naši izviri št. 78 - Občina Miklavž na Dravskem polju

Naši izviri
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
Številka 78 / Letnik XV / november 2015
FOTOKRONIKA
Pozdrav jeseni
Foto: D. J.
ŽUPANOV UVODNIK
Ž
ivimo v svetu negotovosti, groženj,
orožja, terorističnih napadov, bombardiranj, izrednih razmer, vojaških vozil na prelepih trgih evropskih prestolnic, bodečih žic na državnih mejah
in do zob oboroženih policistov, kolon
beguncev, ki so šli na pot iz razdejanega islamskega sveta v osrčje Evrope, da
bi si rešili življenje, našli varnost, kruh,
mir, lepšo prihodnost za sebe in svoje
otroke. Bežijo pred bombami, raketami,
smrtjo, pohabljenostjo, solzami in gorjem. Prihajajo nekam, kjer veljajo nekakšna drugačna merila življenja, kjer smo
prepričani, kot kaže večinsko, da je prav
le to, kar mislimo mi. Da je le naša vera
prava, da je le naš bog pravi, da je to,
da hodimo izzivalno razgaljeni ne le na
plaži, ampak tudi po mestnih ulicah in
v sakralne objekte bolj prav, kot to, da
drugi hodijo do vratu in čez glavo zakriti.
O
supli, zgroženi, razžaljeni, solznih
oči zremo v posnetke pokolov v Parizu. Kako je to mogoče v letu 2015? Težko sprejemam in verjamem. Kot takrat, ko
sem gledal pred leti »vojaški ognjemet«
na iraškem nebu ali porušeni newyorški
stolpnici. Ali kot pred desetletji nisem verjel, da lahko pride do vojne v Jugoslaviji.
To, da se malce kregamo med sabo, to
že, toda vojna? Ne ni mogoče, sem mislil in govoril! Pa je bila. Tako nisem verjel,
da bomo na prekrasnih pariških trgih, toliko opevanih v literaturi, filmih , šansonih
videli tanke, kozmično oblečene policiste
in vojake, slišali strele, preštevali mrtve,
občudovali pogum tistih, ki še hodijo v
restavracije, kino ali se preprosto sprehajajo, slišali našega zunanjega ministra,
ki odsvetuje državljanom odhod v Pariz.
Ne v Kabul, ne na Sinaj! V Pariz! Tam
je Montmartre, Eifflov stolp, bila je Edith
Piaf, Sartre, je Piketty. Tudi nisem verjel,
da bodo naši politiki kar mirno napovedovali, da se bomo s peščico vojakov
priključili francoski napovedi vojne in da
bomo poslali osem vojaških inštruktorjev
v Mali. S tem postajamo država, ki je
v vojni!? Mar nismo že v vojni s Hrvaško, saj smo na mejo postavili kilometre
morilske žice, specijalce, oklepna vozila,
pse. Naš vladni predsednik govori, ves
vznesen, da smo branik Evrope, saj ščitimo šengensko mejo, tako rekoč varujemo Nemčijo, Francijo, Nizozemsko pred
vdorom barbarov. To, da varujemo Angelino udobje in se bomo zato skregali z
najbližjimi sosedi, ga, kot kaže, ne skrbi.
T
ako kot predsednika vlade in njegovega finančnega ministra še manj ne
skrbi, da z občinami nista dosegla dogovora o povprečnini, torej zagotavljanju sredstev za izvajanje nalog, ki jih od
občin in za občane, državljane zahteva
zakonodaja. Če ne prej, bi moral ministra Mramorja nemudoma odstaviti, ko je
ta na pogajanjih izsiljeval občine s predlogom, da bo povprečnina 525 evrov,
če občine podpišemo dogovor z vlado,
če ne pa le 522, kar je vlada predlagala
državnemu zboru. In kaj je v bistvu ta
famozna povprečnina ali glavarina? Izračun vseh obveznosti, ki jih po obstoječi
veljavni zakonodaji izvajajo občine. Tu
je vse od komunalnih storitev do vzgoje,
otroškega varstva, kulture, sociale, športa, paketov Rdečega križa… Izračuni
kažejo, da bi morala biti povprečnina,
izračunana na osnovi formule, 652 evra
na občana. Torej 130 evrov več, kot so
sprejeli poslanci DZ. Poimensko glasovanje poslancev so občine objavile na
svojih spletnih straneh. Prav pride pred
kakšnimi naslednjimi volitvami. V zadnjih nekaj kriznih letih smo občani tako
na oltar varčevanja položili dobrih tristo
milijonov evrov. In ker smo zato morali
zmanjšati tudi investicije, je toliko manj
vodovodnih, kanalizacijskih cevi, javne
razsvetljave, čistejšega zraka. To očitno
nikogar ne skrbi.
T
oda, mar niso to le majhni, za nas
pomembni, pa vendarle civilizacijsko
in preživetveno gledano drobni problemi vsakdana. Pravi problemi so razsuti
svet, neenakopravnost, razlike med ljudmi. Ves svet obvladujejo finančne elite,
multinacionalke. Odstotek najbogatejših
je vsak dan bogatejši, devetindevetdeset odstotkov pa revnejših. Podstavljeni
so njihovi hrbti, pamet, duše. Kaže, da
tisti, ki svet obvladujejo, nimajo ne srca
ne duše. Drugače ne bi netili vojn, ne bi
bilo podnetenih arabskih pomladi, ne
bi vsiljevali svojega življenjskega vzorca
vsem, ne bi prodajali orožja teroristom,
štirideset držav ne bi kupovalo nafte od
Islamske republike, če je ona problem.
Ljudje bi ostajali doma, v starodavnih
mestih z bogato kulturo, v svojih puščavah, s svojo vero, navadami, oblačili in
svojim ustrojem skupnega življenja. In
navsezadnje ni nemogoče, da je bog le
eden, le imena ima drugačna.
Leo Kremžar, župan
OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, OBČINSKA UPRAVA, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju
Tel.: (02) 629 68 20, TRR 01369 - 0100009566, DAVČ. 60592869, e-pošta: [email protected] internet: www.miklavz.si
NAŠI IZVIRI, GLASILO OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, javno glasilo • Izdajatelj: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU,
Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Glavni in odgovorni urednik in lektor: IVAN ŽIGART • Uredniški odbor: VILI VUK in IVAN ŽIGART •
Naslov uredništva: Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Tel.: (02) 629 68 20, Faks: (02) 629 68 28 • E-pošta: [email protected]
• Internet: www.miklavz.si • Grafična podoba, oblikovanje in tisk: Agencija NOVELUS d.o.o., Ul. heroja Nandeta 37, 2000 Maribor • Naslovnica:
Jesensko tihožitje (Foto: Z. M.) • Naklada: Glasilo je tiskano v 2250 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Javno glasilo občine Miklavž na Dravskem polju NAŠI IZVIRI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno
št. 25. Za glasilo se plačuje 9, 5% DDV. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in
datum pisanja. Prispevke opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu ljudi – zavoda, društva, politične stranke in
podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če le imate možnost, oddajte tudi zapis na USB-ključu. Besedilo
naj bo v wordovem dokumentu, fotografije pa visokoresolucijskem in v .jpg zapisu. Skupaj z besedilom nam posredujte še naslednje podatke:
svoje ime in priimek, točen naslov, št. transakcijskega računa in davčno številko. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe
naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo.
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
03
OBČINA
Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora –
širše prispevno območje CČN Maribor; Občina Miklavž na Dravskem polju«
Svečan prerez traku ob odprtju
novega kanalizacijskega sistema
Občina zdaj kar 97-odstotno pokrita s kanalizacijo - Z lastnimi sredstvi uredili dodatno infrastrukturo –
Župan pohvalil dobro sodelovanje z občani
S svečanim odprtjem novega kanalizacijskega sistema,
ki smo ga za naše občane 14. oktobra pripravili pri enem
od na novo zgrajenih črpališč v Dobrovcah, smo slovesno
obeležili zaključek pomembnega okoljskega projekta
Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora –
širše prispevno območje CČN Maribor. Kot je v slavnostnem
nagovoru povedal župan občine Miklavž na Dravskem polju,
g. Leo Kremžar, je za nami veliko delo tako po obsegu kot
s finančnega vidika. Dela v občini Miklavž na Dravskem
polju so v okviru projekta namreč zajemala izgradnjo
celotnega primarnega in sekundarnega kanalizacijskega
omrežja mešanega tipa z gravitacijskimi in tlačnimi cevovodi
ter črpališči, ki skupaj tvorijo celovit kanalizacijski sistem
na območju naselij Skoke in Dobrovce. S tem smo vso
kanalizacijsko omrežje v občini priključili na Centralno
čistilno napravo Maribor in dodali svoj prispevek k njenemu
optimalnemu delovanju. Skupno smo zgradili kar 15,6
kilometra kanalizacije in pet črpališč, naša občina pa je zdaj
kar 97-odstotno opremljena s kanalizacijskim omrežjem.
Občani naše občine so poleg novega kanalizacijskega
omrežja dobili še urejeno krožišče v Skokah, javno
razsvetljavo v Dobrovcah in pločnike ter vodovod ob
Kidričevi cesti, ki smo jih financirali iz občinskega proračuna.
Župan se je v nagovoru iskreno zahvalil tudi občanom, ki
so izjemno konstruktivno sodelovali pri izvajanju projekta,
kljub temu da so bile njihove poti velikokrat precej daljše, kot
bi bile običajno. Izrazil je prepričanje, da bomo s skupnimi
močmi in s podobnim sodelovanjem v prihodnosti uspeli
izpeljati še veliko manjših ali večjih projektov.
Celoten projekt v občini Miklavž na Dravskem polju je
vreden dobrih 6,6 milijona evrov brez DDV, sofinancirali pa
so ga Kohezijski sklad Evropske unije, Republika Slovenija in
Občina Miklavž na Dravskem polju.
Župan občine Miklavž na Dravskem polju,
g. Leo Kremžar, in direktor družbe IMP,
d. d., ki je izvajala dela na projektu, sta
slavnostno odkrila spominsko tablo pri
črpališču v Dobrovcah.
Naročnik oglasa: Frontal, d. o. o.,
Cvetkova 2, 9000 Murska Sobota
Dogajanje na projektu lahko sicer spremljate
tudi preko spletnega mesta projekta
www.kanalizacija-obmocjemb.si
04
Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja
okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«,
prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«
Operacijo delno financira
Republika Slovenija
Naši izviri
OBČINA
Slavnostna otvoritev
kanalizacije v Dobrovcah in Skokah
Zaključek gradnje kanalizacijskega sistema v Dobrovcah in Skokah je za marsikoga predstavljal veliko
olajšanje in veselje, svečano
pa smo ta dogodek proslavili v sredo, 14. oktobra, ko
smo novo pridobitev obeležili z novinarsko konferenco
in slavnostno otvoritvijo.
K
onference sta se v prostorih
KS Skoke v imenu občine
Miklavž udeležila župan občine Leo Kremžar in višji svetovalec
in vodja komunale Simon Hmelak,
na strani izvajalcev pa predsednik
upravnega odbora podjetja IMP
protipožarni sistemi d. d. Matjaž
Krajc ter direktor podjetja Štraf
gradnje, svetovanje, inženiring d.
o. o. Štrafela Drago. Župan Leo
Kremžar je izpostavil, da v Sloveniji obstajajo samo tri občine, ki
se lahko pohvalijo s 100 % pokritostjo s komunalno infrastrukturo,
med katerimi sicer ni Ljubljane in
Maribora, v naši občini pa pokritost znaša kar 97%. Za preostale
3% oz. dve ulici v Dravskem Dvoru bo občina poskrbela prihodnje leto, je še obljubil g. župan.
Novinarska konferenca je ponovno razkrila vse tehnične podatke
ter vrednost projekta, ki znaša
6.611.868,56 evrov brez DDV, sofinancirajo pa ga Kohezijski sklad
Evropske unije, Republika Slovenija in občina Miklavž. V okviru
projekta je bilo zgrajenih dobrih
15,6 kilometra kanalizacije, zadrževalnik z razbremenilnikom in
dvema črpališčema v Dobrovcah
ter tri manjša črpališča v obeh
Skoke
krajih. Po novinarski konferenci je
sledila slavnostna otvoritev pri t. i.
Flančiču v Dobrovcah, kjer so se v
rahlo kislem vremenu zbrali številni
občani, občinski delavci ter drugi
gostje. Prisotne je pozdravil g. župan, ki se je v prvi vrsti zahvalil
občanom za razumevanje, strpnost
in sodelovanje ter spregovoril o
pomembnosti kanalizacijskega sistema za ljudi, okolje in kvaliteto
voda. Zbrane je prav tako nagovoril g. Krajc, oba skupaj pa sta
prerezala trak in skupno opravila
slavnostno otvoritev težko pričakovanega kanalizacijskega sistema.
Po končanem uradnem delu so se
vsi zbrani preselili v športni park v
Dobrovcah, kjer je bila pripravljena pogostitev in so lahko v prijetnem vzdušju pokramljali in pozabili na tegobe zahtevne gradnje.
Maja Jenuš
Dobrovce
Obvestilo
o spremenjenih uradnih urah Krajevnega urada Miklavž
Obveščamo vas, da bodo od 2. 11. 2015 spremenjene uradne ure Krajevnega urada v Miklavžu.
Uradne ure bodo vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure.
Upravna enota Maribor
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
05
OBČINA
Oktobrska občinska seja
z bogatim dnevnevnim redom
Gradivo občinskih svetnic in
svetnikov je postreglo z Letnim poročilom o izvajanju
Lokalnega
energetskega
koncepta v Občini Miklavž za
leto 2014, ki poleg načinov
bodoče oskrbe vključujejo tudi ukrepe za učinkovito
rabo, soproizvodnjo toplote
ter uporabo obnovljivih virov.
E
nergetska agencija za Podravje (Energap) je pooblaščena,
da na območju naše občine
skrbi za izvajanje koncepta, kar pa
je natančno svetu predstavil Marko
Rojs. Energap tako vodi energetsko knjigovodstvo za javne stavbe,
pripravlja in obdeluje podatke za
pridobitev energetskih izkaznic
stavb, izvaja raznovrstne delavnice, nudi svetovanje za občane po
telefonu...
V nadaljevanju oktobrskega občinskega druženja se je še ena točka
dnevnega reda nanašala na leto
2014, in sicer Poročilo o kakovosti
zraka v merilni mreži Maribora in
sosednjih občin. Monitoring izvaja
Nacionalni laboratorij za zdravje,
okolje in hrano iz Maribora, katerega predstavnik Uroš Lešnik je spregovoril prisotnim. V same meritve pa
so bila zajeta onesnaževala, kot so:
dušikovi oksidi, ozon, ogljikov monoksid, benzen in težke kovine. Za vsa
ta onesnaževala so bile srednje letne vrednosti med najnižjimi doslej,
tudi trendi so usmerjeni navzdol.
Prva obravnava Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč z
javno kanalizacijo v občini Miklavž
je bila umaknjena z dnevnega reda
te občinske seje na predlog svetnika
Damjana Simiča, saj je bil mnenja,
da krajevni sveti niso imeli možnosti
06
Naši izviri
širše obravnave. Obračun komunalnega prispevka je v tem trenutku izredno pereča tema predvsem v kraju
Dobrovce in Skoke, kjer se je izgradnja kanalizacije zaključila in je
obveznost plačila prispevka že skorajda v družinskih nabiralnikih. Po
nekajminutnem pregovarjanju na tej
občinski seji so se svetniki odločili z
8 glasovi za, da se ta točka umakne
z dnevnega reda, pomembna pa je
vendarle informacija, da so se občani v šestih mesecih po pridobitvi
uporabnega dovoljenja dolžni priključiti na kanalizacijsko omrežje in
do takrat mora biti znana tudi višina
prispevka oziroma izdane odločbe.
Zato je komunalni prispevek tema
naslednje občinske seje.
Pobude in vprašanja kot točka
dnevnega reda je bila pričeta z
Damjanom Simičem, katerega je zanimalo, kdaj bo ponovno delovala
javna razsvetljava v Dobrovcah, in
dejansko je nekaj minut zatem tudi
zasvetila. Isti svetnik je ponovno
vprašal, kdaj se bo sanirala škoda
občanom, ki jim je bila povzročena
zaradi gradbenih del-to so poškodovane ograje, potrgani kabli...Župan
je zatrdil, da bodo popravila izvedena vsem oškodovanim.
