1. No category

EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA
ŠTUDIJSKO LETO 2014/2015
MURSKA SOBOTA, oktober 2015
KAZALO
1
2
3
4
UVOD ................................................................................................................................. 3
PODATKI O ŠOLI ........................................................................................................... 4
OPIS METOD IN POSTOPKOV SPREMLJANJA KAKOVOSTI ............................ 6
OCENA STANJA PO PODROČJIH (ŠTUDIJSKO LETO 2014/15) .......................... 8
4.1 UPRAVLJANJE IN VODENJE..................................................................................... 8
4.2 PROSTORI, OPREMA, KNJIŽNICA ........................................................................... 9
4.3 IZOBRAŽEVANJE – ŠTUDIJSKA DEJAVNOST .................................................... 10
4.3.1 Program EKONOMIST ........................................................................................ 10
4.3.2 Program INFORMATIKA ................................................................................... 13
4.4 PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE .............................................................................. 14
4.5 ŠPORTNE AKTIVNOSTI ........................................................................................... 15
4.6 DRUGE AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV IN PREDAVATELJEV ............................... 15
4.7 ZDRAVNIŠKI PREGLEDI ZA ŠTUDENTE ............................................................. 24
4.8 DELO PREDAVATELJSKEGA ZBORA, ŠTUDIJSKE KOMISIJE IN
STROKOVNIH AKTIVOV ......................................................................................... 25
4.9 KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI NA
EKONOMSKI ŠOLI MURSKA SOBOTA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI V
ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015 ................................................................................ 28
4.10STRATEŠKI SVET...................................................................................................... 29
4.11STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PREDAVATELJEV ...................................... 29
4.12TUTORSTVO .............................................................................................................. 29
4.13KARIERNI CENTER .................................................................................................. 40
4.14ŠOLSKA KNJIŽNICA ................................................................................................. 41
4.15OSTALE AKTIVNOSTI.............................................................................................. 43
5 PLAN ZA ŠTUDIJSKO LETO 2015/16 ....................................................................... 44
5.1 REDNI ŠTUDIJ ............................................................................................................ 44
5.1.1 Program EKONOMIST ........................................................................................ 44
5.1.2 Program INFORMATIKA ................................................................................... 46
5.2 IZREDNI ŠTUDIJ ....................................................................................................... 47
5.2.1 Program EKONOMIST – 1. in 2. letnik............................................................... 47
5.2.2 Program INFORMATIKA – 1. in 2. letnik .......................................................... 48
5.3 KOLEDAR ZA ŠTUDIJSKO LETO 2015/2016 ......................................................... 49
5.4 PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE .............................................................................. 51
5.5 STROKOVNE EKSKURZIJE ZA ŠTUDENTE IN DRUGE AKTIVNOSTI ............ 51
5.6 NAČRT VPISA IN RAZPOREDITEV ŠTUDENTOV PO PROGRAMIH IN
LETNIKIH ................................................................................................................... 52
5.6.1 Program EKONOMIST 1. letnik .......................................................................... 52
5.6.2 Program EKONOMIST 2. letnik .......................................................................... 52
5.6.3 Program INFORMATIKA 1. letnik ..................................................................... 53
5.6.4 Program INFORMATIKA 2. letnik ..................................................................... 54
5.7 ŠTEVILO ŠTUDENTOV PO PROGRAMIH ............................................................. 54
5.8 ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA IZVAJANJE IZOBRAŽEVANJA .................... 55
5.8.1 Prostorski pogoji ................................................................................................... 55
5.8.2 Kadrovski pogoji .................................................................................................. 55
5.9 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PREDAVATELJEV ...................................... 57
5.10IZPITNI ROKI ........................................................................................................... 58
5.10.1 Izpitni roki za izredne študente............................................................................. 58
5.10.2 Redni izpitni roki v študijskem letu 2015/2016 ................................................... 59
I
5.11SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI, DELODAJALCI, ZBORNICAMI IN
ZDRUŽENJI................................................................................................................. 60
5.12SAMOEVALVACIJA IZOBRAŽEVALNEGA DELA .............................................. 61
5.13PREDLOG VPISA ZA ŠTUDIJSKO LETO 2016/2017 ............................................. 61
6 ZAKLJUČEK URESNIČEVANJA NAČRTOV TER PREDLOGI ZA
IZBOLJŠAVE ................................................................................................................. 62
PRILOGE
II
1
UVOD
Namen samoevalvacije VSŠ je nenehno zagotavljanje, spodbujanje in izboljševanje kakovosti
študijskega procesa ter priprava podlag za strokovno odločanje, načrtovanje razvoja in
izboljševanja delovanja VSŠ.
Šola izvaja postopke samoevalvacije v skladu z zakonodajo višjih šol, podzakonskimi akti in s
Poslovnikom višje šole.
Pri pripravi samoevalvacijskega poročila so sodelovali vodstvo šole (ravnatelj) in člani
komisije za kakovost, ki jo sestavljajo tako zaposleni na šoli kot redni in izredni študent.
Poročilo se obravnava na komisiji za kakovost, predavateljskem zboru, strateškem svetu in
svetu šole.
Pri sestavljanju samoevalvacijskega poročila izvajalci nismo naleteli na težave. Za pohvalit je,
da so vsi potrebni dokumenti in podatki bili na razpolago tako, da smo lahko pristopili k
izdelavi samoevalvacijskega poročila.
3
2
PODATKI O ŠOLI
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Noršinska ulica 13
9000 MURSKA SOBOTA
Tel: 02 521 34 51
Fax: 05 907 23 26
El. naslov: [email protected]
Ravnatelj VSŠ: dr. Beno Klemenčič
Programi, ki jih izvajamo: Ekonomist (redni in izredni študij) in Informatika (redni in
izredni).
TEMELJNI
CILJI
KOMPETENCE
VIŠJEŠOLSKEGA
PROGRAMA
EKONOMIST
IN
Temeljni cilji programa so izobraziti ekonomiste:
 z dovolj širokim in poglobljenim strokovno – teoretičnim in praktično uporabnim
znanjem,
 z dovolj širokim znanjem komercialnega in finančnega poslovanja ter vodenja
računovodstva,
 s poglobljenim in dovolj širokim znanjem organizacije poslovanja ter vodenja in
organiziranja tehnoloških procesov,
 ki pridobijo generične in poklicno specifične kompetence strokovnega področja
komerciale, računovodstva, organizacije poslovanja, turizma.
Študenti v programu pridobijo:
Generične kompetence
Študentje pri študiju pridobijo naslednje generične kompetence:
 moralni in etični čuta za poštenost, natančnost in vestnost pri delu,
 sposobnosti za vodenje, načrtovanje, organiziranje in nadziranje poslovnih procesov,
 znanje tujega jezika v mednarodnem poslovanju in spremljanje novosti v tujini,
 samozavestno odločanje in sprejemanje poslovnih odločitev na določenem strokovnem
področju,
 odgovornost za zagotavljanje kakovosti pri delu, spodbujanje prenašanja znanja,
prevzemanje odgovornosti za samoučenje na podlagi prepoznavanja lastnih prednosti
in slabosti ter za vseživljenjsko učenje, učinkovito upravljanje z informacijami,
povezovanje informacijskih znanj s poslovnimi funkcijami,
 sposobnost za delo v skupini in timsko delo ter uspešno in učinkovito komuniciranje s
sodelavci in poslovnimi partnerji.
Poklicno-specifične kompetence:
 sposobnost konceptualnega razmišljanja in uporabnost aplikacij in baz podatkov za
učinkovito delo s strankami, zasnovo in implementacijo poslovnih rešitev v
ekonomskem poslovanju,
4
 sposobnost spremljanja metodologije in ciljev spremljanja trga in konkurence,
 znanje analize statističnih podatkov za potrebe trga, ekonomičnosti poslovanja in
trženje storitev, poslovnih procesov ter sposobnost prepoznavanja in definiranja
pojavov ekonomske politike ter razmer in pogojev v mednarodnem poslovanju
 sposobnost organizirati, pripravljati in obvladovati logistične procese,
 razvojne strategije podjetij,
 razumejo zakonodajo in predpise, dokumentacijo ter postopke s področja ekonomskih
ved
 sposobnost aplikacije teorije v prakso na različnih področjih ekonomskega poslovanja
 sposobnost učinkovitega poslovanja z uporabo sodobnih informacijskokomunikacijskih tehnologij, osnovnih matematično-statističnih metod, sodobnih
metod, tehnik in načel organizacije in integralnega sistema menedžmenta
 znanja osnov finančnega poslovanja, osnov marketinga menedžmenta in elementov
trženjskega spleta, osnovnih zahtev ekologije, ergonomije in varstva pri delu,
 sposobnost za samostojno strokovno delo za razvojno in operativno vodenje malih in
srednje velikih podjetij, uvajanje in uresničevanje notranjega podjetništva, oblikovanje
in uresničevanje razvojnih zamisli, podjetniško planiranje, ipd.
5
3
OPIS METOD IN POSTOPKOV SPREMLJANJA KAKOVOSTI
Kakovost procesov na Ekonomski šoli Murska Sobota Višji strokovni šoli spremljamo v
največji meri z anketiranjem ter z zbiranjem predlogov študentov in zaposlenih v skrinjici
predlogov in pripomb, zbiranjem predlogov in pripomb preko interneta, zbiranjem predlogov
na sestankih komisije za kakovost in notranjimi presojami. Uporablja se enoten instrumentarij
spremljave, izdelan v okviru projekta Impletum. Samoevalvacijska merila so enotna za
spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Samoevalvacijska raziskava obsega
obdobje od 1.10. 2014 do 30.9.2015.
Opis postopkov spremljanja kakovosti:
 Enkrat letno, praviloma ob koncu študijskega leta, izvedemo in obdelamo anketo za
redne in izredne študente vseh programov. Na osnovi tega pripravimo analizo, s katero
ugotovimo zadovoljstvo študentov s programom in vsebinami predmetov ter s pogoji
dela na šoli. Študenti ocenjujejo tudi predavatelje – način in metode dela. Ocena je
tudi priloga pri ponovnem imenovanju predavateljev. Hkrati dobimo z anketo tudi
predloge in pobude študentov za nadaljnje delo. Poročilo, ki ga pripravi ravnatelj, na
osnovi obdelave teh anket in vsebuje agregatne podatke, obravnavamo na
predavateljskem zboru, komisiji za kakovost in skupnosti študentov. Individualne
ocene predavateljev ne objavljamo, so pa osnova za individualni razgovor.
 Enkrat letno, pred podelitvijo diplom, obdelamo ankete za diplomante. Ankete le-ti
izpolnijo takoj po zagovoru diplom. Spremljamo število diplom in ocene po
predmetnih področjih in mentorjih v šoli. Diplomanti ocenjuje mentorja diplome v šoli
in v podjetju, kot tudi druge dejavnike povezane s pripravo in zagovorom diplome.
Poročilo podrobneje obravnava komisija za kakovost.
 Enkrat letno izvedemo anketo s predavatelji. Predavatelji ocenjujejo pogoje dela v
šoli, medsebojne odnose, odnose s študenti in ocenjujejo skupna in individualna
strokovna izpopolnjevanja, ki so se jih udeležili. Dodajo predloge in pobude za
nadaljnje delo. Analiza je del poročila, ki ga obravnavamo na predavateljskem zboru.
Poročilo podrobneje obravnava tudi komisija za kakovost.
 Enkrat letno se izvede tudi anketa z delodajalci, ki je dobra osnova pri ugotavljanju
potreb gospodarstva. Rezultate ankete podrobneje obravnava komisija za kakovost.
 Občasno (letno enkrat) podrobneje analiziramo izvajanje praktičnega izobraževanja v
podjetjih. Z vprašalniki, ki jih izpolnijo mentorji v podjetjih, ugotavljamo njihovo
mnenje o programu praktičnega izobraževanja, njihovem vključevanju v mentorstvo
ipd. S posebnimi vprašalniki ugotavljamo tudi zadovoljstvo študentov na praktičnem
izobraževanju. Rezultate ankete podrobneje obravnava komisija za kakovost.
 Za vsako skupino študentov na praktičnem izobraževanju predavatelj praktičnega
izobraževanja pripravi poročilo, ki vsebuje tudi oceno tega dela izobraževanja.
Poročilo podrobneje obravnava komisija za kakovost.
 Po izpitnih obdobjih pripravimo analizo izpitnih rezultatov, na osnovi katere se na
predavateljskem zboru in po strokovnih aktivih dogovorimo za dodatne vaje pri
predmetih ali druge ukrepe pri predmetih, pri katerih so slabši rezultati.
 Ob koncu študijskega leta (marec – maj 2015) je bilo izvedeno anketiranje vseh skupin
in letnikov študentov (redni oz. izredni, 1. in 2. letnik) preko katerega smo želeli
pridobiti podatke o pričakovanjih in zadovoljstvu študentov z izvajanjem tutorstva
(priloga 6).
 V juliju 2015 je bila izvedena notranja presoja. Presojani so bili direktor zavoda,
referentka, delo v mednarodni pisarni, predavatelj in računovodja. Presojo je izvajala
notranja presojevalka Erna Vöröš.
6
Rezultati anket in trendi ter poročilo o sistematičnem zbiranju pripomb in predlogov ter
njihove realizacije, so v prilogi poročila.
V prilogi 1 so opredeljeni tudi cilji ugotavljanj in zagotavljanja kakovosti (z merljivimi cilji).
7
4
4.1
OCENA STANJA PO PODROČJIH (ŠTUDIJSKO LETO 2014/15)
UPRAVLJANJE IN VODENJE
Vizija, poslanstvo, vrednote, cilji, strateške usmeritve, urejenost evidenc, skrb za
kakovost
Vizija višje šole: Postati središče odličnosti, biti vodilna višja šola v pokrajini, ki bo izvajala
module prenovljenega programa Ekonomist glede na potrebe okolja, druge višješolske
programe, za katere bodo potrebe v okolju in visokošolske programe, najprej kot enota
določenih visokošolskih ustanov, v prihodnosti pa tudi kot samostojna visokošolska
inštitucija. S kakovostnim izobraževanjem kadrov, predvsem s področja ekonomije, želimo
postati pomemben dejavnik razvoja naše pokrajine.
Poslanstvo višje šole: izobraževanje študentov v višješolskih in visokošolskih programih,
izvajanje seminarjev in drugih oblik izobraževanja za ekonomske kadre v pokrajini,
sodelovanje v razvojnih projektih pokrajine, sodelovanje v projektih, ki jih bo razpisalo
Ministrstvo za šolstvo in šport.
Vrednote višje šole: zaupanje, vztrajnost, odgovornost, komunikativnost, inovativnost,
znanje, kompetenčnost, etičnost, ažurnost.
Za doseganje vizije je potrebna odličnost dela. Zato se vodstvo zavezuje, da bo presegalo
pričakovanja študentov in organizacij v pokrajini in širše s stalnimi izboljšavami na vseh
področjih dela. S svojim delom in ravnanjem bo usmerjeno k poslovni odličnosti.
Osnovni cilj je preseganje pričakovanj študentov in organizacij, v katere se lahko vključujejo
študenti ob uravnoteženem zadovoljevanju interesov ustanoviteljev, zaposlenih in okolja.
Zavedati se moramo, če bomo danes delali isto kot včeraj, nas jutri več ne bo.
Vsem tem vodilom se prilagaja tudi naše delo in ravnanje, ki je izraženo v naslednjih, za
višjo šolo specifičnih ciljih:
 prilagajanje in uporaba primernih učnih metod in oblik dela po posameznih
predmetnih področjih ter izobraziti diplomante, ki bodo s svojim uporabnim znanjem
bistveno prispevali k razvoju pokrajine,
 ustvarjanje vzpodbudnega učečega okolja s sodobnimi učnimi oblikami, metodami in
učno informacijsko tehnologijo,
 izvajanje izobraževanja in samoizobraževanja strokovnih in ostalih delavcev,
 zagotavljanje najsodobnejše študijske literature za predavatelje in študente v šolski
knjižnici,
 spremljanje kakovosti izobraževanja skozi Zahteve sistema vodenja kakovosti v višjih
strokovnih šolah, ki upošteva tudi standard ISO 9001, modele poslovne odločnosti in
dobro prakso šol iz Evrope,
 vključevanje v projekte ESF in sodelovanje s partnerji doma in v tujini,
 vključevanje domačih in tujih strokovnjakov v izobraževalni proces,
 zagotavljanje prijaznega in vzpodbudnega študijskega okolja za študente,
 aktivno sodelovanje z okoljem in sprotno poročanje javnosti o vseh aktivnostih,
8
 izvajanje predpisanih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
 ravnanje v skladu z veljavno zakonodajo in spoštovanje okoljske, delovne in druge
zakonodaje, predvsem s področja izobraževanja,
 vsestranska, racionalna in učinkovita uporaba razpoložljivih pogojev za delo.
Vizija, poslanstvo in vrednote, strateške usmeritve so zapisane v Poslovniku kakovosti, ki je
vsem na razpolago na spletni strani šole. Prav tako vodstvo šole ob vseh priložnostih
(prireditve, konference, srečanja, zbori…) poudarja vizijo in poslanstvo. Na ta način se
zaposleni z vizijo in poslanstvom poistovetijo, ostali pa le seznanijo.
Politika kakovosti je definirana v poslovniku kakovosti. Evidenca o ugotavljanju in
zagotavljanju kakovosti je pri predsedniku komisije za kakovost. Same rezultate anket pa
hrani tudi ravnatelj šole. Za izvajanje anket je pristojna referentka v referatu.
Notranje presoje se izvajajo enkrat letno. Izvajajo jih usposobljeni presojevalci, ki tudi
pripravijo program presoje, presojo izvedejo in izdelajo končno poročilo (poročilo o notranji
presoji, z ugotovitvami, za študijsko leto 2014/15, je v prilogi 3).
4.2
PROSTORI, OPREMA, KNJIŽNICA
Šola je novogradnja in zagotavlja optimalne pogoje za delo. Vsi prostori so najsodobneje
opremljeni, v učilnicah je računalnik in LCD projektor ter 7 LCD interaktivnih tabel.
Prostorska kapaciteta šole je 8.234 m2 šolske površine.
Šola ima naslednje učne prostore in ostale prostore:
 učilnice za splošne in strokovno-teoretične predmete: 21
 specializirane in namenske učilnice:
o multimedijska učilnica:
1
o učno podjetje:
2
o računalniške učilnice:
3
o velika predavalnica (130 oseb): 1
o mala predavalnica (110 oseb): 1
o športna dvorana: 868,38 m2 in 400 sedežev
o
mala plesna dvorana: 220,45 m2
o zunanje športne površine (atletska steza, igrišča za rokomet, košarko, mali
nogomet, odbojko na mivki)
 ostali prostori:
o knjižnica s 390 m2,
o kabineti za učitelje: 19,
o upravni prostori šole,
o sejna soba,
o zbornica,
o kuhinja, jedilnica.
