LETNO POROČILO 2014 - Univerzitetni klinični Center Ljubljana

LETNO POROČILO 2014
LETNO POROČILO
2014
www.kclj.si
LETNO POROČILO 2014
Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba:
mag. Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana
Poročilo je pripravil uredniški odbor v sestavi:
Ksenija Ševerkar, pomočnica generalnega direktorja za ekonomsko-finančne zadeve
Vlado List, vodja Službe za planiranje, kontroling in poslovno informiranje
Elvira Kaljanac, Služba za planiranje, kontroling in poslovno informiranje
Maja Mazej, vodja Tehnično-vzdrževalnih služb
Bojan Uran, pomočnik generalnega direktorja za komercialne zadeve
Danica Girandon, Kadrovska služba
mag. Peter Pustatičnik, vodja ekonomskega sektorja
prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr.med., pomočnica strokovne direktorice UKC
Dominika Oroszy, dr. med., Vodja službe za kakovost
Ernestina Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego
Tehnični urednici:
Lucija Mak Uhan, Blanka Šetinc
Lektura:
Monika Zanjkovič, s. p.
Oblikovanje in prelom:
Ana Vedlin
Fotografije:
Jolanda Kofol, Depositphotos
Tisk:
Collegium Graphicum d.o.o., junij 2015
naklada: 200 izvodov
Copyright © 2015, Univerzitetni Klinični center Ljubljana, v Ljubljani, junij 2015
KAZALO
UVOD PREDSTAVITEV ZAVODA
PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA
Temeljna zdravstvena dejavnost
Dejavnosti skupnega pomena
Strateško upravljanje in poslovno-administrativne storitve
ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA
Svet ukc Ljubljana
Strokovni svet
Ožje vodstvo zavoda
Posvetovalni organi in delovna telesa ukc Ljubljana
Vodenje klinik in kliničnih inštitutov
6
12
14
15
15
15
18
19
19
20
20
20
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014
21
1.
2.
3.
4.
5.
6.
23
25
27
29
30
31
39
43
44
46
46
48
48
54
54
58
58
65
66
70
71
76
80
82
82
84
ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA
DOLGOROČNI CILJI ZAVODA
LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
4.1 REALIZACIJA LETNIH CILJEV
4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev
4.1.2. Finančni vidik
4.1.3. Vidik poslovnih procesov
4.1.4. Vidik učenja in rasti
4.2 REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA
4.2.1 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS
4.2.2 Uresničevanje planiranega fizičnega obsega dela v letu 2014 do ZZZS in ostalih plačnikov
4.2.2.1 Bolnišnična dejavnost
4.2.2.2 Specialistično-ambulantna dejavnost
4.2.2.3 Ostale dejavnosti
4.2.3. Poročanje o terciarni dejavnosti
4.2.4 Poročanje o izvajanju mednarodnih projektov in raziskovalna dejavnost
4.3 POSLOVNI IZID
4.3.1 Prihodki
4.3.2 Odhodki
4.3.2.1 Stroški materiala
4.3.2.2 Stroški storitev
4.3.2.3 Stroški dela
4.3.2.4 Finančni odhodki
4.3.3 Rezultat poslovanja
4.3.3.1 Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah
NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
6.1 UČINKI UKREPOV NA PODLAGI ENOTNIH USMERITEV UKC LJUBLJANA
6.2 SANACIJSKI UKREPI ZA STABILIZACIJO POSLOVANJA
6.2.1 Ukrepi na prihodkovni ravni
6.2.2 Ukrepi na odhodkovni strani
6.2.2.1 Znižanje stroškov materiala
6.2.2.2 Obvladovanje stroškov storitev
6.2.2.3 Znižanje stroškov dela
6.3 MODEL POSLOVNE ODLIČNOSTI IN OCENA V OKVIRU PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST (PRSPO)
6.4 MEDNARODNA AKREDITACIJA DNV - DIAS
85
87
88
92
92
94
94
94
95
95
95
6.5 PROJEKT SIOK (SLOVENSKA ORGANIZACIJSKA KLIMA)
7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA
7.1 KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI
7.2 FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA
8. OCENA STROKOVNE UČINKOVITOSTI – KAKOVOSTI IN VARNOSTI
8.1 PROGRAM IN LETNI CILJI ZA ZAGOTOVITEV IN NENEHNO IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI IN VARNOSTI PACIENTOV
8.2 POVRATNE INFORMACIJE UPORABNIKOV ZA LETO 2014
8.2.1 Zadovoljstvo uporabnikov
8.2.2 Pritožbe in pohvale pacientov
8.2.3 Zadovoljstvo študentov s klinično prakso
8.3 PRESOJE, AKTIVNOSTI ZA PRIDOBITEV AKREDITACIJSKE LISTINE
8.4 POROČILO O SISTEMU UPRAVLJANJA Z ODKLONI
8.5 AKTIVNE KLINIČNE POTI V UKCL
8.6 NAČRTNA RABA PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL IN PREPREČEVANJE OKUŽB
9. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC (NNJF)
9.1 NOTRANJE REVIZIJE
9.2 SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INŠTITUCIJAMI
9.3 IZVAJANJE SVETOVALNE FUNKCIJE
10.POJASNILA NA PODROČJIH, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI
11. OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA
12.DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH
12.1 PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA
12.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike
12.1.2 Ostale oblike dela
12.1.3 Izobraževanje, specializacije in pripravništva
12.1.4 Dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem
12.2 POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2014
12.2.1 Investicije, ki niso sofinancirane s strani kohezijskih skladov
12.2.1.1 Nabava medicinske in nemedicinske opreme
12.2.2 Investicije v okviru projekta energetske sanacije
12.2.3 Investicije v okviru projekta centrov nujne medicinske pomoči
12.2.4 Investicije v letu 2014
12.2.4.1 Opis plana investicij 2014
12.2.4.2 Opis vseh investicij 2014
12.3 POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2014
12.3.1 Plan investicijskega vzdrževanja 2014
12.3.2 Opis investicijskega vzdrževanja 2014
12.3.3 Opis tekočega vzdrževanja 2014
12.4 POROČILO O DTS IN PT
13.PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU
96
97
98
98
99
114
115
115
123
123
128
129
129
129
132
132
132
132
134
137
137
138
139
140
142
PRILOGE: RAČUNOVODSKI IZKAZI
161
100
101
101
102
103
103
104
105
106
107
108
109
109
110
112
5
uvod
mag. Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana
prof.dr. Sergej Hojker, dr.med., strokovni direktor UKC Ljubljana
6
Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra
Leto 2014 je bilo za Univerzitetni klinični center Ljubljana posebno
leto. Bilo je namreč zadnje leto četrte dekade dokončanja novega Kliničnega centra z Diagnostično terapevtsko servisnim delom (otvoritev novembra 1975) in zadnje leto dvanajste dekade
ustanovitve Kliničnih bolnic (preselitev na Zaloško cesto oktobra
1895). Ker torej v letu 2015 obeležujemo dve pomembni obletnici, je bilo že leto 2014 zaznamovano s pripravami na te dogodke.
V lanskem letu smo tako dobili dve potrditvi našega izvrstnega,
predvsem pa sistematičnega dela v zadnjih petih letih. Na podlagi
ocenjevanja v letu 2013 smo se uvrstili med finaliste in v ožji
izbor za nagrado Republike Slovenije za poslovno odličnost, pridobili mednarodni certifikat EFQM – štiri zvezdice
ter mednarodno akreditacijo bolnice po modelu DNV GL
NIAHO. Pri tem pa naša zaveza kakovosti in odličnosti ni bila
prekinjena. Stopili smo na pot pridobitve standarda ISO 9000 ter
si zadali še težji cilj, da dobimo evropsko nagrado za poslovno
odličnost. Leto 2014 je zaznamovalo tudi dokončno odprtje težko
pričakovanega najmodernejšega Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Teh priznanj pa ne bi bilo in jih tudi v prihodnosti ne bo, če bi pozabili na naše osnovno poslanstvo – obravnavo bolnikov. Tudi v letu
2014 smo, ne glede na ekonomske (finančne) pritiske, povečevali
obseg naših storitev za bolnike. V bolnišnični dejavnosti smo zdravili 116 tisoč bolnikov, v ambulantah opravili 760 tisoč pregledov,
v diagnostičnih enotah 400 tisoč obravnav. Ne glede na določila
pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
smo zdravili kar 4.300 bolnikov več, kot jih je predvidel ZZZS in
zdravstvena politika. Ta dodatna zdravljenja smo opravili v lastno
ekonomsko škodo, saj so ostala neplačana in pomenijo izpad prihodkov v višini več kot 6 milijonov evrov neplačanih ambulantnih
zdravljenj. Zato smo bili konec leta 2014 še toliko bolj razočara-
V. d. generalni direktor UKC Ljubljana,
mag. Simon Vrhunec
ni, ko ZZZS in Vlada RS nista prepoznala naše vloge in truda ter
sta UKC Ljubljana za vsa ta zdravljenja namenila le borih 150.000
evrov, medtem ko so mnogi drugi izvajalci (regijske bolnišnice, zasebni zdravstveni zavodi) dobili dodatna sredstva v veliko večjem
obsegu za programe, ki jih sploh niso opravili.
Ne glede na takšne dogodke je bilo ekonomsko leto 2014 uspešno, še posebej v primerjavi z letom pred tem. Ustvarili smo sicer
izgubo v višini 9,5 milijona evra, ki pa je zanemarljiva v primerjavi
z možnimi izidi, ki smo jih napovedali že v začetku leta 2014 in so
se nakazovali tudi v vmesnih napovedih. Še posebej ocenjujemo
tak izid kot uspešen glede na dejstvo, da lahko primanjkljaj v celoti
pripišemo neplačanemu hospitalnemu programu v višini dobrih
6 milijonov evrov in neplačanemu ambulantnemu programu v
višini 3,3 milijona evrov ter nepokritim stroškom izplačila druge
polovice tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj v
višini več kot 7 milijonov evrov. Če bi ZZZS in ustanovitelj izpolnila
svoje obveznosti v celoti, bi v UKC Ljubljana v letu 2014 poslovali pozitivno. Res je, da je delno tako dober rezultat poslovanja
posledica sklepov Vlade RS že v letu 2015, s katerimi so bile popravljene določene cene zdravstvenih storitev za leto 2014 (pri
tem je potrebno poudariti, da nič ni bilo podarjeno). Daleč največ
zaslug za tak izid pa ima sistematično delo menedžmenta in vseh
sodelavcev. Že peto leto zapored smo namreč z organizacijskimi
ukrepi zniževali stroške dela za več kot 1 %. Največje prihranke
pa smo dosegli pri nabavah – cene žilnih opornic smo znižali za
2,5 milijona evrov na letni ravni, cene materiala za interventno
kardiologijo za 1,1 milijon evrov, cene mnogih drugih materialov
pa že v predhodnih letih.
Univerzitetni klinični center Ljubljana je torej tudi v letu
2014 krepil vrednote solidarnosti in pravičnosti ter vztrajal na poti odličnosti.
Strokovni direktor UKC Ljubljana,
prof. dr. Sergej Hojker, dr. med.
Glavna medicinska sestra UKC Ljubljana
Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.
7
PREDSTAVITEV ZAVODA
Na dan 31. decembra 2014 je Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju UKC Ljubljana) zaposloval 7.778 ljudi, od tega 1.177 (15 %)
zdravnikov in zobozdravnikov in 3.791 (49 %) medicinskih sester. Bolnišnica je imela decembra 2014 skupaj 2.175 bolniških postelj; v bolnišnični
obravnavi se je leta 2014 zdravilo 116.550 pacientov, ležalna doba je bila 5,43 dneva. Opravljenih je bilo 763.202 specialistično-ambulantnih
obiskov. Te številke uvrščajo UKC Ljubljana med največje bolnišnice v Srednji Evropi.
Zavod poleg zdravljenja najtežjih pacientov v Sloveniji skrbi za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko
specializirane laboratorijske dejavnosti in ostalih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami izobražuje kadre vseh
zdravstvenih poklicev. Po svoji visoki strokovnosti in usmerjenosti v terciar se UKC Ljubljana bistveno razlikuje od ostalih bolnišnic v Sloveniji, kar
ga postavlja ob bok podobnim univerzitetnim bolnišnicam v razviti Evropi in ZDA.
12
Osebna izkaznica zavoda
Splošni podatki
LOGOTIP
IME
Univerzitetni klinični center Ljubljana
OKRAJŠAVA
UKC Ljubljana
NAZIV ZA POSLOVANJE S TUJINO
Univerzitetni klinični center Ljubljana – University Medical Centre Ljubljana
SEDEŽ
Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
MATIČNA ŠTEVILKA
5057272
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV
SI52111776
ŠIFRA PRORAČUNSKEGA UPORABNIKA
27782
ŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA
SI56 01100 603 0277 894
TELEFON (UPRAVA)
01 522 22 90
TELEFAKS (UPRAVA)
01 522 24 82
SPLETNA STRAN
www.kclj.si
USTANOVITELJ
Republika Slovenija
DATUM USTANOVITVE
Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana)
TEMELJNA DEJAVNOST
• Zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni,
• izobraževalna dejavnost,
• raziskovalna dejavnost.
ORGANI UPRAVLJANJA IN VODENJE
• Svet UKC Ljubljana,
• Strokovni svet UKC Ljubljana,
• generalni direktor UKC Ljubljana,
• strokovni direktor UKC Ljubljana.
VODSTVO ZAVODA
• v. d. generalnega direktorja: mag. Simon Vrhunec
• strokovni direktor: prof. dr. Sergej Hojker, dr. med.
• glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.
Poslanstvo
Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega
zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki
jih Slovenija potrebuje, uvajanje ter izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam
in posameznikom. Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da prebivalcem svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju
visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe.
Vizija
Vizija UKC Ljubljana je ostati najkakovostnejša in najvarnejša bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za paciente, motivirano delovno okolje za zaposlene,
privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in središče sodobnih raziskav, ki bo pritegnilo in zadržalo najboljše raziskovalce.
13
PODROBNEJŠA
ORGANIZACIJA ZAVODA
V UKC Ljubljana so organizirane:
1. temeljna zdravstvena dejavnost,
2. dejavnosti skupnega pomena,
3. strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve.
14
Temeljna zdravstvena dejavnost
Skladno z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center Ljubljana, Statutom Univerzitetnega kliničnega centra
Ljubljana ter Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih
in odgovornostih v UKC Ljubljana je delo na področju temeljne
zdravstvene dejavnosti organizirano na klinikah, kliničnih inštitutih, kliničnih oddelkih, centrih in službah ter centrih odličnosti.
Centri in službe se oblikujejo za posamezna strokovna področja
znotraj klinik, kliničnih inštitutov in oddelkov. Centri odličnosti se
ustanovijo za vrhunska, mednarodno uveljavljena področja dela.
UKC Ljubljana je ustanova, sestavljena iz 134 organizacijskih enot:
klinike, klinični inštituti in klinični oddelki, centri, službe in sektorji.
Na vseh teh ravneh potekajo tudi vse ključne odločitve, povezane tako z oskrbo pacientov kot tudi z razvojnim in raziskovalnim
delom. Te odločitve so usklajene s cilji in usmeritvami na ravni
UKC Ljubljana. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je
odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje načrtovanega dela,
strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančnimi viri,
vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti.
Klinike, ki imajo v sestavi več notranjih organizacijskih enot (kliničnih oddelkov) so: Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in Stomatološka klinika.
Vodijo jih strokovni direktor, poslovni direktor in glavna medicinska
sestra; klinične oddelke vodijo predstojniki in glavne medicinske
sestre.
Samostojne klinike in klinični inštituti so: Dermatovenerološka
klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Očesna
klinika, Ortopedska klinika, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in Klinični
inštitut za medicino dela, prometa in športa. Te enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki
in glavne medicinske sestre.
Dejavnosti skupnega pomena
Dejavnosti skupnega pomena so potrebne za izvajanje temeljne
zdravstvene dejavnosti. V okviru dejavnosti so za posamezna področja oblikovane službe, oddelki in enote. V te dejavnosti sodijo: Lekarna, Reševalna postaja, Negovalni oddelek, Oskrbovalne
službe, Služba bolniške prehrane in dietoterapije in Tehnično-vzdrževalni sektor.
Strateško upravljanje in poslovno-administrativne storitve
Strateške službe nudijo strokovno podporo vodstvu UKC Ljubljana
pri izvajanju nalog njegovega strateškega vodenja. Vse službe v
okviru strateškega upravljanja se organizacijsko vežejo v upravo
zavoda in ji tudi neposredno odgovarjajo.
Za opravljanje dejavnosti strateškega upravljanja in poslovno-administrativnih storitev so organizirani sektorji, službe, oddelki in
enote v treh sklopih:
• področje za splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost, področje za ekonomsko in finančno dejavnost, področje
za nabavno dejavnost, področje informacijskih tehnologij;
• strateške službe (Služba notranje revizije, Služba za odnose z
javnostmi, Služba za raziskave in razvoj, Služba za zagotavljanje
celovitega sistema kakovosti in varnosti, Služba za investicije);
• službe skupnega pomena (Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb, Medicinski simulacijski center, Center za transplantacijsko dejavnost, Svetovalno socialna služba, Svetovalna
služba zdravstvene nege).
Samostojne diagnostične enote so: Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za radiologijo in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo. Tudi diagnostične enote imajo skupno poslovno
upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki.
Za posamezna strokovna področja so znotraj klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov oblikovani centri in službe, ki jih vodijo
vodje.
15
STROKOVNI SVET
SVET UKC
TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
INTERNA KLINIKA
KIRURŠKA KLINIKA
16
KO za hipertenzijo
KO za žilne bolezni
KO za intenzivno interno medicino
KO za kardiologijo
KO za pljučne bolezni in alergijo
KO za gastroenterologijo
KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
KO za nefrologijo
KO za revmatologijo
KO za hematologijo
Center za geriatično medicino
Center za zastrupitve
Internistična prva pomoč
KO za kirurške okužbe
KO za kirurgijo srca in ožilja
KO za torakalno kirurgijo
KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline
KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo
KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo
KO za travmatologijo
KO za nevrokirurgijo
KO za urologijo
KO za abdominalno kirurgijo
KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok
Urgentni kirurški blok
Operacijski blok
NEVROLOŠKA KLINIKA
Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo
KO za bolezni živčevja
KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo
Služba za nevrorehabilitacijo
Služba za urgentno nevriologijo
GINEKOLOŠKA KLINIKA
KO za ginekologijo
KO za perinatologijo
KO za reprodukcijo
Klinični inštitut za medicinsko genetiko
Služba za medicinske dejavnosti skupnega pomena
Skupne nemedicinske službe
Služba za raziskovanje, izobraževanje in informatiko s knjižnico
PEDIATRIČNA KLINIKA
Služba za kardiologijo
Služba za pljučne bolezni
KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko
KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
KO za nefrologijo
Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo
KO za otroško hematologijo in onkologijo
KO za neonatologijo
Služba za otroško psihiatrijo
KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo
Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko
Služba za radiologijo
Služba za dietologijo in bolniško prehrano
STOMATOLOŠKA KLINIKA
Center za ustne bolezni in parodontologijo
Center za zobne bolezni
Center za stomatološko protetiko
Center za otroško in preventivno zobozdravstvo
Center za zobno in čeljustno ortopedijo
SAMOSTOJNE KLINIKE IN
KLINIČNI INŠTITUTI
DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA
KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI
in VROČINSKA STANJA
OČESNA KLINIKA
ORTOPEDSKA KLINIKA
KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO in
CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO
KLINIČNI inštitut za medicino dela,
prometa in športa
inštitut za medicinsko rehabilitacijo
DIAGNOSTOČNE ENOTE
KLINIKA ZA nuklearno medicino
KLINIČNI inštitut za radiologijo
KLINIČNI inštitut za klinično kemijo
in BIOKEMIJO
GENERALNI DIREKTOR, STROKOVNI DIREKTOR, GLAVNA MEDICINSKA SESTRA
DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA
NEGOVALNI ODDELEK
LEKARNA
REŠEVALNA POSTAJA
OSKRBOVALNE SLUŽBE
SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE
TEHNIČNO-VZDRŽEVALNI SEKTOR
STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNOADMINISTRATIVNE STORITVE
PODROČJE ZA
Kadrovsko, pravno in splošno dejavnost
Informatiko
Ekonomsko in finančno dejavnost
Nabavno dejavnost
STRATEŠKE SLUŽBE
služba za notranjo revizijo
služba za odnose z javnostmi
služba za raziskave in razvoj
služba za kakovost
služba za investicije
SLUŽBE skupnega pomena
služba za PREPREČEVANJE bolnišničnih okužb
center za transplantacijsko dejavnost
svetovalna socialna služba
svetovalna služba zdravstvene nege
medicinski simulacijski center
17
ORGANI UPRAVLJANJA
IN VODSTVO ZAVODA
Upravljanje in vodenje zavoda poteka v skladu s statutom in pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih.
18
Svet UKC Ljubljana
Svet UKC Ljubljana je organ upravljanja, ki ima enajst članov,
od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, en je predstavnik Mestne občine Ljubljana in en
je predstavnik uporabnikov oziroma zavarovancev. Svet odloča
o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja zavoda in
glavne medicinske sestre UKC Ljubljana ter sprejema statut, programe dela, razvoja in nabav, investicij in naložb, spremlja njihovo izvrševanje, sprejema finančni načrt in odloča o razporejanju
presežkov prihodkov nad odhodki ter o drugih stvareh skladno s
statutom zavoda. Člani Sveta zavoda v letu 2014:
Predstavnik
Predsednica: prof. dr. Aleksandra MARKOVIČ-PREDAN, dr. med., višja svetnica
Peter BOHINEC
USTANOVITELJA
prim. mag. Vasja KLAVORA, dr. med.
Marija PUKL
mag. Igor ZAJEC
prof. dr. Mitja KOŠNIK
Podpredsednik: prim. Branko CVJETIĆANIN, dr. med.
ZAPOSLENIH
Marko ALAUF, inž. tel.
doc. dr. Tomaž KOCJAN, dr. med.
MESTNE OBČINE LJUBLJANA
prim. Bogomir GORENŠEK, dr. med.
UPORABNIKOV
mag. Suzana JARC
Strokovni svet
Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki načrtuje, obravnava in usmerja strokovno dejavnost UKC Ljubljana, upoštevaje strokovno samostojnost klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih
oddelkov v okviru njihovih strokovnih pooblastil. Strokovni svet
sestavljajo: strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji
klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter
glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni direktor UKC Ljubljana. Člani Strokovnega sveta leta 2014 so:
• prof. dr. Sergej HOJKER, dr. med., strokovni direktor zavoda UKC
Ljubljana, predsedujoči Strokovnemu svetu UKC Ljubljana,
• doc. dr. Zlatko FRAS, dr. med., strokovni direktor Interne klinike,
• prof. dr. Marjaž VESELKO, dr. med., strokovni direktor Kirurške
klinike,
• prof. dr. David B. VODUŠEK, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Nevrološke klinike,
• prof. dr. Adolf LUKANOVIČ, dr. med., svetnik, strokovni direktor
Ginekološke klinike,
• prof. dr. Rajko KENDA, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor
Pediatrične klinike,
• prof. dr. Martina DREVENŠEK, dr. stom., strokovna direktorica
Stomatološke klinike,
• doc. dr. Katja ZALETEL, dr. med., predstavnica samostojnih klinik
in kliničnih inštitutov za diagnostiko,
• prof.dr. Branka STIRN KRANJC, dr. med., predstavnica samostojnih klinik in kliničnih inštitutov,
• Erna KOS GRABNAR, viš. med. ses., glavna medicinska sestra
UKC Ljubljana.
19
Ožje vodstvo zavoda Ožje vodstvo zavoda sestavljajo generalni direktor, strokovni direktor in glavna medicinska sestra. Kolegij generalnega direktorja
se sestaja vsak ponedeljek v tednu; sestavljajo ga generalni in
strokovni direktor s pomočniki, glavna medicinska sestra zavoda,
vodja službe za notranjo revizijo in predstavnik Službe za odnose
z javnostmi.
Generalni direktor predstavlja in zastopa UKC Ljubljana ter organizira in vodi poslovanje zavoda. Za poslovni uspeh, uravnoteženje poslovnih in strokovnih interesov ter za zakonitost poslovanja odgovarja ustanovitelju ter predlaga temelje poslovne politike
in načrte razvoja zavoda. Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda s
soglasjem Vlade Republike Slovenije za dobo štirih let. V mandatnem obdobju od 11. avgusta 2009 do 10. avgusta 2013 je bil
generalni direktor zavoda mag. Simon Vrhunec, ki ga je Svet UKC
Ljubljana na 9. redni seji, dne 05. 12. 2013, imenoval za naslednje
štiriletno mandatno obdobje. Njegovo imenovanje mora potrditi
še Vlada Republike Slovenije. Generalni direktor ima pomočnike
za naslednja področja: za splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost, za ekonomsko in finančno dejavnost, za nabavno
dejavnost ter za informacijsko področje. Med pomočnike generalnega direktorja sodi tudi glavna medicinska sestra zavoda.
Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno
dejavnost UKC Ljubljana ter je odgovoren za uresničevanje strokovnega razvoja in povezovanja z ostalimi zdravstvenimi zavodi.
Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda za dobo štirih let. Od 09. 12.
2013 je za naslednje štiriletno mandatno obdobje imenovan izr.
prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. Strokovni direktor ima pomočnike
za naslednja področja: za kakovost, izobraževanje in znanstveno-raziskovalno dejavnost.
Glavna medicinska sestra načrtuje, organizira, vodi in nadzira dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe pacientov in odgovarja za učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvene nege
v skladu s sprejetimi cilji zavoda. Po določbah statuta glavna
medicinska sestra ni umeščena med organe upravljanja zavoda.
V mandatnem obdobju od 17. julija 2009 do 16. julija 2013 je
bila glavna medicinska sestra zavoda Ernestina Kos Grabnar, viš.
med. ses., ki jo je Svet zavoda UKC Ljubljana na 5. redni seji, dne
11. 07. 2013, imenoval za naslednje štiriletno mandatno obdobje.
Glavna medicinska sestra ima pomočnike za naslednja področja:
za izobraževanje, higiensko-epidemiološko področje, področje vodenja kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi.
20
Posvetovalni organi in delovna telesa UKC Ljubljana
Odbori in sveti:
•Poslovni odbor
•Odbor za kakovost
•Svet za izobraževanje
•Raziskovalni svet
•Svet za informatiko
•Strokovni svet zdravstvene in babiške nege
•Svet pacientov
Koordinacijska in delovna telesa:
•Kolegij generalnega direktorja
•Kolegij poslovnih direktorjev
•Komisija za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor
•Odbor za varnost
•Odbor za izrabo virov
•Komisija za strokovno etična vprašanja
•Komisija za zdravila
•Komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb
•Komisija za klinične raziskave
•Komisija za uvajanje novih medicinskih materialov in pripomočkov
•Odbor UKC Ljubljana za varno in racionalno rabo krvi, sestavin
krvi in zdravil iz krvi
•Komisija za enteralno in parenteralno prehrano
•Projektna skupina za varno rabo zdravil
•Komisija za koordinacijo na področju kirurške dejavnosti
•Komisija za koordinacijo na področju ambulantne dejavnosti
•Komisija za koordinacijo na področju radiološke dejavnosti
•Komisija za koordinacijo na področju rehabilitacije
•Komisija za koordinacijo na področju urgentne dejavnosti
•Komisija za koordinacijo na področju zdravstvene dokumentacije
•Komisija za izločanje in odbiranje dokumentarnega gradiva
Vodenje klinik in kliničnih inštitutov Za vodenje klinik in kliničnih inštitutov odgovarjajo predstojniki klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov. Za več
klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov, ki jih vodijo
predstojniki, se imenuje poslovni direktor. Klinike, ki imajo v svoji
sestavi več notranjih organizacijskih enot, vodita poslovni in strokovni direktor klinike.
POSLOVNO POROČILO
ZA LETO 2014
21
POSLOVNO POROČILO VSEBUJE
NASLEDNJA POJASNILA:
Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih predpisuje Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih
neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna – Uradni list RS,
št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10:
1. zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika;
2. dolgoročne cilje posrednega uporabnika, kot izhaja iz večletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oziroma področnih strategij in nacionalnih programov;
3. letne cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložitvi
finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela;
4. oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje
fizične, finančne in opisne kazalce (indikatorje), določene v
obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v
njegovem letnem programu dela po posameznih področjih
dejavnosti;
5. nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic
pri izvajanju programa dela;
6. oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z
doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let;
7. oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na
opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno
ministrstvo oziroma župan in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kvalitete poslovanja posrednega uporabnika;
8. oceno notranjega nadzora javnih financ;
9. pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi,
zakaj cilji niso bili doseženi. Pojasnila morajo vsebovati seznam ukrepov in terminski načrt za doseganje zastavljenih
ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, če zastavljeni cilji
niso izvedljivi;
10. oceno učinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga
področja, predvsem pa na gospodarstvo, socialo, varstvo
okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora;
11. druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske
politike in poročilo o investicijskih vlaganjih.
22
1.
ZAKONSKE IN DRUGE
PRAVNE PODLAGE,
KI POJASNJUJEJO DELOVNO
PODROČJE ZAVODA
23
a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov
c) Interni akti zavoda
• Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC,
127/06-ZJZP)
• Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-UPB2,
15/08-ZPacP, 23/08, 58/08-ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12ZUJF, 14/13)
• Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3,
15/08-ZPacP, 58/08, 107/10-ZPPKZ, 40/12-ZUJF)
• Določila Splošnega dogovora za leto 2014 z aneksi
• Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2014 z ZZZS
Interni akti zavoda UKC Ljubljana so navedeni v Prilogi 1.
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega
poročila
24
• Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11ZDIU12, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13-ZIPRS1415, 101/13)
• Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014
in 2015 (Uradni list RS, 101/13, 9/14 – ZRTVS-1A, 25/14 –
ZSDH-1, 39/14, 84/14, 05/14 – ZUJF-C IN 95/14)
• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C,
114/06-ZUE)
• Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11)
• Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih
ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10)
• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS,
št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10,
104/10, 104/11)
• Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike
in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10,
104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14)
• Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov
pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04,
13/05, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12)
• Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev
in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05,
138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13)
• Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03)
• Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po
37. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02,
134/03, 108/13)
• Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev
na trgu (Uradni list RS, št. 97/09, 41/12)
• Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz
naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/10, 3/13)
• Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost Ministrstva za zdravje
(Št. dokumenta 012-11/2011-20 z dne 15. 12. 2010)
2.
DOLGOROČNI CILJI
ZAVODA
25
Strateški cilji UKC Ljubljana so:
• referenčna evropska bolnišnica: krepitev terciarne dejavnosti in referenčnosti ustanove ter postopno ločevanje terciarne in sekundarne dejavnosti, krepitev razvojno-raziskovalnega
dela, razvoj v vrhunski interdisciplinarni učni center, ohranjanje in krepitev ugleda UKC Ljubljana, izpolnjenje mednarodnih
standardov odličnosti in varnosti za pridobitev mednarodnega
certifikata EFQM »Prepoznani v odličnosti«, mednarodne akreditacije in certifikata ISO 9001;
• pacient v središču pozornosti: izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, izboljšanje zadovoljstva pacientov in
drugih odjemalcev storitev UKC Ljubljana, izvajanje dogovorjenih programov, širitev programov na dejavnostih z dolgimi
čakalnimi dobami - obvladovanje čakalnih dob, zagotavljanje
enake dostopnosti do zdravstvene oskrbe in enakopravne
obravnave vsem pacientom, nadgrajevanje partnerskega odnosa z uporabniki zdravstvenih storitev – vključevanje pacientov v soodločanje;
• učinkovita organizacija in upravljanje: vzpostavitev sodobne, učinkovite in fleksibilne organiziranosti in izboljševanje
učinkovitosti upravljanja; zagotoviti ustrezno prostorsko ureditev in opremljenost; prenova, razvoj in oblikovanje sodobnih in
učinkovitih organizacijskih enot v skladu z razpoložljivimi viri;
obvladovanje storilnosti dela in stroškov poslovanja; doseganje finančne trdnosti in s tem dolgoročne stabilnosti poslovanja UKC Ljubljana; zagotavljanje ustrezne transparentnosti
poslovanja (interna realizacija – zaračunavanje storitev med
organizacijskimi enotami znotraj UKC Ljubljana, beleženje
stroškov po pacientih in zdravnikih, urejanje razmerij z javnimi
in zasebnimi zavodi glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri
drugih delodajalcih …); vzpostavitev in vzdrževanje sistema
celovite kakovosti in varnosti; uvajanje kliničnih poti; izvajanje
investicij za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za opravljanje dejavnosti in izboljšanje tehnološke opremljenosti UKC
Ljubljana; razvoj sodobne informacijske tehnologije (integracija informacijskih sistemov, uskladitev informacijskih storitev z
zdravstvenimi procesi, zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, aktivno vključevanje v nacionalne in evropske projekte s
področja e-zdravja); doseganje ravnotežja med zdravstvenimi
potrebami okolja in razpoložljivimi viri; izboljšanje tehnične infrastrukture; boljši pretok informacij, boljše interno komuniciranje in graditev pozitivnih odnosov z javnostmi;
26
• motivirani in usposobljeni zaposleni: zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture ter stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, zagotavljanje kompetentnosti zaposlenih
in zunanjih odjemalcev izobraževalnih storitev, vzpostavitev
učinkovitega upravljanja s človeškimi viri, spodbujanje strokovnega razvoja zaposlenih, usposabljanje zaposlenih za učinkovito vodenje in upravljanje UKC Ljubljana, zagotavljanje pogojev
za raziskovalno razvojno delo, spodbujanje inovativnosti zaposlenih …;
• odgovornost do okolja: krepitev povezav in sodelovanja z
zdravstvenimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami na nacionalni ravni in v mednarodnem okolju, ohranjanje naravovarstvene odgovornosti do okolja, požarne varnosti in varstva pred
sevanji (skrbno ravnanje z nevarnimi snovmi, odpadki …).
3.
LETNI CILJI ZAVODA,
KI IZHAJAJO IZ
STRATEŠKIH CILJEV
27
V UKC Ljubljana z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) uvajamo evropski poslovni
model odličnosti EFQM1 in uravnoteženi sistem kazalnikov uspešnosti (v nadaljevanju BSC2) po vidikih:
• vidik pacientov in drugih odjemalcev: izpolnjevanje dogovorjenega delovnega programa, varna in uspešna obravnava
pacientov, enakopravna obravnava pacientov, izpolnjevanje
potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev,
zadovoljni pacienti;
• finančni vidik: UKC Ljubljana je neprofitni zavod in si prizadeva poslovati uravnoteženo (odhodki ne presegajo prihodkov),
kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem odhodkov (racionalna raba virov, obvladovanje cen materialov in storitev …)
in prihodkov (ustrezno financiranje programov, primeren obseg
programov v skladu s potrebami prebivalstva, ustrezna vrednost programov in cene storitev UKC Ljubljana …);
• vidik poslovnih procesov: izboljšanje korporativnega upravljanja in organizacije dela, notranje učinkovitosti ter uspešnosti procesov, razvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja,
izdelava in uvajanje protokolov oz. kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in
subspecialističnega ambulantnega zdravljenja, učinkovita in
celovita informacijska podpora, dograjevanje sistema notranjih
kontrol ...;
• vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, spodbujanje inovativnosti, sistematično znanstveno raziskovalno delo, hiter prenos
znanj v prakso ...
V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili 10 ključnih
letnih ciljev:
• uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana –
doseganje želenih izidov zdravljenja;
• varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana;
• obvladovanje čakalnih dob UKC Ljubljana in enakopravna
obravnava pacientov;
• zadovoljni pacienti in drugi odjemalci storitev UKC Ljubljana;
• uravnoteženo finančno poslovanje UKC Ljubljana;
• obvladovanje prihodkov;
• obvladovanje odhodkov (stroškov materiala, storitev in dela);
• učinkovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana;
• motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana;
• razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v
prakso.
1
2
28
EFQM – European Fundation for Quality Management
BSC – Balanced Scorecard
Za vse cilje smo opredelili kazalnike uspešnosti, za katere smo že
v Finančnem načrtu in programu dela UKC Ljubljana za leto 2014
postavili merljive ciljne vrednosti.
UKC Ljubljana je redno spremljal uresničevanje posameznih ciljev,
o rezultatih poslovanja tekoče informiral Svet Zavoda, Ministrstvo
za zdravje (MZ) ter druge organizacije in sprotno ukrepal v primerih odstopanj. UKC Ljubljana je zaradi zaostrenih razmer poslovanja v letu 2014 izdelal Sanacijski program poslovanja vključno s
sanacijskimi programi poslovanja klinik. UKC Ljubljana je v letu
2014 uspešno prestal več notranjih in zunanjih presoj poslovanja.
Kazalnike uspešnosti še dograjujemo in razgrajujemo tako na nivoju UKC Ljubljana kot tudi na nivoju klinik, kliničnih oddelkov ter
drugih organizacijskih enot.
4.
OCENA USPEHA
PRI DOSEGANJU
ZASTAVLJENIH CILJEV
29
4.1Realizacija letnih ciljev
V Poglavju 4 je predstavljena analiza uspešnosti uresničevanja
desetih ključnih ciljev UKC Ljubljana v letu 2014. Podatki o uresničevanju ciljev (kazalniki uspešnosti) in mednarodne primerjave
s primerljivimi univerzitetnimi kliničnimi centri kažejo, da je UKC
Ljubljana v letu 2014 posloval uspešno in učinkovito. Uspešno
in učinkovito poslovanje UKC Ljubljana v letu 2014 potrjujeta
tudi dva v letu 2014 pridobljena mednarodno veljavna certifikata
(EFQM, DNV DIAS). UKC Ljubljana je v okviru Priznanja Republike
Slovenije za poslovno odličnost dosegel, po mednarodnem modelu EFQM – Evropske nagrade za odličnost iz Bruslja, interval
točk med 400 in 450, kar je pogoj za pridobitev mednarodno veljavnega certifikata EFQM »Prepoznani v odličnosti – štiri zvezdice”. Doseženo število točk uvršča UKC Ljubljana med mednarodno priznane odlične evropske univerzitetne klinične bolnišnice.
Na uspešnost uresničevanja nekaterih ciljev (npr. obvladovanje
čakalnih dob) ima UKC Ljubljana le delni vpliv, saj je uspešnost realizacije teh ciljev odvisna od usklajenosti potreb prebivalstva po
zdravstvenih storitvah in razpoložljivih finančnih virov financerja
(z ZZZS odobrenega obsega zdravstvenih programov in priznanih
cen). Iz Tabele 1 in Tabele 2 (Uspešna zdravstvena obravnava pacientov) je razvidna mednarodno primerljiva poslovna uspešnost
in učinkovitost UKC Ljubljana z odličnimi evropskimi univerzitetnimi bolnišnicami (AKH Dunaj, Odense in Groningen). UKC Ljubljana
z bistveno manjšimi viri (finančnimi in drugimi) zagotavlja izvedbo
podobnega oz. celo večjega programa zdravstvenih storitev kot
primerljive odlične evropske univerzitetne bolnišnice.
Tabela 1: Primerjava ključnih kazalnikov UKC Ljubljana s primerljivimi evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri
Allgemeines Krankenhaus
der Stadt Wien
UKC Ljubljana
2012
Število postelj
Ambulantni obiski skupaj s FD
EDH, DH
2013
2012
2013
2009
2.178
2.179
2.175
2.116
2.116
1.103.803
1.188.119
1.167.442
1.168.415
1.181.245
1.339
2010
1.339
29.001
29.408
20.775
37.435
37.694
25.010
568.530
556.360
548.436
637.222
641.257
324.954
321.245
Število hospitalnih bolnikov
101.631
100.622
100.967
102.083
103.076
35.412
35.842
Presežek odhodkov v letu
Odense University
Hospital
2010
1.300
900.000
BOD
Celoten prihodek
452.133.370 424.256.713 440.258.539 940.796.663 978.379.121 891.000.000
105.000
700.000.000
4.979.997
22.032.688
9.567.822
18.297.069
7.695.674
36.468.845
58.501.533
68.069.355
45.774.714
53.470.389
7.838
7.747
7.710
9.320
9.355
1.221
1.173
1.166
1.564
1.557
1.300
- negovalni kader
3.718
3.749
3.749
4.216
3.217
3.800
- ostalo
2.899
2.825
2.795
1.348
4.581
57.685
54.762
57.102
100.944
104.584
82.325
70.000
4.449
4.216
4.360
9.216
9.492
25.161
6.667
69,10%
67,39%
66,47%
82,51%
83,03%
66,49%
5,6
5,5
5,4
5,2
5,1
3,7
83,2
85,8
86,6
65,3
66,2
80,8
Presežek odhodkov kumulativno
Povpr. št. zaposlenih
(iz stanj konec meseca)
- zdravniki
Prih. / zaposlenega
Prih. / hospitalnega bolnika
Zasedenost postelj
Ležalna doba (št. dni)
Število H bolnikov / zdravnika
Zasedenost postelj je izračunana iz št. BOD brez EH/DH
30
2014
University Medical
Center Groningen
10.823
10.949
10.000
65,73%
4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev
Cilj 1: Uspešna zdravstvena obravnava
pacientov – doseganje želenih izidov
zdravljenj
Ključni cilj UKC Ljubljana je uspešna zdravstvena obravnava pacientov. Kakovost in varnost zdravstvene obravnave imata neposreden vpliv na izide zdravljenja. V UKC Ljubljana se zavedamo,
kako pomembna je primerljivost kakovosti zdravstvenih storitev v
širšem okolju, zato od leta 2011 spremljamo število in uspešnost
izidov zdravljenja po mednarodni metodologiji »IQM« (Initiative
Qualitätsmedizin) zbiranja rutinskih podatkov (kodiranje diagnoz
in kliničnih postopkov) in primerjamo število obravnav in umrljivost za pogosta bolezenska stanja in operacije z mednarodnim
združenjem bolnišnic IQM. Združenje bolnišnic IQM se zavzema
za transparentne podatke o izidih zdravljenja (bolnišnična umrljivost), stalno izboljševanje kakovosti s pomočjo zunanjih presoj
(Peer Review), analizo celotnega procesa in iskanja priložnosti
za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave. Merjenje kakovosti zdravstvene obravnave na osnovi rutinskih podatkov iz
obračunskega sistema (skupine primerljivih primerov – SPP)
omogoča objektivnost ocenjevanja uspešnosti izidov zdravljenja. UKC Ljubljana prioritetno spremlja bolnišnično umrljivost za
tista bolezenska stanja oziroma posege, na katere lahko vpliva s
strokovnim in kakovostnim delovanjem. Izbrani kazalniki odražajo
kakovost zdravstvene obravnave pogostih bolezenskih stanj: akutni miokardni infarkt, srčna odpoved, možganska kap, pljučnica,
kot tudi pomembne operacije (operacije žolčnika, velike abdominalne operacije, ortopedske operacije, travmatološke operacije,
urološke operacije). Na področju intenzivne medicine se spremlja
kompleksna zdravstvena obravnava pri mehanični ventilaciji in
sepsi. Transparentni prikaz števila obravnav in uspešnosti izida
zdravljenja za pomembna bolezenska stanja, operacije in diagnostične postopke omogoča primerjavo s ciljnimi – pričakovanimi
izidi in primerljivimi bolnišnicami na nacionalni in mednarodni ravni. Z analizo rezultatov in notranjo presojo učinkovito odkrivamo
suboptimalne strukture in procese ter morebitna odstopanja od
zahtevane kompetentnosti zdravstvenega osebja, kar predstavlja
osnovo za kontinuirano izboljševanje kakovosti bolnišnične obravnave in s tem izidov zdravljenja. Iz Tabele 2 je razvidna uspešnost
izbranih izidov zdravljenja v UKC Ljubljana v primerjavi s povprečjem evropskih odličnih bolnišnic, ki sodelujejo v mednarodnem
projektu »Kakovostna medicina – IQM«.
UKC Ljubljana dosega pri izbranih kazalnikih izidov zdravljenja –
pacientih obravnavanih zaradi srčnega infarkta, srčne odpovedi,
pljučnice in večini pogostih operativnih posegov – nižjo umrljivost, kot je povprečje v evropskih odličnih bolnišnicah, kar potrjuje našo uspešnost. Zaznali smo priložnosti za optimizacijo
zdravstvene obravnave pacientov z možgansko kapjo, sepso in
pacientov na mehanični ventilaciji > 24 ur. S podrobno notranjo
presojo bomo analizirali vzroke in pripravili načrt korektivnih ukrepov. V letu 2014 smo ustanovili delovne skupine za optimizacijo
zdravstvene obravnave omenjenih področij in pripravili predloge
izboljšav. Nadaljevali bomo s širjenjem kazalnikov uspešnosti
zdravstvene obravnave na nivoju UKC Ljubljana, klinik in kliničnih
oddelkov. UKC Ljubljana bo še naprej zbiral, analiziral in izboljševal
kazalnike kakovosti zdravstvenih obravnav Zdravniške zbornice
Slovenije (program »Kakovost v zdravstvu Slovenije«) in Ministrstva za zdravje.
Cilj 2: Varna in kakovostna obravnava pacientov
Pomemben cilj UKC Ljubljana je nenehno izboljševanje varne in
kakovostne obravnave pacientov (obvladovanje varnostnih zapletov pri pacientih med diagnostičnimi postopki, zdravljenjem,
zdravstveno nego in rehabilitacijo pacientov v UKC Ljubljana) in
doseganje evropskih standardov odličnih bolnišnic. V UKC Ljubljana je bilo v letu 2014 evidentiranih 3303 varnostnih zapletov.
Največ je bilo razjed zaradi pritiska in padcev, sledijo pa napake
pri dajanju zdravil, napake pri postopkih in posegih, zapleti pri invazivnih posegih, napake na opremi med izvajanjem zdravstvene obravnave, samopoškodbe, pogrešitev pacienta in napake v
prepoznavi pacienta. Med posredovanimi varnostnimi zapleti je
bilo 41 opozorilnih nevarnih dogodkov, ki so pomembno vplivali na
poslabšanje zdravstvenega stanja pacientov. Število sporočenih
oz. evidentiranih varnostnih zapletov sicer nekoliko narašča, kar
pa je posledica izboljševanja delovanja sistema nadzora ned varnostnimi zapleti in večje ozaveščenosti zaposlenih o doslednem
in celovitem poročanju (kultura poročanja). Skladno z navodili za
izvajanje varnostnih pogovorov je bilo v tem letu 377 pogovorov.
V 14 primerih je bil sprožen postopek vzročno posledične analize.
Na osnovi omenjenih analiz so bili izvedeni preventivni in korektivni ukrepi. Rezultati analiz se predstavljajo na internih izobraževanjih za zaposlene z namenom širjenja varnostne kulture v UKC
Ljubljana.
31
UKCL
IQM
bolnišnice
2014
UKCL
IQM
bolnišnice
Delež
umrlih
2013
Delež
umrlih
2014
IQM
bolnišnice
Delež
umrlih
2013
UKCL
Število
hospitaliziranih
imenovalec
2012
Število
umrlih
števec
Delež
umrlih
Delež
umrlih
2013
9,3
4,2
Delež
umrlih
2012
3,17
1,38
Število
hospitaliziranih
imenovalec
4,75
0,70
Število
umrlih
števec
630
509
18,6
Delež
umrlih
2011
7
12,80
0,43
Delež
umrlih
2012
20
4,76
0,70
8,5
Delež
umrlih
2011
4,7
125
0,32
5,08
5,2
Število
hospitaliziranih
imenovalec
10,5
16
862
4,47
3,83
0,25
Število
umrlih
števec
22
6
177
4,90
0,64
3,4
1,3
8,5
0,49
9
1.070
0,00
3,70
0,96
7,1
5,9
nad 19 let
4,75
0,70
8,4
41
156
3,49
2,40
5,36
3,96
1,9
4,76
5,5
1
216
104
7,49
6,93
3,28
3,23
0,41
0,32
0,7
8
1
224
227
0,00
18,75
4,47
2
9
3,05
526
429
0,15
4,90
3,5
12
0,00
3
126
4,19
0,00
5,9
47
25
933
4,96
3,49
2,40
7,5
1.311
6
179
0,53
6,93
0
9
4,2
3
1.081
4,33
1,96
7,49
43
19
8
182
6,45
3
3,23
0,41
0,44
53
229
125
5,95
9,7
18,75
8,4
0
202
3,05
5,01
0,21
0,15
5,1
8
3
227
11,7
0,00
589
493
12,96
4,19
0,63
14
6,99
0,19
3,42
2
0,44
4,96
3,2
1,6
17
9,48
0,00
0,004
1,61
19
112
4,69
0,53
5
143
0,00
0,00
12,3
34
21
647
3,84
4,33
1,96
8
10
105
0,00
12,50
1.115
1
167
0,00
6,45
11,4
0
6.093
7,41
0
45-64 let
7
1.049
2,58
1,71
5,95
9,48
0,15
0
24
34
65-84 let
52
190
3,23
11,29
0,00
0,004
3
8,4
nad 84 del
1
231
102
8,54
116
0,00
0,00
7,3
3,1
delež umrlih
2
217
11
119
0,00
7,41
3,42
pod 60 let
10
185
11
0
5.984
0,00
1,61
60-69 let
14
11,29
0,21
0
27
3,69
70-79 let
11
9,24
0,00
0,003
2
0,00
80-84 let
124
0,00
0,00
7,3
62
85-89 let
14
191
0,00
0,00
1.256
nad 89 let
0
6.289
3,33
1
radikalna
prostatektomija, delež
umrlih
0
16
43
0
število resekcij
pankreasa, delež umrlih
zlom vratu stegnenice,
vse starostne skupine
kompleksni posegi na
požiralniku, delež umrlih
20-44 let
Starostna skupina
Tabela 2: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana – prikaz izbranih kazalnikov ter primerjava z odličnimi evropskimi bolnišnicami (IQM) za leto 2014.
UKCL
kazalnik izidov
zdravljenja
Srčni infarkt - delež umrlih
Srčni infarkt - delež umrlih
Holecistektomija zaradi
žolčnih kamnov
Resekcije pankreasa,
delež umrlih
Zlom vratu stegnenice, vse
starostne skupine, delež umrlih
Zlom vratu stegnenice,
starostna skupina,
delež umrlih
Radikalna prostatektomija,
delež umrlih
Število porodov in delež
maternalne umrljivosti
Kompleksni posegi
na požiralniku, delež umrlih
32
Tabela 3: Kakovostna in varna obravnava pacientov UKC Ljubljana
KAZALNIK
Št. vseh padcev hospitaliziranih pacientov
na 1.000 oskrbnih dni
Razjede zaradi pritiska - pacienti, ki so pridobili
RZP v bolnišnici na 100 pacientov
Št. vseh hospitaliziranih pacientov koloniziranih
z MRSA na 1000 pacientov
Št. pacientov že koloniziranih
z MRSA ob sprejemu na 1.000 pacientov
Št. pacientov, ki je MRSA pridobilo
v ustanovi na 1.000 pacientov
Realizacija
Cilj
2011
2012
2013
2014
iz FN 14
1,25
1,33
1,37
1,80
<1,5
5,80
6,50
1,20
1,22
<1
6,07
4,66
3,91
4,91
<4,92
4,29
3,31
2,87
3,88
<3,47
1,77
1,35
1,03
1,52
<1,45
* Opomba: Zaradi spremenjene metodologije spremljanja kazalnika, vrednosti od leta 2013 naprej niso primerljive z vrednostmi iz preteklih let (do 2012 - na 1.000 pacientov,
od 2013 - na 100 pacientov, ob upoštevanju izključitvenih kriterijev).
Padci pacientov so najbolj pogosto prijavljeni neželeni dogodki oziroma varnostni zapleti. V UKC Ljubljana spremljamo prijave
padcev od leta 2001. V letu 2014 so prijave padcev občutno porasle – pojavnost vseh padcev hospitaliziranih pacientov na 1000
bolniško oskrbnih dni je bila 1,80. Pojavnost padcev s postelje
hospitaliziranih pacientov na 1000 bolniško oskrbnih dni je bila
0,90. Delež pacientov, ki so utrpeli posledice je 25,4 %, od tega
je bilo težjih posledic 14 %. Podatki kažejo, da se večina padcev
zgodi v prvih štirih dneh hospitalizacije, padejo največkrat pacienti
starejši od 60 let, predvsem v nočni izmeni, med 21.00 in 7.00
uro (41 %), izdelanih je bilo 222 (23,5 % glede na vse padce)
varnostnih pogovorov.
Med vzroki za večjo pojavnost padcev smo prepoznali naslednje
vzroke: zmanjševanje ekip zaradi omejevanja nadurnega dela,
krajša ležalna doba v enotah za intenzivno nego, uporaba zasilnih
postelj, kjer pacienti nimajo klicnih naprav, stare postelje brez možnosti nastavitve višine in veliko število visoko ogroženih za padec
(dvig II kategorije zahtevnosti zdravstvene nege). V letu 2015 je
načrtovano dokončanje protokola za otroke, vpeljava liste kazalnika padcev za posamezne organizacijske enote, vpeljava oddelčne
table, na kateri bi dnevno spremljali tudi ogroženost pacientov za
padce, uvedba trebušnih pasov pri nemirnih pacientih v nočnem
času in analiza vpliva zdravil na nemir in zmedenost.
Ministrstvo za zdravje je v začetku leta 2013 spremenilo metodologijo spremljanja kazalnika kakovosti – razjeda zaradi pritiska
(RZP), zato primerjava s podatki preteklih let ni verodostojna.
Po novi metodologiji je kazalnik definiran kot število pacientov, ki
so pridobili RZP (vključene so vse razjede od I. do IV. stopnje po
razvrstitvi EPUAP) v bolnišnici na 100 hospitaliziranih pacientov.
Pri številu hospitaliziranih pacientov so upoštevani izključitveni
kriteriji, ki so: pacienti mlajši od 18 let; porodnice po normalnem
(vaginalnem) porodu; spremljevalci, doječe matere; pacienti v
dnevni in enodnevni obravnavi; pacienti, ki se zdravijo na oddelkih okulistike. V letu 2014 smo v UKC Ljubljana zabeležili 1065
pacientov z RZP in med temi je bilo 693 (65,1 %) pacientov, ki so
RZP pridobili v bolnišnici. Ob upoštevanju izključitvenih kriterijev
je incidenca RZP v UKC Ljubljana v letu 2014 1,22 RZP na 100
sprejetih pacientov.
V letu 2014 se je zvišalo število vseh hospitaliziranih pacientov
koloniziranih z MRSA na 1000 pacientov. Zvišalo se je tudi število
pacientov, ki je MRSA pridobilo v UKC Ljubljana.
Cilj 3: Obvladovanje čakalnih dob
V preteklem letu so bile na področju obvladovanja čakalnih dob
izvedene številne aktivnosti. Vse so bile usmerjene v pravilno vodenje čakalnih seznamov v skladu z veljavno zakonodajo na tem
področju in optimalno izvajanje zdravstvenih storitev glede na plačan obseg programa ZZZS, razpoložljive kadrovske resurse in druge pogoje dela. Vodstvo UKC Ljubljana je vse izvajalce z dolgimi
čakalnimi dobami spodbujalo k izpolnjevanju tovrstnih programov,
brez omejitev, tudi če izvedeni programi niso bili plačani v celoti.
Zavedamo se, da je zelo pomembna pravočasna obravnava oziroma zdravljenje pacientov glede na njihovo zdravstveno stanje.
Na dolžino čakalnih dob vplivajo predvsem:
• dogovorjeni obseg delovnega programa ZZZS in s tem povezana razpoložljiva sredstva za ta namen;
• potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah;
• razpoložljivost in učinkovitost virov za izvedbo programa (kadrovski viri, obseg in izraba medicinske opreme in prostorov).
UKC Ljubljana je ZZZS podal več predlogov za prestrukturiranje
sredstev v skladu s potrebami pacientov, optimizacijo procesov,
produktivnostjo kadra in izrabe obstoječih virov (opreme in prostora). ZZZS je sicer v letu 2014 z Aneksom št. 2 k Splošnemu
dogovoru za leto 2014 od 1. 9. 2014 dalje povečal programe nekaterih specialističnih ambulant z namenom skrajševanja predolgih čakalnih dob. UKC Ljubljana iz tega naslova ni pridobil veliko
dodatnega programa. Predvsem pa ne tam, kjer so čakalne dobe
dolge in smo že do tedaj močno presegali program dogovorjen s
pogodbo z ZZZS.
33
Čakalne dobe smo mesečno spremljali na nivoju UKC Ljubljana,
klinik, objavljali na spletni strani ter o njih informirali Svet zavoda,
Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ), ZZZS
in MZ.
Na področju vodenja čakalnih seznamov so bile v letu 2014 izvedene številne izboljšave v smislu pravilnega vodenja čakalnih
knjig, poročanja in enakopravne obravnave pacientov. Dopolnili
smo računalniške aplikacije tako, da omogočajo izpise za mesečni pregled enakopravne obravnave pacientov, izvedena je bila
politika gesel. Glede pravilnega načina vodenja čakalnih knjig smo
izvedli vrsto skupinskih in individualnih izobraževanj. Na spletni
strani UKCL smo dodali dodatna pojasnila o vodenju čakalnih
seznamov. Na MZ smo poslali tudi predloge za dopolnitev oz.
spremembo posameznih členov Pravilnika o najdaljših dopustnih
čakalnih dobah za zdravstvene storitve (v nadaljevanju Pravilnik).
V mesecu juniju so se začeli izvajati pregledi čakalnih seznamov
glede enakopravne obravnave pacientov. Skladno z Internimi navodili za vodenje čakalnih seznamov se mesečno pregleda in poroča o morebitnih odklonih glede preprečevanja neenakopravne
obravnave pacientov. Kvaliteta vodenja čakalnih seznamov se je
bistveno izboljšala.
V letu 2014 smo izvedli tri interne nadzore (v specialistični ambulanti za endokrinologijo, specialistični ambulanti za revmatologijo
in specialistični ambulanti za urologijo) glede vodenja čakalnih
seznamov, z namenom ugotoviti spoštovanje določil Zakona o
pacientovih pravicah, Pravilnika, Uredbe o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu. Nadzori so zajemali pregled podatkov
iz zdravstvenega informacijskega sistema, pregled zdravstvene
dokumentacije, ki je narekovala sledljivost spremembam pri vodenju čakalnih seznamov in pogovor z odgovornimi osebami za
proučevane čakalne sezname. Na ta način smo ugotavljali nepravilnosti in napake pri vodenju čakalnih seznamov s poudarkom
zagotavljanja enakopravne obravnave pacientov do zdravstvenih
storitev. Odpravili smo ugotovljene nepravilnosti, ki so bile povezane z vodenjem oziroma vpisovanjem podatkov v čakalne sezname in ugotovili, da se vodenje čakalnih sezamov v proučevanih
specialističnih ambulantah izboljšuje.
V letu 2014 so bili izvedeni tudi zunanji nadzori nad pravilnim vodenjem čakalnih seznamov s strani ZZZS in Zdravstvenega inšpektorata RS.
V UKC Ljubljana smo na dan 31. 12. 2014 vodili 317 čakalnih
seznamov.
34
Na dan 31. 12. 2014 je na vse vrste zdravstvenih storitev v UKC
Ljubljana skupno čakalo 65.218 pacientov. Število čakajočih se
je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2013 povečalo za 9.018
oziroma 16,5 %. Dve tretjini pacientov, tj. 38.606 oziroma 59,2 %,
je čakalo na prvi ambulantni pregled, 13.653 oziroma 20,9 % na
hospitalni poseg in na diagnostični poseg 12.959 pacientov oz.
19,9 % vseh čakajočih. Na izvedbo zdravstvene storitve je 15.909
pacientov oz. 24,4 % od vseh čakajočih čakalo dlje, kot je dopustna čakalna doba določena s Pravilnikom. Med vsemi čakajočimi
je bilo 3.775 pacientov, ki so kljub predolgi čakalni dobi še vedno
želeli opraviti storitev v UKC Ljubljana oziroma so želeli, da jim
storitev opravi točno določeni zdravnik.
V letu 2014 je bilo na nekaterih dejavnostih realizirano pomembno skrajšanje čakalnih dob, ki so presegale opredeljeno najdaljšo
dopustno dolžino. Med čakalnimi seznami s čakalno dobo daljšo
od dopustne ni več nedopustnih čakalnih dob za prvi pregled v
endokrinološki ambulanti, operacije na odprtem srcu, operacije
prolift in TVT.
