1. No category

UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
DIPLOMSKO DELO
PREDLOG TURISTIČNIH KOLESARSKIH POTI V OBČINI
CERKNICA
Študijski program:
GEOGRAFIJA - D
Mentor: doc. dr. Dejan Cigale
LJUBLJANA, 2015
URŠA LUŽAR
Izjava o avtorstvu
Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo.
Urša Lužar
1
Zahvala
Hvala mentorju, doc. dr. Dejanu Cigaletu, da me je strokovno usmerjal tekom pisanja
diplomskega dela.
Hvala tudi staršem in partnerju za vso pomoč in podporo.
2
PREDLOG TURISTIČNIH KOLESARSKIH POTI V OBČINI CERKNICA
Izvleček
V diplomskem delu smo predstavili fizično- in družbenogeografske značilnosti Občine
Cerknica in opisali njene naravne ter kulturne znamenitosti. Naravnih znamenitosti v občini je
veliko. Podrobneje smo opisali Cerkniško jezero, štiri večje jamske sisteme, dolino Rakov
Škocjan, Unško koliševko, Javornike ter Slivnico. V opis smo zajeli tudi kulturne
znamenitosti, kot je protiturški Tabor, cerkve, kozolce, stavbno dediščino in ostanke gradov.
Analizirali smo prihode in nočitve domačih in tujih turistov v Cerknici. Zanimalo nas je, od
kje prihajajo tuji turisti ter kje lahko prenočijo. Opisali smo, katere vrste turizma se v občini
izvajajo v povezavi s katerimi znamenitostmi in turističnimi ponudniki. Opredelili smo pojme
kolesarstvo, šport v turizmu ter kolesarski turizem in nato opisali različne delitve kolesarskih
povezav. Nato smo predlagali 5 kolesarskih povezav, jih s pomočjo zemljevidov, grafov in
teksta predstavili ter na koncu navedli turistične ponudnike ter znamenitosti, ki utegnejo
kolesarje zanimati ob predlaganih poteh. Ureditev kolesarskih poti bi občini prinesla razvoj
turizma, ki bi bil trajnostno naravnan. Kolesarski turizem je okolju prijazen, hkrati pa bi z
usmerjenimi predlogi kolesarskih poti turistom predlagali izrabo turistične ponudbe, ki je na
voljo. Tako bi lokalnemu okolju zagotovili vire zaslužka in ga spodbudili za ustvarjanje novih
priložnosti.
Ključne besede: Občina Cerknica, turistična ponudba, razvoj turizma, sonaravni turizem,
kolesarjenje
PROPOSAL FOR TOURIST BIKING TRAILS IN THE MUNICIPALITY OF
CERKNICA
Abstract
In the thesis, we present physical and sociogeographical characteristics of the Municipality of
Cerknica and describe its natural and cultural attractions. We thoroughly describe the
Cerknica Lake, four major cave systems, the Rakov Škocjan Valley, koliševka in Unec,
Javorniki hills and mount Slivnica. The description also includes cultural attractions, such as
forts, churches, hayracks, architectural heritage and the remains of castles. We analyse the
visits and overnight stays of local and foreign tourists in the municipality. We wanted to know
where tourists come from and where they can stay overnight. We describe what types of
tourism exist in the municipality. We define the concepts of cycling, sport tourism and
cycling tourism, and describe various divisions of cycling connections. Next, we propose 5
cycling connections by using maps, graphs and text. We present the tourism operators and
attractions that are in the close vicinity of the proposed routes. The creation of bike routes
could lead to the development of a new, sustainable tourism and increase the use of tourist
offers available in the municipality. Therefore, it would provide local residents with a source
of income and encourage the creation of new opportunities.
Key words: Municipality of Cerknica, tourism supply, tourism development, sustainable
tourism, cycling
3
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................................................... 7
2. OBČINA CERKNICA ............................................................................................................................... 8
2.1. Naravnogeografske značilnosti .................................................................................................... 8
2.1.1. Površje ................................................................................................................................... 8
2.1.2. Kamnine ................................................................................................................................. 8
2.1.3. Prsti ........................................................................................................................................ 9
2.1.4. Rastlinstvo ............................................................................................................................. 9
2.1.5. Vode ...................................................................................................................................... 9
2.1.6. Klima .................................................................................................................................... 10
2.1.7. Notranjski regijski park ........................................................................................................ 10
2.2. Družbenogeografske značilnosti Občine Cerknica ..................................................................... 13
3. OPIS NARAVNIH ZNAMENITOSTI V OBČINI CERKNICA ...................................................................... 14
3.1. Cerkniško jezero ......................................................................................................................... 14
3.1.1. Valvasorjev opis Cerkniškega jezera .................................................................................... 14
3.1.2. Geologija Cerkniškega jezera............................................................................................... 14
3.1.3. Geomorfološki razvoj Cerkniškega jezera ........................................................................... 14
3.1.4. Hidrogeografske značilnosti ................................................................................................ 15
3.1.5. Raznolikost habitatov na Cerkniškem jezeru....................................................................... 16
3.2. Podzemne jame v Občini Cerknica ............................................................................................. 17
3.2.1. Zelške jame .......................................................................................................................... 17
3.2.2. Tkalca jama .......................................................................................................................... 17
3.2.3. Mala Karlovica in Velika Karlovica ....................................................................................... 18
3.2.4. Križna jama .......................................................................................................................... 18
3.3. Rakov Škocjan ............................................................................................................................. 18
3.4. Slivnica ........................................................................................................................................ 19
3.5. Javorniki ...................................................................................................................................... 20
3.6. Unška koliševka .......................................................................................................................... 20
3.7. Vrednotenje naravnih znamenitosti z vidika dostopnosti.......................................................... 21
4. OPIS KULTURNO-ZGODOVINSKIH ZNAMENITOSTI V OBČINI CERKNICA ........................................... 22
4.1. Mesto Cerknica ........................................................................................................................... 22
4.2. Protiturški Tabor......................................................................................................................... 23
4.3. Arhitekturne posebnosti mesta Cerknica ................................................................................... 24
4
4.4. Sakralna dediščina ...................................................................................................................... 24
4.4.1. Cerkev Marijinega rojstva na Taboru v Cerknici .................................................................. 24
4.4.2. Cerkev sv. Roka na Kamni Gorici v Cerknici ......................................................................... 24
4.4.3. Cerkev sv. Volbenka v Zelšah............................................................................................... 25
4.4.4. Cerkev sv. Petra na Dolenjem jezeru................................................................................... 25
4.4.5. Cerkev sv. Vida v Martinjaku ............................................................................................... 25
4.4.6. Cerkev sv. Štefana v Lipsenju .............................................................................................. 25
4.4.7. Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Bločicah ....................................................................... 25
4.5. Šteberški grad ............................................................................................................................. 26
4.6. Karlovški grad ............................................................................................................................. 26
4.7. Leseni kozolci toplarji ................................................................................................................. 26
4.8. Vrednotenje kulturnih znamenitosti z vidika dostopnosti ......................................................... 26
5. TURIZEM V OBČINI CERKNICA ........................................................................................................... 27
5.1. Splošno o turizmu v Občini Cerknica .......................................................................................... 27
5.2. Turistični obisk v Občini Cerknica ............................................................................................... 28
5.3. Prenočitvene zmogljivosti v Občini Cerknica.............................................................................. 31
5.4. Vrste turizma v Občini Cerknica ................................................................................................. 32
5.4.1. Izletniški turizem ................................................................................................................. 32
5.4.2. Športni turizem .................................................................................................................... 32
5.4.3. Naravoslovni turizem .......................................................................................................... 33
5.4.3.1. Čebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru.................................................................. 33
5.4.3.2. Naravoslovna učna pot Rakov Škocjan ......................................................................... 33
5.4.3.3. Naravoslovna učna pot Menišija .................................................................................. 34
5.4.4. Turizem na kmetiji ............................................................................................................... 34
5.4.5. Taborniški turizem ............................................................................................................... 34
5.4.6. Prireditve ............................................................................................................................. 34
6. KOLESARSTVO KOT TURISTIČNA PANOGA ........................................................................................ 35
6.1. Kolesarstvo ................................................................................................................................. 35
6.2. Šport v turizmu ........................................................................................................................... 36
6.3. Kolesarski turizem ...................................................................................................................... 36
7. KOLESARSKE POVEZAVE .................................................................................................................... 40
7.1. Vrste kolesarskih povezav .......................................................................................................... 40
7.1.1. Kolesarska pot ..................................................................................................................... 40
5
7.1.2. Kolesarska steza .................................................................................................................. 40
7.1.3. Steza za kolesarje in pešce .................................................................................................. 40
7.1.4. Kolesarski pas ...................................................................................................................... 40
7.1.5. Kolesarji na vozišču.............................................................................................................. 40
7.2. Funkcionalna klasifikacija kolesarskih povezav .......................................................................... 41
7.2.1. Daljinske kolesarske povezave ............................................................................................ 41
7.2.1.1. Primeri dobre prakse: ................................................................................................... 41
7.2.2. Glavne kolesarske povezave................................................................................................ 42
7.2.3. Regionalne kolesarske povezave ......................................................................................... 42
7.2.4. Lokalne kolesarske povezave .............................................................................................. 42
7.3. Klasifikacija kolesarskih povezav glede na obliko izvedbe ......................................................... 42
7.4. Gradnja novih kolesarskih povezav ............................................................................................ 42
8. PREDLOGI TURISTIČNIH KOLESARSKIH POTI ..................................................................................... 44
8.1. Družinska kolesarska pot ............................................................................................................ 45
8.2. Kolesarska pot okoli jezera ......................................................................................................... 47
8.3. Slivniška kolesarska pot .............................................................................................................. 49
8.4. Škocjanska kolesarska pot .......................................................................................................... 51
8.5. Meniševska kolesarska pot......................................................................................................... 53
8.6. Seznam turističnih ponudnikov in znamenitosti ob predlaganih kolesarskih poteh ................. 55
9. ZAKLJUČEK ......................................................................................................................................... 58
10. SUMMARY ....................................................................................................................................... 61
11. VIRI IN LITERATURA ......................................................................................................................... 63
12. SEZNAM SLIK.................................................................................................................................... 69
13. KAZALO TABEL ................................................................................................................................. 70
6
1. UVOD
V občini Cerknica obstaja ena označena kolesarska povezava na severu občine, kar je
premalo. Pokazal se je interes s strani lokalne skupnosti, da se stran od glavnih poti ustrezno
označi kolesarske povezave in tako lokalne prebivalce kot turiste povabi na ogled mnogih
znamenitosti na sonaraven način.
Namen diplomske naloge je, da – ob upoštevanju naravno- in družbenogeografskih lastnosti
občine Cerknica – predlagamo trase turističnih kolesarskih poti za različne segmente
kolesarjev, ki bi povezovale turistične znamenitosti in ponudnike in bile same del turistične
ponudbe v občini.
Pred tem smo si zastavili raziskovalne cilje:
- predstavitev naravno- in družbenogeografskih značilnosti občine Cerknica,
- opis naravnih ter kulturno-zgodovinskih znamenitosti v Občini Cerknica,
- predstavitev sedanjega stanja turizma v občini,
- opis pomembnih dejstev o kolesarstvu v povezavi s turizmom,
- predstavitev predlogov turističnih kolesarskih poti.
Diplomsko delo je zasnovano na kabinetnem in terenskem delu. Za vse opise v prvem delu
diplomske naloge bomo uporabili metodo zbiranja virov in literature. Pregledali in uporabili
bomo strokovno literaturo s področja geografije in športa ter kartografsko gradivo, ki zajema
obravnavano območje. Uporabili bomo tudi spletne strani javnih ustanov (občine, ministrstva,
zavodi, fakultete, pošte, statistični urad …), spletne strani s kartografskimi podatki (Geopedia,
Najdi.si …), spletne strani društev (Društvo ljubiteljev Križne jame, PGD Unec …) in druge.
S pomočjo internetnih strani ter računalniških programov bomo izrisali predloge kolesarskih
poti ter grafe potekov poti. Vse poti bomo tudi preverili na terenu, in sicer s kolesom ter uro, s
katero bomo izmerili pričakovani čas potovanja.
7
2. OBČINA CERKNICA
2.1. Naravnogeografske značilnosti
2.1.1. Površje
Občina Cerknica leži v osrednjem delu Notranjske in zajema polja in planote od Pokojiške
planote in soteske Zale na severu, Planinskega polja in Javornikov na zahodu, Bloške planote
na vzhodu ter Lačnika na jugu. Po površini je z 241 km² na 19. mestu med slovenskimi
občinami (Slovenske občine v številkah… 2014).
Površje občine je glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti razdeljeno na tri
makroenote:
1. Cerkniško polje, ki ga sestavlja območje Cerknice s Podskrajnikom in Cerkniškega jezera
(Odlok o občinskem…, 2012). Cerkniško polje leži v sredini Notranjskega podolja, Cerkniško
jezero pa spada v porečje Ljubljanice (Kebe, 2011).
2. Rakovška uvala v nižinskem delu, ki zajema območje Rakeka, Unca ter Rakovega
Škocjana.
3. Hriboviti del sestavljajo območja Menišije, Vidovskega hribovja, Javornikov in Slivnice
(Odlok o občinskem …, 2012).
Slika 1: Občina Cerknica
Vir: Občina Cerknica. Geopedia, 2014.
2.1.2. Kamnine
Celotno območje občine leži na kraškem terenu, saj je geološko sestavljeno iz večinoma
karbonatnih kamnin, ki so podvržene zakrasevanju, prevladujeta apnenec in dolomit
(Gospodarič, 1987). Večino mezozoika je bilo namreč ozemlje Notranjske potopljeno v
8
morje, kjer so se grmadili apnenci. V terciarju je morje odteklo, prišlo je do večjih tektonskih
premikov – gubanje, narivanje in prelamljanje. Ozemlje je bilo grudasto razčlenjeno. Ob
koncu terciarja se je začelo intenzivno zakrasevanje, ki ga geologi povezujejo s premikanjem
grud, nato so se površinske vode umaknile pod površje (Tolmač, 1970, str. 50, 51, 52).
Posledica zakrasevanja so številni značilni kraški pojavi, kot so presihajoče Cerkniško jezero,
Rakov Škocjan, ponorne jame, požiralniki, vrtače ...(Odlok o občinskem …, 2012).
2.1.3. Prsti
Na apnencu in dolomitu so se razvile rendzine in rjave pokarbonatne prsti, ki v občini
Cerknica prevladujejo. Porašča jih travniško rastje in gozd. Sledijo gleji, oglejene in obrečne
prsti, ki so nastale na kraških poljih z nanosi rek in potokov. Porašča jih vlagoljubno rastje
(Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001).
2.1.4. Rastlinstvo
Za občino Cerknica je značilna zelo visoka biotska pestrost ter ohranjenost flore in favne. To
je posledica razgibane pokrajine, ki zajema presihajoče Cerkniško jezero, močvirnate
travnike, suhe kraške travnike, gozdove …(Slovenija: pokrajine in ljudje, 2011).
V hribovitih predelih občine prevladujejo gozdovi, ki poraščajo kar 68 % občine in dajejo
zavetje različnim ptičem, kačam, plazilcem, parkljarjem ter velikim zverem (medved, ris,
volk) (Habič, 1987, Mihevc in sod., 1999, Slovenija: pokrajine in ljudje, 2011). Najobsežnejši
je dinarski jelovo-bukov gozd, ki obsega tri četrtine vseh gozdnih površin in se nahaja v
nadmorskih višinah med 700 in 1200 m, kjer je veliko padavin ter vlage. Nižje prehaja v
dinarske podgorske bukove gozdove. Ti zajemajo v večini jelko in bukev, vmes pa rastejo še
gorski javor, gorski brest, lipa, jesen in smreka. Hladnejša območja porašča dinarski bukov
gozd, topla območja pa toploljubno rastje (drugotna travišča, grmišča hrasta puhavca in
gabrovca, toploljubni gozd bukve in gabra (Slovenija: pokrajine in ljudje, 2011). Na
Javornikih sta slaba prometna dostopnost ter nenaseljenost botrovali temu, da so avtohtone
gozdne združbe dobro ohranjene. Gozd ima veliko gospodarsko ter varovalno funkcijo.
Varovalno zlasti zato, ker ščiti strmo površje pred erozijo prsti (Rastlinski svet …, 2014).
Na dnu presihajočega Cerkniškega jezera in polj v suhem delu leta rastejo travišča, kjer pa
površje ostane stalno vlažno, ga zaraščajo vodne, amfibijske, barjanske in močvirske rastline.
Te rastline se pojavljajo tudi na bregovih meandrov in ob požiralnikih. V toplem delu leta se
na dnu Cerkniškega jezera razraščajo trstišča in združbe visokih šašev, na bolj dvignjenih
predelih pa ozelenijo močvirni travniki in nizka barja. V strugah vodotokov, ki tečejo po
Cerkniškem jezeru, se voda najdlje zadrži, zato tam raste vodna vegetacija. Več o rastlinstvu
na Cerkniškem jezeru v poglavju o Cerkniškem jezeru. Travišča uspevajo tam, kjer so tla ali
presuha ali pa prehladna za uspevanje gozda (Rastlinski svet …, 2014). Travniške in
kmetijske površine pa se zaradi opuščanja kmetijske rabe ponekod zaraščajo z visoko
vegetacijo. Površine se zaraščajo tudi na območju kulturne pokrajine nižinskega dela, zlasti
Cerkniškega polja. Največ najboljših kmetijskih zemljišč je na vršaju Cerkniščice, na ostalem
nižinskem delu pa prevladujejo ekstenzivni travniki (Odlok o občinskem …, 2012).
2.1.5. Vode
Za območje občine je značilna sorazmerno velika vodnatost. Po kraških poljih tečejo manjši
vodotoki z mestoma ohranjenimi meandrastimi strugami, ki so s podzemnimi vodnimi tokovi
povezani v enoten hidrogeološki sistem. Kraško polje je zaradi visokih voda in pritokov
večino leta poplavljeno – velik del polja pokriva presihajoče Cerkniško jezero (Odlok o
občinskem…, 2012).
9
2.1.6. Klima
Po Ogrinovi klasifikaciji spada območje občine v zmernokontinentalno podnebje, podtip
zmernokontinentalno podnebje zahodne in južne Slovenije. Za ta tip podnebja je značilna
velika namočenost, in sicer v povprečju od 1300 do 2500 mm padavin na leto,
submediteranski padavinski režim ter povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih.
Velika namočenost je posledica zahodnih in jugozahodnih toplejših vetrov in lege v območju
alpsko-dinarske pregrade (Ogrin, 1996).
V Notranjsko-kraški regiji, v katero občina spada, je povprečna temperatura najhladnejšega
meseca –1 °C, najtoplejšega pa 16,3 °C. Povprečne aprilske temperature so okoli 6 °C,
oktobrske pa okoli 8 °C. Povprečna količina padavin v regiji je okoli 1700 mm padavin na
leto. Prvi viški padavin so večinoma novembra, prvi minimum padavin pa je februarja
(Klimatogeografija Slovenije 1961–1990, 1995; Ogrin, 1996; Ogrin, 2005).
V občini je meteorološka postaja Cerknica, ki je v obdobju 1981 2010 namerila v povprečju
1626 mm padavin na leto. Največ padavin pade v jesenskem času, najmanj pa pozimi. Snežna
odeja v Cerknici je v obdobju 1981 2010 ležala 60 dni. Od razpoložljivih podatkov v obdobju
od leta 1895 do 2014 je bila najvišja izmerjena debelina snežne odeje 136 cm, in sicer 16.
februarja 1952. Februarja 2014 je bil v občini Cerknica obsežen pojav žleda (Nadbath, 2014).
Zaprte kraške depresije, kot so udorne jame, kotanje, doli, vrtače, so zbirališča hladnega
zraka, zato se v njih pojavlja temperaturni obrat. Tam temperatura z višino narašča.
Temperaturni obrat lahko traja večji del leta, zato v njih pride tudi do rastlinskega obrata.
Take kraške kotanje imenujemo tudi mrazišča. Temperaturni obrat se pojavi tudi v vseh
reliefnih depresijah, kjer nastane jezero hladnega zraka ob mirnih in jasnih nočeh. Ob tem
pride tudi do pojava megle in nižjih minimalnih zračnih temperatur. Temperaturni obrat
povzroča pozne spomladanske ali zgodnje jesenske pozebe (Notranjska A-Ž, 1999).
2.1.7. Notranjski regijski park
»Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli
prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov
vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen« (Zakon o ohranjanju narave, 2004).
V Sloveniji so trije regijski parki, in sicer Kozjanski park, Regijski park Škocjanske jame ter
Notranjski regijski park (Zavarovana območja …, 2014).
Slednji je bil znotraj meja občine Cerknica ustanovljen leta 2002 in obsega dobrih 222 km²,
medtem ko celotna površina občine obsega 241 km². Iz parka so izvzeta zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča, ki so predvidena za širitev naselij ter območja sedanjih in
bodočih industrijskih con. Iz parka so izvzete tudi vse ceste in poti, območja opredeljena za
mirujoči promet, peskokopi, železnice ter vojaško vadišče in strelišče Bloška polica. Cilj
Notranjskega regijskega parka je zagotoviti z naravnimi danostmi in vrednotami usklajen
razvoj človeških dejavnosti (Odlok o Notranjskem regijskem parku, 2002).
Ponaša se z veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednostjo. V parku so območja travišč in
mokrišč, strnjeni gozdovi, naravni rezervati in spomeniki, ki spadajo pod varstvena območja.
»Naravni rezervati so območja geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali
značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območja, pomembna za ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje« (Odlok o
Notranjskem regijskem parku, 2002, str. 10). Naravni spomeniki pa območja, »ki vsebujejo
10
eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek
primer naravne vrednote« (Odlok o Notranjskem regijskem parku, 2002, str. 6).
V parku so naslednja varstvena območja:
1. območje travišč in mokrišč na območju Cerkniškega jezera;
2. strnjeni gozdovi na območju Menišije in osrednjega dela Javornikov;
3. naravni rezervati:
- Zadnji kraj,
- Dujice,
- Osredki,
- Levišča,
- Vranja jama;
4. naravni spomeniki:
- Rakov Škocjan,
- Iška in Zala,
- Križna jama,
- Zelške jame.
Na območju parka je poseben varstveni režim, ki je določen s 14. členom Odloka o
Notranjskem regijskem parku (2002), dopolnjujejo pa ga še dodatni členi, ki opredeljujejo
varstvene režime na varstvenih območjih in na ožjih zavarovanih območjih. 14. člen Odloka
prepoveduje izvajati kakršnekoli posege človeka na način, ki bi lahko škodljivo vplival na
naravne vrednote, biotsko ali krajinsko raznovrstnost v parku in ogrožal regijsko značilne
ekosisteme (Odlok o Notranjskem regijskem parku, 2002).
