LETNO POROČILO 2014 - Univerzitetni klinični Center Ljubljana
LETNO POROČILO 2014 LETNO POROČILO 2014 www.kclj.si LETNO POROČILO 2014 Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: mag. Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Poročilo je pripravil uredniški odbor v sestavi: Ksenija Ševerkar, pomočnica generalnega direktorja za ekonomsko-finančne zadeve Vlado List, vodja Službe za planiranje, kontroling in poslovno informiranje Elvira Kaljanac, Služba za planiranje, kontroling in poslovno informiranje Maja Mazej, vodja Tehnično-vzdrževalnih služb Bojan Uran, pomočnik generalnega direktorja za komercialne zadeve Danica Girandon, Kadrovska služba mag. Peter Pustatičnik, vodja ekonomskega sektorja prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr.med., pomočnica strokovne direktorice UKC Dominika Oroszy, dr. med., Vodja službe za kakovost Ernestina Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego Tehnični urednici: Lucija Mak Uhan, Blanka Šetinc Lektura: Monika Zanjkovič, s. p. Oblikovanje in prelom: Ana Vedlin Fotografije: Jolanda Kofol, Depositphotos Tisk: Collegium Graphicum d.o.o., junij 2015 naklada: 200 izvodov Copyright © 2015, Univerzitetni Klinični center Ljubljana, v Ljubljani, junij 2015 KAZALO UVOD PREDSTAVITEV ZAVODA PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA Temeljna zdravstvena dejavnost Dejavnosti skupnega pomena Strateško upravljanje in poslovno-administrativne storitve ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA Svet ukc Ljubljana Strokovni svet Ožje vodstvo zavoda Posvetovalni organi in delovna telesa ukc Ljubljana Vodenje klinik in kliničnih inštitutov 6 12 14 15 15 15 18 19 19 20 20 20 POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014 21 1. 2. 3. 4. 5. 6. 23 25 27 29 30 31 39 43 44 46 46 48 48 54 54 58 58 65 66 70 71 76 80 82 82 84 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA DOLGOROČNI CILJI ZAVODA LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 4.1 REALIZACIJA LETNIH CILJEV 4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev 4.1.2. Finančni vidik 4.1.3. Vidik poslovnih procesov 4.1.4. Vidik učenja in rasti 4.2 REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA 4.2.1 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS 4.2.2 Uresničevanje planiranega fizičnega obsega dela v letu 2014 do ZZZS in ostalih plačnikov 4.2.2.1 Bolnišnična dejavnost 4.2.2.2 Specialistično-ambulantna dejavnost 4.2.2.3 Ostale dejavnosti 4.2.3. Poročanje o terciarni dejavnosti 4.2.4 Poročanje o izvajanju mednarodnih projektov in raziskovalna dejavnost 4.3 POSLOVNI IZID 4.3.1 Prihodki 4.3.2 Odhodki 4.3.2.1 Stroški materiala 4.3.2.2 Stroški storitev 4.3.2.3 Stroški dela 4.3.2.4 Finančni odhodki 4.3.3 Rezultat poslovanja 4.3.3.1 Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 6.1 UČINKI UKREPOV NA PODLAGI ENOTNIH USMERITEV UKC LJUBLJANA 6.2 SANACIJSKI UKREPI ZA STABILIZACIJO POSLOVANJA 6.2.1 Ukrepi na prihodkovni ravni 6.2.2 Ukrepi na odhodkovni strani 6.2.2.1 Znižanje stroškov materiala 6.2.2.2 Obvladovanje stroškov storitev 6.2.2.3 Znižanje stroškov dela 6.3 MODEL POSLOVNE ODLIČNOSTI IN OCENA V OKVIRU PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST (PRSPO) 6.4 MEDNARODNA AKREDITACIJA DNV - DIAS 85 87 88 92 92 94 94 94 95 95 95 6.5 PROJEKT SIOK (SLOVENSKA ORGANIZACIJSKA KLIMA) 7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA 7.1 KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI 7.2 FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA 8. OCENA STROKOVNE UČINKOVITOSTI – KAKOVOSTI IN VARNOSTI 8.1 PROGRAM IN LETNI CILJI ZA ZAGOTOVITEV IN NENEHNO IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI IN VARNOSTI PACIENTOV 8.2 POVRATNE INFORMACIJE UPORABNIKOV ZA LETO 2014 8.2.1 Zadovoljstvo uporabnikov 8.2.2 Pritožbe in pohvale pacientov 8.2.3 Zadovoljstvo študentov s klinično prakso 8.3 PRESOJE, AKTIVNOSTI ZA PRIDOBITEV AKREDITACIJSKE LISTINE 8.4 POROČILO O SISTEMU UPRAVLJANJA Z ODKLONI 8.5 AKTIVNE KLINIČNE POTI V UKCL 8.6 NAČRTNA RABA PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL IN PREPREČEVANJE OKUŽB 9. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC (NNJF) 9.1 NOTRANJE REVIZIJE 9.2 SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INŠTITUCIJAMI 9.3 IZVAJANJE SVETOVALNE FUNKCIJE 10.POJASNILA NA PODROČJIH, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI 11. OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA 12.DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 12.1 PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA 12.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike 12.1.2 Ostale oblike dela 12.1.3 Izobraževanje, specializacije in pripravništva 12.1.4 Dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem 12.2 POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2014 12.2.1 Investicije, ki niso sofinancirane s strani kohezijskih skladov 12.2.1.1 Nabava medicinske in nemedicinske opreme 12.2.2 Investicije v okviru projekta energetske sanacije 12.2.3 Investicije v okviru projekta centrov nujne medicinske pomoči 12.2.4 Investicije v letu 2014 12.2.4.1 Opis plana investicij 2014 12.2.4.2 Opis vseh investicij 2014 12.3 POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2014 12.3.1 Plan investicijskega vzdrževanja 2014 12.3.2 Opis investicijskega vzdrževanja 2014 12.3.3 Opis tekočega vzdrževanja 2014 12.4 POROČILO O DTS IN PT 13.PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU 96 97 98 98 99 114 115 115 123 123 128 129 129 129 132 132 132 132 134 137 137 138 139 140 142 PRILOGE: RAČUNOVODSKI IZKAZI 161 100 101 101 102 103 103 104 105 106 107 108 109 109 110 112 5 uvod mag. Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana prof.dr. Sergej Hojker, dr.med., strokovni direktor UKC Ljubljana 6 Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra Leto 2014 je bilo za Univerzitetni klinični center Ljubljana posebno leto. Bilo je namreč zadnje leto četrte dekade dokončanja novega Kliničnega centra z Diagnostično terapevtsko servisnim delom (otvoritev novembra 1975) in zadnje leto dvanajste dekade ustanovitve Kliničnih bolnic (preselitev na Zaloško cesto oktobra 1895). Ker torej v letu 2015 obeležujemo dve pomembni obletnici, je bilo že leto 2014 zaznamovano s pripravami na te dogodke. V lanskem letu smo tako dobili dve potrditvi našega izvrstnega, predvsem pa sistematičnega dela v zadnjih petih letih. Na podlagi ocenjevanja v letu 2013 smo se uvrstili med finaliste in v ožji izbor za nagrado Republike Slovenije za poslovno odličnost, pridobili mednarodni certifikat EFQM – štiri zvezdice ter mednarodno akreditacijo bolnice po modelu DNV GL NIAHO. Pri tem pa naša zaveza kakovosti in odličnosti ni bila prekinjena. Stopili smo na pot pridobitve standarda ISO 9000 ter si zadali še težji cilj, da dobimo evropsko nagrado za poslovno odličnost. Leto 2014 je zaznamovalo tudi dokončno odprtje težko pričakovanega najmodernejšega Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana. Teh priznanj pa ne bi bilo in jih tudi v prihodnosti ne bo, če bi pozabili na naše osnovno poslanstvo – obravnavo bolnikov. Tudi v letu 2014 smo, ne glede na ekonomske (finančne) pritiske, povečevali obseg naših storitev za bolnike. V bolnišnični dejavnosti smo zdravili 116 tisoč bolnikov, v ambulantah opravili 760 tisoč pregledov, v diagnostičnih enotah 400 tisoč obravnav. Ne glede na določila pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) smo zdravili kar 4.300 bolnikov več, kot jih je predvidel ZZZS in zdravstvena politika. Ta dodatna zdravljenja smo opravili v lastno ekonomsko škodo, saj so ostala neplačana in pomenijo izpad prihodkov v višini več kot 6 milijonov evrov neplačanih ambulantnih zdravljenj. Zato smo bili konec leta 2014 še toliko bolj razočara- V. d. generalni direktor UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec ni, ko ZZZS in Vlada RS nista prepoznala naše vloge in truda ter sta UKC Ljubljana za vsa ta zdravljenja namenila le borih 150.000 evrov, medtem ko so mnogi drugi izvajalci (regijske bolnišnice, zasebni zdravstveni zavodi) dobili dodatna sredstva v veliko večjem obsegu za programe, ki jih sploh niso opravili. Ne glede na takšne dogodke je bilo ekonomsko leto 2014 uspešno, še posebej v primerjavi z letom pred tem. Ustvarili smo sicer izgubo v višini 9,5 milijona evra, ki pa je zanemarljiva v primerjavi z možnimi izidi, ki smo jih napovedali že v začetku leta 2014 in so se nakazovali tudi v vmesnih napovedih. Še posebej ocenjujemo tak izid kot uspešen glede na dejstvo, da lahko primanjkljaj v celoti pripišemo neplačanemu hospitalnemu programu v višini dobrih 6 milijonov evrov in neplačanemu ambulantnemu programu v višini 3,3 milijona evrov ter nepokritim stroškom izplačila druge polovice tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj v višini več kot 7 milijonov evrov. Če bi ZZZS in ustanovitelj izpolnila svoje obveznosti v celoti, bi v UKC Ljubljana v letu 2014 poslovali pozitivno. Res je, da je delno tako dober rezultat poslovanja posledica sklepov Vlade RS že v letu 2015, s katerimi so bile popravljene določene cene zdravstvenih storitev za leto 2014 (pri tem je potrebno poudariti, da nič ni bilo podarjeno). Daleč največ zaslug za tak izid pa ima sistematično delo menedžmenta in vseh sodelavcev. Že peto leto zapored smo namreč z organizacijskimi ukrepi zniževali stroške dela za več kot 1 %. Največje prihranke pa smo dosegli pri nabavah – cene žilnih opornic smo znižali za 2,5 milijona evrov na letni ravni, cene materiala za interventno kardiologijo za 1,1 milijon evrov, cene mnogih drugih materialov pa že v predhodnih letih. Univerzitetni klinični center Ljubljana je torej tudi v letu 2014 krepil vrednote solidarnosti in pravičnosti ter vztrajal na poti odličnosti. Strokovni direktor UKC Ljubljana, prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. Glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses. 7 PREDSTAVITEV ZAVODA Na dan 31. decembra 2014 je Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju UKC Ljubljana) zaposloval 7.778 ljudi, od tega 1.177 (15 %) zdravnikov in zobozdravnikov in 3.791 (49 %) medicinskih sester. Bolnišnica je imela decembra 2014 skupaj 2.175 bolniških postelj; v bolnišnični obravnavi se je leta 2014 zdravilo 116.550 pacientov, ležalna doba je bila 5,43 dneva. Opravljenih je bilo 763.202 specialistično-ambulantnih obiskov. Te številke uvrščajo UKC Ljubljana med največje bolnišnice v Srednji Evropi. Zavod poleg zdravljenja najtežjih pacientov v Sloveniji skrbi za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti in ostalih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami izobražuje kadre vseh zdravstvenih poklicev. Po svoji visoki strokovnosti in usmerjenosti v terciar se UKC Ljubljana bistveno razlikuje od ostalih bolnišnic v Sloveniji, kar ga postavlja ob bok podobnim univerzitetnim bolnišnicam v razviti Evropi in ZDA. 12 Osebna izkaznica zavoda Splošni podatki LOGOTIP IME Univerzitetni klinični center Ljubljana OKRAJŠAVA UKC Ljubljana NAZIV ZA POSLOVANJE S TUJINO Univerzitetni klinični center Ljubljana – University Medical Centre Ljubljana SEDEŽ Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana MATIČNA ŠTEVILKA 5057272 IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV SI52111776 ŠIFRA PRORAČUNSKEGA UPORABNIKA 27782 ŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA SI56 01100 603 0277 894 TELEFON (UPRAVA) 01 522 22 90 TELEFAKS (UPRAVA) 01 522 24 82 SPLETNA STRAN www.kclj.si USTANOVITELJ Republika Slovenija DATUM USTANOVITVE Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana) TEMELJNA DEJAVNOST • Zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, • izobraževalna dejavnost, • raziskovalna dejavnost. ORGANI UPRAVLJANJA IN VODENJE • Svet UKC Ljubljana, • Strokovni svet UKC Ljubljana, • generalni direktor UKC Ljubljana, • strokovni direktor UKC Ljubljana. VODSTVO ZAVODA • v. d. generalnega direktorja: mag. Simon Vrhunec • strokovni direktor: prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. • glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses. Poslanstvo Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje ter izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da prebivalcem svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe. Vizija Vizija UKC Ljubljana je ostati najkakovostnejša in najvarnejša bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za paciente, motivirano delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in središče sodobnih raziskav, ki bo pritegnilo in zadržalo najboljše raziskovalce. 13 PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA V UKC Ljubljana so organizirane: 1. temeljna zdravstvena dejavnost, 2. dejavnosti skupnega pomena, 3. strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve. 14 Temeljna zdravstvena dejavnost Skladno z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center Ljubljana, Statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKC Ljubljana je delo na področju temeljne zdravstvene dejavnosti organizirano na klinikah, kliničnih inštitutih, kliničnih oddelkih, centrih in službah ter centrih odličnosti. Centri in službe se oblikujejo za posamezna strokovna področja znotraj klinik, kliničnih inštitutov in oddelkov. Centri odličnosti se ustanovijo za vrhunska, mednarodno uveljavljena področja dela. UKC Ljubljana je ustanova, sestavljena iz 134 organizacijskih enot: klinike, klinični inštituti in klinični oddelki, centri, službe in sektorji. Na vseh teh ravneh potekajo tudi vse ključne odločitve, povezane tako z oskrbo pacientov kot tudi z razvojnim in raziskovalnim delom. Te odločitve so usklajene s cilji in usmeritvami na ravni UKC Ljubljana. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje načrtovanega dela, strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančnimi viri, vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti. Klinike, ki imajo v sestavi več notranjih organizacijskih enot (kliničnih oddelkov) so: Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in Stomatološka klinika. Vodijo jih strokovni direktor, poslovni direktor in glavna medicinska sestra; klinične oddelke vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre. Samostojne klinike in klinični inštituti so: Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Te enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre. Dejavnosti skupnega pomena Dejavnosti skupnega pomena so potrebne za izvajanje temeljne zdravstvene dejavnosti. V okviru dejavnosti so za posamezna področja oblikovane službe, oddelki in enote. V te dejavnosti sodijo: Lekarna, Reševalna postaja, Negovalni oddelek, Oskrbovalne službe, Služba bolniške prehrane in dietoterapije in Tehnično-vzdrževalni sektor. Strateško upravljanje in poslovno-administrativne storitve Strateške službe nudijo strokovno podporo vodstvu UKC Ljubljana pri izvajanju nalog njegovega strateškega vodenja. Vse službe v okviru strateškega upravljanja se organizacijsko vežejo v upravo zavoda in ji tudi neposredno odgovarjajo. Za opravljanje dejavnosti strateškega upravljanja in poslovno-administrativnih storitev so organizirani sektorji, službe, oddelki in enote v treh sklopih: • področje za splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost, področje za ekonomsko in finančno dejavnost, področje za nabavno dejavnost, področje informacijskih tehnologij; • strateške službe (Služba notranje revizije, Služba za odnose z javnostmi, Služba za raziskave in razvoj, Služba za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti in varnosti, Služba za investicije); • službe skupnega pomena (Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb, Medicinski simulacijski center, Center za transplantacijsko dejavnost, Svetovalno socialna služba, Svetovalna služba zdravstvene nege). Samostojne diagnostične enote so: Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za radiologijo in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo. Tudi diagnostične enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki. Za posamezna strokovna področja so znotraj klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov oblikovani centri in službe, ki jih vodijo vodje. 15 STROKOVNI SVET SVET UKC TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST INTERNA KLINIKA KIRURŠKA KLINIKA 16 KO za hipertenzijo KO za žilne bolezni KO za intenzivno interno medicino KO za kardiologijo KO za pljučne bolezni in alergijo KO za gastroenterologijo KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni KO za nefrologijo KO za revmatologijo KO za hematologijo Center za geriatično medicino Center za zastrupitve Internistična prva pomoč KO za kirurške okužbe KO za kirurgijo srca in ožilja KO za torakalno kirurgijo KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo KO za travmatologijo KO za nevrokirurgijo KO za urologijo KO za abdominalno kirurgijo KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Urgentni kirurški blok Operacijski blok NEVROLOŠKA KLINIKA Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo KO za bolezni živčevja KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Služba za nevrorehabilitacijo Služba za urgentno nevriologijo GINEKOLOŠKA KLINIKA KO za ginekologijo KO za perinatologijo KO za reprodukcijo Klinični inštitut za medicinsko genetiko Služba za medicinske dejavnosti skupnega pomena Skupne nemedicinske službe Služba za raziskovanje, izobraževanje in informatiko s knjižnico PEDIATRIČNA KLINIKA Služba za kardiologijo Služba za pljučne bolezni KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni KO za nefrologijo Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo KO za otroško hematologijo in onkologijo KO za neonatologijo Služba za otroško psihiatrijo KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko Služba za radiologijo Služba za dietologijo in bolniško prehrano STOMATOLOŠKA KLINIKA Center za ustne bolezni in parodontologijo Center za zobne bolezni Center za stomatološko protetiko Center za otroško in preventivno zobozdravstvo Center za zobno in čeljustno ortopedijo SAMOSTOJNE KLINIKE IN KLINIČNI INŠTITUTI DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI in VROČINSKA STANJA OČESNA KLINIKA ORTOPEDSKA KLINIKA KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO in CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO KLINIČNI inštitut za medicino dela, prometa in športa inštitut za medicinsko rehabilitacijo DIAGNOSTOČNE ENOTE KLINIKA ZA nuklearno medicino KLINIČNI inštitut za radiologijo KLINIČNI inštitut za klinično kemijo in BIOKEMIJO GENERALNI DIREKTOR, STROKOVNI DIREKTOR, GLAVNA MEDICINSKA SESTRA DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA NEGOVALNI ODDELEK LEKARNA REŠEVALNA POSTAJA OSKRBOVALNE SLUŽBE SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE TEHNIČNO-VZDRŽEVALNI SEKTOR STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNOADMINISTRATIVNE STORITVE PODROČJE ZA Kadrovsko, pravno in splošno dejavnost Informatiko Ekonomsko in finančno dejavnost Nabavno dejavnost STRATEŠKE SLUŽBE služba za notranjo revizijo služba za odnose z javnostmi služba za raziskave in razvoj služba za kakovost služba za investicije SLUŽBE skupnega pomena služba za PREPREČEVANJE bolnišničnih okužb center za transplantacijsko dejavnost svetovalna socialna služba svetovalna služba zdravstvene nege medicinski simulacijski center 17 ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA Upravljanje in vodenje zavoda poteka v skladu s statutom in pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih. 18 Svet UKC Ljubljana Svet UKC Ljubljana je organ upravljanja, ki ima enajst članov, od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, en je predstavnik Mestne občine Ljubljana in en je predstavnik uporabnikov oziroma zavarovancev. Svet odloča o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja zavoda in glavne medicinske sestre UKC Ljubljana ter sprejema statut, programe dela, razvoja in nabav, investicij in naložb, spremlja njihovo izvrševanje, sprejema finančni načrt in odloča o razporejanju presežkov prihodkov nad odhodki ter o drugih stvareh skladno s statutom zavoda. Člani Sveta zavoda v letu 2014: Predstavnik Predsednica: prof. dr. Aleksandra MARKOVIČ-PREDAN, dr. med., višja svetnica Peter BOHINEC USTANOVITELJA prim. mag. Vasja KLAVORA, dr. med. Marija PUKL mag. Igor ZAJEC prof. dr. Mitja KOŠNIK Podpredsednik: prim. Branko CVJETIĆANIN, dr. med. ZAPOSLENIH Marko ALAUF, inž. tel. doc. dr. Tomaž KOCJAN, dr. med. MESTNE OBČINE LJUBLJANA prim. Bogomir GORENŠEK, dr. med. UPORABNIKOV mag. Suzana JARC Strokovni svet Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki načrtuje, obravnava in usmerja strokovno dejavnost UKC Ljubljana, upoštevaje strokovno samostojnost klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov v okviru njihovih strokovnih pooblastil. Strokovni svet sestavljajo: strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni direktor UKC Ljubljana. Člani Strokovnega sveta leta 2014 so: • prof. dr. Sergej HOJKER, dr. med., strokovni direktor zavoda UKC Ljubljana, predsedujoči Strokovnemu svetu UKC Ljubljana, • doc. dr. Zlatko FRAS, dr. med., strokovni direktor Interne klinike, • prof. dr. Marjaž VESELKO, dr. med., strokovni direktor Kirurške klinike, • prof. dr. David B. VODUŠEK, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Nevrološke klinike, • prof. dr. Adolf LUKANOVIČ, dr. med., svetnik, strokovni direktor Ginekološke klinike, • prof. dr. Rajko KENDA, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Pediatrične klinike, • prof. dr. Martina DREVENŠEK, dr. stom., strokovna direktorica Stomatološke klinike, • doc. dr. Katja ZALETEL, dr. med., predstavnica samostojnih klinik in kliničnih inštitutov za diagnostiko, • prof.dr. Branka STIRN KRANJC, dr. med., predstavnica samostojnih klinik in kliničnih inštitutov, • Erna KOS GRABNAR, viš. med. ses., glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. 19 Ožje vodstvo zavoda Ožje vodstvo zavoda sestavljajo generalni direktor, strokovni direktor in glavna medicinska sestra. Kolegij generalnega direktorja se sestaja vsak ponedeljek v tednu; sestavljajo ga generalni in strokovni direktor s pomočniki, glavna medicinska sestra zavoda, vodja službe za notranjo revizijo in predstavnik Službe za odnose z javnostmi. Generalni direktor predstavlja in zastopa UKC Ljubljana ter organizira in vodi poslovanje zavoda. Za poslovni uspeh, uravnoteženje poslovnih in strokovnih interesov ter za zakonitost poslovanja odgovarja ustanovitelju ter predlaga temelje poslovne politike in načrte razvoja zavoda. Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda s soglasjem Vlade Republike Slovenije za dobo štirih let. V mandatnem obdobju od 11. avgusta 2009 do 10. avgusta 2013 je bil generalni direktor zavoda mag. Simon Vrhunec, ki ga je Svet UKC Ljubljana na 9. redni seji, dne 05. 12. 2013, imenoval za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Njegovo imenovanje mora potrditi še Vlada Republike Slovenije. Generalni direktor ima pomočnike za naslednja področja: za splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost, za ekonomsko in finančno dejavnost, za nabavno dejavnost ter za informacijsko področje. Med pomočnike generalnega direktorja sodi tudi glavna medicinska sestra zavoda. Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno dejavnost UKC Ljubljana ter je odgovoren za uresničevanje strokovnega razvoja in povezovanja z ostalimi zdravstvenimi zavodi. Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda za dobo štirih let. Od 09. 12. 2013 je za naslednje štiriletno mandatno obdobje imenovan izr. prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. Strokovni direktor ima pomočnike za naslednja področja: za kakovost, izobraževanje in znanstveno-raziskovalno dejavnost. Glavna medicinska sestra načrtuje, organizira, vodi in nadzira dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe pacientov in odgovarja za učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvene nege v skladu s sprejetimi cilji zavoda. Po določbah statuta glavna medicinska sestra ni umeščena med organe upravljanja zavoda. V mandatnem obdobju od 17. julija 2009 do 16. julija 2013 je bila glavna medicinska sestra zavoda Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses., ki jo je Svet zavoda UKC Ljubljana na 5. redni seji, dne 11. 07. 2013, imenoval za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Glavna medicinska sestra ima pomočnike za naslednja področja: za izobraževanje, higiensko-epidemiološko področje, področje vodenja kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi. 20 Posvetovalni organi in delovna telesa UKC Ljubljana Odbori in sveti: •Poslovni odbor •Odbor za kakovost •Svet za izobraževanje •Raziskovalni svet •Svet za informatiko •Strokovni svet zdravstvene in babiške nege •Svet pacientov Koordinacijska in delovna telesa: •Kolegij generalnega direktorja •Kolegij poslovnih direktorjev •Komisija za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor •Odbor za varnost •Odbor za izrabo virov •Komisija za strokovno etična vprašanja •Komisija za zdravila •Komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb •Komisija za klinične raziskave •Komisija za uvajanje novih medicinskih materialov in pripomočkov •Odbor UKC Ljubljana za varno in racionalno rabo krvi, sestavin krvi in zdravil iz krvi •Komisija za enteralno in parenteralno prehrano •Projektna skupina za varno rabo zdravil •Komisija za koordinacijo na področju kirurške dejavnosti •Komisija za koordinacijo na področju ambulantne dejavnosti •Komisija za koordinacijo na področju radiološke dejavnosti •Komisija za koordinacijo na področju rehabilitacije •Komisija za koordinacijo na področju urgentne dejavnosti •Komisija za koordinacijo na področju zdravstvene dokumentacije •Komisija za izločanje in odbiranje dokumentarnega gradiva Vodenje klinik in kliničnih inštitutov Za vodenje klinik in kliničnih inštitutov odgovarjajo predstojniki klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov. Za več klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov, ki jih vodijo predstojniki, se imenuje poslovni direktor. Klinike, ki imajo v svoji sestavi več notranjih organizacijskih enot, vodita poslovni in strokovni direktor klinike. POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014 21 POSLOVNO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA: Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih predpisuje Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna – Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10: 1. zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika; 2. dolgoročne cilje posrednega uporabnika, kot izhaja iz večletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oziroma področnih strategij in nacionalnih programov; 3. letne cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela; 4. oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fizične, finančne in opisne kazalce (indikatorje), določene v obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela po posameznih področjih dejavnosti; 5. nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela; 6. oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let; 7. oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oziroma župan in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kvalitete poslovanja posrednega uporabnika; 8. oceno notranjega nadzora javnih financ; 9. pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj cilji niso bili doseženi. Pojasnila morajo vsebovati seznam ukrepov in terminski načrt za doseganje zastavljenih ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, če zastavljeni cilji niso izvedljivi; 10. oceno učinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga področja, predvsem pa na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora; 11. druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poročilo o investicijskih vlaganjih. 22 1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA 23 a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov c) Interni akti zavoda • Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC, 127/06-ZJZP) • Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-UPB2, 15/08-ZPacP, 23/08, 58/08-ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12ZUJF, 14/13) • Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 15/08-ZPacP, 58/08, 107/10-ZPPKZ, 40/12-ZUJF) • Določila Splošnega dogovora za leto 2014 z aneksi • Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2014 z ZZZS Interni akti zavoda UKC Ljubljana so navedeni v Prilogi 1. b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila 24 • Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11ZDIU12, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13-ZIPRS1415, 101/13) • Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, 101/13, 9/14 – ZRTVS-1A, 25/14 – ZSDH-1, 39/14, 84/14, 05/14 – ZUJF-C IN 95/14) • Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C, 114/06-ZUE) • Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11) • Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10) • Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10, 104/11) • Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14) • Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12) • Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13) • Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03) • Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03, 108/13) • Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09, 41/12) • Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/10, 3/13) • Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost Ministrstva za zdravje (Št. dokumenta 012-11/2011-20 z dne 15. 12. 2010) 2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA 25 Strateški cilji UKC Ljubljana so: • referenčna evropska bolnišnica: krepitev terciarne dejavnosti in referenčnosti ustanove ter postopno ločevanje terciarne in sekundarne dejavnosti, krepitev razvojno-raziskovalnega dela, razvoj v vrhunski interdisciplinarni učni center, ohranjanje in krepitev ugleda UKC Ljubljana, izpolnjenje mednarodnih standardov odličnosti in varnosti za pridobitev mednarodnega certifikata EFQM »Prepoznani v odličnosti«, mednarodne akreditacije in certifikata ISO 9001; • pacient v središču pozornosti: izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, izboljšanje zadovoljstva pacientov in drugih odjemalcev storitev UKC Ljubljana, izvajanje dogovorjenih programov, širitev programov na dejavnostih z dolgimi čakalnimi dobami - obvladovanje čakalnih dob, zagotavljanje enake dostopnosti do zdravstvene oskrbe in enakopravne obravnave vsem pacientom, nadgrajevanje partnerskega odnosa z uporabniki zdravstvenih storitev – vključevanje pacientov v soodločanje; • učinkovita organizacija in upravljanje: vzpostavitev sodobne, učinkovite in fleksibilne organiziranosti in izboljševanje učinkovitosti upravljanja; zagotoviti ustrezno prostorsko ureditev in opremljenost; prenova, razvoj in oblikovanje sodobnih in učinkovitih organizacijskih enot v skladu z razpoložljivimi viri; obvladovanje storilnosti dela in stroškov poslovanja; doseganje finančne trdnosti in s tem dolgoročne stabilnosti poslovanja UKC Ljubljana; zagotavljanje ustrezne transparentnosti poslovanja (interna realizacija – zaračunavanje storitev med organizacijskimi enotami znotraj UKC Ljubljana, beleženje stroškov po pacientih in zdravnikih, urejanje razmerij z javnimi in zasebnimi zavodi glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri drugih delodajalcih …); vzpostavitev in vzdrževanje sistema celovite kakovosti in varnosti; uvajanje kliničnih poti; izvajanje investicij za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za opravljanje dejavnosti in izboljšanje tehnološke opremljenosti UKC Ljubljana; razvoj sodobne informacijske tehnologije (integracija informacijskih sistemov, uskladitev informacijskih storitev z zdravstvenimi procesi, zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, aktivno vključevanje v nacionalne in evropske projekte s področja e-zdravja); doseganje ravnotežja med zdravstvenimi potrebami okolja in razpoložljivimi viri; izboljšanje tehnične infrastrukture; boljši pretok informacij, boljše interno komuniciranje in graditev pozitivnih odnosov z javnostmi; 26 • motivirani in usposobljeni zaposleni: zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture ter stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, zagotavljanje kompetentnosti zaposlenih in zunanjih odjemalcev izobraževalnih storitev, vzpostavitev učinkovitega upravljanja s človeškimi viri, spodbujanje strokovnega razvoja zaposlenih, usposabljanje zaposlenih za učinkovito vodenje in upravljanje UKC Ljubljana, zagotavljanje pogojev za raziskovalno razvojno delo, spodbujanje inovativnosti zaposlenih …; • odgovornost do okolja: krepitev povezav in sodelovanja z zdravstvenimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami na nacionalni ravni in v mednarodnem okolju, ohranjanje naravovarstvene odgovornosti do okolja, požarne varnosti in varstva pred sevanji (skrbno ravnanje z nevarnimi snovmi, odpadki …). 3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV 27 V UKC Ljubljana z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) uvajamo evropski poslovni model odličnosti EFQM1 in uravnoteženi sistem kazalnikov uspešnosti (v nadaljevanju BSC2) po vidikih: • vidik pacientov in drugih odjemalcev: izpolnjevanje dogovorjenega delovnega programa, varna in uspešna obravnava pacientov, enakopravna obravnava pacientov, izpolnjevanje potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev, zadovoljni pacienti; • finančni vidik: UKC Ljubljana je neprofitni zavod in si prizadeva poslovati uravnoteženo (odhodki ne presegajo prihodkov), kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem odhodkov (racionalna raba virov, obvladovanje cen materialov in storitev …) in prihodkov (ustrezno financiranje programov, primeren obseg programov v skladu s potrebami prebivalstva, ustrezna vrednost programov in cene storitev UKC Ljubljana …); • vidik poslovnih procesov: izboljšanje korporativnega upravljanja in organizacije dela, notranje učinkovitosti ter uspešnosti procesov, razvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja, izdelava in uvajanje protokolov oz. kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja, učinkovita in celovita informacijska podpora, dograjevanje sistema notranjih kontrol ...; • vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, spodbujanje inovativnosti, sistematično znanstveno raziskovalno delo, hiter prenos znanj v prakso ... V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili 10 ključnih letnih ciljev: • uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana – doseganje želenih izidov zdravljenja; • varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana; • obvladovanje čakalnih dob UKC Ljubljana in enakopravna obravnava pacientov; • zadovoljni pacienti in drugi odjemalci storitev UKC Ljubljana; • uravnoteženo finančno poslovanje UKC Ljubljana; • obvladovanje prihodkov; • obvladovanje odhodkov (stroškov materiala, storitev in dela); • učinkovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana; • motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana; • razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso. 1 2 28 EFQM – European Fundation for Quality Management BSC – Balanced Scorecard Za vse cilje smo opredelili kazalnike uspešnosti, za katere smo že v Finančnem načrtu in programu dela UKC Ljubljana za leto 2014 postavili merljive ciljne vrednosti. UKC Ljubljana je redno spremljal uresničevanje posameznih ciljev, o rezultatih poslovanja tekoče informiral Svet Zavoda, Ministrstvo za zdravje (MZ) ter druge organizacije in sprotno ukrepal v primerih odstopanj. UKC Ljubljana je zaradi zaostrenih razmer poslovanja v letu 2014 izdelal Sanacijski program poslovanja vključno s sanacijskimi programi poslovanja klinik. UKC Ljubljana je v letu 2014 uspešno prestal več notranjih in zunanjih presoj poslovanja. Kazalnike uspešnosti še dograjujemo in razgrajujemo tako na nivoju UKC Ljubljana kot tudi na nivoju klinik, kliničnih oddelkov ter drugih organizacijskih enot. 4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 29 4.1Realizacija letnih ciljev V Poglavju 4 je predstavljena analiza uspešnosti uresničevanja desetih ključnih ciljev UKC Ljubljana v letu 2014. Podatki o uresničevanju ciljev (kazalniki uspešnosti) in mednarodne primerjave s primerljivimi univerzitetnimi kliničnimi centri kažejo, da je UKC Ljubljana v letu 2014 posloval uspešno in učinkovito. Uspešno in učinkovito poslovanje UKC Ljubljana v letu 2014 potrjujeta tudi dva v letu 2014 pridobljena mednarodno veljavna certifikata (EFQM, DNV DIAS). UKC Ljubljana je v okviru Priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost dosegel, po mednarodnem modelu EFQM – Evropske nagrade za odličnost iz Bruslja, interval točk med 400 in 450, kar je pogoj za pridobitev mednarodno veljavnega certifikata EFQM »Prepoznani v odličnosti – štiri zvezdice”. Doseženo število točk uvršča UKC Ljubljana med mednarodno priznane odlične evropske univerzitetne klinične bolnišnice. Na uspešnost uresničevanja nekaterih ciljev (npr. obvladovanje čakalnih dob) ima UKC Ljubljana le delni vpliv, saj je uspešnost realizacije teh ciljev odvisna od usklajenosti potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah in razpoložljivih finančnih virov financerja (z ZZZS odobrenega obsega zdravstvenih programov in priznanih cen). Iz Tabele 1 in Tabele 2 (Uspešna zdravstvena obravnava pacientov) je razvidna mednarodno primerljiva poslovna uspešnost in učinkovitost UKC Ljubljana z odličnimi evropskimi univerzitetnimi bolnišnicami (AKH Dunaj, Odense in Groningen). UKC Ljubljana z bistveno manjšimi viri (finančnimi in drugimi) zagotavlja izvedbo podobnega oz. celo večjega programa zdravstvenih storitev kot primerljive odlične evropske univerzitetne bolnišnice. Tabela 1: Primerjava ključnih kazalnikov UKC Ljubljana s primerljivimi evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri Allgemeines Krankenhaus der Stadt Wien UKC Ljubljana 2012 Število postelj Ambulantni obiski skupaj s FD EDH, DH 2013 2012 2013 2009 2.178 2.179 2.175 2.116 2.116 1.103.803 1.188.119 1.167.442 1.168.415 1.181.245 1.339 2010 1.339 29.001 29.408 20.775 37.435 37.694 25.010 568.530 556.360 548.436 637.222 641.257 324.954 321.245 Število hospitalnih bolnikov 101.631 100.622 100.967 102.083 103.076 35.412 35.842 Presežek odhodkov v letu Odense University Hospital 2010 1.300 900.000 BOD Celoten prihodek 452.133.370 424.256.713 440.258.539 940.796.663 978.379.121 891.000.000 105.000 700.000.000 4.979.997 22.032.688 9.567.822 18.297.069 7.695.674 36.468.845 58.501.533 68.069.355 45.774.714 53.470.389 7.838 7.747 7.710 9.320 9.355 1.221 1.173 1.166 1.564 1.557 1.300 - negovalni kader 3.718 3.749 3.749 4.216 3.217 3.800 - ostalo 2.899 2.825 2.795 1.348 4.581 57.685 54.762 57.102 100.944 104.584 82.325 70.000 4.449 4.216 4.360 9.216 9.492 25.161 6.667 69,10% 67,39% 66,47% 82,51% 83,03% 66,49% 5,6 5,5 5,4 5,2 5,1 3,7 83,2 85,8 86,6 65,3 66,2 80,8 Presežek odhodkov kumulativno Povpr. št. zaposlenih (iz stanj konec meseca) - zdravniki Prih. / zaposlenega Prih. / hospitalnega bolnika Zasedenost postelj Ležalna doba (št. dni) Število H bolnikov / zdravnika Zasedenost postelj je izračunana iz št. BOD brez EH/DH 30 2014 University Medical Center Groningen 10.823 10.949 10.000 65,73% 4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev Cilj 1: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenj Ključni cilj UKC Ljubljana je uspešna zdravstvena obravnava pacientov. Kakovost in varnost zdravstvene obravnave imata neposreden vpliv na izide zdravljenja. V UKC Ljubljana se zavedamo, kako pomembna je primerljivost kakovosti zdravstvenih storitev v širšem okolju, zato od leta 2011 spremljamo število in uspešnost izidov zdravljenja po mednarodni metodologiji »IQM« (Initiative Qualitätsmedizin) zbiranja rutinskih podatkov (kodiranje diagnoz in kliničnih postopkov) in primerjamo število obravnav in umrljivost za pogosta bolezenska stanja in operacije z mednarodnim združenjem bolnišnic IQM. Združenje bolnišnic IQM se zavzema za transparentne podatke o izidih zdravljenja (bolnišnična umrljivost), stalno izboljševanje kakovosti s pomočjo zunanjih presoj (Peer Review), analizo celotnega procesa in iskanja priložnosti za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave. Merjenje kakovosti zdravstvene obravnave na osnovi rutinskih podatkov iz obračunskega sistema (skupine primerljivih primerov – SPP) omogoča objektivnost ocenjevanja uspešnosti izidov zdravljenja. UKC Ljubljana prioritetno spremlja bolnišnično umrljivost za tista bolezenska stanja oziroma posege, na katere lahko vpliva s strokovnim in kakovostnim delovanjem. Izbrani kazalniki odražajo kakovost zdravstvene obravnave pogostih bolezenskih stanj: akutni miokardni infarkt, srčna odpoved, možganska kap, pljučnica, kot tudi pomembne operacije (operacije žolčnika, velike abdominalne operacije, ortopedske operacije, travmatološke operacije, urološke operacije). Na področju intenzivne medicine se spremlja kompleksna zdravstvena obravnava pri mehanični ventilaciji in sepsi. Transparentni prikaz števila obravnav in uspešnosti izida zdravljenja za pomembna bolezenska stanja, operacije in diagnostične postopke omogoča primerjavo s ciljnimi – pričakovanimi izidi in primerljivimi bolnišnicami na nacionalni in mednarodni ravni. Z analizo rezultatov in notranjo presojo učinkovito odkrivamo suboptimalne strukture in procese ter morebitna odstopanja od zahtevane kompetentnosti zdravstvenega osebja, kar predstavlja osnovo za kontinuirano izboljševanje kakovosti bolnišnične obravnave in s tem izidov zdravljenja. Iz Tabele 2 je razvidna uspešnost izbranih izidov zdravljenja v UKC Ljubljana v primerjavi s povprečjem evropskih odličnih bolnišnic, ki sodelujejo v mednarodnem projektu »Kakovostna medicina – IQM«. UKC Ljubljana dosega pri izbranih kazalnikih izidov zdravljenja – pacientih obravnavanih zaradi srčnega infarkta, srčne odpovedi, pljučnice in večini pogostih operativnih posegov – nižjo umrljivost, kot je povprečje v evropskih odličnih bolnišnicah, kar potrjuje našo uspešnost. Zaznali smo priložnosti za optimizacijo zdravstvene obravnave pacientov z možgansko kapjo, sepso in pacientov na mehanični ventilaciji > 24 ur. S podrobno notranjo presojo bomo analizirali vzroke in pripravili načrt korektivnih ukrepov. V letu 2014 smo ustanovili delovne skupine za optimizacijo zdravstvene obravnave omenjenih področij in pripravili predloge izboljšav. Nadaljevali bomo s širjenjem kazalnikov uspešnosti zdravstvene obravnave na nivoju UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov. UKC Ljubljana bo še naprej zbiral, analiziral in izboljševal kazalnike kakovosti zdravstvenih obravnav Zdravniške zbornice Slovenije (program »Kakovost v zdravstvu Slovenije«) in Ministrstva za zdravje. Cilj 2: Varna in kakovostna obravnava pacientov Pomemben cilj UKC Ljubljana je nenehno izboljševanje varne in kakovostne obravnave pacientov (obvladovanje varnostnih zapletov pri pacientih med diagnostičnimi postopki, zdravljenjem, zdravstveno nego in rehabilitacijo pacientov v UKC Ljubljana) in doseganje evropskih standardov odličnih bolnišnic. V UKC Ljubljana je bilo v letu 2014 evidentiranih 3303 varnostnih zapletov. Največ je bilo razjed zaradi pritiska in padcev, sledijo pa napake pri dajanju zdravil, napake pri postopkih in posegih, zapleti pri invazivnih posegih, napake na opremi med izvajanjem zdravstvene obravnave, samopoškodbe, pogrešitev pacienta in napake v prepoznavi pacienta. Med posredovanimi varnostnimi zapleti je bilo 41 opozorilnih nevarnih dogodkov, ki so pomembno vplivali na poslabšanje zdravstvenega stanja pacientov. Število sporočenih oz. evidentiranih varnostnih zapletov sicer nekoliko narašča, kar pa je posledica izboljševanja delovanja sistema nadzora ned varnostnimi zapleti in večje ozaveščenosti zaposlenih o doslednem in celovitem poročanju (kultura poročanja). Skladno z navodili za izvajanje varnostnih pogovorov je bilo v tem letu 377 pogovorov. V 14 primerih je bil sprožen postopek vzročno posledične analize. Na osnovi omenjenih analiz so bili izvedeni preventivni in korektivni ukrepi. Rezultati analiz se predstavljajo na internih izobraževanjih za zaposlene z namenom širjenja varnostne kulture v UKC Ljubljana. 31 UKCL IQM bolnišnice 2014 UKCL IQM bolnišnice Delež umrlih 2013 Delež umrlih 2014 IQM bolnišnice Delež umrlih 2013 UKCL Število hospitaliziranih imenovalec 2012 Število umrlih števec Delež umrlih Delež umrlih 2013 9,3 4,2 Delež umrlih 2012 3,17 1,38 Število hospitaliziranih imenovalec 4,75 0,70 Število umrlih števec 630 509 18,6 Delež umrlih 2011 7 12,80 0,43 Delež umrlih 2012 20 4,76 0,70 8,5 Delež umrlih 2011 4,7 125 0,32 5,08 5,2 Število hospitaliziranih imenovalec 10,5 16 862 4,47 3,83 0,25 Število umrlih števec 22 6 177 4,90 0,64 3,4 1,3 8,5 0,49 9 1.070 0,00 3,70 0,96 7,1 5,9 nad 19 let 4,75 0,70 8,4 41 156 3,49 2,40 5,36 3,96 1,9 4,76 5,5 1 216 104 7,49 6,93 3,28 3,23 0,41 0,32 0,7 8 1 224 227 0,00 18,75 4,47 2 9 3,05 526 429 0,15 4,90 3,5 12 0,00 3 126 4,19 0,00 5,9 47 25 933 4,96 3,49 2,40 7,5 1.311 6 179 0,53 6,93 0 9 4,2 3 1.081 4,33 1,96 7,49 43 19 8 182 6,45 3 3,23 0,41 0,44 53 229 125 5,95 9,7 18,75 8,4 0 202 3,05 5,01 0,21 0,15 5,1 8 3 227 11,7 0,00 589 493 12,96 4,19 0,63 14 6,99 0,19 3,42 2 0,44 4,96 3,2 1,6 17 9,48 0,00 0,004 1,61 19 112 4,69 0,53 5 143 0,00 0,00 12,3 34 21 647 3,84 4,33 1,96 8 10 105 0,00 12,50 1.115 1 167 0,00 6,45 11,4 0 6.093 7,41 0 45-64 let 7 1.049 2,58 1,71 5,95 9,48 0,15 0 24 34 65-84 let 52 190 3,23 11,29 0,00 0,004 3 8,4 nad 84 del 1 231 102 8,54 116 0,00 0,00 7,3 3,1 delež umrlih 2 217 11 119 0,00 7,41 3,42 pod 60 let 10 185 11 0 5.984 0,00 1,61 60-69 let 14 11,29 0,21 0 27 3,69 70-79 let 11 9,24 0,00 0,003 2 0,00 80-84 let 124 0,00 0,00 7,3 62 85-89 let 14 191 0,00 0,00 1.256 nad 89 let 0 6.289 3,33 1 radikalna prostatektomija, delež umrlih 0 16 43 0 število resekcij pankreasa, delež umrlih zlom vratu stegnenice, vse starostne skupine kompleksni posegi na požiralniku, delež umrlih 20-44 let Starostna skupina Tabela 2: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana – prikaz izbranih kazalnikov ter primerjava z odličnimi evropskimi bolnišnicami (IQM) za leto 2014. UKCL kazalnik izidov zdravljenja Srčni infarkt - delež umrlih Srčni infarkt - delež umrlih Holecistektomija zaradi žolčnih kamnov Resekcije pankreasa, delež umrlih Zlom vratu stegnenice, vse starostne skupine, delež umrlih Zlom vratu stegnenice, starostna skupina, delež umrlih Radikalna prostatektomija, delež umrlih Število porodov in delež maternalne umrljivosti Kompleksni posegi na požiralniku, delež umrlih 32 Tabela 3: Kakovostna in varna obravnava pacientov UKC Ljubljana KAZALNIK Št. vseh padcev hospitaliziranih pacientov na 1.000 oskrbnih dni Razjede zaradi pritiska - pacienti, ki so pridobili RZP v bolnišnici na 100 pacientov Št. vseh hospitaliziranih pacientov koloniziranih z MRSA na 1000 pacientov Št. pacientov že koloniziranih z MRSA ob sprejemu na 1.000 pacientov Št. pacientov, ki je MRSA pridobilo v ustanovi na 1.000 pacientov Realizacija Cilj 2011 2012 2013 2014 iz FN 14 1,25 1,33 1,37 1,80 <1,5 5,80 6,50 1,20 1,22 <1 6,07 4,66 3,91 4,91 <4,92 4,29 3,31 2,87 3,88 <3,47 1,77 1,35 1,03 1,52 <1,45 * Opomba: Zaradi spremenjene metodologije spremljanja kazalnika, vrednosti od leta 2013 naprej niso primerljive z vrednostmi iz preteklih let (do 2012 - na 1.000 pacientov, od 2013 - na 100 pacientov, ob upoštevanju izključitvenih kriterijev). Padci pacientov so najbolj pogosto prijavljeni neželeni dogodki oziroma varnostni zapleti. V UKC Ljubljana spremljamo prijave padcev od leta 2001. V letu 2014 so prijave padcev občutno porasle – pojavnost vseh padcev hospitaliziranih pacientov na 1000 bolniško oskrbnih dni je bila 1,80. Pojavnost padcev s postelje hospitaliziranih pacientov na 1000 bolniško oskrbnih dni je bila 0,90. Delež pacientov, ki so utrpeli posledice je 25,4 %, od tega je bilo težjih posledic 14 %. Podatki kažejo, da se večina padcev zgodi v prvih štirih dneh hospitalizacije, padejo največkrat pacienti starejši od 60 let, predvsem v nočni izmeni, med 21.00 in 7.00 uro (41 %), izdelanih je bilo 222 (23,5 % glede na vse padce) varnostnih pogovorov. Med vzroki za večjo pojavnost padcev smo prepoznali naslednje vzroke: zmanjševanje ekip zaradi omejevanja nadurnega dela, krajša ležalna doba v enotah za intenzivno nego, uporaba zasilnih postelj, kjer pacienti nimajo klicnih naprav, stare postelje brez možnosti nastavitve višine in veliko število visoko ogroženih za padec (dvig II kategorije zahtevnosti zdravstvene nege). V letu 2015 je načrtovano dokončanje protokola za otroke, vpeljava liste kazalnika padcev za posamezne organizacijske enote, vpeljava oddelčne table, na kateri bi dnevno spremljali tudi ogroženost pacientov za padce, uvedba trebušnih pasov pri nemirnih pacientih v nočnem času in analiza vpliva zdravil na nemir in zmedenost. Ministrstvo za zdravje je v začetku leta 2013 spremenilo metodologijo spremljanja kazalnika kakovosti – razjeda zaradi pritiska (RZP), zato primerjava s podatki preteklih let ni verodostojna. Po novi metodologiji je kazalnik definiran kot število pacientov, ki so pridobili RZP (vključene so vse razjede od I. do IV. stopnje po razvrstitvi EPUAP) v bolnišnici na 100 hospitaliziranih pacientov. Pri številu hospitaliziranih pacientov so upoštevani izključitveni kriteriji, ki so: pacienti mlajši od 18 let; porodnice po normalnem (vaginalnem) porodu; spremljevalci, doječe matere; pacienti v dnevni in enodnevni obravnavi; pacienti, ki se zdravijo na oddelkih okulistike. V letu 2014 smo v UKC Ljubljana zabeležili 1065 pacientov z RZP in med temi je bilo 693 (65,1 %) pacientov, ki so RZP pridobili v bolnišnici. Ob upoštevanju izključitvenih kriterijev je incidenca RZP v UKC Ljubljana v letu 2014 1,22 RZP na 100 sprejetih pacientov. V letu 2014 se je zvišalo število vseh hospitaliziranih pacientov koloniziranih z MRSA na 1000 pacientov. Zvišalo se je tudi število pacientov, ki je MRSA pridobilo v UKC Ljubljana. Cilj 3: Obvladovanje čakalnih dob V preteklem letu so bile na področju obvladovanja čakalnih dob izvedene številne aktivnosti. Vse so bile usmerjene v pravilno vodenje čakalnih seznamov v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju in optimalno izvajanje zdravstvenih storitev glede na plačan obseg programa ZZZS, razpoložljive kadrovske resurse in druge pogoje dela. Vodstvo UKC Ljubljana je vse izvajalce z dolgimi čakalnimi dobami spodbujalo k izpolnjevanju tovrstnih programov, brez omejitev, tudi če izvedeni programi niso bili plačani v celoti. Zavedamo se, da je zelo pomembna pravočasna obravnava oziroma zdravljenje pacientov glede na njihovo zdravstveno stanje. Na dolžino čakalnih dob vplivajo predvsem: • dogovorjeni obseg delovnega programa ZZZS in s tem povezana razpoložljiva sredstva za ta namen; • potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah; • razpoložljivost in učinkovitost virov za izvedbo programa (kadrovski viri, obseg in izraba medicinske opreme in prostorov). UKC Ljubljana je ZZZS podal več predlogov za prestrukturiranje sredstev v skladu s potrebami pacientov, optimizacijo procesov, produktivnostjo kadra in izrabe obstoječih virov (opreme in prostora). ZZZS je sicer v letu 2014 z Aneksom št. 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2014 od 1. 9. 