Najnižje temperature na Jezerskem pozimi 2013/2014 in 2014/2015
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO PATRICIJA PINTAR Najnižje temperature na Jezerskem pozimi 2013/2014 in 2014/2015 Zaključna seminarska naloga Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO PATRICIJA PINTAR Najnižje temperature na Jezerskem pozimi 2013/2014 in 2014/2015 Zaključna seminarska naloga Mentor: izr. prof. dr. Darko Ogrin Univerzitetni dvopredmetni študijski program GEOGRAFIJA Ljubljana, 2015 Zahvala Velika zahvala gre kolegici Špeli za vso pomoč pri izvajanju terenskega dela in vse bolj ali manj strokovne nasvete. Hvala tudi družini za vso podporo, predvsem očetu za koristne in kritične komentarje pri pisanju naloge. Seveda pa brez strokovnega očesa ne bi šlo, zato velika zahvala tudi mentorju, izr. prof. dr. Darku Ogrinu za vse napotke in spodbudne besede. Hvala! Izvleček Najnižje temperature na Jezerskem pozimi 2013/2014 in 2014/2015 Jezersko je slovenska občina, ki leži v osrčju Kamniško – Savinjskih Alp na skrajnem severu države. Osrednje naselje, Zgornje Jezersko, leži v manjši kotlinici, do katere vodi ozka soteska reke Kokre, iz nje pa nas pot vodi do prelaza Jezerski vrh in državne meje s sosednjo Avstrijo. Prečno na kotlinico na vzhodni strani ležita dve ledeniški dolini – Ravenska in Makekova Kočna, na zahodni, prisojni strani, pa je skoncentrirana poselitev, ki se z višanjem nadmorske višine zredči na posamezne samotne kmetije (Karničar, Anko). Naravnogeografskim značilnostim sledi tudi razporeditev temperatur, pri kateri je ob anticiklonalni vremenski situaciji opazen padec temperatur z višino, izjema je le jezero hladnega zraka v osrednjem delu kotlinice. Ugotavljanje značilnosti jezera hladnega zraka je bilo, poleg ugotavljanja poteka povprečnih dnevnih temperatur in njihovih skrajnih vrednosti v zimah 2013/14 in 2014/15, tudi eden od glavnih namenov zaključne seminarske naloge. S primerjavo današnjih temperatur z obdobjem izpred dobrih trideset let je bil ugotovljen tudi trend zviševanja temperatur. Naloga je bila opravljena na podlagi obdelave podatkov meritev v kraju Zgornje Jezersko in terenskega dela, ki je obsegalo merjenje temperatur na izbranem profilu pred sončnim vzhodom. Ključne besede: temperatura zraka, jezero hladnega zraka, temperaturna inverzija, gorsko podnebje, podnebne spremembe, Jezersko Abstract The lowest temperatures in Jezersko in winters 2013/2014 and 2014/2015 Jezersko is a Slovene municipality located in the heart of the Kamnik-Savinja Alps, in the far north of the country. The central settlement, Zgornje Jezersko, lies in a small basin. The narrow gorge of the Kokra River leads to the basin, and the path out of it leads us to the Seedberg Saddle and the border with the neighbouring country Austria. Transverse to the basin on the east side are two glacial valleys – Ravenska Kočna and Makekova Kočna. On the west, sunny side there is a settlement which is, with increasing altitude, diluted to single solitary farms (Karničar, Anko). The natural geographic characteristics are followed by the distribution of temperatures. With the anticyclone weather there is a noticeable drop in temperature with altitude, with the exception of a lake of cold air in the central part of the basin. Determining the characteristics of the lake of cold air was, in addition to identifying the average daily temperatures and their extreme values throughout winters 2013/14 and 2014/15, one of the main purposes of my final term paper. By comparing the present temperatures with a period of more than thirty years ago an upward trend in temperature was discovered. The paper was written on the basis of processing the data measured in Zgornje Jezersko, and on the basis of field work which consisted of measuring the temperature on selected profile before sunrise. Key words: Temperature, a lake of cold air, temperature inversion, mountain climate, climate change, Jezersko Kazalo 1. Uvod................................................................................................................................................. 2 2. Fizičnogeografske značilnosti Jezerskega .......................................................................................... 3 2.1. Naravnogeografski oris ............................................................................................................. 3 2.2. Naravnogeografski elementi, ki vplivajo na prostorsko razporejanje temperature ................... 4 3. Metode in tehnike dela .................................................................................................................... 5 4. Zimske temperature na Jezerskem 2013/2014 in 2014/2015 ........................................................... 8 4.1. Temperature pozimi 2013/2014 ............................................................................................... 8 4.2. Temperature pozimi 2014/2015 ............................................................................................. 12 5. Prostorska razporeditev minimalnih temperatur na Jezerskem pozimi 2015 glede na profilne meritve................................................................................................................................................... 13 5.1. Potek dela in rezultati ............................................................................................................. 13 5.1.1. Temperature ob oblačnem vremenu .............................................................................. 14 5.1.2. Temperature ob anticiklonalnem (radiacijskem) vremenu......................................... 18 5.2. Karta razporeditve minimalnih temperatur na Jezerskem ob anticiklonalnem vremenu glede na meritve 8.3.2015 med 5:20 in 6:07 ................................................................................................ 21 6. Sklep............................................................................................................................................... 22 7. Summary ........................................................................................................................................ 24 8. Viri in literatura .............................................................................................................................. 26 9. Seznam slik in preglednic................................................................................................................ 27 9.1. Seznam slik ............................................................................................................................. 27 9.2. Seznam preglednic ................................................................................................................. 27 9.3. Seznam prilog ......................................................................................................................... 