2013-14 - Medicinska fakulteta Maribor

Taborska ulica 8
2000 Maribor, Slovenija
Quod serimus, metimus, quod damus, accipimus.
SAMOEVALVACIJSKO POROČILO
MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU
ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014
Januar, 2015
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Pri pripravi poročila so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):
Suzana Bračič
Eva Nike Cvikl
Bogdan Čižmarević
Jurij Dolenšek
Darja Farasin
Irena Gorza
Romana Grajner
Radovan Hojs
Tadej Horvat
Jure Jaušovec
Robi Kelc
Saša Kos
Iris Lozej
Ivan Krajnc
Vesna Krajnc
Uroš Maver
Monika Marković
Zorica Milinović
Dušica Pahor
Breda Pečovnik Balon
Božena Pejković
Tadej Petek
Jelka Rakun
Pavel Skok
Andraž Stožer
Albina Šamperl
Anita Šober
Alojz Tapajner
Elvira Žibrat Medved
Odgovorni urednik:
Andraž Stožer
2
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
KAZALO
1.
VPETOST V OKOLJE ............................................................................................................... 7
1.1
Poslanstvo ............................................................................................................................... 7
1.2
Vizija ........................................................................................................................................ 8
1.3
Slogan MFUM .......................................................................................................................... 8
1.4
Razvoj MFUM .......................................................................................................................... 9
1.5
Povezanost z okoljem (ožjim in širšim).................................................................................. 11
1.6
Spremljanje diplomantov po zaključku študija...................................................................... 11
1.7
Spremljanje učnih izidov, kompetenc ................................................................................... 12
1.8
Spremljanje konkurenčnosti diplomantov na trgu dela ........................................................ 13
1.10
Ocena stanja ......................................................................................................................... 13
1.11
Priložnosti za izboljšanje ....................................................................................................... 15
2. DELOVANJE MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU ................................................. 16
2.1
Cilji in strategija delovanja MFUM ........................................................................................ 16
2.2
Načrti in načini uresničevanja postavljenih ciljev.................................................................. 18
2.3
Organiziranost MFUM ........................................................................................................... 18
2.3.1
2.4
Vključevanje zaposlenih in študentov v delovanje MFUM............................................ 25
Izobraževalna dejavnost ........................................................................................................ 26
2.4.1 Organizacija in izvedba študijskih programov ..................................................................... 26
2.5 Dodiplomski program »Splošna medicina« ................................................................................ 27
2.5.1
Vpis študentov ............................................................................................................... 32
2.5.2
Praktično izobraževanje ................................................................................................ 32
2.5.3
Učni izidi študentov, kompetence, posodabljanje programov ..................................... 36
2.6
Odgovornost MFUM do študentov ....................................................................................... 36
2.7
Sodelovanje z visokošolskimi zavodi v Sloveniji .................................................................... 37
2.8
Mednarodno sodelovanje ..................................................................................................... 38
2.9
Mobilnost študentov ............................................................................................................ 41
2.10
Mobilnost profesorjev ....................................................................................................... 44
2.11
Vpetost študentov v delovanje MFUM ............................................................................. 45
2.12
Spremljanje napredovanja študentov ............................................................................... 46
2.13
Spremljanje diplomantov .................................................................................................. 46
2.13.1 Spremljanje konkurenčnosti na trgu dela diplomantov študijskih programov ................ 47
3
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2.14
Ocena stanja in usmeritev ................................................................................................. 47
2.15
Podiplomski program »Biomedicinska tehnologija« ......................................................... 47
2.16
Ocena stanja in usmeritev ................................................................................................. 53
2.17 Poročila nosilcev predmetov..................................................................................................... 53
2.18
Znanstveno-raziskovalna dejavnost na MFUM ................................................................. 63
2.17.1
Temeljni projekti ........................................................................................................... 63
2.18.2
Projekti EU ..................................................................................................................... 65
2.18.3
Nacionalni projekti ........................................................................................................ 65
2.18.4
Raziskovalci, raziskovalne skupine ................................................................................ 66
2.18.5
Projektna pisarna MFUM .............................................................................................. 69
2.18.6
Predstavitve raziskovalnih rezultatov............................................................................ 71
2.19 Ocena stanja in usmeritev ........................................................................................................ 73
2.20
3.
Priložnosti za izboljšanje.................................................................................................... 74
KADRI ................................................................................................................................ 76
3. 1
Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci ................................................................... 77
3. 2 Zadovoljstvo zaposlenih ............................................................................................................ 79
3. 3 Ocena stanja in usmeritev ......................................................................................................... 85
3. 4 Priložnosti za izboljšanje ........................................................................................................... 86
4. ŠTUDENTJE NA ZAVODU ......................................................................................................... 87
4. 1. Dejavnost Študentskega sveta Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ............................. 87
4.1.1. Seje študentskega sveta ..................................................................................................... 88
4. 2. Program dela Študentskega sveta MF UM v letu 2014 ............................................................. 89
4.3. Društvo študentov medicine Maribor........................................................................................ 90
4. 4. Posamezni projekti in izvedbene naloge ................................................................................... 91
4.4.1. Projektna aktivnost in dogodki ŠS MF UM ......................................................................... 91
4.4.2. Projektna aktivnost DŠMM ................................................................................................. 93
4.4.3. Športna dejavnost v DŠMM .............................................................................................. 100
4.4.4. Kulturni in zabavni dogodki DŠMM .................................................................................. 101
Projekti na področju javnega zdravja in ozaveščanja: ................................................................ 102
4.5 CIM .......................................................................................................................................... 102
4.5.1. Poslanstvo ......................................................................................................................... 102
4.5.2. Vizija.................................................................................................................................. 103
4.5.3. Organizacija ...................................................................................................................... 103
4
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
4.5.4. Delovanje .......................................................................................................................... 103
4.5.5. Dosežki .............................................................................................................................. 104
4. 6. Ocena stanja, usmeritve za prihodnost in priložnosti za izboljšave........................................ 106
4.6.1. Študentski svet Medicinske fakultete Univerze v Mariboru............................................. 106
4.6.2. Tutorstvo .......................................................................................................................... 107
4.6.3. Društvo študentov Medicine ............................................................................................ 107
b)
Izboljšave in pridobitve v Društvu študentov medicine Maribor .................................... 107
c)
Slabosti in priložnosti za izboljšave v društvu študentov medicine Maribor ...................... 108
4.6.4. CIM.................................................................................................................................... 108
5. MATERIALNI POGOJI ..............................................................................................................109
5. 1 Prostori .................................................................................................................................... 109
5. 2
Oprema................................................................................................................................ 112
5. 3
Informacijski sistem ............................................................................................................. 117
5. 4
Knjižnica ............................................................................................................................... 118
5.4.1
Založniška dejavnost MFUM....................................................................................... 131
5. 5
Ocena stanja in usmeritve ................................................................................................... 131
5. 6
Financiranje ......................................................................................................................... 132
5.6.1 Pridobivanje sredstev ....................................................................................................... 132
5.6.2
Poraba sredstev ........................................................................................................... 132
5.6.3
Ocena stanja in usmeritev ........................................................................................... 133
5.7 Priložnosti za izboljšanje ........................................................................................................... 134
6.
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE NARAVNANOSTI ...................135
6.1
Skrb za kakovost .................................................................................................................. 135
6.2
Strategija zagotavljanja kakovosti na Medicinski fakulteti UM........................................... 137
6.3
Ocena stanja in usmeritev ................................................................................................... 138
6.4
Akcijski načrt........................................................................................................................ 139
6.5
Glavni premiki v času od ustanovitve MFUM (2003) .......................................................... 173
6.6 Priložnosti za izboljšanje ........................................................................................................... 174
7.
ZAKLJUČEK ........................................................................................................................175
8.
VREDNOTENJE ŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI ..............................................................................176
9.
VREDNOTENJE VPLIVA NA OKOLJE – KAZALNIKI EMAS........................................................184
5
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
10.
SEZNAM PREGLEDNIC .....................................................................................................185
6
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
1. VPETOST V OKOLJE
Medicinska fakulteta (MF) je članica Univerze v Mariboru (UM). Ustanovljena je bila z Odlokom o
preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije 2.
oktobra 2003. Organizirana je v skladu z Zakonom o visokem šolstvu.
Medicinska fakulteta si prizadeva biti odprta ustanova z najvišjimi standardi in vrednotami tako na
izobraževalnem in raziskovalnem področju kot tudi na področju osebnostnega in družbenega področja
ter razvoja. MFUM spodbuja aktivno sodelovanje študentov in zaposlenih v okviru pedagoškega
procesa, v domačih in mednarodnih projektih, društvih, sekcijah, združenjih, pri tem pa upošteva
nacionalno identiteto in skrb za slovenski jezik, kulturo in dediščino. MFUM se povezuje z
gospodarstvom preko projektov, s civilno družbo preko društev, nevladnih organizacij, medijev; z javno
upravo in državnimi institucijami, kot so ministrstva, inštituti, agencije. Na ta način MFUM širi znanje,
promovira zdrav način življenja in predstavlja zdravje kot temeljno biopsihosocialno vrednoto,
spodbuja skrb zanj, prav tako pa skrbi za etične in moralne vrednote in se sooča z družbenimi vprašanji
ter tako prispeva k celostnemu družbenemu napredku in razvoju.
1.1
Poslanstvo
Poslanstvo in vizija sta objavljena in javno dostopna na spletni strani http://www.mf.unimb.si/index.php/sl/o-medicinski-fakulteti/48-poslanstvo-in-vizija.
Medicinska fakulteta v Mariboru je učna in raziskovalna družbena ustanova, na kateri izobražujemo
študente za pridobitev znanja in veščin, potrebnih za preprečevanje bolezni, vzdrževanje in
povrnitev zdravja; ustanova, kjer v sklopu inštitutov izvajamo znanstveno-raziskovalno delo in kjer
ob tem skrbimo za celostni in trajnostni razvoj posameznika in za družbeno odgovornost.
Naše temeljne vrednote in prizadevanja so:

biti kakovostna in odprta učna ustanova,

najvišje etične in moralne vrednote,

enakopravnost in partnerstvo vseh sodelujočih in

negovanje akademske svobode.
Temeljna naloga Medicinske fakultete Univerze v Mariboru kot učne ustanove bodočih zdravnikov je
izobrazba našega diplomanta v strokovnem smislu, pa tudi v smislu moralnih in etičnih norm.
7
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Kompetence, ki jih mora diplomant Medicinske fakultete Univerze v Mariboru obvladati, so skladne s
kompetencami zajetimi v Modri knjigi o izobraževanju zdravnikov, skladne pa so tudi s standardi naših
partnerskih evropskih fakultet.
1.2
Vizija
Vizija MFUM je ostati oziroma postati ugledna, zaželena, uveljavljena, varna, mednarodno
naravnana in prepoznavna učna in raziskovalna ustanova z elementi odličnosti vpeta v bližnje in
daljne okolje, poznana po znanju in usposobljenosti zdravnikov, ki jih je izobrazila, učiteljev,
raziskovalcev in nepedagoških delavcev, ki na njej delajo, in moralnih standardih, ki jo krasijo.
Vodstvo MFUM bo skrbelo za skladen razvoj vseh kateder in inštitutov, pa tudi za razvoj naših kliničnih
učnih baz. Z intenzivnimi mednarodnimi izmenjavami študentov in učiteljev bomo omogočili tako
študentom kot učiteljem pridobivanje dodatnih znanj in izkušenj. Pomembna naloga v prihodnosti je
intenzivirati raziskovalno delo, zlasti bazične raziskave, kar bomo dosegli v sodelovanju z drugimi
fakultetami Univerze v Mariboru, ki so že sedaj vključene kot partnerji na podiplomskem študijskem
programu Biomedicinska tehnologija, v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor ter v
sodelovanju z našimi partnerskimi fakultetami znotraj Evropske unije. Medicinska fakulteta Univerze v
Mariboru si bo še naprej prizadevala za kontinuirano prenovo študijskih programov v smislu
posodabljanja, ob sodelovanju s študenti in ob upoštevanju smernic, ki jih oblikujejo mednarodne
organizacije kot sta AMSE (angl. Association of Medical Schools in Europe) in AMEE (angl. Association
for Medical Education in Europe). Ključno vlogo v tem procesu bo imel Center za izobraževanje v
medicini (CIM).
1.3
Slogan MFUM
Quod serimus, metimus, quod damus, accipimus.
Kar sejemo, žanjemo, kar dajemo, prejemamo.
8
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
1.4
Razvoj MFUM
Pobude za ustanovitev druge medicinske fakultete segajo v sedemdeseta leta preteklega stoletja.
Univerzitetni klinični center Maribor (UKCMB) je leta 1977 podpisal sporazum o sodelovanju z
Medicinsko fakulteto v Ljubljani, konec leta 1980 so prvi študenti medicine začeli opravljati klinične
vaje tudi v Mariboru. Leta 1990 je bolnišnica postala učna bolnišnica Medicinske fakultete v Ljubljani,
od tedaj je več kot 1000 študentov Medicinske fakultete v Ljubljani opravljalo vaje iz kliničnih
predmetov v UKC MB.
Razloge za ustanovitev druge medicinske fakultete v Sloveniji je moč najti v podatkih Ministrstva za
zdravje, da bomo do leta 2020 potrebovali 1100 zdravnikov več, kot jih imamo danes, oziroma 25
odstotkov več. Po podatkih registra Zdravniške zbornice Slovenije je bilo na dan 1.8. 2012 v Sloveniji
5520 zdravnikov in 1355 zobozdravnikov aktivnih v zdravniški službi, 288 zdravnikov pripravnikov in
zdravnikov s strokovnim izpitom ter 39 pripravnikov zobozdravnikov. Poleg tega 389 zdravnikov ni
delalo z bolniki, tako da smo imeli približno 2,51 zdravnika na 1000 prebivalcev. Primerjava podatkov
z bolje razvitimi evropskimi državami, npr. Švico, Dansko, Nizozemsko, Avstrijo, Finsko, Nemčijo, s
povprečno 3 do 5 zdravniki na 1000 prebivalcev, kaže razmeroma veliko, to je do dvakratno
zaostajanje. Zaskrbljujoča je tudi starostna struktura zdravnikov, saj naj bi v naslednjih petih letih v
Sloveniji upokojilo skoraj 800 zdravnikov, ki jih ob sedanjem številu diplomantov ne bo mogoče
nadomestiti. Pri tem ne smemo zanemariti, prekomerne obremenitve zaposlenih zdravnikov v
primerjavi z evropskimi. Če bi to želeli zmanjšati vsaj za polovico, bi morali nemudoma zaposliti vsaj
350 zdravnikov specialistov.
Zelo pomemben je tudi podatek Statističnega urada Republike Slovenije o stanju na področju
izobraževanja v Republiki Sloveniji med leti 1990 in 2000. V tem obdobju se je število visokošolskih
ustanov povečalo od 6 na 17, število študentov, vpisanih na dodiplomski študij od 33565 na 68427,
število študentov na MF Univerze v Ljubljani pa se je povečalo le minimalno.
Ustanovitev Medicinske fakultete in izvajanje študija medicine je tako bila (in je še) ena od razvojnih
prioritet Univerze v Mariboru. Razvoj medicinskih ved v geografskem prostoru ob državni meji z
Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko lahko prispeva tudi h krepitvi nacionalnih intelektualnih potencialov
zaradi predvidenega manjšega odliva podskupine najbolj motiviranih in prizadevnih gimnazijcev na
študij v tujino.
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru (MFUM) je bila ustanovljena z Odlokom o preoblikovanju
Univerze v Mariboru, ki ga je soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije 2. oktobra 2003. Je
članica Univerze v Mariboru in je organizirana v skladu z Zakonom o visokem šolstvu. V mesecu
decembru 2003 je Svet za visoko šolstvo RS potrdil univerzitetni študijski program »Splošna medicina«
9
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
in z razpisom objavil tudi 80 vpisnih mest za prve študente. Univerzitetni študijski program »Splošna
medicina« na MFUM je trajal šest let in obsegal 5500 ur teoretičnega in praktičnega študija.
Skladno z zahtevami po prenovi programov je univerzitetni študijski program »Splošna medicina«
prenovljen in usklajen z zahtevami Bolonjske deklaracije. Tako je 5. maja 2008 Svet za visoko šolstvo
RS dal soglasje k uvedbi prenovljenega, enovitega magistrskega študijskega programa »Splošna
medicina«, ki je bil prvič razpisan v študijskem letu 2009/2010. Temeljni cilj enovitega magistrskega
študijskega programa »Splošna medicina« na MFUM je pripraviti študente za samostojno delo
zdravnika. Študij traja 6 let oz. 12 semestrov, obsega 5775 ur teoretičnega in praktičnega študija in je
ovrednoten s 360 ECTS točkami. Značilnost enovitega magistrskega študijskega programa »Splošna
medicina« je tesna prepletenost predmetov znotraj posameznih letnikov (horizontalno) in med letniki
(vertikalno). Vlogo povezovalca imajo PBL moduli, ki na osnovi središčnih problemov v obliki spirale
pokrivajo vsa področja medicine od poznavanja temeljev teorije in prakse, usposabljanja v kliničnem
okolju in postopnega doseganja samostojnosti, ki študente vodi v samostojno poklicno pot zdravnika.
Študij poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev in v individualni obliki, poteka izključno kot redni študij.
Študent zaključi študij z opravljenimi vsemi izpiti in opravljenim praktičnim delom (bolnišnica,
družinska medicina) ter pridobi naziv doktor oz. doktorica medicine.
Medicina kot veda je v zadnjih desetletjih doživela izjemno hiter napredek, ki se kaže na številnih
področjih, s katerimi je medicina tesno povezana. Neizogibna prepletenost medicine z naravoslovnimi,
humanističnimi in drugimi vejami znanosti je pripeljala do tehnološkega napredka, ki ga na
specializiranih področjih zmorejo obvladovati le strokovnjaki z ustreznim interdisciplinarnim znanjem.
Pomemben del izjemno hitrega napredka na področju interdisciplinarnih ved, povezanih z medicino,
se dogaja na področju tehničnih ved. Iz tega razloga je MFUM po pozitivnem mnenju Sveta za visoko
šolstvo Republike Slovenije (sklep št. 4, 2. seja, 15. 4. 2005) in opravljenih vseh potrebnih postopkih
oblikovala in razpisala podiplomski program »Biomedicinska tehnologija«, prvi študenti so se v
program vpisali v študijskem letu 2005/2006. Doktorski študijski program Biomedicinska tehnologija je
namenjen poglobitvi znanja in raziskovanju novih biomaterialov, uporabi sodobnih informacijskih
tehnologij, elektronike, robotike, itd. ter področij, ki danes pomembno spremljajo razvoj sodobne
tehnologije. Program poleg teoretskih tem, predavanj, seminarjev, laboratorijskega dela, vključuje tudi
projektne naloge od temeljnih, aplikativnih do razvojno raziskovalnih.
Pričujoče poglavje je kratek pregled ključnih dogodkov od ustanovitve MFUM. Podroben pregled
ponuja publikacija »Deset let medicinske fakultete Univerze v Mariboru«, ki je izšla ob 10. obletnici
naše fakultete. Poleg pregleda razvoja fakultete ponuja številne podatke v zvezi z drugimi področji
samoevalvacije, zato jo zainteresiranemu bralcu priporočamo v branje.
10
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
1.5
Povezanost z okoljem (ožjim in širšim)
MFUM je z okoljem povezana vertikalno in horizontalno. Iz populacije črpa inteligentne, sposobne in
visoko motivirane mlade ljudi, jih vrhunsko izobrazi in praktično usposobi in vrne v okolje, v katerega
prenašajo svoje poslanstvo, hkrati pa si prizadeva za njihovo trajnostno nadaljnje izobraževanje. V
horizontalni smeri skladno s poslanstvom zdravnika preko interakcije študentov, zdravnikov,
visokošolskih sodelavcev in učiteljev z ožjim in širšim družbenim okoljem skrbi za ozaveščanje ljudi o
zdravju, opozarja na velike javnozdravstvene probleme in promovira zdravje kot eno od temeljnih
vrednot, nujnih za biopsihosocialno integriteto posameznika. MFUM je celovita izobraževalna in
raziskovalna ustanova, ki si prizadeva za odličnost izobraževanja in povečevanje znanja s pomočjo
temeljnih in aplikativnih raziskav. Sožitje družboslovja, ekonomije, humanistike, medicine,
naravoslovja, pedagoških ved, prava, tehnike in umetnosti ustvarja najboljše pogoje za sodelovanje,
konkurenčnost in multidisciplinarnost. Ena najpomembnejših nalog je spodbujanje aktivnega
sodelovanja študentov in zaposlenih tekom pedagoškega procesa in v mednarodnih društvih, mrežah
in projektih, ob upoštevanju nacionalne identitete in skrbi za slovenski jezik, z odgovornostjo za razvoj
slovenske znanstvene terminologije, dediščino in kulturo. Medicinska fakulteta se sama in skupaj z
drugimi fakultetami Univerze v Mariboru povezuje z gospodarstvom, civilno družbo, javno upravo in
drugimi institucijami v okolju ter tako spodbuja raziskovalno in umetniško aktivnost, širi znanje,
sooblikuje državljansko in ekološko zavest, krepi demokratične in etične vrednote, sooča se z
družbenimi vprašanji okolja, skrbi za trajnostni razvoj ter si prizadeva za skupno blaginjo in celostni
razvoj družbe.
1.6
Spremljanje diplomantov po zaključku študija
Ob diplomi so podatki o diplomantih zbrani v referatu Medicinske fakultete. Za spremljanje
diplomantov po diplomi skrbi tudi združenje alumnov v obliki društva PRIMARIA. Društvo je bilo
ustanovljeno junija leta 2010, sprva kot društvo prvih diplomantov MFUM in se kasneje, leta 2012,
dokončno preoblikovalo v društvo vseh diplomantov MFUM. Šteje 55 članov, večinoma predstavnikov
prve generacije študentov MFUM, saj je bilo zaradi dolgotrajnega preoblikovanja v Alumni klub takrat
vpisovanje ostalih diplomantov nemogoče. Odkar je to formalno izvedljivo, je društvo že pridobilo
nekaj novih članov, ambicije društva pa so, da bi se mu iz vsake generacije diplomantov priključila
večina.
11
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Poleg gojenja lastne identitete, medsebojnega povezovanja in sodelovanja želi društvo krepiti
povezavo predvsem s svojimi bolniki v najširšem smislu ter ostalimi zdravniškimi in strokovnimi
organizacijami – tako znotraj države kot v tujini. Ko bo klub zaživel, predvsem na račun večjega števila
članov, bo omogočen tudi večji obseg projektne aktivnosti. Načrtuje se prirejanje strokovnih,
družabnih in humanitarnih dogodkov. Društvo želi vzpostaviti stike in sodelovati v projektih z društvi
bolnikov, drugimi strokovnimi zdravniškimi združenji in nenazadnje z MFUM.
V teku so tudi aktivnosti o spremljanju zaposljivosti na nivoju Univerze v Mariboru, s katero se društvo
Primaria povezuje. V zvezi z društvom Primaria glej tudi poglavje 2.13.
1.7
Način
Spremljanje učnih izidov, kompetenc
preverjanja
in
ocenjevanja
znanja
je
urejen
skladno
s
Statutom
UM
(http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno10.pdf),
Pravilnikom
o
preverjanju
in
ocenjevanju
znanja
na
UM
(http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%202009.pdf) in skladno s spremembami in
dopolnitvami
Pravilnika
o
preverjanju
in
ocenjevanju
znanja
na
UM
(http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o
%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20A4-2009-41%20AG%20(XXX-2-2012).pdf,
http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o
%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20A4-2009-41%20AG%20(XXVIII-7-2010).PDF ).
Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem
in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih
enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij,
hkrati pa daje študentom povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Študent lahko na
podlagi javno objavljenih vsebin primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih kliničnih
veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja
ves čas študijskega procesa, s čimer se zagotavlja celovit pregled in ocena študentovega obvladovanja
vsebine posameznih učnih enot. Sprotne oblike preverjanja znanja so: kolokviji, testi, domače naloge,
sodelovanje na predavanjih, seminarjih, vajah in terenskih projektih ter ocenjevanje seminarskih del.
12
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Pouk medicine je vezan na klinično delo z bolnikom in neposredno sodelovanje z mentorji, ki so
diplomantom po končanem študiju in zaposlitvi sodelavci in mentorji tudi pri nadaljnjem usposabljanju
(podiplomskem študiju). Ustrezna naravnanost pouka je tako neposredno preverljiva in mora biti hkrati
tudi neposredni cilj mentorjev, da pridobijo kompetentne sodelavce po končanem študiju.
1.8
Spremljanje konkurenčnosti diplomantov na trgu dela
Do 12. 12. 2014 je na Medicinski fakulteti v Mariboru diplomiralo 311 študentov. V Sloveniji obstaja
poleg Medicinske fakultete Univerze v Mariboru še Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Z ozirom
na usklajenost študija z evropskimi direktivami in priznanjem naziva se diplomanti že zaposlujejo tudi
v drugih državah EU.
1.9
Ponovna akreditacija enovitega magistrskega študijskega programa »Splošna
medicina«
V dnevih 1. in 2. 12. 2014 je potekal na MFUM obisk strokovnjakov NAKVIS v postopku podaljšanja
akreditacije enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje »Splošna medicina«. V
postopku priprave vloge in priprave na obisk so se angažirale vse strokovne službe fakultete, študenti,
učitelji in vodstvo fakultete. Vloga je bila usklajena s službami UM, oddana pravočasno in popolna. Ob
obisku so strokovnjaki ugotovili odličen nivo zagotavljanja kakovosti študijskega procesa in podali
predloge za izboljšanje, ki so del akcijskega načrta na koncu samoevalvacijskega poročila. Dne 5. 1.
2015 smo od NAKVIS prejeli Poročilo o presoji vloge za podaljšanje akreditacije, ki nakazuje, da si lahko
obetamo podaljšanje za maksimalno možno obdobje. To je veliko priznanje za mlado in razmeroma
neizkušeno fakulteto, znamenje visoke motiviranosti vseh zaposlenih in študentov in vzpodbuda za
delo v prihodnosti.
1.10
Ocena stanja

Na MFUM imamo jasno opredeljena poslanstvo in vizijo, ki sta javno dostopna.

Pri oblikovanju poslanstva in vizije je doslej v največji meri sodelovalo vodstvo in komisija za
ocenjevanje kakovosti, notranja institucionalna evalvacija pa je pokazala, da pedagoški in
strokovni delavci niso dobro seznanjeni z vizijo in poslanstvom, da pa si želijo, da bi jih s
poslanstvom in vizijo seznanjali bolj neposredno kot preko javno dostopnih strani UM. Prav
13
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
tako si želijo poslanstvo in vizijo sooblikovati. V zgornjem gre iskati tudi enega od razlogov za
odsotnost bistvenega posodabljanja vizije in poslanstva doslej. Medicinska fakulteta bo v
prihodnjem študijskem letu posodobila svoje poslanstvo in vizijo in k temu pritegnila tudi vse
zaposlene in študente.

Kot je pokazal pregled samoevalvacijskih poročil članic UM za leto 2010/11 s strani
univerzitetne komisije za ocenjevanje kakovosti, večina članic nima izoblikovane celovite
strategije razvoja. MFUM v tem samoevalvacijskem poročilu prvič sklepa zanko kakovosti s
pregledom realiziranih ukrepov in akcijskim načrtom za uresničitev doslej nerealiziranih
ukrepov in novih ukrepov, za katere smo se odločili po procesih samoevalvacije in
reakreditacije študijskega programa, ki je temelj uresničitve strategije razvoja.

Regionalno se MFUM povezuje z UKCMB in učnimi bazami po Sloveniji, v pedagoški in
raziskovalni proces vključuje visokošolske učitelje in raziskovalci iz različnih visokošolskih
zavodov in raziskovalnih ustanov v Sloveniji, v manjši meri pa s fakultetami in raziskovalnimi
centri iz tujine.

V razmeroma kratkem času obstoja smo dosegli dobro stopnjo delovanja mobilnosti
študentov, tako regionalno v okviru izvajanja prakse kot širše preko programa ERASMUS in
pogodb z drugimi inštitucijami. Število študentov, ki odhajajo je večje od števila študentov, ki
prihajajo na izmenjave.

Študenti so preko številnih projektov bogato povezani z okoljem. Pri teh projektih pa v manjši
meri sodelujejo zaposleni na MFUM, bodisi samostojno, bodisi v obliki podpore študentskim
projektom.

MFUM
je
vpisana
v
svetovni
register
medicinskih
fakultet
AVICENNA
(http://avicenna.ku.dk/database/medicine).

Dokončno je ustanovljeno društvo Primaria, ki pa zaenkrat šteje razmeroma malo članov.

Spremljanje kariere diplomantov je na področju medicine vsaj delno lažje kot drugod, ker
večina zdravnikov ostane v sistemu javnega zdravstvenega varstva in postanejo sodelavci
svojih nekdanjih učiteljev. Vendar je takšno spremljanje kvalitativno in razmeroma
nesistematično.

Kar nekaj je diplomantov, ki so po končanem izobraževanju odšli v tujino. Njihovo kariero je
izjemno težko spremljati ali jih motivirati za vrnitev, po tem ko so osvojili tudi znanja v tujini.
Tako večinoma pomenijo izgubo človeških virov.
14
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
1.11

Priložnosti za izboljšanje
Komisija za ocenjevanje kakovosti bo do junija 2015 za pedagoške in strokovne delavce
pripravila vseobsegajočo, a obvladljivo kratko pisno predstavitev vizije in poslanstva, jih z njima
seznanila neposredno preko službenih naslovov za elektronsko pošto in jih prosila za
konstruktivne predloge za spremembe in dodatke k viziji in poslanstvu. Tako se bo pojavila
pomembna prva priložnost posodobitve poslanstva in vizije.

Komisija za ocenjevanje kakovosti bo do junija 2015 poskrbela za uskladitev strategije UM s
strategijo MFUM in v proces vključila vse deležnike.

Komisija za ocenjevanje kakovosti bo odslej vsako leto sklepala zanko kakovosti z analizo
realizacije akcijskega načrta in njegovim posodabljanjem.

Dalje je treba negovati povezanost z drugimi ustanovami na lokalni ravni in si prizadevati za
povečanje povezav zunaj meja.

Podpirati je treba mobilnost študentov, predvsem privabljati tuje študente.

Hkrati je treba k večji mobilnosti stimulirati tudi raziskovalce in pedagoške delavce. Slednje je
treba v večji meri navdušiti za podporo študentskim projektnim prizadevanjem.

Povečati delež diplomantov, včlanjenih v klub diplomantov.

Razmisliti je treba o možnostih sistematičnega kvantitativnega spremljanja kariere
diplomantov MFUM, pri čemer bodo v pomoč prizadevanja na ravni UM.

MFUM mora predvsem preko rektorske konference in srečanj z ministroma za zdravstvo in
visoko šolstvo aktivneje spodbujati k izboljševanju razmer v Republiki Sloveniji, da ne prihaja
do migracije diplomantov v druge države, to je do bega možganov in izgube dragocenih virov.
15
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2. DELOVANJE MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU
2.1
Cilji in strategija delovanja MFUM
Cilji delovanja MFUM so sledeči:

Nadaljnje posodabljanje laboratorijske in klinične pedagoške opreme;

načrtovanje enovitega magistrskega študijskega programa »Lekarniška farmacija«;

zagotavljanje in izboljševanje potrebnih pogojev za izvajanje enovitega magistrskega
študijskega programa »Splošna medicina« ter iztekajočega univerzitetnega študijskega
programa »Splošna medicina« ter potrebnih pogojev podiplomskega doktorskega študijskega
programa »Biomedicinska tehnologija«;

nadaljnje seznanjanje študentov, bodočih študentov in zaposlenih z načinom dela in študija v
teh programih;

sodobnejše in boljše spremljanje izvajanja študijskih programov, spremljanje kakovosti izvedbe
ter priprava predlogov sprememb na osnovi ugotovitev in analiz uspešnosti študija;

nadaljnje uvajanje aktivnih študijskih oblik, spodbujanje aktivnega sodelovanja študentov v
študijskem procesu, redno izvajanje študentskih anket ter sprejemanje ukrepov na osnovi
rezultatov;

vzdrževanje visoke prehodnosti med letniki in velikega števila diplomantov, a nikakor za ceno
nižanja kriterijev znanja;

podeljevanje priznanj študentom z najvišjo poprečno oceno izpitov;

uporaba prilagojene informacijske podpore (AIPS) novim oblikam in načinom izobraževanja;

nadaljevanje posodabljanja študijskega okolja s sodobno računalniško opremo, večja mera
integracije in posodabljanja simulacijskih centrov v študijski proces;

vzpostavitev e-izobraževanja, izdelava e-izobraževalnih gradiv za čim več študijskih predmetov,

razvoj virtualnih okolij za poučevanje, simulacije, shranjevanje študijskih gradiv;

vključevanje dodiplomskih in podiplomskih študentov v raziskovalno delo;

podeljevanje nagrad za najboljša raziskovalna dela (Dekanove nagrade);

nadaljnji razvoj sistema tutorstva in mentorstva, uvajanje in izvajanje sprotnega preverjanja
znanja študentov ter spodbujanje sprotnega študija;

povečanje stopnje internacionalizacije študija – mobilnost študentov in visokošolskih učiteljev
(Erasmus, Ceepus), promocija študija in študentske prakse v tujini na spletnih straneh MFUM,
pomoč pri prijavi;

širitev mreže sodelovanja s tujimi izobraževalnimi institucijami;
16
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

ciljni pristop pri informiranju potencialnih študentov o možnostih študija na MFUM,

predstavitve študija na srednjih šolah, priprava promocijskih gradiv;

povečanje deleža podiplomskih študentov, uvedba poteka dela predavanj v angleškem jeziku
in tudi s tujimi visokošolskimi učitelji;

krepitev sodelovanja z uporabniki, prenos najsodobnejših postopkov iz prakse v simulacijske
centre, njihova integracija v študijski in raziskovalni proces;

raziskovalna in razvojna dejavnost mora slediti konceptu akademskega značaja, v katerem je
raziskovalni proces sestavni del pedagoškega dela;

pospeševanje prenosa novih znanj in tehnologij v prakso skozi razvoj na izobraževanju in ob
pomoči služb oziroma organizacij, kot je npr. Pisarna za transfer tehnologij;

nadaljevati trend povečanega financiranja raziskovalno-razvojno-inovacijske dejavnosti iz
gospodarstva in iz nacionalnih in evropskih projektov ter povečati število mladih raziskovalcev;

doseči konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi raziskovalnimi organizacijami v smislu
transferja rezultatov raziskovalno-razvojno-inovacijske dejavnosti;

zagotoviti pogoje za kakovostno znanstveno-raziskovalno delo, povečevati število objav v
visoko citiranih znanstvenih revijah in povečevati število mednarodnih patentov ter njihovo
aplikacijo;

pospeševati in spodbujati razvoj in publiciranje v lastni strokovni reviji oz. ustreznih
publikacijah;

vključevanje v razvojne strategije znanstveno-raziskovalnega dela na UM, v Sloveniji, v
programe EU in ostalih celin;

aktivno članstvo v mednarodnih zvezah (EUA; DRC; AA; UNEECC, IMHE;) in mednarodnih
organizacijah za vključevanje v evropski univerzitetni in raziskovalni prostor;

multidisciplinarno povezovanje in sodelovanje z drugimi fakultetami in univerzami tako v
procesu izobraževanja kot na znanstveno-raziskovalnem področju;

organizacija seminarjev, delavnic in konferenc na mednarodnem področju;

priprava promocijskega gradiva o MFUM v angleškem jeziku, obiskovanje partnerskih univerz;

posodobitev spletne strani ali njeno oblikovanje na novo, ažuriranje predstavitvenega
obstoječega materiala;

prehajanje pogodbenih razmerij pedagoških delavcev v redna in dopolnilna delovna razmerja
za izvedbo študijskega procesa;

vzpostavljati sistem za zagotavljanje, spremljanje in omogočanje izobraževanja, sodelovanja,
ocenjevanja in napredovanja za pedagoške in nepedagoške delavce ter udeležbo na kongresih,
seminarjih, posvetih, delavnicah…;
17
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

spodbujanje asistentov in mladih raziskovalcev, da uspešno zaključijo doktorske študije;

pomagati klubu diplomantov/društvu Primaria pri nadaljnjem včlanjevanju diplomantov
oziroma izboljševanju in prilagajanju pouka glede na družbene potrebe.
2.2
Načrti in načini uresničevanja postavljenih ciljev

Vzpostavljen je celoten dodiplomski študij s prvimi diplomanti z zaključenim celotnim študijem
na MFUM;

z razvojem MFUM se je vzpostavila celotna organizacija, natančneje se profilira strategija in
cilji;

novosti in spremembe se spremljajo in dopolnjujejo v dokumentih;

vse natančnejši so načrti in programi dela, upoštevajo se smernice korektivnih ukrepov oz.
strategije;

potrebno je še nadaljnje posodabljanje in dopolnjevanje temeljnih dokumentov in podatkov,
operativna opredelitev ciljev in izkoriščanje elektronskih medijev in spletnih strani;

vzpostavlja se aktivnejša dejavnost komisije (članov) za zagotavljanje kakovosti in sistema
nadziranja uresničevanja aktivnosti za izboljšanje kakovosti;