2014 dalje povečal programe nekaterih specialističnih ambulant z namenom skrajševanja predolgih čakalnih dob. UKC Ljubljana iz tega naslova ni pridobil veliko dodatnega programa. Predvsem pa ne tam, kjer so čakalne dobe dolge in smo že do tedaj močno presegali program dogovorjen s pogodbo z ZZZS. 33 Čakalne dobe smo mesečno spremljali na nivoju UKC Ljubljana, klinik, objavljali na spletni strani ter o njih informirali Svet zavoda, Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ), ZZZS in MZ. Na področju vodenja čakalnih seznamov so bile v letu 2014 izvedene številne izboljšave v smislu pravilnega vodenja čakalnih knjig, poročanja in enakopravne obravnave pacientov. Dopolnili smo računalniške aplikacije tako, da omogočajo izpise za mesečni pregled enakopravne obravnave pacientov, izvedena je bila politika gesel. Glede pravilnega načina vodenja čakalnih knjig smo izvedli vrsto skupinskih in individualnih izobraževanj. Na spletni strani UKCL smo dodali dodatna pojasnila o vodenju čakalnih seznamov. Na MZ smo poslali tudi predloge za dopolnitev oz. spremembo posameznih členov Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za zdravstvene storitve (v nadaljevanju Pravilnik). V mesecu juniju so se začeli izvajati pregledi čakalnih seznamov glede enakopravne obravnave pacientov. Skladno z Internimi navodili za vodenje čakalnih seznamov se mesečno pregleda in poroča o morebitnih odklonih glede preprečevanja neenakopravne obravnave pacientov. Kvaliteta vodenja čakalnih seznamov se je bistveno izboljšala. V letu 2014 smo izvedli tri interne nadzore (v specialistični ambulanti za endokrinologijo, specialistični ambulanti za revmatologijo in specialistični ambulanti za urologijo) glede vodenja čakalnih seznamov, z namenom ugotoviti spoštovanje določil Zakona o pacientovih pravicah, Pravilnika, Uredbe o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu. Nadzori so zajemali pregled podatkov iz zdravstvenega informacijskega sistema, pregled zdravstvene dokumentacije, ki je narekovala sledljivost spremembam pri vodenju čakalnih seznamov in pogovor z odgovornimi osebami za proučevane čakalne sezname. Na ta način smo ugotavljali nepravilnosti in napake pri vodenju čakalnih seznamov s poudarkom zagotavljanja enakopravne obravnave pacientov do zdravstvenih storitev. Odpravili smo ugotovljene nepravilnosti, ki so bile povezane z vodenjem oziroma vpisovanjem podatkov v čakalne sezname in ugotovili, da se vodenje čakalnih sezamov v proučevanih specialističnih ambulantah izboljšuje. V letu 2014 so bili izvedeni tudi zunanji nadzori nad pravilnim vodenjem čakalnih seznamov s strani ZZZS in Zdravstvenega inšpektorata RS. V UKC Ljubljana smo na dan 31. 12. 2014 vodili 317 čakalnih seznamov. 34 Na dan 31. 12. 2014 je na vse vrste zdravstvenih storitev v UKC Ljubljana skupno čakalo 65.218 pacientov. Število čakajočih se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2013 povečalo za 9.018 oziroma 16,5 %. Dve tretjini pacientov, tj. 38.606 oziroma 59,2 %, je čakalo na prvi ambulantni pregled, 13.653 oziroma 20,9 % na hospitalni poseg in na diagnostični poseg 12.959 pacientov oz. 19,9 % vseh čakajočih. Na izvedbo zdravstvene storitve je 15.909 pacientov oz. 24,4 % od vseh čakajočih čakalo dlje, kot je dopustna čakalna doba določena s Pravilnikom. Med vsemi čakajočimi je bilo 3.775 pacientov, ki so kljub predolgi čakalni dobi še vedno želeli opraviti storitev v UKC Ljubljana oziroma so želeli, da jim storitev opravi točno določeni zdravnik. V letu 2014 je bilo na nekaterih dejavnostih realizirano pomembno skrajšanje čakalnih dob, ki so presegale opredeljeno najdaljšo dopustno dolžino. Med čakalnimi seznami s čakalno dobo daljšo od dopustne ni več nedopustnih čakalnih dob za prvi pregled v endokrinološki ambulanti, operacije na odprtem srcu, operacije prolift in TVT. Ugotavljamo pa, da se število čakajočih povečuje zaradi vedno večjega števila pacientov, ki želijo opraviti pregled v UKC Ljubljana kljub dolgim čakalnim dobam in čakalnim dobam, ki so daljše od dopustnih. Podatke o vseh čakalnih dobah in številu čakajočih mesečno ažuriramo. Podatke o pričakovani čakalni dobi za posamezno stopnjo nujnosti enkrat mesečno ažuriramo in objavimo na naši spletni strani (www.kclj.si) na stanje na zadnji dan v mesecu. Mesečno posredujemo podatke na NIJZ, in sicer za 35 zdravstvenih storitev in 10 specialističnih ambulant. Enkrat letno posredujemo podatke iz vseh čakalnih seznamov (pričakovano in realizirano čakalno dobo, število čakajočih in število čakajočih nad dopustno čakalno dobo) na NIJZ za potrebe Ministrstva za zdravje. Tabela 4: Obvladovanje čakalnih dob v UKC Ljubljana Pričakovana čakalna doba Pričakovana čakalna doba (v dnevih) na prvi pregled ali poseg (na zadnji dan leta/obdobja) Cilj 2011 2012 2013 2014 "31. 12. 2011 pričak. ČD" "31. 12. 2012 pričak. ČD" "31. 12. 2013 pričak. ČD" "31. 12. 2014 pričak. ČD" Iz FN 14 Interna klinika - KO za žilne bolezni Angiografije 100 125 90 80 90 Interna klinika - KO za kardiologijo Koronarografije + PTCA (balonska diletacija kor. arterij) 190 140 150 125 150 Interna klinika - KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija - odrasli 370 230 350 400 180 Interna klinika - KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija - otroci 400 500 400 400 180 Interna klinika - KO za revmatologijo Revmatološka ambulanta 362 339 385 428 180 Interna klinika - KO za hematologijo hematološka ambulanta 180 90 110 120 110 Interna klinika KO za endokr., diabet. in presn. bol.-endok. Endokrinološka ambulanta 235 251 270 180 180 Kirurška klinika - KO za kirurgijo srca in ožilja Operacije na odprtem srcu 125 170 210 180 Kirurška klinika - KO za travmatologijo Odstranitev OSM-ex v splošni anesteziji 344 320 260 Kirurška klinika - KO za nevrokirurgijo Operacija hrbtenice 120 90 150 0 * prenova op. dvoran 120 150 Kirurška klinika - KO za urologijo Malignom prostate* 180 120 240 210 30 Kirurška klinika - KO za urologijo Tumor ledvice* 120 150 200 200 30 Kirurška klinika - KO za urologijo Ostali posegi na ledvici 180 240 260 380 440 180 Kirurška klinika - KO za abdominalno kirurgijo Operacija kile - odrasli 67 107 172 259 172 Kirurška klinika - KO za abdominalno kirurgijo Operacije žolčnih kamnov 37 59 130 236 130 Nevrološka klinika KAS - kariotidna angioplastika - stent* KO za vaskularno nev. in Interna nev. terapijo 200 66 66 30 66 Ginekološka klinika - KO za ginekologijo Pro-lift (operacija stresne inkontinence) 360 360 500 180 180 Ginekološka klinika - KO za ginekologijo TVT (operacija stresne inkontinence) 600 600 600 180 180 Dermatovenerološka klinika Ambulanta za dermatoonkologijo 247 223 164 170 164 Očesna klinika Operacije strabizma - odrasli 210 210 120 30 120 Očesna klinika Ambulanta za okuloplastično kirurgijo 243 263 189 210 180 Ortopedska klinika ENDoproteza kolkov 330 340 355 320 355 Ortopedska klinika ENDoproteza kolena 400 395 390 360 365 Ortopedska klinika Operacije hrbtenice 200 200 260 940 260 Ortopedska klinika Operacija rame 180 200 220 240 220 Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo Operacije mandljev in žrelnice pri otrocih 240 240 365 365 180 Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo Audiovestibuloška ambulanta 210 240 240 240 180 Kl. za nuklearno medicino Perf. scint. miokarda - farmakološka obremenitev 180 190 300 215 180 *Opomba: stopnja nujnosti hitro, vsi ostali programi redno. V naslednji tabeli prikazujemo čakalne dobe za preiskave CT in MR, nekatere so se v primerjavi z letom 2013 skrajšale, nekatere pa podaljšale. Razlog za podaljšanje je povečano število napotenih pacientov. Čakalne dobe za vse vrste preiskav so v mejah dopustne, razen za CT artrografija (126 dni – hitro), MR nevra (192 dni – hitro, 237 dni – redno) in MR skelet (198 dni – hitro in 254 dni – redno). 35 Tabela 5: Čakalne dobe za preiskave CT in MR od leta 2011 dalje na Kliničnem inštitutu za radiologijo (KIR) Vrsta storitev 36 OE 2011 2012 2013 2014 čakalna doba (v dnevih) čakalna doba (v dnevih) čakalna doba (v dnevih) čakalna doba (v dnevih) na dan 31.12.2011 na dan 31.12.2012 na dan 31.12.2013 na dan 31.12.2014 75 88 144 113 2014/2013 podaljšanje oz. skrajšanje čakalne dobe (v dnevih) CT abdomen (trebuh) KIR CT torax (prsni koš) KIR 31 71 97 112 15 CT nevra (glava, vrat) KIR 60 88 76 88 12 CT skelet KIR 20 23 76 85 9 34 65 76 11 -31 CT srca KIR 20 CTA ožilja KIR 115 85 77 168 91 CT artrografija KIR 81 50 61 140 79 MR abdomen (trebuh) KIR 95 81 109 103 -6 MR nevra (glava, vrat) KIR 180 177 177 237 60 MR skelet KIR 109 169 166 254 88 35 84 97 13 MR srca KIR 49 MRA ožilje KIR 96 67 12 113 101 MR artro KIR 96 136 175 99 -76 MR torax (prsni koš) KIR 37 41 38 32 -6 MR za otroke (z anestezijo) KIR 167 180 178 158 -20 Tabela 6: Čakalne dobe za prospektivne primere od leta 2011 dalje Vrsta storitev Klinika, Klinični oddelek 2011 2012 2013 2014 2014 / 2013 čakalna doba (v dnevih) na dan 31.12. 2011 čakalna doba (v dnevih) na dan 31.12. 2012 čakalna doba (v dnevih) na dan 31.12. 2013 čakalna doba (v dnevih) na dan 31.12. 2014 skrajšanje / podaljšanje čakalne dobe v dnevih Angiografije Interna klinika, KO za žilne bolezni 100 125 90 80 -10 Koronarografije (z in brez ptca) Interna klinika, KO za kardiologijo 190 140 150 125 -25 Operacije kil Kirurška klinika, KO za kirurške okužbe 11 21 13 42 29 Operacija kile Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 67 107 172 259 87 Operacija kile - otroci Kirurška klinika, KO za otroško kirurgijo in IT 22 7 20 33 13 Operacija žolčnih kamnov Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 37 59 130 236 106 Debelost Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 70 50 171 161 -10 Operacije na ožilju Kirurška klinika, KO za kirurgijo srca in ožilja 95 70 115 480 365 Operacije na odprtem srcu Kirurška klinika, KO za kirurgijo srca in ožilja 125 170 210 0 -210 Operacija ščitnice Kirurška klinika, KO za torakalno kirurgijo 107 150 180 164 -16 Operacija karpalnega kanala Kir. kl., KO za plast., rek. in estet. krg. in opek. 73 50 55 180 125 Endoproteza kolka Ortopedska klinika 330 340 355 320 -35 Endoproteza kolena Ortopedska klinika 400 395 390 360 -30 Artroskopije v lokalni anesteziji Kirurška klinika, KO za travmatologijo 125 70 60 66 6 Artroskopija kolena Ortopedska klinika 180 180 110 210 100 Artroskopija kolka Ortopedska klinika 170 180 200 365 165 Artroskopija gležnja Ortopedska klinika 170 180 180 365 185 Artroskopija komolca Ortopedska klinika 160 180 180 210 30 Ramenski sklepi Kirurška klinika, KO za travmatologijo 69 60 60 40 -20 Operacija rame Ortopedska klinika 180 200 220 240 20 Odstranitev osm-ex Kirurška klinika, KO za travmatologijo 344 320 260 * * Operacije hrbtenice Kirurška klinika, KO za nevrokirurgijo 105 90 150 120 -30 Operacija hrbtenice Ortopedska klinika 200 200 260 940 680 Benigna hiperplazija prostate (bhp) s katetrom 80 Kirurška klinika, KO za urologijo 210 250 420 500 Benigna hiperplazija prostate (bhp) brez katetra Kirurška klinika, KO za urologijo 365 365 480 560 80 Operacija stresne inkontinence - prolift Ginekološka klinika, KO za ginekologijo 360 360 500 180 -320 Operacija stresne inkontinence - tvt Ginekološka klinika, KO za ginekologijo 600 600 600 180 -420 Laparoskopija, histeroskopija (diagnostika, operacije) Ginekološka klinika, KO za reprodukcijo 180 90 180 120 -60 Operacije sive mrene (lokalna anestezija) Očesna klinika 25 14 35 100 65 Operacije mandljev in žrelnice pri otrocih Klinika za ORL IN CFK 240 240 365 365 0 Ušesne operacije v splošni anesteziji Klinika za ORL IN CFK 180 120 120 180 60 Ušesne operacije v lokalni anesteziji Klinika za ORL IN CFK 180 120 120 150 30 Operacija benigne patologije grla in žrela Klinika za ORL IN CFK 180 90 150 120 -30 Operacija na področju nosu - lokalna anestezija Klinika za ORL IN CFK 110 90 150 180 30 Operacija na področju nosu - splošna anestezija Klinika za ORL IN CFK 60 180 180 210 30 *Prenova op dvoran 37 Cilj 4: Povečati zadovoljstvo pacientov UKC Ljubljana Cilj 4.1: Povečati zadovoljstvo odjemalcev storitev pacientov UKC Ljubljana UKC Ljubljana si je tudi v letu 2014 prizadeval za izboljšanje zadovoljstva obravnavanih pacientov. Zadovoljstvo pacientov smo spremljali s standardiziranim internim vprašalnikom, in sicer: • v bolnišnični obravnavi (sprejem v bolnišnico; komunikacija z zdravstvenim osebjem, zdravniki, medicinskimi sestrami, fizioterapevti; čistoča; bolnišnično perilo in prehrana; informiranje; zasebnost; lajšanje bolečine; odpust iz bolnišnice); • v specialistično-ambulantni obravnavi (naročanje in čakanje v čakalnici; seznanitev z vzrokom za čakanje; zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo; odnos osebja; informacije in navodila po zaključku obravnave; spoštovanje zasebnosti; čistoča in urejenost prostorov). Maksimalna možna ocena je bila 5. Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo v UKC Ljubljana v letu 2014 je bila 4,77 in je nekoliko višja glede na leto 2013 (4,61). Pacienti so pri bolnišnični obravnavi najbolje ocenili skrb za lajšanje bolečin (4,90) ter količino prejetih informacij o bolezni in zdravljenju (4,89). Sledijo ocene glede: odnosa zaposlenih (4,84), razumljivosti informacij (4,79) ter spoštovanja pravice do zasebnosti (4,76). Najslabše so hospitalizirani pacienti ocenili možnost sodelovanja pri odločitvah o zdravstveni obravnavi (4,41) ter seznanjenost s pravicami in dolžnostmi (4,37). Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo so dosegli: Klinika za nuklearno medicino (4,92), Očesna klinika (4,9), Ortopedska klinika (4,82), Pediatrična klinika (4,81), Ginekološka klinika (4,80), Nevrološka kinika (4,79), Interna klinika (4,71), ORL (4,68) ter Kirurška klinika (4,66). Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo v UKC Ljubljana v letu 2014 je bila 4,24 in se je glede na leto 2013 (3,88) povišala. Pacienti so v specialistično-ambulantni obravnavi najbolje ocenili spoštovanje pravice do zasebnosti z oceno 4,87, sledijo ocene glede: odnosa zaposlenih (4,72), zdravstvene obravnave (4,59), prejetih informacij (4,51), postopka naročanja (4,42) in časa čakanja na pregled (4,32). Najslabše pa so ocenili seznanjenost z vzroki za daljše čakanje v čakalnici (več kot 60 minut) z oceno 2,24 ter ponovno obveščanje o pregledu (datum pregleda oddaljen več kot 30 dni) z oceno 2,33. Vzrok za tako nizke ocene, ki tudi najbolj vplivajo na skupno oceno zadovoljstva z ambulantno obravnavo, je v točkovanju odgovorov, kjer je odgovor »DA« ovrednoten s petimi točkami in »NE« z eno točko. V letu 2014 se je delež pacientov, ki so čakali več kot 60 minut (15,7 %), zmanjšal za 5,4 % glede na leto 2013. Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo so dosegli: Interna klinika (4,66), Kirurška klinika (4,5), Nevrološka klinika (4,46), Ginekološka klinika (4,34), Stomatološka klinika (4,23), Očesna klinika (4,19) in Ortopedska klinika (4,17). Spremljali smo tudi pritožbe in pohvale pacientov, njihovih svojcev oziroma sorodnikov (Urad za pritožbe in pohvale v UKC Ljubljana). Delež pritožb in pohval se je nekoliko povišal glede na leto 2013. V letu 2014 je Urad za pritožbe in pohvale v UKC Ljubljana prejel skupno 548 zadev (pritožb in pohval pacientov, njihovih svojcev oz. sorodnikov). V posamezni vlogi so lahko opisane pritožbe, pohvale in drugo hkrati. Ocenjujemo, da večje število pritožb v primerjavi s preteklimi leti (spodnja tabela) ni posledica dejanskega poslabšanja razmer, temveč večje ozaveščenosti pacientov in aktivne politike spodbujanja pridobivanja povratnih informacij od pacientov oz. njihovih svojcev v UKC Ljubljana. Boljše izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti iz 20. člena ZPacP bi lahko znižalo število prispelih pritožb, kar je cilj za leto 2015. Tabela 7: Zadovoljstvo pacientov ter pritožbe in pohvale pacientov UKC Ljubljana KAZALNIK Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično obravnavo Realizacija 2010 2011 2012 2013 2014 Iz FN 14 4,62 4,65 4,66 4,63 4,77 4,80 3,85 3,87 3,88 4,24 4,20 75,70 75,80 78,90 84,3 80,00 Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialističnoambulantno obravnavo Čakanje v ambulanti - delež pacientov, ki je čakal manj kot 60 min (iz anketnega vprašalnika) 38 Cilj Število pritožb na 100 pacientov 0,18 0,21 0,16 0,22 0,24 0,15 Število pohval na 100 pacientov 0,12 0,11 0,12 0,16 0,17 0,20 Cilj 4.2: Povečati zadovoljstvo študentov UKC Ljubljana s klinično prakso V študijskem letu 2013/14 smo izvedli merjenja zadovoljstva študentov, ki opravljajo klinično prakso v UKC Ljubljana s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. V prvih treh sklopih so vprašanja razdeljena na lestvici od 1 (najslabše) do 6 (najbolje). Vprašanja iz prvih treh sklopov so vključena v končno oceno, ki je izražena v deležu doseženih točk glede na možno število točk. V četrtem sklopu (Vaje so potekale v skladu z vašimi pričakovanji) je možen odgovor le da/ne, kjer je rezultat prav tako izražen v deležu. Izpolnjenih je bilo 1117 anketnih vprašalnikov iz osmih različnih študijskih programov in skupna ocena je znašala 87,01 % (s standardnim odklonom 13,68 %). Študentje so sicer najbolje ocenili sklop Klinični mentor z oceno 90,38 % (SD 14,23), nato sklop Odnos zaposlenih do študentov – 87,67 % (SD 17,02 %), najslabše pa so ocenili sklop glede informiranja s strani šole o poteku kliničnih vaj – 69,3 % (SD 26,13 %). 91,4 % anketiranih študentov je izrazilo mnenje, da so vaje potekale v skladu z njihovimi pričakovanji. 4.1.2.Finančni vidik Cilj 5: Uravnoteženo finančno poslovanje (prihodki = odhodki) UKC Ljubljana Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati uravnoteženo finančno poslovanje (koeficient celotne gospodarnosti poslovanja = 1). Varčevalni ukrepi, ki jih izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje od leta 2009 (zniževanje cen zdravstvenih storitev …), močno vplivajo na prihodke in poslovanje UKC Ljubljana, večanje potreb prebivalstva pa na preseganje obsega izvedenih programov dogovorjenih in plačanih s strani ZZZS. V UKC Ljubljana smo se že v začetku leta 2014 zavedali, da bodo zaradi omejevanja finančnih sredstev pogoji poslovanja izredno težki. Organizacijske enote so pripravile vrsto varčevalnih ukrepov z namenom obvladovanja stroškov dela, stroškov materiala in storitev. Zato so vodstva posameznih klinik v sodelovanju z vodstvom UKC Ljubljana pripravila dodatne sanacijske ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani za izboljšanje pogojev poslovanja tako, da je bilo zagotovljeno nemoteno uresničevanje načrtovanega delovnega programa do konca leta. Organizacijske enote so pripravile in uresničevale varčevalne ukrepe za obvladovanje svojih stroškov. UKC Ljubljana je v letu 2014 v večini dejavnosti presegel delovni program glede na planiran delovni načrt dogovorjen v pogodbi in aneksih sklenjenih z ZZZS. Realizirani odhodki so presegli ustvarjene prihodke za 9,6 mio evrov. Koeficient gospodarnosti poslovanja UKC Ljubljana za leto 2014 znaša 0,979 in odstopa od zastavljenega cilja. Izguba je posledica zniževanja cen zdravstvenim storitvam v preteklih letih, podcenjenosti nekaterih zdravstvenih programov, ki jih izvaja UKC Ljubljana, ter s strani UKC Ljubljana izvedenih, a s strani ZZZS neplačanih programov. Cilj 6: Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana UKC Ljubljana je v letu 2014 realiziral 440,3 mio evrov prihodkov oz. 15,4 mio evrov več, kot je bilo načrtovano. Večina prihodkov je bila pridobljena z izvajanjem zdravstvenih storitev za zavarovance ZZZS po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev, s katero se UKC Ljubljana z ZZZS dogovori o višini obsega plačanega programa. Za večino programov velja načelo, da je plačan realiziran program opravljenih storitev, vendar največ do planiranega obsega storitev. Nekatere storitve pa so plačane po realizaciji. Tudi v letu 2014 so ostali v veljavi vsi sprejeti stabilizacijski ukrepi, ki jih je uvedel ZZZS od leta 2009 do leta 2013 za vzdrževanje finančne stabilnosti. Višji prihodki UKC Ljubljana so predvsem posledica boljšega vrednotenja nekaterih prospektivnih programov sprejetih z Aneksi št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru 2014 in večje realizacije prospektivnih primerov, ki so plačani po realizaciji. UKC Ljubljana je za obvladovanje prihodkov v letu 2014 izvedel vrsto aktivnosti, in sicer: • uravnavanje obsega in vrsto programov v skladu s potrebami pacientov. Zaradi velikega števila pacientov, ki želijo opraviti zdravstveno storitev v UKC Ljubljana, in dolgih čakalnih dob za nekatere zdravstvene storitve je bil realiziran program v primerjavi z letom 2013 večji; • prizadevali smo si za pridobitev dodatnih sredstev za povečanje oz. boljše vrednotenje že obstoječih programov, za financiranje novih programov in za širitve obstoječih programov z dolgimi čakalnimi dobami. Za dopolnitev Splošnega dogovora 2014 smo podali vrsto predlogov za pridobitev dodatnih sredstev v skupni višini 52,5 mio evrov. Podali smo tudi številne Tabela 8: Gospodarnost poslovanja UKC Ljubljana Realizacija KAZALNIK 2010 2011 2012 Cilj 2013 2014 Iz FN 14 Koeficient celotne gospodarnosti poslovanja (celotni prihodki / celotni odhodki) 0,999 0,990 0,989 0,951 0,979 1,000 Bolnišnična dejavnost 1,6% -0,5% 3,3% -0,4% 2,5% ± < 0,5% Ambulantna dejavnost -2,1% 2,2% 1,5% -0,5% 0,4% ± < 0,5% Ostale dejavnosti -8,4% 9,2% 15,8% -0,2% 9,2% + < 0,5% Odstopanje realiziranega programa zzzs od planiranega 39 40 predloge glede načina obračuna zdravstvenih storitev (boljše vrednotenje nekaterih storitev, plačilo urgentnih storitev, plačilo bolnišnične obravnave možganske kapi ...). Vse predloge smo posredovali na Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije kot predlog dopolnitve za Splošni dogovor za leto 2014. O oblikovanih predlogih smo obvestili Ministrstvo za zdravje in ZZZS. Nekateri naši predlogi, npr. boljše vrednotenje HIV, transplantacija srca, uvrstitev možganske kapi med prospektivni program, ki je plačan po realizaciji, bodo uveljavljeni v Splošnem dogovoru 2015; • tekoče smo spremljali realizacijo programa s ciljem minimalnega odstopanja realizacije od programa dogovorjenega z ZZZS na: - hospitalni dejavnosti (število hospitalnih primerov ABO, število obteženih primerov ABO), - ambulantni dejavnosti (točke, obiski), - operativni dejavnosti (število operacij); • realizacije programov, ki so plačani po realizaciji, nismo omejevali. V primerjavi z realizacijo leta 2013 smo tako povečali število izvedenih kirurških in perkutanih posegov na srcu in tako povečali prihodke ter hkrati odpravili čakalno dobo za kirurško izvedene posege na srcu; • izvedli smo številna prestrukturiranja določenih programov v okviru enakih sredstev z namenom uskladitve plačanega programa z realizacijo storitev. Pri svojem delu smo se prilagajali potrebam pacientov (prebivalstva). Povečali smo predvsem storitve, ki se morajo izvajati prednostno in na njihov obseg ne moremo vplivati (urgentna dejavnost nevrologije, internistike, kirurgije). Nekatera izvedena prestrukturiranja pa so bila zaradi pravilnega načina obračuna zdravstvenih storitev; • zaradi omejevanja financiranja programov iz javnih sredstev, povečanih potreb prebivalcev in možnosti nudenja nadstandardnih storitev si že več let prizadevamo v čim večji meri povečati tiste programe, ki so financirani iz nejavnih sredstev. Prihodki s tega naslova naj bi delno služili pokrivanju izgube, ki nastaja zaradi nezadostnih javnih sredstev, in zagotavljanju boljših pogojev dela. Poleg zdravstvenih storitev se izvajajo in tržijo tudi nezdravstvene storitve; • črpanje sredstev EU in iz javnih razpisov za razvojno raziskovalne projekte, programe in mlade raziskovalce (EU projekti 344 tisoč evrov, razpis ARRS – raziskovalni projekti 631 tisoč evrov, raziskovalni programi 1.508 tisoč evrov, drugi tuji in domači projekti 57 tisoč evrov, financiranje mladih raziskovalcev 461 tisoč evrov); • prizadevali smo si za pridobivanje dodatnih sredstev za zdravljenje z dragimi inovativnimi zdravili. V letu 2014 je bila podpisana pogodba z Ministrstvom za zdravje v vrednosti 739 tisoč evrov za uporabo teh zdravil na Pediatrični in Interni kliniki; • pridobivanje donacij za izobraževanje zaposlenih in izboljšanje poslovanja – 1.184 tisoč evrov; • testiranje zdravil in medicinskih pripomočkov v višini 431 tisoč evrov. Z naročniki so sklenjene pogodbe, v katerih je dogovorjen obseg dela, pogoji in način izvedbe ter vrednosti opravljenega dela; • skrbeli smo za pravilno obračunavanje opravljenih storitev in pravilno evidentiranje programov. V ta namen smo izvajali interne nadzore ter ves čas sodelovali pri izvajanju nadzorov, ki jih je izvajal ZZZS glede pravilnosti izvajanja in obračuna zdravstvenih storitev. V letu 2014 je bilo skupno opravljenih 36 nadzorov na 13 klinikah/inštitutih/centrih, na 69 kliničnih oddelkih (kombiniran nadzor vsebuje več različnih kliničnih oddelkov in več vrst zdravstvenih dejavnosti). Nadzori so bili izvedeni na področju različnih vrst zdravstvenih dejavnosti (v nadaljevanju VZD), in sicer: bolnišnične, izven bolnišnične, radiološke, diagnostične ter nadzori na predpisovanju listin obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju OZZ). Na področju izven bolnišničnih VZD je bilo izvedenih 21 nadzorov, na bolnišničnih VZD je bilo izvedenih 15 nadzorov. Skupno je bilo pregledano 1336 primerov zdravljenja bolnikov, in sicer od tega: 738 specialistično-ambulantnih primerov, 589 primerov bolnišničnega zdravljenja; • za zagotavljanje pravilnega obračuna zdravstvenih storitev smo izvedli učne delavnice za informiranje zaposlenih – odgovornih za beleženje zdravstvenih storitev, za pridobivanje znanj o pravilnem načinu dela ter izogibanju napakam. Izvedena so bila naslednja izobraževanja: - delavnica v sodelovanju z predstavniki informacijskih hiš za zdravstvene, administrativne delavce in sodelavce v zvezi z evidenco opravljenih storitev tako v izvenbolnišnični kot bolnišnični obravnavi pacientov v korelaciji s Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah ter - delavnica za kodiranje SPP za novo zaposlene zdravnike, sestre in administrativne sodelavce; • mesečni popravki nepravilno kodiranih oz. nepravilno razvrščenih storitev SPP (neposredno pred fakturiranjem) se izvajajo permanentno, neposredno pred fakturiranjem. Tabela 9: Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana KAZALNIK Realizacija Cilj 2011 2012 2013 2014 Iz FN 14 Skupaj vsi prihodki v evrih 452.975.727 452.133.370 424.256.713 440.258.539 424.893.268 Prihodki po pogodbi zzzs za izvajanje zdravstvene dejavnosti 406.343.664 409.731.342 388.269.065 408.382.822 393.166.667 Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve 22.743.943 21.740.169 21.311.014 20.366.247 19.770.100 Prihodki ostalih dejavnosti v evrih 10.987.883 8.349.050 2.270.018 11.509.470 11.956.501 12.900.238 12.312.809 12.406.616 12.437.331 12.274.290 2,8% 2,7% 2,9% 2,8% 2,9% Prihodki od prodaje na trgu (zdravstvene, nezdravstvene storitve in blago) v evrih Odstotek prihodka iz tržne dejavnosti v vseh prihodkih Cilj 7: Obvladovanje odhodkov UKC Ljubljana Cilj 7.1: Obvladovanje stroškov materiala in storitev UKC Ljubljana UKC Ljubljana je v letu 2014 beležil 449,8 mio evrov odhodkov. UKC Ljubljana je obvladoval stroške materiala in storitev predvsem z naslednjimi ukrepi: • doseženo znižanje cen materialov in medicinskih storitev; • dograditev notranjih kontrol na področju naročanja zdravstvenih materialov in zdravstvenih storitev; • uporaba cenejših materialov in obvladovanje zalog … Obvladovanje materialnih stroškov poteka na vseh nivojih. Pri materialnem poslovanju se uporablja informacijski sistem WinPis, ki ne dovoljuje prevzema materialov, ki imajo višje cene, kot so pogodbeno dogovorjene. Tako nam dobavitelji ne morejo »pomotoma« postaviti višje cene. Nadzor nad porabo materiala se izvaja že pri naročanju na oddelkih. Vsi oddelki morajo svoj mesečni plan po skupinah materialov vnesti v sistem in ob vsakem internem naročilu se vrednost postavk odšteje od planirane vrednosti pripadajoče skupine. Na oddelkih tako ne morejo nekontrolirano naročati blaga. Vzpostavljen je sistem izjem. Podoben sistem velja tudi za izstavljanje zunanjih naročilnic dobaviteljem. Z doslednim oblikovanjem strokovnih kriterijev smo zahtevali, da se morajo le-ti oblikovati tako, da jih lahko izpolnita vsaj dva ponudnika. Tako smo pri številnih pripomočkih dosegli povečanje konkurence in s tem nižanje cen materialov. Še vedno pa imamo tudi na razpolago dražje – zahtevnejše materiale, v primeru izvajanja zahtevnejših posegov in ne nazadnje tudi zaradi ohranjanja stikov z razvojem. Za uporabo dražjih materialov smo zahtevali pripravo protokolov, ki bodo upravičili njihovo uporabo pri zdravljenju bolnikov. Obvladovanje odhodkov za zdravila: v UKC Ljubljana smo v letu 2014 ponovno pregledali zaloge zdravil po oddelčnih lekarnah in na oddelkih in jih v sodelovanju s stroko optimizirali. Nabavo in zaloge zdravil spremljajo Komisija za zdravila, Lekarna UKC Ljubljana in Komercialna služba. Za najoptimalnejšo nabavo in porabo zdravil poteka sodelovanje in dogovarjanje kliničnih farmacevtov in lečečih zdravnikov. V skladu s potrebo po sistemskih rešitvah in obvladovanju stroškov UKC Ljubljana pripravlja nadgradnje obstoječega informacijskega sistema, ki bo omogočal spremljanje porabe zdravil na pacienta. Vse organizacijske enote UKC Ljubljana prejemajo enotna redna mesečna poročila o porabi materiala, stroških storitev in dela na obteženega SPP pacienta (program ZZZS); poročila so prikazovala razmerje med stroški in številom pacientov na posameznih organizacijskih enotah, do nivoja kliničnih oddelkov. Posebna pozornost je posvečena dragim zdravilom, za katera je ZZZS namenil sredstva in UKC Ljubljana zanje dosledno poroča o porabi. Klinični oddelki izdelujejo oz. upoštevajo terapevtske smernice, klinične poti oziroma protokole za uporabo bioloških in ostalih zdravil na pacienta. Nadaljevali smo z izdelovanjem kliničnih poti z vključevanjem kliničnih farmacevtov in spremljali stroške uporabljenega zdravstvenega materiala pri obravnavi pacienta s ciljem preverjanja in izboljševanja protokolov, lastnih cen oz. kalkulacij storitev in primerjave ovrednotenega doseženega SPP primera z dejanskimi stroški. Obvladovanje odhodkov za ostali zdravstveni in medicinsko potrošni material: v začetku leta so bili s finančnim načrtom za vse organizacijske enote postavljeni letni plani dovoljene porabe posameznih vrst materiala. Planirane vrednosti so bile razdeljene na mesečne deleže, ki so jih enote upoštevale pri naročanju. Uvedba novih identov medicinskega in nemedicinskega materiala je bila izvršena le v primerih, če so bili ti iz medicinskih indikacij nujno potrebni. To velja tudi za področje medicinskih in nemedicinskih storitev. Aktivnosti vseh zaposlenih so bile usmerjene v skrbno načrtovanje in varčevanje pri porabi, tako da planirane mesečne kvote ne bi bile presežene. Za učinkovitejše obvladovanja stroškov smo poostrili kontrolo pred izdajo naročila. Člani strokovnih komisij za vodenje postopkov oddaje javnega naročila so oblikovali razpisne pogoje v smislu strokovno dopustnih nižanj ravni tehničnih parametrov z namenom čim širše konkurence, seveda ob zagotavljanju ustrezne kakovosti materialov. Izvajali smo primerjalne analize na širšem evropskem trgu (sicer se vsa obsežnejša javna naročila objavljajo tudi v Uradnem listu EU), tako na področju cen kot tudi strokovnih kriterijev. Obvladovanje stroškov za nezdravstveni material: je bilo usmerjeno v obvladovanje porabe energije (energetska sanacija, 41 optimizacija razsvetljave, ogrevanja), ozaveščanja končnih porabnikov pri porabi čistilnih in pralnih sredstev ter režijskega in pisarniškega materiala (tiskovine, tonerji za tiskalnike ...).Z omejitvami nabave splošno potrošnega in pisarniškega materiala se je posledično zmanjšala tudi poraba v primerjavi s predhodnim letom. Obvladovanje stroškov za storitve: Stroške storitev ločujemo na zdravstvene in nezdravstvene storitve, ki jih za UKC Ljubljana izvajajo zunanji partnerji. Na področju medicinskih storitev si je UKC Ljubljana prizadeval za skrbno in strokovno utemeljeno odrejanje preiskav ter diagnostike (stopenjska diagnostika). Dosledno so se upoštevala tudi navodila iz Splošnega dogovora tako, da so bolniki osnovne laboratorijske preiskave opravili že pred sprejemom na nivoju primarnega varstva. Cilj 7.2: Obvladovanje stroškov dela UKC Ljubljana Zaostrene finančne razmere poslovanja zahtevajo restriktivno politiko tudi pri obvladovanju stroškov dela. Stroški dela predstavljajo več kot 50 odstotkov vseh odhodkov UKC Ljubljana. V letu 2014 smo obvladovali stroške dela predvsem z naslednjimi ukrepi: • obvladovanje nadurnega dela (dela, ki se ne nanaša na zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva); • obvladovanje stroškov podjemnih pogodb; • ustavitev zaposlovanja, upokojevanje, omejevanje nadomeščanja odsotnih zaposlenih; • obvladovanje in ustavitev plačil za povečan obseg dela; • omejevanje stroškov izobraževanja in stroškov dela študentov preko študentskih servisov; • razporejanja in planiranja delovnega časa (obvladovanje dnevnega razporejanja); • obvladovanje absentizma zaposlenih. Tabela 10: Obvladovanje odhodkov UKC Ljubljana Realizacija KAZALNIK Stroški materiala s stroški energetskih virov v evrih Bolnišnična dejavnost Ambulantna dejavnost Ostale dejavnosti Bolnišnična dejavnost Stroški zdravstvenega materiala v evrih Ambulantna dejavnost Ostale dejavnosti Bolnišnična dejavnost Stroški gotovih zdravil v evrih Ambulantna dejavnost Ostale dejavnosti Stroški zdravstvenih in nezdravstvenih storitev v evrih Bolnišnična dejavnost Ambulantna dejavnost Ostale dejavnosti Bolnišnična dejavnost Stroški zdravstvenih storitev v evrih Ambulantna dejavnost Ostale dejavnosti Bolnišnična dejavnost Stroški dela v evrih Ambulantna dejavnost Ostale dejavnosti Ostali stroški (amortizacija, nabavna vrednost prodanega materiala, finančni, izredni, prevrednotovalni) v evrih Bolnišnična dejavnost Ambulantna dejavnost Ostale dejavnosti skupaj vsi odhodki v evrih Interna realizacija Prihodek Strošek Zdravstveni material Stroški na stroškovnih Mestih bolnišnične dejavnosti na obravnavanega pacienta v evrih 42 Zdravila Zdravstvene storitve Delo Ostalo 2011 72.122.182 10.741.981 58.896.133 65.931.521 9.366.070 51.304.117 27.118.210 7.747.459 12.549.480 29.193.846 6.464.561 17.579.078 17.358.367 4.240.741 1.863.231 103.678.822 25.028.755 103.389.146 7.687.509 1.224.895 21.358.343 457.365.249 88.813.944 88.813.944 637 262 168 1.001 74 2012 67.667.319 10.377.412 63.276.576 62.539.464 9.557.983 54.841.247 23.682.226 8.107.994 16.248.992 28.492.735 6.709.652 18.185.557 18.185.298 4.698.338 1.712.639 100.743.880 24.855.566 104.322.995 8.751.845 1.377.495 22.352.333 457.113.366 96.778.213 96.778.213 615 233 179 991 86 2013 67.075.444 10.307.704 61.054.258 61.204.849 8.963.210 52.431.267 23.239.543 7.255.034 16.256.732 28.642.404 6.862.072 19.238.890 18.306.428 4.815.510 1.407.548 99.715.030 24.397.053 103.928.249 5.971.183 1.002.564 18.094.416 446.289.400 97.868.677 97.868.677 608 231 182 991 59 Cilj 2014 67.297.051 10.963.643 67.365.903 61.493.529 9.634.551 59.091.644 23.306.034 8.077.589 19.337.142 27.849.453 8.038.214 19.830.456 17.299.393 5.926.567 2.325.718 98.098.942 23.447.294 102.246.273 4.983.988 995.180 18.709.964 449.826.361 102.043.756 102.043.756 609 231 171 972 49 Iz FN 14 64.583.895 9.924.819 58.786.368 59.142.462 8.661.182 50.664.519 23.805.125 7.431.600 16.652.373 23.776.930 5.696.415 15.970.787 13.614.710 3.581.352 1.046.810 96.698.493 23.687.794 103.675.089 5.262.429 883.564 15.946.685 424.893.268 98.755.633 98.755.633 621 250 143 1.015 55 Opomba: med ostale dejavnosti sodijo: dejavnost funkcionalne diagnostike in laboratorijev, znanstveno-raziskovalna dejavnost, dejavnosti enot skupnega pomena (npr. prevozi, lekarna), dejavnosti služb skupnega pomena (npr. kurirska, gospodinjska služba …), vodstva posameznih enot, dejavnosti enot strateškega upravljanja in poslovno-administrativnih storitev. 4.1.3. Vidik poslovnih procesov Cilj 8: Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov zahteva ustrezno organiziranost (organizacijske enote, fleksibilnost ), urejenost procesov, uvajanje lean principov, uvajanje novih sodobnih načinov zdravljenja (povečanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja), ustrezno transparentnost poslovanja (ureditev medsebojnih poslovnih odnosov in obračunavanja storitev, ki jih posamezne enote opravljajo za druge enote) ter celovito informacijsko podporo. Povečanje učinkovitosti obravnave pacientov je povezano z uvajanjem kliničnih poti. Le-ta zagotavlja kakovost in stroškovno učinkovitost izvedbe posamezne zdravstvene obravnave, saj posamezno zdravstveno obravnavo znotraj neke organizacijske enote standardizira. To pomeni, da ne prihaja do nepotrebnih dodatnih preiskav na bolnikih – pri istem zdravljenju lahko število preiskav ob odsotnosti kliničnih poti od zdravnika do zdravnika variira (npr. premalo izkušeni mladi zdravniki, stresne situacije, ki zahtevajo hitro odločanje zdravnikov …), uvedena klinična pot lahko vpliva na znižanje ležalne dobe, stroškov zdravljenja, čakalne dobe … V letu 2014 je UKC Ljubljana: • prejel mednarodni EFQM certifikat »Prepoznani v odličnosti – 4 zvezdice« za UKC Ljubljana kot celoto; • nadaljeval z dograjevanjem procesov v skladu z ISO standardi 9001/2008; • prejel mednarodni certifikat – akreditacijo Det Norske Veritas – DNV (standard Niaho) za UKC Ljubljana kot celoto; • sistematično uvajal notranje presoje delovnih procesov in vodstvene preglede. Tabela 11: Izbrani kazalniki procesov, kadra in izrabe KAZALNIK Število zaposlenega osebja na podlagi Število zdravnikov brez specializantov Število osebja zdravstvene nege Število ostalega osebja 2011 2012 Cilj 2013 2014 Iz FN 14 Stanj zaposlenih konec meseca 7.664 7.838 7.747 7.710 Vseh obračunanih ur (brez pripravljenosti doma) 8.060 8.130 8.048 8.039 7.988 858 879 866 870 1.130 Povprečno iz stanj konec meseca 7.661 725 719 738 747 970 Povprečno iz stanj konec meseca 3.592 3.707 3.749 3.749 3.702 Na podlagi obračunanih ur za prisotnost 2.866 2.877 2.858 2.875 2.839 Povprečno iz stanj konec meseca 2.868 2.898 3.132 3.091 2.829 Na podlagi obračunanih ur za prisotnost 2.170 2.159 2.354 2.345 2.147 Na podlagi obračunanih ur za prisotnost Število postelj Število obravnavanih pacientov Število obravnavanih pacientov brez EH in brez DH Število SPP ZZZS bolnikov 2.178 2.178 2.179 2.175 2.195 103.564 101.631 100.622 100.967 95.256 85.699 87.630 86.434 86.794 81.885 102.542 99.824 99.448 99.646 93.431 Število vseh obračunanih uteži 169.557 170.148 168.047 175.773 158.768 Število bolniško oskrbnih dni z neakutno in z EH, DH 564.707 568.530 556.360 548.436 526.689 Število bolniško oskrbnih dni z neakutno in brez EH, DH 539.602 549.664 536.009 527.661 506.738 6.402 6.262 5.976 6.093 6.046 750.750 761.824 760.638 763.202 753.742 6,30 6,27 6,20 6,08 5,53 Število porodov Število obiskov v specialističnih ambulantah (prvih in ponovnih pregledov) Ležalna doba v dnevih (štev. BOD z neakutno, brez EH in DH/štev. obravnavanih pacientov brez EH in DH) Povprečna utež Odstotek zasedenosti postelj 3 Realizacija 1,65 1,70 1,69 1,74 1,70 67,9% 69,1% 67,4% 66,5% 63,2% Na primer združevanje oddelkov ob manjšem številu hospitaliziranih bolnikov in posledično manjši zasedenosti postelj (poletni meseci, vikendi itd.). 43 Cilj 10: Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso 4.1.4. Vidik učenja in rasti Cilj 9: Zagotoviti motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana si je v letu 2014 prizadeval za: • kadrovsko usklajenost z delovnim programom UKC Ljubljana; primeren delež zdravstvenega kadra, načrtno izobraževanje in zaposlovanje za zagotavljanje nemotenega dela, izobraževalne programe oz. programe usposabljanja, razvojno raziskovalno delo; • usposabljanje vodstvenih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega vodstva; • motivacijsko delovno okolje in karierni razvoj zaposlenih; • uvajanje sodobnih menedžerskih tehnik, odličnost vodenja na vseh ravneh (vodenje s cilji), nadgradnjo menedžerskih kompetenc vodilnega kadra, več pristojnosti, odgovornosti in kompetenc na posameznih delovnih mestih; • celovito informiranje zaposlenih in komuniciranje; • dobre in spoštljive odnosi med zaposlenimi; • spodbujanje inovativnosti zaposlenih in razvojno naravnanost; • učinkovito obvladovanje odsotnosti z dela (boleznin v breme UKC Ljubljana v vseh bolezninah z vključenimi porodniškimi). UKC Ljubljana je pretežno ženski kolektiv, kar posledično pomeni večjo porodniško odsotnost z dela in odsotnost z dela zaradi nege otrok. UKC Ljubljana je tudi v letu 2014: • razvijal in uvajal nove storitve (metode zdravljenja …), • uvajal klinične poti, izboljševal procese, • izvajal raziskave na nacionalni in mednarodni ravni (razvidno iz doseženih doktorskih nazivov ter nazivov za osvojena specialistična znanja). UKC Ljubljana je aktivno sodeloval pri izvajanju večjega števila mednarodno priznanih raziskovalnih projektov in objavljal članke v mednarodno priznanih strokovnih revijah z visokimi ocenami citiranosti. Izvedli smo SiOK (Slovenske organizacijske klime) anketo o zadovoljstvu zaposlenih v vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana. Tabela 12: Kadrovski kazalniki UKC Ljubljana Realizacija KAZALNIK Absentizem - delež boleznin v breme UKCL v vseh bolezninah (z vključenimi porodniškimi in nego) Absentizem - delež boleznin v breme ZZZS v vseh bolezninah (z vključenimi porodniškimi in nego) Delež zdravstvenih delavcev in sodelavcev v zavodu Cilj 2010 2011 2012 2013 2014 Iz FN 14 31,3 % 32,4 % 31,0 % 31,8 % 31,3% <31% 68,7 % 67,6 % 69,0 % 68,2 % 68,7% >69% 73,8 % 73,8 % 74,4 % 75,3 % 75,5% >75% Tabela 13: Raziskovalni projekti in programi UKC Ljubljana Realizacija KAZALNIK Število raziskovalnih projektov in programov (na zadnji dan) 44 Cilj 2010 2011 2012 2013 2014 Iz FN 14 Projekti AARS 67 85 67 64 66 65 Terciarni projekti 206 324 398 223 194 230 Evropski projekti 31 29 31 31 30 31 45 4.2Realizacija delovnega programa 4.2.1 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS UKC Ljubljana izvaja največji delež programa zdravstvenih storitev po pogodbi z ZZZS, zato redno spremlja vse spremembe, ki se dogajajo na področju financiranja zdravstvenih programov. Ukrepi ZZZS pomembno vplivajo na poslovanje UKC Ljubljana. ZZZS je za zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema od leta 2009 dalje sprejel vrsto varčevalnih ukrepov, in sicer: • v letu 2009 znižanje cen zdravstvenih storitev za 2,5 odstotka, ukinitev plačevanja dragih laboratorijskih storitev, znižanje sredstev za plače, ukinitev dodatka za delovno uspešnost, 20-odstotno znižanje sredstev za amortizacijo, 5-odstotno znižanje sredstev za izvajanje terciarne dejavnosti; • v letu 2010 zmanjšanje sredstev zaradi nacionalnega razpisa; • v letu 2011 zmanjšanje deleža administrativno-tehničnega kadra za 0,5 odstotka, zmanjšanje sredstev za program terciarne dejavnosti I za 5 odstotkov, zmanjšanje vkalkuliranih sredstev za dežurstvo pri akutni bolnišnični obravnavi; • v letu 2012 dodatno znižanje cen programov zdravstvenih storitev za 3 odstotke, zmanjšanje sredstev zaradi nacionalnega razpisa; • v letu 2013 dodatno znižanje cen zdravstvenih storitev za 3 odstotke, znižanje deleža administrativno-tehničnega kadra za 0,5 odstotkov, dodatno 20-odstotno znižanje sredstev za amortizacijo. Vsi ti ukrepi so se iz leta v leto nadaljevali in tako veljali tudi v letu 2014. Poleg tega v letu 2014 ni bila izvedena valorizacija materialnih stroškov in amortizacija zdravstvenih storitev vkalkuliranih v cene. V letu 2014 smo izvajali številne aktivnosti za pridobitev dodatnih sredstev za pravičnejše financiranje zdravstvenih programov, za nove programe in programe, ki jih izvajamo v večjem obsegu, kot so zagotovljena sredstva. Prav tako smo predložili vrsto predlogov za dopolnitev Splošnega dogovora 2014 in številne predloge za možnost obračuna zdravstvenih storitev, ki jih že izvajamo, pa jih ne moremo obračunati oz. so podcenjene, ker za večino specialistično-ambulantnih storitev še vedno velja »zelena knjiga» iz leta 1982. 46 Spremembe v letu 2014, ki izhajajo iz dopolnitev Splošnega dogovora 2014, Aneksov št. 1 in št. 2, in so vplivale na program izvajanja in vrednotenja zdravstvenih storitev, so: • uvedba novega standarda za medicinsko rehabilitacijo za UKC Ljubljana in UKC Maribor; • boljše vrednotenje posameznih SPP z višjo priznano utežjo; • višje priznane uteži za končni letni obračun (kirurški posegi na srcu, perkutani posegi na srcu, OP na ožilju, koronografije, an- giografije, endoproteze gležnja, OP hrbtenice, OP prostate); • sprememba metodologije plačevanja kirurškega zdravljenja rakavih bolezni, na podlagi plačila vsega realiziranega programa po dejansko realiziranih utežeh; • sprememba modela obračunavanja akutne bolnišnične obravnave po metodologiji SPP; • plačilo do 10 % preseganja pogodbenega plana za endoproteze kolka, kolena koronografije, ortopedske operacije rame, hrbtenice, endoproteze gležnja, OP ušes, nosu, ust in grla, OP žolčnih kamnov in OP na ožilju; • boljše vrednotenje HIV od 1. 9. 2014 dalje; • dodatna sredstva za povečanje nekaterih programov v specialistično-ambulanti dejavnosti z namenom skrajševanja čakalnih dob. Z navedenimi spremembami Splošnega dogovora je UKC Ljubljana za leto 2014 pridobil dodatna sredstva za pravičnejše in boljše vrednotenje nekaterih zdravstvenih storitev, in sicer: • dodatno plačilo 1.202 uteži zaradi boljšega vrednotenja kirurških in perkutanih posegov na srcu za leto 2013; • dodatno plačilo 4.935 uteži zaradi boljšega vrednotenja in večje realizacije programa kirurških posegov in perkutanih posegov na srcu, ki so plačani po realizaciji; • zaradi spremembe metodologije plačila kirurškega zdravljenja rakavih bolezni dodatno plačilo 564 uteži; • zaradi boljšega vrednotenja prospektivnih programov (operacije hrbtenice, koronografije, operacije na ožilju, angiografije, operacije prostate) se je na podlagi sklepa Vlade skupno število uteži povečalo za 4.855 uteži; • zaradi priznanega plačila 10 % preseganja (prej le do 5 %) nekaterih prospektivnih programov je bilo zagotovljeno dodatno plačilo 220 uteži za program operacij kolka in kolena; • za skrajševanje čakalnih dob je bil za leto 2014 od 1. 9. 2014 dalje povečan program na nekaterih specialistično-ambulantnih dejavnostih. Kljub številnim predlogom in zahtevam za pridobitev dodatnih sredstev, ki so bila potrebna za izplačilo odprave tretje četrtine nesorazmerja plač, za ta namen nismo prejeli dodatnih sredstev. V letu 2014 smo izvedli tudi nekatera prestrukturiranja programov z namenom oblikovanja realnega delovnega načrta, ki naj bi bil usklajen z predvideno realizacijo zdravstvenih storitev, glede na potrebe prebivalstva in glede na razpoložljive resurse za izvedbo teh programov. Že v začetku leta z veljavnostjo od 1. 1. 2014 dalje smo izvedli naslednja prestrukturiranja: • zmanjšanje specialistično-ambulantne dejavnosti (v nadaljevanju SAD) gastroenterologije za 0,8 tima in dermatologije za 0,1 tim in v okviru enakih sredstev povečanje načrtovanega števila ultrazvočnih storitev zaradi pravilnega beleženja ultrazvočne dejavnosti; • povečanje SAD otorinolaringologije za 1,3 tima in zmanjšanje ostale akutno bolnišnične obravnave v isti dejavnosti za 66 primerov; • povečanje programa PET CT za 200 preiskav in zmanjšanje programa SAD tireologije za 0,95 tima; • povečanje programa PET CT za 565 preiskav in zmanjšanje bolnišnično oskrbnih dni neakutne bolnišnične obravnave za 8.800; • zmanjšanje programa zdravljenje zob in ustne votline za 0,45 tima in povečanje tima za zobozdravstvene dejavnosti za odrasle in mladino. Vsa navedena prestrukturiranja so bila zajeta v Pogodbi o izvajanju zdravstvenih storitev (v nadaljevanju Pogodba) za leto 2014, ki smo jo podpisali z ZZZS v mesecu avgustu. Na predlog Pogodbe je UKC Ljubljana vložil arbitražni zahtevek. Predvsem smo želeli, da se v Pogodbi zapišejo dodatna določila, in sicer: • da se bo izvajalcu plačal ves realiziran program; • realno plačilo podcenjenih programov transplantacij srca, priprave pljuč na transplantacijo; • povečanje sredstev terciarja II za težavnost; • da se zapišejo trenutne čakalne dobe; • spremenjena delitev za PHE Ljubljana med zdravstvenim domom Ljubljana in UKC Ljubljana; • povečanje letnega pavšala za opravljanje helikopterske dejavnosti. Na arbitraži nismo bili uspešni. Dosegli smo le popravek števila obiskov v nekaterih dejavnostih in indikacij za opravljanje diagnostičnih histeroskopij in histeroskopskih operacij za hospitalno obravnavo. Dne 27. 11. 2014 smo podpisali Aneks št. 1 k Pogodbi. V njem je opredeljena sprememba obračuna medicinske rehabilitacije z uvedbo novega standarda od 1. 10. 2014 dalje in izvedena vrnitev programa zobne protetike v obsegu 0,4 tima od 1. 10. 2014 dalje. Z veljavnostjo od 1. 7. 2014 dalje smo prestrukturirali še naslednje programe: • zmanjšanje rentgenske dejavnosti za 0,7 tima in povečanje ultrazvočne dejavnosti za 1,85 tima; • zmanjšanje SAD infektologije za 0,75 tima in povečanje SAD urgentne infektologije za 0,3 tima; • zmanjšanje dejavnosti fizioterapije za 2.045 uteži in povečanje timov v SAD kardiologije, revmatologije, pediatrije, ginekologije, dermatologije in nevrologije zaradi pravilnega beleženja te dejavnosti. Sprememba je nastala z uvedbo novega obračunskega modela z utežmi; • prestrukturiranje prospektivnih programov, in sicer zmanjšanje operacij na ožilju za 141 primerov in v okviru enakih sredstev povečanje operacij rame za 85 primerov in 110 primerov hrbtenic; • prestrukturiranje prospektivnih programov, in sicer zmanjšanje koronografij za 226 primerov in v okviru enakih sredstev povečanje terapevtskih artroskopij za 185 primerov; • zmanjšanje prospektivnega programa operacij ušes, nosu in grla za 150 primerov in v okviru enakih sredstev povečanje ostale akutne bolnišnične obravnave. Predlagali smo tudi prestrukturiranje nekaterih prospektivnih primerov na Ginekološki kliniki (zmanjšanje primerov instrumentalnega splava in povečanje diagnostičnih histeroskopij in histeroskopskih operacij) in dodatno prestrukturiranje na Stomatološki kliniki, vendar le-to ni bilo odobreno. Dne 19. 1. 2015 smo prejeli v podpis predlog Aneksa št. 2 k Pogodbi med ZZZS in UKCL za leto 2014. Predmet aneksa je: • povečanje obsega SAD dejavnosti maksilofacialne kirurgije za 0,62 tima, dermatologije za 0,38 tima, kardiologije za 0,64 tima, nevrologije za 0,42 tima, ortopedije za 0,68 tima, revmatologije za 0,38 tima in urologije za 0,2 tima. Povečanja so bila izvedena na osnovi Aneksa št. 2 k SD 2014 za skrajševanje čakalnih dob z veljavnostjo od 1. 9. 2014 dalje; • predlog standarda za HIV z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje. Na Aneks št. 2 smo vložili zahtevo za arbitražni postopek z naslednjimi dopolnitvami: • doda naj se standard za HIV z veljavnostjo od 1. 9. 2014 dalje; • izvajalcu naj se plačajo vse opravljene storitve. Arbitražni postopek še ni bil izveden. Tudi v letu 2014 se je večal nabor zdravil na tako imenovano listo B, za katero se poraba spremlja na nivoju bolnika. To je seznam dragih bolnišničnih zdravil, ki so z določeno omejitvijo predpisovanja plačana v celoti. Tudi tu je UKC Ljubljana predlagal dopolnitve, predvsem umestitev zdravila Octagam, ki je bil iz te liste odstranjen. Predlog ni bil sprejet. Uvedena je tudi lista A. To so ampulirana in druga zdravila za ambulantno zdravljenje. Tudi ta zdravila so plačana po realizaciji. Spremembe, ki so izhajale iz Aneksov št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru in sklepa Vlade, so se dogajale v mesecu decembru 2014 in februarju 2015, zato rebalans finančnega načrta ni bil izveden. Primerjava vseh podatkov glede realizacije fizičnega obsega programa in finančnega dela je prikazana glede na prvotni sprejeti finančni in delovni načrt za UKC Ljubljana za leto 2014. Za oblikovanje Splošnega dogovora 2015 so že v letu 2014 potekale določene aktivnosti. Na podlagi tega so že sprejete naslednje spremembe, ki bodo zagotavljale boljše vrednotenje nekaterih zdravstvenih storitev in bodo pozitivno vplivale za poslovanje UKC Ljubljana: • zdravljenje možganske kapi se uvrsti med programe plačane po realizaciji z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje; • boljše vrednotenje TR srca z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje; • uvedba novega standarda HIV, boljše vrednotenje od 1. 1. 2015 dalje. 