Velik del parka pa je vključen še v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura
2000, ki je režim varstva narave na območju Evropske unije. Omrežje Natura 2000 je bilo
uvedeno za izvajanje habitatne direktive in direktive o pticah. Direktivi podpirata trajnostni
razvoj, to pomeni da razvoj zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, a ne škoduje potrebam
prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 človeška dejavnost ni izključena, vendar pa
je potrebno zagotoviti, da dejavnosti ne ogrožajo narave, temveč bodo podpirale njeno
ohranjanje (O Naturi 2000 …, 2014).
Med območja Natura 2000 spadajo (Kratka predstavitev parka …, 2014):
- Cerkniško jezero,
- Snežniško-Javorniški gozdovi,
- Kozje stene na Slivnici,
- Soteska Iške in Zale,
- Notranjski trikotnik (območje med Cerknico, Postojno in Planino) in
- del Planinskega polja.
Natura 2000 varuje na območju Notranjskega regijskega parka 114 vrst rastlin in živali.
Natura 2000 varuje območja, ki so nekaj posebnega glede naravne danosti in biotske
raznovrstnosti. S tem privablja turiste in jim zagotavlja priložnosti za neposredne izkušnje v
naravi. Vendar se mora turizem razvijati v skladu z naravo tako, da ne škodi naravnim
vrednotam območja. Večina rekreativnih dejavnosti je lahko združljivih z določbami direktiv
o habitatih in pticah, če ne vplivajo negativno na habitate in vrste. Pomembno je skrbno
načrtovanje in razumna raba virov (Natura 2000 – partnerstvo …, 2009).
11
Leta 2006 je bilo Cerkniško jezero z okolico uvrščeno tudi med pomembna svetovna
mokrišča v sklopu Ramsarske konvencije zaradi pestrosti in ohranjenosti naravnih habitatov
ter rastlinskega in živalskega sveta (Notranjski regijski park, 2014, Stergaršek in sod., 2009).
Ramsarska konvencija je mednarodni sporazum o močvirjih oz. mokriščih, ki je bila
podpisana leta 1971 v iranskem mestu Ramsar, veljavna pa je od leta 1975. Njen namen je
ohranitev in sprejemljiva raba mokrišč kot pomembnih ekosistemov za naravo in ljudi. V
seznam mednarodno pomembnih mokrišč so bile do sedaj v Sloveniji uvrščene še Škocjanske
jame ter Sečoveljske soline (Ramsar, 2014, Stergaršek in sod., 2009).
Slika 2: Območje Notranjskega regijskega parka
Vir: Predstavitev parka …, 2014.
Na Sliki 2 je z rdečo barvo označena meja območja Notranjskega regijskega parka, z modro
barvo pa območje projekta LIFE Narava »Presihajoče Cerkniško jezero«. Projekt LIFE je
finančni inštrument za okolje, ki ga je leta 1992 uvedla Evropska komisija. Eden od treh
tematskih programov LIFE, program LIFE Narava je program, ki prispeva k izvajanju Ptičje
in Habitatne naravovarstvene direktive in se osredotoča na habitate in vrste, vključene v
vseevropsko omrežje Natura 2000. Notranjski regijski park je s projektno nalogo leta 2005
uspešno kandidiral za pridobitev sredstev iz naslova LIFE in tako od leta 2006 do konca leta
2009 izvajal projekt »Presihajoče Cerkniško jezero«. Osredotočili so se na renaturacijo
vodotokov, košnjo suhe jezerske površine ter izobraževanje glede varstva narave na
Cerkniškem jezeru (LIFE Narava 06 …, 2014).
Glede na 35. člen Odloka o Notranjskem regijskem parku je potrebno upravljavcu parka
prijaviti urejanje, označevanje in opremljanje raznih tematskih poti, med drugim tudi
kolesarskih (Odlok o Notranjskem regijskem parku, 2002).
12
2.2. Družbenogeografske značilnosti Občine Cerknica
Občina Cerknica zavzema osrednje predele Notranjske in meri 241 km² (Predstavitev občine
…, 2014). Meji na občine Postojna, Pivka, Logatec, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Bloke,
Velike Lašče in Loška dolina (Mihevc in sod., 1999). Spada v Notranjsko-kraško statistično
regijo, ki jo sestavljajo občine Postojna, Pivka, Loška dolina, Bloke, Cerknica in Ilirska
Bistrica. Sredi leta 2011 je v Občini Cerknica v 65 manjših naseljih živelo približno 11.300
občanov, kar pomeni, da je s 47 prebivalci na km² manj gosto poseljena občina v primerjavi s
slovenskim povprečjem, ki znaša 101 prebivalca na km² (Slovenske občine v številkah …,
2014; Predstavitev občine …, 2014).
Cerkniško jezero je bilo že v preteklosti vir življenja. Arheologi so ugotovili, da je že v prvem
tisočletju pred našim štetjem obstajalo 12 naselij okoli jezera in danes jih je še vedno toliko.
Težišče starih poselitev je bilo na severozahodni strani jezera in zato je upravno, gospodarsko
in kulturno središče občine postalo mesto Cerknica s starim trškim jedrom, ki je nastalo okrog
protiturških taborov s cerkvijo (Kolenc, 2006). Tretjina ostalih naselij v občini sicer leži v
nižinskem, dve tretjini pa v hribovitem delu. Vendar pa v nižinskem delu živi večina (več kot
tri četrtine) prebivalcev (Odlok o občinskem …, 2012).
V občini prevladujejo lesna in kovinska industrija ter gradbeništvo in gozdarstvo. Kmetijstvo
je še vedno pomembna gospodarska panoga (Predstavitev občine …, 2014).
Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 64 % delovno aktivnih (več od
slovenskega povprečja, ki je 58 %) in 9,4 % registriranih brezposelnih oseb (manj od
povprečja v državi, ki je 11,8 %) (Slovenske občine v številkah …, 2014).
Občina Cerknica ponuja veliko kulturnih znamenitosti, prav tako se lahko pohvali z znanimi
osebnostmi ter prepoznavnimi športnimi in kulturnimi prireditvami, ki jih bomo opisali v
nadaljevanju diplomskega dela.
Iz občine Cerknica prihaja mnogo pomembnih osebnosti, med njimi glasbenik in skladatelj
Fran Gerbič, pesnik Jože Udovič, akademski slikarji Milan Rot, Bojan Klančar, Maksim
Gaspari, Franjo Strle, Lojze in Tomaž Perko, igralec, pesnik in pisatelj Boris Kralj,
akademska kiparka Milena Braniselj, ilustrator Marjan Manček, igralka Marjana Brecelj,
bančnik France Arhar, pevka ljudskih pesmi Ljoba Jenče, kantavtorica Katarina Juvančič,
strelec Damijan Kandare, duhovnik in pisatelj Janez Kebe, zdravnik Božidar Lavrič,
prevajalka Orel Kos Silvana, biatlonec Janez Ožbolt, pesnica Vanda Šega, pravljičarka Anja
Štefan, hokejist Jan Urbas in mnogo drugih (Notranjci, 2014).
13
3. OPIS NARAVNIH ZNAMENITOSTI V OBČINI CERKNICA
3.1. Cerkniško jezero
3.1.1. Valvasorjev opis Cerkniškega jezera
Cerkniško jezero je postalo slavno po vsem svetu že ob koncu 17. stoletja, in sicer po zaslugi
Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je napisal temeljito razpravo o Cerkniškem jezeru v četrti
knjigi Slave Vojvodine Kranjske, ki je v nemščini izšla leta 1689. Ravno zaradi te razprave so
ga izvolili za člana Kraljeve družbe v Londonu. To je bila zanj velika čast, saj so v družbi
delovali le najuglednejši znanstveniki, npr. Isaac Newton in drugi. Valvasor je sicer pri
razlagi jezerskega pojava uporabil razlago o podzemnih jezerih, ki so jo opisovalci jezera
ponavljali do jezuita Tobija Gruberja leta 1781. Zelo izčrpno je opisal ribolov in ribolovne
pravice (Kebe, 2011).
Od Valvasorja naprej je pisalo o jezeru mnogo raziskovalcev, a zakaj nastane jezero, velja še
vedno razlaga Tobija Gruberja, ki jo je podal leta 1781, in sicer je ovrgel teorijo o podzemnih
jezerih in je jezerski fenomen razložil z nezmožnostjo, da bi skozi kraška tla odteklo toliko
vode, kolikor je v obliki padavin priteka s hribov v jezero (Kebe, 2011).
3.1.2. Geologija Cerkniškega jezera
Tako kot ostala kraška polja v Notranjskem podolju je tudi Cerkniško polje nastalo ob Idrijski
prelomni coni, to je tektonski črti, ki poteka vzdolž notranjskega podolja. Ob tem prelomu se
stikajo jurski in kredni apnenec ter dolomit in tu je prišlo do 12 km dolgega vodoravnega
premika (Kranjc, 2002, Schein in sod., 2009).
Dno polja je z aluvialnimi naplavinami nasul potok Stržen. Na V in JV polja do Križne gore
in Loškega polja se nahajajo jurske kamnine (skladovit apnenec, neskladovit dolomit).
Najbolj so kraške oblike razvite v liasnem in doggerskem apnencu, ki sta čista, torej brez
dolomita in skozi njih tečejo podzemeljske vode zelo globoko (globina 50-100 metrov).
Zahodni rob polja in vznožje Javornikov so iz srednjekrednega apnenca in dolomita. To
območje je najbolj zakraselo, nastalo je največ jam, kraška voda se pretaka neovirano. Obod
na S in SV pa je iz triasnega dolomita, ki je odpornejši proti zakrasevanju oz. kraške oblike
niso tako razvite kot na apnencih. Ni v celoti vododržen, saj voda odteka skozi njega proti
severu (Kranjc, 2002).
Zaradi različne geološke podlage se kažejo bistvene razlike med vzhodnim in zahodnim
delom Cerkniškega polja. Vzhodni del je zaradi dolomita manj zakrasel in tudi prehod med
dnom in obodom je manj izrazit, medtem ko je na zahodu delež skalnatega površja velik,
pobočja Javornikov pa zelo strma (Kranjc, 2002).
3.1.3. Geomorfološki razvoj Cerkniškega jezera
Zaradi koncentracije večjih količin vode se je sprva na Cerkniškem polju oblikovala široka
ploska dolina. V njej se je razvila plitva, vendar obsežna kraška globel, ki so ji šele mlade
kvartarne naplavine dale podobo današnjega kraškega polja. Pri poglabljanju Cerkniškega
polja je imel pomembno vlogo površinski tok Cerkniščice, ki je s svojimi naplavinami zasipal
odtočne kanale in zajezil podzemski odtok. Prav naplavine pa so ščitile skalno dno polja pred
erozijskim poglabljanjem hkrati pa pospeševale robno korozijo in s tem širjenje dna polja na
apnencih in odtočni strani (Gospodarič, 1978).
14
Cerkniško polje je torej z vseh strani zaprta depresija z bolj ali manj ravnim dnom in različno
visokim in strmim obodom. Jugozahodni in severovzhodni obod predstavljata visoki kraški
planoti, Javorniki in Bloke, kjer so prehodi ponekod zelo izraziti in strmi. Pobočja se dvigajo
od 300 do 400 m, sama aluvialna ravnica pa je ravna, saj so nakloni površja povsod pod 10 %
(Gospodarič, 1978).
3.1.4. Hidrogeografske značilnosti
Cerkniško jezero je povprečno dva meseca na leto suho, vodo pa ima dobrih devet mesecev
na leto. Jezero je najpogosteje polno aprila, maja in decembra, suho pa med avgustom in
oktobrom. Do nastanka jezera pride, ko na Cerkniško polje priteče več vode, kot pa jo nato
odteče. Glede na količino vode ima jezero 80 % kraških in 15 % površinskih dotokov.
Hidrološko zaledje Cerkniškega polja lahko v grobem razdelimo na tri hidrološka porečja, in
sicer Cerkniško, Bloke in Loška dolina. Edini površinski nekraški dotok na Cerkniško polje je
Cerkniščica, ki izvira pod Svetim Vidom, njeno zaledje pa je iz Vidovske planote. Ob nizkih
vodah Cerkniščica odteka v ponor Rakovski mostek, ob večjih vodah pa v Karlovico. Večina
kraških dotokov na polje priteka z vzhodnega in jugovzhodnega obrobja.
Med bloške vode prištevamo porečji Žerovniščice in Lipsenjščice. Največ vode ima kraški
izvir Žerovniščica, ki ponika v Retju. Lipsenjščica se z nekaj pritoki izliva neposredno v
Stržen. Zaledje loških voda predstavlja Babno polje in širše območje Loškega polja (Kranjc,
2002).
Iz Loške doline od jame Golobina vodi podzemski tok v mnoge izvire na vzhodnem robu
Cerkniškega jezera. Največji so Obrh, Okence (tudi Čolniči) in Cemun. Zadnji je pravzaprav
estavela, ki ob suši tudi požira Stržen. Izpod Snežnika prihaja voda v izvire Pod stenami,
Strmec, Morejla, Cerkveni lazi, Kameni vir, Vidrna, Laški studenec in Tresenec (Kunaver,
1961, Hočevar, 1940; cv: Kebe, 2011). Na jugozahodnem obodu, ob vznožju Javornikov je
vrsta stalnih studencev. Nekaj jih ponika v Leviščih, ostali se pridružijo Strženu.
Najizdatnejša izvira sta jami (bruhalnika) Vranja jama in Suhadolca. Vse te vode ponikajo v
raznih ponikvah in požiralnikih v dnu polja ali pa prispevajo k nastanku jezera. Poleg
omenjenih skupin voda so na severnem robu polja še slivniški studenci, med katerimi je
najmočnejši Martinjski obrh (Kranjc, 2002).
Jezero nima površinskih odtokov, zato je odtok v celoti kraški. V Jamskem zalivu, na
zahodnem delu polja so požiralniki, ki odvajajo vodo proti Rakovem Škocjanu: Narte,
Kamnje in Svinjska jama, največja pa sta Velika in Mala Karlovica (Kebe, 2011).
Drugi del vode odteka skozi podzemske požiralnike, ki odvajajo vodo v izvire Bistre na robu
Ljubljanskega barja. Največji požiralniki so Rešeto, Vodonos, Mala in Velika Ponikva,
Ajnci, Kotel, Jelenšca, Zajcevke, Gebno, Skedenca, Retje, Sitarica, Bečki, Levišča
(Stergaršek in sod., 2009, Kebe, 2011).
V Zadnjem kraju so estavele, v katerih voda bruha in ponika. Tu se voda najdlje zadržuje, ob
naraščanju jezera se tudi najprej napolni (Kebe, 2011).
Ko jezero v celoti presahne, se voda zadržuje le še v strugah, ki meandrirajo po polju. Takrat
se pokažejo požiralne jame, polje pa prerastejo travniki. Ti ponujajo dom redkim rastlinskim
vrstam, ogroženim in redkim vrstam ptic ter drugim živalim (Stergaršek in sod., 2009).
V jeseni se z deževnim obdobjem jezero zopet napolni in ob najvišjem vodostaju meri do 29
km². V zimskem času pa ga pokrivajo ledene ploskve, ki privabijo številne drsalce (Kebe,
2011).
15
3.1.5. Raznolikost habitatov na Cerkniškem jezeru
Zaradi nenehnega menjavanja mokrih in sušnih obdobij so se na jezeru oblikovale posebne
naravne razmere, ki omogočajo razvoj različnih življenjskih okolij oziroma habitatov. V teh
habitatih je mnogo ogroženih rastlin in živali.
Prevladujoče rastline na jezeru so tiste, ki se obnašajo kot dvoživke in preživijo tako v vodi
kot na kopnem. Najpogostejša rastlina na jezeru je trst, ki je primeren življenjski prostor
številnim redkim pticam. Obsežna, redno poplavljena območja zarašča predvsem v Leviščah
in Zadnjem kraju.
Slika 3: Navadni trst
Vir: Rastlinski svet …, 2014.
Zelo redka rastlina v Sloveniji je močvirski grint, ki na Cerkniškem jezeru prav izstopa in
tvori razkošne rumene poljane.
Slika 4: Močvirski grint
Vir: Rastlinski svet. Notranjski …, 2014.
Srednja rosika je mesojeda rastlina. Svojo prehrano dopolnjuje z lovljenjem majhnih žuželk in
mrčesa. V Sloveniji je zelo redka in zavarovana vrsta (Kebe, 2011, Stergaršek in sod., 2009,
Schein in sod, 2009).
16
Slika 5: Srednja rosika
Vir:. Rastlinski svet …, 2014
Na 3500 ha velikem območju okoli Cerkniškega jezera, ki mu pripisujejo mednarodno
pomembnost (IBA) za ptiče, so do leta 2003 opazili že 256 vrst ptic, od tega jih na jezeru
gnezdi več kot 100. Mnoge imajo tu eno svojih zadnjih gnezdišč v Sloveniji. Na Cerkniškem
jezeru živijo naslednje družine ptic: slapniki, ponirki, kormorani, čaplje, štorklje, ibisi, plovci,
orli, sokoli, poljske kure, tukalice, žerjavi, sabljarke, deževniki, kljunači, galebi, golobi, sove,
vodomci, smrdokavre, žolne, škrjanci, lastovke, pastirice, povodni kosi, stržki, drozgi, penice,
sinice, brglezi, vrani, vrabci in strnadi. Najslavnejši gnezdilec je rdečenogi martinec Tringa
totanus iz družine kljunačev, ker ima tu edino gnezdišče v Sloveniji. Plavajoča gnezda si iz
močvirskih rastlin gradi rjavovrati ponirek Podiceps grisegena iz družine ponirkov. Tudi
kosec iz družine tukalic Crex crex, ki spada med ogrožene vrste ptic v svetovnem merilu, živi
na jezeru. Jezero je najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji za kozice Gallinago gallinago iz
družine kljunačev (Kebe, 2011, Schein in sod., 2009).
3.2. Podzemne jame v Občini Cerknica
Na območju Občine Cerknica je registriranih 310 kraških jam, brezen in spodmolov
državnega pomena. Večje, bolj poznane in bolj raziskane med njimi so Zelške jame, Tkalca
jama, Velika in Mala Karlovica ter Križna jama (Podzemne jame …, 2014). V občini delujejo
tudi tri jamarska društva, in sicer Jamarsko društvo Rakek, Jamarsko društvo Karlovica ter
Društvo ljubiteljev Križne jame.
3.2.1. Zelške jame
Vode Cerkniškega jezera se iz Velike Karlovice stekajo v pritočni sifon Vodnega rova Zelških
jam, v katerih se nahaja tudi suhi Južni rov, ki se odcepi proti severu. Proti koncu jam sta še
Blatni rov in prehod do umetnega vhoda v jugovzhodnem robu udorne vrtače Brlog. Iz
Zelških jam v Rakovem Škocjanu priteče reka Rak (Inventar najpomembnejše …, 1991).
Jame so dolge 4,7 km. Vhod v jame je za oglede v Rakovem Škocjanu. Primerno opremljeni
si jih lahko ogledamo z vodniki Jamarskega društva Rakek (Kolenc, 2006).
3.2.2. Tkalca jama
Tkalca jama je 3 km dolga jama, v katero ponika reka Rak v Rakovem Škocjanu. Rak se v
podzemeljskem sotočju zlije z reko Pivko in izvira v Planinski jami kot reka Unica. Menda je
Tkalca jama dobila ime po tkalskem mojstru, ki je delal tudi v nedeljo in se zato skril v jamo
pred Bogom. Za kazen naj bi ga Bog spremenil v kapnik (Učno gradivo: Ljubljanica …,
2014).
17
3.2.3. Mala Karlovica in Velika Karlovica
V Jamskem zalivu, na severozahodnem delu Cerkniškega polja leži več ponornih jam.
Najpomembnejše med njimi so Velika in Mala Karlovica, Svinjska jama ter Velika in Mala
Skednenca. Skoznje odtekata Cerkniščica in Stržen proti Rakovemu Škocjanu. Velika
Karlovica ima 16 m širok in 6 m visok vhod v navpično steno. Pred vhodom so lesene grablje,
ki so nekoč preprečevale plavju, da bi zamašilo odtok jezera v podzemlje. Obe Karlovici sta
med seboj povezani z Zveznim rovom in z Malo Skedenco tvorita enoten jamski sistem, ki je
dolg 8785 m. Sistem Karlovic je nato povezan z Zelškimi jamami, dolžina celotnega sistema
pa znaša 12,8 km (Učno gradivo: Ljubljanica …, 2014).
3.2.4. Križna jama
Križna jama velja za 4. jamo na svetu z največjo pestrostjo jamskih organizmov. V jami je
bilo do sedaj najdenih 44 različnih vrst organizmov, znana pa je tudi po najdišču kosti
jamskih medvedov. Skozi jamo se po sigastih pregradah preliva voda in vmes tvori 22
podzemnih jezer. Voda priteka iz Bloške planote, odteka pa proti izviru Štebrščice na
vzhodnem robu Cerkniškega polja (Učno gradivo: Ljubljanica …, 2014). Vodene oglede po
jami organizira Društvo Ljubiteljev Križne jame.
3.3. Rakov Škocjan
Rakov Škocjan je okoli 2,5 km dolga in okoli 500 m široka udorna dolina, po kateri teče reka
Rak. Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem. Dolina je dobila ime po cerkvi sv.
Kancijana, ki je bila zgrajena ob prehodu iz 15. v 16. stoletje in katere razvaline so pri
Velikem naravnem mostu. Rakov Škocjan je že od leta 1949 zavarovan z Republiško odločbo
kot prirodna znamenitost in je sedaj zavarovan kot krajinski park. Skozenj z izobraževalnimi
tablami vodi označena naravoslovna učna pot (Širša zavarovana …, 2012, Inventar
najpomembnejše …, 1991).
Arheološke najdbe ostankov orodij iz paleolitika dokazujejo, da je pračlovek naseljeval
udornice v Rakovem Škocjanu že v prazgodovini. V kasnejši železni dobi so živela ilirska
plemena, kar dokazujejo ostanki lončevine, izkopani pri cerkvi sv. Kancijana in obrambni
nasip na zahodni strani doline. V obdobju turških vpadov so se v Rakov Škocjan zatekali
prebivalci bližnjih vasi, o čemer pričajo najdeni ostanki v udornicah pod Malim naravnim
mostom. Prvi do sedaj poznani opis doline je Valvasorjev v Slavi Vojvodine Kranjske
(Kolenc, 2006).