Vsi prostori so na razpolago Višji strokovni šoli.
Višja strokovna šola izvaja pedagoški proces v treh predavalnicah za 46 študentov in eni
računalniški učilnici z 20 računalniki. Poleg tega uporabljamo predavalnico s 110 sedeži in
9
veliko amfiteatersko predavalnico s 130 sedeži, v katerih potekajo predavanja za študente 1.
letnika. Predavatelji imajo kabinete in skupni prostor, ki ga lahko uporabljamo za seje
predavateljskega zbora. Vse predavalnice so opremljene s sodobno A/V tehnologijo. V vseh
kabinetih in skupnem prostoru so računalniki. Imamo še tri prenosne računalnike, 2 prenosna
LCD projektorja ter kamero.
Izvedba izobraževalnega programa Informatika poteka tudi v posameznih učilnicah na
Srednješolskem centru tehničnih in poklicnih šol, ki ustrezajo kriterijem za izvedbo programa.
FINANCIRANJE
Financiranje je razvidno iz Poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov po denarnem toku za
leto 2014. S tržno dejavnostjo šole zagotavljamo financiranje presežka odhodkov nad
prihodki.
4.3
IZOBRAŽEVANJE – ŠTUDIJSKA DEJAVNOSTProgram EKONOMIST
4.3.1.1
Redni študij
V študijskem letu 2014/2015 smo že šesto leto izvajali prenovljeni višješolski študijski
program Ekonomist.
V 1. letnik rednega študija je bilo vpisnih 75 študentov.
Predavanja so potekala v eni skupini, laboratorijske vaje pri Poslovnem tujem jeziku 1
(angleščina) so potekala v eni skupini in pri Poslovnem tujem jeziku 1 (nemščina) prav tako v
eni skupini, pri Poslovnem komuniciranju in Informatiki v dveh skupinah. Seminarske vaje
pri ostalih predmetih so potekale v dveh skupinah.
Predmetni izpiti so potekali v skladu z razpisanimi roki. Rezultati izpitov so razvidni iz tabele
1.
V 2. letnik napredujejo študenti, ki so uspešno opravili obveznosti modulov, predmetov in
praktičnega izobraževanja 1. letnika ovrednotenih z najmanj 45 KT, pri tem morajo v celoti
opraviti obveznosti iz vaj in praktičnega izobraževanja.
V 2. letnik je bilo prvič vpisanih 29 študentov, ponovno vpisanih 36 študentov. Skupaj je bilo
vpisanih 65 študentov.
Rezultati izpitov so razvidni iz tabele 1.
Tabela 1: Rezultati izpitov po predmetih v 1. in 2. letniku – redni študij v študijskem letu
2014/2015
10
Predmet
Ekonomija
Informatika
Organizacija in menedžment podjetja
Osnove poslovnih financ
Poslovna matematika – delni izpit
Poslovna matematika s statistiko – opravljena oba delna izpita
Poslovni procesi
Poslovni tuji jezik 1
Poslovno komuniciranje
Praktično izobraževanje 1
Statistika – delni izpit
Temelji računovodstva
Analiza bilanc z revizjo
Davki
Ekologija
Ergonomija in varstvo pri delu
Finančno računovodstvo
Insolvenčni postopki
Oblikovanje turističnih proizvodov
Podjetništvo
Poslovanje v turizmu
Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni
Poslovno pravo
Praktično izobraževanje 2
Prodaja
Računovodstvo za samostojne podjetnike
Stroškovno računovodstvo
Trženje
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
Letnik
Prijav.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
41
37
44
62
42
34
27
35
35
34
73
8
9
8
26
35
17
8
8
28
10
7
21
26
8
9
8
22
21
Povp.
Oc.
Pristop. Oprav.
36
35
39
58
39
34
25
35
33
32
65
8
9
8
25
27
16
8
8
27
10
7
19
26
8
9
8
17
17
30
35
31
26
32
34
24
35
33
32
36
7
8
8
13
18
9
8
7
23
6
7
15
26
4
9
7
9
16
8,27
8,31
7,39
7,12
7,47
7,41
7,96
8,74
9,09
9,44
7,19
7,29
7,63
8,25
8,15
6,94
7,56
8,13
9,71
7,57
8,50
9,29
7,20
9,35
10,00
8,11
7,86
7,11
7,38
Vir: Interna dokumentacija
V poročilo so vključeni opravljeni izpiti do 30. 9. 2015.
V študijskem letu 2014/2015 je diplomiralo 28 rednih študentov programa Ekonomist.
4.3.1.2 Izredni študij
V 1. letnik je bilo prvič vpisanih 18 študentov in ponovno sta bila vpisana 2 študenta.
Tabela 2: Opravljene ure predavanj in vaj v 1. let. pri izrednih študentih programa
Ekonomist v študijskem letu 2014/2015
Predavanja
Seminarske vaje Laboratorijske
Skupaj
vaje
Število ur
147
80
135
362
V 2. letnik je bilo prvič vpisanih 16 študentov, ponovno vpisanih 6 študentov. Skupaj je bilo
vpisanih 22 študentov.
Tabela 3: Opravljene ure predavanj in vaj v 2. let. pri izrednih študentih programa
Ekonomist v študijskem letu 2014/2015
11
Število ur
Predavanja
Seminarske vaje
322
254
Laboratorijske
vaje
100
Skupaj
676
Izredni študenti so opravljali izpite v dveh izrednih rokih po predavanjih iz posameznih
predmetov in v rednih izpitnih rokih. Rezultati so razvidni iz tabele 4.
Tabela 4: Rezultati izpitov po predmetih za izredne študente v študijskem
letu 2014/2015
Predmet
Letnik
Ekonomija
Informatika
Organizacija in menedžment podjetja
Osnove poslovnih financ
Poslovna matematika – delni izpit
Poslovna matematika s statistiko – opravljena oba delna izpita
Poslovni procesi
Poslovni tuji jezik 1
Poslovno komuniciranje
Praktično izobraževanje 1
Statistika
Temelji računovodstva
Analiza bilanc z revizjo
Davki
Ekologija
Ergonomija in varstvo pri delu
Finančno računovodstvo
Insolvenčni postopki
Nabava
Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov
Oblikovanje turističnih proizvodov
Podjetništvo
Poslovanje v turizmu
Poslovna logistika
Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni
Poslovno pravo
Praktično izobraževanje 2
Prodaja
Računovodstvo za samostojne podjetnike
Stroškovno računovodstvo
Trženje
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
1.,2.
2.
Prijav.
1
1
1
1
1
2
12
1
1
4
1
8
12
7
11
11
11
7
10
8
5
15
6
8
4
19
10
7
7
8
14
24
Pristop. Oprav.
1
1
1
1
1
2
12
1
1
4
1
8
12
7
11
10
11
7
9
8
5
15
6
7
4
18
10
7
7
8
14
22
1
1
1
1
1
2
12
1
1
4
1
8
7
7
11
10
9
7
9
8
5
15
4
7
4
18
10
7
7
7
12
20
Povp.
Oc.
8,00
8,00
6,00
6,00
8,00
7,50
8,08
10,00
9,00
8,75
6,00
7,88
7,57
7,86
8,45
7,40
7,22
8,71
8,33
10,00
9,40
8,27
9,00
7,43
10,00
8,44
8,90
7,86
8,00
7,57
7,50
7,75
Vir: Interna dokumentacija
V poročilo so vključeni opravljeni izpiti do 30. 9. 2015.
V študijskem letu 2014/2015 je diplomiralo 11 izrednih študentov.
Za študente, ki zaključujejo študij je bil izveden seminar na temo »Kako pripraviti dispozicijo
za diplomsko nalogo - kako napisati dobro diplomsko nalogo z zagovorom«. Seminar je
izvedla predavateljica Ivana Domjan.
12
4.3.2 Program INFORMATIKA
4.3.2.1 Redni študij
V 1. letnik rednega študija je bilo vpisnih 46 študentov.
Predmetni izpiti so potekali v skladu z razpisanimi roki. Rezultati izpitov so razvidni iz tabele
5.
V 2. letnik napredujejo študenti, ki so uspešno opravili obveznosti modulov, predmetov in
praktičnega izobraževanja 1. letnika ovrednotenih z najmanj 45 KT, pri tem morajo v celoti
opraviti obveznosti iz vaj in praktičnega izobraževanja.
V 2. letnik je bilo prvič vpisanih 35 študentov in ponovno vpisanih 24 študentov. Skupaj je
bilo vpisanih v 2. letnik rednega študija v programu Informatika 59 študentov.
Rezultati izpitov so razvidni iz tabele 5.
Tabela 5: Rezultati izpitov po predmetih v programu Informatika – redni študij v
študijskem letu 2014/2015
Predmet
Operacijski sistemi I
Osnove zgradbe in delovanja računalniških
sistemov
Poslovno komuniciranje in vodenje
Praktično izobraževanje I
Programiranje I
Računalniške komunikacije in omrežja I
Računalništvo in informatika
Strokovna terminologija v tujem jeziku
Zbirke podatkov I
Ekonomika podjetja
Informacijski sistemi
Izdelava spletnih strani
Operacijski sistemi II
Praktično izobraževanje II
Programiranje II
Računalniške komunikacije in omrežja II
Razvoj programskih aplikacij
Varnost in zaščita
Vzdrževanje sistemske programske opreme
Zbirke podatkov II
Letnik
Prijav.
Pristop.
1.
39
36
Oprav. Povp. Oc.
29
7,34
1.
27
27
27
8,07
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
31
30
37
38
29
27
34
32
34
37
31
34
14
19
14
19
44
31
31
27
32
31
27
27
28
30
29
35
29
31
12
17
14
17
42
25
26
27
21
19
24
27
27
26
20
23
29
31
11
15
14
13
22
22
7,73
9,11
7,00
7,16
7,79
9,15
8,30
7,58
6,85
8,00
8,03
9,00
8,27
6,40
8,93
6,62
6,64
8,50
Vir: Interna dokumentacija.
V poročilo so vključeni opravljeni izpiti do 30. 9. 2015.
V študijskem letu 2014/2015 sta v programu Informatika diplomirala 2 redna študenta.
4.3.2.2 Izredni študij
V 1. letnik je bilo vpisanih 15 študentov.
13
V 2. letnik je bilo prvič vpisanih 14 študentov in ponovno so bili vpisani 3 študenti. Skupaj je
bilo vpisanih v 2. letnik izrednega študija v programu Informatika 18 študentov.
Izredni študenti so opravljali izpite v dveh izrednih rokih po predavanjih iz posameznih
predmetov in v rednih izpitnih rokih. Rezultati so razvidni iz tabele 6.
Tabela 6: Rezultati izpitov po predmetih za izredne študente v programu
Informatika v študijskem letu 2014/2015
Predmet
Operacijski sistemi I
Osnove zgradbe in delovanja računalniških
sistemov
Poslovno komuniciranje in vodenje
Praktično izobraževanje I
Programiranje I
Računalniške komunikacije in omrežja I
Računalništvo in informatika
Strokovna terminologija v tujem jeziku
Zbirke podatkov I
Ekonomika podjetja
Informacijski sistemi
Izdelava spletnih strani
Operacijski sistemi II
Praktično izobraževanje II
Programiranje II
Računalniške komunikacije in omrežja II
Razvoj programskih aplikacij
Varnost in zaščita
Vzdrževanje sistemske programske opreme
Zbirke podatkov II
Letnik
Prijav.
Pristop.
Oprav.
Povp.
Oc.
1.
1.
5
9
5
9
5
9
8,00
8,33
1.
1.
1.
1.
1.
1.
1.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
2.
11
6
8
10
9
8
13
12
10
6
10
7
4
8
5
9
12
10
10
6
7
7
8
8
9
12
7
5
10
6
4
7
5
9
10
9
10
6
6
6
7
8
8
10
7
4
10
6
4
3
5
6
8
9
8,50
9,33
7,83
8,17
9,57
9,88
9,00
7,60
7,71
8,25
8,00
8,83
7,00
7,67
9,00
7,83
7,88
8,89
Vir: Interna dokumentacija
V poročilo so vključeni opravljeni izpiti do 30. 9. 2015.
V študijskem letu 2014/2015 je diplomiralo 5 izrednih študentov v programu Informatika.
Za študente, ki zaključujejo študij je bil izveden seminar na temo »Kako pripraviti dispozicijo
za diplomsko nalogo - kako napisati dobro diplomsko nalogo z zagovorom«. Seminar je
izvedla predavateljica Ivana Domjan.
4.4
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE
V študijskem letu 2014/2015 smo izvajali praktično izobraževanje v 1. in 2. letniku programa
Ekonomist v obsegu 400 ur za vsak letnik rednega študija in v programu Informatika za
študente prvega letnika v obsegu 400 ur. Študentje so opravljali praktično izobraževanje v
14
rokih, določenih s študijskim koledarjem za študijsko leto 2014/2015 in z letnim delovnim
načrtom. Študenti so opravljali praktično izobraževanje v več kot 50 podjetjih in zavodih.
4.5
ŠPORTNE AKTIVNOSTI
Za študente smo izvajali športne aktivnosti v popoldanskem času, v obeh semestrih. Športne
aktivnosti smo izvajali izven rednega programa študija, kot nadstandardno storitev šole.
Udeležba je bila prostovoljna.
4.6
DRUGE AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV IN PREDAVATELJEV
ŠPIC – Študentsko podjetniški in inovacijski center (dr. Branko Škafar)
V študijskem letu 2014/2015 je v ŠPIC – u sodelovalo okrog 20 študentov Ekonomske šole
Murska Sobota, Višja strokovna šola.
V okviru ŠPIC – a smo izdali dve številki šolskega časopisa EKS (Ekonomska kratka
sporočila).
V jeseni 2014 je bila izvedena delavnica Kako pisati raziskovalno nalogo. Delavnice se je
udeležilo 9 študentov.
Študenti (člani ŠPIC-a) so izdelali dve raziskovalni nalogi.
ŠPIC je podelil na letni konferenci Pomurskega društva za kakovost, v mesecu novembru
2014, priznanja in praktične nagrade sponzorjev, za naj risbo (vrtci), naj spis (osnovne šole)
in naj poslovni načrt (srednje šole).
V mesecu maju 2015 smo organizirali mednarodni tabor katerega so se udeležili študenti
štirih višjih strokovnih šol (razen Murske Sobote še iz Celja, Novega mesta in Slovenj
Gradca) in študenti Ekonomske fakultet iz Zagreba. Tabor je bil tri dni. Rezultat tabora je
druženje in raziskovanje različnih področij, kar pa smo zapisali v Zborniku tabora.
Študenti so se v okviru ŠPIC – a v praksi učili dela na področju komerciale, oblikovanja s
pomočjo računalnika in pisanja različnih prispevkov in raziskav. Študentje so namreč sami
tržili reklamni prostor v časopisu EKS in Zborniku tabora. Pomembno delo je bilo tudi
oblikovanje časopisa in zbornika.
Za promocijo ŠPIC – a smo na tabor vabili novinarje. O delu Špica je bilo v medijih nekaj
objav.
Na osnovi sprejetega plana za študijsko leto 2014/2015 lahko ugotovimo, da je ŠPIC realiziral
svoj plan v celoti.
15
Vsekakor pa se poslanstvo ŠPIC – a uresničuje, saj imajo študenti boljšo možnost pridobljena
znanja (komerciala, računovodstvo, informatika…) na šoli, v praksi preveriti, spoznati možne
bodoče delodajalce, sodelovati na taboru, izdelovati raziskovalne naloge in biti ustvarjalni ter
inovativni.
POROČILO O IZOBRAŽEVANJU NA TERENU PRI PREDMETU POSLOVNI
PROCESI (predavatelj dr. Branko Škafar)
1. Pri predmetu Poslovni procesi smo se v četrtek, 23. 4. 2015 pri vajah, z rednimi
študenti 1. letnika programa Ekonomist, odpravili na teren. Namen izobraževanja na
terenu je bilo proučiti, kako v praksi potekajo poslovni procesi, o katerih so teoretična
spoznanja osvajali v učilnici, pri samem predmetu.
Tema izobraževanja na terenu je bila POSLOVNI PROCESI V PROIZVODNI
DEJAVNOSTI. Čas obiska je bil 90 minut.
Odpravili smo se v podjetje Megras, d.o.o., ki ima sedež v Murski Soboti. Podjetje
opravlja proizvodno dejavnost in sicer izdelujejo prirobnice.
Študenti so se podrobno seznanili s samim podjetjem, dejavnostmi, ki jih opravljajo ter
podrobneje seznanili s proizvodnim procesom izdelave prirobnic. Gospod Dragan
Mešič, lastnik in direktor omenjenega podjetja, je študentom predstavil omenjeni proces.
Med predstavitvijo procesa so študentje imeli priložnost spoznati določeno
dokumentacijo, stroje ter opremo in videli so samo izvedbo opravljanja omenjenega
poslovnega procesa. Prav tako so imeli možnost povprašati, če jih je kaj zanimalo na
omenjeno temo oziroma povprašati, kar bi jim pomagalo pri nalogi, ki jo morajo izdelati
na temo izobraževanja na terenu.
Pri predmetu POSLOVNI PROCESI smo se v četrtek, 7. 5. 2015, pri vajah, z rednimi
študenti 1. letnika programa Ekonomist odpravili na teren. Namen izobraževanja na
terenu je bilo proučiti kako v praksi potekajo poslovni procesi o katerih so teoretična
spoznanja osvajali v učilnici, pri samem predmetu.
Tema izobraževanja na terenu je bila POSLOVNI PROCESI V STORITVENI
DEJAVNOSTI. Čas obiska je bil 75 minut.
Odpravili smo se v podjetje Saubermacher&Komunala, d.o.o., ki ima sedež v Murski
Soboti. Podjetje opravlja storitveno dejavnost gospodarnega ravnanja z odpadki.
Študenti so se podrobno seznanili s samim podjetjem, dejavnostmi, ki jih opravljajo ter
podrobneje seznanili z dvema procesoma in sicer s procesom zbiranja in odvoza
16
odpadkov od gospodinjstev ter zbiranja in odvoza odpadkov od industrije in obrti.
Gospa Klaudija Šek Škafar, vodja prodaje v omenjenem podjetju, je študentom predstavila
oba omenjena procesa.
Med predstavitvijo procesov so študentje imeli priložnost povprašati, če jih je kaj
zanimalo na omenjeno temo oziroma povprašati kar bi jim pomagalo pri nalogi, ki jo
morajo izdelati na temo izobraževanja na terenu .