Ugotavljamo pa, da se število čakajočih povečuje zaradi vedno
večjega števila pacientov, ki želijo opraviti pregled v UKC Ljubljana
kljub dolgim čakalnim dobam in čakalnim dobam, ki so daljše od
dopustnih.
Podatke o vseh čakalnih dobah in številu čakajočih mesečno ažuriramo. Podatke o pričakovani čakalni dobi za posamezno stopnjo
nujnosti enkrat mesečno ažuriramo in objavimo na naši spletni
strani (www.kclj.si) na stanje na zadnji dan v mesecu. Mesečno
posredujemo podatke na NIJZ, in sicer za 35 zdravstvenih storitev
in 10 specialističnih ambulant. Enkrat letno posredujemo podatke iz vseh čakalnih seznamov (pričakovano in realizirano čakalno
dobo, število čakajočih in število čakajočih nad dopustno čakalno
dobo) na NIJZ za potrebe Ministrstva za zdravje.
Tabela 4: Obvladovanje čakalnih dob v UKC Ljubljana
Pričakovana čakalna doba
Pričakovana čakalna doba (v dnevih) na prvi pregled
ali poseg (na zadnji dan leta/obdobja)
Cilj
2011
2012
2013
2014
"31. 12. 2011
pričak. ČD"
"31. 12. 2012
pričak. ČD"
"31. 12. 2013
pričak. ČD"
"31. 12. 2014
pričak. ČD"
Iz FN 14 Interna klinika - KO za žilne bolezni
Angiografije
100
125
90
80
90
Interna klinika - KO za kardiologijo
Koronarografije + PTCA (balonska diletacija kor. arterij)
190
140
150
125
150
Interna klinika - KO za kardiologijo
EFP in radiofrekvenčna ablacija - odrasli
370
230
350
400
180
Interna klinika - KO za kardiologijo
EFP in radiofrekvenčna ablacija - otroci
400
500
400
400
180
Interna klinika - KO za revmatologijo
Revmatološka ambulanta
362
339
385
428
180
Interna klinika - KO za hematologijo
hematološka ambulanta
180
90
110
120
110
Interna klinika KO za endokr., diabet. in presn. bol.-endok.
Endokrinološka ambulanta
235
251
270
180
180
Kirurška klinika - KO za kirurgijo srca in ožilja Operacije na odprtem srcu
125
170
210
180
Kirurška klinika - KO za travmatologijo
Odstranitev OSM-ex v splošni anesteziji
344
320
260
Kirurška klinika - KO za nevrokirurgijo
Operacija hrbtenice
120
90
150
0
* prenova
op. dvoran
120
150
Kirurška klinika - KO za urologijo
Malignom prostate*
180
120
240
210
30
Kirurška klinika - KO za urologijo
Tumor ledvice*
120
150
200
200
30
Kirurška klinika - KO za urologijo
Ostali posegi na ledvici
180
240
260
380
440
180
Kirurška klinika - KO za abdominalno kirurgijo Operacija kile - odrasli
67
107
172
259
172
Kirurška klinika - KO za abdominalno kirurgijo Operacije žolčnih kamnov
37
59
130
236
130
Nevrološka klinika KAS - kariotidna angioplastika - stent*
KO za vaskularno nev. in Interna nev. terapijo
200
66
66
30
66
Ginekološka klinika - KO za ginekologijo
Pro-lift (operacija stresne inkontinence)
360
360
500
180
180
Ginekološka klinika - KO za ginekologijo
TVT (operacija stresne inkontinence)
600
600
600
180
180
Dermatovenerološka klinika
Ambulanta za dermatoonkologijo
247
223
164
170
164
Očesna klinika
Operacije strabizma - odrasli
210
210
120
30
120
Očesna klinika
Ambulanta za okuloplastično kirurgijo
243
263
189
210
180
Ortopedska klinika
ENDoproteza kolkov
330
340
355
320
355
Ortopedska klinika
ENDoproteza kolena
400
395
390
360
365
Ortopedska klinika
Operacije hrbtenice
200
200
260
940
260
Ortopedska klinika
Operacija rame
180
200
220
240
220
Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo
Operacije mandljev in žrelnice pri otrocih
240
240
365
365
180
Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo
Audiovestibuloška ambulanta
210
240
240
240
180
Kl. za nuklearno medicino
Perf. scint. miokarda - farmakološka obremenitev
180
190
300
215
180
*Opomba: stopnja nujnosti hitro, vsi ostali programi redno.
V naslednji tabeli prikazujemo čakalne dobe za preiskave CT in
MR, nekatere so se v primerjavi z letom 2013 skrajšale, nekatere
pa podaljšale. Razlog za podaljšanje je povečano število napotenih pacientov. Čakalne dobe za vse vrste preiskav so v mejah
dopustne, razen za CT artrografija (126 dni – hitro), MR nevra
(192 dni – hitro, 237 dni – redno) in MR skelet (198 dni – hitro in
254 dni – redno).
35
Tabela 5: Čakalne dobe za preiskave CT in MR od leta 2011 dalje na Kliničnem inštitutu za radiologijo (KIR)
Vrsta storitev
36
OE
2011
2012
2013
2014
čakalna doba
(v dnevih)
čakalna doba
(v dnevih)
čakalna doba
(v dnevih)
čakalna doba
(v dnevih)
na dan 31.12.2011
na dan 31.12.2012
na dan 31.12.2013
na dan 31.12.2014
75
88
144
113
2014/2013
podaljšanje oz. skrajšanje
čakalne dobe (v dnevih)
CT abdomen (trebuh)
KIR
CT torax (prsni koš)
KIR
31
71
97
112
15
CT nevra (glava, vrat)
KIR
60
88
76
88
12
CT skelet
KIR
20
23
76
85
9
34
65
76
11
-31
CT srca
KIR
20
CTA ožilja
KIR
115
85
77
168
91
CT artrografija
KIR
81
50
61
140
79
MR abdomen (trebuh)
KIR
95
81
109
103
-6
MR nevra (glava, vrat)
KIR
180
177
177
237
60
MR skelet
KIR
109
169
166
254
88
35
84
97
13
MR srca
KIR
49
MRA ožilje
KIR
96
67
12
113
101
MR artro
KIR
96
136
175
99
-76
MR torax (prsni koš)
KIR
37
41
38
32
-6
MR za otroke (z anestezijo)
KIR
167
180
178
158
-20
Tabela 6: Čakalne dobe za prospektivne primere od leta 2011 dalje
Vrsta storitev
Klinika, Klinični oddelek
2011
2012
2013
2014
2014 / 2013
čakalna doba
(v dnevih)
na dan
31.12. 2011
čakalna doba
(v dnevih)
na dan
31.12. 2012
čakalna doba
(v dnevih)
na dan
31.12. 2013
čakalna doba
(v dnevih)
na dan
31.12. 2014
skrajšanje /
podaljšanje
čakalne dobe v
dnevih
Angiografije
Interna klinika, KO za žilne bolezni
100
125
90
80
-10
Koronarografije (z in brez ptca)
Interna klinika, KO za kardiologijo
190
140
150
125
-25
Operacije kil
Kirurška klinika, KO za kirurške okužbe
11
21
13
42
29
Operacija kile
Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo
67
107
172
259
87
Operacija kile - otroci
Kirurška klinika, KO za otroško kirurgijo in IT
22
7
20
33
13
Operacija žolčnih kamnov
Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo
37
59
130
236
106
Debelost
Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo
70
50
171
161
-10
Operacije na ožilju
Kirurška klinika, KO za kirurgijo srca in ožilja
95
70
115
480
365
Operacije na odprtem srcu
Kirurška klinika, KO za kirurgijo srca in ožilja
125
170
210
0
-210
Operacija ščitnice
Kirurška klinika, KO za torakalno kirurgijo
107
150
180
164
-16
Operacija karpalnega kanala
Kir. kl., KO za plast., rek. in estet. krg. in opek.
73
50
55
180
125
Endoproteza kolka
Ortopedska klinika
330
340
355
320
-35
Endoproteza kolena
Ortopedska klinika
400
395
390
360
-30
Artroskopije v lokalni anesteziji
Kirurška klinika, KO za travmatologijo
125
70
60
66
6
Artroskopija kolena
Ortopedska klinika
180
180
110
210
100
Artroskopija kolka
Ortopedska klinika
170
180
200
365
165
Artroskopija gležnja
Ortopedska klinika
170
180
180
365
185
Artroskopija komolca
Ortopedska klinika
160
180
180
210
30
Ramenski sklepi
Kirurška klinika, KO za travmatologijo
69
60
60
40
-20
Operacija rame
Ortopedska klinika
180
200
220
240
20
Odstranitev osm-ex
Kirurška klinika, KO za travmatologijo
344
320
260
*
*
Operacije hrbtenice
Kirurška klinika, KO za nevrokirurgijo
105
90
150
120
-30
Operacija hrbtenice
Ortopedska klinika
200
200
260
940
680
Benigna hiperplazija prostate (bhp) s katetrom
80
Kirurška klinika, KO za urologijo
210
250
420
500
Benigna hiperplazija prostate (bhp) brez katetra Kirurška klinika, KO za urologijo
365
365
480
560
80
Operacija stresne inkontinence - prolift
Ginekološka klinika, KO za ginekologijo
360
360
500
180
-320
Operacija stresne inkontinence - tvt
Ginekološka klinika, KO za ginekologijo
600
600
600
180
-420
Laparoskopija, histeroskopija (diagnostika,
operacije)
Ginekološka klinika, KO za reprodukcijo
180
90
180
120
-60
Operacije sive mrene (lokalna anestezija)
Očesna klinika
25
14
35
100
65
Operacije mandljev in žrelnice pri otrocih
Klinika za ORL IN CFK
240
240
365
365
0
Ušesne operacije v splošni anesteziji
Klinika za ORL IN CFK
180
120
120
180
60
Ušesne operacije v lokalni anesteziji
Klinika za ORL IN CFK
180
120
120
150
30
Operacija benigne patologije grla in žrela
Klinika za ORL IN CFK
180
90
150
120
-30
Operacija na področju nosu - lokalna anestezija
Klinika za ORL IN CFK
110
90
150
180
30
Operacija na področju nosu - splošna anestezija Klinika za ORL IN CFK
60
180
180
210
30
*Prenova op dvoran
37
Cilj 4: Povečati zadovoljstvo
pacientov UKC Ljubljana
Cilj 4.1: Povečati zadovoljstvo odjemalcev
storitev pacientov UKC Ljubljana
UKC Ljubljana si je tudi v letu 2014 prizadeval za izboljšanje zadovoljstva obravnavanih pacientov. Zadovoljstvo pacientov smo
spremljali s standardiziranim internim vprašalnikom, in sicer:
• v bolnišnični obravnavi (sprejem v bolnišnico; komunikacija z
zdravstvenim osebjem, zdravniki, medicinskimi sestrami, fizioterapevti; čistoča; bolnišnično perilo in prehrana; informiranje;
zasebnost; lajšanje bolečine; odpust iz bolnišnice);
• v specialistično-ambulantni obravnavi (naročanje in čakanje
v čakalnici; seznanitev z vzrokom za čakanje; zadovoljstvo z
zdravstveno obravnavo; odnos osebja; informacije in navodila po zaključku obravnave; spoštovanje zasebnosti; čistoča in
urejenost prostorov).
Maksimalna možna ocena je bila 5.
Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo v UKC Ljubljana v letu 2014 je bila 4,77 in je nekoliko višja glede na leto 2013 (4,61). Pacienti so pri bolnišnični
obravnavi najbolje ocenili skrb za lajšanje bolečin (4,90) ter količino prejetih informacij o bolezni in zdravljenju (4,89). Sledijo
ocene glede: odnosa zaposlenih (4,84), razumljivosti informacij
(4,79) ter spoštovanja pravice do zasebnosti (4,76). Najslabše
so hospitalizirani pacienti ocenili možnost sodelovanja pri odločitvah o zdravstveni obravnavi (4,41) ter seznanjenost s pravicami in dolžnostmi (4,37). Najboljšo skupno oceno zadovoljstva
pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo so dosegli: Klinika
za nuklearno medicino (4,92), Očesna klinika (4,9), Ortopedska
klinika (4,82), Pediatrična klinika (4,81), Ginekološka klinika (4,80),
Nevrološka kinika (4,79), Interna klinika (4,71), ORL (4,68) ter Kirurška klinika (4,66).
Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo v UKC Ljubljana v letu 2014 je bila 4,24 in se
je glede na leto 2013 (3,88) povišala. Pacienti so v specialistično-ambulantni obravnavi najbolje ocenili spoštovanje pravice do
zasebnosti z oceno 4,87, sledijo ocene glede: odnosa zaposlenih
(4,72), zdravstvene obravnave (4,59), prejetih informacij (4,51),
postopka naročanja (4,42) in časa čakanja na pregled (4,32).
Najslabše pa so ocenili seznanjenost z vzroki za daljše čakanje v
čakalnici (več kot 60 minut) z oceno 2,24 ter ponovno obveščanje o pregledu (datum pregleda oddaljen več kot 30 dni) z oceno
2,33. Vzrok za tako nizke ocene, ki tudi najbolj vplivajo na skupno oceno zadovoljstva z ambulantno obravnavo, je v točkovanju
odgovorov, kjer je odgovor »DA« ovrednoten s petimi točkami in
»NE« z eno točko. V letu 2014 se je delež pacientov, ki so čakali
več kot 60 minut (15,7 %), zmanjšal za 5,4 % glede na leto 2013.
Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo so dosegli: Interna klinika (4,66), Kirurška
klinika (4,5), Nevrološka klinika (4,46), Ginekološka klinika (4,34),
Stomatološka klinika (4,23), Očesna klinika (4,19) in Ortopedska
klinika (4,17).
Spremljali smo tudi pritožbe in pohvale pacientov, njihovih
svojcev oziroma sorodnikov (Urad za pritožbe in pohvale v
UKC Ljubljana). Delež pritožb in pohval se je nekoliko povišal glede na leto 2013. V letu 2014 je Urad za pritožbe in pohvale v UKC
Ljubljana prejel skupno 548 zadev (pritožb in pohval pacientov, njihovih svojcev oz. sorodnikov). V posamezni vlogi so lahko opisane
pritožbe, pohvale in drugo hkrati. Ocenjujemo, da večje število
pritožb v primerjavi s preteklimi leti (spodnja tabela) ni posledica dejanskega poslabšanja razmer, temveč večje ozaveščenosti
pacientov in aktivne politike spodbujanja pridobivanja povratnih
informacij od pacientov oz. njihovih svojcev v UKC Ljubljana. Boljše izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti iz 20. člena ZPacP bi lahko
znižalo število prispelih pritožb, kar je cilj za leto 2015.
Tabela 7: Zadovoljstvo pacientov ter pritožbe in pohvale pacientov UKC Ljubljana
KAZALNIK
Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično obravnavo
Realizacija
2010
2011
2012
2013
2014
Iz FN 14
4,62
4,65
4,66
4,63
4,77
4,80
3,85
3,87
3,88
4,24
4,20
75,70
75,80
78,90
84,3
80,00
Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialističnoambulantno obravnavo
Čakanje v ambulanti - delež pacientov,
ki je čakal manj kot 60 min (iz anketnega vprašalnika)
38
Cilj
Število pritožb na 100 pacientov
0,18
0,21
0,16
0,22
0,24
0,15
Število pohval na 100 pacientov
0,12
0,11
0,12
0,16
0,17
0,20
Cilj 4.2: Povečati zadovoljstvo študentov UKC Ljubljana s
klinično prakso
V študijskem letu 2013/14 smo izvedli merjenja zadovoljstva študentov, ki opravljajo klinično prakso v UKC Ljubljana s pomočjo
spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je sestavljen
iz štirih sklopov. V prvih treh sklopih so vprašanja razdeljena na
lestvici od 1 (najslabše) do 6 (najbolje). Vprašanja iz prvih treh
sklopov so vključena v končno oceno, ki je izražena v deležu doseženih točk glede na možno število točk. V četrtem sklopu (Vaje
so potekale v skladu z vašimi pričakovanji) je možen odgovor le
da/ne, kjer je rezultat prav tako izražen v deležu. Izpolnjenih je
bilo 1117 anketnih vprašalnikov iz osmih različnih študijskih programov in skupna ocena je znašala 87,01 % (s standardnim odklonom 13,68 %). Študentje so sicer najbolje ocenili sklop Klinični
mentor z oceno 90,38 % (SD 14,23), nato sklop Odnos zaposlenih
do študentov – 87,67 % (SD 17,02 %), najslabše pa so ocenili
sklop glede informiranja s strani šole o poteku kliničnih vaj – 69,3
% (SD 26,13 %). 91,4 % anketiranih študentov je izrazilo mnenje,
da so vaje potekale v skladu z njihovimi pričakovanji.
4.1.2.Finančni vidik
Cilj 5: Uravnoteženo finančno poslovanje
(prihodki = odhodki) UKC Ljubljana
Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati uravnoteženo finančno poslovanje (koeficient celotne gospodarnosti poslovanja = 1). Varčevalni ukrepi, ki jih izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje od leta
2009 (zniževanje cen zdravstvenih storitev …), močno vplivajo
na prihodke in poslovanje UKC Ljubljana, večanje potreb prebivalstva pa na preseganje obsega izvedenih programov dogovorjenih
in plačanih s strani ZZZS. V UKC Ljubljana smo se že v začetku
leta 2014 zavedali, da bodo zaradi omejevanja finančnih sredstev
pogoji poslovanja izredno težki. Organizacijske enote so pripravile vrsto varčevalnih ukrepov z namenom obvladovanja stroškov
dela, stroškov materiala in storitev. Zato so vodstva posameznih
klinik v sodelovanju z vodstvom UKC Ljubljana pripravila dodatne
sanacijske ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani za izboljšanje pogojev poslovanja tako, da je bilo zagotovljeno nemoteno
uresničevanje načrtovanega delovnega programa do konca leta.
Organizacijske enote so pripravile in uresničevale varčevalne
ukrepe za obvladovanje svojih stroškov.
UKC Ljubljana je v letu 2014 v večini dejavnosti presegel delovni
program glede na planiran delovni načrt dogovorjen v pogodbi in
aneksih sklenjenih z ZZZS. Realizirani odhodki so presegli ustvarjene prihodke za 9,6 mio evrov. Koeficient gospodarnosti poslovanja UKC Ljubljana za leto 2014 znaša 0,979 in odstopa od zastavljenega cilja. Izguba je posledica zniževanja cen zdravstvenim
storitvam v preteklih letih, podcenjenosti nekaterih zdravstvenih
programov, ki jih izvaja UKC Ljubljana, ter s strani UKC Ljubljana
izvedenih, a s strani ZZZS neplačanih programov.
Cilj 6: Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana
UKC Ljubljana je v letu 2014 realiziral 440,3 mio evrov prihodkov
oz. 15,4 mio evrov več, kot je bilo načrtovano.
Večina prihodkov je bila pridobljena z izvajanjem zdravstvenih
storitev za zavarovance ZZZS po Pogodbi o izvajanju programa
zdravstvenih storitev, s katero se UKC Ljubljana z ZZZS dogovori
o višini obsega plačanega programa. Za večino programov velja
načelo, da je plačan realiziran program opravljenih storitev, vendar največ do planiranega obsega storitev. Nekatere storitve pa
so plačane po realizaciji.
Tudi v letu 2014 so ostali v veljavi vsi sprejeti stabilizacijski ukrepi,
ki jih je uvedel ZZZS od leta 2009 do leta 2013 za vzdrževanje
finančne stabilnosti. Višji prihodki UKC Ljubljana so predvsem posledica boljšega vrednotenja nekaterih prospektivnih programov
sprejetih z Aneksi št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru 2014 in večje
realizacije prospektivnih primerov, ki so plačani po realizaciji.
UKC Ljubljana je za obvladovanje prihodkov v letu 2014 izvedel
vrsto aktivnosti, in sicer:
• uravnavanje obsega in vrsto programov v skladu s potrebami
pacientov. Zaradi velikega števila pacientov, ki želijo opraviti
zdravstveno storitev v UKC Ljubljana, in dolgih čakalnih dob
za nekatere zdravstvene storitve je bil realiziran program v primerjavi z letom 2013 večji;
• prizadevali smo si za pridobitev dodatnih sredstev za povečanje oz. boljše vrednotenje že obstoječih programov, za financiranje novih programov in za širitve obstoječih programov z
dolgimi čakalnimi dobami. Za dopolnitev Splošnega dogovora
2014 smo podali vrsto predlogov za pridobitev dodatnih sredstev v skupni višini 52,5 mio evrov. Podali smo tudi številne
Tabela 8: Gospodarnost poslovanja UKC Ljubljana
Realizacija
KAZALNIK
2010
2011
2012
Cilj
2013
2014
Iz FN 14
Koeficient celotne gospodarnosti poslovanja (celotni prihodki / celotni odhodki)
0,999
0,990
0,989
0,951
0,979
1,000
Bolnišnična dejavnost
1,6%
-0,5%
3,3%
-0,4%
2,5%
± < 0,5%
Ambulantna dejavnost
-2,1%
2,2%
1,5%
-0,5%
0,4%
± < 0,5%
Ostale dejavnosti
-8,4%
9,2%
15,8%
-0,2%
9,2%
+ < 0,5%
Odstopanje realiziranega programa zzzs od planiranega
39
40
predloge glede načina obračuna zdravstvenih storitev (boljše
vrednotenje nekaterih storitev, plačilo urgentnih storitev, plačilo bolnišnične obravnave možganske kapi ...). Vse predloge
smo posredovali na Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
kot predlog dopolnitve za Splošni dogovor za leto 2014. O oblikovanih predlogih smo obvestili Ministrstvo za zdravje in ZZZS.
Nekateri naši predlogi, npr. boljše vrednotenje HIV, transplantacija srca, uvrstitev možganske kapi med prospektivni program, ki je plačan po realizaciji, bodo uveljavljeni v Splošnem
dogovoru 2015;
• tekoče smo spremljali realizacijo programa s ciljem minimalnega odstopanja realizacije od programa dogovorjenega z
ZZZS na:
- hospitalni dejavnosti (število hospitalnih primerov ABO,
število obteženih primerov ABO),
- ambulantni dejavnosti (točke, obiski),
- operativni dejavnosti (število operacij);
• realizacije programov, ki so plačani po realizaciji, nismo omejevali. V primerjavi z realizacijo leta 2013 smo tako povečali število izvedenih kirurških in perkutanih posegov na srcu in tako
povečali prihodke ter hkrati odpravili čakalno dobo za kirurško
izvedene posege na srcu;
• izvedli smo številna prestrukturiranja določenih programov v
okviru enakih sredstev z namenom uskladitve plačanega programa z realizacijo storitev. Pri svojem delu smo se prilagajali
potrebam pacientov (prebivalstva). Povečali smo predvsem
storitve, ki se morajo izvajati prednostno in na njihov obseg ne
moremo vplivati (urgentna dejavnost nevrologije, internistike,
kirurgije). Nekatera izvedena prestrukturiranja pa so bila zaradi
pravilnega načina obračuna zdravstvenih storitev;
• zaradi omejevanja financiranja programov iz javnih sredstev,
povečanih potreb prebivalcev in možnosti nudenja nadstandardnih storitev si že več let prizadevamo v čim večji meri
povečati tiste programe, ki so financirani iz nejavnih sredstev.
Prihodki s tega naslova naj bi delno služili pokrivanju izgube,
ki nastaja zaradi nezadostnih javnih sredstev, in zagotavljanju
boljših pogojev dela. Poleg zdravstvenih storitev se izvajajo in
tržijo tudi nezdravstvene storitve;
• črpanje sredstev EU in iz javnih razpisov za razvojno raziskovalne projekte, programe in mlade raziskovalce (EU projekti 344
tisoč evrov, razpis ARRS – raziskovalni projekti 631 tisoč evrov,
raziskovalni programi 1.508 tisoč evrov, drugi tuji in domači
projekti 57 tisoč evrov, financiranje mladih raziskovalcev 461
tisoč evrov);
• prizadevali smo si za pridobivanje dodatnih sredstev za zdravljenje z dragimi inovativnimi zdravili. V letu 2014 je bila podpisana pogodba z Ministrstvom za zdravje v vrednosti 739 tisoč
evrov za uporabo teh zdravil na Pediatrični in Interni kliniki;
• pridobivanje donacij za izobraževanje zaposlenih in izboljšanje
poslovanja – 1.184 tisoč evrov;
• testiranje zdravil in medicinskih pripomočkov v višini 431 tisoč
evrov. Z naročniki so sklenjene pogodbe, v katerih je dogovorjen obseg dela, pogoji in način izvedbe ter vrednosti opravljenega dela;
• skrbeli smo za pravilno obračunavanje opravljenih storitev
in pravilno evidentiranje programov. V ta namen smo izvajali
interne nadzore ter ves čas sodelovali pri izvajanju nadzorov,
ki jih je izvajal ZZZS glede pravilnosti izvajanja in obračuna
zdravstvenih storitev. V letu 2014 je bilo skupno opravljenih
36 nadzorov na 13 klinikah/inštitutih/centrih, na 69 kliničnih
oddelkih (kombiniran nadzor vsebuje več različnih kliničnih
oddelkov in več vrst zdravstvenih dejavnosti). Nadzori so bili
izvedeni na področju različnih vrst zdravstvenih dejavnosti (v
nadaljevanju VZD), in sicer: bolnišnične, izven bolnišnične, radiološke, diagnostične ter nadzori na predpisovanju listin obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju OZZ). Na
področju izven bolnišničnih VZD je bilo izvedenih 21 nadzorov,
na bolnišničnih VZD je bilo izvedenih 15 nadzorov. Skupno je
bilo pregledano 1336 primerov zdravljenja bolnikov, in sicer od
tega: 738 specialistično-ambulantnih primerov, 589 primerov
bolnišničnega zdravljenja;
• za zagotavljanje pravilnega obračuna zdravstvenih storitev
smo izvedli učne delavnice za informiranje zaposlenih – odgovornih za beleženje zdravstvenih storitev, za pridobivanje znanj
o pravilnem načinu dela ter izogibanju napakam. Izvedena so
bila naslednja izobraževanja:
- delavnica v sodelovanju z predstavniki informacijskih hiš za
zdravstvene, administrativne delavce in sodelavce v zvezi
z evidenco opravljenih storitev tako v izvenbolnišnični kot
bolnišnični obravnavi pacientov v korelaciji s Pravilnikom o
najdaljših dopustnih čakalnih dobah ter
- delavnica za kodiranje SPP za novo zaposlene zdravnike,
sestre in administrativne sodelavce;
• mesečni popravki nepravilno kodiranih oz. nepravilno razvrščenih storitev SPP (neposredno pred fakturiranjem) se
izvajajo permanentno, neposredno pred fakturiranjem.
Tabela 9: Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana
KAZALNIK
Realizacija
Cilj
2011
2012
2013
2014
Iz FN 14
Skupaj vsi prihodki v evrih
452.975.727
452.133.370
424.256.713
440.258.539
424.893.268
Prihodki po pogodbi zzzs za izvajanje zdravstvene dejavnosti
406.343.664
409.731.342
388.269.065
408.382.822
393.166.667
Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve
22.743.943
21.740.169
21.311.014
20.366.247
19.770.100
Prihodki ostalih dejavnosti v evrih
10.987.883
8.349.050
2.270.018
11.509.470
11.956.501
12.900.238
12.312.809
12.406.616
12.437.331
12.274.290
2,8%
2,7%
2,9%
2,8%
2,9%
Prihodki od prodaje na trgu (zdravstvene, nezdravstvene
storitve in blago) v evrih
Odstotek prihodka iz tržne dejavnosti v vseh prihodkih
Cilj 7: Obvladovanje odhodkov UKC Ljubljana
Cilj 7.1: Obvladovanje stroškov materiala in
storitev UKC Ljubljana
UKC Ljubljana je v letu 2014 beležil 449,8 mio evrov odhodkov.
UKC Ljubljana je obvladoval stroške materiala in storitev predvsem z naslednjimi ukrepi:
• doseženo znižanje cen materialov in medicinskih storitev;
• dograditev notranjih kontrol na področju naročanja zdravstvenih materialov in zdravstvenih storitev;
• uporaba cenejših materialov in obvladovanje zalog …
Obvladovanje materialnih stroškov poteka na vseh nivojih. Pri materialnem poslovanju se uporablja informacijski sistem WinPis,
ki ne dovoljuje prevzema materialov, ki imajo višje cene, kot so
pogodbeno dogovorjene. Tako nam dobavitelji ne morejo »pomotoma« postaviti višje cene. Nadzor nad porabo materiala se izvaja
že pri naročanju na oddelkih. Vsi oddelki morajo svoj mesečni plan
po skupinah materialov vnesti v sistem in ob vsakem internem
naročilu se vrednost postavk odšteje od planirane vrednosti pripadajoče skupine. Na oddelkih tako ne morejo nekontrolirano naročati blaga. Vzpostavljen je sistem izjem. Podoben sistem velja
tudi za izstavljanje zunanjih naročilnic dobaviteljem. Z doslednim
oblikovanjem strokovnih kriterijev smo zahtevali, da se morajo le-ti oblikovati tako, da jih lahko izpolnita vsaj dva ponudnika. Tako
smo pri številnih pripomočkih dosegli povečanje konkurence in s
tem nižanje cen materialov. Še vedno pa imamo tudi na razpolago
dražje – zahtevnejše materiale, v primeru izvajanja zahtevnejših
posegov in ne nazadnje tudi zaradi ohranjanja stikov z razvojem.
Za uporabo dražjih materialov smo zahtevali pripravo protokolov,
ki bodo upravičili njihovo uporabo pri zdravljenju bolnikov.
Obvladovanje odhodkov za zdravila: v UKC Ljubljana smo
v letu 2014 ponovno pregledali zaloge zdravil po oddelčnih lekarnah in na oddelkih in jih v sodelovanju s stroko optimizirali.
Nabavo in zaloge zdravil spremljajo Komisija za zdravila, Lekarna
UKC Ljubljana in Komercialna služba. Za najoptimalnejšo nabavo
in porabo zdravil poteka sodelovanje in dogovarjanje kliničnih farmacevtov in lečečih zdravnikov. V skladu s potrebo po sistemskih
rešitvah in obvladovanju stroškov UKC Ljubljana pripravlja nadgradnje obstoječega informacijskega sistema, ki bo omogočal
spremljanje porabe zdravil na pacienta. Vse organizacijske enote
UKC Ljubljana prejemajo enotna redna mesečna poročila o porabi
materiala, stroških storitev in dela na obteženega SPP pacienta
(program ZZZS); poročila so prikazovala razmerje med stroški in
številom pacientov na posameznih organizacijskih enotah, do nivoja kliničnih oddelkov. Posebna pozornost je posvečena dragim
zdravilom, za katera je ZZZS namenil sredstva in UKC Ljubljana
zanje dosledno poroča o porabi. Klinični oddelki izdelujejo oz. upoštevajo terapevtske smernice, klinične poti oziroma protokole za
uporabo bioloških in ostalih zdravil na pacienta. Nadaljevali smo z
izdelovanjem kliničnih poti z vključevanjem kliničnih farmacevtov
in spremljali stroške uporabljenega zdravstvenega materiala pri
obravnavi pacienta s ciljem preverjanja in izboljševanja protokolov, lastnih cen oz. kalkulacij storitev in primerjave ovrednotenega
doseženega SPP primera z dejanskimi stroški.
Obvladovanje odhodkov za ostali zdravstveni in medicinsko potrošni material: v začetku leta so bili s finančnim načrtom za vse organizacijske enote postavljeni letni plani dovoljene
porabe posameznih vrst materiala. Planirane vrednosti so bile
razdeljene na mesečne deleže, ki so jih enote upoštevale pri naročanju. Uvedba novih identov medicinskega in nemedicinskega
materiala je bila izvršena le v primerih, če so bili ti iz medicinskih
indikacij nujno potrebni. To velja tudi za področje medicinskih in
nemedicinskih storitev. Aktivnosti vseh zaposlenih so bile usmerjene v skrbno načrtovanje in varčevanje pri porabi, tako da planirane mesečne kvote ne bi bile presežene. Za učinkovitejše obvladovanja stroškov smo poostrili kontrolo pred izdajo naročila. Člani
strokovnih komisij za vodenje postopkov oddaje javnega naročila
so oblikovali razpisne pogoje v smislu strokovno dopustnih nižanj
ravni tehničnih parametrov z namenom čim širše konkurence, seveda ob zagotavljanju ustrezne kakovosti materialov. Izvajali smo
primerjalne analize na širšem evropskem trgu (sicer se vsa obsežnejša javna naročila objavljajo tudi v Uradnem listu EU), tako na
področju cen kot tudi strokovnih kriterijev.
Obvladovanje stroškov za nezdravstveni material: je bilo
usmerjeno v obvladovanje porabe energije (energetska sanacija,
41
optimizacija razsvetljave, ogrevanja), ozaveščanja končnih porabnikov pri porabi čistilnih in pralnih sredstev ter režijskega in pisarniškega materiala (tiskovine, tonerji za tiskalnike ...).Z omejitvami
nabave splošno potrošnega in pisarniškega materiala se je posledično zmanjšala tudi poraba v primerjavi s predhodnim letom.
Obvladovanje stroškov za storitve: Stroške storitev ločujemo
na zdravstvene in nezdravstvene storitve, ki jih za UKC Ljubljana
izvajajo zunanji partnerji. Na področju medicinskih storitev si je
UKC Ljubljana prizadeval za skrbno in strokovno utemeljeno odrejanje preiskav ter diagnostike (stopenjska diagnostika). Dosledno
so se upoštevala tudi navodila iz Splošnega dogovora tako, da so
bolniki osnovne laboratorijske preiskave opravili že pred sprejemom na nivoju primarnega varstva.
Cilj 7.2: Obvladovanje stroškov dela UKC Ljubljana
Zaostrene finančne razmere poslovanja zahtevajo restriktivno politiko tudi pri obvladovanju stroškov dela. Stroški dela predstavljajo več kot 50 odstotkov vseh odhodkov UKC Ljubljana. V letu 2014
smo obvladovali stroške dela predvsem z naslednjimi ukrepi:
• obvladovanje nadurnega dela (dela, ki se ne nanaša na zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva);
• obvladovanje stroškov podjemnih pogodb;
• ustavitev zaposlovanja, upokojevanje, omejevanje nadomeščanja odsotnih zaposlenih;
• obvladovanje in ustavitev plačil za povečan obseg dela;
• omejevanje stroškov izobraževanja in stroškov dela študentov
preko študentskih servisov;
• razporejanja in planiranja delovnega časa (obvladovanje dnevnega razporejanja);
• obvladovanje absentizma zaposlenih.
Tabela 10: Obvladovanje odhodkov UKC Ljubljana
Realizacija
KAZALNIK
Stroški materiala s stroški energetskih
virov v evrih
Bolnišnična dejavnost
Ambulantna dejavnost
Ostale dejavnosti
Bolnišnična dejavnost
Stroški zdravstvenega materiala v evrih
Ambulantna dejavnost
Ostale dejavnosti
Bolnišnična dejavnost
Stroški gotovih zdravil v evrih
Ambulantna dejavnost
Ostale dejavnosti
Stroški zdravstvenih in nezdravstvenih
storitev v evrih
Bolnišnična dejavnost
Ambulantna dejavnost
Ostale dejavnosti
Bolnišnična dejavnost
Stroški zdravstvenih storitev v evrih
Ambulantna dejavnost
Ostale dejavnosti
Bolnišnična dejavnost
Stroški dela v evrih
Ambulantna dejavnost
Ostale dejavnosti
Ostali stroški (amortizacija, nabavna vrednost
prodanega materiala, finančni, izredni,
prevrednotovalni) v evrih
Bolnišnična dejavnost
Ambulantna dejavnost
Ostale dejavnosti
skupaj vsi odhodki v evrih Interna realizacija
Prihodek
Strošek
Zdravstveni material
Stroški na stroškovnih
Mestih bolnišnične dejavnosti
na obravnavanega pacienta v evrih
42
Zdravila
Zdravstvene storitve
Delo
Ostalo
2011
72.122.182
10.741.981
58.896.133
65.931.521
9.366.070
51.304.117
27.118.210
7.747.459
12.549.480
29.193.846
6.464.561
17.579.078
17.358.367
4.240.741
1.863.231
103.678.822
25.028.755
103.389.146
7.687.509
1.224.895
21.358.343
457.365.249
88.813.944
88.813.944
637
262
168
1.001
74
2012
67.667.319
10.377.412
63.276.576
62.539.464
9.557.983
54.841.247
23.682.226
8.107.994
16.248.992
28.492.735
6.709.652
18.185.557
18.185.298
4.698.338
1.712.639
100.743.880
24.855.566
104.322.995
8.751.845
1.377.495
22.352.333
457.113.366
96.778.213
96.778.213
615
233
179
991
86
2013
67.075.444
10.307.704
61.054.258
61.204.849
8.963.210
52.431.267
23.239.543
7.255.034
16.256.732
28.642.404
6.862.072
19.238.890
18.306.428
4.815.510
1.407.548
99.715.030
24.397.053
103.928.249
5.971.183
1.002.564
18.094.416
446.289.400
97.868.677
97.868.677
608
231
182
991
59
Cilj
2014
67.297.051
10.963.643
67.365.903
61.493.529
9.634.551
59.091.644
23.306.034
8.077.589
19.337.142
27.849.453
8.038.214
19.830.456
17.299.393
5.926.567
2.325.718
98.098.942
23.447.294
102.246.273
4.983.988
995.180
18.709.964
449.826.361
102.043.756
102.043.756
609
231
171
972
49
Iz FN 14
64.583.895
9.924.819
58.786.368
59.142.462
8.661.182
50.664.519
23.805.125
7.431.600
16.652.373
23.776.930
5.696.415
15.970.787
13.614.710
3.581.352
1.046.810
96.698.493
23.687.794
103.675.089
5.262.429
883.564
15.946.685
424.893.268
98.755.633
98.755.633
621
250
143
1.015
55
Opomba: med ostale dejavnosti sodijo: dejavnost funkcionalne diagnostike in laboratorijev, znanstveno-raziskovalna dejavnost, dejavnosti enot skupnega pomena (npr. prevozi,
lekarna), dejavnosti služb skupnega pomena (npr. kurirska, gospodinjska služba …), vodstva posameznih enot, dejavnosti enot strateškega upravljanja in poslovno-administrativnih storitev.
4.1.3. Vidik poslovnih procesov
Cilj 8: Učinkovita zdravstvena obravnava
pacientov UKC Ljubljana
Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov zahteva ustrezno
organiziranost (organizacijske enote, fleksibilnost ), urejenost
procesov, uvajanje lean principov, uvajanje novih sodobnih načinov zdravljenja (povečanje deleža dnevne hospitalizacije in
drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja), ustrezno transparentnost poslovanja (ureditev
medsebojnih poslovnih odnosov in obračunavanja storitev, ki jih
posamezne enote opravljajo za druge enote) ter celovito informacijsko podporo. Povečanje učinkovitosti obravnave pacientov
je povezano z uvajanjem kliničnih poti. Le-ta zagotavlja kakovost in stroškovno učinkovitost izvedbe posamezne zdravstvene
obravnave, saj posamezno zdravstveno obravnavo znotraj neke
organizacijske enote standardizira. To pomeni, da ne prihaja do
nepotrebnih dodatnih preiskav na bolnikih – pri istem zdravljenju
lahko število preiskav ob odsotnosti kliničnih poti od zdravnika do
zdravnika variira (npr. premalo izkušeni mladi zdravniki, stresne
situacije, ki zahtevajo hitro odločanje zdravnikov …), uvedena
klinična pot lahko vpliva na znižanje ležalne dobe, stroškov zdravljenja, čakalne dobe …
V letu 2014 je UKC Ljubljana:
• prejel mednarodni EFQM certifikat »Prepoznani v odličnosti – 4
zvezdice« za UKC Ljubljana kot celoto;
• nadaljeval z dograjevanjem procesov v skladu z ISO standardi
9001/2008;
• prejel mednarodni certifikat – akreditacijo Det Norske Veritas
– DNV (standard Niaho) za UKC Ljubljana kot celoto;
• sistematično uvajal notranje presoje delovnih procesov in vodstvene preglede.
Tabela 11: Izbrani kazalniki procesov, kadra in izrabe
KAZALNIK
Število zaposlenega osebja na
podlagi
Število zdravnikov brez
specializantov
Število osebja zdravstvene nege
Število ostalega osebja
2011
2012
Cilj
2013
2014
Iz FN 14
Stanj zaposlenih konec meseca
7.664
7.838
7.747
7.710
Vseh obračunanih ur (brez pripravljenosti doma)
8.060
8.130
8.048
8.039
7.988
858
879
866
870
1.130
Povprečno iz stanj konec meseca
7.661
725
719
738
747
970
Povprečno iz stanj konec meseca
3.592
3.707
3.749
3.749
3.702
Na podlagi obračunanih ur za prisotnost
2.866
2.877
2.858
2.875
2.839
Povprečno iz stanj konec meseca
2.868
2.898
3.132
3.091
2.829
Na podlagi obračunanih ur za prisotnost
2.170
2.159
2.354
2.345
2.147
Na podlagi obračunanih ur za prisotnost
Število postelj
Število obravnavanih pacientov
Število obravnavanih pacientov brez EH in brez DH
Število SPP ZZZS bolnikov
2.178
2.178
2.179
2.175
2.195
103.564
101.631
100.622
100.967
95.256
85.699
87.630
86.434
86.794
81.885
102.542
99.824
99.448
99.646
93.431
Število vseh obračunanih uteži
169.557
170.148
168.047
175.773
158.768
Število bolniško oskrbnih dni z neakutno in z EH, DH
564.707
568.530
556.360
548.436
526.689
Število bolniško oskrbnih dni z neakutno in brez EH, DH
539.602
549.664
536.009
527.661
506.738
6.402
6.262
5.976
6.093
6.046
750.750
761.824
760.638
763.202
753.742
6,30
6,27
6,20
6,08
5,53
Število porodov
Število obiskov v specialističnih ambulantah (prvih in ponovnih pregledov)
Ležalna doba v dnevih
(štev. BOD z neakutno, brez EH in DH/štev. obravnavanih pacientov brez EH in DH)
Povprečna utež
Odstotek zasedenosti postelj
3
Realizacija
1,65
1,70
1,69
1,74
1,70
67,9%
69,1%
67,4%
66,5%
63,2%
Na primer združevanje oddelkov ob manjšem številu hospitaliziranih bolnikov in posledično manjši zasedenosti postelj (poletni meseci, vikendi itd.).
43
Cilj 10: Razvoj in uvajanje novega znanja in
novih metod zdravljenja v prakso
4.1.4. Vidik učenja in rasti
Cilj 9: Zagotoviti motiviran in usposobljen
kader
UKC Ljubljana si je v letu 2014 prizadeval za:
• kadrovsko usklajenost z delovnim programom UKC Ljubljana;
primeren delež zdravstvenega kadra, načrtno izobraževanje in
zaposlovanje za zagotavljanje nemotenega dela, izobraževalne
programe oz. programe usposabljanja, razvojno raziskovalno
delo;
• usposabljanje vodstvenih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega vodstva;
• motivacijsko delovno okolje in karierni razvoj zaposlenih;
• uvajanje sodobnih menedžerskih tehnik, odličnost vodenja na
vseh ravneh (vodenje s cilji), nadgradnjo menedžerskih kompetenc vodilnega kadra, več pristojnosti, odgovornosti in kompetenc na posameznih delovnih mestih;
• celovito informiranje zaposlenih in komuniciranje;
• dobre in spoštljive odnosi med zaposlenimi;
• spodbujanje inovativnosti zaposlenih in razvojno naravnanost;
• učinkovito obvladovanje odsotnosti z dela (boleznin v breme
UKC Ljubljana v vseh bolezninah z vključenimi porodniškimi).
UKC Ljubljana je pretežno ženski kolektiv, kar posledično pomeni večjo porodniško odsotnost z dela in odsotnost z dela
zaradi nege otrok.
UKC Ljubljana je tudi v letu 2014:
• razvijal in uvajal nove storitve (metode zdravljenja …),
• uvajal klinične poti, izboljševal procese,
• izvajal raziskave na nacionalni in mednarodni ravni (razvidno iz
doseženih doktorskih nazivov ter nazivov za osvojena specialistična znanja).
UKC Ljubljana je aktivno sodeloval pri izvajanju večjega števila
mednarodno priznanih raziskovalnih projektov in objavljal članke
v mednarodno priznanih strokovnih revijah z visokimi ocenami
citiranosti.
Izvedli smo SiOK (Slovenske organizacijske klime) anketo o zadovoljstvu zaposlenih v vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana.
Tabela 12: Kadrovski kazalniki UKC Ljubljana
Realizacija
KAZALNIK
Absentizem - delež boleznin v breme UKCL v vseh
bolezninah (z vključenimi porodniškimi in nego)
Absentizem - delež boleznin v breme ZZZS v vseh
bolezninah (z vključenimi porodniškimi in nego)
Delež zdravstvenih delavcev in sodelavcev v zavodu
Cilj
2010
2011
2012
2013
2014
Iz FN 14
31,3 %
32,4 %
31,0 %
31,8 %
31,3%
<31%
68,7 %
67,6 %
69,0 %
68,2 %
68,7%
>69%
73,8 %
73,8 %
74,4 %
75,3 %
75,5%
>75%
Tabela 13: Raziskovalni projekti in programi UKC Ljubljana
Realizacija
KAZALNIK
Število raziskovalnih projektov in programov (na zadnji dan)
44
Cilj
2010
2011
2012
2013
2014
Iz FN 14
Projekti AARS
67
85
67
64
66
65
Terciarni projekti
206
324
398
223
194
230
Evropski projekti
31
29
31
31
30
31
45
4.2Realizacija delovnega programa
4.2.1 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS
UKC Ljubljana izvaja največji delež programa zdravstvenih storitev
po pogodbi z ZZZS, zato redno spremlja vse spremembe, ki se
dogajajo na področju financiranja zdravstvenih programov. Ukrepi
ZZZS pomembno vplivajo na poslovanje UKC Ljubljana. ZZZS je za
zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema od leta
2009 dalje sprejel vrsto varčevalnih ukrepov, in sicer:
• v letu 2009 znižanje cen zdravstvenih storitev za 2,5 odstotka, ukinitev plačevanja dragih laboratorijskih storitev, znižanje
sredstev za plače, ukinitev dodatka za delovno uspešnost,
20-odstotno znižanje sredstev za amortizacijo, 5-odstotno znižanje sredstev za izvajanje terciarne dejavnosti;
• v letu 2010 zmanjšanje sredstev zaradi nacionalnega razpisa;
• v letu 2011 zmanjšanje deleža administrativno-tehničnega kadra za 0,5 odstotka, zmanjšanje sredstev za program terciarne
dejavnosti I za 5 odstotkov, zmanjšanje vkalkuliranih sredstev
za dežurstvo pri akutni bolnišnični obravnavi;
• v letu 2012 dodatno znižanje cen programov zdravstvenih storitev za 3 odstotke, zmanjšanje sredstev zaradi nacionalnega
razpisa;
• v letu 2013 dodatno znižanje cen zdravstvenih storitev za 3
odstotke, znižanje deleža administrativno-tehničnega kadra
za 0,5 odstotkov, dodatno 20-odstotno znižanje sredstev za
amortizacijo.
Vsi ti ukrepi so se iz leta v leto nadaljevali in tako veljali tudi v letu
2014. Poleg tega v letu 2014 ni bila izvedena valorizacija materialnih stroškov in amortizacija zdravstvenih storitev vkalkuliranih
v cene.
V letu 2014 smo izvajali številne aktivnosti za pridobitev dodatnih
sredstev za pravičnejše financiranje zdravstvenih programov, za
nove programe in programe, ki jih izvajamo v večjem obsegu, kot
so zagotovljena sredstva. Prav tako smo predložili vrsto predlogov
za dopolnitev Splošnega dogovora 2014 in številne predloge za
možnost obračuna zdravstvenih storitev, ki jih že izvajamo, pa jih
ne moremo obračunati oz. so podcenjene, ker za večino specialistično-ambulantnih storitev še vedno velja »zelena knjiga» iz leta
1982.
46
Spremembe v letu 2014, ki izhajajo iz dopolnitev Splošnega dogovora 2014, Aneksov št. 1 in št. 2, in so vplivale na program
izvajanja in vrednotenja zdravstvenih storitev, so:
• uvedba novega standarda za medicinsko rehabilitacijo za UKC
Ljubljana in UKC Maribor;
• boljše vrednotenje posameznih SPP z višjo priznano utežjo;
• višje priznane uteži za končni letni obračun (kirurški posegi na
srcu, perkutani posegi na srcu, OP na ožilju, koronografije, an-
giografije, endoproteze gležnja, OP hrbtenice, OP prostate);
• sprememba metodologije plačevanja kirurškega zdravljenja rakavih bolezni, na podlagi plačila vsega realiziranega programa
po dejansko realiziranih utežeh;
• sprememba modela obračunavanja akutne bolnišnične obravnave po metodologiji SPP;
• plačilo do 10 % preseganja pogodbenega plana za endoproteze kolka, kolena koronografije, ortopedske operacije rame,
hrbtenice, endoproteze gležnja, OP ušes, nosu, ust in grla, OP
žolčnih kamnov in OP na ožilju;
• boljše vrednotenje HIV od 1. 9. 2014 dalje;
• dodatna sredstva za povečanje nekaterih programov v specialistično-ambulanti dejavnosti z namenom skrajševanja čakalnih dob.
Z navedenimi spremembami Splošnega dogovora je UKC Ljubljana za leto 2014 pridobil dodatna sredstva za pravičnejše in boljše
vrednotenje nekaterih zdravstvenih storitev, in sicer:
• dodatno plačilo 1.202 uteži zaradi boljšega vrednotenja kirurških in perkutanih posegov na srcu za leto 2013;
• dodatno plačilo 4.935 uteži zaradi boljšega vrednotenja in večje realizacije programa kirurških posegov in perkutanih posegov na srcu, ki so plačani po realizaciji;
• zaradi spremembe metodologije plačila kirurškega zdravljenja
rakavih bolezni dodatno plačilo 564 uteži;
• zaradi boljšega vrednotenja prospektivnih programov (operacije hrbtenice, koronografije, operacije na ožilju, angiografije,
operacije prostate) se je na podlagi sklepa Vlade skupno število uteži povečalo za 4.855 uteži;
• zaradi priznanega plačila 10 % preseganja (prej le do 5 %) nekaterih prospektivnih programov je bilo zagotovljeno dodatno
plačilo 220 uteži za program operacij kolka in kolena;
• za skrajševanje čakalnih dob je bil za leto 2014 od 1. 9. 2014
dalje povečan program na nekaterih specialistično-ambulantnih dejavnostih.
Kljub številnim predlogom in zahtevam za pridobitev dodatnih
sredstev, ki so bila potrebna za izplačilo odprave tretje četrtine
nesorazmerja plač, za ta namen nismo prejeli dodatnih sredstev.
V letu 2014 smo izvedli tudi nekatera prestrukturiranja programov
z namenom oblikovanja realnega delovnega načrta, ki naj bi bil
usklajen z predvideno realizacijo zdravstvenih storitev, glede na
potrebe prebivalstva in glede na razpoložljive resurse za izvedbo
teh programov. Že v začetku leta z veljavnostjo od 1. 1. 2014 dalje
smo izvedli naslednja prestrukturiranja:
• zmanjšanje specialistično-ambulantne dejavnosti (v nadaljevanju SAD) gastroenterologije za 0,8 tima in dermatologije za
0,1 tim in v okviru enakih sredstev povečanje načrtovanega
števila ultrazvočnih storitev zaradi pravilnega beleženja ultrazvočne dejavnosti;
• povečanje SAD otorinolaringologije za 1,3 tima in zmanjšanje
ostale akutno bolnišnične obravnave v isti dejavnosti za 66 primerov;
• povečanje programa PET CT za 200 preiskav in zmanjšanje
programa SAD tireologije za 0,95 tima;
• povečanje programa PET CT za 565 preiskav in zmanjšanje
bolnišnično oskrbnih dni neakutne bolnišnične obravnave za
8.800;
• zmanjšanje programa zdravljenje zob in ustne votline za 0,45
tima in povečanje tima za zobozdravstvene dejavnosti za odrasle in mladino.
Vsa navedena prestrukturiranja so bila zajeta v Pogodbi o izvajanju zdravstvenih storitev (v nadaljevanju Pogodba) za leto 2014, ki
smo jo podpisali z ZZZS v mesecu avgustu. Na predlog Pogodbe
je UKC Ljubljana vložil arbitražni zahtevek. Predvsem smo želeli,
da se v Pogodbi zapišejo dodatna določila, in sicer:
• da se bo izvajalcu plačal ves realiziran program;
• realno plačilo podcenjenih programov transplantacij srca, priprave pljuč na transplantacijo;
• povečanje sredstev terciarja II za težavnost;
• da se zapišejo trenutne čakalne dobe;
• spremenjena delitev za PHE Ljubljana med zdravstvenim domom Ljubljana in UKC Ljubljana;
• povečanje letnega pavšala za opravljanje helikopterske dejavnosti.
Na arbitraži nismo bili uspešni. Dosegli smo le popravek števila
obiskov v nekaterih dejavnostih in indikacij za opravljanje diagnostičnih histeroskopij in histeroskopskih operacij za hospitalno
obravnavo.
Dne 27. 11. 2014 smo podpisali Aneks št. 1 k Pogodbi. V njem
je opredeljena sprememba obračuna medicinske rehabilitacije z
uvedbo novega standarda od 1. 10. 2014 dalje in izvedena vrnitev programa zobne protetike v obsegu 0,4 tima od 1. 10. 2014
dalje. Z veljavnostjo od 1. 7. 2014 dalje smo prestrukturirali še
naslednje programe:
• zmanjšanje rentgenske dejavnosti za 0,7 tima in povečanje
ultrazvočne dejavnosti za 1,85 tima;
• zmanjšanje SAD infektologije za 0,75 tima in povečanje SAD
urgentne infektologije za 0,3 tima;
• zmanjšanje dejavnosti fizioterapije za 2.045 uteži in povečanje
timov v SAD kardiologije, revmatologije, pediatrije, ginekologije, dermatologije in nevrologije zaradi pravilnega beleženja te
dejavnosti. Sprememba je nastala z uvedbo novega obračunskega modela z utežmi;
• prestrukturiranje prospektivnih programov, in sicer zmanjšanje
operacij na ožilju za 141 primerov in v okviru enakih sredstev
povečanje operacij rame za 85 primerov in 110 primerov hrbtenic;
• prestrukturiranje prospektivnih programov, in sicer zmanjšanje
koronografij za 226 primerov in v okviru enakih sredstev povečanje terapevtskih artroskopij za 185 primerov;
• zmanjšanje prospektivnega programa operacij ušes, nosu in
grla za 150 primerov in v okviru enakih sredstev povečanje
ostale akutne bolnišnične obravnave.
Predlagali smo tudi prestrukturiranje nekaterih prospektivnih primerov na Ginekološki kliniki (zmanjšanje primerov instrumentalnega splava in povečanje diagnostičnih histeroskopij in histeroskopskih operacij) in dodatno prestrukturiranje na Stomatološki
kliniki, vendar le-to ni bilo odobreno.
Dne 19. 1. 2015 smo prejeli v podpis predlog Aneksa št. 2 k Pogodbi med ZZZS in UKCL za leto 2014. Predmet aneksa je:
• povečanje obsega SAD dejavnosti maksilofacialne kirurgije
za 0,62 tima, dermatologije za 0,38 tima, kardiologije za 0,64
tima, nevrologije za 0,42 tima, ortopedije za 0,68 tima, revmatologije za 0,38 tima in urologije za 0,2 tima. Povečanja so bila
izvedena na osnovi Aneksa št. 2 k SD 2014 za skrajševanje
čakalnih dob z veljavnostjo od 1. 9. 2014 dalje;
• predlog standarda za HIV z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje.
Na Aneks št. 2 smo vložili zahtevo za arbitražni postopek z naslednjimi dopolnitvami:
• doda naj se standard za HIV z veljavnostjo od 1. 9. 2014 dalje;
• izvajalcu naj se plačajo vse opravljene storitve.
Arbitražni postopek še ni bil izveden.
Tudi v letu 2014 se je večal nabor zdravil na tako imenovano listo
B, za katero se poraba spremlja na nivoju bolnika. To je seznam
dragih bolnišničnih zdravil, ki so z določeno omejitvijo predpisovanja plačana v celoti. Tudi tu je UKC Ljubljana predlagal dopolnitve,
predvsem umestitev zdravila Octagam, ki je bil iz te liste odstranjen. Predlog ni bil sprejet.
Uvedena je tudi lista A. To so ampulirana in druga zdravila za
ambulantno zdravljenje. Tudi ta zdravila so plačana po realizaciji.
Spremembe, ki so izhajale iz Aneksov št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru in sklepa Vlade, so se dogajale v mesecu
decembru 2014 in februarju 2015, zato rebalans finančnega načrta ni bil izveden. Primerjava vseh podatkov glede
realizacije fizičnega obsega programa in finančnega dela
je prikazana glede na prvotni sprejeti finančni in delovni
načrt za UKC Ljubljana za leto 2014.
Za oblikovanje Splošnega dogovora 2015 so že v letu 2014 potekale določene aktivnosti. Na podlagi tega so že sprejete naslednje
spremembe, ki bodo zagotavljale boljše vrednotenje nekaterih
zdravstvenih storitev in bodo pozitivno vplivale za poslovanje UKC
Ljubljana:
• zdravljenje možganske kapi se uvrsti med programe plačane
po realizaciji z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje;
• boljše vrednotenje TR srca z veljavnostjo od 1. 1. 2015 dalje;
• uvedba novega standarda HIV, boljše vrednotenje od 1. 1.
2015 dalje.
47
4.2.2 Uresničevanje načrtovanega fizičnega obsega dela v letu 2014 do ZZZS in drugih plačnikov
PRILOGA (MZ) – Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2014 (1., 2. in 3. del)
4.2.2.1 Bolnišnična dejavnost
Leta 2014 je bilo na bolnišničnih oddelkih zdravljenih 116.550 pacientov, kar je 4,7 odstotka več, kot smo načrtovali. Za plačnika
ZZZS je bilo skupno zdravljenih 115.631 pacientov.
V okviru akutne bolnišnične obravnave smo v začetku leta načrtovali 93.431 bolnikov in 158.768 uteži. Tako načrtovani plan smo
presegli, saj je bilo zdravljenih 99.646 bolnikov, oz. realiziranih
175.773 uteži. V končnem obračunu je ZZZS na osnovi sprejetih
dopolnitev načina obračuna uveljavljenih v Aneksih št. 1 in 2 in
sklepa Vlade priznal in plačal 169.342 uteži in 95.422 bolnikov.
Tako je neplačano ostalo zdravljenje 4.225 bolnikov (4,2 odstotka), kar predstavlja 6.431 neplačanih realiziranih uteži. Povprečna
realizirana utež je v primerjavi s planirano večja za 3,8 odstotke,
deloma zaradi tega, ker smo zdravili težje bolnike, kot smo načrtovali, deloma pa tudi zaradi z Aneksoma št. 1 in 2 uveljavljenega
povečanja uteži nekaterih SPP.
Programi, ki se pretežno izvajajo v enodnevni bolnišnični dejavnosti – programi po standardnih cenah, so bili izvedeni v obsegu
15.583 primerov. Realizacija je bila za 4,9 odstotkov manjša od
letnega plana.
Opravili smo 313 transplantacij, kar je 6,1 odstotkov več, kot smo
načrtovali. V letu 2014 smo prvič izvedli tudi 6 primerov stimulacije možganskih debel.
Preseganje načrtovanega programa na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je predvsem posledica velikega števila
urgentnih bolnikov, tudi zaradi gripe, katerih sprejema ne moremo
omejevati. Klinika sprejema zahtevne paciente iz cele Slovenije.
Razlog preseganja načrtovanega števila na Interni kliniki je nenehno naraščanje števila bolnikov, ki se zdravijo na internističnih
klinikah (od 3 do 5 odstotkov na letni ravni). Trend rasti hospitalnih
internističnih obravnav pričakujemo tudi v prihodnje. Povečuje se
tudi trend sprejema urgentnih pacientov. Sprejemi elektivnih pacientov se prilagajajo razpoložljivim posteljnim kapacitetam in načrtovanemu obsegu delovnega programa, njihov delež se manjša
in za nekatere primere so že nekoliko podaljšane čakalne dobe.