mednarodna predstavitev organizacije in dokumentov v tujem (angleškem jeziku) se stalno,
sprotno posodablja.
2.3
Organiziranost MFUM
Organogram Medicinske fakultete je javno predstavljen na spletnih straneh Medicinske fakultete
Univerze v Mariboru.
Organizacijski ustroj in sistem vodenja je urejen s predpisi. Fakulteto vodi dekan, pri njegovem delu mu
pomagajo prodekan za izobraževalno dejavnost, prodekanica za raziskovalno dejavnost, prodekan za
podiplomski študij, prodekanica za mednarodno sodelovanje, prodekan za gospodarske in finančne
zadeve in študent s funkcijo prodekana za študentske zadeve. Slednjega predlagajo študentje za
mandatno dobo dveh let. Dekana in prodekane imenuje na predlog Senata fakultete rektor Univerze v
Mariboru za mandatno dobo štirih let.
Senat fakultete je strokovni organ fakultete, ki odloča o zadevah, ki se nanašajo na znanstvenoraziskovalno in izobraževalno delo, na volitve visokošolskih učiteljev in sodelavcev v ustrezne naslove
in na druga strokovna vprašanja. Sestavljajo ga visokošolski učitelji ter predstavniki študentov. Za
18
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja
Senata članice univerze ima Senat stalne komisije, in sicer: Komisijo za študijske zadeve, Komisijo za
znanstveno–raziskovalne zadeve, Komisijo za mednarodno sodelovanje, Komisijo za ocenjevanje
kakovosti, Habilitacijsko komisijo in Komisijo za založniško dejavnost. Skladno s potrebami deluje na
MFUM še Disciplinska komisija in Komisija za fakultetna izvedenska mnenja.
Pomočnika tajnika fakultete vodita in organizirata strokovne službe fakultete, ki jih sestavljajo dekanat,
splošna kadrovska služba, referat za študijska in študentska vprašanja, finančno računovodska služba,
knjižnica in računalniški center.
VODSTVO
Dekan
Red. prof. dr. Ivan KRAJNC, dr. med.
Prodekan za izobraževalno dejavnost
Red. prof. dr. Radovan HOJS, dr. med.
Prodekanica za znanstveno-raziskovalno dejavnost
Red. prof. dr. Dušica PAHOR, dr. med.
Prodekan za mednarodno sodelovanje
Doc. dr. Bogdan ČIZMAREVIČ, dr. med.
Prodekan za podiplomski študij
Red. prof. dr. Pavel SKOK, dr. med.
Prodekanica za študentska vprašanja
Eva Nike CVIKL
19
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
STROKOVNE SLUŽBE FAKULTETE
Pomočnik tajnika
Vesna KRAJNC, univ. dipl. ekon.
Tel.: 02 23 45 838
e-mail: [email protected]
Pomočnik tajnika
Jelka RAKUN, univ. dipl. prav.
Tel.: 02 23 45 825
e-mail: [email protected]
Dekanat – tajništvo
Boštjan KRIŽ, mag. posl. ved
Tel: 02 23 45 821
e-mail: [email protected]
Finančno računovodska služba, Vodja službe
Tatjana GOLOB, univ. dipl. ekon.
Tel: 02 23 45 831
e-mail: [email protected]
Referat za študentske in študijske zadeve, Vodja službe
Milena OROŽ ČREŠNAR, univ. dipl. ekon.
Tel: 02 23 45 842
e-mail: [email protected]
Knjižnica Medicinske fakultete
Tel.: 02 23 45 850
e-mail: [email protected]
20
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
ORGANI IN KOMISIJE MEDICINSKE FAKULTETE UM
Akademski zbor MFUM
red. prof. dr. Iztok TAKAČ, dr. med., predsednik
red. prof. dr. Zmago TURK, dr. med., namestnik predsednika
Senat MFUM
1. red. prof. dr. Ivan KRAJNC, dr. med.
2. red. prof. dr. Milan BRUMEN, dipl. ing. fizike
3. red. prof. dr. Jože DRINOVEC, dr. med.
4. red. prof. dr. Radovan HOJS, dr. med.
5. red. prof. dr. Nadja KOKALJ VOKAČ, dipl. biolog
6. red. prof. dr. Dušanka MIČETIĆ TURK, dr. med.
7. red. prof. dr. Breda PEČOVNIK BALON, dr. med.
8. red. prof. dr. Iztok TAKAČ, dr. med.
9. izr. prof. dr. Anton CRNJAC, dr. med.
10. red. prof. dr. Blanka KORES PLESNIČAR, dr. med.
11. izr. prof. dr. Kazimir MIKSIČ, dr. med.
12. red. prof. dr. Uroš POTOČNIK, dipl. ing. kem.
13. Uroš FLERIN, študent MFUM
14. Eva Nike CVIKL, študentka MFUM
15. Sara NIKOLIĆ, študentka MFUM
16. Una MRŠIĆ, študentka MFUM
Poslovodni odbor MFUM
1. red. prof. dr. Ivan KRAJNC, dr. med.
2. doc. dr. Bogdan ČIZMAREVIČ, dr. med.
3. red. prof. dr. Zmago TURK, dr. med.
4. izr. prof. dr. Anton CRNJAC, dr. med.
5. izr. prof. dr. Marjan SKALICKY, dr. med.
6. Eva Nike CVIKL, študentka MFUM
21
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Komisija za študijske zadeve MFUM
1. red. prof. dr. Radovan HOJS, dr. med., prodekan za izobraževalno dejavnost
2. red. prof. dr. Breda PEČOVNIK BALON, dr. med.
3. red. prof. dr. Mirt KAMENIK, dr. med.
4. izr. prof. dr. Artur PAHOR, dr. med.
5. doc. dr. Robert EKART, dr. med.
6. Tadej JALŠOVEC, študent MFUM
7. Eva SENICA, študentka MFUM
Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve MFUM
1. red. prof. dr. Dušica PAHOR, dr. med., prodekanica za raziskovalno dejavnost
2. red. prof. dr. Dušanka MIČETIĆ-TURK, dr. med.
3. red. prof. dr. Nadja KOKALJ VOKAČ, dipl. biolog
4. red. prof. dr. Iztok TAKAČ, dr. med.
5. red. prof. dr. Pavel SKOK, dr. med.
6. Rok PETROVČIČ, študent MFUM
7. Ines KEBLER, študentka MFUM
Habilitacijska komisija MFUM
1. red. prof. dr. Dušica PAHOR, dr. med., prodekanica za raziskovalno dejavnost
2. red. prof. dr. Željko KNEZ, dipl. inž. kem. tehnol.
3. izr. prof. dr. Kazimir MIKSIĆ, dr. med.
4. izr. prof. dr. Milan RELJIČ, dr. med.
5. red. prof. dr. Pavel SKOK, dr. med.
Komisija za ocenjevanje kakovosti MFUM
1. doc. dr. Andraž STOŽER, dr. med., predsednik
2. red. prof. dr. Božena PEJKOVIĆ, dr. med.
3. doc. dr. Bogdan ČIZMAREVIĆ, dr. med.
4. Irena GORZA, mag. posl. ved
5. Tjaša HERTIŠ, študentka MFUM
6. Tadej PETEK, študent MFUM
7. Jure JAUŠOVEC, študent MFUM
22
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Komisija za mednarodno sodelovanje MFUM
1. doc. dr. Bogdan ČIZMAREVIČ, dr. med., prodekan za mednarodno dejavnost
2. red. prof. dr. Dušica MIČETIĆ TURK, dr.med.
3. red. prof. dr. Draga ŠTIBLAR MARTINČIČ, dr. stom.
4. izr. prof. dr. Vojko FLIS, dr. med.
5. asist. dr. Lidija KOCBEK, dr. vet. med.
6. Miha ČASAR, študent MFUM
7. Mojca KOZINC, študentka MFUM
Komisija za založniško dejavnost MFUM
1. red. prof. dr. Marjan SLAK RUPNIK, univ. dipl. biolog
2. red. prof. dr. Igor BUT, dr. med.
3. red. prof. dr. Andreja SINKOVIČ, dr. med.
4. red. prof. dr. Tadej STROJNIK, dr. med.
5. Zorica MILINOVIĆ, prof. slov., bibliotekarka
Preglednica 2.3.1: Katedre MFUM
Zap. št.
Katedra
Predstojnik
1.
Katedra za javno zdravje
prof. dr. Ivan Eržen
2.
Katedra za sodno medicino
prof. dr. Jože Balažic
3.
Katedra za infekcijske bolezni
prof. dr. Gorazd Lešničar
4.
Katedra za interno medicino
prof. dr. Breda Pečovnik
Balon
prof. dr. Ivan Krajnc
5.
Katedra za kirurgijo
prof. dr. Kazimir Miksić
prof. dr. Anton Crnjac
6.
Katedra za nevrologijo
prof. dr. Erih Tetičkovič
7.
Katedra za psihiatrijo
prof.
dr.
Blanka
Kores
Plesničar
8.
Katedra za dermatovenerologijo
doc. dr. Jovan Miljković
9.
Katedra za radiologijo
doc. dr. Tomaž Šeruga
10.
Katedra za pediatrijo
prof. dr. Dušanka Mičetić
Turk
23
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
11.
Katedra za ginekologijo in porodništvo
prof. dr. Iztok Takač
12.
Katedra za otorinolaringologijo
doc. dr. Bogdan Čizmarevič
13.
Katedra za psihologijo
doc. dr. Zlatka Rakovec Felser
14.
Katedra za medicinsko etiko in pravo
prof. dr. Matjaž Zwitter
15.
Katedra za oftalmologijo
prof. dr. Dušica Pahor
16.
Katedra za onkologijo in radioterapijo
prof. dr. Marko Hočevar
17.
Katedra za družinsko medicino
prof. dr. Janko Kersnik
18.
Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino
prof. dr. Zmago Turk
19.
Katedra za anatomijo
prof. dr. Božena Pejković
20.
Katedra za patologijo
prof. dr. Rastko Golouh
21.
Katedra za mikrobiologijo
prof. dr. Maja Rupnik
22.
Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo
prof. dr. Mirt Kamenik
23.
Katedra za fiziologijo
prof. dr. Marjan Slak Rupnik
24.
Katedra
za
farmakologijo
in
eksperimentalno doc. dr. Polonca Ferk
toksikologijo
25.
Katedra za splošna predklinična predmetna področja
prof. dr. Jana Goriup
26.
Katedra za klinično biokemijo
prof. dr. Ivan Malešič
27.
Katedra za razvoj medicinske didaktike - PBL
prof. dr. Radovan Hojs
28.
Katedra za biokemijo in nutricistiko
doc. dr. Tomaž Langerholc
29.
Katedra za molekularno biologijo
prof. dr. Nadja Kokalj Vokač
30.
Katedra za biologijo celice
doc. dr. Saša Lipovšek
31.
Katedra za kemijo
prof. dr. Željko Knez
32.
Katedra za biofiziko
prof. dr. Milan Brumen
33.
Katedra za urgentno medicino
prof. dr. Dušan Mekiš
34.
Katedra za histologijo in embriologijo
prof.
dr.
Draga
Štiblar
Martinčič
35.
Katedra za medicino v izrednih razmerah
prof. dr. Radko Komadina
36.
Katedra za maksilofacialno kirurgijo
*
37.
Katedra za osnove raziskovalnega dela
prof. dr. Pavel Skok
38.
Katedra za klinično farmakologijo
prof. dr. Jože Drinovec
39.
Katedra za medicino in šport
doc. dr. Matjaž Vogrin
40.
Katedra za klinično psihologijo
prof. dr. Bojan Zalar
41.
Katedra za biomedicinsko informatiko in telemedicino
prof. dr. Dejan Dinevski
24
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.3.2: Inštituti MFUM
Zap. št.
Inštitut
Predstojnik
1.
Inštitut za biomedicinske vede
prof. dr. Radovan Hojs
2.
Inštitut za fiziologijo
prof. dr. Marjan Slak Rupnik
3.
Inštitut za patologijo
prof. dr. Rastko Golouh
4.
Inštitut za socialno medicino in higieno
-
5.
Inštitut za sodno medicino
prof. dr. Jože Balažic
6.
Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo
prof. dr. Božena Pejković
7.
Center za humano genetiko in farmakogenomiko
prof. dr. Uroš Potočnik
8.
Simulacijski center
doc. dr. Sebastjan Bevc
2.3.1
Vključevanje zaposlenih in študentov v delovanje MFUM
MFUM ima določene in javno dostopne cilje, poslanstvo in vizijo Medicinske fakultete UM, in sicer na
spletnih povezavah http://www.mf.uni-mb.si/index.php/sl/o-medicinski-fakulteti/48-poslanstvo-invizija .
Sicer so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, zaposlenih in študentov v organih upravljanja
natančneje opredeljene v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru ter
drugimi podzakonskimi akti, ki jih na MFUM upoštevamo.
Pri delovanju in samoevalvaciji sodelujejo zaposleni na pedagoškem in nepedagoškem področju, ki
imajo možnost podati svoje predloge za izboljšanje procesov. V proces samoevalvacije so prav tako
vključeni tudi študenti. Študenti so dejavni in aktivno vključeni v vse predpisane organe in v presojo
stanja, oblikovanje ukrepov in razvojnih usmeritev MFUM preko stalnih komisij MFUM (senat, komisija
za ocenjevanje kakovosti, komisija za študijske zadeve…). Mandatna doba prodekanje študentke traja
2 leti, doba ostalih študentov vključenih v komisije je 1 leto. Seznanjenost zaposlenih in študentov se
zagotavlja z okrožnicami in objavami na spletnih straneh.
25
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2.4
Izobraževalna dejavnost
2.4.1 Organizacija in izvedba študijskih programov
MFUM je v študijskem letu 2009/2010 prvič vpisala študente v prenovljen in usklajen v skladu z
bolonjsko deklaracijo študijski program, t. j. »enovit magistrski študijski program Splošna medicina«,
ki ponuja študentom obilo individualnega praktičnega dela ob bolniku, seveda pod vodstvom in ob
nadzorom učiteljev in mentorjev. Tako je v študijskem letu 2013/2014 vpisala že peto generacijo
študentov v enovit magistrski študijski program Splošna medicina. Ob tem pa je v študijskem letu
2013/2014 izvajala tudi iztekajoči se dodiplomski univerzitetni študijski program »Splošna medicina«
za študente 6. letnika.
Že od študijskega leta 2005/2006 MFUM razpisuje tudi podiplomski tretjestopenjski doktorski študijski
program »Biomedicinska tehnologija«, ki je namenjen poglabljanju znanja z dodiplomskega študija,
osvajanju metodologije ZRD, učenju veščin priprave mednarodno objavljivih izvirnih in preglednih
znanstvenih in strokovnih člankov in splošnemu usposabljanju za samostojno znanstvenoraziskovalno
delo.
Dodiplomska študijska programa »Splošna medicina« se izvajata samo kot redni študij, tretjestopenjski
doktorski študijski program »Biomedicinska tehnologija« pa se izvaja samo kot izredni študij.
Preglednica 2.4.1.1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih
Razpisani
študijski programi
2013/2014
Št.
1
Število študentov
Študijski
Število študnetov
programi
R
I
S
-
-
-
-
VS*
UN*
2012/2013
Splošna
medicina
138
-
138
R
SPLOŠNA
I
-
-
244
-
MEDICINA
S
244
Specialistični
–
–
–
–
-
-
-
-
Magistrski
–
–
–
–
-
-
-
-
Doktorski
–
–
–
–
-
-
-
-
Skupaj
–
–
–
–
-
-
-
244
1. stopnja (VS)*
–
–
–
–
-
-
-
-
–
-
-
-
1. stopnja (UN)*
2. stopnja*
–
1
Splošna
medicina
–
474
–
-
474
SPLOŠNA
1
Biomed. tehn.
–
47
47
-
MEDICINA
BIO-
3. stopnja
388
-
388
60
MEDICINSKA
60
TEHNOLOGIJ
A
Skupaj bolonjski
474
47
521
388
60
448
* prikaz števila študentov ločeno za redne in izredne študente.
26
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2.5 Dodiplomski program »Splošna medicina«
Na MFUM smo tudi v študijskem letu 2013/2014 izvajali dva dodiplomska programa, in sicer
univerzitetni študijski program »Splošna medicina« ter prenovljen enovit magistrski študijski program
»Splošna medicina«. V univerzitetni študijski program »Splošna medicina« smo zadnjo generacijo
študentov vpisali v študijskem letu 2008/2009, medtem ko smo v študijskem letu 2009/10 vpisali prvo
generacijo v enovit magistrski študijski program »Splošna medicina«.
Univerzitetni študijski program »Splošna medicina«
Študijski program traja šest let in obsega 5500 ur teoretičnega in praktičnega študija, kar je v skladu z
evropsko direktivo (Council Directive 93/16/EEC, 1993). Celoten študij je ovrednoten s 360 kreditnimi
točkami. Program je usklajen z ECTS sistemom medicinskih fakultet v Evropi. Univerzitetni študijski
program Splošna medicina je sestavljen iz 56 predmetov, med katerimi so 4 izbirni predmeti in 8 PBL
modulov.
Dodiplomski univerzitetni študijski program Splošna medicina traja 6 let (12 semestrov) in je
ovrednoten s 360 ECTS točkami.
Enovit magistrski študijski program »Splošna medicina«
Enovit magistrski študijski program »Splošna medicina« traja šest let oz. 12 semestrov in obsega 5775
ur teoretičnega in praktičnega študija, ovrednoten je s 360 ECTS. Značilnost enovitega magistrskega
študijskega programa »Splošna medicina« je tesna prepletenost predmetov znotraj posameznih
letnikov (horizontalno) in med letniki (vertikalno). Vlogo povezovalca imajo PBL moduli, ki na osnovi
središčnih problemov v obliki spirale pokrivajo vsa področja medicine ob poznavanju temeljev teorije
in prakse, usposabljanja v kliničnem okolju, in postopnega doseganja samostojnosti, ki študente vodi v
samostojno poklicno pot zdravnika, kar je temeljni cilj študijskega programa.
V prvem in drugem letniku so v naboru izbirnih predmetov poglobljene vsebine predkliničnih
predmetov, v tretjem, četrtem, petem in šestem letniku pa poglobljene vsebine kliničnih predmetov.
Študij poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev in v individualni obliki, poteka pa izključno kot redni
študij. Študent zaključi študij z opravljenimi vsemi izpiti in opravljenim praktičnim delom (bolnišnica,
družinska medicina) in pridobi naziv doktor oz. doktorica medicine.
Program je tudi usklajen s prenovljenimi programi medicinskega študija znotraj Evropske unije in
omogoča prehajanje med posameznimi medicinskimi fakultetami po sistemu ECTS.
27
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Vpis študentov na dodiplomski stopnji
Zanimanje za študij medicine na dodiplomskem študijskem programu je veliko. Celotno število
prijavljenih za ta študij že od prvega leta razpisa presega število razpisanih mest. Podatke o interesu za
vpis na programe, ki jih izvaja MFUM zbiramo ob izvedbi informativnih dni, zbrane podatke analiziramo
in na podlagi rezultatov izvajamo dodatne promocije oz. predstavitve fakultete oz. njenih programov.
Informacije o zanimanju kandidatov na dodiplomskih študijskih programih se zbirajo tudi preko Vpisne
službe Univerze v Mariboru
http://www.um.si/vpis/Dokumenti%20novic/ANALIZA_2013-2014_PRVI_DEL_finale_2.pdf
Preglednica 2.5.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega – univerzitetni študijski program Splošna
medicinaUM
Redni študij
Študijsko
leto
Izredni študij
Razpis
Vpisani
Min*
Razpis
Vpisani
Min*
2008/2009
86
95
82,35
-
-
-
2009/2010
-
-
-
-
-
-
2010/2011
-
-
-
-
-
-
2011/2012
-
-
-
-
-
-
2012/2013
-
-
-
-
-
-
2013/2014
-
-
-
-
-
-
* minimalno število točk, če je bil vpis omejen.
Zaradi izjemnega interesa za vpis na medicinske fakultete so se na podlagi dogovora med dekanoma
obeh medicinskih fakultet v Sloveniji ter takratnim ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
v študijskem letu 2011/2012 povečala razpisna mesta za 10 %, konkretno je Medicinska fakulteta
Univerze v Mariboru v študijskem letu 2011/2012 razpisala 10 mest več kot leto poprej.
Preglednica 2.5.2: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega enovitega magistrskega študijskega
programa Splošna medicina
Redni študij
Študijsko
leto
Izredni študij
Razpis
Vpisani
Min*
Razpis
Vpisani
Min*
2008/2009
-
-
-
-
-
-
2009/2010
86
96
83
-
-
-
2010/2011
86
93
83,35
-
-
28
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2011/2012
96
110
82,85
-
-
-
2012/2013
86
100
87,05
-
-
-
2013/2014
86
97
88,9
-
-
-
* minimalno število točk, če je bil vpis omejen.
Preglednica 2.5.3: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)
Redni študij
Zaključena srednja šola
Gimnazija
Druga
srednja
strokovna
2013/2014
2012/2013
2011/2012
97,93%
95,6%
100 %
100 %
98,15 %
2,071%
4,4%
-
-
1,85 %
-
-
-
-
-
100
100%
100 %
100 %
100 %
šola
Srednja strokovna šola (3 +
2)
Skupaj
2010/2011 2009/2010
Preglednica 2.5.4: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %)
Redni študij
Študijsko
leto
Matura
PI/ZI*
Skupaj
2009/2010
99,07 %
0,93 %
100 %
2010/2011
100 %
0%
100 %
2011/2012
100 %
0%
100 %
2012/2013
95,6%
4,4%
100%
2013/2014
96,90%
3,1%
100%
* PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol.
Preglednica 2.5.5: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
Načina
Leto
študija
2009/2010
2010/2011
2011/2012
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4. letnik
5. letnik
Redni
108
86
82
80
69
Izredni
-
-
-
-
-
Redni
93
96
90
80
78
Izredni
-
-
-
-
-
Redni
120
88
93
87
82
6. letnik
65
68
76
Absolventi
Skupaj
-
490
-
-
42
547
-
-
60
606
29
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2012/2013
2013/2014
Izredni
-
-
-
-
-
-
-
Redni
122
111
67
88
88
79
77
632
Izredni
-
-
-
-
-
-
-
-
Redni
117
97
107
87
83
-
-
491
Izredni
-
-
-
-
-
-
-
-
Izvajanje dodiplomskega študijskega programa
Študijski program »Splošna medicina« poteka izključno kot redni študij. Akademsko leto v Sloveniji
traja 30 tednov (semester 15 tednov) in je ovrednoteno s 60 ECTS točkami. Celoten študij je
ovrednoten s 360 kreditnimi točkami. Program je usklajen z ECTS sistemom medicinskih fakultet v
Evropi.
Preglednica 2.5.6: Struktura študentov po spolu (v %)
Študijsko leto
Načina študija
Moški
Redni
2009/2010
Ženske
35,18 %
64,81 %
2010/2011
Redni
33,87 %
66,13 %
2011/2012
Redni
32,85 %
67,15 %
2012/2013
Redni
33,70%
66,30%
2013/2014
Redni
33,57 %
66,43 %
Preglednica 2.5.7: Povprečna ocena izpitov univerzitetnega študijskega programa »Splošna
medicina«
Študijsko
Povprečna ocena
leto
Redni
2007/2008
8,27
2008/2009
8,2
2009/2010
8,4
2010/2011
8,5
2011/2012
8,69
2012/2013
8,31
2013/2014
8,33
30
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.5.8: Povprečna ocena izpitov enovitega magistrskega študijskega programa »Splošna
medicina«
Študijsko
Povprečna ocena
leto
Redni
2009/2010
8,78
2010/2011
8,3
2011/2012
8,51
2012/2013
8,44
2013/2014
8,38
Preglednica 2.5.9: Analiza napredovanja rednih študentov (v %) dodiplomskega študijskega
programa »Splošna medicina«
V študijsko
leto
%
%
%
%
%
prehodnosti
prehodnosti
prehodnosti
prehodnosti
prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
iz 2. v 3. letnik
iz 3. v 4. letnik
iz 4. v 5. letnik
iz 5. v 6. letnik
% skupaj
2005/06
85,39 %
-
-
-
-
85,39 %
2006/07
86,00 %
87,18 %
-
-
-
86,52 %
2007/08
88,24 %
71,43 %
97,06 %
-
-
84,33 %
2008/09
82,35 %
70,80 %
97,18%
98,48 %
-
84,66 %
2009/10
76,69 %
76,19 %
95,18 %
100 %
100 %
89,61 %
2010/11
84,95 %
91,01 %
97,56 %
97,5 %
98,55 %
93,91 %
2011/12
86,27 %
86 %
91,57 %
100 %
96,20 %
92 %
2012/2013
76,22 %
75 %
94,62 %
101 %
96,34 %
88,63 %
2013/2014
75,20 %
90,09 %
98,5 %
94,31 %
100 %
91,62%
Zaključek in trajanje dodiplomskega študija
Študij traja 6 let oz. 12 semestrov in je ovrednoten s 360 ECTS točkami. Študij poteka v obliki predavanj,
vaj, seminarjev in v individualni obliki. Študij je pripravljen za ECTS in poteka samo kot redni študij.
Zaključek študija je, ko študent opravi z vsemi izpiti in opravljenim praktičnim delom (družinska
medicina, bolnišnica). Po uspešno zaključenem študiju pridobi študent/ka strokovni naslov v skladu z
Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. l. RS, št. 47/1998), in sicer: doktor medicine,
doktorica medicine.
V študijskem letu 2009/2010 je v mesecu juniju 2010 diplomiralo prvih 11 študentov, ki so bili prvič
vpisani v štud. letu 2004/2005. Sicer je število diplomantov razvidno iz spodnje preglednice.
31
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.5.10: Število diplomantov od prve podelitve diplom
2.5.1
Štud. leto
Št. diplomantov/diplomantk
2009/2010
19
2010/2011
52
2011/2012
50
2012/2013
83
2013/2014
83
Skupaj
287
Vpis študentov
Informacije glede interesa za vpis na študijske programe se zbirajo ob informativnih dnevih, ti podatki
se analizirajo in na podlagi le-te izvedejo dodatne promocije oz. predstavitve fakultete oz. njenih
programov. Informacije o zanimanju kandidatov na dodiplomskih študijskih programih se zbirajo tudi
preko Vpisne službe Univerze v Mariboru
http://www.um.si/vpis/Dokumenti%20novic/ANALIZA_2013-2014_PRVI_DEL_finale_2.pdf
Zaradi velikega zanimanja kandidatov na dodiplomskem študijskem programov ter na predlog
Ministrstva za zdravje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo smo v študijskem letu
2010-11 povečali število razpisanih mest iz 86 na 96 razpisanih mest.
2.5.2
Praktično izobraževanje
Na dodiplomskem študijskem programu Splošna medicina je praktično izobraževanje sestavni del,
medtem ko na podiplomskem študijskem programu Biomedicinska tehnologija praktično
izobraževanje ni predvideno. Iz tega razloga ima MFUM sklenjene ustrezne dogovore o sodelovanju s
spodnjimi institucijami.
32
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.5.2.1:Učne baze MFUM:
Zap. št.
Ustanova
1.
Univerzitetni klinični center Maribor
2.
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj
3.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
4.
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
5.
Bolnišnica Topolšica
6.
Bolnišnica Golnik
7.
Splošna bolnišnica Izola
8.
Splošna bolnišnica Celje
9.
Splošna bolnišnica Brežice
10.
Splošna bolnišnica Novo mesto
11.
Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica
12.
Splošna bolnišnica Jesenice
13.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra
14.
Bolnišnica Sežana
15.
Onkološki inštitut Ljubljana
16.
ZD dr. Adolfa Drolca
17.
ZD Ajdovščina
18.
ZD Brežice
19.
ZD Celje
20.
ZD Gornja Radgona
21.
ZD Idrija
22.
ZD Jesenice (OZG OE ZD Jesenice)
23.
ZD Koper-Olmo
24.
ZD Kočevje
25.
ZD Kranj (OZG OE ZD Kranj)
26.
ZD Laško
27.
ZD Lenart
28.
ZD Lendava
29.
ZD Ljutomer
30.
ZD Murska Sobota
31.
ZD Ormož
32.
ZD Ptuj
33.
ZD Piran
34.
ZD Radeče
35.
ZD Radlje ob Dravi
33
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
36.
ZD Ravne na Koroškem
37.
ZD Slovenska Bistrica
38.
ZD Slovenske Konjice
39.
ZD Šentjur
40.
ZD Šmarje pri Jelšah
41.
ZD Velenje
42.
ALEKSEJEV Alenka, dr. med., spec. spl. med.
43.
ARBEITER Miran, dr. med.
44.
ARTIČEK Mesarec, dr. med., spec. spl. med.
45.
BEIGOT Franc, dr. med.
46.
BERGINC Marjan, dr. med.
47.
BILIĆ-PETROVIĆ Brankica, dr. med., spec. druž. med.
48.
BLAHA Jasna, dr. med.
49.
BOŽIČEK Franc, dr. med.
50.
COLARIČ Marjan, dr. med.
51.
DAMJAN Maksimiljan, dr. med., spec. spl. med.
52.
DOVNIK Igor, dr. med., spec. ped.
53.
DUKIĆ Jasminka, dr. med., spec. spol. med.
54.
DENTIKO d. o. o. (delodajalec Zorana Kožula)
55.
FIŠER ZOBOVIČ Metka, dr. med., spec. spl. med.
56.
FÜRST Karmen, dr. med., spec. spl. med.
57.
HORVAT Andrej, dr. med.
58.
HLAČER Jože, dr. med.
59.
HUDOVERNIK Mojca, dr. med.
60.
IBRIŠIMOVIĆ Tibor, dr. med. spec.
61.
IVETIĆ Vojislav, dr. med. (Amb. družinske med. SAVA)
62.
JERKOVIĆ Branko, dr. med., spec. spl. med.
63.
KOPRIVNIK Gorazd, dr. med.
64.
KÖVEŠ Dean, dr. med., spec. spl. med.
65.
KRAVOS Andrej, dr. med., spec. spl. med.
66.
KRIVEC SKRT Liljana, dr. med., spec. spl. med.
67.
LASBAHER Miro, dr. med., spec. spl. med.
68.
LONČAR Anica, dr. med.
69.
LOVREC Andrej, dr. med.
70.
LOVŠE Bojan, dr. med.
71.
MARIČ Bojana, dr. med., spec. druž. med.
72.
MARIČ Zdravko, dr. med., spec. spl. med.
34
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
73.
MARKOVIČ Metka, dr.med., spec. spl. med.
74.
MILAKOVIĆ Ranko, dr. med.
75.
MUNDA Marija, dr. med., spec. spl. med.
76.
NOVAK Franc, dr. med. spec.
77.
OSOJNIK Hermina, dr. med.
78.
OBRADOVIĆ Damjan, dr. med., spec. spl. med.
79.
PAVLOVIČ Tanja, dr. med., spec. spl. med.
80.
PELCL Maja, dr.med., spec. druž. med.
81.
POPOV Silvana, dr. med., spec. druž. med.
82.
PLANINC Melita, dr. med., spec. spl. med.
83.
PRIBOŽIČ Darja, dr. med.
84.
RAFOLT-BERLOT Marija, dr. med.
85.
RAJNAR VöRöŠ Zvezdica, dr. med.
86.
REBOL-ZADRAVEC Marjana, dr. med.
87.
RIBIČ Bojan, dr. med.
88.
ROJ Janko, dr. med.
89.
RUS Primož, dr. med.
90.
SKERBINJEK KAVALAR Maja, dr. med., spec. ped.
91.
ŠKORJANC ANTOLIČ Suzana, dr. med.
92.
ŠABOVIČ-GOMBOC Senada, dr. med., spec. spl. med.
93.
ŠAŠKO Valerija, dr. med., spec. druž. med.
94.
ŠOLMAN Jadranka, dr. med., spec. šol. ter druž. med.
95.
TENYI Laszlo, dr. med.
96.
TERSEGLAV Boris, dr. med.
97.
TISOVIC-RUS Tatjana, dr. med.
98.
TETIČKOVIČ RANFL Marta , dr. med., dr. med. spec.
99.
VOBOVNIK-GROBELNIK Polona, dr. med.
100.
VOLARIČ LAVRIČ Tatjana, dr. med., spec. spl. med.
101.
ŽEBELJAN Zoran, dr. med., spec. spl. med.
102.
ŽERJAV Manica, dr. med., spec. spl. med.
103.
ŽERJAV Katja, dr. med.
35
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2.5.3
Učni izidi študentov, kompetence, posodabljanje programov
Učni izidi študentov in celotnega izobraževanja se zbirajo in analizirajo preko Komisije za študijske
zadeve in poročil tutorskega sistema. Spremlja se:

uspešnost/prehodnost po letnikih,

uspešnost po posameznih predmetih,

odstotek ponavljavcev po letnikih,

število diplomantov oz. doktorandov za posamezen program.
Analize se opravljajo po letnikih za vsak študijski program posebej. Opravljajo se enkrat letno (ali tudi
za vsak semester posebej).
Spremljanje in presojanje kompetenc se presoja na dveh ravneh, in sicer v okviru samega izobraževanja
in kasneje neposredno pri delodajalcih. Na MFUM je bilo leta 2010 ustanovljeno tudi združenje
alumnov, to je Društvo PRIMARIA, katerega namen je aktivno spremljanje in povezovanje diplomantov
in doktorandov tudi po študiju.
Posodabljanje študijskih programov se redno spremlja in usklajuje. Spremembe oz. predloge novih
študijskih programov obravnava Komisija za študijska vprašanja MFUM, nato Senat MFUM, ki jih
posreduje na Komisijo za dodiplomski oz. podiplomski študij na UM (odvisno od stopnje programa) ter
v dokončno potrditev na Senat UM. Po navedeni obravnavi se program pošlje v dokončno akreditacijo
na NAKVIS. Študijske spremembe se po potrebi opravijo tudi na podlagi samoevalvacije.
2.6
Odgovornost MFUM do študentov
Priznavanje znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa je urejeno skladno s Pravilnikom o
priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program na UM, objavljenim na
povezavi:
http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%202009.pdf
Prav tako MFUM študentom pomaga pri mobilnosti, ki je omogočena preko Nacionalne mobilnosti
študentov v Sloveniji, razpis je objavljen na spletnem naslovu http://www.um.si/mednarodnosodelovanje/program-erasmus/studij-v-tujini/Documents/RAZPIS_SMS%20_studij_studentov_2013-2014.pdf
ter za tujino preko
programa Erasmus (http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/program-
erasmus/studij-v-tujini/Documents/RAZPIS_SMS%20_studij_studentov_2013-2014.pdf).
36
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Koordinator izmenjav na MFUM je prof. dr. Breda Pečovnik Balon. Študij opravljen v tujini je priznan
kot sestavni del študijskega programa Medicinske fakultete. Obdobje, ki ga študent opravi v tujini,
MFUM v celoti prizna v akademske namene, če je seveda izpolnil vse obveznosti.
Študentom se v procesu izobraževanja lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti,
ki so pridobljene pred vpisom. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje
pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na dodiplomskem ali
podiplomskem študijskem programu. Vloge za priznanje znanj in spretnosti v različnih oblikah
formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Medicinska fakulteta
obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za
študijske zadeve fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne
priznajo. V primeru, da se priznajo delno, je študentu določen delni izpit iz poglavij, ki jih določi nosilec
predmeta.
Glede svetovalnih storitev povezanih z vpisom in drugih informacijah, povezanih s študijem na ravni
univerze za informiranje o vpisnem postopku skrbi Visokošolska prijavno – informacijska služba UM, ki
javno objavlja vse potrebne informacije na http://www.um.si/vpis . Prav tako je na ravni univerze
vzpostavljen Karierni center UM, kjer študente in diplomante ozaveščajo o pomenu pravočasnega
načrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi osebno svetovanje, uspešne priprave na zaposlitveni
razgovor in raznovrstna izobraževanja. Organizacijam je omogočen vpogled v življenjepise študentov
in diplomantov Univerze v Mariboru ter iskanje bodočih visoko izobraženih sodelavcev. Njihova spletna
stran omogoča objavo prostih delovnih mest, praks ter tem diplomskih in seminarskih nalog.
Na ravni MFUM informacije posreduje Referat za študentske in študijske zadeve osebno ali telefonu.
Prav tako tudi preko spletnega naslova http://www.mf.uni-mb.si/studij_medicine.htm in elektronske
pošte. Na MFUM je uveljavljen tutorski sistem, ki zagotavlja študentom informacije o študiju,
zaposljivosti.
2.7
Sodelovanje z visokošolskimi zavodi v Sloveniji
MFUM v pedagoški proces na dodiplomskem in podiplomskem študiju vključuje tudi visokošolske
učitelje iz različnih visokošolskih zavodov v Sloveniji, in sicer z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,
Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za
farmacijo Univerze v Ljubljani.
MFUM ima vzpostavljeno znanstveno raziskovalno dejavnost ter strokovno sodeluje tudi z drugimi
visokošolskimi zavodi, inštituti, strokovnimi združenji in drugimi organizacijami kot so Univerzitetni
37
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
klinični center Maribor, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bolnišnica Golnik, Inštitut Jožef Štefan,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, Nacionalni
inštitut za biologijo Ljubljana, članice Univerze v Mariboru, Medicinska Univerza v Grazu, Uprava RS za
varstvo pred sevanjem Ljubljana, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Justus-Liebig-University
Giessen, Nemčija, Max Planck Group Goettingen, Nemčija. Vzpostavljena mednarodna sodelovanja so
objavljena na linku
http://www.mf.uni-mb.si/attachments/article/85/Podpisane%20Erasmus%20pogodbe.pdf
2.8
Mednarodno sodelovanje
MFUM ima za sodelovanje na mednarodnem področju vzpostavljene povezave z naslednjimi
institucijami:
Preglednica 2.8.1: Podpisane pogodbe Erasmus
ZAP. ŠT.
IME FAKULTETE
AVSTRIJA
1.
Medizinische Universität WIEN
2.
Medical University of GRAZ
3.
Medical University of INNSBRUCK
BELGIJA
4.
University GHENT
Faculty of Medicine and Health Sciences
ČEŠKA
5.
Charles University in PRAGUE
FINSKA
6.
University of OULO Faculty of Medicine
FRANCIJA
7.
University of BREST
HRVAŠKA
8.
Univerza v SPLITU
Medicinska fakulteta
9.
Univerza v REKI
Medicinska fakulteta
ITALIJA
10.
Universita Degli Studi di GENOVA
11.
Universita Degl iStudi di FIRENZE
38
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
12.
Unviersita di PISA
MADŽARSKA
13.
University of DEBRECEN, Medical and Health Centre
14.
University of PECS
15.
SEMMELWEIS University, Faculty of Medicine
MALTA
16.
University of Malta
NEMČIJA
17.
University AACHEN Medical Faculty
18.
University GREIßWALD Medical Faculty
19.
University HAMBURG
20.
University of LEIPZIG
21.
Johannes Gutenberg Universität MAINZ
22.
Medizinische Fakultät der Eberhard Karls Universität TÜBINGEN
23.
University of WÜRZBURG
24.
Georg-August-Universität GÖTTINGEN
25.
Ludwig-Maximilian-University MÜNCHEN
NIZOZEMSKA
26.
MAASTRICHT University
Faculty of Health, Medicine and Life Sciences – Institut of Education
POLJSKA
27.
Jagiellonian University KRAKOW
28.
Medical University of WARSAW
29.
Academia Medyczna We WROCLAWU
PORTUGALSKA
30.
Faculty of Medicine of the University of PORTO
31.
Faculty of Medicine of the University of LISBONA
ROMUNIJA
32.
University of Medicine and Pharmacy CLUJ-NAPOCA
ŠPANIJA
33.
Universitat Internacional de CATALUNYA
34.
Universidad de MALAGA Faculdad de Medicina
39
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.8.2: Podpisani drugi sporazumi o sodelovanju
ZAP. ŠT.
IME FAKULTETE
BOSNA IN HERCEGOVINA
1.
Medicinska fakulteta Univerze v Sarajevu
2.
Medicinska fakulteta Univerze v Mostarju
3.
Univerza v Banji Luki
IZRAEL
4.
The Hebrew University of Jerusalem, Faculty of Medicine
5.
Tel Aviv University, Sacler Faculty of Medicine
INDIJA
6.
VIT University, Vellore
MAKEDONIJA
7.
Medical Faculty University »St. Cyril and Methodius« Skopje
SRBIJA
8.
Faculty of Medicine University of Belgrade
9.
Medicinska fakulteta Univerze v Nišu
ZDA
10.
University of Pittsburgh, School of Medicine
UKRAJINA
11.
The National O. Bohomolets Medical University
12.
School of Medicine, V.N. Kharkiv National University, Kharkiv
RUSKA FEDERACIJA
13.
Pirogov Russian National Research Medical University, Moscow
Dodiplomski študijski program »Splošna medicina« je mednarodno primerljiv in omogoča mednarodno
izmenjavo študentov in profesorjev z vsemi medicinskimi fakultetami znotraj Evropske unije. Študij
opravljen v tujini je priznan kot sestavni del študijskega programa MFUM, če je tako vnaprej
dogovorjeno in če je študent izpolnil vse obveznosti. Izmenjava študentov in profesorjev poteka od
študijskega leta 2007/08.
Komisija za mednarodno sodelovanje MFUM, je pristojna za potrjevanje napovedanih mobilnosti.
Postopek za mobilnost poteka v skladu z Razpisom za mobilnost študentov z namenom študija ali
prakse v tujini po programu vseživljenskega učenja Erasmus – razpis je objavljen za vsako novo
študijsko leto ter v skladu z internimi zahtevami fakultete. Postopek za prijavo tujih študentov je
določen s strani Univerze v Mariboru.
Obveznosti, opravljene v okviru mobilnosti, se študentom (na podlagi predhodnega soglasja vseh
nosilcev predmetov, ki jih opravljajo v okviru mobilnosti), priznajo v celoti. Študenti so najbolj mobilni
40
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
v višjih letnikih študija (večina jih gre na izmenjavo v 4. , 5, ter 6. letniku). Letno gre cca 7,7 % študentov
na »mobilnost v tujino«, delež se povečuje (število študentov na izmenjavi v tujini (mobilnost) po letih
in več o pogojih je navedeno v poglavju o izobraževalni dejavnosti).
2.9
Mobilnost študentov
Namen programa Erasmus je izmenjava študentov na študijskem področju ter opravljanje študijske
prakse v tujini. Vsaka članica Univerze v Mariboru, ki je prijavila aktivnosti v okviru programa Erasmus,
mora zagotoviti Erasmus študentom priznavanje vseh akademskih aktivnosti, ki jih opravljajo na tujih
univerzah, kot da bi jih opravili na matični univerzi. Erasmus študenti naj ne bi izgubil letnika in
študijske obveznosti se jim naj ne bi podaljšale. S tem postane študij, ki je opravljen v tujini, sestavni
del študijskega programa, ki ga študenti sicer opravljajo na matičnih ustanovah. Po zaključku študija v
tujini mora univerza gostiteljica študentom in njihovi matični univerzi izstaviti potrdila o opravljenih
predmetih študija, v katerih so prikazani študijski rezultati, ki jih prizna matična univerza na podlagi leteh.
Na razpis za študij v tujini se lahko prijavi študent, ki izpolnjuje osnovne pogoje za pridobitev statusa
»Erasmus študenta«, ki jih določa program:

da ima med študijem v tujini aktiven status študenta na matični fakulteti Univerze v Mariboru,

da v času dotedanjega študija še ni bil študent Erasmusa in

da je vpisan najmanj v drugi letnik dodiplomskega študija.
Ob teh pogojih lahko vsaka matična fakulteta sama postavi dodatne kriterije (kot so motivacija
študenta, mednarodna aktivnost študenta, znanje jezika, akademski uspeh ipd.) in sama izbere
primerne kandidate za razpisana mesta. Vse zahteve postopka izbora pa morajo biti transparentne,
dokumentirane in dostopne vsem zainteresiranim že med prijavnim postopkom.
Podrobnejše informacije so javno objavljene in ažurirane na spletni strani MFUM (www.mf.uni-mb.si)
- mednarodno sodelovanje.
Leta 2012 smo prijavili poletno šolo Simulation in Clinical Practice – Virtual Medicine pod
koordinatorstvom doc. dr. Sebastjana Bevca in jo dobili odobreno. Izvedena je bila junija 2013 v
Mariboru. To smo podaljšali še v študijskem letu 2013/14. Izvedba je bila junija 2014.
41
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
V preglednici 2.9.1 je predstavljena mednarodna mobilnost dodiplomskih študentov MFUM
Preglednica 2.9.1: Mednarodna mobilnost dodiplomskih študentov
Število študentov zavoda v tujini
Število tujih študentov na zavodu
Na študiju
Na študiju
2004/2005
-
-
2005/2006
-
-
2006/2007
-
-
2007/2008
4
-
2008/2009
9
4
2009/2010
24
7
2010/2011
33
9
2011/2012
15 študij + 13 praksa
15
2012/2013
19 študij + 18 praksa
18
2013/2014
17 Študij + 11 praksa
17
Študijsko leto
Graf 2.9.1: Število »out-going« študentov (študij in praksa)
OUT-GOING ŠTUDENTI (študij)
Out-going študenti (študij) (stanje na dan 15. 11. 2013)
25
20
20
19
18
17
15
15
9
10
5
4
0
42
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
OUT-GOING ŠTUDENTI (praksa)
Out-going študenti (praksa) - stanje na dan 15. 11. 2013
20
18
18
15
16
13
14
11
12
10
8
6
4
4
2
0
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
2013/2014
(prijave v teku
celo leto)
Graf 2.9.2: Število »in-coming« študentov (študij in praksa)
In-coming študenti (študij in praksa)- stanje na dan 15. 11. 2013
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
18
17
15
9
7
4
43
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
MFUM je v štud. letu 2013/14 razpisala tudi 4 mesta za tujce oz. državljane držav nečlanic Evropske
unije in Slovence brez slovenskega državljanstva.
Preglednica 2.9.2: Študenti s tujim državljanstvom na fakulteti (v %)
2013/2014
2012/2013
2011/2012
2010/2011
2009/2010
2008/2009
Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl.
Delež
tujih 4,08 %
8,51 %
5,85% 3,33% 5,11%
2,28 %
2,12 %
0,47%
YU 1,64 %
6,39 %
5,23% 3,33% 4,45%
4,93
4,5%
4,5%
3,80% 4,91% 4,21% 7,43%
0,5%
1,5%
0,20%
3,7%
3,8%
3,0%
3,80% 4,91% 3,75% 5,97%
študentov
Struktura
tujcev
Članice EU
Bivše
-
0,49% 1,23%
-
0,23%
-
republike
ZDA
in
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
0,16 %
-
0,15%
-
0,16%
-
0,2%
-
0,20%
Avstralija
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Afrika
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1,46%
Azija
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Kanada
Ostala
0,23%
Amerika
2.10
Mobilnost profesorjev
V okviru mobilnosti
programa Erasmus potekajo različne izmenjave visokošolskih učiteljev in
sodelavcev v mednarodnem prostoru (Mobility for teaching assignments, Staff Mobility – Staff Training
– STT). Cilji tovrstne mobilnosti so:

omogočiti, da pridobijo znanje ali določeno praktično znanje iz izkušenj in dobrih praks v tujini,
kot tudi praktične spretnosti, ki so pomembne za njihovo trenutno delo in njihov strokovni
razvoj;

pomagati pri vzpostavitvi sodelovanja med visokošolskimi zavodi in podjetji.
Na MF UM je to področje slabo zastopano. Vzrok je v tem, da je večina učiteljev zaposlena na MF preko
podjemnih pogodb in so redno zaposleni v drugi instituciji.
44
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.10.1: Mobilnost visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev
2.11
V
Študijsko leto
Število učiteljev na institucijah v tujini
2004/2005
3
2005/2006
5
2006/2007
7
2007/2008
3
2008/2009
1
2009/2010
5
2010/2011
3
2011/2012
1
2012/2013
1
2013/2014
1
Vpetost študentov v delovanje MFUM
skladu
s
Statutom
UM,
ki
je
javno
objavljen
na
spletnem
naslovu:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf,
je
študentom omogočeno organiziranje in sodelovanje v organih upravljanja. Prav tako o tem
organiziranosti študentov in njihovim soodločanjem v organih upravljanja govorijo naslednja
pravilnika:

Pravilnik o delovanju in sestavi študentskih svetov, ki je javno objavljen na spletnem naslovu:
http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20delovanju%20in%20sestavi%20štu
dentskih%20svetov.pdf;

