1. No category

UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
FRANCI ŠPOLAR
Energetska samooskrba na primeru Občine Mirna Peč
Zaključna seminarska naloga
Ljubljana, 2014
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
FRANCI ŠPOLAR
Energetska samooskrba na primeru Občine Mirna Peč
Zaključna seminarska naloga
Mentor: red. prof. dr. Dušan Plut
Univerzitetni študijski program
prve stopnje: GEOGRAFIJA
Ljubljana, 2014
Izvleček
Energetska samooskrba na primeru Občine Mirna Peč
Obnovljivi viri energije lahko predstavljajo pomemben vir primarne energije in hkrati edini
vir trajnostne energije v Sloveniji. Povečanje njihovega deleža mora v prihodnosti postati
prioriteta energetske politike. V zaključni seminarski nalogi so prikazane možnosti rabe
obnovljivih virov energije, ki jih okolje Občine Mirna Peč ponuja. Naravni potencial
občine za izrabo obnovljivih virov energije je ugotovljen na podlagi naravno- in družbenogeografskih značilnosti občine. Naloga zajema analizo obstoječega stanja energetske
oskrbe in predlaga možnosti izkoriščanja obnovljivih virov energije. Predlagani viri
zajemajo sončno in vodno energijo ter potencial lesne biomase. Potencial sončne energije
je bil ovrednoten na podlagi kvaziglobalnega sončevega obseva, pri vodni energiji pa so
upoštevane lastne meritve pretoka reke Temenice in podatki krajanov. Potencial lesne
biomase je bil ovrednoten s površino gozda, letnega prirasta in dovoljenega skupnega
poseka. Analize so pokazale, da imata največji potencial za izkoriščanje sončna energija in
lesna biomasa, k skupni samooskrbi pa nekaj doda tudi hidroenergija. Hkrati naloga
prikazuje tudi število potencialnih novih delovnih mest ter dodatne vire zaslužka za
zasebne lastnike sončnih in malih hidroelektrarn.
Ključne besede: Občina Mirna Peč, obnovljivi viri energija, lesna biomasa, sončna
energija, hidroenergija
Abstract
Energy self – sufficiency in the case of municipality of Mirna Peč
Renewable energy sources could become an important source of primary energy and, at the
same time, the only source of sustainable energy in Slovenia. Their future increase should
thus become a priority in the county's energy policy. This final seminar paper presents the
possibilities of using renewable energy sources in the municipality of Mirna Peč. Natural
potential of renewable energy sources in the municipality is determined on the basis of
natural- and socio-geographical characteristics of its area. The paper consists of the
analysis of the current situation in the field of energy supply, and discusses the possibility
of exploitation of renewable energy sources in the future. Suggested sources include solar
and hydropower, as well as wood biomass potential. Solar energy potential was evaluated
on the basis of quasiglobal solar radiation; whereas the hydropower potential takes into
account original measurements of the Temenica river’s annual flow and data gathered
among the local population. The wood biomass potential was calculated from the data of
the municipality's forest land area, its annual growth and its maximal allowable cut. The
analysis shows greatest potential in exploitation of solar energy and biomass, whereby
hydropower contributes slightly to the municipality's complete self-sufficiency. In
addition, the paper discusses a potential in creating new employment possibilities, and
providing additional income for private owners of solar and small hydro power plants.
Key words: municipality of Mirna Peč, renewable energy resources, wood biomass, solar
energy, hydroelectric energy
KAZALO
1.
2.
3.
Uvod _________________________________________________________________ 1
1.1
Namen in cilji naloge _________________________________________________ 1
1.2
Delovna hipoteza ____________________________________________________ 1
1.3
Metodologija dela ___________________________________________________ 2
Naravni viri, trajnostni (sonaravni) razvoj ____________________________________ 2
2.1
Naravni viri ________________________________________________________ 2
2.2
Trajnostni (sonaravni) razvoj ___________________________________________ 3
2.3
Sonaravno zasnovani prostorski razvoj ___________________________________ 4
Regionalnogeografski oris Občine Mirna Peč _________________________________ 5
3.1
3.1.1
Lega in položaj __________________________________________________ 5
3.1.2
Reliefne značilnosti ______________________________________________ 6
3.1.3
Rastje _________________________________________________________ 7
3.1.4
Klimatske značilnosti _____________________________________________ 8
3.1.5
Hidrološke značilnosti ____________________________________________ 9
3.2
4.
5.
Družbeno-geografske značilnosti Občine Mirna Peč _______________________ 10
3.2.1
Prebivalstvo ___________________________________________________ 10
3.2.2
Naselja in poselitev ______________________________________________ 10
Politike za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije ______________________ 10
4.1
Evropska unija _____________________________________________________ 10
4.2
Slovenija _________________________________________________________ 11
Obstoječe stanje v rabi energije v Občini Mirna Peč ___________________________ 13
5.1
6.
Fizičnogeografske značilnosti Občine Mirna Peč ___________________________ 5
Analiza empiričnega dela _____________________________________________ 15
Potencialna raba lokalnih virov ____________________________________________ 20
6.1
Lesna biomasa _____________________________________________________ 20
6.1.1
Lesna zaloga v Sloveniji __________________________________________ 20
6.1.2
Lastništvo gozda v Sloveniji_______________________________________ 20
6.1.3
Gozdnogospodarsko načrtovanje ___________________________________ 21
6.1.4
Umestitev Občine Mirna Peč v območno enoto ________________________ 21
6.1.5
Preučitev možnosti samooskrbe z lesno biomaso v Občini Mirna Peč ______ 22
6.1.6
Skupne kurilne naprave __________________________________________ 29
6.1.6.1 Kurilna sezona _______________________________________________ 29
6.1.6.2 Izračun energijske vrednosti in moči skupnih kurilnih naprav ___________ 29
6.2
Sončna energija_____________________________________________________ 34
6.2.1
Trajanje sončnega obsevanja in količina prejete sončne
energije na območju Občine Mirna Peč ______________________________ 36
6.2.2
Analiza obstoječega stanja izkoriščanja sončne energije v Občini Mirna Peč _ 37
6.2.3
Potenciali za izkoriščanje energije sonca v Občini Mirna Peč _____________ 38
6.2.4
Delovna mesta __________________________________________________ 40
6.3
Vetrna energija _____________________________________________________ 40
6.4
Vodni potencial_____________________________________________________ 43
6.4.1
6.5
Delovna mesta __________________________________________________ 48
Geotermalna energija ________________________________________________ 48
7.
Električna mobilnost ____________________________________________________ 49
8.
Sklepi ________________________________________________________________ 50
9.
Summary _____________________________________________________________ 54
10. Viri in literatura ________________________________________________________ 58
11. Seznam slik, tabel, kart in grafov___________________________________________ 62
12. Seznam prilog _________________________________________________________ 63
1. Uvod
Glede na navedbe v nadaljevanju ter splošne ukrepe in aktivnosti, ki se kažejo v
vsakdanjem svetu in jih ni moč erodirati, bo 21. stoletje zaznamovano z iskanjem rešitev za
reduciranje okoljskih problemov. Pri tem bosta ključni tematiki gotovo tudi energija in
energetska oskrba prebivalstva. Gledano globalno se število prebivalcev iz dneva v dan
povečuje, splošne napovedi pa kažejo na nadaljnjo rast. V skladu s tem naraščajo tudi
potrebe po energiji, kar se kaže v povečani porabi in proizvodnji le-te ter v povezavi s tem
tudi v porabi energentov. Vse skupaj vodi do pritiskov in posledic, ki vplivajo na okolje.
Potrebno in ključno pri tem je zavedanje, da bo v bližnji prihodnosti virov, na katerih
trenutno sloni naša oskrba z energijo, pričelo primanjkovati.
Rešitev stanja, do katerega omenjeni dejavniki lahko pripeljejo, je energetska revolucija,
kjer kot glavni cilj nastopa sprememba virov, iz katerih prihaja naša energija. Ključen je
prehod iz neobnovljivih virov energije v obnovljive, pomembna naloga je tudi
zmanjševanje porabe energije ter zavest, da ponudba v primeru energetike ne sledi
povpraševanju, saj le-to vodi v vse večjo energetsko odvisnost in posledično porabo.
Vzpostavitev sistema »od spodaj navzgor«, torej iz lokalnega na regionalno, nadalje
državno in nato globalno raven, je v tem pogledu nujna. Cilj lokalne skupnosti bi moral
biti, kako postati energetsko neodvisna in kako iz svojega okolja najbolje zagotoviti
energetsko oskrbo, pri čemer okolja ne bi bremenili. Najpomembnejše in v skladu z
omenjenim je poiskati rešitev, kako »izkoristiti« vse obnovljive vire, ki jih dano lokalno
okolje ponuja.
V nadaljevanju seminarske naloge je prikazana možna pot, kako doseči trajnostno
energetsko oskrbo na nivoju lokalne skupnosti za primer Občine Mirna Peč.
1.1 Namen in cilji naloge
Glavni namen naloge je najti in prikazati način energetske oskrbe Občine Mirna Peč, ki bi
bila v skladu z okviri, ovrednotenimi v trajnostnem razvoju. Želja je opredelitev vseh
potencialnih virov, ki jih lokalno okolje ponuja, ter upoštevanje omejitev, znotraj katerih je
še mogoče delovati brez negativnih posledic na prostor. S predstavljenimi rešitvami želim
doseči praktično vrednost naloge, hkrati pa je naloga zasnovana k aplikativni uporabnosti.
V nalogi je opredeljen naravni potencial obnovljivih virov energije ter izkoristljiv
potencial, ki ga ima okolje Občine Mirna Peč. V okviru teh dveh potencialov so prikazane
tudi omejitve pri izkoriščanju obnovljivih virov energije. Predstavljeno je tudi stanje
trenutne energetske oskrbe in bilanca občine ter primerjava trenutne oskrbe z rabo in
izkoriščanjem energije iz obnovljivih virov energije.
1.2 Delovna hipoteza
Ključno vprašanje zaključne seminarske naloge je, ali je možna popolna energetska
samooskrba v Občini Mirna Peč in ali je mogoče zadovoljiti vse energetske potrebe iz
obnovljivih virov energije. Trenutna energetska oskrba temelji tako na obnovljivih kot
neobnovljivih virih energije. Toplotna energija, ogrevanje stanovanjskih in gospodarskih
objektov, temelji večinoma na obnovljivih virih energije (biomasa, sončna energija) ter
kurilnem olju.
1
Delovne hipoteze, ki izhajajo iz navedenega, so:
1. Energetska samooskrba v Občini Mirna Peč je dosegljiva v 100 % z izkoriščanjem
vseh naravnih danosti, ki jih okolje občine ponuja, brez negativnih vplivov nanj.
2. Energetska samooskrba bo, v primeru trajnostnega načrta samooskrbe z energijo,
temeljila na lesni biomasi ter sončni energiji, del pa bi pripomogla tudi
hidroenergija.
3. Trajnostni načrt preskrbe z energijo bo zagotovil vsaj 20 »zelenih« delovnih mest.
1.3 Metodologija dela
Zaključna seminarska naloga temelji na regionalnogeografskem metodološkem pristopu.
Ta poudarja nujnost sinteznega pristopa proučevanja regionalnih sestavin in povezav pri
antropogenem preoblikovanju okolja. Preučevanje geografskega okolja je enotno zaradi
tesnih zvez oziroma součinkovanja med naravnimi ter družbenimi sestavinami okolja.
Območje izbrane občine je obravnavano kot odprt pokrajinski sistem, v katerega vstopajo
naravni snovno-energetski vnosi, le-ti pa se s pomočjo energije preobrazijo in iz njih
pridobijo snovno-energetski iznosi (Plut, 2004).
Nalogo sestavljajo trije osnovni stebri. Prvi steber predstavljajo t. i. teoretične osnove. Lete zajemajo povezavo med naravnimi viri, njihovim izkoriščanjem ter neposrednimi in
posrednimi vplivi izkoriščanja na okolje. Teoretični del torej temelji na povzemanju
spoznanj iz literature. Drugi del seminarske naloge temelji na preučitvi trenutnega stanja
okolja, potenciala obnovljivih virov energije vsakega posameznega sklopa posebej, t. i.
potencial biomase, hidroenergetski potencial itd. Zadnji del temelji na določitvi ukrepov za
dosego trajnostne energetske oskrbe v izbrani občini, ki temelji zgolj na virih, ki se
nahajajo znotraj meja občine, in katerih izkoriščanje ne presega meje, preko katere bi lahko
rekli, da so učinki izkoriščanja za okolje že negativni.
Pristop k problematiki je modelski, pri čemer je obravnavan sam potencial obnovljivih
virov energije znotraj meja občine, možnosti za izkoriščanje tega potenciala ter omejitve,
ki jih postavlja okolje. Podatki so pridobljeni iz evidenc upravnih služb, urejevalcev
prostora ter iz nekaterih že opravljenih analiz. Manjkajoči podatki oziroma podatki, ki v
evidencah javnih služb ne obstajajo ali niso dostopni, so dopolnjeni z rezultati ankete.
Rezultati naloge so podani tudi v kartografski obliki.
2. Naravni viri, trajnostni (sonaravni) razvoj
2.1 Naravni viri
Naravni viri predstavljajo sestavine okolja, surovine ter energije, ki jih je človek začel
uporabljati za zadovoljevanje lastnih potreb; lahko rečemo, da naravne vire definira človek
in ne narava. Pred človekovo uporabo gre le za skupne zaloge planeta. Da določen
element, najden v naravi, bodisi organski ali anorganski, lahko poimenujemo kot vir, mora
izpolnjevati dva predpogoja:
1. obstajati morata znanje in tehnična usposobljenost, ki omogočata izkoriščanje in
rabo elementa;
2. obstajati mora povpraševanje po elementih.
2
Naravne vire lahko tako delimo na dva dela oziroma dva osnovna tipa, ki se razlikujeta po
času njunega razvoja. Prvi tip so obnovljivi naravni viri. Gre za snovi, ki so, gledano z
antropološkega vidika, obnovljive v primerno kratkem obdobju. Mednje štejemo
neposredno sončno energijo, posredno sončno energijo ter geotermično energijo. Posredna
sončna energija obsega veter, plimovanje, morske tokove, energijo vodotokov ter biomaso.
Gledano kot celoto, obnovljivi naravni viri tako zajemajo vodo, zrak, živali in rastline,
sončno sevanje, moč vetra in energijo valovanja. Znotraj obnovljivih naravnih virov je
postavljena še ena delitev, katere meja je zopet človek. V prvo skupino spadajo tisti
obnovljivi naravni viri ali prilivi, ki niso odvisni od delovanja človeka (sončna energija),
ter prilivi, ki so neomejeno obnovljivi, če njihova uporaba ostane pod njihovo
zmogljivostjo obnavljanja. Tok obnavljanja lahko prekinemo s prekomernim izkoriščanjem
ali drugače, kadar je izkoriščanje večje od regeneracije (Plut, 2004).
Drugi tip predstavljajo neobnovljivi viri in obsegajo snovi, ki nastajajo počasi skozi več
milijonov let. Gledano z antropološkega vidika so obravnavani kot zaloge in predstavljajo
fizične omejitve v količini, ki jih lahko uporabimo Če spregledamo antropološki pogled na
naravne vire, bi lahko rekli, da sta oba tipa naravnih virov obnovljiva (Plut, 2004).
2.2 Trajnostni (sonaravni) razvoj
Komponenta okolja je poleg ekonomske in socialne komponente vključena v sodobno
poimenovanje človekovega napredka. Za doseganje človeškega blagostanja je torej
potrebno doseči kakovostno bivalno okolje, kar pa je možno le z razvojem okolja ali
drugače, s trajno rabo naravnega kapitala. Trajnostnost tako označuje ohranjanje
zmogljivosti sistema ekonomije ter okolja za zadovoljevanje potreb človeka v prihodnosti,
kjer se kakovost tako na strani okolja kot na strani življenja človeka ne bi zmanjševala. Tak
potek omogoča trajnostni razvoj. Z izrazom trajnostnost je poudarjena težnja po trajnem
ohranjanju naravnega kapitala in dolgoročno zasnovano delovanje gospodarstva in družbe.
Ključno izhodišče predstavlja prilagajanje človeka omejitvam, ki jih postavlja okolje.
Pomen besede sonaravnost pa je v primerjavi z izrazom trajnostnost ožji in predstavlja
udejanjanje načel varstva okolja in narave ali drugače, na okoljsko trajnostnost.
Sonaravnost pomeni način ohranjanja naravnega kapitala, torej naravi in geografskemu
okolju trajno prilagojeno delovanje družbe. Glavna razlika med izrazoma je, da je pri
pojmu trajnostnost označena tudi časovna komponenta, medtem ko je pri pojmu
sonaravnost, označen predvsem način gospodarjenja, ki je skladen z naravo (Plut, 2007).
Sonaravni razvoj je definiran kot gospodarski razvoj, ki je skladen z omejitvami okolja. Je
smer razvoja, ki poleg ekonomske komponente poudarja tudi okoljsko in kjer je
poudarjena medgeneracijska solidarnost. Glavna težnja sonaravnega razvoja je tako
doseganje kakovostnega okolja ter ohranjanje naravnih virov in omogoča dolgoročni obstoj
človeka in drugih vrst (Plut, 2007).
3
Temeljni okoljski cilji sonaravnega razvoja (Plut, 2002):
1. kakovosten regionalni razvoj v okviru fizičnih omejitev;
2. upoštevanje okoljskih stroškov proizvodnje in potrošnje v prid določanju cene
proizvodov in storitev;
3. minimizacija rabe neobnovljivih naravnih virov;
4. raba obnovljivih virov v okviru regeneracijskih sposobnosti;
5. ohranjanje naravne rodovitnosti prsti;
6. zmanjševanje emisij pod asimilacijskimi sposobnostmi ekosistemov;
7. preprečevanje pritiskov na okolje namesto zmanjševanja okoljskih posledic in
načelo najmanjšega možnega okoljskega tveganja.
2.3 Sonaravno zasnovani prostorski razvoj
Obstoječi pristop človeka v zadnjem obdobju, ki bi ga lahko poimenovali kar antropocen,
je prekomerno izčrpavanje naravnih virov in pritiskov na okolje. Slednji se kažejo
predvsem v zmanjševanju biotske raznovrstnosti, vse pogostejših naravnih katastrofah,
podnebnih spremembah itd. Potrebna je reforma sodobnega časa in prehod iz okoljsko
obremenjujoče družbe v družbo, ki deluje v skladu, kar prostor dopušča. V prostorsko
načrtovanje je potrebno vključiti še vrednost narave, pri vsem tem pa je ključna okoljska
etika. Le-ta predstavlja osnovo sonaravne paradigme in pomeni, da gradimo okoljsko
politiko, ki upošteva zakonitosti tako narave kot družbe in načelo pravičnosti. Okoljsko
etiko označujejo zlasti (Plut, 2002):
1.
2.
3.
4.
5.
6.
medgeneracijska solidarnost,
planetarna enakost,
okoljska odgovornost,
biotska odgovornost,
ravnovesje okoljskih ciljev napredka z drugimi cilji,
prostorska dostopnost.
Sonaravni razvojni model, izhajajoč iz vrednot, ki jih nosi okoljska etika, je zasnovan na
organizaciji materialnega življenja človeštva v okviru okoljskih omejitev (Plut, 2002).
4
3. Regionalnogeografski oris Občine Mirna Peč
3.1 Fizičnogeografske značilnosti Občine Mirna Peč
3.1.1
Lega in položaj
Občina Mirna Peč spada v statistično regijo jugovzhodna Slovenija. Njena površina znaša
48 kvadratnih kilometrov in se po površini uvršča na 137. mesto med slovenskimi
občinami (SURS, 2010). Današnji obseg občine sega v leto 1998, ko se je takratna
Krajevna skupnost Mirna Peč odcepila od Mestne občine Novo mesto. V tem obdobju so
se od Občine Novo mesto odcepili tudi Dolenjske Toplice in Žužemberk (Pust, 1999).
Ozemlje Občine Mirna Peč zajema tri doline; globodolsko, mirnopeško in šentjursko
(Občina Mirna Peč, 2013). Kot v preteklosti je tudi danes področje Mirne Peči razdeljeno
na pet katastrskih občin: Hmeljčič, Mirna Peč, Zagorica, Golobinjek in Globodol (Pust,
1999).
Občino na vzhodu in jugovzhodu omejuje Mestna občina Novo mesto, v ozkem pasu na
jugu meji na Občino Straža, na jugozahodu na Občino Žužemberk, na zahodu,
severozahodu in severu meji na Občino Trebnje, na severovzhodu pa na Občino Mokronog
– Trebelno (Geopedia, 2013).
Karta 1: Občina Mirna Peč s sosednjimi občinami
5
3.1.2 Reliefne značilnosti
Karta 2: Relief Občine Mirna Peč
Povprečna nadmorska višina občine znaša 291 metrov. Najnižja točka se nahaja na
kraškem polju Globodol, na nadmorski višini 189 metrov (GURS, 2006). Globodol nima
površinskih voda, a je poglobljeno do gladine visoke kraške vode (Komac, Natek, Zorn,
2008). Najvišji deli občine se zahodno od osrednje mirnopeške doline ter na skrajno
severovzhodnem delu. Osrednji del tako tvori hrib Golobinjek, ki hkrati v Občini Mirna
Peč predstavlja tudi najvišji vrh s 461 metri nadmorske višine. Vendar pa to ni najvišja
nadmorska višina, ki jo najdemo v občini. Le-ta se nahaja na že prej omenjenem
severozahodnem delu, kjer najdemo najvišjo točko (ta znaša 472 metrov nad morjem),
vendar je vrh hriba, kateremu ta višina pripada, izven meja občine (GURS, 2006). Osrednji
del občine tvori, poleg Golobinjeka, še mirnopeška dolina, kjer teče reka Temenica. Izvir
reke se nahaja v zatrepni dolini Zijalo, ki se začne s strmim odsekom nad izvirom. Slednji
se nahaja pod pečino, ki sega 33 metrov nad samim izvirom. Reka večinoma teče po
6
uravnanem reliefu, kar dokazuje nizek padec reke, saj se reka na svoji, več kot 8kilometrski poti spusti za 13 metrov.
