2015
UŠ
ŠK
D
R
TV
V
O
A
RN
ME
K U LT U
NGEŠ
Ca
ura
m
era obsc
O F R A N C A JE
LO
Camera obscura velikanka
Projekt Camera obscura je Kulturno društvo
Franca Jelovška Mengeš speljalo v Puharjevem
letu, to je leto, ki želi počastiti spomin na
duhovnika, fotografa, izumitelja, umetnika,
znanstvenika Janeza Puharja.
Zamisel o izdelavi velikanskega modela
fotoaparata se je fotografu Petru Škrlepu iz
Mengša porodila skozi razmislek o obujanju
starih fotografskih tehnik, predvsem postopka
z mokro kolodijsko pološčo. Projekt se zdi –
zdaj, ko je izveden – čudovito očiten in skrajno
enostaven. Pa vendar so v ozadju mnoga
razmišljanja, pogovori in iskanja rešitev pri
izkušenih mojstrih. Po procesu izčiščenja zamisli
se je društvo soočalo z njeno materializacijo.
Povsem v slogu projektnega slogana – svet je
obrnjen na glavo – je društvo prejelo več polen
pod nogami kot trepljajev po rami. Slednji so
praviloma prihajali od drugod.
Leto 2015 je camera obscura dočakala v
Ljubljani v cerkvi sv.Jakoba, sprva s pogledom
na jaslice, kasneje s pogledom na oltarno
mojstrovino Francesca Robba. V Ljubljani je bil
svet, obrnjen na glavo, usmerjen na pomembnost
družine, zveze moža in žene in njunih otrok.
Sedanji čas napada temelj evropskega človeka in
fotografija, v izvoru izrazito evropska umetnost,
zmore tudi mirno opozorilo v nemirnem času.
Pot je camera obscura nadaljevala v Leskovec pri
Krškem, kjer je s pogledom na cerkev sredi kraja
preživela poletje. Postavitev je ljudi kar vabila k
obisku in odziv je bil izjemen.
Konec poletja je morala zaradi vremenskih
vplivov in dotrajanosti materiala camera obscura
na prenovo v Mengeš. Poškodovane dele smo
nadomestili z novimi, obnovili barvo in razstavne
napise na njenih stranicah, nadgradili nekatere
tehnične rešitve. Zagotovili smo ji premičnost
- namestili smo kolesa, s katerimi je fotografija
postala vseprisotna in povsod dostopna - točno
takšna, kot jo danes dojemamo - in se z njo
odpravili na sprehod po ulicah Malega Mengša.
Kot logično nadaljevanje razvoja fotografije v film
smo tudi s camero obscuro velikanko s tem lahko
posneli video zapis.
Camera obscura je nato potovala v Radovljico,
v enega najlepših mestnih središč Slovenije, s
prelepo gotsko cerkvijo, katere stavbna delavnica
je ista kot ta, ki je ustvarila prezbiterij cerkve
v Mengšu. Starodavno gorenjsko mesto je
nenavadno zaznavno izkušnjo lepo sprejelo.
Iz Radovljice je camera obscura velikanka
potovala v poseben kraj. V Ljubnem na
Gorenjskem je kot duhovnik služboval Janez
Puhar, v župnišču je razvil svoj edinstveni
postopek, ki v celoti še danes ni razvozlan. V
tej ljubi vasici na strmem osamelcu sredi ravnih
polj so očitno večkrat prebivali tisti duhovniki,
ki so “preveč” razmišljali: Janez Puhar je tu razvil
puharotipijo, Janez Jalen je napisal Bobre in danes
tu mašuje Pavle Juhant, odlični pridigar, apologet
zdrave pameti, kot birokrat pa neuspešen in zato
pogosto v nemilosti cerkvenih vrhov.
V polnem koledarskem letu, posvečenem
Janezu Puharju in fotografiji v njeni najčistejši
obliki, je camera obscura velikanka potovala po
večini krajev delovanja, nekaj pa jih še ostaja.