POROČILO O IZOBRAŽEVANJU NA TERENU PRI PREDMETU POSLOVNO
KOMUNICIRANJE (predavatelj dr. Branko Škafar)
Pri predmetu Poslovno komuniciranje in vodenje smo se v petek, 21. 11. 2014, pri vajah, z
rednimi študenti 1. letnika programa Informatika odpravili na teren. Namen izobraževanja
na terenu je bilo proučiti kako v praksi poteka poslovno komuniciranje, vodenje in
organiziranost podjetja, teme o katerih so teoretična spoznanja osvajali v učilnici, pri samem
predmetu.
Tema izobraževanja na terenu je bila POSLOVNI KOMUNICIRANJE, VODENJE IN
ORGANIZIRANOST. Čas obiska je bil 90 minut.
Odpravili smo se v podjetje InIn, d.o.o., ki ima sedež v Murski Soboti. Podjetje opravlja
dejavnost s področja Informatike.
Študenti so se podrobno seznanili s samim podjetjem, dejavnostmi, ki jih opravljajo ter
podrobneje seznanili z organiziranostjo, vodenjem in komuniciranjem v tej organizaciji.
Med predstavitvijo so študentje imeli priložnost spoznati določeno dokumentacijo, prostore,
opremo ter samo izvedbo opravljanja poslovnega procesa. Predstavitev vsebine sta predstavila
vodja komercialistov in vodja programerjev. Študenti so imeli možnost povprašati, če jih je
kaj zanimalo.
ORGANIZACIJA
DOGODKOV,
STROKOVNIH
PODJETIJ (predavateljica Natalija Klemenčič)
EKSKURZIJ,
OBISKOV
PREKMURJE
Redni in izredni študenti 2. letnika, program Ekonomist, modul Organizator poslovanja v
turizmu smo v soboto, 11.10.2014 izvedli proces izobraževanja na terenu. Spoznali in doživeli
smo nove in atraktivne turistične proizvode ter se seznanili z njihovim poslovanjem.
 Počitniško domačijo, čokoladnico, vinotoč in trgovinico PASSERO je študentom
predstavila gospa Jasmina Lipič.
 Gospod Boštjan Serec je študentom zelo obsežno predstavil turistični
proizvod Panonska vas v Tešanovcih.
 Pustolovski park Bukovniško jezero je študentom predstavil gospod Kristjan
Magdič in sicer vse od ideje do produkta.
17
RRA MURA
Študenti so se pri predmetu POT udeležili delavnice Oblikovanje skupnih produktov na temo
pristni okusi, ki je potekala v sredo, 22.10.2014, v podjetju KODILA v Markišavcih. Študenti
so na tej delavnici imeli edinstveno možnost sodelovati s različnimi turističnimi ponudniki iz
celotnega Pomurja. Delavnica je bila ena v nizu več delavnic, ki so se izvajale z namenom
oblikovanja Strategije turizma v Pomurju.
GORIŠKA REGIJA
Pri predmetu poslovanje v turizmu smo se redni in izredni študenti 2. letnika odpravili na
strokovno ekskurzijo v Goriško regijo.
Že v času izvedbe predavanj in vaj smo študentje proučili turistično regijo, turistične
znamenitosti, načrtovali vsebino strokovne ekskurzije, delali finančne kalkulacije, upoštevali
časovne dimenzije in že na ta način praktično spoznavali poslovanje v turizmu. Strokovno
ekskurzijo smo realizirali v soboto, 13.12.2014;
 Najprej smo spoznali delovanje in poslovanje največjega igralniško-zabaviščnega
centra v Evropi Hotel Perla, Casino & Hotel, HIT d.d. Nova Gorica.
 Razgledni stolp v Gonjačah nas je očaral s svojo prostranostjo in razsežnostjo našega
pogleda.
 Vasica Šmartno je bila dober primer medsebojnega povezovanja v lokalnem okolju
med zasebnim, javnim in civilnim sektorjem.
 Na gradu Dobrovo smo okušali kulinariko Goriške, pri tem pa spoznali, kako pestra in
raznolika je Slovenija v svoji gastronomiji.
Izkušnje, ki smo jih pridobili ob pripravi in izvedbi strokovne ekskurzije so neprecenljive.
»MYSTERY SHOPPING«
BTC City Murska Sobota in MAXIMUX sta nakupovalni središči, ki skrbita za
zadovoljstvo in dobro počutje različnih ciljnih skupin kupcev oziroma odjemalcev. Študenti 2.
letnika programa Ekonomist, so v petek, 19.12.2014, pri predmetu PRODAJA izvedli
»mystery shopping«. Študenti so izvajali in proučevali prodajno-nakupne odnose in izvajali
tako imenovan »mystery shopping«.
SEJEM ALPE-ADRIA: Turizem in prosti čas
Pri predmetu Oblikovanje turističnih proizvodov, ki ga poslušajo redni študenti programa
Ekonomist, Organizator poslovanja v turizmu, smo v petek, 30.01.2015 izvedli izobraževanje
na terenu. Zaradi organizacijskih omejitev, smo izvedli le obisk Sejma Alpe Adrija, Turizem
in prosti čas in si ogledali:
 Ponudbo slovenskih turističnih agencij – posebni sejemski popusti
 Slovenija, Hrvaška, Srbija, Madžarska, Italija, Tunizija, Nepal, Indija
 Ljubljana v rimski preobleki Emone
 Lokalne dobrote: vino in kulinarika
18
 Sladkovodni in morski ribolov
 Pohodništvo, tek
PROJEKT INOVATIVNOST V ORGANIZACIJI ZVEZDA TURIZEM d.o.o.
Pri predmetu Oblikovanje turističnih proizvodov so bili študenti vključeni v PROJEKT
INOVATIVNOST V ORGANIZACIJI ZVEZDA TURIZEM d.o.o.
V projektu so sodelovali zaposleni organizacije Zvezda turizem d.o.o. pod mentorstvom
gospoda Tomislava Kneza in študenti Višje strokovne šole, Ekonomske šole Murska Sobota,
pod mentorstvom gospe Natalije Klemenčič.
Projekt je potekal od 07.01.2015 in se je zaključil 17.03.2015. Namen projekta je bil
zagotoviti študentom možnost razvijanja sposobnosti, znanj in kompetenc na praktičnih
primerih v realnem poslovnem življenju. Prav tako je bil namen projekta zagotoviti inovativne
ideje, ki jih bo organizacija Zvezda Turizem, d.o.o. dejansko lahko realizirala.
POTEK PRODAJE IN POSLOVNA KORESPONDENCA
Študenti 2. letnika so pri predmetu prodaja izvedli terenske vaje. V četrtek, 26.02.2015 so v
podjetju Korošak d.o.o. bili seznanjeni s potekom prodaje, ki jo v tem podjetju izvajajo
družinski člani podjetja, predvsem pa direktor Miran Korošak. Hčerka Miša Korošak
(študentka) nam je predstavila vse faze v procesu prodaje, gospa Korošak pa nam predstavila
še poslovno korespondenco. Izvedba na terenu je bila z vidika članov podjetja in z vidika
udeleženih študentov pohvalno sprejeta. Tovrstnega sodelovanja bi po mnenju udeležencev
moralo biti še več.
POROČILO O STROKOVNI EKSKURZIJI IN OBISKU ZAVODA PRI PREDMETU
ERGONOMIJA IN VARSTVO PRI DELU (študenti 2. letnik program Ekonomist)
1. V četrtek, 16. 10. 2014 smo se študenti 2. letnika smer ekonomist v sklopu predmeta
Ergonomija in varstvo pri delu odpravili na ekskurzijo v Slovenj Gradec. Tam nas je
pričakala naša predavateljica, ki nas je najprej pospremila do Srednje in višje ekonomske
šole v Slovenj Gradcu.
Na šoli nas je sprejel ravnatelj mag. Samo Kramer, ki nam je zaželel dobrodošlico. Po
krajšem ogledu šole smo se spoznali s študenti višje šole. Najprej smo prisluhnili njihovi
predstavitvi Slovenj Gradca, nato smo pa še mi predstavili Mursko Soboto. Po končanih
predstavitvah smo se skupaj odpravili do bližnjega podjetja Johnson Controls Slovenj
Gradec, ki se ukvarja z proizvodnjo izdelkov za avtomobilsko in pohištveno industrijo iz
plastičnih mas. Po prihodu nas je sprejel gospod Benjamin Kocjančič, vodja Službe za
varnost pri delu in nam na kratko opisal temelje zaščite in varstva pri delu.
Sledil je ogled po oddelkih v proizvodnji, kjer smo videli kako nastajajo posamezni
izdelki, kot so npr. avtomobilski sedeži in vzglavniki. Ko smo z ogledom proizvodnje
končali, smo imeli čas za malico in kavo. Na koncu je sledil ogled rojstne hiše skladatelja
Huga Wolfa, ki je preoblikovana v muzej. Spoznali smo njegovo življenje in dela, ki jih
je napisal.
19
V torek, 28. 10. 2014, smo se študenti 2. letnika smer ekonomist v sklopu predmeta
Ergonomija in varstvo pri delu po predavanjih odpeljali do Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije v Murski Soboti. Tam smo na pobudo gospoda Kristjana Vučaka,
strokovnega delavca za varstvo pri delu in predavatelja, sodelovali pri njihovi evakuacijski
vaji.
POROČILO O IZVEDENIH STROKOVNIH OGLEDIH IN VABLJENIH
PREDAVANJIH ZA ŠTUDENTE
2. LETNIKA REDNEGA ŠTUDIJA PRI
PREDMETU EKOLOGIJA (predavateljica mag. Neva Malek)
NEVARNI AZBEST V OKOLJU
V zadnjem tednu januarja so redni študenti 2. letnika, smer ekonomist, pri predmetu ekologija
poslušali strokovno predavanje o nevarnostih azbesta v okolju. Predavala je ga. Majda Pohar,
dr. med., spec. higiene iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Murska Sobota.
Na začetku je ga. Poharjeva predstavila azbest. Azbest so mineralna vlakna, nevidna prostemu
očesu, ki v telo pridejo z vdihanim zrakom. Uvrščen je v 1. skupino kancerogenih snovi, kar
pomeni, da je dokazano, da povzroča rakava obolenja. Znanih je več kot 3000 izdelkov iz
azbesta, saj je odličen toplotni in zvočni izolator, negorljiv, odporen na vlago in korozijo …
Čeprav je proizvodnja in trženje azbestnih izdelkov v Sloveniji, Evropski uniji in mnogih
drugih državah že nekaj časa prepovedana, je še danes v uporabi kar nekaj izdelkov, ki
vsebujejo azbest, saj je življenjska doba teh izdelkov 30 let ali več. Tipičen primer so strešne
kritine, za katere velja ocena, da pokrivajo še okoli 30 % slovenskih hiš, pri čemer je ta
odstotek v Pomurju še nekoliko višji.
Na koncu so bile podane informacije za pravilno odstranjevanje azbestnih strešnih kritin in
osebno varovalno opremo pri tem delu, kakor tudi kje poiskati pooblaščene izvajalce za
odstranjevanje azbestnih strešnih kritin, načinom prijave v primeru odkritja nedovoljenega
ravnanja z azbestom (skladiščenje, črna odlagališča …).
STROKOVNI OGLED BIOPLINARNE JEZERA
V okviru seminarskih vaj pri predmetu ekologija je bil študentom omogočen strokovni ogled
bioplinarne Jezera. Jezera je ena od treh bioplinarn, ki jih ima v lasti in upravlja Skupina
Panvita (ostali dve sta Nemščak in Motvarjevci).
20
Vhodne surovine za proizvodnjo bioplina so zagotovljene znotraj Skupine Panvita (gnojevka
iz farme prašičev, energetske rastline). V procesu fermentacije nastali bioplin se vodi v
kogeneracijsko enoto (soproizvodnja električne energije in toplote) z močjo 1 MW.
Proizvedeno električno energijo prodajajo, s proizvedeno toploto pa ogrevajo bližnje naselje
hiš in bolnišnico v Rakičanu. Substrat, ki ostane po zaključeni fermentaciji, se predela in
uporabi na kmetijskih površinah.
Študentom je bil ob strokovni razlagi omogočen ogled celotne bioplinarne, računalniško
vodenje in nadzor celotnega procesa, kogeneracijska enota …
STROKOVNI OGLED ENERGETSKEGA KROGA V CMUREKU
V marcu 2015 smo se s študenti 2. letnika, programa ekonomist, odpravili v Cmurek (po
nemško Mureck). Strokovni ogled je vsebinsko povezal tri predmete: ekologijo, trženje in
angleščino.
Strokovno vodenje naše skupine je prevzel gospod Karl Totter, ki je v »daljnem« letu 1985,
skupaj z nekaj somišljeniki začel projekt in ga v kasnejših letih tudi uspešno vodil. Idejo
energetske samooskrbe je bilo najprej potrebno uspešno tržiti med prebivalci občine, jih
motivirati in prepričati, da so že v 90-tih letih prepoznali prihodnost oskrbe z okolju
prijaznejšimi viri energije in tudi finančno pristopili k projektu.
Danes je Cmurek odličen primer energetske samooskrbe, v katerem delujejo po načelih
trajnostnega razvoja, kar pomeni, da poskušajo v največji možni meri zmanjševati vplive na
okolje, k čemer sodi tudi zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida.
Ogled se je pričel s Power Point predstavitvijo kraja, oskrbovanja z energijo in toploto. Iz
predavalnice smo se napotili na ogled proizvodnje bioplina, fotovoltaike in proizvodnje
toplote na lesno biomaso. V sklopu ogleda smo imeli priložnost videti tudi rastlinjak, katerega
streho v celoti pokrivajo sončne celice.
PROJEKTNE NALOGE NA TEMO OGLJIČNEGA ODTISA
Obveznost študentov pri predmetu je tudi izdelava in predstavitev projektne naloge. Študenti
so bili pri delu razdeljeni v skupine. Po preučitvi teoretičnih izhodišč (toplogredni plini,
globalno segrevanje, koncept ogljičnega odtisa …) so prešli na praktični del naloge. Izračun
ogljičnega odtisa so aplicirali na domačem gospodinjstvu, ker so tako lažje prišli do podatkov:
poraba goriva za prevoz, poraba električne energije, poraba energije in energentov za
ogrevanje. Metodološko je tak izračun popolnoma enak izračunu ogljičnega odtisa za
storitvene organizacije/podjetja.
21
Na osnovi rezultatov so definirali kritična mesta: dejavnosti, aktivnosti itd. zaradi katerih
prihaja do največjih emisij, določili področja možnih znižanj in le-ta tudi finančno ovrednotili
na nivoju letne ravni.
Vse naloge so na koncu bile tudi javno predstavljene.
ORGANIZACIJA
DOGODKOV,
STROKOVNIH
PODJETIJ (predavatelj dr. Renato Lukač)
EKSKURZIJ,
OBISKOV
FESTIVAL FRiSK 2014 ZA ŠTUDENTE INFORMATIKE
S študenti informatike smo obiskali Festival računalništva in sodobnih komunikacij FRiSK
2014. Rdeča nit festivala je bilo množični financiranje in startup podjetništvo. Podjetja so
predstavila svoje uspešne projekte, govora pa je bilo tudi o neuspehu v poslu. Izpostavljene so
bile izjemne priložnosti, ki jih nudi Kickstart.
V praktičnih delavnicah so se udeleženci urili v zajemanju in obdelavi digitalne fotografije ter
o učinkovitem komuniciranju na Facebooku. Tudi varni rabi interneta je bilo namenjena
pozornost.
POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH v študijskem letu 2014/2015
(predavateljica mag. Vesna Svenšek)
Študentje modula Tehnični komercialist in Organizator poslovanja Podjetništvo in trženje so
pri predmetu Nabava 6. 1.2015 obiskali podjetje Arcont d.d. Gornja Radgona. Izobraževanja
na terenu so se udeležili vsi študentje.
Namen obiska podjetja:
Predstavitev podjetja in dela v nabavni službi
Ogled nabavnega oddelka in seznanitev s splošnim potekom dela
Ogled podjetja.
POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH
(PREDAVATELJICA BETINA PODGAJSKI)
v
študijskem
letu
2014/2015
SODELOVANJE Z ZUNANJIM OKOLJEM
S študenti 2. letnikov izobraževalnega programa ekonomist smo pri predmetu
PODJETNIŠTVO med predavanji v študijskem letu 2014/2015 tradicionalno obiskali sledeča
podjetja. Izvajalca: Betina Podgajski, Mihael Feher.
1. Udeležba na delavnici v organizaciji NKBM na tematiko: pridobivanje evropskih
projektov in sredstev EU, ki je bila namenjena pomurskim podjetnikom (identifikacija:
razpisi, nepovratna sredstva; priprava: prijava, izpolnjevanje, napake; vodenje evropskih
projektov). Dne: 20. oktober 2014.
22
2. Obisk, predstavitev in vodeni ogled podjetja Roto, d. o. o. iz Černelavec pod vodstvom
direktorja g. Štefana Pavlinjeka (razgovor s podjetnikom – lastnikom podjetja;
predstavitev podjetja, organizacije dela, notranjega podjetništva, inovativnost, poslovne
priložnosti, poslovni načrt). Skupino ROTO predstavlja 10 družb s proizvodnjo v štirih
evropskih državah. Družba je v zasebni lasti (družinsko podjetje) in že preko 35 let
prisotna na domačem in tujem tržišču kot uspešen proizvajalec izdelkov iz plastičnih mas.
Dne: 3. december 2014.
3. Udeležba na festivalu FRISK na predavanjih povezanih z množičnim financiranjem na
platformi Kickstarter. Študentje so bili udeleženi na predstavitvi ustanoviteljev dveh
slovenskih start-up podjetij, ki sta imeli različne izkušnje s tovrstnim pridobivanjem
finančnih sredstev: CHIPOLO - nikoli več ne boste izgubili svojih ključev, OIVO
polnilec za telefon. Dne: 5. decembra 2014.
Obisk, predstavitev in vodeni ogled podjetja Paradajz, d. o. o. (blagovna znamka
LUŠT) iz Renkovec pod vodstvom solastnika podjetja (razgovor s podjetnikom –
solastnikom podjetja; predstavitev podjetja, organizacije dela, vloga in pomen
blagovne znamke LUŠT za podjetje, inovativnost, poslovne priložnosti, poslovni
načrt, pridobivanje trgov, ponudba izdelkov, rast in razvoj podjetja). Dne: 7.
januarja 2015.