Dolina je nastala tako, da je podzemna reka Rak tekla blizu apnenčastega površja in ga počasi
raztapljala. Jamski strop se je vedno bolj tanjšal in se zaradi lastne teže porušil. Nastal je
kanjon, podrte kamnite bloke pa je voda počasi raztopila. Tam, kjer se je udiranje začelo
najprej, je sedaj dolina, na izvirnem in ponornem delu reke Rak pa so ostale soteske z dvema
naravnima mostovoma, ki sta ostala od nekdanjega stropa (Kolenc, 2006).
Rakov Škocjan je dolina s kraškim dotokom in odtokom, saj ima na eni strani izvire v Zelških
jamah ter ponor v skoraj 3 km dolgi Tkalci jami. Iz Zelških jam priteka voda, ki je na
Cerkniškem jezeru poniknila v sistemu Karlovic, nato teče površinsko okoli 2 km, pridruži se
ji še voda izpod Javornikov v stranskih kraških izvirih na levem bregu potoka. Največji izviri
so Prunkovec, Kotliči in Očesa (Kolenc, 2006).
V zgornjem delu doline je Mali naravni most, katerega zgornji rob je 42 m nad potokom
(Kolenc, 2006). Le ta sodi med najvišje naravne mostove pri nas (Učno gradivo: Ljubljanica
…, 2014). Pri Malem naravnem mostu ter na drugi strani, kjer Rak zopet pride na površje, sta
18
včasih delovali žagi. O tem pričajo ostanki zidov. Obe žagi je uničila velika povodenj leta
1853.
Slika 6: Mali naravni most
Avtor: Urša Lužar, 2014.
Pri izviru Raka se prične Naravoslovna učna pot, o kateri bomo pisali v poglavju
Naravoslovni turizem v Občini Cerknica.
Veliki naravni most je tik pred koncem rečne doline, visok 37 m in debel 23 m (Kolenc,
2006). Odprtina je široka 12 m. Je mnogo robustnejši in širši od Malega mosta, preko njega je
speljana celo cesta skozi Rakov Škocjan (Učno gradivo: Ljubljanica …, 2014). Na njem je
razgledna točka, iz katere se vidi dolino reke Rak, ki je ob visokih vodah poplavljena. Od tu
vodi navzdol potka pod most ter do kovinske table, ki prikazuje, kako visoko je segala
najvišja do sedaj zabeležena voda, in sicer novembra 2000 (Učna tema: Notranjski …, 2014).
Rak izgine v Tkalci jami, ki odvaja vodo proti Planinski jami, kjer se združi z reko Pivko iz
Postojnske jame. Tkalca jama ima dva vhoda, njene rove pa so jamarji in potapljači raziskali
že v dolžini 2845 m. Neraziskanih je le še 100 m rovov (Učno gradivo: Ljubljanica …, 2014).
V Parku je Hotel Rakov Škocjan, Center za šolske in obšolske dejavnosti, nekaj objektov
Gozdnega gospodarstva ter počitniško naselje (Kolenc, 2006).
Od leta 1949, ko je bil Rakov Škocjan razglašen za krajinski park, nima upravljavca, ki bi
zanj skrbel. Nazadnje je obnovo dotrajanih varovalnih ograj ter informativnih tabel prevzel
zavod RS za varstvo narave. Število obiskovalcev namreč raste, med njimi je približno 40
odstotkov tujcev in le ti preživijo v parku po dva, tri dni (Dnevnik, 2012).
3.4. Slivnica
Na severovzhodni strani Cerkniškega polja se dviga gora Slivnica z oblim slemenom, ki se
dviga do Gradišča (858 m) in nato do vrha na 1114 m. Slivnico sestavljajo jurski dolomiti in
deloma zakraseli apnenci (Slivnica. Notranjski …, 2014). Zaradi prevlade dolomita je pobočje
strmo in skromno razčlenjeno. Razčlenjujejo ga predvsem večje ali manjše grape, ki so
nastale z vodno ali potno erozijo (Gospodarič, Habič, 1978).
Dostop na vrh Slivnice je možen po makadamskih poteh iz Cerknice (8 km) ter iz Grahovega
(12 km). Planinska pot se začne nad sodiščem, oziroma pri kegljišču v Cerknici in jo
povprečen pohodnik prehodi v 1 uri in 30 minutah ter napravi do vrha 551 m višinske razlike.
19
Na vrhu je planinska koča z gostiščem in prenočišči. Planinsko kočo so odprli leta 1964
cerkniški planinci. Vrh Slivnice ponuja v vsaki smeri drugačen pogled. Vidi se Snežnik,
Javornike, Nanos, Idrijsko hribovje, Menišija in Vidovska planota ter ob jasnih dnevih tudi
Julijske Alpe s Triglavom. Pod vrhom pa se razprostira pogled na Cerkniško polje. Malo pod
vrhom je tudi vzletišče za zmajarje, ki se ob ugodnem vetru spuščajo proti Cerkniškem polju
(Brglez, 2009, Kolenc, 2006).
Če se peljemo po gozdni cesti proti vrhu, je približno 3 km iz Cerknice ob cesti smreka, ki je
ograjena z mrežo. To je kačja smreka, mutant smreke. Veje se kačasto zvijajo okoli debla in
imajo iglice le na koncu vej (Kolenc, 2006)..
Včasih je veljala Slivnica za goro čarovnic, ki so se po zraku vozile na brezovih metlah in bile
krive za večino nadlog, ki so pestile domačine. Živele naj bi v jami pod vrhom Slivnice o
kateri je pisal že Valvasor in so jo imenovali Nevihtna jama. Ta jama je 10 m globoka in 5 m
široka z navpičnim kamnitimi stenami (Kolenc, 2006)..
Sicer pa je bil vrh Slivnice naseljen že v prazgodovini. Okoli 1500 let pred našim štetjem je
bila tam ilirska naselbina. Ostanki so bili najdeni ob gradnji planinske koče (Kolenc, 2006).
3.5. Javorniki
Javorniki so obširno nenaseljeno hribovito območje, poraslo z gozdovi. Sodijo med visoke
dinarske planote, ki v sklenjenem pasu potekajo od Postojnskih vrat in Malega Javornika do
Mašuna in Leskove doline. Na severu jih obrobljajo Unško polje, Rakov Škocjan, Cerkniško
polje in Loška dolina, na jugozahodu pa Pivška kotlina. Območje Javornikov je kraško, brez
vodnih tokov in prepredeno s številnimi jamami, brezni in vrtačami. Avtohtona rastlinska
združba je iz jelke, bukve in javorja. Smreka je bila nasajena umetno. Najvišji vrhovi
Javornikov so Dedna gora (1293 m), Debeli vrh (1273 m) ter Veliki Javornik (1268 m)
(Javorniki …, 2014).
V prvi polovici 19. stoletja so bile v Javornikih steklarne ali glažute. Do italijanske zasedbe je
bilo območje Javornikov zelo neprehodno, prečkali sta ga le dve cesti in ozkotirna železnica,
ki je služila za prevoz lesa na pivško žago. Po letu 1918 so Italijani v Javornikih zgradili
veliko novih cest. Preko Javornikov je namreč od leta 1920 potekala Rapalska meja med
Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo. Kraljevina Italija je v Javornikih zato gradila tudi
vojaške objekte, podzemeljske utrdbe, bunkerje, vodnjake … Podzemni objekti so še vedno
dobro ohranjeni. Na Velikem Javorniku je objekt društva postojnskih radioamaterjev, pod
vrhom pa so ostanki italijanske karavle, vojaškega objekta (Kolenc, 2006).
3.6. Unška koliševka
Koliševka je udornica, zaprta centrična kotanja s strmimi stenastimi pobočji. Nastala je zaradi
porušitve jamskega stropa do površja (Stepišnik, 2007). Unška koliševka je 110 m globoka in
na dnu zasuta s kamenjem. Pod površjem teče podzemeljska reka Rak. Pod prepadne stene
koliševke vodijo stopnice do vhoda v več sto metrov dolge rove in skladišča, ki jih je sezidala
italijanska vojska po prvi svetovni vojni za obrambo meja. Desni podzemni hodnik pripelje do
razgledišča sredi koliševke. Nadaljevanje rovov ponuja vpogled v nekdanja skladišča,
spalnice, sanitarije, strelne line … (Kolenc, 2006).
20
3.7. Vrednotenje naravnih znamenitosti z vidika dostopnosti
Občina Cerknica ponuja nešteto naravnih znamenitosti. Našteli in opisali smo tiste, ki so bolj
poznane ter obiskane. Za nekatere se morajo turisti precej potruditi, da jih najdejo - s pomočjo
knjig, zemljevidov in domačinov.
Za Cerkniško jezero so sicer usmerjevalne table iz glavnih cest, vendar za vse ostale naravne
znamenitosti, ki so del Cerkniškega jezera, kot so požiralniki, estavele, izviri … ni
usmerjevalnih tabel. Poti do raznolikih kraških pojavov so zaraščene, po žledolomu, ki je bil
februarja letos, tudi zaprte s podrtimi drevesi. Turistično društvo Cerkniško jezero letos
septembra prvič organizira okoli 20 km dolg pohod ob jezeru. V ta namen se je očistilo veliko
poti ter postavilo usmerjevalne table za naravne in kulturne znamenitosti ob poti. Letos so
društva jamarjev, potapljačev ter ribičev uredila pot do Suhadolce. Ostaja pa še veliko točk,
do katerih bi se lahko uredilo poti ter postavilo informacijske table.
Naravne znamenitosti, kot so dolina Rakovega Škocjana, Križna jama, Slivnica, Unška
koliševka … pa so dobro označene z usmerjevalnimi in informativnimi tablami in so tako za
kolesarje prijetna in sproščujoča popestritev poti.
21
4. OPIS KULTURNO-ZGODOVINSKIH ZNAMENITOSTI V OBČINI
CERKNICA
4.1. Mesto Cerknica
Poselitev območja Cerknice sega v starejšo železno dobo ali halštat (9. – 5. stol. pr.n.št.).
Takrat so tu prebivala ilirska plemena. Za njimi so v te kraje v 3. st. pr.n.št. prišli Kelti in v
posameznih krajih živeli skupaj s staroselci (Zgodovinski oris. Notranjski…, 2014).
Cerknica ima ugodno prometno lego, za kar se lahko zahvali Rimljanom, ki so na to območje
prišli v 1. st. pr.n.št. Prva rimska pot je vodila iz Planine mimo Rakeka pod Slivnico na
Radlek in Glino na Bloški planoti, od tu pa mimo Metulj v Loško dolino. Druga pot je
povezovala cerkniške kraje preko Menišije s takratnim Nauportusom, sedanjo Vrhniko
(Kolenc, 2006, Zgodovinski oris. Notranjski…, 2014).
V zgodnjem srednjem veku so se v naše kraje naselili stari Slovani. V stoletjih potem so
nastajala številna slovanska naselja s cerkvami (Kolenc, 2006).
Marijina cerkev v Cerknici je na sedanji lokaciji nastala nekje v 9. stoletju. Bila je zidana in
ne lesena, kot je bilo takrat v navadi. V pisnih virih je naselje okoli Marijine cerkve omenjeno
leta 1240. Ozemlje je bilo takrat last oglejskega patriarha, ki je versko in gospodarsko
nadzoroval deželo in ji posvečal posebno pozornost od 11. stoletja. Takrat je Cerknica dobila
tržne pravice in bila že leta 1247 povzdignjena v župnijo. Po nekaterih podatkih je Cerknico
obiskal tudi pesnik Dante Alighieri, ki v svoji Božanski komediji opisuje tukajšnje jezero
(Kolenc, 2006).
Po letu 1360 je nadzor nad krajem do leta 1782 prevzel kartuzijanski samostan Bistra pri
Vrhniki. Najznamenitejši cerkniški župnik iz tistega časa je bil Gregor Črvič, ki je umrl leta
1692. Večino svojih let je preživel v gradu Loško nad staro cesto med Cerknico in Rakekom,
ki se je prvotno imenoval Turnlack. Grad Loško so v prvi polovici 16. stoletja pozidali
turjaški grofje. Samostanska last je postal leta 1662. Menihi so prizidali kapelo sv. Lenarta in
uredili cesto do Cerknice. Na nekdanje samostansko gospostvo opozarja krajevno ime za
planoto med Cerknico in Borovnico z glavnim naseljem Sv. Vid – imenuje se Menišija. Sam
grad Loško je pričel propadati v 19. stoletju, še stoječe zidove objekta pa so podrli Italijani
med 2. svetovno vojno (Kolenc, 2006).
Cerkničani so v 15. in 16. stoletju doživljali brezobzirna turška pustošenja, štirikrat pa je
pustošila tudi kuga (Kolenc, 2006).
Leta 1472 so Turki naselje skupaj s cerkvijo požgali, vendar so v naslednjih 10 letih okoli
obnovljene cerkve postavili velik protiturški tabor. To je bila prava mestna utrdba s 5 stolpi
ter dvema vrstama zidanih kašč, ki so omogočale zatočišče, oskrbo in nastanitev za 500 do
1000 ljudi. Tabor je bil obdan z jarkom, v katerega so prinašali vodo. Vanj je vodil dvižni
most (Kolenc, 2006).
V 18. stoletju je Cerknica veljala za pomemben obrtni center z okoli sto obrtniki različnih
strok (Kolenc, 2006). Leta 1870 je bil v Cerknici organiziran tabor, s katerim so udeleženi
pokazali svojo pripadnost slovenstvu (Kultura …, 2014).
Po letu 1918 je Cerknica postala obmejni kraj s cariniki in stražami zaradi italijanske meje na
Javornikih. Gradilo se je tudi utrjeno obrambno linijo z rovi in bunkerji, ki jo je vodil general
22
kraljeve vojske Leon Rupnik. Ta linija je bila protiutež utrdbam na italijanski strani. Vendar
ob fašističnem napadu leta 1941 ni bila branjena in Italija je okupirala tudi Notranjsko. Ko je
Italija leta 1943 kapitulirala je za dve leti območje okupirala nacistična Nemčija (Kolenc,
2006).
Po drugi svetovni vojni je večina ljudi živela od kmetijstva. Kmetovali so večinoma za lastne
potrebe, pridelovali so vse vrste žit in okopavin, največ krompirja. Gospodarsko
najdonosnejša je bila reja živine in prodaja lesa v Italijo. Tovorništvo, ki je v teh krajih znano
še iz srednjega veka, se je postopoma razvilo v furmanstvo (prevozništvo). Pred letom 1918
so vozili les v Italijo in na Dunaj, nazaj grede so pripeljali moko in druge potrebščine. Med
vojnama so prevažali v glavnem žagan les iz lokalnih žag na železniške postaje v Pivko, na
Rakek in v Postojno. Po letu 1950 pa je furmanstvo zamrlo. Obrt in rokodelstvo sta bila
razširjena, a večinoma le za domače potrebe. Razširjen je bil ribolov v Cerkniškem jezeru ter
lov v javorniških gozdovih. V času gospodarske krize, od leta 1930 do 2. svetovne vojne, je
bil močno razvit kontrabant, oziroma tihotapljenje (Tradicionalne dejavnosti …, 2014).
Kontrabantarji so italijanske in jugoslovanske carinike podkupili in na skrivaj v Italijo čez
Javornike prevažali konje, meso, moko, kavo, cigarete, les. Nazaj v Jugoslavijo so tihotapili
saharin, svilene rute, damske dežnike, kape … Ženske so same tihotapile prehrano, moški pa
v skupinah konje (Kolenc, 2006, Tradicionalne dejavnosti …, 2014).
Sedaj v Cerknici prebiva skoraj 3900 prebivalcev (Največja naselja …, 2014). Cerknica z
gospodarsko cono Podskrajnik je medobčinsko središče z naslednjimi ključnimi funkcijami
(Odlok o občinskem …, 2014):
-
javna uprava (sedež občine, upravna enota, sodišče, gasilski dom …),
vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti (vrtec, osnovna šola, glasbena šola),
kulturne dejavnosti (kulturni dom …)
dejavnosti zdravstva (zdravstveni dom) in socialnega varstva (center za socialno delo,
dom starejših občanov),
športnorekreacijske dejavnosti (športne dvorane in igrišča),
poslovne dejavnosti (banka, pošta …),
proizvodne dejavnosti (industrija, obrt …),
trgovina (trgovski centri, trgovine z osnovno oskrbo …),
avtobusna postaja,
pokopališče.
4.2. Protiturški Tabor
Ostanki protiturškega Tabora so eni izmed najbolj ohranjenih v Sloveniji. Tabor je bil zgrajen
ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja, ko so na območje Cerknice vpadali Turki. Tabor je bil
nepravilne peterokotne oblike. Obzidje je povezovalo 5 stolpov in dalo zavetje od 500 do
1000 ljudem, ki so se sem zatekli v času turške nevarnosti. Od petih sta dobro ohranjena še
dva pravokotna stolpa, levi Urbancev in desni Jurčkov stolp ter kamnito obzidje. Jurčkov
tabor je bil leta 2007 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Leta 2011 in 2012 je
Občina Cerknica s pomočjo evropskih sredstev obnovila Jurčkov tabor. Sedaj so v njem
prostori Turistično informacijske točke Cerknica, Notranjskega regijskega parka in drugih
(Razvojni projekti …, 2014).
23
Slika 7: Tabor
Vir: TIC. Občina Cerknica, 2014.
4.3. Arhitekturne posebnosti mesta Cerknica
Imenitnejše stavbe v Cerknici kažejo na historizem in secesijo. Ohranjenih je veliko kamnitih
portalov. Najbolj prestižen portal iz leta 1814 ima Kravanjeva hiša na Partizanski cesti, ki je
razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Veliko starih in zanimivih hiš je na
Gerbičevi ulici ter na Cesti 4. maja, ki je glavna prometna cesta v Cerknici (Kolenc, 2006).
Mednje spada tudi upravna stavba občine, ki je bila s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev
prenovljena leta 2010 (Razvojni projekti … 2014).
Nekatere hiše imajo specifičen cerkniški stil, katerega arhitekt je domačin Ivan Ronko. Primer
take arhitekture je rojstna hiša Frana Gerbiča (1840-1917), opernega pevca, dirigenta,
pedagoga in skladatelja slovenske romantike (Kolenc, 2006). Drugi primer Ronkove
arhitekture je hiša na Gerbičevevi ulici 32 iz leta 1905, ki ima bogato členjeno fasado
(Kulturna dediščina …, 2014).
4.4. Sakralna dediščina
4.4.1. Cerkev Marijinega rojstva na Taboru v Cerknici
Cerkev Marijinega rojstva je tipično slovenska gotska cerkev, kjer so vse tri cerkvene ladje
enake višine in zato brez svetlobnega nadstropja. Gradili so jo skupaj s taborom okoli leta
1480, dokončana pa je bila šele nekje v 16. stoletju. Gotski videz poudarjajo visoka, šilasta
okna in čvrsto oblikovani rebrasti svod prezbiterija. Vsi štirje oltarji so baročni, oprema pa
sodi večinoma v 19. stoletje. Ob posebnih priložnostih postavijo pred osrednji oltarni kip
Marije Tolažnice Marijino podobo domačega slikarja Lojzeta Perka, ali pa sliko Marijinega
rojstva iz znane Kremser-Schmidtove dunajske delavnice. V desnem oltarju je upodobljena
zadnja večerja češkega slikarja Pavla Kuenla, v levem oltarju je podoba sv. Ane, v stranski
kapeli pa je podoba sv. Frančiška Padovanskega. V lurški votlini na levi strani prezbiterija so
izdelki domačega podobarja Alojza Bajca. Prižnica je opremljena z reliefi evangelistov ter
Mojzesa z deset zapovedmi. Na koru so velike orgle. Cerkveni zvonik je 55 metrov visok,
oblikovan po zgledu ljubljanske stolnice. Pod cerkvijo je kripta s kostmi. Menda gre za
ostanke žrtev turškega napada v letu 1472, med katerim je bila požgana tudi stara cerkvena
stavba. Na dogodek opozarja plošča na cerkvenem vogalu z latinskim napisom v malih
gotskih črkah (Kolenc, 2006).
4.4.2. Cerkev sv. Roka na Kamni Gorici v Cerknici
Na Kamni Gorici so leta 1476 postavili kapelo v priprošnjo zoper kugo. Okoli cerkve je bilo
namreč pokopališče za žrtve kužnih bolezni. Leta 1640 so jo prezidali v cerkev s tremi
24
baročnimi oltarji. Glavni oltar predstavlja podobo sv. Roka in Boštjana slovenskega
baročnega slikarja Antona Cebeja iz Ajdovščine. V okolici so bili tudi živinski sejmi (Kolenc,
2006).
4.4.3. Cerkev sv. Volbenka v Zelšah
Cerkev stoji pri vasi Zelše, na nizkem hribčku ob robu Cerkniškega polja. Cerkev ima obliko
triperesne deteljice, kar je edini primer na slovenskem. Zgrajena je bila okoli leta 1680 in
prvotno ni imela zvonika, med drugo svetovno vojno je bila precej poškodovana, a so jo okoli
leta 1970 zopet obnovili. Od tedaj služi za kulturne prireditve, saj slovi po izjemni
akustičnosti (Kolenc, 2006).
4.4.4. Cerkev sv. Petra na Dolenjem jezeru
Cerkev je bila postavljena v drugi polovici 16. stoletja. Letnica na portalu priča, da je bil le ta
narejen leta 1633. Sicer pa so znamenitosti cerkvice kasetiran in bogato poslikan leseni strop
iz leta 1682, trije baročni oltarji ter s svetniki poslikan kor iz leta 1753. Lestenec sredi cerkve
je iz nekdanje jezerske glažute. To je v vasi edini ohranjeni izdelek iz te steklarne (Kolenc,
2006).
Slika 8: Lestenec v cerkvi sv. Petra
Vir: Prirodoslovni muzej, 2014.
4.4.5. Cerkev sv. Vida v Martinjaku
Cerkev ima lesen kasetiran strop iz leta 1621, ki je bogato poslikan s svetniškimi, živalskimi
in rastlinskimi podobami. Leta 1938 so cerkvi prizidali zvonik po načrtu Jožeta Plečnika
(Kolenc, 2006).
4.4.6. Cerkev sv. Štefana v Lipsenju
Pri cerkvi sv. Štefana v Lipsenju je bila stara navada blagoslov konjev na Štefanovo.
Konjerejsko društvo Martin Krpan, ki združuje ljubitelje konj iz treh občin –Blok, Cerknice in
Loške doline, je to navado obudilo pred dvajsetimi leti (Trček, 2014).