Dragica Centrih je predlagala, da
bi se poštni nabiralnik pri Avto Romi
d. o. o. v Miklavžu premestil na trgovino Spar v Miklavžu. Ista svetnica
je dodala, da je potrebno odstraniti
nevarna drevesa v Tezenski ulici in
Ekartovi ulici v smeri kanala, za kar
bo občina obvestila lastnike, istočasno pa je občina pozvala komunalni
inšpektorat, da preveri vse ceste, kjer
se drevesa nevarno nagibajo nanje.
Svetnica iz Miklavža je še izpostavila, da je potrebno vkljub varnosti
namestiti prometno ogledalo v Ulici
mladinskih brigad v Miklavžu.
Danica Korošec je predhodnico dopolnila, da je potrebno ukrepati tudi
zoper privatne lastnike gozdov, ki
ne odstranjujejo nevarnih dreves.
Majda Dobaj je opozorila, da se
maje drog na Lovski ulici pri hišni
številki 23 in 21, kar je potrebno urgentno urediti.
Iztok Peterin je predlagal, da se semafor na Ptujski cesti uredi kot zeleni interval za pešce, za kar je potreben projekt in soglasje Direkcije za
ceste RS, zato bo slednji naslovljena
pobuda. Isti svetnik se je dotaknil
Ul. 8. februarja v Dravskem Dvoru,
kjer se predvideva enosmerni promet in bi tako posledično bila znatno bolj obremenjena Lovska ulica,
zato predlaga, da se tam uredijo
pločniki; če pa to ne bo izvedljivo,
je smiselneje, da ostane dosedanji
prometni režim. Za ta predlog bo
potrebna strokovna razlaga projektantov, saj Ul. 8. februarja ni dovolj
široka, v Lovski ulici pa ni prostora
za pločnik. Isti svetnik je pozval podžupana Egona Repnika, da takoj
odstopi s svojega položaja, ker je
projekt izgradnje večnamenskega
objekta v Dobrovcah voden zelo
slabo in neprofesionalno, kar je utemeljil s tako imenovano „slovensko
prakso“, ki jo je podžupanov amandma k rebalansu proračuna (točka
dnevnega reda v nadaljevanju), ki
so ga svetniki prejeli nekaj minut
pred to sejo, potrdil. V amandmaju k
Rebalansu proračuna za leto 2015
je namreč podžupan predlagal, da
se iz naslova zmanjšanja proračunske postavke za ureditev Kidričeve
ceste 2.340,00 evrov prerazporedi
na novo postavko Ureditev parkirnih
mest v Športnem parku Dobrovce.
To namreč ob pridobivanju uporabnega dovoljenja zahteva UE Mari-
bor, navedenega dejstva pa v NK
Dobrovce ob pridobivanju gradbenega dovoljenja niso poznali.
Rafka Izlakarja je zanimalo, ali
je na temo odpisa dolgov občina
Miklavž pristopila k sporazumu in
ali so bile podane kakšne vloge v
naši občini. V odgovoru je župan
dejal, da smo pristopili k sporazumu in da možnost oddaje vlog traja do zadnjega oktobra. Zanimalo
ga je tudi, kako smo v naši občini
pripravljeni na morebitne begunce.
Na to temo je bil sklican sestanek
s predstavniki krajevnih organizacij
in štabom civilne zaščite. Ministrstvo
za notranje zadeve pa je od občine
zahtevalo podatek o nastanitvenih
kapacitetah, nakar pa je občina odgovorila, da razpolagamo samo z
javnimi zgradbami, ob potrebi pa
bi se za prehrano vključila kuhinja
osnovne šole.
Edvard Škrabl je ponovno vprašal o
sanaciji Ulice Maglicevih v Skokah
v smeri Miklavške mlake, ki pa je po
županovih besedah že delno sanirana. Svetnik je pripomnil tudi, da
je po menjavi vodovodnih ventilov
slabši pritisk predvsem v severnem
delu Skok. Tako je bilo zaradi trenutno zaprtega varnostnega ventila
v krožišču. Naslednja pobuda prej
imenovanega pa se je nanašala na
postavitev prometne signalizacije v
najverjetneje „novo“ poimenovani
Godčevi in Češnjevi ulici v Skokah
ter da se primerno sanira gradbena
deponija ob igrišču v Skokah.
Gordana Paska je mnenja, da je
potrebna temeljita sanacija cest, ki
so ob izgradnji kanalizacije v Dobrovcah in Skokah služile kot obvoz.
Leonida Gavez Šerbinek je podala
pobudo, da se občinska tabla za
plakatiranje namesti v bližini trgovine Spar, dodala je še, da je potrebno izvajalce opozoriti na luščenje
asfalta v Krčkovi ulici v Miklavžu
in da ob zadnjem urejanju talnih
označb cestišč ni bilo zarisano vozišče pri gostilni Vauhnik v Miklavžu,
za kar bo razlog potrebno iskati v
zemljiškem katastru.
Stanislav Petek je to točko dnevnega reda povezal, in sicer s predlogom, da se prehod za pešce pri
OŠ Miklavž zamakne nekaj metrov
nižje v smeri Dobrovc zaradi nižjega pločnika v tem delu in lažje poti
otrok, ki torbe v dobršni meri vozijo
po tleh.
Statut kot osrednji akt občine
Miklavž je deležen obnove, v prvi
obravnavi so tokrat obravnavali vse
zakonske spremembe od leta 2003
naprej, ko je naša občina izoblikovala svoj prvi statut. Od takrat se je
zakonodaja, ki določa organizacijo, delovanje in pristojnosti občine,
večkrat spremenila, vendar statut ni
sledil vsem spremembam, zato je
dosedanji statut v več delih postal
neusklajen z veljavno zakonodajo.
Po prvi temeljiti obravnavi bo sledila
še ena; seveda ob upoštevanju vsakokratne dvotretjinske večine vseh
članov občinskega sveta.
Poročilo o realizaciji proračuna v
prvem polletju letošnjega leta je izkazalo dobrih 37% planiranih prihodkov letnega nivoja in skorajšnjih
40 % odhodkov kljub letni porabi.
Nizka realizacija v prvem polletju
je tudi letos že običajen pojav, še
zlasti zaradi investicijskih projektov
in drugih zahtevnih projektov, izvršenih z javnimi razpisi, ki pogosto
finančno bremenijo proračun v drugi polovici leta. Nižja realizacija
prihodkov je tako pri okoljski dajatvi
za obremenjevanje okolja, prihodkov od davkov na nepremičnine, prihodkov od komunalnega prispevka
in pa prihodkov od drugih javnih
proračunov. Denimo sofinanciranje
iz državnega proračuna in proračuna EU je bilo neposredno povezano in pogojeno z dejansko izvedbo
gradbenih in ostalih fizičnih aktivnosti na projektu. Za gradnjo kanalizacije v Dobrovcah in Skokah je bila
podpisana sofinancerska pogodba, v kateri skupna vrednost znaša
4.270.733,00 evrov. Za leto 2015
je bilo načrtovano sofinanciranje v
višini 2.486.853,00 evrovr in sicer
iz Kohezijskega sklada in iz proračuna Ministrstva za kmetijstvo in
okolje 438.856, 00 evrov. Realiza-
cija v prvem polletju je bila 31,13
%, saj so prilivi iz naslova izdanih
zahtevkov prihajali z zamudo.
Ta občinska seja se je dotaknila tudi
rebalansa proračuna, kar pomeni,
da se proračun oziroma njegove
postavke spremenijo med samim
letom, med drugim se tako oceni,
kateri projekti se v letošnjem letu ne
bodo realizirali oziroma zaključili v
načrtovanem obsegu in se zato ta
planirana sredstva namenijo drugim proračunskim postavkam. Tako
se bo dejansko glede na ocenjeno
realizacijo med drugim zmanjšala
poraba za ureditev Kidričeve ceste, krožišča v Skokah, obnove JR v
Dobrovcah; nižji pa bodo tudi prihodki, in sicer iz naslova znižanja
povprečnine, kakor tudi iz naslova
komunalnih prispevkov za priključitev na kanalizacijo.
Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2015 se
je dopolnil s predvidenim odkupom
zemljišča ob odcepu Zelene ulice v
Miklavžu, kjer je v naravi cesta in za
parcelo obsega skorajšnjih 400 m2
menda ni pričakovati, da bi lastnica zemljišče odstopila neodplačno
v javno dobro, saj je iz Hrvaške in
nima drugega nepremičnega premoženja na območju občine Miklavž.
Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem pa se je dopolnil še z menjavo zemljišč za ureditev ceste ob
kanalu pri prečkanju magistralnega
plinovoda v kraju Miklavž, za kar
se je z družbo Geoplin plinovodi d.
o. o. sklenila menjalna pogodba za
zemljišča ob izgradnji plinovoda ter
nove ceste. Pri prenosu teh zemljišč
ne bo prišlo do denarnega toka, saj
gre za menjavo zemljišč v naravi.
Ob izteku tega druženja pa so
potrdili še Pravilnik o ohranjanju
in spodbujanju razvoja kmetijstva
in podeželja v občini za obdobje
2015-2020. Ukrepi tega odloka
so v smislu pomoči za naložbe v
opredmetena in neopredmetena
sredstva na kmetijskih gospodarstvih
(10.000,00 evrov), pomoč za plačilo zavarovalnih premij (1.000,00
evrov), pomoč za naložbe v predeGlasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
07
OBČINA
lavo in trženje kmetijskih in živilskih
proizvodov ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji (7.000,00
evrov) ter pomoč za izobraževanje
in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter
predelave in trženja (2.000,00
evrov).
Na podlagi Odloka o ustanovitvi Mariborske knjižnice je občina
Miklavž ob potrditvi občinskega
sveta podala soglasje, da se za direktorico zavoda za naslednje petletno mandatno obdobje imenuje dosedanjo direktorico zavoda Dragico
Turjak.
Map
KOMUNALNI PRISPEVEK
osrednja točka
Na tretji izredni seji 20. oktobra 2015, ko se je obravnavalo odloka, so obravnavali odloka, ki določata
opremljenost stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo
in posledično komunalni
prispevek. Seje so se udeležili tudi krajani Dobrovc, ki
so prisostvovali obravnavi
Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč z
javno kanalizacijo v občini
Miklavž, kar je po zaključku
izgradnje kanalizacije v Dobrovcah in Skokah še posebej aktualno, saj nekaterim
občanom brez črpalk priključitev na kanalizacijsko
omrežje ne bo mogoče.
V
zgodovini miklavške občine
so, čeprav za javnost odprte
občinske seje, le redko obiskali občani, lahko bi prešteli na
prste ene roke, kolikokrat se je to
sicer zgodilo.
V tako imenovanem hitrem postopku so obravnavali prej navedeni
odlok, čemur je predvsem botrovala zavrnjena obravnava te točke na
pretekli občinski seji (9. redna občinska seja), ki je bila 1. oktobra,
in pa v tem času že pridobljeno
uporabno dovoljenje za javno kanalizacijo omrežje v Dobrovcah in
Skokah. Program opremljanja in
odlok o komunalnem prispevku sta
08
Naši izviri
namreč osnova za izdajo soglasij
za priključitev na kanalizacijsko
omrežje. Elaborat o programu opremljanja stavbnih zemljišč z javno
kanalizacijo v občini Miklavž je v
septembru letošnjega leta izdelal
Zavod za urbanizem Maribor, elaborat pa je med drugim opredelil
območje celotne občine Miklavž kot
eno obračunsko območje, združeno torej za vse kraje. Skupni stroški
izgrajene kanalizacije na območju
celotne občine znašajo skorajšnjih
15.000.000,00 evrov; obračunski stroški pa ob tem predstavljajo
31,5 % celotnega zneska oziroma
4.712.937,00 evrov. In kaj sploh so
obračunski stroški? So tisti del skupnih stroškov javne kanalizacije na
obračunskem območju, ki se financirajo iz sredstev, zbranih s plačili
komunalnih prispevkov in bremenijo
zavezance za plačilo komunalnega
prispevka. Občina Miklavž se je odločila, da določi obračunske stroške
javne kanalizacije tako, da skupne
stroške zniža za sredstva, pridobljena iz tujih virov, to je za sredstva iz
Evropske unije in državnega proračuna, dodatno pa se skupni stroški
znižajo še za del, ki se financira neposredno iz občinskega proračuna
in ga ne poračunava s komunalnim
prispevkom.
S programom opremljanja se določi komunalno opremo, infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi, roke za
gradnjo in podlage za odmero komunalnega prispevka. V tej navezavi je tudi zakonsko določilo, in sicer,
da je potrebno omogočiti dejanske
tehnične možnosti priključitve, kar
pa je dvignilo že nekaj prahu med
krajani Dobrovc in Skok, ki trdijo,
da jim je ta možnost priključitve
onemogočena in da so prisiljeni
sami investirati nabavo in priključitev črpalk; kar se je izpostavilo v
razpravi te točke, kakor tudi, da naj
občina zniža delež obračunskih
stroškov s 31,5 % na 26,5 %. A
volje občinskega sveta po znižanju
tega procenta ni bilo, za znižanje
so namreč glasovali štirje svetniki,
šest jih je bilo proti, štirje pa tokrat niso glasovali. Celoten odlok o
programu opremljanja stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo v občini
Miklavž pa je bil potrjen s sedmimi
glasovi za in tremi proti.
Odlok o komunalnem prispevku v
občini Miklavž pa je bil v nadaljevanju soglasno potrjen.
Komunalni prispevek je potrebno
poravnati pred gradnjo novega
objekta oziroma v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja ali v
primeru, ko povečujete tlorisno površino objekta, spreminjate njegovo
namembnost, ali pa v primeru, ko
zavezanec na javno kanalizacijo
priključuje obstoječi objekt, kot je
to sedaj denimo aktualno za kraja
Dobrovce in Skoke. Na območjih z
izgrajenim javnim kanalizacijskim
omrežjem je priključitev obvezna,
zakon izjemo dopušča samo na
nedostopnih območjih, ki pa jih v
občini Miklavž ni.
Za odmero komunalnega prispevka
pa so pomembne naslednje osnove: vrsta komunalne opreme, obračunsko območje in pa seveda prej
navedeni obračunski stroški, ki se
preračunajo na enoto, to je na m2
parcele in na m2 neto tlorisne površine objekta.
Osnova za odmero komunalnega
prispevka je tako površina parcele,
neto tlorisna površina objekta, razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta
ter namembnost objekta. Informativni izračuni so tako pokazali, da se
bo višina komunalnega prispevka
gibala v razmaku od 722,00 evrov
pa do 1.873,00 evrov.
Kot primer naj povemo, da bo za
povprečno veliko parcelo v občini
Miklavž, ki meri 632 m2, in za povprečno stanovanjsko, ki ima 183
m2, potrebno odšteti 1.144,52
evrov komunalnega prispevka.
V primeru, ko je objekt v lasti več
lastnikov, se izračuna komunalni
prispevek za celotni objekt, ki pa se
med posamezne lastnike razdeli z
upoštevanjem lastniškega deleža,
evidentiranega v zemljiški knjigi.
Komunalni prispevek bo možno
obročno poravnati, vendar tako,
da je celotni znesek poravnan najkasneje v dveh letih, izjemoma v
največ petih letih v primeru socialno najbolj ogroženih zavezancev.
Socialna ogroženost se ugotavlja
na podlagi Zakona o uveljavljanju
pravic iz javnih sredstev v sodelovanju s Centrom za socialno delo.
Velja omeniti tudi to, da v primeru,
da površine parcele ni možno ugotoviti, se le-ta določi v velikosti 632
m2, kot je bila ugotovljena povprečna velikost gradbene parcele, enako velja tudi za velikost objekta, če
slednjega ni mogoče določiti, velja
površina 183 m2, kar predstavlja
povprečno velikost objekta v občini. V tem času bo občinska uprava
občine Miklavž odmerjala komunalni prispevek obstoječim objektom v kraju Dobrovce in Skoke,
zoper prejeto odločbo je možnost
pritožbe. S plačilom komunalnega
prispevka bo zavezancem zagotovljena priključitev na že zgrajeno
komunalno opremo. Komunalni
prispevek pa ne vključuje izgradnje oziroma stroškov izgradnje
priključkov na komunalno opremo,
le-te zagotavlja investitor sam in so
tudi njegova last; iz tega razloga je
nakup črpalk strošek občanov, pri
tem pa bo občina Miklavž poskušala najti možnost pomoči tem občanom, je še bilo mogoče izvedeti na
tej občinski seji.