3.1.3
Rastje
Najbolj razširjena združba na območju Občine Mirna Peč je združba bukve in navadnega
tevja (Hacquetio-Fagetum). Pokriva namreč 738 hektarjev površine (Biološki inštitut …,
2003). Od drevesnih vrst prevladuje bukev (Fagus sylvatica), posamično pa so prisotne
tudi druge drevesne vrste, ki uspevajo v gozdovih navadnega gabra. To so graden (Quercus
petraea), navadni gaber (Carpinus betulus), maklen (Acer campreste), češnja (Prunus
avium), brek (Sorbus torminalis) in smreka (Picea abies). Zadnja je primešana posamično
ali skupinsko. Grmovna plast je dobro razvita, zeliščna plast pa pokriva od 60 do 80 %
talnega površja (Košir, 1962).
Na 674 hektarjih površine se razprostira združba bukve in pravega kostanja (Castaneo
sativae-Fagetum sylvaticae) (Biološki inštitut …, 2003). Imenujemo jih tudi zmerno
kisoljubni bukovi gozdovi. V drevesni plasti prevladuje bukev (Fagus sylvatica),
posamično ali v manjših skupinah pa najdemo graden (Quercus petraea) in pravi kostanj
(Castanea sativa). Na suhih rastiščih najdemo tudi rdeči bor (Pinus silvestris), na
vlažnejših smreko (Picea abies), v nižjih nadmorskih višinah pa je pogosto primešan
navadni gaber (Carpinus betulus). Grmovna plast je slabo razvita, zeliščna plast pa je zelo
neenakomerno razvita (Marinček, Zupančič, 1995).
Združba navadnega gabra in borovnice (Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli) zajema 653
hektarjev (Biološki inštitut …, 2003). Pravimo mu tudi kisoljubni gozd navadnega gabra.
Drevesno plast gradijo graden (Carpinus betulus), dob (Quercus robur), navadni gaber
(Carpinus betulus), češnja (Prunus avium), lipovec (Tilia cordata), beli javor (Acer
pseudoplatanus), smreka (Picea abies) ter bela jelka (Abies alba). Grmovna plast je slabše
razvita. Večinoma jo sestavljata predvsem podmladek navadnega gabra in smreke, ki
zastre redke grmovnice. Zeliščna plast pokriva od 70 do 90 % talne površine (M. Wraber,
1969; cv: Marinček, 1994).
Združba navadnega gabra in dišeče lakote (Asperulo odoratae-carpinetum betuli) pokriva
366 hektarjev (Biološki inštitut …, 2003). Gre za drugotno gozdno združbo, ki je nastala
na rastiščih podgorskih bukovih gozdov. Od drevesnih vrst prevladujejo navadni gaber
(Carpinus betulus), maklen (Acer campestre) in češnja (Prunus avium). Pojavljajo se tudi
dob (Quercus robur) in graden (Quercus petraea), posamično pa so primešani še smreka
(Picea abies), bukev (Fagus sylvatica), lipovec (Tilia cordata), bela jelka (Abies alba), cer
(Quercus cerris). Grmovna in zeliščna plast sta dobro razviti (M. Wraber, 1969).
Združba navadnega gabra in bele jelke (Abio albae-Carpinetum betuli) pokriva 309
hektarjev (Biološki inštitut …, 2003). Drevesno plast sestavljajo graden (Quercus petraea),
dob (Quercus robur), navadna smreka (Picea abies), bela jelka (Abies alba) in navadni
gaber (Carpinus betulus). Posamično so prisotni še češnja (Prunus avium), maklen (Acer
compreste) ter lipovec (Tilia cordata). Smreke je vedno več, predvsem zaradi človekovega
vpliva, jelka pa se pojavlja večinoma posamično. Grmovna plast je dobro razvita, njena
pokrovnost (10 do 80 %) pa je odvisna od načina gospodarjenja. Zeliščna plast je zelo
dobro razvita (Marinček, 1994).
7
Karta 3: Gozdne združbe na območju Občine Mirna Peč
3.1.4 Klimatske značilnosti
Podnebje Mirne Peči lahko opredelimo kot zmerno celinsko. Po Koopenovih merilih spada
med Cfb podnebja ali zmerno topla vlažna podnebja s toplim poletjem. Povprečne
temperature najhladnejšega meseca so med 0 in -3°C, najtoplejšega pa med 15 in 20°C.
Preučevana občina se po Ogrinovi klasifikaciji podnebja v Sloveniji nahaja na prehodnem
območju med zmernim celinskim podnebjem osrednje ter zmernim celinskim podnebjem
vzhodne Slovenije. Podatek o povprečni letni količini padavin podnebje na preučevanem
območju bolj nagiba tehtnico k zmernemu celinskemu podnebju osrednje Slovenije.
Povprečna količina padavin za obdobje 1961-1990 znaša med 1200 in 1300 mm padavin
(Geografski atlas Slovenije, 1998). Značilne so višje oktobrske temperature od aprilskih,
prav tako je značilen celinski padavinski režim, kjer je več padavin v poletnih mesecih
(plohe in nevihte), najmanj pa pozimi. Sekundarni višek padavin je jeseni, povprečna letna
količina padavin pa se giblje med 1000 in 1300 mm padavin in se proti vzhodu države
zmanjšuje (Ogrin, 2006; ARSO, 2006). Povprečna letna temperatura zraka se giblje med 8
in 12°C , povprečno trajanje snežne odeje pa znaša med 40 in 60 dnevi.
Z vidika izkoriščanja sončne energije je najpomembnejši faktor sončno obsevanje. Trajanje
sončnega obsevanja je v Sloveniji med 1600 in 2000 urami. Za preučevano območje znaša
povprečno sončno obsevanje med 1840 in 2020 urami letno v obdobju 1971-2000. Celotno
sončno obsevanje je na območju Slovenije v povprečju med 3600-8800 MJ/m2 osončene
površine. Večina, 75% te energije, je na voljo med aprilom in oktobrom. Preučevano
8
območje letno prejme med 4400 in 4500 MJ/m2 kvaziglobalnega obsevanja (vsota
direktnega, difuznega in odbitega sončnega obsevanja nagnjenih površin) (Arkar, Medved,
2009).
3.1.5
Hidrološke značilnosti
Po mirnopeški dolini teče reka Temenica. Je kraška reka, ki do svojega izliva v reko Krko
dvakrat ponikne. Po Gamsu reka Temenica spada v Dinarske planote celinske Slovenije,
nizke Dinarske planote, Dolenjsko podolje s Turjaško pokrajino (Belec, 1999). Izvira na
južnih pobočjih Posavskega hribovja in nato teče do Dolenjskih Ponikev, kjer prvič
ponikne. Njen kraški izvir se nahaja v Zijalu. Reka nato prečka mirnopeško dolino vse do
ponora v Goriški vasi. Zadnji izvir se nahaja v Luknji pri Prečni, od koder nato teče do
izliva v Krko. Reka Temenica ima dežno-snežni režim. Značilen je spomladanski snežni
pretočni višek, ki presega jesenskega deževnega. Poletni pretoki so nižji od zimskih, kar je
posledica visokih temperatur in visoke evoapotranspiracije. Pri tem režimu ločimo dve
različici, kraško-submediteransko in subpanonsko (Ogrin, Plut, 2009). Slednji je tudi režim
reke Temenice. Zgodnjepomladanski in poznojesenski viški so praviloma izenačeni, glavni
nižki so poleti, drugi pa pozimi. Nadpovprečna količina vode je med februarjem in aprilom
ter med oktobrom in decembrom. Nižki so po navadi med majem in septembrom (Dolinar,
Frantar, Hrvatin, 2008).
Graf 1: Pretok reke Temenice, Rožni vrh, 1961-1990
Pretok reke Temenice
(Rožni vrh, 1961-1990)
pretok [m3/s]
1.5
1
0.5
0
jan
feb mar apr maj jun
jul
avg sep
okt nov dec
Vir: ARSO, 2012
Graf 2:Maksimalni pretoki reke Temenice, Rožni vrh, 1961-1990
Maksimalni pretoki reke Temenice
(Rožni vrh, 1961-1990)
pretok [m3/s]
15
10
5
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov dec
Vir: ARSO, 2012
Druga površinska voda je Poljanski potok oziroma Igmanca, ki se mu pol kilometra pred
Poljanami pridruži Kamen potok izpod Okroglice/Laz. Tretja, globodolska dolina, nima
9
površinske tekoče vode, ima pa dve podzemni, ki se odtekata v porečje Krke (Fejzić,
2011).
3.2 Družbeno-geografske značilnosti Občine Mirna Peč
3.2.1 Prebivalstvo
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ima Občina Mirna Peč skupaj 2846
prebivalcev, od tega 1442 moških in 1404 žensk (Statistični …, 2013). Gostota poselitve je
v letu 2013 znašala 59 prebivalcev na km2; torej je tu gostota poselitve manjša kot v celotni
državi.
Povprečna mesečna bruto plača znaša 1323,69 €, delovno aktivnih je 362 prebivalcev
(Statistični …, 2013)
3.2.2 Naselja in poselitev
Občina Mirna Peč obsega skupaj 28 naselij: Biška vas, Čemše, Dolenja vas pri Mirni Peči,
Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Globočdol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji
Podboršt, Goriška vas, Grč Vrh, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal,
Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri
Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči in
Vrhpeč (Pust, 1999).
Največje naselje je Grč Vrh in ima hkrati najmanjše število prebivalcev (glej tabela 1).
Največ prebivalstva v občini ima naselje Mirna Peč (glej tabela 1). Gre za drugo največje
naselje, vanj pa se uvrščajo tudi Češence, Ivanja vas, Rogovila in Šranga. Stari del naselja
se je razvil na levem bregu reke Temenice, medtem ko so se novejši deli razvili v bližini
železniške postaje (GURS, 2006). Ta del naselja tvorita Marof in Postaja, skupaj pa lahko
ta del poimenujemo kar Zgornja Mirna Peč.
V občini Mirna Peč se nahaja 1139 stanovanj, večinoma zgrajenih v 80. letih prejšnjega
stoletja (glej graf 3). Skupno od teh 1139 stanovanj je 1026 opremljenih z vodovodom,
1067 je priključenih na električno omrežje, centralno ogrevanje ima 705 stanovanj, le 257
pa jih ima kanalizacijo (Statistični …, 2013)
4. Politike za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije
4.1 Evropska unija
Evropska unija je, predvsem v 80. in 90. letih, izdala kar nekaj dokumentov na področju
obnovljivih virov energije v obliki raznih direktiv, smernic in priporočil. Namen le-teh je
bilo povečanje rabe obnovljivih virov energije (OVE) na področju zagotavljanja oskrbe z
energijo.
V Zeleni knjigi 'Energija prihodnosti – Obnovljivi viri energije' so predlagani 4 elementi
strateške politike. Le-ti zajemajo povečanje deleža OVE v primarni energiji (do leta 2010
12 %), okrepitev sodelovanja med članicami na področju OVE, povečanje vpliva razvojne
politike ter poudarjeno ocenjevanje in kontrola razvoja uvajanja OVE.
Cilji Bele knjige 'Za strategijo in akcijski načrt Skupnosti – Energije za prihodnost: OVE'
so povečanje uporabe razpoložljivih možnosti, zniževanje emisij CO2 ter energetske
odvisnosti, razvoj racionalnih industrij in ustvarjanje delovnih mest.
10
Leta 2001 je bila sprejeta direktiva EU 2001/77/ES o promociji proizvodnje električne
energije iz OVE. Namen te direktive je vzpostavitev skupnih pogojev za promocijo in
povečanje deleža proizvodnje električne energije iz OVE na notranjem trgu električne
energije.
Slovenija je bila tudi podpisnica Energetske listine, s čimer se je zavezala k upoštevanju
okoljskih zahtev, stroškov in koristi pri oblikovanju in izvajanju lastnih energetskih politik.
Poudarek je na razvoju, rabi in promociji OVE, kar bi dosegli z različnimi finančnimi
injekcijami (davčne spodbude, direktne podpore, financiranje z nizko obrestno mero,
pomoč pri razvoju malih in srednje velikih podjetij, ki so aktivna na področju OVE, nizka
davčna stopnja za elektriko, pridobljeno iz OVE).
Hkrati se z direktivo 2003/87/ES leta 2005 uvede sistem trgovanja z dovolilnicami za
emisije CO2 za 4 gospodarske panoge, med katerimi je tudi energetika. Do leta 2007 so
države članice morale sprejeti program zmanjševanja emisij CO2. Slovenija je sprejela
Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov, ki velja tudi za proizvajalce električne
energije.
Junija 2005 je bila sprejeta Zelena knjiga o energetski učinkovitosti – Narediti več z manj.
Znižanje rabe energije za 20 % do leta 2020 v primerjavi s predvidevanji za to obdobje naj
bi dosegli s pristopi in mehanizmi, ki so opredeljeni v dokumentu.
Trajnost, varnost oskrbe in konkurenčnost so bili trije ključni cilji, ki bi jim morala slediti
evropska energetska politika. Ti cilji so bili zapisani v Zeleni knjigi o Evropski strategiji za
trajnostno, konkurenčno in varno energijo.
Energetska politika za Evropo poudarja povečanje zanesljivosti oskrbe, zagotavljanje
konkurenčnosti evropskih gospodarstev razpoložljive ter dostopne energije in spodbujanje
okoljske trajnosti ter boj proti podnebnim spremembam.
Leta 2009 je bila sprejeta Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz OVE.
Le-ta govori o spodbujanju rabe energije iz OVE ter o razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in
2003/30/ES. Cilj direktive je doseg 20 % deleža OVE v rabi končne energije in povečanje
deleža energije iz OVE v prometu na 10 % do leta 2020. Cilj za Slovenijo je za to isto
obdobje povečanje deleža energije OVE s 16 % na 25 % (Papler, 2013).
4.2 Slovenija
11.1.1996 je Državni zbor RS sprejel Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z
energijo (ReSROE). Resolucija je bila podpisana v času vključevanja Republike Slovenije
v evropske integracijske procese, hkrati pa je bila podpisnica Evropske energetske listine
in pogodbe o energetski listini. Resolucija temelji na doseganju dolgoročne zanesljivosti in
zadostnosti oskrbe ter učinkovitosti rabe, sprejemljivosti za zdravje, okolje ter čim manjše
tveganje, gospodarske učinkovitosti ter socialne ustreznosti in na koncu tehnološke
učinkovitosti in sposobnosti prilagajanja (Uradni list, 1996).
Razvoj, pravni okvir ter politika OVE so v Republiki Sloveniji opredeljeni v Energetskem
zakonu, Nacionalnem energetskem programu, podzakonskih aktih ter Akcijskem načrtu za
obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.
Zakonska osnova za izvajanje aktivne politike je prišla leta 1999 s sprejetjem Energetskega
zakona, sam zakon pa je bil do leta 2013 kar 10-krat popravljen, dopolnjen ali spremenjen.
Energetski zakon določa načela energetske politike, pravila za delovanje trga z energijo,
11
načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela
zanesljive oskrbe energije, pogoje za obratovanje energetskih postrojenj, pogoje za
opravljanje energetskih dejavnosti, urejeno izdajanje licenc in energetskih dovoljenj ter
organe, ki opravljajo naloge po določbah Energetskega zakona (Papler, 2013).
Z Nacionalnim energetskim program Slovenije za obdobje 2010 do 2030 so postavili
okvirje delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z energetsko oskrbo, ter postavili cilje in določili
mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k
zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi. Predstavljena je nova vizija energije
oziroma vloga in pomen le-te pri zagotavljanju določene kakovosti življenja s ciljem
izboljšanja ravnanja z energijo v tehnološkem, ekonomskem in okoljskem pomenu (Papler,
2013).
Cilji energetske politike so zagotavljanje (NEP 2010 – 2030) (Papler, 2013):
1.
2.
3.
4.
zanesljivosti oskrbe z energijo in energetskimi storitvami,
okoljske trajnosti in boja proti podnebnim spremembam,
konkurenčnosti gospodarstva in družbe ter razpoložljive in dostopne energije,
socialne kohezivnosti.
Operativni cilji do leta 2030 glede na izhodiščno leto 2008 (Papler, 2013):
1. 20 % izboljšanje učinkovite rabe energije do leta 2020 in 27 % izboljšanje do leta
2030;
2. 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije do leta 2020 oziroma 30 % do leta
2030;
3. 9.5 % zmanjšanje emisij TGP do leta 2020 in 18 % zmanjšanje do leta 2030;
4. zmanjšanje energetske intenzivnosti za 29 % do leta 2020 in za 46 % do leta 2030;
5. zagotoviti 100 % delež skoraj nič energijskih stavb med novimi in obnovljenimi
stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do leta 2018;
6. zmanjšanje uvozne odvisnosti ne več kot 45 % do leta 2030 in raznovrstnost virov
oskrbe z energijo na enaki ali boljši ravni od sedanje;
7. izboljšanje mednarodne energetske povezanosti Slovenije za večjo raznovrstnost
virov energije, dobavnih poti in dobaviteljev ter nadaljnjo povezanost s sosednjimi
energetskimi trgi.
Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz OVE je določila, da mora vsaka
članica sprejeti nacionalni akcijski načrt za OVE za obdobje od 2010 do 2020. Z direktivo
so potrdili 2 cilja, in sicer 20 % delež OVE v skupni rabi bruto končne energije in obvezni
10 % delež OVE v prometu. Na podlagi te direktive je vlada RS julija 2010 sprejela
Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020. Slovenija mora v okviru
nacionalne politike OVE do leta 2020 doseči vsaj 25 % delež OVE v rabi bruto končne
energije (Akcijski načrt za …, 2010).
V okviru akcijskega načrta za OVE so predstavljeni ukrepi za izpolnitev zahtev Direktive
2009/28/ES tudi z upravnimi postopki in prostorskim načrtovanjem (Papler, 2013).
3. Spodbude
Eko sklad je z Javnim pozivom za kreditiranje okoljskih naložb občin 52LS14 namenil
sredstva v višini 8 milijonov €. Poziv je namenjen vsem občinam Republike Slovenije za
njihove okoljske naložbe, ki izpolnjujejo določene pogoje. Kredit je namenjen financiranju
celotnih naložb ali v projektu opredeljene faze naložb (Eko sklad, 2014).
12
Občina Mirna Peč bi morala črpati sredstva iz omenjenega sklada predvsem za energetske
naložbe, ki so v skladu z bodočim trajnostnim razvojem oziroma konceptom razvoja
občine. Naložbe bi torej morale biti usmerjene predvsem v izgradnjo sistemov za daljinsko
oskrbo z energijo, energetsko obnovo obstoječih objektov v lasti občine ter obnovo
obstoječe razsvetljave.
Javni poziv 52LS14 omogoča financiranje za postavitev, rekonstrukcijo, razširitev
sistemov in naprav za ogrevanje, hlajenje prostorov ter pripravo sanitarne vode v primeru
uporabe obnovljivega vira energije kot primarni energent. Zajeta je tudi izgradnja ali
rekonostrukcija objektov in naprav za so-proizvodnjo toplote, hladu in električne energije.
Iz vidika smeri razvoja občine je tudi pomembna točka izgradnja razvoda sistema za
daljinsko oskrbo s toploto ali hladom.
Pogoj za obnovo obstoječe razsvetljave je zamenjava sijalk ali svetil, s katerimi se doseže
minimalni 30 % prihranek električne energije in ki omogočajo regulacijo osvetljevanja.
Sredstva so namenjena tudi obnovi stavb v lasti občine ali v primeru uporabe s strani
občine za izvajanje dejavnosti. Ukrepi zajemajo vgradnjo toplotne zaščite zunanjega ovoja
stavbe, vgradnjo sistemov ogrevanja in hlajenja z visokim izkoristkom energije, namestitev
učinkovite notranje razsvetljave, optimizacijo obstoječih ogrevanih in prezračevalnih
sistemov, vgradnjo sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka ter
ukrepe učinkovite rabe energije.
Kredit je odvisen od naložbe in se odobri v deležu od vrednosti priznanih stroškov naložbe,
najvišji delež pa znaša 90 % priznanih stroškov naložbe.
5. Obstoječe stanje v rabi energije v Občini Mirna Peč
Podatki iz konca leta 2012 (31.12.2012) navajajo, da je v Občini Mirna Peč skupaj 1139
stanovanj. Od tega je 1026 stanovanj opremljenih z vodovodom, 257 z kanalizacijo, 1067 z
električnim tokom (napeljavo) ter 705 z centralnim ogrevanjem (Statistični letopis
Republike Slovenije 2013, 2013).
Največ stanovanj (272) je bilo zgrajenih v obdobju med 1981 in 1990. Desetletje pred in
po omenjenem obdobju je bilo kar bogato z gradnjo stanovanj, saj je bilo v obdobju od leta
1971 do 2000 zgrajenih 595 stanovanj oziroma 52,24 % vseh stanovanj. Hkrati je potrebno
navesti tudi razmeroma visok delež stanovanj, zgrajenih pred letom 1960, saj delež znaša
32,31 % oziroma 368 stanovanj.
13
Graf 3: Stanovanja po letu zadnje prenove v Občini Mirna Peč
Stanovanja po letu zadnje prenove
60
Število stanovanj
50
40
30
20
10
0
do 1970
1971 - 1975
1976 - 1980
1981 - 1985
1986 - 1990
1991 - 1995
1996 - 2000
od 2001
Obdobje
Vir: Popis 2002, 2002
Po podatkih popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 je v občini Mirna Peč
več kot polovica stanovanj neobnovljenih, največ stanovanj pa je bilo deležnih prenove v
obdobju 1996-2000. Z vidika energetske oskrbe, torej izrabe energije in varčevanja z
energijo, je ta podatek zastrašujoč, saj so praviloma starejše stavbe energetsko manj
učinkovite oziroma je za vzdrževanje objekta (ogrevanje pozimi, hlajenje poleti) potrebno
bistveno več energije.