4.4.7. Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Bločicah
Poznogotska cerkev sv. Primoža in Felicijana je bila prvič omenjena v literaturi že konec 14.
stoletja. V notranjosti je poslikava iz 15. stoletja ter zlat oltar iz 17. stoletja (Kulturna
dediščina …, 2014).
25
4.5. Šteberški grad
Ostanki gradu, ki so romanskega izvora dokazujejo, da je bil zgrajen v 12. stoletju in je
prvotno pripadal oglejskemu patriarhu. Bil je eden najpomembnejših na Notranjskem in je
nastal na pomembni strateški točki ob poti, ki je povezovala notranjost dežele z Dolenjsko,
Ljubljansko kotlino in Primorjem. V literaturi se prvič omenja leta 1274 kot Stegberch. Ime
izhaja od njegovih lastnikov, Šteberških. Ti so bili na vrhuncu svoje moči v 14. stoletju in se
izkazali kot vojaki, pustolovci ter spretni politiki. V 15. stoletju je rodbina propadla, grad in
posesti okoli njega so razprodali. Za njimi so si od druge polovice 15. stoletja sledile
naslednje rodbine: Ellachi, Lambergi s Snežnika, Scheyerji, Prankhi, Raumschüssli,
Eggenbergi, Cobenzli, Coronini ter nazadnje, v 19. stoletju Windischgrätzi (Pohod …, 2014).
4.6. Karlovški grad
Blizu največjih požiralnih jam Cerkniškega jezera – Male in Velike Karlovice je včasih stal
Karlovški grad. Zgrajen je bil na prepadni skalni polici nad strugo Cerkniščice in
požiralnikom Svinjska jama. Sedaj je med gruščem nekdanjega grajskega obzidja videti
ostanke romanskega stolpa iz 13. stoletja v velikosti 8 x 8 m z dva metra debelimi zidovi.
Grajsko dvorišče je obdajal zid, ki je bil zgrajen v 14. stoletju in katerega ostanki so najbolj
vidni na zahodnem pobočju. Na južni strani je grad varoval okoli pet metrov globok obrambni
jarek, ki je bil vklesan v živo skalo. Kamenje nekdanjega zidu so po letu 1925 uporabili za
utrjevanje brežine Cerkniščice pod gradom. Kljub temu so na območju gradu našli
srednjeveško keramiko, srebrnik iz 14. stoletja ter konice puščic samostrelov (Pohod …,
2014).
4.7. Leseni kozolci toplarji
Toplarji imajo na cerkniškem zelo strme strehe in zaprte čelne stranice. Velikokrat so vse
stranice kozolca do tal zaprte. Nekateri kozolci imajo zidane stebre (Stavbna dediščina.
Notranjski …, 2004).
Slika 9: Dvojni kozolec - toplar
Vir: Notranjski regijski park. Stavbna dediščina, 2014.
4.8. Vrednotenje kulturnih znamenitosti z vidika dostopnosti
Kulturne znamenitosti v Občini Cerknica je lažje najti, saj so predvsem v mestu Cerknica
dobre usmerjevalne table. Manjkajo pa informacijske table, ki bi tako domačine kot turiste
seznanjale o pomembnosti kulturne dediščine v Cerknici.
Kot smo že omenili, je Turistično društvo Cerkniško jezero uredilo pot ob Cerkniškem jezeru
in v tem sklopu poleg usmerjevalnih tabel postavilo tudi dve informacijski tabli o Karlovškem
ter Štebrškem gradu, katerih ostanke si lahko ogledamo.
26
5. TURIZEM V OBČINI CERKNICA
5.1. Splošno o turizmu v Občini Cerknica
Turizem je pojav, ko kdo potuje, oziroma spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila
(SSKJ, 2014). Svetovna turistična organizacija (WTO) dopolni, da bivanje izven običajnega
življenjskega okolja ne traja več kot eno leto in je poleg zabave namenjeno tudi poslu oziroma
motivom, ki niso povezani z izvajanjem dejavnosti, ki bi ustvarjale prihodek v tem okolju
(Tourism Satellite…, 2008).
V preteklosti je polihistor Janez Vajkard Valvasor s svojo znamenito knjigo Slava Vojvodine
Kranjske leta 1689 Cerkniško jezero predstavil svetu. To je sprožilo začetke turizma na
Cerkniškem jezeru, saj so si ljudje želeli ogledati ta fenomen svetovnega slovesa. Nato so
razni pisci hvalili lepote Cerkniškega jezera in okolice, a premikov v turizmu ni bilo.
Večinoma so si cerkniško prihajali ogledovati turisti iz ljubljanskih in drugih premožnih
družin. V ta namen so odprli nekaj gostiln in prenočišč. Slovesno je bila za turistične oglede
leta 1955 odprta Križna jama. Prvi dan si jo je ogledalo 1400 ljudi. Nato je bila odprta vsako
nedeljo in po dogovoru za tuje jamarje in domače turiste. Tako je bilo najprej okoli 150
obiskovalcev letno, nato pa čedalje več in leta 1988 celo nad 1000. V začetku 18. stoletja se je
pojavil lovski turizem, ob koncu 19. stoletja pa je turistično obiskan postal Rakov Škocjan, in
sicer zaradi odprtja železnice Dunaj-Trst leta 1853 s postajo na Rakeku. Turisti so si v
Rakovem Škocjanu ogledovali predvsem Mali in Veliki naravni most. Turizem se je sicer
skozi leta širil, a do velikega razvoja turizma ni prišlo (Smrekar, 2002; Kunaver, 1961; Križna
jama, 2011; Čeplak, 1990; cv: Božič, 2011).
Na več lokacijah v občini so nastala območja počitniških hiš, ki se počasi preoblikujejo v
stanovanjska območja. Ta območja so predvsem na Gorenjem Jezeru, na Goričicah ter v
Rakovem Škocjanu (Odlok o občinskem …, 2012).
Občina Cerknica se z zdraviliškimi, gorskimi in obmorskimi kraji ne more primerjati po
številu gostov. Na primer na Bled je v letu 2013 prišlo 269.175 domačih in tujih turistov, v
občino Cerknica pa le 3.397 (Prihodi in prenočitve turistov. SURS, 2014). Ima pa občina
Cerknica mnogo naravnih danosti. In ravno to so vrednote, ki jih turisti, ki pridejo v Občino
Cerknica, iščejo. Te vrednote so na prostem in zato so v primeru slabega vremena za obisk
neprimerne. V občini pa ni še središča s stalnim delovnim časom, kamor bi se turist lahko
zatekel, če bi mu vreme prekrižalo načrte in kjer bi izvedel več o naravnih in kulturnih
znamenitostih. Ker je ogled večine znamenitosti v občini brezplačen, se dopušča možnost, da
bi za njihov ogled uvedli vstopnino, saj bi tako lahko zagotovili boljšo ponudbo. Potreben bi
bil tudi urejen kamp ter možnost izposoje čolnov in kanujev (Opeka, 2014).
Za vse turistične informacije se lahko turisti obrnejo na Turistično informacijski center (TIC),
ki je nastanjen v prenovljenem Jurčkovem taboru na Taboru v Cerknici. V letu 2014 bo TIC
prvič v času poletne turistične sezone odprt od ponedeljka do sobote med 8. in 18. uro, ob
nedeljah pa med 8. in 13. uro (Opeka, 2014).
K razvoju turizma v občini prispeva tudi sodelovanje občine s sosednjimi občinami v
Regionalni destinacijski organizaciji (RDO) Postojnska jama – Zeleni kras, ki deluje v okviru
Regijske razvojne agencije Notranjsko-kraške regije. V okviru tega projekta so izšli katalogi
ter brošure. K temu projektu se je sicer pridružilo manj kot 10 ponudnikov iz občine Cerknica,
27
vendar se krepi zavedanje, da skupni projekti povečujejo prepoznavnost območja in ponudbe
(Opeka, 2014).
Na občinski ravni so v letu 2014 na novo organizirali javni zavod Notranjski regijski park
(NRP), ki združuje tako turizem kot naravo in kulturo. To bo omogočalo boljšo povezavo
med akterji ohranjanja narave ter turističnimi ponudniki. Turistično informacijski center bo
vključen znotraj NRP. Občina je v občinskem prostorskem načrtu, ki je bil sprejet leta 2012,
zagotovila pogoje za turistično dejavnost v Cerknici in na Marofu. Investitorjev zaenkrat še
ni, upajo pa na sredstva za turizem iz naslednje finančne perspektive Evropske unije. Ta
sredstva bi namenili za muzej v Cerknici, dokončno ureditev Tabora in kolesarske poti
(Opeka, 2014).
Pri pripravi razvojnih projektov je v občini aktivnih precej akterjev na področju turizma in
ohranjanja narave. Pojavlja se tudi vedno več ponudbe, ki je kakovostna ter vključuje tradicijo
in identiteto območja (Opeka, 2014).
5.2. Turistični obisk v Občini Cerknica
Tabela 1: Prihodi in prenočitve turistov v občini Cerknica (2008-2013)
2008
2009
2010
2239
2815
Prihodi 3102
(skupaj)
1506
2209
Prihodi 1024
(domači)
733
606
Prihodi 2078
(tuji)
6292
8455
Nočitve 9609
(skupaj)
4843
7101
Nočitve 3486
(domači)
1449
1354
Nočitve 6123
(tuji)
Vir: Prihodi in prenočitve turistov ..., 2014.
2011
3641
2012
3379
2013
3397
2423
2416
2367
1218
963
1030
9976
8659
9772
7857
6775
7383
2119
1884
2389
V zgornji tabeli smo navedli statistične podatke za prihode in nočitve domačih in tujih
turistov v letih od 2008 do 2013. Prihodi turistov v nastanitveni objekt so definirani s številom
oseb, ki prispejo v nastanitveni objekt in se tam prijavijo. Pri tem se upošteva tudi otroke, za
katere so prenočitve brezplačne. Prenočitev pa je vsaka noč, ko je turist prijavljen v
nastanitvenem objektu (Černič, 2014).
V razmerju prihodi in nočitve lahko ugotovimo, da se turisti v povprečju zadržijo tri dni v
občini Cerknica. Tujih turistov je bilo več le leta 2008, sicer pa jih je vedno manj kot pa
domačih turistov.
Leta 2013 so se prihodi in prenočitve turistov v primerjavi z letom 2008 malo povečali z
vmesnimi manjšimi vzponi in padci. Leta 2008 je bilo 3102 vseh prihodov, leta 2013 pa 295
več. Leta 2008 je bilo vseh nočitev 9609, leta 2013 pa 163 več.
28
Tabela 2: Prihodi in prenočitve večine tujih turistov po državah v občini Cerknica v letu 2013
Država
Prihodi Prenočitve
Italija
230
518
Češka
38
96
Francija
94
185
Nemčija
94
224
Nizozemska
85
280
ZDA
59
153
Avstrija
55
107
Belgija
49
128
Španija
48
112
Madžarska
40
71
Vir: Prihodi in prenočitve turistov …, 2014.
Iz zgornjih tabel lahko razberemo, da je bilo v letu 2013 za več kot polovico manj prihodov
tujih turistov od domačih, od tega jih je največ prišlo iz Italije (230), Češke (96) ter Nemčije
in Francije (94). Prenočilo je v letu 2013 skupaj 2389 tujih turistov, od tega največ iz Italije
(518), Nizozemske (280) ter Nemčije (224).
Tabela 3: Prihodi turistov – skupaj (2010 – 2013)
Mesec
Prihodi turistov
– skupaj, leto
2013.
Prihodi turistov
– skupaj, leto
2013.
Januar
198
151
Februar
159
127
Marec
277
283
April
286
381
Maj
305
334
Junij
202
289
Julij
169
197
Avgust
198
145
September 329
371
Oktober
290
265
November 236
222
December 145
167
Vir: Prenočitvene zmogljivosti …, 2014.
Prihodi turistov –
skupaj, leto 2013.
Prihodi turistov
– skupaj, leto
2013.
ni podatka
ni podatka
246
285
295
163
361
383
405
305
191
185
ni podatka
ni podatka
ni podatka
191
269
234
83
72
234
263
370
266
29
Tabela 4: : Prenočitve turistov – skupaj (2010 – 2013)
Mesec
Prenočitve
turistov –
skupaj, leto
2013
Prenočitve
turistov –skupaj,
leto 2012
Januar
637
463
Februar
469
380
Marec
852
960
April
768
861
Maj
886
811
Junij
626
876
Julij
580
541
Avgust
502
309
September 826
828
Oktober
849
697
November 746
758
December 434
432
Vir: Prenočitvene zmogljivosti …, 2014.
Prenočitve
turistov –skupaj,
leto 2011
Prenočitve
turistov –skupaj,
leto 2010
ni podatka
ni podatka
941
866
804
590
848
589
983
930
616
593
ni podatka
ni podatka
ni podatka
569
813
827
281
210
849
618
1112
945
V zgornjih dveh tabelah (Prihodi in prenočitve turistov – skupaj (2010-2013) smo predstavili
prihode in prenočitve vseh turistov po mesecih v letih 2010, 2011, 2012 in 2013. Ugotovili
smo, da so bili v različnih letih viški prihodov in prenočitev v različnih mesecih. Prisotna so
precejšnja nihanja in ni izrazitega sezonskega poteka obiska.
30
5.3. Prenočitvene zmogljivosti v Občini Cerknica
Tabela 5: Nastanitveni objekti v občini Cerknica po podatkih Turistično informacijskega
centra Cerknica, 2014
Ime nastanitvenega
objekta
Hotel Rakov Škocjan
Turistična kmetija Logar
Oštirjeva kmetija
Ekološka kmetija in
apartmaji Knap
Sobodajalstvo Miškar
Prenočišča Marija
Leskovec Kunstek s.p.
Število ležišč
Spletna stran
26 (13 sob)
27 (8 sob)
8 (1 apartma)
8 (1 apartma)
http://www.rakov-skocjan.si/
http://turisticnakmetijalogar.si/
http://www.ostirjeva-kmetija.com/
http://www.ekoknap.si/
7 (3 sobe s
kopalnico)
5 (1 apartma)
http://www.miskar.si/
Sobe Telico, Vilma Telič
s.p.
Prenočišča Zigmund
3 (2 sobi)
Prenočišča jezero
8 (apartma in
soba s
kopalnico)
4 (2 apartmaja)
Apartmaji Vrdjan
4 (2 spalnici)
Gostišče En Krajcar
Dom Rak
Gostišče Dom na Slivnici
Sobodajalstvo Franc
Klemenc
Kmetija z nastanitvijo
Tekavča ograda
Turistična kmetija
Žnidarjevi
Turistična kmetija pri
Ujčevih
Prenočišča Kebe
23 (10 sob)
49 (11 sob)
9
10 (3 sobe)
Prenočišča Mavko
Gostilna in pizzerija pri
Stani
Gostišče Furman
6 (3 sobe)
20 ležišč
http://www.rabim.info/frizerski-salon-inprenocisca-marija-marija-leskovec-kunsteksp-223710/hoteli-in-prenocisca-310
http://www.telico.info/index.html
http://www.slovenia.info/?prenocisce=3894
4&lng=1
http://www.apartmentcerknica.si/
http://www.apartmaji-vrdjan.si/slo/prvastran
http://www.enkrajcar.si/index.html
http://www2.arnes.si/~ljcsod1/domovi/rak/
http://www.sobe-cerknica.si/
19 (3 apartmaji
in 2 sobi)
10 (2 sobi)
http://tekavca-ograda.com/?lang=sl
9
http://zelenikras.si/si/kulinarika/turisticnekmetije
http://www.mojapartma.si/si/apartma/Prenocisca-Kebe-
9 (4 apartmaji)
24
(7 apartmajev in
3 sobe)
http://www.žnidarjevi.si/
http://www.gostilna-pristani.si/
http://www.gostiscefurman.si/
Vir: TIC Cerknica, 2014.
31
Nastanitvena zmogljivost pomeni število sob in ležišč, ki so na voljo turistom v posameznih
mesecih. Pri tem se upošteva stalna in pomožna ležišča. Stalna so redno pripravljena za
oddajo, pomožna pa so kavči, divani, ipd., s katerimi se dopolnjuje udobje gostov (Černič,
2014).
V Občini Cerknica je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v letu 2013 na
voljo 66 sob ter v njih 195 stalnih in pomožnih ležišč (Prenočitvene zmogljivosti po skupinah
…, 2014). Če te podatke primerjamo z zgornjo tabelo, pridobljeno s strani Turistično
informacijskega centra Cerknica konec leta 2014, ugotovimo, da je 93 stalnih in pomožnih
ležišč več. Veliko nastanitvenih objektov je namreč novih – iz leta 2013 ali 2014 (Oštirjeva
kmetija, Apartmaji Vrdjan, Apartmaji Knap, Sobodajalstvo Franc Klemenc …).
5.4. Vrste turizma v Občini Cerknica
5.4.1. Izletniški turizem
Leta 2011 je Občina Cerknica sprejela Odlok o lokalni turistični vodniški službi, s katerim so
vzpostavili vodniško službo, ki ponuja vodene oglede po vnaprej pripravljenih programih. Ti
vodijo k ogledu najpomembnejših turističnih zanimivosti na območju občine Cerknica in širše
na območju Notranjsko-kraške regije. Naročila za vodenje sprejemajo turistično informacijski
center Cerknica, turistična društva, lokalni turistični vodniki ter druge organizacije,
registrirane za dejavnost turističnega vodenja (Odlok o lokalni …, 2011).
Sicer pa se na izlete podajo turisti tudi v lastni režiji peš, s kolesom, avtom ali na konju.
Izletniška kmetija Kontrabantar nudi šolo jahanja, večdnevne izlete s konji, terensko jahanje,
vožnjo z lojtrnikom, kočijo in sanmi. Organizirajo tudi piknike pod kozolcem ter nudijo
domačo hrano (Izletniška kmetija Kontrabantar …, 2014).
Vožnjo z lojtrniki ponuja tudi Furman Lojze v vasi Dolenje jezero. Lojtrnik je velik kmečki
voz s štirikolesnim podvozjem in lestvenim nastavkom. Ravno zaradi slednjega je dobil ime,
ker se lestvi narečno reče lojtra. Z njim so prevažali seno, pridelke, tudi hlodovino. Prevažali
pa so z njim tudi ljudi, zlasti na poroke, izlete, romanja, in takrat so vozove oprali in okrasili
(Bogataj, 2014).
5.4.2. Športni turizem
Planinsko društvo Cerknica skrbi za Cerkniško planinsko pot, ki obsega vrhove Slivnica
(1114 m), Veliki Javornik (1269 m), Velika Špička (955 m) ter Križna gora (856 m).
Veliko pohodnikov se povzpne na 1114 m visok hrib Slivnica. Za vzpon povprečni pohodniki
potrebujejo poldrugo uro, vzpon na hrib pa je mogoč tudi po makadamski cesti (Kolenc,
2006). Nasproti Slivnice je čez jezero vzpon na Veliki Javornik (1268 m). Veliko pohodnikov
se odpravi tudi na Veliko Špičko, ki se nahaja severno od Slivnice in meri v višino 955 m. Že
trinajst let v sredini januarja Turistično društvo Menišija organizira nočni pohod na Špičko ob
polni luni (Turistično društvo Menišija, 2014).
Pohodniki iz vse Slovenije se udeležujejo organiziranih pohodov. Turistično društvo Rakek je
v začetku junija 2014 sedmič organiziralo Kunaverjev pohod, ki vodi izpred železniške
postaje na Rakeku do Rakovega Škocjana in nazaj (Turistično društvo Rakek, 2014).
Prostovoljno gasilsko društvo Unec je v začetku aprila devetič organiziralo Maistrov pohod,
na katerem se pohodniki podajo na pot izpred gasilskega doma Unec, čez Hribce, mimo
Unške koliševke do gradu Hasberg v Planini ter nazaj (PGD Unec, 2014). Turistično društvo
Menišija vzdržuje pot Po medvedovih stopinjah, ki vodi od Selščka do Dobca in je dolga
32
približno osem kilometrov in pol. Vsako leto organizirajo poleti tudi voden pohod (Turistično
društvo Menišija, 2014). Vsako leto v začetku septembra poteka pohod in srečanje štirih občin
na sotočju Iške in Zale, kjer je tudi geografsko stičišče občin Brezovica, Ig, Velike Lašče in
Cerknica. Vsako leto pohod organizira ena izmed občin, v sodelovanju z društvom Claustra
Alpium Iuliarum (Občina Brezovica, 2014). Turistično društvo Cerkniško jezero bo v sredini
septembra prvič organiziralo pohod okoli Cerkniškega jezera, ki bo dolg preko 20 kilometrov
in bo vodil od Šteberškega do Karlovškega gradu in se bo zaključil v Ločicah v prostorih
društva Lovrec. Pohod bo na tematiko prepovedane ljubezni med Šteberčanom in
Karlovčanko. V društvu si želijo, da pohod postane tradicionalen (Turistično društvo
Cerkniško jezero, 2014).
Vsako leto na Notranjskem poteka Notranjski tekaški pokal, ki zajema v letu 2014 osem tekov
v 4 občinah (Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina). Najkrajši tek meri 4,1 km, najdaljši pa
14,6 km. Teče se na Križno goro, na Slivnico, ob Cerkniškem jezeru, po Logatcu, po Blokah,
po polhovih stopinjah ter ob Karlovici. Pokrovitelj pokala je podjetje Elgo Nova iz
Podskrajnika. Prav tako pokal podpira Občina Cerknica s ŠZ Cerknica ter Fundacija za šport
ter manjši sponzorji (TKD Sovica, 2014).
Turistično društvo Menišija ureja kolesarsko pot po Menišiji, ki je dolga približno 20 km.
Vsako leto junija pripravijo tudi skupinsko kolesarjenje po omenjeni poti (Turistično društvo
Menišija, 2014).
Poleg naštetih organiziranih pohodov, tekov ter kolesarjenj v občini potekajo še ostale športne
prireditve, ki jih organizirajo posamezna društva. Turisti pa se v občini Cerknica s športom
ukvarjajo tudi samostojno ter na lastno odgovornost, in sicer na Cerkniškem jezeru se vozijo s
čolni in kanuji, plavajo, potapljajo, pozimi pa se drsajo. Mnogo jih tudi izkoristi jugozahodni
veter in v severozahodnem delu jezera, kjer je voda dovolj globoka in veter najmočnejši,
jadrajo na deski. Mnogo turistov se sprehaja po poteh okoli jezera, v dolini Iške, Zale ter
Rakovega Škocjana (Božič, 2011).
S Slivnice je ob primernem vremenu mogoče spustiti z zmajem ali jadralnim padalom.
Tovrstne spuste ter panoramske lete nudi Hex Fly Klub iz Cerknice (Hex Fly, 2014).