Veliko preseganje načrtovanega števila uteži pa je tudi posledica
boljšega vrednotenja nekaterih zdravstvenih storitev.
Preseganje načrtovanega programa na Nevrološki kliniki, predvsem v številu uteži, torej težavnosti, je posledica sprejema
velikega števila urgentnih bolnikov. Večina le-teh je bila sprejeta
zaradi možganske kapi. Zaradi neplačanega preseganja programov smo maksimalno omejili število elektivnih bolnikov (bolniki,
ki potrebujejo kontrolo po žilnem posegu, načrtovani bolniki za
karotidno angioplastiko zaradi hudih zožitev žil in hladnimi nerazpočenimi anevrizmami). V večini primerov smo sprejemali samo
težje bolnike in tako znatno presegli planirane uteži. Bolniki z možgansko kapjo, ki potrebujejo urgentne intervencijske nevroradiološke posege, se zdravijo samo na KO za vaskularno nevrologijo
in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike in so tako v
celoti sprejeti iz vse države. V letu 2015 bodo ti bolniki plačani v
celoti po realizaciji.
Število realiziranih primerov je bilo v primerjavi s planiranim obsegom preseženo za 6,7 odstotkov.
Po posameznih klinikah prikazujemo tudi število realiziranih uteži.
V primerjavi s končnim letnim obračunom je bilo preseganje uteži
za 7,7 odstotkov. To je posledica zdravljenja vedno zahtevnejših,
dražjih bolnikov in tudi boljšega vrednotenja nekaterih zdravstvenih storitev. V letu 2014 je bila realizirana povprečna utež na bolnika v višini 1,76 in se je povečala v primerjavi s planom za 3,8
odstotka, kar je dokaz zdravljenja vedno težjih bolnikov.
Zaradi sklepa Vlade in boljšega vrednotenja nekaterih prospektivnih programov se je v končnem letnem obračunu upoštevalo
4.855 uteži več od planiranih v finančnem načrtu.
Podatki o realiziranem delovnem programu ZZZS po posameznih
klinikah za leto 2014 v primerjavi s finančnim načrtom in preteklim
letom so prikazani v tabeli 15.
Za ostale plačnike je bilo obravnavano 919 bolnišničnih primerov,
kar je 19,4 odstotkov manj od planiranih.
A. Pacienti ZZZS v akutni bolnišnični obravnavi po klinikah
48
Največje preseganje števila bolnikov in uteži je bilo na Pediatrični kliniki, na katero so napoteni otroci z bolezenskimi stanji vseh
internističnih področij in tudi tisti, ki so operirani na kardioloških
oddelkih.
V skupni realizaciji programa je devet klinik preseglo lasten načrt števila pacientov akutne bolnišnične obravnave po programu
ZZZS. Lasten plan primerov in uteži v največji meri presegajo
Pediatrična klinika, Interna klinika, Nevrološka klinika in Klinika za
infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Tabela 14: Število zdravljenih pacientov UKC Ljubljana.
Hospitalni bolniki
REALIZACIJA
INDEKS
Plan
2014"
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
SKUPAJ BOLNIKI UKC
111.334
115.847
116.550
104,7
100,6
ZZZS BOLNIKI
110.194
114.641
115.631
104,9
100,9
Akutna bolnišnična obravnava (SPP bolniki)
Prospektivni primeri
93.431
99.047
99.646
106,7
100,6
28.405
28.637
28.564
100,6
99,7
Ostali primeri
65.026
70.410
71.082
109,3
101,0
Število uteži
158.768
167.094
175.773
110,7
105,2
1,70
1,69
1,76
103,8
104,6
83
75
83
100,0
110,7
16.385
15.220
15.583
95,1
102,4
295
299
313
106,1
104,7
80,6
76,2
Povprečna utež na spp bolnika
Pedopsihiatrija
Program po standardnih cenah
Nacionalni razpis
Transplantacije
Bolniki - ostali plačniki
6
1.140
B. Prospektivni primeri
Del akutne bolnišnične obravnave so tudi prospektivni primeri, ki
so posebej načrtovani s pogodbo z ZZZS.
V letu 2014 je z Aneksoma št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru prišlo
do nekaterih sprememb, tako pri planu posameznih programov
kot pri načinu plačila. Spremljamo prospektivne programe, ki so
plačani po realizaciji, programe, kjer je plačano 10% preseganje,
in ostalo akutno bolnišnično obravnavo. Med prospektivne programe plačane po realizaciji sta bila v letu 2014 uvrščena programa
kirurško zdravljenje rakavih bolnikov in splav. Zaradi spremenjenega načina spremljanja realizacije in plačila kirurškega zdravljenja
rakavih bolezni, ki so sedaj izločeni iz ostalih prospektivnih primerov in plačani po dejansko realizirani uteži, se je zmanjšal planirani
program prospektivnih programov operacij ušes, nosu, ust in grla,
operacije na ožilju in operacije prostate. Zmanjšal se je za število
primerov, ki so poleg tega prospektivnega primera hkrati še kirurško zdravljenje rakave bolezni. Zato primerjava realizacije z letom
2013 pri teh programih ni realna.
1.206
919
V primerjavi s planom in realizacijo preteklega leta se je med programi, ki so plačani po realizaciji, največ povečal program kirurških posegov na srcu (za 16,9 odstotkov) in perkutanih posegov
na srcu (za 20,2 odstotkov). Zmanjšanje pa je bilo pri programu
umetne oploditve – OBMP (13,5 odstotkov).
Med prospektivnimi programi, kjer je plačano 10 odstotno preseganje, pa je bilo največje preseganje glede na planiran obseg
pri operacijah kolen in kolkov (preseganje za 21 odstotkov). V primerjavi s spremenjenim planom pa pri končnem obračunu ni bil
dosežen program operacij ušes, nosu, ust in grla.
Realizacija prospektivnih primerov po posameznih postavkah programa je prikazana v tabeli 16.
Za programe, kjer je bilo v začetku leta določeno, da se plača pet
odstotno preseganje, se je nato za leto 2014 plačilo povečalo na
deset odstotkov preseganja načrtovanega programa.
V letu 2014 smo izvedli tudi nekatera prestrukturiranja prospektivnih programov v okviru enakih sredstev. Povečali smo programe, kjer je čakalna doba najdaljša, in sicer ortopedski program
operacij hrbtenice, rame in terapevtskih artroskopij.
49
Tabela 15: (MZ tabela 3) Struktura pacientov v akutni bolnišnični obravnavi (SPP-bolniki) po dejavnostih – število primerov in število uteži za ZZZS in povprečna
vrednost uteži, vključno s prospektivnimi primeri.
20.151
62.684
41.499
2,43
2,55
2,06
102,9
106,2
103,4
107,8
125,0
101,5
118,3
106,1
122,6
100,5
102,1
98,7
111,4
102,6
113,7
Povprečna
vrednost
uteži
8,0
1,9
12,5
18,0
3,7
24,7
20,2
Primerov
1,2
6,2
0,9
7,8
11,6
5,1
35,7
23,6
STRUKTURA 2014
1,81
24.596
8.983
1,14
122,4
107,6
102,3
2,6
5,3
INDEKS REAL. 14 / PLAN 14
36.298
2,45
3.695
20.447
1,10
107,1
113,3
94,9
3,6
2,2
REALIZACIJA 2014
20.078
61.879
2,26
17.974
13.732
0,78
110,8
105,8
101,1
4,0
0,2
REALIZACIJA 2013
1,81
25.284
8.680
1,15
12.480
1.499
1,35
111,5
101,2
104,4
0,4
0,2
PLAN 2014
33.841
2,48
3.841
20.240
1,07
1.922
10.856
0,80
100,1
101,3
97,8
0,2
100,0
Uteži
18.688
59.093
2,18
17.649
12.273
0,76
8.014
2.064
2,61
97,0
97,8
80,5
100,0
Število
uteži
Internistika
23.790
7.594
1,15
11.478
1.391
1,30
2.594
9.400
0,96
100,0
50,4
103,8
Število
primerov
Kirurgija
3.480
20.142
1,08
1.836
10.642
0,80
3.605
3.859
0,97
62,7
110,7
Število
uteži
Nevrologija
17.472
10.987
0,78
8.163
1.971
2,62
4.003
412
1,80
106,7
Število
primerov
Ginekologija
10.194
1.393
1,32
2.464
9.232
0,90
424
339
1,76
Število
uteži
Pediatrija
1.795
9.581
0,84
3.518
3.778
1,02
188
175.773
Število
primerov
Dermatologija
7.236
1.951
2,58
4.178
423
2,02
99.646
Število
uteži
Infektologija
2.327
9.285
0,92
416
287
1,69
Število
primerov
Okulistika
3.600
3.808
0,99
142
167.094
Dejavnosti
Ortopedija
4.125
421
2,24
99.047
Povprečna
vrednost
uteži
ORL
424
672
1,70
Povprečna
vrednost
uteži
Nuklearna medicina
300
158.768
Povprečna
vrednost
uteži
Radiologija
93.431
SKUPAJ
50
Tabela 16: (MZ tabela 4) Prospektivno-načrtovani primeri.
Naziv programa
Plačilo
prekoračevanja REALIZACIJA
INDEKS
Plan
2014"
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
Kirurški posegi na srcu in/ali pripadajočih velikih žilah pri
odprtem prsnem košu
100%
1.068
1.068
1.248
116,9
116,9
Perkutani posegi na srcu, srčnih zaklopkah, koronarnih in
drugih arterijah
100%
1.632
1.634
1.962
120,2
120,1
Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo
100%
1.463
1.463
1.246
85,2
85,2
Porod
100%
5.973
5.976
6.073
101,7
101,6
Splav
100%
1.342
1.281
999
74,4
78,0
Kirurško zdravljenje rakavih bolezni
100%
3.146
2.762
3.622
115,1
131,1
Operacija ušes, nosu, ust in grla
10%
2.907
2.723
2.238
77,0
82,2
Operacija na ožilju - arterije in vene
10%
1.997
1.483
1.771
88,7
119,4
Koronarografija
10%
2.046
1.784
1.874
91,6
105,0
Operacija kile
10%
828
1.001
843
101,8
84,2
Operacija žolčnih kamnov
10%
680
831
750
110,3
90,3
Endoproteza kolka
10%
682
871
823
120,7
94,5
Endoproteza kolena
10%
294
367
357
121,4
97,3
Ortopedska operacija rame
10%
183
302
263
143,7
87,1
Endoproteza gležnja
10%
Operacija hrbtenice
10%
Angiografija
Operacija golše
Artroskopska operacija
Operacija karpalnega kanala
Operacija prostate
Operacija morbidne (bolezenske) debelosti
Odstranitev osteosintetskega materiala
Operacija ženske stresne inkontinence
SKUPAJ
Na podlagi opredelitev Splošnega dogovora 2014 nismo omejevali realizacije programov, ki so plačani po realizaciji, in programov, kjer je plačano 10-odstotno preseganje. Zaradi dolgih
čakalnih dob realizacije prav tako nismo omejevali ortopedskih
prospektivnih programov, kar je povzročilo, da so bili nekateri programi prekoračeni in tudi delno neplačani.
3
1.235
1.445
1.402
113,5
97,0
552
610
586
106,2
96,1
151
168
137
90,7
81,5
1.004
1.560
1.440
143,4
92,3
40
33
45
112,5
136,4
162
285
70
43,2
24,6
26
20
33
126,9
165,0
712
657
493
69,2
75,0
282
313
286
101,4
91,4
28.405
28.637
28.564
100,6
99,7
C. Primeri preneseni iz bolnišnične v ambulantno
dejavnost
Tabela 17 prikazuje obseg realizacije storitev, ki se izvajajo v enodnevni obravnavi in so bile tekom preteklih let prenesene iz akutne bolnišnične obravnave. Pri obračunu se upoštevajo določila
Splošnega dogovora 2014, kjer je omogočeno prelivanje med sorodnimi storitvami (amniocenteza in biopsija horionskih resic, diagnostična histeroskopija in histeroskopska operacija, zdravljenje
starostne degeneracijske makule z anti VEGF, priprava in aplikacija
bolnišničnega zdravila).
51
Tabela 17: (MZ tabela 5) Primeri, preneseni iz hospitalne dejavnosti v ambulantno dejavnost.
Naziv programa
Operacija sive mrene - primer
Operacija kile - primer
INDEKS
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
2.166
2.145
220
86
2.146
99,1
100,0
Operacija karpalnega kanala - primer
771
690
572
74,2
82,9
Biopsija horionskih resic, kordocinteza - primer
210
274
345
164,3
125,9
Amniocenteza - primer
Medikamentozni splav - primer
1.000
880
787
78,7
89,4
630
630
812
128,9
128,9
Diagnostična histeroskopija - primer
100
90
116
116,0
128,9
Histeroskopska operacija - primer
250
297
285
114,0
96,0
2.000
1.725
1.887
94,4
109,4
4.519
4.293
4.624
102,3
107,7
799
581
509
63,7
87,6
Zdravljenje starostne degeneracije makule z anti VEGF - primer
Zdravljenje starostne degeneracije makule z anti VEGF nadaljnja obravnava z intravitrealno aplikacijo zdravila - primer
Proktoskopija - primer
Rektoskopija - primer
608
442
276
45,4
62,4
Priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila A Mabthera - primer
530
670
590
111,3
88,1
Priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila B Endoxan, Ilomedin - primer
304
159
110
36,2
69,2
Priprava in aplikacija bolnišničnega zdravila C Remicade, Roactemra - primer
SKUPAJ
Skupno število realiziranih enodnevnih primerov s standardizirano
ceno je za 2,4 odstotka večje od realizacije preteklega leta. Zaradi
možnosti prelivanja med sorodnimi storitvami je izpostavljeno le
nedoseganje programa ambulantnih operacij kil in operacij karpalnega kanala. Na operacije kil prihajajo v UKC Ljubljana predvsem
težji bolniki s spremljajočimi drugimi zdravstvenimi težavami in so
bili zato vsi obravnavani hospitalno. Zaradi prednostne obravnave
nujnih bolnikov je bil izveden manjši program operacije karpalnega
kanala.
D. Transplantacije
Leta 2014 smo opravili 313 transplantacij, kar je 18 primerov več,
kot smo načrtovali. Največji porast v primerjavi s predhodnim letom se beleži na transplantacijah jeter, transplantacijah roženice
in transplantacijah hondrocitov.
V naslednji tabeli so razvidni podatki o opravljenih posameznih
vrstah transplantacij.
52
REALIZACIJA
Plan
2014"
2.278
2.258
2.524
110,8
111,8
16.385
15.220
15.583
95,1
102,4
Tabela 18:Transplantacije.
Transplantacije
Realizacija
INDEKS
Plan
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
Srce
Umetno srce
Jetra
32
32
26
81,3
81,3
1
1
2
200,0
200,0
22
22
29
131,8
131,8
Ledvice
52
52
54
103,8
103,8
Roženice
70
77
86
122,9
111,7
Kostni mozeg
71
71
55
77,5
77,5
Kostni mozeg - alogenični
33
33
36
109,1
109,1
Pljuča - priprava
4
4
4
100,0
100,0
Hondrociti
6
3
18
300,0
600,0
Kože z gojenjem kože
1
1
2
200,0
200,0
Ledvice s trebušno slinavko
SKUPAJ
3
3
1
33,3
33,3
295
299
313
106,1
104,7
E. Ostali pacienti
F. Ležalna doba
Leta 2014 smo v bolnišnični obravnavi zdravili 919 pacientov, ki si
zdravljenje plačajo sami, oziroma plačilo zagotavljajo druge institucije, kar prikazuje Tabela 14.
Povprečna ležalna doba vseh hospitalnih pacientov v UKC Ljubljana je bila leta 2014 realizirana v višini 5,43 dni. V primerjavi s
predhodnim letom se je skrajšala za 0,1 dan.
Tabela 19: Ležalna doba.
Ležalna doba
vse bolnišnične obravnave
UKC Ljubljana
Realizacija
INDEKS
Plan
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
5,53
5,53
5,43
98,2
98,2
Interna klinika
7,11
7,11
6,96
97,8
97,8
Kirurška klinika
6,48
6,48
6,46
99,6
99,6
Nevrološka klinika
9,58
9,58
9,08
94,8
94,8
Ginekološka klinika
3,37
3,37
3,48
103,2
103,2
Pediatrična klinika
2,32
2,32
2,19
94,5
94,5
Dermatovenerološka klinika
5,48
5,48
5,07
92,6
92,6
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
4,65
4,65
4,79
103,1
103,1
Očesna klinika
4,26
4,26
4,15
97,4
97,4
Ortopedska klinika
5,28
5,28
5,07
96,1
96,1
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo
3,24
3,24
3,60
111,1
111,1
Klinika za nuklearno medicino
4,27
4,27
4,29
100,5
100,5
Klinični inštitut za radiologijo
1,00
1,00
1,00
100,0
100,0
Opomba: v izračunu ležalne dobe vključeni vsi oskrbni dnevi (vključno z neakutno obravnavo) ter vsi obravnavani bolniki na kliniki.
53
G. Druge hospitalizacije
V UKC Ljubljana izvajamo v okviru bolnišnične dejavnosti tudi druge vrste bolnišničnih sprejemov, ki so navedeni v naslednji tabeli.
Tabela 20: Ostale hospitalizacije.
Ostala hospitalna dejavnost
INDEKS
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
Doječe matere (oskrbni dnevi)
10.100
10.111
9.774
96,8
96,7
Spremljevalci do otrokovega 6. leta (oskrbni dnevi)
20.500
20.527
20.109
98,1
98,0
70
70
44
62,9
62,9
26.422
22.771
20.641
78,1
90,6
Spremljevalci (število)
Neakutna obravnava - ZZZS
Število oskrbnih dni doječih mater in število oskrbnih dni spremljevalcev otrok je nižje od števila planiranih dni.
Izkazana realizacija neakutne obravnave zaostaja za načrtovanim
obsegom. Na podlagi pogojev ZZZS se lahko te storitve izkazujejo
in obračunajo samo na oddelkih, ki so ločeni od oddelkov akutne
bolnišnične obravnave. Naše tovrstne posteljne kapacitete pa ne
zadoščajo za izpolnjevanje obsega delovnega programa neakutne obravnave, ki ga je ZZZS pripravljena financirati. Velik delež
bolnikov, katerim zagotavljamo tako oskrbo, je obravnavano na
oddelkih akutne bolnišnične obravnave in jih ne smemo prikazovati in obračunavati v tej skupini. Samostojnih oddelkov neakutne
bolnišnične obravnave pa ni mogoče organizirati v sklopu akutne
bolnišnične obravnave zaradi prevelikega števila sprejetih akutnih
bolnikov.
4.2.2.2 Specialistično-ambulantna dejavnost
Program specialistično-ambulantne dejavnosti je predstavljen v
spodnji tabeli. Podrobnejša tabela z izračunanimi indeksi je predstavljena v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 1 – Realizacija delovnega programa, II. del.
V specialističnih ambulantah UKC Ljubljana je bilo leta 2014 realiziranih 763.202. pregledov, kar pomeni 1,3 odstotka več od načrtovanega števila. Od tega je bilo za program ZZZS realiziranih
756.595 obiskov.
Največji porast števila obiskov, v primerjavi s preteklim letom, je
bil na pulmologiji, diabetologiji, pediatriji, infektologiji-urgenca,
ortopediji in tireologiji.
54
Realizacija
Plan
2014
4.2.2.3 Ostale dejavnosti
Leta 2014 je bilo z magnetno resonanco opravljenih 9.641 preiskav za paciente ZZZS, kar je 1.001 preiskav več, kot imamo dogovorjeno s Pogodbo z ZZZS, ali 11,6 odstotkov več. Prekoračili
smo tudi načrtovano število CT preiskav za 19,9 odstotkov in UZ
preiskav za 35,3 odstotkov. Realizacija vseh teh programov je bila
tudi veliko večja kot realizacija v predhodnem letu. Že vrsto let se
opaža trend naraščanja potreb prebivalstva po tovrstnih storitvah,
čakalne dobe so dolge in število čakajočih je veliko. Tako velike
prekoračitve realizacije programov so kljub temu, da smo v letu
2014 izvedli s prestrukturiranjem povečanje programov CT, MR in
UZ na račun zmanjšanja programa neakutne bolnišnične obravnave v okviru enakih sredstev.
V letu 2014 smo uspeli s prestrukturiranjem programov znotraj
UKC Ljubljana v okviru enakih sredstev povečati plan za 765 preiskav PET CT. Opravili smo 1.675 preiskav PET CT oz. 75 preiskav
več, kot imamo dogovorjeno s Pogodbo z ZZZS. Ker se v večini
primerov s temi storitvami izvaja detekcija rakavih obolenj, potrebe po tem programu vsako leto naraščajo in smo kljub veliko
večjemu programu le-tega presegli.
Na aparaturah MR, CT in PET CT se izvajajo tudi storitve za hospitalizirane bolnike. V dnevnem času je izkoriščenost aparatur maksimalna, v nočnem času pa se na njih izvajajo nujne preiskave.
Skupno število dializ se je leta 2014 glede na predhodno leto povečalo za 0,8 odstotka.
Program stomatologije je za 4,3 odstotke večji od realizacije predhodnega leta.
Program fizioterapije nismo realizirali v celoti. Glede na planiran
obseg je bila realizacija nižja za 31,6 odstotkov. Primerjava s preteklim letom ni realna, ker se je v letu 2014 uvedel nov obračunski model z utežmi. Med letom smo izvedli prestrukturiranje tega
programa, in sicer zmanjšanje za 2.045 uteži fizioterapije in hkrati
povečali obseg programa v nekaterih specialistično-ambulantnih
dejavnostih, kjer se izvaja dejavnost fizioterapije obračunana še
po obračunskem modelu točk. Glede na nov postavljen plan je
realizacija še vedno za 16,6 odstotkov nižja.
Center za geriatrično medicino, ki sodi na primarno raven (splošna ambulanta), načrtovanega programa ni dosegel v celoti, ker
se zmanjšuje število opredeljenih bolnikov.
Tabela 21: Specialistično-ambulantne obravnave – prvi in ponovni obiski.
Specialistična ambulantna dejavnost
- obiski
Realizacija
INDEKS
Plan
2014
2013
2014
03 : 01
01
02
03
04
03 : 02
05
Kardiologija
56.181
51.184
48.868
87,0
95,5
Pulmologija
6.750
5.198
5.871
87,0
112,9
7.469
8.638
8.897
119,1
103,0
Diabetologija
Gastroenterologija
22.978
22.816
24.183
105,2
106,0
Revmatologija
13.035
12.632
12.419
95,3
98,3
Internistika - urgenca
28.974
26.103
27.229
94,0
104,3
Internistika
35.414
33.292
32.242
91,0
96,8
Maksilofacialna kirurgija
24.173
21.926
22.373
92,6
102,0
Kirurgija - urgenca
84.875
85.894
87.424
103,0
101,8
122.021
129.122
131.156
107,5
101,6
Urologija
Kirurgija, travma
14.600
16.471
13.629
93,3
82,7
Nevrologija
17.472
17.663
18.233
104,4
103,2
8.174
9.180
9.292
113,7
101,2
39.703
41.914
39.897
100,5
95,2
1.192
334
435
36,5
130,2
591
1.677
1.506
254,8
89,8
Nevrologija - urgenca
Ginekologija
Medicinska genetika
Pedopsihiatrija
Pediatrija
49.735
53.802
58.349
117,3
108,5
Dermatologija
48.390
44.943
41.598
86,0
92,6
Infektologija
20.650
16.872
15.896
77,0
94,2
Infektologija - urgenca
17.406
16.920
18.562
106,6
109,7
Okulistika
42.958
43.228
44.467
103,5
102,9
Ortopedija
19.886
25.175
26.819
134,9
106,5
Otorinolaringologija
46.938
45.263
45.157
96,2
99,8
Tireologija
11.110
12.688
13.479
121,3
106,2
8.207
8.610
8.614
105,0
100,0
748.882
751.545
756.595
101,0
100,7
Fiziatrija
SKUPAJ ZZZS
Ostali plačniki
SKUPAJ
4.860
5.112
6.607
135,9
129,2
753.742
756.657
763.202
101,3
100,9
55
56
Tabela 22: Ostale ambulantne dejavnosti za ZZZS.
Specialistično-ambulantna dejavnost
- ostalo
Stomatologija - točke
NMR - število
CT - število
PET CT - število
Realizacija
INDEKS
Plan
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
907.844
842.303
878.754
96,8
104,3
8.640
8.995
9.641
111,6
107,2
16.014
17.922
19.197
119,9
107,1
1.600
1.414
1.675
104,7
118,5
UZ - število
93.612
103.668
126.615
135,3
122,1
RTG - število
260.674
293.618
241.203
92,5
82,1
48.300
48.207
48.594
100,6
100,8
DIALIZE - število
Dializa I
1.950
1.933
1.882
96,5
97,4
Dializa II
4.950
4.929
5.745
116,1
116,6
Dializa III
34.400
34.373
33.519
97,4
97,5
Dializa IV / dan
5.336
5.845
6.831
128,0
116,9
Dializa V / dan
1.664
1.127
617
37,1
54,7
10.227
365.310
6.997
68,4
1,9
Osnovna dejavnost
Fizioterapija - točke - uteži
191.221
114.555
111.324
58,2
97,2
Ginekologija preventiva - število
Ginekologija - količniki
10.000
7.406
7.652
76,5
103,3
Center za geriatrično medicino - količniki
32.986
17.564
18.426
55,9
104,9
Medicina dela - točke
69.575
74.761
68.152
98,0
91,2
Medicina dela - obiski prvi
707
532
447
63,2
84,0
Medicina dela - obiski ponovni
884
739
595
67,3
80,5
Lekarna točke
126.986
90.294
97.956
77,1
108,5
Reševalna postaja - nenujni km
287.439
177.627
250.425
87,1
141,0
Tabela 23: Drugi plačniki.
Ležeči bolniki - ostali plačniki
Skupaj
Realizacija
INDEKS
Plan
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
1.140
1.206
Transplantacije - konvencije
919
80,6
76,2
3
Konvencije
500
396
462
92,4
116,7
Samoplačniki in drugi
640
810
454
70,9
56,0
Spremljevalci otrok in odraslih - št. primerov
800
789
817
102,1
103,5
57
Tabela 23 (nadaljevanje): Drugi plačniki.
Ambulantni bolniki - ostali plačniki
Obiski skupaj
Realizacija
INDEKS
Plan
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
4.860
5.112
6.607
135,9
129,2
4.860
5.112
6.607
135,9
129,2
92.400
96.364
116.763
126,4
121,2
25.945
29.201
70.419
87.561
94,8
124,3
Obiski konvencije
Obiski samoplačniki in drugi
Točke skupaj
Točke konvencije
Točke samoplačniki in drugi
4.2.3.Poročanje o terciarni dejavnosti
PRILOGA (MZ) – Obrazec 6: Poročilo o terciarni dejavnosti
2014
Izvajanje terciarne dejavnosti je sestavljeno iz dveh delov: iz terciarja I in II. V letu 2014 je bila realizacija terciarnih programov
ovrednotena v višini 91,6 mio evrov.
Terciar I se deli na učenje, usposabljanje za posebna znanja, razvoj in raziskave, nacionalni register bolezni in nacionalno evidenco ter nacionalno čakalno listo.
V okviru sredstev, ki jih je ZZZS leta 2014 zagotavljal za izvajanje
izobraževanja, so bila izvedena izobraževanja specializantov ter
študentov doktorskega študija. Potekalo pa je tudi izobraževanje
študentov na dodiplomskih programih fakultetnega izobraževanja
s področja zdravstva. S tega naslova so se pokrivali tudi stroški izobraževanj usposabljanj za posebna znanja, kamor sodijo
izobraževanja v tujini, daljša od 30 dni. Leta 2014 je bilo takšnih
izobraževanj le 5, leto poprej pa 29. Naloga teh zdravnikov je, da
pridobljeno znanje prenašajo na sodelavce v UKC Ljubljana in na
zdravnike drugih zavodov v okviru Republike Slovenije.
Za izvajanje raziskovalno-razvojnih (RR) nalog, ki se financirajo
iz terciarja I, je bil v letu 2014 izveden interni razpis. Iz razpisov
preteklih let je potekalo še 83 projektov (vsi iz leta 2012), v letu
2014 pa je bilo na razpisu izbranih 111 projektov, kar pomeni, da
je v letu 2014 skupno potekalo 194 projektov. Skupna vrednost
projektov v letu 2014 je znašala 5.013.866 evrov. Zaključenih je
bilo 84 projektov, v letu 2015 pa se nadaljuje še 110 projektov.
Iz naslova terciarja I so financirani tudi nacionalni registri bolezni
in nacionalne evidence. V UKC Ljubljana se vodi 8 nacionalnih
registrov bolezni in nacionalnih evidenc.
V sredstvih za terciar I je vključeno tudi financiranje izvajanja toksikološke dejavnosti in farmakovigilance, ki jo izvaja Center za
zastrupitve, ter financiranje rehabilitacije slepih in slabovidnih.
58
92.400
112,6
S sredstvi terciarja II se financirajo storitve subspecialnih laboratorijev, delo subspecialnih timov in interdisciplinarnih konzilijev. S
temi sredstvi se financirata tudi težavnost in izvedenost zdravljenja najzahtevnejših bolnikov, kar predstavlja največji delež celotnih terciarnih sredstev. To pomeni delno pokrivanje razlike med
doseženo vrednostjo uteži SPP po sekundarni ceni in dejanskimi
stroški pacienta.
V sredstvih terciarja II so tudi namenska sredstva za pokrivanje
podcenjenosti specialistično-ambulantne dejavnosti pediatrije, za
afereze, za zdravljenje možganske kapi z telemedicino in sredstva
za financiranje programa diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in
krvi v tujini. Odločanje o izvajanju diagnostičnih preiskav vzorcev
tkiv in krvi v tujini je v pristojnosti UKC Ljubljana.
Posebej sta financirani terciarna zdravstvena dejavnost Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ter terciarna
stomatološka dejavnost.
Podroben pregled terciarne dejavnosti je prikazan v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 6 – Poročilo o terciarni dejavnosti.
4.2.4 Poročanje o izvajanju mednarodnih
projektov in raziskovalna dejavnost
V letu 2014 so se v okviru raziskovalne dejavnosti UKC Ljubljana odvijale aktivnosti na področju raziskovalnih projektov in programov, na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja,
evropskih programov, usposabljanja mladih raziskovalcev in izvajanja projektov financiranih iz terciarnih sredstev.
Raziskovalni projekti
Raziskovalne projekte (so)financira predvsem ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS). Projekti so temeljni, aplikativni
in podoktorski.
Temeljni projekt je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično
delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah
pojavov in zaznavnih dejstvih.
Aplikativni projekt je izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato,
da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu.
Podoktorski projekt je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec, za katerega velja, da je od zagovora njegovega
doktorata poteklo manj kot tri leta.
Projekti so glede na vsebino raziskav tematsko usmerjeni ali splošni; tematsko usmerjeni temeljni so usmerjeni na točno določene
teme.
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci in tehnični sodelavci.
Pridobitev in sofinanciranje raziskovalnega projekta je vezano na
javni razpis ARRS-ja. Uspešni predlogi projektov, ki izpolnjujejo
vse predpisane pogoje in ki so v dvofaznem postopku izbrani na
podlagi pridobljenih recenzij tujih recenzentov in predloga strokovnih teles agencije, so sofinancirani za obdobje, določeno v
razpisu. Agencija sofinancira za obdobje do tri leta, podoktorske
projekte pa do dve leti.
V letu 2014 je bilo v UKC Ljubljana aktivnih 47 raziskovalnih projektov (za 19 projektov je bil UKC Ljubljana nosilna RO) od tega
37 temeljnih in 10 aplikativnih. Koncem junija 2014 je bilo zaključenih 24 raziskovalnih projektov, na novo pa je bilo pridobljenih
11 raziskovalnih projektov. Za raziskovalne projekte, financirane s
strani ARRS-ja, smo prejeli 631.010 evrov (leta 2013 je ta znesek
znašal 825.009 evrov). Za projekt financerja IAEA (International
Atomic Energy Agency) smo prejeli 8.000 evrov.
Raziskovalni programi
Raziskovalni programi, ki jih financira ARRS, predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega se pričakuje, da
bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, za katere
mora obstajati državni interes, opredeljen v nacionalnemu raziskovalnemu in razvojnemu programu.
Raziskovalni program izvaja programska skupina, ki jo sestavljajo
vodja programske skupine, najmanj trije raziskovalci z doktoratom
znanosti ter strokovni in tehnični sodelavci iz ene ali več raziskovalnih organizacij (RO). Člani programske skupine so lahko vključeni le v en raziskovalni program. Raziskovalci morajo imeti doktorat znanosti, izkazane raziskovalne ali razvojne rezultate v zadnjih
petih letih in nazive v skladu z obstoječimi predpisi. V programski
skupini lahko sodelujejo tudi mladi raziskovalci.
V letu 2014 je bilo v UKC Ljubljana aktivnih 19 programov (za 12
programov je bil UKC Ljubljana nosilna RO). Koncem leta 2014 je
bilo zaključenih 9 programov, financiranje od januarja 2014 dalje
pa je dobilo šest programov. V obravnavanem obdobju je zaradi
večje raziskovalne aktivnosti pet programov dobilo povečano financiranje s strani ARRS-ja. Nosilci teh programov so prof. dr. Borut Peterlin, prof. dr. Ksenija Geršak, prof. dr. Jadranka Buturović
Ponikvar, prof. dr. Tadej Battelino ter iz Onkološkega inštituta prof.
dr. Janez Žgajnar, UKC Ljubljana je sodelujoča RO.
Za izvajanje programov smo v letu 2014 prejeli 1.507.595 evrov
(5,3 % več kot v letu 2013).
Evropski raziskovalni projekti
Evropski raziskovalni projekti v UKC Ljubljana potekajo v okviru
Okvirnega programa Evropske Unije FP7, Horizon 2020, v okviru
Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Norveškega finančnega mehanizma ter v okviru panožnih medicinskih združenj.
UKC Ljubljana sodeluje v evropskih raziskovalnih projektih kot konzorcijski partner, pri raziskovalnih projektih SIGN ter Incredible Years For Every Child pa ima vlogo nosilca oz. koordinatorja projekta.
V letu 2014 se je pričel izvajati program Horizon 2020, ki predstavlja največji raziskovalni in inovacijski program Evropske Unije v
obdobju 2014–2020 s proračunom blizu 80 milijard evrov.
UKC Ljubljana, Interna klinika, je v letu 2014 sodeloval kot koordinator pri prijavi na Horizon 2020 projekt
• REMEDIUM, nosilec prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.,
kot konzorcijski partner pa pri prijavi na naslednje Horizon 2020
projekte:
Ginekološka klinika:
• INNORARE, nosilec prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik,
• RD-ACTION, nosilec prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik,
• MeBiDiaEndo, nosilec doc. Dr. Andrej Vogler, dr. med.;
Interna klinika:
• CHEF, nosilka asist. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.,
• ON THE RIGHT FOOT, nosilka doc. dr. Vilma Urbančič, dr.
med.,
• PHAMA, nosilca prof. dr. Igor Zupan, dr. med., Jani Recer,
univ. dipl. inž. el., IC,
• SCIENCE, nosilec prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.;
Interna klinika in Očesna klinika:
• HYPOXERCISE, nosilca prof. dr. Matej Podbregar, dr. med.,
asist. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med.;
Kirurška klinika:
• braVURa, nosilec prof. dr. Andrej Kmetec, dr. med.;
59
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja:
• Inflames, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik,
• Perform, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji
svetnik;
Klinika za nuklearno medicino:
• EUthyroid, nosilka doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med.;
Očesna klinika:
• ElVis-VRE.eu, nosilec prof. dr. Marko Hawlina, dr. med.
UKC Ljubljana, Pediatrična klinika, je v letu 2014 sodeloval kot
koordinator pri prijavi na mednarodni projekt v okviru Norveškega
finančnega mehanizma
• Incredible Years For Every Child, nosilka Marija Anderluh, dr. med.
Kot konzorcijski partner pa je sodeloval pri prijavi na naslednje
mednarodne raziskovalne projekte:
Interna klinika:
• Training network uniting strategies for improving the diagnosis
of antiphospholipid syndrome, nosilec prof. dr. Matija Tomšič,
dr. med.;
Kirurška klinika;
• Evaluation of Liposomal Bupivacaine Induced Sciatic Nerve
Injury in the Porcine Model, nosilka doc. dr. Tatjana Stopar-Pintarič, dr. med.;
• Evaluation of 1.3% Liposomal Bupivacaine Neurotoxicity, Myotoxicity and Inflammatory response in Type 1 and 2 Diabetic
Mice Models, nosilka doc. dr. Tatjana Stopar-Pintarič, dr. med.;
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja:
• UNISEC, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik,
• IMOFP-PH, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji
svetnik,
• IMFCPM, nosilec akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik,
• NFM, HIV/aids preventive, nosilec prof. dr. Janez Tomažič, dr.
med.;
Nevrološka klinika:
• Teaming, nosilec prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.;
Pediatrična klinika:
• MYO-SEQ, nosilec prof. dr. David Neubauer, dr. med.;
• SCPE MoU, nosilec prof. dr. David Neubauer, dr. med.;
60
V letu 2014 je pričelo z aktivnostmi osem (8) novih evropskih
raziskovalnih projektov, devet (9) pa jih je z aktivnostmi zaključilo.
Seznam evropskih raziskovalnih projektov v letu 2014 z navedenimi nosilci je v tabeli.
Izvajanje evropskih raziskovalnih projektov poteka v skladu z Navodili za spremljanje EU in drugih mednarodnih raziskovalnih projektov, ki so bila sprejeta julija 2014.
Na osnovi predloženih vmesnih in zaključnih finančnih poročil ter
izvedenih auditov in revizij je v letu 2014 UKC Ljubljana iz naslova
sofinanciranja evropskih raziskovalnih projektov prejel sredstva v
višini 344.757,53 evrov. Prejeta sredstva so nekoliko nižja od Poslovnega načrta za leto 2014, saj so bila zaradi zakasnitve izvedbe projektov, ki potekajo v okviru Evropskega sklada za regionalni
razvoj (ESRR), določena izplačila pomaknjena v leto 2015 (projekt
e-Health: 55.002,05 evrov; projekt IntegrAid: 49.651,40 evrov;
projekt e-CardioNet: 43.858,10 evrov).
Prejeta sredstva iz naslova evropskih raziskovalnih projektov se
v okviru letnega poročila o vpetosti članov programskih skupin v
projekte izven okvira financiranja ARRS redno posredujejo Javni
agenciji za raziskovalno dejavnost.
Operacija Kompetenčni center – biomedicinska
tehnika (operacija KC BME)
Operacija Kompetenčni center je opredeljen kot razvojno-raziskovalni center, ki ga vodijo industrijski partnerji, povezujejo pa partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja, ter so
usmerjeni v krepitev sposobnosti razvoja in uporabe novih tehnologij za razvoj novih konkurenčnih proizvodov, storitev in procesov
na prednostnih področjih tehnološkega razvoja.
Cilj operacije KC BME je vzpostavitev inkubatorja najbolj inovativnih podjetij s tržno zanimivimi biomedicinskimi napravami na
globalnem trgu.
V štirih raziskovalnih projektih operacije KC BME je sodelovalo več
organizacijskih enot UKC Ljubljana, in sicer v projektu MINMED –
Očesna klinika, v projektu PhysiCoDerm – Dermatovenerološka
klinika, v projektu SmartMed – Stomatološka klinika ter v projektu
TOF-PET – Klinika za nuklearno medicino in Nevrološka klinika.
Operacijo KC BME je delno financirala Evropska komisija preko
Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
UKC Ljubljana je na osnovi zadnjega izdanega delnega zahtevka
za izplačilo, z obračunom stroškov za obdobje od 26. 09. 2013
do 24. 03. 2014, v juliju 2014 prejel za zadnje nakazilo v višini
46.452,90 evrov.
Celotni upravičeni stroški izvedbe vseh štirih raziskovalnih projektov operacije KC BME v UKC Ljubljana so bili 373.841,67 evrov.
Evropska komisija nam je sofinancirala 261.689,17 evrov, kar
predstavlja 70 % celotnih upravičenih stroškov operacije.
V februarju 2014 smo prejeli končno poročilo Urada RS za nadzor
proračuna o opravljeni reviziji poslovanja operacije KC BME.
Revizija poslovanja operacije KC BME je potekala tako pri vodilnem partnerju operacije kot pri vseh članih konzorcija. Revidirana
so bila področja:
• izbor operacije,
• izvajanje operacije,
• upravičenost izdatkov,
• javna naročila,
• revizijska sled in hramba dokumentacije,
• informiranje in obveščanje javnosti,
• nepravilnosti in izterjave,
• skladnost s politikami Skupnosti in
• 4-delni zahtevek za izplačilo z obračunom stroškov za obdobje
od 26. 09. 2012 do 18. 02. 2013.
Urad RS za nadzor proračuna pri pregledu zgoraj navedenih področij ni ugotovil nepravilnosti in vse upravičene stroške operacije
tudi v celoti potrdil.
Usposabljanje mladih raziskovalcev v letu 2014
ARRS (so)financira podiplomski študij mladih raziskovalcev tudi z
namenom, da se v raziskovalni organizaciji med drugimi obnovita
raziskovalni in pedagoški kader ter da se poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje raziskovalnih programov in projektov.
Z vključitvijo mladih raziskovalcev v raziskovalne programe in projekte se pod mentorskim vodstvom naučijo samostojnega raziskovalnega dela ter pridobijo znanstveni naziv. ARRS na podlagi
javnega razpisa izbere mentorje, izbor mladih raziskovalcev pa
poteka preko javnega razpisa, ki ga realizira UKC Ljubljana.
ARRS financira usposabljanje mladih raziskovalcev do doktorata
znanosti, in sicer:
• največ 4 leta in 6 mesecev, če so vpisani v 4-letni doktorski
študijski program (stari program);
• največ 4 leta, če so vpisani v podiplomski študij 3. stopnje
(novi program);
• največ 3 leta, če so vpisani podiplomski študij 3. stopnje (novi
program) na medicini. Če mladi raziskovalec po tem roku ni
pridobil statusa specializanta, mu agencija financira usposabljanje na podiplomskem študiju 3. stopnje še za eno leto.
V obravnavanem letu se je v UKC Ljubljana na študijskem programu 3. bolonjske stopnje in na enovitem doktorskem študiju po
mentorskim vodstvom 25 mentorjev usposabljalo skupno 35 mladih raziskovalcev. Struktura glede na izobrazbo je bila naslednja:
13 doktorjev medicine, 3 doktorji dentalne medicine, 4 biotehnologi, 4 biokemiki, 3 psihologi, 3 farmacevti, 2 biologa, mikrobiolog,
profesor športne vzgoje in inženir živilske tehnologije.
V letu 2014 je bilo s strani ARRS financiranih 24 mladih raziskovalcev (leta 2013 36 mladih raziskovalcev), doktorsko disertacijo
je uspešno zagovarjalo 7 mladih raziskovalcev. ARRS je na novo
začela financirati enega mladega raziskovalca (leta 2013 tri mlade raziskovalce), začetek financiranja december 2014. Za (so)
financiranje mladih raziskovalcev smo v letu 2014 od ARRS-ja
prejeli 461.480,80 evrov (v letu 2013 646.622,07 evrov).
Bibliografske enote, ki so jih leta 2014 prispevali
avtorji UKC Ljubljana
Konec leta 2014 je bilo v UKCL 777 registriranih raziskovalcev,
300 doktorjev znanosti in 271 raziskovalnih tehnikov (izpis iz
SICRIS-a dne 12. januarja 2014). Raziskovalci so delovali v 35
raziskovalnih skupinah.
Tabela 24: Raziskovalni dosežki (SICRIS dne 12. januarja 2015, članki 2010-2015, citati 10 let).
Število registriranih raziskovalcev
Število SICRIS točk iz raziskovalnih člankov
59.378
Število citatov
UKC Ljubljana
777
71.282
UKC Maribor
207
12.719
7.717
Inštitut Jožef Štefan
733
223.951
200.162
61
Tabela 25: Število bibliografskih enot (tipologija COBISS), ki so jih v letih 2007, 2008, 2009, 2011, 2012, 2013 in 2014 prispevali
avtorji UKC Ljubljana.
Tip dokumenta (po COBISS)
2008
1.01 Izvirni znanstveni članek
2010
2011
2012
2013
2014
273
119
277
180
94
164
193
1.02 Pregledni znanstveni članek
58
17
58
61
32
60
35
1.03 Kratki znanstveni prispevek
44
16
31
26
6
16
11
1.04 Strokovni članek
90
42
57
71
69
38
29
1.05 Poljudni članek
1
3
10
9
66
21
18
1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
15
15
14
9
6
8
3
1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
14
12
40
97
8
77
53
1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
160
69
152
107
49
89
43
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci
547
410
296
505
206
282
325
1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci
439
276
453
469
401
320
372
1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci
157
47
183
146
28
5
14
1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
12
3
35
14
8
15
5
1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
197
125
100
147
87
172
473
26
12
23
28
15
26
16
7
1
2
8
0
0
4
1.20 Predgovor, spremna beseda
1.21 Polemika, diskusijski prispevek
1.22 Intervju
4
10
52
40
164
56
58
1.25 Drugi članki ali sestavki
14
29
16
40
50
7
2
2.02 Strokovna monografija
3
1
1
1
10
3
3
2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo
3
3
10
5
10
7
5
2.05 Drugo učno gradivo
3
2
14
15
13
2
4
2.06 Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid
16
3
13
9
4
3
3
2.08 Doktorska disertacija
12
36
35
10
54
19
14
2.09 Magistrsko delo
4
11
12
3
54
2
2
2.11 Diplomsko delo
2
2
6
19
14
7
8
2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav
2
4
7
7
35
16
3
2.25 Druge monografije in druga zaključena dela
10
14
4
7
159
9
5
2.30 Zbornik nerecenziranih prispevkov na konferenci
24
14
22
8
77
10
9
1
0
2
0
10
0
0
15
2
5
13
2
0
2.149
1.311
1.927
2.046
1.742
1.436
1.710
2.31 Zbornik recenziranih znan. prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci
2.32 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci
11
Skupaj
Vir bibliografskih zapisov: Vzajemna baza podatkov COBISS.SI/COBIB.SI, 4. 2. 2015
Datum ažuriranja baze JCR (letno): 28. 11. 2014
Datum ažuriranja baze SNIP (polletno): 28. 11. 2014
Datum ažuriranja povezav med zapisi v COBIB.SI in WoS ter števila citatov (dnevno): 4. 2. 2015
Datum ažuriranja povezav med zapisi v COBIB.SI in Scopus ter števila citatov (dnevno): 4. 2. 2015
Tabela 26: Število mentorstev in patentov v letu 2014.
62
2009
Mentor - doktorske disertacije
33
Mentor - magisterij
18
Mentor - diplomska naloga
28
Somentor - doktorska disertacija
11
Somentor - magisterij
24
Somentor - diplomska naloga
40
Patent
7
Patentna prijava
1
Odlični v znanosti – dosežki s področja medicine
V sodelovanju z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije so v UKC Ljubljana 10. oktobra 2014 organizirali
predstavitev »Odlični v znanosti – dosežki iz področja medicine«.
Med sedmimi predavatelji, ki so prestavljali odlične in izjemne
dosežke slovenskih avtorjev v medicini, so bili trije zdravniki iz
UKC Ljubljana:
• akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med. (področje Mikrobiologija
in imunologija: Zgodnja lymska nevroborelioza pri bolnikih z
Erythema migrans,
• prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. (področje srce in ožilje): Dolgoročni vplivi presaditve CD34+ matičnih celic pri bolnikih s
srčnim popuščanjem,
• doc. dr. Alenka Franko, dr. med. (področje Javno zdravje): Interakcije med geni in med geni in okoljem pri azbestozi.
Razvojno-raziskovalni projekti
V letu 2014 je bil na predlog Raziskovalnega sveta sprejet nov
Pravilnik Komisije za klinične raziskave. Po novem pravilniku je od
15. julija do 18. avgusta 2014 potekal razpis za razvojno-raziskovalne terciarne projekte UKC Ljubljana.
Oddanih je bilo 267 prijav (187 prijaviteljev) v višini 24.256.426
evrov, izbranih pa 111 razvojno-raziskovalnih projektov, v višini
4.360.327 evrov, ki se bodo izvajali v letih 2014, 2015 in 2016.
Poleg izbranih razvojno-raziskovalnih projektov na razpisu 2014 se
je v letu 2014 izvajalo še 83 projektov iz leta 2012, kar je vrednostno pomenilo 675.755 evrov.
Finančni razrez sredstev razvojno raziskovalnih projektov Terciar
I je objavljen na intranetni strani UKC Ljubljana v mapi Terciarna
dejavnost.
V letu 2014 je UKC Ljubljana sklenil 24 pogodb za klinična testiranja zdravil in medicinskih pripomočkov s farmacevtskimi firmami,
ki naj bi zajele približno 1500 bolnikov.
Večina teh pogodb je multicentričnih faze lll.
Poleg omenjenih študij so se v letu 2014 nadaljevale študije po
pogodbah iz preteklih let.
63
64
4.3Poslovni izid
PRILOGA (MZ) - Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov 2014
Tabela 27 (MZ Tabela 5): Poslovni izid po letih, v evrih.
Realizacija 2013
Plan 2014
INDEKS
Real. 14 / Real. 13
Realizacija 2014
INDEKS
Real. 14 / Plan 14
Celotni prihodki
424.256.713
424.893.268
440.258.539
103,8
103,6
Celotni odhodki
448.289.400
424.893.268
449.826.361
100,3
105,9
Poslovni izid
-24.032.687
-9.567.822
39,8
-24.032.687
-9.567.822
39,8
-5,66
-2,17
38,4
Davek od dohodka pravnih oseb
Poslovni izid z upoštevanjem davka od dohodka
Delež primanjkljaja/presežka v celotnem prihodku
Tabela 28: Pregled prihodkov in odhodkov leta 2014, v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013.
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV
REALIZACIJA
INDEKS
PLAN
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
I. SKUPAJ PRIHODKI
424.893.268
424.256.713
440.258.539
103,6
103,8
PRIHODKI ZZZS
405.029.448
400.555.148
419.408.734
103,6
104,7
Pogodba ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti
393.166.667
388.269.065
408.382.822
103,9
105,2
- od tega OZZ
344.420.267
340.056.282
359.584.798
104,4
105,7
40.590.000
40.106.385
40.624.041
100,1
101,3
- od tega PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila)
- od tega zdravila in lekarniške storitve (ozz)
Financiranje specializacij, sekundarijev, pripravnikov
Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi
razlike med obračunano in vkalkulirano amortizacijo
Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve
8.156.400
8.106.398
8.173.983
100,2
100,8
11.862.780
12.286.083
11.025.912
92,9
89,7
1.913.261
19.770.100
21.311.014
20.366.247
103,0
95,6
FINANČNI PRIHODKI
23.720
25.670
47.155
198,8
183,7
IZREDNI PRIHODKI
60.000
304.025
197.868
329,8
65,1
PREVREDNOTOVALNI PRIHODKI
10.000
147.594
238.534
2.385,3
161,6
II. SKUPAJ ODHODKI
424.893.268
446.289.400
449.826.361
105,9
100,8
POSLOVNI ODHODKI
424.147.690
445.119.331
447.686.552
105,5
100,6
Porabljeni material
133.295.082
138.437.406
145.626.598
109,3
105,2
Stroški storitev
45.444.132
54.743.366
55.718.122
122,6
101,8
Amortizacija
20.604.700
22.534.001
23.607.474
114,6
104,8
Zmanjšanje AM v breme obveznosti za sred. prejeta v upr.
-9.117.700
-8.575.334
-11.101.913
121,8
129,5
Stroški dela
224.061.376
228.040.466
223.792.509
99,9
98,1
Drugi stroški
623.690
610.752
652.886
104,7
106,9
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
FINANČNI ODHODKI
IZREDNI ODHODKI
PREVREDNOTOVALNI ODHODKI
III. RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI
9.236.410
9.328.673
9.390.876
101,7
100,7
690.918
1.064.866
1.798.340
260,3
168,9
50.110
87.621
313.627
625,9
357,9
4.550
17.582
27.842
611,9
158,4
0
-22.032.688
-9.567.822
43,4
65
4.3.1 Prihodki
Leta 2014 so bili vsi prihodki UKC Ljubljana realizirani v višini
440.258.539 evrov in so večji od načrtovanih za 3,6 odstotka, to
je za 15,365 mio evrov. V primerjavi z letom 2013 so bili prihodki
večji za 3,8 odstotka oziroma za 16,002 mio evrov.
Spremembe, ki so izhajale iz Aneksov št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru 2014 in sklepa Vlade Republike Slovenije, so se dogajale
v mesecu decembru in februarju 2015, zato rebalans finančnega
načrta ni bil izveden. Primerjava vseh podatkov finančnega dela je
prikazana glede na prvotno sprejeti finančni načrt za UKC Ljubljana za leto 2014, zato so tudi tako velika odstopanja od planiranih
prihodkov pridobljenih z Pogodbo ZZZS za izvajanje zdravstvenih
dejavnosti.
Slika 1: Struktura realiziranih prihodkov UKC Ljubljana leta 2014.
Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve 4,6 %
Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi razlike med
obračunano in vkalkulirano amortizacijo, finančni,
izredni in prevrednotovalni prihodki 0,1 %
Financiranje sekundarijev in pripravnikov 2,5 %
Pogodba ZZZS-zdravila in lekarniške storitve (OZZ) 1,9 %
Pogodba ZZZS-PZZ
(Vzajemna, Adriatic, doplačila) 9,2 %
Pogodba z ZZZS-OZZ 81,7 %
Največji delež vseh prihodkov (95,3 odstotka) v višini 419,409
mio evrov smo ustvarili na podlagi sklenjenih pogodbenih dokumentov z ZZZS. V primerjavi z letom 2013 so prihodki po pogodbi
z ZZZS večji za 3,6 odstotka, to je za 18,854 mio evrov.
66
Izkazani prihodki pridobljeni na podlagi Pogodbe z ZZZS za izvajanje zdravstvenih storitev so bili 3,9 odstotka večji od planiranih,
oz. 5,2 odstotka večji od realiziranih v letu 2013. Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki predstavljajo 81,7 odstotka
vseh prihodkov, so bili leta 2014 realizirani v višini 359,585 mio
evrov. V primerjavi s predhodnim letom so se povečali za 5,7 odstotka, to je za 19,529 mio evrov. Prihodki od prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so v primerjavi z realizacijo leta 2013 za
1,3 odstotka večji, oziroma za 518 tisoč evrov. Povečanje prihodkov je posledica večje realizacije plačanega delovnega programa
in sprememb v vrednotenju in končnem obračunu zdravstvenih
storitev sprejetih z Aneksoma št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru in
sklepom Vlade.
Glede na to, da največji delež ustvarjenih prihodkov zagotavlja
ZZZS, pazljivo spremljamo vse spremembe, ki se dogajajo na
področju financiranja in se poizkušamo prilagajati vsem ukrepom
tako, da z danimi sredstvi lahko zagotavljamo maksimalen obseg
storitev. ZZZS že od leta 2009 dalje izvaja vrsto stabilizacijskih
ukrepov, katerih posledica je zniževanje cen zdravstvenih storitev. Sprejeti so bili ukrepi za vzdržnost zdravstvenega sistema, ki
so bistveno vplivali na poslovanje bolnišnic. Vsi sprejeti ukrepi v
letu 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 so se nadaljevali tudi v letu
2014.
Slika 2: Prikaz celotnih prihodkov in odhodkov, bolnikov in prihodkov na bolnika po letih glede na leto 2000.
Povečanje na leto 2000
120,000%
100,000%
80,000%
60,000%
40,000%
20,000%
,000%
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Leto
Rast prihodka na 2000
Rast bolnikov na 2000
Rast odhodkov na 2000
Rast odhodka na bolnika na 2000
Tako kot pretekla leta smo tudi v letu 2014 na ZZZS predlagali
spremembe financiranja za podcenjene storitve in sredstva za
širitev programov in financiranje novih programov.
Kljub zaostrenim finančnim razmeram UKC Ljubljana v letu 2014
ni omejeval izvajanja programa. Povečevanje delovnega programa je bilo izvedeno z namenom skrajševanja čakalnih dob in povečanja dostopnosti do zdravstvenih storitev glede na potrebe
prebivalstva. Opravljena je bila večja količina storitev, kot je bila
plačana.
S sprejetimi določili v Aneksih št. 1 in 2 k Splošnemu dogovoru za
leto 2014 je bilo priznano boljše vrednotenje nekaterih zdravstvenih storitev in dopolnjen model končnega obračuna za leto 2014.
S sklepom Vlade v začetku leta 2015 pa se je zaradi boljšega
vrednotenja nekaterih zdravstvenih storitev povečalo tudi skupno
število uteži v akutni bolnišnični obravnavni. To je za UKC Ljubljana
pomenilo dodatno plačilo:
• boljše vrednotenje zdravstvenih storitev, poračun za leto 2013
v višini 1.258 tisoč evrov;
• boljše vrednotenje storitev plačanih po realizaciji in večja realizacija od planirane je pomenilo večji prihodek za 5.535 tisoč
evrov;
• povečanje skupnega števila uteži akutne bolnišnične obravnave zaradi boljšega vrednotenja nekaterih prospektivnih primerov – sklep Vlade – dodatno 4.901 tisoč evrov;
• sprememba plačila kirurškega zdravljenja rakavih bolnikov –
dodatno 633 tisoč evrov;
• povečanje plačila preseganja s 5 na 10 odstotkov glede na
realiziran program – dodatno 247 tisoč evrov.
Rast prihodka na bolnika na 2000
Z Aneksom št. 2 k Splošnemu dogovoru 2014 so bila dodeljena
tudi dodatna sredstva za povečanje nekaterih programov v specialistično-ambulantni dejavnosti z namenom skrajševanja čakalnih
dob za obdobje od 1. 9. 2014 dalje, kar je pomenilo večji prihodek
za 155 tisoč evrov.
V primerjavi z načrtovanim delovnim in finančnim načrtom je bilo
realizirano večje število transplantacij in tako večji prihodek za
750 tisoč evrov. Izvedenih je bilo tudi 6 primerov stimulacij globokih možganskih debel, to so storitve, ki so plačane v celoti, kar
je pomenilo večji prihodek za 147 tisoč evrov. Realizacija dragih
bolnišničnih zdravil – B lista, ki so prav tako plačane po realizaciji,
je bila od načrtovane večja za 861 tisoč evrov. Seveda pa so bili
realizirani tudi večji stroški.
Z prestrukturiranjem nekaterih zdravstvenih programov smo zagotovili, da so bili realizirani programi plačani v največji možni
višini in da ni prihajalo do izpada prihodkov zaradi nedoseganja
programa na nekaterih dejavnostih ob istočasnem neplačilu preseženega programa.
Program neakutne bolnišnične obravnave ni bil realiziran v celoti
in je zato nastal izpad prihodka v višini 586 tisoč evrov. Izkazana realizacija neakutne obravnave zaostaja za načrtovanim obsegom, ker se na podlagi pogojev ZZZS te storitve izkazujejo in
obračunajo samo na oddelkih, ki so ločeni od oddelkov akutne
bolnišnične obravnave. Prav tako imamo izpad prihodka zaradi
nerealiziranega programa operacij kile (program prenesen iz bolnišnične dejavnosti) v višini 166 tisoč, ker imamo le težje bolnike,
ki jih moramo hospitalizirati.
67
Tabela 29: (MZ Tabela 2) Primerjava finančnih načrtov iz Pogodbe 2013 (vključno z Aneksi) in Pogodbe 2014 (vključno z Aneksi) v evrih
ter deležih posameznih dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo.
Zap.
št.