28 1 1. Uvod Temperatura zraka je termodinamična spremenljivka, ki določa toplotno stanje zraka (Geografski terminološki…, 2005). Merjena je na dogovorjen način – v vremenski hišici dva metra nad tlemi, njena vrata so obrnjena na sever, zaprta je tako, da omogoča zračenje, a preprečuje vdor sončne svetlobe (Slika 2). Glavna namena moje zaključne seminarske naloge sta analizirati časovni potek temperature zraka na Jezerskem pozimi 2013/2014 in 2014/2015 ter ugotoviti glavne značilnosti prostorskega razporejanja temperature zraka ob oblačnem in anticiklonalnem tipu vremena. Pred izdelavo naloge sem si postavila tudi nekaj ciljev in sicer ugotoviti spreminjanje temperature zraka v odvisnosti od nekaterih naravnogeografskih elementov v pokrajini, njeno razporejanje preko klimatske in astronomske zime 2013/2014 in 2014/2015, razložiti bistvena odstopanja od povprečne temperature v tem času in primerjati današnje zimske temperature s tistimi izpred nekaj let ter ugotoviti spremenljivost temperature skozi čas. Seminarska naloga temelji na obdelavi podatkov in terenskih meritvah, čemur sem s pomočjo splošne literature o temperaturnih razmerah v Sloveniji in obstoječe literature o občini Jezersko ali dolini reke Kokre, ter posameznih podatkov iz zaključnih seminarskih nalog in diplomskih del, dodala še ustrezno teoretično podlago in razlago. Velik del naloge je zaradi pomanjkanja ustrezne literature, plod tudi lastnega poznavanja naravnogeografskih razmer na Jezerskem. Pred začetkom izdelave seminarske naloge sem si postavila dve delovni hipotezi. Prva je, da na temperaturo zraka najbolj vpliva sprememba nadmorske višine, torej bo temperatura na Jezerskem vrhu nižja od temperature zraka v naselju Zgornje Jezersko in vseh ostalih merjenih delih, razen v primeru pojava jezera hladnega zraka na dnu Jezerske kotlinice ob anticiklonalnem vremenu. Druga pa zajema širše časovno obdobje: povprečna temperatura v času klimatske zime v naselju Zgornje Jezersko se je v dobrih tridesetih letih zaradi različnih naravno in družbenogeografskih značilnosti zvišala. V nalogi se bom najprej osredotočila na oris naravnogeografskih značilnosti Jezerskega, ki v veliki meri vplivajo na potek temperature zraka, nato bom predstavila metode in tehnike dela. Nadalje bom tabelarno in v obliki grafov prikazala obdelane podatke dveh zim – 2013/2014 in 2014/2015 ter jih ustrezno teoretsko opredelila in primerjala z nekdanjo klimatsko postajo Zgornje Jezersko, nato pa sledi analiza poteka temperatur na območju občine Jezersko, ki so plod lastnega terenskega dela in njihova odvisnost od naravnogeografskih značilnosti v pokrajini. 2 2. Fizičnogeografske značilnosti Jezerskega 2.1. Naravnogeografski oris Jezersko je ledeniška dolina v severnem delu Slovenije (Slika 1), ki leži v osrčju Kamniško – Savinjskih Alp. Iz večjega naselja Preddvor vodi do Jezerskega ozka dolina reke Kokre, ki se v kraju Zgornje Jezersko razširi v razmeroma široko kotlinico. Po njej teče potok Jezernica, ki izvira v Ravenski Kočni in napaja Planšarsko jezero, pri kraju Spodnje Jezersko pa se kot levi pritok izlije v reko Kokro. Na severu Jezersko sega do avstrijske meje, na vzhodnem in zahodnem delu pa je dolina obdana z visokogorskimi vrhovi Alp (Skuta, Grintovec, Virnikov Grintavec, Pristovški Storžič…). Glavna smer slemenitev je od zahoda proti vzhodu. Slika 1: Lokacija občine Jezersko Vir: Občina Jezersko…, 2014. Jezersko po svoji nadmorski višini (najnižja točka obravnavanega območja je naselje Spodnje Jezersko, ki leži na nadmorski višini 715 m, najvišja pa prelaz Jezerski vrh na višini 1218 m) glede na klasifikacijo podnebne višinske pasovitosti spada v hribovski in nižji gorski pas. Poselitev je zato večinoma omejena na prisoje (kmetije Anko, Karničar…), prevladujejo samotne kmetije (Ogrin, Plut, 2012). Današnja izoblikovanost površja je posledica kamninske zgradbe, tektonskega, rečnega in hudourniškega delovanja (Žagar, 2001, str. 20). Glavne kamnine, ki gradijo proučevano območje, so devonski apnenci in manj prepustni spodnjekarbonski skrilavci in peščenjaki, nekaj je tudi debelozrnatih sedimentov (prod, pesek), ki so posledica odlaganja ledenikov (Ogrin, Natek, Potočnik Slavič, 2014, str. 28). Karbonatne kamnine (apnenec) prevladujejo v najvišjih delih Kamniško – Savinjskih Alp, kjer gre za tipično visokogorsko pokrajino s strmimi pobočji, velikimi razlikami v nadmorski višini in ledeniško preoblikovanim reliefom. Lep primer ledeniške doline sta Ravenska in Makekova Kočna, iz katerih sta ravenski in makekov ledenik segala do današnjega kraja Spodnje Jezersko (Žagar, 2001, str. 20). Po navedbah nekaterih virov (Rudolf, Igro, 1921, str. 5-6) je jezersko kotlino prekrivalo jezero, ki je bilo ostanek taljenja ledenikov po koncu zadnje ledene dobe. Temu pričajo tudi postavitve najstarejših domačij (npr. Šenkova domačija) in cerkve sv. Ožbolta, ki so locirane 50 – 100 m višje kot kasnejša poslopja. Jezersko po Ogrinovi (1996, str. 68) klasifikaciji spada v podnebje nižjega gorskega sveta, za katerega je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca pod -3°C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca pa nad 10°C. Značilna je velika namočenost (1600 – nad 3000 mm padavin letno) in 3 submediteranski padavinski režim (primarni višek padavin jeseni in sekundarni na prehodu pomladi v poletje). 2.2. Naravnogeografski elementi, ki vplivajo na prostorsko razporejanje temperature Prostorsko razporejanje temperature zraka v Sloveniji je odvisno od reliefa, vpliva morja in rabe površja. Z oddaljenostjo od Jadranskega morja njegov vpliv slabi, sega do Visokih dinarskih planot in po dolini Soče do Julijskih Alp. Pri rabi tal je najpomembnejši vpliv urbaniziranih površin, kjer so temperature zaradi antropogenih virov toplote in posebnih toplotnih lastnosti mest višje kot v okolici (pojav mestnega toplotnega otoka). Na območju Jezerskega, ki ga vpliv morja ne zajema več in je redko poseljeno, je tako za prostorsko razporejanje temperatur ključnega pomena relief. Od reliefnih dejavnikov izstopata višinska struktura in konkavnost površja, pomembna sta tudi naklon in ekspozicija površja (Ogrin, Plut, 2012, str. 77). Praviloma se temperatura enakomerno znižuje z višino, saj se zrak v glavnem segreva s toploto, ki jo oddaja Zemlja, zato so zračni delci, ki so bližje zemeljski površini, bolj segreti, kakor tisti, ki so od nje bolj oddaljeni. Spremembo temperature zraka z višino na vsakih 100 m imenujemo vertikalni temperaturni gradient, ki v naših podnebnih razmerah znaša približno 0,53 K/100 m (Pučnik, 1980, str. 229-230). Pojav, pri katerem temperatura ne pada z višino, ampak je stalna ali celo raste, imenujemo temperaturna inverzija. Pojavlja se predvsem v zimskem času v konkavnih reliefnih oblikah, ko se pri jasnem in mirnem radiacijskem tipu vremena zemeljska površina močno ohladi, zato težji hladen zrak izpodrine lažjega toplejšega in se usede na dno dolin ali kotlin. Višina t.i. jezera hladnega zraka, ki ga največkrat nakazuje megla, je med 50 in 250 m. Inverzijska območja imajo za okoli 1°C nižjo povprečno temperaturo in za okoli 2°C nižjo povprečno minimalno temperaturo kakor enako visoko ležeči kraji zunaj kotlin in dolin. (Ogrin, Plut, 2012, str. 77). Na temperaturne razlike poleg naštetega vplivajo tudi vetrovne razmere. Ob jasnem vremenu brez močnejših splošnih vetrov se na tem območju zaradi razlik v ogretosti razvijejo šibki lokalni vetrovi. Ob ogretih prisojnih pobočjih se čez dan zrak dviga (dolnik), ponoči pa se po pobočjih v dno kotline in po dolini Kokre v nižje dele steka hladen veter (gornik). S prehodom ciklonov pa so pogostejši močnejši vetrovi, najmočnejši med njimi je t.i. severni fen. V povprečju se pojavlja enkrat ali dvakrat na leto v hladni polovici leta in dosega hitrosti in sunkovitosti burje. Na območju doline Kokre razvije veliko moč zaradi poteka doline pravokotno na gorske grebene, saj tu prihaja do stekanja zraka (Blatnik, 2013, str. 24). Kot že omenjeno, na temperaturne razlike vplivata tudi naklon površja in ekspozicija. Južno orientirana pobočja so zaradi več prejete energije Sončevega obsevanja toplejše od severnih (Ogrin, Plut, 2012, str. 77). Severne ekspozicije na območju Jezerskega imajo pobočja Grintavcev nad Ravensko in Makekovo Kočno, pobočja Virnikovega Grintavca imajo vzhodno ekspozicijo, pobočje od kraja Zgornje Jezersko proti Jezerskemu vrhu pa južno ekspozicijo. Nakloni so v obravnavanem območju veliki, podatek za celotno porečje reke Kokre pravi, da je povprečen naklon 45% (v celotni Sloveniji znaša 24%). Rastje je v večjem delu obravnavanega območja mešani gozd, v Jezerski kotlinici prevladujejo travniki (Perko, 1992). 