Pravilnik o izvajanju interesnih dejavnosti študentov Univerze v Mariboru, ki je prav tako javno
objavljen
na
spletnem
naslovu:
http://www.um.si/univerza/dokumentni-
center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20izvajanju%20interesnih%20dejavno
sti%20študentov.pdf
Študentje so vpeti v delovanje tako na nivoju Univerze v Mariboru kot na nivoju MFUM. Preko
avtonomnega organa UM – Študentskega sveta zastopajo mnenja in interese študentov. Organi UM
imajo s statutom določene tudi stalne komisije, katerih člani so tudi študentje. Podajajo predloge,
mnenja, pripombe in so aktivni soustvarjalec delovanja tako univerze kot fakultete. Študenti igrajo
45
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
ključno vlogo v Centru za izobraževanje v medicini (CIM), preko katerega oblikujejo in predlagajo
spremembe učnega programa in načinov preverjanja znanja Komisiji za študijske zadeve. Delo CIM je
posebej predstavljeno v poglavju 4 tega poročila.
2.12
Spremljanje napredovanja študentov
Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem
in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih
enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij,
hkrati pa daje študentom povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Študent lahko na
podlagi javno objavljenih vsebin primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih kliničnih
veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja
ves čas študijskega procesa, s čimer se zagotavlja celovit pregled in ocena študentovega obvladovanja
vsebine posameznih učnih enot. Sprotne oblike preverjanja znanja so: kolokviji, testi, domače naloge,
sodelovanje na predavanjih, seminarjih, vajah in terenskih projektih ter ocenjevanje seminarskih del.
Učni izidi študentov in celotnega izobraževanja se zbirajo in analizirajo preko Komisije za študijske
zadeve in poročil tutorskega sistema. Spremlja se uspešnost/prehodnost po letnikih, uspešnost po
posameznih predmetih, ocene so vsakoletne. Analize se opravljajo po letnikih za vsak študijski program
posebej. Opravljajo se enkrat letno ali pa tudi za vsak semester posebej (navedeni kazalniki so prikazani
v prilogah oz. tabelah).
2.13
Spremljanje diplomantov
Informacije o zaposljivosti diplomantov se zbirajo, analizirajo in uporabljajo. Leta 2010 je bilo
ustanovljeno združenje alumnov (Društvo PRIMARIA), preko katerega poteka spremljanje in
povezovanje diplomantov in doktorandov po zaključku študija. Podatke zbira sicer tudi Zavod za
zaposlovanje. Ob koncu leta 2014 je klub prejel prostor za delovanje v novi stavbi. Letos je največji
projekt kluba pridobiti člane iz preteklih generacij diplomantov in organizirati letno srečanje, ki bo
postalo tradicionalno. Povezali se bodo tudi z alumni klubom UM. Ob tem planira še izvedbo vsaj dveh
družabnih dogodkov ter podporo pri strokovnem izobraževanju članov. V lanskem letu so sicer izvedli
dve strokovno-družabni srečanji v manjšem obsegu.
46
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2.13.1 Spremljanje konkurenčnosti na trgu dela diplomantov študijskih programov
Z ustanovitvijo Društva PRIMARIA bo spremljanje in povezovanje diplomantov in doktorandov po
zaključku študija aktivnejše. Po podatkih preko osebnih stikov z nekaterimi študenti so se prvi
diplomanti že zaposlili tudi v drugih državah EU, kar omogoča usklajenost študija z direktivami EU oz.
priznavanje študija oz. naziva v EU in nenazadnje tudi kvaliteto diplomanta MFUM. Referat sicer ne
zbira sistematično podatkov o zaposlitvah diplomantov v tujini.
2.14
Ocena stanja in usmeritev

Število prijav za vpis na MFUM vsako leto presega razpisana mesta;

zaradi velikega interesa kandidatov na dodiplomskem študijskem programov ter na predlog
Ministrstva za zdravje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo smo v študijskem
letu 2010-11 povečali število razpisanih mest, a brez prejetih dodatnih finančnih sredstev.

prehodnost je relativno visoka, kar je posledica tudi dobro vzpostavljenega sistema tutorstva
in mentorstva študentom;

glede na »mladost« fakultete se še ne moremo pohvaliti z obsežnimi izmenjavami, vendar je
trend povečevanja izmenjav jasno razviden. Posebno pozornost bi veljalo posvetiti stimuliranju
izmenjave pedagoškega osebja, pri čemer ostaja problem zelo velikih že obstoječih
obremenitev;

društvo PRIMARIA, ki združuje vse diplomante MFUM, ima svoje prostore in načrtuje povezavo
s klubom alumnov na UM;

prvi diplomanti so že zaposleni na MFUM kot asistenti in so tudi pričeli s podiplomskim
izobraževanjem (specializacije, doktorski študij kot mladi raziskovalci);

zaposlovanje diplomantov MFUM v tujini (brez posebnih težav) sicer predstavlja priznanje
fakulteti, hkrati pa predstavlja zelo veliko »izgubo intelektualnega potenciala« na nivoju države
(»beg možganov«).
2.15
Podiplomski program »Biomedicinska tehnologija«
Na MFUM izvajamo tudi podiplomski doktorski študijski program »Biomedicinska tehnologija«, ki traja
6 semestrov (3 leta). Študijske obveznosti celotnega programa so v skladu z zakonom (ZViS, 36. in 37.
člen) ter Merili Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ovrednotene po Evropskem prenosnem
47
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
kreditnem sistemu (ECTS - European Credit Transfer System). Program se lahko na ta način neposredno
vključuje v mednarodno izmenjavo študentov v državah, ki uporabljajo sistem ECTS.
Prvi letnik: Obvezni predmeti: Biomedicinska informatika - 10 ECTS, Seminar I. - 5 ECTS, individualno
raziskovalno delo - IRD – 15 ECTS = 30 ECTS.
Šest temeljnih predmetov, kjer študent izbere tri predmete in s tem pridobi 30 ECTS = 3 x 10 ECTS.
Drugi letnik: 15 ECTS pridobi kandidat iz nabora treh Izbirnih predmetov (3 x 5 ECTS), 45 ECTS pa iz
Individualnega raziskovalnega dela - IRD.
Tretji letnik: 60 ECTS pridobi kandidat iz Individualnega raziskovalnega dela - IRD, ki je namenjeno
izdelavi doktorske disertacije.
Vpis študentov na podiplomski stopnji
Pogoji za vpis:
V študijski program 3. stopnje Biomedicinska tehnologija se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:

študijski program 2. stopnje s področja biomedicine in sorodnih usmeritev;

študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe s področja biomedicine in sorodnih
usmeritev, sprejet pred 11. 6. 2004;

študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in
študijski program za pridobitev specializacije s področja biomedicine in sorodnih usmeritev.
Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu
60 ECTS točk;

študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, če je ovrednoten s 300
kreditnimi točkami (mednje spadajo npr. študij medicine, dentalne medicine, veterinarstva, pa
tudi prenovljeni petletni študijski program farmacije); ali drug enovit magistrski študijski
program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami;

diplomanti drugih domačih in tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji kot veljajo za
študente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku
priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s Statutom UM.
Število vpisnih mest za prvi letnik je 22. Izbira kandidatov temelji na:

podlagi povprečne ocene študija (15 %),

ocene diplomske ali magistrske naloge (5 %) in

uspehe pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja medicine,
naravoslovja in tehnike. Kandidat lahko 40% ocene pisnega izpita nadomesti z oceno
dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.
48
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so:

znanstvena monografija,

samostojni znanstveni sestavek v monografiji,

izvirni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v
podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI.
Glavna merila za strokovno delo predstavljajo:

strokovna monografija ali recenzenstvo,

samostojni strokovni sestavek v monografiji,

objavljeni strokovni prispevki na konferencah,

strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov,

uredništvo monografije ali revije,

druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.
Preglednica 2.15.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik izrednega študija
Izredni študij
Študijsko
leto
Razpis
Vpisani
Min*
2005/06
30
29
-
2006/07
30
32
-
2007/08
30
30
-
2008/09
30
24
-
2009/2010
40
19
-
2010/2011
40
24
-
2011/2012
40
31
-
2012/2013
22
15
-
2013/2014
22
17
-
Preglednica 2.15.2: Struktura študentov po spolu (v %)
Študij. Leto
Načina študija
Moški
Ženske
2005/06
Izredni
59,52 %
40,48 %
2006/07
Izredni
55, 88 %
44, 12 %
2007/08
Izredni
46, 15 %
53, 85 %
49
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2008/09
Izredni
46,96 %
53,03 %
2009/10
Izredni
55,73 %
44,27 %
2010/2011
Izredni
53,84 %
46,16 %
2011/2012
Izredni
44,45 %
55,55 %
2012/2013
Izredni
41,6%
58,4%
2013/2014
Izredni
55,32 %
44,68 %
Preglednica 2.15.3: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
Načina študija
Leto
2005/06
2006/07
2007/08
Izredni podiplomski
študij
Izredni
podiplomski študij
Izredni
podiplomski študij
Izredni
2008/09
2009/10
2010/2011
2011/2012
2012/2013
2013/2014
podiplomski študij
Izredni podiplomski
študij
Izredni prodiplomski
študij
Izredni podiplomski
študij
Izredni podiplomski
študij
Izredni podiplomski
študij
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Absolventi
Skupaj
29
13
-
-
42
32
30
6
-
68
30
28
20
-
78
23
28
15
-
66
19
18
24
-
61
24
31
10
-
65
31
27
23
-
81
15
23
22
-
60
17
14
16
-
47
50
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Izvajanje podiplomskega študijskega programa
Podiplomski doktorski študijski program »Biomedicinska tehnologija« poteka izključno kot izredni
študij. Študijske obveznosti celotnega programa so v skladu z zakonom (ZviS, 36. In 37. Člen) ter Merili
Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu
(ECTS – European Credit Transfer System). Program se lahko na ta način neposredno vključuje v
mednarodno izmenjavo študentov v državah, ki uporabljajo sistem ECTS.
Opravljene obveznosti letnika so ovrednotene s 60 ECTS, semestra pa z 30 ECTS. Obvezni predmeti
so trije in so ovrednoteni s po 5, 10 ali 15 ECTS. V prvem letniku je nabor temeljnih predmetov 6, od
tega študent izbere 3. Temeljni predmeti so ovrednoteni s po 10 ECTS. V drugem letniku je nabor
izbirnih premetov 80, od tega jih študent izbere 3, vsak je ovrednoten s 5 ECTS. Študijski predmetnik
se izvaja po študijskem programu v kolikor je na njega prijavljenih vsaj 5 študentov, sicer pa se izvaja
individualno. Individualno raziskovalno delo (IRD) je ovrednoteno v prvem letniku s po 15 ECTS, v
drugem letniku s po 45 ECTS in v tretjem letniku s po 60 ECTS.
Možno je tudi izbirati predmete drugih podiplomskih študijev vseh univerz, katerih predmetnik je
ovrednoten s sistemom ECTS tako v Republiki Sloveniji kot v tujini. Izven primarnega študijskega
programa se sme zbrati do 20 ECTS.
Preglednica 2.15.4: Povprečna ocena izpitov izrednega študija
Študijsko
Povprečna ocena
leto
Izredni
2005/06
9,47
2006/07
9,46
2007/08
9,4
2008/09
9,4
2009/10
9,48
2010/11
9,52
2011/12
9,58
2012/2013
9,25
2013/2014
9,46
51
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Raziskovalno delo študentov
Podiplomski študentje se v okviru študija vključujejo v raziskovalno delo s prijavo teme doktorske
disertacije ter nato objavo članka s področja doktorata, ki je objavljen v reviji, ki jo indeksira SCI oz.
SSCI z navedbo faktorja vpliva – IF. Prav tako se mnogi vključijo v projekte pri mentorjih.
Zaključek in trajanje podiplomskega študija
Podiplomski doktorski študijski program Biomedicinska tehnologija traja 6 semestrov (3 leta). Kandidat
si po uspešno opravljenem podiplomskem programu za pridobitev doktorata iz biomedicinske
tehnologije pridobi naziv doktor/doktorica znanosti s področja biomedicinske tehnologije (po potrebi
bo znanstveni naslov usklajen z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih).
Pogoj za uspešno dokončanje študija je, da kandidat napiše in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo
in vse ostale s študijskim programom predvidene obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS. Predložen
mora biti članek s področja doktorata, ki je bil objavljen v reviji, ki jo indeksira SCI oz. SSCI z navedbo
faktorja vpliva - IF. Doktorsko delo javno zagovarja pred določeno komisijo.
Pri navedenem članku mora biti avtor doktorske disertacije prvi avtor članka.
Preglednica 2.15.5: Število doktorandov od študijskega leta 2005-2006 do 2010-2011
Študijsko leto
Število doktorandov
2005-2006
1
2006-2007
2
2007-2008
2
2008-2009
2
2009-2010
6
2010-2011
6
2011-2012
5
2012-2013
9
2013-2014
9
52
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2.16

Ocena stanja in usmeritev
Ključni problem v sedanjem trenutku je primerno financiranje znanstveno-raziskovalnega dela
kandidatov, ki se vpišejo na podiplomski študij ter njihove motiviranosti;

ena od rešitev je vključevanje bodočih doktorandov v raziskovalne skupine na Medicinski
fakulteti UM ali v raziskovalne skupine ustanov, ki so motivirane za tak profil podiplomskih
študentov, npr. Univerzitetni klinični center;

kandidatom bi bilo smiselno tekom podiplomskega študija razmejiti obveznosti do matične
ustanove, ki jim je omogočila/odobrila vpis na podiplomski študij, kar pomeni določiti deleže v
zaposlitvi namenjenih strokovnemu in raziskovalnemu delu;

posledično podaljšati obdobje raziskovalnega dela od vpisa na podiplomski študij do zaključka,
v večini okolij se sedaj predlaga vsaj 4 leta;

tekom podiplomskega študija zagotoviti študentom pridobivanje »mehkih znanj« v smislu
objavljanja raziskovalnih prispevkov, predstavitve rezultatov in nastopanja;

podelitev priznanj najboljšim doktorandom glede na objave v mednarodni literaturi;

stimuliranje mentorjev, glede na število objav v mednarodnih indeksiranih revijah s kandidati
na podiplomskem študiju;

Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je pričakovano vplival na upad števila vpisanih
kandidatov na podiplomski študij, za razmisliti bi bilo o sofinanciranju najboljših kandidatov na
podiplomskem študiju, ki se vpisujejo iz drugih okolij.
2.17 Poročila nosilcev predmetov
V preglednici 2.17.1 so predstavljeni ključni izsledki poročil nosilcev predmetov
Preglednica 2.17.1: Ocene in predlogi za izboljšanje kakovosti pedagoškega procesa za leto 2014/14
1. letnik, 1. semester
Predmet
Obisk predavanj, vaj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
seminarjev
1. Anatomija
histologijo
embriologijo
s Prisotnost
na Pomanjkljivo znanje Tutorski sistem ni pri
in predavanjih in vajah latinščine,
v
številu
tutorji AHE pokazal nobenih
zadovoljivem zavajajo študente s pozitivnih
rezultatov,
priporočanjem
53
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
neustrezne
zato se ga naj ukine za
literature za učenje predmet AHE
AHE
2. Biologija celica
/
/
/
3. Kemija
/
/
/
4. Biofizika
Prisotnost v velikem Prostor za vaje v novi Ureditev
številu
zgradbi je še manjši prostora
primernega
za
izvedbo
in manj pregleden eksperimentalnih vaj;
(zaradi
Več
časa
nameniti
laboratorijskih
strokovnim
obiskom
priključkov),
institucij
prevelike
podskupine
5. PBL I
/
/
/
6. Uvod v medicino /
/
/
I:
- Prva pomoč
-
Zgodovina
medicine
- Terminologija
1. letnik, 2. semester
Predmet
Obisk
predavanj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
vaj, seminarjev
1. Anatomija
histologijo
s Prisotnost
na Pomanjkljivo
in predavanjih in vajah latinščine,
embriologijo
v
številu
znanje Tutorski sistem ni pri
tutorji AHE pokazal nobenih
zadovoljivem zavajajo študente s pozitivnih rezultatov,
priporočanjem
zato se ga naj ukine za
neustrezne literature predmet AHE
za učenje AHE
7. Biokemija
/
Ni težav
8. Molekularna
/
Slabo predznanje pri Naj bo obvezen vrstni
biologija
genetiko
z
Fiziologiji
Mikrobiologiji,
/
in red izpitov, študenti
ker ne bi smeli opravljati
54
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
študenti še nimajo izpita iz Fiziologije in
opravljenega izpita iz Mikrobiologije
brez
Molekularne biologije Molekularne
z genetiko
9. PBL II
/
/
/
10. Izbirni predmet 1
/
/
/
11. Izbirni predmet 2
/
/
/
2. letnik, 1. semester
Predmet
Obisk
predavanj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
vaj, seminarjev
1. Fiziologija
Dobra udeležba na Slaba prisotnost na Predavanja
bi
se
vajah in seminarjih, predavanjih ob koncu lahko izvedla v bloku
na predavanjih po semestra,
na do
decembra,
na
decembru
število seminarjih študentje seminarjih je treba
prisotnih
močno slabo pripravljeni
upade
uvesti
vstopne
kolokvije,
snov
iz
seminarjev naj bo
del
izstopnih
kolokvijev in izpita.
2. Mikrobiologija
/
Premalo
ur Prične se naj uvajati
namenjenih
sistem
predavanjem
kjer
seminarjev,
ni
potrebno
pripraviti seminarja
pri
vsakem
predmetu,
ampak
npr. trije seminarji za
študenta v šolskem
letu, naj se za 15ur
poviša
število
ur
predavanj
3. PBL III.
/
/
/
55
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
4. Uvod v medicino II.
/
Med.
angleščina: Med. angleščina: naj
predznanje se
-
Sociologija
različno
-
Uvod v JZ
angleščine študentov, predmet Angleščina
-
Medicinska
prevelike seminarske v medicini, naj se
angleščina
skupine, premalo ur uvede
Medicinska
namenjenih
seminarskih skupin,
inform.
predavanjem,
še
-
uvede
izbirni
več
naprej
je
potrebno nadaljevati
z naročanjem novih
knjig v knjižnici MF
2. letnik, 2. semester
Predmet
Obisk
predavanj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
vaj, seminarjev
1. Fiziologija
Dobra udeležba na Slaba prisotnost na Predavanja
bi
se
vajah in seminarjih, predavanjih v letnem lahko izvedla v bloku v
na predavanjih je v semestru,
letnem
na prvem
mesecu
semestru seminarjih študentje zimskih
po
počitnicah,
zelo malo študentov slabo pripravljeni
izpit bi lahko bil hitro
(10-30)
zatem. Na seminarjih
je
treba
vstopne
uvesti
kolokvije,
snov iz seminarjev naj
bo
del
izstopnih
kolokvijev in izpita.
2. Farmakologija
toksikologijo
s Dobro sodelovanje in Naporno
velika
motiviranost predavanja
študentov
skupaj
je
imeti Več
ustrezno
5ur usposobljenih
habilitiranih učiteljev,
ki bi lahko predavali
predmet
3. Psihologija
Aktivna udeležba in Manjkata
dobra
študentov
dve Naj
se
nabavita
prisotnost snemalni kameri, ki bi kameri, naj se za
na koristili pri učenju knjižnico nabavi več
56
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
predavanju, ki pa je ustrezne
strokovne literature iz
upadala tekom leta
področja zdravstvene
komunikacije
psihologije
4. Patologija
I. Osip študentov proti /
(splošna)
/
koncu štud. leta
5. PBL IV
/
/
/
6. Izbirni predmet 3
/
/
/
7. Izbirni predmet 4
/
/
/
3. letnik, 1. semester
Predmet
Obisk predavanj, vaj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
seminarjev
1. Interna medicina s Študenti
propedevtiko
so
z Težavo
predstavlja /
zanimanjem
objektivno
spremljali predavanja
preverjanje znanja
2. Kirurgija
/
/
/
3. Radiologija
/
/
/
4. Klinična biokemija
/
Ker se v preteklih /
letih
nič
ni
spremenilo na boljše,
letos nosilec ne bo
poslal poročila
5. PBL V
/
/
/
3. letnik, 2. semester
Predmet
Obisk
predavanj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
vaj, seminarjev
1. Interna medicina s Študenti
propedevtiko
so
z Težavo predstavlja /
zanimanjem
objektivno
spremljali
preverjanje znanja
predavanja
2. Kirurgija
/
/
/
57
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
3. Anesteziologija
/
Veliko študentov si Izpeljava vaj v manjših
prelaga
izpit
za skupinah,
naslednje leto
za
predvsem
vaje
v
simulacijskem centru
4. PBL VI
/
/
/
5. Izbirni predmet 5
/
/
/
6. Izbirni predmet 6
/
/
/
4. letnik, 1. semester
Predmet
Obisk
predavanj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
vaj, seminarjev
1. Pediatrija
/
/
/
2. Klinična psihologija /
/
/
in sporazumevanje
3. Družinska medicina Primeren
I
obisk, S selitvijo v nove /
študenti so pokazali prostore
je
izjemno
pridobila
prizadevnost
katedra
naša
in manjši prostor
dobro znanje
4. PBL VII
5. Fizikalna
/
/
in Prisotnost
/
na Nimajo strokovnega Naj
se
pripravi
rehabilitacijska
predavanjih 68%, na znanja in tehničnega izobraževanje za delo
medicina
vajah 90%
nadzora
nad na teh aparaturah v
aparaturami
prostorih
v prostorih Inštituta za
Inštituta šport na MF
za šport na MF
4. letnik, 2. semester
Predmet
Obisk predavanj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
vaj, seminarjev
1. Medicinska etika in Dobro in aktivno Ni težav
pravo
2. Sodna medicina
/
sodelovanje
Primeren obisk
Nismo
uporabili
dovolj V prihodnje bomo
posodobili praktični
58
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
avdiovizualnih
tehnik
del pouka in razširili
in paleto
simulatorjev, ki nam makroskopskih
jih MF nudi
3. Patologija II
Proti koncu leta Zaradi
osip
zamud
preparatov
pri Naj se uredijo vse
na izplačilu honorarja je omenjene težave
predavanjih
patolog
Kern
odpovedal vodenje
vaj
v
štud.
naslednjem
letu,
na
patološkem oddelku
UKC MB ni dovolj
zanimanja
za
sodelovanje
pri
pouku
4. Oftalmologija
/
/
/
5. Otorinolaringologija
/
/
/
6. Izbirni predmet 7
/
/
/
7. Izbirni predmet 8
/
/
/
5. letnik, 1. semester
Predmet
Obisk
predavanj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
vaj, seminarjev
1. Dermatovenerologija
Zelo
dobra Ni težav
obiskanost
Smiselno
bi
bilo
omogočiti
študentom
izrednih
več
izpitnih
rokov
2. Psihiatrija
Zadovoljiv obisk
Ni težav
/
3. Nevrologija
/
/
/
4. Nevrokirurgija
Zadovoljiv
kljub
osipu
obisk, 8
študentov
ni Želja po prostoru na
ob opravilo seminarskih novi fakulteti, kjer bi
koncu študij. leta
obveznost v pravem lahko
shranjevali
59
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
času, nemirnost in dokumentacijo
neposlušnost
opravljali
študentov
seminarjih,
in
admin.
na obveznosti, v sklopu
slabše kirurgije v 3. letniku
poznavanje
ni
potrebno
nevroanatomije
predavati tematike
iz poškodbe glave in
možganov, ker to
počnemo mi
5. Medicina v izrednih Dober obisk
Ni težav
/
razmerah
6. Geriatrija
/
Ni težav
/
7. Klinična farmakologija
Nezadovoljiva
Neaktivnost
/
udeležba
na študentov
predavanjih
in
sodelovanje
študentov
5. letnik, 2. semester
Predmet
Obisk predavanj, vaj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
seminarjev
1. Infekcijske bolezni
V povprečju okrog Nivo
80% udeležba
znanja
in /
sodelovanja na vajah
je nihal
2. Javno zdravje 2
3. Porodništvo
/
in /
/
/
Ni težav
/
ginekologija
4. PBL VIII
/
/
/
5. Izbirni predmet 4
/
/
/
6. letnik, 1. semester
Predmet
Obisk predavanj, vaj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
seminarjev
60
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
1. Onkologija
in Velika
radioterapija
samoiniciativnosti
mera /
Naj
in
se
uvede
kombinacija pisnega
vedoželjnosti študentov
in
ustnega
preverjanja znanja
2. Javno zdravje 3
/
/
/
3. Maksilofacialna
/
/
/
Ni težav
/
kirurgija z osnovami
stomatologije
4. Uvod v raziskovalno Dober obisk predavanj
delo
in
telemedicino
5. Družinska medicina Dobro znanje študentov
Ni težav
– praktično delo
6. Interna medicina – /
Ni težav
Več poudarka etičnim
praktično delo
vsebinam
razširitev
ter
dela
v
simulacijskem centru
6. letnik, 2. semester
Predmet
Obisk predavanj, vaj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
seminarjev
1. Interna medicina /
Ni težav
– praktično delo
Več poudarka etičnim
vsebinam ter razširitev
dela v simulacijskem
centru
2. Kirurgija
– /
/
/
praktično delo
61
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Podiplomski študij
Predmet
Obisk predavanj, vaj, Težave, ovire
Predlogi, nasveti
seminarjev
Biofizika
– /
podiplomski
Premalo časa, ki ga ima Študentje bi morali
na voljo mentor za že ob vpisu izbrati
posameznega študenta
mentorja in temo za
doktorsko nalogo
Genetika
podiplomski
- Dobra zainteresiranost Ni težav
/
študentov in uspešno
opravljeni izpiti
Ocena stanja:

Slabo znanje nevroanatomije

Zamude pri izplačilu honorarja (patologija)

Nezanimanje zaposlenih v UKC za sodelovanje pri pouku (patologija)

Na podiplomskem študiju nimajo vsi študenti že od začetka izbranega mentorja in teme

Premalo vsebin na temo medicinske etike

Nestandardizirana vprašanja na izpitih

Pokrivanje tem med nevrokirurgijo in kirurgijo, želja Katedre za nevrokirurgijo po prostoru na
novi MF

Želja po več izrednih izpitnih rokih (dermatovenerologija)

Nedostopnost opreme v prostorih Inštituta za šport (fizikalna in rehabilitacijska medicina)

Prevelike skupine na vajah (anesteziologija, biofizika)

Pomanjkanje opreme za snemanje pogovorov s pacienti

Premalo strokovne literature v knjižnici (medicinska psihologija, angleščina)

Pomanjkanje učiteljev (farmakologija)

Upad zanimanja proti koncu zimskega semestra in v letnem semestru zaradi obilice predmetov
in izpitov, slaba pripravljenost študentov na seminarje (fiziologija)

Premalo ur za predavanja (mikrobiologija, angleščina)

Slabo predznanje latinščine

Zavajanje s strani tutorjev glede literature (anatomija)

Neustrezen prostor za vaje (biofizika)

Premalo obiskov strokovnih institucij
62
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

Prelaganje izpita in posledično pomanjkljivo znanje pri kasnejših predmetih (anesteziologija,
molekularna biologija)
Priložnosti za izboljšanje

Pogovor med nosilci in dekanom ter prodekanom za izobraževanje glede možnih izboljšav

Več pobud nosilcev predmetov na Senat
2.18
Znanstveno-raziskovalna dejavnost na MFUM
Študijski programi na MFUM omogočajo in razvijajo znanstveno raziskovalno delo na področju
medicine in biomedicine ter povezovanje sorodnih ved s ciljem izboljšanja zdravstvenega varstva
prebivalstva in uvajanja sodobnih metod zdravljenja.
2.18.1 Temeljni projekti
Preglednica 2.18.1.1: Temeljni projekti
Zap.
Vrsta
Šifra
št.
Projekta
projekta
Temeljni
J3-4252
1.
2.
3.
4.
5.
Temeljni
Temeljni
Temeljni
Temeljni
J1-4236
J2-6750
J3-6789
J3-6785
Nosilna RO / sodelujoči
Pričetek
Zaključek
raziskovalec z MFUM
projekta
projekta
Uporaba klasičnih in
modernih molekularnih
metod za etiološko
opredelitev
gastroenteritisov
MF UL / prof. dr. Ivan
2011
2014
Načrtovanje, izdelava in
vrednotenje
biomimetičnih
nanokompozitnih
sistemov za učinkovito
obnovo tkiv
MF UL / dr. Miha
2011
2014
Zelene tehnologije za
procesiranje
biomaterialov
FKKT UM / doc. dr.
2014
2017
Patogeni mehanizem
podaljšanih
heksanaukleotidnih
ponovitev v genu
C9orf72 pri
nevrodegeneraciji
Zavod Biomedicinski
2014
2017
Genetika in
farmakogenomika
MF UM / prof. dr. Uroš
2014
2017
Naslov projekta
Krajnc
Munda
Polonca Ferk
raziskovalni inštitut /
prof. dr. Uroš Potočnik
Potočnik
63
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
kronične vnetne
črevesne bolezni in
genetsko povezanih
kroničnih imunskih
bolezni
6.
Temeljni
J2-6760
Bio odzivni sistemi na
osnovi magnetnooptično sklopljenih
nanomaterialov za
inovativno zdravljenje
kožnih rakavih obolenj
IJS / doc. dr. Uroš
2014
2017
Maver
Preglednica 2.18.1.2: Aplikativni projekti
Zap.
Vrsta
Šifra
št.
Projekta
projekta
Nosilna
Naslov projekta
RO
sodelujoči
raziskovalec
1.
Aplikativni
L2-4124
Procesiranje polimerov z
FKKT UM/Doc. dr.
uporabo trajnostnih
Polonca Ferk
/
Pričetek
Zaključek
projekta
projekta
2011
2014
2011
2014
2014
2017
tehnologij
2.
3.
Aplikativni
Aplikativni
L2-4212
L3-6805
Tehnologija izdelave Au
FS UM/Prof. dr.
nano-delcev
Marjan Slak Rupnik
Vpliv spletne aplikacije in
MF UL/Prof. dr.
spremljanje na kakovost
Janko Kersnik
predpisovanja zdravil,
neželene dogodke
povezane z zdravili in
adherenco pri doma
živečih starejših
Za leto 2014 (prijave v letu 2013) so raziskovalci MF UM oddali štiri prijave na JR za sofinanciranje
temeljnih raziskovalnih projektov od katerih je bila uspešna le ena. Oddane so bile tri prijave za
bilateralno sodelovanje in sicer na JR za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med
Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike ter
med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Tudi na tem področju je bila uspešna ena prijava.
Raziskovalci MF UM so po povabilu k sodelovanju pri enajstih projektih katerih prijavitelji so bili FNM
in FKKT UM, BF UL, Zavod Bris, UKC Maribor, NLZOH Maribor, MF UL, IJS in postali sodelujoči partner
pri treh, na razpisu uspešnih projektih. Zaznati je povečano aktivnost za sodelovanje ustanov vendar
še vedno beležimo majhen % uspešnih prijav.
64
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2.18.2 Projekti EU
Preglednica 2.18.2.1: Projekti EU
Zap.
Vrsta
Šifra
št.
Projekta
projekta
Nosilna
Naslov projekta
RO
/
sodelujoči
raziskovalec z MFUM
1.
EU
ECsafeSE
Contaminants in seafood and
RASA Italija/ doc. dr.
projekt
AFOOD
their impact on public health
Tomaž Langerholc
Pričetek
Zaključek
projekta
projekta
2013
2017
2013
2013
2014
2017
2014
2017
(The Ocean of Tomorrow)
IP
2.
3.
Erasmus
EU
WoodWi
Projekt
sdom-
Traditional food in combatinc
doc. dr. Tomaž
foodborne pathogens
Langerholc
Wood-based Aerogels
University of Helsinki
/ doc. dr. Uroš Maver
Net Joint
Call 2013
1(32)
4.
EU
WoodWi
Polysaccharide bioshapes –
Åbo Akademi
Projekt
sdom-
chemical design and shaping
University / doc. dr.
Net Joint
into new biomaterials
Uroš Maver
Call 2013
1(45)
2.18.3 Nacionalni projekti
Preglednica 2.18.3.1: Nacionalni projekti
Zap.
Vrsta
Šifra
št.
Projekta
projekta
Naslov projekta
Nosilec
1. Bilateralni
ARRS-BI-
In vitro študije biološke
doc. dr.
projekt
RO/2011
aktivnosti posameznih
Tomaž
med
komponent tradicionalnih
Langerholc
Republiko
slovenskih in romunskih sort
Slovenijo
rdečega vina
Pričetek
Zaključek
projekta
projekta
2012
2013
2012
2013
in
Republiko
Romunijo
2. Bilateralni
ARRS-BI-
Potencialni zdravstveni učinki
doc. dr.
projekt
RS/2011
funkcionalne hrane na bazi
Tomaž
65
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
med
depurizirane sirotke
Langerholc
Republiko
Slovenijo
in
Republiko
Srbijo
3. Bilateralni
ARRS-BI-
Najnovejši izobraževalni pristopi
prof. dr.
projekt
RU/2013
na področju celiakije
Dušanka
med
2014
2015
Mičetić Turk
Republiko
Slovenijo
in Rusko
federacijo
Preglednica 2.18.3.2: Pogodbeno sodelovanje z domačim in tujim gospodarstvom
Zap.
Naziv institucije
Vrsta sodelovanja
Podlaga
Max Planck Partner Group
sodelovanje s tujim
pogodba
(prof. dr. Marjan Slak Rupnik)
laboratorijem
Bayer Leverkusen - Sodelovanje z industrijo
pogodbeno
(prof. dr. Marjan Slak Rupnik)
sodelovanje
Radenska d. d.
pogodbeno
(prof. dr. Marjan Slak Rupnik)
sodelovanje
Zavod za zdravstveno varstvo Celje
pogodbeno
(prof. dr. Ivan Eržen)
sodelovanje
Univerzitetni klinični center Maribor
storitveno
(doc. dr. Uroš Maver)
sodelovanje
št.
1.
2.
3.
5.
6.
pogodba
pogodba
pogodba
plačilo po storitvah
2.18.4 Raziskovalci, raziskovalne skupine
S sklepom Senata MF UM je bila v letu 2013 ustanovljena nova Raziskovalna skupina za družinsko
medicino. Na MFUM je trenutno registriranih osem raziskovalnih skupin, 40 raziskovalcev in 7
tehničnih sodelavcev, ki sodelujejo v EU in nacionalnih projektih.
66
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.18.4.1: Raziskovalne skupine na MFUM
NAZIV SKUPINE
VODJA
001
Inštitut za biomedicinske vede
Hojs Radovan
002
Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo
Pejković Božena
003
Inštitut za fiziologijo
Slak Rupnik Marjan
004
Center za humano molekularno genetiko in farmakogenomiko
Potočnik Uroš
005
Laboratorij za histologijo in embriologijo
Štiblar Martinčič Draga
006
Laboratorij za farmakologijo in toksikologijo
/
007
Raziskovalna skupina za celično mikrobiologijo
Saška Lipovšek
008
Raziskovalna skupina za družinsko medicino
Zalika Klemenc Ketiš
Naše raziskovalne skupine sodelujejo v Svetu za raziskovanje na področju javnega zdravja.
Profesorji MF UM so bili oziroma so mentorji štirim mladim raziskovalkam.
Preglednica 2.18.4.2: Mladi raziskovalci na MFUM
Zap. št.
Ime in priimek
Mentor
Oblika usposabljanja
1.
Maja Šikić Pogačar
prof. dr. Dušanka Micetić Turk
pridobitev doktorata znanosti
2.
Katja Repnik
prof. dr. Uroš Potočnik
pridobitev doktorata znanosti
3.
Larisa Zemljič
prof. dr. Uroš Potočnik
pridobitev doktorata znanosti
4.
Sabina Žalig
prof. dr. Maja Rupnik
Pridobitev doktorata znanosti
Preglednica 2.18.4.3: Programske skupine na MFUM
V programskem obdobju 2013-2016 Medicinska fakulteta s svojimi člani nastopa kot izvajalka enega
programa (od leta 2012), in sicer:
PROGRAM
POGODB.
VODJA PROGRAMA / SODELUJOČI RAZISKOVALCI
OBD.
P3-0036 Bio-psiho-socialni model kvalitete
življenja
3 leta
prof. dr. Dejan Dinevski, doc. dr. Miljenko Križmarić,
doc. dr. Uroš Maver / prof. dr. Dušanka Mičetić-Turk
67
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
V programskem obdobju 2009-2013 Medicinska fakulteta s svojimi člani nastopa kot soizvajalka v
šestih programih.
PROGRAM
P3-0360
Celostna
bolezni
in
obravnava
astme
v
alergijskih
Sloveniji:
POGODB.
SODELUJOČI RAZISKOVALCI Z MFUM /
OBD.
(VODJA PROGRAMA, RO)
3 leta
Prof. dr. Ivan Krajnc
od
(Prof. dr. Mitja Košnik, Bolnišnica Golnik)
epidemiologije do genetike
P4-0165 Biotehnologija in sistemska biologija
6 let
rastlin
Dr. Mirjana Bistan
(Prof. dr. Maja Ravnikar, Nacionalni inštitut za
biologijo LJ)
P3-0310 Celična fiziologija1 10-7
6 let
Prof. dr. Marjan Slak Rupnik
(Prof. dr. Robert Zorec, UL MF)
P3-0067 Farmakologija in farmakogenomika
4 leta
prof. dr. Uroš Potočnik, prof. dr. Majda Pajnkihar,
doc. dr. Vojko Berce, doc. dr. Polonca Ferk, dr. Matjaž
Deželak, dr. Katja Repnik
(Prof. dr. Mojca Kržan, UL MF)
P2-0046 Separacijski procesi in produktna
6 let
tehnika
P4-0164 Raziskave za zagotavljanje varne
prof. dr. Andreja Sinkovič
(Prof. dr. Željko Knez, UM FKKT)
4 leta
hrane in zdravja
prof. dr. Radovan Hojs, prof. dr. Dušica Pahor, prof.
dr. Pavel Skok, prof. dr. Vojko Flis, dr. Skelin Klemen
Maša
(Prof. dr. Dejan Škorjanc, UM FKBV)
Medicinska fakulteta je član konzorcija za izvedbo programa Centra odličnosti za integrirane pristope
v kemiji in biologiji proteinov.
Preglednica 2.18.4.4: Center odličnosti
Center odličnosti
CO za integrirane pristope v kemiji in biologiji
POGODB. OBD.
SODELUJOČI
IZ
za razvoj CO
prijavitelj
2009 - 2013
prof. dr. Marjan Slak Rupnik in
proteinov
Mateja Zemljič/
(CipKeBip)
IJS
MFUM
/
68
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Prof. dr. Avrelija Cencič je bila nosilka patenta 23130 (COBISS.SI-ID 2847788 ).
Doc. dr. Uroš Maver je solastnik patenta in soavtor dveh mednarodnih patentnih prijav:

SI 22859 (A) - [COBISS.SI-ID 4272666]

European patent application no. 11 007 485.3 - [COBISS.SI-ID 15495702]