DEJAVNOST
POGODBENA VREDNOST
2013 (OZZ in PZZ)
EUR
260.719.706
%
POGODBENA VREDNOST
2014 (OZZ in PZZ)
EUR
68,9
259.083.978
26.318.105
7,0
3.505.168
0,9
331.094
0,1
12.527
0,0
649.113
1.975.382
%
PLAČANA VREDNOST
2014 (OZZ in PZZ)
INDEKS POGODBA
2014/2013
EUR
67,5
272.864.174
99,4
26.966.609
7,0
27.562.540
102,5
2.613.121
0,7
2.104.322
74,6
336.134
0,1
323.446
101,5
6.655
0,0
4.315
53,1
0,2
682.368
0,2
660.141
105,1
0,5
1.823.706
0,5
1.587.321
92,3
2.713.986
0,7
2.679.645
0,7
2.433.916
98,7
3.752.485
1,0
3.702.238
1,0
3.677.275
98,7
1.
Akutna boln. Obravnava (+ terciar + nac. razpis)
2.
Ostale boln. dejavnosti (tr + pedops.)
3.
Neakutna boln. obravnava
4.
Doječe matere
5.
Spremljevalci
6.
Sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku
7.
Osnovna zdravstvena dejavnost
8.
Zobozdravstvena dejavnost
9.
Reševalni prevozi (+ helikopter)
10.
Lekarniške storitve (paranteralna prehrana)
1.021.260
0,3
915.372
0,2
898.525
89,6
11.
Spec. amb. dejavnost
38.672.172
10,2
38.908.164
10,1
36.616.004
100,6
12.
Funkcionalna diagnostika (rtg, uz, mr, ct, petct)
11.735.989
3,1
12.831.073
3,3
12.666.466
109,3
13.
Dialize
10.227.575
2,7
9.640.216
2,5
9.686.558
94,3
14.
Drugo* (dbz, lzm, pth, dih. Testi, svit)
16.905.861
4,5
23.406.743
6,1
25.192.445
138,5
378.540.423
100,0
383.596.022
100,0
396.277.448
101,3
SKUPAJ
Opomba: Pod Zap. št. 1 sta pri akutni bolnišnični obravnavi upoštevana tudi terciar in poračun za leto 2013. Lekarna izdana zdravila niso prikazana v tabeli.
ZZZS je leta 2014 zagotovil 11,026 mio evrov prihodkov za plače
zdravnikov specializantov, sekundarijev in pripravnikov. Glede na
manjše število specializantov so se ta sredstva v primerjavi s preteklim letom znižala za 10,3 odstotka, to je za 1,260 mio evrov.
Ker ni več razpoložljivih ustvarjenih rezervacij preteklih let za plačilo razlike med vračunano amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev in obračunanim stroškom amortizacije v letu 2014, ni izkazan
prenos sredstev iz tega naslova, ampak je izravnava narejena z
zmanjševanjem odhodkov. V letu 2013 je bil prihodek iz tega naslova prikazan v višini 1,913 mio evrov.
Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene programe so se v
primerjavi s predhodnim letom znižali skupaj za 4,4 odstotka, to je
za 945 tisoč evrov, presežena pa je bila načrtovana višina za 3,0
odstotka oziroma za 596 tisoč evrov.
V posameznih skupinah spremljamo posebej tudi realizacijo tržne
dejavnosti. Ta se je v primerjavi s planirano povečala za 1,3 odstotka in je tudi za 31 tisoč evrov večja od realizacije leta 2013.
68
Drugi prihodki zdravstvenih programov so v primerjavi z planiranimi večji za 3,9 odstotka. Najbolj so se povečali prihodki samoplačniške dejavnosti. Drugi prihodki nezdravstvenih programov so
v primerjavi z realizacijo preteklega leta večji za 1,9 odstotka. Tudi
v letu 2014 je bila podpisana pogodba z Ministrstvom za zdravje
v vrednosti 739 tisoč evrov za zdravljenje z dragimi inovativnimi
zdravili na Pediatrični kliniki in Interni kliniki.
Tabela 30: Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve s prikazom prihodkov tržne dejavnosti leta 2014 v primerjavi s FN
2014 in realizacijo 2013.
Drugi prihodki za zdravstvene
in nezdravstvene storitve
ZDRAVSTVENI PROGRAMI
REALIZACIJA
INDEKS
PLAN
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
10.943.810
11.603.887
11.373.940
103,9
98,0
903.520
682.059
685.902
75,9
100,6
nadstandardna dejavnost
ministrstva
126.320
881.381
104.866
83,0
11,9
konvencije
1.987.250
2.131.236
2.464.013
124,0
115,6
478.220
502.035
533.379
111,5
106,2
1.960.000
1.956.364
1.499.603
76,5
76,7
488.500
470.606
745.070
152,5
158,3
doplačila
samoplačniki (hospital, ambulante)
samoplačniške ambulante
ostali plačniki (podjetja, bolnišnice, zd, mf, oi)
nezdravstveni programi
Nadomestila za stroške dela
mladih raziskovalcev
refundacije-ministrstva
5.000.000
4.980.207
5.341.108
106,8
107,2
8.826.290
9.707.127
8.992.307
101,9
92,6
398.470
664.913
471.351
118,3
70,9
389.900
643.146
461.481
118,4
71,8
8.570
21.767
9.870
115,2
45,3
1.490.050
1.984.895
1.319.530
88,6
66,5
1.267.550
1.779.057
1.184.391
93,4
66,6
222.500
205.838
135.139
60,7
65,7
Raziskovalna dejavnost
2.746.680
2.377.911
2.196.052
80,0
92,4
Drugo javna služba
Donacije
za izobraževanje
za tekoče poslovanje
1.357.040
1.691.187
2.069.889
152,5
122,4
storitve po pogodbah
936.070
1.166.855
1.068.024
114,1
91,5
dotacije, subvencije, predh. obd.
268.820
362.026
839.725
312,4
232,0
70.770
69.017
66.352
93,8
96,1
prisotnost pri porodu
kontrola kakovosti
Prodaja na trgu
najemnine za stanovanja in najemnine drugih prostorov
kotizacije, seminarji, simpoziji, tečaji, strok. srečanja
prodaja hrane
81.380
93.288
95.788
117,7
102,7
2.834.050
2.988.221
2.935.485
103,6
98,2
596.020
622.025
588.076
98,7
94,5
94.470
147.631
197.846
209,4
134,0
847.730
848.824
880.216
103,8
103,7
prodaja materiala in odpadkov
1.570
333
155
9,9
46,6
testiranje preparatov in študije
570.020
616.951
430.812
75,6
69,8
drugo (specializacije, laktovid, idr. prodaja)
724.240
752.457
838.379
115,8
111,4
12.274.290
12.406.616
12.437.331
101,3
100,2
Skupaj trg (javni in nejavni zasebni viri)
Opomba: s svetlosivo barvo je obarvana tržna dejavnost
Eden izmed ciljev UKC Ljubljana je bil tudi povečevanje tržne dejavnosti. Tržna dejavnost obsega:
• izvajanje zdravstvenih storitev, kot so specialistično-ambulantna dejavnost, bolnišnično zdravljenje, funkcionalna diagnostika, operacijski in drugi posegi ter nadstandardni material in
• izvajanje nezdravstvenih storitev, kot so raziskave, izobraževanje, EU projekti, prodaja hrane, prodaja blaga, nadomestila za
uporabo kadrovskih stanovanj, samskih domov, predavalnic in
poslovnih prostorov, klinično preizkušanje zdravil ipd.
Prihodki za izvajanje vseh programov tržne dejavnosti so bili v letu
2014 realizirani v skupni višini 12,437 mio evrov in so v primerjavi
z realizacijo leta 2013 večji za 0,2 odstotka. Večji delež prihodkov
je ustvarjen s prodajo zdravstvenih storitev v vrednosti 8,2 mio
evrov, približno tretjina prihodkov tržne dejavnosti pa s prodajo
nezdravstvenih storitev v vrednosti 4,2 mio evrov. Manjši prihodek je realiziran na področju bolnišnične dejavnosti in nadstandardnih zobozdravstvenih storitev, kar je posledica manjšega povpraševanja po dražjih zdravstvenih storitvah kot posledica globalne
finančne krize in zmanjšanja kupne moči.
69
Tabela 31: Struktura odhodkov od prodaje blaga in storitev na trgu leta 2014.
Podskupine dejavnosti na trgu iz
javnih in nejavnih-zasebnih virov
Stroški
materiala
Prihodek
Stroški
storitev
Amortizacija
Presežek
prihodkov
Stroški dela
Samoplačniške ambulante
4.585.953
1.564.775
376.939
393.261
2.212.539
38.439
Samoplačniški hospital
1.460.288
515.710
235.456
65.248
605.178
38.696
446.109
0
380.276
0
43.341
22.492
Nadstandard ambulantna dejavnost
1.277
1.277
0
0
0
0
Nadstandard bolnišnična dejavnost
3.458
0
0
1.729
1.729
0
Nadstandard zobozdravstvena dejavnost
235.058
235.058
0
0
0
0
Samoplačniki zobozdravstvena dejavnost
5.234
0
1.518
210
3.296
210
1.515.369
1.134.497
0
0
249.035
131.837
18.937
4.545
0
4.355
10.037
0
0
0
0
0
0
0
Najemnine - stanovanjske
362.125
102.639
165.678
49.507
29.816
14.485
Najemnine - druge
225.951
66.884
44.042
14.534
7.465
93.025
Nadstandard osnovna zdravstvena dejavnost
Samoplačniki zdravila in lekarniške storitve
Samoplačniki reševalni prevozi
Samoplačniki druge zdravstvene storitve
Opravljene storitve po pogodbah
556.702
9.906
15.414
10.827
498.246
22.309
Opravljene raziskovalne naloge na trgu
511.322
2.767
5.244
7.072
496.239
0
Prodaja hrane
880.216
610.194
23.660
55.198
103.142
88.022
Kotizacije, seminarji, simpoziji, tečaji, strok.srečanja
198.096
5.359
9.606
4.507
170.700
7.924
Specializacije
96.999
1.852
284
819
90.856
3.188
Prisotnost pri porodu
66.352
9.823
1.029
5.347
36.187
13.967
430.812
63.778
6.676
34.716
234.955
90.687
95.788
2.420
3.934
1.648
85.589
2.197
741.285
9.896
4.097
276
626.761
100.257
12.437.331
4.341.380
1.273.854
649.254
5.505.111
667.735
Testiranje preparatov in klinični preizkušanje zdravil
Kontrola kakovosti
Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Skupaj UKCL
UKC Ljubljana je za razmejevanje odhodkov poslovanja med javno
službo in tržno dejavnostjo sprejel sodilo, da se v primeru, kjer se
ti dve dejavnosti prepletata, upošteva delitev odhodkov glede na
pravila izračunavanja cen storitev po posameznih vrstah prihodkov.
Finančni, izredni in prevrednotovalni prihodki so bili leta
2014 realizirani v skupni višini 474 tisoč evrov in predstavljajo le
0,1 odstotka vseh prihodkov.
4.3.2Odhodki
Odhodki UKC Ljubljana so bili v letu 2014 realizirani v skupni višini
449.826.361 evrov in so bili v primerjavi z letom 2013 večji za
0,8 odstotka, oziroma za 3,5 mio evrov. V primerjavi z preteklim
letom so se znižali stroški dela, druge vrste stroškov in odhodkov
pa so se povečale. V izkazane odhodke leta 2014 je vključena
tudi polovica odprave tretje četrtine nesorazmerja plač s pripadajočimi obrestmi do izplačila v mesecu decembru 2014, v skupni
višini 7.355 tisoč evrov, in del tovrstnega stroška, ki je bil izplačan
v mesecu februarju 2014 in ni bil vkalkuliran v letu 2013, v višini
270.705 evrov. Zaradi razlike med vračunano amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev in obračunanim stroškom amortizacije
so odhodki zmanjšani za 11,102 mio evrov.
Struktura realiziranih vseh odhodkov je razvidna iz naslednje slike.
70
Slika 3: Struktura realiziranih odhodkov UKC Ljubljana leta 2014.
Stroški storitev 12,4 %
Amortizacija 2,8 %
Porabljeni material 32,4 %
Stroški dela 49,8 %
Drugi stroški 0,15 %
Finančni, izredni in
prevrednotevalni odhodki 0,5 %
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 2,1 %
4.3.2.1 Stroški materiala
Stroški porabljenega materiala vseh vrst so bili leta 2014
doseženi v višini 145,627 mio evrov, kar pomeni, da so se povečali za 7,189 mio evrov oziroma za 5,2 odstotka v primerjavi s porabo leta 2013. Največji delež razlike (5,158 mio evrov) je nastal
zaradi povečanja stroškov dragih zdravil, ki so plačana v celoti.
Porabo materiala spremljamo po treh glavnih skupinah, in sicer
stroške zdravstvenega materiala, ki so neposredno povezani z
izvajanjem zdravstvene dejavnosti, stroške nezdravstvenega materiala, ki nastajajo posredno ob izvajanju zdravstvene dejavnosti,
in stroške energetskih virov, na katere pa nimamo večjega vpliva.
Stroški zdravstvenega materiala so se v letu 2014 v primerjavi s predhodnim letom vrednostno povečali za 7,620 mio evrov
oziroma 6,2 odstotka, predvsem zaradi porasta porabe dragih
zdravil, ki so plačana v celoti. Brez upoštevanja stroška dragih
zdravil je porast stroškov zdravstvenega materiala 2,3 odstotka
glede na preteklo leto.
Porabo zdravstvenega materiala mesečno spremljamo in analiziramo odklone od sprejetega finančnega načrta.
Največji delež (38,9 odstotka) stroškov zdravstvenega materiala
predstavljajo stroški zdravil. Ločeno spremljamo stroške zdravil,
ki so plačani v celoti, in stroške ostalih zdravil, ki so se v primerjavi
s porabo leta 2013 zmanjšali za 3,9 odstotka.
Stroški medicinskega materiala za enkratno uporabo so
vrednostno druga največja skupina zdravstvenega materiala. V
letu 2014 so znašali 19,953 mio evrov in so se v primerjavi s
preteklim letom povečali za 8,4 odstotka. Tabela 33 prikazuje
vrednost nabav posameznih skupin medicinskega materiala za
enkratno uporabo.
71
Slika 4: Poraba zdravstvenega in nezdravstvenega materiala po letih.
135.000.000
8.900.000
130.000.000
8.700.000
120.000.000
8.500.000
115.000.000
8.300.000
110.000.000
105.000.000
Nezdravstveni material
Zdravstveni material
125.000.000
8.100.000
100.000.000
7.900.000
95.000.000
90.000.000
7.700.000
Zdravstveni material
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Nezdravstveni material
Slika 5: Struktura realiziranih stroškov porabljenega zdravstvenega materiala v UKC Ljubljana leta 2014.
Energetski viri 5,0 %
Gotova zdravila z dovoljenjem za promet ter zdravila s posebnim
dovoljenjem za vnos ali uvoz (zajeta v bazi CBZ - IVZ) 20,0 %
Nezdravstveni material 5,8 %
Drugi zdravstveni material 6,2 %
RTG in dializni material 11,8 %
Gotova zdravila po ATC na 5. nivoju
iz seznama »lista B« 14,8 %
Kri in krvne sestavine 4,1 %
Medicinski material za enkratno uporabo 13,7 %
Diagnostična sredstva 5,2 %
72
Izdelki, ki se vgrajujejo v telo 13,5 %
73
Tabela 32: Stroški materiala v UKC Ljubljana leta 2014 v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013, v evrih
STROŠKI MATERIALA
INDEKS
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
SKUPAJ STROŠKI MATERIALA
133.295.082
138.437.406
145.626.598
109,3
105,2
STROŠKI ZDRAVSTVENEGA MATERIALA
gotova zdravila z dovoljenjem za promet ter zdravila s posebnim
dovoljenjem za vnos ali uvoz, ki nimajo dovoljenja za promet po
lastniških imenih (zajeta v bazi cbz-ivz)
gotova zdravila po atc na 5. nivoju iz seznama 'lista b'
118.468.163
122.599.326
130.219.724
109,9
106,2
26.289.097
30.367.405
29.178.489
111,0
96,1
21.600.000
16.383.904
21.542.275
99,7
131,5
farmacevtske kemikalije in droge
350.810
320.098
443.489
126,4
138,5
kri in krvne sestavine
6.880.140
6.863.632
5.960.279
86,6
86,8
zavojni in šivalni material
1.483.085
1.576.748
1.678.317
113,2
106,4
380.990
417.574
494.769
129,9
118,5
17.996.792
19.591.737
19.764.466
109,8
100,9
stomatološki material
izdelki, ki se vgrajujejo v telo
diagnostična sredstva, ki se ne vnašajo v telo
6.334.072
6.949.677
7.554.963
119,3
108,7
17.494.301
18.400.465
19.953.725
114,1
108,4
laboratorijski material
972.330
1.015.262
959.159
98,6
94,5
pribor za večkratno uporabo
754.140
796.276
1.007.734
133,6
126,6
medicinski material za enkratno uporabo
dializni material
rentgenološki material
izotopi
3.864.070
4.597.235
4.546.039
117,6
98,9
10.175.560
11.096.026
12.733.372
125,1
114,8
1.821.640
2.128.571
2.206.315
121,1
103,7
razkužila in dezinficiensi
634.090
651.583
682.508
107,6
104,7
medicinski plini
660.126
673.433
658.469
99,7
97,8
drugi zdravstveni material
776.920
769.701
855.357
110,1
111,1
7.741.029
8.206.888
8.504.914
109,9
103,6
2.614.469
2.631.828
2.716.452
103,9
103,2
970.870
1.104.353
1.275.608
131,4
115,5
STROŠKI NEZDRAVSTVENEGA MATERIALA
živila, jedila - gotova prehrana
splošno potrošni material
material za pranje in čiščenje
701.800
716.557
745.922
106,3
104,1
1.090.780
1.139.953
1.099.592
100,8
96,5
bolniško perilni material in tekstilni material
802.840
758.645
785.281
97,8
103,5
tehnični material
831.480
979.409
888.482
106,9
90,7
rezervni, nadomestni deli, mat. za popravila in vzdrževanje
548.020
636.378
719.783
131,3
113,1
drugi nezdravstveni material
180.770
239.767
273.792
151,5
114,2
7.648.380
8.176.791
7.283.671
95,2
89,1
871.990
885.078
834.248
95,7
94,3
stroški mestne pare in kuriv
3.673.200
4.179.724
3.829.888
104,3
91,6
stroški porabljene električne energije
3.069.390
3.079.195
2.586.876
84,3
84,0
33.800
32.795
32.659
96,6
99,6
-562.490
-545.599
-381.711
67,9
70,0
pisarniški material
STROŠKI ENERGETSKIH VIROV
stroški porabljene vode
stroški porabljene ostale energije
PREJETI POPUSTI
Izdelki, ki se vgrajujejo v telo. Realizacija je v letu 2014 porasla le za 0,9 odstotka v primerjavi s preteklim letom, predvsem
zaradi znižanja cen stentov in znižanja stroškov osteosintetskega
materiala. Stroški ostalih vrst materialov, ki se vgrajujejo v telo,
so se povečali v primerjavi s predhodnim letom.
Rentgenološki material. Skupni strošek tovrstnega materiala
74
REALIZACIJA
PLAN
2014
ima v primerjavi s preteklim letom porast 14,8 odstotka zaradi
povečanih količin nabave, kar je posledica prepovedi večkratne
uporabe steriliziranih tovrstnih materialov. Zaradi uveljavljenih
predpisov se ti materiali lahko uporabijo samo enkrat in tako smo
jih prisiljeni kupovati v večjih količinah kot v preteklosti.
Tabela 33: Vrednost nabave medicinskega materiala za enkratno uporabo v letih 2012, 2013 in 2014.
MEDICINSKI MATERIAL
ZA ENKRATNO UPORABO
VREDNOST NABAVE
2012
VREDNOST NABAVE
2013
INDEKS
VREDNOST NABAVE
2014
INDEKS
2
3
4=3/2
5
6=5/3
Operacijski material
3.699.614,12
3.287.238,74
88,9
3.489.501,69
106,2
Sistemi za infuzijo, transfuzijo in podaljški
3.919.320,57
3.501.961,21
89,4
3.460.666,05
98,8
Sonde, igle, brizge
1.607.676,00
1.584.259,23
98,5
1.596.031,37
100,7
Katetri
1.660.496,00
1.514.804,77
91,2
1.547.005,00
102,1
Material za endoskopijo, tubusi, vodila
1.131.168,00
1.281.729,12
113,3
1.543.668,25
120,4
Rokavice
1.029.825,17
999.877,03
97,1
1.056.862,91
105,7
Material za endoskopsko kirurgijo
866.004,80
945.391,78
109,2
1.031.446,16
109,1
Pripomočki za respiratorno terapijo
986.629,15
966.313,77
97,9
995.780,40
103,0
Pripomočki in senzorji za anestezijo
1.032.766,85
876.004,10
84,8
956.742,49
109,2
Pripomočki za nego bolnika
756.036,92
770.741,22
101,9
849.344,84
110,2
Varovalna sredstva
399.574,79
409.076,12
102,4
466.211,76
114,0
Seti razni
394.173,02
376.235,42
95,4
450.583,37
119,8
Elektrode in pripomočki
399.972,64
417.807,56
104,5
426.603,01
102,1
Oksigenatorji
379.877,30
396.483,30
104,4
407.279,86
102,7
Inkontinenčni program
346.969,22
348.749,79
100,5
360.733,63
103,4
Filtri
320.854,90
318.640,47
99,3
248.079,03
77,9
Material in pripomočki za sterilizacijo
247.933,24
229.298,90
92,5
222.147,23
96,9
1
Tabela 34: Vrednost nabave izdelkov, ki se vgrajujejo v telo, v letih 2012, 2013 In 2014.
IZDELKI, KI SE VGRAJUJEJO V TELO
1
Pace maker - defibrilator
VREDNOST
NABAVE 2012
VREDNOST
NABAVE 2013
INDEKS
3
4=3/2
2
4.096.645,65
4.521.953,30
110,4
VREDNOST
NABAVE 2014
INDEKS
5
6=5/3
4.828.487,62
106,8
Endoproteze razne vrste
3.252.768,00
3.438.617,82
105,7
3.494.717,57
101,6
Endoproteza - srčne zaklopke
2.331.584,02
3.081.589,57
132,2
3.408.112,37
110,6
Osteosintetski material
2.818.209,00
2.879.861,82
102,2
2.864.996,89
99,5
Šivalni material
2.339.177,00
2.243.947,36
95,9
2.307.177,24
102,8
Endoproteze - stenti
2.573.046,20
2.488.485,43
96,7
1.572.194,58
63,2
Implantanti
1.615.452,00
1.317.726,59
81,6
1.416.992,22
107,5
Stroški krvi in krvnih sestavin izkazujejo v letu 2014 znižanje za
903 tisoč evrov v primerjavi z letom 2013.
Dializni material se je v primerjavi s predhodnim letom vrednostno znižal kljub večjemu številu opravljenih dializ.
Stroški nezdravstvenega materiala predstavljajo 58 odstotkov skupnih materialnih stroškov in so se v primerjavi s preteklim
letom povečali za 298 tisoč evrov oziroma za 3,6 odstotka. V tej
skupini stroškov smo uspeli znižati stroške pisarniškega materiala
in tehničnega materiala, ostale skupine stroškov pa imajo večjo
realizacijo v primerjavi s predhodnim letom.
Stroških energetskih virov so se zmanjšali za 893 tisoč evrov
oziroma za 10,99 odstotka v primerjavi z istovrstnimi stroški leta
2013. V tej skupini so se znižali stroški vseh vrst porabljene energije.
Za nabavljene količine materiala smo leta 2014 pridobili 382 tisoč evrov popxustov. Pridobivanje popustov je bila ena izmed
nalog za izboljšanje uspešnega poslovanja zavoda. Vrednost popustov je bila v letu 2014 bistveno nižja kot v predhodnem letu,
ker jih zaradi podaljševanja rokov za poravnavo računov dobavitelji
niso več sposobni priznavati.
75
Tabela 35: Vrednost nabave rentgenološkega materiala v letih 2012, 2013 in 2014.
RTG MATERIAL
1
Elektrofiziologija
VREDNOST
NABAVE 2012
VREDNOST
NABAVE 2013
INDEKS
VREDNOST
NABAVE 2014
INDEKS
2
3
4=3/2
5
6=5/3
898.987,15
1.311.783,16
145,9
2.693.263,70
205,3
Intervencijska nevroradiologija
2.348.481,42
2.632.770,71
112,1
2.361.461,70
89,7
Stent
1.858.727,37
1.779.325,47
95,7
1.697.495,20
95,4
PTA, PTCA
1.729.353,66
1.459.910,58
84,4
1.461.674,25
100,1
Žica
1.005.419,45
1.018.970,68
101,3
1.085.601,98
106,5
908.690,63
833.399,43
91,7
938.448,45
112,6
Kateter
Zapiralo žilno
646.697,70
606.154,68
93,7
679.249,08
112,1
Set za pripravo bolnika
580.883,21
548.160,24
94,4
616.701,70
112,5
Embolizacija
505.083,58
346.437,04
68,6
486.048,31
140,3
4.3.2.2 Stroški storitev
Stroški storitev so bili leta 2014 realizirani v skupni višini 55,718
mio evrov in so glede na leto 2013 porasli za 1,8 odstotka.
Ločeno spremljamo stroške zdravstvenih in stroške nezdravstvenih storitev. Na povečanje stroškov storitev je vplivalo predvsem
povečanje zdravstvenih storitev, medtem ko trend stroškov nezdravstvenih storitev kaže manjše znižanje.
Slika 6: Poraba zdravstvenih in nezdravstvenih storitev v zadnjih letih.
26.300.000
32.600.000
25.300.000
30.600.000
24.300.000
Zdravstvene storitve
22.300.000
26.600.000
21.300.000
24.600.000
20.300.000
19.300.000
Nezdravstvene storitve
28.600.000
23.300.000
22.600.000
18.300.000
20.600.000
17.300.000
Zdravstveni material
16.300.000
18.600.000
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
76
Nezdravstveni material
Zdravstvene storitve izvajajo zunanji izvajalci in se naročajo v procesu zdravljenja bolnikov, nezdravstvene storitve pa so vse ostale storitve, ki so potrebne za zagotavljanje izvajanja zdravstvene
dejavnosti.
Slika 7: Struktura realiziranih stroškov storitev v UKC Ljubljana leta 2014.
Zavarovanja in varovanje premoženja 4,6 %
Stroški drugih storitev 4,8 %
Izobraževanje in službena potovanja 4,9 %
Pogodbe, avtorski honorarji
in delo študentov 1,3 %
Telefonske, računalniške in
administrativne storitve 9,6 %
Storitve MF, OI, ZTM in drugi 45,9 %
Pranje, čiščenje, transport,
komunalne storitve 12,5 %
Tekoče in investicijsko vzdrževanje 16,5 %
77
Tabela 36: Stroški storitev v UKC Ljubljana leta 2014 v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013.
STROŠKI STORITEV
REALIZACIJA
INDEKS
PLAN
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
SKUPAJ STROŠKI STORITEV
45.444.132
54.743.366
55.718.122
122,6
101,8
SKUPAJ STROŠKI STORITEV brez podj. pog. in dela štud. preko ŠS
43.513.392
51.533.712
52.499.587
120,7
101,9
Zdravstvene storitve
18.242.873
24.529.485
25.551.678
140,1
104,2
storitve inštitutov MF
10.985.341
14.643.151
15.242.759
138,8
104,1
3.514.792
4.919.928
5.250.735
149,4
106,7
749.780
785.261
788.129
105,1
100,4
1.661.640
2.783.223
2.677.810
161,2
96,2
171.340
178.541
351.253
205,0
196,7
1.159.980
1.219.381
1.240.993
107,0
101,8
storitve ZTM
storitve O.I.
storitve po podjemnih pogodbah
storitve d.o.o.
druge storitve izven UKC
Nezdravstvene storitve
27.201.259
30.213.881
30.166.444
110,9
99,8
telefonski in poštni stroški
1.256.400
1.279.071
1.323.870
105,4
103,5
računalniške storitve
2.567.413
3.244.436
3.721.122
144,9
114,7
čiščenje zunanjega izvajalca
1.392.830
1.592.690
1.590.651
114,2
99,9
pranje zunanjega izvajalca
3.113.520
3.128.426
3.202.568
102,9
102,4
transportni stroški
1.167.020
1.283.118
1.276.442
109,4
99,5
stroški tekočega vzdrževanja
7.753.300
8.021.757
7.958.563
102,6
99,2
stroški investicijskega vzdrževanja
1.237.600
1.421.150
1.216.360
98,3
85,6
stroški reprezentance
54.611
21.205
13.363
24,5
63,0
podjemne pogodbe
102.610
225.099
262.937
256,2
116,8
avtorski honoraji
103.060
155.112
203.571
197,5
131,2
delo študentov preko štud. servisa
stroški izobraževanja
166.490
201.332
277.788
166,8
138,0
2.494.010
2.909.194
2.702.466
108,4
92,9
službena potovanja (niso strok.izobr.)
14.280
17.344
20.382
142,7
117,5
komunalne storitve, derat., dezinsekc.
467.080
544.093
900.938
192,9
165,6
1.722.710
1.733.328
1.667.686
96,8
96,2
732.030
747.565
866.147
118,3
115,9
varovanje premoženja
zavarovanja
administrativni stroški
227.110
234.141
310.782
136,8
132,7
stroški drugih storitev
2.629.185
3.454.822
2.650.808
100,8
76,7
LEGENDA:
stroški drugih storitev:
• zakupnine za sredstva organizacij in fizičnih oseb
• stroški bančnih storitev
• storitev zunanjih za varstvo pri delu
• stroški iz prejšnjih obračunskih obdobij
Stroški medicinskih storitev so v primerjavi s preteklim letom
porasli za 4,2 odstotka. Te storitve izvajajo zunanji izvajalci, kot
so inštituti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, laboratorij
Onkološkega inštituta Ljubljana in Inštitut za transfuzijsko medicino. Vključujejo pa tudi delo prek podjemnih pogodb in d. o. o.-jev.
78
Stroški nezdravstvenih storitev so v primerjavi z letom 2013
skupno znižali za 0,2 odstotka. To je posledica realizacije varčevanja na stroških, ki niso neposredno povezani z zdravljenjem bolnikov. Kljub temu pa so nekatere skupine stroškov nezdravstvenih
storitev presegle realizacijo leta 2013.
Stroški računalniških storitev so se povečali za 14,7 odstotka
v primerjavi z letom 2013 zaradi povečanja stroškov vzdrževanja
RIS PACS sistema, nadgradnje sistema za sprejem in izdajo E-računov ter dopolnitev in vzdrževanja računalniških programov,
ki zagotavljajo vodenje čakalnih seznamov. V računalniške storitve
so vključeni tudi stroški vzdrževanja računalniškega omrežja, vzdrževanje programov, ki podpirajo bolnišnično informacijski sistem,
in programov, ki podpirajo aplikacije poslovnega informacijskega
sistema za potrebe računovodstva, nabavne službe, kadrovske
evidence in evidence dnevne prisotnosti ter odsotnosti zaposlenih.
79
Stroški študentskega dela so se v primerjavi z letom 2013
povečali za 76.456 evrov. Zaradi pomanjkanja kadra smo za enostavna dela zaposlovali študente preko študentskega servisa. Ker
je Ministrstvo za zdravje predpisalo omejitev tovrstnega stroška,
smo pridobili posebno dovoljenje za preseganje stroškov študentskega dela v primerjavi s načrtovano višino tega stroška v letu
2013.
Stroški drugih storitev so skupina stroškov, kamor uvrščamo
stroške zakupnin, stroške, ki nastajajo zaradi zagotavljanja varnih
pogojev dela, stroški raznih obveznih pregledov opreme in okolja
pooblaščenih institucij ter stroški, ki so nastali v prejšnjih obdobjih. V letu 2014 so se skupno zmanjšali za 805 tisoč evrov oziroma za 23,3 odstotka v primerjavi z letom 2013.
Aktivnosti za zmanjševanje stroškov so potekale tudi na področju
nemedicinskih storitev in doseženi so bili tudi prihranki na tem
področju.
4.3.2.3 Stroški dela
Stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja so bili v primerjavi s tovrstnimi stroški preteklega leta nižji za 268 tisoč evrov
predvsem zaradi varčevanja in omejevanja tovrstnih del, kar pa
glede na starost stavb in opreme ni sprejemljivo. Varčevanje je
posledica prenizkih sredstev za poslovanje.
Stroški izobraževanja so se znižali za 207 tisoč evrov oziroma
za 7,1 odstotka, predvsem zaradi manjših sredstev donacij. Več
o programih izobraževanja je predstavljeno v poglavju Poslovnega
poročila z naslovom Področje izobraževanja, specializacij in pripravništva.
Stroški varovanja in stroški internega transporta so bili
prav tako realizirani v manjšem obsegu kot v letu 2013.
Stroški dela, ki predstavljajo največji delež v odhodkih UKC Ljubljana (49,7 odstotka), so bili leta 2014 realizirani v višini 223,792
mio evrov. V primerjavi s preteklim letom so nižji za 4,248 mio
evrov oziroma za 1,9 odstotka. Zniževanje stroškov dela je bila
obveza zavoda, ki je izhajala iz usmeritev Ministrstva za zdravje.
V realizirane stroške dela leta 2014 je vključeno tudi izplačilo druge polovice obveznosti tretje četrtine odprave nesorazmerja plač.
Izplačilo druge četrtine nesorazmerja plač je bilo realizirano v mesecu decembru v višini 5.739 mio evrov in 932 tisoč evrov za prispevke iz tega naslova. Izplačilo je bilo za 10,5 odstotka večje, kot
je bil izkazan strošek prve polovice v letu 2013. Za pokrivanje tega
stroška ni bilo zagotovljenih sredstev in tako v celotni vrednosti
vpliva na negativni izid poslovanja. V stroških je izkazan tudi del
stroškov odprave ½ tretje četrtine, ki je bila izplačana v mesecu
februarju in ni bila vkalkulirana v letu 2013.
Slika 8: Struktura realiziranih stroškov dela UKC Ljubljana leta 2014.
Prehrana med delom 2,6 %
Prevoz na delo in z dela 4,1 %
Regres, jub. nagrade, odpravnine,
dodatna pok. zavarovanja 2,2 %
Davek in prispevki zavoda 12,8 %
Bruto plače zaposlenih 78,6 %
80
Tabela 37: Stroški dela v UKC Ljubljana leta 2014 v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013.
STROŠKI STORITEV
REALIZACIJA
INDEKS
PLAN
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
SKUPAJ STROŠKI DELA
224.061.376
228.040.466
223.792.509
99,9
98,1
SKUPAJ STROŠKI DELA s podj. pog. in delom štud. preko ŠS
225.992.116
231.250.120
227.011.044
100,5
98,2
Bruto plače zaposlenih
170.827.378
170.975.696
169.687.635
99,3
99,2
plače z dodatki in nadomestili
150.265.978
149.860.557
146.853.069
97,7
98,0
delo preko rednega del.časa
20.077.410
20.631.163
22.293.953
111,0
108,1
483.990
483.976
540.613
111,7
111,7
5.025.145
8.195.210
4.884.494
97,2
59,6
2.882.915
2.902.888
2.987.378
103,6
102,9
povečan obseg dela
Druga izplačila
regres
2.302.674
regres iz leta 2012 obračunan v letu 2013
jubilejne nagrade
203.590
205.818
269.052
132,2
130,7
odpravnine
960.340
1.090.011
713.293
74,3
65,4
solidarnostne pomoči
135.930
65.374
89.398
65,8
136,7
kolektivno zavarovanje
842.370
1.628.059
825.373
98,0
50,7
5.192.620
5.192.620
5.968.274
114,9
114,9
27.689.517
27.603.836
27.131.071
98,0
98,3
838.057
838.057
973.278
116,1
116,1
14.488.659
15.235.048
15.147.757
104,5
99,4
stroški prevoza na delo
8.846.069
8.984.375
9.149.588
103,4
101,8
stroški prehrane med delom
5.631.550
5.711.984
5.758.204
102,2
100,8
11.040
538.689
239.965
2.173,6
44,5
218.030.699
219.707.116
216.850.957
99,5
98,7
druga izplačila
386
1/2 in 2/2 tretje četrtine nesorazmerij
Prispevki delodajalcev
Prispevki delodajalcev od 1/2 in 2/2 tretje četrtine nesorazmerij
Davek na izplačane plače
Drugi stroški dela
drugi stroški (sejnine, ločeno živ., prejšnja obr. obd.)
SKUPAJ STROŠKI DELA (brez 1/2 in 2/2 tretje četrtine
nesorazmerij in brez regresa iz leta 2012, obrač. v letu 2013)"
Največji delež v stroških dela (67 odstotkov) predstavljajo izplačila za redne plače z dodatki in nadomestili (v izračun ni vključeno
izplačilo odprave tretje četrtine nesorazmerja plač). V letu 2014
je Ministrstvo za zdravje dalo soglasje za zaposlitev dodatnih delavcev na Kliničnem oddelku za hematologijo in za izvajanje del na
heliportu za Reševalno postajo. Na podlagi dodatnih sredstev za
izvajanje novega programa tele-kap so bila dodatno zagotovljena
sredstva za stroške dela treh zaposlenih. Ob izločitvi stroškov plač
z dodatki in nadomestili za dodatne zaposlitve v letu 2014 v višini
273.863 evrov so se stroški bruto plač skupno znižali za 0,8 %
dela v primerjavi z stroški leta 2013.
Zaradi pomanjkanja predvsem negovalnega kadra je bil velik delež
dela opravljen v nadurnem delu, zato se je povečeval tudi strošek
izplačila nadurnega dela.
Povečan obseg dela je bil izplačan predvsem za izvajanje del na
področju raziskovanja in izvajanja izobraževanja na organiziranih delavnicah in tečajih za zunanje udeležence. Sredstva so bila dodatno
zagotovljena s financiranjem raziskovalnega dela in plačila kotizacij.
Leta 2014 je bila povprečna izplačana bruto mesečna plača 1.872
evrov (glede na povprečno število zaposlenih iz stanj konec meseca) za redno delo z dodatki in nadomestili (za praznike, dopuste,
službene odsotnosti, boleznine ter skrajšani čas zaradi invalidnosti v breme ZPIZ), delo preko rednega delovnega časa (dežurstvo
oziroma nadure za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega
varstva, pripravljenosti in nadure) ter nagrajevanje uspešnosti iz
povečanega obsega dela. V primerjavi s preteklim letom se je
povprečna izplačana bruto mesečna plača znižala za 0,56 odstotka. Posamezne postavke stroškov dela so razvidne iz Tabele 37.
Druga izplačila zaposlenim so bila realizirana v višini 4,884 mio
evrov in izhajajo iz pravic po kolektivni pogodbi in na njihovo višino ni mogoče vplivati. Brez upoštevanja izplačila regresa za leto
2012 v letu 2013 so se ti stroški znižali za 1 mio evrov oziroma za
17,1 odstotka, predvsem zaradi nižjih stroškov kolektivnega zavarovanja po določilu ZUJF.
81
Stroški prevoza na delo, prehrane in druga izplačila predstavljajo
7 odstotkov skupnih stroškov dela (brez stroška odprave tretje
četrtine nesorazmerja plač). V letu 2014 so bili izplačani v skupni višini 15,148 mio evrov. V primerjavi s preteklim letom so se
zmanjšali za 0,6 odstotka.
Zaradi zaostrenih finančnih pogojev poslovanja so se v UKC Ljubljana uspešno izvajali ukrepi varčevanja in racionalizacije poslovanja, kar je prikazano v Sliki 10 s padajočim prikazom stroškov
dela ter stroškov materiala in storitev v zadnjih letih, po nenehnem naraščanju v predhodnih letih. Prizadevanja za vzdržno poslovanje se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, tako da se stroški ne bi
povečevali za enak obseg opravljenega dela.
Slika 9: Trend stroškov dela ter materiala in storitev od leta 2000 naprej (v evrih).
240
2.370
220
2.170
1.970
180
1.770
160
140
1.570
120
1.370
100
1.170
80
Znesek evrih
Znesek (v mio. evrih)
200
970
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Leto
Strošek dela
Strošek materiala in storitev
Strošek materiala in storitev na bolnika
Strošek dela na bolnika
Opomba: V letu 2013 ni upoštevan regres iz leta 2012 in v 2013 in 2014 ni upoštevana 1/2 tretje četrtine.
82
4.3.2.4 Finančni odhodki
4.3.3Rezultat poslovanja
V letu 2014 je izkazano tudi povečanje finančnih odhodkov v primerjavi z letom 2013, in sicer za 733 tisoč evrov. V to skupino
stroškov so vključene obresti od neizplačane odprave nesorazmerja tretje četrtine v višini 816 tisoč evrov. Povečanje tega odhodka je nastalo predvsem zaradi izstavljenih obračunov zamudnih obresti zaradi podaljševanja plačilnih rokov zapadlih računov.
UKC Ljubljana je za poslovno leto 2014 izkazal negativni finančni
izid v višini 9.567.822 evrov. Ustvarjeni prihodki so pokrili izkazane
odhodke v višini 97,8 odstotka, kar pomeni, da je bil primanjkljaj
sredstev za 2,2 odstotka. Pretežni del izgube je posledica izplačila
druge polovice tretje četrtine odprave nesorazmerja plač v višini
7,355 mio evrov ter neplačanega prekoračenega programa.
V UKC Ljubljana smo na začetku leta ocenili, koliko prihodkov bi
potrebovali za izpolnitev delovnega programa po veljavnih strokovnih standardih. Ocena potrebnih sredstev je bila višja, kot so
bila predvidena sredstva v pogodbi z ZZZS za realizacijo dogovorjenega obsega delovnega programa za leto 2014. Prihodki ZZZS
kot največjega plačnika zdravstvenih storitev so bili v Pogodbi za
leto 2014 načrtovani na podlagi izhodišč sprejetega Splošnega
dogovora za leto 2014. Vključeni so bili vsi stabilizacijski ukrepi iz
obdobja od leta 2009 do leta 2013. Samo v letu 2013 se je prihodek iz tega naslova znižal za 21,5 mio evrov v primerjavi s predhodnim letom za enak obseg realiziranih zdravstvenih storitev.
Tekom leta 2014 se je finančna situacija izboljševala. Z Aneksom
št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2014, podpisanim v mesecu
juniju, je bilo zagotovljeno boljše vrednotenje nekaterih zdravstvenih storitev. Izveden je bil celo popravek končnega letnega obračuna za akutno bolnišnično obravnavo za leto 2013 v višini 1,258
mio evrov. Sredstva so vključena v prihodkih leta 2014. Konec
leta 2014 je bil sprejet Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru 2014,
s katerim je bil dopolnjen način končnega obračuna. V začetku
leta 2015 pa je bilo s sklepom Vlade sprejeto povečanje števila
uteži akutne bolnišnične obravnave zaradi boljšega vrednotenja
nekaterih prospektivnih primerov. Na osnovi tega in zaradi večje
realizacije programov, ki so bili plačani v celoti, smo prejeli dodatnih 10,436 mio evrov. S tem se je finančna situacija izboljšala,
vse te pozitivne spremembe pa bodo veljale tudi v letu 2015.
Za pridobitev čim večjega obsega sredstev so bila tekom leta izvedena številna prestrukturiranja zdravstvenih programov. Kljub
temu pa je del izvedenega programa ostal neplačan. Program je
bil realiziran zaradi povečanja nujnih, neodložljivih sprejemov in
zaradi povečanega obsega programov z dolgo čakalno dobo, ki
prekoračuje dopustno dolžino opredeljeno v Pravilniku o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve.
UKC Ljubljana bi lahko, tako kot mnogi drugi izvajalci (predvsem
zasebniki), opravil točno toliko programa, kot ga ZZZS prizna s pogodbo. Zavedati pa se je potrebno, da bi to pomenilo zdravstveno
škodo za paciente in dodatno podaljševanje čakalnih dob. UKC
Ljubljana je namreč zadnja zdravstvena inštitucija v naši državi, v
katero se lahko preusmerjajo pacienti drugih izvajalcev.
UKC Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova v državi, v katero
so napoteni najtežji bolniki, veliko tudi nujnih, zato bi moral biti
plačan realiziran program v celoti po realnih cenah. S tem pa bi
bil zagotovljen tudi nadaljnji razvoj medicinske stroke in nemoteno poslovanje. Ta cilj smo želeli doseči na arbitražnih postopkih
ob podpisu Pogodbe in Aneksov k pogodbi med UKC Ljubljana
in ZZZS.
Podcenjenost financiranja je izkazana tudi z izredno majhnim deležem sredstev, ki so v cenah storitev namenjene za amortizacijo.
Glede na strošek amortizacije obstoječih osnovnih sredstev UKC
Ljubljana so sredstva vkalkulirane amortizacije prenizka za 11,102
mio evrov. Stopnja odpisanosti opreme UKC Ljubljana je 78,8
odstotka in to kljub dejstvu, da imamo novo opremljene klinike
(Pediatrična klinika, Nevrološka klinika in Klinika za otorinolaringologijo). Sredstva za amortizacijo so se v obdobju od leta 2009 do
leta 2013 stalno zmanjševala, tako je nastal vedno večji razkorak
med obračunano amortizacijo in amortizacijo vkalkulirano v cenah
zdravstvenih storitev. Tako je bil razpoložljiv vedno manjši vir za
zamenjavo zastarelih in odpisanih aparatur ter investicijsko vlaganje v zgradbe.
Pri oceni odhodkov poslovanja v letu 2014 so najprej izpostavljeni
stroški poslovanja, na katere nismo mogli vplivati. V stroške dela
leta 2014 je bil vključen strošek odprave drugega dela tretje četrtine plačnih nesorazmerij zaposlenih s pripadajočimi obrestmi. To
je pomenilo dodatnih 7,419 mio evrov nepokritih stroškov.
S finančnim načrtom so bili zastavljeni cilji uresničevanja uspešnega poslovanja v letu 2014. Sprejeta je bila vrsta stabilizacijskih
ukrepov z namenom racionaliziranja delovnih procesov na vseh
področjih in posledično zmanjševanje stroškov. Aktivnosti so bile
usmerjene v dogovore z dobavitelji in v racionalnost porabe posameznih materialov. V razpisnih komisijah za izvajanje javnih naročil
so sodelovali neposredni porabniki materialov in storitev, ki so
oblikovali tako široka merila, da se je lahko prijavilo večje število
ponudnikov ob pogoju, da se zagotovi ustrezna kvaliteta materialov in storitev. Posledice tega so bile pridobljene nižje cene.
Intenzivno smo spremljali tudi porabo materialov po posameznih
dejavnostih ob zagotavljanju normalne oskrbe pacientov in pogojev dela zaposlenih.
Racionalnost se je izkazala tudi pri stroških dela. Z učinkovito
organizacijo delovnih procesov nam je uspelo zmanjševati stroške, predvsem stroške za plače rednega dela. Brez upoštevanja
stroškov odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah
zaposlenih so se realizirani stroški dela zaposlenih zmanjšali za
4,248 mio evrov.
Glede na izveden obseg programa, višino pridobljenih prihodkov in
dosežene prihranke ocenjujemo poslovanje UKC Ljubljana za leto
2014 kot uspešno. Če bi bil realiziran program plačan v celoti in
zagotovljena sredstva za plačilo odprave tretje četrtine plačnega
nesorazmerja plač, bi bil izkazan pozitiven poslovni izid. Presežek
prihodkov nad odhodki bi tako lahko namenili za izboljšanje pogojev poslovanja, posodobitev zastarele opreme in zgradb.
Skupna izguba preteklih let znaša 68,069 mio evrov. Največji negativni rezultat je bil realiziran v letu 2013 v višini 22 mio evrov in
predstavlja 32,4 odstotka skupne izgube. V tem letu je bila višina
izgube enaka višini znižanja sredstev, ki jih je ZZZS zniževal zaradi
zagotavljanja finančne vzdržnosti poslovanja ZZZS. ZZZS je že od
leta 2009 zniževal sredstva izvajalcem in si tako zagotavljal vzdržno poslovanje ob tem, da so delovni programi ostajali razen izjem v nespremenjenem obsegu. V skupno izgubo je vključen tudi
nepokrit strošek odprave nesorazmerja plač v višini 14,442 mio
evrov, kar predstavlja 21,2 odstotka skupne izgube. Obveznost
ustanovitelja bi morala biti, da vsaj ta strošek pokrije, tako kot
so bila za ta izplačila zagotovljena sredstva nekaterim drugim nezdravstvenim dejavnostim. Vsa ostala izguba je nastajala zaradi
večjega števila zdravljenih bolnikov – v povprečju 4.000 letno.
83
Izguba oziroma razkorak med prihodki in odhodki se prenaša na
dobavitelje in se kaže v zamikanju poravnavanja računov. Povprečni rok plačil dobaviteljem je bil 112 dni v letu 2014, za dogovorjenimi roki zaostajamo v povprečju za 82 dni. Zaostanek se
je v letu 2014 povečal za 29 dni, ker zaradi le 30-dnevnega predpisanega plačilnega roka ne moremo dogovoriti daljših plačilnih
rokov. Skupne obveznosti do dobaviteljev so bile 86,2 mio evrov
na zadnji dan leta 2014. V primerjavi s predhodnim letom so se
povečale za 14,133 mio evrov. Povečanje zamika poravnav obveznosti je posledica izplačil obeh polovic odprave nesorazmerja
plač, za katere ni bilo finančnega pokritja. Prva polovica je bila
izplačana konec meseca februarja v višini 6,729 mio evrov, druga
polovica pa v mesecu decembru v višini 7,355 mio evrov. V letu
2014 so bili tudi zamiki nakazil akontacij ZZZS. Vse to je vplivalo,
da so se plačilni roki podaljševali, dobavitelji pa so začeli izstavljati bremepise za zamudne obresti.
Tabela 38: Poslovni izid UKC Ljubljana po letih (v evrih).
Leto
Prihodki
Odhodki
Skupaj pred letom 2000
-10.189.020
2000
196.887.255
203.435.019
-6.547.764
-3,33%
2001
232.081.614
234.978.270
-2.896.657
-1,25%
2002
257.367.532
257.432.819
-65.288
-0,03%
2003
278.377.365
279.845.606
-1.468.241
-0,53%
2004
298.877.320
301.340.969
-2.463.649
-0,82%
2005
313.412.034
316.282.241
-2.870.207
-0,92%
2006
326.487.537
329.176.962
-2.689.425
-0,82%
2007
337.331.292
344.684.052
-7.352.760
-2,18%
2008
408.896.096
396.990.234
11.905.862
2,91%
2009
431.557.866
433.630.609
-2.072.743
-0,48%
2010
443.537.026
443.926.461
-389.435
-0,09%
2011
452.975.727
457.365.249
-4.389.522
-0,97%
2012
452.133.370
457.113.366
-4.979.997
-1,10%
2013
424.256.713
446.289.400
-22.032.688
-5,19%
440.258.539
449.826.361
-9.567.822
-2,17%
2014
UKCL kumulativni presežek odhodkov nad prihodki
84
Delež poslovnega izida v
celotnih prihodkih
Poslovni izid
-68.069.354
Izkaz prihodkov in odhodkov je podrobno predstavljen v prilogi Računovodskega poročila.
4.3.3.1 Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah
Zaradi sprejetega boljšega financiranja zdravstvenih programov
v letu 2014, ki se bodo nadaljevali tudi v letu 2015, in že sprejetih določil Splošnega dogovora 2015, katerim bodo zagotovljena
sredstva za boljše vrednotenje transplantacij srca, programa HIV
ter plačilo primerov možganske kapi po realizaciji pričakujemo izboljšanje pogojev poslovanja v naslednjem letu.
V UKC Ljubljana spremljamo poslovanje tudi po nižjih organizacijskih enotah in iz strokovnih služb mesečno dajemo podatke o doseženih stroških poslovanja in o realiziranem delovnem programu.
Na koncu leta se za vsako enoto izdela letni obračun, v katerega
so poleg vseh stroškov vključeni tudi prihodki za izvedeni plačani
program in izkazan je rezultat poslovanja.
V Prilogi 09 je prikazano poslovanje nižjih organizacijskih enot in
poročila o izvajanju sanacijskih programov v letu 2014.
5.
NASTANEK MOREBITNIH
NEDOPUSTNIH ALI
NEPRIČAKOVANIH
POSLEDIC PRI IZVAJANJU
PROGRAMA DELA
85
V letu 2014 se je v povezavi z izvajanjem programa dela UKC
Ljubljana nadaljevala:
• problematika financiranja programov (nadaljevanje restriktivnih ukrepov financiranja, ki so bili sprejeti v preteklih letih –
znižane cene zdravstvenih storitev in sredstev za amortizacijo,
podcenjenost določenih zdravstvenih programov, preseganje
programov zaradi potreb prebivalcev po določenih zdravstvenih storitvah z ZZZS – neplačan prekoračen program, odprava
tretje četrtine) in omejevanje zaposlovanja ter stroškov dela;
• aktivnosti UKC Ljubljana glede varovanja informacij in dograjevanja informacijske podpore;
• uvajanje mednarodnih standardov DIAS DNV in evropskega
modela poslovne odličnosti EFQM.
Ta problematika in aktivnosti so vplivale na uspešnost izvajanja
programa dela UKC Ljubljana.
A. Aktivnosti glede uravnavanja delovnega procesa in urejanje pogodbenih odnosov z ZZZS
UKC Ljubljana si je tudi v letu 2014 v okviru pogajanj za oblikovanje Splošnega dogovora prizadeval za izboljšanje financiranja podcenjenih programov (pokrivanje materialnih stroškov programov;
povečanje financiranja programov, kjer so potrebe prebivalstva
večje; uvajanje novih metod dela). Žal predlogi UKC Ljubljana niso
bili sprejeti. Nekateri pa bodo uveljavljeni z 1. 1. 2015, in sicer za
boljše vrednotenje transplantacij srca, programa HIV ter plačilo
primerov možganske kapi po realizaciji.
Zastavili smo si cilj, da se bo realizacija programa čim bolj približala pogodbeno dogovorjenemu oz. plačanemu programu. Zaradi
nujnih, neodložljivih sprejemov in zaradi dolgih čakalnih dob določenih programov ni bilo mogoče omejevati, saj bi to pomenilo
nepopravljivo škodo za paciente. Realizacija neplačanega programa je bila večja zaradi povečevanja števila nujnih sprejemov in
premestitev iz drugih bolnišnic. UKC Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova, ki za najtežje bolnike v Sloveniji predstavlja
zadnjo in dostikrat edino možno zdravstveno institucijo, v katero
se lahko preusmerijo najtežji pacienti. Zato bi moralo biti za dolgoročno finančno stabilnost UKC Ljubljana in varnost pacientov
zagotovljeno poplačilo celotnega realiziranega programa, kar smo
zahtevali celo leto.
86
B. Aktivnosti glede informatike
V letu 2014 je UKC Ljubljana intenzivno sodeloval z revizorji in na
področju spremljanja čakalnih vrst uvedel elektronsko spremljanje
in z enotnimi poročili tudi nadzorovanje ter upravljanje čakalnih
seznamov. Za zagotovitev pravočasnega ukrepanja in predvsem
stalnega izboljševanja varnosti pacientov in zaposlenih so pripravljene specifikacije za vzpostavitev celovitega informacijskega
sistema za spremljanje odklonov vseh vrst. Cilj je, da bo UKC Ljubljana na osnovi analize varnostnih zapletov proaktivno zagotavljal
odpravo sistemskih razlogov in tako ves čas zmanjševal možnosti
za ponovitev zapletov. Za področje lekarniške dejavnosti je pripravljen načrt povezave lekarniškega informacijskega sistema (IS) s
kliničnimi informacijskimi sistemi (naročanje zdravil po pacientu)
na eni strani in s poslovnimi informacijskimi sistemi, ki omogočajo
sprotno in natančno poročanje tako o materialnem toku in stroških, ki ob tem nastajajo, na drugi strani.
C. Aktivnosti glede uvajanja mednarodnih standardov DIAS DNV in evropskega modela odličnosti EFQM v poslovanje UKC Ljubljana
UKC Ljubljana je v letu 2014 pridobil mednarodno akreditacijo
DIAS DNV za bolnišnice in s tem postal mednarodno primerljiv
glede zagotavljanja kakovostne in varne zdravstvene obravnave.
Mednarodni standardi imajo visok nivo kriterijev zahtevnosti glede opreme, tehničnih zahtev, fizičnega okolja in požarne varnosti.
UKC Ljubljana se srečuje z velikimi problemi zaradi podcenjenosti
financiranja in nizkim deležem sredstev za amortizacijo. Stopnja
odpisanosti opreme je visoka, določeni segmenti fizičnega okolja
so potrebni prenove. Prav tako smo v letu 2014 izvedli presojo
evropskega modela odličnosti EFQM in pridobili priznanje EFQM
4 zvezdice, kar nas uvršča med odlične bolnišnice v EU. UKC Ljubljana je v letu 2014 ponovno izdelal samoocenitveno vlogo in
se prijavil na razpis za Priznanje RS za poslovno odličnost za leto
2014.
6.
OCENA USPEHA PRI
DOSEGANJU
ZASTAVLJENIH CILJEV
87
6.1 Učinki ukrepov na podlagi enotnih usmeritev UKC Ljubljana
V nadaljevanju predstavljamo učinke ukrepov, ki smo jih v okviru
sanacijskega programa zavoda oblikovali leta 2009 in jih v naslednjih letih dopolnjevali. Načrtovane so bile aktivnosti za zmanjševanje stroškov dela in stroškov materiala.
Stroški dela predstavljajo 50 odstotkov celotnih stroškov, zato
imajo že najmanjši ukrepi racionalizacije lahko precejšen učinek
na poslovni izid. Ukrepi so se nanašali predvsem na racionalizaci-
jo dežurne službe, nadurnega dela, dela prek podjemnih pogodb
in študentskega dela. V letu 2014 so se stroški dela, stroški dela
plačani preko podjemnih pogodb in stroški študentskega dela skupno zmanjšali za 4,239 mio evrov (za 1,8 odstotka) v primerjavi s
istovrstnimi stroški leta 2013. Največji prihranek je bil ustvarjen pri
stroških za redno delo z dodatki in nadomestili, kar je bilo doseženo s tekočim prerazporejanjem zaposlenih na delovna področja z
največjo obremenjenostjo glede na število in zahtevnost zdravljenja bolnikov. Prihranek je bil dosežen tudi pri strošku povezanim z
zagotavljanjem neprekinjenega varstva. Zmanjševalo se je število
plačanih ur iz tega naslova, ker so se te ure prerazporejale v ure
rednega dela oziroma se je neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotavljalo tudi s povečanjem cenejše oblike pripravljenosti na domu.
Tabela 39: Obračunane ure in zneski dela preko polnega delovnega časa za štiriletno obdobje.
Realizacija: jan - dec
Vrsta ur
Redno delo z dodatki
(prisotnosti in odsotnosti
v breme UKC)
Stalna pripravljenost stanje
Stalna pripravljenost - delo
Dežurna služba
Nadurno delo
Nadurno delo neprekinjeno zdrav. varstvo
(NZV)
Vsota: nadurno delo (NZV)
in dežurna služba
88
Leto
2011
Število ur
14.291.202
Znesek
Znesek četrtinke
149.562.183
Indeksi: jan - dec
Skupni znesek
Število ur
Znesek
149.562.183
2012
14.673.525
152.953.683
152.953.683
102,7
102,3
2013
14.526.683
148.964.801
4.577.594
153.542.395
99,0
100,4
4.968.394
151.555.223
99,3
98,7
2014
14.421.440
146.586.829
2011
455.575
1.327.194
1.327.194
2012
457.986
1.320.196
1.320.196
100,5
99,5
2013
460.583
1.280.133
1.280.133
100,6
97,0
103,3
101,5
115,4
112,8
2014
475.601
1.299.386
1.299.386
2011
78.332
1.791.242
1.791.242
2012
90.409
2.020.657
2.020.657
2013
87.689
1.933.306
55.272
1.988.577
97,0
98,4
2014
94.114
2.044.350
62.449
2.106.799
107,3
105,9
2011
97.608
1.757.550
1.757.550
2012
101.675
1.812.345
1.812.345
104,2
103,1
2013
122.340
2.071.302
186.622
2.257.923
120,3
124,6
2014
120.730
2.022.922
62.259
2.085.181
98,7
92,3
2011
582.278
8.520.559
8.520.559
2012
2013
326.946
5.036.141
5.036.141
56,1
59,1
305.641
4.928.979
285.917
5.214.895
93,5
103,5
2014
387.141
6.147.173
214.928
6.362.101
126,7
122,0
2011
515.855
12.501.424
12.501.424
2012
2013
518.534
12.386.289
12.386.289
100,5
99,1
497.857
11.806.547
281.282
12.087.828
96,0
97,6
2014
478.174
11.147.274
410.625
11.557.898
96,0
95,6
2011
613.463
14.258.974
14.258.974
2012
620.209
14.198.633
14.198.633
101,1
99,6
2013
620.197
13.877.848
14.345.752
100,0
101,0
2014
598.904
13.170.196
13.643.079
96,6
95,1
86,5
87,2
Dop. delo 2011 skupaj
1.729.647
25.897.968
25.897.968
Dop. delo 2012 skupaj
1.495.550
22.575.628
22.575.628
Dop. delo 2013 skupaj
1.474.111
22.020.266
809.092
22.829.357
98,6
101,1
Dop. delo 2014 skupaj
1.555.760
22.661.106
750.260
23.411.366
105,5
102,5
Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto)
Naslednji tabeli prikazujeta vrednosti obračunane dežurne službe
in nadurnega dela po posameznih organizacijskih enotah in kažeta
na zniževanje stroškov v primerjavi s preteklim letom.