V gospodinjstvih je kar 80 % vse energije namenjeno za ogrevanje in oskrbo s toplo vodo,
pri čemer so s sodobnejšimi materiali in novimi tehnologijami varčnejše novejše hiše
oziroma so bile le-te prenovljene (izolacija, okna, vrata, ogrevalni sistemi). Pri vseh vrstah
objektov je pomembna toplotna izolativnost, kjer veliko prispeva debelina izolacijske
plasti, ki pa je odvisna od gradbenih možnosti in koeficienta toplotne prevodnosti
materiala, pri čemer mora biti vrednost slednje čim manjša da dosežemo večjo izolativnost
materiala. Starejše stavbe imajo razmeroma visok varčevalni potencial, saj lahko že samo z
izolacijskimi ukrepi zmanjšamo porabo energije za polovico (Director, 2008).
Manjša poraba energije v gospodinjstvih pomeni manjše obremenjevanje okolja.
Varovanje le-tega pa ni vedno nujno pogojeno z visokimi stroški, saj se investicije v
ukrepe sčasoma povrnejo. K varovanju okolja lahko prispevamo z (Director, 2008):
1. izboljšano toplotno zaščito starejših stavb in ustrezno toplotno zaščito novogradenj,
2. uporabo ogrevalnih naprav z visoko stopnjo izkoristka,
3. premišljeno uporabo energije za ogrevanje.
14
Graf 4: Poraba električne energije v Občini Mirna Peč (kWh)
Poraba električne energije (kWh)
2013
2012
Leto
2011
2010
Gospodinjstva
2009
Upravičeni odjemalci
2008
Javna razsvetljava
2007
2006
2005
0
1000
2000
3000
4000
kWh (x1000)
5000
6000
7000
Vir: Elektro Ljubljana, d. d., 2014
Povprečna poraba električne energije v obdobju od leta 2005 do 2013 je znašala 5.514.990
kWh, najvišja pa je bila v letu 2009, in sicer 5.966.114 kWh. Največje nihanje v porabi
med leti se pojavi pri porabi gospodinjstev, ki so hkrati tudi največji porabniki (povprečno
4.153.348 kWh). Zaznavna je tudi rast porabe električne energije pri javni razsvetljavi, kjer
se je le-ta v preučevanem obdobju več kot podvojila (2005-47.017 kWh, 2013-101.942
kWh), kar je posledica širitve sistema javne razsvetljave. Upravičeni odjemalci so v porabi
najbolj konstantni, saj je tu nihanje najmanjše. Povprečna poraba upravičenih odjemalcev
znaša 1.291.414 kWh.
5.1 Analiza empiričnega dela
V empiričnem delu raziskovalne naloge je obravnavanih 120 izpolnjenih anket občanov
Občine Mirna Peč. Ob tem je potrebno upoštevati, da ena izpolnjena anketa predstavlja en
objekt s centralno kurilno napravo, ne glede na ločenost gospodinjstev. Anketiranje je
potekalo v maju 2014. V analizi je zajetih 554 prebivalcev občine, kar predstavlja 19,2 %
celotne populacije (SURS, 2014). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v
Občini Mirna Peč 705 stanovanj opremljenih s centralnim ogrevanjem (Statistični letopis
2013, 2013). Z ozirom na ta podatek sem z anketami zajel 17 % stanovanj s centralnim
ogrevanjem. Povprečno število prebivalcev na stanovanjski objekt glede na podatke znaša
4,6 oseb, povprečna ogrevana površina pa 178,1 m2.
15
Tabela 1: Število prebivalcev po naseljih, 2014
Naselje v občini
Biška vas
Čemše
Dolenja vas pri Mirni Peči
Dolenji Globodol
Dolenji Podboršt
Globočdol
Golobinjek
Gorenji Globodol
Gorenji Podboršt
Goriška vas
Grč Vrh
Hmeljčič
Hrastje pri Mirni Peči
Jablan
Število prebivalcev
121
37
86
53
24
36
106
110
82
60
13
72
90
149
Naselje v občini
Jelše
Jordankal
Malenska vas
Mali Kal
Mali Vrh
Mirna Peč
Orkljevec
Poljane pri Mirni Peči
Selo pri Zagorici
Srednji Globodol
Šentjurij na Dolenjskem
Veliki Kal
Vrhovo pri Mirni Peči
Vrhpeč
Vir: SURS, 2014
Karta 4: Prikaz naselij glede na število anket
16
Število prebivalcev
31
36
71
72
38
1028
44
81
38
57
94
98
70
85
Največje število anket (74) je bilo izpolnjenih na območju naselja Mirna Peč, kar na prvi
pogled prikazuje neenakomerno porazdeljenost po celotni občini. Vendar pa je potrebno
upoštevati dejstvo, da gre za naselje z največjim številom prebivalcev (35,7 % vseh
prebivalcev občine) (SURS, 2014) ter je hkrati drugo največje naselje v celotni občini (600
ha) (GURS, 2006). Kraji brez izpolnjenih anket so: Dolenji Podboršt, Globočdol, Gorenji
Podboršt, Grč Vrh, Jordankal, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Šentjurij na
Dolenjskem in Vrhovo pri Mirni Peči. Skupno omenjena naselja zajemajo 474 prebivalcev,
kar predstavlja 16,5 % prebivalstva občine (SURS, 2014). Kraji Dolenji Podboršt,
Globočdol, Jordankal, Selo pri Zagorici ter Grč Vrh so po številu prebivalcev najmanjša
naselja, saj nima nobeno od omenjenih več kot 40 prebivalcev. Grč Vrh je hkrati tako
največje naselje v občini (616 ha) (GURS, 2006) in z najmanj prebivalci (13) (SURS,
2014).
Graf 5: Število stanovanjskih objektov po letu izgradnje
Število stanovanjskih objektov
45
40
35
Število objektov
30
25
20
15
10
5
0
1850-1949
1950-1959
1960-1969
1970-1979
1980-1989
Leto izgradnje
1990-1999
2000-2014
Brez odgovora
Z grafa 5 je razvidna prevlada stanovanj, zgrajenih med letoma 1970 in 1989 in sicer 53,3
% objektov. Po uradnih podatkih je bilo v obdobju med letoma 1971 in 1990 zgrajenih
39,9 % stanovanj. S tem lahko potrdim, da je bil z anketami zajet dober vzorec kljub
manjšim razlikam glede na podatke Statističnega urada RS. V 90. letih ter po letu 2000 se
je, v primerjavi s predhodnim obdobjem, gradnja nekoliko upočasnila.
59,2 % objektov, vključenih v raziskavo je bilo obnovljenih. Izmed preostalih je 16,7 %
objektov, ki so bili zgrajeni po letu 2000.
Kot mejnik za pogostost obnavljanja objektov sem postavil letnico 2000. Večino obnov
(80,3 %) je zajemalo obdobje po letu 2000, pred tem letom je bilo obnovljenih 12,7 %
stavb, 7 % pa je bilo obnovljenih dvakrat ali večkrat, torej pred in po letu 2000.
17
Graf 6: Vir ogrevanja
Vir ogrevanja
Lesna biomsa
Kurilno olje
Elektrika
Drugo
Lesna biomasa in kurilno olje
Lesna biomasa in elektirka
Elektrika in sončna energija
Lesna biomasa in sončna
energija
Kurilno olje in elektrika
Graf 6 prikazuje odstotne deleže, ki se nanašajo na vire ogrevanja. 80 objektov se ogreva
izključno z lesno biomaso, vendar pa se lesna biomasa pojavi tudi v kombinaciji s kurilnim
oljem, elektriko in sončno energijo. V tem primeru se število objektov, katerih glavni ali
dodatni vir ogrevanja je lesna biomasa, poveča na 99 objektov. Po podatkih Dimnikarstva
Mihelčič, ki na podlagi koncesije opravljajo dimnikarske storitve na področju Občine
Mirna Peč, se v občini 80 % uporabnikov energentov ogreva z lesno biomaso
(Dimnikarstvo Mihelčič, 2014). Z ozirom na ta podatek je moč zatrditi, da je vzorec
anketirane populacije dovolj reprezentativen za nadaljnje analize. Drugi najpogostejši vir
ogrevanja predstavlja kurilno olje. Le-ta je edini vir ogrevanja v 15 objektih, v kombinaciji
z drugimi viri pa se pojavi z lesno biomaso (14 objektov) in elektriko (2 objekta).
Elektrika, kot edini vir ogrevanja, se pojavi le v 2 primerih.
Tabela 2: Poraba energentov
Celotna
količina
Povprečna
poraba
Lesna biomasa
(m3)
Kurilno olje (l)
Elektrika
(kWh)
Sončna
energija (kWh)
1339
39150
30300
700
14,46
1223,44
5050
700
Najpogostejše zastopana oblika lesne biomase so polena, ki se pri anketirani populaciji
pojavi v 92,8 % (od tega izključno s poleni v 97,8 % in v kombinaciji z drugim
energentom v 2,2 % primerih). S sekanci se ogreva 4,1 % (od tega 25,0 % kombinira
sekance s poleni), peleti pa se pojavijo v skupaj 3,1 % objektov (od tega 33,3 % v
kombinaciji s poleni). Primera, kjer bi briketi predstavljali obliko lesne biomase, ni bilo.
18
Graf 7: Izvor lesne biomase
Izvor lesne biomase
Lasten gozd znotraj občine
Lasten gozd izven občine
Kupim v trgovini
Kupim od Gozdnega gospodarstva
Kupim od kmeta
Drugo
Lasten gozd znotraj in izven
občine
Lasten gozd znotraj občine in
kupim v trgovni
Lasten gozd znotraj občine in
kupim od Gozdnega gospodarstva
Lasten gozd znotraj občine in
kupim od kmeta
Kupim od Gozdnega gospodarstva
in kmeta
Graf 7 prikazuje izvor lesne biomase, ki se uporablja kot vir ogrevanja v Občini Mirna Peč.
V večini stanovanjskih objektov uporabljena lesna biomasa izvira znotraj meja občine. Od
skupno 96 anketiranih, ki se ogrevajo z lesno biomaso, se jih 65,6 % oskrbuje izključno z
lesno biomaso iz lastnega gozda oziroma je ta v lasti družinskega člana (znotraj ali izven
meja občine). 9,4 % anketiranih pa si lesno biomaso priskrbi iz lastnega gozda in z
nakupom pri kmetu, Gozdnemu gospodarstvu ali v trgovini. 25 % uporabnikov pa si lesno
biomaso izključno kupi in tudi gozda nima v lasti.
Na vprašanje o pripravljenosti uporabe skupne kurilne naprave (skupno ogrevanje več
objektov ali celotnega naselja) si anketiranci niso najbolj enotni. V splošnem pregledu vseh
odgovorov je najpogostejši sicer pozitiven odgovor, 43,3 %, 35 % anketirancev je na
vprašanje odgovorilo negativno, 21,7 % pa je neodločenih. Zanimiva pa je povezava med
tistimi, ki imajo lasten gozd, bodisi znotraj ali izven meja občine. Njihovi odgovori na to
vprašanje so zanimivi. V anketo je bilo zajetih 71 lastnikov gozdov. Od teh jih je bilo 36,6
% pripravljenih uporabljati skupno kurilno napravo.
Z anketnim vprašalnikom sem zajel 5 proizvajalcev električne energije, od tega štiri
lastnike sončne elektrarne ter enega hidroelektrarne. Skupna moč elektrarn znaša 102 kW,
skupaj pa proizvedejo 159.000 kWh na letni ravni. Glede na povprečno letno porabo v
obdobju od leta 2005 do 2013 (glej graf 6) in količino proizvedene električne energije
19
zadostimo le v 2,88 % potreb. Z vidika samooskrbe zadostimo celotni potrebi za javno
razsvetljavo, v 3,83 % in 12,31 % pa zadostimo porabi v gospodinjstvih ter porabi
upravičenih uporabnikov. Za prihodnje investicije bi se odločilo 60 % vprašanih, od teh pa
je večji delež tistih (54,17%), ki bi investirali samo v primeru finančne pomoči in
zagotovljenega odkupa električne energije. Izbira med sončno elektrarno in sistemom
kogeneracije je bila sicer precej podobna, vendar je bil prvi sistem z 51,39 % bolj pogosta
izbira. 5,56 % anketiranih bi se odločilo za oba sistema.
6. Potencialna raba lokalnih virov
6.1 Lesna biomasa
Podatki o površini gozdov se sicer med različnimi viri razlikujejo, vendar vsi nakazujejo
visok delež gozda in Slovenijo uvrščajo med najbolj gozdnate države v Evropi. Gozdovi
namreč prekrivajo 62 % površja (1.250.000 ha), kar Slovenijo uvršča na tretje mesto v
Evropi, takoj za Finsko in Švedsko. Prav tako je naša država v vrhu po deležu zasebnih
gozdov (4. mesto) in po deležu žensk v lastniški strukturi. Pri slednjem zaseda prvo mesto
(Medved in sod., 2011). Po podatkih zavoda za gozdove je delež gozda nekoliko manjši, in
sicer znaša 58,4 % (1.184.526) (Zavod za gozdove …, 2012).
Izraz biomasa se v mednarodni terminologiji uporablja za trdna goriva, izraz biogorivo pa
predstavlja tekoča in plinasta goriva, pridobljena iz biomase. K lesni biomasi se uvrščajo
les, gozdni ostanki ter ostanki pri industrijski predelavi lesa (žaganje, lubje, krajniki in
lesni prah).
Lesna biomasa se v energetske namene uporablja v obliki polen, sekancev, klafter,
žagovine, briketov ter peletov. Sekanci predstavljajo drobljen ali mlet, po navadi manj
vreden les, veje in grmičevje. Briketi ter peleti so oblika stiskancev, enake velikosti in
oblike. Izdelani so iz suhega žaganja ter prahu.
Kurilnost lesne biomase določa vsebnost vlage. Lesna vlažnost je določena kot razmerje
med maso vode in suhega lesa, v katerem se voda nahaja. Vsebnost vlage lahko niha med
samimi vrstami dreves. Pri smrekovini lahko vlažnost dosega vrednosti med 150 in 200 %,
les bukve pa dosega do 50 %.Obe vrednosti se nanašata na sveži les. Pri delno osušenem
lesu se vsebnost vlage nahaja med 25 in 35 %, pri zračno sušenem lesu pa do 15 %. Les
brez vlage oziroma absolutno suh les dobimo s sušenjem pri 103°C od 24 h do 48 h
(Oman, 2005).
6.1.1 Lesna zaloga v Sloveniji
Lesna zaloga v gozdovih v Sloveniji znaša 416.000.000 m3 oziroma 332 m3/ha. V letu
2005 je posek le 0,8 % od skupne lesne zaloge oziroma skupaj 3.300.000 m3, kar na hektar
letno znaša 2,6 m3. V zadnjih dveh desetletjih so bili slovenski gozdovi deležni visoke
akumulacije lesne zaloge, 83,5 m3/ha letno (Medved in sod., 2011). Kot so podatki o
površini gozdov med viri drugačni, se prav tako razlikujejo podatki o lesni zalogi. Po
podatkih Zavoda za gozdove Slovenije lesna zaloga znaša 337.816.717 m3 oziroma 285
m3/ha. Letni prirastek znaša 7,10 m3/ha, skupni letni možni posek pa znaša 5.748.834 m3
(Zavod za gozdove Slovenije, 2012).
6.1.2 Lastništvo gozda v Sloveniji
75% gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti, 22 % v lasti države, ostalo v lasti občin (Zavod
za gozdove …, 2014). Povprečna velikost posesti se zaradi deljenja posesti in dedovanja
20
zmanjšuje, število lastnikov narašča, odvisnost od gozdov ter posekanega lesa pa se prav
tako zmanjšuje. Skupaj vodi v zmanjšano realizacijo možnega poseka, saj je ta v povprečju
nižja od dejanske zmogljivosti (Medved in sod., 2011).
Drobna zasebna gozdna posest prevladuje od zemljiške odveze po letu 1848, ko je
presegala 75 % gozdov. V 20. stoletju je bil gozd še v večini v lasti malih zasebnih
lastnikov gozdov, delež gozdne veleposesti pa je dosegal 30 %. Državni delež ter delež
upravnih enot je dosegal 4 %, 6 % gozdov je bilo v lasti cerkve, 8 % pa v lasti vaških
skupnosti. Z nacionalizacijo po drugi svetovni vojni je bila veleposest razlaščena, kmečka
in ostala zasebna last pa omejena z velikostjo. Tako se je v obdobju od leta 1960 do 1990
delež gozdov v zasebni lasti ustalil pri 66 %. Proces denacionalizacije je prinesel
povečanje deleža zasebnega lastništva gozdov in je do konca postopka dosegla skoraj 80 %
(Medved in sod., 2011).
6.1.3
Gozdnogospodarsko načrtovanje
Skupek usklajevanja med ekologijo, tehniko in tehnologijo, ekonomiko ter zasebnimi in
javnimi interesi pri gospodarjenju z gozdovi predstavlja gozdnogospodarsko načrtovanje
(Medved in sod., 2011).
Slednje ima ključno vlogo v razvoju in preobrazbi gospodarjenja z gozdovi. Oblikovanje
ciljev in nalog gozdnogospodarskega načrtovanja so se oblikovali postopoma, sprva le kot
ugotavljanje stanja gozdov, nato je sledilo obdobje regulacije trajnosti donosov lesa,
kasneje in razmeroma pozno pa se je oblikovalo proizvodno načrtovanje. Današnje
načrtovanje je integralno načrtovanje mnogonamenskega in sonaravnega gospodarjenja z
gozdovi. Mnogonamenskost gozdov je uresničljiva le s sonaravnim ravnanjem z gozdovi.
Oba termina, sonaravnost in mnogonamenskost, sta danes zapisana v zakonodaji vseh
gozdarsko naprednih držav (Gašperšič, 1995).
Izraz mnogonamenskost prinaša istočasno uresničevanje ciljev na isti površini gozda in z
notranje usklajenim sistemom vseh gozdnogospodarskih ukrepov, ki se tako razširja na vse
dejavnosti v gozdu. Zajema skrb za reprodukcijo funkcij gozdov in s tem regulira
vzajemne odnose med potrebami človeka in možnostmi okolja. Temeljna proizvodna
dejavnika sta prostor in čas. Proizvodna obdobja po večini presegajo 100 let, zaradi česar
lahko gozdnogospodarsko načrtovanje uvrstimo v dolgoročno načrtovanje (Gašperšič,
1995).
V ožjem pomenu gozdnogospodarsko načrtovanje zajema izdelavo veliko prostorskih
gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij in načrtov
gozdnogospodarskih ter izvedbenih gozdnogojitvenih načrtov. Z Odlokom o določitvi
gozdnogospodarskih enot v Republiki Sloveniji so območja določena kot ekosistemske
celote. Imamo 14 gozdnogospodarskih območij, ki jih gradi 233 gozdnogospodarskih enot,
le-te pa se delijo na oddelke in odseke, ki obsegajo 10 hektarjev gozdnih površin (Medved
in sod., 2011).
6.1.4
Umestitev Občine Mirna Peč v območno enoto
Občina Mirna Peč se prostorsko umešča v Območno enoto Novo mesto, ki zajema 6
krajevnih enot s 37 revirji. Skupna površina območja znaša 152.238,35 ha. Gozd pokriva
64 % območja. Poleg občine Mirna Peč zajema območje tudi Mestno občino Novo mesto,
občine Žužemberk, Dolenjske Toplice, Semič, Črnomelj in Metlika ter dele občin Ivančna
Gorica, Trebnje, Škocjan in Šentjernej (Zavod za gozdove Slovenije, 2008).
21
6.1.5 Preučitev možnosti samooskrbe z lesno biomaso v Občini Mirna Peč
Občina Mirna Peč je bogata z gozdovi. Le-ti namreč preraščajo 2703,26 ha (glej karta 5)
površine oziroma 56,27 % celotne površine občine (Zavod za gozdove Slovenije, 2005,
2009; GURS, 2006), kar je pod slovenskim povprečjem, a hkrati predstavlja visok
potencial za energetsko samooskrbo. Podatki o gozdnatosti se nanašajo na leto 2005 za
GGE Soteska in na leto 2009 za GGE Novo mesto - sever.
Karta 5: Gozdnatost Občine Mirna Peč
Gozd v Občini Mirna Peč se uvršča v dve gozdnogospodarski enoti (glej karta 6). Večji del
občine spada pod Gozdnogospodarsko enoto Novo mesto – sever, ki zajema 2417,91 ha
gozda. Preostanek, 285,35 ha gozda, spada pod Gozdnogospodarsko enoto Soteska.
Slednja zajema južno polovico naselja Grč Vrh ter manjši južni del naselja Vrhovo pri
Mirni Peči (Zavod za gozdove Slovenije 2005, 2009; GURS, 2006).
22
Karta 6: Gozdnogospodarske enote v Občini Mirna Peč
V GGE Novo mesto – sever v lesni zalogi prevladuje bukev, sledijo smreka, trdi listavci
(beli gaber, kostanj, cer, robinija, črni gaber, maklen, mokovec, mali jesen) in hrast. V
skupini drevesnih vrst z deležem med 1 in 10 % najdemo še bor, plemenite listavce (gorski
javor, češnja, lipa, lipovec, veliki jesen), jelka, mehki listavci (breza, trepetlika, črna jelša)
in ostali iglavci. Delež manjši od 2 % pripada drevesnim vrstam: jelka, zeleni bor, macesen
in rdeči hrast (Gozdnogospodarski načrt …, 2009).