5.4.3. Naravoslovni turizem
5.4.3.1. Čebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru
Čebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru krožno vodi po otoku Goričica in je dolga
približno 250 m. Izhodišče je v Pretržju pri društvenem čebelnjaku Čebelarskega društva
Cerknica. Opremljena je s 13 tablami, ki nudijo osnovna znanja o čebelji družini, življenju
čebel, njihovi hrani, pridelkih, boleznih čebel, zgodovini čebelarstva, medovitih rastlinah in
kaj mora vedeti mlad čebelar. Ogled traja približno eno uro in pol (Tematske poti …2014).
5.4.3.2. Naravoslovna učna pot Rakov Škocjan
Naravoslovna učna pot Rakov Škocjan je speljana po kraški dolini Rakov Škocjan in se začne
pri Malem naravnem mostu ter konča pri ruševinah cerkvice sv. Kancijana na Velikem
naravnem mostu. Pot je dolga 3 km in vsebuje 16 označenih tock, kot so številni kraški izviri,
dva naravna mostova, udornice, jame, pestro rastlinstvo in živalstvo ter kulturno dediščino ob
Raku (Tematske poti …, 2014).
33
5.4.3.3. Naravoslovna učna pot Menišija
Naravoslovna učna pot Menišija je dolga 5 km in se začne ter zaključi okoli 100 m za vasjo
Dobec. Je markirana in opremljena z devetimi informacijskimi tablami ter primerna tudi za
družine z majhnimi otroki. Ob njej se spoznava spomenike naravne in kulturne dediščine, kot
so Gabrovškova jama, ostanki rimske poti, kraški izvir Brejnice, Dobška lokev, kapelica
Lurške matere božje, cerkev sv. Lenarta in vodnjak pri zajetju vodnega izvira pod cerkvijo
(Menišija, dežela tisočerih ..., 2014).
5.4.4. Turizem na kmetiji
Turistična dejavnost na kmetiji je v Sloveniji opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetiji,
ki jo opredeljujeta Zakon o kmetijstvu in Zakon o gostinstvu. Turistična dejavnost na kmetiji
se deli na gostinsko in negostinsko dejavnost (Združenje turističnih ..., 2014).
V Občini Cerknica so naslednje turistične kmetije: Izletniška kmetija Kontrabantar v Dolenji
vasi, Turistična kmetija Levar v Dolenji vasi ter Turistična kmetija Logar v Žerovnici,
Tekavča ograda v Grahovem, T'Dolenj v Lazah pri Gorenjem jezeru, Turistična kmetija
Žnidarjevi na Kožljeku ter Kmetija pri Ujčevih v Osredku. Vse turistične kmetije so z
gostinsko dejavnostjo (Turistične kmetije …, 2014). V občini pa so tudi ekološke kmetije, in
sicer Ekološka kmetija Vardjan, Irena Paver Waller ter Ekološka kmetija Knap (Ekološke
kmetije …, 2014).
5.4.5. Taborniški turizem
Vsako leto taborniki in skavti iz različnih društev v Sloveniji pridejo v Cerknico na taborjenje
in taborijo na območju severno od naselja Cerknica do mosta čez Cerkniščico v Begunjah
(Kurja dolina), in sicer ob potoku Cerkniščica (Odlok o taborjenju..., 1999).
5.4.6. Prireditve
V Cerknici se ovija mnogo kulturnih ter športnih prireditev zlasti v mesecu juniju, ko občina
praznuje svoj dan. Vendar cerkniška občina privabi največ turistov in najbolj zaživi takrat, ko
se po njenih ulicah v sprevodu sprehodijo znamenite pustne maske (Predstavitev občine …,
2014). Pustovanje v Cerknici je namreč eden največjih tovrstnih dogodkov v Sloveniji in
privabi okoli 30.000 obiskovalcev. Poteka od debelega četrtka do pepelnične srede. V četrtek
z »žaganjem babe« župan občine Cerknica preda oblast butalskemu županu. Vsak dan, razen
ponedeljka so nanizani dogodki, ki so vsako leto obarvani z drugo tematiko, a vedno
vključujejo družbeno-satirični vidik. V petek je bil včasih Butalski deželni zbor v športni
dvorani, sedaj je TV Čohovo v Kulturnem domu. V soboto je otroška maškarada in
vsesplošno pustovanje. Vrhunec pustovanja je v nedeljo, ko se v pustni povorki po ulicah
Cerknice sprehodijo neštete pustne maske iz vse Slovenije, najbolj pa so prepoznavne
cerkniške velike figure Zmaja, Jezerkota, Pramatere Uršule ter njene hčerke Lize, Butalskega
ježa, Ščuke velikanke … V sredo pa je pokop pusta, in sicer se na mostu čez Cerkniščico
pusta zažge in vrže v reko (Pustni dnevi v Cerknici, 2014).
34
6. KOLESARSTVO KOT TURISTIČNA PANOGA
6.1. Kolesarstvo
Prva kolesa so se pojavila v 18. stoletju in so v preteklosti predstavljala simbol statusnega
položaja v družbi. Kasneje je kolo sicer izpodrinil avtomobil, vendar se v razvitih evropskih
državah uporaba kolesa zopet veča. Vzroki za to so ekonomske, zdravstvene, ekološke in
rekreacijske narave (Andrejčič Mušič, 2005).
Kolo ima v primerjavi z ostalimi prevoznimi sredstvi veliko prednosti, in sicer je zaradi
ugodne cene dostopno širokemu krogu uporabnikov, je preprosto za vzdrževanje, omogoča
večji radij gibanja kot pešačenje, nadomešča uporabo avtomobila na krajših relacijah in
zagotavlja kvalitetno izrabo prostega časa (Navodila za projektiranje kolesarskih površin,
2012). Poleg tega kolesarjenje prispeva k zmanjševanju onesnaževanja zraka, hrupa, gneče v
centrih mest ter varčevanju z energijo.
Številne raziskave dokazujejo, da je kolesarjenje tudi zelo koristno za zdravje tako na
psihičnem kot na fizičnem nivoju. Kolesarjenje je dobra izbira za kratka potovanja do 5 km.
Tudi na daljših razdaljah v kombinaciji z javnim prevozom lahko uspešno konkurira
motornemu prometu. Da bi se kolesarjenja posluževalo vedno več ljudi, je potrebno zagotoviti
varno in zanimivo infrastrukturo. Investicije v infrastrukturo so kar 10 do 20-krat manjše kot
investicije v infrastrukturo za motorni promet, parkirni prostor za osebno vozilo pa je kar 15krat dražji od kvalitetnega prostora za shranjevanje koles. Poleg vsakdanjega transporta s
kolesom je potrebno spodbujati tudi rekreativno in turistično kolesarjenje, saj je kolesarski
turizem v Evropi hitro rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost (Navodila za
projektiranje kolesarskih površin, 2012).
V Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije, ki je bila napisana leta 2006, je med
izhodišči prometne politike zapisano, da je za mobilnost prebivalstva potrebna vzgoja
potnikov za ustvarjanje potniškega prometa na intermodalni način (na primer: kolo-avto-taksiladja-avtobus-vlak-letalo). »Kolesar je enakovreden udeleženec v prometu, zato mu moramo
posvečati več pozornosti v sklopu oblikovanja celotne prometne infrastrukture. Površine za
kolesarje morajo biti načrtovane tako, da so kolesarji bistveno manj ogroženi in bolj
upoštevani udeleženci v prometu. Poglavitna naloga je zmanjšanje števila navzkrižnih točk
med kolesarji in motornim prometom. V praksi to pomeni ločevanje kolesarskega in
motornega prometa povsod tam, kjer razmere to omogočajo. Poleg tega je treba v sistemu
enovitega javnega potniškega prometa zagotoviti, da bodo lahko kolesarji uporabljali javni
potniški promet brez posebnega doplačila za prevoz kolesa« (Resolucija o prometni politiki
…, 2006, str. 7).
Med cilji prometne politike je zapisano, da je za spremembo potovalnih navad v mestih treba
izvajati ukrepe spodbujanja pešačenja, kolesarjenja in uporabo javnega potniškega prometa ter
dvigovanja ekološke ozaveščenosti prebivalcev. Dana je pobuda za razvoj mreže kolesarskih
povezav po Evropi. V okviru povečanja mobilnosti prebivalstva se v internacionalne
kolesarske povezave vključuje tudi Slovenija. »Pozitivni ukrepi prometne politike glede
kolesarskih stez in pešpoti bodo izmerljivi s povečanjem metrov neprekinjenih kolesarskih
stez, povečanjem števila uporabnikov javnega potniškega prometa, zmanjšanjem onesnaženja
zraka v mestnih središčih, povečanjem števila telesno aktivnih pri potovalnih navadah in
zmanjšanjem števila kolesarskih prometnih nesreč.« (Resolucija o prometni politiki ..., 2006,
str. 19). Eden od pomembnejših ciljev prometne politike je tudi povezati kolesarske steze s
35
postajališči javnega potniškega prometa in parkirišči za motorna vozila. V poglavju o nosilcih
prometne politike je zapisano, da lokalne skupnosti skrbijo za občinske oziroma mestne
transportne infrastrukture (lokalne ceste, kolesarske steze, parkirna mesta …) (Resolucija o
prometni politiki …, 2006).
Marca leta 2010 je bila v Parmi v Italiji podpisana Parmska deklaracija o okolju in zdravju.
Med cilji deklaracije je tudi varovanje zdravja otrok – reševanje debelosti in poškodb preko
varnega okolja, fizične aktivnosti in zdrave prehrane. Kot primer aktivnosti navajajo, da želijo
do leta 2020 vsem otrokom zagotoviti dostop do zdravega in varnega okolja v vsakodnevnem
življenju, v katerem bodo lahko pešačili ali kolesarili do vrtcev in šol (Ciraj, 2014).
6.2. Šport v turizmu
Turizem postaja vse pomembnejša gospodarska panoga, njegovo uveljavitev pa pogojuje
kakovostna turistična ponudba, ki vključuje med drugim tudi športne vsebine in programe.
Dosedanje raziskave in številni izvedbeni projekti v praksi so pokazali, da ima športnoaktiven oddih veliko prednosti pred pasivnim preživljanjem prostih dni v posameznih
turističnih središčih (Berčič in sod., 2010).
Z rednim športnorekreativnim udejstvovanjem tudi na letnem dopustu je možno pozitivno
vplivati na srčno-žilni, kostno-sklepni, živčno-mišični sistem in druge organske sisteme in
podsisteme. Poleg fizioloških učinkov se funkcije športne rekreacije v turizmu kažejo tudi v
znatni psihični razbremenitvi. Ta je povezana s spremembo kraja in dejavnosti ter z novimi
socialnimi vezmi, ki ugodno vplivajo na zmanjšanje negativnih učinkov, ki izhajajo iz dela in
življenja v domačem oz. v delovnem okolju (Berčič in sod., 2010).
Veliko sodobnih gostov se želi na dopustu ukvarjati s posameznimi športnimi aktivnostmi.
Dokazano je, da dobro zasnovana športna ponudba bogati turizem in posredno ali neposredno
vpliva na njegov hitrejši razvoj (Berčič in sod., 2010).
Osnovne potrebe in želje turistov pri preživljanju prostega časa so:
- potreba po uveljavljanju lastne osebnosti,
- potreba po samopotrjevanju in samospoštovanju,
- potreba po drugačni dejavnosti,
- potreba po bogatenju emocionalnega življenja in ustvarjanju socialnih vezi,
- potreba po ohranjanju psihofizične kondicije
- potreba po varnem bivanju (Berčič in sod., 2010).
6.3. Kolesarski turizem
V študiji o športnorekreativni dejavnosti Slovencev (Pori, Sila, 2010; cv. Berčič in sod., 2010)
iz leta 2010 izvemo, da je po hoji in plavanju, kolesarjenje pri aktivnih Slovencih v starosti
15 let in več na tretjem mestu po priljubljenosti med športnimi dejavnostmi.
Kolesarjenje je aktivnost vzdržljivostnega tipa, pri katerem je aktiven velik delež skeletnega
mišičevja. Zaradi tega so ob rednem in zmernem kolesarjenju pričakovani pozitivni učinki na
srčno-žilni, dihalni in gibalni sistem. Ob tem se pozitivno razvijajo tudi motorične in
funkcionalne sposobnosti kolesarja. Ker se kolesarjenje načeloma odvija v naravi, je celoten
organizem vpet v zdravju koristne dejavnike in tako vpliva kolesarjenje tudi na boljše
psihosocialno počutje. Kolesarjenje je sicer individualna dejavnost, vendar v prid kolesarjenja
v družbi govori veliko več dejavnikov. Predvsem gre za sproščene odnose, medsebojno
pomoč v primeru okvar in nesreč ter možnost vožnje v zavetrju za kondicijsko manj
pripravljene (Berčič in sod., 2010).
36
Kolesarjenje se lahko odvija na različnih površinah – na posebnih kolesarskih stezah,
večinoma pa po različnih bolj ali manj prometnih cestah. Športna infrastruktura je eden
temeljnih pogojev za organizacijo in izvedbo športnih zvrsti. Za izvedbo kolesarjenja so to
ustrezne in vzdrževane kolesarske poti (Berčič in sod., 2010).
Da lahko govorimo o kolesarski poti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- prometna urejenost in opremljenost,
- informacije o dostopnosti in zahtevnosti, servisu, turističnih atraktivnostih,
postojankah, prvi pomoči …,
- transport koles, izposojevalnice, servisi,
- počivališča in možnost okrepčila,
- varnost,
- opisi poti in znamenitosti,
- organizirano vodništvo oz. spremstvo in
- druge kakovostne zahteve posameznih tržnih segmentov (Pobega, 1995; cv. Berčič in
sod., 2010).
Pomemben razvojni korak v celoviti športno turistični ponudbi Slovenije je bila izdelava
Strategije razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji (2005), ki vsebuje vrsto
strateških ukrepov.
Kolesarjenje je ena izmed dejavnosti, ki v sebi združuje različne oblike udejstvovanja in se
lahko uporablja v različne namene. Na podlagi tega lahko kolesarjenje opredelimo v naslednje
vsebinske oblike (Berčič in sod., 2010; Andrejčič Mušič, 2005):
-
dnevno (utilitarno) kolesarjenje: vključuje kolesarje, ki se vsakodnevno vozijo na delo,
v šolo in zaradi drugih obveznosti in imajo točno določen namen in cilj vožnje Kolo
uporabljajo kot sredstvo za prevoz. Njihov namen je, da čim lažje, čim hitreje in varno
pridejo na cilj. Vsi dnevni kolesarji so tudi potencialni uporabniki turističnih storitev,
povezanih s kolesarjenjem.
-
Športno kolesarjenje (cestno in gorsko): predstavlja gorske in cestne tekmovalne
kolesarje. Ti uporabljajo predvsem stalne relacije.
-
Športno rekreativno kolesarjenje: vključuje rekreativne športnike z željo po sprostitvi
in razvedrilu ter pridobivanju kondicije.
-
Izletniško kolesarjenje: predstavlja zvrst kolesarjenja, ki z nezahtevno intenzivnostjo
poteka v naravnem okolju in ne traja več kot en dan.
-
Popotniško kolesarjenje: pomeni zvrst kolesarjenja, ki traja več dni. Kolesarji ob tem
spoznavajo znamenitosti krajev in turističnih območij. Ker se ti kolesarji selijo iz kraja
v kraj, pričakujejo ustrezne turistično-gostinske usluge s primerno kolesarsko
infrastrukturo (npr. turistični kampi, hoteli, penzioni, turistične kmetije, planinske
koče in zavetišča).
-
Gorsko kolesarjenje: za gorsko kolesarjenje je značilno, da se odvija v gozdnem in
gorskem svetu, saj kolesarje privlači neokrnjena narava, razgibanost terena, večja
zahtevnost in velika izbira možnih lokacij. Njihove sposobnosti in znanje so na zelo
visokem nivoju.
37
-
Družinsko kolesarjenje: družinsko kolesarjenje je poseben kolesarski turistični
proizvod, ker je potrebno skrbno pripraviti programe za različne vrste družin. Te
kolesarijo predvidoma ob vikendih in v času dopustov oz. šolskih počitnic.
-
Turistično kolesarjenje: turistično kolesarjenje je kombinacija različnih naštetih zvrsti
kolesarjenja, kjer kolesarji kot turisti spoznavajo naravne lepote, kulturne in etnološke
znamenitosti krajev. Tem kolesarjem je pomembno, kakšno je okolje, udobnost ter
varnost na poti. Namen in cilj teh kolesarjev sta doživljanje okolja in vožnja sama.
Najkrajša pot do cilja ni tako pomembna. Turistični kolesarji imajo s kolesom namen
spoznavati deželo, kraje, ljudi in njihove običaje. Za svojo dejavnost pričakujejo
celovito kolesarsko infrastrukturo in gostinsko-turistično ponudbo. Njihov izbor
kolesarskih izletov ali potovanj je raznolik, in sicer od spoznavanja ožje okolice do
večdnevnih kolesarskih izletov na večje razdalje. Turistični kolesarji večinoma
povprašujejo po raznolikih turističnih storitvah s področja kolesarjenja, predvsem po
izposoji koles, dodatni kolesarski opremi, vodnikih, informatorjih, brošurah,
kolesarskih kartah, GPS …
Vse oblike kolesarjenja so bolj ali manj povezane s turizmom, samo čisto transportno
kolesarjenje ter razni treningi in profesionalni kolesarski nastopi ne.
Slovenski kolesar Sergej Kaučevič je v mednarodni študiji o pomenih turističnega
kolesarjenja ter mnenjih in stališčih rekreativnih kolesarjev predstavil med drugim tudi želje
kolesarjev, ki so (Berčič in sod., 2010):
-
nočitev za eno noč brez doplačila,
kolesarska literatura,
top-infos (o znamenitostih),
svetovanje za naslednjo nočitev,
parkirišče za avto v času trajanja celotne ture,
varovan prostor za hrambo koles,
pralnica za kolesarska oblačila,
delavnica-servis,
kolesarjem prijazna prehrana in pijača,
kartica popustov (npr. »Pomurje on Bike«)
dodatne storitve (boni, popusti, klubske cene …).
Turistično kolesarjenje in kolesarska potovanja postajajo vedno bolj priljubljen proizvod
turističnih agencij in ponudnikov doživljajskega in aktivnega oddiha. Na spletni strani
www.helia.si/kolesarjenja si lahko preberemo opise vodenih, polvodenih in individualnih
kolesarskih izletov. Pomena kolesarjenja se vse bolj zavedajo tudi občinski organi, ki vlagajo
v kolesarske poti ter njihovo promocijo. Primer je občina Domžale, ki na svoji na spletni
(www.domzale.si) strani ponuja veliko različnih informacij za kolesarje (Berčič in sod.,
2010).
Ne glede na to, kako se turisti pripeljejo na turistično destinacijo, je kolo priljubljen rekvizit,
da si izbrane kraje podrobno pogledajo in uživajo v kolesarskih izletih. Mnogo turistov kolesa
pripelje s seboj, mnogi turistični kraji pa nudijo kolesa za izposojo. Zabavno in zanimivo je
kolo za dva (tandem). Kolesarjem so v veliko pomoč različni vodniki in zemljevidi z
označenimi kolesarskimi povezavami. V njih so zbrane informacije o kolesarski progi, o
zanimivostih ob njej in o turističnih in drugih storitvah, ki so povezane z izbrano traso. Zelo
uporabni so GPS zapisi, ki kolesarja z ustrezno GPS napravo vodijo po terenu in ga pripeljejo
38
do cilja. Pri odločanju, katero pot izbrati, se je dobro seznaniti z višinskim profilom
kolesarskih poti. Tako lahko kolesarji predhodno ugotovijo, ali je pot primerna za njihovo
kondicijsko pripravljenost. Prav tako lahko s pomočjo poznavanja konfiguracije proge
pravilno in enakomerno razporedijo moči tekom proge. Veliko kolesarskih izletov po
Sloveniji različnih težavnosti in za različne ciljne skupine je predstavljenih na spletni strani
Slovenija holidays: http://www.sloveniaholidays.com/kolesarjenje.Turistični kolesarji so
športno dejavna populacija, zato je priporočljivo, da so seznanjeni tudi z drugimi športnimi
dejavnostmi v krajih, ki jih obiščejo. To so fitnesi, plavalni bazeni, tenis, golf, kajakarjenje,
gorništvo … Ne gre pozabiti tudi na različne wellness storitve, ki obogatijo prijetno bivanje in
dobro počutje kolesarskega turista (Berčič in sod., 2010).
39
7. KOLESARSKE POVEZAVE
Kolesarska povezava je niz prometnih površin, ki so namenjene javnemu prometu kolesarjev
in drugim udeležencem, ki morajo upoštevati pravila cestnega prometa in predpise, ki urejajo
javne ceste. Kolesarska povezava je označena s predpisano prometno signalizacijo (Lipar,
2012).
7.1. Vrste kolesarskih povezav
V naslednjih odstavkih bomo pojasnili pojme, ki označujejo različne vrste kolesarskih
povezav.
7.1.1. Kolesarska pot
Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo in opremo označena cesta, ki je
primarno namenjena kolesarjem. Pod določenimi pogoji je mestoma lahko namenjena tudi
drugim uporabnikom, kot so pešci, traktorji in ostali. Kolesarske poti so primerne predvsem
za daljinsko kolesarjenje, npr. za povezovanje posameznih krajev. Ponavadi potekajo v
večjem odmiku od motornega prometa in morajo biti široke od 2,5 m do 3,5 m (Lipar, 2012).
7.1.2. Kolesarska steza
Kolesarska steza je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem. Je del cestišča,
vendar ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega kako drugače ločena (z robnikom,
varovalno širino ali jekleno varovalno ograjo). Enosmerna dvostranska kolesarska steza mora
biti optimalno 2 m široka, minimalno pa 1,5 m. Če pa je steza dvosmerna in enostranska,
mora biti optimalno 2,5 m široka, minimalno pa 2 m. Če je le mogoče, se predvidi odmik
kolesarske površine z zelenico v širini 1,5 m ali več in se zagotovi rešitev brez jeklene
varnostne ograje (Lipar, 2012).
7.1.3. Steza za kolesarje in pešce
Steza za kolesarje in pešce je namenjena pešcem in kolesarjem. Včasih je površina,
namenjena pešcem, z ločilno črto ločena od površine za kolesarje, včasih ni. Če pri slednjih
niso zagotovljene zadostne širine, take rešitve niso dovoljene (Lipar, 2012).
7.1.4. Kolesarski pas
Kolesarski pas je prometna površina na istem nivoju kot vozišče, ločen od njega z ločilno črto
in ponavadi obarvan rdeče. Namenjen je prometu koles in koles s pomožnim motorjem v
naselju. Zunaj naselja zaradi varnostnih razlogov niso priporočljivi. Optimalno morajo biti
široki 1,6 m in minimalno 1 m (Lipar, 2012).
