Zabavno, poučno in nič mučno - Geopark Karavanke
FOSILI - zgodbe iz
preteklosti!
Geo-projektni dnevi v šolskem letu 2015/2016
Velik izziv in pomembna naloga Geoparka Karavanke je, da bogato zemeljsko zgodovino
predstavi in približa vsem zainteresiranim in znanja željnim, ter da privabi tudi tiste manj
zagrete. V Geoparku Karavanke želimo osvetliti pomen geologije in vsega, kar je z njo
povezano. Velik poudarek je na izobraževanju otrok, šolarjev, mladine ter popularizaciji
te po zmotnem prepričanju težke teme, ki obravnava nastanek Zemlje, kamnine,
minerale in fosile. Malokdo ve, kje vse v vsakdanjem življenju uporabljamo izdelke, v
katerih se skrivajo najrazličnejše surovine. Premalo ljudi se tudi zaveda, da nekaterih
mest v regiji sploh ne bi bilo, če pred stoletji ne bi začeli odkopavati rude, in da zaradi
geologije na tem območju ne občutimo pomanjkanja vode. Geologija prav tako pogojuje
rodovitnost naših tal, na katerih proizvajamo hrano. Daje izgled pokrajini in povzroča
preglavice ob naravnih nesrečah, kot so poplave.
V šolskem letu 2015/2016 razpisujemo temo:
FOSILI - zgodbe iz preteklosti!
V geološki preteklosti današnjega ozemlja Geoparka Karavanke je bilo življenje v morju
izjemno bogato. O tem nam pričajo številni fosilni ostanki. Področje geologije, ki se
ukvarja s preučevanjem fosilov, imenujemo paleontologija. Ta je za nas posebej
zanimiva, saj nam razkriva, kdo so naši predniki, katera živa bitja so nekoč živela na Zemlji
in zakaj jih danes ni več. Veliko nam pove o procesih v notranjosti Zemlje, pa tudi o
podnebnih spremembah in dogajanju v vesolju za časa zemeljske zgodovine.
Gradivo pred vami naj služi kot osnova za izvedbo geo-projektnih dni v šolah in vrtcih.
Verjamemo, da se vam bodo porodile še nove in kreativnejše ideje ter zamisli za izvedbo
vaših geo projektnih dni. Vaših rezultatov se že veselimo!
SREČNO!
Nekaj idej v gradivu se je porodilo v naših glavah, nekaj smo jih našli na
svetovnem spletu in nekaj v knjigah, za vas pa smo jih zbrali: Lenka Stermecki, Mojca Bedjanič, Sandra Zvonar,
Suzana Plohl, Antonia Weissenbacher, Danica Gradišnik, Darja Komar, Danijela Modrej
Fotografije in slike: arhiv ZRSVN in splet
lustracije: Samo Jenčič
Koristne povezave:
http://www.zrsvn.si/sl/
http://www2.pms-lj.si/
http://www.geopark-karawanken.at/
FOSILI - ZGODBE IZ PRETEKLOSTI!
FOSILIZACIJA je proces nastanka fosilov. Trdi deli organizmov se pogosteje ohranijo,
medtem ko mehke dele po odmrtju nadomesti mineralna snov. Najpogosteje je to kalcit,
lahko pa tudi kremenica, pirit … Voda lahko raztopi trdne dele in jih nadomesti z drugo
mineralno snovjo. Nastanejo kamena jedra.
Oglej si spodnjo skico, ki ponazarja proces fosilizacije in z njeno pomočjo razvrsti
kartončke v pravilnem vrstnem redu. Poišči jim tudi ustrezne podnapise.
Polž veselo živi v
morju, nato lepega
dne umre.
Prekrije ga
sediment, mehki
deli razpadejo,
lupina otrdi.
Lupina se raztopi,
ostane njen odtis.
Raztopljene
mineralne snovi
zapolnijo votline in
otrdijo v odlitek
lupine.
Ko kamnino
razbijemo, sta
fosilna ostanka
odtis in kameno
jedro, ki ponazarja
lupino.
Opomba: razreži kartončke s skicami in podnapisi, jih pomešaj in pravilno poveži.