Tabela 3: Lesna zaloga po drevesnih vrstah v GGE Novo mesto - sever
Drevesna vrsta Delež v skupni lesni zalogi (%) m3/ha
20,2
60,2
Smreka
0,7
2,0
Jelka
2,5
7,4
Bor
0,0
0,1
Macesen
0,1
0,4
Ostali iglavci
40,4
120,8
Bukev
14,8
44,2
Hrast
2,5
7,4
Plemeniti listavci
18,4
54,8
Trdi listavci
0,4
1,1
Mehki listavci
100
298,4
Skupaj
Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2009
23
V GGE Soteska v lesni zalogi prevladuje bukev. Sledijo še smreka, jelka in plemeniti
listavci (gorski javor, češnja, gorski brest, lipa, oreh). Ostale drevesne vrste imajo delež
pod 1 % (Gozdnogospodarski načrt …, 2004).
Tabela 4: Lesna zaloga po drevesnih vrstah v GGE Soteska
Drevesna vrsta
Delež v skupni lesni zalogi (%) m3/ha
24,0
91,5
Smreka
18,3
69,7
Jelka
0,2
0,8
Macesen
0,2
0,8
Drugi iglavci
52,1
198,6
Bukev
0,2
0,8
Hrast
4,8
18,3
Plemeniti listavci
0,1
0,4
Drugi trdi listavci
0,1
0,4
Mehki listavci
100
381,3
Skupaj
Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2004
Pri obeh gozdnogospodarskih enotah je viden prevladujoč delež bukve in smreke. Pri prvi
je opazna precejšna razlika, medtem ko je pri smreki delež razmeroma podoben. Pri ostalih
drevesnih vrstah se pojavljajo večja razhajanja. Slednja so opazna predvsem pri jelki.
Država ima v Občini Mirna Peč skupno 10,56 % gozda, ostalo je v zasebni lasti. V
primerjavi s Slovenijo je delež državnih gozdov za dobro polovico manjši, za dobrih 14 %
pa je večji delež zasebnih gozdov. Državni gozdovi v Občini Mirna Peč pokrivajo celotno
območje Gozdnogospodarske enote Soteska, preostali del pa pripada zasebnim lastnikom,
ki imajo tako v lasti celotno območje Gozdnogospodarske enote Novo mesto – sever v
občini (Zavod za gozdove …, 2005, 2009).
24
Karta 7: Lastništvo gozdov
Skupna lesna zaloga v Občini Mirna Peč znaša 791028 m3 oziroma 294,34 m3/ha (glej
karta 8), kar je, če v obzir vzamemo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, nad državnim
povprečjem. Prevladujejo listavci nad iglavci. Prvi namreč k skupni zalogi prispevajo 77,1
%. Najbolj bogata z lesom na hektarsko enoto (nad 300 m3/ha) so gozdna območja
južnega, srednjega in severovzhodnega predela naselja Grč Vrh, južni predeli naselij
Vrhovo pri Mirni Peči, Jablan, Dolenji in Gorenji Globodol, Dolenja vas pri Mirni Peči,
Čemše in Veliki Kal, zahodni predeli naselij Gorenji Globodol, Mirna Peč, Golobinjek,
Gorenji in Dolenji Podboršt, Vrhpeč, Biška vas in Goriška vas, severni predeli naselij
Golobinjek, Veliki Kal in Čemše ter vzhodni predeli naselij Jelše, Čemše, Šentjurij na
Dolenjskem in Hmeljčič (Zavod za gozdove …, 2005, 2009).
25
Karta 8: Lesna zaloga m3/ha in po odsekih
Skupni letni prirast v občini znaša 25.171,35 m3 oziroma 9,31 m3/ha. Letni hektarski
prirast je tako za 31 % višji od državnega povprečja. Na območju GGE Novo mesto –
sever znaša letni prirast 22.900,52 m3 (9,47 m3/ha), od tega iglavcev 6.714,47 m3 (2,78
m3/ha), listavcev pa 16.186,05 m3 (6,69 m3/ha). Na območju gozdov v državni lasti (GGE
Soteska) znaša letni prirast 2270,83 m3 (7,96 m3/ha), od tega iglavcev 581,71 m3 (2,04
m3/ha) ter 1689,12 m3 (5,92 m3/ha) listavcev. Povprečni skupni prirast iglavcev na obeh
območjih znaša 2,69 m3/ha, listavcev pa 6,61 m3/ha (Zavod za gozdove …, 2005, 2009).
Gozdovi v občini z največjim letnim prirastom (10 m3/ha in več) se nahajajo v zahodni
polovici občine (glej karta 9). Največji prirast je tako zabeležen na območju zahodnega
dela Gorenjega Globodola. Na tem območju znaša letni prirast 14,037 m3/ha. Tudi za
preostale predele, z manjšo izjemo v osrednjem delu gozda v naselju Gorenji Globodol, je
letni prirast nad 10 m3/ha. Za celotno območje gozda v naselju Jordankal je zabeležen letni
prirast nad 10 m3/ha. Preostali predeli s tolikšnim hektarskim prirastom se nahajajo še na
južnih predelih naselij Dolenji Globodol, Jablan, Vrhovo pri Mirni Peči, Golobinjek,
manjši deli v naseljih Grč Vrh ter Dolenja vas pri Mirni Peči, zahodni del naselij Gorenji
Podboršt, Hrastje in Mirna Peč, severni deli naselij Grč Vrh, Goriška vas, Mirna Peč in
Dolenja vas pri Mirni Peči.
26
Karta 9: Letni prirast m3/ha in po odsekih
Skupni letni dovoljeni posek v občini znaša 18.224,9 m3 oziroma 6,74 m3/ha, kar je 72 %
skupnega letnega prirasta. Večji delež letnega etata je zaradi večje površine možen v GGE
Novo mesto – sever. Tu znaša 15.231,2 m3 (6,29 m3/ha), od tega je za 3.287,7 m3 možen
posek iglavcev in 11.943,5 m3 listavcev. V GGE Soteska znaša letni dovoljeni posek
2.993,7 m3 (10,49 m3/ha), od tega 919 m3 iglavcev in 2.074,7 listavcev (Zavod za gozdove
…, 2005, 2009).
Potrebno je opozoriti, da je v podatkih na nekaterih območjih zabeležen višji letni možni
etat od letnega prirastka. To se pojavi v 17,1 % odsekih. Skupno se 13 od vseh 19 odsekov
nahaja v GGE Soteska, ki je na območju občine v celoti v lasti države. V nadaljevanju v
izračunu porabe in potreb po lesni biomasi bo ta podatek upoštevan kot zmanjšanje
skupnih količin lesne biomase, ki je dovoljena za posek v občini.
Največji dovoljeni etat, ob izločitvi območij z večjim posekom od prirastka, se nahaja na
območju južnega dela Jablana (11,31 m3/ha), severnem delu Gorenjega Globodola (9,37
m3/ha) ter na zahodnem delu naselja Gorenji Podboršt (9,17 m3/ha) (Zavod za gozdove …,
2005, 2009).
27
Karta 10: Letni etat m3/ha in po odsekih
Skupna poraba vseh energentov na kurilno napravo v času kurilne sezone, glede na
rezultate ankete, znaša 11,16 m3 lesne biomase (polena), 326,25 l kurilnega olja in 252,5
kWh. Ob pretvorbi električne energije in kurilnega olja v lesno biomaso, ki zagotavlja
enako energijsko vrednost, znaša poraba na kotel 12,24 m3 lesne biomase. Les je material,
pri katerem je energijska vrednost odvisna od drevesne vrste, vsebnosti vode in
ohranjenosti lesa (Zavod za gozdove …, 2014). V izračunu skupne porabe na
gospodinjstvo in pretvorbi energijske vrednosti kurilnega olja ter elektrike je bilo
upoštevano povprečje energijskih vrednosti različnih vrst dreves.
Ob upoštevanem izračunu porabe lesne biomase na kurilno napravo in številom
gospodinjstev v Občini Mirna Peč znaša skupna poraba v času kurilne sezone 11848,32 m3
lesne biomase (SURS, 2011).
Skupna poraba = število gospodinjstev × poraba lesne biomase na kurilno napravo = 968 ×
12,24 m3 = 11848,32 m3
V primeru, da v izračun vzamemo število stanovanj, ki so opremljena s centralnim
ogrevanjem, je končna številka porabe manjša. V Občini Mirna Peč je skupaj 705
stanovanj opremljenih z napeljavo za centralno ogrevanje (Statistični letopis Republike
Slovenije 2013, 2013). Skupna poraba na enoto, torej na eno kurilno napravo, v tem
primeru znaša 8623,2 m3.
Skupna poraba = število stanovanj s centralnim ogrevanjem × poraba lesne biomase na
kurilno napravo = 705 × 12,24 m3 = 8623,2 m3
Skupni etat, ki ne presega letnega prirasta in je izračunan na podlagi povprečnega razmerja
med etatom in prirastkom na odsekih, pri katerih posek ne presega letnega obnavljanja
gozda, znaša 16399,7 m3. Lesna biomasa listavcev tako predstavlja 12818,2 m3, iglavcev
pa 3581,5 m3 (Zavod za gozdove …, 2005, 2009). Lesna biomasa, ki je na voljo v občini in
je znotraj meja dovoljenega poseka, presega porabljeno količino v času kurilne sezone.
28
6.1.6
Skupne kurilne naprave
6.1.6.1 Kurilna sezona
Trajanje ogrevalne sezone se določa na podlagi temperature zraka. Za prvi dan kurilne
sezone se šteje dan po tistem, ko je ob 21. uri tri zaporedne dni temperatura zraka nižja ali
enaka +12°C. Konec kurilne sezone je, ko temperatura treh zaporednih dni presega ali je
enaka mejni vrednosti 12°C in po tem datumu v prvi polovici leta ni več treh zaporednih
dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na oziroma pod 12°C. Tretji dan tako označuje
zadnji dan kurilne sezone, trajanje le-te pa je število dni med prvim in zadnjim dnem
ogrevalne sezone (Krajnc in sod., 2009).
Trajanje ogrevalne sezone je v krajih z višjo nadmorsko višino daljše, kar je posledica
padanja temperature z naraščanjem nadmorske višine. Na trajanje prav tako vpliva dnevno
trajanje Sončevega sevanja ter mikrolokacija. Pri slednji je pomembna okolica, ki lahko
trajanje ogrevalne sezone skrajšuje ali podaljšuje (Krajnc in sod., 2009).
Trajanje ogrevalne sezone je v Sloveniji v krajih z nadmorsko višino do 500 metrov od 6
do 8 mesecev, kar pomeni, da mora biti kurilna naprava v pripravljenosti od 4.500 do
6.000 ur. Letno deluje od 1.500 do 2.000 ur, dodatnih 200 do 300 ur pa se porabi pri
ogrevanju sanitarne vode (Krajnc in sod., 2009). Povprečno trajanje kurilne sezone v
Novem mestu v obdobju od leta 1990 do 2007 je 228 dni. V tem primeru je kurilna
naprava v pripravljenosti 5.472 ur, od tega deluje 1.805 ur v času kurilne sezone (ARSO,
2007). Rezultati ankete nakazujejo, da prebivalci pričnejo s kurilno sezono v sredini
septembra, končajo pa v sredini aprila, kar je skupaj 212 dni. Kurilna naprava bi v tem
primeru morala biti v pripravljenosti 5.088 ur. Letno bi morala delovati 1.679 ur v času
kurilne sezone.
6.1.6.2 Izračun energijske vrednosti in moči skupnih kurilnih naprav
Količina energije, ki se sprosti ob popolnem izgoretjem enote mase goriva, je energijska
vrednost goriva. Energijska vrednost lesa se zmanjšuje s povišano vsebnostjo vode, saj se
del energije porabi za izhlapevanje vode. Kurilnost označuje količino toplote, ki jo dobimo
z zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare,
ki je v dimnih plinih. Kurilnost kilograma suhega lesa se razlikuje med drevesnimi vrstami,
in sicer se giblje v intervalu od 18,5 do 19 MJ/kg. Iglavci imajo višjo kurilno vrednost od
listavcev, kar je posledica vsebnosti smole, voska, olja ter višje vsebnosti lignina. Variacija
kurilnosti pri listavcih, ob upoštevanju zgolj suhi les brez skorje, se giblje med 18,5 do
19,2 MJ/kg (povprečno 18,85 MJ/kg), pri iglavcih ob enakih pogojih pa med 18,8 do 19,8
MJ/kg (Krajnc in sod., 2009). Pri izračunu kurilnosti je upoštevana povprečna vrednosti
suhega lesa listavcev brez skorje.
29
𝐻𝑖 =


𝐻𝑖𝑜 × (100 − 𝑤) − 2,44 × 𝑤
100
Hio – variacija kurilnosti
W – vsebnost vode (%)
𝐻𝑖 =
18,85 × (100 − 20) − 2,44 × 20
𝑀𝐽
𝑘𝑊ℎ
= 14,592
= 4,05
100
𝑘𝑔
𝑘𝑔
Gostota lesa je razmerje med maso in volumnom lesa pri določeni vlažnosti. Po navadi je
izražena v kg/m3 (Krajnc in sod., 2009).
Tabela 5: Gostote zračno suhega lesa z 11 - 13 % vsebnostjo vode
Drevesna vrsta Vrednost (kg/m3)
720
Bukev
690
Hrast
830
Gaber
620
Kostanj
550
Jelša
770
Robinija
696,67
Povprečje
Vir: Krajnc in sod., 2009
Moč kotla je izračunana na podlagi povprečne vrednosti gostote lesa drevesnih vrst v tabeli
5 in na podlagi formule:
𝑄=





𝜌×𝐵
×𝐼
ℎ
Q – inštalirana moč kotla
ρ – povprečna gostota lesa
B – količina lesne biomase (masa, kg)
H – število obratovalnih ur
I – izkoristek (80%)
Tabela 6: Moč kotla glede na število ur obratovanja
Kurilna naprava
1
2
3
4
5
Skupaj
Od tega letna
proizvodnja
električne energije
(kWh)
Moč kotla glede na število ur obratovanja (kW)
1750
2000
2250
3015
2638
2345
457
400
355
524
458
407
1078
943
839
822
720
640
5896
5059
4586
3.439.333
3.372.666
3.439.500
30
V čas obratovanja skupnih kurilnih naprav je upoštevan tudi čas, ki je potreben za
ogrevanje sanitarne vode. Najbolj se rezultatu ankete o trajanju kurilne sezone približa
izračun v srednjem stolpcu. Slednji upošteva 1.750 ur delovanja v času ogrevalne sezone
ter 250 ur, potrebnih za ogrevanje sanitarne vode. V izračunu je upoštevan tudi 80 %
izkoristek kotla. Inštalirana moč vseh kurilnih naprav, ki bi pokrivale vsa naselja in s tem
vsa gospodinjstva, znaša 5.059 kW. Pri tem bi v obratovalnem času lahko proizvedli
3.372.666 kWh, kar je 69,5 % porabe električne energije v letu 2013 oziroma 61,3 %
povprečne porabe električne energije v obdobju od leta 2005 do 2013. Pri tem je potrebno
upoštevati, da je 87,5 % električne energije na voljo v času kurilne sezone, preostalih 12,5
% pa izven kurilne sezone in je posledica ogrevanja sanitarne vode.
Poudariti je še potrebno, da so izračuni narejeni na podlagi rezultatov ankete in so
preneseni na porabo gospodinjstva, čeprav se je vprašanje nanašalo na porabo enote, torej
ene kurilne naprave in ne gospodinjstva. Vendar vsako gospodinjstvo nima svoje lastne
kurilne naprave, temveč si le-to lahko deli še z enim oziroma več gospodinjstvi (v hiši je
ena kurilna naprava, vendar več ločenih gospodinjstev). Pri tem je poraba večja od
dejanske porabe, kar je bolj posledica večjega števila gospodinjstev kot kurilnih naprav.
Karta 11: Predlog zagotovitve energetske samooskrbe naselij s skupnimi kurilnimi napravami
Skupna količina porabljene lesne biomase je v izračunih pretvorjena v skupno količino
energije, pri čemer se del slednje pretvori v električno energijo. Ta tehnologija pretvorbe
31
oziroma kogeneracija toplotne in električne energije je danes dobro poznana in zanesljiva,
pri čemer obstaja več izvedb. Ne glede na izvedbo je sistem sestavljen iz kotlovskega in
turbinsko-generatorskega dela. V prvem delu prihaja do zgorevanja biomase v kurišču, pri
čemer nastane para, ki poganja parno turbino v turbinsko-generatorskem delu. Pri drugem
delu prihaja do vrtenja električnega generatorja preko turbine. Pri tem procesu se proizvaja
električna energija, vsa odpadna toplota pa se koristi za pretvorbo v toplotno energijo in
pokrivanje potreb daljinskega ogrevanja. 2/3 celotne razpoložljive energije se pretvori v
toploto, 1/3 pa v električno energijo (Papler, 2013).
Pri razlagi posameznih izračunov iz tabele 6 so upoštevani naslednji podatki:




čas obratovanja SKN: 2000 ur
povprečna poraba lesne biomase na kurilno napravo (gospodinjstvo) glede na
rezultate ankete: 12.24 m3
gostota suhega lesa: 696,67 kg/m3
povprečna letna poraba električne energije v obdobju 2005-2013: 5.514.990 kWh
Skupna kurilna naprava 1 (v nadaljevanju SKN, glej karta 11) bi oskrbovala naselja Biška
vas, Jablan, Jelše, Malenska vas, Mali vrh in Vrhpeč. S tem je zajetih 1523 prebivalcev
(SURS, 2014) in 495 gospodinjstev (SURS, 2011). Skupna površina pokritega območja
znaša 13,73 km2 (GURS, 2006), kar je 28,6 % površja občine. Povprečna gostota poselitve
naselij 89,17 prebivalcev/km2, gostota poselitve celotnega območja pa znaša 110,9
prebivalcev/km2. Skupna količina porabljene lesne biomase je 6058,8 m3 oziroma
4.220.984,2 kg. Nazivna moč kogeneracijskega sistema znaša 2638 kW, kar bi na letni
ravni pomenilo 1.758.666 kWh električne energije, kar je 31,8 % pretekle povprečne letne
porabe v občini in 52,2 % celotne proizvodnje vseh 5 SKN.
SKN 2 (glej karta 11) bi oskrbovala naselja Orkljevec, Mali in Veliki Kal ter Selo pri
Zagorici. Je najmanjše območje, ki obsega 5,1 km2 (GURS, 2006) in zajema 252
prebivalcev (SURS, 2014) ter 75 gospodinjstev (SURS, 2011). Povprečna gostota poselitve
posameznih naselij znaša 88,63 prebivalcev/km2, celotno območje pa ima gostoto poselitve
49,39 prebivalcev/km2. Povprečna poraba lesne biomase znaša 918 m3 (639.543 kg).
Nazivna moč SKN je 400 kW. Letno bi tako proizvodnja električne energije dosegla 4,8 %
pretekle povprečne porabe oziroma 266.666 kWh. V skupni delež proizvodnje električne
energije bi prispevala 7,9 %.
SKN 3 (glej karta 11) bi oskrbovala globodolsko dolino (Dolenji, Gorenji in Srednji
Globodol) in Jordankal. 7,15 km2 (GURS, 2006) veliko območje poseljuje 256 prebivalcev
(SURS, 2014) v 86 gospodinjstvih (SURS, 2011). Gostota poselitve celotnega območja
znaša 35,82 prebivalcev/km2, povprečje posameznih naselij pa 55,91 prebivalcev/km2.
Preračunana količina lesne biomase gospodinjstev znaša 733.342,7 kg (1052,64 m3).
Nazivna moč SKN znaša 458 kW, letna proizvodnja električne energije pa bi znašala
305.333 kWh, kar je 5,5 % povprečne porabe.
SKN 4 (glej karta 11) bi oskrbovala naselja Čemše, Dolenja vas pri Mirni Peči, Globočdol,
Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Poljane pri Mirni Peči in Šentjurij na Dolenjskem. Po
velikosti v sredino umeščeno območje, ki meri 8,82 km2 (GURS, 2006), poseljuje 496
prebivalcev (SURS, 2014) v 177 gospodinjstvih (SURS, 2011). Povprečna gostota
poselitve naselij je 67,63 prebivalcev/km2, celotnega območja pa 56,23 prebivalcev/km2.
Letna poraba lesne biomase gospodinjstev znaša 2166,48 m3 (1.509.321,6 kg). Nazivna
moč kogeneracije znaša 943 kW, kar pomeni proizvodnjo 628.866 kWh električne energije
na letni ravni. Naprava bi lahko zadostila 11,4 % potreb.
32
SKN 5 (glej karta 11) pokriva naselja Dolenji in Gorenji Podboršt, Golobinjek, Goriška
vas, Grč vrh in Vrhovo pri Mirni Peči. Gre za najmanj gosto naseljeno območje v
primerjavi z ostalimi, hkrati pa se s svojimi 13,24 km2 (GURS, 2006) uvršča na drugo
mesto po velikosti. Območje poseljuje 355 prebivalcev v skupaj 135 gospodinjstvih.
Povprečna gostota naselij je 54,31 prebivalcev/km2, celotnega območja pa le 26,82
prebivalcev/km2. Skupna poraba gospodinjstev znaša 102.326,9 kg lesne biomase. Za
zadostitev potreb po toploti bi tu zadostoval 720 kW sistem kogeneracije, ki bi na letni
ravni lahko potencialno proizvedel 480.000 kWh.
Predvidena struktura in število skupnih kurilnih naprav (SKN) predvideva priključitev vseh
naselij in z njimi vseh stavb oziroma gospodinjstev, pri tem pa ni upoštevana ekonomska
upravičenost priključitve vseh objektov, za kar bi bila potrebna natančna analiza stroškov
izgradnje in vzdrževanja sistema oskrbe s toploto in električno energijo. Upoštevan je le
vidik samooskrbe, ki na prvo mesto postavlja zagotavljanje potreb vsakega gospodinjstva
po energiji znotraj meja zmogljivosti okolja.