POROČILO O MEDNARODNI DEJAVNOSTI NA EŠ MURSKA SOBOTA, VIŠJI
STROKOVNI ŠOLI (predavateljica Erna Vöröš)
Jeseni 2014 je VSŠ začela sodelovati v novem dvoletnem evropskem projektu v okviru
programa Erasmus+. Projekt se imenuje „Key Skills for European Union Hotel Staff” in
spada pod ključni ukrep 2 (KA2), pri čemer gre za sodelovanje za inovacije in izmenjavo
dobrih praks. Ključni ukrep 2 omogoča projektno sodelovanje z namenom dviga ravni
kakovosti poučevanja, usposabljanja, učenja in mladinskega dela, modernizacije institucij in
inovacije družbe. Cilj projekta je ustvarjanje in oblikovanje materiala, ki bo nudil hotelskemu
osebju, pripravnikom in študentom zelo širok izbor odgovorov na vprašanja in prošenj gostov
v 12 jezikih – na hotelski recepciji, v hotelski restavraciji, kavarnah in barih in prav tako v
drugih delih hotela. V širšem pogledu bo vse to enako dragoceno za vsakogar, ki dela na
področju turizma in s tujimi obiskovalci. Projekt tudi hotelskemu vodstvu ponuja ideje in
material v 12 jezikih (angleščina, italijanščina, hrvaščina, latvijščina, slovenščina,
romunščina, madžarščina, nemščina, francoščina, ruščina, španščina, grščina), ki jim bo
omogočal, da skupini turistov priskrbijo informacije, da opravijo predstavitve, da promovirajo
hotel, da pomagajo pri zaposlovanju osebja, da izboljšajo mednarodno sodelovanje in da
vodijo hotel in osebje bolj učinkovito. Projekt bo tudi vir dragocenih vpogledov v kulturne
razlike med različnimi evropskimi državami in ključnimi državami izven Evrope, od koder
prihajajo turisti, s poglobljenim svetovanjem o tem, kaj lahko naredimo in rečemo in česa se
naj izogibamo, ko delamo in govorimo, v različnih državah in v različnih kontekstih in ko
govorimo s tujci. Prvi del projekta se bo osredotočil na oblikovanje materiala za
poučevanje/učenje za učenje strokovnega jezika v gostinski industriji (A2/B1 raven) v 12
23
jezikih. Drugi del projekta se bo osredotočil na ustvarjanje 6 poglobljenih modulov za učenje
angleškega jezika (B2/C1 raven), povezanih z delom v turistični in gostinski industriji.
V projektu sodelujejo Turistička i ugostiteljska škola Dubrovnik (Hrvaška), ki je nosilka
projekta, IPSSA Nino Bergese (Italija), Turiba University (Latvija), Universitatea Sapientia
din Cluj-Napoca (Romunija), Ekonomska šola Murska Sobota, VSŠ (Slovenija) in Primrose
Publishing (Velika Britanija).
Uvodno srečanje je bilo jeseni 2014 v Dubrovniku. Drugo delovno srečanje je bilo aprila 2015
v Romuniji. Naslednje srečanje bo septembra 2015 v Latviji.
Doslej je bila vzpostavljena e-platforma za učenje, ki jo oblikuje in vzdržuje EŠ Murska
Sobota VSŠ, mobilna aplikacija za pameten telefon in računalniški programi z uporabnimi
frazami za delo v turizmu.
Aprila 2015 se je referentka Mateja Bačič v okviru programa Erasmus+ udeležila mobilnosti
oz. usposabljanja na Vyšší odborná škola,Střední průmyslováškola a Obchodní akademie, v
Čáslavu na Češkem.
Aprila 2015 smo na EŠ Murska Sobota, VSŠ, gostili predavatelje in osebje iz İstanbul
Kavram Vocational College iz Turčije, ki so v okviru programa Erasmus+ opravljali
mobilnost z namenom usposabljanja in poučevanja. Predavateljici sta študentom informatike
predstavili gospodarstvo in gospodarske trende v Turčiji. Osebje se je usposabljajo v referatu.
Od aprila do junija 2015 je študentka informatike Dea Omerbegović v Španiji opravljala
mobilnost z namenom prakse v okviru programa Erasmus+.
POROČILO
O
IZVAJANJU
AKTIVNOSTI
V
OKVIRU
VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA TVU2015 (predavateljica Alenka Kolenko)
TEDNA
V okviru Tedna vseživljenjskega učenja sem izvedla predavanja na temo Poslovna
korespondenca v nemškem jeziku. Termini so bili: 16.05., 21.05., 23.05. in 28.05.2015.
Srečanja ob četrtkih so trajala od 16.- 18. ure, ob sobotah pa od 9. - 11. ure.
Predavanj so se udeležili študenti EPF Maribor, Zdravstvene fakultete Ljubljana, 3 delavci
podjetja MERE OKNA iz Turnišča, zaposleni z NLB Murska Sobota, študentka Ekonomske
šole Murska Sobota,VSŠ ter dijakinja/maturantka Ekonomska šole Murska Sobota.
Za poslušalce sem pripravila gradivo za aktivno sodelovanje na predavanjih in z njimi izvajala
delavnica na osnovi praktičnih avtentičnih primerov. Slike z delavnic bodo objavljene na
spletni strani VSŠ.
Vsak sodelujoči je dobil ob zaključku potrdilo o udeležbi na TVU 2015.
4.7
ZDRAVNIŠKI PREGLEDI ZA ŠTUDENTE
24
V preteklem študijskem letu smo v dogovoru z Zdravstvenim domom Murska Sobota – šolski
dispanzer, za redne študente 1. letnika organizirali sistematični zdravniški pregled, ki se ga je
udeležilo 75 % študentov. Njihovo zdravstveno stanje je dobro.
4.8
DELO PREDAVATELJSKEGA
STROKOVNIH AKTIVOV
ZBORA,
ŠTUDIJSKE
KOMISIJE
IN
Predavateljski zbor
Predavateljski zbor se je sestajal na rednih sejah in obravnaval vprašanja, ki so v njegovi
pristojnosti.
Študijska komisija
POROČILO O DELU ŠTUDIJSKE KOMISIJE 2014/2015 EŠ MS Višje strokovne šole
Študijska komisija Ekonomske šole Murska Sobota, Višje strokovne šole v zasedbi:
predsednik Študijske komisije, Ekonomske šole Murska Sobota, Višje strokovne šole Jože
Flegar, člani Bojan Mlinarič, Robert Malačič, Betina Podgajski je v študijskem letu
2014/2015 do 31. avgusta 20151 na osmih sejah obravnavala prispele vloge študentov. V
skladu s poslanstvom EŠ MS Študijska komisija Višje strokovne šole pri svojem delu sledi k
odličnosti ter zagotavljanju s pravili in smernicami določenih pravic študentom rednega in
izrednega študija Višje strokovne šole za študijska programa: Ekonomist in Informatika. Pri
tem sodeluje s študenti, vodstvom, Strateškim svetom in Komisijo za zagotavljanje kakovosti.
Študijska komisija EŠ MS, Višje strokovne šole obravnava vprašanja v zvezi z/s:
1. Vpisom in napredovanjem študentov.
2. Obravnavanjem predlogov za prilagajanje in posodabljanje študijskega programa.
3. Priznavanjem izpitov opravljenih na drugih šolah.
4. Priznavanjem praktičnega izobraževanja.
5. Potrjevanjem naslova in teme diplomske naloge.
6. Ponovnim obiskovanjem letnika.
7. Sodeluje z ravnateljem višje strokovne šole, direktorjem zavoda, študenti oz.
njihovimi predstavniki in strokovnimi delavci šole.
8. Opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti predavateljski zbor.
ŠK EŠ MS, Višje strokovne šole je v študijskem letu 2014/2015 opravila sledeče delovne
naloge: pregledala pravila za člane ŠK, navodila in obrazce za študente za priznavanje izpitov
v e-obliki, pregledala obstoječa merila za postopek priznavanja, potrjevala teme in naslove
diplomskih nalog rednih in izrednih študentov v študijskih programih Ekonomist in
Informatika, podaljševala teme in naslove diplomskih nalog rednih in izrednih študentov v
študijskih programih Ekonomist in Informatika, pregledala diplomske naloge v programu
Ekonomist in Informatika pred postopkom za oddajo, izbrala najboljšega študent(a/tko),
priznavala statuse študentom, svetovala študentom, obravnavala in pregledala prispele
Študijska komisija Ekonomske šole Murska Sobota, Višje strokovne šole v študijskem letu 2014/2015 načrtuje
(do konca septembra 2015) izvesti še vsaj 1 do 2 seji.
1
25
prošnje študentov, svetovala študentom, arhivirala vloge študentov, vodila evidence, izdelala
zapisnike sej, sodelovala s predavateljskim zborom in vodstvom šole, strokovnimi delavci
šole in drugo. ŠK, VSŠ je v študijskem letu 2014/2015 do 31. avgusta 2015 študentom
študijskih programov Ekonomist in Informatika izdala 225 sklepov.
Seje ŠK so potekale v mesecu oktobru, novembru in decembru 2014, februarju, aprilu, juniju,
juliju 2015. Izdanih je bilo skupno 225 sklepov. Od tega v študijskem programu:
 Ekonomist 110 sklepov (redni študentje: 51, izredni študentje 59 sklepov),
 Informatika 115 sklepov (redni študentje: 29, izredni študentje: 86 sklepov).
Podrobna členitev izdanih sklepov po namenu izdaje je razvidna iz Priloge1.
Ugotovitve in predlogi ŠK, Višje strokovne šole:
 ŠK pri svojem delu sledi doseganju odličnosti. Tudi v študijskem letu 2014/2015 ŠK,
Višje strokovne šole ugotavlja, da ima največ težav pri potrjevanju tem in naslovov
diplomskih nalog študentom študijskega programa Informatika, ki pri izdelavi ne
upoštevajo pravil določenih v Informatorju za tekoče študijsko leto. ŠK predlaga, da se
mentorje študentom pri izdelavi diplomskih nalog v študijskem programu Informatika
dodatno seznani s tovrstnimi pravili določenimi v Informatorju.
Poročilo zapisala
Mag. Betina Podgajski, dav. prav., univ. dipl. ekon.
Priloga 1 Poročilo o delu ŠK EŠ MS, VSŠ za študijsko leto 2014/2015 na dan 31. 08. 2015
26
Priloga 1: POROČILO O DELU ŠTUDIJSKE KOMISIJE 2014/2015, EŠ MS, Višje strokovne šole na dan 31. 08. 20152
Študijski program:
Študijski program:
Dru SKUPNO
SEJA/
-go OBRAVN
datum
EKONOMIST
Prošnje študentov
za priznavanje
izpitov
1. seja
21.10.2014
2. seja
18.11.2014
3. seja
16.12.2014
4. seja
20.02.2015
5. seja
09.04.2015
6. seja
02.06.2015
7. seja
16.06.2015
8. seja
30.06.2015
9. seja
08.07.2015
SKUPAJ
2
Teme
diplomskih
nalog
R
I
SK
AVANO
ŠTEVILO
PROŠENJ
ŠTUDENTOV
INFORMATIKA
Podaljševanje
tem DN
SK
I
Sk
42
3
1
4
0
0
0
46
8
64
72
0
2
2
0
0 0
74
0
120
0
6
6
2
4
6
0
0
0
12
1
1
2
0
1
1
0
0 0
3
0
15
0
0
0
3
1
4
0
1
1
5
3
1
4
1
0
1
0
0 0
5
0
10
0
4
4
3
1
4
0
0
0
8
4
4
8
2
0
2
0
0 0
10
0
18
10
0
10
5
3
8
1
0
1
19
5
6
11
1
0
1
0
0 0
12
0
31
0
2
2
0
0
0
0
0
0
2
0
0
0
0
0
0
0
0 0
0
0
2
0
0
0
2
0
2
1
0
1
3
0
0
0
2
6
8
1
0 1
9
0
12
0
1
1
6
3
9
2
0
2
12
0
0
0
1
1
2
0
0 0
2
0
14
0
1
1
0
1
1
0
1
1
3
0
0
0
0
0
0
0
0 0
0
0
3
14
38
4
2
6
110
21
76
97
7
10
17
R
1
I
SK
proše
nj
29
24
R
Podaljševanje
tem DN
I
66
SK
izpitov
Teme
diplomskih
nalog
R
I
Sk
13
43
I
proše
nj
Prošnje študentov
za priznavanje
R
23
R
SK
0
Sk
1
115
Študijska komisija Ekonomske šole Murska Sobota, Višje strokovne šole v študijskem letu 2014/2015 načrtuje (do konca septembra 2015) izvesti še vsaj 1 do 2 seji.
27
225
Predlagali smo predavateljskemu zboru in ravnatelju šole najboljšo študentko/ najboljšega
študenta za nagrado ob podelitvi diplom.
 Nudili strokovno pomoč študentom in zainteresiranim.
Strokovni aktivi
Strokovni aktivi po predmetnih področjih so razpravljali o kreativnih predlogih za izboljšanje
pedagoškega procesa in strokovnem delu ter sprejeli enotne kriterije ocenjevanja.
4.9
KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI NA
EKONOMSKI ŠOLI MURSKA SOBOTA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI V
ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015
Pregled del Komisije za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti:
v mesecu septembru 2014 je bilo na seji Komisije za kakovost potrjeno Poročilo o delu
komisije za študijsko leto 2013/14, sprejet je bil plan dela Komisije za ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti za študijsko leto 2014/15 v katerem so bile navedene aktivnosti, ki so
se v omenjenem študijskem letu izvajale. Do junija so tekle v skladu s planom.
V mesecu oktobru in novembru 2014 je komisija sodelovala pri izdelavi samoevalvacijskega
poročila šole.
Komisija je spremljala predloge zainteresiranih strani in predlagala vodstvu šole predloge za
izboljšanje (stalne izboljšave) – vir so bile notranja presoja, zbrani predlogi v skrinjici
predlogov, ustno zbrani predlogi članov komisije in drugih, pripombe, zbrani predlogi pri
anketiranju in izboljševanje tistega kar je bilo pri anketiranju slabše ocenjeno oz. ne dosega
postavljenih ciljev (kazalniki).
Komisija je sodelovala pri anketiranju zainteresiranih strani in obravnavi rezultatov (marecjunij 2015 – vsi člani komisije).
Izvedena je bila notranja presoja sistema vodenja kakovosti ( junij 2015).
V mesecu juniju je bila 29. seja komisije. Sprejeto je bilo, da se pripravi enotni obrazec za
Akcijski načrt in se v začetku septembra 2015 pristopi k samoocenjevanju po Modelu
odličnosti v VSŠ. V kolikor bo ocena več kot 50 točk se VSŠ, do konca meseca septembra
2015, prijavi na razpis za Diplomo odličnosti v VSŠ. Vlogo izdelajo člani komisije skupaj z
ravnateljem šole dr. Beno Klemenčičem.
28
V mesecu septembru 2015 je predvidena naslednja seja komisije s predvideno sledečim
dnevnim redom: pregled dela komisije v študijskem letu 2014/15 in plan dela komisije v
študijskem letu 2015/16.
Pripravil: dr. Branko Škafar, predsednik komisije za kakovost
4.10 STRATEŠKI SVET
Strateški svet je v študijskem letu imel dve seji, od tega eno korespondenčno. Obravnavane
teme in sprejeti sklepi so se nanašali na Poročilo o delu v študijskem letu 2013/2014, potrditvi
predloga Letnega delovnega načrta 2014/15, Finančno poročilo in finančni plan, razpis
razpisnih mest.
Sklepi vsej sej so bili realizirani. Predsednik komisije Mihael Feher, se je v skladu s predpisi
udeleževal sej sveta zavoda, kjer je predstavil sklepe strateškega sveta.
4.11 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PREDAVATELJEV
Predavatelji so se udeležili strokovnih izpopolnjevanj predvidenih z letnim delovnih načrtom.
in planom strokovnega izpopolnjevanja. Predavatelji so do 15. 10. 2014 oddali predloge
individualnega in strokovnega izpopolnjevanja, ki so bili vsi sprejeti.
4.12 TUTORSTVO
POROČILO O TUTORSTVU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2014/2015
V študijskem letu 2014/2015 so bili imenovani naslednji tutorji: Erna Vöroš, Alenka Kolenko,
Bojan Mlinarič, Jože Flegar, Robert Malačič in mag. Neva Malek.
Študenti 1. letnika rednega študija so na uvodnem predavanju dobili tudi zloženko (avtorica
zloženke je bivša študentka Višje strokovne šole), preko katere so se lahko informirali o
tutorstvu in tutorjih-predavateljih v tekočem študijskem letu.
Tudi v tem študijskem letu smo imeli spletno stran, preko katere so se študenti lahko
informirali na splošno o tutorstvu in o tem kdo je tutor posamezni skupini študentov. Na
spletno stran je bil naložen tudi priročnik z nasveti kako učinkovito pristopiti k študiju in
seznamom literature, s področja učinkovitejšega študija, načrtovanja študijskih obveznosti itd.
Konec študijskega leta je bilo ponovno preko anketiranja izpeljano tudi merjenje pričakovanj
in zadovoljstva s tutorskim sistemom med študenti rednega in izrednega študija. Rezultati za
tekoče študijsko leto in primerjava s prejšnjimi leti je na koncu tega poročila.
29
Tutorji-predavatelji smo uspešnost študentov spremljali po posameznih izpitnih obdobjih in v
mnogih primerih tudi vzpostavili osebni stik ali stik po elektronski pošti, da bi pomagali
študentom, katerih študijski rezultati niso bili vzpodbudni.
Opravljenih je bilo tudi nekaj osebnih razgovorov, ne samo zaradi študijske (ne)uspešnosti,
temveč zaradi drugih problemov, ki so se pojavljali.
Posebna skrb se je posvetila študentom 2. letnika, ki so izrazili željo, da v oktobru nadaljujejo
z visokošolskim strokovnim študijem (pravočasno opravljanje vseh obveznosti, izdelava
diplome …).
TUTORSTVO – REZULTATI IN ANALIZA ANKETIRANJA ŠTUDENTOV
Čas anketiranja: konec študijskega leta, pomlad 2015
Anketirane skupine: redni in izredni študenti programa ekonomist in informatika
ŠTEVILO ANKETIRANIH
Tabela 1: Podatki o številu anketiranih
Skupina
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-2010
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-2010
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-2010
Število
Število pravilno
anketiranih
izpolnjenih anket
1. LETNIK – redni
42
42
50
44
64
44
74
59
49
22
35
*
1. LETNIK - izredni
14
14
18
16
12
8
25
20
36
17
**
**
2. LETNIK - redni
32
32
65
58
45
36
20
16
28
21
30
*
30
Število napačno
izpolnjenih anket
/
6
20
15
27
*
/
2
4
5
19
**
/
7
9
4
7
*
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-2010
* Ni podatka.
** Niso bili anketirani.
2. LETNIK - izredni
17
17
21
18
26
24
29
23
25
23
16
*
/
3
2
6
2
*
UGOTOVITVE
 Zaradi izvedbe spletnega anketiranja v študijskem letu 2014/2015 ni bilo nepravilno
izpolnjenih anketnih vprašalnikov.