4 3. Metode in tehnike dela Za izdelavo zaključne seminarske naloge sem uporabila več metod in tehnik dela, tako kabinetnih kot terenskih. Kabinetno delo je obsegalo zbiranje in prebiranje literature o izbranem območju in poteku temperature, pregled spletnih virov, obdelavo pridobljenih podatkov iz vremenske hišice, pripravo na terensko delo in nato izdelavo preglednic, grafikonov in izrisa kart. Terensko delo pa je zajemalo dvakratno merjenje temperature na izbranem profilu Jezerskega (Slika 9). Prvi del naloge predstavlja naravnogeografske značilnosti Jezerskega s poudarkom na elementih pokrajine, ki pomembno vplivajo na razporejanje temperature zraka. Najprej so predstavljene splošne značilnosti Jezerskega, njegove kamninske zgradbe in razvoja, nato pa je opisano, kako na razporejanje temperature na splošno vplivajo relief, vpliv morja, raba površja, naklon površja in ekspozicija. Omenjen je tudi vpliv vetrov. Podatke o temperaturi zraka na Jezerskem v času klimatske in astronomske zime za leta 2013/2014 in 2014/2015 mi je posredoval mentor, izr. prof. dr. Darko Ogrin. Meritve v osrčju Jezerske kotlinice od leta 2012 izvaja Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in sicer vse leto s pomočjo digitalnega registratorja in natančneje v času vsakoletnega terenskega tedna na Jezerskem. Temperatura je bila v času zime 2013/2014 merjena vsakih deset minut, pogostost meritve se na petnajst minut spremeni 13.3.2014 in tako ostane celotno zimo 2014/2015, a to ne vpliva bistveno na izračun povprečnih temperatur. Do 13.3.2014 je tako v enem dnevu zabeleženih 143 terminskih vrednosti temperature zraka 2 m nad tlemi, od navedenega datuma do 28.2.2015 pa 95 vrednosti v enem dnevu. Naj omenim še izpad temperatur 12.3.2014 med 14.10 in 15.30, kar sem pri izračunih povprečnih, maksimalnih in minimalnih dnevnih temperatur zanemarila. Podatke sem v programu Excel najprej obdelala po dnevih, za vsak dan sem izračunala povprečno dnevno temperaturo ter minimalno in maksimalno dnevno temperaturo. Nato sem s pomočjo dnevnih izračunov za vsak mesec izračunala povprečno mesečno temperaturo, absolutno minimalno in maksimalno mesečno temperaturo ter povprečno minimalno in maksimalno mesečno temperaturo. Dobljene podatke sem nato prikazala v preglednici ter izrisala grafikone. Za zimo 2013/2014 sem statistiko naredila tako za astronomsko kot za klimatsko zimo, za leto 2014/2015 pa le za klimatsko zimo. Dobljene rezultate sem nato še komentirala, posebej sem izpostavila tudi izrazite dvige oz. spuste temperatur, ki so lepo vidni na grafikonih. 5 Slika 2: Vremenska hišica oddelka za geografijo v naselju Zgornje Jezersko Avtorica: Patricija Pintar, 2015. Zadnji del naloge je rezultat lastnega terenskega dela, ki sem ga opravila v dveh delih in sicer 12.2.2015, ko se je na obravnavanem območju pojavljala nizka oblačnost in 8.3.2015, ko se je nad našimi kraji zadrževal anticiklon, veter pa je ponehal, zato menim, da bodo ti rezultati ustrezno ponazorili enega od namenov moje naloge, to je ugotoviti prostorske značilnosti razporejanja minimalne temperature zraka ob radiacijskem vremenu. Meritve sem opravila pred sončnim vzhodom, za merjenje sem uporabila digitalni termometer Testo 110 (Slika 3). Ves čas merjenja je vožnja po vnaprej določenem profilu potekala s hitrostjo 30 km/h, saj se tako izniči/zmanjša vpliv podlage na temperaturo zraka, hkrati pa veter ni premočan. Razporejanje temperatur v obeh situacijah sem predstavila ločeno, nato pa sem jih še primerjala med seboj. Za boljšo ponazoritev sem za posamezne odseke poti izračunala vertikalni temperaturni gradient, na koncu pa sem še izrisala karto razporeditve temperatur ob anticiklonalnem tipu vremena na območju Jezerskega. 6 Slika 3: Digitalni termometer Testo 110, s katerim so bile opravljene terenske meritve Avtorica: Patricija Pintar, 2015. 7 4. Zimske temperature na Jezerskem 2013/2014 in 2014/2015 Zima je eden od štirih letnih časov, ki se pojavljajo v srednjih in višjih geografskih širinah. Letne čase lahko delimo na dva različna načina: klimatska zima traja od prvega dneva decembra do zadnjega dneva februarja, saj se takrat v naravi pojavljajo značilni zimski vremenski pojavi (nizke temperature, pogosto pod lediščem in padavine, ki praviloma padajo tudi v obliki snega). Meteorološka zima pa se začne z zimskim Sončevim obratom (21.12.), ko se Sonce v svoji najvišji točki na nebu pojavi v zenitu nad povratnikom, konča pa se z dnem, ko se Sonce na svoji navidezni poti po nebu v zenitu pojavi nad ekvatorjem (21.3.), od koder krene na nasprotno poloblo – dan in noč sta na ta dan enako dolga (Geografija, 2001, str. 633 – 634). V nadaljevanju bom prikazala in analizirala podatke zimskih temperatur na Jezerskem v času dveh let, za prvo leto bom prikazala podatke tako za klimatsko, kot tudi za astronomsko zimo, za drugo leto pa le temperature v času klimatske zime. Tako bom poskušala orisati glavne razlike v temperaturi znotraj obeh delitev in med njima. Za boljšo ponazoritev bom podatke omenjenih dveh zim primerjala s podatki iz klimatske postaje Zgornje Jezersko (nadmorska višina 894 m), ki je delovala med leti 1895 in 1984 (Pučnik, 1980). 4.1. Temperature pozimi 2013/2014 Preglednica 1: Osnovna temperaturna statistika po mesecih v času klimatske zime 2013/2014 na Jezerskem (v °C) MESEC POVPREČNA MESEČNA TEMPERATURA MAKSIMALNA TEMPERATURA 10 (28.12.2013) POVPREČNA MESEČNA MAKSIMALNA TEMPERATURA 6,1 December 0,9 Januar Februar MINIMALNA TEMPERATURA -7,5 (3.12.2013) POVPREČNA MESEČNA MINIMALNA TEMPERATURA -2,2 2,4 9,5 (9.1.2014) 5,5 -6 (29.1.2014) -0,1 1,9 9,7 (19.2.2014) 5,4 -5,3 (4.2.2014) -1,4 Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za Geografijo FF, UL. Slika 4: Povprečne dnevne temperature v času klimatske zime 2013/2014 na Jezerskem Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za Geografijo FF, UL. 8 Preglednica 1 prikazuje osnovno temperaturno statistiko po mesecih v času klimatske zime 2013/2014 na Jezerskem, na osnovi dnevne razporeditve temperatur v omenjenem območju pa je narejen graf na Sliki 4. Na njem je opazno nihanje povprečne dnevne temperature skozi celotno obdobje, ki je posledica spremenljivosti vremena. Opazen je hiter dvig temperature med 18. in 19. 12. 2013, ko je povprečna dnevna temperatura iz -2,7 narasla na 2,3°C, kar je posledica poslabšanja vremena, o čemur priča tudi dnevni potek temperaturne krivulje, ki prikazuje večjo temperaturno amplitudo ob anticiklonalnem vremenu med 16. in 18.12. 2013 (Slika 5). Slika 5: Dnevni potek temperature zraka v času anticiklonalnega tipa vremena 16.12. – 18.12.2013 na Jezerskem Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za Geografijo FF, UL. Slika 6: Dnevni potek temperature zraka v času ciklonalnega tipa vremena 19.12. – 21.12.2013 na Jezerskem Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za Geografijo FF, UL. 9 Na Sliki 6 lahko iz poteka temperaturne krivulje opazimo poslabšanje vremena v noči na 19.12., saj se je temperatura v 40 minutah povišala za 6,8°C (iz -3,6°C na 3,2°C). Sledi obdobje ciklonalnega vremena, za katerega so značilne manjše temperaturne amplitude preko dneva. Za primerjavo, 16.12., ob anticiklonalnem tipu vremena, je dnevna temperaturna amplituda znašala 12,8°C (minimalna temperatura -4,2°C ob 01:40, maksimalna temperatura pa 8,6°C ob 12:40), 21.12.2013, ob ciklonalnem tipu vremena, pa je znašala le 3,6°C (minimalna temperatura 0,3°C ob 01:10, maksimalna temperatura pa 3,9°C ob 12:00). Naslednja opazna sprememba je postopno zniževanje povprečne dnevne temperature od 22.1. do 26.1., ko strmo pade in se 29.1. spusti na najnižjo vrednost -4,8°C. To je tipična situacija vremena ob sredozemski ciklogenezi, ko se v severnem Sredozemlju poglobi sekundarni ciklon. Prvi dan nastajanja ciklona pri nas začnejo pihati topli in vlažni jugozahodni vetrovi, ki prevetrijo kotline in ker so topli, nastopijo izrazite odjuge. Ciklon se popolnoma razvije v približno 24 urah, takrat frontalni sistem doseže Slovenijo, po vsej državi je oblačno s padavinami. Ko se ciklon pomakne nad Balkan, se hladen zrak zlije okoli Alp proti Jadranskemu morju, ohladi se in zapiha severni veter (26.1.) (Ogrin, Plut, 2012, str. 75). Najvišja povprečna dnevna temperatura v času klimatske zime se je pojavila 16.2.2014 in sicer 8,5°C, v naslednjem dnevu je naglo padla na 0,8°C, nato pa se 19.2. zopet dvignila na 7,2°C. Razloge za to lahko verjetno iščemo v prehodu hladne fronte z dežjem, ki je zajel Slovenijo 17.2.2014 (Vreme podrobneje, 2015). Sicer pa je bil v času klimatske zime 2013/2014, glede na povprečne mesečne temperature, najtoplejši mesec januar, kar se je v obdobju 1961 – 1990 zgodilo le