Pri izračunih je del energije, ki se pretvarja iz lesne biomase, namenjen za proizvodnjo
električne energije. Tako je za zadovoljitev obstoječih potreb po toplotni energiji, ob soproizvodnji električne energije, potrebna večja količina lesne biomase. Vendar je pri tem
potrebno upoštevati tudi izgube peči, ki jih imajo občani nameščene doma, ter dejstvo, da
je v izračunu upoštevano število gospodinjstev, ki jih je več kot kurilnih naprav. S tega
vidika je moja ocena, da je izguba vseh kotlov, ki obratujejo v občini danes, ter razlika
med porabo na kurilno napravo ter gospodinjstvo, enaka ali vsaj podobna količini energije,
ki je potrebna za izračunano potencialno proizvodnjo električne energije. Hkrati je v
izračun že vštet 80 % izkoristek SKN, ki pa je dejansko nižji od izkoristkov
najmodernejših sistemov.
Za primer lahko navedem sistem ORC (Organic Rankine Cycle ali Rankinov krožni
proces), ki ima do 98 % izkoristek. 20 % skupne termalne energije je pretvorjene v
električno energijo, preostalih 78% pa v toploto. Višji izkoristek iz toplote v električno
energije dobimo, če imamo samo proizvodnjo elektrike. V tem primeru lahko dosežemo 24
% izkoristke (Turboden, 2014).
Za določitev mikrolokacij posameznih SKN bi bile potrebne natančne analize mikroklimatskih in okoljskih razmer območja lociranja. Na koncu je potrebna tudi ekonomska
analiza, torej analiza stroškov investicije in vzdrževanja SKN, odkupne cene lesne biomase
ter stroški dela, prevoza in skladiščenja. K vsem skupaj spada tudi strošek odkupa
zemljišča tako za postavitev SKN kot tudi za skladiščenje lesne biomase. Hkrati karta 14
prikazuje le povezavo več naselij pod skupno 5 kurilnih naprav, pri čemer ni upoštevan
ekonomski faktor. V dejanskih razmerah bi lahko bilo več SKN, pri čemer bi bila mreža
toplovodov krajša in bi s tem preprečili večje izgube preko le-teh.
6.1.6.3 Delovna mesta
Z usmeritvijo občine v energetsko samooskrbo bi zagotovili tudi delovna mesta. Za
vzpostavitev sistema energetske samooskrbe preko SKN bi bila potrebna vzpostavitev
lokalnega energetskega centra, podjetja, ki bi skrbelo za oskrbo z energijo. Ob vzpostavitvi
in zagonu 5 SKN bi tako lahko pridobili od 5 do 10 delovnih mest (vsaka SKN po 1 do 2
oskrbnika) (Plut, 2014).
Ob upoštevanju količine lesa, ki je na voljo letno za posek in izvedbi le-tega, bi tako
pridobili delovna mesta na področju dela v gozdu, prevoza lesne biomase do zbirnih
33
centrov, skladiščenja lesne biomase in priprave slednje na sežig. Norma za dnevni posek
na gozdarja, ob 8-urnem delovniku, je postavljena na 17,5 m3. Zaradi vremenskih razmer,
ki so za delo v gozdu neprimerna, je delovnih dni gozdarja na terenu manj, kot je dejanskih
delovnih dni v letu. V dobrem vremensko ugodnem letu je teh 170 (upoštevana tudi
odsotnost zaradi zdravstvenih težav, dopust, prazniki, vikendi). Tako lahko en gozdar letno
poseka 2.975 m3 lesa. V tem primeru bi za posek 16.399,7 m3 lahko zagotovili 5 do 6
delovnih mest. Tu je upoštevan le posek, brez odvoza lesne biomase do zbirnih centrov.
Posek ter vleka hlodovine do zbirnega mesta ob cesti, od koder le-ta potuje naprej do
skladišč, znižuje število m3 lesne biomase na gozdarja na 11 m3. Pri tem je upoštevano
povprečje, dejanska številka pa lahko odstopa zaradi različnih težavnosti terena. V tem
primeru bi za skupni dovoljeni posek potrebovali 8 do 9 gozdarjev (Kastelic, 2014).
Zaradi pojava viška lesne biomase od dejanske potrebe po zadovoljevanju energetskih
potreb bi tako lahko pridobili delovna mesta na področju lesnopredelovalne industrije.
Procesa se bi bilo potrebno lotiti postopoma in natančno. Potrebna bi bila vzpostavitev
lesnopredelovalnega centra (dober primer predstavlja Občina Šentrupert), preko katerega
bi iskali nove poti k višanju dodane vrednosti pri proizvodnji izdelkov in polizdelkov. Tu
se pojavi priložnost tudi za visoko izobraženi kader na področju lesarstva.
Po oceni je za predelavo 400 m3 lesa v polizdelek zagotovljeno 1 delovno mesto, za
izdelavo končnega izdelka pa so, za isto količino lesa zagotovljena od 2 do 4 delovna
mesta (Plut, 2014). Če v izračun vzamemo količino lesa, ki nam je na voljo znotraj meja
občine (16.399,7 m3), in količino, ki bi jo potrebovali za zagotovitev energetskih potreb
občanov oziroma količina, ki je bila po preračunih porabljena v preteklih sezonah
(11.848,32 m3), nam ostane še 4.551,38 m3. V primeru izdelave polizdelkov bi s tem
pridobili 11 delovnih mest, v primeru proizvodnje končnega izdelka pa od 22 do 45
delovnih mest.
Skupaj lahko s popolnim izkoristkom tistega, kar nam domači gozd ponuja, zagotovimo od
10 do 13 delovnih mest, pri čemer so upoštevani sečnja in vleka hlodovine do zbirnega
mesta ter izdelava polizdelkov, oziroma od 30 do 54 delovnih mest v primeru izdelave
končnega izdelka in sečnje ter vleke hlodovine do zbirnega mesta. Število delovnih mest,
potrebnih za vzdrževanje SKN, je odvisno od števila le-teh. Maksimalno število delovnih
mest, v primeru postavitve 5 SKN, lesne industrije in izdelave končnih izdelkov ter oskrba
z biomaso, tako znaša 64.
6.2 Sončna energija
Sonce predstavlja vir skoraj vse energije, ki jo prejme Zemlja. Oddaja ultravijolično
sevanje, vidno svetlobo in infrardeče sevanje. Moč sončnega sevanja skozi ozračje slabi
zaradi sipanja in absorpcije. Največji vpliv na oslabitev direktnega sončnega obsevanja tal
imajo oblaki in megla. Sipanje razpršuje sončno energijo in s tem zmanjšuje gostoto
energijskega toka direktnih sončnih žarkov, kar posledično povečuje delež difuznega
sončnega obsevanja. Vir difuzne sončne svetlobe so modrina neba, belina oblakov ali
gorskih vrhov ter svetle površine tal (Kastelec, Rakovec, Zakšek, 2007).
Lega Slovenije je ugodna za rabo sončne energije. Razlike v sončnem obsevanju so zaradi
velike reliefne razgibanosti, večje so med različnimi reliefnimi legami kot med podnebnimi
območji. S soncem najbolj obsijana je Primorska, ki povprečno prejme med 2.000 in 2.500
ur sončnega obsevanja letno ter je tam hkrati največ sončnih in najmanj oblačnih dni
(Ogrin, 2002; cv: Ogrin, Plut, 2009). V kotlinah in ravninah celinske Slovenije je
povprečno letno med 1.650 in 1.850 ur sončnih dni, največ jasnih dni pa je poleti in jeseni.
34
Za obdobje zime je značilna radiacijska megla na teh območjih, kar je hkrati tudi eden
izmed razlogov, da je več kot tretjina dni brez sončnega obsevanja. Za razliko pa imajo
pozimi ugodnejše razmere gričevja in hribovja, ki se nahajajo nad inverzijskim pasom. V
gorskem svetu pa sončno obsevanje traja v povprečju od 1.600 do 1.900 ur. Pojav
konvektivne oblačnosti povzroča slabo osončena poletja (Ogrin, Plut, 2009).
Karta 12: Povprečno trajanje sončnega obsevanja po letnih časih 1971-2000
Do vključno leta 2013 smo imeli v Sloveniji 3.293 sončnih elektrarn s skupno močjo 252,8
MW. Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v letu 2012 je znašala 163
GWh, kar je 1 % proizvedene električne energije, 18 % pa je delež fotovoltaike med
obnovljivimi viri energije. Ocenjeno število zaposlenih ljudi na področju fotovoltaike za
leto 2012 je 500 do 700 ljudi. Prva sončna elektrarna v Sloveniji je bila nameščena leta
2001 na Agenciji za prestrukturiranje energetike, d.o.o. z močjo 1,1 kW. dve leti kasneje je
bila nameščena, druga sončna elektrarna moči 4,5 kW na Nanosu, od leta 2005 pa njihovo
število počasi narašča. Hitrejši zagon pa je bil opazen leta 2009, ko je bila sprejeta Uredba
o podporah električni energiji, proizvedeni iz OVE. Visoke odkupne cene so vodile v hitro
35
rast števila sončnih elektrarn v letu 2011 in 2012. V letu 2012 pa je sledilo močno znižanje
odkupnih cen električne energije iz sončnih elektrarn, zaradi česar se je trg skoraj v celoti
ustavil. Na območju Dolenjske regije je skupna instalirana moč sončnih elektrarn 28,5 MW
(Brecel, 2013).
Sončne fotonapetostne elektrarne sestavljata dva sklopa. Prvi sklop predstavlja sončni
fotonapetostni modul. Le-ta ima vlogo pretvarjanja elektromagnetnega valovanja sonca v
enosmerni električni tok ter napetost in je sestavljen iz sončnih celic. Ti moduli imajo
dolgo življenjsko dobo, po zagotovilu proizvajalcev znaša 25 let. Preizkušena zanesljivost
delovanja in učinkovitost tehnologije kristalnih silicijevih fotonapetostnih modulov bo
imela vodilno mesto med fotovoltaičnimi tehnologijami še vsaj 20 let. Druge tehnologije
(tankoplastna sončna celica) bodo ostale kot dopolnilni proizvodi, ki v naslednjih nekaj
desetletjih še ne bodo nadomestili tehnologije kristalnega silicija. Drugi sklop so
elektroenergetski elementi, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije za
posamezne namene (Merc, 2009).
V Sloveniji najbolj razširjene sončne celice dosegajo 15 % učinkovitost. Kristalna
silicijeva sončna celica je najbolj razširjena sončna celica, saj pokriva cca. 90 % trga.
Ločimo 3 vrste (Soncneelektrarne.com, 2014):
1. Monokristalne celice prinašajo največji donos, ki v laboratoriju znaša do 25 %, v
proizvodnji pa med 15 in 17 %. Postopki njihovega pridobivanja so, zaradi počasne
rasti kristalov, zelo dragi. Na trgu zasedajo 44 %.
2. Polikristalne celice so sestavljene, za razliko od monokristalnih, iz več kristalov
silicija, hkrati pa je izdelava tudi cenejša. V laboratoriju dosegajo okrog 21 %
donos, v proizvodnji pa med 13 in 15 %. So najbolj razširjeni moduli, saj zasedajo
50 % trga.
3. Silicijevi trakovi
Tankoplastne sončne celice se nanašajo na podlago, ki je lahko iz različnih materialov.
Tako izdelava kot donos tankoplastnih celic je manjša od celic iz kristalnega silicija.
Naneseni materiali so (Soncneelektrarne.com, 2014):
1. Amorfni silicij: celice so med vsemi silicijevimi celicami najcenejše, saj je za
učinkovito delovanje potrebna le tanka plast silicija. V laboratoriju dosegajo 12 %
učinkovitost, v proizvodnji pa dajejo od 5 do 8 % donos.
2. Kadmijev telurid: celice iz omenjenega materiala se uporabljajo zelo redko, v
proizvodnji pa dosegajo od 6 do 9 % donos.
3. Bakrov indijev diselenid: celice se uporabljajo v majhni meri, donosnost pa znaša
11 %.
Monokristalni in polikristalni moduli se ne morejo prilagajati površini, na katero so
nameščeni. Za razliko od omenjenih pa so amorfni fleksibilni, lahki in se ne lomijo, so
manj občutljivi na senco (Soncneelektrarne.com, 2014).
6.2.1 Trajanje sončnega obsevanja in količina prejete sončne energije na območju
Občine Mirna Peč
Občina Mirna Peč leži na območju, ki letno prejme med 1.840 in 1.980 ur sončnega
obsevanja. V občini med različnimi naselji oziroma deli ni večjih razlik v posameznem
letnem času. Tako se ne pojavljajo razlike med višje in nižje ležečimi deli. Največji delež
obsevanja občina prejme poleti (740-780 ur) in v času pomladi (480-520 ur), najmanj pa
36
jeseni (180-400 ur) in pozimi (240-280 ur). Po številu ur sončnega obsevanja na letni ravni
ima občina enake razmere, kot so le-te v sosednjih občinah (Arso, 2009). Vrednosti
trajanja sončnega obsevanja pa bi se znotraj občine, v primeru opravljanja meritev na
različnih mestih, zagotovo razlikovale. Največje razlike bi bile med prosojnimi in osojnimi
legami ter med območji, kjer je pojav megle razmeroma pogost (primer osrednja dolina –
mirnopeška dolina) in v pasu nad inverzijo ter pogostosti pojavljanja oblačnosti.
Količina prejete energije sončnega obsevanja je povezana s trajanjem sončnega obsevanja.
V Sloveniji je letno globalno obsevanje v 10-letnem (1993-2003) povprečju med 1.053 in
1.389 kWh/m2 osončene površine, pri čemer polovica Slovenije prejme med 1.153 in 1.261
kWh/m2 (PVportal, 2014). Povprečni letni globalni sončni obsev v obdobju od 1994 do
2003 je za območje med 4400-4500 MJ/m2 (Kastelec, Rakovec, Zakšek, 2007), kar je
1.222- 1.250 kWh/m2. V Novem mestu je količina letne energije sončne radiacije od 1.108
kWh/m2 na vodoravnih površinah do 1.261 kWh/m2 na površinah s 40 % stopinjami
naklona in obrnjenimi proti jugu (Gams, 1996; cv: Ogrin, Plut, 2009).
6.2.2
Analiza obstoječega stanja izkoriščanja sončne energije v Občini Mirna Peč
Tabela 7: Seznam sončnih elektrarn v Občini Mirna Peč, 2014
Naprava
Nazivna
električna moč
(kW)
Leto postavitve
MFE Kos
MFE Žagar
MFE TRIAS
MFE Parkelj
15,18
29
12,25
39,84
2009
2010
2011
2012
MFE Bevc
48,96
2013
Skupaj
145,23
Naslov
proizvodne
naprave
Jablan 10
Jelše 4
Hmeljčič 132
Vihre 2
Dolenja vas pri
Mirni Peči 7
Letna
proizvodnja
električne
energije (kWh)
17.000*
33.000
10.000
44.000*
56.000
160.000
Opomba: *preračunane vrednosti proizvodnje električne energije
Vir: Agencija za energijo, 2014; Geopedia, 2013
Sončna energija se je v letu 2014 v Občini Mirna Peč izkoriščala na petih lokacijah. V
tabeli 7 se nahaja seznam sončnih elektrarn, njihova inštalirana moč, leto postavitve,
lokacija ter letna proizvodnja električne energije. V treh primerih so podatki o proizvodnji
na letni ravni, ki so jih navedli investitorji oziroma lastniki MFE, v dveh primerih pa gre za
preračunane vrednosti proizvodnje električne energije.
37
Slika 1: Primer dobre prakse (levo MFE Žagar, desno MFE Bevc)
Avtor: Franci Špolar
Najmočnejša sončna elektrarna se nahaja v Dolenji vasi pri Mirni Peči. Po podatkih
lastnika znaša letna proizvodnja električne energije 56.000 kWh, kar je dovolj za potrebe
13 gospodinjstev. Trenutna skupna proizvodnja električne energije preko sončnih modulov
znaša 160.000 kWh, s čimer lahko v celoti oskrbujemo porabo javne razsvetljave oziroma
37 gospodinjstev (povprečna poraba na gospodinjstvo v Občini Mirna Peč znaša 4.300
kWh).
6.2.3 Potenciali za izkoriščanje energije sonca v Občini Mirna Peč
Za izkoriščanje sončne energije so primerne le južne ekspozicije (glej karta 13). Tako je
vseh površin, ki se nahajajo na južni strani reliefa, skupaj 19,88 km2 (GURS, 2006). V
površino so vštete vse vrste rabe tal, kar pomeni, da v celoti ni primerna za postavitev
sončnih elektrarn. Hkrati se lahko pojavi dilema o uporabni vrednosti površine, saj se
katerakoli druga vrednost oziroma namen rabe tal, v primeru postavitve elektrarne, omeji.
Tako v ta namen niso primerne obdelovalne, gozdne in travniške površine. Primerne pa bi
bile opuščene površine in površine v zaraščanju. Vendar bi slednje lahko smotrneje
uporabili za širitev kmetijskih zemljišč in tako povečali prehransko samooskrbo. Tako so
najprimernejše površine, ki še ostanejo, pozidane površine oziroma strehe. Skupna
površina, ki bi jo lahko izkoristili v namen proizvodnje električne energije preko sončnih
elektrarn, znaša 62.733,36 m2 (GURS, 2006). V podatku je upoštevana celotna površina
objekta, ki se nahaja na južni ekspoziciji ne glede na usmerjenost strehe. Dejanska številka
površine je tako manjša.
38
Karta 13: Usmerjenost reliefa Občine Mirna Peč po smereh neba
V primeru, da bi želeli proizvesti celotno količino električne energije (povprečje 5.514.990
kWh), ki jo porabimo v občini, bi ob 15 % izkoristku sončnih elektrarn in 1222 kWh/m2
energije sončne radiacije, bi potrebovali 30.087,23 m2 skupne površine sončnih elektrarn.
V namen samooskrbe z električno energijo sončne elektrarne ne bi smele predstavljati
edinega vira predvsem zaradi svojih negativnih plati. Ob vključitvi v celostno samooskrbo
bi morala biti sončna energija eden izmed virov električne energije, poleg hidroenergije ter
kogeneracije. V tem primeru bi od skupno 5.514.990 kWh sončna energija prispevala le
1.861.324 kWh. V tem primeru bi potrebovali 10.154,52 m2 skupne površine sončnih
elektrarn. Tako bi zadostovalo, da bi v občini zgradili med 100 in 120 sončnih elektrarn s
površino 100 m2, ki bi zagotavljale vsaj 15 % izkoristek, kar je lahko dosegljivo glede na
pogoje, ki nam jih okolje ponuja.
Izračuni se nanašajo le na skupno porabo električne energije skozi celotno leto in ne
upoštevajo mesečne porabe in nihanja. Številke potrjujejo, da lahko celotno količino
električne energije pridobimo sami v okviru zmožnosti okolja. Za nadaljevanje raziskave bi
bila potrebna izvedba natančnih meritev sončnega obsevanja, izbira najprimernejših lokacij
za postavitev sončnih elektrarn, ugotovitev nihanj v porabi skozi celotno leto ter natančna
analiza dnevne porabe, priprava projektov, preko katerih bi se lahko prilagodili končni in
nemoteni porabi.
39
6.2.4 Delovna mesta
Z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, znaša
cena zagotovljenega odkupa električne energije iz fotovoltaičnih naprav, ki so postavljene
na stavbah, 150 EUR/MWh za mikro fotovoltaično napravo (manj kot 50 kW) (Pravno –
informacijski sistem, 2009; cv: Uradni list, 2014). Ob skupni proizvodnji 1.861.324 kWh
oziroma 1861,324 MWh bi letno pridobili 279.198,6 EUR. Sončna elektrarna, ki bi letno
proizvedla 18 MWh, bi v letni proračun gospodinjstva prispevala 2.700 EUR. Informativni
izračuni veljajo za obstoječe odkupne cene električne energije.
Električna energija iz sončnih elektrarn tako ne bi omogočala nastanka novih delovnih
mest, bi pa prispevala k letni obogatitvi prihodkov gospodinjstva ter hkrati povečala delež
obnovljivih virov energije v energetski strukturi občine, obenem pa bi prišlo do zmanjšanja
negativnih vplivov na okolje.
6.3 Vetrna energija
Slovenija ne spada med močno prevetrene države. Močnejši vetrovi po nižinah so pri nas
pogosto le na Primorskem, kjer je značilna burja. Pod vznožjem Karavank je značilen
karavanški fen, vendar se le-ta pojavlja bolj poredko. Močnejši vetrovi so pogosti v
visokogorju ob spremembah vremena (Rakovec in sod., 2009).
Vetrovne razmere v Sloveniji določata lega v zmernih geografskih širinah, lega na
jugovzhodni strani Alp, ob robu Panonske nižine in bližina Sredozemskega morja. Gre za
območje, kjer na splošno prevladujejo zahodni vetrovi, ki se od splošne smeri lahko
odklanjajo proti severu in jugu, občasno pa se odcepijo zaključeni zračni vrtinci (Rakovec
in sod., 2009).
Nižji deli države (kotline, doline, nižine) so v povprečju 30-40 % brezvetrja, povprečne
hitrosti vetra pa se gibljejo le okoli 2 m/s, večje pa so hitrosti 50 m nad površjem (Ogrin,
Plut, 2009).
Največji potencial za izrabo vetrne energije imajo grebeni visokih dinarskih planot. Gre za
območja s pogostimi in dovolj močnimi vetrovi, ki pa jih, zlasti zaradi naravovarstvenih
omejitev, ni mogoče izkoristiti. V Nacionalnem energetskem programu je navedeno, da je
za izkoriščanje vetrne energije primerno celotno območje Primorske, del Gorenjske in
Notranjske ter druge posamezne lokacije po Sloveniji (Ogrin, Plut, 2009).