DOJEMANJE TUTORSTVA
Tabela 2: Struktura dojemanja tutorstva s strani študentov
Leto
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-10
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-10
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-10
2014-15
2013-14
1. L
1. L
2. L
2. L
redni
izredni
redni
izredni
Pomoč študentom s strani TP ali TŠ
88 %
82 %
80 %
100 %
91 %
81 %
81 %
100 %
75 %
100 %
78 %
83 %
66 %
70 %
69 %
74 %
86 %
59 %
57 %
78 %
86 %
*
77 %
69 %
Vzdrževanje medsebojnih odnosov med predavatelji in študenti
0%
0%
2%
0%
0%
0%
3%
0%
2%
0%
8%
0%
3%
5%
0%
0%
5%
18 %
0%
0%
0%
*
23 %
19 %
Nadzorovanje študentov s strani predavateljev in vodstva šole
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
0%
5%
0%
0%
*
0%
0%
Vsakega nekaj od zgornjih treh možnosti
10 %
18 %
15 %
0%
9%
19 %
16 %
0%
31
Vsi
87 %
88 %
79 %
69 %
71 %
79 %
1%
1%
4%
3%
5%
4%
0%
0%
0%
0%
1%
0%
11 %
11 %
2012-13
2011-12
2010-11
2009-10
* Niso bili anketirani.
23 %
31 %
9%
14 %
0%
25 %
23 %
*
14 %
31 %
38 %
0%
17 %
26 %
22 %
12 %
17 %
28 %
23 %
17 %
UGOTOVITVE
 Nobena od anketiranih skupin ne dojema tutorstva kot nadzorovanje, čeprav vse
skupine dopuščajo to možnost (odgovor »vsakega nekaj od zgornjih treh možnostih«).
OBVEŠČANJE O TUTORSTVU
Tabela 3: Povprečne ocene obveščenosti o izvajanju tutorstva
(šeststopenjska ocenjevalna lestvica)
Povprečna
Povprečna
Povprečna
ocena
ocena
ocena
2010-11
2011-12
2012-13
1. L - redni
4,86
3,49
3,20
1. L - izredni
4,53
3,30
4,38
2. L - redni
5,05
4,88
5,01
2. L - izredni
4,65
4,74
4,38
4,78
4,10
4,24
Skupno
Opomba: V letu 2009-10 to vprašanje ni bilo postavljeno.
Letnik
Povprečna
ocena
2013-14
4,56
4,49
4,62
3,44
4,28
Povprečna
ocena
2014-15
4,40
4,32
4,23
3,55
4,12
UGOTOVITVE
 Skupna povprečna ocena zadovoljstva glede obveščanja je malo nižja kot v lanskem in
predlanskem študijskem letu.
 Razlog za to lahko pripišemo manjšemu vzorcu, saj se je v študijskem letu 2014/2015
zaradi spletnega anketiranja za izpolnitev ankete odločilo manj študentov.
PREDLAGANI UKREPI
 Nadaljujemo z načinom dela kot smo ga imeli v preteklih študijskih letih –
predstavitev tutorjev-predavateljev in tutorjev-študentov, zloženka o tutorstvu za 1.
letnike, spletna stran.
 Še bolj okrepiti je treba sistem obveščanja v programu informatika.
32
POMEMBNOST TUTORSTVA IN ZADOVOLJSTVO Z IZVAJANJEM LE-TEGA
Tabela 4: Povprečne ocene pomembnosti in zadovoljstva s tutorskim sistemom
(šeststopenjska ocenjevalna lestvica)
Leto
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-10
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-10
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-10
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-10
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
2009-10
* Niso bili anketirani.
Pomembnost
Zadovoljstvo
1. L - redni
3,72
3,04
4,39
4,21
4,00
3,36
4,51
3,66
4,73
3,91
4,43
3,20
1. L - izredni
3,55
4
5,01
4,50
5,38
4,50
4,20
4,00
4,59
4,35
*
*
2. L - redni
4
3,72
4,78
4,50
4,64
5,00
4,63
4,50
4,67
4,90
5,10
4,93
2. L - izredni
3,72
3,63
4,67
3,83
5,00
4,33
4,74
4,22
5,26
4,78
4,56
3,88
Vsi
3,63
3,38
4,71
4,26
4,76
4,30
4,52
4,10
4,23
4,49
4,70
3,98
33
Razlika
-0,68
-0,18
-0,64
-0,85
-0,82
-1,23
+0,45
-0,51
-0,88
-0,20
-0,24
/
-0,28
-0,28
+0,36
-0,13
+0,23
-0,17
-0,09
-0,84
-0,67
-0,52
-0,48
-0,68
-0,25
-0,45
-0,46
-0,42
+0,26
-0,72
UGOTOVITVE
 V primerjavi z lanskim študijskim letom je v študijskem letu 2014/2015 pri 1. letnikih
izrednega študija izražena pozitivna razlika med zadovoljstvom s tutorstvom in
pomembnostjo le-tega ter znaša + 0,45.
 Pri 2. letnikih izrednega študija pa znaša negativna razlika med zadovoljstvom in
pomembnostjo le 0,09, kar je precej manj kot v preteklem študijskem letu, ko je
znašala razlika kar - 0,84.
 Razlika med zadovoljstvom in pomembnostjo pri 2. letnikih rednega študija je ostala
nespremenjena in tudi v tem študijskem letu znaša -0,28.
 Povečala se je pa razlika med zadovoljstvom in pomembnostjo pri 1. letnikih rednega
študija in v tem študijskem letu znaša - 0,68. Ta razlika je primerljiva s študijskim
letom 2012/2013. Pravzaprav je pri analizah iz prejšnjih študijskih let, z izjemo
lanskega študijskega leta, opaziti precejšnjo negativno razliko med zadovoljstvom s
tutorstvom in pomembnostjo le-tega. Iz tega sklepamo, da 1. letniki rednega študija
pripisujejo tutorstvu precejšnjo pomembnost in imajo verjetno tudi višja pričakovanja
od tutorskega sistema. Pregled trenda gibanja negativnih razlik med zadovoljstvom in
pomembnostjo kaže, da se negativne razlike zmanjšujejo. Podoben trend zmanjševanja
kažejo tudi ocene pomembnosti tutorstva pri 1. letnikih rednega študija.
 Pregled gibanja ocen pomembnosti v primerjavi s preteklimi študijskimi leti kaže, da
so študentje v študijskem letu 2014/2015 nižje ocenili tako pomembnost tutorstva kot
tudi zadovoljstvo s tutorstvom. Rezultat tega je pozitivna razlika pri 1. letnikih
izrednega študija, minimalna negativna razlika pri 2. letnikih izrednega študija in
nespremenjena negativna razlika pri 2. letnikih rednega študija.
PREDLAGANI UKREPI
 Okrepiti delovanje tutorstva predvsem v 1. letnikih rednega študija in tudi v 2. letnikih
rednega študija, saj bo ta generacija rednih študentov v prihajajočem študijskem letu
2015/2016 obiskovala 2. letnik.
34
(NE)KOMUNICIRANJE S TUTORJEM PREDAVATELJEM
Tabela 5: Struktura razlogov za nekomuniciranje s tutorjem-predavateljem
Leto
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
1. L
1. L
2. L
2. L
redni
izredni
redni
izredni
Sploh ne vem, kdo je v tem štud. letu moj tutor-predavatelj
14 %
22 %
18 %
18 %
7%
0%
5%
28 %
23 %
12,5 %
3%
4%
20 %
10 %
0%
17 %
10 %
4%
0
0%
Vsi
17 %
10 %
12 %
15 %
4%
Zaradi študija nimam težav in tutorja-predavatelja ne potrebujem
2014-15
32 %
22 %
36 %
27 %
31 %
2013-14
32 %
38 %
36 %
28 %
34 %
2012-13
32 %
50 %
39 %
29 %
35 %
2011-12
12 %
20 %
44 %
13 %
18 %
2010-11
36 %
18 %
10 %
22 %
22 %
Ne verjamem, da mi tutor-predavatelj lahko pomaga pri reševanju mojih težav (ne bo
me razumel, mojih težav ne bo jemal resno itd.)
2014-15
5%
0%
9%
0%
5%
2013-14
5%
0%
5%
0%
3%
2012-13
7%
0%
0%
8%
4%
2011-12
10 %
0%
13 %
0%
7%
2010-11
0%
12 %
4%
0%
4%
Ne vem kako naj pristopim do svojega tutorja-predavatelja
2014-15
9%
0%
0%
18 %
6%
2013-14
5%
12 %
10 %
11 %
9%
2012-13
5%
12,5 %
0%
4%
4%
2011-12
3%
5%
6%
9%
5%
2010-11
18 %
5%
10 %
26 %
16 %
Svojih težav, problemov, stisk … ne želim deliti s tutorjem-predavateljem
2014-15
5%
0%
5%
0%
3%
2013-14
2%
0%
5%
0%
1%
2012-13
7%
0%
11 %
13 %
9%
2011-12
5%
5%
0%
4%
4%
2010-11
0%
0%
14 %
0%
4%
O težavah, vprašanjih itd. povezanih s študijem, se pogovarjamo med predavanji s
posameznimi predavatelji, zato nimam potrebe po dodatnem stiku s tutorjempredavateljem
2014-15
36 %
56 %
32 %
36 %
38 %
2013-14
49 %
50 %
39 %
33 %
43 %
2012-13
27 %
25 %
47 %
42 %
37 %
2011-12
49 %
60 %
38 %
57 %
51 %
2010-11
36 %
65 %
62 %
48 %
52 %
Opomba: V letu 2009-10 to vprašanje ni bilo postavljeno.
35
UGOTOVITVE
 Pri 1. letnikih rednega študija se je nekoliko povečal delež tistih, ki sploh niso vedeli,
kdo je v tekočem študijskem letu njihov tutor-predavatelj v primerjavi z lanskim
študijskim letom.
 V 2. letniku izrednega študija se je znižal delež tistih, ki niso vedeli, kdo je njihov
tutor-predavatelj.
 Delež tistih, ki s študijem nimajo težav in tutorja-predavatelja sploh ne potrebujejo,
ostaja približno enak kot v preteklih dveh študijskih letih. Podrobnejši pregled pokaže,
da je nekoliko nižji delež takih študentov v 1. letniku izrednega študija.
 Pri 2. letnikih izrednih študentov se je povečal delež tistih, ki ne vedo kako pristopiti
do tutorja, vendar se je skupni delež tistih, ki ne vedo kako pristopiti do tutorja, v
primerjavi z lanskim študijskim letom zmanjšal.
 V povprečju se je delež tistih, ki ne želijo svojih težav deliti s tutorjem-predavateljem,
povečal z 1 % v preteklem študijskem letu na 3 % v tem študijskem letu.
 Zmanjšal se je delež tistih, ki ocenjujejo, da tutorja-predavatelja ne potrebujejo, ker se
o bistvenih problemih lahko pogovorijo že med predavanji, s 43 % v lanskem
študijskem letu na 38 % v tem študijskem letu.
PREDLAGANI UKREPI
 Še skrbneje načrtovati osebno predstavitev tutorja-predavatelja. Tutor-predavatelj
naj na uvodni predstavitvi svetuje študentom kako pristopiti do njega (npr. osebno,
e-pošta itd.) oz. se o tem pomeni s študenti.
36
DEJAVNIKI IZVAJANJA TUTORSTVA
Tabela 6: Povprečne ocene primernosti dejavnikov izvajanja tutorstva
(1 pomeni najmanj in 6 najbolj primerno)
Leto
1. L
1. L
2. L
2. L
Vsi
redni
izredni
redni
izredni
Zadošča mi spletna stran o tutorstvu, na kateri najdem potrebne informacije
2014-15
4,09
4,62
4,04
3,9
4,16
2013-14
4,16
3,38
4,09
3,50
3,78
2012-13
4,07
4,38
4,47
3,83
4,19
2011-12
3,90
4,20
4,31
3,91
4,08
2010-11
3,91
4,29
4,10
4,17
4,11
Dovolj mi je, da vem, kdo je moj tutor-predavatelj, da se lahko obrnem na njega, če bi
potreboval nasvet ali pomoč
2014-15
4,59
4,87
4,27
4,72
4,61
2013-14
4,13
4,62
4,50
4,39
4,41
2012-13
4,27
5,13
5,19
4,63
4,81
2011-12
4,25
4,45
4,94
4,78
4,61
2010-11
4,82
4,76
4,48
4,87
4,73
Tutor-predavatelj bi moral na začetku študijskega leta opraviti osebni razgovor z
vsakim študentom iz njegove skupine
2014-15
3,54
3,62
3,31
3,72
3,55
2013-14
3,13
3,11
2,88
3,22
3,10
2101-13
3,48
3,38
2,97
2,96
3,20
2011-12
3,24
3,20
2,88
3,91
3,31
2010-11
3,68
2,94
3,76
3,22
3,42
Tutor-predavatelj bi moral na začetku študijskega leta imeti skupno srečanje s svojo
skupino študentov
2014-15
4,47
4,75
4
4,9
4,53
2013-14
4,11
4,69
4,30
3,94
4,26
2012-13
4,18
4,88
4,89
3,83
4,44
2011-12
4,10
4,15
4,00
5,26
4,38
2010-11
4,77
4,18
3,86
4,57
4,36
Tutor-predavatelj bi moral imeti mesečna srečanja s svojo skupino študentov
2014-15
4,01
3,90
3,81
3,60
3,85
2013-14
3,15
3,20
3,02
2,83
3,05
2012-13
3,14
3,13
3,00
3,00
4,45
2011-12
3,37
2,80
3,56
3,35
3,27
2010-11
3,50
3,00
2,86
3,04
3,11
Tutor-predavatelj bi moral imeti 1x na teden pogovorno uro, na katero bi lahko prišel,
če bi potreboval pomoč ali nasvet
2014-15
2013-14
2012-13
2011-12
2010-11
4,09
3,25
3,64
3,51
4,09
3,87
2,93
4,00
2,65
3,18
37
4
3,35
3,31
3,44
3,52
3,27
3,50
3,33
3,87
3,52
3,81
3,26
3,57
3,37
3,60
Leto
1. L
1. L
2. L
2. L
Vsi
redni
izredni
redni
izredni
Dovolj mi je, da vem, kdo je tutor-študent, da se lahko obrnem na njega, če bi
potreboval nasvet ali pomoč
2014-15
4,33
4,25
4,22
4,18
4,24
2013-14
4,54
4,19
4,83
4,06
4,41
2012-13
4,02
4,75
4,72
4,63
4,53
2011-12
3,85
4,40
4,69
4,22
4,29
2010-11
4,27
4,18
4,14
4,26
4,22
Tutor-študent bi mi moral biti osebno predstavljen, npr. prišel bi se predstaviti na eno
od predavanj
2014-15
4,09
4,75
3,95
4,09
4,22
2013-14
4,16
3,38
4,19
4,06
3,95
2012-13
4,18
4,25
4,44
4,17
4,26
2011-12
4,20
3,85
3,81
4,48
4,10
2010-11
4,23
4,24
3,33
4,04
3,95
Opomba: V letu 2009-10 to vprašanje ni bilo postavljeno.
UGOTOVITVE
 Osebni razgovor tutorja-predavatelja z vsakim študentom so študenti v tej anketi
ocenili z najnižjo stopnjo pomembnosti.
 Zaželeno bi bilo uvodno srečanje med tutorjem-predavateljem in skupino študentov na
začetku študijskega leta, redna mesečna ali tedenska srečanja so za študente manj
pomembna.
 Smiselna se jim zdi tudi predstavitev tutorja-študenta.
PREDLAGANI UKREPI
 Nadaljujemo z aktivnostmi iz tega leta – predstavitve tutorja-predavatelja in tutorjaštudenta.
38
(NE)KOMUNICIRANJE S TUTORJEM ŠTUDENTOM
Tabela 7: Najmočnejši razlog za nekomuniciranje s tutorjem-študentom
Leto
1. L
1. L
2. L
2. L
Vsi
redni
izredni
redni
izredni
Sploh ne vem, kdo je v tem štud. letu moj tutor-študent
2014-15
36 %
33 %
9%
45 %
28 %
2013-14
7%
69 %
10 %
32 %
30 %
2012-13
49 %
25 %
6%
37,5 %
31 %
2011-12
32 %
55 %
6%
26 %
31 %
2010-11
41 %
47 %
10 %
39 %
34 %
Zaradi študija nimam težav in tutorja-študenta ne potrebujem
2014-15
23 %
22 %
32 %
18 %
25 %
2013-14
32 %
31 %
31 %
28 %
30 %
2012-13
25 %
37,5 %
39 %
12,5%
28 %
2011-12
14 %
10 %
44 %
13 %
17 %
2010-11
27 %
12 %
29 %
22 %
23 %
Ne verjamem, da mi tutor-študent lahko pomaga pri reševanju mojih težav (ne bo me
razumel, mojih težav ne bo jemal resno itd.)
2014-15
0%
0%
23 %
0%
8%
2013-14
2%
0%
7%
0%
2%
2012-13
5%
0%
0%
4,5 %
3%
2011-12
7%
5%
0%
0%
4%
2010-11
0%
6%
24 %
4%
8%
Ne vem kako naj pristopim do svojega tutorja-študenta
2014-15
5%
0%
5%
9%
5%
2013-14
2%
0%
7%
6%
4%
2012-13
5%
12,5 %
0%
4,5 %
4%
2011-12
2%
0%
6%
9%
3%
2010-11
5%
6%
5%
8%
6%
Svojih težav, problemov, stisk … ne želim deliti s tutorjem-študentom
2014-15
5%
0%
5%
9%
5%
2013-14
14 %
0%
5%
0%
6%
2012-13
2%
12,5 %
8%
8%
6%
2011-12
5%
0%
13 %
0%
4%
2010-11
0%
0%
5%
4%
2%
O težavah, vprašanjih itd. povezanih s študijem, se pogovarjamo med predavanji s
posameznimi predavatelji, zato nimam potrebe po dodatnem stiku s tutorjem-študentom
2014-15
23 %
44 %
27 %
27 %
28 %
2013-14
52 %
0%
31 %
28 %
28 %
2012-13
14 %
12,5 %
47 %
33 %
29 %
2011-12
40 %
30 %
31 %
52 %
40 %
2010-11
27 %
29 %
29 %
22 %
27 %
Opomba: V letu 2009-10 to vprašanje ni bilo postavljeno.
39
UGOTOVITVE
 Pri 1. letnikih izrednega študija se je v primerjavi z lanskim študijskim letom za več
kot 50 % zmanjšal delež tistih, ki niso vedeli kdo je njihov tutor-študent.
 V primerjavi z lanskim študijskim letom pa se je povečal delež tistih, ki niso vedeli,
kdo je njihov tutor študent, pri prvih letnikih rednega študija. Razlog za povečanje
lahko pripišemo temu, da se je v lanskem študijskem letu delež takih močno znižal in
je znašal le 7 %. Ta delež pri prvih letnikih rednega študija v tem študijskem letu
znaša 36 % in je še vedno nižji kot v študijskih letih 2012/2013 in 2010/2011.