Tabela 40: Obračunane ure dežurstva in nadur za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV).
DEŽURNA SLUŽBA in NADURE ZA ZAGOTAVLJANJE NZV
URE
BRUTO
Realizacija
Naziv OE
2013
Indeks
2014/
2013
2014
Realizacija
Indeks
2013
2014
Znesek
četrtinke
Znesek
Skupni
znesek
Znesek
Znesek
četrtinke
2014/
2013
Skupni
znesek
Interna klinika
58.796
51.330
87,3
1.428.757
38.467
1.467.224
1.184.500
38.741
1.223.241
83,4
Kirurška klinika
276.227
277.968
100,6
6.554.264
221.942
6.776.207
6.469.533
222.830
6.692.364
98,8
Nevrološka klinika
26.519
26.224
98,9
684.731
22.165
706.896
667.101
21.300
688.401
97,4
Ginekološka klinika
58.035
46.077
79,4
1.438.734
56.194
1.494.928
1.170.482
58.595
1.229.077
82,2
Pediatrična klinika
28.251
29.036
102,8
669.025
25.459
694.484
673.068
24.107
697.175
100,4
Negovalni oddelek
1.412
24.577
24.577
Stomatološka klinika
13
13
Dermatovenerološka klinika
9.916
10.291
103,8
161.862
5.047
166.909
167.316
5.822
173.138
103,7
Kl. za infekc. bol. in vroč. stanja
28.968
27.912
96,4
656.547
21.049
677.596
642.599
21.044
663.643
97,9
Očesna klinika
10.013
9.600
95,9
172.744
7.411
180.155
156.395
6.478
162.873
90,4
Ortopedska klinika
11.310
11.122
98,3
232.444
7.643
240.088
236.750
8.966
245.716
102,3
Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo
22.315
22.361
100,2
445.098
17.241
462.339
420.017
17.417
437.434
94,6
16
511
996
1.507
1.014
1.014
67,3
63.835
59.140
92,6
1.225.360
37.486
1.262.846
1.145.475
37.864
1.183.339
93,7
4.922
4.908
99,7
47.702
1.949
49.652
47.780
2.531
50.311
101,3
18
18
Kl. za nuklearno medicino
Kl. inšt. za radiologijo
Kl. inšt. za kl. kemijo in biokem.
Inštitut za med. rehabilitacijo
SUPAS
Tehnično-vzdrževalna služba
Tehnično-vzdrževalni sektor
UKC Ljubljana
924
1.250
135,2
22.470
1.242
23.712
25.057
1.247
26.304
110,9
3.238
22.094
3.579
25.673
4.927
4.927
19,2
16.914
20.276
119,9
115.504
115.504
139.546
139.546
120,8
467.903 14.345.752 13.170.196 472.884 13.643.079
95,1
620.197 598.904
96,6 13.877.848
Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto)
Zaradi povečane intenzivnosti dela glede na zahtevnost bolnikov
je bilo več delavcev razporejenih v obliko nadurnega dela. Število
ur preko delovnega časa se je povečevalo, ker opravljenih ur ni
bilo mogoče koristiti zaradi omejitve zaposlovanja.
Pregled opravljenih ur v obliki nadurnega dela in strošek tega dela
je prikazan v naslednji tabeli.
89
Tabela 41: Obračunane ure nadurnega dela.
NADURE
URE
Realizacija
Naziv OE
BRUTO
Indeks
2014/
2013
Realizacija
2013
2014
Interna klinika
77.180
103.406
134,0
1.473.663
Kirurška klinika
92.927
109.826
118,2
1.447.432
Nevrološka klinika
25.984
30.494
117,4
418.962
Ginekološka klinika
38.391
41.291
107,6
616.663
Pediatrična klinika
5.619
7.134
127,0
Negovalna bolnišnica
2.489
3.300
Stomatološka klinika
1.605
1.973
124
54
43,5
22.465
32.662
145,4
Dermatovenerološka klinika
Kl. za infekc. bol. in vroč. stanja
Očesna klinika
76.312
1.549.975
1.945.317
63.841
2.009.158
129,6
113.233
1.560.665
1.722.318
78.341
1.800.658
115,4
16.320
435.283
470.219
12.046
482.266
110,8
15.466
632.129
656.094
14.010
670.105
106,0
129.503
823
130.326
130.360
882
131.242
100,7
30.893
1.135
32.028
38.915
502
39.416
123,1
38.777
187
38.964
45.660
45.660
117,2
3.475
762
4.237
763
83
846
20,0
312.029
16.462
328.491
430.914
14.551
445.465
135,6
3.325
138,2
35.723
3.318
39.041
47.509
2.619
50.127
128,4
288,3
20.782
6.077
26.858
50.664
4.522
55.186
205,5
4.099
5.324
129,9
59.510
1.274
60.784
78.954
1.357
80.311
132,1
7.418
217
7.635
70
70
0,9
292
2.475
4.102
165,7
37.998
3.541
41.539
71.855
3.042
74.897
180,3
12
217
1.808,3
235
1.521
1.756
2.126
1.098
3.224
183,6
1.424
149,5
15.719
2.036
17.754
21.610
1.043
22.653
127,6
Kl. inšt. za kl. kemijo in biokem.
953
Kl. inšt. za medicinsko genetiko
1.758
39.212
Inštitut za med. rehabilitacijo
Oskrbovalne službe
952
952
24
656
680
71,4
30
250,0
119
2.273
2.392
732
118
850
35,5
6.901
10.093
146,3
75.819
6.273
82.092
113.552
4.854
118.406
144,2
5.681
3.704
65,2
64.881
2.722
67.603
54.873
740
55.613
82,3
14.549
23.632
162,4
134.046
10.650
144.696
218.021
8.365
226.386
156,5
3.296
3.296
1.889
1.891
3.780
114,7
1.064
1.064
297
297
27,9
5.592
104,8
285.917
5.214.895
6.147.173 214.928
6.362.101
122,0
Sl. bol. prehrane in dietoterapije
139
Tehnično-vzdrževalna služba
Tehnično-vzdrževalni sektor
UKC Ljubljana
559
102,9
5.334
305.641 387.141
543
126,7
4.928.979
Vir: Obračun plač (vsi zneski so prvi bruto)
Varčevanje se je izvajalo tudi pri obsegu dela, ki je plačan preko
podjemnih pogodb. V primerjavi s predhodnim letom se je strošek
zmanjšal za 68 tisoč evrov.
90
39.212
12
Lekarna
SUPAS
Skupni
znesek
2.696
Kl. inšt. za radiologijo
Reševalna postaja
2014/
2013
Znesek
935
KIMDPŠ
Kl. za nuklearno medicino
Znesek
četrtinke
Skupni
znesek
Znesek
Znesek
četrtinke
2014
2.405
Ortopedska klinika
Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo
Indeks
2013
5.334
5.592
Tabela 42: Stroški dela po podjemnih pogodbah leta 2014 v primerjavi s FN 2014 in realizacijo 2013.
Naziv OE
REALIZACIJA
INDEKS
PLAN
2014
2013
2014
03 : 01
03 : 02
01
02
03
04
05
Interna klinika
174.540
243.669
278.081
159,3
114,1
Kirurška klinika
593.240
1.239.885
1.217.946
205,3
98,2
Nevrološka klinika
5.000
45.334
46.100
922,0
101,7
Ginekološka klinika
453.260
551.855
519.081
114,5
94,1
Pediatrična klinika
80.000
250.146
246.240
307,8
98,4
Negovalni oddelek
18.270
27.952
27.361
149,8
97,9
Stomatološka klinika
29.776
216,9
159,0
6.954
80,9
76,9
13.730
18.730
Dermatovenerološka klinika
3.520
7.108
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
8.600
9.044
20.415
44.134
271.180
424.758
305.291
Očesna klinika
Ortopedska klinika
216,2
112,6
71,9
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo
18.230
33.085
12.566
68,9
38,0
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
65.760
66.570
55.959
85,1
84,1
14.952
150,7
181,1
Klinika za nuklearno medicino
9.920
8.257
Klinični inštitut za radiologijo
2.500
2.091
Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo
10.871
Inštitut za medicinsko rehabilitacijo
2.781
Vodenje samostojnih klinik in kliničnih inštitutov
2.218
Lekarna
Reševalna postaja
Strateško upravljanje in posl.-admin. storitve
940,3
1.036
3.600
13.611
5.376
149,3
39,5
42.900
43.594
93.695
218,4
214,9
166,7
97,8
Tehnično-vzdrževalni sektor
UKC Ljubljana
20.854
1.693
1.764.250
3.008.322
2.940.747
91
6.2Sanacijski ukrepi za stabilizacijo poslovanja
UKC Ljubljana je leto 2013 zaključil z negativnim rezultatom v višini 22,0 mio evrov. Zato je moral ob pripravi finančnega načrta
za leto 2014:
• izdelati sanacijski program, na podlagi katerega naj bi bilo
finančno poslovanje v letu 2014 uravnoteženo;
• zagotoviti delovanje UKC Ljubljana v korist pacientov skladu
z zahtevnimi mednarodnimi standardi varnosti in odličnosti
(DNV DIAS, EFQM »Prepoznani v odličnosti – 4 zvezdice«).
Vodstvo UKC Ljubljana se je zavedalo, da v pogojih, ko odhodki presegajo prihodke, lahko pride do motenj v poslovanju. UKC Ljubljana
pa je terciarna bolnišnica, v katero so napoteni najtežji bolniki, zato
je potrebno zagotavljati take pogoje, da bodo vsi bolniki, potrebni
zdravstvene oskrbe, ne glede na s strani ZZZS odobren obseg programa, ki ni bil usklajen z dejanskimi potrebami prebivalstva RS po
storitvah UKC Ljubljana, obravnavani strokovno in varno.
K nalogi uravnoteženega poslovanja so z usmeritvami vodstva
UKC Ljubljana zavzeto pristopile vse klinike, inštituti in službe, še
posebej tisti, pri katerih je bil razkorak med prihodki in odhodki
največji. Izdelali so lastne sanacijske programe, v katerih so bili
navedeni načrtovani ukrepi za:
• pridobivanja oziroma obvladovanje ustreznih prihodkov ZZZS in
drugih prihodkov;
• varčevanje, zmanjševanje oziroma obvladovanje stroškov dela,
materiala in storitev.
6.2.1 Ukrepi na prihodkovni ravni
UKC Ljubljana si je tudi v letu 2014 v okviru pogajanj za oblikovanje Splošnega dogovora prizadeval za izboljšanje financiranja podcenjenih programov (pokrivanje materialnih stroškov programov;
povečanje financiranja programov, kjer so potrebe prebivalstva
večje; uvajanje novih metod dela, odprava podcenjenih programov). Žal predlogi UKC Ljubljana niso bili sprejeti. UKC Ljubljana je
predlagal možna prestrukturiranja programov s ciljem zmanjševanja obsega programov, za katere smo ocenili, da bodo realizirani
v manjšem obsegu, kot je letni plan, in povečanja letnega plana
programov, katerih obseg prekoračujemo. Zastavili smo si cilj, da
se bo realizacija programa čim bolj približala pogodbeno dogovorjenemu oz. plačanemu programu. Zaradi povečanja nujnih,
neodložljivih sprejemov in zaradi dolgih čakalnih dob določenih
programov (s strani ZZZS neplačanih) ni bilo mogoče omejevati
realizacije teh programov, saj bi to lahko pomenilo nepopravljive
škode za paciente. Realizacija neplačanega programa je bila večja
tudi zaradi povečevanja števila nujnih sprejemov in premestitev
iz drugih bolnišnic. UKC Ljubljana za najtežje bolnike v Sloveniji
predstavlja zadnjo in dostikrat edino možno zdravstveno institucijo za zdravljenje najtežjih (in najdražjih) pacientov.
Na podlagi sprejetih predlogov Aneksov št. 1 in 2 ter sklepa Vlade je bilo zagotovljeno dodatno financiranje za boljše vrednotenje
zdravstvenih storitev. Povečani prihodki so bili vključeni v končni
letni obračun z ZZZS. V sanacijskih programih je bilo načrtovano
tudi povečanje prihodkov iz naslova tržne dejavnosti. Skupno povečanje prihodkov na tem področju je bilo minimalno.
Še vedno pa je ostala vrsta zdravstvenih programov, ki jih izvaja UKC Ljubljana, podcenjenih. Največji razkorak med stroški in
plačilom ZZZS je pri transplantacijah srca in storitvah HIV. Za ta
programa je v letu 2015 dogovorjeno korektno financiranje, za
ostale podcenjene programe pa bo UKC Ljubljana še nadalje vlagal zahtevke za določitev pravičnih cen.
92
Tabela 43: Neplačani preseženi programi UKC Ljubljana v letu 2014 (v evrih).
Št. preseženih neplačanih
primerov, uteži, točk
Vrednost neplačanega
programa OZZ
9.301.710
Cena ZZZS
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Interna klinika
Akutna obravnava
Revmatologija - spec. amb. dej.
Pulmologija - spec. amb. dej.
Urgentne ambulante
Diabetologija in endokrinologija - spec. amb. dej.
Kardiologija in vaskularna medicina - spec. amb. dej.
Kirurška klinika
Akutna obravnava
Urgentne ambulante
Nevrološka klinika
Akutna obravnava
Urgentna ambulanta
Ginekološka klinika
Akutna obravnava
Ginekologija - spec. amb. dej.
Klinična genetika - spec. amb. dej.
Pediatrična klinika
Akutna obravnava
Pedopsihiatrija primeri
Pediatrija - spec. amb. dej.
Pedopsihiatrija - spec. amb. dej.
Dermatovenerološka klinika
Akutna obravnava
Dermatologija - spec. amb. dej.
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
Akutna obravnava
Urgentna ambulanta
Očesna klinika
Akutna obravnava
Okulistika - spec. amb. dej.
Ortopedska klinika
ortopedija - spec. amb. dej.
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo
Akutna obravnava
Orl - spec. amb. dej.
Inštitut za medicino dela, prometa in športa
Fiziatrija - spec. amb. dej.
Klinika za nuklearno medicino
Tireologija - spec. amb. dej.
PETCT
Klinični inštitut za radiologijo
RTG
MR
CT
UZ
Inštitut za medicinsko rehabilitacijo
Medicinska rehabilitacija - spec. amb. dej.
8.417
125
9.962
148
519
62.103
14.147
1.121,64
2,91
2,84
9,39
2,79
2,99
1.096
77.069
1.121,64
6,66
721
8.591
1.121,64
7,25
949
20.936
112.220
1.121,64
2,43
2,18
2.051
6
51.554
59.784
1.121,64
2.078,85
2,35
2,94
61
87.008
1.121,64
2,45
936
757
1.121,64
16,41
240
57.304
1.121,64
2,14
8.719
2,76
252
57.946
1.121,64
2,35
27.256
2,47
21.973
68
5,34
809,82
13.968
953
2.156
81.126
3,64
241,68
175,87
2,22
2,02
355.030
126.300
23.460
340
4.870
166.010
34.050
1.620.650
1.107.370
513.280
790.760
728.480
62.280
1.233.610
958.840
44.950
229.810
2.381.090
2.072.280
12.470
120.840
175.500
250.460
61.630
188.830
958.130
945.710
12.420
346.480
242.490
103.990
21.610
21.610
377.550
254.610
122.940
55.180
55.180
141.950
96.110
45.840
755.940
45.730
202.410
350.060
157.750
13.270
13.270
93
Zaradi večjih potreb prebivalstva RS po nujnih zdravstvenih storitvah UKC Ljubljana, kot so bile odobrene s strani ZZZS, je UKC
Ljubljana obravnaval 4.300 pacinetov več, kot jih je plačal ZZZS.
Vrednost izvedenih, a s strani ZZZS neplačanih, programov smo
izračunali na podlagi veljavnih cen ZZZS.
6.2.2Ukrepi na odhodkovni strani
UKC Ljubljana je v letu 2014 realiziral le 449,8 mio evrov odhodkov, kar pomeni 3,5 mio evrov več kot v letu 2013. Razlogi za
povečanje stroškov glede na leto 2013 so:
• večji obseg izvedenega programa,
• zahteve mednarodnih standardov odličnosti ter varnosti,
• izplačilo 2. polovice tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj (okoli 8 milijonov evrov), katerih stroškov UKC
Ljubljana ni imel pokritih s prihodki ter
• povečanje porabe dragih zdravil (za okoli 5,2 mio evrov).
UKC Ljubljana je obvladoval stroške materiala in storitev predvsem z naslednjimi ukrepi:
• obvladovanje porabe materialov in storitev, dograditev notranjih kontrol na področju naročanja zdravstvenih materialov in
zdravstvenih storitev;
• obvladovanje cen materialov in medicinskih storitev;
• uporaba cenejših materialov in obvladovanje zalog …
6.2.2.1. Znižanje stroškov materiala
UKC Ljubljana je v letu 2014 beležil 145,6 mio evrov stroškov porabljenega materiala. Stroški materiala so v letu 2013
znašali 138,5 mio. Največji delež razlike je nastal zaradi povečanja stroškov dragih zdravil (5,2 mio evrov), ki so plačana v celoti, in večjega obsega izvedenega programa. UKC Ljubljana je
obvladoval stroške materiala z obvladovanjem količine porabe,
uporabo cenejših materialov in obvladovanjem (nižanjem) cen.
UKC Ljubljana je dogradil notranje kontrole na področju naročanja
zdravstvenih materialov in zdravstvenih storitev. Obvladovanje
materialnih stroškov poteka na vseh nivojih. Pri materialnem poslovanju se uporablja informacijski sistem WinPis, ki ne dovoljuje
prevzema materialov, ki imajo višje cene, kot so pogodbeno dogovorjene.
94
Obvladovanje stroškov zdravstvenega materiala: Stroški
zdravstvenega materiala UKC Ljubljana so v letu 2014 znašali
130,2 mio evrov in so se zaradi predhodno navedenih razlogov v
primerjavi z letom 2013 povečali. V začetku leta so bili s finančnim načrtom postavljeni letni plani za vse organizacijske enote
glede dovoljene porabe posameznih vrst materiala. Planirane vrednosti so bile razdeljene na mesečne deleže. Uvedba novih identov medicinskega in nemedicinskega materiala je bila izvršena le
v primerih, če so bili ti iz medicinskih indikacij nujno potrebni. To
velja tudi za področje medicinskih in nemedicinskih storitev. Aktivnosti vseh zaposlenih so bile usmerjene v skrbno načrtovanje
in varčevanje pri porabi. Za učinkovitejše obvladovanje stroškov
smo poostrili kontrolo pred izdajo naročila. Člani strokovnih komisij za vodenje postopkov oddaje javnega naročila so oblikovali
razpisne pogoje v smislu strokovno dopustnih nižanj ravni tehničnih parametrov z namenom čim širše konkurence, seveda ob zagotavljanju ustrezne kakovosti materialov. Izvajali smo primerjalne
analize na širšem evropskem trgu (sicer se vsa obsežnejša javna
naročila objavljajo tudi v Uradnem listu EU), tako na področju cen
kot tudi strokovnih kriterijev. Največje prihranke pa smo dosegli
pri nabavah – cene žilnih opornic smo znižali za 2,5 milijona evra
na letni ravni, materiala za interventno kardiologijo za 1,1 milijona
evrov, mnogih drugih materialov pa že v predhodnih letih.
Obvladovanje stroškov za nezdravstveni material: Stroški
nezdravstvenega materiala so v letu 2014 znašali 8,5 mio evrov
in so se v primerjavi z letom 2013 (8,2 mio evrov) nekoliko povišali. Razlog za povišanje je deloma tudi v uvajanju mednarodnih
standardov kakovosti in odličnosti (tehnični material, material
za popravila in vzdrževanje itd.). Ukrepe smo izvajali na področju ozaveščanja končnih porabnikov pri porabi čistilnih in pralnih
sredstev ter režijskega in pisarniškega materiala (tiskovine, tonerji za tiskalnike). Z omejitvami nabave splošno potrošnega in
pisarniškega materiala se je posledično zmanjšala tudi poraba v
primerjavi s predhodnim letom.
Uspešni smo bili pri obvladovanju porabe energije (optimizacija razsvetljave in ogrevanja) oz. stroškov energetskih virov. V letu
2014 so stroški energetskih virov znašali 7,3 mio evrov in so se v
primerjavi z letom 2013 znižali za 0,9 mio evrov.
6.2.2.2. Obvladovanje stroškov storitev
UKC Ljubljana je obvladoval stroške storitev z obvladovanjem količine porabe in obvladovanjem cen. Stroški storitev so v letu 2014
znašali 55,7 mio evrov in so se v primerjavi z letom 2013 (54,7
mio evrov) povišali predvsem zaradi uvajanja mednarodnih standardov varnosti in odličnosti (stroški tekočega in investicijskega
vzdrževanja).
Obvladovanje stroškov za zdravstvene storitve: Stroški
zdravstvenih storitev so v letu 2014 znašali 25,6 mio evrov in so
bili za 1 mio evrov višji kot v letu 2013 (storitve inštitutov MF in
ZTM) predvsem zaradi uvajanja mednarodnih standardov odličnosti in varnosti ter večjega obsega izvedenega programa. Na
področju medicinskih storitev si je UKC Ljubljana prizadeval za
skrbno in strokovno utemeljeno odrejanje preiskav ter diagnostike
(stopenjska diagnostika), dosledno so se upoštevala tudi navodila
iz Splošnega dogovora tako, da so bolniki osnovne laboratorijske
preiskave pred sprejemom opravili že na nivoju primarnega varstva.
Obvladovanje stroškov za nezdravstvene storitve: Stroški
storitev so v letu 2014 znašali 30,17 mio evrov in so se v primerjavi z letom 2013 (30,21 mio evrov) nekoliko znižali.
6.2.2.3. Znižanje stroškov dela
UKC Ljubljana je uspešno izvajal ukrepe za znižanje stroškov dela.
V primerjavi z letom 2013 je UKC Ljubljana v letu 2014 znižal stroške dela
za 4,3 mio evrov. Pri tem je potrebno upoštevati, da je UKC Ljublja-
na moral v stroške dela upoštevati tudi izplačilo druge polovice
obveznosti odprave tretje četrtine nesorazmerij plač zaposlenih s
pripadajočimi obrestmi (5,8 mio evrov).
V letu 2014 je UKC Ljubljana obvladoval stroške dela predvsem z
naslednjimi ukrepi:
• obvladovanje števila zaposlenih,
• obvladovanje nadomeščanja odsotnih zaposlenih,
• obvladovanje stroškov podjemnih pogodb,
• obvladovanje stroškov izobraževanja,
• obvladovanje avtorskih honorarjev,
• obvladovanje stroškov dela študentov preko študentskih servisov.
6.3 Model poslovne
odličnosti in ocena v okviru priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO)
UKC Ljubljana je v letu 2014 v okviru PRSPO 2013 dosegel interval
točk med 400 in 450 in pridobil mednarodni certifikat EFQM »Prepoznani v odličnosti – 4 zvezdice«, kar nas uvršča med odlične
univerzitetne bolnišnice v EU. UKC Ljubljana je edina zdravstvena organizacija v Sloveniji, ki ima mednarodni veljavni certifikat
EFQM »Prepoznani v odličnosti – štiri zvezdice«. S tem rezultatom (številom točk) je UKC Ljubljana dokazal uspešno uporabo
Evropskega modela odličnosti EFQM za nenehno izboljševanje in
se uvrstil v elitno skupino evropskih odličnih bolnišnic »Prepoznani
v odličnosti – 4 zvezdice«)
Nadaljevali smo s sistematičnim uvajanjem modela EFQM v poslovanje in pripravili samoocenitveno poročilo – analizo stanja in
izboljšav po evropskem modelu poslovne odličnosti EFQM. UKC
Ljubljana se je tudi v letu 2014 ponovno prijavil na razpis Vlade RS
za Priznanje RS za poslovno odličnost (PRSPO 2014). Ocenjevalci,
ki so v začetku januarja 2015 presojali UKC Ljubljana, so ponovno zaznali velik napredek v odličnosti UKCL in so bili navdušeni
nad varno in kakovostno obravnavo pacientov, izidi zdravljenj (v
primerjavi z odličnimi evropskimi kliničnimi centri), opredeljenostjo in urejenostjo večine procesov, strokovnostjo in prijaznostjo
osebja UKCL, odnosom zaposlenih do pacientov, sodobnimi metodami zdravljenja in zdravstvene nege. Razglasitev rezultatov bo
predvidoma marca 2015.
6.4 Mednarodna akreditacija DNV – DIAS
UKC Ljubljana je v letu 2014 prejel mednarodni certifikat – akreditacijo DNV DIAS. V okviru presoje smo popisali in prenovili glavne
in podporne procese organizacijskih enot (klinik, KO …). Dogradili
smo:
• kazalnike uspešnosti in vzpostavili PDCA kroge (načrtovanje –
izvedba – analiza – ukrepi) v organizacijskih enotah (celovito
načrtovanje merljivih ciljev po vseh vidikih poslovanja);
• sistem vodenja kakovosti (prenova službe za kakovost in odbora za kakovost, izvajanje notranjih presoj in vodstvenih pregledov, vodenje ukrepov (evidenca nalog) …);
• sistem vodenja medicinske dokumentacije v skladu z ISO
standardi (oblika, klasifikacija, avtorizacija novih obrazcev …),
zdravstveno dokumentacijo in nadzor nad vodenjem in popolnostjo zdravstvene dokumentacije;
95
• sistem upravljanja z zdravili, sistem obvladovanja okužb, sistem upravljanja s kadri;
• sistem upravljanja fizičnega okolja: dokumentiranost procesov,
politike in postopkov na nivoju UKCL, ocenjevanje in izboljševanje upravljanja fizičnega okolja (upravljanje v sili; upravljanje
varnosti; vzdrževanje varne infrastrukture; protipožarna varnost; upravljanje z nevarnimi snovmi);
• upravljanje z medicinsko opremo (postopki upravljanja z medicinsko opremo, načrt vzdrževanja aparatov; evidence) itd.
Organizacijske enote, ki so jih presojali presojevalci in vodje skupin za posamezno področje, so pripravile podrobnejša poročila o
ugotovljenih odstopanjih od zahtev standarda DIAS in plan korektivnih ukrepov. Projektna skupina za akreditacijo in vodje posameznih področij DIAS standarda so na podlagi teh poročil in planov
korektivnih ukrepov izvajali aktivnosti za odpravo odstopanj.
6.5 Projekt SiOK (Slovenska organizacijska klima)
UKC Ljubljana je v začetku leta 2014 ponovno (četrtič) izvedel
merjenje organizacijske klime (odnos do kakovosti, inovativnost,
pripadnost organizaciji, vodenje, notranji odnosi, strokovna usposobljenost in učenje, organiziranost, poznavanje poslanstva ter
vizije, notranje komuniciranje in informiranje, razvoj kariere, nagrajevanje, zadovoljstvo pri delu). Merjenje je bilo anonimno in ga
je izvajal zunanji izvajalec.
Rezultati merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih so prikazani skozi štiri standardne indekse, in sicer: indeks
odzivnosti zaposlenih (A), indeks organizacijske klime (B), indeks
sistemov vodenja in razvoja (C), indeks zadovoljstva (D) ter skozi
agregatni indeks OCS (E).
Indeks odzivnosti zaposlenih (A)
Vprašalnik je bil naslovljen na vse zaposlene v UKCL, izpolnilo jih
je 1.186 od 7.652 zaposlenih, kar predstavlja 15,5-odstotno udeležbo.
Indeks organizacijske klime (B)
Srednja vrednost tega indeksa, ki je sestavljen iz več klimatskih
kategorij, znaša 2,97.
Primerjalno s predhodnim merjenjem ugotavljamo, da so nekatere
kategorije ocenjene nižje kot lani, dve kategoriji (»Usposabljanje in
vključenost« ter »Jasnost zahtev in nagrade«) pa sta malenkost
višji v primerjavi s prejšnjim merjenjem.
96
Indeks sistemov vodenja in razvoja (C)
Srednja vrednost sistemov vodenja in razvoja znaša 2,77. Ugotavljamo, da je najvišje ocenjena kategorija »Operativno vodenje« in
je nad kritično točko 3. Nekoliko nižje so ocenjene kategorije »Komuniciranje«, »Osebni razvoj in kariera«, »Strateško usmerjanje in
organiziranje« ter »Ciljno vodenje in nagrajevanje«.
Indeks zadovoljstva zaposlenih (D)
Srednja vrednost indeksa zadovoljstva zaposlenih je dokaj dobro ocenjena in znaša 3,18. Najvišje ocenjen vidik zadovoljstva
je »zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve«, najnižje ocenjena vidika
zadovoljstva zaposlenih pa sta »Zadovoljstvo s plačo« ter z »Možnostmi za napredovanje«, na kar praktično nimamo vpliva.
Indeks OCS (C)
Srednja vrednost indeksa OCS je 2,78, kar pomeni, da so skoraj
vsi indeksi ocenjeni z nižjo srednjo vrednostjo, najvišje pa je ocenjen indeks »Zadovoljstvo zaposlenih« (3,18).
7.
OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA
97
7.1 Kazalniki poslovne učinkovitosti
PRILOGA (MZ) – Obrazec 7: KAZALNIKI UČINKOVITOSTI
2014
Priloga poročila so tudi kazalniki poslovne učinkovitosti, ki so določeni v skladu s Splošnim dogovorom za leto 2014.
7.2Finančni kazalniki poslovanja
Tabela 44: (MZ Tabela 6) Finančni kazalniki poslovanja, kot so določeni v Prilogi BOL II/b-8 Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2014.
KAZALNIK
LETO 2013
LETO 2014
INDEKS 2014 / 2013
0,95
0,98
103,0
1. Kazalnik gospodarnosti
2. Delež amortizacijskih sred. v pogodbah ZZZS
3,10
3,06
98,7
3. Delež porabljenih amortizacijskih sred.
82,51
106,79
129,4
4. Stopnja odpisanosti opreme
0,75
0,79
105,3
5. Dnevi vezave zalog materiala
33,75
32,48
96,3
6. Koeficient plačilne sposobnosti
3,10
3,76
121,0
7. Koeficient zapadlih obveznosti
2,80
3,59
128,2
8. Kazalnik zadolženosti
0,35
0,40
115,2
9. Pokrivanje kratkoročnih obveznosti z gibljivimi sredstvi
0,56
0,50
88,5
10. Prihodkovnost sredstev
0,90
0,90
100,2
1. Kazalnik gospodarnosti = (celotni prihodki AOP 870 / celotni
odhodki AOP 887).
2. Delež amortizacijskih sred. v pogodbah ZZZS = (priznana
amortizacija s strani ZZZS/celotni prihodki iz pogodb z ZZZS).
3. Delež porabljenih amortizacijskih sredstev = (naložbe iz
amortizacije/priznana amortizacija v ceni storitev).
4. Stopnja odpisanosti opreme = (popravek vrednosti opreme AOP
007/oprema in druga opredmetena osnovna sredstva AOP 006).
5. Dnevi vezave zalog materiala = (stanje zalog AOP 023/stroški materiala AOP 873 x 365).
Vpišejo se podatki o zalogah iz bilance stanja (AOP 023) in
ustrezno prilagojeni podatki o stroških materiala iz bilance
uspeha (AOP 873) ter podatki o nabavni vrednosti prodanega
materiala in blaga (AOP 872). Izvirni podatek AOP 873 se prilagodi tako, da se upoštevajo samo stroški materiala, ki so predmet skladiščnega poslovanja (kar pomeni, da je s tem podatek
vsebinsko primerljiv z AOP 023). Vpiše se samo tisti porabljeni
material, ki se vodi preko razreda 3 (kreditni promet).
98
6. Koeficient plačilne sposobnosti = (povprečno št. dejanskih
dni za plačilo/povprečno št. dogovorjenih dni za plačilo).
7. Koeficient zapadlih obveznosti = (zapadle neplačane obvez.
na dan 31. 12./(mesečni promet do dobavit. AOP 871 / 12)).
8. Kazalnik zadolženosti = (Tuji viri AOP 034+047+048+055)/
Obveznosti do virov sredstev AOP 060).
9. Pokrivanje kratkoročnih obveznosti z gibljivimi sredstvi =
((AOP 012+AOP 023)/AOP 034).
10.Prihodkovnost sredstev = (prihodek iz poslovne dejavnosti (AOP 860/osnovna sredstva po nabavni vrednosti AOP
002+004+006).
8.
OCENA STROKOVNE UČINKOVITOSTI – KAKOVOSTI IN VARNOSTI
99
8.1Program in letni cilji za zagotovitev in nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti pacientov
Letni cilji, kazalniki in ocena uspešnosti uresničevanja ciljev s področja kakovosti in varnosti pacientov je podana že v poglavju 4,
in sicer v okviru analize uresničevanja naslednjih letnih ciljev:
• uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana – doseganje želenih izidov zdravljenja;
• varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana;
• obvladovanje čakalnih dob UKC Ljubljana;
• zadovoljni pacienti in drugi odjemalci storitev UKC Ljubljana;
• učinkovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana;
• motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana;
• razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v
prakso.
Kakovostna in varna obravnava pacientov je ključna strateška
usmeritev v UKC Ljubljana.
V letu 2014 smo nadaljevali z reorganizacijo sistema vodenja kakovosti in uskladili aktivnosti na strateškem operativnem nivoju.
Komisija za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor je
nadzirala organizacijo izvedbe strateških projektov kakovosti in
pripravila predloge usmeritev za odbor za kakovost.
V okviru priprav na pred presojo ISO 9001:2008 in EN 15224 so
potekala usposabljanja koordinatorjev sistema vodenja (KSV) na
področju sistema vodenja kakovosti (izvedba notranjih presoj in
vodstvenih pregledov). Prav tako so potekala izobraževanja in redni nadzori s področja obvladovanja zdravstvene dokumentacije.
V organizacijskih enotah/službah/inštitutih so potekale aktivnosti
v zvezi z realizacijo korektivnih ukrepov ugotovljenih na presoji
DIAS DNV, priprave na presoje ISO in DIAS v maju 2015.
V okviru Sistema upravljanja z odkloni smo pripravili celovito dokumentacijo za projekt informatizacije odklonov; razpis je v teku.
Preko Urada varuha človekovih pravic, Urada informacijske pooblaščenke in pristojnih zastopnic pacientovih pravic smo uskladili
postopek reševanja pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitve
pacientovih pravic v UKC Ljubljana.
100
V letu 2014 smo uresničevali strategijo razvoja kakovosti
UKC Ljubljana, katere ključni cilji so:
• optimizacija varnosti zdravstvene oskrbe;
• povečanje zadovoljstva pacientov;
• izboljšanje strukture, procesov in kakovosti zdravstvene oskrbe z uvedbo korektivnih ukrepov, notranjih presoj, postopkov
certificiranja in akreditacije;
• razvoj sistema uravnoteženih kazalnikov (BSC) za učinkovito
in uravnoteženo uresničevanje strateških ciljev, zagotavljanje
transparentnosti učinkovitosti in kakovosti procesov, strukture
in vodenja;
• razvoj in uvedba dodatnih orodij za vodenje kakovosti in obvladovanje tveganj – metode stalnega izboljševanja – PDCA,
analize tveganj;
• vzpostavitev učinkovitega informacijskega sistema na področju kakovosti.
Ukrepi in projekti so bili usmerjeni v uresničevanje ciljev izboljševanja kakovosti:
• razvoj sistema kazalnikov kakovosti (tabela kazalnikov kakovosti, zbiranje, poročanje, korektivni ukrepi);
• obvladovanje tveganj (izdelava strategije obvladovanja tveganj, OP Obvladovanja tveganj, Navodilo za delo);
• uvedba učinkovitih izboljšav (PDCA krog);
• oddelčne table kazalnikov (cilji organizacijskih enot, pacienti,
zaposleni, procesi, kazalniki);
• Lean pristopi (5S in vizualni menedžment);
• sistem kakovosti ISO 9001:2008 in EN 15224;
• nadaljnja širitev pristopov treh modelov kakovosti (ISO
9001:2008 in EN 15224, standardi za bolnišnice DIAS in
EFQM) na strateškem in operativnem nivoju;
• prenos pristopov vodenja kakovosti odličnih bolnišnic (transformacija sistema vodenja kakovosti, transparentnost kakovosti s kazalniki in metodologija učinkovitih izboljšav).
V UKCL smo izvajali številne aktivnosti za izboljševanje kakovosti
in varnost zdravstvene oskrbe iz sledečih vidikov:
1.varnost
• uporaba kirurškega varnostnega kontrolnega seznama v
operacijskih dvoranah,
• spremljanje odzivnosti iz področja higiene rok,
• obvladovanje bolnišničnih okužb (katetrske sepse, večkrat
odporni mikroorganizmi),
• kontinuirano izobraževanje o pravilni uporabi oblog za oskrbo ran,
• zdravstvena obravnava poškodb zaposlenih z ostrimi predmeti,
• obvladovanje zdravil z visokim tveganjem;
2.učinkovitost
1. optimizacija ležalne dobe,
2. optimizacija časa urgentne ambulantne obravnave,
3. naročanje na ure na različne preiskave, preglede;
3.dostopnost
• obvladovanje čakalnih dob,
• osredotočenost na pacienta,
• zadovoljstvo pacientov,
• usmeritev procesov na potrebe pacientov.
Na osnovi analize tveganj so potekali 4 ključni projekti za povečanje varnosti pacientov in stroškovne učinkovitosti:
1. Prevencija katetrske sepse,
2. Higiena rok,
3. Kirurški varnostni kontrolni seznam in
4. Obvladovanje zdravil z velikim tveganjem (opioidni analgetiki in
sedativi, insulin, antikoagulanti).
Za vse aktivnosti smo vzpostavili kazalnike s ciljnimi vrednostmi in
načrt ukrepov za doseganje ciljev.
8.2Povratne informacije uporabnikov za leto 2014
8.2.1 Zadovoljstvo uporabnikov
UKC Ljubljana spremlja zadovoljstvo uporabnikov storitev z nacionalnimi anketami, ki je bila izvedena tudi konec leta 2014, in
lastnimi anketami.
V letu 2010 smo na vseh hospitalnih oddelkih UKC Ljubljana uvedli uporabo enotnega vprašalnika o zadovoljstvu pacientov z
bolnišnično zdravstveno obravnavo, z letom 2011 pa tudi za
specialistično in urgentno ambulantno obravnavo. Na klinikah smo imenovali odgovorne osebe za sproten vnos podatkov v
spletno aplikacijo ter za obdelavo in analizo anket. Zadovoljstvo
pacientov smo izmerili tako, da smo razporedili odgovore s pomočjo Likertove lestvice od 1 (najslabša ocena) do 5 (najboljša
ocena).
Zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo: Obdelanih je bilo 7246 anket. Skupna ocena zadovoljstva
pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo v UKC Ljubljana v
letu 2014 je bila 4,77. Pacienti so pri bolnišnični obravnavi najbolje ocenili skrb za lajšanje bolečin (4,90) ter količino prejetih informacij o bolezni in zdravljenju (4,89). Sledijo ocene glede: odnosa
zaposlenih (4,83), razumljivosti informacij (4,80) ter spoštovanja
pravice do zasebnosti (4,76). Najslabše so hospitalizirani pacienti
ocenili možnost sodelovanja pri odločitvah o zdravstveni obravnavi (4,41) ter seznanjenost s pravicami in dolžnostmi (4,37). Ocene
pridobljene z anketo v letu 2014 so se v primerjavi z ocenami iz
leta 2012 pri vsakem vprašanju izboljšale. Večjo odzivnost pacien-
tov bomo skušali doseči z boljšo dostopnostjo anket in osebnim
pristopom zdravstvenega osebja. Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo so dosegli: Klinika za nuklearno medicino (4,92), Očesna klinika (4,9),
Ortopedska klinika (4,82), Ginekološka klinika (4,80), Nevrološka
kinika (4,79), Interna klinika (4,71), ORL (4,68) ter Kirurška klinika
(4,66).
Zadovoljstvo pacientov s specialistično zdravstveno
obravnavo: Obdelanih je bilo 5700 anket. Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo v letu
2014 je bila 4,24. Pacienti so v specialistično-ambulantni obravnavi najbolje ocenili spoštovanje pravice do zasebnosti z oceno
4,87, sledijo ocene glede: odnosa zaposlenih (4,72), zdravstvene
obravnave (4,59), prejetih informacij (4,51), postopka naročanja
(4,42) in časa čakanja na pregled (4,32). Najslabše so ocenili ponovno obveščanje o pregledu (datum pregleda oddaljen več kot
30 dni) z oceno 2,33 ter seznanjenost z vzroki za daljše čakanje
v čakalnici (več kot 60 minut) z oceno 2,24. Vzrok za tako nizke
ocene, ki tudi najbolj vplivajo na skupno oceno zadovoljstva z ambulantno obravnavo, je v točkovanju odgovorov, kjer je DA ovrednoten s petimi točkami in NE z eno točko. Iz tega razloga smo
odgovore pri teh vprašanjih izrazili tudi v deležih, in sicer: v kolikor
je bil čas čakanja več kot 30 dni je 33,3 % pacientov (v 2013 17
%) bilo ponovno obveščenih o pregledu in 31 % pacientov (v 2013
26 %), ki so čakali več kot 60 minut v čakalnici, je bilo seznanjenih
z vzrokom čakanja. Ob tem velja izpostaviti, da se je v letu 2014
delež pacientov, ki so čakali več kot 60 minut, zmanjšal za 5,4 %.
Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo so dosegli: Inštitut za medicinsko rehabilitacijo (4,5), Stomatološka klinika (4,34), Ginekološka klinika
(4,23), Kirurška klinika (4,23), Nevrološka klinika (4,19), Očesna
klinika (4,16), Ortopedska klinika (4.06) ter Interna klinika (4,05).
Tabela 45: Zadovoljstvo hospitaliziranih pacientov po letih.
Ključna področja
2011
2012
2013
2014
Indeks (14/13)
Zadovoljstvo z odnosom zaposlenih
4,78
4,80
4,80
4,83
100,6
Obravnava bolečine
4,89
4,88
4,88
4,90
100,4
Količina informacij o bolezni in zdravljenju
4,79
4,84
4,88
4,89
100,2
Razumljivost informacij
4,74
4,79
4,77
4,80
100,6
Informiranost o pravicah
4,33
4,17
4,15
4,37
105,3
Možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev
4,28
4,37
4,29
4,41
102,8
Varovanje zasebnosti
4,74
4,76
4,63
4,76
102,8
101
Tabela 46: Zadovoljstvo pacientov v specialističnih ambulantah, 2011–2014.
Ključna področja
2011
2012
2013
2014
Indeks (14/13)
Spoštovanje pravice do zasebnosti
4,83
4,88
4,85
4,87
100,4
Odnos zaposlenih
4,63
4,69
4,65
4,72
101,5
Zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo
4,53
4,60
4,55
4,59
100,9
Zadovoljstvo s prejetimi informacijami
4,43
4,51
4,49
4,51
100,4
Zadovoljstvo s postopkom naročanja
4,37
4,46
4,39
4,42
100,7
Trajanje čakanja na pregled v čakalnici
4,20
4,16
4,25
4,32
101,6
Ponovno obveščanje o pregledu
1,69
1,78
1,74
2,33
133,9
Seznanjenost z vzroki za daljše čakanje v čakalnici
2,05
1,90
2,13
2,24
105,2
Pacienti, ki so čakali 60 min. ali manj (%)
75,70
76,20
78,90
84,30
106,8
8.2.2Pritožbe in pohvale pacientov
V letu 2014 je Urad za pritožbe in pohvale v UKC Ljubljana prejel
skupno 548 zadev (pritožb in pohval pacientov, njihovih svojcev
oz. sorodnikov). V posamični zadevi so lahko opisane pritožbe,
pohvale in zadeve pod drugo hkrati. Od prispelih zadev je bilo 14
zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, kot to opredeljuje ZPacP, 236 pritožb, 174 pohval in 138 zadev opredeljenih
kot »drugo« (Podrobnejša obrazložitev je na voljo). V skupnem
številu niso upoštevane prošnje za posredovanje, ki so bile rešene
po telefonu, različne informacije po telefonu in anketni vprašalniki
za bolnike glede kakovosti storitev v UKC Ljubljana. Zadeve so
v Urad največkrat posredovane preko elektronske pošte, pisno
in po telefonu, osebno pa redkeje. Način obravnave pritožb je v
skladu s Statutom UKC Ljubljana in Pravilnikom o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih
pravic v UKC Ljubljana. Na pritožbe so odgovarjali predstojniki
klinik in kliničnih oddelkov v sodelovanju z glavnimi medicinskimi
sestrami klinik in kliničnih oddelkov, predstojniki samostojnih klinik
in kliničnih inštitutov ter vodje dejavnosti skupnega pomena. Na
pritožbe, ki niso bile opredeljene, oziroma se niso nanašale na
konkretno organizacijsko enoto ali zadevale naštetih, je bilo potrebno pridobiti informacije in je odgovore sestavljal vodja Urada.
Postopek zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic se
vodi v skladu z Pravilnikom o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic v UKC Ljubljana
(Pravilnik) in ZPacP. Zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih
pravic obravnava Komisija za prvo obravnavo kršitve pacientovih
pravic. V obravnavo se vključujejo poleg pacienta in morebitnega
pooblaščenca pacienta, odgovorne osebe iz organizacijske enote,
na katero se zahteva nanaša, občasno tudi pooblaščenki za varnost, pravnik iz pravne službe UKC Ljubljana in po potrebi strokovnjaki z obravnavanega področja. V času od 1. 1. do 31. 12. 2014
je bilo vloženih 14 zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih
pravic.
Tabela 47: Primerjalna tabela prispelih zadev od leta 2010 do
konca leta 2014.
Leto 2011
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2014
delež (%)
število (n)
delež (%)
število (n)
delež (%)
število (n)
delež (%)
Število (n)
Delež (%)
Indeks
2014/13
3
1
6
2
6
2
4
1
14
2,6
350,0
Pritožbe
148
54
177
54
152
45
224
49
236
43,1
105,4
Pohvale
82
29
96
29
116
34
159
35
174
31,8
109,4
Drugo
45
16
50
15
64
19
70
15
138
25,2
197,1
Skupaj vse obravnave
275
100
329
100
338
100
457
100
548
100
119,9
Zahteve za prvo obravnavo
102
Leto 2010
število (n)
PRISPELE ZADEVE 8.2.3Zadovoljstvo študentov s klinično prakso
V študijskem letu 2013/14 smo pričeli z izvajanjem merjenja zadovoljstva študentov, ki opravljajo klinično prakso v UKCL, s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika.
Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. V prvih treh
sklopih so vprašanja razdeljena na lestvici od 1 (najslabše) do 6
(najbolje). Vprašanja iz prvih treh sklopov so vključena v končno
oceno, ki je izražena v deležu doseženih točk glede na možno
število točk. V četrtem sklopu (Vaje so potekale v skladu z vašimi
pričakovanji) je možen odgovor le da/ne, kjer je rezultat prav tako
izražen v deležu.
Izpolnjenih je bilo 1117 anketnih vprašalnikov iz osmih različnih
študijskih programov in skupna ocena je znašala 87,01 % (s standardnim odklonom 13,68 %). Sicer so študentje najbolje ocenili
sklop Klinični mentor z oceno 90,38 % (SD 14,23 %), nato sklop
Odnos zaposlenih do študentov 87,67 % (SD 17,02 %), najslabše
pa so ocenili sklop glede informiranja s strani šole o poteku kliničnih vaj 69,3 % (SD 26,13 %).
8.3 Presoje, aktivnosti za pridobitev akreditacijske listine
V letu 2014 je UKCL prejel:
• mednarodni certifikat – akreditacijo DIAS DNV glede izpolnjevanja mednarodnih standardov za bolnišnice. Na osnovi
odzivnega poročila presoje smo pripravili načrt korektivnih
ukrepov s terminskim planom in odgovornimi za odpravo
neskladij s standardi DNV;
• mednarodni certifikat EFQM »Prepoznani v odličnosti – 4
zvezdice«. V skupni oceni smo dosegli interval točk med 400
in 450 in pridobili. V letu 2014 so potekale priprave na ponovno presojo za pridobitev priznanja RS za poslovno odličnost za
leto 2014.
Izvedli smo notranje presoje in vodstvene preglede v skladu
z zahtevami standardov ISO 9001:2008 in na osnovi ugotovitev pripravili načrte korektivnih ukrepov.
91,4 % anketiranih študentov je izrazilo mnenje, da so vaje potekale v skladu z njihovimi pričakovanji.
Tabela 48: Notranje in zunanje presoje/nadzori v letu 2014.
Organizacijska enota
Število notranjih presoj
Število zunanjih presoj
JAZMP
Interna klinika
14
13
2
Kirurška klinika
14
14
5
Nevrološka klinika
4
4
Ginekološka klinika
5
1 Certifikacijska presoja ISO 9001
3
Pediatrična klinika
6
12
1
Stomatološka klinika
8
2
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo.
2
2
Očesna klinika
1
1
1
Ortopedska klinika
1
1 Certifikacijska presoja ISO 9001
1
Kinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
1
2
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
1
1
Inštitut za medicinsko rehabilitacijo
1
1
Klinika za nuklearno medicino
1
1 Certifikacijska presoja ISO 9001
Klinični inštitut za radiologijo
1
1
Negovalni oddelek
1
0
Klinični inštitut za klinično kemijo in klinično biokemijo
1
Zdravstveni inšpektorat
Oskrbovalne službe
1
1
Reševalna postaja
1
1
Lekarna
3
5
103
8.4 Poročilo o sistemu upravljanja z odkloni
Sistem za obvladovanje varnostnih zapletov in odklonov je namenjen prepoznavanju, ugotavljanju in analiziranju teh dogodkov
ter na osnovi tako pridobljenih spoznanj, poučevanju zdravstvenih
delavcev in predlaganju izboljšav, da se podobni zapleti ne bi ponavljali. Večina varnostnih zapletov je posledica okoliščin, ki jih
omogoča sistem dela. Obravnava varnostnih zapletov ni naravnana na vpletene osebe, pač pa na dogodke. Po vsem svetu je
vprašanje varnosti pacientov primarno v sistemih zdravstvenega
varstva in skrb za varno zdravstveno oskrbo vse pomembnejše.
V okviru sistema zagotavljamo:
• poročanje o varnostnih zapletih, spremljanje obravnav varnostnih incidentov, ugotavljanje vzrokov in posledic;
• spremljanje odpravljanja vzrokov in okoliščin, ki so dopustile
incident, in odpravljanje osnovnih vzrokov in spremljajočih dejavnikov.
Cilj sistema je nenehno izboljševanje varnosti pacientov in zaposlenih. V ta namen na podlagi Strategije kakovosti in varnosti
uvajamo:
• centralno bazo podatkov o vseh oblikah in številu varnostnih
zapletov na enem mestu;
• dograditev metodologij in ukrepov za izboljševanje varnostne
kulture;
• dodatna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in seznanjanje pacientov ter njihovih bližnjih o pomenu varnostne kulture;
• dodatno vključevanje vseh zaposlenih in uporabnikov v izboljševanje varne zdravstvene obravnave;
• izboljševanje organizacijske in medosebne kulture v bolnišnici
itd.
V letu 2014 smo prejeli skupno 3303 obvestil o varnostnih zapletih. Od teh smo 41 varnostnih zapletov opredelili kot opozorilni nevarni dogodek (OND). V 14 primerih smo sprožili postopek
vzročno posledične analize (VPA) oz. analize osnovnih vzrokov,
377 varnostnih pogovorov ter 3 konference o zapletih in izidih
zdravljenja (MM konferenca). Navedeni podatki se nanašajo na
postopke, ki so evidentirani v Sistemu upravljanja z odkloni.
Pri vseh analizah OND so opredeljeni preventivni in korektivni
ukrepi za preprečevanje ponavljanja zapletov z natančno opredeljenimi roki izvedbe in odgovornimi nosilci. V organizacijskih
predpisih so opredeljeni roki odzivnih poročil o izvedenih ukrepih
in obdobna poročila o učinkovitosti (učinkih) izvedenih ukrepov.
104
Odbor za varnost, ki deluje v okviru Komisije za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor, je odgovoren za izdelavo centralnega registra tveganj, oceno tveganj in izdelavo predlogov ter
nadzor izvedbe preventivnih in korektivnih ukrepov ter varnostnih
politik v UKC Ljubljana. Cilji odbora so:
• zagotoviti celovit in učinkovit sistem upravljanja s tveganji, ki
lahko vplivajo na varnost pacientov, osebja ali ostale obiskovalce bolnišnice. Ocena tveganja je definirana ob upoštevanju
obsega, narave in časovnih dejavnikov tveganja ter da je proaktivna;
• nadzor nad izvajanjem sistema upravljanja s tveganji – poročila o učinkovitosti omenjenega sistema služijo kot osnova za
nenehne izboljšave;
• poznati zahteve glede potrebnih virov in zagotoviti ustrezne
vire za upravljanje tveganj (po prioritetah in v skladu z zmožnostmi), vključno z dodeljevanjem usposobljenega osebja za
vodenje, izvedbo del ter preverjanje, vključno z notranjo presojo.
Izdelali smo strategijo upravljanja s tveganji, Poslovnik Odbora za
varnost, vzpostavljamo centralni register tveganj. Tveganja na
posameznih področjih so v skladu z metodologijo že ocenjena.
Cilj odbora je, da izdelamo oceno tveganj na ravni UKC Ljubljana.
Podatki o številu in obliki varnostnih zapletov so pomembna informacija, na podlagi katere so preko vzročno posledičnih analiz
zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov varnostnih zapletov. Število sporočil o varnostnih
zapletih se je v obdobju preteklih let povečuje, kar kaže na večjo
ozaveščenost zaposlenih o varnostni kulturi.
Posamezni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju,
kjer se zgodijo. Tam se izvedejo tudi ukrepi, da se podobni dogodek ne bi ponovil.
Paciente, obiskovalce in druge obveščamo o dograjevanju varnostne kulture v UKC Ljubljana in možnostih sodelovanja preko
predstavnice pacientov v skupini za strokovno presojo in Sveta
pacientov.
8.5Aktivne klinične poti v UKCL
Klinični oddelek
KO za kardiologijo
KO za žilne bolezni
KO za nefrologijo
Naslov
Naslov objavljen na
internetni strani UKCL
Invazivni diagnostični in terapevtski srčni posegi
DA
Akutni koronarni sindrom brez elevacije spojnice ST
DA
Perkutana implantacija aortnih zaklopk
DA
Zdravljenje degenerativne aortne stenoze s perkutanimi posegi: balonska
dilatacija (BAV)
DA
Klinična pot za biventrikularno stimulacijo srca
DA
Klinična pot bolnika za presaditev matičnih celic
DA
Klinična pot za bolnike pred, med in po transplantaciji srca
DA
Perkutano zapiranje ASD
DA
Perkutano zapiranje PFO
DA
Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja z vstavitvijo mehanskega
podpornega sistema (VAD)
DA
Pljučna embolija
DA
Periferna arterijska bolezen - trombolitično zdravljenje arterijske zapore
DA
Periferna arterijska bolezen - invazivni rekanalizacijski poseg
DA
Zdravljenje tromboflebitisa
DA
Skozikožne znotrajžilne diagnostične in revaskularizacijski posegi naperifernih
arterijah
DA
Venska tromboza
DA
Priprava bolnika na presaditev ledvice umrlega darovalca – klinična pot
DA
Priprava bolnika na presaditev ledvice umrlega darovalca
DA
Vstavitev peritonealnega dializnega katetra v področni anesteziji
DA
Sum na trombozo AV fistule
DA
Klinična pot bolnika zaledvično biopsijo lastne ali presajene ledvice
DA
Klinična pot bolnika na peritonealni dializi pri sumu naperitonitis
DA
Klinična pot bolnika pri zvišanju koncentracije kreatinina za več kot 25 % od
stabilne prejšnje vrednosti pri bolniku s presajeno ledvico
DA
KO za kirurgijo srca in ožilja
Srčna operacija
KO za abdominalno kirurgijo
Kolorektalni karcinom
DA
Oskrba zlomov proksimalne stegnenice pri poškodovancih, starejših od 65 let
DA
Opazovanje poškodovancev s poškodbo glave
DA
Endovaskularno zdravljenje anevrizme/arteriovenske malformacije (AVM)
DA
Endovaskularni poseg vratnih in možganskih žil
DA
Akutna ishemična možganska kap (tromboliza)
DA
Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo
Sindrom zapestnega prehoda
DA
KO za bolezni živčevja
Demenca
DA
Nenormalni krvavitvi iz maternice
DA
Lažji uroginekološki posegi
DA
Lažje posege ženskega reproduktivnega trakta
DA
KO za perinatologijo
Amniocenteza in biopsija horionskih resic
DA
KO za reprodukcijo
Operativno zdravljenje benigne patologije rodil
DA
KO za reprodukcijo
Prekinitev nosečnosti z Mifepristonom in Misoprostolom
DA
KO za perinatologijo
Porod
DA
KO za travmatologijo
KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo
KO za ginekologijo
KO za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni
Bolnik z nizko rastjo
DA
Otrok, mladostnica, mladostnik s prekomerno prehranjenostjo
DA
Zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z infliksimabom
DA
Bolnik za uvajanje črpalke
DA
105
Klinični oddelek
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo
Naslov
Naslov objavljen na
internetni strani UKCL
Nosna polipoza
DA
Akutna izguba sluha
DA
Katarakta
DA
Anti VEGF rh. SDM
Očesna klinika
Ablacija retine
DA
Keratoplastika
Ortopedska klinika
Dermatovenerloška klinika
Pterigij
DA
Hernia disci
DA
Valgusna deformacija nožnega palca
DA
Endoproteza kolena
DA
Tromboflebitis,
DA
Hipostazični dermatitis,
DA
Bolnike z varicami,
DA
Golenja razjeda,
DA
Spolno prenosljivi boleznimi - ženske
DA
spolno prenosljivimi boleznimi - moški
DA
KP za kronično urtikarijo,
Limfedem
8.6 Načrtna raba protimikrobnih zdravil in preprečevanje okužb
V letu 2014 ponovno opažamo porast porabe protimikrobnih zdravil v UKC Ljubljana. S podatki so seznanjeni vsi člani komisije. Celotna poraba protimikrobnih zdravil (skupina J) je narasla za 5,38
% (s 76,12 DDD na 100 BOD na 80,22 DDD na 100 BOD), od tega
so protibakterijska zdravila narasla za 5,9 % in protiglivna za 4,51
%, naraščanje protivirusnih zdravil je na nivoju UKC majhno. Poraba je posebej narasla na Dermatološki kliniki (37 %), Očesni kliniki
(20,7 %), Pediatrični kliniki (12,9 %) in Kliniki za otorinolaringologijo in cervikalno kirurgijo (12 %). Med razredi antibiotikov je posebej zaskrbljujoče ponovno naraščanje porabe cefalosporinskih
antibiotikov. Po podatkih IMI so primerjave za preteklo obdobje
za nekatere antibiotike in bakterije nemogoče, saj se je v začetku leta 2014 spremenil način testiranja, Inštitut za mikrobiologijo
in imunologijo MF Ljubljana je tako kot drugi evropski laboratoriji
prešel na postopke po smernicah EUCAST. Ne glede na to lahko
ocenimo, da do bistvenih sprememb v občutljivosti ni prišlo, v
letu 2014 opažamo ponovno porast izolato Klebsiella pneumoniae, ki izloča ESBL po predhodnem upadu v lanskem letu, možno
je, da gre za učinek ponovne povečane porabe cefalosporinov 3.
generacije. Dokončno poročilo o bakterijski občutljivosti v letu
2014 bo objavljeno na spletni strani UKC Ljubljana.