40
Območja, ki so bila potencialno primerna za postavitev vetrnih elektrarn z močjo nad 10
MW, so bila določena na podlagi povprečne hitrosti vetra in varstvenih kriterijev.
Povprečna hitrost bi, v primeru postavitve, morala znašati več kot 4,5 m/s 50 m nad tlemi,
v obdobju 1994-2001. Varstveni kriteriji pa zajemajo omejitve na varstvenih, zavarovanih,
ogroženih in drugih območjih, na katerih je vzpostavljen poseben pravni režim. Na podlagi
omenjenih omejitev in pogojev so vetrovno primerna območja za postavitev elektrarn
(Mlakar in sod., 2011):











Porezen,
Rogatec – Črnivec – Ojstri vrh,
Špitalič – Trojane – Motnik,
Knezdo – Mrzlica,
Golte,
Črni vrh – Zaloška planina,
Slivniško Pohorje,
Velika gora,



Novokrajski vrhi,
Hrpelje – Slope,
Senožeška brda – Vremščica –
Čebulovica – Selivec,
Grgar – Lokovec,
Banjšice – Lokovec,
Avče.
Karta 14: Povprečna hitrost vetra 10 m nad tlemi 1994-2001
Karta 14 prikazuje povprečno hitrost vetra 10 m nad tlemi v obdobju 1994-2001 na
območju Slovenije. Za območje Občine Mirna Peč je značilna nizka povprečna hitrost
vetra. Za večji del občine je povprečna hitrost vetra od 1 do 2 m/s. Povprečna hitrost vetra
pod 1m/s je značilna za jugovzhodno polovico naselja Mali Kal, zahodni del naselja
Poljane pri Mirni Peči, manjši severni del naselja Hrastje pri Mirni Peči, severna polovica
naselja Vrhpeč, severozahodni del naselja Jelše, zahodni del Gorenjega in Dolenjega
Globodola, večji del Srednjega Globodola (izjema skrajni zahodni del), Grč Vrha (izjema
vzhodni ter južni del) ter Vrhovega pri Mirni Peči (izjema severni in manjši južni del).
41
Karta 15: Povprečna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi 1994-2001
Karta 15 prikazuje povprečno letno hitrost vetra 50 m nad tlemi v obdobju 1994-2001 na
območju Slovenije. Kot na višini 10 m so podobne povprečne hitrosti vetrov tudi na 50 m
višine nad tlemi. Prevladujejo hitrosti od 1 do 2 m/s. Najvišje povprečne hitrosti vetra (od
2 do 3 m/s) so na skrajnem zahodu in severovzhodu občine. V območje s povprečno
hitrostjo od 2 do 3 m/s se uvrščajo zahodni deli naselij Jordankal in Gorenji Globodol ter
vzhodne polovice naselij Čemše, Šentjurij na Dolenjskem in Hmeljčič, celotno naselje
Globočdol ter severni del naselja Selo pri Zagorici.
Karti 14 in 15 prikazujeta ocenjeno prostorsko porazdelitev povprečne hitrosti vetra, ki pa
ni dobljeno s prostorsko interpolacijo. Veter na površini celotne Slovenije je bil ocenjen z
modeli, le-ti pa se ujemajo z meritvami in veljajo za območja velikosti 1 × 1 km z enotno
površino (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009).
Za proizvodnjo električne energije z vetrnimi elektrarnami so potrebne hitrosti vetra nad 3
m/s. Prav tako je ocenjeno, da je postavitev vetrnih elektrarn na področjih s povprečno
hitrostjo vetra na 10 m višine pod 5 m/s ali 6,3 m/s na 50 m višine oziroma če je gostota
moči vetra manjša od 300-400 W/m2 na višini 50 m (5,1 do 5,6 m/s), ekonomsko
neupravičena (Mlakar in sod., 2011).
Z ozirom na podatke o povprečni hitrosti vetra in hitrosti, ki bi upravičevala postavitev
vetrne elektrarne, območje Občine Mirne Peč nima vetrnega potenciala, ki bi ga bilo moč
izkoriščati za energetske namene. Vendar gre za modelske ocene hitrosti vetra na območju
Slovenije, ki ne zadostujejo za natančno oceno ekonomske upravičenosti oziroma
neupravičenosti postavitve vetrnih elektrarn. Potrebne bi bile natančne analize in meritve
na najbolj vetrovnih lokacijah v občini, s katerimi bi lahko natančno določili vetrni
potencial. Hkrati je potrebno upoštevati tudi sam razvoj vetrnih elektrarn. Z razvojem leteh lahko v prihodnosti pričakujemo nove tehnologije, ki bi omogočale višje izkoristke pri
nižjih hitrostih vetra.
42
6.4 Vodni potencial
K samooskrbi z električno energijo lahko deloma pripomore izkoriščanje
hidroenergetskega potenciala reke Temenice. Uporaba mlinov in žag nam prikazuje
pomembno energetsko vlogo reke v preteklosti. Na Temenici je nekoč obratovalo 6
mlinov in 2 žagi (Pust, 1999), kar priča o potencialu reke. Za potrebe izkoriščanja energije
so bile zgrajene mlinščice. Gre za umetne kanale, preko katerih so vodo iz obstoječe struge
speljali k mlinom ter žagam, ki so vodno moč s pridom izkoriščali. Proces izkoriščanja
vode za pogon mlinskih koles in žag se je opustil, saj danes ne obratujejo več.
Največji hidropotencial reke se nahaja v njenem zgornjem delu, kjer je bilo tudi v
preteklosti nameščenih največ mlinov, saj se jih je do vključno Ivanje vasi zvrstilo 5 od
skupno 6.
Dolžina reke od izvira v Zijalu do ponora v Goriški vasi znaša 8,19 kilometra. Pri tem se
reka na svoji poti spusti za 13 metrov oziroma 1,59 m/km (glej graf 9). Reka je najbolj
preoblikovana na območjih, kjer so nekoč obratovali mlini. Hkrati so to območja z
največjimi padci ter pretoki.
Graf 8: Podolžni profil reke Temenice
Podolžni profil reke Temenica
241
239
Nadmorska višina [m]
237
235
233
231
229
227
225
0.0
0.4
1.0
1.6
2.1
2.7
3.2
3.7
4.4
5.1
5.8
6.7
7.3
7.9
8.2
Tok reke [km]
Hidroenergetski potencial reke je izračunan na podlagi lastne meritve. Za izračun je
uporabljena formula z dvema izpeljankama. Prvi izračun prikazuje moč vode na odseku,
kjer je bila meritev opravljena, vendar brez upoštevanih izgub. Druga izpeljanka formule
izgube upošteva.
1. 𝑃 = 𝑔 × 𝑄 × 𝐻
 P (kW)
 g
 Q (m3/s)
 H (m)
2. 𝑃 = 𝑔 × ŋ × 𝑄 × 𝐻
o ŋ
o Pi
izgubami
moč vode na odseku s pretokom Q in padcem H
gravitacijski pospešek
pretok vode
neto padec
izkoristek elektrarne
moč vode na odseku Q in padcem H z upoštevanimi
43
Nekoč mlin, danes edina mala hidroelektrarna v občini stoji v Ivanji vasi (glej karta 6).
Moč male hidroelektrarne »Pate« znaša 11 kW.
𝑃 = 𝑔 × 𝑄 × 𝐻 = 9,81 × 0,800
m3
× 1,4m = 10,987 kW
𝑠
Slika 2: Mala hidroelektrarna Pate
Avtor: Franci Špolar
Ob upoštevanju izgub moči zaradi prehoda iz moči vode v električno energijo, do katere
posredno pridemo preko mehanske moči, je dejanska moč elektrarne manjša, in sicer znaša
8,789 kW. V tem izračunu je upoštevana 80 % učinkovitost elektrarne.
𝑃 = 𝑔 × ŋ × 𝑄 × 𝐻 = 9,81 × 0,8 × 0,800
m3
× 1,4m = 8,789 kW
𝑠
Ocenjena letna proizvodnja je znašala 31.882 kWh ob predpostavki, da je celotna letna
proizvodnja enaka šestmesečnemu neprekinjenemu obratovanju popolnoma odprte turbine
(Šolc, 1992). Po navedbah lastnika njena letna proizvodnja znaša 60.000 kWh. Nameščena
turbina zmore požirati 0,800 m3 vode na sekundo. Lastnik ob tem podatku navaja, da bi
bila potrebna namestitev večje turbine z zmožnostjo pobiranja viškov vode, ki se
vsakoletno pojavljajo. Tako se ob višjih pretokih pojavljajo izgube energije, ki bi bila
potencialno lahko pretvorjena v uporabno električno energijo. Hkrati bi se z namestitvijo
novejše ter hkrati večje turbine povečala učinkovitost elektrarne.
Nekdanji mlin »Pate« je obratoval pri padcu 2 metrov in je v času zadostne vode lahko
obratoval s 4 kolesi. Ob predpostavki, da je moč vsakega kolesa znašala 1,5 kW in z
izkoristkom 0,3, je potreben pretok za pogon celotnega mlina znašal 1 m3/s (Šolc, 1992).
44
Če v izračun za povečanje učinkovitosti izrabe hidroenergije reke Temenice vzamemo
pretok 1 m3/s, bi lahko moč nameščenega agregata (P) znašala 13,734 kW oziroma 10,987
kW ob upoštevanju 80 % učinkovitosti elektrarne.
𝑃 = 𝑔 × 𝑄 × 𝐻 = 9,81 × 1,0
m3
× 1,4m = 13,734 kW
𝑠
𝑃 = 𝑔 × ŋ × 𝑄 × 𝐻 = 9,81 × 0,8 × 1,0
m3
× 1,4m = 10,987 kW
𝑠
V primeru zamenjave obstoječe turbine z večjo, ki omogoča prevajanje energije reke v
električno energije ob pretoku 1 m3, bi se moč elektrarne povečala za 25 %. Letno bi tako
dodatno pridobili 15,000 kWh.
Tabela 8 prikazuje rezultate meritev na merilnih mestih. Meritve so bile opravljene
10.8.2014 in prikazujejo razmere na dan ter ne določajo povprečnega pretoka skozi celotno
leto. Prvi in zadnji mlin na reki (glej karta 16) Temenici sta bila iz raziskave izvzeta zaradi
neprimernosti za preobrazbo v malo hidroelektrarno. Razlog sta premajhen pretok mlinščic
ter padec manj kot 1 meter.
Tabela 8: Pretoki in višinske razlike na merilnih mestih
Merilno mesto
1
2
3
Pretok (m3)
0,379
0,683
1,1 (Cesar, 2014)
Neto višinska razlika (m)
1,5
2,15
2 (Cesar, 2014)
Glede na pretok je vidno odstopanje na merilnem mestu številka 3 (glej karta 16), ki pa je
po mojem mnenju nekoliko precenjeno. Prav tako velja za višinsko razliko, saj slednja po
oceni znaša 1,5 m. V izračunu sta uporabljena oba podatka višin. Zaradi nihanja pretokov
skozi leto je v nadaljnjih izračunih upoštevan 20 % odklon od izmerjenega.
Tabela 9: Potencialne moč in proizvodnja električne energije hidroelektrarn
1
2
3
4,462
Izračun na
podlagi 20 %
manjšega pretoka
od izmerjenega
3,569
Izračun na
podlagi 20 %
večjega pretoka
od izmerjenega
5,353
39.000
31.000
47.000
11,524
9,213
13,836
101.000
81.000
121.000
17,266
13,813
20,719
151.000
121.000
181.000
12,949
10,359
15,539
113.000
91.000
136.000
Izračun na podlagi
izmerjenega pretoka
Merilno
mesto
Pi (kW)
Letna proizvodnja
električne energije
(kWh)
Pi (kW)
Letna proizvodnja
električne energije
(kWh)
Pi (kW)
Letna proizvodnja
električne energije
(kWh)
Pi (kW)
(H=1,5 m)
Letna proizvodnja
električne energije
(kWh)
(H=1,5 m)
45
Največji potencial tako predstavlja merilno mesto številka 3 (glej karta 16). Po navedbah g.
Cesarja o pretoku 1,1 m3 in padcu 2 metra bi lahko letno proizvedli 151.000 kWh. Pri tem
izračunu je potrebno vzeti v obzir dejstvo, da je za tako veliko količino proizvedene
energije potreben stalni pretok 1,1 m3, ki ga skozi celotno leto ni realno pričakovati. Glede
na dejanske razmere se podatek o pretoku in višini padca nekoliko razlikuje. Realnejši je
torej izračun z 20 % manjšim pretokom ter padcem 1,5 metra. Ob takih razmerah bi letno
elektrarna lahko proizvedla 91.000 kWh.
Razlika med pričakovano, na izračunu temelječo (77.000 kWh), in dejansko (60.000 kWh)
letno proizvodnjo električne energije MHE »Pate« znaša 28%. Pričakovana je izračunana
na podlagi stalnega, celoletnega 0,8 m3 pretoka skozi turbino. Na podlagi razhoda med
pričakovano in dejansko količino energije lahko na merilnem mestu številka 3 letno
pričakujemo proizvodnjo 66.000 kWh.
Največja rezerva se nahaja na merilnem mestu številka 2 (glej karta 16). Padec je tu
največji, hkrati pa bi z ureditvijo mlinščic ter jezov lahko pridobili višji pretok in s tem
dodatno količino električne energije.
,
Karta 16: Lokacije meritev in male hidroelektrarne (MHE)
46
Tabela 10: Skupna potancialna instalirana moč in letna proizvodnja električne energije
Potencialna instalirana moč MHE (kW) ob
upoštevanih izgubah
4,462
1
11,524
2
10,359
3
26,345
Skupaj
Letna proizvodnja električne
energije (kWh)
39.000
101.000
66.000
206.000
S postavitvijo 3 malih hidroelektrarn na Temenici (glej karta 17) bi letno, glede na meritve,
lahko proizvedli 206.000 kWh, skupno pa bi reka prispevala 266.000 kWh k energetski
samooskrbi ob prišteti letni proizvodnji že obstoječe elektrarne. Ob posodobitvi MHE
»Pate« bi skupno hidroelektrarne na Temenici dosegle 281.000 kWh, s čimer bi zadostili
5,1 % celotnih potreb po električni energiji v občini. Ob povprečni porabi 4.300 kWh v
Občini Mirna Peč (Elektro Ljubljana, 2014; SURS, 2011) na gospodinjstvo bi z električno
energijo, pridobljeno preko malih hidroelektrarn, lahko oskrbeli 65 gospodinjstev.
Karta 17: Potencialna letna proizvodnja električne energije
47
Pri izračunanih vrednostih je potrebno vzeti v obzir, da so upoštevane le meritve v enem
dnevu v letu in ne upoštevajo povprečnih vrednostih. Za točnejše rezultate bi bile potrebne
pogostejše meritve ter podatki o povprečnih pretokih reke Temenice v Občini Mirna Peč.
Vendar nam meritve dajejo vpogled v hidroenergetski potencial, ki vsakodnevno teče skozi
mirnopeško dolino.
Hkrati lahko trdim, da ima zgornji del toka reke visok potencial za izkoriščanje in
pridobivanje električne energije. Z ureditvijo rečnih strug bi lahko dosegli višje pretoke
(podvojitev izmerjenih). S pretvorbo mest, kjer so nekoč delovali mlini, v male
hidroelektrarne bi lahko dosegli del potrebne električne energije za samooskrbo Občine
Mirna Peč.
6.4.1 Delovna mesta
Z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije znaša
cena zagotovljenega odkupa električne energije iz hidroelektrarn 105,47 EUR/MWh za
velikostni razred do 50 kW (Pravno – informacijski sistem, 2009; cv: Uradni list, 2014).
Ob skupni letni proizvodnji 281 MWh bi letno lastniki pridobili 29.637,07 EUR.
Dohodek lastnika 1 MHE, ki bi letno proizvedla 39 MWh, bi znašal 4.113,33 EUR.
Največji del skupnega dohodka bi pripadal lastniku 2 MHE, ki bi lahko na letni ravni
proizvedla 101 MWh. Dohodek od proizvodnje 2 MHE bi tako znašal 10.652,47 EUR. 3
MHE bi s skupno proizvodnjo 66 MWh letno doprinesla 6.961,02 EUR lastniku. MHE
»Pate« bi ob povečani zmogljivosti na 75 MWh letno obogatila proračun gospodinjstva za
7.910,25 EUR.
Električna energija iz MHE tako ne bi omogočala nastanka novih delovnih mest, bi pa
prispevala k dodatnemu prihodku gospodinjstva. Informativni izračuni se nanašajo na
obstoječe odkupne cene električne energije, ki pa se letno spreminjajo.
6.5 Geotermalna energija
Geotermalna energija je uskladiščena v notranjosti Zemlje. Sestavljata jo toplota, ki je
nastala iz gravitacijske energije, in toplota, ki nastaja pri razpadu radioaktivnih izotopov v
jedru (Ogrin, Plut, 2009). Toplota v Zemljini notranjosti nenehno potuje iz globin na
površje, in sicer s konvekcijo in prevodom tekočin. Pravzaprav so geotermalne vode
meteorne padavine, ki prodrejo v razpokline in porozne kamnine, kjer se segrejejo in
pridejo nazaj v obliki gejzirja in vročih izvirov (Medved, Arkar, 2009).
Gospodarsko izkoristljiv potencial v Sloveniji znaša okoli 287 Mtoe, kar je 40-krat več od
sedanje primarne porabe energije, izkoriščenost potenciala pa znaša le 0,01 %.
Geotermalno najbogatejša območja v Sloveniji so v subpanonski Sloveniji, Posavskem
hribovju, Ljubljanski kotlini in vzhodnih Karavankah. V globini 1000 m s temperaturami
nad 35°C so območja v severozahodni Sloveniji, Celjski in Ljubljanski kotlini ter na
Brežiško-Krškem polju (Pregled stanja, 2001; cv: Ogrin, Plut, 2009).
Za pretvorbo v električno energijo so potrebni izvori s temperaturo najmanj 150-200°C. Za
ta namen se v Sloveniji še ne uporablja ta vrsta energije, vendar ima v svojem
severovzhodnem delu primerno območje v velikosti 1.372 km2 (Ravnik in ost., 1992; cv:
Ogrin, Plut, 2009).
Za uporabo geotermalne energije z vrtinami do 100 metrov je potrebno kombinirati sisteme
z uporabo toplotnih črpalk. Ta vir je uporaben za oskrbo manjših do srednje velikih stavb
48
povsod po Sloveniji. Vrtine do 1000 metrov predstavljajo vir tople vode, ki dosega
temperaturo med 30 in 70°C. Ti viri so danes uporabljeni predvsem v namen turizma,
deloma tudi za gretje. Globoka geotermalna energija, z globljimi vrtinami, je primerna za
proizvodnjo električne energije. V Sloveniji je v globinah med 4000 in 5000 metri velika
zaloga vode, z temperaturami med 150 in 200°C (Ogrin, Plut, 2009).
Najbližja izoterma Občini Mirna Peč poteka južneje od ozemlja občine. Le-ta dosega 30°C
v globini 1.000 metrov (Ogrin, Plut, 2009). Ozemlje občine, glede na obstoječe podatke,
nima potenciala za izrabo geotermalne energije, izjema je le izraba plitve geotermalne
energije do globin 100 metrov. Za končne ugotovitve potenciala bi bile morda potrebne
natančne geološke analize posameznih mest zemeljske plasti na območju občine. V
primeru ugotovitve potenciala, ki upravičuje investicijo tako v okoljskem kot v
ekonomskem smislu, bi bilo potrebno sprejeti vse obstoječe možnosti za izkoriščanje
geotermalne energije.
7. Električna mobilnost
Električna mobilnost je mobilnost bližnje prihodnosti. Ideja o avtomobilu na električni
pogon in imetju le-tega je vse bolj aktualna in ima tako goreče zagovornike kot tudi
nasprotnike. Zavedanje, da je količina fosilnih goriv, ki danes poganjajo avtomobilski svet
in razvoj le-tega, omejena, se med ljudmi širi hitreje kot prej. Po vsem tem pa iskanju
alternativnih virov pogona v korist hodijo še konstantna rast naftnih derivatov. Proizvajalci
avtomobilov so v zadnjem desetletju intenzivno vlagali v razvoj alternativnih oblik pogona
sodobnega sveta. V zadnjih letih se je trg električnih avtomobilov močno razširil na vse
segmente, hkrati pa so najvidnejši proizvajalci na trgu napovedali prihod novih, še bolj
izpopolnjenih modelov. Edina omejitev, ki trenutno stoji nasproti močnemu razmahu
električnih avtomobilov, so baterijski sklopi, ne le zaradi omejitve dometa, temveč tudi
teže in z njo povezane velikosti.
Na področju uporabe prevoznih sredstev na električni pogon izstopa Azija, kjer ima
kolesarjenje najstarejšo tradicijo. Uporaba električnih koles pa se iz vzhoda širi tudi proti
Evropi in naprej proti zahodu (Elektro črpalke, 2012).
Primerjava izkoristka pogonskega sklopa obeh vrst goriv kaže v korist električnega
motorja. Prav tako je na strani električnega avtomobila tudi cena vožnje, ki je desetkrat
nižja od cene vožnje z avtomobilom na bencinski pogon (Električni avtomobil, 2012).
Negativne lastnosti pa se kažejo predvsem z vidika vsakdanje uporabnosti. Električni
avtomobili imajo, predvsem na račun baterij, omejen domet, dolg čas polnjenja, visoko
ceno baterij ter njihovo velikost in težo (fueleconomy.gov, 2014).
Povprečna poraba ožjega izbora električnih avtomobilov, ki zajema večino segmentov,
znaša 20,31 kWh/100km (fueleconomy.gov, 2014). Če v izračun vzamemo povprečno
15.000 prevoženih kilometrov, ki jih naredimo v enem letu, potem bi letna poraba
avtomobila znašala 3.046,5 kWh. V primeru, da letno povprečno prevozimo 10.000
kilometrov, bi poraba na avtomobil letno znašala 2031 kWh.