7.1.5. Kolesarji na vozišču
Kolesarji na vozišču se imenuje vertikalna ali horizontalna signalizacija, ki opozarja voznike
motornih vozil na souporabo voznega pasu s kolesarji. V Sloveniji je kolesarjenje dovoljeno
na vseh cestah, razen na hitrih cestah in avtocestah in tam, kjer je izrecno prepovedano s
prometno signalizacijo (Lipar, 2012). V naravnem okolju je kolesarjenje dovoljeno po
utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti (Zakon o ohranjanju narave,
2014). Vozniki koles smejo, tam kjer je dovoljeno, voziti drug za drugim po desni strani
smernega vozišča v smeri vožnje (Lipar, 2012).
Tak mešani profil je učinkovit na cestah z majhno količino prometa ali kjer je hitrost in
količina prometa nadzorovana (Lipar, 2012). To pomeni, da na cesti ni več kot 3000 vozil na
dan. Preveri pa se vsak primer posebej, glede na pogoje (delež tovornjakov, preglednost,
40
hitrosti ….) (Andrejčič Mušič, 2005). Priporočljivo je, da se izvajajo daljši odseki ene vrste
kolesarske povezave, saj prehajanje iz ene v drugo pomeni več dodatnih konfliktnih točk
(Lipar, 2012).
Prednosti take površine so:
-
ni potrebe po dodatnih površinah za kolesarje, lahko se izkoristi čim več obstoječih
cest,
kolesarji imajo večjo svobodo gibanja,
v križiščih je večja varnost,
rešitev je prostorsko in finančno ugodnejša,
v območjih umirjenega prometa se uveljavlja sobivanje.
Slabosti mešane površine:
-
nekateri odseki so za kolesarja bolj nevarni,
za kolesarja so moteča in nevarna parkirana vozila na ulicah (odprta vrata vozila),
kolesarji predstavljajo motornemu prometu oviro,
kolesarji imajo manjšo možnost prehitevanja (Lipar, 2012).
Ker v občini Cerknica ni kolesarske infrastrukture, bi bila možnost kolesarji na vozišču,
skupaj z motornim prometom najbolj smotrna.
7.2. Funkcionalna klasifikacija kolesarskih povezav
7.2.1. Daljinske kolesarske povezave
Daljinske kolesarske povezave omogočajo tranzit skozi Slovenijo in se navezujejo na omrežje
evropskih kolesarskih smeri (Andrejčič Mušič, 2005).
Daljinska kolesarska povezava mora biti optimalna v danih razmerah in čim bolj varna. To se
najbolje doseže, če je ločena od ostalega prometa. Kolesarju mora nuditi estetski užitek z
zanimivo kulturno pokrajino in neokrnjeno naravo. Kolesarjem morajo biti ponujene
turistične storitve, kjer se lahko uporabnik spočije in opremi s potrebnim za na pot. Pot je
lahko namenjena kolesarjem, pešcem, traktorjem ter v izjemnih primerih tudi lokalnim
prebivalcem za dostop do hiš. Pot je priporočljivo urediti po poteh, ki so že v uporabi (npr.
poljske poti), če pa teh ni na razpolago, se umešča na novo. Poti, ki so že v uporabi, se
primerno uredi z nasutjem tampona in finega gramoza, kasneje tudi asfaltira. V primeru, da se
pot umešča na novo, se izvede kolesarska pot v širini med 2,5 in 3,5 m. Manj primerna je
daljinska kolesarska pot ob prometnih cestah v obliki kolesarskih stez, saj je za kolesarja zelo
pomembna nizka gostota prometa. Zelo je pomembno, da načrtovanje daljinske kolesarske
poti vodijo skupne službe ali institucije, ki sodelujejo z občinami, če ne, prihaja do
neusklajenosti med posameznimi odseki kolesarske poti, ki pripadajo različnim občinam
(Kolesarska pot ter občinsko sodelovanje, 2013).
7.2.1.1. Primeri dobre prakse:
Dravska (daljinska) kolesarska pot med Dravogradom ter Središčem ob Dravi. Dravska
kolesarska pot, ki je označena z mednarodno oznako R1, povezuje države ob Dravi s
kolesarsko potjo od izvira v Italiji do izliva reke Drave v Donavo. Pot poteka po manj
prometnih lokalnih cestah in urejenih kolesarskih poteh in stezah (Kolesarska pot ob Muri,
2013).
41
Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva poteka po opuščeni železniški trasi med Trstom in
Porečem in povezuje Italijo, Slovenijo in Hrvaško (Andrejčič Mušič, 2005).
Kolesarska pot treh dežel poteka kot samostojna kolesarska pot po opuščeni železniški trasi.
Je v asfaltni izvedbi, širine 2,5 m. Navezuje se na kolesarske povezave v Italiji in Avstriji, v
Sloveniji pa poteka od mejnega prehoda Rateče, skozi Kranjsko Goro do Gozda Martuljka
(Pot treh dežel, 2014).
7.2.2. Glavne kolesarske povezave
Glavne kolesarske povezave omogočajo povezavo med središči, ki imajo regionalni pomen
(Andrejčič Mušič, 2005).
7.2.3. Regionalne kolesarske povezave
Regionalne kolesarske povezave omogočajo povezavo do najpomembnejših turističnih
območij ali središč ter območij izjemnih naravnih znamenitosti znotraj regije (Andrejčič
Mušič, 2005).
7.2.4. Lokalne kolesarske povezave
Lokalne kolesarske povezave so namenjene za turistične in rekreacijske namene, v krajših in
krožnih izvedbah do pomembnejših lokalnih ciljev (Priročnik za celovito …, 2013).
7.3. Klasifikacija kolesarskih povezav glede na obliko izvedbe
1. kategorija pomeni dvosmerno kolesarsko pot, ki je namenjena izključno kolesarskemu
prometu in poteka samostojno ali v koridorju obstoječe ceste, odmaknjena najmanj 1 m od
roba cestišča.
2. kategorija pomeni niveletno ločeno kolesarsko povezavo v obliki kolesarske steze. Ta
poteka neposredno ob cestišču ali v obliki kolesarskega pasu. Taka izvedba je primerna v
naseljih oz. kjer je zaradi velikega števila kolesarjev fizično ločevanje cestišča in kolesarskih
površin nujno potrebno.
3. kategorija so kolesarske smeri, ki potekajo po poljskih in gozdnih poteh ter lokalnih cestah
z malo prometa. Kolesarji in motorna vozila so tam vodena z ustrezno prometno signalizacijo
(Andrejčič Mušič, 2005).
7.4. Gradnja novih kolesarskih povezav
V kolesarske povezave se lahko uredi ustrezne manj prometne ceste, poljske poti, gozdne
ceste ali opuščene trase železnice oziroma drugih infrastruktur. Nove kolesarske povezave se
gradi le tam, kjer ni možnosti za uporabo zgoraj naštetih že obstoječih manj prometnih poti.
Omrežje povezav bi moralo biti sklenjeno ter povezano s postajališči javnega potniškega
prometa, železnico ter parkirnimi mesti za avtomobile. Ob trasah je potrebna servisna in
tehnična infrastruktura za kolesa, in sicer izposojevalnice koles, servisne delavnice, parkirišča
in hrambe za kolesa ter počivališča (Andrejčič Mušič, 2005).
Kvalitetni zgornji ustroj zagotavlja varnost in udobno vožnjo kolesarja. Kolesarska površina
ne sme imeti grbin ali drugih prekinitev, trenje mora biti primerno za ravnotežje kolesarja in
za zaviranje. Za kolesarske površine, ki potekajo ločeno od motornega prometa, je primeren
peščeni zaporni sloj. Za boljše odvodnjavanje je pomembno, da je površina rahlo napeta. Za
podlago je najboljša cementna stabilizacija ali tampon iz drobljenca. Tovrstna izvedba
zahteva pogosto in skrbno vzdrževanje, ker se na taki površini pogosto pojavljajo neravnine in
udarne jame, ki jih je potrebno sprotno sanirati.
42
Če kolesarska povezava poteka preko zaščitenih območij, je potrebno zadostiti zahtevam
naravovarstvenikov in kulturovarstvenikov, in sicer lahko s protiprašno zaščito. Protiprašna
zaščita je posebna vrsta površinske prevleke, izvedena s postopkom penetracije na nevezani
nosilni podlagi. Tako obdelane vozne površine zagotavljajo primerne lastnosti za predvidene
obremenitve na makadamskih voziščih. Zaradi naravnega videza bele barve in makadama je
protiprašna zaščita sprejemljivejša od asfaltne površine v krajinskih parkih in objektih, ki so
pod spomeniškim varstvom. Vožnja, kolesarjenje, sprehajanje in tek na takih površinah je
mehko in udobno. Za kolesarske in pešpoti je primerna dvoplastna protiprašna prevleka in se
vgrajuje frakcija drobirja od 4/8 mm do 2/4 mm za zaključno vrhnjo plast (Lipar, 2012).
V prihodnje občina Cerknica v Občinskem prostorskem načrtu (2012) načrtuje nove
kolesarske poti, in sicer v Cerknici vzdolž bodoče južne obvoznice proti Martinjaku in
Rakeku. Glede na razpoložljiva zemljišča in možnosti se bodo kolesarske poti gradile izven
cestnih teles. Omrežje kolesarskih stez se bo navezovalo na turistična in rekreacijska območja
ter naselja hribovitega in nižinskega dela občine. Ob rekonstrukcijah in novogradnjah cest je
predvidena tudi izgradnja kolesarskih stez, ki bi bile ločene od cest, in sicer v Cerknici, drugih
urbanih naseljih ter na območju Cerkniškega jezera (Odlok o občinskem …, 2012).
43
8. PREDLOGI TURISTIČNIH KOLESARSKIH POTI
Relief v Občini Cerknica ponuja možnosti za zelo nezahtevne pa tudi za zahtevne kolesarske
poti. Tako naravne kot kulturne znamenitosti so razpršene po celi občini in skupaj s celotno
podobo naravne in kulturne krajine tvorijo čudovito pokrajino, vredno raziskovanja. Predlogi
poti potekajo po poteh, ki jih domačini že uporabljajo za športno rekreativno, izletniško ter
družinsko kolesarjenje. Vendar niso označene kot kolesarske poti in turisti zanje ne vedo.
Pri ustvarjanju predlogov smo poskušali izbrati že obstoječe, manj prometne ceste, ki vodijo
po zanimivi in razgibani pokrajini ter mimo nekaterih znamenitosti. Vse poti so krožne in se
med seboj povezujejo. Zastavili smo si cilj, da bi bile kolesarske poti zanimive za različne
segmente kolesarjev. Tako lahko kolesarji športno rekreativno prevozijo vse poti skupaj (114
km), gorski kolesarji se lahko povzpnejo na goro Slivnico po Slivniški kolesarski poti
izletniki in družine se lahko odpravijo po Družinski kolesarski poti ... Vsaka kolesarska pot je
načrtovana tako, da jo kolesarji lahko prevozijo s postanki pri turističnih ponudnikih in
ogledom znamenitosti.
Zemljevidi predlogov poti imajo vrisano pot in označene turistične ponudnike ter
znamenitosti. Turistični ponudniki so označeni z rdečimi pikami, znamenitosti pa z zelenimi
pikami. Za območje, kjer ni pik in so navedene samo številke, sledi v nadaljevanju tudi
zemljevid v večjem merilu. Seznam turističnih ponudnikov ter znamenitosti je dodan na
koncu predlogov poti.
44
8.1. Družinska kolesarska pot
Družinska kolesarska pot je nezahtevna, kratka, krožna kolesarska pot, ki vodi po asfaltni in
makadamski podlagi. Kolesarjenje poteka na vozišču, skupaj z motornim prometom, vendar
so poti malo prometne. Pot je speljana po ravninskem delu Cerkniškega polja in nima
vzponov, zato je primerna za družine z otroki. Kolesarjenja z zmerno hitrim tempom je za 45
minut, zato si lahko vzamemo čas za postanke in oglede.
Slika 10: Družinska kolesarska pot
Avtor: Urša Lužar, vir: Geopedia, 2014.
Slika 11: Profil Družinske kolesarske poti
Avtor: Urša Lužar, vir: Ride with GPS, 2014.
Opis poti:
Izhodiščna točka je na Taboru v Cerknici, kjer je parkirišče za osebne avtomobile ter
Turistično informacijski center (TIC) (1). Do te točke nas pripeljejo usmerjevalne table za
45
TIC, ki so ob glavni cesti skozi Cerknico. Preden sedemo na kolo si lahko ogledamo cerkev
Marijinega rojstva (1) ter protiturški Tabor (2). Če obidemo Tabor pridemo do rojstne hiše
skladatelja Frana Gerbiča s hišno številko Tabor 48 (3). Na pot se podamo, če se spustimo po
ulici Tabor do glavnega križišča v Cerknici in vozimo vseskozi naravnost po glavni cesti do
Dolenje vasi. Skozi vas teče reka Cerkniščica (7). V Dolenji vasi se lahko okrepčamo v baru
Martinšč (15) ali se dlje časa zadržimo na Izletniški kmetiji Kontrabantar (16). Do izletniške
kmetije Kontrabantar pridemo, če z glavne ceste prečkamo zadnji mostiček v vasi. Za kmetijo
se asfaltirana cesta kmalu konča in s koncem stanovanjskih hiš pridemo na makadamsko
cesto, ki vodi naravnost do vasi Dolenje jezero. V Dolenjem Jezeru bomo našli ponudnike
prenočišč - Prenočišča Marija Leskovec Kunstek s.p. (17), Apartmaji Vrdjan (18) ter
Ekološko kmetijo Vardjan (20) in Turistično kmetijo Levar (21). Zavod jezerski hram (19) v
središču vasi Dolenje jezero ponuja na ogled maketo ter multmedijsko predstavitev
Cerkniškega jezera, etnološko ter spominsko razstavo, nasproti parkirišča na koncu vasi pa še
bar. Do Cerkniškega jezera (10) pridemo po glavni cesti skozi vas Dolenje jezero. Pot lahko
tudi podaljšamo po cesti, ki vodi preko Cerkniškega jezera in si ga bližje ogledamo ter ga
raziskujemo. Nasproti bara Jezerski hram zavijemo z glavne poti na makadamsko pot in se do
cerkve sv. Petra (11) v vasi Dolenje jezero držimo desne. Pri gasilskem domu zavijemo zopet
desno na makadamsko pot in nato v prvem križišču sredi polja zavijemo levo in se usmerimo
nazaj proti Cerknici. Vozimo naravnost, po glavni makadamski poti do križišča z glavno cesto
ob trgovskem centru Mercator. Med vožnjo preko polja si lahko ob poti ogledamo lesene
kozolce - toplarje (8). V križišču pri trgovskem centru Mercator (na nasprotni strani ceste je
trgovina Hofer) zavijemo desno in nato levo na glavno cesto – Cesto 4. maja. Le ta nas
odpelje do centra Cerknice, kjer lahko vidimo občinsko stavbo (5), se okrepčamo v barih (8,
9, 10, 11, 12, 13, 14), najemo v gostilnah (6, 7) ali si poiščemo prenočišče (2, 3, 4, 5). Na
izhodišče pridemo, če iz Ceste 4. maja pri okrepčevalnici Valvasorjev hram (6) zavijemo
desno v klanec na Partizansko ulico. Na vrhu klanca, preden prispemo na Tabor stoji na levi
Kravanjeva hiša (4), v kateri je Gostilna Glaž'k (7).
Slika 12: Cerkniško jezero
Avtor: Urša Lužar, 2011.
46
8.2. Kolesarska pot okoli jezera
Kolesarska pot okoli jezera je dolga malo več kot 29 km in vzame približno 2,5 ure
kolesarjenja brez postankov. Večinoma vodi po makadamskih poteh, asfaltirana cesta je od
Cerknice do Dolenje vasi ter med vasmi Laze pri Gorenjem Jezeru in Grahovo.
Slika 13: Kolesarska pot okoli jezera
Avtor: Urša Lužar, vir: Geopedia, 2014.
Slika 14: Profil kolesarske poti okoli jezera
Avtor: Urša Lužar, vir: Ride with GPS, 2014.
47
Opis poti:
Izhodiščna točka je na Taboru v Cerknici, kjer je parkirišče za osebne avtomobile ter
Turistično informacijski center (TIC) (1). Do te točke nas pripeljejo usmerjevalne table za
TIC, ki so ob glavni cesti skozi Cerknico. Preden sedemo na kolo si lahko ogledamo cerkev
Marijinega rojstva (1) ter protiturški Tabor (2). Če obidemo Tabor, pridemo do rojstne hiše
skladatelja Frana Gerbiča s hišno številko Tabor 48 (3). Na pot se podamo, če se spustimo po
ulici Tabor do glavnega križišča v Cerknici in vozimo vseskozi naravnost po glavni cesti do
Dolenje vasi. Skozi vas teče reka Cerkniščica (7). V Dolenji vasi se lahko okrepčamo v baru
Martinšč (15) ali se dlje časa zadržimo na Izletniški kmetiji Kontrabantar (16). Do izletniške
kmetije Kontrabantar pridemo, če z glavne ceste prečkamo zadnji mostiček v vasi. Kolesarsko
pot nadaljujemo naravnost po glavni cesti skozi Dolenjo vas in na koncu vasi v križišču
zavijemo levo (sledimo usmerjevalni tabli z napisom »Pot okoli jezera«). Nato se vozimo po
makadamski cesti med Javorniki (14) in Cerkniškem jezerom (10) in po 2,5 km v križišču
zavijemo levo ter nato po 1,5 km v naslednjem križišču zopet levo. Po prevoženih dveh
kilometrih se še dvakrat v križiščih držimo leve in se spustimo navzdol do jezera. Če sledimo
usmerjevalnim tablam ob poti, se lahko vmes peš podamo do Male in Velike Karlovice (13)
ter do ostankov Karlovškega gradu (12). Sledi nižinski del poti, ki vodi ob jezeru. Peljemo se
vseskozi naravnost, po glavni cesti do vasi Otok, ki leži na pravem, jezerskem otoku. Nato se
držimo leve po glavni cesti in pridemo do vasi Laze pri Gorenjem Jezeru. Tu je polovica
načrtovane poti in Kmetija T'Dolenj (22). Iz vasi pot nadaljujemo po asfaltirani cesti,
prečkamo most ter se povzpnemo do vasi Gorenje Jezero, kjer lahko prenočimo (23) in se
podkrepimo s hrano v gostišču Herblan (24). Iz Gorenjega Jezera se vozimo po asfaltirani
cesti ob jezeru približno 5,5 km mimo Goričic, skozi vasi Lipsenj in Žerovnica in prispemo do
Grahovega. V Lipsenju si lahko ogledamo cerkev sv. Štefana (21), v Žerovnici pa lahko v
prvem ostrem ovinku zavijemo levo proti ruševinam gradu Šteberk (22) in kmetiji z
nastanitvijo Tekavča ograda (25), lahko pa prenočimo tudi v Žerovnici (26, 27, 28, 29). V
Grahovem v križišču zavijemo levo ter že čez 200 m, v glavnem križišču, pri Baza baru (31)
zavijemo desno. Nato se peljemo po glavni ulici do zadnjih hiš in zavijemo levo na
makadamsko pot, ki vodi navkreber. V križišču zavijemo levo in se vozimo 4 km naravnost
po makadamski gozdni cesti do Peščenka, vzhodnega dela mesta Cerknica. Pri prvih hišah
zavijemo desno, na Brestovo ulico in se po njej spustimo do Ceste 4. maja, ki nas odpelje do
centra Cerknice, kjer lahko vidimo poleg drugih tudi občinsko stavbo (5), se okrepčamo v
barih (8, 9, 10, 11, 12, 13, 14), najemo v gostilnah (6, 7) ali si poiščemo prenočišče (2, 3, 4,
5). Na izhodišče pridemo, če iz Ceste 4. maja pri okrepčevalnici Valvasorjev hram (6)
zavijemo desno v klanec na Partizansko ulico. Na vrhu klanca, preden prispemo na Tabor,
stoji na levi Kravanjeva hiša (4), v kateri je Gostilna Glaž'k (7).
48
8.3. Slivniška kolesarska pot
Slivniška kolesarska pot je za bolj pripravljene kolesarje in vodi do vrha gore Slivnica. V 26
km premagamo 517 m nadmorske višine. Prevozimo jo brez postankov v približno 3 urah,
lahko tudi prej, odvisno od pripravljenosti posameznega kolesarja. Od Cerknice do Brezij je
asfaltirana cesta, naprej pa makadamska cesta do povratka v Cerknico.
Slika 15: Slivniška kolesarska pot
Avtor: Urša Lužar, vir: Geopedia, 2014.
Slika 16: Profil Slivniške kolesarske poti
Avtor: Urša Lužar, vir: Ride with GPS, 2014.
Opis poti:
Izhodiščna točka je na Taboru v Cerknici, kjer je parkirišče za osebne avtomobile ter
Turistično informacijski center (TIC) (1). Do te točke nas pripeljejo usmerjevalne table za
TIC, ki so ob glavni cesti skozi Cerknico. Preden sedemo na kolo si lahko ogledamo cerkev
Marijinega rojstva (1) ter protiturški Tabor (2). Če obidemo Tabor pridemo do rojstne hiše
skladatelja Frana Gerbiča s hišno številko Tabor 48 (3). Na pot se podamo, če se spustimo
mimo TIC-a po Partizanski ulici do križišča med Notranjsko, Gerbičevo ter Partizansko ulico.
49
Zapeljemo naravnost na Notranjsko cesto in se po njej peljemo do Begunj pri Cerknici. Tam
se lahko ustavimo v baru (36) in nato pot nadaljujemo proti Brezjam (gledamo smerokaz v
središču vasi). Na koncu vasi prečkamo Cerkniščico (7). V križišču pred vasjo Brezje
zavijemo najprej levo in nasproti cerkve sv. Jurija desno na makadamsko cesto, po kateri se
peljemo 600 m in nato zavijemo desno na širšo makadamsko pot. Vozimo se približno 4 km
po severnem pobočju Slivnice (6) in napravimo 275 m višinske razlike. Ko pridemo do
križišča s spomenikom padlim borcem, zavijemo desno in se vozimo še malo več kot dva
kilometra navkreber do vrha Slivnice, oziroma do doma na Slivnici (33). Do križišča s
spomenikom se vrnemo po isti poti, tam zavijemo desno in se naslednje 4 km spuščamo
navzdol ter vseskozi držimo desne. Pridemo do makadamske gozdne poti, ki vodi od
Grahovega do Cerknice nad naselji in se po njej vozimo 4 km naravnost do Peščenka,
vzhodnega dela mesta Cerknica. Pri prvih hišah zavijemo desno, na Brestovo ulico in se po
njej spustimo do Ceste 4. maja, ki nas odpelje do centra Cerknice, kjer lahko vidimo poleg
drugih tudi občinsko stavbo (5), se okrepčamo v barih (8, 9, 10, 11, 12, 13, 14), najemo v
gostilnah (6, 7) ali si poiščemo prenočišče (2, 3, 4, 5). Na izhodišče pridemo, če iz Ceste 4.
maja pri okrepčevalnici Valvasorjev hram (6) zavijemo desno v klanec na Partizansko ulico.