106
DA
Načrtovane naloge Službe za notranjo revizijo so bile v letu 2013
usmerjene v redne notranje revizije (na podlagi načrta dela), izredne notranje revizije (na podlagi naloga generalnega direktorja),
izvajanje svetovanja posameznim revidiranim področjem, pripravo izjave o oceni NNJF in sodelovanje z zunanjimi institucijami.
Letni načrt dela za leto 2013 je bil pripravljen za pet zaposlenih v
Službi za notranjo revizijo. Zaradi nepričakovanih dolgih bolniških
odsotnosti (pol leta) dveh zaposlenih in obsežnosti revizij načrta
dela za leto 2013 nismo uspeli v celoti realizirati.
9.
OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC
(NNJF)
Načrtovane naloge Službe za notranjo revizijo so bile v letu 2014 usmerjene v redne notranje revizije (na podlagi načrta dela), izredne
notranje revizije (na podlagi naloga generalnega direktorja), izvajanje svetovanja posameznim revidiranim področjem, pripravo izjave o
oceni NNJF in sodelovanje z zunanjimi inštitucijami.
Letni načrt dela za leto 2014 je bil pripravljen za štiri zaposlene v Službi za notranjo revizijo. Zaradi obsežnosti revizij in sodelovanja z
zunanjimi inštitucijami načrta dela za leto 2014 nismo uspeli v celoti realizirati.
107
9.1Notranje revizije
V letu 2014 je bila izvedena redna notranja revizija:
Revizija stroškov informatike v UKC Ljubljana
Pri revidiranju stroškov informatike v UKCL za obdobje 2010–2012
je bil najbolj obsežen pregled stroškov zunanjih poslovnih partnerjev zaradi kompleksnosti in obširnosti tega področja. Na osnovi
opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili: neusklajenost
med notranjimi predpisi zaradi pogostega spreminjanja organiziranosti služb na področju informatike; v razpisnih komisijah sodelujeta v glavnem le dva zaposlena, ki sta tudi skrbnika pogodb;
pripravljena strategija razvoja informatike presega finančne zmožnosti UKC Ljubljana; zelo veliko število informacijskih sistemov
otežuje nadzor in spremljanje izvajanja pogodbenih obveznosti;
javni razpisi niso pravočasno pripravljeni; notranje kontrole so pomanjkljive pri nabavah in ravnanju z računalniško opremo.
Glede na revizijske ugotovitve so bila podana priporočila: določiti
odgovorne za medsebojno uskladitev notranjih aktov (pravilniki,
šifrant OE); pripraviti in sprejeti strategijo razvoja informatike
(kratkoročno in dolgoročno) z realnimi cilji, s konkretnimi in merljivimi vmesnimi fazami v okviru razpoložljivih sredstev za informatiko ter določiti odgovorno osebo za spremljanje izvajanja sprejete
strategije; vzpostaviti učinkovite notranje kontrole v obliki vključevanja zaposlenih, ki že delujejo po posameznih področjih; opraviti
analizo delovanja in potrebnosti vseh informacijskih sistemov ter
pregledati izvedbo oziroma realizacijo pogodb z zunanjimi izvajalci.
Na podlagi ugotovitev in danih priporočil morajo odgovorni pripraviti odzivno poročilo o popravljalnih ukrepih v roku 90 dni. Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov bomo ocenili na podlagi
sprejetih ukrepov.
V letu 2014 so bile izvedene naslednje izredne notranje revizije:
1.Revizija – mag. Zoran Miloševič, dr.med.
108
Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da
so bila v obdobju od 2008 do 2013 izvedena tri javna naročila za
nevroradiološki material, pri katerih je sodeloval tudi mag. Zoran
Miloševič, dr. med., po odprtem postopku, ki v največji meri zagotavlja cilje javnega naročanja. Zainteresiranim ponudnikom je
bila tako omogočena seznanitev z vsebino, pogoji in strokovnimi kriteriji javnega naročila, katerim bi lahko v primeru prirejanja
oporekali. Stroški spiral so se iz leta v leto nižali, od povprečne
cene za spiralo 1.487,28 evrov v letu 2008 do 1.125,35 evrov v
letu 2013. Revizijski pregled ni pokazal, da bi bil UKC Ljubljana v
zvezi z nabavo in porabo nevroradiološkega materiala oškodovan.
V revizijskem pregledu nismo zaznali nobenih nepravilnosti glede
službenih odsotnosti mag. Miloševiča, dr. med., kakor tudi ne, da
bi šlo za kršitev konkurenčne prepovedi.
2.Revizija – Operacijske mize
Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da ni
bilo vodenih ustreznih evidenc o vzdrževanju in servisiranju operacijskih miz v času trajanja pogodbe (10 let) s pridržkom lastninske
pravice, da je bila leta 2009 vložena tožba proti dobavitelju glede
sklenjene pogodbe iz leta 2001, in po sodni poti leta 2011 dosežena poravnava. UKC Ljubljana pri razpisu za vzdrževanje operacijskih miz ni ustrezno izvedel faze ugotavljanja in zbiranja potreb ter
faze analize in načrtovanja. V revizijskem pregledu nismo mogli
potrditi neustreznosti pogodbe za vzdrževanje in ustreznosti aneksa ter obratno z vidika gospodarnosti.
Glede na revizijske ugotovitve so bila podana priporočila, da se
nemudoma vzpostavijo vse ustrezne evidence in na njihovi podlagi izvede natančna analiza, ki bo pokazala, kaj je za UKC Ljubljana
najbolj racionalno v smislu gospodarnosti in predvsem obvladovanja tveganj morebitnih odklonov pri opravljanju dejavnosti, da se
izvede izračun vrednosti servisiranja in vzdrževanja operacijskih
miz, ki mora biti primerljiv s cenami na trgu na podlagi vzpostavljenih evidenc in na podlagi primerjalnih vrednosti vzdrževanja in
servisiranja istih operacijskih miz v drugih bolnišnicah v Sloveniji
in tudi v tujini, ter da se posodobi Protokol o servisiranju medicinske opreme in naprav.
Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov smo na podlagi
sprejetih ukrepov ocenili kot zadovoljive.
V fazi osnutka so naslednje revizije:
1.revizija pravilnosti naročanja pacientov na preglede in
operacije na Ortopedski kliniki,
2.revizija – prof. dr. Vane Antolič, dr. med.,višji svetnik,
3.revizija pravilnosti napredovanj zaposlenih v kadrovski
službi,
4.revizija prejetih donacij v UKC Ljubljana,
5.revizija o pravilnosti izvajanja postopkov na področju
raziskovalne dejavnosti za EP Mosar.
9.2Sodelovanje z zunanjimi 9.3 Izvajanje svetovalne institucijami
funkcije
Služba za notranjo revizijo je v tem letu aktivno sodelovala z revizorji Računskega sodišča RS pri naslednjih revizijah:
1. Čakalne dobe v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki
se je začela 22. 08. 2012 s Sklepom o izvedbi revizije in bila
zaključena 13. 02. 2014;
2. Informacijski sistem UKC Ljubljana, ki se je začela 24. 04. 2014
s Sklepom o izvedbi revizije in še ni zaključena;
3. Verodostojnost odzivnega poročila "Čakalne dobe v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana", ki se je začela 05. 06. 2014
s Sklepom o izvedbi revizije in še ni zaključena.
Služba za notranjo revizijo je aktivno sodelovala tudi s Komisijo
za preprečevanje korupcije, Nacionalnim preiskovalnim uradom in
Uradom za nadzor proračuna. Vodja službe je članica Komisije za
nadzor javnih financ pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije.
Formalna svetovalna funkcija na področju povračil stroškov
prevoza na delo in z dela, akreditacije, priprave odzivnega poročila, registra tveganj, priprave etičnega kodeksa, organizacije
strokovnih srečanj, službenih odsotnosti – vabljena predavanja,
sodelovanje pri pripravah za ocenjevanje poslovne odličnosti,
standarda ISO 9001 in akreditaciji DNV.
Neformalna svetovalna funkcija s stalno udeležbo na kolegijih
generalnega direktorja, poslovnih direktorjev in pomočnice generalnega direktorja za pravne zadeve, v odboru za kakovost, odboru
za varnost in poslovnem odboru, poslovni konferenci, Svetu zavoda ter priprava Izjave o oceni NNJF.
109
10.
POJASNILA NA PODROČJIH, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI
UKC Ljubljana si je prizadeval za uspešno uresničevanje vseh zastavljenih ciljev. Kljub vsem aktivnostim in prizadevanjem zaposlenih
nekaterih ciljev zaradi zunanjih dejavnikov ni bilo moč uresničiti.
110
Tabela 49: (MZ tabela 8) Nedoseženi cilji, ukrepi ter terminski načrt za ukrepanje.
NEDOSEŽENI CILJ
UKREPI
TERMINSKI NAČRT
ZA DOSEGANJE
• Sanacijski ukrepi vodstva UKCL, klinik in kliničnih oddelkov
• Aktivnosti za pridobitev plačila stroška odprave tretje četrtina
Izravnan poslovni izid
nesorazmerja plač v skupni vrednosti 13.237 mio evrov
• Zahtevki za plačilo celotnega realiziranega programa
• Zahtevki za plačilo podcenjenih programov (transplantacija srca, storitve HIV)
• Uravnavanje obsega dela glede na obseg plačanega programa
Leto 2014
Odprava nedopustnih čakalnih dob
Napotilo izvajalcem, da je program dosežen najmanj v planiranem obsegu, dovoljeno
tudi preseganje programa.
Leto 2014
Predlogi za širitve programov in boljše
vrednotenje že obstoječih programov
Predlogi za povečanje sredstev v Splošnem dogovoru.
Leto 2014
111
11.
112
OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA
Poslovanje UKC Ljubljana ima pozitiven vpliv na širše
družbeno okolje. UKC Ljubljana je:
• pomembna mednarodno uveljavljena in priznana zdravstvena
ustanova z mednarodno priznanimi strokovnjaki, ki uspešno
sodeluje z drugimi tujimi uglednimi bolnišnicami in univerzami. Leta 2014 je UKC Ljubljana uspešno razvil oziroma
predstavil številne odmevne metode zdravljenja;
• vodilna strokovna, pedagoška in znanstveno-raziskovalna
ustanova slovenskega zdravstva, ki zagotavlja razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvaja in izvaja
najzahtevnejše oblike zdravljenja ter daje znanje drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom ter dejavno sodeluje z
Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani;
• strokovna in uspešna sekundarna bolnišnica, ki zagotavlja kakovostno, varno in učinkovito zdravstveno oskrbo;
• s prihodkom 440 mio evrov ena od večjih ustanov v Sloveniji;
• velik kupec vseh materialov in storitev, ki jih potrebuje za izvajanje zdravstvenih storitev in drugih dejavnosti. Pri tem je pomembno, da UKC Ljubljana ostane solventen, to pomeni, da je
zmožen svoje obveznosti do dobaviteljev in države poravnavati
v rokih zapadlosti;
• velik in korekten delodajalec, ki redno poravnava vse obveznosti do zaposlenih. Povprečno število zaposlenih leta 2014 je
bilo 7.710. Zaposleni v UKC Ljubljana imajo velik intelektualni
potencial.
113
12.
DRUGA POJASNILA, KI
114
VSEBUJEJO ANALIZO
KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH
12.1 Predstavitev zaposlenih po poklicih in področjih dela
12.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike
Priloga (MZ) – Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2014
UKC Ljubljana je na dan 31. decembra 2014 zaposloval skupaj
7.778 ljudi, po administrativnem štetju pa smo načrtovali 7.661
ljudi, kar pomeni, da smo zaposlili za 1,5 odstotka oz. 117 posameznikov več, kot smo načrtovali. Navedena razlika se nanaša
predvsem na zaposlitve za določen čas, npr. pripravnikov in nadomeščanj porodniških in daljših bolniških odsotnosti. Le-te zaposlitve so namreč med tistimi, ki se v skladu z novimi predpisi
ne štejejo v kvoto zaposlenih. Število vseh zaposlenih je torej le
podatek informativne narave, pomemben le z vidika primerjave s
predhodnimi leti.
Leta 2014 je bila sprejeta Uredba o načinu priprave kadrovskih
načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (Ur. l. RS, št.
12/14, 52/14; v nadaljevanju Uredba), ki je spremenila način
štetja zaposlenih. Uvedla je princip polno zaposlenih (FTE) ter jih
razdelila po virih financiranja: 1. državni proračun; 2. proračun občin; 3. ZZZS in ZPIZ; 4. sredstva EU ali drugih mednarodnih virov,
vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna; 5. sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu; 6. druga javna sredstva
za opravljanje javne službe (npr. takse, pristojbine, koncesnine,
RTV-prispevek); 7. nejavna sredstva za opravljanje javne službe in
sredstva prejetih donacij; 8. sredstva za financiranje javnih del; 9.
namenska sredstva, iz katerih se v celoti zagotavlja financiranje
stroškov dela zaposlenih, in sicer mladih raziskovalcev, zdravnikov
pripravnikov in specializantov, zdravstvenih delavcev pripravnikov
in zdravstvenih sodelavcev pripravnikov ter zaposlenih na raziskovalnih projektih; 10. sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o
ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem (Ur. l. RS, št. 17/14).
Skupno število zaposlenih na dan 1. 1. 2014 je bilo 7.661, kar
preračunano po Uredbi predstavlja 7.366,00 polno zaposlenih.
Na dan 1. 1. 2015 in predvideno tudi na dan 31. 12. 2014 smo
načrtovali 7.323,00 vseh polno zaposlenih, upoštevaje znižanje
zaposlenosti za 1 % po vseh virih sredstev ter ob upoštevanju
povečanja za odobrenih 30 zaposlenih za dodatne programe (za
potrebe: heliport na Reševalni postaji, program Tele-kap na Nevrološki kliniki ter na Interni kliniki za potrebe Kliničnega oddelka
za hematologijo).
V skladu z določbami ZIPRS1415-A in upoštevaje spremembo
Uredbe velja zahteva za znižanje zaposlenih v obdobju januar
2014 – januar 2015 za 1 % le za skupine zaposlenih, ki so financirane iz sredstev državnega proračuna, proračuna občin, sredstev
ZZZS in ZPIZ ter iz drugih javnih sredstev za opravljanje javne službe (1., 2., 3. in 6. točka obrazca po virih financiranja).
Slika 10: Gibanje števila zaposlenih po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014.
Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (vsi profili)
8.000
7.900
7.800
2012
2013
7.700
2014
7.600
Plan (31.12.2014)
7.500
7.400
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Konec leta 2014 smo zaposlovali 1.901 nezdravstvenih delavcev,
kar je 21 zaposlenih manj, kot smo načrtovali.
115
Slika 11: Gibanje števila nezdravstvenega kadra po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014.
Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (nezdravstveni delavci)
2.020
2.000
1.980
1.960
1.940
1.920
1.900
1.880
2012
1.860
2013
1.840
2014
1.820
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
Plan (31.12.2014)
dec
Slika 12: Gibanje števila negovalnega kadra po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014.
Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravstvena nega)
3.850
3.800
3.750
3.700
3.650
2012
2013
3.600
3.550
2014
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
Na področju zdravstvene nege smo za konec leta 2014 planirali
3.702 zaposlenih, dosegli pa smo 3.791. Plan smo presegli za
89 zaposlenih, in sicer: zaposlili smo 31 pripravnikov zdravstvenih tehnikov, 3 bolničarje pripravnike, 16 medicinskih sester in
1 bolničarja na KO za hematologijo za potrebe enote intenzivne
terapije, 5 srednjih medicinskih sester na Reševalni postaji za potrebe heliporta, 1 diplomirano medicinsko sestro na Nevrološki
kliniki za program tele-kapi; ostala razlika gre na račun večjega
števila nadomeščanj odsotnih iz naslova porodniških in bolniških
odsotnosti. Število oseb, ki nadomeščajo odsotne iz naslova porodniške ali daljše bolniške odsotnosti, je 225, kar je specifika v
zdravstveni negi, saj pokrivamo 24-urno zdravstveno oskrbo. Plan
se med letom ni korigiral; pripravniki, zaposlitve na KO za hematologijo, na Reševalni postaji in za potrebe tele-kapi pa so bile
dodatno odobrene na Svetu zavoda UKC Ljubljana.
116
avg
sep
okt
nov
dec
Plan (31.12.2014)
S tem pojasnilom želimo obrazložiti, da smo vse zaposlitve imeli
predhodno odobrene s strani Ministrstva za zdravje in na Svetu
zavoda. Ni nepomembno tudi dejstvo, da je število zaposlenih iz
efektivnih ur v zadnjih treh letih ostalo praktično nespremenjeno,
kar izhaja iz podatkov o opravljenih urah (redno delo – prisotnost
zaposlenih).
Tako imamo skupaj zaposlenih 1.587 diplomiranih medicinskih sester, 1.988 srednjih medicinskih sester ter 216 bolničarjev.
V letu 2014 je zavod zapustilo skupaj 116 srednjih in diplomiranih medicinskih sester, medtem ko se je na novo zaposlilo 197
medicinskih sester skupaj. Pri tem so upoštevane zaposlitve in
prekinitve zaposlitev za določen in nedoločen čas.
Na področju zdravstvene nege je trend povečevanja deleža diplomiranih medicinskih sester. Vzroki: obravnavamo zahtevnejše
polimorbidne bolnike, prenašamo hospitalno obravnavo v dnevno
bolnišnico, kjer se aplicira biološka zdravila, izvajajo zahtevnejši
posegi, povečujemo število transplantiranih bolnikov, razvijamo
neinvazivne metode zdravljenja in diagnosticiranja, kjer je izrazito
timsko delo. Naš cilj je zagotoviti varno zdravstveno oskrbo, za
kar so izobraženi in strokovno usposobljeni zaposleni najpomembnejši dejavnik. V vseh enotah intenzivnih neg in terapij postopno
vzpostavljamo tri-izmensko delo tudi za diplomirane medicinske
sestre in postopno nameravamo zmanjšati število dežurnih mest.
V skupini farmacevtskih delavcev v letu 2014 ni bistvenih sprememb v primerjavi s preteklim letom. Konec leta 2014 smo zaposlovali tri farmacevtske delavce več, kot smo načrtovali. V skupini
zdravstvenih delavcev in sodelavcev smo konec leta 2014
presegli plan za tri zaposlene, nezdravstvenih delavcev pa je
bilo zaposlenih 21 manj od planiranih.
Konec leta 2014 je bilo zaposlenih 1.177 zdravnikov (7 zdravnikov več, kot je bilo zaposlenih konec leta 2013). Zavod je v letu
2014 zapustilo skupaj 33 zdravnikov specialistov, medtem ko smo
na novo zaposlili 27 zdravnikov specialistov. Prav tako je v letu
2014 zavod zapustilo skupaj 109 zdravnikov brez specializacije
ter specializantov, na novo se jih je zaposlilo 116. Ob koncu leta
2014 smo imeli zaposlenih skupaj 777 zdravnikov specialistov in
32 zobozdravnikov specialistov.
Slika 13: Gibanje števila zdravstvenih sodelavcev po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014.
Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravstveni delavci in sodelavci)
780
770
760
750
740
2012
2013
730
2014
720
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
Plan (31.12.2014)
dec
Opomba: V to skupino niso vključeni farmacevtski delavci.
Slika 14: Gibanje števila vseh zdravnikov po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014.
Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravniki)
1.300
1.280
1.260
1.240
1.220
1.200
1.180
1.160
2012
1.140
2013
1.120
2014
1.100
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Plan (31.12.2014)
117
Slika 15 prikazuje trend zaposlenih v zdravstveni negi, zdravnikov
(brez specializantov), ostalih zdravstvenih delavcev in nezdravstvenega kadra od leta 2008 dalje.
UKC Ljubljana je na dan 31. 12. 2014 zaposloval 425 zaposlenih
(5,5 odstotkov od vseh zaposlenih), ki zavoda ne bremenijo, ker
so financirani iz drugih virov (ZZZS – usposabljanje in delo pripravnikov, sekundarijev in specializantov; ARRS – usposabljanje mladih raziskovalcev itd.). Med njimi je 342 zdravnikov (80,5 odstotka), med katerimi prevladujejo specializanti (291 specializantov).
Preostalih 68 je pripravnikov in 15 je raziskovalcev.
UKC Ljubljana je na dan 31. 12. 2014 zaposloval 425 zaposlenih
(5,5 odstotkov od vseh zaposlenih), ki zavoda ne bremenijo, ker
so financirani iz drugih virov (ZZZS – usposabljanje in delo pripravnikov, sekundarijev in specializantov; ARRS – usposabljanje mladih raziskovalcev itd.). Med njimi je 342 zdravnikov (80,5 odstotka), med katerimi prevladujejo specializanti (291 specializantov).
Preostalih 68 je pripravnikov in 15 je raziskovalcev.
Slika 14: Gibanje števila vseh zdravnikov po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2012 do 2014.
Št. zaposlenih na zadnji dan v mesecu (zdravniki)
1.300
1.280
1.260
1.240
1.220
1.200
1.180
1.160
2012
1.140
2013
1.120
2014
1.100
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Plan (31.12.2014)
Slika 15: Povprečno število zaposlenih v okviru navedenih poklicnih skupin od leta 2008 dalje.
4.000
940
3.500
920
900
3.000
880
2.500
860
2.000
840
1.500
820
1.000
800
500
780
0
760
2008
118
2009
2010
2011
2012
2013
Zdravstvena nega
Nezdravstveni kader (J in B)
Zdravniki (brez specializantov)
Ostali zdravstveni sodelavci
2014
Tabela 50: Število zaposlenih po dejavnostih v UKC Ljubljana (razdelitev na zdravstveni in nezdravstveni del).
1 - Zdravstveni kader
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
po stanjuna zadnji dan v mesecu
Plan na dan
31.12. 2014
Število zaposlenih
na dan
na dan
31.12.2013
31.12.2014
2 - Nezdravstveni kader
Indeks: Re14/
Plan14
Plan na dan
31.12. 2014
Število zaposlenih
na dan
na dan
31.12.2013
31.12.2014
Indeks: Re14/
Plan14
Interna klinika
1.070
1.103
1.128
105,4
139
134
142
102,2
Kirurška klinika
157
155
164
104,5
1.642
1.666
1.680
102,3
Nevrološka klinika
287
291
299
104,2
34
33
38
111,8
Ginekološka klinika
502
490
508
101,2
160
155
156
97,5
Pediatrična klinika**
447
451
458
102,5
78
78
77
98,7
Negovalna bolnišnica
27
26
29
107,4
6
7
6
100,0
Stomatološka klinika
76
70
69
90,8
10
11
10
100,0
Dermatovenerološka klinika
64
60
66
103,1
14
13
10
71,4
Klinika za inf. bol. in vroč. stanja
252
253
257
102,0
64
69
65
101,6
Očesna klinika
153
155
156
102,0
27
27
28
103,7
Ortopedska klinika
166
165
171
103,0
20
20
21
105,0
Klinika za otorino. in cervik. krg
125
127
132
105,6
19
23
23
121,1
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in
športa
25
23
22
88,0
5
5
5
100,0
Klinika za nuklearno medicino
65
62
70
107,7
15
15
15
100,0
Klinični inštitut za radiologijo
225
229
227
100,9
34
33
34
100,0
Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo
120
118
115
95,8
11
11
12
109,1
76
75
73
96,1
5
5
5
100,0
0
0
0
0,0
2
3
3
150,0
Inštitut za med. rehabilitacijo
Vodenje samostojnih in diagnostičnih enot
110
110
111
100,9
17
17
17
100,0
Reševalna postaja
96
91
95
99,0
11
12
9
81,8
Strateško upravljanje in poslovno
administrativne storitve*
25
28
25
100,0
329
336
337
102,4
166
163
161
97,0
474
456
445
93,9
94,2
Lekarna
Oskrbovalne službe**
13
17
18
138,5
156
146
147
Tehnično vzdrževalnai sektor
0
0
0
0,0
130
126
129 99,2
Sindikati
0
0
0
0,0
5
4
3
UKC Ljubljana
5.732
5.773
5.870
102,4
1.922
1.894
1.901
98,9
UKC - temeljna zdr. dej. (brez diagn.)
4.885
4.929
5.019
102,7
732
728
744
101,6
UKC - temeljna zdr. dej. - diagnostične OE
410
409
412
100,5
60
59
61
101,7
UKC - dejavnosti skupnega pomena z SUPAS
437
435
439
100,5
1.130
1.107
1.096
97,0
Služba bolniške prehrane in dietoterapije
60,0
Opomba: *število sodelavcev iz plačne skupine B (vodstvo zavoda) je iz tabele izločeno
119
120
Slika 16: Struktura zaposlenih po področjih dela na dan 31. december 2014.
Refundirani 29%
Zaposleni v
breme zavoda 71 %
ZDRAVNIKI
Administracija 28%
Nezdravstveni delavci 22 %
NEZDRAVSTVENI
DELAVCI
Zdravniki in zobozdravniki 14%
Strokovni sodelavci
in ostali nezdravstveni
delavci 72%
Ostali sodelavci
iz drugih pl. sk. 9 %
STRUKTURA
ZAPOSLENIH
Zdravstveni delavci in
sodelavci skupaj 9 %
Diplomirani in višji
negovalni kader 42%
IZVAJALCI
ZDRAVSTVENE
IN BABIŠKE
NEGE
Farmacevtski delavci 2 %
Zdravstveni tehniki
in bolničaji 58%
Zdravstvena nega 44%
Tabela 51: Predstavitev zaposlenih po skupinah profilov v UKC Ljubljana.
Struktura zaposlenih
I.
Plan na dan
31.12. 2014
Št. zap. na dan
31.12. 2013
1
2
Število zaposlenih na dan 31.12.2014
Kader iz
drugih virov
Kader v breme
zavoda
Skupaj
Indeks št.
14/Plan 14
Indeks št.
14/št. 13
3
4
5=3+4
6=5/1
7=5/2
ZDRAVNIKI IN ZDRAVSTVENA NEGA (A+B)
4.832
4.876
376
4.592
4.968
102,8
101,9
A
E1 - Zdravniki in zobozdravniki (1+2+3)
1.130
1.170
342
835
1.177
104,2
100,6
1
Zdravniki
1.083
1.120
337
796
1.133
104,6
101,2
2
Zobozdravniki
3
Zdravniki svetovalci
B
E3 - Zdravstvena nega (ZN)
II.
E2 - Farmacevtski delavci
III. E4 - Zdravstveni delavci in sodelavci
39
40
5
33
38
97,4
95,0
8
10
0
6
6
75,0
60,0
3.702
3.706
34
3.757
3.791
102,4
102,3
121
122
6
118
124
102,5
101,6
756
751
28
731
759
100,4
101,1
IV.
Ostali delavci iz drugih plačnih skupin
30
31
15
11
26
86,7
83,9
V.
J - Nezdravstveni delavci
1.922
1.894
0
1.901
1.901
98,9
100,4
Skupaj (I. + II. + III. + IV. + V.)
7.661
7.674
425
7.353
7.778
101,5
101,4
121
V decembru 2014 je bilo zaradi daljših bolniških odsotnosti odsotnih 267 javnih uslužbencev, zaradi porodniških odsotnosti ter
nege in varstva otroka pa je bilo odsotnih 349 javnih uslužbencev.
Delovni proces je zahteval določena najnujnejša nadomestila začasnih odsotnosti, kar smo delno tudi realizirali z novimi zaposlitvami
za določen čas. Na dan 31. 12. 2014 smo imeli skupaj 763 zaposlenih za določen čas, 542 zaposlenih za krajši delovni čas, 4 zaposleni pa so imeli sklenjeno pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo.
Od uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ (od dne 31.
5. 2012 dalje) je na področju zaposlovanja potrebno upoštevati
omejitve zaposlovanja pod pogoji iz 183. člena in 186. člena navedenega zakona, ki veže zaposlovanje na pridobitev soglasja sveta
javnega zavoda po predhodnem soglasju ministra za zdravje.
UKC Ljubljana je konec leta 2014 zaposloval 48 odstotkov zaposlenih od vključno višje stopnje strokovne izobrazbe delovnih
mest naprej. Spodnja tabela (Število zaposlenih glede na zahtevano izobrazbeno raven) prikazuje število in strukturo zaposlenih
po stopnji strokovne izobrazbe glede na zasedena delovna mesta.
Tabela 52: Število zaposlenih glede na zahtevano izobrazbeno raven.
Skupine tar.
razredov
Naziv dosežene izobrazbene ravni
Nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
Nižja poklicna izobrazba
od I do
vključno V
109
1,4
1
0,0
1
0,0
570
7,4
555
7,1
Srednja poklicna izobrazba
388
5,1
385
4,9
Srednja splošna izobrazba
27
0,4
29
0,4
2.846
37,1
2.876
37,0
4.032
52,5
4.040
51,9
331
4,3
320
4,1
Višješolska izobrazba (prejšnja)
Višja strokovna izobrazba
Visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja)
17
0,2
17
0,2
1.275
16,6
1.277
16,4
Visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
403
5,3
493
6,3
Visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja)
714
9,3
712
9,2
Visokošolska univerzitetna izobrazba
Specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja)
3
0,0
3
0,0
16
0,2
14
0,2
Specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja)
15
0,2
14
0,2
Magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
43
0,6
55
0,7
2.817
36,7
2.905
37,3
33
0,4
30
0,4
492
6,4
511
6,6
295
3,8
287
3,7
5
0,1
5
0,1
825
10,8
833
10,7
7.674
100,0
7.778
100,0
Vsota Specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
Magisterij znanosti (prejšnji); državni pravniški izpit;
specializacija v zdravstvu
Doktorat znanosti (prejšnji)
Doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja)
Vsota Skupna vsota Število zaposlenih na dan 31. december 2014 po posameznih
področjih dela podrobneje prikazujejo tabele v prilogi, Obrazec 3
– Spremljanje kadrov.
122
1,4
Popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
Vsota VIII in IX
111
Popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
Srednja strokovna izobrazba
od VI do
vključno VII
Število zaposlenih na zadnji dan v letu
% v strukturi
% v strukturi
31.12.2013
31.12.2014
2013
2014
89
1,2
85
1,1
12.1.2 Ostale oblike dela
V letu 2014 je bilo v Kadrovski službi UKC Ljubljana pripravljenih
661 podjemnih pogodb ter 307 avtorskih pogodb. Različna začasna in občasna dela so opravljali tudi dijaki in študentje preko
študentskega servisa, zlasti se je pomoč z delom v navedeni obliki
potrebovala na področjih zdravstvene nege, fizioterapije, radiologije, spremstva bolnikov, v lekarni in v administraciji.
12.1.3 Izobraževanje, specializacije in
pripravništva
V sodelovanju s pristojnimi institucijami za spremljanje in usklajevanje izvedbe specialističnih programov glede na določila Zakona
o zdravniški službi in Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov so se izvajali programi specializacij. Na dan 31.
12. 2014 je bilo v UKC Ljubljana na kroženju skupaj 623 specializantov, od tega 324 specializantov iz drugih zavodov, s katerimi so
bile sklenjene tripartitne pogodbe.
Tabela 54: Specializanti.
SPECIALIZANTI
Služba za izobraževanje (SI) z organizacijskimi enotami znotraj
UKC Ljubljana in drugimi zavodi sodeluje pri koordinaciji na področju izobraževanja, specializacij, pripravništev, uvajanja v delo,
strokovnih izpitov, volonterskega dela, obvezne delovne prakse
dijakov, usposabljanj in izpopolnjevanj.
V UKC Ljubljana je bilo v letu 2014 veljavnih 125 pogodb o izobraževanju za pridobitev formalne izobrazbe. Te pogodbe so bile
sklenjene še pred uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ v letu 2012.
Za primerjavo so navedeni podatki za leto 2013.
Tabela 53: Pogodbe o izobraževanju.
POGODBE O IZOBRAŽEVANJU
2013
2014
Vse veljavne pogodbe
158
125
Zdravniki
48
32
Nega
84
79
Ostali poklici
26
14
na dan 31.12.2013 na dan 31.12.2014
Specializanti – plačnik zzzs
293
291
Specializanti – plačnik ukcl
Specializanti iz drugih zavodov,
krožeči v ukcl
Skupaj
13
8
285
324
591
623
V letu 2014 so bili na usposabljanju za priznanje poklicne kvalifikacije v UKCL 3 specialisti iz tujine: s strokovnih področij pediatrije
(1 zdravnik), anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine (1 zdravnik) in stomatološke protetike (1 zdravnik), vsi iz Republike Srbije.
Po dogovoru med Ministrstvom za zdravje Republike Makedonije
in UKC Ljubljana smo oktobra 2014 sprejeli prvo skupino zdravstvenih delavcev na enomesečno usposabljanje. V letu 2014 se
je usposabljanja v treh terminih udeležilo skupaj 42 zdravstvenih delavcev iz Makedonije (36 zdravnikov, 2 medicinski sestri, 3
radiološki inženirji in 1 farmacevt).
V UKC Ljubjana je bilo v letu 2014 sklenjenih 28 pogodb za izpopolnjevanje v tujini.
V letu 2014 se je izvajalo 228 programov pripravništev različnih
poklicev za zaposlene v UKC Ljubljana (od tega se jih je 61 nadaljevalo iz leta 2013) in 375 programov za zaposlene v drugih
zdravstvenih in socialnih zavodih, od tega je bilo izvedenih 125
programov za tehnike zdravstvene nege.
123
Tabela 55: Pripravništvo.
ŠTEVILO PROGRAMOV PRIPRAVNIŠTEV ZA ZAPOSLENE V UKCL v letih 2013 in 2014
Poklici
programi v letu 2013
vsi
novo vključeni
vsi
Tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege
44
47
31
32
Bolničar-negovalec/bolničarka-negovalka
2
8
5
6
Zdravnik/zdravnica
94
139
95
142
Laboratorijski tehnik/laboratorijska tehnica
2
3
3
3
Fizioterapevt/fizioterapevtka
7
14
10
12
Univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije
2
3
2
4
Diplomirani inženir radiologije
2
3
4
5
Magister farmacije/magistra farmacije
0
0
0
0
Univerzitetni diplomirani biolog
0
1
1
1
Univerzitetni diplomirani inženir laboratorijske biomedicine
1
2
0
0
Magister laboratorijske biomedicine
0
0
3
3
Univerzitetni diplomirani psiholog
2
8
3
5
Delovni terapevt/delovna terapevtka
0
0
0
0
Diplomirani delovni terapevt
2
2
0
2
Farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica
5
5
6
6
Diplomirani sanitarni inženir
0
1
1
1
Diplomirani dietetik
0
0
1
1
Univerzitetni diplomirani biokemik
3
3
1
3
Profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike
1
2
1
2
167
241
167
228
Skupaj
Tudi v letu 2014 smo izvajali program Uvajanje v delo diplomiranih
medicinskih sester/zdravstvenikov in diplomiranih babic/babičarjev, ki so končali program, reguliran z EU. S preizkusom znanja in
veščin se je v letu 2014 zaključilo 40 programov.
V letu 2014 je na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije opravilo strokovni izpit 108 pripravnikov, ki so program pripravništva
opravljali v UKC Ljubljana.
124
programi v letu 2014
novo vključeni
Tabela 56: Strokovni izpiti na Ministrstvu za zdravje.
ŠTEVILO OPRAVLJENIH STROKOVNIH IZPITOV na Ministrstvu za zdravje PO POKLICIH v letih 2013 in 2014
Poklic
v letu 2013
v letu 2014
92
92
Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
0
0
Fizioterapevt/fizioterapevtka
11
4
Univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije
1
2
Diplomirani delovni terapevt
0
2
Diplomirani inženir radiološke tehnologije
2
2
Univerzitetni diplomirani socialni delavec
0
0
Diplomirani inženir laboratorijske biomedicine
2
0
Magister farmacije/magistra farmacije
0
0
Tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege
4
0
Univerzitetni diplomirani psiholog
5
2
Univerzitetni diplomirani biolog
1
0
Farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica
0
0
Magister laboratorijske biomedicine
0
0
Diplomirani sanitarni inženir
1
0
Univerzitetni diplomirani biokemik
0
3
Zdravnik/zdravnica
Profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike
Skupaj
1
1
120
108
Program pripravništva je z opravljenim strokovnim izpitom v UKC
Ljubljana zaključilo 137 pripravnikov. Od tega je bilo 6 pripravnikov
zaposlenih v UKC Ljubljana, 131 pa je bilo pripravnikov iz drugih
zdravstvenih in socialnih zavodov.
Tabela 57: Strokovni izpiti v UKCL.
ŠTEVILO OPRAVLJENIH STROKOVNIH IZPITOV v UKCL PO POKLICIH v letih 2013 in 2014
poklic
Tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege
zaposleni v UKC
zaposleni v zunanjih zavodih
v letu 2013
v letu 2014
39
2
v letu 2013
86
skupaj
v letu 2014
v letu 2013
v letu 2014
65
125
67
Bolničar-negovalec/bolničarka-negovalka
7
2
42
37
49
39
Laboratorijski tehnik/laboratorijska tehnica
3
0
9
14
12
14
Zobotehnik/zobotehnica
0
0
2
2
2
2
Farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica
5
0
11
13
16
13
Ekonomski tehnik
1
0
0
0
1
0
Diplomirani organizator menedžer
1
0
0
0
1
0
Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike
0
2
0
0
0
2
Skupaj
56
6
150
131
206
137
Za diplomirane medicinske sestre, diplomirane zdravstvenike in
diplomirane babice/diplomirane babičarje in tehnike zdravstvene
nege smo organizirali 3 uvajalne seminarje, ki se jih je udeležilo 71
sodelavcev s področja zdravstvene nege. Udeležencev iz drugih
zavodov nismo imeli.
125
Tabela 58: Uvajalni seminarji.
ŠTEVILO ORGANIZIRANIH UVAJALNIH SEMINARJEV IN UDELEŽENCEV po poklicih v letih 2013 in 2014
število seminarjev
poklic
Tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege
Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik/diplomirana babica/diplomirani babičar
skupaj
število udeležencev
v letu 2013
v letu 2014
v letu 2013
v letu 2014
2
1
44
31
5
2
71
40
7
3
115
71
V letu 2014 je bilo izvedenih 108 tečajev oživljanja, ki se jih je
udeležilo 1.882 udeležencev, 12 tečajev varstva pri delu z udeležbo 406 udeležencev in 23 seminarjev Osnove preprečevanja
bolnišničnih okužb, ki se jih je udeležilo 635 slušateljev.
Tabela 59: Tečaji.
TEČAJI
v letu 2013
OŽIVLJANJE
v letu 2014
TPO
DPO
TPO
DPO
Število tečajev
23
5
95
13
Število udeležencev
384
101
1.632
250
VARSTVO PRI DELU
Število tečajev
11
12
Število udeležencev
470
406
OSNOVE PREPREČEVANJA BOLNIŠNIČNIH OKUŽB
Novozaposleni
Zunanji specializanti
Novozaposleni
Zunanji specializanti
Število tečajev
11
12
12
11
Število udeležencev
470
264
404
231
V UKCL se izvajajo 3 programi za pridobitev Nacionalne poklicne
kvalifikacije. V letu 2014 je bilo izdanih 40 certifikatov.
Tabela 61: Število ur izobraževanj.
Tabela 60: Nacionalne poklicne kvalifikacije.
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
Poklicni profil
2013
2014
Zdravstveni reševalec / zdravstvena reševalka
Zobozdravstveni asistent / zobozdravstvena
asistentka
Ortopedski tehnolog / ortopedska tehnologinja
33
39
skupaj
0
0
5
1
38
40
Za izobraževanja je bilo v letu 2014 v UKCL porabljenih 157.451
ur (podatki so pridobljeni iz Dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti – DEPO).
126
Število ur izobraževanj UKCL
2013
2014
150.846
157.451
Študijski dopust
32.834
22%
31.395
20%
Interno izobraževanje
11.732
8%
12.205
8%
Izobraževanje izven zavoda
106.280
70%
113.851
72%
Tabela 62: Izobraževanje po urah – po profilih in po vrsti odsotnosti.
PORABA UR ZA
IZOBRAŽEVANJE
Skupaj
Zdravniki in zobozdravniki
Zdravstvena nega
Farmacevtski delavci
Zdravstveni delavci in sodelavci
Nezdravstveni sodelavci
Vodenje in upravljanje
INTERNO IZOBRAŽEVANJE
ŠTUDIJSKI DOPUST
IZOBRAŽEVANJE IZVEN ZAVODA (SKUPAJ)
2013
2014
2013
2014
2013
2014
11.732
12.205
32.834
31.395
106.280
113.851
578
9.138
810
7% 18.137
78% 10.069
5%
82% 11.049
55% 17.780
57%
65.761
62%
70.093
62%
34%
9.856
31%
22.389
21%
25.986
23%
0
0%
19
0%
454
1%
176
1%
2.317
2%
1.865
2%
340
3%
309
3%
1.814
6%
2.449
8%
8.740
8%
9.606
8%
1.676
14%
999
8%
1.124
3%
631
2%
4.584
4%
4.636
4%
0
0%
0
0%
256
1%
504
2%
2.490
2%
1.665
1%
Področje internih in eksternih izobraževanj (strokovnih
usposabljanj in izpopolnjevanj za pridobitev funkcionalnih
znanj)
S ciljem vseživljenjskega učenja zaposlenih v UKCL smo izvedli
naslednja izobraževanja s predavatelji iz UKCL in zunanjimi predavatelji, v skupno 72 terminih (v primerjavi z letom 2013 beležimo
131 % povečanje):
1. Novosti kodiranja SPP
V sodelovanju s Službo za pogodbene odnose z ZZZS smo
organizirali 2 izobraževanji, ki se ju je udeležilo 40 zaposlenih.
2. Čakalni seznam
V sodelovanju s Službo za pogodbene odnose z ZZZS in računalniškimi hišami smo organizirali 4 izobraževanja, ki se jih je
udeležilo 169 zaposlenih.
3. Predstavitev projekta eZdravje
V sodelovanju s Službo za pogodbene odnose z ZZZS in Ministrstvom za zdravje smo organizirali predstavitev, katere se je
v 2 terminih udeležilo 43 zaposlenih.
4. Plan izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj
V sodelovanju s podjetjem IRS smo organizirali predstavitev
aplikacije za vnos plana izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj zaposlenih v letu 2015, katere se je v 2 terminih udeležilo 79 zaposlenih.
5. Kako pripraviti sanacijski načrt za bolnišnico
V sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani smo izvedli izobraževanje za vodstvo klinik in kliničnih inštitutov. Izobraževanja se je udeležilo
27 zaposlenih.
6. Excel
V skupno 2 terminih se je izobraževanja udeležilo 14 zaposlenih.
7. Varstvo osebnih podatkov
Izobraževanja v sodelovanju z Uradom informacijske pooblaščenke, ki smo ga izvedli v 3 terminih, se je udeležilo 339
zaposlenih.
8. Mobing v zdravstvu
V sodelovanju z mag. Pavlo Mlinarič, svetovalko za mobing,
smo izvedli 3 termine. Izobraževanja se je udeležilo 207 zaposlenih.
9. Temeljni postopki oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja za nezdravstvene delavce
V sodelovanju z Reševalno postajo UKCL smo organizirali izobraževanje temeljnih postopkov oživljanja, namenjeno
nezdravstvenim delavcem. Izobraževanja se je udeležilo 23
zaposlenih.
10.Izobraževanje za administracijo Interne klinike
V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto smo organizirali izobraževanje, ki se ga je udeležilo 22 zaposlenih. Namenjeno je bilo
vodstvu klinik in kliničnih inštitutov.
11.Učenje učiteljev TTT – Training The Trainer
V sodelovanju s prof. dr. Živo Antolič Novak, dr. med., smo organizirali 3 delavnice, katerih namen je bil slušatelje seznaniti
z osnovami poučevanja odraslih. Izobraževanja se je udeležilo
22 zaposlenih.
12.Upravljanje z dokumentarnim gradivom in varovanje
osebnih podatkov
Izobraževanja, ki smo ga organizirali v sodelovanju s Službo
za upravljanje z dokumentarnim gradivom, se je udeležilo 116
zaposlenih.
13.Usposabljanje za notranje presojevalce in koordinatorje – priprava na presojo standard ISO 9001:2008 in EN
15224
Izobraževanja, ki smo ga organizirali v sodelovanju s Službo za
kakovost, se je v 46 terminih udeležilo 555 zaposlenih.
14.Tečaj avdiometrije
Izobraževanje smo organizirali v sodelovanju s Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo.
V UKC Ljubljana se je v letu 2014 začel pripravljati Poslovnik vodenja kakovosti tudi za področje izobraževanja. V proces priprave so
vključeni ključni deležniki s področja izobraževanja – predsednik
Sveta za izobraževanje, pomočnica Glavne medicinske sestre
UKC Ljubljana za izobraževalno dejavnost, vodja Službe za izobraževanje, ki jih koordinira Služba za kakovost. V letu 2014 je bila
pripravljena shema izobraževalne dejavnosti.
127
12.1.4 Dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem
Pranje perila
Pranje bolnišničnega perila za večino klinik izvaja zunanji izvajalec,
ki je bil izbran na javnem razpisu konec leta 2012, za naslednja
tri leta. Dnevno v povprečju opere 9 ton bolnišničnega perila iz
vseh enot UKC Ljubljana, razen Ginekološke klinike. Od tega je v
povprečju 3 tone zaščitnih delovnih oblek, ostalo pa bolnišnično
perilo za oskrbo bolnikov. Pogodbena pralnica dostavi čisto perilo
na podlagi standardiziranih naročilnic enkrat dnevno in dodatno
po potrebi. Odvoz umazanega perila poteka štirikrat dnevno. Vso
perilo, ki ga pere zunanji izvajalec je last UKCL. V storitev pranja je
vključeno: pranje, šivanje poškodovanega perila in delovnih oblek
ter transport iz pralnice do oddelka in obratno. V letu 2014 je bil
strošek pranja zunanjega izvajalca 3.214.178,24 evrov.
Na Ginekološki kliniki obratuje dodatno tudi lastna pralnica za
potrebe Ginekološke klinike, Tehničnih služb, samskih domov in
delno za Interno kliniko. V letu 2014 je bilo opranih 455 ton perila.
V pralnici je zaposlenih 14 delavcev.
Čiščenje
Čiščenje in vzdrževanje splošne higiene prostorov in opreme poteka v 1/3 površin UKC Ljubljana kot storitev zunanjih izvajalcev
(Poliklinika, Stomatološka klinika, KO za maksilofacialno kirurgijo,
Dermatovenerološka klinika, Očesna klinika, Pediatrična klinika,
Reševalna postaja, lokacije v okviru SUPAS, laboratorij na Infekcijski kliniki, MOB, lokacija Vrazov trg 1, BPD), kar predstavlja
cca. 110.000 m2 talnih površin. Pogodbeni zunanji izvajalci poleg čiščenja prostorov opravljajo tudi druga dela, kot so čiščenje
oken, vzdrževanje predpražnikov pred vhodi v zgradbe, čiščenje
steklenih fasad na novih lokacijah Pediatrične klinike, ORL in Očesne klinike. Dela izvajajo trije zunanji izvajalci, ki so bili izbrani na
javnem razpisu. Vrednost opravljenih del je v letu 2014 znašala
1.788.237,08 evrov.
Čiščenje dveh tretjin površin UKC Ljubljana izvaja organizacijska
enota vključena v UKC Ljubljana. Zaposlenih je 266 delavcev, ki
poleg čiščenja nadzorujejo tudi delo zunanjih izvajalcev. V letu
2014 je bilo za namen pranja in čiščenja porabljeno za 742.684,69
evrov izdelkov raznih vrst.
128
Interni transport
Interni transport je organiziran z zunanjimi izvajalci transporta na
vseh lokacijah UKC Ljubljana. Izvaja prevoz potrošnih materialov,
zdravil in drugega potrošnega materiala, ki poteka do skladišč in
do uporabnikov na lokacijah. Tudi prevoz odpadkov iz oddelkov do
deponij je v delokrogu zunanjih izvajalcev. V sklop internega transporta spada tudi prevoz bolniške prehrane. Nadzor nad pogodbenimi partnerji je vršijo ustrezne službe UKC Ljubljana v skladu
s pogodbenimi dogovori. Za potrebe transportnih storitev vseh
vrst je bilo v letu 2014 evidentiranih za 1,276 mio evrov stroškov.
Varovanje
Varovanje stavb izvaja pogodbeni partner, ki je bil izbran na javnem razpisu. Varovanje poteka na 24 lokacijah, dnevno od 8 do
24 ur. Delo zunanjega izvajalca nadzorujejo trije zaposleni v UKC
Ljubljana, ki izvajajo tudi vse intervencije ob reševanju nepredvidenih dogodkov tega področja. Za varovanje je bilo v letu 2014
nakazano 1,668 mio evrov stroškov.
Informatika
Na področju informatike zunanji izvajalci skrbijo za delovanje vseh
vrst informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v UKC Ljubljana.
Za delovanje zdravstvenega in poslovnega sistema so sklenjene
pogodbe z zunanjimi izvajalci. Poleg tega pa zunanji partnerji opravljajo še storitve na področju vzdrževanja omrežja, prijave napak
(center za pomoč uporabnikom), servisiranju strojne opreme,
vzdrževanje sistemske programske opreme. V letu 2014 je bilo
skupno realizirano storitev vseh zunanjih izvajalcev v vrednosti
3,721 mio evrov. Za celovite storitve informatike pa v UKC Ljubljana v okviru organizirane samostojne enote skrbi še 29 zaposlenih.
12.2 Poročilo o investicijskih vlaganjih v letu 2014
Vsi viri
PRILOGA (MZ) – Obrazec 4: POROČILO O INVESTICIJSKIH
VLAGANJIH 2014
Podrobnejša realizacija je prikazana v tej prilogi.
12.2.1 Investicije, ki niso sofinancirane s strani kohezijskih skladov
Najpomembnejši lastni vir so predstavljala sredstva amortizacije (predhodna tabela) in so zagotavljala pretežni del financiranja
nabave opreme in izvedbe investicij. V letu 2014 smo za investicije in nabavo opreme imeli na razpolago iz tega vira 14.458.942
evrov (vrstica A stolpec 3). Nabave in investicije smo realizirali v
višini 4.584.327 evrov ter ob tem pričeli z izvedbo postopkov nabav (rezervacije) še za 7.223.684 evrov. Slednji še niso zaključeni
in jih bomo zaključili v letu 2015. V leto 2015 tako prenašamo
2.650.932 evrov neporabljenih sredstev (vrstica A stolpec 6).
Skupaj z drugimi lastnimi viri ter proračunskimi sredstvi in donacijami je tako bilo na razpolago (vrstica C, stolpec 3) v višini
16.387.514 evrov. Od tega smo nabave in investicije realizirali
v višini 6.108.005 evrov ter rezervirali 7.628.577 evrov. Prenos
sredstev v leto 2015 znaša 2.650.932 evrov.
12.2.1.1 Nabava medicinske in nemedicinske opreme
Univerzitetni klinični center Ljubljana je v letu 2014 za nabavo medicinske in nemedicinske opreme razpolagal s 14.438.942 evrov
iz naslova sredstev amortizacije ter z 1.928.572 evrov iz naslova
drugih lastnih virov, proračunskih sredstev ter donacij; skupaj torej s 16.367.514 evrov, kar je predstavljeno v naslednji tabeli.
Nabavljena oprema, vključno z nabavami v teku (rezervacijami),
je bila med organizacijskimi enotami razdeljena po sledečem razporedu:
Tabela 63: Viri sredstev in poraba sredstev v letu 2014.
Zap.
Vrsta sredstev
št.
Prenos
sredstev
iz leta 2013
- vključno z
razpisi v teku
2
Planirana
sredstva
za l. 2014
1
Porabljena
sredstva
v letu 2014
Rezervirana
sredstva
(razpisi v teku)
Prenos
sredstev
v letu 2015
3=(1+2)
6=3-(4+5)
4
5
0
1.148.346
1.148.346
315.289
689.092
143.964
3.283.000
3.890.389
7.173.389
1.698.993
4.220.067
1.254.329
466.250
629.165
1.095.415
399.577
540.865
154.973
100.000
960.588
1.060.588
733.201
308.246
19.141
1.000.000
2.959.466
3.959.466
1.437.266
1.443.676
1.078.524
0
21.738
21.738
0
21.738
0
SKUPAJ 1+2+3+4+5+6
4.849.250
9.609.692
14.458.942
4.584.327
7.223.684
2.650.932
Drugi lastni viri
1.355.829
0
1.355.829
1.070.217
285.612
0
Proračunska sredstva
323.661
0
323.661
323.661
0
0
Donacije
249.082
0
249.082
129.801
119.281
0
0
1.928.572
1.523.679
404.893
0
9.609.692
16.387.514
6.108.005
7.628.577
2.650.932
1
30% AM
2
60% AM - združena sredstva UKC
3
10% AM- rezervni sklad UKC
4
6
Sredstva informatike
Presežek poslovanja iz leta 2014 in
nagrada za kakovost
Upravljanje z dokumentiranim gradivom
A
7
8
9
B
SKUPAJ 7+8+9
1.928.572
C
SKUPAJ A+B
6.777.822
5
Skupaj
razpoložljiva
sredstva
v letu 2014
OPOMBE
1 V planirana sredstva 60-odstotne amortizacije ni zajet letni obrok v višini
270.488,64 EUR za anestezijske aparate.
2 Drugi lastni viri so: namenska sredstva - mož pri porodu, sredstva NMP, sredstva
zavarovalnine, sredstva azbest, sredstva republiške kontrole kakovosti, sredstva
samoplačniških ambulant, mentorska sredstva visoke zdravstvene šole, sredstva
področnega terciarja, sredstva terciarja-raziskovalni projekt, sredstva tečajev.
3 Proračunska sredstva so: sredstva raziskovalnih nalog, sredstva mladih raziskovalcev, sredstva EU, sredstva invalidnine.
129
130
Tabela 64: Poraba sredstev amortizacije v letu 2014 po klinikah in kliničnih inštitutih.
Organizacijska enota
30 % AM
lastna
sredstva
60 % AM
združena
sredstva
10 % AM
rezervni
sklad
Sredstva
informatike
Interna klinika
149.802
384.070
48.800
Kirurška klinika
123.875
1.007.256
243.348
10.562
176.088
0
Ginekološka klinika
99.173
261.071
77.594
Pediatrična klinika
20.408
0
2.043
4.523
110.000
0
0
Nevrološka klinika
Stomatološka klinika
0
Upravljanje z
dokumentarnim
gradivom
Presežek poslovanja
in nagrada za
kakovost
Skupaj
0
1.402.804
1.985.476
0
0
155.705
1.530.184
0
0
34.932
221.582
0
0
460.345
898.183
0
0
45.435
67.886
0
167.037
281.561
Samostojne klinike
146.647
638.335
106.920
0
0
273.391
1.165.293
Diagnostični inštituti
417.858
2.919.647
25.000
0
0
74.042
3.436.547
IMR, KIMDPŠ
Inštitut za medicinsko genetiko
Lekarna
Reševalna postaja
Strateško upravljanje in
poslovno-administrac. storitve
Oskrbovalne službe
Služba bolniške prehrane in
dietoterapije
Tehnično-vzdrževalni sektor
654
22.256
0
0
0
44.129
67.039
0
30.000
0
0
0
64.157
94.157
1.326
244.467
129.132
0
0
36.319
411.244
0
0
0
0
0
105.718
105.718
19.434
57.677
159.998
1.041.447
21.738
0
1.300.294
8.778
58.193
124.402
0
0
0
191.372
1.342
0
0
0
0
16.928
18.270
0
10.000
23.204
0
0
0
33.204
Skupaj vsi amortizacijski viri
11.808.009
V nadaljevanju podajamo seznam vse opreme, ki smo jo nabavili
v letu 2014. Zaradi večje preglednosti smo v tabelo vključili le
opremo, ki je bila nabavljena v vrednosti nad 13.000 evrov.
131
Tabela 65: Poraba sredstev v letu 2014 (z razpisi v teku) po vrsti opreme – vsi viri.
Zap. st. predmet nabave
vrednost / EUR
1
RTG oprema
3.088.190,16
2
Računaniška oprema in informatika
1.387.999,93
3
UZ aparati
1.291.293,06
4
Endoskopska oprema
742.650,68
5
Monitorji
695.917,74
6
Kirurški inštrumenti
688.081,92
7
Laboratorijska oprema
646.977,81
8
Medicinska oprema
419.215,07
9
Kardiološka gama kamera
416.638,00
10
Vozički in pregledne mize
328.649,26
11
Elektroantomski kartografski sistem
325.000,00
12
Reševalna vozila
299.306,26
13
Nemedicinska oprema
238.009,23
14
Pohištvo
228.017,56
15
Črpalke in perfuzorji
210.586,20
16
Zobozdravniški stoli
190.000,00
17
Oprema za funkcionalno diagnostiko
181.097,11
18
Termodezinfektorji
164.827,66
19
Oprema za proizvodnjo raztopin
150.000,00
20
RFID
148.192,67
21
Razna drobna medicinska oprema
157.243,75
22
Oprema za hladno verigo
136.859,60
23
Blazine antidekubitus
118.600,32
24
Avdio-video oprema
107.937,09
25
Obposteljne omarice in mizice
96.708,72
26
Urodinamski aparati
96.590,46
Zap. st. predmet nabave
27
28
29
Kovinska oprema
Aparat za polavtomatsko paseptično
polnjenje ratopin v brizge
Bela tehnika
vrednost / EUR
92.975,14
88.390,00
87.795,05
30
Mikroskopi
72.301,96
31
Ventilatorji
70.000,00
32
Biro oprema
66.329,47
33
Medicinski pripomočki
59.843,07
34
Operacijske luči
59.276,95
35
Klima naprave
56.379,31
36
Sistem za TMS in EEG
47.800,00
37
E-Cardionet
45.990,68
38
FTH oprema
45.474,67
39
Učila
40.813,23
40
Stoli
40.796,30
41
Aparat za vitrektomijo
35.300,00
42
Stomatološka oprema
34.602,91
43
Sistem za obremenilno testiranje
30.710,47
44
Gasilni aparati
26.525,96
45
Aparat za slikanje očesnega ozadja
21.793,80
46
Vlažilci
21.051,38
47
RTG zaščitna oprema
89.822,40
48
Viličarji
19.645,23
49
Aparat za dušik
14.638,08
50
Aparat za preverjanje sluha
13.736,96
13.736.583,28
Opomba: Nabava istovrstne opreme se mnogokrat izvede iz več virov sredstev (amortizacija, donacija, raziskovalna sredstva, terciar – raziskovalni projekt …).
12.2.2Investicije v okviru projekta energetske sanacije
UKC Ljubljana ne sodeluje v projektih energetske sanacije objektov, ki jih vodi Ministrstvo za zdravje.
12.2.3Investicije v okviru projekta centrov nujne medicinske pomoči
UKC Ljubljana ne sodeluje v projektu centrov nujne medicinske
pomoči. Dela, ki se izvajajo v okviru DTS sever, so financirana s
strani Ministrstva za zdravje.
132
12.2.4Investicije v letu 2014
12.2.4.1 Opis načrta investicij 2014
Letni plan investicij in investicijskega vzdrževanja za leto 2014
je bil sprejet in predan Službi za investicije maja 2014 in zajema
naslednje investicije oziroma projekte.
Načrt investicij za leto 2014:
2014/1
Adaptacija OP blokov KOKO in Travmatološke klinike - 1. faza 2. nadstropje
2014/2
Prenova prostorov Laboratorija za IVF za postopke OBMP na KO za reprodukcijo Ginekološke klinike
2014/3
Zamenjava transformatorja, povezave DEA in ostalo po inšpekcijskem zapisniku - Bolnica Petra Držaja
2014/4
Rekonstrukcija hladilne strojnice F, 2. faza, hospital, DTS
2014/5
Sanacija elektro inštalacij in medicinskih plinov - intenzivna terapija Infekcijske klinike
2014/6
Prenova dermatohistopatološkega laboratorija Dermatovenerološke klinike
2014/7
Prenova prezračevanja in ureditve prostorov laboratorija za patocitologijo Ginekološke klinike
2014/8
Umestitev DEA pri TVS
2014/9
Obnova Lekarne DTS - avtoklavi
2014/10
Nepredvidena dela s soglasjem generalnega direktorja
Pojasnilo: DEA = diesel elektro agregat
Ad 1. Adaptacija OP blokov KO Kirurške okužbe in Travmatološke klinike 1. faza
Investicija je nujna zaradi selitve abdominalne kirurgije iz Bolnice
Petra Držaja v center UKC Ljubljana in s tem posledično pomanjkanja OP dvoran. Investicija je nujna in potrebna, saj obstoječe
OP dvorane ne dosegajo zdravstvenih standardov. Investicija je v
fazi javnega razpisa.