v letih 1970, 1975, 1976 in 1983, najhladnejši pa je bil december, kar ni presenetljiv podatek. Zanimiv je tudi podatek, da v nobenem mesecu v času klimatske zime povprečna mesečna temperatura ni pod lediščem, kar se v obdobju 1961 – 1990 ni zgodilo niti enkrat (Mekinda-Majaron, 1995, str. 134). To nedvomno nakazuje na postopen dvig temperatur v zadnjem času, čeprav meritve niso potekale kontinuirano in v nespremenjeni okolici (danes je na tem območju več hiš). Tudi če pogledamo povprečne mesečne maksimalne temperature, je statistika jasna – v primerjavi z obdobjem 1961 – 1990 so bile povprečne mesečne maksimalne temperature vsa leta v vseh mesecih višje v času klimatske zime 2013/2014. Edina izjema je februar 1980, ko je bila temperatura višja za 0,4°C. Podobno velja tudi za povprečno mesečno minimalno temperaturo. V omenjenem obdobju je bila nižja vsa leta v vseh mesecih, razen februarja leta 1966, ko je bila višja za 0,9°C in decembra 1982, ko je bila enaka temperaturi pozimi 2013/2014 (Mekinda-Majaron, 1995, str. 244, 354). Kot zanimivost naj omenim še absolutne minimalne in maksimalne temperature v kraju Zgornje Jezersko v obdobju 1919 – 1938. Januarja in decembra je bila v tem obdobju najnižja zabeležena temperatura -21,2, februarja pa kar -23°C, kar je bila hkrati tudi absolutna minimalna temperatura v tem obdobju (Pučnik, 1980, str. 302 – 303). V obdobju 1931 – 1960 so bile absolutne minimalne temperature še nižje: januarja (7.1.1947) -25,7°C, februarja (15.2.1940) -24,4°C, decembra (29.12.1939) pa -23,2°C (Pučnik, 1980, str. 315). 10 Preglednica 2: Osnovna temperaturna statistika po mesecih v času astronomske zime 2013/2014 na Jezerskem (v °C) POVPREČNA MESEČNA TEMPERATURA MAKSIMALNA TEMPERATURA POVPREČNA MESEČNA MAKSIMALNA TEMPERATURA MINIMALNA TEMPERATURA POVPREČNA MESEČNA MINIMALNA TEMPERATURA December (21.–31. 12.2013) 4,1 10 (28.12.2013) 5,9 0,1 (31.12.2013) 2 Januar 2,4 9,5 (9.1.2014) 5,5 -6 (29.1.2014) -0,1 Februar 1,9 9,7 (19.2.2014) 5,4 -5,3 (4.2.2014) -1,4 Marec (1.21.3.2014) 5,6 20,5 (17.3.2014) 12,5 -2 (9.3.2014) 0,3 MESEC Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za Geografijo FF, UL. Preglednica 2 prikazuje osnovno temperaturno statistiko po mesecih v času astronomske zime 2013/2014 na Jezerskem. Prav tako kot na primeru klimatske zime, je razporeditev povprečnih dnevnih temperatur v tem obdobju prikazana v obliki grafa na Sliki 7. Večja temperaturna nihanja v mesecih december, januar in februar so že bila opisana, na tem mestu je potrebno poudariti le postopno zviševanje temperatur v mesecu marcu (od 2,5°C 1.3. do 8,2°C 21.3.), kar je povsem pričakovan podatek, saj se astronomska zima zaključuje in z nastopom enakonočja 21.3. preide v astronomsko pomlad. Slika 7: Povprečne dnevne temperature v času astronomske zime 2013/2014 na Jezerskem Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za geografijo FF, UL. 11 4.2. Temperature pozimi 2014/2015 Preglednica 3: Osnovna temperaturna statistika po mesecih v času klimatske zime 2014/2015 na Jezerskem (v °C) POVPREČNA MESEČNA TEMPERATURA MAKSIMALNA TEMPERATURA POVPREČNA MESEČNA MAKSIMALNA TEMPERATURA MINIMALNA TEMPERATURA POVPREČNA MESEČNA MINIMALNA TEMPERATURA December 0,8 9,7 (14.12.2014) 4,2 -9,5 (31.12.2014) -1,7 Januar -0,1 12,3 (10.1.2015) 4,4 -11,8 (31.1.2015) -3,5 Februar -0,6 10,7 (22.2.2015) 3,6 -11,2 (2.2.2015) -3,8 MESEC Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za Geografijo FF, UL. Preglednica 3 prikazuje osnovno temperaturno statistiko po mesecih v času klimatske zime 2014/2015 na Jezerskem, razporeditev povprečnih dnevnih temperatur pa je po dnevih prikazana na Sliki 8. Prvi izrazit višek povprečne dnevne temperature je opazen 13.12.2014, ko se temperatura iz 1,1°C dvigne na 6,3°C, nato pa po treh dneh začne postopno upadati. Dvig temperature je posledica krajšega poslabšanja vremena s padavinami, padec pa je povezan s ponovno razjasnitvijo. Naslednji izrazit padec povprečne dnevne temperature je opazen med 27.12. in 31.12., ko doseže najnižjo vrednost v času klimatske zime in sicer -6,7°C. Situacija je zopet posledica sredozemske ciklogeneze: po premiku ciklona nad Balkan se v naših krajih namreč močno ohladi, saj se hladen zrak zlije okoli Alp proti Jadranskemu morju. Občutnemu spustu temperatur je sledil njihov dvig in razjasnitev. Drugi izrazitejši, sicer krajši nižek povprečnih mesečnih temperatur, je opazen v začetku februarja, ko je bilo vreme pod vplivom sibirskega anticiklona, nato zopet sledi pooblačitev in dvig temperatur (Vreme podrobneje, 2015). Za razliko od klimatske zime 2013/2014 se v tem letu povprečne mesečne temperature minimalno spustijo pod ledišče, vendar so še vedno v večini mesecev višje kot v obdobju 1961 – 1990. Edine izjeme so januar 1974 in 1975, februar 1961, 1968, 1972, 1974, 1977 in december 1979 in 1981 (Mekinda-Majaron, 1995, str. 134). Povprečne maksimalne temperature so v tem letu za približno 1°C nižje od zime 2013/2014, večkrat jih presežejo tudi povprečne maksimalne mesečne temperature v obdobju 1961 – 1990 (januarja in decembra enkrat, februarja pa kar devetkrat). Pri povprečnih minimalnih mesečnih temperaturah je stanje podobno, januarja so v obdobju 1961 – 1990 višje enkrat, februarja petkrat, decembra pa so bile temperature v omenjenem obdobju skozi vsa leta nižje kot pozimi 2014/2015 (Mekinda-Majaron, 1995, str. 244, 354). 12 Slika 8: Povprečne dnevne temperature v času klimatske zime 2014/2015 na Jezerskem Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za geografijo FF, UL. 5. Prostorska razporeditev minimalnih temperatur na Jezerskem pozimi 2015 glede na profilne meritve 5.1. Potek dela in rezultati Terensko delo sem, kot že omenjeno, opravila v dveh delih in sicer 12.2.2015, ko se je na obravnavanem območju pojavljala nizka oblačnost, saj je bilo vreme pod vplivom azorskega anticiklona in 8.3.2015, ko se je nad našimi kraji zadrževal sibirski anticiklon, veter pa je ponehal, kar je idealna situacija za nastanek jezera hladnega zraka. Na teren sem se odpravila dvakrat, z namenom, da poleg predstavitve prostorskega razporejanja temperatur v dveh različnih vremenskih situacijah z meritvami dokažem in opredelim še razlike med njima. 12.2.2015 sem temperaturo pričela meriti na enem izmed mostov čez reko Kokro (nadmorska višina 650 m) ob 06.15, z meritvami sem zaključila ob 07.03. Dolžina poti je znašala 18,5 km, Sonce bi v primeru jasnega vremena vzšlo ob 07:11. Drugič sem se na teren odpravila 8.3.2015, ko sem z merjenjem pričela ob 05:10 in končala ob 06:07, dolžina poti je prav tako znašala 18,5 km, Sonce pa je vzšlo ob 06:30. V obeh primerih sem z meritvami pričela na enem izmed mostov čez reko Kokro (nadmorska višina približno 650 m), ki je od naselja Spodnje Jezersko oddaljen približno 2,3 km, a sem zaradi lažje interpretacije za raziskavo uporabila podatke od naselja Spodnje Jezersko, ki leži na nadmorski višini 825 m. Podatki za celotno območje merjenja (od mostu čez Kokro) so prikazani v Prilogi 1 in 2. Pot sem nadaljevala po glavni cesti skozi naselje Zgornje Jezersko do prelaza Jezerski vrh (1218 m), nato pa se vrnila v naselje Zgornje Jezersko (889 m). Tam sem meritve najprej opravila na zahodni strani doline po cesti do kmetije Anko (951 m) in kmetije 13 Karničar (961 m), nato pa še po vzhodni strani v dolino Makekove Kočne do bio turistične kmetije Makek (960 m) in v dolino Ravenske Kočne le do turistične kmetije Ancel (965 m), saj cesta do tovorne žičnice zaradi urejenih tekaških prog ni bila prevozna. Ves čas merjenja temperature sem vozila s hitrostjo 30km/h, saj se tako izniči/zmanjša vpliv podlage, hkrati pa veter ni tako močan, da bi bistveno vplival na temperaturo. Meritve sem si zapisovala sproti vsakih 100 m poti. Celoten profil merjenja je prikazan na Sliki 9. Slika 9: Maršruta meritev temperatur na Jezerskem Vir podatkov za podlago: Geopedia, 2015. 