1. No category

UČNI NAČRT
1. Naslov enote / predmeta /
modula
2. Koda enote
4. Kontaktne ure
ETOLOGIJA V ZDRAVSTVENEM VARSTVU
ŢIVALI
3. Število ECTS kreditov 3
Skupaj P
30
6. Letnik 5., ali 6.
V
S
Ostale
30
oblike
7. Semester 10., 11. ali 12.
enoviti
magistrski
veterinarstvo
8. Študijski
9. Študijska
program
smer
izbirni strokovni
slovenski
10. Steber
11.
programa
Jezik
12. Posebnosti
Cilji predmeta so študentu prikazati in ga naučiti spoznavati
13. Cilji in predmetno
dejavnike, ki vplivajo na spremenjeno obnašanje in počutje živali,
specifične kompetence
zaradi česar je predmet naravnan na opisovanje le teh in prikaz
možnosti uvajanja najugodnejših pogojev za zrejo in bivanje
živali, s katerim se ohranja dobro počutje in zdravje.
Predmetno-specifične kompetence: spoznavanje tipičnih
etogramov in reakcij živali, kot odgovorov in odzivov na okolje,
študentu približa in ga usposobi za definiranje dobrega počutja
živali v optimalnih in neustreznih pogojih bivanja in okolja. Ko
študent predmet absolvira je sposoben samostojnega analiziranja
in povezovanja okoljskih in bivanjskih problemov s potrebami
živali.
Uvod:
14. Opis vsebine
- definicija in pojem etologije,
- možnosti za aplikacijo,
- metode etoloških raziskav,
- odzivi na živali na omejitev prostora,
- odzivi na različne oblike prehrane, ventilacije, osvetlitve,
nastilja in združevanja živali v večje skupine.
Vedenjska genetika:
- koncepti instinkta in tipičnega obnašanja domačih živali,
- genotipska adaptacija,
- učenje,
- reprodukcijsko obnašanje, načini prehranjevanja in druge
oblike obnašanja značilne za posamezno vrsto živali
(etogram).
Adaptacijski sindrom, tehnopatije, poškodbe zaradi različnih
zrejnih sistemov:
- opis padca zmožnosti adaptacije in funkcionalnih
odstopanj živali od normalnega obnašanja,
- metode in mehanizmi prepoznavanja prekomernih vplivov
okolja na živali,
- elementi tipičnega obnašanja domačih živali z etogrami,
- adaptacija domačih živali na različne pogoje okolja
- odnosi med hormonalnimi in vedenjskimi odgovori na
stres in možnosti praktičnih implikacij za ocenjevanje
sposobnosti adaptacije
5. Stopnja
tipične vedenjske motnje, stereotipije, tehnopatije in
poškodbe.
Ureditev hlevov glede na potrebe živali, posledice neprimernih
hlevov in tehnologij:
- vplivi različnih tehnologij predvsem glede statičnih in
dinamičnih dimenzij živali in njihovih potreb
- dejavniki okolja in manegementa, ki imajo za posledico
spremembe v zdravju živali, povzročajo poškodbe in
zmanjšujejo proizvodnjo.
Aplikacija etoloških spoznanj pri tehnologiji vzreje govedi:
- obnašanja govedi v ekstenzivnih in intenzivnih pogojih
zreje,
- reakcije živali na novosti in na načine ravnanja,
- odzivi pri zmanjševanju prostora,
- obnašanje v skupinah, boksih in v privezani zreji,
- obnašanje v velikih skupinah, socialna hierarhija,
- obnašanje bikov.
Aplikacija etoloških spoznanj pri tehnologiji vzreje prašičev:
- opis reakcij živali, ki nastanejo pri različnem ravnanju v
različnih pogojih okolja (tehnologija, hrup, premeščanje),
- prašičem prijazne tehnologije zreje.
Aplikacija etoloških spoznanj pri tehnologiji vzreje perutnine:
- vplivi okolja ( mikroklima, strah) na vzrejo perutnine,
- obravnava ustreznih tehnologij s podrobnostmi, ki lahko
vplivajo na dobro počutje živali in njihove odzive.
Aplikacija etoloških spoznanj pri trasnportu živali:
- vplivi vrste transportnih sredstev na živali,
- vplivi dolžine transporta na živali.
Aplikacija etoloških spoznanj pri spremljevalnih živalih:
- tipične vedenjske lastnosti psa in mačke,
- potrebe psa in mačke glede na etogram,
- odstopanja v normalnem obnašanju psa in mačke,
- odnos lastnik – spremljevalna žival.