WO 2011/076738 (A1) - [COBISS.SI-ID 4929818]
2.18.5 Projektna pisarna MFUM
Logičen korak v razvoju naše mlade fakultete je iskanje dodatnih virov financiranja raziskav in
potencialnih tržno zanimivih idej. Doc. dr. Uroš Maver je od leta 2012 bistveno prispeval pri prijavi
(predvsem EU) projektov. Rezultat tega dela je že viden, daj smo v letu 2014 štartali kar dva EU
projekta, pri katerih tudi sam vodi del projektnega konzorcija, ki prihaja iz MFUM. Uspešno je bilo leto
tudi s stališča prijav na razpise, saj smo prijavili kar 12 mednarodnih projektov. Na rezultate še
večinoma čakamo. Vloga MFUM pri teh je različna – od koordinatorja, do partnerja.
Preglednica 2.18.5.1: Dejavnosti, stanje in opombe
Dejavnost
Stanje
Opombe
Obveščanje o odprtih
V
Obveščanje po elektronski pošti je bilo do sedaj v veliki meri
razpisih
vendar
izvajanju,
ne
optimalno
spregledano. Poseben elektronski naslov [email protected]
deluje in je na razpolago vsem z vprašanji ali idejami. Žal še vedno
ni prav zaživel. Pripravljene so tudi vsebine za objavo na spletni
strani.
Identifikacija
Dobro v 2014
V letu 2014 je bilo prijavljenih veliko število različnih prijav, vendar
priložnosti
so prijavitelji pri večini bolj manj isti. Potrebno bi bilo razširiti
nabor angažiranih ljudi. Seveda mora iniciativa za prijavo priti
vedno s strani raziskovalcev, torej tistih, ki bodo projekt tudi vodili.
Pomoč pri pripravljanju
V teku
V letu 2014 je slednje pomenilo tako zbiranje in procesiranje
projektne
pristopnih izjav pri sodelovanju v projektih kot tudi pripravo
dokumentacije
celotne vloge v več primerih.
Vodenje
projektne
dokumentacije
po
Poteka,
preko
odobritvi financiranja
projektov
Dolgoročna
V povojih
projektne pisarne
vizija
a
vodij
Trenutno poteka vodenje preko vsebinskih vodij oz. finančno
preko računovodstva.
Ta hip pisarna ni formalno ustanovljena. Ko se bo zbralo dovolj
veliko število projektov, ki bodo zahtevali večji angažma tako
strokovnih služb, kot odgovornih za vsebino, bo potreba po
ustanovitvi bistveno večja.
69
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Na podlagi dobrih praks, povezovanja partnerskih fakultet ter sodelovanja z mednarodnimi
inštitucijami, na katerih so sodelovali domači strokovnjaki, si še naprej prizadevamo graditi ali utrditi
mednarodno mrežo partnerjev, ki bo sposobna redno pridobivati odmevne Evropske projekte. Redno
pridobivanje sredstev iz tega naslova bo omogočilo nadaljnji razvoj MF in njeno uveljavljanje v
mednarodnem okolju.
Zaradi pomanjkanja sredstev na nacionalnem nivoju smo se kratkoročno usmerili v prijavo čim večjega
števila Evropskih projektov, kar je bilo v letu 2014 lažje kot leto poprej, zaradi večjega števila
objavljenih novih projektov v perspektivi H2020.
Dolgoročen cilj ostaja postavitev temeljev za nadaljnje raziskave s področja medicine in sorodnih
znanosti v smeri skupne razvojne strategije Štajerske regije in širše, ki se nanaša na aktivno in varno
staranje. Ključna bo pri tem gradnja močnih interdisciplinarnih ekip znotraj MF in UM, saj je prav večdimenzijsko in več-področno reševanje ključnih družbenih problemov pogosto predmet razpisov.
Področje »Better society – Health, Demographic change and Wellbeing« je tudi tista prioriteta znotraj
naslednje finančne perspektive, ki jo imamo na MF kot primarno tarčo za bodoče projekte.
Preglednica 2.18.5.2: Vloge projektne pisarne v obdobju od 1.10.2013-7.12.2014
#.
1
2
3
4
5
6
7
Tema/naslov
Advanced microfluidic
devices
Microbial cell-textile
biocomposites for preventive
care and reduction of
diabetic foot associated
infections
A new service platform for
Biomedical Intelligence in
Research and knowledge
Discovery - BI:RD
Photonic point of care
diagnostics – PhoPCDia /
Advanced microfluidic
platforms - AdMiFlu
Innovative probiotic
therapeutic sock for
treatment and care of
diabetic foot related
infections - ProSock4DiaCare
SUSTAINABLE AND NOVEL
AQUATIC PROTEINS
ERA Chair for Better SocietyHealth, Demographic Change
and Wellbeing
Tip projekta Status
Poslan
aplikativen
2014
MF
Partner skupaj z
UM (partner)
aplikativen
Poslan
2014
Partner skupaj z
UM (MF vodilni
znotraj UM)
aplikativen
Poslan
2014
aplikativen
Poslan
2014
aplikativen
Poslan
2014
Partner skupaj z
UM (UM
koordinator)
bazičen
Poslan
2014
MF (vodilni v
Sloveniji)
razvoj
človeških
virov
Poslan
2014
Partner skupaj z
UM (partner)
Partner skupaj z
UM (UM
koordinator, MF
partner)
Partner skupaj z
UM (UM
koordinator, MF
partner)
Tip razpisa
M-era.net (EU)
M-era.net (EU)
Horizon 2020 (EU)
– PHC32
Horizon 2020 (EU)
– PHC10
Horizon 2020 (EU)
– PHC13
Horizon 2020 (EU)
– SFS15
Horizon 2020 (EU)
– WIDESPREAD2014-2
70
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
8
9
Centre of excellence for
advanced materials in energy
efficiency, environmental
safety and
biomedicine (X-MESAB)
Renewable materials and
healthy environments
research and innovation
centre of excellence
(InnoRenew CoE)
aplikativen
Poslan
2014
Partner skupaj z
UM (partner)
Horizon 2020 (EU)
– WIDESPREAD2014–1
aplikativen
Poslan
2014
Partner skupaj z
UM (partner)
Horizon 2020 (EU)
– WIDESPREAD2014–1
Norveški finančni
Partner skupaj z mehanizem (Eea
UKC MB (partner) grants, Norway
grants)
Norveški finančni
Partner skupaj z
mehanizem (Eea
UM in več društvi
grants, Norway
(MF koordinator)
grants)
Kvalitetno življenje vseh
10 generacij bolnikov s celiakijo
(CD life)
aplikativen
Poslan
2014
Naslednji nivo ali konec igre
(NextLeGo)
aplikativen
Poslan
2014
bazičen in
aplikativen
Poslan
2014
MF + PF (partner)
Horizon 2020 (EU)
– PHC24
bazičen in
aplikativen
Poslan
2014
MF + FS (MF
partner)
ERA-MBT (EU)
11
Introduction of personalised
12 medicine approach into
health care systems in the EU
High-added value products
from algae – from food
13 sources and additives to
advanced biomedical
applications
Projektna pisarna v nastajanju ne vodi evidence vseh prijavljenih projektov, saj je ta funkcija dodeljena
(tudi za nivo nacionalnih razpisov) še drugim strokovnim službam (ločeno za izobraževalne projekte ter
raziskovalne). Posledično se centralno tudi nikjer ne beleži dejansko stanje prijav v realnem času. Še
največ skupnih podatkov ima računovodstvo, a seveda šele, če do financiranja pride.
2.18.6 Predstavitve raziskovalnih rezultatov
Zbornik bibliografij
Povezanost MFUM z znanstvenim in raziskovalnim delom je razvidna iz zbornika »Pregled bibliografij
visokošolskih učiteljev in raziskovalnih projektov«, ki izhaja letno, in sicer v mesecu marcu. V štud. letu
2013/2014 je izšel sedmi Zbornik bibliografij zaposlenih visokošolskih učiteljev na MFUM. Zbornik je
vsebinsko razdeljen na več enot in predstavlja pregled bibliografij visokošolskih učiteljev na MFUM in
aktivnosti na področju raziskovalne dejavnosti. Zbornik je objavljen na spletnih straneh MFUM
(http://www.mf.uni-mb.si/attachments/article/86/zbornik.pdf )
71
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Publicistična dejavnost VS učiteljev
V letu 2014 smo bili skupaj z Nacionalnim laboratorijem za javno zdravje, okolje in hrano Maribor
uspešni pri predlogu za prejemnico Zoisovega priznanja za leto 2014. Tako je nosilka Zoisovega
priznanja za pomembne dosežke v mikrobiologiji naša red. prof. dr. Maja Rupnik.
Za Medicinsko fakulteto pomeni navedeno izvrstno promocijo domačega raziskovalnega dela.
Publicistična dejavnost študentov
MFUM spodbuja in nudi pomoč študentom na področju znanstveno raziskovalnega dela na različne
načine, omogočeno jim je publiciranje v znanstveno raziskovalni reviji Acta Medico-biotehnica, ki jo
od leta 2008 izdaja MFUM in je prva medicinska revija v izdaji medicinske fakultete v Sloveniji.
Študentje so vključeni v naslednjih programih na MFUM:

P3-0036 Bio-psiho-socialni model kvalitete življenja (Maja Šikić Pogačar);

P3-0067 Farmakologija in farmakogenomika (Larisa Zemljič);

P4-0165 Biotehnologija in sistemska biologija rastlin (Sabina Žalig)
Publicistično dejavnost študentov se vzpodbuja tudi z razpisom Dekanovih nagrad za raziskovalne
naloge. Med, do leta 2013 prejetimi 48. raziskovalnimi nalogami beležimo, da so bile raziskave nato
predstavljene v 14 izvirnih znanstvenih člankih. Beležimo tudi objave povzetkov znanstvenega in
strokovnega prispevka na kongresih.
Ideja študentskih raziskovalnih nalog se tako razvija v več smeri in je v letu 2014 rezultirala v organizaciji
1. Študentskega medicinskega raziskovalnega kongresa, ki je delno potekal na MF UM delno pa na MF
UL in na katerem so organizatorji zabeležili številno udeležbo.
Acta medico-biotechnica
V štud. letu 2013/14 sta izšli – tako kot običajno dve številki znanstvene revije Acta medicobiotechnica. Revija objavlja izvirne in pregledne znanstvene prispevke domačih in tujih znanstvenikov,
kakor tudi strokovne prispevke s področja medicine in biotehnike. Vsi prispevki, objavljeni v reviji, so
recenzirani s strani najmanj dveh priznanih tujih ali domačih strokovnjakov z obravnavanega področja.
Revija »Acta medico-biotechnica« (ISSN 1855-5640) je vključena v bazo »Medline«. Prav tako je revija
vključena v svetovno bazo periodičnih publikacij in sicer v Ulrich’s periodicals directory. Revija Acta
medico-biotechnica je uvrščena v seznam revij ARRS, ki niso vključene v mednarodne bibliografske
baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij. Vsa besedila člankov so
prosto dostopna na http://www.actamedbio.mf.uni-mb.si/sl . Med prioritetnimi cilji uredništva
72
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
ostaja pridobitev IF. Pri navedenem obstajajo omejitve v sled znižanih načrtovanih aktivnostih
tehničnega dela uredništva.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru ima vzpostavljeno znanstveno raziskovalno sodelovanje z
visokošolskimi zavodi, inštituti, strokovnimi združenji in drugimi organizacijami, prav tako pa tudi
strokovno sodeluje s tujimi visokošolskimi zavodi (Faculty of agriculture and food science Sarajevo,
Bosna in Hercegovina, Dunarea de Jos Unversity, Romunija, Faculty of Medicine University of Niš,
Srbija, Inštitut Rudjer Boškovič Zagreb, Hrvaška, Medicinska Univerza v Gradcu, Avstrija, Justus-Liebig
Univerza Giessen, Nemčija, Max Planck Group Goettingen, Nemčija). V izvajanju nacionalnih projektov
in programov Medicinska fakulteta sodeluje z naslednjimi ustanovami: Univerzitetna klinika za pljučne
bolezni in alergijo Golnik, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
in hrano, Fakulteta za zdravstvo Jesenice, Nacionalni inštitut za biologijo, MF UL, Celica, biomedicinski
center d.o.o., FKKT UM, FKBV UM, Inštitut Jožef Stefan Ljubljana,FS UM, Univerzitetni klinični center
Maribor, Celica biomedicinski center d.o.o, KFFT UL, Zavod Biomedicinski raziskovalni inštitut in Zavod
za razvoj družinske medicine Ljubljana.
2.19 Ocena stanja in usmeritev
 Povečuje se število raziskovalnih skupin;
 v letu 2013 beležimo večjo aktivnost raziskovalcev na področju prijave projektov na JR ARRS;
 logistične, organizacijske in izvedbene težave se sprotno odpravljajo, čeprav se pojavljajo nove;
 obstoji specifičnost medicinskega poklica – nujna je vpetost s kliničnim delom in ustanovami in
nujnost povezovanja ter interdisciplinarnega sodelovanja tudi z drugimi ustanovami,
sodelovanje na nivoju programskih skupin že poteka, vendar v letu 2014 beležimo zaključek treh
programov pri katerih je sodelovala MF UM. Povečalo se je število projektov v prijavi pri katerih
je MF UM nastopala kot sodelujoča RO vendar je bilo število uspešnih prijav nizko;
 evidentiranje in vključevanje oz. prikazovanja raziskav in bibliografskih enot pedagoškega
osebja, ki je v osnovi zaposleno v drugih ustanovah – UKC Maribor poteka na matični ustanovi.
Pred in med JR ARRS je potrebno okrepiti sodelovanje obeh služb za raziskovalno delo v smislu
obveščanja o vseh načrtovanih projektih kjer ustanovi sodelujeta kot sodelujoči organizaciji;
 za dodatno preglednost in oceno izdaja MFUM letne preglede objav (bibliografije) visokošolskih
učiteljev in sodelavcev MFUM, zbornik bibliografij izhaja redno letno;
 usmeritev znanstveno-raziskovalne revije MFUM Acta Medico Biotehnica v vključitev v JCR (IF);
73
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
 na področju znanstveno-raziskovalnega dela se v letu 2014 zmanjšuje število programov pri
katerih sodeluje MFUM, prav tako se je zmanjšalo število projektov, vendar velja vlagati še
naprej velike napore za povečevanje tega dela. Pri tem so velike težave preobremenjenost,
predvsem osebja na kliničnem področju in sistemske nedorečenosti na tem področju, še vedno
so prisotne težave pri iskanju in prijavi tem;
 za nemoteno vključevanje novih raziskovalcev v raziskovalno delo je potrebno okrepiti
sodelovanje pristojnih služb in natančno določiti postopke za vključevanje novih raziskovalcev v
RO;
 za celostno informiranje študentov o poteku raziskovalnega dela v okviru razpisa za Dekanovo
nagrado oz. priznanje se oblikuje spletno mesto z zbirom vseh potrebnih navodil in informacij.
 Trenutno uradno projektna pisarna še ne obstaja.
 Upravno-finančna zasnova projektne dokumentacije zaenkrat poteka delno na MF, delno pa se
povezujemo na ravni Univerze, pri čemer sodelujejo zunanji izvajalci.
2.20

Priložnosti za izboljšanje
Ob notranji institucionalni evalvaciji se je izkazalo, da si veliko zaposlenih želi boljšega
informiranja, zato bo komisija za ocenjevanje kakovosti Senatu MF podala predlog za
ustanovitev intraneta, preko katerega bi zaposleni bili bolj neposredno obveščeni o delu
organov fakulteta in sproti prejemali zapisnike, sklepe, obvestila ipd.;

študentje so nezadovoljni z razdrobljenostjo pedagoškega procesa v smislu pogostega
nenajavljenega odpadanja vaj in predavanj, izvajanja s strani drugih izvajalcev od najavljenih
in z nejasnostjo glede vsebine preizkusov znanja. Skupaj s študenti bo komisija za ocenjevanje
kakovosti oblikovala predloge za izboljšanje in jih posredovala komisiji za študentske zadeve;

glede na razmeroma slabo koriščenje priložnosti mednarodnih izmenjav, tako študentov, kot
zaposlenih, velja razmisliti o organizaciji kratke predstavitve možnosti izmenjav, predvsem za
zaposlene.

za zagotovitev interdisciplinarnega pristopa bomo povečali aktivnosti pri vključevanju v EU
projekte skupaj z ostalimi članicami UM;

raziskave bomo usmerili na trenutne predvidene raziskovalne teme znotraj EU, v zvezi s tem
se bomo povezovali z drugimi institucijami doma in v tujini;

Aktivno vključevanje čim širšega kroga raziskovalcev v iskanje možnosti za prijavo
mednarodnih projektov ostaja med prioritetami. Z novim finančnim okvirjem EU je to tudi bolj
realno izvedljivo.
74
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

Zaposlitev dodatnega oz. preusmeritev obstoječega kadra v smeri upravno-finančnega
vodenja projektov je do neke mere v teku preko aktivne udeležbe na konferenci iz vodenja EU
projektov s strani računovodstva.

Postaviti učinkovito partnersko mrežo po svetu, ki bo botrovala velikemu številu uspešnih
projektnih prijav.

Lani smo zadali cilj, da vsako leto prijavimo vsaj tri EU projekte ter pridobimo financiranje za
vsaj enega. V tem letu smo prijavili bistveno večje število EU projektov kot predvideno. Prav
tako pa smo uspešno pridobili financiranje za dva.

Postavitev centralne baze vseh projektov, ki smo jo omenili lani kot pomembno nadaljno
razvojno stopnjo, poteka na ravni UM.
75
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
3.
KADRI
Na področju kadrovanja se postopek zaposlitve prične glede na izkazano potrebo po zasedbi delovnega
mesta in ga v osnovi lahko ločimo na notranje in zunanje kadrovanje. Kadar gre za izvedbo kadrovanja
in postopka izbire kadrov znotraj lastne organizacije, tj. univerze, govorimo o notranjem kadrovanju
oz. prerazporeditvi. V največ primerih gre za obliko zaposlitve, v primeru, ko se sprosti določeno
delovno mesto zaradi upokojitve ali odhoda sodelavca in ga nadomesti zaposleni v organizaciji, tj. iz
ene članice univerze na MF ali v obliki prerazporeditve znotraj članice, tj. MF. Zunanje kadrovanje
predstavljajo vsi načini iskanja novih sodelavcev izven organizacije, tj. UM. Sam postopek izbire,
imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so
predpisani skladno s področno zakonodajo, ki ureja plačni sistem in zasedbo prostih delovnih mest v
javnem sektorju in so javni. Skladno s Kadrovskim priročnikom UM in drugimi internimi akti so določeni
postopki sistemizacije delovnih mest, izbire, zaposlitve ter napredovanja na UM. Kadrovski priročnik je
objavljen na spletni povezavi (linku) http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12523. Javno je
objavljen tudi pravilnik, ki ureja napredovanje zaposlenih v plačne razrede na UM, in sicer na linku
http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=7047
Univerza v Mariboru je bila med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala
prizadevanja za implementacijo načel Listine in kodeksa skozi kadrovske strategije ter Univerzi v
Mariboru dovolila uporabo logotipa HR Excellence in research. Na spletni strani http://www.unimb.si/dokument.aspx?id=21286 je objavljena kadrovska strategija Univerze v Mariboru za
raziskovalce, ki vključuje načela Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju
raziskovalcev,
za
obdobje
2010-2014.
Na
spletni
strani
http://www.uni-
mb.si/dokument.aspx?id=21287 je objavljen tudi Akcijski načrt za implementacijo kadrovske strategije
za raziskovalce.
Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma
strokovnem delu je določena skladno z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev
UM A5/2005-2BB ter njihovimi spremembami, ki so objavljeni na linku http://www.unimb.si/podrocje.aspx?id=437 ter Aktih o oblikah neposredne pedagoške obveznosti (http://www.unimb.si/povezava.aspx?pid=2764) in Merilih za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti na
Univerzi v Mariboru (http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2766 ). Prav tako so s strani MFUM
določena Merila za vrednotenje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki so javno dostopna na linku
http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=15686 .
76
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
3. 1
Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci
Preglednica 3.1.1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev v letu 2013/2014
2013/14
Naziv
Redno
Pogodbeno*
Skupaj
Redni profesorji
12
/
/
Izredni profesorji
11
/
/
Docenti
13
/
/
Višji predavatelji
0
/
/
Predavatelji
0
/
/
Asistent z doktoratom
8
/
/
Asistent z magisterijem
1
/
/
Asistent s specializacijo
0
/
/
Asistent z visoko izobrazbo
7
/
/
Učitelji veščin
1
/
/
Skupaj
53
734
787
Preglednica 3.1.2: Gibanje redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev
Leto
Redno
Pogodbeno
Skupaj
2005/2006
24
109
133
2006/2007
33
129
162
2007/2008
48
240
288
2008/2009
51
350
401
2009/2010
48
619
667
2010/2011
52
682
734
2011/2012
57
723
780
2012/2013
55
725
780
2013/2014
53
734
787
V spodnjih točkah je prikazana struktura in število podpornih delavcev za vse zaposlene na fakulteti.
Število zaposlenih je upoštevano na dan 31. 8. 2014:



delež visokošolskih učiteljev, ki so na zavodu v rednem delovnem razmerju, je 41 % (število
redno zaposlenih visokošolskih učiteljev je 37);
število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 18 oz. 18 (FTE);
število študentov na enega (FTE) delavca je 8,14;
77
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14


število študentov na enega visokošolskega učitelja je 12,43;
število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 27,46.
Merila za volitve v nazive upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih je določila
Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev
in
visokošolskih
sodelavcev
so
objavljena
na
spletni
strani
http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/default.aspx katerih namen je zagotoviti enotne in
objektivne kriterije za obravnavo vlog v postopku izvolitve v naziv, da bi se dosegel dvig kakovosti
pedagoškega, raziskovalnega in umetniškega dela na UM. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je
sprejela tudi zahtevnejše kriterije za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev po posameznih področjih na Univerzi v Mariboru, Medicinski fakulteti 24. 3.
2013, Senat Univerze v Mariboru jih je potrdil 21. 5. 2013 in so že v veljavi. Zahtevnejši kriteriji za
posamezna
habilitacijska
področja
so
dostopni
na
linku
http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/Zahtevnejši-pogoji-po-habilitacijskih-področjih.aspx
Vsi visokošolski učitelji in sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno
veljavne habilitacije ali so v postopku pridobivanja le-te.
Preglednica 3.1.3: Število izvolitev v nazive
Naziv/leto
2004
2005
2006
redni profesor
izredni profesor
2
31
2009
2010
2011
2012
2013
2
4
3
5
2
Skupaj
7
7
5
40
18
3
5
1
1
5
2
4
8
5
6
11
6
9
12
12
75
24
55
50
39
26
83
49
51
51
67
526
2
1
13
74
85
672
8
33
2014
4
učitelj veščin
Skupaj po letih
2008
2
Docent
Asistent
2007
30
62
65
53
2
35
105
58
72
78
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Število izvolitev v nazive
3. 2 Zadovoljstvo zaposlenih
Tudi v letošnjem letu smo na fakulteti izvedli anketo med zaposlenimi o različnih vidikih zadovoljstva
na delovnem mestu. Anketa je bila izvedena v času od 10. 10 do 24. 10. 2014. Do 24. 10. 2014 smo
prejeli 22 vrnjenih anket. Tabele v nadaljevanju povzemajo rezultate ankete. Z zeleno označena polja
prikazujejo v povprečju najvišje ocenjene postavke in z rdečo označena polja v povprečju najnižje
ocenjene postavke.
Evalvacija zadovoljstva zaposlenih 2014
I. OPIS VZORCA
Delovna doba na fakulteti/ustanovi:
do 3 leta
do 10 let
do 20 let
nad 20 let
b.o.
Delo, ki ga opravljate:
strokovni delavec/delavka
pedagoški delavec/delavka
raziskovalec/raziskovalka
laborant/laborantka, lektor/lektorica ali drugi tehnični
sodelavec/sodelavka
drugo
b.o.
N=22
%
4
18,2
15
1
1
1
68,2
4,5
4,5
4,5
10
10
1
45,5
45,5
4,5
0
0,0
0
1
0,0
4,5
79
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Merska lestvica
Sploh ne drži (1)
Ne drži (2)
Drži (3)
Popolnoma drži (4)
Rezultati evalvacije po sklopih
II. ODNOS MED ZAPOSLENIMI
ma
N mi
n ks
Odnosi z neposrednimi sodelavci/sodelavkami so
3.
dobri.
Odnos z neposredno nadrejeno osebo je
4.
ustrezen.
Posamezne organizacijske enote na matični
5.
fakulteti/ustanovi dobro sodelujejo med seboj.
Odnosi med vsemi zaposlenimi na matični
6.
fakulteti/ustanovi so dobri.
Z
7.
delom
neposredno
nadrejenega
sem
zadovoljen/zadovoljna.
Z delom vodstva matične fakultete/ustanove sem
8.
9.
zadovoljen/zadovoljna.
V delovnem okolju ne zaznavam mobinga.
PV
SO
modus
22
2
4
3,55
0,60 4 (59,1%)
22
1
4
3,27
0,88 4 (50,0%)
22
1
4
2,36
0,85 2 (45,5%)
22
1
4
2,32
0,84 2 (50,0%)
22
1
4
3,09
0,92 3 (31,8%)
22
1
4
2,68
0,89 3 (40,9%)
21
1
4
2,90
1,04 4 (36,4%)
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocena
III. MATERIALNI DELOVNI POGOJI
ma
N mi
n ks
PV
SO
modus
10.
Opremljenost delovnega mesta je dobra. 22
2
4
3,36
0,79 4 (54,5%)
11.
Varnost na delovnem mestu je zagotovljena. 22
3
4
3,68
0,48 4 (68,2%)
22
1
4
3,55
0,91 4 (77,3%)
Delovni čas mi ustreza. 22
2
4
3,68
0,57 4 (72,7%)
22
2
4
3,36
0,66 3 (45,5%)
Plača mi ustreza. 22
1
4
2,55
0,96 2 (50,0%)
S prihodom/odhodom na fakulteto/ustanovo
12.
13.
nimam težav (možnost parkiranja).
Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno
14.
15.
varnost.
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocena
80
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
IV. DELO IN NALOGE
ma
N mi
n ks
PV
SO
modus
16.
Delo in naloge so jasno opredeljene.
22
1
4
2,91
0,81 3 (50,0%)
17.
Napotki nadrejenih so jasni.
22
1
4
2,82
0,85 3 (54,5%)
18.
Delo je kreativno.
22
2
4
3,27
0,70 3 (45,5%)
19.
Pri delu sem samostojen/samostojna.
22
1
4
3,32
0,78 3 (45,5%)
22
1
4
2,91
0,87 3 (54,5%)
22
1
4
2,41
0,91 3 (40,9%)
22
1
4
2,59
0,80 3 (50,0%)
21
1
4
2,52
0,98 2 (36,4%)
S svojim delom prispevam k uspešnosti matične 22 2
4
3,36
fakultete/ustanove.
Z delom na matični fakulteti/ustanovi sem
21 1
4
3,05
25.
zadovoljen/zadovoljna.
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocena
0,58 3 (54,5%)
20. Moji predlogi in pobude so upoštevani.
Za
21.
dobro
opravljeno
delo
sem
pohvaljen/pohvaljena, nagrajen/nagrajena.
Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej
22.
znanih standardih.
Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje
23.
delovne uspešnosti.
24.
0,67 3 (68,2%)
V. KARIERA
ma
N mi
n ks
26.
Za svoje delo se želim dodatno izobraževati.
Fakulteta/ustanova me podpira pri dodatnem
27.
izobraževanju.
S
28.
29.
svojim
delovnim
mestom
sem
zadovoljen/zadovoljna.
Kriteriji za napredovanje so jasni.
Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih
30.
z vodstvom.
PV
SO
modus
22
2
4
3,55
0,60 4 (59,1%)
22
1
4
2,82
0,96 3 (36,4%)
22
1
4
3,05
0,84 3 (45,5%)
22
1
4
2,91
0,87 3 (40,9%)
22
1
4
3,23
0,87 4 (45,5%)
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocena
81
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
VI. INFORMIRANOST
ma
N mi
n ks
O dogajanju na matični fakulteti/ustanovi sem
31.
dobro obveščen/obveščena.
Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in matične
32.
fakultete/ustanove.
Spletne strani matične fakultete/ustanove mi
33.
omogočajo dostop do potrebnih informacij.
Vodstvo
34.
matične
fakultete/ustanove
mi
posreduje potrebne informacije.
Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne
35.
informacije.
PV
SO
modus
22
1
4
2,32
0,99 3 (40,9%)
22
1
4
3,05
0,72 3 (63,6%)
22
1
4
2,73
0,83 3 (54,5%)
22
1
4
2,55
0,91 3 (40,9%)
22
1
4
2,64
0,79 3 (54,5%)
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocena
VII. Pobude, predlogi in pripombe za dvig kakovosti:

Opredeliti strategijo razvoja;

opredeliti jasen kadrovski razvoj;

spletna stran MF bi lahko bolj informativna, v smislu opisa posameznih oddelkov (kateder,
zaposlenih na teh katedrah in njihovi kontaktni podatki, mogoče tudi opis raziskovalnega
dela , ki ga opravljamo);

sodelovanje med katedrami - mogoče tudi malo več spodbude s strani vodstva MF vodjem
kateder oz. laboratorijev;

pristojni računalničar slabo dosegljiv;

uvedba letnega razgovor z nadrejenim.

izboljšanje administracijske pomoči zaposlenim.
82
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Primerjava rezultatov evalvacije 2014 in 2013 (t-test za neodvisne vzorce)
Rezultati evalvacije po sklopih
II. ODNOS MED ZAPOSLENIMI
2014
n=22
PV
Odnosi z neposrednimi sodelavci/sodelavkami so
3.
dobri.
Odnos z neposredno nadrejeno osebo je
4.
ustrezen.
Posamezne organizacijske enote na matični
5.
fakulteti/ustanovi dobro sodelujejo med seboj.
Odnosi med vsemi zaposlenimi na matični
6.
fakulteti/ustanovi so dobri.
Z
7.
delom
neposredno
nadrejenega
sem
zadovoljen/zadovoljna.
Z delom vodstva matične fakultete/ustanove sem
8.
9.
zadovoljen/zadovoljna.
V delovnem okolju ne zaznavam mobinga.
2013
n=27
SO
PV
p
SO
3,55
0,60
3,52
0,51
3,27
0,88
3,12
0,91
2,36
0,85
2,48
0,94
2,32
0,84
2,38
0,90
3,09
0,92
2,88
0,95
2,68
0,89
2,56
1,00
2,90
1,04
2,70
1,03
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon
III. MATERIALNI DELOVNI POGOJI
2014
n=22
10.
Opremljenost delovnega mesta je dobra.
11.
Varnost na delovnem mestu je zagotovljena.
S prihodom/odhodom na fakulteto/ustanovo
12.
13.
nimam težav (možnost parkiranja).
Delovni čas mi ustreza.
Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno
14.
15.
varnost.
Plača mi ustreza.
2013
n=27
p
PV
3,36
SO
0,79
PV
3,19
SO
0,85
3,68
0,48
3,31
0,55 <0,05
3,55
0,91
3,37
0,74
3,68
0,57
3,41
0,69
3,36
0,66
3,04
0,90
2,55
0,96
2,19
1,02
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon
83
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
IV. DELO IN NALOGE
2014
n=22
2013
n=27
p
PV
2,91
SO
0,81
PV
2,73
SO
0,87
16.
Delo in naloge so jasno opredeljene.
17.
Napotki nadrejenih so jasni.
2,82
0,85
2,56
1,00
18.
Delo je kreativno.
3,27
0,70
3,26
0,71
19.
Pri delu sem samostojen/samostojna.
3,32
0,78
3,33
0,78
2,91
0,87
2,60
0,96
2,41
0,91
2,40
0,91
2,59
0,80
2,50
0,91
2,52
0,98
2,42
0,95
3,36
0,58
3,35
0,56
3,05
0,67
2,77
0,82
20. Moji predlogi in pobude so upoštevani.
Za
21.
dobro
opravljeno
delo
sem
pohvaljen/pohvaljena, nagrajen/nagrajena.
Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej
22.
znanih standardih.
Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje
23.
delovne uspešnosti.
S svojim delom prispevam k uspešnosti matične
fakultete/ustanove.
Z delom na matični fakulteti/ustanovi sem
25.
zadovoljen/zadovoljna.
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus
24.
V. KARIERA
2014
n=22
26.
Za svoje delo se želim dodatno izobraževati.
Fakulteta/ustanova me podpira pri dodatnem
27.
izobraževanju.
S
28.
29.
svojim
delovnim
mestom
sem
zadovoljen/zadovoljna.
Kriteriji za napredovanje so jasni.
Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih
30.
z vodstvom.
2013
n=27
p
PV
3,55
SO
0,60
PV
3,54
SO
0,58
2,82
0,96
2,82
1,01
3,05
0,84
3,12
0,93
2,91
0,87
2,40
0,96
3,23
0,87
3,26
0,66
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon
84
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
VI. INFORMIRANOST
2014
n=22
PV
O dogajanju na matični fakulteti/ustanovi sem
31.
dobro obveščen/obveščena.
Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in matične
32.
fakultete/ustanove.
Spletne strani matične fakultete/ustanove mi
33.
omogočajo dostop do potrebnih informacij.
Vodstvo
34.
matične
fakultete/ustanove
mi
posreduje potrebne informacije.
Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne
35.
informacije.
2013
n=27
SO
PV
p
SO
2,32
0,99
2,48
0,98
3,05
0,72
2,89
0,70
2,73
0,83
2,89
0,89
2,55
0,91
2,46
0,95
2,64
0,79
2,73
0,83
PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon
Zaključek
Zaskrbljujoče je, da se na anketo odzove razmeroma malo zaposlenih. Razveseljuje dejstvo, da
primerjava med zadnjima dvema letoma ne pokaže poslabšanja na nobeni od postavk, dejavnik
»Varnost na delovnem mestu je zagotovljena« se je v 2014 v povprečju statistično pomembno izboljšal
(p<0,05), ostali dejavniki ostajajo glede na 2013 nespremenjeni. Nespremenjenost dejavnikov pa žal
nakazuje tudi, da ni prišlo do značilnega izboljšanja. Medtem, ko so nekatere težave v veliki meri zunaj
področja vplivanja fakultete (ustreznost plače), lahko na področju informiranja, vzpodbujanja
zaposlenih k dodatnemu izobraževanju, pohval in odnosov med zaposlenimi še veliko postorimo. To je
eden od večjih izzivov za prihodnost, pomembna možna rešitev pa so zagotovo redni letni razgovori z
zaposlenimi.
3. 3 Ocena stanja in usmeritev

Posebnost zaposlovanja pedagoškega kadra ostaja trend zaposlovanja za krajši delovni čas ali
za dopolnilno delovno razmerje. Zdravniki se ne odločajo za sklepanje pogodb o zaposlitvi za
redno delovno razmerje, ampak se na MFUM zaposlijo samo v deležu ali pa sodelujejo po
določilih pogodb civilnega prava, saj svoj osnovni poklic opravljajo v bolnišnicah in
85
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
zdravstvenih domovih, glede na pogoj poklicnega dela, ki se v obdobju sedmih let obnavlja z
licenco in je le-ta pridobljena na osnovi stalnega izpopolnjevanja, posodabljanja, poglabljanja
in širjenja strokovnega znanja zdravnikov ter izpopolnjevanja in učenja strokovnih veščin,
odnosa do bolnika;

še naprej izvajamo aktivnosti za vzpodbujanje mobilnosti, izmenjav in gostovanj pedagoškega
osebja, sodelavcev in raziskovalcev s partnerskimi fakultetami;

izvajamo aktivnosti za podporo nadaljnjega izobraževanja pedagoških in nepedagoških
delavcev; sodelovanje in udeležbo na kongresih, posvetih, seminarjih, delavnicah;

spodbujanje asistentov in mladih raziskovalcev, da uspešno zaključijo doktorske študije;

prijavljanje na odprte razpise ministrstev, pridobitev sredstev za nove zaposlitve oziroma
pridobitev sredstev za delovno financiranje plač;
v letu 2013/14 smo tretjič izvedli anketo o zadovoljstvu zaposlenih pri delu. Odzivnost je bila
slaba.
3. 4 Priložnosti za izboljšanje

Ostaja želja k prehajanju pogodbenih razmerij pedagoških delavcev v redna in dopolnilna
delovna razmerja za izvedbo študijskega procesa;

pedagoški, nepedagoški delavci in raziskovalci si želijo informacije o formalnih postopkih, ki so
nujni za normalno pedagoško in raziskovalno delo. Pristojne službe bomo zato prosili, da
pripravijo vsaj enkrat letno predstavitev postopkov naročanja, prijave projektov, podpisnikov
itd.;

mladi raziskovalci in asistenti ter mlajši učitelji si želijo predstavitve habilitacijskih meril, zato
bomo ustrezno službo na fakulteti prosili za vsaj enkrat letno potekajočo kratko predstavitev
meril in postopkov ter rokov, potrebnih za podaljšanje habilitacije ali izvolitev v nov naziv;

prizadevali si bomo, da bo skozi projektno sodelovanje prišlo do tesnejšega sodelovanja med
katedrami in inštituti znotraj MFUM in med članicami UM;

v letu 2015 bomo znova izvedli anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Odzivnost bomo skušali
izboljšati s kratko spremljajočo razlago o namenu in pomenu izpolnjevanja ankete;

rezultate ankete o zadovoljstvu zaposlenih je treba upoštevati v praksi za dvig zadovoljstva.
86
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
4. ŠTUDENTJE NA ZAVODU
4. 1. Dejavnost Študentskega sveta Medicinske fakultete Univerze v Mariboru
Študentski svet (ŠS) MF UM je imel v študijskem letu 2013/2014 konstitutivno sejo, 8 rednih, 6 izrednih
in 11 korespondenčnih sej. Seje so javne in nanje so redno vabljeni vsi študenti fakultete. Na sejah
študenti podajajo mnenja o kandidatih v habilitacijskem postopku, obravnavajo aktualno študentsko
problematiko in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ZViS), Statutom Univerze v Mariboru in
Pravilnikom o delovanju in sestavi študentskih svetov samostojno in avtonomno urejajo svoje
delovanje ter zagotavljajo in izvajajo soupravljanje študentov.
Skladno s predpisi Univerze in sprejetim finančnim načrtom za leto 2014 je ŠS MF UM sofinanciral
naslednje projekte: Tutorstvo Tudi alkohol je droga, Serotonin, Epruvetka, Breaking the Silence in
Presnovnik. Tako je za interesno dejavnost ŠS MF UM študentov namenil 2964,54 evrov.
ŠS MF UM aktivno prispeva k dvigu kakovosti fakultete in študijskega procesa s promoviranjem
pomena ankete o pedagoškem delu in obremenitvi študentov, ki so podlaga za oceno pedagoške ocene
visokošolskih sodelavcev in učiteljev v habilitacijskem postopku in ocene o dejanski obremenitvi
študentov. Ankete se izvajajo v elektronski obliki po opravljenem izpitu in jo morajo vsi študenti
obvezno izpolniti pred vpisom v višji letnik. V primeru, da bi študenti pri anketi o obremenitvi ocenili,
da potrebujejo več časa za določen predmet kot je ovrednoteno z ECTS točkami, je ŠS zavezan, da
pripravi predloge za uskladitev neskladja.
V skladu s pravilniki se ŠS pri podaji mnenja o kandidatih v habilitacijskem postopku opira na izvedene
ankete o pedagoškem delu za posameznega akademskega delavca. Povzetek rezultatov ankete je v
celoti predstavljen na začetku leta in obravnavan za vsakega kandidata posebej. Pri končni podaji
mnenja o visokošolskem sodelavcu ali učitelju ŠS upošteva še izražena mnenja študentov na seji in
zbrana pisna mnenja pred sejo. V študijskem letu 2013/2014 je ŠS MF UM tako podal eno negativno
mnenje in se v enem primeru prošnje za podajo mnenja o slabši oceni pedagoškega dela vzdržal. ŠS je
po svoji dolžnosti tudi podal mnenja o ostalih slabše ocenjenih pedagogih fakultete.
Na svojih sejah ŠS obravnava aktualno študentsko problematiko. Študentski predstavniki ali študenti
sami ŠS seznanijo s trenutno problematiko. Na sejah se nato pripravijo sklepi in predlogi, katere se
posreduje Komisiji za študijske zadeve MF UM, dekanu ali drugim organom MF UM.
Veliko pozornosti ŠS prav tako posveča kurikularnim spremembam in izboljšanju kvalitete študijskega
programa. V prejšnjem študijskem letu je ŠS izrazil podporo pri dopolnitvi kurikuluma s predmetom
Ortopedija in izbirnima predmetoma Medicinska angleščina in Simulacije endoskopskih in ultrazvočnih
preiskav v interni medicini. Glede obveznega predmeta Ortopedija je zgolj izrazil pomislek o njegovi
vključitvi v 3. letnik in pozval k morebitnemu premisleku o uvrstitvi predmeta med izbirne predmete.
87
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
S predlogom za premik predmeta Radiologija v 5. letnik in predmeta Nevrokirurgija v 3. letnik ŠS ni
soglašal.
ŠS se zaveda pomena dobrega sodelovanja med študenti in strokovnimi službami. V preteklosti je ŠS
izvedel anketo o zadovoljstvu z delom v referatu, ki kasneje več ni bila potrebna zaradi izboljšanja
sodelovanja. Prejšnje študijsko leto je zaradi organizacijskih težav potekal sestanek s strokovnimi
službami, katerega so vsi prisotni ocenili kot korektnega in produktivnega. Strokovne službe so
upoštevale predloge predstavnikov ŠS in izražena je bila tudi pobuda po poglobitvi sodelovanja. ŠS s
strokovnimi službami tudi sodeluje pri izvedbi Uvajalnega dneva MF UM, na katerem se študenti že na
začetku študija seznanijo z delovanjem strokovnih služb MF UM.
Operativni nosilec projektne aktivnosti ŠS MF UM je Društvo študentov medicine Maribor (DŠMM),
kateremu ŠS namenja finančna sredstva za izvedbo projektov. DŠMM je dolžno v svojem letnem
poročilu vsaj na enem mestu omeniti ŠS kot podpornika društva. Vendarle pa je ŠS izvedel nekaj lastnih
projektov in dogodkov.
Eden izmed pomembnejših projektov ŠS je tutorstvo, ki študentom nudi tutorstvo v pravem pomenu
besede in je unikaten primer uspešnega tutoriranja na univerzi. Med izvedene projekte spada še 1.
vseslovenski Študentski medicinski raziskovalni kongres (ŠMRK), ki je potekal na ljubljanski in
mariborski medicinski fakulteti. V sklopu projekta Cogito, ki pripravlja debate o aktualnih medicinskih
problematikah, je bila organizirana debata o krvodajalstvu pri rizičnih skupinah. ŠS prav tako podpira
delovanje športnih ekip v Univerzitetni športni ligi UM in medfakultetni ligi. Med dogodke, ki jih je ŠS
organiziral, spadata še tematska zabava in zaključni piknik. ŠS prav tako promovira lastno delovanje in
fakulteto.
Ob študijski in interesni dejavnosti je ŠS MF UM aktiven na humanitarnem področju. V času poplav in
njenih posledic na področju bližnjega Balkana je v sodelovanju z DŠMM in študenti fakultete pomagal
pri zbiranju osnovnih življenjskih potrebščin za žrtve naravne nesreče. V sodelovanju s ŠS UM so bile
tudi organizirane krvodajalske akcije ter akcija zbiranje sladkarij in igrač za otroke iz socialno ogroženih
družin.
4.1.1. Seje študentskega sveta
Oblika seje:
Datum:
Konstitutivna seja
3.12.2013
1. korespondenčna seja
9.12.2013
1. izredna seja
7.1.2014
88
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
2. korespondenčna seja
12.1.2014
1. redna seja
14.1.2014
3. korespondenčna seja
19.1.2014
2. izredna seja
27.1.2014
2. redna seja
17.2.2014
3. redna seja
17.3.2014
3. izredna seja
31.3.2014
4. korespondenčna seja
8.4.2014
4. redna seja
17.4.2014
4. izredna seja
24.4.2014
5. korespondenčna seja
12.5.2014
5. redna seja
28.5.2014
5. izredna seja
6.6.2014
6. korespondenčna seja
6.7.2014
7. korespondenčna seja
29.8.2014
6. redna seja
10.9.2014
8. korespondenčna seja
23.9.2014
9. korespondenčna seja
24.9.2014
6. izredna seja
6.10.2014
10. korespondenčna seja
13.10.2014
11. korespondenčna seja
21.10.2014
7. redna seja
23.10.2014
8. redna seja
14.11.2014
4. 2. Program dela Študentskega sveta MF UM v letu 2014
V letu 2014 je program dela obsegal prenovo spletne strani, financiranje novih projektov DŠMM,
Serotonin in Alkohol je druga, pripravo brošure za promocijo Erasmus prakse ter nadaljnje
89
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
podeljevanje sredstev projektom in študentskim aktivnostim. Izmed nalog iz programa dela je ŠS v
študijskem letu 2013/2014 uspešno uresničil podporo projektnim aktivnostim.
Na 3. redni seji je ŠS še natančneje opredelil svoje cilje in naloge: pogovori in sodelovanje s strokovnimi
službami, načrt ukrepov glede goljufanja, vzpostavitev operativne spletne strani ŠS MF, oblikovanje
newsletterja in pridobivanje povratnih informacij glede sklepov ŠS MF.
V študijskem letu 2013/2014 je ŠS v polni meri izpolnil cilj sodelovanja s strokovnimi službami z
organizacijo sestanka med študentskimi predstavniki in strokovnimi službami, kjer so bili doseženi
dogovori o uporabi elektronskih urnikov z naslednjim študijskim letom, pri čemer bo vsak pedagoški
delavec imel možnost elektronsko najavo svojih obveznosti, pregledu seznamov aktivnih izvajalcev vaj,
objavi navodil o prepisu in prečiščenju seznamov študentov tako, da bodo Erasmus študenti v tujini
ločeni od študentov, ki študirajo na matični fakulteti MF UM.
V zvezi z ukrepi goljufanja študentov je bil s strani UM predviden dogodek o študijski etiki in poštenosti,
a dogodek ni bil izveden. Prav tako je glede same problematike goljufanja študentov samoiniciativno
nastala delovna skupina, ki raziskuje razsežnosti goljufanja na fakulteti, vzroke zanje in išče primerne
rešitve zoper goljufanje.
4.3. Društvo študentov medicine Maribor
DŠMM je bilo ustanovljeno leta 2005. Poslanstvo društva je članom nuditi nadstandardno možnost
strokovnega in osebnega izpopolnjevanja ob študiju medicine skozi povezovanje za višje dobro, javnost
na strokoven način ozaveščati o aktualnih problematikah javnega zdravstva in deliti znanje s širšo
nestrokovno javnostjo ter biti strokovno prepoznani kot kvalitetno društvo, ki ima pozitiven doprinos
k zdravstvu in izobraževanju v Sloveniji.
Upravni odbor Društva študentov medicine so v letu 2013/2014 sestavljali:
-
predsednica: Ines Kebler
-
podpredsednik: Blaž Pavič
-
vodja projektov: Denis Sraka
-
generalna sekretarka: Andreja Kogelnik
-
vodja marketinga: Tadej Jalšovec
-
nadzorni odbor: Jan Hansel, Brina Becner, Špela Planinc
90
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
4. 4. Posamezni projekti in izvedbene naloge
4.4.1. Projektna aktivnost in dogodki ŠS MF UM
Tutorstvo
V svojih šestih letih delovanja je tutorstvo postalo nenadomestljiv vir znanja, izkušenj in podpore za
mlade generacije. Tutorstvo je na MF UM definirano kot vodenje, usmerjanje in motiviranje študenta
novinca pri pridobivanju znanj in veščin, ki pripomorejo k večji akademski, obštudijski in osebnostni
uspešnosti študenta.
V študijskem letu 2013/2014 je bilo vključenih 50 študentov tutorjev. V letu 2013/2014 so se izvajale
sledeče aktivnosti:

Uvajalno tutorstvo za 1. In 2. Letnik, v katerem je sodelovalo 24 tutorjev

Klinično tutorstvo v okviru predmeta Interna medicina s propedevtiko, izbirnega predmeta
Izbrane vsebine in novosti v propedevtiki in delavnice za študente višjih letnikov. Pri
kliničnem tutorstvu je sodelovalo 26 tutorjev kliničnih veščin.