Projekt je povsod po Sloveniji zelo lepo sprejet,
zato se mu bi bilo škoda na hitro odpovedati.
Svojo pot bo camera obscura nadaljevala in
razveseljevala vse generacije še po drugih krajih po
Sloveniji.
Camera obscura s svojo elementarnostjo
omogoča čudovit pristop k podobi, v sebi ima
prvinsko doživetje prvih raziskovalcev svetlobe.
Preprostost prehoda svetlobe skozi drobno
odprtinico v temno sobo (=lat. Camera obscura)
opazovalcu podobe na prosojnem zaslonu svet
predstavi v novi podobi – svet obrnjen na glavo in
svet, kjer je leva na desni in desna na levi. Kakšna
čudovita ilustracija sodobnega sveta.
Camera obscura je kot projekt postala potujoča
razstava, predmet, ki sproža spontane odzive in
kaže zrcalo ljudi, ki se njenemu vabilu odzovejo.
Notranje stanje posameznika se izčisti skozi
obrnjeno in zasukano podobo in okrepi njegovo
odločitev, da to podobo ali ponotranji...ali zažge.
Zapisala Ana Škrlep, Mengeš 2015
Načrt Camere obscure velikanke
JANEZ PUHAR (1814–1864)
Fotograf in fotografski izumitelj
JANEZ PUHAR
(1814–1864)
Fotograf in fotografski izumitelj
Biografski podatki
Janez Avguštin Puhar je bil rojen v Kranju 26. avgusta 1814.
Obiskoval je normalko v Kranju, gimnazijo in teologijo v Ljubljani.
Novo mašo je daroval 31. marca 1838 v Kranju. Istega leta je postal
župnijski pomočnik (kooperator) v Leskovcu pri Krškem. Kot kaplan
je služboval v različnih krajih: Svibno (1839), Metlika (1839), Ljubno
na Gorenjskem (1842), Radovljica (1845), Bled (1846–1853), Cerklje
na Gorenjskem (1853–1861), Smlednik (1861), Kamnik (1862) in
Dovje (1863).
Umrl je 7. avgusta 1864 v Kranju.
Janez Puhar, Avtoportret, originalna fotografija je izgubljena
Janez
Avtoportret,
hyalotipija
(fotografija na
steklu) ali
JanezPuhar,
Puhar,
Avtoportret,
hyalotipija
(fotografija
svetlopis, 12,1 x 10,3 cm, Narodni muzej Slovenije v Ljubljani,
na
steklu)
ali
svetlopis,
12,1
x
10,3
cm,
Narodni
inv. št. F-60 (Foto: Tomaž Lauko, NMS)
Janez
Puhar,
Avtoportret,
fotografija
je
(po negativu
preslikave
v Narodnemoriginalna
muzeju Slovenije,
14,5 x 9,8 cm,
inv. št. F-65) (Foto:
Lauko, NMS)
izgubljena
(poTomaž
negativu
preslikave v Narodnem
muzeju Slovenije, 14,5 x 9,8 cm,
Prvišt.Puharjevi
fotografski
poskusi
inv.
F-65) (Foto: Tomaž
Lauko, NMS)
muzej Slovenije v Ljubljani,
inv. št. F-60 (Foto:
Tomaž Lauko, NMS)
Biografski
podatki
Prvi Puharjevi fotografski poskusi
Janez Puhar se je z dagerotipijo najbrž seznanil že
leta 1839. Postopek dagerotipije je obvladal že naslednje leto.
Njegove dagerotipije se niso ohranile. V Metliki se je lotil tudi prvih
samostojnih poskusov svetlobnega kopiranja slik.
Puhar je kemične poskuse povezal z uporabo stekla. Dagerotipija
(unikatna svetlobna slika na posrebreni kovinski podlagi) je bila
zahtevna in draga fotografska tehnika. Puhar je odkril cenejši in lažji
način fotografiranja s pomočjo steklenih plošč, prekritih z žveplenimi
izparinami. S poskusi je nadaljeval v Ljubnem na Gorenjskem in nato
na Bledu.