-
15. Temeljna literatura
1. Štuhec I. Etologija domačih živali. Zapiski s predavanj, BF,
Oddelek za Zootehniko, 1997.
2. Bayvel, A.C.D., Rahman S.A., Gavinelli A. Animal welfare:
global issues, trends and challenges. OIE, Vol. 24 (2), 2005.
(Izbrana poglavja).
3. Grandin T. Livestock Handling and Transport, CAB
International, 1997. (Izbrana poglavja).
4. Lynch JJ. The behaviour of sheep, Biological principles and
Implications for Production, CAB International, 1992. (Izbrana
poglavja).
5. Albright, J.L., Arave C.W. The Behaviour of Cattle. CAB Int.,
1997. (Izbrana poglavja).
6. Turner, C:D:, Baetson P. The domestic Cat The biology of its
behaviour). Cambridge Univ. Press, 2000. (Izbrana poglavja).
Študentom je literatura dosegljiva na inštitutu in v knjižnici
fakultete.
16. Predvideni študijski
doseţki
16.1 Znanje in
razumevanje
16.2 Uporaba
16.3 Refleksija
Na podlagi osnovnih znanj, ki jih
študent veterine pridobi pri predmetu
lahko širi svoje znanje tudi na podlagi
priporočene literature. Študent obvlada
osnove obnašanja domačih živali in
razlikovanje za žival specifičnega in
normalnega načina obnašanja, skladno
z etogramom, od netipičnega in zaradi
vplivov okolja spremenjenega
obnašanja, ki ni v skladu z etogramom
za posamezno vrsto živali. Študent
spozna potrebe živali in spremenjene
lastnosti glede na vplive modernih
tehnologij zrej. Pri tem obvlada
osnovne pojme, procese in zakonitosti
na relacijah človek, žival, okolje.
Tovrstno poznavanje bodočemu
veterinarju že med študijem omogoča
lažje razumevanje drugih predvsem
kliničnih predmetov, v poklicu pa mu
omogoča lažje delo v prepoznavanju
nastajanja in posledic raznovrstnih
motenj v počutju in zdravju domačih
živali.
Študent se pri predmetu na primerih v
teoriji in deloma v praksi nauči
strokovnega pogleda na problematiko
glede namestitve živali, počutja živali v
različnih tehnoloških okoljih in odzive
z različnimi oblikami spremenjenega
obnašanja. Na ta način študent lahko
kasneje lažje opazi reakcijo živali na
motnje v okolju, na podlagi tega
predlaga ustrezne rešitve za izboljšanje
okolja in s tem počutja ter zdravja
živali. Študent se prav tako nauči osnov
opazovanja in vrednotenja obnašanja
živali.
Predmet študentu širi znanja s področja
obnašanja in dobrobiti domačih živali v
povezavi z zdravstvenim varstvom. S
spoznavanjem normalnega načina
obnašanja in odstopanji je študent
pripravljen pričeti z delom na terenu in
v praksi. Prikazana so nekatera
izhodišča in načini ukrepanj za
izboljšanje počutja živali, ki se jih
lahko neposredno uporabi v praksi.
16.4 Prenosljive
Obravnavane tematike iz ožje vsebine
spretnosti – niso vezane predmeta, študenta navajajo k uporabi
le na en predmet
širokega spektra domače, predvsem pa
tuje literature, delo v timih je
naravnano na diskusijske ure po
zaključku izpredavanih tem predavanj.
Timsko delo je izraženo predvsem pri
prikazih praktičnih primerov, na katerih
se študentje seznanijo z opazovanji,
obnašanja živali v praksi, s tem so
usmerjeni v analizo lastnih spoznanj in
konkretnih rezultatov. Rezultate
opazovanj in meritev povežejo s
teoretičnimi izhodišči in modelirajo v
naprej pripravljene probleme. Za
tovrstno delo se pripravijo s
predhodnim študijem iz literature.
17. Metode poučevanja in
učenja
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega
načrta
Predavanja in vaje pri predmetu potekajo z uporabo vseh audio
vizualnih pripomočkov. Vključujejo prikaz praktičnih primerov,
simulacije (modeliranje) in diskusijske ure pri predavanjih.
Pogoj za poslušanje predmeta je vpis v četrti letnik študija,
pristop k izpitu je mogoč ob rednem obiskovanju predavanj.
Ustni izpit.
Ocenjevalna lestvica: 6-10 pozitivno, 1-5 negativno, skladno z
določili statuta UL.
Zaključna ocena izpita je enojna.
Samoevalvacija glede na interno oceno študentov.
Izredni profesor, dr. Martin Dobeic