 V povprečju pa se je delež tistih, ki sploh niso vedeli, kdo je njihov tutor študent,
zmanjšal le za 2 %.
PREDLAGANI UKREPI
 Osebna predstavitev tutorjev-študentov rednim študentom.
 Povečati informiranje glede spletne strani o tutorstvu, ki vsebuje vse informacije o
tutorjih.
4.13 KARIERNI CENTER
POROČILO O DELU KARIERNEGA CENTRA 2014-15 (Natalija Klemenčič)
Karierni center je bil ustanovljen decembra 2011 z namenom izboljšati povezavo med
gospodarstvom in šolo ter omogočiti študentom naše šole čim lažje vključevanje na trgu dela.
Dejavnost kariernega centra:
 svetovanje študentom pri načrtovanju in razvoju kariere,
 svetovanje študentom s posebnimi potrebami,
 pomoč diplomantom pri iskanju zaposlitve,
 tutorstvo študentom,
 izobraževalne delavnice,
 posredovanje informacij o praktičnem izobraževanju v tujini,
 načrtovanje nadaljnje poklicne poti študentov.
Na spletnih straneh šole smo oblikovali spletno stran KARIERNEGA CENTRA. Stran se
sproti aktualizira, na njej so povezave s spletnimi stranmi ponudnikov na trgu dela, predvsem
pa temelji stran na interaktivnem delovanju s študenti.
40
4.14 ŠOLSKA KNJIŽNICA
POROČILO O DELU ŠOLSKE KNJIŽNICE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015
(knjižničarka Metka Harej)
V študijskem letu 2014/2015 so bila v šolski knjižnici opravljena tekoča strokovna in
pedagoška dela, razstavna dejavnost, sodelovalo se je z vodstvom šole, predavatelji,
razredniki in drugimi strokovnimi delavci šole. V šolski knjižnici je opravljala delo Metka
Harej.
1. Strokovno bibliotekarsko delo
V preteklem študijskem letu je bilo inventariziranih 294 enot gradiva:
nakupov je bilo 148 enot, 144 enot darov, od tega 57 diplomskih nalog. V Cobiss-u so bile
vnesene publikacije, ki so jih objavljali predavatelje/ice v revijah in zbornikih, prav tako
publikacije, ki jih je izdala VSŠ. Za predavatelje/ice so bile urejene tudi bibilografije.
Šola je imela v tem obdobju 39 naslovov serijskih publikacij (brez prilog in podarjenih
publikacij), od tega 35 slovenskih naslovov in 4 tuji naslovi revij oziroma 54 naslovov,
vključno s prilogami in podarjenimi revijami.
Temeljna knjižnična zaloga znaša 26.975 enot gradiva.
V knjižnici je bilo v preteklem študijskem letu 1653 članov, od tega 1133 neaktivnih in 506
aktivnih članov, od tega 368 dijakov, 45 študentov, 33 izrednih dijakov (izobraževanje
odraslih in diference) in 60 zaposlenih na šoli.
Knjižnica je bila odprta v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9.00 do 15.00, v torek od
9.00 do 16.00.
Izposoja je potekala v skladu s knjižničnim redom šolske knjižnice, sprejetim v tem šolskem
letu.
Od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2015 je bilo v knjižnici 3952 obiskov in
110 obiskov zaradi uporabe računalnikov - samo ročna evidenca v zvezku.
Izposojenih je bilo 9.090 enot gradiva, od tega 8.114 v slovenskem jeziku in 976 v tujem
jeziku.
2. Bibliopedagoško delo
Individualno bibliopedagoško delo z dijaki in študenti ob izposoji.
Opravljene so bile naslednje bibliopedagoške ure KIZ:
 v prvem letniku ekonomske gimnazije (1. a) – 20 ur vključno z medpredmetnimi
povezavami: INF – Renata Ivanič,NEM 1 – Alenka Kolenko),
 v prvem letniku programa ekonomski tehnik in logistični tehnik (1.c in 1.d) - 29 ur
(vključno z medpredmetnimi povezavami: z IKT- Renata Ivanič, SLO – Cvetka
Mencigar Rituper, Katarina Balažic in NEM 1 – Alenka Kolenko),
41




v prvem letniku program trgovec (1.e) – 9 ur (vključno z medpredmetno povezavo IKT Renata Ivanič),
v prvem letniku programa PTI (1. g) – 2 uri (medpredmetna povezava z BIO – Sabina
Krivec),
v drugem letniku programa PTI (2. g) – 4 ure (medpredmetna povezava z PD – Slava
Škalič Sukič),
v četrtem letniku programa ekonomski tehnik (4. d) – 2 uri (medpredmetna povezava
z PD – Slava Škalič Sukič).
Skupaj je bilo opravljenih 66 ur KIZ.
Kratki pregled vsebin medpredmetnih povezav:
 Iskanje in navajanje literature in virov o prehranjevalnih spletih (biologija in KIZ): 1.
g.
 Iskanje gradiva in predstavitev gradiva o reformaciji in baroku (slovenščina in KIZ):
1. c.
 Iskanje gradiva o šolah nekoč in danes po računalniškem katalogu in prevajanje
tekstov v nemščino (nemščina in KIZ): 1. a, 1. c, 1.d.
 Iskanje po računalniškem katalogu za projektno nalogo (projektno delo in KIZ): 2. G,
2. D.
 Navajanje virov v projektni nalogi (projektno delo in KIZ): 2. g, 2. d.
 Navajanje virov in iskanje gradiva za seminarsko nalogo (informatika, geografija in
KIZ): 1. a, 1. c, 1. d.
 Navajanje člankov v seminarski nalogi (IKT in KIZ): 1. e.
V okviru knjižnično informacijskih znanj je na šoli potekal projekt Rastem s knjigo.
Organizacijo je vodila šolska knjižničarka. Sodelovali smo z ga. Ano Sušec iz Pokrajinske in
študijske knjižnice. Vsi dijaki prvih letnikov so dobili v dar knjigo Ime mi je Damijan.
3. Razstavna dejavnost
V prostorih šolske knjižnice so bile naslednje razstave:
 Razstava majic (besedovanje) – 3. A in Nataša Gumiunik (okt. 2014),
 Projektni dan – izdelki dijakov (dec. 2014),
 Razstava o EU – ob obisku evropskega poslanca Peterleta (april 2015).
4. Druga strokovna dela
S pedagoškimi in drugimi strokovnimi delavci šole smo se posvetovali o nakupu novega
gradiva, jih seznanjali z novostmi v šolski knjižnici, jim dnevno pošiljali serijske publikacije v
kabinete in sodelovali z razredniki pri izterjavi izposojenega gradiva pri dijakih.
Poleg rednega sodelovanja z IZUM-om in NUK-om je potekalo tudi sodelovanje zaradi
pregleda testnih zapisov knjižničarke, ki so poleg tečaja Prehod na COBISS 3/katalogizacija
pogoj za prehod iz COBISS 2 na COBISS 3/katalogizacija.
42
4.15 OSTALE AKTIVNOSTI
V marcu smo podelili diplome 46 diplomantom višješolskega študija v programih ekonomist
in informatika. Svečanost ob podelitvi diplom je bila namenjena tudi počastitvi 15 let
delovanja Višje strokovne šole. Slavnostni govornik je bil župan MO Murska Sobota dr.
Aleksander Jevšek.
Izvedli smo evalvacijo programov s študenti v vseh programih. Uporabili smo enotne
vprašalnike izdelane v projektu Impletum, s katerimi so študenti ocenjevali vsebino
predmetov, študijsko gradivo, predavateljevo posredovanje vsebin, sodelovanje predavateljev
s študenti in drugo. Z rezultati smo zadovoljni, saj je bila povprečna splošna ocena
predavateljev na 5-stopenjski lestvici 4,53 (lani 4,46; predlani 4,41). Ocena študentov o
izpolnitvi pričakovanj študija na VSŠ je prav tako na 5-stopenjski lestvici visoka 4,16.
Za redne in izredne študente smo organizirali seminar, na katerem jim je predavateljica gospa
Ivana Domjan predstavila, kako pripraviti pravilno dispozicijo diplomske naloge in kako
izdelati diplomsko nalogo in jo predstaviti na zagovoru.
43
5
PLAN ZA ŠTUDIJSKO LETO 2015/16
V študijskem letu 2015/2016 bomo v prvem letniku nadaljevali z izvajanjem višješolskih
študijskih programov Ekonomist in Informatika za redne in izredne študente. V programu
Ekonomist bodo študentje vključeni v usmeritve: tehnični komercialist, računovodja za
gospodarstvo in organizator poslovanja za podjetništvo in trženje ter organizator poslovanja
turizem.
5.1
REDNI ŠTUDIJ
5.1.1 Program Ekonomist
Predavanja, seminarske vaje in laboratorijske vaje za redne študente 1. letnika bodo v času od
1. oktobra do 24. decembra 2015 in od 21. marca do 10. junija 2016. Od 11. januarja do 18.
marca 2016 bodo študenti opravili 400 ur praktičnega izobraževanja v podjetjih.
Izvedbeni predmetnik v zimskem in letnem semestru za študente prvega letnika je razviden iz
tabele 1.
Tabela 1: Razpored predavanj in vaj za študente 1. letnika v programu Ekonomist
PREDMET
EKONOMIST – 1. LETNIK
LETNO
TEDENSKO
1. LETNIK
ZIMSKI SEMESTER
LETNI SEMESTER
OBVEZNO
PR/SV/LV
PR/SV/LV
PR/SV/LV
PTJ 1
36/0/42
3/0/3,5
POK
36/0/42
3/0/3,5
INF
24/0/48
2/0/4
PMS
42/42/0
1,75/1,75/0 STA
1,75/1,75/0 PMA
OMP
42/30/0
3,5/2,5/0
EKN
36/24/0
3/2/0
OPF
36/42/0
0/0/0
3/3,5/0
IZBIRNO
TRŽ
42/36/0
3,5/3/0
TRČ
42/36/0
3,5/3/0
POP
42/36/0
3,5/3/0
SKUPAJ
13,25/4,25/11= 28,5
11,25/10,25/0 = 21,5
Za študente prvega letnika bodo predavanja pri vseh predmetih v eni skupini, seminarske vaje
pri predmetih organizacija in menedžment podjetja, poslovna matematika s statistiko, osnove
poslovnih financ in ekonomija bodo v dveh skupinah, laboratorijske vaje pri predmetih
informatika in poslovno komuniciranje v dveh skupinah, laboratorijske vaje pri poslovnem
tujem jeziku 1 nemščina in angleščina v eni skupini. S spremembo obsega vpisa se lahko
razporeditev v skupine spremeni.
Izvedbeni predmetnik v zimskem in letnem semestru za študente drugega letnika je razviden
iz tabele 2.
44
Tabela 2: Razpored predavanj in vaj za študente 2. letnika v programu Ekonomist po
usmeritvah
EKONOMIST – 2. LETNIK
PREDMET
TEDENSKO
LETNO
ZIMSKI
LETNI
RAČUNOVODJA ZA
GOSPODARSTVO
FRČ
SRČ
DAV
ABR
INP
RSP
POD (prosto izb. predmet)
PRO (prosto izbirni
predmet)
SKUPAJ
PR/SV/LV
PR/SV/LV
PR/SV/LV
48/36/24
48/36/12
42/36/18
30/60/0
42/36/0
42/0/18
24/0/84
48/42/24
4/3/2
3,5/3/1,5
3,5/0/1,5
2/0/3
2/1,5/1,5
4/3/1
2,5/5/0
3,5/3/0
0/0/4
2/2/0,5
276/204/156
13/6/8=27
10/11/5=26
PR/SV/LV
PR/SV/LV
PR/SV/LV
48/36/0
42/18/0
42/42/0
48/42/24
24/0/84
42/36/0
48/42/24
2/2/0
4/3,5/2
2/0/3
2/1,5/1,5
2/1/0
3,5/1,5/0
3,5/3,5/0
0/0/4
3,5/3/0
2/2/0,5
30/0/60
-
2,5/0/5
30/0/60
2,5/0/5
-
276/210/132
10/7/6,5 =23,5
14,5/9/4,5=28
ORGANIZATOR
POSLOVANJA (V
TURIZMU)
PPR
UZK
EKL
EVD
POT
OTP
PR/SV/LV
PR/SV/LV
PR/SV/LV
48/36/0
42/18/0
42/42/0
48/42/24
42/54/0
30/36/24
2/2/0
4/3,5/2
3,5/4,5/0
-
2/1/0
3,5/1,5/0
3,5/3,5/0
2,5/3/2
POD (prosto izbirni
24/0/84
2/0/3
0/0/4
30/0/60
-
2,5/0/5
30/0/60
2,5/0/5
-
276/228/132
11,5/10/5 =26,5
11,5/9/6=26,5
ORGANIZATOR
POSLOVANJA
(PODJETNIŠTVO IN
TRŽENJE)
PPR
UZK
EKL
EVD
POD
TRŽ
PRO (prosto izbirni
predmet)
PTJ1 PTJ 2 ANG (pr. izb.
pred.)
PTJ1 ANG viš. r.
(pr.izb.pred.)
SKUPAJ
predmet)
PTJ1 PTJ 2 ANG (prosto
izb.pred.)
PTJ1 ANG viš. r. (pr.
izb.pred.)
SKUPAJ
45
Predavanja, seminarske in laboratorijske vaje za redne študente 2. letnika bodo v času od 1.
oktobra do 24. decembra 2015 in od 4. januarja do 25. marca 2016. Od 28. marca do 3. junija
2016 bodo študenti opravili 400 ur praktičnega izobraževanja v podjetjih.
5.1.2 Program INFORMATIKA
Predavanja, seminarske vaje in laboratorijske vaje za redne študente 1. letnika bodo v času od
1. oktobra do 24. decembra 2015 in od 21. marca do 10. junija 2016. Od 11. januarja do 18.
marca 2016 bodo študenti opravili 400 ur praktičnega izobraževanja v podjetjih.
Izvedbeni predmetnik v zimskem in letnem semestru za študente prvega letnika je razviden iz
tabele 3.
Tabela 3: Razpored predavanj in vaj za študente 1. letnika v programu Informatika
PREDMET
INFORMATIKA – 1. LETNIK
LETNO
TEDENSKO
1. LETNIK
ZIMSKI SEMESTER
LETNI SEMESTER
OBVEZNO
PR/SV/LV
PR/SV/LV
PR/SV/LV
STJ
48/36/0
4/3/0
PKV
48/36/0
4/3/0
RAI
24/0/48
2/0/4
OPS 1
24/0/24
2/0/2
ORS
48/0/24
4/0/2
RKO 1
48/0/24
4/0/2
PRO 1
36/0/48
3/0/4
ZBP 1
36/0/48
3/0/4
SKUPAJ
12/3/8 = 23
14/3/10 = 27
Za študente prvega letnika bodo predavanja pri vseh predmetih v eni skupini, seminarske vaje
pri predmetu Poslovno komuniciranje in vodenje v eni skupini, pri tujem jeziku v eni skupini;
laboratorijske vaje pri ostalih predmetih bodo v treh skupinah. S spremembo obsega vpisa se
lahko te razporeditve v skupine spremenijo. Izvedbeni predmetnik v zimskem in letnem
semestru za študente drugega letnika je razviden iz tabele 4.
Tabela 4: Razpored predavanj in vaj za študente 2. letnika v programu Informatika
PREDMET
INFORMATIKA – 2. LETNIK
LETNO
TEDENSKO
2. LETNIK
ZIMSKI SEMESTER
LETNI SEMESTER
OBVEZNO
PR/SV/LV
PR/SV/LV
PR/SV/LV
EKP
RKO 2
VIZ
PRO 2 (prosto izb. pred.)
ZBP 2
INS
VSPO
OPS 2
ISS (prosto izb. pred.)
SKUPAJ
48/24/24
36/0/36
36/0/36
36/0/48
36/0/48
36/0/24
24/0/48
24/0/48
24/0/48
264/24/312
3/0/3
3/0/2
3/0/4
2/0/4
2/0/4
10/0/15=23
46
4/2/2
3/0/3
0/0/2
3/0/2
2/0/4
12/2/11=27
Predavanja, seminarske in laboratorijske vaje za redne študente 2. letnika bodo v času od 1.
oktobra do 24. decembra 2015 in od 4. januarja do 25. marca 2016. Od 28. marca do 3. junija
2016 bodo študenti opravili 400 ur praktičnega izobraževanja v podjetjih.
V programu Informatika se strokovno teoretični predmeti, razen pri predavatelju Malačiču
izvajajo na lokaciji Srednje poklicne in tehnične šole Murska Sobota.
S spremembo števila vpisanih študentov, števila študentov, ki obiskujejo pedagoški proces in
s spremembo števila študentov na praktičnem izobraževanju se lahko organizacija skupin in
delež obveze predavateljev med letom spremeni.
5.2
RAZPORED PREDAVANJ IN VAJ V ŠTUDIJSKEM LETU 2015/2016 –
IZREDNI ŠTUDIJ
Izredni študij bomo izvajali za prvi in drugi letnik programov Ekonomist in Informatika.
Predavanja in vaje za izredne študente v programu Ekonomist organiziramo tako, da jih lahko
zaključimo v dveh letih. Razpored predavanj in vaj je razviden iz tabel 5–8. Število ur
predavanj in vaj je prilagojeno načinu izrednega študija, pri katerem upoštevamo predznanje
in delovne izkušnje teh študentov. Upoštevali smo tudi osnutek navodil za prilagajanje
izrednega izobraževanja v višjem strokovnem izobraževanju, ki so bila pripravljena v okviru
projekta Impletum.
5.2.1 Program EKONOMIST – 1. in 2. letnik
Zaradi racionalizacije poslovanja izvajamo pedagoški proces skupaj za študente obeh
letnikov. Iz tabele 5 je razvidno povezovanje predavanj in vaj pri določenih predmetih po
usmeritvah. Za študente, ki se bodo ponovno vpisali v 1. letnik in se za njih pedagoško proces
ne bo izvajal, bodo opravljali izpite na podlagi konzultacij.
Tabela 5: Razpored predavanj in vaj za izredne študente v programu Ekonomist (1. in 2.
letnik)
PROGRAM EKONOMIST
1. IN 2. LETNIK
PREDMET
TERMIN
OMP
1. 10. do 22. 10. 15 (5. 11.)
POK
6. 11. do 21. 11. 15 (28. 11)
STA
1. 12. do 22. 12. 15 (5. 1.)
PMA
7. 1. do 23. 1. 16 (2.2.)
OPF
5. 2. do 26. 2. 16 (7. 3.)
EKN
8. 3. do 29. 3. 16 (7. 4.)
PTJ 1
12. 4. do 10. 5. 16 (19. 5.)
