Kaj je značilno za površje in kamninsko zgradbo med Tržaškim in Kvarnerskim zalivom?
V kamninski zgradbi prevladujeta apnenec in fliš. Razlika med kraškimi in flišnimi pokrajinami je v rečni mreži. Po flišu tečejo reke
Mirna, Dragonja, Rižana in Reka, na apnencu pa rek skorajda ni (4, str. 89).
Vse reke v določenem prostoru tvorijo rečno mrežo. Reke so kot ožilje Zemlje.
Rečni in kraški relief: Na flišnih kamninah je razvita gosta rečna mreža. Reke z odnašanjem materiala vrezujejo struge in oblikujejo
doline v obliki črke V. Na območjih, kjer prevladujejo topne apnenčaste kamnine, voda te kamnine tudi raztaplja. S tem oblikuje
številne površinske in podzemeljske kraške pojave. Na površju nastajajo škraplje, vrtače in ponori, v podzemlju pa brezna in jame.
Reke, ki pritečejo na kraško ozemlje, poniknejo v ponore in se pretakajo naprej pod površjem Zemlje. To so reke ponikalnice. Te so
še posebej pomembne za človekovo življenje na krasu (1, str. 65).
Što je značajno za površinu i sustav stijena između Tršćanskog i Kvarnerskog zaljeva?
U sastavu stijena prevladavaju vapnenac i fliš. Razlika između krškog i flišnog kraja je u riječnoj mreži. U flišu teku rijeke Mirna,
Dragonja, Rižana, Reka, u vapnencu rijeka gotovo nema (4, str. 89).
Sve rijeke nekog prostora čine riječnu mrežu. Rijeke su slične krvotoku Zemlje.
Riječni i krški reljef: Riječna mreža je gusta na površini flišnih stijena. Odnoseči material, rijeka oblikuje korito i stvara riječnu dolinu u
obliku slova V. Na podrućjima gdje prevladava topljiva stijena vapnenac, voda ga otapa i stvara brojne površinske i podzemne
oblike. Na površini nastaju škrape, vrtače, ponikve. U podzemlju nastaju špilje i jame. U krškom kraju rijeke ponire u ponikve i teku
kroz podzemlje. To su ponornice. Rijeke ponornice su posebno važne za život ljudi u kršu (1, str. 65).