47 4.2.2 Uresničevanje načrtovanega fizičnega obsega dela v letu 2014 do ZZZS in drugih plačnikov PRILOGA (MZ) – Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2014 (1., 2. in 3. del) 4.2.2.1 Bolnišnična dejavnost Leta 2014 je bilo na bolnišničnih oddelkih zdravljenih 116.550 pacientov, kar je 4,7 odstotka več, kot smo načrtovali. Za plačnika ZZZS je bilo skupno zdravljenih 115.631 pacientov. V okviru akutne bolnišnične obravnave smo v začetku leta načrtovali 93.431 bolnikov in 158.768 uteži. Tako načrtovani plan smo presegli, saj je bilo zdravljenih 99.646 bolnikov, oz. realiziranih 175.773 uteži. V končnem obračunu je ZZZS na osnovi sprejetih dopolnitev načina obračuna uveljavljenih v Aneksih št. 1 in 2 in sklepa Vlade priznal in plačal 169.342 uteži in 95.422 bolnikov. Tako je neplačano ostalo zdravljenje 4.225 bolnikov (4,2 odstotka), kar predstavlja 6.431 neplačanih realiziranih uteži. Povprečna realizirana utež je v primerjavi s planirano večja za 3,8 odstotke, deloma zaradi tega, ker smo zdravili težje bolnike, kot smo načrtovali, deloma pa tudi zaradi z Aneksoma št. 1 in 2 uveljavljenega povečanja uteži nekaterih SPP. Programi, ki se pretežno izvajajo v enodnevni bolnišnični dejavnosti – programi po standardnih cenah, so bili izvedeni v obsegu 15.583 primerov. Realizacija je bila za 4,9 odstotkov manjša od letnega plana. Opravili smo 313 transplantacij, kar je 6,1 odstotkov več, kot smo načrtovali. V letu 2014 smo prvič izvedli tudi 6 primerov stimulacije možganskih debel. Preseganje načrtovanega programa na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je predvsem posledica velikega števila urgentnih bolnikov, tudi zaradi gripe, katerih sprejema ne moremo omejevati. Klinika sprejema zahtevne paciente iz cele Slovenije. Razlog preseganja načrtovanega števila na Interni kliniki je nenehno naraščanje števila bolnikov, ki se zdravijo na internističnih klinikah (od 3 do 5 odstotkov na letni ravni). Trend rasti hospitalnih internističnih obravnav pričakujemo tudi v prihodnje. Povečuje se tudi trend sprejema urgentnih pacientov. Sprejemi elektivnih pacientov se prilagajajo razpoložljivim posteljnim kapacitetam in načrtovanemu obsegu delovnega programa, njihov delež se manjša in za nekatere primere so že nekoliko podaljšane čakalne dobe. Veliko preseganje načrtovanega števila uteži pa je tudi posledica boljšega vrednotenja nekaterih zdravstvenih storitev. Preseganje načrtovanega programa na Nevrološki kliniki, predvsem v številu uteži, torej težavnosti, je posledica sprejema velikega števila urgentnih bolnikov. Večina le-teh je bila sprejeta zaradi možganske kapi. Zaradi neplačanega preseganja programov smo maksimalno omejili število elektivnih bolnikov (bolniki, ki potrebujejo kontrolo po žilnem posegu, načrtovani bolniki za karotidno angioplastiko zaradi hudih zožitev žil in hladnimi nerazpočenimi anevrizmami). V večini primerov smo sprejemali samo težje bolnike in tako znatno presegli planirane uteži. Bolniki z možgansko kapjo, ki potrebujejo urgentne intervencijske nevroradiološke posege, se zdravijo samo na KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike in so tako v celoti sprejeti iz vse države. V letu 2015 bodo ti bolniki plačani v celoti po realizaciji. Število realiziranih primerov je bilo v primerjavi s planiranim obsegom preseženo za 6,7 odstotkov. Po posameznih klinikah prikazujemo tudi število realiziranih uteži. V primerjavi s končnim letnim obračunom je bilo preseganje uteži za 7,7 odstotkov. To je posledica zdravljenja vedno zahtevnejših, dražjih bolnikov in tudi boljšega vrednotenja nekaterih zdravstvenih storitev. V letu 2014 je bila realizirana povprečna utež na bolnika v višini 1,76 in se je povečala v primerjavi s planom za 3,8 odstotka, kar je dokaz zdravljenja vedno težjih bolnikov. Zaradi sklepa Vlade in boljšega vrednotenja nekaterih prospektivnih programov se je v končnem letnem obračunu upoštevalo 4.855 uteži več od planiranih v finančnem načrtu. Podatki o realiziranem delovnem programu ZZZS po posameznih klinikah za leto 2014 v primerjavi s finančnim načrtom in preteklim letom so prikazani v tabeli 15. Za ostale plačnike je bilo obravnavano 919 bolnišničnih primerov, kar je 19,4 odstotkov manj od planiranih. A. Pacienti ZZZS v akutni bolnišnični obravnavi po klinikah 48 Največje preseganje števila bolnikov in uteži je bilo na Pediatrični kliniki, na katero so napoteni otroci z bolezenskimi stanji vseh internističnih področij in tudi tisti, ki so operirani na kardioloških oddelkih. V skupni realizaciji programa je devet klinik preseglo lasten načrt števila pacientov akutne bolnišnične obravnave po programu ZZZS. Lasten plan primerov in uteži v največji meri presegajo Pediatrična klinika, Interna klinika, Nevrološka klinika in Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Tabela 14: Število zdravljenih pacientov UKC Ljubljana. Hospitalni bolniki REALIZACIJA INDEKS Plan 2014" 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 SKUPAJ BOLNIKI UKC 111.334 115.847 116.550 104,7 100,6 ZZZS BOLNIKI 110.194 114.641 115.631 104,9 100,9 Akutna bolnišnična obravnava (SPP bolniki) Prospektivni primeri 93.431 99.047 99.646 106,7 100,6 28.405 28.637 28.564 100,6 99,7 Ostali primeri 65.026 70.410 71.082 109,3 101,0 Število uteži 158.768 167.094 175.773 110,7 105,2 1,70 1,69 1,76 103,8 104,6 83 75 83 100,0 110,7 16.385 15.220 15.583 95,1 102,4 295 299 313 106,1 104,7 80,6 76,2 Povprečna utež na spp bolnika Pedopsihiatrija Program po standardnih cenah Nacionalni razpis Transplantacije Bolniki - ostali plačniki 6 1.140 B. Prospektivni primeri Del akutne bolnišnične obravnave so tudi prospektivni primeri, ki so posebej načrtovani s pogodbo z ZZZS. V letu 2014 je z Aneksoma št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru prišlo do nekaterih sprememb, tako pri planu posameznih programov kot pri načinu plačila. Spremljamo prospektivne programe, ki so plačani po realizaciji, programe, kjer je plačano 10% preseganje, in ostalo akutno bolnišnično obravnavo. Med prospektivne programe plačane po realizaciji sta bila v letu 2014 uvrščena programa kirurško zdravljenje rakavih bolnikov in splav. Zaradi spremenjenega načina spremljanja realizacije in plačila kirurškega zdravljenja rakavih bolezni, ki so sedaj izločeni iz ostalih prospektivnih primerov in plačani po dejansko realizirani uteži, se je zmanjšal planirani program prospektivnih programov operacij ušes, nosu, ust in grla, operacije na ožilju in operacije prostate. Zmanjšal se je za število primerov, ki so poleg tega prospektivnega primera hkrati še kirurško zdravljenje rakave bolezni. Zato primerjava realizacije z letom 2013 pri teh programih ni realna. 1.206 919 V primerjavi s planom in realizacijo preteklega leta se je med programi, ki so plačani po realizaciji, največ povečal program kirurških posegov na srcu (za 16,9 odstotkov) in perkutanih posegov na srcu (za 20,2 odstotkov). Zmanjšanje pa je bilo pri programu umetne oploditve – OBMP (13,5 odstotkov). Med prospektivnimi programi, kjer je plačano 10 odstotno preseganje, pa je bilo največje preseganje glede na planiran obseg pri operacijah kolen in kolkov (preseganje za 21 odstotkov). V primerjavi s spremenjenim planom pa pri končnem obračunu ni bil dosežen program operacij ušes, nosu, ust in grla. Realizacija prospektivnih primerov po posameznih postavkah programa je prikazana v tabeli 16. Za programe, kjer je bilo v začetku leta določeno, da se plača pet odstotno preseganje, se je nato za leto 2014 plačilo povečalo na deset odstotkov preseganja načrtovanega programa. V letu 2014 smo izvedli tudi nekatera prestrukturiranja prospektivnih programov v okviru enakih sredstev. Povečali smo programe, kjer je čakalna doba najdaljša, in sicer ortopedski program operacij hrbtenice, rame in terapevtskih artroskopij. 49 Tabela 15: (MZ tabela 3) Struktura pacientov v akutni bolnišnični obravnavi (SPP-bolniki) po dejavnostih – število primerov in število uteži za ZZZS in povprečna vrednost uteži, vključno s prospektivnimi primeri. 20.151 62.684 41.499 2,43 2,55 2,06 102,9 106,2 103,4 107,8 125,0 101,5 118,3 106,1 122,6 100,5 102,1 98,7 111,4 102,6 113,7 Povprečna vrednost uteži 8,0 1,9 12,5 18,0 3,7 24,7 20,2 Primerov 1,2 6,2 0,9 7,8 11,6 5,1 35,7 23,6 STRUKTURA 2014 1,81 24.596 8.983 1,14 122,4 107,6 102,3 2,6 5,3 INDEKS REAL. 14 / PLAN 14 36.298 2,45 3.695 20.447 1,10 107,1 113,3 94,9 3,6 2,2 REALIZACIJA 2014 20.078 61.879 2,26 17.974 13.732 0,78 110,8 105,8 101,1 4,0 0,2 REALIZACIJA 2013 1,81 25.284 8.680 1,15 12.480 1.499 1,35 111,5 101,2 104,4 0,4 0,2 PLAN 2014 33.841 2,48 3.841 20.240 1,07 1.922 10.856 0,80 100,1 101,3 97,8 0,2 100,0 Uteži 18.688 59.093 2,18 17.649 12.273 0,76 8.014 2.064 2,61 97,0 97,8 80,5 100,0 Število uteži Internistika 23.790 7.594 1,15 11.478 1.391 1,30 2.594 9.400 0,96 100,0 50,4 103,8 Število primerov Kirurgija 3.480 20.142 1,08 1.836 10.642 0,80 3.605 3.859 0,97 62,7 110,7 Število uteži Nevrologija 17.472 10.987 0,78 8.163 1.971 2,62 4.003 412 1,80 106,7 Število primerov Ginekologija 10.194 1.393 1,32 2.464 9.232 0,90 424 339 1,76 Število uteži Pediatrija 1.795 9.581 0,84 3.518 3.778 1,02 188 175.773 Število primerov Dermatologija 7.236 1.951 2,58 4.178 423 2,02 99.646 Število uteži Infektologija 2.327 9.285 0,92 416 287 1,69 Število primerov Okulistika 3.600 3.808 0,99 142 167.094 Dejavnosti Ortopedija 4.125 421 2,24 99.047 Povprečna vrednost uteži ORL 424 672 1,70 Povprečna vrednost uteži Nuklearna medicina 300 158.768 Povprečna vrednost uteži Radiologija 93.431 SKUPAJ 50 Tabela 16: (MZ tabela 4) Prospektivno-načrtovani primeri. Naziv programa Plačilo prekoračevanja REALIZACIJA INDEKS Plan 2014" 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 Kirurški posegi na srcu in/ali pripadajočih velikih žilah pri odprtem prsnem košu 100% 1.068 1.068 1.248 116,9 116,9 Perkutani posegi na srcu, srčnih zaklopkah, koronarnih in drugih arterijah 100% 1.632 1.634 1.962 120,2 120,1 Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo 100% 1.463 1.463 1.246 85,2 85,2 Porod 100% 5.973 5.976 6.073 101,7 101,6 Splav 100% 1.342 1.281 999 74,4 78,0 Kirurško zdravljenje rakavih bolezni 100% 3.146 2.762 3.622 115,1 131,1 Operacija ušes, nosu, ust in grla 10% 2.907 2.723 2.238 77,0 82,2 Operacija na ožilju - arterije in vene 10% 1.997 1.483 1.771 88,7 119,4 Koronarografija 10% 2.046 1.784 1.874 91,6 105,0 Operacija kile 10% 828 1.001 843 101,8 84,2 Operacija žolčnih kamnov 10% 680 831 750 110,3 90,3 Endoproteza kolka 10% 682 871 823 120,7 94,5 Endoproteza kolena 10% 294 367 357 121,4 97,3 Ortopedska operacija rame 10% 183 302 263 143,7 87,1 Endoproteza gležnja 10% Operacija hrbtenice 10% Angiografija Operacija golše Artroskopska operacija Operacija karpalnega kanala Operacija prostate Operacija morbidne (bolezenske) debelosti Odstranitev osteosintetskega materiala Operacija ženske stresne inkontinence SKUPAJ Na podlagi opredelitev Splošnega dogovora 2014 nismo omejevali realizacije programov, ki so plačani po realizaciji, in programov, kjer je plačano 10-odstotno preseganje. Zaradi dolgih čakalnih dob realizacije prav tako nismo omejevali ortopedskih prospektivnih programov, kar je povzročilo, da so bili nekateri programi prekoračeni in tudi delno neplačani. 3 1.235 1.445 1.402 113,5 97,0 552 610 586 106,2 96,1 151 168 137 90,7 81,5 1.004 1.560 1.440 143,4 92,3 40 33 45 112,5 136,4 162 285 70 43,2 24,6 26 20 33 126,9 165,0 712 657 493 69,2 75,0 282 313 286 101,4 91,4 28.405 28.637 28.564 100,6 99,7 C. Primeri preneseni iz bolnišnične v ambulantno dejavnost Tabela 17 prikazuje obseg realizacije storitev, ki se izvajajo v enodnevni obravnavi in so bile tekom preteklih let prenesene iz akutne bolnišnične obravnave. Pri obračunu se upoštevajo določila Splošnega dogovora 2014, kjer je omogočeno prelivanje med sorodnimi storitvami (amniocenteza in biopsija horionskih resic, diagnostična histeroskopija in histeroskopska operacija, zdravljenje starostne degeneracijske makule z anti VEGF, priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila). 51 Tabela 17: (MZ tabela 5) Primeri, preneseni iz hospitalne dejavnosti v ambulantno dejavnost. Naziv programa Operacija sive mrene - primer Operacija kile - primer INDEKS 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 2.166 2.145 220 86 2.146 99,1 100,0 Operacija karpalnega kanala - primer 771 690 572 74,2 82,9 Biopsija horionskih resic, kordocinteza - primer 210 274 345 164,3 125,9 Amniocenteza - primer Medikamentozni splav - primer 1.000 880 787 78,7 89,4 630 630 812 128,9 128,9 Diagnostična histeroskopija - primer 100 90 116 116,0 128,9 Histeroskopska operacija - primer 250 297 285 114,0 96,0 2.000 1.725 1.887 94,4 109,4 4.519 4.293 4.624 102,3 107,7 799 581 509 63,7 87,6 Zdravljenje starostne degeneracije makule z anti VEGF - primer Zdravljenje starostne degeneracije makule z anti VEGF nadaljnja obravnava z intravitrealno aplikacijo zdravila - primer Proktoskopija - primer Rektoskopija - primer 608 442 276 45,4 62,4 Priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila A Mabthera - primer 530 670 590 111,3 88,1 Priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila B Endoxan, Ilomedin - primer 304 159 110 36,2 69,2 Priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila C Remicade, Roactemra - primer SKUPAJ Skupno število realiziranih enodnevnih primerov s standardizirano ceno je za 2,4 odstotka večje od realizacije preteklega leta. Zaradi možnosti prelivanja med sorodnimi storitvami je izpostavljeno le nedoseganje programa ambulantnih operacij kil in operacij karpalnega kanala. Na operacije kil prihajajo v UKC Ljubljana predvsem težji bolniki s spremljajočimi drugimi zdravstvenimi težavami in so bili zato vsi obravnavani hospitalno. Zaradi prednostne obravnave nujnih bolnikov je bil izveden manjši program operacije karpalnega kanala. D. Transplantacije Leta 2014 smo opravili 313 transplantacij, kar je 18 primerov več, kot smo načrtovali. Največji porast v primerjavi s predhodnim letom se beleži na transplantacijah jeter, transplantacijah roženice in transplantacijah hondrocitov. V naslednji tabeli so razvidni podatki o opravljenih posameznih vrstah transplantacij. 52 REALIZACIJA Plan 2014" 2.278 2.258 2.524 110,8 111,8 16.385 15.220 15.583 95,1 102,4 Tabela 18:Transplantacije. Transplantacije Realizacija INDEKS Plan 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 Srce Umetno srce Jetra 32 32 26 81,3 81,3 1 1 2 200,0 200,0 22 22 29 131,8 131,8 Ledvice 52 52 54 103,8 103,8 Roženice 70 77 86 122,9 111,7 Kostni mozeg 71 71 55 77,5 77,5 Kostni mozeg - alogenični 33 33 36 109,1 109,1 Pljuča - priprava 4 4 4 100,0 100,0 Hondrociti 6 3 18 300,0 600,0 Kože z gojenjem kože 1 1 2 200,0 200,0 Ledvice s trebušno slinavko SKUPAJ 3 3 1 33,3 33,3 295 299 313 106,1 104,7 E. Ostali pacienti F. Ležalna doba Leta 2014 smo v bolnišnični obravnavi zdravili 919 pacientov, ki si zdravljenje plačajo sami, oziroma plačilo zagotavljajo druge institucije, kar prikazuje Tabela 14. Povprečna ležalna doba vseh hospitalnih pacientov v UKC Ljubljana je bila leta 2014 realizirana v višini 5,43 dni. V primerjavi s predhodnim letom se je skrajšala za 0,1 dan. Tabela 19: Ležalna doba. Ležalna doba vse bolnišnične obravnave UKC Ljubljana Realizacija INDEKS Plan 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 5,53 5,53 5,43 98,2 98,2 Interna klinika 7,11 7,11 6,96 97,8 97,8 Kirurška klinika 6,48 6,48 6,46 99,6 99,6 Nevrološka klinika 9,58 9,58 9,08 94,8 94,8 Ginekološka klinika 3,37 3,37 3,48 103,2 103,2 Pediatrična klinika 2,32 2,32 2,19 94,5 94,5 Dermatovenerološka klinika 5,48 5,48 5,07 92,6 92,6 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 4,65 4,65 4,79 103,1 103,1 Očesna klinika 4,26 4,26 4,15 97,4 97,4 Ortopedska klinika 5,28 5,28 5,07 96,1 96,1 Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 3,24 3,24 3,60 111,1 111,1 Klinika za nuklearno medicino 4,27 4,27 4,29 100,5 100,5 Klinični inštitut za radiologijo 1,00 1,00 1,00 100,0 100,0 Opomba: v izračunu ležalne dobe vključeni vsi oskrbni dnevi (vključno z neakutno obravnavo) ter vsi obravnavani bolniki na kliniki. 53 G. Druge hospitalizacije V UKC Ljubljana izvajamo v okviru bolnišnične dejavnosti tudi druge vrste bolnišničnih sprejemov, ki so navedeni v naslednji tabeli. Tabela 20: Ostale hospitalizacije. Ostala hospitalna dejavnost INDEKS 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 Doječe matere (oskrbni dnevi) 10.100 10.111 9.774 96,8 96,7 Spremljevalci do otrokovega 6. leta (oskrbni dnevi) 20.500 20.527 20.109 98,1 98,0 70 70 44 62,9 62,9 26.422 22.771 20.641 78,1 90,6 Spremljevalci (število) Neakutna obravnava - ZZZS Število oskrbnih dni doječih mater in število oskrbnih dni spremljevalcev otrok je nižje od števila planiranih dni. Izkazana realizacija neakutne obravnave zaostaja za načrtovanim obsegom. Na podlagi pogojev ZZZS se lahko te storitve izkazujejo in obračunajo samo na oddelkih, ki so ločeni od oddelkov akutne bolnišnične obravnave. Naše tovrstne posteljne kapacitete pa ne zadoščajo za izpolnjevanje obsega delovnega programa neakutne obravnave, ki ga je ZZZS pripravljena financirati. Velik delež bolnikov, katerim zagotavljamo tako oskrbo, je obravnavano na oddelkih akutne bolnišnične obravnave in jih ne smemo prikazovati in obračunavati v tej skupini. Samostojnih oddelkov neakutne bolnišnične obravnave pa ni mogoče organizirati v sklopu akutne bolnišnične obravnave zaradi prevelikega števila sprejetih akutnih bolnikov. 4.2.2.2 Specialistično-ambulantna dejavnost Program specialistično-ambulantne dejavnosti je predstavljen v spodnji tabeli. Podrobnejša tabela z izračunanimi indeksi je predstavljena v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 1 – Realizacija delovnega programa, II. del. V specialističnih ambulantah UKC Ljubljana je bilo leta 2014 realiziranih 763.202. pregledov, kar pomeni 1,3 odstotka več od načrtovanega števila. Od tega je bilo za program ZZZS realiziranih 756.595 obiskov. Največji porast števila obiskov, v primerjavi s preteklim letom, je bil na pulmologiji, diabetologiji, pediatriji, infektologiji-urgenca, ortopediji in tireologiji. 54 Realizacija Plan 2014 4.2.2.3 Ostale dejavnosti Leta 2014 je bilo z magnetno resonanco opravljenih 9.641 preiskav za paciente ZZZS, kar je 1.001 preiskav več, kot imamo dogovorjeno s Pogodbo z ZZZS, ali 11,6 odstotkov več. Prekoračili smo tudi načrtovano število CT preiskav za 19,9 odstotkov in UZ preiskav za 35,3 odstotkov. Realizacija vseh teh programov je bila tudi veliko večja kot realizacija v predhodnem letu. Že vrsto let se opaža trend naraščanja potreb prebivalstva po tovrstnih storitvah, čakalne dobe so dolge in število čakajočih je veliko. Tako velike prekoračitve realizacije programov so kljub temu, da smo v letu 2014 izvedli s prestrukturiranjem povečanje programov CT, MR in UZ na račun zmanjšanja programa neakutne bolnišnične obravnave v okviru enakih sredstev. V letu 2014 smo uspeli s prestrukturiranjem programov znotraj UKC Ljubljana v okviru enakih sredstev povečati plan za 765 preiskav PET CT. Opravili smo 1.675 preiskav PET CT oz. 75 preiskav več, kot imamo dogovorjeno s Pogodbo z ZZZS. Ker se v večini primerov s temi storitvami izvaja detekcija rakavih obolenj, potrebe po tem programu vsako leto naraščajo in smo kljub veliko večjemu programu le-tega presegli. Na aparaturah MR, CT in PET CT se izvajajo tudi storitve za hospitalizirane bolnike. V dnevnem času je izkoriščenost aparatur maksimalna, v nočnem času pa se na njih izvajajo nujne preiskave. Skupno število dializ se je leta 2014 glede na predhodno leto povečalo za 0,8 odstotka. Program stomatologije je za 4,3 odstotke večji od realizacije predhodnega leta. Program fizioterapije nismo realizirali v celoti. Glede na planiran obseg je bila realizacija nižja za 31,6 odstotkov. Primerjava s preteklim letom ni realna, ker se je v letu 2014 uvedel nov obračunski model z utežmi. Med letom smo izvedli prestrukturiranje tega programa, in sicer zmanjšanje za 2.045 uteži fizioterapije in hkrati povečali obseg programa v nekaterih specialistično-ambulantnih dejavnostih, kjer se izvaja dejavnost fizioterapije obračunana še po obračunskem modelu točk. Glede na nov postavljen plan je realizacija še vedno za 16,6 odstotkov nižja. Center za geriatrično medicino, ki sodi na primarno raven (splošna ambulanta), načrtovanega programa ni dosegel v celoti, ker se zmanjšuje število opredeljenih bolnikov. Tabela 21: Specialistično-ambulantne obravnave – prvi in ponovni obiski. Specialistična ambulantna dejavnost - obiski Realizacija INDEKS Plan 2014 2013 2014 03 : 01 01 02 03 04 03 : 02 05 Kardiologija 56.181 51.184 48.868 87,0 95,5 Pulmologija 6.750 5.198 5.871 87,0 112,9 7.469 8.638 8.897 119,1 103,0 Diabetologija Gastroenterologija 22.978 22.816 24.183 105,2 106,0 Revmatologija 13.035 12.632 12.419 95,3 98,3 Internistika - urgenca 28.974 26.103 27.229 94,0 104,3 Internistika 35.414 33.292 32.242 91,0 96,8 Maksilofacialna kirurgija 24.173 21.926 22.373 92,6 102,0 Kirurgija - urgenca 84.875 85.894 87.424 103,0 101,8 122.021 129.122 131.156 107,5 101,6 Urologija Kirurgija, travma 14.600 16.471 13.629 93,3 82,7 Nevrologija 17.472 17.663 18.233 104,4 103,2 8.174 9.180 9.292 113,7 101,2 39.703 41.914 39.897 100,5 95,2 1.192 334 435 36,5 130,2 591 1.677 1.506 254,8 89,8 Nevrologija - urgenca Ginekologija Medicinska genetika Pedopsihiatrija Pediatrija 49.735 53.802 58.349 117,3 108,5 Dermatologija 48.390 44.943 41.598 86,0 92,6 Infektologija 20.650 16.872 15.896 77,0 94,2 Infektologija - urgenca 17.406 16.920 18.562 106,6 109,7 Okulistika 42.958 43.228 44.467 103,5 102,9 Ortopedija 19.886 25.175 26.819 134,9 106,5 Otorinolaringologija 46.938 45.263 45.157 96,2 99,8 Tireologija 11.110 12.688 13.479 121,3 106,2 8.207 8.610 8.614 105,0 100,0 748.882 751.545 756.595 101,0 100,7 Fiziatrija SKUPAJ ZZZS Ostali plačniki SKUPAJ 4.860 5.112 6.607 135,9 129,2 753.742 756.657 763.202 101,3 100,9 55 56 Tabela 22: Ostale ambulantne dejavnosti za ZZZS. Specialistično-ambulantna dejavnost - ostalo Stomatologija - točke NMR - število CT - število PET CT - število Realizacija INDEKS Plan 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 907.844 842.303 878.754 96,8 104,3 8.640 8.995 9.641 111,6 107,2 16.014 17.922 19.197 119,9 107,1 1.600 1.414 1.675 104,7 118,5 UZ - število 93.612 103.668 126.615 135,3 122,1 RTG - število 260.674 293.618 241.203 92,5 82,1 48.300 48.207 48.594 100,6 100,8 DIALIZE - število Dializa I 1.950 1.933 1.882 96,5 97,4 Dializa II 4.950 4.929 5.745 116,1 116,6 Dializa III 34.400 34.373 33.519 97,4 97,5 Dializa IV / dan 5.336 5.845 6.831 128,0 116,9 Dializa V / dan 1.664 1.127 617 37,1 54,7 10.227 365.310 6.997 68,4 1,9 Osnovna dejavnost Fizioterapija - točke - uteži 191.221 114.555 111.324 58,2 97,2 Ginekologija preventiva - število Ginekologija - količniki 10.000 7.406 7.652 76,5 103,3 Center za geriatrično medicino - količniki 32.986 17.564 18.426 55,9 104,9 Medicina dela - točke 69.575 74.761 68.152 98,0 91,2 Medicina dela - obiski prvi 707 532 447 63,2 84,0 Medicina dela - obiski ponovni 884 739 595 67,3 80,5 Lekarna točke 126.986 90.294 97.956 77,1 108,5 Reševalna postaja - nenujni km 287.439 177.627 250.425 87,1 141,0 Tabela 23: Drugi plačniki. Ležeči bolniki - ostali plačniki Skupaj Realizacija INDEKS Plan 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 1.140 1.206 Transplantacije - konvencije 919 80,6 76,2 3 Konvencije 500 396 462 92,4 116,7 Samoplačniki in drugi 640 810 454 70,9 56,0 Spremljevalci otrok in odraslih - št. primerov 800 789 817 102,1 103,5 57 Tabela 23 (nadaljevanje): Drugi plačniki. Ambulantni bolniki - ostali plačniki Obiski skupaj Realizacija INDEKS Plan 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 4.860 5.112 6.607 135,9 129,2 4.860 5.112 6.607 135,9 129,2 92.400 96.364 116.763 126,4 121,2 25.945 29.201 70.419 87.561 94,8 124,3 Obiski konvencije Obiski samoplačniki in drugi Točke skupaj Točke konvencije Točke samoplačniki in drugi 4.2.3.Poročanje o terciarni dejavnosti PRILOGA (MZ) – Obrazec 6: Poročilo o terciarni dejavnosti 2014 Izvajanje terciarne dejavnosti je sestavljeno iz dveh delov: iz terciarja I in II. V letu 2014 je bila realizacija terciarnih programov ovrednotena v višini 91,6 mio evrov. Terciar I se deli na učenje, usposabljanje za posebna znanja, razvoj in raziskave, nacionalni register bolezni in nacionalno evidenco ter nacionalno čakalno listo. V okviru sredstev, ki jih je ZZZS leta 2014 zagotavljal za izvajanje izobraževanja, so bila izvedena izobraževanja specializantov ter študentov doktorskega študija. Potekalo pa je tudi izobraževanje študentov na dodiplomskih programih fakultetnega izobraževanja s področja zdravstva. S tega naslova so se pokrivali tudi stroški izobraževanj usposabljanj za posebna znanja, kamor sodijo izobraževanja v tujini, daljša od 30 dni. Leta 2014 je bilo takšnih izobraževanj le 5, leto poprej pa 29. Naloga teh zdravnikov je, da pridobljeno znanje prenašajo na sodelavce v UKC Ljubljana in na zdravnike drugih zavodov v okviru Republike Slovenije. Za izvajanje raziskovalno-razvojnih (RR) nalog, ki se financirajo iz terciarja I, je bil v letu 2014 izveden interni razpis. Iz razpisov preteklih let je potekalo še 83 projektov (vsi iz leta 2012), v letu 2014 pa je bilo na razpisu izbranih 111 projektov, kar pomeni, da je v letu 2014 skupno potekalo 194 projektov. Skupna vrednost projektov v letu 2014 je znašala 5.013.866 evrov. Zaključenih je bilo 84 projektov, v letu 2015 pa se nadaljuje še 110 projektov. Iz naslova terciarja I so financirani tudi nacionalni registri bolezni in nacionalne evidence. V UKC Ljubljana se vodi 8 nacionalnih registrov bolezni in nacionalnih evidenc. V sredstvih za terciar I je vključeno tudi financiranje izvajanja toksikološke dejavnosti in farmakovigilance, ki jo izvaja Center za zastrupitve, ter financiranje rehabilitacije slepih in slabovidnih. 58 92.400 112,6 S sredstvi terciarja II se financirajo storitve subspecialnih laboratorijev, delo subspecialnih timov in interdisciplinarnih konzilijev. S temi sredstvi se financirata tudi težavnost in izvedenost zdravljenja najzahtevnejših bolnikov, kar predstavlja največji delež celotnih terciarnih sredstev. To pomeni delno pokrivanje razlike med doseženo vrednostjo uteži SPP po sekundarni ceni in dejanskimi stroški pacienta. V sredstvih terciarja II so tudi namenska sredstva za pokrivanje podcenjenosti specialistično-ambulantne dejavnosti pediatrije, za afereze, za zdravljenje možganske kapi z telemedicino in sredstva za financiranje programa diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini. Odločanje o izvajanju diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini je v pristojnosti UKC Ljubljana. Posebej sta financirani terciarna zdravstvena dejavnost Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ter terciarna stomatološka dejavnost. Podroben pregled terciarne dejavnosti je prikazan v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 6 – Poročilo o terciarni dejavnosti. 4.2.4 Poročanje o izvajanju mednarodnih projektov in raziskovalna dejavnost V letu 2014 so se v okviru raziskovalne dejavnosti UKC Ljubljana odvijale aktivnosti na področju raziskovalnih projektov in programov, na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja, evropskih programov, usposabljanja mladih raziskovalcev in izvajanja projektov financiranih iz terciarnih sredstev. Raziskovalni projekti Raziskovalne projekte (so)financira predvsem ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS). Projekti so temeljni, aplikativni in podoktorski. Temeljni projekt je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih. Aplikativni projekt je izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu. Podoktorski projekt je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec, za katerega velja, da je od zagovora njegovega doktorata poteklo manj kot tri leta. Projekti so glede na vsebino raziskav tematsko usmerjeni ali splošni; tematsko usmerjeni temeljni so usmerjeni na točno določene teme. Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci in tehnični sodelavci. Pridobitev in sofinanciranje raziskovalnega projekta je vezano na javni razpis ARRS-ja. Uspešni predlogi projektov, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje in ki so v dvofaznem postopku izbrani na podlagi pridobljenih recenzij tujih recenzentov in predloga strokovnih teles agencije, so sofinancirani za obdobje, določeno v razpisu. Agencija sofinancira za obdobje do tri leta, podoktorske projekte pa do dve leti. V letu 2014 je bilo v UKC Ljubljana aktivnih 47 raziskovalnih projektov (za 19 projektov je bil UKC Ljubljana nosilna RO) od tega 37 temeljnih in 10 aplikativnih. Koncem junija 2014 je bilo zaključenih 24 raziskovalnih projektov, na novo pa je bilo pridobljenih 11 raziskovalnih projektov. Za raziskovalne projekte, financirane s strani ARRS-ja, smo prejeli 631.010 evrov (leta 2013 je ta znesek znašal 825.009 evrov). Za projekt financerja IAEA (International Atomic Energy Agency) smo prejeli 8.000 evrov. Raziskovalni programi Raziskovalni programi, ki jih financira ARRS, predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega se pričakuje, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, za katere mora obstajati državni interes, opredeljen v nacionalnemu raziskovalnemu in razvojnemu programu. Raziskovalni program izvaja programska skupina, ki jo sestavljajo vodja programske skupine, najmanj trije raziskovalci z doktoratom znanosti ter strokovni in tehnični sodelavci iz ene ali več raziskovalnih organizacij (RO). Člani programske skupine so lahko vključeni le v en raziskovalni program. Raziskovalci morajo imeti doktorat znanosti, izkazane raziskovalne ali razvojne rezultate v zadnjih petih letih in nazive v skladu z obstoječimi predpisi. V programski skupini lahko sodelujejo tudi mladi raziskovalci. V letu 2014 je bilo v UKC Ljubljana aktivnih 19 programov (za 12 programov je bil UKC Ljubljana nosilna RO). Koncem leta 2014 je bilo zaključenih 9 programov, financiranje od januarja 2014 dalje pa je dobilo šest programov. V obravnavanem obdobju je zaradi večje raziskovalne aktivnosti pet programov dobilo povečano financiranje s strani ARRS-ja. Nosilci teh programov so prof. dr. Borut Peterlin, prof. dr. Ksenija Geršak, prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, prof. dr. Tadej Battelino ter iz Onkološkega inštituta prof. dr. Janez Žgajnar, UKC Ljubljana je sodelujoča RO. Za izvajanje programov smo v letu 2014 prejeli 1.507.595 evrov (5,3 % več kot v letu 2013). Evropski raziskovalni projekti Evropski raziskovalni projekti v UKC Ljubljana potekajo v okviru Okvirnega programa Evropske Unije FP7, Horizon 2020, v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Norveškega finančnega mehanizma ter v okviru panožnih medicinskih združenj. UKC Ljubljana sodeluje v evropskih raziskovalnih projektih kot konzorcijski partner, pri raziskovalnih projektih SIGN ter Incredible Years For Every Child pa ima vlogo nosilca oz. koordinatorja projekta. V letu 2014 se je pričel izvajati program Horizon 2020, ki predstavlja največji raziskovalni in inovacijski program Evropske Unije v obdobju 2014–2020 s proračunom blizu 80 milijard evrov. UKC Ljubljana, Interna klinika, je v letu 2014 sodeloval kot koordinator pri prijavi na Horizon 2020 projekt • REMEDIUM, nosilec prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., kot konzorcijski partner pa pri prijavi na naslednje Horizon 2020 projekte: Ginekološka klinika: • INNORARE, nosilec prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik, • RD-ACTION, nosilec prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik, • MeBiDiaEndo, nosilec doc. Dr. Andrej Vogler, dr. med.; Interna klinika: • CHEF, nosilka asist. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., • ON THE RIGHT FOOT, nosilka doc. dr. Vilma Urbančič, dr. med., • PHAMA, nosilca prof. dr. Igor Zupan, dr. med., Jani Recer, univ. dipl. inž. el., IC, • SCIENCE, nosilec prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.; Interna klinika in Očesna klinika: • HYPOXERCISE, nosilca prof. dr. Matej Podbregar, dr. med., asist. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med.; Kirurška klinika: • braVURa, nosilec prof. dr. Andrej Kmetec, dr. med.; 59 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja: • Inflames, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik, • Perform, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik; Klinika za nuklearno medicino: • EUthyroid, nosilka doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med.; Očesna klinika: • ElVis-VRE.eu, nosilec prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. UKC Ljubljana, Pediatrična klinika, je v letu 2014 sodeloval kot koordinator pri prijavi na mednarodni projekt v okviru Norveškega finančnega mehanizma • Incredible Years For Every Child, nosilka Marija Anderluh, dr. med. Kot konzorcijski partner pa je sodeloval pri prijavi na naslednje mednarodne raziskovalne projekte: Interna klinika: • Training network uniting strategies for improving the diagnosis of antiphospholipid syndrome, nosilec prof. dr. Matija Tomšič, dr. med.; Kirurška klinika; • Evaluation of Liposomal Bupivacaine Induced Sciatic Nerve Injury in the Porcine Model, nosilka doc. dr. Tatjana Stopar-Pintarič, dr. med.; • Evaluation of 1.3% Liposomal Bupivacaine Neurotoxicity, Myotoxicity and Inflammatory response in Type 1 and 2 Diabetic Mice Models, nosilka doc. dr. Tatjana Stopar-Pintarič, dr. med.; Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja: • UNISEC, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik, • IMOFP-PH, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik, • IMFCPM, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik, • NFM, HIV/aids preventive, nosilec prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.; Nevrološka klinika: • Teaming, nosilec prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.; Pediatrična klinika: • MYO-SEQ, nosilec prof. dr. David Neubauer, dr. med.; • SCPE MoU, nosilec prof. dr. David Neubauer, dr. med.; 60 V letu 2014 je pričelo z aktivnostmi osem (8) novih evropskih raziskovalnih projektov, devet (9) pa jih je z aktivnostmi zaključilo. Seznam evropskih raziskovalnih projektov v letu 2014 z navedenimi nosilci je v tabeli. Izvajanje evropskih raziskovalnih projektov poteka v skladu z Navodili za spremljanje EU in drugih mednarodnih raziskovalnih projektov, ki so bila sprejeta julija 2014. Na osnovi predloženih vmesnih in zaključnih finančnih poročil ter izvedenih auditov in revizij je v letu 2014 UKC Ljubljana iz naslova sofinanciranja evropskih raziskovalnih projektov prejel sredstva v višini 344.757,53 evrov. Prejeta sredstva so nekoliko nižja od Poslovnega načrta za leto 2014, saj so bila zaradi zakasnitve izvedbe projektov, ki potekajo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), določena izplačila pomaknjena v leto 2015 (projekt e-Health: 55.002,05 evrov; projekt IntegrAid: 49.651,40 evrov; projekt e-CardioNet: 43.858,10 evrov). Prejeta sredstva iz naslova evropskih raziskovalnih projektov se v okviru letnega poročila o vpetosti članov programskih skupin v projekte izven okvira financiranja ARRS redno posredujejo Javni agenciji za raziskovalno dejavnost. Operacija Kompetenčni center – biomedicinska tehnika (operacija KC BME) Operacija Kompetenčni center je opredeljen kot razvojno-raziskovalni center, ki ga vodijo industrijski partnerji, povezujejo pa partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja, ter so usmerjeni v krepitev sposobnosti razvoja in uporabe novih tehnologij za razvoj novih konkurenčnih proizvodov, storitev in procesov na prednostnih področjih tehnološkega razvoja. Cilj operacije KC BME je vzpostavitev inkubatorja najbolj inovativnih podjetij s tržno zanimivimi biomedicinskimi napravami na globalnem trgu. V štirih raziskovalnih projektih operacije KC BME je sodelovalo več organizacijskih enot UKC Ljubljana, in sicer v projektu MINMED – Očesna klinika, v projektu PhysiCoDerm – Dermatovenerološka klinika, v projektu SmartMed – Stomatološka klinika ter v projektu TOF-PET – Klinika za nuklearno medicino in Nevrološka klinika. Operacijo KC BME je delno financirala Evropska komisija preko Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). UKC Ljubljana je na osnovi zadnjega izdanega delnega zahtevka za izplačilo, z obračunom stroškov za obdobje od 26. 09. 2013 do 24. 03. 2014, v juliju 2014 prejel za zadnje nakazilo v višini 46.452,90 evrov. Celotni upravičeni stroški izvedbe vseh štirih raziskovalnih projektov operacije KC BME v UKC Ljubljana so bili 373.841,67 evrov. Evropska komisija nam je sofinancirala 261.689,17 evrov, kar predstavlja 70 % celotnih upravičenih stroškov operacije. V februarju 2014 smo prejeli končno poročilo Urada RS za nadzor proračuna o opravljeni reviziji poslovanja operacije KC BME. Revizija poslovanja operacije KC BME je potekala tako pri vodilnem partnerju operacije kot pri vseh članih konzorcija. Revidirana so bila področja: • izbor operacije, • izvajanje operacije, • upravičenost izdatkov, • javna naročila, • revizijska sled in hramba dokumentacije, • informiranje in obveščanje javnosti, • nepravilnosti in izterjave, • skladnost s politikami Skupnosti in • 4-delni zahtevek za izplačilo z obračunom stroškov za obdobje od 26. 09. 2012 do 18. 02. 2013. Urad RS za nadzor proračuna pri pregledu zgoraj navedenih področij ni ugotovil nepravilnosti in vse upravičene stroške operacije tudi v celoti potrdil. Usposabljanje mladih raziskovalcev v letu 2014 ARRS (so)financira podiplomski študij mladih raziskovalcev tudi z namenom, da se v raziskovalni organizaciji med drugimi obnovita raziskovalni in pedagoški kader ter da se poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje raziskovalnih programov in projektov. Z vključitvijo mladih raziskovalcev v raziskovalne programe in projekte se pod mentorskim vodstvom naučijo samostojnega raziskovalnega dela ter pridobijo znanstveni naziv. ARRS na podlagi javnega razpisa izbere mentorje, izbor mladih raziskovalcev pa poteka preko javnega razpisa, ki ga realizira UKC Ljubljana. ARRS financira usposabljanje mladih raziskovalcev do doktorata znanosti, in sicer: • največ 4 leta in 6 mesecev, če so vpisani v 4-letni doktorski študijski program (stari program); • največ 4 leta, če so vpisani v podiplomski študij 3. stopnje (novi program); • največ 3 leta, če so vpisani podiplomski študij 3. stopnje (novi program) na medicini. Če mladi raziskovalec po tem roku ni pridobil statusa specializanta, mu agencija financira usposabljanje na podiplomskem študiju 3. stopnje še za eno leto. V obravnavanem letu se je v UKC Ljubljana na študijskem programu 3. bolonjske stopnje in na enovitem doktorskem študiju po mentorskim vodstvom 25 mentorjev usposabljalo skupno 35 mladih raziskovalcev. Struktura glede na izobrazbo je bila naslednja: 13 doktorjev medicine, 3 doktorji dentalne medicine, 4 biotehnologi, 4 biokemiki, 3 psihologi, 3 farmacevti, 2 biologa, mikrobiolog, profesor športne vzgoje in inženir živilske tehnologije. V letu 2014 je bilo s strani ARRS financiranih 24 mladih raziskovalcev (leta 2013 36 mladih raziskovalcev), doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjalo 7 mladih raziskovalcev. ARRS je na novo začela financirati enega mladega raziskovalca (leta 2013 tri mlade raziskovalce), začetek financiranja december 2014. Za (so) financiranje mladih raziskovalcev smo v letu 2014 od ARRS-ja prejeli 461.480,80 evrov (v letu 2013 646.622,07 evrov). Bibliografske enote, ki so jih leta 2014 prispevali avtorji UKC Ljubljana Konec leta 2014 je bilo v UKCL 777 registriranih raziskovalcev, 300 doktorjev znanosti in 271 raziskovalnih tehnikov (izpis iz SICRIS-a dne 12. januarja 2014). Raziskovalci so delovali v 35 raziskovalnih skupinah. Tabela 24: Raziskovalni dosežki (SICRIS dne 12. januarja 2015, članki 2010-2015, citati 10 let). Število registriranih raziskovalcev Število SICRIS točk iz raziskovalnih člankov 59.378 Število citatov UKC Ljubljana 777 71.282 UKC Maribor 207 12.719 7.717 Inštitut Jožef Štefan 733 223.951 200.162 61 Tabela 25: Število bibliografskih enot (tipologija COBISS), ki so jih v letih 2007, 2008, 2009, 2011, 2012, 2013 in 2014 prispevali avtorji UKC Ljubljana. Tip dokumenta (po COBISS) 2008 1.01 Izvirni znanstveni članek 2010 2011 2012 2013 2014 273 119 277 180 94 164 193 1.02 Pregledni znanstveni članek 58 17 58 61 32 60 35 1.03 Kratki znanstveni prispevek 44 16 31 26 6 16 11 1.04 Strokovni članek 90 42 57 71 69 38 29 1.05 Poljudni članek 1 3 10 9 66 21 18 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 15 15 14 9 6 8 3 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 14 12 40 97 8 77 53 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 160 69 152 107 49 89 43 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 547 410 296 505 206 282 325 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 439 276 453 469 401 320 372 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 157 47 183 146 28 5 14 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 12 3 35 14 8 15 5 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 197 125 100 147 87 172 473 26 12 23 28 15 26 16 7 1 2 8 0 0 4 1.20 Predgovor, spremna beseda 1.21 Polemika, diskusijski prispevek 1.22 Intervju 4 10 52 40 164 56 58 1.25 Drugi članki ali sestavki 14 29 16 40 50 7 2 2.02 Strokovna monografija 3 1 1 1 10 3 3 2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 3 3 10 5 10 7 5 2.05 Drugo učno gradivo 3 2 14 15 13 2 4 2.06 Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid 16 3 13 9 4 3 3 2.08 Doktorska disertacija 12 36 35 10 54 19 14 2.09 Magistrsko delo 4 11 12 3 54 2 2 2.11 Diplomsko delo 2 2 6 19 14 7 8 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 2 4 7 7 35 16 3 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 10 14 4 7 159 9 5 2.30 Zbornik nerecenziranih prispevkov na konferenci 24 14 22 8 77 10 9 1 0 2 0 10 0 0 15 2 5 13 2 0 2.149 1.311 1.927 2.046 1.742 1.436 1.710 2.31 Zbornik recenziranih znan. prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci 2.32 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci 11 Skupaj Vir bibliografskih zapisov: Vzajemna baza podatkov COBISS.SI/COBIB.SI, 4. 2. 2015 Datum ažuriranja baze JCR (letno): 28. 11. 2014 Datum ažuriranja baze SNIP (polletno): 28. 11. 2014 Datum ažuriranja povezav med zapisi v COBIB.SI in WoS ter števila citatov (dnevno): 4. 2. 2015 Datum ažuriranja povezav med zapisi v COBIB.SI in Scopus ter števila citatov (dnevno): 4. 2. 2015 Tabela 26: Število mentorstev in patentov v letu 2014. 62 2009 Mentor - doktorske disertacije 33 Mentor - magisterij 18 Mentor - diplomska naloga 28 Somentor - doktorska disertacija 11 Somentor - magisterij 24 Somentor - diplomska naloga 40 Patent 7 Patentna prijava 1 Odlični v znanosti – dosežki s področja medicine V sodelovanju z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije so v UKC Ljubljana 10. oktobra 2014 organizirali predstavitev »Odlični v znanosti – dosežki iz področja medicine«. Med sedmimi predavatelji, ki so prestavljali odlične in izjemne dosežke slovenskih avtorjev v medicini, so bili trije zdravniki iz UKC Ljubljana: • akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med. (področje Mikrobiologija in imunologija: Zgodnja lymska nevroborelioza pri bolnikih z Erythema migrans, • prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. (področje srce in ožilje): Dolgoročni vplivi presaditve CD34+ matičnih celic pri bolnikih s srčnim popuščanjem, • doc. dr. Alenka Franko, dr. med. (področje Javno zdravje): Interakcije med geni in med geni in okoljem pri azbestozi. Razvojno-raziskovalni projekti V letu 2014 je bil na predlog Raziskovalnega sveta sprejet nov Pravilnik Komisije za klinične raziskave. Po novem pravilniku je od 15. julija do 18. avgusta 2014 potekal razpis za razvojno-raziskovalne terciarne projekte UKC Ljubljana. Oddanih je bilo 267 prijav (187 prijaviteljev) v višini 24.256.426 evrov, izbranih pa 111 razvojno-raziskovalnih projektov, v višini 4.360.327 evrov, ki se bodo izvajali v letih 2014, 2015 in 2016. Poleg izbranih razvojno-raziskovalnih projektov na razpisu 2014 se je v letu 2014 izvajalo še 83 projektov iz leta 2012, kar je vrednostno pomenilo 675.755 evrov. Finančni razrez sredstev razvojno raziskovalnih projektov Terciar I je objavljen na intranetni strani UKC Ljubljana v mapi Terciarna dejavnost. V letu 2014 je UKC Ljubljana sklenil 24 pogodb za klinična testiranja zdravil in medicinskih pripomočkov s farmacevtskimi firmami, ki naj bi zajele približno 1500 bolnikov. Večina teh pogodb je multicentričnih faze lll. Poleg omenjenih študij so se v letu 2014 nadaljevale študije po pogodbah iz preteklih let. 63 64 4.3Poslovni izid PRILOGA (MZ) - Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov 2014 Tabela 27 (MZ Tabela 5): Poslovni izid po letih, v evrih. Realizacija 2013 Plan 2014 INDEKS Real. 14 / Real. 13 Realizacija 2014 INDEKS Real. 14 / Plan 14 Celotni prihodki 424.256.713 424.893.268 440.258.539 103,8 103,6 Celotni odhodki 448.289.400 424.893.268 449.826.361 100,3 105,9 Poslovni izid -24.032.687 -9.567.822 39,8 -24.032.687 -9.567.822 39,8 -5,66 -2,17 38,4 Davek od dohodka pravnih oseb Poslovni izid z upoštevanjem davka od dohodka Delež primanjkljaja/presežka v celotnem prihodku Tabela 28: Pregled prihodkov in odhodkov leta 2014, v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV REALIZACIJA INDEKS PLAN 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 I. SKUPAJ PRIHODKI 424.893.268 424.256.713 440.258.539 103,6 103,8 PRIHODKI ZZZS 405.029.448 400.555.148 419.408.734 103,6 104,7 Pogodba ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti 393.166.667 388.269.065 408.382.822 103,9 105,2 - od tega OZZ 344.420.267 340.056.282 359.584.798 104,4 105,7 40.590.000 40.106.385 40.624.041 100,1 101,3 - od tega PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila) - od tega zdravila in lekarniške storitve (ozz) Financiranje specializacij, sekundarijev, pripravnikov Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi razlike med obračunano in vkalkulirano amortizacijo Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve 8.156.400 8.106.398 8.173.983 100,2 100,8 11.862.780 12.286.083 11.025.912 92,9 89,7 1.913.261 19.770.100 21.311.014 20.366.247 103,0 95,6 FINANČNI PRIHODKI 23.720 25.670 47.155 198,8 183,7 IZREDNI PRIHODKI 60.000 304.025 197.868 329,8 65,1 PREVREDNOTOVALNI PRIHODKI 10.000 147.594 238.534 2.385,3 161,6 II. SKUPAJ ODHODKI 424.893.268 446.289.400 449.826.361 105,9 100,8 POSLOVNI ODHODKI 424.147.690 445.119.331 447.686.552 105,5 100,6 Porabljeni material 133.295.082 138.437.406 145.626.598 109,3 105,2 Stroški storitev 45.444.132 54.743.366 55.718.122 122,6 101,8 Amortizacija 20.604.700 22.534.001 23.607.474 114,6 104,8 Zmanjšanje AM v breme obveznosti za sred. prejeta v upr. -9.117.700 -8.575.334 -11.101.913 121,8 129,5 Stroški dela 224.061.376 228.040.466 223.792.509 99,9 98,1 Drugi stroški 623.690 610.752 652.886 104,7 106,9 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala FINANČNI ODHODKI IZREDNI ODHODKI PREVREDNOTOVALNI ODHODKI III. RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 9.236.410 9.328.673 9.390.876 101,7 100,7 690.918 1.064.866 1.798.340 260,3 168,9 50.110 87.621 313.627 625,9 357,9 4.550 17.582 27.842 611,9 158,4 0 -22.032.688 -9.567.822 43,4 65 4.3.1 Prihodki Leta 2014 so bili vsi prihodki UKC Ljubljana realizirani v višini 440.258.539 evrov in so večji od načrtovanih za 3,6 odstotka, to je za 15,365 mio evrov. V primerjavi z letom 2013 so bili prihodki večji za 3,8 odstotka oziroma za 16,002 mio evrov. Spremembe, ki so izhajale iz Aneksov št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru 2014 in sklepa Vlade Republike Slovenije, so se dogajale v mesecu decembru in februarju 2015, zato rebalans finančnega načrta ni bil izveden. Primerjava vseh podatkov finančnega dela je prikazana glede na prvotno sprejeti finančni načrt za UKC Ljubljana za leto 2014, zato so tudi tako velika odstopanja od planiranih prihodkov pridobljenih z Pogodbo ZZZS za izvajanje zdravstvenih dejavnosti. Slika 1: Struktura realiziranih prihodkov UKC Ljubljana leta 2014. Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve 4,6 % Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi razlike med obračunano in vkalkulirano amortizacijo, finančni, izredni in prevrednotovalni prihodki 0,1 % Financiranje sekundarijev in pripravnikov 2,5 % Pogodba ZZZS-zdravila in lekarniške storitve (OZZ) 1,9 % Pogodba ZZZS-PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila) 9,2 % Pogodba z ZZZS-OZZ 81,7 % Največji delež vseh prihodkov (95,3 odstotka) v višini 419,409 mio evrov smo ustvarili na podlagi sklenjenih pogodbenih dokumentov z ZZZS. V primerjavi z letom 2013 so prihodki po pogodbi z ZZZS večji za 3,6 odstotka, to je za 18,854 mio evrov. 66 Izkazani prihodki pridobljeni na podlagi Pogodbe z ZZZS za izvajanje zdravstvenih storitev so bili 3,9 odstotka večji od planiranih, oz. 5,2 odstotka večji od realiziranih v letu 2013. Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki predstavljajo 81,7 odstotka vseh prihodkov, so bili leta 2014 realizirani v višini 359,585 mio evrov. V primerjavi s predhodnim letom so se povečali za 5,7 odstotka, to je za 19,529 mio evrov. Prihodki od prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so v primerjavi z realizacijo leta 2013 za 1,3 odstotka večji, oziroma za 518 tisoč evrov. Povečanje prihodkov je posledica večje realizacije plačanega delovnega programa in sprememb v vrednotenju in končnem obračunu zdravstvenih storitev sprejetih z Aneksoma št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru in sklepom Vlade. Glede na to, da največji delež ustvarjenih prihodkov zagotavlja ZZZS, pazljivo spremljamo vse spremembe, ki se dogajajo na področju financiranja in se poizkušamo prilagajati vsem ukrepom tako, da z danimi sredstvi lahko zagotavljamo maksimalen obseg storitev. ZZZS že od leta 2009 dalje izvaja vrsto stabilizacijskih ukrepov, katerih posledica je zniževanje cen zdravstvenih storitev. Sprejeti so bili ukrepi za vzdržnost zdravstvenega sistema, ki so bistveno vplivali na poslovanje bolnišnic. Vsi sprejeti ukrepi v letu 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 so se nadaljevali tudi v letu 2014. Slika 2: Prikaz celotnih prihodkov in odhodkov, bolnikov in prihodkov na bolnika po letih glede na leto 2000. Povečanje na leto 2000 120,000% 100,000% 80,000% 60,000% 40,000% 20,000% ,000% 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Rast prihodka na 2000 Rast bolnikov na 2000 Rast odhodkov na 2000 Rast odhodka na bolnika na 2000 Tako kot pretekla leta smo tudi v letu 2014 na ZZZS predlagali spremembe financiranja za podcenjene storitve in sredstva za širitev programov in financiranje novih programov. Kljub zaostrenim finančnim razmeram UKC Ljubljana v letu 2014 ni omejeval izvajanja programa. Povečevanje delovnega programa je bilo izvedeno z namenom skrajševanja čakalnih dob in povečanja dostopnosti do zdravstvenih storitev glede na potrebe prebivalstva. Opravljena je bila večja količina storitev, kot je bila plačana. S sprejetimi določili v Aneksih št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2014 je bilo priznano boljše vrednotenje nekaterih zdravstvenih storitev in dopolnjen model končnega obračuna za leto 2014. S sklepom Vlade v začetku leta 2015 pa se je zaradi boljšega vrednotenja nekaterih zdravstvenih storitev povečalo tudi skupno število uteži v akutni bolnišnični obravnavni. To je za UKC Ljubljana pomenilo dodatno plačilo: • boljše vrednotenje zdravstvenih storitev, poračun za leto 2013 v višini 1.258 tisoč evrov; • boljše vrednotenje storitev plačanih po realizaciji in večja realizacija od planirane je pomenilo večji prihodek za 5.535 tisoč evrov; • povečanje skupnega števila uteži akutne bolnišnične obravnave zaradi boljšega vrednotenja nekaterih prospektivnih primerov – sklep Vlade – dodatno 4.901 tisoč evrov; • sprememba plačila kirurškega zdravljenja rakavih bolnikov – dodatno 633 tisoč evrov; • povečanje plačila preseganja s 5 na 10 odstotkov glede na realiziran program – dodatno 247 tisoč evrov. Rast prihodka na bolnika na 2000 Z Aneksom št. 2 k Splošnemu dogovoru 2014 so bila dodeljena tudi dodatna sredstva za povečanje nekaterih programov v specialistično-ambulantni dejavnosti z namenom skrajševanja čakalnih dob za obdobje od 1. 