Številka: 007-13/2015/22
Datum: 11. 12. 2015
Državni zbor RS
Vsem vodjem poslanskih skupin
Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana
[email protected]
ZADEVA:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja –
ZDIJZ – E (EPA: 734-VII) – druga obravnava
Spoštovani poslanci in poslanke,
na 14. redni seji Državnega zbora RS, bo v torek, 15. 12.2015, potekala druga obravnava predloga Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ – E). Čeprav predlog
zakona načeloma podpiram, pa apeliram na vas, da ne podprete amandmaja k 24. členu predloga
zakona, predlagateljev poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD, s katerim se posega v zaračunavanje
stroškov dostopa do informacij javnega značaja na način, da se stroški za prosilce povečujejo. S
predlaganim amandmajem, ki spreminja 34. člen veljavnega ZDIJZ, se namreč črta določba, po kateri se za
posredovanje informacij javnega značaja lahko zaračunajo le materialni stroški in se uvaja možnost, da organi
zavezanci zaračunajo tudi stroški dela javnih uslužbencev.
Kot informacijska pooblaščenka sem javno že večkrat opozorila na problematiko neupravičenega
zaračunavanja stroškov dostopa do informacij javnega značaja, predvsem stroškov dela javnih uslužbencev, ki
so za opravljanje javnopravnih nalog sicer že plačani iz javnih sredstev. V pritožbenih primerih, s katerimi se
srečujem v praksi zaznavam, da lahko višina stroškov neposredno negativno vpliva na izvrševanje
temeljne človekove pravice dostopa do informacij javnega značaja. Predlagana določba amandmaja k 24.
členu predloga zakona je formulirana na način, da se stroški dela lahko zaračunajo, če gre za zahteve večjega
obsega (300 strani in več). Opozarjam, da bo to v praksi vplivalo zlasti na tiste kategorije prosilcev, ki se
tega instituta poslužujejo pogosteje in tudi po obsegu zahtevajo več informacij. To pa so novinarji,
medijske hiše, predstavniki nevladnih organizacij in civilne iniciative. Bojim se, da bo predlagana določba
tako dejansko omejila dostop do informacij javnega značaja ravno za tiste prosilce, ki največ prispevajo k dvigu
transparentnosti družbe kot celote. Ni mogoče slediti obrazložitvi predlagatelja, da je z zaračunavanjem
stroškov dela treba omejiti morebitne zlorabe. Veljavni ZDIJZ za obravnavanje tovrstnih, izjemnih primerov
zlorab, namreč že vsebuje določbo 5. odst. 5. člena, po kateri zavezanci lahko dostop zavrnejo, če prosilec z
eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja
oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
Stališče Informacijskega pooblaščenca, pri katerem vztrajam, sem predstavila tudi na seji Odbora za notranje
zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, kot to izhaja iz poročila št. 010-01/15-0019/ z dne 1. 12. 2015.
Takšno stališče podpirajo tudi predstavniki nevladnih organizacij - Center za informiranje, sodelovanje in razvoj
nevladnih organizacij in Transparency International Slovenije. Odbor je na seji podprl amandma Poslanske
skupine ZL, ki ohranja ureditev, da se za dostop do informacij javnega značaja lahko zaračunajo le materialni
stroški. Predlagani amandma poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD, pa je v diametralnem nasprotju s tem.
Pravica dostopa do informacij javnega značaja je pomemben instrument nadzora nad delovanjem organov
javnega sektorja, zato mora način zaračunavanja stroškov za njeno izvrševanje ostati v najnižjih možnih merah.
Verjamem, da so to le materialni stroški in da v demokratični družbi ni primerno, da organi javnega sektorja
stroške svojega dela »prevalijo« na prosilce. Zato vas prosim, da predlaganega amandmaja ne podprete.
S spoštovanjem,
Mojca Prelesnik
Informacijska pooblaščenka
1