlakar, dipl. ing. ortot. protet. 67 INFORMATIVNI BILTEN 2015 PUBLIKACIJE V LETU 2015: V letu 2015 bomo izdali: Revija REHABILITACIJA, ISSN 1580-9315, marec 2015: letnik XIV, suplement 1 26. dnevi rehabilitacijske medicine: MOŽNOSTI IN DILEME V FIZIKALNI IN REHABILITACIJSKI MEDICINI TER CELOSTNI REHABILITACIJI V SLOVENIJI, Ljubljana, 27. in 28. marec 2015 Revija REHABILITACIJA, ISSN 1580-9315, april 2015: letnik XIV, št. 1 Revija REHABILITACIJA, ISSN 1580-9315, avgust 2015: letnik XIV, št. 2 Revija REHABILITACIJA, ISSN 1580-9315, december 2015: letnik XIV, št. 3 Zloženke: Center za ortotiko in protetiko: Navodila za uporabo in vzdrževanje epitez Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2015 Center za ortotiko in protetiko: Navodila za uporabo in vzdrževanje ortopedske obutve Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2015 Center za ortotiko in protetiko: Navodila za uporabo in vzdrževanje ortoz za spodnje ude Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2015 Center za ortotiko in protetiko: Navodila za uporabo in vzdrževanje ortoz za zgornje ude Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2015 Center za ortotiko in protetiko: Navodila za uporabo in vzdrževanje protez za prste in dlan iz silikona Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2015 Center za ortotiko in protetiko: Navodila za uporabo in vzdrževanje protez za zgornje ude Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2015 68 INFORMATIVNI BILTEN 2015 Center za ortotiko in protetiko: Navodila za uporabo in vzdrževanje spinalnih ortoz Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2015 Center za ortotiko in protetiko: Navodila za uporabo in vzdrževanje ortopedskih vložkov Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2015 69 INFORMATIVNI BILTEN 2015 BELEŽKE 78 INFORMATIVNI BILTEN 2015 BELEŽKE 79 INFORMATIVNI BILTEN 2015 BELEŽKE 80
© Copyright 2024