Janez Puhar se je z dagerotipijo najbrž seznanil že
leta 1839. Postopek dagerotipije je obvladal že
naslednje leto. Njegove dagerotipije se niso ohranile.
V Metliki se je lotil tudi prvih samostojnih poskusov
svetlobnega kopiranja slik.
Janez Avguštin Puhar je bil rojen v Kranju
26. avgusta 1814.
Obiskoval je normalko v Kranju, gimnazijo in
teologijo v Ljubljani.
Novo mašo je daroval 31. marca 1838 v Kranju. Istega
leta je postal župnijski pomočnik (kooperator) v
Leskovcu pri Krškem.
Kot kaplan je služboval v različnih krajih: Svibno
(1839), Metlika (1839), Ljubno na Gorenjskem (1842),
Radovljica (1845), Bled (1846–1853), Cerklje na
Gorenjskem (1853–1861), Smlednik (1861), Kamnik
(1862) in Dovje (1863).
Umrl je 7. avgusta 1864 v Kranju.
Odkritje 19. aprila 1842
kemične poskuse povezal z uporabo stekla.
Za rojstni dan Puharjevega izuma Puhar
veljaje 19.
april 1842. Tedaj je
Dagerotipija (unikatna svetlobna slika na posrebreni
kovinski podlagi)
je bila zahtevna
in draga
fotografska
bil Puhar kaplan v Ljubnem na Gorenjskem.
Datum
navaja
Puhar
v
tehnika. Puhar je odkril cenejši in lažji način
pismu Avstrijski akademiji znanosti na
Dunaju
fotografiranja
s pomočjo steklenih plošč, prekritih
z žveplenimi izparinami. S poskusi je nadaljeval v
Ljubnem na Gorenjskem in nato na Bledu.
Puhar je obvestilo o odkritju hyalotipije (slike na steklu) oziroma
»svetlopisa« (»svetlopisja na steklo s pomočjo žvêpla«) objavil
leta 1843 v Carniolii. Pod članek se je podpisal »J. P., kaplan
na Gorenjskem«. Članek je ponatisnil graški strokovni časopis
Innerösterreichisches Industrie und Gewerbe Blatt. Svetlopis je
slovenski prevod besede fotografija.
napisiPrintCO2014.indd 2
napisiPrintCO2014.indd 1
26.5.2014 9:33:41
26.5.2014 9:33:43
Janez
Puhar,
MoškiMoški
portret portret
– strelec (portret
svaka),
okoli leta 1855,
Janez
Puhar,
– strelec
(portret
fotografija na steklu, 11,2 x 9,7 cm, Narodni muzej Slovenije v
svaka), inv.
okoli
leta(Foto:
1855,
fotografija
na steklu, 11,2
Ljubljani,
št. F-64
Tomaž
Lauko, NMS)
x 9,7 cm, Narodni muzej Slovenije v Ljubljani, inv.
Pot
do (Foto:
javnega
priznanja
izuma
št. F-64
Tomaž
Lauko, NMS)
Janez
Puhar,
portretsestra),
(najbrž
sestra),
Janez
Puhar,
ŽenskiŽenski
portret (najbrž
fotografija
na steklu,
11,5
x 9,4 cm, Narodni
muzej11,5
Slovenije
v Ljubljani,
inv. št. F-63
fotografija
na steklu,
x 9,4
cm, Narodni
muzej
(Foto: Tomaž Lauko, NMS)
Janez
Andrej
Vavken Vavken
in Ivan Franke,
okoli Franke,
1860, fotografija
JanezPuhar:
Puhar:
Andrej
in Ivan
okoli
na steklu, 11,5 x 9,7cm, zasebna last
Odkritje 19. aprila 1842
O Puharjevem izumu so razpravljali 14. septembra
1849 na shodu ljubljanskih znanstvenikov.