Ad 2. Prenova IVF laboratorija za postopke OBMP na KO
za reprodukcijo na Ginekološki kliniki
Investicija v obnovo laboratorija za izvajanje postopkov in vitro fertilizacije v Kliničnem oddelku za reprodukcijo na Ginekološki kliniki
je nujno potrebna, saj v obstoječem laboratoriju niso zagotovljeni
ustrezni pogoji, ki jih predpisuje Pravilnik o pogojih, ki jih mora
izpolnjevati laboratorij za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine ter predpisi EU direktive. Z zapisnikom Javne
agencije Republike Slovenije za zdravila in zdravilne pripomočke
je potrebno skladno s pogoji določenimi v Pravilniku o pogojih za
izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti preskrbe s človeškimi
tkivi in celicami prenoviti IVF laboratorij. PZI projekti so bili izdelani. Potrebno je bilo zagotoviti še nekaj dodatnih sredstev. Projekt
oziroma investicija je v fazi razpisa.
Ad 3. Zamenjava transformatorske postaje in povezave
DEA v Bolnici Petra Držaja
Investicija je nujna zaradi inšpektorske odločbe. PZI projekti so bili
izdelani in razpis že objavljen. Potekajo usklajevanja o nadaljnjem
razvoju bolnišnice dr. Petra DRŽAJA, v katera je vključena tudi
zamenjava transformatorske postaje in povezave z DEA.
Ad 4. Rekonstrukcija hladilne strojnice F
Hladilni agregati so bili dotrajani in ni bilo rezervnih delov. Od treh
dotrajanih hladilnih agregatov je deloval samo še eden, ki pa ni
zagotavljal potreb uporabnikov po hladni vodi oziroma po pohlajevanju UKC Ljubljana. Obnova je bila nujno potrebna. Investicijo
je vodilo Ministrstvo za zdravje, UKC Ljubljana pa je sodeloval pri
vodenju investicije z delnim sofinanciranjem. Izbran je bil ponudnik Kolektor Koling d.o.o., s ponudbo 2.089.618,47 evrov z DDV.
Investicija je končana.
Ad 5. Sanacija elektro inštalacij in medicinskih plinov na
intenzivni terapiji na Infekcijski kliniki
Glede na to, da investicija Prenova intenzivne terapije na Infekcijski Kliniki (po PZI projektni dokumentaciji podjetja Cupola d.o.o.)
zaradi finančno neugodnih časov ni izvedljiva, je potrebno urediti
elektro inštalacije in medicinske pline. PZI projekti so bili izdelani.
Ad 6. Prenova dermatohistopatološkega laboratorija Dermatovenerološke klinike
Dermatopatohistološki laboratorij je bil zaradi neustreznih prostorov nedelujoč, zato je bil uporabnik primoran laboratorijske storitve naročati pri drugih izvajalcih laboratorijskih storitev. V preteklosti je uporabnik opravljal tudi storitve za zunanje naročnike,
ki pa jih zadnja leta zaradi dotrajanosti opreme niso izvajali več.
Laboratorij je bil postavljen pred več kot 40 leti in od takrat ni bil
obnovljen. Delo se je opravljalo v treh ločenih prostorih, tako da
laboratorij sam ni funkcionalno zaključena enota in zaradi svoje
urejenosti in dotrajanosti ter neprimerne opremljenosti ne dosega
niti minimalnih standardov za delo, kar je ugotovila tudi komisija
z Ministrstva za zdravje, ki je izdala negativno odločbo za delo
laboratorija. Izdelala se je projektna dokumentacija PZI. Projekt je
v fazi razpisa.
Ad 7. Prenova prezračevanja in ureditev prostorov Laboratorija na Ginekološki kliniki
Na podlagi opravljenega nadzora in pregleda s strani Inšpektorata
RS za delo (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti) dne 25. 10. 2012 je bila izdana odločba (št.: 061602796/2012), ki zahteva tudi prenovo in ureditev pogojev v Laboratoriju za patohistologijo in citologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Glede na pomanjkanje sredstev je bila odločitev, da se v 1.
fazi najprej odpravijo vse zahteve iz inšpektorske odločbe nato pa
se izdela projektna dokumentacija za izvedbo oziroma obnovo v
okviru preostalih razpoložljivih sredstev (2. faza). Izvedena je bila
prenova prezračevanja Laboratorija za patohistologijo in citologijo
vključno z odsesavanjem novo dobavljenih omar in odsesavanjem
obstoječih narezovalnih miz. Pridobljene so ponudbe za projektiranje 2. faze obnove Laboratorija za patohistologijo in citologijo
Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
133
Ad 8. Umestitev DEA iz Nevrološke v TVS
Deisel elektro agregat (DEA) bo služil za dieselagregatsko napajanje TVS-ja in Reševalne postaje. PZI projekti so že pripravljeni.
Projekt oziroma investicija je v fazi razpisa.
Ad 9. Obnova Lekarne DTS – AVTOKLAVI
Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da obstoječi avtoklavi niso več varni oziroma ne ustrezajo pogojem zakona o varnosti in zdravju pri delu. Prostori Oddelka za pripravo infuzijskih raztopin (Enote za predelavo in proizvodnjo Centralne Lekarne UKC
Ljubljana) so bili zgrajeni leta 1975 v skladu s tedanjimi v svetu
veljavnimi standardi, dobro proizvodno prakso v farmaciji in USP.
V prostoru je poleg dveh avtoklavov za sterilizacijo infuzijskih raztopin (steklenic in plastenk) tudi avtoklav AMSCO za sterilizacijo
nosilcev membranskih filtrov, laboratorijske steklovine in plastike
ter pomožnega inštrumentarija. Omenjeni avtoklav izvira iz leta
1970, njegova avtomatika je popolnoma dotrajana, rezervnih delov se ne dobi več. Glede na to, da po mnenju uporabnika v bližnji
prihodnosti ni predvidena popolna novogradnja teh prostorov, je
potrebna za delovanje obstoječe lekarne tudi zamenjava starih
avtoklavov. V prostoru je potrebno zajeti najnujnejša dela za normalno delovanje vseh delovnih procesov. Odobrena so bila sredstva za izdelavo projektne dokumentacije. Projekt je v fazi razpisa
za projektiranje.
12.2.4.2 Opis vseh investicij 2014
Poleg investicij sprejetih v letnem planu smo glede na naše zmožnosti vzporedno pripravljali tudi potrebno dokumentacijo in opravljali nadzor na ostalih manjših investicijah, kot so: vzdrževalna in
manjša adaptacijska dela na različnih klinikah zaradi zahtev akreditacije, obnove strešnih kritin in strelovodov, obnova sanitarij itd.
Poleg 9 po planu sprejetih investicij v letu 2014 smo vodili še
ostale projekte, ki so se pojavili v letu 2014 in nekatere projekte
še iz leta 2013, ki niso bili sprejeti v finančnem načrtu 2014, glede na prioritete pa obstaja verjetnost za umestitev teh projektov
v leto 2015, saj so nujno potrebni za kratkoročno in dolgoročno
tehnično podporo medicini Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
134
Zap. št.
Predmet investicije
2014/7
Prenova prezračevanja in delna ureditev prostorov Laboratorija za patocitologijo – Ginekološka klinika
FAZA
izvedba končana
2014/41 Lassana frizerski salon – obnova
izvedba končana
2013/1
izvedba končana
Zamenjava energetskih transformatorjev v TP626 Hospital – izvedba del
2014/30 CKP – zamenjava stropov, meritve, odločba
izvedba končana
2014/31 Ureditev TP za pohlajevanje infekcijske klinike
izvedba končana
2014/32 Ureditev NN povezav za staro porodnišnico
izvedba končana
2013/35 IT Center za zastrupitve III. nad. Hospital
izvedba končana
2013/26 Sanitarije splošno
izvedba končana
2013/30 Histološki laboratorij – Dermatološka klinika
izvedba končana
2014/11 Sanacija strehe DTS F-G trakt + strelovod
izvedba končana
2014/17 Streha nad glavnim vhodom v Hospital
izvedba končana
2014/18 Streha nad Polikliniko in strelovod – Trakt A
izvedba končana
2013/2
Ureditev hlajenja oddelkov otroški 1, 3 in odrasli 4 na Infekcijski kliniki
izvedba končana
2014/4
Rekonstrukcija hladilne strojnice F, 2. faza, hospital, DTS
izvedba končana
2014/20 DIALIZA – ob hodniku
izvedba končana
2014/34 Razsvetljava hladilne strojnice
Adaptacija sprejema in odvzema urina - za invalide - Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo
2014/39
(Poliklinika, A trakt, I. nad.) - 2. faza
2014/15 MAVČARNA TRAVMA
izvedba končana
2014/12 Selitev hematologije, obnova obstoječih prostorov za Pulmo. 6. nadstropje
izvedba končana
izvedba končana
Izvedba končana v planiranem obsegu
2014/6
Prenova dermatohistopatološkega laboratorija – Dermatovenerološka klinika
javni razpis
2014/2
Prenova prostorov Laboratorija za IVF za postopke OBMP na KO za reprodukcijo Ginekološke klinike
javni razpis
2014/8
Umestitev DEA pri TVS
javni razpis
2014/37 Gama kamera – Poliklinika
2013/14 UPS – hospital
2013/15 Zamenjava transformatorja, povezave DEA in ostalo po inšpekcijskem zapisniku – Bolnica Petra Držaja
2014/36 RTG, KIR
2014/9
Obnova Lekarne DTS - avtoklavi
2014/5
Sanacija elektro inštalacij in medicinskih plinov intenzivni terapiji Infekcijske klinike
2014/1
Adaptacija OP blokov KOKO in Travmatološke klinike – 1. faza 2. nadstropje
2014/14 Obnova strehe in strelovoda BPD
javni razpis
javni razpis – odločitev
javni razpis – prekinjen
javni razpis – RD za izvedbo
javni razpis – RD za projektiranje
javni razpis prekinjen
javni razpis
javni razpis, ustavljen
2013/27 Prenova prostorov citohistopataloškega laboratorija – Ginekološka klinika
projektiranje
2014/27 Razbremenilna transformatorska postaja 626
projektiranje
2014/28 IC Center – pohlajevanje
projektiranje
2014/40 IC Center – UPS in požarna ureditev
projektiranje
2013/5
projektiranje
Adaptacija operacijskega bloka na Ortopedsko kliniko – projektiranje
2014/23 Prezračevanje Stomatoloških laboratorijev – inšpektorska odločba
projektiranje
2014/24 Pohlajevanje osrednjih prostorov Hospitala
projektiranje
2013/21 Dializa - Prezračevanje in GOI dela
projektiranje
2013/18 UPS – Očesna klinika
projektiranje
2013/20 Celostno reševanje TP 626
projektiranje
2013/19 Obnova elektro inštalacij – Klinični inštitut za medicinsko genetiko
Adaptacija bolniških sob v sobe delno za IT in delno za IN porodnic po carskem rezu na KO za
2013/23
perinatologijo na Ginekološki kliniki
2014/33 Izdelava kompenzacijske naprave
projektiranje
projektiranje (meritve)
2014/21 Pohlajevanje infekcijska 2. faza
projektiranje po fazah
projektiranje
135
136
12.3 Poročilo o opravljenih vzdrževalnih delih v letu 2014
PRILOGA (MZ) – Obrazec 5: POROČILO O VZDRŽEVALNIH
DELIH 2014
12.3.1Plan investicijskega vzdrževanja 2014
Investicijsko vzdrževanje je bilo usmerjeno v zagotavljanje osnovnih pogojev za delo oz. bivanje bolnikov. Za potrebe investicijskega vzdrževanja je bilo v letu 2014 odobreno 1.237.600,00 evrov z
DDV. Prenesena so bila tudi neporabljena sredstva iz plana investicijskega vzdrževanja 2008 v znesku 112.622,79 evrov z DDV.
Plan investicijskega vzdrževanja za 2014:
1
Zamenjava dotrajanih strešnih kritin na objektih UKCL
2
Priprava projektne dokumentacije in sanacija strelovodne inštalacije objektov UKC
3
Izvedba elektroinštalacijskih del manjšega obsega v objektih UKCL
4
Razna večja vzdrževalna dela infrastrukture objektov UKCL
5
Priprava projektne in investicijske dokumentacije pri različnih investicijskih vzdrževanjih
6
Investicijsko vzdrževanje dvigal UKCL
7
Menjava oken na različnih lokacijah (izvedba del po seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev)
8
Investicijsko vzdrževanje skupnih površin in prostorov UKCL
9
Investicijsko vzdrževanje zunanjih skupnih površin (označbe tal, zamenjave ogledal, popravila hodnikov in tunelov,…)
Manjše potrebne adaptacije prostorov klinik:
10
Klinike iz svojega dela odobrenih sredstev financirajo različne manjše adaptacije svojih prostorov. Večino sredstev so klinike že porabile.
11 Projektiranje in obnova skupnega WC-ja za banko
12 Zamenjava talnih oblog na različnih lokacijah (Izvedba del po seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev)
13 Zamenjava tehničnih stropov in luči na različnih lokacijah (Izvedba del po seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev)
14 Investicijsko vzdrževanje v nastanitvenih objektih UKC (izvedba del bo odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev)
15 Nepredvidena dela s soglasjem generalnega direktorja
137
12.3.2 Opis investicijskega vzdrževanja 2014
Investicijsko vzdrževanje je bilo usmerjeno v zagotavljanje osnovnih pogojev za delo oz. bivanje bolnikov. Skupna realizirana poraba
sredstev (prejeti računi v letu 2014) je bila 1.261.360 evrov, za
21.240 evrov manj od načrtovana višine.
Opis investicijskega vzdrževanja 2014
Zamenjava dotrajanih strešnih
kritin na objektih UKC Ljubljana:
1
2
Priprava projektne dokumentacije
in sanacija strelovodne inštalacije
objektov UKC Ljubljana:
Izvedba elektroinštalacijskih del
manjšega obsega v objektih UKC
Ljubljana:
3
4
5
Razna večja vzdrževalna dela
infrastrukture objektov UKC
Ljubljana:
Priprava projektne in investicijske
dokumentacije pri različnih
investicijskih vzdrževanjih:
Investicijsko vzdrževanje dvigal
UKC Ljubljana:
6
138
Menjava oken na različnih
lokacijah (izvedba del po
7 seznamu prioritet bo odvisna
od skupnega obsega odobrenih
finančnih sredstev):
Investicijsko vzdrževanje skupnih
8 površin in prostorov UKC
Ljubljana:
Investicijsko vzdrževanje zunanjih
skupnih površin (označbe tal,
9
zamenjave ogledal, popravila
hodnikov in tunelov,…):
Manjše potrebne adaptacije
10
prostorov klinik:
Zamenjava strehe na BPD – Izvajalec izbran. Dela se bodo izvedla ob ugodnejših vremenskih razmerah.
Sanacija strešne kritine nad povezovalnim hodnikom G-H zaradi zamakanja – IZVEDENO.
Sanacija strešne kritine na A traktu in veznem hodniku do B trakta Poliklinike – IZVEDENO.
Sanacija strehe pri heliportu ob VKJ – IZVEDENO.
Sanacija betonskih cvetličnih korit in terase nad glavnim vhodom v UKC – IZVEDENO.
Zamenjava strešne kritine na dvoriščnem objektu BPD zaradi zamakov na več mestih – IZVEDENO.
Sanacija strelovoda na BPD v sklopu zamenjave strehe – JAVNI RAZPIS.
Sanacija strelovoda nad povezovalnim hodnikom G-H – IZVEDENO.
Sanacija strelovoda na A traktu in veznem hodniku do B trakta Poliklinike – IZVEDENO.
Sanacija razsvetljave v hladilni strojnici, II. klet, DTS – IZVEDENO.
Sanacija elektrike na D traktu Poliklinike – IZVEDENO.
Servis glavnega stikalnega bloka z izdelavo projektov PZI na KO za gastroenterologijo – IZVEDENO.
Dobava in vgradnja merilnikov elektrike v stikalna bloka (agregat, mreža) v Leonišču – IZVEDENO.
Izvedba meritev električne porabe za smetišče in ureditev napajanja in posluževalnega prostora za stikalni blok
R-Derma/mreža in R-Derma/agregat na Dermatološki kliniki – IZVEDENO.
Izdelava in predelava obstoječega tehničnega poda ter varovalne ograje v NN stikališču – TP 626 Hospital –
IZVEDENO.
Izvedba elektro del – dograditev v trafo postaji Porodnišnice zaradi adaptacije IVF laboratorija na Ginekološki kliniki –
IZVEDENO.
Izvedba elektroinštalacij (delo pod napetostjo) v sklopu projekta “Adaptacija OP bloka na Stari travmatološki kliniki” –
IZVEDENO.
Ureditev razsvetljave na začasnem vhodu v urgenco na Bohoričevi ulici – V PRIPRAVI NAROČILNICA.
Izdelava in montaža nadstreškov nad agregati pri različnih klinika UKCL – V IZVAJANJU.
Dobava in montaža industrijskih in navojnih vodomerov za daljinsko odčitavanje porabe – IZVEDENO.
Dobava in vgradnja toplotnih števcev na Dermatološki kliniki, Stomatološki kliniki in Upravni zgradbi – IZVEDENO.
Sanacija in ureditev prostora za strojnico na podstrešju Gastro klinike zaradi hlajenja Infekcijske klinike – IZVEDENO.
Izdelava razširjenega energetskega pregleda Stare Travme – V IZVAJANJU.
Izdelava programa hidravličnega uravnoteženja sistema hlajenja v 30-tih sobah Hospitala – IZVEDENO.
Izdelava dopolnilne projektne dokumentacije zaradi zahtev izven projektne naloge “adaptacija OP bloka Stare Travme”
– IZVEDENO.
Popravilo dvigala tov. št. 70-0180 na Polikliniki za 4 osebe – IZVEDENO.
Dobava in zamenjava 6 kosov jaškovnih vrat in 1 kabinskih vrat na dvigalu 3 (št. dvigala 70-0107) – IZVEDENO.
Obnova dvigala na Splošni kirurgiji – Stara Travmatološka klinika – V IZVAJANJU.
Zamenjava 6 kosov jaškovnih vrat in 1 x kabinskih vrat na dvigalu št. 4, nosilnosti 1600 kg – tov. št. dvigala 70-0126
na Ginekološki kliniki – V PRIPRAVI.
Dobava in montaža atestirane dvosmerne lovilne naprave na dvigalu nosilnosti 1000 kg na Polikliniki – IZVEDENO.
Menjava dotrajanih oken v OP bloku Stare porodnišnice – IZVEDENO.
Zamenjava preostanka oken na oddelku I – južna stran na Infekcijski kliniki – IZVEDENO.
Zamenjava oken na KO za geriatrično medicino, del oddelka – V PRIPRAVI.
Zamenjava oken v laboratoriju KIKKB na Infekcijski kliniki zaradi Inšpekcijske odločbe – V IZVAJANJU.
Sredstva so rezervirana za ureditev razsvetljave glavne ploščadi zaradi zahtev akreditacije. Rešitev za optimalno
ureditev razsvetljave je v pripravi.
Obnova podzemnega hodnika proti Ortopedski kliniki – IZVEDENO.
Sanacija tlaka v podzemnem hodniku UKC-HODNIK proti potrošnem skladišču, II. klet – IZVEDENO.
Izvedba gradbenih del pri sanaciji betonskih cvetličnih korit na terasi nad glavnim vhodom v UKCL zaradi večletnih
zamakov – IZVEDENO.
Klinike iz svoje dela odobrenih sredstev financirajo različne manjše adaptacije svojih prostorov.
Večino sredstev so klinike že porabile.
Projektiranje in obnova skupnega
WC-ja za banko:
Zamenjava talnih oblog na
različnih lokacijah (izvedba del
12 po seznamu prioritet bo odvisna
od skupnega obsega odobrenih
finančnih sredstev):
Zamenjava tehničnih stropov in
luči na različnih lokacijah (izvedba
del po seznamu prioritet bo
odvisna od skupnega obsega
odobrenih finančnih sredstev):
11
13
Investicijsko vzdrževanje v
nastanitvenih objektih UKC
14 (izvedba del bo odvisna od
skupnega obsega odobrenih
finančnih sredstev):
Nepredvidena dela s soglasjem
15
generalnega direktorja
API biro pripravlja projekt za izvedbo adaptacije sanitarij.
Ginekološka klinika, Nova porodnišnica: zamenjava talne obloge v Porodnem bloku – JAVNI RAZPIS – poteka izbor
izvajalca.
Zamenjava tehničnega stropa z razsvetljavo v 3.N.,A trakt – jug v Hospitalu (NUK,CZ,UIM) – material je nabavljen,
čakanje na izvedbo del.
Izvedba suhomontažnih del in dobava ter vgradnja tehničnega stropa na KO za nefrologijo, Hospital, A trakt, pritličje
(dializni tehniki …) – IZVEDENO.
Zaradi pomanjkanja sredstev je Ginekološka klinika namesto zamenjave tehničnega stropa v II. nad. Leonišča na
Ginekološki kliniki odobrila izvajanje:
– dobava in montaža požarnih vrat pri “Ureditvi požarnega sektorja v pritličju Stare porodnišnice” – IZVEDENO;
- izvedba GO del pri “Ureditvi požarnega sektorja v pritličju Stare porodnišnice” – IZVEDENO;
- izvedba strojnih del pri “Ureditvi požarnega sektorja v pritličju Stare porodnišnice” – IZVEDENO.
OPOMBA: Ginekološka klinika je zaprosila za sredstva za ureditev požarnega sektorja v pritličju stare
porodnišnice. Ko bo uprava UKCL sredstva odobrila, bomo iz teh sredstev izvedli zamenjavo močno
dotrajanega tehničnega stropa v II. nad. Leonišča.
Zamenjava oken v samskem domu na Vidovdanski 9 – IZVEDENO.
Adaptacija stanovanja na Grablovičevi 40 – IZVEDENO.
Sanacija terase na Vidovdanski 9 – IZVEDENO.
Popravilo strehe na Hospitaliji – IZVEDENO.
Popravilo strehe na Negovalni bolnici – IZVEDENO.
12.3.3 Opis tekočega vzdrževanja 2014
V UKCL se za sprotno vzdrževanje porabi večji delež za vzdrževanje medicinske in druge opreme.
Sprotno vzdrževanje se izvaja na opremi, zgradbah in inštalacijah. Medicinska oprema obsega ultrazvoke, rentgenske aparate,
magnetno resonančne tomografe, operacijske mize z dodatki,
defibrilatorje, infuzijske črpalke, monitorje, termodezinfektorje,
sterilizatorje, dializne naprave, bolniške postelje, EKG aparate,
stetoskope, tehtnice, videogastroskope, kolonoskope, endoskopske vozičke, endoskopske kamere, oksimetre, inkubatorje, mikroskope, laboratorijsko opremo, aspiratorje, anastezijske aparate,
inhalatorje, kirurške inštrumente, stative, merilnike krvnega tlaka
in drugo opremo.
V sprotno vzdrževanje so vključeni tudi računalniška in biro oprema, gradbeno obrtniška dela, požarna varnost, inštalacije, računovodske operacije, nemedicinska oprema. Požarna varnost vključuje vzdrževanje in popravila protipožarnih sistemov, mesečna
servisiranja, kontrolo in preglede sistema za javljanje.
Vzdrževanje računalniške in biro opreme obsega servisiranje in
popravila različne računalniške opreme, popravila fotokopirnih
strojev, tiskalnikov, diktafonov in ostale aparature, ki se uporablja
pri administrativnem poslovanju.
Gradbeno obrtniška dela obsegajo manjše obnove prostorov, ki
zajemajo popravila sten, tlakov, stavbnega pohištva, popravila
streh, različne obrtniške posege ter urejanje okolice.
Vzdrževanje inštalacij obsega izdelavo in vzdrževanje električnih
inštalacij, izgradnjo elektroinštalacij, popravila elektroinštalacij in
strojnih inštalacij.
Stroški sprotnega vzdrževanja so knjiženi na podlagi računov
in kot taki ne vsebujejo finančnih virov. Poleg finančnega vira
sprotnega vzdrževanja so bila na razpolago tudi druga sredstva;
poslovne uspešnosti posameznih klinik, sredstva unovčenih bančnih garancij donacije, nagrade za kakovost, sredstva povrnjenih
sredstev zavarovalnice, zato je jasno, da je dejanska razlika med
porabljenimi in planiranimi sredstvi mnogo manjša.
Tekoče vzdrževanje UKC Ljubljana
Medicinska oprema
Računalniška biro oprema
Gradbeno obrtniška dela
Nemedicinska oprema
Požarna varnost
4.339.155,29
971.993,59
1.004.149,23
921.266,23
93.080,29
Inštalacije
241.770,61
Računvodsko op ostalo
259.633,85
Ostalo – brez opisa
127.513,91
7.958.563,42
V primerjavi z letom 2013, ko je bilo skupaj porabljenih sredstev
v znesku 8.021.756,84, so se stroški za leto 2014 nekoliko znižali
139
in znašajo skupaj 7.958.563,42 evrov. Deleži porabe za posamezna področja sprotnega vzdrževanja se niso bistveno spremenili.
Največji delež se nanaša na področje vzdrževanja medicinske
opreme (55%), ker je:
• vsa oprema izven garancijskega obdobja na novih klinikah;
• velike količine stare opreme, ki se pogosto kvari;
• večje potrebe po preventivnem in kurativnem vzdrževanju.
Pregled vzdrževalnih del je v prilogi Obrazec 5 – Poročilo o vzdrževalnih delih.
12.4 Poročilo o DTS in PT
Zaradi dejstva, da so uporabniki UKC Ljubljana v mesecu juniju
2011 oz. februarju 2012 zadnjič preverjali skladnost PZI projektne dokumentacije s projektno nalogo ter skladnost predvidene
medicinske in druge opreme s potrebami uporabnikov, je vodstvo
UKC Ljubljana dne 24. 4. 2014, št. sklepa 01-194/14, ponovno
imenovalo projektno skupino na projektu »Dozidava UKC Ljubljana
na območju DTS sever«. Projektna skupina je imela nalogo ponovnega pregleda in podajanja pripomb na PZI projektno dokumentacijo predvidene II. (naslednje) faze gradnje. Projektna skupina je v
predvidenih rokih končala z delom in dne 10. 6. 2014 na Ministrstvo za zdravje RS posredovala pripombe uporabnikov UKC Ljubljana, ki vsebinsko ne vplivajo na v letu 2012 dogovorjeni način
izvedbe gradnje druge faze in glede na potrjeno projektno nalogo.
Druga faza gradnje predvideva izvedbo gradbeno obrtniških del
po pripravljeni PZI dokumentaciji ter dobavo in montažo vgradne
pohištvene serijske in neserijske opreme, vgradne medicinske in
nemedicinske opreme za Centralni urgentni blok v pritličju objekta
DTS sever. Izvedba gradbeno obrtniških del vključuje:
- predhodna dela (izvozna cesta Meksika na Njegoševo, kanalizacija na Njegoševo – sanacija obstoječe in izvedba za potrebe
in funkcioniranje gradbišča GJ, prestavitev obstoječega DEA
vključno z ureditvijo priključkov, umestitev nove in odstranitvijo
stare cisterne, ureditev obstoječih elektro priključkov (po obstoječi dokumentaciji – poliklinika), varovanje gradbene jame,
ukinitev plinskega priključka, izvedba/prestavitev vodovodnega priključka iz rezervoarja ob Njegoševi, ureditev parkirišča za
polikliniko, prestavitev vročevoda);
- izvedba mosta/uvoz, dostop v Urgentni blok iz Njegoševe in
zunanja ureditev območja uvoza;
3. klet DTS
• zajem zraka za UB, finalizacija GO,
• priprava temeljev za klimate, finalizacija strojnice GO, instalacije za fazne potrebe UB,
• komunikacije - finalizacija GOI,
• DTS/dvigalo na zahodnem hodniku - izvedba G del - priprava
jaška (rušitve, AB dela);
140
3. klet PT
• PT/gradbena dela-temelj;
2. klet DTS
• DTS/strojnica prizidka – priprava temeljev za klimate, finalizacija strojnice GO, instalacije za fazne potrebe UB,
• DTS/strojnica G – demontažna dela v skladu z ukinjanjem posameznih pogonov,
• DTS/tehnični prostor – prezračevanje, delna priprava instalacij,
• DTS/toplotna postaja – umestitev instalacij za fazne potrebe,
• DTS/vodovodna strojnica – umestitev instalacij za fazne potrebe,
• DTS/elektro pogon – umestitev dodatnih trafo postaj in potrebnih razvodov, elektro omar,
• DTS/glavno komunikacijsko vozlišče – GOI dela zaradi priključitve faz,
• DTS/dvigalo sterilizacije – izvedba G del – temelji, konstrukcija,
• DTS/dvigalo na zahodnem hodniku – izvedba G del – priprava
jaška (rušitve, AB dela);
2. klet PT
• PT/gradbena dela – konstrukcija – 2. in 3. dilatacija,
• PT-2k/Finalizacija manipulativnih površin/oskrba in tehničnih
prostorov (plin, kompresor, DEA),
• PT 1 dilatacija – finalizacija dela skladišč,
• PT-2k/Finalizacija sprinkler pogona – 3. dilatacija;
1. klet DTS
• DTS/Center vodenja – izvedba GOI del, oprema,
• DTS/dvigalo sterilizacije – izvedba G del – konstrukcija,
• DTS/dvigalo na zahodnem hodniku -izvedba G del - priprava
jaška (rušitve, AB dela),
• DTS/etažni komunikacijski vozlišči – GOI dela zaradi priključitve
faz,
• DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz,
• PO/CKP – centralni komandni prostor – preureditev po projektu Biro ES, izvedba povezav z DTS (začasne demontaže stropa
...);
1. klet PT
• PT/gradbena dela-konstrukcija – 2. in 3. dilatacija;
Pritličje – DTS
• DTS/urgenca 1. faza – finalizacija prizidka; GOI dela po projektu
API, priprava prizidka za finalizacijo OPB z deli, ki posegajo v
spuščeni strop pritličja (razvodi inštalacija – fekalna kanalizacija) in vertikale (meteorna in fekalna kanalizacija);
• DTS/etažni komunikacijski vozlišči – GOI dela zaradi priključitve
faz;
• DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz;
• DTS/dvigalo sterilizacije, OP/intenz.nega – priprava jaška (rušitve, AB dela);
• DTS/dvigalo na zahodnem hodniku - izvedba G del - priprava
jaška (rušitve, AB dela);
Pritličje – PT
• 1 faza – PT/gradbena dela-konstrukcija – 2. in 3. dilatacija,
finalizacija uvoza v UB,
• 1a faza – PT/finalizacija 1/3 UB (glavni hall, sprejemna administracija, uprava UB);
1. nadstropje – DTS
• DTS/etažni komunikacijski vozlišči – GOI dela zaradi priključitve
faz,
• DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz,
• DTS/dvigalo sterilizacije, OP/intenz. nega – priprava jaška (rušitve, AB dela),
• DTS/dvigalo na zahodnem hodniku – izvedba G del – priprava
jaška (rušitve, AB dela),
• izvedba instalacijskih vertikal;
Objava javnega razpisa za drugo fazo gradnje objekta DTS/PT je
bila 9. septembra 2014 pod številko JN9079/2014. Na razpis
JN9079/2014 se je javilo 5 ponudnikov:
- IMP d.d. Ljubljana,
- Kolektor Koling d.o.o.,
- Strabag d.o.o.,
- SGP Pomgrad d.d.,
- Guerrato S.p.A. Italija.
Razpis JN9079/2014 je v fazi preverjanja ponudb. Odločitev razpisne komisije oziroma predlog komisije o izbiri izvajalca za drugo
fazo DTS/PT pričakujemo v mesecu marcu 2015. Končna izbira
izvajalca za izvedbo druge faze DTS/PT je odvisna od morebitnih
revizij ostalih ponudnikov.
1. nadstropje – PT
• 1 faza – PT/gradbena dela-konstrukcija – 2. in 3. dilatacija,
• 1. dilatacija - sanacija strehe - hidroizolacija, solatube;
2. nadstropje – DTS
• DTS/etažni komunikacijski vozlišči – GOI dela zaradi priključitve
faz,
• DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz,
• DTS/dvigalo OP/intenz.nega – priprava jaška (rušitve, AB
dela),
• DTS/dvigalo na zahodnem hodniku – izvedba G del – priprava
jaška (rušitve, AB dela),
• izvedba instalacijskih vertikal;
2. nadstropje – PT
• 1 faza – PT/gradbena dela – konstrukcija – 2. in 3. dilatacija,
• 1. dilatacija – sanacija strehe – hidroizolacija, solatube;
3. nadstropje – DTS
• DTS/etažni elektro prostori – GOI dela zaradi priključitve faz,
• DTS/dvigalo na zahodnem hodniku – izvedba G del – priprava
jaška (rušitve, AB dela),
• izvedba instalacijskih vertikal, meteorna kanalizacija, odušniki,
• finalizacija strehe, hidroizolacija, solatube, svetlarniki …;
4. nadstropje – DTS
• DTS/streha; izvedba instalacijskih del – rekuperacija za potrebe UB – izvedba temeljev, strojne opreme za potrebe priključitve fazne izvedbe, povezava …
Centralni urgentni blok v pritličju objekta DTS sever bo tako pridobil dodatnih 2.890 m2 delno opremljenih funkcionalnih površin
(brez premične opreme), prvenstveno za izvajanje programov
IPP, SNMP in DCOM. Istočasno bo dokončna urejena centralna
sprejemna pisarna s čakalnico za paciente in njihove svojce, ki
je predvidena v sklopu prometnega terminala, ter v prometnem
terminalu bodo urejeni dokončni dovozi za reševalna vozila v Centralni urgentni blok.
141
13.
PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU
142
Priloga 1: Interni akti UKC Ljubljana
Ozn. Nazivy
Datum zadnje
spremembe
30.07.2007
1
Statut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
2
Spremembe statuta javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana
24.01.2013
3
Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa, s spremembami
09.12.2011
4
Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi
12.12.2002
5
Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave (2010)
29.01.2010
6
Pravilnik o kriznem načrtovanju in delovanju na področju obrambe, zaščite in varnosti
05.12.2012
7
Pravilnik o dostopu, kriterijih za dodelitev ter odgovornosti, evidenci in nadzoru nad parkirnimi mesti
23.12.2009
8
Pravilnik o inovacijski dejavnosti
30.03.1998
9
Pravilnik o internih strokovnih nadzorih
13.07.2009
10
Pravilnik o izdaji soglasij za delo izven UKC Ljubljana (2010)
13.04.2012
11
Pravilnik o izobraževanju delavcev UKC Ljubljana
13.04.2012
12
Pravilnik o izvajanju nagrajevanja redne delovne uspešnosti
22.06.2009
13
Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov, s spremembami
18.10.2011
14
Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
10.12.2008
15
Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti
06.03.2003
16
Pravilnik o javnem naročanju UKC Ljubljana
07.11.2013
17
Pravilnik o notranjem revidiranju, s spremembami
16.12.2008
18
Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem
07.09.2005
19
Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege
20.04.2000
20
Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih, s spremembami
04.04.2014
21
Pravilnik o podeljevanju nagrad za izboljševanje kakovosti (2010)
22.05.2012
22
Pravilnik o poslovanju s prepovedanimi drogami
17.11.2003
23
Navodila za redni letni popis sredstev
27.11.2012
24
Pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu zaposlenih
26.02.2001
25
Pravilnik o priznanjih in zahvalah ter spominskih darilih
27.12.2013
26
Pravilnik o prostovoljskem delu v UKC Ljubljana
23.12.2008
27
Pravilnik o računovodstvu
10.01.2000
28
Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, s spremembami
03.12.2014
29
Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni
18.03.2008
30
Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb v UKC Ljubljana
25.03.2010
31
Poslovnik o imenovanju članov in namestnikov raziskovalnega sveta ter o delu raziskovalnega sveta
31.05.2013
32
Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi
33
Pravilnik o uporabi mobilnih službenih telefonov
09.10.2006
34
Pravilnik o urejanju razmerij v samskih domovih
22.04.2009
35
Pravila o upravljanju z dokumentarnim gradivom in varovanju osebnih podatkov s spremembami
21.10.2013
36
Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet UKC Ljubljana
10.10.2008
37
Pravilnik o znanstvenoraziskovalnem delu v UKCL
23.12.2004
38
Poslovnik stanovanjske komisije KCLJ
30.01.1996
39
Pravila o službenih odsotnostih izven sedeža UKC Ljubljana, s spremembami
31.05.2012
40
Pravila za izvajanje strokovnih srečanj, katerih organizator je UKC Ljubljana
30.01.2003
41
Pravila za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti (DEPO)
15.04.2010
42
Poslovnik komisije za medicinsko etiko
16.02.2005
43
Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi
20.07.2006
44
Pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti in prisotnosti drugih psihoaktivnih substanc pri delavcih
05.07.2012
143
Priloga 1 (nadaljevanje): Interni akti UKC Ljubljana
Ozn. Nazivy
45
Poslovnik za delo komisije za javna naročila
46
Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkov
08.03.2007
47
Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb
10.11.2009
48
Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti
49
Priročnik o uvajanju izboljševanja kakovosti v bolnišnice
50
Ocena tveganja z izjavo varnosti
51
Organizacijska navodila za postopek kadrovanja
24.10.2013
52
Določila o poklicni odgovornosti zdravnika
21.06.1905
53
Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, s spremembami
13.01.2014
54
Požarni red
11.07.2008
55
Poslovnik o delu sveta UKC s spremembami
23.08.2011
56
Poslovnik komisija za zagotavljanje kakovosti in interni nadzor
04.03.2011
57
Poslovnik o delu strokovnega sveta
27.08.2012
58
Poslovnik o delu strokovnega sveta za zdravstveno nego KC
23.04.2013
59
Pravilnik o delu centra za mediacijo UKCL
28.11.2012
60
Pravila o vodenju in izterjavi terjatev do kupcev
04.07.2002
61
Pravila o nastajanju poslovnih dogodkov
10.01.2000
62
Šifrant stroškovnih mest in organizacijskih enot
63
Klasifikacijski načrt UKCL
64
Navodilo o nošenju službenih izkaznic v UKCL
65
Akt o določitvi delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo
08.12.2010
66
Pravilnik o letnih dopustih v UKC Ljubljana, s spremembami
26.03.2013
67
Pravila o elektronskem evidentiranju delovnega časa v UKCL
11.02.2013
68
Dodatek za delo z osebami z demenco
22.04.2011
69
Ukrepi za zaščito zaposlenih pred trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegovanjem in diskriminacijo na delovnem mestu v UKC Ljubljana
07.12.2011
70
Pravila o izvajanju mentorstva
28.10.1994
71
27.03.2014
73
Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev, s spremembami
Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, interna
navodila za vodenje ČS
Pravilnik o prodaji odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja v UKC Ljubljana
74
Pravilnik o načinu in rokih za popis
10.01.2000
75
Pravila o samoplačniški dejavnosti
25.09.2012
76
Navodila za spremljanje uvoza
10.04.2011
77
Pravilnik o organizaciji Oskrbovalnih služb
25.10.2007
78
Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva
26.11.2010
79
Navodila za poročanje o opozorilnih nevarnih dogodkih v UKCL
23.06.2011
80
Pravilnik o internih strokovnih nadzorih zdravstvene dejavnosti
13.07.2009
81
Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave
19.01.2010
82
Pravilnik o delu sodnih izvedencev v UKCL
15.10.2014
83
Navodila o predstavljanju znanstvenih dosežkov in strokovnih novosti na področju medicine v UKC
25.02.2014
84
Navodila za spremljanje EU in drugih mednarodnih raziskovanih projektov
10.07.2014
72
144
Datum zadnje
spremembe
03.11.2011
01.06.2006
21.10.2013
Brez datuma
30.06.2014
04.10.2012
Priloga 2: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2014 – financer ARRS.
Zap.
št.
Klinika
Nosilec
UL Fak. za farmacijo,
dr. Julijana Kristl
UL fak. za rač. in informatiko,
dr. Ivan Bratko
UL, Fak. za elektrotehniko,
dr. Franjo Pernuš
UL, Fak. za računalništvo in
informatiko, dr. Janez Demšar
Nosilec (koordinator)
v UKC Ljubljana
1
Stomatološka klinika
2
Nevrološka klinika
3
Inštitut za radiologijo
4
Pediatrična klinika
5
Pediatrična klinika
6
Pediatrična klinika
7
Klinika za nuklearno
medicino
OI, dr. Marko Hočevar
prof. dr. Sergej Hojker, dr. med.
8
IKKB
UL MF, dr. Tea Laničnik Rižner
prof. dr. Joško Osredkar, univ. dipl.
inž. kem.
9
Ginekološka klinika
prof. dr. Branko Zorn, dr. med.
10
Ginekološka klinika
doc. dr. Irma Virant Klun, univ. dipl.
biol.
11
Pediatrična klinika
prof. dr. Janez Jazbec, dr. med.
12
Infekcijska klinika
13
Klinika za nuklearno
medicino
14
Infekcijska klinika
ZZV MB, dr. Maja Rupnik
prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr.
med.
15
Interna klinika
UL Fak. za farmacijo,
dr. Albin Kristl
asist. dr. Tadej Pajič, spec. med.
biokem.
16
Nevrološka klinika
IJS, dr. Igor Križaj
prof. dr. Milan Petelin, dr. dent. med.
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.
doc. dr. Igor Kocijančič, dr. med.
dr. Minca Mramor, dr. med.
dr. Alenka Trampuš Bakija, dr. med.
prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
UL MF, dr. Steyer Andrej
(prof. dr. Franc Strle, dr. med.)
prof. dr. Jure Fettich, dr. med.
NASLOV
Načrtovanje, izdelava in vrednotenje biomimetičnih
nanokompoznih sistemov za učinkovito obnovo tkiv
Strojno učenje v gradnji inteligentnih sistemov za
poučevanje
Slikovno vodeni endovaskularni posegi
Premagovanje prekletstva dimenzionalnosti z
uporabo predznanja
Odkrivanje inovativnih učinkovin za regulacijo
hemostaze z venomiko kače Vipera a.ammodytes
Genetske in klinične značilnosti hiperholesterolemij
pri otrocih in mladostnikih
Spremljanje somatskih mutacij genov odgovornih
za nastanek melanoma in klinična prognoza bolezni
Molekularne osnove ednometrioze in raka
endomestrija - študije metaboloma
HPV okužbe pri slovenskih plodnih in neplodih
moških, njihova škodljivost za semenčece in
prenašanje na ženske partnerice: argumenti za
zgodnje odkrivanje in preprečevanje
Ustvarjanje linije multipotentnih/pluripotentnih
matičnih celic iz odraslega humanega tkiva
jajčnika in mod: perspektiva za reproduktivno in
regenerativno medicino
Vloga genetskih polimorfizmov na izid zdravljenja in
pojav zapletov pri otrocih z rakom
Uporaba klasičnih in modrenih molekularnih metod
za etiološko opredelitev gastroenteritisov
Razvoj in ovrednotenje radiooznačenih bioloških
mulekul za ciljano radionuklidno terapijo
nevroendokrinih tumorjev in spremljajočo
diagnostiko
Vloga okolja in gostitelja pri pojavu in razvoju
okužbe s Clostridium difficile
Vpliv aktivnega transporta imatiniba in različnih
genotipov pacientov na uspešnost terapije kronične
mieloične levkemije
trajanje projekta
1.7.2011-30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.8.2013- 31.7.2016
1.8.2013- 31.7.2016
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011 - 30.6.2014
1.7.2011 - 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011 - 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011-30.6.2014
prof. dr. Simon Podnar, dr. med.
Živčni nadzor in nevrološke motnje dihanja
1.7.2011- 30.6.2014
1.8.2013- 31.7.2016
1.8.2013- 31.7.2016
17
Nevrološka klinika
BRIS, dr. Boris Roglej
asist. dr. Blaž Koritnik, dr. med.
Napake v regulaciji izražanja TDP-43 pri amiotrofični
lateralni sklerozi in frontotemporalni lobarni
degeneraciji
18
Kirurška klinika
Kemijski inštitut,
dr. Radovan Komel
prof. dr. Mirko Omejc, dr. med.
Vloga polimorfizmov v segregacijskih genih pri raku
19
Ginekološka klinika
prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.
20
Ginekološka klinika
prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med.
21
Interna klinika
ZTM, dr. Primož Rožman
prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.
22
IKKB
UL, MF, dr. Tea Lanišnik Rižner
prof. dr. Joško Osredkar, univ. dipl.
inž. kem.
23
Interna klinika
24
Interna klinika
Inšt. za kriminologijo pri Pravni
fak., dr. Renata Salecl
dr. Petra Malovrh, univ. dipl. biol.
25
Interna klinika
UL MF, dr. Damjana Rozman
prof. dr. Janez Preželj, dr. med.
prof. dr. Janez Preželj, dr. med.
Identifikacija novih mehanizmov bolezni s
pristopom sekveniranja nove generacije
Analiza bioloških označevalcev presnove folatov pri
ugotavljanju tveganja za nastanek napak nevralne
cevi
Identifikacija subpopulacij krvotvornih matičnih
celic in njihov vpliv na zdravljenje dilatativne
kardiomoopatije
Vloga metabiolitov progesterona pri hormonsko
odvisnih boleznih
Mikro RNA - nove diagnostične tarče pri
osteoporozi
Pravo in možgani-kriminološka, filozofska in
psihoanalitična dogajanja o subjektu v dobi nevroznanosti
Funkcijska genomika ravnovesja holesterola: vloga
lanosterol 14 alfa-demetilaze (CYP51) pri razvoju
metabolističnih obolenj
1.8.2013- 31.7.2016
1.8.2013- 31.7.2016
1.8.2013- 31.7.2016
1.8.2013- 31.7.2016
1.8.2013- 31.7.2016
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
145
Priloga 2: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2014 (nadaljevanje) – financer ARRS.
Zap.
št.
146
Klinika
Nosilec
UL,Filozofska fakulteta, dr.
Grega Repovš
UL Fak. za elektrotehniko, dr.
Slavko Amon
UMB, Fakulteta za strojništvo,
dr. Karin Stana Kleinschek
Nosilec (koordinator)
v UKC Ljubljana
26
Nevrološka klinika
27
Interna klinika
28
Kirurška klinika
29
Nevrološka klinika
prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med.
30
Pediatrična klinika
prof. dr. Tadej Avčin, dr. med.
31
Ginekološka klinika
prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med.
32
Kirurška klinika
prof. dr. Nataša Hren Ihan, dr. med.
33
Nevrološka klinika
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.
34
Kirurška klinika
prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med.
35
Ortopedska klinika
UL, Zdravstvena fakulteta, dr.
Alan Kacin
36
Nevrološka klinika
U primorska, Z-R središče Koper,
prof. dr. Janez Zidar, dr. med.
dr. Nejc Šarabon
37
KO za bolezni živčevja,
Ortopedska kl.,Očesna
UL Fakuteta za strojništvo,
kl. KO za plastično krg,
dr. Janez Možina
Dermatološka kl, KO za
endorinologijo
6 koordinatorjev v UKC
38
Pediatrična klinika
prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
39
Infekcijska klinika
dr. Daša Stupica, dr. med.
40
Ginekološka klinika
prof. dr. Branko Zorn, dr. med.
41
Pediatrična klinika
asist. dr. Katarina Podkrajšek
Trebušak, univ. dipl. kem.
42
Pediatrična klinika
43
Stomatološka klinika
44
Nevrološka klinika
45
Pediatrična klinika
46
Nevrološka klinika
47
Ginekološka klinika
48
Ginekološka klinika
UL, Biotehnična fakuteta,
dr. Simon Horvat
UL, Fakulteta za farmacijo,
dr. Julijana Kristl
UL, Filozofska fakulteta,
dr. Grega Repovš
UL, Fakulteta za farmacijo,
dr. Irena Mlinarič Raščan
UL, Fakulteta za elektrotehniko,
dr. Franjo Pernuš
UL, Biotehnična fakulteta,
dr. Damjana Drobne
UL, MF, dr. Tea Lanišnik Rižner
NASLOV
trajanje projekta
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.
Multimodalno preučevanje delovega spomina
1.8.2013- 31.7.2016
prof. dr. Andrej Janež, dr. med.
Mikrosistem za uvajanje zdravila
1.7.2011-30.6.2014
prof. dr. Dragica Maja Smrke,
dr. med.
Razvoj funkcionalnih tekstilij za nego
diabetičbe+nega stopala (malum perforans)
Delovanje endotelija pri psihiatričnih in nevroloških
boleznih
Sistemske imunske bolezni pri otrocih in
mladostnikih
Izražanje genov v kumulusnih celicah jajčnikov
foliklov v postopkih zunajtelesne oploditve
Kronične vnetne in rakaste spremembe ustne
sluznice
Zgodnje odkrivanje in racionalna terapija demenc:
vloga biomarkerjev
Medoperacijski nadzor delovanja vidnega živca
med nevrokirurško operacijo s fotopletizmografijorazvoj nove aplikacije za varovanje vida med
operacijo
Nova tehnologija preprečevanja in zdavljenja atrofij
skeletnih mišic
Vrednotenje živčno-mišičnih stabilizacijskih funkcij
trupa in razvoj programov preventivne vadbe proti
bolečini v spodnjemu delu hrbta
doc. dr. Matej Drobnič, dr. med.
prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
prof. dr. Milan Petelin, dr. dent. med.
prof. dr. Zvezdan Pirtošek,dr. med.
prof. dr. Janez Jazbec, dr. med.
Laserska triagulacija v medicini (LASTRIM)
Biološki, genetski in epigenetski označevalci
debelosti in metabolnega sindroma pri otrocih in
mladostnikih
Etiologija, vnetne beljakovine in genski
polimorfizem pri bolnikih s solitarnim in multiplim
erythema migrans
Psihološke in reproduktivne motnje pri moških,
izpostavljenih prenatalnemu stresu
Vpliv oksidativnega stresa na dolžino in strukturo
telomerov pri otrocih in mladostnikih s sladkorno
boleznijo tipa 1 ali hiperholesterolemijo
Identifikacija novih genov, mikro RNA
ter biomarkerjev naravne imunosti za
hiperholesterolemijo
Nanozdravila za zdravljenje parodontalne bolezni s
ciljanim vnosom v obzobne žepe
Mehanizmi integracije možganske aktivnosti za
učinkovit nadzor kognicije
TRANS TIO Translakcije farmakogenomske
raziskave tiopurinske terapije
1.8.2013- 31.7.2016
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011 - 30.6.2014
1.7.2011- 30.6.2014
1.8.2013- 31.7.2016
1.7.2011- 30.6.2014
1.7.2011 - 30.6.2014
1.7.2014 - 30.6.2017
1.7.2014 - 30.6.2017
1.7.2014 - 30.6.2017
1.7.2014 - 30.6.2017
1.7.2014 - 30.6.2017
1.7.2014 - 30.6.2017
1.7.2014 - 30.6.2017
1.7.2014 - 30.6.2017
asist. dr. Janja Pretnar Oblak, dr.
med.
Kvantitativna analiza poškodb bele možganovine
prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med.
Vpliv anorganskih nanodelcev v biološke membrane 1.7.2014 - 30.6.2017
dr. Andrej Vogler, dr. med.
Biokemijski označevalci endometrioze: študije
proteoma in metaboloma
1.7.2014 - 30.6.2017
1.7.2014 - 30.6.2017
Priloga 3: Raziskovalni programi v UKC Ljubljana leta 2014 – financer ARRS.
Zap.
št.
Klinika
1
Ortopedska klinika
2
Ginekološka klinika
3
Interna klinika
4
Stomatološka klinika
Nosilec
UL, MF, dr. Matej
Podbregar
Nosilec (koordinator) v UKC Ljubljana
doc. dr. Janez Brecelj, dr. med.
prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med.
OI, dr. Nikola Bešić
doc. dr. Helena Podgornik
prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med.
5
Infekcijska klinika
prof. dr. Franc Strle, dr. med.
6
Interna klinika
prof. dr. Janez Preželj, dr. med.
7
ORL
8
Interna klinika
9
Interna klinika
10
Kirurška klinika
OI, dr. Primož Strojan
prof. dr. Miha Žargi, dr. med.
prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.
OI, dr. Barbara
Jezeršek Novaković
Naslov
Molekularni mehanizmi razvoja in delovanja
skeletne mišice
Metabolni in prirojeni dejavniki
reproduktivnega zdravja, porod
Značilnosti malignih neoplazem, pomembne
za diagnoszo, napoved poteka bolezni in izida
zdravljenja
Parodontalna medicina
Bolzni in povzročitelji , ki jih v Sloveniji
prenašajo členonožci
Geni, hormonske in osebnostne spremembe
pri metabolnih motnjah
Rak glave in vratu-analiza bioloških značilnosti
in poskus izboljšanja zdravljenja
Trajanje programa
1.1.1009 - 31.12.2014
1.1.2014 - 31.12.2019
1.1.2014 - 31.12.2018
1.1.2009 - 31.12.2014
1.1.2009 - 31.12.2014
1.1.2009 - 31.12.2014
1.1.2014 - 31.12.2018
Ateroskleroza in tromboza
1.1.2009 - 31.12.2014
doc. dr. Snežna Sodin Šemrl
Sistemske avtoimunske bolezni
1.1.2009 - 31.12.2014
dr. Boris Sedmak, dr. med.
Napovedni dejavniki in zdravljenja bolnikom z
rakom dojk in drugimi raki
1.1.2009 - 31.12.2014
11
Interna klinika
prof. dr. Jadranka Burutovič Ponikvar, dr. med. Ledvične bolezni in nadometila zdravljenja
1.1.2013- 31.12.2016
12
Ginekološka klinika
prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.
1.1.2009 - 31.12.2014
Ginekologija in reprodukcija
13
Interna klinika
prof. dr. Marko Noč, dr. med.
Nujna stanja v interni medicini
1.1.2009 - 31.12.2014
14
Očesna klinika
prof. dr. Marko Hawlina, dr. med.
Očesne bolezni odraslih in otrok
1.1.2014 - 31.12.2018
15
Nevrološka klinika
prof. dr. Simon Podnar, dr. med.
16
Pediatrična klinika
prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
17
Pediatrična klinika
18
Kirurška klinika
19
Nevrološka klinika
OI, dr. Janez Žgajnar
ZTM, dr. Primož
Rožman
UL, Fak. za šport, dr.
Milan Čoh
dr. Veronika Velenšek, dr. med.
prof. dr. Dragica Smrke, dr. med.
prof. dr. Bojana Žvan, dr. med.
Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in
bolezni
Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljene
bolezni pri otrocih in mladostnikih
Družine s povišano visoko ogorženostjo
za raka: svetovanje, odkrivanje mutacij in
preprečevanje raka
Človeške matične celice-napredno zdravljenje
s celicami
Kineziologija mnostrukturnih polistrukturnih in
konvencionalnih športov
1.1.2014 - 31.12.2019
1.1.2013 - 31.12.2016
1.1.2013- 31.12.2017
1.1.2013 - 31.12.2016
1.1.2014 - 31.12.2016
147
Priloga 4: Raziskovalni projekti v okviru Evropske unije leta 2014.
Zap.št.
Nosilec, oz. koordinator projekta
Nosilec v UKC Ljubljana
EuroCAT
University of Ulster, Ulster
prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik
2
OrphaNet Europe
Inserm TRANSFERT, Montpellier, Cedex
prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik
3
OrphaNet RD Portal
Inserm SC11, Orphanet, Paris
prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik
4
SIGN
UKC Ljubljana, Ljubljana
prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik
5
CULPRIT-SHOCK
University of Leipzig – Heart Center, Leipzig
prof. dr. Marko Noč, dr. med.
6
e-CardioNet
Azienda ULSS 14 di Chioggia, Chioggia
prof. dr. Igor Zupan, dr. med.
7
SCIENCE
REGION HOVEDSTADEN, Hillerod
prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.
8
Creactive
Istituto di Ricerche Farmacologiche Mario Negri,
as. dr. Primož Gradišek, dr. med.
Bergamo
9
e-Health
EGIZ Net Europe, Trieste
prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med.
10
e-SurgeryNet
Regione veneto-Azienda U.L.S.S. 13, Mirano
prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med.
11
12
Evaluation of 1.3% Liposomal
Bupivacaine Neurotoxicity,
North-American Institute of Continuous
Myotoxicity and Inflammatory
Education, New York
response in Type 1 and 2 Diabetic
Mice Models
Evaluation of Liposomal
Bupivacaine Induced Sciatic
ESRA, Geneva
Nerve Injury in the Porcine Model
doc. dr. Tatjana Stopar-Pintarič, dr. med.
Organizacijska enota
Ginekološka klinika
Interna klinika
Kirurška klinika
doc. dr. Tatjana Stopar-Pintarič, dr. med.
13
IntegrAid
SB Izola, Izola
prof. dr. Matej Cimerman, dr. med.
14
Mental Health and Well-being
BKK Dachverband e.V., Berlin
prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.
15
Moliere
Goteborgs universitet, Goteborg
prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.
16
Vires
Association Travail Emploi Europe Société, Paris
prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.
17
Correlation - Hepatitis C Initiative
De Regenboog Groep, Amsterdam
prof. dr. Mojca Matičič, dr. med.
18
HCV Prevention in Europe
University of Bristol, School of Social &
Community Medicine, Bristol
prof. dr. Mojca Matičič, dr. med.
19
HIV/aids prevention
DIC LEGEBITRA, Ljubljana
prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.
20
SATURN
University Medical Centre Utrecht, Utrecht
doc. dr. Matjaž Jereb, dr. med.
21
ERA NET TRANSCAN
Jagiellonian University Medical College, Kraków doc. dr. Katja Zaletel, dr. med.
Klinika za nuklearno medicino
22
Teaming
Karolinska Institutet, Stockholm
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.
Nevrološka klinika
23
Incredible Years For Every Child
UKC Ljubljana, Ljubljana
Marija Anderluh, dr. med.
24
Pharmachild
Universitair Medisch Centrum Utrecht, Utrecht
prof. dr. Tadej Avčin, dr. med.
25
SCPE MoU
JRC Ispra, Ispra
prof. dr. David Neubauer, dr. med.
26
SHARE
Universitair Medisch Centrum Utrecht, Utrecht
prof. dr. Tadej Avčin, dr. med.
LA&HA, Akademija za laserje in zdravje, d.o.o.,
Ljubljana
prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.,
prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr.
med., doc. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med.,
prof. dr. Sergej Hojker, dr. med., prof. dr.
Zvezdan Pirtošek, dr. med.
27-30
148
Akronim
1
operacija KC BME - projekti
MINMED, PhysiCoDerm,
SmartMed, TOF-PET
Klinični inštitut za medicino
dela, prometa in športa
Klinika za infekcijske bolezni
in vročinska stanja
Pediatrična klinika
Očesna klinika,
Dermatovenerološka klinika,
Stomatološka klinika, Klinika
za nuklearno medicino,
Nevrološka klinika
Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti)
Številka
projekta
Naslov terciarnega projekta
Datum
začetka
projekta
Nosilec
Datum
zaključka
projekta
20140092 Zdravljenje jetrnih zasevkov z reverzibilno ECT
Blaž Trotovšek
1.12.2014
31.12.2016
20140105 Pomen zmanjšanja tveganja za pojav zapletov pri bolnikih z bolezensko debelostjo
Tadeja Pintar
1.12.2014
31.12.2016
Aleš Tomažič
1.12.2014
31.12.2015
Mirko Omejc
1.12.2014
31.12.2016
Uporaba posteriornega »zgornja mezenterična arterija najprej« pristopa pri zdravljenju napredovalega raka
trebušne slinavke
Vpliv dolžine distalnega resekcijskega roba na lokalno ponovitev bolezni in dolgoročno preživetje pri bolnikih z
20140238
lokalno napredovalim nemetastatskim rakom danke po predoperativni radiokemoterapiji
20140185
4
KO za abdominalno kirurgijo
20140172 Izdelava individualne trahealne opornice s 3D tiskalnikom
1
20140165
1.12.2014
31.12.2016
Maja Pavčnik
1.12.2014
31.12.2016
Štefan Grosek
1.12.2014
31.12.2016
Pomen funkcionalnih promotorskih polimorfizmov za UCP-2 (razklopitveni protein-2), NOX4 (tip NADPH oksidaze
Mojca Grošelj Grenc 1.12.2014
4) in p22phox na nastanek bronhopulmonalne displazije
31.12.2015
KO za otroško in intenzivno terapijo
KO za torakalno kirurgijo
Lipokalin povezan z nevtrofilno gelatinazo (NGAL) in beljakovina, ki veže lipopolisaharid (LBP) kot zgodnja
kazalca akutne okvare ledvic pri kritično bolnih novorojenčkih po operaciji na prebavilih.