3
FOSILNI OBESEK
FOSILI so okamneli ostanki nekdaj živečih rastlin in živali. Fosili pa niso le školjke ali listi v
kamenju. So lahko kakršni koli ostanki nekdaj živega sveta, tudi razni sledovi in odtisi, na
primer dinozavrove stopinje, sledovi lazenja različnih nevretenčarjev, sledovi grizenja,
vrtanja. Če fosile znamo “prebrati”, lahko izvemo zelo veliko o sami geološki preteklosti. S
pomočjo fosilov smo tudi korak bližje razumevanju razvoja živih bitij!
Fosilov ne najdemo kar povsod, zato jih je v naravi potrebno varovati. Če pa si želimo
kakšnega za spominek, si ga lahko izdelamo kar sami!
POTREBUJEŠ:
ź glino,
ź lupine školjk, polžje hišice, kakšnega dinozavra ali drugo živalco-igračo,
»medvedovo šapo«, liste in razne druge rastline,
ź lesene paličice za valjanje gline,
ź nožek.
NAVODILO:
Glino oblikuj v kroglice, ki jih
nato sploščiš. Predmete
odtisni v sploščeno glino in
pusti čez noč, da se fosil strdi.
Če v še mehko sploščeno
glino narediš luknjo, lahko
izdelek uporabiš za obesek.
Namig: obesek lahko poljubno pobarvaš ali okrasiš z bleščečimi kamenčki in perlicami.
4
FOSIL MAGNETEK
FOSILI so okamneli ostanki rastlin in živali, pa tudi njihovi sledovi ali odtisi, ohranjeni v
sedimentu ali sedimentni kamnini. V naravi lahko najdemo fosilne lupine polžev, školjk …
ali pa njihova okamnela jedra (polž pogine, njegovi mehki deli zgnijejo in skozi lupino
počasi prodirajo snovi, bogate z minerali. Te zapolnijo polžjo hišico in otrdijo v kamnino.).
Z malo sreče jih boš lahko našel v naravi, do takrat pa si izdelaj svoje kamnito jedro polža,
školjke …
POTREBUJEŠ:
ź model fosila iz mavca,
ź tempera barve,
ź čopič,
ź lepilo,
ź magnet.
NAVODILO:
Iz mavca izdelaj model fosila (polža, školjke …) in počakaj, da se posuši. Nato ga pobarvaj
in prilepi še magnetek. Dobil si svoj fosil, s katerim lahko okrasiš hladilnik.
5
MINI PREMOGOVNIK
PREMOG so poogleneli ostanki orjaških dreves in praproti ter drugih dreves, ki so rasla
pred milijoni let. Po odmrtju so se pogreznila v močvirje, kjer jih je prekrilo blato in tako
preprečilo dostop kisika. Tako rastline niso zgnile, ampak so pooglenele. V milijonih let je
nastal premog.
POTREBUJEŠ:
ź plastenko,
ź rastlinske dele – listje, travo,
plodove,
ź pokrov kozarca za vlaganje,
ź manjši kamen za obtežitev.
NAVODILO:
Vzemi plastenko, ki ti jo naj odrasla oseba odreže tik pod vrhom. Spodnji del plastenke
napolni z rastlinskimi deli. Vse skupaj zalij z vodo. Nato ves material prekrij s pokrovom
kozarca za vlaganje in ga močno pritisni navzdol ter še dodatno obteži s kamnom.
Plastenko na vrhu prekrij še z odrezanim zgornjim delom steklenice, da zagotovo
preprečiš dostop zraka. Steklenico odloži na toplo mesto, vsak dan pa pokrov s kamnom
še malo pritisni (delovanje pritiska). Opazuj, kaj se dogaja z rastlinskim materialom v
plastenki!
Na podoben način nastajajo tudi premogi v naravi. Po odmrtju rastlin, se le-te odlagajo v
močvirjih, kjer se pogreznejo in jih prekrije blato. S tem je onemogočen dostop kisika.
Rastline začnejo pooglenevati, na njih se odlagajo nove in nove plasti. Povečuje se pritisk
na spodaj odložene plasti, voda se iztiska, prav tako nastali plini. V procesu okamnitve
nastane šota. Z nalaganjem novih plasti in povečevanjem pritiska v nekaj milijonih let
nastane lignit, v še daljšem obdobju rjavi premog, nato črni premog in nazadnje, kot
najstarejši, antracit.