V roku 6 mesecev od prejema soglasja za priključitev so občani
primorani urediti priključek na svojem zemljišču oziroma objektu; ker
občina Miklavž za ta namen nima
ustanovljene gospodarske družbe,
ki bi te storitve lahko izvajala, je izvedba stvar zavezancev.
Kot že navedeno, se obveznost plačila komunalnega prispevka poleg
priključitve tako imenovanih obstoječih objektov nanaša tudi na gradnjo novega objekta, ki je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja;
se komunalni prispevek lahko delno
zniža, in sicer za tisti del lastnih
sredstev, s katerimi je investitor zagotovil del komunalne opreme, na
katero se priključuje objekt pred odmero komunalnega prispevka; pod
pogojem, da je investitor zgrajeno
komunalno opremo, ki služi temu
objektu, brezplačno prenesel na
občino. Vprašanje v tej navezavi
se je namreč tako kot že nekajkrat
doslej pojavilo v razpravi svetnikov
in svetnic. Sredstva komunalnega
prispevka se stekajo v občinski proračun, kjer je strogo namenski oziroma se lahko troši samo za namen
gradnje komunalne opreme, čemur
pa je dejansko osnova razvojni program občine Miklavž, ki ga oblikujejo župan in občinski svet.
Občinski svet je na tej izredni občinski seji potrdil tudi Pravilnik o
dodeljevanju pomoči za spodbujanje podjetništva, ki določa namene, pogoje in načine dodeljevanja
sredstev. Občina Miklavž bo razvoj
podjetništva sofinancirala v okviru
naslednjih ukrepov: sofinanciranje
zaposlovanja in ustvarjanja novih
delovnih mest, sofinanciranje podjetniškega svetovanja in razširjanje
znanja, sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in
zaposlenih v podjetju; sofinanciranje promocijskih aktivnosti ter sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij.
Spremenjen pravilnik o štipendiranju v občini Miklavž je tako dodal
izjemo pri izpolnjevanju pogojev-to
je starševstvo, določila se je starostna meja vložitve vloge - to je
27 let, znižal pa se je tudi cenzus
za dodelitev občinske štipendije s
75 % (1.155,08 evrov) na 65 %
(1.001,07 evrov) bruto povprečne
plače v Republiki Sloveniji. Pa še naj
povemo, da se je lansko leto podelilo štipendije 19 študentom in 19
dijakom, dodatno sta bili podeljeni
tudi 2 športni štipendiji učencem, ki
imajo stalno prebivališče v občini
in so nadarjeni športniki v športni
organizaciji s sedežem v občini, ki
svoje dejavnosti ne more opravljati
v občini, ampak izven nje.
Map
Obvestilo
Leto se ponovno bliža svojemu koncu. Izšla bo torej še zadnja, nekoliko bolj praznična številka
Naših izvirov, zato prosim vse sodelujoče, da pohitijo s svojimi prispevki. Zadnji rok za oddajo
besedil je 11. 12. 2015, kar velja tudi za voščila ob božično-novoletnih praznikih.
Urednik
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
09
OBČINA
Vzdrževanje javnih površin v letu 2015
V
Občini Miklavž na Dravskem
polju kljub velikim investicijam v letu 2015 nismo zanemarili vzdrževanja poljskih poti,
popravila bankin, urejanja makadamskih cest, asfaltiranja udarnih
jam, košnje trave, popravila LTŽ-pokrovov, pobiranja in odstranjevanja
odpadkov, čiščenja peskolovov, pometanja in čiščenja ulic, zamenjave
poškodovane prometne signalizacije, skrbi za domove KS …
Gramoziranje poljskih poti
Popravilo bankin
Urejanje makadamskih cest
Krpanje udarnih jam z asfaltom
Zbirni center
Z
birni center je odprt vsak torek in
četrtek od 15. 00 do 19. 00 in v soboto
od 8. 00 do 16. 00 ure.
V naravi odloženi mešani odpadki in salonitne plošče
10
Naši izviri
Nevestni občani še vedno veliko odpadkov odložijo v
naravi!
R. L.
MIKLAVŽEVANJE
Dragi otroci,
vljudno vas vabimo na
MIKLAVŽEVANJE,
ki bo v SOBOTO, 5. 12. 2015:
Pobarvanka za najmlajše
Ob 16. 30 uri KULTURNI DOM MIKLAVŽ
Ob 17. 30 uri DOM KRAJANOV SKOKE
Ob 18. 00 uri DOM KRAJANOV DOBROVCE
Ob 18. 30 uri DOM KRAJANOV DRAVSKI DVOR
Prireditev so omogočili in pripravili:
Občina Miklavž na Dravskem polju v sodelovanju s
KS Miklavž, KS Skoke, KS Dobrovce, KS Dravski Dvor,
s KUD-om Zvonke Antoličič in Društvom upokojencev Miklavž.
Vabilo
starejšim krajanom
občine Miklavž na Dravskem polju
ob zaključku leta
Krajevni sveti krajevnih skupnosti občine Miklavž na Dravskem polju
vljudno vabijo
krajanke in krajane, starejše od 70 let,
na
»SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV«
Glej program Praznični december
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
11
OBČINA
Nova POTUJOČA KNJIŽNICA
Mariborska knjižnica izvaja
dejavnost za občane na različne načine in pride do njih
po različnih poteh: z mrežo
knjižnic in s postajališči bibliobusa, z različnimi servisi in storitvami, dostopi za
invalide in s pozornostjo do
ljudi s posebnimi potrebami.
Na eni strani je pomemben
člen v vseživljenjskem izobraževanju in informiranju,
na drugi strani pa tudi prostor srečevanj in druženja.
P
rvi bibliobus je začel z vožnjami že v daljnem letu 1974
in njegovo poslanstvo se je v
zalogi potujoče knjižnice že več
let dosega najvišje številke, smo
že doslej lahko bralcem ponudili
skoraj 10.000 knjig z različnih
strokovnih področij ter romanov
in drugega leposlovja za otroke
in odrasle, 250 časopisov in revij
ter nekaj glasbenega in filmskega
gradiva. Ker je v zalogi naše potujoče knjižnice skoraj 110.000
knjig, gradivo tudi nenehno menjavamo in dopolnjujemo z novim, aktualnim. V spodnji tabeli
so prikazani letni podatki o delu
slovenskih potujočih knjižnic.
Ponosni smo, da smo kljub iztrošenosti starega bibliobusa, ki je
bil na poti kar 18 let, zelo redno
obiskovali naše bralce in se naše
poslanstvo ni zmanjševalo.
V krajih po Sloveniji, kjer ni
knjižnic, vozi 12 bibliobusov.
Njihova skupna dolžina je 104
m, letno pa med svojimi bralci
prevozijo več kot 100.000 km.
Ustavljajo se v 704 krajih, tudi v
zamejstvu na Goriškem in v Porabju. Na našem bibliobusu, ki
po številu članov, obiskovalcev in
izposojenem gradivu pa tudi po
Zaloga
potujoče
knjižnice
Letna
nabava
26.966
954
6.550
1.351
10.523
54.601
Domžale
1.523
118
1.372
391
2.612
4.590
Kamnik
5.941
412
2.800
351
3.090
12.365
Koper
35.362
1.338
6.500
1.634
9.457
74.500
Ljubljana
61.456
2.059
7.500
1.481
13.143
59.627
Maribor
108.215
4.318
11.800
3.143
28.378
151.488
M. Sobota
59.629
2.160
4.200
2.118
14.391
42.018
Nova Gorica
47.762
2.213
6.045
1.967
17.227
67.846
Novo mesto
32.987
952
6.188
1.261
7.518
87.884
Postojna
21.025
567
3.300
672
7.655
36.590
Ptuj
50.728
2.740
6.500
1.618
11.226
91.240
Tolmin
25.884
1.177
7.720
1.043
8.612
51.665
4.452
322
2.781
328
3.099
16.288
Bibliobusi v
številkah
Ajdovščina
Tržič
Uspelo nam je, da smo s podporo Ministrstva za kulturo in občin
letos pridobili novo vozilo, že četrto po vrsti. Če ste imeli radi naše
prijazne rumene sovice na starem
bibliobusu, ki se je letos s koncem
septembra poslovil, se vam je za-
12
vseh teh letih izkazalo za izjemno
pomembno in pozitivno. Čeprav
se zdi, da se bibliobus ne more
kosati s pravimi, velikimi knjižnicami, številke in odzivi obiskovalcev
dokazujejo nasprotno. Statistika
obiska in izposoje kaže, da ga
občani s pridom uporabljajo, ne le
mladina, ampak tudi odrasli, posebej starejši.
Naši izviri
Kapaciteta
vozila
Člani
gotovo priljubila tudi sodobna in
domiselna podoba novega vozila.
Izdelano je na osnovi Ivecovega
turističnega avtobusa, še nekoliko
večji od starega, z vso sodobno
opremo in še več možnosti za kvalitetno ponudbo.
Obisk
Izposoja
Tehnološko posodobljen je tudi
način izposoje z online COBISS, čeprav nam trenutno prav to
povzroča še precej začetniških
težav, posebej v tistih krajih, ki
imajo slab telefonski signal. Na
novem bibliobusu so tudi raču-
nalniška mesta za uporabnike z
dostopom do interneta. Na bibliobusu je, tako kot vseh knjižnicah,
omogočena izposoja elektronskih
knjig in dostop do podatkovnih
zbirk, seveda pa lahko vsak član
knjižnice dobi tudi geslo za oddaljen dostop do elektronskih
gradiv in si lahko knjige in druga
e-gradiva izposoja tudi neposredno od doma, s svojih elektronskih
naprav.
V zadnjem delu bibliobusa je kotiček, namenjen najmlajšim, z udobnimi blazinicami za poslušanje pravljic. Velika pridobitev na novem
PONEDELJEK
SOBOTA
bibliobusu je rampa oziroma dvigalo za invalide.
Bibliobus je v velikem deležu, kar
150.000 EUR, financiralo Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Maribor je prispevala 80.000 EUR, manjše deleže, med 2.800 do 5.000
EUR pa tudi druge občine, v katerih
ima bibliobus postajališča. Dela je
prevzelo mariborsko podjetje Dualis, ki je uvozilo avtobus, večino del
na predelavi, načrtovanju in izvedbi
notranje opreme je izvedel Primož
Kocbek s sodelavci, oblikovanje
zunanje podobe pa je delo Matica
Brezovška in Domna Rupnika.
Novi bibliobus je promocijsko
obiskal vse občine, tudi Miklavž,
na dan otvoritve, 2. oktobra. Ustavili smo se pred šolo, kjer ste
nas mnogi pričakali, tudi župan
s prijaznim nagovorom, in učenci
OŠ Miklavž s pestrim programom
dobrodošlice, za kar se vsem lepo
zahvaljujem. Dobro je imeti takšne
prijatelje.
Od 5. oktobra dalje novi bibliobus
vozi po že ustaljenem voznem redu,
tudi v Miklavž, Dobrovce, Dravski
Dvor in Skoke:
14. in 28.12.
15.00 – 16.15
Dobrovce
11. in 25.1.2016
16.30 – 17.30
Miklavž – šola
22.2.2016
17.45 – 18.45
Miklavž – Vauhnik
12.12.
8.30 – 9.30
Dravski Dvor
9. in 23.1.2016
11.00 – 12.00
Skoke
6. in 20.2.2016
Stari bibliobus res ni bil več zanesljiv za knjižnične poti, ki so včasih
precej strme in vijugaste, ni pa še
za odpad, zato bo nekoliko mirnejše življenje živel z novimi zadolžitvami. Predali smo ga Zvezi
prijateljev mladine Maribor, ki ga
bo uporabljala za izvajanje svojih
aktivnosti z mladostniki. In ker ne
bo več sopihal po terenu, bo zagotovo še nekaj let opravljal plemenito poslanstvo.
Lepo vabljeni med knjižne police
novega bibliobusa, čaka vas stara
ekipa vaših knjižničarjev!
Dragica Turjak,
direktorica Mariborske knjižnice
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
13
DRUŠTVENA DEJAVNOST
POZDRAV JESENI 2015
V soboto, 3. oktobra 2015,
ko smo po enotedenskem
zamiku zaradi dežja le uspeli naš »Miklavški trikotnik«
spremeniti v sejemski prostor,
je bil svet takšen kot prejšnji
dan, so bila poročila enaka
kot prejšnji dan . . . danes ni
več tako.
K
o nastaja ta zapis, pomislim,
ali sploh smem napisati nekaj
lepega, nekaj veselega, nekaj
združujočega, nekaj, kar nam je
tisto soboto znova potrdilo, da
skupaj zmoremo več in bomo
skušali naslednjič narediti še boljše?
Bila je »petarda«, kot bi rekli v
športnem žargonu. Ja, peto leto
zapored smo jo pripravili in peto
leto zapored so se nam pridružila
številna društva naše občine,
oba naša vrtca in osnovna šola,
svojo stojnico pa je postavila tudi
kmetija Pleteršek iz Dobrovc. Tudi
restavracija GASTRO iz Ptuja je s
svojo ponudbo dopolnjevala bogato
obložene stojnice naših društev.
Obiskovalcem, bilo jih je blizu
600, pa so brbončice že zaznavale
štajersko kislo »župo«, kadečo se in
dišečo iz sedmih kotlov ekip, ki so se
potegovale za zmago in lep pokal.
Letos smo postavili stojnice tudi za
»Zelemenjavo«, ki naj bi zaživela
v okviru projekta »Samooskrba
Podravja«. Projekt vodi Mariborska
razvojna agencija v sodelovanju
s podravskimi občinami. Gre
za brezplačno izmenjavo viškov
zelenjave z vrtov in njiv, ki bi se prvič
odvijala prav na naši prireditvi. Naši
občani pa se letos še niso odločili za
to noviteto, vendar sem prepričana,
da bo projekt, ki ga povezuje
občina, v prihodnosti le zaživel.
Otroška pesem, ples, igrica o jeseni
. . . kako so prisrčni! Njihova otroška
iskrivost in veselje do nastopanja
človeka kar prevzame. Hvaležni
smo vzgojiteljicam in učiteljicam, da
14
Naši izviri
za nastope pripravijo naše malčke
in šolarje, ki vedno znova navdušijo
vse
prisotne.
Ljudske
pevke
»Lastovke« iz Dobrovc so nastopile
s tremi pesmimi in z »Napitnico«
poudarile najlepši del jeseni, prav
tako moški pevski zbor DU Miklavž,
ki je dodal »Ko b´ sodov ne b´lo.
.. «Smo pač Štajerci in čeprav
imamo tukaj samo »brajde«, nas
veliko izhaja iz štajerskih vinorodnih
območij, po katerih je naša dežela
s svojimi izvrstnimi vini poznana po
vsem svetu.
In kdo so naši zvesti spremljevalci pri
izvedbi največje turistične prireditve
v občini? Moram jih predstaviti
in se tudi na ta način zahvaliti za
njihovo sodelovanje. Z Matejo, ki je
povezovala program prireditve, sva
se sprehodili med stojnicami in imeli
sva kaj videti. Že gneča pred vsako
stojnico je nakazovala, da je na njej
nekaj dobrega. Res je bilo.
-Društvo
vinogradnikov
Miklavž in TD Miklavž: stojnico
je krasil lep jesenski aranžma, mi
pa smo ponujali pravo kmečko
malico – kruh z zaseko in mesom
»iz kible«, mošt in vino naših vrlih
vinogradnikov pa sta malico
dopolnila. Posladkali smo se lahko
tudi z grozdjem in orehi.
-Turistično društvo Miklavž:
brez Franca in Katice Žunec, ki sta
že pravi maskoti našega društva,
res ne bi mogli. Že, ko je Franci
priropotal na prizorišče s svojim
mini traktorjem, je bila atrakcija,
na prikolici pa je pripeljal pravo
jesensko razkošje: koruzo, krompir,
jabolka, orehe, buče. . . mi pa
smo nato nad to tihožitje ponosno
postavili tablo Turističnega društva.
Potem pa je Franci na mini preši
naprešal sveži sladki jabolčnik, še
prej ponudil nekaj žgočega, Katica
pa je postregla z vročo kavico. Ni
kaj, hvaležni in ponosni smo na
njiju.
- Osnovna
šola
Miklavž:
pogrešali bi te mlade obrazke, če
ne bi bili na naslednji stojnici. Kot
že nekajkrat na naših prireditvah so
tudi tokrat okusno okrasili stojnico
in ponudili: pecivo s pehtranom in
z meliso, sadje, zeliščne vrečke in
domače sokove.
-RK Skoke: tudi oni so že »naši«
- vedno z nami, ko jih potrebujemo.