Delavnica "Kam po študiju splošne medicine", ki je namenjena vsem študentom Medicinske
fakultete in tudi diplomantom. Predstavljene so bile najbolj zaželjene specializacije, postopek
prijave na specializacijo, podiplomski študij na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru,
obveznosti specializanta in Zdravniška zbornica Slovenije. Na delavnici je bilo okoli 75
udeležencev.

Aktivno je začela delovati tudi samoevalvacijska komisije za tutorstvo, ki je imela 4 člane
(predsednik komisije Rok Petrovčič in člani Ana Marija Ledinšek, Jan Hansel in Denis Sraka).
Komisija je obiskala nekaj tutorskih srečanj, na katerih so študentom razdelili anketni
vprašalnik o kvaliteti srečanja, o obveščenosti o poteku srečanja in ocenili samo srečanje ter
pripravljenost tutorjev. Naredili so tudi anketne vprašalnike za študente, ki so vključeni v
sistem tutorstva v prvem semestru in na koncu študijskega procesa, analizirali podatke anket,
pripravili evalvacijsko poročilo in izhodišča za predmetno tutorstvo, ki se je pričelo izvajati v
študijskem letu 2014/2015. Evalvacijsko poročilo in izhodišča niso javno dosegljiva.

Za uvajalno tutorstvo je potekalo izobraževanje v Brežicah od 27. 9. do 29. 9. 2013, kjer so
tutorji pridobili znanja o delovanju tutorskega sistema, pripravi srečanj in fakulteti ter se
naučili nekaj socialnih veščin.

Za tutorje kliničnih veščin je potekalo izobraževanje v Simulacijskem centru na Medicinski
fakulteti 26. 9. - 28. 9. 2014 in 20.2. in 21.2. 2014.
91
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Projekt Cogito
Projekt vzpodbuja kulturo dialoga med študenti in profesorji na Medicinski fakulteti ter angažira
študente, da ob študiju medicine razmišljajo tudi o širšem pomenu nekaterih medicinskih vprašanj.
Organizirajo se debate z medicinsko-etične tematiko, v katerih tekmujejo ekipe v mešani sestavi
študentov in profesorjev ali študenti med seboj. V preteklem študijskem letu je bila v sodelovanju s
projektoma Ljubezen in spolnost in Virus MF UL organizirana debata Etične dileme darovanja krvi v
MSM populaciji. Debata je potekala v okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u.
Študentski medicinski raziskovalni kongres
1. Študentski medicinski raziskovalno-izobraževalni kongres (ŠMRK) je projekt, ki sta ga gostili obe
Medicinski fakulteti. ŠS je kongres organiziral v sodelovanju z DŠMM in Društvom Medicinski razgledi.
Kongres je potekal v torek, 7. januarja 2014 v Mariboru in v sredo, 8. januarja 2014 v Ljubljani.
Predstavljal je prvo tovrstno sodelovanje, ki je bilo poleg izobraževanja namenjeno spoznavanju in
druženju slovenskih medicincev. Na dvodnevnem kongresu so učitelji predstavljali osnove uspešnega
raziskovanja v medicini ter študenti so imeli priložnost predstaviti lastne raziskovalne naloge in se
udeležiti različnih delavnicah.
Podpiranje športne aktivnosti
Študenti MF UM sodelujejo v Univerzitetni športni ligi za pokal Leona Štuklja in medfakultetni ligi.
Namen je vzpodbujati študente k fizični aktivnosti ter omogočiti nadarjenim športnikom obštudijsko
udejstvovanje v tekmovalnem športu. Prav tako je namen krepiti pripadnost fakulteti z obiski tekem in
druženje v navijaški skupini. Za promocijo in organizacijo športne aktivnosti je ŠS zadolžil koordinatorko
za šport. Športne ekipe so dosegle izjemne rezultate v Univerzitetni športni ligi: ženska odbojkaška
ekipa je dosegla 1. mesto in moška košarkarska ekipa 3. mesto.
Promocija MF UM in ŠS MF UM
ŠS MF UM izvaja promocije MF UM na informativnih dnevih po številnih srednjih šolah ter tudi na
sejmu Informativa na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prav tako je ŠS MF UM glavni organizator
Informativnega dneva na Medicinski fakulteti, ki poteka vsako leto v terminu rednih informativnih dni.
K promociji delovanja ŠS MF UM še spada promoviranje pomena študentske ankete.
92
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Tematska zabava in zaključni piknik MF UM
Tematsko zabavo je ŠS že tretje leto zaporedoma organiziral v sodelovanju s pravno fakulteto UM.
Zabava je potekala 20.5.2014 v klubu Plus. Zaključni piknik študentov MF UM pa je potekal 4.6.2014
na Športnem parku Ribičija.
4.4.2. Projektna aktivnost DŠMM
Projekti v društvu, ki so se izvajali v študijskem letu 2013/2014, so vključevali.
Ime projekta
Opis projekta
Uspešnost,
izvajanje,
opombe
1. Serotonin
Projekt
s
Serotonin
se
krepitvijo
ukvarja V letu 2014 je bilo
duševnega izvedenih 6 predavanj,
zdravja in destigmatizacijo duševnih čajanka in 7 delavnic. V
motenj. Nastal je v duhu zavedanja povprečju je aktivnosti
tabuiranosti duševnih motenj in obiskalo 15 ljudi, čeprav
stisk ter nepoznanosti le-teh med je obseg obiskovalcev
mladimi. Projekt je zastavljen v obliki segal
od
10-50.
interaktivnih predavanj in delavnic, Pripravili so newsletter,
ki jih izvajajo strokovnjaki iz raznih ki je izšel 1-2x mesečno,
področij.
2. Urgentna medicina
– delavnice za
študente
pritegnil je 192 ljudi.
Projekt želi nadgraditi znanja in Razpisanih je bilo 21
veščine študentov višjih letnikov mest. Projekt se je
medicine, ki jih zanima področje izvedel v dveh delih: 1.
urgentne
medicine.
Nameni Uvodno
pregledno
so:
predavanje, ki ga je
projekta
1. osvežitev že pridobljenega znanja izvedel asist. Gregor
s področja obravnave nujnih stanj,
Prosen, dr. med, 2.
2.
osvojitev
praktičnih
veščin, Delavnice
v
malih
potrebnih za oskrbo nujnih stanj,
skupinah po tematskih
3. avtomatizacija protokolov oskrbe sklopih. Pred pričetkom
nujnih
in
urgentnih
stanj, uvodnega predavanja
4. seznanitev z uporabo medicinske so morali udeleženci
opraviti
opreme in pripomočkov, ki se pozitivno
uporabljajo pri obravnavi bolnika v vstopni kolokvij, prav
tako se je projekt
93
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
nujnem stanju.
zaključil s preizkusom
znanja.
3. Ljubezen in
spolnost
Projekt Ljubezen in spolnost se že V letu 2013/2014 so s
štiri leta ukvarja z osveščanjem predavanji
javnosti o varni spolnosti, pri čemer delavnicami
in
dosegli
so naša glavna tarčna skupina mladi. 2000 osnovnošolcev in
Večkrat
tedensko
osnovnih
in
po
srednjih
organiziramo
številnih dijakov. Projekt se je
šolah uspel
razširiti
iz
prostovoljne mariborske občine še
delavnice, na katerih se dve šolski uri na druge kraje, npr.
predava o različnih temah, kot so Lendava, Ptuj, Celje.
puberteta,
odraščanje, Projekt je začel pod
uporaba kontracepcije, splav, spolna okriljem
Zveze
usmerjenost, prvi spolni odnos ipd. študentov
medicine
Na podlagi pridobljenih izkušenj se Slovenije
uspešno
lahko predavanja ločeno prilagodijo sodelovati
za
osnovnošolce
srednješolce.
odprt
z
in ljubljanskim projektom
Zasnovana so kot Virus.
pogovor
v
sproščenem
vzdušju, učenci pa so spodbujeni k
postavljanju vprašanj.
4. Za življenje
Glavni namen projekta je ozavestiti V letu 2014 je bilo
javnost o problematiki in pomenu izvedenih
19
prve pomoči, odstraniti strah pred obnovitvenih
tečajev,
pristopom
je
k
dejanskemu
ponesrečencu
nudenju
in na
katerih
pomoči, prisotnih
bilo
444
izobraziti udeležence tečajev o tečajnikov. Prav tako so
postopkih prve pomoči, predstaviti izvedli
3
promocije
prvo pomoč kot etično, moralno (in projekta v Mariboru.
pravno)
dolžnost
posameznika,
očividcev
v
povečati
primeru
vsakega Projekt je marca na
odziv generalni
skupščini
nezgod, IFMSA postal endorsed
poškodb, zadušitev, srčnega zastoja project, prav tako je
94
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
itd. ter razširiti obstoječo mrežo dobil nagrado za 4.
avtomatskih
defibrilatorjev
v mesto na projektnem
Sloveniji. Študenti ga uresničujejo s sejmu za predstavitev.
pomočjo brezplačnih odprtih tečajev Projekt ima 300 članov,
prve
pomoči
za
posameznike, od
tega
je
aktivno
brezplačnih tečajev prve pomoči za sodelujočih 171.
organizirane
podjetja,
skupine
šole,
(društva,
organizacije…),
promocij na frekventnih točkah po
Sloveniji,
izdajanjem
zloženk
z
vsebino o prvi pomoči.
5. Dotik življenja
Dotik življenja je projekt preventivno Projekt je v letu 2014
–
izobraževalne
narave
in
je izvedel manj delavnic
namenjen ozaveščanju širše javnosti kot prejšnja leta zaradi
o pomenu zgodnjega odkrivanja težav s pridobivanjem
raka na dojkah in spodbujanju k študentov.
Z
samopregledovanju dojk. Projekt novembrom 2014 je
poteka že od leta 2011. Študentje projekt
medicine izvajajo delavnice v Mestni vodjo,
dobil
ki
novo
je
občini Maribor, na mariborskih aktivno
začela
delati
na
srednjih šolah ter v zainteresiranih promociji projekta in s
občinah v okolici Maribora.
6. Bolnišnica
Medimedo
pridobivanjem članov.
Študenti medicine v sklopu projekta Projekt
Bolnišnica
obiskujejo otroke med 3 in 7 letom Medimedo
je
v
starosti, saj je to najprimernejše študijskem letu izvedla
razvojno obdobje otroka, da se znebi 22
strahu
pred
akcij
ter
nepoznanim izobraževanje za vse
bolnišničnim okoljem. Glavni cilji nove in stare člane,
projekta so otrokom pomagati pri sledilo
premagovanju
strahu
je
skupno
pred druženje. Vseh akcij je
zdravniki, zdravniškim pregledom in bilo 22, število prijav
zdravniškimi
izobraževanje
pripomočki, študentov
otrok
o
delu načeloma
je
bilo
ustrezno,
95
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
zdravnika,
seznanjanje
otrok
z zanimanja
s
strani
osnovnimi zdravniškimi preiskavami vrtcev in šol pa je vsako
in bolnišničnimi oddelki.
leto več kot pa je
možnih terminov. Na
vsaki akciji je bilo med
60 in 80 otrok, tako da
se je skupno doseglo od
1320 do 1760 otrok. V
prihodnje je predvsem
želja po večji prijavi s
strani
študentov
pripravi
in
nove
ordinacije/postaje.
7. Pedilandija
Projekt
temelji
na
druženju Delavnic se mesečno
študentov z otroci in mladostniki na udeleži 5-8 študentov.
Pediatrični kliniki UKC Maribor. Delavnice so med otroki
Osnovna
ideja
projekta
je in
zaposlenimi
organiziranje tematskih delavnic, Pediatriji
na
dobro
največkrat ob praznikih in drugih sprejete.
posebnih dnevih. Potekajo pustna
izdelovanja
mask,
izdelovanja
voščilnic
materinskem
božično
rajanja,
dnevu,
ob
simbolično
obdarovanje,
lutkovne
predstave, branje pravljic in druge
ustvarjalne dejavnosti.
8. Epruvetka
Projekt Epruvetka je bil ustanovljen Izvedenih je bilo 29
leta 2010 pod okriljem DŠMM z predavanj po srednjih
namenom ozaveščanja mladih o šolah
SV
regije
pomenu darovanja kostnega mozga. Slovenije. Uspešno je
V okviru projekta so organizirana bilo izvedenih 8 javnih
predavanja,
osnovnih
ki
nudijo
informacij:
kopico promocij.
Kdaj
je projekta
potrebna transplantacija kostnega predstavljeni
Dosežki
so
bili
na
5.
96
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
mozga, kdo vse je lahko darovalec, Srbskem
kongresu
kako se vpisati v register Slovenija transfuziologov
Donor,
kako
poteka
odvzem Beogradu
in
v
na
5.
krvotvornih matičnih celic. Prav tako Mednarodnem
se po predavanjih v sodelovanju s zdravniškem kongresu v
Centrom za transfuzijsko medicino Peču. Udeležili so se
UKC
Maribor
organizira
akcijo motivacijskega vikenda
prostovoljnega vpisa v register. Sam Kluba 25, zaključnega
namen oz. ideja projekta je bila v druženja ob slovenskem
študijskem letu 2013/14 nekoliko dnevu krvodajalcev v
razširjena
z
informacijami
o Veržeju. Uspešno je bila
krvodajalstvu. Predavanja se izvajajo izvedena
akcija
po fakultetah po Mariboru in po skupinskega
vpisa
okoliških srednjih šolah, kjer se Register
Slovenija
mladim
predstavi
koncept Donor
(33
v
novih
krvodajalstva: Kdo lahko daruje kri? vpisov). Projekt je 1. 10.
Kdaj ne smemo darovati krvi? Kako 2014 pridobil 50 novih
poteka odvzem krvi?
članov,
število
vseh
sodelujočih je 85.
9. Presnovnik
Presnovnik je poljudno-znanstvena V
revija
študentov
študijskem
letu
Medicinske 2013/2014 sta izšli dve
fakultete Univerze v Mariboru, ki jo številki, decembra 2013
izdaja Društvo študentov medicine in maja 2014.
Maribor. Namenjena je študentom
in zaposlenim na fakulteti ter
zdravstvenemu
Maribor,
osebju
saj
v
UKC
predstavlja
komunikacijsko sredstvo in most
med
različnimi
sestavnimi
deli
izobraževanja. Revija se tiska v
nakladi 750 izvodov na številko.
10. Mednarodne
medicinske
izmenjave
Projekt Mednarodne medicinske 31 študentom MF UM je
izmenjave
Društva
študentov bila
omogočena
97
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
medicine Maribor deluje znotraj enomesečna izmenjava
mednarodne organizacije študentov v 23 različnih državah
medicine, ki povezuje več kot milijon sveta. Gostilo se je 23
študentov medicine iz več kot 100 študentov iz 14 držav.
držav, na 6-ih celinah (IFMSA – Skupno
število
International Federation of Medical sodelujočih študentov
Students’ Associations). V IFMSA je je bilo 84.
projekt
vključen
preko
Zveze
študentov medicine Slovenije pod
imenom SloMSIC (Slovenian Medical
Students’ International Comittee).
Ena izmed primarnih aktivnosti
IFMSA so izmenjave študentov
medicine v obliki enomesečnega
kliničnega ali raziskovalnega dela.
Izmenjave so bilateralne, zato je
poglavitna
naloga
projekta
kakovosten sprejem tujih študentov
na izmenjavi v Mariboru, s čimer
posredno
omogočimo
našim
študentom izmenjavo v tujini. Tujim
študentom je zagotovljeno bivanje,
dva
obroka
dnevno,
družaben
program ter ustrezen mentor na
izbranem
oddelku
ali
institute.
Vodijo se tudi vsi naši študenti skozi
postopek prijave na mednarodno
izmenjavo.
11. Breaking the
silence
Projekt BTS omogoča študentom V
medicine
skozi
študijskem
delavnice 2013/2014
znakovnega jezika in mednarodno izvedene
so
začetne
letu
bile
in
izmenjavo učenje komuniciranja z nadaljevalne delavnice
gluhimi
in
naglušnimi
ter znakovnega jezika, ki jih
98
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
spoznavanje
tujih
kolegov
in je poučevala Katarina
njihovih kultur. Služi kot učenje o Tomić,
človekovi
pravici
do
študentka
zdravja, logopedije
in
komunikacije z invalidnimi osebami surdopedagogike na UL.
in učenje načina integracije oseb z Poleti je bila izvedena
invalidnostjo v aktivnosti.
izmenjava, na kateri so
sodelovali
naši
študentje, študentje MF
iz Zagreba in Bukarešte.
Izmenjava je trajala en
teden, potekala pa je v
Zadru, na Hrvaškem.
12. DocFest
Tradicionalni
DocFest,
sejem Projekti so na DocFestu
projektov DŠMM poteka vedno 1. pridobili veliko število
oktobra oz. prvi študijski dan, na novih članov.
ploščadi
med
pedagoškim
in
raziskovalnim delom nove stavbe. V
letu 2013/2014 je bilo mogoče kupiti
stetoskop, bele halje, lučke in še
marsikaj. Poskrbljeno je bilo tudi za
hrano in pijačo ter delile so se
zastonj kulice. Vabljeni so čisto vsi
študenti medicine, še posebej bruci
in tudi drugi zaposleni na fakulteti.
13. Mešani akademski
pevski zbor
Pevski zbor deluje v okviru Društva Zbor ima 53 aktivnih
študentov
medicine
Maribor, članov. Zborovodkinja
njegova edinstvena značilnost je v je
Petra
tem, da so vsi pevci in pevke v zboru Spomladi
izključno študentje in študentke potekajo
Beršnjak.
in
jeseni
intenzivne
Medicinske fakultete v Mariboru. pevske
priprave.
Namen zbora je prijetno krajšanje Sodelovali
so
časa ob napornem študiju medicine. Božičnem
koncertu,
Zbor se dobiva enkrat tedensko prav
so
tako
na
imeli
99
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
skupaj z dirigentko, Polono Bončina. samostojni
nastop
v
Poleg rednih vaj se enkrat ali dvakrat juniju; sodelujejo na
letno
odpravijo
na
brezplačne številnih prireditvah MF
intenzivne priprave. Nastopajo tudi UM, UM, UKC MB.
na različnih tekmovanjih in revijah.
Sodelujejo
pri
ustvarjanju
tradicionalnega božičnega koncerta,
slovesnostih, ki jih organizirata
Medicinska
fakulteta
UM
in
univerza. Organizirajo še lasten letni
koncert.
14. Dramska skupina
Dramska
skupina
projektom,
ki
je
imajo
vsem Po večih letih so dobili
povečini večje
število
medicinsko vsebino, poleg petja članov,
hotela
dodati
še
en
novih
uspešno
so
segment pripravili program za
kulturnega ustvarjanja, govorjeno obdarovanje
otrok
besedo, dramsko besedo. Vsako leto zaposlenih MF UM in
nastopijo
na
tradicionalnem program
Božičnem koncertu.
15. Študentska kapa
za
Božični
koncert.
Kapa je simbol in prepoznavni znak V začetku leta 2014 je
mariborskih medicincev. Je temelj, projekt prešel v delovno
na katerem se povezujejo študenti v skupino,
skupnost in krepi solidarnost med predvsem
njimi.
Z
njo
ki
skrbi
za
se povezovanje študentov.
lahko študenti identificirajo kot
študenti
mariborske
medicinske
fakultete.
4.4.3. Športna dejavnost v DŠMM
Športna dejavnost DŠMM je obsegala naslednje dogodke:
100
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

Medicinijada
Člani društva so se v letu 2013/14 v okviru DŠMM tudi udeležili 38. tradicionalne
Medicinijade v Budvi v Črni gori, kamor so jih povabili kolegi iz medicinske fakultete v Nišu.
To je izobraževalno-športni dogodek, na katerem nastopa okoli 3000 študentov s 17 fakultet
iz 6 držav Zahodnega Balkana in Jugovzhodne Evrope. Medicinijada je potekala od 9. maja do
14. maja, v Budvi v Črni gori (na Slovenski plaži), kjer so naši študentje zastopali fakulteto v
odbojki, košarki in nogometu.

Batatek
Batatek je največji evropski štafetni tek, ki se odvija vsako leto v nizozemskem Nijmegenu.
Projekt je organiziran za tri tekaške ekipe. Skupni stroški projekta so dokaj visoki, vendar je
projekt pomemben za reprezentativnost fakultete, kot tudi za spodbujanje zdravega načina
življenja. V prihodnosti bo projekt služil tudi preventivni dejavnosti.
4.4.4. Kulturni in zabavni dogodki DŠMM
Mednje so spadali sledeči dogodki:

9. Božični koncert študentov MF UM: Unionska dvorana Narodnega doma Maribor, 18. 12.
2014
Je največji kulturni projekt študentov medicine. Koncert se odvija enkrat letno v predbožičnem
času. Izvajamo ga v Unionski dvorani, ki je vedno nabito polna študentov, njihovih družin in
prijateljev, ter tudi profesorjev in ostalih zaposlenih na fakulteti in na Univerzi v Mariboru.
Prireditve se udeleži tudi vodstvo UKC Maribor, nekateri dekani članic Univerze v Mariboru in
gostje iz družbenopolitičnega življenja. Za veliko obiskanost je zagotovo odgovoren kvaliteten
program, ki ga vedno sestavljajo izključno študentje s svojim umetniškim znanjem. K prijavi so
vsako leto povabljeni pevci, igralci, glasbeniki, plesalci, komedijanti in drugi, ki imajo skrite
talente in jih želijo pokazati. Božični koncert tradicionalno povezuje Dramska skupina MF UM.
Vsako leto se ob koncertu izvede tudi natečaj (v preteklem letu literarni, nazadnje likovni, v
letih pred tem pa fotografski), na katerem nagradimo umetnine študentov in jih objavimo na
razstavi oz. v literarnem zborniku. V času Božičnega koncerta je aktivna tudi ob-programska
ekipa, ki skrbi za sceno, promocijo, pogostitev ob koncertu ter zabavo po koncertu. Vsa
organizacija koncerta je prav tako v rokah študentov. Karte poidejo že več kot teden dni pred
koncertom, kar kaže na veliko podporo študentskega telesa temu kulturnemu dogodku.

Letni koncert mešanega akademskega zbora MF UM: Odvijal se je v Unionski dvorani
Narodnega doma Maribor dne 2. 6. 2014

Filmski večeri
101
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

Študentske zabave:
-
Spoznavna čaga, Klub KMŠ Maribor, 15. 10. 2013
-
Medicinsko brucovanje 2013; ŠTUK, 4. 12. 2014
-
Zabava po božičnem koncertu: Jazz klub Satchmo, 18. 12. 2014
-
Pustna zabava: Klub KMŠ Maribor, 4. 3. 2014
-
Afriški večer - Dobrodelni koncert za Zambijo: Jazz klub Satchmo, 21. 1. 2014
-
DŠMM majski get together: Jazz klub Satchmo, 6. 5. 2014
-
Dobrodelni koncert za Zambijo s Klic divjine: Jazz klub Satchmo, 20. 5. 2014
Projekti na področju javnega zdravja in ozaveščanja:
-
Za življenje
-
Medimedo
-
Pedilandija
-
Ljubezen in spolnost
-
Dotik življenja
-
Epruvetka
-
Mednarodne poletne izmenjave – prakse in elektivi v medicine
Samoevalvacijsko poročilo DŠMM je javno dostopno na spletni strani DŠMM (www.medicinec.si).
4.5 CIM
Center za izobraževanje v medicini (CIM) MF UM je bil ustanovljen, da krepi odličnost izobraževalnega
procesa, skrbi za mednarodno naravnanost in stremi h kontinuirani prenovi študijskega programa.
Center nosi visoko mero družbene odgovornosti pri izobrazbi bodočih zdravnikov. Tako tudi pripomore
k uveljavitvi študija medicine na lokalni in državni ravni ter krepi konkurenčno prednost fakultete pred
ostalimi sorodnimi fakultetami.
4.5.1. Poslanstvo
Poslanstvo CIM MF UM je predstavljati gonilo razvoja izobraževalnega procesa na dodiplomskem
študiju splošne medicine, ustrezno vključevati študente, pedagoško osebje in druge strokovnjake pri
generiranju idej in njihovi realizaciji, nuditi podporo pri implementaciji sprememb študijskega
programa, organizirati izpopolnjevanja in izobraževanja osebja MF UM, promovirati kvaliteto študija
doma in v tujini ter skrbeti za kvalitetno raziskovanje na področju izobraževanja v medicini.
102
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
4.5.2. Vizija
CIM MF UM želi postati enakovreden mednarodni partner na področju izobraževanja v medicini in
zagotavljati mednarodno priznano odličnost izobraževalnega procesa na MF UM.
4.5.3. Organizacija
Izobraževanje je eden izmed temeljev sodobne medicinske šole, za katerega je usmerjeno zadolžen
CIM. Delo CIM je tako organizirano na 5 medsebojno tesno povezanih področij. Ta področja so: razvoj
kurikuluma in raziskovanje1, simulacijski center, simulacijski laboratorij, tutorski sistem in informacijska
tehnologija.
CIM ima koordinatorja in vodje posamičnega področja, v katera je tudi imenovan po en študentski
predstavnik. Koordinator CIM sklicuje in vodi sestanke ter v imenu in na podlagi skupnih odločitev CIM
sodeluje s Komisijo za študijske zadeve (KŠZ) MF UM, dekanom in Senatom MF UM, Poslovodnim
odborom (PO) MF UM in ŠS MF UM. Vodje področij pa so zadolžene, da v praksi vzpostavijo ustrezno
organizacijo delovanja, usmerjajo skupne dejavnosti CIM, skrbijo za mednarodno uveljavitev centra in
dodeljeno področje.
Ekipo so v prejšnjem študijskem letu sestavljali:

vodja za Razvoj kurikuluma in raziskovanje Aleš Kodela, dr. med., in študentka Jasna Knez,

vodja Simulacijskega centra doc. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., in študent Žiga Volgemut,

vodja Laboratorija kliničnih veščin Tamara Serdinšek, dr. med., in študentka Karmen Zeme,

vodja za Tutorski sistem prof. dr. Milan Brumen in študent Rok Hržič, ter

vodja za Informacijsko tehnologijo izr. prof. dr. Dejan Dinevski in študent Jan Hansel.
Koordinatorka CIM-a pa je Tamara Serdinšek, dr. med.
4.5.4. Delovanje
CIM ima specifične kratkoročne cilje, ki so na voljo v ustanovitvenem predlogu centra. Dolgoročne cilje
mora center še določiti ob optimizaciji in konsistentnosti lastnega delovanja. Eden izmed glavnih in
najpomembnejših ciljev aktivnosti CIM pa je razvijati izobraževalni proces, kar bo odpravilo
pomanjkljivosti, ki jih zaznavajo izvajalci pedagoškega procesa in študenti ter so bile izpostavljene pri
samoevalvaciji, notranji institucionalni evalvaciji in zunanji evalvaciji Nacionalne agencije za kakovost
1
Specifično mišljeno raziskovanje na področju izobraževanja v medicini.
103
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
v visokem šolstvu (NAKVIS). Naloge pa se zaradi vključevanja širšega polja zaposlenih na MF UM
raztezajo tudi onkraj meja pedagoškega procesa, tako da bo CIM pomagal tudi pri prenovi poslanstva
in vizije MFUM.
4.5.5. Dosežki
CIM je v kratkem času svojega delovanja prinesel veliko svežine na MFUM in tudi zanimive rezultate
obstoja. V manj kot šestih mesecih je uresničil veliko kratkoročnih, t.i. ciljev SMART. Izpostaviti velja tri
večje dosežke, ki dejansko predstavljajo nove projekte, so razvojno naravnani in pričajo o zasledovanje
vizije CIM:
1. pridobitev mednarodnega certifikata ASPIRE odličnosti na področju vključenosti študentov v
kurikulum in delovanje MF UM,
2. odlična izvedba mednarodnega projekta IP SimClip 2013,
3. posodobitev preverjanja znanja/veščin/odnosov pri predmetu Interna medicina s propedevtiko.
V preteklem študijskem letu je CIM znova uspešno izvedel mednarodni projekt IP SimClip 2014 in
predlagal nekatere kurikularne spremembe.
Erasmus intenzivni program
Na MF UM je junija 2014 že drugo leto zaporedoma potekal dvotedenski intenzivni program Erasmus
s področja simulacij v medicini imenovan IP SimClip 2014 z razširjeno vsebino. Programa se je udeležilo
še več učiteljev in študentov partnerskih fakultet iz Reke, Pecs, Wroclawa in Uppsale. Tuji in domači
študenti so se izobraževali o ukrepih v nujnih medicinskih primerih, oskrbi dihalne poti, uporabi
ultrazvoka in simulacijah na različnih področjih medicine. Svoje znanje so preizkušali na simuliranih
scenarijih ter enostavnih (npr. venepunkcija, vstavljanje urinskega katetra, intubacija, UZ modeli) in
kompleksnih simulatorjih (npr. interventna kardiologija, endoskopija, laparoskopski posegi, Human
patient simulator). Dvotedenski program je bil zelo dobro sprejet med samimi udeleženci in mentorji.
Deležen je bil tudi medijske pozornosti, kar potrjuje neprecenljivost in sodobnost fakultete pri
izobraževanju v medicini. Takšne vrste izobraževanje nedvomno predstavlja dobro popotnico pri
razvoju veščin študenta medicine in bodočega zdravnika.
Prenova izpitnih vprašanj
S pomočjo pilotskega projekta nefrologija 2013 se je dokazala smiselnost, utemeljenost in zmožnost
realizacije prenove izpitnih vprašanj v kratkem časovnem obdobju. Pilotski projekt predmetnega
področja nefrologija pri predmetu Interna medicina s propedevtiko se je v študijskem letu 2013/2014
104
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
opustil in ni prinesel daljnosežnih rezultatov pri razvoju in posodobitvi načinov ocenjevanja znanja pri
že omenjenem in drugih predmetih kurikuluma.
Kurikularne spremembe
CIM je v študijskem letu 2013/2014 predlagal nekatere kurikularne spremembe. V 3. letnik je predlagal
umestitev obveznega predmeta Ortopedija in ob tem pridobil soglasje ustreznih organov MF UM.
Kurikulum se je tudi dopolnil z izbirnima predmetoma Medicinska angleščina in Simulacije
endoskopskih in ultrazvočnih preiskav v interni medicini. Predlog CIM-a pri prestavitvi predmeta
Nevrokirurgija v 3. letnik in Radiologija v 5. letnik ni dobil potrditve zavoljo nujnosti znanj iz radiološke
diagnostike v 3. letniku.
105
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
4. 6. Ocena stanja, usmeritve za prihodnost in priložnosti za izboljšave
4.6.1. Študentski svet Medicinske fakultete Univerze v Mariboru
a) Prednosti ŠS MF:
-
Zastopanje študentov
-
Aktivno vabljenje vseh študentov funkcionarjev in nefunkcionarjev na seje
-
Redno zbiranje mnenj študentov o kandidatih v habilitacijskem postopku pred sejami
-
Spodbujanje študentov k izražanju mnenj o pedagoškem procesu
-
Pogosto izvajanje anket o vzrokih za pogoste pristope k izpitom
-
Poudarjanje pomena študentske ankete
b) Slabosti ŠS MF:
-
Slabo delovanje študentskih svetov letnika
-
Študentski svet nima svoje spletne strani
-
ŠS ne uresničuje svojega programa v polni meri
-
Ni povratnega odgovora pri nekaterih sklepih ŠS
c) Izboljšave glede na prejšnje leto ŠS MF:
-
Obravnava in potrditev samoevalvacijskega poročila
-
Pridobivanje mnenj o kandidatih v habilitacijskem postopku pred sejami
-
Študentski predstavniki iz drugih organov in komisij fakultete in univerze se pogosteje
udeležujejo sej ŠS
-
Sestanek s strokovnimi službami
-
Določitev natančnejših ciljev in nalog
d) Priložnosti za izboljšave:
-
Aktiviranje študentskih svetov letnikov
-
Izboljšanje transparentnosti
-
Postavitev in prenova spletne strani
-
Boljše uresničevanje programa in ciljev ŠS
-
Izboljšanje povratnosti informacij o sklepih ŠS
-
Pogostejše ustanavljanje delovnih skupin
-
Implementacija elektronskega obrazca za posredovanje pritožb
-
Priprava poročila o goljufanju in poštenosti študentov
106
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
4.6.2. Tutorstvo
a) Prednosti tutorstva:
-
Večja povezanost študentov med različnimi letniki
-
Sprejem brucev na fakulteto
-
Večja prehodnost med letniki
-
Nudenje opore študentom pri študiju
b) Slabosti tutorstva:
-
Nagrajevanje tutorjev
c) Izboljšave glede na prejšnje leto:
-
Uspešno so v program tutorstva vključeni tudi profesorje in asistente
-
Poenotila so se tutorska srečanja med različnimi tutorskimi pari s skupnim pripravljanjem
srečanj
-
Izboljšanje sodelovanje tutorjev med seboj
-
Delovanje samoevalvacijske komisije za tutorstvo je postalo aktivnejše in kakovostnejše
d) Priložnosti za izboljšave:
-
Uvedba predmetnega tutorstva v višjih letnikih
-
Odsotnost javno dostopnih meril za dodelitev naziva tutor, samoevalvacijskih poročil in
izhodišč tutorske aktivnosti
4.6.3. Društvo študentov Medicine
a) Prednosti DŠMM
-
Dobro razvita spletna stran www.medicinec.si
-
Široka paleta projektov, velika aktivnost članov
-
Dejavnost na različnih področjih, to so javno zdravstveno, socialno, izobraževalno, kutrurno
in športno področje
-
Velika vključenost študentov MFUM v DŠMM. Društvo šteje 610 (do 1. 10. 2014) članov. V
študijskem letu 2013/2014 je bilo 64 aktivnih članov, t.j. članov, ki so s svojimi aktivnostmi
pridobili vsaj 8 točk. Članov, ki so prejeli vsaj 1 točko, je bilo 315.
b) Izboljšave in pridobitve v Društvu študentov medicine Maribor
-
DŠMM je uspelo povečati število aktivnih članov
-
Uvedba nagrad za aktivne člane
107
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
c) Slabosti in priložnosti za izboljšave v društvu študentov medicine Maribor
-
Redno beleženja aktivnosti članov. Društvo si prizadeva pričeti beleženje aktivnosti članov po
urah sodelovanja.
-
Še povečati aktivnost članov
-
Posodobitev spletne strani
4.6.4. CIM
a) Prednosti CIM
-
Center za razvoj kurikuluma in ocenjevanja znanja
-
Velik potencial
-
Pretekle zasluge in uspešno opravljeni mednarodni projekti
b) Slabosti CIM
-
Nekonsistentno delovanje
-
ŠS slabo pozna delovanje CIM
c) Priložnosti za izboljšave
-
Vodenje zapisnikov sej
-
Posodobitev informacij o centru na spletni strani fakultete
-
Optimiziranje delovanja
-
Večji vpliv na kurikularne spremembe
-
Določitev dolgoročnih ciljev
108
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
5. MATERIALNI POGOJI
5. 1 Prostori
Po večletnih zapletih v zvezi z izgradnjo Medicinske fakultete Univerze v Maribor je bila 8. junija 2011
podpisana gradbena pogodba za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, ter dobavo in
montažo opreme za Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru. Pogodbo so podpisali rektor Univerze
v Mariboru, prof. dr. Danijel Rebolj, dekan Medicinske fakultete prof. dr. Ivan Krajnc in oba izvajalca,
Begrad d.d. in Granit d.d.. Predviden zaključek del je april 2013.
Novogradnja, na katero so tako študentje kot visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci težko čakali
je bila odprta v sklopu Dneva Univerze v Mariboru dne 18. septembra 2013. Tako je s študijskim letom
2013/2014 študentom medicine omogočen študij v sodobnih prostorih, s pomočjo vrhunske
tehnologije, s tridimenzionalnimi prikazi in neposrednimi prenosi iz operacijskih dvoran iz bližnjega
univerzitetnega kliničnega centra ali iz drugih klinik. MFUM se v novogradnji ponaša tudi z vrsto
najsodobnejših diagnostičnih aparatur, pa tudi raziskovalno opremo, ki bo omogočila pomemben in
pričakovan preboj na področju znanstveno-raziskovalne in publicistične dejavnosti.
Celotna površina novogradnje znaša 12.702 m2 neto, oziroma 14.236 m2 bruto.
Nova zgradba s pripadajočo infrastrukturo zagotavlja potrebnih prostorskih pogojev za izvajanje študija
za skupno cca. 600 študentov.
Deli se na dva programska sklopa, in sicer na pedagoški in raziskovalni oz. laboratorijski del, hkrati pa
vključuje še ostale funkcionalne enote: pokrite parkirne prostore, prostore za tehnološke naprave,
prostore za obštudijske dejavnosti, knjižnico s čitalnico, manjšo kavarno, arhivo itd.
V bližini Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se nahaja Inštitut za anatomijo, histologijo in
embriologijo ter Inštitut za fiziologijo, ki je bil odprt leta 2004. V letu 2006 smo, prav tako v neposredni
bližini Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, odprli Laboratorijski center.
V novogradnji MFUM, Taborska ulica 8, je sedež in uprava Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.
Na tej lokaciji se izvajajo tudi predavanja v okviru enovitega magistrskega študijskega programa
Splošna medicina, univerzitetnega študijskega programa »Splošna medicina« in podiplomskega
programa »Biomedicinska tehnologija«.
109
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 5.1.1: Pregled prostorov Taborska ulica 8 - delno
PEDAGOŠKI DEL
Predavalnica
Kvadratura
Predavalnica P12
218,43 m2
Predavalnica P17
116,53 m2
Predavalnica P18
119,35 m2
Predavalnica P19
119,26 m2
Predavalnica 1N6
125,66 m2
Predavalnica 1N26
103,29 m2
Računalniška učilnica 1N25
74,05 m2
Računalniška učilnica 1N25A
60,88 m2
Računalniška učilnica 1N24
93,17 m2
Sejna soba 2N2
62,88 m2
Seminar 2N20
59,82 m2
Seminar 2N16
96,83 m2
Knjižnica s čitalnico
728,96 m2
Kabineti
289,95 m2
Upravni prostori
735,40 m2
Soba za študente
81,67 m2
Simulacijski center
156,26 m2
Skupaj
3.242,39 m2
LABORATORIJSKI DEL
Prostor
Kvadratura
Osrednji laboratoriji
457,14 m2
Individualni laboratoriji
898,88 m2
OSCE PL1
217,43 m2
Skupaj
1.573,45 m2
110
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Zgradba na Ljubljanski ulici 5, Maribor – prostori Inštituta za anatomijo, histologijo in embriologijo
in Inštituta za fiziologijo – zgradba je bila obnovljena in opremljena s pomočjo sredstev finančnega
konzorcija.
Preglednica 5.1.2: Pregled prostorov na Ljubljanski 5
Predavalnica
Kvadratura
Pritličje A
452,30 m2
Pritličje B
214,40 m2
Klet
122,80 m2
Mansarda
70,00 m2
Skupaj
859,50 m2
Zgradba Laboratorijskega centra Medicinske fakultete UM na Magdalenskem trgu 5, Maribor preurejen objekt, namenjen potrebam laboratorijskega centra Medicinske fakultete UM. V objektu, v
izmeri 833,27 m2, so laboratoriji za potrebe naslednjih predmetov: Biofizika, Biologija celice,
Molekularna biologija, Biokemija. V začetku leta 2012 je bil v Laboratorijskem centru dodatno
opremljen sodoben Laboratorij za farmakologijo.
Preglednica 5.1.3: Pregled prostorov na Magdalenskem trgu 5
Predavalnica
Kvadratura
Klet
184,68 m2
Pritličje
216,14 m2
1. nadstropje
213,79 m2
2. nadstropje
218,66 m2
Skupaj
833,27 m2
Klinične vaje se od 3. letnika študija naprej izvajajo po kliničnih oddelkih Univerzitetnega kliničnega
centra Maribor in v bolnišnicah Slovenj Gradec, Ptuj, Murska Sobota in Celje. Klinične vaje iz predmeta
Maksilofacialna kirurgija se izvajajo v Splošni bolnišnici Celje, iz predmeta Onkologija z radioterapijo na
Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
V 4. in 6. letniku se del kliničnih vaj pri predmetu Družinska medicina in predmeta Javno zdravje 3 izvaja
po ambulantah v zdravstvenih domovih in domovih za starejše občane, s katerimi imamo sklenjene
dogovore.
111
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
V novogradnji MF UM, Taborska ulica 8, deluje Simulacijski center, ki pomeni enega najboljših tovrstnih
centrov v tem delu Evrope. Predstavlja zelo kakovostno učno okolje tako za dodiplomske kot tudi za
podiplomske študente (glej tudi poglavje o opremi). Simulacija kliničnih stanj bolnikov v vseh svojih
oblikah in razsežnostih je v izobraževanju zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja pomembna,
povezovalna, metoda učenja in predstavlja osnovo za pridobivanje kliničnih izkušenj, zaupanja v
znanje, kakor tudi dviguje raven varovanja bolnikov ter zmanjševanja neželenih napak. Simulacije so
kot učinkovita učna metoda stalnica v izobraževalnem procesu študentov medicine na MFUM. V
Simulacijskem centru se na tehnično zapletenem simulatorju – Human Patient Simulator (HPS) od leta
2010 redno izvajajo simulacije v sklopu učnih programov različnih kateder MFUM (Katedra za interno
medicino, Katedra za urgentno medicino, Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo, Katedra za
pediatrijo, Katedra za kirurgijo). HPS je zlati standard medicinskega izobraževanja simulacij. HPS je
avtomatiziran simulator namenjen v prvi vrsti urjenju simulacij urgentnih stanj, anestezije in travme.
Simulator omogoča izmenjavo respiratornih plinov, uvajanje anestezije in monitoriziranje bolnikamanekena z realnimi fiziološko-kliničnimi napravami. HPS poseduje unikaten tehnično-matematični
model fiziologije človeka, ki vključuje kardiološko, respiratorno, nevrološko in farmakološko
komponento. Na simulatorju je možno učenje tako nezapletenih kliničnih veščin kot tudi zapletenih
scenarijev patoloških stanj s področij internistične propedevtike, reanimacijskih postopkov, anestezije,
kardiologije, nevrologije, travme in farmakologije. S pomočjo odčitavanja črtnih kod je simulator
primeren za učenje in dajanje različnih zdravil in opazovanje fizioloških učinkov po aplikacijah le-teh.
Izvajanje simulacij na HPS študentom daje možnost celostne obravnave bolnika-manekena, omogoča
jim timsko delo, razmišljanje, učenje na lastnih napakah ter dopušča ponovitve, analizo rezultatov in
pridobivanje izkušenj brez škodnega učinka za bolnika.
Simulacijski center premore tudi specializirane simulatorje za izvajanje endoskopskih posegov s
področja gastroenterologije in pulmologije, kardiologije, radiologije, laparoskopske kirurgije,
laparoskopske ginekologije in porodov.
5. 2
Oprema
Na MFUM je zagotovljena sodobna in primerna laboratorijska oprema. Aktivnosti tečejo tudi na
simulatorjih v Simulacijskem centru, enem najboljših tovrstnih centrov v tem delu Evrope. Center se
ponaša z najsodobnejšo opremo, ki je pomembno izboljšala in posodobila študijski proces na fakulteti,
s pridom pa jo koristijo tudi v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru. Predstavlja zelo
kakovostno učno okolje tako za dodiplomske kot podiplomske študente. V Simulacijskem centru
MFUM je več lutk, manekenov ( odrasla oseba, otrok, dojenček, porodnica) z vsemi življenjskimi
funkcijami, postavljenih v realno okolje bolniške sobe z možnostjo intenzivnega zdravljenja,
z
vrhunskimi računalniško podprtimi scenariji realnih življenjskih oz. zdravstvenih situacij. Ob tem so v
112
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
centru tudi vsi potrebni aparati za diagnosticiranje in zdravljenje, od respiratorja, defibrilatorja,
infuzijskih črpalk, dovodov plinov do elektrokardiografa, ultrazvokov, do simulatorjev za izvajanje
endoskopij, interventnih posegov na žilju, kirurških operacij itd.
Najpomembnejša oprema, last MF UM:
1.
Multifotonski mikroskop
Mutifotonski laserski mikroskop omogoča delo na celični in tkivni ravni na področju biomedicinskih
znanosti, hkrati pa tudi opazovanje in testiranje vzorcev materialov s področja strojništva in
elektronike.
2.
Sistem za elektrofiziologijo
Sistem za elektrofiziologijo omogoča študije ionskih kanalov in s tem farmakoloških snovi, ki delujejo
na ionske kanale. Hkrati pa lahko zelo specifično preučujemo tudi pozne korake v procesu zlivanje
sekretornih mešičkov, ki vsebujejo hormone, npr. inzulin.
3.
Slikovni pretočni citometer Amnis ImageStream MkII
Slikovni pretočni citometer je najsodobnejši aparat namenjen preučevanju in sortiranju posameznih
celic s pomočjo laserske tehnologije in slikovnega zajemanja glede na izraženost različnih bioloških
markerjev ter fenotipskih značilnosti.
4.
Spektrometerski čitalec mikrotiterskih plošč Thermo Scientific Varioskan
Najpogostejše analitične metode in protokoli v biokemiji kakor biologiji temeljijo na kolorimetričnih
ter svetlobnih reakcijah. Za kvalitativno in kvantitativno ovrednotenje teh reakcij imamo na voljo
spektrometer Varioskan, ki na osnovi dvojnih monokromatorjev omogoča fluorometrično (200 do
1000 nm), luminometrično (360 do 720 nm) in fotometrično analizo vzorcev.
5.
HPLC Waters Breeze 2
Sodobni kromatograf Waters Breeze 2 deluje na osnovi tekočinske kromtaografije in služi separacij
kompleksnih snovi na posamezne molekulske gradnike, njihovo karakterizacijo in nadaljnjo analizo.
Nam služi za določanje prisotnosti specifičnih znotraj- ali zunajceličnih metabolitov ali iskanju biološko
najaktivnejših frakcij novih potencialnih terapevtikov.
113
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
6.
Oprema za poučevanje anatomije v 3D
imamo celovit sistem za tridimenzionalno predstavitev anatomskega modela človeka, vključno z
projektorji, 3D očali in ustrezno programsko opremo s 3D anatomskim modelom. Sistem omogoča
nazorno predstavitev anatomskih struktur v treh dimenzijah.
Računalniška oprema je dostopna tudi na vseh drugih lokacijah MFUM. Oprema se sprotno dopolnjuje,
izboljšuje in nadgrajuje. Uporabnikom so na voljo tudi številni informacijski viri, ki omogočajo dostop
do aktualne literature (EBSCO, EIFL, ScienceDirect, ProQuest, Web of Science itd.). Sicer je na MFUM
na voljo tudi naslednja tehnologija:
1.
E-izobraževalni portal - (estudij.um.si)
v katerem so dostopna elektronska učna gradiva in informacije za študente. V e-učilnici lahko študentje
tudi oddajajo seminarske naloge in opravljajo vaje in druge aktivnosti. Sistem je povezan z AIPS-om,
kar pomeni da so v njem vsi študijski predmeti, njihovi nosilci in vsi vpisani študenti. Temelji na eučilnici Moodle.
2.
Virtualni pacienti
Virtualni bolniki ali virtualni pacienti so interaktivna računalniška simulacija resničnih kliničnih
scenarijev. Gre za relativno novo e-izobraževalno tehnologijo, ki v učnem procesu uporablja
multimedijske in interaktivne elemente ter virtualno simulacijo kliničnega dela z bolniki. Na MF UM v
študijskem procesu uporabljamo virtualne bolnike sistema MedU, www.med-u.org, ki ga gradi in
vzdržuje konzorcij severno ameriških univerz (več kot 120 medicinskih fakultet iz ZDA in Kanade).
3.
Videokonferenčna tehnologija
Na MF imamo kvalitetno videokonferenčno tehnologijo (štiri prenosne in dva fiksna sistema po
standardu H.323) s katero lahko prenašamo dogajanja v ambulanti, ordinaciji ali operacijski dvorani
neposredno v predavalnice. Tako smo že večkrat spremljali operacije in gastrološke preglede v živo v
realnem času. Sodelovalo je 80 študentov, ki sicer ne morejo biti prisotni npr. pri kolonoskopiji.
4.
Oprema za glasovanje
imamo tri sisteme elektronskih naprav za glasovanje s katerimi lahko postavljamo izbirna vprašanja in
dobimo takojšnje odgovore s strani študentov (od katerih ima vsak svojo napravo za glasovanje), ki jih
v živo predstavimo v preglednici ali grafu. To je učinkovit sistem za bolj neposredno vključitev
študentov v izobraževalni proces.
114
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
V Laboratoriju za molekularno biologijo in genetiko je naslednja oprema:
1.
Sistem za sekveniranje nove generacije (Illumina MiSeq Sistem)
Sistem omogoča visoko zmogljivo določanje DNA nukleotidnega zaporedja.
2.
Sistem za genotipizacijo, gensko ekspresijo in digitalni PCR (Life Technologies Quant Studio
12K Flex)
Sistem se uporablja za pomnoževanje in kvantitativno detekcijo nukleinskih kislin s pomočjo verižne
reakcije s polimerazo. Instrument omogoča tudi izvajanje digitalnega PCR.
3.
Roche LIGHT CYCLER 480
Sistem Light Cycler 480 je popolnoma integriran sistem za PCR reakcije v realnem času, ki temelji na 96
oz. 384 mestnih PCR ploščah. Omogoča zelo natančno kvalitativno in kvantitativno detekcijo
nukleinskih kislin. Kapilarno osnovan sistem omogoča aplikacije na številnih raziskovalnih področjih,
od študij izražanja genov do odkrivanja in analize genetske variacije.
Sistemi za izoalcijo, analizo integritete, kvantifikacijo in vizualizacijo biološkega materiala
4.
QIACUBE (Qiagen QIAcube)
Aparat omogoča avtomatsko izolacijo RNK, DNK in proteinov.
5.
BIOANALIZATOR (Agilent 2100 bioanalyzer)
Namizni mikro-kapilarni elektroforezni sistem omogoča analizo in kontrolo kvalitete DNK, RNK (mRNK
in miRNK) s porabo vzorca ≤ 1 mikroL in proteinov s porabo vzorca ≤ 5 mikroL.
6.
FLOID (Life Technologies FLOID Cell Imaging Station)
Fluorescentni mikroskop omogoča 450x fiksno optično in 1800x digitalno povečavo.
7.
SYNERGY (BioTek Synergy 2)
Multidetekcijski čitalec mikrotiterskih plošč ima omogočene naslednje detekcijske metode:
fluorescenca, UV-vidna absorbanca, ALPHAlisa/AlphaScreen. Sistem omogoča hkratno detekcijo 16
vzorcev DNK, RNK, proteinov iz 2 mikroL vzorca.
115
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
8.
G-BOX (Syngene GBOX CHEMI XL)
Sistem omogoča detekcijo DNK in proteinskih gelov (SDS-PAGE), western blot membran, EMSA
fluorescenco, luminiscenco ter štetje bakterij.
Za študente s posebnimi potrebami nimamo prilagojene opreme, saj do sedaj nismo imeli vpisanih
študentov, ki bi potrebovali posebne oblike literature ali imeli ovire pri izvajanju študija. V kolikor bi
se ta potreba pojavila bomo izpeljali postopke nabave le-te v sodelovanju z Društvom invalidov
Slovenije.
Na MF UM je študentom s potrebnimi potrebami zagotovljena dostopnost (dovoz, dvigalo). Poleg
neoviranega dostopa so študentom na voljo tudi invalidska parkirna mesta, prilagojene sanitarije,
urejena klančina do stavbe.
Kot že omenjeno poleg ustrezno podprte računalniške opreme v zgoraj navedenih prostorih in opremi
je računalniška oprema dostopna tudi na vseh drugih lokacijah MFUM. Oprema se sprotno dopolnjuje,
izboljšuje in nadgrajuje.
Z vselitvijo v nove prostore MFUM v študijskem letu 2013/2014 bo študentom omogočen študij s
pomočjo vrhunske in najsodobnejše tehnologije.
MFUM je povezana v univerzitetnem informacijskem sistemu, ki omogoča informacijsko podporo na
področju izobraževalne dejavnosti (AIPS), kadrovskem področju (KIPS) in finančnem (FIPS). AIPS
zagotavlja integracijo z odprtokodnim sistemom Moodle, ki je plaforma za izvajanje e-izobraževanja na
UM. Trenutno je v centraliziranem upravljanem univerzitetnem Moodlu v izvajanju cca. 500
predmetov.
Preglednica 5.2.1: Pregled opreme
Vrsta opreme
Število
Računalniška oprema po uporabnikih
Za študente
103
Za nepedagoško osebje
30
Za učitelje
96
Opremljenost predavalnic
Namizni PC
103
Prenosni računalniki
22
Fiksni projektorji
20
Prenosni projektorji
5
116
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
5. 3
Informacijski sistem