20140215 Projekt razvoja Komisije za medicinsko etiko UKC Ljubljana in področja klinične etike
20140290
3
Mihael Sok
20140153 Celostna oskrba zlomov pri starostnikih (Comprehense geriatric fracture programme)
Matej Cimerman
1.12.2014
31.12.2016
Primerjava klasičnega in artroskopsko asistiranega operativnega zdravljenja sindezmolize akromioklavikularnega
20140205
sklepa
Ladislav Kovačič
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
20140239 Uvedba poškodovancu prilagojenih implantatov pri zdravljenju zlomov kolčne ponvice
3
KO za travmatologijo
20140009 Enostopenjska rekonstrukcija dojk s silikonskimi vsadki pri bolnicah po mastektomiji zaradi raka dojke
1
KO za plastično kirurgijo in opekline
Anže Kristan
Uroš Ahčan
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
Uporabnost variacije pulznega pritiska (pulse pressure variation, PPV), in variacije utripnega volumna (stroke
volume variation, SVV) kot napovednih dejavnikov za odzivnost na tekočine pri pacientih s pnevmoperitonejem
Vpliv deksmedetomidina in lidokaina na porabo opioidov, na spoznavno sposobnost in pojav nevropatske
20140011
bolečine pri laparoskopskih resekcijah črevesja
Vesna Novak
Jankovič
Vesna Novak
Jankovič
20140082 Vpliv ciklosporina na mitohondrijsko funkcijo in spremembo načina zdravljenja bolnikov z hudo možgansko poškodbo
Primož Gradišek
1.12.2014
31.12.2016
20140097 Vpliv liposomalnega bupivakaina na poškodbo perifernega živca
Tatjana Stopar
Pintarič
1.12.2014
31.12.2016
asist.Peter Poredoš
1.12.2014
31.12.2015
20140007
20140109 Vpliv višine bloka na hemodinamske spremembe med subarahnoidno anestezijo
20140269 UZ vodena katetrizacija vene subklavije: supraklavikularni pristop
6
KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo
20140083 Obraz z ustno votlino in sistemske bolezni: preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija
1
KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo
20140047 Uvedba nove metode mini PCNL pri bolnikih s kamni v ledvicah
Maja Šoštarič
Nataša Ihan Hren
Bojan Tršinar
1.12.2014
31.12.2015
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
20140173 Prisotnost in lokacija membranskih receptorjev in kanalčkov v uroteliju ter spremembe pri patoloških stanjih
Tomaž Smrkolj
1.12.2014
31.12.2016
20140196 Zdravljejne napredovalega raka prostate z avtologno vakcino
Andrej Kmetec
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2015
3
KO za urologijo
Izboljšana mikrokirurška resekcija primarnih možganskih tumorjev z medoperacijskim označevanjem s 5-ALA in
20140028
ICG fluorescenco
1
KO za nevrokirurgijo
20140160 Napredni pristopi v celjenju ran s pomočjo sproščanja aktivnih snovi in tkivno vodene regeneracije
1
KO za kirurške okužbe
Roman Bošnjak
Dragica Maja Smrke 1.12.2014
31.12.2016
Ekstraanatomska vstavitev stentirane biološke zaklopke pri bolnikih, pri katerih zamenjava ali vstavitev zaklopke
20140221
Tomislav Klokočovnik 1.12.2014
na konvencionalen način nista mogoči
31.12.2015
20140224 Napoved in preprečevanje akutne ledvične odpovedi in atrijske fibrilacije po operacijah srca
20140251 Spremljanje in analiza operativne rane
3
KO za kirurgijo srca in ožilja
27
KIRURŠKA KLINIKA Jurij Matija Kališnik
1.12.2014
31.12.2015
Primož Trunk
1.12.2014
31.12.2016
149
Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti) – nadaljevanje
Številka
projekta
Naslov terciarnega projekta
20140057 Relativna vsebnost mitohondrijske DNA v miokardnem tkivu in v periferni krvi: korelacijska študija
1
KO za hipertenzijo
20140104 Sindrom policističnih ovarijev - molekularni mehanizmi in uvedba novih terapevtskih algoritmov zdravljenja
1
KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
20140013 Vpliv mikrobiote na kancerogenezo kolorektalnega karcinoma
1
KO za gastroenterologijo
Datum
zaključka
projekta
Jana Brguljan Hitij,
Matija Tomšič,
1.12.2014
Snežna Sodin Šemrl,
Katja Lakota
31.12.2016
Andrej Janež
Borut Štabuc
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
20140158 Zdravljenje srčnega popuščanja z repetitivno aplikacijo matičnih celic
Bojan Vrtovec
1.12.2014
31.12.2016
20140167 Uporaba merilnega katetra za oceno coronary flow reserve CFR pri bolnikih s sumom na MVS AP
Matjaž Bunc
1.12.2014
31.12.2016
20140181 Non-compaction kardiomiopatija
Mirta Koželj
1.12.2014
31.12.2016
20140288 Srčni spodbujevalniki brez elektrodnega sistema
Igor Zupan
1.12.2014
31.12.2016
4
KO za kardiologijo
20140014 Določanje majhnih klonov malignih limfocitov B s pretočno citometrijo
20140274 Mikro RNA v serumu bolnikov s kronično mieloično levkemijo
2
KO za hematologijo
20140127 Perkutana vstavitev venoarterijskega izventelesnega krvnega obtoka (VA ECMO)
1
KO za intenzivno interno medicino
20140029 Izboljšave področne antikoagulacije s citratom med dializnimi postopki
Optimizacija imunosupresivnega zdravljenja za upočasnitev razvoja kronične okvare in izboljšanje delovanja
20140168
presajene ledvice (OptIKAP - Optimisation of Immunosuppression for Kidney Allograft Protection)
20140170 Malignomi pri bolnikih s transplantirano ledvico v Sloveniji
20140191 Optimizacija presejalnih preiskav seča za oceno proteinurije pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
20140230 Slovenski register nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi
20140232 Membranska plazmafereza in imunska adsorpcija pri zdravljenju imunskih in metabolnih bolezni
20140246 Merjenje ledvične funkcije z očistkom Sinistrina 3
20140287 Pomen neustrezno glikoziliranega imunoglobulina A1 pri IgA nefropatiji
8
KO za nefrologijo
20140233 VPLIV MAGNEZIJA NA KLINIČNI POTEK IN VNETNI ODZIV PRI ASTMI
1
KO za pljučne bolezni
Bioinformatična napoved struktur in funkcij izotopov serumskega amiloida A in njihov pomen za razvoj
20140020
diagnostike, prognostike in zdravljenja vnetnih bolezni
1
KO za revmatologijo
Register bolnikov z vensko tromboembolično boleznijo, ki so obravnavani na KO za žilne bolezni in drugih
20140077
oddelkih UKC v Ljubljani
Potrombotični sindrom (PTS): Proučevanje dejavnikov, ki napovedujejo razvoj PTS in opredelitev možnosti
20140078
preprečevanja
20140248 Celostni pristop za ocenjevanje funkcijskih in strukturnih okvar arterijske stene
20140272 Register bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo
4
Helena Podgornik
Tadej Pajič
Marko Noč
INTERNA KLINIKA
20140252 Globoka možganska stimulacija pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo - klinični, elektrofiziološki in slikovni vidiki
1.12.2014
31.12.2016
31.12.2016
Jakob Gubenšek
1.12.2014
31.12.2016
Miha Arnol
1.12.2014
31.12.2016
Aljoša Kandus
1.12.2014
31.12.2016
Jelka Lindič
1.12.2014
31.12.2016
Jadranka Buturović
Ponikvar
1.12.2014
31.12.2016
Rafael Ponikvar
1.12.2014
31.12.2016
Jernej Pajek
1.12.2014
31.12.2016
Damjan Kovač
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
Marjeta Terčelj
Zorman
Snežna Sodin Šemrl 1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2015
Mateja Kaja Ježovnik 1.12.2014
31.12.2015
Pavel Poredoš
Mišo Šabovič
1.12.2014
31.12.2016
Zlatko Fras
1.12.2014
31.12.2016
Miran Brvar
25
31.12.2016
20140260 Dihalna podpora zastrupljencem
Center za zastrupitve
1.12.2014
1
1.12.2014
KO za žilne bolezni
20140190 Terapevtska in raziskovalna uporaba TMS pri najpogostejših nevropsihiatričnih boleznih
150
Datum
začetka
projekta
Nosilec
1.12.2014
31.12.2015
Maja Kojović
1.12.2014
31.12.2015
Zvezdan Pirtošek
1.12.2014
31.12.2015
Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti) – nadaljevanje
Številka
projekta
2
Naslov terciarnega projekta
KO za bolezni živčevja
20140265 Vloga ultrasonografije pri obravnavi okvar perifernega živčevja
20140282 Nevropsihološko ocenjevanje kognitivnih sprememb pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo
2
20140136
Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo
Razvoj in uvedba elektronskega temperaturnega lista na kliničnem oddelku za vaskulano nevrologijo in
intenzivno nevrološko terapijo
20140220 Modulacija parasimpatičnega živčevja po ishemični možganski kapi
2
KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo
20140140 Na cilj usmerjena skupinska kognitivna rehabilitacija, podprta s računalniškimi programi kognitivne rehabilitacije
1
Služba za nevrorehabilitacijo
7
NEVROLOŠKA KLINIKA
20140255 Objektivna ocena uspešnosti laserske termoterapije v zdravljenju disfunkcij medeničnega dna
1
KO za ginekologijo
20140051 Mikrobiom vagine v nosečnosti, posteljice in novorojenčka in prezgodnji porod
20140054 Arterijska trdota. biokemični in ultrazvočni napovedni dejavniki pri hipertenzivnih boleznih v nosečnosti
20140084 Ultrazvočna ocena hemodinamičnega stanja in srčne funkcije pri težki preeklampsiji
3
KO za perinatologijo
Vpliv znižanja telesne mase s kombinacijo metformina in inhibitorja fosfodiesteraze 4 na kakovost jajčnih celic
20140031
pri neplodnih bolnicah s sindromom policističnih jajčnikov in debelostjo
Uvajanje biopsije zarodka na razvojni stopnji blastociste z laserjem za predimplantacijski genetski pregled v
20140048
postopku zunajtelesne oploditve
20140126 Oksidativni stres semena in semenčič kot vzrok teratozoospermije in vakuol semenčič pri neplodnih moških
3
KO za reprodukcijo
20140085 Fizioterapevtska obravnava otrok z motnjami mokrenja
1
Skupne medicinske službe
20140138 Neinvazivno genetsko predrojstno odkrivanje downovega sindroma
1
Klinični inštitut za medicinsko genetiko
9
GINEKOLOŠKA KLINIKA
20140043 Z naporom izzvana zapora grla
20140088 Ocena zmožnosti čezoceanskih poletov (fitness-to-fly) pri otrocih in mladostnikih
2
Služba za pljučne bolezni
Uporaba neinvazivnega Tring testa pri ugotavljanju aktivnosti vnetja v sluznici požiralniki pri otrocih z
20140069
eozinofilnim ezofagitisom
1
Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko
20140027 Zdravljenje bolezensko debelih mladostnikov z endoskopskim bariatričnim posegom (duodeno-jejunalni obvod)
1
KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
Simon Podnar
Blaž Koritnik
Marjan Zaletel
1.12.2014
31.12.2016
Fajko Bajrović
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
Ana Ožura
Adolf Lukanović
Služba za alergologijo in revmatologijo in klinično imunologijo
Randomizirana študija zdravljenja otroške non-B akutne limfoblastne levkemije/A Randomized Trial of the
20140036
I-BFM-SG for the Management of Childhood non-B Acute Lymphoblastic Leukemia
Zdravljenje otrok z visokotveganim nevroblastomom v mednarodnem projektu High risk neuroblastoma study
20140042
skupine SIOPEN
2
Klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo
1.12.2014
31.12.2015
Tanja Premru - Sršen 1.12.2014
31.12.2016
Nataša Tul Mandić
1.12.2014
31.12.2016
Miha Lučovnik
1.12.2014
31.12.2016
Eda Vrtačnik Bokal
1.12.2014
31.12.2016
Irma Virant-Klun
1.12.2014
31.12.2016
Branko Zorn
Ivan Verdenik
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2015
Uroš Krivec
1.12.2014
31.12.2016
Minca Mramor
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
Borut Peterlin
Rok Orel
Tadej Battelino
Rina Rus
1
31.12.2016
31.12.2015
20140241 Prednosti 48-urnega merjenja krvnega tlaka z avtomatskim merilcem v primerjavi z 24-urnim merjenjem
20140208 Imunski označevalci za zgodnje odkrivanje in usmerjeno zdravljenje sistemskih avtoimunskih bolezni
1.12.2014
1.12.2014
Tanja Kersnik Levart
KO za nefrologijo
Datum
zaključka
projekta
Antibiotična zaščita in poškodbe ledvičnega parenhima pri otrocih po preboleli okužbi sečil in/ali tistih s
20140141
prirojenimi napakami sečil
2
Datum
začetka
projekta
Nosilec
Tadej Avčin
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
Janez Jazbec
1.12.2014
31.12.2016
Barbara Faganel
Kotnik
1.12.2014
31.12.2016
151
Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti) – nadaljevanje
Številka
projekta
20140018
1
Naslov terciarnega projekta
Vloga genetskih sprememb gena za Toll-like 2 receptor pri zaznavni okvari sluha in prirojeni okužbi s humanim
virusom citomegalije
KO za neonatologijo
20140081 Dolgotrajno spremljanje otrok po terapevtski hipotermiji
1
KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo
20140296 Uvedba treningov starševstva v zmanjševanju razdiralnega vedenja otrok
1
Služba za otroško psihiatrijo
Kvantitativna ocena aktivnosti vnetja črevesne stene s pomočjo ultrazvočnega kontrastnega sredstva pri
20140151
določanju aktivnosti bolezni in spremljanju učinkov terapije pri otrocih s Crohnovo boleznijo
1
Služba za radiologijo
20140060 Genetska diagnostika s sekvenciranjem naslednje generacije pri otrocih in mladostnikih
1
Služba za specialno laboratorijsko dejavnost
14
PEDIATRIČNA KLINIKA
20140257
Učinek Ksilitola na radiacijski karies in druge posledice obsevanja v ustni votlini pri bolnikih z rakom glave in
vratu-klinična raziskava
1
Center za zobne bolezni
1
STOMATOLOŠKA KLINIKA
20140101 Uporaba kolagen-fibrinskega obliセa po operaciji endometrijskega karcinoma za preprečevanje limfedema
1
20140094
DERMATOVENERLOŠKA KLINIKA
Določanje označevalcev oksidacijskega stresa v amnijski tekočini in urinu kot pokazatelj oksidativnega stresa in
zapletov v nosečnosti in pri porodu
20140096 Spremljanje biooznačevalcev za napoved možganskih okvar pri karotidni endarteriektomiji
20140156 Določanje interlevkina 8 za namen zgodnje diagnostike enterokolitisa pri novorojencih
3
20140075
Datum
začetka
projekta
Datum
zaključka
projekta
Darja Paro Panjan
1.12.2014
31.12.2016
David Neubauer
Marija Anderluh
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
Damjana Ključevšek 1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
1.12.2014
31.12.2016
Joško Osredkar
1.12.2014
31.12.2016
Milan Skitek
1.12.2014
31.12.2015
Aleš Jerin
1.12.2014
31.12.2016
Mojca Matičič
1.12.2014
31.12.2016
Franc Strle
1.12.2014
31.12.2016
Katarina Trebušak
Podkrajšek
Janja Jan
Tanja Planinšek
Ručigaj
KLINIČNI INŠTITUT ZA KEMIJO IN KLINIČNO BIOKEMIJO
Uporaba metode merjenja togosti jeter s prehodno elastografijo za ugotavljanje napredovanja bolezni pri
bolnikih s kroničnim hepatitisom C
20140099 Etiologija, vnetne beljakovine in genski polimorfizem pri bolnikih s solitarnim in multiplim erythema migrans
20140110 Primerjava ceftriaksona in doksiciklina za zdravljenje bolnikov z multiplimi erythema migrans
Daša Stupica
1.12.2014
31.12.2016
20140166 Razvoj sistema nadzorovane rabe protimikrobnih zdravil v UKC Ljubljana
Bojana Beović
1.12.2014
31.12.2016
20140286 Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu bolnikov, okuženih s HIV in bolnikov s presajeno ledvico
Janez Tomažič
1.12.2014
31.12.2014
Tadeja Kotar
1.12.2014
31.12.2016
Metoda Dodič Fikfak 1.12.2014
31.12.2016
Obravnava bolnika sumom na obolenje, povezano s potovanjem v trope - izdelava priporočil in računalniška
20140292
podpora
6
KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA
Molekularni označevalci tveganja, zgodnjega odkrivanja in odgovora na zdravljenje pri boleznih, povezanih z
20140008
izpostavljenostjo azbestu
1
KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA
20140146 Elektrofiziološka ocena delovanja mrežnice pri dojenčkih in mlajših otrocih
20140180 Celostna kirurška obravnava bolnikov s ščitnično orbitopatijo
20140297
3
Uvedba sodobne terapije zdravljenja napredovalih bolezni očesne površine z gojenimi limbalnimi matičnimi
celicami - CLET (cultured limbal epithelial cell therapy)
Vloga difuzijskega in dinamično kontrastnega magnetnoresonančnega slikanja pri spremljanju zdravljenja
malignega plevralnega mezotelioma s kemoterapijo.
Zdravljenje bolnikov z neresektabilnim jeternoceličnim karcinomom z radioembolizacijo: odziv na zdravljenje in
20140154
preživetje bolnikov.
2
Manca Tekavčič
Pompe
Brigita Drnovšek
- Olup
1.12.2014
31.12.2015
1.12.2014
31.12.2016
Marko Hawlina
1.12.2014
31.12.2016
Katarina Šurlan
Popović
1.12.2014
31.12.2016
Peter Popović
1.12.2014
31.12.2016
Irena Hočevar
Boltežar
1.12.2014
31.12.2016
OČESNA KLINIKA
20140144
152
Nosilec
KLINIČNI INŠTITUT ZA RADIOLOGIJO
20140159 Laringofaringealni refluks kot vzrok za moteno delovanje grla
Priloga 5: Raziskovalni projekti iz naslova terciarja (terciarni projekti) – nadaljevanje
Nosilec
Datum
začetka
projekta
Datum
zaključka
projekta
Saba Battelino
1.12.2014
31.12.2016
Aleš Grošelj
1.12.2014
31.12.2016
20140066 Molekularni označevalci tveganja za omajanje endoproteze kolka
Vane Antolič
1.12.2014
31.12.2016
Učinki predoperativne priprave ortopedskih pacientov z ishemično vadbo na sistemske in molekularne
20140161
mehanizme skeletnih mišic
Matej Drobnič
1.12.2014
31.12.2016
20140187 Računalniško-navigirani artroskopski posegi na sklepih spodnjih udov
Klemen Stražar
1.12.2014
31.12.2016
Drago Dolinar
1.12.2014
31.12.2016
Andreja Čufar
1.12.2014
31.12.2016
Nataša Kos
1.12.2014
31.12.2016
Katja Zaletel
1.12.2014
31.12.2016
Številka
projekta
Naslov terciarnega projekta
20140199 Stanje centralnih slušnoravnotežnostnih poti pri bolnikih gluhih bolnikih in bolnikih z motnjami ravnotežja
20140236 Lokalno zdravljenje raka glave in vratu z elektrokemoterapijo
3
KLINIKA ZA ORL IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO
20140235 Mikrobiološki in laboratorijski napovedovalci aseptičnega omajanja ortopedskih vsadkov
4
ORTOPEDSKA KLINIKA
20140276 Navodila za pripravo, aplikacijo in shranjevanje parenteralnih zdravil
1
20140033
1
LEKARNA
Uvedba lestvice za oceno funkcionalnosti hoje (FGA) v zgodnjem pooperativnem obdobju pri nevrokirurških
bolnikih
INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO
20140061 Vloga novih PET-radiofarmakov in opredelitev novih indikacij za preiskavo PET/CT v sodobni obravnavi bolnika
1
KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO
20140257 Pomen posameznih intervencij in uvedbe avtomatiziranega sistema za izboljšanje kakovosti higiene rok
20140259 Pomen izolacijskih ukrepov za preprečevanje prenosa bakterij E colii, ki izloča ESBL
2
111
Tatjana Lejko Zupanc 1.12.2014
Mateja Logar
1.12.2014
31.12.2016
31.12.2016
SUPAS
UKC Ljubljana
153
Priloga 6: Poročila služb strateškega upravljanja
in poslovno administrativnih storitev
1. Poročilo Službe za odnose z javnostmi (SOJ)
1.1 Pojavnost Univerzitetnega kliničnega
centra Ljubljana v medijih
V letu 2014 so mediji omenjali UKC Ljubljana v 6.135 prispevkih,
ki so bili objavljeni v 250 različnih medijih. V primerjavi z letom
poprej je število objav naraslo za 20 % in je najvišje v zadnjih treh
letih (2012 – 4.273 prispevkov; 2013 – 4.895 prispevkov).
Skupna ocena medijskega prostora objav v letu 2014 znaša
25.418.902,67 evrov in je v primerjavi z letom 2013 višja za
7.167.947,63 evrov.
Največ prispevkov smo v medijih zasledili v mesecu aprilu, ko so
mediji množično poročali o kriminalistični preiskavi v zdravstvu
povezani z razpisom za operacijske mize. Kasneje so mediji veliko
poročali o morebitni razrešitvi generalnega direktorja, kar pa se
ni zgodilo. Prav tako so bile odmevne novice s področja otroške
srčne kirurgije, prepovedi maše za nerojene otroke, kar je zbudilo
proteste vernikov, ter o rezultatih poslovanja UKC Ljubljana. Med
izrazito pozitivnimi objavami so bile v prvi polovici leta objave o
dosežkih na področju prve sočasne presaditve ledvic in jeter v
Sloveniji ter prvi stereotaktični operaciji bolnika z možgansko boleznijo distonijo.
Drugi vrh poročanja v letu 2014 je bil dosežen v mesecu decembru, ko je 96 različnih medijev v 674 prispevkih poročalo o dogajanjih v povezavi z UKC Ljubljana. Odmevni so bili prispevki o
pomembnosti testiranja na virus HIV na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana, pa tudi o prepovedi obiskov na Kliničnem oddelku za žilne
bolezni Interne klinike zaradi naraščanja števila bolnikov z drisko in
izbruha gripe. Veliko medijske pozornosti so bili deležni tudi pozivi
proti uporabi pirotehničnih sredstev ter novica, da bo UKC Ljubljana letošnje leto zaključil predvidoma s 16 milijoni evrov minusa.
V decembrskih dneh je bila medijsko odmevna tudi novica, da
medicinska stroka obžaluje umik trošarin na sladke pijače.
V zadnjih dneh leta 2014 pa so mediji poročali predvsem, da v
UKC Ljubljana v opažajo ogromno število poškodovanih zaradi
padcev na zasneženih in ledenih površinah.
154
Med zelo pozitivnimi novicami meseca decembra je bila močno
odmevna akcija pripadnikov specialne enote slovenske policije,
ki so se preoblečeni v božičke spustili s strehe ljubljanske Pediatrične klinike. Neopazen pa ni ostal tudi dosežek zdravnikov – v
ljubljanskem Kliničnem centru je namreč interdisciplinarna ekipa
zdravnikov uspešno operirala kilo dan staremu novorojenčku Patriku iz Makedonije. Razveseljiva je bila tudi novica, da na Oddelku
za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana ni več čakalnih vrst za
operacije na odprtem srcu.
Najnižje število objav v letu 2014 smo zasledili v mesecu avgustu.
Po številu objav prevladuje splet (2.082 objav), vključno z objavami na internetnih medijih, socialnih omrežjih, blogih in forumih.
V primerjavi z lanskim letom pa je njihov delež v skupnem številu
prispevkov za eno odstotno točko manjši. Tiskani mediji so imeli
nekoliko manjši delež kot leta 2013 – 31 odstotni, kar pomeni
1.899 prispevkov. Delež tiskanih medijev je v primerjavi z letom
poprej manjši za pet odstotnih točk. Radijske postaje so v letu
2014 objavile 1.144 prispevkov, televizijske postaje pa 1.010
(oboji za tri odstotne točke več kot leta 2013).
Vsi ti prispevki praviloma nastanejo po novinarskih konferencah,
ki jih organizira UKC Ljubljana oziroma na podlagi izjav zaposlenih
v UKC Ljubljana, katerih izjave ureja Služba za odnose z javnostmi
oziroma na podlagi pisnih odgovorov, ki jih pripravijo sodelavci iz
UKC Ljubljana s pomočjo zaposlenih v Službi za odnose z javnostmi. Za področje sodelovanja z mediji so vse zahteve novinarjev od
aprila 2014 do konca leta urejale samo tri redno zaposlene. Torej
je bil opravljen ogromen obseg dela z maksimalno obremenitvijo
kadrovsko podhranjene Službe za odnose z javnostmi.
1.2 Pregled odmevnih medijskih dogodkov v UKCL v 2014
• Zahvala največjim donatorjem v letu 2013.
• Letošnja silvestrska noč v UKC Ljubljana je bila bolj mirna (dogajanje na Urgenci). Zaposlene na Urgenci je na zadnji dan v
letu obiskal tudi župan MOL Zoran Janković.
• Prvič v 56-letni zgodovini Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in
ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana smo presegli številko 1000
operacij na odprtem srcu na leto.
• Operacija prirojene napake diafragmalne kile (pri novorojenčku) – primer uspešnega interdisciplinarnega zdravljenja.
• Po mednarodnem registru (International registry in organ donation and transplantation), objavljenem novembra 2014 na
www.irodat.org, smo v letu 2013 prvi na svetu po številu transplantacij srca na 1 mio prebivalcev.
• V UKC Ljubljana pozdravljamo podpis pogodbe z Ministrstvom
za zdravje RS z izbranim dobaviteljem za dobavo opreme za
nove prostore Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
• Klinični oddelek za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana v
novih prostorih.
• Potek postopka pridobitve mednarodne akreditacije za bolnišnice DNV – NIAHO.
• UKC Ljubljana uspešno zaključil postopek mednarodne akreditacije za bolnišnice DNV – NIAHO.
• Priznanje Republike Slovenije UKCL za poslovno odličnost
(PRSPO) je najvišja državna nagrada za dosežke na področju
kakovosti in odličnosti poslovanja, kot rezultat razvoja znanja,
inovativnosti ter nenehnih izboljšav.
• UKC Ljubljana je edina slovenska zdravstvena ustanova s pri-
znanjem za poslovno odličnost »Recognized for Excellence – 4
stars«.
• Vodstvo UKC Ljubljana je podelilo Nagrade za izboljševanje kakovosti v UKC Ljubljana v letu 2013.
• V UKC Ljubljana so med prazničnimi dnevi opravili sedem presaditev organov, od tega troje jeter, dve ledvici in dvoje src.
• Ekipa strokovnjakov prvič v Sloveniji v UKC Ljubljana izvedla
prvo hkratno presaditev ledvic in jeter.
• V UKC Ljubljana prvič v Sloveniji opravili stereotaktično operacijo bolnika z možgansko boleznijo distonijo.
• Obporodna epiduralna analgezija v Porodnišnici Ljubljana na
Ginekološki kliniki UKC Ljubljana vsak dan vse dni v tednu v
Porodnišnici Ljubljana.
• Interdisciplinarna ekipa zdravnikov UKC Ljubljana je uspešno
operirala kilo dan staremu novorojenčku Patriku iz Makedonije.
• Stroka je opozorila na pomen cepljenja – cepljenje dokazano
zaščiti pred nalezljivimi boleznimi.
• Povečano število respiratornih okužb in opozorilo, da lahko prihajajo na obisk zgolj zdravi pacienti.
• Zaradi nepravilne uporabe električnih agregatov smo v UKC
Ljubljana zdravili tri zastrupljence z ogljikovim monoksidom in
dva sta potrebovala hiperbarično zdravljenje.
• Virusna obolenja in gripa v jesenskem in zimskem času.
• Pripravljenost UKC Ljubljana na pacienta z ebolo.
• UKC Ljubljana že upošteva in bo tudi v prihodnje upošteval vsa
priporočila in predlagane popravljalne ukrepe Računskega sodišča, da so nujne spremembe toge pravne ureditve sistema
čakalnih seznamov.
• UKC Ljubljana je z vzdrževalcem operacijskih miz družbo Medicoengineering, d.o.o., sklenil aneks k pogodbi o vzdrževanju
operacijskih miz.
• Ob toplejšem vremenu povečana nevarnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi.
• V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana so opozorili nabiralce
čemaža na nevarnost zamenjave s podobnimi strupenimi rastlinami, kot sta jesenski podlesek in čmerika.
• V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana so v času sezone nabiranja gob opozorili – bodimo pozorni, da se ne bi zastrupili z
gobami.
• Dializno zdravljenje in uspehi na tem področju.
• O izvajanju joge smeha v Centru za dializo Kliničnega oddelka
za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
• Higiena rok je najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb.
• 5. maj – Mednarodni dan babic.
• Avtomati na Pediatrični kliniki – upoštevamo priporočila prehranskih strokovnjakov.
• Zdrav otrok – zdrav obrok: postavitev prvega avtomata z zdravo prehrano v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
• Čakalne dobe na Kliničnem oddelku za urologijo Kirurške klinike
UKC Ljubljana so posledica več dejavnikov.
• »Dober dan« na stopnicah je krasen začetek delovnega dne (in
še boljši konec) – v Pediatrični kliniki se zavedajo odgovornosti
za zdravje.
• Dan odprtih vrat Pediatrične klinike.
• Hlajenje v UKC Ljubljana – poletje 2014.
• »EKO – smuti dan« na Pediatrični kliniki.
• Ob tednu dojenja opozorili na pomen dojenja.
• Voda na Pediatrični kliniki in drugih objektih UKC Ljubljana pitna.
• Škodljive posledice alkoholiziranosti, še posebej za mlade.
• Teden anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C.
• Slovenska neonatalna nevrologija sledi razvoju v svetu.
• Strokovnjaki Centra za geriatrično medicino v UKC Ljubljana
mnenja, da telesna aktivnost preprečuje padce in zlome.
• Opozorila stroke – Pitje sladkih pijač povzroča debelost, odpira
pot k razvoju sladkorne bolezni in povzroča druge nevarne bolezni.
• Vpogled v »vesolje« laboratorijev: Dan odprtih vrat medicinskih
laboratorijev UKC Ljubljana.
• Odprte hiše Slovenije – pogled arhitekture na vrh slovenske
medicine skupaj z glavnim projektantom diagnostično-terapevtsko-servisnega objekta, arhitektom prof. dr. Stankom Kristlom.
• Novosti v pediatriji in jubileji na 6. slovenskem pediatričnem
kongresu.
• Službe nujne medicinske pomoči so se konec tedna aktivno
pripravljale na ukrepanje v kemijskih nesrečah.
• Po zgledu vrhunskih centrov v tujini v UKC Ljubljana zaživel
Center za športno kardiologijo.
• Evropski dan antibiotikov.
• Nov učbenik – Infekcijske bolezni.
• Izid knjige o črevesni mikrobioti, probiotikih in prebiotikih »Intestinal Microbiota Probiotics and Prebiotics«.
• Ob evropskem tednu promocije testiranja na HIV.
• Anonimno in brezplačno testiranje na HIV.
• Nov priročnik – Sladkorčki kuhamo slastno s sladkorno boleznijo ali brez nje.
• Za pljučno hipertenzijo zbolijo redki, nezdravljena povzroča zaplete.
• Osebna urejenost zdravstvenih delavcev na delovnem mestu.
• Namesto petarde raje pamet v roke – Bodi zvezda in ne meči
petard.
• V zimskih mesecih porast akutnih okužb dihal pri otrocih.
• Prepoved obiskov v celotnem UKC Ljubljana zaradi gripe in prehladov.
• S strehe Pediatrične klinike se je spustilo osem božičkov in
polepšalo dan otrokom na Pediatrični kliniki.
• Smučarska zveza Slovenije s svojimi športniki in športnicami
obiskali otroke na pediatrični kliniki.
1.3 Donacije Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana
• Lidl Slovenija je Kliničnemu oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani podaril defibrilator, posebej prilagojen za
novorojenčke.
155
• Obnova sprejemne triažne ambulante na KO za perinatologijo
Ginekološke klinike, v vrednosti 8.000 evrov, je donacija šestih
podjetij.
• Vzajemna je v okviru akcije »Klik za srčkov utrip« Društvu za
pomoč prezgodaj rojenim otrokom donirala sredstva v višini 25
tisoč evrov za nakup inkubatorja.
• Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana zahvalili vsem donatorjem,
ki so pomagali pri nakupu monitorja za spremljanje življenjskih
funkcij, ki ga vsakodnevno uporabljajo pri otrocih, ki potrebujejo nadzor ob magnetno resonančni preiskavi.
• Enota intenzivne neonatalne terapije Kliničnega oddelka za
perinatologijo Ginekološke klinike zaživela v svežih mavričnih
barvah – donacija Območnega združenja Veteranov vojne za
Slovenijo – Ljubljana in Policijsko veteranskega društva Sever
Ljubljana ter podjetja Hiša tehnike ETIS d.o.o.
• V podjetju Carthago polepšali pričetek poletnih dni otrokom v
Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Izdelali in podarili so jim njihov
mini avtodom.
• Več kot 1.100 tekačev se je udeležilo sobotnega Triglav teka
z vrhunskimi športniki, skupaj z Zavarovalnico Triglav pomagali
pri obnovi porodnih sob ter nakupu potrebne opreme.
• Slovenske železnice podarile 6.000 evrov vredno donacijo za
nakup opreme za Pediatrično kliniko.
• Klinični oddelek za nefrologijo UKC Ljubljana obnovljen tudi s
pomočjo donacije Heliosa.
• Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja so v 2. nadstropju na oddelku 4, namenjenem odraslim pacientom, odprli
prostore z novim pohlajevanjem. Gradbeno obrtniška in inštalacijska dela je izvedlo podjetje Kolektor Koling.
• Predaja donacij plenic za novorojenčke podjetja Lidl Ginekološki kliniki, Kliničnemu oddelku za perinatologijo.
1.4. Svet UKCL
Po vsaki seji Sveta UKC Ljubljana smo organizirali novinarsko
konferenco vodstva in pripravljali sporočila za javnost, vezana na
tematiko, obravnavano na sejah Sveta UKC Ljubljana.
156
Glavni poudarki:
• Univerzitetni klinični center Ljubljana je v letu 2014 deloval v
skladu s svojim poslanstvom in odličnostjo. Kljub težkim pogojem poslovanja smo obravnavali več bolnikov, kot jih je bil
Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (ZZZS)
pripravljen plačati.
• Svet UKC Ljubljana sprejel program dela in finančni načrt UKC
Ljubljana za leto 2014.
• Na izredni seji Sveta UKC Ljubljana, ki je bila 17. 4. 2014, so
člani razpravljali o vzdrževanju in servisiranju operacijskih miz.
Seznanili so se tudi z vsebino zaključnega revizijskega poročila
– operacijske mize.
• Svet zavoda se je seznanil z novo organiziranostjo programa
zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako in podprl predstavljene aktivnosti in ukrepe vodstva, ki so usmerjeni k ureditvi
sedanjega stanja in k predvidenim okrepitvam in širitvam programa v UKC tudi v prihodnje.
• Svet zavoda UKC Ljubljana je na 17. seji obravnaval informacijo o pripravi programa dela in finančnega načrta za 2015.
1.5. Svet pacientov
Redno smo poročali o sklepih seje Sveta pacientov UKC Ljubljana.
Svet pacientov se je s predstavniki vodstva UKC Ljubljana v letu
2014 sestal dvakrat.
Glavni poudarki:
• Svet pacientov UKC Ljubljana opozarja na neprimernost financiranja in s tem vedno večjo podhranjenost UKC Ljubljana.
• Svet pacientov podpira prizadevanja UKC Ljubljana, da dobi
plačano za vse paciente, ki jih zdravijo.
• Svet pacientov UKC Ljubljana se ne strinja z zniževanjem sredstev.
1.6. Protokolarna srečanja in obeležitve pomembnih obletnic
V UKC Ljubljana smo imeli v letu 2014 različne obiske delegacij
iz tujine, obiskala sta nas župan Mestne občine Ljubljana Zoran
Janković, predsednik RS Borut Pahor, na slavnostnem odprtju Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike je prisostvovala
tudi predsednica Vlade RS Alenka Bratušek.
• Ob ponovni izvolitvi za župana MOL se je župan Zoran Janković
odzval povabilu in obiskal UKC Ljubljana.
• Obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in župana MOL Zorana Jankovića na silvestrovo in 1. januarja 2015 v
Porodnišnici in na Urgenci.
• Različni obiski delegacij iz tujine pri vodstvu UKC Ljubljana –
možnosti sodelovanja.
• 90 let radiologije in Inštituta za radiologijo UKC Ljubljana v besedi in sliki (predstavitev knjige).
• V Sloveniji obeležujemo 30-letnico peritonealne dialize.
• Klinični oddelek za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana
v novih prostorih – prostore je odprla predsednica Vlade RS
Alenka Bratušek.
1.7. Interno glasilo
V letu 2014 smo izdali štiri številke internega glasila Interno. Glasilo je tiskano v 3000 izvodih in je namenjeno predvsem zaposlenim. Naše glasilo pošiljamo tudi na vse naslove odločevalcev
v zdravstvu (Ministrstvo za zdravje RS, Zdravniška zbornica RS)
in predstavnikom posameznih medijskih hiš. Glasilo je na voljo
tudi v čakalnicah znotraj UKC Ljubljana in na Polikliniki, s čimer je
dostopno obiskovalcem naše bolnišnice.
Interno glasilo vedno objavljamo tudi na zunanji in notranji spletni
strani UKC Ljubljana.
1.9. Fotodokumentacijska dejavnost
V letu 2014 imamo naslednje rubrike – Uvodnik, Kdo smo mi,
Aktualno, Utrip UKC Ljubljana, Preberite, Pogled nazaj, Pozitivne
misli – kaj menijo o nas, Anketa, Nagradna križanka. Prispevke
pišejo zaposleni, ne samo v Službi za odnose z javnostmi, ampak
tudi v ostalih organizacijskih enotah UKC Ljubljana.
Z le eno fotografinjo smo zagotavljali fotografiranje na operacijah
ter ostale medicinske fotografije za potrebe strokovnih prispevkov
in posterjev, fotografiranje zaposlenih za identifikacijske priponke,
fotografiranje vseh pomembnih prireditev, obiskov, novinarskih
konferenc, prostorov in zaposlenih za potrebe strokovnega in letnega poročila ter spletnih strani.
1.8. Oblikovalska dejavnost
1.10.Krizno komuniciranje v UKCL
Kljub pomanjkanju sredstev se trudimo, da bi izdali čim več zloženk in različnih publikacij za paciente in tudi za promocijsko dejavnost UKC Ljubljana. Vse to oblikuje oblikovalka, ki oblikuje tudi
interno glasilo.
Leto 2014 je bilo leto kriznih situacij.
Oblikovali smo naslednje publikacije:
• Letno poročilo 2013,
• Strokovno poročilo 2013,
• Priročnika za zaposlene,
• posodobitev in ponatis angleške predstavitvene brošure UKC
Ljubljana,
• Interno, oblikovanje in priprava za tisk (4 številke),
• različni obrazci za UKC Ljubljana v sodelovanju s Službo za kakovost UKC Ljubljana,
• vabila in zahvale za donatorje UKC Ljubljana, donatorje Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike, priznanja in
zahvale zaposlenim ob upokojitvi za dolgoletno in predano delo
v UKC Ljubljana, zahvale Zdravko, novoletna vabila in čestitke,
vabilo Dan odprtih vrat laboratorijev,
• temperaturni listi (navadni, intenzivni, terapevtski, zdravstvene nege) za posamezne klinike,
• logotip Eurospital,
• plakate: Ebola, EFQM, Hepatitis, Dan odprtih vrat Pediatrične
klinike, »Dober dan« na stopnicah je krasen začetek delovnega
dne (in še boljši konec), Nasilje na Urgenci in Travmi, ponatis
Cepite se, 20-letnica Ustanove za novo Pediatrično kliniko,
• identifikacijske (registracijske) izkaznice za zaposlene v UKC
Ljubljana,
• word templati novih dopisov na ravni UKC Ljubljana, Power
Point templata za prezentacije,
• zloženke za Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo Kirurške
klinike,
• registri za potrebe Področja informatike,
• oblikovanje in korekture Klinične poti porod.
Med naloge oblikovalke UKC Ljubljana sodijo tudi:
• organizacija tiska in pridobivanje ponudb ter komunikacija s
tiskarnami,
• urejanje baze image fotografij UKC Ljubljana za potrebe tiskovin.
Eden od dveh oblikovalcev pa se je specializiral za izdelavo medicinskih posterjev.
UKC Ljubljana si je prizadeval za aktivno politiko kriznega komuniciranja, kar pomeni, da smo v večji meri delovali proaktivno in
nismo pasivno čakali na novinarska vprašanja.
Krizno komuniciranje in verodostojnost se kažeta predvsem v odnosu med razpoložljivimi informacijami, njihovim pravočasnim in
ustreznim razširjanjem ter zaznavami krize in akcijami za njeno
rešitev. Prizadevali smo si za preprečevanje kriz na način, da smo
nemudoma odreagirali na opozorilne znake morebitnih kriz. Načrtovanje kriz oziroma pripravljenost na krize je bistveno za kasnejše
upravljanje z njimi.
Izpostavljamo:
• Poslovni odbor UKC Ljubljana je ostro obsodil korupcijo in spregovoril o vrsti ukrepov, ki v UKC Ljubljana korupcijo preprečujejo
in jih bodo še nadgradili in dosledno izvajali.
• Pojasnilo v zvezi z obiskom Nacionalnega policijskega urada v
UKC Ljubljana.
• Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije: UKC Ljubljana v sodelovanju s podjetjem Medgen ni bil
oškodovan oz. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ni
bil kršen, UKC Ljubljana ni bil oškodovan.
• Predstojnik Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana žrtev kapitalsko-medijske afere.
• Klinični oddelek za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana
zaradi omejitve zaposlovanja, ki izhaja iz 51. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015,
kljub sprejetim soglasjem za zaposlitev ne sme nadomestiti šestih (6) sobnih zdravnikov.
• Odpovedali operacije naročenih bolnikov zaradi zaprtja operacijskih dvoran na travmatologiji.
• Vodstvo UKC Ljubljana sporoča in ponovno poudarja, da kardiokirurški program za otroke ostaja v naši inštituciji, da vse dejavnosti nemoteno potekajo in da se program celo nadgrajuje.
• Izjava vodstva – Prekrivanje javnega in zasebnega v zdravstvu.
• Poziv Varuhinji človekovih pravic za zaščito družinskih članov v
primeru hišnih preiskav.
• Izjava za medije v. d. generalnega direktorja mag. Simona Vrhunca o ukrepih za omejitev korupcijskih dejanj in učinki ukrepov.
• Ne dovolimo diskreditiranja izjemnih, mednarodno priznanih
157
strokovnjakov, profesorjev in raziskovalcev UKC Ljubljana o izvajanju otroškega kardiokirurškega programa.
• V UKC Ljubljana z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje na kardiološkem oddelku UKC Maribor.
• V UKC Ljubljana zagotavljamo, da novo zastavljeni program
otroške srčne kirurgije izvajamo kvalitetno in da so bili vsi otroci
oskrbljeni pravočasno in uspešno.
• Zdravljenje dečka s prirojeno deformacijo noge – dunajska klinika predlagala datum pregleda.
• Nadaljnje zdravljenje dečka Reneja – pojasnila Ortopedske klinike.
• Dodatno pojasnilo UKC Ljubljana: zdravljenje otroka s prirojeno
deformacijo noge.
• Pripravljenost UKC Ljubljana na morebitni pojav pacienta z ebolo.
• Poslovni odbor UKC Ljubljana obravnaval poslovanje UKC Ljubljana v prvi polovici letošnjega leta. Strokovni direktorji in poslovni
direktorji klinik so opozorili na nevzdržno financiranje UKC Ljubljana.
• UKC Ljubljana v »svojo škodo« oskrbi vse paciente.
• V UKC Ljubljana ostro nasprotujemo interpretacijam ZZZS.
• UKC Ljubljana pozdravlja odločitev Mednarodne komisije za
nadzor nad programom srčne kirurgije, ki je analizo programa
razširila na daljše časovno obdobje.
• Iniciativa Junaška flaška opozarjala, da voda na Pediatrični kliniki
ni pitna.
• Vesele nogice, ki so s pismom predsedniku vlade, ministrstvu
za zdravje in javnosti zahtevale odstop strokovnega direktorja
Pediatrične klinike zaradi njegove medijske izjave. Vodstvo UKC
je z izjavo za javnost podprlo strokovnega direktorja Pediatrične
klinike UKC Ljubljana.
Priloga 7: Poročilo o delu Urada za pritožbe in
pohvale
Po določilih Statuta UKC Ljubljana ter Pravilnika o postopku za
reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih
pravic v UKC Ljubljana obstaja v UKC Ljubljana Urad za pritožbe in
pohvale (v nadaljevanju: Urad). Za obravnavo zadev, ki jih pacienti
in njihovi svojci naslavljajo na Urad, je potrebno, poleg poznavanja Statuta UKC Ljubljana ter Pravilnika o postopku za reševanje
pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic v
UKC Ljubljana (v nadaljevanju: Pravilnik), tudi poznavanje pravnih
podlag, kot so zakoni, ki zadevajo zdravstvo in socialno varstvo,
vključno s kazenskim zakonikom, predvsem pa poznavanje Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju: ZPacP). Pri svojem delu
sodelujemo s pravno službo UKC Ljubljana, s članicama Komisije
za prvo obravnavo (v nadaljevanju: Komisija), kadar se primeri nanašajo na zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic,
kot to določa ZPacP, in občasno s pooblaščenkama za varnost
ter se tako vključujem v sistem zagotavljanja varnosti pacientov.
Nekateri primeri zahtevajo sodelovanje z vodstvom UKC Ljubljana, v večini primerov pa je reševanje povezano s sodelovanjem
s predstojniki in glavnimi medicinskimi sestrami različnih klinik in
kliničnih oddelkov ter z vodji različnih služb v UKC Ljubljana.
Pacientom so informacije o možnosti pritožbe dosegljive na internetni spletni strani UKC Ljubljana (http://www.kclj.si/index.
php?m=19&s=0), v knjižici UKC Ljubljana: Informacije za paciente in obiskovalce, ter v Okrožnici o pritožbenih poteh, ki je dostopna v vseh javnih prostorih UKC Ljubljana, kot to določa 58. člen
ZPacP, in je objavljena na spletni strani UKC Ljubljana na navedeni
spletni povezavi. Informacije pacientom in njihovim svojcem posredujem tudi ustno, po telefonu ali osebno v času uradnih ur.
Od 1. 1. do 31. 12. 2014 je v Urad prispelo 548 zadev, kar je za
91 zadev več, oziroma 20 % več prispelih zadev kot v enakem obdobju lani. Od prispelih zadev je bilo 14 zahtev za prvo obravnavo
kršitve pacientovih pravic, kot to opredeljuje ZPacP, 236 pritožb,
174 pohval ter 138 zadev opredeljenih pod razno (podrobnejša
obrazložitev je navedena v tabelah in v tekstu, ki sledi). V skupnem številu niso upoštevane prošnje za posredovanje, ki so bile
rešene po telefonu, različne informacije po telefonu in anketni
vprašalniki za bolnike glede kakovosti storitev v UKC Ljubljana.
Zadeve so v Urad največkrat posredovane preko elektronske pošte, pisno in po telefonu, osebno pa redkeje.
158
Način obravnave pritožb je v skladu s Statutom UKC Ljubljana
in Pravilnikom. Na pritožbe naj bi po določilih omenjenih aktov
odgovarjali predstojniki klinik in kliničnih oddelkov, v sodelovanju z glavnimi medicinskimi sestrami klinik in kliničnih oddelkov,
predstojniki samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter vodje dejavnosti skupnega pomena. Na pritožbe, ki niso bile opredeljene,
oziroma se niso nanašale na konkretno organizacijsko enoto ali
zadevale naštetih, je bilo potrebno pridobiti informacije in sem
odgovore sestavljala vodja Urada.
Ob tem pa je potrebno poudariti, da smo v skladu s Pravilnikom
zavezani posredovati odgovor pritožniku v določenem, predpisanem časovnem roku.
Število prispelih pritožb, pohval in drugih zadev kaže na to, kako
našo ustanovo UKC Ljubljana doživlja pacient, zaradi katerega ta
ustanova obstaja. Tako pritožbe kot take niso le nekaj slabega,
temveč tudi izziv za izboljšanje našega dela, ki je namenjeno
pacientom. Boljše izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti iz 20. člena
ZPacP, ki se prepleta skozi večino zakonskih določil v omenjenem
zakonu, pa bi lahko občutno znižalo število prispelih pritožb.
Zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic
Postopek zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic se
vodi v skladu s Pravilnikom in ZPacP. Zahtevo za prvo obravnavo
kršitve pacientovih pravic obravnava Komisija. V obravnavo se
vključujejo poleg pacienta in morebitnega pooblaščenca pacienta
odgovorne osebe iz organizacijske enote, na katero se zahteva za
prvo obravnavo nanaša, občasno tudi pooblaščenki za varnost in
pravnik iz pravne službe UKC Ljubljana. Po potrebi so vabljeni na
ustno obravnavo tudi strokovnjaki iz obravnavanega področja, za
katere je potrebno pridobiti soglasje s strani pacienta, ki je vložil
prvo zahtevo.
V času od 1. 1. do 31. 12. 2014 je bilo vloženih 14 zahtev za prvo
obravnavo kršitve pacientovih pravic.
Tabela : Primerjalna tabela prispelih zadev od leta 2008 do konca leta 2014.
Leto 2008
Leto 2009
Leto 2010
Leto 2011
Leto 2012
Leto 2013
Leto 2014
število
število
število
število
število
število
število
0
8
3
6
6
4
14
Zahteve za prvo obravnavo
Pritožbe
93
132
148
177
158
224
236
Pohvale
32
56
82
96
111
159
174
Razno
11
40
45
50
60
70
138
Vse prispele zadeve
136
236
275
329
335
457
548
Diagram: Diagram prispelih zadev od leta 2008 do vključno leta 2014
600
500
400
300
200
100
0
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
število vseh prispelih zadev
159
Priloga 8: Poročilo o delu področja za informacijsko dejavnost
Strateški cilj informatike UKC Ljubljana je vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo podpiral integrirani proces spremljanja vseh
aktivnosti v zvezi z zdravljenjem bolnika in klinične poti ter zagotavljal informacije za poslovno in strokovno odločanje. Skladno z
razpoložljivimi viri se je tudi v 2014 nadaljevalo optimiziranje procesov in dograjevanje organizacijskih predpisov, tako na področju
varnostne politike kot razvoja in skrbništva nad informacijskimi
rešitvami v UKC Ljubljana.
Kot najpomembnejšo organizacijsko potezo štejemo ustanovitev
Sveta za informatiko v UKC Ljubljana, s čimer so vzpostavljeni pogoji za aktivno sodelovanje informatike in poslovodstva klinik pri
strateških odločitvah in projektih za informatizacijo UKC Ljubljana.
V letu 2014 je bil v omejenem obsegu implementiran projekt
upravljanja z identitetami in dostopi v informacijski sistem (IS)
UKC Ljubljana ter z vpeljavo enotne prijave v IS. Projekt je uspešno pokazal na možnost vpeljave v celoten UKC Ljubljana, s čimer
bo izpolnjen pomemben segment varnostne politike.
Ob koncu leta je bil končan razvoj in uspešno uveden pomemben
segment e-računov, s čimer je UKC Ljubljana informacijsko podprl elektronsko izmenjavo računov med organizacijami v javnem
sektorju.
Prva faza vzpostavljanja odločitvenega sistema, na podlagi katerega je vodstvo v vsakem trenutku seznanjeno s stanjem izvajanja
in zaračunavanja storitev, je zaključena.
Poleg naštetih je bilo v letu 2014 zaključenih tudi mnogo manj
opaznih aktivnosti:
• na področju razvoja dokumentacijskega sistema je bil dodan
modul glavna pisarna in podpora certifikacijam po standardih
ISO in DNV;
• v produkcijsko uvedbo SO BILE vpeljane nove spletne strani
UKC Ljubljana;
• pripravljena je varna platforma za mobilne in zunanje dostope
– Citrix virtualizacija aplikacij;
• izvedena študija sistemov za upravljanje s sredstvi;
• razvoj medicinskih registrov na skupni platformi postaja stalna naloga, tudi v letu 2014 je razvita vrsta novih registrov;
• razvoj elektronskega nabavnega postopka za potovalne
storitve;
• uveden je neodvisen varnostni mehanizem za spremljanje
revizijskih sledi dostopov do občutljivih osebnih podatkov v
podatkovnih bazah;
• uveden nadzor nad delom zunanjih administratorjev z beleženjem aktivnosti na povezavah z zunanjimi omrežji.
Tudi v 2014 se je nadaljevalo sodelovanje na projektih e-Zdravje,
aktivno smo sodelovali pri projektih e-Kardiologija, e-SurgeyNet
in Telekap.
160
PRILOGE: RAČUNOVODSKI IZKAZI
161
IME UPORABNIKA: UKC LJUBLJANA
SEDEŽ UPORABNIKA: Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana
ŠIFRA UPORABNIKA*: 27782
ŠIFRA DEJAVNOSTI: 86.100
MATIČNA ŠTEVILKA: 5057272000
BILANCA STANJA
na dan 31.12.2014
(v eurih, brez centov)
ČLENITEV
SKUPINE
KONTOV
NAZIV SKUPINE KONTOV
Oznaka za AOP
1
2
3
SREDSTVA A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
(002-003+004-005+006-007+008+009+010+011)
00
NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Tekoče leto
Predhodno leto
4
5
001
230.844.200
233.021.859
002
9.227.734
6.981.106
01
POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV
003
5.167.008
3.059.204
02
NEPREMIČNINE
004
280.054.316
268.988.395
03
POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN
005
95.014.088
88.651.691
04
OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
006
197.061.266
193.787.225
05
POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
007
155.323.607
145.030.569
06
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
008
2.572
3.582
07
DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI
009
0
0
08
DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA
09
TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE
B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
(013+014+015+016+017+018+019+020+021+022)
10
DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE
010
3.015
3.015
011
0
0
012
41.576.765
44.247.532
013
2.198
1.754
11
DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH
014
440.834
493.019
12
KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV
015
8.925.280
8.784.423
13
DANI PREDUJMI IN VARŠČINE
016
42.752
28.338
14
KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
017
30.286.624
33.236.039
15
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
018
0
0
16
KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA
019
0
0
17
DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
020
1.283.766
1.206.165
18
NEPLAČANI ODHODKI
021
0
0
19
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
C) ZALOGE (024+025+026+027+028+029+030+031)
022
595.311
497.794
023
12.960.650
12.800.326
30
OBRAČUN NABAVE MATERIALA
024
18.846
34.077
31
ZALOGE MATERIALA
025
12.703.403
12.550.499
32
ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE
026
167
167
33
NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE
027
0
0
34
PROIZVODI
028
0
0
35
OBRAČUN NABAVE BLAGA
029
0
0
36
ZALOGE BLAGA
030
238.234
215.583
37
DRUGE ZALOGE
031
0
0
I. AKTIVA SKUPAJ (001+012+023)
032
285.381.615
290.069.717
033
0
0
99
162
ZNESEK
AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
(035+036+037+038+039+040+041+042+043)
20
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE
034
109.100.508
101.008.474
035
609.091
473.792
21
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH
036
18.400.539
24.603.811
22
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV
037
63.031.718
52.237.297
23
DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
038
1.144.207
1.130.438
24
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
039
24.377.858
20.914.606
25
KRATKOROČNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV
040
0
0
26
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA
041
0
0
28
NEPLAČANI PRIHODKI
042
0
0
043
1.537.095
1.648.530
044
176.281.107
189.061.243
29
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
(045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059)
90
SPLOŠNI SKLAD
045
0
0
91
REZERVNI SKLAD
046
0
0
92
DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
047
5.360.237
6.262.151
93
DOLGOROČNE REZERVACIJE
048
0
0
940
SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH
SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI
LASTI, ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA,
KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
049
0
0
050
0
0
051
0
0
052
0
0
9413
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
053
0
0
96
DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
054
0
0
9410
9411
9412
97
DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
055
282
390
980
OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
056
238.989.942
241.300.234
981
OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
057
0
0
985
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
058
0
0
986
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
059
68.069.354
58.501.532
060
285.381.615
290.069.717
061
0
0
I. PASIVA SKUPAJ (034+044)
99
PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske
uporabnike in druge osebe javnega prava.
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri
mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).
163
IME UPORABNIKA: UKC LJUBLJANA
SEDEŽ UPORABNIKA: Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana
ŠIFRA UPORABNIKA*: 27782
ŠIFRA DEJAVNOSTI: 86.100
MATIČNA ŠTEVILKA: 5057272000
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV
od 1.1. do 31.12.2014
(v eurih, brez centov)
členitev
podskupin
kontov
1
760
761
762
763
del 764
del 764
del 466
460
461
del 464
del 464
del 464
462
463
465,00
467
468
del 469
del 469
del 80
del 80
del 80
ZNESEK
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
Oznaka za
AOP
Tekoče leto
2
3
4
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (861+862-863+864)
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
B) FINANČNI PRIHODKI
C) DRUGI PRIHODKI
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI (868+869)
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
D) CELOTNI PRIHODKI (860+865+866+867)
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (872+873+874)
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
STROŠKI MATERIALA
STROŠKI STORITEV
F) STROŠKI DELA (876+877+878)
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
DRUGI STROŠKI DELA
G) AMORTIZACIJA
H) REZERVACIJE
J) DRUGI STROŠKI
K) FINANČNI ODHODKI
L) DRUGI ODHODKI
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI (885+886)
ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
N) CELOTNI ODHODKI (871+875+879+880+881+882+883+884)
O) PRESEŽEK PRIHODKOV (870-887)
P) PRESEŽEK ODHODKOV (887-870)
Davek od dohodka pravnih oseb
Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
(888-890)
Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
(889+890) oz. (890-888)
Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo število)
Število mesecev poslovanja
860
861
862
863
864
865
866
867
868
869
870
871
872
873
874
875
876
877
878
879
880
881
882
883
884
885
886
887
888
889
890
439.774.981
439.774.826
0
0
155
47.155
197.869
238.534
10.214
228.320
440.258.539
210.735.596
9.390.876
145.626.598
55.718.122
223.792.509
180.540.403
28.104.349
15.147.757
12.505.561
0
652.886
1.798.340
313.627
27.842
0
27.842
449.826.361
0
9.567.822
0
423.779.423
423.779.090
0
0
333
25.670
304.025
147.594
8.300
139.294
424.256.712
202.509.446
9.328.674
138.437.406
54.743.366
228.040.466
184.375.501
28.441.893
15.223.072
13.958.667
0
610.752
1.064.866
87.621
17.582
0
17.582
446.289.400
0
22.032.688
0
891
0
0
892
9.567.822
22.032.688
893
894
895
0
7.465
12
0
7.483
12
Predhodno leto
5
Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske
uporabnike in druge osebe javnega prava.
164
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in
občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).