Na vrhu klanca, preden prispemo na Tabor stoji na levi Kravanjeva hiša (4), v kateri je
Gostilna Glaž'k (7).
Slika 17: Pogled z vrha Slivnice
Vir: Tomaž Paternost, 2014.
50
8.4. Škocjanska kolesarska pot
Škocjanska kolesarska pot je dolga skoraj 20 km, premaga 113 m nadmorske višine in je
srednje zahtevna. Prevozimo jo v približno 1,5 ure. Pot je asfaltirana od Cerknice do Dolenje
vasi ter od priključka iz Rakovega Škocjana na glavno cesto proti Uncu do konca Rakeka.
Slika 18: Škocjanska kolesarska pot
Avtor: Urša Lužar, vir: Geopedia, 2014.
Slika 19: Profil Škocjanske kolesarske poti
Avtor: Urša Lužar, vir: Ride with GPS, 2014.
Opis poti:
Izhodiščna točka je na Taboru v Cerknici, kjer je parkirišče za osebne avtomobile ter
Turistično informacijski center (TIC) (1). Do te točke nas pripeljejo usmerjevalne table za
TIC, ki so ob glavni cesti skozi Cerknico. Preden sedemo na kolo si lahko ogledamo cerkev
Marijinega rojstva (1) ter protiturški Tabor (2). Če obidemo Tabor, pridemo do rojstne hiše
51
skladatelja Frana Gerbiča s hišno številko Tabor 48 (3). Na pot se podamo, če se spustimo po
ulici Tabor do glavnega križišča v Cerknici in vozimo vseskozi naravnost po glavni cesti do
Dolenje vasi. Skozi vas teče reka Cerkniščica (7). V Dolenji vasi se lahko okrepčamo v baru
Martinšč (15) ali se dlje časa zadržimo na Izletniški kmetiji Kontrabantar (16). Do izletniške
kmetije Kontrabantar pridemo, če z glavne ceste prečkamo zadnji mostiček v vasi. Kolesarsko
pot nadaljujemo naravnost po glavni cesti skozi Dolenjo vas in na koncu vasi v križišču
zavijemo levo (sledimo usmerjevalni tabli z napisom »Pot okoli jezera«). V prvem križišču
zavijemo desno, ter nato v drugem križišču zavijemo levo. Če želimo še raziskovati, na koncu
Dolenje vasi v križišču zavijemo desno. Nato se vozimo skoraj 2 km do križišča pred vasjo
Zelše. Desno zavijemo, če si želimo ogledati cerkev svetega Volbenka (15), prenočiti, se
ustaviti v gostilni (39) ali baru (40). Levo pa nadaljujemo pot proti Rakovemu Škocjanu in v
prvem križišču zavijemo levo, v drugem pa desno. V dolini Rakov Škocjan (18) lahko
sestopimo s kolesa in peš raziščemo Zelške jame (16), naravna mostova, Tkalca jamo (17),
izvire, se sprehodimo po učni poti, ali pa se odpočijemo v Hotelu Rakov Škocjan (41) ali v
domu Rak (42). Pot nadaljujemo do asfaltirane ceste, tam zavijemo desno in se peljemo skoraj
2 km do Unca. V križišču na Uncu zavijemo levo ter nato nasproti gostilne Uršulin dom (48)
in gostilne Portus (49) zavijemo desno in se vozimo po glavni cesti čez naselje do križišča,
kjer zavijemo zopet desno in se umerimo proti Rakeku. V kolikor si želimo ogledati Unško
koliševko (19), na Uncu pri gostilni Portus zavijemo levo, se peljemo skozi naselje Hribce in
po manj kot dveh kilometrih prispemo do koliševke. Na Rakeku lahko prenočimo v gostišču
Furman (43), ustavimo se lahko tudi v barih (45, 46, 47) ali v gostilni Pav (43). Do Cerknice
pridemo po makadamski poti, do katere pridemo, če pri bencinskem servisu na koncu Rakeka
zavijemo levo, se peljemo mimo gostilne Pav, ter zavijemo dvakrat desno. Vozimo naravnost
približno 3 km do centra Cerknice, kjer lahko vidimo občinsko stavbo (5), se okrepčamo v
barih (8, 9, 10, 11, 12, 13, 14), najemo v gostilnah (6, 7) ali si poiščemo prenočišče (2, 3, 4,
5). Na izhodišče pa lahko tudi pridemo, če na križišču z Notranjsko cesto, oziroma nasproti
bara M&M (10) zavijemo levo na Notranjsko cesto, se vozimo pol kilometra, mimo blokov
do večjega križišča in tam zavijemo desno na Partizansko ulico, ki vodi do parkirišča, kjer
smo pustili avtomobile.
52
8.5. Meniševska kolesarska pot
Meniševska kolesarska pot je dolga 32 km in vodi preko planote Menišija. V približno 2 urah
premagamo skoraj 370 m nadmorske višine. Naravnih znamenitosti in turističnih ponudnikov
je ob tej poti manj, ker je to manj poseljeno območje. Večina cest je asfaltiranih, le v odseku
od Bezuljaka do Ivanjega sela je makadamska pot. Poti so manj prometne, široke in dobro
vzdrževane. Za planoto je značilen razgiban kraški relief z vrtačami, jamami ter brezni, ki je
pretežno poraščen z gozdovi. Narava ter majhne vasice poskrbijo za lepe razglede, hribovita
pokrajina pa za bolj zahtevne kolesarje.
Slika 20: Meniševska kolesarska pot
Avtor: Urša Lužar, vir: Geopedia, 2014.
Slika 21: Profil Meniševske kolesarske poti
Avtor: Urša Lužar, vir: Ride with GPS, 2014.
Opis poti:
Izhodiščna točka je na Taboru v Cerknici, kjer je parkirišče za osebne avtomobile ter
Turistično informacijski center (TIC) (1). Do te točke nas pripeljejo usmerjevalne table za
TIC, ki so ob glavni cesti skozi Cerknico. Preden sedemo na kolo si lahko ogledamo cerkev
Marijinega rojstva (1) ter protiturški Tabor (2). Če obidemo Tabor pridemo do rojstne hiše
skladatelja Frana Gerbiča s hišno številko Tabor 48 (3). Na pot se podamo, če se spustimo
mimo TIC-a po Partizanski ulici do križišča z Notranjsko cesto. Tam zavijemo desno ter čez
100 m levo, zapeljemo čez most nad Cerkniščico (7) in zavijemo desno. 2 km se držimo leve
in pridemo do Brezij. Pred vasjo zavijemo levo in pridemo do Begunj pri Cerknici. Tam zopet
prečkamo Cerkniščico (7) in malo zatem v križišču zavijemo desno proti Selščku. Iz Selščka
53
je eno izmed izhodišč za pešpot na Veliko Špičko (23). Na koncu vasi Selšček zavijemo levo
in se vozimo 3,5 km do križišča med Dolenjimi Otavami in Stražiščem. Zavijemo proti
Stražišču in se mimo Kožljeka peljemo do Dobca. Na Kožljeku je Turistična kmetija
Žnidarjevi (34). V Dobcu zavijemo levo in se spustimo do Bezuljaka, kjer je Ekološka
kmetija Turšič (38). Malo pred kmetijo v križišču zavijemo desno in se vozimo 3,9 km po
gozdni makadamski cesti. V križišču, ki označuje smetišče, zavijemo v smeri smetišča desno
in se vozimo naravnost 3,2 km. Potem v križišču zavijemo levo in se vozimo še 1,7 km do
ceste nad Ivanjim selom. Pot nadaljujemo do Dovc, severovzhodnega dela Rakeka. Na
Rakeku lahko prenočimo v gostišču Furman (43), ustavimo se lahko v barih (45, 46, 47) ali v
gostilni Pav (43). Do Cerknice pridemo po makadamski poti, do katere pridemo, če pri
bencinskem servisu zavijemo levo, se peljemo mimo gostilne Pav, ter zavijemo dvakrat
desno. Vozimo naravnost do centra Cerknice, kjer lahko vidimo občinsko stavbo (5), se
okrepčamo v barih (8, 9, 10, 11, 12, 13, 14), najemo v gostilnah (6, 7) ali si poiščemo
prenočišče (2, 3, 4, 5). Na izhodišče pa lahko tudi pridemo, če na križišču z Notranjsko cesto,
oziroma nasproti bara M&M (10) zavijemo levo na Notranjsko cesto, se vozimo pol
kilometra, mimo blokov do večjega križišča in tam zavijemo desno na Partizansko ulico, ki
vodi do parkirišča, kjer smo pustili avtomobile.
Slika 22: Mesto Cerknica z vrisanimi znamenitostmi in turističnimi ponudniki
Avtor: Urša Lužar, vir: Najdi.si, 2014.
54
8.6. Seznam turističnih ponudnikov in znamenitosti ob predlaganih kolesarskih
poteh
Tabela 6: Turistični ponudniki v Občini Cerknica
Naziv
1
5
TIC Cerknica
Ekološka kmetija in
apartmaji Knap
Oštirjeva kmetija
Sobe Telico, Vilma Telič
s.p.
Sobodajalstvo Franc
Klemenc
6
2
3
4
Naslov objekta
storitve
Storitev
Turistično
informacijski
center
Tabor 42
Ekološka kmetija
in apartmaji
Hacetova 16
Prenočišča
Kamna Gorica 9
Pošta
Prenočišča
1380 Cerknica
Brestova 9
Bračičeva ulica 5
1380 Cerknica
1380 Cerknica
1380 Cerknica
Prenočišča
1380 Cerknica
Zver Slavko s.p.
Okrepčevalnica
Partizanska 1
Valvasorjev hram
1380 Cerknica
7
Srečko Gruden s.p.
Gostilna Glaž'k
8
Mele in člani d.o.o.
Bar - Debeli bar
9
Partizanska 17
Cesta 4. maja 72
Krušče 4
Stanko Zalar s.p.
M&M, trgovina,
gostinstvo, turizem d.o.o.
10 Cerknica
Bar - Bus bar
11 Zalar Marjan s.p.
Bar - Kekec bar
12 Matjaž Prebil s.p.
13 Stojan Bavdek s.p.
Grahovo 18
Bar - Extreme bar
Bar - B bar
Cesta 4. maja 50
14 Jadranka Meden s.p.
15 Matej Urbas s.p.
Kmetija Kontrabantar
16 (kmečki turizem)
Prenočišča Marija
17 Leskovec Kunstek s.p
18 Apartmaji Vrdjan
Bar - MM bar
Bar - Kivi bar
Bar Martinšč
Videm 20a
Cesta 4. maja 16
Cesta na jezero 12
1380 Cerknica
1380 Cerknica
1380 Cerknica
1380 Cerknica
1380 Cerknica
1380 Cerknica
1380 Cerknica
Dolenja vas 27
1380 Cerknica
1380 Cerknica
Izletniška kmetija Dolenja vas 72
1380 Cerknica
Prenočišča
Prenočišča
1380 Cerknica
1380 Cerknica
Dolenje jezero 50
Dolenje jezero 13
55
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Muzej, apartmaji,
Zavod Jezerski hram
bar
Turistična kmetija Levar Turistična kmetija
Ekološka kmetija Vardjan Ekološka kmetija
Kmetija T'Dolenj,
izdelki iz
Kotnik Helena
domačega žganja
Magda Ponikvar
Prenočišča Jezero
Herblan d.o.o., Podjetje za
gostinstvo, turizem,
trgovino in proizvodnjo
Gostilna Herblan
Kmetija z nastanitvijo
Kmetija z
Tekavča ograda
nastanitvijo
Prenočišča Zigmund
Prenočišča
Turistična kmetija Logar Turistična kmetija
Gostilna in pizzerija pri
Gostišče,
Stani
prenočišča
Sobodajalstvo
Milena Mavko
Miškar
Gostilna in špageterija
Maja Rigler s.p.
Gostišče
M&M, trgovina,
gostinstvo, turizem d.o.o.
Cerknica, Poslovna enota
31 BAZA BAR
Bar - Baza bar
32 Gostilna En Krajcar d.o.o. Bar - Grča bar
Gostišče,
33 Gostišče Dom na Slivnici prenočišča
Turistična kmetija
34 Žnidarjevi
Turistična kmetija pri
35 Ujčevih
36 Dušan Gašpar s.p.
37 Uroš Hiti s.p.
43 Zakrajšek Ludvik s.p.
Gorenje Jezero 9
1384 Grahovo
Lipsenj 32
Žerovnica 54
Žerovnica
1384 Grahovo
1384 Grahovo
1384 Grahovo
Žerovnica 3
1384 Grahovo
Žerovnica 66
1384 Grahovo
Bloška Polica 3
1384 Grahovo
Grahovo 6
Martinjak 31
1384 Grahovo
1384 Grahovo
Slivnica
1380 Cerknica
Turistična kmetija Osredek 6
Begunje pri
Bar - Alfi bar
Cerknici 68
Bar - Allegro bar Cajnarje 13
Bezuljak 9
Gostišče,
Gostilna En Krajcar d.o.o. prenočišča
Papilos d.o.o.
Bar - Megabar
Hotel Rakov Škocjan
Gostišče, hotel
Dom Rak
Gostilna Pav
1380 Cerknica
1380 Cerknica
1380 Cerknica
Laze pri Gorenjem
jezeru 1
1384 Grahovo
Gornje Jezero 18A 1384 Grahovo
Turistična kmetija Kožljek 1
38 Ekološka kmetija Turšič
39
40
41
42
Dolenje jezero 1E
Dolenje jezero 33
Dolenje Jezero
Podskrajnik 24
Podskrajnik 102
Rakov Škocjan 1
Rakov Škocjan 2
Ulica Rakovške
čete 6
1382 Begunje pri
Cerknici
1380 Cerknica
1382 Begunje pri
Cerknici
1380 Cerknica
1382 Begunje pri
Cerknici
1380 Cerknica
1380 Cerknica
1381 Rakek
1380 Cerknica
1381 Rakek
56
44 Škocjan d.o.o.
Gostišče in
picerija Furman,
prenočišča
45 Kontim d.o.o.
Bar - Luxor pub
46 Venus trade d.o.o.
Bar - Bar Lovec
Bar - Stop bar,
bencinski servis
47 Indira Dulić s.p.
Uršula gostinstvo, turizem
in kulturna dejavnost
Gostilna Uršulin
48 d.o.o.
dom
Gostilna in
49 Stojan Bavdek s.p.
pizzerija Portus
Vir: TIC Cerknica, 2014.
Partizanska cesta 1
Partizanska cesta
8a
Trg padlih borcev
1
Partizanska cesta
73a
1381 Rakek
Unec 19 a
1381 Rakek
Unec
1381 Rakek
1381 Rakek
1381 Rakek
1381 Rakek
Tabela 7: Seznam znamenitosti ob predlaganih kolesarskih poteh
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
Znamenitost
Cerkev Marijinega rojstva na Taboru v Cerknici
Protiturški tabor
Rojstna hiša Frana Gerbiča
Kravanjeva hiša
Upravna stavba Občine Cerknica
Slivnica
Potok Cerkniščica
Leseni kozolci - toplarji
Cerkev sv. Roka na Kamni Gorici v Cerknici
Cerkniško jezero
Cerkev svetega Petra v Dolenjem jezeru
Karlovški grad
Mala Karlovica in Velika Karlovica
Javorniki
Cerkev svetega Volbenka v Zelšah
Zelške jame
Tkalca jama
Rakov Škocjan
Unška koliševka
Cerkev sv. Vida v Martinjaku
Cerkev sv. Štefana v Lipsenju
Šteberški grad
Velika Špička
57
9. ZAKLJUČEK
Diplomsko delo je zasnovano z namenom preučitve geografskih pogojev za nove kolesarske
poti, ki bi obogatile turistično ponudbo Občine Cerknica.
Diplomsko nalogo smo pričeli z opisom fizično- in družbenogeografskih značilnosti Občine
Cerknica. V okviru tega lahko poudarimo, da v občini prevladujejo kraške kamnine z
značilnim kraškim reliefom in kraškimi pojavi. Večino občine sicer prerašča gozd, vendar je
zaradi razgibanega reliefa za občino značilna zelo visoka biotska pestrost ter ohranjenost in
lahko tu najdemo številne zaščitene in ogrožene živali ter rastline. Ravno zato skoraj vsa
občina spada v Notranjski regijski park, ki se ponaša z veliko ekološko, biotsko in krajinsko
vrednostjo.
V občini je veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Podrobneje smo opisali nekatere izmed
njih. Med njimi je Cerkniško jezero, ker se v celotnem sistemu jezera skriva veliko naravnih
pojavov, kot so kraški ponori, izviri, jame, estavele, studenci ter velika raznolikost habitatov.
V Občini Cerknica je registriranih 310 kraških jam, vendar smo opisali 4 večje jamske
sisteme, ki so dostopni tudi turistom. Cerkniško jezero je območje, kjer se pojavlja mnogo
kraških pojavov. Drug tak primer v občini je dolina Rakovega Škocjana. Cerkniško polje na
južni strani obdajajo obširni Javorniki, hribovje poraslo z gozdom, na severovzhodu pa gora
Slivnica, ki je zelo priljubljena med pohodniki in kolesarji. Med kulturnimi znamenitostmi
smo v diplomskem delu opisali protiturški Tabor, sakralno dediščino, kozolce, ostanke gradov
ter arhitekturne zanimivosti.
V Občino Cerknica je prišlo v letu 2013 več kot 3000 turistov, ki so se tam zadržali v
povprečju tri dni. Ena tretjina teh gostov je tujih, večinoma iz Italije, Češke, Francije, Nemčije
… Turisti lahko prespijo v 21 turističnih objektih, o katerih smo pridobili informacije s
pomočjo Turistično informacijskega centra Cerknica ter spletnih strani posameznih
ponudnikov. Pri tem smo ugotovili, da manjka spletna stran, na kateri bi našli predstavljene
vse turistične ponudnike v občini na enem mestu.
Ker so kolesarski turisti zelo dejavna populacija, ki jih poleg kolesarjenja zanima tudi druga
turistična ponudba, prav tako pa druge turiste utegnejo zanimati kolesarske poti, smo opisali
turistično ponudbo v občini. Ugotovili smo, da je v občini veliko turističnih dogodkov,
turistična ponudba se hitro veča, vendar pogrešamo povezovalno nit med vsemi dogodki in
ponudniki. Dobro bi bilo, da bi imele vse turistične dejavnosti skupno celostno podobo – tako
na vsebinskem kot na organizacijskem področju. Javni zavod Notranjski regijski park je bil
pred kratkim reorganiziran in po novem pokriva tudi področje turizma. Upamo, da bo postal
gonilna sila razvoja turizma ter vezni člen med turističnimi ponudniki, naravovarstveniki,
kulturniki in turisti.
Opredelili smo pojme kolesarstvo, šport v turizmu ter kolesarski turizem in nato opisali
različne delitve kolesarskih povezav. Ugotovili smo, da je kolesarski turizem turistični
proizvod, ki prinaša pozitivne učinke tako na turista kolesarja kot na lokalno okolje. Da bi se
preživljanja prostega časa na kolesu posluževalo vedno več ljudi, je potrebno zagotoviti varno
in zanimivo infrastrukturo, ki je veliko cenejša za izgradnjo kot pa infrastruktura za motorni
promet. V Občini Cerknica je do sedaj samo ena označena kolesarska pot na severu občine in
zato je na tem področju še veliko potenciala. Uporabili bi lahko obstoječe manj prometne poti
in jih s pomočjo ustrezne prometne in usmerjevalne signalizacije spremenili v lokalne
58
kolesarske povezave. Pomembno je, da se bo zagotovilo tudi dobre povezave z javnim
potniškim prometom ter dovolj parkirnih mest za avtomobile.
Če bi kolesarski turizem zaživel, bi pozitivno učinkoval na gospodarski in turistični razvoj
občine. Omogočil bi razvoj s kolesarstvom povezanih storitev, kot so sposojevalnice, prostori
za hrambo koles, pralnice za kolesarska oblačila, servisne delavnice, kolesarski vodeni izleti
… V Letu 2013 so turisti v občini Cerknica ostali v povprečju tri dni. Mreža kolesarskih poti
bi bila nova turistična ponudba, s katero bi lahko pritegnili nove obiskovalce. Nekateri izmed
obiskovalcev, ki občino obiščejo zaradi drugih razlogov, pa bi v njej ostali dlje. Poleg tega bi
kolesarski turisti na okolju prijazen način raziskovali tudi sedaj še neprepoznavna območja in
tamkajšnjim turističnim ponudnikom prinašali zaslužek. Promocija za turistične kolesarske
poti je promocija za turistične ponudnike, turistične znamenitosti, kolesarjenje kot športno
zvrst ter promocija zdravja.
Pri premagovanju predlaganih kolesarskih poti bi kolesarji poskrbeli za pozitivne fiziološke
učinke pa tudi za boljše psihično počutje. Spoznavanje novih ljudi, ogledi naravnih in
kulturnih znamenitosti, ruralna pokrajina … Vse to bi doprineslo h kvalitetnemu preživljanju
prostega časa.
Večina občine spada v Notranjski regijski park z namenom, da se ohranjajo in varujejo
naravne in kulturne vrednote tega območja. Nekatere vrednote so že zelo prepoznavne in
turisti z vsega sveta prihajajo v občino, da si jih ogledajo. V občini ima razvoj turizma še
velik potencial, vendar ga je potrebno razvijati trajnostno. Torej je potrebno pri načrtovanju
turističnega razvoja odgovorno preučiti tudi vpliv na naravno in kulturno dediščino ter
lokalno skupnost. Za vzpostavitev mreže kolesarskih poti ne bi potrebovali velikih posegov v
naravno okolje. Kolesarjenje ne onesnažuje zraka in je primerno tudi za raziskovanje
zavarovanih območij. Prav tako ne povzroča hrupa ter gneče in je zato prijazno do lokalnih
prebivalcev. Kolesarske poti bi tako lahko predstavljale novo, trajnostno naravnano turistično
ponudbo v občini.