Poskrbijo za zdravo ponudbo: pirine
palačinke, pirin kruh s konopljo,
kekse s konopljo, grozdje, predstavili
pa so tudi pirine kosmiče ter semena
in olje iz konoplje.
- Društvo
kmečkih
žena
Miklavž: naše vrle gospodinje,
ki vselej napečejo slastna peciva.
Tokrat so ponudile jabolčne, bučne
in skutine rezine. Tudi na njih se
lahko vedno zanesemo.
- GLOG Miklavž: njihove članice
so z nami od vsega začetka. Društvo,
ki se ukvarja z zdravim načinom
življenja, vselej pripravi zeliščni čaj iz
zelišč, ki jih članice same naberejo,
pripravile pa so tudi čemažev in
bučni namaz.
- DU Skoke: veselo je bilo ob
njihovi stojnici - kot vsako leto.
Naribali so dobrih 100 kilogramov
zelja in ga pripravili v odlično solato
z bučnim oljem in klobaso. Nič ni
ostalo! Kot se spodobi, smo se po
klobasi lahko odžejali s pijačo. Na
stojnici pa so ponujali zelo dober
jabolčni zavitek, jabolčno pito in
rulado. Lojze se je pohvalil, da je
zavitek sam spekel. Še danes ne
vem, če ga je res.
-RK Dobrovce: njihova stojnica
je ponujala domače ognjičevo in
šentjanževo mazilo in domača
jabolka, krasil pa jo je prikupen
aranžma z jesenskimi pridelki.
-ČD Alojza Greifa Hoče: na
lepo pripravljeni stojnici so svojo
ponudbo združili trije čebelarji
tega društva – Anton Babič, Drago
Korošec in Miran Pregl. Tudi to
društvo z nami sodeluje že vsa leta.
Ponudili so degustacijo medu s
kruhom in maslom, mogoče je bilo
tudi kupiti več vrst medu.
-Kmetija Pleteršek Dobrovce:
letos so se prvič predstavili na
naši prireditvi. Njihova stojnica je
ponujala domače mesne izdelke, ki
so jih pripravili tudi za degustacijo.
Domače je domače, je bilo slišati in
obiskovalci so z veseljem kupovali
lepo pripravljene izdelke.
Medtem pa so se na desnem robu
prizorišča klopi že napolnile. Naši
obiskovalci so pridno praznili kotle
in hvalili kisle »župe« vseh sedmih
tekmovalnih ekip. Bilo je že izvedeno
ocenjevanje, ki ga je prav strokovno
pripravil Štefan. Letos je tekmovalo
sedem ekip: PGD Miklavž, KUD
Miklavž, DU Modra jesen
Dravski Dvor, PD Mateja Bora
Dobrovce, Turistično društvo
Miklavž, Jet ski klub Miklavž in
DU Miklavž, katerega člani so ob
kotlu pekli tudi krompir na žerjavici
in marsikoga spomnili na čase, ko
so pastirčki imeli za malico samo na
travniku spečen krompir.
- Zmagovalec
letošnjega
tekmovanja
v
kuhanju
štajerske kisle »župe« je bila
ekipa PGD Miklavž, ki je letos
prvič sodelovala in že osvojila
pokal. Vse ekipe so okusno
opremile svoje »kuhinje«, mimoidoči
»firbci« pa so že med kuhanjem
bili deležni peciva ali pa dobili kaj
»žgočega« za dezinfekcijo grla in
proti hladnemu vetru, ki nas je
skoraj nosil po prizorišču.
Na vrsti so bile šaljive vaške
igre. Vsi rekviziti so že čakali na
tekmovalce, tudi prostor za vlečenje
vrvi je bil ograjen, zmagovalce
vlečenja je na mizi pod šotorom
čakal lep pokal. Pa se je letos prvič
zgodilo, da krajevne skupnosti niso
uspele sestaviti ekip z vsaj šestimi
tekmovalci. Se zgodi, smo dejali
in pokal shranili za naslednje leto.
Smo pa izvedli:
- žaganje hloda: od treh ekip je
bila najhitrejša ekipa Jet ski kluba
Miklavž;
- luščenje koruze: od osmih
tekmovalcev, med katerimi so bili
tudi šolarji Val, Maj in Lan, je v
1 minuti največ koruze naluščil
Marko Lasbaher;
- vožnja s »šajtrgo«: najhitrejša
sta bila Tadej in Sandi, tekmovale
pa so tudi šolarke Urša in Ana ter
Zoja in Neli. Zmagovalci so prejeli
praktične nagrade, vsi otroci pa
bonboniere. Prav veseli smo, da se
šaljivih vaških iger radi udeležujejo
otroci, saj jih ta »sveta preproščina«
vsaj za kratek čas odmakne od
digitalne sedanjosti.
Dan se je prevesil v pozno popoldne,
počasi je utihnila lepa glasba
skupine »Bajadera«, »Miklavški
trikotnik« je spet postal samo velika
zelena jasa. Nam, organizatorjem,
pa so še odmevale pohvalne besede
župana gospoda Lea Kremžarja, ki
nas zavezujejo, da našo funkcijo
povezovanja društev v občini
nadaljujemo in nadgrajujemo.
Milena Roj
Miklavški planinski veterani
na Triglavu
Dve leti je Planinsko društvo
planiralo vzpon planinskih
veteranov na Triglav, pa narava tega ni dovolila. Letos
med 4. in 6. avgustom pa je
gora uklonila in pustila izvesti tako željeno turo.
Z
godnje torkovo jutro nas je
pripeljalo do Rudnega polja.
Potrebne stvari za vzpon smo
naložili v nahrbtnike in že se je
vila kolona osmih planincev proti
Vodnikovemu domu. Po triinpolurni
hoji smo prispeli do prvega cilja.
Naš nadaljnji cilj je bila Planika,
kjer smo prenočili. V zgodnjih urah
sredinega jutra smo se okrepčali,
uredili nahrbtnike in opremo,
opravili skupno fotografijo in
zagrizli na pot proti vrhu Triglava.
Vreme nam je služilo, saj so nebo
prekrivali koprenasti oblaki, ki so
nas varovali pred žgočim soncem.
Tri ure in bili smo na vrhu očaka.
Za nagrado smo dobili čudoviti
razgled. Tisti, ki smo bili na
najvišjem vrhu prvič, smo komaj
verjeli, da smo dosegli tako močno
želeni cilj. Nismo se mogli niti hoteli
izogniti krstu prvopristopnikov,
fotografiranju in kratkemu počitku.
Sestopali smo proti Kredarici.
Spremljalo nas je sonce in spustili
smo se do Vodnikove koče, kjer
smo prespali. Sveže jutro nas je
pospremilo do Rudnega polja, od
koder smo se čez Pokljuko in Bled
odpeljali proti domu.
Udeleženci pohoda pred Kredarico
Bili smo polni vtisov in doživetij,
najstarejša udeleženka vzpona pa
je stara 78 let in je bila prvič na
Triglavu. Fanika, čestitamo za ta
dosežek! Ni pa zanemarljivo, da
tudi drugim udeležencem ni bila
pot ravno na kožo pisana in je bilo
potrebnih kar nekaj priprav na
dogodek.
Doroteja Bedök
Udeleženci pohoda pred Kredarico
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
15
OBČINA
PRAZNIČNI DECEMBER v občini
Miklavž na Dravskem polju 2015
16
PRIREDITEV
KRAJ IN
ČAS PRIREDITVE
PRIREDITEV SO PRIPRAVILI
Ponedeljek, 30. 11. 2015
DAN ODPRTIH VRAT IN
USTVARJALNE DELAVNICE
OSNOVNA ŠOLA MIKLAVŽ
Od 8.20 do 10.00 ure
Učenci in učitelji OŠ Miklavž na
Dravskem polju in podružnična
šola Dobrovce
Petek, 4. 12. 2015
Prireditev »MIKLAVŽEVANJE«
in darilni bazar
ŠPORTNA DVORANA PRI OŠ MIKLAVŽ
Ob 17.00 uri
Prireditev v telovadnici, nato ponudba
izdelkov učencev na darilnem bazarju
Učenci in učitelji OŠ Miklavž na
Dravskem polju in podružnična
šola Dobrovce
Sobota, 5. 12. 2015
OBISK SVETEGA MIKLAVŽA
S SPREMSTVOM
16.30
17.30
18.00
18.30
Občina Miklavž na Dravskem polju
v sodelovanju s KS Dravski Dvor, KS
Dobrovce, KS Skoke, KS Miklavž,
KUD Zvonke Antoličič Miklavž in
Društvom upokojencev Miklavž
Sobota, 5. 12. 2015
OB MEJAH OBČINE
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU
Pričetek pohoda pri OSNOVNI ŠOLI
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU
Ob 9.00 uri
Planinsko društvo Miklavž
Nedelja, 6. 12. 2015
MIKLAVŠKA NEDELJA
»Žegnanje«
CERKEV SV. MIKLAVŽA
Ob 10.00 uri Sveta maša in »žegnanje«
Ob 11.00 uri Pogostitev krajanov
KS Miklavž v sodelovanju z:
Društvom vinogradnikov,
Društvom kmečkih žena in
posameznimi krajani
Nedelja, 6. 12. 2015
MIKLAVŽEV KONCERT
KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVCE
Ob 17.00 uri
Prosvetno društvo Mateja Bora
Ponedeljek, 7. 12. 2015
PREGLED LETNIKA 2015 – strokovno
predavanje in pregled vzorcev
KULTURNI DOM MIKLAVŽ
Ob 14.00 uri
Društvo vinogradnikov Miklavž v
sodelovanju s kmetijsko gozdarskim
zavodom Maribor
Sreda, 9. 12. 2015
PRAZNIČNA USTVARJALNICA –
ustvarjalne delavnice
(tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca)
VRTEC CICIBAN DOBROVCE
Od 9.30 do 10.30 ure
Otroci vrtca Ciciban ter strokovne
delavke vrtca
Sreda, 9. 12. 2015
PRAZNIČNA USTVARJALNICA –
ustvarjalne delavnice
(tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca)
VRTEC VRTILJAK MIKLAVŽ
Od 9.30 do 10.30 ure
Otroci vrtca Vrtiljak ter strokovne
delavke vrtca
Sreda, 9. 12. 2015
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU –
družabno srečanje krajanov, ki so
dopolnili 70 let
KULTURNI DOM MIKLAVŽ
Ob 17.00 uri
(obvezne prijave na telefon
041 238 627 – gospa Erika)
KS Miklavž v sodelovanju z
Društvom upokojencev Miklavž
Petek, 11. 12. 2015
KRASITEV BOŽIČNO-NOVOLETNEGA
DREVESA IN PRIŽIGANJE
PRAZNIČNIH LUČK
GASILSKI DOM MIKLAVŽ
Ob 18.00 uri
PGD Miklavž, Turistično društvo in
KS Miklavž
Petek, 11. 12. 2015
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
DRAVSKI DVOR – družabno srečanje
krajanov, ki so dopolnili 70 let
VELIKA DVORANA V KRAJEVNE
SKUPNOSTI DRAVSKI DVOR
Ob 16.00 uri
KS Dravski Dvor v sodelovanju s
KO RK Dravski Dvor, DU Modra
jesen Dravski Dvor in OŠ Miklavž –
podružnica Dobrovce
Naši izviri
KULTURNI DOM MIKLAVŽ
DOM KRAJANOV SKOKE
DOM KRAJANOV DOBROVCE
DOM KRAJANOV DRAVSKI DVOR
PRIREDITEV
KRAJ IN
ČAS PRIREDITVE
PRIREDITEV SO PRIPRAVILI
Sobota, 12. 12. 2015
POSTAVITEV BOŽIČKA NA FLANČIČU
FLANČIČ DOBROVCE
Ob 10.00 uri
Prosvetno društvo Mateja Bora
Sobota, 12. 12. 2015
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
DOBROVCE – družabno srečanje
krajanov, ki so dopolnili 70 let
KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVCE
Ob 15.00 uri
KS Dobrovce v sodelovanju s KO
RK Dobrovce, PD Mateja Bora in
OŠ Miklavž – podružnico Dobrovce,
vrtec Ciciban
Od ponedeljka, 1. 12. 2015 do
sobote, 12. 12. 2015
OBISK IN OBDARITEV STAREJŠIH
KRAJANOV V DOMOVIH ZA
STAREJŠE IN V DOBROVCAH
DOBROVCE IN OKOLICA MARIBORA
KO RK Dobrovce
Sobota, 12. 12. 2015
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
SKOKE – družabno srečanje
krajanov, ki so dopolnili 70 let
KRAJEVNA SKUPNOST SKOKE
Ob 16.00 uri
KS Skoke v sodelovanju s KO RK
Skoke in DU Skoke
Od sobote, 12. 12. 2015
do nedelje 20. 12. 2015
OBISK IN OBDARITEV STAREJŠIH
KRAJANOV V DOMOVIH ZA
STAREJŠE V SKOKAH
SKOKE IN OKOLICA MARIBORA
KO RK Skoke
Sobota, 12. 12. 2015
NOVOLETNI OKRASKI – delavnica
Izdelava novoletnih okraskov in
voščilnic iz različnih materialov
KULTURNI DOM MIKLAVŽ
Od 10.00 do 12.00 ure
Društvo prijateljev mladine Miklavž
na Dravskem polju
Petek, 18. 12. 2015
PRIHOD DEDKA MRAZA
17.15
17.35
17.55
18.15
Občina Miklavž na Dravskem polju
Petek, 18. 12. 2015
PALČKOVANJE
(tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca)
17.35 VRTEC CICIBAN DOBROVCE
(praznična glasba in pogostitev otrok)
18.15 VRTEC VRTILJAK MIKLAVŽ
(praznična glasba in pogostitev otrok)
Občina Miklavž na Dravskem
polju v sodelovanju z OŠ Miklavž
- enotama vrtca Vrtiljak in vrtca
Ciciban
Petek, 18. 12. 2015
TRADICIONALNI TURNIR V
NAMIZNEM TENISU
VELIKA DVORANA DOMA KRAJANOV
V DRAVSKEM DVORU
Od 16.00 ure
Športno društvo »Dinamika« Dravski
Dvor
Sobota, 19. 12. 2015
OBISK BOŽIČKA NA FLANČIČU
FLANČIČ DOBROVCE
Ob 17.00 uri prihod Božička s kočijo
Prosvetno društvo Mateja Bora
Sobota, 19. 12. 2015
TRADICIONALNI BOŽIČNO –
NOVOLETNI KONCERT (nastopajoči
Tamburaški orkester, Mešani pevski
zbor KUD Zvonke Antoličič in ljudske
pevke Lastovke PD Mateja Bora)
KULTURNI DOM MIKLAVŽ
Ob 18.00 uri
(vstopnine ni)
KS Miklavž v sodelovanju s
KUD Zvonke Antoličič
Nedelja, 20. 12. 2015
TURNIR DEKLIC U15
ŠPORTNA DVORANA MIKLAVŽ
Ob 10.00 uri
OK Formis
Četrtek, 24. 12. 2014
POHOD K POLNOČNICI
Pohod z baklami od KS Dravski Dvor
do cerkve v Slivnici
KS DRAVSKI DVOR
Odhod ob 21.30 uri
DU Modra jesen
Dravski Dvor
KS DRAVSKI DVOR
VRTEC CICIBAN
KS SKOKE
VRTEC VRTILJAK MIKLAVŽ
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
17
DRUŠTVENA DEJAVNOST
NAŠ izlet
Na izlet, ki je tudi del letnega programa tukajšnjega
kulturno-umetniškega
društva, smo se odpravili v
soboto, 17. oktobra. V tednu pred to soboto je močno
deževalo in vremenarji so
napovedovali celo poplave.
S
eveda
smo
s
strahom
pogledovali v nebo in upali, da
se bo do sobote razvedrilo. Naše
upanje se je uresničilo. V soboto
sicer ni deževalo, jutro pa je bilo sivo
in turobno. Popoldan pa nas je nebo
obdarilo celo s soncem. Kljub jutranji
sivini nam našega razpoloženja ni
pokvarilo. Izleta smo se udeležili člani
vseh treh sekcij. Je pa škoda, da nas
je bilo letos nekoliko manj kot lani.
Izpred kulturnega doma smo se z
avtobusom podjetja Arriva odpravili
ob deveti uri, se preko Dravskega
polja zapeljali v Slovenske gorice,
nato pa v Prekmurje.