V Občini Mirna Peč je bilo v letu 2012 po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije skupaj 1543 vozil. Za zamenjavo vseh vozil z električnimi avtomobili bi se letna
poraba električne energije dvignila za 4.700.749,5 kWh v primeru, da letno povprečno
prevozimo 15.000 kilometrov. Skupna poraba električnih avtomobilov bi tako presegla
povprečno porabo vseh gospodinjstev (glej graf 4) in dosegla 85,24 % povprečne skupne
porabe električne energije v Občini Mirna Peč. 3.133.833 kWh pa bi letno potrebovali za
49
napajanje vseh električnih avtomobilov, če bi povprečno letno vsi prevozili 10.000
kilometrov.
Izračun prikazuje nenaden prehod na električna vozila, ki pa v realnosti ni izvedljiv.
Vsekakor pa bo v prihodnosti postopoma do tega prehoda prihajalo, le-ta pa je odvisen od
več faktorjev. Najtežja naloga je v rokah proizvajalcev električnih vozil, ki se srečujejo z
izzivom, kako povečati doseg, zmanjšati volumen in težo baterijskega sklopa, hitrejše
polnjenje ter zmanjšati proizvodne stroške. Po drugi strani pa bo prehod na električna
vozila hitreje stekel, ko bodo le-ta cenovno bolj dostopna in bodo izpolnjevala pogoje
kupcev. Trenutno nizki stroški vožnje in vzdrževanja še niso dovolj. V lokalnem konceptu
energetske samooskrbe bi morali upoštevati tudi možnosti širitve električnih avtomobilov v
občini, ki bi, v primeru popolne zamenjave vseh avtomobilov ob trenutni tehnologiji,
porabo električne energije skoraj podvojile.
8. Sklepi
Sodobna človeška družba je vse bolj in bolj odvisna od različnih virov energije, s čimer se
povečuje končna poraba energije. Velika poraba tradicionalnih virov, neobnovljivih virov
energije je pustila posledice na okolju. Obenem velika odvisnost od uvoza fosilnih goriv
(globalizacija energetske politike) prinaša geopolitična tveganja, na drugi strani pa
neupravičeno zapostavlja rabo lokalnih virov energije in s tem povezano višjo stopnjo
energetske samozadostnosti. Alternativo trenutni prevladujoči rabi uvoženih virov energije
razen varčne rabe energije predstavljajo obnovljivi viri energije, s čimer bi ublažili
posledice, ki sledijo ob prekomernem obremenjevanju okolja. Hkrati je potrebno poudariti
količino zalog fosilnih goriv, ki je omejena. Okoljska politika Evropske unije, z njo
slovenska, že dlje časa spodbuja rabo obnovljivih virov energije, s čimer želi v bližnji
prihodnosti udejaniti prehod v nizkoogljično družbo. Za dosego zadanih ciljev je potrebno
rešitve iskati v lokalnem okolju, torej na nižjih nivojih, ter širiti uspešne zgodbe o rabi
alternativnih virov še na širša, regionalna območja. Zaradi specifičnih geografskih razmer
posameznega okolja sta potrebna prilagajanje in vzpostavitev lokalnim (regionalnim)
razmeram prilagojenih energetskih sistemov.
V zaključni seminarski nalogi so bile predstavljene možnosti rabe obnovljivih virov
energije, ki se nahajajo na območju občine Mirna Peč. Pri tem sem izhajal predvsem iz
danosti, ki jih okolje obravnavane občine ponuja. Občina Mirna Peč ima razmeroma
ugoden začetni položaj za izkoriščanje raznovrstnih obnovljivih virov energije.
Za energetsko samooskrbo so najpomembnejši viri: lesna biomasa, sončna energija ter
hidroenergija.
50
Tabela 11: Energetska bilanca Občine Mirna Peč
Poraba električne energije
2013(kWh)
Gospodinjstva
Javna razsvetljava
Upravičeni odjemalci
Skupaj
3.615.702
101.942
1.133.400
4.851.044
Skupna poraba energentov
za ogrevanje (kurilna
sezona 2013-2014)*
11848,32 m3
Povprečna poraba na gospodinjstvo:
12,24 m3
Obnovljivi viri energije
Energetska bilanca v letu 2013
Stanje v primeru prehoda na
energetsko samooskrbo
LESNA BIOMASA
Individualne kurilne naprave;
brez soproizvodnje električne energije
Skupne kurilne naprave
Letna proizvodnja električne energije:
3.372.666 kWh
Število novih delovnih mest: cca. 60
5 sončnih elektrarn
Letna proizvodnja električne energije:
160.000 kWh
Postavitev 100-120 sončnih elektrarn
s površino 100 m2
Proizvodnja električne energije na
leto: 1.861.324 kWh
Letni zaslužek na sončno elektrarno:
2700 €
Skupni letni zaslužek sončnih
elektrarn: 279.198,6 €
HIDROENERGIJA
1 mala hidroelektrarna
Letna proizvodnja električne energije:
60.000 kWh
Postavitev še 3 MHE in optimizacija
obstoječe
Proizvodnja električne energije na
leto: 281.000 kWh
Skupni letni zaslužek MHE:
29.637,07 €
Skupna proizvodnja
električne energije
220.000 kWh
5.514.990 kWh
SONČNA ENERGIJA
Lesna biomasa predstavlja pomembnejši vir energije v občini. Gozd prekriva 56,27 %
površja, pri čemer je bolj gozdnata zahodna polovica občine. Območje občine se uvršča v
dve gozdnogospodarski enoti: GGE Novo mesto-sever zajema 2.417,91 ha, GGE Soteska
pa 285,35 ha gozda. 89,44 % gozdnih površin je v zasebni lasti. Trenutno se lesna biomasa
uporablja zgolj v namen ogrevanja. Skupna lesna zaloga znaša 294,34 m3/ha, letni prirast
9,31 m3/ha, skupni povprečni posek pa znaša 6,74 m3/ha. Na osnovi omenjenih podatkov je
na območju občine letno na voljo 16.399,7 m3 lesne biomase. 82,5 % gospodinjstev v
občini se ogreva z lesno biomaso (66,6 % izključno z biomaso), ki je v 92,8 % v obliki
polen. Preračunana povprečna poraba lesne biomase, z vštetimi ostalimi energenti, ki se
trenutno uporabljajo, znaša 12,24 m3. Skupna poraba vseh gospodinjstev v tem primeru
znaša 11.848,32 m3 lesne biomase. Z vidika oskrbe s toploto v času kurilne sezone, ki v
51
občini traja 212 dni (sezona 2013/2014), je na njenem območju dovolj lesne biomase, ki je
dovoljena za posek, za zadovoljitev potreb. Gre le za skupni izračun porabe ter skupno
biomaso, ki je na voljo, pri čemer pa bi se, v realnih okoliščinah, pojavljale predvsem
težave z odkupom lesne biomase od zasebnih lastnikov. Potrebno bi bilo vzpostaviti
ravnovesje med dejanskimi zmožnostmi odkupa lesne biomase ter lastniki gozdov, pri
čemer je treba zasledovati cilj po učinkoviti zadovoljitvi potreb obeh strani.
Vzpostavitev sistema skupnih kurilnih naprav bi bila v občini ena izmed boljših alternativ
trenutnemu stanju. Za določitev mikrolokacij posameznih SKN ter samega števila le-teh bi
bile potrebne izvedbe študij, tako okoljskih kot ekonomskih.
Na področju sončne energije ima občina razmeroma dober potencial in trenutno predstavlja
največji delež v proizvodnji električne energije v občini. Skupaj se na preučevanem
območju nahaja 19,88 km2 južnih ekspozicij. V površino so vštete vse vrste rabe tal, zato je
dejanska izkoristljiva površina mnogo manjša. Po oceni so najprimernejše strehe že
obstoječih objektov, ki se nahajajo na južnih straneh površja. Skupna površina le-teh je
62.733,36 m2. Poudarjam, da je pri tem podatku potrebno upoštevati usmerjenost objektov,
prevladujoče dvokapne oblike streh, mikroklimatske razmere ter ovire, ki lahko sončne
celice osenčijo in s tem zmanjšajo učinkovitost. Po prejeti sončni energiji se občina uvršča
nekoliko nad povprečje, saj znaša letni globalni obsev med 4.400 in 4.500 MJ/m2.
Skupaj je v občini 5 sončnih elektrarn s skupno močjo 145,23 kW, za zadovoljitev celotnih
potreb po električni energiji, ob upoštevanem deležu, ki bi ga dodal SKN na lesno
biomaso, pa bi jih bilo potrebno zgraditi še vsaj 100, vsako s površino 100 m2.
Glede na razmere bi bila vloga hidroenergije pri samooskrbi manjša, vendar
nezanemarljiva, saj ima reka Temenica hidroenergetski potencial. Glede na meritve bi
lahko, ob že obstoječi MHE »Pate«, na reki obratovale še 3 male hidroelektrarne s skupno
močjo 26,35 kW (upoštevane izgube). Ob posodobitvi obstoječe bi skupna moč vseh 4
MHE znašala 37,34 kW. Skupna letna proizvodnja vseh MHE bi znašala 281.000 kWh, s
čimer bi zadovoljili potrebe 49 gospodinjstev, če upoštevamo povprečno porabo. Pri tem
poudarjam, da se izračuni naslanjajo na zgolj eno meritev in ne prikazujejo dejanskega
stanja. Za določitev hidroenergetskega potenciala reke bi bile potrebne redne, večletne
meritve, s katerimi bi lahko izračunali srednji letni pretok. Hkrati pa izračuni kažejo, da
ima reka dober potencial, ki pa je danes, z izjemo obstoječe MHE, slabo izkoriščen.
Zaradi doseganja prenizkih povprečnih letnih hitrosti vetra na območju Občine Mirna Peč
ni dovolj potenciala za smotrno izkoriščanje vetrne energije.
Na področju izrabe geotermalne energije ima območje slab izhodiščni položaj. Za
določitev geotermalnega potenciala bi bile potrebne raziskave.
Z zgoraj navedenimi ugotovitvami lahko prvo hipotezo potrdim. Okolje občine ima namreč
dober energetski potencial za izrabo lokalnih razpoložljivih obnovljivih virov energije. Pri
tem ne gre le za izkoriščanje posameznega vira, temveč za dejstvo, da imamo v občini na
voljo kar tri vire, na katerih lahko snujemo svojo energetsko oskrbo. V zimskem času bi bil
najprimernejši način ogrevanja prostorov ter segrevanja vode sistem na daljinsko ogrevanje
s sodobnimi kotli na lesno biomaso. Hkrati bi najprimernejši način predstavljal sistem
kogeneracije, pri čemer bi se lahko oskrbovali tudi z električno energijo. Le-ta bi deloval
tudi izven kurilne sezone, pri čemer bi oskrboval prebivalce s toplo sanitarno vodo ter
električno energijo, vendar v manjši meri kot v času kurilne sezone. Dopolnitev k
52
zadovoljevanju potreb po električni energiji bi bila tako sončna kot hidroenergija, pri
čemer bi bil delež MHE manjši.
Največji energetski potencial tako predstavljata prav lesna biomasa ter sončna energija.
Več kot polovico občine prekriva gozd, ki ima nadpovprečen letni prirast in z njim tudi
dovoljen posek. Tudi količina prejete sončne energije je nekoliko nad povprečjem, kar
kaže ugoden položaj za izrabo le-te. Najmanjši delež k skupnemu pa bi pripomogla
hidroenergija. S temi ugotovitvami potrjujem tudi drugo hipotezo.
Izkoriščanje lokalnih danosti pa lahko pomeni tudi nastanek novih delovnih mest. Za
celotno količino lesne biomase, ki je na voljo za posek, ter odvoz hlodovine iz gozda do
zbirnega mesta ob cesti bi potrebovali 8-9 gozdarjev. Število delavcev lahko niha, saj je
delo v gozdu letno omejeno tudi z vremenom ter težavnostjo terena. Tudi vsaka SKN bi
potrebovala 1-2 vzdrževalca, končno število skrbnikov pa bi bilo določeno na podlagi
števila kotlovnic. Zaradi »viška« lesne biomase je omogočen tudi razvoj lesnopredelovalne
industrije. Za izdelovanje končnih izdelkov bi potrebovali med 22 in 45 delavcev, v
primeru proizvodnje polizdelkov pa se število zmanjša na 11 delavcev. V izračunu pa niso
še ostala delovna mesta, ki so nujno potrebna za vzdrževanje celotnega sistema. Tako bi s
programom energetske samooskrbe in vzpostavitve lesnopredelovalne industrije lahko
pridobili od 10 do 13 delovnih mest (posek, vleka hlodovine do zbirnega mesta, izdelava
polizdelkov) oziroma 30 do 54 delovnih mest v primeru izdelave končnih izdelkov, poseka
in spravila lesa do zbirnega mesta. Poleg omenjenih so tu še delovna mesta skrbnikov
SKN. S tem lahko zadnjo hipotezo le deloma potrdim, saj je število delovnih mest odvisno
od več faktorjev, zagotovo pa politika energetske samooskrbe prinaša nova delovna mesta.
V zaključni seminarski nalogi so predstavljeni teoretični potenciali za izkoriščanje
obnovljivih virov energije v občini Mirna Peč. Poudarjam, da se meja med dejanskimi
zmožnostmi okolja in potenciali, ki jih le-ta ponuja, ter dejansko rabo OVE le težko
prečka, saj so na poti do realizacije številne ovire, ki onemogočajo izvedbo projektov v
realnosti. Tu na poti še vedno stoji predvsem ekonomska plat, saj so neobnovljivi viri
energije trenutno bistveno cenejši, OVE pa jim, zaradi visoke cene, še ne more konkurirati.
Poleg omenjenega so tu še ovire, ki nastanejo zaradi posameznikovih interesov. Kot
fiktivni primer lahko navedem investitorja, ki bi si želel vzpostaviti daljinsko ogrevanje, ki
pa mora prečkati večje število parcel posameznih lastnikov. Poleg omenjenih so tu še drugi
razlogi, predvsem finančne narave, zaradi katerih so obnovljivi viri na stranskem tiru pri
strateškem planiranju. Pa vendar se navkljub vsem oviram, ki si jih bodisi postavljamo
sami bodisi okolje in ostali sokrajani, kažejo primeri dobre prakse.
53
9. Summary
Modern human society is becoming more and more dependent on different energy sources,
and is thus increasing the total energy consumption. Great use of traditional sources of
non-renewable energy sources is deeply effecting the environment. Renewable energy
sources represent an alternative to the current dominant use of traditional sources, taking
off weight of the excessive burden on the environment. In addition, it is necessary to
emphasize the amount of fossil fuels is limited. The environmental policy in the European
Union, as well as in Slovenia, has been encouraging the use of renewable energy sources,
with a future goal to transition to a low carbon society. To achieve these objectives, it is
necessary to look for solutions on the local level of government, and spread successful
solutions of the use of alternative energy sources to wider regional areas. Due to the
specific local conditions, it is necessary to create and appropriately adjust individual
policies.
This final seminar presents the possibility of using renewable energy sources, located in
the municipality of Mirna Peč. In doing so, I base the research mainly on the resources that
already exists in the local environment. The municipality has a relatively favourable
starting point and could take advantage of a variety of renewable energy sources.
The most important sources for energy self-sufficiency are: wood biomass, solar energy
and hydropower.
54
Energy balance sheet of the municipality of Mirna Peč
Consumption of electricity
2013(kWh)
Households
Street lighting
Eligible consumers of electricity
Total
3.615.702
101.942
1.133.400
4.851.044
Total consumption of
energy for heating (heating
season 2013-2014)*
11848,32 m3
Average consumption per household:
12,24 m3
Renewable energy
sources
Energy balance sheet for 2013
Situation in the case of transition to
energy self-sufficiency
WOOD BIOMASS
Individual combustion plants;
without cogeneration of electricity
Common combustion plants
Annual electricity production:
3.372.666 kWh
Number of new jobs: about 60
SOLAR ENERGY
5 solar power plants
Annual electricity production:
160.000 kWh
Installing 100-120 solar power plants
with a surface area of 100 m2
Annual electricity production:
1.861.324 kWh
Annual earning per solar power plant:
2700 €
Total annual earning: 279.198,6 €
HYDROPOWER
1 small hydroelectric power plant
Annual electricity production: 60.000
kWh
Installing 3 hydroelectric power
plants and optimising the existing one
Annual electricity production:
281.000 kWh
Total annual earning: 29.637,07 €
Total electricity
production
220.000 kWh
5.514.990 kWh
Wood biomass is an important source of energy in the municipality. The forest covers
56.27% of its area, the western part of the municipality being the most forested. The area
of the municipality is classified in two forest management units: GGE Novo Mesto - North
covering 2417.91 ha, GGE Soteska covering 285.35 ha of forests. 89.44% of forest land is
private property. Currently, biomass is used solely for the purpose of heating. The total
growing stock is 294.34 m3 / ha, with the annual growth of 9.31 m3 / ha. The average cut
is 6.74 m3 / ha. On the basis of these data, the forests in the municipality produce annually
16,399.7 m3 of wood biomass. 82.5% of households in the municipality are heated with
biomass (66.6% exclusively from biomass), 92.8% of which are wooden logs. Average
consumption of biomass, including any other energy consumption currently used, is 12.24
m3. Total consumption of all households in this case amounts to 11,848.32 m3 of biomass.
55
In terms of heat supply during the heating season, which lasts in the municipality for 212
days (season 2013/2014), the municipality produces sufficient biomass, allowed to cut, to
meet its needs. It is merely a calculation of the total consumption and total biomass
available, whereas in the real world problems arise mainly with the purchase of biomass
from private owners. It would be necessary to strike a balance between the actual
capabilities of the biomass production and forest owners, while pursuing the objective of
satisfying the needs of both sides.
Installing a system of common combustion plants in the municipality would be one of the
better alternatives to the current situation. To determine microlocations individual
combustion plants and sheer number of them would require the implementation of studies,
both environmental and economic.
In the field of solar energy, the municipality has a relatively good potential as it currently
represents the largest share of electricity production. In the municipality there is an area of
19.88 km2 with southern exposition. All types of land use are included in this figure,
which makes the actual available surface area much smaller. The most suitable are rooftops
of existing buildings located on the southern side. The total area of these is 62733.36 m2. I
emphasize that this figure takes into account the orientation of objects, the dominant form
of gable rooftops, micro-climatic conditions and constraints, which can disturb solar cells,
thereby reducing efficiency. According to the solar energy potential, the municipality ranks
slightly above average, with the annual global radiation between 4,400 and 4,500 MJ / m2.
In total, there are five solar power plants in the municipality with a total power of 145.23
kW. In order to meet the total electricity needs, with a relevant proportion that would be
added to the combustion plants, there should be at least 100 solar power plants installed,
each with a surface area of 100 m2.
Given the situation, the role of hydropower in self-sufficient system lessens, but is nonnegligible due to the Temenica river hydropower potential. According to the
measurements, alongside the existing small hydro power plant "Pate" three small hydro
power plants could operate on the river with a total output of 26.35 kW (with losses). With
an update to the existing power plant, the output of 4 plants could be 37.34 kW. The total
annual production would amount to 281,000 kWh, which would meet the needs of 49
households, considering the average consumption in the municipality. In doing so, I
emphasize that the calculations rely on a single measurement and do not reflect the actual
situation. To determine the hydroelectric potential of the river would require regular annual
measurements, which would determine the river’s annual flow. The calculations show that
the river has good potential, but today, with the exception of existing small hydro power
plant, it remains underdeveloped.
Due to low average wind speed in the municipality of Mirna Peč, potential for the rational
exploitation of wind energy is negligible.
In the field of geothermal energy utilization, the area has a weak starting point. It would
require research to determine its geothermal potential.
The above findings confirm the first hypothesis. The municipality has good energy
potential for the use of locally available renewable energy sources. This is not only to
exploit a single resource, but also for the fact that the municipality has available three
sources on which it can base its future energy supply. In the winter the most appropriate
heating method would be a remote heating system with modern biomass boilers. At the
56
same time, the most appropriate method would be using a cogeneration system, which
would also supply electricity. The system would work outside the heating season with the
purpose of providing residents with hot water and electricity; however to a lesser extent
than during the heating season. In addition, solar power and, to a lesser extent, hydropower
would add up to meeting the municipality’s electricity needs.
The greatest energy potentials in the municipality are biomass and solar energy. More than
half of its area is covered in forest, which has above the average annual growth and
allowed cut. Also, the amount of received solar energy is slightly above the average, being
in favourable position for its exploitation. The smallest share represents hydropower.
These findings confirm the second hypothesis.
Exploitation of local resources can also contribute to creation of new jobs. For the total
amount of biomass that is available for cutting and the transport of timber from the forest
to the assembly station along the road would take 8 or 9 forest workers. The number of
workers can vary, because the work in the forest is limited by the weather and the
difficulty of the terrain. Also, each of the small combustion plants would need 1 or 2
maintenance workers, a more precise number would be determined on the basis of the
number of boiler rooms. Due to the excess of biomass, development of the wood
processing industry would be enabled. Manufacturing a final product would employ from
22 to 45 workers; in the case of manufacturing a semi-finished product, the number would
be reduced to 11 workers. The calculation does not include the necessary maintenance
workers of the entire system. Thus, the program of energy self-sufficiency and the
establishment of wood-processing industry could add to from 10 to 13 new jobs (cutting,
transporting of timber to the assembly station, manufacturing semi-finished products) and
30 to 54 jobs in the case of manufacturing final products, cutting and transporting of timber
to the assembly station. In addition to these, there are jobs of maintenance workers of small
combustion plants. The last hypothesis can only be partly confirmed since the number of
new jobs depends on many factors; however, the energy policy of self-sufficiency
undoubtedly creates new employment possibilities.