9. 2014 dalje, kar je pomenilo večji prihodek za 155 tisoč evrov. V primerjavi z načrtovanim delovnim in finančnim načrtom je bilo realizirano večje število transplantacij in tako večji prihodek za 750 tisoč evrov. Izvedenih je bilo tudi 6 primerov stimulacij globokih možganskih debel, to so storitve, ki so plačane v celoti, kar je pomenilo večji prihodek za 147 tisoč evrov. Realizacija dragih bolnišničnih zdravil – B lista, ki so prav tako plačane po realizaciji, je bila od načrtovane večja za 861 tisoč evrov. Seveda pa so bili realizirani tudi večji stroški. Z prestrukturiranjem nekaterih zdravstvenih programov smo zagotovili, da so bili realizirani programi plačani v največji možni višini in da ni prihajalo do izpada prihodkov zaradi nedoseganja programa na nekaterih dejavnostih ob istočasnem neplačilu preseženega programa. Program neakutne bolnišnične obravnave ni bil realiziran v celoti in je zato nastal izpad prihodka v višini 586 tisoč evrov. Izkazana realizacija neakutne obravnave zaostaja za načrtovanim obsegom, ker se na podlagi pogojev ZZZS te storitve izkazujejo in obračunajo samo na oddelkih, ki so ločeni od oddelkov akutne bolnišnične obravnave. Prav tako imamo izpad prihodka zaradi nerealiziranega programa operacij kile (program prenesen iz bolnišnične dejavnosti) v višini 166 tisoč, ker imamo le težje bolnike, ki jih moramo hospitalizirati. 67 Tabela 29: (MZ Tabela 2) Primerjava finančnih načrtov iz Pogodbe 2013 (vključno z Aneksi) in Pogodbe 2014 (vključno z Aneksi) v evrih ter deležih posameznih dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo. Zap. št. DEJAVNOST POGODBENA VREDNOST 2013 (OZZ in PZZ) EUR 260.719.706 % POGODBENA VREDNOST 2014 (OZZ in PZZ) EUR 68,9 259.083.978 26.318.105 7,0 3.505.168 0,9 331.094 0,1 12.527 0,0 649.113 1.975.382 % PLAČANA VREDNOST 2014 (OZZ in PZZ) INDEKS POGODBA 2014/2013 EUR 67,5 272.864.174 99,4 26.966.609 7,0 27.562.540 102,5 2.613.121 0,7 2.104.322 74,6 336.134 0,1 323.446 101,5 6.655 0,0 4.315 53,1 0,2 682.368 0,2 660.141 105,1 0,5 1.823.706 0,5 1.587.321 92,3 2.713.986 0,7 2.679.645 0,7 2.433.916 98,7 3.752.485 1,0 3.702.238 1,0 3.677.275 98,7 1. Akutna boln. Obravnava (+ terciar + nac. razpis) 2. Ostale boln. dejavnosti (tr + pedops.) 3. Neakutna boln. obravnava 4. Doječe matere 5. Spremljevalci 6. Sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku 7. Osnovna zdravstvena dejavnost 8. Zobozdravstvena dejavnost 9. Reševalni prevozi (+ helikopter) 10. Lekarniške storitve (paranteralna prehrana) 1.021.260 0,3 915.372 0,2 898.525 89,6 11. Spec. amb. dejavnost 38.672.172 10,2 38.908.164 10,1 36.616.004 100,6 12. Funkcionalna diagnostika (rtg, uz, mr, ct, petct) 11.735.989 3,1 12.831.073 3,3 12.666.466 109,3 13. Dialize 10.227.575 2,7 9.640.216 2,5 9.686.558 94,3 14. Drugo* (dbz, lzm, pth, dih. Testi, svit) 16.905.861 4,5 23.406.743 6,1 25.192.445 138,5 378.540.423 100,0 383.596.022 100,0 396.277.448 101,3 SKUPAJ Opomba: Pod Zap. št. 1 sta pri akutni bolnišnični obravnavi upoštevana tudi terciar in poračun za leto 2013. Lekarna izdana zdravila niso prikazana v tabeli. ZZZS je leta 2014 zagotovil 11,026 mio evrov prihodkov za plače zdravnikov specializantov, sekundarijev in pripravnikov. Glede na manjše število specializantov so se ta sredstva v primerjavi s preteklim letom znižala za 10,3 odstotka, to je za 1,260 mio evrov. Ker ni več razpoložljivih ustvarjenih rezervacij preteklih let za plačilo razlike med vračunano amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev in obračunanim stroškom amortizacije v letu 2014, ni izkazan prenos sredstev iz tega naslova, ampak je izravnava narejena z zmanjševanjem odhodkov. V letu 2013 je bil prihodek iz tega naslova prikazan v višini 1,913 mio evrov. Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene programe so se v primerjavi s predhodnim letom znižali skupaj za 4,4 odstotka, to je za 945 tisoč evrov, presežena pa je bila načrtovana višina za 3,0 odstotka oziroma za 596 tisoč evrov. V posameznih skupinah spremljamo posebej tudi realizacijo tržne dejavnosti. Ta se je v primerjavi s planirano povečala za 1,3 odstotka in je tudi za 31 tisoč evrov večja od realizacije leta 2013. 68 Drugi prihodki zdravstvenih programov so v primerjavi z planiranimi večji za 3,9 odstotka. Najbolj so se povečali prihodki samoplačniške dejavnosti. Drugi prihodki nezdravstvenih programov so v primerjavi z realizacijo preteklega leta večji za 1,9 odstotka. Tudi v letu 2014 je bila podpisana pogodba z Ministrstvom za zdravje v vrednosti 739 tisoč evrov za zdravljenje z dragimi inovativnimi zdravili na Pediatrični kliniki in Interni kliniki. Tabela 30: Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve s prikazom prihodkov tržne dejavnosti leta 2014 v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013. Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve ZDRAVSTVENI PROGRAMI REALIZACIJA INDEKS PLAN 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 10.943.810 11.603.887 11.373.940 103,9 98,0 903.520 682.059 685.902 75,9 100,6 nadstandardna dejavnost ministrstva 126.320 881.381 104.866 83,0 11,9 konvencije 1.987.250 2.131.236 2.464.013 124,0 115,6 478.220 502.035 533.379 111,5 106,2 1.960.000 1.956.364 1.499.603 76,5 76,7 488.500 470.606 745.070 152,5 158,3 doplačila samoplačniki (hospital, ambulante) samoplačniške ambulante ostali plačniki (podjetja, bolnišnice, zd, mf, oi) nezdravstveni programi Nadomestila za stroške dela mladih raziskovalcev refundacije-ministrstva 5.000.000 4.980.207 5.341.108 106,8 107,2 8.826.290 9.707.127 8.992.307 101,9 92,6 398.470 664.913 471.351 118,3 70,9 389.900 643.146 461.481 118,4 71,8 8.570 21.767 9.870 115,2 45,3 1.490.050 1.984.895 1.319.530 88,6 66,5 1.267.550 1.779.057 1.184.391 93,4 66,6 222.500 205.838 135.139 60,7 65,7 Raziskovalna dejavnost 2.746.680 2.377.911 2.196.052 80,0 92,4 Drugo javna služba Donacije za izobraževanje za tekoče poslovanje 1.357.040 1.691.187 2.069.889 152,5 122,4 storitve po pogodbah 936.070 1.166.855 1.068.024 114,1 91,5 dotacije, subvencije, predh. obd. 268.820 362.026 839.725 312,4 232,0 70.770 69.017 66.352 93,8 96,1 prisotnost pri porodu kontrola kakovosti Prodaja na trgu najemnine za stanovanja in najemnine drugih prostorov kotizacije, seminarji, simpoziji, tečaji, strok. srečanja prodaja hrane 81.380 93.288 95.788 117,7 102,7 2.834.050 2.988.221 2.935.485 103,6 98,2 596.020 622.025 588.076 98,7 94,5 94.470 147.631 197.846 209,4 134,0 847.730 848.824 880.216 103,8 103,7 prodaja materiala in odpadkov 1.570 333 155 9,9 46,6 testiranje preparatov in študije 570.020 616.951 430.812 75,6 69,8 drugo (specializacije, laktovid, idr. prodaja) 724.240 752.457 838.379 115,8 111,4 12.274.290 12.406.616 12.437.331 101,3 100,2 Skupaj trg (javni in nejavni zasebni viri) Opomba: s svetlosivo barvo je obarvana tržna dejavnost Eden izmed ciljev UKC Ljubljana je bil tudi povečevanje tržne dejavnosti. Tržna dejavnost obsega: • izvajanje zdravstvenih storitev, kot so specialistično-ambulantna dejavnost, bolnišnično zdravljenje, funkcionalna diagnostika, operacijski in drugi posegi ter nadstandardni material in • izvajanje nezdravstvenih storitev, kot so raziskave, izobraževanje, EU projekti, prodaja hrane, prodaja blaga, nadomestila za uporabo kadrovskih stanovanj, samskih domov, predavalnic in poslovnih prostorov, klinično preizkušanje zdravil ipd. Prihodki za izvajanje vseh programov tržne dejavnosti so bili v letu 2014 realizirani v skupni višini 12,437 mio evrov in so v primerjavi z realizacijo leta 2013 večji za 0,2 odstotka. Večji delež prihodkov je ustvarjen s prodajo zdravstvenih storitev v vrednosti 8,2 mio evrov, približno tretjina prihodkov tržne dejavnosti pa s prodajo nezdravstvenih storitev v vrednosti 4,2 mio evrov. Manjši prihodek je realiziran na področju bolnišnične dejavnosti in nadstandardnih zobozdravstvenih storitev, kar je posledica manjšega povpraševanja po dražjih zdravstvenih storitvah kot posledica globalne finančne krize in zmanjšanja kupne moči. 69 Tabela 31: Struktura odhodkov od prodaje blaga in storitev na trgu leta 2014. Podskupine dejavnosti na trgu iz javnih in nejavnih-zasebnih virov Stroški materiala Prihodek Stroški storitev Amortizacija Presežek prihodkov Stroški dela Samoplačniške ambulante 4.585.953 1.564.775 376.939 393.261 2.212.539 38.439 Samoplačniški hospital 1.460.288 515.710 235.456 65.248 605.178 38.696 446.109 0 380.276 0 43.341 22.492 Nadstandard ambulantna dejavnost 1.277 1.277 0 0 0 0 Nadstandard bolnišnična dejavnost 3.458 0 0 1.729 1.729 0 Nadstandard zobozdravstvena dejavnost 235.058 235.058 0 0 0 0 Samoplačniki zobozdravstvena dejavnost 5.234 0 1.518 210 3.296 210 1.515.369 1.134.497 0 0 249.035 131.837 18.937 4.545 0 4.355 10.037 0 0 0 0 0 0 0 Najemnine - stanovanjske 362.125 102.639 165.678 49.507 29.816 14.485 Najemnine - druge 225.951 66.884 44.042 14.534 7.465 93.025 Nadstandard osnovna zdravstvena dejavnost Samoplačniki zdravila in lekarniške storitve Samoplačniki reševalni prevozi Samoplačniki druge zdravstvene storitve Opravljene storitve po pogodbah 556.702 9.906 15.414 10.827 498.246 22.309 Opravljene raziskovalne naloge na trgu 511.322 2.767 5.244 7.072 496.239 0 Prodaja hrane 880.216 610.194 23.660 55.198 103.142 88.022 Kotizacije, seminarji, simpoziji, tečaji, strok.srečanja 198.096 5.359 9.606 4.507 170.700 7.924 Specializacije 96.999 1.852 284 819 90.856 3.188 Prisotnost pri porodu 66.352 9.823 1.029 5.347 36.187 13.967 430.812 63.778 6.676 34.716 234.955 90.687 95.788 2.420 3.934 1.648 85.589 2.197 741.285 9.896 4.097 276 626.761 100.257 12.437.331 4.341.380 1.273.854 649.254 5.505.111 667.735 Testiranje preparatov in klinični preizkušanje zdravil Kontrola kakovosti Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev Skupaj UKCL UKC Ljubljana je za razmejevanje odhodkov poslovanja med javno službo in tržno dejavnostjo sprejel sodilo, da se v primeru, kjer se ti dve dejavnosti prepletata, upošteva delitev odhodkov glede na pravila izračunavanja cen storitev po posameznih vrstah prihodkov. Finančni, izredni in prevrednotovalni prihodki so bili leta 2014 realizirani v skupni višini 474 tisoč evrov in predstavljajo le 0,1 odstotka vseh prihodkov. 4.3.2Odhodki Odhodki UKC Ljubljana so bili v letu 2014 realizirani v skupni višini 449.826.361 evrov in so bili v primerjavi z letom 2013 večji za 0,8 odstotka, oziroma za 3,5 mio evrov. V primerjavi z preteklim letom so se znižali stroški dela, druge vrste stroškov in odhodkov pa so se povečale. V izkazane odhodke leta 2014 je vključena tudi polovica odprave tretje četrtine nesorazmerja plač s pripadajočimi obrestmi do izplačila v mesecu decembru 2014, v skupni višini 7.355 tisoč evrov, in del tovrstnega stroška, ki je bil izplačan v mesecu februarju 2014 in ni bil vkalkuliran v letu 2013, v višini 270.705 evrov. Zaradi razlike med vračunano amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev in obračunanim stroškom amortizacije so odhodki zmanjšani za 11,102 mio evrov. Struktura realiziranih vseh odhodkov je razvidna iz naslednje slike. 70 Slika 3: Struktura realiziranih odhodkov UKC Ljubljana leta 2014. Stroški storitev 12,4 % Amortizacija 2,8 % Porabljeni material 32,4 % Stroški dela 49,8 % Drugi stroški 0,15 % Finančni, izredni in prevrednotevalni odhodki 0,5 % Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 2,1 % 4.3.2.1 Stroški materiala Stroški porabljenega materiala vseh vrst so bili leta 2014 doseženi v višini 145,627 mio evrov, kar pomeni, da so se povečali za 7,189 mio evrov oziroma za 5,2 odstotka v primerjavi s porabo leta 2013. Največji delež razlike (5,158 mio evrov) je nastal zaradi povečanja stroškov dragih zdravil, ki so plačana v celoti. Porabo materiala spremljamo po treh glavnih skupinah, in sicer stroške zdravstvenega materiala, ki so neposredno povezani z izvajanjem zdravstvene dejavnosti, stroške nezdravstvenega materiala, ki nastajajo posredno ob izvajanju zdravstvene dejavnosti, in stroške energetskih virov, na katere pa nimamo večjega vpliva. Stroški zdravstvenega materiala so se v letu 2014 v primerjavi s predhodnim letom vrednostno povečali za 7,620 mio evrov oziroma 6,2 odstotka, predvsem zaradi porasta porabe dragih zdravil, ki so plačana v celoti. Brez upoštevanja stroška dragih zdravil je porast stroškov zdravstvenega materiala 2,3 odstotka glede na preteklo leto. Porabo zdravstvenega materiala mesečno spremljamo in analiziramo odklone od sprejetega finančnega načrta. Največji delež (38,9 odstotka) stroškov zdravstvenega materiala predstavljajo stroški zdravil. Ločeno spremljamo stroške zdravil, ki so plačani v celoti, in stroške ostalih zdravil, ki so se v primerjavi s porabo leta 2013 zmanjšali za 3,9 odstotka. Stroški medicinskega materiala za enkratno uporabo so vrednostno druga največja skupina zdravstvenega materiala. V letu 2014 so znašali 19,953 mio evrov in so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 8,4 odstotka. Tabela 33 prikazuje vrednost nabav posameznih skupin medicinskega materiala za enkratno uporabo. 71 Slika 4: Poraba zdravstvenega in nezdravstvenega materiala po letih. 135.000.000 8.900.000 130.000.000 8.700.000 120.000.000 8.500.000 115.000.000 8.300.000 110.000.000 105.000.000 Nezdravstveni material Zdravstveni material 125.000.000 8.100.000 100.000.000 7.900.000 95.000.000 90.000.000 7.700.000 Zdravstveni material 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Nezdravstveni material Slika 5: Struktura realiziranih stroškov porabljenega zdravstvenega materiala v UKC Ljubljana leta 2014. Energetski viri 5,0 % Gotova zdravila z dovoljenjem za promet ter zdravila s posebnim dovoljenjem za vnos ali uvoz (zajeta v bazi CBZ - IVZ) 20,0 % Nezdravstveni material 5,8 % Drugi zdravstveni material 6,2 % RTG in dializni material 11,8 % Gotova zdravila po ATC na 5. nivoju iz seznama »lista B« 14,8 % Kri in krvne sestavine 4,1 % Medicinski material za enkratno uporabo 13,7 % Diagnostična sredstva 5,2 % 72 Izdelki, ki se vgrajujejo v telo 13,5 % 73 Tabela 32: Stroški materiala v UKC Ljubljana leta 2014 v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013, v evrih STROŠKI MATERIALA INDEKS 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 SKUPAJ STROŠKI MATERIALA 133.295.082 138.437.406 145.626.598 109,3 105,2 STROŠKI ZDRAVSTVENEGA MATERIALA gotova zdravila z dovoljenjem za promet ter zdravila s posebnim dovoljenjem za vnos ali uvoz, ki nimajo dovoljenja za promet po lastniških imenih (zajeta v bazi cbz-ivz) gotova zdravila po atc na 5. nivoju iz seznama 'lista b' 118.468.163 122.599.326 130.219.724 109,9 106,2 26.289.097 30.367.405 29.178.489 111,0 96,1 21.600.000 16.383.904 21.542.275 99,7 131,5 farmacevtske kemikalije in droge 350.810 320.098 443.489 126,4 138,5 kri in krvne sestavine 6.880.140 6.863.632 5.960.279 86,6 86,8 zavojni in šivalni material 1.483.085 1.576.748 1.678.317 113,2 106,4 380.990 417.574 494.769 129,9 118,5 17.996.792 19.591.737 19.764.466 109,8 100,9 stomatološki material izdelki, ki se vgrajujejo v telo diagnostična sredstva, ki se ne vnašajo v telo 6.334.072 6.949.677 7.554.963 119,3 108,7 17.494.301 18.400.465 19.953.725 114,1 108,4 laboratorijski material 972.330 1.015.262 959.159 98,6 94,5 pribor za večkratno uporabo 754.140 796.276 1.007.734 133,6 126,6 medicinski material za enkratno uporabo dializni material rentgenološki material izotopi 3.864.070 4.597.235 4.546.039 117,6 98,9 10.175.560 11.096.026 12.733.372 125,1 114,8 1.821.640 2.128.571 2.206.315 121,1 103,7 razkužila in dezinficiensi 634.090 651.583 682.508 107,6 104,7 medicinski plini 660.126 673.433 658.469 99,7 97,8 drugi zdravstveni material 776.920 769.701 855.357 110,1 111,1 7.741.029 8.206.888 8.504.914 109,9 103,6 2.614.469 2.631.828 2.716.452 103,9 103,2 970.870 1.104.353 1.275.608 131,4 115,5 STROŠKI NEZDRAVSTVENEGA MATERIALA živila, jedila - gotova prehrana splošno potrošni material material za pranje in čiščenje 701.800 716.557 745.922 106,3 104,1 1.090.780 1.139.953 1.099.592 100,8 96,5 bolniško perilni material in tekstilni material 802.840 758.645 785.281 97,8 103,5 tehnični material 831.480 979.409 888.482 106,9 90,7 rezervni, nadomestni deli, mat. za popravila in vzdrževanje 548.020 636.378 719.783 131,3 113,1 drugi nezdravstveni material 180.770 239.767 273.792 151,5 114,2 7.648.380 8.176.791 7.283.671 95,2 89,1 871.990 885.078 834.248 95,7 94,3 stroški mestne pare in kuriv 3.673.200 4.179.724 3.829.888 104,3 91,6 stroški porabljene električne energije 3.069.390 3.079.195 2.586.876 84,3 84,0 33.800 32.795 32.659 96,6 99,6 -562.490 -545.599 -381.711 67,9 70,0 pisarniški material STROŠKI ENERGETSKIH VIROV stroški porabljene vode stroški porabljene ostale energije PREJETI POPUSTI Izdelki, ki se vgrajujejo v telo. Realizacija je v letu 2014 porasla le za 0,9 odstotka v primerjavi s preteklim letom, predvsem zaradi znižanja cen stentov in znižanja stroškov osteosintetskega materiala. Stroški ostalih vrst materialov, ki se vgrajujejo v telo, so se povečali v primerjavi s predhodnim letom. Rentgenološki material. Skupni strošek tovrstnega materiala 74 REALIZACIJA PLAN 2014 ima v primerjavi s preteklim letom porast 14,8 odstotka zaradi povečanih količin nabave, kar je posledica prepovedi večkratne uporabe steriliziranih tovrstnih materialov. Zaradi uveljavljenih predpisov se ti materiali lahko uporabijo samo enkrat in tako smo jih prisiljeni kupovati v večjih količinah kot v preteklosti. Tabela 33: Vrednost nabave medicinskega materiala za enkratno uporabo v letih 2012, 2013 in 2014. MEDICINSKI MATERIAL ZA ENKRATNO UPORABO VREDNOST NABAVE 2012 VREDNOST NABAVE 2013 INDEKS VREDNOST NABAVE 2014 INDEKS 2 3 4=3/2 5 6=5/3 Operacijski material 3.699.614,12 3.287.238,74 88,9 3.489.501,69 106,2 Sistemi za infuzijo, transfuzijo in podaljški 3.919.320,57 3.501.961,21 89,4 3.460.666,05 98,8 Sonde, igle, brizge 1.607.676,00 1.584.259,23 98,5 1.596.031,37 100,7 Katetri 1.660.496,00 1.514.804,77 91,2 1.547.005,00 102,1 Material za endoskopijo, tubusi, vodila 1.131.168,00 1.281.729,12 113,3 1.543.668,25 120,4 Rokavice 1.029.825,17 999.877,03 97,1 1.056.862,91 105,7 Material za endoskopsko kirurgijo 866.004,80 945.391,78 109,2 1.031.446,16 109,1 Pripomočki za respiratorno terapijo 986.629,15 966.313,77 97,9 995.780,40 103,0 Pripomočki in senzorji za anestezijo 1.032.766,85 876.004,10 84,8 956.742,49 109,2 Pripomočki za nego bolnika 756.036,92 770.741,22 101,9 849.344,84 110,2 Varovalna sredstva 399.574,79 409.076,12 102,4 466.211,76 114,0 Seti razni 394.173,02 376.235,42 95,4 450.583,37 119,8 Elektrode in pripomočki 399.972,64 417.807,56 104,5 426.603,01 102,1 Oksigenatorji 379.877,30 396.483,30 104,4 407.279,86 102,7 Inkontinenčni program 346.969,22 348.749,79 100,5 360.733,63 103,4 Filtri 320.854,90 318.640,47 99,3 248.079,03 77,9 Material in pripomočki za sterilizacijo 247.933,24 229.298,90 92,5 222.147,23 96,9 1 Tabela 34: Vrednost nabave izdelkov, ki se vgrajujejo v telo, v letih 2012, 2013 In 2014. IZDELKI, KI SE VGRAJUJEJO V TELO 1 Pace maker - defibrilator VREDNOST NABAVE 2012 VREDNOST NABAVE 2013 INDEKS 3 4=3/2 2 4.096.645,65 4.521.953,30 110,4 VREDNOST NABAVE 2014 INDEKS 5 6=5/3 4.828.487,62 106,8 Endoproteze razne vrste 3.252.768,00 3.438.617,82 105,7 3.494.717,57 101,6 Endoproteza - srčne zaklopke 2.331.584,02 3.081.589,57 132,2 3.408.112,37 110,6 Osteosintetski material 2.818.209,00 2.879.861,82 102,2 2.864.996,89 99,5 Šivalni material 2.339.177,00 2.243.947,36 95,9 2.307.177,24 102,8 Endoproteze - stenti 2.573.046,20 2.488.485,43 96,7 1.572.194,58 63,2 Implantanti 1.615.452,00 1.317.726,59 81,6 1.416.992,22 107,5 Stroški krvi in krvnih sestavin izkazujejo v letu 2014 znižanje za 903 tisoč evrov v primerjavi z letom 2013. Dializni material se je v primerjavi s predhodnim letom vrednostno znižal kljub večjemu številu opravljenih dializ. Stroški nezdravstvenega materiala predstavljajo 58 odstotkov skupnih materialnih stroškov in so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 298 tisoč evrov oziroma za 3,6 odstotka. V tej skupini stroškov smo uspeli znižati stroške pisarniškega materiala in tehničnega materiala, ostale skupine stroškov pa imajo večjo realizacijo v primerjavi s predhodnim letom. Stroških energetskih virov so se zmanjšali za 893 tisoč evrov oziroma za 10,99 odstotka v primerjavi z istovrstnimi stroški leta 2013. V tej skupini so se znižali stroški vseh vrst porabljene energije. Za nabavljene količine materiala smo leta 2014 pridobili 382 tisoč evrov popxustov. Pridobivanje popustov je bila ena izmed nalog za izboljšanje uspešnega poslovanja zavoda. Vrednost popustov je bila v letu 2014 bistveno nižja kot v predhodnem letu, ker jih zaradi podaljševanja rokov za poravnavo računov dobavitelji niso več sposobni priznavati. 75 Tabela 35: Vrednost nabave rentgenološkega materiala v letih 2012, 2013 in 2014. RTG MATERIAL 1 Elektrofiziologija VREDNOST NABAVE 2012 VREDNOST NABAVE 2013 INDEKS VREDNOST NABAVE 2014 INDEKS 2 3 4=3/2 5 6=5/3 898.987,15 1.311.783,16 145,9 2.693.263,70 205,3 Intervencijska nevroradiologija 2.348.481,42 2.632.770,71 112,1 2.361.461,70 89,7 Stent 1.858.727,37 1.779.325,47 95,7 1.697.495,20 95,4 PTA, PTCA 1.729.353,66 1.459.910,58 84,4 1.461.674,25 100,1 Žica 1.005.419,45 1.018.970,68 101,3 1.085.601,98 106,5 908.690,63 833.399,43 91,7 938.448,45 112,6 Kateter Zapiralo žilno 646.697,70 606.154,68 93,7 679.249,08 112,1 Set za pripravo bolnika 580.883,21 548.160,24 94,4 616.701,70 112,5 Embolizacija 505.083,58 346.437,04 68,6 486.048,31 140,3 4.3.2.2 Stroški storitev Stroški storitev so bili leta 2014 realizirani v skupni višini 55,718 mio evrov in so glede na leto 2013 porasli za 1,8 odstotka. Ločeno spremljamo stroške zdravstvenih in stroške nezdravstvenih storitev. Na povečanje stroškov storitev je vplivalo predvsem povečanje zdravstvenih storitev, medtem ko trend stroškov nezdravstvenih storitev kaže manjše znižanje. Slika 6: Poraba zdravstvenih in nezdravstvenih storitev v zadnjih letih. 26.300.000 32.600.000 25.300.000 30.600.000 24.300.000 Zdravstvene storitve 22.300.000 26.600.000 21.300.000 24.600.000 20.300.000 19.300.000 Nezdravstvene storitve 28.600.000 23.300.000 22.600.000 18.300.000 20.600.000 17.300.000 Zdravstveni material 16.300.000 18.600.000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 76 Nezdravstveni material Zdravstvene storitve izvajajo zunanji izvajalci in se naročajo v procesu zdravljenja bolnikov, nezdravstvene storitve pa so vse ostale storitve, ki so potrebne za zagotavljanje izvajanja zdravstvene dejavnosti. Slika 7: Struktura realiziranih stroškov storitev v UKC Ljubljana leta 2014. Zavarovanja in varovanje premoženja 4,6 % Stroški drugih storitev 4,8 % Izobraževanje in službena potovanja 4,9 % Pogodbe, avtorski honorarji in delo študentov 1,3 % Telefonske, računalniške in administrativne storitve 9,6 % Storitve MF, OI, ZTM in drugi 45,9 % Pranje, čiščenje, transport, komunalne storitve 12,5 % Tekoče in investicijsko vzdrževanje 16,5 % 77 Tabela 36: Stroški storitev v UKC Ljubljana leta 2014 v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013. STROŠKI STORITEV REALIZACIJA INDEKS PLAN 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 SKUPAJ STROŠKI STORITEV 45.444.132 54.743.366 55.718.122 122,6 101,8 SKUPAJ STROŠKI STORITEV brez podj. pog. in dela štud. preko ŠS 43.513.392 51.533.712 52.499.587 120,7 101,9 Zdravstvene storitve 18.242.873 24.529.485 25.551.678 140,1 104,2 storitve inštitutov MF 10.985.341 14.643.151 15.242.759 138,8 104,1 3.514.792 4.919.928 5.250.735 149,4 106,7 749.780 785.261 788.129 105,1 100,4 1.661.640 2.783.223 2.677.810 161,2 96,2 171.340 178.541 351.253 205,0 196,7 1.159.980 1.219.381 1.240.993 107,0 101,8 storitve ZTM storitve O.I. storitve po podjemnih pogodbah storitve d.o.o. druge storitve izven UKC Nezdravstvene storitve 27.201.259 30.213.881 30.166.444 110,9 99,8 telefonski in poštni stroški 1.256.400 1.279.071 1.323.870 105,4 103,5 računalniške storitve 2.567.413 3.244.436 3.721.122 144,9 114,7 čiščenje zunanjega izvajalca 1.392.830 1.592.690 1.590.651 114,2 99,9 pranje zunanjega izvajalca 3.113.520 3.128.426 3.202.568 102,9 102,4 transportni stroški 1.167.020 1.283.118 1.276.442 109,4 99,5 stroški tekočega vzdrževanja 7.753.300 8.021.757 7.958.563 102,6 99,2 stroški investicijskega vzdrževanja 1.237.600 1.421.150 1.216.360 98,3 85,6 stroški reprezentance 54.611 21.205 13.363 24,5 63,0 podjemne pogodbe 102.610 225.099 262.937 256,2 116,8 avtorski honoraji 103.060 155.112 203.571 197,5 131,2 delo študentov preko štud. servisa stroški izobraževanja 166.490 201.332 277.788 166,8 138,0 2.494.010 2.909.194 2.702.466 108,4 92,9 službena potovanja (niso strok.izobr.) 14.280 17.344 20.382 142,7 117,5 komunalne storitve, derat., dezinsekc. 467.080 544.093 900.938 192,9 165,6 1.722.710 1.733.328 1.667.686 96,8 96,2 732.030 747.565 866.147 118,3 115,9 varovanje premoženja zavarovanja administrativni stroški 227.110 234.141 310.782 136,8 132,7 stroški drugih storitev 2.629.185 3.454.822 2.650.808 100,8 76,7 LEGENDA: stroški drugih storitev: • zakupnine za sredstva organizacij in fizičnih oseb • stroški bančnih storitev • storitev zunanjih za varstvo pri delu • stroški iz prejšnjih obračunskih obdobij Stroški medicinskih storitev so v primerjavi s preteklim letom porasli za 4,2 odstotka. Te storitve izvajajo zunanji izvajalci, kot so inštituti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, laboratorij Onkološkega inštituta Ljubljana in Inštitut za transfuzijsko medicino. Vključujejo pa tudi delo prek podjemnih pogodb in d. o. o.-jev. 78 Stroški nezdravstvenih storitev so v primerjavi z letom 2013 skupno znižali za 0,2 odstotka. To je posledica realizacije varčevanja na stroških, ki niso neposredno povezani z zdravljenjem bolnikov. Kljub temu pa so nekatere skupine stroškov nezdravstvenih storitev presegle realizacijo leta 2013. Stroški računalniških storitev so se povečali za 14,7 odstotka v primerjavi z letom 2013 zaradi povečanja stroškov vzdrževanja RIS PACS sistema, nadgradnje sistema za sprejem in izdajo E-računov ter dopolnitev in vzdrževanja računalniških programov, ki zagotavljajo vodenje čakalnih seznamov. V računalniške storitve so vključeni tudi stroški vzdrževanja računalniškega omrežja, vzdrževanje programov, ki podpirajo bolnišnično informacijski sistem, in programov, ki podpirajo aplikacije poslovnega informacijskega sistema za potrebe računovodstva, nabavne službe, kadrovske evidence in evidence dnevne prisotnosti ter odsotnosti zaposlenih. 79 Stroški študentskega dela so se v primerjavi z letom 2013 povečali za 76.456 evrov. Zaradi pomanjkanja kadra smo za enostavna dela zaposlovali študente preko študentskega servisa. Ker je Ministrstvo za zdravje predpisalo omejitev tovrstnega stroška, smo pridobili posebno dovoljenje za preseganje stroškov študentskega dela v primerjavi s načrtovano višino tega stroška v letu 2013. Stroški drugih storitev so skupina stroškov, kamor uvrščamo stroške zakupnin, stroške, ki nastajajo zaradi zagotavljanja varnih pogojev dela, stroški raznih obveznih pregledov opreme in okolja pooblaščenih institucij ter stroški, ki so nastali v prejšnjih obdobjih. V letu 2014 so se skupno zmanjšali za 805 tisoč evrov oziroma za 23,3 odstotka v primerjavi z letom 2013. Aktivnosti za zmanjševanje stroškov so potekale tudi na področju nemedicinskih storitev in doseženi so bili tudi prihranki na tem področju. 4.3.2.3 Stroški dela Stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja so bili v primerjavi s tovrstnimi stroški preteklega leta nižji za 268 tisoč evrov predvsem zaradi varčevanja in omejevanja tovrstnih del, kar pa glede na starost stavb in opreme ni sprejemljivo. Varčevanje je posledica prenizkih sredstev za poslovanje. Stroški izobraževanja so se znižali za 207 tisoč evrov oziroma za 7,1 odstotka, predvsem zaradi manjših sredstev donacij. Več o programih izobraževanja je predstavljeno v poglavju Poslovnega poročila z naslovom Področje izobraževanja, specializacij in pripravništva. Stroški varovanja in stroški internega transporta so bili prav tako realizirani v manjšem obsegu kot v letu 2013. Stroški dela, ki predstavljajo največji delež v odhodkih UKC Ljubljana (49,7 odstotka), so bili leta 2014 realizirani v višini 223,792 mio evrov. V primerjavi s preteklim letom so nižji za 4,248 mio evrov oziroma za 1,9 odstotka. Zniževanje stroškov dela je bila obveza zavoda, ki je izhajala iz usmeritev Ministrstva za zdravje. V realizirane stroške dela leta 2014 je vključeno tudi izplačilo druge polovice obveznosti tretje četrtine odprave nesorazmerja plač. Izplačilo druge četrtine nesorazmerja plač je bilo realizirano v mesecu decembru v višini 5.739 mio evrov in 932 tisoč evrov za prispevke iz tega naslova. Izplačilo je bilo za 10,5 odstotka večje, kot je bil izkazan strošek prve polovice v letu 2013. Za pokrivanje tega stroška ni bilo zagotovljenih sredstev in tako v celotni vrednosti vpliva na negativni izid poslovanja. V stroških je izkazan tudi del stroškov odprave ½ tretje četrtine, ki je bila izplačana v mesecu februarju in ni bila vkalkulirana v letu 2013. Slika 8: Struktura realiziranih stroškov dela UKC Ljubljana leta 2014. Prehrana med delom 2,6 % Prevoz na delo in z dela 4,1 % Regres, jub. nagrade, odpravnine, dodatna pok. zavarovanja 2,2 % Davek in prispevki zavoda 12,8 % Bruto plače zaposlenih 78,6 % 80 Tabela 37: Stroški dela v UKC Ljubljana leta 2014 v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013. STROŠKI STORITEV REALIZACIJA INDEKS PLAN 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 SKUPAJ STROŠKI DELA 224.061.376 228.040.466 223.792.509 99,9 98,1 SKUPAJ STROŠKI DELA s podj. pog. in delom štud. preko ŠS 225.992.116 231.250.120 227.011.044 100,5 98,2 Bruto plače zaposlenih 170.827.378 170.975.696 169.687.635 99,3 99,2 plače z dodatki in nadomestili 150.265.978 149.860.557 146.853.069 97,7 98,0 delo preko rednega del.časa 20.077.410 20.631.163 22.293.953 111,0 108,1 483.990 483.976 540.613 111,7 111,7 5.025.145 8.195.210 4.884.494 97,2 59,6 2.882.915 2.902.888 2.987.378 103,6 102,9 povečan obseg dela Druga izplačila regres 2.302.674 regres iz leta 2012 obračunan v letu 2013 jubilejne nagrade 203.590 205.818 269.052 132,2 130,7 odpravnine 960.340 1.090.011 713.293 74,3 65,4 solidarnostne pomoči 135.930 65.374 89.398 65,8 136,7 kolektivno zavarovanje 842.370 1.628.059 825.373 98,0 50,7 5.192.620 5.192.620 5.968.274 114,9 114,9 27.689.517 27.603.836 27.131.071 98,0 98,3 838.057 838.057 973.278 116,1 116,1 14.488.659 15.235.048 15.147.757 104,5 99,4 stroški prevoza na delo 8.846.069 8.984.375 9.149.588 103,4 101,8 stroški prehrane med delom 5.631.550 5.711.984 5.758.204 102,2 100,8 11.040 538.689 239.965 2.173,6 44,5 218.030.699 219.707.116 216.850.957 99,5 98,7 druga izplačila 386 1/2 in 2/2 tretje četrtine nesorazmerij Prispevki delodajalcev Prispevki delodajalcev od 1/2 in 2/2 tretje četrtine nesorazmerij Davek na izplačane plače Drugi stroški dela drugi stroški (sejnine, ločeno živ., prejšnja obr. obd.) SKUPAJ STROŠKI DELA (brez 1/2 in 2/2 tretje četrtine nesorazmerij in brez regresa iz leta 2012, obrač. v letu 2013)" Največji delež v stroških dela (67 odstotkov) predstavljajo izplačila za redne plače z dodatki in nadomestili (v izračun ni vključeno izplačilo odprave tretje četrtine nesorazmerja plač). V letu 2014 je Ministrstvo za zdravje dalo soglasje za zaposlitev dodatnih delavcev na Kliničnem oddelku za hematologijo in za izvajanje del na heliportu za Reševalno postajo. Na podlagi dodatnih sredstev za izvajanje novega programa tele-kap so bila dodatno zagotovljena sredstva za stroške dela treh zaposlenih. Ob izločitvi stroškov plač z dodatki in nadomestili za dodatne zaposlitve v letu 2014 v višini 273.863 evrov so se stroški bruto plač skupno znižali za 0,8 % dela v primerjavi z stroški leta 2013. Zaradi pomanjkanja predvsem negovalnega kadra je bil velik delež dela opravljen v nadurnem delu, zato se je povečeval tudi strošek izplačila nadurnega dela. Povečan obseg dela je bil izplačan predvsem za izvajanje del na področju raziskovanja in izvajanja izobraževanja na organiziranih delavnicah in tečajih za zunanje udeležence. Sredstva so bila dodatno zagotovljena s financiranjem raziskovalnega dela in plačila kotizacij. Leta 2014 je bila povprečna izplačana bruto mesečna plača 1.872 evrov (glede na povprečno število zaposlenih iz stanj konec meseca) za redno delo z dodatki in nadomestili (za praznike, dopuste, službene odsotnosti, boleznine ter skrajšani čas zaradi invalidnosti v breme ZPIZ), delo preko rednega delovnega časa (dežurstvo oziroma nadure za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, pripravljenosti in nadure) ter nagrajevanje uspešnosti iz povečanega obsega dela. V primerjavi s preteklim letom se je povprečna izplačana bruto mesečna plača znižala za 0,56 odstotka. Posamezne postavke stroškov dela so razvidne iz Tabele 37. Druga izplačila zaposlenim so bila realizirana v višini 4,884 mio evrov in izhajajo iz pravic po kolektivni pogodbi in na njihovo višino ni mogoče vplivati. Brez upoštevanja izplačila regresa za leto 2012 v letu 2013 so se ti stroški znižali za 1 mio evrov oziroma za 17,1 odstotka, predvsem zaradi nižjih stroškov kolektivnega zavarovanja po določilu ZUJF. 81 Stroški prevoza na delo, prehrane in druga izplačila predstavljajo 7 odstotkov skupnih stroškov dela (brez stroška odprave tretje četrtine nesorazmerja plač). V letu 2014 so bili izplačani v skupni višini 15,148 mio evrov. V primerjavi s preteklim letom so se zmanjšali za 0,6 odstotka. Zaradi zaostrenih finančnih pogojev poslovanja so se v UKC Ljubljana uspešno izvajali ukrepi varčevanja in racionalizacije poslovanja, kar je prikazano v Sliki 10 s padajočim prikazom stroškov dela ter stroškov materiala in storitev v zadnjih letih, po nenehnem naraščanju v predhodnih letih. Prizadevanja za vzdržno poslovanje se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, tako da se stroški ne bi povečevali za enak obseg opravljenega dela. Slika 9: Trend stroškov dela ter materiala in storitev od leta 2000 naprej (v evrih). 240 2.370 220 2.170 1.970 180 1.770 160 140 1.570 120 1.370 100 1.170 80 Znesek evrih Znesek (v mio. evrih) 200 970 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Strošek dela Strošek materiala in storitev Strošek materiala in storitev na bolnika Strošek dela na bolnika Opomba: V letu 2013 ni upoštevan regres iz leta 2012 in v 2013 in 2014 ni upoštevana 1/2 tretje četrtine. 82 4.3.2.4 Finančni odhodki 4.3.3Rezultat poslovanja V letu 2014 je izkazano tudi povečanje finančnih odhodkov v primerjavi z letom 2013, in sicer za 733 tisoč evrov. V to skupino stroškov so vključene obresti od neizplačane odprave nesorazmerja tretje četrtine v višini 816 tisoč evrov. Povečanje tega odhodka je nastalo predvsem zaradi izstavljenih obračunov zamudnih obresti zaradi podaljševanja plačilnih rokov zapadlih računov. UKC Ljubljana je za poslovno leto 2014 izkazal negativni finančni izid v višini 9.567.822 evrov. Ustvarjeni prihodki so pokrili izkazane odhodke v višini 97,8 odstotka, kar pomeni, da je bil primanjkljaj sredstev za 2,2 odstotka. Pretežni del izgube je posledica izplačila druge polovice tretje četrtine odprave nesorazmerja plač v višini 7,355 mio evrov ter neplačanega prekoračenega programa. V UKC Ljubljana smo na začetku leta ocenili, koliko prihodkov bi potrebovali za izpolnitev delovnega programa po veljavnih strokovnih standardih. Ocena potrebnih sredstev je bila višja, kot so bila predvidena sredstva v pogodbi z ZZZS za realizacijo dogovorjenega obsega delovnega programa za leto 2014. Prihodki ZZZS kot največjega plačnika zdravstvenih storitev so bili v Pogodbi za leto 2014 načrtovani na podlagi izhodišč sprejetega Splošnega dogovora za leto 2014. Vključeni so bili vsi stabilizacijski ukrepi iz obdobja od leta 2009 do leta 2013. Samo v letu 2013 se je prihodek iz tega naslova znižal za 21,5 mio evrov v primerjavi s predhodnim letom za enak obseg realiziranih zdravstvenih storitev. Tekom leta 2014 se je finančna situacija izboljševala. Z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2014, podpisanim v mesecu juniju, je bilo zagotovljeno boljše vrednotenje nekaterih zdravstvenih storitev. Izveden je bil celo popravek končnega letnega obračuna za akutno bolnišnično obravnavo za leto 2013 v višini 1,258 mio evrov. Sredstva so vključena v prihodkih leta 2014. Konec leta 2014 je bil sprejet Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru 2014, s katerim je bil dopolnjen način končnega obračuna. V začetku leta 2015 pa je bilo s sklepom Vlade sprejeto povečanje števila uteži akutne bolnišnične obravnave zaradi boljšega vrednotenja nekaterih prospektivnih primerov. Na osnovi tega in zaradi večje realizacije programov, ki so bili plačani v celoti, smo prejeli dodatnih 10,436 mio evrov. S tem se je finančna situacija izboljšala, vse te pozitivne spremembe pa bodo veljale tudi v letu 2015. Za pridobitev čim večjega obsega sredstev so bila tekom leta izvedena številna prestrukturiranja zdravstvenih programov. Kljub temu pa je del izvedenega programa ostal neplačan. Program je bil realiziran zaradi povečanja nujnih, neodložljivih sprejemov in zaradi povečanega obsega programov z dolgo čakalno dobo, ki prekoračuje dopustno dolžino opredeljeno v Pravilniku o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve. UKC Ljubljana bi lahko, tako kot mnogi drugi izvajalci (predvsem zasebniki), opravil točno toliko programa, kot ga ZZZS prizna s pogodbo. Zavedati pa se je potrebno, da bi to pomenilo zdravstveno škodo za paciente in dodatno podaljševanje čakalnih dob. UKC Ljubljana je namreč zadnja zdravstvena inštitucija v naši državi, v katero se lahko preusmerjajo pacienti drugih izvajalcev. UKC Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova v državi, v katero so napoteni najtežji bolniki, veliko tudi nujnih, zato bi moral biti plačan realiziran program v celoti po realnih cenah. S tem pa bi bil zagotovljen tudi nadaljnji razvoj medicinske stroke in nemoteno poslovanje. Ta cilj smo želeli doseči na arbitražnih postopkih ob podpisu Pogodbe in Aneksov k pogodbi med UKC Ljubljana in ZZZS. Podcenjenost financiranja je izkazana tudi z izredno majhnim deležem sredstev, ki so v cenah storitev namenjene za amortizacijo. Glede na strošek amortizacije obstoječih osnovnih sredstev UKC Ljubljana so sredstva vkalkulirane amortizacije prenizka za 11,102 mio evrov. Stopnja odpisanosti opreme UKC Ljubljana je 78,8 odstotka in to kljub dejstvu, da imamo novo opremljene klinike (Pediatrična klinika, Nevrološka klinika in Klinika za otorinolaringologijo). Sredstva za amortizacijo so se v obdobju od leta 2009 do leta 2013 stalno zmanjševala, tako je nastal vedno večji razkorak med obračunano amortizacijo in amortizacijo vkalkulirano v cenah zdravstvenih storitev. Tako je bil razpoložljiv vedno manjši vir za zamenjavo zastarelih in odpisanih aparatur ter investicijsko vlaganje v zgradbe. Pri oceni odhodkov poslovanja v letu 2014 so najprej izpostavljeni stroški poslovanja, na katere nismo mogli vplivati. V stroške dela leta 2014 je bil vključen strošek odprave drugega dela tretje četrtine plačnih nesorazmerij zaposlenih s pripadajočimi obrestmi. To je pomenilo dodatnih 7,419 mio evrov nepokritih stroškov. S finančnim načrtom so bili zastavljeni cilji uresničevanja uspešnega poslovanja v letu 2014. Sprejeta je bila vrsta stabilizacijskih ukrepov z namenom racionaliziranja delovnih procesov na vseh področjih in posledično zmanjševanje stroškov. Aktivnosti so bile usmerjene v dogovore z dobavitelji in v racionalnost porabe posameznih materialov. V razpisnih komisijah za izvajanje javnih naročil so sodelovali neposredni porabniki materialov in storitev, ki so oblikovali tako široka merila, da se je lahko prijavilo večje število ponudnikov ob pogoju, da se zagotovi ustrezna kvaliteta materialov in storitev. Posledice tega so bile pridobljene nižje cene. Intenzivno smo spremljali tudi porabo materialov po posameznih dejavnostih ob zagotavljanju normalne oskrbe pacientov in pogojev dela zaposlenih. Racionalnost se je izkazala tudi pri stroških dela. Z učinkovito organizacijo delovnih procesov nam je uspelo zmanjševati stroške, predvsem stroške za plače rednega dela. Brez upoštevanja stroškov odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah zaposlenih so se realizirani stroški dela zaposlenih zmanjšali za 4,248 mio evrov. Glede na izveden obseg programa, višino pridobljenih prihodkov in dosežene prihranke ocenjujemo poslovanje UKC Ljubljana za leto 2014 kot uspešno. Če bi bil realiziran program plačan v celoti in zagotovljena sredstva za plačilo odprave tretje četrtine plačnega nesorazmerja plač, bi bil izkazan pozitiven poslovni izid. Presežek prihodkov nad odhodki bi tako lahko namenili za izboljšanje pogojev poslovanja, posodobitev zastarele opreme in zgradb. Skupna izguba preteklih let znaša 68,069 mio evrov. Največji negativni rezultat je bil realiziran v letu 2013 v višini 22 mio evrov in predstavlja 32,4 odstotka skupne izgube. V tem letu je bila višina izgube enaka višini znižanja sredstev, ki jih je ZZZS zniževal zaradi zagotavljanja finančne vzdržnosti poslovanja ZZZS. ZZZS je že od leta 2009 zniževal sredstva izvajalcem in si tako zagotavljal vzdržno poslovanje ob tem, da so delovni programi ostajali razen izjem v nespremenjenem obsegu. V skupno izgubo je vključen tudi nepokrit strošek odprave nesorazmerja plač v višini 14,442 mio evrov, kar predstavlja 21,2 odstotka skupne izgube. Obveznost ustanovitelja bi morala biti, da vsaj ta strošek pokrije, tako kot so bila za ta izplačila zagotovljena sredstva nekaterim drugim nezdravstvenim dejavnostim. Vsa ostala izguba je nastajala zaradi večjega števila zdravljenih bolnikov – v povprečju 4.000 letno. 83 Izguba oziroma razkorak med prihodki in odhodki se prenaša na dobavitelje in se kaže v zamikanju poravnavanja računov. Povprečni rok plačil dobaviteljem je bil 112 dni v letu 2014, za dogovorjenimi roki zaostajamo v povprečju za 82 dni. Zaostanek se je v letu 2014 povečal za 29 dni, ker zaradi le 30-dnevnega predpisanega plačilnega roka ne moremo dogovoriti daljših plačilnih rokov. Skupne obveznosti do dobaviteljev so bile 86,2 mio evrov na zadnji dan leta 2014. V primerjavi s predhodnim letom so se povečale za 14,133 mio evrov. Povečanje zamika poravnav obveznosti je posledica izplačil obeh polovic odprave nesorazmerja plač, za katere ni bilo finančnega pokritja. Prva polovica je bila izplačana konec meseca februarja v višini 6,729 mio evrov, druga polovica pa v mesecu decembru v višini 7,355 mio evrov. V letu 2014 so bili tudi zamiki nakazil akontacij ZZZS. Vse to je vplivalo, da so se plačilni roki podaljševali, dobavitelji pa so začeli izstavljati bremepise za zamudne obresti. Tabela 38: Poslovni izid UKC Ljubljana po letih (v evrih). Leto Prihodki Odhodki Skupaj pred letom 2000 -10.189.020 2000 196.887.255 203.435.019 -6.547.764 -3,33% 2001 232.081.614 234.978.270 -2.896.657 -1,25% 2002 257.367.532 257.432.819 -65.288 -0,03% 2003 278.377.365 279.845.606 -1.468.241 -0,53% 2004 298.877.320 301.340.969 -2.463.649 -0,82% 2005 313.412.034 316.282.241 -2.870.207 -0,92% 2006 326.487.537 329.176.962 -2.689.425 -0,82% 2007 337.331.292 344.684.052 -7.352.760 -2,18% 2008 408.896.096 396.990.234 11.905.862 2,91% 2009 431.557.866 433.630.609 -2.072.743 -0,48% 2010 443.537.026 443.926.461 -389.435 -0,09% 2011 452.975.727 457.365.249 -4.389.522 -0,97% 2012 452.133.370 457.113.366 -4.979.997 -1,10% 2013 424.256.713 446.289.400 -22.032.688 -5,19% 440.258.539 449.826.361 -9.567.822 -2,17% 2014 UKCL kumulativni presežek odhodkov nad prihodki 84 Delež poslovnega izida v celotnih prihodkih Poslovni izid -68.069.354 Izkaz prihodkov in odhodkov je podrobno predstavljen v prilogi Računovodskega poročila. 4.3.3.1 Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah Zaradi sprejetega boljšega financiranja zdravstvenih programov v letu 2014, ki se bodo nadaljevali tudi v letu 2015, in že sprejetih določil Splošnega dogovora 2015, katerim bodo zagotovljena sredstva za boljše vrednotenje transplantacij srca, programa HIV ter plačilo primerov možganske kapi po realizaciji pričakujemo izboljšanje pogojev poslovanja v naslednjem letu. V UKC Ljubljana spremljamo poslovanje tudi po nižjih organizacijskih enotah in iz strokovnih služb mesečno dajemo podatke o doseženih stroških poslovanja in o realiziranem delovnem programu. Na koncu leta se za vsako enoto izdela letni obračun, v katerega so poleg vseh stroškov vključeni tudi prihodki za izvedeni plačani program in izkazan je rezultat poslovanja. V Prilogi 09 je prikazano poslovanje nižjih organizacijskih enot in poročila o izvajanju sanacijskih programov v letu 2014. 5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA 85 V letu 2014 se je v povezavi z izvajanjem programa dela UKC Ljubljana nadaljevala: • problematika financiranja programov (nadaljevanje restriktivnih ukrepov financiranja, ki so bili sprejeti v preteklih letih – znižane cene zdravstvenih storitev in sredstev za amortizacijo, podcenjenost določenih zdravstvenih programov, preseganje programov zaradi potreb prebivalcev po določenih zdravstvenih storitvah z ZZZS – neplačan prekoračen program, odprava tretje četrtine) in omejevanje zaposlovanja ter stroškov dela; • aktivnosti UKC Ljubljana glede varovanja informacij in dograjevanja informacijske podpore; • uvajanje mednarodnih standardov DIAS DNV in evropskega modela poslovne odličnosti EFQM. Ta problematika in aktivnosti so vplivale na uspešnost izvajanja programa dela UKC Ljubljana. A. Aktivnosti glede uravnavanja delovnega procesa in urejanje pogodbenih odnosov z ZZZS UKC Ljubljana si je tudi v letu 2014 v okviru pogajanj za oblikovanje Splošnega dogovora prizadeval za izboljšanje financiranja podcenjenih programov (pokrivanje materialnih stroškov programov; povečanje financiranja programov, kjer so potrebe prebivalstva večje; uvajanje novih metod dela). Žal predlogi UKC Ljubljana niso bili sprejeti. Nekateri pa bodo uveljavljeni z 1. 1. 2015, in sicer za boljše vrednotenje transplantacij srca, programa HIV ter plačilo primerov možganske kapi po realizaciji. Zastavili smo si cilj, da se bo realizacija programa čim bolj približala pogodbeno dogovorjenemu oz. plačanemu programu. Zaradi nujnih, neodložljivih sprejemov in zaradi dolgih čakalnih dob določenih programov ni bilo mogoče omejevati, saj bi to pomenilo nepopravljivo škodo za paciente. Realizacija neplačanega programa je bila večja zaradi povečevanja števila nujnih sprejemov in premestitev iz drugih bolnišnic. UKC Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova, ki za najtežje bolnike v Sloveniji predstavlja zadnjo in dostikrat edino možno zdravstveno institucijo, v katero se lahko preusmerijo najtežji pacienti. Zato bi moralo biti za dolgoročno finančno stabilnost UKC Ljubljana in varnost pacientov zagotovljeno poplačilo celotnega realiziranega programa, kar smo zahtevali celo leto. 86 B. Aktivnosti glede informatike V letu 2014 je UKC Ljubljana intenzivno sodeloval z revizorji in na področju spremljanja čakalnih vrst uvedel elektronsko spremljanje in z enotnimi poročili tudi nadzorovanje ter upravljanje čakalnih seznamov. Za zagotovitev pravočasnega ukrepanja in predvsem stalnega izboljševanja varnosti pacientov in zaposlenih so pripravljene specifikacije za vzpostavitev celovitega informacijskega sistema za spremljanje odklonov vseh vrst. Cilj je, da bo UKC Ljubljana na osnovi analize varnostnih zapletov proaktivno zagotavljal odpravo sistemskih razlogov in tako ves čas zmanjševal možnosti za ponovitev zapletov. Za področje lekarniške dejavnosti je pripravljen načrt povezave lekarniškega informacijskega sistema (IS) s kliničnimi informacijskimi sistemi (naročanje zdravil po pacientu) na eni strani in s poslovnimi informacijskimi sistemi, ki omogočajo sprotno in natančno poročanje tako o materialnem toku in stroških, ki ob tem nastajajo, na drugi strani. C. Aktivnosti glede uvajanja mednarodnih standardov DIAS DNV in evropskega modela odličnosti EFQM v poslovanje UKC Ljubljana UKC Ljubljana je v letu 2014 pridobil mednarodno akreditacijo DIAS DNV za bolnišnice in s tem postal mednarodno primerljiv glede zagotavljanja kakovostne in varne zdravstvene obravnave. Mednarodni standardi imajo visok nivo kriterijev zahtevnosti glede opreme, tehničnih zahtev, fizičnega okolja in požarne varnosti. UKC Ljubljana se srečuje z velikimi problemi zaradi podcenjenosti financiranja in nizkim deležem sredstev za amortizacijo. Stopnja odpisanosti opreme je visoka, določeni segmenti fizičnega okolja so potrebni prenove. Prav tako smo v letu 2014 izvedli presojo evropskega modela odličnosti EFQM in pridobili priznanje EFQM 4 zvezdice, kar nas uvršča med odlične bolnišnice v EU. UKC Ljubljana je v letu 2014 ponovno izdelal samoocenitveno vlogo in se prijavil na razpis za Priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2014. 6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 87 6.1 Učinki ukrepov na podlagi enotnih usmeritev UKC Ljubljana V nadaljevanju predstavljamo učinke ukrepov, ki smo jih v okviru sanacijskega programa zavoda oblikovali leta 2009 in jih v naslednjih letih dopolnjevali. Načrtovane so bile aktivnosti za zmanjševanje stroškov dela in stroškov materiala. Stroški dela predstavljajo 50 odstotkov celotnih stroškov, zato imajo že najmanjši ukrepi racionalizacije lahko precejšen učinek na poslovni izid. Ukrepi so se nanašali predvsem na racionalizaci- jo dežurne službe, nadurnega dela, dela prek podjemnih pogodb in študentskega dela. V letu 2014 so se stroški dela, stroški dela plačani preko podjemnih pogodb in stroški študentskega dela skupno zmanjšali za 4,239 mio evrov (za 1,8 odstotka) v primerjavi s istovrstnimi stroški leta 2013. Največji prihranek je bil ustvarjen pri stroških za redno delo z dodatki in nadomestili, kar je bilo doseženo s tekočim prerazporejanjem zaposlenih na delovna področja z največjo obremenjenostjo glede na število in zahtevnost zdravljenja bolnikov. Prihranek je bil dosežen tudi pri strošku povezanim z zagotavljanjem neprekinjenega varstva. Zmanjševalo se je število plačanih ur iz tega naslova, ker so se te ure prerazporejale v ure rednega dela oziroma se je neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotavljalo tudi s povečanjem cenejše oblike pripravljenosti na domu. Tabela 39: Obračunane ure in zneski dela preko polnega delovnega časa za štiriletno obdobje. Realizacija: jan - dec Vrsta ur Redno delo z dodatki (prisotnosti in odsotnosti v breme UKC) Stalna pripravljenost stanje Stalna pripravljenost - delo Dežurna služba Nadurno delo Nadurno delo neprekinjeno zdrav. varstvo (NZV) Vsota: nadurno delo (NZV) in dežurna služba 88 Leto 2011 Število ur 14.291.202 Znesek Znesek četrtinke 149.562.183 Indeksi: jan - dec Skupni znesek Število ur Znesek 149.562.183 2012 14.673.525 152.953.683 152.953.683 102,7 102,3 2013 14.526.683 148.964.801 4.577.594 153.542.395 99,0 100,4 4.968.394 151.555.223 99,3 98,7 2014 14.421.440 146.586.829 2011 455.575 1.327.194 1.327.194 2012 457.986 1.320.196 1.320.196 100,5 99,5 2013 460.583 1.280.133 1.280.133 100,6 97,0 103,3 101,5 115,4 112,8 2014 475.601 1.299.386 1.299.386 2011 78.332 1.791.242 1.791.242 2012 90.409 2.020.657 2.020.657 2013 87.689 1.933.306 55.272 1.988.577 97,0 98,4 2014 94.114 2.044.350 62.449 2.106.799 107,3 105,9 2011 97.608 1.757.550 1.757.550 2012 101.675 1.812.345 1.812.345 104,2 103,1 2013 122.340 2.071.302 186.622 2.257.923 120,3 124,6 2014 120.730 2.022.922 62.259 2.085.181 98,7 92,3 2011 582.278 8.520.559 8.520.559 2012 2013 326.946 5.036.141 5.036.141 56,1 59,1 305.641 4.928.979 285.917 5.214.895 93,5 103,5 2014 387.141 6.147.173 214.928 6.362.101 126,7 122,0 2011 515.855 12.501.424 12.501.424 2012 2013 518.534 12.386.289 12.386.289 100,5 99,1 497.857 11.806.547 281.282 12.087.828 96,0 97,6 2014 478.174 11.147.274 410.625 11.557.898 96,0 95,6 2011 613.463 14.258.974 14.258.974 2012 620.209 14.198.633 14.198.633 101,1 99,6 2013 620.197 13.877.848 14.345.752 100,0 101,0 2014 598.904 13.170.196 13.643.079 96,6 95,1 86,5 87,2 Dop. delo 2011 skupaj 1.729.647 25.897.968 25.897.968 Dop. delo 2012 skupaj 1.495.550 22.575.628 22.575.628 Dop. delo 2013 skupaj 1.474.111 22.020.266 809.092 22.829.357 98,6 101,1 Dop. delo 2014 skupaj 1.555.760 22.661.106 750.260 23.411.366 105,5 102,5 Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto) Naslednji tabeli prikazujeta vrednosti obračunane dežurne službe in nadurnega dela po posameznih organizacijskih enotah in kažeta na zniževanje stroškov v primerjavi s preteklim letom. Tabela 40: Obračunane ure dežurstva in nadur za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV). DEŽURNA SLUŽBA in NADURE ZA ZAGOTAVLJANJE NZV URE BRUTO Realizacija Naziv OE 2013 Indeks 2014/ 2013 2014 Realizacija Indeks 2013 2014 Znesek četrtinke Znesek Skupni znesek Znesek Znesek četrtinke 2014/ 2013 Skupni znesek Interna klinika 58.796 51.330 87,3 1.428.757 38.467 1.467.224 1.184.500 38.741 1.223.241 83,4 Kirurška klinika 276.227 277.968 100,6 6.554.264 221.942 6.776.207 6.469.533 222.830 6.692.364 98,8 Nevrološka klinika 26.519 26.224 98,9 684.731 22.165 706.896 667.101 21.300 688.401 97,4 Ginekološka klinika 58.035 46.077 79,4 1.438.734 56.194 1.494.928 1.170.482 58.595 1.229.077 82,2 Pediatrična klinika 28.251 29.036 102,8 669.025 25.459 694.484 673.068 24.107 697.175 100,4 Negovalni oddelek 1.412 24.577 24.577 Stomatološka klinika 13 13 Dermatovenerološka klinika 9.916 10.291 103,8 161.862 5.047 166.909 167.316 5.822 173.138 103,7 Kl. za infekc. bol. in vroč. stanja 28.968 27.912 96,4 656.547 21.049 677.596 642.599 21.044 663.643 97,9 Očesna klinika 10.013 9.600 95,9 172.744 7.411 180.155 156.395 6.478 162.873 90,4 Ortopedska klinika 11.310 11.122 98,3 232.444 7.643 240.088 236.750 8.966 245.716 102,3 Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo 22.315 22.361 100,2 445.098 17.241 462.339 420.017 17.417 437.434 94,6 16 511 996 1.507 1.014 1.014 67,3 63.835 59.140 92,6 1.225.360 37.486 1.262.846 1.145.475 37.864 1.183.339 93,7 4.922 4.908 99,7 47.702 1.949 49.652 47.780 2.531 50.311 101,3 18 18 Kl. za nuklearno medicino Kl. inšt. za radiologijo Kl. inšt. za kl. kemijo in biokem. Inštitut za med. rehabilitacijo SUPAS Tehnično-vzdrževalna služba Tehnično-vzdrževalni sektor UKC Ljubljana 924 1.250 135,2 22.470 1.242 23.712 25.057 1.247 26.304 110,9 3.238 22.094 3.579 25.673 4.927 4.927 19,2 16.914 20.276 119,9 115.504 115.504 139.546 139.546 120,8 467.903 14.345.752 13.170.196 472.884 13.643.079 95,1 620.197 598.904 96,6 13.877.848 Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto) Zaradi povečane intenzivnosti dela glede na zahtevnost bolnikov je bilo več delavcev razporejenih v obliko nadurnega dela. Število ur preko delovnega časa se je povečevalo, ker opravljenih ur ni bilo mogoče koristiti zaradi omejitve zaposlovanja. Pregled opravljenih ur v obliki nadurnega dela in strošek tega dela je prikazan v naslednji tabeli. 