Najprej smo se ustavili v Juršincih in
si ogledali muzej izumitelja Janeza
Puha. Izumitelju Janezu Puhu, ki se
je rodil v vasici Oblaček pri Juršincih,
so Juršinčani v spomin postavili
cimprano in s slamo krito hišo, tako,
v kakršni se je izumitelj rodil. Prijazna
mlada vodička nas je popeljala po
prostorih muzeja. V prvem prostoru
je spominska soba s posteljo, mizo,
stoli in klopjo, na stenah pa so opisi
njegovega dela ter fotografije. V
drugem prostoru so razstavljena
kolesa, tudi iz njegovega časa. V
oko najprej pade veliko prednje
kolo in zadaj malo pomožno in
pedala. Tako kolo danes vidimo še v
kakem cirkusu ali filmu. Tretji prostor
pa je nekakšna mala dvorana s
stoli. Vodička nam je predvajala
dokumentaren film o življenju in delu
Janeza Puha. Rodil se je leta 1862
v družini s štirimi otroki, umrl je leta
1914, star 52 let. Star komaj dvanajst
let se je pričel učiti za ključavničarja v
Rotmanu, uk pa nadaljeval na Ptuju
in v Mariboru. Učno dobo je končal
pri mojstru Ceršaku v Radgoni. Že
18
Naši izviri
kot vajenec je pri obrtniku »šraufau«
kolesa. Odšel je na običajno
strokovno
izpopolnjevanje
po
svetu, da bi se še temeljiteje izučil
in spoznal novosti. Pot ga je preko
Dunaja peljala v Nemčijo, od koder
se je vrnil. Leta 1885 se je za stalno
naselil v Gradcu, kjer je pri mojstru
Luschneiderju popravljal neudobna
in nevarna kolesa in razmišljal
o konstrukcijskih izboljšavah. Te
izboljšave je tudi uresničil. Znižal
je okvir, vanj vgradil dvoje enako
velikih koles s krogličnimi ležaji,
zadnje kolo pa sta gnala oba pedala
z verigo. Leta 1889 se je osamosvojil
in ustanovil podjetje »Styria Werke«
in izdelal kolo »Styria«, ki je doseglo
odlične rezultate. V Gradcu je nato
nastala prva tovarniška proizvodnja
koles.Tovarno je ustanovil skupaj
s tovarnarjem Wernerjem. Iz
Puhove tovarne je leta 1901 prišlo
prvo motorno kolo ( z bencinskim
motorjem).
Puh pa se tudi s tem ni zadovoljil.
Nekoč je svojo ženo ( s katero nista
imela otrok, ker jo je hotel obvarovati
pred dodatnimi skrbmi in delom z
otroki ) peljal na motorju. Začelo je
močno deževati in ko je videl revo
popolnoma premočeno, je začel
razmišljati, kako bi pokril vozilo, in
rodil se je avtomobil. Leta 1906 je
tovarna pričela serijsko izdelovati
avtomobile. V svojo rodno vas se
je često vračal in obiskoval svoje
sorodnike.
Pot nas je popeljala naprej v Veržej.
V Ižakovcih smo si ogledali znamenit
Babičev mlin na Muri. Sam mlin je
zidana stavba, ki leži na kopnem.
Poganjata ga dve leseni in dve
jekleni kolesi z zobčeniki, ki pa so v
leseni stavbi na Muri. Mura poganja
kolesa, ki so z debelo žico povezana
z mlinom, in ta poganjajo mlinska
kolesa. Ker je bil vodostaj Mure
previsok, mlin ni obratoval. Vendar
pa smo si ga lahko v celoti ogledali.
V mlinu in »šupi« je polno vreč z
zrnjem in mlinarju dela prav gotovo
ne bo zmanjkalo. Že pri vratih visi
velik cenik, ki pove, da lahko v
mlinu kupimo vse izdelke po cenah,
ki so znatno nižje od prodajnih v
trgovinah. Tako stane denimo pet kg
bele moke le 3 evre. Malce humoren
87 let star mlinar (kateremu teh let
ne bi pripisali ), nam je na kratko
povedal nekaj o mlinu. Ker se je bal
poplave, je tisto noč prespal kar v
mlinu. K sreči pa je Mura priplavila
ponoči le eno bruno. Moških
potomcev ni imel, zato je mlin
prevzela hčerka in mlin ima sedaj
mlinarico. Po drugi svetovni vojni
je bilo na Muri štirideset mlinov, ki
pa so drug za drugim prenehali
obratovati. Nekdanja država jih je
celo oprostila davka, vendar to ni
pomagalo in tako je danes še samo
Babičev mlin.
Napotili smo se v Ižakovce, kjer
je ob Muri tudi pravo turistično
naselje. Leseni objekt, ki služi za
druženje in zabave, žari za pečenje,
sprehajališča. Kraj so poimenovali
Otok ljubezni. Tu je tudi brod, ki
vsakodnevno pelje preko Mure.
Kmetje se ga radi poslužujejo, ker
imajo preko Mure del svojih posesti
in jim je pot mnogo krajša, kot če
bi morali čez most. Tudi brod žal ni
obratoval zaradi visoke vode, ki je
prestopila breg Mure. Na Muri so
nekoč bili štirje brodi, sedaj vozita le
še dva, in to v Ižakovcih in v Melincih.
Ob koncu smo se ustavili v gostilni
Trnek, ki leži sredi zelenja. Že samo
ime pove, da so tam doma ribiči.
Okoli gostilne je namreč pet ribnikov
, skrbno ograjenih, v njih pa ribe.
Sprehodili smo se okoli teh ribnikov
in od daleč opazovali plavajoče
živalice. V gostilni smo si malo
napolnili lačne želodce, zadonela je
tudi pesem. Lepega druženja je bilo
kmalu konec in že smo se morali
polni lepih doživetij vračati domov.
Milka Hadler
VADBENA SKUPINA srčnih bolnikov
KORONARNI KLUB MARIBOR
Partizanska cesta 24, Maribor
Koronarna društva in klubi,
združeni v zvezi, so s svojim
delovanjem po vsej Sloveniji
in s programom vseživljenjske
rehabilitacije koronarnih bolnikov postali pomemben člen siol.net, ter na spletni strani www.
koronarni-klub-maribor.si.
pri varovanju zdravja srčnih
bolnikov.
V
program
vseživljenjske
Z
rehabilitacijo
odpravljamo
dejavnik tveganja, ustrezno
zdravimo ter izboljšujemo
telesno, duševno in socialno počutje
bolnikov. Tako podaljšujemo življenja
in kar je še pomembneje, dokazano
je, da ga izboljšujemo. Ozaveščen in
zadovoljen bolnik je naša nenehna
skrb.
Dejavnosti koronarnih društev in
klubov so: skupinska rehabilitacijska
vadba in druge fizične aktivnosti
(nordijska hoja, vadba v naravi in
strokovno vodene vaje v bazenu
v zdravilišču Radenci, zdravstveno
izobraževanje,
organizirano
druženje, izleti).
Koronarni klub Maribor letos praznuje
10 let svojega delovanja. Smo
humanitarna, neprofitna organizacija
kroničnih bolnikov. Ustanovljen je bil
na pobudo Zveza koronarnih društev
in klubov Slovenije, Društva za srce
in ožilje Maribor in Podravje, Splošne
bolnišnice Maribor, Iniciativnega
odbora delavcev kardiološkega
oddelka in bolnikov laikov. Sedež
kluba je na Partizanski cesti 24
v Mariboru. V klub je včlanjenih
217 članov, ki delujejo v trinajstih
vadbenih skupinah, pet v Mariboru,
po eno v občini Šentilj, Miklavž na
Dravskem polju, Ruše, Slovenska
Bistrica in po dve v občini HočeSlivnica in Rače-Fram.
Uradne ure kluba so vsako sredo od
9. – 11. ure na sedežu kluba. Sicer pa
smo dosegljivi na telefon 05144052,
e-pošti
koronarni.klub.maribor@
rehabilitacije se združujejo bolniki
z naslednjimi težavami : s stabilno
angino pektoris, po srčno mišičnem
infarktu, s srčnim popuščanjem (
stabilno obdobje), z vstavljenimi
umetnimi zaklopkami ali srčnim
spodbujevalnikom, s prisotnimi
dejavniki tveganja ( povišan krvni
tlak, sladkor, maščobe). Člani kluba
so lahko tudi svojci in prijatelji
bolnikov.
Z željo zagotoviti čim več koronarnim
bolnikom skupinsko rehabilitacijsko
vadbo v krajih njihovega bivanja,
smo v občini Miklavž na Dravskem
polju v letu 2008 ustanovili vadbeno
skupino MIKLAVŠKE SONČNICE, ki
deluje v mali telovadnici OŠ Miklavž.
Vadbo obiskuje 15 članov, vadijo
vsak četrtek od 17. do 18,30. ure.
Rehabilitacijska vadbo izvaja dipl.
fizioterapevtka Aleksandra EKART
BUČEK , skupino pa vodi Sonja
VERŠIČ. Skupina lahko sprejme še
nekaj novih članov – VABLJENI.
Pred začetkom vadbe si izmerimo
krvni tlak, sledijo vaje s poudarkom
na pravilnem dihanju – kar ugodno
vpliva na delovanje srca, nato sledijo
aerobne vaje za krepitev mišic telesa
in srca, ki trajajo 30-45 minut in
nato 15 minut sproščanja. Ob koncu
vadbe si ponovno izmerimo krvni tlak,
izmerjene vrednosti pred in po vadbi
pa vpišemo v karton vadečega, ki
vaditelju vadbe pomaga pri določitvi
težavnosti vadbe.
Vsako vadbeno skupino obišče po
letnem planu kluba tudi kardiolog,
ki opravi informativno motivacijsko
predavanje o dejavnikih tveganja,
zdravljenju koronarnih bolezni,
pomen v RKB, zlasti učinek redne
telesne aktivnosti in zdrave prehrane.
Pregleda tudi vrednosti krvnega
tlaka in enkrat letno odčita vrednost
srčnega utripa, to uslugo nam
prostovoljno opravi naš strokovni
vodja Koronarnega kluba Maribor,
primarij Mirko BOMBEK dr.med.
spec.internist.
V mesecu juliju in avgustu imamo
počitnice. Cena mesečne vadbe je
12 evrov, letna članarina pa znaša
17 evrov. Za ta znesek nudimo
našim članom skupinsko vadbo,
zdravstveno izobraževanje, 2 x letno
brezplačno kopanje v zdravilišču
Radenci. Enkrat letno organiziramo
izlet in ga glede na finančno situacijo
tudi sofinanciramo. Organiziramo
tudi
7-dnevno
obnovitveno
rehabilitacijo v Strunjanu, Šmarjeških
toplicah in Radencih in dva pohoda
s piknikom.
Sofinanciramo tudi izobraževanje
novih vaditeljev skupin in delovanje
kluba.
CILJ VADBE IN DRUGIH AKTIVNOSTI,
ki jih izvaja Koronarni klub Maribor, je
izboljšanje telesne kondicije, zdravje
članov in preprečitev ponovitve
bolezni.
Koronarni klub Maribor se zahvaljuje
Občini Miklavž na Dravskem polju za
sodelovanje in pomoč pri delovanju
vadbene skupine.
VABLJENI V NAŠ KLUB, NAREDITE
NEKAJ ZASE IN OSTANITE
ZDRAVI.
Vodja vadbene skupine
Sonja Veršič
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
19
DRUŠTVENA DEJAVNOST
MEMORIALNI turnir 2015
Petankarski klub Hrast je
tudi v letošnjem letu organiziral memorialni turnir v petanki v spomin na preminula člana našega kluba Ivana
Muzeka in Vlada Sagadina.
V
naši sredini sta pustila velik
pečat. Ivan Muzek je bil prvi
predsednik ter gonilna sila v
tekmovalnem in delovnem smislu.
Vlado Sagadin je bil predan član in
prav nič mu ni bilo težko postoriti.
Skoraj 20 dvojk se je prišlo 7. 11.
2015 poklonit in obudit spomine
na skupna druženja, ki jih ni bilo
malo.
osvojila Bogdan Kirbiš (Hrast) in
Klemen Poljanšek (Zarja).
Čeprav rezultati niso bili v
ospredju, naj omenim, da sta
tokrat že drugič prvo mesto
IVAN IN VLADO,
POČIVAJTA V MIRU.
B. K.
Hlebec DOMAČEGA KRUHA
V ušesih mi odmeva brušenje kose, ko stopam po
travniku. Zdi se, kot da po
njem plavajo v jesenske
barve, odeti listi ambrovca
in vrane v nizkem letu naznanjajo novi letni čas.
P
o tem dolgem in vročem poletju imam občutek, da smo
pred dnevi stali na polju, se
pripravljali na vezanje žitnih snopov, ko so možje brusili kose. V več
kmečkih opravilih smo že borovci
poskusili, spravilo žita pa je bilo
prvič.
Spravilo žitnih pridelkov je bilo
od nekdaj praznično delo. Vsak
je imel določeno svojo vlogo pri
delu. Pa smo se tega tako lotili tudi
mi. Da bi bilo res praznično, smo
to delo opravili v nedeljo, petega
julija. Namesto zgodaj zjutraj smo
se na polje odpravili že skoraj v
temi. Možje so si pripravili kose,
20
Naši izviri
jim pridali »vile«, da so žitni klasi
lepo padali v rede. Žanjice smo
s srpi pripravile primerne snope.
Od njih smo odvzele snope
bilk, s katerimi smo preostanek
snopa povezale. Kot po starem
daritvenem obredu je ena od
žanjic visoko z zrak povzdignila
prvi povezani snop, zadnji snop
pa, ki so mu porekli »baba«, je
močno udarila z roko.
Šega govori, da v zadnjem snopu
tiči žitni duh, ki ga je potrebno
ubiti, da bi ob letu skupaj z naravo
ponovno oživel.
Snopov in babe nismo odpeljali
domov. Lepo smo jih postavili v
stave, kjer so se osušili.
Doma smo pripravili mlatilnico »dreš
mašin«, s katero smo žito omlatili, in
vejavlnik, s katerim smo ga očistili
plevela. Pa ni šlo vse tako enostavno.
Naša mlatilnica ni svojega dela
opravila, kot smo pričakovali.
Čeprav nismo rosnih let, se nismo
spomnili in tudi domačini ne, kako
se je to delo opravilo. Na ravnini so
kmalu opustili mlat s cepci in prišle
so mlatilnice. Mašino, s katero smo
mlatili mi, so uporabljali bolj na
hribovitih predelih, kjer so mlatilnice
in kasneje kombajni težje dostopali.
Pa smo našli tudi to, mlatilnico
namreč, le da nam bo ta šele drugo
leto v pomoč. Dragocenega žita
»kamut« smo pridelali toliko, da smo
ga lahko ponovno zasejali in ga že z
veseljem gledamo, kako je vzkalilo.
V času med mlatvijo in setvijo pa
smo obrali tudi vaško brajdo in
ličkali koruzo. Modra kavčina nam
je kljub sušnemu letu podarila
obilo kvalitetnega grozdja in že
imamo »Flančič vino 2015«. Ob
stiskanju kavčine smo se skupaj
z vaščani poveselili in opravili še
ličkanje koruze.
Vsa kmečka opravila od košnje do
setve smo opravili in želimo, da
se narava odpravi k zasluženemu
počitku, da nam žito lepo raste
in da bomo lahko prihodnje leto
skupaj z vami spekli in delili hlebec
domačega kruha.
-KA-
Dan, ko darujemo kri,
je POSEBEN DAN
Vsako leto imamo v naši so se odzvali našemu vabilu, pa za odvzem krvi na terenu. Na
pobudo predsednika RK Šentilj g.
občini dve krvodajalski ak- dobijo 10 dek kave.
Žebele in njihove organizacije so
ciji, maja in septembra.
V
časih je jesenska akcija preložena v oktober zaradi povečanih aktivnosti v osnovni
šoli. Na reklamne panoje in vsa
frekventna mesta v občini izobesimo dvajset plakatov, s katerimi
krvodajalce in občane vabimo
na krvodajalsko akcijo v osnovno
šolo. Okrog 95 vabil raznosimo
našim krvodajalcem in najmanj
25 vabil pošljemo po pošti krvodajalcem v Maribor in sosednje
občine, ki se z veseljem redno
udeležujejo akcije v našem kraju – tem se še posebej zahvalimo. Enako na akcijo vabijo vse
ostale tri Organizacije RK v naši
občini. Prav tako na akcijo vabimo z oglasom na kabelski televiziji in v Naših izvirih. RK Maribor
pa po radiu in tv obvešča o dnevu
in uri krvodajalske akcije na terenu. Prav tako RK Maribor s sms
vabi in kliče krvodajalce s krvno
skupino A-pozitiv, kadar je večje
pomanjkanje le-te, saj to krvno
grupo ima večina slovenskega
prebivalstva.