Za rojstni dan Puharjevega izuma velja 19. april 1842.
Tedaj je bil Puhar kaplan v Ljubnem na Gorenjskem.
Datum navaja Puhar v pismu Avstrijski akademiji
znanosti na Dunaju
Puhar se je povezal z dr. Antonom Schrötterjem von
Cristellijem, tajnikom Cesarske akademije znanosti na
Dunaju, ki je bila ustanovljena leta 1847.
Puharjev izum so obravnavali člani akademije, ki so
soglašali z objavo v Poročilih akademije. Januarja 1851
je Puhar opis svojega fotografskega postopka, ki ga je
imenoval prosojna heliotipija na stekleni plošči, objavil
v Poročilih matematično-naravoslovnega razreda
Akademije znanosti na Dunaju.
1860, fotografija na steklu, 11,5 x 9,7cm, zasebna
last
Slovenije v Ljubljani, inv. št. F-63
(Foto: Tomaž Lauko, NMS)
fotografije na steklo
S steklom so eksperimentirali tudi drugi, vendar
nikomur ni uspelo razviti uporabnega postopka za
fotografijo na steklu.
Puharju je za pet let uspelo prehiteti podoben izum
Francoza Abela Nièpcea de Saint-Victor (1805–1870),
ki v večini svetovne literature velja za izumitelja
fotografije na steklo.
Pot do javnega priznanja izuma fotografije na
steklo
napisiPrintCO2014.indd 4
26.5.2014 9:33:54
napisiPrintCO2014.indd 3
New Yorku in Parizu
Puhar je od maja do oktobra 1851 kot eden izmed
treh fotografov iz avstrijskega cesarstva svoje slike na
steklu predstavil na Véliki razstavi v Londonu (Great
Exhibition of the Works of Industry of all Nations).
O Puharjevem izumu so razpravljali 14. septembra 1849 na shodu
ljubljanskih znanstvenikov.
Puhar je obvestilo o odkritju hyalotipije (slike na
oziroma »svetlopisa« (»svetlopisja na steklo
S steklom so eksperimentirali tudisteklu)
drugi,
vendar
nikomur
ni uspelo
s pomočjo
žvêpla«)
objavil
leta 1843 v Carniolii.
Pod
članek
se
je
podpisal
»J.
P.,
kaplan
na
Gorenjskem«.
Ko
je Puharuporabnega
izvedel, da je Nièpce
o svojem postopku
razviti
postopka
za fotografijo na steklu.
Članek je ponatisnil graški strokovni časopis
leta 1847 obvestil francosko Akademijo znanosti in
Puharju
je za
pet leto postopku,
uspelojeprehiteti
podoben izum
Francoza
Industrie
und Gewerbe Abela
Blatt.
naslednje
leto objavil
podrobnosti
začel Innerösterreichisches
Svetlopis je slovenski prevod besede fotografija.
iskati pot za uveljavitev svojega prvenstva.
Nièpcea de Saint-Victor (1805–1870), ki v večini svetovne literature
velja za izumitelja fotografije na steklo.
Ko je Puhar izvedel, da je Nièpce o svojem postopku leta 1847
obvestil francosko Akademijo znanosti in naslednje leto objavil
podrobnosti o postopku, je začel iskati pot za uveljavitev svojega
prvenstva.
Janez Puhar: Cerklje na Gorenjskem, okoli 1860, fotografija na
Janez
Puhar:
Cerklje
Gorenjskem,
okoli Ljubljana
1860,
steklu, 8,4
x 6,7 cm,
Muzej zana
arhitekturo
in oblikovanje,
(Foto: Sarah Bervar)
fotografija
na steklu, 8,4 x 6,7 cm, Muzej za
arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana (Foto: Sarah
Sodelovanje na razstavah v Londonu,
Bervar)
26.5.2014 9:33:54
Puhar je 27. marca 1852 prejel vabilo za sodelovanje
na svetovni razstavi v New Yorku (World Fair of the
Works of Industry of all Nations). Laibacher Zeitung
je maja 1852 poročal, da je Puhar slike za newyorško
razstavo že izdelal, mdr. Madonno po Rafaelu in
čudovito panoramo. Laibacher Zeitung dodaja, da
se je Puharju posrečil velikanski korak. Po zaslugi
izboljšanja fotografskega postopka so na fotografijah
svetla mesta kot najbolj bela svila, sence pa so črne kot
črnilo.