INF
24. 5. do 16. 6.16 (30. 6.)
V oklepaju je datum izpita.
47
Tabela 6: Predmetnik v programu Ekonomist po izvedbenih urah
PREDMETNIK
Število ur
EKONOMIST IZREDNI
PR
SV/LV
Poslovni tuji jezik 1
20
0/24
Poslovno komuniciranje
15
0/15
Informatika
12
0/24
Poslovna matematika s statistiko
30
30/0
Organizacija in menedžment podjetja
20
15/0
Ekonomija
16
14/0
Osnove poslovnih financ
15
20/0
Trženje
16
18/0
Prodaja
14
12/8
Nabava
16
12/0
Poslovno pravo
24
10/0
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
18
10/0
Poslovni tuji jezik 1 v. r.*
20
0/18
Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov
12
10/4
Poslovna logistika
8
10/5
Poslovni procesi
12
10/0
Ekologija
12
12/0
Ergonomija in varstvo pri delu
15
10/5
Poslovanje v turizmu
16
18/0
Oblikovanje turističnih proizvodov
9
14/5
Temelji računovodstva
20
15/0
Finančno računovodstvo
20
15/10
Stroškovno računovodstvo
20
15/5
Davki
22
20/5
Analiza bilanc z revizijo
25
27/0
Insolvenčni postopki
20
21/0
Računovodstvo za samostojne podjetnike
20
0/10
Podjetništvo
12
0/20
*V primeru manj kot 10 študentov konzultacije
Skupaj
44
30
36
60
35
30
35
34
34
28
34
28
38
26
23
22
24
30
34
28
35
45
40
47
52
41
30
32
5.2.2 Program INFORMATIKA – 1. in 2. letnik
Urnik izvedbe v programu Informatika za izredni študij bo v terminih za redni študij. Tabela 7
prikazuje število ur za izredni študij po predmetnih. Predavanja bodo skupaj z rednimi
študenti, medtem ko se bodo vaje za izredne študente izvajale posebej.
48
Tabela 7: Predmetnik v programu Informatika po izvedbenih urah
PREDMETNIK
Število ur
INFORMATIKA IZREDNI
PR
SV/LV
Skupaj
Strokovna terminologija v tujem
36
24/0
48
jeziku
Poslovno komuniciranje in vodenje
48
12/0
60
Računalništvo in informatika
12
0/20
32
Operacijski sistemi 1
20
0/16
36
Osnove zgradbe in delovanja
24
0/20
44
računalniških sistemov
Računalniške komunikacije in
24
0/12
36
omrežja 1
Programiranje 1
24
0/24
48
Zbirke podatkov 1
36
0/24
60
Ekonomika podjetja
24
12/12
48
Računalniške komunikacije in
36
0/18
54
omrežja 2
Varnost in zaščita
36
0/18
54
Programiranje 2
36
0/24
60
Razvoj programskih aplikacij
24
0/24
48
Zbirke podatkov 2
36
0/24
60
Informacijski sistemi
36
0/12
48
Vzdrževanje sistemske programske
24
0/24
48
opreme
Operacijski sistemi 2
24
0/24
48
Izdelava spletnih strani
24
0/24
48
5.3
KOLEDAR ZA ŠTUDIJSKO LETO 2015/2016
V tabeli 8 je prikazan študijski koledar.
Tabela 8: Študijski koledar za študijsko leto 2015/2016
1. 10. 2015
Začetek predavanj za študente 1. in 2. letnika – redni in
izredni študij
17. 10. in 7. 11. 2015
Delovni soboti
Oktober-december 2015
Enodnevna strokovna ekskurzija študentov modula
turizem po Pomurju
Enodnevna strokovna ekskurzija študentov modula
turizem po Sloveniji
Enodnevna strokovna ekskurzija študentov programa
Informatika na sejem informatike v tujini
31. 10. 2015
Dan reformacije
1. 11. 2015
Dan mrtvih
2. 11. do 4. 11. 2015
Rok za diplomske izpite
24. 12. 2015
Zaključek predavanj v zimskem semestru za redne
študente in izredne študente v programu Informatika
25. 12. 2015 do 31. 12. 2015
Božično novoletne počitnice
1. 1. 2016
Novo leto
49
4. 1. 2016
4. 1. do 8. 1. 2016
4. 1. do 22. 1. 2016
11. 1. do 18. 3. 2016
Januar 2016
5. 2. in 2. 4. 2016
29. 2. do 4. 3. 2016
14. 3. do 15. 4. 2016
21. 3. 2016
25. 3. 2016
28. 3. do 3. 6. 2016
28. 3. 2016
9. 4. in 7. 5. 2016
27. 4. 2016
29. 4. 2016
1. 5. 2016
10. 6. 2016
13. 6. do 8. 7. 2016
20. 6. do 24. 6. 2016
do 8. 7. 2016
16. 8. do 22. 8. 2016
30. 8. do 16. 9. 2016
5. 9. do 16. 9. 2016
do 30. 9. 2016
1. 10. 2016
Začetek predavanj v letnem semestru za redne in izredne
študente 2. letnika
Rok za diplomske izpite
1. redni izpitni rok
Praktično izobraževanje za študente 1. letnika
Enodnevna strokovna ekskurzija študentov modula
turizem – obisk STA in sejem Alpe Adria
Delovni soboti
Rok za diplomske izpite
2. redni izpitni rok
Začetek predavanj za redne študente 1. letnika in izredne
študente 1. letnika v programu Informatika v letnem
semestru
Zaključek predavanj za študente 2. letnika v letnem
semestru
Praktično izobraževanje za študente 2. letnika
Velikonočni ponedeljek
Delovni soboti
Dan upora proti okupatorju
Ravnateljev dan
Praznik dela
Zaključek predavanj za redne študente 1. letnika in
izredne študente 1. letnika v programu Informatika v
letnem semestru
3. redni izpitni rok
Rok za diplomske izpite
Zaključek predavanj za izredne študente vseh programov
Vpis rednih in izrednih študentov v 1. letnik (s prvo
prijavo)
4. redni izpitni rok
Rok za diplomske izpite
Vpis v 2. letnik za študijsko leto 2016/2017
Začetek študijskega leta 2016/2017
Z urnikom bomo razporedili predpisano število ur po obeh višješolskih programih.
Po potrebi bodo razpisani izredni roki za predmetne izpite tudi med študijskim letom. Delni
izpiti pri posameznem predmetu bodo razpisani med letom na predlog predavatelja. Za
izredne študente se v skladu s pogodbo o izobraževanju razpišeta dva izpitna roka pri
posameznem predmetu po končanem predavanju iz posameznega predmeta.
Predvidevamo še prosti dan za sistematični zdravstveni pregled študentov. Študenti lahko v
dogovoru z delodajalcem in šolo opravljajo praktično izobraževanje tudi izven tega termina.
50
5.4
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE
Praktično izobraževanje v obsegu 400 ur bodo študenti 1. letnika opravljali v času od 11. 1. do
18. 3. 2016, študenti 2. letnika pa od 28. 3. do 3. 6. 2016. Podjetje, v katerem bodo študenti
opravljali praktično izobraževanje, si lahko najdejo sami, ali jim ga poišče šola. V podjetju
morajo študentu zagotoviti mentorja z najmanj 6. stopnjo izobrazbe in opravljanje prakse po
programu določenim s katalogom znanj. S podjetji šola sklene pogodbo, v kateri je tretji
partner študent.
V času praktičnega izobraževanja predavatelj/ica obišče študente ter z njimi in njihovimi
mentorji opravi razgovor. Študentom tudi svetuje pri izbiri teme in izdelavi projektne naloge,
ki jo skupaj s poročilom o delu zagovarjajo v rednih izpitnih rokih.
Študenti 2. letnika bodo opravljali praktično izobraževanje v podjetjih, v katerih so ga
opravljali že v 1. letniku, za študente 1. letnika bomo poskušali zagotoviti opravljanje prakse
v podjetjih, s katerimi že sodelujemo, po potrebi pa bomo navezali stike še z drugimi podjetji.
Pridobitev listine Erasmus nam omogoča mednarodno izmenjavo študentov na praktičnem
izobraževanju. To priložnost bomo izkoristili v največji možni meri.
5.5
STROKOVNE EKSKURZIJE ZA ŠTUDENTE IN DRUGE AKTIVNOSTI
Za redne in izredne študente bomo v okviru strokovnih predmetov organizirali strokovne
ekskurzije in obiske podjetij. Pri tem bomo upoštevali predloge študentov.
Planiramo 3 strokovne ekskurzijo študentov 2. letnika – po Pomurju in po Sloveniji. Šola
financira stroške prevoza in morebitno vstopnino.
Ekonomska šola Murska Sobota bo izdala 3 številke študentskega časopisa EKS – december,
april, junij.
V okviru strokovnih predmetov načrtujemo izvedbo praktičnih projektov, v katerih študentje
pokažejo vso znanje in kompetence, ki jih pridobivajo tekom študijskega leta.
V okviru ŠPIC-a načrtuje šola izvedbo raziskovalnega tabora, v katerem bodo sodelovali
študentje višjih šol iz Slovenije in tujine.
Na predlog študentov bomo organizirali tudi druge dodatne aktivnosti. Vir financiranja
dodatnih aktivnosti šole so sredstva pridobljena z izobraževanjem izrednih študentov in tržno
dejavnostjo zavoda.
51
5.6
NAČRT VPISA IN RAZPOREDITEV ŠTUDENTOV PO PROGRAMIH IN
LETNIKIH
5.6.1 Program EKONOMIST 1. letnik
5.6.1.1 Redni študij
Za študijsko leto 2015/2016 smo v programu Ekonomist razpisali 82 mest za redni študij, od
tega 2 za tujce. Število vpisanih študentov po prijavnih rokih je razvidno iz tabele 9.
Tabela 9: Razpisana mesta, sprejeti in vpisani študenti po prijavnih rokih v programu
Ekonomist
Prijavni rok
Razpisana mesta
Prijave
Sprejeti
Vpisani študenti
(in dodatna za
tujce)
Prvi
80 + 2
47
26
22
Drugi
58 + 2
64
33
29
Naknadni vpis
8
8
8
Skupaj
80 + 2
119
67
59
Vir: Višješolska prijavna služba in dokumentacija VSŠ.
V tabeli 10 je razvidna struktura rednih študentov v prvem letniku po vrsti vpisa.
Tabela 10: Vpisani študenti v 1. letniku v programu Ekonomist v študijskem letu 2015/16
PRVI VPIS
PONOVNI VPIS
SKUPAJ
SKUPAJ
59
5
64
Vir: Interna dokumentacija
5.6.1.2 Izredni študij
Za prvi letnik izrednega študija v programu Ekonomist smo razpisali 50 vpisnih mest, od tega
2 za tujce. Število vpisanih študentov po prijavnih rokih je razvidno iz tabele 11.
Tabela 11: Razpisana mesta, sprejeti in vpisani izredni študenti po prijavnih rokih
Prijavni rok
Razpisana mesta
Prijave
Sprejeti
Vpisani študenti
(in dodatna za tujce)
Prvi
50 + 2
6
6
4
Drugi
46+ 2
16
14
12
Tretji
34 +2
10
10
10
Skupaj
50 + 2
32
30
26
Vir: Višješolska prijavna služba in dokumentacija VSŠ.
5.6.2 Program EKONOMIST 2. letnik
5.6.2.1 Redni študij
V drugi letnik se je do konca septembra vpisalo 28 študentov, ki so izpolnili pogoje za
napredovanje po programu Ekonomist. Ponovno je v 2. letnik vpisanih 20 študentov.
52
Tabela 12: Struktura vpisanih študentov v 2. letnik po usmeritvah
USMERITEV
ŠTEVILO
PON. VPIS
RAČUNOVODJA
6
7
ORGANIZATOR
POSLOVANJA
- MODUL
14
7
PODJETNIŠTVO
IN
TRŽENJE
- MODUL TURIZEM
8
6
SKUPAJ
28
20
Vir: Interna evidenca.
SKUPAJ
13
21
14
48
5.6.2.2 Izredni študij
V drugi letnik izrednega študija po programu Ekonomist je prvič vpisanih 12 študentov in
ponovno vpisanih 9 študentov. Skupno je v 2. letnik vpisanih 21 študentov.
Tabela 13: Struktura izrednih študentov v drugem letniku po usmeritvah
USMERITEV
ŠTEVILO
PON. VP.
SKUPAJ
TEHNIČNI KOMERCIALIST
3
3
6
RAČUNOVODJA
4
4
8
ORGANIZATOR
POSLOVANJA
- MODUL
4
1
5
PODJETNIŠTVO
IN
TRŽENJE
- MODUL TURIZEM
1
1
2
SKUPAJ
Vir: Interna evidenca.
12
9
21
5.6.3 Program INFORMATIKA 1. letnik
5.6.3.1 Redni študij
Za študijsko leto 2015/2016 smo v programu Informatika razpisali 45 mest za redni študij, od
tega 1 za tujce. Število vpisanih študentov po prijavnih rokih je razvidno iz tabele 14.
Tabela 14: Razpisana mesta, sprejeti in vpisani študenti po prijavnih rokih v programu
Informatika
Prijavni rok
Razpisana mesta
Prijave
Sprejeti
Vpisani študenti
(in dodatna za tujce)
Prvi
45+1
41
27
21
Drugi
24+1
39
26
21
Naknadni vpis
2
2
2
Skupaj
45+1
82
55
44
Vir: Višješolska prijavna služba in dokumentacija VSŠ.
53
5.6.3.2 Izredni študij
Za prvi letnik izrednega študija v programu Informatika smo razpisali 30 vpisnih mest, od
tega 2 za tujce. Število vpisanih študentov po prijavnih rokih je razvidno iz tabele 15.
Tabela 15: Razpisana mesta, sprejeti in vpisani izredni študenti po prijavnih rokih
Prijavni rok
Razpisana mesta
Prijave
(in dodatna za tujce)
prvi
30+ 2
5
drugi
27+2
10
tretji
20+2
6
Skupaj
30+2
21
Vir: Višješolska prijavna služba in dokumentacija VSŠ.
Sprejeti
Vpisani študenti
3
8
6
17
3
7
6
16
5.6.4 Program INFORMATIKA 2. letnik
5.6.4.1
Redni študij
V drugi letnik se je do konca septembra vpisalo 25 študentov, ki so izpolnili pogoje za
napredovanje po programu Informatika. V 2. letnik rednega študija je ponovno vpisanih 25
študentov.
Tabela 16: Struktura vpisanih rednih študentov v 2. letnik
PROGRAM
ŠTEVILO
PON. VPIS
25
25
INFORMATIKA
Vir: Interna evidenca.
SKUPAJ
50
5.6.4.2 Izredni študij
V drugi letnik je prvič vpisanih 12 študentov in ponovno so vpisani 6 študenti.
Tabela 17: Struktura izrednih študentov v drugem letniku po usmeritvah
PROGRAM
ŠTEVILO
PON. VPIS
SKUPAJ
12
6
18
INFORMATIKA
Vir: Interna evidenca.
5.7
ŠTEVILO ŠTUDENTOV PO PROGRAMIH
V študijskem letu 2015/2016 je v programu Ekonomist prvič vpisanih v 1. in 2. letnik 125
študentov; od tega 87 rednih in 38 izrednih študentov. V programu Informatika je v 1. in 2.
letnik prvič vpisanih 97 študentov; od tega 69 v rednem študiju in 28 v izrednem študiju.
54
Tabela 18: Število in struktura prvič vpisanih študentov v programu Ekonomist po
načinu študija in letnikih
Način študija
redni
izredni
Letnik
1.VPIS PONOVNI SKUPAJ 1.VPIS PONOVNI SKUPAJ
VSE
VPIS
REDNI
IZREDNI SKUPAJ
59
5
26
1
PRVI
64
27
91
28
20
12
9
DRUGI
48
21
69
87
25
38
10
SKUPAJ
112
48
160
Vir: Interna dokumentacija.
Tabela 19: Število in struktura prvič vpisanih študentov v programu Informatika po
načinu študija in letnikih
Način študija
redni
izredni
Letnik
1.VPIS PONOVNI SKUPAJ 1.VPIS PONOVNI SKUPAJ
VSE
VPIS
REDNI
IZREDNI SKUPAJ
44
1
16
/
PRVI
45
16
61
25
25
12
6
DRUGI
50
18
68
69
26
28
6
SKUPAJ
95
34
129
Vir: Interna dokumentacija.
5.8
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA IZVAJANJE IZOBRAŽEVANJA
5.8.1 Prostorski pogoji
Višja strokovna šola izvaja pedagoški proces v treh predavalnicah za 46 študentov in eni
računalniški učilnici z 20 računalniki. Poleg tega uporabljamo predavalnico s 130 sedeži in
veliko amfiteatersko predavalnico s 170 sedeži, v katerih bodo potekala predavanja za
študente 1. letnika. Predavatelji imajo kabinete in skupni prostor, ki ga lahko uporabljamo za
seje predavateljskega zbora. Vse predavalnice so opremljene s sodobno A/V tehnologijo. V
vseh kabinetih in skupnem prostoru so računalniki. Imamo še tri prenosne računalnike, 2
prenosna LCD projektorja ter kamero. Strokovni predmeti v programu Informatika se izvajajo
v prostorih SPTŠ, kjer imajo študenti na razpolago 3 predavalnice opremljene z vso potrebno
računalniško tehnologijo in knjižnico.
5.8.2 Kadrovski pogoji
V študijskem letu 2015/2016 bo na višji šoli sodelovalo 25 predavateljev, 7 inštruktorjev,
referentka za študijske zadeve, vzdrževalec učne tehnologije in knjižničarka.
Kadrovska zasedba predavateljev po predmetih in programih je razvidna iz tabel 20 in 21.