Po odvzemu krvodajalce povabimo
v šolsko jedilnico na obvezno
kranjsko klobaso in ob prijetnem
druženju dobijo še kozarček
refoška in pecivo. V zahvalo, da
Zadnja leta se naše krvodajalske
akcije udeleži 35 do 45
krvodajalcev. Tokrat pa kljub
našim vestnim pripravam na
oktobrsko akcijo nismo bili
zadovoljni z obiskom, saj je
prišlo samo 24 krvodajalcev.
Na tej akciji nas je razveselilo le
dejstvo, da smo pridobili mladega
krvodajalca, ki je kri daroval
prvič, in kri je darovala celotna
družina Belšak, saj sta mati in
oče naša dolgoletna krvodajalca.
Med našo celoletno aktivnostjo
veliko
pozornost
posvečamo
pridobivanju krvodajalcev, še
posebej pa mladih.
Dan pred akcijo je bilo v
slovenskem športnem časopisu
z velikimi črkami objavljeno –
Slovenija prodaja krvno plazmo
profesionalnim
športnim
kolesarjem... Na dan naše akcije
pa je Večer na celi strani objavil
podlistek, kako naši študentje
in vsi ostali naši ljudje v finančni
stiski na veliko odhajajo v Avstrijo
štiri-do petkrat na mesec, kjer jim
odvzamejo krvno plazmo in zato
dobijo plačilo ter si tako izboljšajo
svoj finančni položaj. Če je bilo
to krivo za tako boren obisk
krvodajalcev na naši akciji, pa
presodite sami.
V mesecu oktobru je bil svojemu
namenu predan mobilni avtobus
šest let zbirali sredstva, organizirali
dobrodelne koncerte in uspelo
jim je, da so avtobus postavili na
cesto. To je velika pridobitev za
krvodajalstvo v Mariboru, saj imajo
letno okrog 50 krvodajalskih akcij
na terenu. Nam aktivistom RK pa
bo ta avtobus v veliko pomoč, saj
ne bo več potrebno toliko opreme
tovoriti v prostore za odvzem in
nazaj v avtobus. Pri naslednji naši
akciji pa bo tudi šola zadovoljna
in razbremenjena, saj ne bomo
več potrebovali treh razredov, kot
do sedaj, ampak le enega, ali
pa morda samo jedilnico. Ob tej
priliki se zahvaljujemo ravnateljici
in Osnovni šoli Miklavž za dobro
sodelovanje še naprej.
Dan, ko darujemo kri, je za nas
krvodajalce res poseben dan, ves
dan nas poveza na roki spominja,
da smo resnično storili nekaj
dobrega in humanega za soljudi,
in se sprašujemo koliko ljudi je
trenutno na operacijski mizi in
dobiva našo kri.
HVALA vsem krvodajalkam in
krvodajalcem, se vidimo spomladi
v mobilnem avtobusu.
Rajko Mesarec
Predsednik KORK Miklavž
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
21
MLADI UPI
VČERAJ, DANES, JUTRI – ob 40-letnici
šole in vrtca Miklavž na Dravskem polju
14. oktober 2015, SVEČANA
AKADEMIJA. Trenutek, ujet
v dimenzijo časa. Trenutek,
ujet v prazen prostor, ki
smo ga zapolnili z dogodki,
dejanji, mislimi, občutji in
spomini. Hkrati pa prazen
prostor za nove ideje, izzive,
naloge, dejanja, rešitve.
Čas, dragocenost, v kateri
se spajajo/prepletajo naša
preteklost,
sedanjost
in
prihodnost, vsebujoč naš
uspeh, našo srečo, našo
usodo. A ni boljšega časa, kot
je sedanjik. V njem sta možni
preteklost in prihodnost.
S
večana akademija – spomini,
preteklost, občutja povezanosti,
sreče, nečesa lepega in
prijetnega. Ob tem jubileju smo
obeležili leto 1975 – leto, ko so
se odprla vrata popolne osnovne
šole in ko so se odprla vrata vrtca.
In ob tem jubileju smo obeležili
prehojeno pot naših skupnih
štiridesetih let, na kateri je puščenih
veliko sledi, zgodb, spominov. Skozi
te zgodbe, spomine so povabljene
popeljali naši otroci in učenci. Pa ne
le skozi zgodbe, spomine, prikazali
so pomembnost dimenzije časa.
Skozi petje, glasbo, ples, igro. . .
so prikazali prepletenost sedanjosti
s preteklostjo in prihodnostjo. Tako
so se vrtčevski otroci igrali, kot so
se igrali nekoč otroci, s plesom
pa pričarali sedanjost. Učenci
šole so sedanjost s preteklostjo
povezali s folklornimi nastopi,
deklamacijami, utrip sedanjosti
ujeli s pripovedovanjem misli o
šoli, v prihodnost pa nas popeljali
z igro, kako ‚‘bo potekal‘‘ pouk čez
nekaj desetletij, in akrobacijami.
Učencem sta se s svojima
glasbenima nastopoma pridružila
tudi nekdanja učenca naše šole
Katarina in Benjamin Pregl.
22
Naši izviri
Ker se zavedamo, da smo,
kar nenehno počnemo, in
da odličnost ni dejanje,
ampak navada (to je
zagovarjal že Aristotel),
smo si zastavili cilje. Ti so
naša največja motivacija.
In zato smo ob našem
jubileju povabili tudi visoke
goste, med katerimi je bil
kot slavnostni govornik
sam predsednik Republike
Slovenije Borut Pahor, ki se nam
je zahvalil za dobro opravljanje
našega poslanstva in poudaril
pomen tako vzgojiteljskega kot
učiteljskega poklica. Po njegovih
besedah so vzgojitelji in učitelji tisti,
ki jih odlikujejo profesionalnost,
strokovnost in velika predanost, in
tisti, ki staršem pomagajo vzgajati
otroke, in tisti, ki poleg radovednosti
ter znanja vnašajo v srca/duše otrok
vrednote in značajske lastnosti, da
bodo otroci prihodnost živeli boljše.
Pri tem je poudaril: »Šola ni samo
pouk. Je veliko več. Je prostor, kjer
nastajajo ustvarjalne osebnosti,
ki si utirajo pot v samostojnost.
Vzgojene v svobodne in plemenite
ljudi.« Da, vse to in veliko več, kar
bo v naši moči, si bomo prizadevali
še naprej. Še vedno v dimenziji
časa. Znova in znova v trenutku
sedanjosti, prepletajoč preteklost
in prihodnost, in ob zavedanju, da
ni dovolj le posredovanje znanja,
temveč da je šolajoče otroke treba
najprej spoštovati, šele potem
poučevati, in z osebnim vzgledom
vzgajati ...
Ker pa se ob vsakem pomembnem
šolskem
jubileju
vrnemo
v
preteklost, pregledamo prehojeno
pot in se zazremo v prihodnost in
ker s spoštljivim odnosom cenimo
dosedanje uspehe predhodnic
in sedanje Osnovne šole Miklavž
na Dravskem polju, smo ob tej
priložnosti izdali tudi zbornik šole
in vrtca. Tako smo v njem podali
vpogled v zgodovino šolstva v
Miklavžu in Dobrovcah, zbrali
spomine nekdanjih in sedanjih
učiteljev in učencev, literarno ter
likovno ustvarjanje nekdanjih in
sedanjih učencev … ter tako z
bogato žetvijo mnogih sejalcev
prepletli preteklost in sedanjost
s prihodnostjo, saj bo zbornik
dragocena knjiga o naši šoli in vrtcu
številnim rodovom za nami. Zato
nam ni žal ničesar – čas, ki smo
ga vložili v vse to, je oplemeniten,
dragocen, večen – ne izgubljen! In
zbornik naj bo poklon vsem, ki so
kakor koli oblikovali in sooblikujejo
našo šolo in vrtec.
S tem ko spoznavamo bogastvo
dosežkov na mnogih področjih, se
zavemo današnje odgovornosti in
dolžnosti, da nadaljujemo tradicijo
šole in vrtca. In da še naprej
delamo to, v kar verjamemo, in
verjamemo v to, kar počnemo. Ob
zavedanju, kako hitro mineva čas.
Zato ne vzdihujemo za minevajočim
časom, ampak mislimo na čas,
ki je pred nami. Zato včerajšnja
želja, današnja beseda in jutrišnje
dejanje. Zaradi vseh nas: učencev,
otrok, staršev, učiteljev, vzgojiteljev
in drugih delavcev …, ki so vpeti v
dimenzijo časa naše šole in vrtca. V
tej ujetosti v dimenzijo časa torej ne
le izobražujemo, ne le vzgajamo, ne
le privzgajamo vrednot – zavedamo
se, da imamo otroke, ki bodo
odrasli in nekoč oni gradili SVET,
prav tako ujeti v dimenzijo časa
človeštva in v sobivanju z drugimi
bitji planeta, pripadajočimi drugim
dimenzijam časa.
Jubilej je tudi priložnost, ko se
ustavimo in vprašamo, kako naprej.
Naša prizadevanja za kvalitetno,
pestro in zanimivo delo pri vzgoji
in izobraževanju otrok se bodo
nadaljevala. Naredili bomo vse, in
kot najbolje znamo, da bodo otroci
dobili veliko kvalitetnega znanja, da
bosta šola in vrtec prijazna za otroke,
delavce, starše in vse občane.
Veliko še bo sprememb, vendar
pa bodo v šoli in vrtcu še vedno
radovedni in razposajeni učenci in
malčki. Ob njih pa bodo še vedno
učitelji in vzgojitelji, ki se bodo s
svojo strokovnostjo, doslednostjo,
delavnostjo,
poštenostjo
in
srčnostjo trudili dobro opraviti svoje
poslanstvo. Učitelji in vzgojitelji, ki se
bodo zavedali, da je kljub nujnosti
kurikuluma toplina tista, ki je tako
roži kot otrokovi duši potrebna za
njuno rast.
Da smo na dobri poti, dokazujejo
tudi naši učenci z uspehi in pozneje
uspešni odrasli posamezniki, ki se
kot nekdanji učenci radi vračajo
z lepimi spomini, pohvalami in
priznanji ter z bogatimi vrednotami,
ki smo jim jih privzgajali tudi v šoli in
so pripomogle, da so se oblikovali v
to, kar so.
So sejali, sejemo, bodo sejali ‚‘žito
za bogato žetev‘‘ naše šole in vrtca.
Ob 40-letnici OŠ Miklavž na
Dravskem polju se je treba zazreti
v zgodovino, ki je izredno pestra.
Šola in vrtec sta bila ves čas
najpomembnejši instituciji v kraju,
ki so ju obiskovali tudi nekateri
veliki ljudje. To pa ne bi bila, če se
ne bi pomena kvalitetnega šolanja
ljudje v teh krajih dobro zavedali.
Vedno so se našli v okolju taki, ki
so poskrbeli, da so imeli otroci v
šoli in vrtcu čim boljše pogoje za
delo, učitelji in vzgojitelji pa so si
vedno prizadevali otrokom nuditi
veliko znanja in popestriti pouk ter
jim približati svet učenosti tako, da
so radi prihajali v šolo in vrtec.
Trudimo se, in prepričana sem,
da nam to tudi uspeva, da
je sodelovanje med lokalno
skupnostjo in zavodom na visoki
ravni. Zadovoljna sem, da imamo
na šoli in v vrtcu odličen kader in da
kot ravnateljica lahko prisluhnem
tudi potrebam lokalne skupnosti, s
katero torej odlično sodelujemo.
V današnjem odprtem, razgibanem
in dinamičnem družbenem času
pa so pred šolo postavljene nove
naloge v izziv in tudi bistveno
drugačne možnosti od tistih v
preteklih štirih desetletjih.
Dosedanja tradicija šole, njena
odprtost in tvorno vključevanje v
nove šolske tokove zahtevajo nov stil
šolskega dela od vseh neposredno
vključenih v vzgojno-izobraževalni
učni proces.
polju pa ostaja jasno opredeljen
cilj: ostati učinkovit in kvaliteten
zavod!
Uresničitev cilja zagotavljajo dobro
strokovno usposobljeni, ambiciozni
in delavni učitelji, vzgojitelji ter
strokovni delavci, vedoželjni otroci,
razumevajoči starši ter dobra
opremljenost
in
pripravljenost
šole in kraja za odzivanje novim
možnostim, ki jih prinaša čas.
Bile so okoliščine, da se je začelo,
in še kar traja, traja . . .
V zaupanju. Da, tu se je začelo.
Že pred 40 leti.
Za storjeno pa – iskreno HVALA!
In ko mine dogodek, ki je bil, čeprav
je trajal le minuto, dan ali 40 let.
Samo trenutek tako neznaten, da je
sekunda večnost, če še traja, traja
…
Dušanka Mihalič Mali,
ravnateljica zavoda
OŠ Miklavž na Dravskem polju
Osnovni šoli Miklavž na Dravskem
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
23
MLADI UPI
Praznovanje 40. rojstnega dne
Vsak rojstni dan je nekaj
posebnega. Tako je bil tudi
rojstni dan našega vrtca.
N
anj
in
na
njegovo
praznovanje
smo
se
pripravljali tako otroci kot
zaposleni, krajani, starši in vsi, ki so
vpeti v naš vrtec. Praznovati takšen
jubilej res ni kar tako. Zato smo
otroke s sliko in besedo popeljali
40 let nazaj, jim opisali igre,
življenje, šege in navade tistega
časa. Opisali smo jim takratna
praznovanja,
sodelovanja
s
krajem, igre in igrače, s katerimi so
se otroci takrat igrali. Izdelali smo
plakate, kjer smo s slikami prikazali
vrtec nekoč in danes. Otroci so
veliko spraševali, pripovedovali
zanimive zgodbe svojih staršev,
ki so obiskovali še »stari« vrtec.
Izdelali smo čestitko za rojstni dan,
zapeli pesmico in se ob vsem tem
spominjali tudi svojih rojstnih dni.
Ker smo pripravili tudi svečano
akademijo ob 40-letnici vrtca, smo
se pripravljali tudi na plesni nastop.
Predšolska skupina Kapljice vrtca
Vrtiljak in predšolska skupina
Mavrice vrtca Ciciban sta veliko
dopoldnevov preživeli ob plesni
glasbi in urili svoje plesne korake.
S svojimi plesnimi sposobnostmi in
spretnostmi so tako otroci pričarali
ples, ki so ga plesali 40 let nazaj, in
ples današnjih otrok. Zaradi svoje
prisrčnosti in seveda zaradi dobre
izvedbe nastopa so si prislužili velik
aplavz vseh v dvorani. Zaploskal
in čestital jim je tudi predsednik
Republike Slovenije Borut Pahor ter
se z njimi stisnil v velik objem.
Vrtec je za vse otroke pripravil še
posebno presenečenje, saj se je
vsak oddelek posladkal s slastno
torto. Praznovanje rojstnega dne
vrtca se je torej zaključilo sladko in
vsi si le želimo, da bodo tudi naša
nadaljnja leta v vrtcu sladka in
nepozabna.
Urška Suhodolčan Homer
Praznovanje TEDNA OTROKA
Teden otroka je naš že stalni
projekt v obeh vrtcih, ki se
prične vsak prvi ponedeljek
v mesecu oktobru in traja
en teden. V tednu otroka
se
organizirajo
različni
prostočasni in razvedrilni
programi za otroke v vseh
večjih krajih po Sloveniji
pod okriljem ZPMS.
T
ema tedna otroka je bila
v letošnjem letu »Nekaj ti
moram povedati«.
Spodbudno
okolje
že
v
predšolskem obdobju prispeva k
24
Naši izviri
otrokovemu razvoju sporočanja,
sporazumevanja, razpravljanja in
izmenjave vsakovrstnih informacij.
Medsebojna komunikacija mora
teči tudi v vrtcu, kar pomeni, da
otrokom omogočimo, da sporočajo
svoje potrebe, želje, interese,
strahove, stiske, zadovoljstvo,
veselje in srečo. Zaposleni vrtca
moramo prisluhniti, poslušati,
slišati ter razumeti vse otrokove
misli, njihove besede. Razumeti
moramo tudi otrokovo mimiko
telesa, besede, ki jih otroci povedo
s telesom, gibom, plesom ali
likovno govorico. Vsak od nas,
prav tako še tako majhen otrok,
ki vstopa v naš vrtec, si želi, da
ga nekdo posluša, razume in
mu s tem omogoči zadovoljno in
ustvarjalno otroštvo.