This final seminar paper presents the theoretical potential for exploitation of renewable
energy sources in the municipality of Mirna Peč. I emphasize that the gap between the real
capabilities of the environment as well as the potential that it offers and the actual use of
renewable sources is difficult to bridge, as there are a number of obstacles to project
implementation in reality. Another obstacle on the road is the economic side, since the
non-renewable energy sources are currently significantly cheaper, whereas the renewable
energy sources, because of their high cost, remain uncompetitive. In addition, there are
barriers arising from an individual's interests. As an example, an investor would like to
install a remote heating system, which needs to pass a number of properties of different
owners. There are also other reasons, primarily of financial nature, which push renewable
energy on the sidelines of strategic planning. Yet in spite of all the obstacles that we either
put on ourselves or the environment and other fellow citizens, there exits examples of good
practice.
57
10.Viri in literatura
1) Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020. Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo. 2010. Ljubljana. 140 str. URL:
http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/AN_O
VE_2010-2020_final.pdf (Citirano 28.1.2014).
2) All-Electric Vehicles (EVs). 2014. Fuelecconomy.gov – the official U.S:
government
source
for
fuel
economy
information.
URL:
http://www.fueleconomy.gov/feg/evtech.shtml (Citirano 30.9.2014)
3) All-Electric Vehicles: Compare Side-by-Side. 2014. Fuelecconomy.gov – the
official U.S: government source for fuel economy information. URL:
http://www.fueleconomy.gov/feg/evsbs.shtml (Citirano 30.9.2014)
4) Babuder, M., Urbančič, A., 2009. Obnovljivi viri energije v Sloveniji. Celje, Fit
media, 168 str.
5) Bajc, M., Božič, G., Čas, M., Čater, M., Ferreira, A., Grebenc, T., Gričar, J., Jurc,
D., Jurc, M., Klun, J., Kobal, M., Kraigher, H., Krajnc, N., Kušar, G., Kutnar, L.,
Levanič, T., Mali, B., Medved, M., Ogris, N., Piškur, M., Planinšek, Š., Polanšek,
S., Premrl, T., Robek, R., Simončič, P., Urbančič, M., Vihar, U., Westergren, M.,
Železnik, P., 2011. Gospodarjenje z gozdom za lastnike gozdov. Ljubljana, Kmečki
glas, 311 str.
6) Brecel, K., 2013. Pregled forovoltaičnega trga v Sloveniji, preliminarno poročilo za
leto 2013. PV portal, slovenski portal za fotovoltaiko. URL: http://pv.fe.unilj.si/files/Pregled_fotovoltaicnega_trga_v_Sloveniji_2013.pdf (Citirano 23.9.2014).
7) Digitalni model višin-DMV 12,5. 2006. Geodetska uprava Republike Slovenije
(podatkovna baza GIKL). Ljubljana.
8) Dimnikarstvo Mihelčič. 2014. Vir ogrevanja v občini Mirna Peč (osebni vir,
17.3.2014). Mirna Peč.
9) Director, M., Švigelj, B., 2008. Novi ogrevalni sistemi. Gradnja z lahkoto.
Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 80 str.
10) Dolinar, M., Frantar, P., Hrvatin, M., 2008. Vpliv podnebne spremenljivosti na
pretočne in padavinske režime Slovenije. Strategija upravljanja z vodami v luči
podnebnih sprememb, 2008, str. 1-8.URL: http://mvd20.com/LETO2008/R1.pdf
(Citirano 6.4.2014).
11) Električni avtomobil. 2012. Inštrukcije.net. URL: http://xn--intrukcije-19b.net/wpcontent/uploads/2012/05/Elektri%C4%8Dni-avtomobil.pdf (Citirano 30.9.2014).
12) Energijski ekvivalenti med različnimi gorivi. 2014. Zavod za gozdove Slovenije.
URL:
http://www.zgs.si/slo/delovna-podrocja/lesna-biomasa/izracunajte-sisami/energijski-ekvivalenti-med-razlicnimi-gorivi/index.html (Citirano 17.9.2014).
13) Fejzić, F., 2011. Ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini
Mirna
Peč.
Mirna
Peč,
51
str.
URL:
http://www.mirnapec.si/Upload/Microsoft%20Word%20%20Ocena%20ogro%C5%BEenosti%20ob%C4%8Dine%20Mirna%20Pe%C4%8
D_1.pdf (Citirano 25.4.2014).
14) Zavod za gozdove Slovenije. 2014. Fondi-Mirna Peč (osebni podatki, 25.8.2014).
Novo mesto
15) Gašperšič, F., 1995. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z
gozdovi.Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 403 str.
16) Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. 1998. Ljubljana, DZS, 360
str.
58
17) Gospodinjstva po naseljih v občini Mirna Peč. Statistični urad Republike Slovenije.
2011. URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (Citirano 24.6.2014).
18) Gospodinjstva v občini Mirna Peč. Statistični urad Republike Slovenije. 2011.
URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (Citirano 24.6.2014).
19) Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Novo mesto-sever. 2014. Opis
stanja gozdov (osebni vir, 25.8.2014). Novo mesto.
20) Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Soteska. 2014. Opis stanja
gozdov (osebni vir, 25.8.2014). Novo mesto.
21) Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občin 52LS14. Eko sklad. 2010. URL:
http://www.ekosklad.si/html/razpisi/52LS14.html (Citirano 26.5.2014).
22) Kastelec, D., Rakovec, J., Zakšek, K., 2007. Sončna energija v Sloveniji. Ljubljana,
Založba ZRC, ZRC SAZU, 136 str.
23) Kastelic, A., 2014. Delovna mesta v gozdarstvu (intervju 26.9.2014). Mirna Peč.
24) Komac, B., Natek, K., Zorn, M., 2008. Geografski vidiki poplav. Ljubljana,
Založba ZRC, ZRC SAZU, 180 str.
25) Krajnc., N., Piškur, M., Klun, J., Premrl, T., Piškur, B., Robek, R., Mihelič, M.,
Sinjur., I., 2009. Lesna goriva, drva in sekanci, proizvodnja, standardi kakovosti in
trgovanje. Ljubljana, gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica. 81 str.
URL:
http://www.gozdis.si/data/publikacije/10_lesna_goriva_prirocnik.pdf
(Citirano 17.9.2014).
26) Lastništvo
gozdov.
2014.
Zavod
za
gozdove
Slovenije.
URL:
http://www.zgs.si/slo/gozdovi-slovenije/o-gozdovih-slovenije/lastnistvogozdov/index.html (Citirano 16.9.2014).
27) Marinček, J., Čarni, A., Babij, V., Čušin, B., Hren, B., Jarnjak, M., Košir,P.,
Marinšek, A., Šilc, U., Zelnik, I., 2003. Vegetacijska karta gozdnih združb Novo
mesto 1:50.000 (CD ROM). Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC
SAZU.
28) Marinček, J., Čarni, A., Košir,P., Marinšek, A., Šilc, U., Zelnik, I., 2003. Komentar
k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:50.000 – list Novo mesto.
Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, 103 str.
29) Medved, S., Arkar, C., 2009. Energija in okolje Obnovljivi viri energije. Ljubljana,
Zdravstvena fakulteta, 177 str.
30) Naselja. 2014. Statistični urad Republike Slovenije. 2014. URL:
http://www.stat.si/gis/ (Citirano 20.3.2014).
31) O avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih na električni pogon. 2012. Elektro
črpalke.
URL:
http://www.elektro-crpalke.si/1/baza-znanja/o-elektricnihprevoznih-sredstvih-in-delovanju.aspx (Citirano 30.9.2014).
32) Občine. 2014. Geodetska uprava republike Slovenije. URL: http://www.eprostor.gov.si/si/dostop_do_podatkov/mapa/brezplacni_podatki/obcine/ (Citirano
20.3.2014).
33) Ogrin, D., Plut, D., 2009. Aplikativna fizična geografija Slovenije. 1. izd.
Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 246 str.
34) Oman, J., 2005. Generatorji toplote. 1. izd. Ljubljana, Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za strojništvo, 280 str.
35) Papler, D., 2013. Osnove uporabe lesne biomase. Ljubljana, Energetika marketing,
419 str.
36) Plut, D., 2002. Okoljevarstveni vidiki prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana,
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 292 str.
37) Plut, D., 2004. Geografske metode preučevanja degradacije okolja, Ljubljana,
Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 188 str.
59
38) Plut, D., 2004. Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju.
Radovljica, Didakta, 239 str.
39) Plut, D., 2007.Sonaravni razvoj (napredek) in geografija. Dela, 28, str. 287 – 304
40) Plut, D., 2014. Delovna mesta v lesnopredelovalni industriji (osebni vir, 2.9.2014).
Ljubljana.
41) Podnebne razmere v Sloveniji (obdobje 1971 – 2000). ARSO. 2006. URL:
http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00.pdf (Citirano
25.4.2014).
42) Povprečna letna hitrost vetra 10 m bad tlemi 1994-2001. 2009. Agencija Republike
Slovenije
za
okolje.
URL:
http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayerExportAttSingle.jspx?uuid=%7B2D
46704E-CBD7-4A18-8CC0-AC22C5CC35DA%7D (Citirano 22.9.2014)
43) Povprečna letna hitrost vetra 10 m nad tlemi 1994-2001. 2009. Agencija Republike
Slovenije
za
okolje.
URL:
http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayerExportAttSingle.jspx?uuid=%7BCE
E0FE7A-9B32-4316-B26C-A0CA7C60CC5B%7D (Citirano 22.9.2014)
44) Povprečno trajanje sončnega obsevanja–jesen 1971-2000. 2009. Agencija
Republike
Slovenije
za
okolje.
URL:http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayerExportAttSingle.jspx?uuid=%
7BDEA9545C-983F-40C1-9C3B-DE4C896751EC%7D (Citirano 23.9.2014).
45) Povprečno trajanje sončnega obsevanja–poletje 1971-2000. 2009. Agencija
Republike
Slovenije
za
okolje.
URL:
:http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayerExportAttSingle.jspx?uuid=%7B4
ECD80B7-9FB4-4DCB-A9EB-9B8414A31FEE%7D (Citirano 23.9.2014).
46) Povprečno trajanje sončnega obsevanja–pomlad 1971-2000. 2009. Agencija
Republike
Slovenije
za
okolje.
URL:http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayerExportAttSingle.jspx?uuid=%
7B15A8E1CB-5D74-4628-8804-E686D805B2F6%7D (Citirano 23.9.2014).
47) Povprečno trajanje sončnega obsevanja–zima 1971-2000. 2009. Agencija
Republike
Slovenije
za
okolje.
URL:http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayerExportAttSingle.jspx?uuid=%
7B2D6A4132-35AC-474A-8FEA-FD5DC04D4D2A%7D (Citirano 23.9.2014).
48) Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije (obdobje 1961-90). Agencija
Republike
Slovenije
za
okolje.
URL:
http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/vodotoki_bila
nca.html (Citirano: 8.4.2014).
49) Pust, A., Mirna Peč. Občina v deželi treh dolin. Mirna Peč, občina, 122 str.
50) Rakovec, J., Žagar, M., Bertalanič, R., Cedilnik, J., Gregorič, G., Skok, G., Žagar,
N., 2009. Vetrovnost v Sloveniji. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, str. 177
51) Register deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov
in soproizvodnje z visokim izkoristkom. 2014. Agencija za energijo. URL:
http://www.agen-rs.si/porocila/RegisterDeklaracij.aspx (Citirano 25.9.2014).
52) Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo. Uradni list. 1996. URL:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=13770 (Citirano 28.1.2014).
53) Sloj
občine.
Geopedia.
2013.
URL:
http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4 (Citirano 16.4.2014).
54) Slovenske občine v številkah. 2012. Statistični urad Republike Slovenije. URL:
http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2014&id=102
(Citirano
30.9.2014).
60
55) Slovenski gozd v številkah (2012). 2012. Zavod za gozdove Slovenije. URL:
http://www.zgs.si/slo/gozdovi-slovenije/o-gozdovih-slovenije/slovenski-gozd-vstevilkah-2009/index.html (Citirano 16.9.2014).
56) Sončne
elektrarne.
Geopedia.
2013.
URL:
http://www.geopedia.si/#T105_F411:15451939_x499072_y112072_s9_b4
(Citirano 24.9.2014).
57) Sončno obsevanje v Sloveniji. 2014. PV portal, slovenski portal za fotovoltaiko.
URL: http://pv.fe.uni-lj.si/ObsSLO.aspx (Citirano 25.9.2014).
58) Statistični letopis 2013 (pdf). Statistični urad Republike Slovenije. 2013. URL:
http://www.stat.si/letopis/2013/31-13.pdf (Citirano 4.2.2014).
59) Šolc, L., 1992. Projekt majhne hidroelektrarne (MHE) PATE na Temenici v Ivanji
vasi. Splošni del. Hidromehanska in strojna oprema (osebni vir 5.9.2014)
60) Število prebivalcev po naseljih v občini Mirna Peč. Statistični urad republike
Slovenije. 2014. URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (Citirano
20.3.2014).
61) Število prebivalcev v občini Mirna Peč. Statistični urad Republike Slovenije. 2014.
URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (Citirano 20.4.2014).
62) Theory,
2014.
Turboden,
clean
energy
ahead.
URL:
http://www.turboden.eu/en/rankine/rankine-theory.php (Citirano 18.9.2014)
63) Trajanje kurilne sezone (število dni). 2007. Agencija Republike Slovenije za
okolje.
URL:
http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/tprim_kurse_net7.pdf
(Citirano 17.9.2014).
64) Ukaz o razglasitvi Energetskega zakona (EZ-1). 2014. Uradni list. URL:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2014538 (Citirano 28.9.2014).
65) Unčikovitost
solarnih
modulov.
2014.
Soncneelektrarne.com.
URL:
http://www.soncneelektrarne.com/ucinkovitost-solarnih-modulov/
(Citirano
24.9.2014).
66) Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije.
2009.
Pravno-informacijski
sistem.
URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4718 (Citirano 28.9.2014)
67) Vodna telesa površinskih voda (linija). 2007. Geoportal. Agencija Republike
Slovenije za okolje. URL: http://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/home.page
(Citirano 20.3.2014).
61
11.Seznam slik, tabel, kart in grafov
Slika 1: Primer dobre prakse (levo MFE Žagar, desno MFE Bevc) ________________________________ 38
Slika 2: Mala hidroelektrarna Pate ________________________________________________________ 44
Tabela 1: Število prebivalcev po naseljih, 2014 _______________________________________________ 16
Tabela 2: Poraba energentov _____________________________________________________________ 18
Tabela 3: Lesna zaloga po drevesnih vrstah v GGE Novo mesto - sever ____________________________ 23
Tabela 4: Lesna zaloga po drevesnih vrstah v GGE Soteska _____________________________________ 24
Tabela 5: Gostote zračno suhega lesa z 11 - 13 % vsebnostjo vode ________________________________ 30
Tabela 6: Moč kotla glede na število ur obratovanja ___________________________________________ 30
Tabela 7: Seznam sončnih elektrarn v Občini Mirna Peč, 2014 ___________________________________ 37
Tabela 8: Pretoki in višinske razlike na merilnih mestih ________________________________________ 45
Tabela 9: Potencialne moč in proizvodnja električne energije hidroelektrarn ________________________ 45
Tabela 10: Skupna potancialna instalirana moč in letna proizvodnja električne energije _______________ 47
Tabela 11: Energetska bilanca Občine Mirna Peč _____________________________________________ 51
Karta 1: Občina Mirna Peč s sosednjimi občinami _____________________________________________ 5
Karta 2: Relief Občine Mirna Peč __________________________________________________________ 6
Karta 3: Gozdne združbe na območju Občine Mirna Peč ________________________________________ 8
Karta 4: Prikaz naselij glede na število anket ________________________________________________ 16
Karta 5: Gozdnatost Občine Mirna Peč _____________________________________________________ 22
Karta 6: Gozdnogospodarske enote v Občini Mirna Peč ________________________________________ 23
Karta 7: Lastništvo gozdov _______________________________________________________________ 25
Karta 8: Lesna zaloga m3/ha in po odsekih __________________________________________________ 26
Karta 9: Letni prirast m3/ha in po odsekih ___________________________________________________ 27
Karta 10: Letni etat m3/ha in po odsekih ____________________________________________________ 28
Karta 11: Predlog zagotovitve energetske samooskrbe naselij s skupnimi kurilnimi napravami __________ 31
Karta 12: Povprečno trajanje sončnega obsevanja po letnih časih 1971-2000 _______________________ 35
Karta 13: Usmerjenost reliefa Občine Mirna Peč po smereh neba ________________________________ 39
Karta 14: Povprečna hitrost vetra 10 m nad tlemi 1994-2001 ____________________________________ 41
Karta 15: Povprečna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi 1994-2001 _______________________________ 42
Karta 16: Lokacije meritev in male hidroelektrarne (MHE) _____________________________________ 46
Karta 17: Potencialna letna proizvodnja električne energije _____________________________________ 47
Graf 1: Pretok reke Temenice, Rožni vrh, 1961-1990........................................................................................ 9
Graf 2:Maksimalni pretoki reke Temenice, Rožni vrh, 1961-1990 .................................................................... 9
Graf 3: Stanovanja po letu zadnje prenove v Občini Mirna Peč ..................................................................... 14
Graf 4: Poraba električne energije v Občini Mirna Peč (kWh) ....................................................................... 15
Graf 5: Število stanovanjskih objektov po letu izgradnje ................................................................................. 17
Graf 6: Vir ogrevanja ...................................................................................................................................... 18
Graf 7: Izvor lesne biomase ............................................................................................................................. 19
Graf 8: Podolžni profil reke Temenice ............................................................................................................. 43
62
12.Seznam prilog
ANKETA
Pozdravljeni,
sem študent geografije in potrebujem vašo pomoč pri pisanju svoje zaključne seminarske
naloge z naslovom Energetska samooskrba na primeru Občine Mirna Peč. Rezultati ankete
bodo v pomoč tudi občini pri načrtovanju oskrbe z energijo. Vprašanja se nanašajo
predvsem na energente, ki jih uporabljate za ogrevanje vašega objekta. Prosim, če si
vzamete nekaj minut in izpolnite anketo.
Lep pozdrav
Franci Špolar
1. Navedite ime naselja, kjer prebivate (znotraj meja Občine Mirna Peč): __________
2. Leto izgradnje stanovanjskega objekta: __________
3. Leto obnove stanovanjskega objekta: __________
4. Število stanovalcev v objektu (navedite število stanovalcev, vključno z ločenimi
gospodinjstvi, ki se ogrevajo s skupno centralno napravo v primeru, da je ta
namenjena ogrevanju celotnega objekta): __________
5. Navedite skupno ogrevano površino objekta (v m2): __________
6.
a)
b)
c)
d)
Vir ogrevanja (obkrožite):
lesna biomasa
kurilno olje
elektrika
zemeljski plin
e)
f)
g)
h)
sončna energija
premog
geotermalna energija
drugo:_________________
Če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili z odgovorom a) (lesna biomasa), nadaljujte z
vprašanjem številka 7 in 8, sicer pa nadaljujte z vprašanjem številka 9.
7. Oblika lesne biomase
a) polena
b) sekanci
c) briketi
d) peleti
8. Od kod izvira lesna biomasa, ki jo uporabljate za ogrevanje stanovanjskega
objekta? (Možnih je več odgovorov.)
a) Lasten gozd (ali v lasti družinskega člana), ki se nahaja znotraj meja Občine
Mirna Peč.
b) Lasten gozd (ali v lasti družinskega člana), ki se nahaja izven meja Občine
Mirna Peč.
c) Kupim v trgovini.
d) Kupim od Gozdnega gospodarstva.
e) Kupim od kmeta.
f) Drugo:__________________
63
9. Poraba energenta:
a) lesna biomasa (m3):__________
b) kurilno olje (l): __________
c) elektrika (kWh): __________
d) zemeljski plin(m3): __________
e) sončna energija (kWh): __________
f) premog (t): __________
g) geotermalna
energija
(kWh):
__________
10. Začetek kurilne sezone v letu 2012 (vpišite mesec): __________
11. Konec kurilne sezone v letu 2013 (vpišite mesec): __________
12. Približno ocenite letni strošek za ogrevanje v času kurilne sezone (v €): _________
13. Kako ogrevate sanitarno vodo? (Ustrezno obkrožite.)
a) grelnik vode (bojler)
d) kotel, peč
b) toplotna črpalka
e) zemeljski kolektor
c) sončni kolektor
f) drugo: __________
14. Ali bi bili pripravljeni uporabljati skupno kurilno napravo, preko katere bi se
ogrevalo več hiš oz. celotno naselje?
a) Da.
b) Ne.
c) Ne vem.
15. Ali ste proizvajalec električne energije (fotovoltaika, kogeneracija, hidroelektrarna
…)?
a) Da.
b) Ne.
Če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili z odgovorom a, nadaljujte z vprašanjem številka
16, sicer pa nadaljujte z vprašanjem številka 17.
16. Navedite povprečno količino električne energije, ki jo proizvedete v enem letu, in
moč ter vrsto vaše elektrarne:
a) količina proizvedene električne energije na letni ravni (kWh):__________
b) moč vaše elektrarne: __________
c) vrsta elektrarne: __________
17. Ali bi bili pripravljeni investirati v sisteme, ki proizvajajo električno energijo?
a) Da, v vsakem primeru.
b) Da, v primeru zagotovljenega financiranja in odkupa električne energije.
c) Ne.
Če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili z odgovorom a ali b, nadaljujte z vprašanjem
številka 18.
18. V kateri sistem bi vložili svoja sredstva?
a. Kogeneracija (sočasna proizvodnja uporabne toplote in električne energije iz
istega vira)
b. Sončna elektrarna
c. Drugo: __________
Hvala za vaše sodelovanje.
64
Izjava o avtorstvu
Izjavljam, da je zaključna seminarska naloga v celoti moje avtorsko delo ter da so
uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno
zakonodajo.
Franci Špolar
Ljubljana, 2014
65