6
KAKO PUSTITI DOBER VTIS?
Beseda PALEONTOLOGIJA je grškega izvora: pale – pred davnimi časi, onta – nekaj kar
obstaja, logija – veda, je torej znanstvena veda o življenju, ki je obstajalo pred davnimi
časi. Ukvarja se s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji. Njen predmet preučevanja so
arhaične rastline in živali oziroma njihovi fosilni ostanki. Veda obsega preučevanje
telesnih ostankov, sledi, grobov, fosiliziranih izločkov (koprolitov), kemičnih ostankov ...
Fosili so ene najpomembnejših sledi preteklosti.
POTREBUJEŠ:
Za izdelavo kalupa:
ź 3 lončke mavca,
ź 1 lonček vode,
ź plastično posodo za mešanje,
ź pekač,
ź plastično živilsko folijo,
ź barvo.
Za izdelavo odtisa:
ź 1 lonček mavca,
ź ½ lončka vode.
Vir: http://riensonline.com/?product=baby-hand-and-foot-print-plaster-moulding-castingmould-kit-capture-the-moment, 23. 11. 2015.
NAVODILO:
Zmešaj 3 lončke mavca in 1 lonček vode, da dobiš gladko gosto maso. Maso preloži v
pekač. V maso odtisni svojo dlan. Počakaj da se odtis strdi in posuši.
Na odtis sedaj položi folijo in ga napolni z nekoliko bolj tekočo mavčno mešanico (iz 1
lončka mavca in ½ lončka vode), ki si ji dodal kapljico poljubne barve. Ko se mavec strdi,
odtis s pomočjo folije previdno izlušči iz kalupa.
Kadar so originalni fosilni ostanki preveč krhki, da bi jih lahko razstavili, v muzejih pogosto
na enak način izdelujejo replike fosilnih ostankov.
7
NAZAJ V PRETEKLOST!
FOSILI so okamneli ostanki rastlin ali živali, njihovi sledovi ali odtisi, ohranjeni v
sedimentni kamnini. Kako pa se žival ali rastlina spremeni v fosil, si je zelo težko
predstavljati. Ta igra te popelje milijone let nazaj v času, po korakih procesa fosilizacije,
spoznaš pa tudi nevarnosti, katerim je izpostavljen organizem preden postane fosil.
POTREBUJEŠ:
ź igralno ploščo,
ź igralno kocko,
ź igralne figurice (glino, lupino
školjke, lupino polža …)
ź kartončke z opisi fosilov,
ź 1 lonček mavca,
ź ½ lončka vode.
NAVODILO:
Lupino polža, školjke … vtisni v glino, da nastane vdolbina. Vanjo vlij mavčno zmes.
Počakaj, da se strdi, nato jo previdno izlušči iz kalupa. Dobil si fosil – kameno jedro, ki
ponazarja školjčno lupino in odtis (v glini). Pobarvaj fosil in ga uporabi kot igralno figurico.
Igra se lahko prične. Vrzi igralno kocko in sledi navodilom na igralni plošči. Na polju s
fotografijo prepoznaj fosil. Lahko si pomagaš z opisi fosilov na kartončkih! Vsak neuspel
poskus te vrne eno polje nazaj. Igralno ploščo lahko tudi pobarvaš!
8
9
Pri recentnih je hišica
enodelna, spiralno zavita in
predstavlja ogrodje
organizma. Živijo v sladkih
vodah, morju in na kopnem.
Piškotom podobne ploščice
so nekoč sestavljale peclje
morskih organizmov, ki imajo
zaradi svoje oblike ime po
roži. To so morske ________.
Vretence plazilca, ki je živel v
morju in je bil po obliki
podoben današnjemu
delfinu.
Izumrla skupina morskih
živali, najbližji sodobni
sorodniki so lignji, hobotnice
in sipe.
So najštevilčnejša skupina
vretenčarjev, za fosilno
najdbo pa je potrebno veliko
sreče.
Izumrla skupina morskih
živali, svoje ime so dobili po
spiralni obliki, saj spominjajo
na ovnove rogove.
10
Del čeljusti ali pokrovčka pri
amonitih se imenuje (HITPA)
________ (preberi nazaj).
Spadajo med iglokožce.