Puhar se je povezal z dr. Antonom Schrötterjem von Cristellijem,
tajnikom Cesarske akademije znanosti na Dunaju, ki je bila
ustanovljena leta 1847.
Puharjev izum so obravnavali člani akademije, ki so soglašali z
objavo v Poročilih akademije. Januarja 1851 je Puhar opis svojega
fotografskega postopka, ki ga je imenoval prosojna heliotipija na
stekleni plošči, objavil v Poročilih matematično-naravoslovnega
razreda Akademije znanosti na Dunaju.
napisiPrintCO2014.indd 6
napisiPrintCO2014.indd 5
26.5.2014 9:33:55
26.5.2014 9:33:56
Sodelovanje na razstavah v Londonu,
New Yorku in Parizu
Puhar je od maja do oktobra 1851 kot eden izmed treh fotografov iz
avstrijskega cesarstva svoje slike na steklu predstavil na Véliki razstavi
v Londonu (Great Exhibition of the Works of Industry of all Nations).
Puhar je 27. marca 1852 prejel vabilo za sodelovanje na svetovni
razstavi v New Yorku (World Fair of the Works of Industry of all
Nations). Laibacher Zeitung je maja 1852 poročal, da je Puhar slike za
newyorško razstavo že izdelal, mdr. Madonno po Rafaelu in čudovito
panoramo. Laibacher Zeitung dodaja, da se je Puharju posrečil
velikanski korak. Po zaslugi izboljšanja fotografskega postopka so na
fotografijah svetla mesta kot najbolj bela svila, sence pa so črne kot
črnilo.
Leta 1855 je Puhar sodeloval na svetovni razstavi (Exposition
universelle) v Parizu. V Arhivu republike Slovenije je ohranjena
Puharjeva prijavnica, izročena Trgovsko obrtni zbornici 8. novembra
1854. Na razstavo je poslal fotografije na steklu, na papirju in
t. i fotografije z dotikom na steklo.
Tudi tokrat je Puhar v razstavnem katalogu vpisan kot izumitelj
– »Pucher Jean, vicaire de la paroisse de Zirklach, Carniole«,
»Inventeur. Photographies, nouveau procédé«.
Diploma Narodne akademije za kmetijstvo,
manufakturo in trgovino
Puhar se je leta 1852 obrnil na francosko Narodno akademijo za
kmetijstvo, manufakturo in trgovino (Académie Nationale Agricole,
Manufacturière et Commerciale), ki mu je 9. maja 1852 ponudila
sprejem med svoje člane in diplomo.
Narodna akademija za kmetijstvo, manufakturo in trgovino je
Puharju 17. junija 1852 podelila diplomo, s katero mu je priznala
naziv »izumitelja fotografije na steklo« (»Inventeur de la photographie
sur verre«). Originalno diplomo hrani Narodni muzej Slovenije v
Ljubljani.
Puharjeve risbe in svetlopisi na papirju
Poleg postopka fotografije na steklo je Puhar izumil prenašanje
slik z elastičnih plošč na papir, povečevanje slik z »laterno magico«
(obrnjena camera obscura s svetilom), pretiskavanje slik s tiskarsko
barvo in stiskalnico ter postopek fotografiranja na papir. Slednjega naj
bi izumil leta 1853. O teh izumih vemo zelo malo.