5.1.1. Temperature ob oblačnem vremenu Najpogostejši vremenski tip v Sloveniji je vreme ob razširitvi azorskega anticiklona nad južno Evropo. Območje visokega zračnega tlaka se iznad Atlantika in Sahare s središčem nad Azori pogosto razširi nad Sredozemlje in južno Evropo. Zaradi subtropskega izvora je ta zračna gmota topla in večinoma suha. Poleti je ob tem tipu vremena vroče, pogosto tudi soparno, jeseni in pozimi pa je vreme bolj raznoliko. Ob morju in v višjih legah je jasno in toplo, v kotlinah in dolinah pa je zaradi temperaturnega obrata hladno. Pozimi se lahko v dolinah in 14 kotlinah ves dan zadržuje megla ali nizka oblačnost, kar se je dogajalo tudi v času izvajanja meritev 12.2.2015 (Ogrin, Plut, 2012, str. 74). Preglednica 5 prikazuje rezultate meritev temperature zraka 12.2.2015, ko se je nad obravnavano območje spustila nizka oblačnost. Prvi del, označen z najsvetlejšo barvo, je območje glavne ceste po dolini Kokre od kraja Spodnje Jezersko, ki leži na nadmorski višini 825 m (Slika 6), do prelaza Jezerski vrh (1218 m). Višinska razlika je bila torej 393 m, razlika v temperaturi pa 3,3°C. Temperatura je pričakovano padala z višino (-0,84°C/100m), saj je bila najvišja temperatura (-0,2°C) zabeležena v naselju Spodnje Jezersko, najnižja (-3,5°C) pa na prelazu Jezerski vrh. Naslednje območje merjenja je bilo na zahodni strani doline, od odcepa glavne ceste Zgornje Jezersko – Jezerski vrh (900 m) do kmetije Anko (951 m). V dolžini 600 m in dvigu za 51 m se je temperatura znižala iz -1,1°C na -1,6°C, torej za 0,5°C (-0,98°C/100m). Dolžina poti od glavne ceste do kmetije Karničar je znašala 1 km, višinska razlika pa 72 m. Temperatura se je iz -1,2°C spustila na -1,8°C, torej za 0,6°C (-0,83°C/100m). Na vzhodni strani doline je temperatura za približno 0,5°C nižja od zahodne strani, saj tam prevladujejo severne ekspozicije površja. Kmetija Makek je od glavne ceste oddaljena 1,4 km, višinska razlika je 71 m. Temperatura je iz začetnih -1,4°C padla na -2,2°C, razlika v temperaturi je torej znašala 0,8°C (-1,13°C/100m). Pot po Ravenski Kočni do kmetije Ancel je bila dolga 2,2 km. Temperatura se je v 75 m višinske razlike spustila iz -1,2°C do -2°C, razlika v temperaturi je bila torej enaka kot v dolini Makekove Kočne (0,8°C), vertikalni temperaturni gradient pa je bil manjši, -1,07°C/100m. Preglednica 4: Pregled razlik v temperaturi na podlagi začetne in končne temperature na posameznih odsekih merjenja dne 12.2.2015 med 6:25 in 7:03 (v °C) OBMOČJE MERJENJA RAZLIKA V NADMORSKI VIŠINI ZAČETNA TEMPERATURA KONČNA TEMPERATURA RAZLIKA V TEMPERATURI VERTIKALNI TEMPERATURNI GRADIENT Spodnje Jezersko – Jezerski vrh 393 m -0,2 -3,5 3,3 -0,84°C/100m Glavna cesta – Kmetija Anko 51 m -1,1 -1,6 0,5 -0,98°C/100m Glavna cesta – Kmetija Karničar 72 m -1,2 -1,8 0,6 -0,83°C/100m Glavna cesta – Kmetija Makek 71 m -1,4 -2,2 0,8 -1,13°C/100m Glavna cesta – Kmetija Ancel 75 m -1,2 -2 0,8 -1,07°C/100m Vir podatkov: Lastno terensko delo, 2015. 15 Iz navedenega lahko sklepamo, da ob nastopu oblačnega tipa vremena na razporeditev temperatur najbolj vpliva nadmorska višina, saj se je skozi celotno območje temperatura dokaj enakomerno zniževala z višanjem nadmorske višine (vertikalni temperaturni gradient je znašal -0,84°C/100m). Malenkostno nižje so bile v povprečju le temperature v Ravenski in Makekovi Kočni (0,5°C), glavni razlog za to je osojna lega dolin, kjer se površje preko dneva zaradi manjše količine sončnega sevanja manj segreje. 16 Preglednica 5: Rezultati meritev temperature zraka 12.2.2015 na Jezerskem med 6:25 in 7:03 (v °C) Merilno mesto Temp. Merilno mesto Sp. Jezersko 1. serpentina 2. serpentina Zg. Jezersko Temp. Merilno mesto Temp. -1,4 -3,4 Ravenska Kočna -1,2 -0,2 -1,4 -3,4 -1,3 -0,2 -1,5 -3,3 Jezero -1,4 -0,3 -1,5 -3,3 -1,4 -0,4 -1,4 -3,4 -1,5 -0,5 -1,4 -3,4 -1,4 -0,5 -1,5 Jezerski vrh -3,5 -1,4 -0,5 -1,6 Glavna cesta -1,1 -1,5 -0,6 -1,6 -1,4 -1,5 -0,6 -1,6 -1,5 -1,4 -0,7 -1,7 -1,5 -1,4 -0,8 -1,8 -1,6 -1,5 -0,8 1. serpentina -1,8 -1,6 -1,6 -0,8 -1,9 -1,6 -1,7 -0,9 -1,9 Glavna cesta -1,2 -1,7 -0,8 -1,9 -1,3 -1,8 -0,8 -2,1 -1,3 -1,8 Kmetija Anko -2 -1,4 -2,1 -1,3 -1,1 -2 -1,4 -1,2 -2,2 -1,4 -1,2 -2,2 -1,5 -1,2 3. serpentina -2,3 -1,6 -1,2 -2,4 -1,7 -1,2 -2,5 -1,2 -2,6 Glavna cesta -1,4 -1,2 -2,7 -1,4 -1,2 -2,8 -1,3 -1,1 -2,9 -1,4 -1,1 4. serpentina -2,8 -1,5 -1,2 -2,6 -1,6 -1,2 -2,7 -1,6 -1,2 -2,9 -1,7 -1,2 -2,9 -1,7 -1,3 -3 -1,9 -1,4 -3 -2 -1,4 -3,2 -2,1 -1,4 -2,9 -2,1 -1,4 -3,1 -2,1 -1,4 -3,2 -1,4 -3,1 -1,1 2. serpentina Stara pošta Merilno mesto -0,2 -0,9 Osnovna šola Temp. Kmetija Karničar Kmetija Makek -1,9 Kmetija Ancel -2 -1,8 -2,2 Vir podatkov: Lastno terensko delo, 2015. 17 5.1.2. Temperature ob anticiklonalnem (radiacijskem) vremenu V anticiklonih je v središču visok zračni pritisk, splošni vetrovi pri tleh se gibljejo v smeri urinih kazalcev. V premeru so večinoma večji od ciklonov. Njihova posebnost je, da se zaradi trenja pri tleh zrak poleg kroženja po malo tudi razteka (Kastelec, Petkovšek, Vrhovec, 2006, str. 78 – 80). Vreme, ki se oblikuje v območju anticiklona, imenujemo radiacijsko vreme. Zanj je značilno, da je v veliki meri odvisno od kratkovalovnega sevanja Sonca čez dan in dolgovalovnega sevanja Zemlje ponoči. Če je bilanca med sevanjem površja in protisevanjem atmosfere negativna, pride ponoči do temperaturne inverzije (temperatura z višino narašča, namesto da bi padala). Radiacijska inverzija nastane, ko se tla v jasnih nočeh zaradi dolgovalovnega sevanja ohladijo, s tem pa tudi prizemni sloj zraka, ki je tako hladnejši od višje ležečega. S stekanjem ohlajenega zraka ob pobočjih v dno depresije pride do oblikovanja jezera hladnega zraka. Ugodne razmere za nastanek radiacijskih inverzij in jezer hladnega zraka nudijo konkavne oblike reliefa (kotline, doline in kraške depresije). Potrebna je tudi jasna in dolga noč, malo vlage v zraku in mirno vreme (Ogrin, 2000, str. 126 – 127). Preglednica 7 prikazuje rezultate meritev temperature zraka tik pred Sončevim vzhodom 8.3.2015, ko se je nad obravnavanim območjem zadrževal sibirski anticiklon, vreme je bilo jasno in mirno. Prvi del preglednice, v sivem odtenku, je območje od naselja Spodnje Jezersko do prelaza Jezerski vrh, kjer se temperatura v 393 m višinske razlike iz -2°C spusti na -4,2°C. Razlika v temperaturi je torej 2,2°C, kar je 1,1°C manj kot na istem območju v času oblačnega vremena (Preglednici 4 in 6). Na tem delu je potrebno omeniti posebnost v delu Jezerske kotlinice, kjer je opazno znižanje temperature za približno 1 - 2°C (Preglednica 7). Razloge za to lahko iščemo v pojavu jezera hladnega zraka in talnem temperaturnem obratu, ki se je oblikoval na tem območju zaradi konkavne izoblikovanosti površja in jasne ter mirne noči, česar ob oblačnem vremenu ni bilo. V naslednjem odseku merjenja, od glavne ceste do kmetije Anko, je v 51 m višinske razlike temperatura padla za 1,1°C (iz -0,9°C na -2°C, vertikalni temperaturni gradient -2,13°C/100m), kar je 0,6°C več kot ob oblačni situaciji. Obratna je bila situacija na odseku poti do kmetije Karničar, kjer se je temperatura iz -2,2°C dvignila na -1,3° (vertikalni temperaturni gradient 1,25°C/100m). Razlog je zopet v jezeru hladnega zraka, odcep za kmetijo Karničar je namreč v osrčju Jezerske kotlinice (Slika 9), kjer so bile temperature nižje kot v okolici, hkrati pa kmetija ne leži tako visoko, da bi se temperature bistveno znižale zaradi višje nadmorske višine. Podobno kot pri oblačnem vremenu, so tudi v tem primeru temperature na vzhodni strani doline nižje od tistih na zahodni (severne ekspozicije pobočij), večje pa so temperaturne razlike med začetno in končno temperaturo. Razlika v dolini Makekove Kočne (kmetija Makek) je tako 2,5°C (iz -3,3°C na -5,8°, vertikalni temperaturni gradient -3,52°C/100m), kar je 1,7°C več kot pri oblačnem vremenu, razlika v dolini Ravenske Kočne pa je je znašala 4,3°C (vertikalni temperaturni gradient -5,73°C/100m), kar je 3,5°C več kot pri oblačnem vremenu. Temperatura se je v tej dolini iz -1,2°C spustila na kar -5,5°C, kar je bila tudi najnižja izmerjena temperatura na celotnem merjenem območju. Razloge za to lahko, podobno kot pri ciklonalni situaciji, iščemo v osojni legi doline. 