Na koncu diplomskega dela smo predlagali 5 krožnih kolesarskih povezav, jih grafično in
pisno predstavili ter ob tem navedli turistične ponudnike ter znamenitosti, ki utegnejo
kolesarje ob poti zanimati. Kolesarske poti, ki smo jih predlagali, so namenjene različnim
ciljnim skupinam kolesarjev in so primerne za različne vsebinske oblike kolesarjenja. Najbolj
nezahtevna je Družinska pot, ki je dolga 8 km ter vodi po ravnem Cerkniškem polju in je
primerna za izletniško in družinsko kolesarjenje z otroki. Doživljanje lepot Cerkniškega
jezera bi bilo veliko bolj intenzivno in okolju prijazno, če bi jih obiskovalci spoznavali s
kolesom. Največ višinske razlike (517 m) je potrebno premagati vzdolž Slivniške kolesarske
poti. Ta pot je primerna za dobro fizično pripravljene kolesarje, ki se poslužujejo športnega in
gorskega kolesarstva. Na vrhu Slivnice je dober razgled v dolino, ki poplača vložen trud v
premagovanje strmega terena. Najdaljša, 32 km dolga, je Meniševska kolesarska pot, ki je
zaradi dolžine prav tako namenjena bolj pripravljenim, predvsem cestnim, kolesarjem.
Predlagali smo še dve kolesarski poti – eno skozi Rakov Škocjan ter eno okoli Cerkniškega
jezera. Obe sta zelo primerni za turistično kolesarjenje, ker so ob poti številne naravne in
kulturne znamenitosti, nista pa zahtevni in prav tako ne predolgi. Vse kolesarske poti so
primerne tudi za ostale segmente kolesarjev in oblike kolesarjenja, saj je od kolesarjev samih
odvisno, s kakšnim namenom in na kakšen način se bodo podali na pot. Kolesarji bi poti
lahko izbirali tudi na podlagi tega, kje bodo prenočili, kje se bodo okrepčali ali pa katero
znamenitost bi si poleg kolesarjenja še ogledali.
59
Smiselno bi bilo kolesarske poti povezati tudi s sosednjimi občinami in tako zgraditi mrežo
regionalnih kolesarskih poti, ki bi se navezovale na glavne in daljinske kolesarske poti v
Sloveniji in širše.
60
10. SUMMARY
The thesis examines geographical conditions for new biking trails that would enrich the
tourist offer of the Municipality of Cerknica.
The paper begins with a description of the geographical characteristics of the Municipality of
Cerknica. We point out that the municipality is dominated by karst rocks with typical karst
mountainous terrain and other karst phenomena and that most of the municipality is
overgrown with forest. Due to the diversity of the terrain, the biodiversity is very high as well.
Numerous protected and endangered animals and plants can be found here. That is the reason
nearly the entire territory of the municipality falls within the Regional Park, which boasts high
biotic, ecological, and landscape values.
There are many natural and cultural attractions in the municipality. We describe some of them
in detail: the Cerknica Lake, four major cave systems that are accessible to tourists, Rakov
Škocjan Valley, Javorniki hills, and mount Slivnica. Among the different cultural attractions
in our thesis we describe forts, sacral heritage, hayracks, the remains of castles, and
architectural attractions.
More than 3,000 tourists visited the Municipality of Cerknica in 2013. On average, they
stayed there three days. One third of these were foreign visitors, mostly from Italy, the Czech
Republic, France, and Germany. 21 tourist facilities provide the option of over-night stays.
We have obtained information about these facilities in the Tourist Information Centre
Cerknica and on the websites of individual providers. We find that there is no web page on
which we could find all tourism providers of the municipality in one place.
A very active population are bicycle tourists, who, in addition to cycling, are also interested in
other tourist facilities. Similarly, other tourists might be interested in biking trails. Therefore,
we describe the current tourist offer in the municipality. We find that there are many tourist
events and that the hospitality of the residents is growing rapidly, however, there is
insufficient communication between different events and providers. It would be better to have
a unified corporate identity for all tourist activities. The Regional Park Public Institute has
been recently reorganized and at the present covers the tourism field as well. We hope it
becomes the driving force behind the development of tourism and the link between tourism
providers, environmentalists, culture, and tourism.
We define the concepts of cycling, sport tourism and cycling tourism, and then describe the
various divisions of cycling connections. We find that cycling tourism has positive effects on
the cyclists and on the local environment. It is necessary to ensure a safe and interesting
infrastructure, which is much cheaper to build, than the infrastructure for motor traffic.
If cycling tourism comes to life, it will have positive effects on the economic and tourism
development of the municipality. A network of biking trails would be a new offer for tourists,
which could attract new visitors. Some of the visitors, who visit the municipality for other
reasons, might extend their stay. Cycling tourists would also be exploring new, unknown
areas, and bring revenue to local tourism providers.
Most of the Municipality of Cerknica belongs to the Regional Park with the purpose of
protecting and preserving the natural and cultural heritage of the area. Some landmarks are
very recognizable and tourists from all over the world come to the municipality to see them.
61
The municipality has a great potential for tourism, but it is necessary that its development is
continuous. Establishing a network of biking trails needn’t be a major intervention in the
natural environment. Cycling doesn’t pollute the air and is suitable for exploring protected
areas as well. It doesn’t cause noise and crowds and is therefore friendly to local residents.
Biking trails could represent a new, sustainable form of tourism in the municipality.
Finally, the thesis proposes five circular cycling connections. Biking trails that we propose are
designed for different target groups of cyclists and are suitable for various forms of cycling.
The easiest trail is the Family road, which is 8 km long and runs along the Cerknica field. It’s
suitable for leisurely cycling and cycling with children. Experiencing the beauty of the
Cerknica Lake is much more impressive and environmentally friendly if tourists explore it on
a bicycle. The largest altitude difference (517 m) must be overcome on the Slivnica route.
This route is suitable for the physically fit cyclists that are experienced in mountain biking,
but the beautiful view of the valley at the top of Slivnica is worth the effort of overcoming the
steep terrain. The longest trail (32 km) is Meniševska biking trail, which is suitable for road
cyclists with a high level of fitness. We propose two other cycling paths - one goes through
Rakov Škocjan and the other leads around the Cerknica Lake. Both are very suitable for
tourist cycling, because there are a number of natural and cultural landmarks along the way.
They aren’t very difficult and they are relatively short. All cycling routes are also suitable for
other types of cyclists, depending on why and how they want to exercise.
It would be favourable to connect these cycling routes with the neighbouring municipalities,
thus creating a network of regional cycling routes, which could be linked to major and longdistance cycling routes in Slovenia and abroad.
62
11. VIRI IN LITERATURA
1. Andrejčič Mušič, P., 2005. Zasnova državnega kolesarskega omrežja v Republiki
Sloveniji. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, 54 str. URL:
http://predlagam.vladi.si/webroot/files/772_publikacija_kolesarji.pdf
(Citirano
4.4.2014).
2. Berčič, H., Sila, B., Slak Valek, N., Pintar, D., 2010. Šport v turizmu. Ljubljana,
Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani, 248 str.
3. Bogataj, J., Pošta Slovenije. Cestna vozila – Lojtrnik za prevoz sena. URL:
http://www.posta.si/postna-celina/657/Cestna-vozila-Lojtrnik-za-prevozsena?nodeid=534 (Citirano 18.4.2014).
4. Brglez, F., 2009. Kekčevi izleti. 50 družinskih potepov po hribih in dolinah. Ljubljana,
Mladinska knjiga, 104 str.
5. Božič, B., 2011. Pomen in možnosti razvoja turizma v Občini Cerknica. Diplomsko
delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 96 str. URL:
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=23591&lang=slv
(Citirano
15.10.2014).
6. Ciraj, M.,2014. Parmska deklaracija o okolju in zdravju – sodelovanje državne in
lokalne
oblasti.
Ministrstvo
za
zdravje.
URL:
https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF8#q=marta%20ciraj%20parmska%20deklaracija (Citirano 17.7.2014).
7. Černič, I., 2014. Nastanitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve, Slovenija.
Metodološko pojasnilo. SURS. URL: http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/21-016MP.pdf (Citirano 15.7.2014).
8. Ekološke kmetije. Notranjski regijski park. URL:
park.si/index.php?catid=223&lang=slo (Citirano 14.7.2014).
http://www.notranjski-
9. Geopedia. URL: http://www.geopedia.si/ (Citirano 23.7.2014).
10. Gospodarič, R., Habič P., 1978. Kraški pojavi Cerkniškega polja. Acta Carsologica 8,
str. 7 - 149 . Ljubljana, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, 162 str.
11. Habič, P., 1987. Pokrajinsko geografska skica Notranjske. V: Notranjska. 14 –
zborovanje slovenskih geografov. Postojna, Zveza geografskih društev Slovenije, str.
23‒35.
12. Hex fly. URL: http://hex-fly.si/ (Citirano 14.7.2014).
13. Izletniška
kmetija
Kontrabantar.
I
feel
Slovenia.
URL:
http://www.slovenia.info/si/Izletni%C5%A1ke-kmetije/Izletni%C5%A1ka-kmetijaKontrabantar.htm?excursion_farm=4664&lng=1 (Citirano 12.7.2014).
14. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije – 2. Del, 1991. Zavod
Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. URL:
http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/in
63
ventar_naravne_dediscine/inventar_1991_09_inventar_400_449.pdf
14.5.2014).
15. Javorniki.
Notranjski
regijski
park.
URL:
park.si/index.php?catid=272&lang=slo (Citirano 14.7.2014).
(Citirano
http://www.notranjski-
16. Jeršič, M., 1987. Turistični potencial in razvojne dileme notranjskega turizma. V:
Notranjska. 14 – zborovanje slovenskih geografov. Postojna, Zveza geografskih
društev Slovenije, str. 293‒306.
17. Jezerski hram. URL: www. jezerski-hram.si (Citirano 20.7.2014).
18. Kebe, J., 2011. Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Koper, Ognjišče. 760 str.
19. Kolenc, D., 2002. Kjer je prepih doma. Prispevki k turistični podobi Postojne in njene
okolice. Postojna, Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem, 104 str.
20. Kolenc, D., 2006. Dober dan, Krpanova dežela: Sprehodi po notranjskih poteh.
Postojna, Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem, 311 str.
21. Kultura. Turistični društvo Cerkniško
jezero.si/kultura (Citirano 12.7.2014).
jezero.
URL:
http://www.cerknisko-
22. Kunaver, P., 1961. Cerkniško jezero. Ljubljana, Mladinska knjiga. 163 str.
23. Klimatogeografija Slovenije 1961‒1990: padavine, 1995. Ljubljana, Ministrstvo za
okolje in prostor in Meteorološki zavod RS.
24. Kratka predstavitev parka. Notranjski regijski park. URL: http://www.notranjskipark.si/index.php?catid=5&lang=slo (Citirano 11.4.2014).
25. Križna jama.
28.7.2014).
URL:
http://www.krizna-jama.si/sredina_drustvo.html#
26. Kulturna dediščina. Notranjski regijski park. URL:
park.si/index.php?catid=18&lang=slo (Citirano 17.10.2014).
(Citirano
http://www.notranjski-
27. LIFE Narava 06. Notranjski regijski park. URL: http://life.notranjski-park.si/ (Citirano
11.4.2014).
28. Lipar P., Kostanjšek J., 2012. Navodila za projektiranje kolesarskih površin. Ljubljana,
Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 63 str.
URL:
http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Kolesarji/kolesarji_prelom_web
_06-2012.pdf (Citirano 11.4.2014).
29. Martinčič, A., Leskovar, I., 2002. Vegetacija. Jezero, ki izginja. Ljubljana, Društvo
ekologov Slovenije, 333 str.
30. Menišija, dežela tisočerih zvezdic (zgibanka), 20??. Menišija,
Menišija.
Turistično društvo
31. Nadbath M., 2014. Meteorološka postaja Cerknica. Naše okolje. Ljubljana, Ministrstvo
za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje. 110 str. URL:
64
http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/N
ASE%20OKOLJE%20-%20Februar%202014.pdf (Citirano 18.7.2014).
32. Največja naselja po številu prebivalcev. Statistični urad RS. URL:
http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&t
xtIme=CERKNICA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=384 (Citirano 21.7.2014).
33. Natura
2000
–
partnerstvo
za
ohranjanje.
2009.
URL:
http://ec.europa.eu/environment/nature/info/pubs/docs/conservation/sl.pdf
(Citirano
11.4.2014).
34. Notranjci. URL: http://www.notranjci.si/ (Citirano 16.5.2014).
35. Notranjska A-Ž, Priročnik za popotnika in poslovnega človeka,1999. Mihevc, A.,
Mihevc, B., Frelih, M., Polajnar Frelih, N., Polak, S., Simić, M. Murska Sobota,
Pomurska založba. 268 str.
36. Občina Brezovica. URL:
http://www.brezovica.si/?m=calendar&a=show&id=731(citirano 27.3.2014).
37. Občina
Cerknica,
Geopedia.
URL:http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_F408:13_x458112_y76744_s11_b4
(Citirano 11.4.2014).
38. Odlok o lokalni turistični vodniški službi v Občini Cerknica. 2011. Občina Cerknica.
URL: http://www.cerknica.si/assets/files/a_1573_914.pdf (Citirano 11.4.2014).
39. Odlok o Notranjskem regijskem parku. 2002. Uradni list RS, 75. (online). URL:
https://www.uradni-list.si/1/content?id=38003 (Citirano 11.4.2014).
40. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica. 2012. Cerknica, Občina
Cerknica. 201 str. URL: http://www.cerknica.si/postopek-priprave-obcinskegaprostorskega-nacrta-opn (Citirano 18.7.2014).
41. Ogrin D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, str. 39‒56.
42. Ogrin D., 2005. Klimatogeografija. Študijsko gradivo. Ljubljana, Filozofska fakulteta,
Oddelek za geografijo.
43. O Naturi 2000. Natura 2000. URL: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=18
(Citirano 18.9.2014).
44. Opeka, M., 2014. Turizem je kilometrska hoja. Slivniški pogledi, 1, 2, str. 8, 9.
45. PGD Unec. URL: http://pgd-unec.si (Citirano 15.7.2014).
46. Podzemne jame. Notranjski regijski park. URL:
park.si/index.php?catid=273&lang=slo (Citirano 18.9.2014).
http://www.notranjski-
47. Pohod. Turistično društvo Cerkniško
jezero.si/pohod (Citirano 18.7.2014).
http://www.cerknisko-
jezero.
URL:
65
48. Pot treh dežel. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Direkcija RS za ceste. URL:
http://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/za_kolesarje/pot_treh_dezel/
(Citirano
30.4.2014).
49. Predstavitev občine. Občina Cerknica. URL: http://www.cerknica.si/predstavitevobcine-cerknica (Citirano 17.7.2014).
50. Predstavitev parka. Notranjski regijski park. URL:
park.si/index.php?catid=261&lang=slo (Citirano 29.7.2014).
http://www.notranjski-
51. Prenočitvene zmogljivosti po skupinah nastanitvenih objektov, občine, Slovenija, letno.
Statistični
urad
Republike
Slovenije.
URL:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164504S&ti=&path=../Database/Ek
onomsko/21_gostinstvo_turizem/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2
(Citirano
11.4.2013).
52. Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov, občine, Slovenija, mesečno.
Statistični
urad
Republike
Slovenije.
URL:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164404S&ti=&path=../Database/Ek
onomsko/21_gostinstvo_turizem/01_21644_nastanitev_mesecno/&lang=2
(Citirano
29.7.2014).
53. Prirodoslovni
muzej.
URL:
lj.si/oddelki/mineralogija/glazutipress.html (Citirano 29.7.2014).
http://www2.pms-
54. Prihodi in prenočitve turistov po skupinah nastanitvenih objektov in po državah,
občine,
Slovenija,
letno.
SURS.
URL:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164507S&ti=Prihodi+in+preno%E
8itve+turistov+po+skupinah+nastanitvenih+objektov+in+po+dr%9Eavah%2C+ob%E8
ine%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/0
2_21645_nastanitev_letno/&lang=2 (Citirano 17.7.2014).
55. Pustni dnevi v Cerknici. URL: http://www.cerknica.net/pust/indeks.html (Citirano
16.3.2014).
56. Ramsar. URL: http://www.ramsar.si/ (Citirano 27.3.2014).
57. Rastlinski svet. Notranjski regijski park. URL: http://www.notranjskipark.si/index.php?catid=11&lang=slo (Citirano 15.9.2014).
58. Razvojni projekti. Občina Cerknica. URL: http://www.cerknica.si/eu-projekti (citirano
17.10.2014).
59. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Intermodalnost: čas za
sinergijo). Državni zbor Republike Slovenije. URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO14 (citirano 11.4.2014).
60. Schein, V., 2006. Notranjski regijski park. V: Turizem v zavarovanih območjih.
Ljubljana, Turistična zveza Slovenije, str. 33‒38.
61. Schein, V., Vasilevska, T., Drobnič, S., Likar , I., Stergaršek, J., Vončina Gnezda, M.,
2009. Cerkniško jezero. Cerknica, Notranjski regijski park. 143 str.
66
62. Slivnica.
Notranjski
regijski
park.
URL:
park.si/index.php?catid=271&lang=slo (Citirano 11.4.2013).
http://www.notranjski-
63. Slovenske občine v številkah. Statistični urad Republike Slovenije. URL:
https://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2013&id=18
(Citirano
11.4.2014).
64. Stepišnik, U., 2007. Osnove geografije krasa. Učno gradivo za predmet Geografija
krasa (druga izdaja). Ljubljana, Oddelek za geografijo, 110 str.
65. Stergaršek, J., Vasilevska, T., Drobnič, S., Vončina Gnezda, M., Schein, V., Likar, I.,
2009. Cvet skrivnosti. Vodnik po rastlinskem svetu Cerkniškega jezera in okolice.
Cerknica, Notranjski regijski park. 204 str.
66. Tematske poti. Zeleni kras. URL: http://zelenikras.si/si/znamenitosti/tematske-poti
(Citirano 15.3.2014).
67. TKD Sovica. URL: http://drustvo-sovica.si/2014/03/25/elgonova-notranjski-tekaskipokal-2014/ (Citirano 15.7.2014).
68. Tradicionalne dejavnosti. Notranjski regijski park. URL: http://www.notranjskipark.si/index.php?catid=58&lang=slo (Citirano 27.3.2014).
69. Trček, P., 2014. Blagoslovili konje. Notranjsko-kraške novice. 13, 1, str. 9. URL:
http://www.prolog.si/ini/s38/st_1.pdf (Citirano 13.7.2014).
70. Turistične kmetije. Notranjski regijski park. URL:
park.si/index.php?catid=222&lang=slo (Citirano 17.7.2014).
http://www.notranjski-
71. Turistično društvo Rakek. URL: http://www.tdrakek.si/ (Citirano 10.7.2014).
72. Turistično društvo
15.7.2014).
Menišija.
URL:
http://menisija.si/?page_id=226
(Citirano
73. TIC. Občina Cerknica. URL: http://www.cerknica.si/turisticno-informacijski-centercerknica (Citirano 27.3.2014).
74. Učno gradivo: Ljubljanica, reka sedmerih imen.URL:
park.si/index.php?cntnid=301 (Citirano 11.7.2014).
http://life.notranjski-
75. Učna
tema:
Notranjski
regijski
park.
park.si/cmsfiles/cf_385.pdf (Citirano 11.7.2014).
http://life.notranjski-
URL:
76. Zavarovana območja. Agencija Republike Slovenije za okolje. URL:
http://www.arso.gov.si/narava/zavarovana%20obmo%C4%8Dja/ (Citirano 5.7.2014)
77. Združenje turističnih kmetij. Pogoji za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji.
2014.
URL:
http://www.turisticnekmetije.si/pogoji-za-opravljanje-turisticnedejavnosti-na-kmetiji (Citirano 15.3.2014).
78. Ženko, R., V., 2012. Dnevnik. Rakov Škocjan končno
http://www.dnevnik.si/clanek/1042552353 (Citirano 23.7.2014).
varnejši.
URL:
67
79. Zgodovinski oris. Notranjski regijski park. URL:
park.si/index.php?catid=16&lang=slo (Citirano 11.7.2014).
http://www.notranjski-
68
12. SEZNAM SLIK
Slika 1: Občina Cerknica............................................................................................................ 8
Slika 2: Območje Notranjskega regijskega parka .................................................................... 12
Slika 3: Navadni trst ................................................................................................................. 16
Slika 4: Močvirski grint............................................................................................................ 16
Slika 5: Srednja rosika.............................................................................................................. 17
Slika 6: Mali naravni most ....................................................................................................... 19
Slika 7: Tabor ........................................................................................................................... 24
Slika 8: Lestenec v cerkvi sv. Petra.......................................................................................... 25
Slika 9: Dvojni kozolec - toplar ............................................................................................... 26
Slika 10: Družinska kolesarska pot .......................................................................................... 45
Slika 11: Profil Družinske kolesarske poti ............................................................................... 45
Slika 12: Cerkniško jezero ....................................................................................................... 46
Slika 13: Kolesarska pot okoli jezera ....................................................................................... 47
Slika 14: Profil kolesarske poti okoli jezera............................................................................. 47
Slika 15: Slivniška kolesarska pot ............................................................................................ 49
Slika 16: Profil Slivniške kolesarske poti ................................................................................ 49
Slika 17: Pogled z vrha Slivnice .............................................................................................. 50
Slika 18: Škocjanska kolesarska pot ........................................................................................ 51
Slika 19: Profil Škocjanske kolesarske poti ............................................................................. 51
Slika 20: Meniševska kolesarska pot ....................................................................................... 53
Slika 21: Profil Meniševske kolesarske poti ............................................................................ 53
Slika 22: Mesto Cerknica z vrisanimi znamenitostmi in turističnimi ponudniki ..................... 54
69
13. KAZALO TABEL
Tabela 1: Prihodi in prenočitve turistov v občini Cerknica (2008-2013) ................................ 28
Tabela 2: Prihodi in prenočitve večine tujih turistov po državah v občini Cerknica v letu 2013
.................................................................................................................................................. 29
Tabela 3: Prihodi turistov – skupaj (2010 – 2013) ................................................................... 29
Tabela 4: : Prenočitve turistov – skupaj (2010 – 2013) ........................................................... 30
Tabela 5: Nastanitveni objekti v občini Cerknica po podatkih Turistično informacijskega
centra Cerknica, 2014 ............................................................................................................... 31
Tabela 6: Turistični ponudniki v Občini Cerknica ................................................................... 55
Tabela 7: Seznam znamenitosti ob predlaganih kolesarskih poteh .......................................... 57
70