Njihovo telo je bolj ali manj
kroglasto, lahko je sploščeno
in poraslo z dolgimi
_____________.
____________ ali luknjičarke
so praživali, ki imajo spiralno
zavito ali ravno hišico s
številnimi kamricami.
So največja in najbolj
raznolika skupina mehkužcev,
ki zajema več kot štiri petine
vseh danes živečih
mehkužcev.
11
Za njih je pogosto značilna
lupina iz dveh delov, ki jo
zapirajo močne mišice. Veliko
vrst je primernih za prehrano.
GEOLOŠKO DRUŽINSKO DREVO
Hm, babica bo zagotovo
vedela!
POTREBUJEŠ:
ź preprosto tri- ali
štirigeneracijsko družinsko
drevo po očetovi ali
materini strani (vsak
učenec izdela svojega),
ź geološko časovno lestvico
in
ź kanček domišlije.
NAVODILO:
Sam ali s pomočjo staršev izdelaj družinsko drevo. Primerjaj ga z geološko časovno
lestvico. Sedaj pa s pomočjo geološke časovne lestvice izdelaj svoje geološko družinsko
drevo. Najstarejši dogodki naj bodo navedeni na dnu geološkega družinskega drevesa,
proti vrhu pa naj sledijo mlajši. Zapiši pomembnejše dogodke v zgodovini ožjih
sorodnikov (rojstva, poroke ...). Opredeli starost na začetek vsake dobe in periode tvoje
geološke družinske časovne lestvice. Pomagaj si z geološko časovno lestvico in primerom
na naslednjih straneh.
12
Poenostavljena geološka časovna lestvica
Glavne gološke dobe
Pred milijoni
let
Kenozoik
% celotnega
časa
Geološka
časovna lestvica
v enem letu
65 1,42 % 26. dec
Mezozoik
251 4,07 % 11. dec
Paleozoik
542 6,37 % 18. nov
Vprašanje: ali opaziš kaj
skupnega v imenih geoloških dob
oziroma vekov?
Predkambrij
4567 88,13 %
13
1. jan
Geološka časovna lestvica
MILIJONI LET
5,3
23
33,9
55,8
145,5
199,6
299
359
416
444
448
14
15
Adam
in
Evelina
(Korošec)
Novak
Simon
Novak
Jana
Jesenek
Amadej
in
Amanda
(Fakin)
Novak
Jure
in
Betka
(Novak)
Jesenek
Janez
Jesenek
Tadej
Novak
Darja
Novak
Klemen
Hrastnik
dedki in babice
generacija X-2
Zvonko
in
Sara
(Lipej)
Novak
očetje in matere / strici in tete
generacija X-1
Leon
in
Rafaela
(Novak)
Hrastnik
bratje in seste / bratranci in sestrične
generacija X
Erik
in
Manuela
(Hrastnik)
Jakob
sinovi in hčere / nečaki in nečakinje
generacija X + 1
Hana
Jakob
Družinsko drevo Novak (Oče)
Andrej
in
Katarina
(Vrečko)
Smolej
Ana
Maček
Andrej
in
Elizabeta
(Novak)
Smolej
Jože
in
Sara
(Smolej)
Maček
Josefina
Maček
Ema
Smolej
Lea
Smolej
16
Jana
Jesenek
Jure
in
Betka
(Novak)
Jesenek
Tadej
Novak
Darja
Novak
Zvonko
in
Sara
(Lipej)
Novak
Leon
in
Rafaela
(Novak)
Hrastnik
Erik
in
Manuela
(Hrastnik)
Jakob
Hana
Jakob
Klemen
Hrastnik
Družinsko drevo Novak (Oče)
STARESTARŠIJ = PREDKAMBRIJ
STARŠEOZOIK = PALEOZOIK
Amadej
in
Amanda
(Fakin)
Novak
MOJZOIK = MEZOZOIK
Adam
in
Evelina
(Korošec)
Novak
NASLEDOZOIK = KENOZOIK
Simon
Novak
Janez
Jesenek
Andrej
in
Katarina
(Vrečko)
Smolej
Ana
Maček
Andrej
in
Elizabeta
(Novak)
Smolej
Jože
in
Sara
(Smolej)
Maček
Josefina
Maček
Ema
Smolej
Lea
Smolej
Moje geološko družinsko drevo
Leta od
danes
2009