18 Preglednica 6: Pregled razlik v temperaturi na podlagi začetne in končne temperature na posameznih odsekih merjenja dne 8.3.2015 med 5:20 in 6:07 (v °C) OBMOČJE MERJENJA RAZLIKA V NADMORSKI VIŠINI ZAČETNA TEMPERATUR A KONČNA TEMPERATURA RAZLIKA V TEMPERATURI VERTIKALNI TEMPERATURNI GRADIENT Spodnje Jezersko – Jezerski vrh 393 m -2 -4,2 2,2 -0,56°C/100m Glavna cesta – Kmetija Anko 51 m -0,9 -2 1,1 -2,13°C/100m Glavna cesta – Kmetija Karničar 72 m -2,2 -1,3 0,9 1,25°C/100m Glavna cesta – Kmetija Makek 71 m -3,3 -5,8 2,5 -3,52°C/100m Glavna cesta – Kmetija Ancel 75 m -1,2 -5,5 4,3 -5,73°C/100m Vir podatkov: Lastno terensko delo, 2015. 19 Preglednica 7: Rezultati meritev temperature zraka 8.3.2015 na Jezerskem med 5:20 in 6:07 (v °C) Merilno mesto Temp. Sp. Jezersko 1. serpentina 2. serpentina Merilno mesto Temp. Osnovna šola -3,7 Ravenska Kočna Temp. -0,4 -2,2 -0,5 -4 -1,4 -2,3 -0,4 -4,2 -1,3 -2,5 -0,3 -4,2 -1,2 -2,3 -0,4 -3,7 -1,4 -1,4 -0,6 -4 -1,3 -1,3 -0,7 -4,2 -0,9 -2,2 -1,3 Jezerski vrh -4,2 -1 -2,2 -1,3 Glavna cesta -0,9 -0,8 -1,2 -3 -1,1 -1 -1,1 -3,4 -1,1 -1,2 -1,4 -1,2 -0,8 -0,9 -3,2 -1,4 -1,2 -1,4 -3,1 -1,5 -0,7 0 -3,3 -1,5 -0,9 -0,7 -3,4 -1,4 Kmetija Anko -2 -0,7 -3,3 -1,6 Glavna cesta -2,2 -1 -3,2 2. serpentina -1,5 -2,6 -4 -3,5 -1,6 -2,9 -5,9 -3,5 -1,6 -3 -5,9 -3,6 -1,7 -3,7 -5,4 -3,2 3. serpentina -1,7 -3,2 -5,1 -3,2 -1,9 -2,7 -3,2 -2,1 -2,1 -3,4 -2,1 -1,4 -2,9 -2,1 -1,4 -2,2 Kmetija Karničar -1,3 -3,9 -2,1 Glavna cesta -3,3 -4,7 4. serpentina -2,1 -4,3 -4,8 -2,2 -4,4 -4,2 -2,1 -4,2 -2 -3,8 -3,8 -2,2 -4,3 -3,1 -2,4 -4,4 -2,2 -2,6 -5 -1,6 -2,7 -5,2 -1,5 -3 -4,9 -1,8 -3,1 -5,5 -1 -3,5 -5,3 -1 -4,1 -5,8 -4 -4,5 5. serpentina Stara pošta Temp. Merilno mesto -2 -3 1. serpentina Zg. Jezersko Merilno mesto -0,4 -4,1 Kmetija Makek Kmetija Ancel -5,5 -4 Vir podatkov: Lastno terensko delo, 2015. 20 5.2. Karta razporeditve minimalnih temperatur na Jezerskem ob anticiklonalnem vremenu glede na meritve 8.3.2015 med 5:20 in 6:07 Slika 10: Karta razporeditve temperatur na Jezerskem ob anticiklonalnem vremenu 8.3.2015 Slika 10 prikazuje razporeditev temperatur na Jezerskem 8.3.2015, ko je prevladovalo anticiklonalno vreme. Na njej je v rumenem odtenku vidno jezero hladnega zraka, ki je nastalo v spodnjem delu Jezerske kotlinice in v dolini Kokre ter nato zniževanje temperature z nadmorsko višino. V modrem odtenku so prikazane najnižje izmerjene temperature, ki močno prevladujejo v osojnih legah – Ravenska in Makekova Kočna. Na ostalih predelih je vidno zniževanje temperature zraka z nadmorsko višino (prehod barv od rdeče, preko rumene, do modre). 21 6. Sklep Jezersko ima s svojo kotlinsko lego v osrčju Kamniško – Savinjskih Alp specifične klimatske, predvsem temperaturne značilnosti. Kot že omenjeno, na temperaturne razmere na tem območju pomembno vpliva nadmorska višina, s katero se temperatura običajno dokaj enakomerno znižuje. Najlepše je to vidno v Preglednici 7, ki prikazuje temperature, zabeležene vsakih 100 m poti, po celotnem območju Jezerskega. Padanje temperatur z višino je opazno po ozki soteski reke Kokre do kraja Zgornje Jezersko, kjer se soteska razširi v kotlino, ter na severnem delu kotline, od koder se cesta začne razmeroma strmo vzpenjati proti prelazu Jezerski vrh. V Jezerski kotlinici se ob anticiklonalni vremenski situaciji ob mirni in jasni noči pojavi jezero hladnega zraka. To je pojav, ki je značilen za vse konkavne oblike reliefa – kotline, doline in kraške depresije. Zanj je značilno, da je temperatura nižja kot v okolici (na primeru Jezerskega glede na naše meritve, za okoli 2°C), saj se zaradi ohlajanja zemeljske površine hladen zrak, ki je težji, usede na dno in tako izpodrine lažji topel zrak. V ledeniških dolinah, Ravenski in Makekovi Kočni, poleg nadmorske višine na temperaturo pomembno vpliva izrazita osojna lega. Temperatura je tam tudi do 4°C nižja kot v prisojah enakih nadmorskih višin (npr. pri Kmetiji Makek v Makekovi Kočni na nadmorski višini 960 m je bila izmerjena temperatura -5,8°C, pri kmetiji Karničar na prisojni strani kotline pa na nadmorski višini 961 m -1,3°C. Posledica osojne lege je tudi snežna odeja, ki se je v obeh ledeniških dolinah v začetku marca 2015 še zadrževala, v prisojnih legah, ki so tekom dneva bolj izpostavljene sončnim žarkom, pa so bile opazne le posamezne zaplate snega. Poseben primer je kmetije Karničar na zahodni strani kotline, kjer se temperatura do določene višine znižuje, nato pa nenadno začne rasti zaradi lege kmetije v t.i. termalnem pasu. Namen moje seminarske naloge je bil tudi spremljanje poteka temperature skozi klimatsko in astronomsko zimo 2013/2014 ter 2014/2015 ter njihova primerjava z nekdanjo klimatsko postajo Zgornje Jezersko, ki je delovala med leti 1895 in 1984. Iz izračunanih podatkov lahko izluščimo, da je bila zima 2013/2014 v povprečju toplejša od zime 2014/2015, saj so bile povprečne mesečne temperature v vseh mesecih nad lediščem, v slednji pa so bile v januarju in februarju malenkost pod lediščem. Podobno je tudi pri povprečnih minimalnih in maksimalnih temperaturah, kjer lahko le potrdimo prejšnjo trditev, da je bila zima 2013/2014 toplejša od prihodnje. Glede skrajnih vrednosti (absolutne minimalne in maksimalne temperature) pa je zima 2014/2015 prekašala predhodno. Imela je namreč tako nižje absolutne minimalne, kot tudi višje maksimalne temperature v skoraj vseh mesecih. Na grafikonih so opazni tudi izraziti viški in nižki povprečnih dnevnih temperatur, ki so posledica različnih vremenskih situacij, predvsem prehodov front in izrazitih anticiklonalnih razmer. Po pregledu podatkov iz nekdanje klimatske postaje Zgornje Jezersko in njihovo primerjavo z današnjimi temperaturami lahko zaključim, da so danes v povprečju temperature višje kot v preteklosti, kar je zagotovo posledica splošnega planetarnega dviga temperatur oz. globalnega segrevanja, hkrati pa nanje vpliva tudi spremenjena okolica opazovalnega prostora, saj je v bližini vremenske hišice danes več hiš, ki oddajajo toploto. To lahko potrdimo tudi z dejstvom, da Jezersko po svoji legi in nadmorski višini glede na Ogrinovo klasifikacijo podnebnih tipov v Sloveniji iz leta 1996 (Ogrin, 1996), ki je narejena na osnovi podatkov za obdobje 1961-1990, spada v območje podnebja nižjega gorskega sveta, za katerega velja, da se povprečna temperatura najhladnejšega meseca še spusti pod -3°C. Ob pogledu na povprečne temperature zimskih mesecev v letih 2013/2014 in 2014/2015 pa opazimo, da se povprečna mesečna temperatura nikoli ne spusti pod -3°C, še več, najnižja znaša le -0,6°C. 22 Jezersko zagotovo ni edino območje, ki po temperaturnih razmerah odstopa od navedene klasifikacije, zato menim, da bi jo bilo smiselno v prihodnje prilagoditi današnjim razmeram. V začetku izdelave seminarske naloge sem si postavila tudi dve delovni hipotezi. Prva je, da na temperaturo zraka najbolj vpliva sprememba nadmorske višine, torej bo temperatura na Jezerskem vrhu nižja od temperature zraka v naselju Zgornje Jezersko in vseh ostalih delih obravnavane pokrajine, razen v primeru pojava jezera hladnega zraka na dnu Jezerske kotlinice ob anticiklonalnem vremenu. To lahko le delno potrdim, saj ob anticiklonalnem tipu vremena na potek temperatur vpliva tudi konkavna izoblikovanost površja (jezero hladnega zraka v naselju Zgornje Jezersko) ter osojna lega območja (najnižja temperatura je bila zabeležena v dolini Ravenske Kočne). Ob oblačnem tipu vremena pa moja prva hipoteza drži, saj se je temperatura enakomerno zniževala z višanjem nadmorske višine. Druga delovna hipoteza pa je trdila, da se je povprečna temperatura v času klimatske zime v naselju Zgornje Jezersko v dobrih tridesetih letih zaradi različnih naravno in družbenogeografskih značilnostih zvišala. To lahko na podlagi primerjave med podatki zadnjih dveh zim in tistih izpred obdobja tridesetih let potrdim. 