V obeh vrtcih smo za naše
najmlajše in malo večje pripravili
prisrčne, ustvarjalne, zanimive ter
spodbudne dejavnosti.
V vrtcu Ciciban so v ponedeljek
vzgojiteljice I. starostnega obdobja
pripravile za svoje najmlajše
lutkovno predstavo Razbita buča.
Otroci starejših dveh skupin pa
so si v vrtcu Vrtiljak v Miklavžu
ogledali
lutkovno
predstavo
Zgodba ob zeleni žabici Emi.
Predstavo nam je poklonilo
Društvo
prijateljev
mladine
Miklavž. Lutkovno predstavo je
izvedlo gledališče Pravljičarna.
Otroci obeh vrtcev so bili zelo
navdušeni nad predstavo. V torek
so vsi otroci vrtca Ciciban ustvarjali
v različnih likovnih delavnicah, kjer
se je v vsaki odvijalo nepozabno
ustvarjalno doživetje. V sredo so
v vrtcu Ciciban plesali. Plesali so
mali, veliki, vzgojiteljice ter vsi, ki
so vstopili v vrtec objet z glasbo.
V četrtek so vsi otroci telovadili in
izvajali športne igre ter tako krepili
svoje zdravje in telo.Za zaključek
tako prijetnega in ustvarjalnega
tedna pa so v svojo sredino
povabili šolsko knjižničarko gospo
Metko Lovišček, ki jim je dopoldne
popestrila s pravljično uro.
Najmlajši v vrtcu Vrtiljak so si
v ponedeljek ogledali lutkovno
predstavo O dečku, ki ni želel jesti
kosila v izvedbi strokovnih delavk I.
starostnega obdobja. V torek so vsi
v vrtcu Vrtiljak ustvarjali, oblikovali,
sestavljali iz naravnih materialov,
ki so jih prinesli od doma ali pa
jih skupaj nabrali v gozdu. Ker je
gibanje zelo pomembno za naše
zdravje in zanj skrbimo skozi vse
šolsko leto, so tudi v tednu otroka
otroci telovadili, se igrali različne
gibalne in rajalne igre na prostem.
V vrtcu Vrtiljak ni manjkala niti »Cici
zabava«, »Cici kino« ter pravljična
ura s knjižničarko Metko, ki nam
je pripovedovala zgodbo Čarobna
krogla.
Nasmejani obrazi naših otrok,
nenehno
pripovedovanje,
klepetanje, smeh in sreča – to je
največje zadovoljstvo vseh v vrtcu.
Trudimo se, da se smeh, sreča in
veselje slišita po vrtcu vse dni.
Urška Suhodolčan Homer
KOSTANJEV PIKNIK
v vrtcu Vrtiljak
zbiranju
Čas jeseni je čas bogatih samem
kostanjev,
peki in
plodov, ki nam jih podarja
celotni pogostitvi.
narava.
V
vrtcu se jeseni zelo veselimo,
saj
nam
daje
nešteto
možnosti za ustvarjanje iz
naravnih materialov. Tako so pod
drobnimi ročicami naših otrok
nastajale hude buče, veseli ježki,
pisane hišice, kozolci…Še posebej
pa se otroci razveselijo kostanja.
Kot vsako leto smo tudi letos že
tradicionalno izpeljali družinsko
srečanje z dedki in babicami v
vrtcu Vrtiljak.
Srečanje
poteka
v
obliki
kostanjevega piknika. Sam piknik
je razdeljen na mlajše in starejše
skupine. Šest starejših skupin se
v spremstvu starih staršev iz vrtca
odpravi do prostorov Društva
upokojencev Miklavž. Tam jih
pričakajo njihovi člani, ki vsako
leto priskočijo na pomoč ob
Otroci se sladkajo
s
kostanji,
palačinkami, sokovi
in še se najde
kakšna
dobrota.
Otroci na njihovem
igrišču
uživajo
v
medsebojnem
druženju tako z
vrstniki
iz
vseh
skupin
kot
s
starejšimi občani. Tri najmlajše
skupine pa izvedejo kostanjev
piknik naslednji dan. Ista ekipa
društva upokojencev
pride v
vrtec, postavi in zakuri peč in kar
hitro zadiši po pečenih kostanjih.
Dedki in babice pridejo na obisk
k svojim vnukom ter se z njimi
veselijo ter sladkajo na vrtčevskem
igrišču.
Tako smo letos pod streho
pospravili še eno naše druženje
ob dobrih kostanjih. Dedki
in babice so s svojimi vnuki
preživeli čudovit dopoldan. Pa
tudi člani društva upokojencev
so nekdaj sami prihajali k nam,
na takšna ali drugačna srečanja,
zato nam rade volje priskočijo na
pomoč. Hvala še enkrat, dragi
naši upokojenci.
Petra Krašna
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
25
SPV SVETUJE
VARNA vožnja v zimskih razmerah
Pozimi, ko so vremenske
razmere
spremenjene,
moramo
udeleženci
v
prometu, predvsem vozniki
motornih vozil, računati na
možnost hitre spremembe
voznih razmer.
O
b
spremenjenih
voznih
razmerah je temeljni pogoj
za varno udeležbo v prometu
ustrezna zimska oprema motornega
pa tudi priklopnega vozila, za kar
moramo pravočasno poskrbeti.
Zakon o prometnih pravilih skupaj s
pravilnikom o delih in opremi vozil
določa, da morajo biti motorna
vozila pozimi in v zimskih razmerah
opremljena s predpisano zimsko
opremo in določa, da morajo imeti
vozila na cestah v Republiki Sloveniji
med 15. novembrom in 15. marcem
(pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju
sneg oprijema vozišča ali je vozišče
zasneženo,
zaledenelo
(ledna
deska) ali poledenelo (poledica),
predpisano
zimsko
opremo.
Zimska oprema
Za zimsko opremo motornih vozil
štejejo: Pri dvoslednih motornih
vozilih, katerih največja dovoljena
masa ne presega 3.500 kg, in
priklopnih vozilih, ki jih vlečejo:
• zimske pnevmatike na vseh
kolesih ali
• poletne pnevmatike in v priboru
ustrezno velike snežne verige za
pogonska kolesa ali verigam
enakovredni pripomočki. Vozila
s štirikolesnim pogonom morajo
imeti v primeru stalnega pogona
snežne verige vsaj za zadnjo os in
v primeru priklopljivega pogona
vsaj za stalno vklopljeno os.
Pogoji za uporabo snežnih verig so
izpolnjeni takrat, ko je na vozišču
toliko snega, da pnevmatika med
vožnjo ne pride v stik s površino
vozišča (za pnevmatiko ostaja
snežena sled).
Kanali dezena pnevmatik, ki
štejejo v zimsko opremo, morajo
biti globoki najmanj 3 mm.
Zimske
pnevmatike
so
tiste
pnevmatike, ki imajo na boku
26
Naši izviri
proizvajalčevo oznako „M+S“.
Predlagamo, da imajo vozniki v
vozilu še neobvezno zimsko opremo,
med katero priporočamo manjšo
lopato, toplejšo deko in v rezervoarju
za gorivo vedno nad polovico goriva.
Policisti pri nadzoru cestnega prometa
preverjajo tudi opremljenost vozil s
predpisano zimsko opremo.
Sankcije
Voznik, katerega vozilo pozimi ali
v zimskih razmerah nima ustrezne
zimske opreme, se kaznuje s
predpisano globo, ki znaša 40
evrov. Voznika, ki pred vožnjo z
vozila ne očisti snega in ledu, pa
se v tem primeru kaznuje z globo
200 evrov. Voznik, ki v prometu
nima ustrezne zimske opreme in
je posledica le-te ovira ali zastoj
v prometu, se mu izreče globa v
višini 500 evrov in 5 kazenskih točk.
Policist prepove nadaljnjo vožnjo in
izloči iz prometa motorno ali priklopno
vozilo, ki v zimskih razmerah nima
predpisane zimske opreme ali če je
na njem sneg, led, voda ali druge
snovi, ki bi lahko vplivale na vozne
lastnosti vozila ali ki bi se lahko
raztresale ali razlivale z njega, ali če
stekla vozila ali vzvratna ogledala
niso čista. Izločitev vozila traja toliko
časa, dokler se ne odpravijo razlogi,
zaradi katerih je bila odrejena.
Policist odredi odstranitev vozila, ki
obstane na cesti, ker nima predpisane
zimske opreme, pa bi jo moralo
imeti, ali je v cestnem prometu, ko
ne bi smelo biti, če ga s ceste takoj
ne odstrani voznik. V takem primeru
ga odstrani na stroške lastnika
izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
Nasveti voznikom
Priprava motornega vozila na
zimo naj zajema tudi pregled
drugih naprav in opreme vozila.
Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega
mehanizma in luči je tu še vrsta drugih
naprav, ki jih mora uporabnik vozila
občasno, pred zimo pa pravočasno
in skrbno preveriti:
• Akumulator (pregledati, očistiti
in namazati je treba kabelske
priključke ter preveriti stanje
elektrolita v celicah)
• Hladilni sistem (preveriti je treba
gostoto in raven hladilne tekočine)
• Sistem za močenje vetrobranskega
stekla (preveriti je treba količino
vode v posodi ter ji dodati
zadostno količino sredstva proti
zmrzovanju)
• Metlice brisalcev (preveriti njihovo
izrabljenost in jih po potrebi
zamenjati).
Priporočila za vožnjo pozimi
Hitrost vozila zmanjšajmo in
jo
prilagodimo
razmeram
ter
stanju
vozišča.
Povečajmo
varnostno
razdaljo
med
našim
vozilom
in
vozilom, ki vozi pred nami.
Zavirajmo
narahlo
in
po
potrebi postopno, z večkratnim
pritiskom
na
stopalko.
Ne
spreminjajmo
smeri
vožnje
sunkovito,
saj
vsako
tako ravnanje lahko povzroči
zanašanje vozila. Podobno velja
tudi za sunkovito speljevanje.
Zelo pomembna je izbira pravilnega
prestavnega razmerja, ker lahko
premajhna moč na pogonskih
kolesih
zmanjša
učinkovitost
vodenja vozila in onemogoči
potrebne popravke smeri vožnje,
prevelika pa povzroči zdrsavanje
pogonskih koles in zanašanje vozila.
Vozimo čim bolj enakomerno,
brez premočnega pospeševanja
ali
zmanjševanja
hitrosti.
Posebej
bodimo
pozorni
na
izpostavljene dele ceste, kjer se
pogosteje pojavlja poledica, kot na
primer mostovi, viadukti, predeli
cest, ki vodijo skozi gozd, ter takim,
ki so izpostavljeni močnemu vetru.
Računati je treba na daljši čas
potovanja, zato se je od doma smotrno
odpraviti nekoliko prej kot običajno.
Med vožnjo bodimo zbrani,
predvsem pa strpni do drugih
udeležencev v prometu. V takih
razmerah je še posebno pomembna
vozniška kultura, etika in solidarnost.
Naj bo vaša vožnja v zimskih
razmerah čim bolj prijetna, predvsem
pa varna.
Predsednik sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
Silvo German
OHRANJENO SPOMINU
Prispevki o preteklosti Miklavža na
Dravskem polju do konca 18. stoletja
Jurij Jernej, prvi lastnik
Miklavža iz rodbine Khisl
Pozneje, v 40. letih 17. stoletja, si
je Betnavo lastil Gundaker baron
Herberstein, še en sin Volfa Viljema
iz njegovega prvega zakona. Leta
1648 je Gundaker za 11.300
goldinarjev (dalje gld)1 urad Miklavž
(ocenjen na 34 imenjskih funtov)
prodal Juriju Jerneju grofu Khislu,
tedanjemu lastniku gospoščine
Spodnji Maribor s sedežem v
mestnem gradu. Miklavški dvorec
je bil ob nakupu v slabem stanju,
v bistvu je razpadal, vendar je imel
v svojih hlevih 4 vole in 91 ovac.
Precejšnje število ovac je verjetno
pomenilo njihovo načrtno vzrejo.
V smislu zaokroževanja posesti je
grof Jurij Jernej miklavško posest
kmalu priključil v okvir gospoščine
Spodnji Maribor.
Novi lastnik Miklavža je bil od
28. januarja 1633 poročen z Ano
Marijo grofico Berka. V zakonu
se jima je rodilo sedem otrok,
šest hčera in sin. Za hčerki Marijo
Katarino in Marijo Elizabeto letnici
rojstev nista znani, je pa precej
verjetno, da sta se rodili po letu
1638. Marija Barbara se je rodila
3. marca 1642, Ana Marija 14.
decembra 1643, dvojčici Marija
Zofija in Marija Kristina pa 5. marca
1650. Sin se je zakoncema rodil
27. julija 1645. Ime Janez Jakob
je dobil po očetovem očimu; Jurij
Jernej je namreč bil posinovljenec.
Vsi otroci od Marije Barbare naprej
so zabeleženi v krstnih maticah
graške mestne župnije Sv. krvi.
Jurij Jernej grof Khisl je umrl 29.
marca 1656, zelo verjetno v
graščini Spodnji Maribor; pokopan
je bil 31. marca 1656 v Mariboru.
Skrbnica mladoletnih otrok je po
pregovarjanju postala kar njihova
mati, ovdovela Ana Marija, roj.
grofica Berka. V času njenega
skrbništva (1662) je bila miklavška
cerkev deležna večje predelave.
Tedaj je bil dvignjen zvonik in
prizidan prezbiterij. Malce pozneje je
cerkev dobila še pritlično zakristijo.
Vaščani so lahko prisluhnili zvonu,
ki ga je vlil obrtnik Rostauscher iz
Gradca. Na zvonu so bile podobe
sv. Nikolaja/Miklavža (zavetnika
domače, podružnične cerkve), sv.
Jurija (zavetnika župnijske cerkve v
Hočah), Žalostne matere božje in
Kristusovega telesa.2
Janez Jakob grof Khisl,
ustanovitelj velike
gospoščine Spodnji Maribor
Janez Jakob, sin pokojnega Jurija
Jerneja, je dediščino prevzel do
leta 1668. Njegova ovdovela mati
Ana Marija se je istega leta v drugo
poročila s prav tako ovdovelim
Janezom
Friderikom
grofom
Trauttmansdorffom. Grofica je
umrla po vsej verjetnosti konec
avgusta 1674. Sodeč po delitvi
njene zapuščine so od Khislovih
otrok tedaj živeli samo še trije;
poleg Janeza Jakoba sta med živimi
bili še sestri Marija Elizabeta in Ana
Marija. Slednja se je 10. aprila
1670 v drugo poročila z Adamom
Viljemom grofom Brandisom.
Mariji Elizabeti, od 18. februarja
1659 (v Gradcu) poročeni s
Ferdinandom Ernestom grofom
Trauttmansdorffom, je bilo leta
1678 v davčno knjigo vpisano
imenje v vrednosti 34 im. funtov, 2
ß in 11 d. Janezu Jakobu je bilo
istega leta v davčno knjigo vpisano
imenje Zgornjega Maribora (v
vrednosti 126 im. funtov in 4 ß)
in pa urada Miklavž (ocenjenega
na 34 im. funtov). Zadnji podatek
nam pove, da se posest v Miklavžu
v vsem tem času ni (od)prodajala.
Janez Jakob se je konec leta 1674
poročil z Ano Šarloto Polikseno
grofico Montecuccoli (roj. leta
1660). V tem zakonu sta se rodila sin
Janez Jožef (24. novembra 1675)
in hči Marija Eleonora (6. oktobra
1676). Oba sta bila krščena v
cerkvi Sv. krvi v Gradcu. V Gradcu,
prestolnici dežele Štajerske, so
Khisli vse od leta 1603 posedovali
hišo, ki se je nahajala v neposredni
bližini jezuitske gimnazije in stolne
cerkve.
Leta 1677 je Janez Jakob grof Khisl
kupil gospoščino Betnava, dve
Krst Janeza Jakoba grofa Khisla,
rojenega 27. julija 1645 v Gradcu
(vir: NŠAM, krstna matica graške župnije
Sv. krvi).
1
V prispevku upoštevano denarno razmerje je naslednje: 1 goldinar (gld) = 60 krajcarjev (kr) = 240 denaričev (d). Pri navajanju
imenjske vrednosti se uporablja razmerje: 1 imenjski funt (im. funt) = 8 šilingov (ß) = 240 denaričev (d).
2
Kolar in Žnidarič, Župnija sv. Miklavža, str. 179.