Janezinjanocen
2008
Nasledozoik
Janez in Jana Jesenek (nečak in nečakinja)
rojstvo 2008
1
Jesenekonovakocen
2007B
Poroka seste Betke 2007
2
Simonocen
2007A Simon Novak (nečak) rojstvo 2007
2007
2
Novakorošeceda
2005
Poroka brata Adama 2005
4
Darjara
1995
Mojzoik
Darja Novak (sestra) rojstvo 1995
14
Tadejas
1990
Tadej Novak (brat) rojstvo 1990
19
Betkas
1987
Betka Novak (sestra) rojstvo 1987
22
Adamoerm
1986
1986
Adam Novak (brat) rojstvo 1986
23
Novakfakinerm
1985
Staršeozoik
Poroka staršev 1985
24
Amandon
1967
Amanda Fakin (mati) rojstvo 1967
42
Amadejicij
1956
1956
Amadej Novak (oče) rojstvo 1965
53
Novaklipejij
1955
Starestaršij
Poroka starih staršev 1955
54
Sarij
1935
Sara Lipej (babica) rojstvo 1935
74
Zvonkij
1934
1934
17
Zvonko Novak (dedek) rojstvo 1934
75
FOSILNA SLIKA
Namig: sčasoma bodo
barve na platnu
potemnele, še vedno pa
bodo videti super!
Vir: http://vintagemusemodernviews.com/tag/diy-framed-leaf-fossil/, 20. 11. 2015.
POTREBUJEŠ:
ź sveže liste rastlin (dreves, praproti ...),
ź kladivo,
ź povoščen papir,
ź bel kos blaga ali platno,
ź pinceto.
NAVODILO:
Na povoščen papir položi platno, nanj pa razgrni sveže liste. Zgornja stran listov naj bo
obrnjena proti platnu. Nato preko svežih listov položi še en zložen kos povoščenega
papirja in s kladivom enakomerno udarjaj po celotni površini listov. Odstrani povoščen
papir in liste. Počakaj, da se slika posuši in na koncu s pinceto odstrani morebitne
preostale koščke listja.
Ideja: sliko lahko uokviriš, nanjo pa izvezeš svoje ime. V knjigah ali na
spletu poišči še ime rastline.
18
FOSILNO TESTO
POTREBUJEŠ:
ź školjčno lupino,
ź 1 lonček navadne moke,
ź 1/2 lončka soli,
ź 1 lonček kavne usedline,
ź 1/2 lončka ohlajene kave,
ź posodo za mešanje,
ź papir za peko,
ź pekač,
ź pečico.
Vir: http://mrsriordan.edublogs.org/files/2014/10/IMG_2802-Version2-1qqhuxy.jpg, 24. 11. 2015.
NAVODILO:
V posodi zmešaj moko, sol, kavno usedlino in kavo. Zmes gneti tako dolgo, da nastane
testo, ki ga lahko oblikuješ v kroglice. V sploščene kroglice odtisni školjčno lupino. Fosilne
odtise 30 minut peci v pečici na 220 °C.
Namig: za povdarjen
vizualni učinek kamna
lahko v zmes dodaš tudi
pesek ali mivko.
Vir: http://3.bp.blogspot.com/-en4knpOdZs/Tef6NTItJMI/AAAAAAAABlA/FbwRI3ZuLlQ/s1600/033.JPG, 24. 11. 2015.
19
FOSILNO MILO
JANTAR nastane iz drevesne smole, ki je po daljšem časovnem obdobju otrdela in
okamnela. Žuželke se pogosto ujamejo znotraj lepljive smole in se za vedno ohranijo v
obliki fascinantnih in lepih fosilov.
POTREBUJEŠ:
ź prozorno milo za vlivanje
(glicerinsko milo),
ź barvilo za milo (oranžno),
ź plastične insekte,
ź majhne plastične lončke s širokim
dnom,
ź kuhalnik,
ź posodo za segrevanje,
ź leseno ali kovinsko palčko za
mešanje,
ź nožek,
ź papirnate brisače,
ź plastične vrečke ali plastično folijo.
Vir: https://disneyimagicademy.com/create-amber-fossil-soap/, 23. 11. 2015.