Dr. Damir Globočnik, Gorenjski muzej
Camera obscura velikanka:
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš
Mestni muzej Mengeš
Gorenjski muzej
Projekt uresničen s pomočjo:
Javnega sklada RS za kulutrne dejavnosti
Vidal d.o.o., Grosuplje
Bognar d.o.o., Mengeš
Silvatica d.o.o., Mengeš
Tesarstvo Kosec, Mengeš
Primer d.o.o., Mengeš
Kovinoplastika Aleš Škrlep s.p., Mengeš
Posebnosti Puharjevega fotografskega postopka
Ilustracije: Zoran Smiljanić
-- Puhar
Puharjejeočiščeno
očiščeno
ploščo
ploščo
iz iz
navadnegaokenskega
okenskega
stekla
navadnega
stekla
ali
brušenega
steklastekla
za zrcala
prevlekel
ali brušenega
za zrcala
sprevlekel
tanko plastjo
žveplenih
izparin.
s tanko
plastjo
Na
steklu
se
je
nabrala
»bisernobela
žveplenih izparin. Na steklu se
plast, ki je proti svetlobi modrikasto
je nabrala »bisernobela plast,
rdeče presevna«.
ki je proti
svetlobi
modrikasto
- Ploščo
je nato
v zamračenem
rdeče presevna«.
prostoru
za nekaj sekund izpostavil
jodovimjeparam.
- Ploščo
nato v zamračenem
- Ploščo
je
vložil
v preprost,
ročno
prostoru za nekaj
sekund
narejen
fotografski
aparat,
ki je
izpostavil jodovim param.
deloval na principu camere obscure
- Ploščo
je vložil v preprost,
(t. j. škatla z luknjico, skozi katero
ročno
narejen
prodira svetloba,fotografski
na zadnji steni se
aparat,
ki je deloval
na principu
izriše
obrnjena
slika predmeta
pred
odprtino).
Aparat
je
imel
preprosto
camere obscure (t. j. škatla z
lečo
iz navadnega
stekla. prodira
luknjico,
skozi katero
svetloba, na zadnji steni se
izriše obrnjena slika predmeta
pred odprtino). Aparat je imel
preprosto lečo iz navadnega
stekla.
PostopekprintCO2014.indd 1
26.5.2014 9:35:32
-- Sledila
Sledilajejeosvetlitev
osvetlitev
plošče,
med
plošče,
med
katerosososeseizizželezne
železne
posodice
katero
posodice
na
dnu
aparata
usedali
hlapi
živega
na dnu aparata usedali hlapi
srebra.
tem je
Puhar
srebro
živega Pri
srebra.
Pri
tem živo
je Puhar
segreval,
da
je
začelo
izparevati.
živo srebro segreval, da je
Več živega srebra je bilo na tistih
začelo izparevati. Več živega
mestih na plošči, na katera je padalo
srebra
je biloOsvetljevanje
na tistih mestih
več
svetlobe.
je sprva
na plošči,
na katera
je padalo
trajalo
približno
minuto,
nato pri
več svetlobe.
je
močni
svetlobi Osvetljevanje
samo 15 sekund.
- Slika
bila slabo
vidna, zato
jo je
sprvajetrajalo
približno
minuto,
Puhar
ojačal
z
bromovimi
parami
nato pri močni svetlobi samo in
utrdil z alkoholom.
15 sekund.
- Postopek je trajal 5 do 8 minut.
-- Da
Slika
je bila slabo
vidna, zato
bi ohranil
tako nastalo
jo je Puharjeojačal
z bromovimi
fotografijo,
stekleno
ploščo
parami ins temnim
utrdil z firnežem.
alkoholom.
prevlekel
Pokril
jo
je
z
drugo
stekleno
ploščo
in
- Postopek je trajal 5 do 8 minut.
- Da bi ohranil tako nastalo
fotografijo, je stekleno ploščo
prevlekel s temnim firnežem.