vključeni smo v informacijski sistem Univerze v Mariboru;

vse lokacije MFUM smo integrirali prek optičnih povezav v univerzitetno omrežje UM, kar
omogoča hiter in zanesljiv dostop do spleta in storitev;

študentom in pedagoškemu kadru na vseh lokacijah smo omogočili brezplačni dostop do
različnih baz znanstvenih člankov;

Vse predavalnice so opremljene s fiksnimi projektorji, na voljo so tudi prenosni. Avditorna
predavalnica je opremljena z interaktivno elektronsko tablo ter videokonferenčnim sistemom;

pričeli s postopkom centralizacije upravljanja z IT viri;

nadgradili hitrost določenih vozlišč na 1GB/s; hitrost povezave jedrnega stikala do vozlišča
RCUM znaša 10Gbit/s;

v okviru UM je bila vpeljana enotna digitalna identiteta, ki študentom in zaposlenim omogoča
dostop do vseh storitev, ki jih nudi UM z enotnim uporabniškim imenom in geslom, kar
bistveno poenostavi tako uporabo, kot upravljanje. Nekaj izmed storitev, ki so na voljo:
- brezplačna licenčna oprema od podjetja Microsoft v okviru programa DreamSpark;
- program SPSS, ki je nameščen na 36 računalnikov v predavalnicah ter 10 v knjižnici;
Dodatno je SPSS na voljo po znižani ceni;
- spletni Office 365, ki med drugimi vključuje programe Word, Excel, Powerpoint,
OneDrive ter Yammer;
- brezplačen dostop do zbirke Gartne, ki vsebuje raziskave in analize iz področja IT
industrije;
- brezžično omrežje Eduroam, ki deluje na praktično vseh fakultetah v Sloveniji in
Evropi;
- dostop do vseh storitev Arnes AAI federacije, kot so npr. videokonferečni sistemi;
- elektronska pošta @um.si za zaposlene ter @student.um.si za študente. Na voljo je
spletni vmesnik za prebiranje pošte;

študentom so na voljo tri računalniške predavalnice s skupno 83 računalnikov, 10 računalnikov
v knjižnici, 6 računalnikov v prostorih društva študentov ter posamezni po seminarskih
prostorih in predavalnicah in prenosniki, v skupnem številu preko 120 računalnikov. V
informacijski sistem se študenti prijavljajo z enotno digitalno identiteto;

pedagoškemu osebju ter raziskovalcem je na voljo 96 računalnikov, nepedagoškemu osebju
30;
117
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

celoten objekt Medicinske fakultete na Taborski 8 je pokrit z signalom za brezžično omrežje
Eduroam. Eduroam je prav tako na voljo na lokacijah Magdalenska ter Ljubljanska ulica;

5. 4
vpeljali možnost oddaljene pomoči za uporabnike IT sistema.
Knjižnica
Knjižnici MF UM v novi prostorih pripada skupna površina 681,88 m², od tega meri čitalnica 154 m².
Posebnost prostorne knjižnice je zvočno izoliran prostor v obliki elipse s padajočo dnevno svetlobo, ki
je namenjen študentom za učenje. V knjižnici je postavljenih 10 namiznih računalnikov in 68 čitalniških
mest. V prostorih knjižnice je mogoče uporabljati tudi brezžični internet, kajti povsod je vzpostavljen
Eduroam.
Knjižnica MF UM je polnopravna članica sistema COBISS – slovenskega kooperativnega bibliografskega
in informacijskega sistema. COBISS omogoča pregled in poizvedovanje po knjižničnem gradivu na
daljavo. Knjižnično gradivo je računalniško obdelano in zbrano v lokalni bazi MFMB. Postavljeno je v
prostem pristopu, razvrščeno po UDK sistemu. Konec l. 2013 je knjižnični fond obsegal 6.881
inventarnih enot. Zbirko sestavljajo predvsem predpisana obvezna študijska literatura, kakor tudi
ostala strokovna in znanstvena dela, serijske publikacije, priročniki, enciklopedije, slovarji in neknjižno
gradivo. Rok izposoje knjižničnega gradiva je mesec dni z možnostjo trikratnega podaljšanja. Knjižni
fond se sproti dopolnjuje glede na potrebe na študijskem, pedagoškem in raziskovalnem delu na
fakulteti. Obvezna študijska literatura se naroča v večjem številu (tudi do 30 izvodov), kar je na voljo
študentom v knjižnici.
Tudi v študijskem letu 2013/2014 smo nadaljevali z ustaljeno prakso delovanja knjižnice:
 knjižnica MF UM je bila odprta od ponedeljka—petka od 8.00 do 20.00 ure, razen v poletnem
obdobju (1. 7. 2014—30. 9. 2014), ko je bila odprta od 8.00 do 15.00 ure.
 Nadaljevali smo z izvajanjem individualnega izobraževanja uporabnikov knjižnice in
predstavitev le-te, še posebej ob informativnih dnevih in kasneje za študente 1. letnika Medicinske
fakultete Univerze v Mariboru.
 Glede na to da je bil velik interes po obisku fakultete MF UM in knjižnice MF UM smo sodelovali
pri organiziranih skupinskih in individualnih obiskih. Ocenjujemo, da smo približali delovanje
knjižnice in njene prostore številnim zunanjim obiskovalcem (cca. 1.000), saj smo gostili številne
goste.
118
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
 Za nami je uspešna prvo študijsko leto, ko smo v celoti uporabljali platformo
Cobiss3/Katalogizacija. Težav s samim prehodom in kasneje z uporabo platforme
Cobiss3/Katalogizacija nismo imeli. Prav tako smo pridobili enotni sistem za izposojo in varovanje
knjižničnega gradiva, saj nam je z novo verzijo Cobiss/Connect Verzija 3.4.6a v študijskem letu
2013/2014 omogočena povezava s sistemom za varovanje knjižnice gradiva (RFID sistem).
 Nudili smo pomoč pri izdelavi poizvedb v različnih bazah pri preverjanju relevantnosti in
izvirnosti teme za doktorsko disertacijo. Poizvedbe sva preverili v bazah: Web of Science, ProQuest
Digital Dissertations& Theses, Science Direct, PubMed (Medline) in Cobiss.
 V letu 2013 je imela knjižnica MF UM 1.025 aktivnih uporabnikov, skupaj je bilo opravljenih
18.430 transakcij (izposoje na dom, podaljšanj, izposoje v čitalnico itd.).
 Prav tako smo nadaljevali z vodenjem bibliografije: knjižnica MF UM samostojno kreira
bibliografske zapise, vodi ter arhivira bibliografijo zaposlenim visokošolskim učiteljem,
raziskovalcem in sodelavcem na fakulteti ter študentom (dodiplomskim in podiplomskim). V
zadnjih letu je bilo kreiranih 374 zapisov v sistemu Cobiss za potrebe bibliografij.
 Strokovni delavki sva se udeleževali različnih izobraževanj s področja knjižničarstva, ki sta jih
organizirala Institut informacijskih znanosti in Narodna in univerzitetna knjižnica, kot npr.
Bibliografije raziskovalcev v sistemu COBISS.SI - vprašanja iz prakse in podobno.
 V Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru objavljamo doktorske disertacije kakor tudi
raziskovalne naloge za Dekanovo nagrado
 Skozi vso leto je knjižnica MF UM kot članica Knjižnično informacijskega sistema Univerze v
Mariboru aktivno sodelovala in usklajevala delo z Univerzitetno knjižnico Maribor in ostalimi
visokošolskimi knjižnicami UM (udeleževali smo se sestankov vodjih knjižnic, kjer smo usklajevali
skupna področja dela).
Na pobudo študentov smo v študijskem letu 2013/2014 dosedanjim postavljenim zbirkam dodali še
eno, in sicer zbirko modelov organov in kosti človeškega telesa. Izdelali smo katalog zbirke, ki je
dostopen
na
spletni
strani
MF
UM
(http://www.mf.uni-
mb.si/mf/instituti/knjiznica/index_datoteke/Page322.htm). Tako je študentom omogočena izposoja in
uporaba modelov v knjižnici MF UM za potrebe učenja in priprave na kolokvij oz. izpit.
Na povabilo študentov smo skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor sodelovali na 1. Študentskem
medicinskem raziskovalnem kongresu (2014) s prispevkom Dostopi do biomedicinskih virov informacij
na Univerzi v Mariboru. Kongres, ki se je odvijal od 7. 1.—8. 1. 2014, sta organizirala Društvo študentov
medicine Maribor in Društvo Medicinski razgledi, gostiti pa sta obe Medicinski fakulteti, Univerze v
Mariboru in Univerze v Ljubljani.
119
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
V načrtu za naslednje leto sta vsekakor 2 nalogi, ki nas čakata:
1. v poletnih mesecih bomo izpeljali inventuro celotnega knjižničnega gradiva, ki jo opravljamo
na vsakih 5 let;
2. prehod na Cobiss3/Izposoja. Ker imamo na UM knjižnice skupno bazo članov, bomo prehod na
platformo Cobiss3/Izposoja izpeljali skupaj in istočasno z Univerzitetno knjižnico Maribor in
vsemi ostalimi visokošolskimi knjižnicami Univerze v Mariboru. Vsekakor pa nas čaka še
izobraževanje in testiranje baze. Še posebej zato, ker smo trenutno edina knjižnica v knjižnični
mreži Univerze v Mariboru (KISUM*), ki ima vzpostavljen varovalni RFID sistem.
Za nami je prvo študijsko leto v novih prostorih, ki smo ga uspešno prestali. Knjižnica je zaživela, obisk
se je povečal, postala je prostor, ki ga študentje ne uporabljajo le za izposojo in vračilo knjižničnega
gradiva, ampak tudi za iskanje gradiva po bazah, pisanje seminarskih nalog, skupinskega dela,
individualnega učenja itd., kar nam navsezadnje priča tudi statistika, saj smo v letu 2012 zabeležili
16.645 obiskovalcev knjižnice, v letu 2013 pa že 21.324, kar je za kar 28 % povečan obisk knjižnice MF
UM.
* Knjižnični informacijski sistem Univerze v Mariboru (KISUM) sestavljajo Univerzitetna knjižnica Maribor in 10
knjižnic fakultet in visokih šol.
Preglednica 5.4.1: Članica
Samoevalvacija knjižnične dejavnosti za študijsko leto 2013/2014
Članica:
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
Knjižnica:
Knjižnica MF UM
Izpolnil:
Zorica Milinović s pomočjo Irene Gorza, Iris Lozej in Anite Šober
Kraj, datum:
Maribor, 15. 12. 2014
Preglednica 5.4.2: Vloženi viri in pogoji za delovanje knjižnice
120
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Vloženi viri in pogoji za delovanje knjižnice
Prostori in oprema knjižnice
Uporabniki (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013)
Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani)
659,00
Število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda
55,00
Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice
714,00
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član)
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član)
1.025,00
938,00
Prostori in oprema (kazalci)
Neto uporabna površina knjižnice (m2)
Neto površina zaprtih knjižničnih skladišč (m2)
681,88
0,00
Število vseh čitalniških/študijskih mest za uporabnike
68,00
Število računalniških delovnih mest za uporabnike
10,00
Prostori in oprema (kazalniki)
Število potencialnih uporabnikov na računalniško delovno mesto
71,40
Število aktivnih uporabnikov na računalniško delovno mesto
102,50
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na računalniško delovno mesto
93,80
Število potencialnih uporabnikov na čitalniški sedež
10,50
Število aktivnih uporabnikov na čitalniški sedež
15,07
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na čitalniški sedež
13,79
Povprečna zasedenost čitalniških sedežev v tipičnem tednu
-
Neto uporabna površina knjižnice (m2) na potencialnega uporabnika knjižnice
0,96
Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika knjižnice
0,67
Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda/univerze
Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu
0,73
100,00
Knjižnični delavci
Knjižnični delavci (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013)
Število vseh EPZ knjižničnih delavcev
2,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice
2,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev
1,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov
1,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju
elektronskih storitev knjižnice
-
Knjižnični delavci (kazalniki)
Delež (odstotek) strokovnih delavcev knjižnice glede na število vseh EPZ knjižničnih delavcev
100,00
Število aktivnih uporabnikov knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice
512,50
Število aktivnih uporabnikov knjižnice z visokošolskega zavoda glede na EPZ strokovnega delavca
knjižnice
469,00
Delež (odstotek) EPZ zaposlenih v knjižnici, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju elektronskih
storitev knjižnice, glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjižnici
#VREDN!
Delež (odstotek) EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev glede na število vseh
EPZ zaposlenih v knjižnici
50,00
121
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Knjižnično gradivo (informacijski viri)
Knjižnično gradivo (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013)
Velikost knjižnične zbirke (število enot)
Število tekoče naročenih naslovov (tiskanih in elektronskih) periodičnih publikacij
6.881,00
4,00
Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot)
582,00
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom
118,00
Število digitaliziranih naslovov iz lastne knjižnične zbirke
Letni prirast e-zaključnih del v Digitalno knjižnico UM
Število podatkovnih zbirk
0,00
24,00
-
Knjižnično gradivo (kazalniki)
Število enot knjižnične zbirke glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice
9,64
Število enot knjižnične zbirke glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda
7,34
Število enot knjižnične zbirke glede na skupno število aktivnih uporabnikov
6,71
Prirast knjižničnega gradiva glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice
0,82
Prirast knjižničnega gradiva glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda
0,62
Prirast knjižničnega gradiva glede na skupno število aktivnih uporabnikov
0,57
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z
visokošolskega zavoda
0,13
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na skupno število aktivnih
uporabnikov
0,12
Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z
visokošolskega zavoda
0,00
Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na skupno število aktivnih
uporabnikov
Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu
0,00
100,00
122
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Proračun knjižnice in vlaganja
Proračun knjižnice (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013)
76.119,00
Skupaj prihodki knjižnice
3.791.146,00
Skupaj prihodki visokošolskega zavoda
Skupaj lastni prihodki knjižnice
2.620,00
Skupaj prihodek knjižnice iz sponzorstev in donacij
3.000,00
6.389,00
Skupaj prihodek iz projektne dejavnosti
Stroški dela knjižnice
46.182,00
Skupaj izdatki knjižnice
76.119,00
Skupaj izdatki knjižnice za nakup knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih in podatkovne zbirke)
6.982,00
Skupaj izdatki knjižnice za nakup podatkovnih zbirk
-
Skupaj izdatki za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema)
-
Skupaj izdatki knjižnice za digitalizacijo gradiva iz lastne knjižnične zbirke
-
Proračun knjižnice (kazalniki)
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice v celotnih prihodkih visokošolskega zavoda
Delež prihodkov knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice v EUR
2,01
74,26
Delež (odstotek) lastnih prihodkov knjižnice glede na celotne prihodke knjižnice
3,44
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz sponzorstev in donacij glede na celotne prihodke knjižnice
3,94
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz projektne dejavnosti glede na celotne prihodke knjižnice
Delež (odstotek) stroškov dela glede na celotne prihodke knjižnice
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup knjižničnega gradiva glede celotne prihodke knjižnice
8,39
60,67
9,17
Delež (odstotek) izdatkov za nakup podatkovnih zbirk glede na celotne izdatke za nakup knjižničnega
#VREDN!
gradiva
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema)
glede na celotne prihodke knjižnice
#VREDN!
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za digitalizacijo gradiva glede na celotne prihodke knjižnice
#VREDN!
Preglednica 5.4.3: Knjižnične storitve in uporaba knjižnice
Knjižnične storitve in uporaba knjižnice
Osnovne knjižnične storitve in uporaba knjižnice
Vloženi viri … (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013)
Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član)
714,00
1.025,00
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član)
938,00
Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani)
659,00
Število aktivnih uporabnikov - rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda
881,00
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (virtualni obisk)
4.999,00
Obisk knjižnice (fizični obisk) - metoda tipičnega tedna
21.324,00
Skupaj fizični in virtualni obisk knjižnice
26.323,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice
2,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev
1,00
Število EPZ strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov
Velikost knjižnične zbirke (število enot)
1,00
6.881,00
123
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Odprtost knjižnice (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2013 - 30.9.2014)
Tedenska odprtost služb za uporabnike (ur)
60,00
Tedenska odprtost čitalniških prostorov (ur)
60,00
Storitve (kazalci na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013)
Število izposojenih enot gradiva na dom
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice
Število medknjižnično izposojenih/posredovanih enot gradiva (v druge knjižnice in iz drugih knjižnic)
Število zahtevkov za medknjižnično izposojo
17.828,00
602,00
80,00
80,00
Skupaj število izposojenih enot gradiva
18.430,00
Število priklopov v knjižnični katalog COBISS/OPAC (statistika IZUM)
3.833,00
Število iskanj v knjižničnem katalogu COBISS/OPAC (statistika IZUM)
5.622,00
Uporaba storitve oddaljenega dostopa (št. prijav; izpolnjuje UKM)
-
Število vpogledov v elektronske vire (povzetek, celotno besedilo) v licencirane vire in zbirke v
upravljanju knjižnice
-
Število prejetih informacijskih zahtevkov
-
Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov
-
Knjižnične storitve in uporaba knjižnice (kazalniki)
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število potencialnih
uporabnikov knjižnice (tržna prodornost)
131,37
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov - študentov visokošolskega zavoda glede na vse študente
vpisane na visokošolski zavod
133,69
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število aktivnih
uporabnikov knjižnice
91,51
Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice
17,98
Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda
19,65
Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice
17,39
Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega
zavoda
19,01
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice
0,59
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice z
visokošolskega zavoda
0,64
Delež (odstotek) izposojenih enot gradiva glede na število vseh enot v knjižnični zbirki, namenjeni
izposoji (obrat zbirke)
267,84
Povprečni čakalni čas (v minutah) za gradivo, naročeno iz skladišča (ažurnost dostave; od naročila do
prejema za deset naključno izbranih publikacij)
-
Delež (odstotek) gradiva, ki se nahaja na ustreznem mestu v prostem pristopu (urejenost prostega
pristopa; za vzorec dvajset naključno izbranih publikacij)
100,00
Delež (odstotek) realiziranih zahtevkov za medknjižnično izposojo glede na vse zahtevke (uspešnost
medknjižnične izposoje)
100,00
Povprečni čakalni čas (v delovnih dnevih) za medknjižnično naročeno gradivo (pri desetih naključno
izbranih publikacijah)
1,00
Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika
knjižnice
#VREDN!
Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika
knjižnice z visokošolskega zavoda
#VREDN!
Delež (odstotek) uspešno rešenih informacijskih zahtevkov glede na vse prejete informacijske
zahtevke (uspešnost informacijske dejavnosti)
#VREDN!
124
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Izobraževalna dejavnost
Izobraževalna dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2013 - 30.9.2014)
Število ur individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
Število udeležencev individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
35,00
115,00
Število ur skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
-
število udeležencev skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
-
Število ur individualnega usposabljanja drugih uporabnikov
-
Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov
-
Število ur skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov
-
število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov
-
Izobraževalna dejavnost (kazalniki)
Število udeležencev individualnega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro individualnega
usposabljanja
3,29
Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov na uro individualnega
usposabljanja
#VREDN!
Število udeležencev skupinskega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro skupinskega
usposabljanja
#VREDN!
Število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov na uro skupinskega usposabljanja
#VREDN!
Bibliografska dejavnost
Bibliografska dejavnost (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013)
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov
305,00
Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov
193,00
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice
678,00
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva
Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva
61,00
0,00
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu
252,00
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu
122,00
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov
0,00
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov
0,00
Bibliografska dejavnost (kazalniki)
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bazo podatkov glede na EPZ strokovnega delavca katalogizatorja
305,00
Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov glede na strokovnega delavca katalogizatorja
193,00
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice
glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja
678,00
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva glede
na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja
61,00
Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ
strokovnega delavca - katalogizatorja
0,00
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ
strokovnega delavca - bibliografa
252,00
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ
strokovnega delavca - bibliografa
122,00
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca bibliografa
0,00
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca bibliografa
0,00
125
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Predstavitvena in promocijska dejavnost
Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalci; obravnavano obdoje 1.9.2013-30.9.2014)
Vodeni ogledi knjižnice za skupine (število skupin)
Število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine
Število udeležencev individualnih ogledov in predstavitev knjižnice
Skupaj število udeležencev ogledov in predstavitev knjižnice
50,00
1.000,00
100,00
1.100,00
Število vseh v knjižnici izvedenih razstav (lastne, gostujoče, soorganizirane)
-
Skupaj število obiskovalcev razstav
-
Število vseh v knjižnici drugih prireditev (lastne, gostujoče, soorganizirane)
-
Skupaj število obiskovalcev drugih prireditev
-
Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalniki)
Povprečno število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine
20,00
Povprečno število obiskovalcev izvedenih razstav
#VREDN!
Povprečno število obiskovalcev drugih prireditev
#VREDN!
Preglednica 5.4.4: Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov
Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov
Kazalci
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član)
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član)
1.025,00
938,00
Skupaj izdatki knjižnice
76.119,00
Stroški dela knjižnice
46.182,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice
Skupaj število izposojenih enot gradiva
Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov
2,00
18.430,00
-
Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot)
582,00
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov
305,00
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice
678,00
Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov (kazalniki)
Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice (fizični član)
74,26
Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda (fizični član)
81,15
Izdatki knjižnice glede na izposojeno enoto gradiva
4,13
Strošek dela glede na izposojeno enoto gradiva
Strošek dela glede na pozitivno rešen informacijski zahtevek
Strošek dela glede na letni prirast knjižničnega gradiva
Število izposojenih enot glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice
2,51
#VREDN!
79,35
9.215,00
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov glede na EPZ
strokovnega delavca knjižnice
152,50
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice
glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice
339,00
126
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 5.4.5: Sposobnost knjižnice za spremembe in razvoj
Sposobnost knjižnice za spremembe in razvoj
Razvoj človeških potencialov (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2013)
Število dejansko opravljenih delovnih ur knjižničnih delavcev
4.239*/3.663**
Število predvidenih delovnih ur knjižničnih delavcev
4.176*/3.600**
Število vseh EPZ knjižničnih delavcev
2,00
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice
2,00
Število knjižničnih delavcev, udeležencev formalnega izobraževanja
0,00
Število knjižničnih delavcev, ki so uspešno zaključili programe formalnega izobraževanja
0,00
Število knjižničnih delavcev, ki so opravili bibliotekarski izpit
2,00
Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili strokovni bibliotekarski naziv
2,00
Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili znanstveni ali raziskovalni naziv
Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji
0,00
107,00
Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v tujini
0,00
Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji
2,00
Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v tujini
Skupaj število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji in tujini
0,00
107,00
Število objav knjižničnih delavcev (znanstveni, strokovni prispevki etc.)
0,00
Skupaj število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji in tujini
2,00
Razvoj človeških potencialov (kazalniki)
Odstotek dejansko opravljenih delovnih ur v tekočem letu
#VREDN!
Število ur neformalnega izobraževanja glede na EPZ knjižničnega delavca
53,50
Število objav glede na EPZ zaposlenega strokovnega knjižničnega delavca
0,00
* število predvidenih ur vsebuje ure za državni praznik in dopust
** število predvidenih ur ne vsebuje ure za državni praznik in dopust
127
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 5.4.6: Razlaga uporabljenih definicij
Definicije (CEZAR, Nuk):
Aktivni uporabniki so vsi uporabniki, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja.
Aktivni uporabniki z visokošolskega zavoda so študenti in zaposleni na visokošolskem zavodu, ki so v obravnavanem
obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja.
Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice
ali svoje lastno gradivo. Sem sodijo tudi delovna mesta opremljena z računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki, itd. Za
čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah.
V posebni rubriki navedite tudi število tistih čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z
omrežjem knjižnice. Kot povezavo štejemo tudi brezžično omrežje, ki ga zagotavlja knjižnica oziroma matična ustanova. Ne
štejemo pa možnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS,
EDGE, UMTS itn.).
Dejansko opravljene delovne ure vsebujejo opravljene ure (ure, opravljene v polnem delovnem času, v delovnemu času,
krajšem ali daljšem od polnega) in ure, ko so zaposlene osebe bile na delovnem mestu, a niso delale zaradi okvar ali čiščenja
strojev, nesreč, začasnega pomanjkanja dela, odmorov, krajših od 30 minut, ter pisanja delovnih poročil in so za ta čas
prejele plačo. Ne vsebujejo plačanih in neplačanih delovnih ur, ko zaposlene osebe niso delale ali jih ni bilo na delovnem mestu
(malica, dolga 30 in več minut, kosilo, dopust, bolniška odsotnost (manj in več kot 30 dni), državni prazniki, dela prosti
dnevi, študijski dopust, izobraževanje, plačane odsotnosti do 7 dni, čakanje na delo itd.) ter prevoza na delo in z dela.
Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s
skrajšanim delovnim časom. 1 EPZ/leto predstavlja 2088 delovnih ur.
Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent
polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1).
Formalno izobraževanje je namerna, institucionalizirana, sistematična, vnaprej načrtovana in organizirana izobraževalna
aktivnost, ki običajno predstavlja »lestvični sistem« rednega izobraževanja otrok in mladostnikov, ki se na splošno začne pri
5–7 letih in nadaljuje do 20.– 25. leta starosti. To aktivnost najpogosteje tvorijo izobraževalni programi z jasno opredeljenim
ciljem, in katerih rezultat je javnoveljavna kvalifikacija. Za izobraževalne aktivnosti formalnega izobraževanja je značilno, da
imajo praviloma določeno trajanje, hierarhično strukturo s kronološkim zaporedjem letnikov in »stopenj«, jasno opredeljene
vstopne pogoje in formalni vpisni postopek. Tradicionalno jih izvajajo vrtci, šole, fakultete in drugi vzgojno-izobraževalni
zavodi.
Informacijski zahtevek je vprašanje, ki ga uporabnik oblikuje v procesu izražanja informacijske potrebe. Sem sodijo
administrativna, napotitvena, bibliografska, faktografska in tematska vprašanja
Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko.
Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjižnico. Enota štetja je fizična enota
gradiva. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane
tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov
na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Izposoja v knjižnico pomeni, da je uporabnik
osebno zadolžen za gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjižnico, kadar knjižnica evidentira izposojene
enote pri kontu uporabnika v sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu) ali ko uporabnik podpiše zadolžnico. Izposojo v
knjižnici štejemo po enaki metodi kot obisk (tipičen teden). medknjižnično izposojo beležimo posebej.
Knjižnični delavci so vse osebe, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s
polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko različnih servisov,
prostovoljci in delavci na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka.
128
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Knjižnično gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki,
disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani.
Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond) je število enot knjižničnega gradiva oziroma
dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih
knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno
časovno obdobje.
Neformalno izobraževanje je vsaka namerna, časovno opredeljena, izobraževalna aktivnost, ki ne ustreza povsem
opredelitvi formalnega izobraževanja. Neformalno izobraževanje je institucionalizirano, vendar lahko poteka v
izobraževalnih inštitucijah ali zunaj njih, vključuje pa udeležence vseh starosti. Izobraževalne aktivnosti (programi, tečaji in
druge oblike) neformalnega izobraževanja ne sledijo obvezno »lestvičnemu sistemu« in imajo različno trajanje. Vključujejo
aktivnosti, kot so: opismenjevanje odraslih, izvenšolsko temeljno izobraževanje otrok, spretnosti za življenje in delo.
Temeljna merila za razlikovanje formalnega in neformalnega izobraževanja je merilo, ali končanje izobraževalne aktivnosti
vodi k izobraževalnemu izidu, ki ga je mogoče umestiti v »Nacionalno o ogrodje kvalifikacij«.
Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene
za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega
gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in
delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva,
prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki
niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo
razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in
police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo.
Obisk knjižnice merimo s štetjem uporabnikov, ki so vstopili v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot
obiskovalca vsakič, ko obišče knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Za potrebe tega vprašalnika štejemo pri vprašanju
"Obisk v namen izposoje na dom" število oseb, ki so obiskale knjižnico zaradi izposoje gradiva na dom – prevzema, vračila ali
podaljšanja gradiva. Sem štejemo tudi obiske v knjižnici zaradi rezervacije ali naročila gradiva, ki bi si ga uporabniki želeli
izposoditi na dom in poravnave obveznosti do knjižnice iz naslova izposoje gradiva (zamudnine, opomini, nadomestila za
poškodovano ali izgubljeno gradivo). Pri vprašanju "Obisk v namen udeležbe na prireditvah" pa štejemo število oseb, ki so se
udeležile prireditev v organizaciji knjižnice. Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri čemer se
upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če je potrebno, odštejemo prihode oziroma odhode zaposlenih v
knjižnici na delo in med delovnim časom, kadar na primer knjižnica nima ločenega službenega vhoda. Dobljeno število je zato
potrebno deliti z dva. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna. Knjižnica
določi tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme COBISS/Izpisi. V določenem tednu
knjižnica organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z metodo ekstrapolacije
tedenskega obiska, kar pomeni, da zabeležen tedenski obisk pomnoži z 52. Če je potrebno, se pri beleženju odštejejo prihodi
oziroma odhodi zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom.
129
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Oddaljeni dostop je storitev, ki uporabniku omogoča uporabo elektronskih virov, ne glede na to kje se uporabnik nahaja in
ne glede na čas.
Podatkovna zbirka je zbirka zapisov ali vsebinskih enot (podatkov, besedil, slik, zvočnih posnetkov itn.), shranjenih v
elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje in uporabniško delo z zapisi oziroma vsebinskimi enotami.
Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na
druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo.
Podatkovna zbirka je lahko izdana na fizičnem nosilcu ali pa je dostopna preko klicnih linij oziroma medmrežja (glej Prilogo).
Vsako naročniško podatkovno zbirko štejemo ločeno, četudi so dostopne preko skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika,
npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost, Proquest CSA Illumina itn. Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop
do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov in ga ponudi njegov založnik ali ponudnik, ravno tako štejemo kot
podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect).
Potencialni uporabniki so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena.
Potencialni uporabniki visokošolske knjižnice/univerze je število rednih in izrednih študentov visokošolskega
zavoda/univerze in število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev na dan 31.12. obravnavanega
študijskega leta.
Prihodki/izdatki knjižnice - upoštevajo se sredstav vseh prihodkov za izvajanje javne službe in nakup knjižničnega gradiva
(viri: proračun RS/izobraževalna dejavnost, proračun RS/raziskovalna dejavnost or. ARRS, proračun RS/drugi proračunski viri,
evropski proračun/razpisi izven proračuna RS, druga sredstav za izvajanje javne službe, prihodki od prodaje blaga na trgu)
Prirast knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju
inventarizirala knjižnica.
Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno
izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja
računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča
dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje).
Strokovni delavci knjižnice so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved
(diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit
(diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko
ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved. Diplomirani priučeni
bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo,
magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit. Priučeni knjižničarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo
srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit.
Izraz strokovni delavec - katalogizator je uporabljen za zaposlenega v knjižnici, ki izvaja inventarizacijo oziroma opisno
in/ali vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva.
Izraz visokošolski zavod je uporabljen za visokošolske zavode članice univerze ali univerzo v celoti ter za samostojne
sidokošolske zavode
Virtualni obisk je zahtevek, ki ga uporabnik posreduje spletnemu mestu knjižnice. Pri tem ni pomembno, koliko spletnih
strani ali elementov pri enem obisku pregleda. Upoštevamo samo uporabnike, ki so locirani izven prostorov knjižnice. Po 30
minutah uporabnikove neaktivnosti njegovo ponovno aktivnost beležimo kot nov obisk (če je časovna omejitev drugačna,
napišite to v opombah). Za virtualni obisk ne štejemo dostopov navedenih pod uporabo elektronskih virov. Zahtevki spletnih
iskalnikov, ki zajemajo spletne strani, se prav tako ne štejejo. Kot virtualne obiske štejemo obiske z IP – naslovov (Internet
Protocol – številka, ki natančno določa računalnik v omerežju interneta), ki so locirani izven prostorov knjižnice. Obiskovalce
spletnega mesta knjižnice štejemo kot obiskovalce z IP naslova. Obiskovalec z IP naslova je identificiran IP naslov, ki ga
uporablja fizična oseba in je dostopal do spletnih strani knjižnice. Obisk z IP naslova pomeni zaporedje zahtevkov po
datotekah od spletnega mesta knjižnice istega obiskovalca z IP naslova. Čas pred naslednjim zahtevkom v zaporedju istega
obiska mora biti krajši od 30 minut, če je daljši, se šteje nov obisk.
130
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
5.4.1
Založniška dejavnost MFUM
V okviru knjižnice deluje na fakulteti tudi založniška dejavnost, in sicer: nudimo strokovno pomoč pri
izdaji gradiv, prodajamo gradivo v času odprtosti knjižnice (od ponedeljka do petka 8.00—20.00) ter
vodimo stanje zaloge gradiv.
Preglednica 5.4.1.1: v študijskem letu 2013/2014 izdana dela
AVTOR
NASLOV
1. Silva Burja
LETO IZIDA
Novorojenček: nekaj posebnosti prvih 30 dni 2013
življenja
2. Božena
Pejković,
Marko Vodnik skozi anatomsko terminologijo = 2013
Jesenšek
5. 5