89 Tabela 41: Obračunane ure nadurnega dela. NADURE URE Realizacija Naziv OE BRUTO Indeks 2014/ 2013 Realizacija 2013 2014 Interna klinika 77.180 103.406 134,0 1.473.663 Kirurška klinika 92.927 109.826 118,2 1.447.432 Nevrološka klinika 25.984 30.494 117,4 418.962 Ginekološka klinika 38.391 41.291 107,6 616.663 Pediatrična klinika 5.619 7.134 127,0 Negovalna bolnišnica 2.489 3.300 Stomatološka klinika 1.605 1.973 124 54 43,5 22.465 32.662 145,4 Dermatovenerološka klinika Kl. za infekc. bol. in vroč. stanja Očesna klinika 76.312 1.549.975 1.945.317 63.841 2.009.158 129,6 113.233 1.560.665 1.722.318 78.341 1.800.658 115,4 16.320 435.283 470.219 12.046 482.266 110,8 15.466 632.129 656.094 14.010 670.105 106,0 129.503 823 130.326 130.360 882 131.242 100,7 30.893 1.135 32.028 38.915 502 39.416 123,1 38.777 187 38.964 45.660 45.660 117,2 3.475 762 4.237 763 83 846 20,0 312.029 16.462 328.491 430.914 14.551 445.465 135,6 3.325 138,2 35.723 3.318 39.041 47.509 2.619 50.127 128,4 288,3 20.782 6.077 26.858 50.664 4.522 55.186 205,5 4.099 5.324 129,9 59.510 1.274 60.784 78.954 1.357 80.311 132,1 7.418 217 7.635 70 70 0,9 292 2.475 4.102 165,7 37.998 3.541 41.539 71.855 3.042 74.897 180,3 12 217 1.808,3 235 1.521 1.756 2.126 1.098 3.224 183,6 1.424 149,5 15.719 2.036 17.754 21.610 1.043 22.653 127,6 Kl. inšt. za kl. kemijo in biokem. 953 Kl. inšt. za medicinsko genetiko 1.758 39.212 Inštitut za med. rehabilitacijo Oskrbovalne službe 952 952 24 656 680 71,4 30 250,0 119 2.273 2.392 732 118 850 35,5 6.901 10.093 146,3 75.819 6.273 82.092 113.552 4.854 118.406 144,2 5.681 3.704 65,2 64.881 2.722 67.603 54.873 740 55.613 82,3 14.549 23.632 162,4 134.046 10.650 144.696 218.021 8.365 226.386 156,5 3.296 3.296 1.889 1.891 3.780 114,7 1.064 1.064 297 297 27,9 5.592 104,8 285.917 5.214.895 6.147.173 214.928 6.362.101 122,0 Sl. bol. prehrane in dietoterapije 139 Tehnično-vzdrževalna služba Tehnično-vzdrževalni sektor UKC Ljubljana 559 102,9 5.334 305.641 387.141 543 126,7 4.928.979 Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto) Varčevanje se je izvajalo tudi pri obsegu dela, ki je plačan preko podjemnih pogodb. V primerjavi s predhodnim letom se je strošek zmanjšal za 68 tisoč evrov. 90 39.212 12 Lekarna SUPAS Skupni znesek 2.696 Kl. inšt. za radiologijo Reševalna postaja 2014/ 2013 Znesek 935 KIMDPŠ Kl. za nuklearno medicino Znesek četrtinke Skupni znesek Znesek Znesek četrtinke 2014 2.405 Ortopedska klinika Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo Indeks 2013 5.334 5.592 Tabela 42: Stroški dela po podjemnih pogodbah leta 2014 v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013. Naziv OE REALIZACIJA INDEKS PLAN 2014 2013 2014 03 : 01 03 : 02 01 02 03 04 05 Interna klinika 174.540 243.669 278.081 159,3 114,1 Kirurška klinika 593.240 1.239.885 1.217.946 205,3 98,2 Nevrološka klinika 5.000 45.334 46.100 922,0 101,7 Ginekološka klinika 453.260 551.855 519.081 114,5 94,1 Pediatrična klinika 80.000 250.146 246.240 307,8 98,4 Negovalni oddelek 18.270 27.952 27.361 149,8 97,9 Stomatološka klinika 29.776 216,9 159,0 6.954 80,9 76,9 13.730 18.730 Dermatovenerološka klinika 3.520 7.108 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 8.600 9.044 20.415 44.134 271.180 424.758 305.291 Očesna klinika Ortopedska klinika 216,2 112,6 71,9 Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 18.230 33.085 12.566 68,9 38,0 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 65.760 66.570 55.959 85,1 84,1 14.952 150,7 181,1 Klinika za nuklearno medicino 9.920 8.257 Klinični inštitut za radiologijo 2.500 2.091 Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo 10.871 Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 2.781 Vodenje samostojnih klinik in kliničnih inštitutov 2.218 Lekarna Reševalna postaja Strateško upravljanje in posl.-admin. storitve 940,3 1.036 3.600 13.611 5.376 149,3 39,5 42.900 43.594 93.695 218,4 214,9 166,7 97,8 Tehnično-vzdrževalni sektor UKC Ljubljana 20.854 1.693 1.764.250 3.008.322 2.940.747 91 6.2Sanacijski ukrepi za stabilizacijo poslovanja UKC Ljubljana je leto 2013 zaključil z negativnim rezultatom v višini 22,0 mio evrov. Zato je moral ob pripravi finančnega načrta za leto 2014: • izdelati sanacijski program, na podlagi katerega naj bi bilo finančno poslovanje v letu 2014 uravnoteženo; • zagotoviti delovanje UKC Ljubljana v korist pacientov skladu z zahtevnimi mednarodnimi standardi varnosti in odličnosti (DNV DIAS, EFQM »Prepoznani v odličnosti – 4 zvezdice«). Vodstvo UKC Ljubljana se je zavedalo, da v pogojih, ko odhodki presegajo prihodke, lahko pride do motenj v poslovanju. UKC Ljubljana pa je terciarna bolnišnica, v katero so napoteni najtežji bolniki, zato je potrebno zagotavljati take pogoje, da bodo vsi bolniki, potrebni zdravstvene oskrbe, ne glede na s strani ZZZS odobren obseg programa, ki ni bil usklajen z dejanskimi potrebami prebivalstva RS po storitvah UKC Ljubljana, obravnavani strokovno in varno. K nalogi uravnoteženega poslovanja so z usmeritvami vodstva UKC Ljubljana zavzeto pristopile vse klinike, inštituti in službe, še posebej tisti, pri katerih je bil razkorak med prihodki in odhodki največji. Izdelali so lastne sanacijske programe, v katerih so bili navedeni načrtovani ukrepi za: • pridobivanja oziroma obvladovanje ustreznih prihodkov ZZZS in drugih prihodkov; • varčevanje, zmanjševanje oziroma obvladovanje stroškov dela, materiala in storitev. 6.2.1 Ukrepi na prihodkovni ravni UKC Ljubljana si je tudi v letu 2014 v okviru pogajanj za oblikovanje Splošnega dogovora prizadeval za izboljšanje financiranja podcenjenih programov (pokrivanje materialnih stroškov programov; povečanje financiranja programov, kjer so potrebe prebivalstva večje; uvajanje novih metod dela, odprava podcenjenih programov). Žal predlogi UKC Ljubljana niso bili sprejeti. UKC Ljubljana je predlagal možna prestrukturiranja programov s ciljem zmanjševanja obsega programov, za katere smo ocenili, da bodo realizirani v manjšem obsegu, kot je letni plan, in povečanja letnega plana programov, katerih obseg prekoračujemo. Zastavili smo si cilj, da se bo realizacija programa čim bolj približala pogodbeno dogovorjenemu oz. plačanemu programu. Zaradi povečanja nujnih, neodložljivih sprejemov in zaradi dolgih čakalnih dob določenih programov (s strani ZZZS neplačanih) ni bilo mogoče omejevati realizacije teh programov, saj bi to lahko pomenilo nepopravljive škode za paciente. Realizacija neplačanega programa je bila večja tudi zaradi povečevanja števila nujnih sprejemov in premestitev iz drugih bolnišnic. UKC Ljubljana za najtežje bolnike v Sloveniji predstavlja zadnjo in dostikrat edino možno zdravstveno institucijo za zdravljenje najtežjih (in najdražjih) pacientov. Na podlagi sprejetih predlogov Aneksov št. 1 in 2 ter sklepa Vlade je bilo zagotovljeno dodatno financiranje za boljše vrednotenje zdravstvenih storitev. Povečani prihodki so bili vključeni v končni letni obračun z ZZZS. V sanacijskih programih je bilo načrtovano tudi povečanje prihodkov iz naslova tržne dejavnosti. Skupno povečanje prihodkov na tem področju je bilo minimalno. Še vedno pa je ostala vrsta zdravstvenih programov, ki jih izvaja UKC Ljubljana, podcenjenih. Največji razkorak med stroški in plačilom ZZZS je pri transplantacijah srca in storitvah HIV. Za ta programa je v letu 2015 dogovorjeno korektno financiranje, za ostale podcenjene programe pa bo UKC Ljubljana še nadalje vlagal zahtevke za določitev pravičnih cen. 92 Tabela 43: Neplačani preseženi programi UKC Ljubljana v letu 2014 (v evrih). Št. preseženih neplačanih primerov, uteži, točk Vrednost neplačanega programa OZZ 9.301.710 Cena ZZZS Univerzitetni klinični center Ljubljana Interna klinika Akutna obravnava Revmatologija - spec. amb. dej. Pulmologija - spec. amb. dej. Urgentne ambulante Diabetologija in endokrinologija - spec. amb. dej. Kardiologija in vaskularna medicina - spec. amb. dej. Kirurška klinika Akutna obravnava Urgentne ambulante Nevrološka klinika Akutna obravnava Urgentna ambulanta Ginekološka klinika Akutna obravnava Ginekologija - spec. amb. dej. Klinična genetika - spec. amb. dej. Pediatrična klinika Akutna obravnava Pedopsihiatrija primeri Pediatrija - spec. amb. dej. Pedopsihiatrija - spec. amb. dej. Dermatovenerološka klinika Akutna obravnava Dermatologija - spec. amb. dej. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Akutna obravnava Urgentna ambulanta Očesna klinika Akutna obravnava Okulistika - spec. amb. dej. Ortopedska klinika ortopedija - spec. amb. dej. Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo Akutna obravnava Orl - spec. amb. dej. Inštitut za medicino dela, prometa in športa Fiziatrija - spec. amb. dej. Klinika za nuklearno medicino Tireologija - spec. amb. dej. PETCT Klinični inštitut za radiologijo RTG MR CT UZ Inštitut za medicinsko rehabilitacijo Medicinska rehabilitacija - spec. amb. dej. 8.417 125 9.962 148 519 62.103 14.147 1.121,64 2,91 2,84 9,39 2,79 2,99 1.096 77.069 1.121,64 6,66 721 8.591 1.121,64 7,25 949 20.936 112.220 1.121,64 2,43 2,18 2.051 6 51.554 59.784 1.121,64 2.078,85 2,35 2,94 61 87.008 1.121,64 2,45 936 757 1.121,64 16,41 240 57.304 1.121,64 2,14 8.719 2,76 252 57.946 1.121,64 2,35 27.256 2,47 21.973 68 5,34 809,82 13.968 953 2.156 81.126 3,64 241,68 175,87 2,22 2,02 355.030 126.300 23.460 340 4.870 166.010 34.050 1.620.650 1.107.370 513.280 790.760 728.480 62.280 1.233.610 958.840 44.950 229.810 2.381.090 2.072.280 12.470 120.840 175.500 250.460 61.630 188.830 958.130 945.710 12.420 346.480 242.490 103.990 21.610 21.610 377.550 254.610 122.940 55.180 55.180 141.950 96.110 45.840 755.940 45.730 202.410 350.060 157.750 13.270 13.270 93 Zaradi večjih potreb prebivalstva RS po nujnih zdravstvenih storitvah UKC Ljubljana, kot so bile odobrene s strani ZZZS, je UKC Ljubljana obravnaval 4.300 pacinetov več, kot jih je plačal ZZZS. Vrednost izvedenih, a s strani ZZZS neplačanih, programov smo izračunali na podlagi veljavnih cen ZZZS. 6.2.2Ukrepi na odhodkovni strani UKC Ljubljana je v letu 2014 realiziral le 449,8 mio evrov odhodkov, kar pomeni 3,5 mio evrov več kot v letu 2013. Razlogi za povečanje stroškov glede na leto 2013 so: • večji obseg izvedenega programa, • zahteve mednarodnih standardov odličnosti ter varnosti, • izplačilo 2. polovice tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj (okoli 8 milijonov evrov), katerih stroškov UKC Ljubljana ni imel pokritih s prihodki ter • povečanje porabe dragih zdravil (za okoli 5,2 mio evrov). UKC Ljubljana je obvladoval stroške materiala in storitev predvsem z naslednjimi ukrepi: • obvladovanje porabe materialov in storitev, dograditev notranjih kontrol na področju naročanja zdravstvenih materialov in zdravstvenih storitev; • obvladovanje cen materialov in medicinskih storitev; • uporaba cenejših materialov in obvladovanje zalog … 6.2.2.1. Znižanje stroškov materiala UKC Ljubljana je v letu 2014 beležil 145,6 mio evrov stroškov porabljenega materiala. Stroški materiala so v letu 2013 znašali 138,5 mio. Največji delež razlike je nastal zaradi povečanja stroškov dragih zdravil (5,2 mio evrov), ki so plačana v celoti, in večjega obsega izvedenega programa. UKC Ljubljana je obvladoval stroške materiala z obvladovanjem količine porabe, uporabo cenejših materialov in obvladovanjem (nižanjem) cen. UKC Ljubljana je dogradil notranje kontrole na področju naročanja zdravstvenih materialov in zdravstvenih storitev. Obvladovanje materialnih stroškov poteka na vseh nivojih. Pri materialnem poslovanju se uporablja informacijski sistem WinPis, ki ne dovoljuje prevzema materialov, ki imajo višje cene, kot so pogodbeno dogovorjene. 94 Obvladovanje stroškov zdravstvenega materiala: Stroški zdravstvenega materiala UKC Ljubljana so v letu 2014 znašali 130,2 mio evrov in so se zaradi predhodno navedenih razlogov v primerjavi z letom 2013 povečali. V začetku leta so bili s finančnim načrtom postavljeni letni plani za vse organizacijske enote glede dovoljene porabe posameznih vrst materiala. Planirane vrednosti so bile razdeljene na mesečne deleže. Uvedba novih identov medicinskega in nemedicinskega materiala je bila izvršena le v primerih, če so bili ti iz medicinskih indikacij nujno potrebni. To velja tudi za področje medicinskih in nemedicinskih storitev. Aktivnosti vseh zaposlenih so bile usmerjene v skrbno načrtovanje in varčevanje pri porabi. Za učinkovitejše obvladovanje stroškov smo poostrili kontrolo pred izdajo naročila. Člani strokovnih komisij za vodenje postopkov oddaje javnega naročila so oblikovali razpisne pogoje v smislu strokovno dopustnih nižanj ravni tehničnih parametrov z namenom čim širše konkurence, seveda ob zagotavljanju ustrezne kakovosti materialov. Izvajali smo primerjalne analize na širšem evropskem trgu (sicer se vsa obsežnejša javna naročila objavljajo tudi v Uradnem listu EU), tako na področju cen kot tudi strokovnih kriterijev. Največje prihranke pa smo dosegli pri nabavah – cene žilnih opornic smo znižali za 2,5 milijona evra na letni ravni, materiala za interventno kardiologijo za 1,1 milijona evrov, mnogih drugih materialov pa že v predhodnih letih. Obvladovanje stroškov za nezdravstveni material: Stroški nezdravstvenega materiala so v letu 2014 znašali 8,5 mio evrov in so se v primerjavi z letom 2013 (8,2 mio evrov) nekoliko povišali. Razlog za povišanje je deloma tudi v uvajanju mednarodnih standardov kakovosti in odličnosti (tehnični material, material za popravila in vzdrževanje itd.). Ukrepe smo izvajali na področju ozaveščanja končnih porabnikov pri porabi čistilnih in pralnih sredstev ter režijskega in pisarniškega materiala (tiskovine, tonerji za tiskalnike). Z omejitvami nabave splošno potrošnega in pisarniškega materiala se je posledično zmanjšala tudi poraba v primerjavi s predhodnim letom. Uspešni smo bili pri obvladovanju porabe energije (optimizacija razsvetljave in ogrevanja) oz. stroškov energetskih virov. V letu 2014 so stroški energetskih virov znašali 7,3 mio evrov in so se v primerjavi z letom 2013 znižali za 0,9 mio evrov. 6.2.2.2. Obvladovanje stroškov storitev UKC Ljubljana je obvladoval stroške storitev z obvladovanjem količine porabe in obvladovanjem cen. Stroški storitev so v letu 2014 znašali 55,7 mio evrov in so se v primerjavi z letom 2013 (54,7 mio evrov) povišali predvsem zaradi uvajanja mednarodnih standardov varnosti in odličnosti (stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja). Obvladovanje stroškov za zdravstvene storitve: Stroški zdravstvenih storitev so v letu 2014 znašali 25,6 mio evrov in so bili za 1 mio evrov višji kot v letu 2013 (storitve inštitutov MF in ZTM) predvsem zaradi uvajanja mednarodnih standardov odličnosti in varnosti ter večjega obsega izvedenega programa. Na področju medicinskih storitev si je UKC Ljubljana prizadeval za skrbno in strokovno utemeljeno odrejanje preiskav ter diagnostike (stopenjska diagnostika), dosledno so se upoštevala tudi navodila iz Splošnega dogovora tako, da so bolniki osnovne laboratorijske preiskave pred sprejemom opravili že na nivoju primarnega varstva. Obvladovanje stroškov za nezdravstvene storitve: Stroški storitev so v letu 2014 znašali 30,17 mio evrov in so se v primerjavi z letom 2013 (30,21 mio evrov) nekoliko znižali. 6.2.2.3. Znižanje stroškov dela UKC Ljubljana je uspešno izvajal ukrepe za znižanje stroškov dela. V primerjavi z letom 2013 je UKC Ljubljana v letu 2014 znižal stroške dela za 4,3 mio evrov. Pri tem je potrebno upoštevati, da je UKC Ljublja- na moral v stroške dela upoštevati tudi izplačilo druge polovice obveznosti odprave tretje četrtine nesorazmerij plač zaposlenih s pripadajočimi obrestmi (5,8 mio evrov). V letu 2014 je UKC Ljubljana obvladoval stroške dela predvsem z naslednjimi ukrepi: • obvladovanje števila zaposlenih, • obvladovanje nadomeščanja odsotnih zaposlenih, • obvladovanje stroškov podjemnih pogodb, • obvladovanje stroškov izobraževanja, • obvladovanje avtorskih honorarjev, • obvladovanje stroškov dela študentov preko študentskih servisov. 6.3 Model poslovne odličnosti in ocena v okviru priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) UKC Ljubljana je v letu 2014 v okviru PRSPO 2013 dosegel interval točk med 400 in 450 in pridobil mednarodni certifikat EFQM »Prepoznani v odličnosti – 4 zvezdice«, kar nas uvršča med odlične univerzitetne bolnišnice v EU. UKC Ljubljana je edina zdravstvena organizacija v Sloveniji, ki ima mednarodni veljavni certifikat EFQM »Prepoznani v odličnosti – štiri zvezdice«. S tem rezultatom (številom točk) je UKC Ljubljana dokazal uspešno uporabo Evropskega modela odličnosti EFQM za nenehno izboljševanje in se uvrstil v elitno skupino evropskih odličnih bolnišnic »Prepoznani v odličnosti – 4 zvezdice«) Nadaljevali smo s sistematičnim uvajanjem modela EFQM v poslovanje in pripravili samoocenitveno poročilo – analizo stanja in izboljšav po evropskem modelu poslovne odličnosti EFQM. UKC Ljubljana se je tudi v letu 2014 ponovno prijavil na razpis Vlade RS za Priznanje RS za poslovno odličnost (PRSPO 2014). Ocenjevalci, ki so v začetku januarja 2015 presojali UKC Ljubljana, so ponovno zaznali velik napredek v odličnosti UKCL in so bili navdušeni nad varno in kakovostno obravnavo pacientov, izidi zdravljenj (v primerjavi z odličnimi evropskimi kliničnimi centri), opredeljenostjo in urejenostjo večine procesov, strokovnostjo in prijaznostjo osebja UKCL, odnosom zaposlenih do pacientov, sodobnimi metodami zdravljenja in zdravstvene nege. Razglasitev rezultatov bo predvidoma marca 2015. 6.4 Mednarodna akreditacija DNV – DIAS UKC Ljubljana je v letu 2014 prejel mednarodni certifikat – akreditacijo DNV DIAS. V okviru presoje smo popisali in prenovili glavne in podporne procese organizacijskih enot (klinik, KO …). Dogradili smo: • kazalnike uspešnosti in vzpostavili PDCA kroge (načrtovanje – izvedba – analiza – ukrepi) v organizacijskih enotah (celovito načrtovanje merljivih ciljev po vseh vidikih poslovanja); • sistem vodenja kakovosti (prenova službe za kakovost in odbora za kakovost, izvajanje notranjih presoj in vodstvenih pregledov, vodenje ukrepov (evidenca nalog) …); • sistem vodenja medicinske dokumentacije v skladu z ISO standardi (oblika, klasifikacija, avtorizacija novih obrazcev …), zdravstveno dokumentacijo in nadzor nad vodenjem in popolnostjo zdravstvene dokumentacije; 95 • sistem upravljanja z zdravili, sistem obvladovanja okužb, sistem upravljanja s kadri; • sistem upravljanja fizičnega okolja: dokumentiranost procesov, politike in postopkov na nivoju UKCL, ocenjevanje in izboljševanje upravljanja fizičnega okolja (upravljanje v sili; upravljanje varnosti; vzdrževanje varne infrastrukture; protipožarna varnost; upravljanje z nevarnimi snovmi); • upravljanje z medicinsko opremo (postopki upravljanja z medicinsko opremo, načrt vzdrževanja aparatov; evidence) itd. Organizacijske enote, ki so jih presojali presojevalci in vodje skupin za posamezno področje, so pripravile podrobnejša poročila o ugotovljenih odstopanjih od zahtev standarda DIAS in plan korektivnih ukrepov. Projektna skupina za akreditacijo in vodje posameznih področij DIAS standarda so na podlagi teh poročil in planov korektivnih ukrepov izvajali aktivnosti za odpravo odstopanj. 6.5 Projekt SiOK (Slovenska organizacijska klima) UKC Ljubljana je v začetku leta 2014 ponovno (četrtič) izvedel merjenje organizacijske klime (odnos do kakovosti, inovativnost, pripadnost organizaciji, vodenje, notranji odnosi, strokovna usposobljenost in učenje, organiziranost, poznavanje poslanstva ter vizije, notranje komuniciranje in informiranje, razvoj kariere, nagrajevanje, zadovoljstvo pri delu). Merjenje je bilo anonimno in ga je izvajal zunanji izvajalec. Rezultati merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih so prikazani skozi štiri standardne indekse, in sicer: indeks odzivnosti zaposlenih (A), indeks organizacijske klime (B), indeks sistemov vodenja in razvoja (C), indeks zadovoljstva (D) ter skozi agregatni indeks OCS (E). Indeks odzivnosti zaposlenih (A) Vprašalnik je bil naslovljen na vse zaposlene v UKCL, izpolnilo jih je 1.186 od 7.652 zaposlenih, kar predstavlja 15,5-odstotno udeležbo. Indeks organizacijske klime (B) Srednja vrednost tega indeksa, ki je sestavljen iz več klimatskih kategorij, znaša 2,97. Primerjalno s predhodnim merjenjem ugotavljamo, da so nekatere kategorije ocenjene nižje kot lani, dve kategoriji (»Usposabljanje in vključenost« ter »Jasnost zahtev in nagrade«) pa sta malenkost višji v primerjavi s prejšnjim merjenjem. 96 Indeks sistemov vodenja in razvoja (C) Srednja vrednost sistemov vodenja in razvoja znaša 2,77. Ugotavljamo, da je najvišje ocenjena kategorija »Operativno vodenje« in je nad kritično točko 3. Nekoliko nižje so ocenjene kategorije »Komuniciranje«, »Osebni razvoj in kariera«, »Strateško usmerjanje in organiziranje« ter »Ciljno vodenje in nagrajevanje«. Indeks zadovoljstva zaposlenih (D) Srednja vrednost indeksa zadovoljstva zaposlenih je dokaj dobro ocenjena in znaša 3,18. Najvišje ocenjen vidik zadovoljstva je »zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve«, najnižje ocenjena vidika zadovoljstva zaposlenih pa sta »Zadovoljstvo s plačo« ter z »Možnostmi za napredovanje«, na kar praktično nimamo vpliva. Indeks OCS (C) Srednja vrednost indeksa OCS je 2,78, kar pomeni, da so skoraj vsi indeksi ocenjeni z nižjo srednjo vrednostjo, najvišje pa je ocenjen indeks »Zadovoljstvo zaposlenih« (3,18). 7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA 97 7.1 Kazalniki poslovne učinkovitosti PRILOGA (MZ) – Obrazec 7: KAZALNIKI UČINKOVITOSTI 2014 Priloga poročila so tudi kazalniki poslovne učinkovitosti, ki so določeni v skladu s Splošnim dogovorom za leto 2014. 7.2Finančni kazalniki poslovanja Tabela 44: (MZ Tabela 6) Finančni kazalniki poslovanja, kot so določeni v Prilogi BOL II/b-8 Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2014. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2014 INDEKS 2014 / 2013 0,95 0,98 103,0 1. Kazalnik gospodarnosti 2. Delež amortizacijskih sred. v pogodbah ZZZS 3,10 3,06 98,7 3. Delež porabljenih amortizacijskih sred. 82,51 106,79 129,4 4. Stopnja odpisanosti opreme 0,75 0,79 105,3 5. Dnevi vezave zalog materiala 33,75 32,48 96,3 6. Koeficient plačilne sposobnosti 3,10 3,76 121,0 7. Koeficient zapadlih obveznosti 2,80 3,59 128,2 8. Kazalnik zadolženosti 0,35 0,40 115,2 9. Pokrivanje kratkoročnih obveznosti z gibljivimi sredstvi 0,56 0,50 88,5 10. Prihodkovnost sredstev 0,90 0,90 100,2 1. Kazalnik gospodarnosti = (celotni prihodki AOP 870 / celotni odhodki AOP 887). 2. Delež amortizacijskih sred. v pogodbah ZZZS = (priznana amortizacija s strani ZZZS/celotni prihodki iz pogodb z ZZZS). 3. Delež porabljenih amortizacijskih sredstev = (naložbe iz amortizacije/priznana amortizacija v ceni storitev). 4. Stopnja odpisanosti opreme = (popravek vrednosti opreme AOP 007/oprema in druga opredmetena osnovna sredstva AOP 006). 5. Dnevi vezave zalog materiala = (stanje zalog AOP 023/stroški materiala AOP 873 x 365). Vpišejo se podatki o zalogah iz bilance stanja (AOP 023) in ustrezno prilagojeni podatki o stroških materiala iz bilance uspeha (AOP 873) ter podatki o nabavni vrednosti prodanega materiala in blaga (AOP 872). Izvirni podatek AOP 873 se prilagodi tako, da se upoštevajo samo stroški materiala, ki so predmet skladiščnega poslovanja (kar pomeni, da je s tem podatek vsebinsko primerljiv z AOP 023). Vpiše se samo tisti porabljeni material, ki se vodi preko razreda 3 (kreditni promet). 98 6. Koeficient plačilne sposobnosti = (povprečno št. dejanskih dni za plačilo/povprečno št. dogovorjenih dni za plačilo). 7. Koeficient zapadlih obveznosti = (zapadle neplačane obvez. na dan 31. 12./(mesečni promet do dobavit. AOP 871 / 12)). 8. Kazalnik zadolženosti = (Tuji viri AOP 034+047+048+055)/ Obveznosti do virov sredstev AOP 060). 9. Pokrivanje kratkoročnih obveznosti z gibljivimi sredstvi = ((AOP 012+AOP 023)/AOP 034). 10.Prihodkovnost sredstev = (prihodek iz poslovne dejavnosti (AOP 860/osnovna sredstva po nabavni vrednosti AOP 002+004+006). 8. OCENA STROKOVNE UČINKOVITOSTI – KAKOVOSTI IN VARNOSTI 99 8.1Program in letni cilji za zagotovitev in nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti pacientov Letni cilji, kazalniki in ocena uspešnosti uresničevanja ciljev s področja kakovosti in varnosti pacientov je podana že v poglavju 4, in sicer v okviru analize uresničevanja naslednjih letnih ciljev: • uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana – doseganje želenih izidov zdravljenja; • varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana; • obvladovanje čakalnih dob UKC Ljubljana; • zadovoljni pacienti in drugi odjemalci storitev UKC Ljubljana; • učinkovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana; • motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana; • razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso. Kakovostna in varna obravnava pacientov je ključna strateška usmeritev v UKC Ljubljana. V letu 2014 smo nadaljevali z reorganizacijo sistema vodenja kakovosti in uskladili aktivnosti na strateškem operativnem nivoju. Komisija za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor je nadzirala organizacijo izvedbe strateških projektov kakovosti in pripravila predloge usmeritev za odbor za kakovost. V okviru priprav na pred presojo ISO 9001:2008 in EN 15224 so potekala usposabljanja koordinatorjev sistema vodenja (KSV) na področju sistema vodenja kakovosti (izvedba notranjih presoj in vodstvenih pregledov). Prav tako so potekala izobraževanja in redni nadzori s področja obvladovanja zdravstvene dokumentacije. V organizacijskih enotah/službah/inštitutih so potekale aktivnosti v zvezi z realizacijo korektivnih ukrepov ugotovljenih na presoji DIAS DNV, priprave na presoje ISO in DIAS v maju 2015. V okviru Sistema upravljanja z odkloni smo pripravili celovito dokumentacijo za projekt informatizacije odklonov; razpis je v teku. Preko Urada varuha človekovih pravic, Urada informacijske pooblaščenke in pristojnih zastopnic pacientovih pravic smo uskladili postopek reševanja pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic v UKC Ljubljana. 100 V letu 2014 smo uresničevali strategijo razvoja kakovosti UKC Ljubljana, katere ključni cilji so: • optimizacija varnosti zdravstvene oskrbe; • povečanje zadovoljstva pacientov; • izboljšanje strukture, procesov in kakovosti zdravstvene oskrbe z uvedbo korektivnih ukrepov, notranjih presoj, postopkov certificiranja in akreditacije; • razvoj sistema uravnoteženih kazalnikov (BSC) za učinkovito in uravnoteženo uresničevanje strateških ciljev, zagotavljanje transparentnosti učinkovitosti in kakovosti procesov, strukture in vodenja; • razvoj in uvedba dodatnih orodij za vodenje kakovosti in obvladovanje tveganj – metode stalnega izboljševanja – PDCA, analize tveganj; • vzpostavitev učinkovitega informacijskega sistema na področju kakovosti. Ukrepi in projekti so bili usmerjeni v uresničevanje ciljev izboljševanja kakovosti: • razvoj sistema kazalnikov kakovosti (tabela kazalnikov kakovosti, zbiranje, poročanje, korektivni ukrepi); • obvladovanje tveganj (izdelava strategije obvladovanja tveganj, OP Obvladovanja tveganj, Navodilo za delo); • uvedba učinkovitih izboljšav (PDCA krog); • oddelčne table kazalnikov (cilji organizacijskih enot, pacienti, zaposleni, procesi, kazalniki); • Lean pristopi (5S in vizualni menedžment); • sistem kakovosti ISO 9001:2008 in EN 15224; • nadaljnja širitev pristopov treh modelov kakovosti (ISO 9001:2008 in EN 15224, standardi za bolnišnice DIAS in EFQM) na strateškem in operativnem nivoju; • prenos pristopov vodenja kakovosti odličnih bolnišnic (transformacija sistema vodenja kakovosti, transparentnost kakovosti s kazalniki in metodologija učinkovitih izboljšav). V UKCL smo izvajali številne aktivnosti za izboljševanje kakovosti in varnost zdravstvene oskrbe iz sledečih vidikov: 1.varnost • uporaba kirurškega varnostnega kontrolnega seznama v operacijskih dvoranah, • spremljanje odzivnosti iz področja higiene rok, • obvladovanje bolnišničnih okužb (katetrske sepse, večkrat odporni mikroorganizmi), • kontinuirano izobraževanje o pravilni uporabi oblog za oskrbo ran, • zdravstvena obravnava poškodb zaposlenih z ostrimi predmeti, • obvladovanje zdravil z visokim tveganjem; 2.učinkovitost 1. optimizacija ležalne dobe, 2. optimizacija časa urgentne ambulantne obravnave, 3. naročanje na ure na različne preiskave, preglede; 3.dostopnost • obvladovanje čakalnih dob, • osredotočenost na pacienta, • zadovoljstvo pacientov, • usmeritev procesov na potrebe pacientov. Na osnovi analize tveganj so potekali 4 ključni projekti za povečanje varnosti pacientov in stroškovne učinkovitosti: 1. Prevencija katetrske sepse, 2. Higiena rok, 3. Kirurški varnostni kontrolni seznam in 4. Obvladovanje zdravil z velikim tveganjem (opioidni analgetiki in sedativi, insulin, antikoagulanti). Za vse aktivnosti smo vzpostavili kazalnike s ciljnimi vrednostmi in načrt ukrepov za doseganje ciljev. 8.2Povratne informacije uporabnikov za leto 2014 8.2.1 Zadovoljstvo uporabnikov UKC Ljubljana spremlja zadovoljstvo uporabnikov storitev z nacionalnimi anketami, ki je bila izvedena tudi konec leta 2014, in lastnimi anketami. V letu 2010 smo na vseh hospitalnih oddelkih UKC Ljubljana uvedli uporabo enotnega vprašalnika o zadovoljstvu pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo, z letom 2011 pa tudi za specialistično in urgentno ambulantno obravnavo. Na klinikah smo imenovali odgovorne osebe za sproten vnos podatkov v spletno aplikacijo ter za obdelavo in analizo anket. Zadovoljstvo pacientov smo izmerili tako, da smo razporedili odgovore s pomočjo Likertove lestvice od 1 (najslabša ocena) do 5 (najboljša ocena). Zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo: Obdelanih je bilo 7246 anket. Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo v UKC Ljubljana v letu 2014 je bila 4,77. Pacienti so pri bolnišnični obravnavi najbolje ocenili skrb za lajšanje bolečin (4,90) ter količino prejetih informacij o bolezni in zdravljenju (4,89). Sledijo ocene glede: odnosa zaposlenih (4,83), razumljivosti informacij (4,80) ter spoštovanja pravice do zasebnosti (4,76). Najslabše so hospitalizirani pacienti ocenili možnost sodelovanja pri odločitvah o zdravstveni obravnavi (4,41) ter seznanjenost s pravicami in dolžnostmi (4,37). Ocene pridobljene z anketo v letu 2014 so se v primerjavi z ocenami iz leta 2012 pri vsakem vprašanju izboljšale. Večjo odzivnost pacien- tov bomo skušali doseči z boljšo dostopnostjo anket in osebnim pristopom zdravstvenega osebja. Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo so dosegli: Klinika za nuklearno medicino (4,92), Očesna klinika (4,9), Ortopedska klinika (4,82), Ginekološka klinika (4,80), Nevrološka kinika (4,79), Interna klinika (4,71), ORL (4,68) ter Kirurška klinika (4,66). Zadovoljstvo pacientov s specialistično zdravstveno obravnavo: Obdelanih je bilo 5700 anket. Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo v letu 2014 je bila 4,24. Pacienti so v specialistično-ambulantni obravnavi najbolje ocenili spoštovanje pravice do zasebnosti z oceno 4,87, sledijo ocene glede: odnosa zaposlenih (4,72), zdravstvene obravnave (4,59), prejetih informacij (4,51), postopka naročanja (4,42) in časa čakanja na pregled (4,32). Najslabše so ocenili ponovno obveščanje o pregledu (datum pregleda oddaljen več kot 30 dni) z oceno 2,33 ter seznanjenost z vzroki za daljše čakanje v čakalnici (več kot 60 minut) z oceno 2,24. Vzrok za tako nizke ocene, ki tudi najbolj vplivajo na skupno oceno zadovoljstva z ambulantno obravnavo, je v točkovanju odgovorov, kjer je DA ovrednoten s petimi točkami in NE z eno točko. Iz tega razloga smo odgovore pri teh vprašanjih izrazili tudi v deležih, in sicer: v kolikor je bil čas čakanja več kot 30 dni je 33,3 % pacientov (v 2013 17 %) bilo ponovno obveščenih o pregledu in 31 % pacientov (v 2013 26 %), ki so čakali več kot 60 minut v čakalnici, je bilo seznanjenih z vzrokom čakanja. Ob tem velja izpostaviti, da se je v letu 2014 delež pacientov, ki so čakali več kot 60 minut, zmanjšal za 5,4 %. Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo so dosegli: Inštitut za medicinsko rehabilitacijo (4,5), Stomatološka klinika (4,34), Ginekološka klinika (4,23), Kirurška klinika (4,23), Nevrološka klinika (4,19), Očesna klinika (4,16), Ortopedska klinika (4.06) ter Interna klinika (4,05). Tabela 45: Zadovoljstvo hospitaliziranih pacientov po letih. Ključna področja 2011 2012 2013 2014 Indeks (14/13) Zadovoljstvo z odnosom zaposlenih 4,78 4,80 4,80 4,83 100,6 Obravnava bolečine 4,89 4,88 4,88 4,90 100,4 Količina informacij o bolezni in zdravljenju 4,79 4,84 4,88 4,89 100,2 Razumljivost informacij 4,74 4,79 4,77 4,80 100,6 Informiranost o pravicah 4,33 4,17 4,15 4,37 105,3 Možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev 4,28 4,37 4,29 4,41 102,8 Varovanje zasebnosti 4,74 4,76 4,63 4,76 102,8 101 Tabela 46: Zadovoljstvo pacientov v specialističnih ambulantah, 2011–2014. Ključna področja 2011 2012 2013 2014 Indeks (14/13) Spoštovanje pravice do zasebnosti 4,83 4,88 4,85 4,87 100,4 Odnos zaposlenih 4,63 4,69 4,65 4,72 101,5 Zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo 4,53 4,60 4,55 4,59 100,9 Zadovoljstvo s prejetimi informacijami 4,43 4,51 4,49 4,51 100,4 Zadovoljstvo s postopkom naročanja 4,37 4,46 4,39 4,42 100,7 Trajanje čakanja na pregled v čakalnici 4,20 4,16 4,25 4,32 101,6 Ponovno obveščanje o pregledu 1,69 1,78 1,74 2,33 133,9 Seznanjenost z vzroki za daljše čakanje v čakalnici 2,05 1,90 2,13 2,24 105,2 Pacienti, ki so čakali 60 min. ali manj (%) 75,70 76,20 78,90 84,30 106,8 8.2.2Pritožbe in pohvale pacientov V letu 2014 je Urad za pritožbe in pohvale v UKC Ljubljana prejel skupno 548 zadev (pritožb in pohval pacientov, njihovih svojcev oz. sorodnikov). V posamični zadevi so lahko opisane pritožbe, pohvale in zadeve pod drugo hkrati. Od prispelih zadev je bilo 14 zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, kot to opredeljuje ZPacP, 236 pritožb, 174 pohval in 138 zadev opredeljenih kot »drugo« (Podrobnejša obrazložitev je na voljo). V skupnem številu niso upoštevane prošnje za posredovanje, ki so bile rešene po telefonu, različne informacije po telefonu in anketni vprašalniki za bolnike glede kakovosti storitev v UKC Ljubljana. Zadeve so v Urad največkrat posredovane preko elektronske pošte, pisno in po telefonu, osebno pa redkeje. Način obravnave pritožb je v skladu s Statutom UKC Ljubljana in Pravilnikom o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic v UKC Ljubljana. Na pritožbe so odgovarjali predstojniki klinik in kliničnih oddelkov v sodelovanju z glavnimi medicinskimi sestrami klinik in kliničnih oddelkov, predstojniki samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter vodje dejavnosti skupnega pomena. Na pritožbe, ki niso bile opredeljene, oziroma se niso nanašale na konkretno organizacijsko enoto ali zadevale naštetih, je bilo potrebno pridobiti informacije in je odgovore sestavljal vodja Urada. Postopek zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic se vodi v skladu z Pravilnikom o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic v UKC Ljubljana (Pravilnik) in ZPacP. Zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic obravnava Komisija za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. V obravnavo se vključujejo poleg pacienta in morebitnega pooblaščenca pacienta, odgovorne osebe iz organizacijske enote, na katero se zahteva nanaša, občasno tudi pooblaščenki za varnost, pravnik iz pravne službe UKC Ljubljana in po potrebi strokovnjaki z obravnavanega področja. V času od 1. 1. do 31. 12. 2014 je bilo vloženih 14 zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. Tabela 47: Primerjalna tabela prispelih zadev od leta 2010 do konca leta 2014. Leto 2011 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 delež (%) število (n) delež (%) število (n) delež (%) število (n) delež (%) Število (n) Delež (%) Indeks 2014/13 3 1 6 2 6 2 4 1 14 2,6 350,0 Pritožbe 148 54 177 54 152 45 224 49 236 43,1 105,4 Pohvale 82 29 96 29 116 34 159 35 174 31,8 109,4 Drugo 45 16 50 15 64 19 70 15 138 25,2 197,1 Skupaj vse obravnave 275 100 329 100 338 100 457 100 548 100 119,9 Zahteve za prvo obravnavo 102 Leto 2010 število (n) PRISPELE ZADEVE 8.2.3Zadovoljstvo študentov s klinično prakso V študijskem letu 2013/14 smo pričeli z izvajanjem merjenja zadovoljstva študentov, ki opravljajo klinično prakso v UKCL, s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. V prvih treh sklopih so vprašanja razdeljena na lestvici od 1 (najslabše) do 6 (najbolje). Vprašanja iz prvih treh sklopov so vključena v končno oceno, ki je izražena v deležu doseženih točk glede na možno število točk. V četrtem sklopu (Vaje so potekale v skladu z vašimi pričakovanji) je možen odgovor le da/ne, kjer je rezultat prav tako izražen v deležu. Izpolnjenih je bilo 1117 anketnih vprašalnikov iz osmih različnih študijskih programov in skupna ocena je znašala 87,01 % (s standardnim odklonom 13,68 %). Sicer so študentje najbolje ocenili sklop Klinični mentor z oceno 90,38 % (SD 14,23 %), nato sklop Odnos zaposlenih do študentov 87,67 % (SD 17,02 %), najslabše pa so ocenili sklop glede informiranja s strani šole o poteku kliničnih vaj 69,3 % (SD 26,13 %). 8.3 Presoje, aktivnosti za pridobitev akreditacijske listine V letu 2014 je UKCL prejel: • mednarodni certifikat – akreditacijo DIAS DNV glede izpolnjevanja mednarodnih standardov za bolnišnice. Na osnovi odzivnega poročila presoje smo pripravili načrt korektivnih ukrepov s terminskim planom in odgovornimi za odpravo neskladij s standardi DNV; • mednarodni certifikat EFQM »Prepoznani v odličnosti – 4 zvezdice«. V skupni oceni smo dosegli interval točk med 400 in 450 in pridobili. V letu 2014 so potekale priprave na ponovno presojo za pridobitev priznanja RS za poslovno odličnost za leto 2014. Izvedli smo notranje presoje in vodstvene preglede v skladu z zahtevami standardov ISO 9001:2008 in na osnovi ugotovitev pripravili načrte korektivnih ukrepov. 91,4 % anketiranih študentov je izrazilo mnenje, da so vaje potekale v skladu z njihovimi pričakovanji. Tabela 48: Notranje in zunanje presoje/nadzori v letu 2014. Organizacijska enota Število notranjih presoj Število zunanjih presoj JAZMP Interna klinika 14 13 2 Kirurška klinika 14 14 5 Nevrološka klinika 4 4 Ginekološka klinika 5 1 Certifikacijska presoja ISO 9001 3 Pediatrična klinika 6 12 1 Stomatološka klinika 8 2 Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. 2 2 Očesna klinika 1 1 1 Ortopedska klinika 1 1 Certifikacijska presoja ISO 9001 1 Kinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 1 2 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 1 1 Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 1 1 Klinika za nuklearno medicino 1 1 Certifikacijska presoja ISO 9001 Klinični inštitut za radiologijo 1 1 Negovalni oddelek 1 0 Klinični inštitut za klinično kemijo in klinično biokemijo 1 Zdravstveni inšpektorat Oskrbovalne službe 1 1 Reševalna postaja 1 1 Lekarna 3 5 103 8.4 Poročilo o sistemu upravljanja z odkloni Sistem za obvladovanje varnostnih zapletov in odklonov je namenjen prepoznavanju, ugotavljanju in analiziranju teh dogodkov ter na osnovi tako pridobljenih spoznanj, poučevanju zdravstvenih delavcev in predlaganju izboljšav, da se podobni zapleti ne bi ponavljali. Večina varnostnih zapletov je posledica okoliščin, ki jih omogoča sistem dela. Obravnava varnostnih zapletov ni naravnana na vpletene osebe, pač pa na dogodke. Po vsem svetu je vprašanje varnosti pacientov primarno v sistemih zdravstvenega varstva in skrb za varno zdravstveno oskrbo vse pomembnejše. V okviru sistema zagotavljamo: • poročanje o varnostnih zapletih, spremljanje obravnav varnostnih incidentov, ugotavljanje vzrokov in posledic; • spremljanje odpravljanja vzrokov in okoliščin, ki so dopustile incident, in odpravljanje osnovnih vzrokov in spremljajočih dejavnikov. Cilj sistema je nenehno izboljševanje varnosti pacientov in zaposlenih. V ta namen na podlagi Strategije kakovosti in varnosti uvajamo: • centralno bazo podatkov o vseh oblikah in številu varnostnih zapletov na enem mestu; • dograditev metodologij in ukrepov za izboljševanje varnostne kulture; • dodatna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in seznanjanje pacientov ter njihovih bližnjih o pomenu varnostne kulture; • dodatno vključevanje vseh zaposlenih in uporabnikov v izboljševanje varne zdravstvene obravnave; • izboljševanje organizacijske in medosebne kulture v bolnišnici itd. V letu 2014 smo prejeli skupno 3303 obvestil o varnostnih zapletih. Od teh smo 41 varnostnih zapletov opredelili kot opozorilni nevarni dogodek (OND). V 14 primerih smo sprožili postopek vzročno posledične analize (VPA) oz. analize osnovnih vzrokov, 377 varnostnih pogovorov ter 3 konference o zapletih in izidih zdravljenja (MM konferenca). Navedeni podatki se nanašajo na postopke, ki so evidentirani v Sistemu upravljanja z odkloni. Pri vseh analizah OND so opredeljeni preventivni in korektivni ukrepi za preprečevanje ponavljanja zapletov z natančno opredeljenimi roki izvedbe in odgovornimi nosilci. V organizacijskih predpisih so opredeljeni roki odzivnih poročil o izvedenih ukrepih in obdobna poročila o učinkovitosti (učinkih) izvedenih ukrepov. 104 Odbor za varnost, ki deluje v okviru Komisije za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor, je odgovoren za izdelavo centralnega registra tveganj, oceno tveganj in izdelavo predlogov ter nadzor izvedbe preventivnih in korektivnih ukrepov ter varnostnih politik v UKC Ljubljana. Cilji odbora so: • zagotoviti celovit in učinkovit sistem upravljanja s tveganji, ki lahko vplivajo na varnost pacientov, osebja ali ostale obiskovalce bolnišnice. Ocena tveganja je definirana ob upoštevanju obsega, narave in časovnih dejavnikov tveganja ter da je proaktivna; • nadzor nad izvajanjem sistema upravljanja s tveganji – poročila o učinkovitosti omenjenega sistema služijo kot osnova za nenehne izboljšave; • poznati zahteve glede potrebnih virov in zagotoviti ustrezne vire za upravljanje tveganj (po prioritetah in v skladu z zmožnostmi), vključno z dodeljevanjem usposobljenega osebja za vodenje, izvedbo del ter preverjanje, vključno z notranjo presojo. Izdelali smo strategijo upravljanja s tveganji, Poslovnik Odbora za varnost, vzpostavljamo centralni register tveganj. Tveganja na posameznih področjih so v skladu z metodologijo že ocenjena. Cilj odbora je, da izdelamo oceno tveganj na ravni UKC Ljubljana. Podatki o številu in obliki varnostnih zapletov so pomembna informacija, na podlagi katere so preko vzročno posledičnih analiz zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov varnostnih zapletov. Število sporočil o varnostnih zapletih se je v obdobju preteklih let povečuje, kar kaže na večjo ozaveščenost zaposlenih o varnostni kulturi. Posamezni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju, kjer se zgodijo. Tam se izvedejo tudi ukrepi, da se podobni dogodek ne bi ponovil. Paciente, obiskovalce in druge obveščamo o dograjevanju varnostne kulture v UKC Ljubljana in možnostih sodelovanja preko predstavnice pacientov v skupini za strokovno presojo in Sveta pacientov. 8.5Aktivne klinične poti v UKCL Klinični oddelek KO za kardiologijo KO za žilne bolezni KO za nefrologijo Naslov Naslov objavljen na internetni strani UKCL Invazivni diagnostični in terapevtski srčni posegi DA Akutni koronarni sindrom brez elevacije spojnice ST DA Perkutana implantacija aortnih zaklopk DA Zdravljenje degenerativne aortne stenoze s perkutanimi posegi: balonska dilatacija (BAV) DA Klinična pot za biventrikularno stimulacijo srca DA Klinična pot bolnika za presaditev matičnih celic DA Klinična pot za bolnike pred, med in po transplantaciji srca DA Perkutano zapiranje ASD DA Perkutano zapiranje PFO DA Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja z vstavitvijo mehanskega podpornega sistema (VAD) DA Pljučna embolija DA Periferna arterijska bolezen - trombolitično zdravljenje arterijske zapore DA Periferna arterijska bolezen - invazivni rekanalizacijski poseg DA Zdravljenje tromboflebitisa DA Skozikožne znotrajžilne diagnostične in revaskularizacijski posegi naperifernih arterijah DA Venska tromboza DA Priprava bolnika na presaditev ledvice umrlega darovalca – klinična pot DA Priprava bolnika na presaditev ledvice umrlega darovalca DA Vstavitev peritonealnega dializnega katetra v področni anesteziji DA Sum na trombozo AV fistule DA Klinična pot bolnika zaledvično biopsijo lastne ali presajene ledvice DA Klinična pot bolnika na peritonealni dializi pri sumu naperitonitis DA Klinična pot bolnika pri zvišanju koncentracije kreatinina za več kot 25 % od stabilne prejšnje vrednosti pri bolniku s presajeno ledvico DA KO za kirurgijo srca in ožilja Srčna operacija KO za abdominalno kirurgijo Kolorektalni karcinom DA Oskrba zlomov proksimalne stegnenice pri poškodovancih, starejših od 65 let DA Opazovanje poškodovancev s poškodbo glave DA Endovaskularno zdravljenje anevrizme/arteriovenske malformacije (AVM) DA Endovaskularni poseg vratnih in možganskih žil DA Akutna ishemična možganska kap (tromboliza) DA Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo Sindrom zapestnega prehoda DA KO za bolezni živčevja Demenca DA Nenormalni krvavitvi iz maternice DA Lažji uroginekološki posegi DA Lažje posege ženskega reproduktivnega trakta DA KO za perinatologijo Amniocenteza in biopsija horionskih resic DA KO za reprodukcijo Operativno zdravljenje benigne patologije rodil DA KO za reprodukcijo Prekinitev nosečnosti z Mifepristonom in Misoprostolom DA KO za perinatologijo Porod DA KO za travmatologijo KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo KO za ginekologijo KO za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni Bolnik z nizko rastjo DA Otrok, mladostnica, mladostnik s prekomerno prehranjenostjo DA Zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z infliksimabom DA Bolnik za uvajanje črpalke DA 105 Klinični oddelek Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Naslov Naslov objavljen na internetni strani UKCL Nosna polipoza DA Akutna izguba sluha DA Katarakta DA Anti VEGF rh. SDM Očesna klinika Ablacija retine DA Keratoplastika Ortopedska klinika Dermatovenerloška klinika Pterigij DA Hernia disci DA Valgusna deformacija nožnega palca DA Endoproteza kolena DA Tromboflebitis, DA Hipostazični dermatitis, DA Bolnike z varicami, DA Golenja razjeda, DA Spolno prenosljivi boleznimi - ženske DA spolno prenosljivimi boleznimi - moški DA KP za kronično urtikarijo, Limfedem 8.6 Načrtna raba protimikrobnih zdravil in preprečevanje okužb V letu 2014 ponovno opažamo porast porabe protimikrobnih zdravil v UKC Ljubljana. S podatki so seznanjeni vsi člani komisije. Celotna poraba protimikrobnih zdravil (skupina J) je narasla za 5,38 % (s 76,12 DDD na 100 BOD na 80,22 DDD na 100 BOD), od tega so protibakterijska zdravila narasla za 5,9 % in protiglivna za 4,51 %, naraščanje protivirusnih zdravil je na nivoju UKC majhno. Poraba je posebej narasla na Dermatološki kliniki (37 %), Očesni kliniki (20,7 %), Pediatrični kliniki (12,9 %) in Kliniki za otorinolaringologijo in cervikalno kirurgijo (12 %). Med razredi antibiotikov je posebej zaskrbljujoče ponovno naraščanje porabe cefalosporinskih antibiotikov. Po podatkih IMI so primerjave za preteklo obdobje za nekatere antibiotike in bakterije nemogoče, saj se je v začetku leta 2014 spremenil način testiranja, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo MF Ljubljana je tako kot drugi evropski laboratoriji prešel na postopke po smernicah EUCAST. Ne glede na to lahko ocenimo, da do bistvenih sprememb v občutljivosti ni prišlo, v letu 2014 opažamo ponovno porast izolato Klebsiella pneumoniae, ki izloča ESBL po predhodnem upadu v lanskem letu, možno je, da gre za učinek ponovne povečane porabe cefalosporinov 3. generacije. Dokončno poročilo o bakterijski občutljivosti v letu 2014 bo objavljeno na spletni strani UKC Ljubljana. 106 DA Načrtovane naloge Službe za notranjo revizijo so bile v letu 2013 usmerjene v redne notranje revizije (na podlagi načrta dela), izredne notranje revizije (na podlagi naloga generalnega direktorja), izvajanje svetovanja posameznim revidiranim področjem, pripravo izjave o oceni NNJF in sodelovanje z zunanjimi institucijami. Letni načrt dela za leto 2013 je bil pripravljen za pet zaposlenih v Službi za notranjo revizijo. Zaradi nepričakovanih dolgih bolniških odsotnosti (pol leta) dveh zaposlenih in obsežnosti revizij načrta dela za leto 2013 nismo uspeli v celoti realizirati. 9. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC (NNJF) Načrtovane naloge Službe za notranjo revizijo so bile v letu 2014 usmerjene v redne notranje revizije (na podlagi načrta dela), izredne notranje revizije (na podlagi naloga generalnega direktorja), izvajanje svetovanja posameznim revidiranim področjem, pripravo izjave o oceni NNJF in sodelovanje z zunanjimi inštitucijami. Letni načrt dela za leto 2014 je bil pripravljen za štiri zaposlene v Službi za notranjo revizijo. Zaradi obsežnosti revizij in sodelovanja z zunanjimi inštitucijami načrta dela za leto 2014 nismo uspeli v celoti realizirati. 107 9.1Notranje revizije V letu 2014 je bila izvedena redna notranja revizija: Revizija stroškov informatike v UKC Ljubljana Pri revidiranju stroškov informatike v UKCL za obdobje 2010–2012 je bil najbolj obsežen pregled stroškov zunanjih poslovnih partnerjev zaradi kompleksnosti in obširnosti tega področja. Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili: neusklajenost med notranjimi predpisi zaradi pogostega spreminjanja organiziranosti služb na področju informatike; v razpisnih komisijah sodelujeta v glavnem le dva zaposlena, ki sta tudi skrbnika pogodb; pripravljena strategija razvoja informatike presega finančne zmožnosti UKC Ljubljana; zelo veliko število informacijskih sistemov otežuje nadzor in spremljanje izvajanja pogodbenih obveznosti; javni razpisi niso pravočasno pripravljeni; notranje kontrole so pomanjkljive pri nabavah in ravnanju z računalniško opremo. Glede na revizijske ugotovitve so bila podana priporočila: določiti odgovorne za medsebojno uskladitev notranjih aktov (pravilniki, šifrant OE); pripraviti in sprejeti strategijo razvoja informatike (kratkoročno in dolgoročno) z realnimi cilji, s konkretnimi in merljivimi vmesnimi fazami v okviru razpoložljivih sredstev za informatiko ter določiti odgovorno osebo za spremljanje izvajanja sprejete strategije; vzpostaviti učinkovite notranje kontrole v obliki vključevanja zaposlenih, ki že delujejo po posameznih področjih; opraviti analizo delovanja in potrebnosti vseh informacijskih sistemov ter pregledati izvedbo oziroma realizacijo pogodb z zunanjimi izvajalci. Na podlagi ugotovitev in danih priporočil morajo odgovorni pripraviti odzivno poročilo o popravljalnih ukrepih v roku 90 dni. Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov bomo ocenili na podlagi sprejetih ukrepov. V letu 2014 so bile izvedene naslednje izredne notranje revizije: 1.Revizija – mag. Zoran Miloševič, dr.med. 108 Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da so bila v obdobju od 2008 do 2013 izvedena tri javna naročila za nevroradiološki material, pri katerih je sodeloval tudi mag. Zoran Miloševič, dr. med., po odprtem postopku, ki v največji meri zagotavlja cilje javnega naročanja. Zainteresiranim ponudnikom je bila tako omogočena seznanitev z vsebino, pogoji in strokovnimi kriteriji javnega naročila, katerim bi lahko v primeru prirejanja oporekali. Stroški spiral so se iz leta v leto nižali, od povprečne cene za spiralo 1.487,28 evrov v letu 2008 do 1.125,35 evrov v letu 2013. Revizijski pregled ni pokazal, da bi bil UKC Ljubljana v zvezi z nabavo in porabo nevroradiološkega materiala oškodovan. V revizijskem pregledu nismo zaznali nobenih nepravilnosti glede službenih odsotnosti mag. Miloševiča, dr. med., kakor tudi ne, da bi šlo za kršitev konkurenčne prepovedi. 2.Revizija – Operacijske mize Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da ni bilo vodenih ustreznih evidenc o vzdrževanju in servisiranju operacijskih miz v času trajanja pogodbe (10 let) s pridržkom lastninske pravice, da je bila leta 2009 vložena tožba proti dobavitelju glede sklenjene pogodbe iz leta 2001, in po sodni poti leta 2011 dosežena poravnava. UKC Ljubljana pri razpisu za vzdrževanje operacijskih miz ni ustrezno izvedel faze ugotavljanja in zbiranja potreb ter faze analize in načrtovanja. V revizijskem pregledu nismo mogli potrditi neustreznosti pogodbe za vzdrževanje in ustreznosti aneksa ter obratno z vidika gospodarnosti. Glede na revizijske ugotovitve so bila podana priporočila, da se nemudoma vzpostavijo vse ustrezne evidence in na njihovi podlagi izvede natančna analiza, ki bo pokazala, kaj je za UKC Ljubljana najbolj racionalno v smislu gospodarnosti in predvsem obvladovanja tveganj morebitnih odklonov pri opravljanju dejavnosti, da se izvede izračun vrednosti servisiranja in vzdrževanja operacijskih miz, ki mora biti primerljiv s cenami na trgu na podlagi vzpostavljenih evidenc in na podlagi primerjalnih vrednosti vzdrževanja in servisiranja istih operacijskih miz v drugih bolnišnicah v Sloveniji in tudi v tujini, ter da se posodobi Protokol o servisiranju medicinske opreme in naprav. Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov smo na podlagi sprejetih ukrepov ocenili kot zadovoljive. V fazi osnutka so naslednje revizije: 1.revizija pravilnosti naročanja pacientov na preglede in operacije na Ortopedski kliniki, 2.revizija – prof. dr. Vane Antolič, dr. med.,višji svetnik, 3.revizija pravilnosti napredovanj zaposlenih v kadrovski službi, 4.revizija prejetih donacij v UKC Ljubljana, 5.revizija o pravilnosti izvajanja postopkov na področju raziskovalne dejavnosti za EP Mosar. 9.2Sodelovanje z zunanjimi 9.3 Izvajanje svetovalne institucijami funkcije Služba za notranjo revizijo je v tem letu aktivno sodelovala z revizorji Računskega sodišča RS pri naslednjih revizijah: 1. Čakalne dobe v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki se je začela 22. 08. 2012 s Sklepom o izvedbi revizije in bila zaključena 13. 02. 2014; 2. Informacijski sistem UKC Ljubljana, ki se je začela 24. 04. 2014 s Sklepom o izvedbi revizije in še ni zaključena; 3. Verodostojnost odzivnega poročila "Čakalne dobe v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana", ki se je začela 05. 06. 2014 s Sklepom o izvedbi revizije in še ni zaključena. Služba za notranjo revizijo je aktivno sodelovala tudi s Komisijo za preprečevanje korupcije, Nacionalnim preiskovalnim uradom in Uradom za nadzor proračuna. Vodja službe je članica Komisije za nadzor javnih financ pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Formalna svetovalna funkcija na področju povračil stroškov prevoza na delo in z dela, akreditacije, priprave odzivnega poročila, registra tveganj, priprave etičnega kodeksa, organizacije strokovnih srečanj, službenih odsotnosti – vabljena predavanja, sodelovanje pri pripravah za ocenjevanje poslovne odličnosti, standarda ISO 9001 in akreditaciji DNV. Neformalna svetovalna funkcija s stalno udeležbo na kolegijih generalnega direktorja, poslovnih direktorjev in pomočnice generalnega direktorja za pravne zadeve, v odboru za kakovost, odboru za varnost in poslovnem odboru, poslovni konferenci, Svetu zavoda ter priprava Izjave o oceni NNJF. 109 10. POJASNILA NA PODROČJIH, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI UKC Ljubljana si je prizadeval za uspešno uresničevanje vseh zastavljenih ciljev. Kljub vsem aktivnostim in prizadevanjem zaposlenih nekaterih ciljev zaradi zunanjih dejavnikov ni bilo moč uresničiti. 110 Tabela 49: (MZ tabela 8) Nedoseženi cilji, ukrepi ter terminski načrt za ukrepanje. NEDOSEŽENI CILJ UKREPI TERMINSKI NAČRT ZA DOSEGANJE • Sanacijski ukrepi vodstva UKCL, klinik in kliničnih oddelkov • Aktivnosti za pridobitev plačila stroška odprave tretje četrtina Izravnan poslovni izid nesorazmerja plač v skupni vrednosti 13.237 mio evrov • Zahtevki za plačilo celotnega realiziranega programa • Zahtevki za plačilo podcenjenih programov (transplantacija srca, storitve HIV) • Uravnavanje obsega dela glede na obseg plačanega programa Leto 2014 Odprava nedopustnih čakalnih dob Napotilo izvajalcem, da je program dosežen najmanj v planiranem obsegu, dovoljeno tudi preseganje programa. Leto 2014 Predlogi za širitve programov in boljše vrednotenje že obstoječih programov Predlogi za povečanje sredstev v Splošnem dogovoru. Leto 2014 111 11. 112 OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA Poslovanje UKC Ljubljana ima pozitiven vpliv na širše družbeno okolje. UKC Ljubljana je: • pomembna mednarodno uveljavljena in priznana zdravstvena ustanova z mednarodno priznanimi strokovnjaki, ki uspešno sodeluje z drugimi tujimi uglednimi bolnišnicami in univerzami. Leta 2014 je UKC Ljubljana uspešno razvil oziroma predstavil številne odmevne metode zdravljenja; • vodilna strokovna, pedagoška in znanstveno-raziskovalna ustanova slovenskega zdravstva, ki zagotavlja razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvaja in izvaja najzahtevnejše oblike zdravljenja ter daje znanje drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom ter dejavno sodeluje z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani; • strokovna in uspešna sekundarna bolnišnica, ki zagotavlja kakovostno, varno in učinkovito zdravstveno oskrbo; • s prihodkom 440 mio evrov ena od večjih ustanov v Sloveniji; • velik kupec vseh materialov in storitev, ki jih potrebuje za izvajanje zdravstvenih storitev in drugih dejavnosti. Pri tem je pomembno, da UKC Ljubljana ostane solventen, to pomeni, da je zmožen svoje obveznosti do dobaviteljev in države poravnavati v rokih zapadlosti; • velik in korekten delodajalec, ki redno poravnava vse obveznosti do zaposlenih. Povprečno število zaposlenih leta 2014 je bilo 7.710. Zaposleni v UKC Ljubljana imajo velik intelektualni potencial. 113 12. DRUGA POJASNILA, KI 114 VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 12.1 Predstavitev zaposlenih po poklicih in področjih dela 12.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike Priloga (MZ) – Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2014 UKC Ljubljana je na dan 31. decembra 2014 zaposloval skupaj 7.778 ljudi, po administrativnem štetju pa smo načrtovali 7.661 ljudi, kar pomeni, da smo zaposlili za 1,5 odstotka oz. 117 posameznikov več, kot smo načrtovali. Navedena razlika se nanaša predvsem na zaposlitve za določen čas, npr. pripravnikov in nadomeščanj porodniških in daljših bolniških odsotnosti. Le-te zaposlitve so namreč med tistimi, ki se v skladu z novimi predpisi ne štejejo v kvoto zaposlenih. Število vseh zaposlenih je torej le podatek informativne narave, pomemben le z vidika primerjave s predhodnimi leti. Leta 2014 je bila sprejeta Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (Ur. l. RS, št. 12/14, 52/14; v nadaljevanju Uredba), ki je spremenila način štetja zaposlenih. Uvedla je princip polno zaposlenih (FTE) ter jih razdelila po virih financiranja: 1. državni proračun; 2. proračun občin; 3. ZZZS in ZPIZ; 4. sredstva EU ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna; 5. sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu; 6. druga javna sredstva za opravljanje javne službe (npr. takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek); 7. nejavna sredstva za opravljanje javne službe in sredstva prejetih donacij; 8. sredstva za financiranje javnih del; 9. namenska sredstva, iz katerih se v celoti zagotavlja financiranje stroškov dela zaposlenih, in sicer mladih raziskovalcev, zdravnikov pripravnikov in specializantov, zdravstvenih delavcev pripravnikov in zdravstvenih sodelavcev pripravnikov ter zaposlenih na raziskovalnih projektih; 10. sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem (Ur. l. RS, št. 17/14). Skupno število zaposlenih na dan 1. 1. 2014 je bilo 7.661, kar preračunano po Uredbi predstavlja 7.366,00 polno zaposlenih. Na dan 1. 1. 2015 in predvideno tudi na dan 31. 12. 2014 smo načrtovali 7.323,00 vseh polno zaposlenih, upoštevaje znižanje zaposlenosti za 1 % po vseh virih sredstev ter ob upoštevanju povečanja za odobrenih 30 zaposlenih za dodatne programe (za potrebe: heliport na Reševalni postaji, program Tele-kap na Nevrološki kliniki ter na Interni kliniki za potrebe Kliničnega oddelka za hematologijo). V skladu z določbami ZIPRS1415-A in upoštevaje spremembo Uredbe velja zahteva za znižanje zaposlenih v obdobju januar 2014 – januar 2015 za 1 % le za skupine zaposlenih, ki so financirane iz sredstev državnega proračuna, proračuna občin, sredstev ZZZS in ZPIZ ter iz drugih javnih sredstev za opravljanje javne službe (1., 2., 3. in 6. točka obrazca po virih financiranja). Slika 10: Gibanje števila zaposlenih po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014. Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (vsi profili) 8.000 7.900 7.800 2012 2013 7.700 2014 7.600 Plan (31.12.2014) 7.500 7.400 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Konec leta 2014 smo zaposlovali 1.901 nezdravstvenih delavcev, kar je 21 zaposlenih manj, kot smo načrtovali. 115 Slika 11: Gibanje števila nezdravstvenega kadra po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014. Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (nezdravstveni delavci) 2.020 2.000 1.980 1.960 1.940 1.920 1.900 1.880 2012 1.860 2013 1.840 2014 1.820 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Plan (31.12.2014) dec Slika 12: Gibanje števila negovalnega kadra po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014. Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravstvena nega) 3.850 3.800 3.750 3.700 3.650 2012 2013 3.600 3.550 2014 jan feb mar apr maj jun jul Na področju zdravstvene nege smo za konec leta 2014 planirali 3.702 zaposlenih, dosegli pa smo 3.791. Plan smo presegli za 89 zaposlenih, in sicer: zaposlili smo 31 pripravnikov zdravstvenih tehnikov, 3 bolničarje pripravnike, 16 medicinskih sester in 1 bolničarja na KO za hematologijo za potrebe enote intenzivne terapije, 5 srednjih medicinskih sester na Reševalni postaji za potrebe heliporta, 1 diplomirano medicinsko sestro na Nevrološki kliniki za program tele-kapi; ostala razlika gre na račun večjega števila nadomeščanj odsotnih iz naslova porodniških in bolniških odsotnosti. Število oseb, ki nadomeščajo odsotne iz naslova porodniške ali daljše bolniške odsotnosti, je 225, kar je specifika v zdravstveni negi, saj pokrivamo 24-urno zdravstveno oskrbo. Plan se med letom ni korigiral; pripravniki, zaposlitve na KO za hematologijo, na Reševalni postaji in za potrebe tele-kapi pa so bile dodatno odobrene na Svetu zavoda UKC Ljubljana. 116 avg sep okt nov dec Plan (31.12.2014) S tem pojasnilom želimo obrazložiti, da smo vse zaposlitve imeli predhodno odobrene s strani Ministrstva za zdravje in na Svetu zavoda. Ni nepomembno tudi dejstvo, da je število zaposlenih iz efektivnih ur v zadnjih treh letih ostalo praktično nespremenjeno, kar izhaja iz podatkov o opravljenih urah (redno delo – prisotnost zaposlenih). Tako imamo skupaj zaposlenih 1.587 diplomiranih medicinskih sester, 1.988 srednjih medicinskih sester ter 216 bolničarjev. V letu 2014 je zavod zapustilo skupaj 116 srednjih in diplomiranih medicinskih sester, medtem ko se je na novo zaposlilo 197 medicinskih sester skupaj. Pri tem so upoštevane zaposlitve in prekinitve zaposlitev za določen in nedoločen čas. Na področju zdravstvene nege je trend povečevanja deleža diplomiranih medicinskih sester. Vzroki: obravnavamo zahtevnejše polimorbidne bolnike, prenašamo hospitalno obravnavo v dnevno bolnišnico, kjer se aplicira biološka zdravila, izvajajo zahtevnejši posegi, povečujemo število transplantiranih bolnikov, razvijamo neinvazivne metode zdravljenja in diagnosticiranja, kjer je izrazito timsko delo. Naš cilj je zagotoviti varno zdravstveno oskrbo, za kar so izobraženi in strokovno usposobljeni zaposleni najpomembnejši dejavnik. V vseh enotah intenzivnih neg in terapij postopno vzpostavljamo tri-izmensko delo tudi za diplomirane medicinske sestre in postopno nameravamo zmanjšati število dežurnih mest. V skupini farmacevtskih delavcev v letu 2014 ni bistvenih sprememb v primerjavi s preteklim letom. Konec leta 2014 smo zaposlovali tri farmacevtske delavce več, kot smo načrtovali. V skupini zdravstvenih delavcev in sodelavcev smo konec leta 2014 presegli plan za tri zaposlene, nezdravstvenih delavcev pa je bilo zaposlenih 21 manj od planiranih. Konec leta 2014 je bilo zaposlenih 1.177 zdravnikov (7 zdravnikov več, kot je bilo zaposlenih konec leta 2013). Zavod je v letu 2014 zapustilo skupaj 33 zdravnikov specialistov, medtem ko smo na novo zaposlili 27 zdravnikov specialistov. Prav tako je v letu 2014 zavod zapustilo skupaj 109 zdravnikov brez specializacije ter specializantov, na novo se jih je zaposlilo 116. Ob koncu leta 2014 smo imeli zaposlenih skupaj 777 zdravnikov specialistov in 32 zobozdravnikov specialistov. Slika 13: Gibanje števila zdravstvenih sodelavcev po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014. Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravstveni delavci in sodelavci) 780 770 760 750 740 2012 2013 730 2014 720 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Plan (31.12.2014) dec Opomba: V to skupino niso vključeni farmacevtski delavci. Slika 14: Gibanje števila vseh zdravnikov po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014. Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravniki) 1.300 1.280 1.260 1.240 1.220 1.200 1.180 1.160 2012 1.140 2013 1.120 2014 1.100 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Plan (31.12.2014) 117 Slika 15 prikazuje trend zaposlenih v zdravstveni negi, zdravnikov (brez specializantov), ostalih zdravstvenih delavcev in nezdravstvenega kadra od leta 2008 dalje. UKC Ljubljana je na dan 31. 12. 2014 zaposloval 425 zaposlenih (5,5 odstotkov od vseh zaposlenih), ki zavoda ne bremenijo, ker so financirani iz drugih virov (ZZZS – usposabljanje in delo pripravnikov, sekundarijev in specializantov; ARRS – usposabljanje mladih raziskovalcev itd.). Med njimi je 342 zdravnikov (80,5 odstotka), med katerimi prevladujejo specializanti (291 specializantov). Preostalih 68 je pripravnikov in 15 je raziskovalcev. UKC Ljubljana je na dan 31. 12. 2014 zaposloval 425 zaposlenih (5,5 odstotkov od vseh zaposlenih), ki zavoda ne bremenijo, ker so financirani iz drugih virov (ZZZS – usposabljanje in delo pripravnikov, sekundarijev in specializantov; ARRS – usposabljanje mladih raziskovalcev itd.). Med njimi je 342 zdravnikov (80,5 odstotka), med katerimi prevladujejo specializanti (291 specializantov). Preostalih 68 je pripravnikov in 15 je raziskovalcev. Slika 14: Gibanje števila vseh zdravnikov po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014. Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravniki) 1.300 1.280 1.260 1.240 1.220 1.200 1.180 1.160 2012 1.140 2013 1.120 2014 1.100 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Plan (31.12.2014) Slika 15: Povprečno število zaposlenih v okviru navedenih poklicnih skupin od leta 2008 dalje. 4.000 940 3.500 920 900 3.000 880 2.500 860 2.000 840 1.500 820 1.000 800 500 780 0 760 2008 118 2009 2010 2011 2012 2013 Zdravstvena nega Nezdravstveni kader (J in B) Zdravniki (brez specializantov) Ostali zdravstveni sodelavci 2014 Tabela 50: Število zaposlenih po dejavnostih v UKC Ljubljana (razdelitev na zdravstveni in nezdravstveni del). 1 - Zdravstveni kader ŠTEVILO ZAPOSLENIH po stanjuna zadnji dan v mesecu Plan na dan 31.12. 2014 Število zaposlenih na dan na dan 31.12.2013 31.12.2014 2 - Nezdravstveni kader Indeks: Re14/ Plan14 Plan na dan 31.12. 2014 Število zaposlenih na dan na dan 31.12.2013 31.12.2014 Indeks: Re14/ Plan14 Interna klinika 1.070 1.103 1.128 105,4 139 134 142 102,2 Kirurška klinika 157 155 164 104,5 1.642 1.666 1.680 102,3 Nevrološka klinika 287 291 299 104,2 34 33 38 111,8 Ginekološka klinika 502 490 508 101,2 160 155 156 97,5 Pediatrična klinika** 447 451 458 102,5 78 78 77 98,7 Negovalna bolnišnica 27 26 29 107,4 6 7 6 100,0 Stomatološka klinika 76 70 69 90,8 10 11 10 100,0 Dermatovenerološka klinika 64 60 66 103,1 14 13 10 71,4 Klinika za inf. bol. in vroč. stanja 252 253 257 102,0 64 69 65 101,6 Očesna klinika 153 155 156 102,0 27 27 28 103,7 Ortopedska klinika 166 165 171 103,0 20 20 21 105,0 Klinika za otorino. in cervik. krg 125 127 132 105,6 19 23 23 121,1 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 25 23 22 88,0 5 5 5 100,0 Klinika za nuklearno medicino 65 62 70 107,7 15 15 15 100,0 Klinični inštitut za radiologijo 225 229 227 100,9 34 33 34 100,0 Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo 120 118 115 95,8 11 11 12 109,1 76 75 73 96,1 5 5 5 100,0 0 0 0 0,0 2 3 3 150,0 Inštitut za med. rehabilitacijo Vodenje samostojnih in diagnostičnih enot 110 110 111 100,9 17 17 17 100,0 Reševalna postaja 96 91 95 99,0 11 12 9 81,8 Strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve* 25 28 25 100,0 329 336 337 102,4 166 163 161 97,0 474 456 445 93,9 94,2 Lekarna Oskrbovalne službe** 13 17 18 138,5 156 146 147 Tehnično vzdrževalnai sektor 0 0 0 0,0 130 126 129 99,2 Sindikati 0 0 0 0,0 5 4 3 UKC Ljubljana 5.732 5.773 5.870 102,4 1.922 1.894 1.901 98,9 UKC - temeljna zdr. dej. (brez diagn.) 4.885 4.929 5.019 102,7 732 728 744 101,6 UKC - temeljna zdr. dej. - diagnostične OE 410 409 412 100,5 60 59 61 101,7 UKC - dejavnosti skupnega pomena z SUPAS 437 435 439 100,5 1.130 1.107 1.096 97,0 Služba bolniške prehrane in dietoterapije 60,0 Opomba: *število sodelavcev iz plačne skupine B (vodstvo zavoda) je iz tabele izločeno 119 120 Slika 16: Struktura zaposlenih po področjih dela na dan 31. december 2014. Refundirani 29% Zaposleni v breme zavoda 71 % ZDRAVNIKI Administracija 28% Nezdravstveni delavci 22 % NEZDRAVSTVENI DELAVCI Zdravniki in zobozdravniki 14% Strokovni sodelavci in ostali nezdravstveni delavci 72% Ostali sodelavci iz drugih pl. sk. 9 % STRUKTURA ZAPOSLENIH Zdravstveni delavci in sodelavci skupaj 9 % Diplomirani in višji negovalni kader 42% IZVAJALCI ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE Farmacevtski delavci 2 % Zdravstveni tehniki in bolničaji 58% Zdravstvena nega 44% Tabela 51: Predstavitev zaposlenih po skupinah profilov v UKC Ljubljana. Struktura zaposlenih I. Plan na dan 31.12. 2014 Št. zap. na dan 31.12. 2013 1 2 Število zaposlenih na dan 31.12.2014 Kader iz drugih virov Kader v breme zavoda Skupaj Indeks št. 14/Plan 14 Indeks št. 14/št. 13 3 4 5=3+4 6=5/1 7=5/2 ZDRAVNIKI IN ZDRAVSTVENA NEGA (A+B) 4.832 4.876 376 4.592 4.968 102,8 101,9 A E1 - Zdravniki in zobozdravniki (1+2+3) 1.130 1.170 342 835 1.177 104,2 100,6 1 Zdravniki 1.083 1.120 337 796 1.133 104,6 101,2 2 Zobozdravniki 3 Zdravniki svetovalci B E3 - Zdravstvena nega (ZN) II. E2 - Farmacevtski delavci III. E4 - Zdravstveni delavci in sodelavci 39 40 5 33 38 97,4 95,0 8 10 0 6 6 75,0 60,0 3.702 3.706 34 3.757 3.791 102,4 102,3 121 122 6 118 124 102,5 101,6 756 751 28 731 759 100,4 101,1 IV. Ostali delavci iz drugih plačnih skupin 30 31 15 11 26 86,7 83,9 V. J - Nezdravstveni delavci 1.922 1.894 0 1.901 1.901 98,9 100,4 Skupaj (I. + II. + III. + IV. + V.) 7.661 7.674 425 7.353 7.778 101,5 101,4 121 V decembru 2014 je bilo zaradi daljših bolniških odsotnosti odsotnih 267 javnih uslužbencev, zaradi porodniških odsotnosti ter nege in varstva otroka pa je bilo odsotnih 349 javnih uslužbencev. Delovni proces je zahteval določena najnujnejša nadomestila začasnih odsotnosti, kar smo delno tudi realizirali z novimi zaposlitvami za določen čas. Na dan 31. 12. 2014 smo imeli skupaj 763 zaposlenih za določen čas, 542 zaposlenih za krajši delovni čas, 4 zaposleni pa so imeli sklenjeno pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo. Od uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ (od dne 31. 5. 2012 dalje) je na področju zaposlovanja potrebno upoštevati omejitve zaposlovanja pod pogoji iz 183. člena in 186. člena navedenega zakona, ki veže zaposlovanje na pridobitev soglasja sveta javnega zavoda po predhodnem soglasju ministra za zdravje. UKC Ljubljana je konec leta 2014 zaposloval 48 odstotkov zaposlenih od vključno višje stopnje strokovne izobrazbe delovnih mest naprej. Spodnja tabela (Število zaposlenih glede na zahtevano izobrazbeno raven) prikazuje število in strukturo zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbe glede na zasedena delovna mesta. Tabela 52: Število zaposlenih glede na zahtevano izobrazbeno raven. Skupine tar. razredov Naziv dosežene izobrazbene ravni Nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe Nižja poklicna izobrazba od I do vključno V 109 1,4 1 0,0 1 0,0 570 7,4 555 7,1 Srednja poklicna izobrazba 388 5,1 385 4,9 Srednja splošna izobrazba 27 0,4 29 0,4 2.846 37,1 2.876 37,0 4.032 52,5 4.040 51,9 331 4,3 320 4,1 Višješolska izobrazba (prejšnja) Višja strokovna izobrazba Visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 17 0,2 17 0,2 1.275 16,6 1.277 16,4 Visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 403 5,3 493 6,3 Visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) 714 9,3 712 9,2 Visokošolska univerzitetna izobrazba Specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) 3 0,0 3 0,0 16 0,2 14 0,2 Specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) 15 0,2 14 0,2 Magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 43 0,6 55 0,7 2.817 36,7 2.905 37,3 33 0,4 30 0,4 492 6,4 511 6,6 295 3,8 287 3,7 5 0,1 5 0,1 825 10,8 833 10,7 7.674 100,0 7.778 100,0 Vsota Specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) Magisterij znanosti (prejšnji); državni pravniški izpit; specializacija v zdravstvu Doktorat znanosti (prejšnji) Doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja) Vsota Skupna vsota Število zaposlenih na dan 31. december 2014 po posameznih področjih dela podrobneje prikazujejo tabele v prilogi, Obrazec 3 – Spremljanje kadrov. 122 1,4 Popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe Vsota VIII in IX 111 Popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe Srednja strokovna izobrazba od VI do vključno VII Število zaposlenih na zadnji dan v letu % v strukturi % v strukturi 31.12.2013 31.12.2014 2013 2014 89 1,2 85 1,1 12.1.2 Ostale oblike dela V letu 2014 je bilo v Kadrovski službi UKC Ljubljana pripravljenih 661 podjemnih pogodb ter 307 avtorskih pogodb. Različna začasna in občasna dela so opravljali tudi dijaki in študentje preko študentskega servisa, zlasti se je pomoč z delom v navedeni obliki potrebovala na področjih zdravstvene nege, fizioterapije, radiologije, spremstva bolnikov, v lekarni in v administraciji. 12.1.3 Izobraževanje, specializacije in pripravništva V sodelovanju s pristojnimi institucijami za spremljanje in usklajevanje izvedbe specialističnih programov glede na določila Zakona o zdravniški službi in Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov so se izvajali programi specializacij. Na dan 31. 12. 2014 je bilo v UKC Ljubljana na kroženju skupaj 623 specializantov, od tega 324 specializantov iz drugih zavodov, s katerimi so bile sklenjene tripartitne pogodbe. Tabela 54: Specializanti. SPECIALIZANTI Služba za izobraževanje (SI) z organizacijskimi enotami znotraj UKC Ljubljana in drugimi zavodi sodeluje pri koordinaciji na področju izobraževanja, specializacij, pripravništev, uvajanja v delo, strokovnih izpitov, volonterskega dela, obvezne delovne prakse dijakov, usposabljanj in izpopolnjevanj. V UKC Ljubljana je bilo v letu 2014 veljavnih 125 pogodb o izobraževanju za pridobitev formalne izobrazbe. Te pogodbe so bile sklenjene še pred uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ v letu 2012. Za primerjavo so navedeni podatki za leto 2013. Tabela 53: Pogodbe o izobraževanju. POGODBE O IZOBRAŽEVANJU 2013 2014 Vse veljavne pogodbe 158 125 Zdravniki 48 32 Nega 84 79 Ostali poklici 26 14 na dan 31.12.2013 na dan 31.12.2014 Specializanti – plačnik zzzs 293 291 Specializanti – plačnik ukcl Specializanti iz drugih zavodov, krožeči v ukcl Skupaj 13 8 285 324 591 623 V letu 2014 so bili na usposabljanju za priznanje poklicne kvalifikacije v UKCL 3 specialisti iz tujine: s strokovnih področij pediatrije (1 zdravnik), anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine (1 zdravnik) in stomatološke protetike (1 zdravnik), vsi iz Republike Srbije. Po dogovoru med Ministrstvom za zdravje Republike Makedonije in UKC Ljubljana smo oktobra 2014 sprejeli prvo skupino zdravstvenih delavcev na enomesečno usposabljanje. V letu 2014 se je usposabljanja v treh terminih udeležilo skupaj 42 zdravstvenih delavcev iz Makedonije (36 zdravnikov, 2 medicinski sestri, 3 radiološki inženirji in 1 farmacevt). V UKC Ljubjana je bilo v letu 2014 sklenjenih 28 pogodb za izpopolnjevanje v tujini. V letu 2014 se je izvajalo 228 programov pripravništev različnih poklicev za zaposlene v UKC Ljubljana (od tega se jih je 61 nadaljevalo iz leta 2013) in 375 programov za zaposlene v drugih zdravstvenih in socialnih zavodih, od tega je bilo izvedenih 125 programov za tehnike zdravstvene nege. 123 Tabela 55: Pripravništvo. ŠTEVILO PROGRAMOV PRIPRAVNIŠTEV ZA ZAPOSLENE V UKCL v letih 2013 in 2014 Poklici programi v letu 2013 vsi novo vključeni vsi Tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege 44 47 31 32 Bolničar-negovalec/bolničarka-negovalka 2 8 5 6 Zdravnik/zdravnica 94 139 95 142 Laboratorijski tehnik/laboratorijska tehnica 2 3 3 3 Fizioterapevt/fizioterapevtka 7 14 10 12 Univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije 2 3 2 4 Diplomirani inženir radiologije 2 3 4 5 Magister farmacije/magistra farmacije 0 0 0 0 Univerzitetni diplomirani biolog 0 1 1 1 Univerzitetni diplomirani inženir laboratorijske biomedicine 1 2 0 0 Magister laboratorijske biomedicine 0 0 3 3 Univerzitetni diplomirani psiholog 2 8 3 5 Delovni terapevt/delovna terapevtka 0 0 0 0 Diplomirani delovni terapevt 2 2 0 2 Farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica 5 5 6 6 Diplomirani sanitarni inženir 0 1 1 1 Diplomirani dietetik 0 0 1 1 Univerzitetni diplomirani biokemik 3 3 1 3 Profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike 1 2 1 2 167 241 167 228 Skupaj Tudi v letu 2014 smo izvajali program Uvajanje v delo diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov in diplomiranih babic/babičarjev, ki so končali program, reguliran z EU. S preizkusom znanja in veščin se je v letu 2014 zaključilo 40 programov. V letu 2014 je na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije opravilo strokovni izpit 108 pripravnikov, ki so program pripravništva opravljali v UKC Ljubljana. 124 programi v letu 2014 novo vključeni Tabela 56: Strokovni izpiti na Ministrstvu za zdravje. ŠTEVILO OPRAVLJENIH STROKOVNIH IZPITOV na Ministrstvu za zdravje PO POKLICIH v letih 2013 in 2014 Poklic v letu 2013 v letu 2014 92 92 Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik 0 0 Fizioterapevt/fizioterapevtka 11 4 Univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije 1 2 Diplomirani delovni terapevt 0 2 Diplomirani inženir radiološke tehnologije 2 2 Univerzitetni diplomirani socialni delavec 0 0 Diplomirani inženir laboratorijske biomedicine 2 0 Magister farmacije/magistra farmacije 0 0 Tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege 4 0 Univerzitetni diplomirani psiholog 5 2 Univerzitetni diplomirani biolog 1 0 Farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica 0 0 Magister laboratorijske biomedicine 0 0 Diplomirani sanitarni inženir 1 0 Univerzitetni diplomirani biokemik 0 3 Zdravnik/zdravnica Profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Skupaj 1 1 120 108 Program pripravništva je z opravljenim strokovnim izpitom v UKC Ljubljana zaključilo 137 pripravnikov. Od tega je bilo 6 pripravnikov zaposlenih v UKC Ljubljana, 131 pa je bilo pripravnikov iz drugih zdravstvenih in socialnih zavodov. Tabela 57: Strokovni izpiti v UKCL. ŠTEVILO OPRAVLJENIH STROKOVNIH IZPITOV v UKCL PO POKLICIH v letih 2013 in 2014 poklic Tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege zaposleni v UKC zaposleni v zunanjih zavodih v letu 2013 v letu 2014 39 2 v letu 2013 86 skupaj v letu 2014 v letu 2013 v letu 2014 65 125 67 Bolničar-negovalec/bolničarka-negovalka 7 2 42 37 49 39 Laboratorijski tehnik/laboratorijska tehnica 3 0 9 14 12 14 Zobotehnik/zobotehnica 0 0 2 2 2 2 Farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica 5 0 11 13 16 13 Ekonomski tehnik 1 0 0 0 1 0 Diplomirani organizator menedžer 1 0 0 0 1 0 Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike 0 2 0 0 0 2 Skupaj 56 6 150 131 206 137 Za diplomirane medicinske sestre, diplomirane zdravstvenike in diplomirane babice/diplomirane babičarje in tehnike zdravstvene nege smo organizirali 3 uvajalne seminarje, ki se jih je udeležilo 71 sodelavcev s področja zdravstvene nege. Udeležencev iz drugih zavodov nismo imeli. 125 Tabela 58: Uvajalni seminarji. ŠTEVILO ORGANIZIRANIH UVAJALNIH SEMINARJEV IN UDELEŽENCEV po poklicih v letih 2013 in 2014 število seminarjev poklic Tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik/diplomirana babica/diplomirani babičar skupaj število udeležencev v letu 2013 v letu 2014 v letu 2013 v letu 2014 2 1 44 31 5 2 71 40 7 3 115 71 V letu 2014 je bilo izvedenih 108 tečajev oživljanja, ki se jih je udeležilo 1.882 udeležencev, 12 tečajev varstva pri delu z udeležbo 406 udeležencev in 23 seminarjev Osnove preprečevanja bolnišničnih okužb, ki se jih je udeležilo 635 slušateljev. Tabela 59: Tečaji. TEČAJI v letu 2013 OŽIVLJANJE v letu 2014 TPO DPO TPO DPO Število tečajev 23 5 95 13 Število udeležencev 384 101 1.632 250 VARSTVO PRI DELU Število tečajev 11 12 Število udeležencev 470 406 OSNOVE PREPREČEVANJA BOLNIŠNIČNIH OKUŽB Novozaposleni Zunanji specializanti Novozaposleni Zunanji specializanti Število tečajev 11 12 12 11 Število udeležencev 470 264 404 231 V UKCL se izvajajo 3 programi za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije. V letu 2014 je bilo izdanih 40 certifikatov. Tabela 61: Število ur izobraževanj. Tabela 60: Nacionalne poklicne kvalifikacije. NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Poklicni profil 2013 2014 Zdravstveni reševalec / zdravstvena reševalka Zobozdravstveni asistent / zobozdravstvena asistentka Ortopedski tehnolog / ortopedska tehnologinja 33 39 skupaj 0 0 5 1 38 40 Za izobraževanja je bilo v letu 2014 v UKCL porabljenih 157.451 ur (podatki so pridobljeni iz Dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti – DEPO). 126 Število ur izobraževanj UKCL 2013 2014 150.846 157.451 Študijski dopust 32.834 22% 31.395 20% Interno izobraževanje 11.732 8% 12.205 8% Izobraževanje izven zavoda 106.280 70% 113.851 72% Tabela 62: Izobraževanje po urah – po profilih in po vrsti odsotnosti. PORABA UR ZA IZOBRAŽEVANJE Skupaj Zdravniki in zobozdravniki Zdravstvena nega Farmacevtski delavci Zdravstveni delavci in sodelavci Nezdravstveni sodelavci Vodenje in upravljanje INTERNO IZOBRAŽEVANJE ŠTUDIJSKI DOPUST IZOBRAŽEVANJE IZVEN ZAVODA (SKUPAJ) 2013 2014 2013 2014 2013 2014 11.732 12.205 32.834 31.395 106.280 113.851 578 9.138 810 7% 18.137 78% 10.069 5% 82% 11.049 55% 17.780 57% 65.761 62% 70.093 62% 34% 9.856 31% 22.389 21% 25.986 23% 0 0% 19 0% 454 1% 176 1% 2.317 2% 1.865 2% 340 3% 309 3% 1.814 6% 2.449 8% 8.740 8% 9.606 8% 1.676 14% 999 8% 1.124 3% 631 2% 4.584 4% 4.636 4% 0 0% 0 0% 256 1% 504 2% 2.490 2% 1.665 1% Področje internih in eksternih izobraževanj (strokovnih usposabljanj in izpopolnjevanj za pridobitev funkcionalnih znanj) S ciljem vseživljenjskega učenja zaposlenih v UKCL smo izvedli naslednja izobraževanja s predavatelji iz UKCL in zunanjimi predavatelji, v skupno 72 terminih (v primerjavi z letom 2013 beležimo 131 % povečanje): 1. Novosti kodiranja SPP V sodelovanju s Službo za pogodbene odnose z ZZZS smo organizirali 2 izobraževanji, ki se ju je udeležilo 40 zaposlenih. 2. Čakalni seznam V sodelovanju s Službo za pogodbene odnose z ZZZS in računalniškimi hišami smo organizirali 4 izobraževanja, ki se jih je udeležilo 169 zaposlenih. 3. Predstavitev projekta eZdravje V sodelovanju s Službo za pogodbene odnose z ZZZS in Ministrstvom za zdravje smo organizirali predstavitev, katere se je v 2 terminih udeležilo 43 zaposlenih. 4. Plan izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj V sodelovanju s podjetjem IRS smo organizirali predstavitev aplikacije za vnos plana izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj zaposlenih v letu 2015, katere se je v 2 terminih udeležilo 79 zaposlenih. 5. Kako pripraviti sanacijski načrt za bolnišnico V sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani smo izvedli izobraževanje za vodstvo klinik in kliničnih inštitutov. Izobraževanja se je udeležilo 27 zaposlenih. 6. Excel V skupno 2 terminih se je izobraževanja udeležilo 14 zaposlenih. 7. Varstvo osebnih podatkov Izobraževanja v sodelovanju z Uradom informacijske pooblaščenke, ki smo ga izvedli v 3 terminih, se je udeležilo 339 zaposlenih. 8. Mobing v zdravstvu V sodelovanju z mag. Pavlo Mlinarič, svetovalko za mobing, smo izvedli 3 termine. Izobraževanja se je udeležilo 207 zaposlenih. 9. Temeljni postopki oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja za nezdravstvene delavce V sodelovanju z Reševalno postajo UKCL smo organizirali izobraževanje temeljnih postopkov oživljanja, namenjeno nezdravstvenim delavcem. Izobraževanja se je udeležilo 23 zaposlenih. 10.Izobraževanje za administracijo Interne klinike V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto smo organizirali izobraževanje, ki se ga je udeležilo 22 zaposlenih. Namenjeno je bilo vodstvu klinik in kliničnih inštitutov. 11.Učenje učiteljev TTT – Training The Trainer V sodelovanju s prof. dr. Živo Antolič Novak, dr. med., smo organizirali 3 delavnice, katerih namen je bil slušatelje seznaniti z osnovami poučevanja odraslih. Izobraževanja se je udeležilo 22 zaposlenih. 12.Upravljanje z dokumentarnim gradivom in varovanje osebnih podatkov Izobraževanja, ki smo ga organizirali v sodelovanju s Službo za upravljanje z dokumentarnim gradivom, se je udeležilo 116 zaposlenih. 13.Usposabljanje za notranje presojevalce in koordinatorje – priprava na presojo standard ISO 9001:2008 in EN 15224 Izobraževanja, ki smo ga organizirali v sodelovanju s Službo za kakovost, se je v 46 terminih udeležilo 555 zaposlenih. 14.Tečaj avdiometrije Izobraževanje smo organizirali v sodelovanju s Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. V UKC Ljubljana se je v letu 2014 začel pripravljati Poslovnik vodenja kakovosti tudi za področje izobraževanja. V proces priprave so vključeni ključni deležniki s področja izobraževanja – predsednik Sveta za izobraževanje, pomočnica Glavne medicinske sestre UKC Ljubljana za izobraževalno dejavnost, vodja Službe za izobraževanje, ki jih koordinira Služba za kakovost. V letu 2014 je bila pripravljena shema izobraževalne dejavnosti. 127 12.1.4 Dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem Pranje perila Pranje bolnišničnega perila za večino klinik izvaja zunanji izvajalec, ki je bil izbran na javnem razpisu konec leta 2012, za naslednja tri leta. Dnevno v povprečju opere 9 ton bolnišničnega perila iz vseh enot UKC Ljubljana, razen Ginekološke klinike. Od tega je v povprečju 3 tone zaščitnih delovnih oblek, ostalo pa bolnišnično perilo za oskrbo bolnikov. Pogodbena pralnica dostavi čisto perilo na podlagi standardiziranih naročilnic enkrat dnevno in dodatno po potrebi. Odvoz umazanega perila poteka štirikrat dnevno. Vso perilo, ki ga pere zunanji izvajalec je last UKCL. V storitev pranja je vključeno: pranje, šivanje poškodovanega perila in delovnih oblek ter transport iz pralnice do oddelka in obratno. V letu 2014 je bil strošek pranja zunanjega izvajalca 3.214.178,24 evrov. Na Ginekološki kliniki obratuje dodatno tudi lastna pralnica za potrebe Ginekološke klinike, Tehničnih služb, samskih domov in delno za Interno kliniko. V letu 2014 je bilo opranih 455 ton perila. V pralnici je zaposlenih 14 delavcev. Čiščenje Čiščenje in vzdrževanje splošne higiene prostorov in opreme poteka v 1/3 površin UKC Ljubljana kot storitev zunanjih izvajalcev (Poliklinika, Stomatološka klinika, KO za maksilofacialno kirurgijo, Dermatovenerološka klinika, Očesna klinika, Pediatrična klinika, Reševalna postaja, lokacije v okviru SUPAS, laboratorij na Infekcijski kliniki, MOB, lokacija Vrazov trg 1, BPD), kar predstavlja cca. 110.000 m2 talnih površin. Pogodbeni zunanji izvajalci poleg čiščenja prostorov opravljajo tudi druga dela, kot so čiščenje oken, vzdrževanje predpražnikov pred vhodi v zgradbe, čiščenje steklenih fasad na novih lokacijah Pediatrične klinike, ORL in Očesne klinike. Dela izvajajo trije zunanji izvajalci, ki so bili izbrani na javnem razpisu. Vrednost opravljenih del je v letu 2014 znašala 1.788.237,08 evrov. Čiščenje dveh tretjin površin UKC Ljubljana izvaja organizacijska enota vključena v UKC Ljubljana. Zaposlenih je 266 delavcev, ki poleg čiščenja nadzorujejo tudi delo zunanjih izvajalcev. V letu 2014 je bilo za namen pranja in čiščenja porabljeno za 742.684,69 evrov izdelkov raznih vrst. 128 Interni transport Interni transport je organiziran z zunanjimi izvajalci transporta na vseh lokacijah UKC Ljubljana. Izvaja prevoz potrošnih materialov, zdravil in drugega potrošnega materiala, ki poteka do skladišč in do uporabnikov na lokacijah. Tudi prevoz odpadkov iz oddelkov do deponij je v delokrogu zunanjih izvajalcev. V sklop internega transporta spada tudi prevoz bolniške prehrane. Nadzor nad pogodbenimi partnerji je vršijo ustrezne službe UKC Ljubljana v skladu s pogodbenimi dogovori. Za potrebe transportnih storitev vseh vrst je bilo v letu 2014 evidentiranih za 1,276 mio evrov stroškov. Varovanje Varovanje stavb izvaja pogodbeni partner, ki je bil izbran na javnem razpisu. Varovanje poteka na 24 lokacijah, dnevno od 8 do 24 ur. Delo zunanjega izvajalca nadzorujejo trije zaposleni v UKC Ljubljana, ki izvajajo tudi vse intervencije ob reševanju nepredvidenih dogodkov tega področja. Za varovanje je bilo v letu 2014 nakazano 1,668 mio evrov stroškov. Informatika Na področju informatike zunanji izvajalci skrbijo za delovanje vseh vrst informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v UKC Ljubljana. Za delovanje zdravstvenega in poslovnega sistema so sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci. Poleg tega pa zunanji partnerji opravljajo še storitve na področju vzdrževanja omrežja, prijave napak (center za pomoč uporabnikom), servisiranju strojne opreme, vzdrževanje sistemske programske opreme. V letu 2014 je bilo skupno realizirano storitev vseh zunanjih izvajalcev v vrednosti 3,721 mio evrov. Za celovite storitve informatike pa v UKC Ljubljana v okviru organizirane samostojne enote skrbi še 29 zaposlenih. 12.2 Poročilo o investicijskih vlaganjih v letu 2014 Vsi viri PRILOGA (MZ) – Obrazec 4: POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 2014 Podrobnejša realizacija je prikazana v tej prilogi. 12.2.1 Investicije, ki niso sofinancirane s strani kohezijskih skladov Najpomembnejši lastni vir so predstavljala sredstva amortizacije (predhodna tabela) in so zagotavljala pretežni del financiranja nabave opreme in izvedbe investicij. V letu 2014 smo za investicije in nabavo opreme imeli na razpolago iz tega vira 14.458.942 evrov (vrstica A stolpec 3). Nabave in investicije smo realizirali v višini 4.584.327 evrov ter ob tem pričeli z izvedbo postopkov nabav (rezervacije) še za 7.223.684 evrov. Slednji še niso zaključeni in jih bomo zaključili v letu 2015. V leto 2015 tako prenašamo 2.650.932 evrov neporabljenih sredstev (vrstica A stolpec 6). Skupaj z drugimi lastnimi viri ter proračunskimi sredstvi in donacijami je tako bilo na razpolago (vrstica C, stolpec 3) v višini 16.387.514 evrov. Od tega smo nabave in investicije realizirali v višini 6.108.005 evrov ter rezervirali 7.628.577 evrov. Prenos sredstev v leto 2015 znaša 2.650.932 evrov. 12.2.1.1 Nabava medicinske in nemedicinske opreme Univerzitetni klinični center Ljubljana je v letu 2014 za nabavo medicinske in nemedicinske opreme razpolagal s 14.438.942 evrov iz naslova sredstev amortizacije ter z 1.928.572 evrov iz naslova drugih lastnih virov, proračunskih sredstev ter donacij; skupaj torej s 16.367.514 evrov, kar je predstavljeno v naslednji tabeli. Nabavljena oprema, vključno z nabavami v teku (rezervacijami), je bila med organizacijskimi enotami razdeljena po sledečem razporedu: Tabela 63: Viri sredstev in poraba sredstev v letu 2014. Zap. Vrsta sredstev št. Prenos sredstev iz leta 2013 - vključno z razpisi v teku 2 Planirana sredstva za l. 2014 1 Porabljena sredstva v letu 2014 Rezervirana sredstva (razpisi v teku) Prenos sredstev v letu 2015 3=(1+2) 6=3-(4+5) 4 5 0 1.148.346 1.148.346 315.289 689.092 143.964 3.283.000 3.890.389 7.173.389 1.698.993 4.220.067 1.254.329 466.250 629.165 1.095.415 399.577 540.865 154.973 100.000 960.588 1.060.588 733.201 308.246 19.141 1.000.000 2.959.466 3.959.466 1.437.266 1.443.676 1.078.524 0 21.738 21.738 0 21.738 0 SKUPAJ 1+2+3+4+5+6 4.849.250 9.609.692 14.458.942 4.584.327 7.223.684 2.650.932 Drugi lastni viri 1.355.829 0 1.355.829 1.070.217 285.612 0 Proračunska sredstva 323.661 0 323.661 323.661 0 0 Donacije 249.082 0 249.082 129.801 119.281 0 0 1.928.572 1.523.679 404.893 0 9.609.692 16.387.514 6.108.005 7.628.577 2.650.932 1 30% AM 2 60% AM - združena sredstva UKC 3 10% AM- rezervni sklad UKC 4 6 Sredstva informatike Presežek poslovanja iz leta 2014 in nagrada za kakovost Upravljanje z dokumentiranim gradivom A 7 8 9 B SKUPAJ 7+8+9 1.928.572 C SKUPAJ A+B 6.777.822 5 Skupaj razpoložljiva sredstva v letu 2014 OPOMBE 1 V planirana sredstva 60-odstotne amortizacije ni zajet letni obrok v višini 270.488,64 EUR za anestezijske aparate. 2 Drugi lastni viri so: namenska sredstva - mož pri porodu, sredstva NMP, sredstva zavarovalnine, sredstva azbest, sredstva republiške kontrole kakovosti, sredstva samoplačniških ambulant, mentorska sredstva visoke zdravstvene šole, sredstva področnega terciarja, sredstva terciarja-raziskovalni projekt, sredstva tečajev. 3 Proračunska sredstva so: sredstva raziskovalnih nalog, sredstva mladih raziskovalcev, sredstva EU, sredstva invalidnine. 129 130 Tabela 64: Poraba sredstev amortizacije v letu 2014 po klinikah in kliničnih inštitutih. Organizacijska enota 30 % AM lastna sredstva 60 % AM združena sredstva 10 % AM rezervni sklad Sredstva informatike Interna klinika 149.802 384.070 48.800 Kirurška klinika 123.875 1.007.256 243.348 10.562 176.088 0 Ginekološka klinika 99.173 261.071 77.594 Pediatrična klinika 20.408 0 2.043 4.523 110.000 0 0 Nevrološka klinika Stomatološka klinika 0 Upravljanje z dokumentarnim gradivom Presežek poslovanja in nagrada za kakovost Skupaj 0 1.402.804 1.985.476 0 0 155.705 1.530.184 0 0 34.932 221.582 0 0 460.345 898.183 0 0 45.435 67.886 0 167.037 281.561 Samostojne klinike 146.647 638.335 106.920 0 0 273.391 1.165.293 Diagnostični inštituti 417.858 2.919.647 25.000 0 0 74.042 3.436.547 IMR, KIMDPŠ Inštitut za medicinsko genetiko Lekarna Reševalna postaja Strateško upravljanje in poslovno-administrac. storitve Oskrbovalne službe Služba bolniške prehrane in dietoterapije Tehnično-vzdrževalni sektor 654 22.256 0 0 0 44.129 67.039 0 30.000 0 0 0 64.157 94.157 1.326 244.467 129.132 0 0 36.319 411.244 0 0 0 0 0 105.718 105.718 19.434 57.677 159.998 1.041.447 21.738 0 1.300.294 8.778 58.193 124.402 0 0 0 191.372 1.342 0 0 0 0 16.928 18.270 0 10.000 23.204 0 0 0 33.204 Skupaj vsi amortizacijski viri 11.808.009 V nadaljevanju podajamo seznam vse opreme, ki smo jo nabavili v letu 2014. Zaradi večje preglednosti smo v tabelo vključili le opremo, ki je bila nabavljena v vrednosti nad 13.000 evrov. 131 Tabela 65: Poraba sredstev v letu 2014 (z razpisi v teku) po vrsti opreme – vsi viri. Zap. st. predmet nabave vrednost / EUR 1 RTG oprema 3.088.190,16 2 Računaniška oprema in informatika 1.387.999,93 3 UZ aparati 1.291.293,06 4 Endoskopska oprema 742.650,68 5 Monitorji 695.917,74 6 Kirurški inštrumenti 688.081,92 7 Laboratorijska oprema 646.977,81 8 Medicinska oprema 419.215,07 9 Kardiološka gama kamera 416.638,00 10 Vozički in pregledne mize 328.649,26 11 Elektroantomski kartografski sistem 325.000,00 12 Reševalna vozila 299.306,26 13 Nemedicinska oprema 238.009,23 14 Pohištvo 228.017,56 15 Črpalke in perfuzorji 210.586,20 16 Zobozdravniški stoli 190.000,00 17 Oprema za funkcionalno diagnostiko 181.097,11 18 Termodezinfektorji 164.827,66 19 Oprema za proizvodnjo raztopin 150.000,00 20 RFID 148.192,67 21 Razna drobna medicinska oprema 157.243,75 22 Oprema za hladno verigo 136.859,60 23 Blazine antidekubitus 118.600,32 24 Avdio-video oprema 107.937,09 25 Obposteljne omarice in mizice 96.708,72 26 Urodinamski aparati 96.590,46 Zap. st. predmet nabave 27 28 29 Kovinska oprema Aparat za polavtomatsko paseptično polnjenje ratopin v brizge Bela tehnika vrednost / EUR 92.975,14 88.390,00 87.795,05 30 Mikroskopi 72.301,96 31 Ventilatorji 70.000,00 32 Biro oprema 66.329,47 33 Medicinski pripomočki 59.843,07 34 Operacijske luči 59.276,95 35 Klima naprave 56.379,31 36 Sistem za TMS in EEG 47.800,00 37 E-Cardionet 45.990,68 38 FTH oprema 45.474,67 39 Učila 40.813,23 40 Stoli 40.796,30 41 Aparat za vitrektomijo 35.300,00 42 Stomatološka oprema 34.602,91 43 Sistem za obremenilno testiranje 30.710,47 44 Gasilni aparati 26.525,96 45 Aparat za slikanje očesnega ozadja 21.793,80 46 Vlažilci 21.051,38 47 RTG zaščitna oprema 89.822,40 48 Viličarji 19.645,23 49 Aparat za dušik 14.638,08 50 Aparat za preverjanje sluha 13.736,96 13.736.583,28 Opomba: Nabava istovrstne opreme se mnogokrat izvede iz več virov sredstev (amortizacija, donacija, raziskovalna sredstva, terciar – raziskovalni projekt …). 12.2.2Investicije v okviru projekta energetske sanacije UKC Ljubljana ne sodeluje v projektih energetske sanacije objektov, ki jih vodi Ministrstvo za zdravje. 12.2.3Investicije v okviru projekta centrov nujne medicinske pomoči UKC Ljubljana ne sodeluje v projektu centrov nujne medicinske pomoči. Dela, ki se izvajajo v okviru DTS sever, so financirana s strani Ministrstva za zdravje. 132 12.2.4Investicije v letu 2014 12.2.4.1 Opis načrta investicij 2014 Letni plan investicij in investicijskega vzdrževanja za leto 2014 je bil sprejet in predan Službi za investicije maja 2014 in zajema naslednje investicije oziroma projekte. Načrt investicij za leto 2014: 2014/1 Adaptacija OP blokov KOKO in Travmatološke klinike - 1. faza 2. nadstropje 2014/2 Prenova prostorov Laboratorija za IVF za postopke OBMP na KO za reprodukcijo Ginekološke klinike 2014/3 Zamenjava transformatorja, povezave DEA in ostalo po inšpekcijskem zapisniku - Bolnica Petra Držaja 2014/4 Rekonstrukcija hladilne strojnice F, 2. faza, hospital, DTS 2014/5 Sanacija elektro inštalacij in medicinskih plinov - intenzivna terapija Infekcijske klinike 2014/6 Prenova dermatohistopatološkega laboratorija Dermatovenerološke klinike 2014/7 Prenova prezračevanja in ureditve prostorov laboratorija za patocitologijo Ginekološke klinike 2014/8 Umestitev DEA pri TVS 2014/9 Obnova Lekarne DTS - avtoklavi 2014/10 Nepredvidena dela s soglasjem generalnega direktorja Pojasnilo: DEA = diesel elektro agregat Ad 1. Adaptacija OP blokov KO Kirurške okužbe in Travmatološke klinike 1. faza Investicija je nujna zaradi selitve abdominalne kirurgije iz Bolnice Petra Držaja v center UKC Ljubljana in s tem posledično pomanjkanja OP dvoran. Investicija je nujna in potrebna, saj obstoječe OP dvorane ne dosegajo zdravstvenih standardov. Investicija je v fazi javnega razpisa. Ad 2. Prenova IVF laboratorija za postopke OBMP na KO za reprodukcijo na Ginekološki kliniki Investicija v obnovo laboratorija za izvajanje postopkov in vitro fertilizacije v Kliničnem oddelku za reprodukcijo na Ginekološki kliniki je nujno potrebna, saj v obstoječem laboratoriju niso zagotovljeni ustrezni pogoji, ki jih predpisuje Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati laboratorij za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine ter predpisi EU direktive. Z zapisnikom Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in zdravilne pripomočke je potrebno skladno s pogoji določenimi v Pravilniku o pogojih za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti preskrbe s človeškimi tkivi in celicami prenoviti IVF laboratorij. PZI projekti so bili izdelani. Potrebno je bilo zagotoviti še nekaj dodatnih sredstev. Projekt oziroma investicija je v fazi razpisa. Ad 3. Zamenjava transformatorske postaje in povezave DEA v Bolnici Petra Držaja Investicija je nujna zaradi inšpektorske odločbe. PZI projekti so bili izdelani in razpis že objavljen. Potekajo usklajevanja o nadaljnjem razvoju bolnišnice dr. Petra DRŽAJA, v katera je vključena tudi zamenjava transformatorske postaje in povezave z DEA. Ad 4. Rekonstrukcija hladilne strojnice F Hladilni agregati so bili dotrajani in ni bilo rezervnih delov. Od treh dotrajanih hladilnih agregatov je deloval samo še eden, ki pa ni zagotavljal potreb uporabnikov po hladni vodi oziroma po pohlajevanju UKC Ljubljana. Obnova je bila nujno potrebna. Investicijo je vodilo Ministrstvo za zdravje, UKC Ljubljana pa je sodeloval pri vodenju investicije z delnim sofinanciranjem. Izbran je bil ponudnik Kolektor Koling d.o.o., s ponudbo 2.089.618,47 evrov z DDV. Investicija je končana. Ad 5. Sanacija elektro inštalacij in medicinskih plinov na intenzivni terapiji na Infekcijski kliniki Glede na to, da investicija Prenova intenzivne terapije na Infekcijski Kliniki (po PZI projektni dokumentaciji podjetja Cupola d.o.o.) zaradi finančno neugodnih časov ni izvedljiva, je potrebno urediti elektro inštalacije in medicinske pline. PZI projekti so bili izdelani. Ad 6. Prenova dermatohistopatološkega laboratorija Dermatovenerološke klinike Dermatopatohistološki laboratorij je bil zaradi neustreznih prostorov nedelujoč, zato je bil uporabnik primoran laboratorijske storitve naročati pri drugih izvajalcih laboratorijskih storitev. V preteklosti je uporabnik opravljal tudi storitve za zunanje naročnike, ki pa jih zadnja leta zaradi dotrajanosti opreme niso izvajali več. Laboratorij je bil postavljen pred več kot 40 leti in od takrat ni bil obnovljen. Delo se je opravljalo v treh ločenih prostorih, tako da laboratorij sam ni funkcionalno zaključena enota in zaradi svoje urejenosti in dotrajanosti ter neprimerne opremljenosti ne dosega niti minimalnih standardov za delo, kar je ugotovila tudi komisija z Ministrstva za zdravje, ki je izdala negativno odločbo za delo laboratorija. Izdelala se je projektna dokumentacija PZI. Projekt je v fazi razpisa. Ad 7. Prenova prezračevanja in ureditev prostorov Laboratorija na Ginekološki kliniki Na podlagi opravljenega nadzora in pregleda s strani Inšpektorata RS za delo (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) dne 25. 