55
Tabela 20: Predavatelji nosilci predmetov v programu Ekonomist v študijskem letu
2015/2016
PREDMET
REDNI ŠTUDIJ
IZREDNI ŠTUDIJ
Poslovni tuji jezik 1 –
ALENKA KOLENKO
ALENKA KOLENKO
nemščina
Poslovni tuji jezik 1 –
ERNA VÖRÖŠ
ERNA VÖRÖŠ
angleščina
Poslovno komuniciranje
dr. DARKO ŠTEVANČEC
dr. DARKO ŠTEVANČEC
Poslovna
matematika
s
IVANA DOMJAN
IVANA DOMJAN
statistiko
Informatika
ROBERT MALAČIČ
ROBERT MALAČIČ
Osnove poslovnih financ
JOŽE FLEGAR
JOŽE FLEGAR
Org. in menedžment podjetja
dr. BRANKO ŠKAFAR
dr. BRANKO ŠKAFAR
Ekonomija
NATALIJA KLEMENČIČ
NATALIJA KLEMENČIČ
Trženje
dr. BENO KLEMENČIČ
dr. BENO KLEMENČIČ
Temelji računovodstva
BOJAN MLINARIČ
BOJAN MLINARIČ
Poslovni procesi
dr. BRANKO ŠKAFAR
dr. BRANKO ŠKAFAR
Prodaja
NATALIJA KLEMENČIČ
NATALIJA KLEMENČIČ
Nabava
dr. BENO KLEMENČIČ
dr. BENO KLEMENČIČ
Poslovno pravo
DANIEL KATALINIČ
DANIEL KATALINIČ
Ugotavljanje in zagotavljanje
dr. BRANKO ŠKAFAR
dr. BRANKO ŠKAFAR
kakovosti
Oblikovanje proizvodov in
MARJAN POTOČNIK
MARJAN POTOČNIK
tehnoloških procesov
Poslovna logistika
TJAŠA GERIČ
TJAŠA GERIČ
Ekologija
MAG. NEVA MALEK
MAG. NEVA MALEK
Ergonomija in varstvo pri delu
IVANA DOMJAN
IVANA DOMJAN
Poslovanje v turizmu
NATALIJA KLEMENČIČ
NATALIJA KLEMENČIČ
Oblikovanje turističnih
NATALIJA KLEMENČIČ
NATALIJA KLEMENČIČ
proizvodov
Finančno računovodstvo
JOŽE FLEGAR
JOŽE FLEGAR
Stroškovno računovodstvo
BOJAN MLINARIČ
BOJAN MLINARIČ
Davki
MATIJA MAUČEC
MATIJA MAUČEC
Analiza bilanc z revizijo
BOJAN MLINARIČ
BOJAN MLINARIČ
Insolvenčni postopki
JOŽE FLEGAR
JOŽE FLEGAR
Računovodstvo za samostojne
BOJAN MLINARIČ
BOJAN MLINARIČ
podjetnike
Podjetništvo
BETINA PODGAJSKI
BETINA PODGAJSKI
Praktično izobraževanje
IVANA DOMJAN
IVANA DOMJAN
JOŽE FLEGAR
JOŽE FLEGAR
BOJAN MLINARIČ
56
Tabela 21: Predavatelji nosilci predmetov v programu Informatika v študijskem letu
2015/2016
PREDMET
REDNI ŠTUDIJ
IZREDNI ŠTUDIJ
Strokovna terminologija v
ALENKA KOLENKO
ALENKA KOLENKO
tujem jeziku
ERNA VÖRÖŠ
ERNA VÖRÖŠ
Poslovno komuniciranje in
dr. BRANKO ŠKAFAR
dr. BRANKO ŠKAFAR
vodenje
Računalništvo in informatika
dr. RENATO LUKAČ
dr. RENATO LUKAČ
Operacijski sistemi 1
ROBERT MALAČIČ
ROBERT MALAČIČ
Osnove zgradbe in delovanja
DAVID DROFENIK
DAVID DROFENIK
računalniških sistemov
Računalniške komunikacije in
ZDENKO MAUČEC
ZDENKO MAUČEC
omrežja 1
Programiranje 1
dr. RENATO LUKAČ
dr. RENATO LUKAČ
Zbirke podatkov 1
ROBERT MALAČIČ
ROBERT MALAČIČ
Praktično izobraževanje 1, 2
dr. BRANKO ŠKAFAR
dr. BRANKO ŠKAFAR
Ekonomika podjetja
NATALIJA KLEMENČIČ
dr. BENO KLEMENČIČ
Računalniške komunikacije in
ZDENKO MAUČEC
ZDENKO MAUČEC
omrežja 2
Varnost in zaščita
DAVID DROFENIK
DAVID DROFENIK
Zbirke podatkov 2
ROBERT MALAČIČ
ROBERT MALAČIČ
Informacijski sistemi
SIMON HORVAT
SIMON HORVAT
Vzdrževanje sistemske
DR. RENATO LUKAČ
DR. RENATO LUKAČ
programske opreme
Operacijski sistemi 2
ROBERT MALAČIČ
ROBERT MALAČIČ
Izdelava spletnih strani
SIMON HORVAT
SIMON HORVAT
Nepedagoška delavca, ki sta v celoti zaposleni na višji šoli sta Mateja Bačič in vzdrževalec
učne tehnologije Dejan Petje.
Sodelovali bodo še inštruktorji: pri predmetu Informatika Darko Petrijan, Ergonomija in
varstvo pri delu Kristjan Vučak, Računalništvo in informatika Igor Kutoš, Računalniške
komunikacije in omrežja 1 in 2 Milan Petrijan, Varnost in zaščita Dejan Petje, Operacijski
sistemi 2 Zoltan Sep.
Delo ravnatelja bo opravljal dr. Beno Klemenčič. Pristojnosti ravnatelja so določene z
Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (11. člen) ter z Aktom o ustanovitvi javnega
vzgojno-izobraževalnega zavoda Ekonomska šola Murska Sobota.
5.9
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PREDAVATELJEV
Načrtujemo skupna strokovna izpopolnjevanja predavateljev (uporaba sodobnih didaktičnih
sredstev, spletna učilnica, priprava učnih gradiv, sodobne metode poučevanja v višjih šolah).
Vsak predavatelj pripravi in odda individualni načrt strokovnega izpopolnjevanja. Redno in
dopolnilno zaposlenim predavateljem bomo omogočili izobraževanje za pridobitev strokovnih
znanj, ki jih potrebujejo pri svojem pedagoškem delu ter za ponovno izvolitev v naziv. Šola
bo omogočila predavateljem tudi udeležbo na izobraževanjih, seminarjih in konferencah z
57
njihovih strokovnih področij, ki so v interesu zavoda in predavatelja in prispevajo k strokovni
rasti zaposlenih ter vnašanju novosti v pedagoško prakso. Predavatelj višje šole Zdenko
Maučec se bo udeležil usposabljanja za pridobitev pedagoško andragoške izobrazbe.
Kotizacije za navedena izobraževanja bo zavod financiral iz sredstev pridobljenih s tržno
dejavnostjo ter s sredstvi od izrednega študija.
Ravnatelj se bo udeležil strokovnih izpopolnjevanj za ravnatelje in direktorje javnih zavodov
ter izobraževanj potrebnih za strokovno rast kot predavatelj strokovnih predmetov.
5.10 IZPITNI ROKI
5.10.1 Izpitni roki za izredne študente
Izredni izpitni roki so usklajeni z zakonodajo in internimi pravilniki ter izvajanjem
predmetnika za izredne študente.
Tabela 22: Izpitni roki za izredne študente v študijskem letu 2015/2016
IZPITNI ROKI ZA IZREDNE ŠTUDENTE PROGRAM EKONOMIST
1. ROK
2. ROK
PROGRAM/PREDMET
EKONOMIST
Poslovni tuji jezik 1
19. 5. 16
16. 6. 16
Poslovno komuniciranje
28. 11. 15
18. 12. 15
Informatika
30. 6. 16
2. 9. 16
Statistika (STA)
5. 1. 16
18. 1. 16
Poslovna matematika s statistiko (PMA)
2. 2. 16
23. 2. 16
Organizacija in menedžment podjetja
5. 11. 15
16. 11. 16
Ekonomija
7.4. 16
20. 4. 16
Osnove poslovnih financ
7.3.16
21. 3. 16
Praktično izobraževanje
8. 11. 16
13. 12. 16
Tabela 23: Izpitni roki za redne in izredne študente v programu Informatika v
študijskem letu 2015/2016
IZPITNI ROKI PROGRAM INFORMATIKA (REDNI IN IZREDNI)
DEC/JAN
MAREC/APR
JUNIJ/JULIJ
PROGRAM/PREDMET
INFORMATIKA
Strokovna terminologija v
5.1.
14.6./24.6.
tujem jeziku
Poslovno komuniciranje in
4.1.
29.3.
17.6.
vodenje
2.4.*
Računalništvo in informatika
7.1.
17.3.
16.6..
SEPTEMBER
6.9.
8.9.
1.9.
Operacijski sistemi 1
8.1.
14.4.
6.7.
12.9.
Osnove zgradbe in delovanja
računalniških sistemov
Računalniške komunikacije
in omrežja 1
13.1.
14.3.
21.6.
7.9.
9.1.
-
15.6./4.7.
30.8.
58
Programiranje 1
Zbirke podatkov 1
Praktično izobraževanje 1
Ekonomika podjetja
Računalniške komunikacije
in omrežja 2
Varnost in zaščita
Programiranje 2
Razvoj programskih aplikacij
Zbirke podatkov 2
6.1.
14.1.
15.1.
7.1.
9.1.
16.3.
13.4.
1.4./14.4.
17.6./30.6.
13.6./1.7.
7.6./24.6.
20.6.
8.6./27.6.
5.9.
9.9.
29.8.
1.9.
31.8.
13.1.
6.1.
13.1.
14.1.
16.4.
15.3.
12.4.
29.3.
14.6.
10.6.
14.6.
9.6./31.6.
7.9.
5.9.
9.9.
Informacijski sistemi
Vzdrževanje sistemske
programske opreme
Operacijski sistemi 2
12.1.
7.1.
8.4.
6.4.
15.6.
23.6.
2.9.
6.9.
8.1.
5.4.
1.6.
12.9.
Izdelava spletnih strani
Praktično izobraževanje 2
15.1.
22.1.
29.3./11.4.
7.4.
24.6.
8.6./29.6.
29.8.
12.9.
5.10.2 Redni izpitni roki v študijskem letu 2015/2016
Redni izpitni roki so določeni v skladu z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju in
Pravilnikom o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah in so razvidni iz tabele 25. Redna
roka za diplomski izpit bosta v začetku junija in septembra 2016 in sta predvidena s
študijskim koledarjem. Ravnatelj bo, glede na število prijavljenih diplom, določil še izredne
roke za diplomske izpite.
Tabela 24: Redni izpitni roki v študijskem letu 2015/2016
REDNI IZPITNI ROKI PROGRAM EKONOMIST
DEC/JAN
MAREC/APR
PROGRAM/PREDMET
EKONOMIST
Poslovni tuji jezik 1
Poslovno komuniciranje
Informatika
Poslovna matematika s statistiko
Organizacija in menedžment
podjetja
Ekonomija
Osnove poslovnih financ
Trženje
Prodaja
Nabava
Poslovno pravo
Ugotavljanje in zagotavljanje
kakovosti
Oblikovanje proizvodov in
tehnoloških procesov
JUNIJ/JULIJ
AVGUST/
SEPTEMBER
5. 1. 16
7. 1. 16
Teor.: 15.1.
17.12.15
4.1.16
14.3.
18.3.
Teor.: 22.3.
17.3.
21.3.
15. 6.
24.6.
Teor.: 27.6.
17.6./30.6.
5.7.
6. 9.
8. 9.
1.9.
2.9.
7.9.
14.1.16
12.1.16
6.1.16
13.1.16
11.1.16
4.1.16
5.1.16
7.4.
15.3./14.4.
16.3.
17.3.
11.4.
14.6./29.6.
21.6./7.7.
13.6.
16.6.
24.6.
14.6.
12.9.
5.9.
9.9.
5.9.
8.9.
29.8.
1.9.
12.1.16
24.3.
13.6.
30.8.
59
Poslovna logistika
Poslovni procesi
Ekologija
Ergonomija in varstvo pri delu
Poslovanje v turizmu
Oblikovanje turističnih proizvodov
Temelji računovodstva
Finančno računovodstvo
Stroškovno računovodstvo
Davki
Analiza bilanc z revizijo
Insolvenčni postopki
Računovodstvo za samostojne
podjetnike
Podjetništvo
Poslovni tuji jezik 1 višja r.
Praktično izobraževanje 1
Praktično izobraževanje 2
14.1.16
6.1.16
12.1.16
14.1.16
13.1.16
11.1.16
13.1.16
5.1.16
11.1.16
6.1.16
12.1.16
4.1.16
8.1.16
14.3.
5.4.
23.3.
31.3.
15.3./12.4.
18.3.
29.3./11.4.
24.3.
1.4./15.4.
21.3./5.4.
30.3.
23.6.
13.6./1.7.
7.6.
16.6.
23.6.
9.6.
13.6./1.7.
23.6.
17.6.
7.6.
10.6.
27.6.
9.6.
14.9.
9.9.
31.8.
7.9.
5.9.
8.9.
9.9.
7.9.
31.8.
29.8.
2.9.
5.9.
1.9.
15.1.16
18.1.16
22.1.16
22.1.16
4.4.
1.4.
16.3.
8.4.
20.6.
15.6.
8.6./1.7.
8.6./1.7.
30.8.
6.9.
13.9.
13.9.
5.11 SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI, DELODAJALCI, ZBORNICAMI IN
ZDRUŽENJI
Povezava šole z okoljem je nujna, saj realizacija nekaterih nalog ni mogoča brez sodelovanja
s subjekti v ožjem in širšem okolju. Potrebno je stalno in dolgoročno sodelovanje s podjetji,
predvsem pri organiziranju in izvajanju praktičnega izobraževanja. Nadaljevali bomo
sodelovanje s Pomursko gospodarsko zbornico, v katero smo tudi včlanjeni, predvsem pri
verifikaciji učnih mest za praktično izobraževanje pri delodajalcih.
Sodelovali bomo pri promociji poklicev s področja poslovnih ved v regiji ter promovirali šolo
v regiji. Obiskovali bomo tudi srednje šole v Pomurju.
Višješolski program Ekonomist v tem študijskem letu za redne študente izvajajo javne višje
strokovne šole v Brežicah, Celju, Slovenj Gradcu in Novem mestu. Z vsemi šolami bomo
tesno sodelovali.
Nadaljevali bomo z že utečenim uspešnim sodelovanjem na ravni predmetnih strokovnih
aktivov programa Ekonomist. Sodelovanje bo tako na ravni izmenjave izkušenj pri izvajanju
predavanj in vaj, organizacijo praktičnega izobraževanja, kot tudi pripravi študijskih gradiv.
Z drugimi višjimi šolami bomo sodelovali tudi pri izmenjavi predavateljev.
Kot enota Fakultete za komercialne in poslovne vede iz Celja si bomo prizadevali za dobro
sodelovanje z matično šolo in ostalimi enotami te šole. Predvsem bomo aktivnosti usmerili v
pridobivanje kandidatov za nadaljevanje študija na tej šoli in zagotavljanje izobraževalne
vertikale.
Nadaljevali bomo tudi sodelovanje z Univerzo v Nišu in njihovo Ekonomsko fakulteto ter
drugimi fakultetami v Srbiji. V okviru EURASHE, evropskega združenja visokih šol, bomo
iskali možnosti sodelovanja tudi z visokimi šolami iz drugih evropskih držav.
60
Nadaljevali bomo sodelovanje v projektu Erasmus + (nosilec Turistička i ugostiteljska škola
Dubrovnik).
V študijskem letu 2015/2016 se v okviru programa ERAZMUS planira študijska izmenjava
predavateljev in zaposlenih v tujini.
5.12 SAMOEVALVACIJA IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Višja strokovna šola ima sprejet Poslovnik kakovosti, s katerim so določeni tudi postopki
spremljanja in zagotavljanja kakovosti.
V študijskem letu bomo izvedli ankete s predavatelji, študenti in drugimi partnerji. Na osnovi
teh bomo sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi bomo izboljšali kakovost dela. Spremljali bomo
študijske rezultate študentov in ob vsakem semestru pripravili podrobno poročilo. Le-to bo
tudi osnova za ukrepanje v smislu izboljševanja študijskih rezultatov. Nadaljevali bomo s
tutorstvom rednim študentom.
5.13 PREDLOG VPISA ZA ŠTUDIJSKO LETO 2016/2017
Za študijsko leto 2016/2017 predvidevamo vpis v višješolski študijski program Ekonomist, v
katerem se bodo lahko študenti izobraževali v več modulih. Katere module bomo izvajali, se
bomo odločali glede na potrebe delodajalcev v okolju in interes potencialnih študentov.
Razpisali bomo 90 vpisnih mest za redni študij in 50 vpisnih mest za izredni študij.
Načrtujemo tudi vpis 45 rednih študentov in 30 izrednih študentov v programu Informatika.
61
6
ZAKLJUČEK URESNIČEVANJA NAČRTOV TER PREDLOGI ZA
IZBOLJŠAVE
SWOT ANALIZA
Prednosti:
 ustvarjanje vzpodbudnega učečega okolja s sodobnimi učnimi oblikami, metodami in
učno informacijsko tehnologijo,
 vključevanje v projekte MŠŠ sofinancirane s strani Evropskega socialnega fonda,
 kakovostno strokovno in pedagoško delo predavateljev,
 sodelovanje šole s podjetji v Pomurju,
 ŠPIC, delovanje Študentsko podjetniško inovacijsko-raziskovalnega centra
 Listina ERASMUS – mednarodna izmenjava študentov in predavateljev,
 Vključenost študentov v organe in odločanje v šoli,
 Tutorstvo,
 Projektno delo.
Slabosti:
 slabše zadovoljstvo s plačilom in materialno stimulacijo,
 možnost napredovanja,
 pripravljenost mentorjev v podjetjih za sodelovanje s študenti na praksi.
Priložnosti:
 pozicioniranje šol po kakovosti,
 stalno izboljševanje na vseh področjih,
 vzpodbuditi študente k strokovnim aktivnostim,
 povezovanje z drugimi šolami,
 novi izobraževalni programi.
Nevarnosti:
 fiktivni študenti,
 praktično izobraževanje študentov v podjetjih.
Ekonomska šola Murska Sobota Višja strokovna šola dosega zastavljene cilje ter teži k
uresničevanju svoje vizije in k odličnosti na vseh področjih.
Kot cilj za naslednje evalvacijsko obdobje je izboljšanje vseh ocenjevalnih parametrov, še
posebej tistih, ki so navedeni kot slabosti. Prizadevali si bomo, da se navedeni parametri
dvignejo na oceno 4, končni cilj pa da presežejo oceno 4,5.
Naslednja samoevalvacijska raziskava bo zajemala obdobje od 1.10. 2015 do 30.9. 2016.
Pripravili:
Člani komisije za kakovost
in
direktor šole dr. Beno Klemenčič
62
PRILOGE
Priloga 1: Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na Ekonomski šoli Murska Sobota,
višji strokovni šoli
Priloga 2: Poročilo o sistematičnem zbiranju pripomb in predlogov ter njihovi realizaciji
študijskem letu 2014/15
Priloga 3: Poročilo o notranji presoji v študijskem letu 2014/15
Priloga 4: Pregled dela komisije za kakovost na Ekonomski šoli Murska Sobota, Višji
Strokovni šoli v študijskem letu 2014/15
Priloga 5: Cilj ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti
Priloga 6: Tutorstvo – rezultati anketiranja študentov
Priloga 7: Dodatek k samoevalvacijskemu poročilu 2014/15