Ductio per terminologiam anatomicam
Ocena stanja in usmeritve
z vselitvijo v nove prostore se je minimizirala stopnja prostorske razpršenosti – večina
aktivnosti se izvaja na lokaciji Taborska 8;

odpravljen problem prostorske stiske;

odlična opremljenost, tudi računalniška opremljenost, izvedene aktivnosti na področju
prostega dostopa do medmrežja, izobraževanje preko simulacijskih programov, sodobnih
elektronskih medijev…;

nabavljena vrhunska pedagoška in laboratorijska - omogočeno pedagoško in raziskovalno delo
z najsodobnejšo opremo;

še naprej je potrebno povečevati knjižnični fond z novimi naslovi in z obveznim študijskim
gradivom;

spodbujati velja: še naprej zaposlene in visokošolske učitelje k izdaji monografij, nadaljnje
izdajanje revij Acta Medico-Biotechnica in Medicinskega mesečnika, sodelovanje s
študentskim svetom pri razvijanju oz. povezovanju s študentskim glasilom;

izgradnja lastnega optičnega omrežja do računalniškega centra UM (RCUM) - manjši stroški
najema;

razmisliti velja o večjem sodelovanju in povezovanju še posebej med Univerzitetno knjižnico,
knjižnico UKC MB in knjižnico MF zaradi usklajevanja, pridobivanja literature, opreme,
prostorov za študij, arhiviranja, bibliografskega vrednotenja in zapisovanja, podatkovnih
zbirk…
131
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
5. 6
Financiranje
5.6.1 Pridobivanje sredstev
Dodiplomski študijski program »Splošna medicina« se 100 % financira iz proračunskih sredstev
Ministrstva za izobraževanje znanost in šport.
Podiplomski študijski program »Biomedicinska tehnologija« je financiran izključno iz naslova šolnin
podiplomskih študentov.
Financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in EU projektov je odvisno od pridobljenih sredstev na
nacionalnih in mednarodnih razpisih (glej aktualne projekte).
5.6.2
Poraba sredstev
Finančna sredstva se porabljajo v skladu s programom dela in finančnim načrtom, ki sta usklajena z
zakonskimi določili za proračunske porabnike. Kot dober gospodar MFUM preko svojega Poslovodnega
odbora skrbi za preglednost in načrtovano porabo sredstev. Za pravilno prikazovanje in evidentiranje
podatkov v poslovne knjige skrbi finančno računovodska služba fakultete v skladu s navedeno
zakonodajo:
- Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS št. 23/99, 30/02 in 114/06),
- Zakon o javnih financah (Ur.l. S št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo in 110/11), zadnja dopolnitev
UR.l. RS št. 101/13),
- Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za
pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna
(Ur.l. RS št. 12/01, 10/06, 08/07 in 102/10),
- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (Ur.l. RS, ŠT. 115/02, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10 in 104/11 ),
- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur.l. RS
št. 134/03, 34/04, 13/05114/06, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10 zadnja sprem 97/12 ),
- Slovenski računovodski standardi (Ur.l. RS 118/05),
- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (Ur.l. RS 54/02.. zadnja sprem. 97/12),
- Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
(Ur.l. RS št. 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10).
132
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
- Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu
ter kapitalskih naložb (Ur.l. RS št. 2/01, 117/02 in 134/03)
- Pravilnik o računovodstvu Univerze v Mariboru št. A3/2010-61 PU
- Pravilnik o dokumentiranju in evidentiranju osnovnih sredstev Univerze v Mariboru št. A2/2008-61
PU
- Interno navodilo o blagajniškem poslovanju na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru št.
N10/2010-TG;
- Interno navodilo o nalogah in odgovornostih delavk v Službi za finančno-računovodske zadeve
Medicinske fakultete Univerze v Mariboru št. N8/2010-TG;
- Interno navodilo o krogotoku knjigovodskih listin na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru št.
N9/2010-TG;
- Interno navodilo o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev Medicinske fakultete UM št.
N1/2014-AŠ1;
- Navodilo – način izplačila opravljenega dela po podjemnih in avtorskih pogodbah ter izvedba
postopka izplačila za opravljeno delo po podjemnih in avtorskih pogodbah na Medicinski fakulteti
UM št. N2/2012-TG.
- Navodilom za upravljanje s tveganji na Univerzi v Mariboru št. N13/2006-61 PU in Navodilom o
vzpostavitvi notranjih kontrol na članicah in drugih članicah Univerze v Mariboru št. N26/2007-61PU.
5.6.3

Ocena stanja in usmeritev
Financiranje visokošolske dejavnosti je zajeto v Uredbi o javnem financiranju visokošolskih
zavodov in drugih zavodov (Ur.l. RS št. 7/2011 s spremembami) in smo popolnoma odvisni od
financerja (RS);

bodoča želja MFUM je v povečanju aktivnosti na znanstveno-raziskovalni dejavnosti in
mednarodnem sodelovanju na EU projektih ter trženju dejavnosti inštitutov in ambulant;

veliko število pogodbeno zaposlenih kadrov sicer prinaša določene ugodnosti, a hkrati tudi
negotovosti;

veliko zanimanje mladih za raziskave in doseganje habilitacijskih meril znižuje stroške,
povezane s habilitacijo kadrov, potrebnih za izvedbo študijskega procesa.
133
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
5.7 Priložnosti za izboljšanje

Tutorjem je treba zagotoviti pisarno.

Komisija za ocenjevanje kakovosti bo v letu 2013 podala predlog za oblikovanje skupine, ki bi
pripravila seznam predlogov za pristojni ministrstvi za postopno ukinitev dvojnega financiranja
zdravnikov, ki opravljajo klinično delo in poučujejo na fakulteti.
134
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
6. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE NARAVNANOSTI
Definicija norosti je vedno znova delati isto stvar in pričakovati drugačne rezultate.
A. Einstein
6.1
Skrb za kakovost
Na MFUM se kakovost med drugim zagotavlja z izogibanjem norosti, o kateri govori Albert Einstein v
uvodni misli tega poglavja. Zavedamo se, da lahko boljše rezultate pričakujemo le, če kaj delamo
drugače, po možnosti boljše. Da pa bi vedeli, kaj želimo izboljšati, potrebujemo proces samoevalvacije,
v katerem se vprašamo, kaj želimo izboljšati, v katerem sprejmemo ukrepe za izboljšanje in spremljamo
uresničevanje teh ukrepov. Naveden redosled dogodkov je znan tudi kot zanka kakovosti. V tem
samoevalvacijskem poročilu nastopa za MFUM zgodovinsko dejanje, saj bo prvič v svoji zgodovini
sklenila zanko kakovosti, tako da bomo pregledali uresničevanje zadnjega akcijskega načrta,
neuresničene ukrepe od zadnje samoevalvacije, skupaj s še nekaterimi drugimi, ki smo se jih domislili
v postopku samoevalvacije in akreditacije študijskega programa, pa vključili v nov akcijski načrt, ki
predstavlja našo zaobljubo samim sebi.
V okviru MFUM za zagotavljanje kakovosti v ožjem smislu skrbi Komisija za ocenjevanje kakovosti, v
kateri v skladu s predpisi sodelujejo predstavniki vseh zaposlenih in študenti. V širšem pomenu ji
pomagajo vsi deležniki na fakulteti, največ truda in časa pa temu posvečajo strokovne službe, Senat,
komisije senata in študentska telesa.
Sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti temelji na strategiji zagotavljanja kakovosti (glej spodaj).
V njej so pripravljene strokovne podlage za postopke notranjega ocenjevanja fakultete. Temelj dela so
priporočila Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in sprejeti
dokumenti s strani Sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (11.
seja 18. novembra 2010; akti so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 95/2010, z dne 29.
11. 2010 in so začeli veljati 2. 12. 2010):

Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov ;

obrazec Predlog za akreditacijo;

Merila za prehode med študijskimi programi;
135
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS;

Merila za uvrstitev v register strokovnjakov;

Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih
sodelavcev na visokošolskih zavodih.
Komisija za kakovost vsako leto naredi notranjo (samo)evalvacijo in izdela poročilo, ki je posredovano
Senatu MFUM, KOKMFUM in ŠSMFUM. Temelj so vsakoletna poročila vodstva, nosilcev predmetov oz.
odgovornega pedagoškega osebja, študentov, predstavnika nepedagoškega osebja oz. ostalih služb,
vključno s knjižnico in dodatnih služb. V študijskem letu 2013/14 smo prvič izvedli tudi analizo
prednosti, slabosti, priložnosti in groženj, v sklopu katere so vsi zaposleni in študenti dobili priložnost
na anonimen način spregovoriti o svojem mnenju glede ključnih pozitivnih in negativnih lastnosti
organizacije in dela naše ustanove. Analizo bomo ponavljali tudi v prihodnje, saj postaja odličen vir
pobud za vključitev v akcijski načrt.
Študenti sodelujejo pri oblikovanju procesov, ki vplivajo na izobraževanje in imajo možnost izražanja
svojih mnenj: posredno preko svojih predstavnikov v vseh pomembnih organih fakultete, neposredno
v samih procesih delovanja fakultete ter v procesih presojanja njihove kakovosti (na primer na okroglih
mizah), lahko pa izražajo svoje predloge, pripombe, kritike in pohvale na spletnem portalu. Študenti
vsako leto izvedejo anketo o ravni kakovosti izvedbe pedagoškega procesa po posameznih izvajalcih v
sodelovanju s študentskim svetom in komisijo za študijske zadeve. Študentsko mnenje oz. ocena (preko
študentskega sveta) je nujni sestavni del habilitacijskega postopka pedagoških delavcev.
MFUM ima vzpostavljen sistem spremljanja izobraževalne, raziskovalne, strokovne in spremljajočih
dejavnosti fakultete in njihovega financiranja, katerega nadzor vrši poslovodni odbor. Podatki
(gradniki) se (delno) zajemajo tudi v ustreznih univerzitetnih službah (računalniški center). Tako se
spremljajo predvsem osnovni podatki o študentih, njihovih učnih dosežkih in prehodnosti.
Predsednik KOKMFUM je vključen v delo Komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru in
aktivno sodeluje v vseh procesih, vključno s pridobivanjem znanja na področju zagotavljanja kakovosti
(evalvacijskih in akreditacijskih postopkov) in izvajanju aktivnosti na tem področju (notranje, zunanje
evalvacije oz. evalvatorji). Predsednik KOKMFUM je aktivno sodeloval na univerzitetnem nivoju pri
pripravi delavnice na temo kakovosti ob posvetu za oblikovanje strategije UM za obdobje 2013-20,
hkrati pa je nabral koristne izkušnje na področju zagotavljanja kakovosti kot člani skupine za evalvacijo
Fakultete za energetiko v letu 2014.
MFUM je vključena v mednarodne organizacije za zagotavljanje kakovosti medicinskih fakultet (AMSE,
WFME, AMEE) in sledi njihovim priporočilom.
136
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
6.2
Strategija zagotavljanja kakovosti na Medicinski fakulteti UM
Temeljni cilj aktivnosti na področju zagotavljanja kakovosti na MFUM je celovit sistem zagotavljanja
kakovosti, ki vključuje:

opredelitev poslanstva in vizije MFUM;

opredelitev ciljev kakovosti;

določitev odgovornosti in pristojnosti za izvajanje nalog s področja kakovosti;

opredelitev in vodenje ključnih procesov, npr. procesa izobraževanja, in podpornih procesov;

vodenje virov:

o
finančnih,
o
kadrovskih (pedagoško in drugo osebje),
o
prostorskih,
o
informacijskih (knjižnica, dostopnost do medmrežja, študijska literatura…),
o
opreme (za vaje, znanstveno raziskovanje…);
spremljanje izvajanja procesov z opredelitvijo:
o
kazalcev kakovosti,
o
načinov in pristojnosti za pridobivanje podatkov za spremljanje kazalcev kakovosti,
o
metod za analizo podatkov,
o
načina prikazov podatkov,
o
pristojnosti in odgovornosti za oblikovanje, izvajanje in preverjanje korektivnih,
preventivnih ukrepov in ukrepov, ki vodijo v izboljšave,
o
postopkov
zunanje
in
notranje
evalvacije
(akreditacija,
zunanje
presoje,
samoocenjevanje, notranji nadzori, notranje presoje).
Ključni odjemalec procesa izobraževanja je študent. Da bi MFUM izpolnila njegova pričakovanja in
pričakovanja njegovega bodočega delodajalca:

po sprejetih kriterijih vrednoti in izboljšuje obstoječe študijske programe;

oblikuje nove študijske programe, ki bodo primerljivi z mednarodnimi standardi;

ugotavlja študentovo zadovoljstvo preko anket in s pomočjo drugih metod;

spremlja kazalce kakovosti vezane na delo s študenti kot so:

o
prehodnost,
o
usposobljenost,
o
zaposljivost,
razvija partnerske odnose med učitelji in študenti.
137
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Nosilec kakovostne izvedbe izobraževalnega procesa je kompetentno pedagoško osebje. Kompetentno
osebje zagotavljamo:

z izborom in zaposlitvijo ustreznih kandidatov;

z nenehnim usposabljanjem vseh zaposlenih, pri čemer je največja pozornost namenjena
seznanjanju z modernimi pedagoškimi pristopi in metodami;

z vzpodbujanjem znanstveno-raziskovalnega dela, njegovega vrednotenja in postopkov
habilitacije;

z razvojem pedagoških veščin, retorike in komuniciranja;

s krepitvijo pripadnosti kolektivu;

s krepitvijo zavedanja o pomenu posameznikovih aktivnosti za doseganje ciljev kakovosti
fakultete.
O aktivnostih in rezultatih na področju zagotavljanja kakovosti MFUM obvešča zainteresirane javnosti.
Posebna pozornost je namenjena promocijskim aktivnostim in aktivnostim za ugotavljanje potreb in
pričakovanj odjemalcev procesa izobraževanja.
6.3
Ocena stanja in usmeritev

Medicinska fakulteta redno izvaja samoevalvacijo, ki vključuje evalvacijo poučevanja s strani
študentov z aktivno vključenostjo v stalnih komisijah MFUM in s pomočjo študentskih anket. Z
anketo se preverja predvsem kakovost načina in oblik izvajanja študijskega procesa, kakovost
dela učiteljev in njihov odnos do študentov. Rezultati obdelave anket, upoštevajoč
reprezentativnost vzorca, se predstavijo dekanu. Ocenjevanje oz. mnenje študentov je nujno
potrebno v postopku habilitacije (izvolitve v naziv) za pedagoško osebje.

Visokošolski učitelji – nosilci predmetov vsako študijsko leto, na poziv komisije, pripravijo letna
poročila o spremljanju stanja - kakovosti dela in študija pri svojih predmetih, ki jih komisija v
obliki poročila predstavi Senatu MF in nato posreduje na Univerzo v Mariboru. Na ta način je
omogočena evalvacija poučevanja oz. stanja na MF.

V samoevalvacijskih postopkih je zajeta evalvacija vseh dejavnosti, kar je razvidno iz
vsakoletnega samoevalvacijskega poročila, ki je predstavljeno na senatu MF, posredovano
ustreznim organom na Univerzi v Mariboru (UM) in javno objavljeno na spletnih straneh.
138
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

Vsako leto je narejen finančni načrt in so analizirani viri ter finančna uspešnost, kar je razvidno
iz ustreznih poglavij iz samoevalvacijskega poročila oz. finančnega poročila posredovanega
ustreznim organom na UM.

Vse aktivnosti in razvoj Medicinske fakultete so evidentirane in zajete tako v poročilih ustreznih
služb kot v samoevalvacijskih poročilih, ki so tudi javno dostopna na spletnih straneh.

Glede na analize in ugotovitve samoevalvacije se pripravi ocena stanja in usmeritev in akcijski
načrt za izboljšanje stanja in izobraževalnega ter raziskovalnega dela na ravni MFUM.

V nadaljevanju sledi povzetek uresničenih ukrepov od zadnje samoevalvacije in glavnih
korektivnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v prihodnjem študijskem letu, ki temelji, kot
je podrobneje razloženo v nadaljevanju, v procesih notranje institucionalne evalvacije,
ponovne akreditacije študijskega programa, oblikovanja nove strategije UM in iz procesa
analize prednosti, slabosti, priložnosti in groženj, iz sej senata in drugih srečanj med deležniki
na fakulteti.
6.4
Akcijski načrt
Samoevalvacija na MFUM poteka po kriterijih, po katerih se po Merilih za akreditacijo in zunanjo
evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov presoja kakovost visokošolskega zavoda. Ti
kriteriji so:
1. vpetost v okolje,
2. delovanje visokošolskega zavoda,
3. kadri,
4. študenti,
5. materialni pogoji in
6. zagotavljanje kakovosti, inovativnosti in razvojne naravnanosti.
139
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 6.4.1: Realizirani ukrepi iz akcijskega načrta za leto 2012/13 po posameznih področjih
presojanja kakovosti
1. Vpetost v okolje
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
Javno objavljena Boljše
Vsem
poslanstvo
pedagoškim
in obveščanje
zaposlenim, Dekan,
vizija sta poznana zaposlenih
o nepedagoškim
le
in delavcem,
malo poslanstvu
zaposlenim (tako viziji,
saj
in KOKMFUM,
zaposleni
se študenti.
sta pošljeta
Do konca leta
vsi 2013 (vključitev
in v
naslednje
samoevalvacijsk
o poročilo).
pedagoškim kot poznana le malo posodobljena
strokovno-
zaposlenim.
poslanstvo in vizija
tehničnim
in pozove se jih, da
delavcem).
podajo
svoje
predloge.
Poslanstvo
in Večja
vpetost Zaposlene
vizija fakultete se zaposlenih
ne posodabljata.
v pozove,
njuno
se Dekan,
Do konca leta
da KOKMFUM.
2013 (vključitev
posodobljenima
oblikovanje
v
in poslanstvu in viziji
posodabljanje.
dodajo
naslednje
samoevalvacijsk
svoje
o poročilo).
predloge.
Nova poslanstvo in
vizija
se
javno
objavita na domači
strani.
2. Delovanje visokošolskega zavoda
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
Nedefiniran
Definiranje
strateški načrt z strateškega
dolgoročnimi ter načrta
MF
Definicija
Dekan, ŠSMFUM, Do konca leta
strateškega načrta z vsi zaposleni in 2013 (vključitev
ter dolgoročnimi
ter študenti.
v
naslednje
opredeljenih
140
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
kratkoročnimi
dolgoročnih
cilji razvoja.
kratkoročnih
in kratkoročnimi
cilji
samoevalvacijsk
razvoja.
o poročilo).
ciljev razvoja v Posredovanje
obliki zaposlenim strateškega
načrta
dostopnega
vsem zaposlenim in
dokumenta.
poziv k dopolnitvi s
svojimi idejami.
Pomanjkljivo
Izboljšanje
Sistematično
Dekan, kadrovska Obveščanje že
informiranje
informiranja
obveščanje
služba, Saša Kos, poteka.
zaposlenih
ter zaposlenih (npr. z zaposlenih
o prof. dr. Dinevski. Zapisniki Senata
pomanjkanje
vpeljavo
najpomembnejših
in
medsebojne
intraneta).
sklepih.
Akademskega
komunikacije.
Izboljšanje
Preučitev
zbora
so
komunikacije
smiselnosti vpeljave
objavljeni
na
med zaposlenimi. intraneta.
spletni
Ustvarjanje
strani
MF na povezavi
priložnosti,
da
http://www.mf.
zaposleni
uni-
spregovorijo o svojih
mb.si/index.ph
težavah
p/sl/o-
in
predlagajo
rešitve
(redni
medicinski-
letni
fakulteti/60-
razgovori, nabiralnik
informacije-
pohval in pritožb).
javnega-
Ustvarjanje
znacaja.
priložnosti
za
Ostalo do konca
druženje zaposlenih
(letno
leta 2013.
srečanje
zaposlenih
na
MFUM).
Zaključevanje
Povezovanje
trenutnih
področju
povezovanje
raziskovalnih
raziskovalnega
sosednjimi
projektov
na Aktivno
in dela z Medicinsko univerzami.
Dekan, komisija Že
v
teku,
s za mednarodno kontinuirano s
sodelovanje
asist.
dr.
in pregledom
Uroš vsako leto pred
141
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
minimalno
število
univerzo
iz Prijavljanje
prijav Gradca in možno nacionalne
novih projektov v vključevanje
na Maver, zaenkrat začetkom
in neformalna
v evropske razpise za skupina
študijskega leta.
za
okviru
raziskovalne
projekte.
organizacijo
financiranja
projekte
Privabljanje
mednarodnih
raziskovanja
Evropske unije.
predklinikov
in poletnih šol in
doma in tudi v Kljub nekaterim klinikov k prijavi na podiplomskega
okviru Evropske odličnim
projekte.
študija, Komisija
unije.
raziskovalnim
Vzpodbujanje
za
rezultatom
predstojnikov
izvedbo
obstajajo
pripravo
velike posameznih kateder predlogov
neizkoriščene
možnosti
k
certifikaciji tržno
in
za
dejavnost
na opreme in izvajanju na MFUM.
področju
tržne dejavnosti.
raziskovanja, še
zlasti
v
povezovanju
predkliničnih
in
kliničnih področij.
Raziskovalni
projekti
v
delovanju MF še
zmeraj
predstavljajo bolj
marginalni del in
s tem je finančni
delež
(projekti
Javne agencije za
raziskovalno
dejavnost
RS,
evropski projekti,
projekti
za
podjetja) raziskav
majhen.
142
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Priložnost
za
izboljšanje
na
področju
raziskovalnega
dela
je
v
ugodnejšem
razmerju
raziskovalna
oprema:
pedagoška
didaktična
oprema.
Certifikacija
laboratorijev kot
pogoj
za
sodelovanje
pri
skupnih
projektih.
3. Kadri
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
Nekateri
sodelujoči
pedagoškem
procesu
Zagotavljanje
v svetovanja
Pregled neustreznih Komisija
pri habilitacij in poziv k habilitacijske
razvoju poklicne njihovi dopolnitvi.
niso poti,
npr.
2013.
zadeve.
za Predstavitev
ustrezno
asistente
habilitirani.
mlade
in
raziskovalce,
visokošolskim
in habilitacijskih meril
postopka
predstaviti jim je sodelavcem
potrebno
za Do konca leta
in
učiteljem.
habilitacijska
merila.
143
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Prizadevanje
za
ustrezno
habilitiranost
vseh sodelujočih
izvajalcev
v
pedagoškem
procesu.
Nezadovoljstvo
študentov
delom
Nadaljnje
Preučitev
z izboljšanje
Dekan, ŠSMFUM, Do konca leta
odpravljenih
Referata delovanja
za so
študentske
študijske
in navajali
zadeve.
študentske
referata.
Preobremenjeno
zadeve.
Oblikovanje
Referata
študijske
za V
skladu
zadeve
študenti sodelovanje.
pri
delu
za
nadaljnje izboljšave.
možnostmi
tudi zaposlitev
zaradi
jih
z predlogov
in realnimi
študentske
za 2013.
ohranjenih težav, ki mednarodno
za študijske in Referata
st
in komisija
dodatne
Preučitev
težav
referata,
ocena
osebe možnosti zaposlitev
opravljanja del, ki (za vsaj polovični dodatne osebe za
običajno spadajo delovni
v
čas)
delokrog Referatu
mednarodne
študijske
pisarne.
študentske
zadeve
opravljanje
v opravljanje
nalog
za mednarodne
in pisarne.
za
del
mednarodne
pisarne.
Neustrezno
Proaktivno
načrtovanje
delovanje Senata permanentnega
števila
mest
vpisnih in
UO
(vzdržnost)
načrtovanja
Oblikovanje
Vodstvo
December
fakultete.
2014.
UM sistema
pri usposabljanja
zaposlenih,
ki
vpisnih mest za kandidirajo za delo v
144
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
študente, ker to organih.
Uvedba
posredno vpliva sistema
za
tudi
na spremljanje
razpoložljive vire.
kakovosti
dela
članov organov in
določitev pogojev za
zamenjavo, če član
organa svoje delo ne
opravlja v skladu s
sprejetimi
standardi.
4. Študenti
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
Le majhen del Aktivnejše
Kvantitativen
pedagoškega
kvalitativen pregled MFUM, komisija aktivnosti.
sodelovanje
osebja sodeluje v pedagoških
in podpira sistem delavcev
tutorstva.
sistema
in Dekan,
tutorstva, za
v analiza
senat Že v teku. Stalne
študijske
zadeve, komisija
sistemu tutorstva pomanjkljivosti
in za
in boljše oz. večje predlogi
za raziskovalne
vključevanje
študentov
izboljšave.
znanstveno-
zadeve,
v Analiza vključenosti KOKMFUM, CIM,
znanstvenorazisk
študentov
ovalno delo.
znanstvenoraziskovalno
v ŠSMFUM,
DŠMM.
delo.
Pregled zadovoljstva
študentov
s
predmetom Uvod v
raziskovalno delo in
telemedicino
ter
izbirnim predmetom
Biostatistika.
Organizacija
raziskovalnega
145
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
kongresa študentov
medicine.
Študentski svet v ŠSMFUM
preteklem
naj Predstavitev,
obravnava
obravnava
študijskem letu ni samoevalvacijsko
Predsednik
in KOKMFUM,
potrditev
ŠSMFUM.
obravnaval
poročilo in se do samoevalvacijskega
samoevalvacijske
njega
ga poročila.
opredeli
Do
oktobra
2015
(začetka
študijskega leta
2015/16).
jasno poročila na ŠS.
s
sklepom.
V duhu skrbi za
kakovost
vse
sodelujoče bolje
obveščati
o
smislu
in
aktivnostih,
povezanih
s
preverjanjem
kakovosti
na
različnih
področjih
in
v
tem okviru tudi o
rezultatih.
Nedostopnost
ŠSMFUM
DŠMM
Bolj
enake Preučitev realnega ŠSMF, DŠMM.
Takoj.
in možnosti za vse stanja in možnosti za
za
študente.
vse študente
pri večjo
promocijo
vključevanju
v dejavnosti
ŠSMFUM
in ŠSMFUM in DŠMM
DŠMM.
in
v
predstavitev
možnosti
in
kriterijev
za
vključitev.
146
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
5. Materialne razmere
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
Ni
Priprava
pripravljen/objav
scenarijev
ljen
Izdelava
za predvidenih prilivov za pripravo
program zagotavljanje
financiranja
2013
finančnih
zaradi
razmerah
in
univerzitetno
2013 in 2014.
MFUM,
tržne dejavnosti za komisija
redukcije
dejavnost v letih sredstev
za
dejavnost
predlogov in izvedbo na
za pričakovane
zagotovitev
teku.
delovanje.
Oblikovanje predlogov
2014, komisije za pripravo tržno
v
in Kontinuirano
in odlivov za leto izvedbo
v likvidnosti v letih 2014.
zaostrenih
bilance Dekan, komisija Že
za
mednarodno
za dodatnih sredstev.
sodelovanje,
univerzo s strani Dokončno
asist.
financerja.
Maver.
oblikovanje
dr.
Uroš
zaenkrat
neformalne
projektne pisarne za
prijavo na projekte
in
pridobivanje
sredstev
s
tega
naslova
Ni
ustreznega Ureditev
prostora
za prostorov
tutorsko pisarno.
Prodekanica
Rešitev prostorskih Dekan.
za težav v novi stavbi
tutorsko pisarno.
Do konca leta
2013.
MFUM.
za
študentska
vprašanja
ter
Društvo
študentov
medicine
Maribor
imata
skupno pisarno.
147
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Brezžični dostop Brezžični dostop Ureditev odličnega Saša Kos, Alojz Do
oktobra
do
(začetka
spleta
ni do spleta bi lahko dostopa
optimalen.
do Tapajner.
bil po besedah brezžičnega
študentov
še interneta
2013
novega
v
novi
študijskega
boljši.
stavbi MFUM.
leta).
Neustrezno
Zagotoviti
Pregled delovanja in Dekan.
Do
oktobra
delovanje
ustrezno
po
2013
(začetka
klimatskih naprav delovanje
v
objektu
potrebi
popravilo.
novega
na klimatskih naprav
Ljubljanski ulici 5. v
objektu
študijskega
na
leta).
Ljubljanski ulici 5.
Čitalnica
ni V novi zgradbi MF Zagotovitev
prostorsko
Dekan.
bi bila čitalnica prostorsko ustreznih
ločena
od lahko ločena od in
knjižnice.
knjižnice.
dobro
Do
oktobra
2013
(začetka
novega
opremljenih
študijskega
knjižnice in čitalnice
leta).
v novi stavbi MFUM.
Učitelji
so
bili Zagotavljanje
Preverjanje,
v Dekan, pri nabavi Do konca leta
vključeni
v vključenosti
kakšnem smislu so opreme
nabavo
učiteljev
v učitelji bili izključeni sodelujoči.
znanstvenorazisk
nabavo
iz nabave opreme, in
ovalne opreme le znanstvenorazisk
v
odprava
začetku ovalne opreme v pomanjkljivosti
postopka
2013.
celotnem
v
prihodnje.
nabave, nato pa postopku
so o izbiri opreme nabave.
namesto
njih
odločali drugi.
Pomanjkanje
UM
predlaga Posodobiti seznam Nosilci
študijskih gradiv posodobljenje
obvezne
(več izvodov in seznama
literature
obvezne
zagotovitev
študijske predmetov,
Do študijskega
leta 2014/15.
in knjižničarke.
njene
148
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
aktualizacija
študijske
gradiva).
literature
dostopnosti
v
in matični in centralni
zagotovitev
knjižnici
z
njene
zagotovitvijo
dostopnosti
v finančnih virov za
matični
in nakup, e-literature,
centralni knjižnici e-založništva,
z
zagotovitvijo založništva
v
finančnih virov za odprtem dostopu, …
nakup,
e-
literature,
e-
založništva,
založništva
v
odprtem
dostopu, …
Neustrezno
Preučitev realnega Dekan
ogrevanje
stanja in navodila o strokovne službe
prostorov.
Ureditev
uporabi
ogrevanja.
ogrevanja, kjer je letega
in Takoj.
sistema fakultete.
mogoče
prilagoditi.
Slab
signal Ureditev signala Preučitev težave in Dekan
mobilnega
mobilnega
omrežja.
omrežja po vsej izvajalcu.
in Takoj.
iskanje rešitve pri strokovne službe.
fakulteti.
6. Zagotavljanje kakovosti
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
in Posodobitev
Dekan,
Do konca leta
strategije
za predsednik
2013 (vključitev
izboljšanje
Strategija
zagotavljanje
za Analiza
posodobitev
kakovosti MF se zapisane
ne posodablja.
strategije
zagotavljanje
za kakovosti
zagotavljanje
KOKMFUM.
v
naslednje
samoevalvacijsk
o poročilo).
kakovosti, ki je
149
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
bila oblikovana že
leta 2006.
V
procese Večja vključenost Seznanjanje
zagotavljanja
kakovosti
vseh zaposlenih v zaposlenih
je
večji
vseh Dekan,
v procese
vključena le ožja kakovosti,
skupina.
in predsednik
študentov
meri zagotavljanja
priprave
Do konca leta
2013 (vključitev
s KOKMFUM,
v
naslednje
poslanstvom, vizijo, ŠSMF, CIM.
samoevalvacijsk
vrednotami
o
in
in strateškimi cilji ter
poročilo).
Nato
analize
njihovo sodelovanje
kontinuirano
samoevalvacijske
pri
vsako leto ob
njihovem
ga poročila, bi oblikovanju.
Glej
izdaji
pripomogla
pod
samoevalvacijsk
dvigu
k tudi
ukrepe
kulture točkami 1.-3.
ega poročila.
kakovosti.
Širša
vpetost
zaposlenih
v
procese
upravljanja.
Ni
mehanizma Predsednik
povratne
zanke Komisije
izvajanja Priložnosti
za izboljšanje
odpravljanje
napak
KOKMFUM na sejah senat
MFUM, v
leto
dekan
pomanjkljivosti.
Nato
so KOKMFUM oceni, v komisije,
tajnik vsako leto ob
uporabe
dosegajo,
povratnih
strategije
anket,
ob KOKMFUM,
poročilo).
stalne kontinuirano
strateški
informacij
o
za pomoči predsednika ostale
tudi na področju kolikšni
in možnosti
naslednje
poslovodni odbor samoevalvacijsk
redno udeležuje Najmanj enkrat na MFUM
akcijskega načrta sej Senata MF.
aktivnosti
Do konca leta
akademski zbor, 2013 (vključitev
k kakovosti naj se senata.
identificiranju
in
Dekan,
za predsednika
kakovosti, ki bi ocenjevanje
vodila
Prisotnost
meri
se MFUM,
FRS, izdaji
cilji referat, knjižnica, samoevalvacijsk
katere ŠSMF,
CIM, ega poročila.
so kadrovsko-
iz uspešne in katere pravna služba.
poročil ne, in se predlaga
učiteljev ipd., ki izboljšave za dosego
bi
vodile
do ciljev
pred
150
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
predlogov
predstavniki
sprememb
za pomembnih
izboljšave,
vseh
organov fakultete.
izdelave
akcijskega načrta
in
izvajanja
aktivnosti
za
odpravljanje
napak
in
pomanjkljivosti.
Ni
etičnega Etični kodeks.
kodeksa
Sestava in konsenz ŠSMFUM, senat.
Do študijskega
deležnikov
leta 2014/15.
glede
študentov
in
vsebine
etičnega
zaposlenih
na
kodeksa MFUM.
MFUM.
151
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 6.4.2: Akcijski načrt za leto 2013/14 po posameznih področjih presojanja kakovosti
LEGENDA
Pomanjkljivost/priložnost izvira iz postopka reakreditacije.
Pomanjkljivost/priložnost izvira iz postopkov spremljanja kakovosti znotraj
UM.
1. Vpetost v okolje
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
Nezmožnost
Vpliv na
Pobude resornim
Dekan, vodstvo
Do oktobra
zaposlitev
zakonodajo na
ministrom na
fakultete, tajnik.
2016.
učiteljev
področju
rektorskih
zdravnikov v
izobraževanja
konferencah in ob
večjem deležu na
zdravnikov
neformalnih
MFUM.
(ureditev statusa
srečanjih.
zdravnikovučiteljev) .
Zastarela
Podrobnejše
Priprava in podpis
Dekan,
Do oktobra
pogodba o
formaliziranje
pogodbe, ki bo
pomočnici
2015 (začetka
sodelovanju med
strokovnega,
urejala strokovno,
tajnika, vodstvo
študijskega leta
MFUM in
pedagoškega in
pedagoško in
fakultete.
2015/16).
UKCMB.
znanstvenega
znanstveno
sodelovanja z
sodelovanje z UKC
UKC MB.
MB.
Mednarodna
mobilnost
okviru
Na
področju Iz
v mednarodnih
organizacijskih Dekan, Komisija Do
razlogov se v prvem za
projekta izmenjav je še koraku
študijske 2015
na zadeve MFUM.
ERASMUS je za vedno kar nekaj predkliničnih
»incoming«
neizkoriščenih
študente
priložnosti, tako in omogoči izvajanje
omejena
pri
oktobra
(začetka
študijskega leta
2015/16).
predmetih spodbudi
študentskih študijskih
večinoma le na izmenjavah
kot
152
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
opravljanje
pri
izmenjavah obveznosti v tujem
prakse
strokovnega
(nobenega
od osebja.
predmetov
ne
(angleškem) jeziku.
izvajajo v tujem
jeziku).
Slabo
Boljše
Zagotavljanje
Vodstva
Do
oktobra
povezovanje
povezovanje
možnosti
fakultete,
2015
(začetka
z vključevanja
mentorji.
študijskega leta
študentov
delodajalci
z študentov
delodajalci,
več študentov na vseh
vključevanja
v stopnjah
v
strokovno
in strokovno
in
raziskovalno
raziskovalno
delo.
preko projektov na
2015/16).
delo
univerzitetnem
nivoju.
Ni
sistema Vzpostaviti
spremljanja
zadovoljstva
študijem,
zaposljivosti
zaposlenosti
sistem
s spremljanje
zadovoljstva
in študijem
zaposljivosti
diplomantov na zaposlenosti
UM
Izvajanje ankete o Vodstvo
za zadovoljstvu
študijem,
s fakultete.
izvajanje
s ankete
oktobra
2015
(začetka
študijskega leta
o
ter zaposljivosti
Do
2015/16).
in
in zaposlenosti
diplomantov,
diplomantov UM. dolgoročno
načrtovanje vpisne
politike
ob
upoštevanju
rezultatov anket in
različnih analiz.
Slaba promocija Redno
dogodkov
in obveščanje
posvetov
v dogodkih
Razpošiljanje
o obvestil
Referat.
Takoj.
na
v elektronske naslove
organizaciji
organizaciji
letnikov o dogodkih
Zdravniške
Zdravniške
v
organizaciji
153
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
zbornice
zbornice
Zdravniške zbornice
Slovenije in MFLJ. Slovenije in MFLJ. Slovenije in MFLJ,
relevantnih
za
študente.
2. Delovanje visokošolskega zavoda
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
Izboljšati
Metodologijo
Organizacija
dekan,
Do oktobra
metodologijo
dela izboljšati z
delavnic, v katerih
Študentski svet
2015 (začetka
seminarskega
aktivnim
se predstavijo
MFUM, Center za študijskega leta
dela.
poučevanjem
primeri dobre
izobraževanje v
izvajalcev
prakse in primeri iz
medicini
seminarjev in
revij iz področja
analizo priporočil
izobraževanja v
s strani
medicini. Skušati
študentov.
upoštevati
2015/16).
priporočali s strani
študentovi.
Razvoj
Vpeljava novih
Vzpostavitev
Vodje
Do oktobra
znanstveno-
tehnologij v
sodelovanj z
laboratorijev.
2016.
raziskovalnega
znanstveno-
mednarodnimi
dela v zvezi z
raziskovalno
raziskovalnimi
vpeljavo novih
delo.
organizacijami in
tehnologij.
prenos znanja v
domače
laboratorije.
Mednarodne
V okviru
Predstavitev in
Dekan, Komisija
Do oktobra
izmenjave osebja
ERASMUS
izobraževanje o
za študijske
2015 (začetka
v okviru
programa
možnostih
zadeve MFUM.
študijskega leta
ERASMUS
izmenjav so
izmenjave osebja v
programa.
neizkoriščene
okviru programa
možnosti za
ERASMUS. Priprava
izobraževanje
elektronske brošure
osebja v tujini.
o možnostih in
2015/16).
154
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
postopkih, ki jo
dostavimo
zaposlenim na MF.
Uskladitev
Poiskati
Odpraviti
Nosilci
Do oktobra
učnega procesa
odstopanja
odstopanja učnega
predmetov,
2015 (začetka
in preverjanje
učnega procesa
procesa in
Komisija za
študijskega leta
znanja s
in preverjanja
preverjanja znanja
študijske zadeve
2015/16).
postavljenimi
znanja od
od postavljenih
MFUM.
učnimi cilji.
postavljenih
učnih ciljev.
učnih ciljev.
Nekateri
problemi
Izboljšanja
na Sistematičen
Študentski
svet Že
v
teku,
pri področju izvedbe pregled prekrivanja MFUM, Center za kontinuirano s
izvedbi
pedagoškega
vsebin pri različnih izobraževanje
pedagoškega
procesa:
predmetih
procesa.
vsebinsko
uskladitev nosilcev.
usklajevanje
Pregled literature na študijske zadeve študijskega leta.
izvajalcev
pri temo
v pregledom
in medicini,
Komisija
preverjanja MFUM,
posameznih
znanja in veščin na MFUM.
predmetih,
študiju
ustrezno
pilotsko preverjanje
zastavljeno
izboljšav,
njihovo
preverjanje
z postopno
uvajanje
vsako leto pred
za začetkom
Senat
medicine,
računalniškimi
po
posameznih
testi ipd.
področjih.
Ker ni vsaj delno Nadaljnje
Delna
zaposlenih
izboljšanje
predstojnikov
služba, Referat za 2015
predstojnikov
delovanja
kateder/nosilcev
študijske
kateder
in Referata
nosilcev
študijske
predmetov
študentske
(predvsem
zadeve
klinični del), se prehod
za predmetov
oktobra
(začetka
in študijskega leta
na študentske
in MFUM.
2015/16).
zadeve, prof. dr.
Uvedba
Dinevski.
(npr. elektronskega
na oblikovanja
pojavljajo težave računalniško
oblikovanje
zaposlitev Dekan, kadrovska Do
in
ažurnega
in
155
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
z
urniki spremljanje
predavanj in vaj.
posodabljanja
urnika).
urnika.
Premajhen delež Pridobivanje
raziskovalnih
sredstev
večjega
Usposabljanje
deleža zaposlenih
se (raziskovalnih)
pridobi na trgu.
Resorni prorektor Do
za
oktobra
2016.
učinkovito prijavo in
sredstev na trgu.
vodenje projektov,
ter
spodbujanje
interdisciplinarnega
povezovanja znotraj
UM.
Ni
sistema Razviti sistem, ki Dodatno
vodstvu usposabljanje
Vodstvo
Do
oktobra
fakultete
2015
(začetka
učinkovitega
bo
upravljanja.
omogočal boljše delavcev na vodilnih
študijskega leta
delegiranje nalog delovnih mestih.
2015/16).
kot tudi pospešil
procese
sprememb
in
inovacij
pri
samem delovanju
univerze.
Majhno
število Povečati
število Določiti
gostujočih
gostujočih
profesorjev
profesorjev
obeh smereh).
minimalni Vodstvo
obseg mednarodne fakultete
Do
decembra
2016.
(v aktivnosti
profesorjev, v sistem
financiranja
nameniti sredstva iz
razvojnega stebra za
omogočanje
mobilnosti.
Strategija
Internacionalizaci Uskladitev strategije Vodstvo
internacionalizaci ja strategije za internacionalizacije
fakultete
Do
decembra
2015.
je ni usklajena z doseganje ciljev, s cilji, določenimi v
Nacionalnim
določenih
v NPVŠ 2020.
nacionalnem
156
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
programom
programu
izobraževanja
izobraževanja
2011-2020.
Ni
ustreznega Preverjanje
preverjanja
Zaposlenim
bomo Vodstvo
znanja angleščine omogočili dodatno fakultete
znanja angleščine pri zaposlovanju usposabljanje
učiteljev,
področju
administrativneg
tujih
a
osebja
jezikov,
oktobra
2015
(začetka
študijskega leta
znanja
in sprejemanju
študentov.
na
Do
2015/16).
ob
novih
sodelavcev
bomo
preverjali
njihovo
usposobljenost
za
delo v angleškem ali
katerem
drugem
tujem jeziku.
Premalo
Povečati
število Fakulteta
predmetov
in predmetov
programov
se študijskih
izvaja
posebej
za
programe fakultete
Do
oktobra
2015.
povečevanja
v programov, ki se števila predmetov in
angleškem jeziku, izvajajo
še
in sprejela
bo Vodstvo
v študijskih
za angleškem jeziku, programov,
posebej
za bodo
ki
se
izvajali
v
namene
še
izmenjav.
namene
angleškem jeziku. V
izmenjav.
skladu z Izhodišči za
internacionalizacijo,
ki jo je sprejel Senat
UM junija 2012, bo
fakulteta razvila vsaj
30%
predavanj
v
tujem jeziku do leta
2020.
Preslabo
Povečanje deleža Preučitev
vključevanje
predklinikov/razi
predklinikov/razi
skovalcev
Dekan,
objektivnega stanja pomočnici
Do
naslednjih
volitev v senat.
v in pravne podlage za tajnika.
157
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
skovalcev
vodenje
v vodstveni
povečanje
strukturi.
deleža
raziskovalcev.
fakultete.
Spodbuda
raziskovalcem
za
kandidaturo
na
volitvah.
3. Kadri
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
Izboljšanje
Racionalizirati
Analizirati obstoječi
Referat za
Do oktobra
dnevne časovne
urnik predavanj,
urnik in poiskati
študijske in
2015 (začetka
razporeditve
vaj in seminarjev
potencialno bolj
študentske
študijskega leta
pedagoških
tako, da bolj
racionalno obliko
zadeve, komisija
2015/16).
obveznosti.
racionalno
urnika.
za študijske
izkoristi čas.
zadeve MFUM.
Dodatno
Učitelje in
Organizacija
Dekan, Komisija
Do oktobra
izobraževanje
sodelavce
izobraževanj o
za študijske
2015 (začetka
učiteljev in
izobraževati o
sodobnih pristopih
zadeve MFUM,
študijskega leta
sodelavcev na
sodobnih
na področju
Referat za
2015/16).
področju
pristopih na
visokošolske
študijske in
visokošolske
področju
didaktike in
študentske
didaktike in
visokošolske
uporabe IT.
zadeve,
uporabe IT.
didaktike in
Izobraževanja
uporabe IT
aktivno ponuditi
(interaktivne
učiteljem in
table, anatomske
sodelavcem. Na ta
mize ipd).
način bolje
izkoristiti
Organiziranost
Preučiti
Na podlagi pregleda
Strokovne
in/ali
organiziranost
organiziranosti
službe.
nedostopnost
strokovnih služb.
strokovnih služb
nekaterih
Izboljšati
izboljšati
strokovnih služb
dostopnost
pomanjkljivosti.
strokovnih služb.
Dostopnost
Takoj.
158
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
izboljšati z uvedbo
uradnih ur, v katerih
so dostopni na
telefon ali osebno,
izboljšati odzivnost
na emaile.
Zaposlovanje za Večji
delež Oblikovanje
Dekan,
krajši delovni čas zaposlitve na MF komisije
ali za dopolnilno za
za MFUM, komisije 2015
izvajalce preučitev
pravno- senata.
delovno razmerje pedagoškega
formalnih možnosti
ter
za večjo izenačitev
s
tem procesa.
povezane
Zagotavljanje
obveznosti
pedagoškega
oktobra
(začetka
študijskega leta
2015/16).
in
na delne zaposlitve znanstvenoraziskov
drugih
pedagoškega
institucijah
osebja
pogosto
senat Do
alnega
dela
bi učiteljev, ki so kliniki
ovirajo omogočilo
kakovostno
izvajanje
izvedbo
dela
pedagoškega
predavanj
procesa.
pred
oziroma zdravniki, z
vsaj delom na kliniki in za
kliničnih njihovo
tudi razbremenitev
od
poznimi kliničnega dela.
popoldanskimi
urami.
Noben
Pomoč
pri Pregled
visokošolski
ustvarjanju
sodelavec se v pogojev
študijskem
letu omogočanje
ni izobraževanja
izobraževal
v visokošolskim
sodelavcem
tujini,
predstavitev
za mednarodno 2015
za možnosti
2011/2012
tujini.
in Dekan, komisija Do
vsaj
za sodelovanje
oktobra
(začetka
študijskega leta
izobraževanje
MFUM, služba za 2015/16).
visokošolskih
kadrovske
učiteljev v tujini.
pravne zadeve.
in
v Preučitev formalno
za pravnih
možnosti
tiste, ki so redno zaposlitev v obdobju
zaposleni.
dela v tujini (krajše
odsotnosti
izvedbi
ob
celote
159
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
pedagoških
obveznosti
in
sobotno leto).
Organigram
delovnih
Izdelava enotne Oblikovanje enovite Dekan,
mest baze zaposlenih baze zaposlenih in pomočnici
nepedagoških
na MF.
organigrama
kadrovske
veliko
pravne zadeve.
nezasedenih,
sistemiziranih
delovnih
delavcev.
a Izdelava
Zaposlitev
organigrama
oktobra
2015
(začetka
tajnika, služba za študijskega leta
delavcev izkazuje Zaposlitev tajnika nepedagoških
število fakultete.
Do
in 2015/16).
tajnika,
vodje knjižnice in
mest. delovnih mest za skrbnika hiše.
MF nima tajnika nepedagoške
fakultete.
MF delavce
v
nima
realnem
imenovanega
kadrovskem
vodje knjižnice.
obsegu,
pri
čemer
naj
upošteva
se
nova
delovna mesta, ki
jih
pogojuje
odprtje
nove
zgradbe MF.
Imenovanje
vodje knjižnice.
Slab
pretok Predstavitev
informacij
povzroča
formalnih
Predstavitev
pogojev
slabo postopkov, ki so postopkov
informiranost
nujni
zaposlenih.
raziskovalno
Nepovezanost
delo,
strokovnih služb.
pristojnih služb, Preučitev
za
za potencialne
s
za Do
in znanstvenorazisk
2015
oktobra
(začetka
za ovalno dejavnost, študijskega leta
komisija
za 2015/16).
prijavitelje
mednarodno
strani projektov.
sodelovanje,
potencialne finančno-
prijavitelje
Komisija
želja asist.
dr.
Uroš
Maver, FRS.
računovodske
160
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
projektov (npr. za službe
naročanje,
(FRS)
po
pomoči RCUM in
postopki prijave vzpostavitev
raziskovalnih
pomoči,
projektov,
mogoča.
kjer
je
podpisniki).
Zagotavljanje
svetovanja
pri
razvoju poklicne
poti,
npr.
asistente
za
in
mlade
raziskovalce,
predstaviti jim je
potrebno
habilitacijska
merila.
Spodbujanje
tesnejšega
sodelovanja v in
med katedrami,
inštituti
in
strokovnimi
službami ter med
predkliničnim in
kliničnim delom.
Boljša
povezanost
strokovnih služb
in
izboljšanje
njihovih
medsebojnih
odnosov.
161
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Izboljšanje
pretoka
informacij
bi
pripomoglo
k
boljši
informiranosti
zaposlenih.
Več sodelovanja z
Računalniškim
centrom
UM
(RCUM)
na
področju
finančnega
in
računovodskega
področja.
Premajhna
Povečanje
Upoštevanje
mobilnost
mobilnosti
mobilnosti
pedagoških
Vodstvo
pri fakultete.
in izvolitvah
in
nepedagoških
napredovanju
delavcev.
zaposlenih.
Do
oktobra
2015
(začetka
študijskega leta
2015/16).
V sistem stimulacije
in
nagrajevanje
delavcev
vključiti
kriterije
internacionalizacije
doma in v tujini.
Premalo
Povečanje števila Fakultete nadgradijo Vodstvo
gostujočih
gostujočih
učiteljev
raziskovalcev
in učiteljev
raziskovalcev
obstoječe študijske fakultete.
in programe/projekte/
poletne šole s tujimi
kadri in razvijejo v
medfakultetnem in
meduniverzitetnem
sodelovanju
nove.
162
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Vsaka
fakultete
mora izvest vsaj eno
tovrstno
aktivnost
letno.
Prilagoditev
kriterijev
za
zaposlitev
mednarodnim
standardom.
Prevelika
Pedagoška
Na
osnovi Vodstvo
pedagoška
razbremenitev
znanstvenih
obremenitev
ambicioznih
referenc se omogoči
uspešnih
zaposlitev z nižjim
raziskovalcev
deležem pedagoške
December
fakultete.
2015.
obveze.
Delovna
mesta Mednarodni
učiteljev
in razpis
raziskovalcev
pedagoških
Preučitev
pravne Kadrovska služba. Takoj.
podlage
za
mednarodne razpise
niso zasedena na delovnih mest.
in
pogojev
podlagi
takšnih razpisih.
na
mednarodnih
razpisov.
4. Študenti
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
Možnost
Tutorsko
Preveriti
zakonske Dekan,
Do
kreditnega
delovanje
možnosti
ovrednotenja
ovrednotiti
tutorstva.
kreditnimi
utemeljenost
za
točkami.
kreditnega
zadeve MFUM.
in pomočnici
s strokovno
oktobra
2016.
tajnika, Komisija
študijske
ovrednotenja
tutorstva. Vključitev
kreditnega
ovrednotenja
163
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
tutorstva v kreditni
sistem študija.
Merila za naziv Merila za naziv Merila
za
naziv ŠSMF.
Do
oktobra
(začetka
tutor,
tutor,
tutor,
2015
samoevalvacijska
samoevalvacijska
samoevalvacijska
študijskega leta
poročila
in poročila
in poročila in izhodišča
izhodišča
izhodišča
tutorske aktivnosti
tutorske
tutorske
objaviti
aktivnosti
niso aktivnosti
javno dostopna.
na
internetni
narediti
2015/16).
strani
javno ŠSMF.
dostopna.
Neažurno
Izboljšanje
obveščanje
komunikacije na elektronskega
študentov
ravni študenti - spletno dostopnega zadeve
(predvsem
Oblikovanje
na profesorji
oz. in
kliničnem delu) o študenti
spremembah
urniku.
sodelovanju
za
(začetka
študijske 2015
MFUM, študijskega leta
2015/16).
ŠSMFUM.
v vodstvo v smislu urnika.
sprejemanja
pobude (s strani študentov
sveta
oktobra
sproti KOKMFUM,
- posodabljanega
Pregled
Večkrat izražene kritik in pobud zakaj
študentskega
Dekan, komisija Do
razlogov,
pedagoško
ter osebje ni dosegljivo
obravnave le-teh in zakaj se ne odziva
ob (v
širšem na predloge. Organi
obsegu).
MFUM naj se na
manjšega deleža V duhu skrbi za pobude in mnenja
pedagoškega
osebja)
kakovost
vse študentov odzovejo
za sodelujoče bolje z jasnimi sklepi in
izboljšanje
obveščati
o zapisanimi
posameznih
smislu
in argumenti
(verba
delov
aktivnostih,
volant,
scripta
pedagoškega
povezanih
s manent).
procesa niso bile preverjanjem
ustrezno
kakovosti
obravnavane.
različnih
področjih
Predstavitev le-teh
na dekanu.
in
v
164
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Veliko
tem okviru tudi o
pedagoškega
rezultatih.
osebja je izven
pedagoškega
procesa
študentom
praktično
nedosegljivih.
Dvomi
o Posodobitev oz. Pregled
literature, Dekan,
ustreznosti
prilagoditev
preverjanja
nekaterih testov sprememb
znanja
s
t.i. in
pilotsko
senat Že v teku. Nato
uvajanje MFUM, komisija kontinuirano
in za
metod postopna
študijske izvajanje.
zadeve,
računalniškimi
preverjanja
posodobitev načina KOKMFUM, CIM.
izpiti.
znanja.
preverjanja znanja.
Premajhna
Spodbujanje
Promocija pomena Prodekanica
mobilnost
študentov
študentov.
večjo mobilnost.
za mobilnosti
mednarodno
študentov
pri sodelovanje,
oblikovanju profila ŠSMF
diplomanta
za Do
2015
oktobra
(začetka
študijskega leta
2015/16).
(angl.
diploma
supplement)
kot
pomembne
reference
pri
nadaljnji karieri ter
že ob vstopu na
univerzo
teden
med
za
(uvajalni
bruce),
študijem
in
preko organizacij, ki
delujejo na področju
mobilnosti.
Ni
sistema Vzpostaviti
spremljanja
Vprašanja
o Komisija
sistem
doseganju
učnih ocenjevanje
spremljanja
izidov in kompetenc kakovosti.
za Do
2015
oktobra
(začetka
165
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
učnih izidov in učnih izidov in se vključijo v anketo
študijskega leta
kompetenc.
2015/16).
kompetenc.
o pedagoškem delu,
v
anketo
o Vodstvo
zadovoljstvu
s fakultete.
študijem in v anketo
o zaposljivosti.
Fakulteta
redno
spremlja
rezultate
anket in na podlagi
le-teh
spreminja
študijski program.
Transparentnost
Transparentnost
delovanja ŠSMF
izboljšati
Uvesti/prenoviti
ŠSMF.
z/s spletno stran ŠS MF,
uvedbo/prenovo
preučitev
in
spletne strani, ki določitev
bi
Do
oktobra
2015
(začetka
študijskega leta
2015/16).
povzemala natančnejših nalog
delovanje ŠSMF, in
ciljev
ŠS MF.
določitev
Implementirati
natančnejših
elektronski obrazec
nalog
in
ciljev za
posredovanje
ŠSMF. Sprejemati pritožb.
povratne
informacije
uvedbo
z
knjige
pritožb.
Slabša aktivnost Aktiviranje
ŠS letnikov
letnikov
ŠS Aktivno vključevanje ŠSMF.
ŠS
letnikov,
Do
oktobra
2015
(začetka
pogostejše
študijskega leta
ustanavljanje
2015/16).
delovnih skupin.
Predmetnega
Uvedba
tutorstva v višjih predmetnega
Izobraziti tutorje in ŠSMF, CIM.
Do
oktobra
vpeljati predmetnos
2015
(začetka
letnikih ni.
166
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
tutorstva v višjih tutorstvo
letnikih.
Spletna
v
študijskega leta
višjih letnikih.
stran Posodobitev
DŠMM
tudi
ni spletne
2015/16).
Spletno
stran DŠMM, CIM.
strani posodobiti,
uvesti
Do
oktobra
2015
(začetka
posodobljena, še DŠMM in redno učinkovit sistem za
študijskega leta
izboljšati
beleženje
2015/16).
beleženje
aktivnosti članov članov društva.
beleženje aktivnosti
aktivnosti članov društva.
društva.
Transparentnost
Transparentost
delovanja CIM.
se
Posodobitev
izboljša
CIM.
z informacij
vodenjem
o
delovanju CIM na
zapisnikov sej in spletni
posodabljanjem
zapisov na spletni zapisnikov
strani
oktobra
2015
(začetka
študijskega leta
strani
MFUM,
Do
2015/16).
vodenje
sej
in
in optimiziranje
določitvijo
delovanja. Določitev
dolgoročnih
dolgoročnih ciljev.
ciljev.
5. Materialne razmere
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
izboljšanje
S
tržno Priprava
načrta Pregled
dejavnostjo
za
zagotoviti
sredstev, ki bi jih in
sredstva
pridobivanje vzdrževanja opreme za pripravo
za namenjali
nemoteno
vzdrževanje
vzdrževanje
opreme
opreme
stavbe.
stroškov Dekan, komisija Takoj.
in stavbe.
stavbe
in
in izvedbo
za projekcija stroškov predlogov
za prihodnja leta.
in
tržno
za
dejavnost
na
MFUM,
komisija
za
mednarodno
sodelovanje,
asist.
dr.
Uroš
Maver.
167
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Občasno
Ureditev
nedelovanje
delovanja klimata klimata in klimatskih pomočnici
klimata
in in
Ureditev delovanja Dekan,
klimatskih naprav
v tajnika, hišnik.
klimatskih naprav naprav.
raziskovalnem
v raziskovalnem
pedagoškem
in
stavbe.
pedagoškem
Takoj.
in
delu
delu stavbe.
Vstop v fakulteto Formalizirati
Formalizirati vstop v Dekan, služba za Takoj.
izven delovnega možnosti vstopa fakulteto
izven pravne,
časa.
časa, kadrovske
v fakulteto izven delovnega
delovnega časa.
in
izvesti usposabljanje splošne zadeve.
za vstop v fakulteto
izven
delovnega
časa.
Ni
izdelanega Iskanje možnosti Oblikovanje
modela
za
financiranja
izhod
Dekan,
iz komisije
za začaranega
preučitev
za MFUM, komisije 2015
pravno- senata.
vključitev večjega kroga, ki se kaže v formalnih možnosti
deleža
razpetosti
pedagoškega
in hkrati
raziskovalnega
osebja
senat Do
oktobra
(začetka
študijskega leta
2015/16).
in za večjo izenačitev
neločljivi pedagoškega
in
povezanosti MF znanstvenoraziskov
(vodje in Univerzitetnim alnega
kateder in nosilci kliničnim
dela
učiteljev, ki so kliniki
predmetov) z vsaj centrom Maribor oziroma zdravniki, z
20 % deležem med
redne zaposlitve ministrstvi
na MF.
dve delom na kliniki in za
z njihovo
bistveno
razbremenitev
od
različnimi načini kliničnega dela.
financiranja dela
in opreme.
Le eno delovno Ureditev
Ureditev zaposlitve Dekan,
Do
oktobra
mesto
in
2015
(začetka
za
obe ustreznih
strokovne knjižničarki.
usposobljenosti
168
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
zaposleni
delovnih mest za knjižničark (licenca
študijskega leta
knjižničarki.
obe knjižničarki.
2015/16).
Usposobljenost
Tudi
knjižničnega
knjižničarka naj si
za
vodenje
druga bibliografij).
osebja ne ustreza pridobi licenco za
standardom
celoti.
v opravljanje
vodenja
bibliografij
raziskovalcev.
Zastarel
Univerza
informacijski
predlaga uvedbo integriranega
sistem
MB Uvedba
univerze integriranega
Saša Kos, Alojz Skladno z UM.
Tapajner.
poslovnega
(vodenje
poslovnega
informacijskega
finančnih
informacijskega
sistema.
storitev).
sistema.
Zagotoviti sistem za
Zagotoviti sistem podporo odločanja
za
podporo na UM (izboljšanje
odločanja na UM informacijske
(izboljšanje
podpore
informacijske
vodstvenim
podpore
procesom).
vodstvenim
procesom).
Nezadostna
Univerza Maribor Fakultete povečajo Saša Kos, Alojz Do
oktobra
vzpostavljenost
predlaga
(začetka
e-študija.
fakultete
pri
povečajo
obseg uporabljajo
naj obseg
predmetov, Tapajner.
katerih
2015
se
študijskega leta
e-
2015/16).
predmetov,
pri gradiva za 10% letno
katerih
se
uporabljajo
e-
gradiva za 10%
letno.
Premalo
UO
finančnih
članicam
določi Priprava
Dekan.
Takoj.
letni mehanizmov
169
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
sredstev
se delež povečanja spodbujanja
pridobi na trgu.
sredstev
pridobivanja
pridobljenega na sredstev na trgu s
trgu.
predvidenim ciljem
povečanja sredstev
iz tega naslova
6. Zagotavljanje kakovosti
Pomanjkljivost
Priložnost
za Ukrepi
Odgovorni
Čas izvedbe
KOK MFUM
Do oktobra
izboljšanje
Nezadostna
Bolj aktivna
Aktivno
implementacija
udeležba
informiranje o
2015 (začetka
celovitega
zaposlenih in
pomembnosti
študijskega leta
sistema
študentov v
sistema za
2015/16).
kakovosti.
sistemu
zagotavljanje
zagotavljanja
kakovosti preko
kakovosti.
samoevalvacijskega
Sklenitev zanke
poročila.
kakovosti
Vključitev pregleda
(pregled
realizacije in
realizacije in
posodbitve
posodabljanje
akcijskega načrta v
akcijskega
vsa prihodnja SEP.
načrta).
Ne dovolj jasno
Oblikovanje in
Ekspliciten zapis
KOK MFUM,
Do naslednjega
opredeljena
uskladitev
strategije in
senat, akademski
SEP/konec leta
strategija in
strategije.
uskladitev s
zbor, ŠSMFUM.
2015.
usklajenost
strategijo UM za
strategije s
obdobje 2013-2020.
strategijo UM.
Uvedba formalne
Z anketo
Izvesti anketo, s
Komisija za
Do oktobra
evalvacije
ovrednotiti
katero lahko
študijske zadeve
2015 (začetka
zadovoljstva
zadovoljstvo
ovrednotimo
MFUM.
študijskega leta
mentorjev
mentorjev
zadovoljstvo
kliničnih vaj z
kliničnih vaj z
mentorjev kliničnih
2015/16).
170
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
izvedbo
izvedbo
vaj z izvedbo
pedagoškega
pedagoškega
pedagoškega
procesa.
procesa.
procesa.
Kontinuirano
Zbiranje pohval
Uvedba nabiralnika
KOKMFUM,
zbiranje pohval
in pripomb v
pri vratarju, v
hišnik.
in pripomb
nabiralniku.
katerem se mnenja
zaposlenih in
Takoj.
zbirajo celo leto
študentov.
Ni
stimulacije Uvajanje sistema Sprejme se enotna Vodstvo.
odličnosti.
za
Skladno z UM.
stimulacijo ocenjevalna lestvica
vseh
oblik na MF UM
odličnosti.
Premajhen
poudarek
Večji
poudarek Uvajanje sistema za Vodstvo.
na na
evalvaciji.
evalvaciji stimulacijo
Skladno z UM.
vseh
pedagoškega (in oblik odličnosti.
raziskovalnega)
dela
in
nagrajevanju
odličnosti.
Ni
sistema Vpeljati
sistem Izvajanje ankete o Alumni.
evalvacije učnih evalvacije
zadovoljstvu
izidov
študijem na UM v
kompetenc.
in spremljanja
Skladno z UM.
s
učnih izidov kot skladu z Navodilom
tudi kompetenc o izvajanju anket o
in
zaposljivosti zadovoljstvu
diplomantov.
študijem
s
in
o
zaposljivosti
in
zaposlenosti
diplomantov
UM
(N7/2013-41 AG).
Izvajanje ankete o
zaposljivosti
in
zaposlenosti
171
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
diplomantov UM v
skladu z Navodilom
o izvajanju anket o
zadovoljstvu
študijem
s
in
o
zaposljivosti
in
zaposlenosti
diplomantov
UM
(N7/2013-41 AG)
Ni
opredeljenih UU ugotavlja, da Določitev strukture Vodstvo
minimalnih
je
potrebna in obsega informacij fakultete.
standardov
Določitev
znanja
strukture
študentov.
obsega
o študijskih vsebinah
in in
Do
oktobra
2015
(začetka
študijskega leta
obveznostih
2015/16).
(minimalni standard
informacij
o …), ki ji mora nosilec
študijskih
predstaviti
vsebinah
na
in začetku
obveznostih
pedagoškega proces
(minimalni
in jih mora fakulteta
standard …), ki ji objaviti na spletu.
mora
nosilec Sprejme se enotna
predstaviti
na ocenjevalna lestvica
začetku
na UM
pedagoškega
proces in jih mora
fakulteta objaviti
na spletu.
Sprejme
se
enotna
ocenjevalna
lestvica na UM.
Večja hitrost pri Študentje in UM Vpelje
upravljanju
sprememb
se
predlagajo, naj se metodologije
enotna Vodstvo
Skladno z UM.
fakultete.
s vpelje se enotna upravljanja
172
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
strani
vodstva metodologije
fakultete.
upravljanja
sprememb
sprememb na vseh
organizacijskih
na nivojih.
vseh
organizacijskih
nivojih.
6.5
Glavni premiki v času od ustanovitve MFUM (2003)
Glavni premiki v zadnjem letu so lepo povzeti v preglednici 6.4.1. Gledano v daljšem obdobju, pa lahko
povzamemo, da so glavni dosežki naslednji:

vzpostavljeni so bili ustrezni organi in delovanje;

uspešno se izvajata redni in izredni (podiplomski) študijski program;

uspešno smo se preselili v in začeli koristiti prednosti nove stavbe;

uspešno smo prestali notranjo institucionalno evalvacijo;

uspešno smo prestali reakreditacijo rednega in izrednega študijskega programa;

vzpostavitev in nadgraditev sistema kakovosti, z vidnejšo vlogo KOK MFUM, s posodobljenim
samoevalvacijskim poročilom in s sklenitvijo zanke kakovosti;

izdelana je bila strategija razvoja (s prioritetami, kot so izgradnja nove stavbe MFUM);

opredeljen je (vsako)letni program dela;

vzpostavljeno je vključevanje predstavnikov MFUM v procese zagotavljanja kakovosti na
Univerzi v Mariboru (UM), in evalvatorstvo iz vrst osebja MFUM;

vzpostavljene so spletne strani za kakovost MFUM;

MFUM se je leta 2008 vključila v mednarodne medicinske organizacije AMSE in WFME ter
AMEE s sodelovanjem predstavnikov na konferencah omenjenih organizacij, pri čemer še
posebej veseli aktivno sodelovanje študentov v združenjih oz. na konferencah;

MFUM je pridobila certifikat odličnosti ASPIRE za področje vključenosti študentov organizacije
AMEE.

vzpostavljene so bile povezave z drugimi fakultetami, ki se nenehno širijo, tako na področju
fakultetne izmenjave in sodelovanja, kot tudi na področju zagotavljanja kakovosti
(predstavitev sistema zagotavljanja kakovosti ob obisku predstavnika MF iz Nottinghama,
Velika Britanija in Aachna, Nemčija);
173
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14

v teku so priprave in zajem podatkov oz. kazalnikov kot priprava na procese (zunanje)
evalvacije oz. akreditacije;

v teku je usklajevanje strategije s strategijo UM za obdobje 2013-20.
6.6 Priložnosti za izboljšanje
Vse glavne priložnosti za izboljšanje so predstavljene v preglednici 6.4.2. V prihodnjem letu si bomo
predvsem prizadevali za vsakoletno izvajanje analize prednosti, slabosti, priložnosti in groženj, za
upoštevanje priporočil notranjih in zunanjih evalvacij in akreditacij in za sledenje smernicam in
strategiji UM.
Prav tako se moramo bolje zavedati svojih prednosti in priložnosti in te poudarjati vsaj tako močno in
jim namenjati vsaj toliko pozornosti kot notranjim slabostim in grožnjam iz družbenega okolja.
174
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
7. ZAKLJUČEK
Z nespremenljivimi lokalnimi običaji in vzorci delovanja napredek in izboljšave niso mogoče. Če delamo
nekakovostno, bodo rezultati dela nekakovostni. Morda se kdaj po naključju lahko pojav dober
rezultat, vendar ne bomo vedeli, kaj ga je povzročilo. Namen procesa evalvacije pa je sistematičen
pregled obstoječih vzorcev delovanja, prepoznava in ojačitev kakovostnih in opredelitev in izločitev
slabih. To spominja na negativno povratno zvezo v fiziologiji in strojništvu. Če je nečesa preveč, to
odvzamemo, če je nečesa premalo, to dodamo. Zanka kakovosti pa skrbi, da tam kjer je kakovosti
premalo, povzročimo, da je je več. Na naši ustanovi je zanka kakovosti odslej sklenjena in mesta, kjer
je nivo kakovosti prenizek, so prepoznana. V prihajajočem letu nas vse čaka zahtevna naloga, da te
rane zacelimo.
175
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
8. VREDNOTENJE ŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI
Preglednica 2.4.1.1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih
2013/2014
Razpisani
študijski programi
Št.
Število študentov
Študijski
programi
VS*
R
-
UN*
1
2012/2013
I
-
Splošna
medicina
Število študnetov
S
-
R
138
-
138
SPLOŠNA
I
S
-
-
-
244
-
244
-
MEDICINA
Specialistični
–
–
–
–
-
-
-
-
Magistrski
–
–
–
–
-
-
-
-
Doktorski
–
–
–
–
-
-
-
-
Skupaj
–
–
–
–
-
-
-
244
1. stopnja (VS)*
–
–
–
–
-
-
-
-
-
-
-
-
1. stopnja (UN)*
–
2. stopnja*
1
Splošna
medicina
–
–
–
474
-
474
SPLOŠNA
388
BIMEDICIN
3. stopnja
1
Biomed.
tehn.
–
47
-
388
MEDICINA
-
60
60
388
60
448
SKA
47
TEHNOLOG
IJA
Skupaj bolonjski
474
47
521
* prikaz števila študentov ločeno za redne in izredne študente.
Preglednica 2.5.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega – univerzitetni študijski program Splošna
medicina
Redni študij
Študijsko
leto
Izredni študij
Razpis
Vpisani
Min*
Razpis
Vpisani
Min*
2008/2009
86
95
82,35
-
-
-
2009/2010
-
-
-
-
-
-
2010/2011
-
-
-
-
-
-
2011/2012
-
-
-
-
-
-
2012/2013
-
-
-
-
-
-
2013/2014
-
-
-
-
-
-
* minimalno število točk, če je bil vpis omejen.
176
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.5.2: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega enovitega magistrskega študijskega
programa Splošna medicina
Redni študij
Študijsko
leto
Izredni študij
Razpis
Vpisani
Min*
Razpis
Vpisani
Min*
2008/2009
-
-
-
-
-
-
2009/2010
86
96
83
-
-
-
2010/2011
86
93
83,35
-
-
-
2011/2012
96
110
82,85
-
-
-
2012/2013
86
100
87,05
-
-
-
2013/2014
86
97
88,9
-
-
-
* minimalno število točk, če je bil vpis omejen.
Preglednica 2.5.3: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)
Zaključena srednja šola
Gimnazija
Druga
srednja
strokovna
Redni študij
2013/2014
2012/2013
2011/2012
97,93%
95,6%
100 %
100 %
98,15 %
2,071%
4,4%
-
-
1,85 %
-
-
-
-
-
100
100%
100 %
100 %
100 %
šola
Srednja strokovna šola (3 +
2)
Skupaj
2010/2011 2009/2010
Preglednica 2.5.4: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %)
Redni študij
Študijsko
leto
Matura
PI/ZI*
Skupaj
2009/2010
99,07 %
0,93 %
100 %
2010/2011
100 %
0%
100 %
2011/2012
100 %
0%
100 %
2012/2013
95,6%
4,4%
100%
2013/2014
96,90%
3,1%
100%
* PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol.
177
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.5.5: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
Načina
Leto
študija
2009/2010
2010/2011
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4. letnik
5. letnik
Redni
108
86
82
80
69
Izredni
-
-
-
-
-
Redni
93
96
90
80
78
Izredni
-
-
-
-
-
Redni
120
88
93
87
82
Izredni
-
-
-
-
-
Redni
122
111
67
88
88
Izredni
-
-
-
-
2013/2014
Redni
117
97
107
Izredni
-
-
-
65
Absolventi
490
-
-
42
547
-
-
60
606
-
-
79
77
632
-
-
-
-
87
83
-
-
491
-
-
-
-
-
68
76
Preglednica 2.5.6: Struktura študentov po spolu (v %)
Študijsko leto
Načina študija
Moški
Redni
2009/2010
Skupaj
-
2011/2012
2012/2013
6. letnik
Ženske
35,18 %
64,81 %
2010/2011
Redni
33,87 %
66,13 %
2011/2012
Redni
32,85 %
67,15 %
2012/2013
Redni
33,70%
66,30%
2013/2014
Redni
33,57 %
66,43 %
Preglednica 2.5.7: Povprečna ocena izpitov univerzitetnega študijskega programa »Splošna
medicina«
Študijsko
Povprečna ocena
leto
Redni
2007/2008
8,27
2008/2009
8,2
2009/2010
8,4
2010/2011
8,5
2011/2012
8,69
2012/2013
8,31
2013/2014
8,33
178
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.5.8: Povprečna ocena izpitov enovitega magistrskega študijskega programa »Splošna
medicina«
Študijsko
Povprečna ocena
leto
Redni
2009/2010
8,78
2010/2011
8,3
2011/2012
8,51
2012/2013
8,44
2013/2014
8,38
Preglednica 2.5.9: Analiza napredovanja rednih študentov (v %) dodiplomskega študijskega
programa »Splošna medicina«
V študijsko
leto
%
%
%
%
%
prehodnosti
prehodnosti
prehodnosti
prehodnosti
prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
iz 2. v 3. letnik
iz 3. v 4. letnik
iz 4. v 5. letnik
iz 5. v 6. letnik
% skupaj
2005/06
85,39 %
-
-
-
-
85,39 %
2006/07
86,00 %
87,18 %
-
-
-
86,52 %
2007/08
88,24 %
71,43 %
97,06 %
-
-
84,33 %
2008/09
82,35 %
70,80 %
97,18%
98,48 %
-
84,66 %
2009/10
76,69 %
76,19 %
95,18 %
100 %
100 %
89,61 %
2010/11
84,95 %
91,01 %
97,56 %
97,5 %
98,55 %
93,91 %
2011/12
86,27 %
86 %
91,57 %
100 %
96,20 %
92 %
2012/2013
76,22 %
75 %
94,62 %
101 %
96,34 %
88,63 %
2013/2014
75,20 %
90,09 %
98,5 %
94,31 %
100 %
91,62%
179
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.5.10: Število diplomantov od prve podelitve diplom
Štud. leto
Št. diplomantov/diplomantk
2009/2010
19
2010/2011
52
2011/2012
50
2012/2013
83
2013/2014
83
Skupaj
287
Preglednica 2.9.1: Mednarodna mobilnost dodiplomskih študentov
Število študentov zavoda v tujini
Število tujih študentov na zavodu
Na študiju
Na študiju
2004/2005
-
-
2005/2006
-
-
2006/2007
-
-
2007/2008
4
-
2008/2009
9
4
2009/2010
24
7
2010/2011
33
9
2011/2012
15 študij + 13 praksa
15
2012/2013
19 študij + 18 praksa
18
2013/2014
17 Študij + 11 praksa
17
Študijsko leto
180
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.9.2: Študenti s tujim državljanstvom na fakulteti (v %)
2013/2014
2012/2013
2011/2012
2010/2011
2009/2010
2008/2009
Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl.
Delež
tujih 4,08 %
8,51 %
5,85% 3,33% 5,11%
2,28 %
2,12 %
0,47%
YU 1,64 %
6,39 %
5,23% 3,33% 4,45%
4,93
4,5%
4,5%
3,80% 4,91% 4,21% 7,43%
0,5%
1,5%
0,20%
3,7%
3,8%
3,0%
3,80% 4,91% 3,75% 5,97%
študentov
Struktura
tujcev
Članice EU
Bivše
-
0,49% 1,23%
-
0,23%
-
republike
ZDA
in
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
0,16 %
-
0,15%
-
0,16%
-
0,2%
-
0,20%
Avstralija
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Afrika
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1,46%
Azija
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Kanada
Ostala
0,23%
Amerika
Preglednica 2.15.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik izrednega študija
Izredni študij
Študijsko
leto
Razpis
Vpisani
Min*
2005/06
30
29
-
2006/07
30
32
-
2007/08
30
30
-
2008/09
30
24
-
2009/2010
40
19
-
2010/2011
40
24
-
2011/2012
40
31
-
2012/2013
22
15
-
2013/2014
22
17
-
181
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.15.2: Struktura študentov po spolu (v %)
Študij. Leto
Načina študija
Moški
Ženske
2005/06
Izredni
59,52 %
40,48 %
2006/07
Izredni
55, 88 %
44, 12 %
2007/08
Izredni
46, 15 %
53, 85 %
2008/09
Izredni
46,96 %
53,03 %
2009/10
Izredni
55,73 %
44,27 %
2010/2011
Izredni
53,84 %
46,16 %
2011/2012
Izredni
44,45 %
55,55 %
2012/2013
Izredni
41,6%
58,4%
2013/2014
Izredni
55,32 %
44,68 %
Preglednica 2.15.3: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
Načina študija
Leto
2005/06
2006/07
2007/08
Izredni podiplomski
študij
Izredni
podiplomski študij
Izredni
podiplomski študij
Izredni
2008/09
2009/10
2010/2011
2011/2012
2012/2013
2013/2014
podiplomski študij
Izredni podiplomski
študij
Izredni prodiplomski
študij
Izredni podiplomski
študij
Izredni podiplomski
študij
Izredni podiplomski
študij
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Absolventi
Skupaj
29
13
-
-
42
32
30
6
-
68
30
28
20
-
78
23
28
15
-
66
19
18
24
-
61
24
31
10
-
65
31
27
23
-
81
15
23
22
-
60
17
14
16
-
47
182
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 2.15.4: Povprečna ocena izpitov izrednega študija
Študijsko
Povprečna ocena
leto
Izredni
2005/06
9,47
2006/07
9,46
2007/08
9,4
2008/09
9,4
2009/10
9,48
2010/11
9,52
2011/12
9,58
2012/2013
9,25
2013/2014
9,46
Preglednica 2.15.5: Število doktorandov od študijskega leta 2005-2006 do 2010-2011
Študijsko leto
Število doktorandov
2005-2006
1
2006-2007
2
2007-2008
2
2008-2009
2
2009-2010
6
2010-2011
6
2011-2012
5
2012-2013
9
2013-2014
9
183
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
9. VREDNOTENJE VPLIVA NA OKOLJE – KAZALNIKI EMAS
Preglednica 9.1: Temeljni kazalniki EMAS
Področje
Kazalnik
Vrednost
Število
zaposlenih
Število
študentov
A
B
R = A/B
B1
R1 = A/B1
I) Energetska
učinkovitost
K_EMAS_Ia
a. Skupna poraba energije
v kWh
1.204.243
kWh
81
14.867,20
kWh
659
1.827,38
kWh
K_EMAS_Ib
b. Skupna poraba energije
iz obnovljivih virov v kWh
(in % delež v vsej
porabljeni energiji)
-
-
-
-
-
a. Skupna letna poraba
vode v m³
1.834 m3
81
22,64 m3
659
2,78 m3
K_EMAS_Iva
a. Skupna letna količina
odpadkov v tonah
52.800 l*
81
651,85 l*
659
80,12 l*
K_EMAS_IVb
b. Skupna letna količina
nevarnih odpadkov v
tonah
0,790 t
81
0,01 t
659
0,00 t
-
-
-
-
-
III) Voda
K_EMAS_IIIb
IV) Odpadki
V) Biotska
raznovrstnost
K_EMAS_Va
a. Uporaba zemljišč v
strnjenih naseljih v m²
*Podatki s katerimi razpolagamo pri skupni letni količni odpadkov v tonah so litri (vezano na pogodbo z izvajalcem).
Vir: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:342:0001:0045:SL:PDF
184
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
10. SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 2.4.1.1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih ............................ 26
Preglednica 2.5.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega – univerzitetni študijski program Splošna
medicinaUM ................................................................................... 28
Preglednica 2.5.2: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega enovitega magistrskega študijskega
programa Splošna medicina ................................................................ 28
Preglednica 2.5.3: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) .... 29
Preglednica 2.5.4: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) ...... 29
Preglednica 2.5.5: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ........................... 29
Preglednica 2.5.6: Struktura študentov po spolu (v %) ....................................................... 30
Preglednica 2.5.7: Povprečna ocena izpitov univerzitetnega študijskega programa »Splošna medicina«
.................................................................................................. 30
Preglednica 2.5.8: Povprečna ocena izpitov enovitega magistrskega študijskega programa »Splošna
medicina« ..................................................................................... 31
Preglednica 2.5.9: Analiza napredovanja rednih študentov (v %) dodiplomskega študijskega programa
»Splošna medicina« .......................................................................... 31
Preglednica 2.9.1: Mednarodna mobilnost dodiplomskih študentov ....................................... 42
Graf 2.9.1: Število »out-going« študentov (študij in praksa) ............................................... 42
Graf 2.9.2: Število »in-coming« študentov (študij in praksa) ............................................... 43
Preglednica 2.9.2: Študenti s tujim državljanstvom na fakulteti (v %) ................................... 44
Preglednica 2.10.1: Mobilnost visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev ................... 45
Preglednica 2.15.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik izrednega študija ................................. 49
Preglednica 2.15.2: Struktura študentov po spolu (v %) ..................................................... 49
Preglednica 2.15.3: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih .......................... 50
Preglednica 2.15.4: Povprečna ocena izpitov izrednega študija ............................................ 51
Preglednica 2.15.5: Število doktorandov od študijskega leta 2005-2006 do 2010-2011 ............... 52
Preglednica 2.18.1.1: Temeljni projekti ........................................................................ 63
Preglednica 2.18.1.2: Aplikativni projekti ...................................................................... 64
Preglednica 2.18.2.1: Projekti EU ................................................................................ 65
Preglednica 2.18.3.1: Nacionalni projekti ...................................................................... 65
Preglednica 2.18.3.2: Pogodbeno sodelovanje z domačim in tujim gospodarstvom .................... 66
Preglednica 2.18.4.1: Raziskovalne skupine na MFUM ........................................................ 67
Preglednica 2.18.4.2: Mladi raziskovalci na MFUM ............................................................ 67
Preglednica 2.18.4.3: Programske skupine na MFUM ......................................................... 67
Preglednica 2.18.4.4: Center odličnosti ......................................................................... 68
Preglednica 2.18.5.1: Dejavnosti, stanje in opombe ......................................................... 69
Preglednica 2.18.5.2: Vloge projektne pisarne v obdobju od 1.10.2013-7.12.2014 ..................... 70
Preglednica 3.1.1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev v letu 2013/2014 .. 77
185
Samoevalvacijsko poročilo MFUM, študijsko leto 2013/14
Preglednica 3.1.2: Gibanje redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev . 77
Preglednica 3.1.3: Število izvolitev v nazive ................................................................... 78
Preglednica 5.1.2: Pregled prostorov na Ljubljanski 5 ...................................................... 111
Preglednica 5.1.3: Pregled prostorov na Magdalenskem trgu 5 ............................................ 111
Preglednica 5.2.1: Pregled opreme ............................................................................. 116
Preglednica 9.1: Temeljni kazalniki EMAS ..................................................................... 184
186