10. 2012 je bila izdana odločba (št.: 061602796/2012), ki zahteva tudi prenovo in ureditev pogojev v Laboratoriju za patohistologijo in citologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Glede na pomanjkanje sredstev je bila odločitev, da se v 1. fazi najprej odpravijo vse zahteve iz inšpektorske odločbe nato pa se izdela projektna dokumentacija za izvedbo oziroma obnovo v okviru preostalih razpoložljivih sredstev (2. faza). Izvedena je bila prenova prezračevanja Laboratorija za patohistologijo in citologijo vključno z odsesavanjem novo dobavljenih omar in odsesavanjem obstoječih narezovalnih miz. Pridobljene so ponudbe za projektiranje 2. faze obnove Laboratorija za patohistologijo in citologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. 133 Ad 8. Umestitev DEA iz Nevrološke v TVS Deisel elektro agregat (DEA) bo služil za dieselagregatsko napajanje TVS-ja in Reševalne postaje. PZI projekti so že pripravljeni. Projekt oziroma investicija je v fazi razpisa. Ad 9. Obnova Lekarne DTS – AVTOKLAVI Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da obstoječi avtoklavi niso več varni oziroma ne ustrezajo pogojem zakona o varnosti in zdravju pri delu. Prostori Oddelka za pripravo infuzijskih raztopin (Enote za predelavo in proizvodnjo Centralne Lekarne UKC Ljubljana) so bili zgrajeni leta 1975 v skladu s tedanjimi v svetu veljavnimi standardi, dobro proizvodno prakso v farmaciji in USP. V prostoru je poleg dveh avtoklavov za sterilizacijo infuzijskih raztopin (steklenic in plastenk) tudi avtoklav AMSCO za sterilizacijo nosilcev membranskih filtrov, laboratorijske steklovine in plastike ter pomožnega inštrumentarija. Omenjeni avtoklav izvira iz leta 1970, njegova avtomatika je popolnoma dotrajana, rezervnih delov se ne dobi več. Glede na to, da po mnenju uporabnika v bližnji prihodnosti ni predvidena popolna novogradnja teh prostorov, je potrebna za delovanje obstoječe lekarne tudi zamenjava starih avtoklavov. V prostoru je potrebno zajeti najnujnejša dela za normalno delovanje vseh delovnih procesov. Odobrena so bila sredstva za izdelavo projektne dokumentacije. Projekt je v fazi razpisa za projektiranje. 12.2.4.2 Opis vseh investicij 2014 Poleg investicij sprejetih v letnem planu smo glede na naše zmožnosti vzporedno pripravljali tudi potrebno dokumentacijo in opravljali nadzor na ostalih manjših investicijah, kot so: vzdrževalna in manjša adaptacijska dela na različnih klinikah zaradi zahtev akreditacije, obnove strešnih kritin in strelovodov, obnova sanitarij itd. Poleg 9 po planu sprejetih investicij v letu 2014 smo vodili še ostale projekte, ki so se pojavili v letu 2014 in nekatere projekte še iz leta 2013, ki niso bili sprejeti v finančnem načrtu 2014, glede na prioritete pa obstaja verjetnost za umestitev teh projektov v leto 2015, saj so nujno potrebni za kratkoročno in dolgoročno tehnično podporo medicini Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. 134 Zap. št. Predmet investicije 2014/7 Prenova prezračevanja in delna ureditev prostorov Laboratorija za patocitologijo – Ginekološka klinika FAZA izvedba končana 2014/41 Lassana frizerski salon – obnova izvedba končana 2013/1 izvedba končana Zamenjava energetskih transformatorjev v TP626 Hospital – izvedba del 2014/30 CKP – zamenjava stropov, meritve, odločba izvedba končana 2014/31 Ureditev TP za pohlajevanje infekcijske klinike izvedba končana 2014/32 Ureditev NN povezav za staro porodnišnico izvedba končana 2013/35 IT Center za zastrupitve III. nad. Hospital izvedba končana 2013/26 Sanitarije splošno izvedba končana 2013/30 Histološki laboratorij – Dermatološka klinika izvedba končana 2014/11 Sanacija strehe DTS F-G trakt + strelovod izvedba končana 2014/17 Streha nad glavnim vhodom v Hospital izvedba končana 2014/18 Streha nad Polikliniko in strelovod – Trakt A izvedba končana 2013/2 Ureditev hlajenja oddelkov otroški 1, 3 in odrasli 4 na Infekcijski kliniki izvedba končana 2014/4 Rekonstrukcija hladilne strojnice F, 2. faza, hospital, DTS izvedba končana 2014/20 DIALIZA – ob hodniku izvedba končana 2014/34 Razsvetljava hladilne strojnice Adaptacija sprejema in odvzema urina - za invalide - Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo 2014/39 (Poliklinika, A trakt, I. nad.) - 2. faza 2014/15 MAVČARNA TRAVMA izvedba končana 2014/12 Selitev hematologije, obnova obstoječih prostorov za Pulmo. 6. nadstropje izvedba končana izvedba končana Izvedba končana v planiranem obsegu 2014/6 Prenova dermatohistopatološkega laboratorija – Dermatovenerološka klinika javni razpis 2014/2 Prenova prostorov Laboratorija za IVF za postopke OBMP na KO za reprodukcijo Ginekološke klinike javni razpis 2014/8 Umestitev DEA pri TVS javni razpis 2014/37 Gama kamera – Poliklinika 2013/14 UPS – hospital 2013/15 Zamenjava transformatorja, povezave DEA in ostalo po inšpekcijskem zapisniku – Bolnica Petra Držaja 2014/36 RTG, KIR 2014/9 Obnova Lekarne DTS - avtoklavi 2014/5 Sanacija elektro inštalacij in medicinskih plinov intenzivni terapiji Infekcijske klinike 2014/1 Adaptacija OP blokov KOKO in Travmatološke klinike – 1. faza 2. nadstropje 2014/14 Obnova strehe in strelovoda BPD javni razpis javni razpis – odločitev javni razpis – prekinjen javni razpis – RD za izvedbo javni razpis – RD za projektiranje javni razpis prekinjen javni razpis javni razpis, ustavljen 2013/27 Prenova prostorov citohistopataloškega laboratorija – Ginekološka klinika projektiranje 2014/27 Razbremenilna transformatorska postaja 626 projektiranje 2014/28 IC Center – pohlajevanje projektiranje 2014/40 IC Center – UPS in požarna ureditev projektiranje 2013/5 projektiranje Adaptacija operacijskega bloka na Ortopedsko kliniko – projektiranje 2014/23 Prezračevanje Stomatoloških laboratorijev – inšpektorska odločba projektiranje 2014/24 Pohlajevanje osrednjih prostorov Hospitala projektiranje 2013/21 Dializa - Prezračevanje in GOI dela projektiranje 2013/18 UPS – Očesna klinika projektiranje 2013/20 Celostno reševanje TP 626 projektiranje 2013/19 Obnova elektro inštalacij – Klinični inštitut za medicinsko genetiko Adaptacija bolniških sob v sobe delno za IT in delno za IN porodnic po carskem rezu na KO za 2013/23 perinatologijo na Ginekološki kliniki 2014/33 Izdelava kompenzacijske naprave projektiranje projektiranje (meritve) 2014/21 Pohlajevanje infekcijska 2. faza projektiranje po fazah projektiranje 135 136 12.3 Poročilo o opravljenih vzdrževalnih delih v letu 2014 PRILOGA (MZ) – Obrazec 5: POROČILO O VZDRŽEVALNIH DELIH 2014 12.3.1Plan investicijskega vzdrževanja 2014 Investicijsko vzdrževanje je bilo usmerjeno v zagotavljanje osnovnih pogojev za delo oz. bivanje bolnikov. Za potrebe investicijskega vzdrževanja je bilo v letu 2014 odobreno 1.237.600,00 evrov z DDV. Prenesena so bila tudi neporabljena sredstva iz plana investicijskega vzdrževanja 2008 v znesku 112.622,79 evrov z DDV. Plan investicijskega vzdrževanja za 2014: 1 Zamenjava dotrajanih strešnih kritin na objektih UKCL 2 Priprava projektne dokumentacije in sanacija strelovodne inštalacije objektov UKC 3 Izvedba elektroinštalacijskih del manjšega obsega v objektih UKCL 4 Razna večja vzdrževalna dela infrastrukture objektov UKCL 5 Priprava projektne in investicijske dokumentacije pri različnih investicijskih vzdrževanjih 6 Investicijsko vzdrževanje dvigal UKCL 7 Menjava oken na različnih lokacijah (izvedba del po seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev) 8 Investicijsko vzdrževanje skupnih površin in prostorov UKCL 9 Investicijsko vzdrževanje zunanjih skupnih površin (označbe tal, zamenjave ogledal, popravila hodnikov in tunelov,…) Manjše potrebne adaptacije prostorov klinik: 10 Klinike iz svojega dela odobrenih sredstev financirajo različne manjše adaptacije svojih prostorov. Večino sredstev so klinike že porabile. 11 Projektiranje in obnova skupnega WC-ja za banko 12 Zamenjava talnih oblog na različnih lokacijah (Izvedba del po seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev) 13 Zamenjava tehničnih stropov in luči na različnih lokacijah (Izvedba del po seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev) 14 Investicijsko vzdrževanje v nastanitvenih objektih UKC (izvedba del bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev) 15 Nepredvidena dela s soglasjem generalnega direktorja 137 12.3.2 Opis investicijskega vzdrževanja 2014 Investicijsko vzdrževanje je bilo usmerjeno v zagotavljanje osnovnih pogojev za delo oz. bivanje bolnikov. Skupna realizirana poraba sredstev (prejeti računi v letu 2014) je bila 1.261.360 evrov, za 21.240 evrov manj od načrtovana višine. Opis investicijskega vzdrževanja 2014 Zamenjava dotrajanih strešnih kritin na objektih UKC Ljubljana: 1 2 Priprava projektne dokumentacije in sanacija strelovodne inštalacije objektov UKC Ljubljana: Izvedba elektroinštalacijskih del manjšega obsega v objektih UKC Ljubljana: 3 4 5 Razna večja vzdrževalna dela infrastrukture objektov UKC Ljubljana: Priprava projektne in investicijske dokumentacije pri različnih investicijskih vzdrževanjih: Investicijsko vzdrževanje dvigal UKC Ljubljana: 6 138 Menjava oken na različnih lokacijah (izvedba del po 7 seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev): Investicijsko vzdrževanje skupnih 8 površin in prostorov UKC Ljubljana: Investicijsko vzdrževanje zunanjih skupnih površin (označbe tal, 9 zamenjave ogledal, popravila hodnikov in tunelov,…): Manjše potrebne adaptacije 10 prostorov klinik: Zamenjava strehe na BPD – Izvajalec izbran. Dela se bodo izvedla ob ugodnejših vremenskih razmerah. Sanacija strešne kritine nad povezovalnim hodnikom G-H zaradi zamakanja – IZVEDENO. Sanacija strešne kritine na A traktu in veznem hodniku do B trakta Poliklinike – IZVEDENO. Sanacija strehe pri heliportu ob VKJ – IZVEDENO. Sanacija betonskih cvetličnih korit in terase nad glavnim vhodom v UKC – IZVEDENO. Zamenjava strešne kritine na dvoriščnem objektu BPD zaradi zamakov na več mestih – IZVEDENO. Sanacija strelovoda na BPD v sklopu zamenjave strehe – JAVNI RAZPIS. Sanacija strelovoda nad povezovalnim hodnikom G-H – IZVEDENO. Sanacija strelovoda na A traktu in veznem hodniku do B trakta Poliklinike – IZVEDENO. Sanacija razsvetljave v hladilni strojnici, II. klet, DTS – IZVEDENO. Sanacija elektrike na D traktu Poliklinike – IZVEDENO. Servis glavnega stikalnega bloka z izdelavo projektov PZI na KO za gastroenterologijo – IZVEDENO. Dobava in vgradnja merilnikov elektrike v stikalna bloka (agregat, mreža) v Leonišču – IZVEDENO. Izvedba meritev električne porabe za smetišče in ureditev napajanja in posluževalnega prostora za stikalni blok R-Derma/mreža in R-Derma/agregat na Dermatološki kliniki – IZVEDENO. Izdelava in predelava obstoječega tehničnega poda ter varovalne ograje v NN stikališču – TP 626 Hospital – IZVEDENO. Izvedba elektro del – dograditev v trafo postaji Porodnišnice zaradi adaptacije IVF laboratorija na Ginekološki kliniki – IZVEDENO. Izvedba elektroinštalacij (delo pod napetostjo) v sklopu projekta “Adaptacija OP bloka na Stari travmatološki kliniki” – IZVEDENO. Ureditev razsvetljave na začasnem vhodu v urgenco na Bohoričevi ulici – V PRIPRAVI NAROČILNICA. Izdelava in montaža nadstreškov nad agregati pri različnih klinika UKCL – V IZVAJANJU. Dobava in montaža industrijskih in navojnih vodomerov za daljinsko odčitavanje porabe – IZVEDENO. Dobava in vgradnja toplotnih števcev na Dermatološki kliniki, Stomatološki kliniki in Upravni zgradbi – IZVEDENO. Sanacija in ureditev prostora za strojnico na podstrešju Gastro klinike zaradi hlajenja Infekcijske klinike – IZVEDENO. Izdelava razširjenega energetskega pregleda Stare Travme – V IZVAJANJU. Izdelava programa hidravličnega uravnoteženja sistema hlajenja v 30-tih sobah Hospitala – IZVEDENO. Izdelava dopolnilne projektne dokumentacije zaradi zahtev izven projektne naloge “adaptacija OP bloka Stare Travme” – IZVEDENO. Popravilo dvigala tov. št. 70-0180 na Polikliniki za 4 osebe – IZVEDENO. Dobava in zamenjava 6 kosov jaškovnih vrat in 1 kabinskih vrat na dvigalu 3 (št. dvigala 70-0107) – IZVEDENO. Obnova dvigala na Splošni kirurgiji – Stara Travmatološka klinika – V IZVAJANJU. Zamenjava 6 kosov jaškovnih vrat in 1 x kabinskih vrat na dvigalu št. 4, nosilnosti 1600 kg – tov. št. dvigala 70-0126 na Ginekološki kliniki – V PRIPRAVI. Dobava in montaža atestirane dvosmerne lovilne naprave na dvigalu nosilnosti 1000 kg na Polikliniki – IZVEDENO. Menjava dotrajanih oken v OP bloku Stare porodnišnice – IZVEDENO. Zamenjava preostanka oken na oddelku I – južna stran na Infekcijski kliniki – IZVEDENO. Zamenjava oken na KO za geriatrično medicino, del oddelka – V PRIPRAVI. Zamenjava oken v laboratoriju KIKKB na Infekcijski kliniki zaradi Inšpekcijske odločbe – V IZVAJANJU. Sredstva so rezervirana za ureditev razsvetljave glavne ploščadi zaradi zahtev akreditacije. Rešitev za optimalno ureditev razsvetljave je v pripravi. Obnova podzemnega hodnika proti Ortopedski kliniki – IZVEDENO. Sanacija tlaka v podzemnem hodniku UKC-HODNIK proti potrošnem skladišču, II. klet – IZVEDENO. Izvedba gradbenih del pri sanaciji betonskih cvetličnih korit na terasi nad glavnim vhodom v UKCL zaradi večletnih zamakov – IZVEDENO. Klinike iz svoje dela odobrenih sredstev financirajo različne manjše adaptacije svojih prostorov. Večino sredstev so klinike že porabile. Projektiranje in obnova skupnega WC-ja za banko: Zamenjava talnih oblog na različnih lokacijah (izvedba del 12 po seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev): Zamenjava tehničnih stropov in luči na različnih lokacijah (izvedba del po seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev): 11 13 Investicijsko vzdrževanje v nastanitvenih objektih UKC 14 (izvedba del bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev): Nepredvidena dela s soglasjem 15 generalnega direktorja API biro pripravlja projekt za izvedbo adaptacije sanitarij. Ginekološka klinika, Nova porodnišnica: zamenjava talne obloge v Porodnem bloku – JAVNI RAZPIS – poteka izbor izvajalca. Zamenjava tehničnega stropa z razsvetljavo v 3.N.,A trakt – jug v Hospitalu (NUK,CZ,UIM) – material je nabavljen, čakanje na izvedbo del. Izvedba suhomontažnih del in dobava ter vgradnja tehničnega stropa na KO za nefrologijo, Hospital, A trakt, pritličje (dializni tehniki …) – IZVEDENO. Zaradi pomanjkanja sredstev je Ginekološka klinika namesto zamenjave tehničnega stropa v II. nad. Leonišča na Ginekološki kliniki odobrila izvajanje: – dobava in montaža požarnih vrat pri “Ureditvi požarnega sektorja v pritličju Stare porodnišnice” – IZVEDENO; - izvedba GO del pri “Ureditvi požarnega sektorja v pritličju Stare porodnišnice” – IZVEDENO; - izvedba strojnih del pri “Ureditvi požarnega sektorja v pritličju Stare porodnišnice” – IZVEDENO. OPOMBA: Ginekološka klinika je zaprosila za sredstva za ureditev požarnega sektorja v pritličju stare porodnišnice. Ko bo uprava UKCL sredstva odobrila, bomo iz teh sredstev izvedli zamenjavo močno dotrajanega tehničnega stropa v II. nad. Leonišča. Zamenjava oken v samskem domu na Vidovdanski 9 – IZVEDENO. Adaptacija stanovanja na Grablovičevi 40 – IZVEDENO. Sanacija terase na Vidovdanski 9 – IZVEDENO. Popravilo strehe na Hospitaliji – IZVEDENO. Popravilo strehe na Negovalni bolnici – IZVEDENO. 12.3.3 Opis tekočega vzdrževanja 2014 V UKCL se za sprotno vzdrževanje porabi večji delež za vzdrževanje medicinske in druge opreme. Sprotno vzdrževanje se izvaja na opremi, zgradbah in inštalacijah. Medicinska oprema obsega ultrazvoke, rentgenske aparate, magnetno resonančne tomografe, operacijske mize z dodatki, defibrilatorje, infuzijske črpalke, monitorje, termodezinfektorje, sterilizatorje, dializne naprave, bolniške postelje, EKG aparate, stetoskope, tehtnice, videogastroskope, kolonoskope, endoskopske vozičke, endoskopske kamere, oksimetre, inkubatorje, mikroskope, laboratorijsko opremo, aspiratorje, anastezijske aparate, inhalatorje, kirurške inštrumente, stative, merilnike krvnega tlaka in drugo opremo. V sprotno vzdrževanje so vključeni tudi računalniška in biro oprema, gradbeno obrtniška dela, požarna varnost, inštalacije, računovodske operacije, nemedicinska oprema. Požarna varnost vključuje vzdrževanje in popravila protipožarnih sistemov, mesečna servisiranja, kontrolo in preglede sistema za javljanje. Vzdrževanje računalniške in biro opreme obsega servisiranje in popravila različne računalniške opreme, popravila fotokopirnih strojev, tiskalnikov, diktafonov in ostale aparature, ki se uporablja pri administrativnem poslovanju. Gradbeno obrtniška dela obsegajo manjše obnove prostorov, ki zajemajo popravila sten, tlakov, stavbnega pohištva, popravila streh, različne obrtniške posege ter urejanje okolice. Vzdrževanje inštalacij obsega izdelavo in vzdrževanje električnih inštalacij, izgradnjo elektroinštalacij, popravila elektroinštalacij in strojnih inštalacij. Stroški sprotnega vzdrževanja so knjiženi na podlagi računov in kot taki ne vsebujejo finančnih virov. Poleg finančnega vira sprotnega vzdrževanja so bila na razpolago tudi druga sredstva; poslovne uspešnosti posameznih klinik, sredstva unovčenih bančnih garancij donacije, nagrade za kakovost, sredstva povrnjenih sredstev zavarovalnice, zato je jasno, da je dejanska razlika med porabljenimi in planiranimi sredstvi mnogo manjša. Tekoče vzdrževanje UKC Ljubljana Medicinska oprema Računalniška biro oprema Gradbeno obrtniška dela Nemedicinska oprema Požarna varnost 4.339.155,29 971.993,59 1.004.149,23 921.266,23 93.080,29 Inštalacije 241.770,61 Računvodsko op ostalo 259.633,85 Ostalo – brez opisa 127.513,91 7.958.563,42 V primerjavi z letom 2013, ko je bilo skupaj porabljenih sredstev v znesku 8.021.756,84, so se stroški za leto 2014 nekoliko znižali 139 in znašajo skupaj 7.958.563,42 evrov. Deleži porabe za posamezna področja sprotnega vzdrževanja se niso bistveno spremenili. Največji delež se nanaša na področje vzdrževanja medicinske opreme (55%), ker je: • vsa oprema izven garancijskega obdobja na novih klinikah; • velike količine stare opreme, ki se pogosto kvari; • večje potrebe po preventivnem in kurativnem vzdrževanju. Pregled vzdrževalnih del je v prilogi Obrazec 5 – Poročilo o vzdrževalnih delih. 12.4 Poročilo o DTS in PT Zaradi dejstva, da so uporabniki UKC Ljubljana v mesecu juniju 2011 oz. februarju 2012 zadnjič preverjali skladnost PZI projektne dokumentacije s projektno nalogo ter skladnost predvidene medicinske in druge opreme s potrebami uporabnikov, je vodstvo UKC Ljubljana dne 24. 4. 2014, št. sklepa 01-194/14, ponovno imenovalo projektno skupino na projektu »Dozidava UKC Ljubljana na območju DTS sever«. Projektna skupina je imela nalogo ponovnega pregleda in podajanja pripomb na PZI projektno dokumentacijo predvidene II. (naslednje) faze gradnje. Projektna skupina je v predvidenih rokih končala z delom in dne 10. 6. 2014 na Ministrstvo za zdravje RS posredovala pripombe uporabnikov UKC Ljubljana, ki vsebinsko ne vplivajo na v letu 2012 dogovorjeni način izvedbe gradnje druge faze in glede na potrjeno projektno nalogo. Druga faza gradnje predvideva izvedbo gradbeno obrtniških del po pripravljeni PZI dokumentaciji ter dobavo in montažo vgradne pohištvene serijske in neserijske opreme, vgradne medicinske in nemedicinske opreme za Centralni urgentni blok v pritličju objekta DTS sever. Izvedba gradbeno obrtniških del vključuje: - predhodna dela (izvozna cesta Meksika na Njegoševo, kanalizacija na Njegoševo – sanacija obstoječe in izvedba za potrebe in funkcioniranje gradbišča GJ, prestavitev obstoječega DEA vključno z ureditvijo priključkov, umestitev nove in odstranitvijo stare cisterne, ureditev obstoječih elektro priključkov (po obstoječi dokumentaciji – poliklinika), varovanje gradbene jame, ukinitev plinskega priključka, izvedba/prestavitev vodovodnega priključka iz rezervoarja ob Njegoševi, ureditev parkirišča za polikliniko, prestavitev vročevoda); - izvedba mosta/uvoz, dostop v Urgentni blok iz Njegoševe in zunanja ureditev območja uvoza; 3. klet DTS • zajem zraka za UB, finalizacija GO, • priprava temeljev za klimate, finalizacija strojnice GO, instalacije za fazne potrebe UB, • komunikacije - finalizacija GOI, • DTS/dvigalo na zahodnem hodniku - izvedba G del - priprava jaška (rušitve, AB dela); 140 3. klet PT • PT/gradbena dela-temelj; 2. klet DTS • DTS/strojnica prizidka – priprava temeljev za klimate, finalizacija strojnice GO, instalacije za fazne potrebe UB, • DTS/strojnica G – demontažna dela v skladu z ukinjanjem posameznih pogonov, • DTS/tehnični prostor – prezračevanje, delna priprava instalacij, • DTS/toplotna postaja – umestitev instalacij za fazne potrebe, • DTS/vodovodna strojnica – umestitev instalacij za fazne potrebe, • DTS/elektro pogon – umestitev dodatnih trafo postaj in potrebnih razvodov, elektro omar, • DTS/glavno komunikacijsko vozlišče – GOI dela zaradi priključitve faz, • DTS/dvigalo sterilizacije – izvedba G del – temelji, konstrukcija, • DTS/dvigalo na zahodnem hodniku – izvedba G del – priprava jaška (rušitve, AB dela); 2. klet PT • PT/gradbena dela – konstrukcija – 2. in 3. dilatacija, • PT-2k/Finalizacija manipulativnih površin/oskrba in tehničnih prostorov (plin, kompresor, DEA), • PT 1 dilatacija – finalizacija dela skladišč, • PT-2k/Finalizacija sprinkler pogona – 3. dilatacija; 1. klet DTS • DTS/Center vodenja – izvedba GOI del, oprema, • DTS/dvigalo sterilizacije – izvedba G del – konstrukcija, • DTS/dvigalo na zahodnem hodniku -izvedba G del - priprava jaška (rušitve, AB dela), • DTS/etažni komunikacijski vozlišči – GOI dela zaradi priključitve faz, • DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz, • PO/CKP – centralni komandni prostor – preureditev po projektu Biro ES, izvedba povezav z DTS (začasne demontaže stropa ...); 1. klet PT • PT/gradbena dela-konstrukcija – 2. in 3. dilatacija; Pritličje – DTS • DTS/urgenca 1. faza – finalizacija prizidka; GOI dela po projektu API, priprava prizidka za finalizacijo OPB z deli, ki posegajo v spuščeni strop pritličja (razvodi inštalacija – fekalna kanalizacija) in vertikale (meteorna in fekalna kanalizacija); • DTS/etažni komunikacijski vozlišči – GOI dela zaradi priključitve faz; • DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz; • DTS/dvigalo sterilizacije, OP/intenz.nega – priprava jaška (rušitve, AB dela); • DTS/dvigalo na zahodnem hodniku - izvedba G del - priprava jaška (rušitve, AB dela); Pritličje – PT • 1 faza – PT/gradbena dela-konstrukcija – 2. in 3. dilatacija, finalizacija uvoza v UB, • 1a faza – PT/finalizacija 1/3 UB (glavni hall, sprejemna administracija, uprava UB); 1. nadstropje – DTS • DTS/etažni komunikacijski vozlišči – GOI dela zaradi priključitve faz, • DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz, • DTS/dvigalo sterilizacije, OP/intenz. nega – priprava jaška (rušitve, AB dela), • DTS/dvigalo na zahodnem hodniku – izvedba G del – priprava jaška (rušitve, AB dela), • izvedba instalacijskih vertikal; Objava javnega razpisa za drugo fazo gradnje objekta DTS/PT je bila 9. septembra 2014 pod številko JN9079/2014. Na razpis JN9079/2014 se je javilo 5 ponudnikov: - IMP d.d. Ljubljana, - Kolektor Koling d.o.o., - Strabag d.o.o., - SGP Pomgrad d.d., - Guerrato S.p.A. Italija. Razpis JN9079/2014 je v fazi preverjanja ponudb. Odločitev razpisne komisije oziroma predlog komisije o izbiri izvajalca za drugo fazo DTS/PT pričakujemo v mesecu marcu 2015. Končna izbira izvajalca za izvedbo druge faze DTS/PT je odvisna od morebitnih revizij ostalih ponudnikov. 1. nadstropje – PT • 1 faza – PT/gradbena dela-konstrukcija – 2. in 3. dilatacija, • 1. dilatacija - sanacija strehe - hidroizolacija, solatube; 2. nadstropje – DTS • DTS/etažni komunikacijski vozlišči – GOI dela zaradi priključitve faz, • DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz, • DTS/dvigalo OP/intenz.nega – priprava jaška (rušitve, AB dela), • DTS/dvigalo na zahodnem hodniku – izvedba G del – priprava jaška (rušitve, AB dela), • izvedba instalacijskih vertikal; 2. nadstropje – PT • 1 faza – PT/gradbena dela – konstrukcija – 2. in 3. dilatacija, • 1. dilatacija – sanacija strehe – hidroizolacija, solatube; 3. nadstropje – DTS • DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz, • DTS/dvigalo na zahodnem hodniku – izvedba G del – priprava jaška (rušitve, AB dela), • izvedba instalacijskih vertikal, meteorna kanalizacija, odušniki, • finalizacija strehe, hidroizolacija, solatube, svetlarniki …; 4. nadstropje – DTS • DTS/streha; izvedba instalacijskih del – rekuperacija za potrebe UB – izvedba temeljev, strojne opreme za potrebe priključitve fazne izvedbe, povezava … Centralni urgentni blok v pritličju objekta DTS sever bo tako pridobil dodatnih 2.890 m2 delno opremljenih funkcionalnih površin (brez premične opreme), prvenstveno za izvajanje programov IPP, SNMP in DCOM. Istočasno bo dokončna urejena centralna sprejemna pisarna s čakalnico za paciente in njihove svojce, ki je predvidena v sklopu prometnega terminala, ter v prometnem terminalu bodo urejeni dokončni dovozi za reševalna vozila v Centralni urgentni blok. 141 13. PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU 142 Priloga 1: Interni akti UKC Ljubljana Ozn. Nazivy Datum zadnje spremembe 30.07.2007 1 Statut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 2 Spremembe statuta javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana 24.01.2013 3 Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa, s spremembami 09.12.2011 4 Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi 12.12.2002 5 Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave (2010) 29.01.2010 6 Pravilnik o kriznem načrtovanju in delovanju na področju obrambe, zaščite in varnosti 05.12.2012 7 Pravilnik o dostopu, kriterijih za dodelitev ter odgovornosti, evidenci in nadzoru nad parkirnimi mesti 23.12.2009 8 Pravilnik o inovacijski dejavnosti 30.03.1998 9 Pravilnik o internih strokovnih nadzorih 13.07.2009 10 Pravilnik o izdaji soglasij za delo izven UKC Ljubljana (2010) 13.04.2012 11 Pravilnik o izobraževanju delavcev UKC Ljubljana 13.04.2012 12 Pravilnik o izvajanju nagrajevanja redne delovne uspešnosti 22.06.2009 13 Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov, s spremembami 18.10.2011 14 Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela 10.12.2008 15 Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti 06.03.2003 16 Pravilnik o javnem naročanju UKC Ljubljana 07.11.2013 17 Pravilnik o notranjem revidiranju, s spremembami 16.12.2008 18 Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem 07.09.2005 19 Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege 20.04.2000 20 Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih, s spremembami 04.04.2014 21 Pravilnik o podeljevanju nagrad za izboljševanje kakovosti (2010) 22.05.2012 22 Pravilnik o poslovanju s prepovedanimi drogami 17.11.2003 23 Navodila za redni letni popis sredstev 27.11.2012 24 Pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu zaposlenih 26.02.2001 25 Pravilnik o priznanjih in zahvalah ter spominskih darilih 27.12.2013 26 Pravilnik o prostovoljskem delu v UKC Ljubljana 23.12.2008 27 Pravilnik o računovodstvu 10.01.2000 28 Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, s spremembami 03.12.2014 29 Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni 18.03.2008 30 Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb v UKC Ljubljana 25.03.2010 31 Poslovnik o imenovanju članov in namestnikov raziskovalnega sveta ter o delu raziskovalnega sveta 31.05.2013 32 Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi 33 Pravilnik o uporabi mobilnih službenih telefonov 09.10.2006 34 Pravilnik o urejanju razmerij v samskih domovih 22.04.2009 35 Pravila o upravljanju z dokumentarnim gradivom in varovanju osebnih podatkov s spremembami 21.10.2013 36 Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet UKC Ljubljana 10.10.2008 37 Pravilnik o znanstvenoraziskovalnem delu v UKCL 23.12.2004 38 Poslovnik stanovanjske komisije KCLJ 30.01.1996 39 Pravila o službenih odsotnostih izven sedeža UKC Ljubljana, s spremembami 31.05.2012 40 Pravila za izvajanje strokovnih srečanj, katerih organizator je UKC Ljubljana 30.01.2003 41 Pravila za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti (DEPO) 15.04.2010 42 Poslovnik komisije za medicinsko etiko 16.02.2005 43 Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi 20.07.2006 44 Pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti in prisotnosti drugih psihoaktivnih substanc pri delavcih 05.07.2012 143 Priloga 1 (nadaljevanje): Interni akti UKC Ljubljana Ozn. Nazivy 45 Poslovnik za delo komisije za javna naročila 46 Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkov 08.03.2007 47 Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb 10.11.2009 48 Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti 49 Priročnik o uvajanju izboljševanja kakovosti v bolnišnice 50 Ocena tveganja z izjavo varnosti 51 Organizacijska navodila za postopek kadrovanja 24.10.2013 52 Določila o poklicni odgovornosti zdravnika 21.06.1905 53 Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, s spremembami 13.01.2014 54 Požarni red 11.07.2008 55 Poslovnik o delu sveta UKC s spremembami 23.08.2011 56 Poslovnik komisija za zagotavljanje kakovosti in interni nadzor 04.03.2011 57 Poslovnik o delu strokovnega sveta 27.08.2012 58 Poslovnik o delu strokovnega sveta za zdravstveno nego KC 23.04.2013 59 Pravilnik o delu centra za mediacijo UKCL 28.11.2012 60 Pravila o vodenju in izterjavi terjatev do kupcev 04.07.2002 61 Pravila o nastajanju poslovnih dogodkov 10.01.2000 62 Šifrant stroškovnih mest in organizacijskih enot 63 Klasifikacijski načrt UKCL 64 Navodilo o nošenju službenih izkaznic v UKCL 65 Akt o določitvi delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo 08.12.2010 66 Pravilnik o letnih dopustih v UKC Ljubljana, s spremembami 26.03.2013 67 Pravila o elektronskem evidentiranju delovnega časa v UKCL 11.02.2013 68 Dodatek za delo z osebami z demenco 22.04.2011 69 Ukrepi za zaščito zaposlenih pred trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegovanjem in diskriminacijo na delovnem mestu v UKC Ljubljana 07.12.2011 70 Pravila o izvajanju mentorstva 28.10.1994 71 27.03.2014 73 Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev, s spremembami Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, interna navodila za vodenje ČS Pravilnik o prodaji odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja v UKC Ljubljana 74 Pravilnik o načinu in rokih za popis 10.01.2000 75 Pravila o samoplačniški dejavnosti 25.09.2012 76 Navodila za spremljanje uvoza 10.04.2011 77 Pravilnik o organizaciji Oskrbovalnih služb 25.10.2007 78 Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva 26.11.2010 79 Navodila za poročanje o opozorilnih nevarnih dogodkih v UKCL 23.06.2011 80 Pravilnik o internih strokovnih nadzorih zdravstvene dejavnosti 13.07.2009 81 Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave 19.01.2010 82 Pravilnik o delu sodnih izvedencev v UKCL 15.10.2014 83 Navodila o predstavljanju znanstvenih dosežkov in strokovnih novosti na področju medicine v UKC 25.02.2014 84 Navodila za spremljanje EU in drugih mednarodnih raziskovanih projektov 10.07.2014 72 144 Datum zadnje spremembe 03.11.2011 01.06.2006 21.10.2013 Brez datuma 30.06.2014 04.10.2012 Priloga 2: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2014 – financer ARRS. Zap. št. Klinika Nosilec UL Fak. za farmacijo, dr. Julijana Kristl UL fak. za rač. in informatiko, dr. Ivan Bratko UL, Fak. za elektrotehniko, dr. Franjo Pernuš UL, Fak. za računalništvo in informatiko, dr. Janez Demšar Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana 1 Stomatološka klinika 2 Nevrološka klinika 3 Inštitut za radiologijo 4 Pediatrična klinika 5 Pediatrična klinika 6 Pediatrična klinika 7 Klinika za nuklearno medicino OI, dr. Marko Hočevar prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. 8 IKKB UL MF, dr. Tea Laničnik Rižner prof. dr. Joško Osredkar, univ. dipl. inž. kem. 9 Ginekološka klinika prof. dr. Branko Zorn, dr. med. 10 Ginekološka klinika doc. dr. Irma Virant Klun, univ. dipl. biol. 11 Pediatrična klinika prof. dr. Janez Jazbec, dr. med. 12 Infekcijska klinika 13 Klinika za nuklearno medicino 14 Infekcijska klinika ZZV MB, dr. Maja Rupnik prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med. 15 Interna klinika UL Fak. za farmacijo, dr. Albin Kristl asist. dr. Tadej Pajič, spec. med. biokem. 16 Nevrološka klinika IJS, dr. Igor Križaj prof. dr. Milan Petelin, dr. dent. med. prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. doc. dr. Igor Kocijančič, dr. med. dr. Minca Mramor, dr. med. dr. Alenka Trampuš Bakija, dr. med. prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. UL MF, dr. Steyer Andrej (prof. dr. Franc Strle, dr. med.) prof. dr. Jure Fettich, dr. med. NASLOV Načrtovanje, izdelava in vrednotenje biomimetičnih nanokompoznih sistemov za učinkovito obnovo tkiv Strojno učenje v gradnji inteligentnih sistemov za poučevanje Slikovno vodeni endovaskularni posegi Premagovanje prekletstva dimenzionalnosti z uporabo predznanja Odkrivanje inovativnih učinkovin za regulacijo hemostaze z venomiko kače Vipera a.ammodytes Genetske in klinične značilnosti hiperholesterolemij pri otrocih in mladostnikih Spremljanje somatskih mutacij genov odgovornih za nastanek melanoma in klinična prognoza bolezni Molekularne osnove ednometrioze in raka endomestrija - študije metaboloma HPV okužbe pri slovenskih plodnih in neplodih moških, njihova škodljivost za semenčece in prenašanje na ženske partnerice: argumenti za zgodnje odkrivanje in preprečevanje Ustvarjanje linije multipotentnih/pluripotentnih matičnih celic iz odraslega humanega tkiva jajčnika in mod: perspektiva za reproduktivno in regenerativno medicino Vloga genetskih polimorfizmov na izid zdravljenja in pojav zapletov pri otrocih z rakom Uporaba klasičnih in modrenih molekularnih metod za etiološko opredelitev gastroenteritisov Razvoj in ovrednotenje radiooznačenih bioloških mulekul za ciljano radionuklidno terapijo nevroendokrinih tumorjev in spremljajočo diagnostiko Vloga okolja in gostitelja pri pojavu in razvoju okužbe s Clostridium difficile Vpliv aktivnega transporta imatiniba in različnih genotipov pacientov na uspešnost terapije kronične mieloične levkemije trajanje projekta 1.7.2011-30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.8.2013- 31.7.2016 1.8.2013- 31.7.2016 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011 - 30.6.2014 1.7.2011 - 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011 - 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011-30.6.2014 prof. dr. Simon Podnar, dr. med. Živčni nadzor in nevrološke motnje dihanja 1.7.2011- 30.6.2014 1.8.2013- 31.7.2016 1.8.2013- 31.7.2016 17 Nevrološka klinika BRIS, dr. Boris Roglej asist. dr. Blaž Koritnik, dr. med. Napake v regulaciji izražanja TDP-43 pri amiotrofični lateralni sklerozi in frontotemporalni lobarni degeneraciji 18 Kirurška klinika Kemijski inštitut, dr. Radovan Komel prof. dr. Mirko Omejc, dr. med. Vloga polimorfizmov v segregacijskih genih pri raku 19 Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. 20 Ginekološka klinika prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med. 21 Interna klinika ZTM, dr. Primož Rožman prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. 22 IKKB UL, MF, dr. Tea Lanišnik Rižner prof. dr. Joško Osredkar, univ. dipl. inž. kem. 23 Interna klinika 24 Interna klinika Inšt. za kriminologijo pri Pravni fak., dr. Renata Salecl dr. Petra Malovrh, univ. dipl. biol. 25 Interna klinika UL MF, dr. Damjana Rozman prof. dr. Janez Preželj, dr. med. prof. dr. Janez Preželj, dr. med. Identifikacija novih mehanizmov bolezni s pristopom sekveniranja nove generacije Analiza bioloških označevalcev presnove folatov pri ugotavljanju tveganja za nastanek napak nevralne cevi Identifikacija subpopulacij krvotvornih matičnih celic in njihov vpliv na zdravljenje dilatativne kardiomoopatije Vloga metabiolitov progesterona pri hormonsko odvisnih boleznih Mikro RNA - nove diagnostične tarče pri osteoporozi Pravo in možgani-kriminološka, filozofska in psihoanalitična dogajanja o subjektu v dobi nevroznanosti Funkcijska genomika ravnovesja holesterola: vloga lanosterol 14 alfa-demetilaze (CYP51) pri razvoju metabolističnih obolenj 1.8.2013- 31.7.2016 1.8.2013- 31.7.2016 1.8.2013- 31.7.2016 1.8.2013- 31.7.2016 1.8.2013- 31.7.2016 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 145 Priloga 2: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2014 (nadaljevanje) – financer ARRS. Zap. št. 146 Klinika Nosilec UL,Filozofska fakulteta, dr. Grega Repovš UL Fak. za elektrotehniko, dr. Slavko Amon UMB, Fakulteta za strojništvo, dr. Karin Stana Kleinschek Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana 26 Nevrološka klinika 27 Interna klinika 28 Kirurška klinika 29 Nevrološka klinika prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med. 30 Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Avčin, dr. med. 31 Ginekološka klinika prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med. 32 Kirurška klinika prof. dr. Nataša Hren Ihan, dr. med. 33 Nevrološka klinika prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. 34 Kirurška klinika prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med. 35 Ortopedska klinika UL, Zdravstvena fakulteta, dr. Alan Kacin 36 Nevrološka klinika U primorska, Z-R središče Koper, prof. dr. Janez Zidar, dr. med. dr. Nejc Šarabon 37 KO za bolezni živčevja, Ortopedska kl.,Očesna UL Fakuteta za strojništvo, kl. KO za plastično krg, dr. Janez Možina Dermatološka kl, KO za endorinologijo 6 koordinatorjev v UKC 38 Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. 39 Infekcijska klinika dr. Daša Stupica, dr. med. 40 Ginekološka klinika prof. dr. Branko Zorn, dr. med. 41 Pediatrična klinika asist. dr. Katarina Podkrajšek Trebušak, univ. dipl. kem. 42 Pediatrična klinika 43 Stomatološka klinika 44 Nevrološka klinika 45 Pediatrična klinika 46 Nevrološka klinika 47 Ginekološka klinika 48 Ginekološka klinika UL, Biotehnična fakuteta, dr. Simon Horvat UL, Fakulteta za farmacijo, dr. Julijana Kristl UL, Filozofska fakulteta, dr. Grega Repovš UL, Fakulteta za farmacijo, dr. Irena Mlinarič Raščan UL, Fakulteta za elektrotehniko, dr. Franjo Pernuš UL, Biotehnična fakulteta, dr. Damjana Drobne UL, MF, dr. Tea Lanišnik Rižner NASLOV trajanje projekta prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. Multimodalno preučevanje delovega spomina 1.8.2013- 31.7.2016 prof. dr. Andrej Janež, dr. med. Mikrosistem za uvajanje zdravila 1.7.2011-30.6.2014 prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Razvoj funkcionalnih tekstilij za nego diabetičbe+nega stopala (malum perforans) Delovanje endotelija pri psihiatričnih in nevroloških boleznih Sistemske imunske bolezni pri otrocih in mladostnikih Izražanje genov v kumulusnih celicah jajčnikov foliklov v postopkih zunajtelesne oploditve Kronične vnetne in rakaste spremembe ustne sluznice Zgodnje odkrivanje in racionalna terapija demenc: vloga biomarkerjev Medoperacijski nadzor delovanja vidnega živca med nevrokirurško operacijo s fotopletizmografijorazvoj nove aplikacije za varovanje vida med operacijo Nova tehnologija preprečevanja in zdavljenja atrofij skeletnih mišic Vrednotenje živčno-mišičnih stabilizacijskih funkcij trupa in razvoj programov preventivne vadbe proti bolečini v spodnjemu delu hrbta doc. dr. Matej Drobnič, dr. med. prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. prof. dr. Milan Petelin, dr. dent. med. prof. dr. Zvezdan Pirtošek,dr. med. prof. dr. Janez Jazbec, dr. med. Laserska triagulacija v medicini (LASTRIM) Biološki, genetski in epigenetski označevalci debelosti in metabolnega sindroma pri otrocih in mladostnikih Etiologija, vnetne beljakovine in genski polimorfizem pri bolnikih s solitarnim in multiplim erythema migrans Psihološke in reproduktivne motnje pri moških, izpostavljenih prenatalnemu stresu Vpliv oksidativnega stresa na dolžino in strukturo telomerov pri otrocih in mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 ali hiperholesterolemijo Identifikacija novih genov, mikro RNA ter biomarkerjev naravne imunosti za hiperholesterolemijo Nanozdravila za zdravljenje parodontalne bolezni s ciljanim vnosom v obzobne žepe Mehanizmi integracije možganske aktivnosti za učinkovit nadzor kognicije TRANS TIO Translakcije farmakogenomske raziskave tiopurinske terapije 1.8.2013- 31.7.2016 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011 - 30.6.2014 1.7.2011- 30.6.2014 1.8.2013- 31.7.2016 1.7.2011- 30.6.2014 1.7.2011 - 30.6.2014 1.7.2014 - 30.6.2017 1.7.2014 - 30.6.2017 1.7.2014 - 30.6.2017 1.7.2014 - 30.6.2017 1.7.2014 - 30.6.2017 1.7.2014 - 30.6.2017 1.7.2014 - 30.6.2017 1.7.2014 - 30.6.2017 asist. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med. Kvantitativna analiza poškodb bele možganovine prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med. Vpliv anorganskih nanodelcev v biološke membrane 1.7.2014 - 30.6.2017 dr. Andrej Vogler, dr. med. Biokemijski označevalci endometrioze: študije proteoma in metaboloma 1.7.2014 - 30.6.2017 1.7.2014 - 30.6.2017 Priloga 3: Raziskovalni programi v UKC Ljubljana leta 2014 – financer ARRS. Zap. št. Klinika 1 Ortopedska klinika 2 Ginekološka klinika 3 Interna klinika 4 Stomatološka klinika Nosilec UL, MF, dr. Matej Podbregar Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana doc. dr. Janez Brecelj, dr. med. prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med. OI, dr. Nikola Bešić doc. dr. Helena Podgornik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med. 5 Infekcijska klinika prof. dr. Franc Strle, dr. med. 6 Interna klinika prof. dr. Janez Preželj, dr. med. 7 ORL 8 Interna klinika 9 Interna klinika 10 Kirurška klinika OI, dr. Primož Strojan prof. dr. Miha Žargi, dr. med. prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med. OI, dr. Barbara Jezeršek Novaković Naslov Molekularni mehanizmi razvoja in delovanja skeletne mišice Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnoszo, napoved poteka bolezni in izida zdravljenja Parodontalna medicina Bolzni in povzročitelji , ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci Geni, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih motnjah Rak glave in vratu-analiza bioloških značilnosti in poskus izboljšanja zdravljenja Trajanje programa 1.1.1009 - 31.12.2014 1.1.2014 - 31.12.2019 1.1.2014 - 31.12.2018 1.1.2009 - 31.12.2014 1.1.2009 - 31.12.2014 1.1.2009 - 31.12.2014 1.1.2014 - 31.12.2018 Ateroskleroza in tromboza 1.1.2009 - 31.12.2014 doc. dr. Snežna Sodin Šemrl Sistemske avtoimunske bolezni 1.1.2009 - 31.12.2014 dr. Boris Sedmak, dr. med. Napovedni dejavniki in zdravljenja bolnikom z rakom dojk in drugimi raki 1.1.2009 - 31.12.2014 11 Interna klinika prof. dr. Jadranka Burutovič Ponikvar, dr. med. Ledvične bolezni in nadometila zdravljenja 1.1.2013- 31.12.2016 12 Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. 1.1.2009 - 31.12.2014 Ginekologija in reprodukcija 13 Interna klinika prof. dr. Marko Noč, dr. med. Nujna stanja v interni medicini 1.1.2009 - 31.12.2014 14 Očesna klinika prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. Očesne bolezni odraslih in otrok 1.1.2014 - 31.12.2018 15 Nevrološka klinika prof. dr. Simon Podnar, dr. med. 16 Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. 17 Pediatrična klinika 18 Kirurška klinika 19 Nevrološka klinika OI, dr. Janez Žgajnar ZTM, dr. Primož Rožman UL, Fak. za šport, dr. Milan Čoh dr. Veronika Velenšek, dr. med. prof. dr. Dragica Smrke, dr. med. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med. Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljene bolezni pri otrocih in mladostnikih Družine s povišano visoko ogorženostjo za raka: svetovanje, odkrivanje mutacij in preprečevanje raka Človeške matične celice-napredno zdravljenje s celicami Kineziologija mnostrukturnih polistrukturnih in konvencionalnih športov 1.1.2014 - 31.12.2019 1.1.2013 - 31.12.2016 1.1.2013- 31.12.2017 1.1.2013 - 31.12.2016 1.1.2014 - 31.12.2016 147 Priloga 4: Raziskovalni projekti v okviru Evropske unije leta 2014. Zap.št. Nosilec, oz. koordinator projekta Nosilec v UKC Ljubljana EuroCAT University of Ulster, Ulster prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik 2 OrphaNet Europe Inserm TRANSFERT, Montpellier, Cedex prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik 3 OrphaNet RD Portal Inserm SC11, Orphanet, Paris prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik 4 SIGN UKC Ljubljana, Ljubljana prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik 5 CULPRIT-SHOCK University of Leipzig – Heart Center, Leipzig prof. dr. Marko Noč, dr. med. 6 e-CardioNet Azienda ULSS 14 di Chioggia, Chioggia prof. dr. Igor Zupan, dr. med. 7 SCIENCE REGION HOVEDSTADEN, Hillerod prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. 8 Creactive Istituto di Ricerche Farmacologiche Mario Negri, as. dr. Primož Gradišek, dr. med. Bergamo 9 e-Health EGIZ Net Europe, Trieste prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. 10 e-SurgeryNet Regione veneto-Azienda U.L.S.S. 13, Mirano prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. 11 12 Evaluation of 1.3% Liposomal Bupivacaine Neurotoxicity, North-American Institute of Continuous Myotoxicity and Inflammatory Education, New York response in Type 1 and 2 Diabetic Mice Models Evaluation of Liposomal Bupivacaine Induced Sciatic ESRA, Geneva Nerve Injury in the Porcine Model doc. dr. Tatjana Stopar-Pintarič, dr. med. Organizacijska enota Ginekološka klinika Interna klinika Kirurška klinika doc. dr. Tatjana Stopar-Pintarič, dr. med. 13 IntegrAid SB Izola, Izola prof. dr. Matej Cimerman, dr. med. 14 Mental Health and Well-being BKK Dachverband e.V., Berlin prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med. 15 Moliere Goteborgs universitet, Goteborg prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med. 16 Vires Association Travail Emploi Europe Société, Paris prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med. 17 Correlation - Hepatitis C Initiative De Regenboog Groep, Amsterdam prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. 18 HCV Prevention in Europe University of Bristol, School of Social & Community Medicine, Bristol prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. 19 HIV/aids prevention DIC LEGEBITRA, Ljubljana prof. dr. Janez Tomažič, dr. med. 20 SATURN University Medical Centre Utrecht, Utrecht doc. dr. Matjaž Jereb, dr. med. 21 ERA NET TRANSCAN Jagiellonian University Medical College, Kraków doc. dr. Katja Zaletel, dr. med. Klinika za nuklearno medicino 22 Teaming Karolinska Institutet, Stockholm prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. Nevrološka klinika 23 Incredible Years For Every Child UKC Ljubljana, Ljubljana Marija Anderluh, dr. med. 24 Pharmachild Universitair Medisch Centrum Utrecht, Utrecht prof. dr. Tadej Avčin, dr. med. 25 SCPE MoU JRC Ispra, Ispra prof. dr. David Neubauer, dr. med. 26 SHARE Universitair Medisch Centrum Utrecht, Utrecht prof. dr. Tadej Avčin, dr. med. LA&HA, Akademija za laserje in zdravje, d.o.o., Ljubljana prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., doc. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med., prof. dr. Sergej Hojker, dr. med., prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. 27-30 148 Akronim 1 operacija KC BME - projekti MINMED, PhysiCoDerm, SmartMed, TOF-PET Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Pediatrična klinika Očesna klinika, Dermatovenerološka klinika, Stomatološka klinika, Klinika za nuklearno medicino, Nevrološka klinika Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti) Številka projekta Naslov terciarnega projekta Datum začetka projekta Nosilec Datum zaključka projekta 20140092 Zdravljenje jetrnih zasevkov z reverzibilno ECT Blaž Trotovšek 1.12.2014 31.12.2016 20140105 Pomen zmanjšanja tveganja za pojav zapletov pri bolnikih z bolezensko debelostjo Tadeja Pintar 1.12.2014 31.12.2016 Aleš Tomažič 1.12.2014 31.12.2015 Mirko Omejc 1.12.2014 31.12.2016 Uporaba posteriornega »zgornja mezenterična arterija najprej« pristopa pri zdravljenju napredovalega raka trebušne slinavke Vpliv dolžine distalnega resekcijskega roba na lokalno ponovitev bolezni in dolgoročno preživetje pri bolnikih z 20140238 lokalno napredovalim nemetastatskim rakom danke po predoperativni radiokemoterapiji 20140185 4 KO za abdominalno kirurgijo 20140172 Izdelava individualne trahealne opornice s 3D tiskalnikom 1 20140165 1.12.2014 31.12.2016 Maja Pavčnik 1.12.2014 31.12.2016 Štefan Grosek 1.12.2014 31.12.2016 Pomen funkcionalnih promotorskih polimorfizmov za UCP-2 (razklopitveni protein-2), NOX4 (tip NADPH oksidaze Mojca Grošelj Grenc 1.12.2014 4) in p22phox na nastanek bronhopulmonalne displazije 31.12.2015 KO za otroško in intenzivno terapijo KO za torakalno kirurgijo Lipokalin povezan z nevtrofilno gelatinazo (NGAL) in beljakovina, ki veže lipopolisaharid (LBP) kot zgodnja kazalca akutne okvare ledvic pri kritično bolnih novorojenčkih po operaciji na prebavilih. 