Pozor: stopljeno milo je lahko zelo vroče in povzroči opekline! Pri segrevanju mila in
vlivanju v modelčke naj ti pomaga odrasla oseba!
NAVODILO:
Z nožkom razreži kos prozornega mila za vlivanje na manjše kocke. Koščke mila daj v
posodo in jih na štedilniku ob stalnem mešanju na majhni temperaturi stopi. Ko je milo
stopljeno, dodaj oranžno barvilo. Še enkrat premešaj in nalij v pripravljene modelčke ali
plastične lončke. Previdno potopi plastičnega insekta v stopljeno milo v modelčku. Ko se
milo strdi in ohladi, ga nežno izlušči iz modelov. S papirnato brisačo odstrani morebitne
grobe dele. Milo zavij v plastično folijo ali vrečko in ga hrani v temnem in suhem prostoru.
Namig: za poseben učinek barvilo premešaj le z dvema giboma, da se le-to ne zmeša
popolnoma z milom.
Ideja: zavit v darilni papir je izdelek lahko odlično darilo!
20
FOSILNA DEKORACIJA
POTREBUJEŠ:
ź blago,
ź barve za blago,
ź gobico, čopič ali valjček,
ź vodo,
ź univerzalno lepilo,
ź flomaster,
ź lonček za barvo,
ź zaščito za delovno
površino,
ź kos tanke pene in
ź kos trdega kartona.
Vir: http://www.cuttingedgestencils.com/fossil-shell-stenciled-paint-a-pillow-kit.html, 23. 11. 2015.
NAVODILO:
Na kos tanke pene nariši fosilni ostanek amonita ali ribe. Izreži dele narisanih fosilnih
ostankov in jih nalepi na trši karton. To bo služilo kot model za odtise. Model premaži z
barvo in odtisni na poljubno površino.
Namig: potiske lahko z
ustreznimi barvami delaš na
različne podlage.
Nasvet: upoštevaj navodila
proizvajalcev barv za ročni
potisk na blago.
21
Primer: modele lahko tudi
poenostaviš in povečaš ali
pomanjšaš.
22
ODTISI PRETEKLOSTI
PALEONTOLOGI poleg preučevanja razvoja življenja na Zemlji raziskujejo tudi sledi nekdaj
živečih rastlin ali živali. Te prav tako uvrščamo med fosile. Z natančnim preučevanjem
sledi lahko razberemo način življenja živih bitij, ki so jih pustila. Paleontologija obsega
preučevanje telesnih ostankov, sledi, grobov, fosiliziranih izločkov (koprolitov), kemičnih
ostankov ... Fosili so ene najpomembnejših sledi preteklosti.
Naloga: oglej si sliko na levi s
sledmi dinozavrov in poskusi
ugotoviti, kaj so takrat počeli.
Opiši!
POTREBUJEŠ:
ź peskovnik.
NAVODILO:
Način preučevanja fosilnih sledi lahko
preizkusite tudi v peskovniku. Najprej
naj iz ene strani na drugo stran
peskovnika hodi otrok, nato še
učitelj/vzgojitelj, nato naj oba tečeta.
Preštejte korake, ki jih na enaki razdalji
naredi odrasla oseba in primerjajte s
številom korakov otroka. Enako
primerjajte korake odraslega in otroka
pri teku. Razložite še razlike!
Za kreativne: barvne odtise lahko ustvarjate tudi na papirju po katerem hodite.
Pobarvate lahko boso stopalo ali pa iz kartona izrežete dinozavrov odtis, ki ga
nataknete na copate.
23
LEDENI OSTANKI
Vir: http://parentingchaos.com/pretend-archeological-dinosaur-dig-preschool/, 24. 11. 2015.
POTREBUJEŠ:
ź napihljive balone,
ź figurice dinozavrov,
ź vodo,
ź sol,
ź pladenj,
ź trd predmet za
izkopavanje.
NAVODILO:
Figurice dinozavrov vstavi v napihljive balone in jih
napolni z vodo. Čez noč jih pusti v zamrzovalniku. Ko
voda zamrzne, odstrani balone, fosile pa postavi na
pladenj. Za klesanje zamrznjenih fosilov uporabi
žličko, vročo vodo, kovinsko palčko, sol ...
Razmisli: s čim paleontologi izkopavajo fosile? Kakše vrste
fosilov poznaš?
24