23 7. Summary With its basin located in the heart of the Kamnik-Savnija Alps, Jezersko has specific climate, particularly temperature characteristics. As mentioned before, the temperature conditions in this area are significantly affected by the altitude, with which the temperature is usually steadily decreasing. This is most beautifully seen in Table 7, which shows the temperatures recorded every 100m of the path across the whole area of Jezersko. The drop in temperature with altitude is noticeable throughout the narrow gorge of the Kokra River to the Zgornje Jezersko settlement, where the gorge widens into a basin, and in the northern part of the basin from where the road starts a relatively steep climb to the top of the Seedberg Ridge. During anticyclone weather, in a calm and clear night, a lake of cold air appears in the Jezersko basin. This is a phenomenon which is characteristic of all concave relief forms – basins, valleys and karst depressions. It is characterized by a lower temperature than in the surrounding area (in the case of Jezersko according to our measurements for about 2°C), since, due to the cooling of the Earth’s surface, the cold air, which is heavier, settles at the bottom and thus supplants the lighter warmer air. In the glacial valleys, Ravenska and Makekova Kočna, in addition to the altitude, the prominent shady position has a significant impact. There the temperature can be up to 4°C lower than in sunny positions on the same altitude (e.g. near the Makek farm in Makek Kočna, at an altitude of 960m, the measured temperature was -5.8°C; at the Karničar farm on the sunny side of the basin, on the altitude of 961m, the measured temperature was -1.3°C). A consequence of the shady exposure is also a snow cover which was still present in both glacial valleys in the beginning of March 2015. In sunny positions, which are more exposed to the sun’s rays during the day, only patches of snow were observed. A special example is the Karničar farm on the west side of the basin, where the temperature lowers to a certain altitude and then it suddenly begins to rise because of the farm’s location in the so- called thermal band. The purpose of my term paper was also the monitoring of temperatures throughout the climatic and astronomical winters 2013/2014 and 2014/2015, and their comparison with the former weather station of Zgornje Jezersko, which operated between 1859 and 1984. The calculated data showed us that the winter of 2013/2014 was on average warmer than the winter of 2014/2015, as the average monthly temperatures were in all months above the freezing point. During the latter winter the temperatures were slightly below freezing in January and February. The situation is similar with the average minimum and maximum temperatures, which allows us to confirm the previous statement that the winter of 2013/2014 was warmer than the next one. Given the extreme values (absolute minimum and maximum temperatures) the winter of 2014/2015 surpassed the previous one. Namely, it had both lower minimum, as well as higher maximum temperatures in almost all the months. Also visible on the charts are prominent highs and lows of average daily temperatures, which are a consequence of different weather situations, especially the fronts’ passages and distinct anticyclone conditions. After reviewing the data from the former Zgornje Jezersko weather station and their comparison with today’s temperatures, I can conclude that the average temperatures are higher now than in the past. This is certainly a result of the general rise of temperatures worldwide or global warming. However, at the same time they are also influenced by the changed environment of the observed location, since today there are more houses, which produce heat, in the vicinity of the weather station. This can be confirmed by the fact that, according to Ogrin’s classification of climate types in Slovenia from 1996 (Ogrin, 24 1996) based on data for the period 1961-1990, in respect to its position and altitude, Jezersko falls within the lower mountain climate area. Characteristically, the average temperature of the coldest month in this climate never drops below -3°C. Furthermore, the minimum temperature is only -0.6°C. Jezersko is certainly not the only area which deviates from the mentioned classification with its temperature conditions. I believe that in the future it would be reasonable to adapt this classification to the realities of today. At the beginning of my writing of the term paper I have set two working hypotheses. The first is that the temperature of air is most affected by the change in altitude, i.e. the temperature at the Seedberg Ridge will be higher than the temperature of air over Zgornje Jezersko and all other areas of the discussed landscape. I can confirm this only partially, because during the anticyclone weather the concave topography (the lake of cold air over Zgornje Jezersko) and the shady location of the area (the lowest temperature was measured in the Ravenska Kočna valley) also affect the temperature. However, during cloudy weather my first hypothesis is correct, as the temperature had steadily declined with increasing altitude. My second working hypothesis argued that the average temperature during the climate winter in Zgornje Jezersko has increased in the last thirty years because of different natural and sociogeographic characteristics. I can confirm this on a basis of a comparison between the data for the last two winters and the data for the winters over the period of thirty years. 25 8. Viri in literatura - - - - - Blatnik, M., 2013. Splošne podnebne razmere Gorenjske in lokalno podnebje Kamniške Bistrice. V: Mrak, I., Potočnik Slavič, I., Rogelj, B. (ur.). Gorenjska v obdobju glokalizacije. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 9 - 30. Geografija. 2001. Kladnik, D. (ur.). Tržič, Učila International, 682 str. Geografski terminološki slovar. 2005. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Geografski inštitut Antona Melika, 448 str. URL: http://isjfr.zrcsazu.si/sl/terminologisce/slovarji/geografski#v (Citirano: 17. 3. 2015). Geopedia. 2015. URL: http://www.geopedia.si/#T105_x494848_y110408_s9_b4 (Citirano 22.3.2015). GURS 2012: Geodetska uprava Republike Slovenije – zbirke prostorskih podatkov. URL: http://www.e-prostor.gov.si/si/dostop_do_podatkov/dostop_do_podatkov/ (Citirano: 20.3.2015). Kastelec, D., Petkovšek, Z., Vrhovec, T. 2006. Vreme in podnebje v gorah. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 241 str. Mekinda-Majaron, T. 1995. Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka. Obdobje 1961 – 1990. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 356 str. Meritve iz meteorološke hišice Jezersko. 2012. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Občina Jezersko. Wikipedija. 2014. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Jezersko (Citirano 17.3.2015). Ogrin, D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, str. 39 – 56. Ogrin, D. 2000. Nekatere topoklimatske značilnosti razporejanja temperature zraka in burje v razgibanem reliefu Slovenije. Dela, 15, str. 125 – 138. Ogrin, D., Natek, K., Potočnik Slavič, I. 2014. Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole. Ljubljana, Mladinska knjiga, 128 str. Ogrin, D., Plut, D., 2012. Aplikativna fizična geografija Slovenije. 2. izd. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 246 str. Perko, D., 1992. Tipi pokrajin v porečju Kokre. Geografski obzornik, 39, 2, str. 25 – 32. Pučnik, J., 1980. Velika knjiga o vremenu. Ljubljana, Cankarjeva založba, 366 str. Rudolf, A., Igo, M. 1921. Jezersko. Ljubljana, Generalni komisarijat za tujski promet, 47 str. Vreme podrobneje. Meteo.si. 2015. URL: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/#webmet==8Sdwx2bhR2cv0WZ0V2bvEG cw9ydlJWblR3LwVnaz9SYtVmYh9iclFGbt9SaulGdugXbsx3cs9mdl5WahxXYyNGapZXZ8tH Zv1WYp5mOnMHbvZXZulWYnwCchJXYtVGdlJnOn0UQQdSf; (Citirano 24.3.2015). Žagar, M. 2001. Možnosti čezmejnega sodelovanja na območju občin Jezersko, Solčava in Železna Kapla. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 108 str. 26 9. Seznam slik in preglednic 9.1. Seznam slik Slika 1: Lokacija občine Jezersko ………………………………………………………………………………………….... 3 Slika 2: Vremenska hišica oddelka za geografijo v naselju Zgornje Jezersko ………………………….. 6 Slika 3: Digitalni termometer Testo 110, s katerim so bile opravljene terenske meritve ……..... 