20140215 Projekt razvoja Komisije za medicinsko etiko UKC Ljubljana in področja klinične etike 20140290 3 Mihael Sok 20140153 Celostna oskrba zlomov pri starostnikih (Comprehense geriatric fracture programme) Matej Cimerman 1.12.2014 31.12.2016 Primerjava klasičnega in artroskopsko asistiranega operativnega zdravljenja sindezmolize akromioklavikularnega 20140205 sklepa Ladislav Kovačič 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 20140239 Uvedba poškodovancu prilagojenih implantatov pri zdravljenju zlomov kolčne ponvice 3 KO za travmatologijo 20140009 Enostopenjska rekonstrukcija dojk s silikonskimi vsadki pri bolnicah po mastektomiji zaradi raka dojke 1 KO za plastično kirurgijo in opekline Anže Kristan Uroš Ahčan 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 Uporabnost variacije pulznega pritiska (pulse pressure variation, PPV), in variacije utripnega volumna (stroke volume variation, SVV) kot napovednih dejavnikov za odzivnost na tekočine pri pacientih s pnevmoperitonejem Vpliv deksmedetomidina in lidokaina na porabo opioidov, na spoznavno sposobnost in pojav nevropatske 20140011 bolečine pri laparoskopskih resekcijah črevesja Vesna Novak Jankovič Vesna Novak Jankovič 20140082 Vpliv ciklosporina na mitohondrijsko funkcijo in spremembo načina zdravljenja bolnikov z hudo možgansko poškodbo Primož Gradišek 1.12.2014 31.12.2016 20140097 Vpliv liposomalnega bupivakaina na poškodbo perifernega živca Tatjana Stopar Pintarič 1.12.2014 31.12.2016 asist.Peter Poredoš 1.12.2014 31.12.2015 20140007 20140109 Vpliv višine bloka na hemodinamske spremembe med subarahnoidno anestezijo 20140269 UZ vodena katetrizacija vene subklavije: supraklavikularni pristop 6 KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo 20140083 Obraz z ustno votlino in sistemske bolezni: preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija 1 KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo 20140047 Uvedba nove metode mini PCNL pri bolnikih s kamni v ledvicah Maja Šoštarič Nataša Ihan Hren Bojan Tršinar 1.12.2014 31.12.2015 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 20140173 Prisotnost in lokacija membranskih receptorjev in kanalčkov v uroteliju ter spremembe pri patoloških stanjih Tomaž Smrkolj 1.12.2014 31.12.2016 20140196 Zdravljejne napredovalega raka prostate z avtologno vakcino Andrej Kmetec 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2015 3 KO za urologijo Izboljšana mikrokirurška resekcija primarnih možganskih tumorjev z medoperacijskim označevanjem s 5-ALA in 20140028 ICG fluorescenco 1 KO za nevrokirurgijo 20140160 Napredni pristopi v celjenju ran s pomočjo sproščanja aktivnih snovi in tkivno vodene regeneracije 1 KO za kirurške okužbe Roman Bošnjak Dragica Maja Smrke 1.12.2014 31.12.2016 Ekstraanatomska vstavitev stentirane biološke zaklopke pri bolnikih, pri katerih zamenjava ali vstavitev zaklopke 20140221 Tomislav Klokočovnik 1.12.2014 na konvencionalen način nista mogoči 31.12.2015 20140224 Napoved in preprečevanje akutne ledvične odpovedi in atrijske fibrilacije po operacijah srca 20140251 Spremljanje in analiza operativne rane 3 KO za kirurgijo srca in ožilja 27 KIRURŠKA KLINIKA Jurij Matija Kališnik 1.12.2014 31.12.2015 Primož Trunk 1.12.2014 31.12.2016 149 Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti) – nadaljevanje Številka projekta Naslov terciarnega projekta 20140057 Relativna vsebnost mitohondrijske DNA v miokardnem tkivu in v periferni krvi: korelacijska študija 1 KO za hipertenzijo 20140104 Sindrom policističnih ovarijev - molekularni mehanizmi in uvedba novih terapevtskih algoritmov zdravljenja 1 KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni 20140013 Vpliv mikrobiote na kancerogenezo kolorektalnega karcinoma 1 KO za gastroenterologijo Datum zaključka projekta Jana Brguljan Hitij, Matija Tomšič, 1.12.2014 Snežna Sodin Šemrl, Katja Lakota 31.12.2016 Andrej Janež Borut Štabuc 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 20140158 Zdravljenje srčnega popuščanja z repetitivno aplikacijo matičnih celic Bojan Vrtovec 1.12.2014 31.12.2016 20140167 Uporaba merilnega katetra za oceno coronary flow reserve CFR pri bolnikih s sumom na MVS AP Matjaž Bunc 1.12.2014 31.12.2016 20140181 Non-compaction kardiomiopatija Mirta Koželj 1.12.2014 31.12.2016 20140288 Srčni spodbujevalniki brez elektrodnega sistema Igor Zupan 1.12.2014 31.12.2016 4 KO za kardiologijo 20140014 Določanje majhnih klonov malignih limfocitov B s pretočno citometrijo 20140274 Mikro RNA v serumu bolnikov s kronično mieloično levkemijo 2 KO za hematologijo 20140127 Perkutana vstavitev venoarterijskega izventelesnega krvnega obtoka (VA ECMO) 1 KO za intenzivno interno medicino 20140029 Izboljšave področne antikoagulacije s citratom med dializnimi postopki Optimizacija imunosupresivnega zdravljenja za upočasnitev razvoja kronične okvare in izboljšanje delovanja 20140168 presajene ledvice (OptIKAP - Optimisation of Immunosuppression for Kidney Allograft Protection) 20140170 Malignomi pri bolnikih s transplantirano ledvico v Sloveniji 20140191 Optimizacija presejalnih preiskav seča za oceno proteinurije pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo 20140230 Slovenski register nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi 20140232 Membranska plazmafereza in imunska adsorpcija pri zdravljenju imunskih in metabolnih bolezni 20140246 Merjenje ledvične funkcije z očistkom Sinistrina 3 20140287 Pomen neustrezno glikoziliranega imunoglobulina A1 pri IgA nefropatiji 8 KO za nefrologijo 20140233 VPLIV MAGNEZIJA NA KLINIČNI POTEK IN VNETNI ODZIV PRI ASTMI 1 KO za pljučne bolezni Bioinformatična napoved struktur in funkcij izotopov serumskega amiloida A in njihov pomen za razvoj 20140020 diagnostike, prognostike in zdravljenja vnetnih bolezni 1 KO za revmatologijo Register bolnikov z vensko tromboembolično boleznijo, ki so obravnavani na KO za žilne bolezni in drugih 20140077 oddelkih UKC v Ljubljani Potrombotični sindrom (PTS): Proučevanje dejavnikov, ki napovedujejo razvoj PTS in opredelitev možnosti 20140078 preprečevanja 20140248 Celostni pristop za ocenjevanje funkcijskih in strukturnih okvar arterijske stene 20140272 Register bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo 4 Helena Podgornik Tadej Pajič Marko Noč INTERNA KLINIKA 20140252 Globoka možganska stimulacija pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo - klinični, elektrofiziološki in slikovni vidiki 1.12.2014 31.12.2016 31.12.2016 Jakob Gubenšek 1.12.2014 31.12.2016 Miha Arnol 1.12.2014 31.12.2016 Aljoša Kandus 1.12.2014 31.12.2016 Jelka Lindič 1.12.2014 31.12.2016 Jadranka Buturović Ponikvar 1.12.2014 31.12.2016 Rafael Ponikvar 1.12.2014 31.12.2016 Jernej Pajek 1.12.2014 31.12.2016 Damjan Kovač 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 Marjeta Terčelj Zorman Snežna Sodin Šemrl 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2015 Mateja Kaja Ježovnik 1.12.2014 31.12.2015 Pavel Poredoš Mišo Šabovič 1.12.2014 31.12.2016 Zlatko Fras 1.12.2014 31.12.2016 Miran Brvar 25 31.12.2016 20140260 Dihalna podpora zastrupljencem Center za zastrupitve 1.12.2014 1 1.12.2014 KO za žilne bolezni 20140190 Terapevtska in raziskovalna uporaba TMS pri najpogostejših nevropsihiatričnih boleznih 150 Datum začetka projekta Nosilec 1.12.2014 31.12.2015 Maja Kojović 1.12.2014 31.12.2015 Zvezdan Pirtošek 1.12.2014 31.12.2015 Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti) – nadaljevanje Številka projekta 2 Naslov terciarnega projekta KO za bolezni živčevja 20140265 Vloga ultrasonografije pri obravnavi okvar perifernega živčevja 20140282 Nevropsihološko ocenjevanje kognitivnih sprememb pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo 2 20140136 Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo Razvoj in uvedba elektronskega temperaturnega lista na kliničnem oddelku za vaskulano nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo 20140220 Modulacija parasimpatičnega živčevja po ishemični možganski kapi 2 KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo 20140140 Na cilj usmerjena skupinska kognitivna rehabilitacija, podprta s računalniškimi programi kognitivne rehabilitacije 1 Služba za nevrorehabilitacijo 7 NEVROLOŠKA KLINIKA 20140255 Objektivna ocena uspešnosti laserske termoterapije v zdravljenju disfunkcij medeničnega dna 1 KO za ginekologijo 20140051 Mikrobiom vagine v nosečnosti, posteljice in novorojenčka in prezgodnji porod 20140054 Arterijska trdota. biokemični in ultrazvočni napovedni dejavniki pri hipertenzivnih boleznih v nosečnosti 20140084 Ultrazvočna ocena hemodinamičnega stanja in srčne funkcije pri težki preeklampsiji 3 KO za perinatologijo Vpliv znižanja telesne mase s kombinacijo metformina in inhibitorja fosfodiesteraze 4 na kakovost jajčnih celic 20140031 pri neplodnih bolnicah s sindromom policističnih jajčnikov in debelostjo Uvajanje biopsije zarodka na razvojni stopnji blastociste z laserjem za predimplantacijski genetski pregled v 20140048 postopku zunajtelesne oploditve 20140126 Oksidativni stres semena in semenčič kot vzrok teratozoospermije in vakuol semenčič pri neplodnih moških 3 KO za reprodukcijo 20140085 Fizioterapevtska obravnava otrok z motnjami mokrenja 1 Skupne medicinske službe 20140138 Neinvazivno genetsko predrojstno odkrivanje downovega sindroma 1 Klinični inštitut za medicinsko genetiko 9 GINEKOLOŠKA KLINIKA 20140043 Z naporom izzvana zapora grla 20140088 Ocena zmožnosti čezoceanskih poletov (fitness-to-fly) pri otrocih in mladostnikih 2 Služba za pljučne bolezni Uporaba neinvazivnega Tring testa pri ugotavljanju aktivnosti vnetja v sluznici požiralniki pri otrocih z 20140069 eozinofilnim ezofagitisom 1 Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko 20140027 Zdravljenje bolezensko debelih mladostnikov z endoskopskim bariatričnim posegom (duodeno-jejunalni obvod) 1 KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Simon Podnar Blaž Koritnik Marjan Zaletel 1.12.2014 31.12.2016 Fajko Bajrović 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 Ana Ožura Adolf Lukanović Služba za alergologijo in revmatologijo in klinično imunologijo Randomizirana študija zdravljenja otroške non-B akutne limfoblastne levkemije/A Randomized Trial of the 20140036 I-BFM-SG for the Management of Childhood non-B Acute Lymphoblastic Leukemia Zdravljenje otrok z visokotveganim nevroblastomom v mednarodnem projektu High risk neuroblastoma study 20140042 skupine SIOPEN 2 Klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo 1.12.2014 31.12.2015 Tanja Premru - Sršen 1.12.2014 31.12.2016 Nataša Tul Mandić 1.12.2014 31.12.2016 Miha Lučovnik 1.12.2014 31.12.2016 Eda Vrtačnik Bokal 1.12.2014 31.12.2016 Irma Virant-Klun 1.12.2014 31.12.2016 Branko Zorn Ivan Verdenik 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2015 Uroš Krivec 1.12.2014 31.12.2016 Minca Mramor 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 Borut Peterlin Rok Orel Tadej Battelino Rina Rus 1 31.12.2016 31.12.2015 20140241 Prednosti 48-urnega merjenja krvnega tlaka z avtomatskim merilcem v primerjavi z 24-urnim merjenjem 20140208 Imunski označevalci za zgodnje odkrivanje in usmerjeno zdravljenje sistemskih avtoimunskih bolezni 1.12.2014 1.12.2014 Tanja Kersnik Levart KO za nefrologijo Datum zaključka projekta Antibiotična zaščita in poškodbe ledvičnega parenhima pri otrocih po preboleli okužbi sečil in/ali tistih s 20140141 prirojenimi napakami sečil 2 Datum začetka projekta Nosilec Tadej Avčin 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 Janez Jazbec 1.12.2014 31.12.2016 Barbara Faganel Kotnik 1.12.2014 31.12.2016 151 Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti) – nadaljevanje Številka projekta 20140018 1 Naslov terciarnega projekta Vloga genetskih sprememb gena za Toll-like 2 receptor pri zaznavni okvari sluha in prirojeni okužbi s humanim virusom citomegalije KO za neonatologijo 20140081 Dolgotrajno spremljanje otrok po terapevtski hipotermiji 1 KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo 20140296 Uvedba treningov starševstva v zmanjševanju razdiralnega vedenja otrok 1 Služba za otroško psihiatrijo Kvantitativna ocena aktivnosti vnetja črevesne stene s pomočjo ultrazvočnega kontrastnega sredstva pri 20140151 določanju aktivnosti bolezni in spremljanju učinkov terapije pri otrocih s Crohnovo boleznijo 1 Služba za radiologijo 20140060 Genetska diagnostika s sekvenciranjem naslednje generacije pri otrocih in mladostnikih 1 Služba za specialno laboratorijsko dejavnost 14 PEDIATRIČNA KLINIKA 20140257 Učinek Ksilitola na radiacijski karies in druge posledice obsevanja v ustni votlini pri bolnikih z rakom glave in vratu-klinična raziskava 1 Center za zobne bolezni 1 STOMATOLOŠKA KLINIKA 20140101 Uporaba kolagen-fibrinskega obliｾa po operaciji endometrijskega karcinoma za preprečevanje limfedema 1 20140094 DERMATOVENERLOŠKA KLINIKA Določanje označevalcev oksidacijskega stresa v amnijski tekočini in urinu kot pokazatelj oksidativnega stresa in zapletov v nosečnosti in pri porodu 20140096 Spremljanje biooznačevalcev za napoved možganskih okvar pri karotidni endarteriektomiji 20140156 Določanje interlevkina 8 za namen zgodnje diagnostike enterokolitisa pri novorojencih 3 20140075 Datum začetka projekta Datum zaključka projekta Darja Paro Panjan 1.12.2014 31.12.2016 David Neubauer Marija Anderluh 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 Damjana Ključevšek 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 1.12.2014 31.12.2016 Joško Osredkar 1.12.2014 31.12.2016 Milan Skitek 1.12.2014 31.12.2015 Aleš Jerin 1.12.2014 31.12.2016 Mojca Matičič 1.12.2014 31.12.2016 Franc Strle 1.12.2014 31.12.2016 Katarina Trebušak Podkrajšek Janja Jan Tanja Planinšek Ručigaj KLINIČNI INŠTITUT ZA KEMIJO IN KLINIČNO BIOKEMIJO Uporaba metode merjenja togosti jeter s prehodno elastografijo za ugotavljanje napredovanja bolezni pri bolnikih s kroničnim hepatitisom C 20140099 Etiologija, vnetne beljakovine in genski polimorfizem pri bolnikih s solitarnim in multiplim erythema migrans 20140110 Primerjava ceftriaksona in doksiciklina za zdravljenje bolnikov z multiplimi erythema migrans Daša Stupica 1.12.2014 31.12.2016 20140166 Razvoj sistema nadzorovane rabe protimikrobnih zdravil v UKC Ljubljana Bojana Beović 1.12.2014 31.12.2016 20140286 Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu bolnikov, okuženih s HIV in bolnikov s presajeno ledvico Janez Tomažič 1.12.2014 31.12.2014 Tadeja Kotar 1.12.2014 31.12.2016 Metoda Dodič Fikfak 1.12.2014 31.12.2016 Obravnava bolnika sumom na obolenje, povezano s potovanjem v trope - izdelava priporočil in računalniška 20140292 podpora 6 KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA Molekularni označevalci tveganja, zgodnjega odkrivanja in odgovora na zdravljenje pri boleznih, povezanih z 20140008 izpostavljenostjo azbestu 1 KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA 20140146 Elektrofiziološka ocena delovanja mrežnice pri dojenčkih in mlajših otrocih 20140180 Celostna kirurška obravnava bolnikov s ščitnično orbitopatijo 20140297 3 Uvedba sodobne terapije zdravljenja napredovalih bolezni očesne površine z gojenimi limbalnimi matičnimi celicami - CLET (cultured limbal epithelial cell therapy) Vloga difuzijskega in dinamično kontrastnega magnetnoresonančnega slikanja pri spremljanju zdravljenja malignega plevralnega mezotelioma s kemoterapijo. Zdravljenje bolnikov z neresektabilnim jeternoceličnim karcinomom z radioembolizacijo: odziv na zdravljenje in 20140154 preživetje bolnikov. 2 Manca Tekavčič Pompe Brigita Drnovšek - Olup 1.12.2014 31.12.2015 1.12.2014 31.12.2016 Marko Hawlina 1.12.2014 31.12.2016 Katarina Šurlan Popović 1.12.2014 31.12.2016 Peter Popović 1.12.2014 31.12.2016 Irena Hočevar Boltežar 1.12.2014 31.12.2016 OČESNA KLINIKA 20140144 152 Nosilec KLINIČNI INŠTITUT ZA RADIOLOGIJO 20140159 Laringofaringealni refluks kot vzrok za moteno delovanje grla Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti) – nadaljevanje Nosilec Datum začetka projekta Datum zaključka projekta Saba Battelino 1.12.2014 31.12.2016 Aleš Grošelj 1.12.2014 31.12.2016 20140066 Molekularni označevalci tveganja za omajanje endoproteze kolka Vane Antolič 1.12.2014 31.12.2016 Učinki predoperativne priprave ortopedskih pacientov z ishemično vadbo na sistemske in molekularne 20140161 mehanizme skeletnih mišic Matej Drobnič 1.12.2014 31.12.2016 20140187 Računalniško-navigirani artroskopski posegi na sklepih spodnjih udov Klemen Stražar 1.12.2014 31.12.2016 Drago Dolinar 1.12.2014 31.12.2016 Andreja Čufar 1.12.2014 31.12.2016 Nataša Kos 1.12.2014 31.12.2016 Katja Zaletel 1.12.2014 31.12.2016 Številka projekta Naslov terciarnega projekta 20140199 Stanje centralnih slušnoravnotežnostnih poti pri bolnikih gluhih bolnikih in bolnikih z motnjami ravnotežja 20140236 Lokalno zdravljenje raka glave in vratu z elektrokemoterapijo 3 KLINIKA ZA ORL IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO 20140235 Mikrobiološki in laboratorijski napovedovalci aseptičnega omajanja ortopedskih vsadkov 4 ORTOPEDSKA KLINIKA 20140276 Navodila za pripravo, aplikacijo in shranjevanje parenteralnih zdravil 1 20140033 1 LEKARNA Uvedba lestvice za oceno funkcionalnosti hoje (FGA) v zgodnjem pooperativnem obdobju pri nevrokirurških bolnikih INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO 20140061 Vloga novih PET-radiofarmakov in opredelitev novih indikacij za preiskavo PET/CT v sodobni obravnavi bolnika 1 KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO 20140257 Pomen posameznih intervencij in uvedbe avtomatiziranega sistema za izboljšanje kakovosti higiene rok 20140259 Pomen izolacijskih ukrepov za preprečevanje prenosa bakterij E colii, ki izloča ESBL 2 111 Tatjana Lejko Zupanc 1.12.2014 Mateja Logar 1.12.2014 31.12.2016 31.12.2016 SUPAS UKC Ljubljana 153 Priloga 6: Poročila služb strateškega upravljanja in poslovno administrativnih storitev 1. Poročilo Službe za odnose z javnostmi (SOJ) 1.1 Pojavnost Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v medijih V letu 2014 so mediji omenjali UKC Ljubljana v 6.135 prispevkih, ki so bili objavljeni v 250 različnih medijih. V primerjavi z letom poprej je število objav naraslo za 20 % in je najvišje v zadnjih treh letih (2012 – 4.273 prispevkov; 2013 – 4.895 prispevkov). Skupna ocena medijskega prostora objav v letu 2014 znaša 25.418.902,67 evrov in je v primerjavi z letom 2013 višja za 7.167.947,63 evrov. Največ prispevkov smo v medijih zasledili v mesecu aprilu, ko so mediji množično poročali o kriminalistični preiskavi v zdravstvu povezani z razpisom za operacijske mize. Kasneje so mediji veliko poročali o morebitni razrešitvi generalnega direktorja, kar pa se ni zgodilo. Prav tako so bile odmevne novice s področja otroške srčne kirurgije, prepovedi maše za nerojene otroke, kar je zbudilo proteste vernikov, ter o rezultatih poslovanja UKC Ljubljana. Med izrazito pozitivnimi objavami so bile v prvi polovici leta objave o dosežkih na področju prve sočasne presaditve ledvic in jeter v Sloveniji ter prvi stereotaktični operaciji bolnika z možgansko boleznijo distonijo. Drugi vrh poročanja v letu 2014 je bil dosežen v mesecu decembru, ko je 96 različnih medijev v 674 prispevkih poročalo o dogajanjih v povezavi z UKC Ljubljana. Odmevni so bili prispevki o pomembnosti testiranja na virus HIV na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana, pa tudi o prepovedi obiskov na Kliničnem oddelku za žilne bolezni Interne klinike zaradi naraščanja števila bolnikov z drisko in izbruha gripe. Veliko medijske pozornosti so bili deležni tudi pozivi proti uporabi pirotehničnih sredstev ter novica, da bo UKC Ljubljana letošnje leto zaključil predvidoma s 16 milijoni evrov minusa. V decembrskih dneh je bila medijsko odmevna tudi novica, da medicinska stroka obžaluje umik trošarin na sladke pijače. V zadnjih dneh leta 2014 pa so mediji poročali predvsem, da v UKC Ljubljana v opažajo ogromno število poškodovanih zaradi padcev na zasneženih in ledenih površinah. 154 Med zelo pozitivnimi novicami meseca decembra je bila močno odmevna akcija pripadnikov specialne enote slovenske policije, ki so se preoblečeni v božičke spustili s strehe ljubljanske Pediatrične klinike. Neopazen pa ni ostal tudi dosežek zdravnikov – v ljubljanskem Kliničnem centru je namreč interdisciplinarna ekipa zdravnikov uspešno operirala kilo dan staremu novorojenčku Patriku iz Makedonije. Razveseljiva je bila tudi novica, da na Oddelku za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana ni več čakalnih vrst za operacije na odprtem srcu. Najnižje število objav v letu 2014 smo zasledili v mesecu avgustu. Po številu objav prevladuje splet (2.082 objav), vključno z objavami na internetnih medijih, socialnih omrežjih, blogih in forumih. V primerjavi z lanskim letom pa je njihov delež v skupnem številu prispevkov za eno odstotno točko manjši. Tiskani mediji so imeli nekoliko manjši delež kot leta 2013 – 31 odstotni, kar pomeni 1.899 prispevkov. Delež tiskanih medijev je v primerjavi z letom poprej manjši za pet odstotnih točk. Radijske postaje so v letu 2014 objavile 1.144 prispevkov, televizijske postaje pa 1.010 (oboji za tri odstotne točke več kot leta 2013). Vsi ti prispevki praviloma nastanejo po novinarskih konferencah, ki jih organizira UKC Ljubljana oziroma na podlagi izjav zaposlenih v UKC Ljubljana, katerih izjave ureja Služba za odnose z javnostmi oziroma na podlagi pisnih odgovorov, ki jih pripravijo sodelavci iz UKC Ljubljana s pomočjo zaposlenih v Službi za odnose z javnostmi. Za področje sodelovanja z mediji so vse zahteve novinarjev od aprila 2014 do konca leta urejale samo tri redno zaposlene. Torej je bil opravljen ogromen obseg dela z maksimalno obremenitvijo kadrovsko podhranjene Službe za odnose z javnostmi. 1.2 Pregled odmevnih medijskih dogodkov v UKCL v 2014 • Zahvala največjim donatorjem v letu 2013. • Letošnja silvestrska noč v UKC Ljubljana je bila bolj mirna (dogajanje na Urgenci). Zaposlene na Urgenci je na zadnji dan v letu obiskal tudi župan MOL Zoran Janković. • Prvič v 56-letni zgodovini Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana smo presegli številko 1000 operacij na odprtem srcu na leto. • Operacija prirojene napake diafragmalne kile (pri novorojenčku) – primer uspešnega interdisciplinarnega zdravljenja. • Po mednarodnem registru (International registry in organ donation and transplantation), objavljenem novembra 2014 na www.irodat.org, smo v letu 2013 prvi na svetu po številu transplantacij srca na 1 mio prebivalcev. • V UKC Ljubljana pozdravljamo podpis pogodbe z Ministrstvom za zdravje RS z izbranim dobaviteljem za dobavo opreme za nove prostore Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana. • Klinični oddelek za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana v novih prostorih. • Potek postopka pridobitve mednarodne akreditacije za bolnišnice DNV – NIAHO. • UKC Ljubljana uspešno zaključil postopek mednarodne akreditacije za bolnišnice DNV – NIAHO. • Priznanje Republike Slovenije UKCL za poslovno odličnost (PRSPO) je najvišja državna nagrada za dosežke na področju kakovosti in odličnosti poslovanja, kot rezultat razvoja znanja, inovativnosti ter nenehnih izboljšav. • UKC Ljubljana je edina slovenska zdravstvena ustanova s pri- znanjem za poslovno odličnost »Recognized for Excellence – 4 stars«. • Vodstvo UKC Ljubljana je podelilo Nagrade za izboljševanje kakovosti v UKC Ljubljana v letu 2013. • V UKC Ljubljana so med prazničnimi dnevi opravili sedem presaditev organov, od tega troje jeter, dve ledvici in dvoje src. • Ekipa strokovnjakov prvič v Sloveniji v UKC Ljubljana izvedla prvo hkratno presaditev ledvic in jeter. • V UKC Ljubljana prvič v Sloveniji opravili stereotaktično operacijo bolnika z možgansko boleznijo distonijo. • Obporodna epiduralna analgezija v Porodnišnici Ljubljana na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana vsak dan vse dni v tednu v Porodnišnici Ljubljana. • Interdisciplinarna ekipa zdravnikov UKC Ljubljana je uspešno operirala kilo dan staremu novorojenčku Patriku iz Makedonije. • Stroka je opozorila na pomen cepljenja – cepljenje dokazano zaščiti pred nalezljivimi boleznimi. • Povečano število respiratornih okužb in opozorilo, da lahko prihajajo na obisk zgolj zdravi pacienti. • Zaradi nepravilne uporabe električnih agregatov smo v UKC Ljubljana zdravili tri zastrupljence z ogljikovim monoksidom in dva sta potrebovala hiperbarično zdravljenje. • Virusna obolenja in gripa v jesenskem in zimskem času. • Pripravljenost UKC Ljubljana na pacienta z ebolo. • UKC Ljubljana že upošteva in bo tudi v prihodnje upošteval vsa priporočila in predlagane popravljalne ukrepe Računskega sodišča, da so nujne spremembe toge pravne ureditve sistema čakalnih seznamov. • UKC Ljubljana je z vzdrževalcem operacijskih miz družbo Medicoengineering, d.o.o., sklenil aneks k pogodbi o vzdrževanju operacijskih miz. • Ob toplejšem vremenu povečana nevarnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. • V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana so opozorili nabiralce čemaža na nevarnost zamenjave s podobnimi strupenimi rastlinami, kot sta jesenski podlesek in čmerika. • V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana so v času sezone nabiranja gob opozorili – bodimo pozorni, da se ne bi zastrupili z gobami. • Dializno zdravljenje in uspehi na tem področju. • O izvajanju joge smeha v Centru za dializo Kliničnega oddelka za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana. • Higiena rok je najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb. • 5. maj – Mednarodni dan babic. • Avtomati na Pediatrični kliniki – upoštevamo priporočila prehranskih strokovnjakov. • Zdrav otrok – zdrav obrok: postavitev prvega avtomata z zdravo prehrano v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. • Čakalne dobe na Kliničnem oddelku za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana so posledica več dejavnikov. • »Dober dan« na stopnicah je krasen začetek delovnega dne (in še boljši konec) – v Pediatrični kliniki se zavedajo odgovornosti za zdravje. • Dan odprtih vrat Pediatrične klinike. • Hlajenje v UKC Ljubljana – poletje 2014. • »EKO – smuti dan« na Pediatrični kliniki. • Ob tednu dojenja opozorili na pomen dojenja. • Voda na Pediatrični kliniki in drugih objektih UKC Ljubljana pitna. • Škodljive posledice alkoholiziranosti, še posebej za mlade. • Teden anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C. • Slovenska neonatalna nevrologija sledi razvoju v svetu. • Strokovnjaki Centra za geriatrično medicino v UKC Ljubljana mnenja, da telesna aktivnost preprečuje padce in zlome. • Opozorila stroke – Pitje sladkih pijač povzroča debelost, odpira pot k razvoju sladkorne bolezni in povzroča druge nevarne bolezni. • Vpogled v »vesolje« laboratorijev: Dan odprtih vrat medicinskih laboratorijev UKC Ljubljana. • Odprte hiše Slovenije – pogled arhitekture na vrh slovenske medicine skupaj z glavnim projektantom diagnostično-terapevtsko-servisnega objekta, arhitektom prof. dr. Stankom Kristlom. • Novosti v pediatriji in jubileji na 6. slovenskem pediatričnem kongresu. • Službe nujne medicinske pomoči so se konec tedna aktivno pripravljale na ukrepanje v kemijskih nesrečah. • Po zgledu vrhunskih centrov v tujini v UKC Ljubljana zaživel Center za športno kardiologijo. • Evropski dan antibiotikov. • Nov učbenik – Infekcijske bolezni. • Izid knjige o črevesni mikrobioti, probiotikih in prebiotikih »Intestinal Microbiota Probiotics and Prebiotics«. • Ob evropskem tednu promocije testiranja na HIV. • Anonimno in brezplačno testiranje na HIV. • Nov priročnik – Sladkorčki kuhamo slastno s sladkorno boleznijo ali brez nje. • Za pljučno hipertenzijo zbolijo redki, nezdravljena povzroča zaplete. • Osebna urejenost zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. • Namesto petarde raje pamet v roke – Bodi zvezda in ne meči petard. • V zimskih mesecih porast akutnih okužb dihal pri otrocih. • Prepoved obiskov v celotnem UKC Ljubljana zaradi gripe in prehladov. • S strehe Pediatrične klinike se je spustilo osem božičkov in polepšalo dan otrokom na Pediatrični kliniki. • Smučarska zveza Slovenije s svojimi športniki in športnicami obiskali otroke na pediatrični kliniki. 1.3 Donacije Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana • Lidl Slovenija je Kliničnemu oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani podaril defibrilator, posebej prilagojen za novorojenčke. 155 • Obnova sprejemne triažne ambulante na KO za perinatologijo Ginekološke klinike, v vrednosti 8.000 evrov, je donacija šestih podjetij. • Vzajemna je v okviru akcije »Klik za srčkov utrip« Društvu za pomoč prezgodaj rojenim otrokom donirala sredstva v višini 25 tisoč evrov za nakup inkubatorja. • Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana zahvalili vsem donatorjem, ki so pomagali pri nakupu monitorja za spremljanje življenjskih funkcij, ki ga vsakodnevno uporabljajo pri otrocih, ki potrebujejo nadzor ob magnetno resonančni preiskavi. • Enota intenzivne neonatalne terapije Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike zaživela v svežih mavričnih barvah – donacija Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo – Ljubljana in Policijsko veteranskega društva Sever Ljubljana ter podjetja Hiša tehnike ETIS d.o.o. • V podjetju Carthago polepšali pričetek poletnih dni otrokom v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Izdelali in podarili so jim njihov mini avtodom. • Več kot 1.100 tekačev se je udeležilo sobotnega Triglav teka z vrhunskimi športniki, skupaj z Zavarovalnico Triglav pomagali pri obnovi porodnih sob ter nakupu potrebne opreme. • Slovenske železnice podarile 6.000 evrov vredno donacijo za nakup opreme za Pediatrično kliniko. • Klinični oddelek za nefrologijo UKC Ljubljana obnovljen tudi s pomočjo donacije Heliosa. • Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja so v 2. nadstropju na oddelku 4, namenjenem odraslim pacientom, odprli prostore z novim pohlajevanjem. Gradbeno obrtniška in inštalacijska dela je izvedlo podjetje Kolektor Koling. • Predaja donacij plenic za novorojenčke podjetja Lidl Ginekološki kliniki, Kliničnemu oddelku za perinatologijo. 1.4. Svet UKCL Po vsaki seji Sveta UKC Ljubljana smo organizirali novinarsko konferenco vodstva in pripravljali sporočila za javnost, vezana na tematiko, obravnavano na sejah Sveta UKC Ljubljana. 156 Glavni poudarki: • Univerzitetni klinični center Ljubljana je v letu 2014 deloval v skladu s svojim poslanstvom in odličnostjo. Kljub težkim pogojem poslovanja smo obravnavali več bolnikov, kot jih je bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (ZZZS) pripravljen plačati. • Svet UKC Ljubljana sprejel program dela in finančni načrt UKC Ljubljana za leto 2014. • Na izredni seji Sveta UKC Ljubljana, ki je bila 17. 4. 2014, so člani razpravljali o vzdrževanju in servisiranju operacijskih miz. Seznanili so se tudi z vsebino zaključnega revizijskega poročila – operacijske mize. • Svet zavoda se je seznanil z novo organiziranostjo programa zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako in podprl predstavljene aktivnosti in ukrepe vodstva, ki so usmerjeni k ureditvi sedanjega stanja in k predvidenim okrepitvam in širitvam programa v UKC tudi v prihodnje. • Svet zavoda UKC Ljubljana je na 17. seji obravnaval informacijo o pripravi programa dela in finančnega načrta za 2015. 1.5. Svet pacientov Redno smo poročali o sklepih seje Sveta pacientov UKC Ljubljana. Svet pacientov se je s predstavniki vodstva UKC Ljubljana v letu 2014 sestal dvakrat. Glavni poudarki: • Svet pacientov UKC Ljubljana opozarja na neprimernost financiranja in s tem vedno večjo podhranjenost UKC Ljubljana. • Svet pacientov podpira prizadevanja UKC Ljubljana, da dobi plačano za vse paciente, ki jih zdravijo. • Svet pacientov UKC Ljubljana se ne strinja z zniževanjem sredstev. 1.6. Protokolarna srečanja in obeležitve pomembnih obletnic V UKC Ljubljana smo imeli v letu 2014 različne obiske delegacij iz tujine, obiskala sta nas župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, predsednik RS Borut Pahor, na slavnostnem odprtju Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike je prisostvovala tudi predsednica Vlade RS Alenka Bratušek. • Ob ponovni izvolitvi za župana MOL se je župan Zoran Janković odzval povabilu in obiskal UKC Ljubljana. • Obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in župana MOL Zorana Jankovića na silvestrovo in 1. januarja 2015 v Porodnišnici in na Urgenci. • Različni obiski delegacij iz tujine pri vodstvu UKC Ljubljana – možnosti sodelovanja. • 90 let radiologije in Inštituta za radiologijo UKC Ljubljana v besedi in sliki (predstavitev knjige). • V Sloveniji obeležujemo 30-letnico peritonealne dialize. • Klinični oddelek za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana v novih prostorih – prostore je odprla predsednica Vlade RS Alenka Bratušek. 1.7. Interno glasilo V letu 2014 smo izdali štiri številke internega glasila Interno. Glasilo je tiskano v 3000 izvodih in je namenjeno predvsem zaposlenim. Naše glasilo pošiljamo tudi na vse naslove odločevalcev v zdravstvu (Ministrstvo za zdravje RS, Zdravniška zbornica RS) in predstavnikom posameznih medijskih hiš. Glasilo je na voljo tudi v čakalnicah znotraj UKC Ljubljana in na Polikliniki, s čimer je dostopno obiskovalcem naše bolnišnice. Interno glasilo vedno objavljamo tudi na zunanji in notranji spletni strani UKC Ljubljana. 1.9. Fotodokumentacijska dejavnost V letu 2014 imamo naslednje rubrike – Uvodnik, Kdo smo mi, Aktualno, Utrip UKC Ljubljana, Preberite, Pogled nazaj, Pozitivne misli – kaj menijo o nas, Anketa, Nagradna križanka. Prispevke pišejo zaposleni, ne samo v Službi za odnose z javnostmi, ampak tudi v ostalih organizacijskih enotah UKC Ljubljana. Z le eno fotografinjo smo zagotavljali fotografiranje na operacijah ter ostale medicinske fotografije za potrebe strokovnih prispevkov in posterjev, fotografiranje zaposlenih za identifikacijske priponke, fotografiranje vseh pomembnih prireditev, obiskov, novinarskih konferenc, prostorov in zaposlenih za potrebe strokovnega in letnega poročila ter spletnih strani. 1.8. Oblikovalska dejavnost 1.10.Krizno komuniciranje v UKCL Kljub pomanjkanju sredstev se trudimo, da bi izdali čim več zloženk in različnih publikacij za paciente in tudi za promocijsko dejavnost UKC Ljubljana. Vse to oblikuje oblikovalka, ki oblikuje tudi interno glasilo. Leto 2014 je bilo leto kriznih situacij. Oblikovali smo naslednje publikacije: • Letno poročilo 2013, • Strokovno poročilo 2013, • Priročnika za zaposlene, • posodobitev in ponatis angleške predstavitvene brošure UKC Ljubljana, • Interno, oblikovanje in priprava za tisk (4 številke), • različni obrazci za UKC Ljubljana v sodelovanju s Službo za kakovost UKC Ljubljana, • vabila in zahvale za donatorje UKC Ljubljana, donatorje Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike, priznanja in zahvale zaposlenim ob upokojitvi za dolgoletno in predano delo v UKC Ljubljana, zahvale Zdravko, novoletna vabila in čestitke, vabilo Dan odprtih vrat laboratorijev, • temperaturni listi (navadni, intenzivni, terapevtski, zdravstvene nege) za posamezne klinike, • logotip Eurospital, • plakate: Ebola, EFQM, Hepatitis, Dan odprtih vrat Pediatrične klinike, »Dober dan« na stopnicah je krasen začetek delovnega dne (in še boljši konec), Nasilje na Urgenci in Travmi, ponatis Cepite se, 20-letnica Ustanove za novo Pediatrično kliniko, • identifikacijske (registracijske) izkaznice za zaposlene v UKC Ljubljana, • word templati novih dopisov na ravni UKC Ljubljana, Power Point templata za prezentacije, • zloženke za Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike, • registri za potrebe Področja informatike, • oblikovanje in korekture Klinične poti porod. Med naloge oblikovalke UKC Ljubljana sodijo tudi: • organizacija tiska in pridobivanje ponudb ter komunikacija s tiskarnami, • urejanje baze image fotografij UKC Ljubljana za potrebe tiskovin. Eden od dveh oblikovalcev pa se je specializiral za izdelavo medicinskih posterjev. UKC Ljubljana si je prizadeval za aktivno politiko kriznega komuniciranja, kar pomeni, da smo v večji meri delovali proaktivno in nismo pasivno čakali na novinarska vprašanja. Krizno komuniciranje in verodostojnost se kažeta predvsem v odnosu med razpoložljivimi informacijami, njihovim pravočasnim in ustreznim razširjanjem ter zaznavami krize in akcijami za njeno rešitev. Prizadevali smo si za preprečevanje kriz na način, da smo nemudoma odreagirali na opozorilne znake morebitnih kriz. Načrtovanje kriz oziroma pripravljenost na krize je bistveno za kasnejše upravljanje z njimi. Izpostavljamo: • Poslovni odbor UKC Ljubljana je ostro obsodil korupcijo in spregovoril o vrsti ukrepov, ki v UKC Ljubljana korupcijo preprečujejo in jih bodo še nadgradili in dosledno izvajali. • Pojasnilo v zvezi z obiskom Nacionalnega policijskega urada v UKC Ljubljana. • Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije: UKC Ljubljana v sodelovanju s podjetjem Medgen ni bil oškodovan oz. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ni bil kršen, UKC Ljubljana ni bil oškodovan. • Predstojnik Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana žrtev kapitalsko-medijske afere. • Klinični oddelek za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana zaradi omejitve zaposlovanja, ki izhaja iz 51. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, kljub sprejetim soglasjem za zaposlitev ne sme nadomestiti šestih (6) sobnih zdravnikov. • Odpovedali operacije naročenih bolnikov zaradi zaprtja operacijskih dvoran na travmatologiji. • Vodstvo UKC Ljubljana sporoča in ponovno poudarja, da kardiokirurški program za otroke ostaja v naši inštituciji, da vse dejavnosti nemoteno potekajo in da se program celo nadgrajuje. • Izjava vodstva – Prekrivanje javnega in zasebnega v zdravstvu. • Poziv Varuhinji človekovih pravic za zaščito družinskih članov v primeru hišnih preiskav. • Izjava za medije v. d. generalnega direktorja mag. Simona Vrhunca o ukrepih za omejitev korupcijskih dejanj in učinki ukrepov. • Ne dovolimo diskreditiranja izjemnih, mednarodno priznanih 157 strokovnjakov, profesorjev in raziskovalcev UKC Ljubljana o izvajanju otroškega kardiokirurškega programa. • V UKC Ljubljana z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje na kardiološkem oddelku UKC Maribor. • V UKC Ljubljana zagotavljamo, da novo zastavljeni program otroške srčne kirurgije izvajamo kvalitetno in da so bili vsi otroci oskrbljeni pravočasno in uspešno. • Zdravljenje dečka s prirojeno deformacijo noge – dunajska klinika predlagala datum pregleda. • Nadaljnje zdravljenje dečka Reneja – pojasnila Ortopedske klinike. • Dodatno pojasnilo UKC Ljubljana: zdravljenje otroka s prirojeno deformacijo noge. • Pripravljenost UKC Ljubljana na morebitni pojav pacienta z ebolo. • Poslovni odbor UKC Ljubljana obravnaval poslovanje UKC Ljubljana v prvi polovici letošnjega leta. Strokovni direktorji in poslovni direktorji klinik so opozorili na nevzdržno financiranje UKC Ljubljana. • UKC Ljubljana v »svojo škodo« oskrbi vse paciente. • V UKC Ljubljana ostro nasprotujemo interpretacijam ZZZS. • UKC Ljubljana pozdravlja odločitev Mednarodne komisije za nadzor nad programom srčne kirurgije, ki je analizo programa razširila na daljše časovno obdobje. • Iniciativa Junaška flaška opozarjala, da voda na Pediatrični kliniki ni pitna. • Vesele nogice, ki so s pismom predsedniku vlade, ministrstvu za zdravje in javnosti zahtevale odstop strokovnega direktorja Pediatrične klinike zaradi njegove medijske izjave. Vodstvo UKC je z izjavo za javnost podprlo strokovnega direktorja Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Priloga 7: Poročilo o delu Urada za pritožbe in pohvale Po določilih Statuta UKC Ljubljana ter Pravilnika o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic v UKC Ljubljana obstaja v UKC Ljubljana Urad za pritožbe in pohvale (v nadaljevanju: Urad). Za obravnavo zadev, ki jih pacienti in njihovi svojci naslavljajo na Urad, je potrebno, poleg poznavanja Statuta UKC Ljubljana ter Pravilnika o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic v UKC Ljubljana (v nadaljevanju: Pravilnik), tudi poznavanje pravnih podlag, kot so zakoni, ki zadevajo zdravstvo in socialno varstvo, vključno s kazenskim zakonikom, predvsem pa poznavanje Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju: ZPacP). Pri svojem delu sodelujemo s pravno službo UKC Ljubljana, s članicama Komisije za prvo obravnavo (v nadaljevanju: Komisija), kadar se primeri nanašajo na zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, kot to določa ZPacP, in občasno s pooblaščenkama za varnost ter se tako vključujem v sistem zagotavljanja varnosti pacientov. Nekateri primeri zahtevajo sodelovanje z vodstvom UKC Ljubljana, v večini primerov pa je reševanje povezano s sodelovanjem s predstojniki in glavnimi medicinskimi sestrami različnih klinik in kliničnih oddelkov ter z vodji različnih služb v UKC Ljubljana. Pacientom so informacije o možnosti pritožbe dosegljive na internetni spletni strani UKC Ljubljana (http://www.kclj.si/index. php?m=19&s=0), v knjižici UKC Ljubljana: Informacije za paciente in obiskovalce, ter v Okrožnici o pritožbenih poteh, ki je dostopna v vseh javnih prostorih UKC Ljubljana, kot to določa 58. člen ZPacP, in je objavljena na spletni strani UKC Ljubljana na navedeni spletni povezavi. Informacije pacientom in njihovim svojcem posredujem tudi ustno, po telefonu ali osebno v času uradnih ur. Od 1. 1. do 31. 12. 2014 je v Urad prispelo 548 zadev, kar je za 91 zadev več, oziroma 20 % več prispelih zadev kot v enakem obdobju lani. Od prispelih zadev je bilo 14 zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, kot to opredeljuje ZPacP, 236 pritožb, 174 pohval ter 138 zadev opredeljenih pod razno (podrobnejša obrazložitev je navedena v tabelah in v tekstu, ki sledi). V skupnem številu niso upoštevane prošnje za posredovanje, ki so bile rešene po telefonu, različne informacije po telefonu in anketni vprašalniki za bolnike glede kakovosti storitev v UKC Ljubljana. Zadeve so v Urad največkrat posredovane preko elektronske pošte, pisno in po telefonu, osebno pa redkeje. 158 Način obravnave pritožb je v skladu s Statutom UKC Ljubljana in Pravilnikom. Na pritožbe naj bi po določilih omenjenih aktov odgovarjali predstojniki klinik in kliničnih oddelkov, v sodelovanju z glavnimi medicinskimi sestrami klinik in kliničnih oddelkov, predstojniki samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter vodje dejavnosti skupnega pomena. Na pritožbe, ki niso bile opredeljene, oziroma se niso nanašale na konkretno organizacijsko enoto ali zadevale naštetih, je bilo potrebno pridobiti informacije in sem odgovore sestavljala vodja Urada. Ob tem pa je potrebno poudariti, da smo v skladu s Pravilnikom zavezani posredovati odgovor pritožniku v določenem, predpisanem časovnem roku. Število prispelih pritožb, pohval in drugih zadev kaže na to, kako našo ustanovo UKC Ljubljana doživlja pacient, zaradi katerega ta ustanova obstaja. Tako pritožbe kot take niso le nekaj slabega, temveč tudi izziv za izboljšanje našega dela, ki je namenjeno pacientom. Boljše izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti iz 20. člena ZPacP, ki se prepleta skozi večino zakonskih določil v omenjenem zakonu, pa bi lahko občutno znižalo število prispelih pritožb. Zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic Postopek zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic se vodi v skladu s Pravilnikom in ZPacP. Zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic obravnava Komisija. V obravnavo se vključujejo poleg pacienta in morebitnega pooblaščenca pacienta odgovorne osebe iz organizacijske enote, na katero se zahteva za prvo obravnavo nanaša, občasno tudi pooblaščenki za varnost in pravnik iz pravne službe UKC Ljubljana. Po potrebi so vabljeni na ustno obravnavo tudi strokovnjaki iz obravnavanega področja, za katere je potrebno pridobiti soglasje s strani pacienta, ki je vložil prvo zahtevo. V času od 1. 1. do 31. 12. 2014 je bilo vloženih 14 zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. Tabela : Primerjalna tabela prispelih zadev od leta 2008 do konca leta 2014. Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 število število število število število število število 0 8 3 6 6 4 14 Zahteve za prvo obravnavo Pritožbe 93 132 148 177 158 224 236 Pohvale 32 56 82 96 111 159 174 Razno 11 40 45 50 60 70 138 Vse prispele zadeve 136 236 275 329 335 457 548 Diagram: Diagram prispelih zadev od leta 2008 do vključno leta 2014 600 500 400 300 200 100 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 število vseh prispelih zadev 159 Priloga 8: Poročilo o delu področja za informacijsko dejavnost Strateški cilj informatike UKC Ljubljana je vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo podpiral integrirani proces spremljanja vseh aktivnosti v zvezi z zdravljenjem bolnika in klinične poti ter zagotavljal informacije za poslovno in strokovno odločanje. Skladno z razpoložljivimi viri se je tudi v 2014 nadaljevalo optimiziranje procesov in dograjevanje organizacijskih predpisov, tako na področju varnostne politike kot razvoja in skrbništva nad informacijskimi rešitvami v UKC Ljubljana. Kot najpomembnejšo organizacijsko potezo štejemo ustanovitev Sveta za informatiko v UKC Ljubljana, s čimer so vzpostavljeni pogoji za aktivno sodelovanje informatike in poslovodstva klinik pri strateških odločitvah in projektih za informatizacijo UKC Ljubljana. V letu 2014 je bil v omejenem obsegu implementiran projekt upravljanja z identitetami in dostopi v informacijski sistem (IS) UKC Ljubljana ter z vpeljavo enotne prijave v IS. Projekt je uspešno pokazal na možnost vpeljave v celoten UKC Ljubljana, s čimer bo izpolnjen pomemben segment varnostne politike. Ob koncu leta je bil končan razvoj in uspešno uveden pomemben segment e-računov, s čimer je UKC Ljubljana informacijsko podprl elektronsko izmenjavo računov med organizacijami v javnem sektorju. Prva faza vzpostavljanja odločitvenega sistema, na podlagi katerega je vodstvo v vsakem trenutku seznanjeno s stanjem izvajanja in zaračunavanja storitev, je zaključena. Poleg naštetih je bilo v letu 2014 zaključenih tudi mnogo manj opaznih aktivnosti: • na področju razvoja dokumentacijskega sistema je bil dodan modul glavna pisarna in podpora certifikacijam po standardih ISO in DNV; • v produkcijsko uvedbo SO BILE vpeljane nove spletne strani UKC Ljubljana; • pripravljena je varna platforma za mobilne in zunanje dostope – Citrix virtualizacija aplikacij; • izvedena študija sistemov za upravljanje s sredstvi; • razvoj medicinskih registrov na skupni platformi postaja stalna naloga, tudi v letu 2014 je razvita vrsta novih registrov; • razvoj elektronskega nabavnega postopka za potovalne storitve; • uveden je neodvisen varnostni mehanizem za spremljanje revizijskih sledi dostopov do občutljivih osebnih podatkov v podatkovnih bazah; • uveden nadzor nad delom zunanjih administratorjev z beleženjem aktivnosti na povezavah z zunanjimi omrežji. Tudi v 2014 se je nadaljevalo sodelovanje na projektih e-Zdravje, aktivno smo sodelovali pri projektih e-Kardiologija, e-SurgeyNet in Telekap. 160 PRILOGE: RAČUNOVODSKI IZKAZI 161 IME UPORABNIKA: UKC LJUBLJANA SEDEŽ UPORABNIKA: Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana ŠIFRA UPORABNIKA*: 27782 ŠIFRA DEJAVNOSTI: 86.100 MATIČNA ŠTEVILKA: 5057272000 BILANCA STANJA na dan 31.12.2014 (v eurih, brez centov) ČLENITEV SKUPINE KONTOV NAZIV SKUPINE KONTOV Oznaka za AOP 1 2 3 SREDSTVA A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU (002-003+004-005+006-007+008+009+010+011) 00 NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Tekoče leto Predhodno leto 4 5 001 230.844.200 233.021.859 002 9.227.734 6.981.106 01 POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV 003 5.167.008 3.059.204 02 NEPREMIČNINE 004 280.054.316 268.988.395 03 POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN 005 95.014.088 88.651.691 04 OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 006 197.061.266 193.787.225 05 POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV 007 155.323.607 145.030.569 06 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 008 2.572 3.582 07 DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI 009 0 0 08 DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA 09 TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (013+014+015+016+017+018+019+020+021+022) 10 DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE 010 3.015 3.015 011 0 0 012 41.576.765 44.247.532 013 2.198 1.754 11 DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH 014 440.834 493.019 12 KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV 015 8.925.280 8.784.423 13 DANI PREDUJMI IN VARŠČINE 016 42.752 28.338 14 KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA 017 30.286.624 33.236.039 15 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 018 0 0 16 KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA 019 0 0 17 DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE 020 1.283.766 1.206.165 18 NEPLAČANI ODHODKI 021 0 0 19 AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE C) ZALOGE (024+025+026+027+028+029+030+031) 022 595.311 497.794 023 12.960.650 12.800.326 30 OBRAČUN NABAVE MATERIALA 024 18.846 34.077 31 ZALOGE MATERIALA 025 12.703.403 12.550.499 32 ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE 026 167 167 33 NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE 027 0 0 34 PROIZVODI 028 0 0 35 OBRAČUN NABAVE BLAGA 029 0 0 36 ZALOGE BLAGA 030 238.234 215.583 37 DRUGE ZALOGE 031 0 0 I. AKTIVA SKUPAJ (001+012+023) 032 285.381.615 290.069.717 033 0 0 99 162 ZNESEK AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (035+036+037+038+039+040+041+042+043) 20 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE 034 109.100.508 101.008.474 035 609.091 473.792 21 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH 036 18.400.539 24.603.811 22 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV 037 63.031.718 52.237.297 23 DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 038 1.144.207 1.130.438 24 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA 039 24.377.858 20.914.606 25 KRATKOROČNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV 040 0 0 26 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 041 0 0 28 NEPLAČANI PRIHODKI 042 0 0 043 1.537.095 1.648.530 044 176.281.107 189.061.243 29 PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059) 90 SPLOŠNI SKLAD 045 0 0 91 REZERVNI SKLAD 046 0 0 92 DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 047 5.360.237 6.262.151 93 DOLGOROČNE REZERVACIJE 048 0 0 940 SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 049 0 0 050 0 0 051 0 0 052 0 0 9413 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 053 0 0 96 DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI 054 0 0 9410 9411 9412 97 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 055 282 390 980 OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 056 238.989.942 241.300.234 981 OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 057 0 0 985 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 058 0 0 986 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 059 68.069.354 58.501.532 060 285.381.615 290.069.717 061 0 0 I. PASIVA SKUPAJ (034+044) 99 PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka). 163 IME UPORABNIKA: UKC LJUBLJANA SEDEŽ UPORABNIKA: Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana ŠIFRA UPORABNIKA*: 27782 ŠIFRA DEJAVNOSTI: 86.100 MATIČNA ŠTEVILKA: 5057272000 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV od 1.1. do 31.12.2014 (v eurih, brez centov) členitev podskupin kontov 1 760 761 762 763 del 764 del 764 del 466 460 461 del 464 del 464 del 464 462 463 465,00 467 468 del 469 del 469 del 80 del 80 del 80 ZNESEK NAZIV PODSKUPINE KONTOV Oznaka za AOP Tekoče leto 2 3 4 A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (861+862-863+864) PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA B) FINANČNI PRIHODKI C) DRUGI PRIHODKI Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI (868+869) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI D) CELOTNI PRIHODKI (860+865+866+867) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (872+873+874) NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA STROŠKI MATERIALA STROŠKI STORITEV F) STROŠKI DELA (876+877+878) PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV DRUGI STROŠKI DELA G) AMORTIZACIJA H) REZERVACIJE J) DRUGI STROŠKI K) FINANČNI ODHODKI L) DRUGI ODHODKI M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI (885+886) ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI N) CELOTNI ODHODKI (871+875+879+880+881+882+883+884) O) PRESEŽEK PRIHODKOV (870-887) P) PRESEŽEK ODHODKOV (887-870) Davek od dohodka pravnih oseb Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (888-890) Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (889+890) oz. (890-888) Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo število) Število mesecev poslovanja 860 861 862 863 864 865 866 867 868 869 870 871 872 873 874 875 876 877 878 879 880 881 882 883 884 885 886 887 888 889 890 439.774.981 439.774.826 0 0 155 47.155 197.869 238.534 10.214 228.320 440.258.539 210.735.596 9.390.876 145.626.598 55.718.122 223.792.509 180.540.403 28.104.349 15.147.757 12.505.561 0 652.886 1.798.340 313.627 27.842 0 27.842 449.826.361 0 9.567.822 0 423.779.423 423.779.090 0 0 333 25.670 304.025 147.594 8.300 139.294 424.256.712 202.509.446 9.328.674 138.437.406 54.743.366 228.040.466 184.375.501 28.441.893 15.223.072 13.958.667 0 610.752 1.064.866 87.621 17.582 0 17.582 446.289.400 0 22.032.688 0 891 0 0 892 9.567.822 22.032.688 893 894 895 0 7.465 12 0 7.483 12 Predhodno leto 5 Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. 164 * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).
© Copyright 2024