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
27
OHRANJENO SPOMINU
Miklavž na risbi iz leta 1689 (vir: Radovanovič, Karta sporne posesti)
leti pozneje pa od Jurija Seifrida
grofa Dietrichsteina še gospoščino
(Zgornji) Gromperk ter obe do
okoli leta 1687 združil v veliko
gospoščino Spodnji Maribor.
Na karti iz leta 1689 – nastala
je zaradi nenehnih sporov okoli
ribolovnih pravic na reki Dravi in
njenimi pritoki med gospoščinama
Vurberk (na levem bregu) in Ravno
polje (na desnem) – je razvidno, da
je Janez Jakob grof Khisl v Miklavžu
posedoval tudi mlin in ribnik (št. 9
in 10). Nahajala sta se daleč stran
od zaselka, zemljiškemu gospodu
pa sta bila toliko pomembna, da je
ta za njuno varovanje pred naraslo
Dravo z lastnimi stroški vzdrževal
dogoški jez (št. 8).3
Janez Jakob grof Khisl je umrl
konec novembra 1689. Ker je bila
njegova edina potomka (sin je
medtem že umrl) še nepolnoletna,
se je moral po dekretu štajerskega
deželnega glavarja narediti popis
njegovega celotnega premoženja
oz. zapuščinski inventar. Za to
nalogo oz. za komisarja sta bila
7. decembra 1689 določena
Janez Maksimiljan grof Galler
in Janez Tomaž baron Casinedi.
Inventarni popis zapuščine sta
napravila do 21. aprila 1690
in ga predala skrbniku Marije
Eleonore in varuhu Khislovega
premoženja Ferdinandu Ernestu
grofu Trauttmansdorffu.
Inventar imenja Miklavž je bil
popisan 4. februarja 1690.4 Od
žita je bilo tedaj v grajskih kaščah
skladiščenih za poltretji četrtnjak
ječmena,5 poldrugi četrtnjak fižola,
29 četrtnjakov ajde, četrtnjak
zmešanega zrnja, 6 ½ četrtnjakov
ovsa, 5 četrtnjakov koruze (po
viru sirek/sürch) in 8 četrtnjakov
(pšeničnega) zdroba.
V gospoščinskih hlevih so npr.
popisali 8 volov za njivska dela,
15 vlečnih volov, 5 voličev, 2
mladi kravi, 3 telice, 2 molžni
kravi, 3 pitane prašiče, 7 navadnih
prašičev, 207 starih ovac, 76
mladih ovac ali jagnjet, 8 pravkar
povrženih jagnjet, 4 turške koze, 2
turška kozla in 7 domačih koz. Od
perutnine so zabeležili 10 gosi in
22 rac.
Od spravljenega orodja so tukaj
mdr. našli 3 (z železom obite)
vozove z vso opremo, 2 pluga z vso
opremo, 2 brani (z 58 železnimi
zobmi), dvoje vrvi za voz, 2 daljši
verigi za voz, 4 zategovalne verige,
27 verig za živino, 6 (z železom
obitih) volovskih vpreg, 10 (lesenih)
volovskih jarmov, železne lučalne
vile, železen kramp, 4 gnojne vile,
2 gnojna krampa, rovnico, 2 motiki
za korenine, železne vile za steljo,
koso za slamo (skupaj z ročajem),
dvoje ojnih vil, starejšo žago, ročni
sveder, rezilnik, izvijač, 2 sekiri,
motiko, 9 posod za žito, 7 škafov
za vodo, 5 loncev za zeli(šča),
kresilni kamen, neki poseben
lonec, starejše vedro, starejšo
skrinjo, 40 posod za tekočine,
6 sodov, 4 posode za perilo, 4
posode za mleko, 4 modele za sir,
2 dleti, ročni vrtalnik, vedro ipd.
Po inventarju iz l. 1690 je razvidno,
da je v Miklavžu, zaradi mokrotnega
območja ob reki Dravi ter številnih
tukajšnjih potokih in ribnikih,
namesto poljedelstva prevladovala
živinoreja. Slabši oz. manj primerni
paši so se ljudje prilagodili z načrtno
vzrejo drobnice. Od poljedelskih
pridelkov je v kaščah prevladovala
ajda. Živina in orodje nista bila
ocenjeni v denarni protivrednosti.
Ker grof Khisl za seboj ni pustil
dolgov in ker se je skrbnik njegove
zapuščine grof Trauttmansdorff
zavezal, da bo edini dedinji vse
povrnil, komisarja pri sestavi
inventarja nista videla potrebe
po ocenitvi vseh (ne)premičnin. S
tem inventarja nista samo hitreje
sestavila, temveč sta privarčevala
še denar pri stroških cenitve.
Vseeno se zdi zanimivo, da ni bila
popisana niti ena premičnina v
miklavškem dvorcu.
Matjaž Grahornik
Nadaljevanje v naslednji številki
3
Radovanovič, Karta sporne posesti, str. 66.
StLA, LR, K. 538, Kissl (4), H. 3, fol. 345r–349r.
Velikost četrtnjaka (nem. viertl) je nihala – manjša je bila za vino in večja za žito. Mariborski poravnani četrtnjak z žitom je držal ok.
86,5 l, zvrhane mere pa je za proso držal slabe 104 l, za pšenico, rž in ajdo ok. 104,5 l, za ječmen dobrih 106 l in za oves slabih 108 l.
4
5
28
Naši izviri
PABERKI
Občani Miklavža V PARLAMENTU
Med številnimi občani je že
od nekdaj tlela iskrica, biti
enkrat v stavbi Državnega
zbora (DZ) – tj. v stavbi
najvišjih državnih organov
RS.
Z
animalo jih je, kje predseduje
predsednik
države.
Kje
zaseda Državni zbor? Kje
imajo poslanci svoje prostore? Kje
lahko popijejo kavico ipd? No, ta
želja se je 23 občanom Miklavža
izpolnila 22. septembra 2015.
Po prihodu v Ljubljano pred DZ
jih je sprejel poslanec Uroš Prikl
in po protokolarnem sprejemu
so si ogledali prostore ter se za
nekaj časa usedli na balkonu sejne
dvorane parlamenta, ki je prav ta
dan zasedal in obravnaval temo
o Zakonu o nematerializiranih
vrednostih papirjih in o Zakonu o
slovenskem državnem holdingu
(SDH). Tema sicer ni bila ravno
zanimiva za pretežno upokojene
udeležence, so pa zato naslednji
trenutek ob kavici sproščeno
spregovorili okrog pokojninskega
zakona in usklajevanjem pokojnin s
poslanci Benediktom Kompajerjem,
Ivanom Hržakom, Urošem Priklom
in vodjem poslanske skupine
Francem Juršetom, ki so za srečanje
za kratek čas zapustili sejo DZ.
Obisk DZ pa so Miklavščani
izkoristili tudi še za kratek ogled
starega dela Ljubljane. Obiskali
so Kongresni trg, ki je dobil
ime po kongresu svete alianse,
obeležili so spomin na Franceta
Prešerna ob njegovem spomeniku
pri Tromostovju. Seveda pa so si
ogledati tudi zgradbo ljubljanske
tržnice, delo svetovno znanega
slovenskega
arhitekta
Jožeta
Plečnika.
Na povratku domov so obiskali
še geografsko središče Slovenije
GEOSS.
Geoss je težišče
naše države, saj se središče
nepravilnemu liku, kot je obris mej
naše države, ne da določiti. Zaradi
lažjega razumevanja so pojem
poenostavili in ga poimenovali
geometrično središče Slovenije,
skrajšano GEOSS. Obisk DZ so
nato zaključili v Trojanah.
Raf
Foto: Dominik Krsnik
Preddverje velike dvorane Državnega zbora
Geometrijsko središče Slovenije GeOSS
Nevenka Štor in njena psička Neli
sta svetovni prvakinji
Nevenka Štor in njena
psička Neli. Imeni, ki se v
zadnjem mesecu pogosto
pojavljata v medijih.
K
do je Nevenka? Je prebivalka
Dobrovc pri Miklavžu na
Dravskem polju. V mladosti
se je pisala Beranič in je članica
Kinološkega društva reševalnih psov
Celje. Pred petimi leti se je odločila,
da bo s svojo psičko prišla v Celje
v osnovni tečaj dela s psom in od
takrat je ves čas z nami. Kmalu se je
pridružila enoti reševalnih psov, kjer
smo jo »zastrupili« z našim delom.
Takoj se je odločila, takšna Nevenka
je, da bo postala reševalka in pri
tem je vztrajala vsa ta leta.
Kdo je Neli? To je gladkodlaka
prinašalka,
stara
šest
let,
razigrana, vedno pripravljena
na iskanje, vedno pripravljena
na delo,… samo da je na koncu
nagrada v obliki jetrc s česnom
in podobnih dobrot, ki jih je
deležna, ali pa žogica.
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
29
PABERKI
Kdo sta Nevenka in Neli skupaj?
To sta reševalski tim, ki sta pet
let redno prihajali na treninge,
se udeleževali prireditev in
usposabljanj, ki jih organiziramo v
društvu in veliko trenirali tudi sami.
Oče ji je doma naredil pomični
most – desko na ležajih iz lesenih
valčkov na kovinskem nosilcu, na
domačem travniku pa ima tudi
tunel iz praznega soda, lestev in
mize za vajo usmerjanja. V veliko
pomoč ji je bila možnost izvajanja
treningov na
nogometnem
igrišču
Nogometnega
kluba
Dobrovce. Nevenka pravi, da je
pri delu velika skrivnost v pripravi
priboljškov za Neli, za katere
se res potrudi narediti vse, kar
od nje želi. Kmalu sta opravili
izpite najvišje stopnje v iskanju
v ruševini in iskanju pogrešanih
oseb v naravi. To ju je še dodatno
motiviralo, da sta sodelovali na
veliko dodatnih usposabljanjih in
tekmovanjih v Sloveniji in tujini.
Že lani sta se udeležili svetovnega
prvenstva reševalnih psov v Novi
Gorici in dosegli odlično 7. mesto.
Vrhunec pa sta dosegli letos, ko sta
ob koncu meseca septembra na
Danskem dosegli zmago v iskanju
pogrešanih oseb na svetovnem
prvenstvu reševalnih psov. Postali
sta svetovni prvakinji! Ves trud in
vložena energija v delo z Neli sta
bili poplačani.
Obe sta do sedaj sodelovali
tudi že v veliko iskalnih akcijah
po Sloveniji in pomagali iskati
pogrešane osebe. Vsako leto smo
vodniki reševalnih psov v Sloveniji
vključeni v približno 40 iskalnih
AL-PO
akcij in v precej primerih smo tudi
uspešni. Največja nagrada za nas
je najdba žive pogrešane osebe,
kar je »plačilo« za vso energijo, ki
jo vlagamo v našo pripravljenost.
V Kinološkem društvu reševalnih
psov Celje smo zelo ponosni, da
imamo svetovno prvakinjo, kar
pomeni, da pravilno delamo, in
trudili se bomo, da bomo ostali
uspešni tudi v prihodnje.
Miloš Kužner
Splošna strojna in gradbena dela
Aleš Požar s.p. Kozjak nad Pesnico 3 | 2211 Pesnica pri Mariboru | GSM: 041/634-042
ZA VAS OPRAVLJAMO:
-kanalizacijske priključke
-izgradnjo kanalizacije -izgradnjo ponikovalnic
-dobavo in vgrajevanje čistilnih naprav
- urejanje okolja
- splošna zemeljska in nizka gradbena dela
-izgradnja hidroizolacij in sanacija kleti
-svetovanje
30
Naši izviri
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 77
KREMEN,
SESTAVIL
KAMNINA
KRMILNA
RAFKO
STEKLENEGA RASTLINA
IZLAKAR
SIJAJA
STAREJŠI
IZRAZ ZA
OČETA
KRAJ PRI
PESNICI
VAS SZ. OD
NAUK O
TREBNJEGA,
ZGRADBI
POZNANO
TELESA
PO TOPLIC.
IZDELOVALEC OBLEK
KEM. ZNAK
ZA ŽVEPLO
PRIPRAVA,
STROJ
PENEČE
VINO
40
LET
PISARNIŠKI
STROJ ZA
TABELE
KULTURNOST,
OLIKANOST
IGLASTO
DREVO Z
DOLGIMI
IGLICAMI
V PRETEKLOSTI
ŠRILANSKO
LJUDSTVO
AVTO ŠOLA
KEM. ZNAK
ZA ARGON
PLESNA
FIGURA PRI
ČETVORKI
PRIPRAVA
ČETRTI ZA REZANJE
SAMOGLASSMUČASRKI
NIK
KLUB
KULTURNA
RASTLINA,
KI VSEBUJE
NIKOTIN
NOGOMETNI
TRENER IVICA
SE NE DRŽI
MORALNIH
NAČEL
DENARNA
ENOTA V
ETIOPIJI
ŠVEDSKI
FILMSKI
IGRALEC
ANDRE
DOBITNIK
DEDIŠČINE
KRAJ V
DALMACIJI
RUDI
ŠELIGO
J.UŽ. AMER.
INDIJANCI
KONTRA PRI
KARTAH
NAPIS NA
RAZPELU
OTOK ČAR.
KIRKE
FORDOV
MALČEK
TOČKA PRI
JUDU
GORA NAD
KOKRO
HINDUISTIČNA BOGINJA
SREČE
HRVAŠKA
NAFTNA
DRUŽBA
17. GRŠKA
ČRKA
KRAJEVNA
SKUPNOST
LJUDSTVO
NA
ALEUTSKIH
OTOKIH
NAIVNA
UMETNOST
ZNAK ZA
GLAS
MOZOLJAVICA
ALOJZ
IHAN
VAS
VERDIJEVA
OPERA
ANT.MESTO
V FRIGIJI
IZRAELSKO
PRISTAN.
RIMSKA
ŠTEV. 5
REŠEVALNE SANI
MOŠKI
POTOMEC
ŠPANSKA
STENA
AGENCIJA ZA
JAVNOPRAVNE EVIDENCE
IN STORITVE
PORCELANSKA GLINA
ANT. MESTO
V ŠPANIJI
RUS. POLIT.
HRUŠČEV
RUSJANOVO
LETALO
KEM. ZNAK ZA
KALIJ
RAZTRESENA VAS
PRI
MAKOLAH
DŽOKER
NEM. TV
POSTAJA
MERILO ZA
IZREDNO
MAJHNE
ENOTE
CEK
OKROGLA
BAKTERIJA
RIM. ŠTEV.
1000
1. N 2.
SAMOST. CITROEN. AVTO
VERSKI
BLAZNEŽ
MESTO IN
OBČINA V
OSREDNJI
ITALIJI
Ugankarski slovarček: ARPINO – je občina v provinci Frosinone v deželi Laciji v osrednji Italiji, okoli 100 km severno od Rima, ATKI – so ljudstvo na vulkanskih
otokih Aleutih, BIR – denarna enota v Etiopiji, ILIPA – je starodavno špansko mesto in se nahaja na desnem bregu reke Betis, IPPON – točka pri judu ali karateju,
IPS – antično mesto v Frigiji, to je v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji, KOK – bakterija v obliki kroglice. LAKŠMI – hinduistična
boginja sreče in obilja ...
Rešitev križanke 76, Vodoravno: RIBIŠKO, DAVKAR, ORE, RS, TOLARČEK,SMOLOVEC, KIKLA, TISOČAK, RAC, ONEGA, MOIRA, LOKA,
ROMB, PT, RADVANJE, NAM, TEA, OER, C, IVA, IČNA, TALAS, CEPEL, JAM, TORI, ARAVANE, ADOR, N, A, RR, SK, SREČKO, AKO,
HERCEG, KRAP, KAPTACIJA. Rešitev: RIBIŠKO TEKMOVANJE, CAR, SREČKO HERCEG, KRAP
Med reševalce, ki nam bodo na dopisnicah poslali pravilno rešitev (samo izpis temnih polj), bomo z žrebom razdelili tri lepe
knjižne nagrade. Rešitev s svojim polnim naslovom nam pošljite najpozneje do 11. 12. 2015 na naslov Občine Miklavž na
Dravskem polju.
Nagrajenci prejšnje križanke št. 76 so: Justina Režman, (Na gaj 24, Dobrovce), Branko Perenčevič (Ulica svobode 2, Miklavž)
in Sonja in Jože Veršič (Ekartova ulica 20, Miklavž na Dravskem polju.
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
31
Slavnostno odprtje novega
kanalizacijskega sistema v
Dobrovcah in Skokah
Foto: Panda