Pokril jo je z drugo stekleno
ploščo in zalepil robove na
PostopekprintCO2014.indd 2
26.5.2014 9:35:32
vsehrobove
štirih na
straneh,
s čemer
jo s
zalepil
vseh štirih
straneh,
je dodatno
zavaroval
pred pred
vlago
čemer
jo je dodatno
zavaroval
vlago
in
prahom.
in prahom.
--Puharjeva
posebnost
sta bila
Puharjeva
posebnost
sta bila
kemični postopek z žveplenimi
kemični postopek z žveplenimi
izparinami in suh fotografski proces.
izparinami
in suh
fotografski
Uporabljal
je pare
in ni
potreboval
proces. Uporabljal je pare in ni
kopeli.
potreboval
kopeli.
- Puharjeve
slike
na steklo so
neprozorne.
Prosojne
- večinoma
Puharjeve
slike na steklo
so so
levečinoma
v primeru,neprozorne.
če je plast na Prosojne
plošči
tanka in enakomerna.
so le v primeru, če je plast na
- Tako kot dagerotipije so bile tudi
plošči tanka
in enakomerna.
Puharjeve
fotografije
hkrati negativ
- in
Tako
kot
dagerotipije
sovpadne
bile
pozitiv, odvisno od kota
svetlobe
ali temnega
ozadja. Zato
tudi Puharjeve
fotografije
jehkrati
zadnjonegativ
stran steklenih
plošč
in pozitiv,
zatemnil oziroma postavil steklene
odvisno od kota vpadne
svetlobe ali temnega ozadja.
Zato je zadnjo stran steklenih
plošč zatemnil oziroma postavil
steklene
PostopekprintCO2014.indd 3
plošče
ozadje,
ki
plošče
predpred
črnočrno
ozadje,
ki je obrnilo
je obrnilo
tone pozitiva.
in dalo videz
tone
in dalo videz
- Dagerotipija
je
bila
fotografija na
pozitiva.
neprosojni
bakreni
plošči,
zato
- Dagerotipija je bila
fotografija
je bila na njej ujeta zrcalna slika.
na neprosojni bakreni plošči,
Puhar je stekleno ploščo po slikanju
je bilaobrnil
na njej
ujetadobil
zrcalna
inzato
fiksiranju
in tako
slika. Puhar
je stekleno ploščo
naravno
lego motiva.
po slikanju in fiksiranju obrnil
Puharjeve
so njemu
v čast
in takofotografije
dobil naravno
lego
imenovali puharotipije.
motiva.
Ohranjenih oziroma znanih je samo
šest fotografij, ki jih je Puhar izdelal
Puharjeve
fotografije
so njemu v
po
lastnem kemičnem
postopku
(puharotipije
ali poznejše
izboljšave v
čast imenovali
puharotipije.
tej
tehniki).
Največ
jih
hrani
Narodni
Ohranjenih oziroma znanih
muzej
Slovenije
v
Ljubljani.
je samo šest fotografij,
Dr. Damir Globočnik, Gorenjski muzej
ki jih je Puhar izdelal po
lastnem kemičnem postopku
(puharotipije ali poznejše
izboljšave v tej tehniki). Največ
jih hrani Narodni muzej
Slovenije v Ljubljani.
PostopekprintCO2014.indd 4
26.5.2014 9:35:32
26.5.2014 9:35:32
Dr. Damir Globočnik, Gorenjski muzej
Cerkev Svetega Jakoba v Ljubljani 2015
Leskovec pri Krškem
Mengeš
Mengeš
Radovljica
Ljubno
Knjigo je izdalo in založilo Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš na Ta veseli dan kulture leta 2015 v Mengšu,
Podprli Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podprla, Občina Mengeš, Vidal d.o.o., Grosuplje, Bognar d.o.o., Mengeš, Silvatica d.o.o., Mengeš,
Tesarstvo Kosec, Mengeš, Primer d.o.o., Mengeš, Kovinoplastika Aleš Škrlep s.p., Mengeš. Oblikovanje Primer d.o.o., fotografija Peter Škrlep