7 Slika 4: Povprečne dnevne temperature v času klimatske zime 2013/2014 na Jezerskem ………………………………………………………………………………………………………………………………………………. 8 Slika 5: Dnevni potek temperature zraka v času anticiklonalnega vremena 16.12. – 18.12.2013 na Jezerskem …………………………………………………………………………………………………………………….….. 9 Slika 6: Dnevni potek temperature zraka v času ciklonalnega tipa vremena 19.12. – 21.12.2013 na Jezerskem ………………………………………………………………………………………………………………………… 9 Slika 7: Povprečne dnevne temperature v času astronomske zime 2013/2014 na Jezerskem …………………………………………………………………………………………………………………………………………….. 11 Slika 8: Povprečne dnevne temperature v času klimatske zime 2014/2015 na Jezerskem ………………………………………………………………………………………………………………………………………….…. 13 Slika 9: Maršruta meritev temperatur na Jezerskem ………………………………………………………..…. 14 Slika 10: Karta razporeditve temperatur na Jezerskem ob anticiklonalnem vremenu 8.3.2015 …………………………………………………………………………………………………………………………………………….. 21 9.2. Seznam preglednic Preglednica 1: Osnovna temperaturna statistika po mesecih v času klimatske zime 2013/2014 na Jezerskem (v °C) ……………………………………………………………………………………………………………….. 8 Preglednica 2: Osnovna temperaturna statistika po mesecih v času astronomske zime 2013/2014 na Jezerskem (v °C) …………………………………………………………………………………………... 11 Preglednica 3: Osnovna temperaturna statistika po mesecih v času klimatske zime 2014/2015 na Jezerskem (v °C) ……………………………………………………………………………………………………………… 12 Preglednica 4: Pregled razlik v temperaturi na podlagi začetne in končne temperature na posameznih odsekih merjenja dne 12.2.2015 med 6:25 in 7:03 (v °C) ………………………………… 15 Preglednica 5: Rezultati meritev temperature zraka 12.2.2015 na Jezerskem med 6:25 in 7:03 (v °C) ……………………….………………………………………………………………………………………………………….. 17 Preglednica 6: Pregled razlik v temperaturi na podlagi začetne in končne temperature na posameznih odsekih merjenja dne 8.3.2015 med 5:20 in 6:07 (v °C) ………………………………….. 19 27 Preglednica 7: Rezultati meritev temperature zraka 8.3.2015 na Jezerskem med 5:20 in 6:07 (v °C) ………….……………………………………………………………………………………………………………………….. 20 9.3. Seznam prilog Priloga 1: Podatki meritev temperatur ob oblačnem vremenu za razširjeno območje merjenja 12.2.2015 med 6:15 in 7:03 ………………………………………………………………………………………………… 29 Priloga 2: Podatki meritev temperatur ob anticiklonalnem vremenu za razširjeno območje merjenja 8.3.2015 med 5:10 in 6:07 ………………………………………………………………………….………… 30 Priloga 3: Povprečne dnevne temperature za Zgornje Jezersko pozimi 2013/14 …………………. 31 Priloga 4: Povprečne dnevne temperature za Zgornje Jezersko pozimi 2014/2015 ……….……. 32 28 Priloga 1: Podatki meritev temperatur ob oblačnem vremenu za razširjeno območje merjenja 12.2.2015 med 6:15 in 7:03 Merilno mesto Most čez Kokro Most čez Kokro Most čez Kokro Sp. Jezersko 1. serpentina Temp. Merilno mesto Temp. Merilno mesto Temp. Merilno mesto Temp. Merilno mesto Temp. 1,3 -0,5 -1,5 Glavna cesta -1,1 Ravenska Kočna -1,2 0,6 2. serpentina -0,5 -1,6 -1,4 -1,3 0,3 -0,5 -1,6 -1,5 Jezero -1,4 0,3 -0,6 -1,6 -1,5 -1,4 0,3 -0,6 -1,7 -1,6 -1,5 0,3 -0,7 -1,8 -1,6 -1,4 0,3 -0,8 1. serpentina -1,8 -1,6 -1,4 0,2 -0,8 -1,9 Glavna cesta -1,2 -1,5 0,3 -0,8 -1,9 -1,3 -1,5 0,4 -0,9 -1,9 -1,3 -1,4 0,3 Zg. Jezersko -0,8 -2,1 -1,4 -1,4 0,2 -0,8 -2 -1,3 -1,5 0,2 -0,9 2. serpentina -2,1 -1,4 -1,6 0,2 -1,1 -2 -1,4 -1,7 0,2 -1,1 -2,2 -1,5 -1,7 0,2 Osnovna šola -1,2 -2,2 -1,6 -1,8 0,3 -1,2 3. serpentina -2,3 -1,7 -1,8 0,2 -1,2 -2,4 Kmetija Karničar -1,8 -1,9 0,2 -1,2 -2,5 Glavna cesta -1,4 0,2 -1,2 -2,6 -1,4 0,2 -1,2 -2,7 -1,3 0,1 -1,2 -2,8 -1,4 0,2 -1,1 -2,9 -1,5 0,1 -1,1 4. serpentina -2,8 -1,6 0,2 -1,2 -2,6 -1,6 0,2 -1,2 -2,7 -1,7 0,1 -1,2 5. serpentina -2,9 -1,7 0,1 Stara pošta -1,2 -2,9 -1,9 0 -1,3 -3 -2 0 -1,4 -3 -2,1 Kmetija Anko 0 -1,4 -3,2 -2,1 -0,1 -1,4 -2,9 -2,1 0 -1,4 -3,1 0 -1,4 -3,2 0 -1,4 -3,1 -0,1 -1,4 -3,3 -0,2 -1,4 -3,3 -0,2 -1,5 -3,4 -0,2 -1,5 -0,3 -1,4 -0,4 -1,4 Kmetija Makek Kmetija Ancel -2 -2,2 Legenda: -3,4 Jezerski vrh -3,5 Vir podatkov: Lastno terensko delo, 2015. 29 Priloga 2: Podatki meritev temperatur ob anticiklonalnem vremenu za razširjeno območje merjenja 8.3.2015 med 5:10 in 6:07 Merilno mesto Temp. Merilno mesto Temp. Merilno mesto Temp. Merilno mesto Most čez Kokro -0,6 Glavna cesta 1,1 2. serpentina -1,4 -0,7 -1 -1,4 1,3 -1,3 -1,3 -1,2 -1,3 0,6 -2,2 -1,3 -0,8 -1,2 0,4 -2,2 -1,1 -1,2 -1,4 0,6 -3 -1,1 -0,7 -1,3 -1,2 -0,9 -0,9 Sp. Jezersko 1. serpentina -3,4 1. serpentina -0,9 Glavna cesta Temp. -2,3 -1,2 0,1 -3 -1,4 Kmetija Anko -2 -1 0,6 -3,2 -1,5 Glavna cesta -2,2 -0,8 0,2 -3,1 -1,5 -2,6 -1,1 -0,6 Zg. Jezersko -3,3 -1,4 -2,9 -1,4 -0,8 -3,4 -1,6 -3 -0,9 -0,7 -3,3 2. serpentina -1,5 -3,7 -1,4 -1 -3,2 -1,6 -3,2 0 -1,2 -3,5 -1,6 -2,7 -0,7 -1,3 Osnovna šola -3,5 -1,7 -2,1 -0,7 -1,7 -3,6 3. serpentina -1,7 -1,4 -1 -2 -3,2 -1,9 -1,4 -4 -1,9 -3,2 -2,1 Kmetija Karničar -1,3 -5,9 -2,1 -3,2 -2,1 Glavna cesta -3,3 -5,9 -2,1 -3,4 -2,1 -4,3 -5,4 -2,2 -2,9 -2,2 -4,4 -5,1 -1,8 -4 -2,1 -4,2 -1,5 -3,9 4. serpentina -2,1 -3,8 -1,8 -4,7 -2,2 -4,3 -2 -4,8 -2,1 -4,4 -2 -5 -2,4 -4,2 5. serpentina -2,6 -4,5 -2,2 -5,2 -3,8 -2,4 -4,9 -0,6 -3,1 -2,6 -5,5 -0,7 -2,2 -2,7 -5,3 -0,7 -1,6 -3 -5,8 -0,9 -1,5 -3,1 Kmetija Makek -0,5 -1,8 -3,5 -0,2 -1 -4,1 -0,4 -1 -4,1 -1,6 -0,4 -3,7 -2 -0,4 -4 -2,2 -0,5 -4,2 -2,3 -0,4 -2,5 -0,3 -2 Stara pošta Most čez Kokro Merilno mesto 0,9 0,8 Most čez Kokro Temp. Jezerski vrh Kmetija Ancel -5,5 -4 -4,2 Vir podatkov: Lastno terensko delo, 2015. 30 Priloga 3: Povprečne dnevne temperature za Zgornje Jezersko pozimi 2013/14 DAN 1.12. 2.12. 3.12. 4.12. 5.12. 6.12. 7.12. 8.12. 9.12. 10.12. 11.12. 12.12. 13.12. 14.12. 15.12. 16.12. 17.12. 18.12. 19.12. 20.12. 21.12. 22.12. 23.12. 24.12. 25.12. 26.12. 27.12. 28.12. 29.12. 30.12. 31.12. POVPREČNA DNEVNA TEMPERATURA (°C) -1 -1,8 -4,6 -2,3 -1,1 -0,5 -0,7 -3,2 -0,6 2,5 0,5 -1 -0,8 -1,4 -1,3 -1,4 -2,1 -2,7 2,3 4,8 2,5 6,1 5,4 5,9 6 5,9 3,3 4,6 3,6 0,8 0,8 DAN 1.1. 2.1. 3.1. 4.1. 5.1. 6.1. 7.1. 8.1. 9.1. 10.1. 11.1. 12.1. 13.1. 14.1. 15.1. 16.1. 17.1. 18.1. 19.1. 20.1. 21.1. 22.1. 23.1. 24.1. 25.1. 26.1. 27.1. 28.1. 29.1. 30.1. 31.1. POVPREČNA DNEVNA TEMPERATURA (°C) 0,5 3,3 4,1 4,5 5,6 3,9 5,1 3,1 3,3 4,7 5,4 1,4 3,1 5,7 3,1 2,8 5,3 6,9 7,4 4,9 3,3 1,4 2,5 -0,2 -0,4 -3,7 -2,5 -2 -4,8 -3,1 -1,1 DAN 1.2. 2.2. 3.2. 4.2. 5.2. 6.2. 7.2. 8.2. 9.2. 10.2. 11.2. 12.2. 13.2. 14.2. 15.2. 16.2. 17.2. 18.2. 19.2. 20.2. 21.2. 22.2. 23.2. 24.2. 25.2. 26.2. 27.2. 28.2. POVPREČNA DNEVNA TEMPERATURA (°C) -1,5 -1,9 -3,3 -4,1 1 1,7 4,5 3,4 1,9 1,4 2,3 1 0,9 1,8 4,1 8,5 0,8 2,8 7,2 1,9 3,1 1,4 0,7 1,6 2,1 4 3,9 3,3 Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za geografijo FF, UL. 31 Priloga 4: Povprečne dnevne temperature za Zgornje Jezersko pozimi 2014/2015 DAN 1.12. 2.12. 3.12. 4.12. 5.12. 6.12. 7.12. 8.12. 9.12. 10.12. 11.12. 12.12. 13.12. 14.12. 15.12. 16.12. 17.12. 18.12. 19.12. 20.12. 21.12. 22.12. 23.12. 24.12. 25.12. 26.12. 27.12. 28.12. 29.12. 30.12. 31.12. POVPREČNA DNEVNA TEMPERATURA (°C) 1,7 0,3 0,9 0,5 2 2,6 2,4 2,2 0,4 -1,2 -1,1 1,1 6,3 8,2 7,2 4,9 3,4 2 2,4 3,2 1,5 -1,4 0,5 -0,1 0,5 0,5 -3,8 -4,3 -5,9 -6,1 -6,7 DAN 1.1. 2.1. 3.1. 4.1. 5.1. 6.1. 7.1. 8.1. 9.1. 10.1. 11.1. 12.1. 13.1. 14.1. 15.1. 16.1. 17.1. 18.1. 19.1. 20.1. 21.1. 22.1. 23.1. 24.1. 25.1. 26.1. 27.1. 28.1. 29.1. 30.1. 31.1. POVPREČNA DNEVNA TEMPERATURA (°C) -3,3 -0,6 0,1 0,9 0,7 -2,1 -5,1 -3,1 -0,4 2,5 1,8 -1,1 1,3 3,5 1,9 6,3 6,8 2 -0,4 0,2 -1,1 0,6 0,7 0,5 -0,1 -2,5 -2,9 2,3 -1,5 -1,6 -5,6 DAN 1.2. 2.2. 3.2. 4.2. 5.2. 6.2. 7.2. 8.2. 9.2. 10.2. 11.2. 12.2. 13.2. 14.2. 15.2. 16.2. 17.2. 18.2. 19.2. 20.2. 21.2. 22.2. 23.2. 24.2. 25.2. 26.2. 27.2. 28.2. POVPREČNA DNEVNA TEMPERATURA (°C) -3,3 -5,7 -5,5 -2,6 -3 -3,2 -3,2 -4,2 -1,7 2,8 1,9 -0,6 -0,9 1,9 1,8 -0,3 -1,1 -0,9 -1,7 0,2 1,6 1,6 1,8 1,8 0,7 1,4 1,5 2,8 Vir podatkov: Meritve iz meteorološke hišice Oddelka za geografijo FF, UL. 32 Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je zaključna seminarska naloga v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakonodajo. Škofja Loka, 13.5.2015 Patricija Pintar 33
© Copyright 2024